DOCSLIB.ORG

ECCE ORGANVM! 23 (Julij 2021)

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
ECCE ORGANVM! 23 (Julij 2021) 23 julij 2021 Ars organi Sloveniae ECCE ORGANVM ! 2 Vsebina / Contents Statistika orgelj Ljubljanske škofije 1916/17 – razpredelnica s podatki [3] Dodatek: Število manualov in registrov [41] Naslovnica / Cover: stran Premrlove razpredelnice v NŠAL. (foto jd) ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi Sloveniae ISSN 2463-9397 23 - julij 2021 http://glej.orgle.si/ Izdaja Društvo Jarina Bohinj Pripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo, ilustracije in oblika so avtorske. Upora‐ ba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.arsors.org 3 Statistika orgelj Ljubljanske škofije 1916/17 – razpredelnica s podatki Stanko Premrl (hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, prepisal in uredil Edo Škulj) Gradivo za statistiko orgelj v ljubljanski škofiji oz. na Kranjskem je pisec teh vrst nabiral že leta 1913. Ker pa je od raznih strani še vedno manjkalo potrebnih podatkov in je bilo tuintam treba zanje večkrat poprositi, se je stvar nekoliko zavlekla. Poleg tega so prišle deloma tudi nekatere druge ovire vmes, tako da ni bilo mogoče statistike prej objaviti. Statistika o orgljah v ljubljanski škofiji, ki sem si jo za privatno uporabo sestavil že leta 1915, in sicer tabelarično po župnijah posamnih dekanatov in jo polagoma od leta do leta izpopolnjeval, je postala ravno sedaj,ko je vlada odredila,da se cinaste prospektne orgeljske piščali zaplenijo v vojne namene, važna in dragocena. (Prepis te tabelarično sestavljene statistike bo ostal shranjen v arhiva ljubljanskega knezoškofijskega ordinariata.) Pri dveh sejah, tičočih se tozadevne oddaje orgelj,ki sta se vršili v knezoškofijskem dvorcu v Ljubljani 3.in 4.oktobra 1917in ki so se ju udeležili poleg c. kr. konservatorja za Kranjsko prof. dr. Gnirsa in gospoda ravnatelja knezoškofijske pisarne Steska, ki je prisostvoval prvi seji, trije v to določeni referentje, člani naše škofijske cerkvenoglasbene komisije: prof. dr. Mantuani, Premrl in P. H. Sattner (četrtega referenta dr. Kimovca ni bilo zraven, ker se je nahajal na zdravstvenem dopustu izven Ljubljane), je omenjena statistika služila v prav dobro in hitro orientacijo in se je ravno na podlagi te statistike moglo ukreniti marsikaj v prilog ohranitvi naših orgelj oz. njih prospektov. In če bi se utegnilo dogoditi, da bi vlada glede 4 oddaje orgelj še vnovič in hujše pritisnila – kot se je to žal zgodilo pri zvonovih,kar pa je pri orgljah manj verjetno in Bog daj,da bi tako daleč ne prišlo – tedaj bi tudi v najslabšem slučaju imel vsaj statistično ohranjene najvažnejše podatke o naših orgljah. Statistika, v kolikor jo morem v večjih obrisih na tem mestu podati, odgovarja na sledeča vprašanja: 1) Koliko je orgelj na Kranjskem? V katerih cerkvah in kapelah in v katerih privatnih posestih se nahajajo? V katerih samostojno oskrbovanih cerkvah ni orgelj? 2) Kateri orgljarski mojster so jih napravili in kdaj? 3) Kakšne so orglje z ozirom na število manualov,registrov,z ozirom na sestav itd.? 4) Cene orgelj. Orglje od drugod kupljene. 5) Predelave in poprave orgelj.6) Nekoliko podatkov o orgljah,ki jih ni več. [CG 41 (1918), 12-13] 5 1. Dekanija Ljubljana (mesto) Št. Ime cerkve Ime orgljar- Man. Reg. Sistem Cena v Leto Omare Opombe Št. Ime cerkve Ime orgljar- Man. Reg. Sistem Cena v Leto Omare Opombe skega mojstra K dovršitve skega mojstra K dovršitve 1 Stolnica Milavec 3 52 Pnevmatične 23.500 1912 3 1732-52 11 Sv. Peter Malahovsky 2 24 Mehanične 4330 1849 1 Pod vodstvom (velike orglje) op. 26 (brez stare stare orglje Jenkove (nove) Gregorja Riharja, omare) stolnega 2 (male orglje) ? 1 9 Mehanske Med 1 Zelo stare organista 1712- 12 Srce Jezusovo Rieger op. 512 2 15 7000 1896 1 Dispozicijo Omaro 1722 Jenko povečal pripravil Josip naredil Smrekar 3 Cerkev nem. Maier 2 12 Pnevmatične 1902 2 domači brat laik Mihael vit. reda Kostanjšek 4 Sv. Jakob Malahovsky 2 22 Mehanične 2.800 1853 2 Stare orglje v 13 Marijanišče Goršič 2 8 Sapnice na 1887 1 Sam cin in les Goršič popravljal na vlake 4.400 1883 jezuitski cerkvi iz l. 1753 stožke in povečal 1000 gld. 14 Trnovo Goršič op. 1 2 22 Mehanske 1864 2 5 Sv. Florijan Malahovsky 1 10 » Okrog 1 Starejše orglje 15 Kapela v Dr- Maier (predelal 1 8 1 1855 omenja že Valvasor XI, žavni bolnici Milavec) 145. 16 Kapela na I. Maier 2 6 Pnevmatične 1910 1 Zdaj na Ko- 6 Frančiškanska Goršič 3 (32) Na kancele 20.000 1870 1 drž. gimnaziji deljevem cerkev Mauracher 44 Pnevmatične 1902 Tomčeva 17 Orglarskašola Milavec op. 27 2 12 Pnevmatične 1912 1 popravil in 18 Učiteljišče st. ? 1 4 Mehanske 1 predelal. 19 Učit. novejše Goršič 2 6 Mehanske 1885 1 7 Hišne v Mauracher 2 5 Pnevmatične 1902 1 samostanu 20 Protes. cerkev Goršič 2 14 Mehanske 1880 8 Rožnik Milavec op. 5 2 9 Pnevmatične 1906 1 21 Zasebna last Goršič starejši 1 5 Mehanske gdč. Franje Goršič, Zwillingssystem Ljubljana, Krakovska 9 Šiška Zupan 1 6 1 ulica 23 10 Nunska cerkev Goršič op. 56 3 33 Sapnice na 1891 1 Vurnik Med Sv. Jožef Iz Črnuč stožke in star. njimi dva pnevmatični Rakovnik Iz maribor. učiteljišča polo sklepi Kimovčeve nove vičn a Vič Milavec 2 30 1912 Hubadova dvorana nove Zavetišče Sv. Jožefa nove Sv. Ciril in Metod nove Selo (Karmel) nove 6 1. Dekanija Ljubljana (mesto) Št. Ime cerkve Ime orgljar- Man. Reg. Sistem Cena v Leto Omare Opombe Št. Ime cerkve Ime orgljar- Man. Reg. Sistem Cena v Leto Omare Opombe skega mojstra K dovršitve skega mojstra K dovršitve 1 Stolnica Milavec 3 52 Pnevmatične 23.500 1912 3 1732-52 11 Sv. Peter Malahovsky 2 24 Mehanične 4330 1849 1 Pod vodstvom (velike orglje) op. 26 (brez stare stare orglje Jenkove (nove) Gregorja Riharja, omare) stolnega 2 (male orglje) ? 1 9 Mehanske Med 1 Zelo stare organista 1712- 12 Srce Jezusovo Rieger op. 512 2 15 7000 1896 1 Dispozicijo Omaro 1722 Jenko povečal pripravil Josip naredil Smrekar 3 Cerkev nem. Maier 2 12 Pnevmatične 1902 2 domači brat laik Mihael vit. reda Kostanjšek 4 Sv. Jakob Malahovsky 2 22 Mehanične 2.800 1853 2 Stare orglje v 13 Marijanišče Goršič 2 8 Sapnice na 1887 1 Sam cin in les Goršič popravljal na vlake 4.400 1883 jezuitski cerkvi iz l. 1753 stožke in povečal 1000 gld. 14 Trnovo Goršič op. 1 2 22 Mehanske 1864 2 5 Sv. Florijan Malahovsky 1 10 » Okrog 1 Starejše orglje 15 Kapela v Dr- Maier (predelal 1 8 1 1855 omenja že Valvasor XI, žavni bolnici Milavec) 145. 16 Kapela na I. Maier 2 6 Pnevmatične 1910 1 Zdaj na Ko- 6 Frančiškanska Goršič 3 (32) Na kancele 20.000 1870 1 drž. gimnaziji deljevem cerkev Mauracher 44 Pnevmatične 1902 Tomčeva 17 Orglarskašola Milavec op. 27 2 12 Pnevmatične 1912 1 popravil in 18 Učiteljišče st. ? 1 4 Mehanske 1 predelal. 19 Učit. novejše Goršič 2 6 Mehanske 1885 1 7 Hišne v Mauracher 2 5 Pnevmatične 1902 1 samostanu 20 Protes. cerkev Goršič 2 14 Mehanske 1880 8 Rožnik Milavec op. 5 2 9 Pnevmatične 1906 1 21 Zasebna last Goršič starejši 1 5 Mehanske gdč. Franje Goršič, Zwillingssystem Ljubljana, Krakovska 9 Šiška Zupan 1 6 1 ulica 23 10 Nunska cerkev Goršič op. 56 3 33 Sapnice na 1891 1 Vurnik Med Sv. Jožef Iz Črnuč stožke in star. njimi dva pnevmatični Rakovnik Iz maribor. učiteljišča polo sklepi Kimovčeve nove vičn a Vič Milavec 2 30 1912 Hubadova dvorana nove Zavetišče Sv. Jožefa nove Sv. Ciril in Metod nove Selo (Karmel) nove 7 2. Dekanija ljubljanske okolice Št. Ime cerkve Ime mojstra Man. Reg. Sistem Cena Leto Omare Opombe Št. Ime cerkve Ime mojstra Man. Reg. Sistem Cena Leto Omare Opombe 1 Brezovica Mandlin 2 18 Mehanske 4400 1859 1 L. 1808 bile 12 Dobrunje ? 1 10 ? 1 Nad 100 let stare. narejene prve, (podružnica) 1851 bile starejše orglje. popravljene. Čedna 1877 Goršič omara v popravljal in romanskem slogu. uglaševal. 1902 Prenešene iz osnažil in uglasil sostrske župne Zupančič. 1880 cerkve 1898 Zupan napravil nov 13 Sv. Katarina Milavčevi na- 2 10 Pnevmatične 6450 1915 1 Vurnik mlajši meh sledniki op. 1 2 Črnuče ? 1 9 ? 14 Št. Jakob ob Milavec op. 17 2 17 Pnevmatične 6450 1909 1 3 DM v Polju So jih razdrli l. 1917. Imele 2 Savi manuala, 23 15 Št. Vid (župna Dernič op. 9 2 33 1915 1 registrov. Bile cerkev) okrog 100 let stare. 16 Sv. Rok v Kriegl op. 1 1 8 Mehanske na 1899 1 4 Dobrova Milavec op. 32 2 19 Pnevmatične 6500 1913 1 Že IV. org. Dravljah stožke 5 Golo 17 Kapela v kn. Milavec op. 4 2 17 Pnevmatične 6400 1906 1 6 Ig Zupan 2 18 4800 1888 1 Prejšnje nabrž škof. zavodih Kunatove 18 Dvorana v kn. Goršič 1 6 600 1866 1 Sedaj so slučajno 7 Ježica Rumpel 1 10 Mehanske 1856 1 škof. zavodih 1200 razdrte, ker so Pomagal mu je morali v zavodih Goršič, ki se je radi vojaške takrat pri njem bolnice dvorano izprazniti. Po učil vojski jih bodo 8 Preska Rumpel 1 10 Okrog zopet postavili. 1865 19 Šmartno pod Rumpel Kriegl 1 17 1855 9 Rudnik ? 1 8 1877 1 V sedanjem Šmarno goro nov meh 1898 stanju nerabne 20 Tomišelj Milavec op. 2 2 14 Pnevmatične 4800 1905 1 Prvo pnevmatično 10 Sora Zupan op. 82 2 15 Okrog 1 V romanski delo Milavčevo. 1898 renesansi Prejšnje je naredil Anžutov (vulgo) 11 Sostro Zupan 1 12 1898 V romansko renesanskem 21 Vič Milavec op. 28 2 30 Pnevmatične 11.000 1912 1 slogu 22 Želimlje Malahovsky 1 10 Mehanične 1906 1 Postavil Milavec. Kupljene l. 1906 za 868 K, prej na Rožniku. Pomagal je delati Gregor Rihar 8 2. Dekanija ljubljanske okolice Št.
Load more

Recommended publications
  • Researcher's Guide to Slovenia
    Researcher’s Guide to Slovenia Researcher’s Guide to S LOVE NIA 2019 | www.euraxess.si 1 Researcher’s Guide to Slovenia 1. COUNTRY ID CARD Legal name of the country: Republic of Slovenia Political system: democratic parliamentary republic established on June 25th 1991. Member of the European Union since May 1st 2004 Capital: Ljubljana Official Language: Slovenian, (also Italian and Hungarian in nationally mixed border areas) Currency: EUR 1 = 100 cents Country phone code: +386 Emergency call (Fire Brigade, Ambulance): 112, police: 113 GDP: €20,815 per capita Average gross monthly salary: 1,812,00 € (Nov 2018) Average gross monthly salary in research and development: 2,040,00 € (Nov 2018) Source: Statistical Office RS National flag Horizontal stripes in white, blue and red with coat of arms. Coat of arms Three six-pointed yellow stars are symbols of the Counts of Celje, with Triglav as a symbol of Slovenian statehood and underlying two wavy lines symbolizing Slovenian rivers and the sea. Anthem The seventh stanza of 'Zdravljica', a poem by France Prešeren, set to music by Stanko Premrl. 2 Researcher’s Guide to Slovenia Size: 20,273 km² Population: 2,070,000 Length of coastline: 46.6 km Neighbouring states: Austria, Italy, Hungary, Croatia Largest towns: Ljubljana (288,300), Maribor (108,600), Kranj (39,400), Celje (38,400) Highest mountain: Triglav 2,864 m Longest river: Sava 221 km Landscape: four basic types of landscape - Alpine in the north, Mediterranean in the south-west, Dinaric in the south and Pannonian in the east. Climate: there are three different types of climate in Slovenia: continental in the central part, Alpine in the north-west and sub-Mediterranean along the coast and its hinterland.
    [Show full text]
  • Il Vino Nato Al Sole E Alla Bora
    La valle Perché la nostra uva Attraverso i villaggi e vigneti, Il nostro vino è immensa è così dolce? per i campi, colline e prati generoso Chi attraversa la Slovenia dal centro verso il litorale o dal confine In primavera il sole alla Valle di Vipava riscalda velocemente la Sulle orme di Vertovec. Intraprendete il sentiero tematico attra- Sui pendii soleggiati dei colli di Vipava gli abitanti locali coltivano a ovest verso il cuore del Paese può vedere il monte Nanos. Pro- terra ed i liquidi vitali delle piante incominciano presto a circolare. verso i villaggi dell’Alta Valle di Vipava dove lavorò e visse Matija ben 25 specie di viti. Le più diffuse sono: ribolla, sauvignon, prio lì, dietro la curva e sotto la montagna sorge il fiume Vipava. Potare le viti a febbraio è un po’ presto, ma da noi è già tardi. Nelle Vertovec (1784 – 1851). L’escursione organizzata si svolge ogni malvasia, riesling italico e chardonnay, tra le qualità rosse in- Percorrendo la pianura verso l’Isonzo il fiume, la bora e il sole, piogge primaverili la terra può riempirsi d’acqua; quando invece anno in novembre, la prima domenica dopo la festa di San Mar- vece coltivano merlot, barbera ed cabernet sauvignon. Oltre che non sa se sorgere sopra le Alpi o sopra il mare, hanno creato la primavera si sporge nell’estate incomincia il caldo e il tempo di tino con il punto di partenza davanti alla vecchia quercia a Ustje a queste vengono coltivate le specie autoctone come zelen, pi- nela, klarnica, poljšakica, glera, pergulin, vitovska grganja e pikolit nonché i conosciutissimi pinot grigio e bianco, moscato giallo, sauvignon verde, prosecco e le rosse – pinot blu, cabernet I N F O : franc, refosco e syrah.
    [Show full text]
  • Priročnik Košarica Mest
    April 2020 KOŠARICA MEST Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in/ali v celoti je prepovedano brez predhodnega pisnega dovoljenja Projektne skupine za koordinacijo priprav in izvedbe predsedovanja RS Svetu EU. 1.6.3 Promocijski program .................................................................................................. 17 1.6.4 Gospodarsko-znanstveni program ....................................................................... 18 KAZALO VSEBINE 1.7 ZREČE Z OKOLICO .................................................................................................................. 19 1.7.1 Promocijski program ................................................................................................. 19 UVOD 1 1.8 MOZIRJE Z OKOLICO ............................................................................................................. 19 1 ALPSKA SLOVENIJA ...........................................................................................................................2 1.8.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti .................................................... 19 1.1 BLED Z OKOLICO ....................................................................................................................... 2 1.8.2 Promocijski program ................................................................................................. 21 1.1.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti ...................................................... 2 1.8.3 Kulturni program .......................................................................................................
    [Show full text]
  • Letnik XXXIII• Številka 124 • Jesen 2018 CENTER FAMA VIPAVA VABI Prihaja Čas Obdarovanj!
    Vipavski glas Letnik XXXIII• številka 124 • jesen 2018 CENTER FAMA VIPAVA VABI Prihaja čas obdarovanj! Darila, steklo, keramika, posoda, tepihi, torbice, hišni tekstil, dekorativa NA ZALOGI NOVA KOLEKCIJA UVODNIK jo našo domačo kulturno dediščino. Imeli let, ko je v Evropi leta 1943 končno padel smo tudi Vipavsko trgatev, ki pa vsebin- fašizem. sko ni več sledila svoji prvotni obliki, kot Vipava je dala eno prvih žrtev fašizma smo je bili vajeni v preteklosti: žal ni bilo na Primorskem in to je bil Drago (Karel) več tipične vipavske povorke naših vino- Bajc iz Vipave, študent prava na univerzi gradnikov z okrašenimi vozovi, na katerih v Padovi, pesnik, novinar in organizator so vedno lepo predstavili dejavnosti in Tigra na Vipavskem. Tragično je umrl 25. opravila v vinogradu in v kleti. Spomnimo 10. 1928 v Biljah na begu pred konfinacijo se, da je bila to glavna tema prireditve, ki (t.j. prisilnega bivanja v določenem kraju, je ime Vipave ponesla tudi daleč naokrog zaradi domnevno sumljivega političnega in so se številni obiskovalci prav zaradi delovanja pod italijansko oblastjo). njene bogate kulturno zgodovinske dedi- ščine radi vračali v Vipavo. Konec koncev Po njem nosi ime tudi naša Osnovna šola v je Vipavska trgatev dobila svoje ime z ra- Vipavi, na kar smo lahko še toliko bolj po- zlogom. nosni, ker sta po tigrovcih v Sloveniji ime- novani samo dve šoli. Letos je 90. letnica Lep pridelek smo imeli tudi na duhovnem Dragove smrti. Spominska slovesnost, ki področju. Na spomlad je bil v župniji sve- jo organizira Osnovna šola Draga Bajca, Leto 2018 se izteka tega Štefana v Vipavi sveti misijon, sledila bo 25.oktobra 2018 ob 17.
    [Show full text]
  • Vipava Valley
    Vipavska dolina Vipavska dolina – Toliko vsega! Vipava Valley – There’s More Than Meets the Eye! La valle del Vipava – È molto di più! Vipavska Vipava Valley – La Valle dolina – there’s more del Vipava (Vipacco) – toliko vsega than meets the eye E molto di più Slikovito dolino, ki je dobila ime po reki Vipavi, na severu This picturesque valley, named after the Vipava River, La pittoresca valle che prende il nome dal fiume Vipava obkrožajo planote Trnovski gozd, Hrušica in Nanos, na jugu is surrounded by the high plateaus of Trnovski gozd, Hrušica è circondata dall’altipiano del Trnovski gozd (Selva di pa Vipavski griči, ki se stapljajo s Krasom. Apnenec na severu, and Nanos in the north and by the Vipava Hills merging Tarnova), Hrušica e Nanos al Nord e dai colli di Vipava apnenec na jugu. Vmes dolina iz fliša, domačini mu rečejo with the Kras (Karst) in the south. Limestone in the north, che si fondono con il Carso al Sud. Il calcare è presente soudan, v njem pa se menjavajo plasti peščenjaka in laporja. limestone in the south, in-between a valley of flysch (locally dappertutto, al Nord e al Sud. In mezzo si trova la valle, Višje gori se rojevajo potoki in hudourniki, ki se izlivajo known as »Soudan«), a blend of sandstone and marl layers. composta di un tipo di flysch, chiamato »soudan«, in cui si v reko Vipavo. Creeks and torrents, flowing into the Vipava River, spring alternano degli strati di arenaria ad altri di marna. Nelle zone high up on the slopes of the plateaus.
    [Show full text]
  • The Vipava Valley Over First, Cut the Leaves of Fresh Turnip, but Leave the Roots
    The Vipava The sweetness Through the villages, vineyards, The nobility Valley of our grapes across the fields, hills and meadows of the wine So magnificent and awesome, say many. And indeed, it is so. Each The sun warms the ground in this region much earlier than Along the Vertovec Trails. Set out along the walking path throu- Vipava Valley’s vinegrowers can produce as many as 25 varieties of traveller, may he be on his way from the central Slovenia to- in other parts. This makes the vital forces within the vine start gh the villages of the Upper Vipava Valley where Matija Vertovec wine. The most well known among the whites are: Rebula (Ribol- wards the coast or from the western border to the Slovene capital, circulating and the vinegrowers are forced to do the winter cut (1784 – 1851) once worked and lived. The excursion is organized la Gialla), Sauvignon (Sauvignon Blanc), Malvazija, Laški he will stop for a minute to admire Nanos. Then there is the Vipava of the vine tree already in February, at time which seems early for every first Sunday after St. Martin’s Sunday and begins at an old Rizling (Welsh Riesling) and Chardonnay, while the reds are: River which comes to life from under the very mountain and cre- other Slovenian regions. Next, the rains of the spring follow and oak in the village of Ustje near Ajdovščina. The tour takes four to Merlot, Barbera and Cabernet Sauvignon. Furthermore, Vipa- ated this unique valley millions of years ago, the Paradise itself, on water the earth.
    [Show full text]
  • Letnik XXXIII• Številka 122 • Pomlad 2018 FAMA VABI Od 22.03
    > Vipavski glas Letnik XXXIII• številka 122 • pomlad 2018 FAMA VABI od 22.03. do 31.03.2018 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG PO P.E. PREKAJEN SVINJSKI VRAT - KRAS 1kg v.p. 4,65 € PREKAJENA ŠUNKA KRAS 1kg v.p. 4,49 € 3,59 € PREKAJENO PLAČE S KOSTJO - KRAS 1kg VINO MERLOT 6,69 € VIPAVA 0,75 L 20 g 0,99 € 3,29 € 200 g 4,49 € 150 g 150 g 4,49 € 200 g REDNA CENA 2,79 € 7,99 € 3 x 20 g - 20 % 6,39 € 20% POPUST POPUST10% DARILNI BON ZA NAKUP VSAKO SOBOTO IZDELKA IZ ZALOGE POPUSTI SE DO KONCA MAJA NE SEŠTEVAJO ! NE VELJA ZA NAKUP CIGARET, TEL. KARTIC IN PLINA V JEKLENKAH NE VELJA ZA NAKUP CIGARET, TEL. KARTIC IN PLINA V JEKLENKAH VELJA DO 31. 03. 2018 IN VELJA OB NAKUPU NAD 10€ VELJA OB NAKUPU NAD 30 € NE VELJA ZA NAKUP CIGARET, TEL. KARTIC in PLINA V JEKLENKAH - POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO POGLED V POMLAD > In vsaka odločitev, ki jo bomo tako odgo- vorno sprejeli, bo zagotovo prava. Vipavski glas Čeprav se zdi, da je okoli nas tako malo dobrega, to zagotovo ne drži. Ozrite se okoli, na svoje prehojene poti, na obde- lane njive in vinograde, ozrite se na svoje dosežke. Poglejte ustvarjalnost mladih ljudi pri nas. Ne le dobro, navdušujoče je, kadar zmoremo na ta način pogledati okrog. In prav to se je zgodilo ob koncu preteklega leta. Svetniki občinskega sve- ta so dali priložnost Vipavskemu glasu, glasu Vipavcev, malih in velikih. Pričujoča števila je prva med tistimi, ki jih Letnik XXXIII• številka 122 • pomlad 2018 Moja pomlad je tako trpka, tako žalostna.
    [Show full text]
  • Kjecl, Sv. Socerb in Štjak, 25. Januar 2009
    Kjecl, Sv. Socerb in Štjak, 25. januar 2009 Le Ada in Marta sta vedeli, kam nas bosta vodili. Da se splača, smo vedeli in da ni pretežko. In prav tako se je izkazalo. Z avtobusom smo se popeljali do Orehovice in tam za čeli pohod. Orehovica je eden od štirih zaselkov krajevne skupnosti Podnanos ( Hraš če, Podbreg, Pore če in Orehovica). K staremu vaškemu jedru Podnanosa je priklju čen še nov del naselja, Rožnik. Skupaj živi tu cca 850 prebivalcev. Podnanos leži ob soto čju potokov Mo čilnik, ki izvira pod Razdrtim, in Pasjega repa, ki izvira pod vrhemi . Pod Pore čami se združita. Za kraj je zna čilna primorska arhitektura: strnjeno gru často naselje okrog vaške cerkve prepletajo ozke uli čice gase (od tod ime za prebivalce gasarji ). Žal se tipi čna arhitektura spreminja. Neko č so bile hiše kamnite, krite s škrlami, ki so jih zamenjali korci. Tudi kamniti oboki , velbi , so se skrili pod sodobna pro čelja hiš, ki »so se razširile«. Vemo, da se je Podnanos neko č imenoval Sv. Vid ( po župnijskem zavetniku), kasneje Šembid, kar v vsakdanjem pogovoru še ostaja. Naj omenim nekaj znanih Šembijskih mož: 1. Stanko Premrl, duhovnik, glasbenik, orgelski virtuoz, skladatelj in pisec. Med mnogimi njegovimi deli poznamo prav vsi Prešernovo zdravico , ki je postala slovenska himna. Prve note, da mu ne bi napev »ušel« je napisal kar na škrtoc (papirnato vre čko). 2. Matija Vertovec , ki je ve čji del deloval v Podnanosu in tu tudi umrl. Kot vemo je poznan zlasti po svojem delovanju na podro čju vinogradništva (poleg župnikovanja).
    [Show full text]
  • Burji in Soncu Porojeno Vino
    Kako bogata Zakaj je naše Skozi vasi in vinograde, Kako žlahtno je ta dolina! grozdje tako sladko čez polja, griče in travnike je naše vino Ni ga popotnika, ki bi se mu na poti od osrednje Slovenije Na Vipavskem sonce spomladi hitro ogreje zemljo in Po Vertovčevih poteh. Podajte se po tematski pohodni Vipavci na sončnih pobočjih Vipavskih gričev lahko pri- proti obali ali od zahodne meje proti osrčju slovenske deže- življenjski sokovi v trtah se začno zgodaj pretakati. Za zimsko poti skozi vasi Zgornje Vipavske doline, kjer je delal in živel delujejo kar 25 sort vinske trte. Najbolj razširjene bele sor- le oko ne ustavilo na kopastem Nanosu. Prav tam, za ovin- rez vinske trte je februarja drugje po Sloveniji še dovolj časa, Matija Vertovec (1784 –1851). Organiziran pohod pote- te so: rebula, sauvignon, malvazija, laški rizling in kom, pod Nanosom, izvira reka Vipava. Na svoji poti proti na Vipavskem pa so trte v glavnem že porezane in skrbno ka vsako leto prvo nedeljo po martinovi nedelji z izhodi- chardonnay, rdeče pa: merlot, barbera ter cabernet Soči je skupaj z burjo in soncem, ki se tu ne more odločiti, povezane ob žice, kole in količke. Ob spomladanskih dežev- ščem pri starem hrastu na Ustjah pri Ajdovščini. Krožna pot sauvignon. Poleg naštetih pridelujejo še domače vinske sorte zelen, pinela, klarnica, poljšakica, glera, pergu- lin, vitovska grganja ter pikolit in svetovno poznane sivi in beli pinot, rumeni muškat, zeleni sauvignon, prosecco, ter I N F O : rdeče – modri pinot, cabernet franc, refošk in syrah. Izbor sort TIC Ajdovščina se spreminja, prav tako razmerje med belimi in rdečimi sor- Lokarjev drevored 8, 5270 Ajdovščina tami, ki pa se je ustalilo na približno 35 % rdečih sort in 65 % T 00386 5 36 59 140 belih.
    [Show full text]
  • 259 the Influx of Bohemian Violinists to Slovenia And
    M. ZUPANČIČ, THE INFLUX OF BOHEMIAN VIOLINISTS, ARMUD6 50/1-2 (2019) 259-300 259 THE INFLUX OF BOHEMIAN VIOLINISTS TO SLOVENIA AND CROATIA UP TO THE 1920s MARUŠA ZUPANČIČ UDK / UDC: 331.556:39(=162.3) 78.071(497.4+497.5) DOI: htt ps://dx.doi.org/10.21857/9e31lhn1dm Muzikološki inštitut ZRC SAZU Izvorni znanstveni rad / Research Paper Novi trg 4 Primljeno / Received: 11. 3. 2019. 1000 LJUBLJANA, Slovenia Prihvaćeno / Accepted: 9. 7. 2019. Abstract The ethnic territories of Croatia and Slove- The most important group of these was the nia have always been transitional geographic Prague violinists (violin alumni of the Prague zones that were open to various kinds of cultur- Conservatory), whose representatives Václav al and musical migrations and meetings of Huml and Jan Šlais were the founders of the Za- various musical traditions. One of the most greb and Ljubljana violin schools, respectively. important groups of immigrant musicians was the Bohemians that appeared in Croatia and Slo- Keywords: Music migration, Bohemian venia towards the end of the eighteenth century. musicians, Prague violinists, Prague Conserv- From the beginning of the nineteenth century atory, military music directors, conductors, until the 1920s, about ninety musicians (violin- Václav Huml, music in Croatia, music in Slo- ists) originating from Bohemia were active as venia violin teachers, orchestra members (concertmas- Ključne riječi: glazbene migracije, češki ters and conductors), and military music direc- glazbenici, praški violinisti, praški konzerva- tors that signifi cantly shaped musical life in torij, ravnatelji vojne glazbe, dirigenti, Václav several cities and towns in Croatia and Slovenia. Huml, glazba u Hrvatskoj, glazba u Sloveniji Introduction Croatian and Slovenian ethnic territories have always been transitional geo- graphic zones that were open to various types of cultural and musical migrations * This article is the result of two research projects (Z6–6847 and J6–9386) fi nanced by the Slove- nian Research Agency (ARRS).
    [Show full text]
  • 100 Let Od Začetka Prve Svetovne Vojne
    1LET00 OD ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE 1 100 LET OD ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE Avtorji: Petra Trošt, Marjan Poniž, Katja Žgur, Dragica Ergaver, Marjetka Pirc Pavlič Urednica: Petra Trošt Jezikovni pregled: Irena Rustja Oblikovanje: Tina Velikonja Izdala: Ljudska univerza Ajdovščina Direktorica: Eva Mermolja Avtorji odgovarjajo za svoje prispevke. Izdaja: 1. izdaja Leto izida: 2015 Naklada: 100 izvodov Dostopno na spletni strani www.lu-ajdovscina.si Publikacija je brezplačna. Ajdovščina, oktober 2015 KAZALO UVODNA BESEDA 5 PETRA TROŠT Zborniku na pot 6 MARJAN PONIŽ Zgodovina Vipave in okoliša 7 KAJA ŽGUR Kratka zgodovina Podnanosa/Št. Vida 12 DRAGICA ERGAVER Črniče in okolica v letih od 1914 do 1918 15 MARJETKA PIRC PAVLIČ Ajdovščina 19 PETRA TROŠT 1. svetovna vojna in njeni odmevi v Vipavi 24 PETRA TROŠT, MARJAN PONIŽ Letališča v Vipavski dolini med 1. svetovno vojno 27 PETRA TROŠT Vipavska železnica in vojaška tovorna žičnica ter njuna uporaba v času 1. svetovne vojne 31 PETRA TROŠT, MARJETKA PIRC PAVLIČ Vojaška pokopališča 1. svetovne vojne v Vipavski dolini 35 4 UVODNA BESEDA Študijski krožki so posebna oblika skupinskega učenja odraslih, ki poteka v enakopravnih, sproščenih in prijateljskih odnosih. Povezujejo jih skupne potrebe in zanimanje, na podlagi katerih udeleženci krožka sami določajo vsebino, kraj, način ter ritem učenja in dela. Člani se po svojih močeh in volji vključujejo v učenje in delo krožka, vodi pa jih mentor. Delujejo po načelih svobode, sodelovanja, vključevanja in načrtnega učenja s pomočjo izkušenj. Študijski krožki s svojo dejavnostjo vzpostavljajo in krepijo vezi med ljudmi in pomembno prispevajo k bolj kakovostnemu življenju v okolju, kjer delujejo. So prostor medgeneracijskega sodelovanja, sožitja in učenja.
    [Show full text]
  • Zelena Vipava Kazalniki Ang 0.Pdf
    Our green Vipava! Caught between the mighty plateau of Nanos and the Karst, surrounded by vineyards and ventilated by the famous bora wind; right there is our lovely Vipava. The Vipava Valley lies in the very west of our little Slovenia. Vipava is 2,100 located in the upper Vipava valley. You can visit us all year round, as hours of the climate of the Vipava Valley is characterized by hot summers, mild sunshine winters and a large number of sunny days. a year There are as many as 2,100 hours of sunshine a year, which is the most in Slovenia. If you visit us in winter, you can experience a real Vipava bora. Therefore, you can experience Vipava in both summer and winter months. The Vipava Valley covers an area of 352 km2, and 107.40 km2 covers the municipality of Vipava itself. Vipava lies at an altitude of approximately 108 m to 333 m., with the highest peak called Suhi vrh at an altitude of 1313 m. The municipality of Vipava covers as many as twenty hamlets and thus has a total population of 5,703. When people say Slovenia green country – this absolutely holds for Vipava. Already when we descend into the Vipava Valley, where the view reaches us, we see vineyards, meadows, as well as pastures where cattle graze. In Vipava Municipality are 3,181.95 ha of agricultural land. As much as 6,931.36 ha or 64.53% of natural areas. Therefore, we can really say that Vipava is a green destination. Natura 2000 A large part of our Municipality is covered by vineyards, 68 % forests, meadows, natural parks, where visitors can observe of the total area the vegetation and animals that live here.
    [Show full text]