Letnik XXXII • Številka 120 • Pomlad 2017 FAMA VABI Od 05.04

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Letnik XXXII • Številka 120 • Pomlad 2017 FAMA VABI Od 05.04 > Vipavski glas Letnik XXXII • številka 120 • pomlad 2017 FAMA VABI od 05.04. do 15.04. 2017 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG PO P.E. PRŠUT S KOSTJO SVEŽI Kg, KRAS POPUST 9,79 € 10% PREKAJENA ŠUNKA V.P. POSODA kg IN STEKLO PREKAJEN VRAT V.P. 4,39 € VELJA OB NAKUPU NAD 10€ kg 4,15 € 7,39 € POPUST LIMONE 10% 1 kg POLAVI 1,15 € COPATI POPUST 2,79 € 220 g 50 g REDNA CENA 15% 8,94 € ŽENSKE - 33% 3,29 € 200 g 5,99 € NOGAVICE 20 g 220 g 0,89115 g € 20 g Kot vedno, NAJUGODNEJŠI! NAMESTO UVODNIKA Glede izbire ponudnika oglaševanja v Občini denega je torej jasno, da smo stroške izdajte s Spoštovani občani! Vipava, je bil Odbor za družbene dejavnosti prenovo znižali za dve tretjini, s 5 evrov na 1,6 evra s strani župana, g. Ivana Princesa pozvan, za posamičen izvod. V zadnji številki Vipavskega glasa smo zapisali ne- da poda mnenje o dveh podanih ponudbah kaj o priložnostih za naš časnik v prihodnje. Veliko Seveda pa so v občinskem svetu tudi nekateri s strani Časopisa Latnik, ter Vipavskega gla- svetniki, ki razumejo pomen glasila za Vipavce. je bilo besed, užaljenosti zaradi zapisanega, zato sa. Odbor je na prvi seji, ko smo obravnavali sem se odločila, da podrobno predstavim dejstva Temelj odločitve za drugega ponudnika je bilo na- to vprašanje, soglasno prestavil odločitev na mreč število izdaj v enem letu. in razjasnim sliko. To si zagotovo vsi zaslužimo, naslednjo sejo odbora, kamor sta bila vablje- tisti, ki s skupnimi močmi beležimo dogajanje v na oba ponudnika, da podrobneje predstavita Mitja Lavrenčič je povedal, da je dal tudi pobudo, našem okolju, in bralci, ki prebirate naš Vipavski ponudbo. Odbor je ob navzočnosti župana pri- glede na to, da gre za naše edino glasilo, da če bi glas. sluhnil ponudbam, ter predstavnikom postavil nastali dodatni stroški s tem, da bi Vipavski glas Vipavski glas je do pomladi preteklega leta izhajal konkretna vprašanja. Po obeh predstavitvah dobila vsa gospodinjstva občine, jim pri tem na zgolj na območju Krajevne skupnosti Vipava v na- in temeljiti razpravi in primerjanju argumen- nek način pomagamo. kladi 700 do 750 izvodov. Svet Krajevne skupnosti tov, sem kot predsednik odbora odločitev dal Marko Nabergoj je opozoril, da je 11 številk po 5 Vipava se je odločil, da bo v letu 2016 stroške izida na glasovanje. Odbor je posledično izglasoval strani skupaj 55 strani, medtem ko so 4 številke štirih številk v tem letu pokrila Krajevna skupnost ponudbo Časopisa Latnik. po 40 strani skupaj 160 strani. Vipavski glas je Vipava, ne glede na to, da bodo te štiri številke Vsi argumenti ter razprava je razvidna iz zapi- namreč v zadnjem času postal glasilo občine in ne prejeli tudi občani v ostalih desetih krajevnih sku- snika 18. seje odbora, ki je javnega značaja in samo Krajevne skupnosti Vipava. Kot tak je bil na- pnostih v naši občini. In potem je steklo. Pripravili mreč zelo lepo sprejet, zato bi bila velika škoda, če je dostopni vsej zainteresirani javnosti. Potek smo prvi osnutek nove podobe. Sestali smo se s ga ne bi bilo več. predstavniki vseh krajevnih skupnosti in se z njimi izbire, je po mojem mnenju, ter mnenju člana dogovorili o sodelovanju pri pripravi prispevkov. Za odbora g. Martina Kopatina potekal korektno. Občinski svet je razpravo na to temo preložil na tiste, ki so pisali, smo pripravili osnovne napotke Meniva, da je odbor z glasovanjem pokazal naslednjo sejo. A zgodilo se je naslednje: točke na za sporočanje in v izjemno kratkem času, manj kot demokratično držo in je postopek izbire načel- dnevnem redu ni bilo. no pripeljal do konca. Vsak član ima po naših mesec dni je preteklo od prve pobude, je pomla- In tako je bilo debate o Vipavskem glasu med načelih proste roke pri odločanju ter lahko svo- dni Vipavski glas izšel. Za Vipavce je bila to velika odločevalci konec. Kako bo v prihodnje, ne vemo. sprememba, vendar so bili odzivi, zlasti med mlaj- je mnenje svobodno izrazi. Poskušali bomo poiskati kakšno rešitev. Jasno pa šimi bralci, ki smo jih z novo zasnovo želeli posebej Predsednik Odbora za družbene dejavnosti Urban Lukin je, da se bomo morali bolj ali manj znajti sami. Žal pridobiti, zelo dobri. Za občane ostalih krajevnih član odbora za družbene dejavnosti Martin Kopatin večina tistih, ki smo jih izbrali, da bi razumeli, kaj skupnosti, ki Vipavskega glasa do takrat niso želimo, in nas zastopali, tega preprosto ne more odločil župan sam. poznali, pa je bila to velika pridobitev. V Krajevni ali ne zmore. In tako se dogaja z vsem v našem skupnosti Vipava so bili prepričani, da bodo župan Pet članov odbora sem prosila za mnenje in ko- okolju. Hvaležni pa smo za tistih nekaj posame- in občinski svetniki prepoznali pomen časnika in mentar te odločitve. Do zaključka redakcije pa znikov, ki razumejo, ki imajo vizijo za prihodnost in se bodo odločili, da bo v letu 2017 Občina Vipava nisem prejela pisnega odgovora enega člana od- ki si bodo še kdaj zaslužili naš glas, glas občanov Vipavski glas tudi finančno podprla. bora. občine Vipava, ki ne delujemo in odločamo le for- Občina Vipava je ob koncu preteklega leta v ure- Občinski svetniki so na svoji decembrski seji v dva- malno, ampak tudi moralno. dništvo poslala sporočilo o neformalnem, zgolj najsti točki dnevnega reda razpravljali na temo Nataša Nardin informativnem zbiranju ponudb za promocijo Izbira ponudnika oglaševanja v Občini Vipava za Občine. Ponudbo smo, seveda, poslali. S pred- leto 2017. sednikom Krajevne skupnosti Vipava Petrom Kot občinskemu svetniku v Občini Vipava mi Skapinom sva se na to temo, torej na temo naše Izbrala sem nekaj najbolj ilustrativnih delov te raz- je žal, da se je zadeva v zvezi s financiranjem ponudbe, uradno pogovorila z županom. Takrat prave, ki si jo v celoti lahko preberete na spletni Vipavskega glasa tako zaključila. Glasilo, ki je sva bila prepričana, da je tudi župan prepoznal strani Občine Vipava. nedavno končno doživelo novo podobo in za- čelo prihajati v VSAKO gospodinjstvo v občini pomen našega časopisa, pomen za tiste, ki ga so- Orjana Curk je povedala, da se ji zdi škoda, da Vipava, je zaradi samovolje nekaterih svetni- ustvarjate, in tiste, ki ga berete. Občina Vipava nima svojega glasila. Vipavski glas, kov in župana tako ostalo brez finančnih sred- tak, kot je sedaj in da izide štirikrat letno, ji oseb- Povabljena sva bila na Odbor za družbene dejav- stev. nosti, ki naj bi sredstva (9.000 €) za informira- no ni več všeč. Prej je bil veliko bolj bogat in je bil nje občanov dodelil enemu od časopisov. S temi za shraniti. Takrat ga je jemala kot revijo. To kar je Tudi sam sem se strinjal, da je morda potreb- sredstvi bi Vipavski glas lahko izhajal vsak drugi sedaj, je lari fari. no doreči še katero podrobnost v zvezi s po- mesec v enakem obsegu in nakladi. Člani odbora Bogdan Semenič je vprašal, če mora biti res tak dobo in vsebino, ampak to je stvar pogovora so se odločili takole: Jožko Andlovic SDS, Jožica tisk, oziroma, če je to nujno? Kdor zahteva tak in dogovora. Poskusil sem s predlogom, da Ferjančič ter Martin Kopatin – SMC so bili za to, da tisk, naj si ga plača. bi na naslednji občinski seji zadevo ponovno se sredstva namenijo drugemu časopis, ki izhaja prediskutirali, ampak je bil moj predlog glad- v sosednji občini v založništvu zasebne družbe, Seveda je te izjave vredno pokomentirati. Gospe ko zavrnjen. Glasilo, ki sem ga včasih tudi sam Urban Lukin - SMC in Mitja Lavrenčič - SD pa sta Orjani Curk se je verjetno zareklo, ko je naše delo prostovoljno raznašal po vipavskih nabiralni- se vzdržala. označila za lari fari in je s tem, verjamem, da ne- kih, je žal postalo žrtev »političnega obraču- hote, podcenila vse, ki so kar koli zapisali, foto- navanja«, kar sam odločno obsojam. V zapisniku seje, ki je javen, pa žal ni zapisano, da grafirali in, nenazadnje, svoj čas in trud vlagali v sva ob predstavitvi ponudbe tudi povedala, da bi vsebine, o katerih smo poročali. Vipavski glas smo Jernej Mikuž lahko s sredstvi občine povečali število izidov, izšli oblikovali tako, da je vreden sodobnega bralca. šestkrat letno v letu 2017 in da si prizadevamo, da Moje mnenje in mnenje gospe Ferjančičeve na bi, ob podpori, tako Krajevne skupnosti Vipava kot Prav je, da podrobno spregovorim tudi o stroških. Odboru za dr užbene dejavnosti, kjer so nam občine in pokroviteljev, morda lahko v prihodnjem Vipavski glas je v preteklosti izhajal v črno beli tematiko časopisa predstavili, je pretehtalo letu postali mesečnik. Zapisano pa tudi ni, da si podobi z barvno naslovnico. Strošek ene izdaje v v prid Latnika zato, ker ponuja: večje število želimo vzpostaviti tudi prvi vipavski informacijski nakladi 700 – 750 izvodov je bil 3500 evro na šte- izdaj časopisa v letu in zagotovilo predsedni- portal z dnevnimi novicami na spletu. vilko, torej 5 evrov za posamičen izvod. Po preno- ka Krajevne skupnosti Vipava, da bo Vipavski vi, v celoti barven in na boljšem papirju, je strošek glas izhajal naprej v vsakem primeru. Pomembno pa je poudariti, da je Odbor za druž- ene izdaje v nakladi 2100 izvodov še vedno 3500 bene dejavnosti le posvetovalni organ, ki oblikuje evrov, torej 1,6 evra za posamičen izvod. Iz nave- Jožko Andlovic mnenje in ne odloča. Na osnovi tega mnenja se je 3 TEMA POMLADI neznank, veliko možnosti, da se tudi kaj ljubljanske in drugih kotlinv Sloveniji, kaj Zdravje otrok zaplete. Ob dobrem sodelovanju vseh pa šele v svetu. Spoštovani starši! tudi veliko možnosti, da se zdravljenje za- Glede prometa, ki se povečuje iz dneva v ključi varno in uspešno. dan, primerna razgledanost daje člove- Za začasno pediatrično oskrbo vipavskih Delo z otroki me je veselilo že od malega.
Recommended publications
  • Researcher's Guide to Slovenia
    Researcher’s Guide to Slovenia Researcher’s Guide to S LOVE NIA 2019 | www.euraxess.si 1 Researcher’s Guide to Slovenia 1. COUNTRY ID CARD Legal name of the country: Republic of Slovenia Political system: democratic parliamentary republic established on June 25th 1991. Member of the European Union since May 1st 2004 Capital: Ljubljana Official Language: Slovenian, (also Italian and Hungarian in nationally mixed border areas) Currency: EUR 1 = 100 cents Country phone code: +386 Emergency call (Fire Brigade, Ambulance): 112, police: 113 GDP: €20,815 per capita Average gross monthly salary: 1,812,00 € (Nov 2018) Average gross monthly salary in research and development: 2,040,00 € (Nov 2018) Source: Statistical Office RS National flag Horizontal stripes in white, blue and red with coat of arms. Coat of arms Three six-pointed yellow stars are symbols of the Counts of Celje, with Triglav as a symbol of Slovenian statehood and underlying two wavy lines symbolizing Slovenian rivers and the sea. Anthem The seventh stanza of 'Zdravljica', a poem by France Prešeren, set to music by Stanko Premrl. 2 Researcher’s Guide to Slovenia Size: 20,273 km² Population: 2,070,000 Length of coastline: 46.6 km Neighbouring states: Austria, Italy, Hungary, Croatia Largest towns: Ljubljana (288,300), Maribor (108,600), Kranj (39,400), Celje (38,400) Highest mountain: Triglav 2,864 m Longest river: Sava 221 km Landscape: four basic types of landscape - Alpine in the north, Mediterranean in the south-west, Dinaric in the south and Pannonian in the east. Climate: there are three different types of climate in Slovenia: continental in the central part, Alpine in the north-west and sub-Mediterranean along the coast and its hinterland.
    [Show full text]
  • Il Vino Nato Al Sole E Alla Bora
    La valle Perché la nostra uva Attraverso i villaggi e vigneti, Il nostro vino è immensa è così dolce? per i campi, colline e prati generoso Chi attraversa la Slovenia dal centro verso il litorale o dal confine In primavera il sole alla Valle di Vipava riscalda velocemente la Sulle orme di Vertovec. Intraprendete il sentiero tematico attra- Sui pendii soleggiati dei colli di Vipava gli abitanti locali coltivano a ovest verso il cuore del Paese può vedere il monte Nanos. Pro- terra ed i liquidi vitali delle piante incominciano presto a circolare. verso i villaggi dell’Alta Valle di Vipava dove lavorò e visse Matija ben 25 specie di viti. Le più diffuse sono: ribolla, sauvignon, prio lì, dietro la curva e sotto la montagna sorge il fiume Vipava. Potare le viti a febbraio è un po’ presto, ma da noi è già tardi. Nelle Vertovec (1784 – 1851). L’escursione organizzata si svolge ogni malvasia, riesling italico e chardonnay, tra le qualità rosse in- Percorrendo la pianura verso l’Isonzo il fiume, la bora e il sole, piogge primaverili la terra può riempirsi d’acqua; quando invece anno in novembre, la prima domenica dopo la festa di San Mar- vece coltivano merlot, barbera ed cabernet sauvignon. Oltre che non sa se sorgere sopra le Alpi o sopra il mare, hanno creato la primavera si sporge nell’estate incomincia il caldo e il tempo di tino con il punto di partenza davanti alla vecchia quercia a Ustje a queste vengono coltivate le specie autoctone come zelen, pi- nela, klarnica, poljšakica, glera, pergulin, vitovska grganja e pikolit nonché i conosciutissimi pinot grigio e bianco, moscato giallo, sauvignon verde, prosecco e le rosse – pinot blu, cabernet I N F O : franc, refosco e syrah.
    [Show full text]
  • Priročnik Košarica Mest
    April 2020 KOŠARICA MEST Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in/ali v celoti je prepovedano brez predhodnega pisnega dovoljenja Projektne skupine za koordinacijo priprav in izvedbe predsedovanja RS Svetu EU. 1.6.3 Promocijski program .................................................................................................. 17 1.6.4 Gospodarsko-znanstveni program ....................................................................... 18 KAZALO VSEBINE 1.7 ZREČE Z OKOLICO .................................................................................................................. 19 1.7.1 Promocijski program ................................................................................................. 19 UVOD 1 1.8 MOZIRJE Z OKOLICO ............................................................................................................. 19 1 ALPSKA SLOVENIJA ...........................................................................................................................2 1.8.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti .................................................... 19 1.1 BLED Z OKOLICO ....................................................................................................................... 2 1.8.2 Promocijski program ................................................................................................. 21 1.1.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti ...................................................... 2 1.8.3 Kulturni program .......................................................................................................
    [Show full text]
  • Letnik XXXIII• Številka 124 • Jesen 2018 CENTER FAMA VIPAVA VABI Prihaja Čas Obdarovanj!
    Vipavski glas Letnik XXXIII• številka 124 • jesen 2018 CENTER FAMA VIPAVA VABI Prihaja čas obdarovanj! Darila, steklo, keramika, posoda, tepihi, torbice, hišni tekstil, dekorativa NA ZALOGI NOVA KOLEKCIJA UVODNIK jo našo domačo kulturno dediščino. Imeli let, ko je v Evropi leta 1943 končno padel smo tudi Vipavsko trgatev, ki pa vsebin- fašizem. sko ni več sledila svoji prvotni obliki, kot Vipava je dala eno prvih žrtev fašizma smo je bili vajeni v preteklosti: žal ni bilo na Primorskem in to je bil Drago (Karel) več tipične vipavske povorke naših vino- Bajc iz Vipave, študent prava na univerzi gradnikov z okrašenimi vozovi, na katerih v Padovi, pesnik, novinar in organizator so vedno lepo predstavili dejavnosti in Tigra na Vipavskem. Tragično je umrl 25. opravila v vinogradu in v kleti. Spomnimo 10. 1928 v Biljah na begu pred konfinacijo se, da je bila to glavna tema prireditve, ki (t.j. prisilnega bivanja v določenem kraju, je ime Vipave ponesla tudi daleč naokrog zaradi domnevno sumljivega političnega in so se številni obiskovalci prav zaradi delovanja pod italijansko oblastjo). njene bogate kulturno zgodovinske dedi- ščine radi vračali v Vipavo. Konec koncev Po njem nosi ime tudi naša Osnovna šola v je Vipavska trgatev dobila svoje ime z ra- Vipavi, na kar smo lahko še toliko bolj po- zlogom. nosni, ker sta po tigrovcih v Sloveniji ime- novani samo dve šoli. Letos je 90. letnica Lep pridelek smo imeli tudi na duhovnem Dragove smrti. Spominska slovesnost, ki področju. Na spomlad je bil v župniji sve- jo organizira Osnovna šola Draga Bajca, Leto 2018 se izteka tega Štefana v Vipavi sveti misijon, sledila bo 25.oktobra 2018 ob 17.
    [Show full text]
  • Vipava Valley
    Vipavska dolina Vipavska dolina – Toliko vsega! Vipava Valley – There’s More Than Meets the Eye! La valle del Vipava – È molto di più! Vipavska Vipava Valley – La Valle dolina – there’s more del Vipava (Vipacco) – toliko vsega than meets the eye E molto di più Slikovito dolino, ki je dobila ime po reki Vipavi, na severu This picturesque valley, named after the Vipava River, La pittoresca valle che prende il nome dal fiume Vipava obkrožajo planote Trnovski gozd, Hrušica in Nanos, na jugu is surrounded by the high plateaus of Trnovski gozd, Hrušica è circondata dall’altipiano del Trnovski gozd (Selva di pa Vipavski griči, ki se stapljajo s Krasom. Apnenec na severu, and Nanos in the north and by the Vipava Hills merging Tarnova), Hrušica e Nanos al Nord e dai colli di Vipava apnenec na jugu. Vmes dolina iz fliša, domačini mu rečejo with the Kras (Karst) in the south. Limestone in the north, che si fondono con il Carso al Sud. Il calcare è presente soudan, v njem pa se menjavajo plasti peščenjaka in laporja. limestone in the south, in-between a valley of flysch (locally dappertutto, al Nord e al Sud. In mezzo si trova la valle, Višje gori se rojevajo potoki in hudourniki, ki se izlivajo known as »Soudan«), a blend of sandstone and marl layers. composta di un tipo di flysch, chiamato »soudan«, in cui si v reko Vipavo. Creeks and torrents, flowing into the Vipava River, spring alternano degli strati di arenaria ad altri di marna. Nelle zone high up on the slopes of the plateaus.
    [Show full text]
  • The Vipava Valley Over First, Cut the Leaves of Fresh Turnip, but Leave the Roots
    The Vipava The sweetness Through the villages, vineyards, The nobility Valley of our grapes across the fields, hills and meadows of the wine So magnificent and awesome, say many. And indeed, it is so. Each The sun warms the ground in this region much earlier than Along the Vertovec Trails. Set out along the walking path throu- Vipava Valley’s vinegrowers can produce as many as 25 varieties of traveller, may he be on his way from the central Slovenia to- in other parts. This makes the vital forces within the vine start gh the villages of the Upper Vipava Valley where Matija Vertovec wine. The most well known among the whites are: Rebula (Ribol- wards the coast or from the western border to the Slovene capital, circulating and the vinegrowers are forced to do the winter cut (1784 – 1851) once worked and lived. The excursion is organized la Gialla), Sauvignon (Sauvignon Blanc), Malvazija, Laški he will stop for a minute to admire Nanos. Then there is the Vipava of the vine tree already in February, at time which seems early for every first Sunday after St. Martin’s Sunday and begins at an old Rizling (Welsh Riesling) and Chardonnay, while the reds are: River which comes to life from under the very mountain and cre- other Slovenian regions. Next, the rains of the spring follow and oak in the village of Ustje near Ajdovščina. The tour takes four to Merlot, Barbera and Cabernet Sauvignon. Furthermore, Vipa- ated this unique valley millions of years ago, the Paradise itself, on water the earth.
    [Show full text]
  • Letnik XXXIII• Številka 122 • Pomlad 2018 FAMA VABI Od 22.03
    > Vipavski glas Letnik XXXIII• številka 122 • pomlad 2018 FAMA VABI od 22.03. do 31.03.2018 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG PO P.E. PREKAJEN SVINJSKI VRAT - KRAS 1kg v.p. 4,65 € PREKAJENA ŠUNKA KRAS 1kg v.p. 4,49 € 3,59 € PREKAJENO PLAČE S KOSTJO - KRAS 1kg VINO MERLOT 6,69 € VIPAVA 0,75 L 20 g 0,99 € 3,29 € 200 g 4,49 € 150 g 150 g 4,49 € 200 g REDNA CENA 2,79 € 7,99 € 3 x 20 g - 20 % 6,39 € 20% POPUST POPUST10% DARILNI BON ZA NAKUP VSAKO SOBOTO IZDELKA IZ ZALOGE POPUSTI SE DO KONCA MAJA NE SEŠTEVAJO ! NE VELJA ZA NAKUP CIGARET, TEL. KARTIC IN PLINA V JEKLENKAH NE VELJA ZA NAKUP CIGARET, TEL. KARTIC IN PLINA V JEKLENKAH VELJA DO 31. 03. 2018 IN VELJA OB NAKUPU NAD 10€ VELJA OB NAKUPU NAD 30 € NE VELJA ZA NAKUP CIGARET, TEL. KARTIC in PLINA V JEKLENKAH - POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO POGLED V POMLAD > In vsaka odločitev, ki jo bomo tako odgo- vorno sprejeli, bo zagotovo prava. Vipavski glas Čeprav se zdi, da je okoli nas tako malo dobrega, to zagotovo ne drži. Ozrite se okoli, na svoje prehojene poti, na obde- lane njive in vinograde, ozrite se na svoje dosežke. Poglejte ustvarjalnost mladih ljudi pri nas. Ne le dobro, navdušujoče je, kadar zmoremo na ta način pogledati okrog. In prav to se je zgodilo ob koncu preteklega leta. Svetniki občinskega sve- ta so dali priložnost Vipavskemu glasu, glasu Vipavcev, malih in velikih. Pričujoča števila je prva med tistimi, ki jih Letnik XXXIII• številka 122 • pomlad 2018 Moja pomlad je tako trpka, tako žalostna.
    [Show full text]
  • Kjecl, Sv. Socerb in Štjak, 25. Januar 2009
    Kjecl, Sv. Socerb in Štjak, 25. januar 2009 Le Ada in Marta sta vedeli, kam nas bosta vodili. Da se splača, smo vedeli in da ni pretežko. In prav tako se je izkazalo. Z avtobusom smo se popeljali do Orehovice in tam za čeli pohod. Orehovica je eden od štirih zaselkov krajevne skupnosti Podnanos ( Hraš če, Podbreg, Pore če in Orehovica). K staremu vaškemu jedru Podnanosa je priklju čen še nov del naselja, Rožnik. Skupaj živi tu cca 850 prebivalcev. Podnanos leži ob soto čju potokov Mo čilnik, ki izvira pod Razdrtim, in Pasjega repa, ki izvira pod vrhemi . Pod Pore čami se združita. Za kraj je zna čilna primorska arhitektura: strnjeno gru často naselje okrog vaške cerkve prepletajo ozke uli čice gase (od tod ime za prebivalce gasarji ). Žal se tipi čna arhitektura spreminja. Neko č so bile hiše kamnite, krite s škrlami, ki so jih zamenjali korci. Tudi kamniti oboki , velbi , so se skrili pod sodobna pro čelja hiš, ki »so se razširile«. Vemo, da se je Podnanos neko č imenoval Sv. Vid ( po župnijskem zavetniku), kasneje Šembid, kar v vsakdanjem pogovoru še ostaja. Naj omenim nekaj znanih Šembijskih mož: 1. Stanko Premrl, duhovnik, glasbenik, orgelski virtuoz, skladatelj in pisec. Med mnogimi njegovimi deli poznamo prav vsi Prešernovo zdravico , ki je postala slovenska himna. Prve note, da mu ne bi napev »ušel« je napisal kar na škrtoc (papirnato vre čko). 2. Matija Vertovec , ki je ve čji del deloval v Podnanosu in tu tudi umrl. Kot vemo je poznan zlasti po svojem delovanju na podro čju vinogradništva (poleg župnikovanja).
    [Show full text]
  • Burji in Soncu Porojeno Vino
    Kako bogata Zakaj je naše Skozi vasi in vinograde, Kako žlahtno je ta dolina! grozdje tako sladko čez polja, griče in travnike je naše vino Ni ga popotnika, ki bi se mu na poti od osrednje Slovenije Na Vipavskem sonce spomladi hitro ogreje zemljo in Po Vertovčevih poteh. Podajte se po tematski pohodni Vipavci na sončnih pobočjih Vipavskih gričev lahko pri- proti obali ali od zahodne meje proti osrčju slovenske deže- življenjski sokovi v trtah se začno zgodaj pretakati. Za zimsko poti skozi vasi Zgornje Vipavske doline, kjer je delal in živel delujejo kar 25 sort vinske trte. Najbolj razširjene bele sor- le oko ne ustavilo na kopastem Nanosu. Prav tam, za ovin- rez vinske trte je februarja drugje po Sloveniji še dovolj časa, Matija Vertovec (1784 –1851). Organiziran pohod pote- te so: rebula, sauvignon, malvazija, laški rizling in kom, pod Nanosom, izvira reka Vipava. Na svoji poti proti na Vipavskem pa so trte v glavnem že porezane in skrbno ka vsako leto prvo nedeljo po martinovi nedelji z izhodi- chardonnay, rdeče pa: merlot, barbera ter cabernet Soči je skupaj z burjo in soncem, ki se tu ne more odločiti, povezane ob žice, kole in količke. Ob spomladanskih dežev- ščem pri starem hrastu na Ustjah pri Ajdovščini. Krožna pot sauvignon. Poleg naštetih pridelujejo še domače vinske sorte zelen, pinela, klarnica, poljšakica, glera, pergu- lin, vitovska grganja ter pikolit in svetovno poznane sivi in beli pinot, rumeni muškat, zeleni sauvignon, prosecco, ter I N F O : rdeče – modri pinot, cabernet franc, refošk in syrah. Izbor sort TIC Ajdovščina se spreminja, prav tako razmerje med belimi in rdečimi sor- Lokarjev drevored 8, 5270 Ajdovščina tami, ki pa se je ustalilo na približno 35 % rdečih sort in 65 % T 00386 5 36 59 140 belih.
    [Show full text]
  • ECCE ORGANVM! 23 (Julij 2021)
    23 julij 2021 Ars organi Sloveniae ECCE ORGANVM ! 2 Vsebina / Contents Statistika orgelj Ljubljanske škofije 1916/17 – razpredelnica s podatki [3] Dodatek: Število manualov in registrov [41] Naslovnica / Cover: stran Premrlove razpredelnice v NŠAL. (foto jd) ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi Sloveniae ISSN 2463-9397 23 - julij 2021 http://glej.orgle.si/ Izdaja Društvo Jarina Bohinj Pripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo, ilustracije in oblika so avtorske. Upora‐ ba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.arsors.org 3 Statistika orgelj Ljubljanske škofije 1916/17 – razpredelnica s podatki Stanko Premrl (hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, prepisal in uredil Edo Škulj) Gradivo za statistiko orgelj v ljubljanski škofiji oz. na Kranjskem je pisec teh vrst nabiral že leta 1913. Ker pa je od raznih strani še vedno manjkalo potrebnih podatkov in je bilo tuintam treba zanje večkrat poprositi, se je stvar nekoliko zavlekla. Poleg tega so prišle deloma tudi nekatere druge ovire vmes, tako da ni bilo mogoče statistike prej objaviti. Statistika o orgljah v ljubljanski škofiji, ki sem si jo za privatno uporabo sestavil že leta 1915, in sicer tabelarično po župnijah posamnih dekanatov in jo polagoma od leta do leta izpopolnjeval, je postala ravno sedaj,ko je vlada odredila,da se cinaste prospektne orgeljske piščali zaplenijo v vojne namene, važna in dragocena. (Prepis te tabelarično sestavljene statistike bo ostal shranjen v arhiva ljubljanskega knezoškofijskega ordinariata.) Pri dveh sejah, tičočih se tozadevne oddaje orgelj,ki sta se vršili v knezoškofijskem dvorcu v Ljubljani 3.in 4.oktobra 1917in ki so se ju udeležili poleg c. kr. konservatorja za Kranjsko prof. dr. Gnirsa in gospoda ravnatelja knezoškofijske pisarne Steska, ki je prisostvoval prvi seji, trije v to določeni referentje, člani naše škofijske cerkvenoglasbene komisije: prof.
    [Show full text]
  • 259 the Influx of Bohemian Violinists to Slovenia And
    M. ZUPANČIČ, THE INFLUX OF BOHEMIAN VIOLINISTS, ARMUD6 50/1-2 (2019) 259-300 259 THE INFLUX OF BOHEMIAN VIOLINISTS TO SLOVENIA AND CROATIA UP TO THE 1920s MARUŠA ZUPANČIČ UDK / UDC: 331.556:39(=162.3) 78.071(497.4+497.5) DOI: htt ps://dx.doi.org/10.21857/9e31lhn1dm Muzikološki inštitut ZRC SAZU Izvorni znanstveni rad / Research Paper Novi trg 4 Primljeno / Received: 11. 3. 2019. 1000 LJUBLJANA, Slovenia Prihvaćeno / Accepted: 9. 7. 2019. Abstract The ethnic territories of Croatia and Slove- The most important group of these was the nia have always been transitional geographic Prague violinists (violin alumni of the Prague zones that were open to various kinds of cultur- Conservatory), whose representatives Václav al and musical migrations and meetings of Huml and Jan Šlais were the founders of the Za- various musical traditions. One of the most greb and Ljubljana violin schools, respectively. important groups of immigrant musicians was the Bohemians that appeared in Croatia and Slo- Keywords: Music migration, Bohemian venia towards the end of the eighteenth century. musicians, Prague violinists, Prague Conserv- From the beginning of the nineteenth century atory, military music directors, conductors, until the 1920s, about ninety musicians (violin- Václav Huml, music in Croatia, music in Slo- ists) originating from Bohemia were active as venia violin teachers, orchestra members (concertmas- Ključne riječi: glazbene migracije, češki ters and conductors), and military music direc- glazbenici, praški violinisti, praški konzerva- tors that signifi cantly shaped musical life in torij, ravnatelji vojne glazbe, dirigenti, Václav several cities and towns in Croatia and Slovenia. Huml, glazba u Hrvatskoj, glazba u Sloveniji Introduction Croatian and Slovenian ethnic territories have always been transitional geo- graphic zones that were open to various types of cultural and musical migrations * This article is the result of two research projects (Z6–6847 and J6–9386) fi nanced by the Slove- nian Research Agency (ARRS).
    [Show full text]
  • 100 Let Od Začetka Prve Svetovne Vojne
    1LET00 OD ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE 1 100 LET OD ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE Avtorji: Petra Trošt, Marjan Poniž, Katja Žgur, Dragica Ergaver, Marjetka Pirc Pavlič Urednica: Petra Trošt Jezikovni pregled: Irena Rustja Oblikovanje: Tina Velikonja Izdala: Ljudska univerza Ajdovščina Direktorica: Eva Mermolja Avtorji odgovarjajo za svoje prispevke. Izdaja: 1. izdaja Leto izida: 2015 Naklada: 100 izvodov Dostopno na spletni strani www.lu-ajdovscina.si Publikacija je brezplačna. Ajdovščina, oktober 2015 KAZALO UVODNA BESEDA 5 PETRA TROŠT Zborniku na pot 6 MARJAN PONIŽ Zgodovina Vipave in okoliša 7 KAJA ŽGUR Kratka zgodovina Podnanosa/Št. Vida 12 DRAGICA ERGAVER Črniče in okolica v letih od 1914 do 1918 15 MARJETKA PIRC PAVLIČ Ajdovščina 19 PETRA TROŠT 1. svetovna vojna in njeni odmevi v Vipavi 24 PETRA TROŠT, MARJAN PONIŽ Letališča v Vipavski dolini med 1. svetovno vojno 27 PETRA TROŠT Vipavska železnica in vojaška tovorna žičnica ter njuna uporaba v času 1. svetovne vojne 31 PETRA TROŠT, MARJETKA PIRC PAVLIČ Vojaška pokopališča 1. svetovne vojne v Vipavski dolini 35 4 UVODNA BESEDA Študijski krožki so posebna oblika skupinskega učenja odraslih, ki poteka v enakopravnih, sproščenih in prijateljskih odnosih. Povezujejo jih skupne potrebe in zanimanje, na podlagi katerih udeleženci krožka sami določajo vsebino, kraj, način ter ritem učenja in dela. Člani se po svojih močeh in volji vključujejo v učenje in delo krožka, vodi pa jih mentor. Delujejo po načelih svobode, sodelovanja, vključevanja in načrtnega učenja s pomočjo izkušenj. Študijski krožki s svojo dejavnostjo vzpostavljajo in krepijo vezi med ljudmi in pomembno prispevajo k bolj kakovostnemu življenju v okolju, kjer delujejo. So prostor medgeneracijskega sodelovanja, sožitja in učenja.
    [Show full text]