> Vipavski glas

Letnik XXXI • številka 119 • zima 2016 CENTER FAMA VIPAVA

PETEK, 23.12. ob nakupu nad 20 € je vrečka Vesel Božič 2 kg pomaranč SAMO 1 CENT

Božič, 25.12. in srečno ZAPRTO Ponedeljek, 26.12. Novo leto od 7.30 do 13.00 PETEK, 30.12. ob nakupu nad 40 € je steklenica Peneče rebule Brda SAMO 1 CENT

Silvestrovo, 31.12. ODPRTO od 7.00 do 17.00

Nedelja, 01.01. ZAPRTO

Tako blizu, tako ugodno! UVODNIK

Pozdravljeni, bralke in bralci Vipavskega glasa! sprejeli za svoje, da vam Vipavki glas pri- občine. Tako smo za naslednje leto ostali naša novice iz našega in širšega okolja. brez finančne pomoči. Z glavno urednico Posebno smo veseli, da nam vi posredujete Natašo Nardin bomo poskušali izpad pri- svoja doživetja, dosežke, znanje, kulturo hodkov nadomestiti iz tržnih dejavnosti, in našo skupno zgodovino, najmlajši, pa za kar pa vsi vemo, da je v današnjih časih tudi ostareli in bolni. Objavljamo prispevke težko. Če nam bo uspelo, se že zdaj vese- o vseh dogodkih v naši občini, ki so se in limo z vami. Zato vas tudi naprošamo za se še bodo zgodili, v preteklem letu smo z pomoč v obliki prostovoljnih prispevkov, ki Narodno in univerzitetno knjižnico podpi- jih naši redni bralci iz naše občine pa tudi sali pogodbo o digitalizaciji vseh doseda- širše iz Slovenije in zamejstva že prispe- njih številk, saj smo edinstveni časopis z vate vrsto let. Brez vaše finančne pomoči najdaljšo, več kot 30-letno tradicijo nepre- in prispevkov tudi dosedanjega izhajanja kinjenega izhajanja v Sloveniji. Želeli smo Vipavskega glasa ne bi bilo. V uredniškem izhajati še pogosteje, da bi bili bolj aktu- odboru smo optimistični in gledamo na- alni, vendar naših prizadevanj, uspehov in prej z najboljšimi željami, ki jih želimo tudi rezultatov vsi ne opazijo, oziroma našega vam, v prihajajočih božičnih praznikih pa časopisa verjetno ne berejo. Pobudo in obilo miru, družinske sreče in optimizma, prošnjo, da bi ob pomoči še naprej lahko v novem letu pa zdravja in medsebojnega izhajali za vse občane in pogosteje, nam razumevanja. Kot bi mignil, je bilo leto naokoli. V leto- je Odbor za družbene dejavnosti Občine Peter Skapin, predsednik KS Vipava šnjem letu smo se »dali spoznati« vsem Vipava zavrnil brez obrazložitve, sredstva občanom naše občine. Upam, da ste nas pa namenil drugemu časopisu, iz druge

3

Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI ...

Dragi bralci Vipavskega glasa! Vsem vam in uredništvu našega časopisa voščim blagoslovljen božič, ki naj vas napolni z veseljem, mirom, novim upanjem in notranjo močjo. Med nas prihaja Kristus kot luč sveta, ki razsvetljuje vsakega človeka. Tistim, ki so sprejeli Božjo luč, je Bog dal moč, da so postali Božji otroci (prim. 1, 12). Božjo luč, Kristusa so sprejeli Marija, Jožef, pastirji, trije modri in mnogi drugi. A bili so tudi taki, ki Kristusa niso sprejeli. Človek svobodno sprejema ali pa ne sprejema Kristusa, edinega Odrešenika. Človek ne more pobegniti pred Bogom in se skriti pred njim, kakor se je skril Adam, ne more se izogniti, ne da bi do Kristusa zavzel pozitivno ali negativno stališče. Dve možnosti sta: ali da sprejmemo Kristusa in pridemo k njemu ali pa da ga odklonimo in se zanj ne zmenimo. Velikokrat pa ima odklanjanje Boga za posledico tudi odklanjanje človeka, njegovega dostojanstva, veličine in resnične vrednosti, ki je v tem, da je vsak človek Božji otrok, kar je postal po zaslugi Besede, ki se je učlove- čila in se naselila med nami kot Emanuel, to je: Bog z nami. Naj nas Božja luč razsvetljuje in greje te praznične dni ter varno vodi skozi vse novo leto. Metod Pirih, upokojeni koprski škof

Tiho, tiho se vse doživeto umika novim pričakovanjem, z vsakim sončnim vzhodom se po- rajajo novi upi. V novem letu vam, spoštovane »Dan za dnem je Vipavke in Vipavci, želim veliko prelomen čas, možnost za sočutja, nov jutrišnji jaz.« razumnosti, (Elisabeth Lukas) energije, čim več zdravja, navdušenja in optimizma!

Alenka Nussdorfer Bizjak, ravnateljica OŠ Draga Bajca Vipava

Dragi otroci, starši in bralci! Vsem želim, da bi v novem letu 2017 znali na življenje gledati z otroškimi očmi, sanjati otroške sanje, veselje izražati z otroškim smehom in deliti prijaznost, kot to zna le otroško srce. Naj bo za vse mirno, zdravo in prijazno leto. Srečno 2017!

Alenka Močnik, ravnateljica vrtca Ajdovščina Vipava

6 Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI ...

Spoštovane občanke in spoštovani občani!

Zaposleni v CIRIUS-u Vipava Vam skupaj z učenci želimo vesele božične praznike. Naj Vam novo leto prinese obilo ljubezni, poguma in srčnosti, da bomo s skupnimi močmi tkali iskrene, prijetne in kreativne vezi.

Kristina Bratina, ravnateljica CIRIUS Vipava

Vsem bralcem Vipavskega glasa želim, da bi praznični čas izkoristili za druženje in delitev veselja z bližnjimi. V novem letu pa čim več jasnih misli, zdravja in dovolj energije za realizacijo zastavljenih ciljev.

Andrej Rutar, ravnatelj SŠ Veno Pilon Ajdovščina

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Skupaj s sodelavci Vam želim obilo zdravja in osebne sreče ter da bi v novo leto vstopili v duhu dobrega sodelovanja, razumeva- nja ter skupnega ustvarjanja.

Prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici

7 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

mladih družin med vikendi, ko bi se lahko Erzelj – idilična vas neslutenih potencialov skozi različne aktivnosti bolj povezovali. Tudi oddaljene vasi so lahko kakovostno bivalno okolje za mlade. »Verjetno bi se tudi otroci s tega dela vasi večkrat odpravili k »šoli«, če bi bila tam igrala in igrišče.« Starši so navdušeni nad idejo, da bi v nek- danji šoli prirejali »igralne urice« npr. enkrat ali večkrat mesečno, kjer bi se otroci družili, igrali, ustvarjali, vsak starš pa bi oblikoval tematiko enega izmed druženj. Tovrstna srečanja bi pomembno povezala otroke kot tudi nas, starše. Strinjajo se, da bi bilo otroško igrišče po- membna pridobitev. »Moje mnenje je, da bi bilo otroško igrišče pomembna pridobitev, saj jih ima že skoraj vsaka vas in otroci se ne bi toliko zadrževali doma,« piše Nuša. »Seveda bi bilo otroško igrišče pomembna pridobitev. Tu, na vasi, kjer ni nekega spe- cifičnega mesta za druženje vaščanov, pa Nekega zgodnje junijskega petkovega po- vljenja – družino. Zopet se je odločitev za sploh. Na igralih bi se otroci igrali, se spo- poldneva pred petimi leti sva se z možem selitev na Erzelj pokazala kot odlična izbi- znavali, to pa bi koristilo tudi nam, star- podala na izlet, ki pa se je izkazal za veli- ra, saj sva menja, da je vaško okolje veliko šem, ki se skoraj ne poznamo med seboj,« ko več. Pomenil je pot v najin novi dom, na prijaznejše in varnejše za odraščanje otrok odgovarja Tina. Erzelj. kot npr. naša prestolnica. Čeprav sva sama Strinjata se, da bi lahko obstoječo temat- Kraje vipavske doline sva sicer poznala za- odraščala v mestnem okolju Gorenjske in sko pot razširili tako, da bi bile dodane še radi plezalnih ciljev, ki se ponujajo, Erzelj pa Koroške, sva vesela, da imata hčerki mo- ustvarjalne postojanke še za otroke, kar bi je bila vsekakor vas, za katero sva takrat žnost odraščati med vinogradi in travniki, lahko v naše kraje privabilo tudi mlade dru- slišala prvič. Vasica se sramežljivo skriva v nenehnem stiku z naravo, med srčnimi, žine z otroki. prijaznimi in nasmejanimi ljudmi. vse do zadnjega ovinka vijugaste ceste, Moje otroštvo so pomembno zaznamo- svojo pravo podobo pa razkrije šele, ko pre- Zgornje mišljenje pa očitno deliva z več vala prijateljstva iz zgodnjega otroštva. V voziš tablo z oznako naselbine. mladimi družinami, ki so v zadnjih petih le- vaseh je otrok sorazmerno manj, zato se Ker v tistem času niti približno nisva ve- tih ustvarile svoj dom na Erzelju. Po podat- zdi izjemnega pomena, da se spodbuja in dela, kje se nahaja hiška, ki sva si jo prišla kih spletne strani ima Erzelj 74 prebivalcev, omogoči aktivno druženje vaških otrok, k ogledat, sva zavila po najbolj logični »glav- pri čemer je pomembne podatek, da je v čemur bi pomembno pripomoglo igrišče z ni« cesti, ki naju je pripeljala do stare šole. vasi 9 otrok, starih do 6 let. Torej nado- igrali in morebiti kakšen koš za košarko in Češnje so se rdečile in naju premamile, da budnih malčkov, polnih energije in željnih gol za nogomet, kjer bi se otroci z družina- sva si jih pri šoli privoščila pozobati. Nato druženja in igranja. Glede na to, da je Erzelj mi zbirali. razkropljen v 5 zaselkov, družine z malimi sva se spustila po cesti v »center« vasi. Ker Z malo več domišljije in pridnimi rokami otroki nimamo kraja, kjer bi se spontano sva bila prišleka, sva seveda takoj vzbudi- bi lahko projekt otroškega igrišča prerasel srečevale zaradi otroške igre. la pozornost vaščanov. Ustavila sva se pri v naravi in otrokom prijazen spretnostni prvi hiši, kjer sva opazila ljudi, in povpraša- Spodaj navajam nekaj mnenj staršev er- poligon, Erzelj pa bi lahko svoji poti »Med la po hišni številki 1, saj sva dobila navodila, zeljskih predšolskih otrok, ki sem jih pov- zaselki in studenci« pridal še pravljični nav- da se hiška, ki je naprodaj, nahaja nasproti. prašala o odraščanju njihovih otrok na dih – na poti med vinogradi in studenci bi Ogovorila sva klenega vaščana, za katere- Erzelju: se skrivali škratki (po vzoru Škratkove de- ga se je kasneje izkazalo, da je predsednik. Nuša pravi, da življenje v bloku ni tisto, žele iz okolice Slovenj Gradca), na izbranih Usmeril naju je naprej po vijugasti cesti. kar so želeli za svojega otroka. Želeli so si postajališčih bi se izvajali eksperimenti, Tudi tam sva med ogledovanjem (beri: uti- na vas, kjer življenje poteka drugače, bolj enkrat letno bi potekal otroški festival, ranjem poti proti hiši skozi grmovje) kmalu umirjeno, v naravi in v večjem bivalnem in večkrat letno pa bi gostili šole in vrtce in dobila družbo prijaznih vaščanov, za katere gibalnem prostoru. Pomanjkljivost odra- jim razkazovali lepote naše pokrajine (po se je izkazalo, da so bližnji sosedje. ščanja na vasi pa vidi v tem, da je na vasi vzoru Zlatorogove pravljične dežele). To Hiška naju je takoj očarala, čeprav je bila malo otrok, ki so preveč oddaljeni drug od bi lahko bila priložnost tudi za razvoj lo- v stanju, ki ga je moj pokojni dedek takole drugega in se na splošno premalo družijo. kalnega turizma in prodajo domačih izdel- pokometiral: »Zakaj pri bogu pa rineta tako Tudi Tina deli podobno mnenje o predno- kov, saj bi tematska pot ustvarila dodatno daleč v to podrtijo?« Levji delež dobrega sti stika z naravo, pomanjkljivosti pa vidi v ciljno skupino – mlade družine z otroki iz prvega vtisa je zagotovo pripadel gosto- tem, da mladine na vasi ni veliko in otroci vse Slovenije ali vsaj širše Primorske, ki na ljubnemu sprejemu sosedov, ki se je že prvi na vasi nimajo veliko družbe. Erzelj redko zaidejo. večer končal v hramu. Starši menimo, da bi otroški vsakdan lah- Projekt spodbujanja otroškega druženja s Očarana nad gostoljubnostjo sosedov in ko popestrili z igrali, na katerih bi se otroci pomočjo investicije v izgradnjo otroškega lepotami pokrajine sva se po dvomeseč- več družili in da bi večnamenski prostor v igrišča lahko torej z malo domišljije posta- ni aktivni prenovi hiške od strehe do tal nekdanji šoli lahko uporabili tudi za dejav- ne pravljična pokrajina oz. nova tržna niša, ugnezdila v najin novi dom. Za prenekatero nosti z otroki (ura pravljic, delavnice, risa- od česar bi imela pozitivne izkušnje celotna »roko« se imava zahvaliti sosedom. nje, petje, ustvarjanje ...). Tina pa pravi, skupnost. In ne zgolj otroci. Leta 2013 sva vznemirjena pozdravila da smo mlade družine med tednom precej Maja Apat prvo hčerkico in odprla novo poglavje ži- zaposlene, zato vidi priložnost v druženju

8 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Martinovanje na Lozicah Končal pa bi s stavkom: Mladina, hvala vam, bilo je fenomenalno in upam, da bo še kdaj! Miran Žvanut

Praznik kulinarike z Jordanom Cigojem V mesecu oktobru smo na Lozicah gosti- li priznanega izdelovalca mesnin Jordana Cigoja, lastnika kmečkega turizma Arkade Sveti Martin je tudi letos odprl vra- še štirje. V Podgriču je pet vinarjev. Vsem iz Črnič. ta v domu krajanov na Lozicah. Društvo vinarjem se prisrčno zahvaljujemo za po- Veliko število obiskovalcev, med katerimi Zdravljica Lozice je letos organizira- darjene vzorce in se vam priporočamo tudi so prevladovali moški, kaže na to, da gre za lo že jubilejno dvajseto martinovanje. v prihodnje. priljubljeno tematiko, o kateri bi se lahko, Organizacijsko ga je zasnovala, oblikovala Potrebno je poudariti, da je pobiranje glede na mnoga vprašanja, še dolgo pogo- in izpeljala loziška mladina. Prireditveni vzorcev trajalo kar tri dni in da je to zelo varjali. Kar se je dejansko tudi zgodilo. prostor je bil aranžmajsko izpiljen do po- naporen del martinovanja. Na trenutke Predavanju je sledila degustacija mesnih drobnosti. Tako pripravljen ambient bi si zahteva za dalj časa kar celega človeka. specialitet, ki je za okušalne brbončice zaslužil, da bi se v njem odvijalo martino- Prvotna ideja je bila, da bi tradicionalno pomenila vrhunec edinstvenosti okusa. vanje vsaj še teden dni. pobiranje vzorcev po Lozicah izvedli malo Takega lahko ustvari le nekdo, ki vanje Verjetno tega ne bi zdržali, ker tempo ple- drugače. Dogovorili smo se, da bomo začeli vdihne pridih trdega dela, bogatega znanja, sa je bil na trenutke nevzdržen. Glasbeni pri cerkvi. Razdelili naj bi se v skupine in se številnih izkušenj in stremenja k temu, da trio „Ne joči pevec“ je bil krivec, da drugi peš z baklami namenili vsak v svoj konec je le najboljše dovolj dobro. dan ni bolela samo glava, ampak tudi noge. vasi. Žal je dež pogasil našo idejo o baklah Zahvaljujemo se mu, da smo ga lahko go- Res pohvala fantom, saj če nisi mrtev, ob in tako nam ta ideja ostane za prihodnja stili in da je z nami delil skrivnosti izdelave njihovi glasbi in energiji postaneš plesalec. martinovanja. predstavljenih specialitet. Zanimivost skupine je tudi, da ne upora- Opisal bi še par zanimivosti samega veče- Mojca Vrtič blja raznih elektronskih naprav za izvajanje ra. Prva je bila hudomušna poteza organi- glasbe in blokov z besedili, ampak enostav- zatorja, da so ob kozarcu delili tudi listek z no zaprejo oči in okolica ponori. Rezultat navodili za pot domov. Po drugi uri zjutraj tega je bil, da je krepko čez eno zjutraj bila je bilo zaznati povečano uporabo tega list- fešta v polnem razmahu in dom krajanov ka. Drugi zanimiv dogodek je bil med ple- nabit z nadobudnimi plesalci, ki so ponov- som, ko se je harmonikaš močno znojil in no odkrivali svoj talent. Fantje muzikantje, mu je starejši možakar rekel: »Kej fantje, ni „kapo dol“. kondicije za špilat?« Muzikant si je obrisal Odkrite glave bi lahko pozdravili tudi vi- čelo in „udaru“ eno poskočno, čez čas pa narje, ki so prispevali 65 vzorcev vina, se je slišalo: »Kej stric, nej kondicije kej??« tako loziških kot iz sosednjih vasi Podgrič, Naslednja zanimivost je, da je ob pesmi Otošče in Podnanos z okolico. Tukaj res ne Vstala Primorska ponorela vsa dvorana in smem pozabiti omeniti zaselka Podbreg prepevala. Ne, izvedba ni bila pevsko dovr- in seveda Orehovica, ki se je še posebej šena, ampak je bila iskrena in iz dna duše ... izkazala. Po neuradni oceni prisotnih je Zanimivo je bilo tudi, da je plesalo staro in bila kvaliteta vin odlična. (Za oceno sem mlado skupaj. Precej plesalcev pod 20 let in vprašal v primernih urah, tako da je oce- nekaj čez 70 ... Pripravljal se je tudi domači na realna.) Iz vsega skupaj smo izluščili avtorski recital ob spremljavi kitare v iz- zanimiv podatek, ki pravi, da so na prvih vedbi dveh loziških mladeničev, a žal zaradi martinovanjih vinarji od šole na Lozicah do naravnih zakonitosti ni prišlo do izvedbe. Otošč prispevali 12 vzorcev, letos pa samo Upajmo, da bo fante še držala volja, ko se štiri. Od šole do božjega groba je letos ak- bo našla tudi priložnost. tivnih še pet vinarjev, nato je Lpovša vas Zahvala seveda gre Zdravljici, KS Lozice in in Mislejska vas, ki imajo skupaj sedem vi- sponzorju, ki je prispeval praktična darila narjev. Po poti do Loke in skupaj z Loko so za vinarje. 9 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Zahvalno romanje – pohod v Reber Društvo ZDRAVLJICA z Lozic že 17 let, na tretjo nedeljo v oktobru, organizira pohod – zahvalno romanje z Lozic v Reber. Reber je najjužnejša vinogradniška lega v Vipavski dolini. Pot po gozdovih in med vinogradi, ki so že odeti v lepe jesenske barve, pritegne veliko pohodnikov. Letos se nas je zbralo skoraj sto. Zbrali smo se pred loziško cerkvijo, kjer so nas s pritrkovanjem pospremili na pot. Pri cerkvici sv. Trojice je naš novi župnik Tomaž Kodrič daroval zahvalno sveto mašo. Po njej smo se vrnili del poti nazaj, do glavnega križpotja v Rebru, ker so mladi z Lozic že imeli vse pripravljeno za skupno kosilo. Lovskemu golažu ter kozarcu vina Letos je organizacijo v celoti prevzela mla- organizaciji naslednjih pohodov. Se vidimo ali mošta se je bilo težko upreti. dina, pohodniki pa se zahvaljujemo dose- prihodnje leto! danjim organizatorjem za njihovo dolgole- Boštjan Nabergoj Srečanje se je ob zvokih harmonike nada- tno delo in želimo mladini veliko veselja pri ljevalo še dolgo v popoldne. Janko Krištof z Njegovim obličjem Janko Krištof, ki je sicer duhovnik dveh žu- kateri zapuščajo Cerkev in iščejo hrano svoji Skozi zgodovino je človek vedno iskal kaj pnij v dolini Rož onkraj Drave na Avstrijskem duši drugje. Prav tako mnogi mladi le težko več od materialnega, tako je Boga iskal Koroškem, je lahko včasih tudi novinar. morejo izbrati med mikavnimi ponudbami že praoče Abraham, Mojzesu se je Jahve Opravlja tudi funkcijo dekana Boroveljske tisto pot, ki bi jih dolgoročno zadovoljila. dal celo videti, sicer samo v hrbet. Danes dekanije, a je lahko tudi klovn. Je duhovni Zato sem izmed mnogih temeljnih besedil iščemo Boga v new age, jogi, potrošni- spremljevalec Katoliške akcije, a je lahko izbral nekaj najlepših in najbolj izpovednih, štvu, morda pa vidimo njegovo obliče tudi tudi znanstvenik. In je predsednik Koroške ki kažejo na izjemnost in velično sporočila, v obrazu brezdomca, begunca ali drugače kulturne zveze, a je lahko tudi kmet in še ki nam je ponujejno.« ranjenega bližnjega, ostarelega, bolnega. vse kaj drugega. Janko Krištof je namreč Težko je na tako znane tekste, kot so Vendar je Božje obličje pogosto zastrto, igralec, katerega cilj ni kazati nase, ampak evangelijski, dodati nekaj svojega, a Janko Božja volja nam ni vedno jasna, zato pa pričuje za nebeško kraljestvo. to zna in nikoli ne razočara. Na zanimiv na- nam je Janko korak za korakom skozi prili- Za igro Njegovo obličje, ki smo jo v polni čin nam je pokazal, kako danes s sodobno ke odkrival prijazen obraz našega Gospoda. dvorani (okrog 80 gledalcev) na Lozicah tehniko iščemo svoje obličje, ko razpošilja- Glasbeni vložki mladih inštrumentalistov spremljali v nedeljo, 23. 10. 2016, sam pravi: mo sebke (selfije), z namenom pokazati, so smiselno dopoljevali besedila. »Naša krščanska vera se v teku stoletij po kje da smo vse bili in s kom imenitnim smo Pri organizaciji projekta smo združili moči šibki človeški naravi ni kazala vedno v naj- se družili. Ob porastu narcizma in poman- župniji Podnanos in Lozice, Turistično dru- lepši luči. Ta pogled na zgodovino, pa tudi kanju empatije pa ostajamo prazni in sami štvo Podnanos in KTŠD Zdravljica Lozice. na nepopolnost nas, ki v sedanjem času …, daleč od njegovega obličja. V režiji je bila Prvi rezultati skupnega delovanja so se že oblikujemo krščansko občestvo, mnogim dobro prikazana potrebna in koristna stran pokazal na različnih nivojih, verjamem pa, zastira pogled na lepoto evangelija, ki nam sodobne informacijske tehnologije, vendar da bodo sadovi še vidni. je oznanjen in zaupan. Tudi zaradi tega ne- v smislu biti njen gospodar, ne pa suženj. Marko Nabergoj Božični koncert na Lozicah bo v znamenju Grlic Društvo Zdravljica z Lozic organizira razne kulturne in družabne prireditve, med kate- rimi je kar nekaj tradicionalnih. Prireditev, ki vsako leto zaključuje niz dogajanj na vasi, je tradicionalni božični koncert. Našemu vabilu so se odzvali že številni zbori, solisti in inštrumentalisti, ki nam vsako leto zno- va dokazujejo, kako bogata zna biti sporo- čilna moč pesmi. Letošnji kamenček v mozaik tradicional- nih božičnih koncertov v župnijski cerkvi sv. Frančiška Ksaverija bo dodala vokalna skupina Grlice iz Budanj. Koncert bo 26. de- cembra po sv. maši, ki bo ob 17. uri. Vokalna skupina Grlice bo obogatila tudi bogosluž- je. Lepo vabljeni. Mojca Vrtič 10 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

polovici 19. stol. v Mediteran, v Palermo. Predstavitev knjige Družina Daneu, starinarji Knjiga pripoveduje zgodbo na podlagi zapi- skov, ki so nastajali v omenjeni družini. Prevajalec Vasja Bratina je povedal, da se je pri prevajanju te knjige prvič srečal z lite- rarizirano družinsko kroniko, ki je govorila o osebah, ki so na nek način blizu Primorcem. Zgodba se začenja na Opčinah na začet- ku 19. stoletja. Že takrat je imela družina Daneu furmansko gostilno. Postali so ce- sarsko kraljeva poštna postaja. Z razvojem železnice je poštna dejavnost upadla in na- slednja generacija, ki ni imela več sposob- nosti za tako vrsto dela, je začela vlagati denar v hotel, kar jim je prineslo določene dolgove. To je bil tudi vzrok, da je glavni junak, Vincenc Daneu, leta 1885 odšel v Palermo, kjer je postal iznajdljiv in uspešen preprodajalec starin. Omenjena knjiga je tesno povezana z našo vasjo, saj je bila Vincencova žena Ita doma iz Lozic. Družina je v Palermu ohranjala stik s slo- vensko govorico tako, da je zaposlovala va- Društvo Zdravljica iz Lozic je v sodelova- avtorica spremne besede Marta Verginella. ruške in hišne pomočnice, ki so prihajale iz nju z Lavričevo knjižnico iz Ajdovščine v Z gostoma večera se je pogovarjal domačin Itinih krajev. Ita je zaposlovanje teh naših soboto, 17. septembra 2016, v Domu kra- p. Miran Žvanut. Kulturni program je obo- deklet uvedla kot prakso in na ta način je janov na Lozicah organiziralo predstavitev gatil Moški pevski zbor Matija Vrtovec iz veliko naših sokrajank vsaj del svojega ži- knjige Družina Daneu, starinarji, avtorice Podnanosa. vljenja preživelo v Palermu, na Siciliji. Pri Alessandre Lavagnino, katere slovenski Marta Verginella je poudarila, da je bila družini Daneu se je zvrstilo okrog 50 naših prevod je izšel letošnjega marca. Pri pred- prepričana, da je knjigo vredno prevesti, deklet. Naenkrat so jih imeli od štiri do šest stavitvi knjige sta sodelovala prevajalec ker je to knjiga o izjemnem družinskem in slovensko poreklo je tako ostalo del nji- Vasja Bratina, ki je prevedel tudi večino del okolju, ki pripoveduje zgodbo o neobičaj- hove identitete. Umberta Eca, in predlagateljica prevoda ter nih migracijskih poteh, ki so vodile v drugi Mojca Vrtič Miklavževanje v Ložah – prihod Miklavža Čarobni december in čas obdarovanja je tu. prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čol- otroško predstavo o prihodu sv. Miklavža, Prvi izmed treh dobrih mož je sv. Nikolaj oz. narjev. ki jo je pripravila Meta iz Lož, še prej so Miklavž. V 19. stoletju se je skoraj po vseh sloven- otroci zapeli nekaj pesmi o Miklavžu. Vse Sv. Nikolaj je živel v 4. stoletju in je bil škof skih pokrajinah razširilo miklavževanje – otroke smo simbolično obdarili in jim priča- v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Miklavž, kakor pri nas navadno imenujemo rali nasmeh. Turčiji). Bil je edinec, vzor sta mu bila star- svetega Nikolaja, in je gotovo eden najbolj Melita Dolenc ša, ki sta nudila pomoč revežem. Nikolaj priljubljenih svetnikov. S posebnim vese- (v grščini njegovo ime pomeni ZMAGA ljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred LJUDSTVA) je po smrti svojih staršev vse svojim godom hodi okrog in jim prinaša da- premoženje razdelil med reveže, sam pa rove – pridne nagrajuje, poredne pa prepu- postal redovnik. Ko je nastopil škofovsko sti kazni svojih spremljevalcev, parkeljnov službo, so kristjane v rimski državi še pre- – hudičev. Podoba tega prikupnega svetni- ganjali in tudi sam je bil zaradi vere zaprt. ka je v nas tako močno živa že od otroških Leta 325 se je udeležil zgodovinskega cer- let, bolj kakor podoba malokaterega dru- kvenega zbora v Niceji. gega svetnika. Nič neprijaznega, mrkega, Vernikom je hotel biti za zgled, zlasti v togega ni na njem. Ljubezen do bližnjega dobrodelnosti. Kmalu po smrti okrog leta in bratovska pomoč, lastnosti, ki ju radi 350 so ga ljudje častili kot svetnika. Zaradi občutimo kot nadležno dolžnost, sta pri dobrote je postal priprošnjik v različnih ži- sv. Miklavžu nekaj tako samo po sebi razu- vljenjskih stiskah. Leta 1086 so pomoršča- mljivega, da ganeta še tako trdo srce in ga ki iz italijanskega mesta Bari v Miri ukradli pridobita za dobro. njegove relikvije in jih prenesli v Bari, kjer Prihod sv. Miklavža so skupaj pripravili čla- so shranjene še danes. ni skupaj KS Lože, KS Manče in KS Goče v Za svojega zavetnika ga častijo mornarji, prenovljeni cerkvi na Gočah, prejšnja leta je brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu na sv. Miklavž v spremstvu angelčka in hudi- čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska čev po starih običajih hodil od hiše do hiše. stolnica, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila Otroci so si v spremstvu staršev ogledali

11 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Urgenca na gmajni Moja mama Vida je letos dopolnila 90 let. krmo. Ko sem gnala živino na pašo, je šla z Že kot otrok je morala prispevati svoj del za mano ranca mati, to je bila mati od mojega preživetje družine. »Delo na kmetiji se nikoli očeta, se pravi moja stara mati. Meni se je ne konča. Narava ne vpraša kako in kaj, ali zdela zelo stara. Ko smo prignale živino na zmoreš ali ne, ali si mlad ali star ali zdrav ali Tal, se je stara mati usedla na kakšno skalo bolan ali lačen ali sit. Narava terja svoje,« ali štor. Iz žepa firtoha je vzela kamenčke in mi kima s sivo glavo in me gleda z bistrimi začela moliti rožni venec. Kamenčke je pre- kladala iz ene roke v drugo in kar naprej mo- lila. Jaz pa sem skakala po travi, lovila kobi- lice in gledala za živino. En dan se je zgodilo, da je stara mati kar utihnila in negibno ob- sedela. Tresla in klicala sem jo. Nič se ni zga- nila, bila je kot mrtva. Tako sem se ustrašila, da sem se spustila v dir proti domu. Ko sem pritekla domov, sem kričala na glas: »Oče, mati! Stara mati se ne premakne, sedi kot mrtva!« Oče me je pogledal. Nič ni rekel. Nobene nervoze, nobenih besed. Vzel je vola, Sivca in Morota, zapregel voz in dal na voz lojtrca. Vzel je še štrik in potem bijo počasi proti Talu. Jaz sem tekla kot nora na- zaj, da mi krave ne bi ušle na sosedovo. Ko je oče prišel z vozom, je najprej poslušal, če otoke, mamice, dijake, študente, bolne in za stara mati še diha. Ugotovil je, da diha in je ostarele. A vseeno vse kritiziramo in nismo še živa. Prijel jo je okrog pasu in jo previdno z ničemer zadovoljni. Nič nam ni po volji, položil na lojtrca. Zvezal jo je s štrikom, da smo brez veselja, brez življenjske energije. mu med potjo ne bi padla z voza. Prav poča- Mogoče je pa pravi čas, da se zamislimo, si jo je pripeljal pred domačo hišo. Z materjo saj naša sreča ni odvisna od popolne brez- sta jo nesla v hišo. Oče je šel po dohtarja v hibnosti, ne od premoženja, ne od mladosti očmi. Takole mi pripoveduje: Vipavo. Dohtar jo je pregledal, ji dal šponto ali starosti. Srečo nosimo v sebi, je v naših in zdravila. Rekel je, da je srce. Čez par te- srcih, v naših dobrih odnosih, v družini, med »Že osem let stara sem vsak dan, ko sem dnov je prišla malo k sebi. Živela je še dobro prišla iz šole, gnala živino na pašo. Pasli sosedi in prijatelji, med znanci in tudi v na- leto. Umrla je leta 1936, ko sem jaz imela 10 šem slovenskem narodu. Sreča je v majhnih smo pod Turo na Gradišču pri Vipavi, zadaj let. Še sedaj jo imam pred očmi, ko je ležala za Robom, na Talu in pri Kampanonih. To so stvareh in dobrih ljudeh. Zanjo si moramo v trugi na parah. Sorodniki in vaščani so jo prizadevati, vsak dan znova. bila italijanska in kasneje skladišča JNA za hodili kropit. Celo noč so molili in bili čuječi Prižigamo svečke na adventnem vencu – tanke in strelivo, danes pa imajo tam obr- pri mrtvi stari materi. Mi otroci smo morali naj bo ta resnična pripoved moje mame tudi tniki svoje delavnice. Imeli smo kar precej spati. grunta: njive, travnike, meje, pašnike, vino- svečka zame in zate ter za vse nas, da je ži- grade in gmajne. Zemlja je bila dragocena. Živeli smo z naravo. Del narave je življenje, vljenje lepo, polno veselja, upanja, dobrote Živina ni smela niti korak čez tirman, mi je delo, veselje, žalost, bolečina in smrt,« se in svetlobe. Naj nas božična noč ogreje, da zabičal oče. Bili smo tretja največja kmeti- mi nasmehne moja mama. nam bo v novem letu prijetno toplo. ja na Gradišču, saj smo imeli 10 glav živine, Res je tako, si pravim. Sedaj živimo v času, Urška Žgur, Lože zato je bilo treba spraviti veliko sena za ko imamo vsega in je za vse poskrbljeno. Za Cvetlična tihožitja V soboto, 26. 11. 2016, smo v prostorih Krajevne skupnosti Goče prisostvovali odprtju razstave »Cvetlična tihožitja« Ljudmile Kotolupove. Avtorica razstave Ljudmila, rojena decembra 1955 v Nižjem Novgorodu v Rusiji, je diplomirala na Fakulteti za ar- hitekturo in je nekaj let tudi delala kot arhitektka. Že kot štu- dentka je vzporedno pridno nabirala znanja s področja likovne- ga izražanja. Življenjska pota so jo z družino leta 1991 pripeljala v Slovenijo, kjer je našla svoj dom v vasici Goče. Still life jo je znova pripeljal do slikarskega platna, ki se je vse bolj polnil s potezami in barvami, vidnimi na cvetju z domačega vrta ali s sosednjega travnika. Na razstavi so bili na ogled pretežno šopki cvetlic v najrazličnejših vazah, redkeje so slikani zunaj v naravi. Odprtje razstave so popestrili »Otroški cerkveni pevski zbor« z zborovodkinjo Meto Furlan in klavirsko spremljavo Alenke Vidrih. Večer smo zaokrožili z zakusko in prijetnim druženjem. 12 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Mojster volana na drsečih ovinkih

Zastava Yugo

Felicio odpeljal tri dirke.« Prevelika pričako- vanja so se sprevrgla v razočaranje, ko sta s Kristjanom Prelazom na dveh domačih dir- kah v Ajdovščini in Novi Gorici odstopila za- radi tehnične okvare na dirkalniku. Za od- meven rezultat pa je Rok poskrbel prejšnji Škoda Felicia Kit Car mesec, ko se je ekipa Jerkič Motorsporta »Reli je moja največja strast,« pove na- začinila z zmago v kategoriji do 21 let, na udeležila dirke v Užicah in z 2. mestom v dobudni 24-letni Rok Jerkič, doma na prestižni dirki Alpi Orientali v sosednji svoji kategoriji ter 7. mestom v generalni Gradišču pri Vipavi, ki ima v domačem kra- Italiji, osvojila zmago v Yugo pokalu na razvrstitvi poskrbela, da se je v državi bi- ju in celotni Vipavski dolini nemalo navija- Rally Idrija ter postala slovenska mladinska vše Juge še nekaj časa govorilo o njegovi čev. Talentiran dirkač že več let svoj prosti podprvaka. V naslednjem letu se je relist atraktivni in brezkompromisni vožnji. čas namenja reliju in pripravi dirkalnika, odločil preizkusiti tudi v drugih, zmoglji- Reli je šport, ki zahteva veliko odrekanja. ob tem pa mu ob strani nesebično stoji vejših dirkalnikih. S sovoznico Anjo Verbič Rokova kariera bi bila brez starševske po- in pomaga oče Egon, ki je zaslužen, da je sta odpeljala dve dirki s Škodo Fabio, nato moči ter prijateljev in sovoznika, ki pred Rokov dirkalnik vedno v brezhibnem stanju pa s Škodo Felicio Kit Car osvojila 2. mesto vsako dirko tudi do poznih jutranjih ur ne- in dosega dobre rezultate. Okus po hitro- v diviziji I na dirki v Velenju. Sezono sta z sebično pomagajo pri pripravi dirkalnika, sti in adrenalinu je Gradiščan izkusil že kot Nikom Staničem zaključila v Citroenu C2 otežena. »Dirkanje je zelo drag šport, zato

Oče Egon, glavni Rokov mehanik

5-letni fantič, ko mu je oče sestavil gokart in z njim pridno treniral. Pri osmih letih, ko so se ostali vrstniki vozili z rolkami in ko- lesi, je Rok imel drugačne želje in se prvič Rally Srbija 2016 usedel v čisto pravi avtomobil znamke R2. Leta 2014 se je Rok zaradi pomanjka- je v veliki meri odvisno prav od pokrovite- Zastava Yugo: »Oče me je posedel v naš nja financ odpovedal dirkanju, udeležil se je ljev in financ, koliko dirk bom lahko odpeljal takratni družinski avto, mi pod zadnjico le dirke pri južnih sosedih, kjer sta na Rally naslednjo sezono. Trud in talent v Sloveniji podložil dva vzglavnika, da sem lahko videl Čazma s sovoznikom Davidom Kavčičem na žalost nista dovolj. Na vsaki dirki mora- čez armaturno ploščo, in mi pokazal, kako osvojila zmago v svoji kategoriji. Sezona mo plačati visoko startnino, potrebujemo avto deluje. Kmalu sem se že sam vozil po 2015 je bila Rokova najboljša sezona. Poleg dirkalne gume, bencin, priskrbeti moramo bližnjih poljih in mami Sonji povzročil kar 2. mesta v hrvaški Opatiji je s Kavčičem po hrano in prenočišče za celotno ekipo, pre- nekaj sivih las,« se mladi dirkač z nasme- štirih zaporednih zmagah v domačem pr- voz, kar seveda predstavlja kar velik fi- škom spominja svojih prvih avtomobilskih venstvu osvojil naslov državnega prvaka v nančni zalogaj,« pojasni talentiran dirkač, kilometrov. Yugo pokalu. ki vztrajno išče sponzorje in upa, da mu jih V dirkalnik se je Rok prvič usedel takoj po Z zmagami so se povečali tudi apetiti po bo uspelo najti čim več ter s tem omogo- opravljenem vozniškem izpitu. Prvo dirko boljšem in zmogljivejšem dirkalniku: »Od čiti, da bo lahko odpeljal naslednjo sezono sta s sovoznikom Kristjanom Prelazom nekdaj sem imel željo, da bi si enkrat lah- in razveselil svoje zveste navijače s svojo odpeljala v Velenju leta 2011, kjer je konku- ko kupil dirkalnik, kot je Škoda Felicia Kit atraktivno vožnjo. Roka lahko spremljate renci takoj pokazal svoj talent in na dveh Car. Ponudila se mi je priložnost za nakup, tudi na Facebook in Instagram profilu pod hitrostnih preizkušnjah postavil najhitrej- ki je nisem želel izpustiti. Oče mi je poma- imenom Jerkič Motorsport. še čase. Drugo sezono sta s Kristjanom gal pripraviti dirkalnik, tako da sem letos s Mojca Čermelj 13 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

V Mančah še »slačimo« koruzo in ohranjamo stare kmečke običaje Kot vsako leto smo tudi letos v najlepšem letnem času pri Furlanovih v Mančah imeli opravka s koruzo. Takoj ko je bilo grozdje pobrano in delo v kleti na grobo končano, nas je v svojo njivo že vabila zrela koruza. V toplih jesenskih popoldnevih smo koruzo najprej brali, v traktorski prikolici pripeljali domov, potem pa še »slačili« do poznega popoldneva. Da je delo hitreje potekalo, smo pomagali prav vsi – tako starejši kot tudi mlajši predstavniki. Res je, da mlajšim delo ne diši, vendar prav mi se zavedamo, kako pomembno je, da našim zanamcem privzgojimo tudi delavne navade. Med de- lom smo klepetali o vseh mogočih stvareh, si pripovedovali šale ter prepevali ljudske in druge pesmi. Naše veselje se je širilo do mi- moidočih, ki so pripomnili: »Prav lepo vas je videti v tej koruzi!« Če dvomite o tem, kaj so menili sovaščani, se ob fotografiji pre- pričajte še sami. Sara Furlan Regini Ferjančič v spomin Regina je hodila najprej v šolo v Lože in Ko je praznovala 100 let življenja, je naš potem v Vipavo. Šola je bila italijanska. župnik Ivan Furlan v nagovoru poudaril: K maši so hodili na Goče. Župnik je bil že »Kaj je življenje? Je veselje novega jutra, je pokojni gospod Alojz Kralj. Že mlada je šla odgovornost zrelega dne, je solza bolečine služit v Trst k bogati družini, kjer se je nau- in utrujenost večera? Je navsezadnje ena čila odlično kuhati. Bila je zelo natančna pri sama daritev, je dar od Boga in za Boga.« kuhi in peki in celo življenje ji je ostalo vese- To je Regina najbolje vedela. lje do kuhanja. Kuhala je na številnih novih Od nje smo se poslovili na pokopališču na mašah, na obletnicah novih maš, krstih, Gočah. Mila pesem naših cerkvenih pevcev birmah, porokah in drugih pomembnih do- je zarosila oči vseh nas. Gospod župnik Ivan godkih. Nikoli ni bila brez dela. Vrsto let ka- Furlan je opisal njeno življenje in poudaril sneje je gospodinjila pri družini Gomizelj v njeno pobožnost, odprtost in dobroto. Vipavi. Zelo rada je tudi potovala in roma- Ime Regina pomeni kraljica. Bodi srečna la. Bila je v Rusiji, Lurdu, Međugorju in kar pri nebeški Kraljici in Bogu hvala, da smo te osemkrat v Avstraliji, kjer živi njena sestra poznali, imeli radi in s teboj delili življenje. Marija, stara 103 leta. Marija je po radiu Ognjišče v lanskem letu, v vipavskem nare- Jožica Božič in Urška Žgur čju, pričevala, kako je kot otrok potovala s starši po prvi svetovni vojni (leta 1920) na Sveto goro in videla svetogorsko baziliko v Na dan žalostne Matere Božje, 15. 9. 2016, ruševinah. je v starosti 102 let zatisnila oči Regina Reginin topel dom je bila hišica in vrti- Ferjančič, doma iz Manč pri Vipavi. ček v Mančah. Rada je vrtnarila in rada je Rodila se je 2. 4. 1914 očetu Janezu in ma- imela rože. Zadnjih pet let pa je stanova- teri Katarini kot četrti otrok. V družini je la v Domu starejših občanov v Ajdovščini. bilo deset otrok, trije fantje in sedem de- Tudi v domu je ostala bistra in nikoli ni bila klet. Rodila se je pri sedmih mesecih. Ko v zadregi za pogovor. Spremljala je tekoče je bila stara tri mesece, je oče šel v vojsko. dogodke v cerkvi in naši družbi. Redno je Kot ruskega ujetnika so ga poslali na itali- prebirala Družino in Ognjišče in poslušala jansko fronto. Domov se je vrnil leta 1918. radio. V skupini in tudi sama v sobi je rada Bil je zelo iznajdljiv, napreden in gospodar- molila rožni venec. Čeprav ni imela lastne ski, tako da je bilo pri hiši vedno dovolj hra- družine, ni bila nikoli osamljena. Vsi, ki smo ne. Imeli so 4 ha zemlje, v glavnem njive. V jo poznali, smo jo imeli radi in prihajali na drugi svetovni vojni so fantje šli v partiza- obiske. Bila je nasmejana in dobrega srca. ne, očeta in mater pa so zaprli – mater rav- Veliko je darovala za cerkev sv. Andreja na no na Marijin praznik, 25. 3. 1942. Domov Gočah, finančno pa tudi v molitvi. Darovala sta prišla konec leta 1943. je redno za sv. maše – naj ji Bog obilo po- plača.

14 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

V cerkvi sv. Nikolaja pod goro dobri mož obdaril otroke Sveti Miklavž je prav gotovo eden najbolj Tudi Turistično društvo Podnanos je s po- Po končani maši je prihod Miklavža in ange- priljubljenih svetnikov, ki ga s posebnim ve- močjo Krajevnih skupnosti Podnanos in lov s pesmijo v cerkev pospremil otroški pev- seljem pričakujejo otroci, ko na večer pred Lozice ter društvom Zdravljica z Lozic na ski zbor iz Podnanosa. Parkeljni pa so morali svojim godom hodi naokrog in jim prinaša Miklavževo nedeljo organiziralo miklavževa- ostati zunaj. darove. Pričakovanje Miklavževega prihoda nje pri cerkvi sv. Nikolaja pod goro. Veliko dela je imel dobri mož, preden je med je v otrocih vedno spodbujalo bujno domi- Kdor je hotel peš poromati k cerkvi, se je otroke razdelil vsa darila, saj je lepo nedelj- šljijo. Kakšen teden pred njegovim prihodom lahko udeležil organiziranega pohoda izpred sko popoldne privabilo veliko otrok in njiho- radi pišejo pisma, v katerih ga prosijo, kar si osnovne šole v Podnanosu. vih staršev iz širše okolice Zgornje Vipavske želijo, da bi jim prinesel. Ta pisma polagajo na Ob 14. uri je bila sv. maša, ki jo je daroval do- doline. okenske police, da bi jih Miklavž pobral in jim mači župnik Tomaž Kodrič. uresničil skrite želje. TD Podnanos Turistično društvo Podnanos na izletu v osrčju Slovenije Skupaj z g. Selanom smo pot nadaljevali v Gradež pri Turjaku, kjer smo si ogleda- li sušilnico sadja, ki je edinstven primer ohranjene tehnološke in kulturne dediščine slovenskega podeželja. V prenovljeni sušil- ni peči iz leta 1938 vaščani Gradeža na tra- dicionalen način sušijo ekološko pridelano sadje. Suhe krhlje smo lahko pokusili in jih tudi kupili. Iz Gradeža nas je pot vodila v Rašico pri Velikih Laščah, na domačijo začetnika slovenske književnosti, Primoža Trubarja. Domačija ima sedaj status muzeja. Poleg muzeja smo si ogledali tudi Trubarjev – Temkov mlin. Naslednja postaja so bile Vače, kjer nas je sprejela klepetulja Ana iz Družinskega gle- dališča Kolenc in nas popeljala po kulturni in naravni dediščini Vač in okolice. Predstavila nam je tudi GEOSS – geometrično središče Slovenije v Spodnji Slivni. V soboto, 29. oktobra, dva dni pred pra- Županova jama, ki so jo nekoč imenovali znikom dneva reformacije, je TD Podnanos tudi Taborska jama, skriva v svoji notranjo- Po tako bogatem programu, ko se je dan organiziralo izlet društva v osrčje Slovenije. sti razkošje podzemeljskega sveta, ki ga že prevesil v noč, smo se ustavili na turi- Ogledi nekaterih krajev in njihovih kultur- je skozi tisočletja ustvarjala kraška voda. stični kmetiji Pr Lavriču blizu GEOSS-a, kjer nih znamenitosti so sovpadali z bližajočim Jamo sestavlja več dvoran z mogočnimi ka- nas je hišna gospodinja postregla z odlično se praznikom. pniki, ki so med seboj povezane z rovi. Bili pripravljeno hrano. Od doma smo se odpravili v zgodnjih urah. smo navdušeni nad njeno lepoto. V Podnanos smo se vrnili v poznih večer- Po krajšem postanku v Št. Juriju, kjer smo Po ogledu jame smo se ustavili v Škocjanu nih urah. Razšli smo se s skupno željo, da imeli zajtrk in se okrepčali z jutranjo kavico, pri Turjaku, kjer nas je sprejel domači žu- se prihodnje leto spet odpravimo na potep. smo pot nadaljevali do Županove jame, ki pnik Janez Selan. V župnijski cerkvi, katere Kam, to pa imamo čas razmišljati celo leto. se nahaja v neposredni bližini Grosupljega. zavetnik je sv. Kancijan, nam je predstavil Jožica Kodre zgodovino župnije. Podnanoške ustvarjalke na ogledu razstave cvetja iz krep papirja na Vranskem V soboto, 19. novembra, je na Vranskem Tolmina. Zaplesali so tudi plesalci s poseb- stava dobesedno žarela v tisočih niansah in potekala že 4. vseslovenska razstava cve- nimi potrebami folklorne skupine Sožitje iz oblikah cvetov. tja iz krep papirja, ki jo organizira neformal- Šentjurja. Ob koncu kulturnega programa Razstave so se udeležile tudi domačinke no društvo Rožce z Vranskega. je župnik iz župnije Vransko, Jože Turinek, iz Podnanosa, ki se enkrat tedensko sre- Razstavljalo je preko 100 izdelovalk iz cele blagoslovil spretne roke in izdelke rokodel- čujejo v prostorih Krajevne skupnosti in Slovenije, ki jih družijo veselje in ljubezen cev. ustvarjajo različna ročna dela v okviru do ljudskega izročila in želja po ohranjanju Obiskovalci so bili navdušeni nad čudovi- »Šembiške ustvarjalnice« in te izdelke na kulturne dediščine. timi cvetovi in cvetnimi aranžmaji iz krep pomlad razstavljajo na dvodnevni razstavi Pred odprtjem razstave je potekal krajši papirja. Koliko domiselnosti, spretnosti, v dvorani Kulturnega doma v Podnanosu. časa in truda je bilo vloženega, da je raz- kulturni program, ki so ga z ljudsko pe- Jožica Kodre smijo otvorile Ljudske pevke Korenine iz 15 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Veselo martinovanje 2016 v Podragi Martinovo je praznik, ki simbolično za- ključuje jesensko obdobje kmečkega dela. Pridelki so pobrani in spravljeni v shrambah ter kleteh. Dan sv. Martina se praznuje tudi kot praznik vina, saj se tega dne, če je go- spodar naredil vse tako, kot je treba, mošt spremeni v pravo vino. Praznovanje v ta namen je pripravilo tudi društvo Mala Moskva iz Podrage. V so- boto, 12. novembra 2016, je v okviru pri- reditve Vinski hrami Vipavske doline med martinovim in božičem 2016 potekalo Martinovanje 2016. Dogodek v čast kmetu in temu, kar je uspel pridelati, je pričel glasbeni nastop Moškega pevskega zbora Vres s Prevalj. Nato so lahko obiskovalci poskusili vina podraških vinarjev. Svoj pridelek iz grozdja so predstavili: Vina Janežič, Podraga 87/b, Ker k mlademu vinu sodi tudi odlična ku- Vina Žvanut, Podraga 3, Kmetija Furlan, linarika, so Martina Lozej, Ana Kraljevič in Podraga 84, Cultus, Podraga 67, Vina Žgur, Nada Lozej pripravile dobrote za degusta- Podraga 68 in Kmetija Lozej, Podraga 58. torje. Piko na i pa so predstavljale jesenske Na pokušino so bila predvsem letošnja – slaščice, ki so jih pripravile podraške go- mlada vina, degustirati pa je bilo mogoče spodinje. tudi nekaj vin preteklih letnikov. Nekateri vinarji so obiskovalce popeljali tudi v svoje Obiskovalci so si bili enotni, da se je mošt kleti, kjer so ob predstavitvi vinske zgodo- več kot odlično spremenil v vino in da je vin- vine kmetije, lahko preizkušali tudi preo- ski letnik 2016 izjemno kakovosten. stalo vinsko ponudbo. Miklavževanje v Podragi

V ponedeljek, 5. decembra, smo miklavže- Večer je minil v prijetnem druženju ob čaju vali tudi v Podragi. Za primerno vzdušje ob in piškotih. prihodu sv. Miklavža so poskrbeli podraški Krajevna skupnost Podraga se želi na tem otroci z igrico o angelčku Dobrinčku, ki se mestu ponovno zahvaliti Martini Lozej, z Nebes spusti na Zemljo, da bi pomagal Andreji Žgur in Valentinu Bratina za nji- ljudem izboljšati medsebojne odnose in hovo vlogo pri izvedbi tega dogodka ter jim pokazati, koliko lepše je živeti v miru in seveda vsem pridnim otrokom v naši vasi. slogi. Če njih ne bi bilo, se tudi Miklavž tu ne bi Po igrici je v dvorano vstopil sv. Miklavž ustavil. Zahvala gre tudi Milojki Janežič in s svojim spremstvom angelčkov in par- Simoni Likar za pripravo daril. keljnov in po kratkem nagovoru začel de- A. K. liti darila. S pomočjo Krajevne skupnosti Podraga je obdaril okoli 60 najmlajših. 16 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Zgodovinske stopinje družine Malik vabijo na Slap pri Vipavi Slap je strnjeno naselje ob vznožju Vipavskih brd z zgodovinskim izročilom iz 13. stoletja. Poznano je po vinogradih in dobri kapljici. Nekaj najstarejših ohranjenih domačij je celo iz začetka 18. stoletja. Med njimi je domačija družine Malik na Slapu št. 9, kjer gospodarita Majda in Klemen Malik.

stavila zgodovinske stopinje družine Malik iz Vipave, ki je v letu 2013 napisala knjigo ter vpetost njenih članov v dogajanje na Moj rod in moj dom. V njej je predstavila vasi. Vse se je začelo s Tomažem Malikom svojo družino in Malikove od 19. stoletja do in letnico 1746. Dragocen zgodovinski vir danes, saj sta rodbini sorodstveno pove- sta tudi letnici 1845 nad hišnimi vrati in zani. Po kulturni vsebini se je druženje ob Vsako drevo raste iz korenin, vsak človek 1871 nad glavnimi vhodnimi vrati. Kapelica kozarčku domačega in prigrizku nadaljeva- ima svojo rodbino, svoje korenine, če se jih pred hišo je verjetno iz leta 1827. lo pozno v večer. Zadišalo je po domačem zaveda ali ne. Družina Malik se tega do- Naslednji moški potomci na kmetiji, kjer kruhu in pecivu. bro zaveda. Prvo soboto v septembru so danes živi že deveti rod družine, so bili Pri hiši Malikovih pa ni bilo živahno in go- obeležili 270 let domačije Malik. Letos so Jakob, Mihael, Jernej, Filip, Ivan, Evstahij, stoljubno samo v preteklih stoletjih. V letu zaključili glavno obnovo nekdanjega go- Franc in danes Klemen. Hčere so se odselile 2006 je Majda Malik ob pomoči uredni- spodarskega poslopja, ki je najstarejši del oz. poročile drugam, le ena je ostala doma škega odbora in KS Slap poskrbela za izid domačije. Na domačem »borjaču« so pri- in se ukvarjala z zeliščarstvom, domačimi Zbornika ob 150-letnici začetka šolstva pravili bogat zgodovinsko-kulturni dogo- zdravili. Še pred prvo svetovno vojno je bila na Slapu pri Vipavi. V juniju 2013 so pri dek, s katerim so se spomnili svojih predni- v hiši trgovina. Med devetimi gospodarji so Malikovih gostili rodovno srečanje soro- kov, in obiskovalcem predstavili opravljeno bili nekateri župani in drugi, ki so sodelovali dnikov ‚Bajcovih‘ iz Vipave, ki je bilo na- delo. Zbralo se je blizu 100 članov družine, v kulturnem društvu ali dramski skupini na menjeno spoznavanju skupnih prednikov. prijateljev, vaščanov in drugih povabljenih vasi. Leta 1908 so za tisk založili razgledni- Tudi ta septembrski večer je dokazal, da od blizu in daleč. Vabilu se je odzval tudi co s podobo Slapa. Malikovi so bili domolju- župan Občine Vipava Ivan Princes. bo v obnovljenih prostorih na Slapu št. 9 v bi, saj so med 2. svetovno vojno sodelovali bodoče veliko zanimivih razstav, kulturnih Večer je bil res pravo doživetje za vse pri- v odporniškem gibanju. dogodkov, pa še česa ... Malikovi bodo go- sotne, hkrati pa darilo, namenjeno gospo- V zadnjih desetletjih se je družina posveti- tovo veseli vašega obiska. darju Klemnu Maliku, ki je v tistih dneh pra- la predvsem vinogradništvu in kletarstvu. H. F. znoval rojstni dan. Domači so s sorodniki in Vino še vedno zori v lesenih sodih, v stari prijatelji poskrbeli za številne detajle, od obokani kamniti kleti iz začetka 19. stole- vabil z modernim listom trte in zastave, ki tja. Pri hiši je posluh za ohranjanje in ob- je obiskovalce pričakala na vhodu, do prije- navljanje starega. Ta večer so bili na ogled tne razsvetljave ... še razni predmeti družinske dediščine, Za slavnostni začetek s slovensko pesmijo kot so skrinja, miza, »merniki« iz trgovi- je poskrbel Komorni zbor Ipavska, ki že od ne, stara ura, lesen kovček, palica, ki jo je leta 1998 združuje pevce iz različnih koncev za oporo pri hoji uporabljala gospodinja. Vipavske doline. Poleg petja so dogodek Zgodbo Malikovih so dopolnili razstavljeni zaznamovali v prostor umeščeni leseni kipi rodovnik in starejše družinske fotografi- in rezbarije Otona Naglosta, znanega tudi je. Najstarejši ohranjen predmet je leseni kot fotografa, ter slika domačina Leona kip vaškega zavetnika svetega Matije, ki Furlana z motivom trte. ga je na dogodku blagoslovil slapenski žu- Uvodni pozdrav in povezovanje dogodka je pnik Franc Kralj. Prav on je že leta 2007 prevzela gospa Majda. Kot profesorica slo- uredil podatke o rodbini Malik. Prisotne venščine in zgodovine je prisotnim pred- je nagovorila tudi gospa Magda Rodman

17 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Popoldan na Slapu je zakorakal v novo šolsko leto Program Popoldan na Slapu je del social- novarstvenega programa Popoldan na ce- sti, v katerega je trenutno vključenih nekaj več kot 800 prostovoljk in prostovoljcev. Popoldan na Slapu je tudi letošnje šolsko leto pričel s svojim delovanjem. Čeprav smo se začeli pripravljati že konec avgusta, smo imeli prvo delavnico šele novembra. Pa nič zato, saj je bila prva delavnica zelo uspešna z vidika števila prisotnih otrok in staršev. Naša prva delavnica je potekala na temo ptičjih krmilnic. Nekatere ptice prezimijo v naših krajih, vendar pa je pri nas pozimi in jeseni težko najti hrano. Zato smo se od- ločili, da bomo na Slapu v novembrski de- lavnici izdelovali ptičje krmilnice. Rezultat je bil zelo spodbuden, saj so bile všeč tako otrokom kot njihovim staršem. Prisotnih je bilo 23 staršev in otrok, kar je zelo lepa številka za naprej! Zahvaljujemo se vsem, ki so si vzeli svoj čas in se nam pridružili. Ptičje krmilnice so v celoti izdelane iz na- ravnih obnovljivih materialov in so eno- stavne za izdelavo. Za osnovno smo vzeli so otrokom in nam pomagali, za kar se jim jih lahko odnesli domov. Priporočena višina storž kateregakoli drevesa, ki smo ga na zahvaljujemo! prostovoljnega prispevka za venček s sve- Naslednjo uro našega programa pa smo čami je bila 8 €, za venčke brez sveč pa 4 se preselili v zgornje nadstropje, kjer smo €. V naslednjih dneh so bili oddani čisto vsi se igrali razne športne in družabne igre, na venčki, kar pomeni, da je prišla praznična primer bratec reši me, namizni nogomet, toplina v veliko slapenskih domov. Nekaj gnilo jajce in še kaj. Tudi ta del programa je odstotkov od prodaje je prejel naš pro- bil otrokom všeč, za dodatno popestritev gram. Tako smo zbrali kar 65 €, kar je za dogajanja pa so poskrbeli topel čaj, bom- naš program res velika vsota denarja! Zelo boni, pokovka in piškoti. Letos smo nami- se zahvaljujemo vsem, ki ste kaj prispeva- zni nogomet s pomočjo dobrih slapenskih li v ta namen, saj ste nam močno olajšali mož preselili v zgornje nadstropje, kar se nakup barvic, svinčnikov, flomastrov, pi- je v prvi delavnici letos izkazalo za odlično škotov, sladkarij in bombonov za naše de- odločitev. Za vso pomoč dobrim ljudem, ki lavnice. Prepričani smo, da se bo kvaliteta so pri tem pomagali, se iz dna srca zahva- naših delavnic povzpela na še višji nivo, kot ljujemo! je sedaj. Otroci in starši so z programa odšli utru- Trdno verjamemo, da bomo (predvsem jeni, a zadovoljni. Zaključimo lahko, da so zaradi velike udeležbe) nekaj podobnega bile krmilnice in njihova izdelava všeč vsem priredili tudi prihodnje leto. Vsem udele- – od staršev, starih staršev, otrok do nas, žencem pa se zahvaljujemo za njihovo ude- prostovoljcev. Sedaj pa verjetno že visijo debelo namazali s kikirikijevim maslom. na kakem drevesu in čakajo, da se pri njih Otroci so jih z veseljem povaljali v sonč- ptice okrepčajo! nična, bučna, ovsena in ostala semena, Naslednje srečanje, ki smo ga imeli na ki so užitna za ptice. Nekateri so bili zelo Slapu, je bilo že tradicionalno izdelovanje ustvarjalni in so vse skupaj povaljali še v adventnih venčkov. Potekalo je v stari šoli, sveže pripravljeni pokovki. Zaradi lažje pri- kjer se je zbralo veliko število udeležencev, trditve krmilnice smo vse skupaj prilepili na ki so skupaj izdelali kar 46 venčkov! Ko smo palico in dodali vrvico, da bodo otroci doma animatorji izvedeli za to številko, smo bili krmilnico lahko pritrdili na ograjo, drevo, zelo navdušeni. Hvala vsem, ki so si vze- okensko polico ... li čas in si izdelali venček ali zase in svojo Otroci so med izdelavo krmilnic tako zelo družino ali za prodajo drugim. Prepričani uživali, da je bil ves prostor na koncu v smo, da je v vsako družino, v katero je pri- semenih in kikirikijevem maslu, zato smo šel venček, s seboj prinesel del prazničnega imeli prostovoljci veliko dela, vendar smo vzdušja, ki nas bo spremljal vse do božiča. bili zadovoljni zaradi vseh nasmejanih Vse venčke smo po končani izdelavi odne- obrazov, ki smo jih videli med in po izde- sli v župnijsko cerkev, kjer so počakali do lavi. Prisotni so bili tudi nekateri starši, ki naslednjega dne, nedelje. Po končani sveti maši jih je naš župnik blagoslovil, nato smo 18 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI ležbo in jih hkrati tudi vabimo, da se nam Vendar pa s tem dogodek še ni bil končan. polepšal naša srečanja, se vsem zahvalju- pridružijo še naslednje leto! Po končanem dogajanju v župnijski cerkvi jemo! Trenutno zadnji dogodek, ki ga je organizi- smo skupaj z Miklavžem, parklji in angelčki S tem smo nekako povzeli dogajanje ral Popoldan na Slapu, pa je prihod svetega odšli še na vaški trg. Tam nas je pričakala z Popoldan na Slapu v septembru, oktobru, Miklavža v našo župnijo. Miklavž je prišel božičnimi lučkami okrašena božična smre- novembru in decembru. V soboto, 17. de- med nas v ponedeljek, 5. decembra, po ka. Člani Krajevne skupnosti Slap pa so cembra, pa smo skupaj z vami okrasili še sveti maši ob 17. uri. Sveto mašo so obli- vsem ljudem, ki so bili tam, ponudili krofe smreko na placu. S tem se program za le- kovali otroški pevski zbor pod vodstvom in topel čaj. tošnje koledarsko leto zaključuje. Zaradi Metode Malik in animatorji. Pričakalo ga S tem smo nekako podaljšali ta res vesel res izredno velike udeležbe smo dobili še je veliko število otrok, ki jih je dobri mož dogodek, za katerega smo prepričani, da večji zagon za dogajanje, ki ga bomo orga- obdaril s skromnimi darilci, ki so vsebovala bo vsem ostal v lepem spominu. Z vese- nizirali v prihodnjih mesecih. Hvala vsem kopalno gobo, milo, kinder jajček in nekaj ljem ga bomo tudi prihodnje leto obliko- udeležencem, še posebej otrokom in star- bombonov. Stroške za darilo krije Krajevna vali in organizirali prostovoljci programa šem, ter vsem, ki ste nam na kakršen koli skupnost Slap. Nekaj otrok mu je v zameno Popoldan na Slapu. Na ta dan smo zbirali način pomagali pri sooblikovanju progra- zanje dala še kakšno risbico, ki jo je Miklavž prostovoljne prispevke za naš program. ma. Naša največja zahvala pa so nasmejali odnesel s seboj domov in mu sedaj verje- Tako smo zbrali kar 34,52 €, kar je za naš obrazi otrok, ki prihajajo k nam. tno krasijo njegov dom. program veliko. Za zbrani denar, ki bo na Upamo, da se kmalu spet srečamo! Tadej Kobal KID Teodozij – društveni izlet po Črni gori in Albaniji

tudi v popoldan, ko so se teodozijevci od- pravili v črnogorsko prestolnico Podgorico. Po sprehodu mimo glavnih znamenitosti je sledil ogled veličastne nove pravoslavne cerkve, zaključili pa so v stilu – v vinski kleti Plantaže. Gre za nekdanje vojaško letališče, katerega hangarji so preoblikovani v vinsko klet, kjer so na razpolago vrhunska vina, kot so Krstač, Vranac itd. Sama klet leži Kot se za društvo Teodozij spodobi, da je bil v Skadru, kasneje pa je odprava sle- med vinogradi, ki skupaj štejejo 2.310 ha odkriva vedno nove in zanimive stvari, so dila tudi mimo drugih zgodovinskih mest, in imajo 11 milijonov trt. Po treh okušanjih se člani društva in ostali preko vabila na načrtovan je bil ogled mesta Kruje, kjer so se člani društva odpravili zopet v hotel v facebook strani udeležili tradicionalnega je bil na vrsti ogled muzeja Skenderbega, okolici Budve, kot prvi dan. Po večerji je sle- društvenega izleta, letos v Črno Goro in slovitega narodnega heroja, ki ni zgolj dil program v Budvi, kjer so si lahko ogledali Albanijo. Albanije, temveč tudi ostalo Evropo obva- koncert dalmatinske klape, preostanek ve- čera pa so si oblikovali po svoje. Pot se je pričela 4. oktobra ob 21h v roval pred Turki. Po ogledu mesta in muze- Vrhpolju, nadaljevala se je skozi noč ob Zjutraj je sledil izlet z ladjico okrog otoka obalah Dalmacije. Zgodnje jutranje ure so svetega Štefana, kasneje pa so se vnovič teodozijevci prebili v hotelski restavraciji odpravili v Boko Kotorsko, kjer so si ogleda- v Neumu, kjer so si privoščili kavo ter prvi li pomorski muzej, sledila pa je še ladijska klepet po dolgi in tudi naporni noči. Pot je vožnja na otok sredi jezera, kjer jih je pri- vodila mimo Dubrovnika v Črno Goro. Slabo čakala Cerkev z imenom Gospa od Škrpjela. vreme ni odvrnilo od obiska Boke Kotorske, Znova je sledil postanek v Neumu v hotel- nato pa povzpetja na črnogorsko hribovje, ski restavraciji, kjer so kosili, nato pa so kjer je napočil dolgo pričakovani prigrizek odšli po Dalmaciji nazaj domov. Na pobudo domačega pršuta, sira ter vina. Prvi dan potnikov je sledil še nakup mandarinov v so tako izletniki namenili Črni Gori. Te se dolini Neretve, nato pa se je pot namenila v dežju sicer ni dalo povsem v polnosti do- ja se je pot določila do prestolnice Tirane, v domače kraje, ki so jih dosegli v poznih živeti, a hkrati dovolj, da je marsikaterega sledila je namestitev v hotelu, večerja ter nočnih urah. udeleženca izleta navdihnila skrivajoča prosti program. Tretji dan je bil namenjen Še en uspešen izlet govori o želji po odkri- se lepota. Noč so prebili v hotelu v okolici Tirani, ki je po padcu komunističnega reži- vanju novega in prav novo naj bi se v pri- Budve. ma Enverja Hoxhe doživela tudi gospodar- hodnje načrtovalo, ko eno najbolj zanimivih Drugi dan je sledila pot v Albanijo. ski razvoj ter se tako začela razvijati vedno občinskih društev že kuje nove in sveže ra- Geografsko in družbeno zanimiva država bolj naravnano na Zahod. Ta dan je ponudil znolike načrte. končno sončno vreme, ki se je nadaljevalo se nam je odprla v pristnosti. Prvi postanek Jernej Bognar 19 KULTURA

Brez tega ne bi mogla živeti la. Vendar pa je bil moj glas preizstopajoč »Posvečeno TEBI«, ponovila v frančiškan- za zbor in sem se posvetila le solopetju. In ski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani, kjer brez tega ne bi mogla živeti. tudi sicer redno sodelujem s koncertnimi V septembru ste imeli svoj prvi samo- mašami. stojni koncert. Navdušenje vseh priso- Kaj vam še zapolnjuje prosti čas? tnih je bilo izjemno. Kako danes gledate Poleg službe na OŠ Col, kjer sem zapo- na ta dogodek? slena kot šolska knjižničarka, v vipavski Najprej s hvaležnostjo. Potem pa tudi župniji kot katehistinja poučujem verouk z zavedanjem, da je bilo to res izjemno. dve skupini, in sicer petošolce in otroke iz Kako zelo sem lahko hvaležna Bogu, da Ciriusa Vipava. Vendar v vse vnašam petje, je to mojo željo po samostojnem koncer- ki bogati mene samo, me napolnjuje z novo tu pustil zoreti toliko časa, da se je lahko energijo, in druge. V veliko zadoščenje mi je, izpolnila v vsej polnosti. Seveda pa brez ko me mnogi sprašujejo, kdaj bom spet kje izjemnih organista Dušana Ješelnika in vi- pela. Najbolj mi je ostala v spominu neka olinista Zdravka Plešeta ne bi bilo tako po- gospa, ki me ja prišla poslušat k eni izmed polno. Vendar se je moralo vse ujeti. Vse je koncertnih maš pri frančiškanih. Spoznali Magistrico jezikoslovja, profesorico teo- bilo ob pravem trenutku na pravem mestu. sva se na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, logije in zavedno Slovenko Lejlo Irgl nav- Oba omenjena glasbenika sem spoznala kamor sva obe prišli na pregled, ona po ob- dušuje glasba. V otroštvu je igrala prečno čisto naključno. Dušan je enkrat vskočil za sevanju, jaz pa po operaciji ščitnice. Tedaj flavto v glasbeni šoli, na OŠ Col je deset let spremljanje, ker organistka, s katero sem je bila na pogled še zdrava, na dan koncer- vodila pevski zbor. Ljubezen do slovenske bila že dogovorjena, potem ni mogla, in tne maše pa je bila le še senca same sebe. ljudske pesmi ji je bila dana že v družini. V mi je »zrihtala« nadomestnega. Je muzik z Potem je prišla do mene in se mi zahvalila septembru je v cerkvi sv. Štefana v Vipavi veliko začetnico, ki zelo čuti glasbo. Na tej za globoko doživljanje ob mojem petju. Žal imela svoj prvi samostojni koncert, na ka- točki sva se takoj ujela. Z Zdravkom sem potem o njej nisem več slišala. Taki dogod- terem je s svojim glasom navdušila in pre- sodelovala kot lektorica, potem pa sem ga ki me potem še bolj prepričajo, da je to, kar senetila vse prisotne. Kot pravi sama, brez nekega dne kar vprašala, če bi sodeloval pri delam, tudi drugim v zadoščenje in navdih. glasbe ne bi mogla živeti. omenjenem projektu. Imeli smo le dve sku- Smo v mesecu decembru. Gre za čas ob- Glasba vas spremlja že vse življenje. Od pni vaji, saj se nikakor nismo mogli dogovo- darovanj, solidarnosti in številnih lepih kod vsa ta ljubezen in navdušenost za- riti, kdaj bi se dobili v vipavski cerkvi, kjer je trenutkov. Kaj vam pomenijo bližajoči se njo? koncert tudi potekal. Eden namreč prihaja prazniki? iz Kopra, drugi iz Ljubljane, vsak s svojimi Zame se vse začne že v adventu, ko pra- Že od nekdaj mi je glasba blizu. Še preden obveznostmi. sva s sestro odšli v šolo, sva z mamo že znik božiča pričakujemo, se nanj pripravlja- prepevali ljudske in ponarodele slovenske Načrtujete v prihodnje še kakšen tak mo in potem podoživimo Detetovo rojstvo. pesmi. Mama je bila dejavna pri pripravah projekt? Pomeni mi nek nov začetek v smislu pre- raznih kulturnih dogodkov in tako sva spo- Ta projekt je v moji glavi in duši zorel rojenja. Kot nekakšna ponastavitev naših znavali tudi ljubiteljsko in profesionalno več časa. Dolgo sem sanjala o svojem sa- življenj, ko odpadejo vse nepomembne kulturo. Potem sva začeli obiskovati glas- mostojnem koncertu. Ker sem hotela stvari, temne misli, skrbi. V nekem smislu beno šolo, prepevati v šolskem in cerkve- narediti vse sama, je bilo res veliko dela. se vse začenja na novo, vendar na trdnih nem zboru, tako je bilo nekako naravno, Organizacijsko mi je zelo veliko pomagal vrednotah, ki jih omenjeni praznik prinaša. da sem šla tudi k solopetju. Kasneje sem naš župnik, g. Lojze Furlan. Seveda pa tu Ob tem želim vsem bralkam in bralcem začela peti pri Komornem zboru Ipavska, ne smem pozabiti omeniti še povezoval- blagoslovljen božič in vse dobro v novem pod vodstvom Matjaža Ščeka, pri katerem ca celotnega večera, Luke Ličarja. Za zdaj letu. me je najbolj navdušilo čutenje in podajanje nimam v načrtu še nič novega, sem pa glasbe. Veliko sem se pri tem zboru nauči- celoten koncert, ki sem ga poimenovala Natali P. Nardin

Izdelava in uporaba osnov v kuhinji V času naših babic ni bilo v trgovinah ju- res dobra stara babičina kuhinja. Vsakdanja dernizacija na vseh področjih gospodar- šnih in zelenjavnih kock in so si kuharice jed je bila enostavna in skromna, v okusu stva. Več o tem kdaj drugič, vrnimo se k pripravljale razne naprej pripravljene oma- pa bogata in dobra, ravno zato, ker je bila osnovam. ke ali juhe. V tistih časih ni bilo hladilnikov zabeljena z omako ali maščobo, na kateri Ko prebiramo danes razne recepte, za- in zamrzovalnikov. Meso in odvečne kosti, se je peklo veliko mesa. sledimo nasvet: prilij temno, svetlo, ri- ob času kolin, so z zelišči začinili in popekli, S prihodom elektrike se je tudi v kuhinjah bjo, kokošjo, jušno ali zelenjavno osnovo. potem pa pečeno meso spravili v mast ali mnogo spremenilo. Hladilniki in zamrzo- Danes se uporablja predvsem industrijsko zaseko. Omako in maščobo, ki je nastala valniki so bili nepojmljivo odkritje v kuhinji. izdelane kocke in osnove, ki so polne oja- pri peki mesa, so kuharice spravile v lese- Pralni stroj je bil čudo razvoja. Ko smo ga čevalcev okusov, pakirane v majhnih ali ve- no posodo, ki se je dobro zaprle in shranile kupili pri nas, leta 1958, so se zbrale gospo- čjih posodah, pripravljene za hitro uporabo. v hladno in temno špajzo. Tudi ko so pekli dinje cele vasi in gledale to čudo, če bo ta Tokratni moj namen pa je, da opišem, kako kokoš, raco ali gos, so maščobo z omako stroj res opral perilo. O razvoju podeželja se določena osnova naredi, kako se shrani vred spravile v to posodo. S to spravljeno med letoma 1965 in 1975 bi bilo res kaj pi- in kje se vse uporablja z namenom, da bi maščobo so obogatile vsakdanjo hrano sati, danes si še predstavljati ne moremo, bila glavna jed bogatega okusa. Pa še na med celim letom. Zato pravimo, da je bila kaj je prinesel takratni razvoj oziroma mo- nekaj naj opozorim. V današnjih mesnicah 20 KULINARIKA kupujemo meso namensko pitanih živali, ki je mlado, mehko in sočno, žal pa nima tistega okusa in arome kot žival, ki ni na- mensko pitana, je starejša, ki pa ima v sebi tisto ta pravo aromo in okus. Zato pa da- nes kuharji dodajo industrijsko pripravljene dodatke, da z njimi jed izboljšajo in pou- darijo strukturo okusa. To se lepo vidi pri goveji juhi. V mesnici kupite goveje meso s kostjo za juho, dodate jušno zelenjavo, sol in kuhate. Po dveh urah je juha kuhana, vendar ni ravno dobrega okusa, ker je meso bilo mlado. Takšno juho se potem izboljša z govejo kocko. Če pa vam mesar ponudi meso starejše živali, ki ima rumeno ma- ščobo ob mesu in rumene kite na kosteh, k temu dodate jušno zelenjavo in samo sol, in takšna juha je bogatega okusa in čudo- vito diši v kuhinji, mora pa se vsaj štiri ure kuhati na majhnem ognju. Takšno juho so kuhale naše babice. Za izdelavo temne osnove uporabimo go- veje in svinjske kosti hrbtenjače, reber in drugega, ki morajo biti zrezane na manjše kose, razne kite in obreznine, ostanki sla- va pa niso nič drugega kot vnaprej kuhane Uporaba zelišč in začimb v kuhinji nine in podobno. Vse to v pekaču ali večji juhe. Pri ribah nam ostajajo glave, plavuti Tokrat vam želim predstaviti: kozici popecite, da so kosti lepo rjave. Ko in kosti, če ribe najprej filiramo. Vse to z so kosti lepo opečene, dodamo na grobe Golaž: drobno sesekljana čebula je osnova kosce narezano zelenjavo: korenček, go- jušno zelenjavo lepo skuhajmo in ohladi- mo. Takšna juha mora biti čista in dobre- pri pripravi golaža. Čebule mora biti toliko, molj zelene in peteršilja, čebulo in česen, kot je mesa. Če je čebule več vrst (bela, ru- por, tudi bela kolerabico in pastinak zelo ga, sicer neslanega okusa. Takšno osnovo lepo spadata zraven. Še malo popecite, da pa uporabljamo pri brodetu in ostalih ribjih mena, rdeča in šalotka), bo golaž še bolj- zelenjava zadiši, malo pomokajte, še malo specialitetah, kjer je zaželena omaka, da ši. Zaporedje praženja čebule na masti se popražite, potem pa zalijte najprej z rdečim gost malo potoča. Kokošja osnova je juha začne z rdečo, rumeno, šalotko in belo. Ko vinom, ko alkohol izpari, pa s toplo vodo ali iz starih kokoši in kosti perutnine (puranov, je čebula lepo zlato rjava, se doda sladka čisto juho, če vam ostaja. Razmerje naj bo rac ali gosi). Vse našteto se z jušno zele- rdeča paprika, popraži 3 sekunde in priloži 1 l vode na 800 g kosti. Dodajte začimbe; meso. Česen in kumino dodamo na meso, cel poper, lovor, majaron, timijan, par zrn njavo nekaj ur kuha, precedi in ohladi. To se brinovih jagod, ščep rožmarina, par listov uporablja pri izdelavi piščančjih specialitet sol, drobno nasekljan list žajblja in vejico žajblja in vejico luštreka. Soli se v osnove z omako, paprikašev, ragujev in obar. Ko rožmarina, timijan, majaron in malo rde- ne daje, to pa zato, da ne bi bila končna kuhamo razno zelenjavo za različne prilo- čega vina. To dušimo na blagem ognju vsaj jed, ki jo želimo obogatiti z osnovo, pre- ge, jih lahko kuhamo v zaporedju eno za 3 ure. Ko je meso mehko, ga poberemo na več slana. To potem zavrite in kuhajte vsaj drugo v isti vodi, krompir naj bo zadnji. Ta krožnik, dodamo paradižnikove pelate in s 4 ure na blagem ognju, med kuhanjem pa juha, ki je zelo okusna, ker se je v njej kuha- paličnim mešalnikom dobro zmešamo vse- pobirajte peno in maščobo. Ko je vsebina la različna zelenjava, je zelenjavna osnova. bino, priložimo meso in pokuhajmo nekaj kuhana, omako na gostem cedilu prece- dite in ohladite. Ohlajeno omako nalijte v To uporabljamo pri izdelavi različnih prilog, minut, da se barva povrne. Golaž se lepo vrečke za izdelavo ledenih kock in spravite predvsem pa pri kuhanju različnih zele- ujame z vampi, pa tudi s polento, teste- v zamrzovalnik. Po enakem postopku se njavnih juh in minešter. Toplo priporočam, ninami ali rižem. Segedin golaž: Izdelava pripravi svetla osnova iz telečjih kosti, brez da vodo, v kateri se je kuhala zelenjava ali golaža je enaka, kot je zgoraj opisano, le brinovih jagod in žajblja. Pri svetli osnovi se testenine, nikar ne mečete stran. Ohladite česna in kumine naj bo več. Ko je meso uporabi belo vino. Tudi divjačinska osnova jo in jo spravite v hladilnik, marsikje vam mehko, ga poberemo na krožnik, dodamo se dela po enakem postopku, vendar z bri- bo pomagala izboljšati okus v pripravljanju novimi jagodami, žajbljem, brusnicami in pelate in sesekljamo s paličnim sekljalni- močnim rdečim vinom kabernet ali teran. mesnih jedi, prilog ali minešter. Vse, kar kom. Priložite meso in kuhano kislo zelje, Tako vnaprej pripravljena svetla osnova se sem zgoraj opisal, je namenjeno temu, da če je potrebno, dosolite in popoprajte. Tudi uporablja pri izdelavi omak telečjih pečenk, bi se čim več stvari porabilo in ne odvrglo krompirjev golaž se pripravlja na enak na- naravnih zrezkov, medaljonov in drugih na odpad. Pa tudi zato, da se nekaj vnaprej čin kot golaž, le brez žajblja, rožmarina in mesnih specialitet iz svinjskega ali telečje- pripravi, ko je čas, in uporabi, ko je potreb- majarona. Ko je meso mehko, ga poberemo ga mesa. Pri pripravi specialitet iz govedi- no na hitro kaj dobrega skuhati. Predvsem na krožnik, omako s paličnim mešalnikom ne na različne načine pa uporabimo temno pa zato, da bi si raje doma pripravili dodat- osnovo. Divjačinska osnova nam pomaga sesekljamo, vrnemo meso in dodamo na ke jedem, ki so naravni in zdravi, in ne bi izboljšati okus specialitet iz divjačinskega kosce narezan krompir ter kuhamo, da se mesa. Namen teh dodatkov je, da je končni kupovali industrijskih kock, veget in drugih krompir omešča. okus omake hitro pripravljene jedi izrazit, dodatkov, ki so polni škodljivih E-jev, kon- Dober tek! harmoničen in lepo dopolnjuje kos mesa in zervansov, sladkorjev in ojačevalcev oku- prilogo. Ribja, kokošja in zelenjavna osno- sov. Tone Goričan 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Veseli december v vrtcu Naši likovni utrinki Porodila se je ideja, da bi decembrske Jesenski čas je v OŠ Draga Bajca Vipava na dni v skupini Smrkci obeležili na poseben, likovnem področju prinesel kar nekaj pode- ustvarjalen način. Tako smo se odločili litev na likovnih natečajih in drugih kultur- za izdelavo koledarjev z izvirnimi risbami no-umetniških dogodkih, na katerih smo otrok, ki jih bodo prejeli starši otrok in tudi sodelovali. vse ustanove v Vipavi. Otroci so se pri iz- V začetku oktobra smo se udeležili likov- delavi zelo potrudili, vsak od njih je izdelal nega ex-tempora, ki je potekal ob tednu po dve risbi. Ob koncu novembra smo s po- otroka v Piranu. Našo šolo so zastopali močjo staršev poslikali še darilne vrečke, sedmošolci, učenci likovnega snovanja: v katerih bomo podarili koledarje. Prvega Ana Fajdiga, Kaja Kodelja, Mojca Žigon, Jan izmed koledarjev smo že podarili, prejel ga Franc Kopatin in Zoja Petrič. je župan, ki je ob tem povedal, da je vesel V lanskem šolskem letu smo sodelovali obiska najmlajših, med katerimi je tudi nje- tudi na mednarodnem bienalnem likovnem gov vnuk. V vrtcu smo veseli, da lahko na natečaju Po Fabianijevih poteh, kjer smo tako ustvarjalen način sodelujemo v okolju, predstavljali svoje makete. Gre za likovni in verjamemo, da bo še veliko podobnih pri- natečaj, ki je posvečen arhitektu Maksu ložnosti. Tokrat se želiva ponovno zahvaliti Fabianiju. Prireditev je bila v soboto, 15. ok- staršem za pomoč in želiva vsem lepe pra- tobra 2016, v Štanjelu. znike in srečno novo leto. Odlično so se odrezali lanski devetošolci Ingrid Šelj in Nives Drinić Mark Žgavc, Fikret Rizvić, Patrik Vidic in pa letošnja devetošolka Patricija Boben, saj so prejeli bronasto priznanje. Raziskava kamnin Mladi tiskarji V ponedeljek, 21. 11. 2016, je v Kamniku po- V četrtek, 24. 11. 2016, smo se učenci li- tekala podelitev nagrad in priznanj medna- kovnega snovanja iz sedmega razreda pre- rodnega likovnega natečaja Na odru, ki ga izkusili kot pravi modni oblikovalci. je organizirala OŠ Marije Vere Kamnik. Na njem smo sodelovali v prejšnjem šolskem Snovali smo grafične motive za majice, ob letu. Naša osmošolka Mija Žagar je za svo- tem pa obiskali Mednarodni grafični likovni je likovno delo prejela posebno priznanje, center v Ljubljani in svoje motive v tamkaj- njeno delo pa se je uvrstilo na razstavo. šnji grafični delavnici ob pomoči grafičnega mojstra, ki nam je nazorno prikazal posto- V sredo, 16. 11. 2016, je na OŠ Danila pek tiskanja v tehniki sitotiska, tudi nati- Lokarja Ajdovščina potekala že tradicio- snili na majice. nalna podelitev priznanj učencem, ki so s svojim deli razstavljali na razstavi in hkrati Naučili smo se veliko novega in se ob tem mednarodnem likovnem natečaju Plakat tudi dobro imeli! miru, ki ga vsako leto v jesenskem času or- Učenci 4. razreda PŠ Vrhpolje smo pri pou- Kristina Lavrenčič, mentorica ganizira Lions club Zemono. Strokovna ko- ku naravoslovja v mesecu oktobru razisko- misija je za razstavo izbrala likovne izdelke, vali kamnine. Učiteljica je v šolo prinesla ki so jih pri likovnem snovanju II. ustvarili najrazličnejše vrste kamnin. Ogledali smo osmošolci Žiga Umek, Nejc Adamič, Ajda si jih, poimenovali ter jih označili s števil- Furlan in Nik Furlan. Za nagrajenko je bila kami. Razdelili smo se v dvojice ter izvedli izbrana stvaritev Ane Rener. raziskavo. S kamni smo drsali po ploščici in opazovali, kakšno barvo sledi puščajo, Kristina Lavrenčič, mentorica ugotavljali trdoto kamnin ter jih polivali s kisom, da bi ugotovili, katere so iz apnenca. Zelo navdušeni smo bili, ko smo opazovali, kaj se dogaja, kadar kis raztaplja apnenec. Kamnine smo razvrščali po velikosti, trdo- ti in barvi. V parih smo izdelali plakate, na katerih smo zapisali ugotovitve naše razi- skave. Na koncu pa nas je sošolka Lea pre- senetila z veliko več zanimivimi kamnina- mi, med katerimi so bili žveplo, puščavska roža, kristali, živosrebrova ruda, kremen, rubini, sljuda, achat in fosili. Se mogoče sprašujete, kje jih je našla? No, njen dedek je bil velik zbiratelj kamnin pa tudi rudar. Zelo smo bili navdušeni nad njegovo zbir- ko. Odločili smo se, da naredimo razsta- vo. Veseli in zadovoljni smo jo pokazali še ostalim učencem naše šole. Barbara Ferjančič, Lea Škrlj, Anja Natlačen in Lena Lavrenčič; 4. r. PŠ Vrhpolje 22 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Naše dobrodelne zvezde mi nastopi polepšali šolarji vseh starosti, nekateri zaposleni, starši in gostje. Prvi so nastopili pevci mladinskega pevske- ga zbora pod vodstvom učitelja glasbe Igorja Hodaka. Na oder so ta večer stopi- li trikrat. Zapeli so ljudsko Iz zemlje gre v trto, ob spremljavi šolskega rock benda pa še priredbi pesmi Bit in Od višine se zvrti. S skečem so se predstavili učenci petega razreda. Za njimi pa so s plesno točko na- stopili četrtošolci. Posebno pozornost so si z nastopom zaslužili učenci, starši in uči- telji podružnične šole Podnanos. Pod vod- stvom Vide Trošt Vidic so družno zapeli. Podružnična šola Vrhpolje se je predstavila z dvema plesno glasbenima nastopoma. Za plesne trenutke v dvorani so bili zadol- ženi tudi učenci od 1. do 6. razreda, ki ple- šejo v plesnem klubu EL1 Plesna scena ter plesna skupina osmih mamic Pitke Ritke. December je čas veselja, zabave, zahval, obdarovanj in tudi solidarnosti. Na vipavski osnovni šoli je dobrodelna prireditev Naše zvezde, ki se vsako leto odvije v začetku meseca, postala že tradicija. Ta dan zbirajo sredstva za šolski sklad. Denar je name- njen temu, da se lahko osnovnošolci ude- ležujejo tekmovanj in številnih drugih nad- standardnih dejavnosti. V okviru prireditve so pripravili tudi dobrodelni sejem, kjer so učenci ponudili svoje izdelke, od voščilnic, krmilnic, čipk, okraskov za novoletno jelko pa vse do miselnih in družabnih iger. Da je bila ponudba na sejmu bolj pestra, so po- skrbeli tudi starši s pečenimi dobrotami in nekateri učitelji, ki so ob tej priložnosti pokazali svoje spretnosti. Tako so obisko- valci lahko poskusili tudi pravi japonski suši izpod rok učiteljice Sonje Simonič Puc. Na prireditvi so obiskovalcem večer s svoji-

Nastopil je tudi Ansambel Lajna iz VDC Vipava, ki je obiskovalce navdušil z izvedbo pesmi Ti, ti moja rožica. Poseben gost ve- čera je bil nekdanji učenec in paraolimpijec Dejan Fabčič. V dvorano ga je pospremila njegova razredničarka iz osnovnošolskih časov Marija Mavri Koradin, osmošolka pa je z njim naredila intervju, v katerem se je Dejan dotaknil tudi časov, ko je bil tudi sam učenec vipavske šole. Večer je povezovala Nataša Nardin. Šolski skladu so ta večer s svojimi pri- spevki obiskovalci obogatili za 1500 evrov. Lahko verjamemo in vemo, da bodo šolski dnevi tudi zato za marsikoga bolj zanimivi in lepši. Lepo je videti, da so ljudje dobrodelni. In še lepše je, kadar je tako tudi v Vipavi. Natali P. Nardin

23 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Hvala, ker me spoštuješ! Na pobudo Zavoda Varna pot smo se v 4. b vikend so v bližnjem nakupovalnem centru OŠ Vipava odločili, da bomo ob svetovnem Fama v Vipavi nagovarjali kupce in goste dnevu žrtev prometnih nesreč z našimi bližnjega bifeja k upoštevanju prometnih plakati opozorili voznike, da na cesti niso predpisov, v decembru – mesecu prazno- sami. vanj in veselega pričakovanja – pa v zdra- Po razgovoru o varnosti v prometu smo vstvenem domu. kot najpogostejše vzroke za nesreče na ce- Učenci so bili pri delu aktivni in ustvarjalni. sti izpostavili problem alkohola, telefoni- Na svoje plakate so zelo ponosni, zato so ranje med vožnjo, prehitro vožnjo in pešce svoje starše spodbujali, da si jih ogledajo v prometu. Učenci so oblikovali 4 plakate, in razmišljajo o tej problematiki. Upamo, na katere je vsaka skupina poleg napisala da smo s tem naredili vsaj majhen korak k opozorila tudi svoje posvetilo: prilepili so preprečevanju tragedij, ki so se nas, žal, že svečko za pokojne mamice in očke, mlade mnoge dotaknile. fante in dekleta, otroke ... Naša velika želja je, da bi se to leto kon- Plakate smo nato razstavili ob vhodu v čalo brez nesreč, novo pa naj bo kar naprej našo šolo, kjer so starše opozarjali na od- SREČNO! govornost do otrok in tudi sebe. Naslednji učenci 4. b in učiteljica Damjana Černigoj

Talenti puščajo pečat

Volk in Lada Bizovičarja, sta naj- prej toplo sprejeli ravnateljica Kristina Bratina ter glavna organizatorka dogod- ka Loredana Sajovic. Pozdravila sta jih tudi izjemna voditelja, čistilka Saša in Skorajvid Valič, največje presenečenje pa so jim nedvomno pripravili prav učenci. V vlogi strokovne komisije so tako go- stje z navdušenjem lahko spremljali 16 dih jemajočih točk, v katerih so privreli V življenju srečaš na stotine ljudi. Eni pri- dejo, drugi gredo, večina jih tone v pozabo. In vendar ostane peščica tistih, ki za seboj pustijo ogromen pečat. Zaradi svoje izje- mnosti, edinstvenosti in neponovljivosti, zaradi topline, prisrčnosti in leska, ki ga nosijo v očeh, ostanejo zasidrani v tebi in ostanejo zasidrani v času – za vedno. Zasidrani v srcih in času bodo zaradi svojih neverjetnih talentov ostali tudi učenci izje- mne ustanove, ki leži na obrobju Vipave – ustanove CIRIUS Vipava. Center, ki je prav pred dvema letoma obeležil 50. obletnico delovanja in skrbi za celosten razvoj otrok, ki so na nek način drugačni od vseh nas, otrok z motnjami v razvoju, je v četrtek, 10. 11. 2016, izpeljal prav poseben dogodek: »CIRIUS ima talent«. Glavne goste dogodka, Branka Čakarmiša, Ano Klašnja, Marjetko

24 IZ ŠOLSKIH KLOPI

na dan talenti naših otrok. Pevci romantič- nih pesmi, med katerimi je premierno bila predstavljena tudi v glasbeno preobleko ujeta pesem mlade pesnice Inge, pa raper- ka, pianist in flavtistka, mali čričkar, turška in romska plesalka, kuharski muzikan- ti, komična Pat in Mat, energični Michael Jackson in ob koncu vrhunski plesalci sku- pine Vrtiljak so pustili komisijo in vse pri- sotne brez besed in jih ganili do solz. Z na- smehom na obrazu in obdarjeni s sladkim presenečenjem, s katerim jih je presenetila Fructalova maskota Pingo, so nastopajoči talenti zakorakali novim dogodivščinam naproti. Srečni, saj so z voljo in zagnano- stjo dokazali, da lahko dosežemo vse, če le verjamemo drug v drugega in delamo drug z drugim. In to v našem centru znamo. Mi imamo talent.

Urška Pirjevec »Naša hiša je zelo velika, naše hiše se nebo dotika, naša hiša ima srce in tako veliko je!« Kadar hiša dobi srce, postane dom. Imeti nuditi. Med nami so tudi mladi, ki doma na kateri smo pretekli teden ob igranju na dom je eden največjih darov, s katerim nas preprosto nimajo. Tem je naša hiša najpo- kitaro in petju, prižgali lučke, iskrice upanja lahko obdari življenje. Žal je veliko takih, ki membnejša. ... Te bodo naš dom prijetno osvetljevale so zaradi različnih prizadetosti za dom v Naloga vseh zaposlenih je, da jim le-te- in grele v dneh, ko zunaj ni veliko svetlobe. svoji družini prikrajšani. ga nudimo v Centru, kjer se zavedamo, da Ob njih smo pričakali Miklavža, ki je obdaril V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in doma ne naredi hiša, temveč njen utrip − otroke, ter pozdravili čarodeja Andreja, ki je usposabljanje se že več kot petdeset let, ob toplota le-tega, ki izhaja iz iskrenih odno- s svojimi čarovnijami zabaval in vedno zno- izvajanju programa z nižjim izobrazbenim sov med vsemi, ki sobivamo v tej veliki hiši, va osupnil otroške oči ter iz njih privabljal standardom ter s posebnim programom, naše prijaznosti in povezanosti. Če želimo osrečujoč smeh. trudimo ustvarjati topel dom otrokom in uresničevati naš osnoven cilj − izšolati in December je šele odprl svoja vrata, in kot mladostnikom, ki zaradi različnih vzrokov pripraviti otroke za čim bolj samostojno napoveduje, se bodo veseli dogodki vrstili ne morejo vsak dan domov, k svoji družini. življenje –, morajo biti naše misli iskrene, še naprej – odražali bodo svetlobo in toplo- Veliko je otrok, katerih dom je preveč besede prijazne in naše delo usklajeno. to ljudi, ki tu bivajo in delajo ... Vsakogar, ki oddaljen od šole in programov, ki jih ti v V letošnjem decembru smo družno okrasili bo vstopil v našo hišo, naš dom, bodo naše Centru potrebujejo. Nekaterim je tu omo- našo hišo, in sicer na temo Topel domek. S ''lučke'' toplo sprejele. Lepo vabljeni k nam, gočena štiriindvajseturna strokovna oskr- hišicami iz papirja smo okrasili razrede, bi- da ogrejemo tudi vas. ba in nega, ki jim je starši doma ne morejo valne prostore in praznično smrečico v avli, TjT 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Zgodba našega praznovanja 25 LET ŠGV IN 65 LET MALEGA SEMENIŠČA Mesec november je na ŠGV kronalo pra- znovanje 25-letnice šole in 65-letnice Malega semenišča. Osnovna dejstva o pripravi in poteku praznovanja smo že večkrat brali, saj so se mediji o dogodku razpisali. Na strani urada predsednika re- publike Slovenije je med drugim pisalo: »V nagovoru se je predsednik republike rav- natelju zahvalil za povabilo na praznova- nje in Škofijski Gimnaziji Vipava poklonil slovensko zastavo, posebno protokolarno darilo predsednika republike ob praznova- nju 25. obletnice samostojnosti naše drža- ve kot znak hvaležnosti za njen prispevek naši državi, naši domovini, da je boljša. Učiteljskemu zboru se je zahvalil, ker v mladih ljudeh krepijo vrednote, ki jih delajo srčne, solidarne in odprte, ter jih vzgajajo čin gradili. Najprej smo razmišljali o geslu pod prisilo tujca, kako je, če je materni jezik v pogumne in samozavestne ljudi, ki v pri- letošnjega praznovanja. Zakaj smo izbrali prepovedan. Beseda tujca nekako ne steče hodnost zrejo z upanjem in ne strahom.« geslo 25 + @srčnih? Polina Pavlovič se je za tako z jezika kot naša, slovenska. Tudi če Zdi se mi prav, da se o pomembnih stvareh šolski časopis Iskre takole razpisala: »Vsako obvladaš jezik, govoriš tekoče in brez na- spregovori večkrat. Samo enkrat praznu- geslo mora biti edinstveno in neponovljivo, pak, te še vedno utesnjuje, omejuje tvojo jemo 25 let, samo enkrat smo »srebrni«! da ostane v spominu, mora vsebovati nekaj moč izražanja. Danes morajo otroke v šoli Gospod škof, msgr. Jurij Bizjak, je pred pri- posebnega in imeti globlji smisel. To geslo, učiti srčnosti. »Bodite ponosni na svoj na- reditvijo vprašal naše profesorje, ki so di- izbrano ob 25-obletnici Škofijske gimnazije rod, Slovenci s srcem!« pravijo otrokom. A jakom pomagali pri organizaciji in izvedbi, Vipave, nam želi pokazati našo šolo takšno, kako naj otrok ve, kaj je srčnost, če ga vse ali naj pove še enkrat podatke o zgodovini kot je; prikaže njeno zgodovino, njenih 25 potiska v globalno, boljše, večje, nezna- naše ustanove. Seveda, je bil odgovor, to preživelih let, pokaže tudi, da je imela neko no in s tem bolj zanimivo? Ni nujno, da v je priložnost, da večkrat na glas povemo, osnovo, podlago, na kateri je nastala: (+) Sloveniji ni možnosti, mogoče jih mladi koliko poti je že bilo prehojene in kako je plus, ki naj bi pomenil 65-letnico malega samo ne znamo videti. Vsak tujec, ki obi- vsak od udeleženih videl to pot. Slavnostni semenišča, a hkrati lahko asociira tudi na šče Slovenijo, je navdušen nad malim, a govornik, g. Vinko Lapanje, prvi rektor in križ. Želi nam povedati, da ne glede na kr- izredno raznolikim koščkom zemlje. Zakaj ravnatelj ŠGV, se je spominjal rojstva ŠGV ščansko osnovo, ki bi jo mnogi dojemali kot lahko tujci vidijo v nas prihodnosti? Manjka leta 1991, ko se je rodila tudi samostojna zelo konzervativno, v svoji osnovi stopa in nam srčnosti. Ko se odpiramo svetu, hkra- Slovenija, z besedami iz Svetega pisma: se oznanja v srcu skupaj s časom, ne oklepa ti režemo svoje korenine, zanemarjamo »Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo se zgodovine, ampak jo spoštuje in ji daje pristno, domače, lepo. Namesto domačim njeni zidarji.« možnost, da ostane v preteklosti, dijaki pa samoukom, ki svoje delo opravljajo s sr- Te besede so tudi vklesane v kamen, ob imajo možnost živeti s časom z roko v roki. cem, ki še vedno čutijo vez in dolžnost do vhodu v šolo. In vsaka opeka ima svojo Srčni pa so na naši gimnaziji tako dijaki kot ohranjevanja preprostega, se utapljamo v zgodbo, vsak Primorec je postavil svojo tudi profesorji. Želijo in pripravljeni so po- ogromnih izložbah cenene kramarije, kate- opeko, da je nastala šola. Rodila se je iz magati in ustvarjajo PRISRČNO vzdušje.« re lastniki so tujci. Hkrati se jezimo, zakaj velikodušnosti primorskih vernikov. Naše »Kaj neki sploh pomeni biti srčen?« se ni služb, ni kvalitetnega trga. Človekova delo tokrat, po 25 letih trdnosti »hiše«, je sprašuje drug anonimni dijak. In odgovarja: srčnost pride na dan šele, ko je človek za- bilo veliko lažje, pa vendar smo na nek na- »Naši dedje so to vedeli. Vedeli so, kako je tiran, ko je prisiljen govoriti tuj jezik, ko je z doma. Ko hodi po zemlji, ki je tuja, diha tuj zrak, ki nekako ne napolni človeka, do srca tak zrak ne seže. Zato otrokom ne pravite, naj bodo srčni, če tega še sami ne razumete. Raje jim po- kažite lepote dežele, pomembnost trdega dela, lepoto in posebnosti našega jezika. Ne vsajajte jim ideologije o odprtosti za svet in tuje. Le tako bodo otroci lahko ne- koč srčni dedje, zgarani, a srčni, sposobni prenosa naše kulture in srčnosti, ki jo vsem nam tako primanjkuje.« Ko je bilo geslo izbrano, potrjeno in več- krat na različne načine razloženo, smo se lotili delitve dela in zadolžitev. In veste kaj, res se je pokazala srčnost dijakov in zapo- slenih! Čeprav sem te že večkrat citirala, ne morem mimo škofovih besed, s katerimi je

26 IZ ŠOLSKIH KLOPI delil svoje občutke z dijaki novinarji po pri- Bor Berce je na prireditvi sodeloval pri kul- reditvi: »Zelo sem vesel, ker je čutiti prisrč- turnem programu: »Z dvignjeno glavo sem ne odnose tako med vami, dijaki, kot med zakorakal v dvorano, pogledal proti mno- dijaki in profesorji. Pri vsaki taki skupni žici, vdihnil in s ponosom napovedal pred- stvari, kot je bila ta slavnostna prireditev, sednika. V meni je divjal notranji patriot in se začuti, ali je to res ena skupna duša ali ko sem izgovoril besede, napisane na listu ni. Čestitam za take dobrohotne, iskrene in pred sabo, me je zajel val ponosa in hva- strumne odnose med vami.« ležnosti, da sem Slovenec, predvsem pa da Prav vsak dijak in vsak profesor ter osta- sem član Škofijske gimnazije Vipava, in da li zaposleni (še posebej večkrat omenjeni lahko doživljam ta trenutek.« »naš zlati hišnik«) je prispeval svoj delček. Da je v ključnem trenutku vse teklo, kot je Vsi smo se učili na malo drugačen način. treba, so seveda zaslužni še mnogi, ki jih Učili smo se sodelovati, organizirati. Pevci na dan prireditve ni bilo v ospredju. Od dija- so intenzivno vadili že od septembra, ne- kov scenaristi, pisci besedil, veznega teks- dolgo za njimi so začeli z vajami inštru- ta, novinarji, ekipa za pripravo Vinograda, mentalisti. Ana Lavrenčič je po mesecih vaj izdelovalci voščilnic, hostese, redarji, ekipa komaj dočakala dan D: »Sama pot do tega za strežbo, čistilci, pleskarji .... Na tem me- dne je bila vznemirljiva in polna pričakova- stu ne morem imenovati vseh, čeprav bi si nja, končni izdelek pa ni razočaral. Pevski vsak zaslužil zahvalo. Enako velja za vsa- zbor je pel, kot še nikoli prej, za to prilo- kega profesorja posebej. Profesor Mozetič žnost obnovljeni (bivši dijaki) in do-usta- je bil zadolžen za pripravo telovadnice in je novljeni simfonični orkester (nove dijaške pomagal hišniku, g. Leonu Prelcu. Njegovi leženje trenutkov, da se jih ob slikah lažje moči) pa je igral, kot da on sam že praznuje vtisi so bili prijetni, zapomnil si je le zabav- spominjamo. Tako se bomo ob naslednji 25 let obstoja.« Nič čudnega, saj člani orke- ne prigode – ampak postaviti 1500 stolov obletnici lahko spominjali tudi te nedelje, stra delujejo kot eno, predvsem pa ljubijo dejansko ni kar tako. A mladi dejansko s katero smo zares veličastno počastili 25 glasbo. »Glasba mi pomeni veliko in vsakič, zmorejo marsikaj – in vidijo marsikaj, kar let gimnazije in 65 let Malega semenišča. ko nastopam v orkestru, se z občutki vese- smo odrasli že pozabili. Predvsem pa so Vsem skupaj nam je uspelo pripraviti zani- lja, radosti, upanja povežem s poslušalci. polni energije in pozitivnega duha. Zato se miv in bogat program ter tako predstaviti Mislim, da so gostje to začutili,« je svoje vedno znova učimo od njih. Amadej Kariž našo šolo v najboljši luči. Upam, da sem občutke strnila Ema Batagelj. je ob pospravljanju telovadnice zapisal pe- akademijo v najboljši luči ujel tudi v svoj smico: Ko sem spremljala glasbeni del prireditve, fotoaparat.« Bil sem zaspan sem komaj zadrževala solze. Nikakor ne In povzetek? Sami superlativi: Dih je- morem z besedami povzeti svojih občut- tako kot vsak dan. majoče. Čarobno vzdušje. Večna klasika. kov. Počutila sem se tako majhno! Toliko V šoli pa me nekaj je zbudilo, Neprecenljivo. Mogočno. Tjaša Valič je na energije, toliko talenta, toliko neimenlji- kratko povzela misli mnogih: »Srčna in pri- vega! Človeka resnično prevzame in nago- priprave na slavnostno akademijo. srčna – slavnostna akademija ob 25-letnici vori. Še posebej, ker se otipljivo čuti, kako Garali smo in se potili, ŠGV je bila natančno taka kot njeno geslo. mladi v svojem petju, igranju uživajo. Klara da vse smo uredili. Vrhunski nastopi dijakov in brezhibna or- Kavčič je takole zapisala: »Stopili smo pod Bili smo res dobre volje, ganizacija so dokaz, kaj vse lahko doseže žaromete in začeli peti. Prav vsak pevec je v 300 velikih src naše male ustanove. Utrip tem trenutku izgubil tremo. Bilo je prepro- ker delo smo opravili najbolje. in povezanost so lahko začutili vsi navzo- sto čarobno. Množica, ki osupne in na kon- Peki so napekli toliko odličnega peciva, da cu bučno aplavzira.« je bilo težko izbrati, kaj poskusiti. Priprava či, vključno s pomembnim gostom, pred- sednikom republike Borutom Pahorjem. Prireditev sta od začetka do konca pove- pa je bila, sodeč po besedah Tijane G. Dobrečevič, še zabavnejša: »Tista dva dne- Njegova želja, da bi bilo takšnih (pri)srčnih zovala dva dijaka. Rut Koren je zapisala: prireditev čimveč, je gotovo želja vseh nas.« »Ko so me prosili, da bi vodila prireditev, va je dijaški dom dišal po piškotih. Vzdušje sem bila neizmerno vesela in hvaležna za je bilo enkratno. Kar nekaj pladnjev piško- Zaključujem z voščilom dijakinje Ane ponujeno priložnost. Čutila sem, da me je tov smo zažgali, ampak prav vsi smo se Lavrenčič: doletela velika čast sodelovati pri tako po- nekaj naučili. Igrali smo se kot majhni otro- »Draga Gimnazija! membnem projektu in biti del slavnostne ci.« Sanja Dimc je sodelovala v delavnici, ki Vse najboljše za tvoj petindvajseti rojstni akademije. Vse oči so uprte vate in srce ti je skrbela za čiščenje šole. Pravi, da je od dan. Čeprav je prva polovica tvojih divjih razbija, a vseeno čutiš zadovoljstvo, ponos, delavnice odnesla veliko več, kot je priča- dvajsetih let že za tabo, pa sem prepričana, kovala: »Pa ne mislim na to, da sem vzlju- da predsednik države in drugi častni go- da bo tvoja prihodnost svetla. Že od same- bila čiščenje oken, ampak da sem spoznala, stje, poslušajo tebe, te pozdravijo, se s tabo ga začetka si iskala znanje in se učila na kako ljudje pogosto spregledamo ali podce- rokujejo in ti namenijo bodrilen nasmeh. napakah in dosežkih svojega predhodnika njujemo delo čistilk, pa tudi hišnika. A kaj Nepozabna izkušnja! Spomin, ki me bo Semenišča; ter delila svoje znanje naprej. bi v šoli brez njih? Presenetilo me je tudi, gotovo spremljal celo življenje!« Podobno Kljub spremembam, padcem in vzponom da sem pravzaprav uživala – čeprav je sprva je čutil tudi njen sovoditelj, Aljaž Bratina: si vedno ostala zvesta svojim vrednotam, izgledalo, da bo delo dolgočasno, je postalo »Celotno dogajanje ob praznovanju 25-le- prepričanju in resnici. Znala si se tudi pri- zanimivo zaradi druženja s prijatelji.« tnice – priprava, slovesna maša, akademi- lagoditi spremembam in se na unikaten ja – je bilo čudovito. Taki dogodki so prilo- Zaposlitev Tadeja Uršiča je bila fotografi- (poseben) način priljubiti vsakemu dijaku. žnost, ko se na enem mestu zberejo vsi, ki ranje prireditve in povabljenih gostov, s ka- so in/ali so bili tako ali drugače povezani z terimi so člani novinarskega krožka opravili Ostani še naprej odprta za spremembe in našo šolo, obujajo spomine in snujejo načr- intervjuje: »Čeprav moja vloga ni bila po- hvaležna in vse ljudi v tebi, saj so ti tvoje te za prihodnost. Vzamejo si čas za prisrčen sebno edinstvena, je bila vseeno pomemb- pravo srce.« pogovor.« na. Ena primarnih nalog fotografije je be- Zbrala in uredila Irena K. Vodopivec 27 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Dan odprtih vrat na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina prepričljivo izpeljan V sredo, 7. decembra 2016, je Srednja šola Zanimiv je bil tudi kotiček, kjer so se morale Veno Pilon Ajdovščina odprla vrata more- bodoče vzgojiteljice in vzgojitelji spremeni- bitnim bodočim dijakom in jim z različnimi ti v petletne otroke z namenom, da bodo delavnicami poskušala pokazati svojo ra- začutili, kako bo delati z najmlajšimi. Velik znovrstno vsebino. poudarek je bil še na plesu in glasbi, saj sta Oba programa, Predšolska vzgoja in ti področji za razvoj otroka zelo pomembni. Gimnazija, sta bila predstavljena na zani- Predstavitev gimnazijskega programa je miv, izviren način. Dogodek je bil dobro na- bila zasnovana na podlagi sodobno načr- črtovan, saj se je dogajalo veliko raznovr- tovanih didaktičnih pristopov. Tako so pri

staršev, kar kaže na spodbujanje njihovih otrok h kakovostnemu nadaljevanju šola- nja. Okrogla miza z nekdanjimi dijaki, ki se je odvijala v okviru dneva odprtih vrat, pa je obiskovalce dokončno prepričala, da šola Ravnatelj Andrej Rutar se nove ge- neracije pilonovcev že sedaj veseli ter zavezuje k individualnemu, osebne- mu in inovativnemu pristopu: »Le ti so vodilo šole in vseh zaposlenih do naših nekdanjih, sedanjih in bodočih dijakov. Srednješolsko izobraževanje pu- šča pomemben pečat pri odraščanju in razvoju mladih. V družbi se vrstijo šte- vilne spremembe in nujno se mora tem stnih dejavnosti. Mladi obiskovalci so kljub tujih jezikih razvrščali besede, pri materin- spremembam prilagajati tudi šolski sis- začetni zadržanosti odhajali domov vidno ščini spoznavali Prešerna, pri matematiki tem. Spremembe se ne zgodijo čez noč, navdušeni. so se ukvarjali s kotnimi funkcijami, pri bio- vendar se v naši šoli dobro zavedamo pomena modernizacije pouka in zago- V okviru vzgojiteljskega programa je ude- logiji mikroskopirali, pri kemiji eksperimen- ležence najbolj pritegnila predstavitev tirali, pri astronomiji pa fotografirali nebo tavljanja kakovosti. Zavedamo se, da je dela prakse, ki jo je med 4-letnim izobra- s pomočjo teleskopa na Otlici itd. Posebna naša vloga pripravljati mlade tako na ži- ževanjem mogoče opravljati tudi v tujini. delavnica je bila še okrogla miza, ki je omo- vljenje kot na poklic. Tudi v gimnazijskem gočala pogovor z nekdanjimi dijaki Srednje programu pripravljamo na poklic – širo- Vodja in koordinatorka projekta šole Veno Pilon Ajdovščina. ko paleto poklicev. Zato v tem trenutku Karmen Lemut takole povzema Na koncu pa so se obiskovalci lahko po- z Zavodom za šolstvo kot konzorcijski sam dogodek: sladkali s palačinkami, ki so jih spekli dijaki partner sodelujemo pri prijavi v projekt 4. letnikov ter tako ponovno podoživljali Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih Pilonova poved »Živi življenje in iz nje- okolij in prožnih oblik učenja za dvig splo- ga čim več iztisni,« nas je vodila že pri kulturni sprejem, ki so ga letos že tradici- šnih kompetenc. Tudi sicer smo uspešni snovanju dogodka. Z izvedbo pa smo onalno pripravili prvošolcem. pri zagotavljanju evropskih sredstev za obiskovalcem pokazali naravnanost pi- Vsi prisotni smo bili priča dobri in raznoliki izobraževalne priložnosti zaposlenih, kar lonovcev: smo živahni, vedoželjni, mar- predstavitvi naše šole. Veliko je bilo tudi ljivi in neustrašni. Vsaka aktivnost, že je osnova vsakega razvoja.« od uvodne prireditve dalje, je pokazala sodobnost pristopov do poučevanja in vzgoje, ki jo na šoli in v dijaškem domu izvajamo. Ponosni smo na uspehe naših dijakov tudi izven šole, saj ti potrjuje- jo, da jim na šoli prisluhnemo in omo- gočimo prilagoditve, da lahko vadijo za tekmovanja in razvijajo svoje talente. V projektu smo sodelovali vsi zapo- sleni in zelo veliko naših dijakov obeh izobraževalnih programov, Gimnazije in Predšolske vzgoje, z namenom, da obiskovalce prepričljivo navdušimo s prednostmi in odličnostjo, ki jo nudimo. Hvaležni jim bomo, če bodo svoje vtise oddali tudi na spletni strani naše šole (http://www.ss-venopilon.si/).

28 IZ ŠOLSKIH KLOPI ponuja dobro splošno izobrazbo, veliko ak- tivnosti, možnost sodelovanja pri različnih Nepalski študenti v Vipavi raziskovalnih nalogah in projektih ter dija- V letošnjem študijskem letu je na ke v svet pošilja s kakovostnim praktičnim Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v znanjem. Novi Gorici vpisanih kar sedemindvaj- OKROGLA MIZA NA SREDNJI ŠOLI VENO set študentov iz Nepala. 17. novembra so PILON AJDOVŠČINA – KVALITETNA IN obiskali Visoko šolo za vinogradništvo in DOBRODOŠLA NOVOST vinarstvo v dvorcu Lanthieri v Vipavi ter Poleg delavnic za bodoče dijake se je odvi- preizkusili svoje senzorične sposobnosti jala tudi okrogla miza, kjer smo gostili naše prepoznavanja vonjev z vonjanjem različ- nekdanje dijake. Ti so predstavili svojo nih arom. Študenti so se nato spoznali z srednješolsko zgodbo ter vzpone in padce, zgodovino dvorca Lanthieri in si ogledali ki so jih zaznamovali. Kljub mnogim uspe- potomko najstarejše trte na svetu, ki je za- študentov v dvorcu Lanthiri so sodelovali hom, ki so jih od takrat dosegli, niso nikoli sajena na dvorišču dvorca. Sprehodili so se tudi ostali študenti Univerze v Novi Gorici, pozabili »svoje« srednje šole ter znanja, ki tudi po Vipavi, pri čemer jih je najbolj prite- ki novim študentom iz tujine prostovoljno so ga tukaj usvojili. gnila tipična arhitektura starega mestnega pomagajo pri vključevanju v novo okolje ter jedra, navdušila pa jih je tudi reka Vipava spoznavanju značilnosti naše regije, slo- »Naša gimnazija je resda stroga in zahtev- venske kulture in lokanih običajev. na, a da veliko predznanja in je tako odlič- – tako čistoča same vode kot tudi njeni na podlaga za nadaljnji študij,« je povedala nenavadni izviri. Pri sprejemu nepalskih Andreja Leban, Univerza v Novi Gorici Polona Batagelj, danes profesionalna vr- hunska športnica, dvakratna udeleženka Podpis pogodbe o partnerstvu med olimpijskih iger, trenutno tik pred zagovo- rom doktorske dizertacije iz mednarodne- ga prava, ter tako povzela mnenja vseh Fundacijo Univerze v Novi Gorici in Erste prisotnih nekdanjih dijakov. Ti so uspeli na zelo različnih področjih, kar Card d.o.o. v dvorcu Lanthieri kaže na odlično splošno znanje, ki ga nudi ajdovska srednja šola. Marko Nabergoj je zaključil študij medicine ter pravkar začel s specializacijo s področja ortopedije, Tadej Pavlič je skorajšnji arhitekt z veliko medna- rodnimi izkušnjami, Nežka Kavčič bodoča doktorica mikrobiologije, Urška Kompara pa je kot profesorica matematike in infor- matike zaposlena na naši šoli. Gostili smo še nekdanji dijakinji predšolske vzgoje, Nino Tratnik in Tino Velikonja. Nina prido- biva izkušnje v vrtcu ter obenem zaključuje magistrski program Inkluzivne pedagogi- ke, Tina pa uspešno dela kot samostojna podjetnica – fotografinja. Popoldan, poln nostalgije in obujanja spominov, se je kon- V ponedeljek, 28. novembra 2016, sta prof. Namen projekta partnerske kartice Diners čal v poznih večernih urah, ko so nam go- dr. Danilo Zavrtanik, predsednik uprave Club – FUNG je zagotoviti dolgoročni in stje namenili še zadnje nasvete. Fundacije Univerze v Novi Gorici, in Mladen trajni vir finančnih sredstev za Fundacijo Vsem prisotnim bo v spominu zagotovo Mirko Tepuš, mag. znan., MBA, direktor Univerze v Novi Gorici ter financiranje po- ostalo sporočilo Polone Batagelj: »Cenite podjetja Erste Card d.o.o.., nosilec franši- sameznih skladov in projektov v skladu in bodite hvaležni, da lahko dobite dobro ze in izdajatelj kreditnih kartic Diners Club, s cilji fundacije. Gre za inovativno obliko znanje zastonj. Za kaj takega je treba v podpisala pogodbo o partnerstvu. Skupaj trajnega zbiranje donacij v finančno nego- tujini veliko plačati.« Profesorica Urška bosta izdala in tržila partnerske kartice z tovem obdobju. Kompara pa je skoraj dvourni pogovor skle- odloženim plačilom Diners Club – Fundacija Po pogodbi o partnerstvu z Erste Card nila z besedami: »Če najdeš področje, ki te Univerze v Novi Gorici. d.o.o. fundacija namreč dobi 0,2 % od vsa- zanima, učenje ne predstavlja več muke, Fundacija Univerze v Novi Gorici je edina ke transakcije, opravljene s partnersko kre- temveč užitek. Ko to področje najdete, ga univerzitetna fundacija v Sloveniji. Deluje ditno kartico Diners – FUNG, in 10 EUR od torej zgrabite z vsemi močmi in nikoli ne z namenom razvoja izobraževalne in razi- vsake plačane članarine vsakega imetnika izpustite.« skovalne dejavnosti Univerze v Novi Gorici, kartice Diners Club – FUNG od drugega leta Dogodek je bil deležen številnih pohval in ki velja za eno najboljših univerzitetnih or- članstva naprej. Za vsakega novega ime- je na prisotne dijake in profesorje naredil ganizacij v regiji. tnika kartice Diners Club – FUNG je prvo velik vtis. Tolikšna modrost, izkušnje in Univerza v Novi Gorici želi preko Fundacije leto članstva namreč brezplačno. zrelost so pri današnjem mladem člove- svojim članom v sodelovanju z Erste ku skoraj neverjetne. Ponosni smo, da so Lepo vabljeni, da tudi vi postanete ime- Cardom ponuditi vse ugodnosti, ki jih nudi naši nekdanji dijaki danes tako uspešni, tniki kartice Diners Club – FUNG in tako kartica Diners Club in bo hkrati opravljala obenem pa se zavedajo svojih korenin ter s pomagate zbirati sredstva za trajni ra- tudi vlogo članske kartice Fundacije ter z ponosom povedo, da so nekdanji pilonovci. zvoj izobraževalne in raziskovalne dejav- donacijo prometa s strani Erste Card. d.o.o. nosti Univerze v Novi Gorici. Prispevek smo pripravile Tina Mozetič, Iris Žiberna, Ajla podpirala dejavnosti Fundacije Univerze v Andreja Leban, Univerza v Novi Gorici Đerzić ter mag. Melita Lemut Bajec. Novi Gorici.

29 VABIMO

CIRIUS VIPAVA VABI NA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA STARŠE

V šolskem letu 2016/2017 v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava pričenjamo izobraževalni program za starše.

Namenjen je vsem staršem, ki želijo pridobiti nova znanja ali iščejo rešitve pri vsakodnevnih dilemah, vprašanjih vezanih na vzgojo otrok in mladostnikov, njihovo šolanje, usposabljanje, prosti čas, zdrav način življenja ipd.

V letošnjem šolskem letu je predviden sklop šestih srečanj. Časovni okvir posameznega srečanja je eno uro in pol in zajema predavanje, pogovor, izmenjava medsebojnih izkušenj.

Izobraževanja bodo potekala enkrat mesečno predvidoma ob 17h v prostorih CIRIUS-a, Vojkova ulica 33, Vipava. Predavanja so brezplačna.

O vsakem predavanju vas bomo še dodatno obvestili.

Tema srečanja in predavatelj Datum izvedbe

Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sreda, 07.12.2016 ob 18.00 uri Andreja Štekl, wellness svetovalka

Otrok in glasba četrtek, 12.1.2017 ob 17.00 uri Loredana Sajovic, učitelj glasbene vzgoje,

prof.def.

Gibanje in športne aktivnosti otroka četrtek, 16.2.2017 ob 17.00 uri Tanja Princes, prof.def.spec, učitelj športa

invalidov

Prosti čas otroka četrtek, 16.3.2017 ob 17.00 uri Urška Poženel, mag. prof. spec. in reh.ped.

Socialno-varstvene pravice četrtek, 13.4.2017 ob 17.00 uri Lilijana Tomažič, univ.dipl.soc.del.

Vloga staršev pri oblikovanju četrtek, 11.5.2017 ob 17.00 uri individualiziranega programa

Tina Kodelja, univ.dipl.psih.

30 IZ DRUŠTEV

Afriške avanture z Branetom Jazbarjem CIRIUS VIPAVA V okviru izobraževalnega programa smo člani DU Vipava v začetku novembra VABI NA delili čudovito izkušnjo z g. Branetom Jazbarjem – popotnikom po črnem konti- IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA STARŠE nentu. Skoraj enourni film z naslovom AFRIŠKE AVANTURE nam je nazorno prikazal preču- dovito naravo in pot skupine, katere član je V šolskem letu 2016/2017 v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in bil tudi sam – usposabljanje Vipava pričenjamo izobraževalni program za starše. odlična tematika za popestritev ur geo- grafije na osnovnih in srednjih šolah. G. Jazbar je poleg tega, da je likovni peda- Namenjen je vsem staršem, ki želijo pridobiti nova znanja ali iščejo rešitve pri gog, tudi slikar, fotograf, ustvarjalec, špor- vsakodnevnih dilemah, vprašanjih vezanih na vzgojo otrok in mladostnikov, njihovo tnik, planinec, skratka človek z veliko duše. Narava ga bogati, zato tudi ideje za svoje šolanje, usposabljanje, prosti čas, zdrav način življenja ipd. ustvarjanje črpa iz nje. Tako se je odločil, da obišče tudi Afriko. V letošnjem šolskem letu je predviden sklop šestih srečanj. Časovni okvir Prvi postanek je bil Nairobi v Keniji. Cilj njegove skupine pohodnikov je bil naj- posameznega srečanja je eno uro in pol in zajema predavanje, pogovor, izmenjava prej Mount Kenya, tretji najvišji vrh v Keniji, medsebojnih izkušenj. visok skoraj 5000 m. Za ta podvig so po- trebovali pet dni z džipom in peš. Lepote, ki jih kažejo vrhovi, se vtisnejo v spomin Izobraževanja bodo potekala enkrat mesečno predvidoma ob 17h v prostorih vsakemu popotniku. V svojem potopisu občutke nazorno prikazuje. Vsi, ki so vrh Narava jih je obdarila z raznolikim žival- CIRIUS-a, Vojkova ulica 33, Vipava. Predavanja so brezplačna. navaja: »Spremljalo nas je čudovito rastje Uhuru Peak osvojili, so prejeli posebne cer- skim svetom od gnujev, bivolov, slonov, in cvetje, oko mimo grede srkne lepoto, saj tihikate. antilop, žiraf, gazel, zeber. Veliko je tudi ne more naprej. Kot čebela se napaseš in si raznih ptic. V parku Lake Manyara so lahko O vsakem predavanju vas bomo še dodatno obvestili. zaželiš, da bi ti bilo dano dojeti in opazovati Po obeh vzponih je sledil safari. Film in fotografije prikazujejo čudovito naravo in občudovali opice, ptice, termite in povodne to krasoto, ki kljubuje težkim vremenskim konje. Pet velikih, kot jih v Tanzanijskem pogojem.« živalski svet. V naravnem parku so obču- dovali 15-metrska drevesa – po naše opičji nacionalnem parku imenujejo, pa so: lev, Tema srečanja in predavatelj Datum izvedbe Na višini 4200 m so prispeli do čudovite- kruhovec, nenavadna kolibrijeva gnezda, slon, nosorog, bivol in leopard. ga naravnega jezera. Tu so bile noči mo- svinje bradavičarke, žirafe masai, visoke Tritedensko potovanje v čisto drugač- Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog kre in mrzle, saj je v višjih legah snežilo. od 4,5–5 m. nem svetu, kot smo ga vajeni doma, se je sreda, 07.12.2016 ob 18.00 uri Nadaljevali so pot skozi močvirje, savano Andreja Štekl, wellness svetovalka Obiskali so tudi krater davno ugaslega izteklo. Skupina se je vrnila v domovino z in visokgorje, kjer jih je pričakal sneg. G. napolnjeno dušo, polna lepih spominov in Jazbar je med prvimi petimi osvojil vrh, ognjenika, kjer so našli ostanke človeškega življa izpred 3.600.000 let pr. n. št. nenazadnje novih prijateljstev. Otrok in glasba kjer so razvili slovensko zastavo in zapeli četrtek, 12.1.2017 ob 17.00 uri Zdravljico. V Masajski vasi so se srečali z lepimi žen- G. Braneta Jazbarja krasi poleg nesebične- Loredana Sajovic, učitelj glasbene vzgoje, ga razdajanja vtisov s potovanj tudi obču- Po osvojenem vršacu so se vrnili v Nairobi, skami, ki jim žal služijo bolj kot delovna sila prof.def. in za rojevanju otrok. Masaji so v svetu pre- tek za sprejemanje lepega, kar se kaže tako od koder so se naslednji dan odpravili v pri njegovih fotografijah kot v grafikah s to Tanzanijo. Tu je bil njihov cilj Kilimandžaro poznavni po rdečih ogrinjalih. So izključno živinorejci. Glede na to, da se veliko selijo, tematiko. Gibanje in športne aktivnosti otroka – Vrh svobode, visok 5895 m in najvišji vrh četrtek, 16.2.2017 ob 17.00 uri niso bili nikoli poljedelci. Živijo od pulaka, Zahvaljujemo se mu za čas, ki nam ga je Tanja Princes, prof.def.spec, učitelj športa Afrike. Za osvojitev tega velikana so potre- bovali teden dni. Vrh se je bleščal v siju lune goveje krvi in mesa. Govedo pomeni v ma- namenil. invalidov pri –20 ˚C v zgodnjih jutranjih urah. Film te sajski kulturi hrano in moč. Mirjam Graovac

Prosti čas otroka četrtek, 16.3.2017 ob 17.00 uri Urška Poženel, mag. prof. spec. in reh.ped. OKREPČEVALNICA

Zavarovalniško zastopanje Socialno-varstvene pravice četrtek, 13.4.2017 ob 17.00 uri Marjan Curk s.p. Lilijana Tomažič, univ.dipl.soc.del. PRI MARJANCI DOBROTE ZA PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE Glavni trg 15, Vipava 041 632 062 Vloga staršev pri oblikovanju VESELE PRAZNIKE četrtek, 11.5.2017 ob 17.00 uri individualiziranega programa IN Tina Kodelja, univ.dipl.psih. SREČNO NOVO LETO Lepe praznike in

BOJANA d.o.o. VIPAVA VOJANA REHARJA 3 varno novo leto! 5271 VIPAVA

31 IZ DRUŠTEV

Društvo Most že 19. leto uspešno deluje Društvo Most – univerze za tretje življenj- sko obdobje – s sedežem v Ajdovščini je oktobra letos začel že 19. leto delovanja. Društvo povezuje ljudi, ki si želijo aktivno, koristno, ustvarjalno in prijetno preživljati prosti čas v tretjem življenjskem obdobju. Pogoj za članstvo pa nikakor ni status upo- kojenca, ampak želja in pripravljenost za ustvarjanje, izobraževanje ali druženje. V letošnjem študijskem letu deluje 31 raz- ličnih dejavnosti ali skupin, društvo pa tre- nutno šteje 328 članov, ti prihajajo pred- vsem iz ajdovske in vipavske občine, pa tudi z goriškega in kraškega območja. Od ustanovitve je Most rastel tako po številu članov kot po številu in obsegu dejavnosti. Dejavnosti se še vedno širijo, saj je društvo odprto za nove pobude in ideje, edini po- goj je, da se zbere zadostno število ljudi, ki vah. Tudi letos so konec novembra obiska- Ajde že leta dosegajo zavidljive uvrstitve jih zanima vključitev v novo dejavnost. Žal li planetarij, ki deluje v Zagrebu v sklopu in priznanja. Tudi letošnjo sezono so zače- tu in tam kakšna skupina zaradi osipa tudi Tehniškega muzeja Nikole Tesla. Pri tem le zelo aktivno, 16. novembra so nastopile preneha delovati. so se jim pridružili še člani zgodovinskega v Dvorani 1. slovenske vlade, potem pa še Za vsako študijsko leto vodstvo društva in umetnostnozgodovinskega krožka, pa na Srednji šoli Vena Pilona in Osnovni šoli pripravi program, v katerem naj bi vsakdo tudi med ostalimi člani je bil za ekskurzijo Šturje. Skupaj z drugimi plesnimi skupina- našel nekaj zase. Ponudba je pestra: od velik interes. Ogledali so si izjemno boga- mi Plesnega centra ADC bodo v nedeljo, učenja jezikov preko krožkov zgodovine, to zbirko v muzeju Mimara, ki se ponaša z 18. decembra, zaplesale v športni dvorani umetnostne zgodovine, računalništva, umetniškimi deli in predmeti od antike do Police. Ljubitelji plesa pa lahko izpopolnju- astronomije do dramskega in literarnega začetka 20. stoletja. Udeleženci ekskurzije jejo svoje veščine tudi v družabnih plesih. izražanja. Daljše ali krajše ekskurzije so v so nato spoznali tudi ostale najpomemb- Letos je na področju športnih aktivnosti krožkih pogosta oblika izobraževanja, tako nejše znamenitosti hrvaške prestolnice in zaživela nova dejavnost - rekreativno ko- je zgodovinski krožek letos obiskal Kanal in začutili utrip praznično okrašenega mesta. lesarjenje. Več let že delujeta telovadba slikovito vasico Šmartno v Goriških brdih, Ustvarjalne delavnice in tai či. Najbolj priljubljena in množična dejavnost pa je pohodništvo. Pohodi v ve- kjer so si v gradu Vipolže ogledali razstavo Ponudba ustvarjalnih delavnic je v društvu dno nove kraje po Sloveniji so organizirani o Slovenkah v ZDA, med katerimi je pred- kar bogata. Člani lahko izberejo izražanje v enkrat mesečno in so po težavnosti prila- stavljena tudi zgodba literarne ustvarjal- kamnu, lesu ali pa kvačkanje, klekljanje in gojeni pohodnikom v tretjem življenjskem ke Ane Praček Krasne. Članice umetno- še druge ročne spretnosti. Delujejo kar tri obdobju in vedno povezani tudi s spozna- stnozgodovinskega krožka pa so obiskale likovne skupine, ki vsako leto postavijo več vanjem kulturno-zgodovinskih ali naravnih Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah, ki hrani skupinskih ali individualnih razstav. Tudi v znamenitosti. V letošnji jeseni so pripravili restavrirane kipe križevega pota. Kipi so vipavskih ulicah smo v izložbah že lahko kar tri pohode, in sicer na Hleviško planino izdelani v naravni velikosti, razporejeni pa videli marsikatero njihovo mojstrovino. v okolici Idrije; po dolenjskih gričih med vi- so tako, da se obiskovalec lahko sprehodi Pred prazniki bodo v avli Ljudske univerze nogradi in zidanicami; po Krasu med Lipico, med njimi in se jih celo lahko dotakne. V na Stritarjevi ulici, kjer ima društvo sedež, Sežano in italijansko mejo. obnovljenih kapelah, ki se strmo vzpenjajo pripravili razstavo likovnih, klekljanih in od mesta na hrib do cerkve sv. Roka, so ori- kvačkanih izdelkov na temo zime in božiča. Poleg rednih dejavnosti, ki večinoma po- tekajo od oktobra do maja, društvo orga- ginalne kipe nadomestile kopije. V duhu izreka: »Zdrav duh v zdravem te- nizira razstave, predavanja, kulturne pri- Pri izvedbi ekskurzij se krožki pogosto lesu,« je poskrbljeno tudi za športno in reditve, ekskurzije in srečanja, organizira povežejo med sabo. Člani astronomske- plesno udejstvovanje. Folklorna skupina in bralne večere, kjer člani krožka ustvarjal- ga krožka so v preteklih letih organizirali plesna skupina Ajda bogatita številne pri- nega pisanja predstavijo svoja besedila, oglede več planetarijev v sosednjih drža- reditve doma in v širšem okolju. Plesalke ob zaključku vsakega študijskega leta izda glasilo, v katerem je predstavljeno delo v preteklem letu. Od lanskega leta ima tudi svojo Facebook stran. Povezuje se s soro- dnimi društvi. Z Lipo iz Domžal sodeluje že od ustanovitve. Veliko vezi se je stkalo z društvom Unitre iz Krmina v sosednji Italiji, društvi družijo vsakoletne skupne razstave likovnih, kamnoseških in drugih izdelkov, pa tudi medsebojna letna srečanja, ki po- tekajo enkrat pri nas, drugič pri njih. Most sodeluje tudi z Univerzo za tretje življenj- sko obdobje iz Nove Gorice. Marija Ceket

32 IZ DRUŠTEV

Javier Busto – glasba srca Mojstrski tečaj s komornim zborom Ipavska v Vipavi V Vipavi, mestu vina in petja, je 21. in 22. Komorni zbor oktobra Komorni zbor Ipavska gostil sve- Ipavska od leta tovno znanega zborovodjo in dirigenta 1998 združuje pev- Javierja Busta, ki je svoje znanje predsta- ce iz različnih kon- vil in podajal 35 udeležencem mojstrskega cev Vipavske doline. tečaja z naslovom Javier Busto in njegov Skozi svet zborovske pogled na umetniško vodenje zbora. glasbe jih je do leta Devet aktivnih udeležencev se je spopadlo 2014 uspešno vodil z zahtevnimi zborovskimi skladbami raz- priznani zborovodja ličnih avtorjev (J. Busto, A. Čopi, U. Sisask, Matjaž Šček, ki je dal E. Whitacre, G. Orban, M. Lauridsen, V. zboru neizbrisen pečat. Koncert se je začel z nastopom Komornega Williams …) iz bogatega repertoarja zbora Bogat repertoar skladb iz različnih stilnih zbora Ipavska pod vodstvom njegovega in pod vodstvom maestra Javierja Busta obdobij najraje dopolnjujejo z novitetami dirigenta Micheleja Josie in posebno sklad- ter demonstracijskega zbora pripravilo tudi primorskih skladateljev in redko izvajanimi bo Erika Ešenvaldsa Stars. Ko so potihnili zaključni koncert. skladbami. Z njimi se nadvse uspešno pred- zvoki kozarcev, ki spremljajo petje, se je Javier Busto sodi med najbolj prepoznav- stavljajo na pevskih tekmovanjih doma in pevcem na odru pridružil maestro Javier ne in uspešne španske zborovodje in skla- v tujini, izdali pa so tudi tri zgoščenke iz Busto. Pod njegovo mojstrsko roko je zbor datelje. Zaradi dolgoletnega dela na podro- različnih obdobij svojega glasbenega pou- premierno izvedel noviteto skladatelja čju zborovskega dirigiranja in komponiranja stvarjanja. Z veliko vnemo se je zbor lotil Ambroža Čopija z naslovom I believe, na- je cenjen tako v strokovni javnosti kot pri zanimivega projekta ter se veselil srečanja pisano posebej za to priložnost. Publika je koncertni publiki. Prihaja iz obmorskega in dela z odličnim glasbenim gostom, ki se nagradila noviteto, skladatelja in izvedbo z mesteca Hondarribia v Baskiji v Španiji. je na tak način v Sloveniji predstavil prvič. gromkim aplavzom. Po besedah maestra Njegova prva poklicna izbira ni bila glasba, Javierja Busta bo skladba zagotovo pogo- Veliko število prijav na mojstrski tečaj do- sto zvenela tudi v Španiji. saj je na eni najstarejših španskih univerz, v kazuje, da je bilo zanimanje za ta dogodek Valladolidu, najprej diplomiral iz medicine. izjemno, saj so udeleženci zapolnili vsa raz- V nadaljevanju se je predstavilo devet V svet zborovske glasbe ga je vpeljal Erwin pisana prosta mesta, v Vipavo pa so prišli aktivnih udeležencev mojstrskega teča- List, prvi zbor pod njegovim vodstvom iz različnih krajev Slovenije in Italije. ja: Aglaia Merkel, Aleš Marčič, Alja Pešak, pa je bil zbor Ederki v Valladolidu, ki ga je Damjana Kinkela, Ema Nartnik, Francesco Organizacijo in izvedbo celotnega dogaja- prevzel leta 1971 in vodil do leta 1976. Leta Calandra, Karolina Repar, Meta Praček in nja je prevzel Komorni zbor Ipavska s svo- 1978 je ustanovil zbor Eskifaia v rojstni Mirjam Jelnikar, ki so odlično opravili svojo jim predsednikom Tomažem Bavčarjem. Hondarribii in ga vodil vse do leta 1994, leto nalogo. Strokovno pripravo zbora, ki se je razve- dni kasneje pa je ustanovil in do leta 2007 selil posebnega izziva, je prevzel dirigent Koncert se je zaključil z noviteto Javierja vodil zbor Kanta Cantemus Korua. Michele Josia s pomočjo asistenta Marka Busta z naslovom Nativitas Gloriosae, ki Maestro Javier Busto je mednarodno uve- Sancina ter korepetitork Karmen Ferjančič jo je posvetil Komornemu zboru Ipavska z ljavljen kot skladatelj in avtor številnih Žgavc in Vide Trošt Vidic. dirigentom Michelejem Josio in vsem ude- priredb baskovskih ljudskih pesmi, njego- ležencem mojstrskega tečaja, ki so skupaj Prvi del tečaja je potekal v prostorih va dela pa so izdana v Baskiji in Franciji, z zborom to skladbo kot zadnjo tudi zapeli Škofijske gimnazije Vipava, kjer je maestro Nemčiji, na Japonskem, v ZDA, Angliji in na koncertu. Javier Busto s svojim živahnim tempera- na Švedskem. Kot žirant se udeležuje šte- mentom kmalu ogrel udeležence, ki so mu Po navdušenih odzivih poslušalcev in na- vilnih skladateljskih ter zborovskih tek- z velikim zanimanjem prisluhnili. V popol- stopajočih se je mojstrski tečaj, kot se spo- movanj v Evropi in po svetu, kot dirigent danskem delu se je udeležencem pridružil dobi na Vipavskem, zaključil na domačiji pa gostuje po Evropi, v Argentini, Kanadi, še demonstracijski zbor in že je zazvenelo Malik na Slapu, kjer so udeleženci iz cele na Japonskem, v Koreji, Tajvanu, ZDA in ubrano petje pod vodstvom aktivnih ude- Slovenije in tujine okušali vipavske dobrote Venezueli. ležencev. in bili nad njimi navdušeni. Javier Busto se je prijazno odzval vabilu Sončna sobota se je začela zelo aktivno v Pevski vikend se je zaključil izredno ču- Komornega zbora Ipavska, ki ga že drugo čudovitih prostorih in dvorani obnovljene- stveno, zbor in udeleženci so se poslovili sezono vodi dirigent Michele Josia, da bi v ga dvorca Lanthieri v središču Vipave, kjer polni novih znanj in doživetij, z željo, da Sloveniji izvedel mojstrski tečaj za zboro- so udeleženci ponovno preizkušali svoje se spet srečajo in ustvarijo nove glasbene vodje in pevce, ki jih zanima njegov pristop nove prijeme pri delu z zborom. Ves čas jih zgodbe. k vodenju zbora ter njegove dolgoletne iz- je budno spremljal maestro Javier Busto, ki Za Komorni zbor Ipavska je bila to izre- kušnje in znanje. je prav vse udeležence navdušil s svojo ne- dna izkušnja, polna nepozabnih glasbenih Michele Josia je zborovodja Komornega izmerno energijo, iskrivostjo in enkratnim užitkov, vse pohvale udeležencev in poslu- zbora Ipavska šele drugo sezono, pa ven- glasbenim izrazom ter s svojimi neprecen- šalcev pa spodbuda, da bodo tudi v bodo- dar imajo za seboj več odličnih nastopov ter ljivimi izkušnjami, ki jih je radodarno delil z če iskali nove izzive v podobnih projektih. priznanj, med drugim dve zlati priznanji iz vsemi prisotnimi. Posebna zahvala gre vsem, ki so ta projekt Bratislave ter uspešno gostovanje na med- Popoldanski del je potekal v pričakovanju podprli, posebno Javnemu skladu za kultur- narodnem festivalu v Jirkovu na Češkem. in pripravah na večerni koncert, ki je bil ne dejavnosti in Občini Vipava ter nekate- Michele Josia je uspešno vodil več sestavov izveden v župnijski cerkvi sv. Primoža in rim lokalnim podjetjem in vsem, ki so ude- v Sloveniji. Pogosto je član žirij na zboro- Felicijana v Vrhpolju, ki jo krasi čudovit mo- ležencem ponudili gostoljubje in omogočili, vskih tekmovanjih in tekmovanjih zboro- zaik Marka Ivana Rupnika. da so uživali v delu in lepotah našega kraja. vske kompozicije, je uspešen skladatelj filmske in zborovske glasbe. Nataša Uršič Praček, Vida Trošt Vidic

33 IZ ŽUPNIJE

Iz Župnije Vipava V Župniji Vipava smo v mesecu oktobru v Župnijskem pastoralnem svetu pogovar- sedo ali pridigo dneva. Letos se je odločila dobil novo zborovodkinjo Župnijskega jali, da bi ge. Ireni morali izreči zahvalo za in seznanila Župnijski pastoralni svet, da pevskega zbora. To zahtevno in odgovor- njeno požrtvovalnost in ji podeliti prizna- ne bo več vodila PZ Župnije Vipava. Člani no službo je sprejela ga. Zvonka Starc. Ga. nje. Letos smo svoj dolg vendarle izpolnili. ŽPS smo bili enotni, da župnija dolguje ge. Zvonka je kot učiteljica glasbe vrsto let Župnik, g. Lojze Furlan, ji je izročil škofijsko Martini veliko zahvalo. Tudi zanjo smo pro- vodila šolske otroške zbore. Veseli smo, priznanje za 52 let vestnega opravljanja sili škofijo, da ji podeli priznanje za 22 let da je sprejela to službo in pričela z vajami. službe organista v Župniji Vipava. vestnega opravljanja službe organistke in Podpiramo njene načrte in upamo, da se Ga. Martina Vrčon je 22 let opravljala zborovodkinje v Župniji Vipava. Škofijsko bodo PZ pridružili še novi pevci in pevke. službo organistke in zborovodkinje v naši priznanje ji je izročil g. Lojze Furlan, župnik, Ob prazniku sv. Cecilije smo v naši župniji župniji. Leta 1987 je go. Martino zborovod- in jo povabil k sodelovanju z zborovodji PZ izrekli zahvalo in podelili škofijski priznanji kinja Damjana Božič povabila, da bi spre- v naši župniji. ge. Ireni Legat in ge. Martini Vrčon. mljala zbor. Pri orgelski spremljavi sta z go. Nagrajenkama je g. župnik s hvaležnostjo Ga. Irena Legat je 52 let opravljala službo Ireno sodelovali in se po potrebi izmenje- zaželel Božjega blagoslova z zemeljskimi organistke v Vipavi. Dve leti – od leta 1950 vali. Leta 1994, ko se je ga. Damjana Božič in večnimi darovi. Obenem je nagrajenki do leta 1952 – je igrala na orgle v Župniji Močnik poročila in preselila iz Vipave, je ga. dal za vzor in v spodbudo vsem, ki skrbijo Vrhpolje, potem je prišla na vipavski kor. Martina v celoti prevzela odgovornost za in sodelujejo s petjem pri bogoslužju. Vse Spremljala je zbor in ljudsko petje ne samo vodstvo zbora in spremljavo na orgle. Pri navzoče je povabil, da bi si prizadevali za ob nedeljah, ampak tudi med tednom, in- ge. Martini smo občudovali njeno vestnost, edinost, ki naj se pokaže v medsebojnem tenzivno vse do leta 1987. Kasneje je odgo- zavzetost, natančnost in požrtvovalnost. razumevanju, spoštovanju in sodelovanju. vornost prepustila mlajšim. Še vedno pa je Vedno se je potrudila, da je poskrbela za Naj bodo prizadevanja za rast Božjega kra- rada priskočila na pomoč do leta 2004, ko petje pri bogoslužju in prišla vedno, če je ljestva v naši župniji v slavo Bogu in nam je zaradi zdravstvenih razlogov igranje na bilo potrebno, tudi večkrat v istem dnevu. v korist. orgle popolnoma opustila. Več let smo se Znala je tudi čudovito izbirati pesmi, da Martina Naglost so bile usklajene s praznikom, Božjo be- Zajemalke uboge vdove ali Trikraljevski akciji na pot »Kaj nam pa morejo, morejo, morejo, kaj Mnogi ne hodijo na počitnice in nam pa morejo …« vsi vipavski vetrovi in še nosijo ponošena in strgana oblači- gospa Divja Burja zraven, ko pri triindvaj- la. Mnogi nimajo niti za vsakdanji setih stopinjah zadovoljno (ali pa zlovoljno) kruh, kaj šele za zdravila. Mnogi zremo skozi okno ter hvaležni in spokojno životarijo brez možnosti dostoj- mirni (ali pa živčno hiteči) opravljamo svoje nega življenja. Enako včeraj, da- dnevne opravke ali zgolj buljimo v ekran ali nes in jutri. Preprosto zato, ker so strop? se rodili na drugem, »napačnem« Ne, »nič nam ne morejo, morejo, morejo koncu sveta. Kaj lahko bi se to zgo- …«, nič nam ne more niti gospod Strupeni dilo nam, saj si nihče sam ne izbira staršev, družine, okolja, celine … Mraz, ko v ostri burji, do ušes zapeti v bun- de, zaviti v šale, orokavičeni in pokriti, siti A ko otroke sprašujem, kako bi se in spočiti kljubujemo njegovim ledenim počutili, če bi se slučajno znašli na sapam in veselo pričakujoč (ali pa otopelo njihovem mestu, in kaj bi si takrat apatični) hitimo svojim dolžnostim, konjič- želeli (kot da bi se lahko vživeli v kom ali počitku naproti. njihov položaj …), mi najprej navr- žejo: »Da bi nam kdo pomagal.« In Blagor nam. potem zlahka ugotovijo, kaj je po- Blagor nam kljub temu, da godrnjamo, ker trebno: »Da jim pomagamo.« Po imamo letos samo en nov plašč (poleg treh svojih močeh in zmožnostih seveda. Težka lekcija. Ni potrebno, da jo popolno- ma posnemamo, lahko pa prispevamo vsaj dobro ohranjenih lanskih in kakšnega pre- Naj bo tale razmislek v spodbudo in po- drobtinice od svojega obilja. (Le kaj je dru- dlanskega) in ker ne bomo šli za 14 dni na potnico letošnji trikraljevski akciji, ko bodo gega naša »revščina« ob polnih želodcih smučanje (ampak za samo 10 dni). Blagor koledniki trkali ali zvonili po vaših domovih. hrane in omarah oblek, ko pomislimo na nam, ko godrnjamo zaradi preveč sonca ali Hkrati z vrati odprite tudi vaša srca – tako ljudi s praznimi želodci, brez omar in oblek premalo sonca, zaradi preveč dežja ali pre- kot ste jih vsa leta doslej. Res je, da po- …) Ali kot se je slikovito izrazil naš misi- malo dežja, poleti zaradi vročine in pozimi sameznik ne more narediti veliko, a mno- jonar: »Kolikor v Evropi stane 'zajemalka zaradi mraza – da, blagor nam, če nimamo go posameznikov lahko naredi ogromno. hrane', v misijonski deželi zaleže za 'kotel večjih skrbi od teh. Blagor nam, četudi tež- Revni si ne bodo opomogli z obljubami hrane'«. Zajemalko (ali dve) hrane pa bom ko povežemo začetek in konec meseca z bogatih, zato jim pomagajmo vsaj z darovi že lahko pogrešala. Vi tudi? nizko pokojnino ali minimalno plačo – po- »ubogih vdov«. V imenu otrok, ki bodo z našimi »zajemal- vežemo ju pa vendarle! Blagor našim otro- Danes, ko tole pišem, pa sem otrokom kami« pridobili kakšno učilnico, dispanzer kom, da lahko hodijo v šolo, mirno spijo in razlagala o življenju sv. Miklavža. Ko mu ali se nekajkrat do sitega najedli, se vam se brezskrbno igrajo. je po smrti staršev pripadlo vse njuno ve- vnaprej zahvaljujem! Da, blagor nam (čeprav se pomilujemo …) liko premoženje, je vse razdal revnim. VSE. – vsi nimajo takšne sreče. Martina Krečič 34 IZ ŽUPNIJE

Začeli smo z obnovo župnišča v Vipavi voljenje za nakup, minilo eno leto. Še eno leto smo zavlačevali z začetkom obnove župnišča, ker smo želeli prej urediti zvo- nove. Jeseni pa nismo smeli nič več čakati, saj bi sicer propadlo gradbeno dovoljenje. Izbrali smo izvajalca in začeli z deli. Dela se- daj potekajo večinoma po načrtih. Najprej bomo porušili dele, ki so predvideni za ru- šenje. Sledila bo izvedba tlakov in običajna zemeljska dela z instalacijo, kanalizacijo in utrjevanjem tal. Nato sledi postavitev no- tranjih sten in strehe. Vse to bo predvido- ma narejeno do pomladi. Potem pa pridejo na vrsto stvari, ki so bolj zamudne in tudi bolj drage: instalacije, strojna dela in obr- tniška dela. Če se bomo potrudili, bo do je- seni cerkvena hiša oziroma župnijski dom spet v polnosti na razpolago za pastoralne potrebe, saj bo župnišče že služilo svojemu namenu. Pred 22 leti je bila obnovljena cerkvena pomembno, v končnem seštevku ni nič Pri vodenju priprave projektov sem vložil hiša, v kateri je bila že v preteklosti mežna- dražji kot doslej poznani sistem iz betona vse izkušnje in znanje, ki sem jih pridobil rija, medtem ko je župnik bival v starem in opeke. Namen imamo zgraditi stavbo, kot škofijski ekonom in ravnatelj škofijske župnišču, kjer so sedaj prostori dijaškega ki bo čim bolj varčna in bo čim bolj poceni gospodarske uprave. V tem času smo na- doma. Že ob obnovi cerkvene hiše je bilo za vzdrževanje ter za ogrevanje pozimi in mreč pripravljali več projektov za obnovo jasno, da bo treba čim prej obnoviti tudi hlajenje poleti. župnišča, še več pa za sanacijo župnišč in sedanje župnišče. Dekan Pivk je bil skro- Predvsem pa želimo zgraditi župnišče, ki cerkva po potresu na Bovškem. Hvaležen men, navadil se je na prostore, v katerih je ne bo dom samo za župnika, ampak tudi za sem tudi članom gospodarskega sveta in bival, in je na prigovarjanje župljanov, naj župljane. Zgraditi želimo hišo, ki bo s svojo drugim župljanom, ki so pomagali z nasve- se popravi tudi župnišče, odgovarjal: »To toplino sprejemala vsakega, ki bo vstopil ti in informacijami. Prosim pa vas še za eno prepuščam svojemu nasledniku.« Ko me skozi vrata. Kot zavedni župljani gotovo pomoč, saj brez te ne bo šlo. Kdor more in je škof posla v Vipavo, me je pospremil z želite, da bi se vsak župnik med vami dobro se zaveda, da se župnija vzdržuje zgolj iz naročilom, da čim prej začnem z obnovo počutil in imel vse potrebno za opravlja- darov župljanov, naj po svoji moči daruje za župnišča, saj je ta obnova nujno potrebna. nje svojega poslanstva. Vipava je imela v obnovo župnišča. Tudi višino daru določite Vsak, kdor je stopil v prostore župnišča, preteklosti vedno imenitno župnišče. Grof sami po svoji vesti in zmožnostih. Svoj dar zlasti zgornje, je videl, kako je to resnično. Lanthieri je v preteklosti župniji za bivanje lahko izročite, na kateri koli način morete Kmalu po prihodu v Vipavo sem res pri- duhovnikov podaril poslopje nad izvirom in želite. Lahko darujete pri nedeljski na- stopil k pripravi projekta za obnovo žu- Vipave. Dekan Grabrijan je poleg tega po- birki, saj gre ta denar v skupno župnijsko pnišča. S pomočjo gospodarskega sveta slopja postavil novo, veliko župnišče, ki je blagajno. Lahko ga prinesete osebno v žu- in škofijskih svetovalcev smo izbrali idejni kasneje služilo za prostore malega seme- pnišče. Še najbolj praktično pa bo, če boste projekt in začeli pripravljati vso tehnično nišča, sedaj pa je v njem dijaški dom. Ko je nakazali neposredno na transakcijski račun dokumentacijo. Razporeditev prostorov v župnija Vipava odstopila škofiji prostore župnije. Praktično zato, ker je taka oblika hiši smo zastavili tako, da bi lahko v hiši bi- župnišča, je takratni dekan Podobnik pri- darovanja najbolj zavarovana pred nezaže- vala dva duhovnika. Če bi bilo potrebno, pa dobil prostore, v katerem si je uredil seda- lenimi obiskovalci, ki radi odnesejo, če kaj bi se v podstrešnih prostorih hitro uredilo nje župnišče. Še danes mi je žal, da škofija najdejo v blagajni. V ta namen bodo tudi še tretjo bivanjsko enoto za gospodinjo, saj Koper ni dovolila nakupa Hrovatinove hiše, v cerkvi položnice z izpolnjenimi podatki, bo pripravljena vsa instalacija v ta namen. ki bi bila za župnišče idealen prostor in vpisali boste samo znesek. Za tiste, ki ste Upoštevamo, da je ena bivanjska enota že enakovredno nadomestilo za prostore, ki vajeni plačevati položnice preko interne- na razpolago v cerkveni hiši. Poleg tega smo jih odstopili škofiji, saj je hiša tik ob ta, objavljam podatke. Prejemnik nakazila bodo v župnišču še prostori za pisarno, ar- cerkvi, je lahko dostopna z vseh strani in je: Župnija Vipava, Beblerjeva 1, Vipava, hiv, kuhinjo, obednico, shrambe in toaletni nudi možnost za več pastoralnih dejavno- številka TRR: SI56 0475 1000 0773 965 prostori za bivajoče in obiskovalce. sti. Obnova hiše bi bila kljub večji površini namen nakazila: Obnova župnišča, koda Kot osnovni gradbeni material smo izbrali cenejša, saj ne bi bilo potrebno toliko po- namena: CHAR, lesene lepljence. To so od 10 do 20 cm de- segov in bi hišo samo adaptirali. Možje iz Za vašo dobroto in vaše darove se vam že bele, polne lesene plošče, križno lepljene zbora škofijskih svetovalcev, nekateri med vnaprej prisrčno zahvaljujem. Ne pozabi- iz desk. Ta sistem gradnje je potresno zelo njimi so, žal, osebno povezani z Vipavo, so mo! Tudi to delo je za Vipavo in za njeno varen, izolacijsko zelo dober, odlično se glasovali proti, prepričani, da delajo prav. prihodnost. vklaplja kot način obnove starih kamnitih Pomagalo ni niti prigovarjanje in zavzema- Želim vam blagoslovljenje božične prazni- stavb in postaja zlasti v severnih deželah nje škofa Jurija. Bog bo sodil njihovo odlo- ke ter obilo zdravja in uspehov pri vašem vse bolj priljubljena oblika gradnje. Študije čitev. delu v novem letu 2017. Naj vas spremlja in analize tudi vse bolj kažejo na to, da je Projekti za obnovo župnišča so bili pripra- Božji blagoslov. ta sistem dolgotrajnejši in varnejši kot že- vljeni že pred dvema letoma. Med tem se je lezobeton in opeka, zlasti pa je ta gradbeni pojavila priložnost, da kupimo Hrovatinovo Župnik Lojze Furlan material bolj izolativen. Kar pa je najbolj hišo, in je v prizadevanju, da bi pridobili do- 35 POGLED V PRETEKLOST

Spomini na italijansko šolo v Vipavi Stare fotografije nam marsikaj povedo o naši preteklosti, iz katere se lahko veliko naučimo, kajti prihodnost nam je vedno ne- znanka. V roke so mi pomolili spodaj objavljeno fotografijo vipavskih učencev, ki so obi- skovali osnovno šoli v Vipavi v šolskem letu l938/1939 v času italijanske zasedbe naših krajev. Fotografija je nastala na šol- skem vrtu, ki so ga učenci vipavske šole obdelovali v avstrijski, italijanski in šoli pod Jugoslavijo nekaj let po drugi svetovni vojni. Še živeča »učenka«, ki je na fotografiji, mi je povedala imena in priimke svojih sošol- cev. V zadnji vrsti z leve stojijo: Ivan Rodman, Lučo Andlovic, Jože Kobal, Cveto in Ciril Skapin, Ivan Bratovš. Druga vrsta: Ivanka Premru, Alfonza Cavallina, Ivanka Božič. Tretja vrsta: Irena Rodman, Draga Andlovic, Ana Petrič, Micka Bukovič in Cademis Ottogalli. To so bili učenci 5. razreda italijanske opravljale delovno prakso na šolskem vrtu. Težava je nastala doma, ko so učenci pisali osnovne šole v Vipavi. Na hrbtni strani fo- Učenci so takrat tudi pogozdovali teren domače naloge v italijanskem jeziku in jim tografije so zapisani tudi točni podatki nji- nad šolskim vrtom vse do razvalin stare- starši niso mogli ničesar pomagati, ker niso hovega razrednika. To je bil Chiaruzzi Girgio ga gradu nad Vipavo. Pri vsaki sadiki bora znali italijanščine. iz Gorice, Corso Vittorio Emanuele št. 74, ki sta sodelovala učenec in učenka. Fantje Dobro bi bilo, če bi tudi danes naše šole je ostal v njihovem spominu kot zelo strog so skopali jamico, dekleta pa so vanjo po- posnemale tako potrebne delovne prakse učitelj in je na fotografiji zadaj. Učenci so stavila borovo sadiko, nato sta jo oba lepo in spet uporabljale šolske vrtove za učenje na šolskem vrtu štihali gredice, sadili so- zasula in utrdila. Šola je delovala strogo v praktičnega dela na vrtu. Prilik za pogozdo- lato, zelje, ohrovt, tudi koruzo in krompir fašističnem duhu. Slovenska beseda je bila vanje pa bo še veliko zaradi škode po luba- in to z velikim veseljem. Ker za ves razred prepovedana. Pouk je bil strogo v italijan- darju. skem jeziku. Pri glasbenem pouku so se šola ni imela dovolj poljskega orodja, so ra- MR zred razdelili na dve skupini, ki so tedensko učili samo italijanske in furlanske pesmi.

36

MNENJA

Novo leto je pred vrati ... na najboljših lokacijah, kjer je tudi največja pa ne potrebujemo! Potrebujemo pogum, kupna moč. Mi pač odpiramo na podeželju, potrebujemo optimizem! Človeka, ki ima v manjših krajih, kjer vsega tega ni. Je pa srce, ki se bori, ni mogoče premagati. To so veselje večje, domačini nas imajo radi, saj tudi letos ponovno dokazovali naši športni- prinašamo v te kraje osnovno oskrbo, in ki. Smo športna velesila! Le zakaj ne bi bili kraj srečevanja. Smo duša in srce kraja! In tudi gospodarska? Vesele božične praznike prav zato nam še ni bilo potrebno zapirati in vse najboljše v letu, ki prihaja! naših prodajaln na prav nobeni lokaciji. Aleksander Lemut Prejšnji teden sem v Vipavi gostil Upravni odbor naše zbornice GZS – PTZ. Na prvi seji smo se namreč dogovorili, da sestanki ne bodo več v stavbi Gospodarske zbornice v Prispevki za Vipavski glas Ljubljani. Ne, mi se bomo dobili vsakič na drugi lokaciji in obiskali istočasno podje- od 20. 9. 2016 do 24. 10. 2016 tje posameznega člana upravnega odbora. In tako smo obiskali že pol naše prelepe Marta Prokopović Ljubljana 10 € Slovenije, si ogledali proizvodnjo ali poslov- SSP d.o.o. Zemono 250 € ne procese številnih uglednih in uspešnih Joško Štrancar Ajdovščina 15 € podjetij. Sedaj tudi Famo, naš nakupovalni Jožko Božič Ljubljana 20 € Ivan Kobal Škofja Loka 50 € center in nato še povečano veleprodajno 345,00 € skladišče v Vrhpolju. Sprehodili smo se tudi Še nekaj dni! In bo za nami! Le v ka- skozi Vipavo in za konec še dobro »pojedli« Vsem donatorjem se najlepše zahvaljujemo in kšnem spominu nam bo ostalo leto 2016? v gostišču Podfarovž. Bil sem vesel števil- se priporočamo, da s svojimi prispevki podpre- nih pohval, kako je Vipava lepa, zanimiva, December mi je bil vedno med najlepšimi te izhajanje Vipavskega glasa tudi v prihodnje. meseci v letu. Mesec, ki ima svojo čarobno urejena in ima kaj za ponuditi. Ugotavljali moč. Mesec »dobrih mož«, ki prinašajo da- smo, kako slabo se poznamo, ko so taki Svoje prispevke lahko nakažete na račun KS rila. Le kaj nam bodo prinesli letos? Bodimo biseri skriti in čakajo, da jih pokažemo ali VIPAVA 01336-6450860755, namen plačila: ZA odkrijemo. Številni so ob slovesu obljubili, optimistični, pustimo pesimizem v predalu. VIPAVSKI GLAS. HVALA. Je december! Mesec veselega pričakovanja, da se zanesljivo vrnejo in si Vipavo v miru dobrih mislih in zaobljub. podrobneje ogledajo. V Vipavi sem že več Številka 119, letnik 31, zima 2016 kot 26 let. Se še spomnite, kakšna je bila Poglejmo na življenje s pozitivne strani. Je Ustanovitelj in založnik: KS Vipava Vipava tedaj? In kakšna je danes? Ti dve bilo vse res tako slabo, je bilo res vse tako Uredniški odbor: Peter Skapin, Nataša Nardin, Vipavi se ne morata primerjati, napredek »zanič«. Seveda ne! Le zakaj smo se skozi je enostavno prevelik. Kaj bi šele bilo, če se Polona Puc zadnja leta naučili, da vidimo vse tako črno. nam ne bi zgodil Agroind? Žal pa nikoli ne Fotografija naslovnice: Jurij Lavrenčič So tudi lepe stvari, veseli trenutki in uspe- more biti vse lepo in prav. Pa če si to še tako Grafična priprava: Prograf d.o.o., Vipava hi, ki nas utrjujejo v prepričanju, da bo »ju- želimo. Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica tri« še boljši. Če naredim osebno inventuro Naklada: 2100 izvodov leta, ki se poslavlja – le kaj mi manjka. Imel Nekaj pa je povsem jasno. Še bolj bo po- sem tisto, kar je res pomembno, zdrav- trebno zavihati rokave! Ne smemo kar ča- Vipavski glas brezplačno prejme vsako gospo- je. Imam družino, ki je to, kar res šteje. kati, da nam bo vse naredila država, ker ne dinjstvo v Občini Vipava. Preživel sem veliko lepih trenutkov z mojo bo. Ima namreč preveč skrbi sama s seboj. [email protected], [email protected], vnukinjo. Res je neverjetno,> koliko energi- Skrb za naša delovna mesta, za našo mir- [email protected] je in zadovoljstva ti lahko da to drobceno nejšo prihodnost moramo vzeti v svoje bitje. Res je tudi, da sem ogromno delal. roke. Vsak posameznik in vsi skupaj. Tako Mogoče še nikoli tako. Vendar delo ni bilo kot smo jo vzeli po letih osamosvojitve. zaman. Obrodilo je sadove, naše podjetje Odpirali so se tisoči s.p in d.o.o. in s tem Vipavski glas je preživelo in se še okrepilo v neizprosni delovna mesta. Ker smo verjeli v lepšo pri- konkurenci na slovenskem trgovskem trgu. hodnost. Pa takrat o podjetništvu nismo Postali smo nosilec združevanja malih pre- vedeli prav veliko, vsekakor pa ne toliko, kot živelih trgovcev in se razširili po celotni dr- vemo danes. Val slovenske pomladi nas je žavi. Kot krono tega leta in vloženega dela, enostavno ponesel s seboj. In veliko jih je, pa smo v začetku decembra odprli naš novi nas je, tudi preživelo in uspelo. To »vajo« je market v Šentvidu pri Ljubljani. In to sobo- sedaj potrebno ponoviti. Slovenci, Primorci to odpiramo še drugi »franšizni« market v in Vipavci smo delovni, znamo in zmoremo. dolini Trente, tokrat v vasi Soča. Če to ni Ni razloga, da nam ne bi uspelo. Moramo lep uspeh, potem res ne vem, kaj bi bilo pa na to pot, da bomo prišli na cilj. Vse pre- potrebno narediti še več? Bodimo realni, pogosto slišimo besedo, stavka. Vse pre- upoštevajmo naše možnosti in potencia- pogosto slišimo besedo, to nam pripada! le. Naj nam »glave« ne preplavijo nerealna Seveda so večinoma to tisti, ki so na »od- pričakovanja in želje po nemogočem. Nujno hodkovni« strani proračuna. Mi, ki smo na bomo razočarani, nesrečni in nezadovoljni. »prihodkovni« strani, seveda razmišljamo Vsi bodo krivi, samo mi ne! Država, občina, drugače. Premalo nas je! Potrebujemo nove »davkoplačevalce«, ki jih bodo prinesla poslovno okolje, davki … Realno je, da velike Letnik XXXI • številka 119 • zima 2016 trgovske verige gradijo nakupovalne centre nova delovna mesta, nova podjetja. Ulice 38 PRILOŽNOSTI

Tudi vipavska vina na vinskem sejmu v Južni Koreji sveta. Ocenjevanja se je udeležilo več kot 120 ocenjevalcev iz 21 držav. V okviru dogodka so pripravili tudi mnoge delavnice za azijske uvoznike vin. Eno teh, natančneje predstavitev slovenskih vin, je vodil Uroš Bolčina. Zelo dober obisk delav- nice je dokaz razvoja in napredka azijskega trga na vinskem področju, hkrati pa tudi odraz velikega interesa azijskih uvoznikov za slovenska vina. Dogodek v Aziji pa ni bil le ocenjevanje, ampak je temu sledil tudi tridnevni vinski sejem, ki se ga je udeležilo več kot 200 raz- stavljavcev iz 17 držav. Med najbolj uvelja- vljenimi vinarji iz Francije, Italije, Španije, Portugalske, Nemčije, Avstrije, Moldavije, Gruzije in drugih so bila izjemno zanimiva in navdušujoča prav vina naših, slovenskih vi- narjev, največ je bilo vin iz Vipavske doline. Obiskovalci sejma so bili enostavno navdu- Med 24. in 27. oktobrom 2016 je nemška dodaten trg za vina z višjo dodano vredno- šeni nad slikovitim slovenskim predstavi- družba DWM (Deutsche Wine Marketing) v stjo. Na sejem smo poslali barbero, ki je tvenim prostorom, ki so ga krasili motivi iz mestu Daejeon v Južni Koreji pripravila če- najbolj prepoznavno vino iz naše kleti, ta je Vipavske doline. Razlog za to je tudi dobra trto ocenjevanje vin z naslovom »Asia Wine imela letnico 2013 in je bila dve leti v hra- siceršnja promocija Slovenije v Južni Koreji Trophy«. DVM sicer vsako leto organizira stovih sodih. Drugo vino pa je bila pet dni ter kakovost predstavljenih vin. Slovenija dva vinska sejma ter štiri velika ocenjeva- macerirana pinela, letnik 2012, ki je bila dve je v Južni Koreji zelo priljubljena in poznana nja vin, in sicer februarja v Berlinu – Berliner leti v akacijevih sodih.« destinacija. Južni Korejci veliko potujejo in Wein Trophy, maja na Portugalskem – Na povabilo organizatorjev iz Nemčije in so dobri turisti, zato je potrebno to prilju- Portugal Wine Trophy, julija še enkrat v Južne Koreje sta se ocenjevanja vin udele- bljenost čim bolje izkoristiti tako s turistič- Berlinu ter oktobra v Južni Koreji – Asia žila tudi dva ocenjevalca iz Slovenije – Uroš nega kot z vinskega ter z gospodarskega Wine Trophy. Na vinskem sejmu v Južni Bolčina in David Bratož. vidika. Koreji, ki je sledil ocenjevanju, se je letos je enolog svetovalec, ki sode- v organizaciji Razvojne agencije ROD iz Uroš Bolčina David Bratož: »Interes za slovenska vina luje s številnimi vinarji ter na ocenjevanjih Ajdovščine predstavilo tudi devet sloven- in poznavanje Slovenije so nas prijetno vin tako v Sloveniji kot v tujini. Ocenjevanja skih vinarjev. presenetili. Predvsem se je izkazalo, da se je udeležil na povabilo organizatorjev iz ima vsako vino z 'avtorskim' pristopom V Južno Korejo, obmorsko državo v Južni Nemčije. svojega kupca, ne glede na ceno in izvor. Aziji, so potovala vina devetih vinarjev: je direktor Razvojne agencije Predstavitev vin pridelanih iz avtohtonih Benedetiča iz Goriških brd, iz Vipavske doli- David Bratož ROD iz Ajdovščine. Ocenjevanja se je udele- in mednarodnih sort, kompleksnost vin, ne pa so Slovenijo zastopale kleti Ferjančič, žil na povabilo korejskih organizatorjev, ki maceracije grozdne drozge, majhnost pri- Krapež, Pasji rep, Sutor, Sveti Martin in jih je spoznal na drugih ocenjevanjih, ki jih delave … vse to so med drugim faktorji, ki Žorž. Za sodelovanje sta se odločili tudi kle- je pripravila družba DWM (Deutsche wine so zelo pritegnili pozornost različne struk- ti Kobal s Štajerske ter Frelih z Dolenjske. marketing). ture ljudi. V sklopu pogovorov z uvozniki ter Odziv vinarjev na povabilo k sodelovanju Ocenjevanja vin so izvedena pod pokrovi- vodstvom sejma smo se dogovorili za obisk na sejmu je organizatorja, Razvojno agen- teljstvom uveljavljenih in cenjenih organi- delegacije azijskih uvoznikov vin, somellier- cijo ROD iz Ajdovščine, prijetno presenetil, zacij in združenj. jev ter novinarjev v Sloveniji.« saj to dokazuje, da se vinarji dobro zavedajo Mednarodna organizacija za trto in vino, Skupina bo obiskala Slovenijo konec aprila koristnosti in pomembnosti medsebojnega prihodnje leto. Obisk bo priložnost za skle- sodelovanja. Izbor posameznih vin pa je po- OIV iz Francije, predstavlja najvišjo avtori- teto na področju ocenjevanj, s čimer je za- nitev poslov med slovenskimi vinarji in azij- tekal na osnovi trendov in okusov na azij- skimi uvozniki ter za dodatno predstavitev skem trgu. gotovljena najvišja kakovost ocenjevanja. Pri ocenjevanju sodeluje tudi Mednarodna lepot Slovenije. Martin Krapež, Vina Krapež, Vrhpolje: »Za zveza enologov, ki pomeni najpomembnej- Organizacijsko in logistično projekt je zah- sodelovanje smo se odločili zato, ker mo- še združenje enologov na svetu. teval kar nekaj usklajevanja in predpripra- ramo iskati trge v tujini, saj želimo razširiti ve, saj je bilo potrebno vsa vina predčasno prodajo svojih vin. Seveda pa tudi popol- Tu pa je še VinoFed – Svetovna federaci- ja vinskih ocenjevanj s sedežem v Kanadi. poslati v Južno Korejo ter opremiti razstav- noma zaupamo Urošu in Davidu, ki sta nas ni prostor. Pri tem se je ekipa Razvojne zastopala. Predstavili smo se zvrstjo char- V isti federaciji ocenjevanj je tudi medna- rodno ocenjevanje vin Vino Ljubljana, ki je agencije ROD iz Ajdovščine izjemno izkaza- donnayja, pinele in rebule Lapor belo 2012 la. Ob odlični podpori organizatorjev v Južni ter z merolotom 2011.« sicer najstarejše vinsko ocenjevanje na sve- tu. Koreji je bilo vse brezhibno pripravljeno in Peter Stegovec, Sveti Martin, Brje: »Za izvedeno. sodelovanje smo se odločili zaradi tega, ker Kako velik dogodek se je zgodil v Južni Nataša Nardin se nam zdi to območje zanimivo, saj iščejo Koreji, deželi s 50 milijoni prebivalcev, priča posebna vina za svoj trg, ki hkrati pomeni tudi podatek, da je na ocenjevanje letos pri- spelo več kot 4000 vzorcev vin iz 29 držav 39 VOŠČIMO IN VABIMO

ŽELIMO VAM VELIKO MIRU ZA PRAZNIKE IN OBILO IZZIVOV TER SREČE V NOVEM LETU!

100

95 TRGOVINA NIKA

75 MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA, 25 PERILO 5 POZAMENTERIJA 0 GALANTERIJA Vesele božične praznike Vesel božič in zdravo novo leto! in srečno novo leto!

URNIK PO – PET 8 – 12 14 – 18 SOB 8 – 12 RAZNA DARILCA NED ZAPRTO OD ČAJEV DO BIO KOZMETIKE MEDICINSKI IN ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI NA ZDRAVNIŠKI RECEPT Vipava, Glavni trg 16c MARIJA COTIČ S.P., GLAVNI TRG V VIPAVI – 05 99 48 237 051 273 102

Vse, kar potrebujete za najlepše jaslice

in čudovite praznike

KNJIGARNA IN PAPIRNICA ČRTICA Magdalena Kobal s. p. Glavni trg 15 Vipava TEL.: 05 36 85 086

Vesele praznike in srečno novo leto Vsem občanom in vam želi nogometnim navdušencem 75*29,1$,1&(9/-$56792 želimo razigrane praznike 32&.$5 in zmagovito leto 2017! 7FSP
1PʊLBS
TQ RWURåNDREXWHY 352'$-$ 3235$9,/2 REXWYH REXWYH PRGQHWRUELFH åROVNLKWRUE .YDOLWHWQD UD]QLSDVRYLLQåDOL SRKRGQDREXWHY GHçQLNL XVQMHQHJDODQWDULMH YVH]DQHJRREXWYH 

6MJDB
7PKBOB
3FIBSKB



7JQBWB H 

 U 


 40 VOŠČIMO IN VABIMO

Vesele praznike in srečno NOVOLETNO SREČANJE NA PLAZU 2017

1. JANUAR 2017 Prograf d.o.o., Kosovelova 21, Vipava • 05 36 85 000

ČLANI PLANINSKEGA DRUŠTVA VIPAVA VAS

NA NOVEGA LETA DAN

PRIČAKUJEMO NA VRHU

PLAZA (528 M) NAD VIPAVO S TOPLIM ČAJEM.

V novem letu pa Vam želimo vse dobro ter srečno in varno na vseh poteh.

Čarobne praznike in srečno v novem letu vam želi

[email protected] • 031 801 001

knjigovodske in računovodske storitve za samostojne podjetnike in podjetja Larisa Štefančič s.p.

Navdušujoče praznike in ustvarjalno 2017! oranža

Oranža, agencija za upravljanje odnosov z javnostmi, Nataša Nardin s.p., 041 572 795

41 PRAZNUJEMO

10 let moškega pevskega zbora župnije sv. Štefana Vipava 1 2 3 obujajo spomine na svoj začetek in prehoje- 4 no pot. Zbor se je rodil na pobudo nekaterih fantov iz mešanega cerkvenega zbora, da 5 bi pri eni izmed maš zapeli sami. Za pomoč so prosili rojakinjo Damijano Božič Močnik, 6 7 ki pa je že po prvi vaji na čelo postavila Marka Fabčiča in tako je ostalo do danes. 8 9 10 4 3 14 Zbor je iz leta v leto bolj zorel in napredo- 11 12 13 val. Tu pa tam je zapel pri nedeljski maši. A 2 fantje so se želeli predstaviti širši javnosti, 14 15 stopiti izven cerkvenih zidov, pokazati, da cerkveni zbori delujejo in se trudijo za kako- vostno petje. Začeli so se udeleževati tudi 11 revij Primorska poje. 16 17 V zadnjih letih je moški zbor nepogrešljiv 10 ob najrazličnejših dogodkih v župniji, za kar 8 V soboto, 10. decembra 2016, so pevci smo v nastopu dveh hčera: Lucije Fajdiga smo jim neizmerno hvaležni. 18 19 cerkvenega moškega zbora s slavnostnim in Špele Tavčar, roj. Lavrenčič. Lucija je še Predstavnik zbora Marjan Tomažič se je koncertom počastili okrogli jubilej – deset učenka Osnovne šole Draga Bajca Vipava in 20 21 22 letnico svojega delovanja. Zbor od same- Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina, zahvalil organistki Katji Poljšak, ki zbor 9 ga začetka zelo uspešno vodi zborovodja a se že lahko ponaša s številnimi priznanji v spremlja pri vseh mašah že nekaj let. 23 24 25 Marko Fabčič. Pevcem smo prisluhnili v pre- igranju flavte. Špela pa je že poklicna glas- Ob praznovanju desete obletnice je zbo- krasnem ambientu – v kapeli Lantierijevega benica in svoje znanje violine prenaša na ru čestitala predstavnica Javnega sklada dvorca. svoje učence v Postojni in Kranju. Tudi zvo- Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 26 27 28 Koncertni program je bil razdeljen na dva ki flavte in violine, ob klavirski spremljavi izpostava Ajdovščina, ga. Katarina Vovk, pevcem pa izročila bronasta, srebrna, zlata dela. V prvem – sakralnem delu smo v Mojce Lavrenčič, so lepo pobožali naša srca. 29 30 pesmih podoživeli najpomembnejše do- Svoje delo kot napovedovalca in voditelja in častna Gallusova priznanja za njihovo lju- godke cerkvenega leta: rojstvo, trpljenje skozi koncert sta odlično opravila tudi Zala biteljsko pevsko udejstvovanje. 31 in vstajenje našega Odrešenika, Jezusa in Matic Tomažič. Čestitke vsem. Očetje so Zboru so čestitali tudi predstavniki 6 Kristusa. Prvi del koncerta so sklenili še z lahko ponosni na svoje otroke in obratno, Kulturno izobraževalnega društva Limbar 32 33 34 dvema pesmima (Arcadeltovo Ave Mario otroci na svoje očete. Moravče (ki je hkrati dejavno v tamkajšnji 1 12 35 36 in Foersterjevo Večerni ave), Mariji na čast V drugem delu smo lahko prisluhnili deve- župniji z dolgo tradicijo moškega petja) in seveda pevke in pevci domačega župnijske- in v spomin pokojnemu gospodu Francu tim, zimzelenim skladbam za moške zbore. 37 38 Pivku, ki je ustanovitev moškega zbora Pevci so s prepričljivimi interpretacijami, ga mešanega zbora. Že na samem začetku 5 zelo odobraval. Zagotovo pa je njihovo delo predvsem pa z navdušenim in ubranim pe- koncerta pa je pevcem čestital in nagovoril 39 podpiral z molitvijo. vse navzoče župnik gospod Alojz Furlan. tjem, ogreli srca številnih poslušalcev, ki so 7 Prehod iz prvega dela v drugi so pevci do- do zadnjega kotička napolnili kapelo. Naj bo tako uspešnih še nadaljnjih deset! 40 miselno popestrili z nastopom mlajše gene- 13 Praznovanje desete obletnice je lep dogo- Zvonka Starc 41 racije, pravzaprav svojih potomcev. Uživali dek. Danes pevci z veseljem in ponosom Fotografije Oton Naglost 42

Navpično Vodoravno 1. Skrbnik igrišč NK Vipava Šelj 4. Prostovoljno … društvo 2. Pogost vipavski priimek 10. Znamenitost Zemona 3. Strešniki 13. Del Vipave Na … 5. Plemiška rodbina 14. Medeni piškot 6. Prevajalec, zgodovinar Štefan 16. Gimnazija v Vipavi 7. Posebnost izvira reke Vipave 17. Naš župan Princes 8. Balkon, narečno 18. Vipavski … 9. Izvir reke Vipave pri … 19. Cerkev Svetega … v Vipavi 11. Kraj v občini Vipava 23. Kraj pri Vipavi NAGRADNA KRIŽANKA 12. Število krajevnih skupnosti v občini Vipava 26. Kraj v občini Vipava Rešitev – geslo pošljite na elektronski naslov vi- 15. Naša občina 28. Krščanski praznik [email protected]. do 31. 1. 2017. Med vsemi 20. Grad pri Podskali 30. Baročni kipci sodelujočimi bomo izžrebali nagrajenca, ki bo pri 21. Staro ime za Podnanos 31. Vino, beli in modri … Marjanci prejel okusno darilo – vročo čokolado in 22. Poslanka SDS 33. Srečno novo … vafelj. Križanko je sestavil Jakob Panič Nardin. 24. Praznična jed 36. Naša dežela - Vipavska … 25. Belo vino 37. Partizan Janko Premrl 27. Kolona, portal 38. Ustanova v Vipavi 29. Plečnikov spomenik v spomin padlim v … 39. Egiptolog Lavrin GESLO 32. Pesnik Marko 40. Eden od treh dobrih mož sestavite iz črk na rdeče oštevilčenih poljih. 34. Zdajšnji letni čas 41. Trta na trgu v Vipavi 35. Najboljša je pri Marjanci 42. Planota nad Vipavo ______

42 RAZVEDRILO

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 4 3 14 11 12 13 2 14 15

11 16 17 10

8 18 19 20 21 22 9 23 24 25

26 27 28 29 30 31 6 32 33 34 1 12 35 36 37 38 5 39 7 40 13 41 42

Navpično Vodoravno 1. Skrbnik igrišč NK Vipava Šelj 4. Prostovoljno … društvo 2. Pogost vipavski priimek 10. Znamenitost Zemona 3. Strešniki 13. Del Vipave Na … 5. Plemiška rodbina 14. Medeni piškot 6. Prevajalec, zgodovinar Štefan 16. Gimnazija v Vipavi 7. Posebnost izvira reke Vipave 17. Naš župan Princes 8. Balkon, narečno 18. Vipavski … 9. Izvir reke Vipave pri … 19. Cerkev Svetega … v Vipavi 11. Kraj v občini Vipava 23. Kraj pri Vipavi NAGRADNA KRIŽANKA 12. Število krajevnih skupnosti v občini Vipava 26. Kraj v občini Vipava Rešitev – geslo pošljite na elektronski naslov vi- 15. Naša občina 28. Krščanski praznik [email protected]. do 31. 1. 2017. Med vsemi 20. Grad pri Podskali 30. Baročni kipci sodelujočimi bomo izžrebali nagrajenca, ki bo pri 21. Staro ime za Podnanos 31. Vino, beli in modri … Marjanci prejel okusno darilo – vročo čokolado in 22. Poslanka SDS 33. Srečno novo … vafelj. Križanko je sestavil Jakob Panič Nardin. 24. Praznična jed 36. Naša dežela - Vipavska … 25. Belo vino 37. Partizan Janko Premrl 27. Kolona, portal 38. Ustanova v Vipavi 29. Plečnikov spomenik v spomin padlim v … 39. Egiptolog Lavrin GESLO 32. Pesnik Marko 40. Eden od treh dobrih mož sestavite iz črk na rdeče oštevilčenih poljih. 34. Zdajšnji letni čas 41. Trta na trgu v Vipavi 35. Najboljša je pri Marjanci 42. Planota nad Vipavo ______

43 >

Kulinarično poslastico je za vas pripravil in fotografiral Peter Bajnoci, amaterski kuhar, zaljubljen v hrano, ki najraje kuha družini in prijateljem ter ga ni strah nenavadnih kombinacij.

Obrnjeni kolač z mandarinami

Potrebujemo: Priprava: 67 g rjavega sladkorja Vzamemo pekač za torte velikosti 20–22 cm in vanj postavimo peki papir, ki mora biti malo 60 g masla (razdeljenega na 30+30 g) večji od pekača (tako boste prepečili, da bi tekočina stekla iz pekača). V manjšo ponev damo rjavi sladkor in polovico masla in na srednjem ognu segrevamo toliko časa, da se maslo raztopi. 6 mandarin Rjavi sladkor z raztopljenim maslom damo v pekač za torte in pazimo, da pustimo prazno pri- 355 g polnozrnate pšenične moke bližno 2 cm roba. Vzamemo eno mandarino in naribamo lupinico ter damo na stran. 7,5 g pecilnega praška Mandarinam odrežemo dno in nato narežemo na kolobarje. Tako narezane kolobarje damo v pekač, in sicer najprej en kolobar na sredino in nato nadaljujemo v krogu, da se kolobarji neko- ½ žličke sode liko prekrivajo. Tako nadaljujemo do roba pekača. ½ žličke soli V ločeni posodi zmešamo moko, pecilni prašek, sodo in sol. V drugi posodi stepemo drugo 30 g sončničnega olja polovico masla, beli sladkor in olje. Stepamo, dokler mešanica ne postane rahla in svetle barve 155 g belega sladkorja (približno 2 minuti). Dodamo 2 jajci, vsako posebej. Dodamo še vanilijo in mandarinino lupinico. Izmenično in počasi dodajamo moko ter pinjenec. Testo nato damo v pekač in zravnamo zgornji 2 veliki jajci del. 2 žlički vanilijinega ekstrakta Pečemo 40–50 minut oziroma toliko časa, da je nož, ki ga zapičimo v testo, čist. 177 g pinjenca Ko je kolač pečen, ga vzamemo iz pečice in pustimo hladiti 10 minut. Z nožem zarežemo po Pečico segrejemo na 180 °C. obodu kolača in ga obrnemo narobe ter položimo na servirni krožnik.

Obiščite: www.peterbajnoci.com