Dokument Identifikacije Investicijskega Projekta

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Naziv investicijskega projekta:

KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA

Investitor: OBČINA VIPAVA

Odgovorna oseba investitorja: Mag. Ivan PRINCES, dr. med. vet. Župan Občine Vipava

Podpis in žig: December 2010 I

SPLOŠNI PODATKI O INVESTICIJSKEM PROJEKTU

Naziv investicijskega projekta: KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA

Projekt se bo izvajal: naselja: Zemono, Sanabor, Slap Občina Vipava

Predmet investicijskega ukrepa: nova gradnja

Vrednost investicijskega projekta Po stalnih cenah Po tekočih cenah Neto vrednost investicijskega projekta 989.726,17 1.044.243,39 (EUR brez DDV) Bruto vrednost investicijskega projekta 1.187.671,40 1.253.092,07 (EUR z DDV) Vrednost investicijskega projekta brez 990.466,17 1.044.983,39 povračljivega DDV

Investitor: Občina Vipava Glavni trg 15 5271 Vipava

Odgovorna oseba investitorja: Mag. Ivan Princes, dr. med. vet. Župan Občine Vipava

Ostali avtorji: Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., IZS G-2798 Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring

Marko Lavrenčič, univ. dipl. inž. arh., A-0818 Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad. IZSG-1642 Detajl d.o.o. Vipava

Peter Velikonja, univ.dipl.ekon. in prav. Mag. Anuška Radikon, univ.dipl.ekon. KODA d.o.o. Ajdovščina

Datum izdelave: December 2010 II

KAZALO

UVOD ...... 1 1 PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE IN PROJEKTNE-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER UPRAVITELJU IN NAJEMNIKU ...... 2

1.1 PODATKI O INVESTITORJU ...... 2 1.2 PODATKI O IZDELOVALCU PROJEKTNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE...... 2 1.3 PODATKI O IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ...... 3 1.4 PODATKI O UPRAVITELJU...... 3 1.5 PODATKI O NAJEMNIKU...... 3 1.6 STROKOVNI DELAVCI IN SLUŽBE ODGOVORNI ZA PRIPRAVO IN NADZOR...... 4 2 ANALIZA SEDANJEGA STANJA ...... 5

2.1 UVOD...... 5 2.2 LOKACIJA ...... 8 2.3 RAZLOGI ZA INVESTICIJO...... 9 3 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI...... 12

3.1 RAZVOJNE MOŽNOSTI IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 12 3.2 USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI ...... 13 3.3 CILJI OBČINE ...... 16 4 UGOTOVITEV IN OPIS RAZLIČNIH VARIANT INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 18

4.1 MERILA ZA IZBOR VARIANTE ...... 21 4.2 IZBOR VARIANTE...... 22 5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV ...... 23

5.1 VRSTA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 23 5.2 VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA...... 24 5.2.1 Upravičeni in neupravičenih investicijski stroški ...... 24 5.2.2 Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah...... 25 5.2.3 Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah...... 26 6 OPREDELITEV OSNOVNIH ELEMENTOV, KI DOLOČAJO INVESTICIJO...... 28

6.1 STROKOVNE PODLAGE (DOKUMENTACIJA – IDEJNA REŠITEV – ŠTUDIJA) ...... 28 6.2 OPIS LOKACIJE...... 29 6.3 OPIS POSEGOV...... 34 6.3.1 Fekalna kanalizacija Zemono ...... 35 6.3.2 Komunalna ureditev naselja Sanabor...... 40 6.3.3 Povezovalni fekalni kanal naselje Slap – čistilna naprava Vipava...... 42 6.4 KOMUNALNA OPREMLJENOST ...... 46 6.5 OPIS POGOJEV ZA PRIKLJUČITEV NA PRIMARNO MREŽO...... 47 6.6 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 49 6.7 VARSTVO OKOLJA IN VPLIV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z VIDIKA OKOLJSKE SPREJEMLJIVOSTI...... 50 6.8 KADROVSKO ORGANIZACIJSKA SHEMA S PROSTORSKO OPREDELITVIJO...... 58 6.9 PREDVIDENI VIRI FINANCIRANJA ...... 60 7 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE, TEHNIČNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE ...... 64 Investicijski projekt: 1 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

UVOD

Predmet dokumenta identifikacije investicijskega projekta - DIIP »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« vsebuje identifikacijo izvedbe investicijskega projekta, ki zajema izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod na območju naselja Zemono, izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih in meteornih vod, obnovo vodovoda in izgradnjo čistilne naprave na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do čistilne naprave - ČN Vipava v Občini Vipava.

Investitor – Občina Vipava namerava v okviru investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« izpeljati investicijo:  v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m),  v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), v obnovo vodovoda (311 m) in v izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor, ter  v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Z izvedbo investicijskega projekta se bo skupaj zgradilo 3.134,72 m kanalizacijskega omrežja (kanalizacija komunalnih odpadnih vod = 2.826,72 m; meteorna kanalizacija = 308 m), obnovilo 311 m vodovoda ter zgradilo čistilno napravo Sanabor (100 PE).

V dokumentu identifikacije investicijskega projekta smo opredelili investicijske namere in cilje v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih mora investicijski projekt izpolnjevati. Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje opise tehničnih, tehnoloških ali drugih prvin predlaganih rešitev in je podlaga za odločanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije oz. o izvedbi investicijskega projekta (odvisno od vrednosti investicijskega projekta).

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 2 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

1 PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE IN PROJEKTNE-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER UPRAVITELJU IN NAJEMNIKU

1.1 Podatki o investitorju

Naziv OBČINA VIPAVA Naslov Glavni trg 15, 5271 Vipava Odgovorna oseba Mag. Ivan Princes, dr. med. vet. Župan Občine Vipava Vodja projekta Božidar Lavrenčič, višji svetovalec III Telefon +386 5 364 34 10 E-mail [email protected] Fax +386 5 364 34 12 Matična številka 5879922 Davčna številka SI56416245

1.2 Podatki o izdelovalcu projektne tehnične dokumentacije

Naziv PLAN R d.o.o. Projektiranje in inženiring Naslov Bevkova 9, 5270 Ajdovščina Odgovorna oseba Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kem. inž., IZS G-2798 Telefon +386 (0) 41 367 937 E mail [email protected] in

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 3 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Naziv DETAJL d.o.o. Naslov Glavni trg 1, 5271 Vipava Odgovorna oseba Marko Lavrenčič, univ. dipl. inž. arh., A-0818 Odgovorni vodja projekta Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad. IZS G-1642 Telefon +386 5 365 50 11 E mail [email protected] Fax +386 5 365 50 14

1.3 Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije

Naziv KODA d.o.o. AJDOVŠČINA svetovalni inženiring, ekonomske, organizacijske in pravne storitve Naslov Goriška cesta 25, 5270 Ajdovščina Odgovorna oseba Peter Velikonja, univ.dipl.ekon. in prav. Telefon +386 5 366 36 68 E mail [email protected] Fax +386 5 366 20 28

1.4 Podatki o upravitelju

Naziv OBČINA VIPAVA Naslov Glavni trg 15, 5271 Vipava Odgovorna oseba Mag. Ivan Princes, dr. med. vet. Župan Občine Vipava Telefon +386 5 364 34 10 E-mail [email protected] Fax +386 5 364 34 12

1.5 Podatki o najemniku

Naziv KOMUNALNO STANOVANJSKA DRUŽBA d.o.o. Ajdovščina Naslov Goriška cesta 23b, 5270 Ajdovščina Odgovorna oseba Mag. Egon Stopar,direktor Telefon +386 5 365 97 00 E-mail [email protected] Fax +386 5 366 31 42

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 4 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

1.6 Strokovni delavci in službe odgovorni za pripravo in nadzor

Odgovorne pravne osebe za izvajanje investicijskega projekta:  Občina Vipava – Investitor in upravitelj Odgovorna oseba investitorja je Mag. Ivan Princes, dr. med. vet., Župan Občine Vipava. Odgovorni vodja projekta s strani občine za pridobitev investicijske dokumentacije ter za izvedbo investicije je Božidar Lavrenčič, višji svetovalec III, svetovalec župana za razvoj gospodarskih javnih služb in prostorsko planiranje na Občini Vipava.

Odgovorne osebe:

Odgovorna oseba investitorja: Mag. Ivan Princes, dr. med. vet. Župan Občine Vipava

Odgovorni vodja projekta s strani občine (za pridobivanje dokumentacije in dovoljenj, izvedba javnega razpisa in skrbništvo nad izvajanjem del, t.j. odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta): Božidar Lavrenčič, višji svetovalec III Svetovalec župana za razvoj gospodarskih javnih služb in prostorsko planiranje na Občini Vipava

Odgovorni vodja projekta (Fekalna kanalizacija Zemono in Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor): Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., IZS G-2798 Plan R d.o.o., Bevkova 9, 5270 Ajdovščina

Odgovorni vodja projekta (Povezovalni fekalni kanal Slap-Obrtna cona Farma): Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad. IZS G-1642 Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava

Odgovorni projektant za načrt gradbenih konstrukcij (Fekalna kanalizacija Zemono in Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor): Aljoša Arčon, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., IZS G-2798 Plan R d.o.o., Bevkova 9, 5270 Ajdovščina

Odgovorni projektant za načrt gradbenih konstrukcij (Povezovalni fekalni kanal Slap-Obrtna cona Farma): Mitja Lavrenčič, dipl. inž. grad. IZS G-1642 Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava

Izvajalec del: Znan bo po izvedenem javnem razpisu.

Nadzor: Znan bo po izvedenem javnem razpisu.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 5 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

2 ANALIZA SEDANJEGA STANJA

2.1 Uvod

Investitor obravnavanega investicijskega projekta je Občina Vipava. Občina Vipava je ena izmed 13-ih občin Goriške regije oz. ena izmed dveh občin Sub-regije Ajdovščina. Občina Vipava zajema 20 naselij in njena površina meri 107,4 km2. Obsega območje zgornjega dela Vipavske doline in je v svojem najbolj zgornjem delu stisnjena pod pobočje Nanosa. Zanjo je značilna podpovprečna naseljenost (49,8 prebivalcev na km2). Ob popisu prebivalcev 2002 je Občina Vipava štela 2.539 moških in 2.646 žensk oziroma 5.185 občanov. Ti tvorijo 1.630 gospodinjstev, pri čemer je povprečna velikost gospodinjstva 3,2 oseb. Središče občine je naselje Vipava, kjer je tudi občinski sedež. Ostala naselja pa so: Duplje, Erzelj, Goče, Gradišče pri Vipavi, Lože, Manče, Nanos, Sanabor, Slap, Vrhpolje, Zemono, Hrašče, Ložice, Orehovica, Podbreg, Podgrič, Podnanos, Podraga in Poreče.

Tabela 1: Statistični podatki o investitorju po popisu iz leta 2002. Datum ustanovitve občine 04.10.1994 Površina občine 107,4 km2 Število prebivalcev v občini 5.185 Število gospodinjstev v občini 1.630 Število družin v občini 1.372 Število naselij v občini 20 Vir: SURS.

Tabela 2: Gibanje prebivalstva v Občini Vipava, njenih mikro-regijah ter v naselju Zemono, Sanabor in Slap do leta 2010.

Leto Indeks rasti 1869 1961 1971 1981 1991 2002 2010 1971/2002 1971/2010 2002/2010

Mikroregija Podnanos 2.096 1.564 1.470 1.443 1.416 1.374 1.413 93,5 96,1 102,8 Mikroregija Vipava 4.432 3.947 3.944 3.872 3.775 3.811 3.931 96,6 99,7 103,1 naselje Zemono 74 59 55 68 72 82 84 149,1 152,7 102,4 naselje Sanabor 171 144 125 102 84 80 89 64,0 71,2 111,3 naselje Slap 573 402 380 365 388 427 422 112,4 111,1 98,8

Občina VIPAVA 6.528 5.511 5.414 5.315 5.191 5.185 5.344 95,8 98,7 103,1 Vir: SURS.

Število prebivalcev Občine Vipava je do leta 2002 stalno rahlo padalo. Po letu 2002 pa je Občina Vipava beležila rahlo rast prebivalstva in danes je število prebivalcev Občine Vipava naraslo že na 5.344 prebivalcev (01.07.2010; SURS). Glede na projekcije prebivalstva, ki so bile narejene na podlagi preteklih trendov in v skladu z razvojnim programom, predpostavljamo, da bo do leta 2021 v Občini Vipava več prebivalcev, in sicer 5.556 prebivalcev. Glavni vzrok rasti števila prebivalcev so predvsem priselitve iz drugih občin v RS. Poleg tega pa je Občina Vipava poleg Občine Ajdovščina in Občine Šempeter-Vrtojba edina občina, ki ima še pozitiven naravni prirast, čeprav se v zadnjih letih to zopet slabša. Občina Vipava ima glede na slovenske razmere in razmere v regiji eno izmed najugodnejših starostnih struktur, kot tudi biološki indeks, ki je leta 2010 znašal 94,7. Občina tako izkazuje eno izmed najboljših demografskih situacij v regiji. Indeks staranja je v regiji leta 2010 znašal 132,8, v Sloveniji pa 117,8. Poudariti pa je potrebno, da se je indeks staranja oz. biološki indeks v Občini Vipava od leta 2002, ko je znašal 85,7,

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 6 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« poslabšal. Tudi glede na poslabšanje biološkega indeksa, je stanje v Občini Vipava zelo zadovoljivo, toda vseeno je potrebno v Občini Vipava demografsko stanje spremljati, sprejemati ustrezne ukrepe, da ne bi prišlo do poslabšanja oz. do negativnega trenda ter da to ne bi vodilo v demografsko ogroženost občine.

Investicijski projekt se nanaša na naselje Zemono, naselje Sanabor in na naselje Slap v Občini Vipava. V naselju Zemono je živelo ob popisu leta 2002 v 23 družinah oz. 26 gospodinjstvih (povprečna velikost gospodinjstva 3,1 osebe) 82 prebivalcev (38 moških in 44 žensk). V naselju Sanabor je ob popisu prebivalcev leta 2002 v 20 družinah oz. 19 gospodinjstvih (povprečna velikost gospodinjstva 4,2 osebe) živelo 80 prebivalcev (42 moških in 38 žensk). V naselju Slap pa je ob popisu leta 2002 v 108 družinah oz. 117 gospodinjstvih (povprečna velikost gospodinjstva 3,6 oseb) živelo 427 prebivalcev (212 moških in 215 žensk). Prebivalci v vseh treh naseljih so ob popisu leta 2002 predstavljali 11,4% vseh prebivalcev občine oz. 9,9% vseh gospodinjstev v Občini Vipava. Iz tabele 2 pa vidimo, da število prebivalcev naselja Zemono iz leta v leto narašča, naselja Sanabor zopet narašča po upadu števila prebivalcev, ki ga je beležilo do leta 1991, medtem ko število prebivalcev naselja Slap stagnira oz. naselje Slap je beležilo rahel upad števila prebivalcev. Leta 2010 je bilo v naselju Zemono 84 prebivalcev (42 moških in 42 žensk), v naselju Sanabor 89 prebivalcev (49 moških in 40 žensk) ter v naselju Slap 422 prebivalcev (210 moških in 212 žensk), kar je skupaj predstavljalo 11,1% vseh prebivalcev občine. Sama starostna struktura prebivalcev v vseh treh naseljih je bila boljša kot starostna struktura povprečja občine, saj je bilo leta 2010 v naseljih Zemono, Sanabor in Slap kar 18,2% mladega prebivalstva in 15,5% starega prebivalstva. Biološki indeks pa je znašal 85,2. Zelo dobra starostna struktura vseh treh naselij je bila predvsem zaradi zelo visokega deleža mladega prebivalstva v naseljih Zemono in Sanabor, tako da je biološki indeks naselja Zemono leta 2010 znašal 50,0 in naselja Sanabor 75,0, medtem ko je biološki indeks naselja Slap znašal 95,8 (malo višji od povprečja občine).

Investicijski projekt se bo istočasno izvajal na treh območjih v Občini Vipava, in sicer na območju naselja Zemono, na območju naselja Sanabor ter na območju od naselja Slap do obrtne cone Farma v naselju Vipava, kjer je locirana in deluje centralna čistilna naprava (ČN) Vipava, na katero bodo po izvedbi tega investicijskega projekta priključeni prebivalci naselja Zemono, za prebivalce naselja Slap pa bodo po izvedbi povezovalnega fekalnega kanala pripravljeni vsi pogoji, da se bodo po komunalni ureditvi naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta, lahko vsa gospodinjstva in gospodarski subjekti priključili nanjo. Za naselje Sanabor pa se predvideva izgradnjo nove čistilne naprave Sanabor (100 PE), katere izgradnja je predmet obravnave investicijskega projekta.

Naselje Zemono se nahaja severozahodno od mesta Vipava. Stavbe so posejane na manjši vzpetini, na vrhu katere se nahaja znani dvorec Zemono. Naselje ima razpršeno gradnjo. Značilnost naselja so enodružinske stanovanjske hiše, v manjši meri pa je še prisotno kmetijstvo. Na dvorcu se odvija turistična dejavnost (restavracija, prireditve), ki pa ni množične narave. V naselju se nahaja tudi nekaj manjših obrtnikov. Na območju naselja Zemono so obstoječe komunalne odpadne vode speljane v individualne greznice oziroma v manjšem delu pri starejših kmečkih objetih v gnojnične jame. V naselju Sanabor odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod trenutno ni ustrezno urejeno. Del stanovanjskih objektov je opremljeno z nepropustnimi greznicami, nekateri pa imajo iztok kanalizacije komunalnih odpadnih vod direktno v potok Bela. Meteorne kanalizacije na območju naselja Sanabor ni. Obstoječe stanje ne ustreza veljavni zakonodaji, zato je predvidena izvedba nove kanalizacije komunalnih odpadnih vod ter čiščenje komunalne odpadne vode na biološki čistilni napravi pred izpustom v potok Bela. Vodovodna oskrba naselja Sanabor je zagotovljena iz višje-ležečega vodohrana Sanabor (cca 20 m 3), ki se napaja iz bližnjega zajetja. V lokalni cesti potekata napajalni in distribucijski cevovod iz vodohrana. Naselje Slap leži približno dva kilometra zahodno od Vipave, na višini od 107 do 141 m nad morjem. Naselje Slap še nima

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 7 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema. Konfiguracija terena je z vidika odvajanja komunalnih odpadnih vod zahtevna. Obravnavano območje je zelo nerazgibano. Ker je višinska razlika med začetkom in koncem kanala premajhna ni možno gravitacijsko odvajanje odpadnih vod. Občina Vipava namerava v naselju Slap zgraditi ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod, ki bo zagotavljal vse predpisane standarde. Izgradnja ločenega javnega kanalizacijskega omrežja znotraj naselja Slap ni predmet obravnave tega investicijskega projekta. Predmet obravnavanega investicijskega projekta je nadaljnja odvodnja fekalnih odpadnih vod (izgradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) iz naselja Slap do centralne čistilne naprave - ČN Vipava preko dostopne ceste na Slap. Zato se je Občina Vipava, ki je na svojem območju odgovorna za realizacijo operativnega programa ravnanja z odpadnimi komunalnimi vodami, odločila, da zgradi javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih vod, kanalizacijo za odvajanje meteornih vod ter čistilno napravo Sanabor, ki bodo zagotavljali vse predpisane zahteve.

Ustrezna komunalna in okoljevarstvena infrastruktura poleg zdravstvenih, sanitarnih in okoljskih standardov zagotavlja oziroma omogoča tudi razvoj naselij, to je gradnjo stanovanj, oskrbnih dejavnosti in gospodarskih objektov. Z ureditvijo okoljevarstvene infrastrukture na območju naselij Zemono in Sanabor ter tudi na območju naselja Slap, katerega komunalna ureditev se bo izvajala kasneje in ni predmet tega dokumenta, temvečje predmet tega dokumenta le izgradnja povezovalnega fekalnega kanala od naselja Slap do čistilne naprave Vipava, na katerega se bo navezovala predvidena kanalizacija komunalnih odpadnih vod naselja Slap, se želi odpraviti sedanje infrastrukturne probleme v naseljih ter omogočiti prebivalcem bolj kakovostne pogoje življenja in možnosti za razvoj različnih podjetniških dejavnosti. Naselja Zemono, Sanabor in tudi Slap, kakor tudi ne Občina Vipava, ne želijo zaostajati za kraji, ki se ponašajo z ustrezno okoljevarstveno infrastrukturo, kakor tudi ne želijo po nepotrebnem onesnaževati okolja. V ta namen načrtuje Občina Vipava v naselju Zemono urediti ustrezno, kakovostno kanalizacijo komunalnih odpadnih vod (fekalno kanalizacijo), ki bo priklopljena na ČN Vipava, v naselju Sanabor urediti ustrezno, kakovostno kanalizacijo komunalnih odpadnih vod (fekalno kanalizacijo) in meteornih vod, obnoviti vodovod in zgraditi čistilno napravo Sanabor ter od ČN Vipava speljati povezovalni fekalni kanal do naselja Slap, ki bo prebivalcem naselja Slap po dokončani ureditvi javnega komunalnega omrežja (izvedbi fekalne in meteorne kanalizacije) omogočil povezavo na ČN Vipava. Komunalna ureditev naselja Slap ni predmet tega dokumenta in se bo izvajala v kasnejšem obdobju. Širše pa bo operacija prispevala tudi k varstvu lokalnega okolja pa tudi zagotavljala neonesnaženost le-tega.

Predmet DIIP – Dokumenta identifikacije investicijskega dokumenta je izgradnja komunalne infrastrukture (kanalizacije komunalnih odpadnih vod, meteorne kanalizacije, čistilne naprave) in obnove vodovoda na območju naselja Zemono in naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-ČN Vipava, ki predvideva:  izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m),  izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor, ter  izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Novi javni kanalizacijski sistem za odvajanje komunalnih odpadnih vod Zemono bo priklopljen na ČN Vipava, kakor tudi povezovalni fekalni kanal Slap-Vipava. Novi javni kanalizacijski sistem za odvajanje komunalnih odpadnih vod Sanabor pa bo priklopljen na novozgrajeno čistilno napravo Sanabor, ki je tudi predmet obravnave investicijskega projekta.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 8 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

2.2 Lokacija

Lokacija investicijskega projekta zaobjema večpredelov Občine Vipava. Investicijski projekt se bo izvajal na treh lokacijah v Občini Vipava, in sicer na območju naselja Zemono, na območju naselja Sanabor ter na območju občinske ceste od obrtne cone Farma v Vipavi do konca naselja Slap, pri mostu preko Slapenskega potoka. Na vseh treh lokacijah bodo dela potekala istočasno. Za takšno vsebino investicijskega projekta se je Občina Vipava odločila zato, ker je to le eden na seznamu investicijskih projektov (naslednji investicijski projekt bo ureditev komunalne opremljenosti naselja Slap, zato je potrebno v okviru tega investicijskega projekta urediti ustrezno odvajanje komunalnih odpadnih vod na ČN Vipava iz naselja Slap), s katerimi Občina Vipava želi na svojem območju urediti ustrezno komunalno omrežje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in meteornih vod.

Na območju naselja Zemono se bo v okviru investicijskega projekta zgradilo kanalizacijo komunalnih odpadnih vod, ki bo speljana na ČN Vipava. Naselje Zemono se nahaja severozahodno od mesta Vipava. Stavbe so posejane na manjši vzpetini, na vrhu katere se nahaja znani dvorec Zemono. Naselje ima razpršeno gradnjo. Značilnost naselja so enodružinske stanovanjske hiše, v manjši meri pa je še prisotno kmetijstvo. Na dvorcu se odvija turistična dejavnost (restavracija, prireditve), ki pa ni množične narave. V naselju se nahaja tudi nekaj manjših obrtnikov. Na območju naselja Zemono so obstoječe komunalne odpadne vode speljane v individualne greznice oziroma v manjšem delu pri starejših kmečkih objetih v gnojnične jame. Predvidena gradnja na območju naselja Zemono posega na zemljišča in dele zemljišč(za katere se je izdala lokacijska informacija) s parcelnimi številkami, in sicer: 2764, 2701, 2737, 2795, 2797, 2909, 2739, 2740 vse k.o. Vipava. Na parcelnih številkah 2764, 2701, 2909, 2737 vse k.o. Vipava poteka občinska cesta. Parcelna št. 2797 k.o. Vipava je vodotok. Po osnovni namenski rabi sodijo parcelne številke, na katerih se bo izvajal investicijski projekt na območju naselja Zemono, med območja stavbnih zemljiščter območja kmetijskih zemljišč. Vse parcele se nahajajo v naselju Zemono, ki je tipološkega režima AA-območje izjemnih vedut in dominant in varovanja kulturne dediščine in so deloma v območju kulturnega spomenika Zemono, EŠD 870, vse pa v njegovem vplivnem območju. Za posege na objektih je zato potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica.

Na območju naselja Sanabor se bo v okviru investicijskega projekta zgradilo kanalizacijo komunalnih odpadnih vod in kanalizacijo meteornih vod, obnovilo se bo vodovod ter zgradilo čistilno napravo. V naselju Sanabor odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod trenutno ni ustrezno urejeno. Del stanovanjskih objektov je opremljeno z nepropustnimi greznicami, nekateri pa imajo iztok kanalizacije komunalnih odpadnih vod direktno v potok Bela. Meteorne kanalizacije na obravnavanem območju ni. Obstoječe stanje ne ustreza veljavni zakonodaji, zato je predvidena izvedba nove kanalizacije komunalnih odpadnih vod ter čiščenje komunalne odpadne vode na biološki čistilni napravi pred izpustom v potok Bela. Vodovodna oskrba naselja Sanabor je zagotovljena iz višje-ležečega vodohrana Sanabor (cca 20 m3), ki se napaja iz bližnjega zajetja. V lokalni cesti potekata napajalni in distribucijski cevovod iz vodohrana. Predvidena gradnja na območju naselja Sanabor posega na zemljišča in dele zemljišč(za katere se je izdala lokacijska informacija) s parcelnimi številkami, in sicer: 640, 639, 638, 642/1, 637/2, 643, 635/2, 191, 185, 184, 183, 635/1, 567/2, 484 vse k.o. Sanabor. Lokacija čistilne naprave – ČN bo na parcelni številki 185 k.o. Sanabor. Dostopna pot do ČN pa po parc. št. 191, 183, 184 k.o. Sanabor. Priklop na obstoječi vodovod se bo izvedlo na parc. št. 567/2 k.o. Sanabor, priklop ČN na elektro-omrežje pa na parc. št. 184 k.o. Sanabor. Po osnovni namenski rabi sodi območje predvidene gradnje med območje stavbnih zemljišč, območje kmetijskih zemljiščter vodotok. Po podrobnejši namenski rabi sodijo parc. št. 640, 639, 638, 642/1, 637/2, 635/2, 635/1 vse k.o. Sanabor pod ceste (občinske) in poti, parc. št. 567/2 k.o. Sanabor pod ostala stavbna zemljišča ter parc. št. 191, 185, 184, 183, 484 vse k.o. Sanabor pod

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 9 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« kmetijska zemljišča. Parcelna št. 643 k.o. Vipava je vodotok. Vse parcele se nahajajo v naselju Sanabor, ki je tipološkega režima EE – necentralna naselja in zaselki necentralnih naselij. Naselje Sanabor je registrirano kot naselbinska kulturna dediščina, EŠD 12839 Sanabor – vas, ima pa tudi registrirana arheološka najdišča. Vse parcele so ali v območju registrirane dediščine ali v njenem vplivnem območju, zato je za gradnjo potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica.

V okviru investicijskega projekta pa se bo izvedlo tudi povezovalni fekalni kanal od naselja Slap do čistilne naprave Vipava. Navedeno območje, ob poteku kanala, je tudi lokacija tretjega dela investicijskega projekta. Predvsem pa se nanaša ta del investicijskega projekta na naselja Slap. Naselje Slap leži približno dva kilometra zahodno od Vipave, na višini od 107 do 141 m nad morjem in nima še zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema. Konfiguracija terena je z vidika odvajanja komunalnih odpadnih vod zahtevna. Obravnavano območje je zelo nerazgibano. Višinska razlika med začetkom in koncem povezovalnega kanala bo zelo majhna. Občina Vipava namerava v naselju Slap izgraditi ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod, ki bo zagotavljal vse predpisane standarde. Izgradnja ločenega javnega kanalizacijskega omrežja znotraj naselja Slap ni predmet obravnave tega investicijskega projekta. Predmet obravnavanega investicijskega projekta je nadaljnja odvodnja fekalnih odpadnih vod (izgradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) iz naselja Slap do centralne čistilne naprave Vipava preko dostopne ceste na Slap. Gradbena dela se bodo izvajala in vplivala na parc. št. 2551/6, 2551/7, 1425/2, 2598, 3166/14, 3166/15, 3166/13, 1425/4, 1425/7, 1455/1, 1622/5, 1684, 1622/4 vse k.o. Vipava, na parc. št. 1609 k.o. Lože in na parc. št. 1688, 1689, 1690, 1669, 1667, 1448, 1564/2 del, 1598, 1597 vse k.o. Slap. Predviden povezovalni fekalni kanal se bo navezal na obstoječi fekalni kanal, ki odvaja fekalne odpadne vode iz obrtne cone Farma v Vipavi na centralno čistilno napravo Vipava. Nova obrtna cona se nahaja južno od Vipave ob avtocesti ter ob dostopni cesti, ki vodi v naselji Slap ter Lože. Kanal se bo navezal na obstoječi kanal na dostopu v obrtno cono iz občinske ceste (na parc. št. 1425/7 k.o. Vipava). Kanal bo nadalje potekal po občinski cesti v smeri proti Slapu do potoka Močilnik in se bo zaključil z jaškom (parc. št. 1609 k.o. Lože). Kanal bo potok Močilnik prečkal pod strugo. Nadalje bo trasa povezovalnega kanala potekala na cestni parceli (1598 k.o. Slap) po občinski cesti ob voziščni konstrukciji. Konec povezovalnega kanala je predviden s črpališčem (parc. št. 1448 k.o. Slap) na koncu naselja Slap, pri mostu preko Slapenskega potoka (1448, 1564/2 del k.o. Slap). To je najnižja točka naselja, zato bo omogočena predvidena navezave kanalizacije naselja Slap (kar ni predmet obravnave tega dokumenta) na s tem investicijskim projektom predvideni povezovalni fekalni kanal.

Podrobnejši opis in specifikacija lokacij je v poglavju 6.2 – Opis lokacije.

2.3 Razlogi za investicijo

Občine so lastnice komunalne infrastrukture na svojem ozemlju in so odgovorne za investicije vanjo kljub temu, da vodovodi in kanalizacijski sistemi ter komunalne čistilne naprave pogosto povezujejo večobčin. Občine si večinoma tudi delijo lastništvo nekaterih javnih podjetij, ki opravljajo storitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod, storitve oskrbe z vodo in ravnanja z odpadki na njihovem območju. Težave se pojavljajo, ker storitve komunalnih podjetij niso medsebojno usklajene, prav tako pa tudi občine večinoma slabše sodelujejo pri urejanju in izboljšanju javnih storitev. Komunalna infrastruktura je zlasti ponekod na podeželju zelo pomanjkljiva.

Najbolj pereča je problematika oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih vod in ravnanja z odpadki. Vse tri tematike zahtevajo celovito reševanje ter sodelovanje med občinami in javnimi komunalnimi

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 10 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« podjetji. Okoljska problematika (onesnaževanje) je najbolj pereča v mestih in večjih središčih, medtem ko je na podeželju problematična kakovost javnih storitev (zastareli vodovodi, zastarele, neprimerne kanalizacije odpadnih vod, zaostajanja pri izgradnji čistilnih naprav, slabo urejanje problematike odpadkov). Poleg tega med javne storitve štejemo tudi ostale storitve, ki jih zagotavljajo občine in druga javna podjetja. Tu govorimo tudi o socialnih in zdravstvenih storitvah. Zaradi razdrobljenosti naselij je potrebno vse javne storitve približati končnim uporabnikom, kar je pomembno tudi v smislu razvoja podeželja.

Z izpeljavo investicijskega projekta se bo:  zagotovilo kakovostne komunalne storitve za vse prebivalce, obiskovalce in gospodarske subjekte na območju naselij Zemono in Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-ČN Vipava se bo pripravilo podlago za prihodnjo zagotovitev prebivalcem naselja Slap kakovostne komunalne storitve, ko bo izvedena komunalna ureditev naselja Slap (ni predmet tega dokumenta), ter posredno tudi same Občine Vipava po ustreznih gospodarskih cenah,  zagotovilo učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih vod,  zagotovilo varno oskrbo s pitno in sanitarno vodo na območju naselja Sanabor,  zagotovilo pogoje za nadaljnji gospodarski in demografski razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, njihovih okoliških naselij ter občine,  zagotavljanju pogojev za opravljanje podjetniških dejavnosti (turizem, storitve…) ter  zagotovilo visoko kakovost vseh javnih storitev.

Razlogi za investicijsko namero so:  zagotoviti urejenost odvajanja odpadnih voda, pri čemer gre za vodo, ki se po uporabi odvaja in je bodisi industrijska, komunalna ali padavinska;  zagotoviti urejenost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod;  zmanjšati obremenjenost okolja z odpadnimi (fekalnimi) in meteornimi (padavinskimi) vodami;  omejiti nevarnost biološkega in kemičnega onesnaženja okolja;  obnoviti vodovodni sistem (vodovod), ki bo zagotavljal ustrezno oskrbo s sanitarno in pitno vodo vseh objektov na območju naselja Sanabor;  zagotoviti dvig kakovosti življenjskega standarda občanov;  izpolniti predpis Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.

Izpostaviti gre zakonsko osnovo za izvedbo investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«. Ta temelji na 24. členu Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002, 50/2004, 109/2007), ki določa, da morajo biti zahteve glede odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo izpolnjene najkasneje do 31. decembra 2017. Pri čemer ne gre pozabiti na raven kakovosti življenjskega standarda občanov in vseh ostalih obiskovalcev obravnavanega območja, na varnost in varstvo zdravja slednjih ter na varnost in varstvo okolja.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 11 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« prostoru izvajal kot enovit projekt, saj se bodo posegi izvajali na območju Občine Vipava in v istem časovnem obdobju in je tako z ekonomskega vidika kot z vidika posegov v prostor tak pristop optimalen in smiseln tako z vidika optimizacije stroškov, optimizacije posegov v prostor kot tudi z vidika čim hitrejšega celovitega izboljšanja kakovosti infrastrukturne opremljenosti naselij. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izboljšala kakovost življenjskega standarda občanov ter omogočila razvoj naselij in gospodarskih (podjetniških) dejavnosti, predvsem prebivalcev naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi prebivalcev naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta), neposredno pa tudi prebivalcev naselja Vipava ter posredno prebivalcev Občine Vipava.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 12 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

3 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ter USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI

3.1 Razvojne možnosti in cilji investicijskega projekta

Poglaviten cilj investicijskega projekta je stvarne narave, in sicer na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap v načrtovanem obdobju urediti ustrezno okoljevarstveno (komunalno) infrastrukturo. Poglaviten cilj obravnavanega investicijskega projekta je izgradnja komunalne infrastrukture na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap, ki predvideva izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m), izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Z izvedbo investicijskega projekta se bo skupaj zgradilo 3.134,72 m kanalizacijskega omrežja (kanalizacija komunalnih odpadnih vod = 2.826,72 m; meteorna kanalizacija = 308 m), obnovilo 311 m vodovoda ter zgradilo čistilno napravo Sanabor. Vse navedeno je tudi predmet obravnave DIIP – Dokumenta identifikacije investicijskega projekta.

Izgradnja ločenega javnega kanalizacijskega omrežja znotraj naselja Slap ni predmet obravnave tega investicijskega projekta. Predmet obravnavanega investicijskega projekta je nadaljnja odvodnja komunalnih (fekalnih) odpadnih vod (izgradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) iz naselja Slap do centralne čistilne naprave Vipava preko dostopne ceste na Slap.

Z izvedbo investicijskega projekta bodo prebivalci omenjenih naselij pridobili možnost priključitve na kakovostno kanalizacijsko omrežje, ki bo odvajalo komunalne odpadne (fekalne) vode na čistilno napravo. Posegi, ki sestavljajo operacijo, predstavljajo ekonomsko in tehnično-tehnološko nedeljivo celoto, saj se bodo izvajali na območju Občine Vipava in v istem časovnem obdobju, kar je smiselno tako z vidika optimizacije stroškov, optimizacije posegov v prostor kot tudi z vidika čim hitrejšega celovitega izboljšanja kakovosti infrastrukturne opremljenosti naselij. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izbolj šala kakovost življenjskega standarda občanov ter omogočila razvoj naselij in gospodarskih (podjetniških) dejavnosti prebivalcev na območju naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi prebivalcev naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta), neposredno pa tudi prebivalcev naselja Vipava ter posredno prebivalcev Občine Vipava.

Izvedba investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« pa bo pripomogla zlasti k dvigu kakovosti življenjskega standarda občanov ter bo omogočila razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, s poudarkom na:  zagotovitvi kakovostnih, učinkovitih in ustreznih komunalnih storitev za prebivalce in gospodarske subjekte v naseljih Zemono in Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-ČN Vipava se bo pripravilo podlago za prihodnjo zagotovitev prebivalcem naselja Slap kakovostne komunalne storitve, ko bo izvedena komunalna ureditev naselja Slap (ni predmet tega dokumenta), ter s tem Občine Vipava po ustreznih gospodarskih cenah;  vzpostavitvi kvalitetne okoljske infrastrukture, ki bo ustrezala tehničnim standardom in predpisom;  zmanjševanju obremenjevanja okolja z odpadnimi (fekalnimi) in meteornimi (padavinskimi) vodami;

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 13 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 zagotovitvi učinkovitega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod;  zagotovitvi varne oskrbe s pitno vodo na območju naselja Sanabor,  zmanjševanju potencialne okoljske onesnaženosti;  ohranjanju občutljivega okolja;  omejitvi nevarnosti biološkega in kemičnega onesnaževanja okolja;  zagotavljanju pogojev za nadaljnji gospodarski in demografski razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, okoliških naselij ter občine;  varovanju zdravja prebivalcev in obiskovalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s tem same Občine Vipava;  izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s tem ohranjanju in povečevanju poseljenosti na tem območju;  izpolnjevanju določb Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode. Vse zgoraj navedeno so tudi glavni cilji, ki jih Občina Vipava zasleduje z izvedbo investicijskega projekta. Z izvedbo investicijskega projekta bodo vsi objekti oz. vsi prebivalci omenjenih naselij pridobili možnost priključitve na kakovostno kanalizacijsko omrežje (fekalno in meteorno), ki bo odvajalo komunalne odpadne vode na čistilno napravo Sanabor (iz naselja Sanabor) in na čistilno napravo Vipava (iz naselij Zemono in Slap).

Posredni – dolgoročni cilji investicijskega projekta pa so predvideni glede na izhodišča družbenega plana Občine Vipava, kjer so opredeljeni naslednji cilji:  rast prebivalstva v vseh naseljih občine,  dvig kakovosti življenjskega standarda prebivalstva, kar se kaže v boljšem varovanju zdravja ter v večji udobnosti za prebivalce naselij,  postopno izenačevanje pogojev bivanja na podeželju in v mestu,  povečanje blagostanja prebivalstva v ekonomskem in ekološkem smislu,  boljše varovanje okolja,  zmanjšanje onesnaženosti okolja in oživitev podeželja itd.

Investicijski projekt je namenjen obstoječim ciljnim skupinam v ožjem in širšem območju naselij Zemono, Sanabor in Slap, in sicer:  stalnim prebivalcem,  občasnim prebivalcem ter  obstoječim gospodarskim subjektom in izvajalcem drugih dejavnosti (kmetje, obrtniki, podjetniki ipd.). Investicijski projekt pa je namenjen tudi načrtovanim ciljnim skupinam, in sicer:  potencialnim nosilcem dejavnosti (podjetniki, obrtniki, turistične domačije, kmetje ipd.) ter  potencialnim obiskovalcem naselij Zemono, Sanabor in Slap z okolico.

3.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami

V okviru Regionalnega razvojnega programa Severno primorske regije 2007-2013 je navedeno, da bo regija svojo razvojno strategijo uresničevala predvsem:  s spodbujanjem inovativnosti in ustvarjalnosti ljudi, izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja (razvoj socialnega kapitala),  s pospeševanjem prestrukturiranja in inoviranjem gospodarskih dejavnosti,  s spoštovanjem in upoštevanjem principov trajnostnega razvoja,

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 14 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 s krepitvijo soodgovornosti za razvoj, kar pomeni sodelovanje, povezovanje in zaupanje med vsemi razvojnimi akterji v regiji in izven nje,  z zagotavljanjem kakovostnega življenjskega okolja (fizičnega in socialnega) vseh prebivalcev,  z razvijanjem skupne identitete in skupno promocijo regije,  z izkoriščanjem lastnih razvojnih potencialov v pogojih globalizacije ter  z izvajanjem ukrepov razvojne pomoči na območjih s posebnimi razvojnimi problemi.

Večjo uspešnost, prepoznavnost, razvojno in gospodarsko močregije bodo spodbudili v okvirih in pogojih, ki jih vzpostavljajo država, direktive Evropske unije ter globalno soodvisen svet. Pomembno je dejstvo, da postaja regija eden ključnih vzvodov sodobnega razvoja, ki združuje lokalno in globalno ter ustvarja ugodno okolje za pospešeno rast in razvoj gospodarstva. Za stimulativno razvojno okolje regije je potrebno sodelovanje in povezovanje med:  razvito infrastrukturo (materialno, institucionalno, intelektualno in informacijsko),  upravno mrežo regije,  institucijami podpornega okolja,  podjetji različnih velikosti in branžter  različnimi institucijami civilne družbe s specializiranimi znanji in interesi ter angažiranimi posamezniki. Temeljni nosilci razvoja regije v obdobju 2007-2013 so:  obstoječa in nova podjetja,  lokalne skupnosti, občine in regionalna skupnost ter  institucije podpornega okolja.

Strateški cilji regije v programskem obdobju 2007–2013 so naslednji:  dvig inovativnosti v gospodarstvu,  nadaljnji dvig znanj/širitev znanj in izobrazbene ravni prebivalcev, predvsem zaposlenih,  dvig socialnega kapitala za nadaljnji razvoj podjetnosti in inovativnosti v gospodarstvu in življenju regije,  razvoj odličnosti in konkurenčnosti v turizmu,  ohranjanje poseljenosti podeželja,  optimalno varstvo okolja in skladen prostorski razvoj ter  izboljšanje infrastrukturne opremljenosti regije. Razvojno vizijo in strateške cilje bo regija uresničevala s programi, ukrepi in projekti v okviru petih razvojnih strategij oz. razvojnih prioritet: Razvojna prioriteta 1: Znanje za razvoj in podjetnost, Razvojna prioriteta 2: Inovativnost v gospodarstvu Razvojna prioriteta 3: Odličnost v turizmu Razvojna prioriteta 4: Celostni razvoj podeželja Razvojna prioriteta 5: Trajnostni okoljski in prostorski razvoj ter infrastrukturna opremljenost regije Pogoj za uspešno izvajanje strategij bo učinkovita regionalna podporna mreža in sodelovanje ključnih organov regije z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom, razvojnimi agencijami in civilno družbo.

Investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap- Vipava« bo po svojem osnovnem namenu omogočil doseganje ciljev razvojne prioritete 5 »Trajnostni okoljski in prostorski razvoj ter infrastrukturna opremljenost regije«. Investicijski projekt je tudi eden izmed investicijskih projektov (št. projekta 45) v Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 15 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Severne Primorske (Goriške statistične regije) za obdobje 2010-2012, katerega nosilec je Občina Vipava, ki je bil potrjen in sprejet 23.03.2010.

Za izvedbo strateškega cilja »Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti regije« in »Optimalno varstvo okolja in skladen prostorski razvoj« (razvojna prioriteta 5) pa so ključni naslednji programi:  Program 5.1: Celovit prostorski razvoj regije  Cilj programa je zagotoviti in uresničevati celovito regionalno prostorsko načrtovanje v povezavi s posameznimi sektorji z namenom celovitega prostorskega razvoja regije;  Program 5.2: Optimalno varstvo okolja  Cilji programa so optimalno varstvo okolja, sonaravno upravljanje z vodnimi viri, ohranjanje biotske raznovrstnosti in raznolikosti kulturne krajine ter izboljšanje degradiranega okolja in kakovosti bivanja v sodelovanju z okolju prijaznim gospodarstvom;  Program 5.3: Uravnotežena in kakovostna javna gospodarska in informacijska infrastruktura regije  Cilj programa je uravnotežena in kakovostna infrastrukturna opremljenost regije (gospodarska in informacijska infrastruktura) s poudarkom na izboljšanju prometnih povezav, predvsem cestnega omrežja ter vpliva na načrtovanje in dinamiko gradnje državnega prometnega omrežja; ter  Program 5.4: Cilji programa so zagotavljanje večje energetske samostojnosti regije, povečanje deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, izboljšanje izkoristka in zmanjšanje izgub toplotne energije.

Obravnavani investicijski projekt sodi v program 5.2 »Optimalno varstvo okolja«, in sicer pod ukrep 5.2.4 »Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode«, katerega cilj je zmanjšati obremenitve okolja z odpadnimi in padavinskimi vodami, in sicer s povečanjem deleža priključenih gospodinjstev na javni kanalizacijski sistem/ČN. Glede na navedeno vidimo, da je investicijski projekt usklajen z regionalnimi strateškimi razvojnimi cilji.

Regionalni razvojni svet kot partnersko telo občin, gospodarstva in nevladnega sektorja naj bi bil v skladu z Uredbo o regionalnih razvojnih programih zadolžen za spremljanje in vrednotenje učinkov RRP-ja. Po Operativnem Programu RR naj bi bil Regionalni razvojni svet zadolžen tudi za pripravo Izvedbenega načrta s predlogom prioritetnih regionalnih projektov. Po Uredbi o regionalnih razvojnih programih predlog Izvedbenega načrta RRP-ja pripravi subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni (regionalna razvojna agencija) na poziv SVLR-ja. Prav tako uredba nalaga regionalni razvojni agenciji pripravo letnih poročil in končnega poročila, s katerimi poroča SVLR-ju o izvajanju RRP-ja. Predpostavljamo, da je za te naloge regionalne razvojne agencije zagotovljeno financiranje v okviru sredstev tehnične pomoči ali iz drugih virov. Za projekte iz Operativnega programa RR so predvidene naslednje vsebine:  ekonomska in izobraževalna infrastruktura – ključno in prioritetno področje (mreže inkubatorjev, tehnoloških parkov, poslovnih con in regionalna visokošolska inovacijska središča),  prometna infrastruktura (mobilnost),  okoljska infrastruktura (komunalna in okoljska infrastruktura),  razvoj urbanih naselji (operacije usklajenega razvoja v urbanih območjih, operacije zagotavljanja čistih transportnih sistemov in javnega potniškega prometa, operacije vzpostavitve katastrov gospodarske javne infrastrukture),  celovita prenova mestnih jeder in zgodovinskih mest ter degradiranih in opuščenih urbanih območij,  javna infrastruktura v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih ter

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 16 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 socialna infrastruktura (investicije v kulturne, zdravstvene, športne, socialno-varstvene in druge ustanove regionalnega pomena – le v jasno utemeljenih primerih). Kot vidimo, investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« sodi med prednostne projekte Operativnega programa RR, in sicer pod vsebino okoljska infrastruktura (komunalna in okoljska infrastruktura; okoljska infrastruktura – odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter manjše čistilne naprave).

Kot vidimo, je investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«« usklajen:  z lokalno strategijo in lokalnimi politikami,  z Načrtom razvojnih programom (NRP) Občine Vipava 2010-2012,  z Razvojnim programom Občine Vipava,  s Strategijo gospodarskega razvoja Občine Vipava,  z Regionalnim razvojnim programom Severno primorske regije za obdobje 2007-2013 (in z njegovimi strateškimi cilji v obdobju 2007-2013),  z Izvedbenim načrtom Regionalnega razvojnega programa Severne Primorske (Goriške statistične regije) za obdobje 2010-2012,  z Operativnim programom Razvoj regij in usmeritvami, cilji kohezijske politike EU in s pravili izvajanja kohezijske politike v RS v obdobju 2007-2013,  s Strategijo razvoja Slovenije ter  s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije.

3.3 Cilji občine

Občine so temeljne lokalne samoupravne skupnosti (Ur. list RS, št. 72/1993). V okviru ustave in zakonov RS posamezna občina samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Lokalne samoupravne skupnosti so osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Osebe javnega prava pri svojem delovanju zasledujejo javne cilje, delujejo v javnem interesu oziroma je vsebina njihovega delovanja v izvrševanju javne funkcije. Lokalne samoupravne skupnosti se financirajo iz lastnih virov. Pri čemer občinam, ki zaradi slabše razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti izvajanja z zakonom določenih nalog, zagotovi potrebna dodatna sredstva država. Osebe, ki imajo na območju lokalne samoupravne skupnosti stalno prebivališče, so člani lokalne samoupravne skupnosti oziroma občani. Posamezna občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna in druga podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun. Posamezna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.

Posamezna občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:  upravlja občinsko premoženje;  omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine;  ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;  v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;  pospešuje službe socialnega skrbstva in skrbi za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 17 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja;  ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;  pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju;  pospešuje razvoj športa in rekreacije;  gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;  opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;  organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;  skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;  zagotavlja izvensodno poravnavo sporov;  organizira pomočin reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;  organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;  določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;  sprejema statut občine in druge splošne akte;  organizira občinsko upravo;  ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Z izpeljavo investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« bo Občina Vipava zadostila naslednjim nalogam:  omogočiti pogoje za gospodarski razvoj občine;  poskrbeti za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za zbiranje in odlaganje odpadkov;  urediti in vzdrževati vodovodne in energetske komunalne objekte.

Občina Vipava podpira ureditev komunalne in okoljevarstvene infrastrukture, ki je predmet investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«, saj bo to dolgoročno omogočilo gospodarski, demografski in kulturni razvoj na tem območju občine, v samih naseljih Zemono, Sanabor in Slap ter posledično tudi same občine. Z izvedbo investicijskega projekta želi Občina Vipava, poleg že navedenih ciljev v prejšnjih poglavjih, z izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod na območju naselja Zemono, izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih in meteornih vod, obnovo vodovoda in izgradnjo čistilne naprave na območju naselja Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do čistilne naprave Vipava, dvigniti kakovost komunalne infrastrukture v omenjenih naseljih in v sami občini ter omogočiti priključitev vsem prebivalcem na kakovostno javno komunalno infrastrukturo ter zadostiti vsem zakonskim pogojem glede kakovosti komunalne opremljenosti občine, ki jih predvideva Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002, 50/2004).

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 18 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

4 UGOTOVITEV IN OPIS RAZLIČNIH VARIANT INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

V okviru idejnih zamisli investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« sta bili obdelani dve varianti, in sicer: Varianta I: Varianta I – Varianta BREZ investicije: Investicija se ne bo izvedla. To je ničelna varianta. Varianta II: Varianta II – Varianta Z investicijo: Investicija v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono, v izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo Sanabor z obnovo vodovoda v naselju Sanabor ter v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-Vipava.

Varianta I: Varianta Brez investicije (Ničelna varianta) Varianta brez investicije pomeni neustrezno urejeno komunalno infrastrukturo v naseljih Zemono, Sanabor in Slap. Varianta brez investicije prinaša obstoječemu in občasnemu prebivalstvu obravnavanega območja padec kakovosti življenjskega standarda, padec kakovosti varovanja zdravja ter okolja, kar je nemogoče ustrezno ovrednotiti. Negativne učinke variante brez investicije gre iskati zlasti v hitrem nazadovanju ožjega in širšega območja naselij Zemono, Sanabor in Slap, katerega verižne posledice bodo prizadele tako občino kot njene prebivalce. Neustrezno urejena okoljevarstvena infrastruktura gotovo ne pripomore k razvoju obravnavanega območja, k večjemu številu podjetij, obrtnikov in turističnih zmogljivosti, k ohranjanju oz. rasti prebivalstva, k izenačevanju pogojev bivanja v mestih in na podeželju, kar tudi ni v skladu z razvojno vizijo občine. Tovrstne stroške ni mogoče natančno prikazati, se pa nanašajo na primanjkljaj v občinskem proračunu, zaradi pričakovanega vse manjšega števila podjetij, obrtnikov, turističnih zmogljivosti, zaradi vse manjšega števila obstoječega in občasnega prebivalstva. Ob čemer ne gre pozabiti na nevarnost obrata demografskega trenda. Trenutno ima obravnavano območje zelo pozitivne demografske trende, ki pa se lahko skozi leta že v bližnji prihodnosti obrnejo v negativen demografski trend, kar bo negativno vplivalo na naselja Zemono, Sanabor in Slap ter tudi na samo Občino Vipava. Poleg vseh negativnih posledic, ki jih prinaša varianta brez investicije, pa je nujno izpostaviti tudi visoko okoljevarstveno tveganje, ki ga prinaša neurejena komunalna infrastruktura. Morebitno biološko ali kemično onesnaženje okolja bi pomenilo ekološko katastrofo ne slutenih razsežnosti. Varianta brez investicije, upoštevaje navedeno, dolgoročno prinaša mnogo večnegativnih učinkov v primerjavi s stroški investicijskega projekta. Ustrezno komunalno ureditev pa v Občini Vipava določa tudi Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.

Varianta II: Investicija v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono, v izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo Sanabor z obnovo vodovoda v naselju Sanabor ter v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-Vipava (Varianta Z investicijo)

Naziv investicijskega projekta: »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 19 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Vrednost investicijskega projekta: Po stalnih cenah Po tekočih cenah Neto vrednost investicijskega projekta (EUR brez DDV) 989.726,17 1.044.243,39 Bruto vrednost investicijskega projekta (EUR z DDV) 1.187.671,40 1.253.092,07 Vrednost investicijskega projekta brez 990.466,17 1.044.983,39 povračljivega DDV

Zahtevnost objekta: Manj zahteven objekt

Po pretežnem namenu se celotni objekt klasificira kot: CC-SI 222 – Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja CC-SI 2222 – Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti CC-SI 2223 – Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave Klasifikacije posameznih delov objekta pa se klasificirajo v naslednje podrazrede: CC-SI 22221 – Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo CC-SI 22231 – Cevovodi za odpadno vodo CC-SI 22232 – Čistilne naprave

Investicija v izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod v naselju Zemono, v izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo Sanabor z obnovo vodovoda v naselju Sanabor ter v izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-Vipava, zajema:  izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m),  izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor, ter  izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Z izvedbo investicijskega projekta se bo skupaj zgradilo 3.134,72 m kanalizacijskega omrežja (kanalizacija komunalnih odpadnih vod = 2.826,72 m; meteorna kanalizacija = 308 m), obnovilo 311 m vodovoda ter zgradilo čistilno napravo Sanabor. Z izvedbo investicijskega projekta bodo vsi objekti na območju naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi objekti na območju naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta) pridobili možnost priključitve na javni kanalizacijski sistem, ki bo priključen na čistilni napravi Sanabor in Vipava, ter v naselju Sanabor bo z obnovo javnega vodovoda zagotovljena ustrezna oskrba s sanitarno in pitno vodo.

Varianta z investicijo je hkrati optimalna varianta, ki predstavlja ustrezno komunalno in okoljevarstveno ureditev naselij Zemono in Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-ČN Vipava se bo pripravilo tudi podlago za prihodnjo ustrezno komunalno in okoljevarstveno ureditev naselja Slap po izvedbi komunalne ureditve v naselju Slap, ki pa ni predmet tega investicijskega projekta. Z izvedbo investicijskega projekta skupaj z izpeljavo drugih investicijskih projektov, ki se nanašajo na izgradnjo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav na območju Občine Vipava, želi Občina Vipava na svojem celotnem območju zagotoviti svojim obstoječim prebivalcem, potencialnim prebivalcev ter obiskovalcem ustrezno komunalno in okoljsko infrastrukturo. Varianta z investicijo prinaša:  ustrezno urejeno komunalno in okoljsko infrastrukturo;  postopno izenačitev pogojev bivanja v mestu in na podeželju;  zagotovitev ustrezne kanalizacijske infrastrukture ter kakovostnejšega čiščenja komunalnih odpadnih vod;

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 20 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 zagotovitev kakovostne oskrbe s pitno in sanitarno vodo;  dvig kakovosti življenjskega standarda, ki se kaže v boljšem varovanju zdravja ter v večjem udobju za prebivalce naselij Zemono, Sanabor in Slap;  boljše možnosti za razvoj in širitev naselij Zemono, Sanabor in Slap;  oživitev podeželja;  ugodnejše pogoje za razvoj podjetništva, obrtništva, turizma, gostinstva ipd., ki brez dodatnega okoljskega bremena ustvarjajo večjo dodano vrednost;  ohranitev oz. rast prebivalstva in ohranitev starostne strukture;  pričakovano povečanje občasnega prebivalstva;  boljše varovanje okolja;  uresničitev razvojne vizije Občine Vipava.

Varianta z investicijo občini, naseljem Zemono, Sanabor in Slap ter občanom prinaša mnoge koristi, ki se kažejo na dolgi rok in jih je težko ustrezno ovrednotiti, saj ima večina teh koristi indirekten vpliv na blagostanje prebivalstva in razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap. Le-ta nedvomno pripomore k napredku omenjenih naselij in občine ter je zato družbeno-ekonomsko upravičena. Investicijski projekt poleg sanitarno zdravstvenih pogojev omogoča tudi razvoj naselij Zemono in Sanabor, ter v prihodnje tudi naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta), neposredno pa tudi prebivalcev naselja Vipava ter posredno prebivalcev Občine Vipava, in je nujen tudi zaradi Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode. Upoštevaje, da varianta z investicijo zasleduje tako stvarne ter indirektno tudi temeljne cilje in ima večmožnih rešitev, ki so bolj ali manj dolgoročno naravnane in stroškovno zahtevnejše, je varianta z investicijo edina izbira, znotraj nje pa je treba težiti k izbiri stroškovno in tehnično optimalne rešitve.

V tabeli 3 je prikazana primerjava prostora glede na varianto z in brez investicije v naseljih Zemono, Sanabor in Slap v Občini Vipava.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 21 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 3: Primerjava variant BREZ in Z investicijo. Varianta I: Varianta II: Varianta brez investicije Varianta z investicijo PROSTOR: PROSTOR: - komunalno neurejen (nedokončana komunalna - komunalno ustrezno urejen ureditev) - varstvo zdravja prebivalcev in okolja zadovoljivo - varstvo zdravja prebivalcev in okolja neustrezno - dvig kakovosti življenjskega standarda - razvoj naselij je otežen - boljše možnosti za razvoj naselij - možen upad gospodarskih dejavnosti - pričakovana ohranitev obstoječega prebivalstva - povečana možnost pojava negativnega - pričakovano priseljevanje novih prebivalcev demografskega trenda - pričakovano povečanje občasnega prebivalstva - pričakovan porast gospodarskih dejavnosti - možnosti za izenačevanje bivanjskih in ekonomskih pogojev v mestu in na podeželju

4.1 Merila za izbor variante

Merila za izbor variantne rešitve v okviru DIIPa in njihove uteži so bila naslednja:  ustreznost prostorskih in arhitektonskih rešitev,  usklajenost projekta z nacionalnimi strategijami,  ustreznost projekta z veljavnimi predpisi in sodobnimi standardi, usklajenost z normativi,  zdravstveno varstvo prebivalcev,  varstvo okolja,  razvojne možnosti naselja,  skrbnik okolja,  ekološka ogroženost območja ter  kakovost življenjskega standarda.

Vsa merila so med seboj enakovredna, zato lahko pri sami oceni boljše variante izvedemo enostavno točkovanje, in sicer boljša varianta pri posameznem merilu dobi 2 točki, slabša pa 0 točk. V primeru enakovrednega rezultata kazalnika, dobita obe varianti po 1 točko. Na koncu se sešteje število točk posamezne variante. Varianta z večjim številom točk je po izbranih kriterijih boljša. Tu smo v bistvu bolj opisno analizirali stroške in koristi posameznih variant.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 22 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

4.2 Izbor variante

Tabela 4: Ocena ter izbor variante investicijskega projekta.

Varianta I Varianta II Kazalniki - merila Vrednost št. točk Vrednost št. točk

Ustreznost prostorskih in arhitekturnih rešitev ne 0 da 2

Usklajenost projekta z nacionalnimi strategijami ne 0 da 2 Ustreznost projekta z veljavnimi predpisi in ne 0 da 2 sodobnimi standardi (usklajenost z normativi) Zdravstveno varstvo prebivalcev tvegano 0 zadovoljivo 2

Varstvo okolje tvegano 0 urejeno 2

Razvojne možnosti naselja slabo 0 izboljšanje 2

krajani / nestrokoven upravljavec / Skrbnik okolja 0 2 pristop strokoven pristop Ekološka ogroženost območja visoka 0 zanemarljiva 2

Kakovost življenjskega standarda neustrezna 0 ustrezna 2

OCENA 0 18

Ker so ocene opisne, je bila v primeru, da sta obe alternativi ustrezali merilom oz. rešitvam, upoštevana boljša varianta in je prejela oceno 2 (kljub temu, da je primerna tudi druga varianta).

Iz navedenega vidimo, da je Varianta II – Varianta z investicijo boljša od Variante I – Varianta brez investicije, saj je glede na trende in glede na potrebe v Občini Vipava veliko bolj sprejemljiva. Z izvedbo investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« bi dvignili življenjski standard ter tudi zdravstveno varstvo prebivalcev. Omogočene bi bile tudi boljše razvojne možnosti naselij Zemono, Sanabor in Slap, boljša skrb za okolje in manjša ekološka ogroženost območja. Že samo s tega vidika je veliko boljša Varianta II. Varianta II pa tudi sledi ciljem Regionalnega razvojnega programa Severno primorske regije 2007 – 2013 ter Operativnega programa RR v obdobju 2007-2013 in je tako bolj usklajena z regionalnimi in nacionalnimi strategijami, z veljavnimi predpisi in normativi kot Varianta I – Varianta brez investicije. Iz tega sledi, da je Varianta II – Varianta z investicijo Optimalna varianta.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 23 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ter OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV

5.1 Vrsta investicijskega projekta

Investicijski projekt: »KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA«

Dokument identifikacije investicijskega projekta –DIIP je izdelan za gradnjo novih, manj zahtevnih objektov v naseljih Zemono, Sanabor in Slap v Občini Vipava. Investitor Občina Vipava v okviru investicijskega projekta načrtuje:  izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m),  izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor, ter  izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Izgradnja komunalne infrastrukture na območjih investicijskega projekta sodi v eno izmed faz (v enega izmed investicijskih projektov) izgradnje kakovostne komunalne infrastrukture na celotnem območju Občine Vipava. Investicijski projekt ni namenjena trženju, saj sodi v okvir javne gospodarske službe. Z izgradnjo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav na območju Občine Vipava, želi Občina Vipava na svojem celotnem območju zagotoviti svojim obstoječim prebivalcem, potencialnim prebivalcev ter obiskovalcem ustrezno komunalno infrastrukturo ter tako tudi zadostiti zakonskim zahtevam. Predhodne in nadaljnje faze oz. predhodni in nadaljnji investicijski projekti niso predmet tega dokumenta.

Urejeno okoljevarstveno infrastrukturo zahteva tudi Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, ki občini nalaga ustrezno ureditev kanalizacije do 31. decembra 2017. Obravnavana infrastruktura pa je nujna predvsem zaradi življenjskega standarda občanov in razvoja omenjenih naselij ter varovanja okolja.

Zahtevnost objekta: Manj zahteven objekt

Klasifikacije posameznih delov objekta pa se klasificirajo v naslednje podrazrede: CC-SI 22221 – Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo CC-SI 22231 – Cevovodi za odpadno vodo CC-SI 22232 – Čistilne naprave

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 24 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

5.2 Vrednost investicijskega projekta

5.2.1 Upravičeni in neupravičenih investicijski stroški

V izračunu vrednosti investicijskih stroškov smo upoštevali naslednje postavke stroškov (vrste del):  odškodnine lastnikom parcel – služnost,  projektna dokumentacija (PZI - projekt za izvedbo del, PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, PID - projekt izvedenih del, varnostni načrt, geodetski posnetki, geomehanika, projektantski nadzor),  investicijska dokumentacija (DIIP, Investicijski program (IP) s CBA - Analizo stroškov in koristi in analizo izvedljivosti investicijskega projekta),  gradbeno obrtna in instalacijska dela o fekalna kanalizacija Zemono, o kanalizacija, vodovod in čistilna naprava (ČN) Sanabor ter o povezovalni fekalni kanal Slap – ČN Vipava;  gradbeni nadzor.

Glede na prijavo na razpis SVLR smo kot upravičene stroške zajeli stroške (izdatke) investicijskih vlaganj brez DDV:  projektne dokumentacije,  investicijske dokumentacije (tu nismo upoštevali stroškov izdelave DIIP – Dokumenta identifikacije investicijskega projekta, saj ne sodi med upravičene stroške),  gradbeno obrtnih in instalacijskih del ter  gradbenega nadzora. Med upravičene stroške pa nismo uvrstili tudi stroškov odškodnin lastnikom parcel – stroškov služnosti.

Izračunali smo znesek sofinanciranja na podlagi upravičenih stroškov (85,0%), ki znašajo 1.038.543,39 EUR po tekočih cenah (oz. 984.026,17 EUR po stalnih cenah) ter v tabeli 9 prikazali presežek oz. primanjkljaj glede na odobrena sredstva sofinanciranja s strani SVLR po letih.

Osnove za izračun vrednosti investicijskega projekta so bile naslednje:  Projektantski predračun »Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor«, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; junij 2010.  Projektantski predračun »Fekalna kanalizacija Zemono«, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; julij 2010.  Projektantski predračun »Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma«, ki ga je izdelalo podjetje Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava; avgust 2010.  Stroški gradbenega nadzora so ocenjeni v višini 1,5% od vrednosti gradbeno obrtnih in instalacijskih del.  Ocena stroškov projektne in investicijske dokumentacije ter odškodnin lastnikom parcel – služnost pa izhaja iz že prejetih računov in plačanih odškodnin, ponudb ter izkustvenih ocen.

Stopnje rasti cen: Projektantski predračun »Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor« je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Ajdovščina junija 2010, projektantski predračun »Fekalna kanalizacija Zemono« je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Ajdovščina julija 2010 ter projektantski predračun »Povezovalni fekalni kanal Slap-Obrtna cona Farma« je izdelalo podjetje Detajl d.o.o. Vipava avgusta 2010. Tekoče cene za dela izvedena pred in

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 25 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« v letu 2010 so enake stalnim cenam. Ker bodo aktivnosti potekale predvsem v letih 2011 in 2012, so vrednosti del za predvidena dela v letih 2011 in 2012 preračunane na osnovi podatkov o predvideni inflaciji v skladu z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj v letu 2010, ki jo je septembra 2010 izdal UMAR. V letu 2009 je bila povprečna letna inflacijska stopnja 0,9%, za leto 2010 pa napoveduje 2,1%, za leto 2011 2,7% in za leto 2012 2,2% povprečno letno inflacijsko stopnjo glede na preteklo leto. Vrednost del, ki se bodo izvajala predvidoma v letu 2011 smo revalorizirali s faktorjem 1,057, in vrednost del, ki se bodo izvajala predvidoma v letu 2012 pa s faktorjem 1,079.

5.2.2 Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah

Vrednost investicijskega projekta (investicije) v stalnih cenah smo dobili na podlagi dveh, zgoraj omenjenih projektantskih predračunov, ki jih je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Ajdovščina (Junij 2010 in Julij 2010) ter podjetje Detajl d.o.o. Vipava (Avgust 2010) ter na podlagi stroškov ostale investicijske in projektne dokumentacije, odškodnin lastnikom parcel - služnosti in ocen. Vrednost investicijskega projekta znaša z 20 % DDV 1.187.671,40 EUR oz. 989.726,17 EUR brez DDV. Vrednost investicijskega projekta z vključenim ne-povračljivim DDV oz. brez povračljivega DDV pa znaša po stalnih cenah 990.466,17 EUR in predstavlja investicijske stroške, ki jih bo imela Občina Vipava z izpeljavo investicijskega projekta. Iz izračuna vidimo, da znaša vrednost upravičenih stroškov po stalnih cenah 984.026,17 EUR.

Tabela 5: Vrednost investicijskega projekta (investicije) – Dinamika nastajanja investicijskih stroškov 1 po stalnih cenah; Junij, Julij in Avgust 2010.

SKUPAJ Sofinanciranje upravičenih DO vključno Upravičeni izdatkov (stroškov) ESRR - Vrednost in vrsta del leto 2011 leto 2012 izdatki leta 2010 izdatki (stroški) max 85% (stroški) 85,0% EUR

Odškodnine lastnikom parcel - slu žnost 5.000,00 0,00 0,00 5.000,00 0,00 0,0% 0,00 Projektna dokumentacija (PZI, PID, geomehanike itd.) 29.580,00 0,00 12.944,85 42.524,85 42.524,85 85,0% 36.146,12 Investicijska dokumentacija 3.700,00 0,00 0,00 3.700,00 3.000,00 85,0% 2.550,00 Fekalna kanalizacija Zemono 0,00 265.757,38 0,00 265.757,38 265.757,38 85,0% 225.893,77 Kanalizacija, vodovod in ČN Sanabor 0,00 375.800,00 0,00 375.800,00 375.800,00 85,0% 319.430,00 Povezovalni fekalni kanal Slap-ČN Vipava 0,00 283.074,46 0,00 283.074,46 283.074,46 85,0% 240.613,29 Gradbeni nadzor 0,00 13.869,48 0,00 13.869,48 13.869,48 85,0% 11.789,06

SKUPAJ 38.280,00 938.501,32 12.944,85 989.726,17 984.026,17 836.422,24 DDV 7.656,00 187.700,26 2.588,97 197.945,23 SKUPAJ z DDV 45.936,00 1.126.201,58 15.533,82 1.187.671,40 984.026,17 836.422,24 Upravičeni izdatki (stroški) - ESRR 32.580,00 938.501,32 12.944,85 984.026,17 Neupravičeni izdatki (stroški) 13.356,00 187.700,26 2.588,97 203.645,23 Povračljiv DDV - občina si ga odbije 6.916,00 187.700,26 2.588,97 197.205,23 Nepovračljiv DDV - krije občina 740,00 0,00 0,00 740,00 SKUPAJ stroški (izdatki) investicijskega projekta 39.020,00 938.501,32 12.944,85 BREZ povračljivega DDV 990.466,17

V zgornji tabeli 5 je opredeljena Vrednost investicijskega projekta (investicije) po stalnih cenah oziroma vrednost izvedenih del (dinamika nastajanja investicijskih stroškov), ki pa bodo skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna plačana po izstavljenih situacijah v roku 30 dni, kar je bilo upoštevano v spodnji

1 Od 01.01.2010 v primeru prijavljene dejavnosti »Dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod« gre tu za obdavčljivo dejavnost Občine Vipava. Poleg tega se uporabljajo določbe 76.a člena ZDDV-1, ki DDV prevalijo na naročnika. V tabelah 5, 6, 7 in 8 je prikazana vrednost investicijskega projekta brez DDV in z DDV, vrednost povračljivega DDV in ne-povračljivega DDV ter na koncu vrednost investicijskega projekta, ki jo mora Občina Vipava kriti oz. bruto vrednosti skupaj le za tisti del investicijskega projekta, kjer Občina Vipava ne more uveljavljati povračljivega deleža DDV in to je zgolj za stroške izdelave investicijske dokumentacije, torej vsota neto vrednosti in neodbitni (ne-povračljivi) del DDV.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 26 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« tabeli 6 ter v tabeli 12 in 12-1 v poglavju 6.9 – Predvideni viri financiranja investicijskega projekta v stalnih cenah, ki prikazuje finančni tok oziroma dejansko porabo finančnih sredstev po letih brez povračljivega DDV in zgolj informativno s povračljivim DDV. V tabelah v poglavju 6.9, kjer so prikazani viri financiranja, ni vključen povračljiv DDV, saj ne predstavlja stroška za občinski proračuna. Občina ga bo morala sicer plačati, toda ga bo dobila kasneje povrnjenega. Zaradi preglednosti nad nastajanjem povračljivega DDV-ja pa smo le-tega navedli v posameznih tabelah v poglavju 6.9 kot zadnjo postavko zgolj informativno.

Tabela 6: Vrednost del po zapadlosti v izplačilo (plačilu) po stalnih cenah brez povračljivega DDV; Junij, Julij in Avgust 2010.

DO vključno DINAMIKA FINANCIRANJA PO LETIH leto 2011 leto 2012 SKUPAJ leta 2010 Obdobje nastanka stroška 39.020,00 938.501,32 12.944,85 990.466,17

Obdobje plačila računov za nastale stro ške 34.580,00 630.107,54 325.778,63 990.466,17

vrednosti do 30.11.2010 (plačano v 2010) 34.580,00 34.580,00 vrednosti od 01.12.2010 do 31.12.2010 (plačano v 2011) 4.440,00 4.440,00 vrednost od 01.01.2011 do 31.10.2011 (plačano v 2011) 625.667,54 625.667,54 vrednost od 01.11.2011 do 31.12.2011 (plačano v 2012) 312.833,78 312.833,78 vrednost od 01.01.2012 naprej 12.944,85 12.944,85

5.2.3 Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah

Vrednost investicijskega projekta (investicije) znaša z 20 % DDV 1.253.092,07 EUR oz. 1.044.243,39 EUR brez DDV. Vrednost investicijskega projekta z vključenim ne-povračljivim DDV oz. brez povračljivega DDV pa znaša po tekočih cenah 1.044.983,39 EUR in predstavlja dejanske investicijske stroške, ki jih bo imela Občina Vipava z izpeljavo investicijskega projekta. Iz izračuna vidimo, da znaša vrednost upravičenih stroškov po tekočih cenah 1.038.543,39 EUR.

Tabela 7: Vrednost investicijskega projekta (investicije) - Dinamika nastajanja investicijskih stroškov po tekočih cenah. Rast vrednosti investicijskega projekta zaradi vračunane inflacije.

SKUPAJ Sofinanciranje upravičenih DO vključno Upravičeni izdatkov (stroškov) ESRR - Vrednost in vrsta del leto 2011 leto 2012 izdatki leta 2010 izdatki (stroški) max 85% (stroški) 85,0% EUR

Odškodnine lastnikom parcel - služnost 5.000,00 0,00 0,00 5.000,00 0,00 0,0% 0,00 Projektna dokumentacija (PZI, PID, geomehanike itd.) 29.580,00 0,00 13.967,49 43.547,49 43.547,49 85,0% 37.015,37 Investicijska dokumentacija 3.700,00 0,00 0,00 3.700,00 3.000,00 85,0% 2.550,00 Fekalna kanalizacija Zemono 0,00 280.905,56 0,00 280.905,56 280.905,56 85,0% 238.769,73 Kanalizacija, vodovod in ČN Sanabor 0,00 397.220,60 0,00 397.220,60 397.220,60 85,0% 337.637,51 Povezovalni fekalni kanal Slap-ČN Vipava 0,00 299.209,70 0,00 299.209,70 299.209,70 85,0% 254.328,24 Gradbeni nadzor 0,00 14.660,04 0,00 14.660,04 14.660,04 85,0% 12.461,03

SKUPAJ 38.280,00 991.995,90 13.967,49 1.044.243,39 1.038.543,39 882.761,88 DDV 7.656,00 198.399,18 2.793,50 208.848,68 SKUPAJ z DDV 45.936,00 1.190.395,08 16.760,99 1.253.092,07 1.038.543,39 882.761,88 Upravičeni izdatki (stroški) - ESRR 32.580,00 991.995,90 13.967,49 1.038.543,39 Neupravičeni izdatki (stroški) 13.356,00 198.399,18 2.793,50 214.548,68 Povračljiv DDV - občina si ga odbije 6.916,00 198.399,18 2.793,50 208.108,68 Nepovračljiv DDV - krije občina 740,00 0,00 0,00 740,00 SKUPAJ stroški (izdatki) investicijskega projekta 39.020,00 991.995,90 13.967,49 1.044.983,39 BREZ povračljivega DDV

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 27 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

V zgornji tabeli 7 je opredeljena Vrednost investicijskega projekta (investicije) po tekočih cenah oziroma vrednost izvedenih del (dinamika nastajanja investicijskih stroškov), ki pa bodo skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna plačana po izstavljenih situacijah v roku 30 dni, kar je bilo upoštevano v spodnji tabeli 8 ter v tabeli 14 in 14-1 v poglavju 6.9 – Predvideni viri financiranja investicijskega projekta v tekočih cenah, ki prikazuje finančni tok oziroma dejansko porabo finančnih sredstev po letih brez povračljivega DDV in zgolj informativno s povračljivim DDV. V tabelah v poglavju 6.9, kjer so prikazani viri financiranja, ni vključen povračljiv DDV. Zaradi preglednosti nad nastajanjem povračljivega DDV-ja pa smo le-tega navedli v posameznih tabelah v poglavju 6.9 kot zadnjo postavko zgolj informativno.

Tabela 8: Vrednost del po zapadlosti v izplačilo (plačilu) po tekočih cenah brez povračljivega DDV.

DO vključno DINAMIKA FINANCIRANJA PO LETIH leto 2011 leto 2012 SKUPAJ leta 2010 Obdobje nastanka stro ška 39.020,00 991.995,90 13.967,49 1.044.983,39

Obdobje plačila računov za nastale stroške 34.580,00 665.770,60 344.632,79 1.044.983,39

vrednosti do 30.11.2010 (plačano v 2010) 34.580,00 34.580,00 vrednosti od 01.12.2010 do 31.12.2010 (plačano v 2011) 4.440,00 4.440,00 vrednost od 01.01.2011 do 31.10.2011 (plačano v 2011) 661.330,60 661.330,60 vrednost od 01.11.2011 do 31.12.2011 (plačano v 2012) 330.665,30 330.665,30 vrednost od 01.01.2012 naprej 13.967,49 13.967,49

Tabela 9: Pregled upravičenih stroškov, dejanskega in izračunanega zneska sofinanciranja s strani SVLR, po letih.

DO vključno leto 2011 leto 2012 SKUPAJ leta 2010 Dejanski znesek sofinanciranja s strani SVLR iz 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 naslova ESRR Upravičeni izdatki glede na leto nastanka - tekoče cene 32.580,00 991.995,90 13.967,49 1.038.543,39

Deležsofinanciranja 85,00% 85,00% 85,00% Izračun maksimalnega znesek sofinanciranja na 27.693,00 843.196,51 11.872,37 882.761,88 podlagi upravičenih stroškov Presežek / primanjkljaj odobrenih sredstev -27.693,00 -371.420,01 223.594,13 -175.518,88

Efektivni deležsofinanciranja SVLR iz naslova ESRR 0,00% 47,56% 1685,82% 67,68%

V tabeli 9 vidimo, da je vrednost maksimalno možnega zneska sofinanciranja na podlagi upravičenih stroškov višja od dejanskega (zaprošenega) zneska sofinanciranja s strani SVLR. To nam pove, da bo Občina Vipava dejansko zaprosila za manj sredstev za sofinanciranje investicijskega projekta, kot bi jih lahko upravičeno dobila.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 28 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

6 OPREDELITEV OSNOVNIH ELEMENTOV, KI DOLOČAJO INVESTICIJO

6.1 Strokovne podlage (Dokumentacija – idejna rešitev – študija)

Pri izdelavi dokumenta identifikacije investicijskega projekta – DIIP so bile upoštevane naslednje osnove oziroma izhodišča:  Predhodno narejeni elaborati in študije.  Idejna zasnova - IDZ: Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor, ki jo je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; št. projekta: 14/10; junij 2010.  Drugi gradbeni načrti – načrt kanalizacije: Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor, ki ga je v okviru IDZ izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; št. projekta: 14/10; št. načrta: 14/10; junij 2010.  Projektantski predračun »Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor«, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; junij 2010.  Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD: Fekalna kanalizacija Zemono, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; št. projekta: 13/10; julij 2010.  Drugi gradbeni načrti – načrt kanalizacije: Fekalna kanalizacija Zemono, ki ga je v okviru PGD izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; št. projekta: 13/10; št. načrta: 13/10-3; julij 2010.  Projektantski predračun »Fekalna kanalizacija Zemono«, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Projektiranje in inženiring, Bevkova 9, 5270 Ajdovščina; julij 2010.  Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih št. 3501-66/2010-2, ki jo je dne 01.07.2010 izdala Občina Vipava, Glavni trg 15, 5271 Vipava.  Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih št. 3501-67/2010-2, ki jo je dne 29.07.2010 izdala Občina Vipava, Glavni trg 15, 5271 Vipava.  Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD: Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma, ki ga je izdelalo podjetje Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava; št. projekta: 10_19; avgust 2010.  Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti – Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma, ki ga je v okviru PGD izdelalo podjetje Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava; št. projekta: 10_19; št. načrta: 10_19 G; avgust 2010.  Projektantski predračun »Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma«, ki ga je izdelalo podjetje Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava; avgust 2010.  Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006).  Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi. Metodološki delovni dokument – delovni dokument 4; za novo programsko obdobje 2007-2013, ki ga je izdala Evropska komisija – generalni direktorat za regionalno politiko; 08/2006.  Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002, 50/2004).

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 29 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Prostorske sestavine planskih aktov občine in prostorski ureditveni pogoji (PUP):  Prostorske sestavine planskih aktov občine: Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina, ki se nanaša na območje Občine Vipava (Uradno glasilo, št. 9/1998, 5/1999, 7/1999, 5/2000);  Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Vipava (Uradno glasilo, št. 3/2000; Uradni list RS, št. 2/2008, 45/2010);  Prostorski ukrepi: Odlok o območju predkupne pravice Občine Vipava na nepremičninah (Uradni list RS, št. 113/2007);  Predpis oz. akt o zavarovanju - Varovana območja: Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 4/1987).  Strategija gospodarskega razvoja Občine Vipava;  Načrt razvojnih programov Občine Vipava za obdobje 2010-2012.

Novogradnja je skladna z navedeno plansko in urbanistično dokumentacijo ter potrjena z izjavo o skladnosti načrtov in izpolnjevanju bistvenih lastnosti s strani obeh odgovornih vodij projekta, in sicer Aljoše Arčona, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. IZS G-2798, zaposlenega pri podjetju Plan R d.o.o., Bevkova 9, 5270 Ajdovščina ter Mitje Lavrenčiča, dipl. inž. grad. IZS G-1642, zaposlenega pri podjetju Detajl d.o.o., Glavni trg 1, 5271 Vipava.

6.2 Opis lokacije

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 30 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Slika 1: Lokacija investicijskega projekta na območju naselja Zemono.

Iz lokacijske informacije za območje naselja ZEMONO, ki jo je za navedeni poseg izdala Občina Vipava pod št. 3501-66/2010-2 dne 01.07.2010, lahko razberemo namensko rabo, varovana območja in varovalne pasove, vrste varovanega območja ter vrste dopustnih gradenj na območju, na katerem se bo izvajal investicijski projekt, in sicer:  Vrsta gradnje in drugih del in vrsta objekta: gre za gradnjo gradbeno inženirskega objekta, in sicer fekalne kanalizacije  Osnovna namenska raba: o Območje stavbnih zemljišč: parc. št. 2144, 2520/3, 3103/, del 4252/3, 4272, 4273 vse k.o. Vipava o Območje kmetijskih zemljišč: parc. št. 4262, 4265, 4267, 4299, 4252/3, 4259, 2147, 4261, 4258, 4263/1, 4270, 4138, 4275, 4274, 4282, 4281 vse k.o. Vipava  Območje varovanj oziroma omejitev: vse parcele v območju kmetijskih zemljišč so najboljša kmetijska zemljišča – 1. območje  Vrste varovanega območja: vodovarstveno območje, območje ohranjanja narave, območje varstva kulturne dediščine  Vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen: o Vrste dopustnih dejavnosti: Parcele št. 2764 in 2701 k.o. Vipava so deloma v območju kmetijskih zemljišč, deloma pa v območju stavbnih zemljišč, dejansko pa so kategorizirane občinske ceste, kot tudi parc. št. 2737 k.o. Vipava, ki je v celoti v območju stavbnih zemljišč. Parcela št. 2797 k.o. Vipava je vodotok. Parcela št. 2739, 2740, 2795 in 2909 k.o. Vipava so v območju najboljših kmetijskih zemljišč. Parcela št. 2909 k.o. Vipava je po dejanski rabi makadamska pot.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 31 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Parcele se nahajajo v naselju Zemono, ki je tipološkega režima AA-območje izjemnih vedut in dominant in varovanja kulturne dediščine in so deloma v območju kulturnega spomenika, vse pa v njegovem vplivnem območju. o Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del: Na območju stavbnih zemljiščso dopustne novogradnje in rekonstrukcije, kar je dopustno tudi pri občinskih cestah. Na površinah, ki so z občinskim prostorskim planom namenjene kmetijstvu, se lahko dovoljuje gradnja in izvajajo drugi posegi v prostor v smislu določb Zakona o prostorskem načrtovanju, skladno s pogoji, ki jih v svojem soglasju za posamezen poseg podpiše župan s predhodnim soglasjem občinskega sveta. o Vrste dopustnih objektov glede na namen: S soglasjem župana in občinskega sveta je na kmetijskih zemljiščih pod pogoji iz 39. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih dopustna gradnja objektov s klasifikacijo 22231 – cevovodi za odpadno vodo.  Merila in pogoji za gradnjo drugih objektov in izvedbo drugih del: o Za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin: Parcela št. 2797 k.o. Vipava je vodotok. Za gradnjo v varovalnem pasu vode je potrebno pridobiti soglasje Agencije za varstvo okolja, OE Nova Gorica. Vse parcele so v območju in vplivnem območju kulturnega spomenika Zemono, EŠD 870. Za posege na objektih je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica. o Druga merila in pogoji: za morebitno gradnjo v varovalnih pasovih občinskih cest ter nad ali v telesih občinskih cest je potrebno pridobiti pogoje in soglasje Občine Vipava.  Podatki o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih: o Vrsta varovanega območja: območje in vplivno območje dvorca Zemono, EŠD 870; o Vrsta varovalnega pasu: varovalni pas kategorizirane občinske ceste – lokalne ceste

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 32 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Slika 2: Lokacija investicijskega projekta na območju naselja Sanabor.

Iz lokacijske informacije za območje naselja SANABOR, ki jo je za navedeni poseg izdala Občina Vipava pod št. 3501-67/2010-2 dne 29.07.2010, lahko razberemo namensko rabo, varovana območja in varovalne pasove, vrste varovanega območja ter vrste dopustnih gradenj na območju, na katerem se bo izvajal investicijski projekt, in sicer:  Vrsta gradnje in drugih del in vrsta objekta: gre za gradnjo gradbeno inženirskega objekta, in sicer kanalizacija, vodovod in čistilna naprava  Osnovna namenska raba: o Območje stavbnih zemljišč: del parc. št. 640, 639, 638, 642/1, 637/2, 635/2 vse k.o. Sanabor o Območje ostalih stavbnih zemljišč: parc. št. 567/2 k.o. Sanabor o Območje kmetijskih zemljišč: del parc. št. 640, 639, 638, 642/1, 637/2, 635/2, v celoti parc. št. 484, 191, 185, 184, 183, 635/1 vse k.o. Sanabor  Območje varovanj oziroma omejitev: del parc. št. 638, 642/1, 637/2, 635/2, v celoti parc. št. 484, 191, 185, 184, 183, 635/1 vse k.o. Sanabor so v območju najboljših kmetijskih zemljišč  Vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen: o Vrste dopustnih dejavnosti: Del parc. št. 640, 639, 638, 642/1, 637/2, 635/2 vse k.o. Sanabor so deloma v območju kmetijskih zemljišč, deloma pa v območju stavbnih zemljišč, dejansko pa so javne ceste, kot tudi parc. št. 635/1 k.o. Sanabor. Parcelne št. 640, 639, 637/2, 635/1 vse k.o. Sanabor po vrsti zgrajenih objektov na zemljišču so ceste. Parcela št. 643 k.o. Vipava je vodotok. Parcelne št. 484, 191, 185, 184, 183, 635/1 k.o. Sanabor so v območju najboljših kmetijskih zemljišč.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 33 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Parcele se nahajajo v naselju Sanabor, ki je tipološkega režima EE – necentralna naselja in zaselki necentralnih naselij. Naselje Sanabor je registrirano kot naselbinska kulturna dediščina, EŠD 12839 Sanabor – vas, ima pa tudi registrirana arheološka najdišča. Vse parcele so ali v območju registrirane dediščine ali v njenem vplivnem območju, zato je za gradnjo potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica. o Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del: Na območju stavbnih zemljiščso dopustne novogradnje in rekonstrukcije, kar je dopustno tudi pri občinskih cestah. Na površinah, ki so z občinskim prostorskim planom namenjene kmetijstvu, se lahko dovoljuje gradnja in izvajajo drugi posegi v prostor v smislu določb Zakona o prostorskem načrtovanju, skladno s pogoji, ki jih v svojem soglasju za posamezen poseg podpiše župan s predhodnim soglasjem občinskega sveta. o Vrste dopustnih objektov glede na namen: S soglasjem župana in občinskega sveta je na kmetijskih zemljiščih pod pogoji iz 39. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih dopustna gradnja objektov s klasifikacijo 2222 – distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, 2223 – cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave.  Merila in pogoji za gradnjo drugih objektov in izvedbo drugih del: o Za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin: Parcela št. 643 k.o. Sanabor je vodotok. Za gradnjo v varovalnem pasu vode je potrebno pridobiti soglasje Agencije za varstvo okolja, OE Nova Gorica. Naselje Sanabor je registrirano kot naselbinska kulturna dediščina, EŠD 12839 Sanabor – vas, ima pa tudi registrirana arheološka najdišča. Vse parcele so ali v območju registrirane dediščina ali v njenem vplivnem območju, zato je za gradnjo potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica. o Druga merila in pogoji: za morebitno gradnjo v varovalnih pasovih občinskih cest ter nad ali v telesih občinskih cest je potrebno pridobiti pogoje in soglasje Občine Vipava.  Podatki o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih: o Vrsta varovanega območja: območje in vplivno območje naselbinske kulturne dediščine, EŠD 12839 Sanabor – vas in arheoloških najdišč; o Vrsta varovalnega pasu: varovalni pas kategorizirane občinske ceste – lokalne ceste

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 34 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

1564/2 del, 1598, 1597 vse k.o. Slap. Predviden povezovalni fekalni kanal se bo navezal na obstoječi fekalni kanal, ki odvaja fekalne odpadne vode iz obrtne cone Farma v Vipavi na centralno čistilno napravo Vipava. Nova obrtna cona se nahaja južno od Vipave ob avtocesti ter ob dostopni cesti, ki vodi v naselji Slap ter Lože. Kanal se bo navezal na obstoječi kanal na dostopu v obrtno cono iz občinske ceste (na parc. št. 1425/7 k.o. Vipava). Kanal bo nadalje potekal po občinski cesti v smeri proti Slapu do potoka Močilnik in se bo zaključil z jaškom (parc. št. 1609 k.o. Lože). Kanal bo potok Močilnik prečkal pod strugo. Nadalje bo trasa povezovalnega kanala potekala na cestni parceli (1598 k.o. Slap) po občinski cesti ob voziščni konstrukciji. Konec povezovalnega kanala je predviden s črpališčem (parc. št. 1448 k.o. Slap) na koncu naselja Slap, pri mostu preko Slapenskega potoka (1448, 1564/2 del k.o. Slap). To je najnižja točka naselja, zato bo omogočena predvidena navezave kanalizacije naselja Slap (kar ni predmet obravnave tega dokumenta) na s tem investicijskim projektom predvideni povezovalni fekalni kanal. Iz projektne (tehnične) dokumentacije lahko razberemo namensko rabo območja ter varovana območja in varovalne pasove. Osnovna namenska raba območja je predvsem poselitveno območje (območje stanovanj, stavbnih zemljišč), območje krajine (območje kmetijskih zemljišč) ter območje prometne infrastrukture in drugih javnih površin (lokalna cesta, javna površina, regionalna cesta, avtocesta). Pri izvedbi investicijskega projekta pa bo zaradi lokacije le-tega potrebno upoštevati tudi območja varovanj, varovalnih pasov in omejitev, ki so naslednja: območje vodotokov, območje vodovodnega omrežja, varovalni pas NN kablovoda (elektrodaljnovoda), varovalni pas telekomunikacijskega voda, varovalni pas občinskih cest, varovalni pas regionalne ceste in varovalni pas hitre ceste.

6.3 Opis posegov

Investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap- Vipava«, katerega investitor je Občina Vipava, obravnava izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono, izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih in meteornih vod, obnovo vodovoda in izgradnjo čistilne naprave na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do čistilne naprave Vipava.

Predvidena izgradnja javne komunalne infrastrukture:  območje naselja Zemono: o izgradnja kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) v skupni dolžini 1.161 m  območje naselja Sanabor: o izgradnja kanalizacija komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) v skupni dolžini 528 m o izgradnja kanalizacija meteornih vod v skupni dolžini 308 m o obnova vodovoda v skupni dolžini 311 m o izgradnja čistilne naprave Sanabor 100PE  območje naselja Slap: o izgradnja povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava v skupni dolžini 1.137,72 m

Projektne rešitve so skladne z lokacijskimi informacijami in projektnimi pogoji. Osnovna namenska raba prostora se po izvedbi investicijskega projekta ne spremeni, saj se z ustrezno ureditvijo rešuje le komunalna opremljenost naselja Zemono in Sanabor ter pripravi podlago (povezovalni fekalni kanal Slap-

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 35 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

ČN Vipava) za pričetek del za ureditev komunalne opremljenosti naselja Slap, ki se bo izvajala v kasnejšem obdobju, in kasneje omogočiti prebivalcem naselja Slap priključitev na ČN Vipava. Upoštevana so vsa varovanja in omejitve, ki so bila pridobljena s projektnimi pogoji.

6.3.1 Fekalna kanalizacija Zemono

Investitor Občina Vipava želi urediti sistem odvajanja komunalnih odpadnih vod (izgraditi kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih voda) na območju naselja Zemono.

A. OBSTOJEČE STANJE, OBMOČJE IN PREDVIDEN SISTEM KANALIZACIJE Naselje se nahaja SZ od mesta Vipava. Stavbe so posejane na manjši vzpetini na vrhu katere se nahaja znani dvorec Zemono. Naselje ima razpršeno gradnjo. Značilnost naselja so enodružinske stanovanjske hiše, v manjši meri pa je še prisotno kmetijstvo. Na dvorcu se odvija turistična dejavnost (restavracija, prireditve), ki pa ni množične narave. V naselju se nahaja tudi nekaj manjših obrtnikov. Na območju naselja Zemono so obstoječe komunalne odpadne vode speljane v individualne greznice oziroma v manjšem delu pri starejših kmečkih objetih v gnojnične jame. Za celotno območje je predviden ločen sistem kanalizacije. Predmet investicijskega projekta je le ureditev odvodnjavanja komunalnih odpadnih voda – sušnega odtoka. Odvajanje padavinskih voda ni predmet tega dokumenta. Predviden je gravitacijski kanalizacijski sistem, saj ga ugoden relief terena omogoča na celem območju. Celotna kanalizacija se bo priključevala na obstoječo kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih voda. Že zgrajena kanalizacija, na katero se bo območje priključilo, povezuje naselje Zemono s komunalno čistilno napravo Vipava. Novozgrajena kanalizacija bo omogočala priključitev vseh tangiranih objektov na obravnavanem območju na javni kanalizacijski sistem. Neposredno se bodo lahko po izvedbi investicijskega projekta priključevali le stanovanjski in drugi objekti, ki se lahko skladno z zakonskimi določili priključujejo na javno kanalizacijo. Odplake, predvsem industrijskih in obrtnih obratov, katerih značilnosti ne ustrezajo zakonsko določenim vrednostim oziroma vrednostim, ki jih določi upravljavec kanalizacije in čistilne naprave, se morajo pred priključitvijo predhodno očistiti do ustreznih vrednosti. Objekti, ki so sedaj priključeni na greznice, se bodo po izgradnji javne kanalizacije povezali na le-to. Pri tem pa bo potrebno vse padavinske vode izločiti iz priključka na javno kanal za odvod komunalnih odpadnih vod. Ob povezavi komunalne odpadne vode iz teh objektov na novo kanalizacijo, se bo greznice opustilo. Po izpraznitvi in dezinfekciji se bodo lahko greznice uporabljale le za zadrževanje padavinskih vod. Predmet obravnave dotičnega investicijskega projekta je le izgradnja javne kanalizacije za komunalne odpadne vode ter priključnih mest za hišne priključke. Izvedba hišnih priključkov ni predmet investicijskega projekta.

B. KANALIZACIJA KOMUNALNIH ODPADNIH VOD (FEKALNA KANALIZACIJA) in ZASNOVA OMREŽJA Pri trasiranju komunalnih vodov je bila upoštevana zaščita človekovega okolja, upoštevane so bile geološke razmere, veljavna planska dokumentacija, značilnosti obstoječe pozidave, bodočih odjemalcev, racionalna izraba podzemnega prostora in načrtovana izgradnja. Kanalizacijski sistem je projektiran tako, da ne omejuje gradnje v nezazidanih vrzelih naselja Zemono. Vse onesnažene komunalne odpadne vode iz območja naselja Zemono se bodo preko novega kanalizacijskega omrežja vodile do obstoječega kanala, ki vodi komunalne odpadne vode na ČN Vipava. Predvideni so trije (3) gravitacijski kanali (S1, S2 in S2a) za odvod komunalnih odpadnih vod, in sicer:  KANAL S1 – dolžina: 636 m

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 36 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Kanal S1 se bo začel pri odcepu za hišno številko Zemono 10. Kanal bo nato potekal v premi cca 50 m, ko bo ostro zavil v desno. Po 20-ih metrih bo kanal zavil levo ter nato bo v premi potekal do zadnjih hišzaselka. Tu bo kanal zapustil utrjene asfaltirane površine. Kanal bo pred strugo vodotoka zavil v desno in nato bo do konca potekal vzdolžno s strugo vodotoka v makadamski cesti. Pred zadnjim jaškom bo kanal prečkal lokalno cesto Vipava-Zemono in se bo priključil na že zgrajeni fekalni kanal, na način, da se bo formiralo novi jašek. Kanal S1 bo dolžine 636 m, nazivnega premera DN250, min padec bo znašal 2%. Material cevi in jaškov bo armirani poliester.  KANAL S2 – dolžina: 373 m Kanal S2 se bo začel pri odcepu za dvorec Zemono. V začetku bo kanal potekal nasprotno padcu terena, ki na tem območju gravitira proti glavni cesti Vipava-Ajdovščina. Od jaška RJS2.14 pa bo padec kanala sledil morfologiji terena. Kanal bo nato vseskozi potekal po asfaltirani cesti skozi glavni zaselek naselja Zemono. V jašku RJS2.5 se bo na kanal S2 priključil kanal S2a. Kanal se bo na koncu priključil v obstoječi jašek novozgrajene fekalne kanalizacije, ki povezuje naselje Zemono s ČN Vipava. Kanal S2 bo dolžine 373 m, nazivnega premera DN250, min padec bo znašal 2%. Material cevi in jaškov bo armirani poliester.  KANAL S2a – dolžina: 152 m Kanal S2a bo veja kanala S2, ki bo omogočala priključitev objektov Zemono 9 in 9a. Kanal bo v celoti potekal po asfaltni cesti. Kanal S2a se bo priključil na kanal S2 v jašku RJS2.5. Kanal S2a bo dolžine 152 m, nazivnega premera DN250, min padec bo znašal 2%. Material cevi in jaškov bo armirani poliester.

C. HIDRAVLIČNA PRESOJA Hidravlična presoja kanalizacije in dimenzioniranje cevi je bilo izvedeno s pomočjo računalniškega programa SEWER+2009. Sušni odtok obravnavanega območja naselja je bil izračunan na podlagi planiranega števila prebivalcev v prihodnje, dokončnih mej zazidanih površin, predvidene porabe vode na prebivalca in projektiranega obdobja. Pri izračunu je bilo upoštevano celotno območje odvajanja komunalnih odpadnih voda. Tuje vode v izračunu sušnega odtoka so izračunane na podlagi infiltracije na prispevnih površinah, in sicer znaša infiltracija 0,15 l/s/ha. Naklon cevi po posameznih odsekih je bil določen na minimalno hitrost, ki naj ne bi bila manjša od 0,4 m/s, kar pa zaradi majhnih količin običajno ni možno doseči v začetnih (najvišje ležečih) ceveh kanalov (posebno kanal S2 od RJS2.16 do RJS2.13 in kanal S2a od RJS2a.7 do RJS2a.4). Na teh odsekih bo potrebno ob normalnem sušnem odtoku zagotoviti občasno izpiranje cevi, da bi se preprečilo nabiranje umazanije.

D. TEHNIČNA IZVEDBA Vsa uporabljena oprema bo morala biti nova in ustrezne kakovosti pri zahtevani izbiri. Oprema bo morala biti v skladu s slovenskimi standardi v vseh primerih, ko je taka oprema podvržena standardizaciji. Delo bo moralo biti opravljeno ob upoštevanju dobre poslovne prakse. Izvajalec bo odgovoren za vsakršno škodo, ki bi jo povzročil na obstoječih zgradbah med prevzemanjem zemljišč, kot tudi za škodo, do katere bi lahko prišlo med njegovimi posegi. Pred pričetkom gradnje se bo zavarovalo gradbišče z ustreznimi zaščitnimi ograjami, signalizacijo in ostalim, kot je navedeno v predpisih o varstvu pri gradbenih delih. Zavarovanje se bo postavilo na mesta, kjer se pričakuje promet pešcev, kolesarjev, motornih vozil in drugih udeležencev v prometu. a. Osnovni kanal: Za izvedbo kanalizacije za odvod komunalnih odpadnih vod so predvidene cevi iz armiranega poliestra. Nazivni profil vseh cevi bo 250 mm, določen na podlagi hidravličnega izračuna in tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji. Minimalna temenska togost cevi bo 8 kN/m2. Vsi materiali, ki se bodo uporabili za proizvodnjo cevi in drugih gotovih izdelkov, bodo morali imeti certifikat o skladnosti in odobritev nadzorne

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 37 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« službe. Kanal bo potrebno izvesti v predvidenih dimenzijah in padcih nakazanih v podložnih prerezih. Pri izvedbi kanala bo potrebno zagotoviti kontinuirano kontrolo nivelete dna kanala, ker bo padec trase kanala na nekaterih odsekih minimalen. Dela pri gradnji cevovodov se bodo morala izvajati skladno z ustreznimi določili SIST EN 1610 »Polaganje in preizkušanje vodov in kanalov za odpad vode« in »Tehničnim predpisom za gradnjo kanalizacijskih vodov«. Izvajalec bo zato moral postaviti gradbene profile, ki bodo morali biti izvedeni solidno zaradi funkcionalnosti zgrajenih objektov. Smer polaganja cevi bo potrebno fiksirati z žico v osi kanalizacije od profila do profila in svinčnico, ali pa s posebnim instrumentom pritrjenim na profil. Izvajalec del bo moral izvesti zakoličenje trase v prisotnosti upravljavcev posameznih komunalnih vodov; istočasno pa bo izvedena tudi identifikacija na terenu. Na mestih izkopa, kjer bo humus, bo potrebno le-tega odstraniti z odrivom do 10 cm od roba izkopa. Humus se ne bo smel mešati z ostalim zemeljskim materialom. Izkop se bo izvedlo skladno z določili SIST EN 1610, tč.6. Bočne stene jarkov bodo morale biti čim bolj navpične, ustrezno utrjene in ojačane, kjer bo to potrebno. Naklon bočnih sten bo moral biti enak kotu notranjega trenja zemljine. V primeru, da bodo stene bolj navpične se bo izvedlo ojačitve – razpiranje, priporočeno z jeklenimi opaži in razporami. Opažen izkop bo potrebno izvajati tam, kjer zaradi globine kanala in bližine objektov izkop s stranicami v naklonu ne bo možen. Na mestih križanj bo potreben ročni izkop. Širina dna jarkov bo morala za 50 cm presegati premer cevovoda, ki naj bi ga vanje namestili. Dno izkopa bo moralo biti suho, razširjeno in stabilno. Izkop za nadzorne jaške ali podobne strukture bo moral biti takih dimenzij, da bo zagotavljal 30 cm praznega prostora med njihovo zunanjo površino in stenami izkopa. Tla okoli izkopov bodo morala biti nagnjena, da bo tako preprečen vsakršen vstop vode s površine tal v izkope. V primeru slabe nosilnosti tal, bo potrebno pred vgradnjo posteljice, pregledati in prevzeti temeljna tla na dnu izkopanega jarka. Dno jarka bo moralo biti ravno. Cevi bo potrebno polagati v nabito dno jarka oz. na peščeno (ali gramozno) posteljico. Material bo moral omogočati trajno stabilnost in prevzem obremenitev ter ne bo smel vplivati na kakovost materiala cevi. Debelina posteljice bo 10-15 cm, iz sejanega peska frakcije 0-16 mm. Na dno jarka se bo nasulo temeljno plast finejših frakcij. Zbitost temeljne plasti bo enakomerna po celi dolžini jarka in bo znašala 95% po standardnem Proctorjevem postopku. Na temeljno plast se bo nasulo 3-5 cm debelo izravnalno plast, v kateri si bo cev pri polaganju sama izoblikovala ležišče. Temeljna in izravnalna plast bosta tvorili posteljico cevi. Dimenzije posteljice bodo morale biti zadostne, da bo kot nalaganja cevi 90-120°. Če se bo pri izkopu jarka naletelo na slabo nosilnost tal, bo potrebno le-to poglobiti in debelino temeljne plasti povečati na 15-20 cm. Podobno se bo postopalo tudi, ko se bo na dnu jarka naletelo na skale ali večje kamne. Material za posteljico ne bo smel vsebovati organskih in drugih primesi, ki bi zaradi kemičnih ali fizikalnih sprememb lahko ogrozile življenjsko dobo cevi, stabilnost zasipa ali škodljivo vplivale na podtalnico. Ravno tako material ne bo smel biti razmočen ali zmrznjen in bo moral biti v takem stanju vlažnosti, da bo možna kontrolirana izvedba zasipa in njegovo utrjevanje. Za zasipavanje v območju cevi, to je do 30 cm nad temenom cevi, bo potrebno uporabiti granuliran material, ki bo vseboval zrna velikosti 8-16 mm, nikoli pa ne zrn večjih od 32 mm. Material za zasip bo moral biti dolgoročno stabilen in ne bo smel vsebovati organskih in drugih primesi, ki bi zaradi kemičnih ali fizikalnih sprememb lahko ogrozile življenjsko dobo cevi, stabilnost zasipa ali škodljivo vplivale na podtalnico. Ravno tako material ne bo smel biti razmočen ali zmrznjen in bo moral biti v takem stanju vlažnosti, da bo možna kontrolirana izvedba zasipa in njegovo utrjevanje. Ne bo smel vsebovati ostro- robnih kamnov ali gradbenih odpadkov takih oblik, ki bi lahko poškodovali cev. Cevi bo potrebno zasipati v plasteh max debeline 30 cm in material nabijati istočasno na obeh straneh cevovoda. Premalo utrjeni boki bi lahko povzročili prevelike deformacije cevi. Če ne bo drugače predpisano, bo potrebno nasutje v območju cevi zbiti na najmanj 92% po standardnem Proctorjevem postopku. Cev se pri tem ne bo smela izmakniti iz svoje lege. V primeru prometne obtežbe so vrednosti zahtevane zbitosti večje, in sicer 95 % po standardnem Proctorjevem postopku. Posebno bo potrebno paziti, da bo material dobro podprt ob

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 38 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« bokih cevi. Nad območje cevi se bo lahko zasipavalo z izkopanim materialom. Priporočljivo je, da bo zrnjavost dobro stopnjevana, če bo zasipni material zrnat, ker ga bo tako možno bolj utrditi. Koeficient neenakomernosti U naj bo večji od 9. Velikost zrna bo morala biti v skladu s SIST EN 1610, tc 5.4. Vlažnost materiala na začasni deponiji bo morala omogočati doseganje predpisane stopnje utrditve. Pokrivna plast nad cevjo se bo lahko utrjevala le ročno, glavni zasip in zasip ob cevi pa se bo utrjevalo s sredstvi za mehansko utrjevanje, izjemoma tudi ročno. Ne bo pa dovoljeno utrjevanje s saturacijo. Utrditev se bo dokazovalo z meritvami nosilnosti in gostote na planumu utrjene plasti. Ustreznost zasipov se bo ugotavljalo na podlagi preizkusov materiala za zasip in z meritvami zgoščenosti in nosilnosti plasti. Pri tem bo potrebno upoštevati vse rezultate lastne kontrole izvajalca in vse rezultate zunanje kontrole. Preglede se bo izvajalo sproti za grajeni sloj zasipa. Nadgrajevanje nove plasti se bo lahko pričelo, ko bodo opravljeni vsi zahtevani preizkusi v predpisani pogostosti in ko bodo vsi rezultati izpolnjevali predpisana merila glede kakovosti materialov in predpisane utrditve (pogoje izvajalca ceste). Cevi se bodo montirale in zasipavale sproti. S tem se bomo izognili neprijetnostim pri močnejših nenadnih padavinah in morebitnim mehanskim poškodbam cevovoda ter se bodo tako tudi zmanjševale nevarnosti pri delu oz. stroški zavarovanja gradbišča. Če se bo v jarku pojavila talna voda, jo bo potrebno črpati, dokler cevi ne bodo montirane in zasute do take višine, da se bo preprečilo dvig zaradi vzgona oziroma se bo na teh odsekih zaradi dejstva, da talna voda lahko dvigne cevi, le-te polagalo na betonsko posteljico in se jih bo obbetoniralo ob straneh in nad temenom v debelini 10 cm. Za izdelavo spojev bodo ravno tako veljala določila SIST EN 1610. Poškodovanih cevi in tesnil se ne bo smelo uporabiti. Pri izdelavi spojev bo potrebno upoštevati navodila proizvajalcev cevi. Potiskanje cevi s stroji kot so bagri in nakladači in odbijanje cevi ne bo dovoljeno. Preizkus tesnosti kanala bo izveden po evropskih normah EN 1610. Pred dokončnim preizkusom bo izvajalec del izvedel interni preizkus tesnosti cevovoda, ki bo potekal na enak način ko dokončni preizkus, le da se bo izvedel na delno zasutem cevovodu oz. pred zasutjem, da bodo stiki ostali vidni. S tem se bo izvajalec del izognil tveganju, da bo zasul netesno položen cevovod. Preizkus tesnosti pred prevzemom pa se bo izvedel po celotnem zasipu cevovoda, in sicer izvedel se bo z vodo. Preizkus bo izvedlo podjetje, ki ima koncesijo za tovrstno dejavnost. Po končanju del bo izvajalec izvedel katastrski posnetek izvedenih del. Pri izkopih in izvedbi bo potrebno v celoti upoštevati predpise iz varstva pri delu. b. Hišni priključki (niso predmet investicijskega projekta) Predmet investicijskega projekta je le izvedba priključnih mest. V tem poglavju jih navajamo zato, ker se bo le-te izvedlo sproti z izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod in priključnih mest zaradi tehničnih in ekonomskih prednosti (smiselnosti). Pri tem bo potrebno zagotoviti nadzor, da se bodo v kanal za odvod komunalnih odpadnih vod zares priključevali le priključki za odvod komunalnih odpadnih vod. Kot smo že omenili izvedba hišnih priključkov (priključitev posameznih objektov oziroma parcel na javno kanalizacijo) ni predmet investicijskega projekta. Priključek objekta se bo vodilo od objekta do ceste, kjer se bo na parceli ceste izvedlo priključitveni jašek DN 500 iz kvalitetnih umetnih mas. Nato se bo cev vodilo do prvega revizijskega jaška, ki bo v smeri glavnega kanala pod kotom, ki bo manjši od 90°. Kjer se bo revizijski jašek nahajal predaleč od mesta priključitve, bo dovoljeno izvesti priklop direktno na kanalizacijsko cev, preko fazonskega odcepnega kosa. Kanalizacijski sistem je zasnovan tako, da je predvidena možnost izvedbe priključkov samo za odvod komunalnih odpadnih vod. Padavinske vode se ne bodo smela priključiti na predvideno javno kanalizacijo. Priključitveni jaški, na katere se bo uporabnik lahko navezal, bodo locirani na robu cestnega telesa, na parceli ceste. Jaški bodo iz kvalitetnih umetnih mas (PVC, PP) DN 500, vodotesni s prehodnim cevnim tesnilom. Pokrov jaška bo okrogle ali kvadratne oblike, litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti (5, 15, 45 ton).

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 39 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

c. Revizijski jaški Revizijski jaški na kanalizacijo komunalnih odpadnih vod se bodo izvedli iz poliestrskih cevi v samonosni izvedbi z vgrajeno koritnico in odcepa iz jaška za spoj s cevjo. Dimenzije jaškov bodo ф 800 mm. Spodnji del jaška bo podaljšan za 10 cm in postavljen na AB ploščo. Poliestrske cevi, iz katerih se bodo izvedli revizijski jaški, bodo ustrezale vertikalni obtežni sili 400 kN. Cevi bodo vgrajene vertikalno; minimalna debelina stene revizijskega jaška bo 8 mm. Pred pričetkom izvajanja gradbenih del bo dobavitelj kanalizacijskih cevi in revizijskih jaškov dostavil investitorju dokazila o ustreznosti in kakovosti materialov za vgradnjo. Pokrovi revizijskih jaškov bodo LTŽ ф 600 mm; 400 kN, z zaklepom, vgrajenim protihrupnim vložkom in odprtinami za zračenje po EN 124, vgrajeni v armiranobetonski venec. Pokrovi bodo vgrajeni tako, da se bodo odpirali proti smeri vožnje.

E. KRIŽANJE IN TANGENCE Z OSTALO KOMUNALNO INFRASTRUKTURO a. Križanje in tangence cevovoda s cestnimi in asfaltiranimi površinami Trasa kanalov bo večinoma potekala po cestišču asfaltnih in makadamskih cest, pa tudi preko privatnih parcel. Kanalizacijski sistem bo tako tangiral lokalno cesto skozi naselje ter tudi makadamsko pot ob vodotoku. Z izgradnjo glavnih vodov kanalizacije se bo vozišče uničilo v širini večji od 1/3, zato bo potrebno zamenjati celotni zgornji ustroj cest na vseh odsekih trase kanalizacije. Nov zgornji ustroj se bo izvedlo v naslednji sestavi: bitumenski beton BB 08s deb. 3 cm, bitumenski drobljenec BD 22s deb. 5 cm, tamponski prodec TP 32 deb. 20-25 cm, posteljica – tampon 0/60 mm deb. 30-35 mm. Nosilnost na tamponu bo znašala min 80 Mpa. Prometna oprema na predmetnih cestah in ulicah se bo ohranila obstoječa. Ves izkopan material iz cest se bo sproti odvažalo na stalno deponijo. V vozišča se bo vgradilo ustrezni tamponski material z utrjevanjem v plasteh. Pri prekopu cest bo potrebno zamenjati zgornji ustroj (tampon in asfalt) po celotni širini ceste oziroma vozišča. Sanacija vozišča se bo izvedla v skladu z vsemi veljavnimi tehničnimi pogoji za cestogradnjo. Vgradnja tampona se bo izvršila v plasteh po 20 cm. Zaključna plast zasipa se bo izvedla iz tamponskega materiala v minimalni debelini 20 cm ter fini planum iz protizmrzljivega materiala (brezvlažen). Nato se bo vgradilo nosilni sloj asfalta iz bitumenskega drobljenca v deb. 5 cm ter zaključni (obrabni) sloj iz bitumenskega betona deb. 3 cm. Utrjevanje se bo izvedlo z ustrezno opremo, tako da se bo utrjevalo zemljino toliko časa, da bo suha gostota vsaj 95% max laboratorijske suhe gostote. CBR vrednost bo morala biti vsaj 25% po 4 dneh potapljanja v vodi. b. Križanje kanala s komunalnimi instalacijami – vodovodno omrežje Na obravnavanem območju je obstoječe vodovodno omrežje, ki ga bomo s kanalizacijskim sistemom križali. Križanje se bo izvedlo skladno s projektno dokumentacijo ter skladno z navodili upravljavca. Prečkanje vodovoda s kanalizacijo bo izvedeno tako, da bo teme kanalizacijske cevi najmanj 0,30 m pod vodovodom. V nasprotnem primeru bo potrebno vodovod oz. kanalizacijo zaščititi. Pred pričetkom del bo potrebno opraviti obeležbo javnega vodovoda na mestih predvidenega križanja s kanalizacijo, s strani upravljavca vodovoda KSD d.o.o. Ajdovščina. Ostalih komunalnih instalacij se s kanalizacijo ne bo tangiralo. c. Tangenca cevovoda z vodotoki Kanal S1 bo v zadnjem delu potekal vzporedno ob potoku brez imena. Trasa kanala bo potekala po sredini makadamske poti, ki je vzporedna toku potoka. Izkop kanala se bo vršil v oddaljenosti manjši od 5 m od zgornjega roba brežine potoka. Odmiki trase se bodo vzdolžno spreminjali. Minimalni odmik bo znašal 1,6 m. Izvedbo kanalizacije na območju poteka bo potrebno izvajati tako, da se bo ves izkopani material odlagalo na desno (gledano v smeri toka kanalizacije). Vsa gradbena mehanizacija in predvideni material za vgradnjo se bo nahajal na desni strani. Pri gradnji kanalizacije izvajalec v nobenem primeru ne bo smel posegati v območje struge potoka. Posebno pazljivost bo potrebno nameniti izkopanemu materialu, ki se ga pod nobenimi pogoji ne bo smelo odlagati v strugo potoka. Izvedba kanalizacije bo kakovostna, tako

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 40 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« da bo kanalizacija vodotesna, da v obratovanju ne bo nobenih posegov in vzdrževalnih del, kar pomeni, da kanalizacija ne bo imela negativnih vplivov na vodotok.

F. UKREPI IN UREDITVE V ČASU GRADNJE (Ureditev gradbišča) Vsa zemeljska dela se bodo izvajala po načrtih in detajlih v skladu z določili tehničnih predpisov in v soglasju z obveznimi standardi. Gradbiščni pas bo predstavljal zemljišče 3 m na vsako stran osi po celotni trasi in bo moral biti urejen. Ta pas se bo zožil na območju zgradb, cest, dvorišč, vrtov itd. Delovna sredstva se bo shranjevalo v okviru ožjega območja gradbišča, v izogib krajam in poškodbam. Delovni prostori bodo obsegali celotno območje gradnje. Zagotoviti bo potrebno prostor za manipulacijo delovnih strojev in kamionov. Za koordinacijo izvedbe bosta odgovorna odgovorni vodja del ter delovodja. Parkiranje strojev in vozil se bo izvajalo na za to določenem mestu na gradbišču, da se bo promet lahko odvijal neovirano. Pod vsak stroj se bo po končanem delu postavilo lovilno posodo, s katero se bo prestreglo eventualno izcejanje olj in maščob. Začasne deponije izkopanega materiala bodo na premiernih mestih ob sami trasi, kjer ne bodo smele predstavljati ovire za promet po cesti, in bodo morale omogočiti neovirano izvedbo del na sami trasi (manipulativni prostor). Izkopani jarek bo moral biti zavarovan pravilno in označen, posebno še za nočne razmere. Na odsekih, kjer bi izkopana zemlja predstavljala oviro za promet, jo bo potrebno sproti odvažati in začasno deponirati na primerno mesto. Deponije za cevi, jaške, pokrove, robnike ipd. bodo ravno tako ob sami trasi, vendar ne bodo smele predstavljati oviro za promet. Načeloma pa bo organizacija taka, da se bo materiale vodilo na gradbišče tako, da se jih bo sproti vgrajevalo in čim manj skladiščilo. Na prometnem pasu, kjer se bo vgrajevalo plasti, se promet ne bo odvijal, razen prevoznih sredstev in strojev, ki bodo udeleženi v procesu vgrajevanja plasti. Oznako »Delo na cesti« bo moral urediti izvajalec sam na svoje stroške, in sicer v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Izvajalec si bo moral za gradnjo pridobiti dovoljenje za zaporo lokalne ceste pri upravljavcu ceste ter izdelati elaborat zapore. V neposredni bližini vodovoda ne bo dopustna uporaba gradbenih strojev. Dela se bodo izvajal izključno ročno pod nadzorom ustreznega upravljavca komunalnega voda. Postavitev gradbenih profilov bo dolžnost izvajalca. Profili bodo morali biti izvedeni kvalitetno, ker bo od njih odvisno polaganje cevi. Smer polaganja cevi bo potrebno fiksirati z žico v osi kanalizacije. Izvajalec del bo moral v sodelovanju z nadzornim organom vodeno uporabljati način izkopa, ki bo v danem primeru najbolj ekonomičen in način razpiranja določiti v soglasju z nadzornim organom. Pri jarkih s širokim odkopom se bo poševnina sten ravno tako določila sporazumno z nadzornikom. Podložni beton ali pesek bo potrebno položiti po načrtu in pred polaganjem cevi. Pesek se bo vgradilo po položitvi cevi in se bo moral prilegati na raščena tla ob straneh. Kvaliteta cevi in spojk je predpisana po DIN normah. Kanalizacija je predvidena iz cevi iz umetnih mas; stiki bodo izvedeni vodotesno. Po končani gradnji kanalizacije se bo izvedlo preizkus vodotesnosti zgrajene kanalizacije.

6.3.2 Komunalna ureditev naselja Sanabor

Investitor Občina Vipava namerava komunalno urediti naselje Sanabor. Predvidena je izvedba nove kanalizacije v ločenem sistemu, obnova vodovoda in izvedba čistilne naprave za komunalno odpadno vodo.

A. KANALIZACIJA a. Obstoječe stanje: Odvajanje in čiščenje odpadne vode trenutno ni ustrezno urejeno. Del stanovanjskih objektov je opremljeno z nepropustnimi greznicami, nekateri pa imajo iztok kanalizacije komunalnih odpadnih vod direktno v potok Bela. Meteorne kanalizacije na območju urejanja ni. Obstoječe stanje ne ustreza veljavni

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 41 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« zakonodaji, zato je predvidena izvedba nove kanalizacije komunalnih odpadnih vod ter čiščenje odpadne vode na biološki čistilni napravi pred izpustom v potok Bela. b. Predvidena ureditev: Predvidena je izgradnja kanalizacije komunalnih odpadnih vod, ki bo služila za odvajanje iz vseh objektov na območju urejanja. Trase kanalov so bile določene tako, da bo omogočen priklop vseh objektov in čim- krajši priklop do predvidene lokacije čistilne naprave Sanabor. Kanalizacija komunalnih odpadnih vod bo izvedena iz poliesterskih cevi, ki bodo zagotavljale ustrezno vodotesnost ter korozijsko odpornost. Na kanalizaciji se bodo izvedli prefabricirani poliestrski revizijski jaški ф 800 mm, ki bodo zagotavljali vodotesno izvedbo. Predvidena meteorna kanalizacija bo služila za odvajanje meteornih vod iz strešnih površin in utrjenih površin. Trase meteornih kanalov so bile določene tako, da bo omogočen čim hitrejši iztok v naravne odvodnike (potok Bela). Strešne meteorne vode se bodo v kanale stekale preko peskolovov, meteorne vode iz utrjenih površin pa se bodo zbirale preko cestnih požiralnikov in linijskih rešetk. Meteorna kanalizacija bo izvedena iz PVC cevi oz. iz cevi iz drugih plastičnih materialov z vsaj enakimi hidravličnimi lastnostmi in obstojnostjo. Na meteorni kanalizaciji se bodo izvedli revizijski jaški ф 800 mm iz betonskih cevi, ki bodo zagotavljali zadovoljivo vodotesnost. c. Tehnične značilnosti Kanalizacija komunalnih odpadnih vod:  Dolžina kanalizacije: L=528 m  Globina izkopa: cca 1,7 m  Tip in profil cevi: GRP DN200 Meteorna kanalizacija:  Dolžina kanalizacije: L=308 m  Globina izkopa: cca 1,5 m  Tip in profil cevi: PVC DN250

B. ČISTILNA NAPRAVA SANABOR Projektirana biološka čistilna naprava je predvidena za čiščenje komunalnih odpadnih vod in je dimenzionirana na 100 PE. Na območju čistilne naprave na kanalizacijo ne bo priključene tehnološke vode iz industrijskih objektov. Na čistilno napravo se bo priključila novozgrajena kanalizacija komunalnih odpadnih vod. Izpust očiščene vode bo preko novozgrajene kanalizacije predviden na parceli št. 2010 k.o. Sanabor. Lokacija čistilne naprave:  Lokacija čistilne naprave bo na parcelni št. 185 k.o. Sanabor  Dostopna pot bo na parcelni št. 183, 184, 191 k.o. Sanabor  Koordinate iztoka v potok Bela: Y=421708,96, X=81680,52  Izpust očiščene vode je predviden na parcelni št. 2010 k.o. Sanabor Zasnova procesa čiščenja: Predvidena je izgradnja biološke čistilne naprave, ki bo delovala s tehnologijo pritrjene biomase na gibljivih nosilcih MBBR. Proces čiščenja bodo sestavljali:  črpališče odpadne vode / akumulacija,  odstranjevanje grobih in finih delcev z rotacijskimi finimi grabljami,  denitrifikacija MBBR,  oksidacija MBBR,  nitrifikacija MBBR,  končno bistrenje v naknadnem usedalniku ter  zgoščanje odvečnega blata v zalogovniku blata.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 42 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Priključna moččistilne naprave bo P=4kW.

C. VODOVOD Vodovodna oskrba naselja Sanabor je zagotovljena iz višje-ležečega vodohrana Sanabor (cca 20 m3), ki se napaja iz bližnjega zajetja. V lokalni cesti potekata napajalni in distribucijski cevovod iz vodohrana. V sklopu investicijskega projekta predvidene komunalne ureditve območja se bo zamenjalo obstoječe alkaten vodovodne cevi – obnova vodovoda. Nov, obnovljen vodovod bo izveden iz nodularne litine in je predviden za zagotavljanje sanitarne (pitne) vode. Posamezni odcepi se bodo izvedli iz nodularne litine DN100. Cevovodi se bodo vodili v cestnem telesu na minimalni globini 1,2 m (teme cevi) s predpisanimi odmiki od kanalizacije. Križanje vodovoda z ostalini komunalnimi vodi bo izvedeno v zaščitni cevi. Tehnične značilnosti:  Dolžina vodovoda: L=311 m  Globina izkopa: cca 1,4 m  Montažna globina: 1,2 m (teme cevi)  Tip in profil cevi: nodularna litina

6.3.3 Povezovalni fekalni kanal naselje Slap – čistilna naprava Vipava

Občina Vipava namerava v naselju Slap izgraditi ločen sistem odvodnje odpadnih vod, ki bo zagotavljal vse predpisane standarde. Izgradnja ločenega javnega kanalizacijskega omrežja znotraj naselja Slap ni predmet obravnave tega investicijskega projekta. Predmet obravnavanega investicijskega projekta je nadaljnja odvodnja fekalnih odpadnih vod (izgradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) iz naselja Slap do centralne čistilne naprave Vipava preko dostopne ceste na Slap.

A. OBSTOJEČE STANJE in ZASNOVA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA Slap je naselje, ki leži približno 2 km zahodno od Vipave, na višini od 107 do 141 m nad morjem. Naselje Slap še nima zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema. Konfiguracija terena je z vidika odvajanja komunalnih odpadnih vod zahtevna. Obravnavano območje je zelo nerazgibano. Ker je višinska razlika med začetkom in koncem povezovalnega kanala premajhna ni možno gravitacijsko odvajanje komunalnih odpadnih vod. Količine padavin za dimenzioniranje kanalizacije komunalnih odpadnih vod niso merodajno neposredne. Bistveno je, da bodo hišni priključki izvedeni v ločenem sistemu, kjer se bodo padavinske vode odvajale v ponikovalnico, odvodnik ali meteorno kanalizacijo (navedeno ni predmet investicijskega projekta). Po podatkih upravljavca kanalizacije (KSD Ajdovščina d.o.o.) je bila poraba pitne vode leta 2009 v naselju Slap 23.041 m3 oz. 148 l/osebo/dan. Pri dimenzioniranju kanalizacije so bile upoštevane tudi količine komunalnih vod iz manjših obrtnih delavnic. Dodane pa so bile tudi tuje vode, ki se jim praviloma ni mogoče izogniti. Osnova za dimenzioniranje kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod je bila količina odpadne vode. Glede na predvideno življenjsko dobo kanalizacije (50 let) ter možnost širjenja naselja Slap je bilo ocenjeno, da bo na omenjenem območju 0,5% rast prebivalstva (po 50ih letih cca 548 oseb-uporabnikov), kar je bilo poleg norme porabe vode osnova za izračun sušnega odtoka. Predvidevalo se je, da je norma porabe vode (np) 148 litrov/osebo/dan. Srednji sušni odtok je odvisen od števila prebivalcev in zaposlenih na obravnavanem območju, izražen v % dnevnega pretoka in znaša za vasi, kot naselja do 5.000 prebivalcev, 1/8 dnevne potrošnje (F=3 – faktor neenakomerne porabe). Predvidevali smo, da znaša maksimalna količina za stanovalce 2,81 l/s. Tehnološka odpadna voda in odpadna voda iz obrti je upoštevana v količinah komunalne odpadne vode. Količina tuje vode se upošteva kot 100% sušni odtok ali kot specifična infiltracija 0,15 l/s/ha. Za obravnavano območje je bil izbran 100% sušni dotok, ki

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 43 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« bo realneje odražal količine tujih vod. Tako bo skupna količina komunalnih odpadnih vod na meji obravnavanega območja čez 50 let predvidoma 5,62 l/s. Po EN 752-4 je sicer za premere cevi manjše od DN 300 minimalna hitrost 0,7 m/s ali minimalni padec kanala 1: DN, kar za DN 200 pomeni 0,50%. Kljub navedenim minimalnim pogojem bo zagotovljen večji padec od minimalno dovoljenega. Maksimalno dovoljena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Občasno pa je lahko ta hitrost tudi višja (do 5 m/s), če izbrani material to omogoča brez poškodb ostenja. Minimalno nad-kritje bo praviloma znašalo 1,00 m. Kjer bo trasa kanalov potekala v neposredni bližini vodovoda, bo potrebno zagotoviti minimalne vertikalne odmike skladno s SIST EN 858. Najmanjši profil javne kanalizacije, ki bo gravitacijsko odvajal komunalne odpadne vode, bo znašal 200 mm. Ustreznost dimenzij kanalov je dokazana s hidravličnim izračunom, pri katerem maksimalne vrednoti praviloma niso prekoračile 50% polnitve pri maksimalnem sušnem odtoku. Pri tlačnem cevovodu bo izbrana cev iz PE 80 DN 125 mm (115,4 mm svetle odprtine), SN4. Črpališče odpadnih vod bo s pomočjo centrifugalnih črpalk preko tlačnega voda premostilo višinsko razliko in oddaljenost. Sestavljeno bo iz lovilne rešetke, zadrževalne komore in črpalnega jaška. Komunalne odpadne vode bodo pritekale preko kanalizacijskega sistema v zadrževalno komoro preko lovilnih rešetk, kjer se bodo zadržali večji delci, ki bi lahko poškodovali ali zamašili črpališče. Zadrževalna komora bo služila za kompenzacijo trenutno večjih dotokov komunalne odpadne vode in morebitnih izpadov delovanja črpalk. Črpalni jašek bo služil za montažo črpalk in tlačnega voda. Dostop do črpališča bo preko pokrova na krovni plošči. Postavitev črpališča se bo izvedlo v sušnem obdobju. Sama postavitev se bo izvajala ob sočasnem črpanju morebitno prisotne talne vode. Črpališče se bo sidralo v betonski temelj in podbilo z betonom. Črpališče bo opremljeno z nosilci vstopne lestve, nosilcem nivojske sonde, nosilcem za konzole cevovoda, cevnimi nastavki ustrezne velikosti in zračnikom. Vsi priključki cevovoda se bodo izvedli na licu mesta takoj po postavitvi črpališča, tako se bo izognilo napakam, ki bi lahko nastale pri spremembi lege cevovoda. Črpališče bo opremljeno z zračnikom. Črpališče bo dimenzioniralo na 8,43 l/s. Predpostavlja se, da se bo črpalka vklapljala v konici največ10x po 3 minute in enak čas mirovala. Velikost fluktuirajočega dela črpalne konzole bo znašala 0,76 m3. S premerom črpališča 1,6 m bo znašalo nihanje gladine 0,38 m.

B. OPIS TRASE Obravnavani sistem odvajanja komunalnih odpadnih vod predstavlja kanal, ki bo v večjem delu trase deloval kot tlačna cev, v preostalem delu trase pa bo odvajal komunalne odpadne vode gravitacijsko. Skupni dolžina povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvod komunalnih odpadnih vod) Slap – ČN Vipava bo znašala 1.137,72 m. Pri načrtovanju trase povezovalnega fekalnega kanala se je zaradi ekonomičnosti sledilo naravnemu padcu terena. Minimalni padci javne kanalizacije so določeni z upoštevanjem minimalnih dovoljenih hitrosti in so tako veliki, da ne bo prihajalo do odlaganja trdih delcev. Minimalno nadkritje kanala bo znašalo 1,00 m. Glede na material in tip izbranih cevi, je predvideno polaganje kanala s prosto gladino na betonsko posteljico in polno obbetoniranje. Tlačni cevovod se bo polagalo na peščeno posteljico in se ga bo obsulo s peskom ali drugim nekoherentnim materialom. Predvideni materiali bodo zagotavljali vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanala) in v stiku z vodo, glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne bodo spreminjali kakovosti vode. Predviden gravitacijski fekalni kanal bo iz poliestra in se bo navezal na obstoječi fekalni kanal, ki odvaja fekalne odpadne vode iz obrtne cone Farma v Vipavi na centralno čistilno napravo Vipava. Nova obrtna cona se nahaja južno od Vipave ob avtocesti ter ob dostopni cesti, ki vodi v naselji Slap ter Lože. Kanal se bo navezal na obstoječi kanal na dostopu v obrtno cono iz občinske ceste. Kanal bo nadalje potekal po občinski cesti v smeri proti Slapu do potoka Močilnik in se bo zaključil z jaškom. Kanal bo potok Močilnik prečkal pod strugo, in sicer 1 m pod višino obstoječega praga. Nadalje bo trasa kanala potekala na cestni

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 44 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« parceli po občinski cesti ob voziščni konstrukciji. Konec kanala je predviden s črpališčem na koncu naselja Slap, pri mostu preko Slapenskega potoka. To je najnižja točka naselja, zato bo omogočena predvidena navezave kanalizacije naselja Slap (kar ni predmet obravnave tega dokumenta) na s tem investicijskim projektom predvideni fekalni kanal. Kanal bo delno deloval pod tlakom, delno gravitacijsko. Tlačni del bo od črpališča pri Slapenskem potoku, do potoka Močilnik. Čiščenje in nadzor tega dela bo možen preko revizijskih jaškov premera 80 cm. Del od Močilnika do navezave na obstoječi fekalni kanal bo gravitacijski. Nadzor tega dela kanala bo možen preko prefabriciranih poliesterskih jaškov premera 800 mm. Preizkušanje kanalov: Vizualni pregled kanalov se bo opravil na vseh kanalih. Preizkus tesnosti se bo opravil na vsakem novozgrajenem kanalu za odvajanje komunalnih odpadnih vod. Preizkus se bo izvajal po določilih standarda SIST EN 1610. Z zrakom se bo uporabil preizkusni postopek LC. Po opravljenem preizkusu tesnosti se bo sestavilo zapisnik, ki ga bosta podpisala nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti bo sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije.

C. OPIS ČRPALIŠČA Zaradi konfiguracije terena bo za odvajanje komunalnih odpadnih vod izveden tlačni vod iz PEHD DN125 iz črpališča do potoka Močilnik oziroma do revizijskega jaška F.5. Od revizijskega jaška F.5 do priključitve na obstoječi kanal bo višinska razlika omogočala odvajanje komunalnih odpadnih vod gravitacijsko. Črpališče je predvideno tipsko iz poliestra premera 1.600 mm, tip Regeneracija. Črpališče se bo po izkopu gradbene jame in vgraditvi podloženega betona položilo na betonsko posteljico in zasulo. Priključki bodo izvedeni na točno projektirani višini. Komunalne odpadne vode iz višjega dela naselja Slap bodo predvidoma dotekale gravitacijsko po kanalizacijskem cevovodu v črpališče preko lovilnih rešetk. Dotočni cevovod v črpališče, ni predmet tega investicijskega projekta. Lovilna rešetka, locirana na dotoku, bo preprečila večjim delcem (les, kamenje, PVC vrečke itd.) vstop v črpališče in s tem v potopno črpalko. Zbrane delce bo potrebno občasno, po potrebi odstraniti. Rešetko se bo dvignilo ročno s pomočjo vodil na površje, kjer se bo delce ostranilo in rešetko očistilo. Zadrževalna komora bo služila za kompenzacijo trenutno večjih dotokov komunalne odpadne vode in morebitnih izpadov delovanja črpalk. Potopne črpalke bodo imele ustrezen podstavek s cevnim kolenom, zaklepom, vodilom, ki bo omogočal demontažo in dvig potopne črpalke na podest v črpališču, tudi v primeru, ko bo nivo komunalne odpadne vode višji od same potopne črpalke. Potopne črpalke bodo opremljene z zaščitnima DI in TCS sistemoma. Sistem DI bo kontroliral okvaro tesnjenja črpalke, TCS sistem pa bo varoval črpalko pred pregretjem navitja elektromotorja. Črpalki bosta opremljeni z vortex tekači, ki delcev v vodi ne bodo sekljali, temvečjih bodo transportirali po tlačnem cevovodu. Vgrajeni bosta dve črpalki. Ena črpalka bo prioritetna, druga pa rezerva. Črpalki se bosta vklapljali in izklapljali samodejno glede na nivo komunalne odpadne vode v črpališču. Višino nivoja bodo spremljale nivojske sonde, ki bodo preko elektro elementov v elektro omarici krmilile vklapljanje potopnih črpalk. Električna vezava obeh potopnih črpalk bo izvedena tako, da se bosta črpalki izmenjevali v prioriteti. Vsaka potopna črpalka bo opremljena s tlačnim cevovodom, v katerega bosta vgrajena proti-povratna ventila in nožasti zasun. Oba cevovoda se bosta združila v enega, po katerem bo komunalna odpadna voda odtekala v tlačni kanal. Kompleten cevovod znotraj črpališča bo izveden iz nerjavečega jekla, zaporni elementi pa bodo iz litega jekla. Vstopne lestve bodo omogočale dostop do čistilne rešetke, zadrževalne komore in črpalnega jaška. Pri vsakem prirobničnem spoju bo potrebno pod vsako glavo vijaka in matico postaviti zobato podložko zaradi povezav kovinskih mas elektroinštalacij. Večina jeklenih delov bo iz nerjavečega jekla odpornega na kemikalije (AISI 304), vsi zaporni elementi, potopne črpalke, podstavki pa bodo iz litega jekla in korozijsko zaščiteni. Vsa ostala oprema bo zaščitena proti koroziji. Pri preizkusnem zagonu bo potrebna prisotnost predstavnika naročnika ter izvajalca strojne in elektro opreme. Najprej se bo izvedlo suhi preizkusni zagon. Po vgradnji vse opreme in montaži elektroinštalacij bo potrebno preizkusiti delovanje vse vgrajene opreme. Potrebno bo kontrolirati ali bo vsa oprema

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 45 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« vgrajena v skladu s priloženimi navodili proizvajalca opreme. Kontroliralo se bo pravilnost vrtenja vseh elektromotorjev in s tem pravilno vrtenje posameznih agregatov. Ugotavljalo in preizkušalo se bo avtomatsko delovanje, vklapljanje in izklapljanje posameznih agregatov (pogoji se bodo simulirali). Po uspešnem preizkusnem zagonu se bo izvedlo mokri preizkusni zagon. Črpališče se bo napolnilo s čisto vodo do obratovalne višine. potopoma se bo vključevalo vse agregate. Kontroliralo se bo kapaciteto, mirnost teka, vklapljanje in izklapljanje posameznih agregatov, avtomatsko vklapljanje in izklapljanje oz. obratovalni režimi kot so predvideni s projektom. Preveriti bo potrebno tudi tesnost cevovoda in vseh sestavnih elementov cevovoda. O opravljenem preizkusu se bo napisalo zapisnik. Črpališče se pri montaži ne bo smelo kotaliti ali vleči po podlagi. Črpališče se bo lahko premikalo samo z dvigovanjem. Za dvigovanje se bo lahko uporabilo samo trakove. Uporaba verig ali jeklenih kablov je prepovedana. Natovarjanje ali raztovarjanje s pomočjo viličarja ni priporočljiva. Črpališče se bo previdno položilo na izdelano AB ploščo. S sidrnimi vijaki se ga bo povezalo z armiranobetonsko ploščo. Okoli črpališča se bo položilo armaturo. Peto črpališča in venec se bo zalilo z ustreznim betonom. Previdno se bo izdelalo 30 cm debelo plast zasutja (paziti bo potrebno predvsem na to, da bo zasipni material izpolnil celotno spodnjo površino črpališča) in z zasipanjem nadaljevalo v 30 cm debelih plasteh, dokler črpališče ne bo zasuto do vrha. Vsako plast posebej bo potrebno dobro utrditi (skomprimirati). Za zasipanje se bo lahko uporabilo prodnat agregat granulacije 2-20 mm. Material bo moral biti brez skal, ledu, snega ali organskih materialov. Obratovanje in vzdrževanje: Črpališče se bo vključilo in izključilo z glavnim stikalom. Naprava bo delovala avtomatsko, ko bo nivo vode dosegel stikalo ON, se bosta vklopili črpalki, ki bosta delovali izmenično, in bosta prečrpali vodo do višine stikala OFF. V primeru, da nivo vode ne bo dovolj visok, naprava ne bo delovala zaradi zaščite pred suhim tekom črpalke. V črpališču bosta nameščeni dve potopni črpalki in tri nivojska stikala. Stikalo ON bo nameščeno nad črpalkama in bo služilo za avtomatski vklop črpalk. Ko bo nivo vode dosegel nivojsko stikalo ON, se bo vključila ena od črpalk. Dokler bo vključeno nivojsko stikalo ON, se bosta črpalki izmenično vklapljali, zaradi enakomerne porabe. Voda se bo izpraznila do nivojskega stikala OFF, ki bo izklopilo črpalki in črpališče bo prenehalo s črpanjem. V primeru, da bo nivo vode dosegel zgornje nivojsko stikalo ALARM, se bosta vključili obe črpalki in aktiviral se bo alarm za visok nivo vode. V primeru izpada kratkostičnih črpalk, se bo ravno tako aktiviral alarm. Način alarmiranja v okviru tehnične dokumentacije ni opredeljen in je prepuščen naročniku ali upravljavcu.

D. REVIZIJSKI JAŠKI Revizijske jaške se bo gradilo na mestih, kje se bo menjala smer, naklon ali kjer se bo spremenil profil kanala, ter na mestih združitve dveh ali večkanalov ob pogoju, da so maksimalne razdalje med revizijskimi jaški za kanale DN 200 do DN 500 praviloma 50,0 m. Revizijski jaški na tlačnem cevovodu bodo betonski, jaški na gravitacijskem kanalu pa poliestrski. Oboji bodo premera 800 mm. Pokrovi na revizijskih jaških bodo litoželezni, 600 mm in dimenzionirani ob pogojih standarda EN 124.

E. KRIŽANJE Z OBSTOJEČO INFRASTRUKTURO IN VODOTOKI a. Križanje z obstoječo infrastrukturo Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi instalacijami, kanalizacija poteka načeloma horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja bodo načeloma potekala pravokotno, izjemoma bo kot prečkanja osi kanalizacije in druge podzemne instalacije lahko maksimalno 45°. Ker se bo moralo pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, bo imela njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se bodo morali drugi vodi praviloma prilagajati kanalizaciji. Praviloma bo morala kanalizacija potekati pod drugimi komunalnimi vodi. Predvideni kanal bo križal podzemne TK kablovode na koncu naselja Slap, pri potoku Močilnik ter na območju obrtne cone Farma, torej na območju priključitve na obstoječi fekalni kanal. Kanal bo na

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 46 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« območju obrtne cone križal vodovod, podzemne NN kablovode ter priključke meteorne kanalizacije. Izvajalec del bo moral obvezno od upravljavcev infrastrukture zahtevati zakoličbo infrastrukture na terenu. Vertikalni odmiki (svetli): Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih kanalov) ne bodo smeli biti manjši od 0,2 m. Horizontalni odmiki (svetli): V primeru, da bo horizontalna razdalja med vodovodom in kanalizacijo enaka ali manjša od 3 m, se bo vodovod ščitilo znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto dolžine 3 m, merjeno od roba cevi, in vertikalno kateto dolžine 50 cm nad temenom cevi. Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se bo izvedla v širini 3 m od roba cevi. Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa standard SIST EN 805 v točki 10.3.1, in sicer od podzemnih temeljev in podobnih naprav ali drugih obstoječih podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m. V izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,2 m. Posebno bo potrebno paziti, da se bo med izkopom zagotovilo stabilnost prisotnih naprav in podzemnih napeljav. b. Križanje z vodotoki Predvideni kanal bo na koncu naselja Slap pri črpališču prečkal Slapenski potok. Prečkanje je predvideno ob mostu čez potok v višini vozišča. Ob obrtni coni Farma bo kanal prečkal potok Močilnik. Prečkanje je predvideno 1 m pod dnom struge oziroma pod obstoječim pragom.

6.4 Komunalna opremljenost

Območje naselij Zemono, Sanabor in Slap, kjer se bo izvajal investicijski projekt, je trenutno pomanjkljivo komunalno opremljeno. Kanalizacija (tako kanalizacija odpadnih komunalnih vod kot tudi meteorna kanalizacija) na celotnem območju je izvedena neustrezno. Na območju naselja Zemono so obstoječe komunalne odpadne vode speljane v individualne greznice oziroma v manjšem delu pri starejših kmečkih objetih v gnojnične jame. V naselju Sanabor odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in meteornih vod trenutno ni ustrezno urejeno. Del stanovanjskih objektov je opremljeno z nepropustnimi greznicami, nekateri pa imajo iztok kanalizacije komunalnih odpadnih vod direktno v potok Bela. Meteorne kanalizacije na območju naselja Sanabor ni. Obstoječe stanje ne ustreza veljavni zakonodaji. Vodovodna oskrba naselja Sanabor je zagotovljena iz višje-ležečega vodohrana Sanabor (cca 20 m 3), ki se napaja iz bližnjega zajetja. V lokalni cesti potekata napajalni in distribucijski cevovod iz vodohrana. Vodovod je dotrajan in je potreben obnove, saj ne zagotavlja večkakovostne vodooskrbe naselja Sanabor. Naselje Slap še nima zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema. Trenutna komunalna opremljenost območja naselij Zemono, Sanabor in Slap, kjer se bo izvajal investicijski projekt, z objekti in z omrežji druge gospodarske javne infrastrukture zajema vodooskrbni sistem s pitno vodo (vodovodno omrežje), energetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje, kanalizacijo (neprimerno, neustrezno), javno razsvetljavo, občinsko cesto, regionalno cesto in hitro cesto. Kot vidimo, območje investicijskega projekta ni zadostno komunalno opremljeno. Do lokacij je urejen dostop po občinskih in regionalnih cestah. Na obravnavanem območju še ni ustreznega kanalizacijskega sistema (neurejena fekalna in meteorne kanalizacija, ni povezave na čistilno napravo – ni zagotovljeno čiščenje komunalnih odpadnih vod). Obstoječe stanje odvajanja in čiščenja komunalnih vod sedaj ne ustreza veljavni okoljski zakonodaji. Po izvedbi investicijskega projekta bodo imeli objekti možnost priključitve na javno komunalno omrežje. Naselje Zemono bo po izvedbi investicijskega projekta imelo ustrezno komunalno (kanalizacijsko) infrastrukturo. Kanalizacija komunalnih odpadnih vod naselja Zemono bo speljana na ČN Vipava. Naselje Sanabor bo po izvedbi investicijskega projekta ravno tako imelo ustrezno komunalno (kanalizacijsko) infrastrukturo ter ustrezen vodooskrbni

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 47 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« sistem. Celotna kanalizacija komunalnih odpadnih vod naselja Sanabor bo speljana na novozgrajeno čistilno napravo Sanabor. Občina Vipava, ki je na svojem območju odgovorna za realizacijo operativnega programa ravnanja z odpadnimi vodami, se je odločila, da zgradi javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih vod, kanalizacijo za odvajanje meteornih vod ter čistilno napravo Sanabor, ki bo zagotavljala vse predpisane zahteve. Z izvedbo investicijskega projekta oz. povezovalnega fekalnega kanala Slap – ČN Vipava pa se bo pričelo tudi pripravljati podlago za ustrezno komunalno ureditev naselja Slap (izvedbo ločenega sistema odvajanja komunalnih odpadnih vod, ki bo zagotavljal vse predpisane standarde), ki se bo izvajala v prihodnjih letih. Izgradnja ločenega javnega kanalizacijskega omrežja znotraj naselja Slap ni predmet obravnave tega investicijskega projekta. Predmet obravnavanega investicijskega projekta je nadaljnja odvodnja fekalnih odpadnih vod (izgradnja povezovalnega kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) iz naselja Slap do centralne čistilne naprave Vipava preko dostopne ceste na Slap. Vsa načrtovana nova infrastruktura bo potekala po lokalnih, regionalnih in državnih cestah ter javnih poteh in privatnih površinah ter bo priključena na obstoječo komunalno mrežo. V primeru križanj z drugimi že obstoječimi komunalnimi vodi, se bodo le-ti prestavili in ustrezno zaščitili. Pred začetkom izvedbe del bo potrebno od upravljavcev komunalnih vodov zahtevati zakoličbo le-teh in jih ustrezno zaščititi ali pa eventualno prestaviti.

6.5 Opis pogojev za priključitev na primarno mrežo

Za izgradnjo komunalne in vse ostale infrastrukture v okviru investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« je potrebno pridobiti vsa ustrezna (potrebna) dovoljenja za priključitev na komunalno in energetsko mrežo. Osnovna namenska raba prostora se po izvedbi investicijskega projekta ne spremeni, saj se s tem projektom rešuje le komunalna opremljenost naselij Zemono in Sanabor ter z izvedbo povezovalnega fekalnega kanala Slap- ČN Vipava pripravlja podlago za ustrezno komunalno ureditev naselja Slap, ki pa ni predmet investicijskega projekta. Pri izvedbi bodo upoštevana vsa varovanja in omejitve, ki so bila pridobljena s projektnimi pogoji. Ker gre za ureditev komunalne infrastrukture, ki bo potekala po javnih poteh in privatnih površinah (privatna zemljišča) v naseljih Zemono in Sanabor ter med naseljem Slap in obrtno cono Farma v Vipavi, so bila že predhodno pridobljena soglasja za izvedbo vseh del od lastnikov zemljišč. Glede na pogoj dopustnih gradenj, je tu predvidena gradnja novih objektov takšnega tipa, kar je dopustno. Predvideva se tudi gradnjo gradbeno inženirskih objektov, objektov gospodarske javne infrastrukture (kanalizacija, čistilna naprava), kar je tudi dopustno. Glede na funkcionalnost in oblikovna merila in pogoje vidimo, da tu gre za objekte gospodarske javne infrastrukture. Objekt gospodarske javne infrastrukture pa je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist. Gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah. Objekti kanalizacije, vodovoda, črpališča in čistilne naprave so predvideni v vodotesni izvedbi, kar bo omogočalo popolno zaščito okolja in narave. Trajnostna raba naravnih dobrin ne bo ovirana. V projektnih pogojih in soglasju so navedene posebne zaščite kulturne dediščine, za kar bo oz. je bilo že pridobljeno soglasje Zavoda za zaščito kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica. Pri projektu so upoštevana vsa varovalna območja na podlagi projektnih pogojev. Upoštevani so tudi akti o zavarovanju območja na podlagi projektnih pogojev. Upoštevane pa so bile tudi vse širine varovalnih pasov oz. so bila pridobljena soglasja za poseganje v varovalne pasove. Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadometna gradnja ali odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Pred začetkom izvedbe del bo potrebno od

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 48 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« upravljavcev komunalnih vodov zahtevati zakoličbo le-teh in jih ustrezno zaščititi ali pa eventualno prestaviti.

Za izvedbo investicijskega projekta »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« je potrebno pridobiti gradbena dovoljenja. Le-ta so v postopku pridobivanja.

Priključki na primarno mrežo bodo izvedeni v skladu s predhodnimi pogoji in soglasji upravljavcev.

SOGLASJA, ki so bila že pridobljena oz. jih je potrebno pridobiti. A. Upravljavci gospodarske javne infrastrukture  Komunalna infrastruktura: KSD - Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina  Energetska infrastruktura: ELEKTRO PRIMORSKA d.d. Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Distribucijska enota Gorica  Telekomunikacijska infrastruktura: TELEKOM SLOVENIJE d.d.  Prometna infrastruktura: OBČINA VIPAVA MINISTRSTVO ZA PROMET RS, Direkcija RS za ceste, Območje Nova Gorica DARS – Direkcija za avtoceste RS d.d. B. Soglasodajalci na območju varovanj in omejitev  Varstvo kulturne dediščine: ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE Območna enota Nova Gorica  Varstvo voda: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR RS, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek povodja reke Soče  Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture: KSD - Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina OBČINA VIPAVA MINISTRSTVO ZA PROMET RS, Direkcija RS za ceste, Območje Nova Gorica DARS – Direkcija za avtoceste RS d.d. ELEKTRO PRIMORSKA d.d. TELEKOM SLOVENIJE d.d. C. Drugi soglasodajalci

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 49 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

6.6 Časovni načrt izvedbe investicijskega projekta

Ob optimalnem poteku aktivnosti bo za izvedbo vseh aktivnosti investicijskega projekta od izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIPa) do pridobitve uporabnega dovoljenja in predaje investicijskega projekta namenu potrebno cca 14 mesecev oz. 1 leto in 2 meseca. Izgrajena komunalna infrastruktura na območju naselja Zemono in Sanabor ter povezovalni fekalni kanal Slap-ČN Vipava v Občini Vipava, ki je predmet DIIPa, bo predvidoma predana v uporabo konec januarja 2012. Zaključek investicijskega projekta je predviden konec marca 2012, ko se bo pripravilo zaključno poročilo, oddalo zadnji zahtevek za sofinanciranje ipd. Tako, da bo ob optimalnem poteku vseh aktivnosti investicijskega projekta od izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIPa) do oddaje zaključnega poročila, zadnjega zahtevka za sofinanciranje ipd. potrebno cca 16 mesecev oz. 1 leto in 4 mesece.

Časovnemu načrtu bo sledila tudi dinamika financiranja, in sicer glede na predlagani časovni načrt bo potrebno oz. je bilo potrebno do leta 2010 zagotoviti 3,3% denarnih sredstev, v letu 2011 63,7% denarnih sredstev, v letu 2012 pa kar 33,0% denarnih sredstev.

Tabela 10: Časovni načrt izvedbe investicijskega projekta. AKTIVNOST Potreben čas Meseci Elaborati in študije Že izvedeno Že izvedeno Že izvedeno Projektna (tehnična) dokumentacija (IDZ, PGD ipd.) Že izvedeno (Junij 2010 – Avgust 2010) Projektantski predračuni: Že izvedeno Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor Že izvedeno (Junij 2010 – Fekalna kanalizacija Zemono, Avgust 2010) Povezovalni fekalni kanal Slap-Obrtna cona Farma Dokument identifikacije investicijskega projekta - DIIP 10 dni December 2010 Investicijski program (IP) z analizo stroškov in koristi ter z analizo 20 dni December 2010 izvedljivosti investicijskega projekta Pridobitev gradbenih dovoljenj 188 dni Julij 2010 - Januar 2011 Javni razpis del in zbiranje ponudb za izvedbo po ZJN 28 dni Februar 2011 Analiza ponudb pridobljenih na javnem razpisu del po ZJN in izbor 31 dni Marec 2011 izvajalca del Podpis pogodbe z izvajalcem del in uvedba izvajalca v delo 30 dni April 2011 Junij 2011 – Gradnja – izvedba del in nadzor ter PID 224 dni Januar 2012 Tehnični pregled 10 dni Januar 2012 Pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja investicijskega 10 dni Januar 2012 projekta namenu Zaključek investicijskega projekta (priprava zaključnega poročila, Februar 2012 – 59 dni oddaja zadnjega zahtevka za sofinanciranje ipd.) Marec 2012

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 50 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 10-1: Časovni načrt izvedbe investicijskega projekta po aktivnostih projekta glede na prijavljene aktivnosti projekta v okviru Izvedbenega načrta RRP 2010-2012.

Ocenjena vrednost Terminski načrt Aktivnosti projekta investicijskega projekta brez povračljivega DDV od do Izgradnja sekundarne kanalizacije na Zemonu 306.228,06 EUR Julij 2010 Marec 2012

Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave Sanabor 420.623,11 EUR Junij 2010 Marec 2012 Izgradnja povezovalnega kanala Slap - Vipava 318.132,22 EUR Avgust 2010 Marec 2012 Skupaj stroški investicijskega projekta brez povračljivega DDV 1.044.983,39 EUR

V tabeli 10-1 smo predstavili terminski plan po časovnem načrtu izvedbe investicijskega projekta glede na prijavljene aktivnosti v okviru Izvedbenega načrta RRP 2010-2012. V izvedbenem načrtu so opredeljene tri ključne aktivnosti investicijskega projekta, in sicer:  izgradnja sekundarne kanalizacije na Zemonu,  izgradnja kanalizacije in čistilne naprave Sanabor ter  izgradnja povezovalnega kanala Slap-Vipava. Le-te se bodo izvajale v točno definiranih časovnih obdobjih, ki so predstavljena v tabeli 10-1. Kot začetek posamezne aktivnosti smo predvideli izdelavo projektne (tehnične) dokumentacije za vsako aktivnost posebej. Zaključek vseh treh aktivnosti pa bo skupen za vse tri, saj je opredeljen z zaključkom investicijskega projekta, ki predvideva oddajo zadnjega zahtevka za sofinanciranje ter pripravo zaključnega poročila. V tabeli 10-1 je navedena tudi vrednost investicijskega projekta brez povračljivega DDV, saj povračljivi DDV ne predstavlja stroška investicijskega projekta. Vrednost (investicijski stroški) investicijskega projekta brez povračljivega DDV je razčlenjena po posamezni, zgoraj navedeni aktivnosti projekta. Vsaka, posamična aktivnost projekta vključuje investicijske stroške projektne dokumentacije, odškodnine - služnosti, stroške gradbeno obrtnih in instalacijskih del ter stroške gradbenega nadzora, ki so nastali v okviru posamezne aktivnosti projekta. Stroški investicijske dokumentacije pa so nastali le za celoten investicijski projekt, ki vključuje vse tri zgoraj navedene aktivnosti projekta, tako da smo jih enakomerno porazdelili na vsako posamezno aktivnost projekta.

6.7 Varstvo okolja in vpliv investicijskega projekta z vidika okoljske sprejemljivosti

Pri načrtovanju in izvedbi investicijskega projekta so bila in bodo upoštevana vsa predpisana izhodišča za varstvo okolja (okoljska učinkovitost, učinkovitost izrabe naravnih virov, trajnostna dostopnost in zmanjševanje vplivov na okolje), kar je tudi razvidno iz PGD – Fekalna kanalizacija Zemono, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Ajdovščina julija 2010, iz IDZ – Kanalizacija, vodovod in čistilna naprava Sanabor, ki ga je izdelalo podjetje Plan R d.o.o. Ajdovščina junija 2010 ter iz PGD – Povezovalni fekalni kanal Slap – Obrtna cona Farma, ki ga je izdelalo podjetje Detajl d.o.o. Vipava avgusta 2010. Za izvedbo investicijskega projekta pa so bila tudi že pridobljena vsa soglasja od Ministrstva za okolje in prostor RS, Agencija RS za okolje. Izvedba investicijskega projekta bo vplivala na okolje za čas gradnje in za čas uporabe le-tega. Vplivno območje po določbah Zakona o gradnji objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02) je trodimenzionalen prostor ob, nad in pod načrtovanim objektom, v katerem je ob upoštevanju gradbenih predpisov in pogojev za gradnjo predvidena dopustna emisija snovi ali energije iz objekta v okolje in drugi vplivi objekta na okolico. Nameravana gradnja v času gradnje oz. izvajanja del ne bo imela posebnih vplivov na okolje (razen nevšečnosti zaradi gradbenih del, ki jih bodo občutili predvsem

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 51 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« stanovalci območja in uporabniki predmetnih državnih cest, na katerih se bodo izvajali posegi). Predvidena novogradnja pa ne bo imela tudi nobenih posebnih vplivov na objekte in okolico v času uporabe oz. obratovanja objekta. V času obratovanja se tudi ne pričakuje bistvenih vplivov na sosednje objekte oz. nepremičnine. Ne pričakuje se vpliva na mehansko odpornost in stabilnost sosednjih objektov (zadostna oddaljenost od sosednjih objektov je zagotovljena). V času obratovanja se tudi ne pričakuje vplivov na okolico v zvezi s higiensko in zdravstveno zaščito (ne bo uhajanja strupenih plinov, nevarnih delcev ali plinov ter emisij nevarnega sevanja). Predvidena gradnja tudi ne bo imela vpliva na sosednje objekte glede osončenja. Vpliv nameravane gradnje na okolje v zvezi z zaščito pred hrupom bo minimalen oz. raven zaznave hrupa, ki ga bodo zaznale osebe v objektih v okolici nameravane gradnje, bo minimalen, tako da raven hrupa ne bo ogrožala njihovega zdravja ter se s tem ne bodo spreminjale njihove življenjske razmere. V času obratovanja se hrup pričakuje le v času vzdrževalnih del. Z nameravano gradnjo se tudi ne pričakuje povečanje potrebe po energiji v obstoječih objektih v okolici.

Zaščitni ukrepi med gradnjo: Med gradnjo se bodo zaščitni ukrepi izvajali na celotnem območju gradbišča, transportnih poteh in drugih manipulativnih površinah, ki so v povezavi s predvidenimi posegi ob gradnji predvidenega investicijskega projekta. Pred in med samo gradnjo bo potrebno izvajati razne ukrepe, da bi preprečevali prevelike obremenitve okolja – predvsem zaradi prahu in hrupa. Najpomembnejši ukrepi so:  Gradbišče bo organizirano tako, da bo verjetnost onesnaževanja zmanjšana na najmanjšo možno mero.  Posegi v tla bodo izvedeni tako, da bo prizadeta čim manjša površina tal. Potekali bodo le na območjih, ki bodo opredeljeni pred začetkom del (vplivno območje objektov med gradnjo sega znotraj gradbene parcele ter delno na javno pot – javno dobro).  Posegi v tla se bodo opravljali pod stalnim nadzorom vodje gradbišča.  Za začasne prometne in gradbene površine se bodo prednostno uporabljale obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Te površine bodo opredeljene pred začetkom izvajanja del.  Pri gradnji se bodo lahko uporabljala le tehnično ustrezna vozila in naprave; predvsem bo potrebno preverjati morebitno puščanje motornih olj ipd.  V primeru izteka goriv in maziv bo potrebno vso onesnaženo zemljino takoj odstraniti.  Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov bo potrebno ravnati skladno z določbami Pravilnika o ravnanju z odpadki. V primeru nesreče bo potrebno takoj izkopati onesnaženo zemljino in jo deponirati na ustrezno lokacijo ter predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.  V kolikor bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, bodo te površine utrjene (betonske plošče brez odtokov).  Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih straniščali sanitarij z odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.  Izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki bodo prihajali na območje izvajanja del pri gradnji predvidenega objekta, bodo seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode.  V zemeljske nasipe in tampone se ne bo vgrajevalo materialov, ki bi lahko onesnaževali podzemno vodo.  V primeru razlitja nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem naj bi se izvedlo takojšnji izkop onesnažene zemljine in njeno deponiranje na ustrezno lokacijo.  Po končani gradnji bo potrebno odstraniti vse ostanke deponije, ki so nastali v času gradnje.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 52 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 Pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih voda se bodo upoštevala določila o Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005). Zaščitni ukrepi med obratovanjem objekta:  Čistilno napravo, odpadno in meteorno kanalizacijo ter vodovod bodo upravljale in vzdrževale za to usposobljene osebe z ustreznim znanjem s tega področja.  Upravljavec in vzdrževalec čistilne naprave bo moral imeti poslovnik za obratovanje s čistilno napravo in bo moral zagotavljati vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju komunalnih odpadnih vod iz virov onesnaževanja.  Zagotovljeno bo redno čiščenje in odvoz blata.  Vsi povezovalni vodi in objekti, v katerih bo zbrana in predelovana odpadna voda ter pitna, sanitarna voda bodo ustrezno tesnjeni. Nepropustnost bo preverjena s tlačnim testom.  Vse zunanje povozne in manipulativne površine bodo urejene, omejene z dvignjenimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj.  V primeru, da bo z monitoringom komunalne odpadne vode ugotovljena neustrezna stopnja čiščenja, bo potrebno zagotavljati tehnološke izboljšave.

Opis in ocena posameznih pričakovanih vplivov nameravane gradnje na okolico (med gradnjo in med obratovanjem):  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z vodo in tlemi Pred gradnjo se bo odstranil zgornji sloj cestnega asfalta ter zgornji humusni sloj, ki se po končanih delih uporabi za ozelenitev površin. Obstoječi asfaltni sloji, ki se odstranijo se odpeljejo na za to namenjeno deponijo. V bližini naselja Sanabor je potok Bela, v katerega se bo iztekala voda iz čistilne naprave Sanabor. Med gradnjo: Med gradnjo objekta lahko pride, med uporabo delovnih strojev, do izlitja olj ali drugih naftnih derivatov oz. njihovih sintetičnih nadomestkov. Zato se bo v primeru izlitja onesnažena zemljina odstranila in ustrezno deponirala na zato pooblaščenih mestih. Za odvoz onesnažene zemljine pa bo poskrbelo podjetje pooblaščeno za odvoz nevarnih odpadkov. Zagotovilo se bo ustrezno skladiščenje in manipulacija z nevarnimi snovmi, kot so naftni derivati, olja, maziva itd. skladno s Pravilnikom o tem kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/1979). Emisije snovi v vode niso pričakovane. Vpliv: zmeren (količinska in/ali kakovostna sprememba sestavine okolja je majhna). Med obratovanjem: Med obratovanjem se pričakuje izboljšan vpliv na okolico, saj se bodo komunalne odpadne vode preko čistilne naprave (iz naselja Sanabor na ČN Sanabor; iz naselja Zemono in Slap na ČN Vipava) očistile in šele nato poniknile v tla oz. v potok Bela, pred tem pa se na obravnavanih območjih ni uporabljala nobena oblika čiščenja. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z zrakom Kvaliteta zraka na obravnavanem območju, kjer zrak v obstoječem stanju ni čezmerno obremenjen, se zaradi gradnje ali obratovanja komunalne infrastrukture ne bo bistveno poslabšala; mejne vrednosti onesnaženosti znaka pa ne bodo presežene, tudi zaradi predvidenih ukrepov za zaščito pred širjenjem onesnaževal in neprijetnih vonjav v okolico. Med gradnjo: Onesnaževanje zraka med gradnjo objekta bo povečano zaradi uporabe delovnih strojev, vendar bo ta vpliv omejen na čas del in zato zanemarljiv. Povečano bo tudi prašenje zaradi premikov gradbenih strojev in rušenj. Vozne makadamske površine naj bi se zato redno močile, škropile, vlažile; gradbeni stroji se bodo čistili preden bodo zapustili gradbišče; pokrivalo oz. ščitilo se bo vire prašenja. Na gradbišču bo tudi prepovedano kurjenje odpadkov in raznih

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 53 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

materialov. Vpliv izpušnih plinov iz gradbene mehanizacije bo zmeren. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja). Med obratovanjem: Med obratovanjem ustrezno vzdrževanih zgrajenih objektov onesnaževanja zraka ne bo zaznati. Med obratovanjem ne bo vpliva na zrak. Le v neugodnih vremenskih razmerah (nizek zračni tlak) bo mogoče v ožjem območju jaškov fekalne kanalizacije zaznati onesnaženje zraka. Pokrovi kanalizacije so predvideni s prezra čevanjem, da se lahko v kanalih vrši aerobni proces in prezračevanje. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z zaščito pred hrupom Med gradnjo: Hrup med gradnjo bo povečan zaradi del in uporabe strojen opreme, dovoza gradbenih materialov in odvoza gradbenih odpadkov. Vendar bo, zaradi časovne omejenosti obravnavanih del, vpliv hrupa v daljšem časovnem obdobju zanemarljiv. Emisija hrupa bo v času gradnje omejena, saj se bodo izvajali ukrepi kot npr. gradbena dela se bodo izvajala le v dnevnem času, ko so večje emisije hrupa dovoljene, omejitev hrupna se tako omeji na krajši čas, uporabljalo se bo premakljive protihrupne ovire. Vpliv: znaten (količinska in/ali kakovostna sprememba sestavine okolja je srednja). Med obratovanjem: Med obratovanjem kanalizacije bo hrup zanemarljiv in zaznaven le na ožjem območju jaškov. Čistilna naprava in črpališče ne bosta vir hrupa, ki bi presegal dovoljene mejne vrednosti. Občasni vir hrupa bo vozilo upravljavca oz. vzdrževalca sistema, vendar ta zaradi omejenega števila obiskov bo zanemarljiv oziroma ne bo presegal dovoljenih emisij. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z odpadki Z odpadnim gradbenim materialom bo potrebno ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 41/04-ZVO-1, 50/04, 62/04 popr. in 34/08). V času gradbenih del in po njih bo potrebno zagotoviti vse tehnične in druge ukrepe za preprečitev kakršnegakoli onesnaževanja z odtekanjem naftnih derivatov, hidravličnih olj itd. Izvajalec del naj bi zato uporabljal tehnično brezhibne stroje, ki ne bodo puščali mineralnih olj, ne oddajali prekomerne količine izpušnih plinov in ne bodo povzročali prekomernega hrupa. Med gradnjo: Med gradnjo bodo nastali različni gradbeni odpadki, in sicer beton, les, plastika, bitumenske mešanice, zemlja in kamenje, ki vsebujeta nevarne snovi, ter zemeljski izkopi. Nevarne odpadke bo potrebno zbirati ločeno. Nevarne odpadke bo potrebno zbirati ločeno. Za odvoz odpadkov se bo izvajalec del moral dogovoriti s pooblaščeno organizacijo za odvoz nevarnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastane najmanj 10 ton odpadkov ali najmanj 5 kg nevarnih odpadkov, mora ministrstvu najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo leto. Pri ravnanju z nevarnimi odpadki zbiralec, prevoznik, predelovalec in odstranjevalec ne smejo med seboj mešati različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih in nenevarnih odpadkov. Med deli in ob zaključku del se bo dosledno upoštevalo principe čistega okolja. Vse odpadke se bo zbralo v/na za to namenjenih lokacijah na obravnavanem gradbišču. Vpliv: zmeren (količinska in/ali kakovostna sprememba sestavine okolja je majhna). Med obratovanjem: Med obratovanjem bodo nastali odpadki, ki bodo izvirali iz vzdrževanja kanalizacijskega sistema, vodovodnega sistema ter delovanja čistilne naprave in črpališča. V fekalni kanalizaciji ne bodo nastajali odpadki oziroma se bodo le-ti odvajali na čistilno napravo. V čistilni napravi in črpališču bo nastajalo blato in drugi tovrstni odpadki. V času obratovanja se bo naročilo pri pooblaščeni organizaciji za izvajanje ocene odpadka. V kolikor bo ocena odpadka pozitivna, bo dovoljen odvoz odpadkov na deponijo nenevarnih komunalnih odpadkov, ki jo bo

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 54 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

izbral upravljavec kanalizacijskih vodov. V primeru negativne ocene odpadka se bodo le-ti predali pooblaščeni in registrirani organizaciji za odvoz nevarnih odpadkov, ki jo izbere upravljavec. Pri predaji odpadkov se bo pridobilo potrdilo o predaji. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z mehansko odprtostjo in stabilnostjo Med gradnjo: Gradnja objekta ne bo povzročila porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane gradnje, deformacij, večjih od dopustne meje, škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali na njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ter škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. Predvidena gradnja, pri upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na mehansko odpornost in stabilnost sosednjih objektov. Možnosti nesreč in/ali škod so zanemarljive. Obratovanje zgrajenega objekta ne bo imelo vpliva na mehansko odpornost in stabilnost sosednjih objektov. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja). Med obratovanjem: Obratovanje objektov ne bo povzročilo porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane gradnje, deformacij, večjih od dopustne ravni, škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali na njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ter škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. Med obratovanjem objekti ne bodo imeli vpliva na mehansko odpornost sosednjih objektov. Možnosti nesrečin/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z varnostjo pred požari Med gradnjo: Gradnja objektov upošteva, da bo nosilna konstrukcija objektov v okolici nameravane gradnje določen čas ohranila svojo nosilnost, da bo omejila možnost širjenja požara na objekte v okolici nameravane gradnje ter da bo omogočila osebam v objektih v okolici nameravane gradnje, da objekt zapustijo in da bo omogočila varnost reševalnih ekip. Predvidena gradnja, pri upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na zmanjšanje požarne varnosti sosednjih objektov. Možnosti nesreč in/ali škod so zanemarljiv. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja). Med obratovanjem: Obratovanje objektov upošteva, da bo nosilna konstrukcija objektov v okolici nameravane gradnje določen čas ohranila svojo nosilnost, da bo omejila možnost širjenja požara na objekte v okolici nameravane gradnje ter da bo omogočila osebam v objektih v okolici nameravane gradnje, da objekt zapustijo in da bo omogočila varnost reševalnih ekip. Med obratovanjem objekti ne bodo imeli vpliva na zmanjšanje požarne varnosti sosednjih objektov. Možnosti nesrečin/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi s higieno in zdravstveno zaščito Med gradnjo: Gradnja objektov upošteva, da ne bodo uhajali strupeni plini, da v zrak ne bodo uhajali nevarni delci in plini, da ne bo emisij nevarnega sevanja, da ne bo onesnaževanja ali zastrupitve vode in tal, da ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov, da ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane gradnje ali na površinah znotraj njih ter da ne bo nedovoljenih osenčenj na nepremičninah v okolici. Predvidena gradnja, pri upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na zmanjšanje higienske in zdravstvene zaščite sosednjih objektov. Možnosti nesrečin/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 55 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Med obratovanjem: Obratovanje objektov upošteva, da ne bodo uhajali strupeni plini, da v zrak ne bodo uhajali nevarni delci in plini, da ne bo emisij nevarnega sevanja, da ne bo onesnaževanja ali zastrupitve vode in tal, da ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov, da ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane gradnje ali na površinah znotraj njih ter da ne bo nedovoljenih osenčenj na nepremičninah v okolici. Med obratovanjem objekti ne bodo imeli vpliva na zmanjšanje higienske in zdravstvene zaščite sosednjih objektov, temvečjo bodo celo izboljšali. Možnosti nesrečin/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi na okolico v zvezi z varnostjo pri uporabi Med gradnjo: Gradnja objektov upošteva, da v okolici nameravane gradnje na nepremičninah ne bo prihajalo ob dobri praksi gradbenih del do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod, kot so zdrs, padec, trčenje, udar električnega toka ter poškodbe zaradi eksplozije. Uporaba oz. obratovanje objektov ne bo imelo vpliva na zmanjšanje varnosti sosednjih objektov. Možnosti nesreče in/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja). Med obratovanjem: Obratovanje objektov upošteva, da v okolici nameravane gradnje na nepremičninah ne bo prihajalo do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod, kot so zdrs, padec, trčenje, udar električnega toka ter poškodbe zaradi eksplozije. Uporaba oz. obratovanje objektov ne bo imelo vpliva na zmanjšanje varnosti sosednjih objektov. Možnosti nesreče in/ali škod so zanemarljive. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote Med gradnjo: Predvidena gradnja, pri upoštevanju dobre gradbene prakse in izvedbe, ne bo vplivala na povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov v okolici nameravane gradnje. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja). Med obratovanjem: Med obratovanjem objekti ne bodo imeli vpliva na povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov v okolici nameravane gradnje. Vpliv: zanemarljiv (neznatna in/ali malo pomembna količinska in/ali zanemarljiva sprememba sestavine okolja).  Pričakovani vplivi objekta na okolico v zvezi z naravo Pričakovani vplivi na naravo, tako na rastlinsko, živalstvo in njihove življenjske prostore, kot tudi na varovana območje in ekološko pomembna območje, je sprejemljiv. Gradnja bo sicer pomenila uničenje rastlinskih in živalskih vrst ter delov njihovih življenjskih prostorov na posamezni lokaciji posega, kot tudi motnjo vsakodnevnega ritma in obredov prostoživečih živali, vendar vpliv ne bo bistven. Obratovanje objekta oziroma učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda bo pomenilo izboljšanje kvalitete naravnega okolja. V izogib oz. zmanjšanje pričakovanih vplivov na okolico, so bila v načrtih upoštevana vsa priporočila in normativi vseh veljavnih zakonskih določil.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 56 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Presoja vplivov posameznega investicijskega projekta na okolje je eno izmed pomembnejših horizontalnih določil evropske kohezijske politike. V nadaljevanju opredeljujemo omilitvene ukrepe predmetnega investicijskega projekta, ki bodo upoštevani v posameznih etapah načrtovanja in izvedbe gradnje, in sicer:  učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovitost rabe vode in surovin),  okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih dokumentov, nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov),  trajnostna dostopnost (spodbujanje okolju prijaznejših načinov prevoza) ter  zmanjšanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oz. strokovnih ocen vpliv na okolje za posege, kjer je potrebno).

Ocena stroškov za odpravo negativnih vplivov: Investicijski projekt ne povzroča stroškov, ki bi terjali posebna vlaganja v odpravo negativnih okoljskih vplivov. Vsi spodaj opisani omilitveni ukrepi so v skladu s slovenskimi predpisi že vkalkulirani v stroških gradnje kot je predstavljeno v tem DIIPu.

OMILITVENI UKREPI in ostali vplivi - UČINKI investicijskega projekta na okolje:

v času NAČRTOVANJA v času IZVAJANJA v času OBRATOVANJA

* učinkovitost rabe naravnih virov in * Energetska učinkovitost: * Energetska učinkovitost: energije mora biti osnovno vodilo z izvedbo investicijskega projekta se bo z izvedbo investicijskega projekta se bo IZBOLJŠALA energetska projektantov; IZBOLJŠALA energetska učinkovitost, saj učinkovitost, saj se bodo objekti, zgrajeni v skladu s pristojno * načrtuje se uporabo materialov, ki se bodo objekti gradili v skladu s pristojno zakonodajo in zagotovljen bo takšen način porabe energije, ki je odgovarjajo sodobnim okoljskim zakonodajo in zagotovilo se bo takšen okolju prijazen; standardom; način porabe energije, ki je okolju *Učinkovita raba vode in surovin: UČINKOVITOST prijazen; - odpadna voda bo odtekala v kanalizacijo za komunalno odpadno IZRABE * Ostalo: izvedba v vseh delih bo skladna vodo, ki bo vezana na čistilno napravo, kjer se bo očistila; odpadne NARAVNIH z novimi tehnologijami; vode tako ne bodo neposredno odtekale v naravo in jo s tem VIROV onesnaževale; - meteorna (padavinska) voda bo ravno tako odtekala v meteorno kanalizacijo in bo preko lovilcev olj in peskolovov odtekala v ponikovalnice in ne večneposredno v občutljivo pokrajino in s tem ne bo večonesnaževala le-te; * Ostalo: stalen nadzor nad optimalnim delovanjem; * tehnološke rešitve bodo projektirane v * Uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, * celoten sistem ne bo imel negativnega vpliva na okolje v času skladu s pozitivno okoljsko zakonodajo in uporaba referenčnih dokumentov: svojega obratovanja – z izvedbo investicijskega projekta se bo v OKOLJSKA veljavnimi normativi in standardi; pri izvedbi se bodo upoštevali vsi akti bistvu IZBOLJŠALA OKOLJSKA UČINKOVITOST UČINKOVITOST (zakoni, uredbe, odločbe), ki imajo že * Nadzor nad emisijami in tveganja: vgrajene vse mehanizme in zahteve v emisije bodo minimalne in s tem se bo zmanjšalo tveganje zvezi z izboljšanjem vpliva na varstvo onesnaženosti (upoštevajočvse akte, zakone, uredbe in odloke);

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 57 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

okolja; * Zmanjšanje količine odpadkov: * Nadzor nad emisijami in tveganja: nastali odpadki povezani z obratovanjem pomenijo sicer nov emisije bodo minimalne in s tem se bo element na območju predvidenih operacij v okviru investicijskega zmanjšalo tveganje onesnaženosti projekta, vendar se bodo vsi odpadki odvažali, ravnanje z njimi pa (upoštevajočvse akte, zakone, uredbe in je dokaj natančno predpisano in mora biti tudi ustrezno odloke); evidentirano; * Zmanjšanje količine odpadkov: v času obratovanja bo nastalo odvečno blato v čistilni napravi in v nastali odpadki povezani z gradnjo vodomernih jaških predstavljalo večji del odpadkov, za katere bo pomenijo sicer nov element na območju končna oblika oskrbe določena kasneje, toda v skladu z veljavnimi predvidene investicije, vendar se bodo vsi predpisi, s čimer bo preprečen nedovoljen vpliv na okolje; odpadki odvažali, ravnanje z njimi pa je dokaj natančno predpisano in mora biti tudi ustrezno evidentirano; v času izvajanja investicijskega projekta se bo na gradbišču z odpadnim materialom ravnalo v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 41/4-ZVO-1, 50/04, 62/04 popr. in 34/08). * v fazi načrtovanja je potrebno posebno * izvedbena dela v največji možni meri ne * izvedba investicijskega projekta bo omogočila enake možnosti pozornost nameniti tudi reševanju bodo povzročala motenj; dostopa za vse uporabnike; TRAJNOSTNA vprašanja neoviranega dostopa vsem * z izvedbo investicijskega projekta se bo zagotovila trajnostna DOSTOPNOST stanovalcem obravnavanega območja in dostopnost vsem uporabnikom komunalne infrastrukture; drugim osebam, predvsem v času izvajanja del; * investicijski projekt bo načrtovan tako, * zagotovljen bo strokovni nadzor nad * strokovno rokovanje in upravljanje z okoljevarstveno ZMANJŠANJE da bo vpliv investicijskega projekta na izvajanjem investicijskega projekta in s (komunalno) infrastrukturo bo zagotovljeno; VPLIVOV NA okolje minimalen oz. ga ne bo; tem tudi nad načrtovanimi in revidiranimi * negativni vplivi na okolje se bodo zmanjšali zaradi že prej v tem OKOLJE tehnološkimi rešitvami; dokumentu navedenih dejstev;

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 58 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

6.8 Kadrovsko organizacijska shema s prostorsko opredelitvijo

Vpliv investicijskega projekta na zaposlenost ima posredne in neposredne učinke. Med neposredne učinke štejemo zgolj delovna mesta, ki so potrebna za nemoteno obratovanje investicijskega projekta. Med posredne učinke pa štejemo delovna mesta, ki se odprejo v času izvajanja investicijskega projekta.

Neposredna delovna mesta: Po končani investiciji bo investicijski projekt Občina Vipava (upravitelj) predala v najem Komunalno stanovanjskemu podjetju d.o.o. Ajdovščina (v nadaljevanju KSD d.o.o. Ajdovščina), ki bo skrbelo za upravljanje in vzdrževanje investicijskega projekta. Število zaposlenih bo v Občini Vipava kot investitorju in upravitelju ter pri KSD d.o.o. Ajdovščina kot najemniku in vzdrževalcu v obeh primerih (tako pri Varianti I – Varianta brez investicije kot tudi pri Varianti II – Varianta z investicijo) ostalo nespremenjeno. Zaradi izvedbe obravnavanega investicijskega projekta se ne bodo pojavile potrebe po zaposlovanju dodatne delovne sile, saj bo potrebno le nekoliko večvzdrževalnih del – Varianta II. Občina Vipava bo z lastnimi kadri zagotovila vodenje investicijskega projekta. Odgovorni vodja za izvajanje celotnega investicijskega projekta je Božidar Lavrenčič, višji svetovalec III, svetovalec župana za razvoj gospodarskih javnih služb in prostorsko planiranje na Občini Vipava. Javno podjetje KSD d.o.o. Ajdovščina pa zaposluje ustrezno usposobljen kader, ki že ima izkušnje z upravljanjem in vzdrževanjem primerljive komunalne infrastrukture.

Posredna delovna mesta: Kot smo že zgoraj omenili so to delovna mesta v času gradnje. Ker bodo navedeni investicijski projekt v večji meri izvajali domači izvajalci, bo navedeni investicijski projekt vplival na produkcijo potrebnih materialov ter na povečanje storitvene dejavnosti v Sloveniji, kar pa bo dvignilo dodano vrednost domačega gospodarstva, zagotovilo dodatna sredstva za zaposlene v navedenih dejavnostih in pripomoglo k ohranjanju in odpiranju novih delovnih mest.

Vzporedna delovna mesta: Poleg neposrednih in posrednih delovnih mest, ki so vezani direktno na investicijski projekt, pa moramo tu omeniti oz. opozoriti tudi na vzporedna delovna mesta. Vzporedna delovna mesta so dodatne zaposlitve zaradi vzporednih dejavnosti, ki jih bo omogočal obravnavani investicijski projekt. To so predvsem novi, potencialni nosilci dejavnosti v naselju in v občini (novi podjetniki, obrtniki, dodatne turistične zmogljivosti ipd.). Zaradi boljše komunalne oskrbe v naseljih je dolgoročno pričakovati povečanje gospodarske dejavnosti in tudi prihod novih investitorjev, obenem pa bo zaradi izboljšanja bivanjskih pogojev omogočen tudi turistični razvoj krajev. Realno je mogoče pričakovati povečanje števila prebivalcev, saj bo pritisk na selitev v večje industrijske centre manjši. Iz vsega navedenega pa lahko sklepamo, da bo izvedba investicijskega projekta prinesla veliko družbenih koristi, predvsem prebivalcem naselij Zemono, Sanabor in Slap, okoliškim naseljem ter tudi sami Občini Vipava.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 59 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Kadrovsko – organizacijska shema (organizacija izvajanja investicijskega projekta)

Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta s strani Občine Vipava

Odgovorni vodja investicijskega projekta s strani projektanta

Gradbeni (tehnični) in finančni nadzor del pooblaščen s strani investitorja

Izvajalsko podjetje izbrano na osnovi izbora najugodnejšega ponudnika z zbiranjem ponudb z javnim razpisom

UPRAVITELJ komunalne infrastrukture: OBČINA VIPAVA NAJEMNIK (in VZDRŽEVALEC) komunalne infrastrukture: KDS d.o.o. Ajdovščina

Odgovorni vodja za izvedbo celotnega investicijskega projekta Božidar Lavrenčič, višji svetovalec II, svetovalec župana za razvoj gospodarskih javnih služb in prostorsko planiranje v Občini Vipava, bo kot vodja investicijskega projekta odgovorna za izvedbo operacije. Vodja investicijskega projekta bo hkrati tudi skrbnik investicijskega projekta. Njegove naloge so:  skrbi za pravilnost izvedbe potrebnih postopkov v skladu z zakonodajo,  določi osnovno strategijo izvajanja investicijskega projekta,  skrbi za ustreznost terminskega izvajanja investicijskega projekta,  koordinira potek celotnega investicijskega projekta z naložbami,  poroča o poteku investicijskega projekta delovni skupini, vodstvu občine in občinskemu svetu,  uvaja korektivne ukrepe,  vodi komuniciranje z izvajalci, delovno skupino in županom,  pripravlja informacije za medije ter  izvaja ustrezne postopke v skladu z zakonodajo. Navedba izkušenj:  organizacija in vodenje investicij občinske uprave, od priprave investicijskega projekta do izvedbe,  poznavanje in sodelovanje pri pripravi investicijske dokumentacije za objekte prenova gradu Lanthieri,  timsko delo, sodelovanje in koordinacija različnih projektnih oz. delovnih skupin,  vodenje projekta izdelave Občinskega prostorskega načrta,

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 60 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag za javna naročila ter v strokovnih komisijah za vodenje postopka oddaje javnega naročila,  poznavanje zakonodaje s področja graditve objektov in prostorskega načrtovanja,  izvajanje nadzora pri gradnji objektov in sodelovanje v skupini za investicijski inženiring projektov velikih vrednosti ter  vodenje in odločanje pri investicijah za vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Občini Vipava, kakor tudi načrtovanje in izvedba investicij na vodovodnih in kanalizacijskih sistemih Občine Vipava.

6.9 Predvideni viri financiranja

V tem poglavju podrobneje predstavljamo predvidene vire financiranja investicijskega projekta ter njegovo finančno konstrukcijo. Investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« v Občini Vipava ni mogoča brez zagotovitve zadostnih sredstev, občina pa lahko nameni za izvedbo investicijskega projekta zagotovi le del potrebnih sredstev. Vir financiranja obravnavanega investicijskega projekta, ki je v prid javnemu interesu, naj bi tako temeljil na pridobitvi nepovratnih sredstev iz naslova nepovratnih sredstev prednostne usmeritve »Regionalnega razvojnega programa« razvojne prioritete »Razvoj regij« operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialom 2007-2013 za obdobje 2010-2012. Poudariti velja, da so drugi viri financiranja izključeni. Občina namrečne namerava najeti posojila, možnosti za pridobitev sredstev iz drugih državnih virov (skladi ipd.) pa so zelo skope. Izpolnitev pogoja poslovanja, ki je zagotovitev zadostnih sredstev, je osnova za ustrezno ureditev gospodarske infrastrukture. Predvidena struktura financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah (vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah brez povračljivega DDV znaša 990.466,17 EUR, od tega upravičenih stroškov 984.026,17 EUR) je 28,59% lastnih, proračunskih virov Občine Vipava (283.223,17 EUR) ter 71,41% javnih virov – nepovratna sredstva s strani SVLR (707.243,00 EUR). Predvidena struktura financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah (vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah brez povračljivega DDV znaša 1.044.983,39 EUR, od tega upravičenih stroškov 1.038.543,39 EUR) je 32,32% lastnih, proračunskih virov Občine Vipava (337.740,39 EUR) ter 67,68% javnih virov – nepovratna sredstva s strani SVLR (707.243,00 EUR). DDV ter izdelava DIIPa niso predmet sofinanciranja in jih krije občina iz lastnih, proračunskih virov financiranja. Povračljivi DDV ne predstavlja stroška investicijskega projekta. Občina mora povračljivi DDV sicer plačati, toda kasneje ga dobi povrnjenega. Omeniti pa moramo, da bo lahko občina del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO – 23. člen. Predvidena struktura financiranja je podana v tabeli 11, 12, 13 in 14.

Od 01.01.2010 v primeru prijavljene dejavnosti »Dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod« gre tu za obdavčljivo dejavnost Občine Vipava. Poleg tega se uporabljajo določbe 76.a člena ZDDV- 1, ki DDV prevalijo na naročnika. V tabelah 11, 12, 13 in 14 so prikazane zato bruto vrednosti skupaj le za tisti del investicijskega projekta, kjer Občina Vipava ne more uveljavljati povračljivega deleža DDV in to je zgolj za stroške izdelave investicijske dokumentacije, torej vsota neto vrednosti in ne-povračljivi del DDV. V tabelah je prikazana vrednost investicijskega projekta, ki jo mora Občina Vipava kriti iz lastnega proračuna (brez povračljivega DDV) ter s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi SVLR. Investitor bo moral tako zagotoviti likvidna sredstva za plačilo le ne-povračljivega DDV, ki predstavlja strošek investicijskega projekta. Občina pa mora povračljivi DDV sicer plačati, toda ga dobi kasneje povrnjenega, zato le-ta ne predstavlja stroška investicijskega projekta. Znesek ne-povračljivega DDV znaša tako po stalnih cenah kot

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 61 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« tudi po tekočih cenah 740,00 EUR. Vrednost povračljivega DDV pa znaša 208.108,68 EUR po tekočih cenah, po stalnih cenah pa 197.205,23 EUR. V tabelah 11-1, 12-1, 13-1 ter 14-1 so predstavljeni viri financiranja (javni viri) investicijskega projekta z informativnim prikazom povračljivega DDV zaradi lažje preglednosti nastajanja le-tega.

Tabela 11: Viri financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah brez povračljivega DDV.

VIRI FINANCIRANJA Delež A. LASTNA SREDSTVA

Proračunska sredstva Občine Vipava 283.223,17 28,59%

Skupaj LASTNA SREDSTVA 283.223,17 28,59%

B. ZAPROŠENA NEPOVRATNA SREDSTVA

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 707.243,00 71,41%

Skupaj NEPOVRATNA SREDSTVA 707.243,00 71,41%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 990.466,17 100,00% *opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 11-1: Viri financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah z informativnim prikazom povračljivega DDV.

VIRI FINANCIRANJA Delež

A. LASTNA SREDSTVA

Proračunska sredstva Občine Vipava 283.223,17 28,59%

Skupaj LASTNA SREDSTVA 283.223,17 28,59%

B. ZAPROŠENA NEPOVRATNA SREDSTVA

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 707.243,00 71,41%

Skupaj NEPOVRATNA SREDSTVA 707.243,00 71,41%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 990.466,17 100,00%

Povračljiv DDV 197.205,23

SKUPAJ VREDNOST 1.187.671,40

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 12: Viri financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah – dinamika po letih brez povračljivega DDV.

DO vključno leto 2011 leto 2012 SKUPAJ Delež VIRI FINANCIRANJA leta 2010

Proračunska sredstva Občine Vipava 34.580,00 158.331,04 90.312,13 283.223,17 28,59%

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 71,41%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 34.580,00 630.107,54 325.778,63 990.466,17 100,00%

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 62 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 12-1: Viri financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah – dinamika po letih z informativnim prikazom povračljivega DDV.

DO vključno leto 2011 leto 2012 SKUPAJ Delež VIRI FINANCIRANJA leta 2010

Proračunska sredstva Občine Vipava 34.580,00 158.331,04 90.312,13 283.223,17 28,59%

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 71,41%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 34.580,00 630.107,54 325.778,63 990.466,17 100,00%

Povra čljiv DDV 6.916,00 125.133,51 65.155,72 197.205,23

SKUPAJ VREDNOST 41.496,00 755.241,05 390.934,35 1.187.671,40

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

V tabeli 5 v poglavju 5.2 – Vrednost investicijskega projekta je opredeljena Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah oziroma vrednost izvedenih del (dinamika nastajanja investicijskih stroškov), ki pa bodo skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna plačana po izstavljenih situacijah v roku 30 dni, kar je bilo upoštevano v tabeli 6 v poglavju 5.2 ter v zgornji tabeli 12 – Viri financiranja investicijskega projekta po stalnih cenah – dinamika po letih, ki prikazuje finančni tok oziroma porabo finančnih sredstev po letih brez povračljivega DDV. Povračljivi DDV je vključen v tabeli 11-1 in 12-1, kjer smo ga navedli zgolj informativno kot zadnjo postavko, predvsem zaradi preglednosti nad nastajanjem in vrednostjo povračljivega DDV-ja.

Tabela 13: Viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah brez povračljivega DDV.

VIRI FINANCIRANJA Delež A. LASTNA SREDSTVA

Proračunska sredstva Občine Vipava 337.740,39 32,32%

Skupaj LASTNA SREDSTVA 337.740,39 32,32%

B. ZAPROŠENA NEPOVRATNA SREDSTVA

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 707.243,00 67,68%

Skupaj NEPOVRATNA SREDSTVA 707.243,00 67,68%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 1.044.983,39 100,00%

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 13-1: Viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah z informativnim prikazom povračljivega DDV.

VIRI FINANCIRANJA Delež A. LASTNA SREDSTVA

Proračunska sredstva Občine Vipava 337.740,39 32,32%

Skupaj LASTNA SREDSTVA 337.740,39 32,32%

B. ZAPROŠENA NEPOVRATNA SREDSTVA

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 707.243,00 67,68%

Skupaj NEPOVRATNA SREDSTVA 707.243,00 67,68%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 1.044.983,39 100,00%

Povračljiv DDV 208.108,68

SKUPAJ VREDNOST 1.253.092,07

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 63 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

Tabela 14: Viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah – dinamika po letih brez povračljivega DDV.

DO vključno VIRI FINANCIRANJA leto 2011 leto 2012 SKUPAJ Delež leta 2010

Proračunska sredstva Občine Vipava 34.580,00 193.994,10 109.166,29 337.740,39 32,32%

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 67,68%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 34.580,00 665.770,60 344.632,79 1.044.983,39 100,00%

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

Tabela 14-1: Viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah – dinamika po letih z informativnim prikazom povračljivega DDV.

DO vključno leto 2011 leto 2012 SKUPAJ Delež VIRI FINANCIRANJA leta 2010

Proračunska sredstva Občine Vipava 34.580,00 193.994,10 109.166,29 337.740,39 32,32%

ESRR (SVLR - Neposredne regionalne spodbude EU) 0,00 471.776,50 235.466,50 707.243,00 67,68%

SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA 34.580,00 665.770,60 344.632,79 1.044.983,39 100,00%

Povra čljiv DDV 6.916,00 132.266,12 68.926,56 208.108,68

SKUPAJ VREDNOST 41.496,00 798.036,72 413.559,35 1.253.092,07

*opomba: občina bo lahko del lastnih sredstev nadomestila s sredstvi po ZFO - 23. člen.

V tabeli 7 v poglavju 5.2 – Vrednost investicijskega projekta je opredeljena Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah oziroma vrednost izvedenih del (dinamika nastajanja investicijskih stroškov), ki pa bodo skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna plačana po izstavljenih situacijah v roku 30 dni, kar je bilo upoštevano v tabeli 8 ter v zgornji tabeli 14 – Viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah – dinamika po letih, ki prikazuje finančni tok oziroma dejansko porabo finančnih sredstev po letih brez povračljivega DDV. Povračljivi DDV je vključen v tabeli 13-1 in 14-1, kjer smo ga navedli zgolj informativno kot zadnjo postavko, predvsem zaradi preglednosti nad nastajanjem in vrednostjo povračljivega DDV-ja.

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 64 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

7 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE, TEHNIČNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE

Glede na ugotovitve iz predhodnih poglavij vidimo, da je investicijski projekt »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« upravičen, saj s svojimi cilji omogoča doseganje ciljev tako na občinski, regionalni kot tudi na državni ravni. Investicijski projekt predvideva izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m), izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Z izvedbo investicijskega projekta se bo skupaj zgradilo 3.134,72 m kanalizacijskega omrežja (kanalizacija komunalnih odpadnih vod = 2.826,72 m; meteorna kanalizacija = 308 m), obnovilo 311 m vodovoda ter zgradilo čistilno napravo Sanabor.

Z izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod na območju naselja Zemono, izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih in meteornih vod, obnovo vodovoda in izgradnjo čistilne naprave na območju naselja Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do čistilne naprave Vipava v Občini Vipava skupaj z izpeljavo drugih investicijskih projektov, ki se nanašajo na izgradnjo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav na območju Občine Vipava, želi Občina Vipava na svojem celotnem območju zagotoviti svojim obstoječim prebivalcem, potencialnim prebivalcev ter obiskovalcem ustrezno komunalno infrastrukturo. Investicijski projekt se bo v prostoru izvajal kot enovit projekt, saj se bodo posegi izvajali na območju Občine Vipava in v istem časovnem obdobju in je tako z ekonomskega vidika kot z vidika posegov v prostor tak pristop optimalen in smiseln tako z vidika optimizacije stroškov, optimizacije posegov v prostor kot tudi z vidika čim hitrejšega celovitega izboljšanja kakovosti infrastrukturne opremljenosti naselij. Izvedba investicijskega projekta bo tako v relativno kratkem času bistveno izboljšala kakovost življenjskega standarda občanov ter omogočila razvoj naselij in gospodarskih (podjetniških) dejavnosti, predvsem prebivalcev naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi prebivalcev naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta), neposredno pa tudi prebivalcev naselja Vipava ter posredno prebivalcev Občine Vipava.

Kot je bilo že predhodno navedeno, bi z izvedbo obravnavanega investicijskega projekta dvignili življenjski standard pa tudi zdravstveno varstvo prebivalcev Občine Vipava, in sicer prebivalcev naselij Zemono in Sanabor ter v prihodnje tudi prebivalcev naselja Slap (po zaključku komunalne ureditve naselja Slap, ki pa ni predmet tega dokumenta). Z izvedbo investicijskega projekta bi izboljšali tudi nivo varstva okolja ter preprečili ekološke nesreče, saj bi le-ta preprečil ekološko ogroženost področja. Z izvedbo investicijskega projekta pa bi tudi dvignili razvojne možnosti občine, predvsem naselij Zemono, Sanabor in Slap, ter prišlo bi do izenačevanja bivanjskih in ekonomskih pogojev v mestu in na podeželju. Z izvedbo investicijskega projekta pa v Občini Vipava sledijo in uresničujejo tudi cilje Regionalnega razvojnega programa Severno primorske regije 2007 – 2013 ter Operativnega programa RR v obdobju 2007-2013. Iz predhodnih poglavij tako vidimo, da je investicijski projekt z razvojnega vidika za Občino Vipava zelo pomemben, saj

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 65 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava« bo sami občini in območju naselij Zemono, Sanabor in Slap, prinesel veliko družbenih koristi za njene prebivalce. Razlogi za investicijsko namero so:  zagotoviti urejenost odvajanja odpadnih voda, pri čemer gre za vodo, ki se po uporabi odvaja in je bodisi industrijska, komunalna ali padavinska;  zagotoviti urejenost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod;  zmanjšati obremenjenost okolja z odpadnimi (fekalnimi) in meteornimi (padavinskimi) vodami;  omejiti nevarnost biološkega in kemičnega onesnaženja okolja;  obnoviti vodovodni sistem (vodovod), ki bo zagotavljal ustrezno oskrbo s sanitarno in pitno vodo vseh objektov na območju naselja Sanabor;  zagotoviti dvig kakovosti življenjskega standarda občanov;  izpolniti predpis Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode.

Kot smo že predhodno omenili je poglaviten cilj investicijskega projekta stvarne narave, in sicer na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap v načrtovanem obdobju urediti ustrezno okoljevarstveno (komunalno) infrastrukturo. Poglaviten cilj obravnavanega investicijskega projekta je izgradnja komunalne infrastrukture na območju naselij Zemono, Sanabor in Slap, ki predvideva izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (fekalne kanalizacije) na območju naselja Zemono (1.161 m), izgradnjo kanalizacije komunalnih odpadnih vod (528 m) in meteornih vod (308 m), obnovo vodovoda (311 m) in izgradnjo čistilne naprave (100 PE) na območju naselja Sanabor ter izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala (kanala za odvajanje komunalnih odpadnih vod) od naselja Slap do ČN Vipava (1.137,72 m). Z izvedbo investicijskega projekta se bo skupaj zgradilo 3.134,72 m kanalizacijskega omrežja (kanalizacija komunalnih odpadnih vod = 2.826,72 m; meteorna kanalizacija = 308 m), obnovilo 311 m vodovoda ter zgradilo čistilno napravo Sanabor. Vse to pa bo pripomoglo zlasti k dvigu kakovosti življenjskega standarda občanov ter bo omogočilo razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, s poudarkom na:  zagotovitvi kakovostnih, učinkovitih in ustreznih komunalnih storitev za prebivalce in gospodarske subjekte v naseljih Zemono in Sanabor ter z izgradnjo povezovalnega fekalnega kanala Slap-ČN Vipava se bo pripravilo podlago za prihodnjo zagotovitev prebivalcem naselja Slap kakovostne komunalne storitve, ko bo izvedena komunalna ureditev naselja Slap (ni predmet tega dokumenta), ter s tem Občine Vipava po ustreznih gospodarskih cenah;  vzpostavitvi kvalitetne okoljske infrastrukture, ki bo ustrezala tehničnim standardom in predpisom;  zmanjševanju obremenjevanja okolja z odpadnimi (fekalnimi) in meteornimi (padavinskimi) vodami;  zagotovitvi učinkovitega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod;  zagotovitvi varne oskrbe s pitno vodo na območju naselja Sanabor,

Investitor: Občina Vipava Investicijski projekt: 66 »Kanalizacijski sistem Zemono, Sanabor s čistilno napravo in povezovalni kanal Slap-Vipava«

 zmanjševanju potencialne okoljske onesnaženosti;  ohranjanju občutljivega okolja;  omejitvi nevarnosti biološkega in kemičnega onesnaževanja okolja;  zagotavljanju pogojev za nadaljnji gospodarski in demografski razvoj naselij Zemono, Sanabor in Slap, okoliških naselij ter občine;  varovanju zdravja prebivalcev in obiskovalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s tem same Občine Vipava;  izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev naselij Zemono, Sanabor in Slap ter s tem ohranjanju in povečevanju poseljenosti na tem območju;  izpolnjevanju določb Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode. Vse zgoraj navedeno so tudi glavni cilji, ki jih Občina Vipava zasleduje z izvedbo investicijskega projekta. Z izvedbo investicijskega projekta bodo vsi objekti oz. vsi prebivalci omenjenih naselij pridobili možnost priključitve na kakovostno kanalizacijsko omrežje (fekalno in meteorno), ki bo odvajalo komunalne odpadne vode na čistilno napravo Sanabor (iz naselja Sanabor) in na čistilno napravo Vipava (iz naselij Zemono in Slap).

Glede na vrednost investicijskega projekta, ugotovitev iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta - DIIPa ter glede na zakonske zahteve je potrebno in upravičeno nadaljevati s pripravo investicijskega programa - IP »KANALIZACIJSKI SISTEM ZEMONO, SANABOR S ČISTILNO NAPRAVO IN POVEZOVALNI KANAL SLAP-VIPAVA«, ki bo vključeval tudi finančno analizo in CBA - Analizo stroškov in koristi (ekonomsko analizo) ter analizo izvedljivosti investicijskega projekta, in bo s svojim tehnično-tehnološkim in ekonomskim delom predstavljal strokovno podlago za odločitev o izvedbi investicijskega projekta (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006)).

Investitor: Občina Vipava