> Vipavski glas
Letnik XXXIII• številka 122 • pomlad 2018 FAMA VABI od 22.03. do 31.03.2018 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG PO P.E.
PREKAJEN SVINJSKI VRAT - KRAS 1kg v.p. 4,65 €
PREKAJENA ŠUNKA KRAS 1kg v.p. 4,49 €
3,59 € PREKAJENO PLAČE S KOSTJO - KRAS 1kg VINO MERLOT 6,69 € VIPAVA 0,75 L
20 g 0,99 €
3,29 € 200 g
4,49 € 150 g
150 g 4,49 €
200 g REDNA CENA 2,79 € 7,99 € 3 x 20 g - 20 % 6,39 € 20% POPUST POPUST10% DARILNI BON ZA NAKUP VSAKO SOBOTO
IZDELKA IZ ZALOGE POPUSTI SE DO KONCA MAJA NE SEŠTEVAJO ! NE VELJA ZA NAKUP CIGARET, TEL. KARTIC IN PLINA V JEKLENKAH NE VELJA ZA NAKUP CIGARET, TEL. KARTIC IN PLINA V JEKLENKAH VELJA DO 31. 03. 2018 IN VELJA OB NAKUPU NAD 10€ VELJA OB NAKUPU NAD 30 €
NE VELJA ZA NAKUP CIGARET, TEL. KARTIC in PLINA V JEKLENKAH - POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO POGLED V POMLAD
>
In vsaka odločitev, ki jo bomo tako odgo- vorno sprejeli, bo zagotovo prava. Vipavski glas Čeprav se zdi, da je okoli nas tako malo dobrega, to zagotovo ne drži. Ozrite se okoli, na svoje prehojene poti, na obde- lane njive in vinograde, ozrite se na svoje dosežke. Poglejte ustvarjalnost mladih ljudi pri nas. Ne le dobro, navdušujoče je, kadar zmoremo na ta način pogledati okrog. In prav to se je zgodilo ob koncu preteklega leta. Svetniki občinskega sve- ta so dali priložnost Vipavskemu glasu, glasu Vipavcev, malih in velikih.
Pričujoča števila je prva med tistimi, ki jih Letnik XXXIII• številka 122 • pomlad 2018 Moja pomlad je tako trpka, tako žalostna. je podprla tudi Občina Vipava, za kar smo Ko se čas ustavi, je težko najti poti naprej, jim iskreno hvaležni. Dali so priložnost a jih moramo, ne glede na vse in tudi zato, vsem nam, da lahko povemo in pokažemo ker je to naša zaveza. svojim sokrajanom, kako pridni in ustvar- jalni smo. Ta pomlad mora postati priložnost za prispevki za Vipavski Glas nove poti, za vse. To pomlad se moramo Hkrati pa za prihodnje velja tudi vabilo poleg cvetja prebuditi tudi ljudje. Resno in vsem, ki bi radi svoje zgodbe delili z dru- Brajdovič Cvetka Ljubljana 50,00 € razmišljujoče moramo zreti v našo sku- gimi, da jih zapišete in z veseljem jih bomo Lavrenčič Miro Ljubljana 20,00 € pno prihodnost. Ta je lahko svetla in lepa, objavili. Kukar Stanislava Ljubljana 50,00 € Krašna Marija Vipava 20,00 € obetajoča, če se bomo sami tako odločili. Želimo namreč, da Vipavski glas resnično Simonič Zenja Ljubljana 10,00 € Če bomo znali prepoznati, ali so obljube postane glas vseh Vipavcev, vseh enajstih Hrovatin Angel Ljubljana 30,00 € iskrene, ljudje tisti, ki jim lahko zaupamo, krajevnih skupnosti in ene občine, ki zdru- Blaževič Jeljka Bled 20,00 € se bomo odločali pravilno. Ampak, kako žuje najlepše kraje pod soncem in dobre NN 10,00 € prepoznati, kaj je tisto pravo? To je večno ljudi. 210,00 € vprašanje, na katerega ne moremo dobiti odgovora. Enostavno se moramo zazreti Vsem donatorjem se najlepše zahva- ljujemo in se priporočamo, da s svojimi vase, pretehtati in se šele potem odločiti. Nataša Nardin prispevki podprete izhajanje Vipavskega glasa tudi v prihodnje. Svoje prispev- ke lahko nakažete na račun KS VIPAVA 01336-6450860755, namen plačila: ZA VIPAVSKI GLAS. HVALA.
Številka 122, letnik 33, pomlad 2018 Ustanovitelj in založnik: KS Vipava MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA Uredniški odbor: Peter Skapin, Nataša POZAMENTERIJA Nardin Fotografija naslovnice:Jurij Lavrenčič – GALANTERIJA Pomladno zasnežen Nanos Grafična priprava: Prograf d.o.o., Vipava URNIK Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica PON-PET 8-12 14-18 Naklada: 2100 izvodov SOB 8-12 Vipavski glas brezplačno prejme vsako NED ZAPRTO gospodinjstvo v Občini Vipava. Želimo vam vesele, doživete in pisane velikonočne praznike [email protected], [email protected], Kolektiv trgovine Nika [email protected] 3 OBČINA VIPAVA
27. redna seja občine Vipava
in za ureditev priključka lokalne ceste Dobrava na regionalno cesto, da se pove- čajo sredstva za upravljanje z občinskim premoženjem, da se povečajo sredstva za gradnjo vodovodnega omrežja. Občinski svet je z glasovanjem. enajst glasov ZA in šest vzdržanih glasov, sprejel predlagani amandma. Naslednji amandma, da se proračunska sredstva, namenjena gradnji in investicij- skemu vzdrževanju cestne infrastrukture zmanjšajo za 3.000 € ter se prenesejo na novo postavko »Priprava dokumentacije za pločnik od zaselka Poreče (kapelica) do pokopališča Podnanos«, so predlaga- 27 redna seja je potekala 21. decembra 2017. Predlog soglasja ustanovitelja k finanč- nemu planu za leto 2018 javnega zavoda Zavod za turizem Trg Vipava je bil podprt s strani vseh šestnajstih svetnikov, ki so glasovali. Občinski svet je na seji z glasovanjem potrdil sklep o določitvi višine najemnine oddane komunalne infrastrukture v na- jem, o cenah oskrbe s pitno vodo, o ce- nah odvajanja in čiščenja odpadnih voda, o subvencioniranju cen odvajanja in či- ščenja odpadnih voda ter sklep o letnem načrtu ravnanja z nepremičnim in premič- nim premoženjem Občine Vipava za leto 2018. Sprejet je bil tudi odlok o spremem- bi Odloka o podeljevanju priznanj Občine Vipava. Svetniki so potrdili Pravilnik o sofi- nanciranju prireditev in drugih aktivnosti, ki pospešujejo razvoj turizma, mladinskih projektov ter drugih družbenih dejavnosti v občini Vipavi ter Dopolnitev lokalnega programa za kulturo 2016 – 2019. Na seji so se svetniki seznanili z dopolnje- nim osnutkom sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta. Občinski svet je imenoval dva predstav- nika Občine Vipava v Svet javnega zavoda Lekarne Ajdovščina. To sta postala Orjana Curk in Bogoslav Trošt. Največ pozornosti je bilo usmerjeno v sprejemanje odloka o proračunu Občine Vipava za leto 2018. Na predlog proračuna so svetniki vložili šest amandmajev. Prvi je bil obravnavan amandma, ki ga je predlagal župan mag. Ivan Princes. Župan je predlagal, da se povečajo sredstva za sanacijo kamnitega mostu v Podbregu čez Hraščak, za avtobusno čakalnico Podgrič 4 OBČINA VIPAVA
li Bogdan Semenič, Darko Rosa in Stojan Predlagatelji naslednjega amandmaja so Vitežnik. Občinski svet je s štirinajstimi bili predstavniki Svetniške skupine NSi. 28. redna seja glasovi ZA in tremi vzdržanimi glasovi Predlagali so prerazporeditev sredstev, sprejel predlagani amandma. ki so bila v predlogu proračuna namenje- občine Vipava na za nakup, obnovo in adaptacijo hiše na Sledilo je glasovanje o amandmaju, kate- Gočah, na postavko za izgradnjo in ure- 28. redna seja je potekala 8. marca. rega predlagatelj je bil Marko Nabergoj. ditev kanalizacijskega omrežja na Gočah. Predlagal je prerazporeditev dela sred- Svetniki so se na njej seznanili s poslova- Amandma je bil izglasovan. stev 4.000 € s proračunske postavke njem Zavoda za turizem trg Vipava v letu Založništvo - časopis Latnik na proračun- Zadnji obravnavani amandma je predlagal 2017 in tudi potrdili razporeditev predla- sko postavko Vipavski glas. Občinski svet Mitja Volk in sicer, da se del sredstev, na- gane porabe presežka, ki je nastal ob po- je s sedemnajstimi glasovi ZA soglasno menjenih za projekt kanalizacije na Slapu, zitivnem poslovanju zavoda v preteklem podprl amandma. prerazporedi za popravilo občinskih cest v Krajevni skupnosti Slap. Pobudo za letu. Sprejet, s petnajstimi glasovi ZA in dvema amandma je podala Krajevna skupnost vzdržanima glasovoma, je bil amandma, V povezavi s področjem športa v naši ob- Slap. Amandma ni bil sprejet. ki ga je tudi predlagal Marko Nabergoj. S čini sta bila sprejeta tudi nov Odlok o po- sprejetjem amandmaja se je del sredstev Po obravnavi vseh predlaganih amand- stopku in merilih za sofinanciranje izva- preneslo s postavke tekoče vzdrževanje majev je župan mag. Ivan Princes dal na jalcev letnega programa športa v občini občinskih cest na postavko vežica Lozice. glasovanje celoten proračun s sprejetimi Vipava ter Sklep o letnem programi špor- Pobudo za amandma je podala Krajevna popravki. Z glasovanjem, 14 ZA in 3 PROTI, ta v občini Vipava za leto 2018. skupnost Lozice. je bil sprejet Odlok o proračunu Občine Vipava za leto 2018. Sprejeta pa je bila tudi Dopolnitev lokal- nega programa za kulturo 2016 - 2019 v občini Vipava. Poročilo 3. izredne seje Svetniki so potrdili tudi sklepa o ukini- 3. izredna seja občine Vipava je potekala Prvi predlagani amandma je bil z rezul- tvi parcel statusa javnega dobrega v 22. januarja 2018. tatom 8 ZA in 7 PROTI, glasovalo je 16 Vrhpolju in na Slapu, sklep o menjavi ze- svetnikov, potrjen. Drugi amandma je ob mljišč na Gočah in sklepa o prodaji parcel Dnevni red je imel dve točki in sicer: sprejetju prvega postal brezpredmeten, na Slapu in v Podnanosu. 1. Rebalans št. 1 proracuna Obcine Vipava zato glasovanja niso izvedli. za leto 2018 Podrobnejše informacije ter zapisnike sej Po seznanitvi z rezultati se je župan mag. najdete na spletni strani Občine Vipava 2. Sklep o spremembi št. 1 Sklepa o le- Ivan Princes odločil, da rebalansa ne daje (https://www.vipava.si) tnem nacrtu ravnanja z nepremicnim in na glasovanje, tako je ostal v veljavi de- premicnim premoženjem Obcine Vipava cembra sprejeti predlog proračuna. Natali Panič Nardin za leto 2018 Na predlog rebalansa sta bila vložena €, je celotna investicija (po DIIP-u, decem- dva amandmaja, prvi iz svetniške skupi- ber 2017) ocenjena na več kot 700.000,00 ne stranke SMC, drugega pa so predlagali €. Ta sredstva pa bo potrebno od nekje svetniki stranke NSi. pridobiti, sicer nakup same hiše ni smi- V prvem amandmaju sta svetnika SMC seln. Meniva, da je Občina primarno dol- predlagala, da se 175.000,00 €, namenje- žna poskrbeti za zadeve, ki zadevajo vse nih za nakup nepremičnin, prerazporedi. občane - torej socialo, gospodarstvo, Za področje turizma in razvoj tega ter za kulturo, šport, itd. Glede na to, da je bilo organizacijo turističnih prireditev naj se večkrat poudarjeno, da se občina za leto nameni 20.000,00 €, za pomoč družinam 2018 maksimalno zadolžuje in da niti za in pomoč ob rojstvu otroka 4.000,00 €, za izvajanje njenih primarnih nalog ni denar- programe športa in podobnih dejavnosti ja, je jasno, da se v tem trenutku ne more 12.000,00 €, enako tudi za programe na zavezati za tak projekt. Naslednji sesta- področju kulture. Za razliko, 127.000,00 €, vi Občinskega sveta bi predali finančno pa so predlagali, naj jih občina uporabi za stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na zmanjšanje zadolževanja. celoten naslednji mandat. Tudi drugi amandma se je nanašal na Svetnika SMC sva že ob sprejemanju Zato sva z amandmaji sledila naši politi- prerazporeditev istih sredstev, torej Proračuna za leto 2018 nasprotovala na- ki, ki je usmerjana na boljši položaj vseh 175.000,00 €. Svetnika NSi sta predlagala, kupu nepremičnine (hiše na Gočah), pred- da se ta sredstva prerazporedijo na po- občanov. S predlaganim amandmajem bi stavko Tekoci transferi – Subvencije. vsem zaradi višine sredstev, ki jih bo zah- od tega zneska imeli korist vsi, ne samo tevala investicija. Ne glede na to, da se za določeni zasebni interesi. Svetniki so izglasovali tajno glasovanje. nakup v tej fazi namenja zgolj 175.000,00 Meta Petrič in Urban Lukin
5 DOGODKI
Minister Gašperšič na ogledu novega krožišča
V petek, 2. 3. 2018, je našo občino obi- skal minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, skupaj z vodilnimi iz DRSI- ja. Ob obisku se je srečal z županom mag. Ivanom Princesom, s podžupanom Bogdanom Godničem in s svetnikom več kot varno. Projekt je v večini investira- tem obljubil hiter postopek pridobivanja Urbanom Lukinom. Kljub dežju si je mi- la država, občina je dodala nekaj manj kot soglasij za končno izvedbo. Prej pa mora nister ogledal dokončano krožišče ter se četrtino od celotnega zneska, ki je znašal občina odločiti, kakšno ureditev si dejan- seznanil s potekom zaključnih del. Vsi pri- okrog 500.000 €. sko želi. Upajmo, da bo pri tej temi manj sotni so se strinjali, da bo krožišče veliko političnih nagajanj, kot smo jim bili priča Ob obisku so prisotni spregovorili še o pripomoglo k varnosti v prometu, saj so v pri sami izgradnji. bližini izobraževalni zavodi. Prav tako bo notranji ureditvi, ki bo krožišču in Vipavi prečkanje glavne regionalne ceste odslej prinesla končno urejenost. Minister je ob VL Sommelierji v vinoteki Vipava
in izkušnje in jim s ponosom predstavilo da kletar. Predstavljena so bila tudi vina, svoja vina. pridelana po najbolj naravni poti. Pravi, da Veseli smo, da so bili z dogodkom zado- že vrsto let sledi prizadevanjem vipavskih voljni tako udeleženci kot tudi vinarji in vinarjev, ki iz leta v leto dvigujejo kvalite- organizatorji. Z odličnim znanjem udele- to in skupaj z ostalimi slovenskimi vinarji žencev in njihovim velikim zanimanjem širijo dobro mnenje o naših vinih tudi prek so bili vinarji zelo zadovoljni in so z njimi naših meja. z veseljem delili svoje praktične izkušnje Zelo smo bili veseli njihovih pohval, ki jim in strokovna znanja o vinu. Udeležence so dajejo spodbude za nadgradnjo uspešne navdušila vrhunska vipavska vina in bili so zgodbe Vinoteke Vipava, ki je po desetih Desetega januarja 2018 je v prostorih zadovoljni s predstavitvijo vin vipavskega Zavoda za turizem TRG Vipava potekalo letih delovanja lansko leto zaključila z re- vinorodnega okoliša ter se po zanimivem kordnim obiskom. pestro dopoldne. Društvo za razvoj pivske dopoldnevu podali na raziskovanje drugih kulture SOMMELIER SLOVENIJE je organi- primorskih vinorodnih okolišev. Vinoteko najraje obiskujejo tuji turisti, ziralo strokovno ekskurzijo in v Vinoteki največ iz Francije, Belgije, Nizozemske, Ivan Peršolja, predsednik društva, je de- Vipava so spoznavali vina Vipavske doli- Nemčije, Italije in Združenih držav Amerike. jal, da so izbrali zgodnje dopoldanske ure, ne. Številni udeleženci, željni strokovnega Avgusta, ko je bila poletna turistična se- ki so za degustacijo vin najprimernejše, znanja, so se spoznavali z vinarji Vipavske zona na vrhuncu, je vinoteko obiskalo tudi zaradi odpočitih čutil. Po uspešnem do- doline in njihovimi vini. več kot 100 turistov dnevno. Poleg degu- godku je pohvalil, da je bila prireditev stacij v vinoteki turiste zelo zanimajo tudi Svoja vina in zgodbo svoje kleti so pred- strokovna in zelo prijetna in da so lah- obiski vinskih kleti. V ta namen naši vinarji stavljali Burja, Branko Furlan, Guerila, ko sommelierji zares uživali v raznovr- Monvi, Posestvo Ferjančič, Posestvo stnih niansah posameznih vin glede na v poletnem času odprejo svoje hrame in Štokelj, Vina Benčina, Vina Krapež, Vinska sorto, starost in lego vinograda, načina gostijo turiste, ki se navdušujejo nad vini klet Samo Poljšak. Devet naših izvrstnih zasaditve oz. vzgojne oblike, zelenih del, in gostoljubnostjo. Tako skupaj uspešno vinarjev je udeležencem tečaja za som- obremenitve trsov, časa trgatve in kar je razvijamo vipavsko vinsko zgodbo. melierje II. stopnje podajalo svoja znanja najvažnejše – karakterja vina, ki mu ga Zavod za turizem TRG Vipava 6 PAMI za vipavski glas Marec2018-.pdf 1 25. 03. 2018 22:01:25
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K PONOSNI SMO
Priznanja Športne zveze Vipava za dosežke v letu 2017
Športna zveza Vipava je obudila svoje Pavel Kerkoč (atlet) delovanje, eden prvih projektov pa je tudi podelitev priznanj za športne dosežke v preteklem letu ter zahval posamezni- kom, ki so s svojim delom v preteklosti pomembno pripomogli k razvoju športa v naši občini. Ob podpori Občine Vipava in mnogih pokroviteljev, ki so se na ta način po- klonili športu, se je slovesnost odvila v Kulturnem domu v Vipavi v petek, 23. skem prvenstvu v tenisu v kategoriji sta- marca. Pavel Kerkoč je v kategoriji starejših deč- rejših od 50 let osvojil 1. mesto. Poleg nagrajencev so bili na odru tudi kov v gorskem teku za Slovenski pokal Žan Živic (atlet) mnogi nastopajoči, od najmlajših iz vrtca osvojil 3. mesto, v pokalnem tekmovanju v Vipavi do najstarejših, ki so zaplesali, Primorski gorski teki pa je v kategoriji sta- vmes pa smo lahko prisluhnili tudi na- rejših dečkov osvojil 1. mesto. stopu učencev iz Ciriusa, klapi Planta ter Nogometna ekipa U13 si ogledali ples skupine Pitke ritke s pi- ščančki. Spoznajte letošnje nagrajence. Mala plaketa Sara Durn (atletinja) Žan Živic je na 13. atletskem mitingu Specialne olimpijade Slovenije v Mariboru v teku na 200 m v kategoriji mlajši moški osvojil 3. mesto. Ekipa nogometašev do 13 let, torej mlaj- Srednja plaketa ših dečkov, nogometnega kluba Vipava Rok Jerkič (voznik rallyja) je v sezoni 2016/17 osvojila naslov prva- ka Medobčinske nogometne zveze Nova Gorica, trenerja sta bila Lojze Adamič in Jan Vidic, igralci pa Lukas Božič, Din Bašić, Sara Durn prejme plaketo za 3. mesto, ki Gregor Cigoj, Jan Franc Kopatin, Žan Slejko, ga je osvojila v gorskem teku za sloven- Svit Panič Nardin, Tadej Peranović, Vid ski pokal v kategoriji starejših deklic ter za Stibilj, Mateo Turk, Kristjan Turk in Dušan skupno 1. mesto v pokalnem tekmovanju Ignjatović. Primorski gorski teki v kategoriji starejših deklic. Tilen Premrl (lokostrelec) Janja Ferjančič (lokostrelka) Rok Jerkič je na Petrol rallyju Nova Gorica v diviziji 1 osvojil 2. mesto, na Serbia ral- lyju je v kategoriji rc5 osvojil 1. mesto, na Rallju Idrija pa je 1. mesto osvojil v diviziji 1. Tine Lavrenčič (atlet)
Tilen Premrl je lokostrelec, ki tekmuje z ukrivljenim lokom. V kategoriji za osnov- ne šole od 4. do 6. razreda je na Šolskem Janja Ferjančič tekmuje z golim lokom. V zunanjem državnem prvenstvu osvojil 1. kategoriji članic je na državnem dvoran- mesto. skem prvenstvu osvojila 2. mesto, v kate- goriji članic za Slovenski dvoranski pokal Slavko Uršič (tenisač) pa je osvojila 3. mesto. Slavko Uršič je na Primorskem veteran- 8 PONOSNI SMO
Atlet Tine Lavrenčič je v kategoriji do 30 žavnem dvoranskem prvenstvu osvojila 1. let postal državni prvak v triatlonu, ab- mesto. solutno pa je na državnem prvenstvu v Lucjan Premrn (kolesar) olimpijskem triatlonu osvojil 3. mesto. Na tekmovanju ironman v Italiji je v svoji ka- tegoriji osvojil 9. mesto, absolutno pa je bil 47. Klementina Lemut (atletinja)
modernih tekmovalnih plesih v kategoriji hip hop. Anže Petrič (balinar)
Lucjan Premrn je v letu 2017 postal dr- žavni prvak v kronometru in v cestni pre- izkušnji v kategoriji master e ter pokalni zmagovalec v skupnem seštevku za pokal Slovenije v kategoriji master e. Klementina Lemut je na Evropskem pr- Kristina Vanceta (tenisačica) venstvu v gorskem teku v kategoriji čla- nic osvojila 41. mesto, v Pokalu Slovenije v gorskem teku 5. mesto, dosegla je 1. mesto za pokal Čaven, 2. mesto v teku Balinar Anže Petrič je na Svetovnem pr- na Ratitovec, 9. mesto na Ljubljanskem venstvu v balinanju v članski kategoriji v polmaratonu, 6. mesto na polmarato- Casablanci osvojil 1. mesto v hitrostnem nu v Palmanovi ter 1. mesto v teku trojk izbijanju in 3. mesto v štafetnem izbija- v Ljubljani na 29,6 km z Jerico Kravos in nju skupaj z Gregorjem Oprešnikom. Na Moniko Bajc. Svetovnih igrah v Wroclawu pa je lani osvojil 2. mesto v hitrostnem izbijanju. Robert Likar (kolesar) Kristina Vanceta je na Državnem prven- Simon Strnad (atlet) stvu v rekreativnem tenisu v Ljubljani v kategoriji ženske do 35 let osvojila 1. me- sto. Aleš Žontar (atlet)
Kolesar Robert Likar je lani postal držav- Atlet Simon Strnad je osvojil 1. mesto na ni prvak v kategoriji master d v discipli- Svetovnem prvenstvu v gorskem teku ni vzpon, v kronometru pa je dosegel 3. za veterane, 1. mesto v Pokalu primorski mesto. V skupnem točkovanju za Pokal gorski teki v kategoriji člani, 1. mesto na Slovenije v kategoriji master d je v letu Državnem prvenstvu v gorskem teku v 2017 osvojil 1. mesto. Aleš Žontar je na Svetovnem prvenstvu kategoriji veterani, 1. mesto na Državnem v gorskem maratonu v kategoriji članov prvenstvu na 10 km v kategoriji veterani Natali Panič Nardin (lokostrelka) osvojil 47. mesto, na Istrskem maratonu ter 1. mesto za Slovenski pokal v gorskem je osvojil 1. mesto, na teku trojk v Ljubljani teku isti kategoriji. je skupaj z Nejcem Lokarjem in Markom Marko Tratnik (atlet) Tratnikom osvojil 2. mesto. V teku na 21 km v Gorici v Italiji je bil 7., na državnem prvenstvu v maratonu pa je zasedel 6. mesto. Velika plaketa Amela Kurtić (plesalka) Lokostrelka Natali Panič Nardin je z ukri- Plesalka Amela Kurtić je v Copenhagnu vljenim lokom v kategoriji mladink na dr- na Danskem postala svetovna prvakinja v 9 PONOSNI SMO
Atlet Marko Tratnik je osvojil 25. mesto na nik odseka za planinske poti. V preteklo- Svetovnem prvenstvu v gorskem marato- sti je vodil tudi šest planinskih taborov nu v kategoriji člani, 2. mesto na Državnem in sicer od leta 1992 do leta 1997. Je tudi prvenstvu v gorskem maratonu v katego- markacist Planinske zveze Slovenije in se riji člani, 9. mesto na Državnem prvenstvu redno udeležuje vseh usposabljanj in te- v maratonu v kategoriji člani, 6. mesto na čajev. 21 km v Gorici v Italiji, bil je 2. na teku trojk v Ljubljani skupaj z Alešem Žontarjem in Egidij Pavič Nejcem Lokarjem. Na Vipava trailu pa je na 50 km osvojil 1. mesto. klub Vipava. Velik poudarek daje skrbi za razvoj in prenos znanja na mlajše genera- cije. Vseskozi se trudi za ustvarjanje bolj- ših pogojev na področju infrastrukture v balinanju. Že več let kot sodnik sodeluje v sodniški organizaciji Balinarske zveze Slovenije ter vodi sodniško organizacijo Območne balinarske zveze Nova Gorica. Aktivno sodeluje tudi pri organizaci- ji tekov, ki jih organizira Tekaško društvo Egidij Pavič že vrsto let deluje v nogome- Burja. tu. V svojih mladih letih je bil aktiven no- Velika statua – za izjemen pri- gometaš v klubih Vipava in Primorje. Več Petra Tratnik (atletinja) let je igral za člansko ekipo nogometne- spevek pri razvoju športa – 30 let ga kluba Vipava. Po končani nogometni Atletinja Petra Tratnik je osvojila 4. me- dela in več sto na Svetovnem prvenstvu v gorskem karieri se je izšolal za trenerja in že vr- maratonu v kategoriji članice, 1. mesto Darko Božidar Hrovatin sto let kot trener v Nogometnem klubu na Državnem prvenstvu v gorskem ma- Vipava prenaša svoje znanje na otroke. ratonu v kategoriji članice, 2. mesto na Poleg treniranja pa v Nogometnem klu- Državnem prvenstvu v maratonu v kate- bu Vipava opravlja tudi dela blagajnika goriji članice, 3. mesto na 21 km v Gorici in je član Upravnega odbora. Aktiven je v Italiji. Osvojila je tudi 1. mesto na teku tudi v Izvršnem odboru Društva nogome- trojk v kategoriji mešano v Ljubljani, sku- tnih trenerjev Nova Gorica in v komisijah paj s Kristjanom Ipavcem in Tomažem Društva nogometnih trenerjev Slovenije. Ferjančičem. Na Vipava trailu pa je na 50 Tanja Princes km dosegla 1. mesto. Mala statua – za izjemen prispe- Darko Božidar Hrovatin je že več kot 40 vek pri razvoju športa – 10 do 30 let aktiven športnik - gornik, plezalec, te- let dela kač, športni delavec. Od samega začetka je vodstveni delavec v Tekaškem društvu Burja. Trenutno je predsednik Tekaškega društva Burja in organizator odmevnih tekaških prireditev v občinah Vipava in Ajdovščina, kot so Vipavski tek, Gradiški gorski tek, Gorski tek na Tabor. Darko Hrovatin je dobitnik tudi več drugih špor- Tanja Princes je v Ciriusu v Vipavi zapo- tnih priznanj. slena kot učiteljica športne vzgoje. Njena osnovna izobrazba je profesorica defek- Leon Kodre tologije, v dolgoletni praksi se ves čas po- Branko Česen sveča športu invalidov. Potrebna športna Branko Česen je bil glavni pobudnik pri znanja za učitelja plavanja, učitelja smu- ustanovitvi Kolesarskega kluba Izvir čanja, učitelja športa invalidov in reševal- Vipava. Kolesarji Kolesarskega kluba Izvir ca iz vode je pridobila prek licenčnih semi- Vipava že 22 let uspešno nastopajo na narjev in usposabljanj s področja športa dirkah za Pokal Slovenije in na Državnih doma in v tujini. V Ciriusu v Vipavi je vodja prvenstvih v kolesarstvu. Uspešno se Športnega društva od leta 1990. Kot tre- udeležujejo tudi dirk v tujini. Branko Česen nerka se je večkrat udeležila tekmovanj je vodil organizacijo dvajsetih kolesarskih Specialne olimpijade na najvišjem, torej, dirk Vipava – Nanos. svetovnem nivoju. Tanja Princes je člani- Leon Kodre deluje v planinstvu že več kot ca Izvršnega odbora Društva specialna Jožko Petrič 30 let, v Planinskem društvu Vipava opra- olimpiada Slovenije od leta 1993, trenu- Jožko Petrič že dolga leta vodi Balinarki vlja že vrsto let vlogo tajnika ter je načel- tno je v vlogi podpredsednice društva in 10 PONOSNI SMO hkrati glavne trenerke za t.i. motor acti- dežel- Trbiž, Beljak, Maribor, dosegel dru- skupaj z Urošem Velepcem je postal tre- vities training program. Razvoj tega pro- go mesto na Mednarodnem tekmovanju v ner nodijske kombinacije, krati pa tudi v. grama predstavlja pomemben doprinos v Willingenu ter 14. mesto na zadnji tekmi d. direktorja nordijskih disciplin. Po štirih ponudbi športnih disciplin za invalide, ki novoletne turneje v Bischofshofnu. Vsi ti letih se je vrnil v šolske klopi, kot profe- imajo najtežje motnje v razvoju. Večkrat uspehi so ga popeljali na Zimske olimpij- sor športa, seveda, najprej dve leti na OŠ je nastopila pred strokovno javnostjo s ske igre v Sapporu 1972. leta, kjer je na ve- Danila Lokarja v Ajdovščini, zadnjih 14 let prispevki, s predavanji s področja športa. liki skakalnici dosegel 8. mesto, kar je bil pa je bil profesor športa na Srednji šoli Sodeluje v mednarodnih projektih, kot je najboljši slovenski rezultat v skokih vse Veno Pilon v Ajdovščini. 23. marec 2018 pa denimo projekt Aktivni, zdravi in zadovolj- do 1988. leta. Hkrati pa je postal tudi dr- bo zapisan tudi kot zadnji dan na Danilovi ni: projekt integracije invalidov v šport in žavni prvak na 90 metrski skakalnici. poklicni poti. športne organizacije z namenom zmanj- Skozi čas so se tudi skoki, in vse okoli njih, Po aktivni karieri smučarskega skakal- ševanja neenakosti v zdravju, katerega začeli hitro spreminjati in Danilo se je od- ca se je Danilo Pudgar vključil v športno nosilec je bila pri Zvezi za šport invalidov ločil za nove poti v življenju. Dokončal je življenje, v delovanje športnih klubov Slovenije – paraolimpijskega komiteja študij, tako postal profesor športa, in se v našem okolju. Močno je sodeloval s (2015- 2016). zasidral v vetrovni Vipavski dolini, kamor Smučarskih klubom Predmeja, kjer je bil Statua za življenjsko delo v športu ga je pripeljala ljubezen. trener in ogranizator, z Nogometnim klu- bom Vipava, s Kolesarskim klubom Izvir, Danilo Pudgar Na Otlici, na Colu in v Ajdovščini so dobi- s Tekaških društvom Burja Vipava. Bil je li novega učitelja športa, na Predmeji pa aktiven na različnih področjih delovanja trenerja skokov. Že pozimi 1981. leta je klubov, tako je veliko pripomogel tudi pri na povabilo Smučarske zveze Slovenije urejanju pogojev za izgradnjo objekta NK postal trener mladincev, že naslednjo se- Vipava . zono pa je vodil državno skakalno repre-
Lahko rečemo, da je Danilo Pudgar vse zentanco, v kateri so bili izjemni smučar- Danilo še danes aktivno tekmuje na teka- svoje življenje posvetil športu. ski skakalci Primož Ulaga, Miran Tepeš, ških prireditvah, kot je Pokalno tekmova- Vasja Bajc, Rajko Lotrič, Matjaž in Janez nje v gorskih tekih in smučarskem teku. Najbolj odmevno je bilo morda obdobje, Debelak, Matjaž Zupan, Branko Benedik, Trenutno je državni prvak v gorskem teku ki so ga zaznamovali smučarki skoki. V Bojan Globočnik ter Bogdan Norčič. Z nji- v kategoriji super veterani. času Danilovega aktivnega tekmovanja mi se je udeležil dveh olimpijskih iger in smo ga poznali vsi, ne le Slovenci, zanj je Danilo Pudgar je v vseh letih prejel vrsto sicer v Sarajevu 1984. leta in v Calgaryju navijala cela naša nekdanja skupna drža- pomembnih priznanj, med drugim prizna- 1988. leta, kjer je Matjaž Debelak na veliki va. Skakalec s Koroške je izjemno zazna- nje sportskih novosti za najboljšega smu- skakalnici osvojil bronasto medaljo, eki- moval dolgo obdobje slovenske skakalne čarja leta, Bloudkovo plaketo za vrhunske pno - Ulaga, Tepeš, Debelak in Zupan pa preteklosti. športne dosežke, postal je tudi športnik so osvojili srebrno odličje. leta v Sloveniji . Pa obudimo nekoliko Danilovo tekmoval- Po olimpijskih igrah v Calgaryju se je no pot. Mi pa smo ponosni, da med nami živi špor- Danilo podal na pot trenerja kanadske re- tnik in športni pedagog Danilo Pudgar. S Začela se je v Logatcu na Republiškem prezentance. V Kanadi je z družino ostal priznanjem za življenjsko delo bi se mu prvenstvu, ko je med mlajšimi pionirji za- štiri leta. Domov se je vrnil 1992. leta in radi zahvalili za vse, kar je ustvaril, za sedel 3. mesto. Med leti 1963 in 1970, v dve leti je bil športni direktor za skoke pri osebne uspehe in za tiste, ki so obogatili času, ko še ni bilo tekmovanj v svetovnem Smučarski zvezi Slovenije, zatem je bil šti- naše okolje na področju športa. pokalu, je postal državni prvak v mla- ri leta profesor športa na OŠ v Vipavi ter dinskih kategorijah ter dosegel tri večje na Škofijski gimnaziji Vipava. 1998. leta se Športna zveza Vipava uspehe: dvakrat je zmagal na Turneji treh je odločil še za nekaj let trenerskega dela, 11 PRAZNUJEMO
Ptujski koranti so tudi letos prišli na Vipavsko
V pustnem času so nas tudi letos obiskali rejših Pristan, zaplesali so na trgu v Vipavi so najbolj simpatičnega med njimi in ta je koranti iz Etnografskega društva Ježevka in se srečali z županom, obiskali pa so tudi dobil posebno darilo, vipavsko butaro, kot s Ptuja. vipavsko klet, potem pa so se podali še v pravijo pršutu. Vedno znova pa svoje go- Podrago in na Lozice, kjer so v družbi pu- stitelje z zvonci obdarijo tudi koranti. Na Vipavsko so prišli že šestnajsto leto stnih mask doživeli izjemno prijazen spre- zapored na povabilo podjetja Fama, ki to Preganjanja vsega slabega, kar koran- jem. tradicijo deli s prebivalci naše doline. ti sicer počnejo, so bili deležni tudi v Sobota je bila čas pustovanja v Vipavi. Ajdovščini, v Lokavcu in v Šempasu. Koranti so bili pri nas dva dni. Prišli so v Maškare so se zbrale pred Centrom Fama petek, 9. februarja in obiskali Center sta- NN in pridružili so se jim tudi koranti. Izbrali
12 PREDSTAVLJAMO
Gostlina Krhne v Vipavi ponovno odprta
Po lepi in temeljiti obnovi te stare hiše sta v njej ponovno oživela gostilniški duh mlada gostinca Monika in Andrej Trošt, ko sta v januarju 2018 ponovno odprla vrata gostilne Krhne. Kot se za »ta pra- vo« slovensko gostilno spodobi, ponuja- ta gostom dnevno kakovostno tradicio- nalno slovensko hrano, s poudarkom na tradicionalnih vipavskih jedeh in seveda odličnem vipavskem vinu. Na jedilniku sta ohranila ali pustila tradicionalno ponudbo goveje juhe z mesom (teleflajša), kot sta ga v preteklosti stregla Janez in Ivanka Krhne. Poudarek dajeta mesu in mesnim izdelkom. Zato, da je meso na njihovih krožnikih čim bolj zdravo in okusno, po- skrbijo domači mesarji. Gostlna Krhne 1934. leta. Vipavska skuha (jota), vipavski štruklji, štrudelj, domač kruh, domači rezanci, Gostilna Krhne, ki se nahaja v središču službi pri vipavski vinarski zadrugi, nato krompirjevi cmoki (njoki) in še kaj bi se na- Vipave, ima že skoraj stoletne korenine. kletar pri podružnici vipavske kleti v Pragi šlo so jedi s katerimi želita mlada gostinca Začetnika gostilne, ki je nudila tudi preno- in računovodja pri Gradbenem podjetju ohranjati tradicijo Gostilne Krhne, Vipave čišča, sta bila Janez Krhne in žena Ivanka, Terčelj v Vipavi, bil pa je tudi načelnik vi- in Vipavske doline z okolico. roj. Bizjak, ki sta julija 1920 kupila hišo z pavskih gasilcev. vrtom in jo spremenila v gostilno. Njuna želja za obisk se odraža tudi na vin- Po Janezovi smrti leta 1958 je gostilno ski karti, na kateri sta doslej združila že Tedanjim gostom so vsak dan postregli prevzel njegov sin Dušan in jo vodil do leta več kot 20 vinarjev, večina jih seveda pri- s teleflajšem (govejo juho z mesom), pe- 1975, ko se je upokojil in je bila tako gostil- haja z Vipavskega. čenko s tenstanim (praženim) krompirjem na do 17. 11. 1986 zaprta, ko je v njej odprla ter solato z vrta. Vsak večer pa je Janez Bar Dušanova hčerka Ivanka in ga vodila V prvih tednih po odprtju so Gostilno skuhal tudi polento, zabeljeno z ocvirki ali do svoje upokojitve v letu 2015. Krhne domačini in tuji gostje kar številčno s kislim mlekom. obiskali in bili z ambientom ter postrežbo zadovoljni, marsikateri tudi zelo navduše- Občasno so jedilnik razširili tudi z gola- ni. Mlada gostinca si želita, da bi le tako žem, ker pa je bila Vipava vedno polna vo- ostalo tudi vnaprej! jakov, so ti po obisku kina radi prišli tudi na klobase z jajci. Ob nedeljah so postregli Ob obisku boste po stenah gostilne lahko z orehovo pito, piškoti in jabolčnim štru- prebrali verze Krhnetove pesmi »Sodom«, dljem. ki v naši domači poeziji nima enake. V njej zapoje slavo znanim vinskim sortam in Janez Krhne je bil ljudski pesnik, pesmi je pove tudi, kako delujejo in kdo jih pije. pisal kar na sode v hramu, žena Ivanka pa je z odločno roko vodila gostilno. Janez Magda Rodman Foto: Marjana Oven Bratina Krhne je bil pred odprtjem te gostilne v 13 IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST
V Premrlovem rojstnem kraju pogovorni večer o velikem rojaku
Prvotna pobuda o pripravi krajšega znan- Premrla v javnosti v sodobnem času. Na stirala Premrlova misel, da mora biti cer- stvenega posveta o Stanku Premrlu v večeru so se prepletale znane in manj kvena glasba hkrati sveta in umetniška, njegovem rojstnem kraju, kjer naj bi pred- znane ali pa prvič obelodanjene misli in saj bo lahko v poslušalcu ubrala strune stavili nove poglede nanj, ni bila uresni- ugotovitve, spomini in posebne zanimivo- pobožnosti le, če bo po obliki in izvaja- čena. Kulturni dom v Podnanosu pa je bil sti, ki so jih navzoči vrstili obiskovalcem. nju na primerni ravni. Na reviji so zapeli 4. decembra 2015 prizorišče vsaj nečesa Družinski zbor iz Zgonika, Cerkveni zbor podobnega. iz Mavhinj, Cerkveni zbor iz Šempolaja, ženski cerkveni zbor iz Zgonika in mešani cerkveni zbor iz Devina. V župnijski cerkvi sv. Štefana v Vipavi je 9. januarja 2016 svoj prispevek k večjemu poznavanju skladb Stanka Premrla zbra- nim podarila še trojica glasbenih ustvar- jalcev: Jerica Rudolf – pevka sopranistka, Polona Praček z igranjem na violino in vio- lo ter Nina Frank, ki je izvabljala glasbene melodije na orgle. Vse izvedene skladbe so bile iz opusa Stanka Premrla. Pevski in instrumentalni spored je bil pretežno ubran še na vsebino liturgičnega časa, saj je bila večina od devetih izvedenih skladb iz Premrlovih stvaritev za božični čas. NOVA PISANJA O STANKU PREMRLU Župnijski pevski zbor Stanko Premrl Podnanos pod vodstvom Vide Fabčič je s pesmijo uvedel pogovorni Leto 2015 je poleg časopisnih vesti o do- večer o Stanku Premrlu, 4. decembra 2015 v kulturnem domu v Podnanosu godkih v jubilejnem letu prineslo tudi ne- (Cecilija Vitežnik – zasebna fotografska zbirka) kaj drugih pisnih stvaritev in tako dodalo Po zamisli zavzetih in delovnih organiza- Večer je glasbeno obarval domači Mešani nove kamenčke v mozaik literature o naši torjev, Turističnega društva Podnanos in pevski zbor Stanko Premrl pod vodstvom zaslužni osebnosti. priložnostnega pripravljalnega odbora, so Vide Fabčič s tremi Premrlovimi skladba- Na prvo mesto je treba postaviti odličen se na pogovorni večer o Premrlu odzvali mi. Za uvod smo navzoči lahko ponovno prispevek, ki ga je napisal Andrej Mrak in povabljeni gostje: Gregor Klančič, Andrej spremljali uvodni prispevek iz prej pred- je izšel v slovenskem zgodovinskem ma- Misson, Jasna Nemec Novak, Tomaž Tozon stavljene televizijske oddaje Sveto in svet. gazinu SLO: časi, kraji, ljudje in nosi na- in Rafko Valenčič. Vsak od njih je tako ali S tem dogodkom so pobudniki in organi- slov Sto deset let Premrlove Zdravljice drugače povezan s Premrlom: kot njegov zatorji dogodkov v Premrlovem rojstnem (september 2015, št. 7). Besedilo je pre- naslednik pri nekaterih službah, kot razi- kraju s Turističnim društvom Podnanos na gleden in jedrnat prikaz ključnih dogajanj skovalec njegovege glasbene ustvarjal- čelu (glavni gonilni sili pa sta bila Jožica v zvezi z nastankom naše himne. Začne nosti, kot poznavalec glasbenih razmer Kodre in Stojan Vitežnik) zaokrožili jubi- ga z opisom slovesa Stanka Premrla od na Slovenskem, kot dober znanec in pe- lejno leto v čast svojemu velikemu rojaku. zemeljskega življenja in se tako spomni vec in kot duhovni sobrat. Organizatorji 50. obletnice njegovega odhoda v več- smo si zamislili, da bi Premrlovo osebnost DEKANIJSKA REVIJA CERKVENIH PEVSKIH nost. V nadaljevanju zgoščeno predstavi navzoči osvetlili z več vidikov: kakšen je ZBOROV V ŠTIVANU IN KONCERT SKLADB Premrlovo življenjsko pot in nastajanje bil kot vodja stolnega zbora in orglarske STANKA PREMRLA V VIPAVI Prešernove pesemske umetnine. Precej šole, kaj zaznamuje njegovo skladateljsko Ob koncu leta 2015 in še v začetku leta od tega je sicer že znanega, dragocene pa ustvarjanje, kakšen je njegov pomen za 2016 sta bili še dve prireditvi, ki sta bili v so nekatere ugotovitve, ki jih pisec pred- narodno zavest, kašen je bil kot človek in znamenju Stanka Premrla. stavlja bralcem prav v zvezi z nastankom duhovnik. Pogovorne iztočnice je gostom Premrlove melodije, zlasti pa o njenem odstirala domačinka Ivana Lavrenčič, ki je Zveza cerkvenih pevskih zborov, ki združu- sprejemanju v glasbenih krogih in prvih pogovor povezovala in med posameznimi je slovenske pevske sestave s Tržaškega izvajanjih. Pisec opisuje njeno postopno pričevanji gostov predstavljala Premrlovo in Goriškega, je v jeseni 2015 priredila 16. prodiranje v javnost (najprej predvsem po življenjsko ustvarjalnost. Gostje so vsak pevsko revijo na ravni dekanij. 8. novem- zaslugi Prešernovega besedila), dokler ni na svoj način podali predvsem spomine bra 2015 je bilo srečanje pevskih zborov zaokrožila med ljudmi, se razširila po vsej na Premrla, odkrivali nekatera zanimi- devinske dekanije v cerkvi svetega Janeza slovenski domovini, dobila svoje mesto va doživetja z njim ali v povezavi z njim, Krstnika v Štivanu. Koncert so organiza- pri narodnih zborovanjih ter navduševala razgrinjali tudi primerjave stanja glasbe torji posvetili spominu na Stanka Premrla. slovenski rod, kjerkoli se je oglasila. Svoj in služb, ki jih je Premrl opravljal v svo- Citati iz njegovih spisov so bili vezna nit prispevek končuje tudi z mnenjem samega jem času z današnjim stanjem, prav tako večera, ki ga je povezovala Mira Tavčar – skladatelja o njej in kako je živa, himnič- pa se niso izognili tudi ocen o prisotnosti iz njih se je med drugim poslušalcem od- na in ognjevita ''napitnica'' v slovenski 14 IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST
ob burji rastel, je - če je kaj glasbenika – ga življenja in tudi počiva v šembidski ze- ob nji mnogo pridobil.« V njem nazorno in mlji ter dal pobudo za nastanek besedila srčnim odnosom do Premrla, predstavi na Zdravljice, drugi pa je od tu doma. Zgodba kratko njegovo življenje in delo, spomine je resnično svojstvena in enkratna. Znova nekaterih znanih osebnosti na Premrla, in znova jo želimo širiti med ljudmi na- Premrlovo glasbeno dediščino in odnos šega naroda in države, saj tega nikoli ni do Premrla. preveč, vsaj dotlej ne, dokler ne bo sle- Spomnil se ga je tudi Cerkveni glasbe- herno slovensko srce zaznalo izjemnosti nik (2015, št. 3) z zapisom, ki ga je objavil te zgodbe in veličino njenih ustvarjalcev. Aleš Nagode in nosi naslov Stanko Premrl Zgornjevipavska vas je v prepletu zgodo- (1880-1965) – popotnik med svetovi. vinskih okoliščin in ustvarjalnih navdihov dveh mož postala v marsičem nosilka, re- Dragoceno vezilo k jubilejnemu letu je cimo kar - mati te zgodbe. prispeval redni pisec v goriškem Novem glasu Ambrož Kodelja, ki je v članku Obisk Na krajevni ravni si prizadevamo, da bi na sredo popoldan (28. 5. 2015, št. 21) z zgodba o himni postala eden glavnih pre- njemu lastno pronicljivostjo in globoko poznavnih zanimivosti in posebnosti kra- hvaležnostjo do velikega moža, s katerim ja. Krajevni likovni znak in zastava imata se je srečeval, obudil spomin nanj in nam med drugimi upodobitvami tudi prvi takt Podnanos – krajevni znak (2010) postregel z dragocenimi novimi podatki iz Premrlovega napeva Zdravljice in napis: Krajevni likovni simbol s sloganom o slovenski himni Premrlovih zadnjih ljubljanskih let. Podnanos – rojstni kraj slovenske himne. zavesti dobila mesto, ki si ga je nato ve- Ta slogan je v zadnjih letih postal povsem liko pozneje zaslužila v ustavi Republike ZA SKLEP: KAKO JE Z »ROJSTNIM KRAJEM« prevladujoč. V samem začetku je bil slo- Slovenije. SLOVENSKE HIMNE gan nekoliko drugačen: zgodba o sloven- ski himni. Tak napis nosi komplet stekle- Pisec, odličen poznavalec Premrlove ži- Premrlov rojstni kraj je ponosen na zgod- bo o Zdravljici, državni himni Republike nice s kozarci, ki so ga domači pobudniki pred leti dali izdelati in ga ponudili kot neke vrste spominek na kraj, povezan z besedilom in melodijo slovenske himne. Potem pa so se tisti, ki so razmišljali o tem, odločili za sedanji slogan. Predlagan je bil predvsem kot poteza za boljšo pre- poznavnost kraja in naj bi bil bolj udaren za oglaševalske namene. Če se malo poigramo z materinstvom in rojstvom slovenske državne himne, pa je s kancem humorja mogoče nastanek Zdravljice kot glasbene stvaritve in dr- žavne himne predstaviti takole: spočeta je bila na Lozicah, v sosednji vasi (kjer je imel Premrl ožje sorodnike in je tam pa lastnem zapisu tudi zložil prvo partituro), rojena in donegovana na Dunaju (tam jo je namreč skladateljsko dokončal, kakor je Sodelujoči na pogovornem večeru o Stanku Premrlu, 4. decembra 2015 v kulturnem domu v Podnanosu sam zapisal), življenjsko dovršitev pa do- (Cecilija Vitežnik – zasebna fotografska zbirka) segla v Ljubljani (tam so sprejemali odlo- vljenjske poti, je sicer na spletnih stra- Slovenije. čitve o himni). neh Radiotelevizije Slovenija (Kultura Trije velikani duha: Matija Vertovec, Slogan zgodba o slovenski himni je pač – Razglednice preteklosti) tudi že pi- France Prešeren in Stanko Premrl so vsak zgodovinsko bolj sprejemljiv in prav sal o tem, kdo je prvi objavil himnično na svojem področju, prva dva sodobnika je, da se ga tako tudi še naprej upora- Premrlovo Zdravljico ter objavil svoje iz prve polovice 19. stoletja, tretji pa več blja. Drži pa kot pribito: od treh velikih izsledke o napakah, ki se pojavljajo pri kakor pol stoletja kasneje, sestavili ene- osebnosti našega naroda sta dve, ki sta raziskovalcih Stanka Premrla in kritično ga najpomembnejših državnih simbolov: ustvarjali to zgodbo, najtesneje pove- opozoril na malomarnosti pri objavljenih slovensko himno. Trije tvorci tega, kar zani s Podnanosom. To pa je dragocena življenjepisnih podatkih o njem. nas spremlja na kulturnih, protokolarnih, dediščina vasi in vipavskega okoliša, ki je Andrej Doblehar je za spletno revijo o spominskih in športnih dogodkih ter pri- ni mogoče spregledati, potrebno pa jo je zborovski glasbi Naši zbori prispeval reditvah in se razlega ne samo na doma- negovati in širiti, da bo čedalje bolj prepo- tehtno in pregledno besedilo z naslovom čih tleh ampak širom sveta. Vertovec in znavna v slovenskem narodu, naši domo- Stanko Premrl – petdeset let pozneje, ki Premrl sta življenjsko povezana z našim vini in državi. mu je dal pomenljiv podnaslov: »Kdor je krajem. Prvi je kraju daroval večino svoje- Jurij Rosa
15 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Življenje razpeto med mestom in vasjo, med Trstom in Erzeljem, Tržačan Ennio Basso
Ferdiando Peritz, ki je bil stric gospoda dolgih pogovorih je Koruza pripovedoval Ennia, je svojo nevesto, Pavlo Miška, zgodovino, opisoval čas med vojno, hišo spoznal v Trstu, kjer si je služila kruh, sicer so mu namreč zažgali Nemci, potem ko so je živela pri Miškovih, bila je hči Leopolda našli veliko posodo, v kateri so pripravljali Miške in Terezije Žorž. Po poroki je Pavla hrano za mimoidoče partizane, ki so se na živela v Trstu v Servoli (Škednju). oddaljenem Erzelju počutili varne in so se tu pogosto zadrževali. Ennio se spominja, da so pogosto hodili na Erzelj, z vlakom so se pripeljali do Navezanost na Erzelj je botrovala odločitvi Ennio Basso, poletje 2016 Štanjela, naprej so šli peš. Na vas k družine Basso, da po Koruzovi smrti odkupi Obnovljeno hišo, rumeno-oranžne barve sorodnikom so prihajali tudi v času prazno hišo, jo obnovi ter skrbno neguje zagledamo zadnjo, ko se peljemo z vojne, po krompir in druge pridelke, tudi potem, ko je Ennio ostal brez žene. Erzelja in se na koncu zaselka Lenivec saj je pomanjkanje prizadelo tudi Trst. Danes je hvaležen sinu, da ga, tako kot prej spustimo proti Pilu v smeri Planine. Ennio je kot mladenič dodobra spoznal žena, redno pripelje na Erzelj. Lokacija hiše je nekaj posebnega, to pa način erzeljskega življenja, zlasti tudi zaznaš šele, ko stopiš na dvorišče, od koder odnose med družinami, kmetijami. Svojo pogled hkrati objame pobočja Nanosa in navado obiskovanja je ohranil tudi po drugo-nasprotno stran, proti Krasu vse tja vojni, le da je odslej prihajal s svojo ženo, do Štanjela, poleg pa celo košček Furlanske ki je vozila avto Prinz. Trst sta navadno nižine, kar je za erzeljske hiše redkost. zapustila v soboto zjutraj in na Erzelju Hiša, ki jo sestavlja več delov, je stisnjena ostala do nedelje popoldne. Najprej sta pod hrib, zaradi česar je tudi lepo obiskala Milana, potem Rezko... Po njenem zavarovana pred severno burjo, deluje odhodu v Trst, pa je sprejel gostoljubje Hišno dediščino je Ennio z natančnostjo in pozornostjo obnovil prostorno, odprto, mediteransko, zdi se, Alojza Koruze, ki je v svoji hiši bival sam. V da se skoraj dotika niza sosedovih korčnih streh. Njuna stanovalca pretežni čas preživita v Miljah pri Trstu, kjer je Ennio Basso delal v ordinaciji kot zobotehnik, sin Walter pa hodi na delo v železarno. Gospod Ennio Basso je z Erzeljem povezan že dolgih 80 let, od svojega sedmega leta, ko je leta 1936 kot mali tržaški fantič v spremstvu svoje tete prvič prišel na Erzelj na poroko svojega strica, brata njegove mame. Pogled proti dolini
Ob Dnevu žena se Erzeljke zberejo ob čaju v Šoli
Druženje ob letošnjem 8. marcu je tokrat potekalo v znamenju kviza - ugibanja pravilnih odgovorov na vprašanja, ki nam tudi sicer pridejo prav. Že vprašanje glede letnice prvega druženja je bilo kar zahtevno, saj si večina žena ni mislila, da se je zgodilo še v prejšnjem stoletju, da, pisalo se je 1999. leto. Prihodnje leto bo že dvajseta obletnica, zato se velja potruditi in pritegniti večino žensk, mladih, malo manj mladih ter ob čaju poklepetati o vsakdanjih rečeh. Sicer na Erzelju živi 78 prebivalcev, nekaj več moških, povprečna starost vseh polnoletnih prebivalk je 53,5 let, kar je le malo nad slovenskim povprečjem (51,8 let). Vir: SURS. Druženje Erzeljskih žensk 16 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Prireditev v počastitev spomina na tragične dogodke ob 75-letnici izselitve prebivalcev
Krajevna skupnost Erzelj je v nedeljo, 11. marca 2018 počastila spomin na 8. marec 1943, ko je okupator v begunstvo pregnal vso vas. Zaradi deževnega vremena je dopoldanski del prireditve – pohod, ki poteka po razgibani in razgledni poti »Med zaselki in studenci« odpadel, zato pa je bil program prireditve bolj bogat. Udeležence so nagovorili predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Tit Turnšek, ki je povedal, da si je že dolgo želel priti na Erzelj in Stane Terbižan, predsednik območnega združenja za ohranitev tradicij NOB in domačinka Marija Abram.
Slavnostni govornik – sokrajan, novinar Od leve proti desni: Anton Rupnik, Ada Gorjup, Sonja Grizila, evropska komisarka Violeta Bulc, Tit Turnšek in in diplomat, Anton Rupnik, je udeležence domačinka, Milka Simič spomnil na kar tri obeležja na pročelju Šole, ki pričajo, da je Erzelj bil partizanska vas in na domoljubnost Erzeljcev in Primorcev, ki so se v najtežjih časih pogumno in složno uprli okupatorju. Poudaril je pomen zavedanja, da smo Slovenci dediči osvoboditeljev in da je najvišje moralne vrednote NOB-ja treba predajati mladim. In mladi nastopajoči so s pesmimi in glasbo obogatili program, ki ga je povezovala Tjaša Kobal: Pihalni orkester Vrhpolje je zaigral slovenske koračnice in Vstala Primorska, Matevž Bizjak je zaigral na saksofon in Leo Volk je recitiral Pavčkovo pesem. Z domoljubnimi in partizansko pesmijo sta nastopila tudi Pihalni orkester Vrhpolje Vladka Gal Janeš in Dušan Bremec, ki je njuno izvajanje zaokrožil z besedami: »So vrednote, ki izginjajo in smo ljudje, ki jih ohranjamo!« Zato na prireditvi niso manjkali niti praporaši, Zorka Stegovec Vidmar in Aleš Kobal pa sta položila venec k spomeniku padlim Erzeljcem. Med udeleženci je bil tudi Milan Ferjančič, ki je z bratom, sestro in staro materjo moral prisilno zapustiti dom, star komaj 9 let, na zapuščeni dom se je vrnil po 9. septembru, po razpadu Italije.
Za KS Erzelj tekst in foto Tatjana Rener Milan Ferjančič Matevž Bizjak in Leo Volk 17 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Pust v Mančah
Z vsakim tednom je navdušenje raslo, še posebej takrat, ko je delo šlo h koncu. Na pustno soboto so se udeležile pustnega rajanja v Ložah, kjer je Anika Furlan kot kolaček - mafin prejela nagrado za naj- bolj izvirno masko. Tudi Jana Kodelja in Benjamina Furlan sta bili izvirni maski, saj sta kot šoferki v velikem in nerodnem avtobusu prijetno presenetili udeležence pustnega rajanja, ki so se jima nasmejali do ušes. S pustnim torkom so se dekleta Tako kot vsako leto, so tudi letos vaščani ja in Benjamina Furlan so kmalu po božič- poslovila od svojih mask in sklenila, da se Manč s košarami, polnimi dobrot čakali na nih praznikih že razmišljala, kako se letos podobnega projekta lotijo še naslednje pustne šeme. Teh je sicer vsako leto neko- našemiti. Kot maškare so želele biti nekaj leto. liko manj, so pa zanimive in posebne. Naj posebnega in zanimivega. Deževale so omenim nekatere. ideje in delo se je začelo. Poprijele so za Zakaj pa ne, saj je bilo to delo zelo zabav- materiale, ki so jih imele pri roki, ter z vso no! Dekleta iz Manč, Anika Furlan, Jana Kodel- zagnanostjo izdelovale pustne kostume. Sara Furlan Kurenti in Trump s podobno frizuro
Da Lozičani radi uganjamo pusta, se je zo- jo, da večje pozebe ne bi smelo biti in da ima sam predsednik. Proti koncu nagovo- pet izkazalo 9. februarja, ko smo po bolj bo repa debela, koren pa trd. Ptujčane je v ra se je Trump le malo umiril in priznal, da uglajenih kulturnih dneh spet podlegli nor- pogon spravil in presenetil loziški kurent imamo Ameriko že tukaj. Še opomba s stra- čijam. KS Lozice je po desetih letih drugič Matjaž, ki izhaja s ptujskega in je trenutno ni organizatorja – za vsako, še tako norčavo v vas v soorganizaciji s podjetjem Fama najslavnejši loziški zet. A pojavil se je tudi masko, zlahka dobimo igralca, le za Trumpa pripeljala kurente s Ptuja. Bilo je veselo in najslavnejši slovenski zet Donald. V svo- je bil problem. Nihče se noče preveč sme- glasno. Policaj je zaslišal direktorja Fame, ji aroganci je razglabljal, kako bi Slovenijo šiti z njegovo podobo. Rajanje na Lozicah Aleksandra Lemuta, ali lahko pričakujemo priključil Ameriki in da bi Fama postala je potekalo v veliki družbi (30 kurentov in po obdobju dopusta in pusta tudi popust. multinacionalka, kurenti pa nov ameriški več kot 50 domačinov) in se je v podzemlju Po zagotovilu 10% popusta je bil gospod simbol. Navzoči smo domnevali, da zaradi Podgriča zavleklo še pozno v noč. direktor izpuščen. Kurenti pa garantira- podobne svetle razmršene frizure, kot jo Marko Nabergoj 18 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
8. februar v Podragi
Delavnico sta vodili Martina Lozej in Andreja Žgur. Praznično dogajanje smo nadaljevali v predprostoru knjižnice, kjer smo orga- nizirali bogato oddajo knjig – dvojnikov. Obiskovalci so si jih z zanimanjem pogle- dali in veliko jih je zamenjalo lastnike, za kar smo še posebej veseli. Sledil je literarni večer z gostjo Vando Žvanut. Stole v dvorani kulturnega doma so zasedli večinoma domačini, ki so z ne- strpnostjo čakali začetek večera, saj so želeli spoznati Vando tudi kot pesnico, pi- sateljico. Vanda Žvanut, rojena v Podragi, goji veliko ljubezen do zapisane besede. Ta ljubezen je prerasla v ustvarjanje besede v prozi in poeziji. Izdala je pet knjig, od tega štiri zbirke poezije in eno knjigo kratkih proznih besedil. V prijetnem, sproščenem pogo- voru, ki ga je z gostjo vodila Tatjana Božič,
Slovenski kulturni praznik smo v Podragi v spomin na obletnico smrti največjega slo- venskega pesnika praznovali zelo prešer- no. Praznik je organizirala vaška knjižnica, ki v letošnjem letu praznuje 150 let delo- vanja. V letu 1868 je začela z izposojo knjig takratna Kmetijska čitalnica, katere usta- novni odbor je bil izvoljen že 1. septembra leta 1866. O zgodovini čitalnice nas zelo pregledno poduči stalna razstava, ki je postavljena v preddverju. Čitalnica je bila med prvimi na Kranjskem in je prejemala veliko takratnega časopisja. Od takrat pa vse do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja je knjižnica razen v drugi svetovni vojni nemoteno delovala. Decembra 2016 je v prenovljenih prosto- rih vaškega Kulturnega doma knjižnica ponovno začela z izposojo. Na policah je še vedno čez 2000 naslovov gradiva iz ga popestrimo z urami pravljic za najmlaj- smo pobliže spoznali njeno delovanje, na- prejšnje knjižne zakladnice, dopolnili pa še. gibe za pisanje, tematiko pisanja,… Med smo jo z novimi knjigami, ki so jih podarile pogovorom smo prisluhnili tudi nekaterim knjižnice in posamezniki, ki nam še vedno Praznično popoldne smo začeli s njenim izbranim pesmim, ki sta jih prebi- knjige prinašajo in tako bogatijo ponudbo Prešernimi ustvarjalnicami za predšolske rali Monika in Suzana Krečič, nekaj pesmi gradiva. Prizadevamo si gradivo osveže- in šolske otroke. Različen papirni material je prebrala tudi avtorica sama. Večer je s vati tudi z najnovejšimi, najbolj branimi v živo pisanih barvah ter baloni in barve svojim petjem popestrila mlada odlična naslovi. Trenutno je na voljo za izposojo so bili pripomočki, s katerimi so spretni pevka Maruša Kos. 4200 knjižnih naslovov leposlovja, mla- mali prsti ustvarjali maske različnih živa- dinske literature, biografij, poezije, pri- li in klovnov za prihajajoči pustni vikend. Večer smo zaključili v prijetnem klepetu in ročnikov in gradiva za cicibane. Knjižnico Delavnica, ki je potekala v prostorih knji- z željo, da bi nas kulturni dogodki povezo- je možno obiskati ob četrtkih od 17.30 do žnice, je bila zelo lepo obiskana, otroci pa vali celo leto. 18.30 ure in je namenjena tako krajanom so svoje stvaritve z veseljem tudi poka- Ida Ferjančič in Suzana Krečič kot zunanjim obiskovalcem. zali. Mlajši otroci so s seboj pripeljali tudi foto Andreja Vidrih in Jana Trošt starše. V knjižnici je urejen tudi otroški kotiček, ki 19 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Tečaj temeljnih postopkov oživljanja v ... in na Gočah Podragi V torek 30. januarja smo na Gočah v sode- lovanju z območnim združenjem Rdečega križa Ajdovščina in njihovo sodelavko Ireno prisluhnili obnovitvenemu tečaju nudenja prve pomoči in predstavitvi upo- rabe defribilatorja. Tečaj je bil sestavljen iz predavanj prepoznavanja in ukrepanja ob življenje ogrožajočih stanjih, prve po- moči ob dušitvi s tujkom pri dojenčkih, najstnikih in odraslih ter novost za tečaj- nike, tj. predstavitev uporabe AED na lut- ki s stimulacijo dogodka. Uporaba same naprave je zelo enostavna, saj nas le-ta z jasnimi navodili v slovenskem jeziku vodi skozi postopek, ki ga moramo opraviti pri osebi, ki ima srčni zastoj. Če v prvih dese- tih minutah temu človeku ne pomagamo, pride do tako obsežnih možganskih po- škodb, da je kvalitetno preživetje skoraj nemogoče, zato je zelo pomembno, da so z AED opremljeni kraji, ki so časovno naj- bolj oddaljeni od baze NMP. Številni kraji v okolici to napravo že imajo in zagotovo bi bila pomembna pridobitev tudi za pre- bivalce Goč. Glede na to, da čakanje na Od meseca decembra dalje je Krajevna je tako organiziralo še tečaj temeljnih prihod strokovne pomoči traja dlje, kot bi skupnost Podraga bogatejša za avtomat- postopkov oživljanja s poudarkom na si želeli, je ključnega pomena naša prva ski zunanji defibrilator (AED), ki je name- oživljanju z avtomatskim zunanjim defi- pomoč bolniku/ponesrečencu, tudi s po- močjo AED. ščen pri vhodu v vaško avtobusno čakal- brilatorjem (AED). Tečaj sta izvedla dva nico. Uporaba aparata je zelo enostavna, izkušena reševalca Stojan Bolič in doma- Dobro razpoloženje predavateljice in vendar je vseeno potrebno, da se doma- čin Gregor Vidrih. udeležencev ter vse poučne vsebine so čini seznanijo z rokovanjem naprave, ki gotovo razlogi, da nam ni bilo žal torkove- V uvodnem delu je gospod Bolič najprej rešuje življenja, zato je v vasi na ta račun ga večera. Po koncu tečaja so udeleženci predstavil način prepoznavanja in ukre- potekalo izobraževanje. usposabljanje pohvalili in izrazili željo, da panje ob življenje ogrožajočih stanjih ter bi tovrstna obnavljanja in nadgrajevanja Podraško Društvo Mala Moskva, ki je potek temeljnega postopka oživljanja in življenjskih znanj izvajali na nekaj let. dragoceni aparat kupilo in podarilo vasi, uporabo AED. Pri tem je poudaril pred- vsem pomen zgodnjega prepoznavanja Anja Godnič stanj, ki zahtevajo oživljanje, saj je prav čas eden poglavitnejših dejavnikov, ki Maškarada vpliva na uspeh oživljanja in s tem pre- živetje. Sledil je praktičen prikaz izvedbe Maškare in pust sta stara slapenska in temeljnih postopkov oživljanja in uporabo slovenska običaja. Velika škoda bi bila, da AED na lutki. bi bila šla v pozabo, zato smo se odločili, da na Slapu organiziramo pustno povor- V osrednjem delu smo bili na vrsti tečaj- ko – maškarado. Organizator dogodka je niki, ki smo celoten postopek oživljanja in bil socialnovarstveni program Popoldan uporabe naprave AED izvedli na lutki. na Slapu, ki je namenjen otrokom in mla- V zaključnem delu tečaja je gospod Vidrih udeležencem predstavil še nudenje prve pomoči ob zadušitvi s tujki pri odraslih, otrocih in dojenčkih. Verjetnost, da se znajdemo v situaciji, ko je iz različnih razlogov ogroženo človeško življenje, ni tako majhna, kot se morda zdi, zato je prav, da vemo, kako pravilno ukre- pati. Tina ŠK 20 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
dostnikom. Dogodek se je odvil na pustno je lepo sprejelo ter nam ponudilo piškote soboto, 10. februarja 2018, v popoldanskih in pijačo. urah. Ob vrnitvi v staro šolo so nas pričakali tra- Vse slapenske maškare smo se najprej dicionalni krofi in topel bezgov čaj. Glede dobile ob 15. uri v stari šoli, kjer nas je obi- na nasmejane obraze vseh prisotnih je skala pisateljica Tatjana Kokalj. V zadnjih jasno, da je bila prireditev med ljudmi in dveh mesecih so otroci in ostali obisko- otroci dobro sprejeta. Odločili smo se, da valci Slapenske knjižnice dobili nalogo, da bomo podoben dogodek organizirali tudi na listek napišejo ime, po katerem bi lahko v naslednjem letu. Ob tej priložnosti se dobil ime škrat v knjigi, ki jo bo napisala zahvaljujemo vsem, saj je bilo kljub burji Tatjana Kokalj. Nabralo se je več kot dvaj- vsem maškaram toplo pri srcu. set imen, zaradi česar je imela komisija težko odločitev. Nazadnje se je odločila za Tadej Kobal ime Slapko, ki ga je napisala Julija Petrič. Tatjana Kokalj ji je z veseljem podarila knjižno nagrado. Potem je šla povorka po vasi. Skupaj se je nabralo več kot štirideset ljudi, od tega večina otrok in staršev ter seveda pro- stovoljcev programa Popoldan na Slapu. Dobre ljudi smo naprosili, da maška- re sprejmejo in jim dajo kakšen bombon ali krof, saj maškare prestrašijo zimo in prebudijo pomlad. Otroci so se oblekli v najrazličnejše kostume, od domišljijskih likov, kot je človek-pajek (Spider Man), do poklicev, kot sta kmet ali politik. Pohod je trajal dobri dve uri, saj smo obiskali sko- raj vse slapenske zaselke, ki jih ni malo. Domačini so maškare bogato nagradili s sladkarijami, nekatere maškare so dobile celo krompir in vino. Veliko domačinov nas Postni čas na Slapu
Na Slapu je letos v postu župnijski pasto- ralni svet organiziral molitev križevega pota ob petkih tako, da ga pripravijo sku- pine in veroučni učenci po razredih. Tako so ga pripravili člani Karitas, bralci Božje besede, pevci, prostovoljci Popoldan na Slapu, sedaj ga pripravljajo člani župnij- skega sveta, nato še krasilke. Večji otroci sodelujejo pri branju, mlajši pa so v pro- Posebej bi omenila Križev pot, ki so ga Animatorja Tadej in Lara sta z branjem cesiji, ki se giblje po cerkvi od postaje do pripravili animatorji Popoldan na Slapu povezovala dogajanje. Vse so spremljali postaje. Na veliki petek ob 15. uri bodo in otroci 4. razreda. Na slovenski Karitas pevci na koru. birmanci in otroški pevski zbor pripra- so letos pripravili Križev pot otrok in mla- Pri molitvi se vsak petek zbere lepo števi- vili križev pot za otroke. Križev pot, ki bo dih. Resnične zgodbe otrok, Nejca, Bojana, lo vaščanov in otrok, tudi takih, ki pridejo drugačen, razgiban, razumljiv in poučen Andreja, Eve ... so nas zopet opozorile na vsak teden. Hvala vsem vaščanom, ki nas tako otrokom kot odraslim. Vsak petek pri njihove stiske in težke preizkušnje v naj- podpirate v novih oblikah ljudske pobo- križevem potu sodelujejo s svojim petjem nežnejših letih. Zakaj? Zakaj so oni krivi!? žnosti na Slapu. Hvala našemu župniku naši odrasli pevci. Vsebina zgodb se je dotaknila vseh od- Francu Kralju, ki nas je veliko naučil in nas Vsak teden sodeluje druga skupina, vsak raslih na četrti postni petek. Otroci Pija, že veliko let prej pripravljal na samostoj- petek se moli križev pot z drugačno vse- Tilen, Beti, Nik, Izak so prinesli lepo pori- nost laičnih služb v cerkvi. Hvala župniku bino. Tako molimo za evharistijo, za dru- sane križe iz kartona in pri vsaki postaji so Alojzu Furlanu, ki se trudi z nami in nam žine, za duhovnike, za otroke in mladino, Jezusu pustili po enega. Njihova vzornica duhovno pomaga na različne načine. za medsebojne odnose, za upanje v tretji Polona je nosila križ, Urška kot anima- Ljubica Ženko dan … torka in Izak kot otrok sta nosila svečo. 21 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Bukučeva mama praznuje 90 let
Vera se je poročila na Bukučevo kmetijo in prinesla s seboj ljubezen do zemlje in do kmečkega dela, ki ji jo je privzgojil oče, dober kmetovalec in vinar. Za vsako delo je zgrabila in bila med vsemi domačimi najbolj pridna, pa tudi v novi družini se ni ustrašila dela, ki se ji je kazalo na vseh straneh. Obdelovala je njive, skrbela, da je grozdje v vinogradu dobro uspevalo, bila je izvrstna kuharica in skrbna mama. Z možem Cirilom sta bila odličen par. Oba garača, zaljubljena v vipavsko zemljo in nikoli nista obupala. Tudi ko je ogenj za- plapolal v strehi in so prišle k hiši nadloge in bolezni. Vera je bila in ostala ponosna ženska, a starost ji je zadala svoj pečat. Zdaj skrbijo zanjo domači, predvsem hčerka Valči, ka- teri je zelo hvaležna. V soboto, 13. januarja, je praznovala mama dobila je mačeho, za katero pove, da je bila In v čem je skrivnost, da je dočakala tako Bukučeva visok jubilej. dobra. Rada je imela tri Šmacove osirotele visoko starost? Prav gotovo je nekaj v ge- punčke. Vera je bila najstarejša med njimi. »Ne učaka vsak toliko let,« nam pravi, na- nih. Njena sestra Ani, jih šteje že 85, njene Že sedemletna je stopila na pručku in me- smejana in dobre volje, saj so se okoli nje tete in strici so dočakali še nekaj let čez šala v loncu polento za večerjo. zbrali vsi njeni sorodniki. In ni jih malo, devetdeset. A največ je prispevala zdrava trije otroci, Valči, Peter in Bogdan, šest Vera je bila čedna in korajžna mladenka. vipavska burja, ki je razpihala skrbi in pri- vnukov, Sonja, Tanja, Tjaša, Tadej, Nejc in Še sedaj se spominja zgodb iz partizan- nesla svež zrak v dolino, na domači zemlji Tine in trije pravnuki Vida, Ivo in Ijan pa še skih časov, ko je kot kurirka prenašala pridelana hrana in optimizem. »Če je še njihove družine, sorodniki in prijatelji. Hiša pošto po nevarnih okoliških poteh, kjer ni tako hudo, jutri bo gotovo bolje,« je več- je kar pokala po šivih. manjkalo sovražnikovih škornjev in njiho- krat rekla. ve smrtonosne puške. In Vera Jež je srečna med vso zbrano dru- Naj ob tej priliki izrečem vse najlepše že- ščino in se spominja starih časov. »Pa si se bala?« jo sprašujemo, a ona se lje, dragi teti Veri, ji želim trdnega zdravja smeje in pravi: »Zakaj neki, saj sem bila »Težko je bilo takrat,« pravi. Mamo je iz- in dobre volje. mlada.« gubila že v najnežnejših letih, pri petih. A Tatjana Kokalj Prostovoljstvo me osrečuje
Sem prostovoljka v programu »Popoldan ri od učencev potrebuje učno pomoč, mu Vsak teden delo prostovoljcev, ki smo ve- v Vrhpolju«. Program sem obiskovala že v prostovoljci pomagamo. Ko vsi končajo činoma še mladoletni, spremljata še dve 4. in 5. razredu, letos pa se ga prvič udele- domačo nalogo, začnemo z delavnicami. odrasli osebi, to sta Lucija Božič in Magda žujem kot prostovoljka. K prostovoljstvu Vsak teden izdelujemo kaj novega in za- Ambrožič. me je pritegnilo to, da uživam, ko sem z bavnega. Delavnice navadno trajajo eno Naše delo je zanimalo tudi novinarje. Ti so otroki. Pred mano je bila prostovoljka tudi uro, včasih malo manj, včasih več, odvi- nas večkrat obiskali. To, da so nas snemali moja sestra in ko mi je doma govorila, sno od tega, kaj delamo. Ko se delavnice in pripravili televizijski prispevek, je bila kako zabavno je to delo, sem se takoj nav- končajo, dovolimo otrokom, da se malo verjetno moja najzanimivejša izkušnja, dušila. Odločila sem se, da si bom vzela »znorijo«. Največkrat mečemo žogo na čas in tudi sama pomagala. povezana s programom. Všeč mi je bilo, koš, lahko pa se igramo družabne igre. Ko da sem lahko sama povedala nekaj besed Vsak ponedeljek se od 15. do 18. ure sre- je lepše vreme, se sprehodimo do igrišča v o tem, kako opravljam delo prostovoljke. čujemo v župnijski dvorani v Vrhpolju. Vrhpolju ali pa gremo na sprehod. Izkušnjo prostovoljstva bi privoščila Ponedeljkovih srečanj se udeležujejo Med vsakimi počitnicami je organizirano otroci od prvega do osmega razreda. vsem, saj noben ponedeljek ni dolgoča- tudi počitniško varstvo. Otroci pridejo že sen. Že vnaprej se veselim vseh dni, ki jih Tu se vedno zelo zabavamo, saj nas je ve- zjutraj in so v varstvu cel dan. bom preživela kot prostovoljka. Upam, da liko in nam zato nikoli ni dolgčas. Ko se Delo z otroki je prijetno in zanimivo, a vča- bo to še dolgo. dobimo, otroci najprej pojedo malico, če jo sih je treba tudi povzdigniti glas. Anja Premrl imajo s sabo. Tisti, ki v šoli ne dokončajo naloge, jo lahko dokončajo tam. Če kate- Vodja programa je Tatjana Rupnik Krapež. Najprej sem bil sam tri leta uporabnik 22 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI programa Karitas »Popoldan v Vrhpolju«. sprejel. Otrokom pomagamo pri pisanju žito ... Zdaj, ko sem v osmem razredu, sem se nalog in učenju različnih predmetov. To Naš glavni cilj je, da se otroci pri nas po- lahko že odločil za prostovoljstvo. imam najraje. Tu potekajo tudi delavnice. čutijo varno in se imajo lepo. Dela je veliko, To delo mi je bilo že od nekdaj všeč, zato Izdelovali smo že sovice, posodice iz gline, ampak se izplača. sem nalogo prostovoljca z veseljem v predbožičnem času smo sejali božično Jakob Domenik Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
1. do 4. razreda. Učence sta pripravili učiteljici Marica Kobal in Mojca Šček. Svoje pevske talente so predstavili tudi pevci v pevskem zboru. Ob spremljavi tamburice, klavirja in, seveda, kitare so zapeli nekaj ljudskih in nekaj novejših skladb. Da med posameznimi točkami ni bilo tišine, sta s sproščenim in zabavnim besedičenjem poskrbela voditelja Robi Krašna in Nejc Furlan, ki je vezni tekst tudi sestavil. Na koncu pa smo prisluhnili še komornemu zboru Ipavska, ki se je z veseljem odzval našemu vabilu in zapel nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Po uri in pol lepega in, seveda, kulturnega druženja je bilo proslave konec. Malo smo se še podružili, zaužili nekaj tekočine, da smo ovlažili suha grla, in po sproščenem klepetu odšli vsak na svoj konec. Seveda so že takoj začele v glavah rojiti nove ideje in zamisli za proslavo naslednje leto. V nedeljo, 4. 2. 2018, smo na podružnični prvi razred z recitacijo, nato se je ponovno Robert Krašna šoli v Vrhpolju obeležili proslavo ob slo- predstavil naš šolski pesnik Vid Lavrenčič venskem kulturnem prazniku. Zbrali smo iz 4.razreda. Nadaljevali so učenci 1. in 2. se pozno popoldan v šolski telovadnici. razreda z ljudskimi plesi. Nato je prišel Seveda smo dvorano najprej primerno čas za prvo dramatizacijo. Pod vodstvom okrasili, za kar smo se potrudili prav vsi učiteljice Sare Furlan so učenci 3. razreda učenci z upodobitvami raznih umetnikov. pripravili glasbeno pravljico Rokavička. Idejo je prispevala Lara Krečič. S petjem in spremljavo na Orffovih inštrumentih so sodelovali tudi učenci Kot se spodobi, smo prireditev začeli z 5. razreda. Sledilo je še nekaj zanimive Zdravljico v izvedbi komornega zbora Vidove poezije, nato pa še dramska Ipavska. Nato so prišli na vrsto učenci. igrica Modri cvet v izvedbi učencev od Seveda je treba iti lepo po vrsti, najprej
23 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Smrkci in ptičje krmilnice
V vrtcu si prizadevamo za dobro sodelo- vanje s starši na različne načine, zato po- sebno pozornost namenjamo obveščanju in vključevanju staršev v vzgojno delo. Medsebojno sodelovanje vrtca in druži- ne je za kvalitetno delo v vrtcu zelo po- membno. Starši so s svojim sodelovanjem in aktivnim vključevanjem soustvarjalci dela v vrtcu. V januarju smo se z otroki v skupini Smrkci veliko pogovarjali o pticah pozimi. Opazovali smo jih v naši okolici, peli pe- smice, se igrali razne igrice in skozi knjige pridobivali znanje o pticah in skrbi zanje. Porodila se nam je ideja, da izdelamo raz- lične ptičje krmilnice. Ker je v naši skupini večina dečkov, smo se odločili, da na naše srečanje povabimo očete ali dedke. Starši so nam pomagali pri zbiranju zamaškov iz plute. Srečanje je naletelo na zelo do- čjo krmilnico. Seveda smo se na koncu vsi pomoč in prisluhneta našim idejam. Brez ber odziv, ne samo s strani mamic, ampak strinjali, da so vse krmilnice zelo lepe in njiju marsikaterega projekta ne bi tako ce- tudi s strani moškega dela. Dela v dveh obljubili, da jih naslednje dni odnesemo v lovito izpeljali. skupinah so se lotili zelo zagnano, domi- okolico šole. selno in nastale so zanimive krmilnice. Upam, da smo z zimo zaključili, pred nami je Otroci so bili navdušeni in na koncu so s Na koncu ne smemo pozabiti na oba šol- pomlad in na vrsti bodo zopet naše mamice. svojo hudomušnostjo izbirali najlepšo pti- ska hišnika, ki nam vedno priskočita na Ingrid, Luka in Lara Prireditev ob kulturnem dnevu
Letošnja prireditev ob kulturnem dnevu te, ki jo danes po- za učence višjih razredov ni bila klasična znamo. Zdravljica, proslava; po Zdravljici, ki jo je zapel mla- ki jo je namenil ob- dinski pevski zbor, smo si ogledali igrano- javi v Poezijah, ta- -dokumentarni film Zdravica. krat ni izšla, saj bi ji manjkali dve kitici. Turistično društvo Podnanos je projekt o Prvič je izšla leto nastanku filma načrtovalo že več let; leta kasneje, 1848. 2016 pa so začeli snemati film o nastanku Zdravljice. To niti ni čudno, saj sta dva nji- Poleg domačih hova rojaka prispevala k nastanku pesmi, igralcev so zgodbo kakršno danes poznamo. o Zdravljici osvetlili tudi drugi strokov- Prvi je bil Matija Vrtovec, duhovnik iz njaki: prešernoslovec prof. Zoran Božič, prijel Nejc Furlan, mladi režiser iz Vrhpolja. Šmarij, ki je vrsto let živel in delal v takra- glasbeni pedagog Ivo Jelerčič in pisatelj Po končanem filmu je o nastanku Zdravice tnem Št. Vidu. Vrtovec ni bil samo duhov- Boris Pahor. O svojem posebnem odno- povedal, da je film še v nastajanju, da ne nik; bil je pravi razsvetljenec: poliglot, uči- su do himne pa so v filmu spregovorili še gre za natančno uprizoritev, pač pa da so telj, strokovnjak za vinogradništvo … Prav Tina Maze, DJ Zlatko in Zoran Predin. si v ekipi privoščili tudi svobodno interpre- on je v Kmetijsko rokodelskih novicah na- tacijo tistega časa. Nekateri naši sošolci govoril »prvega slovenskega pesnika lju- V filmu je prikazana tudi pomembna vloga oz. vrstniki so se v filmu tudi prepoznali. bezni«, naj napiše hvalnico trti. V filmu je Stanka Premrla, skladatelja iz Podnanosa, bilo prikazano, kako se mu je ideja o hval- ki je Zdravljico uglasbil v začetku 20. sto- Nejc Furlan nas je na koncu razveselil s nici trti porodila med vipavskimi brajdami. letja. V filmu je upodobljen kot mlad skla- svojimi spomini na osnovno šolo. datelj. Osebne spomine nanj je predstavil V resnici je France Prešeren tisto leto ob Fantovski oktet Nafa je zaključil prireditev Ivo Jelerčič. martinovem prvič zbrani druščini povedal s Prešernovo pesmijo Luna sije. Zdravico. Ta se je nekoliko razlikovala od S filmskim scenarijem in režijo se je spo- Novinarski krožek 24 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Nastop otroškega pevskega zbora PŠ Podnanos v domu starejših Pristan v Vipavi
V soboto, 10. 3. 2018, smo z nastopom da kitarista Patrik in Neža Vidic. Prisrčen smo že v preteklosti večkrat sodelovali. Otroškega pevskega zbora podružnične aplavz po vsaki pesmi je bil zelo zgovo- Glede na krasne odzive oskrbovancev in šole Podnanos popestrili jutro oskrbo- ren. Mnogi oskrbovanci doma Pristan so zaposlenih smo na vprašanje, če lahko vancem doma Pristan v Vipavi in jih s tem se nam po nastopu tudi osebno zahvalili. naslednje leto spet računajo na nas, od- zelo razveselili. Nekateri oskrbovanci so govorili pritrdilno. Nastop je bil prijazno darilo ženskam od tudi zapeli z nami, marsikateremu pa se je 8. marcu, dnevu žena ter 10. marcu, dnevu Naslednji nastop pevskega zbora bo že utrnila solza ganjenosti, ko so jim ljudske 40 mučencev ali, kot radi rečemo, prazni- čez en mesec. To bo nastop na občinski pesmi, ki so jim še posebno blizu, pričara- ku moških. reviji NAŠA POMLAD 2018, na katero se že le spomine na otroštvo, mladost, domačo intenzivno pripravljamo. hišo … Pevski zbor sta spremljala mla- V Pristan smo prišli na povabilo Mojce Trdan, vodje delovne terapije, s katero Vida Trošt Vidic
Cankarjevo Moje življenjeCankarjevo v novi Moje življenje v novi besedi besedi in sliki OŠ - L.pdf 1 in24. 03. 2018 sliki 17:52:32
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
»Vsak kvadratek je svoj kader,« pravi Piža- Mati ga vpraša, zakaj je žalosten. Mihec ma. Tudi ilustracije so v vsakem kvadratku ji odgovori, da je spet zadnji v šoli. Mama drugačne. Pri stripu je pomembno, da be- ga vpraša: »Kako, saj si lani izboljšal svoj Ker smo želeli obeležiti dan kulture in sedilo in ilustracije razume vsak bralec. uspeh in nisi bil več zadnji?« Mihec ji odgo- vori: »Veš, Luka je včeraj umrl.« stoletnico Cankarjeve smrti, smo kot go- Ilustratorka si je vsako sliko posebej ski- sta povabili med nas ustvarjalca stripa cirala s svinčnikom, izrisala pa s peresom. Mi danes težko razumemo, kakšni časi so Boštjana Gorenca in Tanjo Komadina. Slike je prenesla na računalnik in jih raču- bili nekoč. nalniško pobarvala. Z risbo se mora uje- Prvega marca sta nas obiskala skupaj s Knjigi Moj lajf sta avtorja dodala tudi slo- mati tudi izbira pisave. Posebno je treba predstavnikom Škrateljca iz Zavoda za kul- var zaprašenih besed, ki jih dan danes ne biti pozoren na postavitev oblačkov. Da sli- turo in šport. Nekaj trenutkov je trajalo, da uporabljamo več. so se vsi zbrali, nato pa je Pižama začel s čice sovpadajo s časom dogajanja, je mora- svojo predstavitvijo stripa. Njegova desna la Komadina o tem pregledati veliko gradi- Ko je bil čas za vprašanja, smo ga povpra- roka je bila Tanja, ki je celoten strip tudi ilu- va. Na računalniku sta s Pižamo v oblačke šali, od kod vzdevek Pižama. Sprva se je strirala. vnesla že prej napisano besedilo. pohecal in rekel, da si je kot otrok vedno želel, da bo, ko bo velik, pižama. Potem pa Avtorica nam je povedala, da je za izdelavo Boštjan Gorenc je začel predstavitev z be- je povedal, da je nekoč nosil trenirko, po- dveh strani stripa potrebovala dva dni. Kar sedami, da bi bil Cankar danes znan bloger. dobno pižami, in vrstniki so ga začeli s tem dolgo, če pomislimo, kako hitro strip pre- Tudi v svojem času, ko je živel na Rožniku, vzdevkom zmerjati. Sprva je bil jezen, po- beremo. so ga hodili ljudje gledat, kako sedi za go- tem pa se je na vzdevek navadil in ga celo stilniško mizo in piše. Prav zaradi številnih Med razlago smo se učenci večkrat glasno prevzel. obiskovalcev naj bi na Rožniku bival brez- nasmejali, saj se je Pižama več čas šalil na Svojo »smešno« predstavitev sta avtorja plačno. svoj račun. Ko je raziskoval Cankarjev čas, stripa zaključila s kratko delavnico risanja je naletel na šalo iz 19. stoletja. Žal je zelo S šalami o svojih prigodah je nadaljeval, stripov. kako in zakaj je nastal strip. Povedal je, da žalostna, a temu so se nekoč smejali. Gre vsako stran originalnega besedila razdeli pa tako: Namesto na svidenje nam je zaželel: »Mejte raje knjige kot suhe hruške!« na šest kvadratov. Na primer takole: Pikčev Mihec pride žalosten domov iz šole. Vida Furlan in Tisa Princes Ledinek 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI
veliko lepo zgrajenih cerkva, dokler nismo Ekskurzija v Trst prišli na Veliki trg, ki ima prelep pogled na morje in luko. Tam smo pojedli malico, ne- V sredo, 27. 2. 2018, smo se učenci, ki obi- kateri pa smo si privoščili sladoled. Izbirali skujemo izbirni predmet italijanščina, od- smo lahko med 76-imi vrstami sladoleda. pravili v obmorsko mesto Trst ter se za spremembo usedli na sedeže v avtobu- Ogledali smo si tudi borzo in 400 m dolg su, namesto da bi gulili šolske klopi. Proti Veliki kanal ali Canal grande, ki je služil kot Tržaškemu zalivu smo se odpravili po tre- operativna obala. tji šolski uri. Nazadnje smo obiskali trgovino, zelo sta- laciji Genova–New York, bila pa je na- Najprej smo si ogledali grad Socerb, s ka- ro trgovino, nekakšen muzej, saj nima so- menjena prevozu ljudi oziroma potnikov. terega se vidi celoten Trst in del slovenske dobnega videza, temveč veliko bolj sta- Celotna razstava je postavljena v obliki obale. Zatem smo se odpravili v mesto v rinskega. Celotna trgovinica je obdana in Jadranskega morja, razstavljeno je veliko nakupovalni center Torri d’Europa. Bil je že zgrajena iz lesa, prodajalec pa vse blago starih predmetov, kot so luči, žlice, slike, čas za kosilo, zato smo imeli uro časa, da kakor nekoč meri s pomočjo ročne, sta- pohištvo, makete deblaka, ladij, topov … smo se okrepčali. Večina nas je obiskala rinske tehtnice. V trgovinici ne boste našli McDonald’s, učitelji pa so si privoščili bolj Po ogledu muzeja smo si ogledali stari sodobne elektronike. Tam smo lahko po- turški tip kosila. del Trsta ter nekaj rimskih ostankov. Med skusili dve vrsti bonbonov izmed približno ogledovanjem tržaške zgodovine smo 50, 60 vrst. Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali skoraj vsi zmrzovali, a to nas ni motilo, saj v muzej podvodne arheologije Jadrana. V Nato pa je že prišel čas, da se odpravimo smo poslušali razlago in nismo mislili na stavbi je bila nekoč ribarnica, danes pa je domov. Med potjo je bilo veliko učencev že mraz. namenjena razstavi o zgodovini pomor- utrujenih, nekateri so celo zaspali, ostali stva. Tam smo si lahko ogledali modele Videli smo tudi, kje so živeli bolj pomemb- pa smo poslušali sodobne glasbene hite zelo starih ladij, galej. Izvedeli smo, kdo ni meščani, ki so bivali in ustvarjali v Trstu. in se pogovarjali. je izumil ladijski vojak. Videli smo make- Proti koncu dneva smo se sprehodili po Ekskurzija je bila vsem učencem všeč. to ladje Rex , ki je bila še večja od Titanika ozkih mestnih ulicah, medtem pa videli in je plula med letoma 1932–1940 na re- Gregor Kodre, 8. a Druženje mladih raziskovalcev na 4. festivalu Labirint v Ajdovščini
zakaj se balon »prilepi« na steno, in spo- ljubljenost jedi. Njihovi mentorici sta bili znali čarobne elektrone. Učenci in učen- Barbara Kodelja Pavlin in Mirjam Goričan ke 4. razreda so se spoprijeli z nalogo Štimec. Coca Cola je gazirana pijača, ki jo imamo Prijetno so nas presenetili tudi šestošolci vsi radi. Tine Bavčar, Jakob Strilić in Luka Matic Gregorič, Vid Zorn in Rudi Fajdiga. Rodman pa so odkrili, da jo lahko upora- Fantje so se pomočjo zunanjega mentorja bimo tudi za čiščenje kovancev za 2 ali 10 lotili raziskovanja delovanja sil na kotale- centov. Eva Furlan, Beti Potrata, Gaja Prah čo žogico. Peljhan in Pia Jović so s kemijskim trikom jajce začarale v poskakujočo mehko žogo. Na vprašanje, kdaj in kako so se lotili nalo- ge, so vsi trije hiteli pripovedovati: K resnejšemu raziskovalnemu delu so »Na resna vprašanja zakaj, kako, kdaj, kaj pristopili učenci in učenke 6. razreda. Če »Na tem festivalu smo sodelovali že v niž- in še na druga raziskovalna vprašanja so vam zapis s pisalom piši-briši izgine, se jih razredih, zato smo se odločili sodelo- v zadnjih mesecih iskali odgovore mladi posvetujte s Tinkaro Lavrenčič, ki vam bo vati tudi letos. Najprej smo se lotili branja raziskovalci in z otroško radovednostjo zaupala, kaj narediti, da bo zapis ponovno knjig o znanosti. Naslov ene je Znanost na odkrivali nove zakonitosti. Poleg resnega viden. Kako narediti domačo lava lučko s malo drugačen način. Potem smo razmi- dela je bilo veliko zabave in veselja s po- čarobnim vizualnim efektom, sta razisko- šljali, kako bi problem, ki smo si ga zasta- skusi. Svoje ugotovitve in rezultate raz- vali Tisa Princes Ledinek in Vida Furlan. Pri vili, rešili. Ob branju smo dobili idejo, kako iskovalnih nalog so v soboto, 10. marca delu sta učencem in učenkam svetovali se lotiti poskusa. Pri tem nam je pomagal 2018, na 4. festivalu Labirint v Ajdovščini mentorica Mojca Habič in somentorica Rudijev oče. On je bil naš mentor. Ukvarjali predstavili strokovni žiriji, vrstnikom, Marija Mavri Koradin. smo se s prostim padom, žogico na klan- staršem in mentorjem. Veseli smo bili, da čini … Merili … Zelo smo veseli, da smo do- se nam je pridružila in nas spodbujala tudi Med številnimi ekipami je strokovna žiri- bili priznanje.« ravnateljica Mojca Pev,« je povedala men- ja v kategoriji mlajši raziskovalci z zlatim torica in koordinatorica Mojca Habič. priznanjem nagradila dve raziskovalni na- Vsem mladim raziskovalcem iskreno če- logi, ki so ju pripravili učenci naše šole. stitamo za delo in dosežene rezultate in V Ajdovščini so se predstavili tudi naj- jim želimo še veliko raziskovalnih užitkov. mlajši. Filip Nabergoj, Primož Furlan in Jan Maruša Štimec, Eva Kovač in Petra Vdovč Vidrih iz 3. razreda so raziskovali, kako in so raziskovale, kako barve vplivajo na pri- Novinarski krožek 26 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Ljubezen gre skozi želodec V 5. razredu smo se pogovarjali o zdra- FIŽOLOVA JUHA vi prehrani. Raziskovali smo, katere jedi imamo otroci najraje in katere bi bilo do- bro, da bi jih vzljubili. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj vse že znamo sami skuhati in kaj naše mame in babice najbolj okusno PRIPRAVA: pripravijo. Izbrali smo nekaj priljubljenih Najprej posebej skuhamo namočen fi- jedi. Preizkusite jih še vi. Dober tek! žol, na kose zrezan krompir in kislo zelje. PERESNIKI Z RAGUJEM IZ Slanino zrežemo na drobne kocke, jo pre- PIŠČANČJIH STEGEN IN PAPRIKE pražimo in zarumenimo sesekljano čebu- lo. SESTAVINE: Dodamo moko, jo nekoliko popražimo in 25 – 30 dkg suhega fižola zalijemo s toliko mrzle vode, da se gladko 10 dkg jušne zelenjave razkuha. 3dkg maščobe Žlička moke Z vodo vred združimo v enem loncu fižol, 5 dkg prekajene slanine krompir in zelje (zato kuhamo s čim manj 3 dkg čebule vode, da je ni treba odlivati) ter primeša- Strok česna mo razkuhano prežganje. Lovorov list Odišavimo s strtim česnom, lovorovim li- Ščepec majarona SESTAVINE: Kis stom in po okusu solimo, dodamo paradi- 4 piščančja stegna žnikovo mezgo. Vre naj še nekaj minut, da 1 rdeča paprika PRIPRAVA: se moka skuha in nabrekne. 1 rumena paprika Že dan prej ali pa vsaj nekaj ur prej fi- 2 stroka česna Če dodamo prekajeno svinjino, jo kuhamo 200 g nasekljanih paradižnikov žol preberemo, operemo in namočimo. v zelju. Kuhano zrežemo na koščke in za- Svež origano Naslednji dan pa ga v dveh litrih vode mešamo v joto, prevremo in ponudimo. kuhamo. Med kuhanjem dodamo lovorov Bazilika (Miša Sardoč) Parmezan v kosu list. 100 ml belega vina PEČENA ZELENJAVA Ko je fižol kuhan, dodamo kot repo nariba- Košček masla Oljčno olje no zelenjavo in na kocke narezan krompir. 300 g testenin Medtem pripravimo prežganje iz maščo- Sol in poper be, slanine, moke in čebule. Dodamo še strt česen in vse skupaj stresemo k fižolu. PRIPRAVA: Juho izboljšamo s koncentratom, dodamo Stegna razkoščičimo in narežemo na koc- ščepec majarona, dosolimo, popopramo ke. in nazadnje še okisamo. Lahko jo popra- Mariniramo jih v mešanici soli, popra, na- vimo tudi z mlekom ali s smetano, če pa sekljanega česna in oljčnega olja ter po- vam ugaja, dodajte prežganju žlico para- pečemo v ponvi. dižnikove mezge in ščepec mlete sladke paprike. Juha bo še boljša, če smo v njej SESTAVINE: 1 paket mešane zelenjave Pečeno meso preložimo v drugo posodo in kuhali kos prekajenega mesa. pustimo na toplem. 1 kisla smetana (Vesna Grohar) 3 jajca Čebulo in papriko narežemo na trakove in Sol prepražimo v isti ponvi, v kateri smo pre- Poper pražili meso. JOTA – VIPAVSKA JUHA Peteršilj Česen Zalijemo z belim vinom, v ponev spet SESTAVINE: Moka damo meso in nasekljan paradižnik ter 50 dag fižola Mleko pokuhamo, da nastane omaka. 50 dag krompirja Maslo 50 dag kislega zelja Jed posolimo, popopramo dodamo nase- Kos sira 15 dag slanine 1 hrenovka kljan origano in baziliko, košček masla in 1 čebula nekaj kapljic oljčnega olja. V omako stre- 4-5 dag moke PRIPRAVA: semo kuhane testenine in zalijemo s slano 3 stroki česna Zelenjavo kuhamo približno 15 minut, nato vodo od kuhanja. Na pripravljeno jed nari- 1 lovorov list jo odcedimo in stresemo v pekač. Dodamo bamo parmezan. 1 žlica paradižnikove mezge sol ji sol, česen in nasekljan peteršilj, nariban (Lan Panič Nardin) po želji malo prekajene svinjine sir ter narezano hrenovko. Damo v pečico 27 IZ ŠOLSKIH KLOPI za 10 minut, na 180 stopinj. Potem nare- 150 ml suhega belega vina srednji temperaturi pečemo 4 minute. Ko dimo bešamel: razpustimo žlico masla, 400 ml zelenjavne jušne osnove melancane popečemo, nanje naložimo re- na njem prepražimo moko. Zalijemo z 1 žlička provansalskih zelišč zine sira, tako da so celi pokriti. Ponev po- mlekom. Bešamel polijemo po zelenjavi in 2 paradižnika krijemo s pokrovko, da se sir stopi. Ponev malo pomešamo. Pečemo še 20 minut na 1 bučka odstavimo z ognja in melancane servira- 180 stopinj. 1 rumena paprika mo na krožnik. 40 g naribanega sira (Neja Klančnik) Sol PIRE KROMPIR S CVETAČO POLNJENA PAPRIKA Poper
SESTAVINE: 150 g cvetače PRIPRAVA: 2 majhni čebuli SESTAVINE: 120 g rdeče paprike V ponvi segrejemo oljčno olje in prepraži- Krompir 160 g kuhanega riža mo na drobno sesekljano čebulo in česen. Voda in sol Mleko 4 zelene paprike Dodamo riž in ga med stalnim mešanjem Žlica kisle smetane 100 g naribanega sira dušimo, da postekleni. Nato dodamo pa- 2 jajci radižnikovo mezgo in zalijemo z vinom. PRIPRAVA: 20 g korenja 20 g jušne zelenjave Med kuhanjem postopoma dolivamo ju- Olupljen in na kose narezan krompir sku- 80 g paradižnikove mezge šno osnovo, riž pa vsakič rahlo preme- hamo v osoljeni vodi. Ko je tako mehak, da 250 ml brezmesne jušne osnove šamo. Po približno 12 minutah kuhanja na gre nož brez težav skozi, odlijemo vodo. sončnično olje nizki temperaturi primešamo provansal- Prilijemo mleko in dodamo kislo smetano. sol ska zelišča in zelenjavo, ki smo jo na drob- Vse skupaj z ročnim mešalnikom temelji- poper no sesekljali. Čez 4 minute primešamo to premešamo, da postane zmes gladka nariban sir. Rižoto odstavimo s štedilnika PRIPRAVA: in brez grudic. Ponudimo še toplo. Zraven in jo v pokriti posodi pustimo počivati 2 se prileže špinača po maminem receptu in Cvetačo operemo in narežemo na majh- minuti. Preden jo postrežemo, jo po okusu kakšen dodatek, po možnosti z omako. ne koščke. Stresemo jo v osoljeno vrelo začinimo s soljo in poprom. Ob vseh teh receptih pa smo ugotovili, da vodo in kuhamo približno 1 minuto. Nato (Dajla Alekić) jo odcedimo in poplaknemo z mrzlo vodo. je zelo lepo imeti doma nekoga, ki ti ne- Olupljeno čebulo in rdečo papriko drobno MELANCANI S SIROM kaj dobrega skuha. Zato smo se ob dnevu nasekljamo. Cvetači dodamo kuhan riž, 40 žena, še posebej spomnili naših mamic, g čebule, rdečo papriko, sir in jajci ter soli- babic in šolskih kuharic. Ljubezen gre res mo in popramo. skozi želodec. Radi vas imamo! Zelene paprike izdolbemo, operemo in na- polnimo z nadevom. Položimo jih v plitev pekač. Korenje in jušno zelenjavo nase- kljamo ter s preostalo čebulo prepraži- mo na olju, nato dodamo paradižnikovo mezgo in še malo popražimo. Zalijemo z jušno osnovo, pokuhamo in z mešalnikom gladko pretlačimo. Nato s pripravljeno omako prelijemo paprike. SESTAVINE: Pečemo v pečici pri140 stopinjah približno 1 srednje velik melancan Rezine sira 50 do 60 minut. Kokosova maščoba (Ema Koren) sol ZELENJAVNA RIŽOTA PRIPRAVA: SESTAVINE: Melancan narežemo na rezine, debele 1 čebula približno pol cm. Rezine posolimo in jih 1 strok česna pustimo stati približno 15 minut. V pon- 2 žlici oljčnega olja vi segrejemo malo maščobe. Melancane 250 g riža zložimo v ponev. Na vsaki strani jih pri 1 žlica paradižnikove mezge Učenci 5.A in razredničarka Mirjam Goričan Štimec
28 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Pustovanje na šoli Ob dnevu žena Vrhpolje Spoštovane mame, babice, tete, učiteljice, kuharice, trgovke, zdravnice, policistke ... in vse pomembne ženske v naših življe- njih. Želimo si vaše enakopravnosti! Le tako nas lahko kot ponosne mame po- spremite prvi dan v šolo. Le tako nam lahko kot stroge učiteljice pred tablo razlagate pomembne resnice za življenje.
Tako kot vsako leto smo tudi letos na šoli Vrhpolje imeli maškarado. Namesto uči- teljic so ta dan poučevale ciganke, v šol- skih klopeh pa so sedeli vitezi, kavboji, pri likovnem pouku kiparili lectova srca ter muce, princeske, čarovnice, ptičje strašilo, jih čudovito poslikali. Tretješolci pa so na- darilo, kmet, pomlad, celo astronavt je bil redili sliko za mamo, ki je bila polna pomla- med njimi in še druge lepe maske. Veliko dnega cvetja. Svoje izdelke so ponesli na pričakovanje je bil pustni sprevod po vasi, domove ter jih svojim mamam izročili kot kjer so nas z veseljem pričakali vaščani z zahvalo za vse, kar dobrega zanje storijo. dobrotami. Sara Furlan Naravoslovni dan z Na podružnici lovcem Kadar zima močno pritisne, zazebe tudi Vrhpolje ustvarjali živali v gozdu. Na dan naravoslovnega dne, 28. 2. 2018, smo na šoli v Vrhpolju Le tako nas lahko kot babice, kljub temu, za mame pomislili prav na divjad, ki pozimi, ko je da ste že v pokoju, potrpežljivo čakate v vse pod snegom, potrebuje posebno skrb. avtomobilu pred šolo, ko v dežju končamo V 3. in 5.r šole Vrhpolje so se učenci v teh Z obiskom lovca Bojana Ferjančiča, ki se je pouk. dneh zelo trudili, da bi razveselili svoje prijazno ponudil, da nas pouči o skrbi za Le tako nas lahko kot policistke varno po- mame ob dnevu žena. Zanje so petošolci srnjad, smo na podružnici Vrhpolje preži- spremite čez prometno cesto. veli čudovit zimski in hkrati naravoslovni Le tako nam lahko kot prodajalke v trgovi- dan. Izdelali smo dve solnici ter ju pone- ni na blagajni prijazno pomagate prešteti sli v gozd nad Vrhpoljem, kjer imajo lovci kovančke. pripravljen prostor za hranjenje srnjadi. Le tako nas lahko kot sosede na cesti po- Po zasneženi gozdni poti smo občudovali zorno opomnite, da smo v burji izgubili sledi gozdnih živali ter uživali ob zadetkih rokavičko. snežnih kep, ki so mimogrede poletele od In, ja, potrebujemo vas, da nam zvečer, ko nasmejanih učencev do učiteljic. Čas je je že vse tiho, kljub utrujenosti zašepeta- prehitro minil in že je je bilo treba nazaj te: »Rada te imam.« v šolo. Tam smo dan dejavnosti zaključili Vaša enakopravnost uravnoteža naš svet s pripovedovanjem vtisov, kaj vse smo v in nas uči verjeti, da zmoremo, kot dečki ali gozdu opazili ter naredili še preproste kr- kot deklice. milnice za ptice. Te smo ponesli na svoje Za vse to hvala in iskrene čestitke ob dne- domove, da bodo tudi ptice laže preživele vu žena! zimo. Učenci 5. A ter učenci iz CIRIUSa z učiteljicama Sara Furlan Mirjam Goričan Štimec in Alenko Lemut 29 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Pike in Poke v Pristanu
zreda, ki so pripravili prizorček o železni cesti. Kot solista sta Prešernovo Železno cesto zapela Tine Bavčar in Ana Leban. V zaključku so Poke zapele še nekaj sloven- skih ljudskih pesmi. Za instrumentalno spremljavo so poskrbeli učenci višjih ra- zredov, Ivana Tomažič, Anja Kariž in Jaka Leban ob Pikah ter Ana Poljšak ob Pokah. Program je zelo odlično povezala Dajla Alekić. Veseli smo, da smo lahko polepšali dan našim sokrajanom. Želimo si, da bi bilo ta- kšnega sodelovanja več. Zahvaljujemo se Sredi najhujšega mraza se je v želji po združeni v zbor Poke vpletli lahkotne in fizioterapevtki Mojci, ki je v pristanu po- čimprejšnji pomladi porodila ideja o go- manj lahkotne pesmice o soncu, mucah in skrbela za sodelovanje, nad delom učen- stovanju otroških pevskih zborov osnov- naši domovini. V nadaljevanju so na oder cev pa je bdela učiteljica Nadja Rodman ne šole v zavodu Pristan. Dan gostovanja, zunaj šole prvič stopili pevci prvega in Koradin. osmi marec – mednarodni dan žena, se je drugega razreda, združeni v zbor Pike. S Upamo, da bomo v Pristanu v letošnjem kazal s soncem obsijan, zato mladim pev- pesmicami iz klasičnega otroškega zbo- šolskem letu lahko starostnike razveselili cem ni bilo težko stopiti na pot in obiskati rovskega programa so med poslušalce še kdaj. starostnike. prinesli nežnost mlajših otroških src. Med nastopajočimi so bili tudi učenci 4.a ra- Nadja Rodman Koradin V začetku programa so starejši pevci Foto: Mojca Habič Od zime do pomladi s starimi starši v Vipavi
Na Osnovni šoli Draga Bajca v Vipavi so učenci od prvega do petega razreda leto- šnjo pomlad priklicali na poseben način. Od zime so se poslovili z izdajo časopisa Mladi vipavec »Kku je mrjes«, pomlad pa se je oglasila na prireditvi v telovadnici v četrtek, 22. 3. 2018. S prispevki o zimskih radostih, toplih eno- lončnicah, zimskih modnih smernicah, tri- jezični zimski pravljici in še čem so sodelo- vali učenci vseh starosti. Zima je bila letos dovolj dolga, tako da so učenci napisali o njej tudi pesmice, uganke in križanke. Z li- kovnimi izdelki učencev je časopis uredila Lea Kobal, besedilo pa je zbrala in uredila povabljeni in gostitelji so bili preseneče- prizorčki. Med petošolce je na oder stopil Maja Šapla. Vse skupaj je zagledalo svojo ni nad številčnim odzivom. Že na začetku tudi nono Žgavec – vipavski harmonikaš, luč v drugem dnevu letošnje pomladi, ko je nostalgično zazvenela priredba ljudske tokrat je njegova harmonika spremljala so na praznovanje v šolo povabili posebne pesmi Stoji učilna zidana, ki so jo pevci petje otroških ljudskih pesmi. Otroci so goste. zbora Poke s solistko Ivano Tomažič in ob se izkazali kot dobri gostitelji, saj so upo- Prireditev so namreč namenili predvsem pianistki Ani Poljšak zapeli pod vodstvom števali starost gostov in skupaj z njimi svojim starim staršem. Prav vsi so bili spodaj podpisane. Gospa ravnateljica ves čas prireditve v tišini ali s primernim Mojca Pev, ki je bila pobudnik dogodka, je v aplavzom sodelovali z nastopajočimi. pozdravnem nagovoru poudarila vzgojne Pomladno druženje se je zaključilo z na- naveze med starimi starši in vnuki. Vezni smehom na obrazih vseh, ki so na priredi- tekst, oblikovan v 4.b razredu z učiteljico tev prišli. Številna udeležba starih staršev Damjano Černigoj, sta brala Izak Margon in topli pogledi vnukov s prireditvenega in Lan Jović. Ta nas je spomnil, da je pri prostora proti obiskovalcem so prepričali, babici in dedku vedno dobra hrana, toplo da čas, ki so ga preživeli skupaj, še dolgo naročje, nasmeh in pomoč. Za vse dobro ne bo pozabljen. so se starim staršem vnuki zahvaljevali z Nadja Rodman Koradin razigranim petjem, plesom in dramskimi Foto: Tjaž Žgur 30 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Center za izobraževanje rehabilitacijo in usposabljanje Vipava pozimi
Kako pomembni so dobri odnosi med lju- dmi in kako lahko te ustvarja čisto vsak iz- med nas s prijaznostjo, dobroto, sočutjem, odgovornostjo, pogosto razmišljamo. Ob kulturnem prazniku smo v Centru izdali knjigo. Grimmovo pravljico Zvezdni tolarji z glasbo je ilustriral gospod Gani Llaloshi, akademski slikar in oče naše učenke. Pravljica ima tudi glasbeno zgoščenko, ki nam jo podarjajo učenci z mentorico gospo Loredano Sajovic. Lepe sosedske
Zima se letos dolgo ni mogla ločiti od svo- učitelji veselimo čisto vsakega dne. Tam je sestre jeseni, ko pa se je za to končno z igro, učenjem in bogatimi terapevtski- odločila, se nam je iskreno predstavila v mi dejavnostmi opolnomočimo učence za vsej svoji resničnosti. Čista in jasna jutra neodvisno ter srečno in zdravo življenje v so nam pogosto nosila sončne, a ostre okviru njihovih zmožnosti. odnose gojimo tudi s sosednjo šolo, OŠ dni. Divji veter ni poznal milosti in je s Kako nam to uspe? Pustimo, da v nas pu- Draga Bajca Vipava. Prvič se na njihovi snežinkami plesal po naši dolini. Ta nas je sti sled vsak dan leta, posebno pa tisti, ki šoli pri pouku družijo učenci nižjih razre- večkrat pozdravila pokrita z nedotaknje- jih učenci preživijo nekoliko drugače. Teh dov obeh šol, kje se učijo drug ob drugem no snežno odejo, kot da komaj čaka popo- je bilo tudi v drugem delu zime kar nekaj. ter drug od drugega. tnike prek dneva, da v njej pustimo svoje sledi, ki vodijo na delo, po opravkih, v vr- Radovedno smo odšli v naravo. Prepustili Po novem letu so se učenci družili tudi na tec, v šolo ali morda v … smo se ji z vsemi čuti, morda plaho, zgolj zgolj prijateljskih srečanjih ter uspešno na sprehodu, zahtevnejšem planinskem sodelovali na športnem in državnem ra- …. Center za izobraževanje rehabilitacijo pohodu, v igrivem spustu na saneh bli- čunalniškem tekmovanju, od koder se je in usposabljanje Vipava, kjer se otroci in žnjega smučišča ali skrivnostnem obisku učenka Ema Škrlj vrnila s srebrno medaljo. učenci s posebnimi potrebami ter njihovi Postojnske jame. Prijateljstva tkemo tudi na novo ter si ob tem podelimo veselje, znanje in iz- kušnje. Tako smo učencem in učiteljem Cirius Kamnik predstavili MATP program, športno aktivnost namenjeno osebam z najtežjo motnjo v razvoju, ki jo v Centru razvijamo že vrsto let. Z mednarodnim e Twinning programom smo se povezali s šolama v tujini. Na veselem in poučnem pustovanju se je Zima nam ponuja priložnosti tudi za pri- maškaram, ki so predstavljale različne jetna druženja, ko se še bolj povežemo narode sveta, uspelo pogovoriti z zimo, da vsi prebivalci velike hiše, ki je nekaterim spet pride, ko bo leto naokrog. Do takrat učencem med tednom tudi drugi dom. pa nas čaka še... Tatjana J. Tratnik 31 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Najboljši sosed
Vsi dobro poznamo ta slogan, ki ga upora- blja trgovsko združenje in imeti dobre so- sede je pomembno. Zato smo se v Ciriusu letos odločili, da svoje sosede bolje spo- znamo, se z njimi bolj povežemo, da z OŠ Draga Bajca Vipava navežemo dobre so- sedske odnose. Vse se je začelo septembra, ko smo v Ciriusu organizirali festival Igraj se z mano. Nanj smo povabili tudi učence z OŠ na skupni športni dan, ki se je odvijal na stadionu v Vipavi. Preizkusili smo se v raz- ličnih športih od nogometa, lokostrelstva, rokometa, plesa pa vse do smučarskih skokov. Tisti dan smo se imeli lepo in zato smo sklenili, da to nikakor ne sme biti naš zadnji skupni dan. Zato letos odhajamo mlajši učenci iz prila-
tematiko, je dobro in se gotovo naučiš več. Učiteljica ti laže pomaga in poišče luknje v znanju, da laže gradiš naprej. Če pa si sam pri športu, pa ni več tako dobro, saj ni za- nimivo, če sam igraš nogomet. Učenci na OŠ nas vedno lepo sprejmejo, skušajo razumeti, da ne zmoremo vsega narediti kot oni, da rabimo malo več po- moči, vključijo nas v dogajanje v razredu in so pozorni, da se tudi mi počutimo do- bro. Mi pa jim povemo, kaj smo se nove- ga naučili, kaj se dogaja na naši šoli in jim pokažemo tudi drugačne načine komu- niciranja, kot so jih vajeni. Taka srečanja so zgled inkluzije - vključevanja oseb s potrebami v družbo. Z inkluzijo naj bi do- gojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom k pouku v nižje razrede na OŠ Vipava. Bili smo že pri glasbeni vzgoji, li- kovnem pouku, športu in tudi pri sloven- ščini. Super je za eno uro oditi na šolo, kjer je veliko otrok, kjer se veliko dogaja, kjer je živahno in dinamično. V Ciriusu poleg posebnega programa iz- vajamo tudi prilagojen program osnov- ne šole od 1. do 9. razreda. Učenci, ki so vključeni v prilagojeni program, lahko na- daljujejo šolanje na nižjih poklicnih šolah. Pouk v prilagojenem programu poteka po urniku, enako kot poteka v osnovni šoli. Tudi mi imamo dneve dejavnosti, gremo v šolo v naravi, učenci so ocenjeni z ocena- mi. Razlika je le v tem da je v naše razre- de vključenih manj učencev kot v večinski šoli, saj potrebujejo individualen pristop, veliko ponavljanja in utrjevanja. Da si v ra- zredu skoraj sam z učiteljico, ki te uči ma-
32 IZ ŠOLSKIH KLOPI
segli, da bi imeli šolo, v kateri sta poleg možne mere. Že v naprej se veselimo skupnih ur, saj se uspešnosti pomembni tudi vključenost in skupaj učimo za življenje. Po nekaj mesečnih srečanjih lahko reče- dobro počutje vseh otrok. Z inkluzijo naj bi mo, da postajamo res najboljši sosedje. Alenka Premrl Lemut potenciale vseh otrok razvili do največje Spoznavanje zgodovinskih tem malo drugače
vojvod. V bližini je stal ostanek marmor- natega rimskega stebra, ki so ga imeno- vali knežji kamen. Na knežjem kamnu je sedel svoboden kmet, okrog pa se je zbralo ljudstvo. Novi vojvoda je prišel do kamna preoblečen v kmečko obleko, vodeč v eni roki bika, v drugi pa kobilo. Ko je kmet zagledal bliža- jočega se vojvodo, je zaklical v slovenskem jeziku: »Kdo je tisti, ki se tam približuje? » Ljudstvo je odgovorilo: »Deželni knez je.« Kmet je spet vprašal: »Ali je pravičen so- dnik? Ali mu je blagor domovine? Ali je svobodnega stanu? Ali je častilec in varuh prave vere?« Ko je ljudstvo svobodnjaku na knežjem kamnu zagotovilo, da vse to je in bo, se je kmet umaknil s prestola. Od vojvode je prejel konja in bika in prepustil prestol vojvodi. Ta je moral priseči, da bo pravično sodil in je simbolično zamahnil z mečem na vse štiri strani neba.
Učni načrt za osnovne šole s prilagojenim tema so bili NARODI. programom z nižjim izobrazbenim stan- Učiteljice in učenci 6., 7., 8. razreda OŠPP- dardom (OŠPP-nis) zahteva pri predmetu nis smo razmišljali in se kmalu zedinili, da družboslovje tudi spoznavanje zgodovin- bi na letošnjem pustnem rajanju prikaza- skih tem. Večina teh tem so zgodovinski li postopek ustoličenja novega kneza. Za dogodki, ki so se odvijali na slovenskih pomoč smo prosili še učence nižjih razre- tleh. S tem razvijamo zavest o slovenski dov OŠPP-nis ter učiteljico tehnike, nato narodni identiteti in državni pripadnosti. pa zagrizli v delo. Pri pouku družboslovja Zgodovinske teme si je včasih težko pred- smo dobro spoznali zgodovinski dogo- Tako je v Ciriusu Vipava na pustni torek stavljati. Učitelji se pri pouku poslužujemo dek. Pobrskali smo po internetu, knjigah, prišlo le nekaj Slovencev. V šolo so prišli različnih pomagal od interneta, filmov, revijah, poiskali slikovni material, se po- narodi iz celega sveta (Mehičani, Indijanci, zgodovinskih zemljevidov, slikovnega govarjali, pripravili miselni vzorec ter se Francozi, Italijani ..). Učenci OŠPP-nis pa so gradiva, obiska muzejev in zgodovinskih o dogodku dobro podučili. Učenci so si imeli priložnost, da se predstavijo kot naši ekskurzij. Ena izmed učnih tem v učnem izbrali vloge v igri. Pri urah gospodinjstva predniki Karantanci. načrtu za 7. razred OŠPP-nis je spozna- in tehničnem pouku pa izdelali kostume in vanje Karantanije kot prve državne tvor- oblikovali rekvizite. Kostumi so bili izvirni Pred našo predstavitvijo so ostale pustne be Slovencev. Učenci morajo Karantanijo in plod domišljije vsakega učenca. šeme morale najprej rešiti kviz o naši dr- znati pokazati na zgodovinskem zemljevi- žavi, glavnem mestu, legi, prebivalcih, vo- Ta pristop je učence motiviral za delo, po- du, opisati knežji kamen in poznati njegov ditelju … Nato pa je sledil poduk o naši prvi kazali so, da domišljija nima meja. Uživali simbolni pomen, znati razložiti osnovni »državi« ter takratnemu voditelju. Učenci so v skupinskem delu in se v vloge dobro namen ustoličevanja ter poznati obred so doživeto odigrali zgodovinski prizor - vživeli. umeščanja koroških vojvod. postopek ustoličenja novega kneza. Nad In kako je pravzaprav potekalo ustoliče- njihovo točko so bili gledalci navdušeni. Kako smo se s tem problemom spoprijeli v vanje koroških vojvod? Poželi so velik aplavz. Za konec pa je novo Ciriusu Vipava? Zgodovinski običaj se je odvijal na izvoljeni knez trdno obljubil, da bo spo- Kot nalašč se je bližal pust in pustno raja- Gosposvetskem polju. Tam se je sredi štoval in izpolnil dane obljube. nje v Ciriusu. Vsako leto določimo temo, ki ravnine dvigal Krnski grad, sedež koroških Učenci OŠPP-nis in učiteljica Katarina Trbanc je rdeča nit pustnega dogajanja. Letošnja 33 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Zakaj imam rad-a življenje?
Posebno mesto ob letošnjem kulturnem prazniku smo na ŠGV namenili tudi šol- skemu glasilu Iskre. Letos namreč mineva 50 let, odkar je na Srednji verski šoli izšla njihova prva številka. To pa, kot je zapisa- la sedanja glavna urednica, Tinkara Božič, »ni zanemarljivo dejstvo«, saj to pomeni, da »se že 50. šolsko leto zbiramo dijaki ŠGV (prvo obdobje Srednje verske šole) in napenjamo sive celice, urimo novinar- ske in literarne žilice ter se v sproščenem vzdušju razvijamo kot pisci in poročeval- ci.« Aktualno uredništvo je ob obletnici podrobno pokukalo v bogato zbirko glasil, med besedili, ki so posebej pritegnili Majo Kobal, pa je bil članek iz leta 1993 z naslo- vom Zakaj imam rad življenje? Maja je po prebranem članku o vredno- tah, ki so bile mladim najpomembnejše pred 25 leti, zapisala: »Opazila sem, da so bili največkrat omenjeni prijatelji in druž- ba bližnjega. Prav tako so iskali srečo v drobnih stvareh in na življenje gledali kot na nekaj, kar jim je bilo podarjeno. Začela sem se spraševati o stvareh, ki razve- seljujejo mlade danes, 25 let pozneje. Zanimalo me je, ali obstajajo neke stalne vrednote ali se te z generacijami spremi- njajo. Odločila sem se izvesti anketo med mladimi naše šole Postavila sem jih tri polodprta vprašanja o tem, kaj jih veseli v življenju in zakaj ga imajo radi /…/ mevnega, saj je možnost, da se rodiš, ena v katerem lahko diham svež zrak in ponoči Anketa je pokazala, da dijaki Škofijske gi- sama proti več bilijonom. Lahko bi rekli, opazujem čisto zvezdnato nebo. Seveda mnazije Vipava še vedno najbolj cenijo da je vsak izmed nas svojevrsten čudež. pa ni vse popolno. Na svetu ni vse prav; še prijateljstvo in družino. To je še en dokaz, Ljubim ga, ker sem se kljub vsemu, kar bi vedno so zatiranja, mnogi narodi so v voj- da je človek družbeno bitje in da za preži- šlo lahko narobe, ko sem bila še zarodek, ni, mnogi živijo na ulicah, mnogi hrepenijo vetje potrebuje podporo, toplino in druž- rodila zdrava in pri močeh. In po sedem- po drobtini kruha in pitni vodi. Tudi sama bo. Prav tako dijaki še vedno najdejo uteho najstih letih sem še vedno zdrava. Ljubim se velikokrat znajdem v raznih težkih pre- v naravi, vse več tudi v glasbi. Najmanjšo ga, ker sem se rodila v družino, v kateri izkušnjah in konfliktih, velikokrat mi pri- vrednot dajejo denarju in nakupovanju, vladata ljubezen in medsebojno spošto- manjkuje volje, velikokrat mi ne gre vse po kar kaže, da niso (še) sužnji potrošništva. vanje. Ljubim ga, ker ne živim v pomanj- načrtih, velikokrat sprejmem napačno od- Lahko bi rekli, da obstajajo neke stalne kanju in imam streho nad glavo ter hra- ločitev, ki prinaša posledice. Ampak to je vrednote – te, ki so ključne, da človek ne no na mizi. Ljubim ga, ker sem vsak dan življenje. Brez slabih dni ne bi mogla ceniti propade. Seveda pa se s prihodom novih obdana s prijatelji, ki jim lahko zaupam in lepih. Življenje ni monotono, saj že koren trendov in sprememb izoblikujejo vredno- mi pomagajo. Ljubim ga, ker živim v mir- besede pove, da je živo. Je nekaj enkra- te, ki so značilne za neko obdobje.« nih časih in mi ni treba skrbeti za preži- tnega, vsak dan nova priložnost za nove Ankete in statistika nas sicer lahko hitro vetje iz dneva v dan. Ljubim ga, ker lahko izkušnje, za vsakega človeka drugačno. V zapeljejo v suhoparni (po mnenju mar- delam, kar me veseli, in lahko odločam Vulgati je zapisano: 'Est tempus flendi et sikoga tudi lažnivi) svet številk, vendar zase. Imam pravico do svobode govora tempus ridendi, tempus plangendi et tem- se za vsako številko skriva posameznik, in veroizpovedi. Živim v časih, ko so tudi pus saltandi.' ('Je čas jokanja in čas sme- poseben in enkraten. In tudi Maja je raz- najšibkejši vedno bolj slišani in se skupaj janja, čas žalovanja in čas plesanja. ' /Prd krila svoj lastni svet vrednot: »In zakaj jaz borimo za enakopravnost. Ljubim ga, ker 3,4/)« ljubim življenje? Ker mi je bilo podarjeno. lahko z družino potujem in spoznavam Novinarski krožek ŠGV Življenja ne jemljem kot nekaj samou- druge kulture. Ljubim ga, ker živim v kraju, 34 IZ DRUŠTEV
Turistično društvo LANTHIERI Vipava
Leto je hitro na okrog in prav je, da si v da vam lahko, pa čeprav je zadeva še v prav in mora biti tako . imenu članic in članov Turističnega dru- začetni fazi priprave, že zdaj povem, da Sam osebno še vedno verjamem, da se mi štva Lanthieri Vipava vzamem nekaj časa za vas v poletnem času, nekje proti koncu bo nekoč uresničila želja in zamisel, da se in napišem par besed o našem preteklem avgusta, pripravljamo večji dalmatinski bom lahko z vinskim kozarcem sprehodil in nadaljnjem delovanju. koncert na Starem trgu v Vipavi. Vedno, po vipavskih ulicah in trgih ter na stojni- ko smo organizirali dalmatinske koncerte Glede na to, da nismo več organizator- cah degustiral vina in jedi vseh vinarjev v Vipavi, je bil odziv publike izjemen, zato ji Vipavske trgatve (več o tem na koncu), in gostincev iz celotne Vipavske doline, menimo, da je prav, da vsaj s to našo tra- smo se v zadnjem letu člani in članice od- da bom obiskal sejem domače obrti, raz- dicijo nadaljujemo in vas že danes vabimo. ločili, da energijo usmerimo v manjše pro- stavo grozdja, delavnice o vinih, kulinariki jekte skozi celo leto . Ni dolgo nazaj, ko ste V lanskem letu smo se prvič po sedmih in, ne nazadnje, doživel primerno manjši nas v mrzlih decembrskih večerih pridno letih soglasno odločili, da se odpove- večerni koncert, ki zagotovo tudi ne bi bil in zvesto obiskovali ob brunarici na vipa- mo organizaciji tradicionalne prireditve odveč … vskem trgu, hvala vam, potrudili se bomo, VIPAVSKA TRGATEV. Vzrokov za takšno V našem društvu je energije za kaj takega da bo projekt nadgrajen še z dodatno vse- odločitev je več, med njimi pa je zagoto- zmanjkalo in, bodimo odkriti, časi, ko so bino. Glede na to, da december v Vipavi vo eden najpomembnejših ta, da nad nami tako velike prireditve delali prostovoljci, zadnja leta ne izgleda čisto nič praznično, vsako leto »visijo pričakovanja«, da bomo so že zdavnaj mimo. Osebno zelo dobro si želimo to spremeniti. Z nekaj javnimi prireditev izvedli . Na kakšen način , s ka- vem, koliko truda smo člani in članice dru- pobudami poskušamo doseči, da bi bil že kšno vsebino ter s kakšnimi problemi se štva namenili za izvedbo različnih pro- letošnji bolj praznično obarvan. Z vsto- ob tem soočamo, pa ni nikoli zanimalo jektov v naši občini in skrajni čas bi že bil, pom v pomlad smo že tradicionalno v so- nikogar. V vsakoletno organizacijo prire- da se zadeve postavijo na pravo mesto in boto, 24. 3. 2018, skupaj s KSD Ajdovščina, ditve je bilo resnično vloženo ogromno začnejo spreminjati! Ribiško družino Ajdovščina in PGD Vipava prostovoljnega časa in truda članov, ki za organizirali čistilno akcijo. Namen akcije to žrtvujejo svoj letni dopust in odsotnost Kot predsednik Turističnega društva, ob- je bil očistiti porečje reke Vipave in njene od družin. Več kot 2000 prostovoljnih ur činski svetnik in član Odbora za turizem v pritoke in, seveda, kot vsako leto, očisti- terja organizacija ene Vipavske trgatve, Občini Vipava in, ne nazadnje, kot delavec ti mesto Vipava in njegovo okolico. Akcija od ideje pa do trenutka ko je prireditev za- v turizmu pa se čutim osebno odgovoren je vsako leto ob tem času in bili bi zelo ključena . in dolžan, da naredim vse, kar je v moji veseli, če bi še katero društvo v občini moči, da se stvari premaknejo v pravo Vsi dobro vemo in se zavedamo, da mora pokazalo vsaj majhen interes in se nam smer. Upam, da bo prišel čas, ko bo katera Vipavska trgatev narediti korak naprej in pridružilo. Čez leto se ob poteh, cestah in izmed naših ali vaših pobud padla na plo- preskočiti nivo »praznika pijancev, luna- vodah nabere ogromno takšnih in drugač- dna tla. parka, ognjemeta, čevapov in sladkorne nih smeti, ki jih z akcijami za zdaj uspešno pene«. Mesto Vipava s svojo podobo, uli- Vse dobro in lep pozdrav od članov obvladujemo. Pomlad se bo na Vipavskem cami, trgi in ostalo infrastrukturo nedvo- Turističnega društva LANTHIERI Vipava kaj hitro prevesila v poletje, ki kar kliče po mno ponuja odlične pogoje za izvedbo večernih poletnih dogodkih v mestu, tako Predsednik Jernej Mikuž prireditve na višjem nivoju, kar je, seveda, 35 IZ DRUŠTEV
Delo Košarkarskega kluba Vipava
Sezona 2017/2018 se počasi zaključuje, žavi nadaljevala serijo doseganja odličnih zato je ravno pravšnji trenutek za kratko rezultatov v tej kategoriji. V 3. delu tekmo- analizo letošnje sezone. Letos je v vadbo vanja sta jim zmanjkali vsega dve zmagi košarke vključenih 145 deklet iz zgornje za uvrstitev na finalni turnir najboljših Vipavske doline. Z dobrim in vztrajnim de- štirih ekip. lom nam je prvič v zgodovini kluba uspelo V kategoriji starejših pionirk U15 se zač- zgraditi celotno piramido mlajših kate- nejo prave tekme, kjer rezultat postaja gorij. Najmlajše in začetnice vadijo pod vse pomembnejši dejavnik. Ekipe odigra- osvojila 10. mesto v državi, s katerim smo taktirko trenerjev Mete Šuligoj Bavčar in zelo zadovoljni. Petra Ferjančiča v petih šolah košarke: Vipava, Podnanos, Vrhpolje, Budanje in V naslednji sezoni nas po vsej verjetnosti Šturje. čaka krstni nastop v članski konkuren- ci. Še naprej pa bomo v svoje vrste vabili Igralke letnika 2007 in 2008 sestavljajo igralke iz bližnjih klubov, v katerih nimajo selekcijo najmlajših pionirk U11, na tek- možnosti igranja v kategorijah kadetinj in mladink. Poleg tekem državnega prven- stva se bodo ekipe ob zaključku sezone udeležile mednarodnih turnirjev. Starejše pionirke bodo od 21. do 23. aprila nasto- jo kar 24 tekem. V 3. delu tekmovanja, pile na močnem turnirju v francoskem ki pravkar poteka, se ekipe z zahoda in Wasquehalu, mlajše pionirke bodo od 18. vzhoda Slovenije združijo glede na dose- do 20. maja že tradicionalno gostje fran- žene rezultate in tvorijo enotno skupino. coskega Saint Romaina. Najmlajše pionir- Naša ekipa pod vodstvom trenerja Ivana ke pa se udeležujejo tradicionalnega med- Ivanova tekmuje v skupini za uvrstitev od narodnega turnirja v italijanskem Vidmu. Letos bo od 12. do 13. maja. mah jih vodi trener Peter Ferjančič. Deset 7. do 12. mesta v Sloveniji. Igralke vsako in devetletne deklice se v 1. slovenski tekmo dokazujejo, da so enakovredne na- Ivan Ivanov košarkarski ligi prvič pomerijo proti na- sprotnice klubom iz veliko večjih sloven- skih mest. sprotnim ekipam. Posebnost teh tekem Summer Spark festival bo le- je predvsem ta, da igralke tekmujejo tudi Nad vadbo kadetinj U17 bdi trener Peter tos doživel že svojo četrto iz- v štafetnih igrah, skupnega rezultata in Ferjančič. Ekipi so se že v prejšnji sezo- vrstnega reda se ne vodi. Vsaka četrtina ni pridružile štiri igralke iz Postojne in vedbo. Dogodek, ki Vipavsko začne z rezultatom 0:0, skupni rezultat pa dolino postavlja na zemljevid je seštevek posameznih dobljenih četrtin. Vsaka igralka lahko nastopi v največ dveh elektronske glasbene scene četrtinah, zato jih priložnost za igro dobi se bo letos odvil v petek, 10. 8. res veliko. 2018, prizorišče seveda osta- Kategorijo mlajših pionirk U13 sestavlja- ja isto – Športni park Ravne v jo igralke letnika 2005 in 2006, trenin- Budanjah. Organizatorji dogodka tudi letos ohranjajo festival brez vstopnine. Cerknice, ki skupaj z našimi dekleti se- Po lanski izvedbi, ki je dala vedeti, stavljajo perspektivno ekipo, ki bo v pri- da Vipavska dolina potrebuje tak do- hodnje jedro članske ekipe. V prvem delu godek, bo nabor izvajalcev letos še tekmovanja je ekipi zmanjkala ena zmaga odmevnejši. Organizatorji obljubljajo za uvrstitev v ligo za prvaka. Zato pa so zveneča DJ imena tako iz Slovenije rezultatsko toliko boljše v drugem delu, v katerem še ne poznajo poraza in so na do- kot iz tujine. Kot vsako leto bo tudi bri poti, da kot edina ekipa 2. del zaključijo oder unikaten in izdelan samo za le- brez poraza. tošnjo izvedbo festivala, ne bo manj- ge in tekme vodi trener Gregor Zagorc. kal niti scenski in laserski šov. Letos Poudarek na tekmah je še vedno v mno- KK Vipava je prvič v zgodovini tekmoval žičnosti, saj tudi v tej kategoriji lahko po- v konkurenci mladink U19. Poleg štirih prvič pričakujejo tudi goste iz tujine. samezna igralka nastopi v največ dveh mladink so bile v ekipi še vse kadetinje, ki Za ažurno spremljanje novic v zvezi s četrtinah. Tekmovanje se je že končalo, so se kalile in nabirale izkušnje v starejši festivalom, spremljajte uradno face- konkurenci. Ekipa je pod vodstvom tre- naša ekipa je z osvojitvijo 7. mesta v dr- book stran Summer Spark festivala. nerja Petra Ferjančiča v svoji krstni sezoni 36 IZ DRUŠTEV
V novo leto s številčnim obiskom
Sv. Martin v Grižah. (foto: Marko Puc) Tudi v Grižah nas vsako leto pričaka vedno obilnejša gostija, za katero izrekamo hvalo Ireni Orel Skapin in njeni družini. Naslednja postaja naše poti je sv. Tomaž pri vasici Stomaž, ki je še vedno imenitno prekrita s kamnito streho. Po recitaciji pesmi in pe- tju si privoščimo krajši postanek na soncu. Sledil je spust v dolino Raše k sv. Antonu in takoj zatem vzpon čez Hribe ter Bogo do sv. Katarine. Do tu nas je že dodobra ogre- lo, kajti sonce in vzpon sta naredila svoje. Čas za skupno fotografijo vseh 148 udele- žencev in spust do zadnje, desete cerkve sv. Jakoba v Štjaku. Skupinska fotografija V novo leto smo zakorakali uspešno Kodrič daroval sveto mašo za pokojnega pri sv. Katarini. (foto: Marko Puc) in nadvse obetajoče. Na novega leta Otmarja Černilogarja. Preden smo začeli z Številni so bili navdušeni nad mogočno- dan so člani našega upravnega odbora resnejšim vzponom, se je skupini priključi- stjo same cerkve, ki ohranja nekatere dele Planinskega društva Vipava sprejeli na lo še kar nekaj pohodnikov. Na sv. Socerbu še iz gotske dobe. Sledil je sestop po rahlo priljubljenem vrhu Plaza (528 m) okrog nad Podrago smo se nadejali prvih sonč- razmočenem terenu mimo vinogradov v trideset planincev in planink, ki so si bili nih žarkov, a dobili smo le sapico burje in Podrago, kjer so nam podraške gospodi- primorani obleči vetrovko ali poprijeti za lep razgled na Vipavsko dolino. Pot nas je nje in člani Krajevne skupnosti Podraga dežnik. Vreme je bilo žal precej muhasto. nato vodila mimo sv. Ane do vasi Vrabče, pripravili joto s klobaso in obilo pekovskih kjer sta nam lepo gostijo s tradicionalnim Veliko boljše vreme nas je pričakalo na izdelkov. Zahvala gre prav vsem poho- »krompirčkom« pripravila Boža in Alojz soboto, 13. januarja, ko je bila na spo- dnikom, ki so se Otmarjeve poti udeležili Peljhan. Po okrepčilu smo nadaljevali na redu Otmarjeva pot, ki jo organizirata ter vodnikom Planinskega društva Vipava Tabor, kjer smo v cerkvi sv. Matere Božje Planinsko društvo Vipava in Krajevna za ubrano vodenje, Krajevni skupnosti zapeli božično pesem in prisluhnili recita- skupnost Podraga. Zjutraj ob 6. uri se je Podraga in podraškim gospodinjam za ciji pesmi. Sledila je pogostitev v prosto- pri cerkvici sv. Urbana zbralo že kar lepo zaključno pogostitev; Alojzu, Boži, Martini rih stare šole. Zahvala gre gospe Martini število pohodnikov, ki so po uvodnem in Ireni za obilico dobrot na poti in Luciji Seražin, ki nas vsako leto pričaka odprtih pozdravu, zapeti božični pesmi in recitaciji Nabergoj ter pevcem za pripravljen pro- rok. Dodobra okrepčani smo nadaljeva- iz zbirke duhovnih pesmi začeli Otmarjevo gram, ki je obogatil vsak postanek v cer- li do pol ure hoda oddaljene cerkvice sv. pot proti Podragi. V cerkvi sv. Mohorja kvah. Martina v Grižah. in Fortunata v Podragi je gospod Primož za planinsko društvo Vipava Marko Puc Nevarno proti vrhovom
ljubi naravo in nosi gore v srcu. nec lanskega leta umrl v 82. letu starosti. Ciril je bil na nek način prek njegove foto- V nadaljevanju je predstavil svojo novo grafije povezan tudi s PD Podnanos. Ob knjigo - priročnik o nevarnostih v gorah. V eni njegovih razstav v naši dolini je Otmar njej bomo zaman iskali romantične zapise Črnilogar tako zapisal: »Ciril Velkavrh se je o vzponih na vrhove, uživanju v neskonč- s svojo umetniško fotografijo močno pri- nih razgledih, vzdihovanju ob sončnih bližal Platonovemu načelu o umetnosti: vzhodih in zahodih za grebeni na obzor- Umetnost mora izžarevati hkrati resnico, ju. To so zgodbe in opisi, kaj vse se nam dobroto in lepoto.« To poudarjam zato, ker lahko pripeti in se vzpon ne zaključi tako, je danes umetnost pogosto bolj izraz de- kot bi si želeli. Vendar pa vemo, da se na PD Podnanos je sredi februarja organizira- kadence, da o dobronamernosti in lepoti napakah učimo. In če že, bolje na tujih kot lo planinski večer z znanim predavateljem niti ne govorimo. Janijem Beletom na poetični naslov »od na svojih. Namen knjige ni odvrniti obisko- bandime do bandime«. Jani Bele - dolgo- valcev od hribov, ampak jih pripraviti za Marko Nabergoj je ob dej priložno- letni gorski reševalec, alpinist, alpinistični pot. Udeležba na večeru je bila pohvalna, sti Sandiju Nabergoju, predsedniku PD inštruktor in publicist nam je prikazal leto predvsem pa so bili zbrani sami dobri hri- Podnanos uradno predal knjigo – dari- v življenju gornika - na smučeh, v gorah, bovski mački. lo pobratenega društva Zlatni liljan iz Sarajeva. na ledenikih in tudi na morju … predvsem Ob tej priložnosti smo obudili spomin na smo spoznali, kam zvabi pot človeka, ki srčnega hribovca Cirila Velkavrha, ki je ko- M Ž 37 MNENJA
Solarni paneli v Sloveniji (in širše)
Kot delegat sem se udeležil seje - Visoka cena za končne kupce električne Evropskega mladinskega parlamenta, ki energije, proizvedene iz solarnih panelov. se je odvijala v mesecu v mesecu januarju - Nekomunikacija EU z ostalimi državami 2018. Potekala je v Novi Gorici, prav bliži- sveta glede novosti na področju proizvo- na pa je bila tista, ki me je poleg zanimivih dnje električne energije s solarnimi paneli. tem prepričala, da se splača prijaviti na to sejo. Več o Evropskem mladinskem parla- - Nekomunikacija članic EU med seboj in to izven našega dosega. In kakšne rešitve mentu, njegovem poslanstvu in delu je na podjetij, ki delujejo na področju solarnih smo, torej, na seji predlagali: voljo na uradni spletni strani parlamenta, panelov v EU. - Države članice morajo povečati vlaganja ki je dostopna na www.eyp.org. Tokrat Vse te težave lahko rešimo z veliko de- v raziskave, kako doseči višjo učinkovitost bom poudaril delo komiteja ITRE (The narja in vlaganja, tako v infrastrukturo solarnih panelov. Committee on Industry, Research and kot tudi v raziskave. Solarni paneli so za- - Države članice morajo povečati vlaga- Energy – Komite za energijo, industrijo in gotovo ena izmed strategij, kako omiliti nja v infrastrukturo za prenos električne raziskovanje). Delo je potekalo na obliko- energetsko krizo, ki traja že kar nekaj let. energije znotraj držav in med državami vanju problemov in iskanju rešitev zanje. Večina nas je na seji menila, da bi morali EU. Glavna tema pogovora so bili solarni pa- razmišljati tudi o vlaganju v ostale, bolj neli in uporaba energije iz tega vira v go- zanesljive vire električne energije. To so - Države članice morajo odpreti recikla- spodinjstvih in gospodarstvu na območju na primer nuklearke in termoelektrarne. žne centre za recikliranje solarnih pane- Evropske unije (EU). Oboje imajo veliko škodljivih posledic na lov. okolje, živali in ljudi. Izmed teh dveh opcij In kaj konkretno so problemi pri uvelja- - Države članice morajo izdelati strategi- se večini ozaveščenih ljudi zdijo najbolj- vljanju solarne energije v državah člani- jo, kako preprečiti širjenje solarnih pane- še nuklearne elektrarne, ki so zanesljiv cah EU? Iz zaključne brošure našega ko- lov na območja, kjer le-te ne sodijo. miteja izhaja, da so to: vir električne energije in praktično nima- jo izpustov toplogrednih plinov. Največji - Države članice morajo z finančnimi in - Neučinkovitost solarnih panelov. problem so odpadki, katerih primerno drugimi sredstvi širiti znanje o solarnih - Pomanjkanje infrastrukture za tran- deponiranje stane veliko denarja, verje- panelih v vrtcih, osnovnih in srednjih šo- sport električne energije med državami tno pa še vedno manj, kot izgradnja vse lah. članicami EU. Južne članice imajo v ugo- dodatne infrastrukture za uporabo solar- - Evropska unija mora ponuditi podobno dnih dneh pogost višek energije, ki je na nih panelov. In če se sprašujete, od kod bo aplikacijo, kot je Google Sunroof, ki poma- drugih območjih v EU primanjkuje, zato prišel ves ta denar, premislite še enkrat. ga državljanom preiti na solarno energijo. je treba zagotoviti sistem, ki bo omogočil Te stroške bodo, ali energetska podjetja karseda učinkovit prenos energije na dol- ali države članice EU, prenesle na končne - Evropska unija mora izboljšati komuni- ge razdalje. potrošnike električne energije. To pomeni, kacijo med državami članicami in drugimi da lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo državami, ki niso v EU. - Pomanjkanje infrastrukture za reciklažo občutno zvišanje cen električne energije solarnih panelov. Povprečna življenjska - Evropska unija in države članice morajo za gospodinjstva. doba solarnih panelov znaša deset let. povečati število in obseg subvencij, ki se Trenutno njihova reciklaža in ponovna Verjamem, da si vsi želimo čistejše okolje, tičejo uporabe solarnih panelov. uporaba po izteku življenjske dobe ni za- vendar nam električne energije že zdaj ob Tudi naše rešitve vključujejo potrebo po gotovljena in predstavlja končnim kupcem konicah pogosto zmanjkuje, vsaj na neka- veliki količini denarja, ki mora biti name- velik strošek, zaradi česar se velikokrat za terih območjih v EU. To so predvsem manj njen uporabi solarnih panelov. Še enkrat reciklažo ne odločijo. Stari solarni paneli razvite države na jugu. V obzir moramo pa poudarjam, da je treba investirati tudi tako končajo v naravi, kjer zaradi tega trpi vzeti tudi dejstvo, da je tam življenjski v ostale alternativne vire energije. Ne vodno okolje. standard pogosto nižji kot v severnejših verjamem, da smo na točki, kjer si lahko državah, kar pomeni, da si bodo prebivalci - Solarni paneli spremenijo izgled po- privoščimo zapiranje termo in nuklear- razliko v ceni težje privoščili. Ob porastu krajine, kjer jih postavimo. Prav tako se nih elektrarn, kar počnejo nekatere med subvencij za nakup klimatskih naprav, to- nam, članom komiteja, zdi nedopustno razvitejšimi evropskimi državami, med plotnih črpalk in celo električnih avtomo- sekati gozdove samo zato, da lahko na njimi prednjači Nemčija. Prav letos v za- bilov lahko v prihodnosti pričakujemo še njihovo mesto postavimo solarne panele. četku leta smo imeli na področju EU manj- večji porast porabe električne energije. Če Menimo, da bi morali solarne panele na- šo energetsko krizo, prihodnje leto pa bo nam elektrike že zdaj zmanjkuje in se bo meščati zgolj na strehe obstoječih stavb. lahko le-ta še večja zaradi uporabe elek- poraba še povečala, to še enkrat potrjuje, Seveda to prinese dodatne težave, ki jih je tričnih avtomobilov in toplotnih črpalk za da se bo cena energije v prihodnosti zvi- treba reševati na ravni EU. ogrevanje. šala. - Neizobraženost ljudi glede stroškov in Članek vključuje le moje mnenje in ne nuj- Seveda pa se moramo zavedati, da denar posledic širše uporabe solarnih panelov no predstavlja mnenja vseh delegatov v ni težava Evropskega mladinskega parla- za proizvodnjo električne energije. komiteju ITRE. menta, temveč drugih institucij EU, zato je Tadej Kobal 38 KULTURA, V SPOMIN
Vipavski folkloristi so se predstavili v Desklah
V nedeljo 18.3.2018, je Folkrona skupina Vipava nastopila v Desklah na folklor- nem popotovanju po Severni Primorski. Pred množičnim občinstvom je skupina predstavila splet plesa, glasbe in petja ČAJOVKA pod vodstvom mentorja Tomaža Gantarja. Vseh nastopajočih skupin je bilo osem. Vse so se zelo potrudile in ustvarile prijetno vzdušje med gledalci, ki so jih na- gradili z bučnim aplavzom. Zlatka
Dragi Marko, dragi moj brat! ustanovili lokostrelski klub. V teh letih si za ta čudovit šport navdušil mnoge male Kako naj najdem besede slovesa, ko jih in velike lokostrelce. Bil si jim v oporo kot sploh ne želim iskati. Kako naj najdem vaditelj in kasneje kot trener, hodil si z prave besede, ki si jih bil ti veliko bolj vešč njimi na tekme in jih vedno spodbujal ter kot jaz. Kako? se veselil njihovih uspehov. Z lokostrelci Rodil si se sicer v Ljubljani, a takoj zatem pa ste postali prava in močno povezana si začel rasti v sončni Vipavski dolini, ki je družina zvestih prijateljev. bila tvoj resnični dom. Že zgodaj si poka- Pravzaprav se nočem zares posloviti, zal svoje izjemne nadarjenosti. Kot otrok ni se mi treba. Z vsemi svojimi dejanji si si znal vse cene v trgovini na pamet. Ko pustil toliko sledi, da boš za vedno živel si imel pet let, sem se ti pridružila, a nisi med vsemi nami, zapisan si v vseh svojih bil zelo navdušen nad sestrico. Takrat. pesmih in v vseh izstreljenih puščicah. Odraščala sva v ljubeči družini in vsak po svoje, včasih pa tudi skupaj, iskala svoj Dragi Marko, hvala, ker si bil tako močno prostor pod soncem. Družilo naju je ne- del mojega, del našega življenja. šteto stvari, od poezije do glasbe. Ti pa Ko si postal stric, si svojo vlo- Nataša si se tudi z vso močjo posvetil športu. V go prevzel tako zavzeto, da času, ko si hodil v šolo v Ljubljani, si pri si, najprej Natali, potem pa Olimpiji in kasneje pri Triglavu v Kranju tudi Jakob, Svit in Lan, sploh Marko Nardin treniral met krogle, diska in kladiva ter niso predstavljali dni brez tebe. tekmoval. Pravila ti v tistem času niso Pogovori o vseh mogočih te- pomenila veliko. Namesto eseja si v gim- mah, ki so jih zanimale, tvoja NOCTURNO naziji preprosto napisal sonet. V Ljubljani vprašanja, na katera so iskali si zelo od blizu spoznal gledališče, ki si odgovore, šahiranje in nenehno Med veje kostanjev se spušča mi mrak, ga prinesel tudi v Vipavo. Organiziral si spodbujane tistega, kar jih je za- tovariš, ki sem si ga najmanj želel, nimalo in kar so imeli radi – to je igralsko skupino in z njo uprizarjal iz- odločno ubira svoj tihi korak, bil in bo ostal njihov stric Marko. jemne igre. Ves čas pa si pisal pesmi. počasi prijatelj, ne bom ti ušel! Izpolnjeval si jih in oni so izpol- Menarta, tvojega največjega vzornika, njevali tebe. najdemo v vsej tvoji poeziji. Pogrni prt beli prek mize točaj, Ko naju je zapustil tudi tata, Ko sva zelo zgodaj izgubila mamo, smo prinesi Vipavca nam, letnik izbran, sva z Dominikom imela svojo da vzamem slovo, kot veli običaj, v družini stkali posebne in močne vezi. družino, katere del si bil vedno vesel, zadovoljen in rahlo pijan. Vez, ki je ostala med nama, je tista, ki tra- tudi ti. Kmalu pa si tudi sam na- ja večno. Vedno sva si bila brezpogojno v šel svojo sorodno dušo v Danici, oporo in pomoč. Tako sva sedem let po s katero sta prijateljevala celih Podajte mi, prosim, še star saksofon, mamini smrti združila moči in skupaj s 16 let. Imel si jo iskreno rad, njo da angelčkom z njim zaigram menuet, prijatelji je luč ugledala tvoja pesniška in njena dva otroka, Katjo in a oni stojijo odliti v bron zbirka. Tvoje pesmi so okrasile mnoge Jakoba. Z Danico so vaju družile in mislijo si: ah, ubogi poet. priložnosti, vsak se je našel v njih in pre- številne skupne stvari, v njej si biramo jih še danes. Tako resnične so, kot našel zvesto sogovornico in pri- Macesen stoji vsem viharjem navkljub, si bil resničen ti v svoji dobroti in v svojih jateljico. kot živ opomin v nebo je uprt, dejanjih. Že v tvojih pesmih si veliko pi- a čaka ga, kdo nas obvar'je pogub, Vipava je tvoj dom, tu si s svojimi prijatelji sal o lokih in puščicah. Misel na poraz za porazom, na koncu pa smrt. udejanjal svojo ljubezen do glasbe, orga- lokostrelstvo te je tako nav- niziral koncerte, delovne akcije in bil tudi duševala, da si pred desetimi prijateljem zvest tovariš, vedno na voljo leti poiskal lokostrelca Keti takrat, ko so te potrebovali. in Primoža in v Budanjah ste
39 >
Kulinarično poslastico je za vas pripravil in fotografiral Peter Bajnoci, amaterski kuhar, zaljubljen v hrano, ki najraje kuha družini in prijateljem ter ga ni strah nenavadnih kombinacij. Brancin s koromačevim pirejem Pomlad je končno tu in skrajni čas je, da se tudi na mizi pozna barvitost in bogatost spomladanskih mesecev. Ker je splošno znano, da so ribe zdravo živilo, ki premalorat zaide na našo mizo, sem tokrat pripravil barvit krožnik, ki kar kriči po pomladi.
Za 4 osebe potrebujemo: Brancina sfiliramo oziroma kupimo že pripravljene fileje. V vodo damo olupljen in 4 srednje velike brancine oziroma 8 filejev narezan krompir ter na majhne kose narezan koromač. Ko voda zavre, jo solimo 5 krompirjev in kuhamo toliko časa, dokler nista krompir in koromač mehka. Med tem časom 1 koromač olupimo in na četrtine narežemo korenček. Damo ga v slan krop in kuhamo do Grozd češnjevih paradižnikov srednje mehkega. Nato kuhan korenček v ponvi na oljčnem olju par minut praži- Svež origano mo. Limonin sok Ko sta krompir in koromač kuhana, ju odcedimo in damo v posodo ter pretlačimo. Mleko Solimo, dodamo par žlic masla in dodajamo mleko ter mešamo dokler ne dobimo Maslo mehkega pireja. Popramo. 1-2 korenčka Češnjeve paradižnike v ponvi par minut pečemo na oljčnem olju, da rahlo kara- Sol/poper melizirajo. Fileje brancina zarežemo po koži, zaradi česar bo koža po peki prijetno hrustljava. Fileje solimo na strani kože in s kožo navzdol damo v vročo ponev z oljčim oljem. Brancine pečemo 3-4 minute in jih potem obrnemo ter pečemo še 30 sekund. Na krožnik damo najprej koromačev pire, nanj položimo fileje brancina, paradi- žnik in korenje. Ribo pokapamo z limoninim sokom in dodamo par vejic svežega origana.
Obiščite: www.peterbajnoci.com