Burji in Soncu Porojeno Vino

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Burji in Soncu Porojeno Vino Kako bogata Zakaj je naše Skozi vasi in vinograde, Kako žlahtno je ta dolina! grozdje tako sladko čez polja, griče in travnike je naše vino Ni ga popotnika, ki bi se mu na poti od osrednje Slovenije Na Vipavskem sonce spomladi hitro ogreje zemljo in Po Vertovčevih poteh. Podajte se po tematski pohodni Vipavci na sončnih pobočjih Vipavskih gričev lahko pri- proti obali ali od zahodne meje proti osrčju slovenske deže- življenjski sokovi v trtah se začno zgodaj pretakati. Za zimsko poti skozi vasi Zgornje Vipavske doline, kjer je delal in živel delujejo kar 25 sort vinske trte. Najbolj razširjene bele sor- le oko ne ustavilo na kopastem Nanosu. Prav tam, za ovin- rez vinske trte je februarja drugje po Sloveniji še dovolj časa, Matija Vertovec (1784 –1851). Organiziran pohod pote- te so: rebula, sauvignon, malvazija, laški rizling in kom, pod Nanosom, izvira reka Vipava. Na svoji poti proti na Vipavskem pa so trte v glavnem že porezane in skrbno ka vsako leto prvo nedeljo po martinovi nedelji z izhodi- chardonnay, rdeče pa: merlot, barbera ter cabernet Soči je skupaj z burjo in soncem, ki se tu ne more odločiti, povezane ob žice, kole in količke. Ob spomladanskih dežev- ščem pri starem hrastu na Ustjah pri Ajdovščini. Krožna pot sauvignon. Poleg naštetih pridelujejo še domače vinske sorte zelen, pinela, klarnica, poljšakica, glera, pergu- lin, vitovska grganja ter pikolit in svetovno poznane sivi in beli pinot, rumeni muškat, zeleni sauvignon, prosecco, ter I N F O : rdeče – modri pinot, cabernet franc, refošk in syrah. Izbor sort TIC Ajdovščina se spreminja, prav tako razmerje med belimi in rdečimi sor- Lokarjev drevored 8, 5270 Ajdovščina tami, ki pa se je ustalilo na približno 35 % rdečih sort in 65 % T 00386 5 36 59 140 belih. Pred petdesetimi leti so prevladovale zgolj bele sorte, m 00386 51 304 607 danes pa je vinorodni okoliš Vipavska dolina poznan tudi po E-naslov: [email protected] odličnih rdečih vinih. Sorte merlot, cabernet sauvignon in www.tic-ajdovscina.si barbera so se na vipavskih tleh zelo dobro udomačile. Potro- šniki se poleg sortnih vin na trgu srečujejo tudi z vipavskimi TIC Vipava zvrstmi – mešanimi vini, ki so že pred več kot štiristo leti ob- Glavni trg 1, 5271 Vipava vladovala trg z vinom v slovenskih deželah. Danes so glavne T 00386 5 368 70 41 m sorte »­Vipavca« malvazija, rebula, sauvignon in laški rizling. 00386 51 215 226 E-naslov: [email protected] • Če želite občutiti pristnost in svojstvenost vipavskih vino- ali bi vzhajalo nad Alpami ali nad morjem, ustvarila rajsko jih se zemlja napoji vode, ko pa se pomlad prevesi v poletje, vam bo vzela 4 do 5 ur. Lahko pa se po tej označeni poti gradov, morate poskusiti zelen in pinelo. Obe sorti veljata dolino doživetij in dobrot. • Zgornja Vipavska dolina, nastopi vročina in čas preizkušnje. Vinogradniki trtam po- napotite sami. Prepustite se doživetjem ob poti in uživajte za avtohtoni posebnosti Vipavske doline, ki sta v preteklosti www.vipavska-dolina.si ki se razteza na 350 kvadratnih kilometrih občin Vipave in magajo in vrhnjo plast zemlje v vinogradih rahljajo, da vlaga ob prečudovitih razgledih na Vipavsko dolino. Ob klepe- skoraj utonili v pozabo. Na srečo se domačini v zadnjih le- Ajdovščine in ima dobrih 23 tisoč prebivalcev, je presene- ostaja v zemlji, in poskrbijo za godna, humusna tla. Trte ne tu s prijaznimi domačini pokusite kozarček dobrega vina. tih znova vračajo k zapuščini svojih dedov in marsikje zopet Društvo Vinogradnikov in vinarjev tljivo stičišče sredozemskih in celinskih značilnosti. V dolini, samo preživijo poletje, ampak se tudi obložijo z grozdjem, (glej zemljevid ) • Med vrhpoljskimi vinogradi. Tradiciona gojijo obe sorti. • Pridelovalci domače vinske sorte zelen na Brje na Vipavskem ki ima za dva meseca daljšo pomlad kot osrednja Slovenija, ki se hitro debeli in dozoreva. Grozdje postaja vse slajše, si- lni pohod je organiziran zadnjo nedeljo v februarju in traja območju Zgornje Vipavske doline so v letu 2003 ustanovili Brje 73, 5263 Dobravlje uspevajo sredozemski sadeži, na terasastih pobočjih vino- joče, dišeče in bolj obarvano. Nestrpno čakajo vinogradniki, 3 do 4 ure. Pot poteka skozi vinograde mimo znamenitega gospodarsko interesno združenje Konzorcij Zelen, katere- Društvo Vipavskih vinogradnikov in vinarjev gradi in sadovnjaki kljubujejo burji, ki dokazuje svojo moč da ga v veseli družbi potrgajo, sprešajo in predelajo v vino. dvorca Zemono, Starega Vipavskega gradu, ob soteski hu- mu so se v letu 2006 pridružili še pridelovalci pinele. Glavni Lože 35, 5271 Vipava tudi z 180 km na uro, a na vrhu kraških planot zna biti zimski Trte pa se kmalu po trgatvi pogreznejo v zaslužen zimski dournika Bela in znane plezalne stene Bela, visoko nad vas namen združenja je zavarovati kakovost domačih vinskih Vinarsko – turistično društvo Vrhpolje mraz hud kot malo kje drugod. • Z razglednih točk Nano- počitek. Vrhpolje in nazaj skozi vinograde na izhodišče. Člani Vinarsko sort zelena in pinele, utrditev njunih sortnih značilnosti ter Vrhpolje 95, 5271 Vipava sa, Hrušice, Trnovskega gozda ali Vipavskih gričev popotnik turističnega društva Vrhpolje organizirajo ogled kleti in de- povečati prepoznavnost teh domačih vinskih sort. ugleda dvorce in gradove, naselja posebne arhitekture, cer- gustacijo svojih vin, ob poti je možno kupiti odprto ali uste- Konzorcij Zelen g.i.z. kve in vse tiste obdelane koščke rodovitne zemlje. kleničeno vino. (glej zemljevid ) Vinarska cesta 5, 5271 Vipava Kako Kako pripraviti Na zdravje, Vipavska je bilo včasih repo tropinko popotnik! vinska cesta Vinska trta je na Vipavskem doma najmanj poldrugo tisoč- Sveži repi najprej odrežemo zelene liste, repke pustimo. Utrip Vipavske doline zaznamujejo običaji, ki jih Vipavci Vinorodni okoliš Vipavska dolina ima 2.566 hektarjev letje in sega v rimske čase. Ljubezen in spoštovanje do vin- V pripravljeno kad najprej položimo plast tropin, ki smo jih skrbno ohranjajo zato, da bi se zavedali svojih posebnosti in vinogradov. Po njem poteka Vipavska vinska cesta – ena iz- ske trte in vina pa sta še vedno zakoreninjena v miselnosti prihranili pri trgatvi, nanjo pa plast repe. Postopek ponavlja- svojih bogastev. Popotnik lahko na vsakem koraku občuduje med dvajsetih vinskih cest v Sloveniji in ena izmed štirih na Vipavcev. Pridelava vina je v Vipavski dolini način življenja. mo, dokler nam repe ne zmanjka, na vrhu morajo biti tropi- prepletenost ljudskih običajev in vinske trte ter vina. • Najpo- Primorskem. S ponudbo 30 vinskih krajev ter ponudnikov, Že Janez Vajkard Valvasor, znameniti slovenski historiograf ne. Vse skupaj zalijemo z mlačno vodo in pustimo v toplem membnejši dogodek v vinogradu je trgatev. Tradicija vino- ki so označeni z usmerjevalnimi tablami je zgornjevipavska prostoru približno pet do šest tednov. Repo tropinko vsakič gradništva v Vipavski dolini sega daleč v preteklost. Trgatev, vinska cesta ena največjih vinskih cest v Sloveniji. Od Lju- posebej vzamemo iz kadi in jo naribamo. Iz nje pripravimo po domače »­b’ndima«, je bila vedno ena najlepših, a obe- bljane je oddaljena le uro vožnje po avtocesti. • Osnovna mineštro – joto ali repo v kozici. nem najtežjih dni v letu. Bila je dogodek, ko so plante napol- ponudba je ponudba vina. Na turističnih kmetijah, vino- nili veseli trgači, ki so poprijeli za »­fouče« (ukrivljene nože) in točih in osmicah pa obiskovalci lahko uživate tudi v doma (povzeto po Da ne bi pozabili, z zrelim grozdjem polnili brentače. Od takrat se do danes ni pridelani in predelani hrani in pijači. Poleg tega si lahko go- Planina pri Ajdovščini, Običaji in recepti naših prednikov, veliko spremenilo. Mnogi vinogradniki in vinarji na trgatev stje ogledate naravne ter kulturne znamenitosti, se spreho- Aktiv gospodinj, 2005) vabijo trgače od blizu in daleč, da bi z lastnimi rokami obču- dite po označenih tematskih poteh, obiščete zanimive pri- tili veličastje vipavskih trt. Trgatev po Vipavski dolini v celoti reditve, si kupite spominek ali kak drug izdelek domače in poteka ročno in traja cel mesec ali več, kar pomeni, da je umetne obrti ter si naberete novih energij ob raznovrstnih grozdje res pravočasno obrano in takoj predelano. Kako veli- športnih dejavnosti, uživate v kolesarjenju ali se odločite Jota − mineštra ka reč je za Vipavce trgatev, pričajo zapisi o tem, da je nekoč za sprehod po nebu. • Da boste kar najbolje postreženi, je začetek trgatve napovedovalo grmenje možnarjev. • Sledi priporočljivo, da svoj obisk najavite po telefonu. Za več Burji iz kislega zelja ali repe čakanje na vino. Ko vino zori, Martin gosti! Novembrska informacij se obrnite na TIC Ajdovščina ali TIC Vipava. • Med martinovanja so v Vipavski dolini skorajda zahvalni dnevi ljudmi, ki celo leto trdo delajo v svojih vinogradih, poljih in in soncu in poznavalec slovenskega ozemlja je v svoji Slavi Vojvodi- Krompir olupimo in skuhamo. Posebej skuhamo kislo zelje za dobro letino. Odmevna in poznana je tradicionalna prire- kleteh, boste našli prvobitnost in pristno toploto kmečkih ne Kranjske pred več kot 300 leti zapisal, da na Vipavskem ali repo. Ko je krompir kuhan, ga odcedimo, vodo pa prihra- ditev Vinski hrami Vipavske doline med martinom in domov, ki pogreje dušo za tiste težke čase, ko ne gre vse pridelajo dosti več vina kot žita in Vipava je bila takrat verje- nimo. Krompir dobro pretlačimo, dodamo kuhano zelje ali božičem, ko se predstavijo posamezne vasi s svojo kulturno, tako, kot bi hoteli. porojeno tno tudi edini kraj s trto v grbu. • Kasneje si je celo gospoda repo in vse skupaj zalijemo z vodo, v kateri se je kuhal krom- umetniško in drugo ponudbo. • Vipavska vinska bogastva z na Dunaju sladkala življenje z vipavskim vini. Od tu izhaja pir. Dodamo kuhan fižol. V ponev damo maščobo in moko. vsemi dobrotami vabijo goste celo leto. • Spomladi in jeseni tudi znameniti duhovnik Matija Vertovec, ki je v 19. stoletju Popražimo, da moka malo zarumeni, dodamo česen in ko za- lahko v Vipavski dolini obiščete osmice. To so kmetije, ki za vino napisal Vinorejo, prvi slovenski učbenik o vinogradni- diši, prilijemo zajemalko tekočine iz jote.
Recommended publications
  • R a Z G L a S
    OBČINA VIPAVA Občinska volilna komisija Glavni trg 15, Vipava R A Z G L A S LOKALNE VOLITVE 2018 SEZNAM KANDIDATOV (LIST KANDIDATOV) ZA VOLITVE ŽUPANA, ČLANOV OBČINSKEGA SVETA in ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE VIPAVA, KI BODO, 18. NOVEMBRA 2018 RAZGLAS - KANDIDATI ZA ŽUPANE, na volitvah, dne 18. novembra 2018 Žreb. št. Strokovni ali kand. Predlagatelj Kandidat Datum rojstva Naslov znanstveni naslov Delo SLOVENSKA DEMOKRATSKA gostinsko STRANKA - SDS, KONFERENCA Jožko Andlovic 30.09.1983 Gradišče pri Vipavi 5 inštruktor 1 turistični tehnik OBČINSKEGA ODBORA VIPAVA UROŠ JANEŽIČ IN SKUPINA družboslovni samostojna Nataša Nardin 26.04.1966 Vipava, Beblerjeva 5 2 VOLIVCEV tehnik podjetnica SONJA LUKIN IN SKUPINA univ. dipl. Poslovno svetovanje Goran Kodelja 17.05.1963 Vipava, Cesta 18. aprila 6 3 VOLIVCEV ekonomist Goran Kodelja s.p. MATEJ HOSTA IN SKUPINA magister veterine Ivan Princes 18.06.1948 Vipava, Goriška cesta 10 veterinar 4 VOLIVCEV dr. vet. med. RAZGLAS – KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA – volilna enota 1, na volitvah, dne 18. novembra 2018 Z. št. Datum Strokovni ali znanstveni Žreb.št. Ime liste Predlagatelj Kandidat Naslov Delo liste kand rojstva naslov 1 Mitja Lavrenčič 27.06.1960 Vipava, Na Produ 13 dipl. ing. gradbeništva projektant SLS - SLOVENSKA SLS LJUDSKA STRANKA 2 Marija Černigoj 13.10.1953 Vipava, Pod gradom 3 tekstilni tehnik upokojenka 1 OO VIPAVA 3 Boštjan Trošt 01.07.1985 Vipava, Vojkova 42 kemijski tehnik Trgovski poslovodja 1 Damjan Bajec 30.03.1982 Gradišče pri Vipavi 23a u. dip. inž. gosp. vodja projektov 2 Konstanca Tomažič 16.01.1969 Vipava, Beblerjeva ulica 26 dip. upravni organizator administrator 3 Matej Leban 03.01.1980 Gradišče pri Vipavi 22b ek.
    [Show full text]
  • Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji
    GRADIŠČA — UTRJENE NASELBINE V SLOVENIJI FRANC TRUHLAR Ljubljana V razgibanem geografskem položaju in političnem razvoju Slovenije, ki je pred­ stavljala v alpsko-jadranskem medprostoru vselej pomembno mednarodno stičišče in cestno križišče z magistralno povezavo panonskih in noriških pokrajin z jadranskim območjem in Italijo, so imela gradišča kot utrjene naselbinske postojanke v arheolo­ ških obdobjih določeno poselitveno-zgodovinsko vlogo. Okrog 600 doslej v Sloveniji evidentiranih »gradišč« spričuje pomemben naselitveni potencial Slovenije, od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, z vzponom v kla­ sičnem halštatu in upadom v naslednjih obdobjih. Pozneje so nastajali včasih na gradiščih rimski kašteli, poganska svetišča, starokrščanske bazilike, srednjeveški gra­ dovi, tabori in svetišča ali nekatera sedanja naselja. V pretežno goratem svetu Slovenije z naravno zavarovano lego gradišč, ojačeno z obzidji, nasipi, jarki, okopi, je bila zagotovljena tudi varnost okolišnjih selišč. Večje gradiščne aglomeracije so bile povezane s potmi, ki so nekatere služile za osnovo po­ znejšega prometnega omrežja. Gradišča so bila trajno naseljena ali začasno uporabljena kot zatočišča za bližnja naselja. Poleg naselbinske so imela gradišča tudi obrambno funkcijo. Najbolj razširjeno in arheološko najbolj dognano krajevno ali ledinsko ime, ki gradišča označuje ali indicira, je prav oznaka Gradišče, z različnimi sestavljenkami in izpeljankami. (Glej še seznam toponima GradiščeANSI, v str. 106—112). Poleg naštetih toponimov označujejo ali indicirajo
    [Show full text]
  • Predlog Strategije Razvoja Občine Ajdovščina Do 2030
    2017 PREDLOG STRATEGIJE RAZVOJA OBČINE AJDOVŠČINA DO 2030 Občina Ajdovščina 1.6.2017 KAZALO VSEBINE 1 NAGOVOR ŽUPANA .......................................................................................................... 3 2 UVOD IN METODOLOGIJA ............................................................................................... 4 2.1 Namen ......................................................................................................................... 4 2.2 Metodologija ................................................................................................................ 4 2.3 Skladnost s strateškimi dokumenti ............................................................................... 5 3 ANALIZA STANJA .............................................................................................................. 7 3.1 Okolje .......................................................................................................................... 7 3.2 Družba ........................................................................................................................13 3.3 Gospodarstvo .............................................................................................................19 3.4 Institucionalno okolje in finančni okvir .........................................................................26 4 ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI .............................29 5 VIZIJA ...............................................................................................................................31
    [Show full text]
  • Researcher's Guide to Slovenia
    Researcher’s Guide to Slovenia Researcher’s Guide to S LOVE NIA 2019 | www.euraxess.si 1 Researcher’s Guide to Slovenia 1. COUNTRY ID CARD Legal name of the country: Republic of Slovenia Political system: democratic parliamentary republic established on June 25th 1991. Member of the European Union since May 1st 2004 Capital: Ljubljana Official Language: Slovenian, (also Italian and Hungarian in nationally mixed border areas) Currency: EUR 1 = 100 cents Country phone code: +386 Emergency call (Fire Brigade, Ambulance): 112, police: 113 GDP: €20,815 per capita Average gross monthly salary: 1,812,00 € (Nov 2018) Average gross monthly salary in research and development: 2,040,00 € (Nov 2018) Source: Statistical Office RS National flag Horizontal stripes in white, blue and red with coat of arms. Coat of arms Three six-pointed yellow stars are symbols of the Counts of Celje, with Triglav as a symbol of Slovenian statehood and underlying two wavy lines symbolizing Slovenian rivers and the sea. Anthem The seventh stanza of 'Zdravljica', a poem by France Prešeren, set to music by Stanko Premrl. 2 Researcher’s Guide to Slovenia Size: 20,273 km² Population: 2,070,000 Length of coastline: 46.6 km Neighbouring states: Austria, Italy, Hungary, Croatia Largest towns: Ljubljana (288,300), Maribor (108,600), Kranj (39,400), Celje (38,400) Highest mountain: Triglav 2,864 m Longest river: Sava 221 km Landscape: four basic types of landscape - Alpine in the north, Mediterranean in the south-west, Dinaric in the south and Pannonian in the east. Climate: there are three different types of climate in Slovenia: continental in the central part, Alpine in the north-west and sub-Mediterranean along the coast and its hinterland.
    [Show full text]
  • Primorski Biografski Leksikon
    Inštitut za zgodovino delavskega g banja KNJIŽNICA PRIMORSKI oJLUV JiiNoxvl BIOGRAFSKI LEKSIKON 18. SNOPI< Zgaga - Žvanut in DODATEK A-B Uredil Martin Jevnikär GORICA 1992 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Umrl je prof. zgodovine v KOpru Gorazd MaruŠi<, ki je za=el sodelovati v tem snopi=u. Spominjali se ga bomo. 30-12- SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) dr. Aleš Brecelj, prof., Devin dr. France Adami=, univ. prof, v p., Lj. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdr. dom, Nova Gor. Samo Bevk, ravn. Mest. muzeja v Idriji dr. Lucana Budal, prof. v Gor. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodelavec ZRC SAZU, Lj. - Solkan Pavel Budin, sodnik in kult. del. v Novi Gor. Boleslav Simoniti, strok, sodel., ZKO, Nova Gor. Marijan Brecelj, knjižni=ar Gor. muzeja v p., Nova Gor. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Božo Zuanella, Župnik v Tr=munu dr, Marija Ceš=ut, prof. v Gor. Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv. Koper Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin dr. Fr. Martin Dolinar, svetoyalec dir. Arh. Sje, Lj. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Gorazd Maruši=» prof. zgod., Koper (t) dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst mag. Eva Holz, razisk. sodelavec ZRC SAZU, Lj. Snježana Hozjan, Zavod za jezik Inštit. za filologiju i folkloristiku, Zgb Albin Humar, samostojni kult. delavec, Lj. Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst dr. Irene Mislej, râziskôv;, Znaftstv. inštit., FF- Lj- Ivana UrŠi=, prof., arhiv., Pokraj, arh., Nova Gor. Damjana Ivan=i=, višji knjiž., Mati=na knjiž., Izola ivanVogri=, publkiet, Student FSPN,Lj.
    [Show full text]
  • Seznam Naselij Brez Optičnega Priključka (3.31
    na_mid ob_mid na_ime ob_ime st_prebivalcev_surs st_stal_preb_crp st_gosp_crp st_hs st_hs_z_gosp 10083940 11026516 BATUJE AJDOVŠČINA 345 367 125 144 98 10083958 11026516 BELA AJDOVŠČINA 36 37 8 9 6 10083966 11026516 BRJE AJDOVŠČINA 378 389 135 159 108 10083974 11026516 BUDANJE AJDOVŠČINA 827 857 259 255 214 10083982 11026516 CESTA AJDOVŠČINA 542 553 188 162 143 10084008 11026516 COL AJDOVŠČINA 512 529 173 168 142 10084016 11026516 ČRNIČE AJDOVŠČINA 403 428 176 172 123 10084024 11026516 DOBRAVLJE AJDOVŠČINA 458 481 168 164 132 10084032 11026516 DOLENJE AJDOVŠČINA 94 106 42 43 32 10084059 11026516 DOLGA POLJANA AJDOVŠČINA 356 369 127 118 94 10084083 11026516 GABERJE AJDOVŠČINA 166 181 64 99 54 10084105 11026516 GOJAČE AJDOVŠČINA 189 198 73 88 59 10084113 11026516 GOZD AJDOVŠČINA 124 134 44 45 34 10084130 11026516 GRIVČE AJDOVŠČINA 74 80 25 23 20 10084148 11026516 KAMNJE AJDOVŠČINA 202 206 75 93 67 10084156 11026516 KOVK AJDOVŠČINA 128 138 47 57 44 10084164 11026516 KRIŽNA GORA AJDOVŠČINA 10 10 7 11 6 10084172 11026516 LOKAVEC AJDOVŠČINA 1123 1166 418 382 319 10084229 11026516 MALE ŽABLJE AJDOVŠČINA 312 325 116 120 89 10084237 11026516 MALO POLJE AJDOVŠČINA 70 70 19 26 17 10084610 11026516 MALOVŠE AJDOVŠČINA 128 133 48 51 36 10084270 11026516 OTLICA AJDOVŠČINA 294 310 112 131 95 10084288 11026516 PLAČE AJDOVŠČINA 237 242 87 78 65 10084296 11026516 PLANINA AJDOVŠČINA 470 493 171 160 136 10084326 11026516 PODKRAJ AJDOVŠČINA 434 446 143 146 116 10084601 11026516 POTOČE AJDOVŠČINA 232 235 82 82 65 10084377 11026516 PREDMEJA AJDOVŠČINA 373 384
    [Show full text]
  • Vozni Red Avtobusov
    AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Črniče - Malovše - Gojače - Selo/Ajdovščini - Batuje naziv linije 1 Postaje, 2 ŠČ km postajališča ŠČ 13:35 0 Črniče 7:43 13:37 1 Malovše 7:41 13:38 1 Gojače 7:40 13:41 2 Selo/Ajdovščini 7:37 13:43 4 Batuje 7:35 Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠČ Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Črniče AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Črniče - Malovše - Gojače - Kamnje/Ajdovščini - Dobravlje/Ajdovščini Š naziv linije 1 Postaje, ŠD km postajališča 6:50 0 Črniče 6:52 1 Malovše 6:53 1 Gojače 6:56 3 Vrtovin 7:00 5 Kamnje/Ajdovščini 7:03 6 Potoče/Ajdovščini 7:05 7 Dobravlje/Ajdovščini Š Veljavnost voznega reda : 01.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠD Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Dobravlje AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Batuje - Brje/Vipavskem - Dobravlje/Ajdovščini Š naziv linije 1 Postaje, ŠD km postajališča 6:56 0 Batuje 6:58 2 Selo/Ajdovščini 7:00 5 Potoče/Ajdovščini 7:03 8 Brje/Vipavskem most 7:08 10 Brje/Vipavskem 7:12 11 Brje/Vipavskem Kodrovi 7:14 12 Brje/Vipavskem most 7:20 16 Dobravlje/Ajdovščini Š Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠD Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Dobravlje AVRIGO, d.o.o. Prevoznik Posebni linijski vrsta prevoza Dobravlje/Ajdovščini Š - Selo/Ajdovščini - Batuje - Gojače - Malovše - Črniče naziv linije 1 2 Postaje, ŠD ŠD km km postajališča 12:20 13:00 0 0 Dobravlje/Ajdovščini Š 12:22 13:02 1 1 Potoče ! 13:05 2 ! Kamnje/Ajdovščini 12:23 2 Vrtovin 12:25 4 Selo/Ajdovščini 12:27 6 Batuje 12:29 8 Selo/Ajdovščini 12:32 9 Gojače 12:33 9 Malovše 12:35 10 Črniče Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : Š Vozi v dneh šolskega pouka AVRIGO, d.o.o.
    [Show full text]
  • Il Vino Nato Al Sole E Alla Bora
    La valle Perché la nostra uva Attraverso i villaggi e vigneti, Il nostro vino è immensa è così dolce? per i campi, colline e prati generoso Chi attraversa la Slovenia dal centro verso il litorale o dal confine In primavera il sole alla Valle di Vipava riscalda velocemente la Sulle orme di Vertovec. Intraprendete il sentiero tematico attra- Sui pendii soleggiati dei colli di Vipava gli abitanti locali coltivano a ovest verso il cuore del Paese può vedere il monte Nanos. Pro- terra ed i liquidi vitali delle piante incominciano presto a circolare. verso i villaggi dell’Alta Valle di Vipava dove lavorò e visse Matija ben 25 specie di viti. Le più diffuse sono: ribolla, sauvignon, prio lì, dietro la curva e sotto la montagna sorge il fiume Vipava. Potare le viti a febbraio è un po’ presto, ma da noi è già tardi. Nelle Vertovec (1784 – 1851). L’escursione organizzata si svolge ogni malvasia, riesling italico e chardonnay, tra le qualità rosse in- Percorrendo la pianura verso l’Isonzo il fiume, la bora e il sole, piogge primaverili la terra può riempirsi d’acqua; quando invece anno in novembre, la prima domenica dopo la festa di San Mar- vece coltivano merlot, barbera ed cabernet sauvignon. Oltre che non sa se sorgere sopra le Alpi o sopra il mare, hanno creato la primavera si sporge nell’estate incomincia il caldo e il tempo di tino con il punto di partenza davanti alla vecchia quercia a Ustje a queste vengono coltivate le specie autoctone come zelen, pi- nela, klarnica, poljšakica, glera, pergulin, vitovska grganja e pikolit nonché i conosciutissimi pinot grigio e bianco, moscato giallo, sauvignon verde, prosecco e le rosse – pinot blu, cabernet I N F O : franc, refosco e syrah.
    [Show full text]
  • HIKING in SLOVENIA Green
    HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.
    [Show full text]
  • Investicijski Program Kanalizacijski Sistem
    INVESTICIJSKI PROGRAM Naziv investicijskega projekta: KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA Investitor: OBČINA VIPAVA Odgovorna oseba investitorja: Mag. Ivan PRINCES, dr. med. vet. Župan Občine Vipava Podpis in žig: December 2010 I SPLOŠNI PODATKI O INVESTICIJSKEM PROJEKTU Naziv investicijskega projekta: KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA Projekt se bo izvajal: naselja: Zemono, Sanabor, Slap Občina Vipava Predmet investicijskega ukrepa: nova gradnja Vrednost investicijskega projekta Po stalnih cenah Po tekočih cenah Neto vrednost investicijskega projekta 989.726,17 1.044.243,39 (EUR brez DDV) Bruto vrednost investicijskega projekta 1.187.671,40 1.253.092,07 (EUR z DDV) Vrednost investicijskega projekta brez 990.466,17 1.044.983,39 povračljivega DDV Investitor: Občina Vipava Glavni trg 15 5271 Vipava Odgovorna oseba investitorja: Mag. Ivan Princes, dr. med. vet. Župan Občine Vipava Ostali avtorji: Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., IZS G-2798 Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring Marko Lavrenčič, univ. dipl. inž. arh., A-0818 Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad. IZS G-1642 Detajl d.o.o. Vipava Peter Velikonja, univ.dipl.ekon. in prav. Mag. Anuška Radikon, univ.dipl.ekon. KODA d.o.o. Ajdovščina Datum izdelave: December 2010 II KAZALO 0 UVOD .................................................................................................................................1 0.1 UVODNA POJASNILA .........................................................................................................
    [Show full text]
  • Vipava River Basin Adaptation Plan
    Vipava River Basin Adaptation Plan 2016 Part I Vipava River Basin Adaptation Plan Authors: Manca Magjar, Peter Suhadolnik, Sašo Šantl, Špela Vrhovec, Aleksandra Krivograd Klemenčič, Nataša Smolar-Žvanut – IzVRS Contributors: Evelyn Lukat, Ulf Stein – Ecologic Institute Hans Verkerk, Nicolas Robert – European Forest Institute Steven Libbrecht, Roxana Dude, Valérie Boiten – PROSPEX Georgia Angelopoulou – GWP-MED Disclaimer: This river basin adaptation plan was developed within the BeWater project, based on funding received from the European Union’s Seventh Programme for research, technological development and demonstration under grant agreement No. 612385. Views expressed are those of the authors only. FP7 BeWater D4.3: Four River Basin Adaptation Plans 168 Preface Climate change projections for the Mediterranean region estimate an increase in water scarcity and drought episodes, as well as more frequent floods and other extreme weather events . There is a high likelihood that these events will evoke substantial socio-economic losses and negative environmental impacts if no action is taken to support territories’ adaptation efforts. Furthermore, changes in population and land use, such as urban expansion or the abandonment or intensification of agriculture, also affect the response of territories to these events. In this context, sustainable water management strategies are urgently needed as they will enhance the resilience of socio-ecological systems, referring both to society and the environment. Current water management practices focus on the river basin level as the natural geographical and hydrological unit. Resilient water management strategies focusing on the river basin can respond to pressures within this unit in an appropriate way, while trying to minimize disruptions to the socio- ecological systems.
    [Show full text]
  • 39/2003, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 1100 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIII 39 28. 4. 2003 VLADA beno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenje Skopice, Dolenja vas pri Artičah, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, 1894. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globočice, Globoko, Glo- teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki gov brod, Gorenja Pirošca, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Sloveniji Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Na podlagi drugega odstavka 43. člena zakona o dr- Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, žavni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in 110/02) izdaja Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova Vlada Republike Slovenije vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizelj- skem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, U R E D B O Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poš- o spremembah in dopolnitvah uredbe tena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Ri- o teritorialnem obsegu upravnih enot gonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas – Bizelj- v Republiki Sloveniji sko, Stojanski vrh, Trebež, Velika dolina, Velike Malence, 1. člen Veliki Obrež, Vinji vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župe- Besedilo prvega poglavja uredbe o teritorialnem obse- ča vas, Župelevec. gu upravnih enot v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 75/94 in 8/96) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: 3.
    [Show full text]