arhivi
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 29, št 2 Ljubljana 2006 UDK 930.25 (497.12) (05)
UDC 930.25 (497.12) (05)
ISSN 0351-2835
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gazzetta delVAssociazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia
Za znanstveno korektnost =lankov odgovarjajo avtorji. © 2006 Arhivsko društvo Slovenije
Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska 1, p. p. 21, SI-1127 Ljubljana telefon: (01) 241 42 47 telefaks: (01) 241 42 69 e-pošta: jure. [email protected] http://www.arhivsko-drustvo.si/publikacije/ads__publikacije.htm Odgovorni urednik: Jure Vol=jak (Ljubljana) Tehni=na urednica: Tatjana Šenk (Ljubljana) Uredniški odbor: Zdenka Bonin (Koper), Igor Filipi= (Maribor), dr. Boris Gole= (Ljubljana), Jožo Ivanovi= (Zagreb), Andrej Nared (Ljubljana), dr. Alfred Ogris (Celovec), dr. Slavica Tovšak (Maribor), Ivanka Urši= (Nova Gorica), dr. Ivanka Zajc-Cizelj (Celje), Katja Zupani= (Ptuj), Barbara Zižmund (Ljubljana) Redakcija te številke je bila zaklju=ena: 20. oktober 2006 Revija izhaja dvakrat letno. Cena posamezne številke je 3000 SIT (12,52 EUR). Lektorica: Eva Blumauer Prevodi: Alenka Hren (angleš=ina), Wolfgang Zitta (nemš=ina) Fotografska dela: Borut Jurca, Dragica Kokalj, Tatjana Rodošek UDK: Alenka Hren Izdajo so omogo=ili: Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Arhivsko društvo Slovenije Poslovni ra=un: NLB d. d. Ljubljana, 02083-0019446150 Ra=unalniški prelom in oblikovanje: Franc Na naslovnici: Karikatura Hinka Smrekarja: Anton Aškerc na grmadi, okoli 1908, risba s svin=nikom na papirju, Mestni Muzej Ljubljana, inv. štev.: 510: LJU; 0015686. arh ivi z -••- •^••^ _^ h~è£^ì -Z^A^. **.•^ S Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 29, št. 2 Ljubljana 2006 Na predhodni strani: Arhiv in knjižnica, spisal A. Aškerc, 1910. ZAL, LJU 237, 1. ARHIVI 29 (2006), št. 2 KAZALO IZ PRAKSE ZA PRAKSO Natalija Glažar, Drugi protokol Haaške konvencije in Modri š=it 269 IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK Boris Gole=, Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialih registrov v slovenskem jeziku med 17. in 19. stoletjem 275 Jurij Sile, Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja 305 Danijela Juri=i7 Cargo, Gradivo novomeškega kolegiatnega kapitlja v fondu Upravnega urada združenih državnih posestev v Novem mestu 337 Jan Krlin, Narodni svet v Ljubljani 1918, problematika oblikovanja novih državnih struktur na ozemlju današnje Slovenije v obdobju od oktobra do decembra 1918 in primerjava s podobnim razvojem v =eških deželah 341 Borivoj Breze, Ekonomsko propagandno gradivo mariborske industrije in gospodarstva v obdobju 1945 do 2005 353 O DELU ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije v letu 2006 (Andrej Nared) 361 Poro=ilo o delu Komisije za podeljevanje Ašker=evih nagrad in Ašker=evih priznanj v letu 2006 (Drago Trpin) 363 19. mednarodno posvetovanje "Arhivska praksa 2006", Tuzla, 21.-22. september 2006 (Metka Nusdorfer Vuksanovi=) 367 Arhivi in javnost. Zborovanje nemških arhivarjev, Essen 26.-29. september 2006 (Ivan Fras, Branko Radulovi=) 369 41. posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva, Karlovac, 11. do 13. oktober 2006 (Ljiljana Šuštar) 370 1. kongres arhivistov Bosne in Hercegovine (Tadej Cankar) 371 Arhiv=kovi na potepu po Padski nižini (Mija Mravlja) 372 O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH Komunizem v arhivskih depojih (Primer vzhodne Nem=ije in Slovaške) (Damjan Han=i=, Renato Podbersi=) 377 Poro=ilo o udeležbi na seminarju o elektronski hrambi dokumentarnega gradiva v Marburgu (Suzana Felicijan Bratož) 379 ARHIVI 29 (2006), št. 2 OCENE IN PORO TUJI RAZSTAVE Prvi med enakimi. Funkcija župana skozi stoletja (razstava in katalog) (Nataša M. Kekec, Marija H. Masten) 394 "Non ego, sed Deus". Razstava ob 130-letnici rojstva lavantinskega škofa Ivana Jožefa Tomaži=a (1876-1949) (Ilaria Montanar) 395 Simon Gregor=i= (1844-1906). Priložnostna razstava ob 100-letnici smrti. Nova Gorica 2006 (Miloš Fon) 397 Podjetništvo v Kranju (Polona Roblek) 398 Prospekti mariborske industrije (1945-2005) (Borivoj Breze) 399 Jana Valen=i=, Miha Dobrin, Slovenci v Londonu 1991-1994 (Aleksandra Serše) 401 OSEBNE VESTI Magdalena (Manda) Cehovin — sedemdesetletnica (Aleksandra Pavši= Milost) 403 In memoriam — prof. dr. Breda Pogorelec (Marija Oblak Carni, Erna Umek) 404 In memoriam - Marjeta Vodopivec (Aleksander Lavren=i=) 405 NOVE PRIDOBITVE ARHIVOV V LETU 2005 407 BIBLIOGRAFIJA ARHIVSKIH DELAVCEV V LETU 2005 415 ARHIVI 29 (2006), št. 2 INDEX ARTICLES AND PAPERS Tatjana Senk, Anton Aškerc, town archivist and librarian 225 Natalija Glažar, Archives in the European Union 235 Alenka Klemene, Sedej Sc Dostal vs. Kralj. Criticism of the paintings by Tone Kralj in the parish church at Voice 253 Jelka Melik, Slovene Supreme Court in the past — its jurisdiction and position within justice organization as a foundation for current records appraisal 263 FROM PRACTICE FOR PRACTICE Natalija Glažar, The Second Protocol to the Hague Convention and the Blue Shield 269 FROM THE ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS Boris Golec, Urbarialia slovenica — following the trail of land registers and registers of tributes written in the Slovene language between the 17h and 19!h century 275 of the institutions in Istria Jurij Sile, Parishes and their territorial extent in the diocese Ljubljana in mid-191 century 305 Danijela Juri=i7 Cargo, Records of the Novo mesto Collegiate Chapter kept in the fonds of Administrative Office of the United State Estates in Novo mesto 337 Jan Krlin, National Council in Ljubljana in 1918, the issue of building a new state structure in the territory of present-day Slovenia from October to December 1918, and comparison with similar processes in the Czech regions 341 Borivoj Breze, Propaganda material of the industry and economy in Maribor between 1945 and 2005 353 ABOUT THE WORK OF THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVENIA The report on the work of the Archival Association of Slovenia in the year 2006 Andrej Nared) 361 Report on Aškerc Prize and Aškerc Award granting committee activities in 2006 Prago Trpin) 363 The 19th international conference "Arhivska praksa 2006", Tuzla, September 21-22, 2006 (Metka Nusdorfer Vuksanovi=) 367 Archives and the public. German archivists convention, Essen, September 26—29, 2006 (Ivan Fras, Branko Radulovi=) 369 The 41st conference of the Archival Association of Croatia, Karlovac, October 11-13,2006 (Ljiljana Šuštar) 370 The 1st congress of the Bosnia and Herzegovina archivists Tadej Cankar) 371 Archivists take a trip down the Po Plain Mija Mravlja) 372 ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVES AND THE CONFERENCES Communism in archival repositories (example of East Germany and Slovakia) (Damjan Han=i=, Renato Podbersi=) 377 Participation at the seminar on digital preservation of current records in Marburg (Suzana Felicijan Bratož, Maja Gomba=) 379 REVIEWS AND REPORTS OF THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS Publications Elektronski dokumenti: priro=nik za arhiviste Miroslav Novak) 381 Lilij ana Znidarši= Golec, Kapiteljski arhiv Ljubljana, Inventar fonda, Zv. 1: fase. 1—60 (Danijela Juri=i7 Cargo) 383 ARHIVI 29 (2006), št. 2 Zorka Skrabl, Meta Matijevi=: Novomeška trgovina in trgovci franko Kozina) 384 Milan Skrabec, Narod naš dokaze hrani (Damjan Han=i=) 385 Jurij Rosa, Vlasta Tul, Ivanka Urši=: Za dom in rod. V spomin na dogodek v Prva=ini na dan sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1920 (Miloš Fon) 386 120 let Turisti=nega društva Ptuj - 1886-2006 Katja Zupani=) 387 Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji yida Deželak Bari=) 389 Foreign Newspapers and Magazines The American Archivis, letnik 65, Snopi= št. 1 (Milica Trebše Stolfa) 392 Exhibitions The first among the equal. Service of a mayor throughout the centuries (exhibition and catalogue) (Nataša M. Kekec, Marija H. Masten) 394 "Non ego, sed Deus". Exhibition celebrating the 13&1 anniversary of the birth of Ivan Jožef Tomaži= (1876—1949), the bishop of the Lavantine diocese Jlaria Montanar) 395 Simon Gregor=i= (1844—1906). Exhibition on the occasion of the 10Ö1 anniversary of his death, Nova Gorica 2006 (Miloš Fon) 37 Enterprise in Kranj (Polona Roblek) 398 Leaflets of the Maribor industry (1945-2005) (Borivoj Breze) 399 Jana Valen=i=, Miha Dobrin, Slovenians in London 1991—1994 Aleksandra Serše) 401 PERSONALIA Magdalena (Manda) Cehovin — celebrating her 70h birthday (Aleksandra Pavši= Milost) 403 In memoriam — prof. dr. Breda Pogorelec Marija Oblak Carni, Erna Umek) 404 In memoriam — Marjeta Vodopivec Aleksander Lavren=i=) 405 NEW ACQUISITIONS OF THE ARCHIVES IN THE YEAR 2005 407 THE BIBLIOGRAPHY OF THE ARCHIVAL WORKERS IN THE YEAR 2005 415 ARHIVI 29 (2006), št. 2 Navodila avtorjem prispevkov za ARHIVE 1. ARHIVI, Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije so osrednja slovenska arhivska revija, ki spremlja širok spekter arhivskih vprašanj. V njej objavljamo prispevke s podro=ja arhivistike, (upravne) zgodovine, zgodovinskih pomožnih ved, vede o virih, arhivske teorije in prakse ter vsakdana slovenskih arhivov. 2. Prispevke sprejema uredništvo na naslov: Uredništvo Arhivov, Arhivsko društvo Slovenije, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana; tel. (01) 24 14 247, e-pošta: jure.volcjak(a),gov.si. Pri tem prosimo, da se držite slede=ih navodil: O Prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: v elektronski obliki in odtisnjeni na papir (razmik 1,5 vrstice). O Vsi =lanki gredo pred objavo v recenzijo. Pozitivna recenzija je pogoj za objavo =lanka. O Prispevki za rubrike Ljubljana, 15. 11.2006 Uredništvo Arhivov Arhivi 29 (2006) št. 2, str. 225-234 1.01 Izvirni znanstveni =lanek UD K 929 Aškerc A. 930.25(497.4 Ljubljana):929 Aškerc A. Prejeto: 10. 10. 2006 Anton Aškerc, mestni arhivar in knjižni=ar TATJANA SENK arhivska svetovalka Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27, SI—1000 Ljubljana e-pošta: [email protected] IZVLE Anton Aškerc je prvi slovenski poklicni arhivar. Delo mestnega arhivarja v Ljubljani je opravljal od julija 1898 do smrti, leta 1912. Z njim seje na magistratu tçacelo obdobje rednega, sistemati=nega arhivskega dela in kontinuirane skrbi %a arhivsko gradivo. Ašker=evo delo v Mestnem arhivu v Ljubljani je obsegalo vsa dela, kijih opravlja moderni arhivist. Urejal in popisoval je gradivo, na novo prevzemal in hranil gradivo, objavljal %a slovensko -zgodovino pomembno gradivo in se ukvarjal ^ nekaterimi metodološkimi arhivskimi vprašanji. KLJUCNE BESEDE: mestni arhiv, arhivar, liberalec, arhivsko gradivo, knjižnica ABSTRA T ANTON AŠKERC, TOWN ARCHIVIST AND LIBRARIAN Anton Aškerc was the first Slovene professional archivist and performed his duties as a town archivist in Ljubljana from July 1898 till his death in 1912. THs efforts in the field of archival science marked the beginning of a regular and systematic archival work and continual care for archival material at the Ljubljana Town Mall. Mis work at the Ljubljana Town Archive included tasks performed by modem archivists, such as arranging describing, acquiring and keeping of archival material, publishing records of importance for the Slovene history, and dealing with some of the methodological issues in archival science. KEY WORDS: Town Archive, archivist, liberal, archival material, library 226 Letos mineva sto petdeset let od rojstva pesnika pomagali odlo=nemu in trmastemu svobodomi- in mestnega arhivarja Antona Aškerca. 9. januarja slecu, ki svojega duhovniškega poklica ni mogel ve= 1856 se je na Globokem nad Rimskimi Toplicami opravljati. Aprila 1898 je bil Aškerc upokojen in rodil svobodomiseln poet, ki je vse življenje najbolj dobil je nekaj ponudb za novo službo; najpri- cenil svobodno mišljenje, neomejeno z verskimi mernejša je bila ponudba ljubljanskega župana Hri- dogmami. Po kon=anem osnovnem šolanju se je z barja, ki je na magistratu organiziral novo delovno zanimanjem posvetil študiju teologije, ker je pri tem mesto za mestnega arhivarja. Literarna javnost je lahko odkrival "dušo in =e^naravno razodetje" in v se- bila sicer prepri=ana, da je novo delovno mesto meniš=u našel =as in mir ''%a premišljevanje o najglobljih ustvarjeno samo za pesnike in literate. To mnenje vprašanjih življenja in pot do sebe samega"} Duhovniški se je ohranjalo in se izkazalo še =ez petindvajset let, poklic ga ni privla=il, ker je bila "majhna placa in ko je Društvo slovenskih književnikov protestiralo, najtežji stan" in tudi "=udne ceremonije" se mu niso ker na delovno mesto arhivarja ni bil sprejet pesnik zdele potrebne. Leta 1880 je postal duhovnik in ali pisatelj.5 Dejstvo pa je, da je Ljubljana arhivarja skoraj hkrati za=el objavljati prve pesmi. V svojih že zelo potrebovala in novo delovno mesto ni bilo pesmih je zajemal snov iz ljudske in slovanske sinekura, pa= pa dejanska potreba mesta oziroma tradicije ter zgodovine, pri tem pa spoznal, da kot magistrata. Aškerc je svojo novo službo vzel zelo duhovnik ni svoboden pri izbiri snovi, ker o mno- resno, se najprej posvetil arhiviranju, pozneje je gih temah ni smel govoriti ali pisati. Njegova po- uredil tudi knjižnico, bil je dejaven v nekaterih ezija je že sredi osemdesetih let za=ela zbujati ostro nasprotovanje klerikalcev, predvsem Mahni= je bil dejaven pri napadih na realisti=no Ašker=evo po- ezijo in je trdil, da se v njegovi poeziji kaže "po- ganski in bre^verski pla=aj".2 Aškerca sta v katoliški veri motila dogmatizem in "duševni terorizem", kot je to sam imenoval. Štel se je k "prostomišljencem", torej svobodomislecem in liberalcem in vse odlo=neje zagovarjal pravico posameznika do svobodnega mišljenja. Motila ga je vera v =udeže, v pridigah je odkritosr=no nasprotoval takemu naivnemu vero- vanju. Njegove pridige so bile bolj zgodovinske kot verske, znal jih je tudi duhovito podkrepiti; ljudje pa njegovega robatega humorja niso odobravali. Med pridigo je na primer izjavil, "da Manja ni veverica, da bi se prikazovala na vejah"? Takšne in podobne izjave ter kratko, odlo=no maševanje in krsti zgolj v slovenskem jeziku so bile vzrok za pogoste zagovore pred škofom. Sredi devetdesetih let je bil poklican na zagovor že vsako leto, vendar svojih besed ali dejanj nikoli ni preklical. Obhajale so ga že prave krivoverske misli, saj je v pismu svo- jim predstojnikom poleti 1896 zapisal, da "v poli- ti=nih re=eh nih=e ni dolžan absolutno ubogati škofa". Med njim in katoliško cerkvijo je nastal "prepad, ki se premostiti ne da"A Njegove liberalne ideje in upor proti družbenim predsodkom so vse jasneje onemogo=ali njegovo duhovniško delo. Ašker=evi liberalni prijatelji in znanci so zato za=eli razmišljati, kako bi lahko Anton Aškerc v o=eh sodobnikov. Karikatura Hinkc re kari a, 1907. 1 Boršnik, Aškerc, str. 18. 2 Boršnik, Aškerc, str. 162. 60 let MALj, str. 20. Po Ašker=evi smrti je bil v to službo 3 Boršnik, Aškerc, str. 103. sprejet pesnik Oton Zupan=i=, leta 1923 pa prvi "neliterat" 4 Boršnik, Aškerc, str. 178. Vladislav Fabjan=i=. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Aškerc leta 190P 13 Das stadtische Arhiv in Laibach. Jahresbericht der k. k- Ober- Reaischule in Laibach. Laibach 1904. 12 AZD, 9. knjiga, str. 93. 14 Ašker=ev zbornik, str. 153, 154. ARHIVI 29 (2006), št. 2 " Ašker=ev zbornik, str. 153. 16 Vilfan, str. 104. 17 Vilfan, str. 105. 230 in tudi Ljubljana se mu je zdela lepo in prijazno mesto.20 Se zgovornejše je bilo njegovo pismo županu Hribarju leta 1908, v katerem je zapisal: "Danes je deset let, odkar bivam v mestni službi v Ljubljani. Ko bi ne bilo Tebe, bi jaz hiral duševno k/e v štajerskih hribih in vzdihoval pod jarmom umskega despoti^ma. Tvoja ^aslugaje, da sem svoboden zf deset let, Tvoja ^aslugaje, da smem pisati po svoji glavi ter se kretati svobodno po svetu kot popolen =lovek. Ne spavam na magistratu kakor se mojim in Tvojim sovražnikom po glavi blodi. Arhiv je sedaj dostopen raziskovalcem. Izpolnjujem svojo dolžnost ..."21 Služba arhivarja mu je torej dala svobodo, omo- go=ila mu je tudi potovanja, ki so ga tako veselila. Ašker=eva kartoteka Že kot duhovnik je v prvih letih veliko potoval predvsem po bližnjih deželah Avstrije, Madžarske, karskega mojstra iz leta 1785 in meš=ansko prisego Italije in Srbije. Potovati je moral prenehati, ko je iz leta 1791. Kasneje je objavil prispevka Slovenski bil pri duhovniških oblasteh najbolj v nemilosti. akti iz mestnega arhiva ljubljanskega iz francoskega Nadaljeval je šele v novi službi in takrat si je lahko obdobja in Vodnikovo šolsko poro=ilo iz leta 1812. privoš=il daljša potovanja — vse do Poljske, Rusije, Aškerc je objavljal dokumente iz arhiva ves =as Francije in Egipta. delovanja v arhivu; trije =lanki so v Carnioli izšli še Zato se mi zdi zelo krivi=na ocena Marje Borš- po njegovi smrti. Med urednikovanjem Ljubljan- nik v njeni knjigi leta 1939, ko je zapisala: "Prestop v skemu zvonu v letih od 1900 do 1902 je v rubriki arhiv je druga tragi=na ovira njegove svobodne rasti, še Socialni pregled pisal =lanke, ki so nastali na pod- neprimerno boj tragi=na od prve. Pesnik je postal notranje lagi njegovega poznavanja dela ljubljanskega magi- vezan, njegova pot se je nadaljevala v eni sami smeri brez strata. Pisal je o posredovalnici za delo, reševalni vsakršne razgibanosti. Na samo podzavestna idejna postaji, mestni ubožnici in podobnem, ker si je Zavisnost, tudi suhoparno arhivsko delo samo je bilo temu želel, da bi Ljubljanski zvon postal ve= kot samo vzrok."22 Prva tragi=na ovira je seveda bila, da je literarna revija. postal kaplan in zato ni imel možnosti za svoboden Anton Aškerc je arhivar postal po sre=nem na- razvoj. To drži. Ne drži pa, da je bila enako usodna klju=ju. Kot =lovek, ki je vedno želel živeti po za njegov razvoj zaposlitev v arhivu. Za pojemanje svojem prepri=anju, kot =lovek, ki se nikoli ni uklo- pesniške mo=i pa= ni bil nujno kriv arhiv, pesniška nil tujemu prepri=anju, ni bil primeren za du- mo= je lahko pojemala zaradi razli=nih vzrokov. hovnika. Mikali so ga potovanja in pogovori s Aškerc sam je v pismu Hribarju poudaril pomen kulturnimi, izobraženimi ljudmi. Kot duhovnik je svoje nove desetletne svobode. Menim, da vzrok za živel po vaseh in imel stik predvsem s kme=kim pojemanje njegove pesniške mo=i ni bil v zvezi z prebivalstvom, kar mu ni omogo=alo duhovne ra- "dolgo=asnim" delom v arhivu, saj je Aškerc s svojim sti. Že leta 1890 je na primer pisal Levcu: " 20 AZD, 1997, 8. knjiga, pismo Turnerju, 14. 9. 1898. iš AZD, 1997, 8. knjiga, pismo Levcu, 15. 4. 1890. 21 AZD, 1997, 8. knjiga, pismo Hribarju, 15. 7. 1908. 19 AZD, 1997, 8. knjiga, pismo Turnerju, 2. 4. 1896. 22 Boršnik. Aškerc, str. 411. ARHIVI 29 (2006), št. 2 23 Boršnik, Aškerc, str. 418. 24 Boršnik, Aškerc, str. 391. 25 AZD, 1997, 8. knjiga, pismo Turnerju 10. 11. 1898. 26 AZD, 1997, 8. knjiga, pismo Hribarju, Velenje, 17. 3. 1898. 27 Vilfan, str. 107. 232 3. Dokumenti o Ašker=evem delu oziroma o ljubljanskem mestnem arhivu, je Aškerc opozoril arhivu v tej dobi: na dotlej neevidentirano slovensko knjižico. Oprema arhiva; (LJU 489, Reg 1/1211, fol. 564, Posredovalni urad za delo in službe (v rub- Reg 1/1219, fol. 1, Reg I/1620-V/14, 922/11, Reg riki Socialni pregled). V: LZ 1900, str. 159-162; 1/1257, fol. 362)28 AZD 1993, 7. knjiga, str. 316-321. Nakupi in prevzemi arhivskega gradiva in knjig: Rešilna postaja v Ljubljani (v rubriki Socialni — u=ne knjige; (Reg I/l 186, fol. 817) pregled). V: LZ 1900, str. 162-165; AZD 1993, 7. — Arhiv štajerskega namestništva (knjiga); (Reg I/ knjiga, str. 321—325. 1186-11/2,14137/08) Zavod sv. Nikolaja v Trstu (v rubriki Socialni — državni zakonik; (Reg I/l 186, fol. 558) pregled). V: LZ 1901, str. 414-416; AZD 1993, 7. — rokopis Prešernovih poezij (in omemba muze- knjiga, str. 325-328. ja); (Reg 1/1568, fol. 260-437) Stavbna zadruga za delavske hiše Lastni — prevzem zapisnikov mestnega sveta; (Reg I/ dom v Celju (v rubriki Socialni pregled). V: LZ 1550, fol. 831 do 837) 1901, str. 416-417; AZD 1993, 7. knjiga, str. 328- — letna poro=ila tržaške realke; (Reg 1/1550, fol. 329. 838-839) Mestna ubožnica v Ljubljani (v rubriki So- — zapisnik mestnega sveta iz leta 1768; (Reg I/ cialni pregled). V: LZ 1902, str. 121; AZD 1993, 7. 1237-V/14, 24657/07) knjiga, str. 329-330. — razni nakupi: Ašker=ev predlog za nakup knjig Ljubljanski grad in promet s tujci. V: LZ fizika Koprive, (Reg 1/1550, fol. 840) nakup 1902, str. 713. slike, tiskovin, perorisba mesta, (Reg 1/1257, Vodnikovo šolsko poro=ilo iz leta 1812. V: fol. 44, 77, 79—80), =arovniška pravda, literarni LZ 1903, str. 342-344; AZD 1993, 7. knjiga, str. rokopisi, (Reg. 1/1257, fol. 81, 82 do 86), 828—831. V okviru prizadevanj za slovenske sred- Uradno poro=ilo na poziv g. župana daje Aškerc nje in visoke šole je Aškerc iz gradiva o francoski mnenje o nakupu Prešernovega rokopisa in Ili- Iliriji, ohranjenega v arhivu, objavil in komentiral rije oživljene; (Reg. 1/1257, fol. 86) Vodnikovo uradno poro=ilo. — Ambroževa süka; (Cod III/70, fol. 345) Število prebivalstva ljubljanskega leta 1813. Mnenja in predlogi: V: LZ 1903, str. 640. — Preimenovanje katastrskih ob=in; (Reg 1/1193, Slovenski akti iz mestnega arhiva ljubljan- fol. 156) skega. V: IMK 1904, str. 92-101 in 169-184. — Trubarjev park; (Reg I/1255-V/12, 22384/10) Aškerc je objavil 19 slovenskih okrožnic iz =asa — spakedrana slovenš=ina na ljubljanskih firmskih Ilirije, ve=ino okrožnic iz leta 1809, ostale od leta tablah; (Reg 1/1568, fol. 193-197) 1811 do leta 1818. V dodatku je objavil še tri nem- Razno: ruski vizum. (Reg I/1267-VII/6, 28988/ ške akte Valentina Vodnika. 01) Štiristoletni jubilej ljubljanskih županov. V: SN 9. julij 1904, str. 1; AZD 1993, 7. knjiga, str. Obrtno stanje v Ljubljani leta 1809. V: IMK 1907, str. 65-71. Mar j a Boršnik Škerlak: Aškerc, življenje in delo. Odkod izvira beseda "goldinar"?. V: IMK Ljubljana 1939 (cit. Boršnik, Aškerc). 1907, str. 118. Mar j a Boršnik: Ašker=eva bibliografija. Pri neki taki priliki so mi med pogovorom %a=ele begati Zusammenfassung o=i po tisti o^ki -^atohli sobici. Aškerc je to opazil ter tudi takoj uganil moje misli. Nasmehnil seje in rekel: ANTON AŠKERC, STADTARCHIVAR UND "Malo prostora imam, kaj? Kajne, %a vas, ki se gibl/ete BIBLIOTHEKAR po polju, travniku in go^du ter usavate ves dan ljubi son=ek, bi bila takale luknja — smrti" Aufgrund seiner liberalen Ideen durfte der Pritrdila sem. A vendar sva se takrat motila oba, kajti Priester und Dichter Anton Aškerc sein Priester- usojeno mi je bilo, da sem pozneje prav v tisti "luknji" amt nicht mehr ausüben. Ivan Hribar, der Büreer- prebila kot arhivska pomo=nica dolgih sedemnajst let. meister von Ljubljana, schuf in der Stadtverwaltung Pozneje so mi dali svetlejšo in prostome/šo pisarno. Tudi einen neuen Arbeitsplatz, und 1898 wurde Aškerc opravo so mi hoteli namenjati ^ novo, modernejšo, pa sem der erste Stadtarchivar und damit auch der erste poprosila: professionelle Archivar in Slowenien. Aškerc nahm "Vsaj Ašker=evo mi%o in njegov starinski fotelj mi die archivische Tätigkeit fachkundig in Angriff, er 4t.pl" las Fachliteratur, besuchte das Archiv in Zagreb und bat Historiker um Rat. Nach 14 Jahren Prav tedaj je i^šla v posebni knjigi njegova Magistratstätigkeit verließ er das geordnete, in 9 pesnitev "Poslednji Celjan". Kadi smo jo brali. Saj je bila Karteischachteln inventarisierte Archivgut und die to nova, vseskofri klena Ašker=eva pesnitev. A vendar seje neu gegründete Bibliothek, die später den an- pojavil "nekdo", kije to delo v =asopisu precej raztrgal. To fänglichen Bestand der Slawischen Bibliothek dar- smo neslanemu kritiku vsi manierili. Ko pa sem potem ^ stellte. Aškerc übernahm auch Archivgut und Aškercem govorila o tem, je on malomarno ^amahnil ^ sorgte für dessen Veröffentlichung. Seine Charak- roko: tereigenschaften wie Nachdenklichkeit, Abwägung, "Maha, naj ima svoje veselje. Upajmo, da bo %daj kaj Genauigkeit und Ordnungsliebe waren geradezu boljšega pokaral on. " ideal für den neuen Beruf. Vor rund 100 Jahren, "Ne, ne," sem odkimala. "Najboljše vedno pri=akujemo genauer am 15. Juli 1898, nahm dank dem Bürger- in dobimo od vasi" meister und mithilfe des Dichters die Periode der Tedaj mije tipko odvrnil: regelmäßigen und systematischen archivischen "Ne bo ni=. "Poslednji Celjan" naj bo res poslednji!" Tätigkeit und der kontinuierlichen Betreuung des Povedal je resnico. Omenjeno delo je bila res njegova Archivguts in der Stadt Ljubljana ihren Anfang. Mit poslednja pesnitev. Kmalu potem je namre= umrl ^adet od ihrer Hilfe wurde das Archivgut der Stadt Ljubljana kapi. zu einem der ganzheitlich am besten erhaltenen zu Antonu Aškercu! Stadtarchive Europas. Anekdoto je prinesla decembra 1957 v Mestni arhiv ljubljanski g. Manica Koman. Hrani se v fondu SI ZAL, LJU 346, Rokopisni elaborati, Ma- nica Koman. Arhivi 29 (2006) št. 2, str. 235-252 1.02 Pregledni znanstveni =lanek UDK 930.25(4) Prejeto: 11.7. 2006 Arhivi v Evropski uniji NATALIJA GLAZAR mag. komunikologije, višja svetovalka I Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI—1127 Ljubljana e-pošta: [email protected] IZVLE KLJUCNE BESEDE: Evropska unija, arhivi, nadonalni arhivi, sodelovanje arhivov, arhivska stroka, standardi, arhivska zakonodaja, zakonodaja EU, dostopnost arhivskega gradiva, elektronski arhivi, materialno varstvo, naravne in druge nesre=e, arhivske zgradbe, kraja arhivskega gradiva ABSTRACT ARCHIVES IN THE EUROPEAN UNION The article presents the contents of The Report on Archives in the Enlarged EU, which provides an overview of the development of archives in the last ten years and outlines an action plan of cooperation of the archival services in Europe. Almost all archival fields are comprised in the Report, from archival standards to purpose buildings as well as information technology, archival national and EU legislation, archival training and several common projects in the future. KEY WORDS: European Union, archives, National archives, archives cooperation, archival science, standards, archival legislation, EU legislation, access to archives, electronic archives, preservation, natural and other catastrophes, archival buildings, theft of archives 236 Najnovejši pregled stanja arhivskih služb v Evropski uniji prikazuje Poro=ilo o arhivih v raz- širjeni EU (6702/05, 28. 2. 2005), i ki ga je Evrop- ska komisija obravnavala 18. 2. 2005 in ga sprejela, kot kaže njeno poro=ilo (COM 2005, 52, 18. 2. 2005). Prvo tovrstno poro=ilo je bilo pripravljeno v letu 1994.2 Razvoj arhivske stroke in pridružitev novih =lanic v EU pa sta narekovali pripravo no- vega, Id bi hkrati zajelo ne samo napredek od zad- njega poro=ila (oz. zadnjih deset let na arhivskem podro=ju), ampak bi dalo tudi usmeritve za na- daljnje konkretne dejavnosti. Osnova za pripravo so bili vprašalniki za vse nacionalne arhive =lanic EU, z zajetimi skoraj vsemi arhivskimi podro=ji, tako kot je tudi struktura poglavij. Pri pripravi be- sedila je sodelovalo okrog petdeset strokovnjakov iz vse Evrope,3 priprava besedila je trajala približno eno leto (intenzivneje 8 mesecev), delo pa je po- tekalo v štirih delovnih skupinah (skupina eksper- tov vseh =lanic — tj. plenarna zasedanja, uredniški odbor, skupina za strategijo ter skupina piscev in asistentov). Evropska komisija je pri pregledu po- ro=ila poudarila prihodnje dejavnosti na petih pred- ••••• u- - ••* nostnih podro=jih, ki jih je poudarilo tudi vzpo- redno pripravljeno "Priporo=ilo Sveta o prednost- nih dejavnostih za ve=je sodelovanje na podro=ju arhivov v Evropi 6703/05".4 Poro=ilo je objavljeno v elektronski in knjižni Naslovnica knjige 'Poro=ilo o arhivih v razširjeni HU' obliki, izdal ga je Urad za uradne publikacije Ev- ropskih skupnosti v Luksemburgu, 2006. Zdaj ob- vsebinsko odgovoriti na zapisane zahteve Resolu- staja zgolj v angleškem jeziku, v kratkem lahko cije. V uvodu so opisani struktura Poro=ila, razvoj pri=akujemo prevod v francoš=ino (morda tudi dogodkov (dokumenti in sklepi med leti 1994 in nemš=ino), prevodi v druge jezike EU pa so od- 2004) ter opis petih prednostnih arhivskih dejav- visni od zagotovitve sredstev in drugih možnosti za nosti skupaj z ustanovitvijo Evropske arhivske izvedbo, vsekakor pa bomo =lanice povabljene k skupine (EAG)/' Uvodni povzetek dela (executive strokovni redakciji za svoj jezik. V uvodu besedila summary) opisuje na=in priprave poro=ila in njegov je poudarjen dokument, ki je bil osnova za pripravo namen ter natan=no raz=lenjuje vsako od petih Poro=ila, tj. Resolucija Sveta 6. maja 2003 o arhivih predlaganih prednostnih dejavnosti, pa tudi vlogo držav =lanic,5 pripravljeno besedilo pa je moralo in odgovornost arhivskih služb v 21. stoletju. Poro- =ilo tokrat nima 'delovnega imena1 kot predhodnik (ki se ga je prijelo ime ' Tabela 1 : Ministrstva, odgovorna %a nacionalne arhivi ke službe Kultura Izobraževanje Notranje zadeve Pravosodje Predsednik vlade Znanost Avstrija + Belgija + Ciper + Tabela 2: Ministrstva, katerih arhivskega gradiva ne prevzemaj o nadonalne arhivske službe Parlament Obramba Finance Zunanje Notranje Pravosodje Javna Javni zadeve zadeve dela mediji Avstrija + Belgija + + + Ciper s top nosijo, ki je dolo=ena ob prihodu gradiva v nacionalni arhiv (z izjemo manjšega dela gradiva, ki potrebuje varovanje ob=utljivih podatkov oz. kon- tinuirano varstvo državnih ali poslovnih tajnosti). Vendar pa je zgolj ta razlaga lahko nekoliko za- vajajo=a, ker je obstoje=i sistem arhivskih ustanov v veliki meri odvisen tudi od samega razvoja države, javne uprave in samega pravnega sistema, ne nazadnje pripomore k temu tudi dejavnik velikosti države in njene državne uprave (v velikih sistemih je namre= ve=ja težnja k ustanavljanju samostojnih arhivov). Med državami, v katerih nacionalni arhivi prevzemajo oz. so pristojni za gradivo vseh resorjev državne uprave so: Švedska, Ni- zozemska, 'FOIA'),14 ampak tudi s korektnim sodelovanjem z 4aisser-fair'.15 Prevladalo je mnenje, da ni dobra arhivsko službo, rednim izro=anjem gradiva ter nobena od obeh skrajnosti, pa= pa je zaradi ob- omogo=anjem splošnega dostopa državljanom do =utljivosti zasebne lastnine in hkrati želje po njeni arhivskega gradiva uprave (razen do manjšega dela ohranim najboljša vmesna pot. Obstajajo pa raz- varovanih ob=utljivih podatkov). Poglavje vsekakor li=ne stopnje kompromisov med pravicami zaseb- poudarja pomen sodelovanja in vrednosti ustvar- nih lastnikov in obveznostmi države za varovanje jenih in kontinuiranih stikov arhivov z razli=nimi nacionalne kulturne dediš=ine. V Španiji naj bi npr. organi državne uprave (ne glede na vrsto arhiv- za vse zasebne dokumente, starejše od 100 let (in- skega sistema), ker ti zagotavljajo kakovostno izva- dividualna lastnina), veljali ukrepi varovanja de- janje arhivskih nalog ob prevzemanju gradiva, =e- diš=ine, enako pa tudi za vse gradivo zasebnih tudi so te zakonsko dolo=ene. Celotno Poro=ilo je ustanov, starejše od 40 let. V Franciji (podobno kot napisano pravzaprav za odlo=evalce na ravni EU in v Sloveniji) je gradivo lahko klasificirano in vpisano na nacionalnih ravneh, zato da spoznajo koristi z oznako, da je za dediš=ino nacionalnega pomena, sodelovanja z arhivskimi službami — zato je tudi to vendar na osnovi dogovora vseh vpletenih (poleg poglavje posve=eno predstavljanju vzajemne pove- tega v Franciji to redko izvajajo). V tem primeru bi zanosti obeh strani. V splošnem Poro=ilo ni bilo lahko država ob ogrožanju obstoja zasebnega gra- pripravljeno kot priporo=ilo ali smernice za arhi- diva celo intervenirala, vendar se to še ni zgodilo. V viste, z izjemo navedenih 'konkretnih dejavnosti' in Italiji varuje dediš=ino celo ustava, bodisi javno 'prihodnjih usmeritev' sodelovanja v EU, ki bodisi zasebno, od zasebnih lastnikov pa zahteva spremljajo vsako poglavje v uvodu. V zvezi s tem sodelovanje z javnimi arhivi. V vseh državah po- podro=jem so v na=rtu evropska konferenca po- znajo prehod zasebnega gradiva v javno last v sve=ena odnosom z državno upravo, posodobitev obliki daril, volil in nakupov, v za=asno hrambo pa in izvedba usposabljanja javnih uslužbencev in v obliki depozitov — opozarjajo pa, da zasebno gra- odlo=evalcev v upravi, krepitev vloge arhivistov pri divo velikokrat ohrani avtorske pravice, ki so pred- izgradnji e-uprave ter podrobneje razdelan projekt met tovrstne zakonodaje. Skoraj vse države pozna- drugih aktivnosti. jo t.i. 'zasebne arhive', tj. zasebne arhivske organi- Poglavje o zasebnih arhivih in zasebnem arhiv- zacije, žal pa jih ve=ina arhivskih zakonodaj za- skem gradivu je prispevala Velika Britanija, na- obide; vsaj ob=asna finan=na podpora države pa bi tan=neje Chris Kitching (Nacionalni arhiv Velike jih lahko spodbudila k sodelovanju z javnimi arhivi. Britanije), podporni eksperti pa so bili iz Francije in Od leta 1994 (zadnjega Poro=ila o arhivih v EU) se Italije. Poglavje o gradivu v zasebni lasti posega v pove=uje število držav, ki vodijo nacionalne eviden- ob=utljivo tematiko zasebne lastnine in zakono- ce o zasebnem gradivu (obstoj, lokacija, vrsta gra- dajna prizadevanja javnih arhivov za nadzor oz. diva) — uporablja pa jih mnogo raziskovalcev, =e so regulacijo tega. Prvenstveno je postavljena defini- evidence javne. Tudi namen vodenja teh evidenc je cija, kaj je zasebno arhivsko gradivo, =eprav v zelo razli=en. Ve=ina držav pa je izrazila zaskrb- ve=ini držav (oz. njihovih zakonodajah) definicije ljenost zaradi ilegalnega izvoza in kraje arhivskega sploh niso jasno postavljene. Obstajajo le opre- gradiva kljub Uredbi Sveta o izvozu predmetov delitve, kaj to je 'javno gradivo', in kot posledica je kulturne dediš=ine.16 34 http://www.crxnet.com/leaf/ 31 Program na pobudo Nizozemske nacionalne komisije za 35 http://www.euan.org/ UNESCO (Information for all programme - IFAP), 36 http://www.european-archival.net/ http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=1627& 37 Glej opombo 49. URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html 3" http://www.opeanarchives.org 32 Report on Archives in the Enlarged EU, str. 81. 39 http://www.erpanet.org/ 33 UL C 312, 29. 11. 2005, str. 55. 40 http://www.calimera.org 244 Na splošno bo sodelovanje na evropski ravni zaje- rebitnega Evropskega modela zahtev za valori- malo: a) izmenjavo natan=nih informacij o ustrez- zacijo in selekcijo. nih pripravah vsake =lanice EU glede zahtev po V zvezi s poglavjem o upravljanju dokumentov vra=anju ukradenega gradiva, b) oblikovanje Ev- in arhivskega gradiva je treba poudariti, da je bila ropske baze podatkov o ukradenih dokumentih, pri zasnovi in pripravi Poro=ila zelo jasno pou- podobne bazi ukradenih umetniških del, c) ve=jo darjena vloga arhivov pri upravljanju gradiva v na- koordinacijo med arhivskimi službami, sodnimi in cionalnih državnih upravah. Da arhivi imajo in policijskimi oblastmi pri vzpostavim delujo=e mre- morajo imeti pomembno funkcijo pri upravljanju že in d) skupen pristop pri ozaveš=anju vlad v celotnega življenjskega cikla dokumenta, se je Evropi o skrb zbujajo=ih razmerah ter iskanju pokazalo ne samo med =lanicami EU, ampak tudi na=inov za zaš=ito nacionalne dediš=ine. med institucijami EU. To je namre= tudi podro=je, V tem sklopu poglavij sta v Poro=ilu še dve od katerega najve= pri=akujejo prav institucije EU v temi: a) valorizacija in selekcija arhivskega gradiva — sodelovanju z arhivi =lanic. Vsekakor je ob=utiti to je prispevek Francije (natan=neje Rosine Cleyed- prevlado funkcije arhivov pri upravljanju doku- Michaud) s podpornimi eksperti iz Portugalske, mentov v upravi, kot posledica pa so funkcije Velike Britanije, Finske, Poljske in b) upravljanje arhivov v kulturni dediš=ini postavljene nekako na dokumentarnega in arhivskega gradiva, kar so pri- drugo mesto. O tem, kako pomembno vlogo ar- spevale Francija (natan=neje Joël Poivre), Španija hivov v prihodnosti vidijo odlo=evalci v EU, kaže (Maria Luisa Conde) in Finska (Jari Lybeck) s pod- tudi podatek, da je Svet EU na predlog Stalnega poro iz Švedske in Velike Britanije. Poglavje o va- odbora predstavnikov (COREPER) sprejel 'Pripo- lorizaciji naprej prikaže razlike v arhivski zako- ro=ilo o arhivih' kot to=ko A, to pomeni brez nodaji =lanic EU glede valorizacije, to je tesno po- razprave. Države =lanice se sicer precej razlikujejo vezano s samim že obstoje=im sistemom uprav- med seboj po stopnji razvoja upravljanja dokumen- ljanja gradiva v državni upravi. Tako so v nekaterih tov oz. imajo razli=ne arhivske sisteme, v katerih je =lanicah arhivi odgovorni za celoten življenjski arhivska vloga v državni upravi ve=ja ali manjša. V cikel javnih dokumentov, v nekaterih ostaja ta pri- prvotnem besedilu (ki pa pozneje ni bilo ob- stojnost pri organih državne uprave do prenosa v javljeno) sta bila celo predstavljana dva modela arhiv. Arhivska služba je v ve=ini =lanic pristojna za arhivov v Evropi glede na vlogo pri upravljanju izvajanje valorizacije in odbiranja gradiva; v neka- dokumentov: t.i. model 'records management' in terih državah odgovornost za gradivo ne zajema 'kulturniški ali tradicionalni' model ter seveda posa- celotne države, ampak le centralne vladne urade mezni primeri 'mešanih modelov'.45 Vsekakor to (lokalne uprave pa imajo svoje predpise, in to ni le kaže stopnjo razvoja posameznih =lanic, vendar je v zveznih državah). V nekaterih =lanicah so na=ela sam arhivski sistem odvisen od zakonodajnega ok- in postopki valorizacije za dokumente zakono- vira ter pristojnosti arhivske službe, ne nazadnje pa dajnih organov izklju=eni oz. niso pod nadzorom tudi same tradicije. Po drugi strani pa poglavje, pri nacionalne arhivske službe, to pogosto velja tudi za katerem so se kresala mnenja =lanic o tem, kaj ob- obrambna ministrstva ter ministrstva za zunanje javiti in =esa ne (npr. umestitev =lanic v posamezen zadeve. Precejšnjo razliko je zaznati pri nacionalnih model in tabele s prikazom pristojnosti arhivskih predpisih za valorizacijo pri institucijah, ki oprav- služb), kaže katere tematike na arhivskem podro=ju ljajo javne funkcije po pooblastilu (šole, znanstvene bodo aktualne v prihodnosti ter kakšna bo dolgo- ustanove, zasebna podjetja, politi=ne stranke, ipd.). ro=na smer razvoja arhivov, predvsem tistih na V nekaterih državah je razvita praksa upravljanja državni ravni. Samo poglavje priporo=a uporabo dokumentov (lo=eno ali v sodelovanju z arhivsko standarda ISO 15489 o upravljanju dokumentov ter službo), v nekaterih pa ne — to bistveno vpliva na navaja nekatere definicije standarda, kot tudi pou- razlike med =lanicami v pristopih in postopkih va- darja koncept celotnega življenjskega cikla doku- lorizacije. Prispevek na kratko opisuje tudi razli=ne menta s štirimi stopnjami: nastanek ali prejem, nje- na=ine valorizacije in metode vzor=enja dokumen- govo vzdrževanje, uporaba, odbiranje in izlo=anje. tov. Med konkretnimi aktivnostmi na ravni EU je Poleg tega avtorji priporo=ajo, da bi bilo treba za prihodnost predvidena periodi=na izmenjava in- ustaviti 'arhivsko tendenco' lo=evanja med uprav- formacij med =lanicami, s poudarkom na doku- ljanjem dokumentov in upravljanjem arhivskega mentih EU, izvajanju študij primerov za valori- gradiva; to je še posebej pomembno za dokumente zacijo in selekcijo v razli=nih =lanicah (multidis- ciplinaren pristop), širjenju strokovnega znanja s 4D Slovenija bi po mnenju avtorjev ter na osnovi pridobljenih tega podro=ja ter raziskavi možnosti za razvoj mo- podatkov sodila v zadnjo skupino. 246 49 SEPIA seminarja in delavnice organizira ECPA (European 48 V Sloveniji že obstaja delovni prevod Britanskega stan- Commission on Preservation and Access, Royal Academy, darda 5454. Nederland), http://www.lcnaw.nl/ecpa/sepia. ARHIVI 29 (2006), št. 2 migraciji v sodobne digitalne oblike ter razviti • splošne standarde za podatkovne zbirke filmskih arhivov (da bi le-te bile interoperabilne). flŠS!!ib„ Poglavje opozarja na problem definicije avdio- vizualnega gradiva, ki je tako širok pojem, da lahko pravzaprav zajema vse, 'kar niso besedilni doku- menti', zato bi ta definicija lahko zajela: a) zemlje- vide, na=rte, risbe, b) fotografije, c) zvo=ne zapise, d) kinote=ne filme in e) televizijski material. Za tovrstno gradivo velja, da so to kulturne dobrine (sestavni del kulturne dediš=ine) ni pa nujno, da so v pristojnosti javne arhivske službe, knjižnic ali mu- zejev. Vsaka =lanica zato rešuje to problematiko individualno. Tudi konvencije Sveta Evrope o varo- vanju avdiovizualne dediš=ine (z dne 8. nov. 2001) D ricaviti arhiv Republike Summary visaged on five priorities: Preservation and damage prevention for archives in Europe; E-archives and ARCHIVES IN THE EUROPEAN UNION digitisation; Internet Gateway to documents and archives in Europe; Survey of the national and EU The Report on Archives in the Enlarged legislation (data base); Measures to prevent thefts European Union is not only an updated version of of archival documents. As envisaged in the Council the first Report from 1994, with new member recommendation on priority actions to increase states, but it also reflects the archival development cooperation in the field of archives in Europe in the last ten years and represents an action plan (2005/312/C), the European Archives Group of cooperation and progress of the archival ser- (EAG) has been established for this purpose with vices in Europe. Cooperation activities are en- the support of several special working groups. Arhivi 29 (2006) št. 2, str. 253-262 1.01 Izvirni znanstveni =lanek UDK 7.046(497.4 Vol=e):929 Kralj T. Prejeto: 18. 10.2006 Sedej & Dostal kontra Kralj Kritika Toneta Kralja ob poslikavi župnijske cerkve v Vol=ah ALENKA KLEMENC univ. dipl. umetnostna zgodovinarka in anglistka Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, SI-1001 Ljubljana e-pošta: [email protected] IZVLE Leta 1927 je ob za=etku svojega dolgoletnega slikarskega delovanja na Primorskem Tone Kralj (1900—1975) poslikal župnijsko cerkev v Vol=ah pri Tolminu. Med duhovniki, ki so pripadali mladokatoliškemu krogu, je bil navdušeno sprejet, višja o%. starejša duhovš=ina pa ga je v svojem nerazumevanju modernejših smeri v umetnosti, ki so se kakorkoli razlikovale od tradidonalnega realizma, v celoti zavrnila. Tržaška Hdinostje marca 1928 objavila anonimen =lanek, kije napadel Kralja. Avtor ostaja vse do danes nera^krit, arhivsko gradivo pa kaže, daje =lanek napisal goriški nadškof Fran=išek Borgia Sedej (1854—1931); pri tem pa seje oprl na strokovno mnenje ljubljanskega škofijskega kanclerja in umetnostnega Zgodovinarja Josipa Dostala (1872—1954), konservativnega zagovornika presoje cerkvene umetnosti po merilih, utemeljenih še v 19. stoletju. KLJU ABSTRACT SEDEJ <& DOSTAL VS. KRALJ CRITICISM OF THE PAINTINGS BY TONE KRALJ IN THE PARISH CHURCH AT VOL In 1927 the Slovene painter Tone Kralj (1900—1975) made several wall paintings for the parish church in the village of Voice near Tolmin, now in Slovenia but then belonging to Italy (the Archdiocese of Gorizia). The painter, whose early career was marked with Expressionism, turned to the style of the New Objectivity later on, and his work at Voice dates approximately from the time of this transition. However, his paintings aroused wild criticism on the part of conservative higher clergy, while lower clergy, mostly young priests of the progressive Catholic movement, welcomed him. Supported by archival documents the present paper identifies the author of the hitherto anonymous article of 1928 attacking Kralj's work in Voice: it was written by the archbishop of Gorizia, Fran=išek Borgia Sedej. He, in turn, relied on a written opinion about the painter forwarded to him by the secretary to the archbishop of Ljubljana, Josip Dostal, who was educated in art history and was the arbitrator in the matters of ecclesiastical art in the archdiocese. His conservative views of modern art corresponded neatly with Sedef s lay opinion, so they joined forces in their condemnation of the painter, refusing any possibility of using expressively distorted forms in sacred art. KEY WORDS: Tone Kralj (1900-1975), Fran=išek Borgia Sedej (1854-1931), Josip Dostal (1872-1954), Voice, religious painting, Expressionism, New Objectivity, art criticism 254 Tone Kralj (1900-1975) in njegov starejši brat oblik",5 takšne pa je videl v moderni umetnosti, France (1895-1960) sta si s svojo poduhovljeno zato jo je odlo=no zavra=al. Somišljenike glede tega ekspresionisti=no umetnostjo, ki sta jo po prvi sve- je imel tudi v najvišjih cerkvenih krogih na Goriš- tovni vojni udarno uvedla v slovenskem prostoru, kem, med drugim pri samem nadškofu Fran=išku med mladimi predstavniki novokatoliškega gibanja Borghi Sedeju (1854-1931). Ta je Tonetu Kralju in pri pomembnem delu strokovne kritike — tu je zagrenil delo na Primorskem že takoj, ko se je treba v prvi vrsti poudariti Franceta Steleta — hitro slikar leta 1927 za=el intenzivno ukvarjati z monu- pridobila sloves prenoviteljev religioznega slikar- mentalnim cerkvenim slikarstvom v tem geograf- stva pri nas.1 Problemati=no pa je bilo, ko je bilo skem prostoru in najprej poslikal cerkev v Vol=ah treba o tem prepri=ati uradne predstavnike Cerkve, pri Tolminu. Nadškof je v internem škofijskem gla- ki so odlo=ali o javnih cerkvenih naro=ilih. Prvo za- silu Kraljevo nadaljnje delo po primorskih cerkvah vrnitev sta brata doživela takoj na za=etku svojega tako reko= prepovedal,6 kakor kaže arhivsko gra- uveljavljanja, ko sta konec leta 1920 pripravila os- divo, pa je bil ob podpori Dostalovega mnenja tudi nutke za poslikavo doma=e farne cerkve v Dobre - avtor širši javnosti namenjene kritike Kraljevega polju, kjer naj bi Tone poslikal ladjo v pripoved- vol=anskega dela, objavljene v tržaškem listu Edi- nem, France pa prezbiterij v vizionarnem in sim- nost leta 1928 s podpisom Duhovnik.7 Ker avtor boli=nem smislu,2 a na=rtov škofijska umetnostna =lanka tudi pri citiranju v novejši literaturi ostaja komisija ni odobrila.3 Pri tem je imel odlo=ilno nerazkrit, je namen pri=ujo=ega prispevka zadevo besedo škofijski kancler, monsignor Josip Dostal nekoliko Širše osvetliti. (1872—1954), dolgoletni predavatelj krš=anske ar- Prvo cerkveno poslikavo je Tone Kralj naredil heologije in umetnostne zgodovine na ljubljanskem po naro=ilu svojega rojaka, župnika Ignacija Zgaj- bogoslovju in tudi sam ljubiteljski slikar in risar.4 narja8 v Premu na Primorskem leta 1921 kot oseb- =ustvovanja. Vendar pa celota ni enotno zamišljena in zlasti ni 5 Dostal, 1920,143. enotno obdelana. Ce bi se mogla cerkev slikati, bi morala umetnika 6 Stylus artis modernae, 1928, 15. ves na=rt pretehtati in ga izzpriti in nekatere stvari sploh prenesti 7 bliže ljudskemu pojmovanju. (NSAL, ŠAL/V, f. 239). Dne 31. Duhovnik, Za napredek, 1928, 2. 8 3. 1921 je nato škofijska pisarna dobrepoljskemu župniku Prim. Kranjc, 1998,107. 9 sporo=ila, da je na=rt zavrnjen in da ga je "s primernimi Prim. Marolt, 1927,247. pojasnili" predsednik Društva vrnil slikarjema (NSAL, 10 Prim. Kralj, 1970, b. p; Pogovor s slikarjem Tonetom Kra- Župnije: Dobrepolje 1920-1940). ljem, 1972,17. 4 Kjer ni omenjeno druga=e, so splošni podatki o osebah, ki 11 Stanko Stani= (1893-1955), duhovnik, pisec in kulturni de- se pojavljajo v besedilu, povzeti po geslih v leksiki {Slo- lavec na Goriškem, od 1923 kurat in od 1930 župnik v venski biografski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon Podgori. Prim. Pogovor s slikarjem Tonetom Kraljem, Enciklopedija Slovenija; to ni posebej navedeno. 1972,17; Cesar, 2000, 9. ARHIVI 29 (2006), št. 2 16 Stele, 1930,78. 21 Bratuž, 2003, 73. 7 I" Bratuž, 2003, 74. 22 Bratuž, 2003, 74. Emilio Paggiaro (1859-1929). 1° UZI, Steletova zapuš=ina, korespondenca: T. Kralj. 23 Stele, 1928, 50, za Avber izrecno omenja prezbiterij; tudi 19 Bratuž, 2003, 74. S=ek omenja, da je najprej slikal presbìteri}, 20 Cesar, 2000, 11. o, raketi stropa (S AK, Paberki 2, 117). ARHIVI 29 (2006), št. 2 V primorskem tisku je bil prvi kritiški odmev na škof za morebitno nadaljnjo polemiko o=itno zaže- vol=ansko poslikavo objavljen novembra 1927 v lel kako strokovno podprto oceno, ki bo seveda tržaški Edinosti.24 Avtor, ki se je podpisal samo izražala njegovemu enako mnenje. In pravilno je 7•.,25 Kralju priznava mojstrstvo v formi, v rit- sklepal, da jo bo dobil od Josipa Dostala. Kores- mi=nem poteku linij, o=ita pa mu šibkost v barvah pondenca med njima je potekala marca 1928, v in s tem pomanjkanje =ustvenege izraza. Slikarja oz. Nadškofijskem arhivu v Ljubljani so ohranjena tri njegove slike v Vol=ah je v istem =asniku dober Sedejeva pisma,32 za Dostalove odgovore pa bi bilo mesec pozneje obširno predstavil pisatelj France treba pogledati v Sedej evo zapuš=ino v goriškem Bevk in jim v vseh pogledih priznal umetniško nadškofijskem arhivu; to ostaja naloga za prihod- polno krvnost.26 Zavedal pa se je, da je bilo za iz- nost. ro=itev cerkvenega dela modernemu slikarju po- Sedej je pisal Dostalu že naslednji dan po trebnega veliko poguma in poglobljeno razume- ponatisu Steletove pohvale v Goriški strani. V pismu vanje. Kot =ustveno najmo=nejšo je dojel prav sliko (priloga 1) na kratko predstavlja zadevo z objavami Srca Jezusovega, pred katero naj bi po Sedejevem (v Foliumu in v goriškem listu) in izraža obžalo- mnenju ne bilo mogo=e moliti. Nasprotno pa je vanje, da je iz katoliških krogov izginil smisel za prevzela duhovnika Ivana Rejca in je opis slike cerkveno umetnost. Dolo=ena smer med mladimi uporabil kot uvod v svoj =lanek o Kristusu duhovniki na Primorskem (po njenem navdušenju Kralju.27 Nad vol=anskimi slikami je bil navdušen za moderno umetnost jo Sedej primerja s sodelavci tudi Karel Dobida; menil je, da so moderne v revije Dom in svef) namre= ho=e vsiliti Toneta Kralja dobrem pomenu besede, samorasle in izvršene z kot cerkvenega slikarja, on, nadškof, pa te nevar- notranjo =ustveno mo=jo, v preprostem, pa zato nosti (sic!) ne bo dopustil, saj ne nazadnje tudi ljud- mogo=nem na=inu.28 V pregledu likovnega dogaja- stvo, ki ima zdrav razum in pobožno srce, ne mara nja v letu 1927 je izrekel svojo pohvalo Še naj kom- takih novotarij. O Kralju se je prav žaljivo izrazil, petentne] ši ocenjevalec, namre= France Stele.29 da je "svojo kramo" prenesel na Goriško in Tržaško, Nadškof Sedej, ki se je ob posvetitvi cerkve sicer ker v Sloveniji ni uspel. Na Dostala se je Sedej torej izkazal za dovolj strpnega do Kraljevega dela, je obrnil s prošnjo, da bi mu le-ta poslal "kako res- zdaj za=util — verjetno tudi pod vplivom drugih sli- ni=no" oceno Kraljevih slik. V drugem pismu dobrih karjevih nasprotnikov —, da je treba nastopiti zoper štirinajst dni pozneje (priloga 2) se goriški nadškof vso to hvalo. To je storil v februarski številki ško- zahvaljuje za "jako dragi mi" odgovor in prosi, da bi fijskega glasila Folium ecclesiastìcum y^rchidioecesis Gori- smel Dostalovo mnenje uporabiti v svojem odzivu tiensis 1928.30 Slikam Toneta Kralja, ki ga imenuje na pisanje v Goriški strani in predvsem na ponav- samo "neki slovenski umetnik", razen v nekaterih ljajo=e se pohvale Kralja, ki prihajajo od "mlade svetniških obrazih, ki naj bi bili primerni, sicer o=ita struje". 24 zavrnil Steletovo misel o monumentalnosti Kralje- Tr, Kraljeve slike v Vol=ah, 1927, 3. vega dela; pri njem ga najbolj odbijajo oblike, kot je 2:) Morda je to primorski duhovnik Herman Trdan (1892— 1970), ki je bil tudi sam slikar — prim. Kranjec (=Ga- poudaril že v škofijskem listu. Kakor Tr. tudi on brovšek), 1928, 3 (za identifikacijo Kranjca kot Gabrovška o=ita, da barve niso dovolj žive in privla=ne, pred- gl.ŠAK,Paberki2,127). vsem pa verniki, ki imajo "%drav =ut %a lepoto", slike 2 6 Bevk, 1927,3. ve=inoma obsojajo oz. jih "naše paravo ljudstvo" ne 27 Rejec, 1927, 29 (il. na str. 28). razume (podobne misli so v prvem pismu Dostalu), 28 Dobida, 1927, 469 (il. na str. 452, 453). sploh pa pred takimi slikami ni mogo=e moliti (Se- 29 Stele, 1928, 50. dejeva izjava ob posvetitvi vol=anske cerkve in po- • Stylus artis modernae, 1928, 15 (za pomo= pri razu- mevanju latinskega besedila se lepo zahvaljujem dr. Ani Lavri=). O tem prim, tudi: Kralj, 1945, 1. 32 NŠAL, Zapuš=ine, f. 101. 31 Za napredek cerkvene umetnosti, 1928, 3. 33 Duhovnik, Za napredek, 1928, 2. 258 Zaradi nasprotovanj je bilo Kralju dobrodošlo Kakor vemo, je slikar kljub budnemu o=esu S=ekovo povabilo, naj poslika cerkev v Avberju, saj fašisti=nih oblasti dolga leta deloval na Primorskem se je tako lahko umaknil iz goriške nadškofije v in ustvaril presenetljivo obsežen opus monumen- tržaško, kjer so imele cerkvene oblasti za moderno talnih cerkvenih poslikav. Na tej strani meje, v umetnost ve= posluha. Tamkajšnjega škofa Alojzija jugoslovanskem delu Slovenije pa, kakor je ve=krat Fogarja44 pa je Sedej pisno posvaril pred Kraljem, grenko izjavil, ni imel sre=e, da bi bil dobil kako kakor nadškof sam omenja v prvem pismu naro=ilo za monumentalno poslikavo.51 Ker so bile Dostalu. Iz kronološko sicer ne povsem jasnih S=e- tu družbene razmere med vojnama druga=ne in kovih zapiskov v njegovih rokopisnih Paberkih iz- slovenstvo ni bilo ogroženo kakor na italijanski vemo, "/.../ daje Sedej pisal pismo tržaškemu škofu. strani, bi se bil v merjenju mo=i s slikarji v osrednji Vsebina: Da S =ek vpeljal slovensko bogoslužje v A.vberu, Sloveniji lahko bolj posvetil likovni problematiki52 da poklical slikarja, ki nagote slika itd. Tržaški škof je in ne bi bil toliko odvisen od neumetnostnih (na- dal odgovoriti po mons. Iv. Slavcu: 1. daje slike odobrila rodnoobrambnih) spodbud ter bi se bil morda tako komisija, 2. daje — kolikor %nano — avberski duhovnik izognil preveliki poljudnosti in idealizaciji s težnjo pod jurisdikcijo tržaškega in ne goriškega škofa."^ po ugajanju, h katerima je za=ela po=asi vse bolj Podobno se je izrazil tudi sam slikar, namre=, da je težiti njegova cerkvena umetnost. 53 Fogar, =eprav o delu v Avberju ni bil obveš=en, goriškemu nadškofu odgovoril, da mu je znan na- men slikarjevega bivanja v njegovi škofiji in da je na=rte "aprobiraf.46 Kakor piše S=ek, je med delom PRILOGE v Avberju Kralj napravil še na=rte za poslikavo cerkve v Vrtojbi; državni urad jih je potrdil, goriški Priloga 1 nadškofijski Ordinariat pa seveda zavrnil.47 Sedej je navsezadnje na oglede v Avber poslal tudi arhitekta V Gorici dne 1. marca 1928 Maksa Fabianija. Ko je ta, =eprav mu Kraljev slog osebno ni bil pogodu, nadškofu zagotovil, da je Pre=astiti gospod Monsignor! slikar resni=en umetnik, je bil nadškof pomirjen in V štev. II (februarja) t. 1. Folija diocezanskega 54 ni ve= nasprotoval Kralju.48 Tudi predstavniki sem med "varia" obsodil A. Kraljevo slikarijo, v ko- tržaškega umetnostno-konservatorskega urada so likor mi je znana iz slik v župni cerkvi v Vol=ah in delo odobrili49 in tako je Kralj lahko nadaljeval iz njegovih skic za palo sv. Lucije55 in sv. Urha,56 ki poslikavo v Avberju. Odtlej naj bi z goriškim nad- jih je bil predložil naši Škofijski komisiji za cerk- škofom menda ne imel težav. Na nekakšno "po- veno umetnost. miritev" kaže tudi dejstvo, da je bil med pomemb- nimi primorskimi Slovenci, ki jih je upodobil Kralj, tudi Sedej, vendar je portret najverjetneje nastal po Katoliškega doma v Gorici). fotografiji že po nadŠkofovi smrti.5() 51 Npr. za župnijsko cerkev na Bledu (1932) ali za tedanjo bansko pala=o v Ljubljani (1939) (Viso=nik, 1970, 817, so dobesedne formulacije iz tega =lanka predstavili kot 819). nadškofovo mnenje (npr. Medveš=ek, 1988, 294). 52 Tega se je zavedal tudi sam: Zaradi te zaposlenosti v trdi 44 Alojzij (Luigi) Fogar (1882-1971), furlansko-italijanskega "tlaki" %a naš narod onstran meje, /.../ nisem mogel drsati koraka rodu, škof v Trstu 1924—1936, zaradi odlo=nega zavze- % dogajanji v domovini. Tako so šla %al mimo mene mnoga javna manja za pravice slovenske in hrvaške manjšine v Italiji od dela pred in po vojni. (Kralj, 1970, b. p.) fašizma pregnan s škofovskega položaja. 53 Komelj, 1978,114. 45 ŠAK, Paberki 2, 127. V Paberkih 10, 234, pa pravi: Koje 54 Stylus artis modemae, 1928, 15. nadškof videl, da ne odneham, je pisal škofu Fogar/u, svojemu 55 Verjetno gre za osnutek, namenjen za župnijsko cerkev v sufraganu, pismo, v katerem ga je prašal, ali ve, daje duhovnik S=ek Mostu na So=i, kjer so Kraljeve tri oltarne slike, od teh sv. ' %a slikanje avberske cerkve nekega Kralja, ki slika slabo in Lucija v velikem oltarju. Literatura neenotno navaja letnici Ali mu je •••••, da je Kralj mostrarne (= Denun- nastanka slik 1927 ali 1928. 56 Dne 3. 12. 1927 je bovški župnik in dekan Andrej Klo- 4" Prim. Cesar, 2000, 12 (citira pogovor s T. Kraljem z dne 6. bu=ar pisal S=eku: V slu=aju, da se še pri Vas nahaja g. Tone 9. 1971); Pogovor s slikarjem Tonetom Kraljem, 1972, 17. 47 Kralj, blagovolite mu sporo=iti mojo %eljo, da /.../ bi mi napravil ŠAK, Paberki 10, 233-234. Za župnijsko cerkev v Vrtojbi sliko sv. Urha %a glavni oltar tuk. cerkve. Sliko pla=a drsava, radi je Kralj slikal šele po 2. vojni (1954—1961), prim. Leksikon tega je treba napraviti skico ter jo predložiti komisji v Trstu v oceno. cerkva na Slovenskem, 2005, 122 (besedilo: Monika Osvald). Alije kaj upanja, da prodre v sedanjih razmerah? /.../(SAK, 48 ŠAK, Paberki 10, 234. Paberki 9, 192: S=ekov prepis pisma). — Po telefonski infor- 49 Dobida, 1928, 194. maciji iz bovškega župniš=a (18. 10. 2006) v njihovi žup- 50 Gl. Tone Kralj v Furlaniji-julijski krajini 1985, 80 (slika je last nijski cerkvi nimajo nobenega dela Toneta Kralja. 260 Na to je v=erajšnja "Goriška Straža" 29/1157 objavil odgovor v tržaški "Edinosti", dasi mi ta list prinesla pohvalno oceno Kraljevega sloga izpod ne dopada. Žalostno, da na Goriškem nimamo ka- peresa dr. Franceta Steleta, ki jo je napisal v "Do- toliškega lista, ki bi se uprl — modernistom! mu in Svetu" 1928, str. 50.58 Tam se sklicuje na Ob tej priliki Vam pošiljam za Vaš slavni imen- poslikanje župne cerkve v Strugah na Dolenjskem, dan svoje prav iskrene =estitke in voš=ila. Na mno- na one v Vol=ah in na slike v prezbiteriju v Avberju go let — pod pokroviteljstvom velikega in mogo- (v tržaški škofiji). Gospod konservator Stele kon=a =nega Vašega patrona! z neresni=nim trdilom: "Dolgo že se ni našel med S presr=nim pozdravom in odli=nim spošto- nami noben umetnik v širokih plasteh ljudstva tako vanjem živahnega odmeva (??) kakor on." hvaležno-vdani Pri nas je neka struja med mladimi duhovniki, ki + Fr B Sedej se zavzema za secesijo in futurizem, kakor pri Vas pisatelji okoli "Dom in Sveta". Jaz se =udim, da Priloga 3 katoliški lajiki in duhovniki nimajo ve= zmisla za cerkveno umetnost. Ta struja ho=e vsiliti našim V Gorici dne 27. III. 1928. cerkvam A. Kralja, jaz pa tega ne pustim. Tudi ljudstvo, na ktero se sklicujejo, ne mara za take Pre=astiti Monsignore! grde novotarije, ker ima zdrav razum (Hausver- Prav veliko uslugo ste mi storili z ono oceno, stand) in pobožno srce. Ker menda A. Kralj pri ktero sem porabil mutatis mutandis et nonnullis Vas ni uspel,59 je prenesel svojo kramo na Goriško adjeetis za mali =lanek, natisnjen v tržaški "Edi- in Tržaško. To pa je nevarno. Pisal sem tržaškemu nosti", s podpisom "Duhovnik". Upam, da bo se- škofu, da se tudi on upre proti futurizmu. Pišem pa daj konec s hvalisanjem in podporo=anjem tistega tudi Vam, da bi mi poslali kako resni=no oceno A. modernista — slikarja. Kraljevih slik. Morda je kdo o tem že pisal. Ža- C. S. Doktoric, ki ga zastopa, je moral preseliti lostno bi bilo, =e cerkv. oblast vpri=o te nevarnosti se v VaŠo škofijo. Jaz sem s tem prav zadovoljen. mol=i. Prosim Vas torej Mons. za blagovoljni odgo- Bodite ž njim oprezni in reservirani!61 vor. Med novomašniki ljubljanske škofije 1. 1928 sta, S prijaznim pozdravom in odli=nim spoštova- kakor je objavil Vaš škofijski list (št. 2) tudi dva njem Gori=ana, nemre=: Sauli Hieronim iz Kobarida in velevdani Žitko Alojzij iz Gorice.62 Ker so po kan. 955 lit- + Fr B Sedej terae dimissoriae za ordinatio potrebne, mi ni zna- nadškof no, da bi jih bil goriški Ordinariat kedaj izdal. Vrh tega mora ordinandus qui habet in alia Dioecaesi Priloga 2 domicilium sine origine, prise=i, da ho=e za vedno v drugi Škofiji ostati (can. 956) ali pa je v nji že in- V Gorici dne 16. marca 1928. kardiniran per primam tonsuram. Ali tudi pred prvo tonzuro mora s prisego izraziti, da ho=e za Pre=astiti Monsignor! vedno v drugi škofiji ostati in služiti. Ali ste vse te Presr=na in globoka zahvala za poslani jako predpogoje zahtevali od dveh imenovanih Gori=a- dragi mi odgovor v znani zadevi. Ker tista "mlada nov? struja" (Seek, Doktoric, Stani= Stanko i dr)60 ne ne- Meni je žal, da ju izgubim, ko tako živo potre- ha hvaliti A. Kr. in celo nekako zani=ljivo omenja bujem slovenskih duhovnikov. mojo obsodbo v škofijskem listu (št. 2, 1928), bom tudi jaz nekaj odgovoril. Dovolite pa, da rabim — "1 Zanimivo je, da je Sedej Doktorica še leta 1927 pohvalil lecto nomine auctoris — Vaše misli in tudi nekatere ljubljanskemu kolegu, škofu Antonu Bonaventura Jegli=u: besede v zadnjem pismu. Ker "Goriška Straža" ža- David Doktoric, duhovnik goriški, ne more dobiti laškega libog drži bolj z mlado strujo kakor z menoj, bom državljanstva in fašisti ga bodo pregnali. Poprašal sem nadškofa. Zelo mi ga je pohvalil in vše= mu je, da pride v našo škofijo. Ze sem mu pisal, da ga bom sprejel. (NSAL, Jegli=ev dnevnik, zapis za " Za napredek cerkvene umetnosti, 1928, 3. 27. 8. 1927) 58 Stele, 1928, 50. 62 Hieronim Šauli (1903-1937), v duhovnika posve=en 3. 2. S-* Prim, prvi odstavek besedila in zlasti op. 3 (Dobrepolje). 1929, umrl v Kranju (Šemati^em, 1993, 477). Alojzij Žitko 60 David Fortunat Doktoric (1887-1962), duhovnik in javni (1905-2000), v duhovnika posve=en 29. 6. 1928 v Ljub- delavec na Goriškem, pred fašizmom se je 1928. moral ljani, po drugi vojni deloval v ZDA (Letopis, 1985, 524; umakniti v ljubljansko škofijo, 1936. odšel za izseljenskega http://www.legacy.com/Obituaries.asp?PageLifeStory&Pe duhovnika v Južno Ameriko. rsonId=11586). ARHIVI 29 (2006), št. 2 Mora nas tla=i, da se pri nas kat. akcija ne more Slovenskem 1920—1930. Moderna galerija. Ljubljana dvigniti. Mons. Li=an63 visi še vedno na niti, težko 1986, str. 37-49. bo ozdravel. Brejc, Tomaž: Temni modernizem. Ljubljana 1991. H koncu se Vam prav lepo in sr=no zahvaljujem Cesar, Emil: Izvirna umetniška izpoved Toneta za izkazano mi dobroto ter ostanem Vam s pre- Kralja med obema vojnama na Primorskem. Emil sr=nim pozdravom in iskrenim spoštovanjem Cesar: Literarno^godovinski portreti. Novo mesto velevdani 2000, str. 7-27. F B Sedej -a. (Dobida, Karel), Kraljeve slike v vol=anski nadškof cerkvi. Mladika 8 (1927), št. 12, str. 469. Debata o Tonetu Kralju. Slovenec 56, št. 80 (5. 4. 1928), str. 7. Okrajšave Dostal, Josip: Pota modernega slikarstva. Dom in svet 27 (1914), str. 143-147, 178-182, 212-214, NŠAL — Nadškofijski arhiv Ljubljana 249-252. ŠAK — Škofijski arhiv Koper Dostal, Josip: Nekaj misli o cerkveni umetnosti. UZI — Umetnostnozgodovinski inštitut France- Dom in svet?)?) (1920), str. 143-144. ta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske Duhovnik: Za napredek cerkvene umetnosti. akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana Edinost 5\ št. 68 (20. 3. 1928), str. 2. Enciklopedija Slovenije 1—16. Ljubljana 1987-2002. Viri in literatura Flis, Janez: Stavbinski slogi. Ljubljana 1885. Flis, Janez: Umetnost v bogo=astni službi- Ljubljana Viri 1908. Komelj, Mil=ek: Pogled na religiozno slikarstvo NŠAL, Župnije: Dobrepolje 1920-1940. bratov Kraljev. Sinteza (1978), št. 41-42, str. 114— NŠAL, ŠAL/V, Spomeniki 1880-1940. 116. NŠAL, Zapuš=ine duhovnikov in drugih: Dostal Komelj, Mil=ek: Slovensko ekspresionisti=no slikar- stvo in grafika. Ljubljana 1979. J- v NŠAL, Zapuš=ine škofov: Anton Bonaventura Kralj, France: Moja pot. Ljubljana 1933. Jegli=, Jegli=ev dnevnik 1899-1932. Kralj, France: Spomini slovenskega umetnika. Ljub- ŠAK, Virgil Š=ek, Paberki (14 rokopisnih zvez- ljana 1996. kov, tu uporabljeni 2, 9, 10). Kralj, Tone: Pojasnila k razstavi in katalog. Ljub- UZI, Steletova zapuš=ina, korespondenca: F. ljana 1945 (tiskovina ob razstavi v Jakopi=evem Kralj, T. Kralj. paviljonu). Kralj, Tone: Moja življenjska pot. Tone Kralj. Literatura Dolenjski kulturni festival in Gorjupova galerija. Kostanjevica na Krki 1970, b. p. (faksimile roko- Bevk, France: Kraljeve slike v Vol=ah. Edinost pisa). 52, št. 296 (13. 12. 1927), str. 3. Kranjc, Igor: Pisma, umetniško in organiza- Bratuž, Lojzka: Sedej in slovenska književnost. cijsko delovanje Franceta Kralja v =asu formiranja Sedejev simpozij v Rimu. Celje 1988 (Simpoziji v Ri- Kluba mladih. M'arsi (1990), št. 2, str. 59-69. mu, 4), str. 170-190. Kranj c, Igor: Beležke ob gledanju stenskih po- Bratuž, Lojzka: Slikar Tone Kralj v spominih slikav Toneta Kralja. Tone Kralj. Retrospektiva. Mo- vol=anskega župnika. Koledar (%a leto 2004). Gorica derna galerija. Ljubljana 1998, str. 107-118. 2003, str. 71-74. Kranjec (= Gabrovšek), Andrej: Avberška cer- Brejc, Tomaž: Jakopi= in evropsko ekspresioni- kev. Mali list 6, št. 27 (29. 6. 1928), str. 3. sti=no slikarstvo, ekspresionizem in nova stvarnost na Eeksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Koper, deka- ni/a Šempeter. Celje 2005. 63 Josip Li=an (1874-1929), duhovnik in kulturni delavec na Letopis Cerkve na Slovenskem. Ljubljana 1985. Goriškem, predstavnik "starostrujarjev"; zadnja leta Marolt, Marijan: Slike Toneta Kralja v struŠki življenja veliko trpel zaradi hude bolezni. cerkvi. Mladika 8 (1927), št. 7, str. 247-249. Lepo se zahvaljujem gospe Mari Kralj in gospe Tatjani Medveš=ek, Stanko: Sedej v slikah in dokumen- Kralj, dedinjama avtorskih pravic po Tonetu Kralju, za tih. Sedejev simpozij v Rimu. Celje 1988 (Simpoziji v dovoljenje za objavo reprodukcij, kolegici Maji Finžgar iz Moderne galerije pa za posredovanje fotografij Kraljevih Rimu, 4), str. 282-294. del. 262 Pogovor s slikarjem Tonetom Kraljem. Ognjiš=e Zusammenfassung 8(1972), št. 4, str. 16-19. Pogovor s strokovnjakom (= z Marijanom Ma- SEDEY & DOSTAL KONTRA KRALJ. KRITIK rokom). Mali list (Tm) 6, št. 16 (13. 4. 1928), str. 3. AN TONE KRALJ S AUSMALUNG DER Pravila "društva za krš=ansko umetnost" v PFARRKIRCHE IN VOL 1.01 Izvirni znanstveni =lanek UDK 347.991 (497.4) Prejeto: 20. 10. 2006 Slovensko najvišje sodiš=e v preteklosti — njegova pristojnost in položaj v organizaciji sodstva kot temelj vrednotenja dokumentarnega gradiva JELKA MELIK mag. arhivistike, dr. zgodovinskih znanosti Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI—1000 Ljubljana e-pošta: [email protected] IZVLE Najvišje sodiš=e in s tem tudi odlo=ilno vlogo pri oblikovanju sodne prakse smo Slovenci dobili leta 1991, ko smo dobili tudi svojo državo. Pred tem pa smo imeli vrhovno sodiš=e na svojih tleh tudi kratek =as pred drugo svetovno vojno in v dolo=enem pomenu tudi v letih od 1974 do 1991. KLJUCNE BESEDE: Vrhovno sodiš=e, redno sodstvo, sodiš=a splošne pristojnosti, sodna oblast, kultura, arhivsko gradivo, dokumentarno gradivo, valori^adja ABSTRACT SLOVENE SUPREME COURT IN THE PAST- ITS JURISDICriONAND POSmON WITHIN JUSTICE ORGANIZATION AS A FOUNDATION FOR CURRENT RECORDS APPRAISAL Slovenes got our own Supreme Court at the time of the formation of Slovene independent state in 1991, the turning point that also marks the beginning of our acquiring a derisive role in the formation of court practice. There had been a Supreme Court in the territory of Slovenia even prior to 1991 but only for a brief period of time before World War II and, in a sense, between 1974 and 1991. KEY WORDS: Supreme Court, ordinary justice, courts of general jurisdiction, judidal power, culture, archival material, current records, appraisal 264 Kdaj smo Slovenci dobili vrh sodne piramide? tence Stola sedmorice oddelek B v Zagrebu in da se sede^ Leta 1991. Vsekakor. Slovenska ustava dolo=a: tega sodiš=a prenese v Ljubljano ter se sodiš=u spremeni ime " Vrhovno sodiš=e je najvišje sodiš=e v državi. Odlo=a o v "Vrhovno sodiš=e v Ljubljani". Z vrhovnim sodiš=em se rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge prenese v Ljubljano tudi oddelek vrhovnega državnega to- %adeve, kijih dolo=a %akon"x žilstva. S tem je popravljena napaka, ki nam je leta 1919 Pot do najvišje sodne stopnje je bila dolga in v^ela i^ naše slovenske sredine vrhovno sodiš=e. Ta rešitev pa zapletena. Poglejmo si izseke iz sestavka, ki je izšel še ni dokon=ana. Vrhovno sodiš=e v Ljubljani se bo sma- v dnevniku Slovenec 31. oktobra 1939 z naslovom tralo še vedno po predpisih %akona o ureditvi rednih sodiš= "Najvišje sodiš=e v Ljubljana.2 Kratko in jedrnato nam kot "^a=asni" oddelek fiktivnega enotnega kasacijskega namre= predstavlja stanje sodnih stopenj vse do sodiš=a, kar velja tudi %a hrvatski Stol sedmorice v Zagrebu predve=era druge svetovne vojne:3 "Prvi november in ostala štiri kas arij ska sodiš=a ... 1939 je va^en datum v zgodovini organizacije našega Organi^aaja našega vrhovnega sodiš=a v Ljubljani bo pravosodstva. Tega dne dobimo Slovena svoje najvišje sodiš=e naenkrat precej nepopolna. D o=im je imel oddelek B Stola v slovensko kulturno, gospodarsko in politi=no središ=e — sedmorice v Zagrebu poleg predsednika 13 sodnikov, hrvat- Ljubljano ... Do ustanovitve naše države smo imeli Slovena ski Stol sedmorice 24 sodnikov ...pride v Vrhovno sodiš=e v na svojih tleh, =e i^v^amemo Primorsko ^ višjim sodiš=em v Ljubljano le predsednik in 7 sodnikov..." Trstu, samo ni^je sodne stopnje, to je: okrajna in okrožna Kakšne so bile pristojnosti kasacijskega sodiš=a, sodiš=a, ki se je v Ljubljani imenovalo deželno sodiš=e. katerega del je bilo tudi ljubljansko vrhovno so- Nismo pa do tedaj imeli na svoji Remiji višjega deželnega diš=e, nam povedo dolo=be §39, §40 in §41 Zakona (apelacijskega) sodiš=a, ki smo ga imeli %a podro=je sedanje o ureditvi rednih sodiš= za kraljevino Srbov, Hrva- Slovenije, ra^en Prekmurja, v Gradcu in tudi ne vrhovnega tov in Slovencev.3 To jugoslovansko najvišje so- jskega), ki je bilo %a vse avstrijske debele na Du- diš=e je izvrševalo sodno oblast na zadnji stopnji v pravdnih in nepravdnih zadevah ter civilnih in Z uredbo narodne vlade ^ dne 14. novembra 1918 pa vojaških kazenskih zadevah, skrbelo za pravilno in smo Slovena dobili višje deželno sodiš=e in obenem tudi enotno uporabo materialnih in formalnih zakonov. vrhovno sodiš=e v Ljubljani. Ta naredba je namre= dolo=ila, Posebej pomembna dolžnost in pravica tega so- da naj veljata v Sloveniji samo dve sodni stopnji tako v diš=a pa sta bili dajati mnenje o dopolnitvi in civilnih, kakor v kazenskih stvareh ... Z naredbo ^ dne 28. spremembi obstoje=e zakonodaje, prav tako pa tudi novembra 1919 se je pri stolu sedmorice v Zagrebu usta- o izdaji novih zakonov. novila tretja sodna stopnja %a Slovenijo in Dalmacijo kot Po drugi svetovni vojni je bila organizacija so- oddelek B stola sedmorice. Obenem se je ustanovil pri tem diš= v novi državi6 — Demokratski federativni Jugo- oddelku tudi oddelek vrhovnega državnega pravdništva % slaviji (DFJ) najprej dolo=ena z Zakonom o ure- delokrogom bivšega avstrijskega generalnega prokuratoria. ditvi narodnih sodiš=7 z dne 26. avgusta 1945; iz- To novo najvišje sodiš=e %a Slovenijo in Dalmacijo je %a=elo dalo ga je predsedstvo za=asne narodne skupš=ine poslovati v Zagrebu 15. januarja 1920. Tako je Slovenija Demokratske federativne Jugoslavije. Le-tega je na izgubila na svojih tleh svoje vrhovno sodiš=e, ki je postalo le Slovenskem vpeljala Uredba Narodne vlade o po- nekak privesek Stola sedmorice v Zagrebu A ... Med našimi vzemu sodnega poslovanja v Sloveniji8 z dne 14. strokovnimi in drugimi krogi seje ve=krat pojavila %elja in septembra 1945. Ta je v svojem prvem =lenu do- %ahteva, da se naše vrhovno sodiš=e prenese i^ Zagreba v lo=ila, da posle sodiš=, ki niso bila ustanovljena na Ljubljano. Te %ahteve so plasti v %adnjih letih postale %elo temelju odloka predsedstva SNOS-a o za=asni ure- glasne ... Dne 27. septembra 1939 je kon=no Kraljevo na- ditvi narodnih sodiš= in narodnih sodnikih9 z dne mestništvo na predlog ministrskega sveta izdalo uredbo, ki 3. septembra 1944, prevzamejo sodiš=a, ustanov- med drugim predpisuje, da se Dalmacija izlo=i i^ kompe- ljena v smislu zakona o ureditvi narodnih sodiš=. V prvem =lenu tega zakona je bilo dolo=eno, da " izvajajo pravosodstvo: Vrhovno sodiš=e Demokratske fede- 1 10 Ustanovljeno je bilo 20. maja 1945. 14 11 19 Ur. 1. FLRJ, št. 3/1953. 25 28. =len Temeljnega zakona o splošnih sodiš=ih. 20 Ur. 1. FLRJ, št. 30/1954. 26 Ur. 1. SFRJ, št. 21/1974. 21 Ur. 1. SFRJ, št. 14/1963. 27 Ur. 1. SFRJ, št. 20/1982. 22 Ur. 1. SFRJ št. 7/1965. 28 Ur. 1. SRS št. 7/1974. 23 Ur. 1. SRS, št. 20/1965. 29 Ur. 1. SRS št. 10/1977. 24 Ur. 1. SRS št. 10/1963. 30 31 Ur. L. RS, št. 19/94, št. 45/95. 33 Vodnik ..., str. 119,120. 32 Ur. L. RS št. 100/05. 34 Vodnik ..., str. 122,123. 268 Literatura Summary Melik, Jelka: V imenu Njegovega Veli=anstva SLOVENE SUPREME COURT IN THE PAST Kralja! Ljubljana 2000, str. 37-38. - ITS JURISDICTION AND POSITION Simi=, Vladimir: Preselitev vrhovnega sodiš=a iz WITHIN JUSTICE ORGANIZATION AS A Zagreba v Ljubljano. Slovena in drsava. Ljubljana FOUNDATION FOR CURRENT RECORDS 1995, str. 197-199. APPRAISAL Bizjak, Žarko: Y loga pravosodnih organov v desetletju po drugi svetovni vojni. Magistrsko delo. Ljubljana When exactly did Slovenes obtain the peak of 2004. the court pyramid? It was most definitely in 1991 Bizjak, Žarko: Pravosodje v letih 1945-1991. but the path to actually reaching that top of court Pravo, zgodovina, arhivi. Ljubljana 2000, str. 277-299. instance was a long and complicated one. There Ferenc, Tone: Sodstvo pod okupacijo 1941— had been a Supreme Court in the territory of 1945. Pravo, zgodovina, arhivi. Ljubljana 2000, str. Slovenia even prior to 1991 but only for a brief 199-230. period of time before World War II and, in a sense, Peric, Lojze: Organizacija pravosodja FLRJ. Ljub- in the years between 1974 and 1991. Predecessors ljana 1961. of the present-day Supreme Court of the Republic Strobl, Majda; Kristan, Ivan; Ribi=i=, Ciril: of Slovenia and a thorough examination of their Ustavno pravo SFR Jugoslavije. Ljubljana 1986. jurisdiction are a foundation on which to accurately Grad, Franc; Kau=i=, Igor; Ribi=i=, Ciril; Kri- evaluate the Slovene Supreme Court written stan, Ivan: Državna ureditev Slovenije. Ljubljana 1999. heritage and a direction for our work in the future AS 1237, Vrhovno sodiš=e Republike Slovenije. as well. In appraising records we will mostly need Vodnik po fondih in pirkah Arhiva Republike Slovenje to take into consideration the role of Slovenes in II. Fondi in zbirke s podro=ja uprave, pravosodja, the formation of court practice during the time of vojaštva, orožništva in policije, gospodarstva in the First and the Second Yugoslavia. Keeping in ban=ništva, vzgoje in izobraževanja, kulture, zna- mind the importance of records, created by the nosti in informiranja, zdravstva in sociale, politi=ne Supreme Court in the past and up to the present stranke, družbenopoliti=ne organizacije in sindikati. day, our aim is to preserve as much of the entire Ljubljana 1999. body of such records as is possible. Arhivi 29 (2006) št. 2, str. 269-273 \• prakse za prakso 269 Iz prakse za prakso 1.02 Pregledni znanstveni =lanek UDK 719(100) 341.3:719(100) Prejeto: 20. 10. 2006 Drugi protokol Haaške konvencije in Modri š=it NATALIJA GLAZAR mag. komunikologije, višja svetovalka I Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI—1127 Ljubljana e-pošta: [email protected] IZVLE KLJUCNE BESEDE: Haaška konvencija, kulturna dediš=ina, kulturne dobrine, varstvo kulturne dediš=ine v vojaškem spopadu, preventivni ukrepi varovanja dediš=ine, UNESCO, organizacija Modri š=it ABSTRACT THE SECOND PROTOCOL TO THE HAGUE CONVEMHON AND THE BLUE SHIELD The article presents the contents of the "Hague Convention for the Protection oj Cultural Property in the Event ofA.rmed Conflict", as well as the Second Protocol to the Convention, which came into force on March 3, 2004. It gives an overview of the most important parts of the convention, the purpose of which are preventive activities and protection of cultural property in the event of armed conflict. The Blue Shield organisation is also presented, it endeavours for implementation and dissemination of the convention all over the world. KEY WORDS: Hague convention, cultural heritage, cultural property, protection of cultural property in the event of armed conflict, preventive measures for heritage protection, UNESCO, the Blue Shield organisation 270 Iz prakse za prakso ARHIVI 29 (2006), št. 2 Natalija Glažar: Drugi protokol Haaške konvencije in Modri š=it, str. 269—273 Z zadostnim številom držav, ki so podpisale tudi mednarodni Sklad za varovanje kulturne de- listino,1 je 9. marca 2004 za=el veljati Drugi pro- diš=ine. Konvencija oz. protokol ni retroaktiven in tokol HaaŠke konvencije o varstvu kulturnih dob- obvezuje le =lanice, ki so k njej pristopile ali ra- rin v primeru oboroženega spopada (sestavljen v tificirale. Med bistvenimi novimi rešitvami, ki so Haagu 26. 3. 1999). V Sloveniji je za=el veljati 24. vklju=ene v Drugi protokol, je tudi uvedba poseb- 10. 2003, ko je Slovenija pristopila k Protokolu oz. nega sistema razširjenega varstva ob splošnem in z ratifikacijo v "Zakonu o ratifikaciji Drugega pro- posebnem varstvu te konvencije. Razširjeno varst- tokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu vo se nanaša na širši krog zvrsti dediš=ine, ki je kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada" posebnega pomena za =loveštvo. Drugi protokol (Uradni list RS, št. 102/2003). Prvi protokol tako uvaja nov mednarodni mehanizem za varstvo Haaške konvencije je bil izdan 14. maja 1954,2 FLR dediš=ine v nevarnosti oboroženega spopada ter Jugoslavija pa ga je ratificirala 2. 4. 1956 (Uradni list širi in raz=lenjuje obseg varstva dediš=ine upošte- FLRJ št. 4/1956). Republika Slovenija je 5. 11. vaje dolo=ila Prvega protokola konvencije. Uvaja 1992 naznanila svoje nasledstvo pristopa k konven- pa tudi nekatere nove obveznosti za države pod- ciji.3 V letu 2004 je bilo 127 držav, ki so se pri- pisnice.5 Razširjeno varstvo — pomeni izboljšano družile Konvenciji, in 87 držav, ki so sprejele pro- varstvo — lahko velja za kulturne dobrine, =e so tokol. V proces širjenja ter informiranja držav o izpolnjeni trije pogoji: a) da je to dediš=ina iz- Konvenciji sta se vklju=ila tako UNESCO (ki ima rednega pomena za =loveštvo, b) da so te dobrine po konvenciji tudi aktivno nalogo) kot tudi Med- varovane z ustreznimi notranjepravnimi in uprav- narodni odbor Rde=ega križa, ki je v Ženevi sprejel nimi ukrepi, ki jim priznavajo izjemno kulturno in resolucijo sveta delegatov (11.-14. nov. 2001), s zgodovinsko vrednost ter zagotavljajo najvišjo katero vzpodbuja države k ratifikaciji in izvedbi raven varstva, in c) da le-te niso uporabljene za vo- Haaške konvencije in njenih protokolov ter hkrati jaške namene ali kot š=it za vojaške položaje ter da k pristopu vsem pomembnim pogodbam, sprejetim pogodbenica (ki ima nadzor na kulturnimi dobri- po Ženevski konvenciji iz leta 1949. nami) izjavlja, da jih ne bo uporabljala na ta na=in Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v (konvencija, =len 10). Za razširjeno varstvo se upo- primeru oboroženega spopada (1954) je najpo- rablja 'mednarodni seznam kulturnih dobrin pod membnejši mednarodni dokument s tega podro=ja. razširjenim varstvom' (=len 1), vodi ga in o njem Konvencija zahteva zakonsko opredelitev kulturnih odlo=a Odbor za varstvo kulturnih dobrin v pri- dobrin oz. premi=ne in nepremi=ne dediš=ine in meru oboroženega spopada (sestavljen iz dvanajst vklju=uje pripravo zavarovanja kulturne dediš=ine, pogodbenic) (=len 24). Poleg tega odbor nadzira izvedbo potrebnih ukrepov za tako zavarovanje izvajanje protokola, pripravlja smernice za izvaja- pred posledicami oboroženega spopada že v mir- nje, obravnava zaprosila za mednarodno pomo= ter nem =asu, zagotovitev, da se bodo države izogibale obravnava, odvzema ali celo odpravlja razširjeno vsakršnih sovražnih dejanj v zvezi z njo, ter pre- varstvo kulturnih dobrin. Pri neizpolnjevanju neka- poved, prepre=evanje oz. ustavitev kraje, ropanja ali terih dolo=il lahko odbor za=asno ali trajno odvza- odtujevanja kulturne dediš=ine in vandalskih dejanj me status razširjenega varstva (s =rtanjem s sezna- ter druge ukrepe.4 ma), pri tem pa je najhujša kršitev uporaba takih Drugi protokol dopolnjuje Haaško konvencijo v dobrin v podporo vojaškemu delovanju (ob ponav- tem, da poudarja in opredeljuje varstvo in zaš=ito ljanju take kršitve pa ukrep =rtanja s seznama). kulturne dediš=ine, uvaja nove ukrepe, vklju=no z Nedotakljivost kulturnih dobrin pod razširjenim dolo=itvijo novih kategorij kulturnih dobrin, za varstvom se namre= zagotavlja tako, da le-te ne katere velja posebna zaš=ita. Ustanavlja tudi med- smejo biti dolo=ene za cilj napada ali uporabljene vladni odbor, ki je v glavnem odgovoren za nadzor (in tudi ne njihova neposredna okolica) v podporo izvajanja Konvencije in Drugega protokola, kot vojaškemu delovanju (=len 12). Konvencija predvi- deva tudi kazensko odgovornost, ki se nanaša ne ' S pridružitvijo dvajsete podpisnice konvencije Kostarike samo na kulturne dobrine pod razširjenim varst- (9. 12. 2003). vom, pa= pa tudi na kulturne dobrine, splošno 2 Prevod besedila I. protokola Haaške konvencije je ob- varovane s Haaško konvencijo (1. protokol, op. N. javljen v Varstvo spomenikov 29, 1987, str. 377—379, ter GL). Poleg že naštetih kršitev so sankcionirani tudi na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediš=ine tatvine, ropanja, nezakonito prilaš=anje dobrin, va- Slovenije http://www.zvkds.si. 3 Seznam pristopnic k I. in II. protokolu konvencije na rovanih s konvencijo ali vandalizem nad njimi (=len http://www.ifla.Org/VI/4/admin/hague-convention.htm. 4 Jogan, SpomeniŠkovarstveni razgledih (junij 2004), str. 26—28. 5 Prav tam. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz prakse za prakso 271 Natalija Glažar: Drugi protokol Haaške konvencije in Modri š=it, str. 269—273 15). Kako pomembne so sankcije ter kršitve =lanic, preiskavah, kazenskem postopku in izro=itvah v pove dolo=ilo 14. =lena, ki dolo=a, da mora ob zvezi s kaznivimi dejanji, kot tudi pri pridobivanju morebitni kršitvi in odlo=itvi odbora o za=asnem dokazov za postopek (=len 19). Vsaka pogodbenica odvzemu razširjenega varstva (za dobrine izrednega mora sprejeti zakonske, upravne in druge ukrepe, ki pomena za =loveštvo) ali izbrisu dobrine iz ome- so nujni za prepre=itev takih naklepno storjenih de- njenega seznama, generalni direktor Unesca o tem janj. Prizadevanje pogodbenic naj bi bilo tudi na obvestiti generalnega sekretarja Združenih naro- informativnem podro=ju — z izobraževalnimi in in- dov; prav tako pa mora o tem obvestiti vse po- formativnimi programi, namenjenimi celotnemu godbenice tega protokola (ki pa lahko o obrav- prebivalstvu za razvoj spoštovanja do kulturnih navani zadevi izrazijo svoje mnenje). dobrin. Zato je pomembno tudi razširjanje besedila Dolo=eno dobrino lahko za vpis v seznam od- protokola tako v mirnem =asu kot tudi med obo- boru priporo=ijo pogodbenice, mednarodni odbor roženim spopadom. V celoti morajo biti z njim Modrega š=ita ter druge strokovne nevladne orga- seznanjeni tudi vsi vojaški in civilni organi, ki v nizacije (=len 11). Poleg tega lahko ob izbruhu so- oboroženem spopadu prevzamejo odgovornost za vražnosti katera od strani nujno zaprosi odbor za upoštevanje tega protokola, zato morajo pogod- razširjeno varstvo kulturnih dobrin pod njeno ju- benice: a) vklju=iti smernice in navodila za varstvo risdikcijo — odbor pa prošnjo nemudoma pošlje kulturnih dobrin v svoje vojaške predpise in b) v vsem stranem, vpletenim v spopad. Razširjeno var- obdobju miru izvajati programe za usposabljanje in stvo pa ima dobrina od trenutka vpisa v seznam. izobraževanje (v sodelovanju z Unescom in drugi- Predvideno je tudi varstvo kulturnih dobrin na za- mi nevladnimi organizacijami) (=len 30). sedenem ozemlju: pogodbenica, ki zaseda ozemlje Mednarodno sodelovanje predvideva, da bodo (ali del ozemlja druge pogodbenice), mora prepre- pogodbenice ob resnih kršitvah protokola ukrepale =iti in prepovedati vsak nezakonit izvoz, preme- prek odbora ali posami=no v sodelovanju z stitev ali prenos lastništva dobrine, arheološka iz- Unescom in OZN (ter v skladu z ustanovno listino kopavanja (razen =e je nujno za ohranitev, zava- OZN). Za varstvo kulturnih dobrin pod posebnim rovanje ipd.), ter spremembo kulturne dobrine ali varstvom (s pomenom za vse =loveštvo) lahko spremembo njene rabe, katerih namen je zakrivanje pogodbenica zaprosi za mednarodno pomo= pri in uni=evanje zgodovinskih ali znanstvenih doka- pripravi in izvajanju zakonodaje, predpisov ali po- zov (=len 9). trebnih ukrepov (=len 32). Prav tako je zagotov- Velik delež vsebine konvencije pa je po- ljena pomo= Unesca. Nanj se lahko pogodbenice sve=en tudi predhodnim pripravam ter previd- obrnejo za strokovno pomo= (pri organiziranju nostnim ukrepom ob morebitnem vojaškem varstva, pripravljalnih dejavnostih, preventivnih in spopadu. V miru morajo biti sprejeti pri- organizacijskih ukrepih za nujne primere). Tako pravljalni ukrepi (za varovanje pred predvidlji- pomo= pa daje Unesco v skladu s svojimi programi vimi u=inki oboroženega spopada), ki vklju=u- in sredstvi (=len 33). Pogodbenice konvencije naj bi jejo pripravo popisov, na=rtovanje nujnih ukrepov sodelovale in zagotavljale strokovno pomo= tako za varstvo pred požarom ali rušenjem, pripravo na na bilateralni kot multilateralni ravni, Unesco pa premestitev premi=nih kulturnih dobrin ali zagoto- jim lahko posreduje svoje predloge v teh zadevah. vitev ustreznega varstva takih dobrin na kraju sa- Za izvajanje dolo=il konvencije (in dolo=enih mem ter dolo=itev pristojnih organov, odgovornih pripravljalnih dejavnosti) je predvidena ustanovitev za varovanje kulturnih dobrin (=len 6). Previdnost- posebnega Sklada za varstvo kulturnih dobrin ob ni ukrepi zajemajo: a) strani v spopadu morajo v morebitnem oboroženem spopadu (=len 29); upo- najve=ji meri prestaviti premi=ne kulturne dobrine rabo teh sredstev dolo=a omenjeni Odbor (v skladu iz bližine vojaških ciljev ali zagotoviti varstvo teh s finan=nimi pravilniki Unesca). Sklad zagotavlja na kraju samem, b) izogibati se postavljanju vo- finan=no ali drugo pomo= pri nujnih, za=asnih ali jaških ciljev v bližini kulturnih dobrin (=len 8). Vsa- drugih ukrepih za zavarovanje kulturnih dobrin ka stran v spopadu mora ukreniti vse ter preveriti med spopadi ali v =asu obnove po sovražnosti. ali napadeni cilji niso kulturne dobrine, sprejeti vse V Republiki Sloveniji je II. protokol v izvirniku previdnostne ukrepe, potrebne za izognitev na- (angleškem jeziku) in slovenskem prevodu klju=ni škodi na kulturnih dobrinah, odpovedati na- objavljen v Uradnem listu (Uradni list RS, št. 102, pad ali ga za=asno ustaviti, =e je cilj o=itno kulturna 23. 10. 2003). Za uresni=evanje protokola po za- dobrina ali =e bi na njej povzro=il naklju=no škodo konu o ratifikaciji skrbita Ministrstvo za kulturo RS (=len 7). Konvencija predvideva tudi sodelovanje in Ministrstvo za obrambo RS. pristopnic (pogodbenic); pomagale naj bi si pri Na prvem in drugem Protokolu Haaške kon- 272 Iz prakse za prakso ARHIVI 29 (2006), št. 2 Natalija Glažar: Drugi protokol Haaške konvencije in Modri š=it, str. 269—273 vencije temelji delovanje organizacije Modri š=it; v s podro=ja kulturne dediš=ine, da vklju=ijo zaš=ito njem ima trenutno vodilno vlogo Mednarodni ar- premi=ne in nepremi=ne dediš=ine ter preventivno hivski svet (Modremu š=itu namre= predseduje g. delovanje v svoje delovne programe, enako pri=a- Joan van Albada, sekretar MAS). Organizacija mo- kujejo tudi pri Organizaciji združenih narodov in drega š=ita oz. Mednarodni komite modrega š=ita drugih mednarodnih organizacijah.10 Za ustanovi- (IBCS) je bil ustanovljen v letu 1996; sestavljali so tev Nacionalnega odbora Modrega š=ita pa je po- ga predstavniki Štirih osrednjih mednarodnih stro- trebno slede=e: a) polno priznanje Listine ICBS, kovnih organizacij: MAS, ICOM, ICOMOS, IFLA sprejete v Strasbourgu 14. 4. 2000, b) ustanovitvena (danes temeljne organizacije, ki tvorijo organizacijo iniciativa mora imeti podporo vseh štirih ome- Modri š=it).6 Danes pa je mreža te organizacije njenih nevladnih organizacij, c) formalno obvestilo razširjena in zajema tudi organizacije IRCC, Mednarodnemu komiteju Modrega š=ita o =lanstvu ICCROM in CCAAA7 ter "Sklad princa Clausa". (ICBS), kontaktnih podatkih, razporedu in dnevnih Tako organizacija, katere namen je varovanje kul- redih sestankov nacionalnega odbora kot tudi in- turne dediš=ine v izrednih, vojnih razmerah, zdru- formiranje o pomembnejših dogodkih v organiza- žuje pod svojim okriljem ve= strok in organizacij: ciji, ter d) zaprosilo mednarodnega komiteja (ICBS) arhive, knjižnice, muzeje, organizacije za varstvo za uradno priznanje nacionalnega odbora.11 Po- kulturnih spomenikov ter restavratorje. Ob spre- membnejše dolo=ilo Listine ICBS iz Strasbourga jetju Drugega Haaškega protokola so poskusi oži- zahteva, da morajo štiri organizacije delovati vitve delovanja te organizacije, ki ima ustanovljene skupno, se pripravljati in odzivati na situacije nacionalne odbore v dolo=enih državah, pogoj za oboroženega spopada ali naravnih nesre=, ki ustanovitev in delovanje pa je sestava odbora iz lahko poškodujejo kulturno dediš=ino. Spošto- delujo=ih =lanov naštetih organizacij na nacionalni vati pa morajo slede=e principe: skupne aktivnosti, ravni, oz. nacionalnih predstavnikov teh organiza- neodvisnost, nevtralnost, profesionalnost, spošto- cij, ki so dejavni v omenjenih mednarodnih orga- vanje kulturne identitete ter delovati na neprofitni nizacijah. Trenutno obstajajo nacionalni odbori v osnovi. Belgiji, Nizozemski, Veliki Britaniji, Franciji, Simon Gregor=i=i^ I=nih obdobij na razglednici izdani v Trstu, novembra 1961 ob 55. letu Gregor=i=eve smrti. PANG, Zor^ut Ludvik, 5. Arhivi 29 (2006) št. 2, str. 275-304 Iz arhivskih fondov in abirk 275 Iz arhivskih fondov in zbirk 1.01 Izvirni znanstveni =lanek UDK 347.236.2:811.163.6" 16/18" Prejeto: 10. 10. 2006 Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku med 17. in 19. stoletjem BORIS GOLE< doc., dr. zgodovinskih znanosti, višji znanstveni sodelavec Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Novi trg 2, SI—1000 Ljubljana e-pošta: [email protected] IZVLE Glede na minimalno rabo slovenskega jezika v uradovanju vse do srede 19. stoletja ne presene=a, da še nedavno ni bil izpri=an noben urbar ali vsaj urbarialni register v slovenš=ini kotjefriku ljudstva. Sele dobro desetletje je po %golj obrobni omembi %nan izgubljeni slovenski urbar isprve tretjine 17. stoletja. Z novima odkritjema seje bera urbarjev in sorodnih fevdalnih popisov v slovenskem jeziku povzpela na tri, po vsebini, obliki in namenu sicer %elo skromne primerke. Razprava analizira okoliš=ine in razloge %a njihov nastanek, ki so pri vsakem nekoliko druga=ni. Hkrati opozarja na specifi=en pojav t. i. kajkavsko-prekmurskih urbarjev it^ obdobja 1768—1775. Gre %a tiskane formu larje %a posamezne vasi v Prekmurju, obrobnem koš=ku slovenskega ozemlja, kije spadalo pod Ogrsko. jefrik teh urbarjev, raztresenih po razli=nih hraniš=ih v Sloveniji in na Madžarskem, bo potrebno šele natan=no prou=iti in temu ustrezno pravilno poimenovati. KLJUCNE BESEDE: urbarji, slovenš=ina, hrvaš=ina, kajkavš=ina, Prekmurje, Bela krajina, Gradac, Bloke, Bras lovce ABSTRACT URBARIALIA SLOVENICA - FOLLOWING THE TRAIL OF LAND REGISTERSAND REGISTERS OF TRIBUTES WRITTEN IN THE SLOVENE LANGUAGE BETWEEN THE 17th AND 19th CENTURY Considering the minimum use of the Slovene language in administrative matters till the mid- 19th century, it comes as no surprise that until recently there was no evidence of land registers or registers of tributes written in the Slovene language. It is only from a marginal note discovered some ten years ago that we know of the existence of a lost Slovene land register dating back to the first third of the 17th century. Taking into account two other discoveries, the collection of land registers and similar feudal inventories written in the Slovene now encompasses three specimens, all of them rather modest as to their contents, forvi and purpose. Each of them having characteristics of its own, the article aims to analyse circumstances and reasons for their creation and calls attention to the so-called Kajkavian-Prekmurje land registers created between 1768 and 1775. These are printed forms for individual villages in Prekmurje, a region on the fringe of the Slovene territory that was once part of Hungary. The language of these land registers, scattered around various institutions throughout Slovenia and Hungary, is yet to be thoroughly researched and appropriately denominated. KEY WORDS: land registers, the Slovene language, the Croatian language, the Kajkavian language, Prekmurje, Bela Krajina, Gradac, Bloke, Braslov=e 276 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 r i.„-, ,, rzelo-Szelische Kmet- §. H. Iz Prifzrojilischa zvunfzkoga za Cze» ako poleg zduflne Varmegyiumfzke Limitatie , iliti Preczembe za Delo, y Trud odfzudjena Placha vu gotovom pervlye fzc naplati. zko Zemlye orane „„«„ftfemi Dervenkami obfzeatifze Zmed kojih YizakaRalyz^vern. Potonem, ue ^^ ^ ^ fe Oni pak Grunti, ko')l fzu' od Sztarine fzkercheni, y podam more; Szenokofla pako na ^^ .^^ . . k cze Gruntom Kmetzkim pridani, y po thorn Kerchevine biti prefztale je- chez Letto rzamo fzu, ali pako, kade oni Kmeti , koteri fzu takve fzkerchüi, ter iz lomu takvomu Gruntu pridati. onoga Grunta odifsli , Kerchi pako od Ruke do Ruke drugem davali fze jefzu takvem Nachinom, cln vezdalTniKmeti prež vfzakogaDela* S III Akobipak iz oraneh Zerndy', ali Szenokoß U z-ft- y Truda izplachenya Kerche takove derfe, za Kerche fze vceh ime- ,e,o, LL tlemNachinom z-puni.mora -*-^* "^ nuvati , -vnogo menye recheno nadomcschenye.za nye potrebuvatifze to iedne I* Zemlye i«W Koto«, -I p* - -£. *£/ bude moglo. Kofzcza jedna Ra!y Zemlye odredi tal, d, kade Ize *°•£• meschenye pripeti , ali takaj gde Plmgi nuternyega &**• §. •. 7.• Kmetzku Marhu, na kuViko 'prilika Kotara dopufz- Fundulla z-oranum Zemlyum , ali SzerckolTum nadomeschafze, bu- ti, mora zadofzta Pafte biti, iz kojega radnika Kmeti za voznu fzvo di jedno, budi drugo Podlosniki fzlobcdno prež vfzake Dache , y JuMarhuz-Znanyem, y Dopufchenyem GofzpodfzVem nekoju fztran Nezpake , ilìei Neprilike vlivali budu. oajiti y prepovedati drugem mogu , tak vendar, dà na takovoj za fze Odlucheni, y prepovedani Paffi, y Gofzpodfzka Vozna, z-nikakvem pak §. IV. Koja goder od czeloga Szelischa gore rechena jefzu, Hachinom Chreda more fze pafzti. Vu kojem pak Kotaru Palla b. ona od poi, cheterte, ali ofzme Sztnnke Szelischaprifzpodobno ra- tefznabila, onde niti z-Oranyem,. niti z-druSemN»chinom namenye zumevajufze. (te fzpraviti ne fzme. DRUGI DEL OD KMETZKEHASZNI. § IV. DerVa za Ogcny, kade je Lugh onde J•^ §. I. Poleg Articuluflà 36. Leta 1550. Keichnia Vinfzkaod Dneva Sz. Mihaija do Dneva Kmetem, fzlobodna bude. chem Kotaru za obfttuin, y prez Flache •,0«)^ §. II. Ako Kmeti kakove Kerdie imaiii , Zemelfzki Gofzpon §. VI. takove -vzeti, ali k-Gruntom Kmetzkin pridati drupach nemore, zvan (A) ako 4" Dve strani urbarja %a Gornje Petrovce zbirke so obetali najve=, sem našel sedem terezi- tovrstnega gradiva. Tako hrani Pokrajinska in štu- janskih urbarjev: tri urbarje v izvirniku za Prekmur- dijska knjižnica v Murski Soboti Siftarjeve foto- je in enega za Medžimurje ter tri urbarske prepise.31 kopije delov treh že znanih urbarjev33 ter v izvir- V zbirko Prekmurske arhivalije so leta 2006 uvrstili niku dva nekoliko mlajša urbarja z latinskim oz. še kopije dveh drugih urbarjev in nekaj vprašal- madžarskim obrazcem.34 Sklepamo lahko, da so nikov s podložniškimi odgovori, ki mi jih je odsto- terezijanski urbarji za Prekmurje raztreseni tudi po pila prof. dr. Orožnova, gre pa za že omenjene razh=nih hraniš=ih zunaj javnih arhivov in knjižnic, Šiftar j eve fotokopije iz sombotelskega županijskega tem prej, =e vemo, da so razli=ico beltinškega pred arhiva.32 Poleg naštetega je v Sloveniji še nekaj 31 Izvirniki urbarjev se nanašajo na Gornje Petrovce in Adri- menjeni referat M. Orožnove (šk. 91, 91/12), vendar ar- jance (PAM, PAMB/1847, Lipovšek Gašper, šk. 1) ter hivske enote z navedeno vsebino ni na ustreznem mestu. medžimurski Stanetinec (PAM, PAMB/2190, Prekmurske 33 Gre za urbarje vasi Ropo=a, Ižakovci in Gornja Lendava arhivalije, šk. 1, 1/10). V prepisu so ohranjeni urbarji za (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Domo- beltinško graš=ino (prav tam, 1/5) ter Siftarjeva tipkopisna znanska zbirka, Fo 162 in Fo 167). — Gornjelendavski prepisa urbarjev za Gornjo Lendavo in Beltince, shranjenih urbar je nastal v treh razli=icah: slovenski, nemški in mad- v Zupanijskem arhivu v Sombotelu (prav tam, 1/9; oba tudi žarski. v: PAM, PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 92,92/4). 34 Prav tam, fase. 74 in Ro 212. — Izvirnik urbarjev za 32 PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/23 Mursko Soboto iz leta 1783 z madžarskim obrazcem (fase. (urbar naselja Ižakovci) in 1/24 (urbar naselja Ropo=a). — 74) je deponiran v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota in Prof. dr. Martini Orožnovi se kar najlepše zahvaljujem za je del stalne razstave, drugi izvirnik brez naslovnice in z prijaznost in sodelovanje. — V zapuš=ini V. Šiftarja je le latinskim obrazcem pa se nanaša na del zgornjega Prek- fotokopija urbarja za Ropo=o (PAM, PAMB/2139, Šiftar murja in na ve= mestih navaja letnico 1780 (Ro 212). — Za dr. Vanek, šk. 92, 92/2); v popisu fonda najdemo sicer tudi informacije se iskreno zahvaljujem Andreju Pavlicu, sode- urbarja za Gornjo Lendavo in Ižakovce ter objavi na- lavcu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. ARHIVI 29 (2006), št. 2 1/. arhivskih fondov in zbirk 281 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 letom 1927 našli v neki kme=ki hiši v Vidoncih, 35 medžimurski" ali "medžimursko-prekmurski" ur- izvirnik stanetinŠkega pa je Pokrajinski arhiv Mari- barji, pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so, bor leta 1992 pridobil z nakupom.36 Natan=neje bi za=enši z letom 1773, uporabljali enake formularje zato kazalo pregledati predvsem vse prekmurske in tudi v Civilni Hrvaški. Zanimivo je, da je varaž- porabske arhive rimskokatoliških župnij. 37 dinska razli=ica tiskanega dela41 identi=na razli=ici, Terezij anski urbarji za prekmurski prostor so ki jo v Prekmurju sre=amo v Gornjih Petrovcih in vsekakor zanimiv pojav, =etudi jezikovno niso iz- Adrijancih. Razlike med varaždinsko in gornje- klju=no slovenski, ali bolje re=eno, samo prekmur- petrovsko razli=ico so le v tabelari=nem delu — v sko slovenski. Nastali so namre= na obrobju etni=- urbarialni tabeli za dajatve in obveznosti, adrijanske nega ozemlja, v pokrajini, ki ni sodila v isti dr- tabele pa žal ne poznamo. žavno-politi=ni okvir kot glavnina Slovencev in Za ponazoritev si oglejmo vzporedno objavo tako tudi dolgo ni bila vklju=ena v skupni kulturno- za=etka tistih treh tipov urbarskih formularjev, ki jezikovni razvoj. Dolinsko Prekmurje kot del Žal- jih v izvirniku ali prepisu najdemo v Pokrajinskem ske županije je povrhu tega skoraj sedem stoletij arhivu Maribor.42 Razlike v jeziku in =rkopisu so (od 1094 do 1777) spadalo v zagrebško škofijo, o=itne, vendar je jasno, da gre za tri razli=ice, iz- prvi prekmurski pisci in prevajalci pa so se lahko peljane iz skupne osnove, ki so jo za posamezne naslonili le na kajkavsko tradicijo.38 natise zgolj prirejali. Izhodiš=na razli=ica je bila slej- O tem, v katerem jeziku so prekmurski terezi- koprej kajkavska oziroma mo=no zaznamovana s janski urbarji pravzaprav pisani, v prekmurš=ini, kajkavš=ino. Kriteriji priredb — regionalni, nare=ni, kajkavš=ini ali v kaki vmesni jezikovni mešanici, individualni — predstavljajo posebno vprašanje, ki bodo lahko sodili jezikoslovci.39 Pri tem bo treba presega namen te obravnave. Razli=ice vsekakor med drugim upoštevati dejstvo, da urbarji niso niso pogojene (samo) upravno, tj. glede na to, ali so nastali hkrati — za Železno županijo so jih natisnili namenjene vasem v Žalski oz. Železni županiji. Se leta 1767, za Žalsko pa šele 1775 — in da se med manj je razmejitev med njimi naslonjena na današ- seboj jezikovno razlikujejo tudi primerki za vasi iste njo narodno in jezikovno mejo na Muri. Razli=ico 2 županije.40 Se ve=je razlike je seveda pri=akovati pri najdemo namre= tako v Ropo=i in Gornji Lendavi rokopisnih odgovorih na t. i. 9 to=k, saj jih je pisalo (današnjem Gradu) na Gori=kem (Železna župa- veliko uradniških rok. Nekaj je pri tem gotovo: nija), kakor tudi v medžimurskem Stanetincu (Žal- kajkavska komponenta je v urbarjih vsekakor mo=- ska županija). no zaznavna. Urbarski formular ji enake vsebine Od urbarjev in prepisov le-teh, shranjenih v Po- pokrivajo posamezne vasi Prekmurja kakor tudi krajinskem arhivu Maribor, je izpolnjenih šest — za Medžimurja, med katerima v =asu njihovega na- Ižakovce, Ropo=o, Gornje Petrovce, Adrijance in stanka niti ni bilo jasne jezikovne lo=nice, temve= madžimurski Stanetinec ter deloma za Beltince, oba kve=jemu nare=na meja na Muri. Tako bi bilo mor- Siftarjeva tipkopisa pa sta zgolj prepisa urbarskega da še najustreznejše poimenovanje "prekmursko- obrazca. Glede rabe slovenš=ine v rokopisnih od- govorih, tj. v izpolnjenih delih v obrazcu, podlož- 35 PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1,1 /5. niških tabelah in kon=nih poro=ilih, lahko ugo- 36 Prav tam, 1/10. tovimo naslednje. Najve=jo bero slovenskega jezi- 37 Vodnik po župnijskih arhivih iz leta 1975 sicer v prek- ka, pod sicer mo=nim kajkavskim vplivom, je najti murskih župnijskih arhivih ne pozna nobenega urbarja, v urbarju za Ivance, izpolnjenem šele poznega leta vendar je mogo=e, da se morebitni terezijanski urbarji 1782. Tu je slovenski celo naslov: "Urbarium Ivanc^a skrivajo med zgolj sumarno navedenim spisovnim gradi- vom (E. Umek, J. Kos (ur.), Vodnik po župnijskih arhivih). S^ela njihove Excellence Gos^podineh Grofov ]anujja y 38 Prim. V. Novak, 1••• prekmurskega slovstva, str. 36 si. Gyuraja Csaki S%padajuchegA\ Kot pri vseh drugih 39 Vprašanje samega poimenovanja jezika sicer nemara ni iz- urbarjih je kon=no poro=ilo latinsko, prav tako so klju=no jezikovne narave. Ozna=evanje jezika izvirnikov in latinizirana osebna imena podložnikov ( Blasius, Ste- prepisov urbarjev v internem vodniku Pokrajinskega ar- hiva Maribor se, pomenljivo, ravna po današnjih pojmo- vanjih. Jezik in pisava urbarjev za prekmurske kraje sta 4' V. Pavli=ek, Varaždinski urbariumi, str. 3 si. opredeljena kot "prekmurski jezik — kajkavš=ina z madžar- 42 Urbarja za Gornje Petrovce in Adrijance — izvirnika: PAM, skim =rkopisom", za Stanetinec v Medžimurju pa kot "hr- PAMB/1847, Lipovšek Gašper, šk. 1; urbar za Stanetinec vaški jezik — kajkavš=ina". - izvirnik v: PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 4'' Kot je ugotavljal že Vanek Šiftar na podlagi primerjave 1, 1/10; urbarja za Beltince in Gornjo Lendavo — tipko- dveh urbarjev, beltinškega in gornjelendavskega, teh ni tis- pisna prepisa: prav tam, 1/9; urbar za Beltince v prepisu: kala ista tiskarna, vidna pa naj bi bila tudi "velika jezikovna prav tam, 1/5; urbar za Ivance, izpolnjen 1782: prav tam, razlika" (PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/2; kopija urbarja za Ižakovce: prav tam, 1/23, in kopija 1/9, Vanek Šiftar - poro=ilo 15. 2. 1967, str. 2). urbarja za Ropo=o: prav tam, 1/24. 282 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Razli=ica 1 Razli=ica 2 Razli=ica 3 Beltinci, Ivanci, Ižakovci Gornja Lendava (Grad na Gornji Petrovci in Adrijanci Gori=kem), Ropo=a in Stanetinec Pervi del PERVI DEL PERVI DEL Od Pofztavlenya Szelifcha & I. Od Posztavlenya OD POSZTAVLYENYA kmetjQcoga & 1. Szelifchev Kmetczkih. SZELISCHA KMETZKOGA. Pokehdob v fzakojachke Dache, Pokédobb vfakojacske Dache, i Pokehdob vfzakoiachke Dache, y y Szlusbe Urbarialfzke k-fzeli Szlusbe Urbarialfzke k- fzelifnim Szlusbe Urbarialfzke k Szelischa fcha Naredgyenyu moraju fze Naredgyenyim fze morau Naredyenyu moraj u fze pri fzpodobiti, fzelifche pak ni prifzpodobiti, Szeli fche pak ni prifzpodobiti, Szelische pako ne je vfzigder jednako, nego k- fzagdi jednako, nego k-hatar fzkoi vfzigder jednako, nego k-ko tara Hatarfzkomu Sztaliffu, y k- Sztalifchi, i k-drugim kakovochi fztaliffu, y k-drugoj kakvoj goder drugomu kakvomu goder onoga prihodnkn Hafznom, ali Szela onoga Hafzni ah fzela hafznu, ali kvaru moraiu fze Skodlivnofztim f^e morau Kvaru moraju fze primeriti. priloffiti. prilofiti. phanus, Michael), priimki pa v obi=ajnem (madžar- ljudski obliki in prav tako so v podložniŠki tabeli skem) =rkopisu. Po koli=ini je slovenš=ine malce zapisani tudi antroponimi. manj v ižakovskem in ropoškem urbarju, ki imata Najve=jo posebnost stanetinškega urbarja, po prav tako latinsko sklepno poro=ilo, priimki pod- kateri se ta ob=utno razlikuje od ve=ine prekmur- ložnikov so zapisani v madžarskem =rkopisu skih, predstavlja tabela, ki vsebuje kajkavske (med- (Smagar, Mike/ics), njihova osebna imena pa mad- žimurske) nazive za podložniške obveznosti. Po- žarizirana {Mihalj, Ferenc^ Janos). Pri Gornjih Pe- menljivo je, da so enak formular in tabelo dajatev trovcih, ki nosijo tako kot prejšnja dva madžarsko uporabili v prekmurski Ropo=i, Id niti ne leži v isti krajevno ime, tekstovni obrazec ni izpolnjen, kon=- županiji kot Stanetinec. Zanimivo bi bilo vedeti, ali no poro=ilo je latinsko, podložniška osebna imena je v medžimurski razli=ici tudi tabela v gornje- so, enako kot priimki, madžarizirana ( Tamas, Istvan, lendavskem urbarju, pa= glede na to, da je obrazec Balâs, janos) in seveda zapisana v madžarskem =rko- tega urbarja jezikovno identi=en s stanetinškim in pisu. Tekstovni obrazec za Adrijance je izpolnjen ropoškim. Za Ivance, Adrijance, Gornje Petrovce slovensko, ime vasi je madžarsko, zato pa so med in Ižakovce je tabela druga=na, in sicer enotna s ve=inoma madžariziranimi imeni nekatera vendarle prekmurskimi nazivi dajatev in delovnih obvez- tudi v živi ljudski obliki (Ivan, Mihai). Kot pri=a nosti, tako kot za Gornjo Lendavo pa žal ne vemo, prepis beltinškega urbarja z madžarskim krajevnim kakšna je pri Beltincih. Gre torej za dve jasno imenom Bellatinc^ so vpisi v formularju slovenski, a razmejeni pokrajinski razli=ici tabele - medžimur- prepis žal ne vsebuje podložniške tabele in kon=- sko in prekmursko, saj je bilo izrazje v obeh pri- nega poro=ila. Iz Siftarjevega tipkopisnega prepisa merih vzeto iz doma=ega okolja. urbarja za Gornjo Lendavo lahko nasprotno V znanih razli=icah medžimursko-prekmurskih ugotovimo le, da so rokopisna imena vasi v naslovu urbarjev so torej najve=je jezikovne razlike prav pri urbarja — vseh je kar 53 — v celoti madžarska, poimenovanjih dajatev in delovnih obveznosti. Ne njegov tipkopis beltinškega urbarja pa se omejuje nazadnje je bilo to izrazje splošno razširjeno in samo na tiskani del. Med vsemi ima tako najizra- razumljivo, zato za prevajalca, veš=ega kme=kega zitejšo "ljudsko" komponento medžimurski stane- jezika, gotovo najlažji del prevoda. Kako so pod- tinški urbar. Ta namre= vsebuje le malo latinš=ine v ložniške obveznosti imenovali v Medžimurju in ka- sklepnem delu, mesta v obrazcu, vklju=no z ime- ko v Prekmurju, prikazuje spodnja preglednica z nom vasi {S^tanetins^kom snellii), so izpolnjena v živi vzporednima besediloma. ARHIVI 29 (2006), št. 2 1/. arhivskih fondov in zbirk 283 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Stanetinec v Medžimurju in Ropo=a Gornji Petrovci, Adrijanci, Ivanci in Ižakovci Ime i Pridivak [ime in priimek] Ime i Pridavek [ime in priimek] Varft Selglanske Bafcsine Kmetfzkoga fzelifcha Kakvocha: [velikost posesti v ulomku] [velikost posesti v ulomku] Selglanske Bafcsine Kmetfzkoga Szelifcha Nutargna Varft Nutzafnya Kakvocha Izvanfka Varft: Zvunfzka Kakvocha: — Na Miru Poxunsku No — Na Meru Pofunfzku Nro — Pogla Jutro sa Oragne No — Orane zemlye mekote Nro — Livada na Voz No — Szenokoffa na Voz Nro Sluxba na godinu, illi Robot. Czeloga Letta Szlusba illiti Gofzpochina — Robotta Marvinska s-Marvom. Dan — Marfechka Gofzpochina Dnevi — Ili na Mifto ove Piefcki pofao Dan — Ali mefzto toga Pefichka Szlusba Dnevi Devetak Devetina Davagne Dohotki — Arenda na godinu FI — Czeloga Letta Rendarfzka placha Raniski — Derva na Varru Klaft. — Derva za Ogeny Klaffter — Predegne Funat — Pregyenye Funt — Iztoplyeno Maslo Holba — Prekuhano Mafzlo Meczel — Kopun No — Kopun Nro -Pile No — Pifche Nro -Jaja No — Jaicze Nro [odtrgan rob oz. manjka] Nutrasnih Hišnih gruntov i -Mek. Szenokofs pomanykanya nadome fchenye, Nro od koihfze Deveto nedaje. Iz Šiftarjevega povzetka urbarskih obremenitev niso nastajala. Prekmursko slovensko pismenstvo za vasi Žalske županije je razvidno, da so tu za je do tega =asa ostajalo nasploh šibko, katoliška predlogo šumarija vzeli kajkavsko (medžimursko) književnost je bila Šele v povojih, protestantska pa razli=ico poimenovanj obveznosti, pa= zato, ker je pregnana v t. i. artikularne kraje zunaj Prekmurja. u pretežni nemadžarski del te županije odpadel na Terezijanski urbarji za Prekmurje in Medžimurje bi Medžimurje. Zal pa Šiftar iz šumarija ni povzel tako teže zagledali lu= sveta brez opiranja na nazivov za obveznosti v Železni županiji.43 Sklepati kajkavsko pisno in terminološko tradicijo. je, da je povzetek za to županijo vseboval prek- Zagotovo je bilo v ljudskem jeziku laže obliko- murska poimenovanja. Prav tako ni gotovo, ali so vati devet vprašanj {novempuncto), namenjenih pod- bile urbarske tabele v prekmurskem delu Žalske ložnikom, in zapisati odgovore, kot jih je uradnik županije res povsod v medžimurski razli=ici. Tabela podlo^niških obveznosti v urbarju %a Gornje Petrovce ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 285 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 dokler ni nekaj kopiranih primerkov prišlo iz za- pregledu vprašalnikov in odgovorov, shranjenih v sebne zbirke prof. Orožnove v arhivsko zbirko sombotelskem županijskem arhivu, so 104 vasi Prekmurske arhivalije v PAM.47 Gre za kopije iz- severnega dela Prekmurja. Vprašanja in odgovori virnikov, shranjenih v sombotelskem županijskem za veliko ve=ino so sestavljeni v madžarš=ini, izsto- arhivu, ki jih je v sedemdesetih letih prejšnjega pa pa 19 krajev, in sicer sedem s slovenskimi vpra- stoletja priskrbel Vanek Šiftar in se nanašajo na šanji in madžarskimi odgovori, osem s slovenskimi osem vasi na Gori=kem. Dokumenti so nastali v vprašanji, na katera so popisovalci nato tudi odgo- letih 1767 in 1768, pove=ini imajo latinski naslov, vorili v slovenš=ini, ter štirje kraji, za katere so zna- besedilo pa je v enem od obeh živih jezikov prek- ni le slovenski odgovori, ne pa tudi jezik vprašanj. murskega prostora. V madžarš=ini so odgovori za Skupni delež slovenš=ine v urbarjih za zgornji del Ratkovce ter vprašanja in odgovori za Gerlince in Prekmurja — Slovensko okroglino (Totsag), ki je Nem=avce; pri tem obstajajo za slednje tudi slo- spadala v Železno županijo, se tako približuje eni venska vprašanja in odgovori. V slovenskem jeziku petini.49 imamo vprašanja in odgovore še za Dolence, Vu=jo Kot že re=eno, je bilo standardnih vprašanj de- Gomilo, Bokra=e in Dolnje Slave=e, samo odgo- vet in so jih popisovalci prevedli iz skupne latinske vore pa za vas Gorica. predloge. Pridobljene odgovore so nato zapisali Celotna bera slovenskih vprašanj in odgovorov bodisi tako, kot so jih slišali, bodisi prevedene v na t. i. 9 to=k je sicer ve=ja. Po Šiftar j evi tabeli, v madžarš=ino. Med petimi razli=icami prevodov, ki kateri je 89 prekmurskih vasi, naj bi bilo krajev s jih danes hrani PAM, je opaziti jezikovna in =rko- slovenskimi vprašanji in odgovori šest, samo z pisna ujemanja in razlike. Vse kaže, da je ujemanje vprašanji sedem in samo z odgovori pet.48 Z ne- najve=je pri vprašanjih za Nem=avce in Bokra=e, koliko druga=nimi podatki je postregla Marija Ko- najbolj pa odstopa vprašalnik za Dolence, saj je zar-Muki=, ki o=itno ni uporabljala istega gradiva prevajalec tu o=itno skušal ujeti tudi duha nare=ne- kot Šiftar, saj nekaterih njegovih krajev s sloven- ga govora, in ne le pravi pomen in razumljivost skimi vprašanji in odgovori ni poznala, navedla pa besed. Za primerjavo so v nadaljevanju navedena je druge, ki jih pri Šiftarju pogrešamo. V njenem prva tri vprašanja vseh petih krajevnih razH=ic. Krajevne razli=ice prvih treh vprašanj za podložnike .su 1. vprašanje Nem=avci Ob Pervim Ako i kakova Urbaria Vezda je fzu i od Kakovoga Vreimena ona Szu Vpelana. Bokra=i Ob Pervim. Ako i Kakova urbaria Vezda jeszu i od Kakovoga Vreimena ona Szu vpelana. Vu=ja Gomila Ob penam Ako i kakova urbaria jeszu, i od kakvoga vremena Ona szu vpelana. Dolnji Slave=i Ob pervim. Ako i kakova Urbaria Vezda jeszu, i od kakvoga Vremena ona vpelana szu. Dolenci Ub Pervim Kâksi Urbarium jeszte, pa csi gyeszte, kak dugu. 2. vprašanje Nem=avci Ob Drugim. Gde pak nikakova Urbaria dovezda ne szu bila, dacse Kmeczke od Pavroff jelisze terjau poleg dokoncsanya illiti Contracssa, ali pak polek nutre vzeta navede, ali pak pogoenye jeliszisse pricsela i nuter vzeta? Aka ne fzu pred vezdasnjem pogoenyem ali Urbari em druga bila i Kakova i gda sze jeszte vezda fnye navede dusnost pricsela. 4' PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/25, Odgovori na 9 vprašanj terezijanske urbarske regulacije. 48 PAM, PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 91, 91/5, Odgovori na vprašalnik 9 to=k. 4-) M. Kozar-Muki=, Podatki o na=inu, str. 78, 85—87 (Priloga Odgovori na 9 vprašanj Marije Terezije). — Njene navedbe se ujemajo s Siftarjevim gradivom samo v dveh primerih: pri vaseh Vu=ja Gomila in Gorica, medtem ko navaja Kozar-Muki=eva za Bokra=e, Dolnje Slave=e in Dolence le madžarska vprašanja in odgovore. 50 Vprašalniki nosijo naslednje datacije: Bokra=i 1767 s. d., Dolenci 19. 12. 1767, Nem=avci in Vu=ja Gomila 4. 6. 1768, Dolnji Slave=i pa so brez datacije. 286 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Bokra=i Ob Drugim. Gde pak nikakvoga Urbaria dovezda neiszu bilia, Dacse Kmetczke od Pavroff jelesze terjau polek dokoncsanya med Szobom pogoenya illiti Contractussa ali pak polek nuter Vzete navade ali pak pogoenye je fzuse pricsela, i nuter vzeta? Ako neiszu pred vefzdasnyim pogoenyem ali Urbariem druga bila, i Kakova i Gda Sze jefzte vezdasnve navade dusnost pri=ela. Vu=ja Gomila Ob drugim. Kde pak Nikakvoga Urbaria doveszda neszu bila, Dacse Kmetczke od Pavroff jelisze terjau poleg Dokoncsanya med szobom pogoenya, illiti Contractussa, ali pak polek Nutre vzete Navade? Od Kakovoga vreimena ali takova nuter vzeta Navede, ali pak pogoenye jeszusze pricsela i nuter vzeta? Ako neiszu pred veszdasznyim pogoenyem ali Urbariem druga bila, iz Kakova i gda sze je fzte ve/dasnve navade dusnost pricsela? Dolnji Slave=i Ob drugim: Gge pak Nikakvoga Urbaria duvezda ne jesza, dacse Kmetcke od Pavroff jelisze terjaju poleg dokoncsanoga med szobum pogoenya, illiti Contractuffa, ali pak polek Nutra Zite Navade od Kakvoga Vremena, ali takova Nuter Vzeta Navada ali pak pogoenye jeszusze pricsela, i Nuter Vzeta? Ako Neszu pred Vezdafnyem pogoenyem ali Urbariem druga bila i Kakova i gda sze jeszte Vezdafnye Navade dufnoszt pricsela. Dolenci Ub Drugim. Gde pa nikâkaksega Urbaria nega, jeli sze dacse terjau polek kâksega pogoenya, ali Contractu fa, ali po Kâksoi navadi, Kak dugu je tou, jeli je pred temtoga druga bila nâvada? 3. vprašanje Nem=avci Ob Tretyim. Kde sze nikakova Urbaria i pogoenye ne nahajaju, po Zemelskom Goszponu od kmeta polek navade priemlenye, Dacse, vuhom Stoje? Gda i Z kakovim talom takve fzu nuter vpelane? Bokra=i Ob Tretyim. Kadesze nikakvoga Urbaria i Pogoenye nehajaju po Zemelskom Gosponu od Kmeta polek navade priemlenye Dacse vuhom Sztoju i gda i S/kakovim talom takve izu nuter vpelana. Vu=ja Gomila Ob Tretyim. Kdese Nikakva Urbaria y Pogoénye ne nahajau, po Zemelkszom Goszponu od Kmetta, poleg navade priemlenye Dacse vukom stoju, Gda y Zkakovim talom takveszu nuter vplelane. Dolnji Slave=i Ob Tretjem: Gdesze Nikakova Urbaria i pogoenya ne nahajau pu Zemelszkom Goszponu od Kmeta polek Navade priemlenye dacse vukom sztoju? Gda iz kakovim talom takve szu Nuter vpelane? Dolenci Ub Tretyem. Gde nikaksega Urbâriuma nega, tan Kakse dâcse szou, gda, pa Kakda je ta dacsa nuter prilla? Druga=e kot pri razh=icah vprašanj, ki so se lahko zgledovale po eni ali ve= predlogah in ni šlo vsaki= nujno za prevajalsko izvirnost, je veliko ve= individualnih potez v zapisih odgovorov. Ti vsebujejo tudi bogatejše besediš=e kot sama vprašanja ter dragocene lokalnozgodovinske podatke. Za ponazoritev v celoti podajam odgovore in vprašanja iz Dolen=ev, ki so med najobsežnejšimi in, kot je bilo že povedano, kažejo tudi zelo izrazite nare=ne poteze. Sklenejo jih podpisi — križci Šestih predstavnikov vaške soseske {prisebni =lovik oz. eskiit veš ki) na =elu z vaškim županom (peški pupari). Vprašanja in odgovori za Dolence Pitanye Odgovor od Vészi Doleinszke one Sztrani, koja je pod Goszponom Nâdasdiuvom, vu leti 1767. 19. den Decembra Meszecza dani. Ub Pervim Kâksi Na Pervo Pitanve odgovor. Urbâriuma vu Naffoi Vészi nikaksega nega. nego Urbarium jeszte, pa csi od Szélisch naffih Urbariumgye pri Gornyoi Lendavi gyeszu, Kak dugu jeszu gyeszte, kak dugu. mi neznamu Goszpoda naffa znâju i Urbariumje Szami nai bole poszvedocsiti sze moreju. ARHIVI 29 (2006), št. 2 1/. arhivskih fondov in zbirk 287 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Ub Drugim. Gde pa Na Drugo. Dacse i /: pokei dób biliszmo arendastve :/ Za ni ftero Sztrani nikâkaksega Urbâria Goszpocsine odszlobuda od Vreimena, i Goszposztva pukoinoga Leopold nega, jeli sze dacse terjau Nâdasdia, du Veszdafnyega vreimena terjale szusze od nâsz polek polek kâksega pogoenya, Contractu fia Kije pri Gradi Lendavszkom, pred temtoga pa bila je druga aH Contractu fa, ali po Nâvada. Kâksoi navadi, Kak duguje tou, jeli je pred temtoga druga bila navada? Ub Tretvem. Gde Na Trétve. Za Zsitno Deszetinu. za predivo, mâszt. Küre i za drügu Zbériczu nikaksega Urbâriuma vsze prek, i za odszlobodgyenye nikeliko Goszpocsine od Czeiloga dersécsega nega, tan Kâkse dâcse Szelissa /: Kotera Szélissa, Kak od Naflìh Sztarisov jeszmo Csüli, pred tomtoga szou, gda, pa Kakda je ta bile szu vö szkercsene, i sztreiblene Zsalarie, izsterka od Goszpodé Za Széliscsa dacsa nuter priûa? Szpiszane, i posztâvlene jeszu :/ Arendu dâvaliszmo Devét Reniski, Stiri groffe, i Stimi Szoude. id estfnos. 9. xr 12. den. 4. i tou od tiszti mau, Kakszu Milosztivni Gosxpodin pokoini Leopold Nâdasdi Goszpodüvati Zacsnoli. Ub Csetertim. Kâksi Na Sterto. Haszek ova vesz ma ete. Kai ima eden mali Falâcsecz Ve fke haszek, ali Kvâr ma eta Gofcsicze, z Kotere Nemcza(m) dentari. Kvâr eden pa ma ov, Kai za volo Vész? terno mâloga hatâra Szvojega, drugim Szoszidom od Pâ fnika vszako Leto placfüvati more, drügi Kvâr pa ma ov, da ako gli Komai péti ali Seszti tau Zeméu szvoih nüczati more Za volo tega Kaiszu terno Lagove, dönok od Vszeih placsüvati, i Szlüsiti poponoma more. Ub Pétim. Koliko Kmet Na Péto. Kmeta. Kibi Czelo Szeliscse derso od ednoga vecs vu etoi Vészi Czeloga Szeliscsa, Zemlé nega, ti drügi po ednom FertaH, pò pou Fertali, malo Steri pò polovniczi eti ma, na Kuliko derszi, med tem toga Csi sze vecf Gâzdov Zemlé vküp Zverfeju i Vzemeju Keblóv, i Travnike Kmet Czeloga Szeliscfa, negdâsnye Czeile Salarie Zemlé eti ma dabisze Vsze Kâkse, jelisze more nüczati mogle na Sészt Keblov, Travnike mâle, outava Kosziti sze nemore outava Kosziti? driigdi nego okolih hi fe po ogrâczi Kai malo Koju prouti pored pre fnu marhu verfemu, ali Zsnyom doli Szpaszemu. Ub Sésztim. Kâk szu pa Na Seszto. Gospocfìnu Za pokoinoga Groffa pokei dób biliszmo Arendâstye kuliko dni je eden pu Szlü lihszmo etakso: Ub pervim Czeila Süpa, vu kojoj jeszmo mi Sâlovczi, i ednom Kmet Domanföldifanye, davala je Vszako Leto 144. plugov. Ztelikimi Sivincsetmi, Goszpocsino Szlüsu, z Keliko ih je Steri premogo. Ub drugim Szakll Kmet eden po ednom Vsakse kelikimi Sivincsetmi, pa Leto davoje ednoga Suyecza, vu Vélikoi Sétvi Na Czeili Keden. Ub Trétyim pout na Goszpocsinu Czeila Süpa Vszakse Leto 25. Koszczév davalaje. Ub Stertim eden Falat jelisze je gda Goricz pri Gradi zvün brâtve vsze Kaje bilo potrebno vu nyih delala, i Ktomi vgoszpocsino ober vsze Goszpocllne dvâ Goszpocfka Mlina vu Sâlovczi Czeila Süpa zracsunala? oprâvlala je: pout pa pa na Goszpoclìno Vu Goszpoclìno neiszenam je Racfunala, po Szmerti pa pokoinoga Groffa Zvun Contractu fa vsze ednako na Vszako potrebno dela goniliszo nasz. Ub Szedmim. Jeli je Na Szedmo. Devetina nej je dâvana. Vdrügi takai se iménvi okolih nâ f je Devetina dâvana, ali nej, nedâvaju. Zvün Dâcse pa Zgora pösztavlene od Czeloga Der fecfega Szeliscsa pa gyeli vdrügi iményi Szakse leto dâvaliszmo eden Korcz ovsza vu naturi. dâvaju Devetinu, ali nej. Zvüntoga Csezleto Kâksu Pâvri duszegamau Dâcsu szu dâvali, jeliszu tou Dâcsu vpeinezi ali vu naturi dâvali. 288 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Ub Oszmim. Kuliko Na Oszmo. Vu Veszi etoi puszte Zemlé nega, nego Zemeu mamo malo jeszte vu Veszi etoi nateliko, da na ednom Szeli fcfì pu tregye, pò Strirgye, vecf nafz Sztâti, i Z puszte Zemlé, Kak dugu drugoga iménya, i Varmegyöva Krü ffiti sze moremo. je ona püscsa, pa Stoju dersi, pa Za Kaksega zroka je püscsa? Na Devetim. Jeliszu Na Deveto. Kmetve jeszmo örücsni. Kmetje Omcsni, ali nej? Nemes Jânos Veski Süpan x Nemes Paly Eskütt Vefki x Janko Janos Esküt Vefki x Lainscsek Mihâly Esklüt x Barbaries György priszesni Cslovik x Vugrincsics Péter Esküt Ve fki x Pomen prekmurskih terezijanskih urbarjev je =ajno, temve= za sploh edini urbar, pisan v sloven- tem ve=ji, ker ne poznamo nobenega drugega ur- š=ini, Id ni pustil sledi zgolj v lapidami omembi. barja s slovenskega ozemlja, ki bi podložniške Prepis glavnine urbarja hrani v Kidri=evi zapu- obveznosti v celoti in tako natanko poimenoval z š=ini Inštitut za slovensko literaturo in literarne doma=imi slovenskimi imeni. Poleg tega vsebuje vede ZRC SAZU.-51 Zal pa okoliš=ine nastanka pre- drugo gradivo urbarske regulacije - odgovori pod- pisa in usoda izvirnika niso znani in so danes le ložnikov na 9 zastavljenih vprašanj — pravo malo težko pobliže ugotovljive. Kot je soditi po ugoto- jezikovno zakladnico o položaju podložnikov. Kot vitvi popisovalke Mojce Grabnar, "neznani prepi- bomo videli v nadaljevanju, se lahko z bogato bero sovalec" ni bil F. Kidri= sam, temve= zanesljivo iz Prekmurja v tem pogledu le težko primerjata nekdo drug. Postavlja se torej vprašanje, ali je urbarialna registra iz osrednjega slovenskega pro- Kidri= sploh kdaj videl izvirnik. Zdi se, da zanj zanj stora — bloški priro=ni urbar za obdobje 1762—1770 niti ni kazal posebnega zanimanja, saj ga, kolikor in braslovški desetinski register iz leta 1803. sem mogel ugotoviti, nikoli ni objavil, temve= zgolj omenjal, a še to zelo površno. Prepis mu je za- Slovenski urbar župnije Bloke 1762-1770 nesljivo prišel v roke med letoma 1920 in 1930, kot potrjujejo tudi njegove zunanje zna=ilnosti, zlasti Ce izvzamemo omembo belokranjskega "ein pola papirja, natisnjena v dvajsetih letih minulega kindisches vrbari" za obdobje 1625—1629, imamo stoletja.52 Na podlagi znanega =asovnega okvira oprijemljiv, neizpodbiten dokaz o obstoju samo- nastanka in dokon=no še s primerjavo rokopisov stojnega slovensko pisanega urbarja iz =asa le malo takratnih bloških duhovnikov53 je bilo mo= identi- pred nastankom kajkavsko-prekmurskih tiskanih ur- ficirati tudi prepisovalca - Viktorja Sviglja, bloške- barjev. Tudi ta, prvi po vsebini znani slovenski ga župnika v letih 1920 do 1938.54 Kot enega od urbar, urbar župnije Bloke na Notranjskem iz let 1762—1770, se nam sicer ni ohranil v izvirniku, zato 51 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne pa je v prepisu znana vsaj glavnina njegove vsebine. vede, Zapuš=ina Franceta Kidri=a, 21/10. Na ovoju po- Najdbi prepisa je pravzaprav botrovalo =isto na- pisne enote: "Prepis 5 strani urbarja fare na Blokah", v popisu zapuš=ine, ki ga je leta 2004 izdelala Mojca Grab- klju=je. Ko sem dobil leta 2005 na vpogled popis nar, pa: "Pet strani urbarja Župnije Bloke, s. d. — neznani zapuš=ine literarnega zgodovinarja Franceta Kidri=a prepisovalec." — Inštitutu se iskreno zahvaljujem, ker mi je (1880—1950), ki ga je pripravila arhivistka iz Arhiva prijazno omogo=il reprodukcijo prepisa in dovolil njeno Republike Slovenije Mojca Grabnar, sem zaslutil, da objavo. se pod oznako "Pet strani urbarja Župnije Bloke, s. 52 Prepis je pisan na polo iz nekega uradnega registra, ki nosi v desnem kotu vsake strani oznako: "Štev. ... leta 192 ...". d. — neznani prepisovalec" po vsej verjetnosti skriva 53 Rokopis prepisa urbarja sem primerjal z rokopisi v prepi- prepis registra, ki ga je Kidri= v svojih pregledih sih bloških mati=nih knjig v: NŠAL, Prepisi mati=nih knjig, starejšega slovenskega pismenstva omenjal kot župnija Bloke, K 1921-1964. "nemški urbar s slovenskimi zapisi". Izkazalo se je, 54 Viktor Švigelj (1883, Borovnica - 1960, Hrastje pri Šen- da so Kidri=eve omembe urbarja v literaturi površne =urju) je bil posve=en v duhovnika ljubljanske škofije leta in zavajajo=e, saj urbar ponuja precej ve=. Tako ne 1910, služboval na Blokah od 1914 kot kaplan, nato pa med letoma 1920 in 1938 kot bloški župnik. Od tod je gre zgolj za posami=ne slovenske zapise v nemškem odšel za župnika v Št. Jurij pri Grosupljem, bil v letih urbarju, kar samo po sebi niti ne bi bilo tako neobi- 1945—1947 v zaporu in med prestajanjem kazni izgubil nogo. Nazadnje je deloval kot ekspozit v Hrastju v župniji ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 289 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 sporadi=nih pojavov v slovenskem in slovenisti=- kaj takega je vendarle komaj verjetno, saj bi ga po- nem repertoriju 1751—1763 omenja Kidri= urbar v pisoval=evo oko zagotovo opazilo že zaradi sloven- monografiji o Dobrovskem (1930), a zgolj kot skega jezika. Urbar tudi nikoli ni bil prevzet v Nad- "slovenske zapisnike v bloškem urbarju 1762- škofijski arhiv Ljubljana, v katerega so sicer pred 70".55 Na drugem mestu ga v opombi imenuje spet leti prišle bloške matice in nekatere druge župnijske nekoliko druga=e: "1762-70: zapisi v nem. urbarju knjige.61 Prepis s pripombami prepisovalca: Naslovna stran. Tretja stran. Inventarium Tukei ie ta VRBAR, inu gospud fai= M; moshtrov Perhodek na Blokah. VRB AR, Lete Caefsarske Kra= lizhne Fare na Blokah, inu tudi Lety h' ty Domazhi S. Michaela od Beneficiuma D. Mariae Zjrkvi shlifhejozhi Podloshniki fo shiher nad Steberkam. pertrozani h'dejllu per Domazhimo obdel. vanju na Puly, ali h' temo Imenvanjmo Inu Koku, ali Kadai ie tem pervim Gos= Vidmu; inu noter Defsetino spravlati; inu pudam Faimoshtram leta Vrbar teh Derv voshno odpravet, tudi h'Zerkve- Zhes dan, ta fe v' nemshki Shprahi njmu Popravlanju tlako po Dishelski na- popifsan vtem farovshi vadi dejlat morejo; v' gHhi vishi v' Lety naide. vafsi per fari na Blokah stojezhi Po- drushniki fo dovshni tlako dejlat. Kar ie pak po nemshku vtistem Urbary od perhodku gospud faimoshtrovih Imena. sapifsanu; toku tukei notri ie Druear3 stran. - i/ e Lorazna. Vezh shlifhi h'lety fari 77 1/2 Defsetin- skih pravizhnih Semil, Katjre pred veliku lei trni od eniga faimoshtra Tomas Speck jmenvaniga, fo gosposki Averspergk sa 416 ft: w: na tihjm ble sastavlene. Peta stran. 1762. 763. 764. 765. 766. 767. 768. 769. 770. Sicer prazna. Iz naslova urbarja je vidno, da je v župnijski urbarja po njegovem nastanku niso ve= dotaknili. urbar vklju=en tudi urbar beneficija Matere božje Uvodni del izrecno omenja tudi njegovo nemško nad Steberkom, sicer v sosednji župniji Lož (danes predlogo, danes prav tako neobstoje=i temeljni Stari trg pri Ložu), ki pa so ga v 18. stoletju zasedali urbar župnije: "Inu koku ali kada/ je tem prvim bloški župniki.64 Glede na zvrst se bloški urbar gospudam fajmoštram le-ta urbar =e^ dan, ta se v nemški jasno uvrš=a med priro=ne urbarje, namenjene šprahi popisan v tem farov^i najde". Kdaj je nastal sprotnemu beleženju izpolnjevanja podložniških nemški urbar in ali je šlo za popravljane prepise, iz obveznosti, le da o=itno nikoli ni opravljal pri- navedenega ni ugotovljivo. Ob prepisu vsebine te- marne funkcije, saj na peti strani, ki vsebuje raz- meljnega urbarja v priro=nega je nato, o=itno prav predelnico z letnicami od 1762 do 1770, ni nika- leta 1762, prišlo še do njenega prevoda v slo- kršne zabeležke. Stran ostaja prazna, kot da se venš=ino: "Kar je pak po nemšku v tistem urbarji od perhodku gospudfajmoštrovih popisanu, toku tuke/ notri je 64 O beneficiju prim. J. Kebe, Loška dolina, str. 246-247. tudi po kranski šprahi vse ^apored postavlenu inu ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 291 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 popisanu." To je pravzaprav tudi vse, kar je v ur- obliki. Urbar za vsako od štirih vasi navaja Število barju izvirno, neprevedeno. Sledi prazna druga kmetij, v napovedni tabeli pa je kot desetinski ob- stran, sicer nekaj obi=ajnega glede na pisarniško veznik navedena le posamezna vas, vendar z na- prakso, da ostaja hrbtna stran naslovnice nepopi- tan=no koli=insko odmero treh vrst žita. 67 Sloven- sana. Tretja stran, popis župnikovih prihodkov, a z ski urbar je torej po svoji vsebini samo dopolnilni izpuš=enimi imeni podložnikov, je enako kot =etrta ali delni urbar, namenjen zgolj beleženju opravljene stran, dobesedni prevod nemške predloge. Na to tlake in oddane žitne desetine. Ali je skupaj z njim kaže že dosledna postavitev glagola na konec stav- nastal tudi slovenski dvoj=ek za zapisovanje te- ka, npr. " noter desetino spravlatF ali "ta gospudfajmošter meljnih podložniŠkih dajatev, lahko le ugibamo. ta 3 snop posneti ima". Peta stran pa, kot je bilo Vsekakor je tak urbar obstajal v nemškem jeziku in re=eno, ne vsebuje drugega kot razpredelnico z bil, kot pri=ajo spisi v terezijanskem katastru, lo=en letnicami, temeljno zna=ilnost priro=nih urbarjev. od registra tlake in žitne desetine, kar je v svoji Predloge, na katero se je slovenski urbar oprl, osnovi obravnavani slovenski urbar. 68 žal ne poznamo, saj bloških župnijskih urbarjev ni V urbarju je v vsebinskem pogledu morda naj- najti ne v župnijskem arhivu ne med rektificiranimi zanimivejša zadnja pripomba o desetini od 77 hub dominikalnimi akti terezijanskega katastra. Med in pol, ki jo je "pred veliku lejtmi" tedanji bloški temi sta temeljnemu urbarju še najbližja izvle=ek župnik Tomaž Speh na tihem zastavil Auersper- župnijskega urbarja, ki je nastal nekako v obdobju gom, gospodom Turjaškim. Takšno izražanje =a- 1750—1755, in novoreformirani Štiftregister z let- sovne oddaljenosti — pred veliko leti — sicer pogo- nico overitve 1756.65 Presene=a pa, da ima njuna sto pomeni le nekaj desedetij ali pol stoletja, v tem vsebina le malo skupnega z našim samo nekaj let primeru pa se je izkazalo, da je do "kup=ije" lute- mlajšim župnijskim priro=nim urbarjem 1762— ranstvu naklonjenega odpadlega župnika Speha pri- 1770. V tem namre= niso zajeti podložniki z dajat- šlo pred ve= kot dvema stoletjema, leta 1559. Res vami, ampak je, kot pri=a primerjava, pravzaprav pa je v 18. stoletju ponovno postala aktualna, saj je samo delni urbar, saj zajema zgolj delovne ob- kranjski deželni vicedom v imenu deželnega kneza veznosti podložnikov in podružnikov ter popis kot patrona bloške župnije ve=krat zahteval, naj se vasi, ki pla=ujejo desetino. Ce bi se nam v prepisu desetina od Auerspergov spet odkupi.69 ohranila tudi izpuš=ena imena kmetov (na tretji strani), bi v njih najverjetneje prepoznali bližnje bloške podložnike in podružnike (kajžarje). Neka- 67 Prav tam, No. 3 (napovedna tabela, s. d.). teri, bolj oddaljeni, ki so živeli ob Cerkniškem je- "° Glede na to, da navaja napovedna tabela podložniŠkih ob- zeru in pri Sodražici, so namre= teže prihajali veznosti in drugih dominikalnih prihodkov (gl. prejšnjo opravljat delovne obveznosti, kot jih našteva naš opombo) tudi vre=no desetino ter posebej vinsko, vre=no in žitno desetino šteberškega beneficija, lahko pri bloški urbar: obdelovanje župnijskega polja na Vidmu, župniji predvidevamo še obstoj tretjega urbarialnega re- spravljanje desetine, prevažanje drv in popravljanje gistra, kolikor seveda navedene obveznosti niso bile zajete cerkve. Izvle=ek župnijskega urbarja v terezijan- v temeljnem urbarju. skem katastru razkriva, da je ve=ina, tj. 16 od 21 "" Natan=no se lahko o zadevi pou=imo iz pisma kranjskega podložnikov župnije in njej inkorporiranega šte- deželnega vicedoma, ki je leta 1726 poro=al o pritožbi dolenjskega naddiakona Ludvika Kobala proti grofu Ada- berŠkega beneficija živela v štirih vaseh na samih mu Antonu Sigfridu Auerspergu zaradi desetine od 77 Blokah (Nova vas, Hudi Vrh, Runarsko in Nemška kmetij. Le-to so v =asu luteranstva odtegnili župniji Bloke vas), preostalih pet pa v Grahovem ob Cerkniškem in jo vklju=ili v posest gospostva Turjak. Takratni bloški jezeru in Metuljah na dolenjski strani, nedale= od župnik Tomaž Speh (Spechk) je namre= odpadel od kato- Sodražice.66 Zanimivo je, da desetinske obveznosti, liške vere in se tako zadolžil, da je imel pri deželnih sta- novih 300 goldinarjev dav=nih zaostankov. Stanovi so mu ki jih navaja slovenski priro=ni urbar 1762—1770, zato zaplenili desetino od 77 kmetij in jo leta 1559 za 416 pogrešamo tako v nekaj let starejšem izvle=ku te- goldinarjev prodali Herbertu baronu Auerspergu. Bloški meljnega urbarja kakor v štiftregistru. V terezi- župnik Franc Ludvik Locatelli bi zdaj, leta 1726, rad to de- janskem katastru jih je mogo=e najti le v napovedni setino odkupil od grofa Auersperga, vendar je ta ni hotel prodati. Zahteve po odkupu desetine so sicer izpri=ane že tabeli podložniŠkih obveznosti in drugih dornini- leta 1623 in nato še v letih 1702, 1709, 1725 in 1729, ko kalnih prihodkov, a tudi tu v nekoliko druga=ni naj bi se dogovorili, da bo grof Auersperg bloški župniji v zameno za desetino prepustil 12 hub in pol (M. Smole, Vkedomski urad, str. 159—161, 163, 166). — O župniku 65 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 27, P Spehu je malo znanega. F. Pokom, denimo, med letoma 47, župnija Bloke z inkorporiranim beneficijem NLG, No. 1506 in 1581 ne pozna nobenega bloškega župnika 7 (novoreformirani štiftregister) in ad 18 (izvle=ek urbarja). (NSAL, Zapuš=ine duhovnikov: Pokom France, Zgodo- 66 Gl. prejšnjo opombo. vinski zapiski, Bloke, pola 1). 292 \• arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 • : Štev. fefa 192 M* ——— Y •••, JLOHAO; ci£ì Kadu ù T^Juti¥*tfö-d* Z&U cU^j •^•^ -9/••4••£#€ S&9f+& . ^tUdcAc jfo&H4&t •&•••• vfe. j[W /e, jkCVkiATL, im*.actualfee* Za=etek S pigl/evega prepisa bloškega urbarja ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 293 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Ime župnika Špeha je v prepisu urbarja edino pravi=nih cernir, saj bi zanjo prej pri=akovali besedo osebno ime. Ker ni šlo ve= za žive=o osebo, seveda grunt. Mo=an vpliv nemške skladnje, Še posebej v ne presene=a edino osebno ime, da nastopa v urad- prevedenem delu urbarja, sem omenil že zgoraj. Ne ni latinski oz. nemški obliki kot Tomas Speck. Zani- nazadnje pa je zanimivo, da se v sicer kratkem be- mivo bi bilo vedeti, kako so bila zapisana imena sedilu omenjata oba kranjska deželna jezika: "v podložnikov, v ljudski ali "popa=eni" uradni obliki. nemški šprah? in "po kranjski šprahP. V tem =asu so sicer tudi navadni ljudje dobivali v Glede =rkopisa kaže kot glavno ugotovitev iz- zapisih =edalje pogosteje uradne nemške oblike postaviti zelo dosledno rabo bohori=ice, upoštevaje imena (Johann, Maria) namesto prej razmeroma po- seveda, da šumnika /in ^ v tem =asu niti v kva- gostih ljudskih klicnih (Hansche, Ansehe, Mi^a). Gle- litetnih tiskanih slovenskih delih nista zapisovana de na to, da je besedilo urbarja v celoti slovensko, dosledno razlikovalno kot sh in fh (sh/i/he/o^hi). Prav bi tako pri imenih kot pri priimkih pri=akovali zapis tako sta precej obi=ajna dolgi i, zapisan kot j in y v bohori=ici. V tej pisavi je zapisanih vseh pet (Lety h ' ty Doma^hi Zjrkvi) ter podvojeni s (vafsi). bloških in okoliških toponimov — Bloke, Veliki Povedano kaže na pisca, ki mu sodobna knjižna in Vrh, Slemena, Glina in Mali Log ter mikrotoponim pisana slovenš=ina nikakor nista bili tuji. O jeziku Videm (cerkvena posest)7() — dosledno slovensko in kot takem naj sodijo jezikoslovci, tudi nepozna- v mestniku. Pri imenu gradu Steberk, ki v sloven- valcu pa ne uide, da gre v osnovi za dolenjš=ino, na š=ini niti ni imel drugega imena, sre=amo uveljav- kateri je v tem =asu v dobršni meri temeljil knjižni ljeni nemški zapis "Steberk" namesto bohori=i=nega. jezik. Kolikšen je vpliv doma=ega bloškega nare=ja Z nemškim imenom se pojavlja le gospostvo ali piŠ=evega lastnega idioma, bo lahko presodila Turjak, vendar v "zgodovinskem delu" urbarja, pri slovenisti=na stroka. =emer je na=in zapisa "Averspergk" za drugo polo- Vrnimo se k okoliš=inam nastanka urbarja in vico 18. stoletja že anahron in gre torej za prepis njegovemu avtorju. Glede na izjemnost rabe slo- starejše predloge. venš=ine v tej zvrsti uradovanja se nam najprej za- Leksika urbarja je glede na njegov skromni obseg stavlja vprašanje, komu ali =emu je urbar v slo- prav tako omejena, vendar po svoje zgovorna in venš=ini pravzaprav namenjen. Zakaj bi ga nekdo pomenljiva. Tako najdemo kar nekaj upravnih prevedel oziroma priredil iz nemš=ine, ko pa se je izrazov, npr. zanimivo formulacijo morda v doma- lahko v slednji pisno zanesljivo bolje in precizneje =em okolju najmanj rabljenega pojma cesarsko-kraljevi izražal? Ce bi šlo za razglas, namenjen javnemu [cesarske krali7ne fare). Izraz urbar je adaptacija iz branju župnijskim podložnikom, bi piš=ev namen nemš=ine, beneficij (od benefiäuma) je vzet iz nemš=ine laže razumeli. Vendar bloški župnijski urbar ne daje in latinš=ine, iz pojmovnega sveta sodobnikov izvi- vtisa razglasa, temve= ima vse zna=ilnosti urbarja, ki rajo izrazi fara, farov^ fajmošter ter povsem slovenski ga "tiho" prebira in vodi pisar, zato razumevanje desetina, tlaka,podlo^nikiinpodru^niki. V zvezi z dežel- množici sploh ni potrebno, kaj šele nujno. Zdi se nim ali bolje lokalnim obi=ajem se omenja tudi debela; torej, kot da se je prevajalec in prirejevalec te- "po dizelski navad?'. Oblikoslovni kalki iz uradovalne meljnega urbarja namenoma poigral z jezikom, pre- nemš=ine se kažejo v zapletenejših besednih zvezah, prosto preizkusil, ali se more v "kranjš=ini" izraziti kakor " od perhodku gospud fajmoštrovih", "per doma=imo tudi v tej, tedaj povsem neobi=ajni zvrsti pisanja. obdelvanju", "h cerkvenimu popravlanju" ali "desetinskih Nemara je urbar prav zato ostal prazen, zgolj po- pravi=nih cernir. Zgovoren se zdi zlasti pojem Remija skus, katerega edina funkcija — register sprotnega za kmetijo ali hubo — "9 tçémiV, "77 1/2 desetinskih zapisovanja opravljenih podložniških obveznosti — ni zaživela v praksi. Pretirano bi bilo trditi, da je bil sestavljalec urbarja pionir v slovenskem uradnem ''' Bloke so pokrajinsko ime za planoto in uradno ime žup- nije sv. Mihaela. Glina in Veliki Vrh ležita na sami planoti pisanju, saj je dotlej zanesljivo videl razne patente, nedale= od župnijskega središ=a pri Fari, Slemena so kakršne so od srede 18. stoletja tudi v slovenskem pokrajinsko ime za obmo=je Sv. Gregorja nad Sodražico, prevodu =edalje pogosteje tiskale državne oblasti.71 kot edini Mali Log pa pride v poštev vas v Loškem Se ve=, ker avtorstvo le z minimalnim pridržkom Potoku. Videm je cerkveno — župnijsko polje pri Fari na Blokah, kar potrjujeta sinonimna raba "h temu imenvanjmo pripisujemo župniku Fran=išku Klempšetu, vemo, Vidmu" za pred tem omenjeno "h ti domaä s. Mihaela cirkvi da se je avtor s takšnimi uradnimi pisanji zanesljivo Šlišejo=P ter dolo=nejša oznaka Vidma v terezijanskem ka- sre=eval in jih s prižnice tudi javno oznanjal. Zgledi tastru: "das Pfarrhöfliche Bau-Feld Videmb genant bestehet in 1 so o=itno vlekli od pasivnega ustnega podajanja Stuck" (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 27, P 47, župnija Bloke z inkorporiranim beneficijem NLG, No. 1 (napovedna tabela s. d.) in ad 14 (cenitev, s. '' O patentih prim. M. Orožen, Uradovalna slovenš=ina, str. d., po 1756)). 157 si. 294 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 prebranega k aktivnemu prevanju in pisanju. Vse- plodoviti mož, po rodu iz sosednje Cerknice, je kakor pa moramo Klempšetu slej ko prej priznati med drugim s podporo doma=e duhovš=ine izdajal inovatorstvo v sestavljanju slovenskega urbarja, saj tiskane romarske pesmarice in napotke za versko je malo verjetno, da je kdaj prej videl kaj podob- življenje. Tri Repeževe knjige so izšle še za njego- nega. Zagotovo se ni mogel opreti na neposredne vega življenja, med letoma 1757 in 1770, ena pa je zglede, ko je bloški župnijski urbar "iz nemške ostala v rokopisu, "ker so patroni odpovedali". 76 šprahe prestavil v kranjsko". Eden takih književnih "patronov" je bil, kot je iz- Odve= je poudarjati, da je šlo prejkone za pri=ano, naš kaplan Klempše. Pomenljiv je Repežev osamljen primer, za nedocela zaživeli poskus zve- uvod v prvo pesmarico, v katerem kot prvega od davega preizkuševalca gibkosti maternega jezika, ki dveh mecenov navaja prav Klempšeta: " Vre=astitliva v njegovem =asu v pisnem uradovanju ni imel do- gospuda kaplana tukaj, gospud Francišk Klempše inu micila. Pri tem pa ne smemo prezreti ve= dejav- gospud Luka Kodela (Codella), sta %dej te bukvice sku^i nikov, ki so Fran=iška Klempšeta sploh utegnih njih spendane dru kat pustila inu na svitlobo dala" J1 spodbuditi k misli, da bi se lotil tega "nekoristnega" Podpora starotrških duhovnikov slovenskemu na- opravila. božnemu tisku je bila seveda povezana predvsem s Kdo je bil Fran=išek Klempše? Na Blokah je pastoralno dejavnostjo in je tem bolj razumljiva ob poleti 1761 nastopil službo župnijskega upravitelja dejstvu, da so v tem =asu cvetela romanja na (administratorja), po slabem letu dni, v letu na- Križno goro, ki so jim bile Repeževe knjige v prvi stanka našega urbarja, pa je bil umeš=en za župnika. vrsti namenjene. Vendar pa bi bilo Repeževo delo Njegovo življenje se je izteklo 18. maja 1770, zopet brez dobrega sodelovanja med duhovniki in njiho- v letu, ki ga je tudi svojemu urbarju že na za=etku ve podpore skromnejše in predvsem veliko manj namenil kot zadnje leto "njegovega življenja". odmevno. Glede na starost 54 let ob smrti se je Klempše po Repeževe knjige so vsekakor pomemben prispe- Francetu Pokornu rodil leta 1716 in bil posve=en v vek k slovenski književnosti baro=ne dobe, =eprav duhovnika okoli leta 1740. Brž=as je prvo službo so njegove pesmi po jeziku, obliki in izrazu brez nastopil leta 1741, ko je postal župnijski vikar ali prave vrednosti. Morda pa je precejšnjega pomena subsidiär v Starem trgu pri Ložu, župniji, sosednji za slovensko pismenstvo nasploh njegovo nena- Blokam (tedaj se je staro trška župnija uradno božno, sicer precej manj znano pisanje, ki se je imenovala še po bližnjem Ložu).72 nemara celo zgledovalo po domnevni lokalni tra- Kot je povedal sam med vizitacijo leta 1761, je diciji Loške doline. Repež je namre= v slovenš=ini bil doma pri Sv. Roku pri Gorici (danes del go- sestavil navodila in napotila prihodnjim starotrškim riškega mesta v Italiji), star 46 let in že 19 let organistom z njihovimi pravicami in dolžnostmi ter starotrški kaplan.73 V poznejših vizitacijah goriške historiatom organistovske službe, t.i. "Kransku Sa- nadškofije žal ni bloške župnije,74 zato poznamo merkanie" z devetimi "sapopadiki".78 Ta Repežev malo sledov, ki jih je Klempše kot župnik pustil v tekst, Id ga je takratni kaplan Klempše gotovo zadnjih letih življenja na Blokah. Tako je za zdaj poznal, pa ni edino znano uradovalno slovensko ve= znanega o njegovem dvajsetletnem službovanju besedilo, nastalo v tem =asu v Loški dolini, saj so v Starem trgu.75 Ni dvoma, da je prav to okolje tovrstni zapisi izpri=ani tudi v mestecu Lož. Iz leta zaznamovalo Klempšetov odnos do materinš=ine 1740 se je ohranil letni ra=un mestnega sodnika, in javne rabe le-te, saj obstajajo o tem zelo nepo- sicer izjema v vrsti nemško pisanih letnih ra=unov sredni indici. V Starem trgu je namre= od mladih let in edini tovrstni znani primerek na slovenskih do svoje smrti deloval organist, u=itelj in slovenski cerkveni pesnik Filip Jakob Repež (1706—1773). Ta 76 Prim, geslo o Repežu v: SBL 3, str. 83. J. Kebe, Loška dolina, str. 128. — Drugi mecen kaplan Ko- 72 NŠAL, Zapuš=ine duhovnikov: Pokom France, Zgodovin- dela je bil po lastnem pri=evanju doma iz Vipave. V ka- ski zapiski, Bloke, pola 2. planski službi v Starem trgu je prav tako ostal zelo dolgo, 7-' J. Kebe, Loška dolina, str. 226. — Pokorn, ki Klempšeta domala trideset let od 1752 do 1781, in bil vsaj do imenuje Klemše (Clembsche), pravi, da je bil Vipavec in da Klempšetovega odhoda na Bloke o=itno v zelo dobrih od- je v Starem trgu ostal dvajset let do odhoda na Bloke leta nosih tako z njim kot s takratnim dolgoletnim župnikom 1761 (gl. prejšnjo opombo). Andrejem Telbanom. (prav tam, str. 128, 227). 74 Prim, vizitacije dolenjskega arhidiakonata iz šestdesetih let 78 Prim. SBL 3, str. 83 in J. Kebe, Loška dolina, str. 387-388. 18. stoletja (AAG, Atti pastorali di Attems 18 (33), 22 — Po J. Kebetu, str. 372 in 387, naj bi danes izgubljeno (37)). Vpogled v fotokopije vizitacij mi je omogo=il sodela- besedilo nastalo že leta 1726, kar pa je glede na vsebino vec ARS Jure Vol=jak, za kar se mu najlepše zahvaljujem. nemogo=e, saj se v njem omenja župnik Telban (1742— 75 Prim. J. Kebe, Loška dolina, str. 128, 179, 222, 226-227. 1777). ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 295 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 tleh.79 Slovenš=ino je po letu 1750 mogo=e zaslediti urbar bloške župnije 1762—1770, kvalitativno sicer še med dokumenti loškega =evljarskega ceha, in ne predstavlja =esa posebnega, je pa vsekakor zvrst- sicer v cehovskem zapisniku in ra=unih.80 Ne no nov prispevek v slovenskem uradovalnem pis- nazadanje gre omeniti, da je v letih 1749—1754 na menstvu. Dokument skromnega obsega, odkrit ze- Križni gori kaplanoval glagoljaš Mihael Rede, ki je lo pozno in v okrnjeni obliki, je namre= edini tudi prej kot kaplan starotrške župnije v (danes hrvaš- po vsebini znani slovenski urbar. kem) Prezidu v letih 1729 do 1736 vodil v do- ma=em jeziku celo mati=ne knjige.81 Slovenski desetinski register župnije Braslov=e Kaplan Fran=išek Klempše z Goriškega se je za leto 1803 torej v svojem službenem okolju v Loški dolini sre=eval s sicer skromnim, a za tedanje razmere • - : . . i 1 / &< t7flf&TCV ? snio usjfh &••*•••& t) J^etê/'c ••&£ u "• » -ê**. «f S- o & ' ' i -• .7* • •ni .. '- « - - ":-- 't - ft ! - 1 ••• '• • Naslovna stran braslovškega desetinskega registra ARHIVI 29 (2006), št. 2 1/. arhivskih fondov in zbirk 297 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 [pag. 1]: RegishterBrashlouske Defsetine v Greiski uafsi Sa tu Leitu 1803 [pag. 2]: Hsh= Ime Jezh= Ersh Ushe = Ouefs na Defsetinskiga Gospo men niza Numa= darja. ra Greška uafs Nafsat par Nafsat par Nafsat par Nafat par 35 Jakel Franze 1 14 1 38 1 38 1 - Shlander 43 Ozuirk Mathia — 35 1 12 2 10 26 Andrej ouiz 22 34 Ozuirk Juri 1 8 5 6 36 Suetel Mathia 1 - 4 16 34 40 Kopriua Henshe 31 1 8 20 24 44 Kosar Juri 1 4 24 4 7 34 7 Haze Andre 1 4 1 12 4 10 15 7 16 5 28 23 15 4 33 [pag. 3]: HSsh= Ime Jezhmen Ersh Ushe Ouefs na Defsetinskiga niza Numa= Gospodarja ra Nafsat par Nafsat par Nafsat par Nafsat par 7 16 5 28 23 15 4 33 8 Kopriua Primosh 10 39 14 49 Rajouiz Luka — 36 32 2 30 13 22 SSlander [pre=rtano] Krepeuz 20parHabr Summa 8 22 14 34 27 4 5 20 StrOHSseneg ZdfeMdJ Gerst 17,33 Pfargdt 8,22 26, abgdrosdoe, n 26 A maz D paar Gerste z •marmi & ben nir34 Sch iff m Kom fait der Pfargik IG S mtd)t34 — 298 Iz arhivskih fondov in ^birk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 [pag. 4]: DerZéxrdbetmgp. 803 àemSàxher nado Gente 11 S (hob. 52 Garb. Kom 14. 4. Waitzen 37 48. Haber 7. 40. Swnme 71. 24. [pag- 5]: Jezhmen Arfh Pfheniza Ouf Sgome Gorzhe 1803 ftava fnopi ftava fnopi ftava fnopi ftava inopi 1. Destanko Anton 1 6 2 8 5 10 1 4 2. Dobrisheg Joshef 2 14 4 8 9 10 2 3. Lonzhar Janshe 4. Nategg Matheush 3 18 6 1 12 7 2 5. Pris In Andre 5 3 2 7 13 2 10 6. Ribar Valente 2 5 4 3 7 17 1 15 7. Roushneg Luca 1 3 9 5 9 2 2 8.RaggJerne 2 16 7 7 8 5 5 6 9. Shtakne Marca 2 12 5 1 6 9 10. Sternat Juri 5 9 1 7 7 8 2 14 11. Supanzhizh Juri 3 2 2 8 1 2 12. Vodlagg Martin 1 5 5 6 5 1 2 12 13. Vodlagg Urban 2 6 5 3 10 4 17 14. Walant Anton 3 1 1 17 5 12 1 15 36 5 52 16 92 • 29 17 [pag. 6-12: razpredelnica je enaka, zato sledijo v nadaljevanju objave samo imena vasi in gospodarjev, sumarni povzetek na koncu pa spet v celoti]: [pag. 6]: Male Braslouzhe: 1. Gorjup Andre, 2. Juhart Mathia, 3. Krainz Andre, 4. Mom Andre, 5. Neukus Joshef, 6. Oreshnik Jerni, 7. Oreshnik Juri, 8. Plaskan Miha, 9. Ribar Mathia, 10. Sagorizhmg Matha, 11. Sagorz Blashe, [1]2. Shkrabar Janshe, Shprahman Anton, 14. Babîzh Anton. [pag. 7]: Presane: 1. Konshag Juri, 2. Nasko Joann, 3. Novag Anton, 4. Novag Martin, 5. Planko Lourenz, 6. Prislan Andre, 7. Prislan Matha, 8. Smodei Naze, 9. Zhmag Paul. [pag. 8]: Brasloutzhe: Altman Jos, Derzha Matheu, Forrnit Dan, Filzhouza Miza, Gorjup Anton,. Haiduk Thorn, Hoinig Josh, Hornig Jakop, Kaiser Andre, Kerk Florian, Koss Franze, Kossar Andre, [precrtano: Kork] Kresha Martin ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 299 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 [pag.9]: Braslouzhe: Legant, Lopsha Matha, Lesiag Matheush, Lishtenekarz Jannes, Ushtenekarza Miza, Ludvig Franz, Maroldo Daniel, Nasko Jannes, Novag Juri, Ostang Thom, Pirnath Juri, Plaskan Shiman, Pozhei Joshef, Roshei Paul [pag. 10]: Braslouzhe: Shaubel Meh, Shkoria Miza, Sorzhan Blashe, Sovmg Gashper, Shtaitibentner Miza, Shtanizer Naze, Sternat Lourenz, Strosher Shiman, Wernig Mathia, Wrankovizh Juri, Wrenk Naze [pag. U]: Braslouzhe: Wrinoviz Anshe, Kranzhizh Andre, Lopan Joshef, Firbar Shiman, Kolshag Martin, Meshner Miza [pag. 12]: Geiste Korn WaitzfenJ Hohem Mansi G. M. G. M. G. M. G a 20 Ite Seite 36 5 52 16 92 11 29 17 Ite »« 44 5 69 12 127 19 47 8 3te »« 17 18 36 6 66 5 20 17 4te »« 17 14 42 19 53 - 31 8 5te »« 25 2 41 18 52 19 22 18 6te»« 7 15 10 12 17 6 1 2 7te»« 6 10 7 16 17 17 5 18 Sunn m 9 261 19 427 17 159 8 Schober G Schob. G Schob G Schob. G Geben noch Schobern • 49 87 19 142 37 53 8 In Geld zu36xr zu 45 xr zu If zu 36 xr Uf 3 xr Vf 30r 142 f 30 xr Uf 48 Tako kot oblika je zelo skromna vsebina registra, stran (pag. 5) in od 6. strani dalje samo imena de- saj ta vsebuje le vertikalno razpredelnico za vasi in setinskih obveznikov brez višine dajatev. Obra=un- desetinske gospodarje ter horizontalno razpredel- ska povzetka obeh delov, pisana v nemš=ini in nico dajatev. Oba dela sta ra=unsko samostojni za- gotici, sta v objavi podana v leže=em tisku. klju=eni celoti, pri =emer je sumarni povzetek oba- Upoštevaje dejstvo, da sta register lo=eno pisali krat nemški in v gotici. Register kot tak je sicer pisan dve osebi, bi lahko sklepali, da je bilo pisanje v slovensko, v bolj ali manj dosledni bohori=ici, jezik slovenš=ini, morda tudi poluradnih besedil, v bra- pa kaže tudi nare=no obarvanost. Vsakega od obeh slovškem okolju dokaj uveljavljeno. Vsekakor pa za delov registra je pisala druga roka, Id mu je v jezi- ta =as, kot re=eno, to ne bi pomenilo =esa izjem- kovnem in pravopisnem pogledu dala lasten pe=at. nega. Avtorja registra oz. prvotno dveh registrov je i H. n • - ,rft: \jr?.W ••• jGJartt par.jfk** far fÇçu fïetr { • • t - , * /9» r> i. É2-.ZP , >^( c> r > && .' *W\ •<0 ••$•?•& <6C72S& •• J s •• i M 4- H W. • « Y gloorv i/nctre y / ÎZ ï /f tj f<Ç A. •* •$ ff • *'? j braslovš. Vrste žita 1. pisec 2. pisec stavljenem grafemu th (Pirnath). Zato pa je opaziti je=men Jezhmen Jezhmen veliko doslednost pri šumnikih, kjer bi najprej pri- rž Ersh Arsh =akovali nemški vpliv, zlasti pri stiku Šumnika / s pšenica Usheniza Psheniza fonemoma /in k (npr. Shtakne, Shkrabar). Kot je pri oves Ouefs Ous tovrstnih, neknjižnih besedilih tega =asa domala pravilo, ni nobeden od braslovških piscev razliko- V pravopisnem pogledu sta oba dela registra val med šumnikoma /in ^ (Sblander, Primosh,]anshe). zelo enotna. Slovenski izrazi in antroponimi so Pri umestitvi braslovškega registra v zgodovin- namre= z majhnimi odstopanji zapisani v bohori=ici ski in jezikovno-kulturni prostor naletimo na ovire, svojega =asa. V prvem delu izstopa grafem u na- saj ne poznamo piscev, o tradiciji slovenskega ura- mesto V (npr. Greška uafs, Kopriua), kar kaže nemara dovalnega pismenstva v lokalnem okolju pa ni sle- na zapisoval=evo ustni=no izgovorjavo glasu v. V dov.91 Kot že re=eno, je izbira slovenš=ine za drugem delu so še najve=ja odstopanja od boho- ri=i=ne norme pri podvojenem g (Vodlagg) in se- 91 Bolj kot zanimivost kaže omeniti, da je v Grajski vasi, ki jo 302 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 register, =etudi le poluradne narave, za za=etek 19. Kakor koli, še tako skromen, komaj opazen ur- stoletja nenavadna, medtem ko je pisna in knjižna barialni zapis v slovenš=ini, je tudi v za=etku 19. sto- raba slovenskega jezika v tem =asu precej napredo- letja zelo neobi=ajen pojav. Braslovški desetinski vala. Kaže, da na nastanek braslovškega desetin- register je poleg tega, =e izvzamemo specifi=ne prek- skega registra tako ni imelo posebnega vpliva lo- murske terezijanske urbarje, doslej edini znani urba- kalno okolje, temve= prej osebni dejavnik v rialni register, pisan v slovenskem jeziku, ki se ni povezavi s trendi Širšega kulturnega okolja. ohranil le v prepisu aH zgolj omembi, temve= v iz- Ni izklju=eno, da desetinski register za leto 1803 virniku. ni bil edini te vrste v braslovški župniji. V vrsti ohranjenih nemško pisanih desetinskih registrov te Sklep župnije namre= med letoma 1793 in 1814 zeva dvaj- sedetna praznina, ki jo prekinja samo obravnavani Slovenski prostor je skratka do konca fevdalne primerek v slovenš=ini. Skupno se je iz skoraj sto- dobe poznal domala izklju=no nemški, italijanski, letnega =asovnega okvira ohranilo 14 registrov, naj- latinski in madžarski uradovalni jezik s poudarkom starejši trije za leto 1750 in najmlajši iz leta 1845.92 na nemš=ini. Slovenš=ina kot jezik ljudstva in Pri tem lahko govorimo o treh sklenjenih =asovnih skromne književnosti v skladu z uveljavljenimi pra- sklopih, ki so vsi dokaj oddaljeni od slovenskega vili ni imela mesta v uradovalni praksi in uradniški registra. Tako pokrivata polstoletno obdobje med miselni sferi. Temu ustrezno je bera urbarialnih re- 1793 in 1842 zgolj dva registra, že omenjeni slo- gistrov v ljudskem jeziku v vseh pogledih borna, ta- venski iz leta 1803 in nemški za leto 1814. Podobne ko v koli=inskem, oblikovnem, zvrstnem, namemb- =asovne vrzeli beležimo v vrsti vinskih registrov nostnem ali vsebinskem. Svojevrstno izjemo pred- 1720—1845,93 saj se ni ohranil noben primerek za stavljajo terezijanski urbarji za Prekmurje, ki pa so =as med letoma 1793 in 1809. Prav mogo=e je torej, prav tako =asovno, prostorsko in vsebinsko mo=no da je okoli leta 1800 nastalo v slovenskem jeziku ve= omejen pojav. Glede na dosedanjo dokaj temeljito tovrstnih registrov, a se je ohranil en sam. Majhen pre=esanost in popisanost graš=inskih in župnijskih namig na slovensko vodenje registrov pred letom fondov ter urbarjev v arhivskih in drugih zbirkah 1803, a po letu 1793, se morda skriva v dejstvu, da lahko torej upravi=eno sklepamo, da bi bila najdba najdemo pojasnjevalni slovenski izraz nasad (Najsad) še kakšnega samostojnega urbarja v slovenš=ini za nemški Ansat% že v desetinskih registrih 1788—90 presenetljivo odkritje. Prej bi lahko pri=akovali kak in 1791—93. Tudi osebna imena in priimki v ome- desetinski register ali neformalen urbarialni zapis, njenih registrih izstopajo po latini=ni pisavi z ele- skratka kaj podobnega bloškemu urbarju, še prej menti bohori=ice. Tega še ni zaslediti v registrih iz braslovškemu registru. Nemara se v zapuš=inskih srede 18. stoletja, od 1814 dalje pa je latini=no pra- inventarjih zemljiških gospodov skriva celo kakšna vopisno mešano zapisovanje ostajalo pravilo (npr. neznana omemba slovenskega urbarja poleg onega izmeni=no %h in tsch za šumnik =). Za registre vinske iz belokranjskega Gradca, in =e že, potem prav desetine velja podobno: latini=na imena in priimki z verjetno kje ob meji s hrvaškim prostorom. vplivi bohori=ice se pojavijo v osemdesetih letih 18. stoletja, potem ko so bili antroponimi zapisovani v Viri in literatura latinici že v zgodnjih registrih za leti 1720 in 1721. Viri obravnava prvi del braslovškega desetinskega registra, na AAG = Archivio Arcivescovile di Gorizia: prezbiteriju cerkve sv. Križa ob letnici 1723 zanimiv slovenski napis "TO IE HISHE TE MOLITVE". Grajska Atti pastorali di Attems: 18 (33), 22 (37). vas spada danes v župnijo Gomilsko, ki se je od braslovške župnije dokon=no osamosvojila šele leta 1891. Arhiv HAZU = Arhiv Hrvatske akademije 92 StLA, A. Fraßlau, Markt und Pfarre, K 1, H 5, Ge- znanosti i umjetnosti, Zagreb: treidezehent 1750—1845. — Ohranjeni so registri za leta: Acta Croatica: popis. 1750 (trije), 1751 (dva), 1753, 1754, 1788-90, 1791-93, 1803,1814,1842,1843 in 1845. 93 Prav tam, K 1, H 4, Weinzehent-Register 1750-1845. - ARS = Arhiv Republike Slovenije: Ohranjeni so registri za leta: 1720, 1721, 1729, 1739-40, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 197, 1740, 1742, 1750, 1751, 1752, 1753, 1754 (dva), 1755, 1/107. 1756-57, 1758-59, 1760-61, 1762-63, 1764, 1765, 1766, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko: šk. 27. izvle=ek 1766-67, 1772, 1773-75, 1783-84, 1785-87, 1791-93, 1809-14, 1815-18 (in 1822), 1819-20, 1823-24, AS 309, Zbirka zapuš=inskih inventarjev Dežel- 1824,1827,1828,1833,1834,1835,1839,1840 in 1845. nega sodiš=a v Ljubljani: šk. 80. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 303 Boris Gole=: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 AS 1074, Zbirka urbarjev: 1/49 u. Juri=i= Ljubljana 1980, str. 155-177. die bisherige slowenische Literatur, die in den bis Pavli=ek, Vida: Varaždinski urbariumi. Grad Va- zur Grundentlastung von 1848 entstandenen Urba- raždin i varaždinsko vlastelinstvo u terefrijanskim urbarima rien — Registern der Abgaben und Leistungen der druge polovice XVIII stolje7a. Varaždin : Državni arhiv Untertanen gefunden worden sind, und liefert neue 2005. Funde und Erkenntnisse über das Vorhandensein Rutar, S.(imon): Završniška gospoš=ina na Kra- der slowenischen Sprache in dieser Art von su. I^vestja Muzejskega društva %a Kranjsko V (1895), Dokumenten. Im Hinblick auf den minimalen, str. 213-28. sozusagen unbeträchtiichen Gebrauch des Slowe- Rutar, Simon: Zgodovina Tolminskega. Gorica nischen in der administrativen Sphäre bis Mitte des 1882. 19. Jahrhunderts ist es nur zu verständlich, dass bis SBL 3 = Gspan, Alfonz (ur.): Slovenski biografski vor kurzem kein in slowenischer als der Sprache leksikon, Tretja knjiga, Raab—Svikarši=. Ljubljana des Volkes verfasstes urbariales Register bezeugt 1960-1971. war. Die Forscher fanden in den insgesamt me- Smole, Majda: Vicedomski urad %a Kranjsko 13. hreren Tausend erhaltenen Urbarien nur einzelne stol. — 1747, 5. del: Cerkvene %adeve Ut. M—R. Ljub- slowenische Ausdrücke und bestenfalls slowe- ljana 1995. nische Beschreibungen der Grenzen der grundherr- Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vbodni Sloveniji. schaftlichen Landgerichte. Erst rund 10 Jahre Tretja knjiga: Spodnja Savinjska dolina. Ljubljana 1992. kennt man das lediglich aus einer marginalen Er- Umek, Ema (ur.): 1% roda v rod. Pri=evanja o wähnung bekannte, verschollene slowenische Ur- slovenskem je^nku (Publikacije Arhiva SR Slovenije, barium der Herrschaft Gradac in der Bela krajina Katalogi, Zvezek 5). Ljubljana 1982. für den Zeitraum 1625—1629, das bislang als ein- Umek, Ema (ur.): Slovenš=ina v dokumentih skofri ziges bezeugtes Urbarium in slowenischer Sprache stoletja. Razstava ob 2'3-letnici samostojnega delovanja Ar- galt. In der Folge kamen zufällig noch zwei der- hiva Slovenije. Ljubljana 1971. artige, slowenisch verfasste Dokumente zum Vor- Umek, Ema, Kos, Janez (ur.): Vodnik po žup- schein: das verschollene Urbarium der Pfarrei Blo- nijskih arhivih na obmo=ju SR Slovenije (Skupnost ar- ke für den Zeitraum 1762—1770 in einer Abschrift hivov Slovenije. Vodniki). Ljubljana 1975. aus dem 20. Jahrhundert und das originale Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev od naselitve Zehntregister der Pfarrei Braslov=e aus dem Jahr do sforna stare Jugoslavije. Ljubljana 1961. 1803. Die Zahl der Urbarien und ähnlichen Vilfan, Sergij: Prispevki k zgodovini mer na Slo- feudalen Register in slowenischer Sprache stieg so venskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero auf drei, nach Inhalt, Form und Zweck (es handelt (XVI.-XIX. stoletje). Zgodovinski =asopis 8 (1954), sich nämlich um eine interne Geschäftsführung) str. 27-86. allerdings sehr bescheidene Exemplare. Der Beitrag Vugrinec, Jože (ur.): Prekmurska nare=na slovstvena analysiert die Umstände und Gründe ihrer Ent- ustvarjalnost. Zbornik Mednarodnega znanstvenega sre=a- stehung, die bei jedem Register etwas eigentümlich nja Murska Sobota 14. in 15. julij 2003. Murska So- sind, und weist zugleich auf die spezifische Er- bota : Ustanova dr. Šiftar jeva fundacija Petanjci scheinung der sog. kaj ka wisch- slowenischen Urba- 2005. rien aus Prekmurje des Zeitraums 1768-1775 hin. Zvanut, Maja: Od vitega do gospoda. Ljubljana Es handelt sich um gedruckte Formulare für ein- 1994. zelne Dörfer in Prekmurje (Übermurgebiet), einem slowenischen Randgebiet, das zu Ungarn gehörte. Zusammenfassung Die Sprache dieser an diversen Aufbewahrungs- orten in Slowenien und Ungarn verstreuten Urba- URBARIALICA SLOVENICA - AUF DEN rien muss erst genau untersucht und dement- SPUREN URBARIALER REGISTER IN SLO- sprechend benannt werden. Von besonderem Wert WENISCHER SPRACHE ZWISCHEN DEM 17. sind die aus der Zeit direkt vor der Entstehung der UND 19. JAHRHUNDERT gennanten Urbarien stammenden Antworten der Untertanen auf einen amtlichen, die für einige Der Beitrag bietet einen auf den gesamten slo- Dörfer in der Volkssprache verfasst wurden. wenischen Raum sich beziehenden Überblick über Arhivi 29 (2006) št. 2, str. 305-336 Iz arhivskih fondov in zbirk 305 1.01 Izvirni znanstveni =lanek UDK 262.3(497.4)"18" 262.2(497.4)"18" Prejeto: 14. 9. 2006 Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja JURIJ SILC doc, dr. elektrotehniških znanosti, višji znanstveni sodelavec Cirila Kosma=a 51, SI-1211 Ljubljana Šmartno e-pošta: [email protected] IZVLE Za=etki škofije s sede=em v LJubljani segajo v =as ob koncu srednjega veka, v leto 1461, ko je cesar Friderik III. i^ Župnij, ki so mu bile kot dediš=ina Celjskih podrejene, ustanovil od Ogleja neodvisno škofijo. KLJUCNE BESEDE: cerkvena organiziranost, škofija Ljubljana, firanciscejski kataster, 19. stoletje ABSTRA T PARISHES AND THEIR TERRITORIAL EXTENT IN THE DIOCESE LJUBLJANA IN MID-19• CENTURY The beginnings of the Ljubljana diocese date back to the end of the Middle Ages. It was in 1461 that Emperor Frederic III assigned to his newly founded andfirom Aquileia independent diocese the parishes under his patronate, most of which had been part of the Counts of Celje' heritage. The Emperor's foundation was confirmed on the 6th of September 1462 by Pope Pius II. The Ljubljana diocese consisted of five disconnected territorial areas within the Austrian provinces of Carniola, Syria and Carinthia. Under Emperor Joseph II, between the years 1785—1788, the diocesan borders were rearranged, flowever, it was only in the 19th century that its borders finally became identical with those of the province of Carniola. This was at the same time its largest extent. On the basis of the F rancis ce an land cadastre kept in the Archive of the Republic of Slovenia, the author defines the extent of the parishes in question. KEY WORDS: ecclesiastical organisation, diocese Ljubljana, F rancis ce an land cadastre, 19th century 306 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Jurij Šile: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, str. 305—336 Pod poveljstvom Pipina, sina Karla Velikega, Kranjska Gora in Srednja vas v Bohinju; sta se leta 796 udeležila vojnega pohoda iz Italije v — drugi je segal od Svibna v zgornjo Savinjsko Panonijo tudi salzburški škof Arno in oglejski pa- dolino do Smihela pri Pliberku in do Skal in je triarh Pavlin. Na posebnem škofovskem sestanku v zajemal župnijo Svibno, župnijo Gornji Grad z vojaškem taboru "ob bregovih Donave" je bilo ta- vikariati Sol=ava, Ljubno, Re=ica in Mozirje, krat osvobojeno obrsko ozemlje razdeljeno med župnijo Smihel nad Pliberkom/St. Michael ob sosednje škofije. Oglejski patriarh je dobil za mi- Bleiburg z vikariati Pliberk/Bleiburg, Vogr=e/ sijonsko podro=je ozemlje južno od Drave, salz- Rinkenberg, Globasnica/Globasnitz in Predjožefinsko obdobje Dejstvo je, da 6. julija 1751, ko je papež Be- nedikt XIV. z bulo "Injuncta nobis"5 ukinil oglejski Leta 1461 se je posre=ilo cesarju Frideriku III. z patriarhat in za njegov avstrijski del ustanovil me- dediš=ino Celjskih iz župnij, ki so mu bile podreje- tropolijo v Gorici, goriški nadškof ni postal metro- ne, ustanoviti od Ogleja neodvisno škofijo v Ljub- polit ljubljanske škofije, saj je ljubljanski škof izbral ljani.2 Cerkvenopravno potrditev je škofija do=aka- za svojega metropolita nadškofa v Ostrogonu. Po la 6. septembra 1462 z bulo papeža Pija II.3 Teri- drugi strani pa je ljubljanska škofija še naprej ostala torialno pa je bila razdeljena na pet lo=enih delov teritorialno razdrobljena.6 To je bil le eden od na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem:4 razlogov za pobudo za novo organizacijo in razme- — prvi in najve=ji je segal do povirja Ljubljanice, jitev škofij v habsburški monarhiji, ki jo je že leta nato pa v ozkem pasu ob Savi v obe zgornje- 1771 izrazil v spomenici7 svoji materi cesarici Mari- savski dolini in je obsegal: župnijo Sv. Nikolja v ji Tereziji njen najstarejši sin in takratni sovladar, Ljubljani, župnijo Sv. Petra v predmestju z cesar Jožef II. vikariatoma Ig in Vrhnika, župnijo Šentvid nad Ljubljano, župnijo Vodice z vikariatom Smled- Jožefinske reforme in ljubljanska nadškofija nik, kapelo Sv. Petra na Pšati, župnijo Sora, župnijo Šmartin pri Kranju, župnijo Naklo, žup- Problem nove razmejitve notranjeavstrijskih nijo Radovljica, župnijo Bled, župnijo Mošnje škofij je ponovno sprožil ljubljanski škof Janez ter župnijo Zgornje Gorje z vikariati Dovje, Karel grof Herberstein, ki je pripravil kar nekaj 1 Prim. Mlinaric, 1991, 71-94. 5 Bula je v nemškem prevodu objavljena v Historische No- 2 Ustanovno listino je izdal cesar Friderik III. v Gradcu na tizen, 1851, 21-32. praznik Sv. Nikolaja, 6. decembra 1461. Izvirnik ni ohra- 6 Seznam župnij in podružnic ljubljanske škofije iz leta 1632 njen, pa= pa prepis, ki ga je izstavil Maksimilijan I. 14. je objavljen v Lavri=, 1990, 260—269. Za teritorialni obseg aprila 1494 na Dunaju in je v NŠAL, Zbirka listin, 1494 župnij na Kranjskem tik pred jožefinskimi reformami pa IV. 14., Dunaj. prim. Miklav=i=, 1944-45. 3 Papež Pij II. je izdal bulo z naslovom "Romanum Spomenica Jožefa II.: "Enumeration derjenigen Ursachen, welche Pontifex" v svojem rojstnem kraju Pienzi. Izvirnik je v diese Länder, besonders einige Jahre her, in diese Umstände %u ver- NŠAL, Zbirka listin, 1462 IX. 6., Dunaj. Za objavi obeh fallen zubereitet haben, samt denjenigen Mitteln, welche Ich %ur Be- dokumentov, cesarjevga in papeževega, prim. Znidarši= hebung dieser vitiosen Verfaßung, in allen Theilen, meiner wenigen Gole=, 2000, 307-317. Hinsicht nach, vorzuschlagen glaubte." Prim. Klueting, 1995, 4 Prim. Dolinar. 1989,11. 163. ARHIVI 29 (2006), še 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 307 Jurij Šile: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, str. 305—336 ff. Meje dekani/ v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja (Vir: ARS, AS3000/'S204) predlogov nove razmejitve: prvega sredi leta 1773, (nž), križevniška cerkev Matere božje, Sv. Jakob drugega februarja 1774, tretjega novembra 1775 in v mestu (ž), cerkev sv. Florijana, Sv. Peter v =etrtega novembra 1781.8 Preureditev škofijskih predmestju (ž) meja so kon=no izvedli v letih 1785—1788. Nova ljubljanska nadškofija9 je leta 1788 obsegala:10 Na Gorenjskem so bile dekanije: — zunaj dekanij: Sv. Nikolaj pri ljubljanski stolnici Marijino oznanjenje v Ljubljani: Marijino ozna- njenje v predmestju (ž), uršulinska cerkev v Prim. Rajšp, 1999, 341-361. Ljubljani, Trnovo (ž) Cesar je Herbersteina imenoval za prvega ljubljanskega Sora: Sora (ž), Brezovica (ž), Dobrova (ž), Šent- nadškofa, vendar papež imenovanja ni hotel potrditi, pa= vid nad Ljubljano (ž), Preska (1), Jeterbenk (1) pa je potrdil šele njegovega naslednika Mihaela Leopolda Poljane nad Skofjo Loko: Poljane nad Skofjo barona Brigido, ki je bil ljubljanski nadškof v letih 1787— Loko (ž), Trata (ž), Ziri (ž), Leskovica (v), Nova 1806. Oselica (v), Stara Oselica (v), Javorje (1), Lucine 10 Prim. Pokom, 1908. Od tu naprej pomeni (p) proštijo, (nž) nadžupnijo, (ž) župnijo, (v) vikariat, (1) lokalijo, (e) ekspo- (1), Vrh nad Rovtami (1), Zavratec (1) zituro in (b) beneficij. Duhovnije pisane v leže=em tisku so Smartin pri Kranju: Smartin pri Kranju (ž), bile takrat že predvidene, a še ne ustanovljene (ve=ina jih Kropa (ž), Stara Loka (ž), Skofja Loka (v), uršu- kasneje dejansko ni zaživela). 308 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Jurij Šile: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, str. 305—336 linska cerkev v Škofji Loki, Mav=i=e (1), Besnica — Kostanjevica: Kostanjevica (ž), Rovtami (1), Nova Oselica (v), Javorje (1) — Svibno: Svibno (ž), Dobovec (v), Šentjurij pri Smartin pri Kranju: Smartin pri Kranju (ž), Bes- Svibnem (1), Konj šica (1), Rade=e (ž) nica (e), Ovsiše (v), Sv. Jošt nad Kranjem (e), — Šentrupert: Šentrupert (ž), Hrastovica (1), Polš- Mav=i=e (1), Kropa (ž), Stara Loka (ž), Škofja Lo- nik (ž), Dole pri Litiji (v), Šentjanž (v), Kal pri ka (v), uršulinska cerkev v Škofji Loki, Zabnica (1) Krmelju (1), Tržiš=e (v), Trebelno (ž),Jelsevec (1), Železniki: Železniki (ž), Selce (ž), Lenart nad Mokronog (ž), Boštanj (ž) Lušo (1), Bukovš=ica (1), Dražgoše (1), Sorica (v), — Trebnje: Trebnje (ž), Šentlovrenc (v), Gabrovka Zali Log (ž), Dav=a (1) (v), Mirna (v), Dobrni= (ž), Sela pri Šumberku Kranj: Kranj (ž), Naklo (ž), Podbrezje (ž), Ljub- (1), Dolenji Ajdovec (1), Notranjska je imela dekaniji: Dekanija Ljubljana je obsegala 13 župnij, dve — Lož: Lož (ž), Cerknica (ž), Planina (v), Unec (1), samostanski cerkvi, tri vikariate, šest lokalij, 59 Grahovo (1), Bloke (ž) podružni=nih cerkva in 12 kapel. — Vrhnika: Vrhnika (ž), Gorenji Logatec (v), Ho- Župnije tedršica (v), Godovi= (v), Rovte (v), Sentjošt — Sv. Miklavž v Ljubljani [LJ] - KPL- Sv. Križ v nad Horjulom (v), Polhov Gradec (ž), 14 Catalogue, 1847, 1857; ARS, AS 176, Decanats und Über- Sv. Simon in Juda na Vi=u, Sv. Jernej v Spodnji sichts I-Carte der Steuer Bezirke und Katastral Gemeinden Šiški; .KPL: Sv. Križ v civilni bolnišnici; KO: von Krain bis zum Jahre 1849. Okrajšave pomenijo: KPL Kapucinsko predmestje11"11 - Predmestje Gra- (kapele), PDR (podružni=na cerkve), KO (katasterske diš=e1-74 - Spodnja Šiška1-313 - Vi=1-331 - Zgornja ob=ine); oznake v oglatih oklepajih ozna=ujejo, v kateri Šiška1183 (nad)škofiji je duhovnija po preureditvi meja slovenskih škofij 7. aprila 2006, in sicer KP (Koper), LJ (Ljubljana), NM (Novo mesto) in UD (Videm/Udine). 15 Legenda: Poljanska dolina 1-290 Tacen/Tacen [1:8:1 /2:L152] Okrajno glavarstvo: (1) Ljubljana, (2) Kamnik, (3) Kranj, (4) L številka mape v fondu AS 176 Radovljica, (5) Postojna, (6) Vipava, (7) Novo mesto, (8) (* ohranjena je samo mapa Trebnje, (9) Ko=evje, (10) — Uršulinska cerkev Presvete Trojice v Ljubljani KO: Gameljne'6" - Šmartno pod Šmarno goro1-152 — Sv. Janez Krstnik v Trnovem [LJ] — KO: Kar- (J del), Tacen'29" lovškovo predmestje'101 - Trnovsko predmest- — Marijino vnebovzetje v Polju [LJ] — PDR- Sv. jeL303 Tomaž v Zgornji Zadobrovi, Sv. Andrej v — Sv. Martin na Igu [LJ] - PDR: Mati božja v Zgornjem Kašlju; KO: Kašelj'-'03 - Slape'-259 - Tomišlju, Sv. Jurij nad Studencem, Povišanje Zadobrova'-234 Sv. Križa v Iški vasi, Sv. Mihael v Iški vasi, Sv. — Sv. Janez Krstnik v Preski [LJ] - PDR; Sveti Jedrt v Iški, Sv. Lenart na Gornjem Igu, Sv. Duh na Golem Brdu, Sv. Marjeta v Zlebah, Sv. Jakob v Strahotnem, Sv. Janez Krstnik v Bor- Jakob na Petelincu; KPL: Sv. Fran=išek Šaleški v štu, Sv. Andrej v Brestu, Sv. Mohor in Fortunat gradu Gori=ane; KO: Golo Brdo'-68 - Med- v Mateni, Sv. Simon in Juda na Pijavi Gorici, Sv. vode'347 - Preska'2'6 - Zgornja Senica'-'84 (ve=ji, Miklavž na Visokem, Marijino rojstvo na Ku- JV del) - Žlebe'-26" reš=ku, Sv. Rupert na Sarskem, Sv. Urh na — Sv. Kancijan na Jezici [LJ] — PDR.- Sv. Jurij v Kremenici, Sv. Gregorij Veliki na Dobravici; Stožicah; KO: Jezica'-92 - Stožice'276 KPL: Sv. Križ na pokopališ=u, Sv. Križ v gradu Vikariati Zonek; KO: Dobravica'-32 _ Iška Loka•« - Iška — Sv. Anton Puš=avnik na Brezovici [LJ] — PDR- vas'-93 - Jezero1-252 - Studenec (Ig)'21 - Tomišelj1-296 Sv. Lovrenc v Dragomeru, Sv. Janez Krstnik na - Vrbljene'-3'9 Logu, Sv. Martin v Notranjih Goricah, Sveti — Sv. Vid v Šentvidu nad Ljubljano [LJ] — PDR- Duh v Vnanjih Goricah; KO: Brezovica pri Sv. Rok v Dravljah, Sv. Jakob v Staneži=ah, Sv. Ljubljani"9 - Log'-'45 Anton Puš=avnik na Glincah, Sv. Marjeta v Ko- — Sv. Simon in Juda v - Sv. Vid v Želimljah [LJ] - PDR: Sv. Peter na nja Senica1184 (manjši, SZ del) - Zminec1-261 Vrhu, Sv. Primož in Felici) an na Gradiš=u; KO: — Uršulinska cerkev v Skofji Loki Pijava Gorica1197 - Zelimlje1-244 (ve=ji, V del) — Sv. Peter v Selcah [LJ] - PDR.- Sv. Križ v Ka- — Sv. Marjeta na Spodnjem Golem [LJ] — KO: Go- liših, Sv. Jedrt v Lajšah, Sv. Primož in Felicijan lo"» - Zapotok1-241 _ Zelimlje1-244 (manjši, Z del) najamniku, Sv. Mohor in Fortunat v Zabevkah, — Sv. Katarina pri Jeterbenku [LJ] — PDR; Sv. Ja- Sv. Tomaž na Praprotnem, Sv. Florijan na kob na Brezovici; KO: Topol pri Medvodah1297 Bukovici, Sv. Miklavž v Golici; KO: Bukovica1,38 - Sv. Ana na Javoru [LJ] - KO: Javorji - Cešnjica pri Kropi11116 (manjši, J del) - Dolenja vas1-4" - Kališe1-91- - Nemilje1168 - Selca1254 - Stude- 1 26 Dekanija Škofja Loka je obsegala sedem žup- nor28i _ Sv. Križ (Prtov=) - nij, eno samostansko cerkev, štiri vikariate, pet lo- — Sv. Martin v Poljanah nad Skofjo Loko [LJ] — kalij, eno ekspozituro, 39 podružni=nih cerkva in tri PDR- Sv. Volbenk na Logu, Žalostna Mati kapele. božja na Bukovem Vrhu, Sv. Križ na Dolenjih Župnije Brdih (Brezje), Sv. Jedrt v Cabra=ah, Marijino — Sv. Jurij v Stari Loki [LJ] — PDR: Sv. Uršula v vnebovzetje na Malenskem Vrhu, Sv. Jurij na Pevnem, Sveti Duh v Svetem Duhu, Marijino Voici, Sv. Primož na Gabrški gori; KO: Dobje131 oznanjenje v Crngrobu, Sv. Miklavž v Spod- - Dolenje Brdo141 - Gorenja Ravan1-255 - Hotav- njem Bitnju, Sv. Gabrijel na Planici, Sv. Urh na lje1-79 (S del) - Kovski Vrh1-12» - Podobeno1199 - Križni Gori; KPL: Marijino obiskovanje v Aj- Visoko pri Poljanah"24 manovem gradu; KO: Dorfarje1-38 - Križna Go- — Sv. Anton Puš=avnik v Železnikih [LJ] — KO: ra'126 - Pevno1-11* - Stara Loka'-4 - Stari Dvor'-2«* Železniki133 - Sv. Jakob v Škofji Loki [LJ] - PDR.- Žalostna — Sv. Janez Krstnik na Trati [LJ] - PDR- Sv. Ur- Mati božja na Spodnjem trgu, Sv. Križ na ban na Gorenji Dobravi, Sv. Lovrenc na Ho- Hribcu nad Puštalom, Sv. Janez Krstnik na tavljah; KO: Dolenja Dobrava1-39 - Gorenja vas1-70 Suhi, Sv. Barbara pri Sv. Barbari, Sv. Andrej pri - Hotavlje1-79 (J del) - Trebija^92 (ve=ji, S del) Andreju nad Zmincem, Sv. Ožbolt pri Ožboltu — Marijino vnebovzetje v Zalem Logu [LJ] — nad Zmincem, Sv. Peter v Bodovljah, Sv. To- PDR- Mati božja v Suši; KO: Dav=a128 - Zali maž v Brodeh, Sv. Filip in Jakob na Valterskem Log1-237 Vrhu, Sv. Florijan v Sopotnici, Sv. Lovrenc v Vikariati Breznici, Sv. Janez Krstnik v Rete=ah (1853 — Sv. Miklavž v Sorici [LJ] - PDR- Sv. Marko v lokalija), Sv. Miklavž v Godeši=u (1853 podruž- Spodnjih Danjah; KO: Danje127 - Sorica1-341 nica lokalije Rete=e); KPL.- Sv. Ana v škofje- loškem gradu, Snemanje s križa v gradu Puštal; 1 64 1189 KO: Godeši= - - Ožbolt nad Zmincem - 1184 123 12 24 2 7 Zgornja Senica/Obersenlt^a [1:8:1/2:L347] Puštal - Rete=e »' - Sopotnica' " - Staniše'- * - "« Zminec/J7w»rç[II:ll:3/9:L261] 1 342 113 1129 Suha - - Sv. Barbara - Škofja Loka - Zgor- 1338 Bukovica/ Wukou^a [II:11:3/9:L338] 1106 Cešnjica pri Kropi/K^/Wo//"[II:2:4/10:L106] 1411 Dolenja vas/Dolelnamss [II:11:3/9:L40] L197 pijava Gorica/Plau/zbücbel\l:7:l/2±197] 1-96 KaHše/KA//>^[II:ll:3/9:L96] i^44 Zelimlje/Schllmle [I:7:1/2:L244] "68 Nemilje/Nemile [II:11:3/9:L168] 9 1254 "> Golo/Go/u [1:7:1 /2:L69] Selca/SelZach [II:11:3/9:L254] 1241 Zapotok/Sapotok [I:7:1/2:L241] 1281 Studeno/Studenim [II:11:3/9:L281] r^97 Topol pri Medvodah/Topol [1:8:1/2:L297] 126 Sv. Križ (Prtov=)/St. Crucis [II:11:3/9:L26] L91 }avor/Javor [1:7:1 /2:L91] 131 Dobje/Doble [II:11:3/9:L31] "8 Dorfarje/Dörfern [II:11:3/9:L235] 141 Dolenje Brdo/Dolenwerd [11:11:3/9:L41] "26 Križna Gora./Kreu^berg [II:11:3/9:L126] L255 Gorenja Ravan/' Sgornaroivan [II: 11:3/9:1255] ••96 Vevno/Pemn [II:11:3/9:L196] 179 I lotavX)e/Hotaule [11:11:3/9:L79] i4 Stara Loka/Alten Lack [II: 11:3/9:Ll 29] 1.120 Kovski Vrh/'Kouskwerch [II:11:3/9:L120] ^68 Stari Dvor/Slariduor [II:11:3/9:L268] «" Podobeno/Podobenlm [11:11:3/9:Ll 99] lM Godeši=/Godeschlt^ [II:11:3/9:L64] L324 Visoko pri Poljanah/ Wisokim [II:11:3/9:L120] 1189 Ožbolt nad Zmincem/•. Oswald [II:11:3/9:L189] r-53 Železniki/Lisnern [II:11:3/9:L53] 123 Pultal/Burgstall [11:11:3/9:L23] 139 Dolenja Dobrava/Dolelnadobraiva [II:11:3/9:L39] 1226 Rete=e/Retetsche [II:11:3/9:L64] L70 Gorenja vas/' Gorelnaivass [II: 11:3/9:L70] ^4» Sopotnica/i^/«//^ [II:11:3/9:L240] i^92 Trebija/Terto [II:11:3/9:L292] L267 Staniše/Stanisehe [II:11:3/9:L267] i^8 Dav=a/Dautscha\U:U:3/9:L28] '-342 Suha/Zauchen [II:11:3/9:L268] i^37 Zali Log/Salllog [TI:11:3/9:L237] L13 Sv. Barbara/5/. Barbara [II:11:3/9:L13] 127 Danje/D^w[II:ll:3/9:L27] 1129 Škofja Loka/Lack [II:11:3/9:L129] L341 Sorica/Z^[II:ll:3/9:L341] 314 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Jurij Šile: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, str. 305—336 — Sv. Pavel v Stari Oselici [LJ] - KO: Koprivnik1-116 Sveti Duh na Zalogu, Sv. Janez Krstnik na Zgornjem Brniku, L345 Cerklje na Gorenjskem/Zirklach [111:4:3/71345] L109 Peter v Šempeterskem gradu; KO: Bitnje1-54 (ve=- rici; KPL: Sv. Mihael v gradu Brdo; KO: Britof1-59 ji, S del) - Breg ob Savi1-17 - Drulovka1-51 - Stra- - Kokrica1114 - Predoslje1-215 - Suha pri Pred- žiš=e1-278 o sij ah1-285 Sv. Marjeta v Vodicah [LJ] - PDR Mati božja Vikariati na Šmarni gori, Mati božja v Sinko vem Turnu, — Sv. Križ v Krizah [LJ] - PDR.- Sv. Urh v Žiganji Sv. Lucija na Skaru=ni, Sv. Štefan v Utiku, Sv. vasi, Sv. Jernej v Seni=nem, Sv. Jurij na Bistrici Tilen v Repnjah; KO: Bukovica pri Vodicah1339 - nad Trži=em, Sv. Miklavž v Gozdu; KO: Polje pri Vodicah1-212 - Repnje1-225 - Skaru=na1-258 - Križe1125 - Seni=no1271 - Ziganja vas1-256 Sinkov Turn'247 - Šmartno pod Šmarno goro1152 — Sv. Jakob v Podbrezju [LJ] — PDR- Žalostna (S del) - Vesca132" - Vodice1325 Mati božja na Taboru; KO: Podbrezje115 - Že- Sv. Peter v Preddvoru [LJ] - PDR: Sv. Jakob je1-245 nad Poto=ami, Sv. Miklavž na Ma=ah, Sv. Lov- — Sv. Miklavž v Ovsišu [LJ] — PDR; Sv. Tomaž v renc nad Bašljem, Sv. Tilen na Srednji Beli, Sv. Cešnjici pri Kropi; KO: Cešnjica pri Kropi1-106 Lenart na Bregu, Sv. Klemen v Tupali=ah; KPL: (ve=ji, S del) - Dobrava pri Kropi134 - Zaloše1-239 Žalostna Mati božja v gradu Turn; KO: Bela1318 - Lo kalije Breg'-222 — Sv. Pavel v Mav=i=ah [LJ] — PDR; Sv. Lenart na Sv. Lenart v Kropi [LJ] - PDR.- Milostna Mati Jami, Sv. Marija Magdalena v Prašah, Sv. Kan- božja nad Kropo; KO: Kropa1-128 cijan in tovariši v Podre=i; KO: Jama187 - Mav- Sv. Peter v Naklem [LJ] - PDR.- Sv. Miklavž v =i=e1-154 - Podre=a1^17 - Praše1-214 - Zbilje1-289 Strahinju, Sv. Marija Magdalena na Okroglem; — Sv. Vid v Spodnjih Dupljah [LJ] - PDR- Sv. KO: Naklo«« - Okroglo"»* - Pivka1-198 - Stra- Mihael v Zgornjih Dupljah; KO: Duplje1-52 hinji-279 - Struževo1-274 - Udin boršt1-•/* — Povišanje Sv. Križa na Dobravi pri Kropi [LJ] — Marijino oznanjenje v Velesovem [LJ] — PDR PDR Sv. Anton Puš=avnik na Oto=ah; KO: Sv. Marjeta na Trati; KO: Velesovo1-155 Dobrava pri Kropi134 Sv. Janez Krstnik v Kovorju [LJ] — PDR; Sv. — Sv. Martin v Trsteniku [LJ] - PDR Sv. Domi- Neža na Brezjah pri Trži=u; KO: Bistrica1-55 - nika v Zgornjih Tenetišah; KO: Babni Vrt111 - Kovor1105 - Zvir=e1-250 Tenetiše1-291 Marija Pomo=nica v Ljubnem [LJ] — KO: Ljub- — Sv. Andrej v Goricah [LJ] — PDR Sv. Lambert no1137 v Zalogu; KO: Gorice171 - Srednja vas1264 Sv. Sikst v Predosljah [LJ] - PDR- Sv. Štefan na — Brezmadežno spo=etje device Marije v Kokri Suhi, Sv. Tomaž v Britofu, Sv. Lovrenc na Kok- [LJ] - KO: Kokra1-98 L54 Btìsr]e/Feichtìng [II:4:3/7:L54] L17 Breg ob Sam/Breg [III:4:3/7:L17] r-59 Britof/Fra//>o/[III:4:3/7:L59] 1•1 Druiovka/Drulouk [•:4:3/7:1•7] •4 Kokrica/Kokrit^ [III:4:3/7:L114] 1278 Stražiš=e/Straschisòe [III:4:3/7:L278] 1215 Predoslje/•••••/ [III:4:3/7:L215] 285 - 1339 Bukovica pri Vodicah/ Wukou%a [III:5:2/4:L339] ï- Suha pri Predosljah/i «^ [III:4:3/7:L285] 1212 Polje pri Vodicah/Po^ [III:5:2/4:L212] 1.125 Kože/'••••^ [•:3:3/8:1•25] 1225 Repnje/R#w= [III:5:2/4:L225] î-271 Seni=no/Stenitschne [III:3:3/8:L271] 1258 Skaru=na/ Skarutschna\i\l:S:2/A±2\2] 1256 žiganja vas/Siegersdorf \lll-3:3/8:L256] 1247 Sinkov Turn/'Schenkenthurn [III:5:2/4:L247] r-15 Podbrezje/B/r,Wo>f [III:4:3/7:L1 5] 1.152 Šmartno pod Šmarno goro/i-/. Martin [1:8:1/2:L152] r^45 le]e/Scheje [III:4:3/7:L245] 1320 Vesca/•^ [III:5:2/4:L320] 1106 Cešnjica pri Kropi/Kerscbdorf [11:2:4/ 10:L106] 1325 Vodice/ Wodiz [III:5:2/4:L325] 134 Dobrava pri Kropi/Dobram [111:2:4/10:L34] 1318 Bela/Vellach |III:4:3/7:L318] 1^39 Zaloše/Saloscbe [111:2:4/10:L239] 1222 Breg/RWotf" [III:4:3/7:L222] 187 }•••/Jama [III:4:3/7:L87] 1.128 Kropa/Kropp [111:2:4/10:L128] !-154 Mav=i=e/'Mautschitz [III:4:3/7:L207] 1.166 Naklo/Naklas [TII:4:3/7:L166] um Podre=a/Po^to^ [III:4:3/7:L207] 1.186 Okroglo/Okroglo [III:4:3/7:L186] U14 Praše/Prasche [III:4:3/7:L87] I.IW Pivka/Piuka [III:4:3/7:L166] ^89 Zbilje/Swile [111:8:1/2:L347] 1279 StraWnj/J/w/jAOT [TII:4:3/7:L245] r-52 T>upY]e/Duplach [III:3:3/8:L52] 1274 Struževo/^rj-^• [III:4:3/7:L186] 134 Dobrava pri Kropi/Dobrava [111:2:4/10:L34] L76VS Udin boršt/Her%pgsforst [III:4:3/7:L114] !-" Babni Vrt/B^m&>f [III:4:3/7:L11] 1.155 Velesovo/ Michelstetten [III:4:3/7:L155] î-291 Tenetiše/ Tenetische [III:4:3/7:L291] J.55 Bistrica/Feistritz [III:3:3/8:L55] 171 Gorice/Goritsche [III:4:3/7:L71] 1.105 Kovor/Kaier [III:3:3/8:L105] i2iA Srednja vas/'S'rednawass piI:4:3/7:L264] L2S0 Zvir=e/5M^j-^^[III:3:3/8:L250] •-98 Kokra/Kd»/è<;r[III:4:3/7:L98] 316 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Jurij Šile: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, str. 305—336 — Sv. Urh na Šenturški Gori [LJ] — PDR: Sv. Le- (Gozd Martuljek)1-328 - Kranjska Gora1127 - Pod- nart na Rebri; KO: Cerkljanska Dobrava1-" - La- koren1-340 hov=e1132 - Šenturška Gora'JI17 (J del) - Zaloga — Sv. Martin v Srednji vasi v Bohinju [LJ] — PDR: — Sv. Miklavž v Zapogah [LJ] - KO: Zapoge1251 Sv. Marjeta v Jereki, Sv. j^nez Krstnik ob je- Kuraciji zeru, Sv. Pavel pri Stari Fužini, Sveti Duh ob — Sv. Tilen v Zgornji Besnici [LJ] — KO: Zgornja jezeru; KO: Bohinjska 1328 Gozd (Gozd Martuljek)/H^[TV1:4/11:L328] L127 Kranjska Gora/Krvnau [IV:1:4/11:L127] 133 Cerkljanska Dobrava/Dobrava [III:5:2/4:L238] r-34" Podkoren/ Wurmen [TV: 1:4/11 :L340] 1132 Lahov=e/Lachowitsch [III:5:2/4:L132] "07 Bohinjska 129 1 43 1 88 - Sv. Urh v Begunjah [LJ] - PDBJ SV. Peter nad šici; KO: Depala vas - Domžale - - Jarše - - Begunjami, Sv. Lucija pod goro; KPL' Sv. Križ Loka pri Mengšu1-130 - Mengeš1149 - Rašica1-314 - na pokopališ=u v Begunjah; KO: Begunje1-321 - Stob127S - Studa1-280 (S del) - Trzin1294 Srednja vas1-265 Sv. Peter v Komendi [LJ] - PDR.- Sv. Boštjan v — Marijino vnebovzetje v Lescah [LJ] — KO: Hra- Mostah, Sv. Klement v Suhadolah, Sv. Pavel na šei^o _ Nova vasi-»« Križu; KPL: Sv. Lucija v gradu Križ; KO: Kapla Vikariati vas199 - Klanec1-111 - Križ1-124 - Mlaka1-158 - Moste — Presveta Trojica v Kamni Gorici [LJ] — KO: pri Komendi1163 - Nasov=e1167 - Suhadole1286 Kamna Gorica1270 Sv. Martin v Dobu [LJ] - PDR.- Sv. Kancijan v - Sv. Jakob v Lešah [LJ] - KO: Lese"« Brezjah (Skocjanu), Sv. Lenart na Krtini; KPL- Lokalije Blažena devica Marija na gradu Krumperk, Mati — Sv. Ingenuin in Albuin na Koroški Beli [LJ] — božja na gradu Cešenik, Sv. Družina na gradu KPL- Blažene device Marije v gradu Javornik; Crnelo; KO: Brezovica pri Dobu120 - Dob12 - KO: Javornik1-90 - Koroška Bela11»2 - Potoki112 Krtina1110 - Podre=je1206 - Studenec pri Krtini1283 - Sveti Duh v Rate=ah [LJ] - PDBJ SV. Tomaž v Sv. Martin v Smartnu v Tuhinju [LJ] — PDR.- Sv. Rate=ah; KO: Rate=e1-223 Tomaž na Lokah v Tuhinju, Sv. Doroteja v — Povišanje Sv. Križa na Koprivniku [LJ] — KO: Kostanju, Sv. Miklavž na Gori; KO: Hruševka185 Gorjuše1-72 - Loke v Tuhinju1131 (S del) - Šmartno v Tu- - Sv. Marjeta na Bohinjski Beli [LJ] - PDR- Sv. hinju1-1 ^1 Štefan na Kupljeniku; KO: Bohinjska Bela1-335 - Sv. Tomaž v Krašnji [LJ] — KO: Koreno1-117 - Selo pri Bledu1-343 (ve=ji, J del) Krašnja1123 - Žirovše12" Marijino vnebovzetje v Zgornjem Tuhinu [LJ] — Dekanija Kamnik je obsegala 10 župnij, en vi- KPL- Sv. Vid na Planini; KO: Hribi1*4 - Zgornji kariat, 12 lokalij, 30 podružni=nih cerkva in devet Tuhinj1-18* kapel. Sv. Jurij v Nevljah [LJ] - KO: Nevlje1170 - Tu=- Župnije na1-305 — Marijino oznanjenje v Kamniku [LJ] — PDR: Sv. Jožef na Žalah, Žalostna Mati božja, Sv. Eligij in Sv. Peter na Malem gradu v Kamniku, Sv. 129 Depala vas/Depe/sdorf [V:5:2/4:L29] Miklavž v Podgorju, Sv. Ožbolt v Vol=jem Po- 143 Domžale/Domschak [V:5:2/4:L43] toku, Sv. Peter na Kamniških planinah, Sv. Pri- "8 }arše/Jarsche [V:5:2/4:L88] mož na Kamniških planinah; KPL: Sv. Križ v L130 Loka pri Mengšu/Laak [V:5:2/4:L130] Kamniku; KO: Kosiše1-118 - Kamnik1269 - Pod- 1,149 Mengeš/Mannsburg [V:5:2/4:L149] 1,314 gorje1-2110 - Smarca1249 (S del) - Vol=ji Potok1-336 Rašica/ Uranschit-^ [V:5:2/4:L314] 1.275 ^oh/Stop [V:5:2/4:L275] - Sv. Mihael v Mengešu [LJ] - PDR: Blažena de- 12811 Studa/Studa [I:5:2/4:L280] vica Marija v Gori=ici, Sv. Mohor in Fortunat v L294 Trzin/Tersain [V:5:2/4:L294] Grobljah, Sv. Primož in Felicijan v Loki pri L99 Kapla vas/Kaplawass [V:5:2/4:L99] Mengšu, Sv. Florij an v Trzinu, Sv. Križ na Ra- l.ill Klanec /'K/anz [V:5:2/4:L111] 1.124 Križ/KreuZ [V:5:2/4:L124] 1.1 >š ••••/•/aka [V:5:2/4:L111] 1321 Begunje/J/"^»« [IV:2:4/10:L321] 1,163 Moste pri Komendi/Moste [V:5:2/4:L163] 1265 Srednja \as / Srednawass [TV:2:4/10:L265] 1,167 Nasov=e/Nasowitsch\V:5:2/4:L99] L80 Ylia.se/Hraschach [TV:2:4/10:L80] 1286 Suhadole/.5WWo/[IV:l:4/ll:L12] I.NS i huševka/Hruschouka [V:5:2/4:L85] 1223 izte=e/Ratschach [IV:1:4/11:L223] 1,131 Loke v Tuhinju/Laake [V:5:2/4:L131] 172 Gorjuše/Goriusche [TV:2:4/10:L72] 1.1 M Šmartno v Tuhinju/5/. Martin [V:5:2/4:L151] •-335 Bohinjska Bela/Woheinen>e//ach [IV:2:4/10:L335] •.•7 Koreno/Koreno [V:6:2/5:L123] '-343 Selo pri Bledu/Zellach [IV:2:4/10:L343] 1,123 Krašnja/Kraxen [V:6:2/5:L123] "is Kosiše/Koschische [V:5:2/4:L118] L257 Žirovše/ Sirousche [V:6:2/5:L123] i269 Kamnik/i-/«'« [V:5:2/4:L269] 1,84 Hribi/'Hribe [V:5:2/4:L185] 1200 Podgorje/P^/er [V:5:2/4:L200] 1.185 Zgornji Tuhinj/'Oberluchein [V:5:2/4:L185] 1249 Smarca/Schmar^a [V:5:2/4:L249] 1,170 Nevlje/i\W [V:5:2/4:L170] L336 Vol=ji Potok/ Wolfsbach [V:5:2/4:L336] 1,305 Tu=na/Tutschna [V:5:2/4:L305] 318 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Jurij Šile: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, str. 305—336 — Sv. Jurij v Motniku [LJ] - KPL: Marija Mag- Tuhinju"31 (J del) - Palov=e'-1' dalena v Motniku; KO: Matrik"« — Sv. Ožbolt v Šentožboltu [LJ] - KO: Šent- — Marijino vnebovzetje na Brdu pri Lukovici [LJ] ožbolt1-1911 — PDR- Sv. Vid v Šentvidu pri Lukovici, Sv. Katarina v Rafol=ah, Sv. Luka v Prapre=ah; KO: Dekanija Morav=e je obsegala osem župnij, tri Lukovica pri Domžalah1-146 - Prevoje pri Šent- vikariate, štiri lokalije, eno kaplanijo, 45 podruž- vidu'^17 - Rafol=e'221 - Spodnje Koseze1-311 ni=nih cerkva in pet kapel. Vikariati Župnije — Sv. Anton Puš=avnik v Špitali=u [LJ] — PDR- Sv. - Sv. Martin v Morav=ah (LJ] - PDR: Mati božja Miklavž v Beli; KO: Špitali=1173 v Drtiji, Sv. Štefan v Zgornjih Kosezah, Sv. Va- Lokalije lentin na Limbarski Gori, Sv. Mohor in Fortu- — Sv. Benedikt v Stranjah [LJ] — PDR.- Sv. Lenart nat v Podstrani, Sv. Marjeta v Gradiš=u pri Lu- v Zakalu; KO: Bistri=ica'334 - Stranje'277 - Žu- kovici, Sv. Lovrenc v Spodnjih Kosezah, Sv. panje Njive'287 Andrej pri Svetem Andreju, Presveta Trojica na — Sv. Peter v Blagovici [LJ] - PDR.- Sv. Neža na Trojici, Sv. Križ v Križevski vasi, Sv. Miklavž Gol=aju; KO: Blagovica'63 pri Svetem Miklavžu; KPL: Sv. Janez Nepomuk — Marijino vnebovzetje v Mekinjah [LJ] — KPL: v gradu Tuštanj, Sv. Jožef v gradu Vahtenberg; Mati božja v gradu Zduša; KO: Godi='/>5 - Me- KO: Drtija1-5" - Morav=e'-161 - Sveti Andrej1-7 - Sv. kinje'156 Mohor'-76 - Sv. Valentin (Limbarska Gora)'-315 - — Marijino rojstvo na Homcu [LJ] — PDR- Sv. Velika vas'-75 - Vrhpolje pri Morav=ah'-'76 (manj- Mavrici j v Smarci, Sv. Marjeta v Radomljah; KO: ši, V del) - Zgornje Koseze'-180 Homec'-78 - Radomlje'2211 - Smarca'249 (J del) - Sv. Peter in Pavel v Zagorju ob Savi [LJ] — — Sv. Neža na Selih pri Kamniku [LJ] — KO: Pod- PDR- Sv. Janez Evangelista v Vinah, Sv. Jakob v hruška'2"3 - Znojile'262 Kotredežu, Sv. Urh v Ravenski vasi, Sv. Marjeta — Sv. Ana v Tunjicah [LJ] - KO: Tunjice'295 na Lokah pri Zagorju, Sv. Lenart v Podkraju, — Sv. Ana na Gozdu [LJ] — PDR: Sv. Ahac v Sveti Duh na Rovah, Sv. Neža v Prapre=ah; KO: Kališah; KO: - Marijino vnebovzetje v [-337 Brezje/ Wresie [VI:6:2/5:L83] 1300 tin v Bi=u, Sv. Jernej v Gombiš=ah, Sv. Urh v — Sv. Kancijan v Škocjanu pri Turjaku [LJ] — Velikem Gabru, Sveti Duh na Zubini, Sv. Jurij v PDR: Mati božja na Železnici, Sv. Jernej na Šentjurju, Sv. Lenart na Pungerai, Sv. Andrej v Rašci, Sv. Jakob na Malem Osolniku; KO: Ve- Sobra=ah, Sv. Janez v Bukovici, Sv. Lambert liko Lipljenje*141 nad Pristavo nad Sti=no, Sv. Miklavž na Gra- — Marija sedem žalosti v Sti=ni [LJ] — PDR: Sv. diš=u, Mati božja na Muljavi, Sv. Pavel v Šent- Tomaž v Spodnji Dragi, Sv. Marjeta v Malem pavlu na Dolenjskem, Sv. Ana v Velikih Ceš- Cernelem, Marija Magdalena v Metnaju; KPL- njicah, Sv. Mihael v Malem Gabru; KO: Buko- Sv. Družina na polju pod Sti=no; KO: Dobra- vica*27 (ve=ji, J del) - Crešnjice*363 - Dob pri va*37 (manjši, J del) - Gorenja vas pri Sti=ni*60 - Šentvidu*41 - Male Dole pri Stehanji vasi*150 - Malo Hudo*21" - Metnaj*156 (manjši, J del) - Metnaj*156 (srednji del) - Muljava*164 - Podboršt Sti=na*273 pri Sti=ni*198 - Radohova vas*235 - Sobra=e*292 - — Brezmadežno spo=etje device Marije na Turjaku Stehanja vas*287 (Z del) - Šentvid pri Sti=ni*329 - [LJ] — PDR: Sv. Ahacija nad Malim Lo=nikom; Temenica*304 - Velike Pece*348 - Veliki Gaber*73 KPL: Brezmadežno spo=etje device Marije v - Zagorka pri Velikem Gabru*243 gradu Turjak (kot župnijska cerkev); KO: Tur- — Sv. Tilen v Višnji Gori [LJ] — PDR: Sv. Ana v jak*» Višnji Gori, Mati božja v Dednem Dolu, Sv. Vikariata Ožbolt v Leskovcu pri Višnji Gori, Sv. Jurij na — Sv. Lenart v Sostrem [LJ] — PDR: Sv. Urh v Selih, Sv. Jakob na Veliki Dobravi, Sv. Martin v Dobrunjah, Sv. Urh v Zavogljem; KO: Do- Zgornji Dragi, Sv. Lenart v Novi vasi, Sv. Ma- brunje1-37 - Podmolnik1205 (SZ del) - Sostro1-263* rija Magdalena v Kriški vasi; KO: Dedni Dol*32 - — Sv. Jakob na Polici [LJ] — PDR: Sv. Katarina v Dobrava*37 (ve=ji, S del) - Draga pri Višnji Mali Stari vasi, Sv. Lucija v Dolah pri Polici, GoriN42 - Kriška vas*127 - Leskovec pri Višnji Devica Marija v Troš=inah, Sv. Benedikt na Gori*138 - Velika Loka*76 (manjši, V del) - Višnja Ble=jem Vrhu; KO: Ble=ji Vrh** - Polica*213 - Gora*346 Stara vas pri Grosuplju*3 — Sv. Kozma in Damijan v Krki [LJ] — PDR; Sv. Lo kalije Jakob v Velikih Lesah, Sv. Štefan na Sušici, Sv. — Marijino rojstvo na Primskovem [LJ] — PDR: Janez Krstnik v Leš=evju, Sveti Duh na Vrheh, Sv. Lucija v Mišjem Dolu, Sv. Janez Krstnik na Sv. Jurij na Velikem Korinju; KO: Krka*179 - Doljnem Vrhu; KO: Gradiš=e*67 - Jezni Vrh*102 - Podbukovje*204 (ve=ji, Z del) - Sušica*256 - Veli- Poljane pri Primskovem*212 ko Globoko*74 (J in S del) - Vrhe pri Krki*332 — Sv. Lovrenc v Žalni [LJ] — PDR: Sv. Ožbolt v Lu=ah, Sv. Martin na Velikem Mla=evem, Sv. 27 * Bukovica/Bukovi^ [VII:22:8/23:N27] Janez Krstnik na Gatini, Sv. Notburga v Boš- *363 — Marija Brezmadežna v Zagradcu [NM] — PDR- - Rade=e*227 - VrhovoN349 Sv. Primož in Felicijan v Gabrovki, Sv. Martin — Povišanje Sv. Križa na Svibnem [LJ] — PDR.- Sv. na Vali=ni vasi; KPL- Sv. Jožef v Velikih Re- Janez Evangelist na Po=akovem, Sv. Marjeta na bercah; KO: PodbukovjeN204 (manjši, V del) - Jagnjenici, Presveta Trojica v Cimernem; KO: Vali=na vasN338 - Veliko Globoko^74 (manjši, Sv. Križ (Svibno)*2« srednji del) - Zagradec^24^ — Marijino rojstvo na Polšniku [LJ] — PDR- Sv. — Sv. Jurij v Št. Juriju pri Grosupljem [LJ] — PDR- Jurij na Glinjeku, Sv. Katarina na Ostrežu nad Sv. Martin na Gornjem Rogatcu, Sv. Štefan v Prevespm, Sv. Miklavž v Renkah, Sv. Lovrenc Smrjenah, Sv. Miklavž na Taboru (Cerovem); na Žambohu, Sv. Janez Krstnik na Mamolju; KO: Ponova vasN209 - VinoN333 KO: Polšnik•95 — Marijino vnebovzetje na Kopanju [LJ] — PDR- — Sv. Jurij v Šentjuriju pri Svibnem (Podkumu) Presveta Trojica na Veliki Ilovi Gori, Sv. Peter [LJ] — PDR- Sv. Uršula v Borovaku, Sv. Jakob v in Pavel na Spodnji Slivnici; KPL: Sv. Marjeta Padežu, Sv. Lovrenc na Selu, Sv. Lenart na na Veliki Ra=ni, Mad božja v Cušpreku: KO: Rodežu, Sv. Brikcij v Rti=ah; KO: Šentjurij pri Ilova GoraN,l)4 - Ra=naN228 - Spodnja Slivnica1"5253 Svibnem (Podkum)N53 (J del) Vikariati — Marijino vnebovzetje v Dolah pri Litiji [LJ] — Dekanija Litija je obsegala pet župnij, štiri PDR: Sv. Jernej v Jovorju, Sv. Mihael na Veliki vikariate, tri lokalije, eno ekspozituro, 39 podruž- Gobi, Sv. Janez in Pavel na Gorenjem Jelenju, ni=nih cerkva in tri kapele. Sv. Katarina v Borju, Sv. Lovrenc v Prèles ju; Župnije KO: Dole pri Litiji^" - Sv. Mihael pri Gobi — Sv. Martin v Smartnem pri Litiji [LJ] — PDR- (Velika Goba)•^ - Št. Lovrenc (Prelesje)•4* (S Povišanje Sv. Križa v Brezjah, Sv. Jurij v Pod- del) šentjurju, Sv. Marija Magdalena v Gradiš=u pri — Sv. Benedikt v Kresnicah [LJ] — PDR.- Žalostna Litiji, Sv. Ana v Zgornji Jablanici, Sv. Miklavž v Mati božja v Kresniških Poljanah; KO: Kresni- N125 Litiji, Sv. Mohor in Fortunat v Libergi, Sv. ceNi24 _ Kresniški Vrh Katarina na Bregu pri Litiji, Sv. Peter in Pavel v — Sv. Marjeta na Prežganjem [LJ] — PDR: Povi- Vintarjevcu; KPL: Glej =lovek na Pungrtu; KO: šanje Sv. Križa v Velikem Trebeljevem; KO: Sv. JablanicaN101 - LibergaNI4° - Litija*142 - Sv. Peter Anton (Velika Stanga)^ (J del) - TrebeljevoN31° - in Pavel (Vintarjevec)N191 (V del) - Šmartno pri VolavljeN335 (manjši, V del) Litiji•*4 — Sv. Ana na Dobovcu [LJ] — PDR- Marijino vne- — Sv. Peter v Rade=ah [LJ] - PDR.- Sv. Martin na bovzetje na Klju=evici, Sv. Mihael v Završju, Sv. Vrhovem, Sv. Trije kralji na Brunku, Sv. Mi- Neža na Kumu, Sv. Jošt na Kumu; KPL' Sv. klavž na Mo=ilnem, Žalostna Mati božja na Konstantin na Kumu; KO: DobovecN35 Žebniku, Sv. Katarina na Jelo vem, Sv. Miklavž Lokalije v Savi; KPL: Dobrega pastirja v gradu Novi — Sv. Anton Padovanski v Veliki Štangi [LJ] — KO: dvor; KO: Hotemež^6 - Njivice^ra _ PodkrajN2m Sv. Anton (Velika Štanga)N9 (S del) N204 Podbukov)e/Podbuhije |VII:22:8/23:N204] N338 Vali=na vas/ Walitschendorf [VII:21:8/24:N338] N74 Veliko Globoko/ Grossglol [VII:21:8/24:N74] N227 Rade=e/R^/Wj[VIII:26:8/27:N227] N245 N349 Zagradec/SagratZ [VII:21:8/24:N245] Vthovo/Verchou [VIII:26:8/27:N349] N209 Ponova vas/PòWo>f [VII:7: 1/2:N209] N28 Sv. Križ (Svibno)/J7. Crucis [VIII:26:8/27:N28] N333 Vino/ Vinu [VII:7:1/2:N333] N195 Polšnik/B//^/»^[VIII:23:8/26:N195] N104nova Gora/Ilowagora [VII:22:8/23:N104] N53 Šentjurij pri Svibnem (Podkum)/.5Y. Georgen [VIII:26:8/27: N228 Ra=na/Rjtscbna [VII:19:9/30:N228] N53] N253 Spodnja Slivnica/SMeinižz [VII:22:8/23:N253] N153 Dole pri Litiji/M^A/^/[VIII:25:8/25:N153] Ni|)iJablanica//^/^//^[VIII:23:8/26:N101] N158 Sv. Mihael pri Gobi (Velika Goba) /St. Michael ^• Goba NW Liberga/Liberga [VIII:23:8/26:N140] |VIII:23:8/26:N158] Ni42Iitija/ü^'[VIII:23:8/26:N142] N145 Št. Lovrenc (Prelesje)/5/. Loren^ [VIII:25:8/25:N145] N'9' Sv. Peter in Pavel (Vintarjevec)/.57. Peter und Paul [VIII:23: N124 I-Cresnice/Km«^[VIII:23:8/26:N124] 8/26:N191] N125 Kresniški Vrh/Kresnit^berg [VtII:23:8/26:N125] N154 Šmartno pri Litiji/5/. Martin [VIII:23:8/26:N154] N9 Sv. Anton (Velika Stanga)/St. Anton [VIII:23:8/26:N9] N96 Hotemež/Hottemesch [VIII:26:8/27:N96] N310 Trebeljevo/Trefe/œ[VIII:23:8/26:N310] Ni72Njivice/MW/^[VIII:26:8/27:N172] N335 Volavlje/ Wolauk [VIII:23:8/26:N335] N2oi Vodkm)/Podkrai |VIII:26:8/27:N201] N35 Dobovec/Dofe^[VIII:26:8/27:N35] 322 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Jurij Šile: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, str. 305—336 — Sv. Miklavž na Jan=ah [LJ] - KO: Volavlje^s Lovrenc (Prelesje)NI45 (J del) (ve=ji, Z del) - Sv. Mohor in Fortunat v Žužemberku [NM] — — Marijino vnebovzetje v Javorju pri Litiji [LJ] — PDR: Sv. Miklavž v Žužemberku, Sv. Križ na PDR Sv. Rok na Ble=jem Vrhu; KO: Buko- Vrhovem, Sv. Marija Magdalena na Rebri, Sv. vica^7 (manjši, S del) - MetnajNls6 (S del) - Sv. Ahac v Treb=i, Sv. Janez Evangelist v Ma=kov- Peter in Pavel (Vintarjevec)N191 (V del) cu, Sv. Jurij na Dvoru, Sv. Pavel na Vinkovem Ekspozitura Vrhu, Sv. Anton v Gornjem Kotu, Sv. Primož v — Sv. Jernej na Konjšici [LJ] — KO: KonjšicaNI21 Laš=ah, Sv. Kancijan v Stavci vasi, Sv. Rok v Stranski vasi, Sv. Ožbolt v Budganji vasi, Sv. Dekanija Trebnje je obsegala šest župnij, pet Peter na Ko=evski Gori; KPL: Sv. Jakob v Žu- vikariatov, štiri lokalije, 79 podružni=nih cerkva in žemberku, Sv. Lenart na Golem Vrhu; KO: 15 kapel. DvorN9s - Gornji KrižNiso _ ReberNI% - Stavca Župnije vasN34 - Žužemberk1^21* — Marijino vnebovzetje v Trebnjem [NM] — PDK - Sv. Križ na Trebelnem [NM] - PDR- Mati božja Sv. Jakob na Vrhtrebnjem, Sv. Štefan v Štefanu na Vrhu nad Mokronogom, Sv. Anton na Ble=- pri Trebnjem, Sv. Janez Krstnik v Brezi, Sv. jem Vrhu, Sv. Ana v Brezovici pri Trebelnem, Jedrt v Škovcu, Sv. Florijan na Ra=jem selu, Sv. Sv. Jošt v Gorenjih Laknicah, Sv. Peter v Go- Jurij v Lukovku, Sv. Peter v Jezeru, Sv. Ana v renjem Mokronogu, Sv. Martin v Štatenberku, Gradiš=u nad Vrhpe=jo, Sv. Mihael v De=ji vasi, Sv. Urh na Cerovcu; KPL: Sv. Rozalija na Sv. Marjeta na Bregu, Žalostna Mati božja na Trebelnem; KO: Hmelj=i=N92 (manjši, SV del) - Vini Gorici; KO: vel v Podpe=i pod Skalo; KO: Morav=e pri Gab- — Presveta Trojica v Dolnjem Ajdovcu [NM] — rovkiN162 - Okrog**322 - TihabojN30° - Vodice pri PDR- Sv. Miklavž v Selih pri Ajdovcu; KO: GabrovkiN334 AjdovecNse _ GlobodolNso? Q del) - Sv. Janez Krstnik v Šentjanžu [NM] - PDR Sv. — Sv. Mihael v Smihelu pri Žužemberku [NM] — Primož in Felicijan na Osredku pri Krmelju, Sv. PDR: Sv. Katarina na Plešivici, Sv. Marjeta na Martin na Kalu pri Krmelju, Žalostna Mati Vrhu pri Križu nad Poljanami; KO: SmihelNI57 božja na Leskovcu, Sv. Miklavž v Budni vasi, — Sv. Janez Krstnik v Selah pri Sumberku [NM] — Sv. Marjeta na Kamenici; KO: CerovecN361 - PDR: Sv. Marija Magdalena v Ar=elci, Sv. Ka- Dvor (Šentjanž)*146 - Goveji DolK63 - Kal pri tarina na Sumberku; KO: Sela pri SumberkuN271 Krmelju14'1"7 - PodborštN197 - Sv. Janez Krstnik na Mirni [NM] - PDR Mati Dekanija Krško je obsegala 10 župnij, dva vi- božja na Sevnici, Sv. Helena na pokopališ=u na kariata, eno lokalijo, 74 podružni=nih cerkva in 11 Mirni; KPL: Sv. Ana na Debencu, Sv. Miklavž v kapel. gradu Mirna, Sv. Jožef pri Lanšprežu, Mati Župnije božja pri Zapužah; KO: Brezovica pri MirniN21 - — Marija sedem žalosti v Leskovcu pri Krškem MirnaN168 - Selo pri Mirni^ _ Zabukovje^io [NM] - PDR: Sv. Janez Evangelist v Krškem, - Presveta Trojica v Tržiš=u [NM] — PDR: Mari- Sv. Ana v Leskovcu pri Krškem, Sv. Lovrenc na jino vnebovzetje v Tržiš=u, Sv. Jurij na hribu Gori pri Krškem, Sv. Janez na Drnovem, Sv. nad Tržiš=em, Sv. Jakob v Pavli vasi, Sv. Lenart Urh na Vihrah, Sv. Pavel na Gorici, Sv. Miklavž v Gabrijelah; KO: LakniceK13° (manjši, SV del) - v Velikem Podlogu, Sv. Valentin na Straži, Sv. Tržiš=eN302 Lucija na Senušah, Sv. Štefan v Nemški vasi, Sv. - Sv. Lovrenc v Šentlovrencu [NM] - PDR.- Sv. Martin v Veliki vasi, Sv. Flori j an v Krškem, Sve- Jakob v Veliki Loki, Sv. Ana v Koreni tki, Sv. ti Duh v Krškem, Sv. Rozalija nad Krškim, Sv. Marija Magdalena v Martinji vasi, Povišanje Sv. Jožef na Trški gori; KPL: Mati božja pri gradu Križa v Stehanji vasi, Povišanje Sv. Križa na Šraj barski turn, Sv. Križ v Globelem pri Pristavi Dolgi Njivi; KPL: Mati božja v gradu Mala pri Leskovcu; KO: DrnovoN33 - KrškoN84 - Les- Loka; KO: Dolga Njiva•33 - Mali Videm*"6 - kovec pri KrškemK87 - RavniN23° (V del) - Senu- N217 N287 K82 N8 Prapre=e - Stehanja vas (V del) - Velika šeN2so _ Veliki Podlog - Veliko Mraševo ° (Z Loka•5 del) Lokalije — Sv. Jernej v Šentjerneju [NM] - PDR.- Sv. - Sv. Mihael v hovicaN181 - Ostrog•87 (SZ del) - Polhovka*211 - bo=ice*56 - Velika Dolina*71 (majši, S del) Šentjernej*114 (ve=ji, Z del) - Sv. Jakob v Kostanjevici na Krki [NM] - PDR: - Sv. Kancijan v Škocjanu [NM] - PDR: Sv. Mi- Sv. Miklavž v Kostanjevici, Mati božja na Malih klavž na Otoku, Sv. Jurij v Grmovljah, Presveta Vodenicah, Sv. Marija Magdalena na Ržiš=ih, Trojica v Dolenji Stari vasi, Roženvenska Mati Marija dobrega sveta na Slinovicah; KPL,: Sv. božja na Stopnem, Marijino obiskovanje v Ana v starem župniš=u; KO: Kostanjevica na Zloganjah, Sv. Križ v Gornjih Dolah, Sv. Bar- Krki*132 - Orehovec*173 - Ostrog*187 QV del) - bara na Druš=ah, Sv. Jakob na Tel=ah, Sv. Urh Šentjernej*14 (manjši, V del) na Slan=jem Vrhu, Sv. Tomaž v Velikih Polja- - Marijino vnebovzetje na Veliki Dolini [NM] — nah, Sv. Mohor in Fortunat v Goriški vasi; PDR: Sv. Marija Magdalena na Jesenicah, Sv. KPL: Sv. Peter na Stopnem; KO: Dole*43 _ Dol- Jakob na Ponikvi, Sv. Križ na Cirniku; KPL: Sv. nja Stara vas*283 - Krsinji VrhNm - Mrše=a vas*133 Ana v gradu Mokrice; KO: Bregana*13 - Korit- 301 244 71 - Tel=e* - Zagrad* noNi2o _ Velika Dolina*' (ve=ji, J del) - Sv. Lovrenc na Raki [NM] - PDR.- Sv. Neža na - Sveti Duh na Velikem Trnu [NM] - PDRJ SV. Vrhu, Sv. Marjeta v Podulcah, Sv. Peter v Ko- Andrej v Dalcah, Sv. Primož in Felicijan na Go- ritnici, Sv. Lenart v Ravnem, Sv. Urh v Ro- renji Lepi vasi, Sv. Vid na Ravneh; KO: Rav- viš=ah pri Studencu; KPL: Mati božja v gradu ni*230 (Z del) - Veliki Trn*72 Raka; KO: Površje*216 - Raka*1" - Smednik*277 Vikariata - Sv. Križ v Podbo=ju [NM] - PDR: Mati božja v - Sv. Marko v Cerkljah ob Krki [NM] - PDR.- Sv. Bu=enski vasi, Sv. Miklavž na Gradcu, Sv. Kata- Mohor in Fortunat v Krški vasi; KO: Cerklje ob rina v Frlugi, Sv. Marija Magdalena na Oštrcu, Krki*364 - Krška vas*163 - Veliko Mraševo*811 (V Sv. Mohor in Fortunat v Sv. Mihael v Smihelu [NM] - PDR SV. Ana na Sv. Štefan na Toplicah; KPL: Mati božja v gradu Grabnu, Mati božja v Smolenji vasi, Presveta Klevevž; KO: Gorenja vas pri Šmarjeti14159 - Trojica na Potovem Vrhu, Žalostna Mati božja Zbure*29f- - Žalovi=e*248 na Velikem Slatniku, Sv. Lenart v Gotni vasi, - Marijino vnebovzetje v Crmošnjicah [NM] — Sv. Miklavž v Stranski vasi, Sv. Florijan na Ve- PDR: Sv. Filip in Jakob v Srednji vasi, Sv. likem Cerovcu, Sv. Vid na Ljubnu, Sv. Rok nad Mihael na Novi gori, Vsi svetniki v Komami Pogancami; KPL: Rožen venska Mati božja pri vasi, Sv. Matija na Gornjih Lazah, Sv. Jožef v Smihelu, Presveta Trojica v Pogancah, Sv. Jožef Ribniku, Sv. Križ v Blatniku pri Crmošnjicah, na Ruper=vrhu, Mati božja v Novem dvoru, Sv. Sv. Peter in Pavel na Toplem vrhu, Sv. Florijan Božji grob nad Grmom; KO: Gotna vas*85 - na Brezju; KPL: Sv. Ana na Vimolju, Sv. Janez KandijaN109 - Lakovnice*131 (manjši, S del) - Po- Krstnik na pokopališ=u v Novem Taboru; KO: tov Vrh*215 - Smolenja vasN20S - Stranska vas*263 - Blatnik pri Crmošnjicah*238 - Crmošnjice*318 - Veliki PodljubenN81 Stare Žage*7 Sv. Kancijan v Mirni Pe=i [NM] - PDR Sv. - Sv. Ana v Dolenjskih Toplicah [NM] - PDR Pavel na Doljnem Podborštu, Sv. Matej na Ma- Sv. Rok na Gorenjih Sušicah, Sv. Križ na Urš- lem Vrhu, Sv. Uršula na Golobinjeku, Sv. Ma- nih selih, Sv. Uršula na Malem Riglju, Presveta rija Magdalena v Dolenjem Globodolu, Sv. Jurij Trojica na Cerovcu, Sv. Anton v Meniški vasi, v Sentjuriju na Dolenjskem, Mati božja v Sv. Miklavž v Podturnu pri Dolenjskih Topli- Hmelj =i=u, Sv. Primož in Felicijan v Gornjem cah, Sv. Martin v Loški vasi; KO: Dobindol*2 - Karteljevem, Sveti Duh v Gornjem Kamenju; Dolenjske Toplice*3"8 - Podturn pri Dolenjskih KPL- Sv. Pankracij v gradu Hmeljnik; KO: Glo- Toplicah*327 (ve=ji, J V del) bodol*3117 (S del) - Golobinjek*298 _ Hmelj=i=*92 - Sv. Andrej v Beli Cerkvi [NM] - PDR Sv. Šte- (ve=ji, JZ del) - Mirna Pe=*94 - Zagorka*241 fan v Tomaž ji vasi, Sv. Janez Krstnik na Malem Marijino oznanjenje v Stopi=ah [NM] — PDR Vinjem Vrhu, Sv. Miklavž v Dolenjem Krono- Sv. Urban na Gornji Težki Vodi, Sv. Marija vem, Sv. Helena v Dragi; KO: Bela Cerkev*344 - Magdalena v Crmošnjicah pri Stopi=ah, Sv. Jošt Dobrava pri Škocjanu*36 - Družinska vas*54 - v Sentjoštu, Sv. Andrej na Malem Orehku, Sv. Tomaž j a vas*3"5 Jakob v Hrušici, Sv. Matija na Zaj=jem Vrhu pri - Sv. Erazem v Soteski [NM] - KPL- Srce Mari- Stopi=ah, Sv. Kozma in Damijan na Dolžu, Sv. jino v gradu Soteska; KO: Gorenje Polje*177 - Primož in Felicijan na Velikem Cerovcu, Sv. Podturn pri Dolenjskih Toplicah*'237 (manjši, Miklavž nad Pangr= Grmom; KO: Crmošnjice SZ del) - Štale*281 pri Stopi=ah*• _ Hruška*16 - Težka Vodalo _ Vikariati Veliki Cerovec*360 - Zaj=ji Vrh pri Stopi=ahN8S - Sv. Elija v Pre=ni [NM] - PDR Marijino vne- Sv. Marjeta v Šmarjeti [NM] - PDR- Mati božja bovzetje v Dolenji Straži, Sv. Tomaž v Gorenji v Slapih, Sv. Jožef na Vinjem Vrhu, Sv. Martin Straži, Sv. Martin v Zalogu, Sv. Janez v Do- na Vinici, Sv. Jakob na Cerovcu, Sv. Lenart na lenjih Kamencah, Sv. Križ v Gorenjih Kamen- Koglu (Sela pri Zburah), Sv. Urh v Zalovi=ah, cah; .KPL: Marijina zaroka v gradu Luknja, Fran=išek Ksaverij v gradu Zalog; KO: Brš- *85 Gotna vas/Gotbendorf\M:29:l /\9-N\lG\ *in9Kandija/&7«d& [XI:29:7/19:N170] *59 Gorenja vas pri Šmarjeti/Goreinawass [XI:25:8/25:N296] N131 Lakovnice/Lakounilz [XI:29:7/19:N131] *296 Zbure/ Sivur [XI:25:8/25:N296] 248 N215 Potov Vrh/Polendorf [XI:29:7/19:N215] * Žalovi=e/Scba/om/z [XI:29:7/19:N89] *2(l5 Smolenja vas/P^M?7/"[XI:29:7/19:N205] *238 Blatnik pri ljinN3so _ Dalnji Vrh*29 - Gorenja Straža*182 - vas*356 - Dole*44 (ve=ji, SV del) - Draši=i*43 - Pre=na*219 Grabrovec*64 - Hrast pri Jugorju*97 - Lokvica*144 - Sv. Peter v Šentpetru (Oto=ec) [NM] - PDR.- - Metlika*16' - Radovica*224 - Radovici*223 - Ro- Sv. Jurij v Gr=evju, Sv. Jakob v Zdinji vasi, Mati salnice*236 - Slanina vas*276 božja na Trški Gori, Sv. Janez Krstnik v Ma=- Sv. Peter v Semi=*272 - Sodji VrhN279 - Strekljevec*290 - Vinji Lokali] a Vrh pri Semi=u*340 - Presveta Torjica na Preloki [NM] - PDK- Sv. 2 2 - Sv. Križ v Vinici [NM] - PDR SV. Mihael v Anton v Ziljah; KO: Preloka* ^ - Žuni=i* ^ Damlju, Sv. Fabijan in Boštjan na Gornjem Grško katoliške župnije Suhorju, Sveti Duh v Novi Lipi, Sv. Rok v - Draga — KO: Dole*44 (manjši, JZ del) Hrastu pri Vinici, Ime Marijino na Zežlju, Sv. - Ponikve - KO: Bojanci*« Jožef na Podklancu, Sv. Janez Krstnik v Dra- gatušu, Sv. Lovrenc v Obrhu pri Dragatušu, Sv. Dekanija Ko=evje je obsegala 10 župnij, sedem Peter na Zapudju, Vsi svetniki v Pustem lokali), eno kuracijo, eno ekspozituro, 87 podruž- Gradcu, Sv. Ana v Velikem Nerajcu, Sv. Helena ni=nih cerkva in 20 kapel. na Bel=jem Vrhu; KO: Bel=ji Vrh*347 _ Damelj*3» Župnije - Hrast pri Vinici*98 - Nova Lipa*169 - Obrh pri - Sv. Fabijan in Boštjan v Ko=evju [NM] - PDR: Dragatušu*174 - Stara LipaN6 - U=akovci*328 — Vi- Sv. Jernej v Ko=evju, Sv. Fran=išek Ksaverij v nica*342 Ko=evju, Presveto ime Jezusovo v Dolgi vasi, - Sv. Martin v Podzemelju [NM] - PDR SV. Vsi svetniki v Livoldu, Sv. Valentin v Zaj=jem Helena v Zemlju, Sv. Marjeta v Borštu, Sv. Polju, Sv. Trije kralji v Rajhenavu; KPL- Presveta kri Jezusova v Kum- Logu, Sv. Rok na Smuki; KO: Mala Gorami - rovi vasi, Sv. Elija v Rajhenavu, Sv. Florijan v Stari LogN5 - SmukaNI34 (manjši, Z del) Golobinjeku, Sv. Fran=išek Sarafinski v Podste- - Sv. Lenart v Mozlju [NM] - PDR: Presveta kri nah; KO: Bukova GoraN24 - Golobinjek*299 - Jezusova v Mozlju, Sv. Ambrož v Spodnjem Hrib pri KoprivnikuN25 - KoprivnikNI67 - Kum- Mozlju (Ko=arjih), Sv. Andrej v Suhem Potoku, rova vas*«» _ Maverl^'« (jz del) - RajhenavN231 - Sv. Štefan v Ka=jem Potoku, Presveta Trojica v Staro BrezjeKM Rajndolu, Angeli varuhi v Rajndolu, Sv. Janez v - Sv. Janez Krstnik v Ko=evski Reki [NM] - Podlesju, Mati božja v Verderbu (Muhov breg), PDK- Sv. Jurij v Novih Lazah, Sv. Anton Puš- Sv. Križ v Spodnjem Škrilju; KO: MozeljN^o . K =avnik v Stalcarjih, Sv. Jožef na Preži, Presveta Rajndol '22s Trojica v Moravi, Marijino vnebovzetje v Ko- - Sv. Peter in Pavel v Osilnici [NM] - PDR.- Sv. =ah, Sv. Ožbolt v Gotenici (1847 vikariat), Sv. Tilen v Ribjeku, Sv. Miklavž na Spodnjem Ca- Lenart na Gori nad Gotenico (1847 v vikariatu =i=u, Sv. Mihael v Papežih, Sv. Duh v Zurgah, Gotenica); KPL: Sv. Fran=išek Ksaverij pri Sv. Vid v Bosljivi Loki, Sv. Ana na Peš=encu pri Ko=evski Reki, Sv. Andrej v Ko=evski Reki, Sv. Bosljivi Loki; KO: Bosljiva LokaN3« - Osil- Rok v Mlaki, Sv. Marjeta pri Gotenici (1847 v nicaNi85 _ ŽurgeN295 vikariatu Gotenica); KO: GotenicaN37 - Ko=eN122 - Marijino obiskovanje v Dragi [NM] — PDK- Sv. - Ko=evska RckaN234 - Novi LaziK91 - ŠtalcerjiN282 Lovrenc na Travi, Sv. Fran=išek Ksaverij v — Marijino vnebovzetje v Stari Cerkvi [NM] — Starem Kotu; KO: DragaN293 _ TravaN178 PDK- Sv. Peter in Pavel v Gornjih Ložinah, Sv. Lo kalije Štefan v Koblarjih, Sv. Miklavž v Mali Gori, Sv. - Sv. Jakob v Banja Loki [NM] - PDR.- Sveti Duh Filip in Jakob na Mlaki pri Ko=evju; KPL: Ma- v Podstenah pri Kostelu, Božji zveli=ar na rija dobrega sveta v Slovenski vasi; KO: Kob- Ajblju; KO: Banja LokaN13 (V del) - SuhorN294 larjiNiis _ Stara CerkevN159 - Sv. Peter v Spodnjem Logu [NM] - PDR.- Sv. — Marijino vnebovzetje pri Fari [NM] — PDK- Sv. Elija na Spodnjeloški gori, Presvete Trojice v Vid pri Mavrcu, Sv. Štefan na Klanjcu pri Fari, Knežji Lipi, Angelov varuhov v Rimskem, Sv. Sv. Lenart na Krko vem nad Faro, Sv. Trije kralji Vid v Lazih pri PredgraAu, Sv. Ahacij v Lazih v Kostelu, Sv. Miklavž na Vrhu pri Fari, Pre- pri PredgraAu; KO: DolK3l)3 (ve=ji, Z del) - sveta Trojica v Slavskem Lazu; KPL: Mati božja Knežja LipaN69 - Spodnji LogN32s pri Fari, Sv. Križ pri Fari; KO: Banja LokaN13 (Z - Sv. Mihael v Borovcu pri Ko=evski Reki [NM] — del) - FaraN4S - Kuželj1*29 - Pir=eK194 - Vrh pri PDK Presveto ime Jezusovo v Ravnah v Fari1«30 Borovcu, Sv. Valentina v Dolnji Brigi; KPL- Sv. - Sv. Marjeta v Starem Logu [NM] - PDK Sv. Kozma in Damijan v Inlaufu; KO: Borovec pri Ana na Belem Kamnu, Sv. Andrej v Kle=u, Sv. Ko=evski RekiK163 - BrigaN3"6 Uršula v Starem Bregu, Matere božje v Vrbov- - Sv. Elija na Planini [NM] - PDR.- Sv. Fran=išek cu, Sv. Peter in Pavel na Pugledu pri Starem Ksaverij na Mirni gori nad Planino, Sv. Anton na Kle=u, Sv. Martin v Topli=ici, Presveta Tro- jica v Ponikvah; KPL- Roženvenska Mad božja N24 Bukova Gota/Buchberg [XIII:32:9/28:N24] N299 Golobin)ek/Taubenbrunn [XIII:30:9/28:N299] N25 Hrib pri Koprivniku/B*«&«/[XIII:30:9/28:N25] N167 Kopnvnik/Nesse/tha/ [XIII:30:9/28:N167] NISI Mala Gota/Ma/gern [XIII:30:9/28:N151] N128 Kumrova vas/Kummersdorf [X111:30:9/2S:N12S] NS Stari Log/'Altlack [XIII:30:9/28:N5] N149 34 Maverl/A/^Vr/«[XII:32:10/31:N40] NI Smuka/Langentbon [XIIL21:8/24:Nl 34] N231 Ha]henav/teichenau [XIII:30:9/28:N231] NicOMozelj/MöW Ober [XIII:30:N160] N51 Staro Brez]e/Friesach [XIII:30:9/28:N51] ^ Rajndol/R«'«//w/ [XIII:30:9/28:N225] N57 Gotenica/Go/^•^ [XIII:30:9/28:N57] NM3Bosljiva Loka/ Woseil [XIII:30:9/28:N353] Ni22Ko=e/Ko^e« [XIII:30:9/28:N122] N185 Osilmca/Ojréròc [XIII:30:9/28:N185] N254 Ko=evska Reka/Rieg [XIII:30:9/28:N234] m95±urge/Sürgern [XIII:30:9/28:N295] N91 Novi Lazi/Hinterberg [XIII:30:9/28:N91] N293Draga/i"Ä^«[XIII:30:9/28:N293] N282 Štalcerji/J7A%ra [XIII:30:9/28:N282] Ni78Trava/Ofe>gra^[XIII:30:9/28:N178] Nus Koblarj•/7ra [XIII:30:9/28:N118] N" Banja loka/Banjaloka [XIII:30:9/28:N13] N159 Stara Cerkev/M///m/o^[XIII:30:9/28:N159] N294 Suhor/ Suchor [XIII:30:9/28:N294] N13 Banja Loka/Banja/oka [XIII:30:9/28:N13] N303Dol/T^/[XIII:33:10/31:N303] N48 Fara/Fara [XIII:30:9/28:N48] N69 Knežja Upa/'Graflinden [XIII:33:9/28:N69] N129 Kuzel}/Kusche/ paiI:30:9/28:N129] N525Spodnji Log/'Unterlack [XIII:33:9/28:N325] Ni94pir=e/Pž>r/j-^[XIII:30:9/28:N194] N163 Borovec pri Ko=evski Reki/'Moronity [XIII:30:9/28:N163] N330 Vrh pri Fari/'Werch [XIII:30:9/28:N330] NM6 Briga/Tiefenbach [XIII:30:9/28:N306] ARHIVI 29 (2006), še 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 329 Jurij Šile: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, str. 305—336 na Planini, Sv. Marija Magdalena na Sredgori; goraN1" - Videm*331 - Zagorka*242 - Zdenska KO: Kle=•17 - Planina*286 vas*262 - Sv. Mihael v Polomu [NM] - PDR: Mati božja v - Sv. Rok v Dolenji vasi [LJ] - PDR: Sv. Vid v Vrbovcu, Sv. Anton Padovanski v Kuko vem, Rakitnici, Sv. Peter v Prigorici; KPL: Sv. Marjeta Sv. Neža v Se=u; KO: Polom•? v Dolenji vasi na polju; KO: Dolenja vas*171 - - Sv. Vid v Dolnji Topu Rebri [NM] - KPL: Sv. Prigorka*26 (manjši, J del) - Rakitnica*226 Matija v Gornji Topli Rebri; KO: Smuka*134 Vikariati (ve=ji, V del) — Marijino rojstvo v Velikih Laš=ah [LJ] — PDR- - Sv. Primož in Felicijan v Gr=aricah [NM] — KO: Presveta Trojica v Malih Laš=ah, Sv. Rok v Sro- Gr=arke*148 botniku, Sv. Janez Krstnik v Dvorski vasi, Sv. Kuracija Jakob na Mali Slevici, Marijino oznanjenje na - Mati božja v Nemški Loki [NM] - PDR- Sv. Veliki Slevici, Sv. Ožbolt v Lužarjih; KO: Dvor- Miklavž v Vidmu (Vimolj pri PredgraAu), Sv. ska vas*93 - Lužarji*147 - Podpoljane*207 - Ula- Andrej v Preriglju, Marija sedem žalosti v Cep- ka*323 - Velike Laš=e*77 ljah; KPL: Sv. Fran=išek Ksaverij v Zadrcu; KO: — Sv. Lenart v Loškem Potoku fLJ] — PDR- Sv. Cepljeni _ Nemška Loka*326 Florijan v Retjah, Sv. Barbara na Taboru; KO: Ekspozitura Hrib pri Ribnici*99 - Retje*233 - Travnik*309 - Marija sedem žalosti na Skrilju [NM] — KO: — Sv. Marija Magdalena v Sodražici [LJ] — PDR- ŠkriljN27s Marijino vnebovzetje pri Novi Štifti, Sv. Marko v Zapotoku; .KPL: Sv. Jožef pri Novi Štifti, Dekanija Ribnica je obsegala tri župnije, šest Žalostna Mati božja na Strinici; KO: Sodra - vikariatov, dve lokaliji, eno kuracijo, 43 podruž- žica*278 - Vinice*343 - Zamostec*22 - Zimarice*252 ni=nih cerkva in pet kapel. - Marijino vnebovzetje v Hinjah [NM] - PDR- Župnije Sv. Primož in Felicijan v Ratjah, Sv. Jurij na - Sv. Štefan v Ribnici [LJ] — PDR: Marijino ime v Selih, Sv. Fran=išek na Vrhu pri Hinjah, Sv. Mi- Gorici vasi, Sv. Lenart v Nemški vasi, Sv. Ana v klavž v Gradencu, Sv. Martin v Velikem Lipju, Dolenjih Lazih, Presveta Trojica v Hrova=i, Sv. Sv. Neža na Lopati, Sv. Križ v Prevolah, Sv. Fran=išek Ksaverij v Sajevcu, Povišanje Sv. Kri- Janez Krstnik v Zvir=ah; KO: Hinje*90 - Sela pri ža v Jurjevici, Sv. Tomaž na Velikih Poljanah; Hinjah*266 - Veliko Lipje*78 - Žvir=e*261 KPL: Sv. Janez Krstnikv ribniškem gradu; KO: - Sv. Jernej v Ambrusu [NM] - PDR- Sv. Lucija DaneN31 - Gorenja vasN17S - Gorica vas*339 - Jur- na Kalu, Sv. Peter na Kamnem Vrhu, Sv. Jakob jevicaN10s - Prigorka*26 (ve=ji, S del) - Ribnica*232 v Višnjah; KO: Am brus*8 - Višnje*345 - Sušje*2S7 - Velike Poljane*206 - Sv. Križ v Dobrepolju (Videm) [LJ] - PDR- Sv. XII') Kompolje/Kompa/e [XIV:19:9/30:N119] Flori j an v Ponikvah, Sv. Anton Padovanski na N199 Podgora/Po^ora [XIV:19:9/30:N199] Zdenski Rebri, Sv. Jožef v Ho=evju, Rožen- N351 Videm/ Widern [XIV:19:9/30:N351] venska Mati božja v Podgorici, Sv. Vid v Kom- N242 TLagonca/Sagorit^a [XTV:19:9/30:N242] poljah, Sv. Miklavž v Podgori, Sv. Martin v N262 Zdenska vas/Sdenskaivass [XTV:19:9/30:N262] 362 119 N171 Dolenja vas/Ntederdorf [XTV:20:9/29:N171] Podpe=i; KO: Cesta* - Kompolje* - Pod- N26 Prigorica/B^/^/rA'o/f[X][V:20:9/29:N26] N226 Rakitnica/ RakitnitZ [XTV:20:9/29:N226] *117 Kiec/K/etsch [XIII:32:10/31 :N117] N93 Dvorska vas /Höflern [XTV:19:9/30:N93] N286 punina/Slockendorf\XIll:32:10/31 :N286] N147 Luiaqi/Luscbarie [XIV:19:9/30:N147] *47 Polom/'Ebenthal [XIII:30:9/28:N47] N207 Podpoljane/K/««/>ó-/W [XIV:19:9/30:N207] *134Smuka/Langenthon [XIIL21:8/24:N134] N323 Ulaka/17/A/eA paV:19:9/30:N323] NI« Gr=arice/Masern [XIII:20:9/29:N148] N77 Velike Laš=e/Grosslaschit^ [XTV:19:9/30:N77] *32i — Sv. Avguštin v Strugah [LJ] — PDR- Sv. Peter in Gradcu^8 - SetnikA172 Pavel v Tisovcu; KO: PodtaborN203 - Potiska- — Sv. Vid v Preserju [LJ] — PDR; Sv. Florijan v vecN2ll° Kamniku, Žalostne Matere božje nad Preva- Lokali) i ljeni, Sv. Jožef na Mle=niku nad Preserjem, Sv. — Marijino rojstvo v Robu [LJ] — PDR- Sv. Lenart Ana na Sentanu nad Preserjem, Sv. Lovrenc na v Krvavi Pe=i, Sv. Primož in Felicijan na Jezeru, Sv. Tomaž na Planinici; KO: Kamnik"83 Zgon=ah, Sv. Lovrenc na Velikem Osolniku; - PreserjeA1" KO: Krvava Pe=^n - OsolnikNis4 _ Selo pri Ro- — Sv. Marjeta v Horjulu [LJ] — PDR: Sv. Kancijan bu*268 na Vrzdencu, Sv. Urh v Zaklancu, Sv. Mihael v — Sv. Gregor pri Sv. Gregorju [LJ] — PDR- Sv. Samotorici; KO: Horjul449 - VrzdenecA164 - Za- Urh pri Marši=ih, Sv. Jurij v Ortneku; KPL: klane^2 Presveta Trojica v gradu Ortnek; KO: Sv. Vikariati GregorN70 — Marija Roženvenska v Gorenjem Logatcu [LJ] — Kuracija PDR: Sv. Križ na Taboru v Gorenjem Logatcu, — Marija Snežna na Gori pri Sodražici [LJ] — KO: Sv. Janez v Gorenji vasi pod Režišami, Sv. Jožef Gorami v Cevicah, Sv. Miklavž v Dolenjem Logatcu; KO: Blekova vasA3° - Cerkovska vas (Gorenji Dekanija Vrhnika je obsegala štiri župnije, se- Logatec)473 - Dolenji Logatec491 - Ravnik pri dem vikariatov, tri lokalije, eno kuracijo, 45 pod- HotedršiciA14S ružni=nih cerkva in tri kapele. — Sv. Marjeta v Borovnici [LJ] - PDR: Sv. Miklavž Župnije na Pakem, Sv. Janez Krstnik v Zabo=evu, Sv. — Sv. Pavel na Vrhniki [LJ] - PDR- Sv. Lenart na Štefan na Pokojiš=u; KO: Borovnicami _ Zabo- Bregu v Vrhniki, Presveta Trojica nad Vrhniko, =evoA148 Sv. Anton na Verdu, Sv. Lenart v Stari Vrhniki, — Sv. Mihael v Rovtah [LJ] - PDR.- Sv. Katarina Sv. Miklavž na Korenu, Sv. Jurij v Veliki Li- na Medvedjem Brdu, Sv. Hieronim na Petkov- gojni, Sv. Lenart v Mali Ligojni, Sv. Job v Sinji cu, Sv. Miklavž na Praprotnem Brdu; KO: Gorici, Sv. Jakob v Blatni Brezovici, Marijino Petkovec"20 - RovteA34 vnebovzetje na Lesnem Brdu; KPL,: Sv. Jožef v — Sv. Janez Evangelist v Sentjoštu nad Horjulom gradu Bistra; KO: Stara Vrhnika45 - Velika Li- [LJ] — PDR- Sv. Jošt v Sentjoštu nad Horjulom, go j naA44 - VerdA204 _ VrhnikaA108 Sv. Ana v Butaj novi, Sv. Andrej na Planini nad — Marijino rojstvo v Polhovem Gradcu [LJ] — Horjulom, Marijino vnebovzetje v Smre=ju; KO: PDR- Sv. Peter v Dvoru pri Polhovem Gradcu, ButajnovaA214 - Sentjošt nad Horjulom"80 Sv. Miklavž v Dvoru pri Polhovem Gradcu, Sv. — Sv. Janez Krstnik v Hotedršici [LJ] — PDR- Sv. Elizabeta na Podrebri, Sv. Uršula na Setnici, Sv. Barbara na Ravniku pri Hotedršici; KO: Hote- Jedrt na Selu nad Polhovim Gradcem, Sv. Lov- dršicaAS0 - Žibrše-"75 renc na Smolniku, Sv. Jurij na Prapro=ah, Sv. Martin na Setniku, Sv. Mohor in Fortunat na Korenu nad Horjulom, Sv. Trije kralji na Brišah A i68Selo pri Polhovem Gradcu/5^ [XV:10:1/3:A168] nad Polhovim Gradcem; KPL: Žalostne Matere Ai72Setnik/.5V/«^ [XV:10:1/3:A172] božje nad Polhovim Gradcem; KO: Babna Go- A183 Kamnik/.57rà [XV:10:1/3:A183] raA7 - Polhov Gradec411 - Selo pri Polhovem A133 Preserje/Pra-•• [XV:10:1 /3:A133] A49 ilor]ui/Hor/»/[XV:10:1/3:A49] A164 Vrzdenec/Scbönbrunn [XV:10:1 /3:A164] N3« Višnje/ Waìxel [XIV:21:8/24:N345] A152 Zaklane/Saklan^ [XV:10:1/3:A152] N203 Podtabor/Po^or [XlV:20:9/29:N203] •30 Blekova vas/F/^o>f[XV:18:5/13:A30] N200 Potiskavec/PoZ/Jve^ pOV:20:9/29:N200] A73 Cerkovska vas (Gorenji Logatec)/Kirchdorf [XVI 8:5/13: N17 Krvava Pe=/B/utzngenstem [XrV:19:9/30:N17] A73] NW Osolnik/CWœ/è [XIV: 19:9/30:Nl84] A91 Dolenji Logatec/ Unterloitsch [XV18:5/13:A91] N268 Selo pri Robu/^/Ä [XIV:19:9/30:N268] A145 Ravnik pri Hotedršici/RAA«//e [XV:18:5/13:A145] N70 Sv. Gregor/•. Gregor [XTV19:9/30:N70] •31 Borovmca/Fra«^^[XV:10:l /3A31] N61 Gota/Gora [XlV:20:9/29:N61] A148 Zabo=evo/Sabo^eu [XV10:1/3A148] As Stara Vrhnika/Altoberiaibach [XVI0:1 /3:A5] A12n Petkovec/P^OÄ^ [XV:10:1/3:A120] A44 Velika Ugo]m./Grossligoina [XV10:1/3:A44] •34 Rovte/Gereutb[XV:mi/3:A34) A204 Verd/ Werd [XV: 10:1 /3:A204] - Sv. Urban v Godovi=u [KP] - KO: Godovih - Spodnja Idrija462 - Spodnja KanomljaAT| - Sred- Medvedje Brdo497 nja Kanomlja4711 - Sv. Križ na Rakitni [LJ] - KO: RakitnaA139 Lokalije Lokalije - Sv. Jožef na Vojskem [KP] - KO: pri Gorenjem Jezeru, Sv. Kancijan na Gorenjem TopolAI94 - UlakaA197 (V del) - Velike BlokeA4s - Jezeru, Sv. Pankracij na Klancah, Sv. Urban v Veliki VrhA43 - Vol=jeA213 Danah, Sv. Martin v Podcerkvi, Sv. Jedrt v Vikariata Nadlesku, Sv. Marjeta v Smarati, Sv. Benedikt v — Sv. Marjeta v Dolenji Planini [LJ] - PDR: Sv. Kozariš=ah, Sv. Tomaž na Vrhu, Sv. Anton na Rok v Gorenji Planini, Mati božja na Planinski Babni Polici, Sv. Andrej na Zgornjih Poljanah, gori, Sv. Mihael v J ako vici, Sv. Luka v Gr=a- Presveta Trojica na Knežji Njivi, Sv. Fran=išek revcu; KPL: Sv. Križ na pokopališ=u v Planini, v Vrhniki pri Ložu, Marijino vnebovzetje v Sv. Anton v gradu Hošperk; KO: Dolenja Plani- Viševku, Sv. Jakob v Pubodu; KPL: Sv. Izidor v na4124 - Gorenja PlaninaA123 - Gr=arevec433 — La- Danah, Sv. Florijan v gradu Snežnik, Sv. Štefan ze,\86 v Ko=a vasi; KO: Babna PolicaAS - Blo=iceA112 — Sv. Vid v Žilcah (Sveti Vid) [LJ] - PDR: Sv. (JV del) - DaneA21 - Gorenje JezeroA11° - Iga Primož in Felicijan na Osredku, Sv. Jakob v A39 A75 vasA64 - Knežja Njiva - Kozariš=e - Lip- Strukljevi vasi, Sv. Jurij pri Cajnarjih, Sv. Andrej senjA90 - LožA84 - NadleskA|111 - OtokA"7 - Pod- v Gorenjih Otavah; KO: CajnarjeA215 - Jerši=eA63 - cerkevA128 - PoljaneAI29 - PudobAI35 - Stari trgA4 - Kranj=eA8° - KremencaAS1 - OsredekA114 - Ota- A A2 A2()3 43 A 87 A Viševek i98 - Vrh °i - Vrhnika pri Ložu - ••••• _ Ravne" - Štrukljeva vas ' - Žilce i65 ZerovnicaA162 (J del) Lo kalije Sv. Mihael na Blokah [LJ] - PDBJ SV. Miklavž — Sv. Martin na Uncu [LJ] — PDR: Sv. Hieronim v na Hudem Vrhu, Sv. Volbenk na Vol=jem, Sv. Ivanjem selu; KO: Rakeka - UnecA« Peter na Studencu na Blokah, Marijino vnebo- — Brezmadežna Mati božja v Grahovem [LJ] — vzetje v Velikih Blokah, Sv. Anton Padovanski PDR: Sv. Pavel v Zerovnici, Sv. Primož in v Metuljah, Marijino rojstvo na Runarskem, Sv. Felicijan na Blo=icah, Sv. Miklavž na Slivnici; Janez Krstnik v Studenem na Blokah, Sveti Duh KO: Blo=iceA112 (SZ del) - GrahovoA37 - Žerov- v Sv. Duhu (Kraji=u), Sv. Filip in Jakob v nicaA162 (S del) Ravnah na Blokah, Sv. Rok na Ravniku; KO: — Presveta Trojica v Siv=ah (Sveta Trojica) [LJ] — BeneteA9 - Hudi Vrh"3 - Metulje• - Nova PDR- Sv. Miklavž na Ulaki, Sv. Urh nad Paj- 37 229 A38 A48 44 vaSAio4 _ Radlek" - Ravne na Blokah* - Ru- kovim; KO: Gradiško - Hiteno - Ravnik" narskoA147 - StrmcaA184 - Studenec na BlokahA189 - - ZalesAls3 Studeno na Blokah4188 - Sv. Duh (Kraji=)A47 - AS Babna Polica/Babnapoli^a [XVILl 7:5/15:A8] A«2 Blocice/OMw^ [XVIL17:5/15 Al 12*] A47 Sv. Duh (Kraji=)/"Heiligen Geist [XVII:17:5/15A47] A21 Dane/'Dane [XVII:17:5/15A21] Al 94 Topol/To^/ [XVII:17:5/15:A194] Al K Gorenje Jezero/Ofcrcm&ff [XVII:17:5/15:A1 10] Al 97 ISlaka/Ulaka [XVLL18:5/13A197] A64 Iga vas/Iggendorf [XVII:17:5/15:A64] A45 Velike Bloke/Gmssoblack [XVILl 7:5/15A45] A39 Knežja Njiva/Grafenacker [XVII:17:5/15A39] A43 Veliki Vrh/Grossbetg [XVII: 17:5/15A43] A75 Kozani=e/Kosarsche [XVIL17:5/15A75] A213 Vol=je/ Wolfsbach [XVILl 7:5/15A213] A90 llpsenj/Lipsein [XVIL17:5/15A90] Al 24 Dolenja Planina/ Unterplanina [XVIL18:5/13A124] A84 Lož/L*f.r[XVIL17:5/15A84] Al 23 Gorenja Planina/Oberplanina [XVILl8:5/13A123] A101 Nadlesk/iVAA7w/epCVII:17:5/15A101] A33 Gr=arevec/Garischatvou^ [XVIL18:5/13:A33] A«? Otok/ Otok [XVII:17:5/15A117] A86 Laze/Lase [XVIL18:5/13A86] A]28 Podcerkev/Pod^rku [XVII:17:5/15A128] A215 Cajnarje/ZA/«^[XVIL17:5/15A215] A129 Poljane/Po//W [XVIL17:5/15A129] A63 Jerši=e//OT^//^ [XVIL17:5/15A63] A135 Pudob/Pudob [XVII:17:5/15:A135] •80 I^anj=e/Kra;»/^[XVII:17:5/15:A80] A4 Stari trg/'Altenmarkt [XVIL17:5/15:A4] A81 Kxemenca/Kmw«:^[XVII:17:5/15:A81] A198 Viševek/ Vscheuk [XVIL17:5/15A1 98] Al 14 Osredek/Osredek [XVLL17:5/15A114] A201 Yrh/Wervb [17:5/15:A201] A116 Otave/Otawe [XVIL17:5/15A116] A203 Vrhnika pri Ložu/ Werchnik [XVII:17:5/15A203] Al 43 Ravne/Raune [XVILl7:5/15A143] A162 Žerovnica/Scheraunit^ [XVIL18:5/13 Al 62] Al 87 ŠtruMjevavas/i"/ra^^o?f[XVIL17:5/15A187] A9 Benete/Benette [XVII:17:5/15:A9] Al 65 tuce/Schilde [XVIL17:5/15A165] A13 Hudi Vth/Bösenbetg [XVII:17:5/15A13] Al 38 Rakek/Rakek [XVIL18:5/13A138] A" Metul]e/Metule [XVII:17:5/15:A99] A95 Vnec/Maunitz [XVIL18:5/13A95] A104 Nova vas/iV««&>f [XVII:17:5/15A104] Al 12 Blo=ice/ Obloscbitz [XVIL17:5/15:A112*] A137Radlek/RW/W; [XVII: 17:5/15Al 37] A37 Grahovo/Grachovu [XVIL18:5/13A37] ^229 Ravne na Blokah/Rame [XVII:17:5/15:N229] Al 62 Žerovnica/J^raA«ž/^pCVII:18:5/13:A162] •147 Runarsko/Ra^nvè [XVII:17:5/15A147] A38 Gradllko/Gradischku [XVH:17:5/15A38] Ai84 Strmca/Stemet^ [XVII:17:5/15A184] A48 IIiteno/••• [XVÜ:17:5/15A48] A189 A144 Studenec na Blokah/StudenZ [XVIL17:5/15:A189] Ravnik/Raunik [XVIL17:5/15A144] •• Studeno na Blokah/Studenu [XVII:17:5/15:A188] Al 53 Zales/Saisis [XVII:17:5/15A153] ARHIVI 29 (2006), še 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 333 Jurij Šile: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, str. 305—336 - Sv. Miklavž v Babnem Polju [LJ] - KO: Babno Miklavž v Pal=ju; KPL: Mati božja na Pre- Polje-46 stranku, Mati božja v Rakitniku; KO: Pete- HnjeAi2i (SV del) - Selce-4'74 (ve=ji, SZ del) - Sla- Dekanija Postojna je obsegala pet župnij, šest vina-4178 kuracij, 34 podružni=nih cerkva in šest kapel. - Sv. Jakob v Studenem [KP] - PDR.- Mati božja Župnije v Strmici, Sv. Just v Belskem, Sv. Lenart v Go- - Sv. Štefan v Postojni [KP] - PDR Sv. Katarina renj ah, Sv. Lovrenc na Sv. Lovrencu; KO: Bu- v Velikem Otoku, Sv. Andrej v Sv. Andreju pri kovje42" (manjši, V del) - Strmica-4'85 - Studeno467 Velikem Otoku, Sv. Danijel v Zalogu, Sv. An- Kuracij e ton Padovanski v Stari vasi; KPL,: Sv. Lazar v - Sv. Peter v Pivki [KP] - KO: Kal-466 (manjši, V Postojni; KO: Postojna41 - Stara vas*3 - Zalog4154 del) - Petelinje-4'2' (J Z del) - Selce-4• (manjši, J V - Sv. Martin v Hrenovicah [KP] - PDR Sv. del) Barbara na Studencu, Sv. Peter v Goricah, Sv. - Sv. Elija v Trnju [KP] - KO: Pal=je-4"« - Ra- Ana v Hraš=ah, Sv. Danijel v Hruševju, Sv. dohova vasA146 - Trnje425 Elizabeta v Malem Otoku, Sv. Miklavž v Lan- - Sv. Janez Krstnik v Metenji vasi [KP] - KO: dolu, Mati božja v Predjami, Janez Nepomuk v Matenja vas-496 - RakitnikA'4» Rakuliku, Sv. Jernej v Zagonu, Sv. Mihael v - Sv. Urh na Velikem Ubeljskem [KP] - KO: Stra- Smihelu pod Nanosom, Sv. Jedrt na Slavinjah, ne4186 - Razdrto4134 (S del) Sv. Križ v Stranah, Sv. Brie na Nanosu, Sv. Jurij - Presveta Trojica na Razdrtem [KP] — KO: Raz- v Smihelu; KPL: Sv. J o št v Landolu, Sv. Not- drto^4 (J del) burga v Zagonu, Sv. Ana v gradu Predjama; KO: - Sv. Florijan v Orehku [KP] — PDR Sv. Lovrenc Bukovje42" (ve=ji, Z del) - Hraš=eA51 - Hreno- na pokopališ=u v Orehku; KO: Orehek-4'"7 - Ra- vke452 - Hruševje-453 - Landol487 - Smihel pod kulik4141 - Studenec pri Hrenovicah416 Nanosom4'8' - Veliko Brdo442 - ZagonAiso - Sv. Jernej v Senože=ah [KP] — PDR: Marijino Dekanija Ilirska Bistrica je obsegala štiri žup- rojstvo v Dolenji vasi pri Senože=ah, Sveti Duh nije, dva vikariata, štiri kuracije, 41 podružni=nih v Senadolah, Sv. Anton v Gabr=ah, Sv. Jurij v cerkva in dve kapeli. Poto=ah, Marijino vnebovzetje v Senože=ah, Sv. Župnije Urh v Lažah; KO: Dolenja vas pri Senože=ah41"5 - Sv. Peter v Trnovem pri Ilirski Bistrici [KP] — - Gabr=e432 - Laže-485 - Poto=eA',i - SenadoleA'76 - PDR Presveta Trojica nad Trnovim, Sv. Jurij v Senože=e4171 Ilirski Bistrici, Sv. Joahim v Jasenu, Sv. Križ v - Marijino vnebovzetje v Slavini [KP] — PDR- Sv. Vrbovem, Mati božja v Jablanici pri Ilirski Bis- Marjeta v Ko=ah, Sv. Jurij v Zejah, Sv. Križ v trici, Sv. Jernej na Gornjem Zemonu, Sv. Mi- Selcah, Sv. Andrej v Slovenski vasi, Sv. Jernej v hael na Doljnem Zemonu, Sv. Rok na Mali Petelinjah, Presveta Trojica v Gradcu, Sv. Lov- Bukovici, Sv. Kozma in Damijan na Veliki renc v Radohovi vasi, Sv. Lenart v Klenik, Sv. A6 Babno T>ol)e/Babenfe/d\XVll:17:5/15:A6] Al 21 Peteiinje/Pete/ine [XVIILl 5:5/12:A121] A1 Postojna/^/ffeig [XVIII:15:5/12:A1] A174 Selce/Seuze [XVIILl5:5/12:A174] A3 Stara vas/A/tendorf\X.VLll:15:5/l2:A3] Al 78 Slavina/S/•••• [XVIII: 15:5/12:Al 78] A'54 Zalog/Saloch [XVIII:15:5/12:A154] A20 Bukovje/ßÄ% Bukovici, Sv. Marija Magdalena v Kosezah, Sv. Vikariata Florijan v Dobrem Polju, Sv. Fabijan in Boštjan - Sv. Helena na Premu [KP] - PDR- Sv. Janez v Zare=ju, Sveti Duh na Brcih, Sv. Štefan na Krstnik v Smrjah, Sv. Hieronim v Celjah, Sv. Topolcu, Sv. Vid v Sembijah, Sv. Urban v Fran=išek Serafin na Janeževem Brdu; KPL: Sv. Tominjah; KPL: Sv. Florijan v gradu Jablanica; Marjeta v gradu Prem; KO: KO: LoziceA94 - NanosA102 - PodragaA127 - St. Vid - Sv. Mihael na Erzelju [KP] - PDR.- Sv. Katarina (Podnanos)A182 pri Kodretih; KO: ErzeljA27 Kuracije - Sv. Jošt na — Sv. Primož in Felicijan v Vrhpolju [KP] — KO: Literatura VrhpoljeA"» — Gospodovo darovanje na Vrab=ah [KP] — PDR: Dolinar, France Martin: Slovenska cerkvena Sv. Martin v Grižah; KO: GrižeA41 - Veliko pokrajina. Acta Ecclesiastica Sloveniae 11 (1989), str. Polje*136 9-41. — Sv. Kancijan in tovariši na Planini pri Vipavi Klueting, Harm: Der Josephinismus. Ausgewählte [KP] - PDR.- Sv. Pavel pri Kobolih, Sv. Marjeta Quellen %ur Geschichte der theresianisch-josephinischen Re- na Dolenjah; KO: Planina pri VipaviA122 formen. Wissenschaftliche Buchgesellschaft. Darm- — Sv. Matija na Slapu [KP] - KO: SlapA177 stadt 1995. — Sv. Just na Ustjah [KP] - PDR.- Sv. Janez Lavri=, Ana: Ljubljanska škofija v vizitaeijah Evangelist na Ustjah; KO: UstjeA1" Rinalda Scarlichija 1631—1632. Acta Yìcclesiastica Slo- veniae 12 (1990). A9 4 Lozice/Losi/sdie [XX:13:6/17:A94] Miklav=i=, Maks: Predjožefinske župnije na A102 Nanos/Nanos [XX:13:6/17:A102] Kranjskem v odnosu do politi=ne uprave. Glasnik A127 Podraga/Podraga [XX:13:6/17:A127] A182 Št. Vid (Podnanos)/57. Veil [XX:13:6/17:A182] mu-^ejskega društva %a Slovenijo 25/26 (1944—45). A166 •82 Križna Gora/KreuZberg [XX: 13:6/17:A82] II. Vilfanov -^bornik: pravo-^godovina-narod (ur. Rajšp, Aiss Sanabot/Sanabor [XX: 13:6/17: Al 55] V. in Brückmüller, E.). Založba ZRC. Ljubljana A17 Budanje/Budaine [XX:13:6/17:A17] 1999, str. 341-361. A125 Vodkta]/Podkrai [XX:13:6/17:A125] A206 Višnje/ Wischne [XX: 13:6/17:A206] Znidarši= Gole=, Lilij ana: Duhovniki kranjskega •207 Vodice/ Wodit^e [XX:13:6/17:A207] dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila. A109 Vrhpolje/O*wjfc# [XX:13:6/17:A109] Acta Yìcclesiastica Sloveniae 22 (2000). A« Griže/Grische [XX:13:6/17:A41] A136 Veliko Polje/Grosspuk [XX:13:6/17:A136] A122 Planina pri Vipavi/Planina [XX:13:6/17:A122] M11 Slav/Slap [XX:13:6/17:A177] A1" Ust)e/Ustia [XX:13:6/17:A199] Erzelj/Ewe/ [XX:13:6/17:A27] 336 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Jurij Šile: Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja, str. 305—336 ^•^^"^'^TiTiiffM-T - i'4 - - 13 - IX Kosoglav Francis ens, Coop. S. Leonardi in Sojini. Patron. Dom. Kumi. Rei. Silite. K anim. iCfil. „ Pegam (Sylvester, iSubsidiarius. I). Lusner Andreas, Vicariti« par. ti. .IT. V. Ass. in Dobrima, „ jMalneiThi/.Ii JosepIm.Sj Coop. Patron. Capilulum enih. I.iibao. S", onim. $037, Ss. Simonu el JuAac • Zfiernuzh. D. Poklukar Josephosj Paroclius. Pal nm. Parodi. Maniifcburg. N. anim. 760. -. Miliiarzlii/.li Matcliueus, Coop. 1>. Kaflimaiiii Antonius, Vicar ins par. S. Step/t. Protumart. in '/,cmr. S- Nicolai in Lipoglav. Patron. epieC. X. anim. 1393, (.'iillalinnis episc. x, anini. G22. I). Belin Antonius, Paroclius, IX [lumpier MaximiJianu.s, Vicarius par. „ Pez Ignatius, Cooj». 5> Snb.siiliariiis. * iS'. Mar li ni Ep. pena- Kohlenberg. Capellaiilac locale«, iS. Jaeobi ad Savvm. Coltalfonfa episc. Jg. anim. 1237. Patron. Vinu!. Rei. \. anim. 1017. D. Kogorifhefc Michael, Parodine. D. Kapel Joannes, Capeilanus loc. j, Pelerne] Miclia=l, Coop. j, Kapel Jaeobus, Valeludinarius. H. M. P. 4.v.f. m Campii. Ss. Simonis et Judae in Rudnik. Cullniiniiis upise. iS, anim. 2002. Patron. Kund. H cl. JV. anim. 592. IX Pajli Marlinue, Parodine. D. Anbei Joannes, Capeilanus loo. ,, Okom Alexius, Coop. &. Viti in Sltrtlmk, & Joannix li. in Pre•••. Patron. Dominium Allersberg. X. anim. 625. ration. Funi!. ltd. ry. aiiiiii. 1•|. •. Supan Josephus, Capeilanus loc. I). Tom/, Georgius, Paroclius. S. Margarilac in Golo. S. Conila ni in Jexhzu. Patron. Kund. Bei. V. anim. 511h Palron. caca. N. BDim. 1016. IX SEtiebafnek Barilml., Capeilanus loc. I). Ueuedik Michael, Parodine. S. Catharinae in Hirtenberg. Patron. Fumi. Rei. N. anim. 4••. IX Fiiisliinger Jacobus, Capeilanus loc. U ii;iki:i(ti:-. p;i n «nliiii l< •. S. Annac in Javor. Palron. Fumi. Rei. N. anim. 424. S. Antanii Abb. in Bretovix. IX Kofliir Antonius, Capeilanus toc C'nllalirtiiia epfK. M. anim. ietto, Summa animaruni -13(Mó I>. Kafbin Andreas, Vicariue par. „ Puhar MatthaeiWj Coop, , •'.•!.•^'•|-."|»|••1••••|^!.••^•]•• 1% letopisa ljubljanske škofije %a leto 1847 (del dekan je Ljubljana) Zussamenfassung Zeit wurden auch 1017 Filialkirchen und 146 Kapellen registriert. Die Diözese erreichte damals PFARREIEN UND IHR TERRITORIALER ihre höchste territoriale Ausdehnung, deren UMFANG IN DER LAIBACHER DIÖSEZE Grenzen sich mit den Landesgrenzen deckten. MITTE DES 19. JAHRHUNDERTS Politisch war das Land in 3 Kreisämter, 10 Be- zirkshauptmannschaften, 32 Steuerämter und 931 Mitte des 19. Jahrhunderts gab es in der Katastergemeinden gegliedert. In dem vorliegenden Laibacher Diözese 301 kirchliche Behörden, und Beitrag wird die Beziehung zwischen der kirch- zwar: 142 Pfarreien, 51 Vikariate, 76 Lokalien, 28 lichen und der politischen Organisation in Krain Kuratien, 1 Kaplanei und 3 Exposituren. Die des Umbruchjahres 1848 dargestellt. Diözese eliederte sich in 20 Dechanteien. Für diese Arhivi 29 (2006) št. 2, str. 337-340 Iz arhivskih fondov in zbirk 337 1.02 Pregledni znanstveni =lanek UDK 930.253:262.3(497.4 Novo mesto) Prejeto: 18. 10.2006 Gradivo novomeškega kolegiatnega kapitlja v fondu Upravnega urada združenih državnih posestev v Novem mestu DANIJELA JURICIC CARGO mag. zgodovinskih znanosti, višja svetovalka — arhivistka Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI—1000 Ljubljana e-posta: [email protected] IZVLE V =lanku je predstavljeno arhivsko gradivo Kolegiatnega kapitlja Novo mesto, kije shranjeno v Arhivu RS v fondu Upravnega urada ^dru^enih državnih posestev v Novem mestu. Ve=ina gradiva izvira it^ obdobja delovanja Upravnega urada (1812—1829), ohranjenih je tudi nekaj starejših spisov; med njimi je nekaj originalnih pergamentnih listin oglejskih patriarhov in dva urbarja. KLJUCNE BESEDE: kolegiatni kapitelj, arhivsko gradivo ABSTRACT RECORDS OF THE NOVO MESTO COLLEGIATE CHAPTER KEPT IN THE FONDS OF ADMINISTRAWVE OFFICE OF THE UNITED STATE ESTATES INNOVO MESTO The article presents archival material of Collegiate Chapter in Novo mesto, kept by the Archives of the Republic of Slovenia within its fonds of Administrative Office of the United State Estates in Novo mesto. While most of the records date back to Administrative Office's period of operation (1812—1829), there are some specimens of older records preserved as well, among them some authentic parchment charters of Patriarchs ofAquileia and two land registers. KEY WORDS: Collegiate Chapter, archival material 338 Iz arhivskih fondov in ^birk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Danijela Juri=i7 Cargo: Gradivo novomeškega kolegiatnega kapitlja ..., str. 337—340 Zgodovina novomeškega kolegiatnega kapitlja Žusmu, Šentvid pri Grobelnem, Šentjur pri Celju, in arhivsko gradivo o njem sta dobro dokumen- Šmarje pri Jelšah in Zibika. Ve=ina ohranjenega tirana, saj sta ob 500. obletnici ustanovitve kapitlja gradiva fonda izvira iz obdobja, ko je premoženje izšli dve pomembni publikaciji: monografija dr. župnij upravljal upravni urad (od leta 1812-1829). Franceta Martina Dolinarja o prostih novomeškega Poleg sodobnega gradiva je v fondu tudi nekaj za- kapitlja1 ter regesti listin in popis ohranjenega ar- nimivih starejših spisov, med njimi tudi nekaj origi- hivskega gradiva novomeškega kapitlja, ki ga je nalnih pergamentnih listin in dva urbarja. pripravil mag. France Baraga.2 V njem je avtor po- pisal arhivsko gradivo novomeškega kapitlja v Nad- Gradivo rožnovenske bratovš=ine in Jelšaver- škofijskem arhivu v Ljubljani ter gradivo, ki je jevega beneficija v cerkvi sv. Nikolaja v Novem shranjeno v kapiteljskem arhivu v Novem mestu. mestu. Arhivsko gradivo novomeškega kapitlja, ki ga je najti v drugih doma=ih in tujih arhivskih in drugih Poleg gradiva, ki izvira iz obdobja delovanja institucijah, je strokovni javnosti bolj ali manj ne- upravnega urada (ra=uni 1808-1809, popis imetja znano. V Arhivu Republike Slovenije je gradivo rožnovenske bratovš=ine iz leta 1818, dražbeni novomeškega kapitlja shranjeno v fondu AS 1991, protokol iz leta 1820, gradivo o prodaji nepremi=- Upravni urad združenih državnih posestev v No- nin rožnovenske bratovš=ine iz let 1791—1792, vem mestu. dnevnik prihrankov rožnovenske bratovš=ine, pre- Po ukinitvi jezuitskega reda (leta 1773) in moženjski inventar in podobno gradivo), so se razpustitvi številnih samostanov v avstrijskih deže- ohranili tudi dokumenti o ustanovitvi Jelšaver- lah med vladavino Jožefa II. (1780—1790), se je v jevega beneficija: overjen prepis oporoke Mihaela habsburški monarhiji pove=alo število posestev, ki JelŠaverja iz leta 1654, s katero je podaril del svo- so prešla v državno upravo. V Gradcu je delovala jega premoženja rožnovenski bratovš=ini za usta- notranjeavstrijska uprava državnih posestev, ki je novitev beneficija, originalna pergamentna listina upravljala dve kranjski kameralni posestvi ter vsa oglejskega patriarha Marka Gradeniga iz leta 1654, posestva verskega in študijskega sklada na Kranj- s katero je potrdil ustanovitev rožnovenske bratov- skem.3 Z vladavino cesarja Leopolda II. (1790- š=ine v kolegiatni cerkvi sv. Nikolaja v Novem me- 1792) in decentralizacijo oblasti je büa v Ljubljani stu, listina, s katero je novomeški prost Hieronim na ravni dežele pri guberniju ustanovljena uprava Friderik grof Lanthieri leta 1688 dodelil rožno- državnih posestev; delovati je za=ela v za=etku leta venski beneficij Feliksu Osbatichu ter originalno 1792. Po ukinitvi novomeškega kapitlja in podržav- pismo goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa ljenju njegovega premoženja med francosko oku- iz leta 1752 o dolo=itvi dohodkov Jelšaverjevega pacijo (leta 1810) je upravljanje njegovih posestev beneficija, imenovanju namestnika beneficiata ter prevzela država. Upravni urad združenih državnih dodelitvi obresti od premoženja Jelšaverjevega be- posestev v Novem mestu je postal naslednik od- neficija. vetniških pravic in patronatov Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu do ponovnega za=etka delovanja Gradivo župnije Kalobje le-tega v letu 1831.4 Fond Upravnega urada združenih državnih po- Izvira iz obdobja od leta 1807 do leta 1822 in sestev v Novem mestu sestavljajo štiri škatle ar- vsebuje inventar župnijskega premoženja, inven- hivskega gradiva, nastalega v obdobju od leta 1480 tarje župnijske cerkve Imena Marijinega in podruž- do leta 1829. Z izjemo gradiva rožnovenske bra- ni=ne cerkve sv. Filipa in Jakoba v Vodrušu, cerk- tovš=ine in Jelšaverjevega beneficija v kolegiatni vene obra=une župnijske in podružni=ne cerkve, cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu, se ohranjeno izkaze dohodkov župnije Kalobje in obvestila žup- arhivsko gradivo nanaša na novomeškemu kapitlju nika Janeza Rotarja o menzalnih prispevkih 5 žup- inkorporirane župnije na Štajerskem. Gre za žup- nije Kalobje. nije Kalobje, Ponikva, Sladka Gora, Sv. Štefan pri Gradivo župnije Ponikva 1 Dolinar, F. M.: Prosti novomeškega kapitlja. Vsebuje najstarejši ohranjeni dokument fonda, 2 Baraga, F.: Kapiteljski arhiv. pergamentno listino z dne 11. aprila 1480, s katero 3 Ma=ek, J. F.: Kronika 23, št. 1, str. 21. 4 Novomeški kapitelj je ponovno vzpostavil cesar Franc I. že leta 1818, vendar je obnovljeni kapitelj za=el delovati 5 Menzalni prispevki ali menzalije so prispevki župnij za šele leta 1832. Prim. Baraga F: Kapiteljski arhiv, str. 24, 40. vzdrževanje kapitlja. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 339 Danijela Juri=i7 Cargo: Gradivo novomeškega kolegiatnega kapitlja ..., str. 337—340 je oglejski kanonik in generalni vikar oglejskega ra=unov župnijske cerkve sv. Vida in podružni=ne patriarha Butius de Palmulis po smrti Gregorja cerkve sv. Marije v Završah (1822, 1823). Fenstrisa imenoval Jakoba Nikolaja za župnika v župniji sv. Martina v Ponikvi.6 Ohranjena je še ena Gradivo župnije Šentjur pri Celju oglejska pergamentna listina iz župnije Ponikva, in sicer z dne 12. januarja 1595, s katero je oglejski Ve=ina ohranjenega gradiva župnije izvira iz patriarh Fran=išek Barbaro potrdil izvzetje župnije obdobja delovanja upravnega urada (1807-1826): sv. Martina v Ponikvi iz jurisdikcije savinjskega inventarji premoženja župnije Šentjur pri Celju, arhidiakonata. Poleg teh dveh listin se je ohranilo župnijske cerkve sv. Jurija, podružni=nih cerkva sv. tudi sporo=ilo cesarja Friderika III. z dne 22. aprila Rozalije v Šentjurju, sv. Ahaca v Stop=ah, sv. Pri- 1493, v katerem novomeškega sodnika in mestni moža in Felicijana pri Primožu in sv. Marije sedem svet obveš=a, da bo v Novem mestu ustanovil pro- žalosti na Botri=ici, izkaze cerkvenih ra=unov za štijo ter bo zato prostiji inkorporiral nekaj župnij. župnijsko cerkev in podružnice, gradivo o ume- Ohranjeno gradivo iz obdobja delovanja uprav- stitvi župnika Gašperja Vršnika v župniji Šentjur, nega urada obsega inventarje imetja župnijske gradivo o gradnji trivialke v Šentjurju in nastavitvi cerkve sv. Martina, župnijske nadarbine v Ponikvi, u=itelja ter korespondenco z upravo ilirskih držav- podružni=ne cerkve sv. Ožbalta v Unišah, gradivo nih domen v Ljubljani v zvezi z menzalnimi pri- o podelitvi župnije Ponikva Jožefu Martinu Langu, spevki župnije Šentjur. Na to župnijo se nanaša gradivo šole v Ponikvi iz obdobja 1821-1826, gra- tudi nekaj starejših ohranjenih dokumentov: perga- divo o popravilu župnijske cerkve sv. Martina ter mentna listina z dne 21. avgusta 1501, s katero so potrdila o menzalnih prispevkih župnije Ponikva. bratje Sigismund, Kozma, Fran=išek in Bernardin pl. Lichtenberg dolo=ili oskrbo kapele Blažene De- Gradivo župnije Sladka Gora vice Marije na gradu Rifnik8 v župniji Šentjur pri Celju, dopis nadvojvode Ferdinanda (Gradec, 9. Izvira iz let od 1636 do 1827. Vsebuje urbar december 1599) župniku PoHdoru pl. Montag- župnije Lemberg in župnijske cerkve sv. Miklavža v naniju glede dohodkov kapele Blažene Device Ma- Lembergu iz leta 1636,7 inventarje imetja župnijske rije v gradu Rifnik, inventar župnije Šentjur pri nadarbine Sladka Gora, župnijske cerkve sv. Marije Celju iz leta 1729 ter dve pismi iz 16. stoletja. na Sladki Gori in podružni=nih cerkva sv. Miklavža v Lembergu, sv. Pankracija v Lembergu, sv. Miha- Gradivo župnije Šmarje pri Jelšah ela ter sv. Benedikta pri Mestinju (vsi iz leta 1807), izkaze cerkvenih ra=unov župnijske in podružni=- Poleg inventarjev premoženja župnije Šmarje nih cerkva, gradivo o graditvi šole na Sladki Gori pri Jelšah, dekanata sv. Marije ter podružni=nih (1825-1827) ter potrdila o menzalnih prispevkih cerkva sv. Roka, sv. Tomaža, sv. Miklavža, sv. Lov- župnije sv. Marije na Sladki Gori. renca in sv. Barbare ter izkazov dohodkov žup- nijske in podružni=nih cerkva, ki izvirajo iz obdob- Gradivo župnije Sv. Štefan pri Žusmu ja 1817-1822, so se ohranili tudi urbar župnije Šmarje pri Jelšah iz leta 1743, dve prodajni pismi za Izvira iz leta 1807. Obsega inventarje premo- kmetiji v Šmarju pri Jelšah iz 17. stoletja ter gradivo ženja župnije Sv. Štefana pri Zusmu, župnijske v zapuš=ini Luke Gerbca, župnika v Šmarju pri cerkve sv. Štefana, podružni=ne cerkve sv. Ane na Jelšah iz let 1652-1656. Babni Gori in podružni=ne cerkve sv. Janeza Krst- nika v Orehovcu. Gradivo župnije Zibika Gradivo župnije Šentvid pri Grobelnem Od starejšega gradiva se je ohranila listina na papirju iz leta 1607, s katero je novomeški kapitelj Vsebuje inventarje premoženja, in sicer inven- dal v zakup žitno in vinsko desetino ter vre=no tarje župnije Šentvid pri Grobelnem (1807) in žup- desetino, imenovano kupljenik, v župniji Zibika, nijske cerkve sv. Vida (1807) ter izkaze cerkvenih Rajmundu pl. Dornberku s Strmola za =as od leta " ARS, AS 1991, Upravni urad državnih posestev v Novem mestu, škatla 2, p. e. 26. Poškodovana ob pregibih. ARS, AS 1991, Upravni urad 7 Pisan v latinš=ini. državnih posestev v Novem mestu, škatla 3, p. e. 74. 340 Iz arhivskih fondov in ^birk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Danijela Juri=i7 Cargo: Gradivo novomeškega kolegiatnega kapitlja ..., str. 337—340 1607 do leta 1609.9 Ohranili so se tudi inventarji Viri premoženja župnijske nadarbine v Zibiki, župnijske cerkve sv. Jerneja, podružni=ne cerkve Matere bož- Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 1991, je na Tinskem in pripadajo=e kapele sv. Ane (vsi iz Upravni urad združenih državnih posestev v No- leta 1807), izkazi cerkvenih ra=unov župnijske in vem mestu, škatle 1 do 4. podružni=ne cerkve (1820), gradivo o šolskem poslopju v Zibiki (1822-1829), o podelitvi župnije Literatura župniku Juriju Nem=i=u (1821), nastavim organista (1818) ter gradivo o menzalnih prispevkih župnije Baraga, France: Kapiteljski arhiv Novo mesto. Zibika (1819-1829). Regesti listin in popis gradiva. A.cta ecclesiastica V fondu je tudi nekaj sodnih spisov (iustitialia), Sloveniae 17, Ljubljana 1995. ki se nanašajo na spor med beneficiati Tischle- Dolinar, France M.: Prosti novomeškega kapitlja: rejevega beneficija v Novem mestu ter županom in 1493-1993. Dolenjska založba. Novo mesto 1993. meš=ani Novega mesta zaradi imetja (gradivo iz let Ma=ek, Jože F.: Ustanovitev uprave državnih 1724—1727), ter sodni spisi v sporih Janeza Umeka, posestev na Kranjskem pod Leopoldom II. Kronika vikarja v Polšniku, z razli=nimi strankami (gradivo 23 (1975), št. 1, str. 21-23. iz let 1640-1662). Korespondenca Zusammenfassung Vsebuje dopise za=asne uprave državnih domen ARCHIVGUT DES KOLLEGIATKAPITELS v Ljubljani glede pla=ila menzalnih prispevkov VON NOVO MESTO IM BESTAND DER župnij v celjski kresiji od leta 1818 do leta 1828, VERWALTUNGSBEHÖRDE DER VEREI- dopise v okviru korespondence z upravo ilirskih NIGTEN STAATLICHEN BESITZUNGEN IN državnih domen v Ljubljani v zvezi z usta novitvijo NOVO MESTO in vzdrževanjem šol pri nekaterih župnijah na Štajerskem v letih od 1821 do 1826, izkaze In dem Beitrag wird das Archivgut des patronatskih pravic novomeškega kolegiatnega ka- Kollegiatkapitels von Novo mesto präsentiert, das pitlja nad župnijami v celjski kresiji od 1815 do im Archiv Sloweniens im Archivgutbestand der 1823, gradivo o odvetništvu novomeškega kapitlja Verwaltungsbehörde der vereinigten staatlichen nad štajerskimi župnijami, imenovanju delegiranih Besitzungen in Novo mesto verwahrt wird. Das odvetniških komisarjev ter korespondenco v zvezi erhaltene Archivgut bezieht sich auf die Rosen- z izdelavo inventarjev premoženja župnijskih in po- kranz-Bruderschaft und das Jelšaver-Benefizium in družni=nih cerkva. der Kollegiatkirche St. Nikolaus in Novo mesto sowie auf die im Kapitel von Novo mesto in- Ohranjeno arhivsko gradivo novomeškega kole- korporierten Pfarreien im Kreisamt von Celje. Es giatnega kapitlja v fondu Upravnega urada zdru- handelt sich um die Pfarreien Kalobje, Ponikva, ženih državnih posestev v Novem mestu vsebuje Sladka Gora, Sveti Štefan bei Zusem, Šentvid pri gradivo iz starejšega kapiteljskega arhiva, Id se je po Grobelnem, Šentjur bei Celje, Šmarje pri Jelšah und ukinitvi novomeškega kapidja razgubilo in mu tudi Zibika. Das Archivgut stammt größtenteils aus der po obnovi delovanja leta 1832 ni bilo vrnjeno, ter Zeit der Tätigkeit der Verwaltungsbehörde (1812- arhivsko gradivo, ki je nastalo pri upravljanju 1829), erhalten sind auch einige ältere Schrift- premoženja štajerskih župnij v celjski kresiji po letu stücke, darunter auch einige originale Urkunden 1810, ko je bil ukinjen novomeški kapitelj. auf Pergament und zwei Urbarien. Fond Upravnega urada združenih državnih po- sestev v Novem mestu v Arhivu RS je urejen, po- pisan ter dostopen za uporabo. 9 Listina je nekoliko poškodovana ob robovih. ARS, AS 1991, Upravni urad državnih posestev v Novem mestu, škada 4, p. e. 88. Arhivi 29 (2006) št. 2, str. 341-352 1.04 Strokovni =lanek UDK 328(497.4+437.1 /.2)"1918" 35.084(497.4+437.1/.2)"1918" prejeto: 25. 10. 2005 Narodni svet v Ljubljani leta 1918, problematika oblikovanja novih državnih struktur na ozemlju današnje Slovenije v obdobju od oktobra do decembra 1918 in primerjava s podobnim razvojem v =eških deželah JAN KRLIN dr. zgodovinskih znanosti, arhivist Narodni arhiv v Pragi, Archivni 4, 149 00 Praga, IZVLE KLJUCNE BESEDE: državna uprava, 1. svetovna vojna, Slovena, Cehi, Nemci, Italijani, LIrvati, Drsava SHS, Srb ja, habsburška monarhija, narodnostno vprašanje, vojska, uradniki ABSTRA T NATIONAL COUNCIL IN LJUBLJANA IN 1918, TELE ISSUE OF BUILDING A NEW STATE STRUCTURE IN THE TERRITORY OF PRESENT-DAY SLOVENIA FROM OCTOBER TO DECEMBER 1918, AND COMPARISON WITTI SIMILAR PROCESSES IN THE CZECH REGIONS • the archival material, the majority of which is pati of the National Council in Ljubljana fonds, the author discusses the issue of building a new state structure in the temtoty of present-da)' Slovenia. He makes a brief outline of the situation in Slovenia prior to, during and, after the First World War, and discusses the National Council's takeover of the government and its efforts in solving city issues. The article also deals with the question of replacing clerks within state administration and draws a comparison between the situation in Slovenia and similar processes in the C^ech regions. KEY WORDS: state administration, World War!, Slovenes, Czechs, Gem/ans, Italians, Croats, State SHS, Habsburg Empire, national question, amy, clerks 342 Uvod Nastali sta socialisti=na stranka (njena predstav- nika sta bila tajnik odbora Anton Kristan in pisatelj Republika Slovenija in 2. Konec prve svetovne vojne in oblikovanje vrnili iz avstro-ogrske vojske, niso ve= hoteli služiti narodnih vlad Jugoslovanov v nobeni vojski. Celo narobe, postali so =lani skupin t. i. zelenih kadrov, ki bi jih lahko ozna=ili V septembru 1918 je prišlo do spremembe na kot nekaj med dezerterji in roparji. Skupine, ki so v solunski fronti in kapitulacije Bolgarije in Tur=ije povojnem kaosu upravljale obsežna obmo=ja, so kot posledice. Predsednik Wilson je v svoji dekla- v=asih požigale in pustošile okolje in terorizirale ci- raciji iz za=etka oktobra 1918 že podprl razpad mo- vilno prebivalstvo, grozila pa je tudi boljševizacija. narhije. Neuspel je bil manifest cesarja Karla o fe- Na pozive narodnega sveta v Zagrebu k mobi- deralizaciji monarhije (16. oktobra 1918), ki se je na- lizaciji se je odzvalo le nekaj sto prostovoljcev, našal samo na Cislajtanijo. Na koncu oktobra in na predvsem študentov in sokolov. Na severni meji za=etku novembra 1918 je monarhija razpadla, na- Države SHS so se v tem =asu zbirali =lani avstrijske stale pa so nacionalne države. 6. oktobra 1918 je bil armade, v Banatu pa madžarski oddelki. V deželi se ustanovljen že omenjeni Narodni svet Srbov, Hrva- je krepilo revolucijsko gibanje. V teh razmerah je tov in Slovencev kot osrednje politi=no telo Jugo- bila za Državo SHS edina možnost =im hitrejša slovanov v monarhiji. Za njegovega predsednika je združitev s Srbijo in Srbiji pridružila Glede na zapis z obravnave narodnega sveta v ugodno. Do gospodarske in politi=ne krize v novi Ljubljani z dne 10. oktobra 1918 je morala biti vsa državi je prišlo šele ob koncu leta 1920. Mnogo te- zunanja uprava usmerjena protiavstrijsko, vsa vo- žav je ostalo, bile so le malo potisnjene v ozadje. dilna mesta pa so morali zasesti uradniki, usmerjeni protiavstrijsko in protinemško. Uradniki so morali 5. Zaklju=ek za vsako ceno podpirati nelo=ljivo združitev s Srbi in Hrvati. Glede na socialno in narodnostno poli- Ob razglasitvi samostojne države lahko najde- tiko je bilo nujno odstraniti uradnike nemške na- mo pri Cehih in Slovencih vzporednice. Oba na- rodnosti na dobro pla=anih mestih, avstrofilske in roda, ki sta tako narazen, sta imela zelo podobno vse protijugoslovanske elemente, =e niso bili nujno usodo. Že na=in oblikovanja nove državne oblasti potrebni. Kot vidimo v nadaljevanju, vrsta teh od- ali priprava nove državne uprave sta potekala pri redb ni bila realizirana, ker je bilo težko najti urad- obeh narodih precej podobno. Tukaj je potrebno nike, ki bi izpolnjevali te zahteve. omeniti sodelovanje poslancev obeh narodov Narodni svet v Ljubljani je zahteval, naj se "fi- skupaj s Hrvati v parlamentu cesarskega sveta na deikomis" posestva pod nemško upravo nacionali- Dunaju. Drugo podro=je odnosov med obema zirajo. Nacionalizirano je bilo tudi premoženje narodoma je bilo gospodarsko; od polovice 19. podjetij, katerih sedež do oktobra 1918 ni bil na stoletja se je =eški kapital pretakal na Balkan. Cehi obmo=ju jugoslovanske države, ne nazadnje, naj bi so sodelovali pri ustanavljanju bank, zavarovalnic, se nacionaliziralo tudi premoženje, katerega lastniki hranilnic in industrijskih podjetij.13 so bili usmerjeni protijugoslovansko. V delu primerjamo razvoj v obeh deželah od Vsa državna uprava na obmo=ju Kranjske, Šta- poletja do jeseni 1918, in to, poleg drugega, na jerske, Gorice, Koroške in Trsta (vklju=no z Istro) podlagi gradiva iz fondov Arhiva Republike Slo- je sodila pod narodni svet v Ljubljani. Sodelovanje venije v Ljubljani, ki doslej v Kermavner, D.: Za=etki slovenske Sutter, B.: Die Badenische Sprachverordnungen von äje v desetletju 1884-1894. Ljubljana 1963. 1897. IL Graz-Köln 1965. Ve= avtorjev: Dëjiny jihoslovanskjch narodu. Praha Sutter, B.: Die politische und rechtliche Stellung 1998. der Deutschen in Österreich 1848 bis 1918. Die Ve= avtorjev: Dëjiny Jugoslavie. Praha 1970. Habsburgermonarchie 1848-1918. HI/1. Wien 1980. Krim, J.: Profil stâtni sprâvy v =eškem vnitro-^emipo Sorl, M.: Slovenska politika med prvo svetovno fijnu 1918. Postgraduâlni doktorandskâ prâce. Pra- vojno. Delo 8.-31. 5. 1997. ha 2002. Tobolka, Z.: Politi=ke' dëjiny =eskoslovenske'ho nâroda Lon=ar, D.: Politi=no življenje Slovencev (Od 4. ja- od r. 1848 ai do dnešni doby. Dil III. 1879-1914, =ast nuarja do 6. januarja 1919. leta). Ljubljana 1919. 2, 1891-1914, Praha 1936. Melik, J.: Odvetništvo v Sloveniji 1918-1941. Tro ha, N.: Uprava v Slovenskem primorju Arhivi, 21 (1998), št. 1-2, str. 32-34. (pregled). Arhivi 20 (1997), št.1-2, str. 88-102. Melik, V.: Svetec in Toman v dunajskem par- Ude, L.: Slovenci in jugoslovanska skupnost. Maribor lamentu, v: Arhivi 22 (1999), št. 1-2, str. 35-38. 1972. Melik, V.: Volitve na Slovenskem 1861-1918. Valiani, L.: Ta dissolutone dell Austria Ungheria. Ljubljana 1965. Milano 1966. Ne=as, Ct.: Na pragu =eško-slovenskih finan=- Za=ek, V. in kol.: Cesi a Jihoslované v minulosti. Od nih stikov. Zgodovinski =asopis 43 (1989), št. 1, str. nejstaršich dob do roku 1918. Praha 1971. Slovinsko, 49-57. mala ^••• me^i velkjmi sousedy. Sbornik ^ mednarodni Ogrizek, E.: Okrožno sodiš=e v Mariboru in konference vpra^ském Klementinu. Praha 1999. Koroška pod jugoslovansko upravo pred plebisci- Zontar, J.: Splošna okrajna uprava v Sloveniji v tom leta 1920. Arhivi 19 (1996), št. 1-2, str. 26-34. letih 1918 do 1941. Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 133- Opocensky, J.: V-^nik nâmdnich statu v fijnu 1918. 138. Praha 1927. Paulo va, M.: Tajnâ diplomati=ka hra o Jihoslovany •• Zusammenfassung svetove vâlky. Praha 1923. Paulovâ, M.: Tajny vybor (Majße) a spoluprâce s DER NATIONALRAT IN LJUBLJANA IM Jihoslovany v letech 1916-1918. Praha 1968. JAHR 1918, PROBLEMATIK DER BILDUNG Pirjevec, ].: Jugoslavija 1918—1992: nastanek, razvoj NEUER STAATLICHER STRUKTUREN IM ter razpad Karadjordjevi=eve in Titove Jugoslavije. Koper GEBIET DES HEUTIGEN SLOWENIEN IN 1995. DER ZEIT VON OKTOBER BIS DEZEMBER Pirjevec, J.: Jugoslavie 1918-1992. Praha 2000. 1918 UND VERGLEICH MIT DER Pleterski, J.: Dr. Ivan Susterši= 1863—1925: pot pr- ÄHNLICHEN ENTWICKLUNG IN DEN vaka slovenskega politi=nega katolicizma. Ljubljana 1998. TSCHECHOSLOWAKISCHEN LÄNDERN Pleterski, J.: Katoliška ali socialna, narodna ali ljudska stranka? Koncepcija katoliške ljudske de- Der vorliegende Aufsatz war ursprünglich für mokracije 1890—1918. Cerkev, kultura in politika den tschechischen Leser bestimmt. In der tsche- 1890-1941. Ljubljana 1993. chischen Geschichtsschreibung sind das Thema Pleterski, J.: Koroški plebiscit. Ljubljana 1972. des Nationalrats in Ljubljana im Jahr 1918 und die Pleterski, J.: Prva odlo=itev Slovencev %a Jugoslavijo: Problematik der Bildung neuer staatlicher Struk- politika na doma=ih tleh med vojno 1914—1918. Ljub- turen im Gebiet des heutigen Slowenien in der Zeit ljana 1971. von Oktober bis Dezember 1918 eher wenig Prenovšek, J.: Slovenska osamosvojitev v letu 1918. bekannt, während das genannte Thema in Slo- Ljubljana 1998. wenien schon gut behandelt ist. Der Beitrag Ribnikar, P.: Naredba o prehodni upravi v Slo- stammt von einem tschechischen Historiker und veniji iz leta 1918 in njej pomen za Slovenijo. Arhivi sollte auch für slowenische Historiker von In- 26(2003), št. l,str. 119-128. teresse sein, und zwar aus der Perspektive der Ser še, S.: Splošno gensko društvo 1901—1945: od Bewertung der Geschehnisse in Ljubljana im Jahr dobrih deklet do feministk. Ljubljana 2003. 1918 durch einen tschechischen Historiker. Inte- Slovenske zamisli o prihodnosti okrog leta 1918. Ljub- ressant ist auch ein Vergleich der Nationalräte in ljana 2000. Ljubljana und der Tschechoslowakei und deren Stiplovšek, M.: Državne ureditve na Jugoslo- Funktion auf verschiedenen Ebenen. vanskem ozemlju Slovenije 1918—1929. Arhivi 18 (1995), št. 1-2, str. 18-29. Arhivi 29 (2006) št. 2, str. 353-359 Iz arhivskih fondov in abirk 353 1.01 Izvirni znanstveni =lanek UDK 659:33(497.4 Maribor)"1945/2005" Prejeto: 20. 10. 2006 Ekonomskopropagandno gradivo mariborske industrije in gospodarstva v obdobju od 1945 do 2005 BORIVOJ BREZE mag. metalurgije, kustos za tehniško dediš=ino Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tomši=eva ulica 5, SI-2000 Maribor e-pošta: [email protected] IZVLE EP gradivo, kot so prospekti, referen=ne liste in prodajni katalogi mariborske industrije in gospodarstva, ka^e, kako široko razvejena in bogata s svojimi proizvodnimi programi je bila mariborska industrija v obdobju od 1945. do ^a=etka devetdesetih let. Na/ve7 enot ekonomskopropagandnega gradiva %birajo in hranijo v Mariboru Pokrajinski arhiv Maribor PAM, Univerzitetna knjižnica Maribor UKM, Mu%ej narodne osvoboditve Maribor in Zve^a društev in inženirjev ZDTT Maribor. Samo hranjenje pa ne ^adoš=a. Za raziskovalno delo in %a predstavitve na razstavah, bi bilo treba •••••• HP gradivo sistemsko obdelati. Tako namerava UKM faceti v bližji prihodnosti vpisovanje izvodov ekonomskopropagandnega gradiva kot bibliografskih enot po sistemu Co biss, topa bo omogo=ilo nastanek ba^e podatkov. KLJUCNE BESEDE: prospekt, referen=na lista, prodajni katalog ABSTRACT PROPAGANDA MATERIAL OF 'THE INDUSTRY AND ECONOMY IN MARIBOR BETWEEN 1945 AND 2005 Propaganda material, such as leaflets, reference lists and sales catalogues, show us just how widely spread and rich in its production programs the industry in Maribor was between 1945 till the beginning of the nineties. The majority of such propaganda material has been collected and is today kept by the Regional Archives Maribor, the Maribor University Library, the Museum of National Liberation in Maribor, and the Association of Societies of Engineers and Technicians Maribor. Since a mere archival storage of propaganda material in the above mentioned institutions is insufficient and since there is a need to systematically process such material for the purposes of research and exhibition presentations, the Maribor University Library is in its initial stage of launching a new project of entering such propaganda material as bibliographic units in COBISS (Co-operative Online Bibliographic System & Services) which will eventually lead to a formation of a new KEY WORDS: : leaflet, reference list, sales catalogue 354 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Borivoj Breze: Ekonomskopropagandno gradivo mariborske industrije in gospodarstva v obdobju od 1945 do 2005, str. 353—359 Uvod proizvodne obrate s podro=ja kovinskopredelo- valne industrije, v katerih so izdelovali poleg velikih Polagoma bledi vedenje, da je Maribor mesto z konstrukcijskih elementov in zapletenih priprav za ve= kot 150-letno industrijsko tradicijo, ki sega v prevoze in montažo tudi stroje za belo tehniko, =ase Avstro-ogrske monarhije in da je bilo v gradbena podjetja (Gradiš) so izdelovala velike spe- predvojni in povojni Jugoslaviji pa tako reko= prav cialne gradbene stroje, ki so jih uporabljali na svojih do osamosvojitve Slovenije eno najpomembnejših gradbiš=ih aH pa za prodajo, Zlatorog kot proiz- industrijskih mest. Vsaj drugo, =e že ne prvo vajalec =istilnih sredstev in kozmetike je uspešno industrijsko mesto v državi! S spremembo družbe- nastopal kot proizvajalec opreme za strojno pake- noekonomskih odnosov, imenovano tranzicija, v tiranje in embaliranje, Vesna pa je sodelovala z katero je vse bolj posegala globalizacija, je veliko Rudnikom Mežico pri izdelavi strojev za litje drob- mariborskih podjetij propadlo. nih predmetov iz svinca, tudi mrežic za akumu- Industrijski razvoj v Mariboru in njegovi okolici latorje. in Sloveniji v celoti so po II. svetovni vojni domala vse do osamosvojitve pogosto nekriti=no povzdi- Zvrsti EP gradiva — prospekti govali, po njej pa ga prikazujejo vse bolj in bolj omalovažujo=e. Prav ekonomsko propagandno' EP gradivo je dokaj Širok pojem. V arhivih, pa gradivo, kot so prospekti, prodajni katalogi in re- naj bodo to službe za marketing v podjetjih ali tudi feren=ne liste, lahko pokaže, da je to obdobje mo- v kulturnih ustanovah, ki hranijo gradivo, kot je go=e obravnavati bolj uravnoteženo, nepristransko, Pokrajinski arhiv Maribor, lahko najdemo skupaj z neodvisno od dnevne politike. njim tudi almanahe, posebne številke letnih poro=il V splošni predstavi velja Maribor predvsem kot in poslovna poro=ila za dolo=eno leto ter prospek- mesto kovinskopredelovaine in tekstilne industrije te, referen=ne liste in prodajne kataloge. Prvi dve (jugoslovanski Manchester), ob tem pa je bila našteti zvrsti sta bili namenjeni predvsem zaposle- mariborska industrija široko razvejena, saj je vklju- nim in pomembnim gostom, povabljenim na praz- =evala številne druge zvrsti. Naj omenimo samo novanja ob okroglih obletnicah in velikih dosežkih. proizvodnjo akumulatorjev (Vesna), stikalnih na- Se ožji je bil krog prejemnikov poslovnih poro=il; prav (TSN, Strojkoplast), obutve (Lilet), =istil, pral- to so bili v glavnem najpomembnejši poslovni nih praškov in kozmetike (Zlatorog), stekel (Kri- ljudje: vodilni in vodstveni delavci ter strokovnjaki stal), prehransko industrijo (Intes, Mariborska mle- iz mati=nega podjetja ali iz podjetij v partnerskem karna in Košaki — Tovarna mesnih izdelkov), odnosu. Zato jih ne moremo šteti kot EP gradivo, površinsko zaš=ito (Tekol), petrokemi=no dejav- =eprav imajo na dolo=en na=in tudi to funkcijo. nost (Mapetrol), grafi=no dejavnost (Mepa, CGP Referen=ne liste so bile, kar zadeva število in po- Mariborski tisk, Dravske tiskarne), predelavo od- klicni status prejemnikov, bližje letnim poro=ilom. padkov (Surovina), da ne govorimo o uglednih Resni=no EP gradivo za obveš=anje najširšega gradbenih podjetjih (Tehnogradnje — Gradiš, Kon- kroga javnosti s tiskanim gradivom so lahko le pro- struktor in Stavbar). Ob tem je treba vedeti, da so spekti in prodajni katalogi. imela podjetja ne glede na svojo velikost raz- Prospekti so najštevilnejše in množicam najdo- meroma veliko proizvodnih programov znotraj po- stopnejše2 EP gradivo, vendar ne v tolikšni meri sameznih panog, ali preprosteje: izdelovala so ve- kot pri drugih medijih: televiziji, radiu ali med- liko razli=nih izdelkov za razli=ne namene, npr. ko- mrežju. Tudi za prospekte lahko re=emo, da so vsaj vinskopredelovalna industrija. za nekatere panoge bolj namenjeni strokovnjakom Raznolikost mariborske industrije in gospodar- iz tehniških strok, uslužbencem iz nabavnih služb stva se ne kaže samo v spektru njenih Številnih in oblikovalcem kot pa potrošnikom. Slika 1: IMdromehanska oprema Metalne (•••••••, tla=ni cevovodi idr.) po kontinentih. Predstavitev hidromehanike opreme v •••• Water Contivi equipment j lUdromehanska oprema. Druga polovica osemdesetih let (PAM. Fond: Metalna MIO, škatla 104. Voto: mag. Gerhard Angieitner)* Prospekti so lahko zanimivi, kar je odvisno od prospekt za tekstilno industrijo (Svila), izdelan kot kakovosti grafi=nega oblikovanja (format, motivi- ve=kratna zgibanka, predstavlja v razgrnjenem sta- ka), vsebine in od pedagoškega pristopa. So sicer nju na zunanji strani podjetje z njegovimi proiz- manj reprezentativni kot precej obširnejša letna po- vodnimi prostori, na notranji strani pa vzorce blaga 3 ro=ila, napisana ve=inoma v angleškem jeziku, vse- iz kolekcije Tina. Svojevrstno posebnost predstav- kakor pa so po videzu privla=nejši kot referen=ne ljajo tudi EP tiskovine, ki so po svoji osnovni za- liste, ki so zve=ine, razen pri industriji težkih kon- snovi oblikovane kot prospekti, jih pa je mogo=e strukcijskih elementov (Metalna), gradbenih pod- hkrati uporabiti kot referen=ne liste (Primeri: Avto- jetjih in pri montažerski dejavnosti, izdelane kot klavi Metalne ali njene Posode %i hranjenje plinov, te- preglednice s podatki o naro=niku (naslov in kraj), ko=ega naravnega plina 114 P, sipkih materialov in teko=in). velikosti, mo=i, zmogljivostih, proizvodnih para- metrih izdelka aH letnicah zgraditve dolo=enega ob- Množi=nost predstavitev glede na industrijsko jekta. aH gospodarsko panogo Predmet predstavitve v prospektih Najve= EP gradiva tega obdobja sta izdali ko- vinskoprcdclovalua in elektroindustrija,5 za izdelke Tovrstne publikacije so tudi zanimive z stališ=a za splošno porabo. Veliki objekti in posamezni historiografskega in ne samo tehniškega preu=eva- proizvodni programi so predstavljeni v informa- nja. Predstavljajo lahko podjetje: njegove obrate in tivnih zvezkih (hidromehanska oprema Metalne)/' laboratorije, predvsem pa predmete (objekte), izde- katalogih ali referen=nih listah (Hidromontaža). 7 lane ali zgrajene v sklopu dolo=enega proizvodnega Podobno velja za gradbeništvo. Izjema so grad- programa. beni elementi, saj je precej ve= prospektov o njih Na splošno prevladujejo predstavitve izdelkov. tudi v serijah (Konstruktor, Stavbar). Presenetljivo Redkeje je v istem izvodu prikazano oboje. Primer: Glej rubriko Razprave, preglednico v prispevku Prospekti immborsh industrije (1945-2005), vrstice pri zaporednih št. -1 Ime oblikovalke Tine Pavši=. od 1, do 5., vitrine od 01 do 05. 4 u. d. i. c., višji predavatelj na 1-akut tet i za elektrotehniko, Glej sliko 1. ra=unalništvo in energetiko h'KRI U ni ver/e v Mariboru. Glej op. 2, vrstice pri zaporedni št. 7., vitrina 07, 356 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Borivoj Breze: Ekonomskopropagandno gradivo mariborske industrije in gospodarstva v obdobju od 1945 do 2005, str. 353—359 veliko je prospektov za kozmeti=ne izdelke in =i- se vendarle ohranili oblikovno privla=ni in vsebin- stila (Zlatorog8), od devetdesetih let dalje pa tudi za sko zanimivi prospekti iz manjših (glede na velikost živilsko industrijo (Mariborske mlekarne, KoŠaki — proizvodnih kompleksov ali po obsegu proizvod- Tovarna mesnih izdelkov). nje) mariborskih tekstilnih tovarn, kot so Svila, V doslej zbranem in pregledanem gradivu ga je Merinka, PIK in TSP Tovarna sukancev in trakov. nesorazmerno malo za tekstilno industrijo, zlasti za dve najve=ji mariborski tekstilni tovarni, MTT9 in Format, oblika, oblikovanje, kakovost papirja Tekstilno tovarno Tabor. Tekstilna industrija je pri- in jezik kazovala svoje izdelke ve=inoma na druga=en na=in: z vzorci blaga, ki so ga izdelovale tkalnice, naleplje- Po formatu so prospekti predvsem enojni listi nimi na papirno podlago v knjigah vzorcev, vendar pokon=nega formata A4 ali pa predstavljajo njego- te niso bile namenjene za splošno porabo. Mogo=e ve zgibanke v mnogokratniku predvsem širine po- si jih je bilo ogledati pri izdelovalcu, v službi kon- kon=nega formata A4, redkeje A5. Lahko so kot trole kakovosti, sicer pa v trgovinah pri izbiri blaga mape ali dvojna zgibanka, ki se odpre kot mapa. ali trgovskih zastopnikih (potnikih), zato ne sodijo v Najve=ji med njimi, na primer prikaz proizvodnega razstavo, ki predstavlja EP gradivo, ki si ga lahko programa Tamovih cestnih vozil, pogonskih agre- priskrbi vsakdo. Dosedanje raziskave kažejo, da so gatov in vozil, imajo dvakratno višino pokon=nega formata A4 in štirikratno širino tega formata. Tak prospekt se zlaga kot na=rt ali zemljevid. Funkcijo prospekta imajo tudi predstavitve proizvodnih 10 PIK je ••••••••• ni art/. programov v zvezkih. ,' Si let ufcuJeoi. uaArijr in ranili ikr*Jfa*. bi« HMli• Prve generacije prospektov, (iz prvega desetletja po II. svetovni vojni) so bile natisnjene kot letaki za odmetavanje z letala le na eni strani formata A5, izdelki, ki jih predstavljajo, so narisani ro=no in ne kažejo dobrega obvladovanja opisne geometrije (perspektiva). Prospekti iz prve polovice šestde- setih let so že formata A4, vendar pogosto z re- tuširanimi fotografijami, ki spominjajo na tiskarske izdelke socialisti=nega bloka. Kakovost papirja se je precej izboljšala - papir za prospekte je bil manj hrapav, =e že ni bil gladek. Slika 2: Tovarna perila in konfekci/e PIK Maribor. No- tranja stran mape kot prospekta %a moške (PIK As) in genske srajce ter genske kostime, tudi %a ^relejša leta (PIK Slika 3: Zlatorog, prospekt %a pralni prašek Oskar Novi. Dama). Druga polovica devetdesetih let. (1^ arhiva ^a popis Sprednja stran lista v lete=em formatu A4. Druga polovica tehniške dediš=ine ZDIT Maribor. Foto: mag. Gerhard šestdesetih let. UKM, Zbirka drobnih tiskov v okviru Angleitner) Enote %a domo^nanstvo. (Ra=unalniška obdelava: mag. Gerhard Angleitner) 8 Glej op. 2, vrstice pri zaporedni št. 9., vitrina 09. 9 Glej op. 2, vrsdce pri zaporedni št. 6., vitrina 06. Glej Predmet predstavitve v prospektih in sliko 1. ARHIVI 29 (2006), št. 2 1/. arhivskih fondov in zbirk 357 Borivoj Breze: Ekonomskopropagandno gradivo mariborske industrije in gospodarstva v obdobju od 1945 do 2005, str. 353—359 Prospekti, prodajni katalogi in referen=ne liste no in nemš=ino. V drugi polovici šestdesetih let, še za sedemdeseta in osemdeseta leta kažejo dokaj vi- bolj pa v sedemdesetih in pozneje, so bili prospekti soko raven grafi=nega oblikovanja. Barvna fotogra- napisani v slovenskem in še enem ali dveh tujih fija je na visoki profesionalni ravni z elementi es- jezikih in/ali v tujih jezikih brez slovenš=ine. Srbo- tetskega, že kar umetniško navdihnjenega prika- hrvaš=ina se je spo=etka kot državni jezik vse bolj zovanja. Na=rti, ki so natisnjeni na teh prospektih, umikala tujim jezikom, zlasti po sedemdesetih. Za so izrisani tako ostro in =isto, da jih ne bo problem izdelke, namenjene jugoslovanskemu trgu, je poleg presneti za pomnilne enote multimedialnih siste- srbohrvaš=ine, angleš=ine in nemš=ine, dokaj po- mov. V osemdesetih letih se je že pojavilo na pro- gosta ruš=ina in francoš=ina. Dolo=ena podjetja so spektih in tudi na reklamnih plakatih naravno, =isto za kupce v tujih državah dala tiskati gradivo iz- okolje kot ozadje za predstavitev dolo=enega izdel- klju=no v tujih jezikih: Swaty je za prospekte za ka aH proizvodnega programa, vendar pa obliko- umetne bruse uporabljal francoš=ino, TAM pa je za valci niso vselej ujeli pravega razmerja: predmeti so avtobuse, namenjene za izvoz v arabski svet (za premajhni glede na okolje, Id jih obdaja. Tako je v romanja v Meko), uporabljal arabš=ino kot edini prospektu Elektrokovine za podvodne rotodina- jezik na prospektu. mi=ne =rpalke: V devetdesetih letih, zlasti pa po letu 2000 so podjetja, ki so dobila za ve=inskega lastnika tujca, tiskala prospekte brez besedila v slovenš=ini. Pri- mer: TSP Tovarna sukancev in trakov - prospekti izklju=no v angleš=ini. Ohranjanje Spremembe družbenoekonomskih odnosov so vplivale tudi na ohranjanje EP gradiva v podjetjih. Prospekti, prodajni katalogi in vse, kar sicer ne sodi neposredno v gradivo ekonomske propagande za najširši krog morebitnih odjemalcev, torej referen=- ne liste in letna poro=ila, so izginjali. Tudi tista podjetja, ki še obstajajo ali pa nastopajo praviloma v znatno manjšem obsegu kot nasledniki tistih, ki se niso mogla izogniti ste=aju, imajo v svojih ar- hivih bolj ali manj nepopolne zbirke EP gradiva. Ob ste=ajih je ve=je število podjetij, na sre=o ne vsa, zavrglo EP gradivo in Pokrajinskemu arhivu predalo le kadrovske evidence, ra=unovodske bilan- ce, poslovne pogodbe, zapisnike sej delavskih sve- tov in drugih organov upravljanja podjetja, stro- kovnih služb ter zapisnikov iz pravnih sporov. Celo z velikim Tamom bi se zgodilo tako, =e se ne bi skupina arhivarjev11 tega velikega podjetja na svojo pobudo odlo=ila, da bodo tudi arhiv Tamovih pro- spektov ohranili za poznejše rodove. Kolikor so se podjetja preselila na lokacije z Slika 4: Tilektrokovina: Podvodne rotodinami=ne =rpalke. ugodnejšo najemnino za delovne in upravne ali pa - Predstavitev proizvodnega programa. Osemdeseta leta. redkeje v novo zgrajene prostore, so bile arhivske UKM, Zbirka drobnih tiskov v okviru Enote •• do- zbirke EP gradiva pogosto med tistim odve=nim mo^nanstvo. (Ra=unalniška obdelava: Hnota %a domo- papirjem, ki so ga zavrgH. Tako ostaja pri teh le EP ^nanstvo) gradivo za izdelke (naj)novejše proizvodnje. Pod- jetja pa so na splošno, najverjetneje ne samó v Ma- Najpogostejša jezika v EP gradivu sta bili do šestdesetih let slovenš=ina in srbohrvaš=ina, ne 11 Po pri=evanju Rozalije Pihler, sodelavke arhiva v Tamu je- nujno vselej v enakem zaporedju, nato je sledila seni leta 1998. Naštela je tudi vsaj še tri sodelavke in sode- kombinacija s tujim jezikom, najpogosteje angleš=i- lavce. 358 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Borivoj Breze: Ekonomskopropagandno gradivo mariborske industrije in gospodarstva v obdobju od 1945 do 2005, str. 353—359 riboru in njegovi okolici, še pred za=etkom devet- zapisu (naslov, založba, tiskarna, kraj in leto izdaje, desetih let po izteku dolo=enega programa s=asoma število strani). Vpisovanje med bibliografske enote zavrgla EP gradivo zanj. po sistemu COBISS, ki ga je že pred leti predlagala EP gradivo se je nabralo tudi pri posameznikih. Enota za domoznanstvo UKM,14 pa ne bo pre- U=enci, predvsem tisti v prvi polovici osnovnega prosto opravilo. Pri vpisovanju bo treba upoštevati, šolanja, so kar tekmovali med seboj, komu izmed da je bila ve=ina prospektov ve=krat ponatisnjena, njih bo uspelo zbrati ve= prospektov iz Tamove to je morda najmanjši problem. Posamezne izdaje prodajalne vozil na Ljubljanski in nato na Glavnem so izšle v razli=nih letih ali tudi mesecih istega leta trgu. Sicer pa so ob=ani imeli možnost dobivati na primer januarja ali decembra leta 1984; v=asih - prospekte na sejmih, kot je bil Mariborski teden ali najpogosteje na zadnjih platnicah — ni nobene na Zagrebškem velesejmu oziroma ljubljanskem letnice, to velja v dolo=eni meri za izdelke za sploš- Razstaviš=u. Zaposleni v podjetjih so jih dobivali no porabo. Vpisovanje letnic je bilo odvisno od kot darilo ob raznih okroglih obletnicah obstoja založniške hiše. GZP Ve=er je ve=inoma vpisoval podjetja ali v znak priznanja za delovne uspehe, pa letnice in celo mesece, Pomurski tisk deloma, tudi na osebno prošnjo v službi za marketing ali Dravska tiskarna in REK Velenje pa ve=inoma ne. ekonomsko propagando. Nekateri prospekti z enakim naslovom, besedilom Najve= enot EP gradiva te vrste zbirajo in in enakimi slikami so bili lahko natisnjeni tudi na shranjujejo v Mariboru Pokrajinski arhiv Maribor razH=nih barvnih osnovah (rde=a, rumena, zelena) PAM, Univerzitetna knjižnica Maribor UKM, Mu- ne glede na to, ali jih je vselej tiskala ena sama zej narodne osvoboditve Maribor MNOM ter Zve- tiskarna ali pa razli=ne tiskarne. Vsebinsko, sH- za društev in inženirjev ZDIT Maribor.12 PAM ga kovno in oblikovno sicer popolnoma enako zasno- pridobiva ve=inoma ob ste=ajih, UKM kot obvezne vani izvodi so bili lahko natisnjeni v razli=nih tujih izvode in donacije za Zbirko drobnih tiskov Enote jezikih (v obveznem tako imenovanem srbohrvat- za domoznanstvo, ZDIT pa ga zbira ob popiso- skem jeziku, poleg tega pa še v angleškem, nem- vanju tehniške dediš=ine vse od leta 1995. Po do- škem, italijanskem, francoskem, španskem, ruskem sedanjih pregledovanjih ima PAM najve=jo zbirko in arabskem). Možno je tudi, da se sicer vsebinsko enot ekonomsko propagandnega gradiva, UKM se popolnoma enaki prospekti razlikujejo vsaj po lahko ponaša z nekaterimi najstarejšimi izvodi, enem, =e že ne vseh slikovnih motivih. ZDIT pa ima najve= (naj)novejših izvodov. Sklep Problematika pri bibliografski obdelavi Slikovni del: fotografije, sheme in na=rte, pa V PAM, UKM, MNOM in ZDIT je shra- tudi dolo=ena besedila EP gradiva je mogo=e pri- njenega vendarle veliko EP gradiva iz Maribora in kazati tudi z multimedijskimi sredstvi. To bo poleg njegove okolice, ki ga je vredno ohraniti za pri- stalne razstave v morebitnem muzejskem oddelku hodnje rodove. Samo arhivsko hranjenje v ta na- mariborske tehniške kulture15 eno najpomemb- men ne zadoš=a. Za raziskovalno delo, namenjeno nejših, vsekakor pa najnazornejših pri=evanj o vi- razvoju podjetij in njihovih izdelkov ter izbor na dezu ter raznovrstnosti izdelkov v proizvodnem muzejskih predstavitvah bi bilo treba zbrano EP programu dolo=enega podjetja z minulega indus- gradivo sistemsko obdelati. Najprej bi bilo treba trijskega obdobja. Veliko izdelkov v tem muzej- zbirko EP gradiva za dolo=eno podjetje urediti po skem oddelku ne bo možno razstavljati. Kot kaže, zvrsteh oziroma skupinah (kategorijah) istovrstnih tudi Tamovih vozil ne, vsekakor pa ne bo mogo=e proizvodov v dolo=enem proizvodnem programu, razstavljati velikih konstrukcij Metalne in zgradb pri tem pa bi bilo treba upoštevati zaporedje =asov- mariborskih gradbincev, pa tudi Zlatorogovih ko- nih obdobij izdelave izdelka ali zgraditve objekta. lekcij ne. Možno pa jih bo ob pomo=i multime- Metodologijo za natan=nejšo obdelavo tovrstnega dijskih sredstev prikazovati obiskovalcem omenje- gradiva je izdelal ZDIT13 ob popisu arhivske teh- nega oddelka ali v vitrinah na razstavah kulturnih niške dediš=ine kmalu po letu 1995, vendar ne bi- ustanov in strokovnega šolstva. Pa ne samo mari- bliografsko: preglednica, posebej izdelana za ta na- borskih. men, vsebuje podatke za vsako izdajo posebej; teh je ve=, kot jih je pri osnovnem bibliografskem 14 Poleti leta 2002 na pobudo mag. Vlaste Stavbar, tedaj vo- diteljice Enote za domoznanstvo, trenutno p. p. ravnate- 12 Pri navajanju za=etnic samó: ZDIT. ljice UKM. 13 To=neje avtor sestavka, sicer tudi =lan ZDIT. 15 V sestavu MNOM. ARHIVI 29 (2006), št. 2 1/. arhivskih fondov in zbirk 359 Borivoj Breze: Ekonomskopropagandno gradivo mariborske industrije in gospodarstva v obdobju od 1945 do 2005, str. 353—359 Summary Societies of Engineers and Technicians has been collecting such material since 1995 as part of PROPAGANDA MATERIAL OF THE IN- technical heritage preservation. Today the largest DUSTRY AND ECONOMY IN MARIBOR collection of propaganda material in Maribor can BETWEEN 1945 AND 2005 be found at the Regional Archives Maribor, the University Librar)' keeps some of the oldest copies Propaganda material, such as leaflets, reference of it, whereas the collection of the Association of Hsts and sales catalogues, give us the insight of how Societies of Engineers and Technicians consists widely spread and rich in its production lines and mostly of more recent copies of such material. programs the industry in Maribor was between These institutions together with the Association 1945 till the beginning of the nineties. A number of of Societies of Engineers and Technicians all keep companies were successful even in lines of pro- a large collection of such propaganda material from duction that had nothing to do with their registered Maribor and its surroundings considered worth activity, which can clearly be seen from some of preserving for future generations. However, a mere the well-preserved prints. archival storage of such material is insufficient and Propaganda material from the archives of com- there is also a need to systematically process such panies that continued to operate as successors of material in order to provide for research on those before them as well as from the archives of company development and products and assure those newly formed companies are gradually selection for museum presentations. That is why disappearing now. The major part of it will most the Maribor University Librar)' will shordy launch a certainly be preserved by the cultural institutions in project of entering copies of such propaganda Maribor as well as by the archive of technical material as bibliographic units into Cobiss (Co- heritage at the Association of Societies of Engi- operative Online Bibliographic System & Sendees), neers and Technicians Maribor. Most of it has been which will eventually lead to a formation of a new collected and is today kept in Maribor by the database, presenting such material as systematically Regional Archives Maribor, the Maribor University arranged collections, incorporated into a uniform Library, the Museum of National Liberation in system. Maribor, and the Association of Societies of En- Picture collection: visitors of museum depart- gineers and Technicians Maribor. ment for technical heritage in Maribor will have a While the Regional Archives acquires most of chance to view photographs, schemes, plans and such material when transferring records of com- certain texts of propaganda material on multimedia panies that went bankrupt, the University Library systems or in showcases on exhibitions of cultural gets hold of it mostly as obligator)" copies and institutions and technical education in Maribor and donations for its Collection of Small Prints from its elsewhere. Local History Collection, and the Association of Na razstavi Novi trg ^ okolico ARHIVI 29 (2006), št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 361 O delu Arhivskega društva Slovenije Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije v Vol=jak (odgovorni urednik), Tatjana Šenk (tehni=na letu 2006 urednica), Zdenka Bonin (PAK), dr. Boris Gole= (Univerza v Ljubljani), Jožo Ivanovi=, Andrej Nared Izvršni odbor (IO) Arhivskega društva Slovenije (ARS), dr. Alfred Ogris, Igor Filipi= (škofijski arhivi), (ADS) se je v letu 2006 (do konca oktobra) sestal na dr. Slavica Tovšak (PAM), Ivanka Urši= (PANG), dr. treh rednih sejah; imel je tudi eno koresponden=no Ivanka Zajc-Cizelj (ZAC), Katja Zupani= (ZAP), sejo. Sredi februarja se je IO sestal še v stari sestavi in Barbara Zižmund (TV-dokumentacija) se med drugim seznanil z obvestilom strokovne ko- misije za arhivsko dejavnost pri Ministrstvu za kul- UREDNIŠKI ODBOR ZBIRKE VIRI: dr. turo (MK), ki je za leto 2006 ministru predlagala so- France M. Dolinar (glavni urednik), Mirjana Kon- financiranje programa ADS v višini 5.000.000 SIT testabile Rovis, Andrej Nared, mag. Drago Trpin, (2.200.000 Arhivi, 1.650.000 Viri, 900.000 Ašker=eva mag. Aleksander Žižek nagrada in priznanje, 250.000 mednarodno sodelova- nje). Komisija je v celoti upoštevala predlog ADS. KOMISIJA ZA PODELJEVANJE AŠKER meznih prispevkov smo še bolj približali zahtevam 11. 9. Na dveh sejah (19. 9. in 26. 9.) je obravnavala znanstvenega periodi=nega tiska. prispele predloge (5 kandidatov za nagrado, 4 kan- Za pripravo obeh številk je na voljo okrog 4 mio didati za priznanje) in se po temeljiti razpravi odlo=ila, SIT. da se Ašker=evo nagrado za življenjsko delo podeli dr. Emi Umek. Zanjo so glasovali štirje od petih =lanov Viri komisije. Komisija se je soglasno odlo=ila za podelitev 22. številko v zbirki VIRI z naslovom Duhovniki %a dveh Ašker=evih priznanj. Za kriti=no objavo in pre- rešetkami/ Priester hinter Gittern. Poro=ila škofu o poleti vod celjskih mestnih privilegijev se je eno priznanje 1914 na spodnjem Štajerskem aretiranih duhovnikih sta pri- podelilo mag. Aleksandru Žižku, drugo pa skupini pravila Filip Cucek (Pedagoška fakulteta Maribor) in avtorjev, ki jo sestavljajo mag. Sonja Anži=, dr. Dam- graški profesor dr. Martin Moli. Knjiga je izšla konec jan Han=i= in Tatjana Senk, in sicer za razstavo in aprila in je bila 21. junija predstavljena na tiskovni publikaciji ob petstoletnici ljubljanskih županov. Iz- konferenci v Ljubljani. Obsega 17 avtorskih pol (142 vršni odbor je skladno s 13. =lenom Pravilnika o strani formata A4). Ima tri glavne dele: 1) uvodni del podeljevanju Ašker=evih nagrad in Ašker=evih pri- (predstavitev stanja na južnem Štajerskem leta 1914, znanj za posebne dosežke v arhivistiki ter 16. =lenom ozadje aretacij slovenskih duhovnikov); 2) prikaz po- Poslovnika o delu Komisije za podeljevanje Ašker=e- sameznih primerov (prijetje, izpustitev, tiskovna po- vih nagrad in Ašker=evih priznanj izbiro komisije so- ro=ila o tem ...); 3) poro=ila, ki so jih zaprti duhovniki glasno potrdil. pisali svojemu škofu (bistveni vsebinski del). Slovesna podelitev nagrade in priznanja je bila 18. Objavljeni dokumenti se sicer ve=inoma hranijo v oktobra v Veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše. mariborskem škofijskem arhivu. Podrobnejše poro=ilo objavljamo v nadaljevanju. Z 22. številko Virov se je uredništvo na dolo=en Predstavljeni so tudi nagrajenci in objavljen je slav- na=in vrnilo k za=etkom zbirke Viri. Za prvi dve nostni nagovor dr. Marjana Drnovška. številki (leta 1980 in 1982) je namre= dr. Janko Ple- terski pripravil (uradna) poro=ila o politi=nem prega- Mednarodna dejavnost njanju Slovencev v Avstriji v letih 1914—1917. VII. evropske arhivske konference, ki so jo pod V novembru je izšla 23. številka Virov — "Osimski naslovom Arhivist: poklic prihodnosti v Evropi orga- pogajalski proces. I. del: Uvodna sinteza pogajanj, II. nizirali Direkcija poljskih državnih arhivov, Združenje del: Diplomatska pogajanja 1973—1974". Dokumente poljskih arhivistov, podružnica MAS-a za Evropo je zbrala, kriti=no obdelala in za tisk pripravila dr. EURBICA in Sekcija arhivskih združenj pri MAS-u, Viljenka Skorjanec. Knjiga predstavlja izjemno gradi- se je v imenu ADS udeležila predsednica Mirjana vo, ki nam ponuja podroben vpogled v vse faze tajnih Kontestabile Rovis. pogajanj med Jugoslavijo in Italijo, ki so leta 1977 Predstavniki ADS so se udeležili še teh zborovanj privedla do podpisa za nas tako pomembne meddr- oziroma posvetovanj: konference madžarskih arhivi- žavne pogodbe, znane z imenom Osimski sporazumi. stov v Veszpremu (27.-30. avgust, mag. Metka Buko- Ker društvena sredstva ne omogo=ajo izdaje dveh šek), 19. mednarodnega posvetovanja "Arhivska prak- številk Virov na leto, smo se za pomo= pri izdaji te sa 2006" v Tuzli (21.-22. september, Metka Nus- številke že aprila obrnili na Ministrstvo za zunanje za- dorfer Vuksanovi=), 76. nemškega arhivskega zboro- deve (MZZ), vendar do kon=nega dogovora kljub ne- vanja v Essnu (26.-29. september, Ivan Fras), 41. formalnim zagotovilom uslužbencev MZZ ni prišlo. posvetovanja Hrvaškega arhivisti=nega društva v Kar- Besedilo je pripravljeno za tisk nekaj mesecev ležalo v lovcu (11.-13. oktober, Jože Skofljanec z referatom), urednikovem predalu. 23. številka je tako izšla ob po- 1. kongresa bosansko-hercegovskih arhivistov v mo=i Arhiva Republike Slovenije, ki je kot soizdajatelj Sarajevu (2.-4. november, Tadej Cankar). in založnik pokril vse stroške. Arhivu in direktorju dr. Arhivska društva tujih držav so tudi letos uradno Matevžu Koširju se za to iskreno zahvaljujemo. povabila predstavnike ADS; ob tem navadno pokri- V pripravi je že druga številka "osimskih" doku- jejo stroške bivanja. Tak na=in mednarodnega sodelo- mentov, ki bo lahko izšla prihodnje leto. Morda s vanja je lepo ute=en in koristen. Prek poro=il o tujih podporo MZZ. strokovnih sre=anjih, ki jih redno objavljamo v reviji Arhivi, je z arhivsko problematiko v tujini seznanjena Ašker=eva nagrada in priznanje tudi doma=a strokovna javnost. ADS je letos tretji= podelilo Ašker=evo nagrado in Ašker=evo priznanje za posebne dosežke v arhivistiki. Razno Enomese=ni javni razpis za zbiranje predlogov, na Ze februarja smo preverili zanimanje za sedem- podlagi katerega je pet=lanska Komisija za podelje- dnevno ekskurzijo na Malto, vendar je bil odziv pre- vanje Ašker=evih nagrad in Ašker=evih priznanj iz- skromen. Kmalu smo zato ponudili ekskurzijo v brala dobitnike nagrade in dveh priznanj, se je iztekel Lombardijo (Verona, Cremona, Parma, Pavia, Mi- ARHIVI 29 (2006), št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 363 lano), ki smo jo s precejšnjim uspehom izpeljali v predlaga podelitev dveh priznanj za dva projekta, ki prvih junijskih dneh. so ju predlagani kandidati v celoti sami dokon=ali v Od društev, ki želijo kandidirati na razpisih ARRS, zadnjih dveh letih. IO ADS je izbiro komisije so- je po novem med drugim zahtevano, da imajo status glasno potrdil: društva, ki deluje v javnem interesu na podro=ju 1. mag. Aleksandru Žižku za objavo celjskih raziskovalne dejavnosti. ADS je letos (lanska vloga je mestnih pravic z naslovom Našim ^pestim, ljubim celj- bila po našem mnenju neupravi=eno zavrnjena) od skim meš=anom. Karel VI. potrdi celjske mestne svoboš=ine. Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pridobil status društva, ki deluje v javnem interesu na Utemeljitev: podro=ju raziskovalne dejavnosti. Status ni "dosmr- Mag. Aleksander Žižek prejme priznanje za kri- ten", temve= ga bo treba "obuditi" vsakih pet let, to ti=no objavo zgodovinskega vira, ki ga je s strokovno pa nas zavezuje k še resnejšemu delu na podro=ju obdelavo, prepisom, prevodom, komentarji in inter- raziskovalne dejavnosti in objavljanja znanstvene lite- pretacijo približal tako strokovni kot širši zaintere- rature. Spomnimo naj, da je ADS status društva, ki sirani javnosti ter s tem znamo prispeval k popu- deluje v javnem interesu na podro=ju kulture, pridobil larizaciji arhivske dejavnosti in svojega arhiva. že leta 2003. Sredi novembra smo z enodnevno ekskurzijo "Po Predstavitev: Ašker=evih poteh" zaznamovali še 150. obletnico roj- Mag. Aleksander Žižek je zaposlen v Zgodovin- stva pesnika in prvega ljubljanskega mestnega arhi- skem arhivu Celje od leta 1993 kot vodja oddelka za varja Antona Aškerca, po katerem smo slovenski ar- starejše gradivo. Ukvarja se s starejšim arhivskim gra- hivisti poimenovali našo najvišjo stanovsko nagrado divom, izkazal pa se je tudi pri delu z gradivom iz in priznanje. mlajših obdobij. Njegova zasluga je, da se celjski arhiv lahko po- Andrej Nared hvali z dokon=no in natan=no urejenim ter po vseh obstoje=ih pravilih in dogovorih popisanim listinskim gradivom, zbirko rokopisov, diplom in gradivom cehov. V zadnjem obdobju je po ve= let trajajo=i stro- Poro=ilo o delu Komisije za podeljevanje Ašker- kovni obdelavi listinskega gradiva za objavo pripravil =evih nagrad in Ašker=evih priznanj v letu 2006 integralni prepis in potrditev celjskih mestnih pravic cesarja Karla VI. Originalna listina v obliki privi- Komisija je bila na ob=nem zboru ADS dne 29. legijske knjige s potrditvijo mestnih pravic iz leta 1717 marca 2006 za mandatno obdobje do leta 2010 na vsebuje prepise 22 listin iz =asa od leta 1451 dalje. novo izvoljena, in sicer v sestavi: Sonja Anži= (ZAL), Dokument hrani Zgodovinski arhiv Celje. Marija Hernja Masten (ZAP), Danijela Juri=i= Cargo Objavo celjske privilegijske knjige sestavljata dva (ARS), p. Marijan Vogrin (SAK), Drago Trpin dela: faksimile Karlove potrditve dotlej izdanih svo- (PANG). Konstitutivni sestanek komisije je potekal boš=in ter dobrih sto strani obsegajo=i zvezek trans- 19. junija, na njem je bil za predsednika komisije literiranega in prevedenega besedila z avtorjevo izvoljen Drago Trpin. Hkrati je komisija dolo=ila spremno besedo. V knjigi je objavljen še seznam 143 datum objave razpisa za nagrado in priznanje: objava celjskih županov in mestnih sodnikov iz obdobja od v medijih 11. avgusta, rok za prijavo se je zaklju=il 11. srede 15. stoletja do danes. septembra. Na svoji drugi seji 19. septembra je Aleksandru Žižku gre vse priznanje za pripravo komisija odprla pravo=asno prispele predloge in izdaje, zlasti za to=nost transliteracije in kakovosten evidentirala kandidate: 5 za nagrado (Ema Umek, prevod pogosto zapletene stare uradovalne nemš=ine Studia Slovenica oz. Janez Arnež, Traute Sežun, Cen- v sodobno slovenš=ino. Prevedeno besedilo je tako ter za restavracijo in konzervacijo pri ARS, Milan brez posebnih težav razumljivo tudi nepoznavalcem, Bizjak) in 4 za priznanje (Aleksander Žižek, Metka še posebej ker je na teže razumljivih mestih oprem- Gomba=, Bojana Aristovnik in skupina treh avtorjev ljeno z ustreznimi pojasnjevalnimi opombami, upo- Sonja Anži=, Damjan Han=i=, Tatjana Senk). Ko je rabnimi tako za strokovnjake kakor za laike. ugotovila, da je =lanica komisije Sonja Anži= pred- lagana za priznanje, je sprejela sklep o njeni izlo=itvi Drugo priznanje je komisija prelagala podeliti in prosila IO ADS, da imenuje nadomestnega =lana skupini avtorjev: mag. Sonji Anži=, dr. Damjanu komisije. Na naslednji seji dne 26. septembra je Han=i=u in Tatjani Senk za razstavo in izdajo dveh komisija (zasedala je v popolni sestavi z nadomestno publikacij s skupnim naslovom 500 let ljubljanskih =lanico Mijo Mravlja (ZAL)) po natan=nejšem pre- županov. gledu predlogov in po razpravi soglasno odlo=ila, da Utemeljitev: 364 O delu Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 29 (2006), št. 2 Projekt ob 500-letnici ljubljanskih županov je po- gledovanjem arhivskega gradiva poiskali v Zgodo- memben in odmeven prispevek navedenih avtorjev k vinskem arhivu Ljubljana, po potrebi pa so se obrnili poznavanju zgodovine slovenskega glavnega mesta. Z tudi na sorodne institucije: galerije, muzeje, knjižnice. razstavljanjem in objavljanjem je postalo arhivsko gra- Damjan Han=i= je tako pri razstavi kot v knjigi divo zanimivo in dostopno tudi za širši krog ljudi, to obravnaval obdobje od za=etka 16. do za=etka 19. pa utrjuje zavest o pomembnosti arhivov in arhiv- stoletja, Sonja Anži= =as od 19. stoletja do 2. sv. vojne, skega gradiva. Tatjana Senk pa obdobje socialisti=ne mestne uprave do uvedbe ponovne mestne samouprave leta 1995. Predstavitev: Podobno kot pri priznanju je komisija tudi pri Mag. Sonja Anži= in Tatjana Senk sta arhivistki v nagradi po pregledu predlogov in po razpravi ter na Zgodovinskem arhivu Ljubljana, prva pokriva upravo podlagi glasovanja (štirje glasovi za, eden proti) spre- mesta in okolice v =asu od 18. stoletja do leta 1945, jela sklep, da naj Arhivsko društvo Slovenije Ašker- druga pa mestno upravo po letu 1945. Dr. Damjan =evo nagrado za leto 2006 podeli dr. Emi Umek. Han=i= je nekdanji arhivist za starejše gradivo v istem Njene zasluge za ohranjanje arhivske kulturne dedi- arhivu, sedaj zaposlen na Ministrstvu za pravosodje. š=ine in razvoj stroke so tako velike, da si zasluži na- Skupina avtorjev je v po=astitev 500-letnice pra- grado za življenjsko delo. vice mesta Ljubljana do volitev svojega župana pri- pravila razstavo ljubljanska mestna uprava od prvega Utemeljitev: %upana dalje, pospremljeno z bogato opremljenim raz- S svojim strokovnim delom na podro=ju arhivi- stavnim katalogom in zgibanko. Avtorji so predstavili stike in znanstveno-strokovnega razvoja, objav arhiv- razvoj in organizacijo mestne uprave ter obenem skega gradiva in strokovnih =lankov, dela v arhivskih opozorili na ohranjene arhivske dokumente, pred- komisijah in pri vzgoji številnih mlajših kolegov je vsem zapisnike mestnega sveta, ki so v Zgodovin- dala neizbrisen pe=at arhivski stroki. Ne le, da je skem arhivu Ljubljana z manjšimi =asovnimi presledki prispevek Eme Umek mo=no vplival na delo in razvoj ohranjeni od leta 1521. v Arhivu Slovenije, temve= je bila vedno tudi dejavna V knjigi ljubljanski župani sko^i =as so isti trije sodelavka arhivskega društva, njena strokovnost pa je avtorji na enem mestu zbrali podatke o 113 ljub- vplivala na razvoj celotne arhivske stroke. S svojim ljanskih županih v poltiso=letnem obdobju ljubljanske znanjem in izkušnjami, =loveško toplino in skrom- mestne uprave. Na vprašanja, ki so se pri tem po- nostjo je vse to nesebi=no in z veseljem posredovala javila, so odgovore z natan=nim in dolgotrajnim pre- tudi drugim, zlasti mlajšim kolegom. n Ašker=eve nagrade ^a leto 2006. Od, 'eve: Tatjana Senk, mag. Aleksander Zi^ek, dr. Hma Umek, dr. Damjan Han=i=. Manjke fa Anžg=. Foto: T. Rodošek. ARHIVI 29 (2006), št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 365 Predstavitev: nanja sodelavka študijskega centra za zgodovino Dr. Ema Umek je bila rojena leta 1929 v Ljubljani; izselienstva pri predsedstvu SAZU. tu je obiskovala šolo in leta 1947 maturirala na I. dr- Številnim generacijam pripravnikov je pomagala z žavni ženski gimnaziji. Nato se je vpisala na Filozof- nasveti in opozorili. Pri njej so opravljali tudi stro- sko fakulteto, smer zgodovina-geografija, in leta 1952 kovne izpite; njena pomo= pa se s tem ni kon=ala, saj diplomirala z nalogo Kranjska kmetijska družba v letih je bila tudi kasneje vedno pripravljena pomagati. od 1767 do 1787. Zanjo je prejela študentsko Prešer- Vedno si je mo=no prizadevala za razvoj arhivske novo nagrado. Pri študiju se ni zadovoljila le z lite- stroke in v veliki meri je zaslužna za uvedbo ar- raturo, marve= je že zgodaj našla pot do virov. Prvo hivistike v fakultetni študij; prizadevanja so bila leta zaposlitev je dobila na Višji gimnaziji v Kamniku. 1. 1978 kronana z uspehom. Tudi sama je nekaj let po- septembra 1953 pa se je zaposlila v takratnem Držav- u=evala na fakulteti. nem arhivu LR Slovenije. V Arhivu je vztrajala polnih Kot direktorica Arhiva Slovenije je veliko naredila 35 let, do upokojitve leta 1988. V letih 1984-1988 je za njegov strokovni napredek; velika je bila njena skrb bila direktorica arhiva. Tudi kot upokojenka je bila za kadre in kar veliko število magistrov arhivistike se strokovno še zelo aktivna. Leta 1990 je bila promovi- mora zahvaliti dr. Emi Umek. rana z disertacijo Erbergi in dolski arhiv, =eprav bi si Bila je med ustanovitelji in pobudniki, nekaj =asa doktorski naziv zaradi svojega dela zaslužila že mnogo tudi glavna urednica stanovskega glasila Arhivi. Po- prej. Zadnja leta je nekoliko manj strokovno aktivna, dobno velja za izdajanje Virov, saj je bila sousta- pa= le toliko, kolikor ji dopuš=a zdravje. noviteljica zbirke in je pri prvih dveh številkah od- Delež dr. Eme Umek pri vodniku po mati=nih igrala pomembno vlogo. Dala je pobudo za objavo knjigah Republike Slovenije in po župnijskih arhivih jožefinskih deželnih merjenj. Tudi sama je sodelovala je bil odlo=ilen, prav tako je njena študija v uvodu pri objavah virov tako za nacionalno zgodovino kot vodnika po mati=nih knjigah doslej najtehtnejši prikaz za zgodovino nekaterih podro=ij nekdanje Jugoslavije, razvoja le-teh na Slovenskem. Popisala je velik del pa tudi širše, saj je bila sodelavka projekta Vodnik k urbarjev, da bi izdelala podoben vodnik; tega ji do virom za zgodovino narodov, ki je bil objavljen v se- upokojitve žal ni uspelo, pa= pa so njeno delo na- riji vodnikov Mednarodnega arhivskega sveta. daljevali mlajši kolegi in ga delno že dokon=ali. Bila je soavtorica ve= odmevnejših arhivskih raz- Objavila je obsežne inventarje graš=inskih arhivov stav ter sodelovala ali tudi vodila številne projekte. (samostanov in gospostev Kostanjevica, Pleterje, Sti=- Obsežna je njena bibliografija, saj zajema poleg pri- na, Dol). spevkov o ožji arhivski stroki tudi poglobljene zgo- Brez dvoma je specialistka za urejanje in popi- dovinske študije. Sodelovala in vodila je številne raz- sovanje arhivskega gradiva. Pripravila je strokovne iskovalne projekte in objave virov. podlage za popisovanje razli=nih zvrsti arhivskega Za svoje delo je dr. Ema Umek prejela državno gradiva, posebej še za ra=unalniški program Armida. priznanje Red dela, Arhivsko društvo Slovenije pa ji je Prav tako je svetovala pri pripravi podzakonskih ak- podelilo =astno =lanstvo in pripravilo zbornik ob tov o popisovanju. Uredila je veliko fondov in gradiva njeni sedemdesetletnici. brez ohranjene prvotne ureditve. Aktivno je delovala v komisiji za vra=anje arhiv- Te utemeljitve in predstavitve dobitnikov nagrade skega gradiva na podlagi sporazuma med Republiko in priznanj so bile prebrane na slovesni podelitvi, ki je Avstrijo in Jugoslavijo iz leta 1923 ter protokola iz bila 18. oktobra v Veliki sejni dvorani ljubljanske leta 1958. V komisiji je opravila neprecenljivo delo ne Mestne hiše. Slovesnost je moderirala predsednica le za potrebe restitucije, marve= tudi za evidentiranje društva Mirjana Kontestabile Rovis, ki je skupaj s gradiva, pomembnega za Slovenijo in Slovence v predsednikom komisije tudi podelila nagrado in pri- Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Za te za- znanja. Zbrane (okrog 60 jih je bilo) sta pozdravila sluge ji je Arhivsko društvo Slovenije podelilo di- direktor ljubljanske mestne uprave Marko Prijatelj in plomo. Prav tako je sodelovala pri oblikovanju zahtev direktor Direktorata za kulturno dediš=ino na MK dr. za vra=anje arhivov iz Italije in =e bo to gradivo kdaj Damjan Prelovšek. Slavnostni govornik je bil dr. izro=eno, bo za to zaslužna tudi dr. Ema Umek. Marjan Drnovšek, znanstveni svetnik z Inštituta za Njen referat na 7. zborovanju slovenskih arhivskih slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, dolgoletni =lan delavcev v Slovenj Gradcu leta 1974 o raziskovanju, ADS in v letih 1976-79 njegov predsednik. Njegov evidentiranju in snemanju arhivskega gradiva v tujih govor objavljamo v nadaljevanju. arhivih je pomenil temelj za tovrstno sistemati=no delo slovenskih arhivov in je aktualen še danes. Bila je Drago Trpin pobudnica evidentiranja arhivskega gradiva za zgo- dovino Slovencev v tujini v najširšem smislu in zu- 366 O delu Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 29 (2006), št. 2 ARHIVI - ZAKLADNICE Slavnostni govornik dr. Marjan Drnovšek. Foto: T. Rodošek. ARHIVI 29 (2006), št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 367 Seveda arhivi niso samo hranitelji preteklosti. Med 19. mednarodno posvetovanje "Arhivska praksa njihovimi temeljnimi nalogami je tudi delo z upo- 2006", Tuzla, 21.-22. september 2006 rabniki. Njihov krog se vedno bolj širi. Povezanost znanosti in arhivov ima stoletno tradicijo. Brez do- Tudi letos jeseni smo se slovenski arhivisti odzvali stopnih, urejenih, s pripomo=ki opremljenih arhivskih povabilu kolegov iz Bosne in Hercegovine na njihovo fondov in zbirk je delo mnogih znanstvenih disciplin že tradicionalno jesensko arhivsko posvetovanje "Ar- nemogo=e. In tu ne gre samo za zgodovinarje, ki naj bi hivska praksa 2006". Kot navadno ga je gostil hotel praviloma imeli osnovna znanja za uporabo ar- Tuzla v Tuzli. Organizacijo posvetovanja sta po- hivskega gradiva. Verjetno je vedno ve= tistih upo- novno izpeljala Arhiv Tuzelskega kantona iz Tuzle in rabnikov, ki teh znanj nimajo, kar ob=utijo arhivski Društvo arhivskih uslužbencev tuzelskega kantona, delavci, ki delajo z njimi, in marsikdaj tudi arhivsko pokrovitelj pa je bilo kot v minulih letih tudi tokrat gradivo. Mnogi, ki stopijo v arhivsko =italnico, so ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in popolni laiki glede uporabe gradiva. Že pred leti sem šport tuzelskega kantona. nekje izjavil ali napisal, da so arhivi zakladnice, ki so Posvetovanja se je udeležilo približno 400 arhi- polne dragocenosti. Naloga arhivistov je v tem, da vistov in arhivarjev iz Bosne in Hercegovine ter uporabniku pokažejo pot do želenih dragocenosti, gostov iz leta 1987, ki ustvarjalce deli v tri kategorije — glede na divo katerih danes delujo=ih oseb bo imelo zna=aj ar- pomen — ter bosansko-hercegovske izkušnje in potre- hivskega gradiva in kakšne so možnosti sodelovanja s be na tem podro=ju. Izet Saboti7, direktor Arhiva temi osebami z namenom ohranjanja gradiva. Tuzelskega kantona, v svojem referatu Nekatere zna- Tema drugega dneva posvetovanja so bila kot =ilnosti odbiranja arhivskega gradiva in izlo=anja do- vsako leto doslej žgo=a vprašanja arhivske teorije in kumentarnega gradiva (bosansko-hercegovske izkuš- prakse. Doc. dr. Branko Bubenik iz Zagreba je s nje) opozarja, da je preve= pozornosti posve=ene do- prispevkom Analogno/digitalna migracija A V—doku- kumentarnemu gradivu ter predlaga, da naj bodo mentacije opozarjal na nevarnost propadanja analog- mo=i arhivistov usmerjene zlasti v odbiranje arhiv- nih avdiovizualnih posnetkov in problem kopiranja skega in ne izlo=anje dokumentarnega gradiva. Joka le-teh v digitalno obliko ter ohranjanje berljivosti Filipovi= iz Univerzitetnega klini=nega centra Tuzla v digitalnih zapisov v prihodnosti. Zdenka Semli=-Rajh =lanku Nekatere zna=ilnosti zaš=ite dokumentarnega iz Pokrajinskega arhiva Maribor je v referatu Pristop k gradiva in ravnanja z njim v javni zdravstveni usta- dokumentarnemu gradivu — sodobna zakonodaja in novi Univerzitetni klini=ni center Tuzla ter Fikreta predpisi primerjala novo slovensko zakonodajo, ki za- Meki= iz Javne zdravstvene ustanove Mestne lekarne deva varstvo arhivskega gradiva, s predpisi in pripo- Tuzla v prispevku Splošne zna=ilnosti zaš=ite doku- ro=ili Evropske unije. Prof. dr. Darko Antovi= s Fa- mentarnega gradiva v javnih zdravstvenih ustanovah kultete za dramske umetnosti Cetinje je nadaljeval s (izkušnje Javne zdravstvene ustanove Mestne lekarne prispevkom Arhivski fondi in zbirke krajinskega arhiva Koper), je objavljenih v 9. številki osrednja tema Moderni marketing in tradicionalni =asopisa Arhivska praksa 2006. Udeleženci smo ga odnosi z javnostjo. dobili že prvi dan zborovanja. Poleg tega prinaša ta V =etrtek, tretji dan zborovanja, je delo potekalo =asopis še nekatere stalne rubrike, ki niso povezane s po strokovnih skupinah (Fachgruppen); razdeljene so samim posvetovanjem, in sicer: Iz drugih =asopisov, bile na šest tematskih sklopov. Skupina 1 je obrav- Gradivo, Predstavitve in ocene, Poro=ila in In memo- navala arhive in arhiviste v državnih arhivih, skupina riam. Prispevki Muhameda Muse, Zdenke Semli=- 2 se je posvetila arhivistom, zaposlenim v mestnih Rajh in drugi del referata prof. dr. Darka Antovi=a, ki arhivih, strokovna skupina 3 je obravnavala proble- so izpadli zaradi tehni=nih razlogov, pa bodo objav- matiko cerkvenih arhivov. Skupno zasedanje z naslo- ljeni v naslednji številki Arhivske prakse. Prav tako vom Zasebni arhivi in javnost so imeli v strokovnih bodo v tej številki objavljeni tudi zaklju=ki 19. posve- skupinah 4 in 5 in je bilo namenjeno arhivarjem, ki tovanja, ki skušajo nakazati smeri reševanja odprtih delajo v specialnih arhivih gospostev, rodbinskih in vprašanj, in sicer: =im prej je potrebno za=eti posto- hišnih arhivih ter tistim, zaposlenih v gospodarskih in pek za sprejetje podzakonskih aktov o valorizaciji podjetniških arhivih. V strokovni skupini 6 so raz- arhivskega gradiva ter ve=jo pozornost — tudi zako- pravljali arhivarji, zaposleni v arhivih parlamentov, nodaje — posvetiti zaš=iti zasebnega arhivskega gra- politi=nih strank, društev in združenj. diva ter nekonvencialnemu arhivskemu gradivu. Naj omeniva še zasedanje delovnih skupin za ar- hivsko pedagogiko in histori=no izobrazbo ter forum Metka Nusdorfer J/uksanovi7 delovne skupine Izobraževanje strokovnih sodelavcev za medije in informacijsko službo. Nekaj predavanj, predvsem strokovnih skupin, je bilo tudi v Düsseldorfu, na sedežu Deželnega arhiva Porenja - Vestfalije. Prav tako lo=eno je delala sku- ARHIVI IN JAVNOST. 76. zborovanje nemških pina za cerkvene arhive. arhivark in arhivarjev, Essen, 26.-29. september Predstavniki arhivov in arhivskih društev iz tujine 2006 smo imeli svoje glavno sre=anje že v torek, 26. sep- tembra popoldne. Na okrogli mizi smo predstavili V okviru stalnega mednarodnega sodelovanja z svoje delo in predvsem probleme predstavniki arhivov nemškimi kolegi sva se na povabilo društva arhivarjev in arhivskih društev iz Slovenije, Nem=ije, Luksem- iz Nem=ije udeležila njihovega že 76. zborovanja. burga, Avstrije, Švice in Slovaške. Razgovor je ve=i- Letos je potekalo v samem osr=ju najbolj industrijsko noma zadeval problematiko izobraževanja strokovne- razvitega dela Nem=ije, v Porurju. Za glavno temo so ga kadra, predvsem tistega s srednjo izobrazbo. Do- si izbrali vedno aktualno temo — odnosi z javnostjo. taknili smo se tudi problematike elektronskih arhivov Tema, ki je v =asu tehnoloških novosti seveda prido- in standardov, ki naj bi veljali za objave na internem. bila pomen in predvsem širino. Direktor Zgodovinskega arhiva na Ptuju Ivan Fras je Slavnostna otvoritev 76. zborovanja arhivarjev je sodelujo=e na okrogli mizi obvestil o aktivnostih bila v torek, 26. septembra, zve=er. Udeležili so se je slovenskih arhivov in Arhivskega društva Slovenije v pomembne politi=ne osebnosti dežele Porenje - Vest- zadnjem obdobju; izpostavil je predvsem prostorsko falia in župan Essna, pa tudi predsedujo=i Medna- problematiko ve=ine slovenskih arhivov in dejavnosti rodnemu arhivskemu svetu, prof. dr. Lorenz Miko- na podro=ju digitalizacije gradiva. Prav tako smo ko- letzky iz Avstrijskega državnega arhiva na Dunaju. Po lege seznanili z evidentiranjem gradiva federacije, ki je programu je sledil sprejem za udeležence. v zadnjem letu pospešeno potekalo v Beogradu. Sama predavanja oz. strokovni del zborovanja je Predstavnik Luksemburga nas je seznanil s prese- potekal predvsem v sredo in =etrtek. litvijo nacionalnega arhiva, kolegica s Slovaške z uva- Glavni del tridnevnega strokovnega sre=anja (Ar- janjem informacijskega sistema v arhive in digitali- chivtag) je potekal v sejemskem in kongresnem sre- zacijo v arhivih. Digitalizacija arhivskega gradiva je diš=u Essna, v centru Gruga na robu mesta. Zbo- eden najve=jih projektov tudi v Nem=iji; tam v bistvu rovanje je bilo razdeljeno na plenarna zasedanja, še =akajo na primerno opremo, nato bodo za=eli s predstavitve po strokovnih skupinah ter okrogle mize splošno digitalizacijo. V prihodnjem letu pomladi bo delovnih skupin. Plenarna zasedanja so bila razdeljena v Berlinu potekala mednarodna konferenca s to temo. na štiri glavna podro=ja. V sekciji I. so se ukvarjali z Ob koncu pogovora je moderator dr. Martin odnosom arhivov in njihovih ustanoviteljev (Archive Dallmaier iz Regensburga predlagal ukinitev delovne und ihre Träger), v sekciji II. je bila glavna tema skupine srednjeevropskih arhivskih društev z uteme- Vrednotenje in odpiranje arhivov javnosti, delo v sek- ljitvijo, da je danes ve=ina =lanic delovne skupine že v ciji III. je imelo osrednji naslov Medmrežje in "jav- Evropski uniji, tu pa obstajajo drugi mehanizmi, ki nost" (Netz als "Öffentlichkeit"), v sekciji IV. je bila omogo=ajo sodelovanje nacionalnih strokovnih zdru- 370 O delu Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 29 (2006), št. 2 ženj. Potreba po tej delovni skupini je bila velika sredi skega kantona), Vojvodine, Romunije, Madžarske in devetdesetih let predvsem v vlogi koordinacije po- Slovenije, ki smo jo predstavljali: Jože Skofljanec kot mo=i ogroženim =lanicam zaradi vojnih razmer in predstavnik ADS, Peter Pavel Klasinc (MLAZ) in odpravljanja posledic naravnih nesre=. Ljiljana Šuštar (ZAL). V sredo, 27. septembra, sva se udeležila zasedanja Teme posvetovanja so bile umeš=ene v aktualno sekcije IL: Vrednotenje in odpiranje arhivov za jav- vprašanje celotne hrvaške države — vklju=itev v Ev- nost. V uvodu smo poslušali strokovnjaka iz Berlina, ropsko unijo, kar kaže tudi naslov posvetovanja "Ar- ki sta predstavila modele vrednotenja na podlagi gra- hivska služba na pragu pristopa Hrvaške k Evropski uniji". diva STASI-ja ob primeru okrajne uprave Schwerin. Zal referatov ali povzetkov v pisni obliki organizatorji V nadaljevanju smo slišali predavanje o zbiranju in posvetovanja niso pripravili, tako smo lahko le po- vrednotenju gradiva v Literarnih in kulturnih arhivih. slušali. Predvidena je objava gradiva v posebni publi- Zanimiv je bil prispevek dr. Kurta Hochstuhla iz kaciji do konca leta. Zato tudi predstavljam posve- Freiburga o drobcih fotografskega gradiva v Držav- tovanje na podlagi programa in svojih zapiskov. nem arhivu v Freiburgu. Arhivsko posvetovanje je potekalo v obliki dveh V =etrtek, 28. septembra, je potekalo so=asno plenarnih sej (uvodne in sklepne) in petih vzporednih zasedanje strokovnih skupin, zato sva se udeležila le panelov. Na uvodni plenarni seji je Stjepan Coši7, di- zasedanja skupine 1 — Arhivarji v državnih arhivih. rektor Hrvaškega državnega arhiva, v referatu Proble- Prisluhnili smo glavnemu prispevku o tradicionalnih matika hrvaške arhivske službe navedel nekaj vprašanj in in novih konceptih arhivskega dela za javnost. Sledili dilem: od prostorskih, kadrovskih, financiranja, usta- so prispevki, ki so se navezali na glavno temo. Po- navljanja novih državnih arhivov in zasebnih arhivov zorno sva sledila prispevku o razstavah v arhivih; do problematike v tako imenovani zunanji službi. pri=akovala sva predstavitve novosti na tem podro=ju, Posebej je izpostavil organizacijo arhivske uprave — izkazalo pa se je, da je prispevek obravnaval pred- dilemo, pri kom naj bo organizirana (pri ministrstvu ali vsem arhivske razstave skozi =as. Hrvaškem državnem arhivu). V štirinajstih hrvaških Naj omeniva še, da je bilo na zborovanju nemških arhivih je shranjeno v 12.680 fondih 85.000 tm gradi- arhivarjev ve= kot petsto udeležencev, to pa je najmanj va. Namensko zgrajen je na Hrvaškem le karlovški po združitvi obeh Nem=ij. Za primerjavo naj omeniva, arhiv (leta 1980). Leta 2005 je bilo v hrvaških arhivih da jih je bilo leta 1994 v Dresdnu skoraj tiso= (gl. zaposlenih 428 delavcev, od tega 250 arhivistov. V Marija Hernja Masten, Zborovanje nemških ar- kratkem bosta ustanovljena še državna arhiva v Kri- hivarjev, Dresden, 4.-6. 10. 1994, Arhivi XVII, str. ževcih in Vukovarju, ob tem pa se tudi sprašujejo, ali 145). naj bi bil v vsaki županiji državni arhiv. Drugi pri- Ivan Fras spevek plenarne seje je pripravil Jo^e Skofljanec. Pred- stavil je izkušnje slovenske arhivske službe ob vstopu Slovenije v EU, prednosti in pomanjkljivosti. V okviru petih panelov so obravnavali te teme: 1. strokovna obdelava arhivskega gradiva, 2. varstvo dokumen- 41. posvetovanje Hrvaškega arhivisti=nega društ- tarnega odroma arhivskega gradiva na terenu, 3. arhivska va, Karlovac, 11. do 13. oktober 2006 zakonodaja, 4. informatizacija javne arhivske službe in 5. vse^ivljenjsko izobraževanje arhivistov. V okviru prvega pa- Hrvaško arhivsko društvo (Hrvatsko arhivisti=ko nela so bili štirje prispevki: predstavitev 3. zvezka društvo) in Državni arhiv v Karlovcu sta od 11. do zbirke inventarjev (sumarni) karlovškega arhiva, ki iz- 13. oktobra organizirala letošnje arhivsko posvetova- hajajo od leta 2003. Seznanili so nas z arhivskim gra- nje v nam bližnjem Karlovcu — mestu štirih rek (Ko- divom fran=iškanskih samostanov vzhodne Hrvaške rana, Kolpa, Mrežnica, Dobra) in bogate zgodovine in z gradivom cerkvenih arhivov Poreško-puljske ško- (vojaška z za=etki obrambe pred turškimi vpadi, tr- fije. Posebej omenjam prispevek, v katerem so pred- govska in kulturna tradicija). Arhiv je ob štiristo letnici stavili pripravo vodnika po arhivskih fondih v arhivih mesta izdal tudi zbornik Karlovac 1579—1979 z vsebino in institucijah zunaj arhiva. Akcija poteka od leta prispevkov z znanstvenega posveta leta 1978, na kate- 1998, saj omenjajo kar 15.940 popisanih celot in pri- rem je sodeloval prof. Vasilij Melik. Karlovški arhiv =akujejo, da bo kon=ana letos. Panel, ki je obravnaval sicer deluje na podro=ju Karlovške županije, ki za- varstvo arhivskega gradiva na terenu se je v preda- jema Karlovško Pokuplje, zahodni del Zumberka, vanjih Jože Ivanovi=a in Silvije Babic dotaknil vse Kordun ter del Like in Gorskega Kotarja. problematike, s katero se sre=ujemo tudi slovenski ar- Letošnje posvetovanje je pritegnilo ve= kot 150 hivisti. Poudarjeni so bili pisarniško poslovanje, iz- udeležencev, med njimi tudi arhiviste iz tujine: Bosne obraževanje arhivarjev, inšpekcijska služba in ob tem in Hercegovine (arhivskega društva BIH, arhiva Biha7 dileme, ali naj bo slednja prenesena kot institucija v v Unsko-Savskem kantonu, arhiva Tuzle iz Tuzel- arhivsko upravo ali naj ob svetovalni službi arhivi še ARHIVI 29 (2006), št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 371 naprej opravljajo tudi vlogo nadzora. Kar zadeva ar- so neobhodno potrebne ob pri=etku vsakega podob- hivsko zakonodajo so primerjali hrvaško zakonodajo nega sre=anja: slovesna otvoritev, pozdravni govori z evropsko, predvsem pa so obravnavali evropsko organizatorjev in gostov, skupna plenarna seja z iz- direktivo o dostopnosti arhivskega gradiva in se med biro delovnih teles kongresa, uvodno predavanje drugim seznanili (v referatu Petra Pavla Klasinca) s (mag. Saban Zahirovi= iz Arhiva Bosne in Hercego- slovensko. Tako so tudi na sklepni plenarni seji obli- vine o preteklosti in perspektivah razvoja arhivske kovali sklep o prevodu slovenske arhivske zakono- službe v Bosni in Hercegovini) ter skupna ve=erja. daje. Za panel o informatizaciji so pripravili tri pre- Resnejše delo se je tako za=elo šele drugi dan kon- davanja: o digitalizaciji slovarjev hrvaškega jezika in gresa; od zgodnjega jutra do poznega popoldneva je kot primer navedli Vran=i=ev slovar iz 1. 1595. Go- bila predstavljena ve=ina od skupaj triintridesetih vorili so še o standardih pisarniškega poslovanja v referatov. Ti so bili porazdeljeni po naslednjih vse- elektronski obliki in certifikatih elektronskih arhivov. binskih sklopih (vsakemu je sledila razprava): AR- Ob vprašanjih izobraževanja arhivistov so iskali re- HIVSKI FONDI IN ZBIRKE TER OBDELAVA šitve v bolonjskem sistemu izobraževanja, ki omo- ARHIVSKEGA GRADIVA V BOSNI IN HERCE- go=a ob klasi=nem tudi študij dodatnih znanj, pred- GOVINI; ZAŠ arhivska mreža v Bosni in Hercegovini in Republiki pristojnosti posameznih arhivov so glede na pred- srbski; prvo je predstavila Spomenka Peli= iz Kan- vojno stanje precej spremenjene: nekaterim arhivom tonalnega arhiva Travnik, drugo pa Verica Josipovi7 se je obmo=je delovanja mo=no pove=alo, drugim pa iz Arhiva Republike srbske. skr=ilo. Na nekaterih podro=jih se pristojnosti arhivov V tretjem, popoldanskem sklopu se je zvrstilo prekrivajo, ob tem pa ve= kot dvajset odstotkov dr- sedem referentov. Sejdalija Guši7 iz Zgodovinskega žavnega ozemlja ni ustrezno vklju=enega v sistem jav- arhiva Sarajevo je predstavil sistem izobraževanja nih arhivov. Omenjene so bile še težave na podro=ju arhivistov v Bosni in Hercegovini, dr. Enes Kujun- zakonodaje, saj jo ve=inoma sprejemajo lo=eno za obe dži7 pa se je istega vprašanja lotil s stališ=a reforme konstitutivni enoti, potrditi pa jo morajo tudi na ravni univerzitetnega študija in bolonjskega procesa. Vaška posameznih kantonov. Poleg omenjenih problemov, Sotirov-@uki7 iz Knjižnice mesta Sarajeva je pred- ki sta specifi=na za sodobno bosensko-hercegovsko stavila evropske smernice in prakso pri digitalizaciji arhivsko dejavnost, pa ima ta tudi druge težave, ki so lokalne kulturne dediš=ine knjižnic, arhivov in mu- — nekatere resda v manjši meri — znane tudi drugod: v zejev. V nadaljevanju je dr. Azem Kožar govoril o prvi vrsti gre za pomanjkanje finan=nih sredstev, kar posebnostih arhivistike kot znanstvene vede, Vlatka ovira opravljanje uveljavljenih nalog arhivov ter zavira Lemi= iz Hrvaškega državnega arhiva pa je opozorila prevzemanje novih, ki jih arhivom nalaga sodobna na nekatere razsežnosti delovanja arhivov v sodobni družba. Finan=ne težave ovirajo tudi kadrovsko kre- družbi. Almira Sehovi= (Arhiv Bosne in Hercegovine) pitev bosensko-hercegovskih arhivov, za katere sta je predstavila razvoj bosenske arhivske zakonodaje v zna=ilni neugodni izobrazbena in starostna struktura z zadnjih petnajstih letih. Delovni dan je zaklju=il re- visokim deležem starejšega osebja. Prav zato je bilo ferat dr. Jusufa Osmanija iz prištinskega Arhiva Ko- na kongresu precej govora o potrebi po specializi- sova o stanju in perspektivah razvoja arhivske službe ranem arhivisti=nem študiju, ki bi v ve=ji meri na Kosovu po letu 1998. vklju=eval informati=na znanja. Poleg omenjenega so Zadnji dan kongresa je bil strnjen v en sam bili v sklepnem delu kongresa poudarjeni še sklepi o vsebinski sklop (SRATEGIJA IN ZAKONSKA RE- temeljitejšem izobraževanju delavcev, ki delajo z do- GULATIVA PRI DOSTOPU K ARHIVSKEMU kumentarnim gradivom, revalorizaciji gradiva, nasta- GRADIVU, SVOBODI INFORMIRANJA IN ZA- lega v socialisti=nem obdobju, in pove=anju dostop- Š janje, zvo=ni znak za vstajanje, vstajanje megle v do- in tudi ob našem obisku so bile na trgu razpostavljene lini. Besedo vstajati pa opredeljuje kot spravljati se iz kulise z nadnaravno velikimi faraoni in sfingami, ki so leže=ega ali sede=ega položaja v pokon=nega, sprav- zve=er ali naslednji dan najbrž nastopali v Verdijevi ljati se v pokon=en položaj po spanju, po=itku in Aidi. Menda je doživetje operne predstave v veronski dodaja primere: plesalci so vstajali in se postavljali v areni veli=astno, a tudi nekoliko neudobno. Sedeži so vrsto, vstajati izza mize, vstajati iz postelje s pomo=jo kamniti, predstave trajajo po ve= ur, ve=eri pa so drugih, po=asi, previdno, trudno vstajati, od viharja hladni. Zato vam ob nakupu vstopnice prijazno sve- poleženo žito že vstaja, po budnici so za=eli vstajati, tujejo, da si izposodite blazino (seveda za ustrezno zjutraj težko vstaja, zgodaj, z dnevom vstajati.1 koli=ino evrov), in vas vprašajo, ali imate svoj naj- Vse, kar piše v slovarju, je =isto res, sama pa do- toplejši pulover mogo=e s seboj. Za notranjost dajam, da je vstajanje sredi no=i prava no=na mora. A amfiteatra žal nismo imeli =asa, sprehodili pa smo se to se dogaja vedno, ko Arhiv=kovi z Arhivskim društ- naokrog, poslikali novodobne rimske vojš=ake, ki so vom Slovenije odhajamo na strokovne ekskurzije. Tu- (spet za ustrezno koli=ino evrov) dovolili fotogra- di letos ni bilo ni= druga=e. Sredi no=i smo se zbirali firanje, živi kip Charlie Chaplin pa je nekaterim ob Zvezdarski 1, se krmežljavo pozdravljali, do=akali Arhiv=kovim damam pritisnil poljub=ek. še bolj zgodaj vstale Štajerce in nato v stanju dremež Seveda v Veroni ni mogo=e mimo Julijine hiše. Tu dremavhali2 do slovensko-italijanske meje. Pot nas je je vse posve=eno mladoletnima zaljubljencema —Julija vodila proti Lombardiji (Lombardia) in mestom Ve- naj bi bila stara 14 let, Romeo pa le kako leto ve= — rona, Cremona in Milano ter Emiliji - Romanji (Emi- celo makaron=ki v bližnji trgovinici so rde=e obarvani lia - Romagna) in Parmi. z rde=o peso in imajo obliko sr=ka. Na dvoriš=u je Lombardija je — se ve — dobila ime pò Langobardih, bronast Julijin kip, na steni pa balkon, ki pa naj bi bil ki so bili menda doma na zdaj švedskem otoku Got- previsoko za ljubezen, razen =e je bila Julija cirkuška landu. Ni znano, ali so bili Langobardi tudi bardi, za- artistica na trapezu, navajena viseti obešena za noge. gotovo pa z otoka Gotland prihaja ljudska posko=nica Romeo in Julija je ena od Shakespearovih tragedij, ki o jagodah, lilijah, vrtnicah, kadulji, poprovi meti in pogosto temeljijo na motivih italijanskih renesan=nih radosti srca.3 novel, prazgodba o sprtih družinah Cappulleti in Severni del Lombardije je gorat z najvišjim vrhom Montechi pa je delo Luigija da Porta iz Urbina. Ob Piz Bernina (4049 m), proti jugu so ledeniško pre- vhodu na dvoriš=e lahko obiskovalci puš=ajo svojim oblikovane doline z jezeri Como, Garda, Maggiore, ljubim in ljubicam zaljubljena sporo=ila v slogu: O Iseo, Orta in drugimi, še južneje pa prehaja v na- Romeo, %akaj si Romeo? / O=etu se, imenu odpovej, / =e ne, plavljeno Padsko nižino. V gorskem svetu prevla- priseg, da si ljubi moj, / in jat^ ne bom ve= Capuletova dujejo živinoreja, gozdarstvo, pridobivanje elektrike, v (Novakova, Petri=eva itd.).4 predgorju sadjarstvo in vinogradništvo, v ravninskem V Veroni smo si ogledali še trga Erbe in Signori z delu pa kmetijstvo in industrija. Gotovo ni znano renesan=nimi pala=ami, srednjeveškimi meš=anskimi vsakomur, a Lombardija je tudi dežela riža in najve=ja hišami, gotske nagrobne spomenike družine Scaligeri, pridelovalka riža v Evropi. In seveda povsod tudi med njimi Cangrandeja I. (Velikega psa), na vrhu turizem. Ve=ja mesta so Milano, Brescia, Bergamo, spomenika sede=ega na konju z blaženim nasmeškom Cremona, Pavia, Mantova in Monza. na ustih. Ni =udno — mož je bil zavetnik umetnosti in Mi smo se na svojem popotovanju najprej ustavili posebej Dantejev zaš=itnik, ta pa mu je posvetil naj- v Veroni. Mesto slovi kot eno najbolj ljubkih in manj kruti del Božanske komedije, Nebesa. V Ca- vabljivih mest v severni Italiji in leži ob reki Adiži stelvecchiu, ki je trdnjava in nekdanji sedež Scali- (Adige). Trg Bra obvladuje eden najve=jih in najbolje gerijev, pod katerimi je Verona doživela svoj vrhunec, ohranjenih rimskih amfkeatrov, ki sprejme okrog je zdaj umetnostni muzej z deli beneške in veronske 20.000 gledalcev. Poleti poteka v njem operni festival šole in ne muzej pridobivanja vecchie, kot so na- migovali nekateri navzo=i. Pokukali smo tudi v naj- 1 Slovar slovenskega knjižnega jezika V, Ljubljana 1991, str. lepšo romansko cerkev v severni Italiji, cerkev sv. 556. Žena s prelepimi reliefi s svetopisemskimi zgodbami 2 Dreme^, stanje med budnostjo in spanjem (prebudil se je iz na portalu in =rnim škofom Zenom v notranjosti. jutranjega dremeža, nihal je med dremežem in budnostjo, Turisti=ni vodniki pripovedujejo, da Italija pridela prijeten, rahel dremež, zbuditi se iz gospodarskega dre- najve= vina na svetu in da je Verona znana po naj- meža); želja, potreba po spanju (dremež se me polaš=a, ve=jem italijanskem vinskem sejmu in starinskih vin- otresti se mu=nega dremeža). Dremavhati, zadovoljno dre- mati (stražarji so dremavhali v toplem bunkerju). Slovar skih lokalih, imenovanih osteria, a mi smo samo hiteli slovenskega knjižnega jezika I, Ljubljana 1970, str. 492. -' Švedska ljudska, priredil Hugo Alfven: Folkvisa fran Got- land (Ljudska z Gotlanda). Kot =lanica Akademskega pev- skega zbora France Prešeren Kranj sem jo prepevala tudi 4 Svetovna književnost I, Izbrana dela in odlomiti, Ljubljana sama. 1962, str. 227, prevod Oton Zupan=i=. 374 O delu Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 29 (2006), št. 2 Arhiv=kovi se zvedavo razgledujejo po cremonskem Ob=inskem trgu. Foto: M. Hafner. od enega do drugega kulturnozgodovinskega spome- zdaj je v mestu še 60 goslarskih delavnic, ki izdelajo nika, zato vam lahko naštejem samo nekaj vin s tega 800—1.000 violin na leto, tu so tudi najboljša evropska vinorodnega obmo=ja, da boste vedeli, kaj piti, ko šola za izdelovanje violin La Bottega ter Stradivarijev boste (naslednji=) obiskali Verono: prosecco, soave, in mestni muzej, oba polna violin. Cremona je res bardolino, valpolicel. glasbeno mesto, tu je bil namre= rojen tudi Claudio Pot smo nadaljevali proti mirnemu, provincial- Monteverdi.6 nemu, a bogatemu kmetijskemu in trgovskemu sre- Z že dodobra utrujenimi nogami smo se zatekli v diš=u, mestu Cremona ob reki Pad, si na srednje- varno zavetje hotela Forum, pojedli okusno ve=erjo z veškem Ob=inskem trgu (Piazza del Comune) ogle- obveznimi al dente kuhanimi testeninami, jo poplak- dali romansko stolnico in torazzo, najve=ji srednje- nili z lambruscom, moscatom ali albano, jo še neko- veški zvonik v Italiji, visok 112 metrov. A Cremona je liko nadgradili z doma=o štajersko kapljico in se po- najbolj znana in znamenita zaradi izdelovalcev glasbil, razgubili po preno=iš=ih. V zavetju sv. Hilarija v kraju predvsem violin. Tri stoletja so v mestu delovali Sant Ilario d'Enea blizu Parme smo mirno prebili no=. goslarji iz družin Amati, Guarneri in Stradivari.5 Tudi Mirna je bila no=, mirni smo bili tudi mi in naš so- potnik, dvanajsti brat, sicer krvni brat desetega brata, Od Amatijev so znani Andrea, sinova Antonio in Giro- je ugotovil, da smo kot pravi penzionisti. Kar nam ni lamo ter vnuk Nicola. Andrea je za izdelavo glasbil upo- prav v =ast, dodaja mravlja. rabljal prvo vrstne materiale, med drugim posebne vrste Drugi dan smo osvojili Parmo ob reki Parma, eno smreke z obronkov Alp in javorja iz Dalmacije in Bosne, ve=jih mest v Emiliji - Romanji, vzdolž ceste Via lak pa je izdeloval iz smol, uvoženih iz =ezmorskih dežel. Emilia, ki že dve tiso=letji povezuje italijanski sever in Ohranjenih je le nekaj njegovih izdelkov, med drugim jug. Dežela pokriva južni del Padske nižine do violina iz leta 1564, ki je bila sprva last francoskega kralja Karla IX. Leta 1570 je izdelal tip violine, cenjen še zdaj, vznožja Apeninov. Prebivalci se preživljajo z inten- njegov vnuk Nicola pa je leta 1625 zaslovel z modelom, zivnim poljedelstvom (žito, sladkorna pesa, povrt- imenovanim grande Amati. Pri njem se je izu=il Andrea, nine, sadje), živinorejo in industrijo. za=etnik družine Guarneri, ki je leta 1670 ustanovil svojo Petkov dopoldan je bil sicer namenjen ogledu delavnico. Izdeloval je violine, viole, violon=ele, lutnje in državnega arhiva, a je naneslo, da so Italijani prav tisti kitare. Družinsko delavnico so nadaljevali sinovi in vnuki: petek slavili državni praznik v spomin na 2. junij sin Pietro I. je v Mantovi izdeloval teorbe (velika basovska lutnja hruškaste oblike z dvema vratovoma), harfe in lutnje, Giuseppe I. je prevzel o=etovo delavnico, najslav- 600 violin, 50 violon=elov, 3 kitare in 3 harfe. O=e Stra- nejši pa je postal vnuk Giuseppe IL, ki je izdeloval violine divari je imel vsak instrument, preden ga je dokon=al, me- s svetlejšim in mo=nejšim zvokom in ga je proslavil sec dni v svoji spalnici, da so mu v tem =asu njegove sanje najslavnejši violinist vseh =asov Nicolo Paganini. Antonio vdihnile dušo. Stradivari — goslaril je kar 68 let — in njegova sinova so Claudio Monteverdi (1567—1643), napisal je prvo umet- izdelali okrog 1.100 instrumentov, ohranjenih pa je okrog niško popolno opero v zgodovini Orfej. ARHIVI 29 (2006), št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 375 1945, ko so se na referendumu odlo=ili, da Italija ne verza, visoke šole, raziskovalne in kulturne ustanove. bo ve= monarhija, ampak republika. Povem še o za- Splošno mnenje je, da je Milano po zunanjosti najbolj nimivem naklju=ju. Ko smo pred osmimi leti in dnem evropsko italijansko mesto in po mnenju nekaterih (1. junija 1998) Arhiv=kovi popotovali po Švici, na- južno predmestje Pariza. tan=neje po Zürichu, smo nameravali obiskati tudi V enem popoldnevu žal ni mogo=e niti bliskovito zuriški mestni arhiv. A glej ga, zlomka, bil je zaprt — preleteti vseh umetnostnozgodovinskih in kulturnih zaradi praznika. Bil je binkoštni ponedeljek. znamenitosti. Tu so številni muzeji in galerije (Brera, Tako smo imeli ve= =asa za oglede drugih zani- Ambrosiana, pinakoteka, Poldi Pezzoli, muzej anti=- mivosti in znamenitosti, teh pa je v Parmi v izobilju: nih umetnosti), cerkve (katedrala, sv. Ambrozija, Mi- pala=a Pilotta z narodno galerijo, arheološkim muze- lostne Matere Božje), gledališ=a (Scala), gradovi (Sfor- jem in lesenim gledališ=em Farnese, operna hiša, ro- zesco). Slovita in razvpita da Vincijeva Zadnja ve=erja manska stolnica in osmero kotna krstilnica iz 12. oz. (Ultima cena), stenska slika v nekdanji obednici do- 13. stoletja, cerkvi sv. Janeza Evangelista in Marije v minikanskega samostana Milostne Matere Božje, je še ogradi (Madonna della Steccata), park Ducale, vedno polna ugank. Prikazuje trenutek po tem, ko je pokukali smo tudi na prostor ob parku sv. Pavla, kjer Kristus napovedal izdajstvo in ustanovil evharistijo; naj bi se "dogajala" Stendhalova Parmska kartuzija. na to kažeta razkosani kruh in njegova roka, ki sega Popoldne smo obiskali še bližnji Fontanellato s po kelihu z vinom. srednjeveškim gradom, obdanim z vodnim jarkom, si Ženski pogledi tudi ne morejo kar mimo neštetih ogledali nekakšno "opti=no prakamero" in se na bliž- trgovin z obla=ili, modnimi dodatki in vsakršnim nji farmi oskrbeli z zna=ilnimi parmskimi dobrotami, luksuznim blagom. "Najtrgovine" so sicer zbrane v t. parmezanom in parmskim pršutom. i. zlatem =etverokotniku, a že na sprehodu skozi galerijo Viktorja Emanuela, pod arkadami v slogu belle epoque, se ponujajo same prvorazredne trgovine in kavarne. Tu je doma "alta moda"! A neka malen- kost kvari brezskrbno pohajkovanje po trgovinah; tisto, kar imamo v žepih, je vedno nekoliko (kar precej!) pretanko in naše kredi me kartice žal nimajo zlatega bleska. Zato se zadovoljimo z duhovno hrano in si na Stolnem trgu, ki je geometrijsko središ=e Milana, ogledamo najve=jo gotsko stavbo v Italiji in eno najslavnejših in najve=jih cerkva na svetu,7 katedralo sv. Lovrenca. Ze suhoparni števil=ni podatki so ve- li=astni: dolžina 157 metrov, 135 stolpov in stolpi=ev ter najvišji s pozla=enim Marijinim kipom (108 met- rov), 2.245 kipov in kipcev. Stavba je gozd koni=astih Nemesto razglednice: pozdrav •% debele parmezana. Foto M. stolpi=ev in zapletenega okrasja in po mnenju Marka Hafner. Twaina prava pesem iz marmorja. Pohvaliti je po- trebno Italijane, saj so jo že skoraj v celoti o=istili, z V sobotno jutro smo se zbudili s pogledom na gradbenimi odri je obdano le še pro=elje. V notranjost zasnežene Apenine in rade volje smo se obrnili nazaj vodi 5 portalov z bronastimi vrati, ki prikazujejo proti severu, proti Padski nižini. Ko smo spet prešli milanski edikt, življenje sv. Ambroža, milanskega Pad, smo si blizu Pavie ogledali Pavijsko kartu^jo zaveznika,8 zgodovino milanske komune, zgodovino (Certosa di Pavia) na nekdanjem loviš=u družine Vis- stolnice in osrednja Marijino življenje. Petladijska conti. Kartuzijsko cerkev so si namre= Viscontiji za- notranjost je sorazmerno pusta; mogo=e se je pov- želeli imeti za svojo grobnico. Pod budnim o=esom zpeti tudi na streho in se ob jasnem dnevu brez megle "hišnega" vodnika smo si ogledali cerkev, samostan s razgledati prav do Matterhorna. prekrasnimi križnimi hodniki, "v žnorco" urejene Na Stolnem trgu so se med našim obiskom na vrtove, okrog 30 samostanskih hišic in tudi skrajno velikem odru zbirali mladi kitaristi na nekakšni ki- asketsko notranjost ene izmed njih. Ker se nam je prav tu tudi nekoliko skujal avtobus, smo to izrabili za krajši po=itek pred naskokom na Milano. Milanska katedrala je po velikosti tretja na svetu. Prva je Milano je drugo najve=je italijansko mesto, modna, bazilika sv. Petra v Rimu, druga pa seviljska katedrala. oblikovalska in finan=na metropola, mo=no industrij- ° Sv. Ambrož, tudi Ambrozij, goduje 7. decembra. Njegovi atributi so: panj, knjiga, pero, golob, bi=, otrok v zibki, sko središ=e z avtomobilsko, elektrotehni=no, strojno, model cerkve. Bil je tudi glasbenik; zložil je ve= himen in je kemi=no, tekstilno in živilsko industrijo. V mestu do- za=etnik t. i. ambrozijanskega korala. Pokopan je v cerkvi mujejo mednarodni letališ=i, državna in katoliška uni- sv. Ambroža v Milanu. 376 O delu Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 29 (2006), št. 2 tariadi in videti so bili kot Kitaristi vseh de^el, ^dru^ite sel posebna zelenjavna juha (busecca), tele=ja kost z Na odru je bilo namre= prostora za vsaj 500 ljudi. mozgom in mesom, rižem in omako (osso bucco), Njihovega igranja nismo do=akali in smo se raje klobase (salsicce), polenta (polenda), boži=na specia- podali na ogled zunanjosti enega najve=jih in naj- liteta s sadjem in rozinami (panettone), sir gorgonzola slavnejših opernih gledališ= na svetu in s 3.600 sedeži in — ne bi verjeli — milanski kotleti (tele=ji kotleti z najve=jega v Evropi, milanske Scale.9 Zgrajena že leta jajcem in sirom; cotolette alla milanese), veliko bolj 1778, si je pridobila ugled šele v 19. stoletju s pre- znani kot dunajski zrezki. Ob hrani pa seveda ne gre mierami oper Rossinija in Donizettija. Tu so delovali brez dobrih vin; tu so njihova imena: oltrepò pavese, taki glasbeni magi, kot so Arturo Toscanini, Claudio san Colombano, pino, rosso di Franciacorte, lugana, Abbado in Riccardo Muti. groppello, buttafuoco, barbacarlo, grumello, valgella, Nato smo se po glavni promenadi, kjer naj bi bila sasella. Želim vam dober tek in na zdravje! postavljena velika razstava Leonarda da Vincija t v italijanskem jeziku pomeni stopnice, lestev, lestvico, kar nekako napeljuje na glasbo, a milansko gledališ=e je njegova ustanoviteljica Marija Terezija imenovala po Bea- trice Regini della Scala, soprogi Barnaba Visconüja. m Prvi zmagovalec Monze, leta 1922, je bil Pietro Bordino s fiatom 804, zadnji, leta 2006, pa Michael Schumacher. http://www.monzanet.it, http://www.formulal .com (uporabljeno 23. 10. 2006). Priprava: na maslu ope=emo riž, dodamo kostno juho z 12 Marija Hernja Masten, Zgodovinski arhiv Ptuj, tudi tu- mozgom in žafran; preden ponudimo, dodamo še maslo in risti=na vodnica, in Andrej Nared, Arhiv Republike Slo- parmezan. venije, tudi tajnik Arhivskega društva Slovenije. ARHIVI 29 (2006), št. 2 O delu arhivov in zborovanjih 377 O delu arhivov in zborovanjih Komunizem v arhivskih depojih da bi odkrili, ali so bili povezani s STASI-jem. Zelo (Primer vzhodne Nem=ije in Slovaške) malo so jih zaposlili iz nekdanje Zahodne Nem=ije. Niso želeli zbujati vtisa, da je Zahodna Nem=ija iz V zadnjih letih so v ve=ini nekdanjih evropskih preteklega ideološko-politi=nega spopada izšla kot komunisti=nih držav poskrbeli za ustrezno vrednote- zmagovalka. Prevladalo je mnenje, da so se Vzhodni nje arhivskega gradiva iz obdobja totalitarizma. Nemci sami rešili komunizma, zato naj tudi sami "ob- Koli=ina gradiva je odvisna tudi od tega, kako hiter je ra=unavajo" s svojo preteklostjo. bil prehod iz komunizma v demokracijo in v kolikšni Po sedanji nemški zakonodaji si lahko vsak nek- meri je novim demokrati=nim oblastem uspelo pre- danji vzhodnonemški državljan ogleda svojo policij- pre=iti uni=enje dokumentarno-arhivskega gradiva ko- sko kartoteko oz. dosje iz obdobja komunizma. Pra- munisti=nih tajnih služb in policije. V okviru Sektorja vico ima izvedeti, kdo ga je ovajal, ter si ogledati kar- za popravo krivic in za narodno spravo — deluje v toteko svojega ovaduha, ne more pa si ogledovati kar- okviru Ministrstva za pravosodje RS — smo konec totek drugih oseb, ki so jih ovajali. Seveda so se v lanskega in v za=etku letošnjega leta obiskali nekatere Vzhodni Nem=iji bali izbruha revanšizma in medse- od teh ustanov v Nem=iji in na Slovaškem ter z njimi bojnih obra=unavanj med sosedi in znanci, ki bi bili navezali stike, da bo mogo=e znanstveno sodelovanje. posledica odprtja tajnih arhivov, tako da bi državljani Ker so bili ti obiski zanimivi tudi z arhivskega vidika, zvedeli, kdo je koga ovajal. Vendar se to kljub ne- se zdi primerno nekatera dejstva predstaviti tudi v tej katerim zelo ko=ljivim okoliš=inam, ko se je izkazalo, publikaciji. da je npr. mož ovajal ženo in narobe, ni zgodilo. Na splošno prevladuje zadovoljstvo, ker so te arhive od- prli. Arhiv centrale STASI-ja je v mogo=ni stavbi v Pri organizaciji, delu in razvitosti raziskav ter (nekdanjem) Vzhodnem Berlinu; tam imajo arhivske ohranjenosti arhivskih virov na tem podro=ju je vo- depoje in razli=ne oddelke. Med drugim je tam tudi dilna Nem=ija. Po padcu Berlinskega zidu novembra prostor, v katerem hranijo centralno kazensko evi- 1989 in še pred združitvijo Nem=ije jeseni 1990 se je denco. Ta obsega ve= kot 900.000 eviden=nih karto- postavljalo vprašanje, kaj bo z arhivi vzhodnonem- nov kazensko preganjanih posameznikov v nekdanji ških državnih organov. Spomladi 1990 je ljudstvo s NDR. Imajo tudi arhiv s kartotekami formalnih in spontanim vdorom na sedež STASI-ja prepre=ilo neformalnih sodelavcev STASI-ja. V njem lahko pre- uni=enje arhiva te zloglasne tajne službe. beremo zelo zanimive zgodbe in karakteristike tako Se pred združitvijo (avgusta 1990), je vzhodno- ovaduhov kot o ovajanih. Med zanimivostmi je treba nemški parlament sprejel odlo=itev o odprtju spisov omeniti še nekdanji posebni oddelek za tajno kon- tajne službe STASI. Januarja 1991 je zvezni parlament trolo pisemskih pošiljk. Njegova posebnost je STASI- (Bundestag) sprejel zakon o gradivu nekdanje Službe jev izum: poseben stroj za odpiranje in ponovno državne varnosti. Ze oktobra 1991 je v Berlinu za=el zapiranje pisemskih kuvert. Ko je prišla kuverta iz delo pooblaš=enec zvezne vlade za dokumentacijo "obdelave" ni bilo na njej nobene sledi morebitnega Službe državne varnosti nekdanje NDR (Bundes- odprtja in branja vsebine, tako da je imel naslovnik beauftragten für die Unterlagen des Staatssicherheitsdienstes der ob=utek, da je še nedotaknjena. ehemaligen DDR), in postavil temelje za "Gauckov S skupno 180 km arhivskega gradiva je to eden inštitut"; tako se danes neuradno imenuje po Joachi- najve=jih nemških arhivov. mu Gaucku, prvem direktorju tega urada. Od januarja 1992 imajo nekdanji državljani NDR prek opolno- Slovaška mo=enca nemške vlade dostop do podatkov, ki so jih o njih zbirali v komunizmu. Arhivi pa so odprti za Na Slovaškem imajo Oddelek za dokumentacijo znanstveno raziskovanje, seveda ob izpolnjevanju po- zlo=inov komunizma, ki deluje v okviru ministrstva za gojev, ki jih dolo=a zakon, predvsem v zvezi z va- pravosodje Republike Slovaške in samostojno doku- rovanjem osebnih podatkov. Izdajajo tudi svoje pu- mentarno-raziskovalno institucijo Inštitut narodnega blikacije. spomina (Ustav pamäti naroda). Ti dve slovaški usta- V uradu zaposlujejo v glavnem državljane nek- novi sodita skupaj z nemškim Gauckovim inštitutom danje NDR, prej pa jih seveda "varnostno" preverijo, in podobnim inštitutom na Poljskem med najbolj 378 O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI 29 (2006), št. 2 uveljavljene ustanove za preu=evanje komunisti=nega Inštitut ima okrog 60 zaposlenih, med njimi naj- obdobja v Vzhodni Evropi. ve= zgodovinarjev in arhivarjev. Med družboslovno Oddelek za dokumentacijo zlo=inov komunizma, izobraženimi zaposlenimi prevladujejo mladi, starejši ki ima sedež v stavbi slovaškega ministrstva za pravo- zaposleni pa imajo ve=inoma tehni=no-naravoslovno sodje v Bratislavi, je bil ustanovljen leta 1999. Sprva je izobrazbo. Šolali so se namre= v komunizmu in so se vklju=eval širok spekter raziskovanja komunisti=ne zato kot nasprotniki režima zaradi strožjega prever- preteklosti, po letu 2003, ko je bil lo=en od njega oz. janja "idejno-politi=ne" primernosti pri družboslovcih na novo ustanovljen Inštitut narodnega spomina, pa odlo=ili raje za študij naravoslovja ali tehnike. se posve=a zgolj preu=evanju vpliva in poseganja Skladiš=ni prostori arhiva inštituta se nahajajo v komunisti=nega režima na pravosodje. Vodja oddelka najetih prostorih denacionaliziranega salezijanskega je ing. Jan Bicko. Inštitut narodnega spomina pomeni zavoda v Bratislavi. V njem hranijo okoli 3,2 km ar- nadgraditev dela, za=etega v okviru omenjenega od- hivskega gradiva (od tega 1,5 km tajnega gradiva) in delka za dokumentacijo zlo=inov komunizma. Zato je bogato knjižnico z okoli 60.000 izvodi knjig. Gre za na Inštitutu zaposlenih veliko nekdanjih uslužbencev knjige in =asopise iz nekdanjih specializiranih marksi- ministrstva za pravosodje. Inštitut ima upravni svet z sti=nih knjižnic ter knjige, ki so bile v =asu komu- devetimi =lani; predsednika in štiri =lane imenuje nizma prepovedane oz. nedostopne širši javnosti. slovaški parlament, po dva =lana pa imenujeta vlada Med njimi najdemo celo angleški Fodorjev turisti=ni in predsednik države. Mandat =lanov je šest let. vodnik po nekdanji Jugoslaviji iz leta 1975. Inštitut ima zelo razvejano dejavnost in pristoj- nosti, saj ima med drugim izklju=no pravico hraniti in omogo=ati javnosti oz. zainteresiranim posamezni- kom ter raziskovalcem dostop do dokumentov, ki so nastali v okviru delovanja slovaških republiških var- nostnih, notranjih ter zunanjih obveš=evalnih služb in obrambnih organov v obdobju komunizma od 1948 do 1989. To pomeni, da gradiva teh organov ne hrani državni arhiv tako kot pri nas Arhiv Republike Slo- venije, ampak poseben oz. specializiran arhiv znotraj tega Inštituta. Sicer pa se Inštitut ukvarja z mno- ži=nim kršenjem =lovekovih pravic na Slovaškem v obdobju 50 let, in sicer od srede aprila leta 1939, ko je bil v takratni Tisovi Slovaški sprejet pni zakon o pre- ganjanju Judov, pa do žametne revolucije novembra 1989, ko je padel komunisti=ni režim. Inštitut je raz- deljen na tri sekcije: arhivsko, elektronsko-informa- cijsko in sekcijo za pravne analize ter raziskavo do- kumentov. Arhivski depoji v Ustanovi narodnega spomina (foto M. G.) V okviru Inštituta deluje tudi oddelek za doku- mentiranje ustnih izpovedi politi=nih zapornikov in disidentov. Imajo odli=no opremljen in organiziran videostudio z videomontirnico; vse izpovedi snemajo snemajo na kaseto VHS. Police s knjigami i^ nekdanjih marksisti=nih knjižnic (foto: M. G.) ARHIVI 29 (2006), št. 2 O delu arhivov in zborovanjih 379 Švicarja iz Državnega arhiva kantona St. Gallen in Državnega arhiva kontona Zug ter midve iz Arhiva Republike Slovenije. Po uvodnem pozdravu direktorja šole dr. Rainerja Polleya, ki je posebej poudaril zadovoljstvo zaradi slo- venske udeležbe in se ob tem spomnil dobrega so- delovanja z dr. Jožetom Zontarjem in mag. Vladimir- jem Zumrom, je sledila predstavitev predavateljev in udeležencev ter pri=akovanja. Za lažjo uskladitev naših vedenj o elektronskih dokumentih smo se najprej vprašali, kaj je elektronska dokumentacija, kaj je pri elektronski dokumentaciji »druga=e«, kakšne posledice prinaša za arhivsko delo. Odgovore smo poskušali poiskati skupaj, z delom po skupinah, zato se je znotraj skupin razvila živahna ]/ideostudio, v katerem snemajo izpovedi razprava o žgo=i problematiki, ki je pripomogla tudi k disidentov (foto M. G.) medsebojnemu spoznavanju. Hkrati je bila to osnova za nadaljnje delo. Ob posameznih temah sta preda- Inštitut izdaja tudi svojo publikacijo "Pamät naro- vatelja ves =as svoje podajanje snovi primerjala z da — nacizmus a komunizmus vo svojej epoche" (Na- našimi idejami. rodov spomin - nacizem in komunizem v njuni dobi). V nadaljevanju je dr. Christoph Popp predstavil V njej objavljajo zanimive in strokovno izredno ka- osnovne funkcionalnosti DMS (Document Manag- kovostne =lanke notranji in zunanji sodelavci tega in- ment System), vklju=no z zgodovinskim razvojem od štituta. srede 80. let 20. stoletja in ob prakti=nem primeru Kar zadeva pridobivanje arhivskega gradiva, imajo prikazal, kako so v Mestnem arhivu v Mannheimu na Slovaškem podoben problem, kot ga imamo v Slo- uvedli informacijski sistem za upravljanje dokumen- veniji v zvezi z t. i. federalnimi fondi. Sloveniji prvi= predstavila dr. Andrea Hänger iz Zvez- stopenjski predmetni hierarhiji za dokumente, mape nega arhiva v Koblenzu.1 Govorila je predvsem o in datoteke; na vsaki ravni so definirani metapodatki. pomenu in zgodovini koncepta ter dveh razli=icah Definiran niz metapodatkov je mogo=e prenesti tudi koncepta; za=etki segajo v leto 1996, drugo, iz- v shemo XML (extensible Markup Language). Tako boljšano verzijo, pa so oblikovali v letih 2003/2004. ga lahko dobavitelji informacijskih tehnologij vklju- Na seminarju v Marburgu smo izvedeli ve= podrob- =ijo v sisteme za upravljanje elektronskih dokumen- nosti v zvezi z njegovo strukturo in se tako posvetili tov. razli=nim fazam t. i. življenjskega cikla dokumenta, Seminar se je kon=al s sproš=eno diskusijo o na- tudi nastanku, avtorizaciji, dovoljenjem za izdajo, iz- štetih konceptih. Glede na povedano so ostala odprta daji in kon=no ponovni obravnavi ali odlogi ter arhi- še številna vprašanja, na katera tudi predavatelja nista viranju. Koncept DOMEA namre= uvaja zelo po- našla kon=nega odgovora. To je razumljivo, saj digi- droben postopek izlo=anja in arhiviranja elektron- talna doba ne prizanaša nikomur. Vse nacionalne ar- skega gradiva, vendar za zdaj še ni uveden v arhivsko hivske stroke se sre=ujejo s podobnimi problemi tako prakso.2 v Nem=iji tudi v Sloveniji, Švici, Franciji ali Angliji. Zadnja tema tokratnega seminarja so bili Meta- Vsi potrebujemo novo znanje in izkušnje s tega podatki in uporaba teh. Tako kot pri drugih elementih podro=ja, cilj pa je vsem isti: na eni strani =im boljše elektronskega poslovanja smo si tudi tu najprej sodelovanje med ustvarjalci elektronskih dokumetov zastavili vprašanje, kaj metapodatki so in zakaj se in arhivi ter na drugi strani uspešno in dolgoro=no uporabljajo. Pri tem smo ugotovili, da so metapodatki arhiviranje le-teh. še posebej pomembni za elektronske dokumente oz. za elektronsko poslovanje. Tako smo se dotaknili že Sudana Feliâjan Brato-^ omenjenega koncepta DOMEA. Le-ta temelji na tri- Maja Gomba= Ve= o tem glej: Andrea Hager, Funkcionalne zahteve za upravljanje z e-arhivi in arhiviranje: Nemški koncept DOMEA. Tehni=ni in vsebinski problemi klasi=nega in elek- tronskega arhiviranja. Zbornik referatov % dopolnilnega izobra- Ževanja. Maribor 4/2005, št. 1, str. 101-106. Ve= o tem: http://www.kbst.bund.de. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 381 Ocene o publikacijah in razstavah ELEKTRONSKI dokumenti : priro=nik za arhi- viste. [Pripravil] Mednarodni arhivski svet, Komite za dokumente v elektronskem okolju ; prevod iz an- gleškega jezika Sonja Jager in Natalija Glažar. Ljub- /C\ ljana : Arhiv Republike Slovenije, 2006,100 strani. (S) MEDNARODNI AftWVSW SVET Mednarodni arhivski svet je izdal kot številko 16 v ICA seriji Študije publikacijo z naslovom Elektronski do- kumenti: priro=nik za arhiviste. Po naslovu bi sklepali, da je namenjen predvsem arhivski strokovni javnosti, vendar je uporabnost veliko širša. 100 strani formata B5, lahko v njem najdejo uporabne ELEKTRONSKI DOKUMENTI: napotke vsi tisti, ki se pri svojem delu kakorkoli F=J ••••••• » «HVtSIE sre=ujejo z elektronskimi dokumenti, dejavnostmi, namenjenimi dolgoro=ni hrambi in uporabi ali njiho- vimi sistemskimi ter organizacijskimi rešitvami. 1=3 •••• • ••••• v •••••••• OHOLU Priro=nik je predstavljen kot rezultat skupinskega dela =lanov komiteja za dokumente v elektronskem okolju pri Mednarodnem arhivskem svetu. Ta se je v svojem mandatu od leta 2000 do leta 2004 ukvarjal s £ celostno problematiko elektronskih oblik dokumen- tov, in to predvsem z arhivskega strokovnega stališ=a. APR* 2005 Vsebina publikacije je bila pripravljena v angleškem jeziku in je bila leta 2005 predstavljena strokovni jav- 3 nosti na spletni strani Mednarodnega arhivskega sve- ta. Leta 2006 so v Arhivu Republike Slovenije poskr- beli za prevod v slovenski jezik. Delo sta prevedli Sonja Jager in Natalija Glažar, strokovno recenzijo Po uvodnem, prvem poglavju — v njem je pred- besedila pa so pripravili Gorazd Pereni=, Darija Plevel stavljena metodologija podajanja snovi — je v drugem in Olga Pivk. Njegova vsebina je postala neposredno našteta uporabljena strokovna terminologija. Ta ni dostopna slovenski arhivski strokovni javnosti tako v niti obsežna niti preve= poglobljena. V njej so raz- klasi=ni kot tudi v elektronski obliki na spletni strani loženi pojmi: arhivska funkcija, dokument, struktura, Arhiva Republike Slovenije. kontekst in metapodatki ter elektronski sistemi za Posamezna poglavja priro=nika so pripravili pri- hrambo dokumentov. Podrobnejše branje vsebine te- znani strokovnjaki za upravljanje elektronskih doku- ga poglavja pokaže, da bi bilo dobro dodati še kakšen mentov. Tako sta prvo in drugo poglavje z naslovom pojem ali posamezne pojme še poudariti. Tako pri Predstavitev in Temeljni pojmi in definicije delo nemškega arhivski funkciji pogrešamo poudarek na vrednotenju arhivista Michaela Wettengela. Ameriški arhivist Mi- kot pomembni strokovni dejavnosti, ali pri doku- chael Miller je avtor tretjega poglavja, poglavja ì/plivi; mentu ugotovitev, da ta ni zgolj dokaz o dejanju, govori o vplivih in strateškem nadzoru arhivistov pri ampak tudi dokaz o stanju ne=esa v =asu in prostoru. nastajanja dokumentacije. Švicarski arhivist Niklaus Tudi o kontekstu in metapodatkih bi bilo z arhivskega Bütikofer je napisal =etrto poglavje, Izvajanje sphtev \a stališ=a mogo=e še kaj dodati. A v komiteju so se že v hrambo dokumentov. To govori o uresni=evanju zahtev zgodnji fazi nastajanja vsebine odlo=ili, da z navede- za dolgoro=no hrambo elektronskih dokumentov. nimi opredelitvami pojmov omogo=ijo zgolj temeljno Kevin Ashly, zunanji svetovalec komiteja, zaposlen v razumevanje njihovih vsebin pri uporabi priro=nika, Ra=unalniškem centru Univerze v Londonu, je pripra- pisci besedil pa so tem usmeritvam le sledili. Kljub vil vsebino petega poglavja, poglavja z naslovom mnogim poenostavitvam se zastavljenemu cilju v smi- Dolgoro=na hramba. Norvežan Ivar Fonnes je avtor slu njegove "univerzalne uporabnosti" ni bilo prepro- šestega poglavja, poglavja Dostop. Kim Barata je pri- sto približati. S pripravljeno vsebino so skušali nago- pravila priloge in usklajevala nastajanje tega priro=- voriti posameznike iz razli=nih okolij, z razli=nim ar- nika. Andrew MacDonald je bil predsedujo=i komite- hivskim strokovnim znanjem in tradicijami, predvsem ju in urednik priro=nika. pa z razli=nimi realnimi možnostmi. 382 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI 29 (2006), št. 2 V tretjem poglavju so predstavljeni strateški po- skih ustanovah ohranjenih podatkovnih celot elek- stopki, s katerimi bi izboljšali kon=ne rezultate uprav- tronskih ali klasi=nih vsebin. ljanja dokumentov. Ti obsegajo od oblikovanja Na koncu priro=nika najdemo še seznam =lanov ustrezne politi=ne volje, uvajanja pravnega okolja, v odbora kot prilogo A in prilogo B z naslovom Do- katerem lahko dokumenti živijo svojo pravo življenje, damo branje. V njej so povzetki vsebin in spletni pa vse do oblikovanja razli=nih partnerstev pri reše- naslovi za dodatna branja po posameznih poglavjih. vanju problemov v zvezi z dolgoro=no hrambo in Lilijana Žnidarši= Gole=, Kapiteljski arhiv Ljub- \ "i '-:Ji|;i p-K';..r> ••• ljana, Inventar fonda, Zv. 1: fase. 1—60, Nadškofija Ljubljana, Arhiv, Priro=niki 3, Ljubljana 2006, 304 strani Dr. Lilijana Žnidarši= Gole= je izdala prvi zvezek inventarja fonda Kapiteljski arhiv Ljubljana, ki je sad njenega ve= kot desetletnega dela v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. V inventarju je sistemati=no popisala prvih 60 fasciklov fonda, v katerih je ohranjeno najstarejše in najdragocenejše arhivsko gradivo ljub- ljanskega stolnega kapitlja, ki izvira iz obdobja od leta 1394 do leta 1777. Ve=ina gradiva je iz obdobja od ustanovitve ljubljanske škofije in kapitlja v letih 1461— 1462 do srede 18. stoletja. Kratkemu nagovoru in zahvali sledi zelo natan=na ter slikovita predstavitev zgodovinskega razvoja ljub- ljanskega stolnega kapitlja od njegovih za=etkov do da- našnjih dni. Tako izvemo najpomembnejše podatke o tej ustanovi: kaj je stolni kapitelj, kakšne so njegove Lfli/ArtA Žnibarši= Gofec naloge, kako je kapitelj sestavljen ter kako deluje, kdo so kanoniki, kakšni so njihovi nazivi, pravice in dolž- nosti, kako so kapitelj v njegovi zgodovini zaznamo- Kapiteljski ary'w Ljubljana vala številna dogajanja in kako je vplival na okolje, v katerem je deloval. Historiatu ustvarjalca sledi historiat fonda. V njem je avtorica opisala na=ine urejanja in popisovanja fonda Kapiteljskega arhiva Ljubljana od tridesetih let 19. stoletja, ko je nastal pni popis 267 Shemati=nemu prikazu popisa listinskega in spi- fasciklov fonda, do današnjih dni. Sledijo seznam upo- sovnega gradiva (na obeh ravneh) sledi glavni del rabljenih kratic, skrbno izbrani seznam (objavljenih in inventarja, popis arhivskega gradiva. Natan=no izde- neobjavljenih) virov in literature (splošna in priro=na lani popis nam razkriva bogato vsebino fonda, v ka- dela ter posebna dela), v katerih je omenjen ljubljanski terem so shranjeni papeške bule potrditev novih stolni kapitelj ter pregleden in natan=en opis popisnih ljubljanskih škofov, spisi v zvezi z imenovanji oz. na=el in elementov popisa, na podlagi katerih je avto- posvetitvami škofov, gradivo kanoni=nih vizitacij, rica oblikovala inventar. Pri tem je treba omeniti, da vizitacij ad liminum, poro=ila o stanju škofij(e), proš- avtorica, kar zadeva inventar, lo=uje dve obliki popiso- nje in priporo=ila v zvezi s kandidaturami ljubljanskih vanja, ki sta ga dolo=ali dve osnovni zvrsti arhivskega kanonikov, konstitucije ljubljanskega stolnega kapitlja, gradiva v tem fondu: listinsko gradivo na pergamentu, vizitacij ski zapisniki, spisi o sinodah v Gornjem Gra- ki je bilo iz fonda izlo=eno in vklju=eno v že obstoje=o du in Ljubljani, gradivo o ljubljanskih cerkvah, gradi- listinsko zbirko Nadškofijskega arhiva Ljubljana, ven- vo samostana klaris v Ljubljani, uršulinskega samosta- dar je vklju=eno v pri=ujo=i inventar, ter spisovno gra- na v Ljubljani, fran=iškanskih samostanov v Ljubljani divo. Pergamentne listine, ki so bile iz fonda izlo=ene, in Nazarjah, kartuzijanskega samostana v Bistri, jezu- so primerno ozna=ene. Gradivo je popisano na dveh itskega kolegija v Ljubljani, beneficija BDM v meš- ravneh, kot posamezni dokumenti (pergamentne listi- =anskem špitalu v Ljubljani ter beneficija pri oltarju ne in spisovno gradivo) ter kot zadeve (spisovno gra- sv. Marije Magdalene v ljubljanski stolnici, gradivo divo s sorodno vsebino). Skupni popisni elementi v župnij Dob, sv. Peter pri Ljubljani, Mengeš, gradivo o inventarju so signatura (tehni=ne enote in popisne eno- škofijski posesti in premoženju ljubljanske škofije, te), =asovni obseg gradiva, =as (in kraj) nastanka, regest prepisi kupnih, kupoprodajnih in drugih listin, nor- oziroma vsebina popisne enote ter jezik. Za perga- malije, podelitve odpustkov in še veliko drugega, za mertne listine je avtorica uporabila še popisne elemen- zgodovino ljubljanske cerkve in širšo zgodovino zelo te: pravni status (izvirnik ali kopija), pisna podlaga, ime zanimivega arhivskega gradiva. izstavitelja (in overiteljev), ohranjenost pe=ata in obja- Knjigo zaklju=ujejo kazali osebnih in krajevnih va. Pri popisovanju zadev je upoštevala najnižjo in naj- imen ter povzetek v nemškem jeziku. Vodilo avtorici višjo številko popisne enote v zadevi, opisala skupno pri navajanju imen je bilo slovenjenje osebnih imen vsebino, popisala vsako posamezno enoto v zadevi po ter bolj ali manj o=itno slovenskih priimkov. Poslove- številkah z opisom vsebine, =asa (in kraja) nastanka. njenemu priimku v kazalu sledi v oklepaju ena ali ve= 384 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI 29 (2006), št. 2 oblik istega priimka, v katerih je izvirno omenjen v irano. Avtorica podrobneje z imeni predstavlja najpo- gradivu. Pri zapisovanju krajevnih imen je avtorica membnejše trgovce tistega obdobja ter izdelke in uporabljala današnje poimenovanje, identi=na krajev- blago s katerim so trgovali. na imena pa je dosledno natan=neje locirala. Pri danes Tretji del obsega =as druge polovice 19. stoletja in dvojezi=nih krajevnih imenih je v kazalu upoštevala je zaradi dobro ohranjenega arhivskega gradiva zelo tudi nemško oziroma italijansko poimenovanje. Knji- dragocen vir za prikaz ne le obravnavane tematike, go spremlja tudi bogato slikovno gradivo po izbiri ampak tudi arhitekturnega razvoja starega mestnega avtorice, ki ilustrira zgodovino kapitlja in vsebino ar- jedra. Prav tu so imeli trgovci svoje trgovine, ome- hivskega gradiva, predstavljenega v inventarju. njeni pa so tudi kramarji, ki so lahko prodajali le Z inventarjem fonda Kapiteljski arhiv Ljubljana dolo=eno kramarsko blago. smo dobili nov, temeljit in uporaben arhivski pripo- Zorka Skrabl je svoj prispevek predstavila v dveh mo=ek, za katerega avtorici =estitamo. poglavjih, in sicer najprej predstavlja pregled novo- Inventar je izdal Nadškofijski arhiv Ljubljana v meške trgovine in trgovstva od leta 1900 do 1945, v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije, založila drugem pa trgovino po letu 1945. pa Stolni kapitelj v Ljubljani in Nadškofija Ljubljana. V prvem delu poglavja avtorica predstavlja gospo- darski položaj Novega mesta v prvi polovici 20. stol. Danijela Juri=i7 Cargo in podrobni seznam 308 trgovcev, sejmarjev in kra- marjev na obmo=ju Mestne ob=ine Novo mesto ter deloma Kandije (v obdobju od leta 1900 do konca druge svetovne vojne), tudi vrsto trgovine in =as delovanja. Seznam je povzet po obrtnem registru, ki ga je vodilo Sreško na=elstvo oziroma Okrajno glavar- Zorka Skrabl, Meta Matijevi=: Novomeška trgo- stvo Novo mesto, obrtnih registrih Trgovinske in vina in trgovci: Razstava in katalog Zgodovinskega obrtne zbornice ter sodnih registrih Okrožnega so- arhiva Ljubljana, Enote za Dolenjsko in Belo krajino diš=a Novo mesto. Novo Mesto, Ljubljana 2005, 73 strani V nadaljevanju avtorica predstavlja gremij trgov- cev za politi=ni okraj Novo mesto, ki se je kasneje V prostorih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, preimenoval v Združenje trgovcev za srez Novo Enote za Dolenjsko in Belo krajino na gradu Grm v mesto. Novem mestu smo 18. oktobra 2005 odprli razstavo in predstavili spremljajo=i katalog avtoric Mete Ma- tijevi= (do leta 1900) in Zorke Skrabl (od leta 1900 do 1965), v katerem sta predstavili novomeško trgovino in trgovce. Po zanimivi in odmevni razstavi o bombardiranju dolenjske prestolnice je bila to že druga razstava, ki je na podlagi izvirnega arhivskega gradiva predstavila zaokroženo tematsko vsebino oziroma podro=je, ki pomeni zanimiv kamen=ek v mozaiku zgodovinske podobe Novega mesta. Vsebinsko sta razstava in katalog razdeljena na tri poglavja. V prvem delu poglavja Meta Matijevi= predstavlja kratek oris novomeške trgovine in trgovstva do leta 1900. Med razlogi za ustanovitev Novega mesta leta 1365 navaja, da so neposredno povezani tudi s trgo- vanjem. V nadaljevanju avtorica podrobno analizira vzpone in padce v razvoju trgovine in predstavlja vzroke, ki so privedli do tega (požari, epidemije kuge, Vojna krajina ...). Predstavljeni so tudi že prvi trgovci in trgovski izdelki ter blago, s katerim se je najpo- gosteje trgovalo. V drugem delu (namenjenem obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja, ko je zaradi potreb države in drugih institucij nastalo ve= seznamov), je razvoj trgo- vine mogo=e spremljati veliko podrobneje in kontinu- ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 385 V tretjem poglavju — trgovina po letu 1945 je v Dodatna popestritev in pomembna informacija pa je uvodu predstavljeno katastrofalno povojno gospodar- ta, da avtor navaja za posamezne kraje (=e je bilo pa= sko stanje; takrat je hud udarec doživela tudi trgovina. mogo=e) tudi število prebivalcev na podlagi ljudskega Podrobneje so našteti lokali, ki so bili uni=eni. štetja 1910 ter koliko je bilo Slovencev in koliko Sledili so reorganizacija trgovske mreže v na novo Nemcev. nastali državi, nacionalizacija, ustanavljanje Okrajnih V publikaciji so najprej predstavljeni kraji na avs- magazinov ... trijskem Koroškem. Uvodno razglednico iz tega V letu 1946 je bila ve=ina trgovin v Novem mestu sklopa predstavlja razglednica s faksimilom originalne še zasebnih (sledi seznam le-teh, glede na izbiro bla- listine z rezultati koroškega plebiscita, ki je bil 10. 10. ga), leta 1965 pa zasebne trgovine skoraj niso bile ve= 1920. Nato se za=enjajo vrstiti razglednice koroških omenjene. krajev: na prvi razglednici iz tega sklopa lahko vidimo Poglavitni problem trgovine obravnavanega ob- Ziljanke v narodni noši, nato kraj Gorice v Ziljski dobja vidi avtorica v premajhnih in neustreznih pro- dolini oz. Vinte=e pri Goricah, kjer se je rodil Matija dajalnah, zastarelih osnovnih sredstvih, slabi tehni=ni Majar Ziljski, avtor programa Zedinjene Slovenije iz opremi, pomanjkanju skladiš= ..., po drugi strani pa je leta 1848. V njegovi rojstni vasi je bilo leta 1910 vseh bila preskrba v tem =asu zelo nezadovoljiva, pomanj- 58 prebivalcev Slovencev. Sledi razglednica Bistrice kljiva in vprašljiva glede na kakovost. na Zilji, ki je v nemškem jeziku. Nato nemška raz- Sklep — Želimo si, da bi se ukvarjanje s tematskimi glednica Dobra=a, najvišjega vrha beljaških Alp. Po- sklopi, namenjeno krajevni zgodovini (domo- tem si od zahoda proti vzhodu sledijo prelepe koroš- znanstvu) v Novem mestu nadaljevalo, saj opažamo, ke vasice, ki imajo dandanes žal ve=inoma nemški da prav temu podro=ju zgodovine posve=amo pre- zna=aj, =eprav so bile še leta 1910 popolnoma ali v malo pozornosti. Zato naj bo današnji prispevek veliki ve=ini slovenske. Iz razglednic ni izvzeto niti spodbuda raziskovalcem in drugim ljubiteljem lokalne deželno glavno mesto Koroške Celovec; z razglednic zgodovine. spoznamo bogato športno in kulturno življenje celov- ških Slovencev pred prvo svetovno vojno. Tako so Brane Kozina objavljene razglednice s fotografijo telovadnega odse- ka "Orel" v Celovcu in tamkajšnjega prvega koroške- ga tamburaškega društva "Bisernica" ter fotografija uprizoritve gledališke igre Miklova Zala v Celovcu. Skratka, na podlagi razglednic lahko sklepamo, da se Milan Škrabec, Narod naš dokaze hrani: stare morajo danes koroški Slovenci bojevati za dvojezi=ne razglednice, Arhiv Republike Slovenije (Publikacije napise za tiste kraje, ki so bili še pred 90 leti povsem Arhiva Republike Slovenije. Katalogi; zv. 25), Ljub- slovenski. ljana 2005,120 strani V drugem delu publikacije pa so predstavljeni kraji iz Goriške, Trsta in Istre iz obdobja pred prvo sve- S tem naslovom, ki si ga je avtor istoimenske tovno vojno in med obema vojnama. Poleg razglednic razstave in publikacije Milan Škrabec sicer izbral iz krajev so objavljene tudi nekatere razglednice, ki gesla razglednice, ki jo je med vojnama izdal Klub koroških Slovencev Maribor, je Arhiv Republike Slo- venije konec leta 2005 izdal zanimivo slikovno pu- blikacijo, namenjeno predstavitvi starih razglednic slovenskih krajev, ki so danes v sestavu sosednjih držav, to je Avstrije in Italije. Kot ugotavlja avtor, je namre= pestrost razglednic zelo velika. V pomo= so lahko pri spremljanju razvoja turizma, politi=nih bo- jev, gospodarstva, arhitekture, videza in spreminjanja kulturne krajine, šolstva, vojaških dogodkov, društev, ... Glavni namen te razstave in publikacije je bil ob pomo=i zgodnjih razglednic prikazati obstoj Sloven- cev v pokrajinah, ki danes ne sodijo v okvir Republike Slovenije in niti ve= k slovenskemu narodnostnemu ozemlju. Vsaka razglednica je opremljena z nekakšno osebno izkaznico s temi elementi: =as nastanka oz. kdaj je bila razglednica odposlana, kdo je založnik, izdajatelj in fotograf. Za vsak kraj je najprej navedeno slovensko, potem pa nemško oz. italijansko ime. 386 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI 29 (2006), št. 2 prikazujejo italijansko propagando. Tako je že na za- =etku tega razdelka objavljena zanimiva razglednica, odposlana leta 1915, ki prikazuje koprsko mestno hišo s Triglavom v ozadju in barvno italijansko držav- ZA DOM IN ROD no zastavo v ospredju. To nedvomno jasno kaže ita- V spenniti na dagodeit v Prva=ini lijanske ozemeljske težnje v zvezi s takratnim avstrij- na4ansu Olrtia in Metode, S fuUJa skim Primorjem. Sledi razglednica "Odrešenega Ko- barida" iz leta 1916, z nacionalnega vidika pa sta najbolj "bole=i" dve razglednici: prva prikazuje mejni kamen med Italijo in staro Jugoslavijo na Triglavu, druga pa italijanskega vojaka, ki v popolni vojni opremi varuje rapalsko mejo (v ozadju Triglav). Nato sledi prikaz krajev v Soški dolini. Pomemben del zajema tudi prikaz Trsta, zlasti zgradb, ki so veliko pomenile tržaškim Slovencem tako s kulturnega kot gospodarskega stališ=a: npr. nova šolska stavba družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu pri Sv. Jakobu, mu stupitati Aram Ina Narodni dom v Trstu. Sledijo razglednice iz krajev v okolici Trsta (Op=ine, Nabrežina, Prošek, Sv. Križ, Devin, Repentabor). Na koncu so predstavljene še Prvi sestavek, sestavek Sv. Ciril in Metod, slo- razglednice Gorice (vse fotografirane še pred pusto- vanska blagovestnika, predstavlja njuno življenje in šenjem med 1. svetovno vojno), Steverjana in Zabnic delo. Brata Ciril (826/7-869) in Metod (815-885), ter Sv. Višarij. Grka iz Soluna, sta v šestdesetih in sedemdesetih letih Kot je bilo omenjeno že na za=etku, je avtor raz- 9. stol. delovala med Slovani na Moravskem in v stave in publikacije Milan Skrabar, pri zbiranju gradiva Panoniji. Pri širjenju krš=anstva sta v bogoslužju upo- sta mu pomagala Marko Koren=an in Zmago Tan=ic, rabljala slovanski jezik in glagolico; za to sta dobila recenzijo besedila je pripravil doc. dr. Boris Gole=. priznanje papeža Hadrijana II. Njuno delovanje je Publikacijo je izdal Arhiv Republike Slovenije, ki je bilo za Slovane velikega politi=nega, narodnostnega, pripravil v svojih prostorih tudi razstavo na to temo. kulturnega in verskega pomena. Sledi sestavek Ceš=enje sv. Cirila in Metoda na Slo- a Han=i= venskem v starejši dobi. Najprej so ju =astili predvsem Slovani, šele papež Leon XIII. pa je leta 1880 njun god zapovedal praznovati v katoliški Cerkvi na dan 5. julija. Pri nas je bilo ceš=enje živo ves =as, sredi 19. stol. ga je Jurij Rosa, Vlasta Tul, Ivanka Urši=: Za dom in pospeševal tudi Anton Martin Slomšek. S širjenjem na- rod. V spomin na dogodek v Prva=ini na dan sv. rodne zavednosti in vseslovanstva pa je dobilo njuno Cirila in Metoda, 5. julija 1920. Krajevna skupnost slavljenje še domoljubni, narodnobuditeljski in na Prva=ina in Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Prva=ina koncu tudi posvetni zna=aj. Tako je bila leta 1885 usta- 2006, 32 strani novljena narodnoobrambna organizacija Družba sv. Cirila in Metoda. Skrbela je za slovenske izobraževalne Ob krajevnem prazniku, ki ga v Prva=ini obele- ustanove tam, kjer šolske oblasti niso dovolile to- žujejo 5. julija, so v spomin na spopad med udele- vrstnih javnih ustanov. Delovala je na osnovi podruž- ženci procesije ob prazniku sv. Cirila in Metoda in nic, ki so zbirale sredstva za njeno delovanje. Sprva je karabinjerji na ta dan leta 1920 izdali publikacijo, ki je imela slogaški zna=aj, nato pa liberalnega. namenjena širši predstavitvi tega dogodka. O tem, kako je navdušenje nad solunskima bra- Sama publikacija je razdeljena na kratek predgovor toma raslo na Primorskem, prikazuje tretji sestavek: in dve glavni poglavji, prvo poglavje samo pa je raz- Ciril-Metodova praznovanja na Primorskem med leti deljeno na štiri samostojne sestavke. Predgovor je pri- 1880 in 1919. Slavja njima v =ast so bila najbolj speval Robert Cerne, predsednik sveta KS Prva=ina. razširjena v Trstu in na Goriškem. Postala so izraz Predstavil je vzroke za nastanek publikacije in njen narodne zavednosti in slave obeh svetnikov. Prazno- namen ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nje- vanja s kresovanji so potekala v številnih krajih v nem nastanku. obliki verskih obredov ali še pogosteje veselic. Nji- Prvo poglavje O Ciril-Metodovih slovesnostih sko- hovo organizacijo pa so prevzemale podružnice zi =as deluje kot daljši uvod, potreben za boljše razu- Družbe sv. Cirila in Metoda. Prva svetovna vojna je mevanje dogajanja in kot samostojno besedilo. Nastalo to dejavnost prekinila. je na osnovi literature, =asopisnih in arhivskih virov. V sestavku Ciril-Medotova slavja v Prva=ini do ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 387 dogodka leta 1920 je prikazano dogajanje na krajevni kaže napoved, kakšna bo politika Italije do Slovencev. ravni. V Prva=ini, kjer sta sv. Ciril in Metod soza- Ob takem ravnanju je bil požig Narodnega doma v vetnika, je bilo prvo znano slavje v njuno =ast leta Trstu dober teden po prvaškem dogodku, tj. 13. julija 1882. Oktobra 1887 je bila tu ustanovljena podruž- 1920, le vrh ledene gore. nica Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je v za=etku obsegala tudi sosednje kraje. Leta 1894 je nastala Miloš Fon samostojna prvaška podružnica in samostojna prvaš- ka ženska podružnica Družbe. Liberalno-klerikalni prelom je bilo =utiti tudi v Prva=ini. O tukajšnjih proslavah govorijo =asopisna poro=ila. Podobno kot drugod je tudi tu ustavila delovanje 1. svetovna vojna. 120 let Turisti=nega društva Ptuj - 1886-2006, Poglavje V Prva=ini, na dan sv. Cirila in Metoda, Zgodovinski arhiv na Ptuju, uredila Katja Zupani=, 5. julija 1920 obravnava ta dogodek. Dogajanje tega Ptuj 2006, 60 strani, razstava v refektoriju minorit- dne je mo= na kratko povzeti tako: italijanska zasedba skega samostana na Ptuju, avtorica Katja Zupani=, 16. Primorske po 1. svetovni vojni je prinesla strog režim, do 26. junij 2006 ki je vseboval raznarodovalne težnje. Zato se je Pri- morska pripravila na slavnostno po=astitev praznika 120-letnico Turisti=nega društva Ptuj je ob šte- sv. Cirila in Metoda; tako je bilo tudi v Prva=ini. vilnih prireditvah zaznamovala tudi publikacija, ki je Kraj je bil 5. julija 1920 slavnostno okrašen s izšla na pobudo Turisti=nega društva v Zgodovin- slovenskimi zastavami, doma=ini in ljudje iz sosednjih skem arhivu na Ptuju. Glede na to, da je ob 110 — krajev so se zbirali za procesijo k prvaški cerkvi. Ka- letnici društva Zgodovinski arhiv pripravil zelo od- rabin jer ji so v tem videli iredentisti=no manifestacijo. mevno razstavo, ki jo je dopolnjevala spremljajo=a Za=eli so na silo pobirati slovenske zastave na hišah, a publikacija, smo se v dogovoru z vodstvom Turi- jim ni povsod uspelo. Pred cerkvijo so ustavili pro- sti=nega društva odlo=ili, da v po=astitev 120-letnice cesijo in župnika Primoži=a prisilili, da je ljudem društva ponovno pripravimo jubilejno publikacijo, to- povedal, da se morajo raziti in izro=iti slovensko krat v manjšem obsegu (zaradi finan=nih težav), s zastavo, ki je bila na =elu sprevoda. Ker ljudje niso poudarkom na delovanju in dosežkih društva v popustili in so hoteli orožniki to opraviti na silo, je obdobju od leta 1991 do danes. prišlo do prerivanja in tepeža ter streljanja na proce- Spoštljiva starost društva kaže, da so se nekateri sijo. V spopadu je bilo ranjenih 15 doma=inov, štirje Ptuj=ani že v preteklosti zavedali zgodovinskega in med njimi huje, in trije Italijani, zastave pa niso dobili. kulturnega bogastva Ptuja, ki je sicer vedno privla=ilo Ljudje so se razbežali, župnik Primoži= pa je bil (po)potnike od blizu in dale=. V 120-letni zgodovini je aretiran kot glavni hujska=, a je bil po štirih urah Turisti=no društvo Ptuj ves =as skrbelo za lepši in izpuš=en zaradi širjenja razburjenja med ljudmi. Dogajanje je prikazano z uporabo arhivskega vira in citiranjem =lankov v slovenskem =asopisju: Goriški straži, Edinosti, Delu in Slovencu. Odsotnost =lankov italijanskega =asopisja odtehta citiranje iz italofilskega Goriškega Slovenca in komentar Edinosti o pisanju v =asopisih "11 Piccolo" in "Il Lavoratore". Publikacija objavlja tudi spominski zapis Marije Korši=, ki je bila pri=a tega dogodka. Slikovno gradivo publikacije predstavljajo razgled- nice Prva=ine z za=etka 20. stoletja, fotografija, ki prikazuje doma=o sokolsko pihalno godbo, fotogra- fije štirih hudo ranjenih in župnika Jožeta Primoži=a, fotografija pri=evalke Marije Korši= s sestro in bra- tom, fotografiji sprejemnice (tj. vpisne listine v Druž- bo sv. Cirila in Metoda) in nabiralnika darov za to družbo, fotografske reprodukcije treh =lankov o prvaških dogodkih in poro=ila o protestu predstav- nikov Goriške sokolske župe ob pritiskih italijanskih okupacijskih enot na Slovence v novembru leta 1918. Publikacija tako podrobneje prikazuje enega od številnih italijanskih napadov na slovenstvo že pred sklenitvijo rapalske pogodbe novembra 1920 in jasno Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI 29 (2006), št. 2 društvu porodila zamisel o ustanovitvi Muzejskega društva. Društvo je takoj nato za=elo urejati prve mu- zejske zbirke. Kljub prizadevanju društva, da bi Ptuj postal turisti=no mesto, je bil za obdobje do prve svetovne vojne za Ptuj zna=ilen tranzitni promet, mesto pa je imelo tudi težave s pomanjkanjem pre- no=iš=. Do druge svetovne vojne je dejavnost društva nekoliko usahnila, vzroke pa gre vsekakor iskati v težkem finan=nem položaju, v katerem se je društvo znašlo. Se vedno pa so si prizadevali za =isto=o v mestu in pospešitev turizma. Mesto je imelo v letu 1940 le en hotel, pet restavracij in tri gostilne. Pred vojno je privabljalo najve= turistov iz Gradca in z Dunaja. 1. decembra 1942 je bilo društvo s prihodom okupatorja ukinjeno, ponovno pa je oživelo pred 53 leti, 30. januarja 1953. Skupina posameznikov je s svojimi akcijami društvu želela povrniti staro slavo in prinesti mestu dohodek od turizma. Se vedno so naj- ve= skrbi posve=ali urejanju okolja (urejanje zelenic v mestnem parku, na Grajskem hribu in v Ljudskem vrtu), kot tudi skrbi za tujce, ki so obiskali Ptuj. Nenehno so opozarjali na slabe razmere v turizmu in gostinstvu, saj je v petdesetih letih na Ptuju pri- manjkovalo preno=iš= za tujce, gostinski lokali pa so bili na nizki ravni. V okviru društva so tako delovale številne sekcije, ki so s svojim delom pripomogle k ve=ji prepoznavnosti in urejenosti Ptuja. Velika pridobitev za društvo in turiste je bila ustanovitev Turist biroja leta 1963. Skrbel je za Z razstave Turisti=nega društva v refektoriju minoritskega dajanje informacij, prodajo razglednic in spominkov samostana na T*tuju, junij 2006 ter organizacijo kulturnih prireditev in izletov. Dru- štvo je bilo v naslednjih letih pobudnik številnih pri- urejen videz mesta, njegove okolice ter dobro po=utje reditev, ki so bistveno posegle v ptujsko dogajanje, obiskovalcev. nekatere pa so postale tradicionalne (kurentovanje, Ker se je bilo treba organizirano lotiti skrbi za akcije O=istimo okolje, okrasitev oken in balkonov v videz mesta in razvoja turizma, so Ptuj=ani 23. janu- mestu s cvetjem ...). Marsikatera zamisel, ki je nastala arja 1886 ustanovili Olepševalno društvo Ptuj (Ver- pri Društvu, pa je bila izpeljana v okviru Ob=inske schönerungs Verein Pettau). Ker so bili med =lani turisti=ne zveze Ptuj, ustanovljene v decembru 1976. dovolj vplivni ljudje, ki so društvu lahko pomagali V osemdesetih letih je uspelo komisiji za turisti=ne tudi finan=no, je tako postalo eno najdejavnejših v spominke dose=i, da so v ptujskih prodajalnah dobili mestu. Prvotnemu imenu so dodali še tujskopro- ustrezno mesto doma=i izvirni spominki: kurent, metno društvo (Verschönerungs und Fremdenver- oljenka, klopotec ... Društvo je uspešno predstavljalo kehrs Verein). Med letoma 1890 in 1895 so ob turisti=no ponudbo Ptuja na raznih sejmih doma in v pomo=i ob=ine in premožnejših meš=anov zgradili tujini, postavili so informacijske table, organizirali mestno kopališ=e, uredili park ob Dravi, nekaj let izlete, izdali barvi prospekt Ptuja v ve= jezikih ... pozneje so tam postavili li=en paviljon za koncerte, na V devetdesetih letih je bilo delovanje društva še novo zasadili Ljudski vrt in zgradili leseno gostiš=e naprej usmerjeno v promocijo, ohranjanje ter oživ- Svicarijo, ki je postalo eno najlepših na Ptuju. V skrbi ljanje bogate kulturnozgodovinske dediš=ine Ptuja. za pospešitev turizma so =lani Olepševalnega in Na pobudo društva so bile izpeljane številne akcije, ki tujskoprometnega društva skrbeli za turisti=no propa- so oživile staro mestno jedro (postavitev cvetli=nih gando s plakati, objavami v =asopisih in razgledni- korit, pleskanje starih mestnih vrat, zasaditev cvet- cami. Te pa niso bile zgolj zasluga društva, temve= so li=nega parka Evropark). Od leta 1990 je na Ptuju odražale okus in želje takratnega =asa. Leta 1895 je na vsako leto prireditev Dobrote slovenskih kmetij. pobudo tujskoprometnega društva izšel prvi pravi Pobudnik je bilo Turisti=no društvo Ptuj. V društvu popotni priro=nik Ptuj in okolica; to je pomenilo velik skrbijo tudi za obujanje starih obi=ajev (prangerjada, korak k ve=ji prepoznavnosti Ptuja. Leta 1893 se je blagoslov konjev) in na tak na=in privabljajo v mesto ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 389 številne obiskovalce. Poseben pomen pripisujejo objavo zapisnike sej in drugih dokumentov izvršnega praznovanju svojih obletnic, saj jim vsaka predstavlja odbora Osvobodilne fronte, upravne komisije za os- novo izto=nico za nadaljnje delo. vobojeno slovensko ozemlje, predsedstva Slovenske- Mesto se ponaša tudi z najvišjimi priznanji v ga narodnoosvobodilnega sveta in centralnega komi- tekmovanjih, ki jih spodbujajo projekti Moja debela - teja Komunisti=ne partije Slovenije. Želimo si, da s lepa in gostoljubna, Narodi v razcvetu in Tintente Florale. tem objavljanje dokumentov v okviru te serije ne bo Zavedajo se, da prijaznejšo in bolj kakovostno kon=ano, =eprav že v zvezi z njegovo srednjero=no turisti=no ponudbo ustvarjamo vsi, zato si v društvu usodo nimamo prav najbolj optimisti=nih ob=utkov. prizadevajo, da bi bilo boljše sodelovanje z ob=ino, Ker 10. knjiga predstavlja o=itno prelomnico, je lokalno turisti=no organizacijo, muzejem, termami in primerno opozoriti na pomen, potek in obseg do se- drugimi dejavniki, ki se ukvarjajo s turizmom. V daj opravljenega dela, ki ga je v okviru tega projekta turizmu so pomembne malenkosti, poudarjajo in si ob- desedetja izvajala kar precej številna skupina arhi- enem želijo, da bi Ptuj=ani bili resni=no ponosni na vistov in tudi raziskovalcev. Naj spomnimo, da za- svoje lepo mesto. =etek izhajanja serije sega v leto 1962, ko je izšla prva Publikacijo bogatijo tudi številne razglednice in knjiga. Prvih sedem knjig je izdal takratni Inštitut za fotografije, prevod v nemški jezik je pripravila Marija zgodovino delavskega gibanja (sedaj Inštitut za no- Hernja Masten, v angleškega Nada Jurkovi=. Ob izdaji vejšo zgodovino), po institucionalni reorganizaciji ar- publikacije je bila v za=etku junija v prostorih Mestne hivskih ustanov pa je izdajanje prevzel Arhiv Re- ob=ine Ptuj tiskovna konferenca, niz prireditev v publike Slovenije. Po za=etnem rednem izhajanju sta okviru 120-letnice Turisti=nega društva pa smo skle- sledili dve dolgi "sušni" obdobji, ko ni izšla nobena nili s pregledno razstavo na devetih panojih (od 16. knjiga (1968-1978, 1989-2001), vendar je serija ostala do 26. junija 2006 v refektoriju minoritskega samo- pri "življenju" in je zadnja leta zopet ujela za=etni stana na Ptuju) o delovanju društva v njegovi zgo- ritem. V desetih knjigah je bilo objavljenih ve= kot dovini. 1600 dokumentov, ki pokrivajo obdobje od nepo- sredne vojne nevarnosti pred napadom sil osi na Katja Zup, Jugoslavijo (marec 1941) do kapitulacije Italije (sep- tember 1943). Gre torej za obsežen opus dokumen- tov. Objava je raziskovalcem zelo olajšala razisko- Dokumenti organov in organizacij narodnoosvo- bodilnega gibanja v Sloveniji, knjiga 10, dodatek, januar 1942—september 1943, Arhiv Republike Slo- venije, Ljubljana 2005, 631 strani Deseta knjiga iz zbirke Dokumenti organov in ni-^acij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji (do sedme knjige se je imenovala Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji; dalje: DLRS), ki objavlja dokumente poli- ti=nih in oblastnih organizacij in ustanov revolucij- skega odporniškega gibanja med drugo svetovno voj- no, predstavlja zadnjo knjigo v tej seriji, v kateri so bili dokumenti objavljeni po kronološkem principu in kriterij ustvarjalca oziroma tematike pri razvrš=anju dokumentov ni bil upoštevan. V prihodnje bo zaradi konceptualnih sprememb, nastalih predvsem zaradi vse ve=jega obsega arhivskega gradiva od leta 1943 dalje, podoba omenjene zbirke bistveno druga=na, kot smo je bili vajeni do sedaj. Novi koncept še ni po- DOKUMENTI vsem dore=en, jasno pa je, da bo tematsko zasnovan ORGANOV • ORGANIZACIJ in da bo na za=etku imelo prednost objavljanje doku- NARODNOOSVOBODILNEGA mentov osrednjih politi=nih in oblastnih organov. GIBANJA V SLOVENIJI Tako lahko že sedaj z zadovoljstvom napovemo, da skupina arhivistk, ki je pripravila zadnje knjige do- kumentov v tej seriji, nadaljuje delo in že pripravlja za 390 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI 29 (2006), št. 2 valno delo ne samo zaradi lažje dostopnosti do ar- delavskega gibanja in je izšel že davnega leta 1963. hivskega gradiva (ki je ve=krat tudi poškodovano in Ker je v približno istem =asu za=ela izhajati serija težko berljivo), temve= tudi zaradi obsežnega kri- DLRS, ki jo je pripravljal isti inštitut, je bila sprejeta ti=nega aparata, s katerim so dokumenti opremljeni. odlo=itev (takrat sicer morda razumljiva, potem pa se Podrobno pojasnjevanje je pomembno, a pogosto je izkazala za precej neposre=eno), da dokumentov, ki tudi težavno in zamudno delo, še zlasti pri doku- so že bili objavljeni v zborniku Jesen 1942, v DLRS ne mentih, ki so nastajali v ilegali, tako kot dokumenti te bodo ponovno objavljali, tako da sta tretja in =etrta serije. Zato so v opombah razrešena ilegalna imena, knjiga, v katero bi ti dokumenti sodili, le opozarjali na pojasnjeni posamezni dogodki ali ponekod ezopovski njih. Enako se je zgodilo z manjšim delom doku- jezik itd. uporabnikom v veliko pomo=. Sicer pa mentov, ki so bili objavljeni v Zborniku dokumentov in pomen predstavljene zbirke dokumentov najbolj zgo- podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov: vorno potrjuje dejstvo, da jo pogosto citirajo v del 6: Borbe v Sloveniji in so sedaj tudi objavljeni v tej strokovni, pa tudi poljudni literaturi oziroma zapisih. dodatni knjigi, s ciljem, da bi bila serija vsebinsko =im Ne nazadnje je imela v novejšem obdobju pomemb- bolj zaokrožena in popolna. no vlogo pri kriti=ni obravnavi dogajanja med drugo Ker so zaradi objave zbornika jesen 1942 po- svetovno vojno na Slovenskem. membni dokumenti v seriji DLRS manjkali, zbornika Trdimo lahko, da so sedaj objavljeni vsi ali velika pa tudi ni mogo=e ve= dobiti, se je uredništvo od- ve=ina najpomembnejših in do sedaj znanih doku- lo=ilo, da jih ponovno objavi. Pri tem pa je tudi od- mentov s t.i. partizanskega politikuma iz obdobja od pravilo pomembno "pomanjkljivost". Nekateri doku- za=etka vojne do kapitulacije Italije, kar olajšuje ana- menti v Jeseni 1942 niso bili objavljeni v integralni lizo bistvenih procesov na odporniški strani, ki jih je obliki in je imel zbornik, enako kot prve knjige odlo=ilno usmerjala Komunisti=na partija Slovenije DLRS, pe=at takratnega =asa. Posamezni deli doku- kot sestavni del Komunisti=ne partije Jugoslavije ob mentov so bili namre= izpuš=eni, na kar pa je takratno upoštevanju usmeritev Komin terne oziroma sovjet- uredništvo, to je treba poudariti, v ustreznih opom- skega državnega vodstva. Zaradi nediferenciranega bah sproti opozarjalo. Sedaj so ti dokumenti ob- objavljanja dokumentov serija kaže tudi organiza- javljeni v celoviti obliki in nam hkrati omogo=ajo za- cijsko pestrost odporniške organizacije, saj prinaša nimivo vsebinsko analizo prvotno izpuš=enih delov. dokumente o delovanju Komunisti=ne partije Slove- Pregled izpuš=enih stavkov ali kar odstavkov nas nije, Osvobodilne fronte ter drugih organizacij, ki so opozarja na skupni imenovalec, zakaj je bila objava delovale pod vodstvom OF in partije (mladinske, takrat neprimerna. Vsebujejo namre= kriti=ne ocene o ženske in humanitarne organizacije, Delavska enot- posameznih osebah ali celotnih forumih (na primer o nost). Hkrati predstavlja presek dogajanj in razmer na nezadovoljivem opravljanju politi=nih ali vojaških za- razli=nih ravneh — od osrednjega politi=no vojaškega dolžitev, o povsem osebnih negativnih zna=ajskih po- vodstva, prek pokrajinskih, okrožnih in najnižjih tezah posameznikov itd.) ali pa o neu=inkovitosti, niz- (rajonskih) ravni. Tega v nadaljnjih zbornikih ne bo ki bojni morali in nedopustnem odnosu partizanskih ve=, saj bodo, kot je že bilo omenjeno, vsaj na za=etku enot do civilnega prebivalstva. Številni izpuš=eni deli omejeni na delovanje osrednjih organov ob upošte- zadevajo najbolj ob=utljiva vprašanja, kot so sektaštvo vanju tematskega principa. komunistov, nezaupljiv odnos komunistov do posa- Deseto knjigo je pripravil uredniški odbor v sestavi: meznih pripadnikov preostalih skupin v OF ali skupin Marjeta Adami=, Darinka Drnovšek, mag. Metka v celoti, usmrtitve resni=nih, pa tudi domnevnih Gomba= in Marija Oblak Carni. Prinaša 141 nasprotnikov OF oziroma komunistov. Pri tem je bila dokumentov, ki zadevajo obdobje od januarja 1942 ve=krat problematizirana ne samo upravi=enost ozi- do septembra 1943. Knjiga predstavlja posebnost v roma neupravi=enost usmrtitev, ampak tudi sam na- tej seriji, saj je zasnovana kot dodatek k prvim de- =in usmrtitev. vetim. Na eni strani prinaša dokumente, ki bi lahko V ilustracijo naj navedemo poro=ilo Edvarda bili oziroma bi že morali biti objavljeni v eni izmed Kardelja z dne 5. novembra 1942 Francu Leskošku in prejšnjih devetih knjig, pa zaradi takega ali druga=nega Ivanu Ma=ku (sedaj objavljeno kot dok. št. 31), ki je razloga niso bili objavljeni — morda zaradi uredniške imelo v Jeseni 1942 kar pet izpuš=enih mest. Izpuš=eni presoje ali pa, ker posamezni dokumenti takrat še deli se med drugim nanašajo na delo in zna=ajske po- niso bili poznani ali dostopni in so prišli v arhivsko teze dveh =lanov poverjeništva centralnega komiteja ustanovo kasneje. Vse to pa zadeva manjši del v tej KPS za Ljubljano, to je Lidije Sentjurc in Vladimirja knjigi objavljenih dokumentov. Krivica ter voditeljice Varnostno obveš=evalne službe Poglavitno skupino predstavljajo dokumenti, ki so Zdenke Kidri=. V precej okrnjeni obliki je bilo objav- že bili objavljeni, in sicer predvsem v zborniku do- ljeno tudi Kardeljevo poro=ilo Francu Leskošku z dne kumentov Jesen 1942: Korespondenca Edvarda Kardelja in 27. novembra 1942 (sedaj objavljeno kot dok. št. 96), Borisa Kidri=a, ki ga je pripravil Inštitut za zgodovino ki govori o partizanskih in vosovskih usmrtitvah, v ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 391 njem pa je tudi poimensko naveden atentator na dr. ro zagotovili svobode združevanja in izražanja v na- Lamberta Ehrlicha in dr. Marka Natla=ena. Z izpuš=a- zorskem smislu, pa tudi na pismo poverjenika iz- njem takih in podobnih primerov so po vojni na eni vršnega odbora OF in centralnega komiteja KPS za strani skušali vzdrževati pozitivno in celo idealizirano Primorsko dr. Aleša Beblerja z dne 20. aprila 1943 podobo odporniškega gibanja kot celote in partije še tajniku Jugoslovanskega odbora iz Italije dr. Ivanu posebej ter prikrivati dejanja, ki so že med vojno, vsaj Rudolfu (dok. št. 135), s katerim ga skuša pridobiti za nekatera, v internem krogu partijskega vrha, pogosto OF. Opozarjamo še na sicer na drugem mestu že ozna=ena kot "svinjarije"; šlo pa je tudi za osebno objavljeno poro=ilo dr. Lojzeta Udeta 20. avgusta ob=utljivost ljudi, ki so med vojno in po njej zasedali 1943 izvršnemu odboru OF (dok. št. 140) o njegovi pomembne položaje. posredovalni akciji za sklenitev premirja med tabo- Zna=aj objavljenih dokumentov v pri=ujo=i knjigi rom Osvobodilne fronte in taborom njenih dejavnih je sicer raznovrsten. Vendar gre ve=inoma za doku- nasprotnikov, da bi se slovenski narod obvaroval mente osrednjih politi=no-vojaških organov. Poleg "najstrašnejše državljanske vojne". nekaj dokumentov glavnega povelj stva slovenske par- Kljub nazna=enemu širšemu =asovnemu razponu tizanske vojske, izvršnega odbora OF in vrhovnega pa glavnina dokumentov izhaja iz jesenskega obdobja plenuma OF so tu predvsem pisma, navodila in po- leta 1942. To je bil =as, ko se je politi=no vodstvo po ro=ila =lanov centralnega komiteja KPS in še zlasti umiku iz Ko=evskega Roga za=asno nastanilo na Pod- =lana politbiroja centralnega komiteja KPJ Edvarda lipoglavu (od tam sta Kardelj in Kidri= odšla reševat Kardelja. Zato ni treba posebej poudarjati velikega politi=na vprašanja v Ljubljano, kateri so še vedno pomena dejstva, da so z objavo ti dokumenti po- pripisovali velik pomen), potem pa v Polhograjskem novno, nekateri pa prvi=, dostopni širšemu krogu hribovju. Celotno prizadevanje vodstva odporniškega uporabnikov. Prvi= je na primer objavljeno poro=ilo gibanja je bilo takrat usmerjeno v prilagoditev delo- sekretarja centralnega komiteja KPS Franca Leskoška vanja novim razmeram, ki so nastopile s silovito ita- centralnemu komiteju KPJ z dne 7. januarja 1942 lijansko ofenzivo poleti 1942 in z njo povzro=eno (dok. št. 1), ki govori o vdoru gestapa v partijsko krizo v odporniškem gibanju tako na politi=ni kot organizacijo na Štajerskem in izdajah aretiranih ko- vojaški ravni, ki jo je poglobil še oborožen nastop munistov. Nekatere obtožbe o izdajstvu so se potem protirevolucije oziroma stanje državljanske vojne. izkazale za neutemeljene (na primer obtožba =lana Ukrepi so zadevali reorganizacijo partizanske vojske pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko Leona No- in stopnjevanje njene bojne u=inkovitosti ter ofen- vaka). Na strokovnem mestu je prvi= objavljeno tudi zivnosti, tem pa naj bi za=asno postale glavni cilj slovito Kardeljevo pismo Ivanu Ma=ku z dne 1. ok- njenih napadov postojanke vaških straž. Na politi=- tobra 1942 (dok. št. 19), v katerem med drugim na- nem podro=ju so bili ukrepi usmerjeni k utrditvi enot- ro=a: "Belo gardo uni=ujte neusmiljeno /.../ Duhovne nosti in razširitvi OF, s tem pa so povezani sklic v =etah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelek- vrhovnega plenuma OF in konference Delavske enot- tualce i.t.d. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove." nosti novembra 1942 v Ljubljani ter poskusi pridobiti Med prvi= objavljenimi dokumenti je treba opozoriti za OF tako imenovano politi=no sredino. Kar zadeva še na pismo Edvarda Kardelja in Borisa Kidri=a 18. dokumente iz jesenskega obdobja in iztekajo=ega se februarja 1943 krš=anskim socialistom v Ljubljano leta 1942 je treba posebej opozoriti na troje obsežnih (dok. št. 129), v katerem o=itata krš=anskim socia- poro=il, ki so jih decembra 1942 poslali Kardelj, listom zapostavljanje skupnega boja in izkoriš=anje Kidri= in Boris Kraigher centralnemu komiteju KPJ Osvobodilne fronte za utrjevanje lastnih skupinskih (dok. št. 125, 126, 127), ki podajajo obširno analizo pozicij, na pismo skupine ljubljanskih krš=anskih so- odporniške akcije in politi=nih procesov leta 1942 v cialistov z dne 16. marca 1943 njihovim predstav- Sloveniji, zlasti v Ljubljanski pokrajini. nikom v izvršnem odboru OF (dok. št. 133), v ka- terem izražajo bojazen, da le-ti s sprejetjem Dolo- Vida Debelak Bari7 mitske izjave krš=anskim socialistom niso dovolj dob- 392 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI 29 (2006), št. 2 Tuji =asopisi The American Archivist, Glasilo SAA, Chicago, vlogo pri opravljanju poklica v dobi elektronskega Illinois, USA, Letnik 65, zv. št. 1, pomlad/poletje poslovanja. 2002, obseg 158 strani Mark A. Greene, predstojnik Raziskovalnega cent- ra muzeja Henryja Forda v prispevku The Power of The Society of American Arhivists — Društvo Meaning: The Archival Mission in the Postmodern Age ameriških arhivistov tudi v nadaljevanju sledi novemu opozarja, da mnogi avtorji, ki za elektronsko gradivo vsebinskemu programu revije. Glede na to, da ARS uveljavljajo tradicionalno definicijo dokumentacije, do priprave tega besedila še ni prejel drugega zvezka arhiva in arhivista, dvomijo, da je bila definicija, ki je letnika 65, bo predstavitev obsegala le snopi= št. 1. bila pred =asom postavljena, dovolj vseobsegajo=a. tega letnika. Glede na to, da jo nekateri avtorji ho=ejo obravnavati zoženo, to pa bi pomenilo zmanjšanje družbeno- The American Archivist, letnik 65 kulturnega pomena gradiva in arhivov, je nujno, da se Snopi= št. 1, pomlad/poletje 2002, obseg 158 strani arhivisti uprejo takemu pojmovanju; sicer bo to po- menilo, da se strinjajo z okrnjeno in brezplodno vizijo Uvodni predstavitvi avtorjev prispevkov tega sno- arhivske stroke. pi=a sledita kar dva za objavo dopolnjena nagovora Raziskovalna skupina, v kateri so bili Tom Hyry, predsednika SAA 2000/2001 (Reimagining Archives: Diane Kaplan in Christine Weideman, v krajšem Two Taks for the Information Age) Leona J. Stouta s sestavku »Though This Be Madness, jet There Is Method in pensilvanijske državne univerze. Prva zgodba, ^ima- 't«: Assessing the Value of T acuity Papers and Defining a gining Archives: Tessons from the Museum Experience, pred- Collecting Polig predstavlja rezultate projekta, ki so ga stavil jo je na sklepnem delu zborovanja SAA sep- vodili v rokopisnem oddelku knjižnice na univerzi tembra 2000 v Denverju v Coloradu, se nanaša na Yale. Z njim so želeli razviti lasten racionalni pristop njegovo izkušnjo s študenti muzealstva, ko so pri- pri izbiranju in vrednotenju fakultetnih pisnih virov. merjali med seboj muzejsko in arhivsko stroko. Na- Da bi oblikovali zbirke, so uporabili in priredili vaja sti=iš=a in razhajanja pri obeh strokah, v obe pa metodo, ki jo je razvilo Zgodovinsko društvo v je prinesel razvoj telekomunikacij v novem tiso=letju Minnesoti za dolo=anje zbirk gospodarstva. dodatno zavedanje o tem, kako pomembna je vloga Sledi razprava Preservation Strategies for Electronic arhivov, ne glede na to, kako prepoznavna je dejav- Records: Where We Are Now — Obliquity and Squint? nost muzejev. avtoric Michèle Valerie Cloonan iz UCLA in Shelby Druga zgodba je predsednikov nagovor na uvod- Sanett iz Dallasa v Teksasu. Raziskovalki predstavljata nem, plenarnem zasedanju SAA avgusta 2001 v povzetek raziskav trinajst ustanov in projektov v Washingtonu z naslovom The Cyberarchivist: Mary Jane ZDA in tujini, ki se ukvarjajo ali razvijajo strategijo za meets the Information Age. Avtor utemeljuje potrebo po ohranitev originalnega elektronskega gradiva. Projekti spremembi odnosa arhivista do globalizacije in novih strategije vklju=ujejo ohranjanje gradiva od tehni=ne informacijskih sredstev, elektronskega komuniciranja in tehnološke obnove, valorizacije, kadrov, stroškov in ohranjanja novih nosilcev informacij. Postopek od- in dostopnosti gradiva do na=rtovanja in vodenja. biranja ostaja nespremenjen, le orodja so tehnološko Vsakega od elementov posebej raz=lenjujeta. Kot pri- izpopolnjena. Novim izzivom primerno se moramo logo dodajata tudi razlago strokovnih izrazov. Objav- tudi sami »elektronsko opismeniti«. Vrednote poklica ljata tudi odgovore na enoten vprašalnik in opozar- arhivista pa vsekakor ostajajo predvsem humanizem, jata, da kljub razli=nim pristopom obstaja ozaveš=e- etika, znanje in sodelovanje. Tehnologija pa je le nost o tem, v katero smer se bosta razvijali meto- sredstvo, s katerim delamo in ohranjamo zgodovino. dologija in tehnologija hrambe elektronskih zapisov. Snopi= prinaša štiri razprave. Vse se nanašajo na V rubriki Review Essey je urednica Elizabeth delo arhivov in arhivistov v postmoderni dobi. Kaplan prispevala predstavitev knjige Democracy — and Tom Nesmith z Univerze Manitoba v prvi raz- Documents — in America avtorja Alexisa de Tocqueville pravi z naslovom Seeing Archives: Postmodernism and the v prevodu Jamesa OToola. Delo je izšlo pri založbi Changing Intellectual Place of Archives navaja, da so ar- University of Chicago Press leta 2000. hivisti že za=eli na=rtovati glavne smernice razvoja Med knjižnimi novostmi so: stroke za prihodnost. Postmodernisti=en pogled po- Serving History in a Changing World: The Historical stavlja arhive v novo vlogo. Avtor skuša osvetliti Society of Pennsylvania in the Twentieth Century avtorice pomembno vlogo znanja arhivista in njegovo klju=no Sally F. Griffith. Delo je izšlo pri založbi University ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 393 of Pennsylvania Press leta 2001. Je zgodovinski prikaz je izšlo v Londonu. Izdalo ga je Arhivsko društvo najstarejše raziskovalne organizacije, ustanovljene leta (leta 2000). Predstavil ga je Christopher A. Lee. 1825. Recenzijo je prispevala Brenda M. Lawson. Zgodbo The Island of Tost Maps: A True Story of Sledi zbornik American Archival Studies: Readings in Cartographic Crime je prispeval Miles Harvey. Izšla je Theory and Practice. Izdala ga je SAA v Chicagu (leta pri Random House v New Yorku (leta 2000). Pregled 2000); uredil ga je Radnall C. Jimerson. Recenzijo je dela je pripravil Richard Strassberg. napisala Megan Sniffin-Marinoff. Zadnja med recenzijami je namenjena delu Boswell Izšel je tudi tretji del vodnika Guide to Genealogical Presumptuos Task: The Making of the Ufi of Dr. Johnson, Research in the National Archives. Uredila sta ga Anne avtorja Adama Sismana. Knjiga je izšla leta 2000 v Brunner Eales in Robert M. Kvasnicka. Izdal ga je New Yorku. Recenzijo je pripravil Richard J. Cox. NARA v Washingtonu (leta 2000). Recenzijo je na- Zadnja rubrika je stalna in prinaša zapisnike treh pisala Duane P. Swannson. zasedanj odbora SAA (28. avgusta 2001, 1. septembra Abygail J. Seilen in Richard H. R. Harper sta pri 2001 in 11. oz. 12. januarja 2002). Zasedanja so bila v založbi MIT leta 2001 izdala delo The Myth of the Washingtonu. Paperless Office. Recenzijo je prispeval Robert Horton. Snopi= kon=uje s predstavitvijo uredniške politike Historical Accounting Records: A Guide for Archivists revije SAA in napotilom avtorjem prispevkov. and Researchers je skupinsko delo Rosemary E. Boyns, Trevorja Boynsa in Johna Richarda Edwardsa. Delo Milica Treble S to fa 394 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI 29 (2006), št. 2 Razstave Razstava Prvi med enakimi! Funkcija župana skozi stoletja (17. oktober-30. oktober 2006), raz- / V zgodovinskem arhivu na Ptuju smo v sodelo- ••••••••• vanju in s pomo=jo posameznih ob=in želeli pred- staviti vlogo in funkcijo župana v zgodovini. Marija Hernja Masten je pripravila razstavo za mestno ob- =ino Ptuj, Nataša Majeri= Kekec pa je pripravila raz- ••& l\Xi<>k- stave za preostale ob=ine. Avtorici sta projekt pred- iVeb Nataša Majeri= Kekec Marija Hernja Masten ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 395 Razstava "Non Ego, Sed Deus", ob 130-letnici škofa Slomška (najprej prvi postulator, potem pa rojstva škofa Ivana Jožefa Tomaži=a (1876-1949) organizator tako imenovanih "Slomškovih dnevov" leta 1936, takrat zelo obiskane verske prireditve), nje- Uvod govo skrb za vzgojo duhovnikov, razvoj Katoliške akcije, njegovo pastoralno delovanje, njegovo ravna- Nadškofijski arhiv Maribor je 5. julija 2006 v nje med drugo svetovno vojno ter po njej, =as bolezni dvorcu Betnava pri Mariboru odprl razstavo ob 130. in smrti. obletnici rojstva lavantinskega škofa Ivana Jožefa Na panojih so razstavljeni izvirniki ali skenirani Tomaži=a z naslovom "Non ego, sed Deus" ("Ne jaz, izvirni dokumenti in fotografije iz njegove zapuš=ine ampak Bog"). Na ogled bo do konca leta. Pobuda za ter drugih fondov našega arhiva. Panoje spremljajo to je bila 130. obletnica rojstva škofa Ivana Jožefa vitrine, ki želijo obiskovalcem približati izvirno arhiv- Tomaži=a, ki smo jo praznovali v poletnem =asu. Ker sko gradivo, ki ga hrani naš arhiv in je povezano z je škof Tomaži= širši javnosti še premalo znan, smo vsebino posameznih panojev. izkoristili priložnost, da bi na podlagi virov in doku- V veznem besedilu na panojih so ve=inoma be- mentov iz osebne zapuš=ine in drugih fondov, shra- sede Ivana Tomaži=a: odlomki iz njegovih spisov, njenih v Nadškofijskem arhivu Mariboru in nadško- spominov, uradnih in neuradnih pisem ter dokumen- fijskem ordinariatu, predstavili in vsaj malo osvetlili tov, ki nam pripovedujejo o njegovem osebnem njegovo podobo. Gradivo je bilo popisano in urejeno dojemanju življenja, vere, dogodkov. Želeli smo, da bi v zadnjih letih. viri govorili sami, mi pa bi se umaknili in pustili, da bi V našem prispevku bomo najprej predstavili kon- se obiskovalec =im bolj sam sre=al s škofom Ivanom cept razstave, nato pa na kratko predstavili Tomaži- Jožefom Tomaži=em, da bi lahko nekako navezal dia- =ev življenjepis, kot ga opisujejo razstavljeni doku- log z njim. menti in drugi eksponati. 2. Ivan Jožef Tomaži=: kratek življenjepis ob razstavi 1. Naslov in koncept razstave Prvi del razstave nam na kratko predstavlja Toma- Razstava ima naslov "Non ego, sed Deus" (Ne jaz, ži=evo življenje od rojstva do škofovskega posve- ampak Bog). Te besede si je že mladi Ivan Tomaži= 7enja. izbral za novomašno, potem pa tudi za škofovsko Kot je vidno iz razstavljenega krstnega lista, se je geslo: "Ker =lovek, sam i% sebe ni=esar ne premore inje njegovo Ivan Tomaži= rodil 1. avgusta 1876 v Miklavžu pri delo pralno bre-^ milosti bo^je in pomo=i i^ nebes, %ato mi bo Ormožu v takratni mariborski (lavantinski) škofiji. Bil življenjsko geslo ... rek: Non ego, sed Deus (Neja^f ampak je peti sin staršev Antona Tomaži=a in njegove žene Bog)"} Te besede so zaznamovale njegovo življenje in Marije, rojene Ozmec. V družini so bili zelo verni, še ga spremljale od mladosti do smrti. Po njih se je sku- posebej mama, ki je otrokom posredovala pristne šal ravnati v iskanju odgovora na vprašanje, kako pu- krš=anske vrednote. O tem nam Ivan sam pripove- stiti vedno ve= prostora Bogu in njegovemu delo- duje v svojih spisih, na primer v razstavljenem Mate- vanju. Prav zato smo jih izbrali kot najprimernejši rin vpliv na vzgojo, ki ga je mladi Tomaži= pisal leta klju= za predstavitev njegovega življenja. 1897, ko je razmišljal o vzgoji, ki je je bil deležen kot Razstava je razmeš=ena tako, da je najprej pred- otrok. Po Tomaži=evi pripovedi vemo, da so doma stavljeno Tomaži=evo življenje po kronološkem zapo- živeli "bolj v pomanjkanju, kakor v obilici" in da ni redju: tako se seznanimo z življenjsko potjo Ivana bilo mišljeno, da bi šolo nadaljeval, a po posredovanju Tomaži=a pred imenovanjem za škofa. O tem dobrotnikov, še posebej kaplana Jožefa Mlaska govorijo že naslovi posameznih panojev: V doma=em (1850—1901), je po kon=ani osnovni šoli v Miklavžu kraju, Otroštvo in verska vzgoja, Gimnazija v Ljub- lahko obiskoval državno gimnazijo v Ljubljani. Do- ljani, Semeniš=e v Mariboru, Mašniško posve7enje, kon=al jo je leta 1895 z odli=nim uspehom, kot do- Kaplan pri Svetem Juriju ob S=avnici in v Celju pri kazuje tudi razstavljena diploma. Nekaj dni pred ma- Sv. Danijelu, Študij v Innsbrucku, Tajnik in sodelavec turo mu je po kratki, a mu=ni bolezni umrla mama. škofa Napotnika in Karlina. Po dolgem premišljevanju je isto leto napisal prošnjo Sledi predstavitev škofovanja z imenovanjem za za vstop v mariborsko bogoslovje in bil sprejet. Tu je pomožnega škofa leta 1928 in škofa ordinarija leta živel in se pripravljal na duhovniško službo od leta 1933. Drugi del razstave osvetljuje nekatere zna=il- 1895 do leta 1899. Lavantinski knezoškof Mihael Na- nosti in dogodke, ki so Ivana Tomaži=a zaznamovali potnik ga je posvetil v mašnika 5. decembra 1898, ko kot škofa in upošteva bolj pomenski kriterij ter vse- je bil star 22 let. Bil je kaplan pri Sv. Juriju ob S=avnici binske sklope: prizadevanje za pospešitev beatifikacije (1899-1901) in v Celju pri Sv. Danijelu, in sicer od leta 1901 do leta 1903. O tem obdobju nam govorijo ' NŠAM, Zapuš=ine škofov — Tomaži= I. Jožef, fase. 13, skenirane strani iz originalnih dnevnikov, ki jih je Tomaži=evo premišljevanje Non ego, sed Deis I, str. 1. 396 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI 29 (2006), št. 2 takrat zvesto in v katere je na primer natan=no zapisal imenovanji za škofa. Po smrti škofa Karlina leta 1933 ime in priimek vernikov, ki jih je sam obiskal in jim je je bil namre= Ivan Jožef Tomaži= imenovan za la- podelil zakramente, celo s kratkim opisom bolezni ali vantinskega knezoškofa in apostolskega administra- vzroka kasnejše smrti. torja delov krške, sekovske in somboteljske škofije v Po pastoralni izkušnji je sledilo obdobje izobraže- Jugoslaviji. Želel je biti pravi pastir vseh zaupanih mu vanja na jezuitski teološki fakulteti v Innsbrucku vernikov, zato je ob za=etku opravljanja službe ordi- (1903-1906); 4. aprila 1906 je tam doktoriral iz narija napisal: "Vsi smo pred Bogom enaki. Vsi bre% izjeme bogoslovnih ved z disertacijo "Die Exklusive bei der smo poklicani, da Boga spoznavamo, ga ljubimo in mu slu- Papstwahr. Ta ni ve= dosegljiva v originalni obliki, timo ter se tako ^veli=amo. Postavljen torej v to, da vodim k shranjene so le nekatere lastnoro=no napisane strani v 'i=anju vse, ki so mi izro=eni v duhovno skrb, bi rad vsem nemškem in slovenskem jeziku. Med študijem v 'vse, da bi rešil vse".2 Innsbrucku mu je umrl tudi o=e, kot nam sporo=a v Kot škof se je še naprej zavzemal za beatifikacijo dnevniku. lavantinskega škofa Slomška in leta 1936 priredil tako Leta 1905 ga je škof Napotnik imenoval za dvor- imenovane "Slomškove dneve", ki sodijo med naj- nega kaplana in tajnika. Postal je škofov tesni sode- ve=je verske prireditve takratnega =asa, saj so na njih lavec in opravljal številne službe, med drugim je bil zbrali 400.000 podpisov Slovencev za pospešitev bea- imenovan za škofijskega teologa (1906), duhovnega tifikacije. Kot je vidno iz razstavljenega gradiva, je bil svetnika (1908), kanonika stolnega kapitlja (1915), ob slovesnosti izro=itve podpisov med drugimi nav- konzistorialnega svetnika in finan=nega prokuratorja zo= tudi dr. Anton Korošec. Tomaži= je na razli=ne naddekana in vizitatorja mariborskega mestnega nad- na=ine skrbel za duhovne in gmotne potrebe ver- dekanata, predsednika komisije za cenzuro knjig nikov, saj je tudi sam iz svoje lastne izkušnje dobro (1916), suplenta cerkvene zgodovine in patrologije na vedel, kaj pomeni pomo= dobrotnikov. Iskal je teološkem u=iliš=u (1920), stolnega dekana (1920). Po pristen odnos z ljudmi, še posebej ob vizitacijah in smrti škofa Napotnika (1922) je bil Tomaži=, ko je bil birmovanju. Ob takih priložnostih, kot nam kažejo sedež izpraznjen, škofijski ekonom. Po imenovanju tudi nekateri razstavljeni spisi, se je izkazal kot zelo škofa Karlina za ordinarija je postal tudi njegov tesni dober poznavalec škofije; bil je vedno skromen in sodelavec, še posebej zaradi dobrega poznavanja ško- pozoren na razmere ljudi, saj so bili takrat =asi hudi za fije. Od 1924. do 1933. je bil urednik Oglasnika la- vse. Zavzemal se je tudi za širjenje Katoliške akcije, vantinske škofije. Leta 1925 je bil imenovan za hiš- pri tem pa se je lahko zanesel tudi na pomo= kate- nega prelata Svetega o=eta, leta 1926 je postal prvi histinj Evharisti=nega križarstva, ki jih je spoznal, ko postulator za beatifikacijo škofa Antona Martina je bil leta 1934 na pastoralnem obisku v Nem=iji in na Slomška; prav zato je na razli=ne na=ine poživil Nizozemskem. Katehistinjam je izro=il dvorec Bet- molitev in delo za ta namen. Leta 1928 je postal navo v brezpla=no uporabo, tako da se je, kot je sam pomožni škof in generalni vikar. Kot je vidno s pa- pripovedoval, "i% te hiše razširjala misel %a utrditev Kra- nojev in vitrine, ki nam poro=ajo o tem dogodku, se ljestva Kristusovega v smislu Katoliške akcije"? V skrbi za je Tomaži= od takrat naprej podpisoval s krstnim vzgojo in izobraževanje duhovnikov, njegovih tesnih imenom Ivan, obenem pa še z birmanskim imenom sodelavcev pri oznanjanju evangelija, je zgradil novo Jožef v znamenje hvaležnosti dobrotniku iz mladih bogoslovje (1938—1941), kot nam kažejo številni do- let, kaplanu Jožefu Mlasku. Na ogled so tudi Toma- kumenti, albumi in fotografije tedanjega =asa. Stavbe, ži=eva škofovska mitra, liturgi=na obuvala, grb z raz- zgrajene z darovi vernikov iz vse škofije, zaradi vojne lago ter še posebej dragoceni originalni listini z in povojnih dogodkov na žalost nikoli niso uporabljali za to, =emur je bila namenjena. Leta 1940 je To- maži=u uspelo tudi urediti položaj Visoke bogoslovne šole. Modra odlo=itev škofa Tomaži=a je bila pred=asna posvetitev duhovnikov leta 1941. Isti dan, 6. aprila 1941, se je namre= za=elo vojno stanje, kot nam pri=a njegov osebni, lastnoro=no napisani dnevnik, ki spada med zanimivejše eksponate. Ti novi duhovniki so lahko nekaj =asa nemoteno delovali, ker še niso bili v evidenci gestapa. Okupacija je bila za škofa podobno kot za vse ljudi bridka preizkušnja zaradi številnih 2 OLŠ1933,VI. 3 Škof Tomaži= v uvodu knjižice katehistinj Povsod Boga po ~ijt, Betnava, 15. avgusta 1938. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 397 Jožefa Tomaži=a. Tako si lahko ustvarimo le grobe obrise njegovega lika v pri=akovanju, da bodo kmalu sledili drugi poglobljeni prispevki, posve=eni tako za- nimivi osebnosti. Ilaria Montanar Fotografije: Igor Filipi= Simon Gregor=i= (1844-1906). Priložnostna raz- stava ob 100. obletnici smrti. Nova Gorica 2006. aretacij duhovnikov in vernikov, še posebej pa zato, Tudi Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (dalje ker s svojimi poskusi, da bi posredoval pri okupa- PANG) se je pridružil številnim prireditvam letošnje cijskih oblasteh, ni ni=esar dosegel. 100. obletnice smrti pesnika Simona Gregor=i=a. V V predvojnem =asu, v prvi dobi okupacije in proti preddverju arhiva je bila tako 22. junija 2006 odprta koncu vojne, je nasprotoval vsaki nezakoniti in sub- priložnostna razstava z naslovom "Simon Gregor=i= verzivni dejavnosti ter politi=nemu in podobnemu de- (1844-1906). Priložnostna razstava ob 100. obletnici lovanju. Svoje stališ=e do komunizma — obiskovalec smrti". Razstavo je pripravila Ivanka Urši=, za teh- razstave ga lahko sam prebere — je jasno izrazil leta ni=no postavitev pa je poskrbel Dušan Jurca. 1940 v okviru te=aja Katoliške akcije v Kranju. Po Razstavljeni so dokumenti in gradivo, ki se ka- papeških na=elih je obsodil ideologijo, zmoto in so- korkoli dotikajo Simona Gregor=i=a. Izbrani so iz delovanje z zmoto, hkrati pa je pokazal svojo odpr- razli=nih fondov in zbirk PANG: tj. iz osebnih in tost za posameznika v iskrenem iskanju resnice. društvenih fondov, iz fondov krajevnih skupnosti in V povojnem obdobju so ga spremljale številne ljudskih odborov raznih stopenj, zbirk razglednic in zdravstvene težave. Junija 1947 ga je zadela sr=na kap knjižnice arhiva. Razstavljeni dokumenti so ve=inoma in priklenila na bolniško posteljo. 5. decembra 1948 je nastali po pesnikovi smrti in prikazujejo, kako se je še praznoval zlato mašo. ukoreninila Gregor=i=eva osebnost in kdo vse je nosil Jugobruna), in manjših tekstilnih tovarn (Intex, Tek- njegovo ime. To so bila razna društva, založba, gla- stilna tovarna Stražiš=e, Tekstilindus v Stražiš=u, Ika) sila, vojaška enota, šola, bralna zna=ka in ulice. Na so nastajali tudi srednje veliki gumarski (Semperit), njegovo priljubljenost kažejo tudi številne uglasbene usnjarski (družina Pollak — tovarna Standard), =evljar- pesmi v pevskih programih zborov. Zadnji sklop se ski (Jadransko-posavska =evljarna v Kranju, Rekord, imenuje "Gregor=i=eve pesmi". Razstavljenih je nekaj Elita) in lesnopredelovalni obrati (Franc Gorjanc & naslovnic raznih izdaj Gregor=i=evih Poezij, med nji- Co., Ivan Zabret) ter gradbena (Ivan in Viktor Bi- mi tudi platnica izvoda, ki so ga izdali primorski iz- dovc, Metod Oblak ter Josip Slavec), mizarska (Peter seljenci v Argentini. Poleg tega so predstavljene tudi Kobal, Jurij Pollak), tiskarska (sorodniki Cirila Pirca) uglasbitve štirih Gregor=i=evih pesmi, delo Vinka in predelovalna podjetja (tovarna mila Ignac Fock, Vodopivca. Tovarna olja Zabret, predelava žime v Stražiš=u). Ob razstavi je nastal tudi istoimenski štiriindvajset Hkrati z industrijo se je za=el vzpon trgovskih podjetij strani obsegajo=i katalog Simon Gregor=i= (1844— in prvih veleblagovnic z mešanim blagom ter speciali- 1906). Priložnostna razstava ob 100-letnici smrti ziranih trgovin (železnina Merkur Petra Majdi=a, por- njene avtorice Ivanke Urši=. Najprej so na straneh od celan-steklo-posoda Ferdinanda Hlebša, elektroinšta- 5. do 8. predstavljeni posamezni razstavni sklopi in v lacijski material in aparati Draga Schilinga), pekarn in njih razstavljeni dokumenti. Nato na straneh od 9. do pri kupcih priljubljenih modnih trgovskih hiš (Ada- 21. sledi seznam dokumentov, ki so razstavljeni v po- mi=eva, Savnikova, Kocbekova, Andraši=eva, Berja- sameznem sklopu. Katalog zaklju=ujeta fotografski kova, Kušlanova). Živahna trgovina je za sabo poteg- reprodukciji dveh Gregor=i=evih pesmi, na str. 21 nila razvoj turisti=ne infrastrukture z novimi hoteli rokopis ene od kitic iz pesmi "Oj, z Bogom ti pla- (Jelen, Union), preno=iš=i, gostilnami v mestu in bliž- ninski svet", na str. 22 pa za=etne tri kitice pesmi nji okolici. Sredi tridesetih let, ko se je za=ela gos- "Pastir". Obe sta vzeti iz knjige "Zlata knjiga Simona podarska kriza in je postal jugoslovanski trg zasi=en s Gregor=i=a: Ob 100. obletnici pesnikove smrti", ki je bila tekstilnimi obrati, so nastajali le manjši tekstilni in izdana v Ljubljani leta 2006. Katalog je izdal pletilski obrati, mnoga mala podjetja pa so menjavala prireditelj razstave — PANG. lastnike ali celo propadla. Tovarne so poleg ve= kot Ogled razstave je mogo= vsak delavnik od 8. do 4.500 zaposlenih delavcev ustvarile hkrati nov sloj 15. ure. Predvidoma bo na ogled do konca leta 2006. kranjskega meš=anstva — od poslovodij, direktorjev, veletrgovcev, upravnikov do ravnateljev, ti pa so Miloš Fon omogo=ili kulturno in družabno življenje v mestu, kakršno si danes v Kranju komaj lahko predstav- ljamo. Marija Kos, Podjetništvo v Kranju od leta 1918 do nacionalizacije leta 1948, razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko Kranj, Galerija Prešernove hiše, Kranj, 3. avgust—18. september 2006 Kljub deževnemu nalivu se je v =etrtek, 3. avgusta, dopoldne v pritli=ju Prešernove hiše v Kranju nabrala velika množica obiskovalcev, željnih (novih) spoznanj o kranjskem podjetništvu, ki je bilo nekdaj gonilna sila slovenskega in na podro=ju tekstilne industrije tudi jugoslovanskega gospodarstva. Avtorica razstave in kataloga zgodovinarka Marija Kos je skupaj s sodelavci slabo leto obdelovala arhiv- ske dokumente s temo kranjsko podjetništvo. Razvoj podjetništva v Kranju se je za=el leta 1921, ko so bili s sodelovanjem =eškega, judovskega, poljskega in nem- škega kapitala odprti prvi ve=ji industrijski obrati. Po- leg velikih, z ve= kot tiso= zaposlenimi (Jugo=eška, ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 399 Med drugo svetovno vojno je nemški okupator Osnovni namen razstave je bil omogo=iti osnovno zaplenil ve=ino podjetij in trgovin, industrijske obrate predstavo o številnosti mariborskih podjetij najrazli=- pa je preusmeril v izdelavo izdelkov za potrebe nejših podro=ij, o raznolikosti njihovih proizvodnih nemške vojske: delov za torpede, finomehani=ne programov, ki so sicer pogosto segali prek osnovne izdelke za letala, vojaško obleko in obutev. dejavnosti, po kateri je bilo podjetje prepoznavno. S povojno spremembo družbenega in gospodar- Zato se je bilo treba pri kon=ni izbiri gradiva za skega sistema so tudi v Kranju potekali številni pro- uvrstitev v vitrine na tej razstavi omejiti na podjetja cesi proti industrialcem, trgovcem in obrtnikom. O=i- znotraj meja mesta Maribora in na njihove najpo- tali so jim sodelovanje z okupatorjem, =rnoborzijan- membnejše proizvodne programe in izdelke. Glede stvo, špekulantstvo, sabotažo. Razstava in katalog jas- danih prostorskih možnosti2 je bilo nemogo=e pri- no dokumentirata do sedaj zamol=ane obsodbe, prisil- kazati še kaj ve=. Zlasti velja to za tiste izdelke, ki so no delo v taboriš=ih, kaznovanja z zaporom, zaplem- nastali z doma=o ustvarjalnostjo, domiselnostjo, zna- be premoženja, prisilne odvzeme upravljanja podjetij njem in spretnostjo. Ce bi hoteli prikazati izdelke in in celo usmrtitev kranjskih meš=anov s podjetniško proizvodne programe ter dejavnosti enega samega žilico v letih 1946—1948, to pa je novost v slovenski izmed velikih mariborskih podjetij, bi potrebovali vse arhivistiki. "Treba seje soo=iti tudi s temi manj svetlimi tre- vitrine, kar jih ima na voljo razstavni prostor UKM. nutki naše -^godovine", dodaja ob koncu avtorica Marija Ce pa bi hoteli predstaviti vse proizvodne programe Kos. in posamezne izdelke vseh podjetij, ki so bila Namen razstave, navezati stike s potomci nekda- zastopana v vitrinah na tej razstavi, bi potrebovali ve- njih kranjskih podjetnikov in evidentirati njihovo ar- like razstavne prostore, tako da bi razstava spominjala hivsko in dokumentarno gradivo, je bil dosežen. Od- na knjižni sejem, le da bi bila namesto imen knjižnih zvale so se družine Berjak, Pire, Prah, Boži=, Gros in založb navedena imena podjetij, od katerih jih Zabret, in Zgodovinskemu arhivu Ljubljana poklonile (pre)mnogih ni ve=. del svojega družinskega gradiva. Med prospekti je treba omeniti Tamovo knjižico Velik odmev razstave med obiskovalci, bilo jih je iz obdobja 1947—1948, ki prikazuje tovarno tudi kot prek 1300, številna poro=ila v osrednjih in lokalnih proizvajalca najzahtevnejših obdelovalnih orodij, knji- tiskanih medijih, na radiu ter prispevek na Radiu in žico Metalne iz za=etka petdesetih let, ki predstavlja televiziji Slovenija nakazujejo pravo smer delovanja podjetje z imenom Franc Leskošek, vendar že takrat kolegov arhivistov iz kranjske enote Zgodovinskega pomembnega proizvajalca hidromehanske opreme in arhiva Ljubljana, ki s predstavitvijo skrbno hranjenih dokumentov širši slovenski javnosti omogo=ajo po- gled na slovensko polpreteklo zgodovino in krepijo našo kulturno samozavest. Polona Robkk Razstava Prospekti mariborske industrije (1945- 2005) V vseh devetih vitrinah razstavnega prostora v UKM je bilo od 23. 9. 2006 do 19. 10. 2006 prika- Ob vitrinah. Tina od fotografij razstave, posnetih %a =lanek v zanih 98 enot ekonomskopropagandnega gradiva iz Ve=eru ^ naslovom "Nevsakdanja razstava v Univerzitetni 40 podjetij iz Maribora in treh njihovih obratov. knjižnici Maribor". (Fotoarhiv Ve=era. Foto: Sašo Bizjak) Prevladovali so prospekti, znatno manj je bilo re- feren=nih list in prodajnih katalogov. 53 enot je bilo iz Univerzitetne knjižnice Maribor UKM,1 41 jih je bilo iz arhiva popisnih listov tehniške dediš=ine Zveze V razstaviš=u je devet enakih vitrin. Razstavna površina vsake od njih je 116 cm x 116 cm. Torej je mogo=e društev inženirjev in tehnikov ZDIT Maribor, tri iz namestiti v vsako vitrino po šest prospektov, odprtih kot fundusa Pokrajinskega arhiva Maribor PAM, ena pa iz knjiga formata A3 ali po dvanajst prospektov kot list Muzeja narodne osvoboditve Maribor MNOM. formata A4. Torej lahko namestimo v devet vitrin skupno 54 prospektov, odprtih kot knjiga formata A3 ali 108 prospektov kot list formata A4. V vsako vitrino je mogo=e Zbirka drobnih tiskov v okviru Enote za domoznanstvo. namestiti po tri vrste prospektov pokon=nega formata A4. 400 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI 29 (2006), št. 2 Preglednica zastopanosti posameznih podjetij po vitrinah glede na zvrst: Proizvodne dejavnosti Podjetje3 (število enot) Skupno število (panoge) enot v vitrini Kovinskopredelovalna TAM (9) 9 industrija Kovinskopredelovalna TVT (3), Metalna (7) 10 industrija Kovinskopredelovalna Hidromontaža (8), IMP Maribor (2), Cevovod (2) 12 industrija Kovinskopredelovalna Strojna (1), Primat (5), Nikrom (1), Mariborska livarna (4) 11 industrija Kovinskopredelovalna — Elektrokovina (5), TSN (3), SM Strojkoplast (2), Vesna (3) 13 elektro industrija Tekstilna industrija MTT (2), PIK (2), TSP (1), S vila-tekstilna tovarna (1), Merinka 7 (D Gradbeništvo in industrija GP Gradiš Ljubljana: Biro za projektiranje Maribor, Kovinski gradbenega materiala obrati na Studencih (3), SGP Konstruktor (4), Stavbar (1), 12 (opekarne, steklo) Opekarna Košaki (1), Opekarna Radvanje (1), Kristal (2) Energetika, tiskarstvo, Dravske elektrarne Maribor DEM (2), Plinarna (2), GZP papirna in kartonažna Mariborski tisk (2), 10 industrija Dravska tiskarna (2), Embalaža (2) Industrija maziv, predelava Mapetrol (1), Surovina (1), Tovarna umetnih brusov Maribor sekundarnih surovin, Swaty (2), Tekol (1) industrija abrazivnih Intes (1), Mariborske mlekarne (1), Košaki, tovarna mesnih materialov, površinska izdelkov (1), 14 zaš=ita, prehranska Talis (1), Vinag (1) industrija industrija =istil in Zlatorog (4) kozmetike Skupno: 98 žerjavov. Mlajše obiskovalce je najverjetneje pritegnila ki so izšle ob raznih okroglih obletnicah in pomemb- zloženka GZP Mariborski tisk, ki vabi u=ence višjih nih dogodkih, saj bi to dalo kljub dolo=eni meri razredov osemletk v oblike srednješolskega šolanja za enostranskosti v prikazovanju vendarle širšo sliko o grafi=no dejavnost za šolsko leto 1994/95, prav goto- industrijskem obdobju v socializmu. O življenju de- vo pa jih je presenetilo, da je podjetje Nikrom iz- lavstva in delu v neposredni proizvodnji (fotografije s delovalo smu=arske vezi Antigips po patentu doma- podnapisi v rubriki Ve=erovo podstrešje v Ve=erovi so- =ega izumitelja. botni prilogi) ima =asopisna hiša Ve=er v svojem Razstava, ki smo jo pripravili, se je pri predstavitvi arhivu veliko zbirko posnetkov, ki bi jih lahko ekonomskopropagandnega gradiva omejila na gradi- vklju=ili v razstavo almanahov in posebnih številk, še vo, ki ga je glede na njegovo velikost mogo=e dati v primerneje pa bi bilo, =e bi jih zbrali in prikazali na vitrine. Morda bi ve=je zvrsti ekonomskopropagand- samostojni razstavi. nega gradiva, kot so plakati, kdaj posebej predstavili Razstava v UKJVI opozarja, da v dobi, ki jo ime- in jih bibliografsko klasificirali. nujemo sicer postmoderna, še zdale= ni obdelano in V eni od prihodnjih razstav o industrijskem raz- ovrednoteno gradivo iz industrijske dobe. Le kdaj voju v Mariboru in njegovi okolici bi lahko predstavili bodo ta nema, a vendarle zgovorna pri=evanja ustrez- tudi almanahe in posebne številke tovarniških glasil, no bibiliografsko obdelana? Zaradi boljše preglednosti smo uporabili le za=etnice vse- Borivoj ••••• povsod tam, kjer je podjetje po njih prepoznavno. Tako tudi v primeru imena. Primer: namesto polnega naziva: TEKOL,, podjetje %a tehni=no •••••• dela smo vstavili v preglednico le osnovno ime tovarne. Besedo Maribor smo izpuš=ali, kjer je le bilo mogo=e, razen pri Industrijskem montažnem podjetju IMP s sedežem v Ljubljani in obrati drugod po Sloveniji. Kolikor je bil uporabljen pridevnik, na primer Mariborske mlekarne, smo jo obdržali. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 401 Razstava Slovenci v Londonu 1991-1994. Kronika pozabljeni. Ob osamosvajanju Slovenije so na svoje- delovanja civilne družbe v =asu osamosvajanja: vrstni na=in predstavili svoje delovanje. Razstava je Slovenski krizni center in glasilo Slovenian bila prvi= postavljena decembra 1994 v prostorih Sve- Newsletter. tovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, nato so jo selili po drugih krajih Slovenije in v zamejstvo. Ob 25. junija 2006 je minilo natanko petnajst let, deseti obletnici osamosvojitve Slovenije je našla pro- odkar je Slovenija razglasila svojo državnost. Ob tej stor tudi v prostorih Arhiva Republike Slovenije. priložnosti smo v Arhivu Republike Slovenije (ARS) Razstava, ki je danes na ogled v našem ARS, je odprli razstavo Slovenci v Londonu 1991—1994. Kro- pravzaprav repriza razstave iz leta 2001, seveda z nika delovanja civilne družbe v =asu osamosvajanja: nekaterimi dopolnitvami. Bogato slikovno, =asopisno Slovenski krizni center in glasilo Slovenian News- (v kopijah glasila Slovenian Newsletter), dopisno in letter. plakatno gradivo popelje obiskovalca v obdobje osa- Razstava je bila postavljena v prostorih ARS na mosvajanja Slovenije in so=asnih dogodkov v Lon- pobudo gospe Jane Valen=i=. Oblikovala in postavila donu in kaže =ustveno navezanost posameznikov na jo je s pomo=jo gospoda Miha Dobrina na podlagi domovino. Avtorica razstave tudi sama meni, da ve- ohranjenega gradiva Kriznega centra in glasila The liki dogodki zažarijo v vsem sijaju, ljudje pa se jim Slovenian Newsletter, ki je v svojih sedemnajstih šte- =ustveno predajo, a sij kmalu zbledi in le redkim os- vilkah kot kronist sledil dogodkom v Londonu. tane prvotna zanesenost, saj se ve=ina prepusti novim Zbrala je veliko gradiva in ohranila tudi korespon- obveznostim, ki jih od njih terja poklic. denco =lanov Britansko-slovenskega društva iz ob- Razstava je na žalost postavljena v dokaj temen dobja 1991—1994. Za gradivo je ves =as skrbela, ga prostor, kot da bi želela svetlobo in lu= svobode, ki so primerno uredila in predala ARS. Predaja je potekala jo nosili v svojih srcih njeni akterji pred petnajstimi v okviru akcije, ki jo je za=el ARS za ohranitev leti, odmakniti, zatemniti. Ni =utiti ali videti tiste za- arhivskega gradiva iz tega obdobja, ki je nastalo pri gnanosti in energije, ki je vodila londonske Slovence delu razli=nih društev, organizacij ali posameznikov. S in njihove prijatelje — morda je avtori=ina pripomba to akcijo je ARS želel in želi spodbuditi vse, ki hranijo utemeljena, da je oris nekaterih ljudi preskromen v arhivsko gradivo, da bi ga predali v hrambo arhivu in primerjavi z njihovimi prizadevanji. Nekaj popestritve bi tako postalo del našega spomina. in barvitosti razstavi dajejo predvsem živobarvni V septembru 1991 so se v Londonu žive=i Slo- napisi, ki so jih Slovenci in njihovi prijatelji v tistih venci za=eli redno zbirati in iz teh sre=anj se je razvilo evfori=nih in za Slovenijo zelo pomembnih =asih no- Britansko-slovensko društvo. Koncept razvoja akcij sili po londonskih ulicah. Dogodki so bili pomembni, za pomo= Sloveniji je bil sprejet že avgusta 1991. V a z razstavo jih ni ve= mo= priklicati nazaj. In- tistem =asu je bil vsak posameznik pripravljen delo- formacije o delovanju Društva pa bo obiskovalec na- vati v dobro nove države. Vsi so se zavedali po- šel v obsežnem in za arhivske razmere zelo pestrem membnosti =asa, zato so se odlo=ili, da bodo svoje katalogu, ki spremlja razstavo. delovanje tudi dokumentirali. Kot nastajajo vse stvari Razstave brez navdušenja in predanosti avtorice najprej spontano, šele potem pa zavestno ali orga- ne bi bilo. Njen neomajani zanos je pripomogel k te- nizirano, se je gradivo sprva nabralo naklju=no, po- mu, da je ohranila spomin na takratne dogodke z zneje pa so ga zbirali sistemati=no. zapisanimi mislimi v objavljenem katalogu in predajo Prva zamisel o razstavi se je porodila že leta 1991, arhivskega gradiva ARS ter tako ohranila spomin na osnutek razstave pa je bil izdelan leta 1993. Zakaj minule dogodke. pravzaprav postavitev razstave? Sodelujo=i so želeli, da prelomni dogodki v =asu in prostoru ne bi bili Aleksandra Serše "' ••nati ••* 1» ;.. .. SI AIM K POšTNOHRAMM Glava dopisa tovarne slaš=ic]. Schumi (ZAL,) ARHIVI 29 (2006), št. 2 Osebne vesti 403 Osebne vesti Magdalena (Manda) hrambo posušenega poplavljenega arhivskega gradiva klasi=ni gimnaziji, leta 1952 pa diplomirala iz slo- in hkrati zastaviti vse sile za trajno rešitev prostorske venskega jezika in književnosti ter primerjalne slov- stiske. Za=asne prostore je v tistem =asu arhiv dobil v nice slovanskih jezikov na Filozofski fakulteti v Ljub- eni izmed stavb dijaškega doma na Gr=ni, kot naj- ljani. Do leta 1955 je pou=evala slovenski jezik s knji- boljša trajna rešitev prostorskih težav pa je bila pri ževnostjo na brežiški gimnaziji, takrat pa je postala vseh takratnih ob=inah ustanoviteljicah, pri ob=inskih asistentka na Oddelku za slovanske jezike in književ- kulturnih skupnostih in tudi na kulturni skupnosti nosti na FF Univerze v Ljubljani. V letih 1956—1958 Slovenije sprejeta novogradnja arhiva. Pot do reali- se je izpopolnjevala na Univerzi v Krakovu in leta zacije sklepa je bila sicer še dolga, a smer je bila po- 1964 v Ljubljani doktorirala. Od leta 1955 do upo- stavljena. kojitve leta 1997 je delovala na Oddelku za slovanske Po odhodu v pokoj se je Manda s svojo družino jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1985 vse pogosteje vra=ala na Kozjane, v kraj svoje kot redna profesorica za slovenski knjižni jezik in zgodnje mladosti in z leti je ob delu pridnih rok tam stilistiko. Objavila je številne prispevke iz zgodovine zrasel novi dom. Ob sedemdesetem rojstnem dnevu ji slovenskega knjižnega jezika, o zvrstnosti v današnji želimo, da bi v njem zdrava in zadovoljna doživela še slovenš=ini, jezikovni stilistiki umetnostnih besedil in veliko lepega. Se na mnoga leta, draga Manda! besediloslovju. Med prvimi se je znanstveno temeljito posvetila •••-sandra Pavši= Milost družbenim razsežnostim slovenskega jezika. Leta 1975 je bila med pobudniki in nato vodja akcije za ureditev odnosa do slovenš=ine v javnosti. Pozneje je sodelovala v delovnih skupinah Sveta za slovenski jezik in predsedovala delovni skupini za jezikovna Dr. Breda Pogorelec (1928-2006) vprašanja v Državnem zboru Republike Slovenije. Ob vprašanju zgodovine slovenskega jezika smo se s profesorico Pogorel=evo sre=ali tudi v arhivih. V Arhivu Republike Slovenije smo se veliko pogovarjali o njenem videnju zgodovine jezika kot izjemno po- membnega podro=ja zgodovine. Bila je mentorica številnih naših razstav. "Slovenš=ina v dokumentih sko^i stoletja" pa je bila celo njena ideja. In od takrat je sodelovala pri vseh razstavah, ki so zadevale jezik in književnost in napisala tudi nekaj uvodnih =lankov v razstavne kataloge. Bila je prizadevna lektorica naših publikacij. Sodelovala je tudi pri nastajanju strokovne revije Arhivi. Zato ni =udno, da so ji bili arhivi blizu. Poudarjala je pomen arhivskega gradiva za preu=evanje razvoja slovenskega knjižnega jezika in pri tem vlogo, ki jo lahko imajo arhivisti, ki ob neposrednem stiku z do- kumenti najlaže opazijo tudi drobne podatke in zapise o jeziku. Poudarjala je potrebo po sodelovanju arhi- vistov, zgodovinarjev in jezikoslovcev. Spodbujala je k sprotnemu objavljanju odkritih zapisov slovenskih besedil. prvih objav, so bili dragoceni. In rezultati, predvsem arhivski škratki med liste papirja. Ali pa te besede objavljena slovenska besedila, nas bodo spominjali lovijo v mreže lovke ra=unalniških programov, ki nanjo. hranijo spomine — lepe, sre=ne in tudi žalostne. Žalostne, kot je bil tisti ponedeljek okoli osme ure Marija Oblak. Carni, Hma Umek zjutraj, ko je zazvonil telefon, ki sta si ga delili Jožica in Marjeta. Aco, ki je bil prav takrat pri njunih mizah, je dvignil telefonsko slušalko, nekaj =asa poslušal, nato jo nemo odložil in nam povedal, da se Marjeta ne bo ve= vrnila k nam. Marjeta Vodopivec Kolegi in prijatelji nismo mogli in še zdaj ne mo- (1950-2006) remo verjeti, da Marjete Vodopivec ni ve= med nami. Pred tremi tedni je odšla na dopust, na dan, ko bi se morala vrniti v službo in biti spet med nami, pa smo se zadnjikrat poslovili od nje. Marjeta je bila dobra prijateljica in kolegialna sodelavka. Vedno je bila pripravljena prisko=iti na po- mo=. Bila je tiha, skromna in neopazna, toda na voljo, ko smo jo potrebovali. In sedaj je ni ve=. Tega kar ne moremo sprejeti. Sicer pa modreci pravijo, da živiš toliko =asa, dokler se te spominjajo. Da je Marjeta odšla od nas za vedno, bomo slej ko prej morali sprejeti, spominjali pa se je bomo prav gotovo še zelo dolgo. Marjeta, na tvojem zadnjem potovanju tja, kjer so red in lepota ter razkošje in mir doma, se od tebe poslavljamo s prevodom verzov iz tvoje diplomske naloge: Na pokopališ=u v Štepanji vasi smo se 29. avgusta letos poslovili od naše Marjete. Naše zato, ker smo jo Poglej, nad kanali v službi kar nekako posvojili, vsak dan za del dneva, so =olni pospali, =eprav njeno delo dokumentalistke raziskovalke na ki jim potepuška je nrav; Oddelku za arhiviranje in dokumentacijo Televizije da tvoje si želje Slovenija ni bila njena prva in edina služba. vzemo za povelje, Marjeta je poklicno pot kmalu po opravljeni od konca sveta sem jih zbral. diplomi na Filozofski fakulteti za=ela v vrtcu Najdi- hojca, nadaljevala jo je na osnovni šoli Trnovo in nato Tam sonca ve=erna desetletje u=ila horjulske otroke angleškega jezika. Na =ez polja se mirna Radioteleviziji Slovenija se je zaposlila leta 1987, naj- =ez vodo, =ez mesto razstro, prej v radijski fonoteki kot referentka za govorno fo- da v rožah in zlatu netiko in nato kot arhivarka dokumentalistka v radij- ko v gorkem ornatu skem arhivu, zadnjih deset let pa je pri nas, v tele- svet v sen se zaziblje sladko. vizijskem arhivu, urejala besedila oddaj. Ob=asno se je (C. Baudelaire) ukvarjala tudi s prevajanjem in lektoriranjem pri stro- kovni službi za gledališko in kulturno dejavnost pri Aleksander Lavren=i= Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Redno se je s sodelavkami in sodelavci Oddelka •• arhiviranje udeleževala seminarjev, sre=anj in izletov Arhivskega in dokumentacijo TV Slovenija društva Slovenije in prav ona je bila tista, ki je vsako leto zbrala prispevke za =lanarino Društva za vse za- poslene na RTV Slovenija. Nepogrešljiva je bila tudi na vsakoletnih zborovanjih, namenjenih tehni=nim in vsebinskim problemom klasi=nega in elektronskega arhiviranja v Radencih, ki jih prireja Pokrajinski arhiv Maribor. In v toliko letih se nabere veliko oddaj, veli- ko besedil, veliko besed in veliko spominov, veliko misli, ki se zbudijo, ko blazinice prstov drsijo po tip- kovnici in te misli kot droben, neviden prah natresejo Razstava Škojja Loka v starih listinah ARHIVI 29 (2006), št. 2 Nove pridobitve arhivov v letu 2005 407 Nove pridobitve arhivov v letu 2005 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Dedijer, družina, 1933-1991, 240 š, 72 f, 2 k, 46 tm Zbirka gradiva Slovencev v Kanadi, 1964—2004, 2 š, Klini=ni center Ljubljana, 1950-1970, 214 k (mati=ne 0,2 tm, knjige z indeksi), 22 tm Zbirka dopolnilnega gradiva o delavskem gibanju in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1981-1992, 11 NOB, 1942-1946,1 mapa š, 1,2 tm Oražen Ivan, 1919-1924, 1 š, 0,1 tm Bolnišnica Golnik, 1946-1962, 31 š, 3,1 tm Hallerstein Ferdinand Avguštin, 1746-1773, 10 ks Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Odbor staršev za varstvo in vrnitev slovenskih voja- 1926-2002, 31 š, 3 f, 3 svežnji, 4 tm kov iz JLA 1991, 8 š, 1 tm Družbeni pravobranilec Republike Slovenije, 1976— Zbirka filmov, 1905-2005: 359 naslovov; 568 kolu- 2005, 306 š, 30,6 tm tov, DVD in CD Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, 1945— Zbirka videokaset, 31 kosov/naslovov (24 ks. VHS, 7 1970, 22 š, 2,5 tm ks. Beta) Skupnost kurirjev in vezistov NOV Slovenije, 1941— 1987, 68 š, 7,5 tm Pridobivanje filmov v letu 2005 Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slo- Zbirka filmov: venije, 9 zvo=nih kaset Arkadena, 1 film, 2 koluta Sindikat delavcev prometa in zvez Jugoslavije, RO za Pales, 1 film, 10 kolutov Slovenijo, 2 š, 0,2 tm, 1982-1990 Videoprodukcija Kregar, 1 film, 10 kolutov Zbirka Plebiscit 1990, 184 š, 20,4 tm, glasovnice so Bela film, 1 film, 2 koluta izro=ile upravne enote: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Emotion, 8 filmov, 27 kolutov Litija, Krško, Brežice, Sežana, Ajdovš=ina, Sloven- Ul=ar Ciril, 1 film, 1 kolut ske Konjice, Mozirje, Slovenska kinoteka, 4 dvd Okrajno sodiš=e Sevnica — zemljiško knjižne listine, Hungaro film laboratories, 1 dvd 1872-1947,10,3 tm Cinesave, 1 dvd Okrajno sodiš=e Trbovlje — zemljiško knjižne listine Marinšek Janez, 1 dvd Laško, 1901-1940, 8,5 tm Tršan Lojz, 4 dvd Okrajno sodiš=e Trbovlje — zemljiško knjižne listine Filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino, 1 cd Rade=e, 1901-1940, 5,2 tm (zvo=ni zapis) Okrajno sodiš=e v Žalcu — zemljiško knjižne listine, Akademija za gledališ=e, film, radio in televizijo, 1 cd 1872-1941,15 tm (fotografije prevzema filmov K. Grossmanna) Sodnik za prekrške Brežice, 1965-1998, 1965-1998, 5 Merku Peter, 1 dvd tm Zbirka videokaset: Sodnik za prekrške Celje, 1972-1992, 3 tm 24 naslovov VHS videokaset in 7 naslovov Beta vi- Sodnik za prekrške Krško, 1962-1997, 1,5 tm deokaset Sodnik za prekrške Mozirje, 1973-1998, 3 tm Sodnik za prekrške Laško, 1972-1992, 3 tm Depozit: Sodnik za prekrške Sevnica, 1972-1997,1,3 tm Filozofska fakulteta, oddelek za etnologijo, 1 film, 1 Sodnik za prekrške Šentjur, 1973-1997,1,5 tm kolut Sodnik za prekrške Šmarje pri Jelšah, 1988-1999, 1,2 Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko, 13 tm filmov, 14 kolutov Sodnik za prekrške Trbovlje, 1968-1998, 2 tm Smasek Uroš, 1 film, 1 kolut Sodnik za prekrške Velenje, 1966-2004, 5 tm Radiotelevizija Slovenija, 22 filmov, 6 kolutov Geodetska uprava Žalec — katastrske mape Okrajnega Merku Peter, 1 film, 2 koluta sodiš=a Žalec, 1825, 0,2 tm Gustav film, 1 film, 41 kolutov Tekstilna tovarna Prebold d. d., 1809, 1812, 1838- Doba, 1 film, 12 kolutov 1842,1871-1989,41 tm ATA production, 1 film, 12 kolutov Ingrad VNG d.d., 1976-2002, 0,6 tm Akademija za gledališ=e, film, radio in televizijo, 217 Termoelektrarna Trbovlje d.o.o., 1949—1981, 4,5 tm filmov, 392 kolutov TOLO - Tovarna lahke obutve, Šentjur, 1966-2001, Emotionfilm, 7 filmov, 7 kolutov 6 tm Mestna ob=ina Ljubljana, 4 filmi, 4 koluti Tovarna nogavic Polzela, 1949-1990,10 tm Bindweed film, 2 filma, 39 kolutov Ferralit Žalec, 1946-1990, 5,5 tm Pogrebni zavod Celje, 1881-1981, 38,3 tm ZGODOVINSKI ARHIV CELJE MONT Kozje, 1898-2005,1,4 tm Rudnik Zagorje v zapiranju, 1800-2000, 50 tm Skupš=ina ob=ine Celje, 1986-1988, 32 trn Center interesnih dejavnosti Celje, 1975—1995, 6 tm Skupš=ina ob=ine Slovenske Konjice, 1964—1970, Delavski dom Trbovlje, 1952-2001, 3,2 tm 52,5 trn Kulturni center Delavski dom Zagorje, 1964—1994, Skupš=ina ob=ine Šmarje pri Jelšah, 1964-1985, 38,3 3,5 tm tm Plesni forum Celje, 1985-2005, 0,1 tm Skupš=ina ob=ine Velenje, 1966-1977, 59,3 tm Zveza kulturnih organizacij Mozirje, 1972—1999, 1,5 Skupš=ina ob=ine Žalec, 1965-1985, 22,5 tm tm Dav=ni urad Celje - Izpostava Slovenske Konjice, Zveza kulturnih organizacij Slovenske Konjice, 1956— 1953-1993, dav=na tajnost, 0,3 tm 1996, 3,5 tm Dav=ni urad Brežice, 1965—1993, dav=na tajnost, 1,3 Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, 1954—1999, 3,4 tm tm Dav=ni urad Velenje, 1978—1993, dav=na tajnost, 1 Krajevni šolski svet Sv. Jernej, 1906—1941, 0,1 tm tm Krajevni šolski odbor Raka, 1923-1965, 0,1 tm Dav=na uprava RS, Dav=ni urad Celje, 1974—1993, Kmetijska gospodarska šola Raka, 1953-1957, 0,1 tm dav=na tajnost, 0,4 tm Osnovna šola Breze, 1939-1963, 0,5 tm Okrajno sodiš=e Brežice — zemljiško knjižne listine Osnovna šola Brežice, 1870-1977, 2,3 tm Brežice, 1872-1945, 29 tm Osnovna šola Osnovna šola Raka, 1940-1960, 2 tm Okrožno javno tožilstvo v Kopru (Pubblica Accusa Osnovna šola Rade=e, 1907-1981, 2,5 tm Circondariale Capodistria), 1956-1978, 78 šk, 105 k, Osnovna šola Re=ica, 1926-1954, 0,4 tm 13 tm Osnovna šola Reka, 1885-1957, 0,3 tm Okrajno javno tožilstvo v Kopru (Pubblica Accusa Osnovna šola Skopice, 1924-1974, 0,4 tm del Distretto di Capodistria), 1955-1978, 35 š, 48 k, Osnovna šola Sv. Jernej, 1874-1962, 0,4 tm 6 tm Osnovna šola Vrh nad Laškim, 1925-1967, 0,9 tm Javno tožilstvo za Istrsko okrožje Koper (Pubblica Osnovna šola Zbelovo, 1942-1963, 0,1 tm Accusa Circondariale Capodistria), 1945-1954, 25 Osnovna šola Žice, 1847-1974, 0,1 tm knjig, 1 tm Srednja šola Krško, 1904-1992, 3,2 tm Javno tožilstvo okraja Koper (Pubblica Accusa del SZDL Velenje, 1986-1989, 2,5 tm Distretto di Capodistria), 1945-1954, 40 k, 1,5 tm Društva UE Celje (strani na internem), 0,1 tm Družbeni pravobranilec Republike Slovenije — na- Društvo prijateljev mladine Zagorje, 1962—1999, 0,2 mestnik v Kopru (Avvocato sociale della Repub- tm blica di Slovenia Capodistria), 1976-2005, 34 š, 7 Zveza športnih društev Žalec, 1975-1999, 9,0 tm knjig, 3,5 tm Planinsko društvo Sol=ava, 1949-2000, 2,5 tm Družbeni pravobranilec Republike Slovenije — na- Turisti=na zveza Celje, 1957—1995, 4,5 tm mestnik v Postojni, 1976-2005, 20 š, 13 k, 2,3 tm Slovensko društvo Celje (Grevenbroich, Nem=ija), Ob=inski sodnik za prekrške Izola (Giudice comunale 1979-1984, 0,1 tm per le trasgressioni Isola), 1982-1994, 50 š, 16 k, 5 Zbirka plakatov, 2005, 0,05 tm tm Zbirka voš=ilnic, 2004-2005, 0,1 tm Ob=inski sodnik za prekrške Postojna, 1956-1994, 47 Zbirka razglednic, 1910, 0,05 tm š, 63 k, 11 tm Štefan Ko=evar, 1833-1850, 0,1 tm Sodnik za prekrške Postojna, 1995, 2 š, 0,2 tm Konrad Kolšek, 1918-1991, 0,5 tm Darila, odkupi, depoziti: Darila, odkupi, depoziti: Labis, društvo za zaš=ito vasi Labor, 1999—2004, 2 š, Zbirka starih razglednic: 315 razglednic razli=nih kra- 0,2 tm, dar jev. Kolorirana karta vojvodin Štajerske, Koroške, Kranj- POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR ske in drugih dednih avstrijskih dežel iz leta 1696, nakup. Društvo likovnih umetnikov Maribor, 2004, 0,1 tm Društvo stenografov in strojepiscev Maribor, 1954— POKRAJINSKI ARHIV KOPER 2005, 2 tm Društvo uporabnikov kabelskega TV sistema Rad- Dav=na uprava RS, Dav=ni urad Koper: Republiška vanje-Pekre-Limbuš, 1986-2004, 0,1 tm uprava za javne prihodke Koper, Izola, Piran, Se- Društvo za pomo= in samopomo= "Nova pot" Mari- žana, 1956-1996,193 š, 10 tm bor, 2000-2005, 0,1 tm Agencija za pla=ilni promet Koper, 1997-2001, 135 š, ELGO Vidonci d.o.o. v ste=aju, 1992-2002, 0,1 tm 13 tm Gasilsko društvo Pekre, 1896-1910, 0,1 tm Grafika Ilirska Bistrica, 1963-1993,105 š, 10 tm Gradiš Ravne na Koroškem, 1947-1996,15,5 tm Cestno podjetje Koper, 1949-1991,175 š, 19 tm Hartman Ervin st., 1904-2005, 0,5 tm Kmetijska zadruga Hmezad Ilirska Bistrica, 1947— International Inner Wheel klub Maribor, 1999-2004, 1990,12 tm 0,1 tm Preskrba Sežana, 1958-2004, 31 š, 3,1 tm Katastrski na=rti ob=ine Lendava, 1962—1990, 5 tm Okrožno sodiš=e Koper (Tribunale Circondariale KUD Jože Hermanko, 1949-1950, 0,1 tm Capodistria), 1956-1978, 679 š, 198 k, 70 tm Notar Dušan Senear, Prevalje, 1919-1941, 0,1 tm Okrožno ljudsko sodiš=e Koper (Tribunale Popolare Notar Fran Penko, Marenberg, 1931-1933, 0,1 tm Circondariale Capodistria), 1953-1954, 3 knjige, 0,5 Notar Fritz Speri, Prevalje, 1942-1945, 0,1 tm tm Notar Ivan Winkler, Slovenj Gradec, 1909-1920, 0,5 Okrajno sodiš=e Koper (Giudizio Distrettuale Capo- tm distria), 1945-1978,1007 š, 88 k, 104 tm Notar Marjan Belle, Marenberg, 1940-1941, 0,1 tm Okrajno ljudsko sodiš=e Koper (Giudizio Popolare Ob=inski sodnik za prekrške Lenart, 1955, 0,1 tm Distrettuale Capodistria), 1945-1954,1 š, 11 k, 1 tm Okrajno sodiš=e Prevalje, 1919—1945, 5,5 tm Okrožno gospodarsko sodiš=e Koper, 1954—1978, Okrajno sodiš=e v Slovenski Bistrici, 1900-1945, 31 454 š, 151 knjig, 58 tm tm 410 Ni ove pridobitve arhivov v letu 2005 ARHIVI 29 (2006), št. 2 Osnovna šola Franceta Prešerna Dopolnitve: POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945, obmo=ni odbor Maribor, 1990-1999, Skupš=ina ob=ine Ajdovš=ina, 1969-1993, 25 š, 1 sve- 0,5 tm ženj, 2,6 tm Gašpari= Maks, 2005, 0,1 tm Ob=inski ljudski odbor Grahovo, 1953—1953,1 mapa Mariborska tekstilna tovarna — tekstilna tovarna Me- Ob=inski ljudski odbor Kobarid, 1956-1961,1 knjiga lje, d. d., 1953-1999,11,2 tm Ob=inski ljudski odbor Kostanjevica, Kostanjevica na Namestnik družbenega pravobranilca Republike Slo- Krasu, 1953-1955,1 š, 0,1 tm venije Radlje ob Dravi, 1995-2005,1,4 tm Skupš=ina ob=ine Nova Gorica, 1962-1992, 225 š, 7 Notar Kolšek Avgust, Marenberg, 1921-1931, 0,3 tm kosov, 25,1 tm Notar Tomschegg Ivan, Slovenj Gradec, 1888, 2,8 tm Ob=inski ljudski odbor Ren=e, 1952-1954,1 mapa Ob=inski odbor Zveze združenj borcev NOV Ruše, Ob=inski ljudski odbor Šempeter pri Novi Gorici, 1994-1995,0,1 tm 1955-1959, 2 š, 0,2 tm Okrajno sodiš=e Marenberg, 1850—1945 (skupno z Skupš=ina ob=ine Tolmin, 1951-1993, 69 š, 2 k, 6 Marenbergom in Pre valj ami) ovojev, 7,7 tm Okrajno sodiš=e Marenberg, 1872-1945,15,3 tm Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavno- Okrajno sodiš=e Murska Sobota, 1945-1978,18,3 tm sti ob=ine Tolmin, 1978-1990, 5 š, 0,5 tm Okrajno sodiš=e Prevalje, 1921—1947 (skupno z Ma- Krajevni ljudski odbor Ren=e, 1945-1950, 3 š, 0,3 tm renbergom in Prevaljami) Varia — zbirka dokumentov iz osebnih zapuš=in, Okrajno sodiš=e Slovenj Gradec, 1850-1945, 21,8 tm 1897-1933,1 knjiga Okrajno sodiš=e Slovenj Gradec, 1850-1947, 83,4 tm Primorska sre=anja, Nova Gorica, 1977—2004, 4 š, 0,4 (skupno z Marenbergom in Prevaljami) tm Osnovna šola Bakovci, 1949-2001, 8,8 tm Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Osnovna šola Beltinci, 1931-1975, 5,6 tm Šempeter pri Gorici, 1956-1986, 85 knjig Preskrba Polj=ane d. d. v ste=aju, 1990—2005,1,6 tm Klub starih goriških študentov, 1969 Skupš=ina ob=ine Lendava, 1983-1990, 27 tm Ob=inski odbor za ugotavljanje in odpravo posledic Skupš=ina ob=ine Maribor, 1967—1982 (gradbeni na- potresa na Tolminskem, 1976-1978, 4 š, 0,4 tm =rti), 131 tm Zbirka pe=atnikov, 1962-1992, 92 kosov Snaga Maribor, 1944-2004,12,1 tm Osnovna šola Branik, 1947-1989, 19 š, 1,9 tm Sodnik za prekrške Slovenska Bistrica, 1983-1990, 2 Gostol Nova Gorica, 1966-1995, 21 š, 2,1 tm tm Osnovna šola Dornberk, 1947-1990,10 š, 1 tm Špedtrans Maribor, 2000, 0,2 tm Zbirka fotografij, 1921-1960,12 kosov Univerza Maribor, 1961-2000, 25,8 tm Zbirka mikrofilmov, 1939-1939, 29 kolutov Varia, 20. stol., 0,1 tm Zbirka fotokopij, 1703-2005, 5 š, 2 mapi, 0,5 tm Zbirka razglednic krajev, 1993-1995, 5 kosov Darila, odkupi, depoziti: Hranilnica in posojilnica Vipava, 1902—1948, 4 knjige Baran Josip, 1902-1943, 0,1 tm, odkup Zbirka videofilmov, 2005-2005, 2 kaseti (5 posnet- Robar Franc, 1901-1941, 0,1 tm, odkup kov) Ozmec Jože, 1922-1961, 0,1 tm, odkup Vodnogospodarsko podjetje So=a Nova Gorica, Dr. Radey Franz, 1880-1908, 0,1 tm, odkup 1971-2003, 7 š, 0,7 tm Družina Pliberšek, 1900-1969, 0,1 tm, odkup Zbirka razstav PANG, 1990-2005, 0,2 tm ARHIVI 29 (2006), št. 2 Ni ove pridobitve arhivov v letu 2005 411 Srednja lesarska šola Nova Gorica, 1996—1998, 3 ma- Plastdispeser d. o. o. Ormož 1966-2004, 114 fas, 8 Pe kar. š, 20 š, 17 knjig, 18 trn Osnovna šola Cepovan, 1970—1970,1 mapa Krajevna skupnost Solkan, 1971-1986,13 š, 1,3 tm Darila, odkupi, depoziti: Varia- uprava po 1943,1946-1947,1 zvezek Knjiga Andrees Algemeiner Handatlas 1899, 1 kom, OKO, =asopis za Goriško, 1993-1998, 22 š, 2 tm nakup Zbirka gradiva ob 100—letnici Trgovskega doma v Žigi in štampiljke, 4 žigi, dar Gorici, 2004-2004,1 mapa Razglednice, 31 kosov Goriška livarna Solkan, 1989-1995, 7 š, 0,7 tm Ob=ina Ren=e, 1946-1947,1 š, 0,1 tm ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Krajevna skupnost Vogrsko, 1965—1978,1 š, 0,1 tm Poligalant Vol=ja Draga, 1957-1991,10 š, 1 tm Ob=inski ljudski odbor Grosuplje—Skupš=ina ob=ine Mlinotest Ajdovš=ina, 1953-1992, 34 š, 3,4 tm Grosuplje, (1961)1971-1994, 136 š, 7 kartotek, 14,3 Rokometni klub Nova Gorica, 1981-2005, 2 mapi tm Mladinski dom Toneta Severja Kojsko, 1947-1951, 1 Samoupravna stanovanjska skupnost ob=ine Grosup- š, 0,1 tm lje, 1982-1989,1 š, 0,1 tm Delovna skupnost skupnih strokovnih služb samoup- Darila, odkupi, depoziti: ravnih interesnih skupnosti ob=ine Grosuplje, Tomaž Maruši=, 1924-2005,12 š, 1,2 tm 1976-1989,1 š, 0,1 tm Zbirka fotografij, 1924-2003, 76 kosov Ob=inska izobraževalna skupnost ob=ine Grosuplje, Zbirka razglednic krajev, 1899-2005,152 kosov 1967-1990,1 š, 0,1 tm Zbirka videofilmov, 2005, 1 videokaseta Ob=inska skupnost otroškega varstva Grosuplje, Branko Maruši=, dr., 2004-2005,1 š, 0,1 tm 1970-1991,1 š, 0,1 tm Zbirka plakatov, letakov in raznih tiskov, 2004-2005, Ob=inska telesnokulturna skupnost Grosuplje, 1975— 2 kosa 1990,1 š, 0,1 tm Zbirka na=rtov, zemljevidov in skic, 1951—2005, 2 ko- Ob=inska zdravstvena skupnost Grosuplje, 1990, 1 š, sa 0,1 tm Zapuš=ine družin Pahor, Zupan in Tušar, 1898—1974, Ob=inska kulturna skupnost Grosuplje, 1974—1990, 1 1 mapa š, 0,1 tm Anton Pavlica, 1947-1947,1 kos Ob=inska raziskovalna skupnost Grosuplje, 1981— Zbirka zgoš=enk, 2005-2005,1 kos 1990,1 š, 0,1 tm Peter Poto=nik, 1987-1987,1 š, 0,1 tm Ob=inska skupnost socialnega varstva Grosuplje, Peter Kerševan, 1908-1935,1 š, 0,1 tm 1977-1989, lš, 0,1 tm Družina Šantel, 1884-1949,1 š, 0,1 tm Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred Rodbina Boži=, 1903-1949,1 k požarom ob=ine Grosuplje, 1982—1986,1 š, 0,1 tm Anton Štrancar, 1976-1990, 1 š, 0,1 tm Samoupravna interesna skupnost za ceste ob=ine Družina De Corti, 1944-1944,1 š, 0,1 tm Grosuplje, 1984-1989, 1 š, 0,1 tm Pavlica Bizjak, 1944-1984, 1 š, 0,1 tm Ob=inska samoupravna komunalna skupnost Gro- Stanislav Sim=i=, 1916-1971,1 š, 0,1 tm suplje, 1978-1989,1 š, 0,1 tm Zveza telesnokulturnih organizacij Grosuplje, 1978— ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ 1988,1 š, 0,1 tm Kmetijsko zemljiška skupnost Grosuplje, 1978—1989, Ribiška družina Ptuj 1946-1998, 7 š, 0,7 tm 1 š, 0,1 tm Imenje Lan=ji dvor (Lanzenhoff) 1665, 1 š, 0,1 tm, Delovna skupnost samoupravnih interesnih skupnosti (vrnjeno iz PAM) gospodarstva ob=ine Grosuplje 1979—1980, 1 š, 0,1 Imenje Pesjak ( Gut Pesjack): 1737, in Gradenšak tm (Gradenschagg) 1791—1805, 0,2 tm, 2 š, (vrnjeno iz Ob=inski ljudski odbor Domžale—Skupš=ina ob=ine PAM) Domžale, 1965-1994, 50 š, 5 tm Imenje Sv. Marko pri Ptuj, 1739-1792, 1 š, 0,1 tm, Tiski, 1905-1985,1 š, 0,1 tm (vrnjeno iz PAM) Okrajno sodiš=e Domžale, 1960—1983, 4 š, 27 fase, Imenje Placarovci (Placerhof), 1841-1848,1 š, 0,1 tm, 3,2 tm (vrnjeno iz PAM) Okrajno sodiš=e Ko=evje, 1946—1960, 105 š, 12,5 tm Krajevno sodiš=e Hrastovec, 1817—1846, 2 š, 0,2 tm, Sodiš=e združenega dela Ljubljana, 1975-1990, 385 š, (vrnjeno iz PAM) 10 k, 39 tm Ob=inski odbor Rde=ega križa Ptuj, 1957-1990, 50 š, Javno tožilstvo za okraj Ko=evje, 1950—1954, 1 fase, 5 tm 0.1 tm 412 Ni ove pridobitve arhivov v letu 2005 ARHIVI 29 (2006), št. 2 Zmaj=kov butik, Ljubljana, 1971-1997, 26 š, 2,6 tm Izobraževalna skupnost ob=ine Kranj, 1963—1987, 3 Cankarjeva založba, 1954-1997, 35 š, 3,5 tm š, 0,3 tm Univerzale Domžale, 1952-2002, 43 š, 4,3 tm Okrajno sodiš=e Kranj, 1945-1978, 43 k, 130 fase, 24 Osnovna šola Krimski odred Preserje, 1903-2000, 40 tm š, 4 tm Železarna Jesenice, 21 kartotek mikrofilmskih žepkov Ob=inski odbor ZZB NOV Litija, 1955-1989, 19 š, 1, Tehniški šolski center Kranj, 1946-1985, 35 š, 3,5 tm 9tm Srednja gradbena šola Kranj 1945—1975, 27 š, 2,7 tm Ob=inski odbor ZZB NOV Ko=evje, 1961-1992, 7 š, Skupš=ina ob=ine Skofja Loka, 1987, 34 š, 3,4 tm 0,7 tm Skupš=ina ob=ine Skofja Loka — spisi SLP, 1961— Ob=inska konferenca SZDL Vrhnika, 1980-1989, 4 1976,4š,0,4tm registratorji, 0,4 tm Skupš=ina ob=ine Skofja Loka — Izvršni svet, 1980— Dav=ni urad Novo mesto, 1985-1995, 5 š, 0,5 tm 1994, 6 š, 0,6 tm Agencija za pla=ilni promet Novo mesto, 1997—2001, Zbirka katastrskih map, 1825-ok. 1955, 5 š, 0,5 tm 116 š, 14 tm Alpina Žiri, 1952-1991, 200 š, 20 tm Okrajno sodiš=e Novo mesto, 1900-1940, 178 k, 29 Osnovna šola Cvetka Golarja Skofja Loka, 1956— tm 1990,18 š, 1,8 tm Družbeni pravobranilec samoupravljanja Novo me- NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA ŽA Šentjurij pri Grosuplju, 1870-1904, 1 knjiga Župnijski inventarji, 1900-1960, 4,8 tm Bogoslovno semeniš=e v Ljubljani, 1787—1960, 4,8 tm Fotografska zbirka, 20. stol., 2,4 tm ŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR Kartografska zbirka, 1965—1969, 35 kosov ŠAL V, 20. stol, 0,1 tm Teološka knjižnica Maribor, 19., 20. stoletje, neure- Škofijska ra=unska pisarna, 0,1 tm jeno spisovno in knjižno gradivo, 0,1 tm Zapuš=ina Alojz Groznik, 1921-1999, 0,2 tm ŠOM, Fond škofijska pisarna, spisovno gradivo, 20. Zapuš=ina Jože Jagodic, 1918-1938,0,1 tm st, 0,1 tm Zapuš=inajože Kregar, 1987-1992, 0,1 tm ŠOM, Fond škofijska pisarna, spisovno gradivo, 20. Zapuš=ina Karel Gros, 1891-1955, 0,1 tm st, 4,6 tm Zapuš=ina Melhior Golob, 1915-2003, 0,2 tm ŠOM, Fond škofijska pisarna, protokoli in indeksi, Zavod Sv. Stanislava, 1928-1945,1 knjiga 1975-1985,1 trn Zbirka Beatifikacije, 1970,1 mapa ŠOM, Zapuš=ine škofov, Grmi= Vekoslav, 20.-21. st., Zbirka društva in ustanove, 1904,1 mapa 7,2 tm Zbirka na=rtov, 20. stol., 11 kosov Župnijski urad Braslov=e, mati=ne knjige in zapisniki Zbirka videokaset, 2004, 2 kosa duš 1632-1921, 1 tm ŽA Ambrus; 18.-20. stol., 4 tm Andrej Hozjan, zapuš=ina po dr. Koropcu — fond ŽA Bled, 2005, 0,1 tm župnije Fram, 0,3 tm ŽA Bohinjska Bela, 1816-1904,1 knjiga ŠOM, Fond Prepisi mati=nih knjig, 21. st., 1,1 tm ŽA Brezovica, 1857-1904, 3 knjige PAM, Fond župnija Nazarje, 17.-20. st., 0,6 tm ŽA l.~ '„V". • «ri» A&i hrt u y ••••• $#[ jr nt. Irimfaw rïîit. j&wf. imb ile in iljjnnarff r nt,ut irr JUnìgfi ,1 mi tent» br^nftf, ufjerati 'i Vajeniško spri=evalo =evljarskemu vajencu Valentinu Schartschainu i^Jare sv. Martina na Gorenjskem. (ZAL, Enota v Skojji Loki, Listine Skojja Loka). ARHIVI 29 (2006), št. 2 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2005 415 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2005 Sonja ANŽI< Zdenka BONIN Prebivalstvo ob=ine Vrhnike na prelomu 19. in 20. Koprske soline v poro=ilih beneških uradnikov. V: stoletja - 2. del. V: Vrhniški razgledi. 6, - (2005), Kronika, letnik 53/3, (2005), str. 283-300. str. 225-334. Poro=na pogodba iz leta 1580 iz Dola pri Hrastovljah. 75. nemško arhivsko zborovanje, Stuttgart 27. do 30. V: Ad fontes : Otorep=ev gornik, Ljubljana 2005, str. 9. 2005. V: Arhivi. - 28, št. 2 (2005), str. 409-411. 127-137. (Soavtorica Mira Hodnik) Pokrajinski arhiv Koper. V: Napoléon et son admi- Der Arhivar. V: Arhivi. - 28, št. 2, (2005), str. 433- nistration en Adriatique orientale et dans les Alpes de 436. l'Est 1806-1814, Zagreb : Hrvatski državni arhiv, München, Nem=ija. Evidentiranje arhivskega gradiva, str. 771-801 (771-772, 777-784, 791-801). ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence Pokrajinski arhiv Koper, geslo v enciklopediji, V: Is- v letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2 (2005), tarska enciklopedija, Leksikografski zavod Miroslava str. 452-454. (S soavtorji) Krleže, Zagreb, str. 605. Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na Razstava ob 50-letnici priklju=itve cone B STO k ozemlju vzhodnih Alp 1806-1814 : arhivski vodnik. Jugoslaviji. V: Arhivi - 28, št. 1, (2005), str. 129. - Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 stra- (Soavtorica Mirjana Kontestabile Rovis) ni. (Ena izmed popisovalcev slovenskega arhiv- Razstava "U=itelj naj bo". V: Arhivi. - 28, št. 1, (2005), skega gradiva) str. 129-130. (Soavtorica Mirjana Kontestabile Rovis) TeaANŽUR Razstava Hrpelje skozi =as. V: Arhivi. — 28, št. 1, (2005), str. 130. (Soavtorica Mirjana Kontestabile Fotografsko gradivo Zgodovinskega arhiva in muzeja Rovis) Univerze v Ljubljani. V: Argo. - 48, 2 (2005), str. Rassegna degli Archivi di Stato (letnik LX1I, Rim 15-22. 2002, zvezek 1-3). V: Arhivi. - 28, št. 1, (2005), str. 115-117. Bojana ARISTOVNIK Nataša BUDNA KODRI< Nezadržno =ez bregove strug. V: Mesto v objemu voda, Poplave v Celju v 20. stoletju, Zgodovinski arhiv Blaž Terpinc, kranjski meš=an in trgovec. V: Kranjski Celje, Celje 2005, str. 7—36. (Soavtorica Tatjana Zbornik 2005, str. 381-392. Ka=) Fran ja Tav=ar, narodna in dvorna dama. V: Gea, št. Mesto v objemu voda, Poplave v Celju v 20. stoletju, 12/2005. Zgodovinski arhiv Celje, Celje 2005, katalog, 67 Komedija, cirkus in druge zabavne prireditve v Ljub- strani. (Urednica) ljani. V: Podobe družabnosti. Ljubljana 2005, str. 13— Andrej Pan=ur, V pri=akovanju stabilnega denarnega 20. sistema, Celje 2003. V: Arhivi. - 28, št. 2 (2005), Potovanje trgovskega pomo=nika Valentina Jože CIPERLE Marjan Vogrin, Drago tine škofije Koper. V: Arhivi. - 28, št. 1,(2005), str. 128-129. Pota do moderne gimnazije na Slovenskem. V: Sto let Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana 2005, str. 353—364. Tatjana DEKLEVA Pota do moderne gimnazije na Slovenskem. V: Vest- nih. - št. 3-4 (2005), str. 16-19. Ime mi je — : o slavenskih mati=nih knjigah in imenih Za=etki šolstva v Vodicah. V: Kopitarjev glas. — št. 110 v krstnih maticah (1651-1920). V: Slavenski gor- (2005), str. 21; št. 111 (2005), str. 23-24; št. 112 nik, Vrhnika : Galerija 2, 2005, str. 231-252. (So- (2005), str. 21; št. 4 (2005), str. 25. avtorica Alenka Cuk) Zlate in =rne knjige v Slovenskem šolskem muzeju. V: Šolska kronika. - 14(38), št. 1 (2005), str. 36-44. France M. DOLINAR Bojan CVELFAR Imenovanje in posve7enje Antona Vovka za ljub- ljanskega škofa. V: Vovkov simpozij v Rimu, Celje Savinjska regija, Od Rinke do Sotle; fotomonografija 2005, str. 59-74. Savinjske regije, Celje 2005, str. 3—6. Sittich/Sti=na als kirchliches Zentrum für Krain im Zdraviliš=e Rogaška Slatina v prvi polovici 19. stoletja, Celje Mittelalter. V: Zister^irensisches Schreiben im Mittel- 2005. (magistrsko delo) alter- Das Scriptorium der Reiner Mönche, Bern 2005, Gradec, Avstrija, Evidentiranje arhivskega gradiva, ki str. 53-61. je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v Cerkvenopravni položaj freisinške in briksenske po- letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2 (2005), str. sesti v oglejskem patriarhatu. V: Blatnikov gornik, 215-234. Ljubljana 2005, str. 133-137 (nemški prevod 149- 154). Nada in metropolit (1788-1806). V: Mohorjev %a Jolanda FON leto 2006, Celje 2005, str. 135-138. Dostop do informacij javnega zna=aja. V: Arhivi. — 28, Ljuba DORNIK ŠUBELJ št. 2 (2005), str. 235-237. Podatki o dr. Vi tu Kraigherju so bili državna tajnost. Ivan FRAS V: Arhivi. - 28, št. 1 (2005), str. 77-85. The role of Naujock in Venlo and after. V: Prispevek 30 zvezkov gradiva za zgodovino Maribora. V: Med- na mednarodnem posvetovanju v Amsterdamu : German — narodni arhivski raziskovalni tabor 2005, elekt. vir. Dutch relations in the 20th century, June 17—19, 2005. (Soavtorica Gordana Sovegeš Lipovšek). (Prispevek na konferenci brez natisa) 7^ arhivarjeve skrinje : 30 ^ve^kov Gradiva %a zgodovino Konferenca o nemško-nizozemskih odnosih v 20. Maribora : oddaja na RTS, 6. december 2005. stoletju in mednarodnih obveš=evalnih vidikih, Amsterdam. V: Zgodovinski =asopis. — 59, št. 3/4 Natalija GLAŽAR (2005), str. 519-523. Aleš Kermauner, sin Dušana Kermavnerja, v doku- Konferenca CITRA 2003, Cape Town. V: Arhivi. — mentih Arhiva Republike Slovenije. V: Med politiko 28, št. 1 (2005), str. 94-95. in zgodovino : življenje in delo dr. Dušana Kermavnerja COMMA, 2003-1 ; COMMA, 2004-2. V: Arhivi. - 28, (1903-1975). - Ljubljana 2005, str. 81-87. št. 1 (2005), str. 118-120. Organisation of Slovene public archives sector. V: Darinka DRNOVŠEK INSAR : European Archives News. - No. 10 (Sum- mer 2005), str. 7. Politi=ne stranke ter njihovo dokumentarno in arhiv- MoReq : model ^ahtev •• upravljanje elektronskih doku- sko gradivo. V: Varstvo arhivskega gradiva privatne mentov, Ljubljana 2005, 96 strani. (Prevod iz an- provenience, Zbornik referatov Murska Sobota 2005, gleškega jezika) str. 28-34. Alojzija Stebi, (1883-1956) : politi=arka, =asnikarka, Maja GOMBA< urednica, bojevnica za izboljšanje položaja žensk. V: Gea. - 15, št. 10 (2005), str. 72-75. Pomladna moda. Alojzij Paulin in prvi slovenski re- organov in organi-^acij narodnoosvobodilnega gi- klamni modni film. V: Arhivi. - 28, št. 2, (2005), v Sloveniji. Knj. 10, Dodatek, Januar 1942— str. 375-380. September 1943. - Ljubljana 2005, 631 strani. (So- Darko Darovec, Davki nam pijejo kri. Gospodarstvo avtorice Marjeta Adami=, Metka Gomba=, Marija severozahodne Istre v novem veku v lu=i beneške Oblak Suzana FELICIJAN BRATOŽ Cona B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947—1954), Zbornik ob 50-letnici priklju=itve cone B STO Aleksander Žižek, Karel VI. potrdi celjske mestne Jugoslaviji. V: Arhivi. - 28, št. 1 (2005), str. 109- svoboš=ine, Celje 2004. V: Arhivi. - 28, št. 2 110. (2005), str. 423-424. Otroci v italijanskih koncentracijskih taboriš=ih 1942— Dunaj, Avstrija. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki 1943. V: Arhivi. - 28, št. 2 (2005), str. 389-394. je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2 (2005), str. nja v Sloveniji. Knj. 10, Dodatek, Januar 1942-Sep- 67-101. (Soavtor Matevž Košir) tember 1943. — Ljubljana : Arhiv Republike Slove- 418 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 21)1)5 ARHIVI 29 (2006), št. 2 nije, 2005. — 631 strani. (Soavtorice Marjeta Ada- e; Turisti=na zloženka Turisti=nega društva Jeru- mi=, Darinka Drnovšek, Marija Oblak Carni) zalem. Quando morì mio padre : disegni e testimonianze di bambini Trsni=arska zadruga v Juršincih 1905—1941. V: 2. Slo- dei campi di concentramento del confine orientale — Ko je venski posvet o razvoju in perspektivah trsni=arstva ob umrl moj o=e : risbe in pri=evanja /^ koncentracijskih vstopu v Evropsko unijo in 100-letnica Trsni=arske za- taboriš= na italijanski vbodni meji (1942—1943). Gra- druge J uršinci 1905—2005. Juršinci, 23.-24. septem- disca d'Isonzo, 2004, 71 strani. (Soavtorja Boris ber 2005, str. 15-26. M. Gomba=, Dario Mattiussi) Pri nas se =as ne ustavi, le arhiviramo ga! V: Ptuj=an. — I bambini sloveni nei campi di concentramento ita- 11, št. 1, januar 2005, str. 16-17. liani (1942—1943). V: Deportate, esuli, profughe : rivista Ali jih lahko še rešimo? Konservacija in restavracija telematica di studi sulla memoria feminile, nr. 3 (2005). pisne dediš=ine. V: Ptuj=an. - 11, št. 5, 30. maj 2005, str. 21. Vesna GOTOVINA Gradec, Avstrija, Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v Arhiviranje e-zapisov v treh skandinavskih državah. letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2 (2005), str. V: Arhivi. - 28, št. 1 (2005), str. 89-91. (Soavtorja 440-450. Jože Skofljanec, Miroslav Novak) Bojan HIMMELREICH Marija GRABNAR Bombe na Celje; letalski napadi na Celje med drugo svetovno Zasebne zapuš=ine v Arhivu Republike Slovenije. V: vojno, razstava in katalog, Zgodovinski arhiv Celje, Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience, zbornik Celje 2005, 52 strani. (Soavtor Jure Miljevi=) referatov Murska Sobota 2005, str. 103-106. 18. mednarodno posvetovanje "Arhivska praksa 2005", Tuzla. V: Arhivi. - 28, št. 2, (2005), str. Stanka GRKMAN 414-415. Voda še za v =evelj ni dobra, razstava. V: Arhivi. — 28, Leafcasting : the influence of starch and methyl cel- št. 1, (2005), str. 127-128. lulose sizing on the properties of leafcasted paper. V: PapierRestaurierung. — Vol. 6, no. 3 (2005), str. Mira HODNIK 30—36. (Soavtorici Jedert Vodopivec, Meta Cernie Ob 22. zborovanju Arhivskega društva Slovenije. V: Letnar) Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience, zbornik Vpliv škroba in metil celuloze na lastnosti papirja, iz- referatov Murska Sobota 2005, str. 5. delanega na napravi za dolivanje s celulozno Poro=ilo o delu ADS v letu 2005. V: Arhivi. - 28, št. 2 maso. V: Tehni=ni in vsebinski problemi klasi=nega in (2005), str. 405. elektronskega arhiviranja, št. 4 (2005), str. 329—340. 75. nemško arhivsko zborovanje, Stuttgart 27. do 30. (Soavtorici Jedert Vodopivec, Meta Cernie Letnar) 9. 2005. V: Arhivi. - 28, št. 2 (2005), str. 409-411. Comparison between starch and methil cellulose sur- (Soavtorica Sonja Anži=) face coating during the leaf casting technique. V: München, Nem=ija. Evidentiranje arhivskega gradiva, Proceedings of the International Conference Durability of ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence Paper and Writing, November 16—19, Ljubljana, v letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2 (2005), 2004, str. 62-64. (Soavtorici Jedert Vodopivec, str. 452-454. (S soavtorji) Meta Cerni=-Letnar) Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806—1814 : arhivski vodnik. Marija HERNJA MASTEN — Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 strani. (Ena izmed popisovalcev slovenskega ar- Nekaj drobcev o zdravstvu ormoškega obmo=ja do hivskega gradiva) prve polovice 19. stoletja. V: Ormo^sko^i stoletiaV, Ormož 2005, str. 256-273. Mojca HORVAT Prva svetovna vojna, skoraj pozabljena tragedija 20. stoletja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj Jure Ma=ek, Ukinitveni komisar za društva, organi- 2005, str. 118-136. zacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, in- Upravna dejavnost mestnega sveta Ptuj v =asu 1653— ventarji 11, Maribor 2004. V: Arhivi. - 28, št. 1, 1655. V: Studia Historica Slovenka, Mlinari=ev zbor- (2005), str. 108-109. nik, - 5, št. 1/3 (2005), str. 215-233. Jure Ma=ek: Šolstvo v Mariboru med prvo in drugo Nemirna meja borlsko završke gospoš=ine z ogrsko svetovno vojno, Maribor 2002; isti: Splošnoizo- Hrvaško. V: Cirkulane 2005, str. 109-118. braževalno šolstvo v Mariboru po drugi svetovni ARHIVI 29 (2006), št. 2 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2005 419 vojni, Maribor 2004. V: Šolska kronika. - 14 (38), Gabrijel Gruber S. J. : 1740-1805 : 200 let. - Ljubljana : št. 1 (2005), str. 196-197. Arhiv Republike Slovenije, 2005. - 106 strani. (So- Ervin Hartman starejši; glasbeni u=itelj, dirigent in avtorji Aleksandra Serše, Stanislav Južni=, Matevž skladatelj (1904-1988). V: Arhivi. - 28, št. 1, Košir) (2005), str. 130. Spopadi na avstrijsko-beneški meji v Istri od 1535 do Mariborska društva in društveno življenje pred drugo 1615 — obmejno ozemlje gospostva Lupoglav in svetovno vojno. V: Arhivi. - 28, št. 1, (2005), str. Rašporskega kapetanata. V: I confini militari di 130-131. Venera e dellAustria nell'età moderna : genesi, struttura Naših 180. let, Impol, d. o. o. V: Arhivi. - 28, št. 1, e aspetti militari della difesa territoriale dalle Alpi (2005), str. 131. alìAdriatico — Beneške in avstrijske vojne krajine v Gradivo o ko=evskih Nemcih v privatnem fondu novem veku : razvoj, struktura in vojaški vidiki teri- Herberta Otterstädta. V: Arhivi. - 28, št. 2 (2005), torialne obrambe med Alpami in Jadranom, Piran 2005, str. 381-388. str. 45-59. Arhiv Republike Slovenije. V: Istarska enciklopedija. — Andrej HUDOMALJ Zagreb : Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2005, str. 31. Dušni pastirji župnije Zagorje ob Savi. V: Za± Della Torre, Febo IV. (Stariji). V: Istarska enciklopedija. •i, Ljubljana 2005, str. 101-142. -Zagreb 2005, str. 175. Habsburgovci. V: Istarska enciklopedija. — Zagreb 2005, Mateja JERAJ str. 291-292. Komun. V: Istarska enciklopedija. — Zagreb 2005, str. Slovenke na prehodu v socializem : (vloga in položaj genske v 404-405. Sloveniji 1945—1953). Ljubljana : Arhiv Republike Urbari. V: Istarska enciklopedija. — Zagreb 2005, str. Slovenije, 2005. - 360 strani. 844. Spoznajmo Ljubljano : vodnik po mestu %a otroke (male in Privatno arhivsko gradivo u Republici Hrvatskoj / velike). Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, Zivana HeAbeli. V: Varstvo arhivskega gradiva privat- 2005,128 strani. (Soavtorica Jelka Melik) ne provenience, zbornik referatov Murska Sobota Slovenija in Slovenci v britanskem arhivu — malo 2005, str. 83-86. (Prevod povzetka) druga=e. V: Arhivi. - 28, št. 2 (2005), str. 395-403. Privatna arhivska graAa u Bosni i Hercegovini / Izet (Soavtorica Jelka Melik) Saboti=. V: Varstvo arhivskega gradiva privatne prove- Arhivsko gradivo oseb, pomembnih za slovensko nience, zbornik referatov Murska Sobota 2005, str. politi=no zgodovino. V: Varstvo arhivskega gradiva 87-90. (Prevod povzetka) privatne provenience, zbornik referatov Murska So- Dziga Vertov, Mož s filmsko kamero (1896-1954) / bota 2005, str. 91-97. (Soavtorica Jelka Melik) Marko Babac. V: Arhivi. - 27, št. 2 (2004), str. Metka Gomba=, Pokrajinski narodnoosvobodilni 259—262. (Prevod iz srbskega jezika) odbor za Slovensko Primorje in Trst 1944—1947. Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na V: Zgodovinski =asopis. - 59, št. 3/4 (132) (2005), str. ozemlju vzhodnih Alp 1806—1814 : arhivski vodnik. 538-540. — Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 Angela Vode. Skriti spomin, Ljubljana 2004. V: Zgo- strani. (Ena izmed popisovalcev slovenskega ar- dovinski =asopis. - 59, št. 3/4 (132) (2005), str. 540- hivskega gradiva) 543. London, Velika Britanija. Evidentiranje arhivskega Nada JURKO VI< gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. Grafi=na zbirka — plakati: iz arhivske zakladnice. V: 2 (2005), str. 5-49. (Soavtorica Jelka Melik) Ptuj=an. - 11, 31. marec 2005, št. 3, str. 18. Rim, Italija. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je Pismo vojaka Blaža Hanželi=a, leto 1832 V: ••••^ izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v skofri stoletja V, Ormož 2005, str. 274-282. letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2 (2005), str. Janez Krstnik Leopold Smigoc — pisec prve tiskane 419—437. (Soavtorica Lilijana Vidrih Lavren=i=) vzhodnoštajerske slovnice. V: Zbornik Cirkulane, Cirkulane 2005, str. 413-417. Danijela JURI Alenka KACICNIK GABRIC Reka, Hrvaška. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v Serilnik — preprost izraz za straniš=e : kako lahko tudi letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2 (2005), str. najbolj potrebna skrita re= pripomore k bogastvu 246-248. knjižnega jezika. V: Zgodovina %a vse. — 12, št. 1 Urad domen Koper. V: Napoleon in njegova uprava ob (2005), str. 13-23. vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806- Marjan Toš (ur.): Stopinje življenja. Zbornik Ob=ine 1814. Arhivski vodnik. Zagreb 2005, str. 773-775. Benedikt. V: Kronika. - 53, št. 1 (2005), str. 110- Razstava ob 50-letnici priklju=itve cone B STO k Ju- 113. goslaviji. V: Arhivi- 28, št. 1 (2005), str. 129. (So- Napokon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na avtorica Zdenka Bonin) ozemlju vzhodnih Alp 1806-1814 : arhivski vodnik. Razstava "U=itelj naj bo". V: Arhivi- 28, št. 1, (2005), - Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 str. 129—130. (Soavtorica Zdenka Bonin) strani. (Ena izmed popisovalcev slovenskega ar- Razstava Hrpelje skozi =as. V: Arhivi — 28, št. 1, hivskega gradiva) (2005), str. 130. (Soavtorica Zdenka Bonin) Andreja KLASINC ŠKOFLJANEC Janez KOPA< ïvu Studia slovenica. - Ljubljana Arhivska služba pri ustvarjalcih dokumentarnega in : Arhiv Republike Slovenije, 2005,148 strani. arhivskega gradiva zasebnega prava. V: Tehni=ni in Studia slovenica : prvi primer razglasitve zasebnega vsebinski problemi klasi=nega in elektronskega arhiviranja, arhivskega gradiva. V: Varstvo arhivskega gradiva pri- št. 4. (2005), str. 369-374. vatne provenience, zbornik referatov Murska Sobota Jože Zontar, Arhivska veda v 20. stoletju. V: Arhivi. — 2005, str. 107-109. 28, št. 1,(2005), str. 101-103. Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozem- Arhivsko gradivo ustvarjalcev zasebnega prava s pod- lju vzhodnih Alp 1806—1814 : arhivski vodnik. — Za- ro=ja negospodarstva. V: Varstvo arhivskega gradiva greb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 strani. privatne provenience, zbornik referatov Murska So- (Ena izmed popisovalcev slovenskega arhivskega bota 2005, str. 47-51. gradiva) Zaledna vojaška in civilna oblast na obmo=ju Kranja 1944/1945. V: Kranjski gornik 2005, Mestna ob- Majda KOCMUR =ina Kranj, str. 45—51. Kranj 2000-2005 (od 1. januarja 2000-31. decembra Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na 2004), kronološki pregled. V: Kranjski gornik ozemlju vzhodnih Alp 1806—1814 : arhivski vodnik. 2005, Mestna ob=ina Kranj, str. 433-461. - Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 Kraji in ob=ine kot upravnoteritorialne enote 1945— strani. (Ena izmed popisovalcev slovenskega ar- 1955. V: Arhivi. - 28, št. 2, (2005), str. 205-212. hivskega gradiva) Adrijan KOPITAR Vladimir KOLOŠA Napoleon in njegova uprava ob vbodnem Jadranu in na ozem- Slovenska mesta sko-^i =as = Slovene towns through tirne. lju vzhodnih Alp 1806-1814 : arhivski vodnik. - Za- Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2005, 271 greb : Hrvatski državni arhiv, 2005. - 1078 str. strani. (Soavtor Andrej Nared) (Urednik slovenskega dela arhivskega vodnika, tudi eden izmed popisovalcev slovenskega arhivskega Mirjana KONTESTABILE ROVIS gradiva) Koprsko Moško u=iteljiš=e 1872-1909 in U=iteljiš=e Marija KOS Portorož-Koper 1947-1968. V: Zbornik ob 60- letnici Gimnazije Koper, Koper 2005, str. 6—11. Delovanje Okrajnega odbora SZDL Kranj med leto- Italijanska praksa na podro=ju privatnih arhivov. V: ma 1953 in 1962. V: Kranjski opornik 2005, Mestna Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience, zbornik ob=ina Kranj, str. 75-85. referatov Murska Sobota 2005, str. 79-82. Trst, Italija. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je Marjana KOS izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2, (2005), m njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozem- str. 235-245. lju vzhodnih Alp 1806—1814 : arhivski vodnik. - Za- greb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 strani. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2005 421 (Ena izmed popisovalcev slovenskega arhivskega Slovenians on the Adriatic. V: The Slovenian—Croatian gradiva) border in Istria, Ljubljana 2005, str. 15-36. Videm (Udine) Italija. Evidentiranje arhivskega Matevž KOŠIR gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. — št. Gabrijel Gruber S. J. : 1740-1805 : 200 let. Ljubljana : 2 (2005), str. 249-262. Arhiv Republike Slovenije, 2005, 106 strani. (So- Urad za hranjenje hipotek Koper, Komun Piran, Sodni avtorji Aleksandra Serše, Stanislav Južni=, Danijela dvor za civilne in kazenske zadeve Koper, Notariat Juri=i7 Cargo) Koper, Mirovni sodnik Koper, Mirovni sodnik Gabrijel Gruber 1740—1805. V: Finance (priloga Zorni Piran. V: Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem kot), št. 89,10. maj 2005. Jadranu in na o^mlju vbodnih Alp 1806—1814. Ar- Carovniški procesi na Borlu in v Halozah. V: Cir- hivski vodnik. Zagreb, str. 776-777,785-791. kulane 2005, str. 93-107. Written heritage in archives, libraries, museums — Jure MA Tone KRAMPAC in trgovci, razstava in katalog Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana Enote za Dolenjsko V Cerkvi sem arhivist. V: •a. - 31 (2005), str. 32. in Belo krajino, Novo mesto 2005, 75 strani. (So- Varstvo arhivskega gradiva v Nadškofijskem arhivu avtorica Zorka Skrabl) Ljubljana. V: Varstvo a, •a gradiva privatne pro- Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na venience, zbornik referatov Murska Sobota 2005, ozemlju vzhodnih Alp 1806—1814 : arhivski vodnik. str. 62-64. — Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 Vovkove vizitacije in birme. V: Vovkov simpozij v strani. (Ena izmed popisovalcev slovenskega ar- Rimu, Celje 2005, 213-226. hivskega gradiva) Duša KRNEL-UMEK Jelka MELIK Informatizacija odbiranja arhivskega gradiva pravo- Spoznajmo Ljubljano : vodnik po mestu %a otroke (male in sodja na primeru južne Primorske. V: Sistemi %a velike). — Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, upravljanje ^ dokumenti, DOK_SIS 2005, str. III—9— 2005, 128 strani. (Soavtorica Ma tej a J eraj) III—20. (Soavtor Vladimir Drobnjak) Upravno sodiš=e Republike Slovenije kot ustvarjalec Meja med Histri in Veneti v opisu iz leta 1775. V: arhivskega gradiva. V: Arhivi. — 28, št. 1 (2005), Zbornik tretje mednarodne konference Staroselci v Evropi, str. 1-5. Ljubljana 2005, str. 7-19. Slovenija in Slovenci v britanskem arhivu — malo Pomen slovenske gimnazije za narodni razvoj. V: Prva druga=e. V: Arhivi. - 28, št. 2 (2005), str. 395-403. slovenska gimnatri/a 1961—1984, Piran 2005, str. 63— (Soavtorica Mateja Jeraj) 69. Arhivsko gradivo oseb, pomembnih za slovensko po- Slovenci na Jadranu. V: Slovensko-hrvaška meja v Istri liti=no zgodovino. V: Varstvo arhivskega gradiva pri- (dopolnjena izdaja), Ljubljana 2005, str. 13—32. vatne provenience, zbornik referatov Murska Sobota 2005, str. 91-97. (Soavtorica Matej a J era j) 422 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 21)1)5 ARHIVI 29 (2006), št. 2 Vilfanova pravna formacija : pravni red, pravne raz- krajine. V: Varstvo arhivskega gradiva privatne prove- mere in delo slovenskih pravnikov Avstro-Ogrske nience, zbornik referatov Murska Sobota 2005, str. ob koncu 19. in za=etku 20. stoletja. V: Josip 71-78. Vilfan, Annales- 44, Koper 2005, str. 19-26, 166- 169. Andrej NARED London, Velika Britanija. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih Slovence v letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. — št. stanov. V: Arhivi. - 28, št. 2 (2005), str. 313-334. 2 (2005), str. 7-49. (Soavtorica Mateja Jeraj) Slovenska mesta sko^i =as = Slovene towns through tirne. Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2005, 271 ozemlju vzhodnih Alp 1806—1814 : arhivski vodnik. strani. (Soavtor Vladimir Kološa) - Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 22. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Murska strani. (Ena izmed popisovalcev slovenskega ar- Sobota, 12.-14. oktober 2005. V: Arhivi. - 28, št. 2 hivskega gradiva) (2005), str. 406-409. II. kongres hrvaških arhivistov, Dubrovnik, 25.-27. Leopold MIKEC AVBERŠEK oktober 2005. V: Arhivi. - 28, št. 2 (2005), str. 412-414. Od bakra do aluminija. V: Naših 180 let. Slovenska Régine Pernoud, Nehajmo že s tem srednjim vekom. Bistrica: Impol d. d., 2005, str. 8-11. V: Zgodovinski =asopis. - 59, št. 1/2 (2005), str. 219- Naših 180 let : 1825—2005 : vodnik, po razstavi. Slo- 222. venska Bistrica: Impol d. d., 2005, zloženka, 8 Boris Gole=: Ormož v stoletjih mestne avtonomije. strani. Posestna, demografska, gospodarska, socialna, et- ni=na in jezikovna podoba mesta ob Dravi 1331— Polona MLAKAR 1849. V: Kronika. - 53, št. 3 (2005), str. 378-380. Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience / 22. zbo- La gazette des archives, št. 173. V: Arhivi. — 28, št. 1 rovanje Arhivskega društva Slovenije, Murska Sobota, (2005), str. 117-118. 12. do 14. oktober 2005. - Ljubljana : Arhivsko La gazette des archives, št. 174—175. V: Arhivi. - 28, društvo Slovenije, 2005,120 strani. (Urednik) št. 2 (2005), str. 433. Napoleon in njegova uprava ob vbodnem Jadranu in na Zborovanje madžarskih arhivistov v Egerju, 22.-24. ozemlju vzhodnih Alp 1806—1814 : arhivski vodnik. avgust 2005. V: Arhivi. - 28, št. 2 (2005), str. 415- — Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 416. strani. (Eden izmed popisovalcev slovenskega ar- hivskega gradiva) Lu=ka MLINARIC Miroslav NOVAK Viri za gradbeno zgodovino Maribora po 1850. Po- krajinski arhiv Maribor, 2005. - Viri, 2, zv. 17. Najvažniji arhivski problemi arhiviranja tekstualnih i (Urednica) netekstualnih oblika digitalnih dokumenata. V: Ar- hivska praksa. - 8, št. 1 (2005), str. 36-67. Mi j a MRAVLJA Strokovne in tehnološke rešitve e-arhiviranja v okviru prihodnje arhivske zakonodaje - ZVDAGA. V: Zasebno arhivsko gradivo zvez društev in društev, Sistemi %a upravljanje ^ dokumenti, DOK_SIS 2005, Zveze kulturnih društev in kulturna društva. V: str. III-21-••. Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience, zbornik Na=ini in oblike izobraževanja v sistemu "AERISS". referatov Murska Sobota 2005, str. 52-58. V: Tehni=ni in vsebinski problemi klasi=nega in elek- tronskega arhiviranja, št. 4, (2005), str. 248-262. Aleksandra MRDAVŠI< 80 let Prostovoljnega gasilskega društva Radomelj e : 1925- 2005 -.jubilejni -^bornik ob 80. obletnici delovanja Pro- Sevilija, Španija. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki stovoljnega gasilskega društva Radomerje. Radomerje je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v 2005,184 strani. (Urednik) letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2 (2005), str. Najbolj varno in verodostojno gradivo je tisto, do ka- 58-66. terega nima nih=e dostopa : arhivi. V: Delo (2005), 4. jun. 2005, leto 47, št. 128. (Intervjuvanec) Ilaria MONTANAR Arhiviranje e-zapisov v treh skandinavskih državah. Primerjava delovanja škofijskih cerkevnih arhivov v V: Arhivi. - 28, št. 1 (2005), str. 89-91. (Soavtorja Sloveniji in Italiji na primeru Furlanije-Julijske Jože Skofljanec, Vesna Gotovina) ARHIVI 29 (2006), št. 2 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2005 423 1^ arhivatjeve skrinje : arhiv v Osijeku in Knjiga o vinu /^ leta Ivanka Urši=, Sre=ko Kumar 1888—1954, razstava. V: 1779 : oddaja na RTS, 8. november 2005; doku- Arhivi. - 28, št. 1, (2005), str. 125. mentiranje in s tem povedni problemi na po=itnicah : oddaja na RTS, 7. junij 2005; dr. Karol Grossmann in Barbara PEŠAK MIKEC prvi slovenski film : oddaja na RTS, 26. april 2005; e- arhivsko gradivo in arhivi na Švedskem, Danskem in Prijetna praksa ali leto in pol življenja dr. Josipa Norveškem : oddaja na RTS, 1. marec 2005; film — Vošnjaka v Kranju (1859-1861). V: Kranjski gor- posebna oblika arhivskega gradiva : oddaja na RTS, 10. nik, Mestna ob=ina Kranj 2005, str. 421-428. maj 2005; knjige v arhivu — oblike, restavriranje in Ljubljanski fijakarji. V: Kronika. — 53 (2005), št. 1, str. strokovna obdelava : oddaja na RTS, 25. januar 2005; 1-15. portret dr. Klare Kukovec : oddaja na RTS, 15. marec 2005; posvetovanje arhivskih delavcev — Radenci 2005 : Olga PIVK oddaja na RTS, 12. april 2005; restavriranje doku- mentov velikih formatov — na=rtov : oddaja na RTS, 11. Marta RAU SELIC Aleksandra SERŠE 23. festival nemega filma v Pordenoneju in Sacilu. V: Gabrijel Gruber S. J. : 1740-1805 : 200 let. - Ljubljana : Arhivi. - 28, št. 1 (2005), str. 98-100. Arhiv Republike Slovenije, 2005. - 106 strani. (So- Slovenska filmska dediš=ina — posve=eno 100-letnici avtorji Danijela Juri=i= Cargo, Stanislav Južni=, slovenskega filma. V: Tehni=ni in vsebinski problemi Matevž Košir) klasi=nega in elektronskega arhiviranja, št. 4 (2005), str. Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu Železne 211. ^upanje v Sombotelu. Del 2, (1849-1871). - Ljub- ljana : Arhiv Republike Slovenije, 2005, 240 strani. Tatjana REZEC STIBILJ (Sourednik Antoša Leskovec) Dr. Fran Viljem Lipi=, Osnovne zna=ilnosti dipso- Slovenski dokumentarni film : 1945—1958. Arhiv Repub- biostatike (Grundzuge zur Dipsobiostatik), oziro- like Slovenije, Ljubljana 2005, 224 strani. ma predstavitev posledic zlorabe alkohola. V: Ar- Obisk 11. mednarodne konference "Colloquia Jerzy hivi. - 28, št. 2 (2005), str. 427-429. Skowronek", Torun, 20. -21. maj 2005. V: Arhivi. U=iteljice, prve izobraženke. V: U=iteljice v šolskih klopeh - 28, št. 1 (2005), str. 100. : opornik ob 130. obletnici ustanovitve Slovenskega u=i- teljiš=a %a dekleta v Gorici. — Pokrajinski arhiv Nova Jurij ROSA Gorica 2005, str. 39-54. Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na U=iteljiš=a na Goriškem v primorskem slovenskem ozemlju vbodnih Alp 1806—1814 : arhivski vodnik. =asopisju med obema vojnama. V: U=iteljice v šol- - Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005,1078 stra- skih klopeh, opornik ob 130. obletnici ustanovitve slo- ni. (Ena izmed popisovalcev slovenskega arhiv- venskega u=iteljiš=a %a dekleta v Gorici, Nova Gorica skega gradiva) 2005, str. 197-218. Stanko Premrl, skladatelj slovenske državne himne, Zorka SKRABL ob 40-letnici smrti, Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2005, Gorica 2004, str. 161-162 in Novomeška trgovina in trgovci, razstava in katalog Zgo- Koledar Mohorjeve družbe za leto 2005, Celje dovinskega arhiva Ljubljana Enote %a Dolenjsko in Belo 2004, str. 242-243. krajino, Novo mesto 2005, 75 strani. (Soavtorica Pesnik Zgur iz Podrage — vipavski slav=ek. V: Vi- Meta Matijevi=) pavski glas, junij 2005, št. 73, str. 12—14, oktober 2005, št. 74, str. 13-15 in december 2005, št. 75, Gorazd STARIHA str. 20-22. Mestna ob=ina Kranj v zapisnikih ob=inskega odbora Zdenka SEMLI< RAJH in ob=inskega sveta od 1855 do 1865. V: Kranjski gornik 2005, Mestna ob=ina Kranj, str. 63—75. Arhivska terminologija u teoriji i praksi. V: Arhivska Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na praksa. - 8, št. 1 (2005), str. 190-204. ozemlju vzhodnih Alp 1806-1814 : arhivski vodnik. Javna vera arhivskega gradiva med varstvom osebnih - Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 podatkov in pravico do dostopa do informacij strani. (Eden izmed popisovalcev slovenskega ar- javnega zna=aja. V: Tehni=ni in vsebinski problemi kla- hivskega gradiva) si=nega in elektronskega arhiviranja, št. 4, (2005), str. 440-447. Jože SUHADOLNIK "Ali jih lahko še rešimo? — Konservacija in restav- racija pisne dediš=ine". V: Arhivi. — 28, št. 1 in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na (2005), str. 121-125. {hodnih Alp 1806-1814 : arhivski vodnik. Od Koclja do Ku=ana : gradbena zgodovina mesta Maribor : — Zagreb : Hrvatski državni arhiv, 2005, 1078 oddaja na Radiu Maribor, 29. januar 2005. strani. (Eden izmed popisovalcev slovenskega ar- Gradec, Avstrija, Evidentiranje arhivskega gradiva, ki hivskega gradiva) je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2 (2005), str. Vladimir SUN Judita SEGA Žarko STRUMBL Evidentiranje arhivskega gradiva freisinškega loškega Jože ŠKOFLJANEC Slavica TOVŠAK Arhiviranje e-zapisov v treh skandinavskih državah. Privredne organizacije izmeAu ste=aja i privatizacije. V: Arhivi. - 28, št. 1 (2005), str. 89-91. (Soavtorja V: Arhivska praksa. - 8, št. 1, (2005), str. 68-80. Vesna Gotovina, Miroslav Novak) Skrb za materialno varstvo arhivskega gradiva. V: Ali Fran=iškani, prvi prebivalci gimnazije. V: Naših 60 let : jih lahko še rešimo? : konservacija in restavracija pisne 1945-2005, Brežice 2005, str. 30-35. dediš=ine. Pokrajinski arhiv Maribor 2005, str. 5-7. Tehni=ni in vsebinski problemi klasi=nega in elek- Gašper ŠMID tronskega arhiviranja v letu 2005. V: Tehni=ni in vsebinski problemi klasi=nega in elektronskega arhiviranja, Koriš=enje arhivske graAe u Arhivu Republike Slo- št. 4, (2005), str. 5-6. venije. V-.Arhivska praksa. - 8 (2005), str. 156-173. Viri %a gradbeno zgodovino Maribora po 1850, (Viri, 2). Še o katastrih. V: Delo. - 47, št. 213 (14. september Pokrajinski arhiv Maribor, 1990-, 2005, str. 3-4 2005). (Avtorica uvodnega besedila). Arhiv Republike Slovenije. — 4. izd. — Ljubljana : Arhiv Najbolj varno in verodostojno gradivo je tisto, do ka- Republike Slovenije, 2005, 44 strani. (Soavtor Vla- terega nima nih=e dostopa : arhivi. V: Delo (2005), dimir Zumer, urednik) 4. jun. 2005, leto 47, št. 128. (Intevjuvanec) Archives of the Republic of Slovenia. - 4th ed. - Ljubljana : Tehni=ni in vsebinski problemi klasi=nega in elektron- Arhiv Republike Slovenije, 2005, 44 strani. (So- skega arhiviranja. V: Arhivi. — 28. št. 1, (2005), str. avtor Vladimir Zumer, urednik) 87-89. evidentiranje arhivskega gradiva, kije i^ven države in cadeva Hrvin Hartman starejši : glasbeni u=itelj, dirigent in skladatelj Slovenijo in Slovencev letu 2004 : popisi. - Ljubljana : : 1904-1988, (Katalogi, 20), Pokrajinski arhiv Ma- Arhiv Republike Slovenije, 2005, 454 strani. - ribor 2005, 51 strani. (Avtorica uvodnega besedila) (Obvestila Arhiva Republike Slovenije; letn. 21, št. Mariborska društva in društveno invljenje pred drugo svetovno 2) (Urednik) vojno, (Katalogi, 21). Pokrajinski arhiv Maribor, 2005. 59 strani. (Avtorica uvodnega besedila) Gordana ŠOVEGEŠ LIPOVŠEK 30 -^ve^kov Gradiva %a zgodovino Maribora, (Katalogi, 22). Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor 2005, 31 str- Arhivsko gradivo za Prekmurje v 19. in 20. stoletju s ani. (Avtorica uvodnega besedila) posebnim poudarkom na madžarskih fondih. V: 1% arhivarjeve skrinje : osebni fondi v Pokrajinskem arhivu Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience, zbornik Maribor — Hrvin Hartman starejši : oddaja na RTS, referatov Murska Sobota 2005, str. 22-27. 29. marec 2005; poklici v arhivih : oddaja na RTS, XV. Mednarodni arhivski raziskovalni tabor Cike=ka 18. oktobra 2005. vas, Dolenci, Stevanovci, Verica-Ritkarovci, An- Zadružništvo severov^odne Slovenje kot segment socialisti=ne dovci. V: Arhivi. - 28, št. 1 (2005), str. 91-93. kmetijske politike v letih 1945—1951 : doktorska di- Josip Benko : razstava ob simpoziju 10. 9. 2005. Moravske sertacija, Pedagoška fakulteta Maribor, 2005. 392 Toplice, 10. september 2005, 2005. f. Zala, Madžarska. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2004. V: Obvestila Arhiva RS. - št. 2 (2005), str. 385-407. 426 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 21)1)5 ARHIVI 29 (2006), št. 2 Drago TRPIN Lilij ana VIDRIH-LAVRENCIC