številka 51 / september 2016

JAVNO PODJETJE ENERGETIKA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA

Kontaktni center – Intervju z Jonasom Odraščanje sistemov »Front-office« Cognellom, projekt daljinskega celsius ogrevanja 2 uvodnik Ujeti pravi ritem

Upam, da ste v poletnih mesecih poleg vrveža, ki temu času pritiče, uspeli tu in tam obiskati tudi vaše svetišče miru in v njem uživati v stiku s seboj, v popolni tišini. Saj veste, četudi še tako intenzivno prisluhnemo sami sebi in se ob tem trudimo ujeti ritem, ki bo blizu tudi tistim, s katerimi »plešemo« večino svojega časa, nam na žalost ne uspe preslišati vseh zvokov, ki se hote ali nehote vsiljujejo med nas. Tišina zato včasih najlepše zveni… Melodija jeseni prinaša ponovno pospešitev ritma – ne nazadnje z njo začenjamo novo ogrevalno sezono, čeprav nas piš vetra še prijetno toplo boža. Ampak veter - če še malo vztrajam pri metaforah - kaj hitro rad pokaže svoj pravi obraz in takrat nam (na pol) gola koža bistveno manj paše. Metafore so sicer idealen »atribut« politikov. Ne bi razglabljala zakaj, pa čeprav verjamem, da imamo vsi na jeziku podoben, če ne isti odgovor. A če lahko političen prostor razumemo kot oder, se zdi, da ta z največjim užitkom ustvarja ravno predstavo, polno me- tafor, asociacij, balasta... Pripoveduje o svetu brez meja, medtem ko po njem gradi zidove... Govori o prostoru odkritega diskurza, a ga v resnici ne (pre)more. Irena Debeljak V obljubljeni deželi z daljnega zahoda trenutno poteka »X Faktor« dveh ne najbolj prilju- bljenih »zvezdnikov«, seveda vsak v svoji dvorani, včasih prav smešno praznih. Špekulacije obstajajo, kmalu novembra bo znano kdo bo zmagal in »zabaval« svet v naslednjih štirih letih. S koliko podplutbami pa bo iz velike evropske družine z nam malo manj oddaljenega zahoda odšla otoška monarhija, pa najbrž izvemo v prihodnjem letu. Morda se vam zdi, da sem si na tako prijetne dneve v septembru nadela (pre)težak je- senski plašč cinizma. Prijatelj bi mi rekel, da sem mogoče celo zrela za Kliniko za cinike… In verjetno bi imel prav, tudi ali predvsem zato, ker smo kot plesalci precej odvisni od ritmov, ki jih ustvarja politika. Trenutno čakamo na ritem obratovalne podpore za plinsko parno elektrarno – bo ali ne bo prijeten? Ali nam bo ostal le tisti o zamujenih priložnostih? Kako sicer poslušati mnenja, zakaj največji projekt PPE-TOL še ne »stoji« oziroma samo stopica na mestu? Pri tleh so tudi trenutni ritmi električne energije, ki pritiskajo na ušesa tega projekta in mu povzročajo bolečino. Koreografija projekta PPE-TOL zato še ni znana, a gibe kljub temu pridno treni- ramo – v različnih zvrsteh. Ko bo namreč znan ritem, se bomo morali hitro obrniti. In temu primerno se bo potem zavrtela tudi naša strategija razvoja. In ta, tako imenovana biblija, bo takrat spet na odru, pred vsemi njenimi (ne)verniki. Pa saj ne bo prvič, a ne? In tako kot vedno, bomo znali tudi takrat odplesati. Na general- ki si bomo hodili po prstih, se malo zaletavali s komolci in tu in tam bomo morda celo klecni- li. A upam, da bomo na koncu le mi zmagovalci v naši družini in še naprej bivanju dajali utrip v predstavi:»Oskrbujemo z energijo: učinkovito, zanesljivo in ugodno«.

Irena Debeljak

Foto na naslovnici: Janez Garvas

Interna revija MEGAVAT izdaja JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. Verovškova 62 • Ljubljana

Uredniški odbor Glavna urednica: Irena Debeljak • Člani: Doris Kukovičič, Alenka Megušar, Rechelle Narat, Maša Štangl, Vlado Maričič, Vojko Pucihar, Štefan Šimunič, Primož Škerl, Boris Šorc, Herman Janež • Fotografije: arhiv TE-TOL in Energetika Ljubljana • Karikature: Sabina Goršič • Produkcija: Vela d.o.o. Ljubljana • Elektronski naslov uredništva: [email protected] 3 aktualno

In zadnji bodo prvi Tomaž Vetrih

Prenovljeni prostori nimajo le nove estetske vrednosti, temveč tudi funkcionalne, saj z zračnostjo, dodatno klimatizacijo in talnim gretjem omogočajo boljše pogoje za delo.

Kdo je bil zadnji na vrsti za temeljito prenovo? bo, na voljo več virov informacij o tem, kaj dobrim mesecem videti kot dotrajana in Vhodna avla skupaj z varnostno-nadzor- lahko postorimo za njih. slabo pospravljena ropotarnica, se je odprl nim centrom na sedežu družbe, na Verov- Prva je po svojem udobju in varnosti. v prijetnih, svetlih, skorajda prosojnih, barv- škovi ulici 62, v Ljubljani. Prostori so zračni, dodatno klimatizirani, na nih tonih. Vse to pa v smislu prej omenjene In zakaj je sedaj avla prva med poslovni- velikih steklih je nameščena posebna folija, funkcionalnosti zamejuje minimalističen, a mi prostori družbe? ki ščiti pred soncem, tla so tlakovana s po- učinkovit pristop arhitekta. Prva je po svoji funkcionalnosti. Tu so sebno protizdrsno keramiko, za prijetno po- Prvenstvo je bilo doseženo tudi v izredno našli svoj prostor klicni center, govorilnici za čutje pozimi pa bo poskrbelo talno gretje. Za hitri in kakovostni izvedbi del s strani zuna- osebno delo s strankami, recepcija skupaj vse je dovolj prostora in udobnih sedežev; iz njih izvajalcev. Pri tem so levji delež prispe- s sprejemno pisarno vložišča, manjša sejna kotov nas opazujejo rože s svojimi cvetovi. vali tudi naši delavci iz drugih sektorjev, v soba, in sanitarije za stranke, ki so prilagoje- Laični pogled ji prizna prvenstvo tudi v prvi vrsti Vzdrževanja in Trženja, katerim gre ne invalidnim osebam. Strankam je, oziroma estetskem smislu. Prostor, ki je bil še pred na tem mestu še posebna zahvala.

Tovarna energije v Minicityju

V ljubljanski Minicity, to je v kreativno otroško mesto, je prispela težko pričakovana Tovarna energije. To je nova igralna enota, ki je nastala v sodelovanju Energetike Ljublja- na in Minicityja. V Tovarni energije se bodo lahko otroci, stari od 3 do 12 let, spoznavali z viri energije, z učinkovito rabo energije, energijo bodo med drugim znali povezova- ti tudi z energetsko učinkovitostjo telesa, in sicer skozi poganjanje sobnega kolesa na dinamo, s katerim bodo morali proizvajati energijo za dom. Spoznavali se bodo tudi z delovanjem električnega vezja in ne na- zadnje tudi z uporabo okolju prijaznih vozil Kdo bi želel delati v čisto pravi Tovarni energije? na metan, saj je posebej v ta namen posta- vljena tudi CNG polnilnica, »metančke« pa predstavljajo trije prikupni avtomobilčki po- ganjalčki. Namen programa je otroku pred- staviti osnovne pojme povezane z energijo, kar zajema tudi različne poklice, informacije o proizvodnji energije, o sistemu daljinske- ga ogrevanja in oskrbe z zemeljskim plinom. Aktivnosti v Tovarni energije so zasnovane tako, da spodbujajo logično mišljenje, hkrati pa otroka navajajo tudi na lastno odgovor- nost in samostojnost. D. K. 4 aktualno

Po znanje v čisto ta pravo tovarno energije Zbrala Ana Petač , Minicity

o daljinskem ogrevanju in oskrbi s plinom. Tudi Hana Kumar je bila presenečena Otroci se učijo o virih energije ter prepozna- nad podzemnim prepletom cevi: vajo tudi same sebe kot potrošnike energije. »Najbolj me je presenetilo spoznanje, da Pomembno spoznanje za otroke se nanaša je pod parkom nasproti glavne železniške na električno vezje, kjer se naučijo, da le postaje za dve sobani velik preplet cevi z ob pravilni povezanosti vseh delov, elek- vročo vodo.« Kot veliko zanimivost pa je trično vezje deluje. Otroci preko polnilnice na metan spoznavajo metan kot alternativo bencinu ter po končani aktivnosti razumejo prednosti njegove uporabe v prometu. Dejavnosti Energetike Ljubljana bomo poskušali otrokom predstaviti na čim bolj enostaven način in hkrati interaktiven ter jim tako predati znanje, ki smo ga pridobili na izobraževanju. Kaj pa o samem strokovnem obisku pravijo animatorji? Urška Bedek pravi: »Presenetilo me je, da je celoten kom- pleks tako velik in obširen, iz ceste namreč izpostavila komandno sobo, ki nikoli ne ne izgleda tako. Nikoli si nisem niti približno ostane sama: »Posebnost sem videla tudi v Za znanja željne otroke bodo skrbeli animatorji predstavljala, kako deluje termoelektrarna komandni sobi, kjer ves čas spremljajo ka- Minicityja, ki so se posebej v ta namen tudi sami toplarna, da je potrebnih toliko različnih apa- kovost zraka, emisije,... Kadar so delavci tam spoznali z delovanjem Energetike Ljubljana - tovarne energije. ratur, da sistem deluje. Presenetil me je po- mirni, se kaj pogovarjajo, to pomeni, da vse datek, da je celotna Ljubljana tako obširno deluje tako kot mora. Če begajo med ekra- podzemno prepletena z omrežjem, ki gospo- ni, hodijo iz sobe v sobo, pa pomeni, da je Animatorji kreativnega otroškega mesta, Mi- dinjstva oskrbuje s toplo vodo. Vedno sem si nekaj narobe. Imajo tudi svojo aplikacijo na nicity, smo 30. avgusta 2016 obiskali enoto predstavljala, da je to toplarna, kjer proizva- telefonu, da lahko dogajanje spremljajo tudi TE-TOL Energetike Ljubljana. Želeli smo si jajo toploto, nisem pa vedela, da proizvajajo od doma.« podrobno pogledati soproizvodnjo toplo- še elektriko, oskrbujejo z zemeljskim plinom, Odziv Kristine Erznožnik je naslednji: tne in električne energije ter razširiti naše metanom in ostalimi produkti. Všeč mi je, da »Nikoli si nisem predstavljala, kako naj bi znanje o njenem delovanju. Razlog? V naše se zelo trudijo za čisto okolje, kar me je tudi izgledala toplarna, zato mi je bilo vse novo otroško mesto je, kot ste že lahko prebrali, v presenetilo, ker sem bila vedno mnenja, da in predvsem zanimivo. Obisk sem videla kot sodelovanju z Energetiko Ljubljana, vstopila toplarna onesnažuje okolje. Dobila sem zelo priložnost, ko lahko neka splošna, laična, Tovarna energija. prijeten vtis, saj so nas lepo sprejeli in nam poznavanja nadgradiš s strokovnimi dejstvi. Namen programa Tovarne energije je res vse dobro razložili. Videlo se je, da so Nikoli prej nisem razmišljala o odstokih to- predstaviti osnovne pojme, povezane z zaposleni v tovarni profesionalni in se res plotne in električne energije, podučila sem energijo, od poklicev do ključnih informacij trudijo za razvoj.« se o poteku same proizvodnje ter o njenih stranskih produktih. Priložnost smo imeli vi- deti turbino, ki vrti generatorje, ki proizvajajo energijo. Redkokdaj dobiš tako priložnost.« Tudi Anja Jereb je bila fascinirana nad stroji ter njihovim delovanjem. Posebno iz- kušnjo ji je predstavljala vožnja z dvigalom na vrh toplarne. Razgled je bil navdušujoč. Všeč ji je bila predstavitev tovarne, saj je bilo pri razlagi vedno vse podkrepljeno s primeri. To ji je omogočalo, da si je lažje predstavlja- la za kakšne količine gre (primerjava vode v akumulatorju toplote z olimpijskimi bazeni). Kot zanimivost pa je izpostavila še vedno de- lujočo parno lokomotivo. Energetiki Ljubljana se zahvaljujemo za velikodušen sprejem. Opazno je bilo, da smo animatorji z zanimanjem poslušali ter v celo- tni poti od deponije premoga do nadzorne sobe izredno uživali. Pridemo z veseljem še kdaj. Hvala. 5 intervju

Ljubljana je tudi CELSIUS mesto Pogovor z Jonasom Cognellom, koordinatorjem projekta CELSIUS

Doris Kukovičič

CELSIUS je evropska platforma za mreženje in prenos znanja s področij daljinskega ogrevanja in hlajenja, ki so jo vzpostavili člani ustanovitelji, in sicer mesta London, Rotterdam, Göteborg, Köln in Ženeva. Projekt je financiran s strani EU, njegova ključna naloga pa je spodbujati inteligentne sisteme s področij daljinske oskrbe z energijo. Vanj je do danes vključenih 59 evropskih mest, med njimi tudi Ljubljana in z njo Energetika Ljubljana kot izvajalec izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote. O, tem zakaj je dobro biti CELSIUS mesto, smo se pogovarjali s koordinatorjem projekta Jonasom Cognellom.

čujemo tudi izgradnjo naših 11 demonstracij- skega ogrevanja, od pridobivanja politične skih mest in nadaljujemo z lobiranjem, da bi potrditve do priprave usmeritev za spreje- daljinskim energijskim rešitvam omogočili tje, izgradnjo in širitev sistemov daljinskega pošteno tekmovanje z drugimi rešitvami za ogrevanja in hlajenja v mestih. ogrevanje in hlajenje. Kaj poleg daljinskega ogrevanja in hlaje- Kako lahko Celsius pomaga svojim nja še povezuje člane? članom? Kaj člani s svojim vključevanjem Želimo si, da so naša mesta bolj energij- pridobijo? sko učinkovita. Predvsem pridobijo skupno uporabo rezultatov in koristi iz 11 demonstracijskih Ali so sistemi daljinskega ogrevanja v projektov, ki si jih med seboj izmenjujejo Evropi še priznani kot energijsko naju- partnerska mesta, vključno z možnostjo činkovitejše rešitve za toplotno oskrbo? študijskih obiskov. Zatem dostop do nabora Zakaj je daljinsko ogrevanje in hlajenje orodij za projekt CELSIUS, ki bo vseboval dobra rešitev za prihodnost?

Jonas Cognell ” Prepričani smo, da je danes v večini mest Kdaj se je pojavila zamisel o projektu še veliko odpadne toplote, ki jo je mogoče Celsius in zakaj? Začelo se je v evropskem uradu mesta uporabiti. ” Gothenburg v Bruslju. Leta 2012 je Evropska komisija v okviru 7. programa za raziskave in praktična navodila in predloge za pridobi- Prepričani smo, da je danes v večini mest tehnološki razvoj (FP7) zahtevala podatke za vanje podpore in potrditve pri vzpostavlja- še veliko odpadne toplote, ki jo je mogoče prikaz vplivov na področju daljinskega ogre- nju, razvoju, delovanju, širitvi in optimizaciji uporabiti. Dejansko jo je več, kot jo potre- vanja in hlajenja (projekt FP7). Cilj projekta sistemov za daljinsko ogrevanje in hlajenje bujem za ogrevanje naših mest. To je dobra je doseganje večje energijske učinkovitosti v mestih. Pridobijo tudi povabila na specia- rešitev za prihodnost, ker omogoča uporabo mest. listične delavnice s temami, ki so jih mesta toplotne energije in njeno učinkovito razpo- opredelila kot svoje prednostne naloge; ter šiljanje po mestu. V mestu se bomo vedno Ali ima ime CELSIUS kot sama beseda dostop do skupine strokovnjakov iz celo- srečevali z izgubami energije in ker lahko kakšen globlji pomen? tnega konzorcija projekta CELSIUS, ki lahko pričakujemo toplejšo klimo, bo tudi potreba CELSIUS je okrajšava za kombinirane ponudi praktične napotke za omrežja daljin- po hlajenju vedno večja. učinkovite velike integrirane urbane sisteme (Combined Efficient Large Scale Integrated Kaj so po vašem mnenju največje predno- Urban Systems) sti daljinskega ogrevanja in kaj so v tem trenutku največje slabosti? Cilj pridobiti 50 novih članov je že Kot sem že izpostavil, je to je predvsem dosežen – kateri pa so še drugi cilji tega možnost uporabe toplotne energije in njeno projekta? učinkovito razpošiljanje po mestu in tudi niz- Sedaj je pomemben cilj podpora mestom, ka cena goriva v različnih kombinacijah. Do- ki so se vključili v projekt CELSIUS. Dokon- bro je vključevati energijo iz obnovljivih virov 6 intervju

(sončno in vetrno). Za izgradnjo omrežja so in hlajenja, je vzorno uspešno mesto. CEL- nas sprejeli? potrebne velike investicije. SIUS je mogoče primerjati s programom Daljinsko ogrevanje ima v Ljubljani da- okoljskega certificiranja: ni pomembno, kje nes pomembno vlogo in ukvarjate se z izzi- Kako lahko člani dvigajo zavest o daljin- si, ampak kako se izboljšuješ. vi, pri katerih je CELSIUS lahko del rešitve. skem ogrevanju in hlajenju na nacionalni Želite si razširiti svoje omrežje daljinskega in mednarodni ravni? Kako lahko pri tem Ali ste kdaj zavrnili kakšnega prosilca za ogrevanja, daljinsko hlajenje pa bo treba pomaga Celsius? članstvo in zakaj? še vzpostaviti. Trenutno je vaš največji pro- jekt zamenjava dveh soproizvodnih enot na premog z dvema plinskima soproizvodnima ” Vsako mesto, ki načrtuje, izgrajuje in enotama, veliko delate tudi na dviganju za- vesti o prednostih daljinskega ogrevanja in izboljšuje svoje rešitve daljinskega ogrevanja hlajenja v mestu. Mesto Ljubljana in Ener- in hlajenja, je vzorno uspešno mesto. ” getika Ljubljana imata zdaj sklenjen skupni sporazum s projektom CELSIUS, da morajo S projektom CELSIUS smo se odzvali na Z vsemi kandidati za članstvo v projektu inteligentni sistemi daljinskega ogrevanja in direktive in pisna stališčna EU, sodelujemo CELSIUS se pogovarjamo o stanju, ciljih in hlajenja igrati pomembno vlogo v energij- pri organizaciji in se udeležujemo dogodkov usmeritvah njihovega mesta in o tem, kaj v skih sistemih mesta. To ustreza viziji in pri- EU, povezujemo pa se in sodelujemo tudi z projektu CELSIUS počnemo. Če ugotovimo, stopu mesta z oznako CELSIUS. lokalnimi in nacionalnimi politiki. da je sodelovanje koristno za obe strani, me- sto podpiše pismo o zavezi (Letter of Com- Katera mesta so najuspešnejši primeri mitment). vizije projekta Celsius in zakaj? Vsako mesto, ki načrtuje, izgrajuje in iz- Energetika Ljubljana je postala ponosen boljšuje svoje rešitve daljinskega ogrevanja član projekta. Kaj vas je prepričalo, da ste

Vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja v Ljubljani, ki danes s toploto oskrbuje že 57.000 stanovanj, je eden od najučinkovitejših ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti in kakovosti zraka v prestolnici. 7 oskrba uporabnikov

Kontaktni center – »Front-office« za komunikacijo s strankami

Alenka Megušar in Saša Krebs

Danes, ko je v poslovnem svetu vse večji poudarek na nenehnem povečevanju kakovosti ponujenih storitev in kakovostnemu ter hkrati dolgoročnemu odnosu s strankami, predstavlja Kontaktni center osnovno vhodno točko podjetja za komunikacijo z njegovimi strankami. Kontaktni center Energetike Ljubljana pokriva več kanalov komuniciranja – telefon, e-pošto, odzivnik, sms sporočila, osebni kontakt… Vse to in še več predstavlja točke, preko katerih naši kupci doživljajo in spoznavajo našo blagovno znamko. Pri tem so njihova pričakovanja povsem jasna – želijo si enotne uporabniške izkušnje, ažurnih informacij v realnem času in kakovostne obravnave ne glede na izbrani čas ali komunikacijski kanal.

A če želimo biti uspešni, moramo svoje kupce obravnavati celostno in biti pri tem boljši od konkurence. Da je temu tako, si v okviru Kontaktnega centra Energetike Lju- bljana, ki zajema Klicni center in Sprejemno pisarno, vsakodnevno prizadeva vodja Saša Krebs z ekipo.

Energetika Ljubljana je svoj prvi Klicni center uvedla že več kot deset let nazaj. Bili smo med prvimi dobavitelji ener- gije, ki so imeli Klicni center za svoje uporabnike. Ti si se ekipi pridružila pred približno dvema letoma in prav hitro si se morala znajti - tako glede vsebin, ki se tičejo energetske dejavnosti, kot tudi med vsemi kubičnimi metri in megavati, SAP-om, obračuni…. Oktobra letos bo dve leti, odkar sem pri- šla v Energetiko Ljubljana. Zame je bilo to nekaj povsem novega v smislu panoge, ne pa tudi v smislu dela s strankami, pomoči Saša Krebs uporabnikom oz. kupcem. Seveda pa sem morala najprej osvojiti znanje panoge kot ta- kšne, razumeti kaj Energetika ponuja, kako če sem odkrita, vsi pričakujemo kakovostno združen račun, enakomerni mesečni obrok, sistem deluje. obravnavo, zato je prav, da se tega zaveda- preverijo lahko stanje plačil… Svetujemo jim mo, tudi ko smo na drugi strani »mize«. in jih usmerjamo tudi v zadevah, za katere Od tvojega prihoda do danes se je Kon- Energetika ni pristojna, to je na primer pri taktni center precej spremenil. Predvsem Lahko na kratko poveš, kaj vse lahko delitvi stroškov toplote oz. plina v primerih v smeri res osebne in celovite obravnave kupec Energetike Ljubljana danes uredi v skupnega odjema ipd. Tesno sodelujemo vsakega kupca v pomenu »vse na enem Sprejemni pisarni oziroma v Kontaktnem tudi z ostalimi službami, in sicer ko stranka mestu«. Nič več pošiljanja strank po celi centru? potrebuje svetovanje, ki zahteva še bolj po- hiši, od referenta do referenta... Ne, vse Kupci lahko oddajo vse vrste vlog, ure- globljeno in podrobnejšo obravnavo, kolegi uredimo mi, na enem mestu, takoj. Je dijo spremembe lastništev, plačnikov… Po- iz zalednih pisarn prevzamejo primer in se s tako? magamo jim pri razlagi računov, uredimo stranko pogovorijo ter ji svetujejo. Za obrav- Lahko rečem da, ampak vedno smo lahko izredne obračune, dobijo lahko prepise navo tovrstnih primerov imamo na voljo tudi še boljši. Bilo je narejenih že kar nekaj kora- računov, jim svetujemo, predstavimo ak- sejno sobo. kov naprej, vendar je moja vizija, da Kontak- tualno ponudbo, uredijo lahko zamenjavo tni center povzdignemo še na višjo raven. Vsi dobavitelja električne energije, uredimo jim Kakšen pa je obseg dela, o kakšnih števil- smo v življenju tudi nekogaršnje stranke in tudi vloge za različne storitve kot so trajnik, kah recimo govoriva? Težko si je namreč 8 oskrba uporabnikov predstavljati obseg dela brez statistike: uredi vse v enem koraku, vključno s podpi- Danes informacijska tehnologija omo- koliko klicev približno prejmete mesečno som pogodbe. In lahko rečem, da je odziv goča, da si del Klicnega centra lahko kar na brezplačno številko 080 2882, koliko res velik, saj vsakršna zamenjava dobavite- iz svojega delovnega mesta, potrebuješ SMS stanj, koliko strank nas obišče oseb- lja zaradi vse potrebne dokumentacije stran- le slušalke. Pa vendar, marsikdo se boji, no, koliko portal MOJ račun…? kam povzroča stres. Zato se trudimo, da jim da se ne bo znašel v tej vlogi, da ne bo Statistika… Še eno področje, ki sem ga ni treba nič več kot le podpisati, vse ostalo znal odgovoriti na vprašanja klicatelja… morala osvojiti popolnoma na novem nivoju pa zanje uredimo mi. Menim, da je to pravi Ampak obstaja »ena brihta«, kajne? in tukaj gre predvsem zahvala sodelavcu Bo- odnos do kupca. V praksi je to videti tako, da Tudi sama ne znam odgovoriti na vsa štjanu Bibiču, ki je pripravljen svoje znanje za stranko vse potrebno za zamenjavo doba- vprašanja strank, saj včasih zahteva odgovor deliti vsem, ki ga za obdelavo podatkov in vitelja uredimo že na podlagi enega klica, saj preverbo v ostalih službah. Ni stranke, ki ne posledično merjenja uspešnosti dela po- ji vso potrebno dokumentacijo pripravimo in bi bila vesela, da se boš zanjo ti pozanimal trebujemo. V letu 2015 smo od vseh klicev, pošljemo v podpis. oz. potrudil in ji klic vrnil s potrebnimi infor- nekaj več kot 43.000 smo jih prejeli, obdelali macijami. Smo pa z dekleti vedno na voljo, da čez 31.000 klicev. V letošnjem letu jih je bilo Redno zaposlene ste v kontaktnem cen- pomagamo pri vprašanjih. Ob koncu mese- do avgusta sprejetih že skoraj 22.000. Tudi tru tri sodelavke, v »špicah« vam seveda ca, ko imamo na klicnem centru pomoč, sem osebni obiski se z novo ponudbo poveču- pomagajo tudi iz drugih služb. Potrebova- s sodelavci dogovorjena, da v kolikor ne zna- jejo. Tukaj je težko govoriti v številkah, saj li in veseli pa bi jih bili še veliko več… jo odgovoriti - tudi takrat stranke kličejo še vseh ni mogoče zabeležiti, mnogi namreč Res je, ves obseg dela trenutno obvladu- za kaj drugega kot zgolj za oddajo števčnih potrebujejo pomoč pri oddaji vlog za soglas- jemo tri zaposlene, ob koncih mesecev pa se stanj -, da mi posredujejo vprašanje stranke je, subvencij ipd. Lahko pa rečem, da imamo nam zaradi sprejemanja števčnih stanj plino- in njeno kontaktno številko. Stranko nato vsaj 10 obiskov dnevno. Tukaj moram pove- merov pridružijo še sodelavke in sodelavci pokličem nazaj in ji odgovorim na konkretno dati, da osebna obravnava zahteva svoj čas, iz zalednih pisarn, tako da nas je do največ vprašanje. Odziv strank je vedno pozitiven, kar pa vsekakor ni le pet minut. osem. saj jim damo občutek, da se za njih potrudi- Če pogledate prej naštete številke, nam Klici v letu 2015 dela nikoli ne zmanjka in na »svoji punci« Vsi prejeti klici Obdelani klici Uspešnost v % sem res ponosna. Delo s strankami in pred- vsem število teh - hkrati delamo tako na klic- 43540 31238 71,75% nem centru kot osebnem sprejemu-, ki jim nudimo pomoč vsakodnevno, ni ravno mačji Klici v letu 2016 kašelj, vendar se med seboj podpiramo, si nudimo pomoč in smo predvsem dober tim. Vsi prejeti klici Obdelani klici Uspešnost v % Ne smem pa zanemariti tudi sodelovanja z ostalimi službami. Da bi držali kakovost, ki 28650 21776 76,00% smo jo dosegli oz. da bi lahko naredili še kak Ko dobro opravljeno delo preseneti in polepša dan...

Klici v letu 2016 mo. Dokler bodo imele občutek, da so za nas ljudje in ne številke, nam bodo to vračale z 5000 zaupanjem in jih tudi eventualno nižja cena 4000 konkurence ne bo prepričala, da bi menjale dobavitelja. Kar danes največ šteje, je odnos 3000 do strank, do kupcev. Za En.Brihto pa se je 2000 porodila ideja, ker sem kot zaposlena pogre- šala interni portal, kjer bi lahko našla večino 1000 informacij, ki jih potrebujem za delo. Delo v 0 kontaktnem centru brez vira informacij žal ni Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust mogoče, hkrati pa ni mogoče vse informaci- je držati v glavi ali razpršeno na računalniku. Število vseh klicev Število prejetih klicev En.Brihta je portal, kjer je zbrana večina in- formacij in v primeru nekoga, ki bi šele začel z delom v Klicnem centru, hkrati tudi odličen Pri števčnih stanjih (za kupce zemeljske- korak naprej, bi potrebovali še vsaj tri osebe. pripomoček. Ko sem ga gradilal, sem morala ga plina) smo uvedli določene aktivnosti in Zavedati se je namreč treba, da se z dviga- stopiti tudi v stik z ostalimi službami, s kate- nekaj jih vsekakor še bomo, in sicer zato, da njem nivoja kakovosti obravnave strank in z rimi v osnovi nimamo veliko kontakta, nam kupce opomnimo o terminu oddaje števčnih dodatnimi ponudbami, obiski in klici pove- pa postopki, informacije njihovega načina stanj, pri čemer pa se že kažejo rezultati v čujejo. Lahko imamo namreč vrhunsko po- dela pridejo zelo prav pri svetovanju. Je pa večjem odzivu in posledično v večjem številu nudbo, ampak če te ponudbe strankam ne to portal, do katerega imamo vsi v Energetiki prejetih stanj. V primerjavi z lanskim letom moremo podrobno predstaviti zaradi tega, dostop in so tudi odzivi ostalih sodelavcev smo samo v poletnih mesecih, ko ni ogreval- ker stranke obupajo, medtem ko čakajo pro- zelo pozitivni. En.Brihta je dostopna na po- na sezona, zabeležili za približno 20 % več stega operaterja…? Kot rečeno, osebno si in vezavi http://confluence.energetika-lj.si/, pri- sprejetih števčnih stanj. si bom prizadevala, da nivo storitev kontak- javiš se z enakimi podatki kot v svoj računal- V juniju letos smo pri osebnih obiskih tnega centra še povzdignemo, a se hkrati nik (up. ime in geslo). »En.Brihto« sem gradila kupcev obseg dela razširili tudi v pripravo zavedam, da brez dodatnih človeških virov in jo tudi ažuriram in dograjujem sproti, saj in ureditev potrebnih aktivnosti za zame- to ne bo mogoče. se postopki, storitve, veljavnosti ponudbe njavo dobavitelja električne energije, saj če ipd. spreminjajo, jo pa imam vedno odprto, se stranka oglasi osebno, je prav, da lahko ker tudi sama ne vem vsega na pamet. 9 oskrba uporabnikov

Kakšna pa je tvoja vizija za naprej? V Sprejeta števčna stanja preko katero smer misliš, da bi bilo potrebno še nadgrajevati naše storitve v okviru Moj račun, odzivnik, SMS Kontaktnega centra? 12000 Potenciala imamo še ogromno, vendar 10500 kot sem že večkrat izpostavila, brez člove- ških virov ne bo šlo. Smo »front-line«, »front- 9000 -office«, torej prvi, s katerimi stranka sto- 7500 pi v stik. To je delo, pri katerem ne moreš 6000 zaspati, saj se ponudba širi, hkrati pa brez 4500 kakovostne obravnave strank ne gre. Danes ljudje ne gledajo več toliko na ceno kot na 3000 odnos do njih kot takšen, pomemben je nji- 1500 hov odziv. Vsaka stranka je oseba zase in 0 prav vsaka stranka si zasluži kakovostno, to Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec je celovito in strokovno obravnavo. 2014 274 397 835 774 816 740 721 708 769 810 877 928 Letos poleti se je prenovila celotna vho- 2015 927 820 948 789 772 809 686 690 813 809 105 100 dna avla Energetike na Verovškovi. Lahko 2016 102 107 104 853 916 868 774 817 rečemo, da je zdaj Sprejemna pisarna res taka kot mora biti za kakovostno obrav- navo strank. V času prenove pa vam ni naučilo, da z dobro opravljenim delom ne ra- hkrati pa sva še malo poklepetala o življenju bilo ravno prijetno, kajne? steš le na poslovnem področju, ampak tudi na splošno. Gospod mi je nekajkrat celo po- Končno… (smeh) V času prenove smo bile na osebnem. Seveda pa brez razumevanja slal paket sladkih dobrot na delovno mesto. malce razseljene po hiši, ampak je ravno in podpore partnerja, ko si delo prinesem Potem pa me je en dan poklical le zato, da tako šlo, saj se je avla prenovila v dogovorje- domov ali zaradi dela ostanem dlje v službi, mi sporoči, da je prišel iz bolnišnice in kako nem roku. Stranke so nad prenovo navduše- nikakor ne bi šlo. Izkušnje sem pridobivala vesel je, da je spet doma. Seveda sva malo ne, saj imamo sedaj osebno obravnavo tako pretežno na delovnih mestih, kjer sem v ve- poklepetala, saj verjamem, da je bilo to ne- kot se spodobi. V preteklosti je bila v sku- čini imela stik s strankami. Največ izkušenj kaj, kar je tisti trenutek potreboval. Naslednji pnem prostoru klicnega centra in velikokrat, z delom v klicnem centru sem pridobila na mesec odziva na moj klic ni bilo več… Ob ko so se sodelavke pogovarjale po telefonu, sedaj že bivšem Mobitelu in ravno te izku- novici, da ga žal ni več med nami, ki mi jo so stranke odgovarjale njim, čeprav jim po- šnje me ženejo naprej. Za največji dosežek je sporočila njegova hči, sem bila, priznam, govor sploh ni bil namenjen. v življenju si štejem delo v Energetiki Lju- zelo pretresena. Čeprav se nisva nikoli oseb- bljana, saj delo opravljam z veseljem, to no spoznala, sva skozi telefonske pogovore Saša, pri delu si zelo zavzeta, prodorna… pa predvsem zato, ker imam ob sebi in nad razvila poseben odnos. Danes nadaljujem Kje si pridobivala delovne izkušnje? Imaš seboj ljudi, ki moje delo cenijo. Ni lepšega sprejemanje števčnega stanja s to gospo na kakšno zanimivo zgodbo s strankami, ki kot z veseljem hoditi v službo. Zgodba? Teh enak način kot sva to počela tudi z njenim te zelo cenijo? je kar veliko… Najbolj mi je ostal v spominu očetom. To je vrlina, ki mi je bila privzgojena. Sko- gospod, ki sem ga vsak mesec poklicala in zi pretekle delovne izkušnje me je življenje spomnila, da mi sporoči stanje porabe plina, 10 oskrba s plinom

Kontrola notranjih plinskih napeljav Janez Gruden

Služba za notranje plinske napeljave je del poslovnega procesa Sektorja za distribucijo plina, ki opravlja storitve na področju nadzora in prevzema novih notranjih plinskih napeljav, montaže merilno regulacijske opreme ter sanacije obstoječih notranjih plinskih napeljav v stanovanjskih, industrijskih in javnih objektih. Notranja plinska napeljava je napeljava od glavne plinske zaporne pipe do odvoda dimnih plinov na prosto. Delovni proces je sestavljen iz operativnega dela na terenu, priprave dela, koordinacije in vodenja. Delo je neposredno povezano z našimi obstoječimi in bodočimi odjemalci Uporabnikom je pri zagotavljanju in preverjanju varnosti notranjih plinskih napeljav v veliko pomoč naša oziroma strankami ter poslovnimi partnerji, intervencijska služba. ki izvajajo plinske napeljave.

Na srečo ne velja »kolikor strank, toli- napeljave se z zunanjo detekcijo oziroma vanjskih objektih, kjer je bila notranja plin- ko želja«, saj z zemeljskim plinom trenutno indikatorjem ugotavlja mesto uhajanja. Če ska napeljava izvedena v navojni izvedbi, oskrbujemo več kot 60.000 stanovanj. Vse ni možno ugotoviti in sanirati uhajajočega dobivamo v zadnjem času veliko prijav o naše aktivnosti se izvajajo skladno z veljav- mesta na plinski napeljavi (npr. podometna uhajanju plina. Preko naše intervencijske nimi predpisi, delovnimi navodili in internimi izvedba), je treba opraviti meritve uhajajo- službe skrbimo za hiter pretok informacij in tehničnimi zahtevami, ker je samo na tak čih količin in na podlagi rezultatov glede na v sodelovanju z upravniki ali posameznimi način lahko zagotovljeno zanesljivo in varno omenjene tehnične predpise ustrezno ukre- odjemalci organiziramo proces dela za čim obratovanje notranjih plinskih napeljav. Delo pati. Ker instrumenti za omenjene različne hitrejšo odpravo ugotovljenega uhajanja ter s strankami od zaposlenih poleg tehnično meritve plinskih napeljav zahtevajo dodatna vzpostavitev ponovne dobave plina. To so- strokovnega znanja zahteva tudi spretnost tehnična znanja naših upravljavcev distribu- delovanje bo treba v prihodnosti še okrepiti, in potrpežljivost pri komunikaciji, vključno cijskega sistema, smo uredili učilnico, kjer saj le z omenjenimi meritvami lahko ugoto- z visoko stopnjo odgovornosti - pri uhajanju lahko simuliramo vse možne situacije na vimo dejansko stanje plinske napeljave ter vode v stanovanju je na primer stena mokra, plinskih napeljavah, s katerimi se naši mon- glede na rezultate pravilno svetujemo pri pri uhajanju plina pa se lahko zgodi, da stene terji srečujejo na terenu ter tako dopolnjuje- sanaciji. ni več. jo oziroma osvežujejo svoje znanje. Učilnica Za zaključek naj poudarim, da vsako- Zaplinjanje novo zgrajene ali obnovljene služi tudi kot predstavitev internih tehničnih dnevni kontakti z odjemalci, glede na naše notranje plinske napeljave se lahko izvede zahtev za izvedbo plinskih napeljav ter testi- aktivnosti na trgu storitev plinske tehnike, samo po uspešno izvedenem trdnostnem ranje novih tehničnih elementov in naprav. potrjujejo ohranjanje zaupanja strank v naše preizkusu in preizkusu tesnosti. Trdnostni Ker imamo na območju MOL velik delež delo in podjetje. preizkus izvede izvajalec plinske napeljave, starih plinskih napeljav zlasti v večstano- končni preizkus tesnosti in montažo plino- mera ter regulatorja tlaka pred zaplinja- njem pa izvedejo naši monterji. Pri tem delu uporabljajo natančne elektronske merilne instrumente za izvajanje omenjenih preiz- kusov plinskih napeljav in za ugotavljanje prisotnosti zemeljskega plina v prostoru. Vsi instrumenti so ustrezno kalibrirani in certifi- cirani. V službi opravljamo tudi dodatne storitve na področju zagotavljanja varnega obratova- nja obstoječih plinskih napeljav v objektih. To so predvsem testiranja morebitnih netesno- sti plinskih napeljav v vrtcih, šolah in drugih javnih ustanovah, kjer po uspešnih meritvah izdamo atestno dokumentacijo. Tlačni pre- izkus in vizualni pregled plinske napeljave je obvezen tudi pred ponovnim odpiranjem plina, ki je bilo prekinjeno zaradi nevarnosti (npr. požar v objektu, poplava itd.). V prime- ru ugotovljene netesnosti obstoječe plinske Učilnica za simuliranje možnih situacij na plinskih napeljavah. 11 oskrba s toploto

Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti omrežja

Vojko Pucihar

Vročevodno omrežje sistema daljinskega ostanejo brez toplotne oskrbe tudi odjemal- ogrevanja v Ljubljani je sorazmerno ci, s poškodbami na glavnih sistemskih tra- staro. Nekateri deli omrežja so v funkciji sah vročevoda v ogrevalni sezoni je lahko re- obratovanja že preko 50 let, več kot sno ogrožena kvaliteta in zanesljivost oskrbe polovica vročevodnega omrežja pa je tudi v večjih predelih mesta. v funkciji obratovanja že več kot 25 let. Sektor za distribucijo toplote izvaja stal- Sistemi daljinskega ogrevanja imajo sicer ni vizualni kontrolni pregled vročevodnega pričakovano življenjsko dobo med 40 in 50 omrežja in jaškov skozi vse leto, tudi z na- let. V tem obdobju tako že lahko pride do menom odkrivanja puščanja, za kar preiz- bistvenega poslabšanja stanja kinet, cevi kušamo in uporabljamo različne metode. Za in izolacije. Najpogostejše poškodbe na ugotavljanje stanja vročevodnega omrežja vročevodu so posledica korozije cevi, do uporabljamo ročno in letalsko termografijo, katere pride zaradi vdora meteorne vode o kateri smo že pisali, zatem sekcijske tlačne Obnova vročevoda – odsek Celovška cesta v kineto, precej poškodbe pa je povezanih preizkuse v posameznih zapornih območjih tudi s samo starostjo omrežja. vročevodnega omrežja, meritve z geofonom in korelatorjem, itd. Takšen način kontrole izgub na vročevodnem omrežju, kot tudi do Poleg sprotnega vzdrževanja vročevodnega vročevodnega omrežja nam omogoča od- zmanjšanja izgub ogrete vroče vode in tako omrežja, s katerim zagotavljamo normalno krivanje potencialno kritičnih mest, ki jih omogočili zagotavljanje zanesljivega delo- obratovalno sposobnost, je zato pomembna lahko saniramo še preden začetno puščanje vanja vročevodnega omrežja. tudi sistemska obnova, s katero povečujemo ogrevne vode preide v havarijo večjih raz- zanesljivost obratovanja omrežja. Ko namreč sežnosti, kar lahko povzroči intervencijsko Sistemske obnove pride do poškodbe vročevoda, s tem ni pov- večdnevno prekinitev dobave toplote zara- vročevodnega omrežja zročena le škoda z izgubo omrežne vode, di odpravljanja poškodbe. Vsi ti ukrepi so Energetika Ljubljana stalno izvaja postop- temveč v času odprave okvare vročevoda privedli do občutnega zmanjšanja toplotnih ke in ukrepe za odkrivanje in sanacijo novo-

#

#

Poljane Kleče PODGORICA PRI ČRNUČAH A T

Č JEŽICA S r IInndduussttrriijjsskkaa ccoonnaa JJeežžaa n E u š C n Br i n c č A ič a eva C V E U O Gradišče L r a # š T O k k Belinka I Z Belinka s A 441 V e j S l A a T V Z S e K Š v A C o a v ES K t T a n A l i A e S r A r E j e C e T

Č E v S e E S 7. E septembr T e a C E A m Ja a A et ž V PRŽANJ o J O T Meerrccaattoorr CCeenntteerr L I j A u T b V l O ja IInndd.. ccoonnaa ŠŠiišškkaa R n E E K s PPookkooppaalliiššččee SSttoožžiiccee e I k lljj.. -- SSaavvlljjee g N e E E e b LLjj.. -- Beežžiiggrraadd Hiippooddrroom SSttoožžiiccee nt Č r ov E ig cenEterE, Ježica a P a center, Ježica IInndduussttrriijjsskkaa ccoonnaa SStteeggnnee d IInndd.. ccoonnaa ŠŠiišškkaa a e jev lj. - Savlje Bevk STOŽICE ar lj. - Savlje ova nič av PPookkooppaalliiššččee DErraavvElljjeeE E Br R Brinje Lj. - Tomačevo E e Lj. - Tomačevo Lj. - E E vEa E n Lj. - Sneberje G no g a a enč te Črrnnuuččee,, SSttoožžiiccee Sava Zadobrova E or S v Zadobrova K e N č ŽŽaallee T n a Beelljjaakk ((VViillllaacchh)) e Trzin TOMAČEVO O v Trzin v JARŠE A o V o Kranj, Brnik l Kranj, Brnik k Stadion Stožice K š Stadion Stožice A S LLjj.. -- sseevveerr,, cceenntteerr S v J o r O c e e n R V ža T r Poslovno obrtna cona Litostroj A P LLjj.. -- Drraavvlljjee S Poslovno obrtna cona Litostroj ska a T ar C O v S ad o A v E T LITOSTROJ t T E Ka I i Sne L A S b C T T e L ols E rs SNEBERJE O toje T k IInndduussttrriijjsskkaa ccoonnaa ŠŠiišškkaa va a C a S A V v E o A K Š Ba t rago i K K C va S Š LLjj.. -- PPoodduuttiikk T Cl A e N V A v I el T C a R O Koseze K n Hrastje E E E E E E E Ea E E E E E d A s R S S k ka ŠM J s T B E E E E E E v E E E E E E A A e O G č LLjj.. -- Noovvee JJaarrššee o N E E E E E Ea E E E E E E D C r m ŠMARTNO OB SAVI U a iš o Šmartno E k E E E E E E E E E E E E k Šmartno A M T š a agistro D A L va r Ind. cona Z O E E E E E E E E E E E E a Ind. cona Moste Po K J d S V Po KKaarrddeelljjeevvaa ppllooššččaadd u V savske ti N Š ga E LELjjuuEbblljjEaannsEskkooE ppoEokkooEppaaElliišščEčee --E ŽŽaaEllee š a k O E K NOVE JARŠE a v D D Š imiče I A o va E E E E E E E E E E E E

N k Š IK C a K E E E E E E E E E E E E č ra O a njče E š va V l v Stadion v športnem parku Ilirija S i Stadion v športnem parku Ilirija A o E E E E E E E E E E E E T a k Š Lj. - Nove Jarše m j t Lj. - Nove Jarše A v o a o d E E E E E E E E E E E E RAZCEP ZADOBROVA CCeennttrraallnnii ssttaaddiioonn V j a RAZCEP ZADOBROVA o e k Šmartno k Šmartno r š P s KOSEZE s E E E E E E E E E E E E v v BEŽIGRAD k IInndd.. ccoonnaa Moossttee o a a l r ŠŠppoorrttnnii ppaarrkk LLjjuubblljjaannaa ŠIŠKA E E E E E E E E E E E E s e A P i V t Koseški bajer V T O a O O E E E E E E E E E E E E r DR M PN K ENIK SA IŠK B OVA A O a P ŠŠmaarrttiinnsskkii ppaarrkk k s P A A V v a O T A L a r R l A I a m H s K i N Š BBTTCC CCiittyy v LI t o S K a o

v r k Gasilsk V A a a B š

C A o a T S k igra k E Bež d L A va s M IN V O če s

i e L H O vč A R T Ka v e K L O P a d l v N A s V A i e J t T I IInndd.. ccoonnaa Moossttee Š d U a Š K o S r v K H B E a Letališka A a Kolinska E E E A Kolinska O C n Industrijska cona Moste C Industrijska cona Moste Šišenski hrib z V E A E E E e Letališka # l A S a Navje e k K Navje 429 T s E E E Ž u S A R J VILHARJEVA A E E E Kol i nska PPiivvoovvaarrnnaa UUnniioonn N

U

D LSKA G Toplarna Ljubljana PPaarrkkiirriiššččee O MASARYKO ra Toplarna Ljubljana V VA b a I a lo jav a R v v c T v ne Rjava N de Tivolski vrh e ič tu LLjj.. -- vvzzhhoodd # č o e S E E i r a J v š t

E , v s a POLJE A Zalog, Polje o 387 i ZALOŠKA CESTA E E Rožnik l o Športni park Ilirija G Športni park Ilirija V a # k k Moste, Fužine i MOSTE i Moste, Fužine E O E E M 393 J n M t A PPaarrkk TTiivvoollii T r A Š T av L o č o S Argentinski park ar E V E E Argentinski park j E C e S b A va K A a V K E Š O FUŽINE V Miklošičev park T O V Miklošičev park A L R A H E C O Z Č ES S a Park Ajdovščina U T I Park Ajdovščina J N A v Ilirska Po 2 E o v E E 7 še A A . n Hrrvvaattsskkii ttrrgg t A W r o P Ribnik - Tivoli va K G RI I e E E lin P L š šč A E A ica O e C L r Š ub K PokopališčeE ŠteEpanja vas T e B P iče Pokopališče Štepanja vasŠTEPANJSKO NASELJE s v S Tržnica t a Tržnica a a E E E v R N Z e J V č A Polj E ans a ab VČ ka r B E Park Zvezda Šk V V Park Zvezda k r A d O Športni park Kodeljevo o Športni park Kodeljevo t

o L o

m S p POLJANSK i A C g ESTA l Tobačna Ljubljana S o Tobačna Ljubljana t re LITIJSKA CESTA D do ROŽNA DOLINA li Na Br š A Š A k C ŠK ŠTEPANJA VAS e E a Legenda: e s RČ K s t G E Križanke o V Križanke Š t A LJUBLJANA a v R Z a OI O X SO O VA K R V AR a Ilirija H L A g OMREŽJE DALJINSKEGA OGREVANJA Lj. - I Ilirija VIČ O e Lj. - Bizovik esta I A V K ck � C Š e R Š d SSoossttrroo a TToossccaanniinniijjeevv ppaarrkk K O ra v J R H e A j E r va V A T PRULE IZVEDENE OBNOVE e A o r T K n n S m A t E Ja o a C S v s S A k HRUŠICA ŠK N i A p Ž A r z R J i T a st o NAČRTOVANEE OEBNOVE do 2020 ijsk a v o k N G ez R i ot a radaš Kol n r Pokopališče Bizovik p V čica P Pokopališče Bizovik i rh a A E E k ovc šk iš e i B v E E E V D o z BBoottaanniiččnnii vvrrtt O i PPookEkooppEaalliEiššččee VViičč B ičeva V L Gerb i E E E E p VIR: K N a

Megamarket Interšpar Vič a Megamarket Interšpar Vič o v J k p s S Hruševski hrib TRNOVO s k a r a A K # k s n Datum: julij 2016 sijs a k A i k s a bil g r V 405 T ž a lo a C Načrtovane obnove vročevodnega omrežja doi leta 2020 I O stn k V L E BIZOVIK Me e eli R S IInndduussttrriijjsskkaa ccoonnaa VViičč V p ki Ga O T ljev A RAKOVNIK O ec

# 12 e-kogeneracija nastalih poškodb vročevodnega omrežja. to za vse odjemalce. Danes zaradi obnovi- teklosti nekontrolirano posajene v bližini ali Istočasno pa izvaja tudi »Načrt sanacije vro- tvenih del na vročevodnem omrežju enkra- celo nad vročevodnimi trasami. Za odkop čevodnega omrežja«, s katerim so glede na tne prekinitve dobave toplote odjemalcem vročevodne kinete, odkrivanje kinete in sa- starost, pomembnost in okvare v preteklosti trajajo le dva do tri dni. V kolikor je potrebno nacijo vročevoda je zato potrebno v vpliv- opredeljeni vročevodi, ki jih je treba obnoviti zamenjati več cevnih segmentov kot se jih nem območju izkopa predhodno odstraniti v naslednjem obdobju. lahko v tridnevnem roku, pa se to izvede v drevje in grmovnice. Energetika Ljubljana Najbolj zahtevna sanacija vročevodnega več fazah, z vmesno vzpostavitvijo dobave se v celoti zaveda občutljivosti posegov v omrežja v tem letu poteka v Šiški, kjer nada- toplote. Seveda je to povezano z dodatnimi obstoječe zasaditve, zato izvede vse ukrepe ljujemo z obnovo vročevodnega omrežja na stroški in z bistveno več dela na usklajevanju za minimalno odstranitev dreves in grmovnic odseku med nadvozom Celovške ceste nad in dogovarjanju z odjemalci in izvajalci na eni in načrtovano nadomestno zasaditev v času severno obvoznico in Cesto Ljubljanske bri- strani, po drugi pa tako zmanjšujemo vse ne- obnovitvenih del. Alternativa temu je neiz- gade do nivoja Mercator centra v Šiški. Obno- gativne vplive prekinitve dobave toplote pri vajanje sistemskih obnovitev vročevodnega va poteka po severni strani Celovške ceste, odjemalcih. omrežja in izvedba samo intervencijskih po- Bravničarjevi in Vrbski ulici, prečka Devovo Na odsekih vročevodnega omrežja, kjer segov za odpravo puščanj med ogrevalno ulico in se vzdolž Ceste v Kleče, na nivoju poteka obnova, je zaradi narave dela izve- sezono, ko do odstranitve zasaditev dreves Mercator centra zaključila pred prehodom dena tudi delna ali popolna zapora cest, o in grmovnic lahko pride v nekontroliranem vročevoda pod železniško progo, na Kuhljevo čemer lastnike stavb predhodno obvesti obsegu, saj je prioritetna naloga zanesljiva ulico v Stegnah. Obnova na tem območju bo nadzorna služba Energetike Ljubljana, ki skr- oskrba odjemalcev s toploto - v veliko prime- trajala do predvidoma začetka oktobra. bi za kvalitativni in kvantitativni nadzor pri rih gre za ustanove kot so šole, vrtci, domovi obnovi omrežja. ostarelih in hoteli, ki so življenjsko odvisni od Od večtedenskih do največ redne oskrbe. nekajdnevnih prekinitev Reševanje problematike Energetika Ljubljana bo v skladu z Načr- oskrbe dreves, zasajenih na trasi tom sanacije vročevodnega omrežja tudi v Obnova vročevoda je vedno povezana vročevoda prihodnjih letih nadaljevala s sistematično tudi z zaustavitvijo obratovanja in prekinitvi- Pri sistemskih obnovah vročevodnega obnovo vročevodnega omrežja v času izven jo dobave toplote. Še v sedemdesetih letih omrežja, kot tudi pri intervencijskih pose- ogrevalne sezone in na ta način poskrbela so vsa dela na vročevodnem omrežju pote- gih, se Energetika Ljubljana srečuje tudi s za nemoteno in zanesljivo delovanje sistema kala s popolno prekinitvijo obratovanja vro- problematiko zaraščenih vročevodnih tras daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane. čevodnega omrežja v obdobju več tednov in z drevjem in grmovnicami, ki so bile v pre-

Odraščanje sistemov daljinskega ogrevanja

Primož Škerl

Prva generacija: Od rojstva daljinskega parnega ogrevanja prinesel tudi sedemdesetih let. Ključni element so bile do pubertete precej višje udobje odjemalcev, saj ni bilo jeklene cevi, položene v kinete in toplotno Tako kot se razvija človeška civilizacija, več treba oskrbovati lokalnega kotla z gori- izolirane na licu mesta. Toplotne postaje so se razvijajo tudi načini ogrevanja domovanj. vom in vodo. Edino gorivo za pripravo pare v bile lahko direktne (voda v sistemu DO je Z odprtih ognjišč in kaminov so naši predniki kotlovnicah je bil tedaj premog. Toplota pare vstopala tudi v trošila odjemalcev) ali indi- prešli prvič, ko so daljinsko ogrevanje upo- se je odjemalcem predajala s kondenzacijo rektne, v slednjem primeru skoraj izključno rabili Rimljani v Pompejih pred dva tisoč leti, v radiatorjih, ki so bili zaradi svojih visokih z uporabo cevnih prenosnikov toplote, ki kjer so vodo iz toplih izvirov vodili po kana- temperatur nevarni tudi za uporabnike. Za- so bili veliki in težki. Ker kalorimetrov, kot lih do kopališč in tudi stavb. Prva generacija radi visokih temperatur pare so bile izgube jih poznamo danes, v začetku še ni bilo, je »modernih« sistemov daljinskega ogrevanja, distribucije visoke, tako da so ti sistemi oskr- bil obračunski element vodomer. Poglavitni ki so poleg porabnikov in distribucijskega bovali predvsem bližnje odjemalce. Merjenje razlog za uvedbo druge generacije sistemov sistema vključevali tudi umetne vire toplote, predane toplote se je izvajalo z merjenjem daljinskega ogrevanja je bilo varčevanje z se je začela pojavljati proti koncu 19. stole- pretečenega kondenzata iz trošil. energijo in povečevanje udobja odjemalcev tja. Ti sistemi so bili zgrajeni okrog pare kot v primerjavi s prvo generacijo. Značilen za medija za prenos toplote. Poglavitni cilj za Druga generacija: Najstništvo drugo generacijo je prehod s parnih kotlov njihovo uvedbo je bilo nadomeščanje lokal- Druga generacija sistemov daljinskega na velike premogovne soproizvodne enote, nih parnih kotlov v stanovanjskih zgradbah, ogrevanja je namesto pare kot medij pre- ki so poleg toplote proizvajale tudi električ- saj so bili le-ti zaradi neprimernega vzdrže- nosa toplote uporabljala vročo vodo pod no energijo in tako gorivo pretvarjale kar se vanja in obratovanja nevarni, eksplozije in tlakom, s temperaturami dovoda nad 100°C. da učinkovito. Tak sistem je bil zgrajen tudi posledične poškodbe ter tudi smrtni primeri Ti sistemi so se pojavili v tridesetih letih v Ljubljani. pa so bili pogosti. Poleg varnosti je sistem prejšnjega stoletja in prevladovali vse do 13 e-kogeneracija

Tretja generacija: Zrela leta imenuje kar »skandinavski sistem daljinske- trti generaciji uporabiti tudi toploto hladilnih Ključni povod za tretjo generacijo sis- ga ogrevanja«. sistemov, ki se sedaj odstranjuje v okolje, ter temov daljinskega ogrevanja sta bili obe ključni element četrte generacije, sezonske naftni krizi v drugi polovici 19. stoletja, ki Četrta generacija: Novo hranilnike energije. V ta namen se lahko sta povzročili zahteve po nižanju toplotnih rojstvo? uporabijo podzemni vodonosniki in namen- izgub distribucije ter višanju zanesljivosti Rdeča nit generacijskega razvoja siste- sko zgrajeni hranilniki. Pilotni projekti se že in varnosti oskrbe skozi razpršenost in čim mov daljinskega ogrevanja je bila, kot že gradijo, npr. v danskem mestecu Vojens so v večjo uporabo lokalnih goriv. Tako sta se v omenjeno, nižajoča se temperatura distribu- letu 2015 zagnali največji sezonski hranilnik 80. letih premogu in nafti pridružila še bio- cije toplote, in večja predfabrikacija ključnih toplote s prostornino 200.000 m3, zraven masa in odpadki, ponekod pa so se pojavljali elementov sistema, kar je omogočalo cenej- pa veliko polje sončnih kolektorjev površi- tudi nišni viri, in sicer sončna in geotermalna šo in hitrejšo vgradnjo z manj delovne sile na ne 70.000 m2 – sončno toploto bodo poleti energija. Množično so se začeli uporabljati deloviščih. Navedeni trendi z lahkoto pred- shranjevali v hranilnik do temperature 95°C tudi hranilniki toplote, ki so omogočali bolj stavljajo smernice razvoja konceptov bodo- in jo pozimi iz njega odjemali. Tako naj bi za- ekonomično obratovanje virov neodvisno če četrte generacije, kjer bodo temperature gotovili približno 50 % vse potrebne ogrevne od potreb odjemalcev toplote. Še bolj se je dovoda še bistveno nižje od tretje generacije toplote. Taki hranilniki bodo lahko prevzeli okrepila uporaba soproizvodnih enot, kot in bodo zaradi nizkih temperatur omogočale tudi vlogo nekakšne »baterije« - viški zelene so bile enote za energetsko izrabo odpad- nekaj, kar prejšnje tri generacije niso: izkori- električne energije, npr. sončne ali vetrne, kov ter biomase. Medij je ostal vroča voda, ščanje nizkotemperaturne odpadne in druge se bodo poleti lahko shranjevali v obliki to- temperature dovoda pa so večinoma padle toplote kot vira ogrevne energije. Taka teh- plote za pokrivanje zimskih potreb po ogrev- pod 100°C, kar je olajšalo uporabo predfa- nološka možnost omogoča tudi prehod sis- ni toploti. Zaradi nizke temperature medija briciranih predizoliranih cevovodov, ki so temov DO v trajnostne, saj se bodo (lahko) je poleg naštetih aplikacij v četrti generaciji se lahko polagali v tla brez zaščitne kinete. fosilna goriva povsem umaknila uporabi ob- sistemov DO še mnogo možnosti za druge Direktne toplotne postaje so se umaknile novljivih virov ob vključitvi tehnologij, ki do vrste tehnologij, ki pa bodo morda vzniknile kompaktnim indirektnim, ki so bile izvedene sedaj niso bile ekonomsko vzdržne. Seveda šele kasneje – večji razmah uvajanja četrte z manjšimi, lažjimi in učinkovitejšimi plošč- nizke temperature dovoda niso mogoče brez generacije se pričakuje po letu 2020. Verje- nimi prenosniki toplote. Take tehnologije so primernih, takim temperaturam prilagojenih tno pa bodo to popolnoma novi sistemi DO, bile in se še vedno uporabljajo kot nadgra- odjemalcev – ti bodo morali biti energetsko saj je predelava obstoječih sistemov druge dnje sistemov druge generacije, konkretno zelo učinkoviti, na primer nizkoenergijske in tretje generacije v četrto zaradi tehničnih tudi v našem sistemu daljinskega ogrevanja. ali pasivne hiše, kjer za ogrevanje zadošča in investicijskih zahtev na strani odjemalcev Včasih se tretjo generacijo zaradi množice temperatura dovoda toplote okrog 30°C. zelo zahtevna in tako malo verjetna. skandinavskih proizvajalcev komponent Ravno zaradi nizkih temperatur bo moč v če-

1G: Para 2G: na mestu 3G: predizdelani 4G: četrta generacija Parni sistem, Vročevodni sistem pod tlakom, Predizolirane cevi, Nizke potrebe po toploti, parovodi v betonskih kinetah težka oprema, predizdelane kompaktne podpostaje pametna energija velike, na licu mesta zgrajene toplotne postaje (vključno izolacija) (optimalno sodelovanje o Temperatura < 200 C Merjenje in nadzor energetskih virov, distribucije in porabe), dvosmerno daljinsko hlajenje

> 100 oC

< 100 oC

<50-60oC (70oC) Energetska učinkovitost / temperaturni nivo Energetska učinkovitost Future energy sezonski source hranilnik

velike površine velike površine predelava solarnih sprejemnikov solarnih sprejemnikov biomase

dvosmerno biomasa, daljinsko soproizvodnja na biomaso geotermalna toplota ogrevanje omrežje daljinskega ogrevanja sistem daljinskega hlajenja presežki elektrike iz sonca, soproizvodnja presežki industrije vetra, valov na biomaso hranilnik hladu

hranilnik hranilnik hranilnik osrednja toplote toplote toplote proizvodnja daljinskega hladu soproizvodnja na odpadke parni soproizvodnja na premog soproizvodnja na premog osrednja hranilnik soproizvodnja na nafto soproizvodnja na nafto presežki industrije toplotna črpalka

soproizvodnja tudi premog premog plin, odpadki na odpadke nizkoenergijske odpadki odpadki nafta, premog sežig stavbe lokalni sistem daljinskega ogrevanja sistem daljinskega ogrevanja sistem daljinskega ogrevanja sistem daljinskega ogrevanja Razvoj (generacija sistema daljinskega ogrevanja) / obdobje najboljše dosegljive tehnologije

1G / 1880-1930 2G / 1930-1980 3G / 1980-2020 4G / 2020-2050 14 eko-generacija

Vključenost zaposlenih v procesno razmišljanje Peter Hvastja

Novi ukrepi za izboljšanje sistemov vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem po notranji in zunanji presoji v letu 2016 so v obliki akcij opredeljeni v DNA. Imamo določene roke in odgovorne za izvedbo. Izboljšanje peljemo naprej. Sistema bomo nadgradili še z učinkovitejšim vodenjem procesov.

Pojmovanje dela kot procesa je v zadnjih vanjem, merjenjem in pripadajočimi ka- jo za seznanitev s procesnim pristopom. letih postalo pomembno in predstavlja velik zalniki uspešnosti; Skozi projekt »Popis procesov v Energetiki« izziv za najuspešnejše organizacije. Procesni –– Opredeliti potrebne vire in zagotoviti raz- bomo po delovnih skupinah: pristop je specifičen pogled na delovanje položljivost; –– opredelili celotno arhitekturo procesov organizacije, kjer se vsakodnevno izvajajo, –– Dodeliti odgovornosti in pooblastila za pomembnih za delovanje Energetike povezujejo in prepletajo mnogi med seboj izvajanje procesov; Ljubljana z jasno povezavo na podporne povezani procesi. Večinoma smo navajeni na –– Obravnavati tveganja in priložnosti v pro- procese in okolje; funkcijsko organiziranost, v kateri organiza- cesih; –– opredelili potek posameznega procesa z cijske enote delujejo dovolj uspešno, čeprav –– Ovrednotiti te procese in izvajati morebi- dokumentiranjem opravil v procesu z vidika dejanski procesi lahko tečejo skoznje tudi tne spremembe, ki zagotovijo, da procesi izvajalcev, zapisov in referenčnih dokumen- preko njihovih meja. Posamezen proces od dosežejo predvidene rezultate; tov z jasno interakcijo z drugimi procesi; začetka do končnega rezultata prehaja skozi –– Izboljševati procese v smislu PDCA De- –– v procese bomo vključili tveganja in ka- več funkcij in skozi številne službe. Na teh mingovega kroga (planiraj, izvajaj, nadzi- zalnike uspešnosti; prehodih lahko nastajajo zastoji in prekinitve raj, ukrepaj); –– spodbujali zaposlene za podajanje kori- tokov, kar povzroča izgubo informacij, časa –– Vzdrževati dokumentirane informacije v stnih predlogov in jih usmerjali v proce- in energije. Redko imamo pregled in nadzor podporo delovanja svojih procesov. sno razmišljanje; nad celotnim procesom. Zato bomo procese –– procese bomo preverjali v praksi in sku- narisali in jih opremili z vsemi ključnimi infor- Popis procesov paj iskali priložnosti za izboljšave. macijami. Odločili smo se, da bomo za prikaz in mo- V okviru projekta se bomo spraševali: deliranje procesov uporabili aplikacijo DNA, –– Kaj sta vhod in izhod? Naša lastna vloga ki omogoča uporabniku prijazno risanje pro- –– Kakšni so pričakovani rezultati in katere Zanimajo nas rezultati. Ključni za rezul- cesov z uporabo mednarodnega standarda kazalnike merimo? tate so tudi zaposleni, zato je pomembno BPMN 2.0 (Business process management –– Katera tveganja so povezana s pričako- njihovo vključevanje in dobro sodelovanje v notation). Usposabljanje in izobraževanje vanimi rezultati in katere ukrepe moramo procesu. Poudarek je na tem, da vsi neneh- bomo začeli izvajati v jeseni letošnjega leta. sprejeti za njihovo obvladovanje? no razmišljamo, kako lahko celoten proces Lastniki oziroma vodje organizacijskih enot –– Katere interakcije obstajajo z drugimi ali svoj del nalog naredimo bolje, hitreje in z so že dobili osnovna navodila in metodologi- procesi? manj sredstvi. Zato je nujno poznavanje ce- lotnega procesa in zavedanje o lastni vlogi v procesu. Lastnik procesa ima lažje delo, če do predlogov sprememb in koristnih izbolj- šav prihaja od spodaj navzgor. Seveda pa ni namen samo zbiranje predlogov, temveč tudi njihova uresničitev. Procesni pristop Nova izdaja standardov sistema vodenja kakovosti in sistema ravnanja z okoljem, ki je izšla v letu 2015, s svojimi zahtevami in do- bro prakso še bolj krepi in poudarja procesni pristop. Zato je treba procese identificirati, opredeliti, kako naj potekajo, treba jih je iz- vajati, vedno znova pregledovati, prilagajati in nenehno izboljševati. Zahteve ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015 so: –– Dokumentirati procese in omogočiti pre- verjanje, če se izvajajo tako kot je bilo načrtovano; –– Opredeliti vhode v procese in predvidene izhode iz procesov; –– Opredeliti zaporedje in medsebojno inte- rakcijo teh procesov; –– Opredeliti in uporabljati kriterije in meto- de potrebne za zagotavljanje uspešnega delovanja procesov vključno z nadzoro- Foto: Shutterstock 15 kogeneracija

–– Kateri izvajalci so vpleteni in odgovorni? videli procese tudi iz različnih zornih kotov uporabnost DNA, namenjena informacijski –– Kako obvladujemo znanje? (posameznika, delovnega mesta, organiza- podpori vodenja procesov, v nadaljevanju –– Katere vire in dokumentacijo potrebuje- cijske enote, vidika tveganj, vidika kazalni- pa tudi k obvladovanju tveganj. mo? kov učinkovitosti, vidika varovanja okolja, Več o funkcionalnosti procesnega pristo- –– Kakšni zapisi nastajajo ? vidika stranke itd.). pa si lahko pogledate v DNA, in sicer na loka- –– Kako vključiti zahteve standardov v po- Danes že dobro uporabljamo programski ciji Moja stran, spodaj Uporabniška navodila, slovne procese? paket DNA za obvladovanje vseh važnejših 2. Dokumentacija, 2.3 Procesi. Ko bomo s skupnimi močmi in znanjem dokumentov v družbi, dokumentiranje ne- Uspešno procesno razmišljanje vam želim. dokumentirali procese, bo postavljena osno- katerih sestankov in vseh akcij, ki izhajajo iz va za optimizacijo. Vsi bomo lahko enako notranjih in zunanjih presoj. Končni cilj pa je

Prenova srednjenapetostnega omrežja na lokaciji TOŠ Tine Windschnurer

Naše prvotno 10 kV srednjenapetostno (SN) elektro omrežje na lokaciji TOŠ je bilo zaradi fazne gradnje v letih 1971 in 1977 locirano v dveh ločenih transformatorskih postajah (TP), in sicer TP 612-TOŠ1 in TP 768- TOŠ2. Celotno stikališče je bilo v rednem obratovanju že skoraj 40 let. To pomeni, da je ekonomska doba že potekla, tehnična pa je bila pri koncu, tako da je le zaradi usposobljene ekipe, navkljub iztrošenosti opreme, podjetju uspelo zagotavljati zanesljivost dobave električne energije v rednem obratovanju.

Zaradi oteženega vzdrževanja (oba 10 kV daljnovoda iz RTP Bežigrad in RTP Šiška sta Novo SN stikališče bila vklopljena enostransko v TP 768-TOŠ2), neustrezne varnosti (zastarele elektrosti- kalne celice, prosto dostopne električne dvostransko napajano ter ima vzdolžno lo- vinsko oplaščili lovilne posode olj. zbiralke) in fiksno vgrajenih močnostnih čitev zbiralk, kar zelo pripomore k zaneslji- Z izgradnjo sledimo prehodu na nape- bremenskih stikal, se je za zagotavljanje vejšemu napajanju porabnikov. V primeru tostni nivo 20 kV, kar je razvojni imperativ zanesljivosti dobave električne energije v napake na enem delu zbiralk lahko drugi del sistemskega operaterja distribucijskega prihajajočih letih pristopilo k načrtom za za- nemoteno obratuje dalje. Olajšana je tudi re- omrežja in splošna praksa prenove omrež- menjavo naprav SN omrežja. dna revizija stikališča, saj je lahko polovica ja zadnjih nekaj let v Sloveniji. Nove celice Konec leta 2015 so se začela pripravljal- stikališča v breznapetostnem stanju, drugi stikališča so zato tokovno dimenzionirane na dela, glavnina del pa se je izvedla v le- del pa je pod napetostjo, pri čemer so vsi za tokovne obremenitve, ki bodo nastopile v tošnjem letu. Trenutno se opravljajo posli porabniki zaradi redundantnih transforma- času obratovanja na 10 kV in napetostno za v zvezi z upravnimi postopki za pridobitev torskih povezav nemoteno napajani. 20 kV napetostni nivo. uporabnega dovoljena. Na nivoju SN stikališča se je vzpostavil Lokacija celotnega novega 20 kV stikali- V okvir prenove so bila vključena dela SCADA sistem, s pomočjo katerega je možno šča je v prostoru obstoječega 10 kV in 6 kV demontaže stare elektro opreme, monta- daljinsko nadzorovati in upravljati SN napra- stikališča TP 768-TOŠ2. S tem se sprošča ža novih elektro stikalnih celic, zamenjava ve. Prav tako se je posodobil sistem števč- lokacija 10 kV stikališča TP 612-TOŠ1 za nad- energetskih transformatorjev in kabelskih nih meritev, tako da se sedaj vsi obračunski gradnjo obstoječega 0,4 kV stikališča na tej povezav ter obnova prostorov SN stikališča, števci nahajajo v eni omari, podatki pa se lokaciji, kar pa nas čaka v prihodnjih letih. kabelskega prostora in transformatorskih pošiljajo v TOŠ, TE-TOL, Elektro Ljubljana in Kljub izredni tehnični zahtevnosti projek- boksov. na ELES. Minimalno se je posegalo tudi v sis- ta so se vse aktivnosti opravile brez nepred- Novo SN stikališče, ki je dimenzionirano tem vodenja kogeneracije, če so bile potreb- videne prekinitve napajanja električne ener- za 20 kV napetostni nivo, zamenjuje prvotna ne kakšne predelave, se jih je raje izvedlo na gije na lokaciji TOŠ in s tem brez prekinitve 10 kV stikališča TP 768-TOŠ2 in TP612-TOŠ1. sistemih vodenja stikališča. pare pogodbenim odjemalcem, kakor tudi Sestavljeno je iz dveh delov, SISTEM I in Prenova je zajemala tudi zamenjavo ener- skladno s terminskim planom vključevanja SISTEM II, v vsakem delu se nahaja 8 celic – getskih transformatorjev, vključno s sanacijo naprav kogeneracijskega postrojenja v funk- skupaj 16. Celice so zračno izolirane, odklo- transformatorskih prostorov. Gre za zame- cionalnost novega elektro stikališča. pniki v SN stikališču so izvlačljive vakuumske njavo petih energetskih transformatorjev Sama izvedba in funkcionalnost preno- izvedbe, opremljene so z naprednimi enotami 10/0,4 kV in 10/6 kV z novimi transformatorji vljenega SN elektro omrežja je v okviru pri- vodenja in električnih zaščit, ki omogočajo 10(20)/0,4 kV, 2000 kVA in 10(20)/6 kV, 4000 čakovanj, kar ne bi bilo brez dobrih strokov- optimalno programabilno nastavitev elek- kVA. Pri tem smo glede na okoljevarstveni nih sodelavcev, tako notranjih kot zunanjih, tričnih parametrov, zajem vseh električnih vidik namesto oljno hlajenih transformator- in dobrih izvajalcev del. veličin in obratovalnih stanj. Stikališče je jev vgradili bodisi suhe ali pa obnovili in ko- 16 e-generacija

■sektorski intervju Herman Janež, direktor Sektorja Razvoj Razvojni napredek družbe je naloga vseh nas

Pripravila Doris Kukovičič

»našega dometa«? In če bi šlo neko zimo vse »k vragu«? Z malo več truda. No, določen nabor Če sem lahko drzen: Mogoče bi bila pa to storitev iz celovite energetske oskrbe je dobra rešitev. Pravijo, da je tam toplo in nam univerzalen, ne glede na oddaljenost od tako toplote ne bi zmanjkalo. omrežij. Vročevod je razvit znotraj ožjega območja Mestne občine Ljubljana. Mogoče Voditi tako področje zagotovo ni lahko, še smo preveč skromni, ampak v tem trenutku posebej, ko je treba kdaj pa kdaj s sebe vseeno ciljamo na Urbano Ljubljansko regijo. strgati stara oblačila in se tudi na pol nag Če bomo kot ponudnik celovite energetske podati na cesto – da te veter popolnoma oskrbe prepoznani tudi širše, bo to za nas prepiha in zajame svežina. Potem je lažje, priznanje, da nas cenijo kot celovitega, kako- kajne? Se morda počutite na tej cesti vostnega in zanesljivega ponudnika, ki vse osamljenega? to uporabniku ponuja v cenovno ugodnem Strgati stara oblačila se seveda da. Ob paketu. In tako se bomo potrudili storitev tem računam na to, da imam v prvi vrsti se- kakovostno izvesti tudi »malo dlje«. In tukaj dem močnih področij, za katerimi se lahko ni naš cilj biti najcenejši, ampak vso celoto majhno razvojno področje skrije, ko pride do ponuditi najugodneje. S prenosom znanja pa prepiha in me potem doseže le oslabljena smo lahko prisotni tudi »precej dlje«.. sapica… Si pa tam daleč v (sto)drugi vrsti res lahko bolj osamljen. Vemo, da se v energetiki kot panogi razvojno ali investicijsko gledano nič ne Se bojim, da znava zaiti tja, kamor ne Herman Janež zgodi čez noč. Zakaj je temu tako in ali je želiva… težko prenašati občutek »stopicljanja na … k vragu, a ne? (smeh) Najbrž bo res bo- mestu«? lje, če narediva »razvojni zaključek«. Rad bi Strateški razvoj v Energetiki Ljubljana – Zadeve je potrebno pazljivo analizirati izpostavil, da z vidika razvoja družbe računa- kaj ali kdo ga definira? in se potem odločiti. Investicijski cikel za mo na vse sodelavke in sodelavce v družbi. V luči dobre prakse ga načrtuje ožja stro- energetski projekt je recimo najmanj 5 let, In tudi kakšnega zunanjega. Skupaj znamo kovna skupina, ki zastavi razvojno vizijo. če pa pripravljaš dokumentacijo od začetka in zmoremo! Razvoj in napredek družbe ni Potem se vizija predstavi vodstvu, lastnikom po zahtevanem postopku razvoja dokumen- izključna aktivnost male ekipe razvojnega in širšemu občinstvu družbe. Kot energetski tacije, pa še dlje. Stopiclja se običajno takrat, področja (upam pa, da bo kmalu vsaj malo družbi, ki obvladuje precej področij, nam ra- kadar se odločevalci ne (z)morejo odločiti. Iz večja), ampak vseh nas. zvoj definirajo tako zakonodaja kot okoljske takšnih ali drugačnih razlogov. Če bi bil vple- in energetske smernice EU, države, lokalne ten privatni kapital, bi šlo najbrž hitreje. skupnosti kot pričakovanja uporabnikov, de- janja konkurence, stanje obstoječih naprav Izgradnja plinsko-parne enote in s tem in seveda želja po razvoju. nadomestitev dveh premogovnih blokov v enoti TE-TOL je največji projekt že vrsto Vaša biblija, če lahko temu tako rečem, let. Zakaj še ne stoji? je Strategija razvoja, za katero ste tudi Na neki način pa že stoji. Ravno to ome- vi vsebinsko prispevali levji delež. Eden njeno vrsto let. Zdaj je projekt v vseh svojih ključnih ciljev je širitev omrežij, primarno razvojnih stopnjah že krepko polnoleten. vročevodnega in zatem plinovodnega. Mogoče bo to enkrat zgodba o zamujenih Kako napredujete? priložnostih. Lahko uperimo prst na odloče- Pred širitvijo bi izpostavil zgostitev od- valce. Če ni odločitve, je krivda na tistem, ki jema v okviru obstoječega omrežja, potem ni odločil. Čeprav mogoče delamo odloče- pa širitev. Najprej za vročevodno omrežje, valcem krivico. Največji krivec bi morala biti kjer je to možno, potem pa za plinovodno. okoliščina, da še nobena zima v Ljubljani ni Pri plinovodnem podpiramo širitve na obmo- bila zares mrzla. In potem ne verjameš, da se čjih, kjer je izkazan interes za priklope. Mrtvi kdaj lahko tudi zares zgodi mrzla zima. Če se cevovodi so namreč mrtev kapital. ti priletni avto eno sezono večkrat pokvari, ga precej hitro zamenjaš. Nam se pa dogaja, Zavedanje, da je Energetika Ljubljana da bolj kot čakamo, težja je odločitev, saj če tudi ali morda predvsem storitveno priletni avto popraviš, se tudi tolažiš, da bo podjetje, se povečuje. Uporabniku želimo še dolgo zdržal. Vsako leto je kakšno vpra- zagotoviti celovito energetsko oskrbo. To šanje, neznanka več. In situacija bolj zaple- lahko naredimo bistveno lažje za tiste, ki tena. In ker ni moderno uporabljati besede so na ali v bližini naših omrežij. Kako pa »problematična«, bi mogoče trendovsko re- jo lahko zagotovimo tistim, ki so izven kli »izzivalna«. 17 generacija

■Jubilanti memb, ki so povezane z delom, pa se včasih zgodi, da je služba pogosto celo na prvem mestu. Na vprašanje, ali bi kaj spremenil v 30 let našem podjetju, ni mogel odgovoriti na krat- ko: »Kar nekaj stvari bi spremenil, vendar pa Darko Donko je to tako splošno vprašanje, da ga ni moč Naš Dare je v Energetiki Ljubljana že 80 odgovoriti v enem stavku.« let . Takole se spominja začetka dela pri nas: Dare trenutno nima veliko prostega časa: »Svojega prvega dne se spomnim kot bi bil delo vodje Službe za prodajne in pogodbe- včeraj. Sprejeli so me ljudje, ki jih večina da- ne odnose mu vzame veliko časa. Če pa ima nes ni več, žal so nekateri tudi že pokojni. Vsi možnost za proste trenutke, zelo rad dela po vrsti so bili do mene prijazni, ustrežljivi, na novi hiši, nabira gobe… Včasih tudi teče. pomoči sem bil deležen na vsakem koraku. Pogovor pa zaključi takole: »Predvsem pa Prišel sem za določen čas, kot nadomestilo sem in bom za vedno ostal športnik po duši gospe v času njenega porodniškega dopu- – zato tudi rad spremljam »vse živo«!« sta. Kot vedno, se tudi tu novih izzivov nisem bal, zato se prvi dan tudi nisem »tresel od Med jubilanti v tem obdobju so še Ale- strahu«.« Dare se z nostalgijo spominja še ksandra Malnar iz Sektorja za vzdrževanje, tega, česar na naši lokaciji ne poznamo več: ki praznuje visok - 40-letni jubilej; Marjan »Spomnim se tudi božanske jedilnice, tiste Darko Donko Knez iz Službe za varstvo pri delu, Janez bele kavice in »frišnih« sendvičev. V prejšnji Ponikvar in Franc Zadravec iz Sektorja za službi tega nisem bil navajen.« pogodb o dobavi že od samega začetka svo- vzdrževanje praznujejo 30-letni jubilej; Ma- Energetika Ljubljana ni bila prva Darkova je delovne poti, da o informatiziranju vsega tjaž Čuk in Igor Kocjančič iz Sektorja za služba. Prej je bil zaposlen v lesni industriji, v skupaj sploh ne govorim.« inženiring imata 20-letni jubilej; Janez Ve- podjetju Hoja na Koprski ulici – tam zdaj stoji Darko pravi, da mora človek pri svojem sel iz Sektorja za distribucijo toplote, Jan- trgovina TUŠ. delo vedno najti motivacijo – tudi svojega ko Gutnik iz Sektorja za vzdrževanje, Aleš Dareta so po preteku enoletnega ob- dela ne bi opravljal z veseljem in uspešno, Ferlič iz Sektorja za inženiring, Gregor Golja dobja zaposlili za stalno. Dodelili so ga v če ne bi bilo tako. Kot dolgoletni sodelavec iz Urada direktorja ter Roman Hribernik in Finančno računovodski sektor in že takoj je je vajen sprememb, saj pravi, da jih je bilo Matjaž Mulh iz Sektorja za proizvodnjo pa začel delati na informatiziranju računov in v vseh teh letih veliko in se je vsako leto imajo 10-letni jubilej. pogodb. Pravi: »V bistvu že od prve zame- našel kakšen izziv. Dodaja takole: »Mogoče njave službe v Energetiki vsebinsko nisem je to dobro, včasih tudi ne. Še vedno pa je Vsem jubilantom iskreno čestitamo. zamenjal delovnega mesta. Skrbim za ma- Energetika Ljubljana v mojem življenju takoj tične podatke naših odjemalcev in sklepanje za mojo družino; glede na pogostost spre-

Namerni tiskarski škrat nagrajuje pozorne bralce Tiskarski škrat je mislil, da bo malo premetal črke in besede ter da ne bo nih- če opazil… No, naredil je napako, a kaj drugega kot napak tiskarski škrat pač ne zna delati! Tokrat ga je razkril in pravilno našel Marko Martinc, ki smo ga obiskali na njegovem delovnem mestu v Labo- ratoriju za toplotne števce in mu predali nagrado. Bil je presenečen in vesel. Po- vedal pa je, da našo interno revijo rad prebere – še posebej mu je všeč, da je na tekočem, kaj se dogaja pri njegovih sodelavcih na Toplarniški ulici, s katerimi tudi veliko sodeluje in jih pozna, a jih žal ne vidi pogosto, ker so pač na drugi lo- kaciji. Glede tega, če bo še sodeloval pri kakšni nagradi igri, pa Marko tokrat ni nič povedal, ampak se je samo namuznil… V tokratni številki pa nam tiskarski škrat ni ponagajal pri besedah, temveč pri številu. Le kaj je ušpičil? Marko Martinc 18 generacija

■svet delavcev Politične »buče« in počitniške prikolice na »prepihu«

Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev

Poletje se počasi poslavlja, na vrata pa že pozitivne posledice tudi za zaposlene. Verje- trka naslednja »kurilna« sezona. S poslovne- tno s strani vseh zaposlenih dogovor ne bo ga vidika lahko upamo in si želimo, da zima sprejet pozitivno, a lahko upravičeno upamo, ne bo ne pretopla in ne prekratka. Neka da bodo tudi ti na koncu zaznali trud sveta »normalna« zima pa bo imela koristne učinke delavcev, da bi se – ob posluhu do argumen- tudi na samo naravo. tov delodajalca – dolgoročno obdržala tako Precej manj koristni, da ne zapišem kaj kvaliteta kot tudi kvantiteta počitnikovanja v Boštjan Kocijan bolj sočnega, pa so predlogi, ki rastejo v počitniških prikolicah v prihodnje. Osebno »bučah« naših ministrstev. Prava ironija je, sem zadovoljen, da smo z vodstvom reševali da Ministrstvo za delo, družino, socialne za- celotno zadevo na zelo korektnem nivoju in v predstavljenih pomislekov, saj bodo morebi- deve in enake možnosti pripravlja oziroma skladu z zakonom ter da smo se poslušali in tne nadaljnje poteze sveta delavcev odvisne je pripravilo predlog zakona, ki bi uvedel poskušali razumeti argumente in predloge, prav od večinskega mnenja njegovih članov. možnost odpuščanja delavcev zaradi po- ki so bili predstavljeni z ene in druge strani. manjkanja zaupanja oziroma medsebojnega Do pisanja tega članka je ostalo odprtih Upam, da ste v letošnjem poletju dodo- še kar nekaj problemov, ki jih je svet delav- bra izkoristili relativno naklonjeno vreme in cev izpostavil na svoji zadnji seji pred pole- si nabrali moči za uspešno opravljanje dela tnimi dopusti. do naslednjega priklopa na polnilno postajo. Tako med drugim še vedno ni prišlo do sestanka z delovno skupino, ki je sodelova- la pri izdelavi sistemizacije družbe in oceni delovnih mest in so ga že lani zahtevali za- posleni v komandi GPO enote TE-TOL. Dogo- vorjeno je sicer, da naj bi do sestanka prišlo, ko bo izdelana ocena tveganja. Nenavadno pa je, da se je izvedla sistemizacija in oce- nilo delovna mesta brez, da bi bila ustrezna ocena tveganja za vsa delovna mesta sploh Dogovor o upravljanju s počitniškimi kapacitetami je objavljen v DNA aplikaciji izdelana. Odprti so ostali tudi nekateri izpostavlje- ni problemi, ki spadajo pod okrilje Odbora neujemanja?!?! Morda pa bi bilo še najbolje, sveta delavcev za varstvo pri delu. Predse- da čim prej podajo predlog zakona, kjer dnik odbora je sicer sklical sestanek, kjer so bo zapisano, da lahko delodajalec odpusti obravnavali vse točke, ki so bile sprožene na delavca brez vsakršnega razloga. Zakaj bi zadnji seji sveta delavcev, a v praksi veliko sploh še komplicirali in iskali neke argumen- stvari še vedno ni ustrezno urejeno (točenje te, če pa je jasno, da se želi na nek sprijen goriva za buldožerje, dodatki za težke pogo- način delodajalcem omogočiti odpuščanje je dela v določenih pogojih, …). po mili volji. Očitno še ne tako dolgo nazaj V zvezi z invalidsko problematiko je svet omenjana fleksibilnost trga delovne sile pri- delavcev s strani odgovornih služb znotraj haja v naš prostor preko takšnih »by-pasov« družbe želel prejeti informacijo o finančnih in preko politikov, ki so – kako absurdno – sredstvih, ki jih ima družba še na voljo za in- na volitvah dobili glasove oziroma zaupanje valide (urejanje delovnega okolja, … ), zatem večine državljanov (večine tistih, ki se sicer bo s strani Javnega invalidskega in pokojnin- sploh še odpravijo na volišča). skega sklada poskušal pridobiti odgovore, Svet delavcev bo izvedel naslednjo re- za kaj konkretno se lahko ta denar nameni. dno sejo v drugi polovici septembra. Zaradi Zaradi širše dostopnosti je svet delavcev s strani delodajalca predlaganih določenih podal predlog, da bi se info točka iz recep- sprememb na področju počitniške dejavno- cije prestavila na bolj frekventno lokacijo, sti, točneje pri samih počitniških prikolicah, predlagan je bil prostor pri uri, kjer veliko smo pred tem izvedli izredno sejo, pred njo delavcev iz enote TE-TOL potrdi svoj pri- pa še dodatni izredni posvetovalni sestanek hod in odhod. Kljub nekaterim pogovorom članov, na katerem so člani posredovali svo- in sklepu sveta delavcev zadeva do pisanja ja in mnenja zaposlenih iz svojih delovnih tega članka še ni urejena – info točka (še) ni okolij na to temo. Po več pogovorih, dopisih prestavljena. in izvedenih korekcijah smo na koncu na iz- Podanih je bilo tudi nekaj pomislekov na redni seji s predstavnikom vodstva našli sku- vsebino Pravilnika o delovni uspešnosti, čla- pni jezik in sklenili dogovor, ki je korekten ni sveta delavcev pa so bili pozvani, da se do delodajalca in bo imel hkrati dolgoročno v razumnem roku tudi sami opredelijo do 19 generacija

■člen v verigi Zoran Kolenc V Sloveniji je vsak gradbenik

Pogovarjala sem se Rechelle Narat

Gradbena dejavnost je zelo težka panoga. časovnica, spremenijo s stroški projekta. In Na to me je ob opisovanju svojega dela sledi soočenje s širšo javnostjo, ki tega, da spomnil tudi tokratni sogovornik, sodelavec se plana v resnici ne moremo držati in to ne Zoran Kolenc, ki ima kar dve funkciji: je po lastni krivdi, ne sprejme z razumevanjem. nadzornik, obenem pa tudi koordinator Zoran 4 m pod zemljo varstva pri delu na gradbiščih. Sam pravi, Ste vse zaplete uspešno rešili? Gradnja v da je gradbena dejavnost v Sloveniji že v Šiški se zaključuje, kajne? osnovi težja iz dveh razlogov. Prvič, ker Da, zdaj se gradnja zaključuje in dela na- da si človek največ zaupanja ustvari, če je je že skoraj vsak v Sloveniji sodeloval pri predujejo zelo dobro ter uspešno. Seveda ves čas tudi prisoten z ekipo. Zaradi tega mi gradnji hiše, s tem pa postal samooklicani pa – dokler ni zaključeno, se nikoli ne ve, kaj ni težko priti na gradbišče preveriti, kako gre gradbinec, ki misli, da ve o gradnji vse in da bo. Predvidena je namreč popolna zapora popoldne ali zvečer – četudi se mi je uradni lahko zato ocenjuje izvajanje del pri naših na Celovški cesti, vemo pa, kaj to pomeni… delovnik že končal. Z veseljem jim tudi kdaj obnovah ter gradnjah, ali celo daje navodila Zato Družba za upravljanje investicij želi, prinesem sok in jih kdaj počastim kar iz svoje- za to… Drugič pa zato, ker je gradnja živa da se dela izvajajo 24 ur, terminski plan je ga žepa - ne zato, da bi jih podkupoval, pač pa zadeva - stanje se nenehno spreminja, kratek. Na frekventnem območju bo posta- preprosto zato, ker cenim njihovo delo in jim zato mora nadzornik gradnje odločitve vljena zapora. A mi določenih del ne more- želim to pokazati. Če fantje vedo, da jim boš nenehno prilagajati in iskati nove rešitve ter mo opraviti ponoči, ker moramo upoštevati zagotovil varne pogoje za delo in jih ne boš sprejemati težke odločitve. določene omejitve pri vrsti dela: hrup moti po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti, ti za- občane; varjenja cevi se ponoči ne vidi, zato upajo, zaupanje pa je dober motivator za vse. ga ne moremo izvajati ipd. In še veliko dru- Kaj tebi predstavlja »biti nadzornik« - je to gih dejavnikov je. Nadzor včasih in danes – je razlika? vloga z vidika oblasti ali je to lahko tudi Ni primerjave! Danes je nadzorovanje vloga demokratičnega sodelavca? Kdo postavlja pogoje za delo: izvajalci, mnogo težja naloga. Spremembe so v za- V vsakem primeru je najprej potreben občani, kupci ali kdo drug? konodaji; delovni pogoji so se spremenili. demokratičen način. Seveda moraš voditi, a Izvajalcu mi postavljamo pogoje. Stran- Razmere v gradbeništvu so se močno po- nikoli ne more biti to edini način. V gradbeni- kam poskušamo ugoditi, kolikor se le da in slabšale. Izvajalci niso bili plačani… Pogoj za štvu je najbolj pomembno povezovanje vseh se potrudimo. Najhujše pogoje za delo nam izbor izvajalca je najugodnejša ponudba, kar sodelujočih in upoštevanje izhodišč vseh, postavljajo lastniki zemljišč, lastniki komu- je včasih lahko tudi zelo slabo, saj je od tega tudi pri komunikaciji. nalnih vodov, ipd. odvisna tudi kakovost materiala. Najbolj oči- tna pa je seveda sprememba v pritisku - roki Katere projekte oz. gradnje trenutno Zakaj? za izvedbo del morajo biti krajši, ljudje so nadzoruješ? Priprava dokumentacije in zbiranje sogla- bolj nestrpni… Gradbena dela in materiali Kot vedno je kar precej zadev odprtih, a sij je najbolj zahteven del priprave projekta. pa zahtevajo določen čas in postopke. Tudi če izpostavim največje, imam trenutno v delu Pri tem nam je v veliko podporo naša služba mobilni telefoni so močno spremenili delo. 4 oziroma 5 večjih gradbišč. Med obsežnimi za pripravo dokumentacije kot tudi sodelavci V enem pogledu je pozitivno – lahko hitro je trenutno izvajanje del v Šiški, kjer se za- iz projektive. Na dnevni bazi se srečujemo s pokličeš in kaj preveriš. Po drugi strani pa ključuje obnova vročevodnega omrežja na težavami pri delu na terenu, zato nam, nad- je prav dostopnost moteča – vsak te kliče, Celovški cesti. zornikom, zelo pomaga, da se lahko obrne- zmoti… Včasih smo se zjutraj vse dogovorili, mo na sodelavce iz teh služb. Konkretno se pa si šel na teren. Ni prijetno, če te na grad- Obnova v Šiški je res izjemno zahtevna je na primer zakompliciralo pri projektu, ki bišču kar naprej kdo kliče, sam pa ne moreš - občani so se jezili zaradi odstranitve bi ga morali pričeti izvajati pred dvema me- vsega takoj preveriti. dreves, lokacija je frekventna. Zakaj pride secema: vsi papirji so bili urejeni, projekt pri gradnji do sprememb plana, mi lahko definiran, soglasja zbrana… Potem je lastnik Naši sodelavci iz inženiringa se lahko pojasniš? zemljišča postavil pogoje, želel je dodatno pohvalijo s številnimi uspešno zaključe- Prav gradnja v Šiški je tak tipičen primer. preverjanje sodelavcev, ki bodo pri delih nimi gradnjami. A večkrat kot pohval so Prvotno je bila načrtovana obnova kinete, v sodelovali… Ker tega ni pravočasno uredil, deležni negodovanja občanov, ki težko kateri je vročevodno omrežje. Potem pride je dokumentacija potekla. In smo se znašli sprejmejo začasno oviran dostop do trenutek, ko stroji odprejo materijo in se po- pred starim projektom, a z novo časovnico in svojega doma ali pa jih moti potek dela. kaže realna slika. Kljub natančni predhodni z novim izzivom za nov rok. To, da bo rezultat zanesljiva oskrba, ni- analizi ne moreš niti predvideti niti vedeti, kogar ne zanima. A nadzorniki so utrjeni kaj je pod zemljo. In projekt, s tem pa tudi Skupaj z izvajalci nadzorniki delate na in sprejemajo to kot del vsakdana, saj so sama gradnja, se je v celoti obrnil na glavo. gradbiščih, v težkih pogojih in razmerah, zaradi narave dela zelo prizemljeni ljudje. Kineta je bila namreč popolnoma uničena, pod stalnim stresom ste zaradi rokov. Kako Po drugi strani pa znajo opaziti in ceniti zato jo je bilo treba ne samo zamenjati, pač rešujete napete situacije, če pride do njih? dobro opravljeno delo. Tudi Zoran, ki je pa v celoti porušiti in obstoječe jeklene cevi Poznam skoraj vse delavce in oni poznajo v pogovoru iskreno pohvalil projekt in zamenjati z predizoliranimi. Osnova za to od- mene in to je velika prednost. Pomembno se delo izvajalcev Darsa pri zadnji obnovi ločitev je bila analiza ekonomičnosti sanacije mi zdi, da se ohranja pozitivno vzdušje, tudi obvoznice: »Bili so več kot odlični!« kinete oz. zamenjava cevi. Zato se premakne lepa beseda je včasih dovolj. Se mi pa zdi, Zaposlene v Energetiki Ljubljana ne V Megavatu pripravljamo novo povezuje zgolj delo ali ljubezen do rubriko EnergetikART, v kateri želimo aktivnega in zdravega načina predstavljati zaposlene skozi dela, ki preživljanja prostega časa, temveč jih ustvarjate v prostem času. tudi strast, kakršno lahko občutimo skozi ustvarjanje. fotografi

Vabimo vse sodelavke in sodelavce, EnergetikART ne bo samo rubrika v ki se ljubiteljsko ukvarjate s interni reviji Megavat, temveč bo slikarstvom, risanjem, kiparstvom, skušala predstavljati in združevati modelarstvom, fotografiranjem ali zaposlene skozi nadaljevanje katerim drugim načinom tradicije razstav na obeh lokacijah. ustvarjanja, da se nam oglasite preko e-pošte, in sicer na naslov Toplo vabljeni k sodelovanju. [email protected] . modelarji

20 generacija energetikart predstavlja Anjo Pristavec, slikarji Gumbi na 100 in 1 način Pogovarjala sem se Rechelle Narat

delala iz papirja ali iz blaga, gumbi so bili pač naslednji material, ki jih je vključila v delo.

Kreativnost je Anji prirojena, jo pa k temu spodbuja tudi domače okolje: tudi po- ročena je z arhitektom, za njih pa vemo, da iz nič lahko ustvarijo kompozicijo, ki jemlje dih. Tudi njega stimulira Anjina žilica za ustvarjanje izdelkov: nekoč se je sprehajal po ljubljanskem barju in opazil prazno polžjo lupinico ter pomislil, da bi lahko nekaj, kar ne služi več enemu bitju, zaživelo drugače. Kaj kmalu je nastal Anja Pristavec izdelek – polžek - ki je danes avtorsko zaščiteno delo in priznano intelektualno delo v Sloveniji (POLŽEK je zaščiten na Poznam kar nekaj kreativnih oseb v na- Uradu RS za intelektualno lastnino). šem podjetju, a Anjo bi uvrstila med prvih Ko sem Anjo vprašala, ali so tudi njene deset. Kadarkoli sva delali skupaj, me rožice zaščitene kot avtorsko delo, je zopet je vedno prijetno presenetila, ne samo samo skromno povedala, da še ne. Morda z zagnanostjo in pozitivnostjo, pač pa z bodo v prihodnje. Ni namreč zasledila, da bi Kri ni voda: genetika in okolje vplivata na ustvarjalnim ali novim pristopom pri delu. jih še kdo izdeloval. razvoj osebnosti Njena kreativnost pa se ne ustavi samo Anja sicer izhaja iz družine, kjer je veči- pri delu: izraža se v barvnih fuzijah, ki jih z Polepšati prostor v 45 minutah na članov zdravnikov: njena mama, sestra, občutkom združi pri kombinaciji oblačil in Ko sem Anjo vprašala za recepturo za svak… Za zdravnike pa je prav tako znano, nakita. Vsak njen izbor je zanimiv in živahen izdelavo njenih prisrčno ličnih šopkov, mi je da so pogosto vrhunski umetniki, poleg - kot je Anja, ki v prostem času rada obisku- prijazno svetovala: »Material, torej gumbi, tega, da opravljajo svoj poklic: nekateri so je kulturne prireditve, razstave in muzeje… naj bodo iz lesa. Sama sem najprej ustvar- odlični fotografi, drugi pevci ipd. Tudi Anja Skratka vse, kar diši po umetnosti in vse, kar jala iz plastičnih gumbov, pa ni tako lepo. Za osebno pozna kar nekaj teh, ki v času, ko širi obzorja. O Anji nikoli ne boste izvedeli šopek poleg gumbov sama potrebujem še: odložijo belo haljo, vstopijo v svet umetnosti. vsega, saj jo vedno zanima kaj novega in vas žico, »bor mašino« - ki jo večinoma upravlja In pritrjuje temu, da je verjetno tudi ta njena bo presenetila s tem, kaj vse ve in kaj vse po- mož za zavijanje žice v obliki stekla posa- strast do umetnosti prišla z geni. In se še na- zna. Dolgo sva bili skupaj v istem oddelku, v meznega cveta – ter občutek za estetiko in prej razvija z načinom življenja… prodaji, zato sem res mislila, da me ne more približno 45 minut«. Ja, »samo« to potrebu- presenetiti. No, pa me je – ko mi je lansko ješ in »voila« – šopek je izdelan, prostor pa Anja in njen mož sta občutek za ustvarja- leto podarila darilce: čudovit šopek rožic, polepšan. nje že od vsega začetka želela spodbuditi narejen iz gumbov. Najprej sem se ga otepa- pri svojih otrocih: skupaj ustvarjajo iz la, saj ne maram, da kdo zapravlja zame, pa Anja in njena družina z možem ter živah- gline, izdelujejo lutke in rišejo. A otroka je Anja skromno, ker takšna je, dejala: »Ne, nima sinovoma Titom, ki ima 5 let, ter se navadno hitro naveličata in odhitita po nisem kupila, naredila sem ga sama.« Lah- Patrikom, ki jih šteje 3, dajo svoji ustvar- svojih opravkih stran od miz, medtem ko ko si predstavljate moj presenečen izraz na jalnosti duška v hladnejših dneh, ko je Anja in Matej ostaneta pri mizi in ustvar- obrazu. Od kdaj pa to, sem se spraševala… premrzlo, da bi se potepali zunaj. Sicer so jata naprej. In ker je poletje mimo, se bli- Pa saj je mlada mamica, v službi je polno za- namreč radi na vrtu in sploh v naravi ali ža spet čas, ko bodo daljši dnevi in bosta poslena… na izletih. Nekje je pač treba dobiti ideje ustvarjala nove šopke in nove polžke, ki in kaj je lahko večji navdih kot narava? jih sorodniki in prijatelji radi naročijo ob Pritisni na pravi gumb in dobil boš… Bog ve, kaj bi Anja počela danes, če ne različnih priložnostih: za rojstni dan, za umetnika! bi bila v Energetiki – svojo študijsko pot je okroglo obletnico ali pa za težko pričako- Čudovit izdelek je rezultat umetnosti, ki namreč najprej začrtala na fakulteti za kra- vani čas obdarovanja ob Božiču. je v svetu poznana kot »button art«. Anja je jinsko arhitekturo. Pa si je na srečo premislila dobila idejo, ko je nekoč slučajno opazila sli- – in zdaj je med nami. Še vedno pa ostaja del ko ptička, izdelanega iz gumbov. Kot rečeno, njenega bistva kreativnost: če bi pa zavrtela Anjina domišljija in zagnanost nimata meja… čas nazaj in bila stara spet 22 let, bi korake In kaj kmalu je nakupila gumbe ter začela zagotovo usmerila proti neki vrhunski obliko- izdelovati šopke. Že prej jih je namreč rada valski oziroma oglaševalski agenciji. 21 generacija

■Živimo zdravo Energijada 2016: Končno smo skupaj bivanju dajali utrip

Zaposleni družb Energetike Ljubljana in TE-TOL delujemo v okviru istega podjetja že od leta 2014. Pripojitveni proces je uspešno zaključen, veliko je bilo narejenega tudi na področju reorganizacije družbe, na poslovnih procesih… A letos smo prvič uspeli organizirati dogodek za vse, ki utripamo pod isto streho. In bil je že skrajni čas, zato hvala vodstvu družbe, ki nam je to omogočilo.

Raziskava o merjenju organizacijske kli- me v letu 2014 je pokazala, da si zaposleni želijo več osebnih kontaktov. Družba namreč deluje na treh lokacijah, kar je že osnovna omejitev, zakaj se sodelavci osebno ne srečujejo pogosteje, tudi pri delu ne. Poleg tega je dodatna omejitev tudi to, da na lo- kaciji Verovškove ulice ni skupnega prostora (menze), kjer bi se ljudje lahko srečevali vsaj Ročni nogomet malo drugače, zagnanost pri igri pa ista! pri dnevnem obroku. Prihajajoče obletnice dejavnosti oskrbe z energenti in proizvodnje energije v Ljubljani so bile prava priložnost za snidenje na sku- pni lokaciji, ki je omogočala srečanje za vse zaposlene, ki jih ni malo – skoraj 600 nas je. Energijada 2016 je potekala v sprošče- nem vzdušju in vreme nam je bilo naklonjeno ravno toliko, kot je bilo potrebno: celo dež ni zmotil tistih vztrajnih, ko so še dolgo v temi razpravljali o dobrih starih časih ter novih, neznanih priložnostih v novi ogrevalni sezoni in novih delovnih letih, ki sledijo do naslednji obletnic. Hvala vsem, ki ste tlakovali oskrbo z energijo v teh 155 letih oskrbe s plinom in 55 letih oskrbe s toploto ter 50 letih proizvodnje toplote in elektrike, pa tudi na letošnjem do- Brez ročnega »fuzbala« seveda ni šlo. godku za zaposlene!

Našim uporabnikom sporočamo, da bivanju dajemo utrip, kar pomeni, da njihov dom poživimo z energijo. Boljši utrip je torej povsod, Ste že kdaj balinali s kokosi? Mi smo prvič. kjer so naši sodelavci. Bravo, naši! 22 generacija

Rekreacija v Šport Ljubljana

Tudi v sezoni 2016/2017 je sklenjena po- godba z Javnim zavodom Šport Ljubljana, kjer lahko vsi zaposleni Energetike Ljubljana brezplačno koristijo športno rekreacijske storitve oz. prostore (fitnes, savna, bazen,…). Več o njihovih lokacijah in storitvah si lahko ogledate tudi na spletni strani www.sport- -ljubljana.si. Vse zainteresirane zaposlene za koriščenje teh storitev vabimo, da se oglasite pri Meti Logar (Verovškova ulica 62, tel. 5889 226, soba 415) ali pri Vlasti Kastelic Hervol (Toplarniška ulica 19, tel. 5875 256, vložišče), kjer boste prejeli letne članske iz- kaznice, z veljavnostjo do 31. 8. 2017.

Ali so to kapljice sanitarne tople vode ali so ti mehurčki plinske molekule? Ne, to so naši fantje, ki so se preizkusili v »fun ball zorbingu« - naporni, a za gledalce in tekmovalce zabavni igri, ki je pokazala, da imajo naši fejst fantje v Energetiki dobro fizično kondicijo: so spretni, vzdržljivi in močni. Pa še veliko humorja imajo!

ČAS LJUDJE LUTKOVNA AVTOR: ČEŠKA DRAMA PRIMOR- VAS POSTRVI PREBI- DANAŠ- STANE POSEBNIH KRIŽANKE IGRICA JOŽE IGRALKA KARLA SKI PROTI V SELŠKI PLOD, ALEŠ PODOBNA BRIGA, POŠEVNA VALKA NJEGA SEVER LASTNO- SADEŽ DEBELJAK SKRB PISAVA SV. MAKA- BERDON DNE BEROVA STI ČAPKA KONJIČEK DEMENCI! DOLINI RIBA ROVIČ TROJAN

KRAJ PRI AVTOR VEVČAH VERSKIH HVALNIC DRVARSKI V BIBLIJI STROJ SOBNI GRELEC STISNJENI PRSTI

ANDERS LUTKAR PREVIS PRAVNA C. MAJARON ZNANOST - ŠVEDSKI TRGOVEC ASTRONOM KAZENSKA Z ŽIVALS. NASPRO- PRIJAVA KOŽAMI TOVANJE OCVIRK LIJAK, LAHKA ANTON LIVČEK POLETNA LEPILO OBUTEV (REDKO) EVA PISATELJ LONGYKA JURČIČ GEOMET- SKLADA- PRIPO- TOALETNI RIJSKA TELJ VEDNI ČRTA GLOBOKAR PESNIK PROSTOR POLOŽAJ OBJEKT KDOR IMA NA VELIKE OČI VRHU TRIGLAVA PEVEC DARIAN

SPODNJA DOBER FR. TERO- OLGA PLOSKEV TEK RISTIČNA KACJAN PRI PRI JEDI ORGANIZ. POSODI JANEZ TITAN ISTI ČRKI NOVAK ZELO ČISTA SEVER- TEKOČA NJAKINJA VODA

DROBNA URADNO ONDINA KOŽICA, KRIŽANKE DEJANJE KENNETH BISTRIJO (KRAJŠE) OTTA MEM- (MNOŽINA) BRANA SPOMIN!

Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 € Nagrajenci iz 50. številke: Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko, ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena. 63 € prejme Aleksandra Malnar  42 € prejme Vojko Oblak 21 € prejme Milan Erženičnik Ime in priimek

Naslov Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni v Energetiki Ljubljana. Pri žrebanju bomo upo- števali le en izvod rešene križanke na posa- meznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom Geslo oddajte v nabiralnik časopisa do 15. 11. 2016. 23 generacija

■gostujoči člen v verigi Marjana Jerman Stranke rade prihajajo k nam...

Pogovarjala sem se Rechelle Narat

V samem središču mesta Ljubljana lahko uporabniki storitev javnih podjetij plačujejo račune brez provizije na lokaciji Skupne blagajne, ki se nahaja v stavbi Kresija. Plačevanje računov je lahko zelo neprijetno, tako na strani pred okencem kot za njim. A ne na tej blagajni, saj z našimi uporabniki poslujejo same prijazne sodelavke. O njenem delu in strankah smo se pogovarjali s sodelavko Marjano Jerman iz Javnega holdinga Ljubljana.

Marjana, izvedela sem, da si v blagajni Zaradi neposrednega kontakta z našimi Kresija sodelavka z najdaljšim stažem. odjemalci ste dragocen vir povratnih in- Energetika je bila v moji službeni karieri formacij. Kaj bi lahko Energetika Ljublja- moja tretja služba pred 18 leti, skupaj imam na še izboljšala po njihovem mnenju? Ali 35 let delovne dobe. Ker sem med drugim morda kaj tudi pohvalijo? delala tudi v varčevalnem klubu oziroma hra- Kot sem že omenila, so naše stranke ve- nilnici, sem si pridobila izkušnje o blagajni- činoma starejše osebe in je komunikacija škem poslovanju, kar mi je prav prišlo tudi preko elektronske pošte mnogim tuja, raje pri sedanjem delu. imajo telefonski ali osebni razgovor. Stranke so zadovoljne, ker lahko plačujejo s kredi- Verjetno se vsak mesec oglasijo pri vas tnimi karticami, predvsem pa so zadovoljne, bolj ali manj isti ljudje? Ste si z mnogimi ker ni provizije pri plačilu. že domači? Da. Vsak mesec prihajajo po večini isti Pri tako stresnem delu – kontakti s Marjana Jerman v Skupni blagajni Kresija, kjer pri ljudje. Na Kresiji bomo v aprilu 2017 že 10 strankami, ki so morda razburjeni zaradi plačilu storitev ni treba plačati provizije, s svojimi sodelavkami vsak dan z veseljem pomaga let. Največ je starejših ljudi, nekateri ima- računov, opravka z denarjem ipd. je naj- uporabnikom. Zaradi njihove prijaznosti mnogi jo že lepa leta čez 80 in 90 let in še vedno bolj pomembno, da je ekipa homogena. tudi radi pridejo vsak mesec. sami urejajo vse zadeve. Mislim, da smo jim Koliko vas je skupaj in kako si pomagate? v pomoč, saj smo prijazne do strank. Stranke Razburjenja je kar nekaj, še posebej v rade prihajajo k nam... zimskem času, ker so zneski položnic višji. hodim na sprehode in občasno vrtnarim. Pri- Zato je še toliko bolj pomembno, da smo znam pa, da tiste dni v mesecu, ko imamo Kako poteka dinamika vašega dneva? dobra ekipa. V tej ekipi smo tri sodelavke, povečan obseg dela, se doma najbolj prileže Kdaj imate največ strank? ki odlično sodelujemo. Ob enem pa bi po- počitek v tišini. Pri nas na blagajni stranke plačujejo raču- hvalila tudi naše sodelavke iz Mestne obči- ne za Energetiko, Snago, Vodovod-Kanaliza- ne Ljubljana, ki so nas na Kresiji sprejele za cijo, Žale, Ljubljanska parkirišča in tržnice ter svoje in nam vedno stojijo ob strani. Lažje je upravne takse za MOL. Vsako podjetje ima tudi, ker se lahko zanesemo na strokovnost določen rok za plačilo, kar posledično pome- gospe Vide Demšar, ki je zadolžena za nas. ni, da je med 10. in 20. dnevom v tekočem Pohvalo si zasluži tudi naša Jerca Pokorn, ki mesecu največ strank. V takem obdobju smo nam pomaga, kadar se zgodi kaj nepredvi- vedno prisotne vse tri sodelavke, zato da se denega… izognemo predolgim čakalnim vrstam in po- skrbimo, da so stranke zadovoljne. Ljubljana se je v zadnjih letih zelo polep- šala, kar zavidam ti, da delaš v centru. Skupna blagajna Kresija je bila eden Kaj pa je tebi najbolj všeč? izmed prvih skupnih projektov, kjer je Ljubljana je res lepa v vseh letnih časih. bilo za plačnike urejena ena komunika- Všeč mi je pogled na Ljubljanski grad, Me- cijska točka. Začetki so bili verjetno kar stno hišo, Ljubljanico... Še posebej pa mi je naporni – informacijsko, organizacijsko… všeč ljubljanska tržnica v bližini, kjer je zelo Kako se ti spomniš teh začetkov, kako si veliko ponudbe ter prijaznih in nasmejanih jih doživljala? ljudi. Pohvalila pa bi tudi delavce, ki skrbijo, Ob prihodu na delovno mesto na Kresijo da je tržnica vsak dan lepo pospravljena in sem bila zelo zaskrbljena, ker smo locirane čista. drugje, stran od sodelavcev in podpornih služb. Zelo smo se namreč bale primerov, da Kaj pa Marjana dela, ko ni v službi? bi bili zapleti glede programa ali drugih no- Ljudje, ki veliko delamo s strankami, se vosti. Kasneje pa se je izkazalo, da je bil ves doma neradi pogovarjamo. Je s teboj tudi strah nepotreben – vse se je odlično uredilo. tako? Sama nisem športni tip, vendar zelo rada CELOVITA TOPLOTI DODAJAMO ELEKTRIKO ENERGETSKA OSKRBA. Prihranek si lahko izračunate na bivanjudajemoutrip.si. V Energetiki Ljubljana Akcija za gospodinjske uporabnike velja proizvajamo elektriko do 31. oktobra 2016. v soproizvodnji s toploto, zato je cenovno ugodnejša Toplota Elektrika Prihranek in okolju prijazna.

Akcijska cena ELEKTRIČNA ENERGIJA

• 080 2882 VT (EUR/kWh) MT (EUR/kWh) ET (EUR/kWh) Neto cena brez DDV* 0,05579 0,02988 0,04981 bivanjudajemoutrip.si Neto cena z DDV 0,06806 0,03645 0,06077

V Energetiki Ljubljana 15 % električne energije proizvedemo iz lesne biomase in s tem dodatno prispevamo k višji kakovosti zraka.

*Neto cena za dobavo električne energije ne vključuje stroškov dostopa do distribucijskega omrežja električne energije, prispevkov, DDV in drugih dajatev, predpisanih s strani države. Cena toplotne energije se obračunava v skladu z vsakokrat veljavnim uradnim cenikom Energetike Ljubljana. Na osnovi Akta o načinu določanja in prikazovanja deležev posameznih proizvodnih virov elektrike (Uradni list RS, št. 22/16), je sestava primarnih virov za proizvodnjo električne energije dobavitelja električne energije Energetika Ljubljana, Verovškova ulica 62, 1000 Ljubljana, za leto 2015, objavljena na spletni strani www.bivanjudajemoutrip.si. Splošni pogoji za prodajo in nakup električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu za geografsko območje Mestne občine Ljubljana ter Splošni pogoji akcije toploti dodajamo elektriko so objavljeni na spletni strani www.bivanjudajemoutrip.si in dostopni na sedežu podjetja.

JPEL_LETAK_A5_TOPOLOTI DODAJAMO ELEKTRIKO_NV_do_31oktobra.indd 2 28/06/16 10:23 CELOVITA PLINU DODAJAMO ELEKTRIKO ENERGETSKA OSKRBA. Prihranek si lahko izračunate na bivanjudajemoutrip.si. V Energetiki Ljubljana Akcija za gospodinjske uporabnike velja proizvajamo elektriko do 31. oktobra 2016. v soproizvodnji s toploto, zato je cenovno ugodnejša Plin Elektrika Prihranek in okolju prijazna.

Akcijska cena ELEKTRIČNA ENERGIJA ZEMELJSKI PLIN • 080 2882 VT (EUR/kWh) MT (EUR/kWh) ET (EUR/kWh) EUR/Sm3 Neto cena brez DDV* 0,05579 0,02988 0,04981 0,2600 bivanjudajemoutrip.si Neto cena z DDV 0,06806 0,03645 0,06077 0,3172

V Energetiki Ljubljana 15 % električne energije proizvedemo iz lesne biomase in s tem dodatno prispevamo k višji kakovosti zraka.

*Neto cena za dobavo zemeljskega plina in električne energije ne vključuje stroškov dostopa do distribucijskega omrežja zemeljskega plina in električne energije, prispevkov, DDV in drugih dajatev, predpisanih s strani države. Ponudba velja za gospodinjske odjemalce z individualnim odjemnim mestom (gospodinjski odjemalci zemeljskega plina z letno porabo zemeljskega plina od 201 Sm3 do 10.000 Sm3

(prodajne skupine PS2 do PS6) in gospodinjski odjemalci električne energije). Na osnovi Akta o načinu določanja in prikazovanja deležev posameznih proizvodnih virov elektrike (Uradni list RS, št. 22/16), je sestava primarnih virov za proizvodnjo električne energije dobavitelja električne energije Energetika Ljubljana, Verovškova ulica 62, 1000 Ljubljana, za leto 2015, objavljena na spletni strani www.bivanjudajemoutrip.si. Splošni pogoji za prodajo in nakup zemeljskega plina, Splošni pogoji za prodajo in nakup električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce ter Splošni pogoji akcije plinu dodajamo elektriko so objavljeni na spletni strani www.bivanjudajemoutrip.si in dostopni na sedežu podjetja.

JPEL_LETAK_A5_PLINU DODAJAMO ELEKTRIKO_NV_do_31oktobra.indd 2 28/06/16 10:23