> Vipavski glas

Letnik XXXII • številka 120 • pomlad 2017 FAMA VABI od 05.04. do 15.04. 2017

OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG PO P.E.

PRŠUT S KOSTJO SVEŽI Kg, KRAS POPUST 9,79 € 10%

PREKAJENA ŠUNKA V.P. POSODA kg IN STEKLO

PREKAJEN VRAT V.P. 4,39 € VELJA OB NAKUPU NAD 10€ kg 4,15 €

7,39 € POPUST

LIMONE 10% 1 kg POLAVI 1,15 € COPATI

POPUST

2,79 € 220 g 50 g REDNA CENA 15% 8,94 € ŽENSKE - 33% 3,29 € 200 g 5,99 € NOGAVICE

20 g 220 g

0,89115 g € 20 g Kot vedno, NAJUGODNEJŠI! NAMESTO UVODNIKA

Glede izbire ponudnika oglaševanja v Občini denega je torej jasno, da smo stroške izdajte s Spoštovani občani! Vipava, je bil Odbor za družbene dejavnosti prenovo znižali za dve tretjini, s 5 evrov na 1,6 evra s strani župana, g. Ivana Princesa pozvan, za posamičen izvod. V zadnji številki Vipavskega glasa smo zapisali ne- da poda mnenje o dveh podanih ponudbah kaj o priložnostih za naš časnik v prihodnje. Veliko Seveda pa so v občinskem svetu tudi nekateri s strani Časopisa Latnik, ter Vipavskega gla- svetniki, ki razumejo pomen glasila za Vipavce. je bilo besed, užaljenosti zaradi zapisanega, zato sa. Odbor je na prvi seji, ko smo obravnavali sem se odločila, da podrobno predstavim dejstva Temelj odločitve za drugega ponudnika je bilo na- to vprašanje, soglasno prestavil odločitev na mreč število izdaj v enem letu. in razjasnim sliko. To si zagotovo vsi zaslužimo, naslednjo sejo odbora, kamor sta bila vablje- tisti, ki s skupnimi močmi beležimo dogajanje v na oba ponudnika, da podrobneje predstavita Mitja Lavrenčič je povedal, da je dal tudi pobudo, našem okolju, in bralci, ki prebirate naš Vipavski ponudbo. Odbor je ob navzočnosti župana pri- glede na to, da gre za naše edino glasilo, da če bi glas. sluhnil ponudbam, ter predstavnikom postavil nastali dodatni stroški s tem, da bi Vipavski glas Vipavski glas je do pomladi preteklega leta izhajal konkretna vprašanja. Po obeh predstavitvah dobila vsa gospodinjstva občine, jim pri tem na zgolj na območju Krajevne skupnosti Vipava v na- in temeljiti razpravi in primerjanju argumen- nek način pomagamo. kladi 700 do 750 izvodov. Svet Krajevne skupnosti tov, sem kot predsednik odbora odločitev dal Marko Nabergoj je opozoril, da je 11 številk po 5 Vipava se je odločil, da bo v letu 2016 stroške izida na glasovanje. Odbor je posledično izglasoval strani skupaj 55 strani, medtem ko so 4 številke štirih številk v tem letu pokrila Krajevna skupnost ponudbo Časopisa Latnik. po 40 strani skupaj 160 strani. Vipavski glas je Vipava, ne glede na to, da bodo te štiri številke Vsi argumenti ter razprava je razvidna iz zapi- namreč v zadnjem času postal glasilo občine in ne prejeli tudi občani v ostalih desetih krajevnih sku- snika 18. seje odbora, ki je javnega značaja in samo Krajevne skupnosti Vipava. Kot tak je bil na- pnostih v naši občini. In potem je steklo. Pripravili mreč zelo lepo sprejet, zato bi bila velika škoda, če je dostopni vsej zainteresirani javnosti. Potek smo prvi osnutek nove podobe. Sestali smo se s ga ne bi bilo več. predstavniki vseh krajevnih skupnosti in se z njimi izbire, je po mojem mnenju, ter mnenju člana dogovorili o sodelovanju pri pripravi prispevkov. Za odbora g. Martina Kopatina potekal korektno. Občinski svet je razpravo na to temo preložil na tiste, ki so pisali, smo pripravili osnovne napotke Meniva, da je odbor z glasovanjem pokazal naslednjo sejo. A zgodilo se je naslednje: točke na za sporočanje in v izjemno kratkem času, manj kot demokratično držo in je postopek izbire načel- dnevnem redu ni bilo. no pripeljal do konca. Vsak član ima po naših mesec dni je preteklo od prve pobude, je pomla- In tako je bilo debate o Vipavskem glasu med načelih proste roke pri odločanju ter lahko svo- dni Vipavski glas izšel. Za Vipavce je bila to velika odločevalci konec. Kako bo v prihodnje, ne vemo. sprememba, vendar so bili odzivi, zlasti med mlaj- je mnenje svobodno izrazi. Poskušali bomo poiskati kakšno rešitev. Jasno pa šimi bralci, ki smo jih z novo zasnovo želeli posebej Predsednik Odbora za družbene dejavnosti Urban Lukin je, da se bomo morali bolj ali manj znajti sami. Žal pridobiti, zelo dobri. Za občane ostalih krajevnih član odbora za družbene dejavnosti Martin Kopatin večina tistih, ki smo jih izbrali, da bi razumeli, kaj skupnosti, ki Vipavskega glasa do takrat niso želimo, in nas zastopali, tega preprosto ne more odločil župan sam. poznali, pa je bila to velika pridobitev. V Krajevni ali ne zmore. In tako se dogaja z vsem v našem skupnosti Vipava so bili prepričani, da bodo župan Pet članov odbora sem prosila za mnenje in ko- okolju. Hvaležni pa smo za tistih nekaj posame- in občinski svetniki prepoznali pomen časnika in mentar te odločitve. Do zaključka redakcije pa znikov, ki razumejo, ki imajo vizijo za prihodnost in se bodo odločili, da bo v letu 2017 Občina Vipava nisem prejela pisnega odgovora enega člana od- ki si bodo še kdaj zaslužili naš glas, glas občanov Vipavski glas tudi finančno podprla. bora. občine Vipava, ki ne delujemo in odločamo le for- Občina Vipava je ob koncu preteklega leta v ure- Občinski svetniki so na svoji decembrski seji v dva- malno, ampak tudi moralno. dništvo poslala sporočilo o neformalnem, zgolj najsti točki dnevnega reda razpravljali na temo Nataša Nardin informativnem zbiranju ponudb za promocijo Izbira ponudnika oglaševanja v Občini Vipava za Občine. Ponudbo smo, seveda, poslali. S pred- leto 2017. sednikom Krajevne skupnosti Vipava Petrom Kot občinskemu svetniku v Občini Vipava mi Skapinom sva se na to temo, torej na temo naše Izbrala sem nekaj najbolj ilustrativnih delov te raz- je žal, da se je zadeva v zvezi s financiranjem ponudbe, uradno pogovorila z županom. Takrat prave, ki si jo v celoti lahko preberete na spletni Vipavskega glasa tako zaključila. Glasilo, ki je sva bila prepričana, da je tudi župan prepoznal strani Občine Vipava. nedavno končno doživelo novo podobo in za- čelo prihajati v VSAKO gospodinjstvo v občini pomen našega časopisa, pomen za tiste, ki ga so- Orjana Curk je povedala, da se ji zdi škoda, da Vipava, je zaradi samovolje nekaterih svetni- ustvarjate, in tiste, ki ga berete. Občina Vipava nima svojega glasila. Vipavski glas, kov in župana tako ostalo brez finančnih sred- tak, kot je sedaj in da izide štirikrat letno, ji oseb- Povabljena sva bila na Odbor za družbene dejav- stev. nosti, ki naj bi sredstva (9.000 €) za informira- no ni več všeč. Prej je bil veliko bolj bogat in je bil nje občanov dodelil enemu od časopisov. S temi za shraniti. Takrat ga je jemala kot revijo. To kar je Tudi sam sem se strinjal, da je morda potreb- sredstvi bi Vipavski glas lahko izhajal vsak drugi sedaj, je lari fari. no doreči še katero podrobnost v zvezi s po- mesec v enakem obsegu in nakladi. Člani odbora Bogdan Semenič je vprašal, če mora biti res tak dobo in vsebino, ampak to je stvar pogovora so se odločili takole: Jožko Andlovic SDS, Jožica tisk, oziroma, če je to nujno? Kdor zahteva tak in dogovora. Poskusil sem s predlogom, da Ferjančič ter Martin Kopatin – SMC so bili za to, da tisk, naj si ga plača. bi na naslednji občinski seji zadevo ponovno se sredstva namenijo drugemu časopis, ki izhaja prediskutirali, ampak je bil moj predlog glad- v sosednji občini v založništvu zasebne družbe, Seveda je te izjave vredno pokomentirati. Gospe ko zavrnjen. Glasilo, ki sem ga včasih tudi sam Urban Lukin - SMC in Mitja Lavrenčič - SD pa sta Orjani Curk se je verjetno zareklo, ko je naše delo prostovoljno raznašal po vipavskih nabiralni- se vzdržala. označila za lari fari in je s tem, verjamem, da ne- kih, je žal postalo žrtev »političnega obraču- hote, podcenila vse, ki so kar koli zapisali, foto- navanja«, kar sam odločno obsojam. V zapisniku seje, ki je javen, pa žal ni zapisano, da grafirali in, nenazadnje, svoj čas in trud vlagali v sva ob predstavitvi ponudbe tudi povedala, da bi vsebine, o katerih smo poročali. Vipavski glas smo Jernej Mikuž lahko s sredstvi občine povečali število izidov, izšli oblikovali tako, da je vreden sodobnega bralca. šestkrat letno v letu 2017 in da si prizadevamo, da Moje mnenje in mnenje gospe Ferjančičeve na bi, ob podpori, tako Krajevne skupnosti Vipava kot Prav je, da podrobno spregovorim tudi o stroških. Odboru za dr užbene dejavnosti, kjer so nam občine in pokroviteljev, morda lahko v prihodnjem Vipavski glas je v preteklosti izhajal v črno beli tematiko časopisa predstavili, je pretehtalo letu postali mesečnik. Zapisano pa tudi ni, da si podobi z barvno naslovnico. Strošek ene izdaje v v prid Latnika zato, ker ponuja: večje število želimo vzpostaviti tudi prvi vipavski informacijski nakladi 700 – 750 izvodov je bil 3500 evro na šte- izdaj časopisa v letu in zagotovilo predsedni- portal z dnevnimi novicami na spletu. vilko, torej 5 evrov za posamičen izvod. Po preno- ka Krajevne skupnosti Vipava, da bo Vipavski vi, v celoti barven in na boljšem papirju, je strošek glas izhajal naprej v vsakem primeru. Pomembno pa je poudariti, da je Odbor za druž- ene izdaje v nakladi 2100 izvodov še vedno 3500 bene dejavnosti le posvetovalni organ, ki oblikuje evrov, torej 1,6 evra za posamičen izvod. Iz nave- Jožko Andlovic mnenje in ne odloča. Na osnovi tega mnenja se je 3 TEMA POMLADI

neznank, veliko možnosti, da se tudi kaj ljubljanske in drugih kotlinv Sloveniji, kaj Zdravje otrok zaplete. Ob dobrem sodelovanju vseh pa šele v svetu. Spoštovani starši! tudi veliko možnosti, da se zdravljenje za- Glede prometa, ki se povečuje iz dneva v ključi varno in uspešno. dan, primerna razgledanost daje člove- Za začasno pediatrično oskrbo vipavskih Delo z otroki me je veselilo že od malega. ku vedeti, da moramo otroke prevažati v otrok me je pregovorila kolegica Katja Že kot osnovnošolka sem zelo rada »ču- ustreznih lupinicah in atestiranih stolčkih Šoštarič Likar. Delo pediatrinje naj bi opra- vala« sosedove malčke. Ob študiju medi- in jih vedno tudi ustrezno privezovati. Pa vljala do takrat, ko boste za svoje otroke cine pa sem že bila pomožna vzgojiteljica sebe in druge v avtu tudi. In nikoli, res končno dobili stalnega pediatra, kar pa naj v koloniji na Debelem rtiču pod okriljem nikoli, ne pojdite za volan, če ste pred- bi se zgodilo v bližnji prihodnosti. Zaradi prvega logaškega vrtca, ki ga je pred več hodno pili alkohol. Za varno vožnjo naj bi vpetosti v še druga početja sem se kot kot 50 leti ustanovila moja mama Marija imel vsak človek v krvi vedno 0.0, ne samo upokojena pediatrinja odločila sprejeti Rupnik. Kot zdravnica sem se zaposlila v mladi in poklicni vozniki. Ob tem pa še po- delo le za torek dopoldne, saj večje obre- Zdravstvenem domu Logatec in pred upo- sebno opozorilo: ženske v rodni dobi, ki se menitve ne bi mogla sprejeti. Prepričano kojitvijo en mandat v njem opravljala tudi odločajo za naraščaj, naj se alkoholu raje in predano zagovarjam nujnost, da naj ima delo direktorice. V tem času smo v delo povsem izognejo. Tako ali drugače je da- vsak otrok na razpolago svojega izbranega uspešno uvedli sistem ISO 9001 za zago- nes pametno sprejeti že večkrat dokazano pediatra, ki zanj skrbi v celoti – na področju tavljanje kakovosti in varnosti pacientov resnico, da alkoholna pijača ni »za zdrav- preventive in tudi zdravljenja. Ob takšnem in poskrbeli za izjemno prijazno obnovo je« ampak »za bolezen«, čeprav je na do- rednem delu in dobrem poznavanju tako prostorov do takrat že 40 let stare stavbe. kaz tega včasih potrebno čakati nekaj let. staršev kot otrok se lahko zdravnik vsa- Danes že zelo številne raziskave kažejo kemu pacientu res dobro posveti. S tem Do dela v zdravstvu sem od nekdaj imela alkoholno bilanco za družbo kot nedvomno sta lahko doseženi najvišja kakovost dela visoke strokovne in komunikacijske zahte- negativno. Tega mnogi ljudje v deželah, ki in tudi največja varnost oskrbe, kar pa je ve. Vesela sem, da lahko zdaj tudi pri vas se štejejo za tradicionalno vinorodne, ne naš najpomembnejši skupni cilj. Ob teh delam v urejenih razmerah in z odličnima želijo slišati, saj vidijo samo pozitivni del željah pa poznam resnico, da v Sloveniji ta medicinskima sestrama Joži in Gili. Kot za- bilance. Negativnega ne poznajo. Poleg hip primanjkuje okrog 130 pediatrov in to časna zdravnica vaših otrok bi iskreno rada neposrednega škodljivega vpliva alkoho- pomanjkanje se bo v nekaterih predelih dr- naredila čim več dobrega. Enako željo pre- la (vinjenost v prometu, na delu, nasilje žave očutilo še nekaj let. poznavam tudi pri svojih upokojenih kole- doma in v širši družbi) seštevanje količin gicah, ki skrbijo za vaše otroke prav tako le S tem bolečim dejstvom se danes spopa- zaužitega alkohola povečuje verjetnost po en ali dva dni v tednu. dajo številni direktorji zdravstvenih domov vseh vrst raka, tudi raka dojk. Še posebej po Sloveniji. Pomanjkanje zdravnikov se Pred kratkim sem po e-pošti dobila po- pa je škodljiv vnos alkohola v žensko telo kot še posebej velik problem kaže prav v snetke predavanj, ki so se odvijala v San takrat, ko je noseča. V nosečnosti glede času zime, ko otroke, starše in tudi zdra- Francisku na 13. mednarodni konferenci alkoholnih pijač »ni varnega časa, ni varne vstvene delavce zajamejo epidemije raz- o zdravju v mestih. Profesor iz Univerze količine in ni varne oblike«. Možgani plo- ličnih virusnih okužb. Medicinske sestre v Liverpoolu je kot učinkovite »politike da se razvijajo že od šestega tedna no- nosijo takrat veliko odgovornost za usmer- za javno zdravje« navedel: 1. zdrava pitna sečnosti in vsako vnašanje alkohola lahko janje bolnikov. V telefonskem pogovoru s voda, 2. čist zrak, 3. varna vožnja, 4. ceplje- prispeva k obolevanju otrok zaradi razvoja starši skušajo ugotoviti, v katerem prime- nje, 5. prostori brez tobačnega dima. Kot fetalnega alkoholnega sindroma različnih ru je možno in varno ponuditi le ustrezna politike so mišljene vse tiste aktivnosti, ki jakosti in oblik. Ta se kot posledica kaže s navodila za oskrbo bolnega otroka doma, naj bi jih za varnost državljanov regulira- pogostejšim razvojem sindroma odvisno- za katerega bolnika pa je bolje omogočiti la država. Svoja razmišljanja bom povzela sti od alkohola in z različnimi čustvenimi in pregled tudi pri pediatru. V ambulanti je za kar po teh točkah. duševnimi motnjami kasneje v otroštvu in oskrbo otrok zelo pomembno, kako znajo v odraslosti. Iz strokovnih objav o kvaliteti vodnih virov probleme svojega otroka starši predstaviti v državi sem pred časom našla podatke, da Prostori brez tobačnega dima so nujni, zdravniku. Pomembne so vse informacije imate na tem koncu Slovenije dobro pitno saj ta dim povzroča škodo in okvare na in čim boljše opazovanje otroka: Kaj se je vodo. Upam, da je še vedno tako. Svojim zdravju tudi pri ljudeh, ki sami ne kadijo, dogajalo doma? Kdaj so se pojavljale po- otrokom jo ponujajte čim pogosteje, tudi se pa zadržujejo v prostorih s takšnim di- samezne težave, v kakšnem zaporedju in z lastnim zgledom. In to iz pipe, ne iz pla- mom. Posebej ogroženi so zato otroci. Da katere? Kako hitro in s kakšnimi dodatnimi stenk. Ne navajajte jih na sladke pijače, ne govorim o smrtno nevarnih zapletih pri zvoki (hropenje, pokanje, piskanje ob vdihu saj so škodljive ne le za zobe, ampak še za plodu, ki se lahko pojavljajo kot posledi- ali izdihu) poteka otrokovo dihanje? Ali ob možgane in žile, vodijo v razvoj sladkorne ce kajenja nosečnic. Pomoč pri opuščanju dihanju vgreza jamice na spodnjem delu bolezni in v debelost ter v z njo povezane kajenja lahko nudijo medicinske sestre vratu in je videti, kot bi bil zadihan od teka druge bolezni. Sokovi pa, če se zanje že tu v zdravstveno-vzgojnih centrih vsakega ali skakanja, v resnici pa takrat spi oziro- in tam odločimo, naj bodo uporabljeni v zdravstvenega doma. Prav tako pa je za- ma miruje? Ali je postal naenkrat zelo bled obliki gostih sokov in le kot del obroka, ne stonj in zelo uspešna tudi aplikacija za pa- in povsem zanič, povsem prenehal jesti in za žejo. Pa še razredčiti jih je potrebno do metne telefone »iCoach«. V Sloveniji umre piti, morda ga trese mrzlica? Kateremu vsaj ¼ z delom vode, saj so sicer kalorično zaradi kajenja tobaka kar 3.600 ljudi letno. otroku s težkim dihanjem bo pomagal prebogati. Deset na dan. Časopisi nas o teh smrtih ne Ventolin? Komu morda antibiotik, komu obveščajo. Kot da jih ni. pa le kisik in bo moral za takšno zdravlje- Tudi čist zrak se v tej vaši čudoviti dolini nje nekaj dni preležati v bolnišnici? Veliko glede kvalitete uvršča visoko nad smog Zapis bom zaključila z mislimi o cepljenju. 4 TEMA POMLADI

Ošpice imajo svoje zgodbe. Nekega so- botnega jutra me je poklical družinski prijatelj. Vprašal me je, ali naj bi njihovo »tamlado« odpeljali k zdravniku zaradi vročine, smrkanja in rdečih oči. Skrbelo jih je predvsem zato, ker je bila noseča. Po po- drobnem preučevanju, ali je morda narobe še kaj drugega, sem mu pojasnila, da kaže na eno od virusnih okužb. V nekaj dnevih bi se morale težave predvidoma umiriti. Če pa bi se stanje slabšalo, naj gospo odpeljejo na Infekcijsko kliniko. In res. Tja so jo peljali v ponedeljek, ker se je vedno slabše poču- tila in vročina ji še ni padla. Klical me je že ob 10 h: »A si misliš, da ima ošpice!? Pa saj ni mogoče! A niso bili vsi otroci cepljeni!?« »Ja, naši že. Ona je pa Švicarka«. Takrat so Tisti, ki po svetu hodimo že preko pol sto- De Reggi. Takrat še s kolesom. Svoj avto, v Švici starši že začeli cepljenja opuščati. letja, večinoma še nismo pozabili otroških ki ga je sredi Rovt občasno ustavil, da je Splošni zdravniki, ki jim je bila poverjena let. Seveda so bili takrat življenjski pogoji s ploskanjem najprej odpodil kokoši s ce- skrb tudi za otroke, so o cepljenju vedeli drugačni. Drugačno je bilo tudi zdravstvo. ste, si je nabavil kasneje. Nadel si je očala premalo. Mislili so, da otrok ni treba cepiti, V mojih rosnih letih sta se starša vozila na in s prstnimi blazinicami tipal moj živo- »ker bolezni ni več«. Sklepanje, katerega delo v Ljubljano z vlakom. Ob 5 h najprej 2 pisani izpuščaj. »Rdečke.« Po dejstvih iz posledice so danes znane. Kmalu smo lah- km s kolesom do železniške postaje, ob 5 njegovega izpraševanja pa še: »Dobila jih ko brali o ponovnih izbruhih ošpic v Evropi h popoldne sta bila spet doma. Soseda, ki je od Maje.« To sošolko sem šla nekega in gledali posnetke tistih otrok, ki so jim me je varovala, je nekoč rekla: »Pa kako to, dne obiskat, ker je bila bolna, jaz pa sem ošpice pustile možganske posledice. Nekaj da vaša Jasna nič več ne poje?« Do takrat jo že pogrešala. Pa smo bili zmenjeni. Dal otrok je umrlo. sem namreč med hojo po stopnicah z dvo- je navodila za mirovanje, veliko tekočine rišča do našega nadstropja vedno prepeva- in lahko hrano, nato pa se je ob toplem Cepilni koledarji večine držav po svetu, kjer la. Poleg tega sem na družinskih sprehodih čaju z mojim očetom zatopil v krajšo de- cepljenje uspejo nemoteno izvajati, zaje- menda začenjala prositi, naj me oče nosi. bato o zgodovini in umetnosti. Zakaj ce- majo prejetje cepiva proti vsem tem trem On pa se je temu čudil, saj sem bila vedno piti otroke, saj rdečke niso huda bolezen? boleznim v starosti 1 leto. Tako je tudi v »živ sveder« ... In me je mama peljala k Da se ob epidemijah vsakih nekaj let ne bi Sloveniji. zdravniku. Rtg pljuč: Tuberkuloza. Sledilo zgodile okužbe nosečnic. Okužbe v zgodnji Pa še nekaj o drugih cepivih: Moj stric je je dolgo zdravljenje v bolnišnici in nato še nosečnosti so lahko vodile v hude okvare umrl zaradi davice, star devet mesecev. dolga rehabilitacija v zdravilišču Rakitna. ali celo smrt ploda. Tudi virus Zika lahko Teta moje sošolke tudi. Sicer pa davice v Presenečenje pa je prišlo pol stoletja ka- plodovom okvari možgane in znanstveni- Sloveniji zaradi uvedbe cepljenja že dolgo sneje. Ob že drugi ponovitvi pljučnice na ki se močno trudijo čim prej odkriti cepivo. ni več. Tudi tetanusa otrok v Sloveniji dol- majhnem predelu enega od pljučnih re- Okužbe ploda v kasnejši nosečnosti so pri go ni bilo. Mi in tudi naši otroci s(m)o bili žnjev so pulmologi odkrili okvaro bronhov. rdečkah puščale manj okvar. Pa vendar. Za zavarovani pred njim, saj smo bili cepljeni »Zaradi tuberkuloze v otroštvu« je pisalo kakšno ravnanje naj bi se odločila mamica, praktično vsi. Neštetokrat smo imeli za- na izvidu. Po drugi vojni je fluorografiranje katere en otrok je preboleval rdečke v času mazana in opraskana kolena, se porezali vsega prebivalstva z odkrivanjem okuže- njene nosečnosti z naslednjim otrokom ali na razbiti steklenici v smeteh, stopili na nih in z zdravljenjem bolnikov in kontak- v času, ko niti še ni vedela, da je noseča? umazane in zarjavele žeblje, imeli žulje tov v t. i. »antituberkuloznih dispanzerjih« Kakšna je bila možnost okvare ploda? Naj in še kaj. Ko je bacil tetanusa vstopal v privedlo v Sloveniji do izrazitega znižanja bi se raje odločila za splav? takšne rane, se pač ni mogel razmnože- obolelih. Zato je bilo pred slabim desetle- Pri svojem mumpsu sem nesrečna sedela vati in izločati toksina, ki bi sprožil pojav tjem »besežiranje« v porodnišnicah opu- na okenski polici s plenico na glavi in si jo »mrtvičnega krča«. Tu in tam je bacil te- ščeno. Izvedeno je le še v primerih, ko so stiskala na bolečo oteklino pred ušesom. tanusa vstopil v rano popka pred mnogimi starši iz držav, kjer je tuberkuloze še veliko Na dvorišče med kopico otrok nisem mo- leti pri tistih porodnicah, ki so zaradi spe- – npr. druge države nekdanje Jugoslavije, gla, ker me je nekaj dni preveč bolelo. Za cifike bivanja rodile »v jarkih ob cestah« kjer se je bolezen znova razmahnila zaradi čuvanje bolnega otroka je z vlakom za ne- brez ustrezne pomoči. Tu pa tam se je ta dolgoletne vojne. Kljub temu odkritju sem kaj dni prišla teta Darinka. Bila je samska, smrtno nevarna bolezen lahko pojavila po zdrava. Pljučne zaplete, ki bi mi lahko re- pa še šivilja in nam je med tem še kaj se- poškodbi npr. na njivi pri starejših ljudeh, ki sno ogrozili zdravje, preprečujem s pitjem šila, starša pa sta hodila na delo. Pa spet, še niso bili nikoli cepljeni. Pa tudi k zdravni- vode iz pipe, s pogostim gibanjem na sve- zakaj cepiti otroke? Ker bi se ta okužba ku niso šli, saj ni bilo »nič hudega«. Ravno žem zraku, vsako leto se cepim proti gripi lahko dogajala kasneje, v času pubertete. take male umazane rane pa so idealno go- in, seveda, ne kadim. Takrat pa se pri ljudeh razvijajo tudi spolne jišče za ta bacil. Zato danes na Infekcijski Ko sem v četrtem razredu osnovne šole žleze. Z okužbo teh žlez bi lahko bila v od- kliniki znova ležijo tudi otroci s tetanusom. obležala doma vsa uboga, sta starša po- raslosti prizadeta plodnost – tako moških Zaradi dobre zdravniške oskrbe morda ne klicala zdravnika na dom. Prišel je doktor kot žensk. bodo umrli, je pa njihovo zdravljenje za 5 TEMA POMLADI družbo veliko finančno breme, zanje oseb- druge mišice in poleg možne smrti so ljudi pa naj se vsako leto cepijo še proti gripi, no pa veliko in nepotreno trpljenje. po preboleli okužbi večkrat prizadele traj- ki jih prav tako ogroža bolj kot druge ljudi. ne ohromitve. Vrstnik iz našega dvorišča Enako velja za bolnike s kroničnimi bole- Cepljenje otrok v naših dispanzerjih se je imel zaradi te bolezni »mrtvoudo« roko znimi – odrasle in otroke. začenja v 3. mesecu otrokove staro- in nogo. Ta vsem očitna okvara ga je muči- sti. Tudi, če je bil otrok rojen prezgodaj. Cepljenja nas varujejo. Tudi cepljenje proti la vse življenje – tudi v čustvenem smislu. Zgodaj je potrebno začeti zato, ker se bo- virusu klopnega meningoencefalitisa. Ta jimo oslovskega kašlja (okužba z bakterijo Ta cepiva sodijo v t. i. »obvezni program virus napada možganske opne, še posebej Bordetella Pertussis). Če zaradi te okužbe cepljenja«. V njem je že več let tudi ce- pri odraslih ljudeh pa tudi možgansko tki- zbolijo večji otroci, pač grozljivo kašljajo. pljenje proti virusu hepatitisa B. Je pa vo, kar lahko povzroči smrt ali pusti trajne Z zvočnimi fenomeni piskanja pri vdihu Slovenija z veliko pozornostjo in skrbjo za okvare. V primerjavi z jasno pozitivnimi ob krčevito stisnjenih glasilkah je ta zvok otroke upoštevala večletno vztrajanje me- učinki varovanja in zaščite zdravja, ki ga podoben oslovemu riganju. Pri takih na- dicinskih strokovnjakov in namenila denar prinašajo cepljenja, so stranski učinki, ki jih padih pogostega in krčevitega kašlja, ki se tudi za nekatera druga cepiva. Za vsa ti- danes laična javnost ob negativni in zlone- neprestano vleče kar tri tedne, dan in noč, sta, pri katerih je bilo mogoče dokazati, da mrni podpori medijev in skozi nerazume- otroku lahko popokajo žilice na obrazu, bo prihranek zdravstvene blagajne večji, če vanje ter predsodke nekritično in tudi lažno odstopi očesna mrežnica, pride do zloma bo država pokrila stroške cepljenja, s tem napihuje, pravzaprav nični. To je realnost, reber ... Dojenček pa sploh ne more tako pa ne bo imela stroškov zaradi obolevanja ki je nekateri ljudje ne zmorejo razumeti. močno kašljati. Le dihanje se mu prekine, in smrti ljudi, ki sicer zbojevajo za temi bo- Včasih celo zdravstveni delavci. Razlogov pomodri, nato pa ga že stresajo krči, ki so leznimi. za odklonilno odzivanje na cepljenja je veli- posledica pomanjkanja kisika v možganih ko. V večji meri je odklanjanje izraženo pri zaradi napada kašlja. Ker je to cepivo eno Tako je že pred leti uvedla cepljenje deklic osebah s sindromom soodvisnosti. Za ka- od manj imunogenih in so se pred leti kljub proti HPV (humanemu papiloma virusu). kšno motnjo gre, je lepo razloženo v knjigi cepljenju občasno pojavljale med šolarji Ta virus je v velikem deležu odgovoren za dr. Janeza Ruglja »Pot samouresničeva- manjše epidemije, s tem pa so bili ogro- pojav raka na materničnem vratu. Za zgo- nja«. Avtor to motnjo imenuje kar »kon- ženi novorojenčki in dojenčki, je Slovenija dnje odkrivanje tega raka izvajajo gineko- trolorska bolezen«. pred leti uvedla ponovno cepljenje v 2. logi preglede brisa celic materničnega vra- Kateremu od razgledanih in ustrezno skrb- razredu osnovne šole. V razvitem svetu, tu s posebnim barvanjem preparata PAP nih staršev lahko danes pride na misel, da kjer so starši v »svobodi svojih odločitev« »po Papanicolau«. Pregledovanje brisov bi svoje otroke med vožnjo v avtu ne prive- začeli opuščati cepljenje, pa se danes že je zagotovljeno z ginekološkimi pregledi zal z varnostnim pasom? Neprivezovanje pojavljajo priporočila, da bi zaščito otrok po programu ZORA (zgodnje odkrivanje je kaznivo. Pasovi v primeru trka otroke v prvih mesecih po porodu najbolj varno raka). Poleg cepljenja deklic bi bilo dobro, varujejo. Cepljenja jih tudi. Takrat, ko vanje povečali s cepljenjem nosečnic (med 28. če bi cepili tudi dečke, saj lahko ta virus trči določen smrtonosni ali drugače neva- in 36. tednom nosečnosti). Tako bi imeli povzroča različne oblike raka tudi pri mo- ren virus ali bakterija. Svoje otroke naj bi njihovi novorojenčki v svoji krvi »pasivno ških – pretežno rake spolovila, zadnjega imeli radi, mar ne? Naj bi jih varovali, ne prenešena« mamina protitelesa, ki bi jih črevesa ter glave in vratu. Pediatrinje, ki ogrožali. Nekateri starši so morda sami ščitila takoj po rojstvu. V tretjem mesecu smo imele svoje otroke nad starostjo, ki doživljali težka otroštva. Doživeli so lo- pa bi dobili svoj odmerek cepiva, ki bi jih jo je Slovenija določila za cepljenje (11 let), čitve, smrti pomembnih oseb, zlorabe, ki zaščitilo za naprej. Za takšno cepljenje lah- smo cepljenje svojih otrok izvedle samo- se jih morda niti ne spomnijo, bili vzgajani ko od lani v skladu z navodili za cepljenje plačniško. Kot tudi nekatere druge mame, z razvajanjem ali zanemarjanjem, morda nosečnice zaprosijo pri svojem izbranem ki so takrat že razumele velik pomen pre- pa z grožnjami, nasiljem ali odklanjanjem zdravniku ali v večjih mestih na Zavodu za ventive raka, v tem primeru s cepljenjem. z molkom. Odlično sporočilo o tem, kako zdravstveno varstvo. Svetovna zdravstvena organizacija oce- njuje, da bo s cepljenjem proti HPV samo nas otroštvo pomembno zaznamuje, no- Starši, ki prihajajo v otroške dispanzerje v Afriki v nekaj letih preprečenih 600.000 sita odlični knjigi Alenke Rebula in Margot danes, so bili cepljeni proti poliomieliti- teh rakov. In rak materničnega vratu lahko Sunderland. Prva ima naslov »Globine, ki su (otroški ohromelosti) še »po žlički«. prizadene že zelo mlade ženske in tudi de- so nas rodile«, druga pa »Znanost o vzgo- Kasneje so proizvajalci cepiv iznašli mo- kleta, ki sploh še niso rodile. ji«. Da bomo lahko razumeli druge in jih žnost, da so antigen tega virusa pridružili imeli iskreno radi, moramo najprej spo- cepivu proti davici – tetanusu in oslovske- Pred dvema letoma je Slovenija sprejela znati in razumeti sebe. In se naučiti ljubiti mu kašlju. Temu cepivu pa so nato dodali odločitev, da ponudi staršem na stroške in si zaupati ter prevzemati odgovornost. še komponente bakterije Haemophylus države še cepivo proti pnevmokokom. Učimo se biti svobodni v svojih odločitvah, B, ki je do obdobja pred uvedbo cepljenja Gre za bakterije, ki lahko povzročajo hude naša svoboda pa je vendarle omejena s povzročala smrti in okvare malih otrok pljučnice in vnetja srednjega ušesa s hu- svobodo drugih. zaradi razvoja gnojnega meningitisa in dim gnojenjem ali celo s smrtjo pri malih S tem zapisom sem skušala po svojih naj- drugih gnojnih okužb. Otroška ohromelost otrocih, posebej, ko pride do oslabitve boljših močeh odgovoriti na vprašanja, ki je prizadela številne bolnike. Infekcijska njihove imunosti sedmi dan po gripi. Mali jih pediatrom in šolskim zdravnikom po- klinika ima v arhivu posnetke sobe, v ka- otroci imajo šibko razvit imunski sistem, stavljajo starši. Tako starši kot zdravniki teri v dveh vrstah ležijo bolniki v »železnih zato jih pnevmokoki toliko bolj ogrožajo. si želimo, da bi bili otroci čim bolj zdravi. S pljučih« – kovinskih zabojih, ki so obolelim Prav tako pa imunski sistem začne znova skupnimi močmi bodo prizadevanja za to omogočali mehanično podporo dihanja slabeti po 65. letu. Zato je pri tej starosti v času, ko njihove mišice niso zmogle iz- priporočljivo, da bi se vaše none in nonoti lahko uspešnejša. vajati dihalnih gibov. Prizadete so bile še tudi cepili proti pnevmokokom. Poleg tega Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., spec. ped. 6 IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST

S Premrlovo Zdravljico v srcu »Pri Johanovih – mož znamenit, rodil ga je Šembid! Stanko Premrl – skoz note vse, skoz orgle in klavir, skoz vseslovenski pevski zbor velika slava Vam, pojoči monsignor!« (Ludvik Zorzut, 1972) Prav je, da najbrž skoraj vsi ali vsaj ve- lika večina Slovencev in državljanov Republike Slovenije ve, kdo je zložil be- sedilo Zdravljice, ki je podlaga slovenske državne himne. Žal pa bi še vedno pre- malo naših ljudi znalo točno odgovoriti, kdo je skladatelj, ki je temu zanosnemu besedilu dal melodijo, ki tolikokrat dviga slovenskega duha. Premrl kot skladatelj še naprej ostaja nekoliko zapostavljen in v senci pisca besedila. Ob tem se velja spo- mniti pomenljive misli prof. Iva Jelerčiča: »Z njegovo glasbo se Slovenija predsta- vlja doma in v tujini. Prešernove besede brez Premrlove glasbe niso državna hi- mna, hkrati pa je državna himna sama Premrlova glasba.« Iz rokopisa Stanka Premrla v njegovem dunajskem dnevniku, kjer je za 24. september 1905 zabeležil, da je spisal in do konca popravil svojo skladbo Zdravica To je Stanko Premrl, po rodu iz Šembida – (Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani – glasbena zbirka, zapuščina Stanka Premrla) Podnanosa, pomemben slovenski glasbe- Njegove skladbe se, kljub povečini zah- Krajevno skupnostjo Podnanos. nik, eden najplodovitejših skladateljev in tevnim kompozicijam, precej izvajajo, Leta 1977 je bil v Podnanosu ustanovljen dolgoletni nosilec treh ključnih položajev v zlasti pri bogoslužjih. Njegovo življenje in Zgornjevipavski mešani pevski zbor, ki si slovenski cerkveni glasbi v Ljubljani v prvi ustvarjalnost sta že dodobra obdelana in je nadel ime Stanka Premrla, a ga je mo- polovici 20. stoletja. dostopna v literaturi, njegova obsežna ar- ral zavoljo pritiska krajevnih in občinskih hivsko-dokumentacijska zapuščina v glas- Stanko Premrl v javnem spominu političnih organizacij oziroma nekaterih benem oddelku Narodne in univerzitetne Prav državna himna v smislu zgoraj na- zadrtih posameznikov v njih, kmalu uma- knjižnice pa je še vedno ne v celoti preora- pisane misli bržkone najbolj izpostavlja kniti. Zopet ga je uspel pridobiti šele v na njiva in lahko izziv za nove biografske Stanka Premrla kot pomembnega sloven- času osvobajajoče ''slovenske pomladi'' in muzikološke raziskave. skega glasbenika, ki je prispeval k državo- leta 1989 pod imenom Mešani pevski tvornim simbolom našega naroda in drža- V naslednjih vrsticah skušam na kratko zbor Stanko Premrl Podnanos. Zbor, ki je ve, sicer pa je v javnem spominu prejkone prikazati, kako je z njegovo prisotnostjo v dosegel tudi nekaj odmevnih uspehov na premalo prisoten. javnem spominu – koliko vidnih obeležij, ki tekmovanjih slovenskih pevskih zborov in opozarjajo nanj kot pomembno slovensko nastopil tudi v tujini, je po tridesetih letih osebo, ima ali je imel v slovenskem pro- prenehal z delovanjem. storu. Pečat Pevskega zbora slovenskih bogoslovcev S. Premrl, Nagrobni spomenik Stanku Premrlu na odtisnjen na notni partituri iz leta 1969. osrednjem ljubljanskem pokopališču na (Jurij Rosa – zasebna dokumentacijska zbirka) Žalah v sklopu spomenikov duhovnikov Ime Stanka Premrla si je nadel tudi otro- ljubljanske nadškofije je preprost. Na nje- ško-mladinski zbor šembidske župnije, govem grobu pogrešamo roke, ki bi skrbe- ki sta ga več let vodili Erna Andlovec in la za redno urejanje zadnjega zemeljskega Vida Fabčič. Mnogi od mladih rodov pevk počivališča priznanega skladatelja. in pevcev so kot odrasli svoje glasove še naprej podarjali za bogoslužje v domači V rojstnem kraju je Premrl dostojno priso- župniji. Tudi župnijski mešani pevski zbor ten, tako z javnimi obeležji kakor v pevskih nosi ime po rojaku duhovniku in glas- društvih. beniku in ga zdaj vodita Vida Fabčič in Spominsko ploščo na Premrlovi rojstni hiši Anja Frelih. Ta pevski sestav že nekaj let Duhovnik in glasbenik Stanko Premrl, okrog leta 1925. v Podnanosu je že leta 1972 postavil Klub (po razpadu Mešanega pevskega zbora (Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani – glasbena starih goriških študentov v sodelovanju s Stanko Premrl) nadaljuje tudi poslanstvo zbirka, zapuščina Stanka Premrla) 7 IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST

Osnutek odloka o določitvi imen ulic, po- tekov in sprememb potekov ulic na obmo- čju Mestne občine Ljubljana je bil obrav- navan na 38. seji mestnega sveta, 19. 4. 2010, predlog tega odloka pa na 41. seji mestnega sveta, 5. 7. 2010. Mestni svet je odlok sprejel, objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 60/2010, 23. 7. 2010. V odloku je zapisano, da se med drugimi na novo imenuje tudi Premrlova ulica in določi njen potek: v križišču z Jurčkovo ce- sto in Kumerjevo ulico se odcepi jugoza- hodno, poteka vzporedno z mestno južno obvozno cesto (avtocestnim obročem) in se zaključi v križišču z Betettovo cesto. Prizor iz uprizoritve zgodbe o slovenski državni himni dramske skupine Ga pihnemo Turističnega društva Podnanos, 30. Ulica je v južnem delu Ljubljane, v predelu januarja 2015. Rudnik. Tam je bilo na novo poimenovanih (Cecilija Vitežnik – zasebna fotografska zbirka) več ulic in cest po glasbenikih: Cvetkova omenjenega zbora s poustvarjanjem po- kulturni javnosti, slabo poznani. ulica, Kumerjeva ulica, Ukmarjeva ulica, svetnih skladb in koncertnimi nastopi Prvo žal ni več živo in je zadeva preteklo- Bettetova cesta, Lorenzova cesta. Gre za doma in v tujini. Krog zbiranja mladih pevk sti. »en glasbeni kvart«, kakor se je izrazila in pevcev različnih starostnih pevskih se- razpravljalka na seji mestnega sveta, ki je stavov v župnijski skupnosti traja že nekaj Po zaslugi glasbenika prof. Gregorja podala stališča komisije za poimenovanje več kakor četrt stoletja. Klančiča in s pomočjo duhovnika in glas- naselij in ulic. benika prof. Jožeta Trošta smo uspeli Leta 2005 sta se Premrlov rojstni kraj in V obrazložitvi poimenovanja so zapisa- zbrati nekaj podatkov o poimenovanju vipavska občina s prisotnostjo državnih ni samo naslednji skopi podatki: Stanko zbora bogoslovcev ljubljanskega semeni- predstavnikov poklonili zaslužnemu možu Premrl, roj. 1880 v Podnanosu, umrl 1965 šča po Premrlu. v Ljubljani; slovenski duhovnik, skladatelj V arhivu pevskega zbora bogoslovnega in glasbeni pedagog. (Ne da bi se spuščali semenišča v Ljubljani je ohranjeno poroči- v kriterije obrazložitve, je vendarle nena- lo o delu zbora z datumom 29. 10. 1969. vadno, da predlagalci niso zabeležili naj- Nanaša se na sezono oziroma študijsko manj še dejstva, da je skladatelj slovenske leto 1968/69. Zanimivo je, da je poroči- državne himne.) lo sestavil takratni bogoslovec in pevec Tudi v Ljubljani bi si pomemben slovenski Lojze Uran, sedaj upokojeni ljubljanski glasbenik zagotovo zaslužil vsaj spomin- nadškof. V prvem odstavku je zabeležil sko ploščo, če že ne večjega spomenika. takole: »Najprej moram povedati, da v se- Pečat Zgornjevipavskega mešanega pevskega zbora Stanko menišču nič več ne čivkajo 'Škrjančki', am- Na zgornjem Vipavskem razglasili Premrl Podnanos, ki je pod tem nazivom zaradi političnih pak šestdesetčlanski pevski zbor 'Stanko Premrlovo leto pritiskov deloval le nekaj mesecev, odtisnjen na dokumentu Premrl'. To ime smo spremenili predvsem društva februarja 1978. Njegovi rojaki iz krajev na zgornjem (Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, PANG 1110 Mešani pevski zato, da počastimo spomin tega velikega Vipavskem smo ponosni na velik delež, zbor Stanko Premrl, tehnična enota 6) cerkvenega glasbenika.« ki ga je zapustil slovenski glasbi in naro- s postavitvijo spomenika z doprsnim ki- V tistem času je zbor vodil prof. Rafko dni kulturi. Doslej smo že trikrat obhajali pom na ''placu'' v Podnanosu. Spomenik, Valenčič. Po izjavi prof. Jožeta Trošta je različne okrogle obletnice iz življenjskega na katerem je zabeleženo, da je posta- zbor on tudi preimenoval. Kasneje so po- kroga Stanka Premrla v povezavi s kra- vljen skladatelju, orgelskemu virtuozu in imenovanje po Premrlu opuščali. jevnimi in občinskimi skupnostmi, tudi z duhovniku, avtorju slovenske državne hi- državo Slovenijo ter z glasbenimi ustano- mne, je obeležje, ki zaokroža zgodovinski Zelo pomembno v širšem smislu pa je, da vami. To se je zgodilo na različne načine: spomin na ugledno osebnost v njegovem je Ljubljana, glavno mesto slovenske dr- prvič v nekoliko manjšem okviru leta 1980 rojstnem kraju. žave, leta 2010 končno dobilo Premrlovo (100-letnica rojstva), precej obsežneje ulico in na ta način dalo priznanje duhov- in širše pa leta 1995 (30-letnica smrti) in O vsem naštetem je bilo že kaj več zapisa- niku in glasbeniku, ki je večino svojega ži- 2005 (125-letnica rojstva, 40-letnica smr- nega in objavljenega. vljenja bival in največ dela opravil v našem ti, 100-letnica uglasbitve Zdravljice). V prestolnici slovenske države, kjer je glavnem mestu. Leto 2015 je spet prineslo več jubilejnih Premrl deloval, je stanje slabše. Iz gradiva sej mestnega sveta Mestne letnic v zvezi s Premrlom. Preteklo je Prav je, da opozorim na dve poimenovanji občine Ljubljana, dostopnega na spletnih namreč okroglih 50 let od njegove smrti po našem rojaku v Ljubljani, ki pa sta, vsaj straneh, povzemam naslednje ugotovi- oziroma 135 let od njegovega rojstva, obe- med domačini, najbrž pa tudi v primorski tve. nem pa 110 let od uglasbitve Zdravljice ter 8 IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST

v Podnanosu v zadnjih dneh januarja in pr- vih dneh februarja, smo v jubilejnem letu posvetili predvsem obletnicam v zvezi s Premrlom. Začeli smo 30. januarja 2015 z odprtjem razstave Zdravljica 1844–2014. Leta 2014 je namreč minilo 170 let, od- kar je France Prešeren začel pisati svojo Zdravljico. Gorenjski muzej je ob tej oble- tnici pripravil razstavo o tej napitnici, ki je kljub navidezni izrazni preprostosti pe- sniška mojstrovina in nosi v sebi globoko sporočilo. Postala je simbol slovenskega naroda, saj njeno besedilo nosi sporočilo narodove zgodovine, njegovih prizadevanj za svobodo in samostojnost. Avtorica raz- stave mag. Monika Rogelj je na razstavi posvetila primeren delež tudi uglasbeni Spominska plošča Stanku Premrlu na njegovi rojstni hiši Zdravljici Stanka Premrla. Razstavo smo (Podnanos 60), ki sta jo postavila Klub starih goriških v jubilejnem letu Stanka Premrla v sodelo- Spomenik s kipom Stanka Premrla v Podnanosu, postavljen študentov in Krajevna skupnost Podnanos leta 1972 vanju z Lavričevo knjižnico Ajdovščina pri- leta 2005. (Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, PANG 429 Klub starih (Zdenka Rosa – zasebna fotografska zbirka) goriških študentov, tehnična enota 7) peljali še v Premrlov rojstni kraj. Obenem je tudi kraj, kjer je služboval znameniti okoliščine, notranje navdihe in občutenja ob pozivu in nastajanju besedila ter uglas- 25 let od sprejetja prvega zakona o sloven- duhovnik Matija Vertovec in je leta 1843 z objavo v Novicah pozval »prvega pevca«, bitvi Zdravljice, ki je tako zelo povezana z ski državni himni. Zato smo v njegovem Lozicami in Šembidom. rojstnem kraju razglasili Premrlovo leto, da zloži »hvalnico vinski trti«. kar je podprla tudi občina Vipava. Nekaj Zato se v našem kraju upravičeno pona- V imenu društva Zdravljica iz Lozic je pri- zanesenjakov, predstavnikov krajevne šamo z zgodbo o slovenski državni himni. reditev odlično povezovala Mojca Vrtič skupnosti in društev se nas je povezalo v iz Ljubljane, sicer po rodu Lozičanka. Prav iz tega razloga je bila v spremlje- priložnostni odbor, ki je načrtoval doga- Društvo si je nadelo tako ime prav v spo- valnem sporedu, ki je potekal v kultur- min tega, ker je Stanko Premrl prve note janja. Nosilec glavnine organizacijskega nem domu, odigrana uprizoritev zgodbe na Prešernovo besedilo zložil na Lozicah, dela je bilo predvsem Turistično društvo o slovenski državni himni, ki so jo podali kjer je imel sorodnike. Pregledno in z izbra- Podnanos, gonilni sili pa sta bila brez dvo- trije igralci dramske skupine Ga pihnemo nimi besedami je predstavila življenje in ma njegova zavzeta in delovna zastopni- v okviru Turističnega društva Podnanos. ustvarjanje Stanka Premrla. Hvalevredno ka Jožica Kodre in Stojan Vitežnik. Za oder jo je pripravila domačinka Ivana je bilo, da sta se ob tej priložnosti povezali Zdravljica in Podnanos – zgodba o Lavrenčič. Matijo Vertovca je odigral Vasja dve sosednji društvi. Starc, Franceta Prešerna Bruno Andlovec, slovenski državni himni Stanka Premrla pa Ljubo Frelih. Vsak iz- (Nadaljevanje sledi) Teden kulture, ki ga že nekaj let prirejamo med njih je po najboljših močeh uprizoril Jurij Rosa

Mnenja o Vipavskem glasu

Vedno kaj novega izvem. (Mitja Turk) Saj drugače ne izvemo, kaj se dogaja v domačih krajih, o Lepo, da ga dobimo tudi na Erzelju! (Milan Ferjančič) tem se zelo malo piše. (Marija Vodopivec)

9 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Po nekajletni prekinitvi so erzeljske žene Srečanje erzeljskih žensk ob 8. marcu in dekleta znova obudile srečanje ob 8. marcu, tokrat je potekalo v petek pred osrednjim pohodom. Za organizacijo so poskrbele Sonja Grizila, Sonja Tominc in Vera Pišot. S srečanji je pred dvema desetletjema pričela najstarejša krajanka Milka. Vsako leto so se krajanke posvetile določeni temi, npr. zbrale so krajevna ledinska ime- na, da bi jih ohranile pred pozabo, govorile so o vrtnariji … Letošnja tema pa je bila o »demenci«, o kateri je spregovorila Sonja Grizila. Po nazornem opisu, kaj je demen- ca, kakšni so prvi znaki, pa o razliki med demenco in starostno pozabljivostjo, je Sonja poudarila, da je demenco možno odložiti za veliko let z zdravim načinom življenja in stalnim treningom možganov tako, da se nenehno učimo kaj novega. Novo učenje so krajanke preizkusile že kar na srečanju in z velikim zanimanjem sledi- Od leve proti desni: Martina in Anita Volk , Marica le Sonjinim navodilom, kako hitro in spre- Volk, Vera Pišot, Klementina Bizjak in Sonja Grizila tno narediti čudovite rože iz papirja. 9. pohod Med zaselki in studenci po Erzelju tokrat malo drugače Erzeljci so v nedeljo, 12. marca, uspešno pa nikoli. li za predšolske otroke, ki so se skupaj s izvedli že 9. pohod po Erzelju in okolici, ki Izjemna razgibanost poti in lepo sončno starši podali na raziskovanje okolice, z se tradicionalno prične s počastitvijo spo- vreme je pohodnikom ponujalo čudovite zanimanjem so si ogledali mlade kozice mina na tragične dogodke 8. marca 1943, poglede na vse strani neba, od bližnjih vasi in starinska kmečka orodja, organizatorji ko je okupator v begunstvo pregnal vse in cerkvic do oddaljenih vrhov in vse tja do se zahvaljujejo Mlinotestu in Fructalu za vaščane. Domov so se vrnili po razpadu morja. podarjene dobrote. Italije, nekateri po koncu vojne, nekateri Tokrat so organizatorji posebej poskrbe- za KS Erzelj tekst in foto Tatjana Rener

Za dobrodošlico sta skrbeli tudi Anita in Martina Praporščaki pred spomenikom padlim borcem NOB in žrtvam Igrata Boštjan Volk in Blaž Drofenik, pohodnike je pozdravil vojnega nasilja, spomenik je delo kiparja T. Svetine Danilo Abram Pohoda so se udeležile mlade družine, v ozadju pogled na Vipavsko dolino Na »goški« strani Marija Snežna na Obeluncu, 382 m n. v.

10 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Čez drn in strn nazaj proti Erzelju Erzeljski Tabor, 423 m n. v.

Gneča okrog prve postojanke z okrepčili na Taboru Kapelica nad pokopališčem Nasmejani obrazi pohodnikov, potem ko so pri sv. Petru pozvonili…, 382 m n. v.

Brane volk predstavi barona Čehovina, spomenik je prvi vojaški spomenik v Sloveniji in z več kot 5 m višine velja za Na razcepu: večina se je odločila za daljšo pot, proti Gornji Med vinogradi največji figurativni spomenik na Primorskem; zasnova je Branici delo arhitekta M. Fabianija

Pohodniki v Braniški dolini, proti Kodretom Pot nazaj mimo Popotnika Znamenje Popotnik

Pri bolnici Veri Pri zadnji postojanki je Andrej Gec pohodnike razveselil z Pogledi sežejo preko Marije Snežne, tja do vrhov Nanosa dobrotami

11 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

In še zadnji kos poti Domače limone Zaključek pohodniškega druženja v družbi lokalnih proizvo- dov: sirarka Orel iz Šmarij in čebelar Lisjak z Vrtovč z Zorko Vidmar v sredini

Tudi otroci so veselo uživali v čudovitem okolju. Foto Maja Apat ni zgodbi. Med njimi je bilo kar nekaj takih, Z Nadjo in Rafaelom po Jakobovi poti ki so to pot že doživeli, takih, ki se nanjo Compostela naj bi veljal poleg Rima in odpravljajo, in takih, ki jo bodo doživeli le s Jeruzalema za najpomembnejši romarski pripovedovanjem drugih. kraj. V Compostelo sta se odpravila po severni Jakobova pot tudi danes velja za svojstve- poti, Camino del norte. Cilj sta želela dose- no doživetje, ki ponuja spoznavanje bo- či na god sv. Jakoba, zavetnika Španije, 25. gatega izročila preteklih stoletij. Na pot julija, ki je hkrati državni praznik. Pot po se odpravljajo romarji, pohodniki, turisti. Caminu del norte, ki je prav tako kot vse Vsak nosi s seboj svojo prtljago – tako na ostale poti označena s školjkami, se je vila ramenih, v nahrbtniku, kot tudi v svojih ob Atlantiku. Ta sodi med najzahtevnejše, premišljevanjih. Evropski svet je Jakobovo zato je na njej tudi najmanj romarjev. Na pot leta 1987 razglasil za prvo kulturno pot sta se odpravljala v zgodnjih jutranjih pot Evrope, leta 1993 pa za del svetovne urah, saj je bila dolžina, ki sta jo morala kulturne dediščine. Veliko pozornosti je vsak dan prehoditi, okrog 30 km, in to z leta 1988 vzbudil tudi papež Janez Pavel nahrbtnikom na rami, katerega teža naj II., ki je z mladimi z vsega sveta romal na ne bi presegala 10 odstotkov teže romarja. svetnikov grob. Pot, ki sta jo zaključila 25. julija, je oboga- Ta romarski kraj sta leta 2013 obiska- tila njuni življenji s številnimi izkušnjami, Ljudje preživljamo svoj dopust na različ- la tudi ga. Nadja in g. Rafael Premrl iz zgodbami, spomini, predvsem pa dobrimi ne načine. Nekateri si zaželijo ležernosti, Vipave. O svoji izkušnji sta v filmu, sliki in spet drugi se podajo na ekstravagantna besedi spregovorila v nedeljo, 12. marca dejanji in prijaznimi besedami. In vse to organizirana potovanja, veliko je takih, ki 2017, v šoli na Lozicah. Veliko število obi- skupaj s svojimi doživetji predajata naprej. si želijo spoznati nove ljudi in kraje, najde- skovalcev je z zanimanjem prisluhnilo nju- Mojca Vrtič jo pa se tudi taki, in slednjih je vedno več, ki preživijo svoj dopust v duhovnem po- glabljanju peš z nahrbtnikom, kot romarji. Priljubljena destinacija za slednje je Jakobova pot ali El Camino de Santiago. To je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do svetišča svetega Jakoba v Composteli. Cerkev se nahaja v Galiciji na severozahodu Španije. Santiago de 12 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Z uravnoteženo hrano do dobrega počutja V soboto, 18. februarja 2017, smo na predavateljica. Zaveda se, da sta za dober na prekomerno izpostavljenost soncu. Lozicah gostili gospo Marijo Merljak, eno nastop potrebna znanje in pozitivna drža. Za zdravje, poudarja, je potrebno uživati izmed najbolj prepoznavnih slovenskih In ko je temu dodala še ščepec šale, je ob- prav vse: mešano hrano in hrano različ- činstvo izgubilo občutek za čas. Polni dvo- nih okusov, živalsko in rastlinsko hrano, rani poslušalcev je v triurnem predavanju pridelano v skladu z naravo, ter lokalno in razkrila marsikatero nejasnost glede učin- sezonsko. kov hrane na naše telo. Ga. Merljak pou- darja, da zgolj uravnotežena hrana ni do- Veliko ljudi deli nasvete v zvezi z zdravim volj. Za dolgo, zdravo in aktivno življenje načinom prehranjevanja, vendar jim ne moramo upoštevati še naslednje nasvete. smemo slepo zaupati. Previdni moramo Prvi je ljubezen do sebe in drugih, sledi mu biti tudi z raznimi dietami, saj lahko z nji- pozitivno mišljenje. Vsak dan si moramo mi naredimo telesu več škode kot koristi. postaviti nov osebni in ustvarjalni izziv. V Pozitivni odmevi na dogodek in navdušeni našem življenju mora biti prisotnega čim obiskovalci so dokaz, da je za nami še ena več smeha. Dnevni vnos hrane v telo mo- zelo uspešno izvedena prireditev. ramo razdeliti na pet obrokov. Piti mora- mo čim več sveže vode, se vsaj pol ure na Mojca Vrtič dan gibati na zraku, dovolj spati in paziti svetovalk na področju zdrave prehrane. Že vrsto let deli nasvete in ozavešča ljudi o učinkih hrane na telo. Predava po osnov- nih in srednjih šolah ter vodi delavnice o hrani za boljši učni uspeh. Sodeluje z RTV Slovenija, kjer ima svetovalne oddaje v okviru programa Dobro jutro. Je avtorica knjig in člankov v raznih časopisih in revi- jah. Predavanje je bilo obogateno s kulturnim programom, ki ga je oblikoval kvintet Mlin, katerega člani prihajajo iz obrobja Ljubljanskega barja. Omenjeni kvintet vodi g. Dušan Debevc, ki je z društvom Zdravljica v preteklosti že sodeloval. Ga. Merljak nam je dokazala, da je odlična

gatih družin, kasneje pa so jih dobili tudi so bile doslej znane najstarejše jaslice po- Praznovanja v Ložah preprosti ljudje. V Evropi so jih po različnih stavljene leta 1562. Božični čas je čas, ko se malo umirimo, si deželah prevzemali v različnih obdobjih. Na slovensko ozemlje so upodobitve vzamemo čas zase in za ljudi, ki nam veli- V Rimu so po domovih jaslice postavljali Kristusovega rojstva prišle s predstavniki ko pomenijo, se zberemo okrog domače- v začetku 17. stoletja, v nemško govore- frančiškanskega reda. Ko so se v 13. sto- ga ognjišča, spečemo piškote in okrasimo čih deželah v drugi četrtini 17. stoletja, na letju oblikovala naša mesta, so se vanje svoje domove. Avstrijskem po letu 1700, na Češkem pa kmalu naselili tudi frančiškani in s seboj Krščansko izročilo v pisani besedi ali preko umetniških upodobitev skozi celotno zgo- dovino pripoveduje o Kristusovem rojstvu, sv. Frančišek Asiški (1181–1226) pa velja za tistega, ki je prvi postavil zamisel in upo- dobitev božičnega dogodka. Po zapisih Tomaža iz Celana je leta 1223 Frančišek kakšnih 15 dni pred božičem hotel »pred- staviti Dete, rojeno v Betlehemu«. Prvo jaslično plastiko je ustvaril fra. Giovani di Bartolomeo v mestu Fabriano v osrednji Italiji ok. leta 1384. Sprva je bila postavi- tev hišnih jaslic v domeni plemstva in bo- 13 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

1991 razglasila za dela prost dan. KS Lože pa je na ta dan pripravila drugo praznovanje kulturnega praznika. V goste smo povabili učence osnovne šole Komen, podružnica Štanjel, ki so se predstavili z igro Denisa Poniža: NAJLEPŠA BESEDA. Kulturni program je najprej začel otroški cerkveni pevski zbor z Goč pod vodstvom Mete Furlan, ki je zapel himno. Sledili so Prešernovi recitali: O Vrba, Nezakonska mati, Uvod (Krst pri Savici), Magistrale ter pesmi: Toplo sonce, Šumijo gozdovi domači, Floti veseljaki, Muzikantova pot, zaključili pa so z igro. Program je vodila Sara Furlan iz Manč. Za konec pa še Prešernove besede: Nazadnje še prijatlji, kozarce zase vzdignimo, prinesli duh svojega ustanovitelja, sicer pa lišč po naravnem postopku brez dodanih ki smo zato se zbratli, je nastanek naših jaslic povezan s priho- kemikalij ter našteto E-ji. Nataša nam je dom jezuitov. pripravila izčrpno gradivo in nas poučila o ker dobro v srcu mislimo, zgradbi in sestavi kože. Predstavila nam Na dan pred božičnim večerom smo v dokaj dni, je sestavine, ki jih uporablja pri izdelavi, ki Ložah pripravili božični nastop z učenci naj živi podružnične šole Goče in otroškim cer- morajo biti naravne, čiste in neoporečne. kvenim pevskim zborom župnije Goče Vse kreme vsebujejo domač čebelji vosek, Bog, kar nas dobrih je ljudi! ki ga sami pridelajo doma, saj se med dru- pod vodstvom Mete Furlan. Otroci so Melita Dolenc nam zaplesali in zapeli ter pripravili igrico gim ukvarjajo tudi s čebelarstvom, doma- Sirotišnica na koncu ulice. Po končanem če olivno olje, lanolin, karitejevo maslo, Pustovanje nastopu smo se peš odpravili po Ložah, destilirano vodo … Macerati pa so osnova Pust je star ljudski običaj, ki izvira iz po- kjer je krajevna skupnost pripravila jaslice za izdelavo mila, ki jih Nataša tudi sama ganskih časov, ko so ljudje še verjeli v več in okrasila vas. Ustavili pa smo se pri prav pripravlja iz domačih zelišč. Izdelali smo bogov. Pust ima svoje korenine že v sta- posebnih jaslicah na domačiji Benčinovih, vlažilno kremo za obraz z dodatkom ma- rem Rimu. Ta poganski praznik se je ka- kjer so otroci prepevali božične pesmi. cerata iz smilja. sneje pomešal s keltskimi navadami, kjer Gospodar Dušan Benčina že več let pripra- Druga delavnica je potekala 17. 2. Izdelovali so maske že odganjale zimo in naznanja- vi jaslice na domačem vrtu. Poleg klasičnih smo mila z dodanimi macerati in aroma- le pomlad. Kasneje, v krščanstvu, so ga jaslic s sveto družino so to še vinogradni- mi. Glavne sestavine so bile čebelji vosek, povezali z veliko nočjo, saj pust naznanja ške jaslice. Jaslice so izdelane v naravni ve- kokosova maščoba, olivo olje. Sestavine uvod v 40-dnevni post. V Sloveniji je bilo likosti človeka, ki so delo Otona Naglosta smo počasi segrevali, mešali in na koncu pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici iz Vipave. Letošnja novost jaslic je čebelar, miksali ter vlili v kalupe, ki smo jih pokrili 17. stoletja. v spomin na čebelarsko mašo konec me- z volneno odejo. Tako pripravljeni se sušijo Pustni dan ni navaden dan, ampak dan seca avgusta. nekje štirinajst dni. Druga vrsta mil pa so norčij, zabav in maskiranja. Šemljenje je Po končani božični maši polnočnici smo se glicerinska mila. Za ta mila je značilno, da eden najstarejših ljudskih običajev. Ljudje zbrali na mostu v Ložah pri jaslicah kra- so dokaj hitro narejena, ker ni potrebno (prvotno so se maskirali le moški) so se jevne skupnosti, ki jih je iz slame in rafi- dolgotrajnega sušenja kot mila, ki vsebu- šemili, da bi pregnali zimo in prebudili na- je izdelal David Mohorčič. Pogreli smo se jejo čebelji vosek. ravo. Obisk maškar po hišah prinaša srečo in dobro letino. ob kuhanem vinu, ki ga je pripravil vinar Zahvaljujemo se Nataši za požrtvovalnost Primož, zapeli božične pesmi, si voščili ve- in napore, ki jih vlaga v izdelavo domačih V Ložah smo letos pripravili že šesto pu- sele božične praznike in odšli domov. naravnih izdelkov za zdravje, dober izgled stovanje skupaj s KS Manče. Prostor je Delavnice v Ložah kože ter dobro počutje. okrasila in aranžirala Andreja Jamšek iz Lož. Po nagrade za pustne maske smo V Ložah smo letos skupaj z Jasno Rener z Praznovanje kulturnega praznika skočili v trgovino Mali Ježek – Ana Lulik s. Ljudske Univerze v Ajdovščini v mesecu 8. februar je slovenski kulturni praznik – p., ki se nahaja na trgu v Ajdovščini. Vse januarju in februarju pripravili dve delav- v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, maske smo nagradili in pogostili s pu- nici na temo NAREDIMO NEKAJ ZA SVOJE doktorja Franceta Prešerna, ga imenuje- stnimi dobrotami. Pustnega rajanja se je ZDRAVJE pod vodstvom Nataše Mohorčič mo tudi Prešernov dan. Ta dan je za pra- udeležilo kar lepo število pustnih mask, iz Lož. znik leta 1945 razglasilo predsedstvo slo- zelo veliko je bilo družinskih oz. skupin- Prva delavnica je bila 19. 1., ko smo izde- venskega narodnoosvobodilnega sveta. skih mask, kar je zelo pohvalno. Maske lovali kreme in macerate iz domačih ze- Tudi nova država ga je ohranila in ga leta so bile zelo izvirne in večinoma doma na- 14 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

skih počitnic, zato je bilo tudi veliko pu- stnih mask, ki so hodile od hiše do hiše in nabirale sladke dobrote, tako da bomo imeli v Ložah letos veliko sreče in dobro letino. V popoldanskem času pa je pustne maske pregnal dež. Naj živi pust! Melita Dolenc Čestitka za osmi marec Naj dan poseben bo za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno voščim vam na glas, poklonim travniške cvetlice. Lepota vaša je in čar, cvetočih barvnih lepotic, rejene. Vreme pa je bilo kot naročeno in Prireditev in predstavitev pustnih mask toplina srčka naj bo dar nam omogočilo pravi »Carneval di Lože« pa je vodila Sara Furlan iz Manč. in dnevi vaši brez bodic. – pravo povorko pustnih mask skozi Lože. Pustni torek je bil letos ravno v času zim- Silvana Kalin Namaste PD Podnanos je leto 2017 začelo zelo V dobesednem prevodu gre torej za ‘jaz Prireditev je imala tudi dobrodelni namen, uspešno, saj se je na prvi prireditvi zbralo se poklonim tebi’ oziroma ‘duša v meni se saj smo zbrali sredstva za pomoč pri te- okrog 90 udeležencev. V Marijini dvorani v poklanja duši v tebi’. rapiji ponesrečenega alpinista. Zavedamo Podnanosu nam je Jani Bele, vrhunski pla- V sliki in njegovi blagi besedi nam je se, da je naš prispevek le simbolen in po- ninski strokovnajak in srčen gornik, pred- predstavil svoja dva lanska trekinga. meni gesto, da na Dejana nismo pozabili. stavil dve svoji lanski poti v Himalajo. Spomladanski treking pod Makalu so V uvodnem nagovoru je sodeloval tudi žu- Preden je Jani začel z uradnim preda- zaznamovali kraljevski sprejemi njihove pan občine Vipava Ivan Princes, ki je ob- vanjem, je stopil pred publiko, se pri- skupine v vaseh na poti, hoji med cveto- čuteno spregovoril o Dejanu kot prijatelju klonil in izgovoril zanj najlepši pozdrav: čimi rododendroni in mogočni južni steni in zelo aktivnem gorniku ter zagnanem “Namaste”. Namaste namreč simbolično Makaluja, ki so jo naši alpinisti preplezali organizatorju prireditev. Vsi skupaj smo pomeni pokloniti se duši, ki živi v srcu tvo- pred štiridesetimi leti. Jesenski pohod pod jega sogovorca. ‘Nama’ v sanskrtu pomeni Nanda Devi pa je izstopal po dveh ekstre- mu zaželeli uspešno rehabilitacijo. poklon, ‘as’ pomeni jaz, ‘te’ pa pomeni ti. mih: lepoti in bedi Indije. Marko Nabergoj Predstavitev filma »Zgodba o Zdravljici« na tiskovni konferenci Kraj Podnanos velja za rojstni kraj sloven- ske himne, saj sta tu živeli in delovali dve pomembni osebnosti, ki sta prav gotovo kraju dali poseben pečat. To sta Matija Vertovec, ki je skoraj 40 let kot župnik služboval v tem kraju in Stanko Premrl, domačin, ki je Zdravljico uglasbil. V letu 2016 je Zdravljica praznovala 25 let, odkar je bila razglašena za slovensko himno. Zato smo se v Turističnemu dru- štvu Podnanos odločili, da ob tem jubileju posnamemo film o nastanku tega držav- nega simbola. Pokroviteljstvo je prevzela Občina Vipava. Zahtevno režijsko tak- tirko smo zaupali mlademu, a vendar že izkušenemu filmskemu ustvarjalcu, štu- dentu primerjalne književnosti, doma iz Vrhpolja, Nejcu Furlanu. Film je kratkome- 15 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI tražni igrani dokumentarec. odločili za javno predstavitev. V sodelo- dnik krajevne skupnosti Podnanos Matjaž vanju z Občino Vipava smo 28. januarja v Pri nastajanju filma sodeluje več kot 150 Furlan ter domači župnik Tomaž Kodrič. Kulturnem domu v Podnanosu organizirali ljudi, v glavnih vlogah pa so se izkazali tiskovno konferenco, katere namen je bil Predsednik Turističnega društva Stojan člani dramske skupine »Ga pihnemo«, ki predstaviti film. deluje pod okriljem Turističnega društva. Vitežnik, režiser Nejc Furlan in vidnejši Poleg medijskih predstavnikov so bili na V poletnih, jesenskih in zimskih mesecih akterji v filmu so odgovarjali na vprašanja konferenci prisotni še, župan Ivan Princes, smo posneli večino prizorov. medijev in poslancev. Tiskovno konferen- primorska poslanca Eva Irgl in Jernej Menimo, da bo ta film po pomembno- Vrtovec, aktualna slovenska vinska kra- co je vodila in povezovala predsednica dru- sti presegel lokalne okvirje, zato smo se ljica Maja Žibert iz Šentruperta, predse- štva Zdravljica z Lozic, Mojca Vrtič.

V tem času, polnem izzivov, tako mame V Podragi smo praznovali materinski dan kot očetje potrebujejo pogumno srce, kar je v nagovoru poudaril podraški župnik Tomaž Kodrič. Staršem se je zahvalil za njihovo pričevanje, jih pozval, naj vztrajajo v dobrem, in se jim opravičil za vse trenut- ke, ko njihova prizadevanja ostanejo neo- pažena. Na prireditvi so nastopili podraški otroci s petjem, recitiranjem, kratko igri- co in igranjem na instrumente. S svojimi nastopi so navdušili, še posebej najmlajši. Ob koncu prireditve so se otroci zahvalili vsem mamam, očkom in drugim, ki so jim kakorkoli pomagali, da je prireditev uspe- la. Še posebej so se potrudile mame Nadja, Martina, Marjeta, Jana, Laura in Maja, ki V četrtek, 23. marca, po večerni maši praznik so se trudile na vajah in so domiselno in smo v Podragi proslavili materinski dan. Marijinega oznanjenja. Katoliška cerkev lepo okrasile dvorano kulturnega doma. Praznovanje letos praznuje Teden družine pod geslom Očka Tine pa se je potrudil z ozvočenjem. sovpada s Tednom družine, ki povezuje Pogumno srce. Otroci so ob koncu dobili piškote, vsaka dva katoliška praznika: god sv. Jožefa in mama pa je ob izhodu prejela rožico. Knjižnica in pravljice so oživele! Podražani smo izredno ponosni in veseli, skozi svet pravljic omogočamo druženje dejo podraške mamice in dekleta. Do se- ker smo decembra 2016 sočasno s krajev- in spoznavanje knjig ter jih spodbujamo, daj smo skupaj prebrali naslednje pravlji- nim praznikom praznovali 150. obletnico da del svojega časa posvetijo literarnemu ce: Rokavička, Neke zvezdne noči, Pojdiva ustanovitve vaške čitalnice in ob tej prilo- opismenjevanju. Nenazadnje so prav oni domov, mali medved, Žlobudračka, Vsi žnosti odprli prenovljeno knjižnico. tudi bodoči uporabniki knjižnic(e). za enega, eden za vse in Sapramiška. Ure pravljic vedno popestrimo tudi z ustvarja- Knjižnica ima trenutno na voljo več kot Ure pravljic v Podragi so nekaj posebnega; njem ali glasbo. 3100 enot knjižnega gradiva, ki si ga prostovoljno jih namreč pripravijo in izve- Podražani zelo radi izposojamo. Knjižnico z največjim veseljem in v zelo velikem šte- vilu obiskujejo tudi naši najmlajši, ki se jim posveča tudi največ pozornosti. Zavedamo se, da je stik s knjigo – pravlji- cami, za otroke zelo pomemben, saj z nji- hovo pomočjo razvijajo svojo domišljijo, jih spodbujajo k ustvarjalnosti in, kar je naj- pomembnejše, pravljični junaki in njihova sporočila jim pomagajo prerasti njihove strahove. Posebej zanje zato enkrat tedensko pri- pravljamo otroški kotiček, v okviru kate- rega potekajo ure pravljic. Takrat otrokom skozi prijetna in čarobna popotovanja

16 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Nazadnje smo se sprehodili skozi pravljico bini in sporočilu, zaključili pa z ustvar- še ni konec, naslednja je na vrsti že priho- Zvonček avtorice Anje Štefan. Druženje janjem – otroci so sestavili in pobarvali dnji teden. Vabljeni! smo nadaljevali s pogovorom o njeni vse- glavnega junaka – zajčka. Dogodivščin pa

Zeliščarski krožek v Podragi Študijski krožek Sivka pod mentorstvom Nataše Mohorčič že četrto leto zapored deluje v Podragi. Medse je pritegnil ljudi, ki z zanimanjem odkrivajo že pozabljena zelišča, jih nabirajo, spoznavajo njihovo naravno delovanje in jih predelajo v koz- metične ali zdravilne pripravke. Družijo jih spomini iz otroštva ter ljubezen do narave in njenih skritih zakladov. Skupina se sre- čuje v župnišču v Podragi, kjer je živel tudi Otmar Černilogar, prevajalec, profesor in planinec, ki je poleg vsega gojil tudi zelo skrben odnos do narave. V tem duhu nje- govo poslanstvo iskanja sožitja človeka z naravo nadaljujejo člani krožka. Krožek deluje v okviru Ljudske univerze Ajdovščina, kjer je 7. februarja 2017 pote- kal tudi prav poseben dogodek ob izdaji brošure študijskega krožka Sivka. Izdajo publikacije je finančno podprla Občina receptov za zeliščarske pripravke ter ob- mi močmi pa se je mogoče vedno naučiti Vipava, zato je ob koncu srečanja vipa- čutkov in razmislekov o naravi, svetu in česa novega ali pa le nadgraditi svoje zna- vski župan Ivan Princes gostom in članom ljudeh. nje. Redno srečevanje je med člani stkalo krožka podelil svoj izvod brošure in zahva- trdna prijateljstva, kar je privedlo do tega, Na dogodku ob izdaji publikacije sta obi- lo za sodelovanje. da se skupina še raje druži med seboj. skovalce najprej pozdravili direktorica Eva Večer je minil ob pogovoru s člani krožka Mermolja, ki je predstavila prizadevanja Po predstavitvi brošure se je Nives Ličen in z avtorji prispevkov na temo zelenega ljudske univerze na področju zelenega pogovarjala z gosti, ki jim je skupna lju- izobraževanja. Po formalnem delu in po- izobraževanja, ter dr. Nevenka Bogataj z bezen do ohranjanja narave, in sicer z bi- delitvi zahval je sledilo prijetno druženje, Andragoškega centra Slovenije, razvojni ologinjo Ireno Kodele Krašna, mentorico na katerem je bilo z bogato obloženih miz vodja študijskih krožkov v Sloveniji, ki je krožka Natašo Mohorčič ter z biologom mogoče poskusiti raznovrstne zeliščne pohvalila delovanje krožka in poudarila in s filozofom Ljubom Mohoričem. Vsi so dobrote. pomen učenja v skupnosti. bili enotnega mnenja, da je naša največja moč v povezovanju z naravo in prav z njo, Knjižica oz. publikacija Sivka je na pobu- Na okrogli mizi so se predstavili štirje člani glavno gonilno silo sveta, moramo spet do dr. Nives Ličen nastala z namenom, da krožka, ki so v pogovoru z mentorico iz- vzpostaviti sožitje in mlade generacije že bi uspeh in doživetja krožka spoznali tudi postavili, da je v krožku najpomembnejša od otroštva naprej spodbujati k preživlja- ostali, zato lahko v njej preberemo veli- izmenjava znanja, saj se tam vedno naj- nju prostega časa na svežem zraku, stran ko spominov na zeliščarstvo iz mladosti, de kdo s podobno izkušnjo – z združeni- od tehnologije, in jih spomniti, da se na krajšo pot lahko odpravijo tudi peš in ne le z avtomobili. Nataša Mohorčič pravi, da je ponosna in vesela, da lahko deluje med ljudmi, ki so tako zavzeti, vztrajni in pripravljeni na učenje. Skupina ljudi, ki se je pred štirimi leti, jeseni leta 2013, šele začela spozna- vati v podraškem župnišču, je zdaj pre- rasla v skupnost, v katero vsak prinaša svoj košček modrosti in v kateri je vedno prostor za nova znanja in izzive, ne le s področja zeliščarstva, ampak tudi zdrave prehrane, sonaravnega bivanja in skrbi za čisto in lepše okolje. Teja Volk

17 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

med seboj povezali otroci iz vasi različnih Izdelovanje laternic na Slapu starosti. Med to delavnico smo še posebej pri- sluhnili mnenjem otrok, njihovih staršev in prostovoljcev. Izkazalo se je, da smo prostovoljci delavnico odlično izvedli kljub odsotnosti naše vodje. Animator Rok je povedal: »Otroci so na delavnici nasploh zelo uživali. Sodeč po nasmehu na obra- zu staršev sem prepričan, da jim bo la- ternica prišla prav na praznik svečnice.« Videli smo lahko, kako iz materiala, ki ga ima skoraj vsak doma in ga ne potrebuje, nastane nekaj lepega in hkrati tudi upo- rabnega, izdelava pa ni bila ne predolga, ne prezahtevna. Zaradi izredno pozitivnih mnenj vseh sodelavcev in udeležencev na- meravamo podobno delavnico izvesti tudi prihodnje leto. Mislim, da delo našega programa še naj- bolje opisuje mnenje naše vodje Ljubice Našo prvo letošnjo delavnico je Popoldan smo nato odnesli v cerkev, kjer so počaka- Ženko: »V 12 letih delovanja programa za na Slapu, ki deluje letos že dvanajsto leto, le do svečnice. Takrat smo bili pri praznični otroke in mladino Popoldan na Slapu se je organiziral 28. januarja, ko smo izdelovali sv. maši prisotni nekateri prostovoljci in izmenjalo veliko animatorjev. Vsak od njih laternice iz že uporabljenih materialov. otroci. Pri sv. maši je pel otroški pevski je pustil sled, ki svojo zgodovino in zgo- zbor pod mentorstvom Metode Malik. dovino mnogo drugih napolnjuje z življe- Delavnica se je začela (kot običajno) ob Otrokom smo pomagali pri prižiganju njem. Papež Frančišek je nekoč dejal, da 16. uri v prostorih stare šole na Slapu. čajnih svečk, ki smo jih postavili v naše na svetu nismo zato, da bi vegetirali, da Prostovoljci smo že prej pripravili kozarce laternice. V cerkvi sta zavladala posebna bi živeli lagodno, da bi iz življenja naredi- za vlaganje, okoli katerih smo ovili žico, svetloba in vzdušje, ki se ga težko opiše da smo dobili ročaj naše laternice. Okoli li kavč, ki bi nas uspaval, temveč smo tu z nekaj besedami. Da pa naših laternic ne kozarca so otroci na delavnici polepili pa- zato, da pustimo sledi.« Zahvaljujemo se bi uporabili samo enkrat in tako ustvarjali pirnato čipko. Ko so otroci z izdelovanjem vsem animatorjem, otrokom in njihovim smeti, je vsak svojo laternico odnesel do- končali, smo vsi skupaj odšli v dvorano v staršem, ki prihajajo na program, našemu mov, kjer mu krasi polico, ali pa jo je odne- zgornjem nadstropju šole, kjer smo se za- župniku g. Francu Kralju, Krajevni skupno- sel na grob svojih sorodnikov. Med izdelo- bavali z namiznim tenisom, nogometom sti Slap in še mnogo drugim. Hvala vsem! vanjem laternic in tudi med sv. mašo so se in številnimi družabnimi igrami. Laternice Tadej Kobal Pri Malikovih so skuhali pravljico

Na Slapu so počastili kulturni praznik s po- male račke so bile nadvse vesele. Načrte poveduje svojim račkam in vsi se zabava- sebno pravljično urico za otroke. jim je prekrižal velik lisjak, za katerega se jo. Tudi otroci so bili navdušeni in lisjak se izkaže, da le išče družbo in je strašno osa- je vsem zdel prijazen. Še odrasli smo se na Domačija Malik Na Slapu 9 je povabila pi- mljen. Mama raca je dobrega srca, zato koncu zgodbe zamislili, kako včasih preveč sateljico Tatjano Kokalj, avtorico slikanice mu dovoli, da posluša pravljice, ki jih pri- presojamo ljudi po videzu in pozabljamo, Skuhaj nam pravljico. Pisateljica je ustva- rila obsežen opus raznovrstnih besedil za otroke, od slikanic do zgodbic ter zahtev- nejših pripovedi za odraščajočo mladino. Na Slapu ima družinske korenine, zato je bila posebej vesela, ko smo jo povabili na srečanje. Pravljično urico je vodila Anja Kokalj, ilustratorka slikanice, ki je z dovr- šeno risbo in barvo vstopila v nenavadni svet mame race, njenih otrok in lisjaka. Otroci so poslušali in gledali zanimivo pra- vljico o odločni mami raci, ki je vsak večer prismodila večerjo, zato so jo otroci pro- sili, naj jim raje zvečer pripoveduje pravlji- ce. Mama raca se je vživela v pravljico in 18 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI da je bistvo največkrat skrito očem. ter mladini za kvalitetno preživljanje pro- stega časa in iskanje novih možnosti ce- Na koncu so otroci izdelali svojo račko, lostnega razvoja mladih. Posebej izstopa barvali in se igrali. Srečanje smo zaključi- razvijanje različnih ustvarjalnosti v okviru li z obljubo, da bomo še organizirali take delavnic in srečanj ter razvoj skupinske di- dogodke. namike in socialnih stikov. Ura pravljic je Pravljična urica je nastala v sodelovanju s tako priložnost za vstop v svet domišljije, programom Popoldne na Slapu, ki je na- ki nas z besedo vzgaja in osebno bogati. menjen predšolskim in šolskim otrokom Majda Malik Napovednik dogodkov Popoldan na Slapu Zima je praktično mimo in tako smo dobili mo: lansko leto smo na ta dan po sv. maši plastične zamaške in stare, že uporablje- tudi prostovoljci programa Popoldan na izdelovali butarice v stari šoli. Tudi letos ne poštne znamke, ki pa morajo biti cele, Slapu nov zagon. Vzeli smo si čas, organi- smo praznovanje začeli s prav posebno sv. nepoškodovane. Zbiralna akcija poteka zirali srečanje in sedaj je pravi čas, da vas mašo. V cerkvi smo imeli blagoslov star- od prvega marca do 16. aprila. Zbrane za- obvestimo o dogodkih in delavnicah, ki jih šev, v stari šolo pa je sledilo za otroke in maške in plastične pokrovčke zbiramo na bomo organizirali tja do velike noči. starše prav posebno presenečenje. vseh naših srečanjih in dogodkih v poseb- no zbiralno škatlo, nato pa jih bomo patru V soboto, 25. marca smo že organizirali Prav tako v soboto, 8. aprila, bomo v sta- dostavili prostovoljci. tradicionalni Župnijski dan staršev. To je ri šoli izdelovali butarice. Ta dogodek or- dan, ko se otroci spomnijo na svoje mame ganiziramo praktično vsako leto in vsako Za več informacij smo vam vedno na voljo in očete. Spomnijo se, zakaj jih imajo radi, leto smo navdušeni nad veliko udeležbo. preko elektronske pošte na popoldanna- kaj vse starši zanje storijo. Spomnimo se Upamo, da se boste tega dogodka tudi [email protected] in preko telefona tudi našega gospoda župnika, ki je naš letos udeležili v tako velikem številu kot na 040 372 813 (Tadej) ali na 051 825 334 preostala leta. duhovni oče, in njegovo pomočnico gospe (Ljubica). Pri nas se pozanimajte tudi o Pepce. Vsako leto je ta dan nekaj poseb- Pater Gregor Rekar iz Vipavskega Križa točnih urah pričetkov dogodkov. nega in tako je bilo tudi letos. Naj spomni- nas prosi za pomoč, zbira namreč odpadne Tadej Kobal Pester kulturni praznik v Vrhpolju

izvadba pesmi Pastirče mlado, ki je plod nastopanja tako šolarjev kot tudi nekate- rih staršev. Če že govorimo o času in prostoru, ne gre spregledati dejstva premierne predstavi- tve treh mladih fotografov Jana Skočaja, Jurija Lavrenčiča ter Mateja Božiča, ki so se pod pokroviteljstvom krajevne sku- pnosti prvič predstavili na skupni razstavi svojih fotografij. Razstava je nosila ime »Bližnje lepote«, kar je dovolj zgovorno, da lahko uganemo, da je šlo pretežno za pokrajinske motive, katerim so se pri- Letošnji kulturni praznik v Vrhpolju je bil pripravila program, kjer so se predstavili družili tudi motivi znanih stavb ter jav- posvečen prostoru in času. Oba nas za- učenci. Proslavo je povezoval nadebu- nih dogodkov. Razstavo se lahko gleda z znamujeta in v obeh se je dogajalo tudi dni Marko Hlad. Letos je še posebno ve- estetskega vidika, ponaša nas v zimo kot »prešernovanje«, ki so ga letos pripravili liko pozornost vzbudil osnovnošolec Vid tudi v poletno deževje in pomladno zele- Podružnična osnovna šola Vrhpolje, KID Lavrenčič, čigar poezijo se je tokrat re- nje, pestrost pa daje razstavi raznovrsten Teodozij in KS Vrhpolje. Začeli smo v dvo- citiralo. Talent pisanja pesmi je navdušil izbor slik, ki ga pravzaprav lahko gledamo rani doma krajanov, kjer je podružnična vse zbrane, pogled v prihodnost pa fantu kot »družinski album« naše Doline. Morda šola pod vodstvom Roberta Ferjančiča obeta še marsikaj. Posebna točka je bila velja kdaj pripraviti podobno razstavo v še 19 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

odprtje sobe »Pri Mrzli reki«. Gre namreč se vse predrami. Sobo so pripravili Anton za nekaj še ne videnega v naših krajih. Iz Lavrenčič, Danijel Skočaj, Iris Skočaj, Ljubo bogate zbirke posnetkov različnih rimskih Tomažič, Darko Kobal. Arhitekturno jo je prizorov se je sestavilo kratek 15-minu- zasnoval Luka Lango. Film sta pripravila tni dokumentarni film, ki pripoveduje Nejc Furlan in Dominik Vrčon z animacija- zgodbo bitke Pri Mrzli reki. Poleg igranih mi Danijela Skočaja. Posebni efekti pa so prizorov so tu še bogate animacije, ki olaj- plod dolgotrajnega razvoja in načrtovanja, šajo razumevanja prepletenega ozadja za kar so najbolj zaslužni Andrej Kobal, te bitke. In morda še najzanimivejše, gre Matjaž Puc ter Alen Slejko. Ne glede na to, za multimedijsko oz. večpredstavnostno da gre za »pilotni« projekt in je prostora večjem številu fotografij, morda bi bilo ob sobo, lahko ji rečemo z eno besedo, da je za izboljšavo in dograditev še kar nekaj, je prenovljeni turistični promociji Doline ve- doživljajska, saj prizore bogatijo posebni ognjeni krst prestala in bila pospremljena ljalo razmisliti o natečaju fotografij, izmed efekti v obliki bliskanja, grmenja in – po- s kar precejšnjim navdušenjem. Primerna vseh pa bi izbrali najboljših dvanajst, ki bi zor! – zapihala bo tudi močna burja. Soba je tudi za obiske in najave domačih skupin. jih ovekovečili v koledarju Vipavske doline, je zasnovana kot rimsko šotorišče sredi Različica z angleškim jezikom pa je že v ki je pestra vse letne čase. bitke, tako da med vami ležijo meči, slo- načrtu. Poleg proslave in razstave je navdušilo še nijo ščiti, pri vratih je straža, ob burji pa Jernej Bognar Nedelja oznanjevanja vipavskih lučkarjev v Vrhpolju pri Vipavi V nedeljo, 19. februarja 2017, smo se luč- ke, starši in prijatelji dobili v Vrhpolju pri Vipavi. Po uvodu in molitvi smo vadili oživljanje evangelija, pripravili prostor v cerkvi in dvorani, prošnje, zahvale, uvo- de, zapeli nekaj pesmi in se pripravili na sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Primoža in Felicijana, ki jo krasijo prekrasni Rupnikovi mozaiki. Pri maši, ki jo je daroval g. Janez Kržišnik, tamkajšnji župnik in naš lučkarski du- hovnik, smo peli pesmi iz naše lučkarske pesmarice, mašne speve in lurško pesem Zvonovi zvonijo pa smo zapeli skupaj s cerkvenim pevskim zborom. Pokrižali smo se tudi z lurško blagoslovljeno vodo. Tema srečanja je bila »Jaz sem luč sveta«. Pred oltarjem sta vse prisotne pozdravili naši koordinatorici Ana in Polona. Pojasnili Janez. Po sv. maši in navdušenem petju druženjem v dvorani ob cerkvi, kjer je bilo sta pomen in delo skupine Vera in luč, po- vseh v cerkvi so nam domači župljani is- poleg čaja in kave na voljo tudi veliko slad- vabili nove lučke in prijatelje v naše vrste, kreno zaploskali! kih in slanih pečenih dobrot. predstavili tudi lurško Bernardko ter teme Po sv. maši smo pred cerkvijo ponudili ne- Neža Vidic, Vida Trošt Vidic letošnjih srečanj. Pri kesanju nas je z bla- kaj zloženk in izdelkov naših lučk in prija- Fotografije: Tadej Lozar goslovljeno vodo iz Lurda blagoslovil g. teljev, nato pa smo nadaljevali srečanje z Smrkci na obisku v prvem razredu

Kaj imata skupnega Čarovnica Packa in Nerodna stjo okrasili hiške z barvami. Avguština? Druga skupina otrok je poslušala zgodbo Nerodna To so spoznali otroci iz skupine Smrkci na obisku Avguština. Z zanimanjem so prisluhnili zgodbi v prvem razredu. Razdelili smo se v dve skupini in o klovnu in njegovi družini, ki je najbolj srečna vsaka skupina otrok je preživela v razredu pravo takrat, ko se Nerodna Avguština in njen mož – šolsko uro. Ob druženju otrok iz vrtca, učencev in zvezda cirkusa dogovorita, da si bosta v življenju učiteljico Leo Kobal smo skozi zgodbico ob po- pomagala in si v družini delila delo. moči čarovnice Packe mešali barve in spoznavali, kaj zmoremo skupaj, če imamo znanje in radove- Na vprašanje otrokom, kako pa oni pomagajo dnost otrok iz vrtca in prvega razreda. Otroci so doma … To so imeli kaj povedati … bili navdušeni in so na koncu s svojo ustvarjalno- Ingrid Šelj in Lea Kobal 20 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Otroci iz vrtca v domu starejših Sodelovanje s starejšimi občani ima pozi- Z Nives in njihovim strokovnim osebjem tivne učinke, tako na starejše kot na mlaj- smo pri igrah sodelovale in spodbujale obe še otroke, kar je razvidno iz naših prete- strani igralcev. klih in sedanjih izkušenj. Najbolj jim je bila všeč slikovna tombola, Druženje predšolskih otrok s starejšimi ra- zato smo se dogovorili, da izdelamo še zumemo kot nekaj plemenitega, saj gre za eno in jim jo podarimo. ustvarjanje sožitja med generacijami, dru- Namen našega vključevanja otrok v dru- ženje, vključevanj, sodelovanje in, kar je ženje s starejšimi, drugačnimi, bolnimi najpomembnejše, želimo jih razveseliti s ljudmi je predvsem v povezovanju, spod- tem, kar jim lahko otroci dajo: nežne igrive bujanju in spoštovanju med generacijami. pesmice, deklamacije, ples, pogovor, stisk In kaj je lepšega, kot da otroku že v najz- roke, skratka sebe. godnejšemu obdobju privzgojimo občutek V Pristanu nas osebje in starejši vedno za sočloveka, dobro delo in prijaznost. lepo in z navdušenjem sprejmejo. Tokrat Naj končam z mislijo kralja Salomona: smo jih Smrkci razveselili z igranjem dru- Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval po- žabnih iger, ki smo sami izdelali, in sicer s moči, in nihče ni tako majhen, da je ne bi slikovno tombolo, spominom in človek ne mogel ponuditi. jezi se. Otroci so razložili pravila, se razde- lili v tri skupine in igra se je lahko začela. Ingrid Šelj in Nives Drinić Zdrav življenjski slog in zimske počitnice OŠ Vipava aktivno vključili v oskrbo konj. Natančna navodila, kako pristopimo do konja, kje ga lahko primemo, pobožamo, kako se konj odzove na dražljaje, so bila dobra popo- tnica v krtačenje, čiščenje, sedlanje in ne nazadnje jahanje konj. Otroci so v jahanju v maneži neizmerno uživali. Glede na ve- likost so bili razporejeni v tri skupine, od katerih je vsaka dobila svojega konja za oskrbo in ježo. V nadaljnjih počitniških dnevih smo špor- tne aktivnosti izvajali v dveh telovadni- cah, kjer so prevladovali predvsem ekipni športi: nogomet, rokomet, košarka, hokej, V okviru projekta ZŽS smo v tednu med Tam so nas z odprtimi rokami sprejeli touch ball …, tudi pustno rajanje nam ni zimskimi počitnicami organizirali aktivno predstavniki Zavoda Cavalia za aktivnosti ušlo. Več kot petdeset otrok, ki se je ude- preživljanje prostega časa v Vrhpolju in s konji, ki je bil ustanovljen z namenom ležilo projekta med počitnicami, si je tako Podnanosu. izvajanja izobraževanja, vzgoje, športa, nabralo novih moči in energije za prema- krepitve zdravja in izboljšanja kvalite- Prvi dan počitnic smo se iz Vrhpolja od- govanje prihodnjih šolskih izzivov. te življenja. Otroci so se po predstavitvi pravili peš na obisk konjušnice v Vipavi. Andrejka Trošt Pižent Družinsko smučanje v Piancavallu z OŠ Vipava V projekt Zdrav življenjski slog, ki ga iz- na mednarodni ravni, ki se raztega med vajamo na OŠ Draga Bajca Vipava, smo 1.250 in 1.805 metri nad morjem. Kljub poleg otrok vključili tudi starše, ki so se z gosti megli, da včasih nisi vedel, kje sploh velikim veseljem in v velikem številu od- smučaš, smo uživali v novozapadlem sne- zvali vabilu na organiziran družinski špor- gu in lepi smuki. Na trenutke in v najvišji tni smučarski dan. točki smučišča nas je za nekaj minut po- Že zgodaj zjutraj smo se družine zbra- božalo tudi sonce in nam dalo dodatnega lepšali dan svojim staršem in jih vključili v le pred šolami v Podnanosu, Vipavi in zagona. Po zaprtju smučišča smo se pri- aktivno preživljanje prostega časa. Vrhpolju, kjer nas je pobral avtobus ter nas jetno utrujeni in zadovoljni vrnili domov. ATP odpeljal v Piancavallo, smučarsko središče Otroci, ki obiskujejo projekt, so tako po- 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Z Anjo Štefan za devetimi gorami Na valentinovo, 14. februarja 2017, smo se zmajevih sedmih glav. Seveda se pravljica v Osnovni šoli Draga Bajca v Vipavi sreča- srečno konča. li s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Na drugi nastop, za učence druge triade, Anjo Štefan. je besedno umetnico povabil četrtošolec Njenega nastopa smo se veselili več časa. Svit Šeliga z njeno pesmijo Svet je kakor Tistim zgodbam in pesmim, ki smo jih že ringaraja. Ustvarjalka je prepletala igrivo, poznali, so se pridružile nove. Uživali smo šaljivo pa tudi bolj resno. Povedala nam na njeni gugalnici, iskali rime v pesmicah je dve ljudski pravljici, slovensko o deklici iz njenega lončka, se z Bobkom odpeljali brez rok, in eno kitajsko, saj pravljice iz tu- z barčico in risali ob branju, da je nastala jih jezikov tudi sama prevaja. cela kulisa raznovrstnih slik na panojih kot Ivana Tomažič, učenka gospe Damjane scena za njen nastop. Černigoj, se je umetnici zahvalila za zlata Po prisrčnem pozdravu prvošolcev Lie jabolka, dela, ki nam kot zvezde kažejo Valič in Marka Petriča, učencev gospe pravo pot. Ob zaključku je razigrano zapel Tanje Tomažič, ki je ustvarjalko povabi- pevski zbor Poke, pod vodstvom Nadje la v šolo, je otroški pevski zbor zapel dve valoval je ritem. Anja Štefan nam je nato Rodman Koradin, pesem Krof, ki naznanja pesmi in pesnica nam je začela zastavljati pripovedovala ljudsko pravljico o revnem prihod maškar in prebujajočo se pomlad. uganke. Otroci so iskali rešitve, seveda od fantu, ki je odšel srečo iskat v svet. Tam Že drugič nas je s svojim nastopom na lažjih k bolj težkim, tist, o kačjem pastir- je premagal zmaja s sedmimi glavami in naši šoli navdušila in ob branju njenih del ju. Nadaljevala je s pesmicami, Iščemo hi- na dvoru dokazal, da ni on goljufivi lažni želimo uživati še naprej. šico je kar sama zapela. Zvenele so rime, junak, saj je imel pri sebi porezane jezike Livija Lango Tečaj japonščine Praznujemo z mlekom Pri podaljšanem bivanju smo z učenci če- V prvi polovici februarja je na naši šoli pote- trtega razreda sodelovali na vsesloven- kal tečaj japonščine in japonske kulture pod skem likovnem natečaju ob 60. obletnici vodstvom študentov magistrskega programa Ljubljanskih mlekarn. Izdelali smo predlog japonologije Roka Tomažiča iz Vipave in Nine poslikave embalaže mleka na naslov Pavletič iz Doberdoba. Obiskovali so ga učenci Praznujemo z mlekom. naše šole in dijaki Škofijske gimnazije Vipava, dvakrat pa je bila pri urah prisotna tudi njuna Blaž Jaklič iz 4. razreda je izdelal domisel- mentorica, profesorica Nagisa Moritoki Škof. bi pričeli jesti, pa bi rekli: »Itadakimasu.« no ilustracijo, ki je prepričala tudi strokov- no komisijo. Njegovo likovno delo je bilo V devetih urah se je tako okrog 15 učencev in Preko spoznavanja japonskih navad in običa- tako umeščeno na razstavo v Mestnem dijakov seznanilo z geografijo Japonske – videli jev so učenci in dijaki spoznali tudi nekaj osnov muzeju Ljubljana. so razliko med severnim otokom Hokkaidom japonskega jezika, sedaj se znajo podpisati s in najjužnejšim otočjem Ryukyu, med katerim katakano – japonsko zlogovno pisavo, prepo- Na fotografiji razstavljenih del je njegova je najbolj poznan otok Okinawa. Spoznali so znali pa bi tudi nekaj kanjijev – pismenk, brez risba v zgornji vrsti skrajno desno. japonske običaje in praznike, posebno pozor- katerih seveda japonščina ne bi bila to, kar je. Blažu čestitamo in mu želimo še veliko nost sta Nina in Rok namenila običaju Hanami Naučili so se postavljati nekaj preprostih vpra- ustvarjalnih uspehov! – opazovanju češnjevih cvetov, pokazala pa šanj in odgovarjati nanje, znali bi šteti vsaj do Kristina Lavrenčič, mentorica sta tudi lutke, ki jih na Japonskem razstavijo deset, če ne še dlje, pa tudi datum bi znali za- ob prazniku deklic Hina matsuri. pisati po japonsko. Japonska je poznana po borilnih veščinah in Na Osnovni šoli Draga Bajca Vipava se učenci tako so učenci lahko videli opremo za kendo, tudi sicer spoznavajo z japonsko kulturo in jezi- Rok in Nina pa sta jima povedala, da je pri bo- kom, saj že četrto leto poteka japonski krožek rilnih veščinah izjemnega pomena ne le moč pod mentorstvom učiteljice angleščine in japo- telesa, ampak toliko bolj moč duha. nologinje, Sonje Simonič Puc. Vipavci ste nas Učenci so si oblekli tradicionalno japonsko lahko videli na sejmu Zvezde in zvezdice, ko oblačilo kimono, spoznali pa so tudi svet mang smo pripravljali suši, pri krožku pa se letos po- in animejev ter nekaterih bolj in manj prijaznih leg japonske hrane posvečamo tudi japonske- duhov in demonov. Ste vedeli, da lahko tudi mu jeziku, v pomladnih mesecih pa se bomo preprost star dežnik oživi? Učenci in dijaki, ki ukvarjali z origamijem – japonsko umetnostjo so obiskovali tečaj v Vipavi, so ugotovili tudi, zgibanja papirja in kaligrafijo – umetnostjo pi- da Japonci ne jedo le sušija, znali vam bi pove- sanja s čopičem. dati tudi, kaj je ramen, gyudon ali soba. Preden SSP

22 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Drevo

V petek, 3. 2. 2017, je na OŠ Šturje Lara Križaj Pipan Ajdovščina potekala podelitev 9. likovne- Val Mohorčič Krapež ga natečaja Drevo, ki je potekal v lanskem Luka Žgur, Ana Guštin šolskem letu. Na njem smo sodelovali tudi Sara Pregelj Nagrado za likovno delo – ZLATO z učenci naše šole. Filip Skapin PRIZNANJE je prejela Tjaša Horvat. Neža Vidic Bronasta priznanja za razstavljena likovna Učencem iskreno čestitamo! dela so prejeli: Pohvalo za likovno delo – SREBRNO Kristina Lavrenčič, mentorica Sara Flandja PRIZNANJE je prejela Katarina Krečič. Oljka, ali te poznam?

tekmovanja, s katerimi so se pomerili v kvizu, kasneje pa še v praktičnem delu, kjer so oljčna olja degustirali, uspešno ugotovili njihovo kakovost in pravilno po- sadili oljko ter si tako priborili 3. mesto. Veseli in zadovoljni so prejeli zaslužena priznanja. Evi, Kaji in Valentinu čestitam za dosežen uspeh, njihovim staršem pa se zahvalju- jem za zaupanje in podporo pri delu. Mentorica Sara Furlan, učiteljica razrednega pouka

Tak je bil naziv tekmovanja, ki je potekalo 31. 3. 2017 v Ankaranu, ki so se ga udeležili učenci iz štirinajstih primorskih slovenskih šol. Med njimi so bili tudi petošolci iz OŠ Draga Bajca Vipava, podružnica Vrhpolje: Eva Kovač, Kaja Simonič in Valentin Tomažič. Ti so se intenzivno, več kot me- sec dni, v šoli in doma pripravljali ter spo- znavali oljko v vseh pogledih. Pridobljeno znanje so morali dokazati najprej v pisnem delu tekmovanja. Kot drugouvrščeni so prišli med pet najboljših ekip finalnega 23 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Odprli smo vrata

vzgojno in terapevtsko delo, si je bilo sle- dnje moč ogledati tudi na ta dan. V pritli- čju so odprle svoja vrata terapevtske de- javnosti – fizioterapija, delovna terapija, Therasuit terapija, logopedija in igralno- -terapevtska urica, ki z različnimi pristopi in metodami pomagajo otroku, da opti- malno oblikuje svojo osebo in osebnost. O delu, dejavnostih, načinih dela in še o marsičem je bilo moč izvedeti v predsta- vitvi le-teh in v spontanem pogovoru, ki je sledil ob koncu dopoldneva. V hiši »3 in 3« se godi res veliko stvari, zato smo del teh želeli predstaviti tudi v popoldanskem delu dneva odprtih vrat. V Vipavo, na Vojkovo 33, so bili povabljeni čisto vsi, ki so hoteli priti med nas in pre- živeti popoldne z nami. Po sprejemu in pozdravu gospe ravnate- Februar je mesec, ki običajno odpira vrata sledili pouku v Prilagojenem programu za ljice je sledil voden ogled Centra, delavnic številnih kulturnih in izobraževalnih usta- predšolske otroke, Prilagojenem progra- in ustvarjalnic z našimi otroki, med katere nov. Te si želijo tako postati prepoznavne mu z nižjim izobrazbenim standardom, smo toplo sprejeli tudi obiskovalce. Imeli širšemu krogu ljudi in se natančneje pred- v Posebnem programu vzgoje in izobra- so možnost prisluhniti vaji instrumental- staviti tistim, ki želijo pokukati čez prag v ževanja ter v avtističnem oddelku, ki je ne skupine, spoznati nastajanju pustne samo dogajanje znotraj le-teh. v naši hiši na novo zaživel s tem šolskim maske, se prepustiti ritmu plesnih kora- letom. kov, pogledati pod marljive prstke učen- Vrata Centra za izobraževanje, rehabilita- cev v šivalnici, spoznali terapijo s psom in cijo in usposabljanje Vipava smo na ste- Gostje so stopili med naše malčke, ki Bal-A-Vis-X terapijo. žaj odprli v sredo, 22. februarja, in medse se srečujejo s prvimi življenjskimi izzivi. povabili strokovno in širšo javnost. Svoje Preko igre se učijo in pridobivajo izkušnje v Upamo, da so obiskovalci spoznali, da so goste smo povabili, da pogledajo v notra- naročju prijaznih strokovnih delavk. Mlajši učenci našli »čudežni kraj, kjer se godijo le njost naše hiše, v naše srce in jim tako že- šolarji se začnejo poigravati s številkami lepe reči« v hiši na Vojkovi 33. leli približati delček vsakdana, v katerem in se spoprijateljijo s črkami, ki jih kasneje se prepletajo igra, učenje, smeh, jok, glas- vežejo v prve besede in stavke. Iz zgodb, ba, ples … pripovedk, pravljic srkajo vrednote, spre- tnosti in znanje, potrebne za življenje tu- Dopoldanske obiskovalce, med katerimi so kaj in zdaj. Preko domišljijskih junakov in bili predvsem strokovni delavci in starši, je lutk spoznavajo življenjske resnice ter se v avli sprejela gospa ravnateljica z učen- ob njih učijo ustreznega čustvenega odzi- ci. Gostje so lahko ob krajšem kulturnem vanja. nastopu skupaj z nastopajočimi podožive- li delčke igrivega otroštva in razposajene Skozi leta učenci odraščajo in ob naši stro- ter zasanjane mladosti. Ob glasbi in plesu kovni pomoči postajajo zrelejši in močnej- so se z njimi odpravili na pot iskanja »hiši- ši. Spoprijemajo se s težjimi nalogami in ce v čudežnem kraju, kjer se godijo le lepe zmorejo razmišljati tudi o že veliko bolj Hvala vsem, ki so pokukali v NAŠ MAJHEN reči …« zahtevnih stvareh. SVET in ga na ta način ponesli v SVET, ki nas obdaja. V predstavitveni uri so obiskovalci lahko Ker se v Centru ves čas prepletajo učenje, Tatjana J. Tratnik, Ivica Petrič

Izobraževalni program za starše v Cirius-u Vipava

CIRIUS Vipava je letos prvič začel z izva- daj so se zvrstila že tri predavanja. Prva je (učitelj glasbene vzgoje in prof. def.), v janjem izobraževalnega programa za star- o zdravi prehrani ter zdravem življenjskem februarju pa je o prostem času otroka pre- še. Program vsebuje niz šestih predavanj, slogu predavala Andreja Štekl (wellness davala Urška Poženel (mag. prof. spec. in ki se odvijajo vsak mesec. Teme predavanj svetovalka). V januarja je kot druga o otro- rehab. ped.). V prihajajočih mesecih sle- so aktualne in za starše zanimive. Do se- ku in glasbi predavala Loredana Sajovic dijo še tri predavanja; in sicer predavanje 24 IZ ŠOLSKIH KLOPI o gibanju ter športni vzgoji otroka, ki ga vanju individualiziranega programa, kar CIRIUSA-a. O točnih datumih in urah pri- bo izvedla Tanja Princes (prof. def. spec. in nam bo predstavila Tina Kodelja (univ. hajajočih predavanj boste pravočasno ob- učitelj športa invalidov). Eno od predavanj dipl. psih.). Čeprav potekajo predavanja veščeni preko spletne in FB-strani CIRIUS v CIRIUS-u, so namenjena tako staršem bomo namenili tudi socialno-varstvenim Vipava (www.cirius-vipava.si; https:// otrok, ki se usposabljajo v centru, kot tudi www.facebook.com/ciriusvipava/). Vsi pravicam, o katerih bo predavala Lilijana staršem, ki jih posamezna tema zanima Tomažič (univ. dipl. soc. del.) in kot zadnje in si želijo novih znanj. Predavanja po- prisrčno vabljeni! bomo slišali še o vlogi staršev pri obliko- tekajo v popoldanskem času v prostorih Urška Poženel

Izobraževanje o pomenu vode pri rehabilitaciji Med minulimi zimskimi počitnicami za- posleni CIRIUS-a Vipava nismo počiva- li, ampak smo se pridno učili. V sredo, 1. marca 2017, je pri nas potekalo interno izobraževanje na temo Terapija v vodi in plavanje kot del rehabilitacije, ki ga je vo- dila fizioterapevtka Klavdija Krušec. Prvi del izobraževanja je bil namenjen preda- vanju, kjer nam je predavateljica prikazala pomembnost vode in gibanja v njej kot se- stavnega dela rehabilitacije. CIRIUS Vipava obiskujejo otroci in mlado- stniki z različnimi kombinacijami posebnih potreb, med katerimi prevladuje gibalna oviranost. Večji del učencev tako pri pre- mikanju potrebuje invalidski voziček ali drugačno pomoč. Terapija v bazenu in uče- nje plavanja po Halliwickovi metodi pred- stavljata pomemben del celostne obrav- nave v naši ustanovi. Voda je zaradi svojih vseh zaposlenih, to je čim večja samostoj- bazenu. Izvajali smo različne oblike giba- fizikalnih lastnosti dober pripomoček pri nost učencev. Zaposleni se trudimo, da bi nja, plavanja in sproščanja v vodi ter se pri njihovi rehabilitaciji. Otrokom olajša giba- otroci čim bolj izkoristili svoje gibalne po- tem čim bolj skušali vživeti v naše otroke. tenciale, se v vodi počutili varne in izkusili nje in jim omogoča večjo samostojnost ter Udeleženci smo od izobraževanja odnesli veselje samostojnega premikanja v vodi. svobodo premikanja, kar pozitivno vpliva veliko uporabnega znanja, za kar smo go- Da jih lahko to uspešno naučimo, moramo tudi na njihovo samopodobo, zaradi česar spe Klavdiji iskreno hvaležni. Pridobljeno vedeti, kaj od njih pričakujemo. Zato smo učenci v bazen zelo radi zahajajo. znanje bo dobro prispevalo še h kakovo- se v drugem delu izobraževanja zaposleni stnejšemu delu z našimi učenci. Uporaba bazena nam tako dobro poma- tudi sami preizkusili pri praktičnih vajah v ga pri doseganju najpomembnejšega cilja Klara Lozar Kaj zmorem jaz, kaj zmoreš ti, kaj zmoremo skupaj mi

V CIRIUS Vipava že peto leto izvajamo projekt Kaj zmorem jaz, kaj zmoreš ti, kaj zmoremo skupaj mi. Glavni cilji projekta so druženje, raziskovanje samega sebe in drugih, tkanje prijateljskih vezi, spoznava- nje, kaj zmoremo kot posamezniki in kaj kot skupina. S pomočjo različnih ustvar- jalnih dejavnostih se učimo drugačnosti, strpnosti, altruizma, vztrajnosti, potr- pežljivosti in razvijamo ustvarjalnost in domišljijo. Vsako leto projekt zaključimo z dejavnostjo v Lanthierijevemu parku. S skupnimi močmi naredimo izdelek, ki po- lepša park tudi za ljudi, ki živijo v Vipavi ali pa se le sprehodijo skozi njo. Srečanja našim učencem omogočajo izstopiti iz 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI prostorov Centra in pogledati v prostore valske sledi. Ustvarili smo škatlico sreče. OŠ Šturje, se dotakniti njihovega življenja Z različnimi dejavnostmi smo spodbujali in podariti njim košček svojega. Vedno se komunikacijo, krepili sodelovanje, razvijali s srečanja vračamo veseli, z novimi izku- domišljijo in ustvarjalnost, krepili pozor- šnjami in z željo po ponovnem srečanju. nost, vztrajnost in koncentracijo, razvija- Štirje učenci CIRIUS-a Vipava so se do fe- li grafomotorične spretnosti, raziskovali bruarja petkrat srečali s štirimi učenkami pozitivna čustva sreče in zadovoljstva, 6. razreda iz OŠ Šturje. Štirikrat smo se razvijali pozitivno samopodobo, spozna- srečali na OŠ Šturje, v prednovoletnem vali drugačnost in podobnost, razvijali čut času pa so učenke iz OŠ Šturje prišle k za razumevanje in pomoč sočloveku, se nam. Srečanja so bila namenjena spo- skali smo dejavnosti, ki se jih z veseljem sprostili in zabavali. znavanju tega, kdo smo in kakšni smo. udeležimo; preizkusili smo se v gibalnih Prihodnja srečanja bodo namenjena spo- Povedali smo si imena in kraje, kje živi- mo; opisali šolo, v kateri se učimo; zaupali spretnostih v telovadnici in uživali smo v znavanju različnih prostorov, načinu za- smo si najljubše barve, hrano; opisali pro- predstavi Dobra in hudobna sestra. Veliko znavanja in izdelavi izdelka, ki ga bomo stor, kjer se najbolje počutimo; pohvalili smo risali. Naredili smo skupno risbo z delili tudi z vami v Lanthierijevemu parku. smo, kar smo kdaj koli dobro storili; poi- dopolnjevanjem, novoletne okraske, ži- Pripravila Liljana Lazar

Dogajanje na ŠGV Kot vedno je na šoli živahno, še posebej v Izmenjava z Girono Da bi iz prve roke izkusili, kako poteka pouk času pred zaključkom prve konference, ko na španski šoli, smo se razdelili v skupine so dijaki obremenjeni z velikim številom V sredo, 18. januarja, smo se škofijci iz ve- in pri različnih predmetih opazovali uro preverjanj in ocenjevanj znanja. Ampak trovne Vipave odpravili v tople španske pouka. Sama sem bila pri pouku ekono- naši dijaki zmorejo najti čas tudi za dru- kraje. Z letalom smo vzleteli iz italijanske- mije, kjer pa nisem veliko razumela, saj je gačne vrste učenja. Sledi nekaj dokazov ga Trevisa, po približno uri in pol pa sem iz profesorica govorila v španščini. Opazila za to. letala zagledala lepe katalonske peščene sem, da smo slovenski dijaki mirnejši in plaže in morje. Ob takšnem pogledu člo- bolj poslušni. Pri zadnji aktivnosti so nas Opereta Netopir vek pozabi, da je v Španijo prišel s šolo in katalonski dijaki povprašali o različnih O dijakih naše šole lahko bolj ali manj re- ne na tople, sproščene počitnice. značilnostih Slovenije (tipični hrani, običa- čemo, da smo kulturniki. Veliko nas je Prvi in drugi dan jih, praznovanjih, šolstvu …). Zanimivo se glasbenikov, udeležujemo se predstav je bilo z njimi pogovarjati o razlikah med glasbenega abonmaja, glasbenih predstav V četrtek in petek smo dopoldneva preži- Katalonijo in Slovenijo. Dijaki, ki so znali ali dramskih uprizoritev. Tudi tokrat nas ni veli na šoli, kjer smo se udeležili različnih angleščino precej dobro, so bili zelo od- veliko zamudilo priložnosti obiska ljubljan- delavnic in poleg tega tudi opazovali pouk. prti in pogovor je takoj stekel, pri tistih s ske Opere, in sicer ogleda Straussove ope- Za razliko od slovenskih šol pouk v Španiji slabšim znanjem angleščine pa smo imeli rete Netopir s svetovno znanim libretom. poteka od 8.00 do 14.30 s polurnim glav- manjše težave pri sporazumevanju. Nivo nim odmorom, ure pa trajajo 60 minut. znanja angleščine je, tako kot pri nas, zelo Marsikdo se je ustrašil, ko je izvedel, da različen. Nekatere dijake, ki so zelo dobro Prvi dan izmenjave smo imeli na šoli naj- opereta traja kar tri ure in pol, ampak so govorili, sem vprašala, kje so se naučili prej krajšo aktivnost na temo filmov, v ga kaj kmalu zamotili čudovita notranja tako dobre angleščine. Odgovor je bil, da oprema Opere in ogromni oder. Nekaterim drugem delu smo poslušali predstavitev večinoma iz filmov, glasbe ipd. Na splošno od nas se je celo posrečilo, da smo dobili Katalonije, sledila pa je še naša predstavi- je bila izkušnja zanimiva, saj smo dobili sedeže v ložah, toda hitro smo ugotovili, tev glavnih značilnosti Slovenije in Vipave. vpogled v vsakdanje življenje tako doma da so bile te lože bolj namenjene opazo- Proti koncu dopoldneva smo se sprehodili kot v šoli. vanju ostalih gledalcev kot pa uživanju po Gironi: katalonski dijaki so nam pred- Tjaša Žgavec, 2. a v dogajanju na odru. Kljub temu so nas stavili glavne znamenitosti, zatem pa nastopajoči prevzeli z močnimi, neverje- smo si ogledali še muzej filma. Drugi dan Vikend tnimi glasovi, šaljivimi besedili pesmi in se je začel s sestankom s profesorjema, Čeprav so bili dnevi, ki smo jih preživeli bogatimi kostumi, kar velja tudi za kuli- ki sta nas povprašala o stanju pri gostu- v katalonski šoli, zanimivi in lepi, smo v se. Predstava je bila polna vedno novih jočih družinah. Naši pari pri izmenjavi so petek že vsi nestrpno čakali na vikend, ki zapletov, ki so nas dodobra nasmejali. Po imeli ta dan običajen pouk. Nato smo pri je bil pred nami. V soboto in nedeljo smo zadnji pesmi občinstvo kar ni moglo neha- pouku angleščine sodelovali pri kvizu o imeli dijaki čas, da si ogledamo Girono in ti ploskati tako zabavni igri! Po kratkem umetnosti ter pri drugi delavnici poizve- kraje okoli nje. Nekateri španski dijaki so sprehodu do avtobusov smo se ob pozni dovali o katalonski hrani, običajih, glasbi, se odločili, da bodo znamenitosti sloven- uri odpeljali domov in zato naslednji dan mitih in praznovanjih. Po malici smo se skim dijakom razkazali v večji skupini, profesorji od nas žal niso mogli veliko pri- skupaj s katalonskimi dijaki poučili o mo- drugi pa smo si mesto in njegovo okolico čakovati. dernističnem slogu, ki ga pogosto vidimo ogledali z družinami, pri katerih smo sta- Lucija Pišot, 2. a v Barceloni. novali. Kljub slabemu vremenu se nismo 26 IZ ŠOLSKIH KLOPI

ce. Čeprav nam s svojim deževnim vreme- nom ni bila ravno naklonjena, mi bo ostala v zelo lepem spominu, ogled pa toplo pri- poročam vsakomur. Monika Krapež, 3. c Nekaj vtisov po izmenjavi Izmenjava z dijaki iz Girone je bila zame še ena zanimiva izkušnja. Tam življenje teče počasneje kot pri nas. Pouk se začne ob 8. uri, v osnovni šoli šele ob 9. Večerja pride na vrsto pozno zvečer. Sama kultura je precej podobna naši, le da iste praznike praznujejo z drugačnimi običaji. V tednu našega obiska nam je malce nagajalo „ne- tipično“ špansko vreme, zato upam, da bom Agnés še kdaj obiskala in si Katalonijo ogledala brez dežnika v roki. – Mojca Bone Na izmenjavi sem zelo uživala. Spoznala sem veliko novih prijateljev, izjemnih kra- jev in nenavadnih navad. Skupaj s špan- skimi dijaki smo sodelovali pri različnih ustrašili in smo se podali na ogled zani- Peti dan – ogled Barcelone aktivnostih in tako vadili angleški jezik. mivih krajev, po katerih slovi Katalonija. Všeč so mi bili tudi vsi sprehodi po mestu, Če se odpraviš v Katalonijo, se spodobi, da Tako smo si ogledali slavno plažo Costa obisk knjigarne v Barceloni, dolga druženja si ogledaš njeno glavno mesto, Barcelono. Brava, na kateri smo imeli priložnost vi- ob kavi ter pogovori dolgo v noč. Zdi se mi, Tako smo se v ponedeljek »zgodaj« zjutraj deti osupljivo lepe valove, ki so nastajali da sva se z mojo dijakinjo gostiteljico zelo (vsaj za Špance) podali na ogled mesta. zaradi vetra (ta seveda ni bil močnejši od Po enourni vožnji smo prispeli v mesto, dobro povezali, postali pravi prijateljici in prave vipavske burje). Podrobneje smo si katerega arhitekturo prve polovice 20. tako ustvarili vez, ki bo še dolgo trajala. ogledali tudi Girono, nekateri pa smo odšli stoletja je zaznamovalo t. i. modernistič- Komaj čakam, da se v marcu zopet vidi- do čudovitega kamnitega mesta Basalu in no gibanje: ogledali smo si bolnišnico sv. va! Njeni starši so mi ob slovesu rekli, da do jezera Banyoles. Križa in sv. Pavla (Hospital de la Santa sem postala del družine in da sem pri njih Ker je v Španiji šport močno prisoten, le Creu i Sant Pau), ki jo je zasnoval katalon- vedno dobrodošla. Ob zadnjem objemu redko najdeš nekoga, ki ne bi igral nogo- ski arhitekt Lluís Domènech i Montaner. V smo verjetno vsi udeleženci vedeli, da so meta, košarke, tenisa ali kakega drugega spomin se mi je še posebej vtisnila zaradi takšne izmenjave lahko res lepa izkušnja. športa. Tudi naši katalonski dijaki so moč- pisanih barv in različnih oblik, saj spomi- – Nika Pregelj no zagreti za različne športne aktivnosti. nja na dežele iz pravljic. Delovala je vse Čeprav smo prispeli ob sončnem zaho- Med vikendom smo imeli priložnost ogle- do leta 2009, danes pa sta v njej muzej in du, so bili prvi vtisi zelo topli in obarvani dati si košarkarsko tekmo med dvema kulturni center. Leta 1997 je bila vpisana v mediteranske barve. Enakega toplega ženskima ekipama, nekateri pa smo se na Unescov seznam svetovne dediščine. sprejema smo bili deležni pri gostiteljskih odločili tudi za ogled tekme v nogometu. Po Gaudijevi aveniji smo se sprehodili družinah, ki so nas pozdravile z objemom Španci so ljudje, ki si za vsako do Sagrade Familie, bazilike, ki je verje- in poljuboma. Hrana v Španiji je zelo oku- stvar vzamejo veliko časa in stvari radi tno najbolj znana po tem, da jo gradijo sna, se pa skorajda v vsaki jedi najde pa- počnejo v sproščenem vzdušju. Zanimivo že vse od leta 1882, dokončana pa naj bi radižnik. Sama arhitektura se mi je zdela je bilo spoznati njihov vsakdanjik, saj je ta bila leta 2026. Zasnoval jo je katalonski precej enolična in kamnita, a vseeno čudo- veliko bolj sproščen in umirjen od našega. arhitekt Antoni Gaudí. Ogledali smo si še vita. Moja družina je bila zelo navdušena Med drugim so Španci tudi izjemno od- gotsko četrt Barcelone (Barri Gotic) in v nad razkazovanjem svoje pokrajine in kul- prti in nasmejani. Njihova kultura in stil njej barcelonsko katedralo. Nato smo se turnih znamenitosti, čeprav nas je vselej življenja sta mi zelo všeč, čeprav sem se sprehodili mimo sedeža katalonske vlade spremljal dež. Kljub temu sem se imela sprva težko navadila na nekatere navade in občine v Barceloni. Ob morju smo lahko čudovito. – Lara Marc (večerja ob 22. uri, za tem pa pogovarjanje opazovali spomenik, posvečen odkritelju Mene so presenetile predvsem španska dolgo v noč …). Menim, da so izmenjave v Amerike Krištofu Kolumbu. Nazadnje smo družabnost, velikodušnost in odprtost. tuje države enkratna ponudba za vse, ki se mimo še ene Gaudijeve stvaritve, Case Ker izhajamo iz različnih dežel, prihaja radi potujete in spoznavate nove prijate- Mile, zapeljali do Camp Noua, enega naj- seveda do velikih razlik: Španci recimo večjih nogometnih stadionov v Evropi, kjer lje, kulture in se radi naučite novih stvari. navadno večerjajo zelo pozno, se precej smo se lahko fotografirali, največji nogo- Ta izmenjava s katalonsko srednjo šolo je ukvarjajo s športom in obiskujejo tekme. metni navdušenci pa so si ga tudi ogledali. tudi zame nepozabna izkušnja, ki bi jo z V času izmenjave sem bila kar na treh tek- veseljem ponovila. Zvečer smo se utrujeni vrnili v Girono, na- mah, dveh nogometnih in eni košarkarski. Eva Šabec, 2. a polnjeni z lepotami katalonske prestolni- – Martina Gorenc 27 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Teh nekaj dni, ki smo jih preživeli v Gironi, sem se imel super. Spoznali smo špansko kulturo in navezali nova prijateljstva. Z veseljem sem si ogledoval znamenitosti in se v prostem času z vsemi šalil. Komaj čakam prihod Špancev v Slovenijo. – Jure Bužinel Na izmenjavi sem se imela zelo lepo: spo- znala sem katalonsko kulturo in ugotovi- la, da se od slovenske kar razlikuje. Najbolj me je presenetilo to, da uporabljajo veli- ko olivnega olja in da jedo precej morske hrane. Nenavadno za te kraje je bil dež, ki nas je spremljal skoraj vsak dan, a nas slabo vreme ni oviralo, tako da smo z do- bro voljo in zanimanjem raziskovali mesto in šolo. Čeprav živimo v različnih državah, smo si s španskimi dijaki precej podobni, zato smo se kljub njihovi slabši angleščini lepo ujeli. Izmenjava mi bo ostala v lepem spominu – z dijakinjo, ki me je gostila, se sorji Škofijske gimnazije Vipava z dvema na dogodek “Vaša Evropa, vaš glas”. Gre že pogovarjava o nadaljnjem druženju po krajšima proslavama obeležili kulturni za evropsko skupščino mladih, ki združu- končani izmenjavi. – Eva Brumat praznik. Šolski bend je uvodno zaigral je 33 šol iz držav EU in iz držav kandidatk Za izmenjavo sem se odločila, ker sem si Zdravljico, nato pa je sledil govor podrav- za vstop v EU v razpravi o prihodnosti želela ogledati Barcelono. Izmenjava kljub natelja, prof. Alojza Grahorja, v katerem je Evrope. Sestala se je 30. in 31. marca 2017 temu ni bila le turistični obisk Španije, predstavil svoje udejstvovanje na kultur- na sedežu EESO v Bruslju. Izbrani dijaki, ki ampak predvsem spoznavanje nove kul- nem področju in svoje srečevanje s kulturo so se kot predstavniki Slovenije udeležili ture, življenja ljudi in učenje angleščine. V nasploh. srečanja v Bruslju, so Katja Adamič, Tadej Uršič in Jure Ferletič. spominu mi bo najbolj ostal kruh s paradi- Na obeh proslavah so se zvrstile kulturne žnikom, ki je tradicionalna katalonska jed. točke, s katerimi so se predstavili dijaki Primož Šporar je skupaj z dijaki in mento- – Monika Krapež posameznih oddelkov. Pripravili smo re- rico pred marčevskim srečanjem pripravil Izmenjava je bila od trenutka, ko smo po- citacije pesmi Franceta Prešerna, Toneta leteli z letalom, zanimiva, presenetljiva in Pavčka in ostalih slovenskih avtorjev ob polna novosti: najbolj se spomnim poseb- spremljavi klasičnih melodij in samostoj- nosti španske kulture in slabega vremena, ne glasbene točke, npr. priredbo koroške ki pa vseeno ni pokvarilo odličnega vzduš- narodne N‘mau čez izaro in modernejše ja. – Jurij Grohar pesmi Zavese plešejo. Pri obeležitvi je so- deloval šolski fantovski zbor s pesmima Izmenjava s Španijo je bila zame nova iz- Pisemce in Sonce čez hribček gre. Dijaki pa kušnja, saj še nikoli nisem potovala tako so napisali tudi pismo našemu največjemu daleč. Všeč mi je bila moja gostiteljska poetu. Proslavi je šolski bend zaključil s družina, ki je poskrbela, da sem dobila Kreslinovo priredbo Prešernovega soneta dobro predstavo o njihovem vsakdanjiku, Vrba. kulturi, jedeh in jeziku. Pripravili so mi tradicionalne jedi, ki so bile zelo okusne. Kljub temu da proslavi nista bili mogočni in razkošni, smo se prisotni poglobili vase Zanimiva se mi je zdela tudi tamkajšnja odgovore na nekatera ključna vprašanja, s ter na svojstven in oseben način doživljali šola, ki se precej razlikuje od naše. Opazila katerimi se Evropa sooča danes, in sicer: kulturo. sem, da se na naši šoli učenci pri pouku koristi, dosežki in neuspehi Evropske uni- lepše vedemo in smo bolj poslušni. Na obi- Jure Ferletič, 3. a je; sku v Barceloni sem občudovala predvsem Dijaki iz Škofijske gimnazije Vipava izzivi in priložnosti za Evropsko unijo; bolnišnico, ki je sedaj preurejena v muzej. zastopajo mlade iz Slovenije v po- Verjetno si bom ta vtis tudi najbolj zapo- prihodnost Evrope z vidika mladih govorih o prihodnosti Evrope mnila. Poleg tega je Marta, moja dijakinja Evropejcev in kaj bi oni storili za njeno iz- gostiteljica, govorila zelo dobro anglešči- Dijaki Škofijske gimnazije Vipava so 30. boljšanje. no, zato je sporazumevanje teklo gladko. in 31. marca 2017 v Bruslju zastopali prof. Nataša Sever, mentorica sodelujočih dijakov in Domov prihajam bogatejša z izjemno kori- Slovenijo na evropski skupščini mladih. dijakinje stno izkušnjo. – Tjaša Žgavec V sklopu priprav na ta dogodek je 21. fe- Obisk pri našem škofu, gospodu bruarja 2017 dijake 3. letnikov obiskal Obeležitev kulturnega praznika Primož Šporar, član Evropskega ekonom- Juriju Bizjaku V torek, 7. februarja, smo dijaki in profe- sko-socialnega odbora, da jih je pripravil Msgr. dr. Jurij Bizjak se je rodil 22. februarja 28 IZ ŠOLSKIH KLOPI

1947 in je letos praznoval 70-letnico. Ker oziroma kaj bi si zaželela, če bi lahko iz- Idejo o čarobnem gumbu sem delila z ne- je tudi sam v najstniških letih dihal vipa- brala le eno stvar. Na hitro sem pomislila katerimi znanci in dobila nekaj koristnih vski zrak, obiskoval je namreč tukajšnje na tiste ”klasične” želje: zdravje, sreča, komentarjev. Večina sogovorcev je bila denar, več prostega časa, vpogled v pri- semenišče v Vipavi, smo se dijaki in pro- navdušena, posamezniki bi si tudi sami fesorji Škofijske gimnazije odločili, da mu hodnost … Ampak tisto eno, pravo, naj- priskrbeli takle gumb oziroma ga vsaj kdaj ta dan popestrimo z obiskom. Na pot proti pomembnejšo stvarco, ki bi si jo zaželela, Kopru smo se odpravili skupaj z gospo- sem iskala kar precej dolgo. Saj najbrž še preizkusili. Ampak v spominu sta mi naj- dom ravnateljem Vladimirjem Anželom, vedno nisem prišla do najboljše, dobila bolj ostali dve izjavi. ravnateljico DD Ivico Čermelj, šolskim pa sem (vsaj zame) zanimivo in uporabno Prva: »Z omejitvami se je potrebno sooči- kaplanom Primožem Erjavcem in učenko idejo. Domislila sem se čarobnega gumba. ti.« (avtor naj ostane anonimen) 4. letnika Klaro Vrabec. Kljub temu da je Se sprašujete, kaj je? S pritiskom na ta bilo vreme slabo in pot dokaj naporna, sta gumb se ustavi čas vsem, razen tistemu, S pritiskom na gumb bi si življenje olajša- nas močan stisk roke in prijazen nasmeh ki je na gumb pritisnil. Tako pridobi čas, da li in potem bi bilo vse lepše. Mogoče res. gospoda Jurija toplo pogrela. Ko smo mu se nauči novega jezika, kriči na vrhu gore, Toda – ali ni umetnost ravno to, da živiš izrekli vsa voščila in podarili skromna da- preteče maraton, opravi vse svoje dol- in preživiš z vsemi omejitvami, ki nam jih življenje ponuja? Da pravilno zmešaš zmes iz sestavin, ki so ti dane, ne glede na to, da ne poznaš recepta? Da skušaš prestopiti oziroma vsaj zaobiti kamenček ali skalo, ki ti pride na pot? Bistveno je, da se nekako znajdeš, z vsemi omejitvami in prepreka- mi. In druga, ki sem jo naključno srečala v za- pisu na blogu Besede za srce in se pove- zuje z razmišljanjem o čarobnem gumbu: »Ne pustite se prepričati, da opraviti vse svoje dolžnosti tudi pomeni biti srečen.« Verjetno bi vsi ‚šolarji‘ uporabili takle gumb tudi zato, da bi se lahko bolje pri- rila, smo se posedli za mizo in pokramljali. žnosti ali se preprosto naspi. Drugi so ta pravili na ocenjevanje, naredili kakšno do- Sama ne prihajam iz Vipave in ne poznam čas zamrznjeni, in ko ponovno pritisne na mačo nalogo več, dejansko in poglobljeno natančno njene zgodovine, zato mi je bilo gumb, čas teče naprej, ne da bi kdo opa- prebrali knjigo za domače branje. Ampak zelo zanimivo poslušati obujanje spomi- zil premor. Da, mislim, da bi bila to super če se navežem na zgornjo misel ̶ ali ni nov udeležencev pogovora. Seveda nam stvarca. Ko se ti malo nakopičijo stvari bolj pomembno, da smo srečni, kar ni nuj- je, po duši še vedno mlad škof, z nagaji- in ne utegneš vsega narediti, enostavno no povezano s tem, da vse naredimo? Da vimi iskricami v očeh z veseljem zaupal pritisneš na gumb in zadrega je rešena. oblikujemo svoje življenje do te točke, da kakšno pobalinstvo, ki ga je izpeljal sku- Preprosto in enostavno. smo zadovoljni z njim in ga radi živimo, ne paj s svojimi sovrstniki. Izvedela sem tudi A zadeva konec koncev (oziroma že kar glede na to, kaj si misli družba in kaj okoli- marsikaj o razvoju naše šole, kakšen je bil v začetku) ni tako preprosta. Najprej je ca od nas zahteva, pričakuje? njen napredek ter kako se je spreminjala vprašljiv obstoj tega gumba; kolikor mi v očeh zunanjega opazovalca. Čas je ob je znano, ga namreč še niso odkrili in ga Tako zaključujem to razmišljanje o čarob- dobri družbi in prijetnih temah zelo hitro verjetno tudi ne bodo (čeprav je v današnji nem gumbu z mešanimi občutki. Prvotna minil in prav vsi smo se polni vtisov in z družbi, ‚ko se lahko poročiš z mačko‘, vse ideja mi je bila zelo všeč, še večji izziv pa nasmeškom na obrazu poslovili ter krenili mogoče, a vendar …). Pa cena – koliko je to mi je spoprijeti se z življenjem brez ume- nazaj proti Vipavi. sploh vredno? In kdo bi gumb lahko imel: Tamara Humar, 1. c vsi ali le redki posamezniki? Bi se človek, tne, pravljične pomoči. Živeti življenje na polno, srečno in zadovoljno. Razmišljanje dijakinje, objavljeno ki pritisne gumb in nezamrznjen dela, po- staral? Bi omejili čas zamrznitve? Veliko Klara Vrabec, 4. b v šolskem glasilu Iskre vprašanj – ki pa jih pravzaprav ni, ker je Nekega dne me je med hitenjem po oprav- gumb le plod domišljije in navdiha, če lah- Zbrala in uredila Irena K. Vodopivec kih razmišljala o tem, kaj si najbolj želim ko temu tako rečemo. Foto: Nadja Pregeljc

29 IZ DRUŠTEV

si doživel veliko lepih trenutkov v naših in ba in osvojili končno 4. mesto. Igmanski marš tujih gorah. Da se ti orosi oko. Pa nista bila V predtekmovanju so dosegli 3 zmage in se edina iz naših krajev, srečal sem planince iz Igmanski marš je bil eden najpomembnej- kot prvouvrščena ekipa ene izmed skupin PD Križna gora iz Podkraja, pa planince iz ših pohodov med drugo svetovno vojno na uvrstili v četrtfinale in kasneje še v polfina- PD Tolmin ter pohodnike iz Gorice, s Krasa, ozemlju bivše Jugoslavije, na katerem so si le. V polfinalu so po zanimivi tekmi morali Pivškega … partizani v dramatičnih razmerah (–32 °C) s priznati premoč kasnejšim zmagovalcem pogumom in mesebojno pomočjo izborili pot Po manifestaciji se je druženje nadaljevalo turnirja NK Domžale. V boju za 3. mesto so na osvobojeno ozemlje. ob pasulju in zvokih harmonike ter razigra- naši mladi upi potegnili krajšo, niso izkoristili nem plesu bosanskega kola. svojih priložnosti in v ključnih trenutkih jim je Zadnje dni januarja 2017, po točno 75. letih, popustila tudi zbranost. smo se v osrčju Balkana podali na pot šte- Marko Nabergoj vilni pohodniki (okrog 5.000) iz vseh nek- Vseeno je tudi 4. mesto odličen rezul- danjih republik, pa tudi iz Italije in Avstrije. Starejši cicibani U11 tat in potrditev dobrega dela z mladimi v Med njimi nas je bilo iz Slovenije preko 250 Nogometnem klubu Vipava. udeležencev, ki smo obujali spomine na čase kažejo svoj talent Izjava trenerja Asmirja Bašića po koncu tek- »bratstva i jedinstva«, in čeprav danes ži- movanja: »Rad bi čestital fantom za pri- vimo v zelo različnih državah, je med nami kazano na turnirju in osvojeno 4. mesto. V prijateljstvo mogoče. Sam sem se kot pred- določenih trenutkih nam je zmanjkalo malce stavnik PD Podnanos (s polnimi pooblastili športne sreče, pa tudi zbranost nam je mal- predsednika Sandija, seveda) pridružil našim ce popustila, tako da nismo iztržili še več. pobratenim planincem iz PD Zlatni lilijan iz Rezultati tekem kažejo, da se lahko kosamo Sarajeva: predsednik Sado Šatrović, sekretar z vsemi ekipami iz Slovenije in da je tudi v Zakir Šogolj in Husein Šabič (PR) in številni našem majhnem okrožju zadostno število drugi … Kovali smo načrte za naše letošnje skupne poti: konec avgusta bomo namreč talentiranih fantov. Še enkrat več hvala star- izvedli skupni pohod na Krn. Obiskali bomo šem, ki spodbujajo fante s tribun in vztrajajo tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu in se skupaj z vsemi nami pri vzgoji in delu z nji- spomnili stote obletnice konca soške fronte. mi.« Bošnjaki so se borili na soški fronti v elitnih Rezultati tekem: enotah avstro-ogrske vojske in njihovi regi- NK Virtus Kamnik : NK Vipava (1 : 2) menti so pokazali izredno hrabrost. V nedeljo, 19. 2. 2017, se je naša selekcija U11 Za letošnje številčno uravnoteženje čla- letnik 2006 in 2007 še enkrat udeležila turnir- NK Vipava : NK Proteus Postojna črni (2 : 1) nov obeh društev na pohodu preko Igmana ja v Postojni, tokrat so nastopali na PRVEM NK Vipava : NK Vir Ljubljana (3 : 1) in popolno presenečenje sta poskrbela dva MEDNARODNEM MALONOGOMETNEM Četrtfinale – naša stara člana: Tina in Zdravko Furlan iz TURNIRJU NK Proteus Postojna POKAL NK Vipava : NK Idrija Cerkno (1 : 0) Podrage. Kar nisem mogel verjeti, da sta res SAWAL. onadva, ko sem ju zagledal v tisti množici. Polfinale – NK Vipava : NK Domžale (0 : 2) V močnejši in številčnejši udeležbi, nastopa- Lepo je srečati domačega človeka daleč od lo je 16 ekip iz različnih koncev Slovenije, so Tekma za 3. Mesto – NK Termit Moravče : domovine, še posebej pa takega, s katerem ponovno odlično zastopali barve našega klu- NK Vipava (2 : 0) 30 IZ DRUŠTEV

12. Otmarjev pohod navdušil pohodnike Na mrzlo sobotno jutro, 7. januarja 2017, Pot nas je nato vodila do sv. Ane nad vasjo Nadaljevali smo po kolovozu do podru- smo se najbolj pogumni odpravili na Razguri. Majhno jezerce pred cerkvico je žničnega sv. Martina v Grižah. Cerkev velja Otmarjevo pot od Podrage do Štjaka. zamrznilo in nekateri so to izkoristili za za eno izmed najbolj zanimivih in kultur- Letošnji pohod je bil že 12. po vrsti, prve- drsanje na ledu. nozgodovinsko najpomembnejših. V celoti ga smo izvedli leta 2005. Ob 6. uri smo se je bila krita s skrilami, zdaj pa so te ohra- Od tod smo se po asfaltni poti odpravili zbrali pri cerkvici sv. Urbana pred Podrago, njene samo še na vhodni lopi. Petju božič- prvemu postanku naproti. Alojz in Boža kjer smo pri temperaturi –11 ˚C začeli s nih pesmi in branju misli, ki jih je skrbno izbrala Lucija Nabergoj za vsako cerkev posebej, je sledila krajša poslastica, s ka- tero nam je postregla naša vipavska roja- kinja Irena Škapin Orel. Pot nas je naprej vodila v dolino Raše, iz katere smo se nato vzpeli do cerkvice sv. Tomaža pod Stomažem. Tu smo si privo- ščili kosilo iz nahrbtnika in nekoliko daljši postanek. Sledil je spust v dolino Raše k osmi postojanki – sv. Antonu, zatem pa najzahtevnejši vzpon na celotni 28 kilometrov dolgi Otmarjevi poti do sv. Katarine v Taboru nad Bogem. Čas je bil za skupinsko siko in že smo se odpravili proti zadnji, deseti cerkvi na tej romarski poti, sv. Jakobu na Štjaku. Od tu je sledil še spust skozi gozd in mimo vinogradov med Gočami in Podrago proti potjo. V Podragi smo imeli v župnijski cer- Peljhan sta nas pričakala odprtih rok. V kulturnemu domu v Podragi, kjer so nam kvi sv. Mohorja in Fortunata sveto mašo, ponudbi je bil tradicionalni »krompirčk s krajevna skupnost Podraga in vaške go- ki jo je daroval tamkajšnji župnik Tomaž pnceto s prtrwra«, čaj ter sladke dobrote. spodinje postregle s toplim obrokom, pi- Kodrič. Po maši smo nadaljevali z vzpo- jačo in sladkimi dobrotami. Dodobra siti smo se odpravili do pete ro- nom na tretjo postojanko – sv. Socerb. Tu marske cerkvice – sv. Matere Božje na 83 pohodnikov nas je ob prijetnem druže- so nas pozdravili prvi jutranji žarki in pri- Taboru nad Vrabčami, ki je tudi najvišja nju delilo vtise s poti in tako smo ob kle- jetnejše temperature kot v dolini. Razgled točka pohoda (605 m). Domačini ji rečejo petu in željah, da bi se na pohodu ponovno na Vipavsko dolino je bil čudovit, zahva- kar cerkev Device Marije. Tu smo ponov- srečali naslednje leto, zaključili Otmarjevo ljujoč sončnim žarkom, ki so pokukali izza no postali v stari šoli tik ob cerkvi, kjer so pot. Nanosa. nam domačinke skuhale čaj in kavo. Planinsko društvo Vipava

KK Izvir Vipava v letu 2016 Kolesarski klub Izvir Vipava, ki deluje že od Teh je bilo lani 24. Od registriranih tek- leta 1995, je v preteklem letu doživel nekaj movalcev jih je 9 tekmovalo tudi v okviru sprememb in posodobitev. Od samega za- italijanske amaterske kolesarske zveze četka je klub uspešno vodil Branko Česen, CSAIN. ki se je lani odločil, da z vodenjem kluba Žal je po letih z več člani klub v letu 2016 zaključi, zato so člani na rednem občnem imel samo enega tekmovalca, ki se je uvr- zboru izbrali novo vodstvo. Nov predse- stil v nacionalno reprezentanco in bi lahko dnik kluba je postal Lucjan Premrn, pri zastopal klub na svetovnem prvenstvu, ki vodenju kluba pa mu pomaga tudi preno- je v letu 2016 potekalo v Avstraliji. Zaradi vljen upravni odbor. velikih stroškov se svetovnega prvenstva Klub je imel v letu 2016 evidentiranih 283 ni udeležil. članov, od tega je lani aktivnih bilo 61. V Klub je v letu 2016 organiziral štiri kolesar- Vipava«. Dirka poteka po vipavskem sta- sezoni 2016 se je v klub na novo včlanilo ske prireditve. dionu in njegovi okolici. Kljub dobri organi- sedem kolesarjev. Kot vsako leto je klub zaciji in odličnim vremenskim pogojem se pri nacionalni kolesarski zvezi (KZS) za- V mesecu januarju je kot sklepno dirko je dirke udeležilo le 30 kolesarjev. prosil za licence amaterskih kolesarjev. sezone ciklokrosa organiziral »2. ciklokros Na začetku junija je potekala “3. kolesar- 31 IZ DRUŠTEV

ska dirka Slap-Lože”, ki je štela za Pokal kar 125 kolesarjev in družinskih članov iz sedla v kategorij Master E Bruno Čibej, v Slovenije. Start ter cilj dirke je v vasi Slap celotne Slovenije in Italije. kategoriji Master I pa Franc Mikuž. Tretji pri Vipavi, trasa pa nato poteka skozi Pomembnejši rezultati kluba v sezoni v skupnem seštevku kronometrov je bil stari del vasi Slap, nadaljuje v smeri pro- 2016: Robert Likar med Masterji D. ti Ložam, kjer zavije proti Vipavi in nato Za skupni izkupiček Izvira je bila letos pred mostom čez Močilnik obrne nazaj Državna prvenstva najbolj zaslužna vožnja v klanec, saj sta proti Slapu. Dirke se udeležijo tekmoval- V disciplini kronometer je državni prvak člana Robert Likar in Bruno Čibej v svojih ci iz celotne Slovenije in tudi tujine. V letu postal Lucjan Premrn v kategoriji Master kategorijah zmagala. Drugo mesto je med 2016 se je dirke udeležilo 59 kolesarjev. E. Drugo mesto je dosegel Franc Mikuž v Masterji H dosegel Ivan Mihovilovič. V mesecu juniju je bil skupaj z OZVVS kategoriji najstareših, Master I. V skupnem seštevku Pokala Slovenije Vipava organiziran kolesarski maraton Na cestni dirki za državno prvenstvo sta je KK Izvir Vipava bogatejši za dve lovo- »Po poteh obeležij vojne 1991« na relaciji drugi mesti v svojih kategorijah zasedla riki. Najboljša sta bila Robert Likar med Vipava–Branica–Nova Gorica–Vipava. Lucjan Premrn in Franc Mikuž. Tretji je bil Masterji D in Bruno Čibej med Masterji E. Robert Likar med Masterji D. V času Vipavske trgatve je bila organizira- Drugo mesto je zasedel Franc Mikuž med na že 21. kolesarska dirka Vipava–Nanos, Na vzponu za državno prvenstvo je dr- Masterji I, tretji v kategoriji Master E pa je ki šteje za Pokal Slovenije. Dirka poteka z žavni prvak v kategoriji Master E postal bil Lucjan Premrn. vipavskega Glavnega trga skozi Vrhpolje Bruno Čibej. Robert Likar in Julija Kosmač V točkovanju ekip je KK Izvir Vipava sezo- in Sanabor na Nanos do konca asfaltne sta v svojih kategorijah osvojila bron. no zaključil na šestem mestu. poti. Odlična organizacija v preteklih le- Pokal Slovenije tih se kaže z visoko udeležbo – lani se je Dirke v tujini z vzponom spopadlo kar 180 tekmovalcev. Na cestnih preizkušnjah, ki so štele za Pokal Slovenije, je bil najuspešnejši najsta- Izvirovci so čez celo leto nastopali tudi na Ob zaključku sezone je klub organiziral rejši aktiven član v Pokalu Slovenije, Franc dirkah v Italiji in na Hrvaškem ter dosegli klubsko dirko Vrhpolje–Avžlak in kolesar- Mikuž, ki je ponovno zmagal v skupnem več odličnih uvrstitev. V začetku avgusta jenje po zgornji Vipavski dolini za člane seštevku cestnih dirk v kategoriji Master se je trojica udeležila petdnevne etapne kluba, ki smo jo zaključili z družabnim sre- I. Tretji mesti sta zasedla Robert Likar in dirke “Giro del Friuli per ciclisti amatori”. čanjem v Lovski koči nad Budanjami. Ivan Mihovilovič, v kategoriji Master D ozi- V kategorijah so zasedli: Premrn 3. mesto, Zupanič 4. mesto in Kovač 21. mesto. V letošnjem letu je klub organiziral skupne roma Master H. priprave v hrvaški Istri. Udeležba kaže na V skupnem seštevku za Pokal Slovenije v Udeležili smo se še mnogo cestnih dirk, dobro delo in veliko poznanost kluba ši- kronometru je v kategoriji Master E zma- maratonov in kronometrov in večkrat stali rom Slovenije, saj se je priprav udeležilo gal Lucjan Premrn. Drugi mesti sta za- na stopničkah in odnesli tudi nekaj zmag.

Nogometni kamp Vipava 2017

Nogometni navdušenci in člani šolo, zato je kamp idealna priložnost za pester in zanimiv, zato vse starše vabimo, Nogometnega kluba Vipava organizira- zapolnitev prostega časa. da svoje otroke v času počitnic vpišete na mo NOGOMETNI KAMP VIPAVA 2017, ki NOGOMETNI KAMP VIPAVA 2017 in tako V kampu bodo otroci deležni zajtrka, ko- bo predvidoma potekal v začetku julija, združite prijetno s koristnim. sila in popoldanske malice. Vmesni prosti in sicer od 3. 7. do 8. 7. na nogometnem čas bo namenjen spoznavanju nogometa, Za vse dodatne informacije in vprašanja igrišču v Vipavi in na vseh površinah osvajanju nogometnih veščin in igre kot se lahko obrnete na organizatorja kampa: Nogometnega kluba Vipava. celote, spoznavanju novih prijateljstev, Asmir Bašić (040/438-411), e-mail: Kamp bo namenjen otrokom od 5. do 13. druženju … V času kampa so predvidene [email protected] leta starosti v času poletnih počitnic med tudi različne druge aktivnosti, kot so pla- 7h in 17h. Cilj kampa je staršem olajšati vanje, animacije, spoznavanje različnih Sašo Nešković (041/ 317-002), e-mail: varstvo otrok, ko ti ne hodijo v vrtec ali poklicev, družabnih iger … Program bo [email protected] 32 KULTURA

Koncert »Melodije večnosti« V nedeljo, 5. marca 2017, smo v župnij- menjujeta. Skladba je nekaj posebnega, tu, se Meta pripravlja na zaključni nastop ski cerkvi sv. Štefana prisluhnili koncertu saj se v njej prepletajo sodobni zvoki v magistrskega študija glasbene pedagogi- Mešanega zbora Anton Foerster Ljubljana orglah in koralna melodika v zboru. Naše ke na Akademiji za glasbo. Zaradi značaja pod vodstvom zborovodkinje Mete orgle so v vsej svoji mogočnosti tokrat skladb in potrebe po še večji polnosti zvo- Praček. zazvenele pod prsti mlade organistke ka so se pevcem Mešanega zbora Anton Veronike Celarc. V nadaljevanju koncer- Foerster tokrat pridružili tudi nekateri Program je obsegal skladbe, ki so nastale ta smo slišali še afro- ameriško spiritu- pevci domačega župnijskega mešanega konec 20. in v začetku 21. stoletja v Evropi alno MUSIC DOWN IN MY SOUL (Moses zbora ter drugi Metini pevski prijatelji. Že (Sloveniji), Ameriki in Avstraliji. Kot prvo Hogan) ob klavirski spremljavi Gašperja več kot štiri mesece se redno vozijo na smo slišali motet za mešani zbor in prstne Vuge ter PAST LIFE MELODIES avstralske pevske vaje v Ljubljano. Koncert v Vipavi činele O MAGNUM MYSTERIUM sloven- skladateljice Sarah Hopkins, za dodatek je bila pravzaprav generalka za magistrski skega skladatelja Andreja Makorja. Sledila pa še Foersterjev VEČERNI AVE. koncert, ki je bil v nedeljo, 19. marca 2017, je MISSA IN ORGANI BENEDICTIONE/ ob 19:00 v dvorani Kazine v Ljubljani. Maša ob blagoslovitvi orgel/ skladatelja V letošnji sezoni je stalna zborovodkinja Damijana Močnika. Maša je zasnovana Damijana Božič Močnik vodenje zbora Meti in pevcem želimo vso srečo na nasle- tako, da imata zbor in orgle enakovredno prepustila Meti, a ne brez razloga. S pro- dnjih koncertih ter uspešno glasbeno pot. vlogo in se skozi celo skladbo nenehno iz- gramom, ki ga je zbor izvajal na koncer- Zvonka Starc Aleksandrinke prišle tudi v knjižnico

vljenjskih zgodb je. Pravzaprav žalostnih, saj so morale na tuje, v neznano, če so ho- tele boljši kos kruha. Nekatere so se vrnile, druge ostale. Katera je bila na boljšem? V našem ajdovsko-vipavskem koncu je bilo tega odhajanja sicer manj. Franc Batjel (1875–1940), obrtnik, podjetnik, la- stnik tovarne koles Tribuna, ki je bil rojen v Vipavi (njegovo življenjsko zgodbo ste V začetku leta smo v Krajevni knjižnici v lahko prebirali v 112., 113. in 114. številki Vipavi predstavili knjigo Darinke Kozinc Vipavskega glasa) je zapisal, da se je nje- Les Goriciennes. Aleksandrinke so v dalj- gova polsestra Ivana, ki je služila v Trstu, nem Egiptu imenovali les Goriciennes, saj poročila z nekim Grkom, edinim sinom ve- so prihajale z Goriškega, največ s spodnje letrgovca, in živela v Port Saidu. Tam so Vipavskega. Pojav aleksandrinstva je imeli veliko trgovino jestvin, porcelana, pravzaprav še vedno odet v tančice skriv- vina in kar dvaindvajset uslužbencev. Ker nosti in tudi žalosti. Kmečka dekleta in z možem nista imela otrok, je prepričala mlade žene so v Egipt zvabile zlate zape- polbrata Franca in svojo krščenko iz Trsta, stnice, verižice, biseri, klobučki in svilena da sta sredi devetdesetih let 19. stoletja oblačila njihovih tam živečih sorodnic in odšla z njo v Egipt, v Port Said. A ker se- Knjiga je izšla v okviru letošnjega knji- znank ali pa so jih tja na lep (ali manj lep) stra ni držala svoje obljube, se je čez šti- žnega daru Goriške Mohorjeve družbe. način poslali možje (in tašče), ki so videli rinajst mesecev Franc Batjel vrnil domov Predstavnica založbe gospa Marija Češčut »sterline«, ki jih bo »ta mlada« pošiljala v Vipavo. je predstavila še dve knjižni novosti, in domov, da bodo kupili brajdo ali njivo. V sicer Koledar 2017, ki je nekakšen zbornik Knjigo Les Goriciennes je skupaj z avto- prispevkov o življenju in bogatem delova- svet so odhajale v strahu pred neznanim, rico, ki ima med svojimi sorodnicami kar pa tudi vznemirjene in radovedne. nju Slovencev, Primorcev na obeh straneh dve aleksandrinki, predstavila profesorica meje. Prinaša pa tudi celo vrsto zgodovin- A domov so se vračale drugačne: samoza- Majda Cibic, ki je knjigi dodala tudi spre- skih, socioloških in spominskih člankov. vestnejše, svetovljanske, saj so obvladale mno besedo. Predstavitev so obogatile Tretja knjiga pa je iz zbirke Naše korenine več jezikov, z novimi navadami, videle so, članice in član Društva za ohranjanje kul- in zajema Dnevnike, pisma in spomine iz da se svet ne konča na koncu domačega turne dediščine aleksandrink in Društva dveh svetovnih vojn Dominika Kacina, ki obzorja. In tega so se domači, ki so ostali žena Prvačina. V Prvačini je v Hiši na placu jih je za knjižno obliko pripravila njego- še vedno v istem trdnem kalupu, kot so odprta stalna razstava Življenjske zgodbe va hčerka, zgodovinarka dr. Milica Kacin bili ob njihovem odhodu, zbali. Kolikor je aleksandrink. Vabljeni, da si jo ogledate, Wohinz. bilo teh aleksandrink, toliko različnih ži- prav tako pa tudi da predstavljeno knjigo preberete. Zdenka Žigon 33 KULTURA

Bogastvo kamnite dediščine na Vipavskem lovali. Tako spoznavamo različne poklice, povezane s kamnom, znane kamnoseške rodbine in njihova dela, njihov način življe- nja, njihove življenjske zgodbe. Najprej se je posvetil starejšim mojstrom iz 17. in 18. stoletja in njihovi kamniti dediščini, ka- sneje pa tudi tistim iz 19., ki so delovali še tja v 20. stoletje. Tako knjižne izdaje kot posamezni pri- spevki so opremljeni z navedbami ne- štetih virov in opombami, saj je Božidar Premrl zelo natančen, skrben in vesten raziskovalec in popisovalec ter vsak po- datek tudi trikrat preveri, preden ga zapi- še. Zato pa se tudi zgodi, da k njegovim tiskanim delom pride vedno še kakšen dodatek. Seveda Božidar Premrl z vso vnemo raziskuje tudi vipavsko kamnito dediščino. O tem govorijo številni prispev- ki v lokalnem časopisju, saj je zvest sode- V knjižnici v Vipavi smo v okviru prazno- pa se je povsem posvetil raziskovanju lavec Vipavskega glasa, Gore, Colskega vanja kulturnega praznika pripravili večer kamnite dediščine in njenih ustvarjalcev. časnika, da omenimo le serijske publika- z Božidarjem Premrlom, vipavskim roja- Najprej je deset let samo hodil po terenu, cije naših krajev. V načrtu ima izdajo knji- kom, ki se že skoraj tri desetletja ukvarja spraševal, fotografiral, zbiral podatke po ge, ki bo zajela kamnarstvo v tem nekdaj s proučevanjem kamnite dediščine in nje- različnih arhivih in še bolj skromni litera- kranjskem delu Vipavske doline od Otošč nih ustvarjalcev na Primorskem, na obeh turi, potem pa je začel počasi tudi pisati in do Šturij, do mejnega Hublja. Poglavitna straneh meje med Slovenijo in Italijo, pa objavljati. Še vedno mu je najljubša prva, kamnarska središča so bila v Hraščah in tudi v notranjosti Slovenije. drobna knjižica o kamnoseških in zidar- Šentvidu (danes Podnanosu) z rodovi- skih mojstrih Felicijanih na razkrižju treh no Žorž, v Vipavi kamnoseki Tomažiči in Sam pravi, da je že kot fantič iskal zaklad svetov: Brkinov, Krasa in Istre. Do sedaj Vrhpolju Snoborovci (Tomažič) in Metni ali na starem vipavskem gradu. Zaklada sicer je izšlo kar sedemnajst njegovih knjižnih Polon‘ni (Premrl). Kamen za svoje izdelke ni našel, očitno pa se je že takrat dodo- izdaj, poleg velikega števila drugih stro- so pridobivala iz kamnolomov v Nanosu bra seznanil s kamnom, ki so ga mojstri kovnih prispevkov v različnih slovenskih in na Nanosu, pod Starim gradom nad uporabili za gradnjo gradu. Tudi ko je oče- pa tudi tujih publikacijah in drugih medi- Vipavo in v Sanoborcovem kamnolomu tu pomagal obnoviti domačo hišo, je na- jih. V njih obravnava kamnito stavbno de- nad Vrhpoljem. Avtor pravi, da bodo bralci letel na kamnite zidove. Kamnite hiše so diščino s področja Krasa, Istre, Pivškega, prav gotovo presenečeni nad dejstvom, ga tako prevzele, da si je celo omislil staro Brkinov, Brd in Vipavske doline. Raziskuje kako cvetoča je bila kamnarska dejavnost kamnito domačijo v hrvaški Istri in jo začel in popisuje posamezne kamnite stavbne v naši krajih v tistih časih. obnavljati. Ta projekt je sicer opustil, zato elemente in tudi mojstre, ki so jih izde- Zdenka Žigon Slovenski kulturni praznik po vipavsko »Ker smo zato se zbratli, ki dobro v srcu mislimo, dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi.«

V sredo, 8. 2. 2017, smo v stari šoli v Vidrih zapeli venček pesmi. Trije vnuki g. Nekaj besed za predstavitev razstavljalca: Vipavi s Prešernovo Zdravljico odprli raz- Jožefa Vovka so prisrčno recitirali pesmi Jožef Vovk se je rodil leta 1947 na Gočah stavo ljubiteljskega slikarja Jožefa Vovka. in ga. Hajnal Vovk je občuteno inetrpre- pri Vipavi. Otvoritev so obogatili s pestrim kulturnim tirala Prešernove verze. Lucija, Veronika programom njegovi rojaki z Goč in svojci in Marjan Fajdiga so za konec kulturne- Umetniška žilica in želja po risanju ga ter ljubitelji lepe besede. Pozdravni nago- ga programa na instrumente zaigrali dve spremljata že od otroštva. Prve osnove vor in besede ob kulturnem prazniku nam skladbi. Res številni obiskovalci otvoritve risanja oziroma slikanja je dobil v osnovni je zaupala Magda Rodman. Na njeno po- razstave smo se zadržali v prijetnem dru- šoli v Vipavi, ki jo je zadnje tri razrede obi- vabilo se je otvoritve razstave udeležila ženju in kramljanju v prostorih Društva skoval, pri učitelju akademskemu slikarju učiteljica ga. Ana Lenščak, žena pokojne- Razmetano podstrešje, kjer je bila razsta- Ivu Lenščaku. To znanje mu je ostalo zasi- ga Iva Lenščaka, ki je bil prvi učitelj risa- va na ogled do 8. oziroma 10. marca 2017. drano v spominu vse do danes. Po osnovni nja Jožefu Vovku. Otroci z Goč, iz Manč in In kot nam je zaželela ga. Magda, smo ve- šoli, ki jo je zaključil leta 1962, se je izobra- Lož so pod vodstvom zborovodkinje Mete čer na praznik slovenske kulture doživeli ževal v tehnični stroki, nato se je zaposlil Furlan ob klavirski spremljavi ge. Alenke tudi kot naš osebni praznik. v Ljubljani in opravil služenje v JLA. V tem 34 KULTURA obdobju je ustvarjal manjša dela s svinč- tudi slikanje z oljem na platno, zato se je motivi iz rojstne vasi Goče, tako pokrajina nikom in temperami. Velika želja postati preskusil tudi s to tehniko. Prve napotke z vasjo kot detajli vaške arhitekture. slikar se mu ni izpolnila in je po sili razmer je pridobival v strokovni literaturi. Da bi Pri srcu so mu tudi krajine, osebe, portreti, ostal v tehniški stroki – strojništvu. se še bolj seznanil z raznimi tehnikami sli- tihožitja ... kanja, je obiskoval delavnice za risanje na Na nek način mu je izdelava načrtov in Univerzi za tretje življenjsko obdobje in v Razstave: oblikovanje strojev potešila tisto otroško TOČKI ZA KULTURNE DEJAVNOSTI (javni željo po ustvarjanju in risanju ter ga s tem Prvič je samostojno razstavljal leta 2010 sklad RS) v Novi Gorici pri slikarjih Klemnu notranje izpolnjevala. na Gočah na kmetiji Furlan. Brunu in Aleksandru Peci. Tu se je seznanil Leta 1976 se je vrnil na Vipavsko in se za- še s tehniko suhih pastelnih barv, ki mu Drugo samostojno razstavo je imel leta poslil v Novi Gorici. Čez par let se je z dru- omogoča svojstven izraz. 2011 v galeriji UČILNA v Oseku. žino preselil v Šempas, kjer živi še danes. Njegova dela prikazujejo podobe reali- Sodeloval je še na skupnih razstavah: v Sedaj je v pokoju in je po več kot tridesetih stično, z natančnim podajanjem detajlov. galeriji Rika Debenjaka v Kanalu, v galeriji letih spet začel ustvarjati. Najprej so na- Uprizarja tiste motive, ki ga v danem tre- Sv. Barbare v Idriji in v Oseku. stajala tihožitja s svinčnikom. Mikalo ga je nutku navdihnejo. Všeč so mu predvsem Martina Naglost

Oživel je Salon Expon

Hvaležni smo vsem, ki ste kakorkoli, fi- nančno ali s svojim delom in znanjem, pripomogli k ponovni uprizoritvi Salona Expona. Uspelo nam je s skupnimi močmi. HVALA VSEM! Člani lutkovne skupine Salon Expon > Vipavski glas

Oder kulturnega doma v Vipavi je 25. mar- lo dobro leto. Pod okriljem Zveze prijate- ca zaživel v prav posebni podobi. Po mno- ljev mladine Ajdovščina smo se vključili v gih letih so v Vipavi spet oživele lutke! In študijski krožek in pričeli z vajami. S svojo kaj pravijo lutkarji o sebi? neizmerno energijo, zagnanostjo in izku- šenostjo nas je v začetku pri dramaturški »Nismo niti prva niti zadnja lutkovna sku- pripravi igre usmerjala Ada Bačar. pina naše učiteljice – »tršice« Ade Bačar, ki nas je v osnovnošolskih letih začarala, V nadaljevanju smo izdelavo lutk, anima- osvojila, s svojo ljubeznijo do lutk. Ne. cijo in končno podobo predstave prepustili Smo pa zagotovo njena močnejša skupi- Jožetu Zajcu, priznanemu lutkarju, obliko- Letnik XXXII • številka 120 • pomlad 2017 na. Po skoraj 26 letih stojimo na odru, tu valcu lutk, tehnologu in režiserju. Skupaj Številka 120, letnik 32, pomlad 2017 pred vami, z lutko v roki. V (skoraj) isti za- z njim smo igro priredili in ji dali novo, so- Ustanovitelj in založnik: KS Vipava sedbi. dobnejšo preobleko. Uredniški odbor: Peter Skapin, Nataša Nardin, Naše otroštvo in zgodnjo mladost je s V Salonu Exponu Skazomaza pravljičnim Polona Puc svojo prisrčnostjo in sporočilnostjo za- junakom popravi osebne napake, a z novo Fotografija naslovnice: Jurij Lavrenčič znamovala lutkovna igra Salon Expon. podobo ti izgubijo svoj lastni jaz in lastno- Grafična priprava: Prograf d.o.o., Vipava Vipavski osnovnošolci smo s to lutkovno sti, ki so jih delale posebne, zanimive in Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica igro v dveh šolskih leti odigrali preko 70 edinstvene. V družbi, ki teži k popolnosti, Naklada: 2100 izvodov nastopov po vsej Sloveniji in v zamejstvu. je sporočilo te zgodbe še kako aktualno. Vipavski glas brezplačno prejme vsako gospo- Ljubezen do lutkovne umetnosti nas je Oživitev lutk je bila tako organizacijsko dinjstvo v Občini Vipava. pripeljala do tega, da smo po vseh teh kot finančno velik zalogaj. V projekt je bilo [email protected], [email protected], letih sklenili ponovno oživiti predstavo vloženega veliko truda, odrekanja, pred- [email protected] Salon Expon. Od ideje do izvedbe je mini- vsem pa ljubezni do te lepe umetnosti. 35 NASVETI

Lovska družina Vipava svetuje Vožnja z vozilom v naravnem oko- lju Vožnja z vozili v naravnem okolju pusti ve- like posledice na divjih živalih in rastlinah, ki živijo v tem okolju. S tem namenom bi želeli ozavestiti predvsem voznike motor- nih koles, voznike štirikolesnikov in ostale voznike, ki se nezavestno vozijo z vozili v naravnem okolju, gozdovih, travnikih, rečnih strugah in drugih poteh, da je za- konodajalec sprejel uredbo, ki prepoveduje to dejanje: UREDBA o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki pravi: 1. člen: Na območju Republike Slovenije je v naravnem okolju prepovedano voziti ali organizirati vožnje z motornimi vozili, motorji in drugimi prevoznimi sredstvi, ki omogočajo gibanje, hitrejše od pešca, z močjo lastnega motorja in niso namenje- na izključno vožnji po cesti in s kolesi. 7. člen: Z denarno kaznijo najmanj 210 € se kaznuje za prekršek fizična oseba, če: Pes brez nadzora v naravi ji, postanejo negibne, pritisnejo se ob tla 1. Vozi vozilo in druga prevozna sredstva in želijo biti neopazne. Vendar je prirojeni Klateški ali potepuški psi, kot pravimo v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te instinkt, ki jim zagotavlja večje možnosti psom, ki se po lovišču podijo brez nad- uredbe. za preživetje, pri sodobni košnji za te mla- zorstva svojih lastnikov, povzročajo poleg de živali usoden. Podobne uničujoče po- Kurjenje v naravnem okolju zgodnje košnje, motornih vozil in sodob- sledice nastanejo pri ptičih, ki gnezdijo na nega mehaniziranega kmetijstva v naravi V času čiščenja okolja v začetku pomladi travniku. Pri tem se gnezda ali že izvaljeni velike izgube med divjimi živalmi. S tem se kurijo travniki, grmišča in suha trava. mladiči v njih znajdejo pod traktorskim ko- namenom bi želeli ozavestiti lastnike teh S tem se naredi velika škoda na divjadi, ki lesom. psov, da je zakonodajalec sprejel določilo, gnezdi na travnikih in grmiščih, kjer imajo da živali pred potepuškimi psi varujeta Izgube živali pri košnji na travnikih so od- zavetje. Seznaniti Vas želimo, da je tudi dva zakona: visne od številnih vplivov, kot so: tukaj zakonodajalec sprejel zakon, ki to prepoveduje. Zakon o divjadi in lovstvu-1 1. Zakon o divjadi in lovstvu-1 (ZDLov-1), - višina odkosa, višja od 15 cm: možnost (ZDLov-1) pravi: ki pravi: preživetja imajo živali, ki živijo pri tleh in vse gnezdilke; 32. člen (5): Sekanje, požiganje ali drugač- 35. člen (3): Psov ni dovoljeno brez nad- no uničevanje živih mej, grmišč in s suho zorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik - smer košnje: način košnje naj bi bil od zarastjo poraslih površin po pašnikih, je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival sredine proti robu travnika. Pri takem na- travnikih ali poljih je prepovedano v času prizadane divjadi. činu košnje naj bi živali zaradi motečega gnezdenja ptic ali poleganja mladičev, ropota traktorja in kosilnika imele mo- med 1. marcem in 1. avgustom. 37. člen: Z globo od 420 do 1200 € se ka- žnost zbežati s travnika. znuje za prekršek posameznik, ki brez nadzora spušča psa v prosto naravo (tretji odstavek 35. člena). Zakon o varstvu živali, ki pravi: 15. člen: Prepovedano je preganjanje v na- ravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz zavetišča in gnezdišča. Kazen je od 420 do 620 €. MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA Pravilna košnja trave POZAMENTERIJA Številne prostoživeče živali, predvsem mlade, ogroža zgodnja in pogosta košnja. GALANTERIJA Med njimi so mladi zajci, srnini mladiči, ptice, ki gnezdijo v travniku, plazilci, dvo- URNIK živke in žuželke. PON-PET 8-12 14-18 Strategija preživetja naštetih živali, pred- SOB 8-12 vsem sesalcev, je bila tisočletja enaka, NED ZAPRTO toda pri načinu sodobne košnje je postala pogubna za živali! Želimo vam vesele, doživete in pisane velikonočne praznike Veliko mladih živali se ob nevarnosti prita- Kolektiv trgovine Nika

36

MNENJA

V spomin Ivanu Lavrenčiču - Centurinu njega sem jaz prišla in tudi ostala v Vipavi. Čeprav verjetno težko, si dal vse od sebe, Tisti, ki se imamo za potomce tega zbora da ste skupaj s Ksenijo in Mitjem pripravili in smo še med živimi, vemo, koliko lepega mami Anuški nepozabno praznovanje. S smo preživeli skupaj. S kakšnim navdu- svojim nastopom ste potrdili, da »talen- šenjem smo prepevali na kulturnih pri- ta«, ki ti je bil položen že v zibelko, dragi reditvah, hodili na revije Primorska poje. Centurin, nisi zakopal, ampak si z njim pri- Nepozabni so Pevski tabori v Šentvidu dno trgoval in pridobival nove. Danes jih pri Stični ali pa smo se preprosto družili izročaš naprej, zdaj so na vrsti tvoji vnuki, na vajah in po njih ter se imeli neizmerno da nadaljujejo tvoje poslanstvo. Neja se bo lepo. Lahko rečem, da si bil ti najpomemb- zagotovo spomnila, kako sem jo v šoli več- nejši član, skratka duša zbora, pobudnik krat opozarjala na to. za marsikatero neumnost, ki smo jo ušpi- Veliko lepih spominov, ki smo jih kot dru- čili, včasih, žal, tudi glavni »krivec« za žinski prijatelji preživljali na počitnicah v stvari, ki jih nisi zagrešil. Še danes slišim Brodarici, na večere ob kartanju, na po- Franceta, kako se je razjezil: »Centurin, čitnice v Omišalju, na bandime v tvojem mona, kam si mi spet skril avto?« ko ga po tako ljubem vinogradu, na martinovanja, končani pevski vaji ni bilo pred šolo, kjer ga na praznovanja rojstnih dnevov, na sveti je pustil in ga je čisto zares ukradel en vo- večer, ko smo po Vipavi prepevali božične jak. Kamorkoli smo šli, kjerkoli si bil, je bila pesmi – ko še ni bi pravi čas … bo zavedno na tvojih ustih pesem, v rokah pa kitara … ostalo z nami, z njimi pa tudi ti. Centurin, poglej, koliko nas je danes zbra- Ko je vipavski zbor prenehal delovati, nisi V mislih mi odzvanja, tebi tako ljuba pe- nih tu, okrog tebe. Skoraj vsak izmed nas dolgo zdržal brez petja. Priključil si se sem, Kje je moj mili dom. Ničkolikokrat bi bil lahko zdaj v moji vlogi in obujal spo- Mešanemu zboru Primorje v Ajdovščini. smo jo zapeli skupaj. mine, preživete s teboj. Ne vem po ka- S kakšnim navdušenjem si nam pripove- kšnem ključu je Bog izbral ravno mene. doval o doživetjih na turnejah čez lužo. Dragi Centurin, tvoje upepeljeno telo da- Najbrž zato, ker sta bila vidva z Nuško Predvsem pa si bil vesten in odgovoren nes polagamo v zemljo le korak stran od tista, ki sta me, pred dobrimi štirideseti- pevec, tudi inštrukcije si si priskrbel, da le tvojega vinograda. mi leti, ob mojem prvem prihodu v Vipavo ne bi šlo kaj narobe, saj so ti bili zaupani Tvoja duša pa je že dosegla svoj najpo- pričakala na avtobusni postaji. Potem pa mnogi soli. membnejši cilj, za katerega se trudimo smo s tvojo stoenko kot blisk zdrveli po celo življenje – dokončni dom pri Bogu. eni izmed vipavskih gas. Na praznovanju Anuškinega rojstnega dne pred še ne dvema mesecema smo s Prepričana sem, da je našla tudi kakšno V tistem času so srca najbolj zagretih vipa- pesmijo ponovno obujali spomine na vse hrastovo senčko, pod katero veselo pre- vskih pevskih navdušencev bila za Mešani te lepe trenutke. Kot bi slutili, da zadnjič peva naprej, v družbi mnogih prijateljev. pevski zbor Draga Bajca. In prav zaradi prepevamo v družbi s teboj. Zvonka Starc, Vrhpolje, 15. marec 2017 Vrhpolje je gostoljubna vas

Tega ne pišem le zaradi domiselno in dobro poljski župnik g. Janez Kržišnik, zato smo gima skupinama, in prav vse so Vrhpoljci obiskanega turističnega kampa. Vrhpolje vedeli, da bomo z našimi 'lučkami' gostje lepo sprejeli. Ja, seveda, naši prijatelji so je pred več kot štiridesetimi leti sprejelo njegove fare. In res: kmalu smo imeli sre- nas vse lepo zvozili, saj mnoge lučke ni- ljudi, ki jih marsikje niso – in še danes jih čanje v Vrhpolju, ogledali smo si čudovit majo sorodnikov, ki bi jih lahko pripeljali. V radi sprejemajo. Takrat je bila to osnovna mozaik in bili deležni svete maše. Seveda nedeljo, 19. 2., pa smo se člani gibanja Vera 'pomožna' šola z internatom. Krajani so brez veselega popoldneva v kulturnem in luč udeležili župnijske maše v Vrhpolju. jo lepo in z razumevanjem sprejeli, po- domu ni šlo – a poleg naših dobrih mladih G. Kržišnik je daroval mašo, med katero sebno najbližji sosed, nepozabni pokojni prijateljev so se ga udeležili tudi krajani smo peli naše pesmi in predstavili evange- čevljar Počkar. Otroci so v vasi kmalu po- Vrhpolja. Čez nekaj mesecev pa smo ime- lij na naš način, z uprizoritvijo. Vrhpoljci so stali domači. Zmožnejši so radi pomagali li celo miklavževanje. Nekega lepega dne to nenavadno druščino zopet lepo sprejeli. pri kmečkih delih in pogozdovanju. Živeli pa smo imeli sveto mašo, ko je ena naša so s krajem, dokler niso šole premestili v 'lučka' praznovala abrahama, ki je doma v Veste, kako je pisano: Kdor sprejme ene- Ajdovščino. Dupljah. Enako lepo so nas takrat sprejeli ga od teh najmanjših … In naše najmanjše tudi Dupeljci pod sloviti 'dupeljski turn', ki brate Vrhpoljci že vrsto let lepo sprejema- Po toliko letih je duhovni vodja gibanja ga ni. jo. Vera in luč, ki združuje otroke in ljudi s posebnimi potrebami, njihove svojce in Še tridesetletnico gibanja Vera in luč smo Nada Kostanjevic, DSO Ajdovščina prijatelje, za vipavsko področje postal vrh- praznovali v Vrhpolju skupaj z dvema dru- 38 MNENJA IN DOSEŽKI

FAMA je »Pomladni veter«!

vsak mesec več, pristopajo vedno novi Aleksander Lemut izpostavil: »Pred 27 leti člani. Fama odlično posluje, vsa leta svoje- smo se odločali o imenu novega podjetja. ga poslovanja raste, se širi in odpira svoje Odločili smo se, da se bo imenovalo Fama! nove markete na podeželju, ki so ga veliki Glas, ki se širi! Vsa leta poslovanja smo se trgovci zapustili, in si zato nesporno za- trudili, da bi bil to glas o uspešnem pod- služi to priznanje. jetju. Veseli nas, da je ta dober glas prišel tudi do hrama slovenskega gospodarstva. Ob prisotnosti vodstva Gospodarske zbor- Iskrena hvala za to visoko priznanje ob nice Slovenije je priznanje simbolično po- obljubi, da vas ne bomo razočarali. Še bolj delil eden najuspešnejših slovenskih pod- zavzeto bomo delali na vseh začetih pro- jetnikov in gostitelj konference g. Marjan jektih, še posebno pa na združevanju ma- V torek, 28. marca, je v Postojni potekala Batagelj. 4. mednarodna konferenca MSP za mala lih trgovcev v našo »Verigo«. in srednja podjetja. Konferenca je vsakole- V zahvalnem nagovoru je direktor Fame NN tni največji dogodek, ki ga organizira GZS – Podjetniško trgovska zbornica Slovenije. Tema tokratne konference je bila: »Upravljanje mestnih središč – TCM«. V okviru konference pa se je že četrtič pode- lilo tudi priznanje »Pomladni veter« posa- mezniku ali podjetju, ki je po mnenju čla- nov GZS – Gospodarske zbornice Slovenije največ prispeval k razvoju podjetniškega okolja v Sloveniji. Priznanje se simbolično v pomladnem času podeljuje v številnih evropskih državah , zadnja štiri leta tudi v Sloveniji. Za leto 2016 je to visoko pri- znanje prejelo Trgovsko podjetje FAMA iz Vipave in njen direktor Aleksander Lemut. V obrazložitvi je direktorica PTZ mag. Vida Kožar, istočasno tudi podpredsedni- ca Evropske konfederacije malih in sre- dnjih podjetij, napisala: »Fama je v delo zbornice vnesla svež veter. Končno nam je uspelo, da smo skupaj združili preživele male trgovce, ustanovili »verigo ZMTS«, ki uspešno dela. Konkretnih »poslov« je Herberstein in podobno Vipavci smo ponosni ljudje. Ponosni na izjemno diplomatsko kariero. Bil je izredno v spomin na to obletnico. V Ljubljani ima svoj kraj, okolje, kjer živimo, soobčane, cenjen človek svojega časa. Prijateljeval in Herberstein svojo ulico, v Vipavi je nima. deloval je z Nikolajem Kopernikom, člove- zgodovino ... Z velikim ponosom povemo, Kako smo (ne)ponosni na svoje? Kako kom, ki je s svojim heliocentričnim siste- da smo to, kar smo, zato, ker smo Vipavci. Vipavski smo v tem primeru? V veliko zadovoljstvo mi je, da v vipavski mom postavil nov mejnik v zgodovini in osnovni šoli že v nižjih razredih razširjajo novo stopnjo v razmišljanju ter znanosti. Sprašujem in ne trdim. otrokom znanje s poznavanjem domačega Ob diplomatskem delu pa je Herberstein Kako vipavsko je bolj spoštovati tuje kot kraja in njegove zgodovine. Posebne po- tudi pisal. Leta 1549 je izdal knjigo Rerum domače? Podpirati tuje in ne domače? zornosti pa so deležni znani Vipavci. Med moscoviticarum commentarii, v sloven- Kako vipavsko je sprejemati slabe odloči- njimi je omenjen tudi Žiga Herberstein. ščini znano kot Moskovski zapiski. Gre tve na najvišji ravni v našem okolju? To je tisti, ki se je rodil Leonhardu von za eno prvih velikih del zahoda, ki opisuje In končno ... Kako vipavsko je vsake 4 leta Herberstein in Barbari von Lueg, ki je bila razmere v takratni Rusiji. Delo je bilo pre- znova in znova obkrožati ena in ista ime- sestra Erazma iz Predjame. Kaj hitro je vedeno v številne jezike in deležno velike na? mladi Herberstein odšel na Dunaj, kjer se naklonjenosti visokih krogov. je izšolal. Študiral je filozofijo in pravo. V Zakaj vse to pišem? Zato, ker je bil Žiga In še enkrat ... Za vse tiste Vipavce, ki tako Vipavo se je vrnil s činom viteza. Leta 1515 Herberstein Vipavec in zato, ker je mini- radi vidijo samo slabo; ne trdim, samo je bil imenovan v cesarski svet Habsburške lo lansko leto 450 let od njegove smrti. sprašujem. monarhije, s tem pa si je začel ustvarjati Pišem zato, ker ni bilo dogodka ali objave Natali P. Nardin 39 >

Kulinarično poslastico je za vas pripravil in fotografiral Peter Bajnoci, amaterski kuhar, zaljubljen v hrano, ki najraje kuha družini in prijateljem ter ga ni strah nenavadnih kombinacij. Domače testenine s klobaso, paradižnikom, brokolijem in baziliko

Za 4 osebe potrebujemo: Pečenice damo iz ovoja in v ponev ter jih začnemo peči. Med peko jih s kuhalnico Testenine: počasi drobimo na manjše koščke. Med tem časom v slanem kropu 1–2 minuti blan- 300 g ostre moke širamo brokoli, ki smo ga predhodno razrezali na manjše kose. Nato blanširan brokoli 3 jajca damo v ledeno ali zelo hladno vodo, da prekinemo kuhanje. Moko in jajca zgnetemo v prožno testo in ga Ko je meso klobas lepo zlato rjavo zapečeno, dodamo na polovico narezane češnjeve zavijemo v plastično folijo ter pustimo počiva- paradižnike in jih popečemo. Solimo in popramo. Dodamo še svež ali sušen peperon- ti v hladilniku vsaj pol ure. Nato testo razvalja- čino (če vam rahlo pikanten okus ni všeč, peperončino izpustite). mo in narežemo na rezance ali uporabimo za Zavremo vodo za testenine in jo solimo. Ko voda zavre, dodamo sveže testenine in to primerno napravo. jih kuhamo, dokler niso kuhane al dente (čas kuhanja je odvisen od debeline teste- Omaka: nin, vendar običajno kuhanje traja par minut). 4 manjše pečenice 10–15 češnjevih paradižnikov Kuhane testenine damo v ponev z omako, potresemo s sveže sesekljano baziliko, 1 brokoli (manjše velikosti) dodamo parmezan in dva rumenjaka, ki ju zmešamo s testeninami, tik preden jih sveža bazilika postrežemo. 2 rumenjaka svež ali suh peperončino parmezan sol/poper

Obiščite: www.peterbajnoci.com