DOCSLIB.ORG

Glasilo Arhivskega Društva in Arhivov Slovenije Letnik 29, Št 2 Ljubljana 2006 UDK 930.25 (497.12) (05)

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Glasilo Arhivskega Društva in Arhivov Slovenije Letnik 29, Št 2 Ljubljana 2006 UDK 930.25 (497.12) (05) arhivi Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 29, št 2 Ljubljana 2006 UDK 930.25 (497.12) (05) UDC 930.25 (497.12) (05) ISSN 0351-2835 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gazzetta delVAssociazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia Za znanstveno korektnost =lankov odgovarjajo avtorji. © 2006 Arhivsko društvo Slovenije Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska 1, p. p. 21, SI-1127 Ljubljana telefon: (01) 241 42 47 telefaks: (01) 241 42 69 e-pošta: jure. [email protected] http://www.arhivsko-drustvo.si/publikacije/ads__publikacije.htm Odgovorni urednik: Jure Vol=jak (Ljubljana) Tehni=na urednica: Tatjana Šenk (Ljubljana) Uredniški odbor: Zdenka Bonin (Koper), Igor Filipi= (Maribor), dr. Boris Gole= (Ljubljana), Jožo Ivanovi= (Zagreb), Andrej Nared (Ljubljana), dr. Alfred Ogris (Celovec), dr. Slavica Tovšak (Maribor), Ivanka Urši= (Nova Gorica), dr. Ivanka Zajc-Cizelj (Celje), Katja Zupani= (Ptuj), Barbara Zižmund (Ljubljana) Redakcija te številke je bila zaklju=ena: 20. oktober 2006 Revija izhaja dvakrat letno. Cena posamezne številke je 3000 SIT (12,52 EUR). Lektorica: Eva Blumauer Prevodi: Alenka Hren (angleš=ina), Wolfgang Zitta (nemš=ina) Fotografska dela: Borut Jurca, Dragica Kokalj, Tatjana Rodošek UDK: Alenka Hren Izdajo so omogo=ili: Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Arhivsko društvo Slovenije Poslovni ra=un: NLB d. d. Ljubljana, 02083-0019446150 Ra=unalniški prelom in oblikovanje: Franc <uden, MEDIT d. o. o., Notranje Gorice Tisk: Grafika-M s. p. Naklada: 500 izvodov Revija Arhivi je vklju=ena v naslednje podatkovne baze: COBISS (Slovenija); Historical Abstracts, America: History and Lije, ABC—CLIO (Združene države Amerike); Centro de Informaciôn Documental de Archivas (Španija); Institut für Archivwissenschaft der Archivschule Marburg (Nem=ija) Na naslovnici: Karikatura Hinka Smrekarja: Anton Aškerc na grmadi, okoli 1908, risba s svin=nikom na papirju, Mestni Muzej Ljubljana, inv. štev.: 510: LJU; 0015686. arh ivi z -••- •^••^ _^ h~è£^ì -Z^A^. **.•^ S Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 29, št. 2 Ljubljana 2006 Na predhodni strani: Arhiv in knjižnica, spisal A. Aškerc, 1910. ZAL, LJU 237, 1. ARHIVI 29 (2006), št. 2 KAZALO <LANKI IN RAZPRAVE Tatjana Senk, Anton Aškerc, mestni arhivar in knjižni=ar 225 Natalija Glažar, Arhivi v Evropski uniji 235 Alenka Klemene, Sedej & Dostal kontra Kralj. Kritika Toneta Kralja ob poslikavi župnijske cerkve v Vol=ah 253 Jelka Melik, Slovensko najvišje sodiš=e v preteklosti — njegova pristojnost in položaj v organizaciji sodstva kot temelj vrednotenja dokumentarnega gradiva 263 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Natalija Glažar, Drugi protokol Haaške konvencije in Modri š=it 269 IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK Boris Gole=, Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialih registrov v slovenskem jeziku med 17. in 19. stoletjem 275 Jurij Sile, Župnije in njihov krajevni obseg v ljubljanski škofiji sredi 19. stoletja 305 Danijela Juri=i7 Cargo, Gradivo novomeškega kolegiatnega kapitlja v fondu Upravnega urada združenih državnih posestev v Novem mestu 337 Jan Krlin, Narodni svet v Ljubljani 1918, problematika oblikovanja novih državnih struktur na ozemlju današnje Slovenije v obdobju od oktobra do decembra 1918 in primerjava s podobnim razvojem v =eških deželah 341 Borivoj Breze, Ekonomsko propagandno gradivo mariborske industrije in gospodarstva v obdobju 1945 do 2005 353 O DELU ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije v letu 2006 (Andrej Nared) 361 Poro=ilo o delu Komisije za podeljevanje Ašker=evih nagrad in Ašker=evih priznanj v letu 2006 (Drago Trpin) 363 19. mednarodno posvetovanje "Arhivska praksa 2006", Tuzla, 21.-22. september 2006 (Metka Nusdorfer Vuksanovi=) 367 Arhivi in javnost. Zborovanje nemških arhivarjev, Essen 26.-29. september 2006 (Ivan Fras, Branko Radulovi=) 369 41. posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva, Karlovac, 11. do 13. oktober 2006 (Ljiljana Šuštar) 370 1. kongres arhivistov Bosne in Hercegovine (Tadej Cankar) 371 Arhiv=kovi na potepu po Padski nižini (Mija Mravlja) 372 O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH Komunizem v arhivskih depojih (Primer vzhodne Nem=ije in Slovaške) (Damjan Han=i=, Renato Podbersi=) 377 Poro=ilo o udeležbi na seminarju o elektronski hrambi dokumentarnega gradiva v Marburgu (Suzana Felicijan Bratož) 379 ARHIVI 29 (2006), št. 2 OCENE IN PORO<ILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH PUBLIKACIJE Elektronski dokumenti: priro=nik za arhiviste (Miroslav Novak) 381 Lilijana Znidarši= Gole=, Kapiteljski arhiv Ljubljana, Inventar fonda, Zv. 1: fase. 1-60 (Danijela Juri=i7 Cargo) 383 Zorka Skrabl, Meta Matijevi=: Novomeška trgovina in trgovci (Branko Kozina) 384 Milan Škrabec, Narod naš dokaze hrani (Damjan Han=i=) 385 Jurij Rosa, Vlasta Tul, Ivanka Urši=: Za dom in rod. V spomin na dogodek v Prva=ini na dan sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1920 (Miloš Fon) 386 120 let Turisti=nega društva Ptuj - 1886-2006 (Katja Zupani=) 387 Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji (Vida Deželak Bari=) 389 TUJI <ASOPISI The American Archivis, letnik 65, Snopi= št. 1 (Milica Trebše Stolfa) 392 RAZSTAVE Prvi med enakimi. Funkcija župana skozi stoletja (razstava in katalog) (Nataša M. Kekec, Marija H. Masten) 394 "Non ego, sed Deus". Razstava ob 130-letnici rojstva lavantinskega škofa Ivana Jožefa Tomaži=a (1876-1949) (Ilaria Montanar) 395 Simon Gregor=i= (1844-1906). Priložnostna razstava ob 100-letnici smrti. Nova Gorica 2006 (Miloš Fon) 397 Podjetništvo v Kranju (Polona Roblek) 398 Prospekti mariborske industrije (1945-2005) (Borivoj Breze) 399 Jana Valen=i=, Miha Dobrin, Slovenci v Londonu 1991-1994 (Aleksandra Serše) 401 OSEBNE VESTI Magdalena (Manda) Cehovin — sedemdesetletnica (Aleksandra Pavši= Milost) 403 In memoriam — prof. dr. Breda Pogorelec (Marija Oblak Carni, Erna Umek) 404 In memoriam - Marjeta Vodopivec (Aleksander Lavren=i=) 405 NOVE PRIDOBITVE ARHIVOV V LETU 2005 407 BIBLIOGRAFIJA ARHIVSKIH DELAVCEV V LETU 2005 415 ARHIVI 29 (2006), št. 2 INDEX ARTICLES AND PAPERS Tatjana Senk, Anton Aškerc, town archivist and librarian 225 Natalija Glažar, Archives in the European Union 235 Alenka Klemene, Sedej Sc Dostal vs. Kralj. Criticism of the paintings by Tone Kralj in the parish church at Voice 253 Jelka Melik, Slovene Supreme Court in the past — its jurisdiction and position within justice organization as a foundation for current records appraisal 263 FROM PRACTICE FOR PRACTICE Natalija Glažar, The Second Protocol to the Hague Convention and the Blue Shield 269 FROM THE ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS Boris Golec, Urbarialia slovenica — following the trail of land registers and registers of tributes written in the Slovene language between the 17h and 19!h century 275 of the institutions in Istria Jurij Sile, Parishes and their territorial extent in the diocese Ljubljana in mid-191 century 305 Danijela Juri=i7 Cargo, Records of the Novo mesto Collegiate Chapter kept in the fonds of Administrative Office of the United State Estates in Novo mesto 337 Jan Krlin, National Council in Ljubljana in 1918, the issue of building a new state structure in the territory of present-day Slovenia from October to December 1918, and comparison with similar processes in the Czech regions 341 Borivoj Breze, Propaganda material of the industry and economy in Maribor between 1945 and 2005 353 ABOUT THE WORK OF THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVENIA The report on the work of the Archival Association of Slovenia in the year 2006 Andrej Nared) 361 Report on Aškerc Prize and Aškerc Award granting committee activities in 2006 Prago Trpin) 363 The 19th international conference "Arhivska praksa 2006", Tuzla, September 21-22, 2006 (Metka Nusdorfer Vuksanovi=) 367 Archives and the public. German archivists convention, Essen, September 26—29, 2006 (Ivan Fras, Branko Radulovi=) 369 The 41st conference of the Archival Association of Croatia, Karlovac, October 11-13,2006 (Ljiljana Šuštar) 370 The 1st congress of the Bosnia and Herzegovina archivists Tadej Cankar) 371 Archivists take a trip down the Po Plain Mija Mravlja) 372 ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVES AND THE CONFERENCES Communism in archival repositories (example of East Germany and Slovakia) (Damjan Han=i=, Renato Podbersi=) 377 Participation at the seminar on digital preservation of current records in Marburg (Suzana Felicijan Bratož, Maja Gomba=) 379 REVIEWS AND REPORTS OF THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS Publications Elektronski dokumenti: priro=nik za arhiviste Miroslav Novak) 381 Lilij ana Znidarši= Golec, Kapiteljski arhiv Ljubljana, Inventar fonda, Zv. 1: fase. 1—60 (Danijela Juri=i7 Cargo) 383 ARHIVI 29 (2006), št. 2 Zorka Skrabl, Meta Matijevi=: Novomeška trgovina in trgovci franko Kozina) 384 Milan Skrabec, Narod naš dokaze hrani (Damjan Han=i=) 385 Jurij Rosa, Vlasta Tul, Ivanka Urši=: Za dom in rod. V spomin na dogodek v Prva=ini na dan sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1920 (Miloš Fon) 386 120 let Turisti=nega društva Ptuj - 1886-2006 Katja Zupani=) 387 Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji yida Deželak Bari=) 389 Foreign Newspapers and Magazines The American Archivis, letnik 65, Snopi= št. 1 (Milica Trebše Stolfa) 392 Exhibitions The first among the equal. Service of a mayor throughout the centuries (exhibition and catalogue) (Nataša M. Kekec, Marija H. Masten) 394 "Non ego, sed Deus". Exhibition celebrating the
Load more

Recommended publications
  • Slovenia: Mature, Self-Confident, Lively, Modern, Brave, Developing and Optimistic
    SPORTS TWENTY-FIVE YEARS Slovenia: mature, self-confident, lively, modern, brave, developing and optimistic If some things seemed beyond our reach 25 years ago, they are now a clear reality. On a global scale, we can pride ourselves on high-quality and accessible public health care, maternity care, early childhood education, the pre-school sys- tem, a healthy environment etc. Of course, there is also a negative side. The economic and financial crisis, poor management of banks and com- panies, and finally also of the state. Nevertheless, we are celebrating the anniversary with pride. 80 Government Communication Office LAYING THE FOUNDATIONS EFFICIENT COHESION POLICY SYSTEM After the declaration of independence, it was necessary to first lay healthy foundations and secure in- An efficient system for implementing cohesion policy enables the drawing of European funds earmarked ternational recognition for the newly established country, which has been a full member of the EU and for development. The progress achieved with these funds can be seen in every Slovenian municipality. NATO since 2004. In the field of economic and educational infrastructure, 71 projects were implemented between 2007 and 2013, which contributed to the creation of jobs in business zones across Slovenia. Slovenia became financially independent in October 1991 through The majority of environmental projects involved the construction and renovation of water supply and one of the fastest and most successful currency conversions, with a municipal networks. Over 400 projects were co-financed, and more than 122,000 citizens obtained con- nections to sewage systems in agglomerations with less than 2,000 p.e., and over 170,000 people were 1:1 exchange rate that took a mere three days to establish, and Slo- provided with access to better quality and safer water supply systems with these funds.
    [Show full text]
  • R a Z G L a S
    OBČINA VIPAVA Občinska volilna komisija Glavni trg 15, Vipava R A Z G L A S LOKALNE VOLITVE 2018 SEZNAM KANDIDATOV (LIST KANDIDATOV) ZA VOLITVE ŽUPANA, ČLANOV OBČINSKEGA SVETA in ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE VIPAVA, KI BODO, 18. NOVEMBRA 2018 RAZGLAS - KANDIDATI ZA ŽUPANE, na volitvah, dne 18. novembra 2018 Žreb. št. Strokovni ali kand. Predlagatelj Kandidat Datum rojstva Naslov znanstveni naslov Delo SLOVENSKA DEMOKRATSKA gostinsko STRANKA - SDS, KONFERENCA Jožko Andlovic 30.09.1983 Gradišče pri Vipavi 5 inštruktor 1 turistični tehnik OBČINSKEGA ODBORA VIPAVA UROŠ JANEŽIČ IN SKUPINA družboslovni samostojna Nataša Nardin 26.04.1966 Vipava, Beblerjeva 5 2 VOLIVCEV tehnik podjetnica SONJA LUKIN IN SKUPINA univ. dipl. Poslovno svetovanje Goran Kodelja 17.05.1963 Vipava, Cesta 18. aprila 6 3 VOLIVCEV ekonomist Goran Kodelja s.p. MATEJ HOSTA IN SKUPINA magister veterine Ivan Princes 18.06.1948 Vipava, Goriška cesta 10 veterinar 4 VOLIVCEV dr. vet. med. RAZGLAS – KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA – volilna enota 1, na volitvah, dne 18. novembra 2018 Z. št. Datum Strokovni ali znanstveni Žreb.št. Ime liste Predlagatelj Kandidat Naslov Delo liste kand rojstva naslov 1 Mitja Lavrenčič 27.06.1960 Vipava, Na Produ 13 dipl. ing. gradbeništva projektant SLS - SLOVENSKA SLS LJUDSKA STRANKA 2 Marija Černigoj 13.10.1953 Vipava, Pod gradom 3 tekstilni tehnik upokojenka 1 OO VIPAVA 3 Boštjan Trošt 01.07.1985 Vipava, Vojkova 42 kemijski tehnik Trgovski poslovodja 1 Damjan Bajec 30.03.1982 Gradišče pri Vipavi 23a u. dip. inž. gosp. vodja projektov 2 Konstanca Tomažič 16.01.1969 Vipava, Beblerjeva ulica 26 dip. upravni organizator administrator 3 Matej Leban 03.01.1980 Gradišče pri Vipavi 22b ek.
    [Show full text]
  • Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji
    GRADIŠČA — UTRJENE NASELBINE V SLOVENIJI FRANC TRUHLAR Ljubljana V razgibanem geografskem položaju in političnem razvoju Slovenije, ki je pred­ stavljala v alpsko-jadranskem medprostoru vselej pomembno mednarodno stičišče in cestno križišče z magistralno povezavo panonskih in noriških pokrajin z jadranskim območjem in Italijo, so imela gradišča kot utrjene naselbinske postojanke v arheolo­ ških obdobjih določeno poselitveno-zgodovinsko vlogo. Okrog 600 doslej v Sloveniji evidentiranih »gradišč« spričuje pomemben naselitveni potencial Slovenije, od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, z vzponom v kla­ sičnem halštatu in upadom v naslednjih obdobjih. Pozneje so nastajali včasih na gradiščih rimski kašteli, poganska svetišča, starokrščanske bazilike, srednjeveški gra­ dovi, tabori in svetišča ali nekatera sedanja naselja. V pretežno goratem svetu Slovenije z naravno zavarovano lego gradišč, ojačeno z obzidji, nasipi, jarki, okopi, je bila zagotovljena tudi varnost okolišnjih selišč. Večje gradiščne aglomeracije so bile povezane s potmi, ki so nekatere služile za osnovo po­ znejšega prometnega omrežja. Gradišča so bila trajno naseljena ali začasno uporabljena kot zatočišča za bližnja naselja. Poleg naselbinske so imela gradišča tudi obrambno funkcijo. Najbolj razširjeno in arheološko najbolj dognano krajevno ali ledinsko ime, ki gradišča označuje ali indicira, je prav oznaka Gradišče, z različnimi sestavljenkami in izpeljankami. (Glej še seznam toponima GradiščeANSI, v str. 106—112). Poleg naštetih toponimov označujejo ali indicirajo
    [Show full text]
  • Town Trail – Secession Ljubljana
    Town Trail – Secession Ljubljana ART NOUVEAU – ART RENOUVEAU 2014–2017 Walk around Art Nouveau Ljubljana, observe buildings typical of this period and answer the questions. You can start your path anywhere you like, but make sure to walk the whole path and collect as many correct answers as possible. Estimated time of the task is 90 minutes. A SECESSION LJUBLJANA The term »Secession« in Slovenia is used following the example ! of the Vienna Secession (in other European countries the terms Art Nouveau, Jugendstil, Modern Style, Liberty, etc. are also used as a name for this period), because in the Art Nouveau period, the Slovenian territory was a part of the Austro-Hungarian Empire and numerous Slovenian artists and architects studied in Vienna. The term » Ljubljana Secession « is a name for the neighbourhood between the old city centre and the main railway station. This neighbourhood was mostly rebuilt between the years of 1895 and 1910. It includes many important and well preserved architectural masterpieces. Secession Ljubljana is one of the most recognisable parts of the city and that part of our cultural heritage which put Ljubljana alongside the biggest Art Nouveau capital cities, such as Brussels, Vienna, Paris, Barcelona. On Easter, 14th of April 1895 at 11.17pm CET time, Ljubljana, with ! its 31,000 citizens and 1,400 buildings, was shaken by a very strong earthquake (its aftershocks were existing all the way to Vienna in Austria, Split in Croatia and Florence in Italy). About 10% of the buildings had to be demolished and all the rest were in need of a restoration.
    [Show full text]
  • Prešernov Trg V Ljubljani Izvor Trga Že V 17
    RAZPRAVE.9-1 23.11.2005 12:21 Page 94 RAZPRAVE IN ^LANKI Breda Miheli~, Ljubljana PRE[ERNOV TRG V LJUBLJANI Mestni trgi v zgodovini Najlepši trgi zgodovinskih mest so umetniška dela, »umet- nost kot slika ali kip ali posamezna arhitektura. Enkratni odnos med odprtim prostorom trga, stavbami, ki ga obdajajo, in nebom ustvarja čustveno doživetje, ki ga lahko primerjamo z vsakim drugim umetni- škim delom«1. Trg je vizualno najbolj obvladljiv mestni prostor, določen s svojimi absolutnimi dimenzijami, razmerjem med dolžino in širino, načinom in smerjo vstopajočih ulic, fasadnim plaščem, oblikami in viši- nami okoliških zgradb ter lego spomenikov in fontan. Tako kot za ulico velja, da je ulica le, če so stavbe ob njej po- stavljene tako, da delujejo kot površine,2 tudi za trge velja, da so trgi le, kadar delujejo kot prostorsko zaprte celote, ki jih obdajajo stavbe, postav- ljene druga ob drugo, tako da delujejo kot površine, in ne kot mase3. Zgodovinsko je vsak urbanistični koncept narekoval tudi do- ločene arhitekturne tipe in oblike. Toda mesto se je izgrajevalo postopo- ma, pogosto več stoletij ali pa celo tisočletje, medtem ko je bila arhitektu- ra navadno zgrajena kot celota po nekem načrtu, v katerem so odnosi med arhitekturnimi členi jasno izraženi in bolj ali manj nespremenljivi. Mesto kot urbanistični koncept se je torej ohranilo tudi potem, ko se je arhitektura zamenjala. To pomeni, da v določenem zgodovinskem obdob- ju urbanistični koncepti niso bili več skladni z arhitekturo. Tako so npr. Firence, zibelka renesanse, v svoji osnovi srednjeveške, Rim, ki ga imamo za baročno mesto, v svoji urbanistični zasnovi kaže antično poreklo, na- zadnje pa ima tudi baročna Ljubljana srednjeveško urbanistično zasnovo.
    [Show full text]
  • Gradivo Za Historično Topografijo Predjožefinskih Župnij Na Slovenskem: Kranjska
    Janez Höfler Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska Janez Höfler Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska Ljubljana 2017 Janez Höfler Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska Oblikovanje ovitka: Barbara Bogataj Kokalj Založnik: Viharnik d.o.o., Ljubljana Za založbo: Urška Pipan © Janez Höfler © Viharnik d.o.o., Ljubljana Ljubljana, 2017 Druga, revidirana in dopolnjena izdaja Elektronska knjiga http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Kranjska2.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=291693056 ISBN 978-961-7004-05-2 (pdf) Janez Höfler Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska Druga, revidirana in dopolnjena izdaja Ljubljana 2015 3 VSEBINA Pojasnilo Uvod Okrajšave 1. Okrajšave nahajališč virov 2. Okrajšave virov 3. Okrajšave objav virov, periodike in citirane literature 4. Kronološki popis večkrat citiranih virov sistematičnega značaja Shema podatkov po posameznih točkah v gradivu Gradivo I. Župnija Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori II. Župnija sv. Mihaela v Dovjem III. Župnija sv. Lenarta na Jesenicah IV. Župnija sv. Petra v Radovljici V. Župnija sv. Janeza Krstnika v Zasipu VI. Župnija sv. Jurija v Zgornjih Gorjah VII. Župnija sv. Martina na Bledu (Grad) VIII. Župnija sv. Martina v Bohinju (Srednja vas) IX. Župnija sv. Andreja v Mošnjah X. Župnija sv. Lenarta v Kropi XI. Župnija sv. Martina v Šmartinu pri Kranju XII. Župnija sv. Jakoba v Podbrezjah XIII. Župnija Sv. Križa v Križah XIV. Župnija sv. Petra v Naklem XV. Župnija sv. Petra v Preddvoru XVI. Župnija sv. Kancijana in tov. v Kranju XVII. Župnija sv.
    [Show full text]
  • 1 Lastna Imena V Turističnih Brošurah O Ljubljani In
    JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 24 2018 1 117 TJAša Benedičič lastna imena v tuRističnih brošuRah O ljubljani in njihOvi pRevOdi v angleščinO COBISS: 1.01 V prispevku je obravnavana problematika prevajanja lastnih imen v turističnih brošurah o Ljubljani. Analizirani so prevodi lastnih imen iz slovenščine v angleščino. Za potrebe te kontrastivne analize je bil oblikovan dvojezični korpus iz osmih brošur, ki jih je izdal jav­ ni zavod Turizem Ljubljana. V sklepnem delu so na podlagi rezultatov analize oblikovane smernice za prevajanje lastnih imen v turističnih brošurah. Ključne besede: turizem, prevajanje, lastna imena, turistične brošure Proper Names in Ljubljana Tourist Brochures and Their Translations into English The article deals with the translation of proper names in Ljubljana tourist brochures. Translations of proper names from Slovenian into English were analyzed. For the contrastive analysis, a bilingual corpus of eight brochures published by the public institute Ljubljana Tourism was compiled. In the final part, guidelines for translating proper names in tourist brochures were formed based on the results of the analysis. Keywords: tourism, translation, proper names, tourist brochures 1 UVOD Turizem kot ena najhitreje rastočih dejavnosti na svetu igra pomembno vlogo tudi v slovenskem gospodarstvu. Za pritegnitev turistov je potrebna kakovostna turi­ stična ponudba, del nje pa so tudi turistična besedila, kot so brošure, in seveda njihovi prevodi, ki omogočajo jasno in učinkovito komunikacijo (Dann 1996). Kakovost angleških brošur je zelo pomembna, saj niso namenjene le maternim govorcem angleščine, ampak kar najširšemu krogu tujih turistov v Sloveniji. Da bi raziskali prevajalske odločitve pri prevodih lastnih imen v turističnih brošurah iz slovenščine v angleščino, smo oblikovali manjši specializirani vzporedni korpus1 iz osmih turističnih brošur,2 ki jih je izdal javni zavod Turizem Ljubljana.
    [Show full text]
  • Investicijski Program Kanalizacijski Sistem
    INVESTICIJSKI PROGRAM Naziv investicijskega projekta: KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA Investitor: OBČINA VIPAVA Odgovorna oseba investitorja: Mag. Ivan PRINCES, dr. med. vet. Župan Občine Vipava Podpis in žig: December 2010 I SPLOŠNI PODATKI O INVESTICIJSKEM PROJEKTU Naziv investicijskega projekta: KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA Projekt se bo izvajal: naselja: Zemono, Sanabor, Slap Občina Vipava Predmet investicijskega ukrepa: nova gradnja Vrednost investicijskega projekta Po stalnih cenah Po tekočih cenah Neto vrednost investicijskega projekta 989.726,17 1.044.243,39 (EUR brez DDV) Bruto vrednost investicijskega projekta 1.187.671,40 1.253.092,07 (EUR z DDV) Vrednost investicijskega projekta brez 990.466,17 1.044.983,39 povračljivega DDV Investitor: Občina Vipava Glavni trg 15 5271 Vipava Odgovorna oseba investitorja: Mag. Ivan Princes, dr. med. vet. Župan Občine Vipava Ostali avtorji: Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., IZS G-2798 Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring Marko Lavrenčič, univ. dipl. inž. arh., A-0818 Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad. IZS G-1642 Detajl d.o.o. Vipava Peter Velikonja, univ.dipl.ekon. in prav. Mag. Anuška Radikon, univ.dipl.ekon. KODA d.o.o. Ajdovščina Datum izdelave: December 2010 II KAZALO 0 UVOD .................................................................................................................................1 0.1 UVODNA POJASNILA .........................................................................................................
    [Show full text]
  • Občina Po Meri Invalidov – Odpravljamo Ovire
    Ljubljana, občina po meri invalidov – odpravljamo ovire Ljubljana for People with Disabilities – Breaking Down the Barriers Ljubljana 2010 Ljubljana, občina po meri invalidov - odpravljamo ovire Ljubljana for People with Disabilities – Breaking Down the Barriers »Ljubljana, občina V Mestni občini Ljubljana se po meri invalidov zavedamo, da je mnogim, ki jih v - odpravljamo življenju spremlja katera od oblik ovire« oviranosti, marsikatera razdalja daljša, marsikateri pločnik višji, kot Zoran Janković, se zdi na prvi pogled in marsikatera župan informacija, naj bo pisna ali slušna, nerazumljiva. Ovire na vsakdanjih poteh zahtevajo dodatno moč, pogum in voljo, da bi lahko dosegli vse tisto, kar se nekomu morda zdi samoumevno. Z željo, da bi bilo življenje v našem mestu prijazno do vseh prebivalk Foto: Stane Jeršič in prebivalcev ter da bi imeli vsi enake možnosti, smo z veseljem in z vso odgovornostjo sprejeli pobudo Društva invalidov Ljubljana – Center. Tudi osebno sem se zavezal, da smo aktivno pristopili k projektu za pridobitev listine »Občina po meri invalidov«, ki jo podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije, ter pospešeno pričeli izvajati akcijski načrt. Da smo z uresničenimi dejanji na pravi poti, dokazuje priznanje, ki smo ga prejeli konec lanskega leta in zaradi katerega sem kot župan Mestne občine Ljubljana še posebej ponosen. Postali smo prva evropska prestolnica z nazivom »Občina po 4 'Ljubljana for We are aware that there are many People with people whose lives are accompanied Disabilities – by some form of disability, for Breaking Down many in the form of long distances, the Barriers' for many pavements higher than they seem at first sight, and Zoran Janković, for many people information, Mayor whether written or auditory, that is incomprehensible.
    [Show full text]
  • Alla Scoperta Delle Città a Modo Mio
    LE CITTÀ DELLA CULTURA ALLA SCOPERTA DELLE CITTÀ A MODO MIO. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.zgodovinska-mesta.si Scoprite la diversità delle più belle città slovene Slovenia della più Ptuj antica - la città 04___ Nell’abbraccio della verde Slovenia 20___ Kostanjevica na Krki 36___ Radovljica Le città unite nell’Associazione delle città storiche della Slovenia sorprendono con il patrimonio culturale di diverse epoche stori- VENITE A DARE UNO SGUARDO PIÙ DA VICINO LA CITTADINA PIÙ PICCOLA PER LE CIOCCOLATO E MIELE ESPERIENZE che. I centri storici sono dei monumenti culturali che meritano di essere visitati. La vita delle città storiche è intrecciata con storie 06___ La Slovenia a prima vista PIÙ GRANDI 38___ Slovenske Konjice leggendarie, che in ogni città stimolano la fantasia in modo diverso. SCEGLIETE LA VOSTRA META SULLA MAPPA NELL’ABBRACCIO DI STORIE PREZIOSE 22___ Kranj 08___ Brežice IL CUORE CULTURALE DELLA SLOVENIA 40___ Šentjur ALLA CONFLUENZA DEI FIUMI SAVA E KRKA LA CITTADINA DELLA MUSICA E DELLA Scoprite la diversità del patrimonio culturale, della gastronomia e del ritmo urbano quotidiano dalla Slovenia alpina alla Slovenia 24___ Ljubljana FERROVIA MERIDIONALE pannonica termale, dal Mediterraneo e dal Carso alla Slovenia centrale. 10___ Celje LA CITTÀ DELLA CULTURA E DELL’ARTE LA CITTÀ DEI PRINCIPI 42___ Škofja Loka 26___ Maribor LA CITTADINA DEL DRAMMA DELLA PASSIONE 12___ Idrija COLORATE LA VOSTRA GIORNATA! UNA PERLA DEL PATRIMONIO DELL’UNESCO 44___ Tržič 28___ Metlika LA CITTÀ DEL DRAGO - UNA CITTÀ DI 14___ Jesenice LA COSA MIGLIORE È VENIRE E VEDERE IMPRENDITORI E ARTIGIANI LA CITTÀ DELL’ACCIAIO E DEI FIORI 30___ Novo mesto 46___ Žužemberk 16___ Kamnik LA CITTÀ DELLE SITULE NEL CUORE DELLA REGIONE SUHA KRAJINA NELL’ABBRACCIO DELLE ALPI 32___ Piran - Pirano 48___ Di città in città Le vecchie città e cittadine slovene, orgogliose delle loro caratteristiche speciali, 18___ Koper - Capodistria LA CITTÀ DI TARTINI SCEGLIETE IL VOSTRO PROGRAMMA! LA CITTÀ DEL SOLE sono unite nell’Associazione delle Città Storiche della Slovenia.
    [Show full text]
  • Časopis December 2014
    24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 1 24. december 2014 solkanski časopis Leto XXI, številka 83 Iz vsebine Drage Solkanke in Solkanci! December velja za najlepši mesec v letu, ko pisana umetna KS Solkan svetloba preganja temo, ko se poslavljamo od starega in v sebi Novi se je slikal, stari je podal poročilo nosimo upanje, ki nam ga podarja novo leto. Smo na pragu o opravljenem delu. Zraven še o volilnih sprememb za katere vemo, da morajo priti, sprememb, ki nam izbirah Solkancev. bodo vrnile sodelovanje, poštenje, zaupanje, tovariško pomoč Na straneh 2 - 3 in višji nivo zavesti. To je obdobje, ko si podarimo čas in pozornost, v današnjem Fotozgodba hitrem tempu življenja dragoceno darilo. Je čas poglabljanja Nov član uredniškega odbora Jure vase in tihega obračuna z življenjem v preteklem letu. Je tudi čas Batagelj je zadolžen za pisanje zgodb daril in veselja, je čas dobrote in zavesti o minljivosti. s fotoaparatom. Tokrat jo je pisal na Člani sveta KS Solkan, tega tako starosvetnega kraja, se bomo desnem bregu Soče, kjer nastaja trudili po svojih najboljših močeh, da bomo imeli posluh za kolesarska pot Solkan-Plave. potrebe kraja, delali v dobro vseh krajanov in krajank v skladu Na straneh 11 s svojimi pooblastili in možnostmi. Božič, praznik rojstva in družine, naj vam prinese notranji mir, Intervju ljubezen do sebe in drugih ter prijateljstvo. Ne ravno vsega, toda marsikaj tega, Dan samostojnosti in enotnosti Slovenije, naše edine domovine kar je dobro vedeti o kruhu, tudi res ve. nad katero smo zaradi sprevrženih dejanj tistih, ki bi nam Naš sogovornik je Karel Arenšek, ki nas morali biti za zgled, razočarani in tudi jezni, je vendar praznik, bo mimogrede naučil predeleti domačo ki bi moral biti svetel in ponosen.
    [Show full text]
  • Il Contrabbando, Le Rivolte Contadine E Martin Krpan Come Mito Nazionale Costitutivo Sloveno
    Darko Darovec Il contrabbando, le rivolte contadine e Martin Krpan come mito nazionale costitutivo sloveno Parole chiave: Mito nazionale sloveno, Contrabbando, Rivolte contadine, Martin Krpan, Fran Leustik Keywords: Slovenian national myth, Smuggling, Peasant revolts, Martin Krpan, Fran Levstik Contenuto in: Per Furio. Studi in onore di Furio Bianco Curatori: Alessio Fornasin e Claudio Povolo Editore: Forum Luogo di pubblicazione: Udine Anno di pubblicazione: 2014 Collana: Tracce. Itinerari di ricerca/Area umanistica e della formazione ISBN: 978-88-8420-875-0 ISBN: 978-88-8420-977-1 (versione digitale) Pagine: 267-292 DOI: 10.4424/978-88-8420-875-0-23 Per citare: Darko Darovec, «Il contrabbando, le rivolte contadine e Martin Krpan come mito nazionale costitutivo sloveno», in Alessio Fornasin e Claudio Povolo (a cura di), Per Furio. Studi in onore di Furio Bianco, Udine, Forum, 2014, pp. 267-292 Url: http://www.forumeditrice.it/percorsi/storia-e-societa/tracce/per-furio/il-contrabbando-le-rivolte-contadine-e-martin FARE srl con socio unico Università di Udine Forum Editrice Universitaria Udinese via Larga, 38 - 33100 Udine Tel. 0432 26001 / Fax 0432 296756 / www.forumeditrice.it FARE srl con socio unico Università di Udine Forum Editrice Universitaria Udinese via Larga, 38 - 33100 Udine Tel. 0432 26001 / Fax 0432 296756 / www.forumeditrice.it IL contrabbando, Le rIVoLte contadIne e MartIn krpan coMe MIto nazIonaLe costItutIVo sLoVeno Darko Darovec I. Il presente contributo intende illustrare il modo in cui il contrabbando e le rivolte contadine – temi che spiccano in numerosi importanti studi del caro collega e amico, Furio Bianco1 – nella loro trasposizione storica abbiano influen- zato la nascita della narrazione artistica, trasformatisi in un mito nazionale nel quale il popolo sloveno s’identifica, fin dalla sua genesi a metà del XIX secolo.
    [Show full text]