Prešernov Trg V Ljubljani Izvor Trga Že V 17
RAZPRAVE.9-1 23.11.2005 12:21 Page 94 RAZPRAVE IN ^LANKI Breda Miheli~, Ljubljana PRE[ERNOV TRG V LJUBLJANI Mestni trgi v zgodovini Najlepši trgi zgodovinskih mest so umetniška dela, »umet- nost kot slika ali kip ali posamezna arhitektura. Enkratni odnos med odprtim prostorom trga, stavbami, ki ga obdajajo, in nebom ustvarja čustveno doživetje, ki ga lahko primerjamo z vsakim drugim umetni- škim delom«1. Trg je vizualno najbolj obvladljiv mestni prostor, določen s svojimi absolutnimi dimenzijami, razmerjem med dolžino in širino, načinom in smerjo vstopajočih ulic, fasadnim plaščem, oblikami in viši- nami okoliških zgradb ter lego spomenikov in fontan. Tako kot za ulico velja, da je ulica le, če so stavbe ob njej po- stavljene tako, da delujejo kot površine,2 tudi za trge velja, da so trgi le, kadar delujejo kot prostorsko zaprte celote, ki jih obdajajo stavbe, postav- ljene druga ob drugo, tako da delujejo kot površine, in ne kot mase3. Zgodovinsko je vsak urbanistični koncept narekoval tudi do- ločene arhitekturne tipe in oblike. Toda mesto se je izgrajevalo postopo- ma, pogosto več stoletij ali pa celo tisočletje, medtem ko je bila arhitektu- ra navadno zgrajena kot celota po nekem načrtu, v katerem so odnosi med arhitekturnimi členi jasno izraženi in bolj ali manj nespremenljivi. Mesto kot urbanistični koncept se je torej ohranilo tudi potem, ko se je arhitektura zamenjala. To pomeni, da v določenem zgodovinskem obdob- ju urbanistični koncepti niso bili več skladni z arhitekturo. Tako so npr. Firence, zibelka renesanse, v svoji osnovi srednjeveške, Rim, ki ga imamo za baročno mesto, v svoji urbanistični zasnovi kaže antično poreklo, na- zadnje pa ima tudi baročna Ljubljana srednjeveško urbanistično zasnovo.
[Show full text]