Investicijski Program Kanalizacijski Sistem

INVESTICIJSKI PROGRAM

Naziv investicijskega projekta:

KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA

Investitor: OBČINA VIPAVA

Odgovorna oseba investitorja: Mag. Ivan PRINCES, dr. med. vet. Župan Občine Vipava

Podpis in žig: December 2010 I

SPLOŠNI PODATKI O INVESTICIJSKEM PROJEKTU

Naziv investicijskega projekta: KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA

Projekt se bo izvajal: naselja: Zemono, Sanabor, Slap Občina Vipava

Predmet investicijskega ukrepa: nova gradnja

Vrednost investicijskega projekta Po stalnih cenah Po tekočih cenah Neto vrednost investicijskega projekta 989.726,17 1.044.243,39 (EUR brez DDV) Bruto vrednost investicijskega projekta 1.187.671,40 1.253.092,07 (EUR z DDV) Vrednost investicijskega projekta brez 990.466,17 1.044.983,39 povračljivega DDV

Investitor: Občina Vipava Glavni trg 15 5271 Vipava

Odgovorna oseba investitorja: Mag. Ivan Princes, dr. med. vet. Župan Občine Vipava

Ostali avtorji: Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., IZS G-2798 Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring

Marko Lavrenčič, univ. dipl. inž. arh., A-0818 Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad. IZS G-1642 Detajl d.o.o. Vipava

Peter Velikonja, univ.dipl.ekon. in prav. Mag. Anuška Radikon, univ.dipl.ekon. KODA d.o.o. Ajdovščina

Datum izdelave: December 2010 II

KAZALO

0 UVOD ...... 1

0.1 UVODNA POJASNILA ...... 1 0.2 POVZETEK DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA - DIIP...... 2 1 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ...... 4

1.1 INVESTICIJSKA NAMERA IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 4 1.2 STROKOVNE PODLAGE (DOKUMENTACIJA – IDEJNA REŠITEV – ŠTUDIJA) ...... 6 1.3 KRATEK OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT TER UTEMELJITEV IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE...... 8 1.4 PODATKI O ODGOVORNIH OSEBAH NA INVESTICIJSKEM PROJEKTU...... 11 1.5 OCENJENA VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTATER FINANČNA KONSTRUKCIJA...... 12 1.6 ZBIRNI PRIKAZ IZRAČUNOV TER UTEMELJITEV UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 14 2 PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE IN PROJEKTNE-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER UPRAVITELJU IN NAJEMNIKU ...... 15

2.1 PODATKI O INVESTITORJU ...... 15 2.2 PODATKI O IZDELOVALCU PROJEKTNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE...... 15 2.3 PODATKI O IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ...... 16 2.4 PODATKI O UPRAVITELJU...... 16 2.5 PODATKI O NAJEMNIKU...... 16 2.6 STROKOVNI DELAVCI IN SLUŽBE ODGOVORNI ZA PRIPRAVO IN NADZOR...... 17 3 ANALIZA SEDANJEGA STANJA ...... 18

3.1 UVOD...... 18 3.2 LOKACIJA ...... 21 3.3 RAZLOGI ZA INVESTICIJO...... 22 4 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI...... 25

4.1 RAZVOJNE MOŽNOSTI IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 25 4.2 USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI ...... 26 4.3 CILJI OBČINE ...... 29 5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI...... 31 6 OPREDELITEV OSNOVNIH ELEMENTOV, KI DOLOČAJO INVESTICIJO (TEHNIČNO- TEHNOLOŠKI DEL)...... 34

6.1 OPIS POSEGOV...... 34 6.1.1 Fekalna kanalizacija Zemono ...... 34 6.1.2 Komunalna ureditev naselja Sanabor...... 40 6.1.3 Povezovalni fekalni kanal naselje Slap – čistilna naprava Vipava...... 42 6.2 KOMUNALNA OPREMLJENOST ...... 46 6.3 OPIS POGOJEV ZA PRIKLJUČITEV NA PRIMARNO MREŽO TER OPIS SKLADNOSTI PROJEKTA Z ZAHTEVAMI, KI IZHAJAJO IZ PROSTORSKEGA AKTA ...... 47 7 ANALIZA ZAPOSLENIH ...... 49 8 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER OCENA VREDNOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 52

8.1 VRSTA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 52 8.2 VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 53 III

8.2.1 Upravičeni in neupravičeni investicijski stroški...... 53 8.2.2 Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah...... 54 8.2.3 Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah...... 56 9 ANALIZA LOKACIJE ...... 58 10 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE...... 63 11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE TER ANALIZA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 71

11.1 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 71 11.2 ANALIZA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 73 12 NAČRT FINANCIRANJA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 76 13 PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PROJEKTA V EKONOMSKI DOBI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 80

13.1 STROŠKI OBRATOVANJA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 80 13.1.1 Amortizacija...... 80 13.1.2 Materialni stroški ...... 80 13.1.3 Nematerialni stroški ...... 81 13.1.4 Strošek dela...... 81 13.1.5 Strošek financiranja ...... 82 13.1.6 Drugi stroški poslovanja (strošek uprave, režije)...... 82 13.2 PRIHODKI OBRATOVANJA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 82 13.3 PRIHODKI IN STROŠKI NA PODLAGI CBA - ANALIZE STROŠKOV IN KORISTI (EKONOMSKE ANALIZE) ...... 86 14 KAZALNIKI UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 88

14.1 IZRAČUN DENARNIH TOKOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 88 14.2 DINAMIČNI KAZALNIKI UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 90 14.3 STATIČNI KAZALNIKI UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 91 14.4 RAZLAGA REZULTATOV IZRAČUNA UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 92 14.5 OPIS MERIL IN UTEŽIZA IZBOR OPTIMALNE VARIANTE...... 95 14.6 PRIMERJAVA VARIANT S PREDLOGOM IN UTEMELJITVIJO IZBORA OPTIMALNE VARIANTE ...... 96 14.7 IZRAČUN FINANČNE VRZELI (STOPNJE PRIMANJKLJAJA V FINANCIRANJU) ...... 97 15 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN TVEGANJ ...... 99

15.1 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ...... 99 15.1.1 Analiza občutljivosti ob spreminjanju obsega investicijskih vlaganj ...... 100 15.1.2 Analiza občutljivosti ob spreminjanju diskontne stopnje ...... 101 15.1.3 Analiza občutljivosti ob spreminjanju skupne, polne cene vode ...... 102 15.1.4 Analiza občutljivosti ob spreminjanju števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ...... 103 15.1.5 Občutljivost neto sedanje vrednosti in koeficienta K/S na spremembo ključnih parametrov.....105 15.2 ANALIZA TVEGANJ ...... 111 16 PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV ...... 114 PRILOGA...... 117 Investicijski projekt: 1 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

0 UVOD

0.1 Uvodna pojasnila

Predmet dokumenta je izvedba investicijskega projekta, ki zajema izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod na območju naselja Zemono, izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih in meteornih vod, obnovo vodovoda in izgradnjo čistilne naprave na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do čistilne naprave - ČN Vipava v Občini Vipava. Investicijski program vsebuje:  uvodna pojasnila ter povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta – DIIPa,  povzetek investicijskega programa,  osnovne podatke o investitorju, izdelovalcu tehnične dokumentacije, izdelovalcu investicijske dokumentacije ter prihodnjem upravljavcu in najemniku,  analizo stanja s prikazom obstoječih potreb in potreb po izvedbi investicijskega projekta ter razvojne možnosti in cilje investicijskega projekta, cilje občine, usklajenost investicijskega projekta z državnimi strateškimi razvojnimi dokumenti in drugimi razvojnimi dokumenti, usmeritvami Skupnosti ter strategijami in izvedbenimi dokumenti strategij posameznih področij in dejavnosti,  analizo tržnih možnosti,  tehnično tehnološki del,  analizo zaposlenih,  analizo vrste investicijskega projekta ter oceno vrednosti investicijskega projekta po stalnih in tekočih cenah,  analizo lokacije,  analizo vplivov investicijskega projekta na okolje,  časovni načrt izvedbe ter analiza izvedljivosti investicijskega projekta,  načrt financiranja po dinamiki in virih financiranja,  projekcijo prihodkov in stroškov poslovanja investicijskega projekta v ekonomski dobi skupaj z analizo stroškov in koristi (CBA) ter presojo upravičenosti investicijskega projekta,  analizo tveganj in analizo občutljivosti ter  predstavitev in razlago rezultatov.

Investitor – Občina Vipava namerava v okviru investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« izpeljati investicijo:  v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m),  v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), v obnovo vodovoda (311 m) in v izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor, ter  v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Z izvedbo investicijskega projekta se bo skupaj zgradilo 3.134,72 m kanalizacijskega omrežja (kanalizacija komunalnih odpadnih vod = 2.826,72 m; meteorna kanalizacija = 308 m), obnovilo 311 m vodovoda ter zgradilo čistilno napravo Sanabor (100 PE).

V začetku decembru 2010 je bil izdelan dokument identifikacije investicijskega projekta - DIIP »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«, ki je, skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in izdelavo investicijske dokumentacije na področju

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 2 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006), odgovoril na bistvena vprašanja in dileme glede investicijskega projekta. Že predhodno je investitor Občina Vipava naročila izdelavo ustrezne projektne dokumentacije.

Investicijski program (IP) je izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in izdelavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006).

0.2 Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta - DIIP

Dokument identifikacije investicijskega projekta - DIIP »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« je v začetku decembra 2010 izdelalo podjetje KODA d.o.o. Ajdovščina. S sklepom o potrditvi DIIPa je bila odobrena tudi priprava Investicijskega programa (IP) »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«.

V dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIPa) se je izhajalo iz dejstva, da je na posameznih, predvsem podeželskih območjih Občine Vipava kakovost javnih storitev (predvsem komunalnih storitev – odvajanje komunalnih odpadnih vod ter meteornih vod, pa tudi vodooskrba, čistilne naprave, upravljanje z odpadki, pogoji za opravljanje dejavnosti) slabša kot v centralnih naseljih, ponekod pa celo kritična v posameznih segmentih. Investicijski projekt obravnava komunalno ureditev treh naselij (Zemono, Sanabor in Slap) v Občini Vipava oziroma se bo izvajal na treh lokacija, in sicer na območju naselja Zemono, naselja Sanabor in na območju od naselja Slap do ČN Vipava, kjer se bo izvedlo povezovalni fekalni kanal. Naselje Zemono se nahaja severozahodno od mesta Vipava. Stavbe so posejane na manjši vzpetini, na vrhu katere se nahaja znani dvorec Zemono. Naselje ima razpršeno gradnjo. Značilnost naselja so enodružinske stanovanjske hiše, v manjši meri pa je še prisotno kmetijstvo. Na dvorcu se odvija turistična dejavnost (restavracija, prireditve), ki pa ni množične narave. V naselju se nahaja tudi nekaj manjših obrtnikov. Na območju naselja Zemono so obstoječe komunalne odpadne vode speljane v individualne greznice oziroma v manjšem delu pri starejših kmečkih objetih v gnojnične jame. V naselju Sanabor odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod trenutno ni ustrezno urejeno. Del stanovanjskih objektov je opremljeno z nepropustnimi greznicami, nekateri pa imajo iztok kanalizacije komunalnih odpadnih vod direktno v potok Bela. Meteorne kanalizacije na območju naselja Sanabor ni. Vodovodna oskrba naselja Sanabor je zagotovljena iz višje-ležečega vodohrana Sanabor (cca 20 m 3), ki se napaja iz bližnjega zajetja. V lokalni cesti potekata napajalni in distribucijski cevovod iz vodohrana. Naselje Slap leži približno dva kilometra zahodno od Vipave, na višini od 107 do 141 m nad morjem. Naselje Slap še nima zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema. Obravnavano območje je zelo nerazgibano. Obstoječe stanje na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap ne ustrezajo veljavni zakonodaji. Zato se je Občina Vipava, ki je na svojem območju odgovorna za realizacijo operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami, odločila, da zgradi javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih vod, kanalizacijo meteornih vod ter čistilno napravo Sanabor, ki bodo zagotavljali vse predpisane zahteve.

Občina Vipava je opredelila dve varianti reševanja obstoječega stanja, ki sta se z DIIP-om preverili, in sicer:  Varianta I – Varianta BREZ investicije: Investicija se ne bo izvedla. To je ničelna varianta.  Varianta II – Varianta Z investicijo: Investicija v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono, v izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo Sanabor z obnovo vodovoda v naselju Sanabor ter v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-Vipava, ki zajema:

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 3 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

o izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m), o izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor, ter o izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Z izvedbo investicijskega projekta se bo skupaj zgradilo 3.134,72 m kanalizacijskega omrežja (kanalizacija komunalnih odpadnih vod = 2.826,72 m; meteorna kanalizacija = 308 m), obnovilo 311 m vodovoda ter zgradilo čistilno napravo Sanabor.

Na podlagi razvojnih ciljev občine in analize stanja v naseljih Zemono, Sanabor in Slap v Občini Vipava se je izkazala Varianta II – Varianta z investicijo za upravičeno in smiselno (izbor optimalne variante v okviru DIIPa je predstavljen tudi v tabeli 1 v poglavju 1.3 IPa). Z izvedbo investicijskega projekta skupaj z izpeljavo drugih investicijskih projektov, ki se nanašajo na izgradnjo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav na območju Občine Vipava, želi Občina Vipava na svojem celotnem območju zagotoviti svojim obstoječim prebivalcem, potencialnim prebivalcev ter obiskovalcem ustrezno komunalno infrastrukturo. Investicijski projekt se bo v prostoru izvajal kot enovit projekt, saj se bodo posegi izvajali na območju Občine Vipava in v istem časovnem obdobju in je tako z ekonomskega vidika kot z vidika posegov v prostor tak pristop optimalen in smiseln tako z vidika optimizacije stroškov, optimizacije posegov v prostor kot tudi z vidika čim hitrejšega celovitega izboljšanja kakovosti infrastrukturne opremljenosti naselij. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izboljšala kakovost življenjskega standarda občanov ter omogočila razvoj naselij in gospodarskih (podjetniških) dejavnosti, predvsem prebivalcev naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi prebivalcev naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta), neposredno pa tudi prebivalcev naselja Vipava ter posredno prebivalcev Občine Vipava. Izbrana varianta investicije je bila ocenjena na vrednost po tekočih cenah 1.044.243,39 EUR brez DDV oz. 1.253.092,07 EUR z DDV. Vrednost investicijskega projekta brez povračljivega DDV po tekočih cenah, ki jo mora kriti Občina Vipava iz občinskega proračuna in s pomočjo nepovratnih sredstev, pa znaša 1.044.983,39 EUR. V DIIP-u se je predvidevalo sofinanciranje investicijskega projekta s sredstvi EU sklada za regionalni razvoj v višini 707.243,00 EUR. Z izvedbo investicijskega projekta bodo vsi objekti na območju naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi objekti na območju naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta) pridobili možnost priključitve na javni kanalizacijski sistem, ki bo priključen na čistilni napravi Sanabor in Vipava, ter v naselju Sanabor bo z obnovo javnega vodovoda zagotovljena ustrezna oskrba s sanitarno in pitno vodo. Predviden čas izgradnje in izdelave PID-ov je sredina januarja 2012, pridobitev uporabnega dovoljenja ter predaja objekta upravitelju in od upravitelja v najem pa do konca januarja 2012. Predvidena zaključitev investicijskega projekta s pripravo zaključnega poročila, oddajo zadnjega zahtevka za sofinanciranje ipd. pa je konec marca 2012.

Preveritve v DIIP-u so potrdile, da bo izvedba investicijskega projekta pomembno pripomogla k dvigu kakovosti življenjskega standarda občanov ter omogočila razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap. Na tej podlagi je Občina Vipava naročila podjetju KODA d.o.o. izdelavo investicijskega programa (IP) »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«.

Pri izdelavi investicijskega programa - IP ni prišlo do odstopanj oz. sprememb glede na ugotovitve iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta - DIIP, zato so osnovni podatki v dokumentu identifikacije investicijskega projekta - DIIP in investicijskem programu - IP identični.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 4 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

1 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

1.1 Investicijska namera in cilji investicijskega projekta

Občine so lastnice komunalne infrastrukture na svojem ozemlju in so odgovorne za investicije vanjo kljub temu, da vodovodi in kanalizacijski sistemi ter komunalne čistilne naprave pogosto povezujejo večobčin. Občine si večinoma tudi delijo lastništvo nekaterih javnih podjetij, ki opravljajo storitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod, storitve oskrbe z vodo in ravnanja z odpadki na njihovem območju. Težave se pojavljajo, ker storitve komunalnih podjetij niso medsebojno usklajene, prav tako pa tudi občine večinoma slabše sodelujejo pri urejanju in izboljšanju javnih storitev. Komunalna infrastruktura je zlasti ponekod na podeželju zelo pomanjkljiva.

Najbolj pereča je problematika oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih vod in ravnanja z odpadki. Vse tri tematike zahtevajo celovito reševanje ter sodelovanje med občinami in javnimi komunalnimi podjetji. Okoljska problematika (onesnaževanje) je najbolj pereča v mestih in večjih središčih, medtem ko je na podeželju problematična kakovost javnih storitev (zastareli vodovodi, zastarele, neprimerne kanalizacije odpadnih vod, zaostajanja pri izgradnji čistilnih naprav, slabo urejanje problematike odpadkov). Poleg tega med javne storitve štejemo tudi ostale storitve, ki jih zagotavljajo občine in druga javna podjetja. Tu govorimo tudi o socialnih in zdravstvenih storitvah. Zaradi razdrobljenosti naselij je potrebno vse javne storitve približati končnim uporabnikom, kar je pomembno tudi v smislu razvoja podeželja.

Z izpeljavo investicijskega projekta se bo:  zagotovilo kakovostne komunalne storitve za vse prebivalce, obiskovalce in gospodarske subjekte na območju naselij Zemono in Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-ČN Vipava se bo pripravilo podlago za prihodnjo zagotovitev prebivalcem naselja Slap kakovostne komunalne storitve, ko bo izvedena komunalna ureditev naselja Slap (ni predmet tega dokumenta), ter posredno tudi same Občine Vipava po ustreznih gospodarskih cenah,  zagotovilo učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih vod,  zagotovilo varno oskrbo s pitno in sanitarno vodo na območju naselja Sanabor,  zagotovilo pogoje za nadaljnji gospodarski in demografski razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, njihovih okoliških naselij ter občine,  zagotavljanju pogojev za opravljanje podjetniških dejavnosti (turizem, storitve…) ter  zagotovilo visoko kakovost vseh javnih storitev.

Razlogi za investicijsko namero so:  zagotoviti urejenost odvajanja odpadnih voda, pri čemer gre za vodo, ki se po uporabi odvaja in je bodisi industrijska, komunalna ali padavinska;  zagotoviti urejenost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod;  zmanjšati obremenjenost okolja z odpadnimi (fekalnimi) in meteornimi (padavinskimi) vodami;  omejiti nevarnost biološkega in kemičnega onesnaženja okolja;  obnoviti vodovodni sistem (vodovod), ki bo zagotavljal ustrezno oskrbo s sanitarno in pitno vodo vseh objektov na območju naselja Sanabor;  zagotoviti dvig kakovosti življenjskega standarda občanov;  izpolniti predpis Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 5 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Z izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod na območju naselja Zemono, izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih in meteornih vod, obnovo vodovoda in izgradnjo čistilne naprave na območju naselja Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do čistilne naprave Vipava v Občini Vipava skupaj z izpeljavo drugih investicijskih projektov, ki se nanašajo na izgradnjo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav na območju Občine Vipava, želi Občina Vipava na svojem celotnem območju zagotoviti svojim obstoječim prebivalcem, potencialnim prebivalcev ter obiskovalcem ustrezno komunalno infrastrukturo. Investicijski projekt se bo v prostoru izvajal kot enovit projekt, saj se bodo posegi izvajali na območju Občine Vipava in v istem časovnem obdobju in je tako z ekonomskega vidika kot z vidika posegov v prostor tak pristop optimalen in smiseln tako z vidika optimizacije stroškov, optimizacije posegov v prostor kot tudi z vidika čim hitrejšega celovitega izboljšanja kakovosti infrastrukturne opremljenosti naselij. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izboljšala kakovost življenjskega standarda občanov ter omogočila razvoj naselij in gospodarskih (podjetniških) dejavnosti, predvsem prebivalcev naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi prebivalcev naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta), neposredno pa tudi prebivalcev naselja Vipava ter posredno prebivalcev Občine Vipava.

Izpostaviti gre zakonsko osnovo za izvedbo investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«. Ta temelji na 24. členu Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002, 50/2004, 109/2007), ki določa, da morajo biti zahteve glede odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo izpolnjene najkasneje do 31. decembra 2017. Pri čemer ne gre pozabiti na raven kakovosti življenjskega standarda občanov in vseh ostalih obiskovalcev obravnavanega območja, na varnost in varstvo zdravja slednjih ter na varnost in varstvo okolja.

Poglaviten cilj investicijskega projekta je stvarne narave, in sicer na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap v načrtovanem obdobju urediti ustrezno okoljevarstveno (komunalno) infrastrukturo. Poglaviten cilj obravnavanega investicijskega projekta je izgradnja komunalne infrastrukture na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap, ki predvideva izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m), izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Z izvedbo investicijskega projekta se bo skupaj zgradilo 3.134,72 m kanalizacijskega omrežja (kanalizacija komunalnih odpadnih vod = 2.826,72 m; meteorna kanalizacija = 308 m), obnovilo 311 m vodovoda ter zgradilo čistilno napravo Sanabor. Vse navedeno je tudi predmet obravnave IP – Investicijskega programa.

Z izvedbo investicijskega projekta bodo prebivalci omenjenih naselij pridobili možnost priključitve na kakovostno kanalizacijsko omrežje, ki bo odvajalo komunalne odpadne (fekalne) vode na čistilno napravo. Posegi, ki sestavljajo operacijo, predstavljajo ekonomsko in tehnično-tehnološko nedeljivo celoto, saj se bodo izvajali na območju Občine Vipava in v istem časovnem obdobju, kar je smiselno tako z vidika optimizacije stroškov, optimizacije posegov v prostor kot tudi z vidika čim hitrejšega celovitega izboljšanja kakovosti infrastrukturne opremljenosti naselij. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izbolj šala kakovost življenjskega standarda občanov ter omogočila razvoj naselij in gospodarskih (podjetniških) dejavnosti prebivalcev na območju naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi prebivalcev naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta), neposredno pa tudi prebivalcev naselja Vipava ter posredno prebivalcev Občine Vipava.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 6 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Izvedba investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« pa bo pripomogla zlasti k dvigu kakovosti življenjskega standarda občanov ter bo omogočila razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, s poudarkom na:  zagotovitvi kakovostnih, učinkovitih in ustreznih komunalnih storitev za prebivalce in gospodarske subjekte v naseljih Zemono in Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-ČN Vipava se bo pripravilo podlago za prihodnjo zagotovitev prebivalcem naselja Slap kakovostne komunalne storitve, ko bo izvedena komunalna ureditev naselja Slap (ni predmet tega dokumenta), ter s tem Občine Vipava po ustreznih gospodarskih cenah;  vzpostavitvi kvalitetne okoljske infrastrukture, ki bo ustrezala tehničnim standardom in predpisom;  zmanjševanju obremenjevanja okolja z odpadnimi (fekalnimi) in meteornimi (padavinskimi) vodami;  zagotovitvi učinkovitega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod;  zagotovitvi varne oskrbe s pitno vodo na območju naselja Sanabor,  zmanjševanju potencialne okoljske onesnaženosti;  ohranjanju občutljivega okolja;  omejitvi nevarnosti biološkega in kemičnega onesnaževanja okolja;  zagotavljanju pogojev za nadaljnji gospodarski in demografski razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, okoliških naselij ter občine;  varovanju zdravja prebivalcev in obiskovalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s tem same Občine Vipava;  izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s tem ohranjanju in povečevanju poseljenosti na tem območju;  izpolnjevanju določb Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode. Vse zgoraj navedeno so tudi glavni cilji, ki jih Občina Vipava zasleduje z izvedbo investicijskega projekta. Z izvedbo investicijskega projekta bodo vsi objekti oz. vsi prebivalci omenjenih naselij pridobili možnost priključitve na kakovostno kanalizacijsko omrežje (fekalno in meteorno), ki bo odvajalo komunalne odpadne vode na čistilno napravo Sanabor (iz naselja Sanabor) in na čistilno napravo Vipava (iz naselij Zemono in Slap).

1.2 Strokovne podlage (dokumentacija – idejna rešitev – študija)

Pri izdelavi investicijskega programa – IP so bile upoštevane naslednje osnove oziroma izhodišča:  Predhodno narejeni elaborati in študije.  Idejna zasnova - IDZ: Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor, ki jo je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; št. projekta: 14/10; junij 2010.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 7 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 Drugi gradbeni načrti – načrt kanalizacije: Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor, ki ga je v okviru IDZ izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; št. projekta: 14/10; št. načrta: 14/10; junij 2010.  Projektantski predračun »Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor«, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; junij 2010.  Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD: Fekalna kanalizacija Zemono, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; št. projekta: 13/10; julij 2010.  Drugi gradbeni načrti – načrt kanalizacije: Fekalna kanalizacija Zemono, ki ga je v okviru PGD izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; št. projekta: 13/10; št. načrta: 13/10-3; julij 2010.  Projektantski predračun »Fekalna kanalizacija Zemono«, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; julij 2010.  Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih št. 3501-66/2010-2, ki jo je dne 01.07.2010 izdala Občina Vipava, Glavni trg 15, 5271 Vipava.  Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih št. 3501-67/2010-2, ki jo je dne 29.07.2010 izdala Občina Vipava, Glavni trg 15, 5271 Vipava.  Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD: Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma, ki ga je izdelalo podjetje Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava; št. projekta: 10_19; avgust 2010.  Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti – Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma, ki ga je v okviru PGD izdelalo podjetje Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava; št. projekta: 10_19; št. načrta: 10_19 G; avgust 2010.  Projektantski predračun »Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma«, ki ga je izdelalo podjetje Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava; avgust 2010.  Dokument identifikacije investicijskega projekta – DIIP: »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«, ki ga je izdelalo podjetje Koda d.o.o. Ajdovščina, december 2010.  Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006).  Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi. Metodološki delovni dokument – delovni dokument 4; za novo programsko obdobje 2007-2013, ki ga je izdala Evropska komisija – generalni direktorat za regionalno politiko; 08/2006.  Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002, 50/2004).

Prostorske sestavine planskih aktov občine in prostorski ureditveni pogoji (PUP):  Prostorske sestavine planskih aktov občine: Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina, ki se nanaša na območje Občine Vipava (Uradno glasilo, št. 9/1998, 5/1999, 7/1999, 5/2000);  Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Vipava (Uradno glasilo, št. 3/2000; Uradni list RS, št. 2/2008, 45/2010);  Prostorski ukrepi: Odlok o območju predkupne pravice Občine Vipava na nepremičninah (Uradni list RS, št. 113/2007);  Predpis oz. akt o zavarovanju - Varovana območja: Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 4/1987).  Strategija gospodarskega razvoja Občine Vipava;

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 8 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 Načrt razvojnih programov Občine Vipava za obdobje 2010-2012.

Novogradnja je skladna z navedeno plansko in urbanistično dokumentacijo ter potrjena z izjavo o skladnosti načrtov in izpolnjevanju bistvenih lastnosti s strani obeh odgovornih vodij projekta, in sicer Aljoše Arčona, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. IZS G-2798, zaposlenega pri podjetju Plan R d.o.o., Bevkova 9, 5270 Ajdovščina ter Mitje Lavrenčiča, dipl. inž. grad. IZS G-1642, zaposlenega pri podjetju Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava.

1.3 Kratek opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante

V okviru idejnih zamisli investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« sta bili obdelani dve varianti, in sicer: Varianta I: Varianta I – Varianta BREZ investicije: Investicija se ne bo izvedla. To je ničelna varianta. Varianta II: Varianta II – Varianta Z investicijo: Investicija v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono, v izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo Sanabor z obnovo vodovoda v naselju Sanabor ter v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-Vipava, ki zajema: . izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m), . izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor ter . izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m).

Merila za izbor variantne rešitve v okviru DIIPa in njihove uteži so bila naslednja:  ustreznost prostorskih in arhitektonskih rešitev,  usklajenost projekta z nacionalnimi strategijami,  ustreznost projekta z veljavnimi predpisi in sodobnimi standardi, usklajenost z normativi,  zdravstveno varstvo prebivalcev,  varstvo okolja,  razvojne možnosti naselja,  skrbnik okolja,  ekološka ogroženost območja ter  kakovost življenjskega standarda.

Vsa merila so med seboj enakovredna, zato lahko pri sami oceni boljše variante izvedemo enostavno točkovanje, in sicer boljša varianta pri posameznem merilu dobi 2 točki, slabša pa 0 točk. V primeru enakovrednega rezultata kazalnika, dobita obe varianti po 1 točko. Na koncu se sešteje število točk posamezne variante. Varianta z večjim številom točk je po izbranih kriterijih boljša. Tu smo v bistvu bolj opisno analizirali stroške in koristi posameznih variant.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 9 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 1: Ocena ter izbor variante investicije v okviru DIIPa.

Varianta I Varianta II Kazalniki - merila Vrednost št. točk Vrednost št. točk

Ustreznost prostorskih in arhitekturnih rešitev ne 0 da 2

Usklajenost projekta z nacionalnimi strategijami ne 0 da 2 Ustreznost projekta z veljavnimi predpisi in ne 0 da 2 sodobnimi standardi (usklajenost z normativi) Zdravstveno varstvo prebivalcev tvegano 0 zadovoljivo 2

Varstvo okolje tvegano 0 urejeno 2

Razvojne možnosti naselja slabo 0 izboljšanje 2 krajani / nestrokoven upravljavec / Skrbnik okolja 0 2 pristop strokoven pristop

Ekološka ogroženost območja visoka 0 zanemarljiva 2

Kakovost življenjskega standarda neustrezna 0 ustrezna 2

OCENA 0 18

Iz navedenega vidimo, da je Varianta II – Varianta z investicijo boljša od Variante I – Varianta brez investicije, saj je glede na trende in glede na potrebe v Občini Vipava veliko bolj sprejemljiva. Z izvedbo investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« bi dvignili življenjski standard ter tudi zdravstveno varstvo prebivalcev. Omogočene bi bile tudi boljše razvojne možnosti naselij Zemono, Sanabor in Slap, boljša skrb za okolje in manjša ekološka ogroženost območja. Že samo s tega vidika je veliko boljša Varianta II. Varianta II pa tudi sledi ciljem Regionalnega razvojnega programa Severno primorske regije 2007 – 2013 ter Operativnega programa RR v obdobju 2007-2013 in je tako bolj usklajena z regionalnimi in nacionalnimi strategijami, z veljavnimi predpisi in normativi kot Varianta I – Varianta brez investicije. Iz tega sledi, da je Varianta II – Varianta z investicijo Optimalna varianta.

V okviru »CBA - Analize stroškov in koristi«, ki je sestavni del investicijskega programa - IP smo Varianto I – Varianta brez investicije in Varianto II – Varianta z investicijo opredelili, ocenili tudi s finančnega in ekonomskega (družbenega) vidika. V CBA - Analizi stroškov in koristi smo primerjali Varianto I - Varianta brez investicije in Varianto II – Varianta z investicijo na podlagi finančne in ekonomske analize (CBA – Analize stroškov in koristi).

Izbor optimalne variante je podan v poglavju 14 tega dokumenta, Investicijskega programa »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«, tu navajamo le ugotovitve ter merila, na osnovi katerih smo se odločili za varianto izvedbe investicijskega projekta. Izračun meril ter ocene posamezne variante so prikazani v tabeli 2 za oceno variant na podlagi finančne analize in v tabeli 3 za oceno variant na podlagi ekonomske analize (CBA – Analize stroškov in koristi).

Glede na izbrane kazalnike, ki so predstavljeni v tabeli 2, bi na podlagi rezultatov iz finančne analize izbrali Varianto I – Varianta brez investicije, saj je bila Varianta I boljše ocenjena. Prvo merilo – neto sedanja

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 10 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« vrednost nam pokaže, da obe varianti ne zadostita pogoju pozitivne neto sedanje vrednosti, zato izberemo tisto, ki nam prinese čim nižjo negativno vrednost. To je Varianta I. Modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti nam kaže, da le-ta pri nobeni izmed variant ne presega stroškov financiranja investicijskega projekta, ki znašajo 7,0%. Boljši, čeprav še vedno negativen rezultat dobimo pri Varianti II. Tretje merilo – koeficient K/S, nam kaže, da pri nobeni izmed variant ne zadostimo pogoju, da mora le-ta presegati vrednost ena. Boljši rezultat nam daje Varianta I. Glede na četrto merilo vidimo, da je »Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda« pri Varianti I - Varianta brez investicije enaka ničin zato nam le-ta da boljši rezultat. Glede na zadnje, peto merilo »Letni bruto dobiček/izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap« vidimo, da nam daje boljši rezultat Varianta I. Na podlagi izbranih meril za optimalno varianto izvedbe investicijskega projekta se kot najbolj smiselna varianta s finančnega vidika kaže Varianta I – Varianta brez investicije, saj nam pri štirih izmed petih meril daje boljše rezultate kot Varianta II – Varianta z investicijo.

Tabela 2: Izračun meril ter ocena posamezne variante investicijskega projekta na podlagi finančne analize.

Varianta I – Varianta brez Varianta II – Varianta z Kazalniki - merila investicije investicijo

V rednost kazalnika Št. točk V rednost kazalnika Št. točk Neto sedanja vrednost investicijskega projekta - NSV -31.070 EUR 2,00 -971.352 EUR 0,00 (disk.fakt. 7%) Modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti - MISD -100,00% 0,00 -3,11% 2,00 (disk.fakt. 7%) Koeficient K/S 0,732 2,00 0,697 0,00 (Razmerje koristi / stroški) Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda 0,00 EUR 2,00 287,45 EUR 0,00 (EUR / m) Letni bruto dobiček / izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap -13,96 EUR 2,00 -38,87 EUR 0,00 (EUR / prebivalca) OCENA 8,00 2,00

Tabela 3: Izračun meril ter ocena posamezne variante investicijskega projekta na podlagi CBA – Analize stroškov in koristi.

Varianta I – Varianta brez Varianta II – Varianta z Kazalniki - merila investicije investicijo

V rednost kazalnika Št. točk V rednost kazalnika Št. točk Neto sedanja vrednost investicijskega projekta - NSV -3.066.176 EUR 0,00 2.389.496 EUR 2,00 (disk.fakt. 7%) Modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti - MISD -100,00% 0,00 12,21% 2,00 (disk.fakt. 7%) Koeficient K/S 0,019 0,00 6,809 2,00 (Razmerje koristi / stroški) Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda 0,00 EUR 2,00 217,48 EUR 0,00 (EUR / m) Letni bruto dobiček / izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap -605,32 EUR 0,00 152,94 EUR 2,00 (EUR / prebivalca) OCENA 2,00 8,00

V tabeli 3 so predstavljene vrednosti kazalnikov, ki smo jih izbrali kot merilo za izbor optimalne variante investicijskega projekta na podlagi ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi). Glede na prejeto oceno vidimo, da je boljša Varianta II – Varianta z investicijo (Investicija v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono, v izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo Sanabor z obnovo vodovoda v naselju Sanabor ter v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 11 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Vipava), saj vsi ekonomski kazalniki (kazalniki izračunani na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) zadostujejo zahtevam in nam povedo, da je Varianta II – Varianta z investicijo upravičena za izvedbo. Varianta I – Varianta brez investicije je boljša od Variante II le v primeru statičnega kazalnika »Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda«, saj do investicijskih vlaganj v tem primeru ni prišlo. Kot vidimo, na podlagi ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi) nam daje boljše rezultate Varianta II – Varianta z investicijo, saj nam pri štirih izmed petih meril daje boljše rezultate kot Varianta I – Varianta brez investicije.

Na podlagi izbranih meril za izbor optimalne variante investicijskega projekta se kot bolj smiselna varianta z ekonomskega vidika (z vidika CBA - Analize stroškov in koristi) kaže Varianta II – Varianta z investicijo (Investicija v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono, v izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo Sanabor z obnovo vodovoda v naselju Sanabor ter v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-Vipava), saj nam po štirih izmed petih meril daje boljše rezultate, ki tudi dosegajo potrebne vrednosti za upravičeno izvedbo investicijskega projekta. Če pa upoštevamo še vse koristi, ki se jih ne da denarno ovrednotiti in bi jih prinesla Varianta II – Varianta z investicijo ter vse stroške (nedenarne), ki jih prinaša Varianta I – Varianta brez investicije, vidimo, da je na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi (ekonomske analize), smiselno izvesti investicijski projekt pod Varianto II.

1.4 Podatki o odgovornih osebah na investicijskem projektu

Investitor in upravitelj – Občina Vipava: Odgovorna oseba investitorja je Mag. Ivan Princes, dr. med. vet., Župan Občine Vipava. Odgovorni vodja projekta s strani občine za pridobitev investicijske dokumentacije ter za izvedbo investicije je Božidar Lavrenčič, višji svetovalec III, svetovalec župana za razvoj gospodarskih javnih služb in prostorsko planiranje na Občini Vipava.

Odgovorna oseba za pripravo investicijske dokumentacije je Peter Velikonja, univ. dipl. ekon. in prav., Koda d.o.o. Ajdovščina, Kidričeva ulica 35, 5270 Ajdovščina.

Odgovorna oseba za pripravo tehnične dokumentacije za izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono ter za pripravo tehnične dokumentacije za izgradnjo kanalizacije, vodovoda in čistilne naprave Sanabor je Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., IZS G-2798, Plan R d.o.o., Bevkova 9, 5270 Ajdovščina.

Odgovorna oseba za pripravo tehnične dokumentacije za izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap – Vipava je Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad., IZS G-1642, zaposlen pri Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava.

Ostale odgovorne osebe, ki sodelujejo na investicijskem projektu, so podane v poglavju 2.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 12 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

1.5 Ocenjena vrednost investicijskega projekta ter finančna konstrukcija

Vrednost investicijskega Vrednost investicijskega EKONOMSKA* projekta po projekta po vrednost investicijskega STALNIH CENAH TEKOČIH CENAH projekta Neto vrednost investicijskega 989.726,17 1.044.243,39 748.824,06 projekta (EUR brez DDV) Bruto vrednost investicijskega 1.187.671,40 1.253.092,07 898.588,87 projekta (EUR z DDV) Povračljiv DDV 197.205,23 208.108,68 149.216,84 Vrednost investicijskega projekta brez 990.466,17 1.044.983,39 749.372,03 povračljivega DDV *Ekonomska vrednost investicijskega projekta predstavlja vrednost investicijskega projekta dobljenega na podlagi CBA – Analize stroškov in koristi (ekonomske analize).

Osnove za izračun vrednosti investicijskega projekta so bile naslednje:  Projektantski predračun »Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor«, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; junij 2010.  Projektantski predračun »Fekalna kanalizacija Zemono«, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; julij 2010.  Projektantski predračun »Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma«, ki ga je izdelalo podjetje Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava; avgust 2010.  Stroški gradbenega nadzora so ocenjeni v višini 1,5% od vrednosti gradbeno obrtnih in instalacijskih del.  Ocena stroškov projektne in investicijske dokumentacije ter odškodnin lastnikom parcel – služnost pa izhaja iz že prejetih računov in plačanih odškodnin, ponudb ter izkustvenih ocen. Podrobnejša specifikacija je navedena v poglavju 8.2.1.

Stopnje rasti cen: Projektantski predračun »Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor« je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Ajdovščina junija 2010, projektantski predračun »Fekalna kanalizacija Zemono« je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Ajdovščina julija 2010 ter projektantski predračun »Povezovalni fekalni kanal Slap-Obrtna cona Farma« je izdelalo podjetje Detajl d.o.o. Vipava avgusta 2010. Tekoče cene za dela izvedena pred in v letu 2010 so enake stalnim cenam. Ker bodo aktivnosti potekale predvsem v letih 2011 in 2012, so vrednosti del za predvidena dela v letih 2011 in 2012 preračunane na osnovi podatkov o predvideni inflaciji v skladu z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj v letu 2010, ki jo je septembra 2010 izdal UMAR. V letu 2009 je bila povprečna letna inflacijska stopnja 0,9%, za leto 2010 pa napoveduje 2,1%, za leto 2011 2,7% in za leto 2012 2,2% povprečno letno inflacijsko stopnjo glede na preteklo leto. Vrednost del, ki se bodo izvajala predvidoma v letu 2011 smo revalorizirali s faktorjem 1,057, in vrednost del, ki se bodo izvajala predvidoma v letu 2012 pa s faktorjem 1,079.

V tabeli 4, 4-1, 5 in 5-1 so predstavljeni viri financiranja investicijskega projekta brez povračljivega DDV, saj povračljivi DDV ne predstavlja stroška investicijskega projekta. Občina mora povračljivi DDV sicer plačati, toda kasneje ga dobi povrnjenega. Podrobna finančna konstrukcija investicijskega projekta je predstavljena v poglavju 12.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 13 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 4: Viri financiranja investicijskega projekta (stalne cene).

VIRI FINANCIRANJA Delež A. LASTNA SREDSTVA

Proračunska sredstva Občine Vipava 283.223,17 28,59%

Skupaj LASTNA SREDSTVA 283.223,17 28,59%

B. ZAPROŠENA NEPOVRATNA SREDSTVA

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 707.243,00 71,41%

Skupaj NEPOVRATNA SREDSTVA 707.243,00 71,41%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 990.466,17 100,00% *opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 4-1: Viri financiranja investicijskega projekta – dinamika financiranja (stalne cene).

DO vključno VIRI FINANCIRANJA leto 2011 leto 2012 SKUPAJ Delež leta 2010

Proračunska sredstva Občine Vipava 34.580,00 158.331,04 90.312,13 283.223,17 28,59%

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 71,41%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 34.580,00 630.107,54 325.778,63 990.466,17 100,00%

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 5: Viri financiranja investicijskega projekta (tekoče cene).

VIRI FINANCIRANJA Delež

A. LASTNA SREDSTVA

Proračunska sredstva Občine Vipava 337.740,39 32,32%

Skupaj LASTNA SREDSTVA 337.740,39 32,32%

B. ZAPROŠENA NEPOVRATNA SREDSTVA

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 707.243,00 67,68%

Skupaj NEPOVRATNA SREDSTVA 707.243,00 67,68%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 1.044.983,39 100,00%

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 5-1: Viri financiranja investicijskega projekta – dinamika financiranja (tekoče cene).

DO vključno leto 2011 leto 2012 SKUPAJ Delež VIRI FINANCIRANJA leta 2010

Proračunska sredstva Občine Vipava 34.580,00 193.994,10 109.166,29 337.740,39 32,32%

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 67,68%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 34.580,00 665.770,60 344.632,79 1.044.983,39 100,00%

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 14 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

1.6 Zbirni prikaz izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta

Tabela 6: Dinamični kazalniki investicijskega projekta.

EKONOMSKA ANALIZA FINANČNA ANALIZA CBA - Analiza stroškov in koristi Notranja (interna) stopnja donosnosti - ISD Negativna 18,21% Modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti - MISD (disk.fakt. 7%) -3,11% 12,21% Neto sedanja vrednost investicijskega projekta - NSV (disk.fakt. 7%) -971.352 EUR 2.389.496 EUR Sedanja vrednost investicijskega projekta (disk.fakt. 7%) 989.619 EUR 748.525 EUR Relativna Neto sedanja vrednost investicijskega projekta - RNSV -0,98 EUR 3,19 EUR

Koeficient K/S (Razmerje koristi / stro ški) 0,697 6,809 Doba vračanja (v letih) 386,1 4,8

Tabela 7: Statični kazalniki investicijskega projekta.

EKONOMSKA ANALIZA FINANČNA ANALIZA CBA - Analiza stroškov in koristi Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda 287,45 EUR 217,48 EUR Vrednost del na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap 1.664,65 EUR 1.259,45 EUR Letni bruto dobiček / izguba na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda -6,71 EUR 26,41 EUR Letni bruto dobiček / izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap -38,87 EUR 152,94 EUR Letna obremenitev prihodkov gospodinjstev s stroški kanalizacijskega omrežja 0,89% 0,76%

Kot vidimo iz tabele 6, je investicijski projekt z ekonomskega vidika (z vidika CBA – Analize stroškov in koristi) upravičen, saj dosega vse pogoje po dinamičnih kazalnikih (ISD in MISD sta višji od diskontnega faktorja 7%, NSV je pozitivna, doba vračanja investicijskega projekta je krajša od predvidene dobe ekonomske uporabe projekta ipd.). Podrobnejša razlaga rezultatov je podana v poglavju 14.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 15 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

2 PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE IN PROJEKTNE-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER UPRAVITELJU IN NAJEMNIKU

2.1 Podatki o investitorju

Naziv OBČINA VIPAVA Naslov Glavni trg 15, 5271 Vipava Odgovorna oseba Mag. Ivan Princes, dr. med. vet. Župan Občine Vipava Vodja projekta Božidar Lavrenčič, višji svetovalec III Telefon +386 5 364 34 10 E-mail [email protected] Fax +386 5 364 34 12 Matična številka 5879922 Davčna številka SI56416245

2.2 Podatki o izdelovalcu projektne tehnične dokumentacije

Naziv PLAN R d.o.o. Projektiranje in inženiring Naslov Bevkova 9, 5270 Ajdovščina Odgovorna oseba Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kem. inž., IZS G-2798 Telefon +386 (0) 41 367 937 E mail [email protected] in

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 16 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Naziv DETAJL d.o.o. Naslov Glavni trg 1, 5271 Vipava Odgovorna oseba Marko Lavrenčič, univ. dipl. inž. arh., A-0818 Odgovorni vodja projekta Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad. IZS G-1642 Telefon +386 5 365 50 11 E mail [email protected] Fax +386 5 365 50 14

2.3 Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije

Naziv KODA d.o.o. AJDOVŠČINA svetovalni inženiring, ekonomske, organizacijske in pravne storitve Naslov Goriška cesta 25, 5270 Ajdovščina Odgovorna oseba Peter Velikonja, univ.dipl.ekon. in prav. Telefon +386 5 366 36 68 E mail [email protected] Fax +386 5 366 20 28

2.4 Podatki o upravitelju

Naziv OBČINA VIPAVA Naslov Glavni trg 15, 5271 Vipava Odgovorna oseba Mag. Ivan Princes, dr. med. vet. Župan Občine Vipava Telefon +386 5 364 34 10 E-mail [email protected] Fax +386 5 364 34 12

2.5 Podatki o najemniku

Naziv KOMUNALNO STANOVANJSKA DRUŽBA d.o.o. Ajdovščina Naslov Goriška cesta 23b, 5270 Ajdovščina Odgovorna oseba Mag. Egon Stopar,direktor Telefon +386 5 365 97 00 E-mail [email protected] Fax +386 5 366 31 42

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 17 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

2.6 Strokovni delavci in službe odgovorni za pripravo in nadzor

Odgovorne pravne osebe za izvajanje investicijskega projekta:  Občina Vipava – Investitor in upravitelj Odgovorna oseba investitorja je Mag. Ivan Princes, dr. med. vet., Župan Občine Vipava. Odgovorni vodja projekta s strani občine za pridobitev investicijske dokumentacije ter za izvedbo investicije je Božidar Lavrenčič, višji svetovalec III, svetovalec župana za razvoj gospodarskih javnih služb in prostorsko planiranje na Občini Vipava.

Odgovorne osebe:

Odgovorna oseba investitorja: Mag. Ivan Princes, dr. med. vet. Župan Občine Vipava

Odgovorni vodja projekta s strani občine (za pridobivanje dokumentacije in dovoljenj, izvedba javnega razpisa in skrbništvo nad izvajanjem del, t.j. odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta): Božidar Lavrenčič, višji svetovalec III Svetovalec župana za razvoj gospodarskih javnih služb in prostorsko planiranje na Občini Vipava

Odgovorni vodja projekta (Fekalna kanalizacija Zemono in Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor): Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., IZS G-2798 Plan R d.o.o., Bevkova 9, 5270 Ajdovščina

Odgovorni vodja projekta (Povezovalni fekalni kanal Slap-Obrtna cona Farma): Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad. IZS G-1642 Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava

Odgovorni projektant za načrt gradbenih konstrukcij (Fekalna kanalizacija Zemono in Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor): Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., IZS G-2798 Plan R d.o.o., Bevkova 9, 5270 Ajdovščina

Odgovorni projektant za načrt gradbenih konstrukcij (Povezovalni fekalni kanal Slap-Obrtna cona Farma): Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad. IZS G-1642 Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava

Izvajalec del: Znan bo po izvedenem javnem razpisu.

Nadzor: Znan bo po izvedenem javnem razpisu.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 18 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

3 ANALIZA SEDANJEGA STANJA

3.1 Uvod

Investitor obravnavanega investicijskega projekta je Občina Vipava. Občina Vipava je ena izmed 13-ih občin Goriške regije oz. ena izmed dveh občin Sub-regije Ajdovščina. Občina Vipava zajema 20 naselij in njena površina meri 107,4 km2. Obsega območje zgornjega dela Vipavske doline in je v svojem najbolj zgornjem delu stisnjena pod pobočje Nanosa. Zanjo je značilna podpovprečna naseljenost (49,8 prebivalcev na km2). Ob popisu prebivalcev 2002 je Občina Vipava štela 2.539 moških in 2.646 žensk oziroma 5.185 občanov. Ti tvorijo 1.630 gospodinjstev, pri čemer je povprečna velikost gospodinjstva 3,2 oseb. Središče občine je naselje Vipava, kjer je tudi občinski sedež. Ostala naselja pa so: Duplje, Erzelj, Goče, Gradišče pri Vipavi, Lože, Manče, Nanos, Sanabor, Slap, Vrhpolje, Zemono, Hrašče, Ložice, Orehovica, Podbreg, Podgrič, Podnanos, Podraga in Poreče.

Tabela 8: Statistični podatki o investitorju po popisu iz leta 2002. Datum ustanovitve občine 04.10.1994 Površina občine 107,4 km2 Število prebivalcev v občini 5.185 Število gospodinjstev v občini 1.630 Število družin v občini 1.372 Število naselij v občini 20 Vir: SURS.

Tabela 9: Gibanje prebivalstva v Občini Vipava, njenih mikro-regijah ter v naselju Zemono, Sanabor in Slap do leta 2010.

Leto Indeks rasti 1869 1961 1971 1981 1991 2002 2010 1971/2002 1971/2010 2002/2010

Mikroregija Podnanos 2.096 1.564 1.470 1.443 1.416 1.374 1.413 93,5 96,1 102,8 Mikroregija Vipava 4.432 3.947 3.944 3.872 3.775 3.811 3.931 96,6 99,7 103,1 naselje Zemono 74 59 55 68 72 82 84 149,1 152,7 102,4 naselje Sanabor 171 144 125 102 84 80 89 64,0 71,2 111,3 naselje Slap 573 402 380 365 388 427 422 112,4 111,1 98,8

Občina VIPAVA 6.528 5.511 5.414 5.315 5.191 5.185 5.344 95,8 98,7 103,1 Vir: SURS.

Število prebivalcev Občine Vipava je do leta 2002 stalno rahlo padalo. Po letu 2002 pa je Občina Vipava beležila rahlo rast prebivalstva in danes je število prebivalcev Občine Vipava naraslo že na 5.344 prebivalcev (01.07.2010; SURS). Glede na projekcije prebivalstva, ki so bile narejene na podlagi preteklih trendov in v skladu z razvojnim programom, predpostavljamo, da bo do leta 2021 v Občini Vipava več prebivalcev, in sicer 5.556 prebivalcev. Glavni vzrok rasti števila prebivalcev so predvsem priselitve iz drugih občin v RS. Poleg tega pa je Občina Vipava poleg Občine Ajdovščina in Občine Šempeter-Vrtojba edina občina, ki ima še pozitiven naravni prirast, čeprav se v zadnjih letih to zopet slabša. Občina Vipava ima glede na slovenske razmere in razmere v regiji eno izmed najugodnejših starostnih struktur, kot tudi biološki indeks, ki je leta 2010 znašal 94,7. Občina tako izkazuje eno izmed najboljših demografskih situacij v regiji. Indeks staranja je v regiji leta 2010 znašal 132,8, v Sloveniji pa 117,8. Poudariti pa je potrebno, da se je indeks staranja oz. biološki indeks v Občini Vipava od leta 2002, ko je znašal 85,7,

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 19 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« poslabšal. Tudi glede na poslabšanje biološkega indeksa, je stanje v Občini Vipava zelo zadovoljivo, toda vseeno je potrebno v Občini Vipava demografsko stanje spremljati, sprejemati ustrezne ukrepe, da ne bi prišlo do poslabšanja oz. do negativnega trenda ter da to ne bi vodilo v demografsko ogroženost občine.

Investicijski projekt se nanaša na naselje Zemono, naselje Sanabor in na naselje Slap v Občini Vipava. V naselju Zemono je živelo ob popisu leta 2002 v 23 družinah oz. 26 gospodinjstvih (povprečna velikost gospodinjstva 3,1 osebe) 82 prebivalcev (38 moških in 44 žensk). V naselju Sanabor je ob popisu prebivalcev leta 2002 v 20 družinah oz. 19 gospodinjstvih (povprečna velikost gospodinjstva 4,2 osebe) živelo 80 prebivalcev (42 moških in 38 žensk). V naselju Slap pa je ob popisu leta 2002 v 108 družinah oz. 117 gospodinjstvih (povprečna velikost gospodinjstva 3,6 oseb) živelo 427 prebivalcev (212 moških in 215 žensk). Prebivalci v vseh treh naseljih so ob popisu leta 2002 predstavljali 11,4% vseh prebivalcev občine oz. 9,9% vseh gospodinjstev v Občini Vipava. Iz tabele 9 pa vidimo, da število prebivalcev naselja Zemono iz leta v leto narašča, naselja Sanabor zopet narašča po upadu števila prebivalcev, ki ga je beležilo do leta 1991, medtem ko število prebivalcev naselja Slap stagnira oz. naselje Slap je beležilo rahel upad števila prebivalcev. Leta 2010 je bilo v naselju Zemono 84 prebivalcev (42 moških in 42 žensk), v naselju Sanabor 89 prebivalcev (49 moških in 40 žensk) ter v naselju Slap 422 prebivalcev (210 moških in 212 žensk), kar je skupaj predstavljalo 11,1% vseh prebivalcev občine. Sama starostna struktura prebivalcev v vseh treh naseljih je bila boljša kot starostna struktura povprečja občine, saj je bilo leta 2010 v naseljih Zemono, Sanabor in Slap kar 18,2% mladega prebivalstva in 15,5% starega prebivalstva. Biološki indeks pa je znašal 85,2. Zelo dobra starostna struktura vseh treh naselij je bila predvsem zaradi zelo visokega deleža mladega prebivalstva v naseljih Zemono in Sanabor, tako da je biološki indeks naselja Zemono leta 2010 znašal 50,0 in naselja Sanabor 75,0, medtem ko je biološki indeks naselja Slap znašal 95,8 (malo višji od povprečja občine).

Investicijski projekt se bo istočasno izvajal na treh območjih v Občini Vipava, in sicer na območju naselja Zemono, na območju naselja Sanabor ter na območju od naselja Slap do obrtne cone Farma v naselju Vipava, kjer je locirana in deluje centralna čistilna naprava (ČN) Vipava, na katero bodo po izvedbi tega investicijskega projekta priključeni prebivalci naselja Zemono, za prebivalce naselja Slap pa bodo po izvedbi povezovalnega fekalnega kanala pripravljeni vsi pogoji, da se bodo po komunalni ureditvi naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta, lahko vsa gospodinjstva in gospodarski subjekti priključili nanjo. Za naselje Sanabor pa se predvideva izgradnjo nove čistilne naprave Sanabor (100 PE), katere izgradnja je predmet obravnave investicijskega projekta.

Naselje Zemono se nahaja severozahodno od mesta Vipava. Stavbe so posejane na manjši vzpetini, na vrhu katere se nahaja znani dvorec Zemono. Naselje ima razpršeno gradnjo. Značilnost naselja so enodružinske stanovanjske hiše, v manjši meri pa je še prisotno kmetijstvo. Na dvorcu se odvija turistična dejavnost (restavracija, prireditve), ki pa ni množične narave. V naselju se nahaja tudi nekaj manjših obrtnikov. Na območju naselja Zemono so obstoječe komunalne odpadne vode speljane v individualne greznice oziroma v manjšem delu pri starejših kmečkih objetih v gnojnične jame. V naselju Sanabor odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod trenutno ni ustrezno urejeno. Del stanovanjskih objektov je opremljeno z nepropustnimi greznicami, nekateri pa imajo iztok kanalizacije komunalnih odpadnih vod direktno v potok Bela. Meteorne kanalizacije na območju naselja Sanabor ni. Obstoječe stanje ne ustreza veljavni zakonodaji, zato je predvidena izvedba nove kanalizacije komunalnih odpadnih vod ter čiščenje komunalne odpadne vode na biološki čistilni napravi pred izpustom v potok Bela. Vodovodna oskrba naselja Sanabor je zagotovljena iz višje-ležečega vodohrana Sanabor (cca 20 m3), ki se napaja iz bližnjega zajetja. V lokalni cesti potekata napajalni in distribucijski cevovod iz vodohrana. Naselje Slap leži približno dva kilometra zahodno od Vipave, na višini od 107 do 141 m nad morjem. Naselje Slap še nima

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 20 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema. Konfiguracija terena je z vidika odvajanja komunalnih odpadnih vod zahtevna. Obravnavano območje je zelo nerazgibano. Ker je višinska razlika med začetkom in koncem kanala premajhna ni možno gravitacijsko odvajanje odpadnih vod. Občina Vipava namerava v naselju Slap zgraditi ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod, ki bo zagotavljal vse predpisane standarde. Izgradnja ločenega javnega kanalizacijskega omrežja znotraj naselja Slap ni predmet obravnave tega investicijskega projekta. Predmet obravnavanega investicijskega projekta je nadaljnja odvodnja fekalnih odpadnih vod (izgradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) iz naselja Slap do centralne čistilne naprave - ČN Vipava preko dostopne ceste na Slap. Zato se je Občina Vipava, ki je na svojem območju odgovorna za realizacijo operativnega programa ravnanja z odpadnimi komunalnimi vodami, odločila, da zgradi javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih vod, kanalizacijo za odvajanje meteornih vod ter čistilno napravo Sanabor, ki bodo zagotavljali vse predpisane zahteve.

Ustrezna komunalna in okoljevarstvena infrastruktura poleg zdravstvenih, sanitarnih in okoljskih standardov zagotavlja oziroma omogoča tudi razvoj naselij, to je gradnjo stanovanj, oskrbnih dejavnosti in gospodarskih objektov. Z ureditvijo okoljevarstvene infrastrukture na območju naselij Zemono in Sanabor ter tudi na območju naselja Slap, katerega komunalna ureditev se bo izvajala kasneje in ni predmet tega dokumenta, temvečje predmet tega dokumenta le izgradnja povezovalnega fekalnega kanala od naselja Slap do čistilne naprave Vipava, na katerega se bo navezovala predvidena kanalizacija komunalnih odpadnih vod naselja Slap, se želi odpraviti sedanje infrastrukturne probleme v naseljih ter omogočiti prebivalcem bolj kakovostne pogoje življenja in možnosti za razvoj različnih podjetniških dejavnosti. Naselja Zemono, Sanabor in tudi Slap, kakor tudi ne Občina Vipava, ne želijo zaostajati za kraji, ki se ponašajo z ustrezno okoljevarstveno infrastrukturo, kakor tudi ne želijo po nepotrebnem onesnaževati okolja. V ta namen načrtuje Občina Vipava v naselju Zemono urediti ustrezno, kakovostno kanalizacijo komunalnih odpadnih vod (fekalno kanalizacijo), ki bo priklopljena na ČN Vipava, v naselju Sanabor urediti ustrezno, kakovostno kanalizacijo komunalnih odpadnih vod (fekalno kanalizacijo) in meteornih vod, obnoviti vodovod in zgraditi čistilno napravo Sanabor ter od ČN Vipava speljati povezovalni fekalni kanal do naselja Slap, ki bo prebivalcem naselja Slap po dokončani ureditvi javnega komunalnega omrežja (izvedbi fekalne in meteorne kanalizacije) omogočil povezavo na ČN Vipava. Komunalna ureditev naselja Slap ni predmet tega dokumenta in se bo izvajala v kasnejšem obdobju. Širše pa bo operacija prispevala tudi k varstvu lokalnega okolja pa tudi zagotavljala neonesnaženost le-tega.

Predmet IP – Investicijskega programa je izgradnja komunalne infrastrukture (kanalizacije komunalnih odpadnih vod, meteorne kanalizacije, čistilne naprave) in obnove vodovoda na območju naselja Zemono in naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-ČN Vipava, ki predvideva:  izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m),  izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor, ter  izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Novi javni kanalizacijski sistem za odvajanje komunalnih odpadnih vod Zemono bo priklopljen na ČN Vipava, kakor tudi povezovalni fekalni kanal Slap-Vipava. Novi javni kanalizacijski sistem za odvajanje komunalnih odpadnih vod Sanabor pa bo priklopljen na novozgrajeno čistilno napravo Sanabor, ki je tudi predmet obravnave investicijskega projekta.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 21 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

3.2 Lokacija

Lokacija investicijskega projekta zaobjema večpredelov Občine Vipava. Investicijski projekt se bo izvajal na treh lokacijah v Občini Vipava, in sicer na območju naselja Zemono, na območju naselja Sanabor ter na območju občinske ceste od obrtne cone Farma v Vipavi do konca naselja Slap, pri mostu preko Slapenskega potoka. Na vseh treh lokacijah bodo dela potekala istočasno. Za takšno vsebino investicijskega projekta se je Občina Vipava odločila zato, ker je to le eden na seznamu investicijskih projektov (naslednji investicijski projekt bo ureditev komunalne opremljenosti naselja Slap, zato je potrebno v okviru tega investicijskega projekta urediti ustrezno odvajanje komunalnih odpadnih vod na ČN Vipava iz naselja Slap), s katerimi Občina Vipava želi na svojem območju urediti ustrezno komunalno omrežje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in meteornih vod.

Na območju naselja Zemono se bo v okviru investicijskega projekta zgradilo kanalizacijo komunalnih odpadnih vod, ki bo speljana na ČN Vipava. Naselje Zemono se nahaja severozahodno od mesta Vipava. Stavbe so posejane na manjši vzpetini, na vrhu katere se nahaja znani dvorec Zemono. Naselje ima razpršeno gradnjo. Značilnost naselja so enodružinske stanovanjske hiše, v manjši meri pa je še prisotno kmetijstvo. Na dvorcu se odvija turistična dejavnost (restavracija, prireditve), ki pa ni množične narave. V naselju se nahaja tudi nekaj manjših obrtnikov. Na območju naselja Zemono so obstoječe komunalne odpadne vode speljane v individualne greznice oziroma v manjšem delu pri starejših kmečkih objetih v gnojnične jame. Predvidena gradnja na območju naselja Zemono posega na zemljišča in dele zemljišč(za katere se je izdala lokacijska informacija) s parcelnimi številkami, in sicer: 2764, 2701, 2737, 2795, 2797, 2909, 2739, 2740 vse k.o. Vipava. Na parcelnih številkah 2764, 2701, 2909, 2737 vse k.o. Vipava poteka občinska cesta. Parcelna št. 2797 k.o. Vipava je vodotok. Po osnovni namenski rabi sodijo parcelne številke, na katerih se bo izvajal investicijski projekt na območju naselja Zemono, med območja stavbnih zemljiščter območja kmetijskih zemljišč. Vse parcele se nahajajo v naselju Zemono, ki je tipološkega režima AA-območje izjemnih vedut in dominant in varovanja kulturne dediščine in so deloma v območju kulturnega spomenika Zemono, EŠD 870, vse pa v njegovem vplivnem območju. Za posege na objektih je zato potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica.

Na območju naselja Sanabor se bo v okviru investicijskega projekta zgradilo kanalizacijo komunalnih odpadnih vod in kanalizacijo meteornih vod, obnovilo se bo vodovod ter zgradilo čistilno napravo. V naselju Sanabor odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod trenutno ni ustrezno urejeno. Del stanovanjskih objektov je opremljeno z nepropustnimi greznicami, nekateri pa imajo iztok kanalizacije komunalnih odpadnih vod direktno v potok Bela. Meteorne kanalizacije na obravnavanem območju ni. Obstoječe stanje ne ustreza veljavni zakonodaji, zato je predvidena izvedba nove kanalizacije komunalnih odpadnih vod ter čiščenje komunalne odpadne vode na biološki čistilni napravi pred izpustom v potok Bela. Vodovodna oskrba naselja Sanabor je zagotovljena iz višje-ležečega vodohrana Sanabor (cca 20 m3), ki se napaja iz bližnjega zajetja. V lokalni cesti potekata napajalni in distribucijski cevovod iz vodohrana. Predvidena gradnja na območju naselja Sanabor posega na zemljišča in dele zemljišč(za katere se je izdala lokacijska informacija) s parcelnimi številkami, in sicer: 640, 639, 638, 642/1, 637/2, 643, 635/2, 191, 185, 184, 183, 635/1, 567/2, 484 vse k.o. Sanabor. Lokacija čistilne naprave – ČN bo na parcelni številki 185 k.o. Sanabor. Dostopna pot do ČN pa po parc. št. 191, 183, 184 k.o. Sanabor. Priklop na obstoječi vodovod se bo izvedlo na parc. št. 567/2 k.o. Sanabor, priklop ČN na elektro-omrežje pa na parc. št. 184 k.o. Sanabor. Po osnovni namenski rabi sodi območje predvidene gradnje med območje stavbnih zemljišč, območje kmetijskih zemljiščter vodotok. Po podrobnejši namenski rabi sodijo parc. št. 640, 639, 638, 642/1, 637/2, 635/2, 635/1 vse k.o. Sanabor pod ceste (občinske) in poti, parc. št. 567/2 k.o. Sanabor pod ostala stavbna zemljišča ter parc. št. 191, 185, 184, 183, 484 vse k.o. Sanabor pod

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 22 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« kmetijska zemljišča. Parcelna št. 643 k.o. Vipava je vodotok. Vse parcele se nahajajo v naselju Sanabor, ki je tipološkega režima EE – necentralna naselja in zaselki necentralnih naselij. Naselje Sanabor je registrirano kot naselbinska kulturna dediščina, EŠD 12839 Sanabor – vas, ima pa tudi registrirana arheološka najdišča. Vse parcele so ali v območju registrirane dediščine ali v njenem vplivnem območju, zato je za gradnjo potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica.

V okviru investicijskega projekta pa se bo izvedlo tudi povezovalni fekalni kanal od naselja Slap do čistilne naprave Vipava. Navedeno območje, ob poteku kanala, je tudi lokacija tretjega dela investicijskega projekta. Predvsem pa se nanaša ta del investicijskega projekta na naselja Slap. Naselje Slap leži približno dva kilometra zahodno od Vipave, na višini od 107 do 141 m nad morjem in nima še zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema. Konfiguracija terena je z vidika odvajanja komunalnih odpadnih vod zahtevna. Obravnavano območje je zelo nerazgibano. Višinska razlika med začetkom in koncem povezovalnega kanala bo zelo majhna. Občina Vipava namerava v naselju Slap izgraditi ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod, ki bo zagotavljal vse predpisane standarde. Izgradnja ločenega javnega kanalizacijskega omrežja znotraj naselja Slap ni predmet obravnave tega investicijskega projekta. Predmet obravnavanega investicijskega projekta je nadaljnja odvodnja fekalnih odpadnih vod (izgradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) iz naselja Slap do centralne čistilne naprave Vipava preko dostopne ceste na Slap. Gradbena dela se bodo izvajala in vplivala na parc. št. 2551/6, 2551/7, 1425/2, 2598, 3166/14, 3166/15, 3166/13, 1425/4, 1425/7, 1455/1, 1622/5, 1684, 1622/4 vse k.o. Vipava, na parc. št. 1609 k.o. Lože in na parc. št. 1688, 1689, 1690, 1669, 1667, 1448, 1564/2 del, 1598, 1597 vse k.o. Slap. Predviden povezovalni fekalni kanal se bo navezal na obstoječi fekalni kanal, ki odvaja fekalne odpadne vode iz obrtne cone Farma v Vipavi na centralno čistilno napravo Vipava. Nova obrtna cona se nahaja južno od Vipave ob avtocesti ter ob dostopni cesti, ki vodi v naselji Slap ter Lože. Kanal se bo navezal na obstoječi kanal na dostopu v obrtno cono iz občinske ceste (na parc. št. 1425/7 k.o. Vipava). Kanal bo nadalje potekal po občinski cesti v smeri proti Slapu do potoka Močilnik in se bo zaključil z jaškom (parc. št. 1609 k.o. Lože). Kanal bo potok Močilnik prečkal pod strugo. Nadalje bo trasa povezovalnega kanala potekala na cestni parceli (1598 k.o. Slap) po občinski cesti ob voziščni konstrukciji. Konec povezovalnega kanala je predviden s črpališčem (parc. št. 1448 k.o. Slap) na koncu naselja Slap, pri mostu preko Slapenskega potoka (1448, 1564/2 del k.o. Slap). To je najnižja točka naselja, zato bo omogočena predvidena navezave kanalizacije naselja Slap (kar ni predmet obravnave tega dokumenta) na s tem investicijskim projektom predvideni povezovalni fekalni kanal.

Podrobnejši opis in specifikacija lokacij je v poglavju 9 – Analiza lokacije.

3.3 Razlogi za investicijo

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 23 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« podjetji. Okoljska problematika (onesnaževanje) je najbolj pereča v mestih in večjih središčih, medtem ko je na podeželju problematična kakovost javnih storitev (zastareli vodovodi, zastarele, neprimerne kanalizacije odpadnih vod, zaostajanja pri izgradnji čistilnih naprav, slabo urejanje problematike odpadkov). Poleg tega med javne storitve štejemo tudi ostale storitve, ki jih zagotavljajo občine in druga javna podjetja. Tu govorimo tudi o socialnih in zdravstvenih storitvah. Zaradi razdrobljenosti naselij je potrebno vse javne storitve približati končnim uporabnikom, kar je pomembno tudi v smislu razvoja podeželja.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 24 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« prostoru izvajal kot enovit projekt, saj se bodo posegi izvajali na območju Občine Vipava in v istem časovnem obdobju in je tako z ekonomskega vidika kot z vidika posegov v prostor tak pristop optimalen in smiseln tako z vidika optimizacije stroškov, optimizacije posegov v prostor kot tudi z vidika čim hitrejšega celovitega izboljšanja kakovosti infrastrukturne opremljenosti naselij. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izboljšala kakovost življenjskega standarda občanov ter omogočila razvoj naselij in gospodarskih (podjetniških) dejavnosti, predvsem prebivalcev naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi prebivalcev naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta), neposredno pa tudi prebivalcev naselja Vipava ter posredno prebivalcev Občine Vipava.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 25 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

4 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI

4.1 Razvojne možnosti in cilji investicijskega projekta

Izgradnja ločenega javnega kanalizacijskega omrežja znotraj naselja Slap ni predmet obravnave tega investicijskega projekta. Predmet obravnavanega investicijskega projekta je nadaljnja odvodnja komunalnih (fekalnih) odpadnih vod (izgradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) iz naselja Slap do centralne čistilne naprave Vipava preko dostopne ceste na Slap.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 26 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 zagotovitvi učinkovitega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod;  zagotovitvi varne oskrbe s pitno vodo na območju naselja Sanabor,  zmanjševanju potencialne okoljske onesnaženosti;  ohranjanju občutljivega okolja;  omejitvi nevarnosti biološkega in kemičnega onesnaževanja okolja;  zagotavljanju pogojev za nadaljnji gospodarski in demografski razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, okoliških naselij ter občine;  varovanju zdravja prebivalcev in obiskovalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s tem same Občine Vipava;  izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s tem ohranjanju in povečevanju poseljenosti na tem območju;  izpolnjevanju določb Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode. Vse zgoraj navedeno so tudi glavni cilji, ki jih Občina Vipava zasleduje z izvedbo investicijskega projekta. Z izvedbo investicijskega projekta bodo vsi objekti oz. vsi prebivalci omenjenih naselij pridobili možnost priključitve na kakovostno kanalizacijsko omrežje (fekalno in meteorno), ki bo odvajalo komunalne odpadne vode na čistilno napravo Sanabor (iz naselja Sanabor) in na čistilno napravo Vipava (iz naselij Zemono in Slap).

Posredni – dolgoročni cilji investicijskega projekta pa so predvideni glede na izhodišča družbenega plana Občine Vipava, kjer so opredeljeni naslednji cilji:  rast prebivalstva v vseh naseljih občine,  dvig kakovosti življenjskega standarda prebivalstva, kar se kaže v boljšem varovanju zdravja ter v večji udobnosti za prebivalce naselij,  postopno izenačevanje pogojev bivanja na podeželju in v mestu,  povečanje blagostanja prebivalstva v ekonomskem in ekološkem smislu,  boljše varovanje okolja,  zmanjšanje onesnaženosti okolja in oživitev podeželja itd.

4.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami

V okviru Regionalnega razvojnega programa Severno primorske regije 2007-2013 je navedeno, da bo regija svojo razvojno strategijo uresničevala predvsem:  s spodbujanjem inovativnosti in ustvarjalnosti ljudi, izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja (razvoj socialnega kapitala),  s pospeševanjem prestrukturiranja in inoviranjem gospodarskih dejavnosti,  s spoštovanjem in upoštevanjem principov trajnostnega razvoja,  s krepitvijo soodgovornosti za razvoj, kar pomeni sodelovanje, povezovanje in zaupanje med vsemi razvojnimi akterji v regiji in izven nje,  z zagotavljanjem kakovostnega življenjskega okolja (fizičnega in socialnega) vseh prebivalcev,  z razvijanjem skupne identitete in skupno promocijo regije,  z izkoriščanjem lastnih razvojnih potencialov v pogojih globalizacije ter  z izvajanjem ukrepov razvojne pomoči na območjih s posebnimi razvojnimi problemi.

Večjo uspešnost, prepoznavnost, razvojno in gospodarsko močregije bodo spodbudili v okvirih in pogojih, ki jih vzpostavljajo država, direktive Evropske unije ter globalno soodvisen svet. Pomembno je dejstvo, da postaja regija eden ključnih vzvodov sodobnega razvoja, ki združuje lokalno in globalno ter ustvarja

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 27 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« ugodno okolje za pospešeno rast in razvoj gospodarstva. Za stimulativno razvojno okolje regije je potrebno sodelovanje in povezovanje med:  razvito infrastrukturo (materialno, institucionalno, intelektualno in informacijsko),  upravno mrežo regije,  institucijami podpornega okolja,  podjetji različnih velikosti in branžter  različnimi institucijami civilne družbe s specializiranimi znanji in interesi ter angažiranimi posamezniki. Temeljni nosilci razvoja regije v obdobju 2007-2013 so:  obstoječa in nova podjetja,  lokalne skupnosti, občine in regionalna skupnost ter  institucije podpornega okolja.

Strateški cilji regije v programskem obdobju 2007–2013 so naslednji:  dvig inovativnosti v gospodarstvu,  nadaljnji dvig znanj/širitev znanj in izobrazbene ravni prebivalcev, predvsem zaposlenih,  dvig socialnega kapitala za nadaljnji razvoj podjetnosti in inovativnosti v gospodarstvu in življenju regije,  razvoj odličnosti in konkurenčnosti v turizmu,  ohranjanje poseljenosti podeželja,  optimalno varstvo okolja in skladen prostorski razvoj ter  izboljšanje infrastrukturne opremljenosti regije. Razvojno vizijo in strateške cilje bo regija uresničevala s programi, ukrepi in projekti v okviru petih razvojnih strategij oz. razvojnih prioritet: Razvojna prioriteta 1: Znanje za razvoj in podjetnost, Razvojna prioriteta 2: Inovativnost v gospodarstvu Razvojna prioriteta 3: Odličnost v turizmu Razvojna prioriteta 4: Celostni razvoj podeželja Razvojna prioriteta 5: Trajnostni okoljski in prostorski razvoj ter infrastrukturna opremljenost regije Pogoj za uspešno izvajanje strategij bo učinkovita regionalna podporna mreža in sodelovanje ključnih organov regije z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom, razvojnimi agencijami in civilno družbo.

Investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap- Vipava« bo po svojem osnovnem namenu omogočil doseganje ciljev razvojne prioritete 5 »Trajnostni okoljski in prostorski razvoj ter infrastrukturna opremljenost regije«. Investicijski projekt je tudi eden izmed investicijskih projektov (št. projekta 45) v Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa Severne Primorske (Goriške statistične regije) za obdobje 2010-2012, katerega nosilec je Občina Vipava, ki je bil potrjen in sprejet 23.03.2010.

Za izvedbo strateškega cilja »Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti regije« in »Optimalno varstvo okolja in skladen prostorski razvoj« (razvojna prioriteta 5) pa so ključni naslednji programi:  Program 5.1: Celovit prostorski razvoj regije  Cilj programa je zagotoviti in uresničevati celovito regionalno prostorsko načrtovanje v povezavi s posameznimi sektorji z namenom celovitega prostorskega razvoja regije;  Program 5.2: Optimalno varstvo okolja  Cilji programa so optimalno varstvo okolja, sonaravno upravljanje z vodnimi viri, ohranjanje biotske raznovrstnosti in raznolikosti kulturne krajine ter

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 28 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

izboljšanje degradiranega okolja in kakovosti bivanja v sodelovanju z okolju prijaznim gospodarstvom;  Program 5.3: Uravnotežena in kakovostna javna gospodarska in informacijska infrastruktura regije  Cilj programa je uravnotežena in kakovostna infrastrukturna opremljenost regije (gospodarska in informacijska infrastruktura) s poudarkom na izboljšanju prometnih povezav, predvsem cestnega omrežja ter vpliva na načrtovanje in dinamiko gradnje državnega prometnega omrežja; ter  Program 5.4: Cilji programa so zagotavljanje večje energetske samostojnosti regije, povečanje deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, izboljšanje izkoristka in zmanjšanje izgub toplotne energije.

Obravnavani investicijski projekt sodi v program 5.2 »Optimalno varstvo okolja«, in sicer pod ukrep 5.2.4 »Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode«, katerega cilj je zmanjšati obremenitve okolja z odpadnimi in padavinskimi vodami, in sicer s povečanjem deleža priključenih gospodinjstev na javni kanalizacijski sistem/ČN. Glede na navedeno vidimo, da je investicijski projekt usklajen z regionalnimi strateškimi razvojnimi cilji.

Regionalni razvojni svet kot partnersko telo občin, gospodarstva in nevladnega sektorja naj bi bil v skladu z Uredbo o regionalnih razvojnih programih zadolžen za spremljanje in vrednotenje učinkov RRP-ja. Po Operativnem Programu RR naj bi bil Regionalni razvojni svet zadolžen tudi za pripravo Izvedbenega načrta s predlogom prioritetnih regionalnih projektov. Po Uredbi o regionalnih razvojnih programih predlog Izvedbenega načrta RRP-ja pripravi subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni (regionalna razvojna agencija) na poziv SVLR-ja. Prav tako uredba nalaga regionalni razvojni agenciji pripravo letnih poročil in končnega poročila, s katerimi poroča SVLR-ju o izvajanju RRP-ja. Predpostavljamo, da je za te naloge regionalne razvojne agencije zagotovljeno financiranje v okviru sredstev tehnične pomoči ali iz drugih virov. Za projekte iz Operativnega programa RR so predvidene naslednje vsebine:  ekonomska in izobraževalna infrastruktura – ključno in prioritetno področje (mreže inkubatorjev, tehnoloških parkov, poslovnih con in regionalna visokošolska inovacijska središča),  prometna infrastruktura (mobilnost),  okoljska infrastruktura (komunalna in okoljska infrastruktura),  razvoj urbanih naselji (operacije usklajenega razvoja v urbanih območjih, operacije zagotavljanja čistih transportnih sistemov in javnega potniškega prometa, operacije vzpostavitve katastrov gospodarske javne infrastrukture),  celovita prenova mestnih jeder in zgodovinskih mest ter degradiranih in opuščenih urbanih območij,  javna infrastruktura v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih ter  socialna infrastruktura (investicije v kulturne, zdravstvene, športne, socialno-varstvene in druge ustanove regionalnega pomena – le v jasno utemeljenih primerih). Kot vidimo, investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« sodi med prednostne projekte Operativnega programa RR, in sicer pod vsebino okoljska infrastruktura (komunalna in okoljska infrastruktura; okoljska infrastruktura – odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter manjše čistilne naprave).

Kot vidimo, je investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«« usklajen:  z lokalno strategijo in lokalnimi politikami,  z Načrtom razvojnih programom (NRP) Občine Vipava 2010-2012,

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 29 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 z Razvojnim programom Občine Vipava,  s Strategijo gospodarskega razvoja Občine Vipava,  z Regionalnim razvojnim programom Severno primorske regije za obdobje 2007-2013 (in z njegovimi strateškimi cilji v obdobju 2007-2013),  z Izvedbenim načrtom Regionalnega razvojnega programa Severne Primorske (Goriške statistične regije) za obdobje 2010-2012,  z Operativnim programom Razvoj regij in usmeritvami, cilji kohezijske politike EU in s pravili izvajanja kohezijske politike v RS v obdobju 2007-2013,  s Strategijo razvoja Slovenije ter  s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije.

4.3 Cilji občine

Občine so temeljne lokalne samoupravne skupnosti (Ur. list RS, št. 72/1993). V okviru ustave in zakonov RS posamezna občina samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Lokalne samoupravne skupnosti so osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Osebe javnega prava pri svojem delovanju zasledujejo javne cilje, delujejo v javnem interesu oziroma je vsebina njihovega delovanja v izvrševanju javne funkcije. Lokalne samoupravne skupnosti se financirajo iz lastnih virov. Pri čemer občinam, ki zaradi slabše razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti izvajanja z zakonom določenih nalog, zagotovi potrebna dodatna sredstva država. Osebe, ki imajo na območju lokalne samoupravne skupnosti stalno prebivališče, so člani lokalne samoupravne skupnosti oziroma občani. Posamezna občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna in druga podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun. Posamezna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.

Posamezna občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge: - upravlja občinsko premoženje; - omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine; - ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj; - v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe; - pospešuje službe socialnega skrbstva in skrbi za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele; - skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja; - ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte; - pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju; - pospešuje razvoj športa in rekreacije; - gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine; - opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; - organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini; - skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč; - zagotavlja izvensodno poravnavo sporov; - organizira pomočin reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 30 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

- organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe; - določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine; - sprejema statut občine in druge splošne akte; - organizira občinsko upravo; - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Z izpeljavo investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« bo Občina Vipava zadostila naslednjim nalogam: - omogočiti pogoje za gospodarski razvoj občine; - poskrbeti za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za zbiranje in odlaganje odpadkov; - urediti in vzdrževati vodovodne in energetske komunalne objekte.

Občina Vipava podpira ureditev komunalne in okoljevarstvene infrastrukture, ki je predmet investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«, saj bo to dolgoročno omogočilo gospodarski, demografski in kulturni razvoj na tem območju občine, v samih naseljih Zemono, Sanabor in Slap ter posledično tudi same občine. Z izvedbo investicijskega projekta želi Občina Vipava, poleg že navedenih ciljev v prejšnjih poglavjih, z izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod na območju naselja Zemono, izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih in meteornih vod, obnovo vodovoda in izgradnjo čistilne naprave na območju naselja Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do čistilne naprave Vipava, dvigniti kakovost komunalne infrastrukture v omenjenih naseljih in v sami občini ter omogočiti priključitev vsem prebivalcem na kakovostno javno komunalno infrastrukturo ter zadostiti vsem zakonskim pogojem glede kakovosti komunalne opremljenosti občine, ki jih predvideva Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002, 50/2004).

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 31 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI

Ocena oziroma analiza tržnih možnosti investicijskega projekta je raziskava, ki podpira različne strateške poslovne odločitve občine, s poudarkom na odločitvah s področja trženja. Na tržne možnosti investicijskega projekta navadno v največji meri vplivajo dejavniki, kot so: velikost trga, močkonkurence ter potencialna rast trga.

V obravnavanem investicijskem projektu je težko oceniti tržne možnosti oz. razmere, ki vladajo na trgu javnih gospodarskih družb, sej se le-te ne morejo ravno primerjati s tržnim mehanizmom, ki vlada na trgu gospodarskih družb v ostalih gospodarskih sektorjih. Zato pri obravnavanem investicijskem projektu analiza tržnih možnosti ni smiselna, saj je izvajalec (nosilec) investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« Občina Vipava.

Investicijski projekt je v celoti namenjen ureditvi ustreznega kanalizacijskega sistema (fekalne kanalizacije, ki bo priklopljena na ČN Vipava) na območju naselja Zemono, ureditvi kanalizacijskega sistema (fekalne in meteorne kanalizacije) s čistilno napravo in ustrezni oskrbi s sanitarno in pitno vodo na območju naselja Sanabor ter izvedbi povezovalnega fekalnega kanala Slap-ČN Vipava, s katerim se želi pripraviti podlago za prihodnjo zagotovitev prebivalcem naselja Slap kakovostne komunalne storitve, ko bo izvedena komunalna ureditev naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta. Investicijski projekt ni namenjena trženju, saj sodi v okvir javne gospodarske službe. Občina pa ni profitna družba.

Namen izgradnje je, da se zagotovi ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda za prebivalce naselij Zemono in Sanabor, da se za v prihodnje zagotovi ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda za prebivalce naselja Slap ter zagotovi ustrezno oskrbo s pitno in sanitarno vodo za prebivalce naselja Sanabor. Prav tako investicijski projekt ni finančno upravičen, čeprav bo kasneje upravitelj pa tudi najemnik in vzdrževalec kanalizacije prejemal določene dodatne prihodke iz tega naslova, vendar bodo stroški vzdrževanja in upravljanja višji. Zato se investicijski projekt ne povrne v svoji življenjski dobi. To pa je tudi razlog, da je potrebno smatrati obravnavani investicijski projekt, ki je širšega družbenega pomena, kot neprofitno naložbo v javni kanalizacijski sistem ter v drugo potrebno opremo, saj je cilj investicijskega projekta zagotoviti ustrezno in učinkovito odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod za vse prebivalce in gospodarske subjekte na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap ter zagotoviti potrebno, zanesljivo in neoporečno vodooskrbo za prebivalce naselja Sanabor (z obnovo vodovoda).

Izpostaviti gre zakonsko osnovo za investicijski projekt ureditve ustrezne odpadne (fekalne) in meteorne kanalizacije ter čiščenja komunalnih odpadnih vod v naseljih Zemono, Sanabor in Slap. Ta temelji na 24. členu Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002, 50/2004, 109/2007), ki določa, da morajo biti zahteve glede odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo izpolnjene najkasneje do 31. decembra 2017. Pri čemer ne gre pozabiti na raven kakovosti življenjskega standarda občanov in vseh ostalih obiskovalcev obravnavanega območja, na varnost in varstvo zdravja slednjih ter na varnost in varstvo okolja.

Po končani investiciji bo investicijski projekt prevzela v upravljanje Občina Vipava in ga bo izročila v najem Komunalno stanovanjski družbi d.o.o. Ajdovščina, ki v Občini Ajdovščina in Občini Vipava izvaja obvezne in neobvezne gospodarske javne službe. Med te dejavnosti sodijo:  oskrba prebivalstva s pitno vodo,  odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih vod,

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 32 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter  ravnanje z odpadki, ki vključuje zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov. Poleg omenjenih dejavnosti pa KSD d.o.o. Ajdovščina opravlja še javne službe vzdrževanja lokalnih cest in ulic, vzdrževanje parkov in zelenic opravljanje javne snage ter pokopališke storitve. Opravljajo tudi pogrebne storitve na pokopališčih občin Ajdovščina in Vipava. V okviru svojih dejavnosti pa nudijo tudi upravljanje in vzdrževanje stanovanjsko poslovnih stavb.

KSD d.o.o. Ajdovščina aktivno skrbi za profesionalen in občanom prijazen dostop do storitev javne gospodarske službe. Cilj KSD d.o.o. Ajdovščina je zagotoviti občanom čim boljšo dostopnost svojih storitev za pošteno in pravično ceno. Poslanstvo KSD d.o.o. Ajdovščina je skrb za kontinuiran razvoj okolju prijaznih tehnologij in postopkov za zagotavljanje čistega in zdravega bivalnega okolja v sodelovanju z občani. S tem želijo uresničiti svojo vizijo, in sicer vzpostaviti takšno zavest v družbi, da bo zagotavljala trajnosten razvoj in aktivno ohranjanje čistega okolja. KSD d.o.o. Ajdovščina svoje storitve zaračunava po cenah, ki so delno tržne ter delno določene s strani države. Država spodbuja zmanjševanje onesnaževanja z odpadnimi vodami in zmanjševanje rabe vode s finančnimi ukrepi. Najpomembnejša na tem področju sta zbiranje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda in vodnih povračil za rabo vode, naplavnih in vodnih zemljiščv lasti države. Način obračunavanja, odmere in plačevanje okoljske dajatve ter merila in pogoji za vračilo plačane okoljske dajatve določa Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Vsako leto se višina plačila okoljske dajatve določi s sklepom o določitvi cene za enoto obremenitve voda za posamezno leto. Vse cene se obračunavajo na m3 odpadne vode. Cene vode, kanalščin in čiščenja odpadnih voda poleg državnih organov postavljajo tudi občine same, in sicer s sklepom o ceni vode, kanalščine in čiščenja odpadnih voda. Le-te so postavljene tako, da lahko javno podjetje rentabilno posluje.

Potencialna rast trga je opredeljena z rastjo števila prebivalcev obravnavanega območja ter z rastjo števila gospodinjstev, ki so tudi osnova za izračun finančnih in ekonomskih denarnih tokov. Projekcija rasti prebivalstva in števila gospodinjstev je predstavljena v prilogi, in sicer v tabeli 1 za Varianto II – Varianta z investicijo ter v tabeli 1a za Varianto I – Varianta brez investicije. Napoved števila prebivalcev in števila gospodinjstev je narejena na podlagi dosedanjih in pričakovanih trendov rasti prebivalstva, gospodinjstev ter števila družinskih članov na gospodinjstvo.

Investicijski projekt je namenjen obstoječim ciljnim skupinam v ožjem in širšem območju naselij Zemono, Sanabor in Slap, in sicer:  stalnim prebivalcem,  občasnim prebivalcem ter  obstoječim gospodarskim subjektom in izvajalcem drugih dejavnosti (kmetje, obrtniki, podjetniki ipd.). Investicijski projekt pa je namenjen tudi načrtovanim ciljnim skupinam, in sicer:  potencialnim nosilcem dejavnosti (podjetniki, obrtniki, turistične domačije, kmetje ipd.) ter  potencialnim obiskovalcem naselij Zemono, Sanabor in Slap z okolico.

Neposredni in posredni uporabniki: Med neposredne uporabnike lahko štejemo lokalne prebivalce in druge subjekte na območju investicijskega projekta. Med neposredne uporabnike pa lahko štejemo tudi druge uporabnike s širšega območja, ki bodo imeli možnost dolgoročnega priključevanja na komunalno infrastrukturo. Obenem so neposredni uporabniki tudi turisti in obiskovalci tega območja. Posredni uporabniki so dejansko vsi obiskovalci tega območja. Omenjene skupine neposrednih in posrednih uporabnikov bodo tudi največ

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 33 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« koristile omenjeno komunalno infrastrukturo. Ravno tako lahko med potencialne uporabnike štejemo tudi morebitne nove priseljence, ki se bodo priselili na to območje, v kolikor bo delovno in bivanjsko okolje primerno in privlačno.

Opredelitev tržnega območja Tržno območje je območje Občine Vipava (predvsem območje naselij Zemono, Sanabor in Slap), katere prebivalci bodo od dotičnih kanalizacijskih sistemov in vodooskrbnega sistema ter ostale zgrajene infrastrukture imeli največkoristi.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 34 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

6 OPREDELITEV OSNOVNIH ELEMENTOV, KI DOLOČAJO INVESTICIJO (Tehnično-tehnološki del)

6.1 Opis posegov

Investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap- Vipava«, katerega investitor je Občina Vipava, obravnava izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono, izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih in meteornih vod, obnovo vodovoda in izgradnjo čistilne naprave na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do čistilne naprave Vipava.

Predvidena izgradnja javne komunalne infrastrukture:  območje naselja Zemono: o izgradnja kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) v skupni dolžini 1.161 m  območje naselja Sanabor: o izgradnja kanalizacija komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) v skupni dolžini 528 m o izgradnja kanalizacija meteornih vod v skupni dolžini 308 m o obnova vodovoda v skupni dolžini 311 m o izgradnja čistilne naprave Sanabor 100PE  območje naselja Slap: o izgradnja povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava v skupni dolžini 1.137,72 m

Projektne rešitve so skladne z lokacijskimi informacijami in projektnimi pogoji. Osnovna namenska raba prostora se po izvedbi investicijskega projekta ne spremeni, saj se z ustrezno ureditvijo rešuje le komunalna opremljenost naselja Zemono in Sanabor ter pripravi podlago (povezovalni fekalni kanal Slap- ČN Vipava) za pričetek del za ureditev komunalne opremljenosti naselja Slap, ki se bo izvajala v kasnejšem obdobju, in kasneje omogočiti prebivalcem naselja Slap priključitev na ČN Vipava. Upoštevana so vsa varovanja in omejitve, ki so bila pridobljena s projektnimi pogoji.

6.1.1 Fekalna kanalizacija Zemono

Investitor Občina Vipava želi urediti sistem odvajanja komunalnih odpadnih vod (izgraditi kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih voda) na območju naselja Zemono.

A. OBSTOJEČE STANJE, OBMOČJE IN PREDVIDEN SISTEM KANALIZACIJE Naselje se nahaja SZ od mesta Vipava. Stavbe so posejane na manjši vzpetini na vrhu katere se nahaja znani dvorec Zemono. Naselje ima razpršeno gradnjo. Značilnost naselja so enodružinske stanovanjske hiše, v manjši meri pa je še prisotno kmetijstvo. Na dvorcu se odvija turistična dejavnost (restavracija, prireditve), ki pa ni množične narave. V naselju se nahaja tudi nekaj manjših obrtnikov.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 35 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Na območju naselja Zemono so obstoječe komunalne odpadne vode speljane v individualne greznice oziroma v manjšem delu pri starejših kmečkih objetih v gnojnične jame. Za celotno območje je predviden ločen sistem kanalizacije. Predmet investicijskega projekta je le ureditev odvodnjavanja komunalnih odpadnih voda – sušnega odtoka. Odvajanje padavinskih voda ni predmet tega dokumenta. Predviden je gravitacijski kanalizacijski sistem, saj ga ugoden relief terena omogoča na celem območju. Celotna kanalizacija se bo priključevala na obstoječo kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih voda. Že zgrajena kanalizacija, na katero se bo območje priključilo, povezuje naselje Zemono s komunalno čistilno napravo Vipava. Novozgrajena kanalizacija bo omogočala priključitev vseh tangiranih objektov na obravnavanem območju na javni kanalizacijski sistem. Neposredno se bodo lahko po izvedbi investicijskega projekta priključevali le stanovanjski in drugi objekti, ki se lahko skladno z zakonskimi določili priključujejo na javno kanalizacijo. Odplake, predvsem industrijskih in obrtnih obratov, katerih značilnosti ne ustrezajo zakonsko določenim vrednostim oziroma vrednostim, ki jih določi upravljavec kanalizacije in čistilne naprave, se morajo pred priključitvijo predhodno očistiti do ustreznih vrednosti. Objekti, ki so sedaj priključeni na greznice, se bodo po izgradnji javne kanalizacije povezali na le-to. Pri tem pa bo potrebno vse padavinske vode izločiti iz priključka na javno kanal za odvod komunalnih odpadnih vod. Ob povezavi komunalne odpadne vode iz teh objektov na novo kanalizacijo, se bo greznice opustilo. Po izpraznitvi in dezinfekciji se bodo lahko greznice uporabljale le za zadrževanje padavinskih vod. Predmet obravnave dotičnega investicijskega projekta je le izgradnja javne kanalizacije za komunalne odpadne vode ter priključnih mest za hišne priključke. Izvedba hišnih priključkov ni predmet investicijskega projekta.

B. KANALIZACIJA KOMUNALNIH ODPADNIH VOD (FEKALNA KANALIZACIJA) in ZASNOVA OMREŽJA Pri trasiranju komunalnih vodov je bila upoštevana zaščita človekovega okolja, upoštevane so bile geološke razmere, veljavna planska dokumentacija, značilnosti obstoječe pozidave, bodočih odjemalcev, racionalna izraba podzemnega prostora in načrtovana izgradnja. Kanalizacijski sistem je projektiran tako, da ne omejuje gradnje v nezazidanih vrzelih naselja Zemono. Vse onesnažene komunalne odpadne vode iz območja naselja Zemono se bodo preko novega kanalizacijskega omrežja vodile do obstoječega kanala, ki vodi komunalne odpadne vode na ČN Vipava. Predvideni so trije (3) gravitacijski kanali (S1, S2 in S2a) za odvod komunalnih odpadnih vod, in sicer:  KANAL S1 – dolžina: 636 m Kanal S1 se bo začel pri odcepu za hišno številko Zemono 10. Kanal bo nato potekal v premi cca 50 m, ko bo ostro zavil v desno. Po 20-ih metrih bo kanal zavil levo ter nato bo v premi potekal do zadnjih hišzaselka. Tu bo kanal zapustil utrjene asfaltirane površine. Kanal bo pred strugo vodotoka zavil v desno in nato bo do konca potekal vzdolžno s strugo vodotoka v makadamski cesti. Pred zadnjim jaškom bo kanal prečkal lokalno cesto Vipava-Zemono in se bo priključil na že zgrajeni fekalni kanal, na način, da se bo formiralo novi jašek. Kanal S1 bo dolžine 636 m, nazivnega premera DN250, min padec bo znašal 2%. Material cevi in jaškov bo armirani poliester.  KANAL S2 – dolžina: 373 m Kanal S2 se bo začel pri odcepu za dvorec Zemono. V začetku bo kanal potekal nasprotno padcu terena, ki na tem območju gravitira proti glavni cesti Vipava-Ajdovščina. Od jaška RJS2.14 pa bo padec kanala sledil morfologiji terena. Kanal bo nato vseskozi potekal po asfaltirani cesti skozi glavni zaselek naselja Zemono. V jašku RJS2.5 se bo na kanal S2 priključil kanal S2a. Kanal se bo na koncu priključil v obstoječi jašek novozgrajene fekalne kanalizacije, ki povezuje naselje Zemono s ČN Vipava. Kanal S2 bo dolžine 373 m, nazivnega premera DN250, min padec bo znašal 2%. Material cevi in jaškov bo armirani poliester.  KANAL S2a – dolžina: 152 m

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 36 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Kanal S2a bo veja kanala S2, ki bo omogočala priključitev objektov Zemono 9 in 9a. Kanal bo v celoti potekal po asfaltni cesti. Kanal S2a se bo priključil na kanal S2 v jašku RJS2.5. Kanal S2a bo dolžine 152 m, nazivnega premera DN250, min padec bo znašal 2%. Material cevi in jaškov bo armirani poliester.

C. HIDRAVLIČNA PRESOJA Hidravlična presoja kanalizacije in dimenzioniranje cevi je bilo izvedeno s pomočjo računalniškega programa SEWER+2009. Sušni odtok obravnavanega območja naselja je bil izračunan na podlagi planiranega števila prebivalcev v prihodnje, dokončnih mej zazidanih površin, predvidene porabe vode na prebivalca in projektiranega obdobja. Pri izračunu je bilo upoštevano celotno območje odvajanja komunalnih odpadnih voda. Tuje vode v izračunu sušnega odtoka so izračunane na podlagi infiltracije na prispevnih površinah, in sicer znaša infiltracija 0,15 l/s/ha. Naklon cevi po posameznih odsekih je bil določen na minimalno hitrost, ki naj ne bi bila manjša od 0,4 m/s, kar pa zaradi majhnih količin običajno ni možno doseči v začetnih (najvišje ležečih) ceveh kanalov (posebno kanal S2 od RJS2.16 do RJS2.13 in kanal S2a od RJS2a.7 do RJS2a.4). Na teh odsekih bo potrebno ob normalnem sušnem odtoku zagotoviti občasno izpiranje cevi, da bi se preprečilo nabiranje umazanije.

D. TEHNIČNA IZVEDBA Vsa uporabljena oprema bo morala biti nova in ustrezne kakovosti pri zahtevani izbiri. Oprema bo morala biti v skladu s slovenskimi standardi v vseh primerih, ko je taka oprema podvržena standardizaciji. Delo bo moralo biti opravljeno ob upoštevanju dobre poslovne prakse. Izvajalec bo odgovoren za vsakršno škodo, ki bi jo povzročil na obstoječih zgradbah med prevzemanjem zemljišč, kot tudi za škodo, do katere bi lahko prišlo med njegovimi posegi. Pred pričetkom gradnje se bo zavarovalo gradbišče z ustreznimi zaščitnimi ograjami, signalizacijo in ostalim, kot je navedeno v predpisih o varstvu pri gradbenih delih. Zavarovanje se bo postavilo na mesta, kjer se pričakuje promet pešcev, kolesarjev, motornih vozil in drugih udeležencev v prometu. a. Osnovni kanal: Za izvedbo kanalizacije za odvod komunalnih odpadnih vod so predvidene cevi iz armiranega poliestra. Nazivni profil vseh cevi bo 250 mm, določen na podlagi hidravličnega izračuna in tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji. Minimalna temenska togost cevi bo 8 kN/m2. Vsi materiali, ki se bodo uporabili za proizvodnjo cevi in drugih gotovih izdelkov, bodo morali imeti certifikat o skladnosti in odobritev nadzorne službe. Kanal bo potrebno izvesti v predvidenih dimenzijah in padcih nakazanih v podložnih prerezih. Pri izvedbi kanala bo potrebno zagotoviti kontinuirano kontrolo nivelete dna kanala, ker bo padec trase kanala na nekaterih odsekih minimalen. Dela pri gradnji cevovodov se bodo morala izvajati skladno z ustreznimi določili SIST EN 1610 »Polaganje in preizkušanje vodov in kanalov za odpad vode« in »Tehničnim predpisom za gradnjo kanalizacijskih vodov«. Izvajalec bo zato moral postaviti gradbene profile, ki bodo morali biti izvedeni solidno zaradi funkcionalnosti zgrajenih objektov. Smer polaganja cevi bo potrebno fiksirati z žico v osi kanalizacije od profila do profila in svinčnico, ali pa s posebnim instrumentom pritrjenim na profil. Izvajalec del bo moral izvesti zakoličenje trase v prisotnosti upravljavcev posameznih komunalnih vodov; istočasno pa bo izvedena tudi identifikacija na terenu. Na mestih izkopa, kjer bo humus, bo potrebno le-tega odstraniti z odrivom do 10 cm od roba izkopa. Humus se ne bo smel mešati z ostalim zemeljskim materialom. Izkop se bo izvedlo skladno z določili SIST EN 1610, tč.6. Bočne stene jarkov bodo morale biti čim bolj navpične, ustrezno utrjene in ojačane, kjer bo to potrebno. Naklon bočnih sten bo moral biti enak kotu notranjega trenja zemljine. V primeru, da bodo stene bolj navpične se bo izvedlo ojačitve – razpiranje, priporočeno z jeklenimi opaži in razporami. Opažen izkop bo potrebno izvajati tam, kjer zaradi globine kanala in bližine objektov izkop s stranicami v naklonu ne bo možen. Na mestih križanj bo potreben ročni izkop. Širina dna jarkov bo morala za 50 cm presegati

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 37 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« premer cevovoda, ki naj bi ga vanje namestili. Dno izkopa bo moralo biti suho, razširjeno in stabilno. Izkop za nadzorne jaške ali podobne strukture bo moral biti takih dimenzij, da bo zagotavljal 30 cm praznega prostora med njihovo zunanjo površino in stenami izkopa. Tla okoli izkopov bodo morala biti nagnjena, da bo tako preprečen vsakršen vstop vode s površine tal v izkope. V primeru slabe nosilnosti tal, bo potrebno pred vgradnjo posteljice, pregledati in prevzeti temeljna tla na dnu izkopanega jarka. Dno jarka bo moralo biti ravno. Cevi bo potrebno polagati v nabito dno jarka oz. na peščeno (ali gramozno) posteljico. Material bo moral omogočati trajno stabilnost in prevzem obremenitev ter ne bo smel vplivati na kakovost materiala cevi. Debelina posteljice bo 10-15 cm, iz sejanega peska frakcije 0-16 mm. Na dno jarka se bo nasulo temeljno plast finejših frakcij. Zbitost temeljne plasti bo enakomerna po celi dolžini jarka in bo znašala 95% po standardnem Proctorjevem postopku. Na temeljno plast se bo nasulo 3-5 cm debelo izravnalno plast, v kateri si bo cev pri polaganju sama izoblikovala ležišče. Temeljna in izravnalna plast bosta tvorili posteljico cevi. Dimenzije posteljice bodo morale biti zadostne, da bo kot nalaganja cevi 90-120°. Če se bo pri izkopu jarka naletelo na slabo nosilnost tal, bo potrebno le-to poglobiti in debelino temeljne plasti povečati na 15-20 cm. Podobno se bo postopalo tudi, ko se bo na dnu jarka naletelo na skale ali večje kamne. Material za posteljico ne bo smel vsebovati organskih in drugih primesi, ki bi zaradi kemičnih ali fizikalnih sprememb lahko ogrozile življenjsko dobo cevi, stabilnost zasipa ali škodljivo vplivale na podtalnico. Ravno tako material ne bo smel biti razmočen ali zmrznjen in bo moral biti v takem stanju vlažnosti, da bo možna kontrolirana izvedba zasipa in njegovo utrjevanje. Za zasipavanje v območju cevi, to je do 30 cm nad temenom cevi, bo potrebno uporabiti granuliran material, ki bo vseboval zrna velikosti 8-16 mm, nikoli pa ne zrn večjih od 32 mm. Material za zasip bo moral biti dolgoročno stabilen in ne bo smel vsebovati organskih in drugih primesi, ki bi zaradi kemičnih ali fizikalnih sprememb lahko ogrozile življenjsko dobo cevi, stabilnost zasipa ali škodljivo vplivale na podtalnico. Ravno tako material ne bo smel biti razmočen ali zmrznjen in bo moral biti v takem stanju vlažnosti, da bo možna kontrolirana izvedba zasipa in njegovo utrjevanje. Ne bo smel vsebovati ostro- robnih kamnov ali gradbenih odpadkov takih oblik, ki bi lahko poškodovali cev. Cevi bo potrebno zasipati v plasteh max debeline 30 cm in material nabijati istočasno na obeh straneh cevovoda. Premalo utrjeni boki bi lahko povzročili prevelike deformacije cevi. Če ne bo drugače predpisano, bo potrebno nasutje v območju cevi zbiti na najmanj 92% po standardnem Proctorjevem postopku. Cev se pri tem ne bo smela izmakniti iz svoje lege. V primeru prometne obtežbe so vrednosti zahtevane zbitosti večje, in sicer 95 % po standardnem Proctorjevem postopku. Posebno bo potrebno paziti, da bo material dobro podprt ob bokih cevi. Nad območje cevi se bo lahko zasipavalo z izkopanim materialom. Priporočljivo je, da bo zrnjavost dobro stopnjevana, če bo zasipni material zrnat, ker ga bo tako možno bolj utrditi. Koeficient neenakomernosti U naj bo večji od 9. Velikost zrna bo morala biti v skladu s SIST EN 1610, tc 5.4. Vlažnost materiala na začasni deponiji bo morala omogočati doseganje predpisane stopnje utrditve. Pokrivna plast nad cevjo se bo lahko utrjevala le ročno, glavni zasip in zasip ob cevi pa se bo utrjevalo s sredstvi za mehansko utrjevanje, izjemoma tudi ročno. Ne bo pa dovoljeno utrjevanje s saturacijo. Utrditev se bo dokazovalo z meritvami nosilnosti in gostote na planumu utrjene plasti. Ustreznost zasipov se bo ugotavljalo na podlagi preizkusov materiala za zasip in z meritvami zgoščenosti in nosilnosti plasti. Pri tem bo potrebno upoštevati vse rezultate lastne kontrole izvajalca in vse rezultate zunanje kontrole. Preglede se bo izvajalo sproti za grajeni sloj zasipa. Nadgrajevanje nove plasti se bo lahko pričelo, ko bodo opravljeni vsi zahtevani preizkusi v predpisani pogostosti in ko bodo vsi rezultati izpolnjevali predpisana merila glede kakovosti materialov in predpisane utrditve (pogoje izvajalca ceste). Cevi se bodo montirale in zasipavale sproti. S tem se bomo izognili neprijetnostim pri močnejših nenadnih padavinah in morebitnim mehanskim poškodbam cevovoda ter se bodo tako tudi zmanjševale nevarnosti pri delu oz. stroški zavarovanja gradbišča. Če se bo v jarku pojavila talna voda, jo bo potrebno črpati, dokler cevi ne bodo montirane in zasute do take višine, da se bo preprečilo dvig zaradi vzgona oziroma se bo na teh

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 38 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« odsekih zaradi dejstva, da talna voda lahko dvigne cevi, le-te polagalo na betonsko posteljico in se jih bo obbetoniralo ob straneh in nad temenom v debelini 10 cm. Za izdelavo spojev bodo ravno tako veljala določila SIST EN 1610. Poškodovanih cevi in tesnil se ne bo smelo uporabiti. Pri izdelavi spojev bo potrebno upoštevati navodila proizvajalcev cevi. Potiskanje cevi s stroji kot so bagri in nakladači in odbijanje cevi ne bo dovoljeno. Preizkus tesnosti kanala bo izveden po evropskih normah EN 1610. Pred dokončnim preizkusom bo izvajalec del izvedel interni preizkus tesnosti cevovoda, ki bo potekal na enak način ko dokončni preizkus, le da se bo izvedel na delno zasutem cevovodu oz. pred zasutjem, da bodo stiki ostali vidni. S tem se bo izvajalec del izognil tveganju, da bo zasul netesno položen cevovod. Preizkus tesnosti pred prevzemom pa se bo izvedel po celotnem zasipu cevovoda, in sicer izvedel se bo z vodo. Preizkus bo izvedlo podjetje, ki ima koncesijo za tovrstno dejavnost. Po končanju del bo izvajalec izvedel katastrski posnetek izvedenih del. Pri izkopih in izvedbi bo potrebno v celoti upoštevati predpise iz varstva pri delu. b. Hišni priključki (niso predmet investicijskega projekta) Predmet investicijskega projekta je le izvedba priključnih mest. V tem poglavju jih navajamo zato, ker se bo le-te izvedlo sproti z izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod in priključnih mest zaradi tehničnih in ekonomskih prednosti (smiselnosti). Pri tem bo potrebno zagotoviti nadzor, da se bodo v kanal za odvod komunalnih odpadnih vod zares priključevali le priključki za odvod komunalnih odpadnih vod. Kot smo že omenili izvedba hišnih priključkov (priključitev posameznih objektov oziroma parcel na javno kanalizacijo) ni predmet investicijskega projekta. Priključek objekta se bo vodilo od objekta do ceste, kjer se bo na parceli ceste izvedlo priključitveni jašek DN 500 iz kvalitetnih umetnih mas. Nato se bo cev vodilo do prvega revizijskega jaška, ki bo v smeri glavnega kanala pod kotom, ki bo manjši od 90°. Kjer se bo revizijski jašek nahajal predaleč od mesta priključitve, bo dovoljeno izvesti priklop direktno na kanalizacijsko cev, preko fazonskega odcepnega kosa. Kanalizacijski sistem je zasnovan tako, da je predvidena možnost izvedbe priključkov samo za odvod komunalnih odpadnih vod. Padavinske vode se ne bodo smela priključiti na predvideno javno kanalizacijo. Priključitveni jaški, na katere se bo uporabnik lahko navezal, bodo locirani na robu cestnega telesa, na parceli ceste. Jaški bodo iz kvalitetnih umetnih mas (PVC, PP) DN 500, vodotesni s prehodnim cevnim tesnilom. Pokrov jaška bo okrogle ali kvadratne oblike, litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti (5, 15, 45 ton). c. Revizijski jaški Revizijski jaški na kanalizacijo komunalnih odpadnih vod se bodo izvedli iz poliestrskih cevi v samonosni izvedbi z vgrajeno koritnico in odcepa iz jaška za spoj s cevjo. Dimenzije jaškov bodo ф 800 mm. Spodnji del jaška bo podaljšan za 10 cm in postavljen na AB ploščo. Poliestrske cevi, iz katerih se bodo izvedli revizijski jaški, bodo ustrezale vertikalni obtežni sili 400 kN. Cevi bodo vgrajene vertikalno; minimalna debelina stene revizijskega jaška bo 8 mm. Pred pričetkom izvajanja gradbenih del bo dobavitelj kanalizacijskih cevi in revizijskih jaškov dostavil investitorju dokazila o ustreznosti in kakovosti materialov za vgradnjo. Pokrovi revizijskih jaškov bodo LTŽ ф 600 mm; 400 kN, z zaklepom, vgrajenim protihrupnim vložkom in odprtinami za zračenje po EN 124, vgrajeni v armiranobetonski venec. Pokrovi bodo vgrajeni tako, da se bodo odpirali proti smeri vožnje.

E. KRIŽANJE IN TANGENCE Z OSTALO KOMUNALNO INFRASTRUKTURO a. Križanje in tangence cevovoda s cestnimi in asfaltiranimi površinami Trasa kanalov bo večinoma potekala po cestišču asfaltnih in makadamskih cest, pa tudi preko privatnih parcel. Kanalizacijski sistem bo tako tangiral lokalno cesto skozi naselje ter tudi makadamsko pot ob vodotoku. Z izgradnjo glavnih vodov kanalizacije se bo vozišče uničilo v širini večji od 1/3, zato bo potrebno zamenjati celotni zgornji ustroj cest na vseh odsekih trase kanalizacije. Nov zgornji ustroj se bo

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 39 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« izvedlo v naslednji sestavi: bitumenski beton BB 08s deb. 3 cm, bitumenski drobljenec BD 22s deb. 5 cm, tamponski prodec TP 32 deb. 20-25 cm, posteljica – tampon 0/60 mm deb. 30-35 mm. Nosilnost na tamponu bo znašala min 80 Mpa. Prometna oprema na predmetnih cestah in ulicah se bo ohranila obstoječa. Ves izkopan material iz cest se bo sproti odvažalo na stalno deponijo. V vozišča se bo vgradilo ustrezni tamponski material z utrjevanjem v plasteh. Pri prekopu cest bo potrebno zamenjati zgornji ustroj (tampon in asfalt) po celotni širini ceste oziroma vozišča. Sanacija vozišča se bo izvedla v skladu z vsemi veljavnimi tehničnimi pogoji za cestogradnjo. Vgradnja tampona se bo izvršila v plasteh po 20 cm. Zaključna plast zasipa se bo izvedla iz tamponskega materiala v minimalni debelini 20 cm ter fini planum iz protizmrzljivega materiala (brezvlažen). Nato se bo vgradilo nosilni sloj asfalta iz bitumenskega drobljenca v deb. 5 cm ter zaključni (obrabni) sloj iz bitumenskega betona deb. 3 cm. Utrjevanje se bo izvedlo z ustrezno opremo, tako da se bo utrjevalo zemljino toliko časa, da bo suha gostota vsaj 95% max laboratorijske suhe gostote. CBR vrednost bo morala biti vsaj 25% po 4 dneh potapljanja v vodi. b. Križanje kanala s komunalnimi instalacijami – vodovodno omrežje Na obravnavanem območju je obstoječe vodovodno omrežje, ki ga bomo s kanalizacijskim sistemom križali. Križanje se bo izvedlo skladno s projektno dokumentacijo ter skladno z navodili upravljavca. Prečkanje vodovoda s kanalizacijo bo izvedeno tako, da bo teme kanalizacijske cevi najmanj 0,30 m pod vodovodom. V nasprotnem primeru bo potrebno vodovod oz. kanalizacijo zaščititi. Pred pričetkom del bo potrebno opraviti obeležbo javnega vodovoda na mestih predvidenega križanja s kanalizacijo, s strani upravljavca vodovoda KSD d.o.o. Ajdovščina. Ostalih komunalnih instalacij se s kanalizacijo ne bo tangiralo. c. Tangenca cevovoda z vodotoki Kanal S1 bo v zadnjem delu potekal vzporedno ob potoku brez imena. Trasa kanala bo potekala po sredini makadamske poti, ki je vzporedna toku potoka. Izkop kanala se bo vršil v oddaljenosti manjši od 5 m od zgornjega roba brežine potoka. Odmiki trase se bodo vzdolžno spreminjali. Minimalni odmik bo znašal 1,6 m. Izvedbo kanalizacije na območju poteka bo potrebno izvajati tako, da se bo ves izkopani material odlagalo na desno (gledano v smeri toka kanalizacije). Vsa gradbena mehanizacija in predvideni material za vgradnjo se bo nahajal na desni strani. Pri gradnji kanalizacije izvajalec v nobenem primeru ne bo smel posegati v območje struge potoka. Posebno pazljivost bo potrebno nameniti izkopanemu materialu, ki se ga pod nobenimi pogoji ne bo smelo odlagati v strugo potoka. Izvedba kanalizacije bo kakovostna, tako da bo kanalizacija vodotesna, da v obratovanju ne bo nobenih posegov in vzdrževalnih del, kar pomeni, da kanalizacija ne bo imela negativnih vplivov na vodotok.

F. UKREPI IN UREDITVE V ČASU GRADNJE (Ureditev gradbišča) Vsa zemeljska dela se bodo izvajala po načrtih in detajlih v skladu z določili tehničnih predpisov in v soglasju z obveznimi standardi. Gradbiščni pas bo predstavljal zemljišče 3 m na vsako stran osi po celotni trasi in bo moral biti urejen. Ta pas se bo zožil na območju zgradb, cest, dvorišč, vrtov itd. Delovna sredstva se bo shranjevalo v okviru ožjega območja gradbišča, v izogib krajam in poškodbam. Delovni prostori bodo obsegali celotno območje gradnje. Zagotoviti bo potrebno prostor za manipulacijo delovnih strojev in kamionov. Za koordinacijo izvedbe bosta odgovorna odgovorni vodja del ter delovodja. Parkiranje strojev in vozil se bo izvajalo na za to določenem mestu na gradbišču, da se bo promet lahko odvijal neovirano. Pod vsak stroj se bo po končanem delu postavilo lovilno posodo, s katero se bo prestreglo eventualno izcejanje olj in maščob. Začasne deponije izkopanega materiala bodo na premiernih mestih ob sami trasi, kjer ne bodo smele predstavljati ovire za promet po cesti, in bodo morale omogočiti neovirano izvedbo del na sami trasi (manipulativni prostor). Izkopani jarek bo moral biti zavarovan pravilno in označen, posebno še za nočne razmere. Na odsekih, kjer bi izkopana zemlja predstavljala oviro za promet, jo bo potrebno sproti odvažati in začasno deponirati na primerno mesto. Deponije za cevi, jaške, pokrove, robnike ipd. bodo ravno tako ob sami trasi, vendar ne bodo smele predstavljati oviro za

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 40 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« promet. Načeloma pa bo organizacija taka, da se bo materiale vodilo na gradbišče tako, da se jih bo sproti vgrajevalo in čim manj skladiščilo. Na prometnem pasu, kjer se bo vgrajevalo plasti, se promet ne bo odvijal, razen prevoznih sredstev in strojev, ki bodo udeleženi v procesu vgrajevanja plasti. Oznako »Delo na cesti« bo moral urediti izvajalec sam na svoje stroške, in sicer v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Izvajalec si bo moral za gradnjo pridobiti dovoljenje za zaporo lokalne ceste pri upravljavcu ceste ter izdelati elaborat zapore. V neposredni bližini vodovoda ne bo dopustna uporaba gradbenih strojev. Dela se bodo izvajal izključno ročno pod nadzorom ustreznega upravljavca komunalnega voda. Postavitev gradbenih profilov bo dolžnost izvajalca. Profili bodo morali biti izvedeni kvalitetno, ker bo od njih odvisno polaganje cevi. Smer polaganja cevi bo potrebno fiksirati z žico v osi kanalizacije. Izvajalec del bo moral v sodelovanju z nadzornim organom vodeno uporabljati način izkopa, ki bo v danem primeru najbolj ekonomičen in način razpiranja določiti v soglasju z nadzornim organom. Pri jarkih s širokim odkopom se bo poševnina sten ravno tako določila sporazumno z nadzornikom. Podložni beton ali pesek bo potrebno položiti po načrtu in pred polaganjem cevi. Pesek se bo vgradilo po položitvi cevi in se bo moral prilegati na raščena tla ob straneh. Kvaliteta cevi in spojk je predpisana po DIN normah. Kanalizacija je predvidena iz cevi iz umetnih mas; stiki bodo izvedeni vodotesno. Po končani gradnji kanalizacije se bo izvedlo preizkus vodotesnosti zgrajene kanalizacije.

6.1.2 Komunalna ureditev naselja Sanabor

Investitor Občina Vipava namerava komunalno urediti naselje Sanabor. Predvidena je izvedba nove kanalizacije v ločenem sistemu, obnova vodovoda in izvedba čistilne naprave za komunalno odpadno vodo.

A. KANALIZACIJA a. Obstoječe stanje: Odvajanje in čiščenje odpadne vode trenutno ni ustrezno urejeno. Del stanovanjskih objektov je opremljeno z nepropustnimi greznicami, nekateri pa imajo iztok kanalizacije komunalnih odpadnih vod direktno v potok Bela. Meteorne kanalizacije na območju urejanja ni. Obstoječe stanje ne ustreza veljavni zakonodaji, zato je predvidena izvedba nove kanalizacije komunalnih odpadnih vod ter čiščenje odpadne vode na biološki čistilni napravi pred izpustom v potok Bela. b. Predvidena ureditev: Predvidena je izgradnja kanalizacije komunalnih odpadnih vod, ki bo služila za odvajanje iz vseh objektov na območju urejanja. Trase kanalov so bile določene tako, da bo omogočen priklop vseh objektov in čim- krajši priklop do predvidene lokacije čistilne naprave Sanabor. Kanalizacija komunalnih odpadnih vod bo izvedena iz poliesterskih cevi, ki bodo zagotavljale ustrezno vodotesnost ter korozijsko odpornost. Na kanalizaciji se bodo izvedli prefabricirani poliestrski revizijski jaški ф 800 mm, ki bodo zagotavljali vodotesno izvedbo. Predvidena meteorna kanalizacija bo služila za odvajanje meteornih vod iz strešnih površin in utrjenih površin. Trase meteornih kanalov so bile določene tako, da bo omogočen čim hitrejši iztok v naravne odvodnike (potok Bela). Strešne meteorne vode se bodo v kanale stekale preko peskolovov, meteorne vode iz utrjenih površin pa se bodo zbirale preko cestnih požiralnikov in linijskih rešetk. Meteorna kanalizacija bo izvedena iz PVC cevi oz. iz cevi iz drugih plastičnih materialov z vsaj enakimi hidravličnimi lastnostmi in obstojnostjo. Na meteorni kanalizaciji se bodo izvedli revizijski jaški ф 800 mm iz betonskih cevi, ki bodo zagotavljali zadovoljivo vodotesnost. c. Tehnične značilnosti Kanalizacija komunalnih odpadnih vod:

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 41 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 Dolžina kanalizacije: L=528 m  Globina izkopa: cca 1,7 m  Tip in profil cevi: GRP DN200 Meteorna kanalizacija:  Dolžina kanalizacije: L=308 m  Globina izkopa: cca 1,5 m  Tip in profil cevi: PVC DN250

B. ČISTILNA NAPRAVA SANABOR Projektirana biološka čistilna naprava je predvidena za čiščenje komunalnih odpadnih vod in je dimenzionirana na 100 PE. Na območju čistilne naprave na kanalizacijo ne bo priključene tehnološke vode iz industrijskih objektov. Na čistilno napravo se bo priključila novozgrajena kanalizacija komunalnih odpadnih vod. Izpust očiščene vode bo preko novozgrajene kanalizacije predviden na parceli št. 2010 k.o. Sanabor. Lokacija čistilne naprave:  Lokacija čistilne naprave bo na parcelni št. 185 k.o. Sanabor  Dostopna pot bo na parcelni št. 183, 184, 191 k.o. Sanabor  Koordinate iztoka v potok Bela: Y=421708,96, X=81680,52  Izpust očiščene vode je predviden na parcelni št. 2010 k.o. Sanabor Zasnova procesa čiščenja: Predvidena je izgradnja biološke čistilne naprave, ki bo delovala s tehnologijo pritrjene biomase na gibljivih nosilcih MBBR. Proces čiščenja bodo sestavljali:  črpališče odpadne vode / akumulacija,  odstranjevanje grobih in finih delcev z rotacijskimi finimi grabljami,  denitrifikacija MBBR,  oksidacija MBBR,  nitrifikacija MBBR,  končno bistrenje v naknadnem usedalniku ter  zgoščanje odvečnega blata v zalogovniku blata. Priključna moččistilne naprave bo P=4kW.

C. VODOVOD Vodovodna oskrba naselja Sanabor je zagotovljena iz višje-ležečega vodohrana Sanabor (cca 20 m3), ki se napaja iz bližnjega zajetja. V lokalni cesti potekata napajalni in distribucijski cevovod iz vodohrana. V sklopu investicijskega projekta predvidene komunalne ureditve območja se bo zamenjalo obstoječe alkaten vodovodne cevi – obnova vodovoda. Nov, obnovljen vodovod bo izveden iz nodularne litine in je predviden za zagotavljanje sanitarne (pitne) vode. Posamezni odcepi se bodo izvedli iz nodularne litine DN100. Cevovodi se bodo vodili v cestnem telesu na minimalni globini 1,2 m (teme cevi) s predpisanimi odmiki od kanalizacije. Križanje vodovoda z ostalini komunalnimi vodi bo izvedeno v zaščitni cevi. Tehnične značilnosti:  Dolžina vodovoda: L=311 m  Globina izkopa: cca 1,4 m  Montažna globina: 1,2 m (teme cevi)  Tip in profil cevi: nodularna litina

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 42 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

6.1.3 Povezovalni fekalni kanal naselje Slap – čistilna naprava Vipava

Občina Vipava namerava v naselju Slap izgraditi ločen sistem odvodnje odpadnih vod, ki bo zagotavljal vse predpisane standarde. Izgradnja ločenega javnega kanalizacijskega omrežja znotraj naselja Slap ni predmet obravnave tega investicijskega projekta. Predmet obravnavanega investicijskega projekta je nadaljnja odvodnja fekalnih odpadnih vod (izgradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) iz naselja Slap do centralne čistilne naprave Vipava preko dostopne ceste na Slap.

A. OBSTOJEČE STANJE in ZASNOVA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA Slap je naselje, ki leži približno 2 km zahodno od Vipave, na višini od 107 do 141 m nad morjem. Naselje Slap še nima zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema. Konfiguracija terena je z vidika odvajanja komunalnih odpadnih vod zahtevna. Obravnavano območje je zelo nerazgibano. Ker je višinska razlika med začetkom in koncem povezovalnega kanala premajhna ni možno gravitacijsko odvajanje komunalnih odpadnih vod. Količine padavin za dimenzioniranje kanalizacije komunalnih odpadnih vod niso merodajno neposredne. Bistveno je, da bodo hišni priključki izvedeni v ločenem sistemu, kjer se bodo padavinske vode odvajale v ponikovalnico, odvodnik ali meteorno kanalizacijo (navedeno ni predmet investicijskega projekta). Po podatkih upravljavca kanalizacije (KSD Ajdovščina d.o.o.) je bila poraba pitne vode leta 2009 v naselju Slap 23.041 m3 oz. 148 l/osebo/dan. Pri dimenzioniranju kanalizacije so bile upoštevane tudi količine komunalnih vod iz manjših obrtnih delavnic. Dodane pa so bile tudi tuje vode, ki se jim praviloma ni mogoče izogniti. Osnova za dimenzioniranje kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod je bila količina odpadne vode. Glede na predvideno življenjsko dobo kanalizacije (50 let) ter možnost širjenja naselja Slap je bilo ocenjeno, da bo na omenjenem območju 0,5% rast prebivalstva (po 50ih letih cca 548 oseb-uporabnikov), kar je bilo poleg norme porabe vode osnova za izračun sušnega odtoka. Predvidevalo se je, da je norma porabe vode (np) 148 litrov/osebo/dan. Srednji sušni odtok je odvisen od števila prebivalcev in zaposlenih na obravnavanem območju, izražen v % dnevnega pretoka in znaša za vasi, kot naselja do 5.000 prebivalcev, 1/8 dnevne potrošnje (F=3 – faktor neenakomerne porabe). Predvidevali smo, da znaša maksimalna količina za stanovalce 2,81 l/s. Tehnološka odpadna voda in odpadna voda iz obrti je upoštevana v količinah komunalne odpadne vode. Količina tuje vode se upošteva kot 100% sušni odtok ali kot specifična infiltracija 0,15 l/s/ha. Za obravnavano območje je bil izbran 100% sušni dotok, ki bo realneje odražal količine tujih vod. Tako bo skupna količina komunalnih odpadnih vod na meji obravnavanega območja čez 50 let predvidoma 5,62 l/s. Po EN 752-4 je sicer za premere cevi manjše od DN 300 minimalna hitrost 0,7 m/s ali minimalni padec kanala 1: DN, kar za DN 200 pomeni 0,50%. Kljub navedenim minimalnim pogojem bo zagotovljen večji padec od minimalno dovoljenega. Maksimalno dovoljena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Občasno pa je lahko ta hitrost tudi višja (do 5 m/s), če izbrani material to omogoča brez poškodb ostenja. Minimalno nad-kritje bo praviloma znašalo 1,00 m. Kjer bo trasa kanalov potekala v neposredni bližini vodovoda, bo potrebno zagotoviti minimalne vertikalne odmike skladno s SIST EN 858. Najmanjši profil javne kanalizacije, ki bo gravitacijsko odvajal komunalne odpadne vode, bo znašal 200 mm. Ustreznost dimenzij kanalov je dokazana s hidravličnim izračunom, pri katerem maksimalne vrednoti praviloma niso prekoračile 50% polnitve pri maksimalnem sušnem odtoku. Pri tlačnem cevovodu bo izbrana cev iz PE 80 DN 125 mm (115,4 mm svetle odprtine), SN4. Črpališče odpadnih vod bo s pomočjo centrifugalnih črpalk preko tlačnega voda premostilo višinsko razliko in oddaljenost. Sestavljeno bo iz lovilne rešetke, zadrževalne komore in črpalnega jaška. Komunalne odpadne vode bodo pritekale preko kanalizacijskega sistema v zadrževalno komoro preko lovilnih rešetk, kjer se bodo zadržali večji delci, ki bi lahko poškodovali ali zamašili črpališče. Zadrževalna komora bo služila za kompenzacijo trenutno večjih dotokov komunalne odpadne vode in morebitnih izpadov

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 43 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« delovanja črpalk. Črpalni jašek bo služil za montažo črpalk in tlačnega voda. Dostop do črpališča bo preko pokrova na krovni plošči. Postavitev črpališča se bo izvedlo v sušnem obdobju. Sama postavitev se bo izvajala ob sočasnem črpanju morebitno prisotne talne vode. Črpališče se bo sidralo v betonski temelj in podbilo z betonom. Črpališče bo opremljeno z nosilci vstopne lestve, nosilcem nivojske sonde, nosilcem za konzole cevovoda, cevnimi nastavki ustrezne velikosti in zračnikom. Vsi priključki cevovoda se bodo izvedli na licu mesta takoj po postavitvi črpališča, tako se bo izognilo napakam, ki bi lahko nastale pri spremembi lege cevovoda. Črpališče bo opremljeno z zračnikom. Črpališče bo dimenzioniralo na 8,43 l/s. Predpostavlja se, da se bo črpalka vklapljala v konici največ10x po 3 minute in enak čas mirovala. Velikost fluktuirajočega dela črpalne konzole bo znašala 0,76 m3. S premerom črpališča 1,6 m bo znašalo nihanje gladine 0,38 m.

B. OPIS TRASE Obravnavani sistem odvajanja komunalnih odpadnih vod predstavlja kanal, ki bo v večjem delu trase deloval kot tlačna cev, v preostalem delu trase pa bo odvajal komunalne odpadne vode gravitacijsko. Skupni dolžina povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvod komunalnih odpadnih vod) Slap – ČN Vipava bo znašala 1.137,72 m. Pri načrtovanju trase povezovalnega fekalnega kanala se je zaradi ekonomičnosti sledilo naravnemu padcu terena. Minimalni padci javne kanalizacije so določeni z upoštevanjem minimalnih dovoljenih hitrosti in so tako veliki, da ne bo prihajalo do odlaganja trdih delcev. Minimalno nadkritje kanala bo znašalo 1,00 m. Glede na material in tip izbranih cevi, je predvideno polaganje kanala s prosto gladino na betonsko posteljico in polno obbetoniranje. Tlačni cevovod se bo polagalo na peščeno posteljico in se ga bo obsulo s peskom ali drugim nekoherentnim materialom. Predvideni materiali bodo zagotavljali vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanala) in v stiku z vodo, glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne bodo spreminjali kakovosti vode. Predviden gravitacijski fekalni kanal bo iz poliestra in se bo navezal na obstoječi fekalni kanal, ki odvaja fekalne odpadne vode iz obrtne cone Farma v Vipavi na centralno čistilno napravo Vipava. Nova obrtna cona se nahaja južno od Vipave ob avtocesti ter ob dostopni cesti, ki vodi v naselji Slap ter Lože. Kanal se bo navezal na obstoječi kanal na dostopu v obrtno cono iz občinske ceste. Kanal bo nadalje potekal po občinski cesti v smeri proti Slapu do potoka Močilnik in se bo zaključil z jaškom. Kanal bo potok Močilnik prečkal pod strugo, in sicer 1 m pod višino obstoječega praga. Nadalje bo trasa kanala potekala na cestni parceli po občinski cesti ob voziščni konstrukciji. Konec kanala je predviden s črpališčem na koncu naselja Slap, pri mostu preko Slapenskega potoka. To je najnižja točka naselja, zato bo omogočena predvidena navezave kanalizacije naselja Slap (kar ni predmet obravnave tega dokumenta) na s tem investicijskim projektom predvideni fekalni kanal. Kanal bo delno deloval pod tlakom, delno gravitacijsko. Tlačni del bo od črpališča pri Slapenskem potoku, do potoka Močilnik. Čiščenje in nadzor tega dela bo možen preko revizijskih jaškov premera 80 cm. Del od Močilnika do navezave na obstoječi fekalni kanal bo gravitacijski. Nadzor tega dela kanala bo možen preko prefabriciranih poliesterskih jaškov premera 800 mm. Preizkušanje kanalov: Vizualni pregled kanalov se bo opravil na vseh kanalih. Preizkus tesnosti se bo opravil na vsakem novozgrajenem kanalu za odvajanje komunalnih odpadnih vod. Preizkus se bo izvajal po določilih standarda SIST EN 1610. Z zrakom se bo uporabil preizkusni postopek LC. Po opravljenem preizkusu tesnosti se bo sestavilo zapisnik, ki ga bosta podpisala nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti bo sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije.

C. OPIS ČRPALIŠČA Zaradi konfiguracije terena bo za odvajanje komunalnih odpadnih vod izveden tlačni vod iz PEHD DN125 iz črpališča do potoka Močilnik oziroma do revizijskega jaška F.5. Od revizijskega jaška F.5 do priključitve na obstoječi kanal bo višinska razlika omogočala odvajanje komunalnih odpadnih vod gravitacijsko.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 44 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Črpališče je predvideno tipsko iz poliestra premera 1.600 mm, tip Regeneracija. Črpališče se bo po izkopu gradbene jame in vgraditvi podloženega betona položilo na betonsko posteljico in zasulo. Priključki bodo izvedeni na točno projektirani višini. Komunalne odpadne vode iz višjega dela naselja Slap bodo predvidoma dotekale gravitacijsko po kanalizacijskem cevovodu v črpališče preko lovilnih rešetk. Dotočni cevovod v črpališče, ni predmet tega investicijskega projekta. Lovilna rešetka, locirana na dotoku, bo preprečila večjim delcem (les, kamenje, PVC vrečke itd.) vstop v črpališče in s tem v potopno črpalko. Zbrane delce bo potrebno občasno, po potrebi odstraniti. Rešetko se bo dvignilo ročno s pomočjo vodil na površje, kjer se bo delce ostranilo in rešetko očistilo. Zadrževalna komora bo služila za kompenzacijo trenutno večjih dotokov komunalne odpadne vode in morebitnih izpadov delovanja črpalk. Potopne črpalke bodo imele ustrezen podstavek s cevnim kolenom, zaklepom, vodilom, ki bo omogočal demontažo in dvig potopne črpalke na podest v črpališču, tudi v primeru, ko bo nivo komunalne odpadne vode višji od same potopne črpalke. Potopne črpalke bodo opremljene z zaščitnima DI in TCS sistemoma. Sistem DI bo kontroliral okvaro tesnjenja črpalke, TCS sistem pa bo varoval črpalko pred pregretjem navitja elektromotorja. Črpalki bosta opremljeni z vortex tekači, ki delcev v vodi ne bodo sekljali, temvečjih bodo transportirali po tlačnem cevovodu. Vgrajeni bosta dve črpalki. Ena črpalka bo prioritetna, druga pa rezerva. Črpalki se bosta vklapljali in izklapljali samodejno glede na nivo komunalne odpadne vode v črpališču. Višino nivoja bodo spremljale nivojske sonde, ki bodo preko elektro elementov v elektro omarici krmilile vklapljanje potopnih črpalk. Električna vezava obeh potopnih črpalk bo izvedena tako, da se bosta črpalki izmenjevali v prioriteti. Vsaka potopna črpalka bo opremljena s tlačnim cevovodom, v katerega bosta vgrajena proti-povratna ventila in nožasti zasun. Oba cevovoda se bosta združila v enega, po katerem bo komunalna odpadna voda odtekala v tlačni kanal. Kompleten cevovod znotraj črpališča bo izveden iz nerjavečega jekla, zaporni elementi pa bodo iz litega jekla. Vstopne lestve bodo omogočale dostop do čistilne rešetke, zadrževalne komore in črpalnega jaška. Pri vsakem prirobničnem spoju bo potrebno pod vsako glavo vijaka in matico postaviti zobato podložko zaradi povezav kovinskih mas elektroinštalacij. Večina jeklenih delov bo iz nerjavečega jekla odpornega na kemikalije (AISI 304), vsi zaporni elementi, potopne črpalke, podstavki pa bodo iz litega jekla in korozijsko zaščiteni. Vsa ostala oprema bo zaščitena proti koroziji. Pri preizkusnem zagonu bo potrebna prisotnost predstavnika naročnika ter izvajalca strojne in elektro opreme. Najprej se bo izvedlo suhi preizkusni zagon. Po vgradnji vse opreme in montaži elektroinštalacij bo potrebno preizkusiti delovanje vse vgrajene opreme. Potrebno bo kontrolirati ali bo vsa oprema vgrajena v skladu s priloženimi navodili proizvajalca opreme. Kontroliralo se bo pravilnost vrtenja vseh elektromotorjev in s tem pravilno vrtenje posameznih agregatov. Ugotavljalo in preizkušalo se bo avtomatsko delovanje, vklapljanje in izklapljanje posameznih agregatov (pogoji se bodo simulirali). Po uspešnem preizkusnem zagonu se bo izvedlo mokri preizkusni zagon. Črpališče se bo napolnilo s čisto vodo do obratovalne višine. potopoma se bo vključevalo vse agregate. Kontroliralo se bo kapaciteto, mirnost teka, vklapljanje in izklapljanje posameznih agregatov, avtomatsko vklapljanje in izklapljanje oz. obratovalni režimi kot so predvideni s projektom. Preveriti bo potrebno tudi tesnost cevovoda in vseh sestavnih elementov cevovoda. O opravljenem preizkusu se bo napisalo zapisnik. Črpališče se pri montaži ne bo smelo kotaliti ali vleči po podlagi. Črpališče se bo lahko premikalo samo z dvigovanjem. Za dvigovanje se bo lahko uporabilo samo trakove. Uporaba verig ali jeklenih kablov je prepovedana. Natovarjanje ali raztovarjanje s pomočjo viličarja ni priporočljiva. Črpališče se bo previdno položilo na izdelano AB ploščo. S sidrnimi vijaki se ga bo povezalo z armiranobetonsko ploščo. Okoli črpališča se bo položilo armaturo. Peto črpališča in venec se bo zalilo z ustreznim betonom. Previdno se bo izdelalo 30 cm debelo plast zasutja (paziti bo potrebno predvsem na to, da bo zasipni material izpolnil celotno spodnjo površino črpališča) in z zasipanjem nadaljevalo v 30 cm debelih plasteh, dokler črpališče ne bo zasuto do vrha. Vsako plast posebej bo potrebno dobro utrditi (skomprimirati). Za zasipanje se bo

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 45 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« lahko uporabilo prodnat agregat granulacije 2-20 mm. Material bo moral biti brez skal, ledu, snega ali organskih materialov. Obratovanje in vzdrževanje: Črpališče se bo vključilo in izključilo z glavnim stikalom. Naprava bo delovala avtomatsko, ko bo nivo vode dosegel stikalo ON, se bosta vklopili črpalki, ki bosta delovali izmenično, in bosta prečrpali vodo do višine stikala OFF. V primeru, da nivo vode ne bo dovolj visok, naprava ne bo delovala zaradi zaščite pred suhim tekom črpalke. V črpališču bosta nameščeni dve potopni črpalki in tri nivojska stikala. Stikalo ON bo nameščeno nad črpalkama in bo služilo za avtomatski vklop črpalk. Ko bo nivo vode dosegel nivojsko stikalo ON, se bo vključila ena od črpalk. Dokler bo vključeno nivojsko stikalo ON, se bosta črpalki izmenično vklapljali, zaradi enakomerne porabe. Voda se bo izpraznila do nivojskega stikala OFF, ki bo izklopilo črpalki in črpališče bo prenehalo s črpanjem. V primeru, da bo nivo vode dosegel zgornje nivojsko stikalo ALARM, se bosta vključili obe črpalki in aktiviral se bo alarm za visok nivo vode. V primeru izpada kratkostičnih črpalk, se bo ravno tako aktiviral alarm. Način alarmiranja v okviru tehnične dokumentacije ni opredeljen in je prepuščen naročniku ali upravljavcu.

D. REVIZIJSKI JAŠKI Revizijske jaške se bo gradilo na mestih, kje se bo menjala smer, naklon ali kjer se bo spremenil profil kanala, ter na mestih združitve dveh ali večkanalov ob pogoju, da so maksimalne razdalje med revizijskimi jaški za kanale DN 200 do DN 500 praviloma 50,0 m. Revizijski jaški na tlačnem cevovodu bodo betonski, jaški na gravitacijskem kanalu pa poliestrski. Oboji bodo premera 800 mm. Pokrovi na revizijskih jaških bodo litoželezni, 600 mm in dimenzionirani ob pogojih standarda EN 124.

E. KRIŽANJE Z OBSTOJEČO INFRASTRUKTURO IN VODOTOKI a. Križanje z obstoječo infrastrukturo Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi instalacijami, kanalizacija poteka načeloma horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja bodo načeloma potekala pravokotno, izjemoma bo kot prečkanja osi kanalizacije in druge podzemne instalacije lahko maksimalno 45°. Ker se bo moralo pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, bo imela njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se bodo morali drugi vodi praviloma prilagajati kanalizaciji. Praviloma bo morala kanalizacija potekati pod drugimi komunalnimi vodi. Predvideni kanal bo križal podzemne TK kablovode na koncu naselja Slap, pri potoku Močilnik ter na območju obrtne cone Farma, torej na območju priključitve na obstoječi fekalni kanal. Kanal bo na območju obrtne cone križal vodovod, podzemne NN kablovode ter priključke meteorne kanalizacije. Izvajalec del bo moral obvezno od upravljavcev infrastrukture zahtevati zakoličbo infrastrukture na terenu. Vertikalni odmiki (svetli): Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih kanalov) ne bodo smeli biti manjši od 0,2 m. Horizontalni odmiki (svetli): V primeru, da bo horizontalna razdalja med vodovodom in kanalizacijo enaka ali manjša od 3 m, se bo vodovod ščitilo znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto dolžine 3 m, merjeno od roba cevi, in vertikalno kateto dolžine 50 cm nad temenom cevi. Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se bo izvedla v širini 3 m od roba cevi. Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa standard SIST EN 805 v točki 10.3.1, in sicer od podzemnih temeljev in podobnih naprav ali drugih obstoječih podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m. V izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,2 m. Posebno bo potrebno paziti, da se bo med izkopom zagotovilo stabilnost prisotnih naprav in podzemnih napeljav. b. Križanje z vodotoki

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 46 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Predvideni kanal bo na koncu naselja Slap pri črpališču prečkal Slapenski potok. Prečkanje je predvideno ob mostu čez potok v višini vozišča. Ob obrtni coni Farma bo kanal prečkal potok Močilnik. Prečkanje je predvideno 1 m pod dnom struge oziroma pod obstoječim pragom.

6.2 Komunalna opremljenost

Območje naselij Zemono, Sanabor in Slap, kjer se bo izvajal investicijski projekt, je trenutno pomanjkljivo komunalno opremljeno. Kanalizacija (tako kanalizacija odpadnih komunalnih vod kot tudi meteorna kanalizacija) na celotnem območju je izvedena neustrezno. Na območju naselja Zemono so obstoječe komunalne odpadne vode speljane v individualne greznice oziroma v manjšem delu pri starejših kmečkih objetih v gnojnične jame. V naselju Sanabor odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in meteornih vod trenutno ni ustrezno urejeno. Del stanovanjskih objektov je opremljeno z nepropustnimi greznicami, nekateri pa imajo iztok kanalizacije komunalnih odpadnih vod direktno v potok Bela. Meteorne kanalizacije na območju naselja Sanabor ni. Obstoječe stanje ne ustreza veljavni zakonodaji. Vodovodna oskrba naselja Sanabor je zagotovljena iz višje-ležečega vodohrana Sanabor (cca 20 m 3), ki se napaja iz bližnjega zajetja. V lokalni cesti potekata napajalni in distribucijski cevovod iz vodohrana. Vodovod je dotrajan in je potreben obnove, saj ne zagotavlja večkakovostne vodooskrbe naselja Sanabor. Naselje Slap še nima zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema. Trenutna komunalna opremljenost območja naselij Zemono, Sanabor in Slap, kjer se bo izvajal investicijski projekt, z objekti in z omrežji druge gospodarske javne infrastrukture zajema vodooskrbni sistem s pitno vodo (vodovodno omrežje), energetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje, kanalizacijo (neprimerno, neustrezno), javno razsvetljavo, občinsko cesto, regionalno cesto in hitro cesto. Kot vidimo, območje investicijskega projekta ni zadostno komunalno opremljeno. Do lokacij je urejen dostop po občinskih in regionalnih cestah. Na obravnavanem območju še ni ustreznega kanalizacijskega sistema (neurejena fekalna in meteorne kanalizacija, ni povezave na čistilno napravo – ni zagotovljeno čiščenje komunalnih odpadnih vod). Obstoječe stanje odvajanja in čiščenja komunalnih vod sedaj ne ustreza veljavni okoljski zakonodaji. Po izvedbi investicijskega projekta bodo imeli objekti možnost priključitve na javno komunalno omrežje. Naselje Zemono bo po izvedbi investicijskega projekta imelo ustrezno komunalno (kanalizacijsko) infrastrukturo. Kanalizacija komunalnih odpadnih vod naselja Zemono bo speljana na ČN Vipava. Naselje Sanabor bo po izvedbi investicijskega projekta ravno tako imelo ustrezno komunalno (kanalizacijsko) infrastrukturo ter ustrezen vodooskrbni sistem. Celotna kanalizacija komunalnih odpadnih vod naselja Sanabor bo speljana na novozgrajeno čistilno napravo Sanabor. Občina Vipava, ki je na svojem območju odgovorna za realizacijo operativnega programa ravnanja z odpadnimi vodami, se je odločila, da zgradi javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih vod, kanalizacijo za odvajanje meteornih vod ter čistilno napravo Sanabor, ki bo zagotavljala vse predpisane zahteve. Z izvedbo investicijskega projekta oz. povezovalnega fekalnega kanala Slap – ČN Vipava pa se bo pričelo tudi pripravljati podlago za ustrezno komunalno ureditev naselja Slap (izvedbo ločenega sistema odvajanja komunalnih odpadnih vod, ki bo zagotavljal vse predpisane standarde), ki se bo izvajala v prihodnjih letih. Izgradnja ločenega javnega kanalizacijskega omrežja znotraj naselja Slap ni predmet obravnave tega investicijskega projekta. Predmet obravnavanega investicijskega projekta je nadaljnja odvodnja fekalnih odpadnih vod (izgradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) iz naselja Slap do centralne čistilne naprave Vipava preko dostopne ceste na Slap. Vsa načrtovana nova infrastruktura bo potekala po lokalnih, regionalnih in državnih cestah ter javnih poteh in privatnih površinah ter bo priključena na obstoječo komunalno mrežo. V primeru križanj z drugimi že obstoječimi komunalnimi vodi, se bodo le-ti prestavili in ustrezno zaščitili. Pred začetkom izvedbe del bo potrebno od upravljavcev komunalnih vodov zahtevati zakoličbo le-teh in jih ustrezno zaščititi ali pa eventualno prestaviti.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 47 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

6.3 Opis pogojev za priključitev na primarno mrežo ter opis skladnosti projekta z zahtevami, ki izhajajo iz prostorskega akta

Za izgradnjo komunalne in vse ostale infrastrukture v okviru investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« je potrebno pridobiti vsa ustrezna (potrebna) dovoljenja za priključitev na komunalno in energetsko mrežo. Osnovna namenska raba prostora se po izvedbi investicijskega projekta ne spremeni, saj se s tem projektom rešuje le komunalna opremljenost naselij Zemono in Sanabor ter z izvedbo povezovalnega fekalnega kanala Slap- ČN Vipava pripravlja podlago za ustrezno komunalno ureditev naselja Slap, ki pa ni predmet investicijskega projekta. Pri izvedbi bodo upoštevana vsa varovanja in omejitve, ki so bila pridobljena s projektnimi pogoji. Ker gre za ureditev komunalne infrastrukture, ki bo potekala po javnih poteh in privatnih površinah (privatna zemljišča) v naseljih Zemono in Sanabor ter med naseljem Slap in obrtno cono Farma v Vipavi, so bila že predhodno pridobljena soglasja za izvedbo vseh del od lastnikov zemljišč. Glede na pogoj dopustnih gradenj, je tu predvidena gradnja novih objektov takšnega tipa, kar je dopustno. Predvideva se tudi gradnjo gradbeno inženirskih objektov, objektov gospodarske javne infrastrukture (kanalizacija, čistilna naprava), kar je tudi dopustno. Glede na funkcionalnost in oblikovna merila in pogoje vidimo, da tu gre za objekte gospodarske javne infrastrukture. Objekt gospodarske javne infrastrukture pa je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist. Gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah. Objekti kanalizacije, vodovoda, črpališča in čistilne naprave so predvideni v vodotesni izvedbi, kar bo omogočalo popolno zaščito okolja in narave. Trajnostna raba naravnih dobrin ne bo ovirana. V projektnih pogojih in soglasju so navedene posebne zaščite kulturne dediščine, za kar bo oz. je bilo že pridobljeno soglasje Zavoda za zaščito kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica. Pri projektu so upoštevana vsa varovalna območja na podlagi projektnih pogojev. Upoštevani so tudi akti o zavarovanju območja na podlagi projektnih pogojev. Upoštevane pa so bile tudi vse širine varovalnih pasov oz. so bila pridobljena soglasja za poseganje v varovalne pasove. Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadometna gradnja ali odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Pred začetkom izvedbe del bo potrebno od upravljavcev komunalnih vodov zahtevati zakoličbo le-teh in jih ustrezno zaščititi ali pa eventualno prestaviti.

Za izvedbo investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« je potrebno pridobiti gradbena dovoljenja. Le-ta so v postopku pridobivanja.

Priključki na primarno mrežo bodo izvedeni v skladu s predhodnimi pogoji in soglasji upravljavcev.

SOGLASJA, ki so bila že pridobljena oz. jih je potrebno pridobiti. A. Upravljavci gospodarske javne infrastrukture  Komunalna infrastruktura: KSD - Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina  Energetska infrastruktura: ELEKTRO PRIMORSKA d.d. Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Distribucijska enota Gorica  Telekomunikacijska infrastruktura: TELEKOM SLOVENIJE d.d.  Prometna infrastruktura: OBČINA VIPAVA

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 48 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

MINISTRSTVO ZA PROMET RS, Direkcija RS za ceste, Območje Nova Gorica DARS – Direkcija za avtoceste RS d.d. B. Soglasodajalci na območju varovanj in omejitev  Varstvo kulturne dediščine: ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE Območna enota Nova Gorica  Varstvo voda: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR RS, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek povodja reke Soče  Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture: KSD - Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina OBČINA VIPAVA MINISTRSTVO ZA PROMET RS, Direkcija RS za ceste, Območje Nova Gorica DARS – Direkcija za avtoceste RS d.d. ELEKTRO PRIMORSKA d.d. TELEKOM SLOVENIJE d.d. C. Drugi soglasodajalci

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 49 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

7 ANALIZA ZAPOSLENIH

Vpliv investicijskega projekta na zaposlenost ima posredne in neposredne učinke. Med neposredne učinke štejemo zgolj delovna mesta, ki so potrebna za nemoteno obratovanje investicijskega projekta. Med posredne učinke pa štejemo delovna mesta, ki se odprejo v času izvajanja investicijskega projekta.

Neposredna delovna mesta: Po končani investiciji bo investicijski projekt Občina Vipava (upravitelj) predala v najem Komunalno stanovanjskemu podjetju d.o.o. Ajdovščina (v nadaljevanju KSD d.o.o. Ajdovščina), ki bo skrbelo za upravljanje in vzdrževanje investicijskega projekta. Število zaposlenih bo v Občini Vipava kot investitorju in upravitelju ter pri KSD d.o.o. Ajdovščina kot najemniku in vzdrževalcu v obeh primerih (tako pri Varianti I – Varianta brez investicije kot tudi pri Varianti II – Varianta z investicijo) ostalo nespremenjeno. Zaradi izvedbe obravnavanega investicijskega projekta se ne bodo pojavile potrebe po zaposlovanju dodatne delovne sile, saj bo potrebno le nekoliko večvzdrževalnih del – Varianta II. Občina Vipava bo z lastnimi kadri zagotovila vodenje investicijskega projekta. Odgovorni vodja za izvajanje celotnega investicijskega projekta je Božidar Lavrenčič, višji svetovalec III, svetovalec župana za razvoj gospodarskih javnih služb in prostorsko planiranje na Občini Vipava. Javno podjetje KSD d.o.o. Ajdovščina pa zaposluje ustrezno usposobljen kader, ki že ima izkušnje z upravljanjem in vzdrževanjem primerljive komunalne infrastrukture.

Posredna delovna mesta: Kot smo že zgoraj omenili so to delovna mesta v času gradnje. Ker bodo navedeni investicijski projekt v večji meri izvajali domači izvajalci, bo navedeni investicijski projekt vplival na produkcijo potrebnih materialov ter na povečanje storitvene dejavnosti v Sloveniji, kar pa bo dvignilo dodano vrednost domačega gospodarstva, zagotovilo dodatna sredstva za zaposlene v navedenih dejavnostih in pripomoglo k ohranjanju in odpiranju novih delovnih mest.

Vzporedna delovna mesta: Poleg neposrednih in posrednih delovnih mest, ki so vezani direktno na investicijski projekt, pa moramo tu omeniti oz. opozoriti tudi na vzporedna delovna mesta. Vzporedna delovna mesta so dodatne zaposlitve zaradi vzporednih dejavnosti, ki jih bo omogočal obravnavani investicijski projekt. To so predvsem novi, potencialni nosilci dejavnosti v naselju in v občini (novi podjetniki, obrtniki, dodatne turistične zmogljivosti ipd.). Zaradi boljše komunalne oskrbe v naseljih je dolgoročno pričakovati povečanje gospodarske dejavnosti in tudi prihod novih investitorjev, obenem pa bo zaradi izboljšanja bivanjskih pogojev omogočen tudi turistični razvoj krajev. Realno je mogoče pričakovati povečanje števila prebivalcev, saj bo pritisk na selitev v večje industrijske centre manjši. Navedeno pa je lepo prikazano tudi v nadaljevanju (v ekonomski analizi – CBA - Analiza stroškov in koristi), kjer smo podali oceno, koliko družbenih koristi bo prinesel investicijski projekt prebivalcem naselij Zemono, Sanabor in Slap, okoliškim naseljem ter sami Občini Vipava.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 50 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Kadrovsko – organizacijska shema (organizacija izvajanja investicijskega projekta)

Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta s strani Občine Vipava

Odgovorni vodja investicijskega projekta s strani projektanta

Gradbeni (tehnični) in finančni nadzor del pooblaščen s strani investitorja

Izvajalsko podjetje izbrano na osnovi izbora najugodnejšega ponudnika z zbiranjem ponudb z javnim razpisom

UPRAVITELJ komunalne infrastrukture: OBČINA VIPAVA NAJEMNIK (in VZDRŽEVALEC) komunalne infrastrukture: KDS d.o.o. Ajdovščina

Odgovorni vodja za izvedbo celotnega investicijskega projekta Božidar Lavrenčič, višji svetovalec II, svetovalec župana za razvoj gospodarskih javnih služb in prostorsko planiranje v Občini Vipava, bo kot vodja investicijskega projekta odgovorna za izvedbo operacije. Vodja investicijskega projekta bo hkrati tudi skrbnik investicijskega projekta. Njegove naloge so:  skrbi za pravilnost izvedbe potrebnih postopkov v skladu z zakonodajo,  določi osnovno strategijo izvajanja investicijskega projekta,  skrbi za ustreznost terminskega izvajanja investicijskega projekta,  koordinira potek celotnega investicijskega projekta z naložbami,  poroča o poteku investicijskega projekta delovni skupini, vodstvu občine in občinskemu svetu,  uvaja korektivne ukrepe,  vodi komuniciranje z izvajalci, delovno skupino in županom,  pripravlja informacije za medije ter  izvaja ustrezne postopke v skladu z zakonodajo. Navedba izkušenj:  organizacija in vodenje investicij občinske uprave, od priprave investicijskega projekta do izvedbe,  poznavanje in sodelovanje pri pripravi investicijske dokumentacije za objekte prenova gradu Lanthieri,  timsko delo, sodelovanje in koordinacija različnih projektnih oz. delovnih skupin,  vodenje projekta izdelave Občinskega prostorskega načrta,  sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag za javna naročila ter v strokovnih komisijah za vodenje postopka oddaje javnega naročila,

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 51 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 poznavanje zakonodaje s področja graditve objektov in prostorskega načrtovanja,  izvajanje nadzora pri gradnji objektov in sodelovanje v skupini za investicijski inženiring projektov velikih vrednosti ter  vodenje in odločanje pri investicijah za vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Občini Vipava, kakor tudi načrtovanje in izvedba investicij na vodovodnih in kanalizacijskih sistemih Občine Vipava.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 52 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

8 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER OCENA VREDNOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

8.1 Vrsta investicijskega projekta

Investicijski projekt: »KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA«

Investicijski program –IP je izdelan za gradnjo novih, manj zahtevnih objektov v naseljih Zemono, Sanabor in Slap v Občini Vipava. Investitor Občina Vipava v okviru investicijskega projekta načrtuje:  izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m),  izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor, ter  izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Izgradnja komunalne infrastrukture na območjih investicijskega projekta sodi v eno izmed faz (v enega izmed investicijskih projektov) izgradnje kakovostne komunalne infrastrukture na celotnem območju Občine Vipava. Investicijski projekt ni namenjena trženju, saj sodi v okvir javne gospodarske službe. Z izgradnjo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav na območju Občine Vipava, želi Občina Vipava na svojem celotnem območju zagotoviti svojim obstoječim prebivalcem, potencialnim prebivalcev ter obiskovalcem ustrezno komunalno infrastrukturo ter tako tudi zadostiti zakonskim zahtevam. Predhodne in nadaljnje faze oz. predhodni in nadaljnji investicijski projekti niso predmet tega dokumenta.

Urejeno okoljevarstveno infrastrukturo zahteva tudi Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, ki občini nalaga ustrezno ureditev kanalizacije do 31. decembra 2017. Obravnavana infrastruktura pa je nujna predvsem zaradi življenjskega standarda občanov in razvoja omenjenih naselij ter varovanja okolja.

Zahtevnost objekta: Manj zahteven objekt

Po pretežnem namenu se celotni objekt klasificira kot: CC-SI 222 – Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja CC-SI 2222 – Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti CC-SI 2223 – Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave

Klasifikacije posameznih delov objekta pa se klasificirajo v naslednje podrazrede: CC-SI 22221 – Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo CC-SI 22231 – Cevovodi za odpadno vodo CC-SI 22232 – Čistilne naprave

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 53 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

8.2 Vrednost investicijskega projekta

8.2.1 Upravičeni in neupravičeni investicijski stroški

V izračunu vrednosti investicijskih stroškov smo upoštevali naslednje postavke stroškov (vrste del):  odškodnine lastnikom parcel – služnost,  projektna dokumentacija (PZI - projekt za izvedbo del, PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, PID - projekt izvedenih del, varnostni načrt, geodetski posnetki, geomehanika, projektantski nadzor),  investicijska dokumentacija (DIIP, Investicijski program (IP) s CBA - Analizo stroškov in koristi in analizo izvedljivosti investicijskega projekta),  gradbeno obrtna in instalacijska dela o fekalna kanalizacija Zemono, o kanalizacija, vodovod in čistilna naprava (ČN) Sanabor ter o povezovalni fekalni kanal Slap – ČN Vipava;  gradbeni nadzor.

Glede na prijavo na razpis SVLR smo kot upravičene stroške zajeli stroške (izdatke) investicijskih vlaganj brez DDV:  projektne dokumentacije,  investicijske dokumentacije (tu nismo upoštevali stroškov izdelave DIIP – Dokumenta identifikacije investicijskega projekta, saj ne sodi med upravičene stroške),  gradbeno obrtnih in instalacijskih del ter  gradbenega nadzora. Med upravičene stroške pa nismo uvrstili tudi stroškov odškodnin lastnikom parcel – stroškov služnosti.

Izračunali smo znesek sofinanciranja na podlagi upravičenih stroškov (85,0%), ki znašajo 1.038.543,39 EUR po tekočih cenah (oz. 984.026,17 EUR po stalnih cenah) ter v tabeli 14 prikazali presežek oz. primanjkljaj glede na odobrena sredstva sofinanciranja s strani SVLR po letih.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 54 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« v letu 2010 so enake stalnim cenam. Ker bodo aktivnosti potekale predvsem v letih 2011 in 2012, so vrednosti del za predvidena dela v letih 2011 in 2012 preračunane na osnovi podatkov o predvideni inflaciji v skladu z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj v letu 2010, ki jo je septembra 2010 izdal UMAR. V letu 2009 je bila povprečna letna inflacijska stopnja 0,9%, za leto 2010 pa napoveduje 2,1%, za leto 2011 2,7% in za leto 2012 2,2% povprečno letno inflacijsko stopnjo glede na preteklo leto. Vrednost del, ki se bodo izvajala predvidoma v letu 2011 smo revalorizirali s faktorjem 1,057, in vrednost del, ki se bodo izvajala predvidoma v letu 2012 pa s faktorjem 1,079.

8.2.2 Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah

Vrednost investicijskega projekta (investicije) v stalnih cenah smo dobili na podlagi dveh, zgoraj omenjenih projektantskih predračunov, ki jih je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Ajdovščina (Junij 2010 in Julij 2010) ter podjetje Detajl d.o.o. Vipava (Avgust 2010) ter na podlagi stroškov ostale investicijske in projektne dokumentacije, odškodnin lastnikom parcel - služnosti in ocen. Vrednost investicijskega projekta znaša z 20 % DDV 1.187.671,40 EUR oz. 989.726,17 EUR brez DDV. Vrednost investicijskega projekta z vključenim ne-povračljivim DDV oz. brez povračljivega DDV pa znaša po stalnih cenah 990.466,17 EUR in predstavlja investicijske stroške, ki jih bo imela Občina Vipava z izpeljavo investicijskega projekta. Iz izračuna vidimo, da znaša vrednost upravičenih stroškov po stalnih cenah 984.026,17 EUR.

Tabela 10: Vrednost investicijskega projekta (investicije) – Dinamika nastajanja investicijskih stroškov po stalnih cenah; Junij, Julij in Avgust 2010. 1

SKUPAJ Sofinanciranje upravičenih DO vključno Upravičeni izdatkov (stroškov) ESRR - Vrednost in vrsta del leto 2011 leto 2012 leta 2010 izdatki izdatki (stroški) max 85% (stroški) 85,0% EUR

Odškodnine lastnikom parcel - slu žnost 5.000,00 0,00 0,00 5.000,00 0,00 0,0% 0,00 Projektna dokumentacija (PZI, PID, geomehanike itd.) 29.580,00 0,00 12.944,85 42.524,85 42.524,85 85,0% 36.146,12 Investicijska dokumentacija 3.700,00 0,00 0,00 3.700,00 3.000,00 85,0% 2.550,00 Fekalna kanalizacija Zemono 0,00 265.757,38 0,00 265.757,38 265.757,38 85,0% 225.893,77 Kanalizacija, vodovod in ČN Sanabor 0,00 375.800,00 0,00 375.800,00 375.800,00 85,0% 319.430,00 Povezovalni fekalni kanal Slap-ČN Vipava 0,00 283.074,46 0,00 283.074,46 283.074,46 85,0% 240.613,29 Gradbeni nadzor 0,00 13.869,48 0,00 13.869,48 13.869,48 85,0% 11.789,06

SKUPAJ 38.280,00 938.501,32 12.944,85 989.726,17 984.026,17 836.422,24 DDV 7.656,00 187.700,26 2.588,97 197.945,23 SKUPAJ z DDV 45.936,00 1.126.201,58 15.533,82 1.187.671,40 984.026,17 836.422,24 Upravičeni izdatki (stroški) - ESRR 32.580,00 938.501,32 12.944,85 984.026,17 Neupravičeni izdatki (stroški) 13.356,00 187.700,26 2.588,97 203.645,23 Povračljiv DDV - občina si ga odbije 6.916,00 187.700,26 2.588,97 197.205,23 Nepovračljiv DDV - krije občina 740,00 0,00 0,00 740,00 SKUPAJ stroški (izdatki) investicijskega projekta 39.020,00 938.501,32 12.944,85 990.466,17 BREZ povračljivega DDV

V zgornji tabeli 10 je opredeljena Vrednost investicijskega projekta (investicije) po stalnih cenah oziroma vrednost izvedenih del (dinamika nastajanja investicijskih stroškov), ki pa bodo skladno z Zakonom o

1 Od 01.01.2010 v primeru prijavljene dejavnosti »Dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod« gre tu za obdavčljivo dejavnost Občine Vipava. Poleg tega se uporabljajo določbe 76.a člena ZDDV-1, ki DDV prevalijo na naročnika. V tabelah 10, 11, 12 in 13 je prikazana vrednost investicijskega projekta brez DDV in z DDV, vrednost povračljivega DDV in ne-povračljivega DDV ter na koncu vrednost investicijskega projekta, ki jo mora Občina Vipava kriti oz. bruto vrednosti skupaj le za tisti del investicijskega projekta, kjer Občina Vipava ne more uveljavljati povračljivega deleža DDV in to je zgolj za stroške izdelave investicijske dokumentacije, torej vsota neto vrednosti in neodbitni (ne-povračljivi) del DDV.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 55 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« izvrševanju proračuna plačana po izstavljenih situacijah v roku 30 dni, kar je bilo upoštevano v spodnji tabeli 11 ter v tabeli 17 in 17-1 v poglavju 12 – Načrt financiranja investicijskega projekta v stalnih cenah, ki prikazuje finančni tok oziroma dejansko porabo finančnih sredstev po letih brez povračljivega DDV in zgolj informativno s povračljivim DDV. V tabelah v poglavju 12, kjer so prikazani viri financiranja, ni vključen povračljiv DDV, saj ne predstavlja stroška za občinski proračuna. Občina ga bo morala sicer plačati, toda ga bo dobila kasneje povrnjenega. Zaradi preglednosti nad nastajanjem povračljivega DDV-ja pa smo le-tega navedli v posameznih tabelah v poglavju 12 kot zadnjo postavko zgolj informativno.

Tabela 11: Vrednost del po zapadlosti v izplačilo (plačilu) po stalnih cenah brez povračljivega DDV; Junij, Julij in Avgust 2010.

DO vključno DINAMIKA FINANCIRANJA PO LETIH leto 2011 leto 2012 SKUPAJ leta 2010 Obdobje nastanka stroška 39.020,00 938.501,32 12.944,85 990.466,17

Obdobje plačila računov za nastale stro ške 34.580,00 630.107,54 325.778,63 990.466,17

vrednosti do 30.11.2010 (plačano v 2010) 34.580,00 34.580,00 vrednosti od 01.12.2010 do 31.12.2010 (plačano v 2011) 4.440,00 4.440,00 vrednost od 01.01.2011 do 31.10.2011 (plačano v 2011) 625.667,54 625.667,54 vrednost od 01.11.2011 do 31.12.2011 (plačano v 2012) 312.833,78 312.833,78 vrednost od 01.01.2012 naprej 12.944,85 12.944,85

Iz tabele 10 in slike 1 je razvidno, da največji deležstroškov investicijskega projekta po stalnih cenah predstavljajo stroški izgradnje kanalizacije, vodovoda in ČN Sanabor, saj le-ti znašajo kar 38,0% celotne vrednosti investicijskega projekta po stalnih cenah. Stroški izgradnje povezovalnega kanala Slap-ČN Vipava predstavljajo 28,6% in stroški izgradnje fekalne kanalizacije Zemono 26,9% celotne vrednosti investicijskega projekta po stalnih cenah. Kot vidimo stroški gradbeno obrtnih in instalacijskih del skupaj predstavljajo kar 93,5% celotne vrednosti investicijskega projekta po stalnih cenah. Stroški projektne dokumentacije predstavljajo 4,3%, gradbenega nadzora 1,4%, odškodnine lastnikom parcel – služnost 0,5% ter stroški investicijskega dokumentacije 0,4% celotne vrednosti investicijskega projekta po stalnih cenah.

Slika 1: Struktura investicijskih stroškov po stalnih cenah.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 56 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

8.2.3 Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah

Vrednost investicijskega projekta (investicije) znaša z 20 % DDV 1.253.092,07 EUR oz. 1.044.243,39 EUR brez DDV. Vrednost investicijskega projekta z vključenim ne-povračljivim DDV oz. brez povračljivega DDV pa znaša po tekočih cenah 1.044.983,39 EUR in predstavlja dejanske investicijske stroške, ki jih bo imela Občina Vipava z izpeljavo investicijskega projekta. Iz izračuna vidimo, da znaša vrednost upravičenih stroškov po tekočih cenah 1.038.543,39 EUR.

Tabela 12: Vrednost investicijskega projekta (investicije) - Dinamika nastajanja investicijskih stroškov po tekočih cenah. Rast vrednosti investicijskega projekta zaradi vračunane inflacije.

SKUPAJ Sofinanciranje upravičenih DO vključno Upravičeni izdatkov (stroškov) ESRR - Vrednost in vrsta del leto 2011 leto 2012 izdatki leta 2010 izdatki (stroški) max 85% (stroški) 85,0% EUR

Odškodnine lastnikom parcel - služnost 5.000,00 0,00 0,00 5.000,00 0,00 0,0% 0,00 Projektna dokumentacija (PZI, PID, geomehanike itd.) 29.580,00 0,00 13.967,49 43.547,49 43.547,49 85,0% 37.015,37 Investicijska dokumentacija 3.700,00 0,00 0,00 3.700,00 3.000,00 85,0% 2.550,00 Fekalna kanalizacija Zemono 0,00 280.905,56 0,00 280.905,56 280.905,56 85,0% 238.769,73 Kanalizacija, vodovod in ČN Sanabor 0,00 397.220,60 0,00 397.220,60 397.220,60 85,0% 337.637,51 Povezovalni fekalni kanal Slap-ČN Vipava 0,00 299.209,70 0,00 299.209,70 299.209,70 85,0% 254.328,24 Gradbeni nadzor 0,00 14.660,04 0,00 14.660,04 14.660,04 85,0% 12.461,03

SKUPAJ 38.280,00 991.995,90 13.967,49 1.044.243,39 1.038.543,39 882.761,88 DDV 7.656,00 198.399,18 2.793,50 208.848,68 SKUPAJ z DDV 45.936,00 1.190.395,08 16.760,99 1.253.092,07 1.038.543,39 882.761,88 Upravičeni izdatki (stroški) - ESRR 32.580,00 991.995,90 13.967,49 1.038.543,39 Neupravičeni izdatki (stroški) 13.356,00 198.399,18 2.793,50 214.548,68 Povračljiv DDV - občina si ga odbije 6.916,00 198.399,18 2.793,50 208.108,68 Nepovračljiv DDV - krije občina 740,00 0,00 0,00 740,00 SKUPAJ stroški (izdatki) investicijskega projekta 39.020,00 991.995,90 13.967,49 1.044.983,39 BREZ povračljivega DDV

V zgornji tabeli 12 je opredeljena Vrednost investicijskega projekta (investicije) po tekočih cenah oziroma vrednost izvedenih del (dinamika nastajanja investicijskih stroškov), ki pa bodo skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna plačana po izstavljenih situacijah v roku 30 dni, kar je bilo upoštevano v spodnji tabeli 13 ter v tabeli 19 in 19-1 v poglavju 12 – Načrt financiranja investicijskega projekta v tekočih cenah, ki prikazuje finančni tok oziroma dejansko porabo finančnih sredstev po letih brez povračljivega DDV in zgolj informativno s povračljivim DDV. V tabelah v poglavju 12, kjer so prikazani viri financiranja, ni vključen povračljiv DDV. Zaradi preglednosti nad nastajanjem povračljivega DDV-ja pa smo le-tega navedli v posameznih tabelah v poglavju 12 kot zadnjo postavko zgolj informativno.

Tabela 13: Vrednost del po zapadlosti v izplačilo (plačilu) po tekočih cenah brez povračljivega DDV. DO vključno DINAMIKA FINANCIRANJA PO LETIH leto 2011 leto 2012 SKUPAJ leta 2010 Obdobje nastanka stro ška 39.020,00 991.995,90 13.967,49 1.044.983,39

Obdobje plačila računov za nastale stroške 34.580,00 665.770,60 344.632,79 1.044.983,39

vrednosti do 30.11.2010 (plačano v 2010) 34.580,00 34.580,00 vrednosti od 01.12.2010 do 31.12.2010 (plačano v 2011) 4.440,00 4.440,00 vrednost od 01.01.2011 do 31.10.2011 (plačano v 2011) 661.330,60 661.330,60 vrednost od 01.11.2011 do 31.12.2011 (plačano v 2012) 330.665,30 330.665,30 vrednost od 01.01.2012 naprej 13.967,49 13.967,49

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 57 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Iz tabele 12 in slike 2 je razvidno, da največji deležstroškov investicijskega projekta po tekočih cenah predstavljajo stroški izgradnje kanalizacije, vodovoda in ČN Sanabor, saj le-ti znašajo kar 38,0% celotne vrednosti investicijskega projekta po tekočih cenah. Stroški izgradnje povezovalnega kanala Slap-ČN Vipava predstavljajo 28,7% in stroški izgradnje fekalne kanalizacije Zemono 26,9% celotne vrednosti investicijskega projekta po tekočih cenah. Kot vidimo stroški gradbeno obrtnih in instalacijskih del skupaj predstavljajo kar 93,6% celotne vrednosti investicijskega projekta po tekočih cenah. Stroški projektne dokumentacije predstavljajo 4,2%, gradbenega nadzora 1,4%, odškodnine lastnikom parcel – služnost 0,5% ter stroški investicijskega dokumentacije 0,4% celotne vrednosti investicijskega projekta po tekočih cenah.

Slika 2: Struktura investicijskih stroškov po tekočih cenah.

V tabeli 14 vidimo, da je vrednost maksimalno možnega zneska sofinanciranja na podlagi upravičenih stroškov višja od dejanskega (zaprošenega) zneska sofinanciranja s strani SVLR. To nam pove, da bo Občina Vipava dejansko zaprosila za manj sredstev za sofinanciranje investicijskega projekta, kot bi jih lahko upravičeno dobila.

Tabela 14: Pregled upravičenih stroškov, dejanskega in izračunanega zneska sofinanciranja s strani SVLR, po letih.

DO vključno leto 2011 leto 2012 SKUPAJ leta 2010 Dejanski znesek sofinanciranja s strani SVLR iz 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 naslova ESRR Upravičeni izdatki glede na leto nastanka - tekoče cene 32.580,00 991.995,90 13.967,49 1.038.543,39

Deležsofinanciranja 85,00% 85,00% 85,00% Izračun maksimalnega znesek sofinanciranja na 27.693,00 843.196,51 11.872,37 882.761,88 podlagi upravičenih stroškov Presežek / primanjkljaj odobrenih sredstev -27.693,00 -371.420,01 223.594,13 -175.518,88

Efektivni deležsofinanciranja SVLR iz naslova ESRR 0,00% 47,56% 1685,82% 67,68%

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 58 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

9 ANALIZA LOKACIJE

Slika 3: Lokacija investicijskega projekta na območju naselja Zemono.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 59 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Iz lokacijske informacije za območje naselja ZEMONO, ki jo je za navedeni poseg izdala Občina Vipava pod št. 3501-66/2010-2 dne 01.07.2010, lahko razberemo namensko rabo, varovana območja in varovalne pasove, vrste varovanega območja ter vrste dopustnih gradenj na območju, na katerem se bo izvajal investicijski projekt, in sicer:  Vrsta gradnje in drugih del in vrsta objekta: gre za gradnjo gradbeno inženirskega objekta, in sicer fekalne kanalizacije  Osnovna namenska raba: o Območje stavbnih zemljišč: parc. št. 2144, 2520/3, 3103/, del 4252/3, 4272, 4273 vse k.o. Vipava o Območje kmetijskih zemljišč: parc. št. 4262, 4265, 4267, 4299, 4252/3, 4259, 2147, 4261, 4258, 4263/1, 4270, 4138, 4275, 4274, 4282, 4281 vse k.o. Vipava  Območje varovanj oziroma omejitev: vse parcele v območju kmetijskih zemljiščso najboljša kmetijska zemljišča – 1. območje  Vrste varovanega območja: vodovarstveno območje, območje ohranjanja narave, območje varstva kulturne dediščine  Vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen: o Vrste dopustnih dejavnosti: Parcele št. 2764 in 2701 k.o. Vipava so deloma v območju kmetijskih zemljišč, deloma pa v območju stavbnih zemlji šč, dejansko pa so kategorizirane občinske ceste, kot tudi parc. št. 2737 k.o. Vipava, ki je v celoti v območju stavbnih zemljišč. Parcela št. 2797 k.o. Vipava je vodotok. Parcela št. 2739, 2740, 2795 in 2909 k.o. Vipava so v območju najboljših kmetijskih zemljišč. Parcela št. 2909 k.o. Vipava je po dejanski rabi makadamska pot. Parcele se nahajajo v naselju Zemono, ki je tipološkega režima AA-območje izjemnih vedut in dominant in varovanja kulturne dediščine in so deloma v območju kulturnega spomenika, vse pa v njegovem vplivnem območju. o Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del: Na območju stavbnih zemljiščso dopustne novogradnje in rekonstrukcije, kar je dopustno tudi pri občinskih cestah. Na površinah, ki so z občinskim prostorskim planom namenjene kmetijstvu, se lahko dovoljuje gradnja in izvajajo drugi posegi v prostor v smislu določb Zakona o prostorskem načrtovanju, skladno s pogoji, ki jih v svojem soglasju za posamezen poseg podpiše župan s predhodnim soglasjem občinskega sveta. o Vrste dopustnih objektov glede na namen: S soglasjem župana in občinskega sveta je na kmetijskih zemljiščih pod pogoji iz 39. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih dopustna gradnja objektov s klasifikacijo 22231 – cevovodi za odpadno vodo.  Merila in pogoji za gradnjo drugih objektov in izvedbo drugih del: o Za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin: Parcela št. 2797 k.o. Vipava je vodotok. Za gradnjo v varovalnem pasu vode je potrebno pridobiti soglasje Agencije za varstvo okolja, OE Nova Gorica. Vse parcele so v območju in vplivnem območju kulturnega spomenika Zemono, EŠD 870. Za posege na objektih je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica. o Druga merila in pogoji: za morebitno gradnjo v varovalnih pasovih občinskih cest ter nad ali v telesih občinskih cest je potrebno pridobiti pogoje in soglasje Občine Vipava.  Podatki o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih:

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 60 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

o Vrsta varovanega območja: območje in vplivno območje dvorca Zemono, EŠD 870; o Vrsta varovalnega pasu: varovalni pas kategorizirane občinske ceste – lokalne ceste

Slika 4: Lokacija investicijskega projekta na območju naselja Sanabor.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 61 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Iz lokacijske informacije za območje naselja SANABOR, ki jo je za navedeni poseg izdala Občina Vipava pod št. 3501-67/2010-2 dne 29.07.2010, lahko razberemo namensko rabo, varovana območja in varovalne pasove, vrste varovanega območja ter vrste dopustnih gradenj na območju, na katerem se bo izvajal investicijski projekt, in sicer:  Vrsta gradnje in drugih del in vrsta objekta: gre za gradnjo gradbeno inženirskega objekta, in sicer kanalizacija, vodovod in čistilna naprava  Osnovna namenska raba: o Območje stavbnih zemljišč: del parc. št. 640, 639, 638, 642/1, 637/2, 635/2 vse k.o. Sanabor o Območje ostalih stavbnih zemljišč: parc. št. 567/2 k.o. Sanabor o Območje kmetijskih zemljišč: del parc. št. 640, 639, 638, 642/1, 637/2, 635/2, v celoti parc. št. 484, 191, 185, 184, 183, 635/1 vse k.o. Sanabor  Območje varovanj oziroma omejitev: del parc. št. 638, 642/1, 637/2, 635/2, v celoti parc. št. 484, 191, 185, 184, 183, 635/1 vse k.o. Sanabor so v območju najboljših kmetijskih zemljišč  Vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen: o Vrste dopustnih dejavnosti: Del parc. št. 640, 639, 638, 642/1, 637/2, 635/2 vse k.o. Sanabor so deloma v območju kmetijskih zemljišč, deloma pa v območju stavbnih zemljišč, dejansko pa so javne ceste, kot tudi parc. št. 635/1 k.o. Sanabor. Parcelne št. 640, 639, 637/2, 635/1 vse k.o. Sanabor po vrsti zgrajenih objektov na zemljišču so ceste. Parcela št. 643 k.o. Vipava je vodotok. Parcelne št. 484, 191, 185, 184, 183, 635/1 k.o. Sanabor so v območju najboljših kmetijskih zemljišč. Parcele se nahajajo v naselju Sanabor, ki je tipološkega režima EE – necentralna naselja in zaselki necentralnih naselij. Naselje Sanabor je registrirano kot naselbinska kulturna dediščina, EŠD 12839 Sanabor – vas, ima pa tudi registrirana arheološka najdišča. Vse parcele so ali v območju registrirane dediščine ali v njenem vplivnem območju, zato je za gradnjo potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica. o Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del: Na območju stavbnih zemljiščso dopustne novogradnje in rekonstrukcije, kar je dopustno tudi pri občinskih cestah. Na površinah, ki so z občinskim prostorskim planom namenjene kmetijstvu, se lahko dovoljuje gradnja in izvajajo drugi posegi v prostor v smislu določb Zakona o prostorskem načrtovanju, skladno s pogoji, ki jih v svojem soglasju za posamezen poseg podpiše župan s predhodnim soglasjem občinskega sveta. o Vrste dopustnih objektov glede na namen: S soglasjem župana in občinskega sveta je na kmetijskih zemljiščih pod pogoji iz 39. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih dopustna gradnja objektov s klasifikacijo 2222 – distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, 2223 – cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave.  Merila in pogoji za gradnjo drugih objektov in izvedbo drugih del: o Za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin: Parcela št. 643 k.o. Sanabor je vodotok. Za gradnjo v varovalnem pasu vode je potrebno pridobiti soglasje Agencije za varstvo okolja, OE Nova Gorica.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 62 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Naselje Sanabor je registrirano kot naselbinska kulturna dediščina, EŠD 12839 Sanabor – vas, ima pa tudi registrirana arheološka najdišča. Vse parcele so ali v območju registrirane dediščina ali v njenem vplivnem območju, zato je za gradnjo potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica. o Druga merila in pogoji: za morebitno gradnjo v varovalnih pasovih občinskih cest ter nad ali v telesih občinskih cest je potrebno pridobiti pogoje in soglasje Občine Vipava.  Podatki o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih: o Vrsta varovanega območja: območje in vplivno območje naselbinske kulturne dediščine, EŠD 12839 Sanabor – vas in arheoloških najdišč; o Vrsta varovalnega pasu: varovalni pas kategorizirane občinske ceste – lokalne ceste

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 63 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

10 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE

Pri načrtovanju in izvedbi investicijskega projekta so bila in bodo upoštevana vsa predpisana izhodišča za varstvo okolja (okoljska učinkovitost, učinkovitost izrabe naravnih virov, trajnostna dostopnost in zmanjševanje vplivov na okolje), kar je tudi razvidno iz PGD – Fekalna kanalizacija Zemono, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Ajdovščina julija 2010, iz IDZ – Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Ajdovščina junija 2010 ter iz PGD – Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma, ki ga je izdelalo podjetje Detajl d.o.o. Vipava avgusta 2010. Za izvedbo investicijskega projekta pa so bila tudi že pridobljena vsa soglasja od Ministrstva za okolje in prostor RS, Agencija RS za okolje. Izvedba investicijskega projekta bo vplivala na okolje za čas gradnje in za čas uporabe le-tega. Vplivno območje po določbah Zakona o gradnji objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02) je trodimenzionalen prostor ob, nad in pod načrtovanim objektom, v katerem je ob upoštevanju gradbenih predpisov in pogojev za gradnjo predvidena dopustna emisija snovi ali energije iz objekta v okolje in drugi vplivi objekta na okolico. Nameravana gradnja v času gradnje oz. izvajanja del ne bo imela posebnih vplivov na okolje (razen nevšečnosti zaradi gradbenih del, ki jih bodo občutili predvsem stanovalci območja in uporabniki predmetnih državnih cest, na katerih se bodo izvajali posegi). Predvidena novogradnja pa ne bo imela tudi nobenih posebnih vplivov na objekte in okolico v času uporabe oz. obratovanja objekta. V času obratovanja se tudi ne pričakuje bistvenih vplivov na sosednje objekte oz. nepremičnine. Ne pričakuje se vpliva na mehansko odpornost in stabilnost sosednjih objektov (zadostna oddaljenost od sosednjih objektov je zagotovljena). V času obratovanja se tudi ne pričakuje vplivov na okolico v zvezi s higiensko in zdravstveno zaščito (ne bo uhajanja strupenih plinov, nevarnih delcev ali plinov ter emisij nevarnega sevanja). Predvidena gradnja tudi ne bo imela vpliva na sosednje objekte glede osončenja. Vpliv nameravane gradnje na okolje v zvezi z zaščito pred hrupom bo minimalen oz. raven zaznave hrupa, ki ga bodo zaznale osebe v objektih v okolici nameravane gradnje, bo minimalen, tako da raven hrupa ne bo ogrožala njihovega zdravja ter se s tem ne bodo spreminjale njihove življenjske razmere. V času obratovanja se hrup pričakuje le v času vzdrževalnih del. Z nameravano gradnjo se tudi ne pričakuje povečanje potrebe po energiji v obstoječih objektih v okolici.

Zaščitni ukrepi med gradnjo: Med gradnjo se bodo zaščitni ukrepi izvajali na celotnem območju gradbišča, transportnih poteh in drugih manipulativnih površinah, ki so v povezavi s predvidenimi posegi ob gradnji predvidenega investicijskega projekta. Pred in med samo gradnjo bo potrebno izvajati razne ukrepe, da bi preprečevali prevelike obremenitve okolja – predvsem zaradi prahu in hrupa. Najpomembnejši ukrepi so:  Gradbišče bo organizirano tako, da bo verjetnost onesnaževanja zmanjšana na najmanjšo možno mero.  Posegi v tla bodo izvedeni tako, da bo prizadeta čim manjša površina tal. Potekali bodo le na območjih, ki bodo opredeljeni pred začetkom del (vplivno območje objektov med gradnjo sega znotraj gradbene parcele ter delno na javno pot – javno dobro).  Posegi v tla se bodo opravljali pod stalnim nadzorom vodje gradbišča.  Za začasne prometne in gradbene površine se bodo prednostno uporabljale obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Te površine bodo opredeljene pred začetkom izvajanja del.  Pri gradnji se bodo lahko uporabljala le tehnično ustrezna vozila in naprave; predvsem bo potrebno preverjati morebitno puščanje motornih olj ipd.  V primeru izteka goriv in maziv bo potrebno vso onesnaženo zemljino takoj odstraniti.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 64 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov bo potrebno ravnati skladno z določbami Pravilnika o ravnanju z odpadki. V primeru nesreče bo potrebno takoj izkopati onesnaženo zemljino in jo deponirati na ustrezno lokacijo ter predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.  V kolikor bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, bodo te površine utrjene (betonske plošče brez odtokov).  Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih straniščali sanitarij z odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.  Izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki bodo prihajali na območje izvajanja del pri gradnji predvidenega objekta, bodo seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode.  V zemeljske nasipe in tampone se ne bo vgrajevalo materialov, ki bi lahko onesnaževali podzemno vodo.  V primeru razlitja nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem naj bi se izvedlo takojšnji izkop onesnažene zemljine in njeno deponiranje na ustrezno lokacijo.  Po končani gradnji bo potrebno odstraniti vse ostanke deponije, ki so nastali v času gradnje.  Pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih voda se bodo upoštevala določila o Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005).

Zaščitni ukrepi med obratovanjem objekta:  Čistilno napravo, odpadno in meteorno kanalizacijo ter vodovod bodo upravljale in vzdrževale za to usposobljene osebe z ustreznim znanjem s tega področja.  Upravljavec in vzdrževalec čistilne naprave bo moral imeti poslovnik za obratovanje s čistilno napravo in bo moral zagotavljati vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju komunalnih odpadnih vod iz virov onesnaževanja.  Zagotovljeno bo redno čiščenje in odvoz blata.  Vsi povezovalni vodi in objekti, v katerih bo zbrana in predelovana odpadna voda ter pitna, sanitarna voda bodo ustrezno tesnjeni. Nepropustnost bo preverjena s tlačnim testom.  Vse zunanje povozne in manipulativne površine bodo urejene, omejene z dvignjenimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj.  V primeru, da bo z monitoringom komunalne odpadne vode ugotovljena neustrezna stopnja čiščenja, bo potrebno zagotavljati tehnološke izboljšave.

Opis in ocena posameznih pričakovanih vplivov nameravane gradnje na okolico (med gradnjo in med obratovanjem):  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z vodo in tlemi Pred gradnjo se bo odstranil zgornji sloj cestnega asfalta ter zgornji humusni sloj, ki se po končanih delih uporabi za ozelenitev površin. Obstoječi asfaltni sloji, ki se odstranijo se odpeljejo na za to namenjeno deponijo. V bližini naselja Sanabor je potok Bela, v katerega se bo iztekala voda iz čistilne naprave Sanabor. Med gradnjo: Med gradnjo objekta lahko pride, med uporabo delovnih strojev, do izlitja olj ali drugih naftnih derivatov oz. njihovih sintetičnih nadomestkov. Zato se bo v primeru izlitja onesnažena zemljina odstranila in ustrezno deponirala na zato pooblaščenih mestih. Za odvoz onesnažene zemljine pa bo poskrbelo podjetje pooblaščeno za odvoz nevarnih odpadkov. Zagotovilo se bo ustrezno skladiščenje in manipulacija z nevarnimi snovmi, kot so naftni derivati, olja, maziva itd. skladno s Pravilnikom o tem kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/1979). Emisije snovi v

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 65 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

vode niso pričakovane. Vpliv: zmeren (količinska in/ali kakovostna sprememba sestavine okolja je majhna). Med obratovanjem: Med obratovanjem se pričakuje izboljšan vpliv na okolico, saj se bodo komunalne odpadne vode preko čistilne naprave (iz naselja Sanabor na ČN Sanabor; iz naselja Zemono in Slap na ČN Vipava) očistile in šele nato poniknile v tla oz. v potok Bela, pred tem pa se na obravnavanih območjih ni uporabljala nobena oblika čiščenja. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z zrakom Kvaliteta zraka na obravnavanem območju, kjer zrak v obstoječem stanju ni čezmerno obremenjen, se zaradi gradnje ali obratovanja komunalne infrastrukture ne bo bistveno poslabšala; mejne vrednosti onesnaženosti znaka pa ne bodo presežene, tudi zaradi predvidenih ukrepov za zaščito pred širjenjem onesnaževal in neprijetnih vonjav v okolico. Med gradnjo: Onesnaževanje zraka med gradnjo objekta bo povečano zaradi uporabe delovnih strojev, vendar bo ta vpliv omejen na čas del in zato zanemarljiv. Povečano bo tudi prašenje zaradi premikov gradbenih strojev in rušenj. Vozne makadamske površine naj bi se zato redno močile, škropile, vlažile; gradbeni stroji se bodo čistili preden bodo zapustili gradbišče; pokrivalo oz. ščitilo se bo vire prašenja. Na gradbišču bo tudi prepovedano kurjenje odpadkov in raznih materialov. Vpliv izpušnih plinov iz gradbene mehanizacije bo zmeren. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja). Med obratovanjem: Med obratovanjem ustrezno vzdrževanih zgrajenih objektov onesnaževanja zraka ne bo zaznati. Med obratovanjem ne bo vpliva na zrak. Le v neugodnih vremenskih razmerah (nizek zračni tlak) bo mogoče v ožjem območju jaškov fekalne kanalizacije zaznati onesnaženje zraka. Pokrovi kanalizacije so predvideni s prezra čevanjem, da se lahko v kanalih vrši aerobni proces in prezračevanje. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z zaščito pred hrupom Med gradnjo: Hrup med gradnjo bo povečan zaradi del in uporabe strojen opreme, dovoza gradbenih materialov in odvoza gradbenih odpadkov. Vendar bo, zaradi časovne omejenosti obravnavanih del, vpliv hrupa v daljšem časovnem obdobju zanemarljiv. Emisija hrupa bo v času gradnje omejena, saj se bodo izvajali ukrepi kot npr. gradbena dela se bodo izvajala le v dnevnem času, ko so večje emisije hrupa dovoljene, omejitev hrupna se tako omeji na krajši čas, uporabljalo se bo premakljive protihrupne ovire. Vpliv: znaten (količinska in/ali kakovostna sprememba sestavine okolja je srednja). Med obratovanjem: Med obratovanjem kanalizacije bo hrup zanemarljiv in zaznaven le na ožjem območju jaškov. Čistilna naprava in črpališče ne bosta vir hrupa, ki bi presegal dovoljene mejne vrednosti. Občasni vir hrupa bo vozilo upravljavca oz. vzdrževalca sistema, vendar ta zaradi omejenega števila obiskov bo zanemarljiv oziroma ne bo presegal dovoljenih emisij. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z odpadki Z odpadnim gradbenim materialom bo potrebno ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 41/04-ZVO-1, 50/04, 62/04 popr. in 34/08). V času gradbenih del in po njih bo potrebno zagotoviti vse tehnične in druge ukrepe za preprečitev kakršnegakoli onesnaževanja z odtekanjem naftnih derivatov, hidravličnih olj itd. Izvajalec del naj bi zato uporabljal tehnično brezhibne stroje, ki ne bodo puščali mineralnih olj, ne oddajali prekomerne količine izpušnih plinov in ne bodo povzročali prekomernega hrupa.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 66 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Med gradnjo: Med gradnjo bodo nastali različni gradbeni odpadki, in sicer beton, les, plastika, bitumenske mešanice, zemlja in kamenje, ki vsebujeta nevarne snovi, ter zemeljski izkopi. Nevarne odpadke bo potrebno zbirati ločeno. Nevarne odpadke bo potrebno zbirati ločeno. Za odvoz odpadkov se bo izvajalec del moral dogovoriti s pooblaščeno organizacijo za odvoz nevarnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastane najmanj 10 ton odpadkov ali najmanj 5 kg nevarnih odpadkov, mora ministrstvu najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo leto. Pri ravnanju z nevarnimi odpadki zbiralec, prevoznik, predelovalec in odstranjevalec ne smejo med seboj mešati različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih in nenevarnih odpadkov. Med deli in ob zaključku del se bo dosledno upoštevalo principe čistega okolja. Vse odpadke se bo zbralo v/na za to namenjenih lokacijah na obravnavanem gradbišču. Vpliv: zmeren (količinska in/ali kakovostna sprememba sestavine okolja je majhna). Med obratovanjem: Med obratovanjem bodo nastali odpadki, ki bodo izvirali iz vzdrževanja kanalizacijskega sistema, vodovodnega sistema ter delovanja čistilne naprave in črpališča.V fekalni kanalizaciji ne bodo nastajali odpadki oziroma se bodo le-ti odvajali na čistilno napravo. V čistilni napravi in črpališču bo nastajalo blato in drugi tovrstni odpadki. V času obratovanja se bo naročilo pri pooblaščeni organizaciji za izvajanje ocene odpadka. V kolikor bo ocena odpadka pozitivna, bo dovoljen odvoz odpadkov na deponijo nenevarnih komunalnih odpadkov, ki jo bo izbral upravljavec kanalizacijskih vodov. V primeru negativne ocene odpadka se bodo le-ti predali pooblaščeni in registrirani organizaciji za odvoz nevarnih odpadkov, ki jo izbere upravljavec. Pri predaji odpadkov se bo pridobilo potrdilo o predaji. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z mehansko odprtostjo in stabilnostjo Med gradnjo: Gradnja objekta ne bo povzročila porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane gradnje, deformacij, večjih od dopustne meje, škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali na njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ter škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. Predvidena gradnja, pri upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na mehansko odpornost in stabilnost sosednjih objektov. Možnosti nesreč in/ali škod so zanemarljive. Obratovanje zgrajenega objekta ne bo imelo vpliva na mehansko odpornost in stabilnost sosednjih objektov. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja). Med obratovanjem: Obratovanje objektov ne bo povzročilo porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane gradnje, deformacij, večjih od dopustne ravni, škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali na njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ter škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. Med obratovanjem objekti ne bodo imeli vpliva na mehansko odpornost sosednjih objektov. Možnosti nesrečin/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z varnostjo pred požari Med gradnjo: Gradnja objektov upošteva, da bo nosilna konstrukcija objektov v okolici nameravane gradnje določen čas ohranila svojo nosilnost, da bo omejila možnost širjenja požara na objekte v okolici nameravane gradnje ter da bo omogočila osebam v objektih v okolici nameravane gradnje, da objekt zapustijo in da bo omogočila varnost reševalnih ekip. Predvidena gradnja, pri upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na zmanjšanje požarne

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 67 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

varnosti sosednjih objektov. Možnosti nesreč in/ali škod so zanemarljiv. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja). Med obratovanjem: Obratovanje objektov upošteva, da bo nosilna konstrukcija objektov v okolici nameravane gradnje določen čas ohranila svojo nosilnost, da bo omejila možnost širjenja požara na objekte v okolici nameravane gradnje ter da bo omogočila osebam v objektih v okolici nameravane gradnje, da objekt zapustijo in da bo omogočila varnost reševalnih ekip. Med obratovanjem objekti ne bodo imeli vpliva na zmanjšanje požarne varnosti sosednjih objektov. Možnosti nesrečin/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi s higieno in zdravstveno zaščito Med gradnjo: Gradnja objektov upošteva, da ne bodo uhajali strupeni plini, da v zrak ne bodo uhajali nevarni delci in plini, da ne bo emisij nevarnega sevanja, da ne bo onesnaževanja ali zastrupitve vode in tal, da ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov, da ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane gradnje ali na površinah znotraj njih ter da ne bo nedovoljenih osenčenj na nepremičninah v okolici. Predvidena gradnja, pri upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na zmanjšanje higienske in zdravstvene zaščite sosednjih objektov. Možnosti nesrečin/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja). Med obratovanjem: Obratovanje objektov upošteva, da ne bodo uhajali strupeni plini, da v zrak ne bodo uhajali nevarni delci in plini, da ne bo emisij nevarnega sevanja, da ne bo onesnaževanja ali zastrupitve vode in tal, da ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov, da ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane gradnje ali na površinah znotraj njih ter da ne bo nedovoljenih osenčenj na nepremičninah v okolici. Med obratovanjem objekti ne bodo imeli vpliva na zmanjšanje higienske in zdravstvene zaščite sosednjih objektov, temvečjo bodo celo izboljšali. Možnosti nesrečin/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi na okolico v zvezi z varnostjo pri uporabi Med gradnjo: Gradnja objektov upošteva, da v okolici nameravane gradnje na nepremičninah ne bo prihajalo ob dobri praksi gradbenih del do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod, kot so zdrs, padec, trčenje, udar električnega toka ter poškodbe zaradi eksplozije. Uporaba oz. obratovanje objektov ne bo imelo vpliva na zmanjšanje varnosti sosednjih objektov. Možnosti nesreče in/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja). Med obratovanjem: Obratovanje objektov upošteva, da v okolici nameravane gradnje na nepremičninah ne bo prihajalo do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod, kot so zdrs, padec, trčenje, udar električnega toka ter poškodbe zaradi eksplozije. Uporaba oz. obratovanje objektov ne bo imelo vpliva na zmanjšanje varnosti sosednjih objektov. Možnosti nesreče in/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote Med gradnjo: Predvidena gradnja, pri upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov v okolici nameravane gradnje. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 68 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Med obratovanjem: Med obratovanjem objekti ne bodo imeli vpliva na povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov v okolici nameravane gradnje. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z naravo Pričakovani vplivi na naravo, tako na rastlinsko, živalstvo in njihove življenjske prostore, kot tudi na varovana območje in ekološko pomembna območje, je sprejemljiv. Gradnja bo sicer pomenila uničenje rastlinskih in živalskih vrst ter delov njihovih življenjskih prostorov na posamezni lokaciji posega, kot tudi motnjo vsakodnevnega ritma in obredov prostoživečih živali, vendar vpliv ne bo bistven. Obratovanje objekta oziroma učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda bo pomenilo izboljšanje kvalitete naravnega okolja. V izogib oz. zmanjšanje pričakovanih vplivov na okolico, so bila v načrtih upoštevana vsa priporočila in normativi vseh veljavnih zakonskih določil.

Presoja vplivov posameznega investicijskega projekta na okolje je eno izmed pomembnejših horizontalnih določil evropske kohezijske politike. V nadaljevanju opredeljujemo omilitvene ukrepe predmetnega investicijskega projekta, ki bodo upoštevani v posameznih etapah načrtovanja in izvedbe gradnje, in sicer:  učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovitost rabe vode in surovin),  okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih dokumentov, nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov),  trajnostna dostopnost (spodbujanje okolju prijaznejših načinov prevoza) ter  zmanjšanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oz. strokovnih ocen vpliv na okolje za posege, kjer je potrebno).

Ocena stroškov za odpravo negativnih vplivov: Investicijski projekt ne povzroča stroškov, ki bi terjali posebna vlaganja v odpravo negativnih okoljskih vplivov. Vsi spodaj opisani omilitveni ukrepi so v skladu s slovenskimi predpisi že vkalkulirani v stroških gradnje kot je predstavljeno v tem IPu.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 69 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

OMILITVENI UKREPI in ostali vplivi - UČINKI investicijskega projekta na okolje:

v času NAČRTOVANJA v času IZVAJANJA v času OBRATOVANJA

* učinkovitost rabe naravnih virov in * Energetska učinkovitost: * Energetska učinkovitost: energije mora biti osnovno vodilo z izvedbo investicijskega projekta se bo z izvedbo investicijskega projekta se bo IZBOLJŠALA energetska projektantov; IZBOLJŠALA energetska učinkovitost, saj učinkovitost, saj se bodo objekti, zgrajeni v skladu s pristojno * načrtuje se uporabo materialov, ki se bodo objekti gradili v skladu s pristojno zakonodajo in zagotovljen bo takšen način porabe energije, ki je odgovarjajo sodobnim okoljskim zakonodajo in zagotovilo se bo takšen okolju prijazen; standardom; način porabe energije, ki je okolju *Učinkovita raba vode in surovin: UČINKOVITOST prijazen; - odpadna voda bo odtekala v kanalizacijo za komunalno odpadno IZRABE * Ostalo: izvedba v vseh delih bo skladna z vodo, ki bo vezana na čistilno napravo, kjer se bo očistila; odpadne NARAVNIH novimi tehnologijami; vode tako ne bodo neposredno odtekale v naravo in jo s tem VIROV onesnaževale; - meteorna (padavinska) voda bo ravno tako odtekala v meteorno kanalizacijo in bo preko lovilcev olj in peskolovov odtekala v ponikovalnice in ne večneposredno v občutljivo pokrajino in s tem ne bo večonesnaževala le-te; * Ostalo: stalen nadzor nad optimalnim delovanjem; * tehnološke rešitve bodo projektirane v * Uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, * celoten sistem ne bo imel negativnega vpliva na okolje v času skladu s pozitivno okoljsko zakonodajo in uporaba referenčnih dokumentov: svojega obratovanja – z izvedbo investicijskega projekta se bo v veljavnimi normativi in standardi; pri izvedbi se bodo upoštevali vsi akti bistvu IZBOLJŠALA OKOLJSKA UČINKOVITOST (zakoni, uredbe, odločbe), ki imajo že * Nadzor nad emisijami in tveganja: vgrajene vse mehanizme in zahteve v emisije bodo minimalne in s tem se bo zmanjšalo tveganje zvezi z izboljšanjem vpliva na varstvo onesnaženosti (upoštevajočvse akte, zakone, uredbe in odloke); okolja; * Zmanjšanje količine odpadkov: * Nadzor nad emisijami in tveganja: nastali odpadki povezani z obratovanjem pomenijo sicer nov element emisije bodo minimalne in s tem se bo na območju predvidenih operacij v okviru investicijskega projekta, zmanjšalo tveganje onesnaženosti vendar se bodo vsi odpadki odvažali, ravnanje z njimi pa je dokaj OKOLJSKA (upoštevajočvse akte, zakone, uredbe in natančno predpisano in mora biti tudi ustrezno evidentirano; UČINKOVITOST odloke); v času obratovanja bo nastalo odvečno blato v čistilni napravi in v * Zmanjšanje količine odpadkov: vodomernih jaških predstavljalo večji del odpadkov, za katere bo nastali odpadki povezani z gradnjo končna oblika oskrbe določena kasneje, toda v skladu z veljavnimi pomenijo sicer nov element na območju predpisi, s čimer bo preprečen nedovoljen vpliv na okolje; predvidene investicije, vendar se bodo vsi odpadki odvažali, ravnanje z njimi pa je dokaj natančno predpisano in mora biti tudi ustrezno evidentirano; v času izvajanja investicijskega projekta se bo na gradbišču z odpadnim materialom ravnalo v skladu s Pravilnikom o ravnanju z

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 70 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 41/4-ZVO-1, 50/04, 62/04 popr. in 34/08). * v fazi načrtovanja je potrebno posebno * izvedbena dela v največji možni meri ne * izvedba investicijskega projekta bo omogočila enake možnosti pozornost nameniti tudi reševanju bodo povzročala motenj; dostopa za vse uporabnike; TRAJNOSTNA vprašanja neoviranega dostopa vsem * z izvedbo investicijskega projekta se bo zagotovila trajnostna DOSTOPNOST stanovalcem obravnavanega območja in dostopnost vsem uporabnikom komunalne infrastrukture; drugim osebam, predvsem v času izvajanja del; * investicijski projekt bo načrtovan tako, * zagotovljen bo strokovni nadzor nad * strokovno rokovanje in upravljanje z okoljevarstveno (komunalno) ZMANJŠANJE da bo vpliv investicijskega projekta na izvajanjem investicijskega projekta in s infrastrukturo bo zagotovljeno; VPLIVOV NA okolje minimalen oz. ga ne bo; tem tudi nad načrtovanimi in revidiranimi * negativni vplivi na okolje se bodo zmanjšali zaradi že prej v tem OKOLJE tehnološkimi rešitvami; dokumentu navedenih dejstev;

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 71 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE TER ANALIZA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

11.1 Časovni načrt izvedbe investicijskega projekta

V časovnem načrtu (tabela 15) smo poskusili zajeti glavne mejnike investicijskega projekta. Zajeti so po naslednjih aktivnostih:  elaborati in študije,  izdelava projektne dokumentacije (IDZ, PGD ipd.),  pridobitev projektantskega predračuna »Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor«, projektantskega predračuna »Fekalna kanalizacija Zemono« ter projektantskega predračuna »Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma«,  izdelava dokumenta identifikacije investicijskega projekta – DIIP,  izdelava investicijskega programa (IP) z analizo stroškov in koristi ter z analizo izvedljivosti investicijskega projekta,  pridobitev gradbenih dovoljenj,  javni razpis del in zbiranje ponudb za izvedbo po ZJN,  analiza ponudb pridobljenih na javnem razpisu del po ZJN ter izbor izvajalca del,  podpis pogodbe z izvajalcem del in uvedba izvajalca v delo,  gradnja – izvedba del in nadzor ter PID,  tehnični pregled,  pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja investicijskega projekta namenu ter  zaključek investicijskega projekta (priprava zaključnega poročila, oddaja zadnjega zahtevka za sofinanciranje ipd.).

Ob optimalnem poteku aktivnosti bo za izvedbo vseh aktivnosti investicijskega projekta od izdelave investicijskega programa (IP) z analizo stroškov in koristi ter z analizo izvedljivosti investicijskega projekta do pridobitve uporabnega dovoljenja in predaje investicijskega projekta namenu potrebno cca 14 mesecev oz. 1 leto in 2 meseca. Izgrajena komunalna infrastruktura na območju naselja Zemono in Sanabor ter povezovalni fekalni kanal Slap-ČN Vipava v Občini Vipava, ki je predmet IPa, bo predvidoma predana v uporabo konec januarja 2012. Zaključek investicijskega projekta je predviden konec marca 2012, ko se bo pripravilo zaključno poročilo, oddalo zadnji zahtevek za sofinanciranje ipd. Tako, da bo ob optimalnem poteku vseh aktivnosti investicijskega projekta od izdelave investicijskega programa (IP) z analizo stroškov in koristi ter z analizo izvedljivosti investicijskega projekta do oddaje zaključnega poročila, zadnjega zahtevka za sofinanciranje ipd. potrebno cca 16 mesecev oz. 1 leto in 4 mesece.

Časovnemu načrtu bo sledila tudi dinamika financiranja, in sicer glede na predlagani časovni načrt bo potrebno oz. je bilo potrebno do leta 2010 zagotoviti 3,3% denarnih sredstev, v letu 2011 63,7% denarnih sredstev, v letu 2012 pa kar 33,0% denarnih sredstev.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 72 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 15: Časovni načrt izvedbe investicijskega projekta. AKTIVNOST Potreben čas Meseci Elaborati in študije Že izvedeno Že izvedeno Že izvedeno Projektna (tehnična) dokumentacija (IDZ, PGD ipd.) Že izvedeno (Junij 2010 – Avgust 2010) Projektantski predračuni: Že izvedeno Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor Že izvedeno (Junij 2010 – Fekalna kanalizacija Zemono, Avgust 2010) Povezovalni fekalni kanal Slap-Obrtna cona Farma Že izvedeno Dokument identifikacije investicijskega projekta - DIIP Že izvedeno (December 2010) Investicijski program (IP) z analizo stroškov in koristi ter z analizo 20 dni December 2010 izvedljivosti investicijskega projekta Pridobitev gradbenih dovoljenj 188 dni Julij 2010 - Januar 2011 Javni razpis del in zbiranje ponudb za izvedbo po ZJN 28 dni Februar 2011 Analiza ponudb pridobljenih na javnem razpisu del po ZJN in izbor 31 dni Marec 2011 izvajalca del Podpis pogodbe z izvajalcem del in uvedba izvajalca v delo 30 dni April 2011 Junij 2011 – Gradnja – izvedba del in nadzor ter PID 224 dni Januar 2012 Tehnični pregled 10 dni Januar 2012 Pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja investicijskega 10 dni Januar 2012 projekta namenu Zaključek investicijskega projekta (priprava zaključnega poročila, Februar 2012 – 59 dni oddaja zadnjega zahtevka za sofinanciranje ipd.) Marec 2012

Tabela 15-1: Časovni načrt izvedbe investicijskega projekta po aktivnostih projekta glede na prijavljene aktivnosti projekta v okviru Izvedbenega načrta RRP 2010-2012.

Ocenjena vrednost Terminski načrt Aktivnosti projekta investicijskega projekta brez povračljivega DDV od do Izgradnja sekundarne kanalizacije na Zemonu 306.228,06 EUR Julij 2010 Marec 2012 Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave Sanabor 420.623,11 EUR Junij 2010 Marec 2012 Izgradnja povezovalnega kanala Slap - Vipava 318.132,22 EUR Avgust 2010 Marec 2012 Skupaj stroški investicijskega projekta brez povračljivega DDV 1.044.983,39 EUR

V tabeli 15-1 smo predstavili terminski plan po časovnem načrtu izvedbe investicijskega projekta glede na prijavljene aktivnosti v okviru Izvedbenega načrta RRP 2010-2012. V izvedbenem načrtu so opredeljene tri ključne aktivnosti investicijskega projekta, in sicer:  izgradnja sekundarne kanalizacije na Zemonu,  izgradnja kanalizacije in čistilne naprave Sanabor ter  izgradnja povezovalnega kanala Slap-Vipava. Le-te se bodo izvajale v točno definiranih časovnih obdobjih, ki so predstavljena v tabeli 15-1. Kot začetek posamezne aktivnosti smo predvideli izdelavo projektne (tehnične) dokumentacije za vsako aktivnost posebej. Zaključek vseh treh aktivnosti pa bo skupen za vse tri, saj je opredeljen z zaključkom investicijskega projekta, ki predvideva oddajo zadnjega zahtevka za sofinanciranje ter pripravo zaključnega poročila. V tabeli 15-1 je navedena tudi vrednost investicijskega projekta brez povračljivega

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 73 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

DDV, saj povračljivi DDV ne predstavlja stroška investicijskega projekta. Vrednost (investicijski stroški) investicijskega projekta brez povračljivega DDV je razčlenjena po posamezni, zgoraj navedeni aktivnosti projekta. Vsaka, posamična aktivnost projekta vključuje investicijske stroške projektne dokumentacije, odškodnine - služnosti, stroške gradbeno obrtnih in instalacijskih del ter stroške gradbenega nadzora, ki so nastali v okviru posamezne aktivnosti projekta. Stroški investicijske dokumentacije pa so nastali le za celoten investicijski projekt, ki vključuje vse tri zgoraj navedene aktivnosti projekta, tako da smo jih enakomerno porazdelili na vsako posamezno aktivnost projekta.

11.2 Analiza izvedljivosti investicijskega projekta

V časovnem načrtu so predstavljene vse potrebne aktivnosti za izvedbo investicijskega projekta skupaj z aktivnostmi za zagon obratovanja le-tega. Roki za izvedbo so realni, če bodo pravočasno pridobljena nepovratna sredstva iz V. Javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012.

Investitor Občina Vipava je v preteklih letih že pridobila izkušnje pri pripravi in vodenju podobnih investicijskih projektov. Izvedbo investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« bodo vodile strokovne službe občine. Te vključujejo zunanje strokovne sodelavce pri pripravi projektne in investicijske dokumentacije, nadzoru izvajanja del (nadzorniki za gradbena, strojna in elektro instalacijska dela, super nadzor), pripravi dokumentacije za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja (poglavje od 2.1 do 2.6).

Odgovorna oseba in koordinator za pripravo in izvedbo investicijskega projekta je višji svetovalec III. Božidar Lavrenčič, svetovalec župana za razvoj gospodarskih javnih služb in prostorsko planiranje na Občini Vipava. Za tekočo izvedbo aktivnosti bo župan po potrebi imenoval projektno skupino. Projektna skupina bo v občinski upravi skrbela za izvajanje operacije in za arhiv vse dokumentacije, ki jo zadeva investicijski projekt (spremljanje izvedbe, plačila, arhiv, poročanje ipd.). Njene naloge bodo tudi spremljanje finančnega načrta, razreševanje morebitnih problemov pri izvedbi investicijskega projekta ter ocenjevanje doseženih rezultatov. Ključne odločitve glede izvajanja investicijskega projekta bo sprejemal župan Občine Vipava.

Za inženiring gradbenih del bo skrbel zunanji nadzornik, ki bo prevzel odgovornost za načrtovanje vseh izvedbenih del, napredovanje del, časovno usklajenost, nadzor, kontrolo kakovosti, predlagal nepredvidena in dodatna nujna dela ter poročal projektni skupini in odgovorni osebi o stanju del na investicijskem projektu.

Projektna skupina bo redno izvajala vmesne kontrole izvedbe del in oceno porabe sredstev. Za pripravo zahtevkov za plačilo bo odgovorna projektna skupina in računovodska služba občine. Ob zaključku investicijskega projekta bo projektna skupina pripravila zaključno vsebinsko in finančno poročilo o izvedenem investicijskem projektu.

Izvedbo postopka izbire izvajalca gradbeno obrtnih in instalacijskih del oziroma dobaviteljev blaga in storitev bo izvedla projektna skupina. Pri izbiri izvajalca bo projektna skupina uporabila dosedanje lastne izkušnje pri podobnih projektih, tako da bo zagotovljena optimalna izvedba postopka javnega razpisa za izbor izvajalca gradbeno obrtnih in instalacijskih del oziroma izbor dobaviteljev blaga in storitev.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 74 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Po podpisu pogodbe z izvajalcem del in pridobitvi pogodbe s fiksnimi cenami bo odgovorni vodja izvedbe investicijskega projekta pripravil predlog za morebitno novelacijo investicijskega programa. 6. člen Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in izdelavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006) določa, da če se spremenijo ključne predpostavke iz investicijskega programa (npr. sprememba vrednosti investicije, tehnologije, časovnega načrta izvedbe, virov financiranja, sprememb na trgu, kakor tudi demografske, socialne, okoljske ali druge spremembe) v takem obsegu, da se bodo znatno spremenili pričakovani stroški ali koristi investicijskega projekta v njegovi ekonomski dobi, zlasti pa, če bodo odmiki investicijskih stroškov večji od 20% ocenjene vrednosti investicijskega projekta, se mora investicijski program spremeniti in dopolniti (novelirati).

Če upoštevamo, da je že pripravljena investicijska, projektna in tehnična dokumentacija za izvedbo investicijskega projekta, da imajo strokovne službe izkušnje tudi s pripravo in izvedbo javnega razpisa za izvajalca del in postopkov za začetek del, je investicijski projekt izvedljiv v predvidenem časovnem roku: zaključek del na terenu (gradbeno obrtnih in instalacijskih del) in priprava PID-ov do 15.01.2012 ter pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja investicijskega projekta namenu do 31.01.2012. Zaključek investicijskega projekta predvidevamo do 31.03.2012, ko bo zanj pripravljeno tudi zaključno poročilo o investicijskem projektu, oddan zadnji zahtevek za sofinanciranje ipd.

Upoštevajoč tudi analizo tveganj in občutljivosti z vidika izvedljivosti investicijskega projekta, ki je predstavljena v poglavju 15.2 investicijskega programa – IP smo prišli do sklepa, da je realno pričakovati, da se bo investicijski projekt izvedel skladno s časovnim načrtom investicije in da bo predan v uporabo konec januarja 2012. Zaključno poročilo, oddaja zadnjega zahtevka za sofinanciranje ipd. pa bo izvedeno do konca marca 2012.

Glede načina končnega prevzema in vzpostavitve obratovanje ter načina in pristojnosti vzdrževanja investicijskega projekta med obratovanjem se bo Občina Vipava (kot investitor in upravitelj) dogovorila z bodočim najemnikom in vzdrževalcem javnim podjetjem Komunalnim stanovanjskim podjetjem (KSD) d.o.o. Ajdovščina, ki ima v najemu ter upravlja in vzdržuje komunalno infrastrukturo na območju občine in upravlja z objekti čistilnih naprav. V ta namen javno podjetje KSD d.o.o. Ajdovščina zaposluje ustrezno usposobljen kader, ki že ima izkušnje z upravljanjem in vzdrževanjem primerljive komunalne infrastrukture.

Najemnik in vzdrževalec investicijskega projekta (KSD d.o.o. Ajdovščina) bo nato pripravil poročilo o spremljanju učinkov investicijskega projekta za spremljanje dosežene stopnje izkoriščanja zmogljivosti in drugih kazalnikov, predvidenih v investicijskem programu. KSD d.o.o. Ajdovščina bo nato poročilo poslal investitorju - upravitelju (Občini Vipava), ki ga bo proučila ter na njegovi podlagi pripravila predlog za

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 75 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« morebitne potrebne ukrepe. Spremljanje učinkov investicijskega projekta bo lahko potekalo na dveh ravneh, in sicer:  statično spremljanje doseganja zastavljenih ciljev in kazalnikov iz tega IP ter  vsebinsko spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev v tem IP. KSD d.o.o. Ajdovščina kot najemnik in vzdrževalec ter Občina Vipava kot upravitelj sta dolžna spremljati učinke ves čas trajanja ekonomske dobe investicijskega projekta oz. v skladu s predpisi.

Zaključek: Investicijski projekt ima jasno časovno in upravljavsko strukturo, poleg tega so rešena bistvena vprašanja, zato menimo, da je investicijski projekt s tega vidika realen in izvedljiv.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 76 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

12 NAČRT FINANCIRANJA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

V tem poglavju podrobneje predstavljamo predvidene vire financiranja investicijskega projekta ter njegovo finančno konstrukcijo. Investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« v Občini Vipava ni mogoča brez zagotovitve zadostnih sredstev, občina pa lahko nameni za izvedbo investicijskega projekta zagotovi le del potrebnih sredstev. Vir financiranja obravnavanega investicijskega projekta, ki je v prid javnemu interesu, naj bi tako temeljil na pridobitvi nepovratnih sredstev iz naslova nepovratnih sredstev prednostne usmeritve »Regionalnega razvojnega programa« razvojne prioritete »Razvoj regij« operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialom 2007-2013 za obdobje 2010-2012. Poudariti velja, da so drugi viri financiranja izključeni. Občina namrečne namerava najeti posojila, možnosti za pridobitev sredstev iz drugih državnih virov (skladi ipd.) pa so zelo skope. Izpolnitev pogoja poslovanja, ki je zagotovitev zadostnih sredstev, je osnova za ustrezno ureditev gospodarske infrastrukture. Predvidena struktura financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah (vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah brez povračljivega DDV znaša 990.466,17 EUR, od tega upravičenih stroškov 984.026,17 EUR) je 28,59% lastnih, proračunskih virov Občine Vipava (283.223,17 EUR) ter 71,41% javnih virov – nepovratna sredstva s strani SVLR (707.243,00 EUR). Predvidena struktura financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah (vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah brez povračljivega DDV znaša 1.044.983,39 EUR, od tega upravičenih stroškov 1.038.543,39 EUR) je 32,32% lastnih, proračunskih virov Občine Vipava (337.740,39 EUR) ter 67,68% javnih virov – nepovratna sredstva s strani SVLR (707.243,00 EUR). DDV ter izdelava DIIPa niso predmet sofinanciranja in jih krije občina iz lastnih, proračunskih virov financiranja. Povračljivi DDV ne predstavlja stroška investicijskega projekta. Občina mora povračljivi DDV sicer plačati, toda kasneje ga dobi povrnjenega. Omeniti pa moramo, da bo lahko občina del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO – 23. člen. Predvidena struktura financiranja je podana v tabeli 16, 17, 18 in 19.

Od 01.01.2010 v primeru prijavljene dejavnosti »Dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod« gre tu za obdavčljivo dejavnost Občine Vipava. Poleg tega se uporabljajo določbe 76.a člena ZDDV- 1, ki DDV prevalijo na naročnika. V tabelah 16, 17, 18 in 19 so prikazane zato bruto vrednosti skupaj le za tisti del investicijskega projekta, kjer Občina Vipava ne more uveljavljati povračljivega deleža DDV in to je zgolj za stroške izdelave investicijske dokumentacije, torej vsota neto vrednosti in ne-povračljivi del DDV. V tabelah je prikazana vrednost investicijskega projekta, ki jo mora Občina Vipava kriti iz lastnega proračuna (brez povračljivega DDV) ter s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi SVLR. Investitor bo moral tako zagotoviti likvidna sredstva za plačilo le ne-povračljivega DDV, ki predstavlja strošek investicijskega projekta. Občina pa mora povračljivi DDV sicer plačati, toda ga dobi kasneje povrnjenega, zato le-ta ne predstavlja stroška investicijskega projekta. Znesek ne-povračljivega DDV znaša tako po stalnih cenah kot tudi po tekočih cenah 740,00 EUR. Vrednost povračljivega DDV pa znaša 208.108,68 EUR po tekočih cenah, po stalnih cenah pa 197.205,23 EUR. V tabelah 16-1, 17-1, 18-1 ter 19-1 so predstavljeni viri financiranja (javni viri) investicijskega projekta z informativnim prikazom povračljivega DDV zaradi lažje preglednosti nastajanja le-tega.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 77 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 16: Viri financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah brez povračljivega DDV.

VIRI FINANCIRANJA Delež A. LASTNA SREDSTVA

Proračunska sredstva Občine Vipava 283.223,17 28,59%

Skupaj LASTNA SREDSTVA 283.223,17 28,59%

B. ZAPROŠENA NEPOVRATNA SREDSTVA

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 707.243,00 71,41%

Skupaj NEPOVRATNA SREDSTVA 707.243,00 71,41%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 990.466,17 100,00%

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 16-1: Viri financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah z informativnim prikazom povračljivega DDV.

VIRI FINANCIRANJA Delež A. LASTNA SREDSTVA

Proračunska sredstva Občine Vipava 283.223,17 28,59%

Skupaj LASTNA SREDSTVA 283.223,17 28,59%

B. ZAPROŠENA NEPOVRATNA SREDSTVA

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 707.243,00 71,41%

Skupaj NEPOVRATNA SREDSTVA 707.243,00 71,41%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 990.466,17 100,00%

Povračljiv DDV 197.205,23

SKUPAJ VREDNOST 1.187.671,40

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 17: Viri financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah – dinamika po letih brez povračljivega DDV.

DO vključno leto 2011 leto 2012 SKUPAJ Delež VIRI FINANCIRANJA leta 2010

Proračunska sredstva Občine Vipava 34.580,00 158.331,04 90.312,13 283.223,17 28,59%

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 71,41%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 34.580,00 630.107,54 325.778,63 990.466,17 100,00%

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 17-1: Viri financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah – dinamika po letih z informativnim prikazom povračljivega DDV.

DO vključno VIRI FINANCIRANJA leto 2011 leto 2012 SKUPAJ Delež leta 2010

Proračunska sredstva Občine Vipava 34.580,00 158.331,04 90.312,13 283.223,17 28,59%

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 71,41%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 34.580,00 630.107,54 325.778,63 990.466,17 100,00%

Povra čljiv DDV 6.916,00 125.133,51 65.155,72 197.205,23

SKUPAJ VREDNOST 41.496,00 755.241,05 390.934,35 1.187.671,40

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 78 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

V tabeli 10 v poglavju 8.2 – Vrednost investicijskega projekta je opredeljena Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah oziroma vrednost izvedenih del (dinamika nastajanja investicijskih stroškov), ki pa bodo skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna plačana po izstavljenih situacijah v roku 30 dni, kar je bilo upoštevano v tabeli 11 v poglavju 8.2 ter v zgornji tabeli 17 – Viri financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah – dinamika po letih, ki prikazuje finančni tok oziroma dejansko porabo finančnih sredstev po letih brez povračljivega DDV. Povračljivi DDV je vključen v tabeli 16-1 in 17-1, kjer smo ga navedli zgolj informativno kot zadnjo postavko, predvsem zaradi preglednosti nad nastajanjem in vrednostjo povračljivega DDV-ja.

Tabela 18: Viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah brez povračljivega DDV.

VIRI FINANCIRANJA Delež

A. LASTNA SREDSTVA

Proračunska sredstva Občine Vipava 337.740,39 32,32%

Skupaj LASTNA SREDSTVA 337.740,39 32,32%

B. ZAPROŠENA NEPOVRATNA SREDSTVA

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 707.243,00 67,68%

Skupaj NEPOVRATNA SREDSTVA 707.243,00 67,68%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 1.044.983,39 100,00% *opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 18-1: Viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah z informativnim prikazom povračljivega DDV.

VIRI FINANCIRANJA Delež A. LASTNA SREDSTVA

Proračunska sredstva Občine Vipava 337.740,39 32,32%

Skupaj LASTNA SREDSTVA 337.740,39 32,32%

B. ZAPROŠENA NEPOVRATNA SREDSTVA

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 707.243,00 67,68%

Skupaj NEPOVRATNA SREDSTVA 707.243,00 67,68%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 1.044.983,39 100,00%

Povračljiv DDV 208.108,68

SKUPAJ VREDNOST 1.253.092,07

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 19: Viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah – dinamika po letih brez povračljivega DDV.

DO vključno leto 2011 leto 2012 SKUPAJ Delež VIRI FINANCIRANJA leta 2010

Proračunska sredstva Občine Vipava 34.580,00 193.994,10 109.166,29 337.740,39 32,32%

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 67,68%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 34.580,00 665.770,60 344.632,79 1.044.983,39 100,00%

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 79 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 19-1: Viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah – dinamika po letih z informativnim prikazom povračljivega DDV.

DO vključno leto 2011 leto 2012 SKUPAJ Delež VIRI FINANCIRANJA leta 2010

Proračunska sredstva Občine Vipava 34.580,00 193.994,10 109.166,29 337.740,39 32,32%

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 67,68%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 34.580,00 665.770,60 344.632,79 1.044.983,39 100,00%

Povra čljiv DDV 6.916,00 132.266,12 68.926,56 208.108,68

SKUPAJ VREDNOST 41.496,00 798.036,72 413.559,35 1.253.092,07

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

V tabeli 12 v poglavju 8.2 – Vrednost investicijskega projekta je opredeljena Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah oziroma vrednost izvedenih del (dinamika nastajanja investicijskih stroškov), ki pa bodo skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna plačana po izstavljenih situacijah v roku 30 dni, kar je bilo upoštevano v tabeli 13 ter v zgornji tabeli 19 – Viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah – dinamika po letih, ki prikazuje finančni tok oziroma dejansko porabo finančnih sredstev po letih brez povračljivega DDV. Povračljivi DDV je vključen v tabelo 18-1 in 19-1, kjer smo ga navedli zgolj informativno kot zadnjo postavko, predvsem zaradi preglednosti nad nastajanjem in vrednostjo povračljivega DDV-ja.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 80 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

13 PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PROJEKTA V EKONOMSKI DOBI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

13.1 Stroški obratovanja investicijskega projekta

Letni obratovalni stroški investicijskega projekta (investicije) »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«, ki se bo izvajal v Občini Vipava so določeni na podlagi primerljivih stroškov podobno velikih objektov take vrste, katere ima v najemu ter z njimi upravlja in jih vzdržuje KSD d.o.o. Ajdovščina, izdelane tehnične dokumentacije in izkustvenih relativnih vrednosti podobnih oziroma primerljivih objektov. Za potrebe statične in dinamične ocene učinkovitosti investicijskega projekta za obravnavano dobo (30 let obratovanja) smo opredelili in izračunali naslednje vrste stroškov obratovanja investicijskega projekta: . stroški amortizacije, . materialne stroške, . nematerialne stroške, . stroške dela, . stroške financiranja ter . druge stroške poslovanja (stroške režije).

13.1.1 Amortizacija

Stroški amortizacije so izračunani upoštevajočnabavno vrednost osnovnih sredstev za investicijski projekt. Za izračun amortizacije smo upoštevali amortizacijsko stopnjo 2,5%. Letni strošek amortizacije je izračunan s pomočjo podanih amortizacijskih stopenj in amortizacijskih osnov, ki so podane kot nabavne vrednosti posameznih osnovnih sredstev. Nova osnovna sredstva se bodo aktivirala februarja leta 2012. Letni stroški amortizacije pri Varianti II so predstavljeni v prilogi v tabeli 8 in 9 ter znašajo prvo leto pri finančni analizi 18.144,98 EUR, vsa nadaljnja leta pa 19.794,52 EUR letno; pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) pa le-ti znašajo prvo leto 13.728,44 EUR, vsa nadaljnja leta pa 14.976,48 EUR letno. Po 30-ih letih obratovanja (leta 2041) bo znašala preostala vrednost investicijskega projekta pri finančni analizi 397.540,01 EUR (glej priloga tabela 2), pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) pa 300.777,66 EUR (glej priloga tabela 7). Pri Varianti I pa stroškov amortizacije ne bo, saj do investicijskih vlaganj ne bo prišlo (glej tabelo 8a in 9a v prilogi).

13.1.2 Materialni stroški

Materialni stroški so ocenjeni na podlagi strukture odhodkov na primerljivih objektih oz. projektih take vrste. Obsegajo porabo električne energije, stroške materiala za vzdrževanje, pisarniški material ter podobne materialne stroške. Pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) pa so popravljeni še s konverzijskim faktorjem. Izračun konverzijskega faktorja je predstavljen v tabeli 5 v prilogi. Vrednost materialnih stroškov za Varianto II – Varianta z investicijo je po letih predstavljena v prilogi v tabeli 2 za finančno analizo in v tabeli 7 za ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi), za Varianto I – Varianta brez investicije pa v prilogi v tabeli 2a za finančno analizo in v tabeli 7a za ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi). Predpostavke za izračun materialnih stroškov so v stalnih cenah brez

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 81 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« povračljivega DDV ter sam izračun le-teh je predstavljena v prilogi v tabeli 1 za Varianto II in v tabeli 1a za Varianto I. Pri Varianti II – Varianta z investicijo smo vrednost letnih materialnih stroškov izračunali na podlagi predvidene porabe električne energije v kWh (predvidena letna poraba EE znaša 11.790 kWh) in cene na kWh električne energije (0,25 EUR/kWh). Stroški porabe električne energije bodo letno znašali pri Varianti II 2.947,50 EUR. Ostale materialne stroške smo ocenili na podlagi strukture odhodkov na primerljivih objektih (od prvega leta poslovanja naprej znaša ocena 30,0% prihodkov iz poslovanja). Za Varianto I – Varianta brez investicije smo materialne stroške ocenili na podlagi pretekle strukture odhodkov, in sicer smo predvidevali, da bodo materialni stroški narasli in bodo predstavljali ravno tako 60,0% prihodkov iz poslovanja.

13.1.3 Nematerialni stroški

Nematerialni stroški so ocenjeni na podlagi strukture odhodkov na primerljivih objektih oz. projektih take vrste. Obsegajo stroške odvoza blata, vzdrževanja, transporta, promocije in podobne storitve. Pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) pa so popravljeni še s konverzijskim faktorjem. Izračun konverzijskega faktorja je predstavljen v tabeli 5 v prilogi. Vrednost nematerialnih stroškov je za Varianto II – Varianta z investicijo po letih predstavljena v prilogi v tabeli 2 za finančno analizo in v tabeli 7 za ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi), za Varianto I – Varianta brez investicije pa v prilogi v tabeli 2a za finančno analizo in v tabeli 7a za ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi). Predpostavke za izračun nematerialnih stroškov so v stalnih cenah brez povračljivega DDV ter sam izračun le-teh je predstavljena v prilogi v tabeli 1 za Varianto II in v tabeli 1a za Varianto I. Pri Varianti II – Varianta z investicijo smo predvidevali, da bodo večji delež nematerialnih stroškov predstavljali stroški vzdrževanja kanalizacije, vodovoda in čistilne naprave (stroški vzdrževanja kanalizacijskega sistema in vodovoda = 3,00 EUR/m; stroški vzdrževanja čistilne naprave na leto znašajo 100,00 EUR; letni stroški vzdrževanja kanalizacijskega sistema, vodovoda ter čistilne naprave bodo znašali 10.437,16 EUR) ter stroški odvoza blata (predvidena letna količina blata = 21,60 m3; cena na m3 = 35,20 EUR; letni stroški odvoza blaga = 760,32 EUR). Vsi ostali nematerialni stroški so ocenjeni z odstotkom od prihodkov iz poslovanja (25,0%). Pri Varianti I – Varianta brez investicije smo predvidevali, da bodo nematerialni stroški sestavljeni iz stroškov vzdrževanja dotrajanega, neprimernega, obstoječega kanalizacijskega sistema in vodovoda (stroški vzdrževanja obstoječega kanalizacijskega sistema in vodovoda = 1,00 EUR/m; letni stroški vzdrževanja obstoječega kanalizacijskega sistema bodo znašali 311,00 EUR) ter iz vseh ostalih nematerialnih stroškov, ki smo jih ocenili na podlagi pretekle strukture odhodkov, in sicer smo predvidevali, da bodo ostali nematerialni stroški narasli (zaradi vedno večje potrebe po vzdrževanju obstoječega, neprimernega kanalizacijskega sistema) in bodo predstavljali 50,0% prihodkov iz poslovanja.

13.1.4 Strošek dela

Stroški dela obsegajo stroške plač(bruto plače), prispevke za socialno varnost (prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje, prispevke za poškodbe pri delu ter prispevke za starševsko varstvo) ter druge stroške dela. Kot smo že v predhodnih poglavjih navedli, na investicijskem projektu ne bomo dodatno zaposlovali. Stroške dela smo izračunali tako za Varianto I kot tudi za Varianto II na podlagi predvidenih ur dela, ki jih bodo zaposleni v podjetju KSD d.o.o. Ajdovščina porabili za delo na objektu. Pri Varianti I – Varianta brez investicije smo ocenili, da za delo na obstoječem kanalizacijskem sistemu in vodovodu porabijo in bodo tudi v prihodnje porabili po

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 82 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

100,0 ur letno, po bruto II urni postavki 12,0 EUR/uro. Pri Varianti II – Varianta z investicijo pa smo ocenili, da bodo v prihodnje porabili cca 250,0 ur letno, po bruto II urni postavki 12,0 EUR/uro. Predpostavke in izračun letnega stroška dela za Varianto II – Varianta z investicijo je predstavljen v prilogi v tabeli 1, tabeli 2 (za finančno analizo) in tabeli 7 (za ekonomsko analizo – za CBA - Analizo strokov in koristi). Izračun stroškov dela za Varianto I – Varianta brez investicije pa je predstavljeno v prilogi v tabeli 1a, tabeli 2a (za finančno analizo) in v tabeli 7a (za ekonomsko analizo – za CBA - Analizo stroškov in koristi). Letni stroški dela bodo znašali ob zgornjih predpostavkah pri Varianti I 1.200,00 EUR letno in pri Varianti II 3.000,00 EUR letno. Iz tabele 1 v prilogi lahko vidimo, da bodo stroški dela pri Varianti II v prvem letu obratovanja investicijskega projekta nekoliko nižji, in sicer bodo znašali 2.850,00 EUR, zato ker bosta kanalizacijski sistem in čistilna naprava prevzeta šele konec januarja 2012 v upravljanje ter istočasno dana v najem KSD d.o.o. Ajdovščina, ki bo skrbel za njeno obratovanje in vzdrževanje, tako da bodo šele od februarja 2012 na njej opravljali večdel.

13.1.5 Strošek financiranja

Glede na to, da bo investicijski projekt investitor kril iz lastnih sredstev ter s pridobitvijo nepovratnih sredstev s strani EU in države, stroškov financiranja v zvezi z investicijskim projektom ne bo imel in jih tudi v naših izračunih nismo upoštevali.

13.1.6 Drugi stroški poslovanja (strošek uprave, režije)

Pri upravljanju, obratovanju in vzdrževanju nastajajo tudi drugi stroški poslovanja oz. stroški režije, ki obsegajo stroške uprave in stroške administracije. Stroški režije so pri Varianti I – Varianta brez investicije in Varianti II – Varianta z investicijo ocenjeni z odstotkom od prihodkov iz poslovanja, in sicer predstavljajo 5,0% prihodkov iz poslovanja, kar je predstavljeno za Varianto II tudi v tabeli 1 in 2 za finančno analizo in v tabeli 7 za ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi), za Varianto I pa v tabeli 1a in 2a za finančno analizo in v tabeli 7a za ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi). Vsi drugi stroški poslovanja so vneseni po stalnih cenah brez povračljivega DDV.

13.2 Prihodki obratovanja investicijskega projekta

Za Varianto I – Varianta brez investicije je rast in izračun letnih prihodkov na podlagi navedenih predpostavk prikazana v prilogi v tabeli 1a in 2a za finančno analizo in v tabeli 7a za ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi). Pri Varianti I – Varianta brez investicije so prihodki izračunani na podlagi izračunane povprečne letne količine komunalne odpadne vode na število prebivalcev in povprečne letne količine porabe pitne vode (povprečna letna količina komunalne odpadne vode in povprečna letna količina porabe pitne vode se letno spreminja glede na število prebivalcev) ter cene odvajanja komunalne odpadne vode (le-ta znaša po stalnih cenah z 8,5% DDV 0,0893 EUR/m 3), cene okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih vod (le-ta znaša po stalnih cenah 0,0528 EUR/m3; od 01.07.2010 se od okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo ne obračunava DDV skladno z c) točko šestega odstavka 36. člena ZDDV-1), cene oskrbe s pitno vodo (le-ta znaša po stalnih cenah z 8,5% DDV 0,4903 EUR/m3) ter cene za vodno povračilo (le-ta znaša po stalnih cenah z 8,5% DDV 0,0806

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 83 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

EUR/m3). Skupna cena oskrbe s pitno vodo znaša 0,5709 EUR/m3 ter skupna cena odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod2 znaša 0,1421 EUR/m3. Skupna, polna cena vode tako znaša 0,7130 EUR/m3.

Letni prihodki investicijskega projekta so za Varianto II – Varianta z investicijo izračunani na podlagi dveh metod: 1. glede na prihodke, ki jih mora prinašati investicijski projekt, da se izvedba investicijskega projekta izplača, ter 2. glede na dejanske prihodke.

Rast in izračun letnih prihodkov na podlagi navedenih predpostavk je prikazan v prilogi v tabeli 1 in 2 za finančno analizo in v tabeli 6 in 7 za ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi) za Varianto II. Izračun letnih prihodkov za Varianto II – Varianta z investicijo temelji na izračunani povprečni letni količini komunalne odpadne vode na število prebivalcev in povprečni letni količini porabe pitne vode (povprečna letna količina komunalne odpadne vode in povprečna letna količina porabe pitne vode se letno spreminja glede na število prebivalcev) ter ceni odvajanja komunalne odpadne vode (le-ta znaša po stalnih cenah z 8,5% DDV 0,0893 EUR/m3), ceni okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih vod (le-ta znaša po stalnih cenah 0,0528 EUR/m3), ceni čiščenja komunalne odpadne vode (le-ta znaša po stalnih cenah z 8,5% DDV 0,5058 EUR/m3), cene oskrbe s pitno vodo (le-ta znaša po stalnih cenah z 8,5% DDV 0,4903 EUR/m3) ter cene za vodno povračilo (le-ta znaša po stalnih cenah z 8,5% DDV 0,0806 EUR/m3). Skupna cena oskrbe s pitno vodo znaša 0,5709 EUR/m3 ter skupna cena odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod znaša 0,6479 EUR/m3. Skupna, polna cena vode3 tako znaša 1,2188 EUR/m3. Investicijski projekt pod Varianto II pa bo prinašal tudi prihodke iz najemnine novega kanalizacijskega omrežja, čistilne naprave ter obnovljenega vodovoda, saj bo Občina Vipava kot upravitelj novega kanalizacijskega omrežja, čistilne naprave in obnovljenega vodovoda le-te dala v najem javnemu podjetju KSD d.o.o. Ajdovščina, ki bo kot dober gospodar z njim upravljal in ga vzdrževal. Višina najemnine za novo kanalizacijo omrežje, čistilno napravo in obnovljeni vodovod bo v višini obračunane letne amortizacije, kar pa predstavlja prihodek investicijskega projekta. Pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) za Varianto II – Varianta z investicijo pa smo upoštevali tudi družbene koristi, ki jih bo imelo lokalno prebivalstvo, občina in regija na podlagi izvedbe investicijskega projekta (dodaten prihodek občine iz glavarin na osnovi večjega števila prebivalcev – priseljevanja novih prebivalcev, prihranek na stroških zdravja prebivalcev občine oz. obravnavanega območja, prihranki lokalnih prebivalcev na stroških čiščenja greznic, dvig neto dobička občine iz gospodarske dejavnosti, saj z urejenim kanalizacijskim sistemom in vodovodom, bodo omogočeni boljši pogoji lokalnim prebivalcem za razvoj raznih gospodarskih dejavnosti, dodaten dvig prihodka iz turizma, obrtne dejavnosti, kmetijstva v občini, kar bo omogočilo tudi dvig prihodkov oziroma dodatne prihodke iz turizma, obrtne dejavnosti ter kmetijstva v občini itd.), kar je prikazano v prilogi v tabeli 6. Pri Varianti I – Varianta brez investicije pa so le-ti upoštevani kot izgubljene koristi (prihodki) in so umeščeni pod odlive.

Prva metoda je izračun letnih prihodkov, ki jih mora prinašati investicijski projekt, da se izvedba investicijskega projekta izplača. To pomeni, kolikšni morajo znašati prihodki obratovanja, da investicijski projekt doseže neto sedanjo vrednost enako ničoziroma da znaša notranja (interna) stopnja donosnosti

2Cena oskrbe s pitno vodo (cena oskrbe s pitno vodo in cena vodnega povračila) ter Cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda (cena odvajanja komunalne odpadne vode, cena okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih vod ter cena čiščenja komunalne odpadne vode) je pridobljena iz Cenika komunalnih storitev – Občina Vipava, ki ga je sprejel KSD d.o.o. Ajdovščina dne 01.07.2010. 3 Skupna, polna cena vode je seštevek cene oskrbe s pitno vodo, ki je sestavljena iz cene oskrbe s pitno vodo in cene za vodno povračilo, ter cene odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, ki je sest avljena iz cene odvajanja komunalnih odpadnih vod, cene okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih vod ter cene čiščenja komunalnih odpadnih vod.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 84 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

7% (diskontna stopnja je določena z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006). V tabeli 20 in tabeli 21 je prikazano, koliko morajo znašati letni prihodki investicijskega projekta pri finančni analizi in pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) za Varianto II. Za Varianto I – Varianta brez investicije nismo izvedli izračuna, saj do investicijskih vlaganj ni prišlo. Kot vidimo iz tabele 20 in tabele 21 morajo pri Varianti II znašati letni prihodki od drugega leta poslovanja oz. celoletnega poslovanja na podlagi finančne analize od 115.239 EUR do 121.866 EUR brez povračljivega DDV po stalnih cenah. Na podlagi ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi) pa morajo znašati letni prihodki od drugega leta poslovanja oz. celoletnega poslovanja od 93.691 EUR do 98.605 EUR brez povračljivega DDV po stalnih cenah, da bo investicijski projekt dosegel neto sedanjo vrednost enako ničoziroma, da bo znašala notranja (interna) stopnja donosnosti 7,0%. Iz spodnjih tabel izhaja, da pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) dosežemo prag rentabilnosti pri nižjih potrebnih prihodkih.

Tabela 20: Izračun potrebnih prihodkov (stalne cene brez povračljivega DDV) Finančna analiza – Varianta II. Vrednost inv. projekta 990.466 v EUR brez povračljivega DDV PMT 79.818 € letni donos v 30-ih letih, da je NSV = 0 pri diskontnem faktorju 7% Diskontna stopnja 7,00% Št. let 30,00 leto leto DONOS ODLIVI LETNI PRIHODKI poslovanja 2012 1 79.818 35.421 115.239 2013 2 79.818 37.552 117.370 2014 3 79.818 37.637 117.455 2015 4 79.818 37.750 117.568 2016 5 79.818 37.864 117.682 2017 6 79.818 37.979 117.798 2018 7 79.818 38.097 117.915 2019 8 79.818 38.215 118.033 2020 9 79.818 38.336 118.154 2021 10 79.818 38.490 118.308 2022 11 79.818 38.646 118.464 2023 12 79.818 38.805 118.624 2024 13 79.818 38.967 118.785 2025 14 79.818 39.132 118.950 2026 15 79.818 39.299 119.117 2027 16 79.818 39.469 119.287 2028 17 79.818 39.642 119.460 2029 18 79.818 39.810 119.628 2030 19 79.818 39.981 119.799 2031 20 79.818 40.154 119.972 2032 21 79.818 40.330 120.149 2033 22 79.818 40.509 120.328 2034 23 79.818 40.691 120.509 2035 24 79.818 40.876 120.694 2036 25 79.818 41.064 120.882 2037 26 79.818 41.254 121.073 2038 27 79.818 41.448 121.266 2039 28 79.818 41.645 121.463 2040 29 79.818 41.845 121.663 2041 30 79.818 42.048 121.866 Neto sedanja vrednost 0

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 85 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 21: Izračun potrebnih prihodkov (stalne cene brez povračljivega DDV) Ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi) – Varianta II. Vrednost inv. projekta 749.372 v EUR brez povračljivega DDV PMT 60.389 € letni donos v 30-ih letih, da je NSV = 0 pri diskontnem faktorju 7% Diskontna stopnja 7,00% Št. let 30,00 leto leto DONOS ODLIVI LETNI PRIHODKI poslovanja 2012 1 60.389 33.301 93.691 2013 2 60.389 34.143 94.532 2014 3 60.389 34.220 94.609 2015 4 60.389 34.322 94.711 2016 5 60.389 34.425 94.814 2017 6 60.389 34.530 94.919 2018 7 60.389 34.636 95.025 2019 8 60.389 34.743 95.133 2020 9 60.389 34.852 95.242 2021 10 60.389 34.992 95.381 2022 11 60.389 35.134 95.523 2023 12 60.389 35.278 95.667 2024 13 60.389 35.425 95.814 2025 14 60.389 35.574 95.963 2026 15 60.389 35.725 96.115 2027 16 60.389 35.879 96.269 2028 17 60.389 36.036 96.425 2029 18 60.389 36.188 96.577 2030 19 60.389 36.343 96.732 2031 20 60.389 36.500 96.889 2032 21 60.389 36.660 97.049 2033 22 60.389 36.822 97.211 2034 23 60.389 36.987 97.376 2035 24 60.389 37.154 97.543 2036 25 60.389 37.324 97.713 2037 26 60.389 37.497 97.886 2038 27 60.389 37.672 98.061 2039 28 60.389 37.851 98.240 2040 29 60.389 38.032 98.421 2041 30 60.389 38.216 98.605 Neto sedanja vrednost 0

Pri drugi metodi izračuna prihodkov investicijskega projekta pa smo za Varianto II le-te izračunali na podlagi izračunane povprečne letne količine komunalnih odpadnih vod in povprečne letne količine porabe pitne vode in cene odvajanja komunalnih odpadnih vod, cene okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih vod, cene čiščenja komunalnih odpadnih vod, cene oskrbe s pitno vodo in cene za vodno povračilo na m3 ter na podlagi prihodkov iz najemnine za novo kanalizacijsko omrežje, čistilno napravo in obnovljenega vodovoda v višini obračunane letne amortizacije novega kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) pa so dodani še dodatni prilivi (prihodki, prihranki) na podlagi koristi, ki jih bo prinesel investicijski projekt. Ocenjene količine in prihodki so za Varianto II podani v prilogi v tabeli 1 in 2 za finančno analizo ter v tabeli 6 in 7 za ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi). Iz navedenih tabel lahko vidimo, da so prihodki v ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) bistveno višji kot pri finančni analizi, saj upoštevajo še določene ovrednotene koristi, ki jih bodo imeli lokalni prebivalci in občina z izvedbo investicijskega projekta.

Prihodki Variante II izračunani po drugi metodi so pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) bistveno višji od prihodkov izračunanih po prvi metodi, pri finančni analizi pa so nižji od prihodkov izračunanih po prvi metodi. To nam pove, da kljub temu da investicijski projekt ni ravno finančno

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 86 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« rentabilen, je primeren za izvedbo, kar nam pokažejo prihodki pri ekonomski analizi (CBA - Analiza stroškov in koristi).

13.3 Prihodki in stroški na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi (ekonomske analize)

Investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap- Vipava« prinaša še veliko koristi, ki se jih ne da denarno natančno ovrednotiti, in koristi oz. izgube, ki jih lahko ovrednotimo v denarju. Cilj CBA - Analize stroškov in koristi je opredeliti in ovrednotiti vse morebitne vplive, kot koristi in kot stroške izvedbe investicijskega projekta. Pri opredelitvi stroškov in koristi nadgradimo finančno analizo z indirektnimi koristmi, tako da dobimo ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi). Pri ekonomskem vrednotenju izhajamo iz predpostavke, da je treba vložke v okviru izvede investicijskega projekta opredeliti na podlagi njihovih oportunitetnih stroškov, rezultate pa glede na pripravljenost posameznikov, da jih plačajo. Ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi) delamo na podlagi družbenega vidika. Prilagoditve, ki jih moramo narediti, so:  davčni popravki,  popravki zaradi eksternalij ter  popravek cen (od tržnih do obračunskih cen).

Popravek cen, ki smo ga izvedli je prikazan v tabeli 5 v prilogi. Ostali popravki (koristi oz. izgube) pa so za Varianto II – Varianta z investicijo prikazani v prilogi v tabeli 6, za Varianto I – Varianta brez investicije pa v prilogi v tabeli 6b in opisno opredeljeni.

Pri Varianti I – Varianta brez investicije smo denarno ovrednotili naslednje:  stroški čiščenja greznic,  izgubljena priložnost za dvig neto dobička občine zaradi ne-razvojna dodatnih gospodarskih dejavnosti,  izgubljeni dodatni (potencialni) prihodki občine zaradi ne-razvoja dodatnih turističnih, obrtnih in kmetijskih dejavnosti,  izgubljen (potencialni) prihodek od glavarin ter  stroški zdravljenja prebivalstva naselij Zemono, Sanabor in Slap zaradi neurejene komunalne infrastrukture (neurejenega, neustreznega kanalizacijskega sistema in vodovoda).

Pri Varianti II – Varianta z investicijo smo denarno ovrednotili naslednje:  letni prihranki (prihodek) lokalnih prebivalcev za stroške čiščenja greznic, saj z izpeljavo investicijskega projekta le-ti ne bodo imeli večtega stroška,  dvig neto dobička občine kot dodaten prihodek (zaradi dviga razvoja gospodarskih dejavnosti),  dvig prihodkov (dodatni prihodki) iz gospodarskih dejavnosti v občini (tu smo upoštevali predvsem dvig prihodkov iz gostinskih storitev, dvig prihodkov iz športnih, kulturnih in rekreacijskih dejavnosti, obrtnih in ostalih gospodarskih dejavnosti ter kmetijskih dejavnosti, ki bi se lahko razvile oz. dvignile z ureditvijo komunalne infrastrukture in vodovoda),  dodaten letni priliv občine od glavarin (na podlagi dodatne rasti prebivalstva naselja) ter  letni prihranek (prihodek) za stroške zdravljenja prebivalstva naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje, ko bo izveden ustrezen kanalizacijski sistem, ki pa ni predmet tega dokumenta, tudi prebivalcev naselja Slap, ki jih je imelo lokalno prebivalstva do izpeljave investicijskega projekta zaradi neurejene, neustrezne komunalne infrastrukture (neurejenega, neustreznega

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 87 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

kanalizacijskega sistema in vodovoda); z ureditvijo komunalne infrastrukture (kanalizacijskega sistema, čistilne naprave in vodovoda) prebivalci naselij ne bodo imeli večnavedenega stroška.

Veliko pa je še koristi od investicijskega projekta – Varianta II, ki se jih ne da denarno ovrednotiti, in sicer:  zasledovanje cilja policentričnega razvoja,  boljše možnosti za razvoj in širitev naselij Zemono, Sanabor in Slap,  postopna izenačitev bivanjskih in ekonomskih pogojev v mestu in na podeželju,  dvig kakovosti življenjskega standarda, ki se kaže v boljšem varovanju zdravja ter v večjem udobju za prebivalce naselij Zemono, Sanabor in Slap,  zagotovitev ustrezne kanalizacijske infrastrukture ter kakovostnega čiščenja komunalnih odpadnih vod,  zagotovitev kakovostne oskrbe s pitno in sanitarno vodo,  oživitev podeželja,  ugodnejše pogoje za razvoj podjetništva, obrtništva, turizma, gostinstva ipd. (pričakovana je porast gospodarskih dejavnosti),  ohranitev oz. rast prebivalstva in ohranitev oz. izboljšanje starostne strukture prebivalstva,  pričakovano povečanje občasnega prebivalstva,  boljše varovanje okolja ter  uresničitev razvojnih vizij občine.

V nadaljevanju IP-a bomo za ANALIZO STROŠKOV IN KORISTI - CBA uporabljali naziv EKONOMSKA ANALIZA.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 88 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

14 KAZALNIKI UPRAVIČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Glavni namen tega poglavja je, da na temelju do sedaj obravnavanih podatkov in informacij o obstoječem stanju, tehnologiji, stroških in prihodkih obratovanja, zaposlenih in financiranju, pripravimo finančno – tržno oceno investicijskega projekta. Vse cene pri finančni in ekonomski analiz (CBA - Analizi stroškov in koristi) so stalne cene brez povračljivega DDV. Upravičenost investicijskega projekta smo merili tako, da smo izračunali denarne tokove za finančno in ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi) investicijskega projekta ter zanje izračunali pripadajoče statične in dinamične kazalnike upravičenosti le- tega. Pri analizi smo skušali ugotoviti, kakšne finančne in ekonomske rezultate (rezultate na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) bo prinesel investicijski projekt. Kazalnike upravičenosti investicijskega projekta smo izračunali in primerjali za Varianto I – Varianta brez investicije in Varianto II – Varianta z investicijo (Investicija v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono, v izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo Sanabor z obnovo vodovoda v naselju Sanabor ter v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-Vipava). Vsi izračuni so narejeni v stalnih cenah z ne-povračljivim DDV, brez upoštevanja povračljivega DDV.

14.1 Izračun denarnih tokov investicijskega projekta

Pri dinamični metodi se ugotavlja upravičenost investicijskega projekta na podlagi denarnih tokov. Denarne tokove investicijskega projekta v grobem delimo na tri glavne denarne tokove. Ti so: . denarni tokovi povezani z investicijskimi stroški, . denarni tokovi povezani z obratovanjem investicijskega projekta ter . denarni tokovi vezani na zaključek investicijskega projekta.

Pri izračunu kazalnikov upravičenosti investicijskega projekta pri Varianti I – Varianta brez investicije smo upoštevali naslednje denarne tokove: . pozitivne denarne tokove: prihodki iz poslovanja (prilivi – prihodki iz poslovanja glede na izračunano povprečno letno količino komunalnih odpadnih vod in povprečno letno količino porabe pitne vode in ceno odvajanja komunalnih odpadnih vod, ceno okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih vod, ceno oskrbe s pitno vodo in ceno za vodno povračilo na m3); ter . negativne denarne tokove, ki obsegajo denarne tokove vezane na obratovalne stroške investicijskega projekta in zajemajo: nematerialne stroške, materialne stroške, stroške dela, stroške režije in stroške financiranja. Pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) so bili navedeni tokovi popravljeni s konverzijskim faktorjem (priloga tabela 5) ter upoštevani (vključeni) so bili še dodatni odlivi, ki bodo nastali na podlagi posrednih in neposrednih oportunitetnih stroškov (škode), ki jih bodo imeli lokalni prebivalci ter sami naselji in občina brez izvedbe investicijskega projekta.

Pri izračunu kazalnikov upravičenosti investicijskega projekta smo pri Varianti II – Varianta z investicijo upoštevali naslednje denarne tokove: . pozitivne denarne tokove: prihodki iz poslovanja (prilivi - prihodki iz poslovanja glede na izračunano povprečno letno količino komunalnih odpadnih vod in povprečno letno količino porabe pitne vode in ceno odvajanja komunalnih odpadnih vod, ceno okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih vod, ceno čiščenja komunalnih odpadnih vod, ceno

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 89 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

oskrbe s pitno vodo in ceno za vodno povračilo na m3, ter prihodki iz poslovanja iz najema novega kanalizacijskega omrežja, čistilne naprave in obnovljenega vodovoda, ki jih bo upravitelj (Občina Vipava) zaračunaval najemniku KSD d.o.o. Ajdovščina v višini obračunane letne amortizacije), pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) pa so vključeni še dodatni prihodki in prihranki, ki nastajajo na podlagi posrednih in neposrednih koristi, ki jih bodo imeli lokalni prebivalci ter sami naselji in občina po izvedbi investicijskega projekta; . pozitivne denarne tokove: na koncu obravnavane dobe (30 let) imamo denarne tokove vezane na zaključek investicijskega projekta  nanašajo se na neodpisano oz. preostalo vrednost osnovnih sredstev nabavljenih v obratovalnem času investicijskega projekta; . negativne denarne tokove vezane na investicijske stroške, ki obsegajo osnovne investicijske izdatke na začetku življenjske dobe investicijskega projekta; ter . negativne denarne tokove, ki obsegajo denarne tokove vezane na obratovalne stroške investicijskega projekta in zajemajo: stroške amortizacije, nematerialne stroške, materialne stroške, stroške dela, stroške režije in stroške financiranja. Pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) so navedeni tokovi popravljeni s konverzijskim faktorjem (priloga tabela 5).

V denarnih tokovih vezanih na obratovalne stroške smo upoštevali le stroške, ki so neposredno vezani na investicijski projekt, torej le tiste stroške, ki nastajajo zaradi izvedbe investicijskega projekta.

V praksi se pojavlja denarni tok stroškov amortizacije, v katerem so vključeni denarni tokovi vezani na stroške amortizacije celotne vrednosti investicijskega projekta. Potrebno je poudariti, da sama amortizacija v dinamični analizi ne predstavlja denarnega odliva. Amortizacija je računana upoštevajoč nabavno vrednost osnovnih sredstev, kar pa je v denarnem toku že zajeto v negativnih odlivih od investicijskih vlaganj.

Stroškov financiranja v izračunih ni, saj bo investicijski projekt v celoti krit iz proračuna občine in ob pomoči nepovratnih sredstev s strani EU oz. države. Vendar tudi v primeru, da bi imeli stroške financiranja, le-te ne bi vključili v dinamično analizo upravičenosti investicijskega projekta, saj bi le-ti predstavljali donos banke na vložena sredstva in zato v tem smislu ne bi predstavljali stroška pri obravnavanem investicijskem projektu kot takem. Stroški financiranja bi v bistvu bili zajeti že v diskontni stopnji, saj le-ta predstavlja zahtevani donos investicijskega projekta ne glede na vir financiranja.

Celotni denarni tokovi investicijskega projekta (investicije) = »Neto prilivi« predstavljajo seštevek glavnih denarnih tokov, in sicer seštevek denarnih tokov, ki so povezani z investicijskimi vlaganji, denarnih tokov, ki so povezani s stroški obratovanja investicijskega projekta, ter denarnih tokov, ki so povezani s prilivi zaradi investicijskega projekta (investicije).

V prilogi v tabeli 2a in tabeli 7a so prikazani zgoraj omenjeni denarni tokovi za finančno analizo in za ekonomsko analizo (CBA - Analizi stroškov in koristi) za Varianto I, ki so povezani z obratovanjem za obravnavano dobo obratovanja (30 let).

V prilogi v tabeli 2 in tabeli 7 so prikazani zgoraj omenjeni denarni tokovi za finančno analizo in za ekonomsko analizo (CBA - Analizi stroškov in koristi) za Varianto II, ki so povezani z obratovanjem investicijskega projekta za obravnavano dobo obratovanja (30 let).

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 90 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

14.2 Dinamični kazalniki upravičenosti investicijskega projekta

V nadaljevanju prikazujemo vrednosti izračunanih dinamičnih kazalcev upravičenosti investicijskega projekta. Izračuni so narejeni na podlagi naslednjih predpostavk: . Kazalnik neto sedanje vrednosti je izračunan za 30 letno obdobje obratovanja novega investicijskega projekta ter za eno leti izgradnje. Življenjska doba investicijskega projekta je sicer daljša, zato na koncu obravnavane dobe upoštevamo preostanek vrednosti investicijskega projekta. . Diskontna stopnja, s katero smo diskontirali denarne tokove investicijskega projekta, znaša 7,0% in je določena z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006). . Vsi stroški obratovanja so upoštevani v višini normativov stroškov upoštevanih pri predhodnih primerljivih projektih (izračuni stroškov so podani v prilogi in poglavju 13.1).

V tabeli 22 so prikazani izračunani dinamični kazalniki upravičenosti investicijskega projekta po finančni in ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) za Varianto II – Varianta z investicijo. Izračunali smo šest dinamičnih kazalnikov upravičenosti investicijskega projekta. To so doba vračanja sredstev, neto sedanja vrednost investicijskega projekta, notranja (interna) stopnja donosnosti, modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti, koeficient K/S ter relativna neto sedanja vrednost. Kazalniki so izračunani posebej za ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi) in za finančno analizo. Vsebina in pomen posameznega dinamičnega kazalnika je naslednja:  Doba vračanja sredstev – »DVS« nam pove, v kolikšnem času se vložena sredstva v izvedbo investicijskega projekta povrnejo, vendar pri izračunu ne upošteva časovne vrednosti denarja.  Neto sedanja vrednost – »NSV« je najpomembnejši kazalnik pri izboru optimalne variante, saj upošteva vse denarne tokove investicijskega projekta in upošteva časovno vrednost denarja. Prikazuje nam absoluten donos investicijskega projekta. Pri izračunu smo upoštevali diskontno stopnjo v višini 7,0%.  Notranja (interna) stopnja donosnosti – »ISD« je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost investicijskega projekta enaka nič. Metoda upošteva časovno vrednost denarja. Prikazuje nam relativen donos investicijskega projekta.  Modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti – »MISD« prikazuje relativno donosnost investicijskega projekta in hkrati odpravlja pomanjkljivosti ISD, saj namesto ISD za ponovna vlaganja sproščenih sredstev upošteva kar diskontno stopnjo.  Relativna neto sedanja vrednost – »RNSV« prikazuje razmerje med neto sedanjo vrednostjo ter sedanjo vrednostjo stroškov izvedbe investicijskega projekta. Kazalnik nam pove, koliko EUR donosa nad diskontno stopnjo prinese investicijski projekt.  Koeficient K/S nam prikazuje razmerje med koristmi in stroški = količnik koristnosti. Le-ta mora biti večji od ena.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 91 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 22: Dinamični kazalniki upravičenosti investicijskega projekta po finančni analizi in po ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) – Varianta II: Varianta Z investicijo.

Neto sedanja vrednost investicijskega projekta - NSV (disk.fakt. 7%) -971.352 EUR 2.389.496 EUR Sedanja vrednost investicijskega projekta (disk.fakt. 7%) 989.619 EUR 748.525 EUR Relativna Neto sedanja vrednost investicijskega projekta - RNSV -0,98 EUR 3,19 EUR Koeficient K/S (Razmerje koristi / stro ški) 0,697 6,809 Doba vračanja (v letih) 386,1 4,8

V tabeli 23 pa so prikazani izračunani dinamični kazalniki upravičenosti investicijskega projekta (oz. dinamični kazalniki prihodnjih denarnih tokov) po finančni in ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) za Varianto I. Za Varianto I – Varianta brez investicije smo lahko izračunali le tri dinamične kazalnike upravičenosti investicijskega projekta (oz. prihodnjih denarnih tokov), in sicer modificirano notranjo (interno) stopnjo donosnosti, neto sedanjo vrednost ter koeficient K/S.

Tabela 23: Dinamični kazalniki upravičenosti investicijskega projekta po finančni analizi in po ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) – Varianta I: Varianta BREZ investicije.

EKONOMSKA ANALIZA FINANČNA ANALIZA CBA - Analiza stroškov in koristi Modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti - MISD (disk.fakt. 7%) -100,00% -100,00% Neto sedanja vrednost investicijskega projekta - NSV (disk.fakt. 7%) -31.070 EUR -3.066.176 EUR

Koeficient K/S (Razmerje koristi / stro ški) 0,732 0,019

14.3 Statični kazalniki upravičenosti investicijskega projekta

Analiza upravičenosti investicijskega projekta po statični metodi prikazuje upravičenost investicijskega projekta v določenem trenutku. Metoda pri izračunu ne upošteva časovne vrednosti denarja. V nadaljevanju tega poglavja prikazujemo letne odhodke in prihodke investicijskega projekta z vidika investicije za 30 let obratovanja za finančno in ekonomsko analizo = CBA - Analizo stroškov in koristi (priloga tabela 8 in 9 – Varianta II; priloga tabela 8a in 9a – Varianta I) investicijskega projekta ter podajamo tudi:  vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije (fekalne in meteorne) in obnovljenega vodovoda,  vrednost del na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap,  letni bruto dobiček/izguba na meter dolžine novozgrajene kanalizacije (fekalne in meteorne) in obnovljenega vodovoda,  letni bruto dobiček/izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap ter  letna obremenitev prihodkov gospodinjstev naselij Zemono, Sanabor in Slap s stroški kanalizacijskega omrežja.

Finančna bilanca uspeha in ekonomska bilanca uspeha (bilanca uspeha na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) sta prikazani v prilogi v tabelah 8 in 9 za Varianto II in v prilogi v tabela 8a in 9a za Varianto I.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 92 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

V tabelah 24 in 25 pa so prikazani statični kazalniki za finančno in ekonomsko analizo (CBA - Analizo stroškov in koristi) za Varianto II in za Varianto I. V tabelah 8, 8a, 9 in 9a v prilogi je v bistvu prikazana analiza prihodkov in odhodkov investicijskega projekta po statični metodi na ravni investicijskega projekta skozi obravnavano dobo 30-ih let.

Tabela 24: Statični kazalniki investicijskega projekta – Varianta II: Varianta Z investicijo.

Tabela 25: Statični kazalniki investicijskega projekta – Varianta I: Varianta BREZ investicije.

EKONOMSKA ANALIZA FINANČNA ANALIZA CBA - Analiza stroškov in koristi Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda 0,00 EUR 0,00 EUR Vrednost del na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap 0,00 EUR 0,00 EUR Letni bruto dobiček / izguba na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda -7,81 EUR -338,40 EUR Letni bruto dobiček / izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap -13,96 EUR -605,32 EUR Letna obremenitev prihodkov gospodinjstev s stroški kanalizacijskega omrežja 0,45% 5,85%

14.4 Razlaga rezultatov izračuna upravičenosti investicijskega projekta

V elaboratu je uporabljenih večkazalnikov upravičenosti investicijskega projekta (dinamičnih in statičnih). Vsak kazalnik ima svoj pomen, ni pa njuno, da je najprimernejši za odločitev o upravičeni izvedbi investicijskega projekta.

Doba vračanja sredstev (DSV) nam pove, v kolikšnem času se investicijski projekt povrne. Kazalnik ima dve slabosti. Prva slabost je, da ne upošteva denarnih tokov po roku vrnitve investicijskega projekta. Druga slabost pa je, da ne upošteva časovne vrednosti denarja. Investicijski projekt se bo pri Varianti II – Varianta z investicijo po finančni analizi povrnil šele po izteku njegove življenjske dobe, in sicer v 386,1 letih. Po ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) pa se bo investicijski projekt povrnil že v roku 4,8 let. Kot vidimo doba vračanja sredstev predstavlja v ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) krajšo dobo od življenjske dobe projekta in neprimerljivo krajšo dobo od dobe vračanja sredstev v finančni analizi. Dobo vračanja sredstev za Varianto I – Varianta brez investicije nismo izračunali, saj do investicijskih vlaganj sploh ne bo prišlo.

Neto sedanja vrednost (NSV) je najpomembnejši kazalnik, saj upošteva vse denarne tokove investicijskega projekta, upošteva dejanske stroške financiranja investicijskega projekta in časovno vrednost denarja. Prikazuje nam absoluten donos investicijskega projekta. Pri izračunu smo upoštevali stroške financiranja investicijskega projekta oziroma diskontno stopnjo v vrednosti 7,0% (določeno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006)). Če je neto sedanja vrednost pozitivna oziroma enaka nič, lahko rečemo, da je investicijski projekt upravičen. V primeru diskontne stopnje v višini 7,0% znaša finančna

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 93 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« neto sedanja vrednost pri Varianti I –31.070 EUR, pri Varianti II pa -971.352 EUR. S finančnega vidika torej investicijski projekt ni upravičen pri nobeni izmed variant. Ob diskontni stopnji 7,0% izračunana ekonomska neto sedanja vrednost (neto sedanja vrednost na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) pa znaša pri Varianti I -3.066.176 EUR, pri Varianti II pa 2.389.496 EUR. Z ekonomskega vidika (z vidika CBA - Analize stroškov in koristi) pa je investicijski projekt pri Varianti II – Varianta z investicijo upravičen, medtem ko je pri Varianti I – Varianta brez investicije neupravičen.

Notranja (interna) stopnja donosnosti (ISD) prikazuje relativen donos investicijskega projekta. Pomanjkljivost tega kazalnika je, da pri diskontiranju denarnih tokov upošteva relativen donos investicijskega projekta ne pa dejanskih stroškov financiranja investicijskega projekta. Na podlagi tega kazalnika je investicijski projekt upravičen, ko relativna donosnost presega stroške financiranja investicijskega projekta (diskontno stopnjo). Finančna notranja (interna) stopnja donosnosti pri Varianti II – Varianta z investicijo je negativna in s tem tudi nižja od diskontne stopnje in s finančnega vidika investicijski projekt pri Varianti II ni upravičen. Ekonomska notranja (interna) stopnja donosnosti (notranja stopnja donosnosti iz CBA - Analize stroškov in koristi) pri Varianti II – Varianta z investicijo pa znaša 18,21%, kar kaže na ekonomsko upravičenost investicijskega projekta (upravičenost investicijskega projekta na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) pri Varianti II. Notranje (interne) stopnje donosnosti investicijskega projekta pri Varianti I – Varianta brez investicije nismo izračunali, saj do investicijskih vlaganj ni prišlo.

Modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti (MISD) prikazuje relativno donosnost investicijskega projekta. Pri kazalniku je odpravljena pomanjkljivost notranje (interne) stopnje donosnosti. Na podlagi tega kazalnika je investicijski projekt upravičen, ko le-ta presega stroške financiranja investicijskega projekta. Za reinvestirana sredstva je upoštevana 7,0% donosnost. Pri Varianti I – Varianta brez investicije znaša tako finančna kot tudi ekonomska modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti (modificirana notranja stopnja donosnosti na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) -100,00%, kar kaže na finančno kot tudi na ekonomsko neupravičenost investicijskega projekta pod Varianto I. Finančna modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti pri Varianti II – Varianta z investicijo je negativna in znaša -3,11% (investicijski projekt je finančno neupravičen), ekonomska modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti (modificirana notranja stopnja donosnosti na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) pa znaša 12,21%, kar kaže da je investicijski projekt pod Varianto II ekonomsko upravičen (upravičen na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi).

Relativna neto sedanja vrednost prikazuje razmerje med neto sedanjo vrednostjo ter sedanjo vrednostjo stroškov investicijskega projekta. Kazalnik nam pove, koliko EUR donosa prinese investicijski projekt nad diskontno stopnjo. Finančna relativna neto sedanja vrednost pri Varianti II – Varianta z investicijo je negativna in znaša –0,98 EUR (investicijski projekt je finančno neupravičen), ekonomska relativna neto sedanja vrednost (relativna neto sedanja vrednost na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) pa znaša 3,19 EUR, kar kaže na ekonomsko upravičenost (upravičenost na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) investicijskega projekta pri Varianti II. Za Varianto I – Varianta brez investicije relativne neto sedanje vrednosti nismo izračunali, saj ni prišlo do investicijskih vlaganj.

Koeficient K/S nam prikazuje razmerje med koristmi in stroški = količnik koristnosti. Le-ta mora biti večji od ena, da je investicijski projekt upravičen. Pri Varianti II – Varianta z investicijo znaša finančni koeficient K/S 0,697; ekonomski koeficient K/S (koeficient K/S na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) pa znaša 6,809. Pri Varianti I – Varianta brez investicije pa znaša finančni koeficient K/S 0,732, ekonomski koeficient K/S (koeficient K/S na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) pa 0,019. Kot vidimo, je

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 94 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« investicijski projekt po finančni analizi neupravičen tako pri Varianti II kot tudi pri Varianti I. Po ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) pa je investicijski projekt upravičen pri Varianti II, pri Varianti I pa ne.

Na podlagi statičnih kazalnikov »Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda«, »Vrednost del na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap«, »Letni bruto dobiček/izguba na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda«, »Letni bruto dobiček/izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap« ter »Letna obremenitev prihodkov gospodinjstev naselij Zemono, Sanabor in Slap s stroški kanalizacijskega omrežja« smo izračunali, da pri Varianti II – Varianta z investicijo na podlagi ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi) znaša vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda 217,48 EUR (finančna analiza: 287,45 EUR), vrednost del na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap 1.259,45 EUR (finančna analiza: 1.664,65 EUR), letni bruto dobiček/izguba na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda 26,41 EUR (finančna analiza: -6,71 EUR), letni bruto dobiček/izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap 152,94 EUR (finančna analiza: -38,87 EUR) ter letna obremenitev prihodkov gospodinjstev naselij Zemono, Sanabor in Slap s stroški kanalizacijskega omrežja 0,76% (finančna analiza: 0,89%). Pri Varianti I – Varianta brez investicije pa znašajo na podlagi ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi) in finančne analize vsi kazalniki vezani na vrednost del 0,00 EUR, saj do investicijskih vlaganj ni prišlo. Na podlagi ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi) pa znaša pri Varianti I kazalnik letni bruto dobiček/izguba na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda -338,40 EUR (finančna analiza: -7,81 EUR), letni bruto dobiček/izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap -605,32 EUR (finančna analiza: -13,96 EUR) ter letna obremenitev prihodkov gospodinjstev naselij Zemono, Sanabor in Slap s stroški kanalizacijskega omrežja 5,85% (finančna analiza: 0,45%). Kot vidimo, je po statičnih kazalnikih, ki se nanašajo na bruto dobiček/izgubo investicijskega projekta na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap ter obremenitev prihodkov gospodinjstev naselij Zemono, Sanabor in Slap s stroški kanalizacijskega omrežja po ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) boljša Varianta II, pri finančni analizi pa je boljša Varianta I, saj je bruto izguba na prebivalca nižja oz. je obremenitev prihodkov gospodinjstev naselij Zemono, Sanabor in Slap s stroški kanalizacijskega omrežja nižja kot pri Varianti II. Varianta II je boljša od Variante I tako po finančni kot tudi po ekonomski analizi (CBA) po statičnem kazalniku letni bruto dobiček/izguba na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda. Varianta I pa je po ekonomski analizi (CBA – Analizi stroškov in koristi) boljša od Variante II le v primeru kazalnikov vezanih na investicijske stroške, saj pri Varianti I do njih ni prišlo.

V poglavju 13.2 smo izračunali tudi koliko morajo znašati prihodki iz obratovanja investicijskega projekta za Varianto II – Varianta z investicijo, da investicijski projekt doseže neto sedanjo vrednost enako nič oziroma da znaša notranja (interna) stopnja donosnosti investicijskega projekta 7,0%. Iz tabel vidimo, da se investicijski projekt z ekonomskega vidika (z vidika CBA - Analize stroškov in koristi) pokriva, saj dosega navedene prihodke.

Iz opravljene finančne in ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi) smo prišli do sklepa, da je investicijski projekt pod Varianto II – Varianta z investicijo, kljub finančni neupravičenosti, ekonomsko upravičen (upravičen na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi), saj bo s prihranki in dodatnimi prihodki, ki jih prinaša lokalnemu prebivalstvu in občini, pozitivno vplivala na družbeni razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, okoliških naselij ter same Občine Vipava.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 95 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

14.5 Opis meril in uteži za izbor optimalne variante

Za namen izbora optimalne variante smo izbrali pet meril, s pomočjo katerih bomo izbrali ekonomsko (družbeno) in finančno najprimernejšo varianto. Merila za odločanje optimalne variante ter njihove uteži so naslednja: . neto sedanja vrednost 20% . modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti 20% . koeficient K/S 20% . vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda 20% . letni bruto dobiček/izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap 20%

Izbor optimalne variante smo naredili na podlagi finančne in ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi) za obe varianti.

Vsa merila so si med seboj enakovredna in imajo utež20%. Pri sami oceni boljše variante zato lahko izvedemo enostavno točkovanje, in sicer boljša varianta pri posameznem merilu dobi 2 točki, slabša pa 0 točk. V primeru enakovrednega rezultata kazalnika, dobita obe varianti po 1 točko. Na koncu seštejemo število točk posamezne variante. Varianta z večjim številom točk je po naših izbranih kriterijih boljša.

Prvo merilo za izbor optimalne variante je izračun neto sedanje vrednosti, ki izbira upravičenost variante s finančnega vidika in z ekonomskega vidika (z vidika CBA – Analize stroškov in koristi). V teoriji velja pravilo, da je neto sedanja vrednost investicijskega projekta glavno odločitveno pravilo za izbor optimalne variante investicijskega projekta.

Drugo merilo je ravno tako merilo, ki ocenjuje investicijski projekt s finančnega vidika in z ekonomskega vidika (z vidika CBA – Analize stroškov in koristi). Drugo merilo je modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti. V teoriji velja pravilo, da je izvedba investicijskega projekta upravičena, ko le-ta presega stroške financiranja investicijskega projekta.

Tretje merilo tudi ocenjuje investicijski projekt s finančnega vidika in z ekonomskega vidika (z vidika CBA – Analize stroškov in koristi). Koeficient K/S nam prikazuje razmerje med koristmi in stroški investicijskega projekta. V praksi velja pravilo, da mora biti koeficient višji od ena, da je izvedba investicijskega projekta upravičena, saj nam le tako prinaša le-ta večkoristi kot stroškov.

Ker izvedba obravnavanega investicijskega projekta vpliva na lokalne prebivalce in občino smo kot četrto in peto merilo za oceno variant izbrali dva statična kazalnika, ki upoštevata tudi breme investicijskega projekta na lokalne prebivalce in občino. Izbrali smo kazalnik »Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda« ter kazalnik »Letni bruto dobiček/izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap«. Tista varianta, pri kateri je kazalnik »Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda« nižji, je boljša, medtem ko je boljša pri kazalniku »Letni bruto dobiček/izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap« tista varianta, pri kateri kazalnik izkazuje višjo vrednost.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 96 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

14.6 Primerjava variant s predlogom in utemeljitvijo izbora optimalne variante

Izračun meril ter ocene posamezne variante, in sicer za Varianto II – Varianta z investicijo ter za Varianto I – Varianta brez investicije, so prikazane v tabeli 26 za oceno variant na podlagi finančne analize in v tabeli 27 za oceno variant na podlagi ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi).

Tabela 26: Izračun meril ter ocena posamezne variante investicijskega projekta na podlagi finančne analize.

Varianta I – Varianta brez Varianta II – Varianta z Kazalniki - merila investicije investicijo

Glede na izbrane kazalnike, ki so predstavljeni v tabeli 26, bi na podlagi rezultatov iz finančne analize izbrali Varianto I – Varianta brez investicije, saj je bila Varianta I boljše ocenjena. Prvo merilo – neto sedanja vrednost nam pokaže, da obe varianti ne zadostita pogoju pozitivne neto sedanje vrednosti, zato izberemo tisto, ki nam prinese čim nižjo negativno vrednost. To je Varianta I. Modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti nam kaže, da le-ta pri nobeni izmed variant ne presega stroškov financiranja investicijskega projekta, ki znašajo 7,0%. Boljši, čeprav še vedno negativen rezultat dobimo pri Varianti II. Tretje merilo – koeficient K/S, nam kaže, da pri nobeni izmed variant ne zadostimo pogoju, da mora le-ta presegati vrednost ena. Boljši rezultat nam daje Varianta I. Glede na četrto merilo vidimo, da je »Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda« pri Varianti I - Varianta brez investicije enaka ničin zato nam le-ta da boljši rezultat. Glede na zadnje, peto merilo »Letni bruto dobiček/izguba na prebivalca naselij Zemono, Sanabor in Slap« vidimo, da nam daje boljši rezultat Varianta I. Na podlagi izbranih meril za optimalno varianto izvedbe investicijskega projekta se kot najbolj smiselna varianta s finančnega vidika kaže Varianta I – Varianta brez investicije, saj nam pri štirih izmed petih meril daje boljše rezultate kot Varianta II – Varianta z investicijo.

V tabeli 27 so predstavljene vrednosti kazalnikov, ki smo jih izbrali kot merilo za izbor optimalne variante investicijskega projekta na podlagi ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi). Glede na prejeto oceno vidimo, da je boljša Varianta II – Varianta z investicijo (Investicija v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono, v izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo Sanabor z obnovo vodovoda v naselju Sanabor ter v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap- Vipava), saj vsi ekonomski kazalniki (kazalniki izračunani na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) zadostujejo zahtevam in nam povedo, da je Varianta II – Varianta z investicijo upravičena za izvedbo. Varianta I – Varianta brez investicije je boljša od Variante II le v primeru statičnega kazalnika »Vrednost del na meter dolžine novozgrajene kanalizacije in obnovljenega vodovoda«, saj do investicijskih vlaganj v tem primeru ni prišlo. Kot vidimo, na podlagi ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi) nam

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 97 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« daje boljše rezultate Varianta II – Varianta z investicijo, saj nam pri štirih izmed petih meril daje boljše rezultate kot Varianta I – Varianta brez investicije.

Tabela 27: Izračun meril ter ocena posamezne variante investicijskega projekta na podlagi ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi).

Varianta I – Varianta brez Varianta II – Varianta z Kazalniki - merila investicije investicijo

14.7 Izračun finančne vrzeli (stopnje primanjkljaja v financiranju)

Pri določitvi sofinanciranega deleža smo uporabili metodo »Finančne vrzeli« = metoda primanjkljaja v financiranju. Določitev ravni pomoči Skupnosti temelji na stopnji primanjkljaja v financiranju investicijskega projekta, to je deleždiskontiranega stroška začetnih investicijskih vlaganj, ki ga ne krijejo diskontirani neto prihodki investicijskega projekta.

Stopnja finančne vrzeli investicijskega projekta je osnova za izračun ravni pomoči sredstev EU. Stopnja finančne vrzeli investicijskega projekta je izračunana na podlagi deleža diskontiranih stroškov začetnih investicijskih vlaganj, ki niso pokriti z diskontiranimi neto prilivi investicijskega projekta. Opredelitev upravičenih izdatkov zagotavlja, da je za izvedbo investicijskega projekta na voljo dovolj finančnih virov, hkrati pa preprečuje odobritev neupravičene koristi prejemniku pomoči (čezmerno financiranje investicijskega projekta). V našem izračunu smo izračunali finančno vrzel ter najvišjo vrednost nepovratnih sredstev EU tako, da prvo leto nismo diskontirali vrednosti investicijskih stroškov, operativnih stroškov, prihodkov in ostanka vrednosti. V tabeli 28 so vse vrednosti, če ni drugače označeno, v EUR brez povračljivega DDV.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 98 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 28: Izračun finančne vrzeli (stopnje primanjkljaja v financiranju) – Varianta II: Varianta z investicijo – Prvo leto se ne diskontira; vse vrednosti so v EUR, če ni drugače označeno. Glavni elementi in parametri Nediskontirane Diskontirane vrednosti vrednosti Referenčno obdobje 30 let Finančna diskontna stopnja 7% realna Skupni investicijski stroški 990.466 989.619 Operativni stroški 1.189.231 485.230 Prihodki 1.122.062 451.275 Preostanek vrednosti 397.540 52.224 Neto denarni tok -660.095 -971.351

Skupni investicijski stroški 990.466 Upravičeni stroški (EC) 1.038.543 Diskontirani investicijski stroški (DIC) 989.619 Diskontirani neto prihodki (DNR) 18.269 DNR > 0 DNR < 0 Upravičeni izdatki (Max EE=DIC-DNR) 971.351 989.619 Finančna vrzel oz. stopnja primanjkljaja 98,15% 100,00% (R = EE/DIC) Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R) 1.019.372 1.038.543 Najvišja stopnja sofinanciranja (CRpa) 85% 85% Izračun najvišjega zneska nepovratnih 866.466 882.762 sredstev (DA*CRpa)

Vsi izračuni so podani v prilogi v tabeli 10, 11 in 12. Finančna vrzel – Stopnja primanjkljaja v financiranju (R) = 98,15%

Po predvidevanjih in izračunih v prejšnjih poglavjih vidimo, da vrednost izračunanega najvišjega zneska nepovratnih sredstev na podlagi finančne vrzeli (stopnje primanjkljaja v financiranju) presega znesek sofinanciranja s strani SVLR. Po opravljenih izračunih vidimo, da bo vrednost sofinanciranih sredstev (zaprošenih) v našem investicijskem projektu znašala 707.243,00 EUR, kar pa je za 159.222,92 EUR manj kot je vrednost izračunanega najvišjega zneska nepovratnih sredstev na podlagi izračunane finančne vrzeli (oz. stopnje primanjkljaja v financiranju). Izračunani najvišji znesek nepovratnih sredstev na podlagi finančne vrzeli (98,15%) znaša 866.465,92 EUR.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 99 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

15 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN TVEGANJ

15.1 Analiza občutljivosti

V času obratovanja so dejanski poslovni rezultati le redko enaki tistim, ki so načrtovani v investicijskih programih. Vseh dogodkov namrečne moremo vnaprej predvideti, zato načrtujemo le bolj ali manj verjetne rezultate in na njihovi osnovi izračunamo kazalnike upravičenosti investicijskega projekta. Prav zaradi negotovosti, s tem pa tudi tveganosti takšnih ocen, je pri presojanju upravičenosti izvedbe investicijskega projekta pomembno tudi, da ugotovimo, koliko se lahko spremenijo posamezni stroški in prihodki, da investicijski projekt, katerega upravičenost dokazujemo s pomočjo izbranih kriterijev, ne postane še bolj neupravičen.

Z analizo upravičenosti testiramo vpliv posameznih vhodnih podatkov na končne zaključke. Analiza občutljivosti pomeni ponavljanje izračunane neto sedanje vrednosti, relativne neto sedanje vrednosti, notranje (interne) stopnje donosnosti, modificirane notranje (interne) stopnje donosnosti, koeficienta K/S ter dobe vračanja sredstev investicijskega projekta ob spreminjanju posameznih planiranih vhodnih podatkov. Pri Varianti I – Varianta brez investicije je bila narejena analiza občutljivosti le za neto sedanjo vrednost, koeficient K/S in modificirano notranjo (interno) stopnjo donosnosti, saj do konkretnih investicijskih vlaganj ni prišlo.

Pri analizi občutljivosti je potrebno najprej ugotoviti tiste parametre, ki so po svoji velikosti in pomembnosti ključni za celoten investicijski projekt. Le-te imenujemo kritični parametri in so tisti elementi poslovnih napovedi, katerih majhna sprememba močno spreminja končni rezultat in s tem tudi na kazalnike upravičenosti investicijskega projekta. Pri obravnavanem investicijskem projektu smo izbrali naslednje kritične parametre: . investicijska vlaganja, . diskontna stopnja, . skupna, polna vode (seštevek skupne cene oskrbe s pitno vodo in cene odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod) ter . število prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap.

Poudariti moramo, da pri analizi občutljivosti pri Varianti I – Varianta brez investicije nismo naredili analize občutljivosti za spreminjanje obsega investicijskih vlaganj, saj do njih ni prišlo. Rezultate analize občutljivosti prikazujemo v tabelah 29 – 42. 4

4 V tabelah 29 – 42 smo spremembo podatka podali v stopnjah rasti v %. Poleg tega smo uporabili naslednje kratice za: ▫ NSV – Neto sedanja vrednost (v EUR), ▫ Relativna NSV – Relativna sedanja vrednost (v EUR), ▫ ISD – Notranja (interna) stopnja donosnosti (v %), ▫ MISD – Modificirana notranja (interna) stopnja donosnosti (v %), ▫ Koeficient K/S – razmerje med koristmi in stroški ter ▫ DV – Doba vračanja vloženih sredstev (od začetka gradnje v 2011-2012) (v letih).

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 100 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

15.1.1 Analiza občutljivosti ob spreminjanju obsega investicijskih vlaganj

Analiza občutljivosti ob spreminjanju obsega investicijskih vlaganj je bila narejena le za Varianto II – Varianta z investicijo, saj pri Varianti I – Varianta brez investicije do investicijskih vlaganj ni prišlo.

Tabela 29: Analiza občutljivosti s spreminjanjem obsega investicijskih vlaganj pri Varianti II ob diskontni stopnji 7% - finančna analiza. Sprememba investicijskih Doba koeficient NSV Relativna NSV ISD MISD vlaganj vračanja K/S 50,0% -1.466.161 EUR -0,99 EUR Neg. -4,37% 579,2 0,568 40,0% -1.367.199 EUR -0,99 EUR Neg. -4,16% 540,6 0,590 30,0% -1.268.238 EUR -0,99 EUR Neg. -3,93% 502,0 0,614 20,0% -1.169.276 EUR -0,98 EUR Neg. -3,68% 463,4 0,639 10,0% -1.070.314 EUR -0,98 EUR Neg. -3,41% 424,7 0,667 0,0% -971.352 EUR -0,98 EUR Neg. -3,11% 386,1 0,697 -10,0% -872.390 EUR -0,98 EUR Neg. -2,78% 347,5 0,730 -20,0% -773.428 EUR -0,98 EUR Neg. -2,41% 308,9 0,767 -30,0% -674.466 EUR -0,97 EUR Neg. -1,99% 270,3 0,807 -40,0% -575.504 EUR -0,97 EUR Neg. -1,52% 231,7 0,852 -50,0% -476.542 EUR -0,96 EUR Neg. -0,95% 193,1 0,902

Tabela 30: Analiza občutljivosti s spreminjanjem obsega investicijskih vlaganj pri Varianti II ob diskontni stopnji 7% - ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi). Sprememba investicijskih Doba koeficient NSV Relativna NSV ISD MISD vlaganj vračanja K/S 50,0% 2.015.233 EUR 1,79 EUR 14,45% 10,72% 7,5 5,663 40,0% 2.090.086 EUR 1,99 EUR 15,05% 10,98% 7,0 5,860 30,0% 2.164.939 EUR 2,22 EUR 15,71% 11,25% 6,4 6,072 20,0% 2.239.791 EUR 2,49 EUR 16,44% 11,54% 5,9 6,299 10,0% 2.314.644 EUR 2,81 EUR 17,27% 11,86% 5,4 6,544 0,0% 2.389.496 EUR 3,19 EUR 18,21% 12,21% 4,8 6,809 -10,0% 2.464.349 EUR 3,66 EUR 19,29% 12,59% 4,3 7,096 -20,0% 2.539.201 EUR 4,24 EUR 20,56% 13,02% 3,7 7,408 -30,0% 2.614.054 EUR 4,99 EUR 22,09% 13,51% 3,2 7,750 -40,0% 2.688.906 EUR 5,99 EUR 23,97% 14,07% 2,7 8,124 -50,0% 2.763.759 EUR 7,38 EUR 26,38% 14,74% 2,1 8,536

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 101 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

15.1.2 Analiza občutljivosti ob spreminjanju diskontne stopnje

Tabela 31: Analiza občutljivosti s spreminjanjem diskontne stopnje pri Varianti I – finančna analiza. Sprememba diskontne NSV MISD koeficient K/S stopnje 50,0% -22.599 EUR -100,00% 0,732 40,0% -23.953 EUR -100,00% 0,732 30,0% -25.454 EUR -100,00% 0,732 20,0% -27.124 EUR -100,00% 0,732 10,0% -28.986 EUR -100,00% 0,732 0,0% -31.070 EUR -100,00% 0,732 -10,0% -33.411 EUR -100,00% 0,732 -20,0% -36.048 EUR -100,00% 0,732 -30,0% -39.029 EUR -100,00% 0,732 -40,0% -42.410 EUR -100,00% 0,732 -50,0% -46.259 EUR -100,00% 0,732

Tabela 32: Analiza občutljivosti s spreminjanjem diskontne stopnje pri Varianti II – finančna analiza. Sprememba diskontne Doba koeficient NSV Relativna NSV ISD MISD stopnje vračanja K/S 50,0% -995.757 EUR -1,01 EUR Neg. -3,08% 734,3 0,697 40,0% -992.915 EUR -1,00 EUR Neg. -3,09% 643,7 0,697 30,0% -989.272 EUR -1,00 EUR Neg. -3,09% 565,1 0,697 20,0% -984.634 EUR -1,00 EUR Neg. -3,10% 496,8 0,697 10,0% -978.761 EUR -0,99 EUR Neg. -3,10% 437,6 0,697 0,0% -971.352 EUR -0,98 EUR Neg. -3,11% 386,1 0,697 -10,0% -962.035 EUR -0,97 EUR Neg. -3,11% 341,5 0,697 -20,0% -950.346 EUR -0,96 EUR Neg. -3,12% 302,7 0,697 -30,0% -935.707 EUR -0,95 EUR Neg. -3,13% 269,0 0,697 -40,0% -917.393 EUR -0,93 EUR Neg. -3,14% 239,8 0,697 -50,0% -894.503 EUR -0,90 EUR Neg. -3,15% 214,3 0,697

Tabela 33: Analiza občutljivosti s spreminjanjem diskontne stopnje pri Varianti I – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi). Sprememba diskontne NSV MISD koeficient K/S stopnje 50,0% -1.844.225 EUR -100,00% 0,019 40,0% -2.028.651 EUR -100,00% 0,019 30,0% -2.238.489 EUR -100,00% 0,019 20,0% -2.477.908 EUR -100,00% 0,019 10,0% -2.751.849 EUR -100,00% 0,019 0,0% -3.066.176 EUR -100,00% 0,019 -10,0% -3.427.871 EUR -100,00% 0,019 -20,0% -3.845.259 EUR -100,00% 0,019 -30,0% -4.328.293 EUR -100,00% 0,019 -40,0% -4.888.901 EUR -100,00% 0,019 -50,0% -5.541.403 EUR -100,00% 0,019

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 102 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 34: Analiza občutljivosti s spreminjanjem diskontne stopnje pri Varianti II – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi). Sprememba diskontne Doba koeficient NSV Relativna NSV ISD MISD stopnje vračanja K/S 50,0% 1.108.344 EUR 1,48 EUR 18,21% 13,87% 5,7 6,809 40,0% 1.301.017 EUR 1,74 EUR 18,21% 13,52% 5,5 6,809 30,0% 1.520.574 EUR 2,03 EUR 18,21% 13,18% 5,3 6,809 20,0% 1.771.476 EUR 2,37 EUR 18,21% 12,85% 5,1 6,809 10,0% 2.059.018 EUR 2,75 EUR 18,21% 12,52% 5,0 6,809 0,0% 2.389.496 EUR 3,19 EUR 18,21% 12,21% 4,8 6,809 -10,0% 2.770.416 EUR 3,70 EUR 18,21% 11,90% 4,7 6,809 -20,0% 3.210.747 EUR 4,29 EUR 18,21% 11,60% 4,5 6,809 -30,0% 3.721.230 EUR 4,97 EUR 18,21% 11,31% 4,4 6,809 -40,0% 4.314.755 EUR 5,76 EUR 18,21% 11,02% 4,2 6,809 -50,0% 5.006.832 EUR 6,69 EUR 18,21% 10,75% 4,1 6,809

15.1.3 Analiza občutljivosti ob spreminjanju skupne, polne cene vode

Tabela 35: Analiza občutljivosti s spreminjanjem skupne, polne cene vode pri Varianti I ob diskontni stopnji 7,0% – finančna analiza. Sprememba skupne, polne NSV MISD koeficient K/S cene vode 50,0% -25.666 EUR -9,11% 0,775 40,0% -26.747 EUR -10,72% 0,769 30,0% -27.828 EUR -14,83% 0,761 20,0% -28.909 EUR -100,00% 0,753 10,0% -29.990 EUR -100,00% 0,744 0,0% -31.070 EUR -100,00% 0,732 -10,0% -32.151 EUR -100,00% 0,719 -20,0% -33.232 EUR -100,00% 0,703 -30,0% -34.313 EUR -100,00% 0,684 -40,0% -35.394 EUR -100,00% 0,660 -50,0% -36.475 EUR -100,00% 0,629

Tabela 36: Analiza občutljivosti s spreminjanjem skupne, polne cene vode pri Varianti II ob diskontni stopnji 7,0% – finančna analiza. Sprememba skupne, polne Doba koeficient NSV Relativna NSV ISD MISD cene vode vračanja K/S 50,0% -930.510 EUR -0,94 EUR Neg. -2,48% 137,4 0,763 40,0% -938.678 EUR -0,95 EUR Neg. -2,71% 145,7 0,750 30,0% -946.847 EUR -0,96 EUR Neg. -2,89% 158,2 0,738 20,0% -955.015 EUR -0,97 EUR Neg. -3,01% 179,8 0,725 10,0% -963.183 EUR -0,97 EUR Neg. -3,07% 225,5 0,711 0,0% -971.352 EUR -0,98 EUR Neg. -3,11% 386,1 0,697 -10,0% -979.520 EUR -0,99 EUR Neg. -3,14% 391,8 0,683 -20,0% -987.689 EUR -1,00 EUR Neg. -3,17% 413,4 0,668 -30,0% -995.857 EUR -1,01 EUR Neg. -3,20% 459,0 0,653 -40,0% -1.004.025 EUR -1,01 EUR Neg. -3,24% 502,6 0,637 -50,0% -1.012.194 EUR -1,02 EUR Neg. -3,27% 663,3 0,621

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 103 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 37: Analiza občutljivosti s spreminjanjem skupne, polne cene vode Varianti I ob diskontni stopnji 7,0% – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi). Sprememba skupne, polne NSV MISD koeficient K/S cene vode 50,0% -3.065.516 EUR -100,00% 0,028 40,0% -3.065.648 EUR -100,00% 0,026 30,0% -3.065.780 EUR -100,00% 0,024 20,0% -3.065.912 EUR -100,00% 0,022 10,0% -3.066.044 EUR -100,00% 0,020 0,0% -3.066.176 EUR -100,00% 0,019 -10,0% -3.066.308 EUR -100,00% 0,017 -20,0% -3.066.440 EUR -100,00% 0,015 -30,0% -3.066.572 EUR -100,00% 0,013 -40,0% -3.066.704 EUR -100,00% 0,011 -50,0% -3.066.836 EUR -100,00% 0,009

Tabela 38: Analiza občutljivosti s spreminjanjem skupne, polne cene vode pri Varianti II ob diskontni stopnji 7,0% – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi). Sprememba skupne, polne Doba koeficient NSV Relativna NSV ISD MISD cene vode vračanja K/S 50,0% 2.436.246 EUR 3,25 EUR 18,47% 12,26% 4,6 7,230 40,0% 2.426.896 EUR 3,24 EUR 18,42% 12,25% 4,7 7,140 30,0% 2.417.546 EUR 3,23 EUR 18,37% 12,24% 4,7 7,053 20,0% 2.408.196 EUR 3,22 EUR 18,31% 12,23% 4,7 6,969 10,0% 2.398.846 EUR 3,20 EUR 18,26% 12,22% 4,8 6,888 0,0% 2.389.496 EUR 3,19 EUR 18,21% 12,21% 4,8 6,809 -10,0% 2.380.146 EUR 3,18 EUR 18,16% 12,19% 4,9 6,732 -20,0% 2.370.796 EUR 3,17 EUR 18,10% 12,18% 4,9 6,658 -30,0% 2.361.446 EUR 3,15 EUR 18,05% 12,17% 4,9 6,586 -40,0% 2.352.096 EUR 3,14 EUR 18,00% 12,16% 5,0 6,516 -50,0% 2.342.746 EUR 3,13 EUR 17,94% 12,15% 5,0 6,448

15.1.4 Analiza občutljivosti ob spreminjanju števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap

Tabela 39: Analiza občutljivosti s spreminjanjem števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap pri Varianti I ob diskontni stopnji 7,0% – finančna analiza. Sprememba števila prebivalcev naselij Zemono, NSV MISD koeficient K/S Sanabor in Slap 50,0% -22.666 EUR -9,77% 0,804 40,0% -23.867 EUR -11,23% 0,794 30,0% -25.308 EUR -15,19% 0,783 20,0% -26.989 EUR -100,00% 0,770 10,0% -28.910 EUR -100,00% 0,753 0,0% -31.070 EUR -100,00% 0,732 -10,0% -33.471 EUR -100,00% 0,706 -20,0% -36.112 EUR -100,00% 0,672 -30,0% -38.993 EUR -100,00% 0,629 -40,0% -42.114 EUR -100,00% 0,572 -50,0% -45.475 EUR -100,00% 0,498

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 104 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 40: Analiza občutljivosti s spreminjanjem števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap pri Varianti II ob diskontni stopnji 7,0% – finančna analiza. Sprememba števila Doba koeficient prebivalcev naselij Zemono, NSV Relativna NSV ISD MISD vračanja K/S Sanabor in Slap 50,0% -870.140 EUR -0,88 EUR Neg. -0,38% 182,5 0,846 40,0% -893.602 EUR -0,90 EUR Neg. -1,07% 203,0 0,815 30,0% -915.454 EUR -0,93 EUR Neg. -1,88% 280,8 0,785 20,0% -935.697 EUR -0,95 EUR Neg. -2,63% 292,3 0,755 10,0% -954.329 EUR -0,96 EUR Neg. -3,00% 352,2 0,726 0,0% -971.352 EUR -0,98 EUR Neg. -3,11% 386,1 0,697 -10,0% -986.765 EUR -1,00 EUR Neg. -3,17% 420,1 0,670 -20,0% -1.000.567 EUR -1,01 EUR Neg. -3,22% 480,0 0,644 -30,0% -1.012.760 EUR -1,02 EUR Neg. -3,27% 551,3 0,620 -40,0% -1.023.344 EUR -1,03 EUR Neg. -3,31% 622,7 0,598 -50,0% -1.032.317 EUR -1,04 EUR Neg. -3,35% 700,5 0,579

Tabela 41: Analiza občutljivosti s spreminjanjem števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap pri Varianti I ob diskontni stopnji 7,0% – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi). Sprememba števila prebivalcev naselij Zemono, NSV MISD koeficient K/S Sanabor in Slap 50,0% -2.582.610 EUR -10,68% 0,046 40,0% -2.711.113 EUR -15,01% 0,039 30,0% -2.823.721 EUR -100,00% 0,033 20,0% -2.920.434 EUR -100,00% 0,027 10,0% -3.001.253 EUR -100,00% 0,023 0,0% -3.066.176 EUR -100,00% 0,019 -10,0% -3.115.205 EUR -100,00% 0,015 -20,0% -3.148.339 EUR -100,00% 0,012 -30,0% -3.165.578 EUR -100,00% 0,009 -40,0% -3.166.923 EUR -100,00% 0,007 -50,0% -3.152.372 EUR -100,00% 0,005

Tabela 42: Analiza občutljivosti s spreminjanjem števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap pri Varianti II ob diskontni stopnji 7,0% – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi). Sprememba števila Doba koeficient prebivalcev naselij Zemono, NSV Relativna NSV ISD MISD vračanja K/S Sanabor in Slap 50,0% 3.799.013 EUR 5,08 EUR 26,36% 13,56% 2,1 7,537 40,0% 3.455.690 EUR 4,62 EUR 24,24% 13,27% 2,5 7,371 30,0% 3.143.076 EUR 4,20 EUR 22,39% 12,99% 2,9 7,213 20,0% 2.861.173 EUR 3,82 EUR 20,78% 12,72% 3,4 7,065 10,0% 2.609.979 EUR 3,49 EUR 19,39% 12,45% 4,1 6,929 0,0% 2.389.496 EUR 3,19 EUR 18,21% 12,21% 4,8 6,809 -10,0% 2.199.723 EUR 2,94 EUR 17,22% 11,96% 5,7 6,706 -20,0% 2.040.659 EUR 2,73 EUR 16,42% 11,73% 6,7 6,624 -30,0% 1.912.306 EUR 2,55 EUR 15,79% 11,53% 7,7 6,566 -40,0% 1.814.663 EUR 2,42 EUR 15,32% 11,39% 8,6 6,534 -50,0% 1.747.730 EUR 2,33 EUR 15,02% 11,28% 9,4 6,529

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 105 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

15.1.5 Občutljivost neto sedanje vrednosti in koeficienta K/S na spremembo ključnih parametrov

Slika 5: Občutljivost neto sedanje vrednosti na spremembo ključnih parametrov pri Varianti I – finančna analiza.

Iz slike 5 je razvidno, da je pri Varianti I - finančna analiza, dinamičen kazalec upravičenosti investicijskega projekta finančna neto sedanja vrednost – NSV najbolj odvisna od spremembe diskontne stopnje, nato od spremembe števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter šele nato od spremembe skupne, polne cene vode. Vsi trije parametri so v pozitivni odvisnosti s finančno neto sedanjo vrednostjo. To pomeni, da bo npr. višji skupni, polni ceni vode (seštevek cene za oskrbo s pitno vodo ter cene za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod) finančna neto sedanja vrednost narasla, ob predpostavki, da ostanejo vsi ostali parametri nespremenjeni.

Slika 6: Občutljivost neto sedanje vrednosti na spremembo ključnih parametrov pri Varianti I – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi).

Iz slike 6 je razvidno, da je pri Varianti I - ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi), dinamičen kazalec upravičenosti investicijskega projekta ekonomska neto sedanja vrednost – NSV najbolj odvisna od spremembe diskontne stopnje, nato od spremembe števila prebivalcev naselij Zemono,

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 106 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Sanabor in Slap ter šele nato od spremembe skupne, polne cene vode. Vsi trije parametri so v pozitivni odvisnosti z ekonomsko neto sedanjo vrednostjo.

Slika 7: Občutljivost koeficienta K/S na spremembo ključnih parametrov pri Varianti I – finančna analiza.

Iz slike 7 je razvidno, da je pri Varianti I – finančna analiza, dinamičen kazalec upravičenosti investicijskega projekta finančni koeficient K/S najbolj odvisen od spremembe števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter šele nato od spremembe skupne, polne cene vode. Oba parametra sta v pozitivni odvisnosti s finančnim koeficientom K/S. Finančni koeficient K/S pa ni odvisen od spremembe diskontne stopnje.

Slika 8: Občutljivost koeficienta K/S na spremembo ključnih parametrov pri Varianti I – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi).

Iz slike 8 je razvidno, da je pri Varianti I – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi), dinamičen kazalec upravičenosti investicijskega projekta ekonomski koeficient K/S najbolj odvisen od spremembe števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter šele nato od spremembe skupne,

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 107 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« polne cene vode. Oba parametra sta v pozitivni odvisnosti z ekonomskim koeficientom K/S. Ekonomski koeficient K/S pa ravno tako kot finančni koeficient K/S ni odvisen od spremembe diskontne stopnje.

Slika 9: Občutljivost neto sedanje vrednosti na spremembo ključnih parametrov pri Varianti II – finančna analiza.

Iz slike 9 je razvidno, da je pri Varianti II - finančna analiza, dinamičen kazalec upravičenosti investicijskega projekta finančna neto sedanja vrednost – NSV najbolj odvisna od spremembe obsega investicijskih vlaganj, nato od spremembe števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap, od spremembe diskontne stopnje ter šele nato od spremembe skupne, polne cene vode. Tako parameter vrednost vloženih investicijskih sredstev kot tudi parameter diskontna stopnja sta v negativni odvisnosti s finančno neto sedanjo vrednostjo investicijskega projekta. To pomeni, da npr. ob višji vrednosti investicijskih sredstev, bo finančna neto sedanja vrednost investicijskega projekta padla, ob predpostavki, da ostanejo vsi ostali parametri nespremenjeni. Finančna neto sedanja vrednost pri Varianti II pa je v pozitivni odvisnosti s parametrom število prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s parametrom skupna, polna cena vode, saj npr. ob višji skupni, polni ceni vode bo finančna neto sedanja vrednost investicijskega projekta pri Varianti II narasla, ob predpostavki, da ostanejo vsi ostali parametri nespremenjeni.

Iz slike 10 je razvidno, da je pri Varianti II - ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi), dinamičen kazalec upravičenosti investicijskega projekta ekonomska neto sedanja vrednost – NSV najbolj odvisna od spremembe diskontne stopnje, nato od spremembe števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap, nato od spremembe obsega investicijskih vlaganj ter šele nato od spremembe skupne, polne cene vode. Tako parameter diskontna stopnja kot tudi parameter višina vloženih investicijskih sredstev sta v negativni odvisnosti z ekonomsko neto sedanjo vrednostjo investicijskega projekta, medtem ko sta parametra skupna, polna cena vode ter število prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap v pozitivni odvisnosti z ekonomsko neto sedanjo vrednostjo investicijskega projekta.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 108 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Slika 10: Občutljivost neto sedanje vrednosti na spremembo ključnih parametrov pri Varianti II – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi).

Iz slike 11 je razvidno, da je pri Varianti II – finančna analiza, dinamičen kazalec upravičenosti investicijskega projekta finančni koeficient K/S najbolj odvisen od spremembe obsega investicijskih vlaganj, nato od spremembe števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter šele nato od spremembe skupne, polne cene vode. Finančni koeficient K/S pa ni odvisen od spremembe diskontne stopnje (med njima ni odvisnosti). Parameter vrednost vloženih investicijskih sredstev je v negativni odvisnosti s finančnim koeficientom K/S, medtem ko sta parametra število prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter skupna, polna cena vode v pozitivni odvisnosti s finančnim koeficientom K/S.

Slika 11: Občutljivost koeficienta K/S na spremembo ključnih parametrov pri Varianti II – finančna analiza.

Iz slike 12 je razvidno, da je pri Varianti II – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi), dinamičen kazalec upravičenosti investicijskega projekta ekonomski koeficient K/S najbolj odvisen od

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 109 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« spremembe obsega investicijskih vlaganj, nato od spremembe števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter šele nato od spremembe skupne, polne cene vode. Ekonomski koeficient K/S ravno tako ni odvisen od spremembe diskontne stopnje (med njima ni odvisnosti). Parametra število prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter skupna, polna cena vode sta v pozitivni odvisnosti z ekonomskim koeficientom K/S, medtem ko je parameter vrednost vloženih investicijskih sredstev v negativni odvisnosti z ekonomskim koeficientom K/S.

Slika 12: Občutljivost koeficienta K/S na spremembo ključnih parametrov pri Varianti II – ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi).

Z izvedeno analizo občutljivosti smo testirali vse dinamične kazalnike upravičenosti investicijskega projekta, izračunane na podlagi finančne in ekonomske analize (CBA - Analize stroškov in koristi). Pri tem smo večjo pozornost namenili finančni in ekonomski neto sedanji vrednosti investicijskega projekta ter finančnemu in ekonomskemu koeficientu K/S (razmerje koristi/stroški).

Tabela 43: Analiza občutljivosti finančne neto sedanje vrednosti.

Varianta I - Varianta BREZ investicije Varianta II - Varianta Z investicijo Ključni parametri Osnovni scenarij + 50% - 50% Osnovni scenarij + 50% - 50% Investicijska vlaganja -31.070 / / -971.352 -1.466.161 -476.542 Diskontna stopnja -31.070 -22.599 -46.259 -971.352 -995.757 -894.503 Skupna, polna cena vode -31.070 -25.666 -36.475 -971.352 -930.510 -1.012.194 Število prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap -31.070 -22.666 -45.475 -971.352 -870.140 -1.032.317

Tabela 44: Analiza občutljivosti ekonomske neto sedanje vrednosti.

Varianta I - Varianta BREZ investicije Varianta II - Varianta Z investicijo Ključni parametri Osnovni scenarij + 50% - 50% Osnovni scenarij + 50% - 50% Investicijska vlaganja -3.066.176 / / 2.389.496 2.015.233 2.763.759 Diskontna stopnja -3.066.176 -1.844.225 -5.541.403 2.389.496 1.108.344 5.006.832 Skupna, polna cena vode -3.066.176 -3.065.516 -3.066.836 2.389.496 2.436.246 2.342.746 Število prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap -3.066.176 -2.582.610 -3.152.372 2.389.496 3.799.013 1.747.730

Iz zgornjih tabel 43 in 44 je razvidno, da ima pri Varianti I – Varianta brez investicije najbolj značilen vpliv na spremembo finančne neto sedanje sprememba diskontne stopnje, pri Varianti II – Varianta z investicijo

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 110 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« pa sprememba obsega investicijskih vlaganj, ki pa pri Varianto I na finančno neto sedanjo vrednost ne vpliva, saj do investicijskih vlaganj ne bo prišlo. Na drugem mestu je po moči vpliva na finančno neto sedanjo vrednost tako pri Varianti I kot tudi pri Varianti II sprememba števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap. Pri Varianti II je na tretjem mestu po moči vpliva na finančno neto sedanjo vrednost sprememba diskontne stopnje. Najmanjši vpliv na finančno neto sedanjo vrednosti pa ima tako pri Varianti I kot tudi pri Varianti II sprememba skupne, polne cene vode. Pri vplivu na ekonomsko neto sedanjo vrednost pa ima najznačilnejši vpliv tako pri Varianti I kot tudi pri Varianti II sprememba diskontne stopnje, ki ima izrazito močnejši vpliv na ekonomsko neto sedanjo vrednost kot na finančno neto sedanjo vrednost (pri obeh variantah je močvpliva skoraj enaka oz. je le-ta malenkost večja pri Varianti II). Po moči vpliva na ekonomsko neto sedanjo vrednost je na drugem mestu tako pri Varianti I kot tudi pri Varianti II sprememba števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap, ki je pri obeh variantah močnejši kot na finančno neto sedanjo vrednost. Le-ta je pri Varianti II veliko močnejši kot pri Varianti I. Malenkost šibkejši vpliv na ekonomsko neto sedanjo vrednost kot na finan čno neto sedanjo vrednost ima pri Varianti II sprememba obsega investicijskih vlaganj. Ravno tako kot pri finančni analizi pa tudi pri ekonomski analizi (CBA - Analizi stroškov in koristi) pri Varianti I sprememba obsega investicijskih vlaganj nima vpliva na ekonomsko neto sedanjo vrednost, saj do investicijskih vlaganj ne bo prišlo. Na zadnjem mestu po moči vpliva na ekonomsko neto sedanjo vrednost je tako pri Varianti I kot tudi pri Varianti II sprememba skupne, polne cene vode. Le-ta je pri Varianti II močnejši kot pri Varianti I ter pri Varianti II nekoliko močnejši kot na finančno neto sedanjo vrednost, medtem ko je pri Varianti I šibkejši kot na finančno neto sedanjo vrednost.

Tabela 45: Analiza občutljivosti finančnega koeficienta K/S (razmerje koristi / stroški).

Varianta I - Varianta BREZ investicije Varianta II - Varianta Z investicijo Ključni parametri Osnovni scenarij + 50% - 50% Osnovni scenarij + 50% - 50% Investicijska vlaganja 0,732 / / 0,697 0,568 0,902 Diskontna stopnja 0,732 0,732 0,732 0,697 0,697 0,697 Skupna, polna cena vode 0,732 0,775 0,629 0,697 0,763 0,621 Število prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap 0,732 0,804 0,498 0,697 0,846 0,579

Tabela 46: Analiza občutljivosti ekonomskega koeficienta K/S (razmerje koristi / stroški).

Varianta I - Varianta BREZ investicije Varianta II - Varianta Z investicijo Ključni parametri Osnovni scenarij + 50% - 50% Osnovni scenarij + 50% - 50% Investicijska vlaganja 0,019 / / 6,809 5,663 8,536 Diskontna stopnja 0,019 0,019 0,019 6,809 6,809 6,809 Skupna, polna cena vode 0,019 0,028 0,009 6,809 7,230 6,448 Število prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap 0,019 0,046 0,005 6,809 7,537 6,529

Iz tabel 45 in 46 vidimo, da ima pri Varianti I najbolj značilen vpliv na finančni koeficient K/S (razmerje koristi / stroški) sprememba števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap, ki je pri Varianti II na drugem mestu po moči vpliva in je le-ta šibkejši kot pri Varianti I. Na prvem mestu po moči vpliva na finančni koeficient K/S pri Varianti II je sprememba obsega investicijskih vlaganj, ki ga pri Varianti I ni, saj pri Varianti I do investicijskih vlaganj ne bo prišlo. Tako pri Varianti I kot tudi pri Varianti II pa ima najmanjši vpliv na finančni koeficient K/S sprememba skupne, polne cene vode, ki je pri obeh variantah skoraj enak. Na ekonomski koeficient K/S pri Varianti II najbolj (izrazito močneje kot na finančni koeficient K/S) vpliva sprememba obsega investicijskih vlaganj, ki ga pri Varianti I ni, saj pri Varianti I do investicijskih vlaganj ne bo prišlo. Sprememba obsega investicijskih vlaganj ima pri Varianti II močnejši vpliv na ekonomski koeficient K/S kot na finančni koeficient K/S. Na drugem mestu je po moči vpliva na ekonomski koeficient K/S pri Varianti II sprememba števila prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 111 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

(le-ta je izrazito močnejši kot na finančni koeficient K/S), ki je pri Varianti I na prvem mestu, čeprav je vpliv zelo šibak in manjši kot na finančni koeficient K/S. Le-ta je pri Varianti II izrazito močnejši kot pri Varianti I. Na zadnjem mestu po moči vpliva na ekonomski koeficient K/S je pri obeh variantah sprememba skupne, polne cene vode, ki je pri Varianti II močnejši kot na finančni koeficient K/S, pri Varianti I pa komaj zaznaven. Na finančni kot tudi na ekonomski koeficient K/S pa tako pri Varianti I kot tudi pri Varianti II nima nobenega vpliva sprememba diskontne stopnje.

15.2 Analiza tveganj

Glede na analizo občutljivosti, ki je bila narejena v predhodnih poglavjih 15 poglavja, smo ugotovili, katera sprememba ključnih parametrov najbolj vpliva na posamezno varianto. Pri vrednotenju Variante I in Variante II so bila za vsako varianto definirana in upoštevana tudi določna tveganja.

Varianta I – Varianta brez investicije:  porast stroškov (predvsem dodatnih stroškov oz. znižanja prihodkov) vzdrževanja dotrajane, na nekaterih delih celo improvizirane komunalne infrastrukture (komunalnega sistema) in vodovoda, bi pripeljalo do poslabšanja že tako slabega finančnega kot tudi ekonomskega koeficienta K/S  VELIKA verjetnost;  zaradi neurejene komunalne infrastrukture (neurejenega kanalizacijskega sistema, odsotnosti čistilne naprave, nepovezanosti kanalizacijskega sistema s čistilno napravo; dotrajanega, ne- vodotesnega vodovodnega sistema) lahko pride do ekoloških katastrof, kar bi pomenilo za občino še večje stroške za sanacijo le-teh  VELIKA verjetnost;  zastoj razvoja gospodarstva  onemogočen bi bil hitrejši gospodarski razvoj občine SREDNJA verjetnost;  neizpolnjeni plan Občine Vipava in nezadovoljene zakonske zahteve Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode  VELIKA verjetnost;  nedokončana, neurejena komunalna infrastruktura na območju Občine Vipava  VELIKA verjetnost;  nadaljnje zaostajanje razvoja podeželje  VELIKA verjetnost;  možnost okužbe oz. zdravstvenih problemov prebivalcev na območju predvidenega investicijskega projekta zaradi neurejene komunalne in vodooskrbne infrastrukture SREDNJA verjetnost;  rast prebivalstva bi stagnirala ali celo padala in prišlo bi tudi bo odseljevanja prebivalcev  MANJŠA do SREDNJA verjetnost.

Varianta II – Varianta z investicijo:  porast vloženih investicijskih sredstev (ob neustrezni, neracionalni izbiri izvajalcev investicijskega projekta in porasta cen surovin) bi negativno vplival na že tako negativno finančno neto sedanjo vrednost investicijskega projekta in finančni koeficient K/S ter tudi na ekonomsko neto sedanjo vrednost (neto sedanjo vrednost na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) investicijskega projekta in ekonomski koeficient K/S (koeficient K/S na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi)  VELIKA verjetnost;  na slabšo finančno in ekonomsko neto sedanjo vrednost (neto sedanjo vrednost na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) investicijskega projekta in ekonomski koeficient K/S (koeficient K/S na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi) bi ravno tako vplivala manjša rast (oz. padec) prebivalstva naselij od planirane v našem modelu in bi tako imeli nižjo letno količino komunalnih

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 112 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

odpadnih vod ter nižjo letno porabo pitne in sanitarne vode, kar bi znižalo planirane prihodke (prilive)  SREDNJA verjetnost;  neuspešno izveden javni razpis bi občini povzročil dodatne finančne odhodke ter povečane finančne odlive, saj bi znižal finančno notranjo (interno) stopnjo donosnosti lastnega kapitala ter finančno neto sedanjo vrednost lastnega kapitala, ker bi se morala občina dodatno zadolžiti  SREDNJA verjetnost;  nepravočasna izvedba investicijskega projekta bi znižala planirane, predvsem ekonomske prilive (prilive na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi), kar bo poslabšalo vse ekonomske dinamične kazalnike upravičenosti investicijskega projekta (dinamične kazalnike na podlagi CBA - Analize stroškov in koristi); poleg tega pa bi lahko prišlo tudi do ne-koriščenja vseh planiranih sredstev pridobljenih z javnim razpisom, kar bi pomenilo dodaten strošek v proračunu občine  MANJŠA verjetnost.

Pri analizi tveganja in občutljivosti pa primerjamo variante tudi z vidika izvedljivosti glede na postavljene roke in vplive faktorjev, ki bi izvedbo investicijskega projekta lahko upočasnili ali celo zavrli. Faktorji tveganja: 1. Prostor-lokacija: namembnost zemljišča po planu, lastništvo zemljišč, služnosti, naravne in ekološke omejitve, sprejemljivost izvedbe investicijskega projekta s strani okoliških prebivalcev, hitrost pridobivanja dovoljenj in soglasij, usklajenost s strategijami razvoja in z zakonodajo, stanje obstoječe komunalne in infrastrukturne opremljenosti ipd. 2. Izvedba: rok izvedbe, organizacija izvajanja in upravljanja investicijskega projekta, kvaliteta del vezanih na čas ipd. 3. Finance: možnost in realnost virov sredstev v povezavi z vrednostjo (stroški) investicijskega projekta in boniteto. Pri faktorjih ocenjujemo stopnjo občutljivosti (tveganja) z oznako: visoka (-), srednja (0), nizka (+).

Tabela 47: Ocena variant na podlagi analize tveganja in občutljivosti z vidika izvedljivosti. Kazalec/ Stopnja občutljivosti (tveganja) Varianta I Varianta II Varianta BREZ investicije Varianta Z investicijo Prostor Usklajenost s strategijami razvoja in z zakonodajo visoka - nizka + Lastništvo nizka + nizka + Dostopnost srednja 0 srednja 0 Ekološka sprejemljivost visoka - nizka + Dovoljenja-soglasja nizka + srednja 0 Komunalna oprema visoka - nizka + Izvedba Rok izvedbe nizka + srednja 0 Organizacija izvajanja nizka + nizka + Finance Viri financiranja nizka + srednja 0 Možnost vpliva na višino stroškov inv. projekta nizka + nizka + Skupaj 6 + / 1 (0) / 3 - 6 + / 4 (0) / 0 - Rezultat 3 6

Analiza tveganj in občutljivosti z vidika izvedljivosti investicijskega projekta nam kaže, da je Varianta I – Varianta brez investicije bolj občutljiva in tvegana (da ostane takšno stanje kot je) kot Varianta II – Varianta z investicijo. Kot vidimo, so pri Varianti I največja tveganja in občutljivosti predvsem pri usklajenosti s strategijami razvoja in zakonodajo kot tudi pri ekološki sprejemljivosti (skrbi za varstvo okolja ipd.) in komunalni ureditvi, kar pomeni, da Varianta I bi težko zasledovala cilje investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 113 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Zato je z vidika analize tveganja in občutljivosti z vidika izvedljivosti optimalna Varianta II – Varianta z investicijo: »Investicija v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono, v izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo Sanabor z obnovo vodovoda v naselju Sanabor ter v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-Vipava« v Občini Vipava. Izgradnja kanalizacije komunalnih odpadnih vod na območju naselja Zemono, izgradnja kanalizacije komunalnih odpadnih in meteornih vod, obnova vodovoda in izgradnja čistilne naprave na območju naselja Sanabor ter izgradnja povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do čistilne naprave Vipava v Občini Vipava pomeni ureditev, posodobitev komunalne infrastrukture in vodovodnega omrežja ter s tem zadovoljitev vseh zakonskih zahtev. S tem se bo vsem gospodinjstvom na območju naselja Zemono in Sanabor zagotovilo možnost priključitve na čistilno napravo, in sicer na obstoječo ČN Vipava (naselje Zemono) in na novozgrajeno ČN Sanabor (naselje Sanabor). Z izvedbo povezovalnega fekalnega kanala od naselja Slap do čistilne naprave Vipava pa se bo zagotovilo, da se bodo lahko vsa gospodinjstva v naselju Sanabor v prihodnje, po komunalni ureditvi naselja Slap (komunalna ureditev naselja Slap ni predmet obravnave tega dokumenta), priključila na obstoječo ČN Vipava. Operacija je le eden izmed investicijskih projektov, katerih izvedba bo omogočila oz. zagotovila, da bo Občina Vipava imela sodobno urejeno komunalno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in meteornih vod ter urejeno, varno vodovodno omrežje.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 114 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

16 PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV

Glede na ugotovitve iz predhodnih poglavij vidimo, da je investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« upravičen, saj s svojimi cilji omogoča doseganje ciljev tako na občinski, regionalni kot tudi na državni ravni. Investicijski projekt predvideva izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m), izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Z izvedbo investicijskega projekta se bo skupaj zgradilo 3.134,72 m kanalizacijskega omrežja (kanalizacija komunalnih odpadnih vod = 2.826,72 m; meteorna kanalizacija = 308 m), obnovilo 311 m vodovoda ter zgradilo čistilno napravo Sanabor.

Kot je bilo že predhodno navedeno, bi z izvedbo obravnavanega investicijskega projekta dvignili življenjski standard pa tudi zdravstveno varstvo prebivalcev Občine Vipava, in sicer prebivalcev naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi prebivalcev naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta). Z izvedbo investicijskega projekta bi izboljšali tudi nivo varstva okolja ter preprečili ekološke nesreče, saj bi le-ta preprečil ekološko ogroženost področja. Z izvedbo investicijskega projekta pa bi tudi dvignili razvojne možnosti občine, predvsem naselij Zemono, Sanabor in Slap, ter prišlo bi do izenačevanja bivanjskih in ekonomskih pogojev v mestu in na podeželju. Z izvedbo investicijskega projekta pa v Občini Vipava sledijo in uresničujejo tudi cilje Regionalnega razvojnega programa Severno primorske regije 2007 – 2013 ter Operativnega programa RR v obdobju 2007-2013. Iz predhodnih poglavij tako vidimo, da je investicijski projekt z razvojnega vidika za Občino Vipava zelo pomemben, saj bo sami občini in območju naselij Zemono, Sanabor in Slap, prinesel veliko družbenih koristi za njene prebivalce. Razlogi za investicijsko namero so:  zagotoviti urejenost odvajanja odpadnih voda, pri čemer gre za vodo, ki se po uporabi odvaja in je bodisi industrijska, komunalna ali padavinska;  zagotoviti urejenost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod;  zmanjšati obremenjenost okolja z odpadnimi (fekalnimi) in meteornimi (padavinskimi) vodami;

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 115 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 omejiti nevarnost biološkega in kemičnega onesnaženja okolja;  obnoviti vodovodni sistem (vodovod), ki bo zagotavljal ustrezno oskrbo s sanitarno in pitno vodo vseh objektov na območju naselja Sanabor;  zagotoviti dvig kakovosti življenjskega standarda občanov;  izpolniti predpis Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.

Kot smo že predhodno omenili je poglaviten cilj investicijskega projekta stvarne narave, in sicer na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap v načrtovanem obdobju urediti ustrezno okoljevarstveno (komunalno) infrastrukturo. Poglaviten cilj obravnavanega investicijskega projekta je izgradnja komunalne infrastrukture na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap, ki predvideva izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m), izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Z izvedbo investicijskega projekta se bo skupaj zgradilo 3.134,72 m kanalizacijskega omrežja (kanalizacija komunalnih odpadnih vod = 2.826,72 m; meteorna kanalizacija = 308 m), obnovilo 311 m vodovoda ter zgradilo čistilno napravo Sanabor. Vse to pa bo pripomoglo zlasti k dvigu kakovosti življenjskega standarda občanov ter bo omogočilo razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, s poudarkom na:  zagotovitvi kakovostnih, učinkovitih in ustreznih komunalnih storitev za prebivalce in gospodarske subjekte v naseljih Zemono in Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-ČN Vipava se bo pripravilo podlago za prihodnjo zagotovitev prebivalcem naselja Slap kakovostne komunalne storitve, ko bo izvedena komunalna ureditev naselja Slap (ni predmet tega dokumenta), ter s tem Občine Vipava po ustreznih gospodarskih cenah;  vzpostavitvi kvalitetne okoljske infrastrukture, ki bo ustrezala tehničnim standardom in predpisom;  zmanjševanju obremenjevanja okolja z odpadnimi (fekalnimi) in meteornimi (padavinskimi) vodami;  zagotovitvi učinkovitega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod;  zagotovitvi varne oskrbe s pitno vodo na območju naselja Sanabor,  zmanjševanju potencialne okoljske onesnaženosti;  ohranjanju občutljivega okolja;  omejitvi nevarnosti biološkega in kemičnega onesnaževanja okolja;  zagotavljanju pogojev za nadaljnji gospodarski in demografski razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, okoliških naselij ter občine;  varovanju zdravja prebivalcev in obiskovalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s tem same Občine Vipava;

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 116 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s tem ohranjanju in povečevanju poseljenosti na tem območju;  izpolnjevanju določb Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode. Vse zgoraj navedeno so tudi glavni cilji, ki jih Občina Vipava zasleduje z izvedbo investicijskega projekta. Z izvedbo investicijskega projekta bodo vsi objekti oz. vsi prebivalci omenjenih naselij pridobili možnost priključitve na kakovostno kanalizacijsko omrežje (fekalno in meteorno), ki bo odvajalo komunalne odpadne vode na čistilno napravo Sanabor (iz naselja Sanabor) in na čistilno napravo Vipava (iz naselij Zemono in Slap).

V investicijskem programu (IP) »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« je bila narejena finančna in ekonomska analiza (CBA - Analiza stroškov in koristi). Izračunali smo kazalnike upravičenosti investicijskega projekta ter izvedli analizo občutljivosti in tveganj ter analizo izvedljivosti investicijskega projekta za izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod na območju naselja Zemono, izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih in meteornih vod, obnovo vodovoda in izgradnjo čistilne naprave na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do čistilne naprave Vipava v Občini Vipava. Iz opravljene finančne in ekonomske analize (CBA – Analize stroškov in koristi) smo prišli do sklepa, da je investicijski projekt, kljub finančni neupravičenosti, ekonomsko upravičen, saj bo s prihranki in dodatnimi prihodki, ki jih bo prinesla izvedba obravnavanega investicijskega projekta lokalnemu prebivalstvu in občini, pozitivno vplival na gospodarski in družbeni razvoj. Prispeval bo tudi k doseganju nacionalnih in regionalnih ciljev. Na podlagi analize izvedljivosti investicijskega projekta (poglavje 11.2) pa lahko zaključimo, da ima investicijski projekt jasno časovno in upravljavsko strukturo, poleg tega so rešena bistvena vprašanja, zato menimo, da je investicijski projekt s tega vidika realen in izvedljiv. Vsi rezultati in njihova predstavitev so podani v 14-em poglavju investicijskega programa, v katerem smo izvajali izračune. Analiza občutljivosti in tveganj pa v 15-em poglavju investicijskega programa (IP).

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 117 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

PRILOGA

Tabela 1: Predpostavke za izračun finančnih stroškov in prihodkov – Varianta II: Varianta Z investicijo Tabela 1a: Predpostavke za izračun finančnih stroškov in prihodkov – Varianta I: Varianta BREZ investicije Tabela 2: Finančna analiza – denarni tok - Varianta II: Varianta Z investicijo Tabela 2a: Finančna analiza – denarni tok – Varianta I: Varianta BREZ investicije Tabela 3: Finančni tokovi - Varianta II: Varianta Z investicijo Tabela 4: Finančna interna stopnja donosnosti lastnega kapitala - Varianta II: Varianta Z investicijo Tabela 5: Konverzijski faktorji za ekonomsko analizo (analizo stroškov in koristi). Tabela 6: Predpostavke (dodatne) za izračun ekonomskih stroškov in prihodkov (analiza stroškov in koristi) - Varianta II: Varianta Z investicijo Tabela 6a: Predpostavke (dodatne) za izračun ekonomskih stroškov in prihodkov (analiza stroškov in koristi) - Varianta I: Varianta BREZ investicije Tabela 7: Ekonomska analiza (analiza stroškov in koristi) – denarni tok - Varianta II: Varianta Z investicijo Tabela 7a: Ekonomska analiza (analiza stroškov in koristi) – denarni tok - Varianta I: Varianta BREZ investicije Tabela 8: Finančna bilanca uspeha - Varianta II: Varianta Z investicijo Tabela 8a: Finančna bilanca uspeha - Varianta I: Varianta BREZ investicije Tabela 9: Ekonomska bilanca uspeha (Bilanca uspeha na osnovi analize stroškov in koristi) - Varianta II: Varianta Z investicijo Tabela 9a: Ekonomska bilanca uspeha (Bilanca uspeha na osnovi analize stroškov in koristi) - Varianta I: Varianta BREZ investicije Tabela 10: Izračun finančne vrzeli – Varianta II: Varianta Z investicijo – Prvo leto se ne diskontira Tabela 11: Določitev zneska nepovratnih sredstev EU (Prvo leto se ne diskontira) Tabela 12: Določitev zneska nepovratnih sredstev EU (CB1) (diskontira se tudi prvo leto).

Investitor: Občina Vipava