Častni Občan Je Ciril Zlobec Vsakega 29

OBČINA KANAL OB SOČI / JUNIJ 2004 / LETO 1 / ŠT. 4 / Odgovorna urednica: Tina Pintar / Natisnjenih je 2.500 izvodov. Častni občan je Ciril Zlobec Vsakega 29. aprila praznuje naša Vsekakor je Ciril Zlobec pomagal, da je 03 Neposredna posojila občina svoj praznik. Na proslavi v festival prerasel prvotno zastavljene okvirje ter postal mednarodni festival. O ostalih na- Kulturnem domu v Desklah je župan grajencih in nagrajencih prejšnjih let pa več 03 Razpis kadrovskih Miran Ipavec razglasil častnega obna 5. strani glasila. čana in podelil občinske nagrade in štipendij priznanja. 04 Na prazniku bakel

Pesnika, akademika in kulturnopolitičnega 06 50 let lovske družine delavca Cirila Zlobca je za častnega občana predlagalo Prosvetno društvo Soča iz Kanala, 07 Stare avtomobile v ki je svoj predlog med drugim utemeljilo z besedami: reciklažo »Menimo, da pesnika pisatelja, akademika, urednika, kulturnega delavca in politika Cirila 11 Mažoretke na Zlobca, rojenega leta 1925, ni potrebno posebej predstavljati. Na desetine knjig, prevedenih v državnem prvenstvu različne jezike, prestižne nagrade doma in v tujini dovolj zgovorno pričajo o njegovi vlogi 12 Downhill Avče 2004 in pomenu v slovenskem kulturnopolitičnem prostoru. Kljub vseslovenski in mednarodni uveljavitvi, je po duši ostal primorski človek, ki 13 Cankrajeva je vsestransko skrbel za afirmacijo Primorske v priznanja naši državi. Tako je tudi pred petnajstimi leti, ko smo ga organizatorji Kogojevih dnevov strahoma prosili, če bi postal predsednik organizacijskega 14 Razpadajoče hiše odbora festivala, rad privolil v to ne posebej hva- Ciril Zlobec prejema častno priznanje iz rok ležno vlogo.« župana Mirana Ipavca. (Foto: Bruno Bizjak) 15 Romildo Kumar Novi časi za prebivalce kanalske občine >> Vanda Colja

Sredi maja letos je na slavnostni prireditvi v Kulturnem domu v Desklah delniška družba Salonit Anhovo prejela certifikat za sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:200 ter za sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 za področje proizvodnje in razvoja cementov in drugih hidravličnih veziv ter proizvodnje sredstev za razžvepljevanje gro- dlja.

Priznanje odličnosti je mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo, podelil Jožetu Fundi, predsedniku uprave in generalnemu direktorju delniške družbe Sa- lonit Anhovo v navzočnosti uglednih gostov. Program so popestrili Pihalni orkester Salonit Anhovo, flavtistka Doris Kodelja in slavna pevka Alenka Godec. Minister Janez Kopač je priznanje podelil Jožetu Fundi; generalnemu direktorju Salonita Anhovo.

1 ABC Evropske unije >> Tina Pintar

Dober mesec je odkar smo se priduži- ga parlamenta so v EU še štiri tako imenovane človekovih pravic. Sedež evropskega parla- evropske institucije. To so evropska komisija, menta je v Strasbourgu, dvakrat mesečno pa li državam v Evropski uniji in za nami svet Evropske unije, evropsko in računsko se evroparlamentarci sestajajo v Bruslju. so že prve volitve poslancev v evrop- sodišče. EU na kratko ski parlament. Še pred vstopom v EU Svet Evropske unije (Svet EU) ali svet pa je urad vlade za informiranje izdal Evropska komisija je varuh pogodb in ministrov sprejema odločitve in usklajuje knjižico Slovenija v Evropski uniji, iz lahko edina daje in pripravlja predloge za- splošne ekonomske politike držav članic. V konskih aktov. Poleg tega tudi nadzoruje njem sedijo po en minister iz vsake države, ki katere tudi povzemamo nekaj osnov- izvajanje zakonodaje in proračunske politike. pa se menjajo glede na obravnavano temati- nih informacij o EU. Po prvomajski širitve EU ima vsaka država ko. Tako se na primer zunanji ministri članic članica pravico imenovati enega komisarja. sestajajo v svetu za splošne zadeve in zunanje Sedem slovenskih poslancev bo tako v Sedež komisije je v Bruslju. Člane in predsed- odnose. Sveti se tri mesece v letu sestajajo v 732-članskem parlamentu pet let zastopalo nika evropske komisije z glasovanjem potrdi Luksemburgu, ostali del leta pa v Bruslju, kjer interese slovenskih volivcev. Poleg evropske- evropski parlament. Ta imenuje tudi varuha ima sedež sekretariat Sveta EU. Vsaka država članica za pol leta prevzame predsedovanje svetu EU. Slovenija bo pri glasovanju v Svetu EU glasovala s štirimi od 321 glasov.

Pismo iz Strasbourga Evropsko sodišče ima sedež v Luksem- >> Solange Stipovšek burgu in zagotavlja spoštovanje evropskih predpisov in skrbi za enotno razlago evrop- Ondan me je dolgoletna prijateljica delajo tudi stažisti, ki se občajno po treh me- skega pravnega reda. Po širitvi EU bo imela prosila, če bi vstopu Slovenije v Uni- secih vrnejo domov. Razpisi za delo v Svetu vsaka članica enega sodnika. Računsko so- Evrope so objavljeni na spletni strani http:// dišče opravlja revizije vseh prihodkov in jo ob rob lahko napisala par vrstic o www.coe.int/defaultEN.asp, razpisi za ostale odhodkov proračuna EU in vseh teles, ki so Svetu Evrope, tej najstarejši – sedaj evropske organizacije pa so na strani: http:// prejemajo denar iz tega proračuna. Vsaka dr- panevropski organizaciji, ki bo čez europa.eu.int/epso/competitions/conthome_ žava članica ima enega revizorja, sestajajo pa pet let slavila 60 letnico obstoja. en.htm, kjer najdete tudi kratke ilustrativne se v Luksemburgu. »on-line« teste. Poleg tega bo še sedem predstavnikov Često se dogaja, da Svet Evrope enačimo Ko se ozrem v preteklost, moram reči, slovenske civilne družbe imenovanih v z Evropsko unijo, pa ne bi smeli. Gre namreč da se mi je ‘Strasbourg’ zgodil prejkone po ekonomsko-socialni odbor, prav toliko pred- za dve popolnoma različni organizaciji, z naključju. Videla sem razpis za mesto admi- stavnikov pokrajinskih ali lokalnih oblasti pa različnimi cilji. Svet Evrope je veliko širša nistrativne sodelavke, se prijavila, izpolnila bo v odboru regij. organizacija in danes šteje že 45 držav članic, vse formularje in odkrito povedano nisem niti h kateri je zadnja pristopila Srbija in Črna kaj dosti upala na uspeh. Pač globoko vko- Gora. Članice Sveta Evrope so vse države reninjena slovenska nesamozavest, kajpada! Krajevna organizacija Zveze Unije in vse vzhodnoevropske drzave, kot Pisni preizkus za administrativne sodelavce borcev in udeležencev NOB Kanal so Rusija, Ukrajina, Azerbajdžan, Gruzija, je sestavljen iz več nalog. Prvi je test splošne Armenija, Turčija, Srbija in Črna Gora ... Vse razgledanosti, nato testiranje hitrosti tipka- države Sveta Evrope tako štejejo skupaj 800 nja s popravljanjem napak v slovenščini in v milijonov prebivalcev! enem od obeh uradnih jezikov Sveta Evrope V A B I – angleščini ali francoščini, nakar je potrebno In kakšno je danes poslanstvo Sveta še sestaviti dopis na določeno temo. Najtežji Evrope? Od leta 1989 se je Svet Evrope opre- pa je vsekakor »situacijski test«, ki me vedno, občanke in občane občine Kanal ob Soči delil kot politično sidrišče post-komunističnih ko pomislim naj, spravi v dobro voljo. Gre na proslavo, ki bo v nedeljo, 4. julija 2004 ob vzhodnoevropskih demokracij in varuh člove- namreč za zbirko 40 najbolj neverjetnih, ka- 11. uri na Srednjem. kovih pravic. Pomaga državam centralne in tastrofalnih situacij, ki jih morate rešiti v čim vzhodne Evrope pri vpeljevanju in utrjevanju hitreje! Proslava je posvečena 60-letnici bojev političnih, zakonodajnih in ustavnih reform, Kosovelove brigade z okupatorjem in vojnim ki spremljajo reforme v gospodarstvu; nudi Kandidati iz zahodnih držav imajo pri grozotam, ki jih je le-ta prizadejal med NOB svoje znanje in izkušnje o človekovih pravi- tem vsekakor veliko prednost. Zanje tovrstni na širšem območju Kambreško – Srednje. cah, lokalni demokraciji, kulturi in varovanju testi niso neznanka in nanje se pripravljajo Proslava se navezuje tudi na pohod partizan- okolja. Osrednja naloga Sveta Evrope pa so na različne načine. Najpogosteje obiskujejo skih enot XXX. divizije v Slovensko Benečijo. nedvomno človekove pravice. Ne smemo po- pripravljalne tečaje in prebirajo knjige. Tudi zabiti, da je odprava smrtne kazni v nekaterih na svetovnem spletu kar mrgoli strani z razli- Slavnostni govornik bo predsednik Zveze vzhodnoevropskih državah plod neomajnih čnimi testi v smislu »Kako ravnati v določeni borcev Slovenije Janez STANOVNIK. principov Sveta Evrope. Članica Sveta Evrope situaciji« (mise en situation) in »Vprašanja z lahko postane vsaka evropska država samo, izbirnimi odgovori« (Questions a Choix Mul- V kulturnem programu bodo sodelovali: če sprejema načelo vladavine prava in jamči tiples - QCM). • Pihalni orkester Salonit Anhovo človekove pravice in temeljne svoboščine • Moški pevski zbor Kazimir Nanut vsakomur, ki je pod njeno oblastjo. Prvi po- Sledil je podpis pogodbe, ki pa pomeni • učenke in učenci OŠ Kanal goj je v nekaterih primerih bila ravno odprava šele začetek dolgega prilagajanja in učenja. • člani AGD Kontrada smrtne kazni. Oborožena z dobršno mero potrpljenja, ra- dovednosti in odprtosti sem se po nekaj letih Pri organizaciji proslave sodelujejo še Trenutno zaposluje Svet Evrope kak- popolnoma vživela. (Zdaj to končno lahko občina Kanal ob Soči, krajevna skupnost šnih 1.800 sodelavcev. Razvrščeni so v štiri rečem.) Ne le jaz, tudi moji dragi – mož, trije Kambreško, Turistično društvo Globoščak, kategorije. V kategoriji A so strokovni sode- otroci in pes. O tem, kako smo si čisto počasi območno združenje Zveze borcev Nova Go- lavci, v B so administrativni sodelavci, v C izborili svoj prostor pod alzaškim soncem, bi rica. tehnično osebje in v L prevajalci. Med njimi lahko veliko napisala. Zdaj smo našli svoj mir, smo tudi trije redno zaposleni Slovenci, dva krog prijateljev in znancev, nove konjičke in Prisrčno vabljeni! honorarna pravna sodelavca in sodnik Bo- počasi se nam odpira tudi tista prava, skrita štjan M. Zupančič. V Svetu Evrope občasno Alzacija.

2 3 Županove vrstice >> Miran Ipavec 14001. Nedvomno gre tu za velik korak na- Tudi o šolstvu ni vzpodbudnih novic, saj v prej in obvezo, da bo okolje v naši občini naslednjem šolskem letu ne bo pouka v Kalu Vsekakor je najvažnejši dogodek od še bolj čisto in prijazno kot doslej. Minister nad Kanalom, ker je premalo otrok, medtem izida zadnje številke Mosta vključitev Kopač si je ob tej priložnosti ogledal tudi ko v Levpi bo. gradbišče čistilne naprave v Kanalu in grad- Slovenije v Evropsko unijo. Pohod njo poslovne stavbe Elektro Primorske pri Za konec pa še nekaj napovedi. Vrste na ob- zgodilo se je od Solarijev do toplega sprejema v Zdravstvenem domu. čini zaradi stavbnih zemljišč ni več, čakajo nas Podklancu in naprej do Britofa, kjer bolj prijetni poletni meseci. Festival narodov, je bila osrednja občinska proslava, je Dobili smo letošnje zmagovalce v žganje- ki bo s predstavitvijo tujih navad, glasbe, fol- kljub muhastemu vremenu uspel. Be- kuhi in na salamijadi. Zanimivo je, da je med klore in hrane popestril julijske konce tedna, skoraj tridesetimi vzorci ponovno zmagal je že pred vrati. Nedvomno se nam obetajo za- neški fantje, kulturni program, pred- vzorec predsednika krajevne skupnosti Mar- nimiva srečanja z našimi evropskimi prijatelji. stavitev nekaterih narodov, številni ka Bucika. Spomnimo se, da je lani prav tako In če bo še spričevalo v šoli dobro, bomo vsi obiskovalci, predvsem pa uspešno zmagal predsednik krajevne skupnosti Zden- veseli odšli na zaslužen dopust. sodelovanje z občinami z druge strani ko Bernik. Se v prihodnjem letu obeta zmaga meje, so pustili zelo lep spomin na ta Srečku Pertovtu ali Brunu Collaviniju? zgodovinski dan. Nič kaj vzpodbundi pa niso podatki o Enako lahko trdimo tudi za tridnevni obisk kriminalnih dejanjih in številu uživalcev pre- občinske delegacije v prijateljski občini Son- povedanih drog, kar je bila rdeča nit sestanka nino v pokrajini Latina pri Rimu, kjer so nas varnostnega sosveta na naši občini. Deskle naj sprejeli na najboljši način. »Non preoccuparti« bi po podatkih v zadnjem času zajel pravi val (ne sekiraj se), je rešil vse probleme in marsi- kriminalnih dejanj, v Kanalu pa sta se obliko- kdaj bi tudi nam pomagalo v našem pestrem vali dve mladinski skupini: konstruktivna in življenjskem ritmu. Praznik bakel, edinstveni v destruktivna skupina. Prepovedane droge so Italiji in Evropi, je z našo prisotnostjo ter nasto- že tako razširjene med mladimi, da si marsi- pi desklanskih mažoretk in ansambla sedem kateri starši niti ne predstavljajo, kako resen šrit, ostal za vse udeležence nepozaben. problem za družbo je to. Ni jih bilo veliko, ki bi svoje najstnike pripeljali na zaključno pri- Prav tako bo šel v kroniko Salonita Anho- reditev Mladost brez drog in srečanjem z Don vo obisk ministra za okolje in prostor Janeza Pierinom. Žal se bodo nekateri z njim srečali, Kopača in podelitev okoljskega certifikata ISO ko bo že prepozno. Osrednja občinska proslava v Britofu. (Foto: Občina Kanal ob Soči) Neposredna posojila Kadrovske štipendije Od aprila letos je občina Kanal ob Soči ponovno članica Javnega sklada malega gospodarstva Goriške in tako lahko vsi naši občani sodelujejo za leto 2004/05 pri javnih razpisih tega sklada. >> Bojan Perše

Odprta sta dva razpisa: Čeprav se šolsko leto še ni dobro zaključilo, je Zavod za 1. Razpis neposrednih posojil v občinah članicah za dolgoročna zaposlovanje objavil skupni razpis kadrovskih štipendij za posojila za financiranje investicij v organiziranih obrtno-industrijskih conah prihodnje šolsko leto. Kmalu pa bi morali objaviti tudi razpis Nekaj osnovnih pogojev: republiških štipendij. Namen: Razpis je namenjen za nakup in komunalno opremljanje zemljišč ter nakup, gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov v območjih proizvodnih dejavnosti, opredeljenih s prostorskim planom občine. Zavod za zaposlovanje v razpisnih pogojih določa, da kadrov- ska štipendija za dijake ne sme biti nižja od 20 odstotkov, za Višina razpisanih sredstev: 300.000.000 tolarjev študente pa ne nižja od 30 odstotkov zajamčene plače določene Lastna sredstva: 30% z zakonom. Prošnje za razpis kadrovskih štipendij kandidati po- Višina posojila: 2 do 20 milijonov tolarjev šljejo kadrovski službi štipenditorja. Prošnji priložijo potrdilo Znesek posojila se veže na srednji tečaj Banke Slovenije za EVRO na dan koriščenja. o vpisu v šolo in overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo višješolske ali visokošolske orga- Rok odplačila: 8 let + 2 leti moratorija na odplačilo glavnice. nizacije o opravljenih izpitih. Posamezni štipenditorji lahko Obrestna mera: 0% zahtevajo tudi druga potrdila.

2. Razpis neposrednih posojil v občinah članicah za Na Zavodu kandidatom za kadrovske štipendije priporočajo, pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva da čimprej obiščejo kadrovsko službo štipenditorja, saj mnogi Nekaj osnovnih pogojev: štipenditorji želijo bolje spoznati kandidate. Tam vam bodo po- Namen: Področje gospodarstva: nakup opreme, nakup, gradnja ali adaptacija poslov- vedali tudi roke, do do kdaj morate vložiti prošnjo in kdaj bodo nih prostorov in nakup licence, patenta in drugih pravic; Področje kmetijstva: nakup opreme, nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih štipendije podeljene. prostorov, nakup kmetijskega zemljišča za potrebe intenzivne kmetijske proizvodnje in nakup živali; Pa poglejmo za katere vrste poklicev je razpisanih največ Višina razpisanih sredstev: 270.000.000 tolarjev štipendij. Že bežen pogled po razpisu zavodov za zaposlovanje Lastna sredstva: 30% v Novi Gorici, Ajdovščini in Idriji jasno pokaže, da je največ šti- Višina posojila: 1 do 20 milijonov tolarjev pendij za poklice tehniških strok. Nekaj štipendij je namenjenih Znesek posojila se veže na srednji tečaj Banke Slovenije za EVRO na dan koriščenja. tudi gimnazijskim maturantom in ekonomistom ter sem ter tja se najde tudi štipendija za ostale družboslovne poklice. V razpisu Rok odplačila: 5 let + 1 leti moratorija na odplačilo glavnice. je objavljenih precej štipendij, ki jih podeljujejo Vlada Republi- Obrestna mera: 0% ke Slovenije (150), šolsko ministrstvo (200) in ministrstvo za pravosodje (8). Podrobnejše podatke dobite na Zavodu za zapo- Razpis je bil objavljen konec maja v uradnem listu Slovenije. Vse nadalj- slovanje ali na spletnem naslovu www.ess.gov.si, medtem so so nje informacije lahko dobite na občini Kanal ob Soči oziroma mestni občini štipendije vlade objavljene na www.sigov.si/ksv, kjer je objavljen Nova Gorica, ki vodi sklad, po telefonu 05/33-50-173 ali 05/33-50-150. tudi pravilnik o štipendiranju.

2 3 Na prazniku bakel v Sonninu >> Klelija Dolenc

Kaj povezuje Goriško in pokrajino La- tino? Korenine vsekakor segajo v leta

zgodilo se je po prvi svetovni vojni, ko je Mussoli- ni na močvirnati zemlji okrog Latine začel graditi nova mesteca, kamor je preseljeval vojake z družinami in jim dal kos obdelovalne zemlje.

Poimenoval jih je Borgo Banjsica, Borgo Sabotino, Borgo Isonzo. In ko so Banjškarji hoteli v lanskem letu videti te deset krat več- je Banjščice, so s seboj vzeli novogoriškega župana in prijateljstvo z Latino, kjer živi 120.000 prebivalcev, se je začelo. Še skupinski posnetek v Sonninu in odpravili smo se proti Kanalu. (Foto: Občina Kanal ob Soči) bili v južni Italiji in da se maj že preveša v ju- gledalci so bili zelo navdušeni. Nato so nasto- Občini Kanal ob Soči in Brda sta se navdu- nij, a temperatura zraka je bila bolj zimska kot pili naši fantje, ki so trg napolnili z domačimi šili za sodelovanje konec januarja letos, ko poletna. Mraz nam je segal prav do kosti. vižami. Tudi slavna Avsenikova pesem Na so bili pri nas na obisku trije župani iz treh Golici ni manjkala. Takega žura že dolgo ni nam primerljivih občin. Prvič smo se mudili v Petsto bakel na pot bilo pri njih, so povedali domačini. Na eni Privernu konec februarja, nato nas je obiskal izmed ozkih uličic, ki vodijo do trga, in na župan Rocchesecche ob vključitvi v Evropsko Naslednje jutro so se župan, občinski samem trgu, so bile postavljene stojnice, ki Unijo, nato smo odšli na praznik bakel v svetniki in biokmetovalci udeležili poveta pri so ponujale domače dobrote: mlad ovčji sir, Sonnino 22. maja in končno bo italijanska de- sonninskem županu in se dogovorili za na- polže v omaki, popečen kruh, različni namazi, lagacija 22. julija letos sodelovala na Festivalu daljno sodelovanje. Med tem časom pa smo si pecivo, svinjina, artičoke na različne načine in narodov v naši občini. Tako na kratko se bere ostali ogledali zanimivosti Sonnina. Skromno vino. Seveda smo tudi mi imeli svojo stojnico, zgodovina našega sodelovanja. kosilo v šoli je minilo v znamenju dobrodošlic kjer smo ponujali naše domače dobrote: med, in pozdravov v italijanščini, slovenščini in medenjake, ovčji sir, domačo koruzno moko, Topel sprejem v Sonninu nemščini, saj so tam bili tudi gostje iz Nem- pražen ječmen, češnje, medico, vino in žganje. čije. Marsikdo se je ustavil pri naši stojnici in zve- Iz Kanala smo se odpravili v zgodnjih ju- davo povprašal po Sloveniji, Kanalu in naših tranjih urah. Med vožnjo po avtocesti mimo Praznik bakel ali Festa delle torce se je domačih proizvodih. Firenz, Bologne in dalje proti jugu smo se za začel z mašo na trgu pred cerkvijo Svetega nekaj časa ustavili v majhni vasici južno od Angela, kjer smo na dolgo pot pospremili pet- V nedeljo se je vreme poslabšalo in začelo Bologne, kjer smo malicali in se posladkali sto pohodnikov z baklami. Še prej pa so lovci je deževati. Ta dan smo obiskali mesto Pri- z briškimi češnjami, ki jih je prinesel briški v svojih značilnih uniformah v zrak ustrelili verno in župan Umberto Macci nas je sprejel podžupan Aleš Simčič iz Dobrovega. Kaj hitro nekaj rafalov, tamkajšnji župnik pa je poho- na gradu San Martino. V gradu je muzej za je prišlo do blagovne zamenjave, saj je naš žu- dnike na pot pospremil z blagoslovom. matematiko, ki so nam ga zelo podrobno pan Miran Ipavec spretno zamenjal del češenj predstavili. V grajskih sobanah so bili raz- za buteljko domačega vina. Praznik bakel ima dolgo zgodovino, ki se stavljeni izdelki iz voska, keramike, unikati iz začenja v poganskih časih. Že več kot tisoč let zlata, slike, panj in oljčne vejice. Po gradu so vsako leto pohodniki z baklami obhodijo meje se sprehajale mične gospodične in gospodiči svoje občine in z ognjem odganjajo zle duho- v grajskih oblačilih, pred gradom pa so se bo- ve. Pred pohodom določijo štiri preizkušene hotile stojnice in vabile obiskovalce k obisku. vodje in ti skrbno popeljejo svoje skupine po Salame, pršut, najrazličnejši siri, kruh, olivno gorskih poteh. Nekateri prehodijo 30, drugi olje in vseh vrst namazov. pa 40 kilometrov. V kraj se vrnejo v zgodnjih jutranjih urah s petjem in streljanjem, ob pet- Pred odhodom domov smo se skupaj z žu- ih pa se zberejo pri prvi maši. panoma Sonnina in Priverna postavili za ‘eno gasilsko’ za spomin. Popoldne smo se zapeljali do mesta Ter- racina, kjer smo zakoračili v Tirensko morje, najbolj pogumni pa so tudi zaplavali. Med vračanjem v Sonnino, kjer je mažoretke iz Deskel in glasbeno skupino Sedem šrit čakal nastop, smo pokukali še v eno večjih predelo- valnic oliv De Gregoris, kjer pridobivajo olje s stiskanjem hladnih in toplih oliv. Na koncu smo koščke kruha pomakali v olivno olje in si Sprejem pri županu v Sonninu zadovoljni oblizovali prste.

V Sonnino smo prispeli okrog petih popoldne. Namestili so nas po turističnih kmetijah Med polži v omaki v manjšem naselju Pontinia, kmalu nato pa in češnjami nas je že sprejel župan Sonnina Gino Cesare Gasbarrone. Sprejema se je udeležil tudi žu- V Sonninu je bilo že vse pripravljeno za pan občine Roccasecca Alessandro La Noce, nastop. Dekleta so se preoblekle, kot bi mig- ki nas je obiskal na Britofu 1. maja. Še istega nil. Začele so z nekaj treme, ki pa je kmalu večera smo si na osrednjem trgu Piazza Gari- izginila. Bilo je tudi precej hladno in dekleta baldi ogledali tekmovanje v boksu, kjer se je so med posameznimi točkami kar drgetale Skupina Sedem šrit je zaigrala tudi znano pomerilo devet parov mladcev. Res, da smo od mraza. Vendar so se odlično odrezala in Avsenikovo Na Golici in žur je bil popoln.

4 5 Podelili tudi občinske nagrade in priznanja >> Miran Pregelj Občinsko nagrado je na predlog KS Kanal Društvo upokojencev iz Kanala je tudi prejel tudi odbojkarski klub Salonit Anhovo prejelo občinsko priznanje za izredno aktiv- Letos je župan kanalske občine po- iz Kanala. Zapisali so: »V športni odbojkarski nost. Za priznanje so društvo upokojencev delili dve nagradi in tri priznanja. panogi je OK Salonit Anhovo – Kanal po krite- predlagali Planinsko društvo Valenitn Stanič rijih neprekinjenega dolgoletnega delovanja in iz Kanala, Lovska družina iz Kanala in Dru- Nagradi sta prejela Lidija Rahotina rezultatih vodilni najtofejnejši klub v Sloveniji. štvo obolelih zaradi azbesta. Zapisali so: »DU in odbojkarski klub Salonit Anhovo V več kot 57-letnem delovanju kluba je imel klub Kanal je ves čas svojega obstoja zelo aktivno. v Kanalu, priznanja pa Milan Berlot, veliko število strokovnih sodelavcev in igralcev, /.../ Ima 800 članov, od tega 450 žensk in 350 Društvo upokojencev iz Kanala in ki so tekmovali v vseh selekcijah: članski ekipi, moških. Vsako leto pripravijo srečanje z jubi- Klara Lango. mladinci, kadeti, starejši dečki, mini in mala lanti, obiščejo starejše in onemogle člane na odbojka. Mnogi igralci iz teh selekcij so tudi njihovih domovih oziroma v domovih upoko- člani državnih reprezentanc. Klub je v zadnjih jencev in jih simbolično obdarijo. /.../ Društvo Lidijo Rahotino je za nagrado predlagala dvanajstih letih tudi zelo uspešno nastopal na ima zelo aktivno balinarsko sekcijo, v katero KS Anhovo – Deskle. Nagrado je prejela za evropskih tekomovanjih. Članska ekipa kluba je vključenih 23 rednih članov, ki so v sedem- požrtvovalno delo učiteljice v osnovni šoli, je v samostojni Sloveniji osvojila pet naslovov najstih letih aktivnega delovanja prejeli preko predsednice pevskega zbora Jože Srebrnič državnih prvakov in sedem naslovov pokalnih 50 pokalov. O posameznih aktivnostih društva iz Deskel in za skrb za okolje v kraju. Poleg zmagovalcev. V sezoni 1998/99 je klub dosegel informirajo širšo javnost preko medijev.« tega pa tudi za aktivno članstvo v društvu največji uspeh v državnem prvenstvu, saj je kar v Društvo upokojencev tudi dobro sodeluje z upokojencev ter predsednikovanje temu. In

petih selekcijah osvojil naslov državnih prvakov. drugimi društvi v kanalski občini in izven nje, nagrade in priznanja občinske nenazadnje za zasluge pri postavitvi spomin- Vsa ta leta je klub dobival tudi najvišja mesta saj so nekateri njihovi člani nosilci pomemb- ske plošče glasbeniku Marijanu Gabrijelčiču. na medijsko odmevnih prireditvah podelitev nejših funkcij in skrbijo za širše družabno priznanj Naš športnik Primorske. /…/ Klub življenje. V letu 2002 je društvo praznovalo se je izkazal tudi kot dober organizator tekem častitljivih petdeset let delovanja. Prav je, da predstavimo tudi občinske na- grajence preteklih let, ko glasilo Most še ni izhajalo.

Leta 2003 naziv častni občan ni bil podeljen. NAGRADE - Frančiška Maver - Branko Drekonja - Franc Bukovec PRIZNANJA - Emil Makarovič - Tatjana M. Peterlin - Neumaier - Ciril Tomšič - Franc Pipan - Alojz Kumar Leta 2002 je častni občan postal slikar in grafik Pavel Medvešček. NAGRADE - SENG Nova Gorica - Salonit Anhovo d.d. - Miran Ipavec Letošnji nagrajenci kanalske občine so Ciril Zlobec, Lidija Rahotina, Salonit Anhovo v Kanalu, Milan Berlot, - Ivan Humar Društvo upokojencev iz Kanala in Klara Lango. (Foto: Bruno Bizjak) PRIZNANJA - Boris Valentinčič - Branko Žnidarčič posameznih državnih reprezentanc in drugih Z občinskim priznanjem pa so nagradili - Moški pevski zbor Kazimir Nanut - Rod »Odporne želve« Anhovo mednarodnih tekem, ki mu jih je na osnovi raz- dolgoletno nosilko kulturnega življenja v - Jana Krivec pisa dodelila odbojkarska zveza Slovenije.« Avčah Klaro Lango. »Kot osemnajstletno Leta 2001 naziv častni občan dekle se je leta 1946 pridružila kanalskemu ni bil podeljen. Priznanje občine Kanal ob Soči je prejel prosvetnemu društvu Soča. V njem je aktivno NAGRADE - Silvester Čibej Milan Berlot za dolgoletno in uspešno vo- sodelovala do leta 1959, našla podporo in - Aleksander Žnidarčič denje odbojkarskega kluba Salonit Anhovo v - Društvo upokojencev Anhovo-Deskle znanje, da je v Avčah že leta 1946 ustano- PRIZNANJA - Alenka Velušček Kanalu. Berlot dela v klubu že več kot 17 let, vila podružnico, ki je dobilo ime Zvezda, - Sonja Valič več kot 14 let pa je njegov direktor in orga- v spomin na domačina, padlega partizana - Ivan Pirih - AGO Kanal pri PD Soča Kanal nizator. Poleg tega je bil v tem obdobju tudi Miha Persena. Vsa leta delovanja društva je - MePZ Jože Srebrnič Deskle dva mandata član izvršnega odbora Športne bila njen tajnik, velikokrat režiser, igralka, Leta 2000 naziv častni občan zveze Nova Gorica, bil je dobitnik srebrne in snovalka kostumov in kulis. Z denarjem od ni bil podeljen. bronaste Blovdkove značke in drugih odliko- prodanih vstopnic je kupovala knjige in tako NAGRADE - Jože Testen vanj. Štiri leta je predsednikoval tekmovalni so v Avčah ustanovili knjižnico, ki je na žalost - Pihalni Orkester Salonit Anhovo - Štefan Keber komisiji pri Odbojkarski zvezi Slovenije in bil delovala le do leta 1960. Gospa Klara Lango PRIZNANJA - Balinarski klub Kanal osem let član predsedstva Odbojkarske zveze je z njenim brezplačnim in požrtvovalnim - Srečko Boštjančič - PGD Avče Slovenije. Že več let je tudi predsednik komisi- delom orala ledino ter veliko doprinesla h - Ivan Markič - Mira Štrukelj je za šport in delo z mladino pri Ribiški družini kulturnemu osveščanju občanov,« je med dru- Tolmin, kjer je tudi član upravnega odbora, pri gim zapisala predlagateljica priznanja Lidija Leta 1999 naziv častni občan Ribiški zvezi Slovenije pa je član komisije za Rahotina. Njeno pobudo pa je podprla tudi ni bil podeljen. casting. KS Avče. NAGRADE - Marjan Gabrijelčič – posmrtno - Katja Makarovič - PGD Kanal - Emil Strgar Kanalom. Slavljencu se za napako opraviču- PRIZNANJA - KD Svoboda Deskle Opravičilo uredništva - Adela Jerončič jemo. - Mojca Petelin - Venčeslav Sirk Po natančnem pregledu smo v - Boris Jelavič Nato pa se opravičujemo tudi fotografu Leta 1998 je častni občan postal tretji številki glasila Most našli kar Brunu Bizjaku, ker smo nevede pod dve Anton Nanut. nekaj neljubih škratov, za katere njegovi fotografiji zapisali bodisi napačno NAGRADE Odbor za varstvo okolja pri KS Deskle- se moramo opravičiti. ime avtorja fotografije bodisi avtorja pomanj- Anhovo Andrej Bertlot kljivo predstavili. Gre za fotografiji na 4. in 5. Ljudmila Zimic V članku 90 let Antona Lipičarja na 6. strani glasila in sicer za fotografiji v člankih PRIZNANJA Vrtec Deskle OK Salonit Anhovo Kanal strani smo napačno napisali kraj, kjer je An- V Desklah smo praznovali in Mali festival Odbor za pripravo ročinjskega praznika ton Lipičar praznoval visoki življenjski jubilej. Erna Kralj Goriške. Avtor fotografij v obeh člankih je na- To ni bilo Brdo, temveč Breg blizu Kanal nad mreč Bruno Bizjak.

4 5 Lovska družina Anhovo praznuje 50 let >> Vanda Colja

Začetek organiziranega lovstva v na- jelena, zajca, fazana, race, gozdnega jereba, li- rabljali so že izstreljene tulce. Ker pa so bili ti šem delu Soške doline sega v drugo sico, divjo mačko, jazbeca, kuno zlatico, kuno iz papiraja, niso zdržali veliko ponovnih pol- belico, polha, ptice ujede ter vrsto drugih ptic nitev. Le redke izjeme so imeli puške risanice. polovico leta 1947, ko je tudi v tem stalnih in selivk, prehodno pa tudi risa in Oprema lovcev in tudi pogoji lova pa so se z zgodilo se je delu Primorske začel veljati začasen medveda. desetletji spreminjali. Danes skoraj ni člana zakon o lovu. Predhodnica Lovske zelene bratovščine, ki ne bi imel dveh ali več družine Anhovo je nedvomno Lovska Ob 50-letnici delovanja Lovske družine pušk in sicer malokalibrske puške, šibrenice, družina, ki je obstajala na območju Anhovo, ki so jo slavnostno praznovali risanice, kombinirane puške, tudi trocevke krajevnega ljudskega odbora Plave. 5. junija letos ob lovski koči v Palje- »driling«. vem, so izdali Zbornik, iz katerega smo Iz dokumentov je razvidno, da so se Strelska ekipa lovske družine se je 1976. za ta članek v kanalskem Mostu črpali že takrat lovci dogovorili za skupno leta prvič udeležili občinskega prvenstva v lovsko družino iz območij KLO Plave, zgodovinska dejstva in informacije av- streljanju na tarčo strnjaka in osvojili 1. mesto. torjev Glavka Lovrečiča, Franca Pipana KLO Deskle in KLO Anhovo in jo po- Še istega leta je lovska družina kupila ročni in Borisa Kuka. metalni stroj za glinaste golobe. Odtlej se re- imenovali Lovska družina Jelenik. dno udeležujemo prvenstev ZLD Gorica, kjer se uvrščajo med najboljše ekipe. Kmetijskih površin je malo, prav tako tudi Leta 1949 je začel veljati zakon o lovu jas in travnikov. Na Kanalskem vrhu, kjer jih je Prav leta 1976 so se lovci LD Anhovo pod Ljudske republike Slovenije, zato je osem lov- največ, se intenzivno izkoriščajo za živinorejo. vodstvom Franca Pipana in lovci LD Kanal s cev novembra istega leta naslovilo ministrstvo Z opustitvijo čiščenja gozdov in zaraščanjem starešino Albertom Zimicem prvič udeležili za notranje zadeve LRS v Ljubljani prosilo, da površin so nastale idealne razmere za življenje mendarodne lovske razstave v Vidmu. Spopri- dovolijo delovanje društva Lovska družina divjega prašiča. jateljili so se z lovci iz San Giovania in sklenili Jelenik s sedežem v Plaveh. dogovor o pobratenju lovskih družin. Dve leti Začeli s šibrenico kasneje so k dogovoru pritegnili Lovsko druži- Nekaj let kasneje, 29. avgusta 1954, so se no Zemon iz Ilirske Bistrice, leta 1982 še lovsko lovci LD Jelenk sestali v Anhovem in ustano- V času nastanka lovske družine ni bilo niti družino Paloma Sladki Vrh. Dogovorili so se o vili LD Anhovo s sedežem v Anhovem. V tej denarja niti možnosti za nakup kvalitetnega vsakoletni tekmi pobratenih lovskih družin, družini so bili zbrani lovci nekdanjih območij orožja. Uporabljali so puške šibrenice, največ ki jo organizirajo izmenično. Udeležujemo se krajevnih ljudskih odborov Plave, Deskle, izdelave »dratrce«, ki so jih uporabljali za zaj- tudi tekme, ki jo vsako leto organizirajo lovci iz Anhovo in Zapotok. Lovci imajo ta dan za ce, ki so bili takrat po številu uplenjenih divjih San Giovania, ki prihajajo k nam kot pavšalisti. ‘rojstni dan’ LD Anhovo. Ustanovni zbor je živali na prvem mestu. Da bi prihranili kakšen Ta srečanja potekajo v sproščenem, prijatelj- štel šestnajst članov. dinar, so naboje za šibrenice polnili sami. Upo- skem vzdušju med lovskimi družinami.

Skupna površina lovišča lovske družine Člani lovske družine iz Anhovega pred lovsko kočo v Paljevem. meri okrog 4.700 hektarov, lovna pa okrog 4.000 hektarov. Razteza se na obeh straneh reke Soče od Kanala do konca naselja Plavi na desnem bregu in do Dolge njive na levem bregu. Nižinskega in ravninskega sveta je malo. Zaradi grebenov, grap in stranskih do- lin s hudourniškimi pritoki Soče je teren zelo razgiban. Pestra kamninska sestava je pogo- jevala nastanek različnih tipov preperinskih odej, kar je blagodejno vplivalo na nastanek raznovrstnih gozdnih združb. K temu so pri- pomogle še vlaga, zmerna temperatura zraka in obilne padavine.

Zato je živalski svet v lovišču pester. V njem najdemo srnjad, divjega prašiča, gamsa,

Azbestno kritino bo potrebno prej ali slej zamenjati >> Klemen Stanič, predsednik KS Anhovo-Deskle Ne glede na to mnenje pa zamenjavo najetja zelo ugodnega kredita za zamenjavo strešne kritine svetujemo v primeru, ko vseh azbestnih izdelkov, predvsem pa kriti- V Desklah smo sredi aprila na jav- s takšne strehe pridobivamo vodo – de- ne. Ko se srečujemo s takšnim odpadnim ni tribuni krajanom pojasniti, ali je ževnico in jo uporabljamo v prehrambene materialom, se zavedamo, kakšne nevarno- namene ali se na strehi pojavijo sledovi raz- sti prinaša nepravilno ravnanje za zdravje res nujno potrebno zamenjati az- padanja kritine zaradi podnebnih razmer posameznika. Zbrane azbestne odpadke pa best-cementno kritino, ki še vedno ali loma. lahko ob predvidenih urnikih zbiranja izro- služi svojemu namenu. čite Komunali iz Nove Gorice. Ko se odločamo med barvanjem ob- Po evropski direktivi, ki ureja področje stoječe kritine in zamenjavo, svetujemo Zaključili smo z željo, da bi se proces ravnanja z azbestom oziroma azbestnimi iz- zamenjavo, ker se ob vsakem posegu na odstranjevanja azbest-cementne kritine v delki, zamenjava salonitnih streh ni obvezna. azbestni strehi izpostavimo azbestnemu dolini vendarle le začel, predvsem pa, da Ministrstvo za okolje in prostor povzema to prahu. Tudi če bomo staro kritino kva- teh odpadkov ljudje ne bi odlagali v naravo. stališče in je na podlagi te direktive objavilo litetno prenovili oziroma prebarvali, pa Na koncu apeliramo na vse z željo, da bi se pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo nas zamenjava še vedno čaka. Predstavnik vrednote čistega okolja čimbolj zavedali in azbest, predvsem z namenom, da bo to po- Ekološkega sklada republike Slovenije je da bi pričeli opominjati tudi tiste, ki so jim dročje urejeno. predstavil dejavnost sklada in možnost te vrednote tuje.

6 7 Pred ostalimi festivali v državi, ima prednost (Bolgarija), Patetico (Slo), Caminoigra (Slo) in v tem, da se dogodki odvijajo v čudovitem in Balkan Baobab Orchestra (Italija). Kontrada akustičnem ambientu, ki omogoča tesen stik med izvajalci in publiko. V preteklih letih smo na Kontradi gostili izvajalce od Zimbabweja 2004 do ZDA. >> KKM V letošnjem letu bomo dogodke razpoteg- Letos se bo v našem mestecu Kanalu nili preko celega poletja. Festival bomo otvorili 2. julija z otvoritvijo razstave in koncertom, za- zgodila že šesta izdaja tega festivala. ključili pa 28. avgusta prav tako s koncertom, Festival s svojim programom oživlja ki ga bo snemala RTV Slovenija. V vmesnem in obenem presega dokaj enolično času, predvsem med vikendi, se bodo odvijali kulturno (in zabavno) ponudbo v na- koncerti, razstave in delavnice. Predzadnji ših krajih. Obenem ponuja priložnost vikend v avgustu pa bo potekal pravi mini festival amaterskih gledaliških odrov v orga- sproščenega spoznavanja pestre pa- nizaciji AGD Kontrada. V času tega pisanja so lete glasbenih in drugih umetniških potrjeni nastopi skupin Katalena (SLO), Tea- Lani je na Kontradi nastopila tudi Esma Redžepova. Letos je oglasi, v športnem duhu smeri iz celega sveta. da (Irska), Ivo Papasov & His Wedding Band koncertirala v ljubljanskih Križankah. (Foto: KKM)

Stare avtomobile v reciklažo, ne v naravo AVTOTRANSPORTI KASTELIC, Kastelec Lado s.p., Adamičeva 57, 1290 Grosuplje. >> Ministrstvo za okolje in prostor Lastnik dostavi izrabljeno motorno vozilo na prevzemno mesto, ker z S 1. majem 2004 je začel v Sloveniji veljati nov sistem osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkaže lastništvo. Na ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Bistvena prevzemnem mestu prejme položnico za plačilo stroškov razgradnje. Stro- ški razgradnje znašajo 21,1 tolarjev + DDV na kilogram teže avtomobila. novost sistema je, da zadnji lastnik izrabljenega mo- Stroške razgradnje bo lastnik motornega vozila plačal za motorna vozila, ki tornega vozila ne bo mogel odjaviti iz prometa, ne da so bila kupljena pred 1. marcem 2003. Pri motornih vozilih, ki so bila kup- bi prijavno/odjavni službi na upravni enoti predložil ljena po 1. marcu 2003, so stroški razgradnje že vključeni v ceno vozila. potrdila, ki dokazuje, da je vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu. Izrabljeno motorno vozilo je vozilo, ki je namenjeno prevozu po- tnikov z največ osmimi sedeži ali prevozu blaga z največjo maso do 3,5 tone in se več ne uporablja v cestnem prometu, ker je dotrajano in neprimerno za varno vožnjo, ker je poškodovano do te mere, da popravilo in vožnja nista mogoča (npr. v prometni nesreči) ali ker se zadnji lastnik odloči, da je vozilo zanj odpadek.

Ker javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, objavljen v Uradnem listu RS št. 38/03 dne 25.4.2003, ni uspel, je vlada določila začasne izvajalce te javne službe.

Za začasno opravljanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili v upravnih enotah Nova Gorica, Koper, Ajdovščina, Grosuplje, Sežana, Postojna, Vrhnika, Tolmin, Trebnje, Črnomelj, Idrija, Piran, Ilirska Bistrica, Cerknica, Kočevje, Izola, Rib- nica, Logatec, Metlika je določeno podjetje:

6 7 oglasi

8 9 oglasi

8 9 Karting osvaja naša mesta >> Vanda Colja Beseda karting nam ni tuja, pa vendarle vemo Slo- venci o tem športu zelo malo. Šele, ko se nekdo med nami začne ukvarjati z njim, nas pritegne. V kanalski občini je to Andrej Makarovič iz Anhove- ga, ki se je udeležil že lanskoletnega prvega držav-

oglas, zgodilo se je nega prvenstva v vztrajnostnem kartingu.

Že od malih nog 27-letnega Andreja Makaroviča navdušuje hi- tra vožnja. Želel bi si sicer tekmovati v drugačnih avtomobilih, ki pa zahtevajo veliko denarja, kar pa si Makarovič ne more privoščiti. Lansko leto se je prijavil na razpis za kvalifikacije na državno pr- venstvo v kartingu. Med trideset do štirideset prijavljenih za vsako tekmo izžrebajo deset tekmovalcev. Od sedmih dirk, kolikor jih je bilo izvedenih, se jih je Makarovič udeležil šest. V Murski Soboti in Mariboru je bil v ekipi Avtoaktiv, ki je dosegla najboljše rezultate, kar pomeni, da so osvojili 1. mesto. Sicer pa je v Ljubljani, Izoli, Kranju in Novi Gorici tekmoval za Petrol, glavnega sponzorja dr- žavnega prvenstva.

Andrej Makarovič karting vožnjo trenira na kartodromu v Pradamanu v bližini Vidma (Viden/Udine) Pri nas imamo urejen kartodrom v Ljubljani.

Letos se bodo tekmovalci v kartingu lahko pomerili v ekipnem prvenstvu za veliko nagrado Petrola 2004 (Petrol Grand prix 2004). Tekmujejo na petih dirkah na imporviziranih progah. Nastopa lahko največ deset ekip, ki so sestavljene iz dvajsetih voznikov, od katerih lahko na posamezni dirki jih nastopi le osem. Vsi tekmovalci vozijo v enakih kartingih, ki jih na tekmovanje pripelje organizator.

Za ekipo lahko vozijo samo vozniki z izdano letno ali enkratno licenco, veljavnim zdravniškim karton in sklenjeno zavarovalno polico po športnem pravilniku. Enkratna licenca se izda na posamezni dirki po opravljenem zdravniškem pregledu in vpisu voznika na zavarovalno polico. Voznik mora biti star najmanj 15 let, vendar lahko mlajši od 18 let nastopijo le, če organizatorji pri- nesejo notarsko overjen podpis staršev ali skrbnika o prevzemu odgovornosti.

Zanimivo je, da mora voznik tehtati najmanj 75 kliogramov. Vodja ekipe mora na prvem sestanku z direktorjem dirke dostaviti spisek voznikov s podatki o teži in opremi vred. Na podlagi seštev- ka teže vseh voznikov v ekipi organizator dodatno obteži kartinge tistih ekip, ki so prelahke. Med tekmo se ekipe voznikov menjajo v označenem prostoru, ki mu pravijo boks, kjer se lahko zadržijo le štiri minute. Za zmagovalca dirke je proglašena ekipa, ki najhitreje prečka cilj glavne dirke.

Letošnja takmovalna sezona se je že začela. Prva je bila 22. maja, druga bo 5. junija v Kopru, nato pa bo 26. junija v Celju, 11. septembra v Mariboru in 18. septembra v Ljubljani.

V Kranju lani je bil Andrej Makarovič (tretji z leve) v družbi Bricev.

10 11 Desklanske mažorete na Pozdravljena državnem prvenstvu Evropa Mažorete iz Deskel so se zadnji vi- A kategoriji. Skupno so dekleta osvojila eno >> Bojan Perše kend v aprilu udeležile 8. državnega tretje, štiri druga in tri prva mesta. Posebej velja prvenstva Twirling zveze Slovenije. omeniti še skupinsko točko za manjšo skupi- Drugi dan po vstopu Slovenijo v no, ki je v težji kategoriji A skupine »senior« zgodilo se je Tekmovanje je bilo v Mariboru v telo- osvojila prvo mesto. Dekleta so v skupnem EU se je v Kanalu zgodil »Pritrko- vadnici Leona Štuklja. Razdeljeno je seštevku točk dosegle skupno tretje mesto. valski pozdrav Evropi«, ki so se ga bilo na dva tekmovalna dneva. udeležile pritrkovalske skupine iz Twirling zveza Slovenije je pred kratkim cele Slovenije. Tekmovalno vzduš- Tekmovalo je 19 deklet, in sicer deset iz postala članica olimpijskega komiteja Slovenije mlajše in devet iz starejše skupine, ki so bile in s tem je twirling uradno potrjen kot športna je je bilo sicer čutiti, še bolj pa so razredljene v dve starostni in dve težavnostni disiplina. Tako so se twirling skupini Deskle, ki mladi pritrkovalci izžarevali vese- kategoriji. V skupini »junior«, kjer tekmujejo pod okriljem twirling zveze Slovenije tekmuje lje do igranja na zvonove, ki je, kot tekmovalke do petnajstega leta, je tekmovalo že vrsto let, odprla vrata v Evropo, saj so bila osem solistk in trije pari. Tekmovale so v lažji je v uvodnem nagovoru poudaril dekleta na vsakem tekmovanju do sedaj zelo župnik Silvi Čibej, slovenska po- B in težji A kategoriji. V skupini »senior«, kjer uspešna. so tekmovalke stare več kot petnajst let, pa je sebnost, na katero smo lahko zelo Dekleta so uspešno nastopila na državnem tekmovanju tekmovala ena solistka in trije pari, vsi v težji v Mariboru. (Foto: Občina Kanal ob Soči) ponosni.

Na trgu pred občino se je zbralo kar nekaj ljudi, nagovoril pa jih je tudi kanalski župan Miran Ipavec, nato pa še tajnik Pritrkoval- skega društva Dolenjske in Bele Krajine Jože Mehle in glavni sodnik Dominik Mehle, ki je razložil pravila tekmovanja.

Vsaka prijavljena ekipa je imela na raz- polago štiri minute, v tem času pa je lahko odigrala dva komada ali več, od katerih sta bila ocenjena le najboljša dva ali en opus. Komisija pod zvonikom je ocenjevala ritem izvedbe, dinamiko, okraske, začetek in konec komada ter umetniški vtis. Komisija v zvoniku pa je ocenjevala pravilen pristop k zvonovom, klepetanje in obnašanje. Po končanem tek- movalnem delu in posvetu se je strokovna komisija odločila, da prvo mesto zasluži ekipa Šmarje-Sap. Tako so novi kanalski zvonovi celo nedeljo popoldne doneli v užitek tekmo- Peti turnir v malem nogometu valnih ekip in zbranih poslušalcev, vsi smo zelo uživali. >> Jasna Miklavič Malonogometni klub Sizif iz Ročinja za popestritev poskrbele mlade plesalke iz je že peto leto zapored tik pred prvo- skupine Buške iz Nove Gorice. majskimi prazniki za pripravil malo- Zmagovalec Joma Cup 2004 je namreč po- nogometni turnir. Odlična organiza- stala ekipa Mojito, ki je bila sestavljena iz jedra cija in nemoten potek tekmovanja sta ekipe aktualnega državnega prvaka - Svea osnovi, na kateri stoji celotna podoba Lesne Litija. Ker se je redni del finala končal prireditve. z neodločenim izidom 3:3, je ekipa Mojito ekipo Paške premagala po kazenskih strelih. Poleg tekmovalnega dela, ki je bil letos res Zanimivo tudi v tej ekipi so bili nekateri igralci na visoki kakovostni ravni, pa je organizator iz ekipe aktualnega državnega prvaka. Finalni vključil tudi lokalno okolje. Letos so prostor obračun je tako bil prava poslastica, saj so na parketu športne dvorane Kanal zapolnili igralici pokazali odlično in uigrano igro ter mladi upi iz Kanala in Ročinja. Za praktične veliko atraktivnih poteh. nagrade so se otroci pomerili tudi v izvajanju kazenskih strelov, v končnici tekmovanja so V polfinalu sta po dobrih predstavah svoj pohod zaključili ekipi Pizzeria Sršen iz Tretjeuvrščena ekipa Pašarela iz Deskel: od leve zgoraj stojijo Djerič A., Djerič M., Lazič, Batič, od leve spodaj pa Mrakovič S., Mrakovič Domžal in Pašarela iz Deskel. Slednja je po E., Pejakovič, Panič. (Foto: KMN Sizif Ročinj) kazenski strelih osvojila tretje mesto in bila tako najvišje uvrščena »domača« ekipa. Med prvih šest ekip sta se uvrstili še ekipi Divača Logistika Pišot in domači Bar na Placu.

Številni obiskovalci so bili nad prireditvijo navdušeni, le tu in tam je padla kakšna kritika ALI STE V STISKI? Če potrebujete pomoč in bi radi ostali anonimni : na račun domače kanalske ekipe, ki svojih vrst ne zmore strniti že drugo leto zapored. Poleg POKLIČITE NAS! dveh ekip organizatorja (Bar na placu in Quer- OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10. URE DO 18. URE cus), ekipe Sola Lom (Tolminski Lom), ekipe TELEFON: 05/720-17- 20 Kamp Nadiža – Zuride, Ture iz Drežniških in od torka od 20. ure do srede do 20. ure ter v četrtek od 8. do 14. ure Raven in že omenjene Pašarele, so preostale na TELEFON: 080-22-23 ekipe prišle iz bolj oddaljeni krajev.

10 11 Slovenski pokal v spustu – Downhill Avče 2004 >>Mitja Madon

Prvomajski vikend je bil v Avčah v znamenju kolesarstva, saj so se najboljši tekmovalci v spustu z gorskimi kolesi pomerili na prvi tekmi za slovenski pokal.

v športnem duhu Prijavilo se je največ tekmovalcev doslej – kar 109 si je želelo preizkusiti novo, 2200 metrov dolgo progo, ki se vije izpod Avškega Kuka in se izteče na ravninici na Šturjah.

Poleg slovenskih se je prijavilo kar 26 tekmovalcev iz Avstrije, 11 tekmovalcev iz Italije in tekmovalec iz Hrvaške. S progo so bili zadovoljni, saj vsebuje vse elemente, ki jih taka proga mora imeti, bila je dobro označena in varovana, žal pa jo je zmehčal dež, tako da je bila težje vozljiva, kot bi bila v suhem vremenu.

Nagrajenci tekmovanja v spustu. Organizatorji tekme so bili poleg čla- nov sekcije Djak Extreme, ki vključuje 85 tekmovalcev in tekmovalk. Povezovalec in škodoval in je bil v času tekme na opazovanju kolesarje iz Avč, Plav in Modreja, še komentator v ciljni ravnini je bil Miha Reščič, v bolnišnici. ki je po potrebi komentiral kar v štirih jezi- KS Avče in PGD Avče. Generalni spon- kih. Tekmovalci so morali zor prireditve je bil Evrokabel z Liga, biti precej pazljiv, da jim na blatni in spolzki glavno nagrado — kolo v vrednosti 90 progi ni zdrsnilo. Izmed domačih tekmovalcev je prijetno (Foto: Bojan Perše) tisočakov — pa je prispevala trgovina presenetil Nejc Rutar (Djak Extreme) iz Mo- Tandem iz Logatca. dreja. Komaj 15-letni tekmovalec v bike fightu se je tokrat prvič pomeril tudi v spustu in v Petek je bil namenjen ogledu proge in kategoriji moških skupno zasedel odlično prvim prostim spustom, v soboto pa je poleg 11. mesto oziroma 4. mesto v svoji kategoriji. prostega potekal tudi triurni uradni trening, Najhitrejši Avčan je bil Peter Levpušček, ki ki je bil zaradi razmer na progi precej blaten. je zasedel 26. mesto oziroma 19. v kategoriji Kljub občasnemu dežju, se je že v soboto ob ELITE, mesto za njim se je uvrstil Miha Jako- progi zbralo precejšnje število gledalcev, ki pič, Mitja Madon pa je zaradi padca in smole s so vzpodbujali fante, pa tudi tri dekleta, na kolesom uspel prispeti v cilj šele kot 38 oziro- progi. Glavni spektakel se je pričel v nedeljo. ma 27. v kategoriji ELITE. Med tekmovalci žal Po manjših popravkih na progi in izločitvi ne- nismo mogli pozdraviti Emanuela Humarja, zvozljivega »Korholya«, se je v dolino pognalo ki se je na petkovem prostem treningu po- Pohod Kje so tiste stezice? >> Anka Jug je vodil skozi Levpo in Seniški Breg. Pot je Ogledali smo si tudi razstavo peciva, ki so kazal Albin Levpušček. jo pripravile gospodinje, organizirane v akti- vu podeželskih žena. Sladke dobrote so kar ŠKT društvo in krajevna skupnost Krajani Levpe so nam že pred začetkom vabile k nakupu, saj je bilo vse pecivo hitro Levpa sta v okviru krajevnega pohoda gostoljubno postregli s kavo in dru- razprodano. Praznovanje krajevnega praznika praznika organizirala že drugi gimi napitki. Prav v vsakem zaselku so nas naj bi zaključili z zabavo in plesom ob zvokih pohod z imenom »Kje so tiste pričakali gostoljubni domačini in nas pogostili ansambla Agronavti, toda narava se ni ozirala s pecivom, osvežilnimi napitki, sadjem, pred- na želje organizatorjev in nas je bogato obda- stezice?« Namen pohoda je, da bi vsem pa z veliko mero prijaznosti. Poleg vseh rila z dežjem. iz pozabe iztrgali poti, po katerih naravnih lepot in ure- so nekoč domačini odhajali na jenih domačij smo si delo, po opravkih, nosili v mlin ter lahko ogledali tudi pri- vsaj za en dan popestrili življenje vatno muzejsko zbirko Pavla Levpuščka iz ljudem, ki vztrajajo in ohranjajo Avšjega, ki že vrsto let življenje v majhnih zaselkih v KS zbira stare predmete Levpa. iz preteklosti naših do- mačij, pa tudi orožje in Letošnjega pohoda se je udeležilo pribli- druge predmete iz 1. in žno 250 ljudi. Prišli so iz vseh bližnjih krajev 2. svetovne vojne. pa tudi iz Šempetra, Tolmina, Ljubljane, Celja, Kopra in Vipavske doline. Pohodniki in rekre- V zgodnjih popol- ativci smo se zbrali v športnem parku Levpa. danskih urah smo se Dolžino pohoda smo si pohodniki izbrali gle- utrujeni, a zadovoljni de na lastne sposobnosti in želje. Daljši pohod pohodniki zopet zbrali je meril 21 kilometrov in je potekal skozi vseh v športnem parku, kjer 21 zaselkov. Vodila sta ga vodila Rudi Štrukelj smo si povrnili moči z in Lado Skrt. Krajši pohod z 9,5 kilometra pa okusno enolončnico. Kratek počitek v zaselku Krajc. (Foto: KS Levpa)

12 13 Cankarju v ponos Kiparski dan v Levpi >>OŠ Deskle V podružnični šoli v Levpi smo maja Konec letošnjega marca so se v osnov- Podelili so tudi veliko srebrnih Cankar- izvedli kiparsko delavnico pod vodstvom jevih priznanj. Med 54 tekmovalci, ki so akademskega slikarja in kiparja Ivana Roba ni šoli v Desklah zbrali učenci in di- in Darka Šfiligoja. Učenci iz Levpe in Kala jaki 27. vseslovenskega tekmovanja priznanja odnesli domov, je bilo 32 osnov- nošolcev in 21 srednješolcev. Še isti dan so so iz gline izdelovali vazice. Z navdušenjem v znanju slovenščine. Za Cankarjevo v dekslanskem kulturnem domu podelili so sledili navodilom in kmalu so izpod spre- priznanje se je potegovalo kar 130 Cankarjeva priznanja. Program so povezova- tnih prstov nastali prvi izdelki. Preizkusili so tekmovalcev – 70 je bilo učencev iz li učenci osnovne šole Deskle. Prireditve se se tudi v oblikovanju živalske in človeške mladi mladim je udeležilo kar nekaj pomembnih gostov, podobe, pri čemer so uživali in se sprostili. 22-tih osnovnih šol, 60 pa dijakov iz Po končani delavnici smo vsi občudovali na- šestih srednjih šol. najprej pa sta udeležence pozdravila župan kanalske občine Miran Ipavec in ravnatelj go- stale izdelke. (Učenci in učiteljice POŠ Levpa Na osnovni šoli v Desklah so poskrbeli, da stiteljske šole Vojko Simčič. Z recitalom pesmi in Kal) je tekmovanje minilo v zares prijetnem vzduš- Ljubke Šorli so na prireditvi nastopili dijaki ju in brez težav. Rezultate veselovenskega tolminske gimnazije. Izlet za zlate značkarje tekmovanja je sporočila učiteljica slovenšči- Nagrajeci so priznanja prejeli v kulturnem domu v Desklah. ne na desklanski osnovni šoli (Foto: Vojko Simčič) Maja je na nagradni izlet odšlo enajst in predsednica Slavističnega osmošolcev osnovne šole v Desklah, ki so društva iz Nove Gorice Božica vseh osem let sodelovali pri bralni znački. Špolad Žuber. Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško jih je odpeljalo na enodnevni izlet Med 125 tekmovalci je kar po Krasu. Učenci so si ogledali rojstno hišo 17 šolarjev osvojilo zlata pri- in grob pesnika Srečka Kosovela in v Sežani znanja. Deset zlatih so prejeli občudovali razstavo likovnih del ob stoti učenci osnovnih šol s Cola, iz obletnici rojstva tega velikega slovenskega Deskel, Otlice, Ajdovščine, Tol- pesnika. Za nekaj ur so se ustavili še v Lipici, mina, Solkana, Bovca in Mosta kjer so jim pokazali klasično šolo jahanja in na Soči. Odlično so se odrezali razstavo slik Avgusta Černigoja. Nagrajenci so tudi srednješolci, saj sedem za spomin prejeli knjigi Ledene magnolije in zlatih nagrajencev prihaja iz Prešeren doc. (OŠ Deskle) Srednje šole Vena Pilona v Ajdovščini, Šolskega centra v Novi Gorici in Škofijske gi- manzije v Vipavi. Veselo do znanja >> OŠ Kanal

V osnovni šoli v Kanalu so se Predstavljamo knjižnico marca in aprila zbrali učenci in se pomerili v znanju zgodovine in Osnovne šole Kanal ob Soči reševanju nalog vesele šole. >> Zvonka Cigoj, OŠ Kanal Zgodovinsko znanje je preverilo 63 Kanal ob Soči je slikovito naselje v majhen prostor. Delo je bilo zelo težko, pri- učencev 7. in 8. razredov osnovnih šol iz spodnji Soški dolini, ki je le 20 km manjkovalo je prostora za knjige in ni bilo Šempetra, Šempasa, Tolmina, Vipave, Dorn- prostora za čitalnico ter izvajanje knjižne in berka, Ajdovščine, Solkana, Mirna, Kanala, oddaljeno od Nove Gorice. Naselje je knjižnične vzgoje. Čepovana, Podbrda, Kobarida, Renč, Otlice, nastalo v 13. stoletju. Danes je Kanal Branika, Mosta na Soči, Deskel, Dobravelj, središčno naselje spodnje Soške do- V šolskem letu 1999/2000 smo knji- Dobrovega, Cola ter obeh šol iz Nove Gorice. line ter kulturno središče, kjer se še žnici namenili večje in boljše prostore. V Temi državnega tekmovanja iz zgodovine sta danes ohranja izročilo kulturnih usta- zgornjem prostoru smo združili veliko učil- bili industrijska revolucija in novi izumi in nico, del hodnika in kabinet ter kupili novo iznajdbe. nov, ki so začele delovati v prejšnjem knjižnično opremo. Pridobili smo zelo velik stoletju. in funkcionalen prostor s šolsko čitalnico. Knjižnica je bogato založena. Učencem je na Tu je Debenjakova galerija, posvečena do- voljo 9.500 knjig ter številne revije. Učitelji mačinu, slikarju in grafiku Riku Debenjaku si pri svojem delu lahko pomagajo z več kot (1908—1987). V Kanalu in bližnji okolici so 3.000 knjigami strokovne učiteljske knji- se rodili tudi drugi pomembni možje: veliki žnice ter številnimi strokovnimi revijami. razsvetljenec in pesnik Valentin Stanič, pes- Tudi podružnične šole in vrtec imajo svoje nik Vojeslav Mole, skladatelji Josip Kocjančič, manjše knjižnice. Knjižnica je računalniško Marij Kogoj, Marjan Gabrijelčič, dirigent An- opremljena. Omogočen je pristop do inter- ton Nanut. V Kanalu je živel in ustvarjal tudi neta, s cobiss-om pa je knjižnica povezana slikar Ivan Čargo. Kraj je znan tudi po vsa- z ostalimi slovenskimi knjižnicami in ima Učenci so se diplom in daril zelo razveselili. (Foto: OŠ Kanal) koletnih Kogojevih dnevih, ki so posvečeni velik dostop do informacij o knjigah in pe- Tudi nalog iz vesele šole je reševalo veliko skladatelju Mariju Kogoju. Tu so doma tudi riodičnem tisku. učencev. Prišlo je 41 osnovnošolcev od 3. do dobri odbojkarji, ki tekmujejo za znani slo- 8. razreda šol: iz Deskel, Dobrovega, podru- venski odbojkarski klub Salonit-Anhovo. V knjižnici izvajamo knjižno ter knjižnič- žnične šole Kojsko, dveh šol iz Nove Gorice, no vzgojo za šolo, podružnične šole ter vrtec, Solkana in Kanala. Po končanem tekmovanju Naša šola stoji približno 100 metrov pripravljamo razne tematske razstave, dogo- so v prijetnem vzdušju, ki ga je ustvarila učen- stran od starega jedra kraja. Obiskuje jo 275 varjamo se za obiske pesnikov in pisateljev, ka z igranjem na klavir, tekmovalcem podelili učencev, od tega 23 učencev v podružnični sooblikujemo razne prireditve ter svetujemo diplome in darilca. Nato so si jih popeljali po šoli v Levpi in Kalu nad Kanalom. V okviru učiteljem pri izbiri knjig za domače branje in starem delu Kanala, kjer so si ogledali razsta- šole deluje tudi. Šolska stavba je bila zgrajena bralno značko. Veliko zanimanje je za delo vo v galeriji Rika Debenjaka in gotsko hišo s leta 1962. Pred tem je bila šola v stari »Bav- v knjižničarskem krožku, kjer sodelujejo knjižnico Josipa Kocjančiča in spominsko daževi« hiši. Knjižnici je bil namenjen zelo učenci od 3. do 8. razreda. sobo Marija Kogoja.

12 13 Kanalski grad – vila Rabatta

>> Bojan Klemenčič, ZVKD, OE Nova Gorica Pri poseganju na območje dediščine je zavarovanih lastnosti potrebno upoštevati kulturnovarstvene po- • za kapelo je potrebno določiti ustreznejšo Območje vile Rabatta smo zato, da bi goje: funkcijo. rešili še zadnje ostanke nekdanjega • v čim večji meri je potrebno ohranjati za- gradu in kasnejše vile Rabatta leta snovo nekdanje vile s preostankom parka Istočasno smo obvestili občino Kanal, da na zarisanem območju kot lastniki nepremičnine opozorijo občane, 2002 vpisali v zbirni register kulturne • pri vseh posegih v zemljo je potreben ar- da s tega zaščitenega območja ne bi odnašali dediščine Slovenije. Pobudo za vpis je heološki nadzor kamnoseške detajle, ki pripadajo kompleksu. dala ena od stanovalk, vpis v register • kletno etažo vile z ostanki stolpa, repre- Poleg tega naj bi te dele strokovno popisali pogled v preteklost pa sedaj pomeni, da je to območje po- zentančno vhodno stopnišče in kapelo je in shranili v kapeli. Ob tem smo jih tudi slej varovano kot kulturna dediščina. potrebno pri morebitnih posegih prezen- pozvali, da naj prekinejo z neprimerno na- tirati po konservatorskem programu, ki ga membnostjo kapele (drvarnica, delavnica) in izdela naš zavod da jo primerno zaščitijo pred nadalnjim pro- • vsi ostali posegi so lahko avtorsko obli- padanjem in pustošenji ter zaprejo prehod Območje vile Rabatta ali kanalskega gra- kovani, vendar na način, da ne preglašajo mimo kapele za motorna vozila. du je danes na prvi pogled zelo obubožano. Ostalo je nekdaj delov vile Rabbata iz druge Fotografija vile Rabatta izpred 1. svetovne vojne. (Foto: ZVKD, OE Nova Gorica) polovice 17. stoletja, ki so jo v prvi svetovni vojni porušili. Ostali so kletna etaža z ostanki stolpov, reprezentančo vhodno stopnišče, ka- pela, nekdanja konjušnica in ostanki parka.

Na tem območju se skriva dragocena zgodovina morda še antične postojanke ob mostu čez Sočo, zagotovo pa ostanke srednjeveškega gradu. Tega so imeli v posesti najprej oglejski patriarhi, v 13. stoletju pa goriški grofje. Prav oni naj bi 1260 obnovili utrdbo ali na novo po- zidali srednjeveški grad. Z izumrtjem goriških grofov Kanal pride pod Habsburžane, ki pode- lijo fevd najprej Ungrispachom, nato pa v letu 1623 družini Rabatta. Ti so na mestu starega gradu zgradili vilo z dvema stolpoma, kapelo in ločeno konjušnico, kot je moč videti na risbi Capellarisa v 18. stoletju in na fotografiji, ki je bila posneta pred 1. svetovno vojno (z doda- nim zunanjim stopniščem). Hiše se podirajo, drevesa pa rastejo >> Miran Ipavec V Sloveniji je povprečno 55 odstotkov ozemlja poraščenih z gozdom, medtem ko je v naši občini take gozdnate posesti za petino več, kot je slovensko povprečje. Še pred leti je bila slika povsem drugačna.

Ljudje zemlje ne obdelujejo tako kot vča- sih, senožeti so se v veliki meri obrasle v gozd. Nekatere vasi, na primer Dolenje Nekovo in Potravno, so se popolnoma izpraznile. Ne- Morsko 12 (Foto: Občina Kanal ob Soči) katere hiše ob cesti, druge skrite očem, tretje Ročinj 15 (Foto: Občina Kanal ob Soči) v srcu vasi ne samo, da kazijo videz okolja, pač pa predstavljajo nevarnost za mimoidoče. Otroci se v njih igrajo, lastniki pa ne storijo ničesar. Bodisi tega nočejo bodisi so že umrli in se dediči ne morejo dogovoriti, kaj bodo storili s podedovano hišo. Tako objavljamo nekaj fotogafij hiš, ki bi bile vredne premisle- ka in odločitve. Poskušajmo jih prepričati, da naj hišo popravijo ali pa vsaj prodajo, če ne gre drugače, pa tudi porušijo.

Domača hiša je spomin na našo lepo mladost. Zakaj naj ne bi imeli lepe mladosti tudi tisti, ki jim podirajoče se hiše lahko v trenutku spremenijo življenje in zakaj naj ne bi bil do- Globno 13 (Foto: Občina Kanal ob Soči) mači kraj lep tudi sedaj, ne samo v spominu? Kambreško 22 (Foto: Občina Kanal ob Soči)

14 15 fari bend, nato pa je glasbeno pot nadaljeval v Med platni, glasbo in videom enem odmevnejših bendov na slovenskem z alternativnim pristopom Link der Wasser. Z >> Miran Pregelj stajajo še diptihi in triptihi. Preizkušal se je njim je nastopal po celi Sloveniji in Italiji. Po- tudi v grafiki. Odkril je novo tehniko in bi jo vabili so jih tudi v Nemčiji, vendar turneje niso Multimedijski umetnik Romildo Ku- lahko poimenovali polaroidna grafika. Na ne- uresničili, saj nekateri člani niso mogli uskladiti mar je rojen v Šempertu pri Gorici, razvit polaroidni film je vtiskal, zarisal, žgal in z delovnih obveznosti z glasbenim ustvarjanjem. živi in ustvarja pa v Desklah. Njegova raznimi drugimi postopki obdelal film, nato pa Sedaj Romildo piše svojo avtorsko glasbo, s ka- povečavo prenesel na papir, da nastane meter tero se je predstavil med drugim tudi na radiu ustvarjalna pot obsega več kot trinajst velika grafika. let aktivnega dela na likovnem, glasbe- Študent in Valu 202 ter na raznih multimedij- skih prireditvah. Romildo Kumar nem in multimedijskem področju. Romildo Kumar ima za sabo približno trideset skupinskih in Prve korake v likovnem izražanju mu je po- samostojnih razstav. Med drugim domači ustvarjalci kazal oče, ki je tudi sam slikal. Poleg tega pa je razstavljal v nekdanjem CRMK- mu je zapustil tudi bogato zbirko leposlovnih ju v Šempetru pri Gorici, v Gorici, in strokovnih knjig, kar Romildo pridoma upo- v kulturnem domu in Galeriji Alga rablja v svojih likovnih delih, saj v svoje kolaže v Izoli, v kulturnem domu v Breži- in portrete, ki se spogledujejo z avtorskimi stri- cah, v trdnjavi Kluže v Bovcu, na povskimi junaki, vključuje tudi pisano besedo. Break 21 v Ljubljan in drugod.

V svojem ateljeju najraje ustvarja na platna, Večkrat je predstavil tudi svoj ki jih posuje z grobo mivko in kombinira na pri- video projekt, kjer se je pokazal mer z grobim platnom, bambusom in drugim njegov močan občutek za glas- materialom. Njegova platna lahko označimo za beno podlogo za video. Tudi z abstraktna. Kumarju je blizu likovno izraža- glasbo se je začel že zgodaj ukvar- nje začetnika abstraktnega slikarstva Vasilija jati. Prvi poskusi segajo v čas tako Kandinskega, vendar pa je Kumar izoblikoval imenovane punk generacije. Prvi lastno govorico. Poleg samostojnih platen na- bend, v katerem je igral, je bil Lari

Spodnja čeljust maske se je premikala s pomoč- samo slamnata osnova, ki so ji nadeli ruto na glavo, Pustni čas na jo palčke, ki je bila pritrjena pod brado maske. s slamo dodali prsi in jo oblekli v ženska oblačila. Ustvarili so babo zimo. Zažgali so jo in s tem se je Liškem na videu Čez dobra štiri desetletja je Medvešček na pepelnico pust končal.« >> Darja Skrt slišal za Branka Žnidarčiča – izdelovalca liških pustnih mask. Žnidarčič je takrat že nekaj časa Obe šegi, možeta in zažiganca, sta v danes Pavel Medvešček je Liško območje raziskoval izdeloval aluminjaste maske po spominu iz že izumrli, zato so Ližani želeli iz Medveščkovih že v petdesetih letih 20. stoletja. Nastali so ne- otroštva. Želel si je novih izzivov, zato mu je zapiskov narediti rekonstrukcijo obeh šeg in jih precenljivi zapiski in risbe o načinu življenja na Medvešček predal svoje risbe, ki jih je naredil posneti na video trak. Medvešček in Žnidarčič prehodu iz 19. v 20. stoletje. Odkril je bogate šege v petdesetih letih. Nastale so nove Žnidarčičeve sta se sestala s fanti iz pustne skupine. Medveš- ob pustovanju in izvedel za dva izdelovalca mask, maske, ki niso rekonstrukcija starih, pač pa je ček je napisal iztočnice za dialoge, nato so imeli ki sta jih izdelovala oziroma tolkla iz bakra. to avtorsko delo, ki je narejeno po predlogah fantje dve vaji improvizacij dialoga v gostilni, iz risb in različnih pripovedovanj. Sodelovanje nato še eno s kostumi na terenu in že so bili pri- Ljudje so mu po spominu ali po predhodnih med Medveščkom in Žnidarčičem se je vedno pravljeni na snemaje. Rekonstrukcijo obeh šeg pripovedovanjih obnavljali, kako so bile te ma- bolj krepilo. Medvešček je potegnil na dan so posneli v okolici Markičev v dveh snemalnih ske videti. Povedali so mu, da ni bilo strogega zapiske o možeti in zažiganci. Možeta je bil dneh in sicer v času, kot sta se nekoč ti dve šegi pravila, kakšna naj bi maska točno bila, saj jo je obred sprejemanja fantov v pustno in s tem tudi v resnici odvijali. Poleg obeh rekonstrukcij, vsak izdelovalec oblikoval po svoje. Pomembno tudi v fantovsko skupnost. Zažiganca pa je, kot so prikazali tudi posnetke pustovanj iz zadnjih je bilo, da so bile iz bakra in da so predstavljale že ime pove, povezana s zažiganjem pusta na desetih let, ki so se odvijala na liškem prostoru. osnovne like pustnega sprevoda ter da je bila pepelnično sredo. Medvešček pravi: «Zažgali so Poleg teh dveh šeg sta na video posneti še Rama- maska veliko večja, kot je bila človeška glava. babo zimo. Ramaštona (pusta) so slekli. Ostala je šton in pustovanje. Razstave v galeriji Rika Debenjaka >> Milica Zimic, Prosvetno društvo Soča zbirke slikarja in grafika Rika Debenjaka. Ob Galerija Rika Debenjaka deluje v srebrnem jubileju mednarodnega festivala so- dobne glasbe Kogojevih dnevov bo v galeriji okviru Prosvetnega društva Soča v vrhunska razstava del slikarja Janeza Bernika. Kanalu kot posebna sekcija. Program razstavne dejavnosti je potrdil galerij- Oktobra bomo v galerijskih prostorih raz- ski svet januraja letos. stavili likovna dela domačinke Ane Gustin. Slikarka je rojena v Kanalu, Vugova, študirala Letošnjo sezono smo pričeli s pregledno je v Ljubljani in sedaj poučuje v Novem me- razstavo akademskega slikarja, grafika in ma- stu, kjer tudi živi. Ogledali si bomo predvsem gistra kulturnih znanosti Nikolaja Vogla, ki je njene akvarele. po rodu iz Kanala, kajti njegova mama je Ana Morščanka. Marca je razstavljal umetniške Novembra pa bomo skupaj s Tolminskim fotografije znani slovenski alpinist, himalajec, muzejem postavili pregledno razstavo slikarja gorski reševalec, vodnik, letalec, pesnik, pisa- Franca Primožiča, ki je vrsto let preživel v Ka- telj, fotograf, prof. dr. Iztok Tomazin. Rdeča nalu. Primožič je sicer rojen v Srpenici, živel nit razstave je »Lepota in aktivnost« – lepota pa je precej razgibano boemsko življenje med ni le estetska, pač pa predvsem duhovna raz- Egiptom, Grčijo in Kanalom ob Soči. sežnost, vseprisotna in neskončna, ki kliče po raziskovanju brez konca. Aprila smo otvorili Leto bomo sklenili z razstavo najnovejših razstavo znanega primorskega zakonskega Ob koncu šolskega leta so v galeriji razstav- del članov Društva likovnih umetnikov sever- para slikarja Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. ljena dela članov Kluba keramikov, nato pa ne Primorske, ki je pravzaprav stalnica naše Razstavljeni so bili akvareli, olja in grafike. bodo julija in avgusta na ogled dela iz stalne razstavne dejavnosti.

14 15 V Sloveniji je največ Marij in Francev

>> Tina Pintar so Marija, Ana, Katarina, Kristina, Helena, postajajo manj modna in izginjejo z lestvice Veronika, Barbara in Martina. Skratka za ta najpogostejših imen. V osemdesetih in devet- Popis prebivalstva je bogata zbirka imena bi lahko rekli, da nikoli ne pridejo desetih letih postanejo nekoč popularna imena najrazličnejših zanimivih poda- zelo iz mode. Spodnja razpredelnica pa kaže, Franc, Anton, Jožef, Marjan in Satnisalv bolj katera imena so najbolj modna v posameznih redka. Namesto teh pa so v zadnjem desetletju za kratek čas za kratek tkov. Ko so nas pred dvema leto- obdobjih. Marijo leta 1970 s prvega mesta modna imena Luka, Jan, Rok, Žan in Žiga. ma prešteli, ugotovili našo starost, izrine Nataša, to pa deset let kasneje Maja. stopnjo izobraženosti, izvedeli ali Zadnjih deset let je bilo najbolj modno ime Med moškimi imeni je več takih imen, ki bi smo lastniki nepremičnin ali ne, Anja. Lestvico prvih pet najbolj modnih imen jih lahko označili, da so vedno modna, kot pri koliko otrok imamo in ali smo pa poleg Anje sestavljajo še imena Nina, Sara, ženskah. To so Janez, Ivan, Jože, Martin, Mi- poročeni ali ne, so med drugim iz- Ana, Tjaša in Maja. hael, Andrej, Peter, Matija, Jernej, Aleksander, vedeli tudi, katera lastna imena se najpogosteje pojavljajo. Najpogostejša ženska imena po obdobjih 1. mesto: Marija (do 1970), Nataša (1971–80), Maja (1981–90), Anja (1991–2002) 2. mesto: Ana (do 1960), Irena (1961–70), Mateja (1971–80), Nina (1981–2002) V Sloveniji se kar 83.917 žensk imenuje 3. mesto: Frančiška (do 1940), Jožefa (1941–60), Mojca (1961–80), Mateja (1981-90), Marija, ime Ana je po številu žensk, ki jim je Sara (1991–2002) tako ime, na drugem mestu. Tako se imenuje Najpogostejša moška imena po obdobjih 31.690 prebivalk Slovenije. Pogosta imena so 1. mesto: Franc (do 1960), Janez (1961–70), Boštjan (1971–80), Matej (1981–90), Luka (1991–2002) še Jožefa, Irena, Frančiška, Maja, Mojca, Ivana, 2. mesto: Jožef (do 1940), Ivan (1941–60), Jože (1961–70), Andrej (1971–80), Marko (1981–90), Mateja in Terezija, če naštejem le prvih deset Jan (1991–2002 3. mesto: Janez (do 1920), Anton (1921–40), Jožef (1941–60), Franc (1961–70), Robert (1971–80), imen na lestvici stotih najpogostejših ženskih Gregor (1981–90), Rok (1991–2002) imen. Pri tem je potrebno povedati, da žensko ime Frančiška po letu 1960 z lestvice izgine, Vir: SURS, Popis 2002. enako se zgodi po letu 1970 z imenom Jožefa in Terezija, medtem ko imena Irena le zadnjih deset let ni med stotimi najpogostejšimi žen- In še moška imena. V Sloveniji je živelo ozi- Jurij, Boris, Marko in Danijel. Je pa zanimivo, skimi imeni. roma živi 37.063 Francev in 28.838 Janezev. da so skoraj vsa ta imena svetopismska imena. Moški se v Sloveniji pogosto imenujejo še An- Saj veste, Janez in Marko sta bila evangelista, Sicer pa se v zgodovini popisov samo osem ton, Jožef, Ivan, Andrej, Jože, Marko, Marjan in vsaj Peter, Andrej, Jernej in Danijel pa so bili ženskih imen pojavlja skozi vsa obdobja. To Stanislav. In tudi nekatera moška imena počasi razglašeni za svetnike. Pobarvaj in pošlji

Po poslanih pobarvankah sodeč, Vesele počitnice lahko rečemo, da so toplo vreme, in pošljite nam še sonce in češnje dodobra zredčile kakšno risbico, da vrste mladih ustvarjalcev. jo bomo lahko jeseni objavili prav na tej A mi smo vseeno določili najbolje pobarv- strani. Pobarvanka no risbico, ki jo je narisal Rok iz kanalskega naj bo narisana s čr- vrtca. To je pobarvanka Mihe Skrta iz Levpe nim flomastrom. 26. Čestitamo in upamo, da bo z manjšo praktično nagrado še bolj razvijal svojo na- darjenost.

In ker je pred nami še nekaj tednov tople pomladi, smo tokrat izbrali risbico Nike, ki obiskuje vrtec v Kanalu. Drevo, rožo, oblak, metulja, sonce, travo in deklico pobarvajte tako, kot sami želite, mi pa pričakujemo vašo pobarvano risbico v poštnem predalu Glasila Most, Trg svobode 23, 5213 Kanal ob Soči. In ne pozabite pripisati vašega imena, priimka in naslova, da bomo vedeli, komu jeseni poslati nagrado.

Glasilo Most Ime in sedež izdajatelja: Občina Kanal ob Soči, Trg svobode 23, 5213 Kanal Odgovorna oseba izdajatelja: Miran Ipavec Odgovorna urednica: Tina Pintar Člani uredniškega odbora: Vanda Colja, Bojan Perše, Miran Pregelj in Darja Skrt Naslov uredništva: GLASILO MOST Trg svobode 23 5213 Kanal GSM odgovorne urednice:051/33-44-82 Elektronski naslov glasila: [email protected] Oblikovanje: IMC d.o.o. Tisk: Grafika Soča Število izvodov je 2.500 in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Kanal ob Soči brezplačno. Glasilo Most je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 705.