Y/A
lasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Ljubljana 1989 US'4-Vf*
UDK 930.25(497.12) (05) UDC 930.25(497.12) (05) arhivi YU ISSN 0351-2835 Archivi Archives
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije
Giornale della società archivica e degli archivi della Slovenia
Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens
Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije
Uredništvo: Zvezdarska I, p. p. 70,61001 Ljubljana, Yu. tel.: (061)216-564,216-524
Uredniški odbor: Marjeta Adami=, Ivanka Cizelj-Zajc, Darinka Drnovšek, mag. Peter Pavel Klasinc, Brane Kozina, Ju- rij Rosa. Boris Rozman (tehni=ni urednik). Vladimir Sun=i=, Kristina Šamperl-Purg. Nevenka Trolia, Maruša Zagrad- nik in Vladimir Žumer (glavni in odgovorni urednik).
Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in na- vedbo vira. Redakcija zvezka je bila zaklju=ena 11.3. 1990.
Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc. Primož Mainz, dr. Peter Vodopivec
Lektor: Mija Mravlja
Prevodi: Lidija Beulen (angleš=ina, nemš=ina). Vera Celccr (italijanš=ina)
Zunanja oprema: Tomaž Marolt
Izdajo so omogo=ili: Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Arhivsko društvo Slovenije, arhivi v Sloveniji
Tisk: Naklada: 500 izvodov
Po mnenju Republiškega komiteja za znanost in kulturo je publikacija oproš=ena temeljnega davka od prometa proizvo- dov.
Za ilustracijo so objavljeni deli kart jožefinskih deželnih merjenj 1764-1785 iz Vojnega arhiva na Dunaju. J ARHIVI, LETNIK XII, LETO 1989, ŠTEVILKA 1-2 2_
KAZALO
I. III. Iz prakse za prakso Jože Žontar, Vodnik po fondih in zbirkah arhiva - ob objavah vodnikov slovenskih arhivov v zadnjih desetih letih 49 Lilijana Vidri h — Lavren=i=, Problematika strokovne obdelave arhivskega gradiva ob=in v obdobju Avstro-Ogrske 1850-1918 52 Vlasta Tul, Arhivsko gradivo, ki nam ga zapuš=ajo svetovalne službe na osnovnih šolah 54 Tatjana Šenk, Prikaz gradiva krajevnega in ob=inskega ljudskega odbora Polhov Gradec 55 Boris Rozman. Popisovanje zapuš=ine pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka 58 IV. Delo v arhivih in arhivskih organizacijah Jože Žontar. Arhivsko gradivo in njegovo varovanje (analiza Republiškega komiteja za kulturo) 60 Marija Oblak — Carni, Peter R i b n i k a r. Poro=ilo o obisku v praških arhivih 61 Milica Trebše-Štolfa, Študijsko bivanje v Kanadi leta 1987 65 Milica Trebše—Štolfa, Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti Slovencev (Delovni obisk v Kanadi od 23. 6. do 8. 8. 1989) 66 Ema U m e k , Poro=ilo o projektu izdaje kart jožefinskih deželnih merjenj 67 Branko Kozina, Ob rednem ob=nem zboru in praznovanju 35-letnice Arhivskega društva Slovenije (ADS) 68 Vladimir Ž u m e r, Poro=ilo uredniškega odbora glasila Arhivskega društva in arhivov Slovenije ARHIVI za leto 1988 z dne 10. aprila 1989 69 Branko Kozina, Zvezno posvetovanje arhivskih delavcev v Postojni 69 Boris Rozman, Posvetovanje arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine, Bjelašnica, 22. in 23. junija 1989 71 Slavica T o v š a k , Slovenski arhivisti na Madžarskem 72 Vladimir Kološa, Bogastvo jugoslovanskih arhivov - Razstava Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije 73 Peter R i b n i k a r, Arhivska razstava v po=astitev dvajsetletnice Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Sti=ni 74 Kristina Šamperl — Purg, Ob 750-letnem jubileju minoritskega samostana na Ptuju 75
V. Ocene in poro=ila o publikacijah Arhivski vjesnik, XXXI, XXXII, Zagreb 1988, 1989 (Darinka Drnovšek) 77 Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu, XXIX, XXX, XXXI, Pazin-Rijeka 1987, 1988, 1989 (Vlasta Tul) 78 Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs, Folge 38, Graz 1988 (Nada Jurkovi=) 79 La gazette desarchives,2. in 3. trimese=je 1984,št. 125-126(IvanNemani=) 80 The American Archivist - poro=ilo za obdobje 1952-1978 (Milica Trebše—Štolfa) 81 Mateja Jeraj, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije s predhodniki, 1. del: 1945-1949, Ljubljana 1988, Publikacije Arhiva SR Slovenije, Inventarji, Serija Arhivi družbenopoliti=nih organizacij, zvezek 1, 392 str. (Metka Gomba=) 91 Michel Dreyfus, Les sources de l'historié aouvriere, sociale et industrielle en France XIX eme siècle. • N. R. S. - G. R. E. C. O. Pariz, 1987, 298 str. ARHIVI, LETNIK XII, LETO 1989, ŠTEVILKA 1-2
(Marjan Drnovšek) 92 Priro=niki in karte o organizacijskih strukturah do 1918, Handbücher und Karten zur Vcrwaltungsstruktur bis 1918, Manuali • carte sulle strutture amministrative fino al 1918, Objave štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, zvezek 15, Gradec, Celovec, Ljubljana, Gorica, Trst 1989,375 str. (Janez Kopa=) 92 Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana št. 8, Ljubljana 1988,251 str. (Janez Kopa=) 95 Janez Kopa=, Zgodovinski arhiv Ljubljana(1898-1988), Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 161, Ljubljana 1988, 58 str. (Pavla Mrdjenovi=) 96 Josip Rus Andrej, Pri=evanja in spomini. Založba Borec, Ljubljana 1989, 396 str. (Marjeta Adami=) 98 Miroslav Stiplovšek, Prispevki za zgodovino sindikalnega delavskega gibanja na Slovenskem, Od za=etkov strokovnega gibanja do Enotnih sindikatov Slovenije (1868 1945), Maribor, Založba Obzorja, 1989, 317 str. (Mateja Jeraj) 98 Bogdan Leki=, Arhivski izvori za ¡storiju socijalisti=ke Jugoslavije 1943-1953, Arhiv Jugoslavije, Beograd 1987, 275 str. (Marjeta Adami=) 99 Izšla je sedma knjiga zbornika Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji 1941 1945 (Nevenka Troha) 100 Ta ocean strašno odprt, Dnevniški zapiski od julija 1974 do februarja 1976, Boris Pahor, Slovenska matica Ljubljana 1989,403 str. (Metka Gomba=) 100 Ivan Ncmani=, Filmski zapisi Božidarja Jakca 1919-1955, Publikacije Arhiva SR Slovenije, Inventarji, zvezek 2, Ljubljana 1989, 77 str. (Marta Rau-Seli=) 101 • VI. Iz arhivske zakonodaje Jože Žontar, Pojasnila k nekaterim vprašanjem v zvezi s pravilnikom o sestavi in vodenju evidenc arhivskega gradiva 102
VII. In memoriam Janko Orožen (10. 12. 1891 -30.9. 1989) (Rudi Koželj) 105 Majda Smole - sedemdesetletnica (4.4. 1919-3.9. 1989) (Peter Ribnikar) 105 Fran Zwitter (24. 10. 1905 - 14.4. 1988) (Marija Oblak-VIII. Osebne vesti Pomen dela dr. Sergija Vilfana za razvoj arhivov in arhivistike v Jugoslaviji in Sloveniji Ob sedemdesetem življenjskem jubileju (Jože Žontar) 110 Marija Verbi= pctinscdemdesetletnica (Marija Oblak-Carni) 112 Erna Umek šestdesetletnica (Jože Žontar) 114 Antoša Leskovec šestdesetletnik (Peter Pavel Klasinc) 117 IX. Bibliografija arhivskih delavcev 1987-1989 119
X. Nove pridobitve arhivov 1987 - 1989 128 ARHIVI, LETNIK XII, LETO 1989, ŠTEVILKA 1-2
INHALT
I. Aufsätze und Abhandlungen Jože Ž o n t • •, Archive in Jugoslawien 7 Jože 2 o n t a •, Arhivausbildung in Jugoslawien mit besonderer Rücksicht auf Slowenien 16 Duša Krnel-Umek, Das Werk von Francesco Majer in der Stadtbibliothek und im Archiv in Koper 19 Jelka M e 1 i • , Registraturgut der Sozialanwälte der Selbstverwlatung und seine Bewertung 22 Marko Kambi=, Normative Tätigkeit des Laibacher Gemeinderates vom Jahre 1895 bis 1900 24 II. Wichtigeres Archivgut in heimischen und fremden Archiven Erna U m e • , Der Brief von Kristoph Ugnad, Baron von Sonneck, aus dem Jahre 1561 40 Jiri • u d é 1 a , Jože Ple=nik in den Beständen des Archivs der Hauptstadt Prag 41 Vinko Demšar, Dr. France Prešeren im Archivgut des Historischen Archivs Ljubljana 44 Marjeta Campa, Flugblätter zum Ersten Mai aus dem Volksbefreiungskampf im Archiv des Instituts für neuere Geschichte 46
III. Aus der Praxis für die Praxis Jože Ž o n t a r, Führer durch Archivbestände und -Sammlungen — Anläßlich der Veröffentlichungen der Führer slowenischer Archive in den letzten zehn Jahren 49 Lilijana Vidrih-Lavren=i=, Problematik faclüicher Bearbeitung des Archivguts der Gemeinden zur Zeit der Österreich-Ungarischen Monarchie 1850-1918 52 Vlasta Tul, Archivgut, das uns von den Beratungsdiensten an Volksschulen überlassen wird • 54 Tatjana Senk, Darstellung des Archivguts des Orts- und Gemeindevolksausschusscs Polhov Gradec 55 Boris Rozman, Nachlaßbeschreibung von Dichter und Schriftsteller Edvard Kocbek 58
IV. Tätigkeiten in Archiven und Archivorganizastionen Jože Ž o n t a r, Archivgut und dessen Schutz (Analyse des Republikkomitees für Kulturwesen) 60 Marija Oblak- Carni, Peter R i b n i k a r, Bericht über den Besuch in Prager Archiven 61 Milica Trebše-Štolfa, Studienaufenthalt in Kanada im Jahre 1987 65 Milica Trebšc-Stolfa, Erforschung des Kulturschaffens der Slowenen (Arbeitsbesuch in Kanada von 23.6. bis 8. 8. 1989) 66 Erna U m e • , Bericht übers Ausgabeprojekt der Karten der Josephinischcn Landvermessungen 67 Branko Kozina, Anläßlich der regelmäßigen Hauptversammlung und des Feierns des 35. Jahrestages des Archivvereins Sloweniens (ADS) 68 Vladimir Ž u m e r, Bericht des Redakteurausschusses des Organs des Archiwereins und der Archive Sloweniens ARHIVI fürs Jahr 1988 vom 10. April 1989 69 Branko Kozina, Beratung der Archivarbeiter auf Bundesebene in Postojna 69 Boris Rozman. Beratung der Achivarbeiter von Bosnien und Herzegowina, Bjelašnica an den 22. und 23. Juni 1989 71 Slavica T o v š a k , Slowenische Archiviste in Ungarn 72 Vladimir Kolosa, Reichtum der jugoslawischen Archive - Ausstellung des Bundes der Archivarbeiter Jugoslawiens 73 Peter R i b n i k a r, Archivausstellung zur Ehrung des 20. Jahrestages der Volksversammlung der slowenischen Singchöre in Šentvid bei Sti=na 74 Kristina Samper 1-Purg, Anläßlich des 750. Jahrestages des Mino- ritenklosters auf Ptuj 75 V. Rezensionen und Berichte über Publikationen Arhivski vjesnik, XXXI, XXXII, Zagreb 1988, 1989 (Darinka Drnovšek) 77 Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu, XXIX, XXX, XXXI, Pazin - Rijeka 1987, 1988, 1989 (Vlasta Tul) 78 Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs, Folge 38, Graz 1988 (Nada Jurkovi=) " 79 La gazette des archives, 2. und 3. Vierteljahr 1984, Num. 125-126 (Ivan Nemani=) 80 The American Archivist - Bericht für die Periode 1952-1978 (Milica Trebše-Štolfa) 81 Mateja Jeraj, Republikrat des Gewerskchaftsbundes Sloweniens mit Vorgängern, 1. Teil: 1945-1949, Ljubljana 1988, Publikationen des Archivs der SR Slowenien, Inventare, Serie "Archive der Soziopolitischen Organisationen", Heft 1, 293 Seiten (Metka Gomba=) . 91 Michel Dreyfus, Les sources de l'histoire aouvriere, sociale et industrielle en France ARHIVI, LETNIK XII, LETO 1989, ŠTEVILKA 1-2
XIX eme siede. •. N. R. S. G. R. E. CO. Paris, 1987, 298 Seiten (Marjan Drnovšek) 92 Handbücher und Karten zur Verwaltungsstruktur bis 1918, Veröffentlichungen des Steierischen Landesarchivs in Graz, Heft 15, Graz, Celovec/Klagenfurt, Ljubljana, Görz, Triest 1989,375 Seiten (Janez Kopa=) 92 Sammlung anläßlich des 90-Jahrestages des Archivs, Schriftgut und Abhandlungen, des Historischen Archivs Ljubljana Num. 8, Ljubljana 1988, 254 Seiten (Janez Kopa=) 95 Janez Kopa=, Historisches Archiv Ljubljana (1898-1988), Kultur und Naturdenkmäler Sloweniens, Führersammlung 161, Ljubljana 1988, 58 Seiten (Pavla Mrdjenovi=) 96 Josip Rus Andrej, Zeugenaussagen und Erinnerungen, Verlag Borec, Ljubljana 1989,396 Seiten (Marjeta Adami=) 98 Miroslav Stiplovšek, Beiträge zur Geschichte der syndikalcn Arbeiterbewegung in Slowenien, Von Anfängen der Fachbewegung bis zu den Einheitlichen Gewerkschaften Sloweniens (1868 1945), Maribor, Verlag Obzorja, 1989,317 Seiten (Mateja Jeraj) 98 Bogdan Leki7, Archivqucllcn zur Geschichte sozialistischen Jugoslawiens 1943 1953, Archiv Jugoslawiens, Belgrad 1987, 275 Seiten (Marjeta Adami=) 99 Es wurde das siebente Buch der Sammlung - Dokumente der Volksrevolution in Slowenien 1941 1945 ausgegeben (Nevenka Troha) 100 Ta ocean strašno odprt, Tagesbuchnotizen vom Juli 1974 bis zum Februar 1976, Boris Pahor, Slovenska matica Ljubljana 1989,403 Seiten (Metka Gomba=) 100 Ivan Nemani=, Filmniederschrifte von Božidar Jakac 1929-1955, Publikation des Archivs der SR Slowenien, Inventare, Heft 2, Ljubljana 1989, 77 Seiten (Marta Rau-Seli=) 101
VI. Aus der Archivgesetzgebung Jože Žontar, Erklärungen zu einigen Fragen im Zusammenhang mit der Geschäftsordnung über Zusammensetzung und Führung der Arcliivgutcvidenzen 102
VII. In memoriam Janko Orožen (10. 12. 1891 -30.9. 1989)(Rudi Koželj) 105 Majda Smole Siebzigjährige (4.4. 1919 -3.9. 1989) 105 Fran Zwitter (24. 10. 1905 - 14.4. 1988) (Marija Oblak Carni) 108
VIII. Persönliche Nachrichten Bedeutung des Werks von Dr. Sergij Vilfan für die Entwicklung der Archive und der Archivistik in Jugoslawien und Slowenien - Anläßlich des siebzigen Lebensjubiläum (Jože Žontar) 110 Marija Verbi= Fun fundsiebzigjährige (Marija Oblak-Carni) 112 Ume Umek Sechzigjährige (Jože Žontar) 114 Antoša Leskovec - Sechzigjähriger (Peter Pavel Klasinc) 117
IX. Bibliographie der Archivarbeiter 1987-1989 119
X. Neue Errungenschaften der Archive 1987-1989 128 ARHIVI, LETNIK XII, LETO 1989, ŠTEVILKA 1-2
INDICE
I. Articoli e trattati Jože Ž o n t a r, Archivi in Jugoslavia 7 Jože Ž o n t a r, Istruzione archivistica in Jugoslavia con riguardo particolare alla Slovenia 16 Duša • r n e 1 - U m e • , Lavoro di Francesco Majer nella biblioteca urbana e nell'archivio di Capodistria 19 Jelka M e I i • , Materiale documentario degli avvocati sociali d'autogestione e la sua valorizzazione 22 Marko K a m b i = , Attività normativa del consiglio comunale di Ljubljana dal 1895 al 1900 24 II. Materiale di rilievo negli archivi nostrani e stranieri Ema U m • • , Lettera di Krištof Ugnada, barone di Žovnik dal 1561 40 Jifi • u d = 1 • , Jože Ple=nik nei fondi dell'Archivio nella capitale di Praga 41 Vinko Demšar, Dr. France Prešeren nel materiale archivistico dell'Archivio storico di Ljubljana 44 Marjeta Campa, Manifestini del Primo maggio dalla Lotta nazionale di liberazione nell'archivio dell'Istituto per la storia contemporanea 46
III. Dalla prassi per la prassi Jože Ž o n t a r, Guida nei fondi e nelle collezioni dell'archivio alle pubblicazioni delle guida degli archivi sloveni nell'ultimo decennio 49 Lilijana Vidrih-Lavren=i=, Problematicità dell'esame tecnico del materiale archivistico nei comuni nel periodo Austro- Ungherese dal 1850 ai 1918 52 Vlasta Tul, Materiale archivistico lasciato in eredità dai servizi di consulenza nelle scuole elementari 54 Tatjana • e n • , Illustrazione del materiale del comitato popolare comunale e locale di Polhov Gradec 55 Boris Rozman, Inventario dell'eredità del poeta e scrittore Edvard Kocbek 58
IV. Lavoro negli archivi e nelle organizzazioni archivistiche Jože Zontar, Materiale archivistico e la sua tutela (analisi del comitato repubblicano per la cultura) 60 Marija Oblak-V. Valutazioni e rapporti sulle pubblicazioni Messaggero archivistico, XXXI, XXXII, Zagreb 1988, 1989 (Darinka Drnovšek) 77 Messaggero degli archivi storici a Rijeka e Pazin, XXIX, XXX, XXXI, Pazin-Rijeka 1987, 1988, 1989, (Vlasta Tul) 78 Informazioni dell'archivio regionale della Stiria, numero 38, Graz 1988 (Nada Jurkovi=) 79 La gazzetta degli archivi, 2. e 3. trimestre 1984, numero 125-126 (Ivan Nemani=) 80 Archivista americano - rapporto perii periodo 1952-1978 (MilicaTrebše-Štolfa) 81 Mateja Jeraj, Alleanza sindacale della RS di Slovenia con i predecessori, Prima parte: 1945-1949, Ljubljana 1988, Pubblicazioni dell'Archivio della RS di Slovenia, Inventari, Serie Archivi delle organizzazioni sociopolitiche, volume 1, 392 pagine (Metka Gomba=) 91 Michel Dreyfus, Le fonti della storia operaia, sociale ed industriale in Francia nel XIX-esimo secolo. • N. R. S. - G. R. E. •. •. Paris, 1987, 1988 pagine ARHIVI, LETNIK XII, LETO 1989, ŠTEVILKA 1-2
(Marjan Drnovšek) 92 Manuali • carte sulle strutture amministrative fino al 1918, Notificazioni dell'archivio regionale della Stiria a Graz, volume 15, Graz, Klagenfurt, Ljubljana, Gorizia, Trieste 1989,375 pagine (Janez Kopa=) 92 Raccolta all'occasione della 90- esima ricorrenza dell'archivio, Materiale e trattati dell'Archivio storico di Ljubljana, numero 8, Ljubljana 1988, 254 pagine (Janez Kopa=) 95 Janez Kopa=, Archivio storico di Ljubljana (1898—1988), Monumenti culturali e naturali in Slovenia, raccolta delle guida numero 161, Ljubljana 1988, 58 pagine (Pavla Mrdjenovi=) 96 Josip Rus - Andrej, Testimonianze e ricordi, Casa editrice Borec, Ljubljana 1989, 396 pagine (Marjeta Adami=) 98 Miroslav Stiplovšek, Contributi per la storia del movimento operaio sindacale in Slovenia, Dall'inizio del movimento speciale fino ai sindacati uniformi di Slovenia (1868-1945), Maribor, Casa editrice Obzorje 1989,317 pagine (Mateja Jeraj) 98 Bogdan Leki7, Fonti archivistiche per la storia della Jugoslavia socialista 1943- 1953, Archivio della Jugoslavia, Beograd 1987,275 pagine (Marjeta Adami=) 99 E uscito il settimo libro della raccolta - Documenti sulla rivoluzione popolare in Slovenia 1941 - 1945 (Nevenka Troha) 100 Quest'oceano vastissimo, Diario dal giuglio 1974 al febbraio 1976, Boris Pahor, Slovenska matica Ljubljana 1989,403 pagine (Metka Gomba=) 100 Ivan Nemani=, Note cinematografiche di Božidar Jakac 1929-1955, Pubblicazioni dell' Archivio della RS di Slovenia, inventari, volume 2, Ljubljana 1989, 77 pagine (Marta Rau-Seli=) 101 VI. Dalla legislazione archivistica Jože Žontar, Spiegazioni di alcune questioni riguardando lo statuto sulla struttura e gestione delle evidenze del materiale archivistico 102 VII. Memoriam Janko Orožen (10 dicembre 1891 -30 settembre 1989) (Rudi Koželj) 105 Majda Smole-settuagenaria (3 aprile 1919 - 3 settembre 1989) (Peter Ribnikar) 105 Fran Zwitter (24 ottobre 1905 - 14 aprile 1988) (Marija Oblak-Carni) 108
Vili. Notizie personali Significato del lavoro del dr. Sergij Vilfan per lo sviluppo degli archivi e dell'archivistica in Jugoslavia e Slovenia - Al suo 70-esimo anniversario (Jože Žontar) 110 Marija Verbi= - 75-esimo anniversario (Marija Oblak-IX. Bibliografia dei lavoratori archivistici 1987 - 1989 119
X. Nuovi contributi degli archivi 1987-1989 128 =lanki in razprave
Arhivi v Jugoslaviji Jože Zontar
Razvoj in organizacija šla v okvir Ogrske. Leta 1849 oblikovana dežela Srbska Vojvodina in Temiškvanski Banat je obstajala le do leta Velikega pomena za razumevanje arhivske dejavnosti 1860, nakar je bila ponovno vklju=ena v sistem ogrskih v Jugoslaviji je poznavanje razmer in pogojev, v katerih županij. so nastajali in se razvijali arhivi. Razli=na zgodovinska Vojna krajina je bila samostojno upravno obmo=je, ki usoda posameznih predelov Jugoslavije je povzro=ila je bilo podrejeno osrednjim vojaškim oblastvom na njihov neenakomeren razvoj. Ne bomo obravnavali skr- Dunaju. Sprva seje raztezala na ozemlju Hrvatske vzdolž bi, ki so jo posve=ali pomembnemu dokumentarnemu meje s Tur=ijo, po miru v Sremskih Karlovcih (1699) pa gradivu do 19. stoletja, prvenstveno z namenom, da bi ga so jo razširili na osvobojena mejna obmo=ja Slavonije in trajno ohranili v zvezi z raznimi pravnimi interesi. V tem Ogrske. Vojna krajina je bila v dobi dualizma do leta oziru so prednja=ili Dubrovnik ter druga dalmatinska in 1881 ukinjena in priklju=ena Hrvatski oziroma Ogrski. primorska mesta v Istri že od 13. in 14. stoletja dalje.1 Po uspelem drugem uporu leta 1815 je Srbija dosegla Posegli bomo v prvo polovico 19. stoletja, v =as, ko seje avtonomijo, popolno neodvisnost pa s sklepom berlin- z uveljavitvijo kriti=nega zgodovinopisja v Evropi za=elo skega kongresa 1878. leta. Svoje obmo=je je še pove=ala uveljavljati tudi spoznanje, da je arhivsko gradivo prvi v balkanskih vojnah (1912-1913). Medtem ko se je v zgodovinski vir. Ijevine Srbije leta 1897). Na podlagi ukaza generalštaba liške cerkve so proti koncu 19. stoletja pri=eli nastajati Jugoslovanske armade z dne 26. marca 1945 je omenjeni prvi zarodki lastne arhivske službe (npr. v Ljubljani arhiv zbral tudi velik del gradiva partizanskih in okupa- škofijski arhiv leta 1879). Srbska pravoslavna cerkev je torjevih enot (1941- 1945) z obmo=ja vse države. leta 1949 izro=ila v hranjenje Srbski akademiji znanosti Leta 1948 so za=eli nastajati zgodovinski oddelki oz. gradivo patriarhije in karlovške metropolijc (do 1920) arhivi pri centralnih komitejih komunisti=ne partije, ki ter beograjsko-karlovškc arhiepiskopije (1921-1937), so imeli tudi nalogo, da zbirajo arhivsko gradivo, ki se za kar je akademija ustanovila poseben arhiv v Sremskih nanaša na zgodovino komunisti=ne partije, delavskega gi- Karlovcih. Nekaj gradiva patriarhije hrani tudi Muzej banja in narodnoosvobodilnega boja 1941-1945. Pone- Srbske pravoslavne cerkve v Beogradu. Gradivo =rnogo- kod so za=eli zbirati gradivo, ki se nanaša na narodno- rsko - primorske metropolijc (do za=etka 20. stoletja)je v osvobodilni boj in delavsko gibanje tudi muzeji narodne Narodnem muzeju na Cetinju. Sicer pa morata srbska in osvoboditve (kasneje imenovani muzeji revolucije). Oko- makedonska pravoslavna cerkev (slednja se je leta 1967 li leta i960 so se iz zgodovinskih oddelkov centralnih progiasilaza autokefalno) sami skrbeti za arhivsko gradivo. komitejev razvili inštituti za zgodovino delavskega giba- Isto velja za islamsko versko skupnost, ki ima sedež svo- nja (ponekod v sklopu republiških zgodovinskih inštitu- jega predstojništva za Jugoslavijo v Sarajevu.- tov) ter so pri njih združili arhivsko gradivo, ki se nana- Arhivi gospostev in plemiških družin, ki so obstajali ša na delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj. Po pred drugo svetovno vojno v Sloveniji in na Hrvatskem še gradivu, ki je nastalo z delovanjem partizanskih politi=- v ve=jem številu, so po vojni prešli v državno last. nih in oblastnih organov ter okupatorja - za razliko od drugih republik pa tudi vojaških enot -je posebno bogat arhiv pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Lju- Položaj, materialni in personalni pogoji bljani, katerega za=etki segajo še v =as pred koncem voj- ne. V Sloveniji je dal namre= Znanstveni inštitut, kije bil Zvezni in ve=ina republiških arhivov ima položaj up- 12. januarja 1944 ustanovljen pri Predsedstvu Slovenske- ravnih ustanov (organizacij). Regionalni arhivi so samo- ga narodnoosvobodilnega sveta, pobudo za sistemati=no stojne kulturne ustanove (po veljavni terminologiji de- zbiranje gradiva okupatorjevega ter partizanskega izvora. lovne organizacije s podro=ja kulture). (Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani se Zaradi pogoste ogroženosti dokumentarnega gradiva je 1989. leta preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovi- pri oblastvih, ustanovah in podjetjih je poletu 1952 pre- no). V predkupno pravico. Uporaba za znanstvene in študijske arhiva i društva arhivskih radnika Bosne i Hercegovine. namene naj bi se omogo=ala s posredovanjem arhiva. Sarajevo (od 1961), Godišnjak Pokrajinskog državnog Tudi v Jugoslaviji obstoji prepoved izvoza arhivskega gra- arhiva u Prištini - Bulctini, Priština (1965) oz. Vjetar i diva v tujino.6 Arkivit te Kosovos - Godišnjak Arhiva Kosova, Prishtinë - Priština (od 1966), Makedonski arhivist, Skopje (od 1972), Arhivi, Ljubljana (od 1978), Sodobni arhivi, Ma- Razvoj arhivistike ribor (od 1979). Kateri so arhivisti=ni problemi, ki vzbujajo vjugoslo- Do razvoja arhivistike kot vede v =asu do II. svetovne vanski strokovni literaturi najve= pozornosti? Na prvem vojne v Jugoslaviji še ni moglo priti, =eprav so se nekateri mestu so po številu prispevkov vprašanja povezana z gra- dosežki arhivske vede v ve=ji ali manjši meri že uveljavili divom pred prevzemom v arhiv (sistemati=no evidentira- v praksi. Pri Državnem arhivu v Zagrebu je leta 1925 ob- nje dokumentarnega gradiva, liste kategorij dokumentar- stajal na=rt, da bi kot prilogo k svojemu glasilu Vjesniku, nega gradiva z roki hranjenja, odbiranje oziroma vredno- ki je za=el izhajati že leta 1899 (pod imenom Vjestnik tenje dokumentarnega gradiva). Za razumevanje prispev- Kraljevskog hrvatsko slavonsko-dalmatinskog zemalj- kov, ki obravnavajo vrednotenje dokumentarnega gradi- skog arkiva), objavljali posebno arhivsko knjižnico, v ka- va, je potrebno pojasniti, da se ta pojem uporablja v dr- teri bi bila obdelana razli=na vprašanja s podro=ja arhiv- žavah s socialisti=no družbeno ureditvijo v dvojnem po- ske dejavnosti. Že kmalu po II. svetovni vojni paso bile menu, v pomenu vrednotenja ustvarjalcev, katerih arhiv- pred jugoslovanske arhive postavljene obsežne naloge, sko gradivo bo prevzemal arhiv in v pomenu vrednotenja kar je pospešilo tudi razvoj arhivistike. Taje morala - samega gradiva. tako kot v drugih državah z novim družbenim redom - Vprašanja, povezana z urejanjem arhivskega gradiva in mnogo prej preiti od njenega klasi=nega podro=ja, to z izdelavo arhivskih pripomo=kov, imajo svoj izvor pred- je od obravnavanja starejšega gradiva, na izdelavo metod vsem v strukturi spisovnega gradiva. Prevladujejo serije in tehnike dela za novejše in najnovejše gradivo. Arhivi- spisov (serije posameznih ozko oblikovanih zadev), ki so stika se sprva - zradi specifi=nih problemov —ni mogla v zahodnih delih današnje Jugoslavije do leta 1918 po- toliko zgledovati po stroki v zahodnih državah, marve= gosto deljene po vsebinskih skupinah, nato pa imamo na bolj v vzhodnih, od mednarodne konference Okrogle mi- celotnem obmo=ju numeri=no-kronološko ureditev spi- ze arhivov, ki je bila v Zagrebu leta 1957, pa se je odprla sov. Šele leta 1957 so pri=eli zopet deliti serije spisov po na široko v svet. vsebinskih vidikih. Jugoslovanski arhivski kongres leta Zvezni upravno-strokovni organi za arhivsko dejav- 1980 se je doslej najobsežneje dotaknil vprašanja ureja- nost so obstajali le krajši =as (1950-1953, 1957-1958 nja arhivskega gradiva po vsebinskih vidikih. Nadalje je ter 1964 1971), tak republiški upravno-strokovni or- bilo na dnevnem redu vprašanje formiranja arhivskih fon- gan pa ima sedaj le Hrvatska. Potrebno je omeniti - po- dov. Vzpodbuda za to vprašanje so bile tudi stalne in po- leg arhivov - še faktor, ki je bistveno pripomogel k goste organizacijske spremembe, do katerih je prišlo v razvoju arhivistike v Jugoslaviji. To so republiška arhiv- Jugoslaviji po letu 1945. Priporo=ilo o pogojih in na=inu ska društva in Zveza arhivskih društev Jugoslavije, stro- oblikovanja arhivskega fonda in arhivske zbirke, ki gaje kovne organizacije, ki so bile ustanovljene vietili 1953/ sprejela Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije (1985), 54. Ta društva imajo, kot je pokazala tudi razprava na naj bi zaklju=ilo to obravnavo. Razhajala sc je predvsem Okrogli mizi arhivov v Helsinkih leta 1986 (s temo cen- glede vprašanja, kakšen pomen zaslužijo spremembe tralizacija / decentralizacija in arhivi), posebno vlogo v družbenopoliti=nega sistema in državnopravne ureditve federativnih oziroma zveznih državah. pri oblikovanju arhivskih fondov. Sinteti=na arhivisti=na dela, ki so izšla v Jugoslaviji, V poskusnem stanju so razli=ni projekti glede upora- je mogo=e =asovno razdeliti na dve obdobji. Leta 1959 be elektronske obdelave podatkov za arhivsko popisova- je bil objavljen v Beogradu priro=nik z naslovom Iz arhi- nje in strokovno obdelavo. vistike, ki je bil plod dela ve=jega števila avtorjev iz vse V zvezi z dejavnostjo arhivov so tudi prispevki o na=e- države. V dnigo obdobje sodijo dela Ivana Beuca, Arhi- lih za objavljanje arhivskih virov, za prirejanje arhivskih vistika (Zagreb 1968), Sergija Vilfana in Jožeta Zontarja. razstav in sploh za kulturno-prosvetno dejavnost v ar- Arhivistika (Ljubljana 1973) ter kolektivno delo Priru=- hivih. nik iz arhivistike (Zagreb 1977). Ti priro=niki so deloma Nenazadnje poskušajo arhivi v Jugoslaviji tudi na pod- že zastareli. Potreba po novih sintezah je mo=no prisot- ro=ju konservacije in restavracije arhivskega gradiva koli- na. Na to opozarjajo tudi u=beniki iz arhivistike, ki so iz- kor mogo=e loviti korak z razvojem v svetu. Pri uvajanju šli vietili 1984(Jože Žontar v Sloveniji) in 1986(Ivanka novih postopkov morajo upoštevati razlike v lastnostih Bruk in Ljubodrag Popovi7 v Srbiji, Miloš Konstantinov materialov, ki so jih uporabljali kot pisno podlago po po- v Makedoniji) za potrebe srednjih šol, ki so vpeljale v sameznih delili države. Pozornost, tudi zunaj Jugoslavije, svoj u=ni program pouk tega predmeta. Pripomnimo naj, je pritegnilo sicer kratkotrajno proizvajanje laminatorjev da je predstavljal pouk arhivistike v srednjih šolah druž- v Zagrebu, ki je bilo rezultat lastnih prou=evanj tamkaj- boslovne in kulturološke smeri le kratkotrajen poskus, šnjega laboratorija (prvi laminator je bil izdelan leta kije bil povezan z za=etki zadnje šolske reforme. 1955). Vprašanjem mikrofilmanja je posve=eno priporo- Pred letom 1941 je izdajal =asopis edino Državni =ilo Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije iz leta 1983. arhiv v Zagrebu (že omenjeni Vjesnik), po vojni pa je v Arhivski center pri Pokrajinskem arhivu v Mariboru, kije Beogradu za=el izhajati leta 1951 zvezni arhivski =aso- pri=el z delom leta 1985, se posve=a posebej arhivskim pis Arhivist. Postopoma so dobile tudi republike in Ko- tehni=nim vprašanjem.7 sovo lastna arhivska glasila: Arhivski pregled, Beograd (od 1955 - v letih 1958-1962 pod imenom Arhivski almanah). Arhivski vjesnik, Zagreb (od 1958), Glasnik ARHIVI XII 1989 13
Arhivsko gradivo Na Kosovu imamo le malenkost gradiva iz =asa do I. svetovne vojne (od oblastnih organov se arhivski fondi Najstarejše listine v arhivih v Sloveniji (ne ra=unajo= niso ohranili). Istre) so iz 12. stoletja. Arhivsko gradivo deželnih orga- V Makedoniji je v zbirkah nekaj gradiva iz turškega nov Kranjske je kontinuirano ohranjeno od konca 15. obdobja (od 17. stoletja dalje) ter malenkost gradiva ni- stoletja do leta 1918, nižjih organov uprave pa od srede žjih državnih organov in ob=in iz =asa 1869 do 1918. 18. stoletja. Mesto Ljubljana ima listine od 14. stoletja Za starejšo zgodovino Arhivski fondi podjetij za=enjajo v drugi polovici 19. nja sedaj turške pisane dediš=ine. Okupacija Srbije in stoletja, ve=je tudi pri njih gradiva od za=etka 20. stolet- Makedonije v =asu I. svetovne vojne je imela težke posle- ja. Arhivski fond rudnika živega srebra v Idriji je izjema, dice tudi za arhivsko gradivo. V =asu II. svetovne vojne saj obstoja gradivo sklenjeno od za=etka 18. stoletja (sta- so zopet okupatorji uni=ili veliko gradiva dotedanjih ura- rejši dokumenti v prepisu so že iz 16. stoletja). Fondi dov in ustanov, veliko škode paje nastalo ob vojaških ak- poslovnih združenj in zbornic so v Sloveniji in na Hrvat- cijah. Tudi po vojni se je pri ustvarjalcih - kljub ponav- skem iz druge polovice 19. stoletja, drugod pa za=enjajo ljajo=im se predpisom o varovanju (1945, 1948, 1952) v naslednjem stoletju. Gradivo zadrug za=enja v za=etku - gradivo v velikih množinah nekontrolirano uni=evalo. 20. stoletja, bank in denarnih zavodov pa v 19. stoletju Ogroženost gradiva je še pove=alo dejstvo, da so v gradi- (ve=inoma šele proti koncu stoletja). vu iz =asa pred 1945 videli preostanek režima, s katerim Najstarejši arhivski fondi društev so iz 19. stoletja. je obra=unala revolucija. K uni=evanju je dodatno prispe- Ve=je takega gradiva iz obdobja po I. svetovni vojni. vala mednarodna situacija države v letu 1948 ter izredno Pogrešamo gradivo politi=nih strank, ki so delovale do pomanjkanje surovin v naslednjih letih. II. svetovne vojne. Izjema je delno ohranjen fond srbske Nekaj pregledov zbranega gradiva so objavili arhivi socialnodemokratske stranke iz druge polovice 19. sto- že pred II. svetovno vojno. Ko so se pri=ele po vojni letja. Iz =asa 1919 do 1945 je nekaj zbirk gradiva, kise razmere urejati, so za=eli leta 1954 objavljati sezname nanaša na komunisti=no partijo, sicer paje iz obdobja po fondov, ki naj omogo=ijo splošen pregled nad gradivom. letu 1945 obsežno gradivo politi=nih organizacij na raz- Prvi arhivskim vodnikom podobni publikaciji v Jugoslavi- nih stopnjah (komunisti=ne partije oziroma od 1952. ji (imenovala sta se splošni pregled fondov) sta objavila zveze komunistov, ljudske fronte oziroma od 1953. soci- takratni Mestni arhiv ljubljanski ter Državni arhiv LR alisti=ne zveze delovnega ljudstva, zveze sindikatov, žen- Slovenije v letih 1959 in 1960. Že leta 1962 so arhivi ske organizacije, mladinske organizacije). v Vojvodini, nekaj let zatem pa še arhivi v Sloveniji, ob- Poglavitne verske skupnosti v Jugoslaviji so pravoslav- javili skupen arhivski vodnik. Na podlagi daljših priprav na, rimsko-katoliška in islamska. Srbska patriarhija je Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije v letih 1977 do (ukinjena 1463., obnovljena 1557 do 1766, ponovno 1986 objavila serijo vodnikov v devetih zvezkih s skup- obnovljena 1920) ima posamezne dokumente od 1302. nim naslovom Arhivski fondi in zbirke v arhivih in ar- leta dalje. Arhivski fond metropolijc v Sremskih Karlov- hivskih oddelkih v SFRJ (Arhivski fondovi i zbirke u cih je od leta 1690, metropolijc v Beogradu od prve po- arhivima i arhivskim odeljenjima u SFRJ). Zvezki so po- lovice 19. in =rnogorsko -primorske metropolije na Ce- sve=eni arhivom v posameznih republikah oziroma tinju od 12. stoletja dalje. Vsi kon=ujejo z letom 1920, pokrajinah, en zvezek pa arhivom federacije. V pripravi ko je bila obnovljena enotnost srbske pravoslavne cerk- je dodatni zvezek, ki bo obsegal dopolnitve ter pome- ve. Makedonska pravoslavna cerkev navezuje kontinuite- mbnejše arhivsko gradivo, ki se ne hrani v arhivih (upo- to z ohridsko arhiepiskopijo (ukinjeno 1767. pod tur- števajo= ga deloma le nekateri zvezki). Zaradi pomena škim sultanom Mustafo III.). Njeno gradivo je bilo v takega gradiva so npr. arhivi v Sloveniji objavili posebna celoti uni=eno. Nekaj se je ohranilo gradiva metropolij vodnika po arhivskih fondih verskih skupnosti, ki pa sta bolgarske eksarhije, ki so imele sedež v Makedoniji (po deloma že zastarela. Poleg tega naj opozorimo še na 1890 do 1912). Pravoslavni samostani so po ve=ini izgu- poseben vodnik po mati=nih knjigah v Sloveniji. bili vse arhivsko gradivo. Predvsem Arhiv Srbije, Arhiv Vojvodine in Arhiv Najstarejše gradivo rimsko-katoliške cerkve v Jugo- SR Slovenije so objavili tudi ve=je število inventarjev slaviji imata škofiji oziroma nadškofiji v Zagrebu in Lju- pomembnejših arhivskih fondov. bljani (listine za=enjajo z 12. stoletjem) ter koprski kapi- Pomanjkanje arhivskega gradiva iz starejših obdobij telj (najstarejša listina je iz 11. stoletja). Sklenjeno gradi- ter gradivo, nastalo na bivših upravnih sedežih, ki so zu- vo samostanov na Hrvatskem sega v 13., na Slovenskem naj Jugoslavije, silijo jugoslovanske arhive v evidentira- pa v 14. stoletje (samostan sv. Marije v Zadru ima izvirne nje in mikrofilmanjc arhivskega gradiva, ki je v tujih ar- listine že iz 12. stoletja). Arhivski fondi fran=iškanskih hivih. Arhivi so sodelovali pri preu=evanju arhivskega samostanov v Bosni in Hercegovini so pomembni tudi za- gradiva v tujih arhivi že v zvezi z raznimi histori=nimi radi turških dokumentov (od 15. stoletja dalje). raziskovalnimi projekti (od srede petdesetih let dalje). Vrhovno poglavarstvo islamske verske skupnosti v Sa- S sistemati=nim evidentiranjem in mikrofilmanjem gra- rajevu hrani gradivo predhodnikov: muftije v Nišu (za diva v tujini, ki ima za cilj ustvariti pregled nad zadev- Srbijo) oziroma vrhovne muftije v Beogradu (od 1913 nimi arhivskimi fondi in dopolnjevati lastno gradivo, dalje), muftije v Starem Baru (za Arhivsko izobraževanje v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenyo Jože Žontar
Nekako štirideset let se v Jugoslaviji bolj ali manj in- kandidate, ki so dokon=ali fakulteto in bi se želeli za- tenzivno ukvarjamo tudi z vprašanjem izobraževanja za posliti v arhivu. V letu 1950 je potekal prvi zvezni se- potrebe arhivov, saj se dobro zavedamo njegovega pome- demmese=ni arhivski te=aj, in sicer v Dubrovniku; nas- na. Ko govorimo o arhivskem izobraževanju, mislimo na lednji je bil v Beogradu. Na podlagi izkušenj s teh te=a- pridobivanje teoreti=nih in prakti=nih znanj, potrebnih jev je prišlo do pobude, da bi te=aji prerastli v arhivsko za delo v arhivu, na ustreznih šolah in v nadaljevalnem šolo.1 Dejstvo, da je Arhivist, tedaj glasilo Glavnega ar- izobraževanju. Iz razlogov, o katerih bomo govorili kas- hivskega sveta FLRJ, objavil prispevek Johannesa Papri- neje, tudi pri nas nimamo potrebne podlage, da bi orga- tza z naslovom Arhivska šola v Marburgu na Lani, kaže nizirali samostojno arhivsko izobraževanje. Zato se na na to, da so pobudniki za arhivsko šolo, ki bi vzgajala dodiplomski stopnji naslanjamo na študij zgodovine, kadre za potrebe vseh jugoslovanskih arhivov, imeli pred predvsem iz razloga, ker je poznavanje zgodovine nujno o=mi kot vzor ravno to šolo.2 potrebno za delo v arhivu. Ko govorimo o nadaljevalnem Še v naslednjih letih so ponovno preu=evali možnosti, izobraževanju, mislimo na pridobivanje znanj, ki niso bi- kako bi organizirali dodiplomsko šolanje za potrebe vseh la zajeta v =asu dodiplomskega študija, pa so normalno jugoslovanskih arhivov, konkretno na zgodovinski kated- potrebna za delo v arhivu. V uvodu bi želeli opozoriti še ri Filozofske fakultete v Beogradu, kjer so bila kratek na to, da se bomo v tem prispevku omejili na izobraževa- =as tudi'predavanja iz arhivistike.3 Pokazalo pa seje - nje kandidatov z visoko izobrazbo, torej arhivistov. ker imamo v okviru Jugoslavije toliko razli=nih histori=- Že novembra 1950, torej v =asu, koje bila tudi arhiv- nih obmo=ij, kar se seveda odraža tudi na arhivskem gra- ska dejavnost v Jugoslaviji še centralisti=no organizirana, divu — da potreb posameznih republik študij arhivistike je Glavni arhivski svet FLRJ v Beogradu kot pristojni or- v tem okviru ne more zadovoljiti. Gre za poznavanje zgo- gan za arhivsko dejavnost na svoji prvi seji sprejel sklep, dovine, predvsem razvoja upravnih, sodnih, gospodarskih da je potrebno na filozofskih fakultetah v državi ustano- in drugih organov, za znanje jezikov, v katerih je pisano viti katedre za arhivistiko, vpeljati prakti=no delo v ar- starejše gradivo, znanje starejših pisav in administrativne- hivih, ki bi bilo obvezno za vse študente zgodovine ter ga poslovanja. Tako so za=ele republike same zase reševa- organizirati enoletne ali dvoletne višje arhivske te=aje za ti vprašanje arhivskega izobraževanja. Med temi je pred- ARMIVI XII 1989 17 njaöila Srbija, kjer so za=eli leta 1953 prirejati stalne Od naslednjega šolskega leta je bila dana tudi možnost strokovne te=aje pri Arhivu Srbije. Tu so se šolali arhivi- opravljati magisterij in doktorat iz arhivistike.1 Po u=- sti iz Srbije in njenih pokrajin, ob=asno pa tudi iz Make- nem programu za študij zgodovine, ki je stopil v veljavo donije, ZUSAMMENFASSUNG Staat organisierte Archivkursc wegen so vieler verschie- dener historischer Bereiche nicht möglich sind. Seit dem Archivausbildung in Jugoslawien mit besonderer Rück- Jahre 1953 gibt es einen standigen Fachkurs beim Archiv sicht auf Slowenien der SR Serbien, aber vor allem für die Bedürfnisse dieser Republik. Allmählig wurde die Archivistik zum Bestand- Jože Zontat teil des regelmäßigen Studiums an Philosophischen Fa- kultäten: im Schuljahr 1978/89 in Ljubljana, zur letzten Zeit aber auch an den Philosophischen Fakultäten in In Jugoslawien belaßt man sieh schon seit 40 Jahren Novi Sad und Zagreb. In der Fortsetzung werden der mit der Frage betreffend die Ausbildung für Archivbe- Lehrplan und die mit der Fortbildung verbundene dürfnisse. Der erste Archivkurs fand in 1950 statt. Es Fragen behandelt. erwies sich aber bald, daß gemeinsame, für die ganze
Delo Francesca Majerja v mestni knjižnici in arhivu v Kopru Duša Krnel-Umek
Uvod Carla de Franceschija, Pietra Stancovicha, od periodi- ke Archeografo Triestino, Atti e memorie, Archivio ve- O Franccscu Majcrju so doslej pri nas pisali Marij Bra- neto, številne politi=ne in lokalne =asopise, med drugimi ttila v poro=ilu iz leta 1955, Ema Umek v sestavku Oris knjigami so bile zastopane zgodovina, grška, latinska in nastanka in razvoja arhivskih zavodov na obalnem ob- italijanska klasi=na literatura, italijanska modema litera- mo=ju in Miroslav Pahor v sestavku Mestna knjižnica v tura, jezikoslovje (italijansko, nemško in francosko), Kopru.' verstvo, zemljepis, medicina. Francesco Majer je živel v Kopru od leta 1852 do Majer je najprej lo=il knjižnico od arhiva, uredil knji- 1939. Študiral je na Dunaju in v Gradcu. Bilje profesor ge po formatih, za=el sestavljati inventar in katalog.. Ses- klasi=ne filologije in je pou=eval grški, latinski in italijan- tavil je dva inventarja, lo=eno za knjige in brošure; sesta- ski jezik na višji gimnaziji, italijanski klasi=ni gimnaziji vil je tudi dva kataloga abecedno-imenskega in stvarne- in v semeniš=u v Kopru.- Po Pahorjevih podatkih je za- ga, vendar pri prvem ni bil dosleden, ker ni uvrš=al list- =el urejati knjižnico in arhiv 1894. leta, po Bratinovih kov pod stvarnimi zna=nicami, ampak vse pod "Anoni- 1900. leta, koje postal upravnik knjižnice in arhiva. Bil mo". V stvarnem katalogu je knjige razvrstil v 16 skupin: je tudi upravnik Mestnega muzeja od ustanovitve 1911. moderna filozofija, jezikoslovje, leposlovje itd. V za=et- leta do 1918. ku je knjižnica štela 6.065 knjig, po prvi svetovni vojni Zanimanje za zgodovino Istre je bilo v italijanskem 6.697 inventarnih številk, 11.158 zvezkov knjig in 1.211 kulturnem krogu v 19. stoletju že mo=no prisotno, saj inventariziranih brošur, pred prvo svetovno vojno je šte- so izšla naslednja dela: Pietro Stancovich: Biografia degli la že 8.344 invetnarnih številk, 23.420 zvezkov in pri- uomini distinti dell'Istria ( 1828), Pietro Candler: Codice bližno 2.800 brošur. diplomatico istriano (1846-1952), Carlo Combi: Saggio di bibliografia istriana (1864). izhajali so spisi, razprave in objave gradiva o istrskih mestih, tudi o Kopru, Izoli Majerjevo delo v arhivu in Piranu. Z arhivskega podro=ja velja omeniti vodnik Gli archivi, ki gaje izdalo beneško arhivsko nadzomištvo Po Majerjevih besedah bi glede na pomen, ki ga je v osemdesetih letih 19. stoletja. imel Koper v predbeneškem in beneškem obdobju, koje Koprska knjižnica in arhiv sta bila v mestni ob=ini in bil od leta 1210 do 1810 središ=e Istre, moral imeti naj- sta se z upravo ve=krat selila, nazadnje v drugo nadstro- bogatejši arhiv, ki pa se žal ni ohranil v celoti. Del naj- pje mestne pala=e. Zaradi pomanjkanja prostorov na ob- starejšega arhiva je bil že v preteklosti odpeljan v Benet- =ini so bili po Majerjevih besedah "šele pod upravo po- ke, kjer se je za njim izgubila sled. Drugi del starega ar- destata Giorgia Cobola ... urejeni prostori za knjižnico hiva so uni=ili Genovežani 1. julija 1380, koje zgorel v in arhiv in tedaj so za=ela urejevalna dela".3 požaru.4 In tudi pozneje za arhiv ni bilo najbolje poskr- bljeno, dokler se dela ni lotil Majer. Uredil je fond stare- ga ob=inskega arhiva, fond Okrajnega sodiš=a in fond Majerjevo delo v knjižnici Uprave domen Koper (Finan=nega inšpektorata). Ve=ji del starega koprskega ob=inskega arhiva je bil leta 1944 Mestna knjižnica je nastala iz knjižnice mestne ob=i- odpeljan v Italijo, ostala je le deveta skupina. ne in darov premožnih meš=anov. Majer je knjige zdru- žil, razen dveh knjižnic advokatov Giorgia Bassegia in I. Nasaria Stadija. Knjižnica je vsebovala bogato zbirko Najpomembnejše Majerjevo arhivsko delo je Inventar istrske literature z deli G. R. Carlija, Pietra Kandlerja. starega ob=inskega arhiva (L'archivio antico del Muni- 20 ARHIVI XII 1980 cipio di Capodistria), ki je bil tiskan najprej v Pagine Is- 1088, omara M, str. 98-100. Pri posameznih katastrih triane (1903 1908) in ponatisnjen v samostojni publi- je podrobno navedeno število svežnjev z vsebujo=imi kaciji Inventario dell'Antico Archivio Municipale (Ca- številkami oziroma številkami, ki manjkajo. podistria, 1909, 174 str.). Šesto skupino sestavljajo fontik in zaloge živil (Fon- V uvodu (str. 3-5) govori o pomenu arhivskega gradi- daco ed annona), št. 1089-1124, omara m, str. 100- va glede na pomen Kopra, o premajhni skrbi za njegovo 102. P. 0, R. Gradivo se nanaša na =as do leta 1840, manjši OPOMBE del do leta 1870. Za zaporedno številko je opis doku- menta, število enot in =as nastanka. Urejeno je krono- loško. 1 Marij Hialina: Koprski arhiv; podatki. - Koper, 1955 (tipkopis). - Fma Umek: Oris nastanka in razvoja arhivskih za- IV. vodov na obalnem obmo=ju. - Sprehod skozi =as: katalog k raz- stavi Pokrajinskega arhiva Koper. - Koper, 1975, str. 5 —21. — Inventar koprskega sodnega arhiva (Inventario dell' Miroslav Pahor: Mestna knjižnica v Kopru: njen nastanek in raz- Archivio dell'i, r. Guidizio Distrettuale di Capodistria)je voj do leta 1954. - Osrednja knjižnica Sre=ka Vilharja. - Koper, bil sestavljen leta [916, Bratina je menil, daje inventar 1976, str. 53-75.- izgubljen in je razdelil posamezne skupine glede na oh- 2 Programma dell'I. R. Ginnasio superiore di Capodistria. - Capodistria, 1892, str. 38 navaja ... Maier Francesco ... Insegnò ranjeno stanje. Inventar obsega naslednje skupine: lingua latina • greca ... 1. Zemljiške knjige (Libri intitolati "Notificazioni e 3. Francesco Majer. Inventario dell'Antico Archivio Munici- Prenotazioni") pale di Capodistria. - Capodistria, 1909, str. 4. - 2. Protokoli in indeksi (Protocolli ed Indici) 4 Prav tam, str. 3. - 5 Prav tam, str. 5. - 3. Notarski spisi (Atti notarili) 6 Miroslav Pahor, navedeno delo, str. 59, 61. 4. Civilne zadeve prvostopenjskega sodiš=a v Kopru (Atti civili dell i. r. Tribunale di prima istanza a Capo- distria) 5. Politi=ni dogovori (Convenzioni politiche) 6. Dediš=ine (Ventilazioni • Successioni) 7. Protokoli in indeksi sodnih zadev (Protocolli ed Indici degli atti giustiziali) 8. Okrajno sodiš=e Fünfenberg (I. R. Guidizio di Fünfenberg) 9. Uprava tržaške škofijske imovine (Bene Vescovile di Trieste) 10. Dodatek (Appendice) ZUSAMMENFASSUNG
Inventar vsebuje 17 rokopisnih strani in tipkani doda- Das Werk von Francesco Majer in der Stadtbibliothek tek na eni strani. Podan je opis vsebine gradiva, =as nas- und dem Archiv in Koper tanka in oblika (knjiga, sveženj). Duša Krnel-Umek Sklep
Majerjevo arhivsko in knjižni=arsko delo bi ustrezno Das Referat behandelt das Werk von Francesco Majer ocenili po primerjavi podobnih del v tedanjem =asu, kar "Inventar des alten Gemeindcarchivs", gedruckt in 1909, pa ni bil namen tega sestavka. Zato velja pritrditi Pahor- in welchem das Archivgut von 14. bis Ende 18. Jahr- ju, ki pravi, da je inventar "med najboljšimi tovrstnimi hunderts beschrieben ist. Das Archivgut ist von großer inventarji v Istri in na Kvarneru" in za knjižnico, da je Bedctung für die Geschichte von Koper und Istra, doch naredil ogromno delo in kljub velikim napakam zaslu- ist es den Forschern nicht zugänglich, weil man auf die ži to delo polno priznanje."" Žal poznejši =as ni bil ved- Restitution aus Italien wartet. no dovolj usmeijen v strokovno delo, pa tudi vedenje o preteklosti tega obmo=ja s poznavanjem istrske in pri- merjalne literature ni bilo zadostno v naši zavesti, da bi prav cenili arhivsko in knjižni=arsko delo. 22 ARHIVI XII 1489
Dokumentarno gradivo družbenih pravobranilcev samoupravljanja in njegova valorizacija Jelka Melik
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je organ dru- samoupravljanja. Prav tako morajo nižji družbeni pravo- žbene skupnosti, uveden z ustavo leta 1974. Njegov po- branilci samoupravljanja pri izdelavi svojih letnih progra- ložaj in naloge dolo=ata 131. =len zvezne in identi=en mov dela upoštevati programsko usmeritev družbenega 154. =len slovenske ustave. Njegova naloga je, =e povza- pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije (9. =len). memo zelo na kratko, družbeno varstvo samoupravnih Na=in dela družbenih pravobranilcev samoupravljanja pravic in družbene lastnine. Organizacijo in delovno pod- dolo=ajo 11. do 29. =len pravilnika. Ti =leni so s stališ=a ro=je družbenega pravobranilca samoupravljanja urejata arhivista najpomembnejši, ker natan=no prikazujejo delo zvezni in republiški zakon iz leta 19751 ter ve= podza- družbenih pravobranilcev samoupravljanja in tako omo- konskih aktov, ki jih je izdal Družbeni pravobranilec sa- go=ajo ugotoviti kategorije gradiva tega ustvarjalca. Dru- moupravljanja SR Slovenije in sicer: pravilnik o notra- žbeni pravobranilec samoupravljanja se seznani s kršitva- njem poslovanju družbenih pravobranilcev samoupravlja- mi samoupravnih pravic in družbene lastnine na dva na- nja iz leta 19782, navodilo o organizaciji in na=inu pisar- =ina. Neposredno, to pomeni, da jih odkrije sam, najpo- niškega poslovanja družbenega pravobranilca samoupra- gosteje pri razgovorih z delovnimi ljudmi, organi uprav- vljanja, kije za=el veljati leta 19863 namesto prejšnjega ljanja, samoupravno delavsko kontrolo, družbenopoliti=- navodila o organizaciji in vodenju pisarniškega poslova- nimi organizacijami v združenem delu in družbenopoli- nja družbenega pravobranilca samoupravljanja iz leta ti=ni skupnosti, ter posredno preko pismenih vlog in ob- 19784 ter pravilnik o notranji organizaciji in delu druž- vestil. V obeh primerih sestavi družbeni pravobranilec benega pravobranilca samoupravljanja iz leta 19865, kije samoupravljanja uradni zaznamek (11. =len). 6e dejan- nadomestil pravilnik o notranji organizaciji in sistema- sko stanje iz vloge ali uradnega zaznamka ni dovolj raz- tizaciji del in nalog Družbenega pravobranilca SR Slo- vidno, lahko družbeni pravobranilec samoupravljanja venije iz leta 1981.° zahteva: dopolnitev oziroma pojasnilo vloge; od službe Ustava in zakon dajeta za naše potrebe preširoko in družbenega knjigovodstva pregled finan=nega in materi- preve= abstraktno opredelitev funkcije družbenega pra- alnega poslovanja ter poro=ilo o rezultatih pregleda; od vobranilca samoupravljanja. Na tem mestu jih ne bomo pristojnih organov uprave in državnih organov ugotovi- navajali in se bomo ustavili kar pri pravilniku o notra- tev dolo=enih dejstev; od individualnega poslovodnega njem poslovanju družbenih pravobranilcev samoupra- organa ali organa upravljanja samoupravne splošne akte, vljanja. Ta pravilnik namre= konkretno dolo=a dejavnost zapisnike sej organa upravljanja in druge akte; predhod- organa, dolo=a, kako je v praksi potrebno izvajati zakon- ne razgovore z delavci oziroma pristojnimi organi v or- ska dolo=ila. ganizacijah združenega dela in v drugih organih oziroma V Sloveniji imamo ve= družbenih pravobranilcev sa- organizacijah; sklic seje organov upravljanja organizaci- moupravljanja za obmo=je ene ali ve= ob=in ter družbe- je združenega dela oziroma druge samoupravne organi- nega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. Prvi zacije ali skupnosti (12. =len). Kadar družbeni pravobra- ukrepajo in vlagajo pravna sredstva ter izvršujejo druge nilec samoupravljanja ugotovi, da so bile v dolo=enem z zakonom dolo=ene pravice in dolžnosti, prou=ujejo primeru kršene samoupravne pravice delovnih ljudi ali in analizirajo stanje s svojega podro=ja in o svojih ugo- družbene lastnine, ukrepa najprej znotraj organizacije in tovitvah in ukrepih redno obveš=ajo organe in organiza- sicer s pobudami, predlogi in opozorili. V primeru, ko cije v družbenopoliti=ni skupnosti, za katere so imeno- tako postopanje ni uspešno, ukrepa pred samoupravnimi vani (3. =len). Družbeni pravobranilec samoupravljanja sodiš=i in pred skupš=ino družbenopoliti=ne skupnosti SR Slovenije pa spremlja, prou=uje in analizira stanje in (13, =len). Zelo važna je dolo=ba 19. =lena, da so druž- pojave na podro=ju varstva samoupravnih pravic in druž- beni pravobranilci samoupravljanja dolžni o vseh ukre- bene lastnine, razvija organizacijo in metode dela in pos- pih, ki imajo pravne posledice, obvestiti družbenega pešuje uresni=evanje funkcije družbenega pravobranilca pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. Prav tako samoupravljanja na posameznem podro=ju družbenega se mora vsak družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki življenja ter v družbeni skupnosti kot celoti (4. =len). želi s predlogom za oceno ustavnosti in zakonitosti sa- Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR .Slovenije moupravnih splošnih aktov sprožiti postopek pred ustav- tudi neposredno ukrepa in vlaga pravna sredstva, kadar nim sodiš=em, posvetovati z republiškim družbenim pra- oceni, daje primer širšega pomena za družbeno skupnost vobranilcem samoupravljanja (17. =len). (5. =len). O odnosu do nižjih družbenih pravobranilcev Družbeni pravobranilci samoupravljanja iz vse repub- samoupravljanja govorijo 6., 7. in deloma 9. =len pravil- like se vsaj enkrat v dveh mesecih sestanejo na skupni se- nika. Republiški pravobranilec samoupravljanja mora ji, ki jo skli=e družbeni pravobranilec SR Slovenije. Na predvsem spremljati njihovo delo in v dolo=enih prime- teh sejah obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za rih lahko za=ne postopek, ki bi ga praviloma moral za=e- enotno delovanje družbenih pravobranilcev samoupra- ti nižji družbeni pravobranilec samoupravljanja ali pa vljanja ter sprejemajo sklepe in stališ=a, ki so obvezna prevzame zadeve oziroma posamezna opravila iz dejanj za vse družbene pravobranilce samoupravljanja. Infor- v postopku, ki ga je za=el nižji družbeni pravobranilec macije o seji in sprejetih sklepih redno objavljajo v Bil- ARHIVI XII 148') 23 tenu (21. do 25. =len). Po potrebi se sklicujejo tudi re- vsebino navedb in dokazov ter ukrep ali pojasnilo druž- gionalni posveti, kjer sodelujejo družbeni pravobranilci benega pravobranilca samoupravljanja. PRILOGA je na- ob=in z obmo=ja posamzne regije ter njihovi sodelavci. pisani sestavek (listina, tabela, grafikon, risba ali podob- Na teh posvetih obravnavajo vprašanja, ki so pomembna no) ali predmet, ki je priložen spisu kot pojasnilo ali kot za ve= ob=in ali za vso regijo. Družbeni pravobranilci dokaz vsebine spisa. ZADEVA je zbir spisov in prilog, z obmo=ja regije po predhodnem dogovoru dolo=ijo ki se nanašajo na isti ali podoben pojav in se vpišejo v družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki mora skli- vpisnik pod isto številko in vložijo v isti ovitek. Navodi- cati tak posvet in o tem obvestiti Družbenega pravobra- lo za pisarniško poslovanje dolo=a, da morajo družbe- nilca samoupravljanja SR Slovenije (26. in 27. =len). ni pravobranilci samoupravljanja voditi tri vpisnike. Družbeni pravobranilci samoupravljanja iz SR Slovenije Prvi in glavni je vpisnik zadev (VZ), v katerega vpisuje- sodelujejo tudi z družbenimi pravobranilci samoupravlja- jo pismene vloge, ki so v zvezi z izvajanjem osnovne fun- nja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin (30. =len). kcije družbenega pravobranilca samoupravljanja kot na Prav tako sodelujejo družbeni pravobranilci samoup- primer predlogi, pobude, zahtevki, mnenja in vloge, s ravljanja s skupš=ino družbenopoliti=ne skupnosti, druž- katerimi družbeni pravobranilec samoupravljanja zahte- benopoliti=nimi organizacijami, samoupravnimi in dru- va obvestilo, poro=ilo, samoupravne splošne akte in gimi sodiš=i, javnimi tožilstvi, javnimi pravobranilstvi, podobno. Drugi je vpisnik uradnih zaznamkov (VUZ), službo družbenega knjigovodstva in drugimi državnimi kamor naj bi vpisovali vse uradne zaznamke, ki jih druž- ter upravnimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena beni pravobranilci samoupravljanja sestavijo v primerih, za uresni=evanje družbenega varstva samoupravnih pravic ko se subjekti ustno obra=ajo nanje in ni potrebna nji- delovnih ljudi in družbene lastnine (32., 33., 37. =len). hova nadaljnja aktivnost kot na primer ustne informa- Družbeni pravobranilec SR Slovenije sodeluje tudi z us- cije in nasveti. Iz prakse vemo, da se ta vpisnik ne vodi tavnim sodiš=em ter pripravlja posebne analize in infor- pri vseh družbenih pravobranilcih samoupravljanja. Tret- macije, ki jih posreduje pristojnim organim družbenopo- ji pa je splošni vpisnik (SV), kamor vpisujejo vloge, ki so liti=ne skupnosti in družbenopoliti=nim organizacijam v naslovljene na družbene pravobranilec samoupravljanja, republiki (35. in 36. =len). a se ne nanašajo na varstvo samoupravljanja in družbene Družbeni pravobranilci samoupravljanja morajo vsako lastnine, in sicer razno delegatsko gradivo, ra=unovodske leto izdelati letno poro=ilo o opravljenem delu in nalo- zadeve itd. Vpisnike vodijo v vezanih knjigah na pred- gah, ki obsega statisti=ne podatke s komentarjem, vse- pisanih obrazcih. V prvi vpisnik (VZ) vpisujejo: v prvi binski prikaz pomembnejših pojavov in problemov za stolpec redno številko zadeve, v drugi stolpec datum obravnavano =asovno obdobje, metode dela in organiza- sprejema vloge, v tretji stolpec naziv oziroma ime in pri- cijo. Ta poro=ila morajo poslati Družbenemu pravobra- imek ter naslov pobudnika postopka, v =etrti stolpec nilcu samoupravljanja SR Slovenije (34. =len). Družbeni številko in datum na vlogi, v peti stolpec kratko vsebino pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije izdaja Bilten vloge ter naziv in naslov organizacije ali skupnosti, v ka- družbenih pravobranilcev samoupravljanja SR Slovenije. teri je po mnenju pobudnika postopka nastala kršitev, V njem izhajajo poleg že omenjenih sklepov sej še druge v šesti do deseti stolpec se vpisujejo šifre, ki ozna=ujejo informacije, sestavki o aktualnih vprašanjih, strokovni pobudnika postopka, vrsto kršitve, kršitelja, subjekt, ka- =lanki in pravna praksa (38. =len). teremu je predlagan ukrep, pravno sredstvo ali dejanje, Za delo arhivistov so poleg zgoraj opisanih dolo=b o u=inke storjenih ukrepov, pravnih sredstev in dejanj, ter delovanju družbenih pravobranilcev samoupravljanja po- v enajsti stolpec, ki nosi naslov "opombe" ozna=bo de- membna tudi pravila pisarniškega poslovanja. Poglejmo lavca, ki je zadevo vodil, datum arhiviranja zadeve, zaz- si najprej navodilo o organizaciji in vodenju pisarniškega namke o združitvi in izlo=itvi postopkov, odstopi zade- poslovanja iz leta 1978. Temeljne evidence so bili navad- ve drugim organom, za=asni zaznamki (npr. roki, krože- ni, zaupni in strogo zaupni delovodnik, pomožna pa abe- nje spisa) ter druge podatke, ki so pomembni, pa niso cedno kartote=no kazalo, ki so ga vodili po vrstnem redu bili vpisani drugje. Vpisnik uradnih zaznamkov (VUZ) fizi=nih in pravnih oseb. Navadni delovodnik je bil te- se vodi na isti na=in kot že opisani vpisnik. Tretji vpisnik meljna evidenca o prejetih, razdeljenih in lastnih spisih. (SV) obsega 6 stolpcev, kamor vpisujejo: redno številko Spise so vpisovali v delovodnik na dan prejema. Enako so zadeve, datum prejema, naziv in sedež organa, kije vlogo vodili tudi ostala dva delovodnika. Vsi delovodniki so poslal, kratko vsebino vloge, opis ukrepanja družbenega bili enostavni. Na kartice kartote=nega kazala so vpiso- pravobranilca samoupravljanja v zvezi z zadevo ter pod vali: zaporedno delovodniško številko, predlagatelja za- "opombami" v zadnjem stolpcu še med drugim ozna=i- deve (pravna ali fizi=na oseba) ter kratko vsebino zade- tev delavca, ki je zadevo vodil ter datum arhiviranja za- ve. deve. Leta 1986 seje pisarniško poslovanje z novim navodi- Družbeni pravobranilci samoupravljanja vodijo tudi lom spremenilo, ko so tudi družbena pravobranilstva sa- pomožno evidenco o spisih, in sicer abecedno kartote=- moupravljanja vpeljala vpisnike, kakršne poznamo pri no kazalo po abecednem vrstnem redu fizi=nih in prav- sodiš=ih. Preden naštejemo vpisnike, kijih morajo vodi- nih oseb. Vanj vpisujejo podatke iz vpisnikov: zapored- ti, poglejmo še, s katerimi pojmi se bomo sre=ali pri do- no številko vpisnika, predlagatelja postopka ter kratko kumentarnem gradivu družbenih pravobranilcev samoup- vsebino zadeve.9 ravljanja.7 SPIS je vsak napisani sestavek, s katerim se Seznanili smo se z vrsto in na=inom dela družbenih za=ne, dopolni, spremeni, prekine ali kon=a uradno delo pravobranilcev samoupravljanja ter glavnimi kategorija- kot na primer zahteva, predlog, uradni zaznamek, urad- mi dokumentarnega gradiva, ki pri njih nastajajo, ugoto- ni dopis, brzojavka. Spisi so lahko navadni, zaupni in viti pa moramo še, katero gradivo želimo ohraniti. Valo- strogo zaupni. URADNI ZAZNAMEK je napisani sesta- rizacija mora upoštevati dejstvo, da so spisi družbenih vek, ki vsebuje ime in priimek stranke, dela in naloge, pravobranilstev samoupravljanja dostikrat zelo dober po- kijih opravlja, naziv organizacije združenega dela, kratko kazatelj družbenih razmer, še posebej odlik in napak sa- 24 ARHIVI XII 1984 moupravljanja na raznih podro=jih družbenega življenja 3 Bilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja, 53/ in predvsem razkoraka med teorijo in prakso. Poudariti 1986.- 4 Bilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja, 9/ pa moramo, da so predvsem pomembni dokumenti, ki 1978.- nastanejo neposredno pri opravljanju osnovne funkcije 5 Bilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja, 53/ družbenega pravobranilca samoupravljanja, mnogo manj 1986.- pa dokumenti, ki nastanejo posredno ob ali o tej dejav- 6 Bilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja, izredna številka, 1982.- nosti kot na primer letna in ob=asna poro=ila o delu, ne- 7 Navodilo o organizaciji in vodenju pisarniškega poslovanja kateri zapisniki sej. Pri takem gradivu moramo namre= družbenega pravobranilca samoupravljanja, to=ka 3.- ra=unati na ve=je ali manjše olepšave in prikrojevanja 8 Isto, to=ka 8.- dejstev zahtevam tistih, ki se jim ti dokumenti dostavlja- 9 Isto, to=ka 21. jo. Pri spisih iz glavnega vpisnika (VZ) bomo tako pri ve- =ini zadev ohranili vse bistvene dele in izlo=ili le razne, za razumevanje ne nujno potrebne priloge (razne samo- upravne sporazume, pravilnike in podobno). Ohranili bomo tudi vpisnik sam, ki nam bo koristil pri uporabi gradiva in kasneje pri izdelavi pripomo=kov za raziska- ZUSAMMENFASSUNG vo arhivskega gradiva. Drugega vpisnika (VUZ) in zadev iz tega vpisnika zaradi majhne pomembnosti ne bomo Registraturgut der Socialanwälte der Selbstverwaltung hranili. Pri tretjem vpisniku (SV) pa bomo odbrali tiste und sseine Bewertung zadeve in dokumente, ki imajo bistven pomen za izvaja- nje funkcije družbenih pravobranilstev samoupravljanja Jelka Melik (na primer stališ=a in sklepe sej, pomembnejše okrožni- ce in navodila), ohranili bomo verjetno tudi letna poro- =ila o delu, zelo radikalni pa bomo pri gradivu delovne Sozialanwalt der Selbstverwaltung ist durch die Ver- skupnosti in ra=unovodskem gradivu. fassung 1974 eingeführtes Organ der gesellschaftlichen Ob koncu omenimo še potrebo po usklajeni valoriza- Gemeinschaft, dem der Schutz der Selbstverwaltungs- ciji gradiva vseh družbenih pravobranilcev samoupravlja- rechte zuvertraut wird. Die Organisation und der Arbe- nja v republiki. its bereich des Sozialanwaltes der Selbstverwaltung wer- den durch das Gesetz von 1975, sowie durch mehrere fastgesetzliche Akten, die seitens Sozialanwaltes der Selbstverwaltung der SR Slowenien erlassen. Das Re- gistraturgut der Sozialanwälte der Selbstverwaltung zeigt OPOMBE oft sehr gut gesellschafliche Verhältnisse, insbesondere die guten und die schlechten Seiten der Selbstverwaltung in verschiedenen Bereichen des gesellschaftlichen Lebens 1 Ur. 1. SFRJ, 36/75 ter Ur. I. SRS, 21/75, 31/84.- und vor allem die Abweichung der Theorie von der 2 Bilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja, št. 9/ Praxis. Darum muß dieses Registraturgut aufmerksam 1978.- und mit Bedacht valorisiert werden.
Normativna dejavnost ljubljanskega ob=inskega sveta od leta 1895 do 1900 Marko Kambi=
UVOD SPLOŠNO O NORMATIVNI DEJAVNOSTI LJU- BLJANSKEGA OB celo s pove=ano mo=jo nadaljeval tudi na drugih podro=- Ob=inski svet se je ukvarjal od dneva potresne kata- jih. strofe pa do konca leta 1895 nenehno in skoraj izklju=- Ni naklju=je, da nosi velika ve=ina norm letnico za- no le z akcijo za pomo= in reševanje. =etka županovanja dr. Ivana Hribarja. Kot delavna, dina- Od norm je ob=inski svet v izredni seji dne 25. julija mi=na in odlo=na osebnost, polna idej in skrbi za mesto 1895 sprejel poseben "Na=rt glede razlaš=anja zemljiš= ima veliko zaslug za razvoj normativne dejavnosti terse- za namene stavbne uravnave, razširjave in zdravstvene- veda za rezultate, ki so sledili tej dejavnosti. Mnogokrat ga izboljšanja mesta.7 Na=rta deželna vlada ni potrdila, je bil prav on pobudnik za za=etek normodajnega proce- ker je bil zastavljen preve= velikopotezno. Mnogo ožja sa, v njem paje kot predsedujo=i ob=inskega sveta vedno dolo=ila o razlaš=anju zemljiš= so se uvrstila v novi stav- tudi aktivno sodeloval. bni red (glej poglavje o stavbnem redu). Ob=inski svet se je na izredni seji dne 9. maja 1895 lotil tudi na=rta izdelave novega stavbinskega reda.8 Za- b) Obi=ajni postopek za izdajanje norm pri ljubljanskem radi pomanjkanja =asa in zahtevnosti dela se je izdelava ob=inskem svetu zavlekla v naslednje leto.
Potreba po nonni (oz. spremembi norme) seje poka- zala, ko se je pojavila dolo=ena življenjska situacija, ki Leto 1896 se sploh ni bila ali ni bila zadostno pravno urejena, pa bi morala biti (oz. bi jo bilo potrebno druga=e urediti, 1. "STATUT MESTNEGA REGULACIJSKEGA ZA- =e je bil organ pristojen). Potrebo so na dolo=en na=in KLADA ZA DEŽELNO STOLNO MESTO LJU- izrazili (artikulirali) bodisi ob=ani sami, skupina ljudi, BLJANA" ki jih je situacija zadevala ali kar ob=ina sama. Osnutek norme je v ve=ini primerov sestavil magistrat, lahko pa Po potresu je ob=ina potrebovala denar za odkup za- tudi kak drug mestni organ (npr. mestni šolski svet). O sebnih zemljiš= in nepremi=nin zaradi nove regulacije njem se je posvetoval ustrezni odbor (odsek) ob=inskega mesta. Pogoj za pridobitev brezobrestnega posojila v ta sveta. Osnutek se je lahko že med posvetovanji spremenil namen je bila izdelava pravilnika za regulacijski fond. •n predelal. Kon=ni osnutek nonne je nato odsek predla- Ob=inski svet je že na seji 2. julija 1896 odobril Pra- gal v sprejetje na seji ob=inskega sveta.2 Ob=inski svet vilnik za regulacijski fond.9 Magistrat gaje takoj predlo- se je posvetoval o predlogu. V ve=ini primerov se je glede žil v odobrenje deželnemu predsedstvu. To pa je z dopi- celih norm ali posameznih paragrafov razvila debata. No- som 29. junija 1896, št. 4807 vrnilo pravilnik nepotrjen rmo so na seji sprejeli ali zavrnili. V=asih so jo vrnili ter priložilo sporazumsko listino, v kateri svetuje spre- predlagatelju "v ponovno posvetovanje in poro=anje." membe dolo=enih paragrafov. Magistrat je nato celotno Pomembnejše nonne, ki jih je sprejel ob=inski svet, so zadevo izro=il personalno - pravnemu odseku, ki seje o morale "zadobiti višje potrjenjc."3 Ob=inski svetovalci zadevi posvetoval in o njej poro=al na seji 21. julija so vedeli, da lahko vlada zavrne potrditev celotne norme 1896."' Odsek je predlagal, da se pravilnik sprejme z samo zaradi enega paragrafa, zato so bili pri delu preu- vsemi svetovanimi spremembami. Predlog je bil na seji darni in previdni. Prav zaradi tega je bila nepotrditev ze- sprejet brez posebne debate. lo redka. PREGLED PREDPISOV, KI JIH JE LJUBLJANSKI Na seji dne 9. maja 1895 je ob=inski svet sklenil, da OB sc na krajevne potrebe in ob potresu pridobljene izkuš- veda navadno šele ob koncu vožnje. Kazni se ni dosti nje, osnutek novega stavbnega reda, ki so ga izro=ili v bal, ker je za ve=ino slu=ajev sploh ni bilo v redu".-'1 odobritev deželnemu zboru. Cesarjevo sankcijo (= po- Zato je že leta 1886 mestni magistrat sestavil nov pre- trditev) je dobil novi stavbni red z odlokom dne 25. ma- vozniški red, ki je imel 56 paragrafov in je ustrezal tak- ja 1896 ter je za=el veljati dne 10. junija 1896.14 ratnim zahtevam. S sodelovanjem fijakarske zadruge so Stavbni red dolo=a predvsem normative za gradnjo napravili tudi na=rt za preuredbo vozne tarife. Vendar tako v pogledu celotnega izgleda mesta (npr. predpisa- so se poizvedovanja in obravnave zavlekle in šele 28. de- na širina cest in ulic) kot tudi individualnih gradenj cembra 1892 je prišel na=rt nekoliko spremenjen in sk- (npr. sestava zidovja, dimniki, okna, ki gledajo na so- rajšan pred ob=inski svet. Ob=inski svet gaje sprejel, ven- sednjo stavbo ...). Red vsebuje tudi upravne dolo=be dar je storil napako, koje sklenil, naj se prevozniški red (npr. stavbno dovolilo, nadzor nad gradnjo ...). Zelo uveljavi šele, ko bo odobrena tudi nova prevozniška tari- pomemben del stavbnega reda so dolo=ila o razlaš=a- fa. Zaradi tarife so se nato za=ela brezkon=na pogajanja nju zemljiš= za regulacijske namene.15 Dopustna je raz- in dopisovanja med prizadetimi stranmi. "Konservativni lastitev nepremi=nine iz prometnih, ognjevarnostnih element v tej akciji, kije trajala dlje nego obleganje Troje ali zdravstvenih ozirov takrat, kadar naj se odpre nova so bili izvoš=ki. Uprli so se celo novi tarifi, ki jim je nudi- ali razširi že obstoje=a cesta, ulica ali trg. la višji zaslužek. Ker drugega navesti niso mogli, so me- Glede dopustnosti razlastitve razsoja •. kr. deželna nili, da jim je žal za revnejše ljudi, ki se zdaj ne bodo vlada; enako tudi o vprašanju odškodnine. Pri nespo- mogli ve= voziti s fijakarjem. Tudi so se bali konkurence razumu o višini odškodnine se le—ta dolo=a po sodni omnibusov."21 cenitvi; izpodbijanje cenitve ne zadrži razlastitve (par. Zadeva se je premaknila z mrtve to=ke na seji ob=in- 8,9, 10). skega sveta dne 20. novembra 1896. Ob=inski svet je vzel Stavbinski red je bil osnova za izgradnjo nove — po- stari, rahlo spremenjeni red kot na=rt za novega. Red je potresne Ljubljane. bil sprejet in odlo=ili so, da stopi v veljavo neodvisno od nove maksimalne tarife.22 "Prevozniški red, to je red, s katerim se uravnava obrt 3. "ZGLAŠEVALNI RED ZA DEŽELNO STOLNO prevoznikom ljudi v deželnem stolnem mestu ljubljan- MESTO LJUBLJANA" skem" ima petintrideset paragrafov. Prevladujejo impera- tivne in prohibitorne dolo=be. Red ureja: obrtno pravico Ljubljana do leta 1896 ni imela posebnega zglasilnega prevoznikov; nadzorovanje obrti; stojiš=a za fijakarje: reda. Potrebo po ve=jem oblastnem nadzorovanju je pri- pravice in dolžnosti prevoznikov, voznikov in vožencev; neslo naraš=anje prebivalstva po potresu in priliv ve=jega vozni red in kazenske dolo=be. števila delavcev, predvsem iz Italije. Za ilustracijo poglejmo nekaj zanimivih dolo=b: Za podlago vsem zglasilnim redom je služil ukaz mi- "Vozovi morajo biti li=ni in prostorni; pokriti morajo nistrstva za notranje zadeve že leta 1857'",s katerim naj biti še posebej dovolj visoki, široki in globoki; pri tem bi se poenotiolo zglaševanje v vseh ve=jih krajih. Priporo- morajo biti vsi pripravni, lahki in vendar trdno narejeni; =eno je bilo tudi. naj se zglaševanje uredi po dolo=ilih, ki naposled morajo biti vedno v dobrem, =ednem in takš- so bila izdana za mesto Dunaj17 in sicer z ozirom na po- nem stanu, da ni nevarnosti niti za osebe, niti za imetje." sebne lokalne razmere. (par. 6, 1. odstavek) V Ljubljani so se držali priporo=ila in policijski komi- "Vsak voznik mora biti spodobno in =edno oble=en sar je na=rt norme posnel po dunajskem zglaševalnem re- ter vselej pri sebi imeti: 1. svoj vozni list, 2. jeden popoln du. Policijski odsek je na=rt malenkostno spremenil in ga izvod tega prevozniškega reda. 3. natan=no žepno uro,4. predložil na nadaljevanju redne seje z dne 11. novembra toliko denarnega drobiža, da pla=a, =e treba mitnino in 1896, dne 12. novembra, kjer so bili vsi paragrafi brez vožencu odšteje iz debelega denarja to, kdar presega voz- ugovora sprejeti. 18 nino."(par. 16) Posledica novega redaje bila preureditev zglaševalncga "Prepovedano je voziti po mestu nalaš= po=asi v ta tehni=nega poslovanja pri mestnem magistratu in izbolj- namen, da bi se pridobil kak voženec." (par. 10, 3. od- šanje razvidnosti o osebah, ki prebivajo v Ljubljani. Pred- stavek) vsem so za=eli strožje paziti na zglasitve tujcev po hote- "Pravloma je imcteljem obrta nalagati denarne, njiho- lih in preno=iš=ih; malomarne podjetnike so z ob=utni- vim hlapcem pa zaporne kazni." (paragraf 32, 2. odsta- mi kaznimi prisilili k pravo=asnemu in pravilnemu naz- vek) nanjanju prispelih tujcev.19 Zadeva tarife je bila rešena z ukazom deželne vlade z dne 4. maja 1897. št. 8479.23 Tarifa je maksimalna. To pomeni, da prevoznik ne sme zara=unati višje voznine. 4. "PREVOZNIŠKI RED. TO JE RED, S KATERIM SE kot je dolo=ena v tarifi; lahko pa ra=una manj. URAVNAVA OBRT PREVOZNIKOM LJUDI V DE- ŽELNEM STOLNEM MESTU LJUBLJANSKEM" 5. "DOLO••• in poro=anje personalno - pravnemu odseku. Taje pa ni pokazal razumevanja za željo ljubljan=anov in je na seji 7. decembra 1896 predlagal sprejetje dolo=il o predvsem iz nemških narodnostno — politi=nih razlo- preskrbninskih užitkih mestnim uradnikom, mestnim gov zavla=eval ustanovitev šole.28 Po dolgotrajnem =aka- slugam, mestnim stražnikom in pa njih vodovam in siro- nju je deželni šolski svet v razpisu z dne 27. junija 1896, tam. Dolo=ila so bila na seji sprejeta in so za=ela veljati št. 746 predlagal, da se v statutu dekliške šole spremene 1. januarja 1897.24 nekatere to=ke in odstavki. Dolo=be veljajo za vse ob=inske uradnike, za katere Na seji dne 22 julija je mestni svet sprejel statut višje ne obstajajo posebne pogodbe (tu sta mišljeni predvsem dekliške šole z nasvetovanimi spremembami in ga naro- mestna hranilnica in mestni užitninski zakup). =il z u=nim na=rtom zopet predložiti deželnemu šolske- Zanimivo je, da so na predlog ob=inskega svetovalca mu svetu.-9 Deželni šolski svet je oboje odobril in že 9. Svetka iz na=rta zakona =rtali besedo pokojnina in na- novembra 1896 je bila višja dekliška šola slavnostno od- mesto nje povsod uporabili besedo preskrbnina. prta. Norma je magistratne uslužbence razdelila v "=inovne razrede", ki pa niso bili enaki razredom državnih usluž- bencev. To je nekatere svetnike motilo, predvsem zato, Leto 1897 ker so bili prejemki magistralnih uradnikov nižji od pre- jemkov državnih uslužbencev. Glede na "neugodne 1. "DOLO6. STVARNF. IN STILISTIPo nalogu ob=inskega sveta je direktorij mestnega uži- Na isti seji kot službena pragmatika je bil sprejet tu- tninskega zakupa na seji dne 5. marca 1896 predlagal st- di "Pokojninski pravilnik za osebje Mestne hranilnice varne in stilisti=ne spremembe pravilnika za mestni užit- ljubljanske."31 ninski zakup. Spremembe so bile sprejete.26 Spremenje- Zaradi sprejetja zgoraj navedenih norm so se morala ni pravilnik ima dvajset paragrafov. Veljati je za=el 1. ap- delno spremeniti tudi nekatera dolo=ila hranilni=nih rila 1896. Dolo=be so nezanimive in suhoparne, popol- pravil in izvršilnih dolo=b k tem pravilom.32 Mestnemu noma organizacijske narave. magistratu so naro=ili, da izposluje pri deželni vladi potrditev sprememb teh pravil. Deželna vlada je potrdila tudi službeno pragmatiko in pokojninski pravilnik. 7- "STATUT MESTNE VIŠJE DEKLIŠKE ŠOLE V Paragraf 26 pokoninskega pravilnika paje potrdil deželni LJUBLJANI" odbor.
Omikana, pametna, pobožna in nravna žena je pravi blagoslov božji za vsako rodbino. Vzgajati je treba bogo- 3. "POPOLNITEV" HRANILNI4. "PRHNAREDITEV" PARAGRAFA 30 HRANIL- Od leta 1874 je v Ljubljani veljal splošni kranjski po- NI6. "KOLESARSKI VOZNI RED ZA MESTO LJUBLJA- a) "Vozni promet (promet z vozovi, vodba vprežne NO" živine, vprega, razsvetljava vozov, zaznamovanje vozov s številkami, vožnja korakoma ...)"36 Leta 1869, dve leti po svetovni razstavi v Parizu, je Par. 15 - "Pokanje z bi=em" kolo (takrat imenovano velociped) prišlo tudi v Ljublja- "Z bi=em pokati ali ž njim biti po tuji živini je prepove- no. Prve dolo=be za kolesarje je ob=inski svet sprejel že dano." istega leta. Šlo je zgolj za prepoved vožnje s kolesi po mestu, predmestjih in sprehajališ=ih. To prepoved so le- b) "Jahanje (oprava jezdnih konj, raba ceste, ogiba- ta 1890 omilili in mesto delno odprli za kolesarje. Z na- nje ...)" raš=anjem števila kolesarjev pa so se za=ele množiti tudi pritožbe "ogroženih" pešcev in drugih udeležencev pro- c) "Vožnja živine (konj, govedi, svinj, drugih živali, meta. Zaradi tega je magistrat izdelal osnutek "Kolesar- popadljiva živina, prevoz telet)" skega voznega reda za mesto Ljubljano" in ga.25. januar- Par. 49 - "Gonja svinj" ja 1895 predložil ob=inskemu svetu. Taje ve=krat zavr- "Svinje goniti je smeti le v credali do trideset glav in le nil sprejem reda. Najve= hude krvi je povzro=il predlog, po predmestjih. Za vsakih deset glav biti mora en gon- da bi kolesarji opravljali preizkus znanja in pla=evali ja=." posebno takso. Po dolgih debatah in ve=kratnih spre- 37 membah osnutka je bil "Kolesarski vozni red za mesto d) "Vožnja na biciklih". Ljubljano" na seji dne 6. aprila 1897 le sprejet, vendar ni bil poslan v potrditev, saj sta medtem že izšla "Ko- e) "Psi (nagob=niki, jemanje psov na javne prostore, lesarski red za Kranjsko" in "Kolesarski red za Nižje zapiranje psov pono=i)" Avstrijsko". Kolesarski red za Ljubljano je bilo tako po- ARHIVI XII 1989 29
O "Perutnina (prepoved puš=anja perutnine na javne 8. "DOLO10. "NAVODILO ZA MESTNEGA JEKazni za "pregreške" so slede=e: "Pregreške prve vrste" se kaznuje že prvi= z odpus- 3. "STATUT MESTNE POSREDOVALNICE ZA DELO tom iz službe, "pregreške druge vrste" z odbitkom pri IN SLUŽBE V LJUBLJANI" pla=i, degradacijo, za=asno ali stalno upokojitvijo. "Posredovalnice za delo so najve=jega, žal, še premalo ARHIVI XII 1989 33 razumevanega socialnega, blagotvornega pomena. Seveda Leto 1900 so zakotne posredovalnice ve=inoma svojemu namenu protivne, ker svoje stranke brezstidno izrabljajo ter jih 1. "HIŠNI RED ZA PROSTORE, KI JIH JE MESTNA =esto navajajo celo v delomržnost. pijanstvo in nenrav- OB Npr.: "Opravilni red mestne posredovalnice za delo in služ- Par. 1 - "Prsna kopelj ne sme se s svla=enjem in obla=e- be" ureja delovanje službe, pristojbine za posredovanje njem rabiti ve= ko dvajset, kopelj v kadi pa ne ve= ko ter pravice "službojemalcev in službodajalcev". petinštirideset minut". Mestna posredovalnica za delo je imela že v za=etku Par. 4 - "Kaditi in pse s seboj v kopelj jemati je prepove- veliko uspeha. Uslug so se posluževali predvsem "hišni dano. Isto tako je prepovedano v kopalnih prostorih žvi- posli in gostilniški uslužbenci." žgati, vpiti ali sploh kaj tacega po=enjati, kar bi utegnilo Prvo leto se je poslovanje razširilo tudi na posredo- druge kakorkoli motiti." vanje dijaških stanovanj, drugo leto pa na splošno pos- redovanje stanovanj v Ljubljani in na "letoviš=na sta- novanja po vsej Kranjski". 3. "SLUŽBENI PREDPISI ZA USLUŽBENCE MEST- NE LJUDSKE KOPELJI V LJUBLJANI"
5. "DIMNIKARSKI RED" ("Popolnitev" par. 8) Pravice, predvsem pa dolžnosti za "kopeljiš=ika in ko- peljiš=ico" so urejali "Službeni predpisi za uslužbence Ob=inski svet je na seji dne 18. januarja 1899 na pro- mestne ljudske kopelji v Ljubljani", sprejeti na seji ob- šnjo ljubljanskih dimnikarjev dopolnil paragraf 8 dimni- =inskega sveta dne 22. junija 1900.80 karskega reda.76 Že naslednji dan (23. junija 1900) se je kopelj odprla "Popolnitev" se je glasila: "Stranke so zavezane pred in v prvem tednu imela kar 634 kopeli. prihodom dimnikarja vse kurilne naprave, dimnike itd. katere je treba snažiti, pristopne napraviti in vse ovire odstraniti. Naprava hodnika okoli dimnikov v visokosti nad 1 1/2 meter nad streho, ne smatra se za potrebno." 34 ARHIVI XII 1984
81 4. "STATUT ZA II. MESTNI SLOVENSKI OTROŠKI =inski svet sprejel na seji dne 2. oktobra 1900. Statut VRTEC" IN "BAVILNI NA
