DOCSLIB.ORG

Analiza Goriškega Območja

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Analiza Goriškega Območja ANALIZA GORIŠKEGA OBMOČJA SAŠA VIDMAR 1 1. UVOD ............................................................................................................................... 7 2. MREŽA KNJIŽNIC NA OBMOČJU OOK ................................................................................ 9 3. PREGLED RAZVOJNE PROBLEMATIKE OBMOČJA ...............................................................10 3.1 LOKALNI PROGRAM ZA KULTURO V OBČINI AJDOVŠČINA ZA OBDOJE 2015–2018 ..................................... 11 3.2 LOKALNI PROGRAM ZA KULTURO V OBČINI CERKNO 2015–2018 ............................................................... 14 3.3 LOKALNI KULTURNI PROGRAM OBČINE IDRIJA ZA OBDOBJE 2015–2020 (OSNUTEK) .................................... 15 3.4 LOKALNI PROGRAM ZA KULTURO V MESTNI OBČINI NOVA GORICA 2014–2017 ...................................... 18 3.5 LOKALNI PROGRAM V OBČINI RENČE - VOGRSKO ZA OBDOBJE 2014–2017............................................... 24 3.6 LOKALNI PROGRAM ZA KULTURO 2014–2017 V OBČINI ŠEMPETER - VRTOJBA .......................................... 25 3.7 RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE 2013–2020 ............................................................... 26 3.8 LOKALNI PROGRAM ZA KULTURO 2016-2019 V OBČINI VIPAVA ................................................................. 27 4. ANALIZA LOKALNE SKUPNOSTI PO OSREDNJIH KNJIŽNICAH NA OBMOČJU ....................... 27 4.1 OBMOČJE DELOVANJA GORIŠKE KNJIŽNICE FRANCETA BEVKA ................................................................... 29 4.1.1 OBČINA BRDA ..................................................................................................................................... 29 4.1.2 OBČINA KANAL OB SOČI ..................................................................................................................... 32 4.1.2 OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA ........................................................................................................ 35 4.1.4 MESTNA OBČINA NOVA GORICA ....................................................................................................... 38 4.1.5 OBČINA RENČE - VOGRSKO ................................................................................................................. 44 4.1.6 OBČINA ŠEMPETER - VRTOJBA ............................................................................................................ 47 4.2 OBMOČJE DELOVANJA KNJIŽNICE CIRILA KOSMAČA TOLMIN .................................................................... 51 4.2.1 OBČINA BOVEC ................................................................................................................................... 51 4.2.2 OBČINA KOBARID ................................................................................................................................ 54 4.2.3 OBČINA TOLMIN ................................................................................................................................. 58 4.3 OBMOČJE DELOVANJA LAVRIČEVE KNJIŽNICE AJDOVŠČINA ....................................................................... 62 4.3.1 OBČINA AJDOVŠČINA .......................................................................................................................... 62 4.3.2 OBČINA VIPAVA .................................................................................................................................. 65 4.4 OBMOČJE DELOVANJA MESTNE KNJIŽNICE IN ČITALNICE IDRIJA ................................................................ 69 4.4.1 Občina Cerkno ..................................................................................................................................... 69 4.4.2 OBČINA IDRIJA .................................................................................................................................... 72 2 5. ANALIZA POPISA IKT 2013 NA GORIŠKEM OBMOČJU ........................................................76 6. ANALIZA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU OOK: STANJE ....................................... 76 6.1 GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA ....................................................................................................... 77 6.1.1 OBSEG, UREJENOST IN DOSTOPNOST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ....................................................... 77 6.1.2 DELAVCI, PROSTOR IN OPREMA ......................................................................................................... 81 6.1.3 ČLANI IN IZPOSOJA .............................................................................................................................. 90 6.1.4 PROFIL UPORABNIKA GORIŠKA KNJIŽNICE FRANCETA BEVKA ......................................................... 101 6.2 KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA TOLMIN ...................................................................................................... 101 6.2.1 OBSEG, UREJENOST IN DOSTOPNOST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ...................................................... 101 6.3.2 DELAVCI PROSTOR IN OPREMA ........................................................................................................ 104 6.3.3 ČLANI IN IZPOSOJA ........................................................................................................................... 107 6.2.4 PROFIL UPORBANIKA KNJIŽNICE CIRILA KOSMAČA TOLMIN ............................................................ 112 6.3 LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA ......................................................................................................... 112 6.3.1. OBSEG, UREJENOST IN DOSTOPNOST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ..................................................... 112 6.3.2 DELAVCI PROSTOR IN OPREMA ........................................................................................................ 115 6.3.3. ČLANI IN IZPOSOJA .......................................................................................................................... 119 6.3.4. PROFIL UPORABNIKA LAVRIČEVE KNJIŽNICE AJDOVŠČINA .............................................................. 125 6.4 MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA .................................................................................................. 125 6.4.1 OBSEG, UREJENOST IN DOSTOPNOST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ...................................................... 125 6.4.2 DELAVCI, PROSTOR IN OPREMA ....................................................................................................... 128 6.4.3 ČLANI IN IZPOSJA .............................................................................................................................. 132 6.4.4 PROFIL UPORABNIKA MESTNE KNJIŽNICE IN ČITALNICE IDRIJA ....................................................... 137 7. KNJIŽNIČNA MREŽA ....................................................................................................... 138 7.1 GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA ..................................................................................................... 138 7.2 KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA TOLMIN ....................................................................................................... 140 7.3 LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA ......................................................................................................... 141 7.4 MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA .................................................................................................. 142 8. 8. POVZETKI .................................................................................................................. 144 8.1. OBMOČJE DELOVANJA GORIŠKE KNJIŽNICE FRANCETA BEVKA ................................................................ 144 3 8.2 OBMOČJE DELOVANJA KNJIŽNICE CIRILA KOSMAČA TOLMIN .................................................................. 147 8.3 OBMOČJE DELOVANJA LAVRIČEVE KNJIŽNICE AJDOVŠČINA ..................................................................... 149 8.4 OBMOČJE DELOVANJA MESTNE KNJIŽNICE IN ČITALNICE IDRIJA .............................................................. 151 9. ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 153 10. PRILOGE ........................................................................................................................ 154 KAZALO SLIK Slika 1: Knjižnična območja s sedežem OOK in z območji osrednjih knjižnic (OK) s številom občin, ki jih pokrivajo knjižnice ................................................................................................................................................................... 9 KAZALO TABEL Tabela 1: Območja OOK, knjižnice, občine, prebivalci ............................................................................................. 9 Tabela 2: Strateški dokument občin ...................................................................................................................... 10 Tabela 3: Društva po kategorijah, Občina Brda ................................................................................................... 31 Tabela 4: Poslovni subjeki, Občina Brda ................................................................................................................ 32 Tabela 5: Društva po kategorijah, Občina Kanal ob Soči ...................................................................................... 34 Tabela 6:Poslovni subjeki, Občina Kanal ..............................................................................................................
Load more

Recommended publications
  • Prva Obravnava Na Podlagi Prvega Odstavka 55
    19 Prva obravnava Na podlagi prvega odstavka 55. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne__________sprejel O D L O K O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V MESTNI OBČINI NOVA GORICA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Mestni občini Nova Gorica. 2. člen V skladu s 6. členom Statuta Mestne občine Nova Gorica (Ur. list RS, št 13/12; v nadaljevanju: statut), so v Mestni občini Nova Gorica organizirane naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Banjšice, ki obsega naselje Banjšice. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Banjšice 86, 5251 Grgar. 2. Krajevna skupnost Branik, ki obsega naselja Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske in Pedrovo. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu:Branik 75, 5295 Branik. 3. Krajevna skupnost Čepovan, ki obsega naselje Čepovan. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Čepovan 66, 5253 Čepovan. 4. Krajevna skupnost Dornberk, ki obsega naselja Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor in Zalošče. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk. 5. Krajevna skupnost Gradišče, ki obsega naselje Gradišče nad Prvačino. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gradišče nad Prvačino 41, 5292 Renče. 6. Krajevna skupnost Grgar, ki obsega naselje Grgar. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgar 47, 5251 Grgar. 7. Krajevna skupnost Grgarske Ravne – Bate, ki obsega naselja Grgarske Ravne, Bate in Dragovica. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgarske Ravne 30, 5251 Grgar. 8. Krajevna skupnost Kromberk – Loke, ki obsega naselji Kromberk in Loke.
    [Show full text]
  • Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331
    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . 1—2 . 49-55 49 Ivo Juvančič KRIŽARSKA VOJSKA PROTI KOBARIDCEM 1331 Križarska vojska? Da, tako stoji zapisano v dokumentu. Proti Kobaridu? Da." Frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj po­ magajo.1 Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Sli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku«.2 Drevo so s pomočjo omenjenih dali popolnoma izruvati, studenec pa s kamni zasuti. Li­ stino, v kateri je vse to popisano in ki jè tudi edini vir za to križarsko vojno, je izdal 16. avgusta 1331 v Vidmu (Udine) sam inkvizitor Franciscus3 v pohvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju. Vladimir Leveč jo je v začetku tega stoletja našel v čedajskem kapiteljskem arhivu, v zbirki plemiške družine Boiano (Boiani).4 Simon Rutar je omenil del tega dogodka v Zgodovinskih črticah o Bovškem, objavljenih v Soči.5 Zveza je razumljiva, ker so Bovčani v veliki večini s Kobaridci, zlasti Kotarji tja do Breginja in po Soči še do Volč imeli istega zemljiškega gospoda v Rožacu. Rutar je napisal, da je krščanstvo, ki so ga širili oglejski patriarhi s po­ močjo čedajske duhovščine, »po naših gorah jako polagoma napredovalo.
    [Show full text]
  • Researcher's Guide to Slovenia
    Researcher’s Guide to Slovenia Researcher’s Guide to S LOVE NIA 2019 | www.euraxess.si 1 Researcher’s Guide to Slovenia 1. COUNTRY ID CARD Legal name of the country: Republic of Slovenia Political system: democratic parliamentary republic established on June 25th 1991. Member of the European Union since May 1st 2004 Capital: Ljubljana Official Language: Slovenian, (also Italian and Hungarian in nationally mixed border areas) Currency: EUR 1 = 100 cents Country phone code: +386 Emergency call (Fire Brigade, Ambulance): 112, police: 113 GDP: €20,815 per capita Average gross monthly salary: 1,812,00 € (Nov 2018) Average gross monthly salary in research and development: 2,040,00 € (Nov 2018) Source: Statistical Office RS National flag Horizontal stripes in white, blue and red with coat of arms. Coat of arms Three six-pointed yellow stars are symbols of the Counts of Celje, with Triglav as a symbol of Slovenian statehood and underlying two wavy lines symbolizing Slovenian rivers and the sea. Anthem The seventh stanza of 'Zdravljica', a poem by France Prešeren, set to music by Stanko Premrl. 2 Researcher’s Guide to Slovenia Size: 20,273 km² Population: 2,070,000 Length of coastline: 46.6 km Neighbouring states: Austria, Italy, Hungary, Croatia Largest towns: Ljubljana (288,300), Maribor (108,600), Kranj (39,400), Celje (38,400) Highest mountain: Triglav 2,864 m Longest river: Sava 221 km Landscape: four basic types of landscape - Alpine in the north, Mediterranean in the south-west, Dinaric in the south and Pannonian in the east. Climate: there are three different types of climate in Slovenia: continental in the central part, Alpine in the north-west and sub-Mediterranean along the coast and its hinterland.
    [Show full text]
  • Primorski Biografski Leksikon
    Inštitut za zgodovino delavskega g banja KNJIŽNICA PRIMORSKI oJLUV JiiNoxvl BIOGRAFSKI LEKSIKON 18. SNOPI< Zgaga - Žvanut in DODATEK A-B Uredil Martin Jevnikär GORICA 1992 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Umrl je prof. zgodovine v KOpru Gorazd MaruŠi<, ki je za=el sodelovati v tem snopi=u. Spominjali se ga bomo. 30-12- SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) dr. Aleš Brecelj, prof., Devin dr. France Adami=, univ. prof, v p., Lj. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdr. dom, Nova Gor. Samo Bevk, ravn. Mest. muzeja v Idriji dr. Lucana Budal, prof. v Gor. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodelavec ZRC SAZU, Lj. - Solkan Pavel Budin, sodnik in kult. del. v Novi Gor. Boleslav Simoniti, strok, sodel., ZKO, Nova Gor. Marijan Brecelj, knjižni=ar Gor. muzeja v p., Nova Gor. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Božo Zuanella, Župnik v Tr=munu dr, Marija Ceš=ut, prof. v Gor. Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv. Koper Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin dr. Fr. Martin Dolinar, svetoyalec dir. Arh. Sje, Lj. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Gorazd Maruši=» prof. zgod., Koper (t) dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst mag. Eva Holz, razisk. sodelavec ZRC SAZU, Lj. Snježana Hozjan, Zavod za jezik Inštit. za filologiju i folkloristiku, Zgb Albin Humar, samostojni kult. delavec, Lj. Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst dr. Irene Mislej, râziskôv;, Znaftstv. inštit., FF- Lj- Ivana UrŠi=, prof., arhiv., Pokraj, arh., Nova Gor. Damjana Ivan=i=, višji knjiž., Mati=na knjiž., Izola ivanVogri=, publkiet, Student FSPN,Lj.
    [Show full text]
  • Eno Pa Bomo Lahko Rekli: Doma Smo!« Prebivalstvo Bovškega in Njegova Izkušnja Vélike Vojne 1914 - 1918
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO JERNEJ KOMAC »Eno pa bomo lahko rekli: Doma smo!« Prebivalstvo Bovškega in njegova izkušnja vélike vojne 1914 - 1918 Magistrsko delo Mentor: Univerzitetni študijski program izr. prof. dr. Rok Stergar druge stopnje: Novejša zgodovina Ljubljana, 2018 prazna stran Zahvala Tjaši in družini srčna zahvala za vso podporo in potrpljenje v tistih trenutkih, ko sem se znašel na raziskovalnem brezpotju. Brez vas danes tega dela ne bi bilo. Posebna zahvala gre prav tako mojemu mentorju, izr. prof. dr. Roku Stergarju, za vse nasvete, pripombe, komentarje in druge namige, ki sem jih prejel med raziskovalnim obdobjem. Zahvala gre tudi prof. dr. Walterju Lukanu ter dr. Mihi Šimacu za nesebično pomoč in nasvete v času mojega raziskovalnega dela na Dunaju. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste tako ali drugače pripomogli k zaključku tega magistrskega dela in niste poimensko omenjeni. Vsak pogovor, nasvet, namig, mnenje, pripomba idr. so bili vedno do- brodošli in upoštevani. I prazna stran II Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani avtor izjavlja, da je magistrsko delo v celoti produkt avtorjevega lastnega dela ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu s strokovnimi standardi in veljavno zakonodajo. Delo je avtor izdelal v okviru univerzitetnega študijskega programa druge stopnje, smer Novejša zgodovina, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Del raziskave magistrskega dela je bil leta 2017 v dolžini treh mesecev opravljen tudi s pomočjo študijske izmenjave Erasmus+ na Univerzi na Dunaju. Ljubljana, 16. julij 2018 Jernej Komac m. p. III prazna stran IV Izvleček Magistrsko delo obravnava izkušnjo vélike vojne (1914-1918) prebivalstva na Bovškem, tj.
    [Show full text]
  • Il Vino Nato Al Sole E Alla Bora
    La valle Perché la nostra uva Attraverso i villaggi e vigneti, Il nostro vino è immensa è così dolce? per i campi, colline e prati generoso Chi attraversa la Slovenia dal centro verso il litorale o dal confine In primavera il sole alla Valle di Vipava riscalda velocemente la Sulle orme di Vertovec. Intraprendete il sentiero tematico attra- Sui pendii soleggiati dei colli di Vipava gli abitanti locali coltivano a ovest verso il cuore del Paese può vedere il monte Nanos. Pro- terra ed i liquidi vitali delle piante incominciano presto a circolare. verso i villaggi dell’Alta Valle di Vipava dove lavorò e visse Matija ben 25 specie di viti. Le più diffuse sono: ribolla, sauvignon, prio lì, dietro la curva e sotto la montagna sorge il fiume Vipava. Potare le viti a febbraio è un po’ presto, ma da noi è già tardi. Nelle Vertovec (1784 – 1851). L’escursione organizzata si svolge ogni malvasia, riesling italico e chardonnay, tra le qualità rosse in- Percorrendo la pianura verso l’Isonzo il fiume, la bora e il sole, piogge primaverili la terra può riempirsi d’acqua; quando invece anno in novembre, la prima domenica dopo la festa di San Mar- vece coltivano merlot, barbera ed cabernet sauvignon. Oltre che non sa se sorgere sopra le Alpi o sopra il mare, hanno creato la primavera si sporge nell’estate incomincia il caldo e il tempo di tino con il punto di partenza davanti alla vecchia quercia a Ustje a queste vengono coltivate le specie autoctone come zelen, pi- nela, klarnica, poljšakica, glera, pergulin, vitovska grganja e pikolit nonché i conosciutissimi pinot grigio e bianco, moscato giallo, sauvignon verde, prosecco e le rosse – pinot blu, cabernet I N F O : franc, refosco e syrah.
    [Show full text]
  • Y/A Lasilo Arhivskega Društva in Arhivov Slovenije Ljubljana 1989
    Y/A lasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Ljubljana 1989 US'4-Vf* UDK 930.25(497.12) (05) UDC 930.25(497.12) (05) arhivi YU ISSN 0351-2835 Archivi Archives Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Giornale della società archivica e degli archivi della Slovenia Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska I, p. p. 70,61001 Ljubljana, Yu. tel.: (061)216-564,216-524 Uredniški odbor: Marjeta Adami=, Ivanka Cizelj-Zajc, Darinka Drnovšek, mag. Peter Pavel Klasinc, Brane Kozina, Ju- rij Rosa. Boris Rozman (tehni=ni urednik). Vladimir Sun=i=, Kristina Šamperl-Purg. Nevenka Trolia, Maruša Zagrad- nik in Vladimir Žumer (glavni in odgovorni urednik). Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in na- vedbo vira. Redakcija zvezka je bila zaklju=ena 11.3. 1990. Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc. Primož Mainz, dr. Peter Vodopivec Lektor: Mija Mravlja Prevodi: Lidija Beulen (angleš=ina, nemš=ina). Vera Celccr (italijanš=ina) Zunanja oprema: Tomaž Marolt Izdajo so omogo=ili: Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Arhivsko društvo Slovenije, arhivi v Sloveniji Tisk: <emel Rogina, Radizel Naklada: 500 izvodov Po mnenju Republiškega komiteja za znanost in kulturo je publikacija oproš=ena temeljnega davka od prometa proizvo- dov. Za ilustracijo so objavljeni deli kart jožefinskih deželnih merjenj 1764-1785 iz Vojnega arhiva na Dunaju. J ARHIVI, LETNIK XII, LETO 1989, ŠTEVILKA 1-2 2_ KAZALO I. <Janki in razprave Jože Žontar, Arhivi v Jugoslaviji 7 Jože Žontar, Arhivsko izobraževanje v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo 16 Duša K r n e 1 - U m e • , Delo Francesca Maje rja v mestni knjižnici in arhivu v Kopru 19 Jelka M e 1 i k , Dokumentarno gradivo družbenih pravobranilcev samoupravljanja in njegova valorizacija 22 Marko K a m b i = , Normativna dejavnost ljubljanskega ob=inskega sveta od leta 1895 do 1900 24 II.
    [Show full text]
  • Naravne, Gospodarske, Politične in Demografske Danosti Trente V Triglavskem Narodnem Parku
    NARAVNE, GOSPODARSKE, POLITIČNE IN DEMOGRAFSKE DANOSTI TRENTE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU PETER SIMONIČ Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje The Trenta Valley lies in the Julian Alps and has a rich Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, and turbulent history, even though tourists may feel like četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas time has stood still there. This article defines five basic ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali organizational development phases or paradigms to evaluate paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje the valley’s relation to surrounding Triglav National Park. prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova The premise used is not modernist, heritage-oriented, or raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, folklorist (unidirectional development and structure), but is dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta based on culture and ecology (multidirectional development izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata and process). večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju. Key words: ironworking, agropastoralism, tourism, Ključne besede: železarstvo, agropastoralizem, turizem, environmental protection, Alps, demography, migration naravovarstvo, Alpe, demografija, migracije DRUŽBENI SPOMINI IN PRELOMI Trentarji, turisti in drugi obiskovalci se lahko seznanijo s preteklostjo in identiteto doline iz mnogih člankov in knjig, npr. iz objav štefana Kociančiča v Zagrebu (1854), iz opisa Goriške in Gradiščanske barona Karla Czerniga von Czernhausna (1873),1 iz zgodovine goriške grofije Morellija di Schönfelda (1855–56), iz Antona Červa zapisov v Glasu leta 1874, iz Zgodovine Tolminskega Simona Rutarja (1882), iz narodopisnih zapisov leta 1884 v Slovanu in Soči Vatroslava Holza in Simona Gregorčiča ml.
    [Show full text]
  • Odlok O Krajevnih Skupnostih V Mestni Občini Nova Gorica Ter Obrazložitev
    18 Prva obravnava Na podlagi prvega odstavka 55. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne____________sprejel O D L O K O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V MESTNI OBČINI NOVA GORICA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Mestni občini Nova Gorica. 2. člen V skladu s 6. členom Statuta Mestne občine Nova Gorica (Ur. list RS, št 13/12; v nadaljevanju: statut), so v Mestni občini Nova Gorica organizirane naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Banjšice, ki obsega naselje Banjšice. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Banjšice 86, 5251 Grgar. 2. Krajevna skupnost Branik, ki obsega naselja Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske in Pedrovo. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu:Branik 75, 5295 Branik. 3. Krajevna skupnost Čepovan, ki obsega naselje Čepovan. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Čepovan 66, 5253 Čepovan. 4. Krajevna skupnost Dornberk, ki obsega naselja Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor in Zalošče. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk. 5. Krajevna skupnost Gradišče, ki obsega naselje Gradišče nad Prvačino. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gradišče nad Prvačino 41, 5292 Renče. 6. Krajevna skupnost Grgar, ki obsega naselje Grgar. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgar 47, 5251 Grgar. 7. Krajevna skupnost Grgarske Ravne – Bate, ki obsega naselja Grgarske Ravne, Bate in Dragovica. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgarske Ravne 30, 5251 Grgar. 8. Krajevna skupnost Kromberk – Loke, ki obsega naselji Kromberk in Loke.
    [Show full text]
  • Statut Mestne Občine Nova Gorica (Uradni List RS, Št
    Neuradno prečiščeno besedilo Statuta Mestne občine Nova Gorica obsega: Statut Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12), Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 18/17). S T A T U T MESTNE OBČINE NOVA GORICA 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Mestna občina Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost prebivalcev mesta Nova Gorica in naselij, ki v skladu z zakonom spadajo v območje občine. (2) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (3) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 2. člen (1) Občani in občanke (v nadaljevanju: občani) so osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče. (2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. (3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. 3. člen Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. 4. člen (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog prostovoljno sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. (2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. (3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in ekonomičnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
    [Show full text]
  • Priloga 6 – Seznami Območij Poselitve Po Posameznih Poglavjih Operativnega Programa
    Priloga 6 – Seznami območij poselitve po posameznih poglavjih operativnega programa 6.1.1 Območja poselitve, ki so obremenjena z več kot 100.000 PE na vodnem območju Donave: ZAP. ST. ID_AGLO IME_AGLO OB_IME PE PE_SKUPAJ PE/HA_SKUPAJ 1 16481 LJUBLJANA LJUBLJANA 232.533 302.293 79,57 2 29 MARIBOR MARIBOR 103.059 133.977 35,49 6.1.2 Območja poselitve, ki so obremenjena z več kot 15.000 PE in ki ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij niti na vodnem območju Donave: ZAP. ST. ID_AGLO IME_AGLO OB_IME PE PE_SKUPAJ PE/HA_SKUPAJ 1 1515 KROMBERK*** NOVA GORICA 18.493 24.041 59,51 6.1.3 Območja poselitve, ki so obremenjena med 15.000 PE in 100.000 PE na vodnem območju Donave in ki ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij: ZAP. ST. ID_AGLO IME_AGLO OB_IME PE PE_SKUPAJ PE/HA_SKUPAJ 1 20543 CELJE CELJE 42.382 55.097 34,05 2 4115 DOMŽALE DOMŽALE 20.828 27.076 41,34 3 20002 KAMNIK KAMNIK 16.381 21.295 49,18 4 20594 KRANJ KRANJ 34.834 45.284 72,80 5 3806 LOKA* TRŽIČ 11.164 14.513 40,54 MURSKA MURSKA 6 13080 SOBOTA SOBOTA 11.898 15.467 56,04 7 15065 PTUJ PTUJ 18.245 23.719 23,30 8 20570 ŠKOFJA LOKA ŠKOFJA LOKA 17.301 22.491 34,35 9 7540 TRBOVLJE TRBOVLJE 16.096 20.925 48,89 10 20709 VELENJE VELENJE 25.848 33.602 54,83 6.1.4 Območja poselitve, ki so obremenjena med 2.000 PE in 15.000 PE in ki ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij: ZAP.
    [Show full text]
  • Razpored Terena Patronažna Služba Ps Nova Gorica
    RAZPORED TERENA PATRONAŽNA SLUŽBA PS NOVA GORICA KERŠEVAN Kromberk: JOLANDA, Barje, dipl.med.sestra Bratov Hvalič, 031 872 700 Breg, C. 25. junija, Damber, Grajska, Industrijska, Iztokova, Kekčeva pot, Kromberška cesta, Lemutova, Loke, Med trtami, Panovška, Pavšičevo naselje, Pod Škabrijelom, Podrob, Pri hrastu, Rada Simonitija, Toma Brejca, Varda, Vetrišče, Vinka Vodopivca, Vodovodna pot KLJUN Nova Gorica: SILVANA, Bazoviška, dipl.med.sestra Bidovčeva, Cesta 15. Septembra 051 678 140 Gortanova Gregorčičeva, Kajuhova Kidričeva, Kostanjeviška Marušičeva Miloševa, Pod gričem Pot na Pristavo Sončna Strma pot Trg E. Kardelja Ul. Pinka Tomažiča Ul. Sergeja Mašere Valenčičeva Rožna Dolina: Andreja Kumarja, Angela Besednjaka, J. Mihevca, L. Šercerja, Liskur, Pod gričem, Pot na Pristavo, Stara Gora Ul. 25. maja, Ul. 9. maja, Ul. partizanske tehnike, Vipavska cesta PETREVČIČ Osek NATAŠA, Ozeljan, dipl.med.sestra Šempas, Vitovlje 041 673 676 VIDIC MOJCA, Banjšice, dipl.med.sestra Bate, Dragovica, 031 746 117 Grgar, Grgarske ravne, DREN MAJDA, Lazna, dipl.med.sestra Lokve, Nemci, 031 601 716 Podgozd, Ravnica, Trnovo, Voglarji Šmihel Grčna Podgrčna Ajševica FILIPOVIĆ Nova Gorica: PELKA, Cankarjeva, dipl.med.sestra Prvomajska 041 393 031 PEJAKIĆ MIŠO, Nova Gorica dipl.zdravstvenik Gradnikove brigade Ulica Tolminskih puntarjev 051 232 515 Kolodvorska Ulica xxx.divizije, Partizanska ulica DOVŽAK NELI Nova Gorica: dipl.med.sestra Delpinova, Erjavčeva, 051 678 131 Ivana Regenta, Kosovelova Ledine, M. Kogoja, Prešernova, Rejčeva, Rutarjeva, Sedejeva Streliška, Škrabčeva, Trubarjeva, Tumova, Ulica Šantlovih Vrtna, Železničarska Solkan: Cesta 9. korpusa, Klanec, Klementa Juga, Langobardska, Ludvika Slokarja M. Klemenčiča, M. Valentinčiča, M. Veluščka, Na potoku, Ob parku Pot na breg, Pot na drage, Stara pot, Tominčeva, Trinka Zamejskega, Velika pot, Vezna pot.
    [Show full text]