ZGODOVINO Šl.2

ZGODOVINO šl.2

ZGODOVINA ZA VSE

VSE ZA ZGODOVINO

VSEBINA

Zgodbe, ki jih piše življenje

Aleksander Lavren=i= LJUDJE Z ŽELEZNIMI ROKAMI IN NOGAMI 5 Nekaj utrinkov iz preteklosti vasi ob zgornjem toku Nadiže Menschen mit eisernen Armen und Beinen Einige Sternschnuppen aus der Vergangenheit eines Dorfes am Oberlauf der Nadiža

Jože Možina "ODPAD K PRAVOSIAVJU, TO JE K RAZKOLNIŠTVU" 22 "Abfall zur Orthodoxie, das heißt, zum Schisma!"

Jelka Pirkovi= MESTNO DVORANO PRENAVLJAJO, MAR NE? 40 Leopold Theyer in ljubljanski magistrat Man renoviert die Stadthalle, nicht wahr? Leopold Theyer und der Laibacher Magistrat

Teorija

Igor Grdina KARANTANSKI MIT V SLOVENSKI KULTURI 51 Der karantanische Mythos in der slovenischen Kultur Peter Štih EJ KO GOLTNEŠ DO Tü-LE, UDARI PO KONJIH 66 O avtohtonisti=nih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem Über autochthonistische und ähnliche Theorien bei den Slovenen und in Slovenien

S knjižne police 81 Aleksander Lavren=i= LJUDJE Z ŽELEZNIMI ROKAMI IN NOGAMI

Nekaj utrinkov iz preteklosti vasi ob zgornjem toku Nadiže

::||••••••«•••••••••••<^

V razpravi poskušam prikazati utrinke iz zgo- ljudskih pripovedkah, o njihovi velikosti pa ne- dovine obmo=ja, ki leži ob zgornjem toku reke mo pri=ata ogromni skali Miza in Stolica. Sedeli Nadiže, predvsem vasi Kred. Oprl sem se na so za to mizo, na njej jedli, hkrati pa si umivali zgodovinske vire, kot so urbarji, kronike ali listi- noge v Nadiži. Ve= bi nam lahko povedali le oni, ne, poleg tega pa predvsem na ljudsko izro=ilo. a so odšli iz teh krajev za vedno. Baje jih je preg- Iz urbarja lahko izvemo, kakšne so bile dajatve, nal sv. Hilarij. Ostale pa so drobtinice, ki so pad- iz njih pa lahko sklepamo, kakšno je bilo gospo- le z njihove mize na tla. Sklonimo se in jih pobe- darstvo; arheologi na podlagi ostankov lon=ene rimo. posode ugotovijo starost nekega naselja; sred- njeveške listine nam lahko povedo, kdo je bil Razbiti malik lastnik zemlje, kdo je povzro=il vojno, kje in kdaj je treslo ali gorelo itn. Iz zgodbic, ki so osta- Doma=a legenda iz Kreda govori o delovanju le "zapisane brez pisave" in se ohranjale iz roda sv. Hilarija v teh krajih. Seveda je nastanek le- v rod prek ljudskega izro=ila, pa lahko izvemo, gende povezan z njegovo cerkvijo, ki stoji na kaj je bilo zapisano v dušah in srcih ljudi. Vsaka gri=u Sv. Volarja1, kjer je stala že stara naselbina. nova generacija poslušalcev je, ko je dozorela v Po legendi so tu neko= živeli Gejdi (Ajdi), ki so pripovedovalce, zgodbe mogo=e nekoliko pri- bili po veri pogani. Prepri=ani so bili, da jih ne krojila sebi, jih za odtenek spremenila, toda njihovo bistvo je ostalo. Renate Pillinger, Preganjanje kristjanov in uni=evanje templjev na ozemlju Avstrije v rimski dobi, Zgodovinski Ljudje so se v glavnem preživljali s kmetij- =asopis, (odslej Z<) 1985, št. 3, str. 173- 183- Poro=ilo o stvom, poleg tega pa so se morali ukvarjati tudi z smrti sv. Florijana, ki nam ga posreduje Hijeronimijan- manj poštenimi opravili, da so lahko preživeli. ski martirologi/, koledar svetnikov, verjetno iz srede 5. st., nam pripoveduje o smrti tega mu=enca v Lauriacu- Ve=krat so jih prizadele tudi naravne nesre=e, mu (današnji Lordi ob Aniži) v Obrežnem Noriku. Na vojne, bolezni in požari. Teh so se branili pred- prezesov ukaz so ga s kamnom, privezanim okrog vra- vsem z molitvijo in ponižnostjo ter upali na lep- tu, z mostu strmoglavili vAnižo. Možna je povezava teh šo prihodnost. dveh legend, kajti =eš=enje sv. Florijana je bilo že zelo zgodaj razširjeno. (Rajko Bratož, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. st., Pravijo, da so v=asih tod okoli živeli silno veli- Ljubljana 1990, str. 19). Neznano kdaj, najkasneje v ki ljudje Gejdi. Njihov spomin se je ohranil v 10. st., se pojavi =eš=enje sv. Florijana tudi v

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE

že navajene na muhasto vreme teh krajev, zato kot samo mašo brati) in naj bi s svojim nespo- so lahko napovedovale nevihto ali to=o. dobnim obnašanjem pohujševali ljudi, poleg tega pa so jih v=asih slepili tudi z blagoslovljenimi

VSE ZA ZGODOVINO 8 ZGODOVINA ZA VSE

V Breginju se je ohranila povedka o roparjih Slednji= je moral patriarh Rajmund roparske vi- Panjutih.15 Doma=inom niso storili ni= hudega, teze, posebno Villalte, kaznovati s smrtno kazni- saj niso ropali ubogih kmetov, ampak so hodili jo. Znani roparji so bili tudi =edajski mesarji, nana Laško ropat bogate grofe in drugo gospodo. vajeni na opravljanje posla z nožem. Posel je bil Neko= so jih na nekem mostu (na Teru ali Padu) skoraj pol uraden, saj so nekateri pajdaši sklepali zajeli grofovi hlapci in jih vrgli v je=o. pogodbe o sodelovanju tudi pri javnem notarju v

Prav tako naj bi s pomo=jo skritega naropane- Tla=an divjadi ni smel loviti. Svojo lovsko ga denarja skesanca pod vislicami zgradili bovš- strast je lahko sprostil le kot divji lovec. Od nek- ko cerkev. Takšnih zgodb je ohranjenih veliko, daj pa je bil na Slovenskem v veljavi lov, ki ga je kradli naj bi celo seno, in to s pomo=jo coprnije. gospoda prepuš=ala kmetom. Zgodovinski viri V gorah se je skrivalo veliko zlo=incev in begun- poro=ajo že od srede 13- st. o lovu na polhe. Se- cev z vseh strani, ki so se preživljali s poslom, ki veda je moral za ta lov gosposki, ki je bila lastni- so ga obvladali že prej, ali pa so bili k njemu pri- ca gozda odrajtati dolo=eno davš=ino. Med siljeni. "izrazito polšja obmo=ja" sta spadali tudi tolminsko in kobariško obmo=je.23 Še nevarnejši so bili "Erazmi Predjamski". Ti roparski vitezi so s svojih gradov prežali na po- Na=ini ljudskega lova so se razvijali v zvezi z potnike. Ironija je hotela, da so gradovi, ki so bili divjim lovom in z lovom, ki je bil dovoljen pod- sezidani prav za varovanje ceste, v 14. st. postali ložnikom. Najobi=ajnejša orodja ljudskega lova najhujša roparska gnezda. Posebej so se pri tem so bile pasti in zanke. Medvede so lovili v jam- "odlikovali" gospodje Villalta, ki so med leti ske pasti, ki so jih v Trenti imenovali skopce. V 1298-1305 tako strašno gospodarili po podbo- jame so lovili tudi volkove.24 neški cesti, da si ni nih=e ve= upal potovati po njej. Trgovci so rajši izbrali varnejšo pontabelj- 19 ZT, str. 70. sko cesto. Da bi zavaroval promet, je patriarh 20 svojim podložnikom ukazal te gradove razdeja- Jožko Ošnjak, Pod Matajurjem, Ljubljana 1970, str. 13- 21 P. S. Leicht, Studi di storia Friulana, Udine 1955, str. 308-309 22 V. Simoniti, Sistem obveš=anja pred turško nevarnostjo v 16. stoletju, Kronika, 1980, št. 2, str. 95. 23 Niko Kuret, Prazni=no leto Slovencev, II. del, LJubljana 15 ZB, str. 208-209 1989 (odslej PIS 2), str. 79 16 ZB, str. 158. 24 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgo- 17 ZB, str. 155. - dovina agrarnih panog I, SAZU, Ljubljana 1970 (odslej 18 ZT, str. 69. GDZS I), str. 478.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 9

Najve= oblik ljudskega lova se je razvilo pri lo- di posesti in meja, med drugim zaradi gozda. vu na polhe. Eden izmed na=inov lova na polhe Vse pravice, med drugim tudi polšje jame, je je bil, da so jih pregnali iz dupline s kade=o se presodil, naj ostanejo tistemu, ki jih je na tem gobo. Dim jih je omamil in tako so postali lahek obmo=ju imel doslej.27 plen polharja. Lovili so jih tudi v sodce. Pozimi so zakopali sodce, ki so imeli odprtino in vabo, v Polhi so kljub svojemu videzu, ki je spominjal zemljo. Sodci so bili naznotraj obiti z žeblji, tako na miši, teknili tudi visokim cerkvenim dosto- da polhi niso mogli ve= ven. Polhe so lovili tudi janstvenikom. Škof Pietro Carli je z užitkom in na preproste pasti, ki so jih postavljali na dreve- precej naglo použil pe=enega polha, ki so ga na sa. Pasti so bile sestavljene iz loka in leske, tetive poti od Tolmina do Grahovega ulovili njegovi in lanene vrvice; nanje se je pritrdila vaba. Pol- služabniki.28 harji so splezali na drevo in tolkli po njem, da so se polhi splašili in ujeli v past. Kasneje so pri=eli Sicer pa so imeli pravico do lova na lastni ra- izdelovati pasti, imenovane polšje skrinjice, sa- =un kmetje le ponekod. Kmetje iz Studorja in mojstre, polhovne ali polhovne škatle. V njih je Srednje vasi v Bohinju so lahko lovili gamse v bila vaba - lešnik ali suha hruška. Ko je polh za- gorovju, ko so strazili deželno mejo, vse do kon- grabil za vabo, se je sprožila vzmet, ki je past za- ca 15. st., ko so bile te pravice odpravljene. Ne- prla.25 kateri župani na Goriškem so imeli pravico do lova zajcev, s katerimi so postregli ob pojezdah. Lov na polhe so morali podložniki prijaviti Lovsko pravico so imeli tudi nekateri kosezi. zemljiškemu gospostvu, ki jim je dalo polšine. Zemljiška gospostva so v nekaterih primerih do- Za pravico polšjega lova so dajali gospostvu do- puš=ala podložnikom lov na malo divjad, zveri29 lo=eno število polhov ali pa denarno odškodni- in pti=e. Po tolminskem urbarju so podložniki v no 26 vaseh Idrsko, Voice in Sanabor in

VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE bilo z ribolovom. Ribi=i v Kredu so omenjeni že Nekdaj so vse nerazumljive pojave povezali z v listini iz 1. 1323-32 nadnaravnimi bitji in se k njim zatekali v sili. S prihodom krš=anstva jih je nadomestila sv. Tro- V Nadiži pa niso lovili samo rib, ampak tudi jica s svetniki. Ker naj bi ga Gejdi vrgli v Nadižo, jegulje. Lovili so jih "na roke" ali pa so pri lovu je priprošnjik za dež postal tudi sv. Hilarij, med uporabljali mrežo stož=aste oblike (v Beneški doma=ini bolj poznan kot sv. Volar oziroma sv. Sloveniji imenovana cogol ali cogoi). Te mreže Jelar. Na slovensko ozemlje se je od zgodnjih so nastavili zve=er in jih zjutraj potegnili iz vode. oglejskih mu=encev razširil le kult sv. Mohorja Jegulje (ben. uguorji) so izginile iz Nadiže v zad- in Fortunata ter sv. Kancijana in tovarišev, sv. Hi- njih desetletjih zaradi onesnaževanja.51 larij pa je malo znan, zunaj Furlanije obstajata le cerkvi v Gorici in pri Kredu.36 Zato so mu tudi v Paolo Santonino se je 1. i486 navduševal nad slovenski izdaji knjige Godovni svetniki in za- lipanom iz Nadiže, težkim približno dva funta.34 vetniki posvetili le koš=ek prostora, =eprav bi ga Resnici na ljubo je treba priznati, da je bil ta gos- lahko imeli za "skoraj svojega" (veliko prostora pod kar malo mahnjen na hrano, še posebej na so zasedli nemški svetniki). V Ogleju je manjša ribe in je zato malo pretiraval.

36 J. Hoefler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Sloven- 32 skem, LJubljana 1986, str. 46. M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja II, Ljubljana 37 R Bratož, Vpliv..., str. 6. 1954, str. 44-45. 38 LMC,str.2. 33 B. Zuannella, Slovenski priimki v ob=ini sv. Lenart, 39 Izpisek iz "Varstvo spomenikov XVII-IX", str. 96. Dom 1990, št. 18, str. 3- 40 IMC. Tu se ne omenja svinjska pe=enka, pa= pa pe=eni 34 A. Li=en, Santoninovpotopis..., str. 78. piš=anec. 3i Gradivo V., št 704. (Dohodki samostana v Možacti po 41 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, prevedel Primož Koroškem.) Simonia, Celovec, Dunaj, Ljubljana 1991, str. 39.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA •• VSE 11

Paolo na tej poti ni imel težav z malimi podna- Ohranile so se tudi navade za priklic dežja, ki jemniki samo v Kredu. No= brez spanja je prebil verjetno izvirajo še iz poganskih =asov. Milko tudi v samostanu Podklošter v bližini Beljaka. Mati=etov omenja nevsakdanjo, izjemno šego. Bolhe in stenice so nanj navalile v brezštevilni Ob hudi suši (menda poleti 1895) so v Podbeli vojski, s katero se je moral neprestano bojevati, naredili "ogenj na vodi". Ko niso pomagale ne dokler ni slednji= premagan in iz=rpan zjutraj molitve ne romanja, so po nasvetu stare žene vstal in preklinjal opata ter njegove nadležne ži- porinili v tolmun skoraj usahle Nadiže stara lese- vali. V Štebnu pri Maloš=ah sta morala Paolo in na vrata in na njih prižgan ogenj.46 Ali gre tu za =ast. gospod Jurij Lebecher, arhidiakon za Ko- staro navado, ohranjeno v stoletjih, ki pa se je je roško, zaradi pomanjkanja prostora skupaj spati spominjala le še starka, je težko ugotoviti. Šego na preozki postelji, povita tako reko= drug v so lahko spoznali tudi drugod, saj je poznana tu- drugega, niti trenutka spanja pa jima niso pri- di v Prekmurju, kjer so dekleta zakurila ogenj v voš=ile bolhe, popolnoma sestradane in shujša- košari in jo spustila po Muri. Etnologi menijo, da ne po daljšem postu... Oba sta zjutraj vstala ža- to obredje sega v poganske =ase, namenjeno pa lostna in s težko glavo.42 naj bi bilo pomiritvi nekega "vodnega božans- tva".47 V Prekmurju je bilo devištvo ob tem K tej cerkvi so romale procesije od blizu in da- obrednem ravnanju obvezno.48 le=. Cerkev je imela zelo velik pomen za Beneš- ke Slovence, saj so ti ob obnovi in pove=avi Najbolj nenavaden na=in klicanja dežja izhaja cerkve ter prizidavi zvonika ob zahodni steni iz bližnje Rezije. Ko so Rezijani rabili visoko vo- prispevali veliko sredstev (1.1895). Bene=ani so do, da so lahko plavili drva po Solbici, so iz gro- še do zadnje vojne romali k cerkvi, da bi s pri- ba izkopali =loveško lobanjo in jo prinesli na prošnjami sv. Hilariju od Boga izprosili dež v =a- kraj, kjer naj bi za=eli les spuš=ati v vodo. Pred su suše in zato peli v procesiji: "Buog an svet Uo- lobanjo so se "spoštljivo ustavljali in izgovarjali ler dajte daž!"43 Svetnik ni nikoli skoparil z dež- priprošnje besede". Ko so bili uslišani in je voda jem. Ohranilo se je izro=ilo, da so se romarji po- narasla, so lobanjo odnesli h grobu, iz katerega navadi vra=ali domov, premo=eni do kosti. Ver- so jo vzeli, in jo spet zagrebli.49 Obi=aj je o=itno niki so verjeli tudi v =udežno mo= studenca pod poganskega izvora in izhaja iz verovanja v duho- cerkvijo, ki naj bi bil zdravilen za o=i. Žal je cer- ve prednikov. kev z opuš=anjem romarske funkcije pri=ela propadati. Zadnja maša pred obnovo cerkve je Svetnik ni hotel uslišati ljudi, =e se niso ravnali bila 16. avgusta 1942, isti zvon=ek se je oglasil in po božjih postavah. Še v 20. stoletju, 15. junija vabil k maši vernike spet leta 1987.44 1919, je župnik pri maši oznanil zbranim vese- ljakom: " Molitev za dež bo še naprej, =e pa ne Ljudje so se k svetniku obra=ali tudi v drugih bo konec pono=evanja, ne bom imel izvenred- težavah. Neko= je šel soldat iz Kota v temi iz voj- nih pobožnosti. Razvedrilo, poštena zabava je ske domov. Nad Kredom je "zamerkal, da gre en dovoljena, potrebna.

VSE ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE

Naravne nesre=e Po to=i so celo duhovniki jeznim kmetom le težko dokazali svojo nedolžnost, •• 1. 1900 je Lesena bivališ=a so bila sorazmerno varna moral neki "gospod nunec" iz Brd v cerkvi na pred potresi, bolj pa so bili nevarni plazovi, ki so prižnici javno in glasno izjaviti, da to=e ni nare- 55 lahko pod seboj pokopali vasi. Temu se je pri- dil on. Ali so mu kmetje verjeli, ni gotovo. družil še strah pred božjo kaznijo. Tako je nastala pripovedka o Molidi, zasuti vasi pod Matajur- Duhovniki so, =e so le hoteli opravljati za to jem.51 V vasi so živeli premožni ljudje, siti in potrebne molitve, to=i tudi branili priti v njiho- preobjedeni vsega, še najbolj kruha. Z njim so vo župnijo. Jezni Vol=ani so zato hoteli iz fare matere brisale otroške ritke. Kljub temu pa za izgnati župnika Matka (1. 1728), ker je to=a vse bera=e in reveže niso imeli usmiljenega srca. Za- pobila, medtem ko se je on zabaval s svojo mla- to jih je doletela "božja kazen". Sesul se je iz Ma- do in prikupno kuharico, namesto da bi šel v tajurja mole=i del skalnatega roba in vas je izgi- cerkev molit in odganjat nevihto, kakor delajo 56 nila za vedno. drugi duhovniki.

Strah ljudi pred tem hudim, njim neznanim Preprosti ljudje so naravno dejstvo, da zra=ni pojavom, ki so si ga ponekod razlagali kot pre- tresljaji vplivajo na oblake, spoznali že zdavnaj mik repa ribe Faronike, je skoval to zgodbo. Ska- pred dognanji u=enih fizikov, =eprav tega še ni- lovje nad Molido in "prstaren" zrušeno skalovje so znali razložiti. Izobraženci, gore=i nasprotni- v podnožju hriba jih je vsak dan opominjalo. ki "praznoverja" so konec prejšnjega stoletja Molida, ki se nahaja vzhodno od Robi=a, je v re- rohneli proti mežnarjem, ki so hodili zvonit ob snici ostanek mogo=nega podora, ki se je utrgal hudi uri. Da to ni prazna vera, so za=eli priznava- 57 po umiku ledenika z Molidnika na pobo=ju Ma- ti šele na za=etku 20. stoletja. tajurja.52 Po zemlji so v=asih tudi hudi=i Huda ura hodili

Hude ure se je =lovek, odkar se je za=el ukvar- Da, da, v starih =asih je bilo tudi tega ve= kot jati s poljedelstvom najbolj bal. V trenutku mu je danes, ali pa so bili tudi zlodji bolj pošteni kot lahko uni=ila trud dolgih mesecev in ga izposta- danes, ko se skrivajo za razli=nimi maskami. Na vila lakoti. Ko je bila nevihta že blizu, so jo skuša- vsak na=in, naši predniki so imeli veliko opraviti li pregnati s =arovnimi, magi=nimi sredstvi.53 s hudi=em, pri tem pa je zanimivo, da je bil pe- klenš=ek ta, ki je vedno potegnil krajši konec. Te Bolj kot strele in groma so se kmetje bali to=e. povedke je težko uvrstiti v dolo=eno =asovno Ker si niso znali razložiti, od kod to=a, je prevla- obdobje, edini dogodek, pri katerem je imel hu- dalo mnenje, da znajo to=o delati dijaki iz =rne di= prste vmes in ga lahko datiramo, je izgradnja šole, duhovniki in coprnice. To=o nad Borjano Hudi=evega mostu v

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13

Sam hudi= se je sredi 15. st. pojavil tudi v

Bejž hudi=u v rit! to pismo. Leta 1230 je bil poklican v Devin ob Labi za u=itelja Svetega pisma. Najbrž je bil po rodu Anglež. Bartholomeus Anglicus je sredi 13- stoletja Ok. 1. 1240 je spisal neke vrste enciklopedijo, kije obse- 61 gala 19 knjig. V 15. knjigi, ki ima naslov "De provin- opisal Karantanijo, h kateri je prišteval Koroš- ciis", je opisal razne evropske dežele. Zadevno snov je deloma povzel iz drugih spisov, deloma pa je zapisal to, kar je sam videl ali pa so mu drugi povedali. 62 Patriarh Rajmund je l. 1286odredilsplošno mobilizaci- 58 Cividale e I suoi dintorni, Friuli Venezia Giulia; Azien- jo svojih podložnikov, kije zajela moške od osemnajste- da regionale per la promozione turistica, Ufficio decen- ga do šestdesetega leta starosti. Po trgih je zahteval vsa- trato di Cividale in collaborazione con il Museo Archeo- kega šestega, po vaseh pa vsakega desetega moškega. logico Nazionale di Cividale del Friuli, /5. (Turisti=ni (MB, str. 263) vodi= po mestu in okolici, str. 5.) « ZT, str. 78. 59 •. Otorepec, Srednjeveški pe=ati in grbi mest in trgov 64 TZ, str. 429. Na ozemlju ob=ine Tolmin (sedanje ob=ine na Slovenskem, Ljubljana 1988, str. 220. Bovec, Kobarid in Tolmin) je bilo l. 1869 32000preb., 1. 60 ZB, str. 77. Sirk - nare=no poimenovanje koruze. 1961 23500 in t. 1971 21930. Rutar pravi za število 61 Gradivo V., št. 752. Bartholomeus Anglicus je bil mino- preb. v 14. st.: "Izvestno še jako malo. " (V 19- st. Je spa- rit, kije nekaj =asa na vseu=iliš=u v Parizu razlagal Sve- dala k Tolminskemu tudi sedanja ob=ina Cerkno.)

VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVINA ZA VSE

sredi mize, in zelo glasno so hvalili tega, ki je naj- V drugi polovici 14. in v 15. st. so se po deželi ve= dal. Bili pa so zelo "babjeverni". Zato so se klatili t. i. "potujo=i šolarji", ki so prihajali v glav- svatje vra=ali iz cerkve na ženinov dom po nena- nem iz nemških dežel. Ti so ljudstvu prerokova- vadnih poteh, ponavadi kar po=ez =ez polje, li, coprali in ga u=ili raznoraznih vraž. Njihov po- med potjo kri=ali na ves glas in z golim me=em sel ni bil težak, praznoverni ljudje so jim zlahka po zraku sekali, da bi prestrašili zle duhove. Radi nasedli.68 so prepevali, najrajši pesmi o Devici Mariji in svetnikih, o kralju Matjažu in drugih narodnih Ljudje so bili tudi prepri=ani v obstoj vampir- junakih.65 jev in volkodlakov, =esar tudi ne smemo obsoja- ti, pomislimo samo, koliko zahodnega sveta je Pisci 19- stoletja (Carlo Podrecca, Francesco danes pod vplivom Hollywooda. Verjeli so, da Musoni) so trdili, da se je v vasi

65 ZT, str. 80. 66

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15

Torej se ne smemo =uditi dogodku iz 1.1358, sorodniki dovoljevali lo=itev. Sicer pa je to le ko je

Seveda vsi duhovniki niso bili pokvarjeni. Ne- Preprosto ljudstvo na podeželju je bilo veliko kateri so tako lepo skrbeli za svoje ov=ice, da so manj pokvarjeno kot kulturno civilizirano meš- iznašli prav posebne na=ine, kako o=istiti njiho- =anstvo v velikih mestnih središ=ih. Primerjamo ve duše. lahko legendi o sv. Hilariju. Po legendi, nastali v Ogleju, so svetnika bestialno mu=ili, ganilo jih je Župniku Boratelliju iz Spodnje Idrije se je sre- o=itno šele takšno pretepanje, pri katerem so di 17. st. posre=ilo z javnimi cerkvenimi kaznimi =loveku izstopila =reva. "Krejski" Gejdi, ki bi lah- ustrahovati svoje grešne ovce. Privezoval jih je h ko svetnika zme=kali kot =rvi=ka, tega niso stori- križu ali k nagrobniku pred cerkvijo ali celo za- li.76 Za navadne ljudi je bila že dovolj kruta ka- prl med mrtvaške kosti.73 Povedka iz Logarš= pa zen ta, da so ga vrgli v Nadižo. Sicer pa je tako govori o veliko boljšem starem župniku, ki je z tudi še danes. domiselno pridigo svoje farane odvadil prekli- njati.74 Poglejmo si jo. "Gejdovska kazen" nam da slutiti še nekaj. Ljudje so se bali globoke vode, ker o=itno niso Pred leti je bil v eni župniji star župnik. Zelo je znali plavati. bil žalosten, ker so njegovi farani pogosto uporabljali kletvico "Bejž hudi=u v rit!" Enkrat pa se Turki na ledu domisli, kako jih bo tega odvadil. Zaprtost med gorami in odmaknjenost od Naslednjo nedeljo med pridigo jim pove, kaj glavnih poti, sta rešili te kraje pred vdori Turkov. se mu je sanjalo: Turška kopita so prvi= gazila po tolminski zemlji "Umrl sem. Najprej pridem v nebesa in pov- 1.1478.77 prašam po svojih faranih, a nobenega nikjer. Grem v vice, a tudi tu ni nobenega. Grem še v Pripovedi o turškem divjanju so v ljudeh zbu- pekel in vprašam Luciferja, kje so moji farani. Ta jale grozo, v bližini svojih domov (na Krasu in v pokli=e debelega hudi=a in mu privzdigne rep. Furianiji) so lahko na lastne o=i videli požgane O groza! hiše in polja, zato so verjetno razmišljali, kako bi Iz riti so gledali vsi moji farani!" si ob takšni nevarnosti pomagali.

Kar je Bog zvezal, je =lovek lahko razvezal, a O turškem napadu govori ljudska pripoved, tudi pla=al to neumnost. To nam dokazuje ohra- da je bila na krejskem polju takšna bitka ali seka- njena ženitovanjska pogodba s konca 13. stolet- nje, da je bilo =ez vse polje do kolena krvi.78 To 75 ja. klanje se je dogajalo pozimi. Naši ljudje so obrnili Nadižo na polje, da je zamrznila in na to le- Listina je datirana v leto 1288. Ženin Oton iz deno ravan so nagnali Turke. Ker so bili Turki v Smasti se zavezuje nevestinemu varuhu, da bo opankah, jim je drselo, naši pa so se z derezami pla=al 5 mark novega oglejskega kova, =e bi se na nogah lahko premikali in z vilami pobili dosti nevesta Agata iz Tolmina lo=ila zaradi spora s so- rodstvom bodo=ega moža ali =e bi le-ta imel razmerje s kako drugo žensko. 76 Obe legendi sta bili že opisani. Gejdom kljub velikosti Popolnoma razumljivo je, da se je žena lahko nih=e ne prepisuje krutega ravnanja z ljudmi. 77 lo=ila od moža, =e jo je le-ta varal. Nekoliko bolj Marta Filli, Alojz Carli - Lukovi= in njegov spis "Tolmin kot kraj in okraj", TZ, str. 285. A. Lukovi= v svojem spisu =udno pa je, da so ji že samo spori z moževimi (izšel l. 1875 v "Glasu") slikoviti opisuje turški pohod, zgrešil pa je letnico dogodka. "Pri petem napadu l. 1479 teptala so turška kopita prvokrat Tolminska polja, kajti po malih bitvah z Bene=ani na friulskem polji 72 ZT, str. 76. vdarijo ti vragi =ez So=o po cesti (prav za prav kolovo- 73 M. Mati=etov, Duhovna kultura..., str. 180. zu) do Kanala i od tam naprej drvijo =ez Predel na Ko- 74 ZB, str. 237. roško. " 75 M. Mati=etov, Duhovna kultura..., str. 179. 78 LMC, str. 2. M. Mati=etov, Duhovna..., str, 186.

VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE

sovražnikov ter s kosami sekali njihove glave št. 32.85 Pripoved o nadaljnji usodi deklice je ne- kot seno. Tisti, ki so se rešili, so rekli: "Nikoli ve= koliko nejasna, zato jo povzemam v obliki, kot na pridemo v ta kraj, imajo železne roke in noge!" sem jo našel zapisano: "...ko se je nato sre=ala z nekim vojš=akom iz tega kraja, ga vpraša od ko- In Turki se v ta kraj niso nikoli ve= vrnili.79 Edi- di je doma in ta jej odgovori od tam, kjer seno na ni turški napad, ki je potekal skozi soško dolino, vodi suše in se jim derva po plazu same raztepe. je bil meseca julija 1478,80 ko Nadiža v naših Potem naro=i naj le pridejo njeni ljudje po de- podnebnih razmerah ne more zamrzniti. Veliki nar z vozom, ker veliko je naropal njen mož". turški vojski nih=e ni mogel do živega, pa= pa Simon Rutar poro=a o uspešnem upiranju posa- Iz pripovedi se da izluš=iti, da je neki Turek meznim turškim oddelkom, ki so ropali po de- (morda slovanske krvi ?) ugrabljeno deklico po- želi stran od glavne smeri prodora; o teh ropa- ro=il. Tam je morala preživeti že veliko let, saj se njih so se ohranile tudi pripovedke iz Baške gra- z vojakom nista poznala. Njen mož je bil verjet- pe.81 Domove vaš=anov Hudajužne so pred og- no že pokojni, ona pa po njegovi smrti lastnica njem rešili okusni žganci, kraju pa je po dogod- naropanega blaga. Vojak naj bi bil v službi neke ku ostalo ime.82 Do spopada z manjšim oddel- krš=anske vojske, cesarske ali beneške, ki je pro- kom je prišlo lahko tudi na Lapo=u, kjer so se drla na turško ozemlje. Ni bil turški ujetnik, saj konji slabo znašli na mo=virnem svetu, ljudska se je lahko vrnil domov. "Njeni ljudje" so Krejci, domišljija pa je storila svoje in si predstavljala še prebivalci njene rojstne vasi, ni pa jasno, kako bi boljši izid boja na ledu. Škoda, da se ni našel et- lahko na turškem ozemlju (v Bosni ?), izvedli na- nograf, ki bi hokejske tekme, ki smo jih tam igra- ro=eni manever z vozom. O=itno je, da ga niso li še kot otroci, povezal s spominom na ta dogo- izvedli, kajti ostali so revni. dek, saj niti krvi ni manjkalo. V preteklosti naj bi na Lapo=u izkopali celo turški denar in turške Med turškimi ujetniki, ki so jih Furlani osvoba- podkve, vendar se tega ne da preveriti.83 jali iz ujetništva (pri tem so se kot spretni po- sredniki izkazali Dubrov=ani), najdemo tudi ne- Manjši oddelek Turkov pa je lahko prodrl po kaj žensk. Med ujetniki, ki so bili zajeti 1.1477 in Nadiški dolini med kakšnim drugim vdorom kasneje osvobojeni, je bila tudi Suzana, h=i turške vojske v furlansko nižino. Proti koncu Georgija de Chodroipo iz Vidma. Leta 1500 sta meseca oktobra 1477 je okoli 10 000 akindžij ne- bili iz ujetništva odkupljeni dve ujeti sestri, h=eri nadoma pridrvelo do So=e, kjer so se utaborili. mlinarja iz kraja Sedile (Sedilis), na robu Beneš- Od tod so se razkropili na vse strani; nekateri so ke Slovenije (verjetno ujeti med vdorom 29.9- - na severu dosegli Trbiž, glavnina pa je pritisnila 4.10.1499). Turek, od katerega sta bili sestri od- dalje proti zahodu. Razlili so se kakor povodenj kupljeni, je ocenil Mathio, ki je bila poro=ena in po ravnini do Tilmenta. Zgorelo je do 100 vasi in stara okrog 17 let, za 70 dukatov, Isabetto, staro zve=er je cela ravnina med So=o in Tilmentom okrog 9 let, pa za 30 dukatov.86 Iz cene je razvid- bila eno samo neizmerno ognjeno morje. Turki no, da je revežem iz turškega ujetništva lahko pa so drveli še dlje, prekora=ili so Tilment in pomagal samo Bog.

Po ljudski pripovedi, naj bi bila ob turškem na- Ob turškem vdoru so tukajšnji prebivalci po- padu ukradena mlada plavolasa deklica iz hiše kazali veliko poslovnega smisla. Turško vojsko so v glavnem sestavljali slovansko govore=i mar- tolozi in nekateri doma=ini so se z njimi dogo- 79 Podobno zaklinjanje poznamo tudi po dogodku pri varjali za nakup in preprodajo naropanega bla- "Turškem križu"pri Podsclu. "Vdolino, kjer te=e lepa ga. Zaradi teh prekrškov so bili nekateri kmetje plava voda, ne bo nikoli ve= stopila turška noga. "(Zlati 87 Bogatin, str. 131.) Prav zaradi tega zaklinjanja lahko pozneje tudi kaznovani. sumimo, da so tepovedke kasnejšega nastanka. 80 Vaško Simoniti, Turki so v deželi že, Celje 1990, str. 70. 81 Zlati Bogatin, str. 138, 139. (Podbrdo in Bukovo.) 82 85 Isto, str. 151. LMC,str.3- « LMC,str.2. 86 1. Voje, Odkupovanje Furlanov..., str. 260-262. 84 I. Voje, Odkupovanje Furlanov iz turškega ujetništva, 87 Peter Stres, Idrsko in Mlinsko, Nova Gorica 1995, str. Z< 1987, str. 260. 15.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17

Prav ni= se ne trudijo... Trgovcem in drugim popotnikom so nudili pre- no=iš=a, hkrati pa so se utrujeni gostje lahko Turki pri požiganju vasi niso imeli težkega de- okrep=ali s slastnim briškim ali furlanskim vila, saj so bile strehe krite s slamo, na takšni strehi nom. Kmetje pa so vino tovorih tudi dlje; =ez pa se ogenj po=uti kot doma, le brez doma hitro prelaz na Predelu so ga dobavljali koroškim kr=- ostane. marjem. Te kup=ije so prinašale dobre in stalne dohodke, zato je bil marsikateri kmet ob koncu Kobarid je bil po spisu nekega anonimnega 15. st. ugleden in premožen mož. S prisluženim pisca iz 1.1600-1606 vas s približno dvajsetimi hi- in prihranjenim denarjem od tovorništva je lah- šami, ki so bile vse lesene in krite s slamo. "Ko- ko "kupil" kmetijo v doživljenjski ali dedni za- barid se do 1.1683, ko je pogorel do tal, ni mno- kup, ali pa jo je kupil v last skupaj s =inžem. Nje- go spremenil," je v krstno knjigo zapisal tedanji gova družina obi=ajno ni poznala lakote; =e je vikar Sebastijan Damiani, ki je vas dobro poznal, žito doma slabo obrodilo, ga je kupil v

VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE prav so svojo nedolžnost dokazali pred sodiš- posli pa so ji bili bolj malo mar. Šentviški in =em. Kaznovan je bil tudi vsak, ki je bil zasa=en v kneški župnik sta se ves =as trgovinske zapore bližini prehoda meje, ali bil osumljen, da je bil ukvarjala s tihotapstvom živine na beneška tla. na oni strani. Urban

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 prek meje v Breginj. Vedno mu je šlo vse po sre- Tudi Krejci so imeli pravico do paše na Miji. =i, tobaka je nosil po dve vre=i. Neko= pa ga je Po urbarju iz 1.1Ó24 je bilo v Kredu 11 kmetij, v presenetila patrola, vendar se je rešil in med ra- vasi pa je živel tudi en kajžar. Kmetje so bili pod- vsanjem s "financotom" iztrgal tudi njegov ložni samostanu v Rožacu, cerkvi sv. Nikolaja in plaš=, ki ga je nato še dolgo nosil. In za konec še družini Zueco. V urbar tolminskega gospostva sklepni verzi: so bili dolžni le dajatev za se=njo in pašo na Miji, v bližini beneške meje. Tolminsko gospostvo je Moralni nauk je tukaj ta: od tega dobilo 2 renska goldinarja in 9 krajcar- Ne kradi nikdar/ To paja: jev. Dajatve v urbar tolminskega posestva pa je v sili vzemi, kjer se da. moral pla=evati Valentin Marcóla (Vallantin Marzollia) za njivo v bližini Nadiže, na kraju ime- V boju za konfine novanem "gosehia supraiam", in poleg tega še za drugo njivo, leže=o v bližini.104 Ljudstvo v vojnah slepo sledi ukazom svojih vladarjev, ti se kasneje pobotajo, skupaj zrejo in V 16. in v prvi polovici 17. stoletja je bilo na se med seboj celo poro=ajo, navadni smrtniki pa meji še precej mirno. Psa so z verige spustili Se- ostanejo med seboj skregani. Ob spremembi jani, ki so 1.1663 prestopili mejo svojih posestev, gospodarjev so v Breginjskem kotu izbruhnili nakar so beneški podložniki vložili pritožbo. mejni prepiri, ki so imena teh, od Boga pozablje- Vlada je hotela prepire kon=ati in urediti mejo s nih krajev, ponesli v zgodovino evropske diplo- pomo=jo mejne komisije, ki pa se je razšla brez macije. O=itno so bili mejni prepiri tako hudi in uspeha. Leta 1694 se je vnel hud prepir zaradi nevarni komaj vzpostavljenemu novemu redu v planine Razor ali Robi= na Miji. To planino so Evropi, da so bili omenjeni celo v wormskem beneški podložniki prodali Robi=u ok. 1. 1650, miru, kjer so poskušali mejne spore v Kotu toda trdili so, da so jo le zastavili, tako da bi jim ("nella valle di Bergogna") zgladiti.101 Ti prepiri moral Robi= pla=evati neko najemnino. V Tolmi- so se med sosedi ve=krat pojavljali, zlasti ob sej- nu so dokazali, (šele 1.1765), da Robi= že ve= kot mih in cerkvenih slovesnostih. Kaže, da so bila sto let pla=uje tolminskemu urbarju najemnino ravno ta praznovanja kriti=na zaradi maliganov, od te planine. Žal se ni ohranil noben zgodovin- ki so zavreli v krvi. Prepiri, med katerimi so pa- ski vir, ki bi pri=al, kako so se za=etniki spora po- dale celo smrtne žrtve, bi sredi 18. st. kmalu pri- godili na onem svetu. peljali do splošne evropske vojne. Hujše se je razvnel mejni prepir 1.1706. Od te- Že 1. 1506 so za=eli Sejani, Borjanci in Krejci daj naprej, vse do 1.1772, lahko zasledimo, kako veliko pravdo z Ložani in landarskimi podložni- avstrijski in beneški podložniki drug drugemu ki zaradi paše in drvarjenja na Miji. Sodnija v nagajajo, kako drug drugemu sekajo drva, pleni- Vidmu je 11. decembra 1508 salomonsko odlo- jo živino na paši in se v=asih celo pobijajo. =ila, da imajo oboji pravico do skupne paše in sekanja drv po vsej Miji. Na to odlo=itev so se Leta 1706 so avstrijski podložniki beneškim opirali Sejani pri svojih poznejših prepirih.102 zaplenili živino, ti pa so jim sežgali 200 kubi=nih Toda Ložani so zase zahtevali ves zahodni obro- metrov drv in nekega pastirja tako pretepli, da je nek Mije do vrha in trdili, da je bilo tako dogo- oslepel na eno oko. 7. januarja je podbelski žu- vorjeno v opisu avstrijsko-beneške meje ob pan naznanil v Tolmin, da so Bene=ani potolkli sklepanju miru 1.1521. Sejani pa niso o tem hote- in pobili okoli 100 glav drobnice. Istega leta so li ni= slišati, zagotavljali so, da imajo oni neko Ložani razdrli dve apnenici na avstrijskih tleh in drugo pismo z druga=nim opisom meje. Toda pri tem ubili enega podložnika. Leta 1724 so Be- tega pisma niso nikoli pokazali. Trdili pa so, da ne=ani napravili apnenice na avstrijskih tleh in so jim pašniki na Miji nujno potrebni in da so ubili enega =loveka, zato je vlada zapovedala tol- oni tam od nekdaj, sami, brez beneških podlož- minskemu grofu, naj skuša beneške prestopke nikov pasli in sekali.103 prepre=iti in naj "s silo ne povra=a". Leta 1735 in 1736 so Bene=ani iz Loga, Mersina in Landarja 101 ZT, str. 132. nadlegovali avstrijske podložnike in trdili, da 102 ZT, str. 132-133- imajo na Miji "promiseuitas pascendi et lignan- 103 Sie haben ihren Pluembbesuech und Bcliuelzung auf dem Venetianischen... Tako je zapisano tudi v urbarju iz l. 1624. Pluembbesucli - "pravica do rože" iz nem. 104 Arhiv Republike Slovenije (ARS), Urbar tolminskega Blum, pravica do paše. gospostva iz l. 1624,1/67 u, f. 304.

VSE ZA ZGODOVINO 20 ZGODOVINA ZA VSE di" ter jim zarubili deset krav. V za=etku leta delava mape o mejnem svetu ni bila lahka nalo- 1737 so Ložani ("quelli di Long") požgali gozd ga, saj so se zemljemerci v=asih znašli celo v "Na klaviš=ah". Tega leta so si zopet pobijali živi- smrtni nevarnosti.107 Zaradi hudih mejnih prepi- no. Ker so Bene=ani tožili Avstrijce, je dobil tol- rov med Avstrijci in Bene=ani je bil 1.1737 v Bre- minski grof zapoved, da preiš=e, koliko škode ginju nastanjen javni notar. V =asu najhujših pre- so avstrijski podložniki napravili Bene=anom. pirov (od 1.1736 do 1.1739) so se Krejci, Borjan- Leta 1738 so Sejani zarubili Ložanom 110 koz, ci in Sejani opirali na grofovo povelje z dne 2. toda že 8. maja so dobili povelje, da morajo koze marca 1737, ki jim je dovoljevalo, da se z vso silo vrniti, druga=e bodo morali pla=ati kazen 25 flo- upirajo Bene=anom, =e bi ti hoteli prekora=iti rintov. Pri nekem tepežu je neki Sejan ob obra- mejo in delati škodo na avstrijskih tleh. Tako je =unu s pestmi in kamenjem dobil tako hude namre= grofu zapovedal sam cesar, =eš, sila naj poškodbe, da je kmalu nato umrl. Leta 1739 je se s silo odbija. neki Sejan ustrelil beneškega podložnika. Ker so Bene=ani ve=krat sekali drva v avstrijskih goz- Najhujše posledice bi lahko imel rop sto dvaj- dovih, je tolminski grof 14. novembra 1739 Seja- setih glav drobnice v Kredu, ki so ga zagrešili be- nom izdal zapoved, da v takšnih primerih prido- neški podložniki 1.1749. K sre=i je tolminskemu bijo drva nazaj in jih prenesejo na takšen kraj, grofu Johanu Ignacu Coroniniju spor uspelo re- od koder jih ne bi mogli vzeti. Leta 1747 so Krej- šiti po mirni poti, saj je bila vladarica ("Marija Te- ci Bene=anom zaplenili dva konja in dva voza. rezija, po milosti božji...") v nasprotnem prime- Leta 1749 so Bene=ani zaplenili Krejcem 120 ru pripravljena na meje poslati vojaš=ino. Njeno glav živine. Cesarica Marija Terezija je tolmin- veli=anstvo se je tako osebno seznanilo z vasjo skemu grofu poslala ukaz, naj skuša zaplenjeno Kred (... aus dem dorf Creda...), saj stoji pod po- živino dobiti nazaj po mirni poti.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 lom Principom, nesre=nega nadvojvodo Ferdi- die Volksüberlieferung, daß unsere Leute sie nanda pa z ukradeno živino. einmal so geschlagen haben, daß auf dem Felde das Blut bis zu den Knien stand. Die unter- legenen Türken beschlossen, daß sie in ein Zusammenfassung Land, wo "Menschen mit eisernen Armen und Beinen" lebten, nie mehr zurückkommen Menschen mit eisernen Armen und Beinen wollten. Von der Kirche im Dorf ist nur die Nachricht erhalten, daß sie zuerst nur ein Einige Sternschnuppen aus der Vergangenheit ärmliches Kapellchen war, das ein lediger eines Dorfes am Oberlauf der Nadiža Onkel gebaut hatte. Die Leute fürchteten sich vor der Strafe Gottes und erklärten sich die Der vorliegende Artikel zeigt Moment- Sündenstrafen auch mit Naturphänomenen, aufnahmen aus dem Leben am Oberlauf des und einer Zeit der Dürre pilgerten sie zum Flusses Nadiža, wie es in der Vergangenheit Kirchlein des hl. Hilarius oder Volar, wie dieser gelebt wurde, vor allem aus dem Dorfe Kred an Heilige im Volk genannt wird. Der Heilige der heutigen slovenischen Westgrenze. Er erbarmte sich ihrer in ungewöhnlicher Weise beschreibt die Ereignisse bis zum Beginn des und ließ es auf die Bittprozession schon auf 16. Jahrhunderts und das Geschehen nach der dem Heimweg regnen. Die Bauern beschäftig- Errichtung der neuen Grenze zwischen der ten sich im täglichen Überlebenskampf auch Republik Venedig und der Habsburger Mo- noch mit anderen Dingen, machmal auch mit narchie. Diese neue Grenze trennte ehemalige gesetzwidrigen. Das Schmuggeln wurde ge- Nachbarn, die einst beisammen lebten, die aber radezu zu einem Volkssport, ebenso die Wilde- danach heimlich die Grenze überschritten und rei und unerlaubter Fischfang. Wir dürfen auch einander Holz stahlen, einander die Kalk- den Teufel nicht vergessen, der in verschie- brennöfen niederrissen und vor allem Vieh denen Geschichten immer wieder auftaucht. erbeuteten. Ihre Zwistigkeiten hätten beinahe Vor ihm brauchte man allerdings keine Angst zu zum Krieg zwischen diesen beiden Staaten haben, denn er zog immer den Kürzeren. geführt, denn Maria Theresia hatte beschlossen, Soldaten an die Grenze zu entsenden. Zum Dem Grundbuch können wir entnehmen, daß Glück konnte die Sache auf friedlichem Wege es Abgaben gab, aus denen wir schließen bereinigt werden. können, von welcher Art die Wirtschaft war; die Archäologen schließen auf der Grundlage von Die Ereignisse werden vor allem mithilfe von Überresten irdenen Geschirrs auf das Alter Geschichten beschrieben, die in der Volksüber- einer Ansiedlung, mittelalterliche Urkunden lieferung erhalten sind. Am weitesten zurück in erzählen uns, wer der Besitzer war, wo es die Vergangenheit reicht die Legende vom hl. gebrannt hat... Aus den Geschichten, die ohne Hilarius (Volar), der die Ureinwohner, die Gej- Schrift geschrieben sind, und die sich von den vertrieb. Die Gejden waren Riesen heid- Geschlecht zu Geschlecht in der Überlieferung nischen Glaubens, die der Heilige für immer aus des Volkes erhalten haben, können wir erfa- dieser Gegend verjagte, und die sich angeblich hren, was in den Herzen der Menschen nieder- weiter im Osten ansiedelten. In der Erinnerung geschrieben war. Jede neue Generation von des Volkes ist auch der schreckliche Attila Zuhörern hat sich, erwachsen geworden die erhalten, ebenso die Erinnerung an wilde Geschichten vielleicht ein wenig zurecht- Weiber, wundersame Frauen, die die Zauber- geschnitten, sie um eine Schattierung verändert, kunst beherrschten und die Menschen allerlei doch ihr Wesen ist erhalten geblieben. Fertigkeiten lehrten. Von den Türken erzählt

VSE ZA ZGODOVINO Sfeafcfe&Ž al^•^•ôooooooooôoooô^»o^g>ooooo^g>•>•ôô¿>g>•yoo•^

Jože Možina "ODPAD K PRAVOSLAVJU, •• JE • RAZKOLNIŠTVU"

:^^^%-•^^••^^^^^^^^^'^^^^^^^^'^^^^^^^

"Sv. Mihael, nadangel/, Kaplanijo v Šentvidu je 30. novembra 1579 usta- brani nas v boju proti satanu in hudobnim novil vipavski "fajmošter" Janez Ottinger na duhovom, ki hodijo po svetu v prošnjo šentviških ob=anov in vipavskega stol- pogubo duš. " nega vikarja. Kaplani so imeli pravico deliti vse (Naslov uvodnika v zakramente in opravljati službo božjo, vendar Zgodnji Danici, 11.11. 1889) pa so bile vse župnijske (farne) pravice do leta 1786 pridržane mati=ni vipavski fari. Šentviški Leta 1889 so se v Podragi na Vipavskem, pod kaplani so opravljali duhovniško službo v vseh vodstvom izobraženih in liberalno usmerjenih devetih podružnicah vipavske fare, tudi v Podra- vaš=anov, odlo=ili, da bodo z odpadom od kato- gi- lištva in prestopom v pravoslavje izsilili župnij- sko samostojnost. Ta dogodek je zaradi izvirne- Beneficij2 v Podragi sta z ustanovnim pismom ga ljudsko-religioznega zna=aja in razpleta zelo 13. novembra 1758 k novi kapeli sv. Urbana us- zanimiv in zasluži našo pozornost. Na podlagi tanovila podraška rojaka Fran Josip Trošt, na- sodobnega =asopisnega poro=anja, škofijskega džupnik v Rogatcu na takratnem Spodnjem Šta- ter župnijskega arhivskega gradiva in ljudskega jerskem, in njegov brat Elija Ignacij Trošt, žup- izro=ila se pred bralcem razkrije in obnovi celot- nik pri sv. Vidu pri Ptuju. Darovala sta 3000 gol- no dogajanje. Rekonstrukcija ima najprej zna=aj dinarjev glavnice, od katere naj bi bénéficiât uži- zgodbe in se tako tudi bere. Kronološka obrav- val letne obresti, kar naj bi mu omogo=alo biva- nava daje zgodbi histori=en zna=aj, znotraj tega nje v Podragi; na teden naj opravlja po dve maši pa podatkovna zgodovina, kjer viri to omogo=a- jo, odpira prostor vsakdanjim dogodkom; uso- Za imenovanje tega kraja in njegovih prebivalcev je dam posameznikov in usodi lokalne skupnosti. ve= možnosti. V sodobnih virih se najve=krat uporablja Šentvid ali St.Vid; razen v citatih, sem uporabljal prvo Podraga je v cerkveno-pravnem pomenu sku- obliko. Prebivalci vasi in okoli=ani imenujejo vas Šem- paj z Lozicami, kot podružnica spadala pod vi- bid; Podnanos, sedanji uradni naziv kraja, je nastal v 1 povojnem =asu. kariat Šentvid , ki leži okrog dva kilometra više v Beneficij je cerkvena služba, vezana na dolo=ene do- Vipavski dolini, v smeri Razdrtega, njena mati=- hodke, beneficiai pa je tisti, ki omenjene dohodke uživa na župnija pa je bila prafara sv. Štefana v Vipavi. - v našem primeru duhovnik v Podragi. ZGODOVINA ZA VSE 23 za ustanovnika in ob nedeljah popoldne pou=u- s prejšnjim =utom v svoje ve=no poveli=anje pri- je otroke krš=anski nauk. Pozneje so obveznost marno porabijo."4 glede maš z dovoljenjem knezoškofijskega ordinariata skr=ili na eno mašo tedensko. S pismom Ta odgovor pa Podražanov ni oplašil, marve= nadškofijskega ordinariata v Gorici 1. avgusta so prošnje za samostojnost še naprej pošiljali. 1793 je moral podraški bénéficiât v duhovnem Zanimivo je, da je ob=insko predstojništvo v Po- pastirstvu pomagati šentviškemu vikarju. Do- dragi, ko je 25. februarja 1872 spet poprosilo za hodki beneficiata pa so se v stoletju njegovega lo=itev od Šentvida in ko na svojo prošnjo za sa- obstoja realno mo=no zmanjšali, kar potrjuje tu- mostojnost ni dobilo odgovora, z dopisom 5. ju- di izjava ljubljanskega knezoškofa Jerneja Vid- lija 1872 znova prosilo za naglo rešitev. Ko pa je marja (1860-1875) ob birmovanju v Šentvidu le- 22. julija prišel negativen odgovor, so ob=inski ta 1868, ko je izjavil, da prinaša podraški benefi- možje svojo vlogo (ali prepis le-te) zahtevali na- cij toliko dohodkov, da lahko duhoven od njih zaj. Ordinariat jih je pou=il, da vlog ne vra=ajo in le pol leta živi3. Kljub vsemu pa je bila leta 1883 da ne morejo zahtevati niti prepisov, saj mora sezidana nova beneficijska hiša. Denar za to so vlagatelj za svojo uporabo izvirnik ohraniti do- pridobili iz prodanega ob=inskega gozda, 200 ma. gld je dala podraška cerkev, 100 gld pa je prispeval sam cesar Franc Jožef I. Prvi duhovnik je bil V svojem razmerju do Šentvida so se Podraža- po župnijskih virih sode= Urban Tropav, ki se ga ni po=utili zelo podrejene in ponižane. Spome- cì- v Podragi omenja leta 1770, Do ustanovitve žup- nica navaja nek spis, kjer naj bi bilo zabeleženo, nije se jih je zvrstilo petnajst. Šestnajsti, Franc da so "kakor priklonjen pes".5 Kaže, da je bil boj Pleško, pa je bil leta 1890 z ustanovitvijo župnije za samostojno župnijo glavna postranska zade- imenovan za prvega podraškega župnika. va podraškega županstva od za=etka druge polovice 19. stoletja naprej. Šlo je za pravo konti- Prizadevanja Podražanov za ve=jo samostoj- nuirano vaško politiko, ki je leta 1889 dosegla nost na verskem podro=ju imajo bogato prete- svoj vrhunec in epilog. Pokopališ=e in z njim do- klost. Že 16. febru/adaJ2^7 so vložili prošnjo za voljenje pokopavati doma so že imeli, potrebo- lastno pokopališ=e7le^il84i) pa so isto prošnjo vali so še krstni kamen. Našla se je radodarna ponovili. Marca 1850 je blía prošnja uslišana in cerkvena dobrotnica in brez vsakega cerkvene- Podražani so se zavezali, da ostane - ne glede na ga dovoljenja so leta 1881 v cerkev svojevoljno to, da imajo lastno pokopališ=e -, razmerje po- postavili krstni kamen. Ko je prišel šentviški vi- družne ob=ine Podraga do vikariata v Šentvidu kar Ivan Tomaži= v Podrago opravljat duhovno nespremenjeno. Vikar v Šentvidu je ohranil pra- službo, je tam našel krstilnico, ki so jo vaš=ani vico v Podragi pokopavati po stolnem redu in si sami vtihotapili. Tomaži= v dopisu ljubljanske- zara=unavati za pot po še 20 krajcarjev. Ob=ina mu škofijskemu ordinariatu 20. oktobra 1884, Podraga pa se je zavezala pla=evati letni stolni ko se je zadeva s Podrago še zapletla, pripove- ekvivalent. Knezoškofijski Ordinariat je še dal duje, da se je tedaj premagal in Podražanom ni vedeti, da želi ohraniti dosedanje razmerje med ni= o=ital, pa= pa se je ob prvi priliki pritožil pri Podrago in vikariatom v Šentvidu, kar so Podra- ljubljanskemu ordinariju Janezu Zlatoustu Poga- žani v poravnavi tudi obljubili. Kljub temu pa so =arju. Knezoškof mu je tedaj zagotovil, da Po- vaš=ani že leto pozneje, to je 13. aprila 1851., od dražanom tudi to ne bo pomagalo priti do zaže- knezoškonjske^a^rdijiariata prosifiza cerkve- lenega cilja. Ta škofova izjava je prišla gotovo tu- no lo=itev od Šentvida. To prošnjo jim je Ordina- di do ušes Podražanov, zato si ti za =asa življenja riat zavrniP'TXrcfinarjat nima povoda za ustano- škofa Poga=arja niso upali izprositi dovoljenja vitev samostojne kuracije v Podragi, pa= pa ima za krš=evanje. Poga=ar je leta 1884 umrl, 20. sep- vzrok proti ustanovitvi. Podružna ob=ina Podra- tembra 1885 pa je ob=insko predstojništvo v Po- ga se je še prejšnje leto, ko je bila naprava lastne- dragi na ordinariat v Ljubljani že vložilo prošnjo, ga pokopališ=a dovoljena, proti vsaki nadaljni da se dovoli delitev sv. krsta v doma=i cerkvi. Ta lo=itvi od Šentvida in za obstoj pri istem izjavila. prošnja ni bila uslišana, pa= pa je knezoškofijski Pri tem ima tudi ostati; ker je za duhovne in du- ordinariat 27. maja 1887 tedanjega kuratnega šeskrbne potrebe podružne ob=ine Podraga po dosedanji uredbi popolnoma dobro preskrblje- 4 Spomenica, str. 13; citati so dobesedni, brez popravkov, no, in je le od ob=inarjev odvisno, da to uvedbo razen, ko gre za tehni=ne (tiskovne ali rokopisne) napake. Spomenica, str. 4. 5 Spomenica, str. 15.

VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE beneficiata Fran=iška Pleska pooblastil, da sme kati. Podraško županstvo je novega dohovnega v podružni cerkvi v Podragi krš=evati in poko- pastirja tudi obvestilo, da ga po sv. Juriju no=ejo pavati, vendar mora vsak obred zaradi vpisova- ve= uporabljati in pla=evati. Pripominjajo, da so nja v župnijsko mati=no knjigo prijaviti vikarju v izjavo s podobno vsebino poslali tudi knezoško- Šentvidu. Njemu mora izpla=ati tudi pripadajo- fijskemu ordinariatu v Ljubljani6. Omenjena do- =o cerkveno dajatev - štolnino. Krstno vodo so pisa, ki sta tempirana na zamenjavo šentviškega morali še naprej dobivati iz Šentvida ali Vipave. vikarja, kažeta na novo, prera=unano ofenzivo na poti k samostojnosti. Posebej dopis Demšar- Podražani so torej v svojem osamosvajanju ju kaže, da so se Podražani pri doseganju svojih dosegli še eno stopnjo, kar kaže na to, da se je ciljev hoteli izogniti intrigam na osebni ravni Cerkev na daljši rok le prilagajala volji ljudstva (kot se je dogajalo do tedaj) in novega vikarja in se s tem poskušala izogibati sporom, ki bi ško- izlo=iti, še preden bi se ta pojavil v vasi. dovali njenemu ugledu. Obenem pa je z zavla=e- vanjem želela prepre=iti, da bi samovoljna deja- Edino sredstvo, s katerim je v ta namen razpo- nja, kot je bilo podraško, dobila posnemovalce. lagala Podraga, je bilo seveda odtegovanje bere. Vsi Podražani, razen hišnih številk 4 in 5, ki sta Podraško županstvo pa v nagajanju cerkveni skoraj bliže Šentvidu kot Podragi, so se ob pobi- gosposki, ki ni hotela uslišati "pravi=nih" zahtev ranju bere za leto 1887 uprli in je niso hoteli dati. njihove vasi, ni prenehalo. Z odtegovanjem bere, ki jo je bila vas po takratni ureditvi dolžna duhovniku, so udari- li po žepu šentviškega vikarja, Ivana Tomaži=a, ki je moral bero 5. marca 1884 sod- no izterjati. Županstvo v Po- dragi mu je zastanek 10 gld izro=ilo preko okrajnega glavarstva v Postojni, in to s suvereno pripombo, naj v prihodnje, ko bo terjal pla=i- lo svojega dela, prej zadovo- ljivo opravlja svojo službeno dolžnost v ob=ini Podraga. Ta o=itek je vikar v svojem dopisu na okrajno glavars- Podraga tvo 10. marca 1884 zavrnil kot zlobno sumni=enje in prostaško laž. Spor z Vikar jim je poslal opomine, Podražani pa so po vikarjem pa se je umiril, saj je Tomaži= v svojem svojem zastopniku Ivanu Boži=u iz Podrage, hi- dopisu na glavarstvo v Postojni z dne 31. januar- šna št. 87, poslali ugovor. Za=ela se je pravda. Vi- ja 1888 napisal, da mu je ob=ina Podraga ob odkar se je 24. novembra 1887 pritožil na okrajno hodu iz Šentvida enoglasno dala pismeno zaup- glavarstvo v Postojno. To je 5. oktobra 1888 raz- nico, da je z njo postavno in pohvalno ravnal. sodilo, da se mora bera za leto 1887 zbrati v 14 Podražani so se pa= od vikarja Tomaži=a, ki jim dneh in v nasprotnem primeru zagrozilo z rube- ni mogel ve= ne škoditi ne koristiti, kar zgledno žem. Mala podraška ob=ina pa je še naprej spret- poslovili in svoje sile usmerili drugam. Junija no izkoriš=ala pravne mehanizme, ki so bili si- 1887, na jurjevo, so Podražani pohiteli z dopi- cer obsojeni na neuspeh, vendar so politizirali som Ivanu Demšarju, župniku v Ledinah, ki je "podraški primer" in dolgoro=no vodili vodo na bil imenovan za novega vikarja v Šentvidu. Še na mlin svojim zahtevam.7 Tako so se Podražani Ledine so mu pisali pismo, datirano s 26. apri- lom 1887; v pismu poudarjajo, da no=ejo in ne morejo biti pod nobeno ceno s Šentvidom še Pismo omenja Spomenica, hranijo pa ga v Nadškofij- nadalje združeni. V nadaljevanju pravijo, da so skem arhivu v Ljubljani (NŠAL); ŠAL/Ž, fasc. Spisi Po- draga 1887. krivi=na bremena zanje neznosna in da se mora 15- aprila 1888 pravijo, da ob=e znane razmere med nenaravna vez s Šentvidom razvozlati ali prese- Podrago in Šentvidom ne dopuš=ajo, da bi se udclcžc-

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25

proti razsodbi glavarstva 24. oktobra 1888 prito- Pod prvo to=ko so razpravljali o novih župnijah. žili na deželno vlado. Ta je z razsodbo z dne 31. Dekan je prosil prisotne duhovnike za podatke avgusta 1889 pod št. 131 okrajno glavarstvo v in utemeljitve svojih predlogov. Svoje mnenje je Postojni pooblastilo za rubež. Epilog te pravde med drugimi izrazil tudi šentviški vikar Janez pa sega že v =as podraškega "razkolništva". Po Demšar. V zapisniku konference piše: "Janez dogovoru deželnega predsedništva s tedanjim Demšar misli, da bi bilo brezdvomno v blagor škofom Jakobom Missio je rubež zaradi "novo ljudstvu in duhovnikom, ako bi mesto benefici- nastalih razmer" izostal, podraško bero pa je vi- jatov v Podragi in na Lozicah en kaplan v Šentvi- karju Demšarju izpla=al kar škof sam. S tem je du nastavljen bil. Vsi navzo=i g. g. kurati spozna- odpadla potreba po izvršitvi terjatve, hkrati pa je jo, da so vsi tri beneficiji v dolini Vipavski 'de pravno stališ=e do rubeža ostalo nedotaknjeno. malo', a ker se ra=unati mora z obstoje=imi fak- Škof Missia je tako sprejel salomonsko rešitev, ki torji mora ostati želja g. Demšarja le primum de- naj bi za silo reševala cerkveno avtoriteto, =e- siderami."9 prav je bil glavni namen njegovega dejanja umirjanje napetega položaja. Podražanom je že- Mnenje šentviškega vikarja je s potrditvijo de- lel odvzeti povod za njihovo ravnanje, saj so sa- kanijske konference izni=ilo vse dotedanje po- mi pri odtegovanju bere ves =as poudarjali svoj draške želje in prizadevanja. Demšarjev predlog neugoden materialni položaj. je bil celo korak nazaj, saj bi po tej ureditvi Po- dražani izgubili stalnega beneficijata, duhovno Za ob=inski odbor pa je škofovo posredova- službo pa bi opravljal kaplan iz Šentvida.

VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE

=a podraškemu cerkovniku 5 goldinarjev za peko hostij in zahtevala pojasnilo, zakaj te vsote no=e izpla=ati. Vikar jima je v obširnem dopisu dne 7. februarja 1889 pojasnil, da Podraga ne prepuš=a vseh cerkvenih dohodkov v oskrbova- nje vikarju, kakor bi morala, in da on ni nikdar podraškemu cerkovniku naro=il, naj pe=e hostije, torej ga tudi pla=al ne bo. Klju=arja sta se nato 16. februarja 1889 pritožila na knezoškofijski Or- dinariat v Ljubljani. Ob koncu njune pritožbe pa sta v skladu z vaško politiko dodala: "Milo pre- ££ '.-;.< malo ponavljamo, naj bi se vsaj zaradi ljubega miru naša sploh zaželjena in tolikokrat že ulože- na prošnja za lo=enje od Šentvida milostno usli- šati blagovolila. Kajti sedanje stanje je nezno- 12 .•". . - •'•• •..<-- sno, ker nemir zajeda duše in telesa."

.'•• .-'. ' . -.-. - • • • • ".' Dekan Matija Erjavec je 12. marca 1889 zadevo £?J°: '*• "' IG'.' AV^-' -i preiskal in dne 4. maja 1889 je klju=arjema posre- doval odlok ordinariata v Ljubljani z dne 8. aprila 1889, št. 784, s katerim ta razsoja, da je pritožba klju=arjev neutemeljena in ni=na. Namesto pod- pore sta bila podraška klju=arja deležna prijazne- ga, vendar z vso resnobo danega opomina. De- kan je ugotovil, da se v Podragi s cerkvenimi dohodki "nepostavno ravna", in naro=il, da se mora v cerkvi nabrana miloš=ina vra=ati vikarju.

PSE* . . Iz tega obdobja je tudi zanimiva prošnja, ki posredno, z individualne plati, zadeva tudi našo te- Nagrobnik družine Semcni= mo. 30. maja 1889 je podraški župan Ivan Furlan knezoškofu poslal dopis, v katerem pravi, da bi mu ob tej priložnosti rekel, naj vložijo prošnjo se po smrti žene, ki mu je zapustila štiri majhne za obe zadevi. Boži=ev obisk v Ljubljani je bil otroke, rad znova poro=il. Težava pa je v tem, da verjetno posledica novic z dekanijske konferen- šentviški vikar ne izvaja oklicev niti no=e poro- ce in slabih možnosti za podraško župnijsko sa- =ati. Župan je prosil zase in za ostale Podražane, mostojnost. Škof oziroma knezoškofijski Ordi- ki da =akajo že tri leta, da bi jih lahko oklical in nariat na prošnjo ob=inskega odbora o=itno ni poro=il kar podraški duhovnik. Župan je na odgovoril, saj je slednji dobra dva meseca poz- koncu tudi zapretil, da se bosta on in nevesta po neje, 24. marca, poslal novo prošnjo, kjer ome- 16. juniju "brez oklicev in brez poroke pod eno nja vsebino prejšnje. Ob=inski odbor je v tem streho združila".11 svojem dopisu št. 125 izrazil tudi nasprotovanje povišanju šentviškega vikariata v župnijo, ker bi Ob=inski odbor, ki je bil s knezoškofijsko pi- s tem izgubili vse možnosti za lastno. Kaže, da so sarno glede svojih zahtev ves =as v stiku, je 16. se vse od za=etka leta 1889 "verske" razmere v junija škofu poslal dopis, v katerem mu posre- Podragi naglo zaostrovale; v ospredju so bili duje izra=un dohodkov, ki bi jih imel samostojni predvsem spori s šentviškim vikarjem Janezom kurat v Podragi. Znašali bi 433 goldinarjev in 99 Demšarjem (na sodni epilog je =akala pravda za krajcarjev. Glede na to, da je za letne dohodke podraško bero). Ko so Podražani leta 1888 na župnika veljal predpis 600 gld., so Podražani ob- svojo roko nabavili kleš=e za peko hostij in pri- ljubili, da bodo manjkajo=i del doložili iz ob=in- =eli hostije pripravljati doma, so s tem šentviške- ske blagajne.11 mu cerkovniku, ki je hostije delal dotlej, odteg- 12 nili 5 goldinarjev letnega zaslužka. Še ve=: klju- NŠAL, št. 528. =arja podraške cerkve sta v pismu z dne 3- fe- '3 NŠAL, št. 1213. bruarja 1889 zahtevala, naj šentviški vikar izpla- 74 NŠAL, št. 278.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27

Zaradi zmešnjave, ki je v vipavski dekaniji vla- nom je svoje odbornike vzpodujala tudi množi- dala na podro=ju cerkvene uprave, razlika med ca Podražanov, saj je Kljun v zapisniku zabeležil, vikariati in samostojnimi župnijami ni bila po- da je stopil do okna in zbrano množico sam vsod enaka. Šentviški vikariat je de facto deloval vprašal, =e je res, da ho=ejo vsi stopiti v pravo- kot samostojna župnija, Podražani pa so se hote- slavje. Množica je temu pritrdila, piše kanonik, z li (vsaj) izena=iti z njimi. vzkliki: "Res."18 Edini oprijemljiv rezultat sestanka s Podražani je bil protokol (poro=ilo s sestan- Višja cerkvena oblast še vedno ni kazala pra- ka), ki ga je v soglasju z ob=inskimi veljaki sesta- vega razumevanja za tegobe Podražanov. Sled- vil kanonik, podpisali pa so ga vsi prisotni. Listi- nji pridejo, kot je re=eno pozneje, zaradi nespo- na ima dve to=ki: 1) Lo=itev Podrage od Šentvida razuma v konflikt tudi s svojim duhovnikom in 2) Dovoljenje oklicevanja in izvrševanja po- -\ Pleškom15. V ozadju naj bi bile govorice o Pleš- rok. V njej so zapisane poglavitne izjave govor- kovi premestitvi. Prvi dejanski nasprotnik njiho- cev. Zanimivo je zlasti stališ=e podraškega bene- vih zahtev pa je bil ves =as šentviški vikar Dem- ficiata Pleska, ki pove, da je lo=itev Podrage in šar. 20. junija 1889 je podraški ob=inski odbor Šentvida potrebna za dosego miru med ob=ina- ljubljanskemu knezoškofu dr. Jakobu Missii po- mi, prav tako pa je po njegovem potrebna samo- slal telegram z naslednjo vsebino: "Vaša knezoš- stojnost glede poro=anja. Bénéficiât Pleško je iz kofovska milost! Z ozirom na vse to kar se je zad- cerkvenih vrst edini, ki izraža podporo podraš- nje dni, osobito pa v=eraj v naši cerkvi menda na kim zahtevam. Pri tem se sklicuje na potrebo po više povelje godilo, izjavlja ob=inski odbor v doseganju miru. S takim stališ=em pa prihaja v imenu cele ob=ine Podraške, naj se =astiti gos- spor s svojim prvim nadrejenim, šentviškim vi- pod beneficijat Pleško rajši danes nego jutri iz karjem Demšarjem, ki je hud nasprotnik podraš- Poddrage prestavi, kajti ljudstvo se je jednogla- ke avtonomije. Oba duhovnika je laže razumeti, sno izreklo, da bode rajši v pravoslavje prestopi- =e upoštevamo njuna =loveška glediš=a. Pleško lo, nego bi se Št.Vidu in onim, ki za njim stoje, lahko z uresni=itvijo podraških zahtev dobi me- podalo. To je zadnja želja ob=ine Poddraške."16 sto župnika, Demšar pa pri vsaki spremembi v korist Podražanov izgubi del svoje jurisdikcije. Sledijo podpisi ob=inskih odbornikov. Tele- Vsekakor pa se Podražani, verjetno zaradi pod- gram iz Podrage so v Ljubljani sprejeli zelo re- pore njihovim zahtevam, na sestanku s Kljunom sno, saj je knezoškof še istega dne pooblastil ka- poravnajo s svojim beneficiatom. nonika in knezoškofijskega komisarja Karla Kljuna, da odpotuje v Podrago in ohladi razgre- Za prerekanja in tepeže med Podražani in te glave. Že naslednji dan je moral biti komisar Šentvidci pravijo podraški odborniki, da izvirajo Kljun v Podragi, saj je dvanajstim ob=inskim od- iz cerkvenih zadev in šentviškega posmehova- bornikom z županom Ivanom Furlanom na =elu nja v zvezi s tem. Posamezni podraški predstav- in obema klju=arjema poslal vabilo, da se na- niki so na sestanku omenjali spore s šentviškim slednjega dne, to je 22. junija, ob 9. uri zglasijo v vikarjem in svoja "upravi=ena" prizadevanja za kuratni hiši. Pripisal je, da je od knezoškofijske- župnijo. Knezoškofijski kancler Karel Kljun pa ga ordinariata pooblaš=en, "da naj izravna zade- je pojasnil, da je škofija deželni vladi, skupaj s ve cerkvene ob=ine Podraške."17 (Prejem vabila predlogom drugih kuracij na Vipavskem za sa- so s podpisi potrdili vsi povabljeni. Antona Lo- mostojne fare, predložila tudi podraško zahte- zeja in Ivana Ženka je podpisal ob=inski tajnik vo. S takim posredovanjem je kanonik uspešno Ivan Boži=, ki ga sicer ni med vabljenimi. Sesta- pomiril duhove in prenesel neposredno odgo- nek je naslednjega dne tudi bil, o njegovem po- vornost na deželno vlado. Pri Podražanih so nje- teku je poro=al kanonik Kljun. Ta je zapisnik se- gove besede znova vzpodbudile pozitivna pri- stanka z opombami 25. junija poslal knezoško- =akovanja, zato so v listini spet podali izra=un fu. Poleg podraških veljakov, obeh klju=arjev in dohodkov "bodo=ega župnika" in obljubili, da seveda kanonika je bil na sestanku navzo= tudi bodo do polne letne pla=e župnika doložili iz podraški bénéficiât Franc Pleško. Razprava je bi- ob=inske blagajne19. Pri=akovanja Podražanov la, po zapisniku sode=, dolga in burna. Pod ok- se niso izpolnila. 31. avgusta je deželna vlada za- vrnila njihovo pritožbo glede neupravi=enosti 75 Pleško je bil nameš=en v Podrago kot bénéficiât 14. aprila 1887. 18 NŠAL, Kljunov zapisnik z dne 25- junija. 16 NŠAL, telegram z dne 20. junija. 19 NŠAL, protokol sestanka Podražanov s Kljunom z dne 17 NŠAL, vabilo z dne 21. junija. 22. junija.

VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE bere za šentviškega vikarja in postojnsko okraj- na Vašo Milost obrnemo, storimo to s tem, ter no glavarstvo pooblastila za rubež. Ob=ina je s zasvedo=ujemo s svojimi podpisi. tem izgubila skoraj dve leti trajajo=o pravdo za VPodragi dne 23septembra 1889 bero, poleg tega pa je morala prispevati še za poškodovani šentviški zvonik; storjena "krivica" Sledi 259 podpisov, od katerih je 40 lastnoro=- je bila povod za izbruh nezadovoljstva cele lo- nih. Nepismeni so svojo privolitev potrdili s kalne skupnosti. križcem pred imenom.

22. septembra 1889 je prišlo zastopstvo ob=i- Poleg razsodbe, ki Podražanom kaže, kako se ne Podraga, ki so ga sestavljali ob=inski tajnik njihova zahteva po samostojni župniji ne premi- Ivan Boži=, Josip Boži= in Franc Urši= k vipav- ka, je pisec navedenega teksta kot glavni vzrok skemu župniku in dekanu Matiji Erjavcu, po izstopa pod=rtal nepoštenost Cerkve do njihove "odstopnice" iz katoliške vere. Erjavec jih je na- vasi s tem, ko s pomo=jo sodiš=a in represivnih potil na višjo instanco, zato so naslednjega dne, organov izterjuje od njih - po njihovem mnenju 23. septembra, z uradnim dopisom o svoji odlo- - skrajno nepoštene dajatve. "To ni prav in ni =itvi obvestili ljubljanskega knezoškofa in prilo- pošteno," pišejo Podražani in z moralnimi kate- žili podpise vaš=anov Podrage. gorijami soo=ajo in napadajo škofovsko avtoriteto. Njihovi kriteriji za pravi=nosti se s tem skli- Dopis, ki kaže enotnost in resnost odlo=itve cujejo na naravno pravo. Istega dne pa je Slo- ob=ine ter predstavlja vrh podraškega upora in venski narod v rubriki Telegrami objavil vest o ljudskega nezadovoljstva, se v izvirniku glasi: obisku podraških veljakov pri vipavskemu dekanu, njihovo namero prestopa v pravoslavje in Vaša knezoškofovska milost/ napovedal odhod ob=inske delegacije v Karlo- vac k pravoslavnemu škofu. Po nadaljnih vesteh Prevzvišen i gospod! so Podražani svojo namero uresni=ili in 27. septembra je odšla v Karlovac k pravoslavnemu Z ozirom na baš došli razsodbi visoke • k. de- škofu delegacija njihove ob=ine. Zastopniki naj želne vlade v zadevi pšeni=ne bere Št. Vidškega g. bi se tam pogovarjali o prestopu v pravoslavje. vikarja in donosa od naše strani za popravilo Vrnili so se 29. septembra, v naslednjih dneh pa zvonika pri vikarjatskej cerkvi v Št. Vidu, - z ozi- naj bi poslali prošnjo za sprejem v Zadarski epi- rom na to, da sta nam ti dve razsodbi dovolj ja- skopat, kamor bi Podraga spadala v cerkvenih sno in glasno govorita, kako se naša cerkvena za- zadevah. "Podraška zadeva" je hitro dobila poli- deva od pristojnih oblastev rešuje, odlo=ili smo se ti=ni pomen in odmev v nemškem in ostalem bili v=eraj, 22.t.m. našo namero prestopiti iz kato- avstrijskem =asopisju. Dopisnik iz Podrage li=anstva vpravoslovje uveljaviti in smo se bili vsi (Ivan Boži=) pojasnjuje ozadje podraške zade- podpisani pri pre=. gosp. dekanu Vipavskem ve: "Primorani smo resnici na ljubo na vsa usta osebno oglasili, da naš izstop na znanje vzame izjaviti, da ti=i glavni in prvi vzrok v karajo=ih be- in nam potrebne izpustnice izro=i. sedah sv. Pavla: quorum deus venter est! Tudi 'si- Naveli smo v=eraj in navajamo zopet danes monijo' je Gregor VII. 1. 1075 zastonj zabranje- vzrok našemu prestopu: val, kajti neoprovržna istina je, da nam je Št. Vid- vera zahtevajo=a od nas z vso silo, da krivi=ne ski vikarijat mašo in blagoslove za par sto kokoš- in v gotovih slu=ajih tudi naravnost sleparske jih jajec, tedaj za zemeljsko dobro prodajal! Mi tirjatve pod izogibo politi=ne ovire pla=ujemo, naravno še nismo tako nizko pali, da bi kaj tace- ni prava in ni poštena. Taka se nam prijavlja ga kupovali. Drugi uzrok je pa ta, da je naših sko- katoliška vera v Poddragi. zi 39 let neprestanih prošenj glas donel na gluha Gosp. vikarij mora priti vsaki dan po svojo bi- ušesa... Pomislite: na jednej strani prose=a in kri- \ ro, kajti mise ne bomo nadalje pravdah, dobro vico trpe=a ob=ina - na drugej strani jovinalna vedo=, daje naš pravi=ni glas donel vedno na obrazovanost cerkvenikova!."20 gluha ušesa. Zlepa ne damo ni=esar, iztrgati nam mora" duhovnik jedino vzveli=evalne ve- Boži=ev jezik, kljub slovni=ni nedoslednosti, re." svojo bero se šiloma. ki je za tisti =as obi=ajna, kaže na izobraženega Zagotavljamo pa, da ne bodemo nikomur ni= in razgledanega moža, ki dobro pozna tudi ne- zalega rekli niti storili. Ker se je g. dekan branil našemu zahtevanju ugoditi in nam je nasvetoval, naj se naravnost 20 Slovenski narod, 1. 10. 1889.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29

katere negativne plati cerkvene zgodovine, na ponujajo spravno roko, =e bodo zahteve iz pr- primer simonijo, ki jo najde tudi v podraškem vih treh to=k izpolnjene v najkrajšem možnem primeru, ko naj bi vikar opravljal svojo službo za =asu oziroma vsekakor prej, kot bodo kon=ani zemeljsko dobro - za kokošja jajca. Boži=eva tr- njihovi dogovori z zadarskim episkopatom. ditev nima povezave s kupovanjem duhovniš- kih opravil v srednjem veku, vseeno pa je pri- Medtem je vodja Podražanov za cerkvene za- merjavo zvito izkoristil. deve, Ivan Boži=, v Slovenskem narodu znova pojasnjeval njihovo resnico. 7. oktobra je bil v V tako razgreto Podrago je 1. oktobra šentviški rubriki Dopisi sestavek z njegovim podpisom23. vikar Demšar poslal pobirat pšeni=no bero za le- Boži= piše, da se je šentviški vikar za Podražane ti 1888 in 1889, ki mu jo je kljub ugovoru Podra- zanimal le, kadar je bilo treba pobirati bero. Vi- žanov prisodila deželna vlada. Bera je bila neus- karju o=ita tudi, da ni prihajal pou=evat v šolo, pešna, saj so vaš=ani bira=em zaplenili mernik, ti kjer naj bi, ko v Podragi ni bilo duhovnika, pri- pa so jim potem za 50 novcev prodali tudi vre=o. pravljal otroke za prejem zakramentov. Napelju- Podražani pa so povrhu vsega od okrajnega gla- je tudi na zakulisje, saj jih je posvetna oblast v varstva še zahtevali, naj se proti vikarju Demšar- =asu, ko je knezoškofijski Ordinariat Podraža- ju kazensko postopa. Bere oziroma rubeža, ki ga nom obljubljal ureditev njihove lo=itve od Šen- je deželna vlada prisodila 31. avgusta, zaradi po- tvida, z razsodbo prisilila prispevati za "od strele sredovanja škofa Missie niso ve= ponovili. Škof* božje" poškodovan zvonik. Missia je, zaradi novo nastalih razmer, v dogovoru z deželno vlado šentviškemu vikarju sam do- Ivan Boži= izraža prepri=anje, da se Podraža- ložil manjkajo=i znesek. Pozneje mu je v poseb- nom godi krivica, ob koncu pisanja pa že zabav- nem pismu dne 26. oktobra 1889 pojasnil, da na- lja =ez vikarja Demšarja, ko ga vabi, naj pride v mre= rubež v tedanjih razmerah, ko se je najbolj Podrago po svojo bero, "da bo postojnski okraj- delalo za prestop v pravoslavje, ni priporo=ljiv. ni glavar vitez Schwarz do=akal dolgo zaželeno Ker pa je škof vedel, da bi 3-letni zaostanek bere veselje, da bo katoliški duhovnik pobiral po Po- vikar težko utrpel, mu je sam namesto Podraža- dragi nezasluženo bero v spremstvu bajonetov; nov poslal 270 goldinarjev.21 Poddražani ho=emo namre= brez v nebo vpijo- =ih grehov v pravoslavje prestopiti."24 Drzna odlo=itev o zamenjavi vere se je Podra- žanom hitro obestovala, saj sta bili cerkvena in Boži=evo posmehovanje cerkveni in civilni posvetna oblast zaradi nevarnosti splošnega po- oblasti ni ostalo brez odgovora. O tem piše Slo- hujšanja zelo zavzeti za hitro poravnavo. Svojo venski narod 25. oktobra. Sklicuje se na nedolo- prednost so Podražani podkrepili z nepopustlji- =en vir iz Podrage. 22. oktobra naj bi tako 17 vimi stališ=i. Dne 5. oktobra je ob=inski tajnik orožnikov blokiralo vas in zastražilo poleg ob- Ivan Boži= škofijskemu kanclerju Kljunu, ki se je =inske pisarne še hiše podraškega župana Ivana dan prej mudil na pogajanjih v Podragi, naslovil Furlana, zastopnika v cerkvenih zadevah Ivana dopis, v katerem mu v štirih to=kah poro=a o Boži=a in ob=inskega pisarja Ivana Žgurja. Pri sklepih vaškega sestanka. V dopisu je v prvi ose- zaslišanju in preiskavi so sodelovali: namestnik bi množine ("Mi Podražani") zapisano, da bodo državnega pravnika - dr. Kav=i=, Haufen iz de- Podražani odstopili od "že vrše=ega se prestopa želnega sodiš=a v Ljubljani in Bamberi iz okraj- v pravoslavje samo in jedino tedaj ako se 1.) po- nega sodiš=a v Vipavi. Iz =asopisnih virov je raz- polna lo=itev Podrage od Št. Vida doseže..."22 vidno, da so preiskovalci na podlagi nam nezna- Pod prvo to=ko še zahtevajo, da morajo vsi do- ne ovadbe preiskali ob=insko pisarno in hiše hodki, ki jih je dobival vikar, vklju=no z berami, omenjenih Podražanov, pobrali nekaj zanje za- ostati v Podragi. V drugi to=ki od šentviškega vi- nimivih pisem in s seboj odpeljali Ivana Boži=a. karja zahtevajo, da se mora odre=i razsodbi z Osumljeni naj bi se pregrešili zoper =len 65/lb dne 31. avgusta, s katero mu je bila dana pšeni=- in =len 302 Avstrijskega kazenskega zakonika. na bera, v tretji pa zahtevajo razveljavitev raz- Orožniki so med preiskavo tudi razgnali množi- sodbe, ki jim je naložila prispevati za šentviški co Podražanov. zvonik. Na koncu, v =etrti to=ki, so zapisali, da

21 Vrednost triletne bere v Podragi je znašala slabo polovi- 2$ Ostali prispevki o podraškem sporu so nepodpisani ali co letno pla=e (600 gld) ¿upnika. pa =asopisi navajajo le "od našega dopisnika". 22 NŠAL, dopis z dne 5. oktobra. 24 Slovenski narod, 7. 10. 1889.

VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE

Ta dogodek kaže, da sta cerkvena in civilna Podražani, ki so že takoj na za=etku, ko so žele- oblast povezani skušali s politi=nimi sredstvi, ki li pokazati resnost svojih namer, navezali stike s bi imela podlago v nadejanih najdbah obreme- pravoslavnim škofom v Zadru, so se novembra nilnega gradiva pri omenjeni trojici in v ob=in- zopet obrnili nanj s prošnjo, da jim pošlje popa. ski pisarni, razkrinkati voditelje in s tem dose=i, O tem 13. novembra piše Slovenski narod. Ar- da bi se uporna podraška samozavest sesula. Na hiepiskop Kneževi7 naj bi za Podražane dolo=il pomembnost preiskave kažeta položaj preisko- popa Salvatija Kneževi7a iz Trsta. Tržaška ob=i- valcev in število žandarjev. Med možnim obre- na pa svojemu popu ni dovolila kratkega odpu- menilnim gradivom so morda, glede na na=in sta, za katerega je prosil. Pop se je vseeno odlo- politiziranja podraškega dogodka v avstrijski =il, da pojde v Podrago. Med tem pa naj bi dobil periodiki, iskali protiavstrijsko (prorusko) ozi- od zadarskega vladike brzojavko, da pride on roma protikatoliško vsebino. sam v Podrago. Do prihoda pravoslavnega škofa v Podrago ni prišlo. Verodostojnost vira, ki ga je Slovenec je 25. oktobra na podlagi pri=evanja za to trditev uporabil =asnik Slovenski narod je prijatelja enega od urednikov, ki se je mudil v vprašljiva; vsekakor so take vsebine še bolj po- Podragi, pisal, da se Podražani v vaški kr=mi ve=ale zanimanje javnosti. Cerkvena in posvet- nor=ujejo iz Boga in svetnikov. Pisanje se nana- na oblast sta naposled ocenili, da upora ne mo- ša na dogodek 13- oktobra (kakor je razvidno iz reta obvladati in da je privolitev v podraške zah- Podraškega odgovora na te trditve v Sloven- teve v danih razmerah nujen ukrep, saj bi nada- skem narodu), ko se je v vaški kr=mi o=itno usta- ljevanje konflikta in napovedana ustanovitev vil nekdo, ki je bil v povezavi s =asnikom Slove- pravoslavne župnije v Podragi privedla do še nec. Podražani so, po =asopisnih vesteh sode=, hujših zapletov. Pohiteli so z upravno reformo prišli z njim v spor in ga nagnali iz gostilne. vipavske dekanije in glede Podrage spremenili prvotne na=rte. V za=etku novembra je bila preiskava proti Po- dražanom kon=ana. Zaslišanih naj bi bilo nad Ministrstvo za uk in bogo=astje je potem z od- 160 oseb. Slovenski narod je 8. novembra neu- lokom z dne 18. novembra 1889 dovolilo, da se radno zapisal, da niso dobili nobenega sumljive- Podraga ustanovi kot samostojna župnija z vsega gradiva. mi pravicami, ki jih imajo župnije, ter deželni vladi naro=ilo, naj s podraško ob=ino dolo=i do- Z razvojem dogodkov v Podragi cerkveni in hodke, ki bodo odslej pripadali njihovemu žup- posvetni oblastniki nikakor niso mogli biti zado- niku25. V župnije so bile povzdignjene tudi vasi voljni. Druga=e pa je bilo z ostalimi, ki jih dogo- Go=e, Šturje, Planina, Šentvid in

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31

ob=inskem šolskem poslopju na poziv okrajne- Ako pa z vsemi temi doneski ne bi se dosegla ga glavarja sestanek na to temo. V zapisniku se- polna pla=a 600 gold, naj se primanklej pla=a iz stanka piše, da so prisotni podraški gospodarji državnega verskega zaklada."28 po daljšem razgovoru in natan=nem pretresu sprejeli naslednji sklep: Sklepi sestanka povedo vse. Podražanom so v zameno za preklic izstopa iz katoliške vere v ce- V Podragi ima se ustanoviti samostojna du- loti rešili njihovo "versko vprašanje". V dveh me- hovnija od vsake druge duhovnije jurisdictio- secih so z drznim politi=nim pritiskom izsilili nelno neodvisna ter ima se dolo=iti za doti=nega vse tisto, in še ve=, kar so v zadnjih desetletjih duhovna, kateri naj ima naslov župnika, pla=a zahtevali.29 pa po postavi dolo=ena od 600 goldinarjev. Iz listin, ki dokumentirajo podraške odcepi- "Ta pla=a naj se takole doseže in sicer: tvene težnje, je razviden odnos vaš=anov do ob- - Z današnjo pla=o gospoda beneficijata v zne- lasti, =eprav o njihovih intimnih odlo=itvah gle- sku od 360 f 59 de postopanj v tem sporu lahko le ugibamo. Na - z vinskim relatumom kateri se je doslej pla=al drugi strani pa je podraški upor priklical k sode- gospodu vikarju v Št.Vidu v znesku od 52 f 50 lovanju razli=ne veje oblasti. Iz dokumentiranih - z donoskom imatrikuliranih maš katere je do- stikov med njimi pa lahko razberemo, kakšen je sedaj izvršil gosp. vikar šentvidski v znesku bil pravzaprav njihov resni=en odnos do po- od 28.15 f draškega upora in kako so si predstavljali njego- - s pšeni=no bero dosedaj odrajtano gosp. vi- vo rešitev. karju šentvidskemu v znesku od 76 f - z zneskom odrajtanim istemu vikarju pod na- Korespondenca dokazuje, da sta cerkvena in slovom delavcev pa 5. 94 f posvetna oblast z vso resnostjo in kurentnostjo Skupaj 523 gld 18 novcev. pristopila k reševanju podraških zadev šele takrat, ko so bile te podkrepljene zjgrožnjo presto- Razen tega naj se v dopla=ilo župnikove nove pa v ortodoksno vero. To je bila grožnja, ki je ' pla=e odvzame od Josip Bratovžove kaplanske pomenila nevarnost ustaljenemu družbenemu ustanove tretji del kapitala, =igave obresti bodo redu in oblast tega ni mogla prezreti. Deželni zadostovale, da se dopolni popolnem nova pla- predsednik Winkler je takoj ob prvi omembi =a župnikova v znesku 600 goldinarjev. pravoslavja naro=il poizvedbe in o izsledkih ob- vestil škofa. Kranjska deželna in cerkvena oblast Razen tega naj se izro=ita novi podraški žup- ni podcenjevala podraških groženj in je v nas- niji ona dva vinograda katera ležita eden v po- protju s stališ=i postojnskega okrajnega glavarja draški z imenom Biševce in drugi v loški katastr- ter duhovš=ine vipavske dekanije želela nasto- ski ob=ini z imenom "Cestno brdo" in katere sta pati angažirano, vendar skrajno previdno, da si se svojedobno izro=ila gosp. vikarju v Šentvidu ne bi, kot je dejal Kljun, naprtila odgovornosti za od strani Podražanov le zaradi njegovih duhov- morebitni odpad. nih opravil v Poddraški ob=ini. Potem ko so 24. maja 1889 pristojnemu mini- Kone=no naj se oprosti podraška ob=ina ozi- strstvu na Dunaju poslali formalni predlog za roma duhovnija odpla=ila, katero je prejel do se- preureditev vipavske dekanije, so se zaradi na- daj vipavski gosp. Dekan. raš=ajo=ega nezadovoljstva Podražanov, ki so iz- koristili vsako možnost za razpihovanje spora, Pod temi pogoji izre=emo, da je naše duhov- škof in ordinariat, pa tudi deželna oblast, znašli nijsko vprašanje rešeno in da prekli=emo za-se v nehvaležnem položaju. Po eni strani so posku- in ude svojih družin izjave zaradi izstopa iz kato- šali miriti Podražane, ki so prav deželne in ško- liške cerkve."27 fijske veljake krivili za neuspešno oziroma po- "Ako se z zgoraj navedenimi dohodki doseže =asno reševanje njihove zadeve, po drugi strani znesek kateri bi znašal ve= nego 600 goldinarjev pa so si tudi prek apostolskega nuncija prizade- bi se imel pribitek v ob=insko blagajno vpla=ati. 28 NŠAL,št.2702 25 Še junija so se v podobnem dokumentu zadovoljili z vi- 27 Izjema je bil Ivan-Jovo Semeni=, kije ostal vpravoslav- karjatom in se obvezali, da bodo za duhovnikovo pla=o ju. doložili iz cerkvene blagajne.

VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE

vali pri dunajski vladi izposlovati =imprejšnjo "Nobenega kompromisa z onimi, ki med katoliš- rešitev, ki bi jih rešila bremena velike odgovor- kimi Slovenci zagovarjajo in delajo za razkol; to nosti. Zavedali so se, da bi ne glede na kompe- ni strast, to ni zelotizem, to je sveta dolžnost vsa- tence, ki jih je imel pri reševanju teh zadev Du- kemu katoliku, ki ho=e biti vreden tega ime- naj, odgovornost za pravoslavje v Podragi in s na."32 tem povezane posledice padle na ramena kranj- Pisec, ki je v Slovencu spremljal podraško do- ske deželne oblasti in ljubljanske škofije. S po- gajanje, je bil nedvomno zelo dobro informiran sredovanji, kakršno je bilo Kljunovo v za=etku iz cerkvenih krogov. Tako o dogajanju v škofiji oktobra 1889, s posegi in represivnimi grožnja- kot tudi na lokalni ravni mu je poro=al šentviški mi okrajnega glavarja Schwarza in razli=nimi vikar Demšar. Slovencev dopisnik piše namre= popuš=anji, kot je bilo pla=ilo zaostale bere s o ozadjih posameznih podraških prerekanj s strani "nekega =loveka", so poskušali pridobiti šentviškim vikarjem in postavlja na laž Boži=evo na =asu, pa tudi prikriti lastno nemo=. Podraški pisanje o teh zadevah. V rubriki Izvirni dopisi z liberalni voditelji niso "nasedli" cerkveni in de- dne 23. oktobra pisec pod naslovom Iz podraš- želni politiki, ampak so raje po=akali, da se je za- ke soseš=ine razglablja o zgodovini carigrajsko- deva skuhala do konca. Pogum in drznost sta se rimskega razkola, pri =emer se pridružuje mne- v tem primeru izpla=ala. nju hrvaškega literata Antona Kanižli=a, da je bil padec Bizanca leta 1453 "kazen božja za trdo- Pomemben vir za raziskovanje in razumeva- vratne razkolniške Grke". Pisec iz podraške so- nje takratnih razmerij je tudi polemika, ki se je seš=ine, ki bi prav lahko bil šentviški vikar Dem- vnela med klerikalnimi in liberalnimi listi.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 33

prav v teh letih hodijo v šolo, ki je katoliška. "To je še v spominu žalostni dogodek iz nedavne bo pa lepa! Starisi razkolniki, otroci katoliki! Sta- preteklosti. Kaj bo storila zapuš=ena soproga, risi bodo ob=evali z grško-rimskim popom, otro- ako si nezvesti mož drugo izbere?

î^*» *•* •*CO„*tK, •••^^•&•••^••-, *2•- *.«. ¿ff.

\Xí/?**• *-^9' **¿e¿Ka*%. ¿^

•AíafA

^%+&jU+m ¿~,f£*~i,~**'~f~*"*¿s) ****** *•<-

i-i-«/»'*-

'••*-.** ¿.utajit,

/«**• Ji~¿. -\tf •rff-fjUA. :xf.r

¡WS-. ;js *'•~~•—nj.'- •* J¿AA $•—>

Prvi dve strani dopisa ljubljanskemu knezoškofu, 23- 9- 1889

Zakon v petem =lenu dolo=a tudi, da tisti, ki Glede na to, da bi okolica Podrage ostala katoliš- spremenijo vero, izgubijo vsakršne pravice do ka, bi si uporni Podražani morali izbirati neveste prejšnje. To se nanaša tako na duhovno hrano in ženine le iz svoje vasi. "Kaj bo storiti podraš- kot tudi na cerkveno premoženje in dejavnost kemu fantu, ako mu bolj ugaja nevesta iz sosed- cerkvenih ustanov. Pisec posebej opozarja na nje vasi? Kaj dekletu, ako je tudi po najpoštenej- problematiko porok in sklenjenih zakonov. "Za- šem potu zunaj doma=ije našla priliko k sre=ne- kon med katoliki sklenjen ostane veljaven do mu zakonu? Odre=i se bo treba sre=i, katera jo smrti tudi v razkolništvu. Ali grško-rusko pravo vabi, ali pa grško-ruski veri, katera to vez katoli- dovoljuje v slu=aji razveljaviti zakon, in menda

35 Ibidem. 36 Ibidem.

VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE kom zabranjuje..."37 Katoliška Cerkev prav tako svoje izkušnje z družino pravoslavnega popa, ne dovoljuje, da bi bili njeni udje drugovercem kjer je pou=eval otroke. krstni ali birmanski botri ali obratno. Glede na navado, da se "kume" izbira med starimi prijate- "

37 Ibidem. 38 Ortodoksne cerkve tudi danes z nekaterimi izjemami 41 Slovenec, 25. 10. 1889. (Bolgarija) uporabljajo julijanski koledar, ki ima 13 42 Habsburška monarhija je menila, dajo Rusija s svojo dni zaostanka za gregorijanskim. balkansko politiko zaš=itništva slovanskih narodov & Ibidem. ogroža. "Rusofilstvo" je bilo velik greli, za znanilca le- 40 Ibidem. tega pa je veljalo tudi pravoslavje.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35 motati, se odlo=i od katoli=anov..."44 Avtor =lan- ce ali druge jedi z maslom ali srovim maslom ka Podražane tudi opominja, da bodo morali zi- (putrom), ti s tem mersiš; - =e si vliješ med kavo dati svojo cerkev in vzdrževati ne samo popa mleka: ti mersiš; =e prigrizneš k polenti koš=ek ampak tudi njegovo ženo in otroke. Najhujše pa sira: ti mersiš; ako si daš narediti kterokoli si boje seveda to, kar =aka odpadnike v ve=nosti. di jaj=no jed in vžiješ: ti mersiš, - z eno besedo: Uvodni=ar potem navaja še pisanje dveh avstrij- kar je živalskega, ali kar pride od živali, =e v post- skih =asopisov o preganjanju unijatov na Ru- ni dan vživaš: ti mersiš. Vsega tega katoliška cer- skem, ki naj bi v zadnjem =asu, z izseljevanjem kev svojim vernikom o postih zavživati ne pre- celih vasi v Sibirijo, doseglo vrhunec. poveduje; nasproti pa staroverci ali 'pravoslav- ni' take dni smejo vživati le to, kar rodi zemlja, V rubriki Zgodnje Danice Ogled po Sloven- namre=: mo=nate jedi, so=ivje, za zabelo (za=im- skem in dopisi pa pisec 1. novembra Podraža- bo) pa smejo rabiti edino le olje. Kdor ima slab nom o=ita, da se brezglavo odlo=ajo za "staro- želodec in je sploh slabega zdravja, kako mu verstvo" in da kupujejo ma=ka v žaklju, ne da bi presedajo take jedi, zlasti =e jih ni bil od mlado- se zavedali posledic. Glede slovanske liturgije sti navajen.

51 Ibidem. 5-i V Italiji seje v tistem =asu ob postavitvi spomenika Gior- 52 Edinost, 19 10. 1889. danu Brunu v Rimu sprožila proticerkvena dejavnost 5i Najbolj razvpit primer "podraške dediš=ine" je bil ver- 55 Ibidem. ski upor v liicmanjih pri Trstu v za=etku 20. stoletja. 56 Edinost, 30. 11. 1889.

VSE ZA ZGODOVINO 38 ZGODOVINA ZA VSE

prestiža. Njihov spor s cerkveno in preko te tudi žavna politika si je tudi po preklicu številnih s posvetno oblastjo nima religioznih temeljev, cerkvenih reform Jožefa II. prizadevala raciona- odraža pa religiozno stanje, vrednotenje in lizirati cerkveno teritorialno ureditev, saj so umevanje vere takratnih Podražanov. Ljudsko sredstva za pla=e župnikov, v primeru premajh- dojemanje katoliške vere je v tem primeru prav- nih dohodkov župnije, dopolnjevali iz državne- zaprav idejna podlaga za potek podraškega doga verskega zaklada. godka in morda tudi vzrok, da so se do vere ob- našali "kot do zunanje obleke, ki jo lahko vsak V podraškem sporu se kot element ljudske re- dan menjaš".57 Tega so se gotovo zavedali tudi ligioznosti kaže vera sama, in sicer kot tuzemska Podražani, ne glede na to, kakšni katoli=ani so paradigma. Tako razumevanje vere je sestavni bili. V istem =asopisu jim 23- oktobra pisec, ko del procesa sekularizacije slovenske družbe. razglablja o vzrokih njihovega po=etja, o=ita, da Cerkev in njen predstavnik na vasi, duhovnik, iz- je v njihovih o=eh ve= vredno pol mernika pše- gubljata splošni vpliv podprt z avtoriteto države. nice kakor sveta vera. Podraga leta 1889 je primer skokovitega, konf- liktnega koraka na poti laizacije podeželja. Cerkev na Slovenskem in v ostalih avstrijskih deželah izgublja duhovni monopol, ki je v pre- težni meri deloval tudi kot vdanost odlo=itvam Zusammenfassung cerkvene hierarhije. V tem primeru je razvidno, da volja cerkvene oblasti za Podražane ni abso- "Abfall zur Orthodoxie, das heißt, zum lutna; v nekem smislu to pomeni relativen od- Schisma!" nos do cerkvenih predpisov, oziroma nespreje- manje cerkvene avtoritete v popolnosti. Cerkev Podraga erhielt mit der Einrichtung eines se je na podlagi politike Svete stolice in lastnih Benefiziums im Jahre 1758 einen eigenen izkušenj v tistem =asu približevala vernikom na Geistlichen, mußte aber noch immer einen Teil alternativne na=ine in prisluhnila njihovim po- der Abgaben und Beiträge bei verschiedenen trebam. Želje (pozneje so prerasle v zahteve) Anlässen an den Vikar von Šentvid abführen. Podražanov je sprejela z razumevanjem do pro- silcev in hkrati nejevoljo, ker so, posebej potem Der Kampf der Bewohner von Podraga um ko se je spor zaostril z odpadom v pravoslavje, eine selbständige Pfarrei mit Sitz in Podraga grobo posegale v cerkveni red. begann kurz nach der Einrichtung einer selbständigen politischen Gemeinde, die nach Podraga je bila konec 19. stoletja povpre=na der Auflösung der Illyrischen Provinzen im katoliška vas. Vaš=ani so bili katoliki, hkrati pa Jahre 1813 und dem Zerfall der französischen tudi pripadniki dolo=ene lokalne skupnosti. V Bürgermeisterverwaltung (mairie) eingerichtet primeru spora s cerkveno oblastjo postavijo za- wurde. Die wiedereingesetzte österreichische vest lokalne skupnosti - vasi, ki ima eksisten=ni Obrigkeit änderte die Ordnung und weitete die pomen, nad zavest duhovne pripadnosti katoliš- selbständige Bürgermeisterverwaltung auch auf tvu. •• ve=, z vero celo trgujejo za potrebe lokal- kleinere Dörfer aus. ne skupnosti - podraške ob=ine. Die politische Obrigkeit bedeutete aber nur Cerkvena in posvetna oblast sta mo=no pohi- einen Teil der dörflichen "Selbständigkeit". teli z ureditvijo razmer glede župnij v zgornji Vi- Podraga war in kirchlicher Hinsicht immer pavski dolini. Ustanovitev ve= župnij lahko po- noch Šentvid untergeordnet, deshalb war es bei meni, da so hoteli pokazati na na=rtnost svojega der Doppelherrschaft dieser Zeit mit der ukrepa in zmanjšati u=inek podraške grožnje z Autonomie nicht zum besten bestellt. Sicher war odpadom, po drugi strani pa so rešili razmere "v die politische Eigenständigkeit zumindest die paketu" tudi zaradi pravo=asne zajezitve podob- Grundlage für die Forderungen auch auf nih zahtev, ki bi se zgledovale po podraški. Želje kirchlichem Gebiet. Die Bewohner von Podraga ali zahteve po samostojnih župnijah so v okoliš- bemühten sich 39 Jahre lang mit verschiedelten kih vaseh že obstajale. Pomemben vpliv na na- Bittgesuchen und auch eigenmächtigen Hand- stajanje novih župnij in sploh spremembe v lungen um größere Selbständigkeit, was zu cerkveni teritorialni ureditvi je imela država. Dr- erreichen ihnen auch die Kirchenobrigkeit durchaus Hoffnung machte. In der Zeit der 57 Slovenec, 28. 9 1889. größten Bemühungen in diese Richtung, im

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 39

Jahre 1889, wollten die Bewohner des Dorfes hunderts verbreitete, die ideelle Grundlage der Podraga nichts zur Reparatur des "vom Blitz Entscheidung für die Orthodoxie. Die Bericht- Gottes verformten" Glockenturms der Vikariats- erstattung über die Ereignisse in Podraga erhielt kirche in Šentvid beisteuern. In dieser Zeit bereits zu Beginn den Charakter einer Zeitungs- befaßte sich die weltliche Obrigkeit auch mit polemik in den bereits eingefahrenen Bahnen der Klage des Vikars von Šentvid wegen des der liberalen und der katholischen Seite. Da die Bojkotts der kirchlichen Abgaben - so liest man Gegner der Slaven in der Monarchie den Pan- für die beiden Jahre 1888 und 1889. Beide Fälle slavismus als antikirchliche und antistaatliche wurden zugunsten des Vikars entschieden. "Das Idee brandmarkten, fand die Podrager ortho- Unrechtsurteil" überzeugte die Bewohner von doxe Episode in ganz Österreich-Ungarn, und Podraga "endgültig" davon, daß radikale Gegen- sogar darüber hinaus - bis nach Rußland - ihr wehr am Platze sei - der Abfall vom Katholizis- Echo. Deshalb galt den Bewohnern von Po- mus und der Übertritt zum orthodoxen Glau- draga auch in so starkem Maße die Aufmerk- ben. Damit spielten sie den stärksten Trumpf samkeit der kirchlichen und weltlichen Obrig- aus, der im heißen Herbst 1889 den Widerstand keit auf Landes- und sogar Reichsebene. der weltlichen und der kirchlichen Obrigkeit be.ugte, sodaß die Bewohner von Podraga in Der Aufstand des Jahres 1889 und das den kaum zwei Monaten des "Schismas" mehr eigentümliche Verhältnis, das die Podrager erhielten, als sie ursprünglich gefordert hatten. Gemeinde zu den Geistlichen und zur Kirche hatte, reiht sich ein in den unaufhaltsamen Die slovenische Nationalbewegung, die im 19. Prozeß der Laisierung der Gesellschaft, der in Jahrhundert schnell aufkeimte, fand eine der zweiten Hälfte des 19- Jahrhunderts auch Ergänzung zum schwachen nationalen Mythos die slovenische Landbevölkerung erfaßte. Diese im Slaventum bzw. im Panslavismus (Russo- Entwicklungslinie setzte sich bis zum ersten philie), die katholische Lesart machte natürlich Weltkrieg fort. Später, nach der italienischen bei Glaubensdingen halt, die liberale dagegen Okkupation, veränderten sich die Verhältnisse erstreckte sich auch auf dieses Gebiet. Trotz der aufgrund des Denationalisierungsdrucks we- Originalität des Podrager Kampfes um die sentlich, der Geistliche erhielt eine verbin- Selbständigkeit ihrer Pfarrei war gerade die dende, die nationale Identität verteidigende Denkart, welche die slovenische liberale Presse Rolle, und der Prozeß der Säkularisierung in den achtziger Jahren des vorigen Jahr- verlief in umgekehrter Richtung.

VSE ZA ZGODOVINO Sgfeft=&feg •1••••«••4>•••••••••>•»••>••*>•»••••>•»•••^>•>•>••••)••••••^

Jelka Pirkovi= MESTNO DVORANO PRENAVLJAJO, MAR NE?

Leopold Theyer in ljubljanski magistrat

:Kw<<\-s%^yK^^>^w<^

mestnega stavbnega urada, pa avtorstvo detajl- Zgodovina prenove 1 mestne dvorane nih na=rtov. Viri iz =asa prenove dvorane posredujejo dru- Maja letos je preteklo sto let, odkar je bil Ivan ga=na dejstva. V grobem jih je povzel Vilfan v Hribar prvi= izvoljen za ljubljanskega župana. svoji knjigi Zgodovina ljubljanske mestne hiše.2 Njegova izvolitev je nedvomno bistveno prispe- Zgodovinski arhiv Ljubljane namre= hrani do- vala k popotresni obnovi Ljubljane in k njeni ra- kumente, ki so spremljali prenovo. Gre za ve= sti v sodobno prestolnico. Hribar si je namre= idejnih arhitekturnih na=rtov, službenih poro=il prizadeval pove=ati ugled mestne ob=ine, ob- stavbnega urada, predlogov župana Hribarja =inskega sveta in ob=inske uprave. Tako ne pre- ob=inskemu svetu, zapisnikov, ki govore o odlo- sene=a dejstvo, da je že nekaj mesecev po prev- =itvah ob=inskega sveta, razli=nih pisem, po- zemu županskih dolžnosti zastavil prenovo nudb izvajalcev, ra=unov in nalogov za pla=ilo.3 mestne dvorane v stavbi magistrata na Mestnem trgu 1. Iz vsega tega je razvidno naslednje:

Zgodba o preureditvi mestne dvorane v letih V prvem nadstropju ljubljanskega magistrata 1897/98 je v obrisih znana. O tem sta pisala je bila do preureditve v 90. letih prejšnjega sto- predvsem Nace Šumi in Sergij Vilfan. Šumi je bil letja dvorana, kjer je zasedal ob=inski svet. Na=rt prvi, ki je javnost opozoril na veliko spomeniš- mestnega stavbnega inšpektorja Pollacka iz leta ko vrednost tega interierja. V svoji Arhitekturi secesijske dobe v Ljubljani je zapisal: "Najzna=il- Nace Šumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani nejši in najbogatejši interjer te smeri pred poja- (Ljubljana: Mestni muzej, 1954), str. 31. Objavljene fo- vom secesije je preurejena mestna dvorana v ro- tografije hrani: št. 1-4: Zgodovinski arhiv Ljubljana, št. tovžu". V literaturi znane podatke o tem, da je 5: Uprava RS za kulturno dediš=ino, foto f. Gor/up. bila prenova opravljena po na=rtih graškega ar- Sergij Vilfan, Zgodovina ljubljanske mestne hiše, (Ljub- ljana: Knjižnica Kronike št. 4, 1958), str. 60-63- hitekta Leopolda Theyerja je Šumi v svoji "Sece- ZAL, LJU-489, Reg. 1, fase. 1028. Poleg tega ZAL hrani siji" dopolnil tako, da je Theyerju pripisal avtors- na=rte, ki zadevajo preureditev magistrata v razli=nih tvo projekta prenove, Janu Dufféju, na=elniku obdobjih, in sicer v fondu Zbirka na=rtov, LJU - 334. ZGODOVINA ZA VSE 41

1850 prikazuje takratni tloris dvorane z razpore- 2) mestnemu magistatu se nalaga, naj da na dom sedežev (slika l).4 Klop s sedeži mestnih podlagi odobrenega programa po mestnem svetnikov je imela obliko podkve in je bila na- stavbnem uradu izdelati detajlni na=rt in prora- meš=ena v rizahtnem, zunanjem delu dvorane, =un za uredbo dvorane - in v novic ob=inskemu tam, kjer je sedaj prostor za predsedstvo. Z usta- svetu poro=a in tudi glede oddaje dela premerne novitvijo mestne ob=ine se je pove=alo število nasvete stavi. odbornikov. Zanje so verjetno uredili pomožne sedeže v notranjem delu dvorane. Program: 1) Dvorana se poviša zajedno nadstropje. Zamisel o preureditvi dvorane je dozorela z 2) Notranja arhitektura bodi v soglasju z zu- za=etkom Hribarjevega županovanja. 13. 12. najno arhitekturo pro=elja (pozna renesansa), 1896 je Hribar predložil stavbnemu odseku, ki katero naj se z balkonom7popolni. mu je na=eloval deželni inženir Jan Vladimir 3) V dvorani se priredi v zadnjem delu galeri- Hrasky, na=rte za preureditev mestne dvorane ja segajo=a do roba lizen - njena konstrukcija (292 in 296).5 Pisnemu predlogu so priloženi bodi iz železa, strop iz betona, parapet iz Mejne- popisi del s stroškovniki (300 - 305) in skice ga gipsa. preureditve (294 - 299). Gre za dve varianti 4) Okna in vrata nova - okna odzunajzpros- vzdolžnega in pre=nega preseka dvorane. Prva vitnim, znotraj z barvenim steklom. Vhodna varianta prikazuje enoetažno dvorano, takšno vrata dvojna s primernim portalom. torej, kot je bila pred preureditvijo. Druga skica 5) Klopi in mize se po priloženem na=rtu amfi- prikazuje dvorano, segaja=o skozi dve nadstrop- teatralno uvrste - zaradi =esa se vhodna vrata ji (slika 2). Na istem listu je prikazan tloris dvora- za dva stopnja povzdignejo.

VSE ZA ZGODOVINO 42 ZGODOVINA ZA VSE

2ft*./A4*#d )*+ JH^kMo t*4*& rt+š****** C+H>~ti4**'/*+*£ .*6*t ''fltf< - fi

'. (i/t£,nm*+*f~i«

-. \ :.' 5 './{3

i : i I t I ;«

J, ...atf «3L S//&3 -7

/>/£>, višji pa mestni grb -postrani motivi sten ob- Ob=inski svet je še istega dne predlog sprejel, segajte kronologi=no uvrstitev imen ljubljanskih hkrati pa je stavbnemu odseku naro=il, naj poiš- županov - motiviplafona grbe zna=ajnih mest =e specialista - strokovnjaka, ki bo napravil na- slovenskega ozemlja. Na stenski prostor med =rt za sistemati=no rekonstrukcijo celotne mest- obcmi lizenami na desni strani se umesti veliki ne hiše. na=rt mesta Ljubljane na levi strani pregledni na=rt ljubljanske okolice. O=itno sta ali stavbni urad ali Hribar osebno 11) Za razsvetljavo se priredi 1 glavni, deko- zaprosila arhitekta Leopolda Theyerja, profesor- rativni luster s 24 plameni, in na vsaki lizeni v ja na graški državni obrtni šoli, naj napravi na=r- dvorani in na galeriji se umesti jedna postran- te za preureditev mestne dvorane.

VSI'ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 43

i . .j , .,

Slika 2 je. .ili naj pripravi še na=rte detajlov pohištva v izbran za izdelavo okovja. klesarska dela sta si naravni velikosti. razdelila Feliks Toman in Alojzij Vodnik. Prvi je dobil naro=ilo za izdelavo balkona na glavnem Julija sta prispeli ponudbi za izdelavo stropne pro=elju, drugi pa za klesarska dela v dvorani, to konstrukcije in za kiparska in štukaterska dela. je za izdelavo štirih ploš= z imeni županov in Isto=asno je gradbeno podjetje Filipa Supan=i=a marmornega umivalnika. Vsi našteti obrtniki so že za=elo z gradbenimi deli. Hribar se je namre= bili iz Ljubljane. 2. 8. 1897 Supan=i=u pisno pritožil nad lenobo in po=asnostjo delavcev (334). Za druga dela so bili izbrani tuji ponudniki, in sicer že omenjena Avstrijska Alpinsko - Mon- Avgusta je ob=inski svet odlo=al o ponudbah tanska družba, podjetje Fischer, Haselsteiner in razli=nih podjetij in obrtnikov glede izvedbe Bock, poleg tega pa še podjetje Wilhelma del. Mizarski mojster Karol Binder je dobil naro- Brücknerja za centralno kurjavo in bratov Eben =ilo za izdelavo oken, vrat in opažev, tovarna po- za pozlatarska dela na veliki rozeti. Vzidano hištva J J. Naglas pa naro=ilo za izdelavo pohiš- stensko uro je magistrat kupil pri praškem pod- tva. Klju=avni=arski mojster Ivan Spreitzer je bil jetju Hrbek in Wejrostek.

VSE ZA ZGODOVINO 44 ZGODOVINA ZA VSE

ri i i

4: •^ a oo O a o a i í

» 10 1« íe

,'C

U 11 i? i»

>'í

1* » »? to ^•• ^P ~• 0-70 * o 70 • o 70 « - 070 *-070 * - i*oo • -070 *ofo «--opo »• -070 »»-oyó x- L_

Slika 3

Vsi izvajalci so delo opravili dobro in v primer- aprila naslednjega leta je to podjetje županu po- nih rokih. Izjema je bilo le Naglasovo podjetje, slalo pismo, v katerem se pritožujejo, da niso do- ki so mu zadržali izpla=ilo zadnjega dela hono- bili odgovora na ponudbo in da zahtevajo po- rarja, "... dokler ne odpravi manjših pomanjklji- vra=ilo stroškov izdelave dveh risb. Na hrbtni vosti na klopeh..." (475). Ko je stavbni urad potr- strani je zapisano Dufféjevo "službeno poro=i- dil, da so napake odpravljene, je tudi Naglas dolo", iz katerega zvemo, da je podjetje Siemens in 9 bil celotno izpla=ilo.8 Halske podarilo lestenec in stenske svetilke za ljubljansko mestno dvorano. Zato stavbni urad Nekoliko se je zapletlo pri naro=ilu za izdelavo velikega lestenca in stenskih svetilk. O=itno To podjetje je istega leta dobilo naro=ilo za izdelavo se je po Theyerjevem posredovanju za to naro- elektri=nega dela mestne elektrarne. Morda je pri tem =ilo potegovalo dunajsko podjetje Erste Pro- zanimivo, daje Siemens - Halske v ljubljansko elektrar- dukt Gesellschaft der Broncearbeiter (395). 30. no vgradil agregat na enosmerni tok, =eprav so v tem =asu že uporabljali naprednejši dvosmerni tok, tako na primer v elektrarni v Subotici. Tadej Brate, Ljubljanski Naglasov ra=un Je skupaj z delom in materialom zna- tramvaj 1901 - 1958 (Ljubljana : Državna založba Slo- šal 3495 kron venije, 1990), str. 27.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 45

Slika 4

priporo=a, da naj podjetju Erste Produkt Ge- v skupni vrednosti 500 kron, poleg tega pa še sellschaft der Broncearbeiter povrnejo stroške honorar za eno pot v Ljubljano in nazaj v Gradec za risbe. v višini 20 kron. Vse skupaj 520 kron." Mestni erar mu je honorar takoj izpla=al. Prenova dvorane je bila kon=ana 3- maja 1898.10 Do za=etka julija so bili izpla=ani vsi ra=u- Theyerjevi na=rti za preureditev dvorane se ni izvajalcev. Pred tem, to je konec aprila 1898, niso ohranili, vsaj v Ljubljani ne. Morda jih boje Leopold Theyer Hribarju poslal pismo z ra=u- mo našli v Gradcu. Na sre=o je ohranjen origi- nom za svoj honorar (379). Iz njega natan=no nalni na=rt za del opreme (slika 4).12 Na listu for- zvemo, da je bil Theyer tudi avtor zamisli za vse mata 73 x 61,8 so prikazani pogledi in prerezi arhitekturne detajle, za opremo11 in za pohištvo. umivalnika z opažem, županovega stola, stola in Tako je zapisal, da je njegovo delo obsegalo: mize za =asnikarje in klopi s sedeži za ob=inske "... izdelavo na=rtov, polirskih detajlov, na=rtov v svetnike. Na=rt ni signiran niti datiran. Ker se na- naravni velikosti, na=rtov za lambrijo in pohiš- tan=no ujema z ohranjenim originalnim pohiš- tvo skupaj z na=rti v naravni velikosti zanje, vse tvom, to je z opažem in umivalnikom in s stolom za župana, lahko z gotovostjo trdimo, da gre za Vilfan v Zgodovini ljubljanske mestno hiše (str. 60-62) enega izvedbenih na=rtov za pohištvo, o kate- prinaša govor, ki gaje Hribar imel na sve=ani otvoritvi rem govori Theyer v svojem pismu z dne 29- ju- dvorane. Theyer je tudi avtor na=rta kovanih ograj na galeriji mestne dvorane (379). 12 ZAL. Zbirka na=rtov, LJU-332, 10/2-61.

VSE ZA ZGODOVINO 42 ZGODOVINA ZA VSE

2ft*./A4*#d )*+ JH^kMo t*4*& rt+š****** C+H>~ti4**'/*+*£ .*6*t ''fltf< - fi

'. (i/t£,nm*+*f~i«

-. \ :.' 5 './{3

i : i I t I ;«

J, ...atf «3L S//&3 -7

VSI'ZA ZGODOVINO 46 ZGODOVINA £A VSE nija 1897 (322). Dru- gi del izvedbenih na=rtov je moral pri- kazovati glavna in stranska vrata, pred- sedstveno mizo, ki se je v dvorani ohranila do danes, lese- no steno za pred- sedstveno mizo, mizo za zapisnikarja in stole podžupanov, poro=evalcev in za- pisnikarjev. Slednji deli lesene oprave in pohištva se, žal, niso ohranili. Iz gradbenega programa in Naglasovega ra=una (452) je razvidno, da so bili iz- delani. Slika 5

V prvem desetletju našega stoletja je prišlo do poslovno - stanovanjsko stavbo graškega trgov- reorganizacije ob=in. Število mestnih odborni- ca Filipa Schreverja ob Špitalski ulici in njej nas- kov se je zopet pove=alo. Tako je leta 1910 pos- proti stoje=o stavbo mestne imovine (Kresijo).1' vetovalni svet na predlog Antona Rojine sklenil Nekoliko kasneje, to je leta 1898, je sodeloval na naro=iti dodatne sedeže za magistratno dvora- nate=aju za izgradnjo mestnega doma na Kreko- no. Tvrdkam Naglas, Mathian, Doberlet, Rojina, vem trgu,H vendar ni dobil naro=ila za izvedbo. Petrin in Primoži= so poslali okrožnico (491) za predložitev ponudb. Do leta 1911 je bilo treba Pri ljubljanski mestni dvorani je bil Duffe avtor izdelati osem novih klopi, "...po dva sedeža v isti osnovne arhitekturne zamisli, kot je prikazana na izvršbi kot obstoje=e klopi v mestni dvorani za- slikah 2 in 3. Njemu lahko pripišemo tudi zamisel radi pomnoženja sedežev za ob=inske svetoval- galerije in tlorisno razporeditev sedežev. ce." Naro=ilo je dobil Anton Rojina (493)- Theyer je bil avtor vsega preostalega, to je iz- Interpretacija arhivskih podatkov vedbenih na=rtov prenove, vklju=no s =lenitvijo ostenja, z arhitekturnimi in okrasnimi detajli, Pisni in grafi=ni viri nam omogo=ajo nasled- opravo in opremo. Vendar obstaja možnost, da nje zaklju=ke. so na=rte za glavna vrata v dvorano napravili na ljubljanski državni strokovni šoli za lesno indu- Ni popolnoma jasno, zakaj je ravno Leopold strijo. Za to možnost govori že omenjeni sklep, Theyer dobil naro=ilo za prenovo mestne dvora- zapisan v 13. to=ki gradbenega programa, in pa ne. Vemo, da je delal v dveh mestih nekdanje dejstvo, da je bil med ob=inskimi odborniki tudi Kranjske, v Novem mestu in v Ljubljani. Isto=a- Ivan Šubic, direktor ljubljanske strokovne šole sno, to je leta 1896, je pri nas po razli=nih poteh za lesno industrijo. dobil tri velika naro=ila. Verjetno s posredovanjem reda usmiljenih bratov iz Gradca je na hi- 14 Filipov dvor je bil dograjen med letoma 1896 in 1897, tro pripravil izvedbeni na=rt za novo bolnišnico stavba meš=anske imovine pa med letoma 1897 in v Kandiji pri Novem mestu.13 Zaradi popotresne 1898. Denkschrift über die Tätigkeit der Krainischen obnove Ljubljane je pripravil na=rte za veliko Baugesellschaft wahrend des ersten Viertel-Jahrhun- dertes ihres Bestandes: 1873 - 1898 (Ljubljana: Krai- nischc Ballgesellschaft, 1898), str. 63 in 64. 15 Translokal; 9 Städte Im Netz 1848 - 1918; Ausstellunska- '•* Tone Gošnik. Prvih sto let novomeške bolnišnice: 1894 talog des Grazer Stadtmuseums (Gradec: Leykam, - 1994 (Novo mesto: Dolenjska založba, 1995), str. 54. 1996), str.621.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 47

Še najbližje resnici je verjetno podatek, ki ga je Kobilce Južnoslovanske dežele se klanjajo Ljub- zapisal Peter Radies v uvodu v adresar Ljubljane ljani, dar škofa Josipa Juraja Strossmayerja. Njej iz leta 1900. Med znamenitostmi deželne pre- nasproti je v=asih visela slika Josipa Germa stolnice je opisal tudi magistrat in prenovljeno Obisk cesarja Franca Jožefa I v Ljubljani 1895,18 mestno dvorano.16 Pri tem je omenil Dufféja in dar slovenskega veletrgovca Josipa Gorupa z Theyerja kot avtorja na=rtov, podjetje Naglas kot Reke.19 Danes je na njenem mestu Vavpoti=eva izdelovalca pohištva, doma=ega mojstra Karola veduta Ljubljane, Germova slika pa je v Narodni Binderja kot izdelovalca opažev in stavbnega galeriji. Na steni za predsedstvom je v štuku iz- pohištva, vklju=no z velikimi vrati, in Državno delan ljubljanski grb. Zakaj niso na strop name- strokovno šolo za lesno industrijo iz Ljubljane stili grbov slovenskih mest, lahko samo ugiba- kot izdelovalca intarziranega dela velikih vrat. mo. Verjetno je Hribar presodil, da politi=ni pomen Ljubljane kot prestolnice vseh Slovencev Glede stranskih vrat, ki iz dvorane vodijo v ta- že dovolj dobro predstavlja Kobil=ina slika. ko imenovano Galletovo hišo, menim, da so tudi bila izdelana po Theyerjevih na=rtih v istem Kasneje je bila mestna dvorana vsaj še enkrat =asu, kot vsa ostala oprema. Vilfan sicer navaja, temeljito predelana, in to tako, da so originalne da je bil pri prenovi magistrata v letih 1930 - klopi za odbornike nadomestili s sedanjimi se- 1931 na novo napravljen "... tudi prehod iz mest- deži.20 ne posvetovalnice v sosednjo sobo desne hi- še".17 Vendar menim, da so do takrat slepa vrata

Arhitekt je tudi spremenil likovni del izvedbe 18 Ibid, str. IV in Jožef Matijevi=, Josip Germ; retrospektiv- in še to verjetno na Hribarjevo pobudo. Štiri na razstava (Novo mesto: Dolenjski muzej, 1985), str. marmorne ploš=e z imeni ljubljanskih županov 70 - 71. 19 Morda Je kot protiuslugo Hribar izposloval, daje ob=in- so namesto na stranski steni postavili na steno ski svet po Gorupupoimenoval ulico v Gradiškem pred- ob glavnem vhodu. Namesto na=rtov mesta in mestju. Vlado Valencia: Zgodovina ljubljanskih uli=nih okolice sta bili na stranski steni nameš=eni oljni imen (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1989), str. 118. 20 sliki. Na severni steni še vedno visi slika Ivane Prejšnjih 28 + 8 dvojnih klopi so nadomestili s srednjo vrsto spo štirimi sedeži in dvema stranskima vrstama s po tremi sedeži. Tako Je v dvorani vsega skupaj 74 sede- žev, te ne štejemo sedežev v predsedstvu in zadnjih, po- možnih sedežev. Odstranili so tudi originalne mize in 16 Fischer's allgemeiner Wohnungs-Anzeiger...Behörden, stole za =asnikarje in jih nadomestili z enakimi sedeži, Handels u. Gewerbe- Adressbuch für die Landeshaupt- kot so v avditoriju. stadt Laibach: IL Jahrsgang (LJubljana: Verlag von Otto 21 Vilfan, op. cit., str. 109. Fischer, 1900), str. III. 22 Fran Šijanec, Sodobna slovenska likovna umetnost 17 Vilfan, op. cit., str. 66. (Maribor : Založba Obzorja, 1961), str. 432.

VSE ZA ZGODOVINO 48 ZGODOVINA ZA VSE

V =asu te adaptacije so uredili tudi poro=no valnice na Herrengasse v Gradcu (1893 - dvorano. Takrat so Theyerjev županov stol pre- 1895).25

Magistrat je simbol mesta in hkrati sedež nje- Ker je bila slavnostna dvorana nekdanje dežel- gove samouprave. Zgodovina vsakega mesta je nozborske pala=e, sedanje Univerze na Kongre- tesno povezana z življenjsko zgodbo njegove snem trgu v Ljubljani, bistveno osiromašena, je mestne hiše, kar še posebej velja za Ljubljano. dvorana ljubljanskega magistrata (slika 5) še edi- Povrhu vsega je ljubljanski magistrat najpo- na kolikor toliko neokrnjena notranjš=ina poz- membnejši =len Stare Ljubljane (poleg Gradu, nega devetnajstega stoletja pri nas. Zato jo uvrš- Stolnice in Robbovega vodnjaka). Glavna stavba =amo med spomenike velikega pomena. ljubljanskega magistrata je sama zase in kot delo baro=nih stavbenikov Carla Martinuzzija in na- šega Gregorja Ma=ka (1717 - 1719) tako po- Zusammenfassung membna, da je razglašena za kulturni spomenik. Man renoviert die Stadthalle, nicht wahr? Pojem kulturnega spomenika seveda ne obsega le zunanjš=ine stavbe ali drugega objekta, Leopold Theyer und der Laibacher Magistrat temve= njeno celoto. Torej zajema tudi notra- njost, opremo in premi=nine, ki so njen nepo- In den neunziger Jahren des vorigen Jahr- grešljivi sestavni del.23 hunderts erhielt Leopold Theyer, Professor an der Grazer staatlichen Gewerbeschule, im Prenova dvorane v letih 1897/98 je bistveno damaligen Krain mehrere Aufträge. Darunter prispevala k spomeniški vrednosti celote. Res, war eine der wichtigsten Aufträge derjenige der da je bila izvedena v histori=nem slogu poznega Stadt Laibach für die Renovierung des großen devetnajstega stoletja in ne da slutiti, da so v tem Saales im Magistrat. =asu v dunajski arhitekturi že zapihale prve sapi- ce modernega secesijskega sloga. Die Anregung zur Renovierung der Stadthalle kam von Bürgermeister Ivan Hribar. Hribar hat Izbor arhitekta in arhitekturnega sloga ni bil sich auch um weitere Bauvorhaben verdient naklju=en. V okusu previdno konservativni Hri- gemacht, die in der Zeit nach dem großen bar je imel v Ivanu Hraskem in Janu Dufféju iz- Erdbeben im Jahre 1895 zur Entwicklung kušena svetovalca. Njihovo odlo=itev natan=no Laibachs zu einer modernen Landeshauptstadt dolo=a druga to=ka gradbenega programa, ki beitrugen. govori o skladju med, po njihovem mnenju, poznorenesan=no zunanjš=ino in na novo ure- Der Überblick über das architektonische jeno dvorano. Material ermöglichte es, den Anteil Leopold Theyers als des Autors der architektonischen Theyer je bil znan in priznan arhitekt neorene- Gesamtheit, der Einrichtung und der Deko- sanse. Kot "renesanista" ga je ozna=il tudi Ple=- ration, vom Anteil Jan Duffés, des städtischen nik,2'1 ki je bil, kot je znano, Theyerjev u=enec. Ingenieurs als des Autors des gedanklichen Theyerjev sloves poznavalca neorenesanse izvi- Grundrisses der Umgestaltung, abzugrenzen. ra tudi iz po njegovih na=rtih zgrajene zavaro- Duffés Aufgabe bestand darin, die programma- tischen Konzeptentwürfe Bürgermeister Hri- bars und der Stadträte in der Sprache der 23 Tako imenovana Granadska konvencija, katere po- godbenica je tudi Slovenija, v prvem =lenu dolo=a, da Architektur vorzustellen. so spomeniki vsi objekti izrazitega zgodovinskega, ar- heološkega, umetniškega, znanstvenega, družbenega ali tehniškega pomena, vklju=no z napeljavami in de- 25 V dunajski reviji Der Architekt, (1896, letnik II), str. U, korativnimi elementi, ki so sestavine teli objektov. Kon- sta avtorja projekta, Leopold Theyer in Friedrich Sig- vencija o varstvu stavbne dediš=ine Evrope (Url SFRJ, mund! (kasneje avtor projekta za ljubljansko Urban=e- 91/36). vo blagovnico in za veleblagovnico Kastner & older v 24 Damjan Prelovšek, Josef Ple=nik: 1872 - 1957 (Dunaj: Gradcu) svojo izbiro sloga ozna=ila kot "prilagoditev v Residenz Verlag, 1992), str. 8. dekoraciji in slogu bližnjim stavbam iz 16. stoletja".

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 49

Das Programm der Renovierung des Saales Filiale der Österreichische Alpine - Montane war so strukturiert, daß es die Bedeutung Lai- Gesellschaft ein neues Stockwerk für den Saal bachs als Hauptstadt aller Slovenen unterstrich. und eine Galerie in einer damals fortschritt- Deshalb wurde auch beschlossen, daß der lichen Stahlkonstruktion, die Wiener Firma architektonische Stil der Inneneinrichtung mit Fisher, Haselsteiner und Bock führte die dem Äußeren des Magistrats harmonieren Stukkateurarbeiten aus, Siemens und Halske müsse, den der bedeutendste slovenische (Wien) schenkte einen großen Kronleuchter Barockarchitekt, Gregor Ma=ek, gestaltet hatte. und Wandlichter. Deshalb überrascht die Entscheidung der Stadtbehörden nicht, daß sie als Architekten für Nach Theyers Plänen fertigten die heimischen die Renovierung Theyer auswählten, der in Firmen Karl Binder und Naglas die Holz- dieser Zeit für sein Können in klassischen einrichtung und die Möbel für den Saal. Von der Architekturstilen bekannt war. Einheit hat sich bis heute nur die Einbaumöbel und die Verkleidungen erhalten, der Präsi- Idee folgte auch die malerische Ausgestaltung diumstisch sowie der Sessel des Bürgermeisters. des Saales. Dabei sind zwei großformatige Die Abgeordnetenbänke wurden in einer der Bilder am wichtigsten, die die beiden Längs- Renovierungen des Magistrats, wahrscheinlich seiten des Saales zieren. Das erste ist das Werk in den fünfziger Jahren, entfernt und durch die der Malerin Ivana Kobilca und zeigt die jetzigen Sitze ersetzt. Da im Laibacher Stadt- Allegorie, daß die Südslavischen Länder sich vor archiv zum Glück gerade der Teil von Theyers Laibach verneigen. Das andere Bild stammt von Plänen erhalten ist, der die Bänke und Sitze dem Maler Josip Germ und stellt den Besuch darstellt, könnte man diesen Teil der Ein- des Kaisers Franz Joseph in Laibach nach dem richtung rekonstruieren. großen Erdbeben 1895 dar. Diese Leinwand wurde nach dem Regimewechsel aus dem Saal Da der Festsaal des ehemaligen Landtags- entfernt und befindet sich jetzt in der Laibacher palastes, derjetzigen Universität auf dem Kon- Nationalgalerie. gresni trg in Laibach stark verarmt ist, ist der Saal des Laibacher Magistrats das einzige, noch Die Renovierung des Saales dauerte vom einigermaßen unversehrte Interieur aus dem Frühjahr 1897 bis Anfang Mai 1898. Wie es in späten neunzehnten Jahrhundert in Slovenien. dieser Zeit Brauch war, waren an der Aus- Deshalb stellen wir ihn in die Reihe der führung die fähigsten heimischen Meister und bedeutenden Denkmäler. Unternehmen beteiligt. So errichtete die Grazer

VSE ZA ZGODOVINO Zgodovina za vse se je odlo=ila natisniti slede=i predavanji z "razi- skovalnega pogovora", ki ga je v Tinjah 11., 18., 19. in 25. oktobra organiziral profesor celovške univerze Andreas Moritsch. V tisku so se namre= pojavile nadvse =udne govorice o teh dveh prispevkih, tako da je pri=ujo=a objava svojevrsten odgovor na povsem neuteme- ljene obtožbe "ljudskega glasu".

Kar zadeva moje razpravljanje o karantanskem mitu v slovenski kulturi, moram povedati, da je vsaj deloma posledica Grafenauerje- vega zbornika, kije bil z velikim pompom predstavljen na letošnji Vidovdan. V tej obsežni publikaciji se namre= pojavljam kot eden osrednjih "negativnih likov" (poleg t. i. venetologov, Zmaga Jelin=i- =a, Franca Rodeta in Vaška Simonitija). Res je, da se z žal že pokoj- nim Bogom Grafenauerjem dolgo =asa nisva razumela, toda to so bila obi=ajna medgeneracijska razhajanja, kijih normalen =lovek pa= ne dramatizira. Še manj iz njih dela cirkus. Zdi se mi potrebno poudariti, da sem - za razliko od mnogih sedanjih Grafenauerjevih kritikov - s profesorjem polemiziral že za njegovega življenja in da sedaj k svojemu nestrinjanju z njim ne dodajam bistveno novih elementov. Njegov lakoni=ni odgovor na moje misli je bil: "Vi pišete same neumnosti!" Na takšni ravni strokovni dialog seveda ni bil mogo=. (To je o=itno =util tudi sam Grafenauer, ki je pozimi 1994/95 svoje stališ=e do mojega dela v privatnem pogovoru spremenil.) Še manj pa je strokovni dialog mogo=na ravni tistih, ki najprej pišejo o mojih ugovorih h Grafenauerjevim ne preve= resnim psevdomarksi- sti=nim tekstnim akrobacijam, nato pa žugajo=e dvignejo prst in v maniri vsevednih pravi=nikov docirajo: "Tako kot v antiki se tudi kasneje (v 20. stoletju) sre=amo z razli=nimi retorikami. Ene nare- kuje razvojkategorialnega aparata, posredno pa tudi razvoj jezika, druge ideologije. Nekateri so celo produkt svetovnonazorske kon- vencije, vendar niti zaradi prve, druge ali tretje skupine retorik ne moremo avtorja, kot je Grafenauer, degradirati v njegovi strokovnosti, še manj omejevati njegovo osebno integriteto. " (O. Luthar, Mo= in odgovornost, Grafenauerjevzbornik, Ljubljana 1996, 173) Ker se tu na precej nedvoumen na=in namiguje na zelo hude stvari, ki naj bi jih zagrešil, sem prisiljen odgovoriti in opozoriti na nekatera dejstva, kijih sicer po Grafenauerjevi smrti ne bi ve= obešal na veliki zvon, saj sem o njih dovolj glasno razpravljal že za profesorjevega življenja. A nekaterim ljudem se o=itno toži po reprizah... Vsekakor pa moram že na=eloma poudariti, da se mi par marksisti=nih fraz v zgodovinopisju ne zdi nekaj, kar obi=ajno zaznamuje beseda razvoj. Ne razvoj kategorialnega aparata, ne razvoj jezika, ne razvoj ideologije. (Kaj je sploh razvoj ideologije v kontekstu slovenske zgodovine 20. stoletja?) Mo= in odgovornost sta pojma, s katerima se ne gre igrati. Niti v Grafenauerjevem zborniku ne.

V Šentjurju, 21. december 1996 Igor Grdina a&£fcftÄ5i ••••*»0©<>0©©0»•£>••>00»»000<>•©•••>000©•••••••••••••®«^

Igor Grdina KAIîANTANSKI MIT V SLOVENSKI KULTURI

Ni dvoma: za Aristotela so bile stvari jasne: mit na filozofija s primeri.2 Vendar obenem opozar- je zadeva pesništva oz. literature in ne zgodovi- ja, da zgodovinar ne živi samo v sferah razuma, nopisja. Toda svet filozofije je najprej svet misli temve= tudi domišljije. Kajti brez zgodovinarje- in svet iz misli, nato pa tudi svet besed in iz be- ve imaginacije historiografije preprosto ni. Hi- sed. Tu objektivnosti ni (je kve=jemu nepristran- storiografije pa prav tako ni brez oz. zunaj umet- skost, toda treba je vedeti, da je resnica po svoji nosti pripovedovanja. Knjiga, ki je nih=e ne pre- naravi vselej pristranska). Zato ni presenetljivo, bere, ni knjiga - =etudi je zgodovina. Literatura da se filozofska podoba stvarnosti bolj ali manj in zgodovinopisje potemtakem nista tako zelo razlikuje od dejanskosti, =eprav je po drugi stra- lo=eni podro=ji, kot se je zdelo Aristotelu. Na- ni, na ravni problema resni=nosti, mogo=e tudi vsezadnje tudi miti zadevajo zgodovinopisje in zatrjevati, da filozofija - zlasti tista, ki je kaj vred- ne zgolj literature. V prvi vrsti seveda kot pred- na - stvari puš=a natanko takšne, kot so. Kajpak met, vendar prenekaterikrat še druga=e: zgodo- zaradi dejstva, da se jih sploh ne dotika, temve= vinopisje vseh =asov in prostorov je polno pred- jih zgolj opazuje in razlaga (in kadar filozofi sodkov, "resnic" ter "ve=nih resnic", ki izhajajo iz spreminjajo svet, nujno izstopijo iz polja svoje miti=nega doživljanja preteklosti. strokovnosti, se pravi iz filozofije).1 Zgodovina je precej druga=na: njen svet je svet dejanskosti, Poleg celjskega mita, ki je v glavnem omejen kajti vse je prej ali slej zgodovina (=e že ni= dru- na literaturo in opero,3 je v slovenski kulturi naj- gega ni). Seveda pa je zgodovinar v ne=em blizu mo=nejši nacionalnokonstitutivni mit karantan- filozofiji: njegov svet je prav tako svet besed in ski (od slovenskih nedržavotvornih mitov gre iz besed. Lord Macaulay v svojem znamenitem omeniti mit hrepenenja v podobi Lepe Vide, spisu o zgodovini, ki je bil prvi= natisnjen leta 1828, zato poro=a o splošni sodbi, da je zgodovi- Tilomas Babtngton Macaulay, Odabrani essay-i, Za- greb 1898, 4. Vendar tudi grb neodvisne slovenske države ni mogel To filozofi vseh vrst od nekdaj tako radi po=nejo, da mimo celjskih zvezd. Slovenci so si o=itno dobro zapom- Karlu Marxu res ni kazalo drugega, kot da takšno rav- nili besede Antona Nova=ana, kije o grofih oz. knezih nanje opredeli kot eminentno po=etje filozofov. Na ta Celjskih zapisal: "Kdor nosi zvezde v svojem grbu, ta na=inje bil svet filozofije jasno lo=en od sveta filozofov. naj se tudi dviga k zvezdam. " 52 ZGODOVINA ZA VSE

pretežno na ljudsko kulturo pa je omejen mit sloni na dogovorjeni enotni logiki, medtem ko dobrega vladarja - kralja Matjaža; svojevrsten zgodovinsko dogajanje na "interakciji" razli=nih polmit predstavljajo poznosrednjeveški in osebnih in skupinskih logik). Poleg tega se je zgodnjenovoveški kme=ki upori, ki naj bi doka- treba zavedati, da tudi pisani viri niso ni= druge- zovali permanentno revolucionarnost na poga kot "slike" oz. "podobe", se pravi besedne in- dalpskih tleh, kar je bilo aktualno zlasti v obdob- terpretacije videnj dejanskosti. In še naprej: ju 1941 - 1990). Karantanski mit sre=ujemo tako vsak =as piše svojo zgodovino, marsikateri celo v zgodovinopisju kot v besedni, glasbeni in li- =isto na novo. Ve=ne zgodovine in zgodovine za kovni umetnosti. Njegov za=etek je treba iskati v ve=nost ne more biti. Macaulay se je po vsej pra- intencionalno-invencionalnem interpretiranju vici =udil tistim, ki so slepo zaupali vsakemu an- zgodovinskih virov, ki so razmeroma natan=no ti=nemu piscu. Res je Ranke zahteval, da zgodo- opisovali edinstven obred srednjeveške Evrope vinar pove, kako je v resnici bilo - a potem bi - ustoli=evanje koroških vojvod. Otokar iz Geu- bilo mogo=e eno samo pripovedovanje zgodo- le ve povedati, da se je vsa stvar odvijala v slo- vine! Takšno stališ=e pa je Macaulay zavrnil kot venskem jeziku, koroškega vojvodo pa celo si- abstraktno: nobena "podoba" ni identi=na s svo- nonimno ozna=uje z jezikovno-etni=nim poi- jim pralikom - in to zato (kot ugotavlja v našem menovanjem "slovenski gospod" (windische =asu Paul Veyne), ker nam jo nekdo prikazuje. herré).'1 Poro=a tudi - =eprav vsebinsko neto=no Pripoved namre= stvari nikoli ne puš=a takšnih, - o nekih posebnih pravicah slovenskega jezika kot so, ker je nasledek bodisi pripovedoval=eve pri srednjeveških sodnih opravilih v zvezi s ko- intence bodisi njegove invencije (ali pa obeh roškim vojvodo.5 Slovencem 19. stoletja ni bilo hkrati). Njena resnica ni toliko v zvestobi dejan- treba prebirati Macaulaya, ki je oznanjal, kako skosti kot v prepri=ljivosti, ki sloni na koherenci ima vsaka svoboda svoj poseben jezik in nacio- povedanega. Pripoved ima vselej neko svojo lo- nalno obeležje,6 da so se afirmativno identifici- giko (omogo=a jo "ve=glasje", ki je po M. M. Bah- rali oz. "prepoznali" v srednjeveških ustoli=eval- tinu zna=ilnost novoveške pripovedi: pripoved- cih koroškega vojvode. Jezik je bil od nekdaj na "polifonija" omogo=a koherentnost zelo nee- najbolj nedvoumen znak pripadnosti slovens- notnih elementov v tekstnih okvirih), medtem tvu in je pri=eval sam po sebi o izvoru koroških ko dejanskost vsebuje tako logi=nosti kot nelo- svoboš=in. Vrhu vsega je Veit Welzer 1523. leta gi=nosti, tako kozmos kot kaos. Historiografska zapisal, da Koroška izhaja od drugega in ne pripoved se od fikcijske lo=i samo po tem, da nemškega naroda ter je bila zaradi tega obdaro- vsebinsko ni v nasprotju z dognanji zgodovin- vana s posebnimi svoboš=inami in obi=aji.7 Še ske kritike oz. rezultati raziskav temeljnih zgo- prej je Jakob Unrest o njej govoril kot o zares dovinskih znanosti (paleografija, kronologija, slovenski deželi. Toda: vse tovrstne oznake mo- diplomatika itd.), ki so jih nekateri ne ravno os- ra zgodovinska veda razumeti, ne sme pa vanje troumni ljudje ozna=ili za "pomožne" (a v njih - slepo verovati. Obravnavati jih mora v okvirih in zgolj v njih - je mogo=e iskati znanstvenost struktur zgodovinsko mogo=ega (in seveda tudi zgodovine: zgodovinopisje kot znanost pa je nemogo=ega), ne pa kot nekaj absolutnega. itak mit!).8 Hercen je že v 19. stoletju lepo povedal, da zgodovina sama po sebi ne gre nikamor in ob tem

B. Grafenauer, Ustoli=evanje koroških vojvod in drža- Popolnoma jasno je, da je glavna stvar pri pripovedo- va karantanskili Slovencev, Ljubljana 1952, 86. vanju zgodovine kot zgodovine pripovedoval=eva eti- B. Grafenauer, rt. d., 90; 161 in dalje. ka: uporaba oz. obvladovanje takšnih in druga=nih di- Tli. B. Macaulay, •. d., 20. skurzivnih strategij omogo=a zelo u=inkovito predstav- •. Grafenauer, Karantanski temelji koroške vojvodine. ljanje fikcije kot nefikcije. Stvarnost se sama ne more Zgodovinski =asopis 31, Ljubljana 1977, 136. obraniti inteligentnega polaš=evalca.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 53

1 Tí • > • •• > N ••• • •* ts • • Ä (• pu «2 •• es N Ä ^ S esto ora 3 • ft •• • TJ •• • •• .4 • •• <• h 1 Dan, 6. 7. 1914 • • ^ ce cev in z njimi poseljenega prostora. Narodotvor- dalje dokazovanje, da je Karantanija oz. Koroška na ideologija je še ostajala ob strani. Teorija tako reko= od Adama in Eve (se pravi od kralja Ljudmila Hauptmanna o kosezih kot Hrvatih je Sama) slovenska. Opravka imamo kajpak z mi- takšno ideologijo celo onemogo=ala. Zna=ilno tom za "notranjo uporabo": navzven je Grafena- je teolog in zgodovinar Josip Valentin Gruden uer vseskozi skušal ostati spodoben zgodovinar (1862 - 1922) svojo domišljijo v zvezi s Karanta- (kot tak je npr. ognjevito polemiziral z nemški- nijo sprostil v povesti Na vojvodskem prestolu mi miti o koroški zgodovini). Kadar je pisal za in je ni mešal v historiografijo. Grafenauer, ki je "veliki svet", se nikoli ni spozabil tako dale=, da leta 1952 lansira! na knjižni trg sila obsežen trak- bi - denimo - vlekel drzne paralele med kme=- tat z naslovom Ustoli=evanje koroških vojvod in kimi upori in revolucionarno narodnoosvobo- država karantanskih Slovencev, pa je zgodovi- dilno vojno 1941 - 1945, kar je na zelo grote- narsko razpravo o otroški dobi slovenske zgo- sken na=in po=el leta 1966 v nekem spisu, ki je dovine premaknil tudi v obmo=je narodotvor- bil namenjen zadovoljevanju doma=in ideološ- nega mita. Da je bil ta korak povsem zavesten, kih potreb: "Kon=no še glede vojaške organiza- dokazuje vzporedni nemški naslov teksta, ki je cije: ta ima /v poznosrednjeveških in zgodnje- pomenljivo druga=en od slovenskega in se glasi novoveških kme=kih uporih/ po poro=ilih, ki jih Die kärntner Herzogseinsetzung und der Staat imamo o Koroški, celo tako dale= podobne po- der Karantanerslawen!9 Grafenauerjev priljub- teze, da sre=amo tam 'govornika', ki bi ga lahko ljen konji=ek je bil vse od njegovih študijskih let vzporedili s politkomisarjem partizanske vojaš- ke organizacije /v 2. svet. vojni/."10 Na drugi Stra-

Ta zelo neekonomi=no strukturirana (da ne re=em zmedeno nestrukturirana) knjiga je klasi=en primer, 10 B. Grafenauer, Osvobodilna fronta - dedi= svobodo- kako se zgodovina ne piše: ve=inoma gre za hlastno do- ljubnih in naprednih gibanj v zgodovini slovenskega kazovanje, vendar ni vselej =isto jasno =esa (najbrž naroda, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 6, dvojnega naslova/). št. 1-2, Ljubljana 1966, 228. Grafenauerjevo misel o

VSE ZA ZGODOVINO 54 ZGODOVINA ZA VSE

ni je kajpak simptomati=no Grafenauerjevo nas- nim nasledkom v modernem življenju.12 Že Os- protovanje upodobitvi koroškega knežjega car Wilde je ugotovil, da je važno biti resen... Mi- kamna na slovenskih bankovcih v izjavi za av- tov vendar ni mogo=e improvizirati! strijsko televizijo: v domovini je mož zelo eks- kluzivisti=no reklamiral zgodnjesrednjeveško karantansko zgodovino kot zgodovino slovenske državnosti, nato pa se je v tujemu avditoriju Karantanski mit je v slovenski literaturi nav- namenjenih mislih upiral simboli=nemu pou- zo= od prve polovice 19- stoletja dalje. Že France darjanju kontinuitete med nekdanjostjo in seda- Prešeren (1800 - 1849) je v svoji lirsko-epski pe- njostjo...11 Z miti je pa= križ - in samo en križ je snitvi Krst pri Savici mimogrede omenil krvave še ve=ji: biti brez njih. Brez njih države prepro- boje, ki so se na Koroškem in Kranjskem vneli sto ne morejo: misel, da je današnje življenje z ob pokristjanjevanju. V Sonetnem vencu in zgodbami o bleš=e=i zgodovini ("iz roda v rod Zdravljici je precej nedvoumnno pojasnil, da so duh iš=e pot": moderni narodi, ki v najboljšem ti dogodki pomenili nacionalno katastrofo. V primeru obstajajo par stoletij, vsi po vrsti pre- Zdravljici namre= govori o tem, kako sta "oblast morejo svoje "tiso=letne sanje"!) kaj boljše kot in z njo =ast" neko= bili slovenska last, sedaj (tj. v brez njih, je v vzhodni Srednji Evropi ter v globe- =asu nastanka besedila - 1844) pa nista (hkrati v lih in na vrhovih Balkana še posebej =vrsto zako- tej svoji himni=ni utopiji ob kozar=ku rujnega, reninjena. Tu brez zgodovine oz. izven nje se pravi v ozra=ju, nasi=enem z "realisti=no ro- sploh ni mogo=e živeti. Celo najmlajša evropska mantiko alkoholnih hlapov", napoveduje, da to narodnost - tj. avstrijska - se utemeljuje pred- enkrat spet bosta), medtem ko v Sonetnem ven- vsem na zgodovinski izkušnji. Slovensko ob=u- cu zatrdi, da se je žalostna doba nesvobodne slo- tenje sveta in slovensko "lastninjenje" preteklo- venske zgodovine za=ela z doma=imi razprtija- sti podalpskega prostora torej ni ni= posebnega. mi, ki so vodile v podložništvo Frankom (ome- Je pa v o=eh tujine seveda nadvse lepo izgledati nja se "Pipinov jarem"). To seveda lahko pome- vzvišen nad "šege in navade" svojega okolja (ali ni zgolj zgodnjesrednjeveške krš=ansko-pogan- s pesniško oznako Tomaža Šalamuna: nad "po- ske boje, ki so bili po pesnikovem mnenju tako dobe svojega plemena") - in zato ni =udno, da je krvavi, da bi v njih prelita kri napolnila jezero. V najpomembnejši zgodovinarski ustvarjalec slo- Krstu pri Savici je prikazan zlom poslednjega venskega državotvornega karantanskega mita odpora poganov, njihov fikcionalni voditelj

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 55 Postrežba v hotelu Avstrija.*) Risal Henrik Smrekar.

-- ~^~^§0(£&*ï'vtï. •&^ *neH'

VSE ZA ZGODOVINO 56 ZGODOVINA ZA VSE snik pove, da šteje za agresorje kristjane, med- zgodovine: neko= so bili Slovenci svobodni, se- tem ko se pogani samo branijo: bratski spor in daj pa niso. In spet je doba svobode povezana s razdor med Slovenci naj bi torej po njegovem sivo karantansko davnino, ki jo simbolizira zakuhali pristaši nove vere!)... Tega mnogi kato- knežji kamen. Aškerc se je v 7. pesmi svojega liški Slovenci niso opazili in so to pesnitev razu- znamenitega baladnega venca Stara pravda meli kot apologijo svoje vere in svojega videnja (1888) posvetil prav tej temi: knežji kamen velja nacionalne zgodovine (sprejem krš=anstva naj pesniku za edino pri=o nekdanjih =asov sloven- bi Slovencem samo koristil, ker je pomenil ske svobode (omenjajo se knezi Borut, Gorazd vklju=itev v zahodno civilizacijo in kulturo: to in Ingo - ta naj bi bil poslednji narodni vladar, naj bi uvideli celo voditelji poslednjih poga- vendar je bil v resnici salzburški misijonar). Be- nov!). Vendar takšna interpretacija ne vzdrži re- sede PRAVDO BRANY VDOVE (in ta vdova je sne kritike: frajgajstovski pesnik je imel Krst pri Aškercu kar domovina), ki jih je na vojvodskem Savici za metri=no vajo, ki mu naj zagotovi us- stolu "prebral" Urban Jarnik (v resnici gre seve- peh med kranjsko duhovš=ino...11 da za mistifikacijo), so v duhu pesniških svoboš- =in "prenesene" na knežji kamen, ne manjka pa Jovan Vesel Koseški (1798 - 1884), ki je v svoji niti aktualizacija: duh nekega kmeta sprašuje bombasti=ni odi Slovenija cesarju Ferdinandu pozneje rojenega "kuma Stojana", kdo zdaj bra- že leta 1844 zastavil javno besedo za združitev ni "pravdo" domovine in govori: vseh rojakov in bil med narodnjaki zato deležen naravnost nepredstavljivega oboževanja, je in- "Mi iz polnih skled obedovali, terpretacijsko manj zahteven. Njegova misel je a vam še ne dajo kosti! povsem jasna: v pravkar omenjeni verzifikaciji je pojasnil, da sodijo karantanski knezi v sloven- Kdaj izpolni se napis na kamnu? sko zgodovino (omenjata se Borut in Ketumar). Da duh bi moj mir že objel! Razsvetljenski literat in zgodovinar Anton To- Kdaj, vi bratje...!"1* maž Linhart je o=itno bil zelo uspešen pri prepri=evanju elite svojih rojakov, da živi severno Pozneje je Aškerc tudi upesnil sam obred usto- in južno od Karavank en etnos in se - vsem dia- li=evanja, vendar je njegova pesnitev Knez Vol- lektalnim razlikam navkljub - govori en jezik (v kun (1906) obti=ala na pol poti med verzificira- petdesetih letih 19. st. je takšno gledanje spreje- no zgodovino in poezijo. Seveda pesnik ni pola tudi cesarska oblast). To so sicer vedeli že pro- zabil poudariti: testanti 16. stoletja, zlasti o=e slovenske književ- nosti Primož Trubar (vendar tudi deželni stano- "Svoboden mora biti Korotan, vi, ki so tako na Kranjskem kot Koroškem in Šta- ostati neodvisen od sosedov! jerskem finan=no podprli natis Svetega pisma v Pradedje naši so zasedli zemljo enotnem slovenskem knjižnem jeziku - v mislih in nam jo izro=ili. Mi sarni imamo kajpak Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584, jo izro=imo kdaj otrokom svojim, "15 ki jo je celo ihtavi protireformator, 9. ljubljanski škof Tomaž Hren, ohranil za potrebe svojih du- medtem ko je krš=anske misijonarje ozna=il za hovnikov v župnijah na Kranjskem, Štajerskem "vojake v svetih haljah",16 ki bodo enkrat izpod in Koroškem), novo pa je bilo, da je enotna tudi obleke potegnili me= in zatrli karantansko svo- zgodovina obeh prostorov. Seveda je treba pou- bodo. Aškerc je tedaj pa= že zavrgel svoj duhov- dariti, da je prve korake v to smer naredil že Val- niški poklic (za =loveka, ki je izšel iz skromnih vasor, ki je v 17. stoletju v Slavi vojvodine Kranj- podeželskih razmer, je pomenil vstop v bogo- ske pisal tudi o ustoli=evanju koroških vojvod slovje še v 2. polovici skorajda edino jamstvo za (nanj se kot na svoj vir za Krst pri Savici sklicuje družbeni vzpon) ter se povsem pridružil stališ- Prešeren). Toda njegove pobude so bile dežel- =u pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine (1830 nopatrioti=ne (težnja pove=ati pomen Kranjske - 1905), ki je salzburške duhovne imel za agente na ra=un sosednjih dežel), ne nacionalisti=ne. in vohune bavarske vlade.17

Anton Aškerc (1856 - 1912) se je v general- nem strinjal s Prešernovo "sliko" nacionalne 14 A. Aškerc, Zbrano delo I, Ljubljana 1946, 137. 15 A. Aškerc, Zbrano delo IV, Ljubljana 1989, 15. 16 A. Aškerc, n.d., 12. 13 17 Prešeren, Poezije in pisma, Ljubljana 1964, 334. J. Trdina, Izbrano delo I, Ljubljana 1971, 300.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 57

Razumljivo je, da pri katoliških piscih takšna rod, domovino in kar je še takšnih "ve=nih vred- stališ=a niso ostala brez odziva. Josip Valentin not" predstavljal predvsem lepši spol. Posebna Gruden je že leta 1901 pod psevdonimom I. kurioziteta povesti je opis ustoli=enja koroškega Selan objavil "povest iz slovenske starodavno- vojvode Liutolda Eppensteinskega, ki mu pri- sti" Na vojvodskem prestolu.18 Literarno je bese- sostvuje sam cesar Henrik IV. (vladar je v dilo docela nepomembno, toliko zanimivejše spremstvu, ki stopa h kmetu ustoli=evalcu na pa je idejno: "grabežljivi Franki" so zgolj posvet- knežjem kamnu: tudi to ni brez simbolnega poni plemi=i, medtem ko so tujerodni kleriki ljudo- mena - slovenska pravica je višja instanca od mili, da je kaj, in spreobra=ajo Karantance le na krone!). Avtor ne pozabi zapisati: "Ves slovenski miren na=in. Povest je postavljena v =as legen- svet in cvet neštetih korotanskih odli=nikov se darnega kneza Inga, ki je zelo vdan novi veri in je zbral na Gosposveškem blatu, da pozdravi tudi sam trpi zaradi nasilnosti tujcev. Ti niso po- svojega vojvodo, da mu razodene svoje pravice vsod ozna=eni s histori=nim imenom Franki, in odpre svoje prošnje."19 Histori=nih neverjet- temve= so marsikje preprosto Nemci! Seveda je nosti pa s tem še ni konec: kristjani so zelo strpni vladarska instanca (Karel Veliki) prikazana kot do poganov, ki se lahko kot taki celo deklarirajo skrajno pravi=na; pisatelj je pravzaprav hotel iz- v javnosti. Bohinjec opisuje doma=e krš=anske povedati misel, ki je bila v slovenski katoliški po- oblastnike v precej idealizirani obliki, saj je zna- litiki aktualna okoli leta 1900: narodnih težav ni no, da ti poganstva v resnici niso tolerirali. Tudi kriva država (še posebej ne cesar), temve= tisti, v njegovem tekstu še ima cesarska legenda svoj ki jo nepravi=no upravljajo, se pravi Nemci... prostor: =eprav je cesar po jeziku Nemec, Karan- Gre torej za kostumiran tenden=ni spis, ki tudi tanci zaupajo vanj. Vse to je davek aktualnim po- strogo lo=uje pokristjanjevanje Karantancev in trebam =asa: leta 1917 so se Slovenci že povezo- izgubo njihove politi=ne samostojnosti. Ta dva vali ne glede na strankarske in deželne plotove pojava naj ne bi bila vzro=no-posledi=no pove- ter nastopali vse bolj enotno; nikogar niso hoteli zana. Osrednji lik Grudnove povesti je predzad- apriorno izlo=evati iz narodne sloge... Hkrati so nji karantanski knez Stojmir, =isto na koncu pa še verjeli v dobronamernost prestola in žezla. je opisano njegovo ustoli=enje. Vendar si je pisatelj dovolil velik anahronizem, saj je v zgodbo Po katastrofi Jugoslavije na koroškem plebis- z za=etka 9. stoletja vklju=il ustoli=evalni obred v citu leta 1920 pride do ubiranja zelo elegi=nih obliki iz visokega srednjega veka. Knez Stojmir tonov v literarnih obravnavan karantanskega je bil v njegovi domišljiji tudi ustanovitelj osoj- mita. Gosposvetsko polje se doživlja kot "slo- skega samostana... vensko Kosovo" in postane hvaležna metafora za izražanje narodovih kolektivnih frustracij. Pe- S kostumirano aktualisti=no pripovedjo je leta sniški glasnik "tužnega Korotana" Fran Eller 1917 slovenskemu bralcu postregel tudi Peter (1873 - 1956), ki je bil po poklicu univerzitetni Bohinjec (1864 - 1919). Katoliška bukvama v profesor finan=ne vede, po srcu pa tenko=uten Ljubljani je sredi viher prve svetovne vojne lan- lirik, je npr. napisal sonet Vstoli=enje (besedilo sirala na knjižni trg njegovo sila obsežno povest je bilo objavljeno šele 1947. leta): Svetobor, ki se odvija ob koncu 11. stoletja. Ko- roška se v tem tekstu prikazuje kot ena osred- "Bilo je blizu pred pol tiso= leti. njih slovanskih dežel, posebno poudarjene pa Pradedje stali naši spet so zbrani, so njene zveze s

VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE

preden si plaš= bi vojvodski odgrnil. "- kega kompleksa kmalu postala zelo pesimisti=- In knez - kako kmeti=uje odvrnil? na. Iredentisti=ni podton, ki ga je bilo mogo=e 'Kmet, ne razumem tvojega jezika. '"20 sre=ati pred drugo svetovno vojno in med njo, je iz nje povsem izginil. Janez Menart (rojen 1929) Tudi zgodovinska (odgovor vojvode na tožbo v pesmi Droh, ki je njegova refleksija o popoto- t. i. slovenskega moža v zadnji vrstici) in psev- vanju z avtomobilom po Koroški leta 1954, med dozgodovinska (posebno poudarjanje pravice drugim zapiše: za vdove, ki naj bi bilo vklesano celo na vojvodski stol)21 dejstva so pesniško svobodno uporab- "Tam je Gospa sveta, ljena za izražanje "slovenske boli". Le homerska tam za železno ograjo natura generala pesnika Rudolfa Maistra-Voja- kamen prastari pravi: nova (1874 - 1934), ki je leta 1918 in 1919 posta- PRAVDO BRANY... vil slovenske mejnike proti nemškemu delu Šta- jerske, se ni vdajala pesimizmu. V njegovi pesmi V šipi se vžge cigareta. /.../ Gosposvetska straža, ki je za pesnikujo=ega vo- jaka vsekakor =isto spodoben literarni dosežek, E=e bi ded naš ne segrešil... namre= stoji zapisano: Šipa je prazen, bel TV ekran: "Od Labuda do Baškega jezera iskro, nemirno sneži. je naša straža stala. Zadaj v temo Gospa sveta beži, Je v=asi iz src in v=asi iz pušk zapelo spredaj je smer Karavank. "2i in tam pri Vovbrah, tam ob krškem bregu je v naših vrstah rde=e zacvetelo Karantansko-koroški kompleks je postal ena zdaj v klasju, zdaj v boži=nem snegu najtrdnejših postavk tragi=nega doživljanja slo- za našo Gospo sveto. venske zgodovine. Dežela na severni strani Ka- ravank se je Slovencem znotraj jugoslovanskih A v letu dvajsetem so nam Gospo meja zdela kot za zmerom izgubljena zemlja. iztrgali z lažjo Takšna ob=utja je najbolj jedrnato izrazil Ervin in v naših okencih so nageljci Fritz (rojen 1940), ki v pesmi Obisk na Obir- zajokali - skem pravi: iz novih cvetov pa jim vdarja vera, da še bo Gospa sveta zvala. "22 "Le še tu in tam kdo po slovensko pogrkuje. Mislil sem, da sem na našem. A prišel sem na Oton Župan=i= (1878 - 1949) je med drugo tuje./.../ svetovno vojno pisal, kako Gospa Sveta bdi "nad svojim spe=im ljudstvom"23 in prav tako med vr- Gledam hribe in nagrobnike. Še vsi naši. sticami napovedoval zadovoljitev slovenskih A slovenstvo? Kam je šlo? - Po riti k maši! nacionalnih aspiracij (kakor so si jih predstavljali inteligentje v narodnem središ=u). V tistih tež- Stiska me od tesnobe, neznane, a le znane: kih =asih je literatura skušala služiti tudi dvigova- kaj bo, ko bo Obirsko tam, sredi Ljubljane. "25 nju morale in se je zato pogosto vdajala povsem nekriti=ni veri v boljši svet po vojni. Seveda takšnih misli niso mogli biti tudi za- mejski Slovenci, ki so vsem težavam manjšin- Po letu 1945 je vrhunska slovenska literarna skega življenja navkljub razvili spoštovanja ustvarjalnost pri obravnavi karantansko-koroš- vredno literarno dejavnost. Zlasti umetniško

24 3 20 F. Eller, Znane in neznane poezije, Celovec 1995, 86. J. Menart, Statve življenja, Ljubljana 1981 , 196. 25 21 Sicer pa je moralo vojvodovo spremstvo kmetu ustoli=e- E. Fritz, Radoživost, Ljubljana 1989, 369- Pesem je bila valcu zatrditi, da bo novi oblastnik varoval vdove (tako prvi= natisnjena v Fritzevi zbirki Slehernik 1987- leta. poro=a Otokar iz Ceule). Avtor se ne izogne namigovanju napo njegovem usod- 22 Rudolf Maister-Vojanov, Pesmi, Maribor 1988, 72. Ge- no zvezo med krš=ansko vero in ugašanjem slovenstva neral Maister, kije bil eden od poveljnikov v jugoslo- (glej predzadnjo kitico). O=itno meni, daje tudi Cerkev vanski poznopomladanski ofenzivi proti avstrijskim =e- pripomogla k žalostnemu stanju na Koroškem, kjer naj tam na Koroškem leta 1919, se nikakor ni mogel spri- bi bili samo še (nagrobni) kamni slovenski. Besede o jazniti s "poštenostjo"plebiscitnih rezultatov. Obirskem sredi Ljubljane pa so odziv na raznarodoval- 23 O. Župan=i=, Zbrano delo III, Ljubljana 1959, 139. ne poskuse v socialisti=ni Jugoslaviji.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 59

„Zibelka slovenstva." Risal M. Gaspari.

Slovenija: „Ljubi stric, prosim, spodite vendar tega nerodneža Iz moje zibelke! Srbin: „Boga ml, ven iz zibelke 1" Kurent, 30. 1. 1919 konservativni ustvarjalci so v karantanski zgo- njegovi zanimanji sta bili verska in narodopisna dovini videli pomemben vir svojega navdiha. problematika. To je ostalo v jedru njegovega le- Med njimi je treba na prvem mestu omeniti du- poslovnega prizadevanja/./ /.../ Drame so pisa- hovnika Metoda Turnška (1909 - 1976) in njene v oblikovno izdelanih enajstercih in kultivira- gov obsežni dramatski opus (s karantanskim mi- nem jeziku, manjka jim pa ustrezna dramaturš- tom se sre=ujemo v treh njegovih igrah: Država ka zgradba, zato so bolj dramatizirane pripove- med gorami, 1948; Kralj Samo in naš prvi vek, di, kakor resni=ne drame. Njihova notranja zna- 1959, Krst karantanskih knezov, 1968). Jože Po- =ilnost je težnja k monumentalni teatrali=nosti. ga=nik je o njegovem delu zapisal: "Prvobitni /.../ Ta je v službi narodno obrambnih in eti=no

VSE ZA ZGODOVINO 60 ZGODOVINA ZA VSE

spodbudnih namer, saj gre za vzbujanje vtisov o vojvodskem prestolu; v Bohinj=evem Svetoboru nekdanji slovenski veli=ini in zgodovinski po- se tuji fevdalci ne ustrašijo niti umora visokega membnosti/./"26 Lev Detela pa je sodil: "Njegovo cerkvenega dostojanstvenika!) ter med spreje- /- Turnškovo/ literarno delo je sicer velikokrat mom krš=anstva in izgubo karantanske neodvi- naivno, =rnobelo, romanti=no, pateti=no in snosti niso videli vzro=no-posledi=ne zveze. De- idealizirano, kljub temu pa ga krasi nekak ljud- teli se to "podedovano" vprašanje ne zdi kdove ski in folkloristi=ni =ar."27 Literarnozgodovinske kako aktualno (vendar ga nakazuje v besedah oz. literarnokriti=ne oznake Turnškovih priza- poganskega =arovnika, ki pravi: "Vem samo devanj o=itno izdajajo neko zadrego: soo=ene eno... Da ste/misijonarji/ tujci in da ogrožate na- so z razmeroma obsežnim, a umetniško komaj šo samostojnost...28) in se o=itno ho=e rešiti tra- pomembnim opusom, ki ga ni mogo=e prezreti, dicionalnih shem razmišljanja. Sicer pa je pisa- vendar tudi ne razglasiti za "ve=no vrednoto". telj z uporabo "vložene" pripovedi - glavnino njegove knjige predstavlja fingirani "rokopis" Karantansko zgodovino je tematiziral tudi Lev nekega misijonarja s srede 8. stoletja - prevladu- Detela (rojen 1939). Avtor, ki je druga=e vse prej jo=e (prokrš=ansko) mišljenjsko "enoglasje" tu- kot literarno neambiciozen, se je v romanu Sti- di logi=no utemeljil: oznanjevalec nove vere, ki ska in sijaj slovenskega kneza (izdan 1989) v do- naj bi bil avtor pri=evanja iz sive davnine, pa= bršni meri prilagodil širokim bralskim krogom. izhaja z ene od "zainteresiranih" oz. "prizadetih" Poleg razli=nih zunanjih razlogov (delo je na- strani in nikakor ne more biti nepristranski v mre= nastalo na podlagi razpisa Mohorjeve za- svojih sodbah; zanj pozitivno poslanstvo Kristu- ložbe, ki skrbi v prvi vrsti za široke bralske kroge sovih naukov ne more biti pod vprašajem. Tako in ne za elitne recipiente) je Detelo k takšnemu gre iskati sporo=ilo Detelovega romana pred- na=inu pripovedovanja silil tudi osrednji prob- vsem v misli, da za narodne težave niso krivi lem teksta, ki vsaj posredno zadeva vsakega Slo- zgolj tujci - kakor so bili pri katoliških avtorjih venca: pisatelj namre= obravnava za=etek sred- dotlej (Gruden, Bohinjec; v dobršni meri je z nji- njeveškega pokristjanjevanja vzhodnoalpskega ma na isti valovni dolžini tudi liberalno misle=i prostora. Vprašanje, ali je bil sprejem nove vere Aškerc) -, temve= v prvi vrsti doma=i ljudje (ven- v 8. stoletju za Slovence pozitivno ali negativno dar ne tisti, ki so krš=anske vere, kakor se je na- dejstvo, se je v obdobju nacionalizma (tj. v 19. in migovalo pri Prešernu, ki je za netilce bratskega 20. stoletju) vsililo kot travmati=no zgodovinsko spora v Krstu pri Savici nedvoumno ozna=il vprašanje, saj je krš=anstvo prišlo v Karantanijo kristjane in jim nadel zelo pomenljiva imena: so=asno z izgubo politi=ne neodvisnosti, temu zgodovinsko izpri=ani Valtunk je npr. postal pa je kmalu sledila prevlada germanskega ele- Valjhun, kar bralca seveda takoj spomni na gro- menta nad slovanskim na obsežnem ozemlju od zodejstva Atilovega ljudstva; pri Deteli so - po- Donave na severu do Gosposvetskega polja na leg divjih Obrov - najbolj problemati=ni ljudje jugu.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 61

Tužni Korotan Risal Franc Podrekar.

Pozdrav z Gosposvetskega polja. Kurent, 25. 2. 1919 cira znamenito stalinsko Kratko zgodovino 7ev Hazarski re=nik) -, je žal resnica, •• najbolj VKP(b), razlage preteklosti v njej pa s svojo prose karantanski mit kot mit "narodne bole=ine" stodušnostjo in neznansko lahkotnostjo tudi (zaradi domnevne izgube nacionalnega ozemlja mo=no spominjajo na to uspešnico, ki sodi v ža- v Vzhodnih Alpah) demontira v temle pasusu: nr politi=ne šundliterature. Najboljši - oz. najmanj slabi - del Rudolfove knjige so ilustracije "Vsakdo, ki je kdaj pisal zgodovino slovanskih Tomaža Lavri=a, medtem ko je sam tekst "kon- narodov, neprestano toži nad strahotno zarezo, formisti=no nekonformisti=en". Tisto, kar naj bi ki jo je povzro=il vdor Nemcev na podro=ja Slo- bila ironija - da je avtorjev vzornik Matej Bor29, vanov. Ampak te tožbe so posledica narodnost- ki se je ("kod nas pa i šire") proslavil s svojimi nih bojev v devetnajstem stoletju, ko so zgodo- venetološkimi domislicami (resen =lovek jih vine nastajale. lahko bere zgolj kot postmodernisti=ni enciklopedi=ni roman, le da je veliko bolj štorasto napi- V resnici se je slovenš=ina pokazala kot uni=u- san kot npr. svoj =as toliko v nebo kovani Pavi- jo=e kvaliteten jezik, ki je izrinil in pome=kal kot

VSE ZA ZGODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE valjar številne izpeljanke iz latinš=ine, ducate puš=ajo preteklosti, minulost minulosti in je ne raznih romunš=in, vsesal razne ilirš=ine in ve- lastninijo za današnjost (se pravi v imenu današ- netš=ine, jih uredil po svojih gladkih in teko=ih njih interesov). S tem ne prihaja do odpovedo- na=elih, uni=il vrsto mongolskih in turških jezi- vanja nekdanjosti, kakor ob=asno precej glasno kov in celo vrsto germanskih." (Da se lahko =lo- menijo ljudje "starega kopita", temve= do njene- vek vsaj malo namuzne ob teh besedah, mora ga celovitejšega razumevanja in sprejemanja. poznati prepri=anje jadikujo=ih slovenisti=nih brambovcev s samozvanim "jezikoslovcem vod- V slovenski glasbeni umetnosti se s karantan- nikom" Jožetom Toporiši=em na =elu, kako da skim mitom ukvarjata dve kompoziciji: opera Ri- slovenš=ina v veliki meri sodi med t. i. "poraže- sta Savina Gosposvetski sen in kantata Franceta ne jezike", ki se povsod samo umikajo pred "pri- Cigana Ustoli=enje karantanskega kneza. Fride- tiskom" tujih govoric!)30 Neduhovita parodija se rik Sirca (1859 - 1948), ki si je zaradi vojaške pa= ne more odpustiti nikomur - celo Fran=ku službe v avstro-ogrski armadi (dosegel je celo Rudolfu ne. Vsi slogi pisanja so dovoljeni, samo stopnjo generalmajorja topništva) moral izbrati dolgo=asni ni! umetniški psevdonim Risto Savin, je za=el kom- ponirati svoj Gosposvetski sen leta 1921, pre- Pri Dimitriju Ruplu (rojen 1946) se najdejo po- miera pa je bila dve leti pozneje v ljubljanski samezne evokacije davnih karantanskih zgodb operno-baletni hiši.32 Zaradi jugoslovanskega v okvirih postmodernisti=no zasnovane proze poraza na koroškem plebiscitu 1920 je bila tema (zlasti znameniti pasus o Ingu iz Spreobrnjenja kompozicije sila aktualna. Zgodba libreta sega v Bavarcev in Karantancev - roman Levji delež, =as koroškega vojvode Bern(h)arda Spanheim- 1989, "peresna knjiga za težke =ase" Zakaj je svet skega, se pravi v prvo polovico 13. stoletja. Voj- narobe?, 1987), vendar je kakšno prehudo poi- voda, ki je po pri=evanju Ulricha Lichtenstein- gravanje z zgodovino najbrž prepre=ilo avtorje- skega v nekem protokolarnem opravilu upora- vo skrajno konstruktivno stališ=e do nacional- bil tudi slovenski jezik, je objekt zapeljevanja nih teženj Slovencev v 2. pol. osemdesetih in v dveh žensk: na eni strani je dobrosr=na h=erka za=etku devetdesetih let 20. st.: pisatelj je na- =eškega kralja Otokarja Juta, na drugi pa lepa, a mre= bil eden vodilnih glasnikov slovenske de- naduta Margareta Andeška. Seveda zmaga do- mokracije in neodvisnosti (postal je tudi prvi zu- brota, z njo pa tudi "slovanska vzajemnost", na- nanji minister neodvisne slovenske države). V kar se vse sre=no kon=a z Bern(h)ardovim usto- takih =asih se t. i. narodne svetinje pa= ne relati- li=enjem. Zanimivo je, da se je Savin v svoji na- viziraju. Narodnostni moralizem je itak bil od cionalno najbolj angažirani operi bolj kot v dru- nekdaj zna=ilen za eti=no zavest slovenske lite- gih naslonil na Wagnerja, ki je zaradi svojih tek- rature in se je uveljavil tako v elitni kot trivialni stov veljal za germanskega skladatelja par excel- književni produkciji. Skozi prvo se je definiral, lence. Še ve=ji paradoks pa je, da je skladatelj li- skozi drugo pa razširjal. Tako se je najve=ja de- breto za=el pisati kar v nemš=ini, ker knjižne slo- mitizacija Karantanije na Slovenskem izvršila ne venš=ine ni dobro obvladal. Za kon=no redakci- v literaturi, ampak v historiografiji: Grafenauer- jo besedila in prevod v slovenski jezik je poskr- jev koncept zgodovine slovenskega naroda oz. bel Fran Roš. zgodovine Slovencev je bil v zadnjem =asu pre- sežen s konceptom slovenske zgodovine Petra Tudi slovenske likovne umetnike je karantan- Štiha (rojen I960).31 Zgodovinarji si ne zastavlja- ski mit vzpodbudil k ustvarjanju. Že v Valvasor- jo ve= vprašanj, kaj to ali ono zgodovinsko doga- jevi Slavi vojvodine Kranjske (1689) se najde po- janje pomeni za današnje stanje, temve= kaj podoba ustoli=evanja koroškega vojvode. Okoli le- meni za zgodovino in v zgodovini. Preteklost ta I860 je Marko Pernhart (1824 - 1871) upodobil knežji kamen na njegovem histori=nem mestu pri Krnskem gradu. Obred ustoli=evanja pa 29 F. Rudolf, Kratka zgodovina Slovencev. Legenda o sta naslikala Gojmir Anton Kos (1896 - 1970) in strukturi, Ljubljana 1990, 210. 3° F. Rudolf, n.d., 84. Seveda Franteli Rudolf tudi izrecno Kiar Meško (rojen 1936). Pri Slovencih histori=- omenja zagnanega slovnitarja Toporiši=a. Takole pravi: "Z dr. Jožetom Toporiši=em bi v starih Atenah naredili isto kot v starem Rimu ali Napoleonovem Parizu: 32 Glej J. Sivec, Opera skozi stoletja, Ljubljana 1976, 323 ne bi ga poslušali. " (Kratka zgodovina Slovencev, str. Treba je opozoriti, da seje Savin v svojih operah posve- 45) til kar trem slovenskim mitom: mitu hrepenenja v Lepi 3' Prim. P. Stili, V. Simoniti, Slovenska zgodovina, Celo- Vidi, karantansko-koroškemu mitu v Gosposvetskem vec-Ljubljana 1995- snu in mitu kme=kih uporov v Matiji Gubcu.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 no slikarstvo sicer ne premore velikega števila skosti, manj pa je v njej vsega in vsakršnega živ- del (še najve= so se mu posve=ali Anton Karin- ljenja. Meškov karantanski mit skratka živi - in ger, G. A. Kos, Slavko Pengov in Kiar Meško), kar je najpomembnejše: živi tu in zdaj. Za nas. vendar pa njegove tehtnosti in kvalitete ni mogo=e zanikati. Gojmir Anton Kos, ki je bil sin zgodovinarja Franca Kosa (in seveda tudi brat Zusammenfassung zgodovinarja Milka Kosa), je v letih 1939 - 1940 naslikal tri velike kompozicije z zgodovinsko te- Der karantanisehe Mythos in der matiko: Umestitev na Gosposvetskem polju, Boj slovenischen Kultur pri Krškem in Prihod Slovencev (pozneje je ove- kove=il še ustanovni kongres Komunisti=ne par- Karantanien hat seit AT. Linhart (1756 - 1795) tije Slovenije). Kos je v monumentalnem slogu seinen Platz im Studium der slovenischen upodobil obredni pogovor med svobodnim Nationalgeschichte, einen richtigen Geschichts- kmetom, ki sedi na knežjem kamnu, in vojvodo- mythos hat daraus allerdings erst Bogo vim spremstvom. Gre torej za dogajanje, ki je Grafenauer (1916 -1995) gemacht, der im Jahre vse do ugasnitve obreda 1414. leta bilo zazna- 1952 eine äußerst umfangreiche Studie auf dem movano s slovenskostjo. Slikar je izbral zelo Buchmarkt lancierte, die den Titel trug: Usto- umirjeno barvno lestvico, ki poudarja slove- li=evanje koroških vojvod in država karantan- snost trenutka. Tudi ljudje na sliki se o=itno po- skih Slovencev. [Die Einsetzung der Kärntner vsem zavedajo zgodovinske pomembnosti do- Herzöge und der Staat der Karantaner Slovenen, gajanja, ki so mu pri=a. Drža njihovih teles izraža Anm. d. Übers.]. Der deutsche Paralleltitel des dostojanstvo. Buches lautet kennzeichnenderweise anders, nämlich: Die Kärtner Hezogseinsetzung und Nekoliko druga=e je k motivu ustoli=evanja der Staat der Karantanerslawen. Grafenauer pristopil Kiar Meško. Njegove slike Ob knežjem machte also aus Karantanien bewußt einen kamnu pri Krnskem gradu, Obred, ki nima para slovenischen staatsbildenden Mythos "für den na svetu in Iz kronike: 1. september 1286 so Hausgebrauch", wobei er ständig und heftig mit mnogo manjšega formata kot Kosove zgodovin- den deutschen Mythen über die Kärntner ske podobe (Meškova platna merijo 45 x 55 cm). Geschichte polemisierte. Bei der Einführung Nastale so v prvi polovici devetdesetih let in so slovenischer Banknoten, auf denen das Symbol del obsežnejšega ciklusa na temo zgodovine der karantanischen Staatlichkeit - der Fürsten- slovenskega prostora (od Noriškega kraljestva stein - abgebildet war, protestierte Grafenauer dalje). Na sliki Ob knežjem kamnu se mnogo im österreichischen Fernsehen paradoxerweise opazneje kot pri Kosu pojavljajo živali - tudi tak- šne, ki nimajo svojega mesta v obrednem doga- gegen eine solche Betonung der Kontinuität der janju (npr. pes - na sliki Obred, ki nima para na slovenischen Staatlichkeit vom frühen Mittel- svetu, pomenljivo ovohava h knežjemu kamnu alter bis heute, obgleich seiner Deutung der zgrinjajo=e se ljudi; na sliki Iz kronike: 1. sep- Vergangenheit ein Großteil des Verdienstes für tember 1286, kjer je upodobljen že ustoli=eni das Verständnis der einstigen karantanischen vojvoda, pa pes spi!).33 Meško je za razliko od Rituale und Denkmäler zukommt, als der Kosa naslikal vso družbo: od otrok oz. pritlikav- unmittelbaren Vorgänger der Bestrebungen cev (v izstopajo=ih živih barvah) do vitezov v und Ideale der Generation der Slovenen des 20. slovesni =rnini in žensk oz. dam v belih oblekah Jahrhunderts. Bezeichenderweise versuchte (pri Kosu je lepši spol odrinjen na obrobje sli- Grafenauer als ideologisch stark vorbelasteter ke!). Mnogo bolj razgibani so tudi obrazi. Vseka- Historiker wagemutige Parallelen zwischen den kor Meškove slike "nagovarjajo" ve=ji krog ljudi spätmittelalterlichen und den frühneuzeitlichen kot Kosova upodobitev ustoli=evanja, ki je v pr- Bauernaufständen sowie dem Volksbefreiungs- vi vrsti namenjena reprezentiranju zgodovin- krieg bzw. auch der Volksrevolution 1941-1945 zu ziehen (im Aufsatz Die Volksbefreiungsfront - Erbe der freiheitsliebenden und fortschritt- lichen Bewegungen in der Geschichte des slo- •5Î Ker ja bil koroški vojvoda lovski mojster države inje kot venischen Volkes, 1966), sodaß die Schaffung tak moral priskrbeti pse za cesarski lov, je pojavljanje te eines staatsbildenden karantanischen Mythos in živali na Meško vi sliki tudi zgodovinsko pomenljivo, =e- prav v samem obredu ustoli=evanja ni imela kakšne seinem wissenschaftlichen Werk kein Einzel- vloge phänomen ist.

VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE

Die slovenischen Literaten behandelten Ka- Reihen der slovenischen nationalen Minderheit rantanien seit der ersten Hälfte des 19. Jahr- in Kärnten bzw. für die slovenischen Literaten, hunderts als ein wichtiges Kapitel der slove- die nach dem zweiten Weltkrieg in Österreich nischen Nationalgeschichte. France Prešeren lebten (Metod Turnšek). In der jüngeren Gene- (1800 - 1849) sah im Kampf zwischen Christen ration dieser Literaturschaffenden zeigen sich und Heiden im 8. Jahrhundert den Beginn der einzelne neue Elemente im Verständnis der slovenischen nationalen Tragödie; die damali- "Kindertage" der slovenischen Geschichte (Lev gen Bruderkämpfe, die seiner Meinung nach Detela) die klaustrophobische Haltung gegen- die Christen angefacht hatten, führten dazu, daß über den ersten slovenischen Christen und den man Fremden Untertan wurde. Jovan Vesel Salzburger Missionaren ist nun nicht mehr zu Koseski (1798 - 1884) sah in Karantanien, bzw. spüren. in seiner Vergangenheit, eine Stütze für die historische Begründung der slovenischen Modernistische und postmodernistische lite- nationalen Aspirationen im 19. Jahrhundert. rarische Paradigmen haben den karantanischen Anton Aškerc schloß sich in der 2. Hälfte des 19. Mythos in Slovenien nicht demontiert; noch am Jahrhunderts im großen und ganzen Prešerens ehesten ist ein solcher Versuch in der Kurzen Verständnis der slovenischen Vergangenheit Geschichte der Slovenen von Fran=ek Rudolf an, und das Mißfallen an den ersten heimischen zu bemerken (geboren 1944), der mit seinem Christen steigerte noch der Literat Janez Trdina Titel und der Leichtigkeit seiner Erklärungen an (1830 - 1905), der in den Salzburger Missio- einen Bestseller aus dem Genre der politischen naren auch Agenten und Spione der bayrischen Schundliteratur erinnert - Stalins berühmte Regierung erblickte, womit er die politische Kurze Geschichte der Kommunistischen Partei Dimension der christlichen Mission in den der Sowjetunion (B)'. Wahrscheinlich wollten Ostalpen im 8. und 9. Jahrhundert betonte. die slovenischen Schriftsteller aufgrund eines Solchen Auslegungen widersetzten sich die sehr positiven Verhältnisses zu der slovenisch- slovenischen katholischen Schriftsteller (Josip en Staatlichkeit und den slovenischen poli- Valentin Gruden, Peter Bohinjec), die zu Beginn tischen Forderungen, die sie zum Großteil auch des 20. Jahrhunderts den Unterschied zwischen selbst formulierten, in der Zeit der drama- fremden Missionaren bzw. fremder Kirchen- tischen Geburt des unabhängigen Slovenien herrschaft einerseits und fremdem Adel nicht mit sog. nationalen Heiligtümern spielen, andererseits unterstrich, der in den Ostalpen im zu denen natürlich auch der karantanische Mittelalter angeblich gar eine deutschnationale Mythos zählte. Dies ist vor allem in der Behand- Politik betrieben habe. lung der karantanischen Geschichte im litera- rischen Werk Dimitrij Rüpels spürbar, des Nach der jugoslavischen Niederlage beim ersten Außenministers des unabhängigen slo- Kärntner Plebiszit im Jahre 1920 erschien die venischen Staates (seine Literatur gehört karantanisch-kärntnerische Geschichte den slo- größtenteils bereits postmodernistischen Para- venischen Autoren als eines der tragischsten digmen an). Kapitel der nationalen Überlieferung. In Ab- handlungen über den karantanischen Mythos Auch in der Musik und der bildenden Kunst begegnet man insbesondere elegischen begegnet man Darstellungen des karanta- Stimmungen (Fran Eller), hie und da aber auch nischen Mythos (aus seinem Rahmen übte auf einen irredentistischen Unterton (der General die slovenischen Schriftsteller vor allem das und Dichter Rudolf Maister-Vojanov), der Ritual der Einsetzung der Fürsten bzw. ihrer darauf aufmerksam machte, daß die Nord- Nachfolger, der Kärntner Herzöge, eine starke grenze Jugoslaviens möglicherweise nicht Anziehungs kraft aus, was aufgrund der endgültig ist. Nach dem zweiten Weltkrieg Tatsache, daß dabei die slovenische Sprache verschwinden solche Gedanken rasch aus der verwendet wurde, freilich verständlich ist). In qualitativ am höchsten stehenden slovenischen der Musik ist vor allem die Oper Risto Savins zu Literatur, Kärnten wird zu einer häufig ge- nennen (sein richtiger Name war Friderik Sirca, brauchten Metapher für das slovenische 1859 - 1948), die 1923 in Ljubljana aufgeführt tragische Lebensgefühl (die Dichter Janez Me- nart und Ervin Fritz). Deshalb ist die frühe karantanische Geschichte eine wichtige Inspi- Die bolschewistische Vsesojuznaja Kommunisticeskaja rationsquelle für literarisch Schaffende aus den Partija (bol'sevikov) [VKP (b)], Anm. d. Übers.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 65 wurde. Inhaltlich reicht die Oper ins 13. dem Gefolge des Herzogs dar; dieses Gespräch Jahrhundert, in die Zeit des Kärntner Herzogs fand bis zum Verlöschen des Rituals im Jahre Bernhard von Spanheim, von dem bekannt ist, 1414 in slovenischer Sprache statt. Er wählte daß er auch die slovenische Sprache gebrauch- eine gedämpfte Farbpalette, welche die te. Savin verwob in die romantische Erzählung Feierlichkeit und die nationale Repräsentativität über seine Heirat auch seine Betonung der des Ereignisses unterstreicht (auch das große slavischen Wechselseitigkeit. Besonders intere- Bildformat spricht auf seine Weise von der ssant ist die Tatsache, daß sich der Komponist in Tendenz des Künstlers). Auf der anderen Seite dieser seiner national sehr engagierten Oper stellte Meško auf seinen Bildern viel kleineren auf die ästhetischen Ideale Richard Wagners Formats die mittelalterliche Gesellschaft in ihrer stützte, der wegen seiner Texte auch in Gesamtheit dar (von Rittern, Damen und Slovenien als der. germanische Komponist par Kindern bis zu den Tierenj und betonte damit excellence galt. Savin, der aufgrund seines die Lebendigkeit der karantanischen Tradition. Dienstes in der österreichisch-ungarischen Sowohl Kos' als auch Meškos Darstellung der Armee (er erreichte sogar den Rang eines Einsetzung sind Teile eines größeren Zyklus Generalmajors) die slovenische Literatur- von Bildern aus der Geschichte des slove- sprache nicht gut beherrschte, schrieb das nischen Raumes, ihr künstlerischer Wert ist Libretto zunächst in deutscher Sprache, die unbestritten. Meško unterstreicht besonders die slovenische Version erstellte dann Fran Roš. In Einzigartigkeit des Rituals im mittelalterlichen der Malerei ist Gojmir Anton Kos (1896 - 1970) Kontext (eines seiner Bilder, auf denen die und Kiar Meško (geboren 1936) zu nennen, Einsetzung dargestellt wird, trägt den be- diejeder auf seine Weise die Einsetzung der zeichnenden Titel Ritual, das auf der Welt nicht Kärntner Herzöge darstellte. Kos stellte kurz vor Seinesgleichen hat; dies bezieht sich auf ein dem Zweiten Weltkrieg auf monumentale Art Schreiben des berühmten Humanisten und und Weise das rituelle Gespräch zwischen dem Papstes Aeneas Silvius Piccolomini im 15. Freibauern, der die Einsetzung vornahm, und Jahrhundert).

VSE ZA ZGODOVINO Ügtafeft&sü •!1•^>••••••>•••••••••••••••'•••••••>•&:^^

Peter Štih • •• GOLTNES DO TU-LE, UDARI PO KONJIH ! *

O avtohtonisti=nih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem

Kdo smo, kaj smo, od kod smo? To so zelo sta- vo se je stremelo prikazati zgodovino posamez- ra, a za =loveka o=itno zelo temeljna vprašanja-, nega ljudstva =im bolj staro in slavno in zato pre- druga=e si jih ne bi kar naprej zastavljali ter zno- staviti "za=etek" =im dlje v preteklost. Temu pri- va in znova iskali odgovore nanje. Identitete - in merno so se pojavile razli=ne teorije, kdo so bili za iskanje le-te gre pri naštetih vprašanjih - pa= "predniki" posameznih ljudstev in narodov. ne opredeljuje le ime in priimek posameznika, ampak, med drugim, tudi skupnost, v kateri živi Pomembno mesto med temi teorijami zavze- in njegova osebna ter skupna zgodovina. In ko majo avtohtonisti=ne teorije. Po definiciji so to govorimo o zgodovini lahko vedno znova opa- teorije, po katerih so prvi naseljenci na dolo=e- zujemo fascinacijo nad za=etkom, ki v veliki me- nem prostoru pripadali narodu, ki danes tam ži- ri izhaja iz zelo trdovratnega in še danes prevla- vi. Obi=ajno pa pod tem imenom razumemo tu- dujo=ega miselnega vzorca o organski, biološki di teorije in predstave, ki za=etek posameznega, rasti ljudstev. Ta predpostavlja neko davno danes žive=ega naroda, iš=ejo že v prazgodovi- enotno in skupno preteklost. Za=etek razvoja vini, ko naj bi tudi že poselili svojo današnjo do- di v nekem genetsko dolo=ljivem jedru, iz kate- movino, oziroma, ki menijo, da se je temeljna rega so se nato "razvila" posamezna ljudstva. identiteta (ponavadi jim je to jezik), ki oprede- Izoblikovala se je predstava genealoškega dre- ljuje kakšen današnji narod, oblikovala že v ti- vesa, po katerem so vsa ljudstva nastala z delitvi- stih davnih =asih in se v glavnem nespremenje- jo iz starih ljudstev. To predstavo najdemo že v na ohranila vse do današnjih dni. Tem predsta- Stari zavezi, svojo polno veljavo je imela še v =a- vam je zgodovinski razvoj linearen, kontinuiran su romantike, zelo razširjena pa je tudi še danes. in geneti=no determiniran. Kolikor starejšo in slavnejšo zgodovino ima neko ljudstvo (oziroma narod), toliko pomem- Avtohtonisti=ne in podobne teorije o izvoru bnejše naj bi bilo v sedanjosti in toliko privla=- Slovencev imajo pri Slovencih in v slovenskem nejša je njegova identiteta. V skladu s to predsta- prostoru prav presenetljivo dolgo tradicijo in jih lahko zaznamo že v nekaterih tekstih slovenskih Napis na situli, najdeni ob zgornji Piavi (Cadore), ka- protestantov 16. stoletja; torej še preden je od kor ga je transkribiral in prebral Matej Bor (Veneti naši za=etka 18. stoletja za=elo - najprej s koroškim davni predniki (kot v op. 34) 249 si.) jezuitom slovenskega rodu Markom Hanzi=em ZGODOVINA ZA VSE 67

(1683-1766) - po=asi prodirati danes prevladu- pa kronika omenja legendo o misijonarjenju jo=e in povsem uveljavljeno mišljenje o doseli- apostola Pavla in njegovega u=enca Andronika tvi slovanskih prednikov Slovencev na prelomu med Slovani v Iliriku5. Navezujo= se na Nestorja antike v zgodnji srednji vek1. so se ta in podobne predstave o slovanski pra- domovini v 13- in 14. stoletju razširile v histori- Predstavo o avtohtonosti balkanskih Slovanov grafska dela na Poljskem in

VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE njihovo slavo in starost pa je utemeljeval z že Sploh je bilo 19. stoletje tisto obdobje, ko so v omenjenim privilegijem Aleksandra Velikega =asu romantike in pove=ane nacionalne zavesti Slovanom in sv. Hieronimom kot izumiteljem in emancipacije, to je v =asu t.i. narodnega pre- glagolice9. Vpliv svetopisemskega in nestorjan- poroda, avtohtonisti=ne teorije pri Slovencih skega izro=ila je opaziti še v drugi polovici 18. dobile kar precej pristašev in =astilcev, ki pa so stoletja pri Marku Pohlinu (1735-1801), avtorju zgodovino v glavnem razumeli kot sredstvo na- Kmynske kroneke (1770, 1788) - prvega histo- rodno - politi=ne afirmacije. Med takšne avtorje ri=nega spisa v slovenskem jeziku, ki ga je Zois zagotovo lahko štejemo Jakoba Zupana (1785- zani=ljivo, a upravi=eno, ozna=il za Bibel- und 1852), jezikoslovca in pesnika, v svojem =asu vo- Fabelgeschichte10 - in avtorju Kraynske gram- dilnega slovenskega panslavista in ilirca, =love- matike iz leta 1768, v katere predgovoru je izra- ka z velikim znanstvenim potencialom, od kate- zil prepri=anje o slovanskosti ilirskega jezika, ki rega je Kopitar veliko pri=akoval. Zupan je pre- da je nastal takoj po razdelitvi ljudstev po vesolj- vlado svojega domoljubja nad znanostjo poka- nem potopu11. Pri tem se je po mišljenju nekate- zal v =lanku o etimologiji imen koroških rek v rih raziskovalcev naslanjal na delo // regno degli Carinthiji leta 183115. V tem =asu je deloval tudi Slavi iz leta 1601, ki ga je napisal dubrovniški be- štajerski Slovenec, narodni buditelj in cerkveni nediktinec in prvi izraziti panslavist pri južnih pisec Anton Krempl (1790-1844), avtor prve Slovanih, Mauro Orbini; toda omenjena knjiga ve=je v slovenš=ini pisane in objavljenje zgodo- je že leta 1603 prišla na vatikanski indeks prepo- vinske knjige Dogodivšine Štajerske zemle (Z vedanih knjig12. Teorijo o ilirskem izvoru Slova- posebnim pogledom na Slovence, 1845), ki jo oz- nov odseva tudi pesem Ilirija oživljena Valenti- na=ujejo izraziti nekriti=ni romanti=ni poudarki, na Vodnika (1758-1819), katerega je omenjeni med njimi prav avtohtonizem, ki se kaže v jezi- Marko Pohlin - kot Vodnik sam piše - "Kranjsko kovnem utemeljevanju slovanstva Ilirov, Nori- pisati u=il 1773'ni- Pesem je nastala leta 1811, v =anov in vseh vrst Venetov16. Med avtohtoniste =asu Ilirskih provinc in francoske oblasti nad iz =asa okrog srede 19. stoletja je spadal tudi Zu- kranjskimi, goriškimi, istrskimi in delom koroš- panov u=enec Matevž Ravnikar - Požen=an kih Slovencev. Pesem je slavospev slovenski (1802-1864) z Gorenjskega, zbiratelj narodnih zgodovini in ilirski izvor Slovencev v njej je tudi pesmi, ki pa se je kot samouk ukvarjal tudi z zgo- izraz politi=nega navdušenja, ki je v nasprotju z dovino, kjer je pod vplivom romati=nega domo- avtorjevim zgodovinskim pogledom, izraženem ljubja razvijal misel o enotnosti slovanskih jezi- v njegovih starejših delih (v Povedanju od slo- kov ter o veliki razširjenosti Slovanov, ki jih je venskega jezika iz leta 1798 in v nemš=ini napisa- ena=il z Veneti17. Med tiste, ki so bili takrat naklo- nem u=beniku Geschichte des Herzogthums njeni avtohtonisti=ni teoriji, je treba šteti še plo- Krain, des Gebiethes von Triest und der Graf- dovitega pisca Petra Hitzingerja (1812-1867)18, schaft Görz iz leta 1809)14. prezreti pa ni mo= tudi Matije Sila (1840-1925)19.

5 Adamus BOHORIZH, Arcticae horulae (Witebergae 1584), zadnji dve strani kratkega predgovora (Praefa- Vodnikova "Ilirija oživljena", slavospev na slovensko tiuncula); Kidri=, Razvojna linija (kot v op. 8) 76; Mihe- zgodovino, Dom in svet 30 (1917) 84 si; Janko KOS, li=, Karantanija (kot v op. 1) 305. Milieli=eva med slo- Valentin Vodnik (Ljubljana 1990) 113 si. vanske avtohtoniste šteje tudi Jurija Dalmatina, ki v 15 Prim.: Stane SUHADOLNIK, Zupan Jakob, SBL IV, 870 nemškem predgovoru k Bibliji (Wittemberg 1584) sicer si. piše o pomenu slovanskega jezika in o njegovi veliki 16 Anton SLODNJAK, Anton Krempl (1790-1844) in nje- razširjenosti, ne pa tudi o izvoru Slovanov. gove Dogodivš=ine štajerske zemlje, v:A. Krempl, Dogo- 10 Prim. Zwitter, Prva koncepcija (kot v op. 1)362; France divš=ine Štajerske zemlje ^München 1974) Vsi; Bogo KIDRI<, Pohlin Marko, Slovenski biografski leksikon (- GRAFENAUER, Zgodovinopisje na Slovenskem v dobi SBL) IV, 417 si. romantike in njegova dediš=ina, Glasnik Slovenske ma- 11 P. MARCUS (Pohlin), Kranyska grammatika (Laybach tice 3 (1979) 44; ISTI, Ob stoletnici za=etkov slovenske- 1768)4. ga znanstvenega zgodovinopisja, Z< 35 (1981) 17. 12 Mauro ORBINI, Il regno degli Slavi hoggi corrottamen- 17 Prim.: France KOBLAR, Ravnikar - Požen=an Matevž, te detti Schiavoni (Pesaro 1601). Srbohrvaški prevod z SBL III, 48. biografskimi ter drugimi podatki ter komentarjem: Ma- 18 Zur Frage über die ältesten Bewohner der inneröster- vro ORBIN, Kraljestvo Slovena (red: Franjo Bariši7, reichischen Länder, Mittheilungen des historischen Ve- Radovan Samardži7, Sima

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69

Med vsemi temi pa je po obsegu svojega dela, avtohtonost Slovanov v srednji Evropi in trdil, vztrajnosti in odmevnosti izstopal Davorin Tr- da je njihove jezikovne sledi mo= slediti vse do stenjak (1817-1890), ki ga je Slodnjak ozna=il kot ledene dobe (diluvija). Pritegovala ga je dom- leposlovca, mitologa, etimologa, zgodovinarja nevna zveza med Etruš=ani in Slovani, german- in liberalnokatoliškega publicista20. Prepri=anje, ske rune pa je razglasil za slovanski =rkopis24. da so Slovenci avtohtoni v sedanji domovini je Žunkovi= je okrog sebe ustvaril krog somišljeni- prevzel od Antona Krempla, s katerim se je v le- kov in sodelavcev, med katerimi je treba omeni- tih svojega šolanja precej družil. Nasprotne trditi Ivana Topolovška (1851-1921), ki je v Inns- tve graških zgodovinarjev, kot sta bila Muchar in brucku in na Dunaju študiral primerjalno jeziko- Knabl, ki sta minorizirala slovensko vlogo v šta- slovje (eden od njegovih dunajskih profesorjev jerski zgodovini, so v Trstenjaku še krepile av- je bil tudi Mikloši=), vendar študija ni dokon=al. tohtonisti=no teorijo in ga spodbujale, da je pre- Po dogovoru z Žunkovi=em naj bi ob študiju tu- biral Šafarika, Kollárja in druge glasnike avtoh- di najbolj eksoti=nih jezikov utemeljil skupni iz- tonizma ter s=asoma postal eden njegovih naj- vor jezikov in na to temo je objavil delo o jezi- bolj radikalnih apostolov. Trstenjak ni le doka- kovni prasorodnosti Indogermanov, Semitov in zoval, da so Slovenci od nekdaj prebivali na svo- Indijancev25. Žunkovi=a je kritika seveda silovi- jih sedanjih tleh, marve= da so neko= Slovanom to in upravi=eno napadala, eden tistih, ki ga je pripadala najrazli=nejša ljudstva na vseh treh ce- branil pa je bil znan politik in publicist Henrik linah starega sveta21. Njegov popolni znanstveni Tuma (1858-1935), ki je tudi sam zagovarjal diletantizem se je kazal v nemogo=em etimolo- aprioristi=ni praslovanski avtohtonizem. Tuma giziranju in tudi mitologiziranju, s katerima je je bil edini avtor, ki je zagovarjal slovanski av- "podpiral" svoje teze, ki so imele narodno-poli- tohtonizem v pravem pomenu besede. Slovani- ti=ni namen krepiti plaho narodno zavest in nas- Slovenci-Veneti naj bi bili sploh prvi =loveški na- protovati protislovenskemu razpoloženju nem- seljenci ne samo današnjega slovenskega ozem- škega tabora. Toda kljub gore=nosti, s katero je lja, ampak kar "cele Evrope", ki so prišli v pro- branil avtohtonisti=no teorijo, je Trstenjak v sta- stor "brez prebivalstva"26. Tezo je Tuma gradil rejših letih zmogel toliko poguma in poštenja, da postopoma, med drugim tudi v okviru recenzije se ji je vsaj posredno odpovedal, ko je v razgovo- zelo znanega in branega romana Frana Šaleške- ru z Matijom Murkom, slavistom, literarnim zgo- ga Finžgarja Pod svobodnim soncem (prvi= ob- dovinarjem in klasikom slovenske etnologije, de- javljen 1906-I907), kjer je avtorju kot okvir za ro- jal: "Vi imate Mikloši=eve in druge jezikoslovne manti=no ljubezensko zgodbo služilo prav nase- knjige, kaj pa smo imeli mi, ko smo za=eli?"22. ljevanje Slovanov na Balkanski polotok v 6. stoletju in njihovo vdiranje =ez Donavo na ozemlje Vrsta slovenskih avtohtonistov se je nadaljeva- bizantinskega imperija. Finžgar je za zgodovin- la z Davorinom Žunkovi=em (1858-1940), oficir- sko ogrodje svojega romana uporabil znameni- jem in - seveda - ljubiteljskim jezikoslovcem, ki ta in nadvse dragocena poro=ila bizantinskega je bil izredno plodovit pisec z veliko energije, ki pisca Prokopija, ki je bil tedaj slovenskim bral- pa ga je zanimalo vse mogo=e23. V številnih tek- cem že dostopen v prvi knjigi Kosovega Gradi- stih, od katerih so mnogi izšli v knjižni obliki va za zgodovino Slovencev v srednjem veku (zlasti v nemš=ini, pa tudi =eš=ini), je dokazoval (Ljubljana 1902). Pri svoji tezi se je Tuma v glav-

20 Anton SLODNJAK, Trstenjak Davorin, SBL IV, 196 si. 2$ Prim. Bruno HARTMAN, Žunkovi= Davorin, SBL IV, 21 Bibliografijo najpomembnejših Trstenjakovih "zgodo- 1016 si vinskih" tekstov gl. pri. Franc KOS, Kdaj so Slovenci 24 Prim, njegova dela: Wann wurde Mitteleuropa von den prišli v svojo sedanjo domovino?, Izvestja muzejskega Slaven besiedelt? (Krom=Hž 1904, 1906 razširjena), društva za Kranjsko 6 (1896) 19 si. (ponatis v Franc Die Slaven, ein Urvolk Europas (Krom=fiž 1910, 1911 KOS, Izbrano delo (Ljubljana 1982) 63 si. in op. 1), kjer razširjena in predelana), Slavische Runen je podana tudi že kritika Trstenjakovega dela. O širših Denkmäler (1915). Za kritiko prim. Zeitschrift des Hi- posledicah Trstenjakovega pisanja za delovanje Histo- storischen Vereines für Steiermark (1909) 102 si, (zbir ri=nega društva za Kranjsko gl. Janša - Zorn, Histori=- s strani J. Glonarja v nemš=ino prevedenih kritik); Mur- no društvo (kot v op. 18) 62 si., 232 si. ko, Rodoljubna knjiga (kot v op. 22) 266 si. 22 Matija MURKO, Rodoljubna knjiga brez rodoljubja, Ve- 25 Gl. Janko OROŽEN, Topolovšek Ivan, SBL IV, 142. da 1 (1911) 269;prim. Bogo GRAFENAUER, Kontinui- 26 Na to temo je objavil ve= razprav, glavni pa sta: Krajev- teta in vprašanje slovenskega sre=anja s staroselci (Vla- no imenoslovje, Jadranski almanah (1923) 127 si; hi), Ob tiso=štiristoletnici slovanske naselitve na današ- Imenoslovje Julijskih alp (Ljubljana 1929). nje slovensko narodnostno ozemlje, v: Pavel DIAKON 27 Citat po Branko MARUSl<, Dr. Henrik Tuma, Z zahod- (Paulus DIACONUS), Zgodovina Langobardov (Histo- nega roba. O ljudeh in dogodkih iztekajo=ega se stoletja ria Langobardorum) (Maribor 1988)354. (Nova Gorica 1995) 22.

VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE

nem opiral na razširjenost imena Veneti in pa na Okrog leta 1970 se je nato za=ela plesti teorija svojevoljne razlage re=nih, krajevnih in gorskih o slovenskem zna=aju Etruš=anov in posledi=no imen, ki jih je zbiral tudi kot navdušen planinec. o etruš=anskem izvoru Slovencev. Najprej jo je Prav iz te planinske in z naravo zrasle izkušnje predstavil in branil "dvorni pesnik revolucije" se je Tumi o zgodovini oblikovalo tisto temeljno Matej Bor30, ki pa je to tezo kasneje opustil in po- spoznanje, ki stoji za njegovim delom in ki ga je stal vnet zagovornik venetske teorije. Boru sta formuliral v nekoliko naivnem stavku: "Iš=i vire kot pristaša etruš=anske teorije sledila Ivan Re- =loveške zgodovine pro= od arhivov, iz njegove- bec in Anton Berlot, ki sta svoje delo najprej ga prvotnega preprostega življenja v dotiku s predstavila v seriji podlistkov v tedniku TT prirodo samo"21. Kakorkoli že, Tumovi zapisi so (1976/1977) in =ez nekaj let - predelano besedi- kasneje postali ena od podlag venetske teorije lo je dolgo =asa zaman iskalo založnika - še v Jožka Šavlija. knjižni obliki31. Prvi je prispeval zgodovinski okvir, drugi pa se je kot nekdanji oficir in vojaški Po Tumovih spisih o slovenskem avtohtoniz- dešifrant namenil streti oreh etruš=anskega jezi- mu je nato konec dvajsetih let našega stoletja ka, pri =emer je streljal tako velike kozle, da se je prišlo - z izjemo Janka Grampov=ana, ki je leta od stališ= obeh avtorjev distanciral celo Bor sam. 1958 v Trstu objavil knjigo Meje Slovanov v za- V etruš=anski "slovenš=ini" naj bi se tako že hodni Evropi pred tiso= leti, s katero je dokazo- pred skoraj 3000 leti pojavile tujke, ki jih je slo- val veliko razširjenost slovenš=ine v preteklosti, venš=ina v resnici dobila iz srednjeveške nemš- kar je razlagal z že zelo dolgo prisotnostjo Slo- =ine (plav, marof) ali celo iz naše sodobnosti vencev v srednjeevropskem prostoru, v kate- (ovest - zahod) in podobno32. rem se omenjajo Veneti - do daljšega premora, dokler ni leta 1967 Franc Jeza, v Trstu žive=i poli- Le leto zatem, ko je (1984) izšla Rebec - Berlo- ti=ni emigrant in aktiven nasprotnik jugoslovan- tova knjiga o Etruš=anih-Slovanih, je v dunaj- skega režima, objavil najprej knjigo o skandi- skem Glasu Korotana izšla prva razprava na te- navskem izvoru Slovencev in deset let kasneje mo Veneti - predniki Slovencev33, ki ji je nato na isto temo še knjigo o klju=nih vprašanjih rane sledilo še ve= del, glavno pa je bila knjiga Veneti karantansko - slovenske zgodovine. Na podlagi naši davni predniki^. V njej je Matej Bor uteme- zunanje podobnosti nekaterih slovenskih in ljeval teorijo z jezikoslovnega, Jožko Savli pa z švedskih besed, a brez poznavanja in upošteva- zgodovinskega, arheološkega, imenoslovnega nja glasoslovnih in jezikoslovnih zakonitosti, je in etnografskega stališ=a, medtem ko je Ivan To- dokazoval severni izvor Slovencev. Germanisti- maži=, ki je ves =as organizacijsko in finan=no ka in slavistika sta pokazali na nevzdržnost in podpiral projekt, napisal pregled in komentar k nesmiselnost Jezovih rezultatov oziroma doka- razli=nim mnenjem. Teza modernih slovenskih zovanja28, ki pa postane bolj razumljivo, =e ga "venetologov" je, da so bili nosilci arheološke lu- postavimo v kontekst njegove nesre=ne življenj- žiške kulture (ime ima po Lužicah, pokrajini ske poti. Kot nekdanji aktivist Osvobodilne fron- te in kristjan, razo=aran in nepomirjen z novim REBULA, K pojavu narodne patologije, Arheo 10 (1990) 116 si. povojnim režimom v Jugoslaviji, se je odlo=il za 30 politi=no emigracijo, kjer si je s pisano besedo Prim. Grafenauer, O avtoktonisti=nili teorijah (kot v op. 8)383- prizadeval za posebno in samostojno slovensko 31 Anton BERLOT/ivan REBEC, So bili EtrušCani Slovani? državo. V prizadevanja za ta cilj je vpregel tudi Branje etruš=anskih napisov na slovanski jezikovni zgodovino, ki naj bi pokazala razlike med Sloven- podlagi (Koper 1984). Berlot je izven slovenskega pro- ci in ostalimi južnoslovanskimi narodi29. stora že leta 1966 v Ziirichu objavil Eine Studie über die Sprachen der Rassenen oder der Etruskor. 32 Gl. Grafenauer, O avtoktonisti=nili teorijah (kot v op. 8)384 (za Borovo distanciranje); Jože KASTELIC, Delo 28 Franc JEZA, Skandinavski izvor Slovencev. Etnograf- 27. 12. 1984 (Književni listi), Marko SNOJ, Naši Razgle- sko - jezikovna študija (1976, samozaložba); ISTI, O di 28. 12. 1984. klju=ni/i vprašanjih rane karantansko-slovenske zgo- 33 Jožko SAVLI, Veneti - naši davni predniki?, Glas Koro- dovine (Buenos Aires 1977). Za kritiko gl: Primorski tana 10 (1985). dnevnik 23- 2., 5. 4. , 4. 5. 1969 (•. Gyllcnberg - Ore- 34 Jožef SAVLI - Matej BOR, Unsere Vorfahren die Veneter šnik in M. Piškur) in 25. 10. 1969 (N. Kuret in A. Tril- (Wien 1988); slov. prevod: Matej BOR, Jožko SAVLI, ler), nadalje Zaliv 5 (1970) 87 si. (M. Prosen) in Arheo Ivan TOMAŽI<, Veneti naši davni predniki (Ljubljana 10 (1990) 116 (A. Bajee, A. Rebula). 1989). Gl. tudi Ivan TOMAŽI<, Novo sporo=ilo knjige 29 Prim.: Martin JEVNIKAR, Jeza Franc, Primorski sloven- Veneti naši davni predniki (Ljubljana 1990); ISTI, Oži- ski biografski leksikon (- PSBL) I, 592; Grafenauer, O veli Veneti, Glas Korotana U (1986) 55 si.; Matej BOR, avtoktonisti=nili teorijah (kot v op. 8) 382 si.; Alojz Odkod ime Veneti?, prav tam 53 si.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71

vzhodno od srednje Labe v današnji Nem=iji in Naj o tem, kako dale= gre lahko takšno sprene- na Poljskem, sama arheološka kultura pa je zaje- vedanje, ki bolj kot o ideološkosti obtoženih go- mala bistveno ve=ji prostor) iz druge polovice vori o tovrstni obremenjenosti tože=ega, nave- drugega tiso=letja pred našim štetjem Veneti - dem le en primer. Ko je Grafenauer zavrnil Ša- Slovani. Ti so se nato do prvega tiso=letja pred vlijeve trditve, da postavljajo slovenski zgodovi- našim štetjem razselili po kar najve=jem delu narji svoje teze o naselitvi Slovencev "brez de- Evrope in jo osvojili dobre dve tretjini (v glav- janske podlage v virih" z namenom, da bi dose- nem skoraj ves zahodni, danes najrazvitejši del gli le "neko vnaprej zastavljeno izhodiš=e", da kontinenta), o =emer nam pri=a razširjenost ve- "smo Slovenci južnoslovanskega izvora" in da je netskega imena (to se izven Evrope omenja še v topogledno vse znanstveno delo slovenskih Mali Aziji, v Paflagoniji) in arheološka kultura zgodovinarjev (Franceta in Milka Kosa ter Gra- žarnih grobiš=, katere nosilci naj bi prav tako bili fenauerja) izraz "ideologije pojugoslovanjenja", Veneti oziroma (Pra)Slovani oziroma Zahodni mu je Savli odgovoril, da je vse to le izraz Grafe- Slovani. Ti Veneti-Slovani naj bi nato kot hribov- nauerjevega "unitaristi=nega gledanja". Na to je sko kme=ko ljudstvo v Vzhodnih Alpah preživeli Grafenauer upravi=eno jezen in užaljen zapisal: najprej keltsko, nato pa še rimsko zasedbo, kateri "Difficile est satiram non scribere! Pol desetletja naj bi se kon=no uprli, porušili in požgali osovra- predenje bil Šavli rojen, sem v Jugoslaviji z uni- žena rimska mesta in vrgli s sebe jarem rimske taristi=no ustavo v Dejanju zelo precizno pro- uprave, kulture in krš=anske vere in v Karantaniji tiunitaristi=no pisal o slovenstvu in njegovem osnovali svojo državo, ki naj bi do prihoda Fran- razmerju do Jugoslavije. In enako v svojem pre- kov obdržala svojo samostojnost in se uspešno davanju o slovenskem vprašanju na drugem upirala pritiskom avarskih in bavarskih sosedov. Bohinjskem tednu 1939. In se najde nekakšen fi7firi7, ki misli, da se o zgodovini lahko piše Kritika tudi ob tej najnovejši teoriji, ki je skuša- brez vsakega znanja in trdi karkoli ho=e in zapi- la naselitev slovanskih prednikov Slovencev v še takšne stvari tudi o živi sedanjosti"01'. njihovo sedanjo domovino potisniti nazaj do prazgodovinskih obdobij, seveda ni mol=ala in

Pri Trstenjaku, ki je deloval v =asu slovenskega 35 Gl. Vcnetovanje. Prispevek k razmerju Veneti - Slovani, Arheo 10 (1990) - tu so v posebni tematski številki kulturnega in politi=nega preporoda 19. stoletja, zbrane in ponatisnjene kritike vcnetske teorije, ki so bi- je povsem evidentno, da je njegova avtohtoni- le objavljene v razli=nih publikacijah, v veliki meri v sti=na teorija zrasla najprej iz odpora proti dnevnem =asopisju - in zlasti Grafenauer, Ob tiso=štiri- nemško nacionalnim zgodovinarjem, kot je bil v stoletnici (kot v op. 8) 321 - 422. 36 Prim. Bor, Savli, Tomaži=, Veneti (kot v op. 34) 9 si.; pa . tudi Jožko SAVLI, Slovenska država Karantanija, insti- 37 Bogo GRAFENAUER, O Venetih in nastanku Slovencev, tutio Sclavenica (Koper - Dunaj - Ljubljana 1990) 7si. Arheo 10 (1990) 45.

VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE

Gradcu Muchar. O=itno je tudi, da je nato, kot je razuma k Evropski skupnosti44 - ni= drugega kot to formuliral Slodnjak, "pomagal z njo najprej prav zahteva po "uradni" znanosti, namenjeni študiranim potomcem vzhodnoštajerskih vino- ad usum Delphini. gradnikov in kmetov premagovati protisloven- sko kampanijo njihovih profesorjev in naciona-

38 Slodnjak, Trstenjak (kot v op. 20) 197. i9 Dušan KERMAUNER, Turna Henrik, SBL IV, 234. 44 Ivan TOMAŽI<, Delo 10. 2. 1996 (PP 29):"...Ali nas ne 40 Rebula, K pojavu (kot v op. 29) 117. smatrajo Italijani ravno zaradi te velike zgodovinske 41 Gl. op. 29. prevare [mišljenje "prihod Slovencev ob koncu 6. stolet- 42 Prim, npr Ivan TOMAŽI<, Delo 11. 5- 1996 (PP 29): ja", op. P. Š.] za manjvredne, nekulturne priseljence, =e- "...je nujno treba zaš=ititi slovenstvo z vsemi možnimi prav v kulturi ne zaostajamo za njimi niti za centimeter? ukrepL.(drugi) pomemben ukrep je utrditev slovenske Ali ne pravijo zaradi te prevare, da kaj iš=ejo pri nas ti samozavesti s spoznavanjem prave slovenske identite- "š=avi"?, =eprav se potem samo pozdravljajo s prijaz- te. Dokler bodo šole vtepale mladim v glavo zmotno nim "ciao" (- š=avo - slavo)? [sic!, edinstvena etimologi- teorijo o prihodu Slovencev v 6. stoletju iz zakarpatskih ja besede ciao, op. P. Š.]

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73

skega ter etnologa Milka Mati=etovega46. Ko go- ska, paleografska, arheološka in metodološka vorimo o razmerju med pisci in kritiki pa je še vprašanja in kon=no, njen obseg je že tako velik, posebej pomembno in za presojo vrednosti veda ga je v okvir obi=ajnega obsega razprave ne- netske teorije še kako izpovedno dejstvo, da so mogo=e spraviti. Kot zgodovinar želim na tem se proti tej najnovejši teoriji, ki v slovenskem mestu nekoliko ve= pozornosti nameniti le zgo- dnevnem =asopisju še vedno polni rubrike "Pi- dovinskim vprašanjem, ki so povezana z avtoh- sma bralcev", izrecno izrekli nekateri pisci, na tonisti=nimi teorijami, še prej pa le na kratko katere so se avtorji venetske teorije neposredno opozoriti na najbolj temeljne metodološke na- sklicevali pri svojem utemeljevanju. To velja ta- pake, ki jih avtorjem avtohtonisti=nih teorij o=ita ko za vodilnega slovenskega primerjalnega jezi- kritika v jezikoslovnih in arheoloških vpraša- koslovca in etimologa sodobnega =asa Franceta njih. Bezlaja (t 1993), kot tudi za priznana italijanska raziskovalca venetske kulture in venetskega je- Prav za vse avtohtonisti=ne teorije oz. za tiste zika Giovannija Battista Pellegrinija in Alda Lui- njihove dele, v katerih utemeljujejo svoj prav s gija Prosdocimija. Bezlaj je takó o venetski teori- pomo=jo jezikoslovja, je zna=ilno, da izhajajo iz ji napisal zelo kratko, da "se ne morem strinjati z metode primerjanja besed po njihovi zunanji izvajanji o Venetih in venetš=iniMateja Bora in podobnosti, ki je v primerjalnem jezikoslovju že dr. Jožka Šavlija, =eprav me oba ve=krat citirata zdavnaj presežena. Po tej metodi je delal že Tr- in se celo sklicujeta name. Ako bi njuno mnenje stenjak in dokazoval, da npr. izhajajo bibli=na dozorelo tako dale=, da biga sprejela za objavo imena Adam, Eva in Kajn od ata, jeba in kujon. katera koli resna doma=a ali tuja strokovna re- In nazadnje dela po tej metodi tudi Savli, ki je za vija, bi bil pripravljen resno polemizirati z obe- slovenska razglasil celo vrsto imen v Alpah (npr. ma. Dokler pa se izogibata takšnemu v znanosti Locamo in Lugano od log, Bodensko jezero edino normalnemu postopku, ne =utim potrebe, (Bodensee) od voda, Bregenz od breg, Bern od da bi svoj dragocen =as in svoje mo=i trosil za brdastega sveta - brdine, itd.), pa tudi vrsto an- primitiven diletantizem"47. Aldo Luigi Prosdoci- ti=nih krajevnih imen (Tergeste od terg (trg), Ti- mi, pa je v zvezi s sklicevanjem na njegovo delo mavus od tema, Emona od imenje (posestvo), v Bor - Savli - Tomaži=evi knjigi zapisal: "Moja Celeia od selo, Longaticus od log, itd.)49. Na tak- misel o izviru Venetov in o njihovi dozdevni šen na=in bi kaj lahko dokazali, da so Slovenci zvezi s Slovani je popolnoma popa=ena, zato se neko= bivali tudi v Azij i in Afriki (za pokušino le: z moralnega in znanstvenega stališ=a zgražam, Saigon je v resnici Zajcgon (kraj, kjer se gonijo daje bil iz širšega konteksta iztrgan le en stavek; zajci), Tripolis so tri polja, da gori Tabor in Nebo v kontekstu je moja misel še kako jasna....za ko- v Palestini, ki sta evidentno slovenski, sploh ne nec popolnoma odklanjam táko diletantsko po- omenjam posebej!). V znanosti je v nasprotju s =etje, ki pomeni samo izgubo =asa za branje in tem kavarniškim "Klang - etimologiziranjem" niti ne zasluži odgovora; jaz sem se na kratko že dolgo =asa uveljavljeno temeljno spoznanje, oglasil samo zato, ker sem bil v to stvar narobe da zunanja podobnost besed še dale= ni dokaz in sleparsko vpleten osebno'46. njihove geneti=ne istosti, da enakozvo=nice niso hkrati nujno tudi enakozna=nice50. Druga za- Podrobnejšemu pregledu kritike oz. podrob- deva je, da je v jezikoslovju nesporno spozna- nejši kritiki samih avtohtonisti=nih teorij se na nje, ki ga lahko štejemo že med zadeve splošne tem mestu pa= ne moremo posve=ati iz ve= raz- izobrazbe, da je jezik živ organizem, ki se v =asu logov: najprej ima ta kritika že kar dolgo zgodo- in prostoru neprestano spreminja. Slovenš=ina vino in sega najmanj v drugo polovico prejšnje- ni nobena izjema. Kakšne spremembe je ta jezik ga stoletja, nadalje je zelo razvejana in tudi zelo doživel v zadnjih tiso= letih nam pri=a že primer- specialno naravnana v jezikoslovna, zgodovin- java današnje slovenš=ine z jezikom Freisinških

46 Za navedene posameznike glej v glavnem SBL, PSBL, 49 Bor, Šavlt, Tomažl=, Veneti (kot v op. 34) 21 si.; Šavlt, Letopise SAZU ter Biografije tn bibliografije univerzitet- Slovenska država (kot v op. 36) 46 si. Podobno tudi nih u=iteljev, znanstvenih delavcev tn sodelavcev uni- Ivan TOMAŽI<, Delo 16.3- 1996 (PP 29): Dravus (Dra- verze v Ljubljani. Za imena nekaterih kritikov, ki tu ni- va) je reka, ki drvi, Pola (Pulj) so polja, Ravenna pa je so omenjeni pa glej še Arheo 10 (1990). ravna. 47 Arheo 10 (1990) 110. 50 Prlm. Alenka Š1VIC-DULAR, Na rob venetsko - slovan- 48 Arheo 10 (1990) 88, 89. Za Pellegrinija gl. prav tam 74, skim razpravljanjem Mateja Bora, Arheo 10 (1990) 75. 92, Grafenauer, O Venetih (kot v op. 37) 39 si.

VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE

spomenikov, ki je za današnjega Slovenca v veli- so=letje pred našim štetjem nimamo, možnosti ki meri že nerazumljiv51. Pa kljub temu berejo etni=ne opredelitve lužiške kulture in kulture sodobni slovenski "venetologi" (Bor) in "etru- žarnih grobiš= ni videti in ostajata topogledno skologi" (Berlot) napise iz prvega tiso=letja pred še naprej anonimni54. Sploh je absurdna misel, našim štetjem, stare ve= kakor dva tiso= let, na ki jo zagovarjajo slovenski "venetologi", da bi na=in, kot da so stari Veneti oziroma Etruš=ani npr. kulturo žarnih grobiš=, ki jo ozna=uje žgan uporabljali morfološko skoraj isti jezik, kot je pokop v planih nekropolah in ki je segala od slovenski knjižni jezik novega =asa52. spodnjega Podonavja do Atlantika, povezovali samo z eno etni=no skupino, ki bi tako obvlado- "Daje bila "slovenš=ina" nekdaj druga=na ko vala skoraj celotno zahodno in srednjo Evropo. danes, tega ne ve; njegova "diluvijalna"slovenš- Zaradi napa=nega metodološkega izhodiš=a je =ina je popolnoma enaka današnji.... Ta knjiga seveda zgrešeno tudi vse nadaljnje razpravljanje je pravo sra=je gnezdo, v katero je g. Ž. znosil avtorjev venetske teorije, da naj bi se Veneti - vse, kar se mu je le koli=kaj pripravno zdelo. Iz Slovani nekje na prelomu drugega tiso=letja vseh mogo=ih jezikov je zbral besede, ki se vsaj pred n. št. v prvega s prostora današnje Poljske približno tako glase inje na ta na=in dal svoje- razširili po skoraj celi Evropi in kot Slovenci pre- mu zmašilu neko znanstveno draperijo,"• je si- živeli vse do danes. Namen venetske teorije je cer že v za=etku našega stoletja zapisal Glonar v (tudi) okrepiti slovensko narodno zavest in na- svoji kritiki Žunkovi=evega dela, s katerim je ta rodni ponos, toda njeni avtorji so, ne da bi se te- dokazoval slovenš=ino že v ledeni dobi (diluvi- ga zavedali, naslikali zgodovinsko sliko, ki je še ju), vendar ni kritika svoje aktualnosti prav ni= veliko bolj porazna od tiste, ki jo o=itajo sloven- izgubila in bi lahko veljala tudi za današnje av- skemu, oz. kot sami pravijo "uradnemu", zgodo- tohtoniste. vinopisju: pred tri tiso= leti naj bi obvladali dve tretjini Evrope in prvi naj bi znali pisati v svojem Kar se ti=e arheologije, se je nanjo sklicevala v jeziku, pa se je zgodba iztekla tako, da je Sloven- prvi vrsti venetska teorija v tistem svojem delu, cem danes ostalo le še dobrih 20.000 kvadratnih kjer skuša pokazati, da je bila lužiška kultura ve- kilometrov ozemlja. netska in da so bili Veneti tudi nosilci kulture žarnih grobiš=. Pri tem izhajajo iz predpostavke, Od vprašanj, s katerimi se v zvezi z avtohtoni- da arheološka kultura ustreza dolo=eni etni=ni sti=nimi teorijami ukvarja zgodovinopisje, so skupnosti, plemenu ali ljudstvu. To naziranje je nedvomno najpomembnejša tista, ki so povezana prelomu 19. v 20. stoletje utemeljil nemški ar- na z vprašanjem kontinuitete oz. diskontinuite- heolog in germanist Gustav Rossina, ki se je uk- te med antiko in zgodnjim srednjim vekom.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 pokazalo, da je stara predstava o popolnem pre- povsem druga=na in mlajšega postanka, nastala lomu med antiko in srednjim vekom, ki so jo z uvedbo hubnega sistema in hubnih vasi od uveljavili že evropski humanisti in ki je v starej- frankovske dobe naprej59. Spremenila se je du- šem slovenskem zgodovinopisju prišla do izra- hovna podoba prostora. Pozna antika je =as, ko za v trditvi, da so Slovani ob svoji naselitvi konec se je v slovenskem prostoru popolnoma uvelja- 6. stoletja iztrebili staroselsko prebivalstvo, vse vilo krš=anstvo, ki je zajelo široke kroge prebi- preve= poenostavljena in =rno-bela56. Vprašanje valstva tudi v najbolj odro=nih krajih. O tem je namre= mnogo bolj diferencirano. Tako so ra- nam pri=ajo številni spomeniki krš=anstva, ki so ziskave pokazale, da med anti=nim in zgodnje- se ohranili: sakralna arhitektura (cerkve, krstilni- srednjeveškim naselitvenim prostorom obstaja ce), napisi s krš=ansko vsebino, predmeti za li- kontinuiteta: za življenje kultivirano zemljiš=e je turgi=no rabo, pa tudi predmeti iz vsakdanjega torej ostalo nespremenjeno. Toda =e primerja- življenja s krš=anskimi simboli in seveda razvita mo strukturo tega prostora v obeh obdobjih, po- cerkvena organizacija s škofijami, nad katerimi tem se nam pokaže med antiko in zgodnjim je imel oglejski patriarh metropolitsko oblast60. srednjim vekom velika razlika. Razmerje med V zgodnjem srednjem veku je ta cerkvena orga- arheološkimi najdiš=i iz rimskega =asa in onimi nizacija propadala in krš=anstvo je zamrlo. Kot iz =asa od preseljevanja ljudstev do konca zgod- vemo, so bili prebivalci tega prostora v drugi po- njega srednjega veka je približno 10:1. To razli- lovici 8. in prvi polovici 9. stoletja ponovno poko v kvantiteti pa dopolnjuje še razlika v kvalite- kristjanjeni61. ti, ki se kaže v tem, da je materialna kultura anti=- nih najdiš= bistveno druga=na od zgodnjesred- Prav v tej to=ki se najbolj evidentno kaže nevz- njeveških, kar seveda zavra=a možnost, da bi an- držnost avtohtonisti=nih teorij nasploh in še ti=no prebivalstvo preživelo konec antike kot te- prav posebej venetske. Kako razložiti nesporno meljni sestavni del kasnejših Slovencev57. O=em dejstvo, da je bil slovenski prostor dvakrat po- najbolj vidna sprememba pa je bil propad anti=- kristjanjen, =e naj bi po avtohtonisti=nih teorijah nih urbanih središ=, ki jih zgodnji srednji vek ne na tem prostoru v zgodnjem srednjem veku ži- pozna v takšni obliki. Pokrajina, v kateri so bila velo isto prebivalstvo kot v pozni antiki? Savli mesta središ=e vsega življenja, je postala eno sa- razlaga to kriti=no to=ko s tem, da naj bi bilo krš- mo podeželje - z izjemo obalnega pasu, kjer so =anstvo v pozni antiki v Vzhodnih Alpah omeje- mesta in njihovi romanski prebivalci preživeli v no le na mesta, doma=e (avtohtono) podeželsko srednji vek, medtem ko so mesta v notranjosti prebivalstvo pa naj bi ostalo pogansko (kar, kot od 12. stoletja za=ela nastajati na novo. Razlika nam pri=ajo res številne arheološke najdbe, med mesti v notranjosti in na obali, ki se kaže v sploh ni res!62). Po propadu rimske in bizantin- številnih to=kah, od obsega ozemlja, ki spada v ske oblasti v Vzhodnih Alpah naj bi ti "noriški pravno sfero mesta do družbene sestave in sa- doma=ini, Veneti ali Sloveni, nepokelteni in ne mouprave mesta, je v najve=ji meri prav posledi- poromanjeni, mogli tedaj brez skrbi pred posle- ca dejstva, da imajo primorska mesta kontinuite- dicami požgati in porušiti mesta, ki so bila sre- to z antiko, tista v notranjosti pa ne58. Prelom lah- diš=a tuje uprave in izkoriš=anja"^. V razliko od ko zaznamo tudi v družbeni strukturi prostora: te konstrukcije, ki je naravnost v nasprotju z župan in kosez sta imeni, družbeni skupini in in- stituciji, ki ju ta prostor v antiki ne pozna. Spre- 59 Podrobneje Grafenauer, Kontinuitätsfragen (kot v op. menilo se je tudi poljedelsko gospodarstvo: an- 55) 69 si.; isti, Kontinuiteta (kot v op. 22) 357 si. ti=na kvadratna razdelitev polja je izginila (ohra- 60 Prim. Rajko BRATOŽ, Vpliv oglejske cerkve na vzhod- nila pa se je zahodno od slovanskega naselitve- noalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zbir- ka zgodovinskega =asopisa 4 (1990) 3 si. (z bogato bib- nega prostora, v Furlaniji, na Tirolskem in na liografijo). Salzburškem !), tista, ki jo poznamo danes, pa je 61 Prim. Bogo GRAFENAUER, Pokristjanjevanje Sloven- cev, v: Zgodovina cerkve na Slovenskem (Celje 1991) 29 si; Milko KOS, Conversio Bagoariorum et Caranta- 56 Prim. npr. Kos, Kdaj so Slovenci (kot v op. 21) 80 si. in norum (LJubljana 1936) 18 si.; Herwig WOLFRAM, Peter ŠTIH - Vaško SIMONITI, Slovenska zgodovina do Salzburg Bayern, Österreich. Die Conversio Bagoario- razsvetljenstva (Ljubljana 1995) 26 si. rum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit, Mit- 57 Podrobneje o tem Grafenauer, Kontinuiteta (kot v op. teilungen des Instituts für Österreichische Geschichts- 22) 354 si. forschung Ergänzungsband 31 (1995) 275 sl. 58 Sergij VILFAN, Rechtsgeschichte der Slowenen (Graz 62 Prim. Slavko CIGLENE

VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE zgodovinskimi dejstvi (podeželje naj ne bi bilo za leto 598 o prvem slovanskem (skupaj z Avari pokristjanjeno), in katere Savli s pomo=jo zgo- in Langobardi) vdoru v Istro in za leto 600 o Slo- dovinskih virov ni niti poskušal dokazovati, se vanih, ki že vstopajo v Italijo. Ti podatki nam pri- da dejstvo o dvakratnem pokristjanjenju širšega =ajo o meji, ki so jo naseljujo=i Slovani dosegli vzhodnoalpskega prostora lepo razložiti s prina zahodu in s tem se tudi sklada podatek, ki ga hodom novega, poganskega slovanskega ljuds- imamo, da se je današnji vzhodnotirolski in ko- tva v ta prostor, ki je s seboj prineslo in uveljavi- roški prostor takrat že imenoval dežela Slova- lo nov na=in življenja. Ta je v strukturi prostora nov (Sclaborum provincia)67. povzro=il tudi zgoraj omenjene spremembe, ki evidentno kažejo, da je bila diskontinuiteta Zgodovinski, arheološki, filološki in tudi drugi mo=nejša od kontinuitete. In naj "venetologi" še razlogi torej jasno govorijo o nevzdržnosti av- tako poudarjajo, da ni zgodovinskega vira, ki bi tohtonisti=nih teorij. So zgodovinski mit, ki ho=e poro=al o naselitvi slovanskih prednikov Slo- nacionalni zgodovini naslikati podobo, ki je ta vencev v Vzhodne Alpe (o=itno bi za njih imel ni imela. Toda, resnici na ljubo, zgodovinski mit veljavo le vir, ki bi podobno kot Pavel Diakon za so tudi vse tiste predstave in trditve, ki govorijo Langobarde64, do dneva natan=no poro=al o pri- kar o naselitvi Slovencev v vzhodnoalpski pro- hodu v novo domovino; kot da ne znamo izluš- stor. Tedaj se slovanski predniki Slovencev ozi- =iti in razbrati zgodovinskih spoznanj tudi iz roma takratni prebivalci slovenskega prostora kakšnih drugih zgodovinskih virov, ki imajo kot pa= niso identificirali in ozna=evali kot Sloven- "preostanki" v strukturi kritike virov lahko celo ci68. Zato je zgodovinski mit tudi trditev, ki jo naj- višje mesto kot historiografska dela65), dejstvo demo v vseh u=benikih slovenske zgodovine, je, da za=no pisani viri prvi= omenjati Slovane v da je slovenski naselitveni prostor segal na seve- zvezi s širšim vzhodnoalpskim prostorom prav ru do Donave in da so Slovenci zaradi germani- konec 6. stoletja. Za leti 593 in 595 poro=ajo o zacije izgubili kar dve tretjini narodnostnega bojih med Slovani in Bavarci (po vsej verjetno- ozemlja, pri =emer ostaja vseskozi povsem ne- sti) ob zgornji Dravi - približno takrat, ob koncu razloženo, na kakšni podlagi in s katerimi argu- 6. stoletja, je zaradi slovanske naselitve propadla menti so lahko bili obdonavski Slovani zgodnje- tudi škofijska cerkev v Teurnji (pri Spittalu)66 -, ga srednjega veka razglašeni za Slovence69. Slo-

(Klagenfurt 1996) 7 si. Obe deli s svojima katalogoma literarnih virov pravilno domneval, daje morala kot jasno pri=ata o razširjenosti krš=anstva v pozni antiki škofijski sedež obstajati še ena cerkev znotraj obzidja, tudi na podeželju oz. izven mest. ki pa jo je napa=no domneval pod današnjo cerkvijo 63 Bor, Savli, Tomaži=, Veneti (kot v op. 34) 142. sv. Petra in s tem za 70 let markiral raziskave. Do od- 64 Paulus DIACONUS (Pavel DIAKON), Zgodovina Lan- kritja škofijske cerkve je pripeljala šele Glaser jeva ugo- gobardov (Historia Langobardorum) (Maribor 1988) tovitev, ki mu je služila kot izhodiš=e, da na Koroškem II 7 (slov. prevod: Langobardi so torej zapustili Panoni- do sedaj ni poznana niti ena zgodnjekrš=anska cerkev, jo in hiteli z ženami in otroki in vsemi premi=ninami ki bi stala pod danes obstoje=o cerkvijo, medtem ko je proti Italiji...Od tam so odšli v mesecu aprilu, v prvi in- na severnem Tirolskem zadeva to=no obratna. To dejs- dikciji, drugi dan po veliki no=i, katere praznovanje je tvo je razložljivo z naselitvijo Slovanov v koroški pro- bilo v tistem letu prera=unano za prvi april, ko je prete- stor (in z njimi povezanimi spremembami, katerih klo že 568 let po Gospodovem utelešenju.,). izrazje diskontinuiteta), medtem koje severnotirolski 65 Prav Pavlov opis selitve Langobardov v Italijo sproža prostor seveda ostal izven njihovega vpliva: Franz resne dvome o histori=nosti njegovega poro=ila. VII8 GLASER, Über das Christentum im Alpen-Adria-Raum poro=a, da sejeAlboin, potem ko je prišel z vsem svojim nach archäologischen Zeugnissen, Karantanien und ljudstvom do meje Italije, povzpel na "Kraljevo goro ", der Alpen-Adria-Raum im Frühmittelalter (Hg. od koder si je ogledal novo domovino. Langobardsko se- Günther Hödl, Johannes Grabmayer), 2. St. Veiter Hi- litev v Italijo opisuje Pavel Diakon po vzoru prihoda iz- storikergespräche (Köln-Wien 1993) 243 sl. branega ljudstva v obljubljeno deželo in paralele z bib- 67 Prim. Bogo GRAFENAUER, Naselitev Slovanov v Vzhod- li=nim tekstom (4 Mz 27, 5 Mz34) so o=itne tako, daje nih Alpah in vprašanje kontinuitete, Arheološki vestnih Pavlov opis možno razumeti kot literarni topos. Prim. 21-22 (1970-1971) 17 sl. (z viri in literaturo); Klaus Harald KRAHWINKLEli, Friaul im Frühmittelater. BERTELS, Carantania. Beobachtungen zur politisch- Geschichte einer Region vom Ende des fünften bis zum geographischen Terminologie und zur Geschichte des Ende des zehnten Jahrhunderts, Veröffentlichungen Landes und seiner Bevölkerung in frühen Mittelalter, des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung Carinthia 1177 (1987) 87 sl. 30 (1992) 29 sl. inop.5,6. 68 Gl. Wolfram, Salzburg (kot v op. 61) 39 si., 73 si., 276sl. 66 Franz GLASER, Teurnia - metropolis Norici. Ein 69 Gl. Štih-Simoniti, Slovenska zgodovina (kot v op. 56) 8 frühchristlicher Bischofssitz (Wien 1987) 10. Glaserje- sl. Savli, Slovenska država (kot v op. 36)175 je šel toza- vo arheološko odkritje škofijske cerkve v Teurniji ima devno še dlje in je proglasil slovansko utrjeno gradiš=e svojo zgodovino, ki je pomembna tudi za našo temo. Gars-Tliunau, kije bilo pred kratkim arheološko odkri- Rudolf Egger, ki je leta 1910 izkopal zgodnjekrš=ansko to ob reki Kamp severno od Donave, kar za karantan- cerkev izven mestnega obzidja Teurnije, je na podlagi sko.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 venci so se na prostoru, na katerem živijo danes le subjektivna opredelitev oz. izpoved. Predsta- izoblikovali šele postopno, v procesu dolgega va o razvoju in razširitvi nekega ljudstva iz ene zgodovinskega razvoja, katerega težiš=e spada v kali - predstava, ki odzvanja tudi v pojmu etno- drugo tiso=letje, upal bi si trditi, celo šele v =as geneza - se je morala umakniti. Vidno je posta- od 16. stoletja naprej, ko se prvi= v doma=em je- lo, da so ljudstva nastajala s stapljanjem razli=nih ziku pojavi slovensko ime in ko je s Trubarjevo etni=nih skupin, da se je etni=na pripadnost lah- knjižno dejavnostjo prvi= zavestno izoblikovan ko menjala, da je ravno v nemirnih stoletjih poz- in izpeljan program, ki vidi v Slovencih posebno ne antike in zgodnjega srednjega veka pogosto celoto in enoto70. V tem smislu so Slovenci re- prihajalo do cepitev in nastajanja novih etni=nih sni=no avtohtoni: ne kot prvi prebivalci tega skupnosti in da so posamezna ljudstva bila pra- prostora, ampak kot plod razvoja, ki je pripeljal viloma polietni=no strukturirana. Raziskave do njihovega izoblikovanja v tem prostoru, v ka- Herwiga Wolframa o Gotih73 so konec sedemde- terem so skozi zgodovinska obdobja izpri=ane setih let jasno pokazale, kako v gotski zgodovini razli=ne identitete; slovenska je le ena (zadnja) ni neke biološke kontinuitete, ampak samo kon- med njimi. tinuiteta imena, saj so se vedno nove skupine posluževale gotskega imena in z njim povezane Na koncu tega pregleda je potrebno opozoriti tradicije: kmetje na Baltiku v 2. in trume pomor- še na nekatera pomembna spoznanja, ki razbija- skih roparjev v 3. stoletju, stepski imperij ob

VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE zvrsti Origogentis, v Izvoru ljudstev, ki so polne manski drobci. To med drugim pomeni, da so klišejskih in stereotipnih predstav: najprej je ob- morda obstajali tudi Karantanci, ki so imeli po- stajalo neko majhno ljudstvo, recimo Goti ali Sa- ševne o=i (tako kot poznamo slovanske Ava- ši ali Langobardi. Ker jih njihova domovina ni re)78! mogla ve= prehranjevati, so se pod božjim vodstvom izselili. Primordialno dejanje, prva preiz- Izhodiš=e, da so zgodnjesrednjeveška ljudstva kušnja, pa naj bo to prehod =ez morje ali veliko skupnosti, ki jih v celoto povezujejo skupno tra- reko, kot so Ren, Laba, Donava, ali pa zmagovita dicijsko jedro, in da je etni=na identiteta katego- bitka nad nadmo7nim sovražnikom - velikokrat rija, ki je podvržena precejšnjim spremembam, pa oboje skupaj - je ustvarilo predpogoje za lepa je, kar se starejše slovenske zgodovine ti=e, gitimnost tradicijskega jedra in za nastanek no- pripeljalo še do ene pomembne ugotovitve. Po vega, števil=no mo=nega - ker pa= atraktivnega propadu avarske nadregionalne in polietni=ne - ljudstva75. skupnosti konec 8. stoletja je na ruševinah avar- skega kaganata prišlo do velikega preslojevanja To novo branje starih virov ni zaobšlo niti alp- in oblikovati so se za=ele nove etnogeneze, kar sko - jadranskega, pogojno re=eno širšega slo- se je odrazilo tudi v terminologiji virov. Name- venskega prostora. Zlasti po zaslugi Henviga sto splošne oznake Sciavi se sedaj na obrobju Wolframa, ki je svoje tozadevne raziskave sinte- kaganata pojavijo številna slovanska plemenska ziral v knjigi o najstarejši zgodovini avstrijskega (gentilna) imena, med njimi leta 820 tudi Kar- (in širšega) prostora76 in njegovega u=enca Wal- niolci, ki jih zgodnjesrednjeveški viri jasno razli- terja Pohla, ki je na teh novih izhodiš=ih skušal kujejo od Karantancev. V Posavju se je konec 8. razložiti fenomen Avarov77 in pri tem pokazal, in v za=etku 9. stoletja za=elo oblikovati poseb- da so nekatere lastnosti skupne vsem zgodnje- no pleme - ljudstvo, ki je bilo slovansko deter- srednjeveškim ljudstvom (plemenom), ne glede minirano in ki je - tako kot Karantanci - svoje na to, ali jih štejemo med germanska, slovanska ime dobilo po pokrajini, kjer je bivalo: po Kar- ali pa stepsko - nomadska. Ob ugotovitvi, da nioli. Na slovanskem naselitvenem prostoru v zgodnjesrednjeveška plemena niso bile skup- Vzhodnih Alpah sta se tako izoblikovali dve nosti istega porekla, temve= so to bile polietni=- ljudstvi in dve etni=ni identiteti: Karantanci in ne skupnosti, ki jih v celoto ne povezuje ista kri Karniolci, gentilna kneževina Karniolcev je bila ampak skupna tradicija in obi=aji, se je pokaza- poleg Karantanije druga slovanska gentilna kne- lo, da so tudi Avari tvorili polietni=no zvezo, ki je ževina tega prostora79. Pod novo frankovsko ob- bila zmeraj odprta novim prišlekom in ki je po- lastjo sta obe kmalu izgubili svojo staro plemen- leg ostalih ljudstev panonskega bazena zaobje- sko ureditev in njuni identiteti sta ugasnili, pora- mala Gepide, Bolgare, Kutrigure in predvsem jati pa so se za=ele nove. Slovane. Pod imenom Avari je torej živela nadre- gionalna politi=na skupnost, ki je bila precej ne- V nasprotju z mitologijo o venetski monofiliji stabilna in podvržena nenehnim spremembam Slovencev in o njihovi vzdržnosti in nespremen- in katere tradicijsko jedro je tvorila skupina ljivosti skozi tri tiso= let imajo Slovenci - tako okrog kagana. Polietni=no pa je bilo tudi pleme kot vsi ostali narodi - celo vrsto prednikov: od oz. ljudstvo Karantancev. Brez dvoma so bili slo- anti=nih staroselcev preko Slovanov, Hrvatov, vansko pleme - kar pomeni, da je bilo njihovo Avarov, Karantancev, Karniolcev, Nemcev do tradicijsko jedro znotraj polietni=ne zveze slo- Uskokov in še mnogih drugih.

78 Gl. Peter ŠTIH, Plemenske in državne tvorbe zgodnjega 75 Herwig WOLFRAM, Razmatranja o Origo gentis, Etno- srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v geneza Hrvata Cur. Neven Budak) (Zagreb 1995) 40 si. Vzhodnih Alpah, Slovenci in država, SAZU, Razprave 76 Die Geburt Mitteleuropas. Geschichte Österreichs vor 1/17 (1995) 21 si. seiner Entstehung 378 - 907 ((Wien 1987). 79 Peter ŠTIH, Kranjska (Carniola) v zgodnjem srednjem 77 Die Awaren. Ein Steppenvolk in Mitteleuropa 567 - veku, Zbornik Brižinski spomeniki, SAZU, Dela 11/45 822 n. Chr. (München 1988). (1996) 13 si.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79

Vzhodne Alpe. Preprosto zato, ker je prav slo- Reihe slovenischer Autochthonisten setzte sich vanska naselitev v za=etku zgodnjega srednjega im 20. Jahrhundert mit Davorin Žunkovi= und veka, dala prostoru, na katerem živijo Slovenci, Henrik Tuma fort. Danach folgte eine längere tisto jezikovno identiteto, ki jo ima ta prostor še Pause, bis Ende der sechziger Jahre in Triest danes. Predvsem zaradi tega lahko danes re=e- Franc Jeza zu beweisen versuchte, daß die mo, da so Slovenci Slovani, =eprav so se razvili Slovenen aus dem Norden (aus Skandinavien) tudi iz drugih korenin. stammen. Dann begann sich eine Theorie um den slovenischen Charakter der Etrusker und schließlich zum slovenischen Ursprung der Zusammenfassung Etrusker zu entwickeln, eine Theorie, die Matej Bor aufbrachte, und der Ivan Rebek und Anton EJ KO GOLTNEŠ DO TU-LE, UDARI PO Berlot folgten. Mitte der achtziger Jahre stellten KONJIH " Matej Bor, Jožko Šavli und Ivan Tomaži= eine neue, die venetische Theorie, vor, die noch jetzt Über autochthonistische und ähnliche ganze Leserbrief-Rubriken in der slovenischen Theorien bei den Slovenen und in Slovenien Presse füllt. Die These dieser "Venetologen" lautet, die Träger der archäologischen Lausitzer Autochthonistische und ähnliche Theorien Kultur aus der zweiten Hälfte des zweiten über Herkunft und Ursprung der Slovenen Jahrtausends v. Chr. seien Veneto-Slaven haben eine ganz überraschend lange Tradition, gewesen. Diese hätten sich dann bis zum ersten man trifft sie bereits in einigen Texten der Jahrtausend v. Chr. in ganz Europa angesiedelt, slovenischen Protestanten des 16. Jahrhunderts von dem sie gute zwei Drittel eroberten. Davon an. Bei Primus Trüber kann ein Widerhall der zeugen angeblich die Häufigkeit des vene- autochthonistischen Sichtweise vermutet wer- tischen Namens und die archäologische Kultur den, daß die Illyrer Slaven gewesen seien, der Brandgrabstätten, deren Träger Veneter während ein anderer slovenischer Protestant, bzw. (Ur)Slaven bzw. Westslaven gewesen Adam Bohori=, die Slaven mit den Venetern und seien. Diese Veneto-Slaven hätten dann als den Vandalen gleichsetzte. Nach dem 18. Bauernbevölkerung in den Bergen, in den Jahrhundert, als insbesondere Marko Pohlin Ostalpen, zunächst die keltische, dann die seine Überzeugung von der Slavizität der römische Besatzungszeit überlebt, dann endlich illyrischen Sprache zum Ausdruck brachte, war Widerstand geleistet, die verhaßten römischen besonders das 19- Jahrhundert diejenige Städte verbrannt und das Joch der römischen Epoche, in der - zur Zeit der Romantik und der Herrschaft, der Kultur und des christlichen nationalen Wiedergeburt - die autochthoni- Glaubens von sich geworfen und hätten in stischen Theorien bei den Slovenen recht viele Karantanien ihren eigenen Staat gegründet, der Anhänger und Verehrer fanden, die Geschichte bis zur Ankunft der Franken seine Selbständig- vor allem als Mittel zur national-politischen keit bewahrte. Affirmation verstanden. Zu ihnen gehörten Jakob Zupan, Anton Krempl, Matevž Ravnikar- Die Kritik an diesen autochthonistischen Požen=an, Peter Hitzinger, Matija Sila und Theorien ist nicht ausgeblieben, sie meldete insbesondere Davorin Trstenjak, der mit dem sich schon von der zweiten Hälfte des 19- Umfang seines Werkes, seinem Durchhalte- Jahrhunderts an zu Wort, besonders lautstark vermögen und des Echos, das er hervorrief, wandte sie sich gegen die jüngste, die vene- unter ihnen hervorragte. Trstenjak, der nicht tische Theorie, deren Autoren häufig anstatt auf nur den Beweis führte, daß die Slovenen schon die Argumente der Kritik mit Klagen gegen die seit jeher auf ihrem jetzigen Grund und Boden Paralyse der slovenischen Gesellschaftswissen- gesiedelt hatten, sondern auch, daß in früherer schaften (vor allem der Geschichtsschreibung) Zeit die unterschiedlichsten Völkerschaften auf antworteten, entsprechend den Ideologien, allen drei Kontinenten der alten Welt zu den denenzufolge - im Dienste verschiedener Regi- Slaven gehört hatten, zeigte im Alter soviel mes und Ideologien -, keine freie Erörterung Anstand und Mut, wenigstens indirekt seine über den Ursprung der Slovenen möglich war. autochthonistische Theorie zu widerrufen. Die An einer ganzen Reihe slovenischer Historiker und vor allem ihrer Werke - von den letzten Jahrzehnten des 19. Jahrhunderts, als die Übersetzung einer venetischen Schrift von Matej Bor. Geschichtsschreibung sich bei den Slovenen als

VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE

Wissenschaft zu festigen begann, bis heute - ist zeugen, die gerade Ende des 6. Jahrhunderts es nicht schwer zu zeigen, wie unberechtigt sie erstmals Slaven in Verbindung mit dem Ost- sind. In sprachwissenschaftlichen Fragen warf alpenraum erwähnen. Historische, archäolo- die Kritik den autochthonistischen Theorien gische, philologische und andere Gründe spre- vor allem ihre Methode vor, Wörter anhand chen klar für die Unhaltbarkeit der autochhto- ihrer äußerlichen Ähnlichkeit zu vergleichen, nistischen Theorien. Sie sind ein Geschichts- eine Vorgehensweise, die in der vergleichen- mythos, welcher der nationalen Geschichte den Sprachwissenschaft schon lange als über- eine Gestalt verleihen möchte, die ihr nicht holt galt und zu völlig falschen Schlüssen führen entspricht. Die Slovenen haben sich in dem konnte. Was die Archäologie betrifft, auf die vor Raum, in dem sie heute leben, erst allmählich im allem die venetische Theorie sich berief, so ging Zuge einer langen geschichtlichen Entwicklung sie methodologisch davon aus, daß sich die herausgebildet, hauptsächlich ab dem 16. archäologischen Kulturen aus einzelnen Jahrhundert. In diesem Sinne sind die Slovenen Völkerschaften bzw. ethnischen Identitäten wirklich autochthon: Nicht als ursprüngliche zusammensetzten. Heute ist dieser theoretische Bewohner dieses Raumes, sondern als Frucht Ansatz bereits völlig überholt, denn es ist nicht einer Entwicklung, die zu ihrer Herausbildung möglich, nur auf der Grundlage materieller in diesem Raum führte, in dem durch die Epo- Überbleibsel die ethnische Zugehörigkeit ihrer chen der Geschichte verschiedene Identitäten Träger festzustellen; diese Frage können nur belegt sind, von denen die slovenische nur eine Daten aus schriftlichen Quellen lösen. Von den (die letzte) ist! Im Gegensatz zu dem Mythos Fragen, mit denen sich die Geschichtsschrei- von der venetischen Monophilie der Slovenen bung im Zusammenhang mit den autochtho- und von ihrer Unveränderlichkeit durch drei- nistischen Theorien befaßt, sind sicher die- tausend Jahre, haben die Slovenen - so wie alle jenigen am wichtigsten, die mit der Frage der übrigen modernen Völker - eine ganze Reihe Kontinuität bzw. Diskontinuität zwischen der von Vorfahren: von den antiken Altsiedlern Antike und dem frühen Mittelalter befassen. über Slaven, Kroaten, Avaren, Karantaner, Trotz der Kontinuität auf einzelnen Gebieten Karnioler, Deutschen bis zu den Uskoken und der geschichtlichen Entwicklung ist der heutige noch vielen anderen. Dabei ist die slavische Stand der Forschung in den geschichtswissen- Besiedlung zu Beginn des frühen Mittelalters schaftlichen Forschungen der, daß es un- deshalb so außerordentlich wichtig, weil der zweifelhaft ist, daß Diskontinuität über Kon- Raum, in dem die Slovenen leben, ihnen die tinuität dominierte, was mit der Ankunft einer sprachliche Identität gegeben hat, die dieser neuen Völkerschaft mit einer neuen Lebens- Raum noch heute hat. Vor allem deshalb weise erklärbar ist, die mit einer neuen Wirt- können wir sagen, daß die Slovenen Slaven schaft und neuen Göttern in den slovenischen sind, wenn sie sich auch aus anderen Wurzeln Raum kam, wovon auch schriftliche Quellen entwickelt haben mögen.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81

s Perovškovim spisom dobil prvo obsežnejšo MED študijo.

VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE

Bolgar in potem spet od za=etka) - kar pomeni, stom, socialdemokratom, narodnim socialistom da nih=e ne bi mogel igrati vloge Prusije oz. he- in komunistom) niso. gemona (za razliko od Nova=ana si Krek Jugo- Igor Grdina slavije brez hegemonije enega njenega dela nad drugimi ni znal predstavljati). Nova=anova Jugo- P.S.: Ribnikar ni bil Alojz, temve= Adolf! slavija v letih 1922 in 1923 zagotovo ni bila miš- LG. ljena kot zvezna republika, temve= kot sodržav- je. Natan=neje bo treba raziskati slovenski agrari- ENCIKLOPEDIJA zem. Res je, da so Samostojni kmetijski stranki pri rojstvu pomagali demokratski "baroni", ven- JUGOSLOVANSKO - dar je pozneje Ivan Pucelj kot osrednja oseb- nost našega agraristi=nega gibanja v=asih hodil AVSTRIJSKIH svoja pota (njegov bleš=e= trenutek je bila Slo- venska kmetska stranka). Navsezadnje prvi po- ODNOSOV 1918 - 1938 skus agraristi=ne stranke pri nas datira že v obdobje habsburške monarhije, France Veber pa Arnold Suppan, Jugoslawien und Österreich je problemu tovrstne politi=ne usmeritve leta I9I8 - 1938. Bilaterale Aussenpolitik im eu- 1927 namenil celo posebno filozofsko knjigo ropäischen Umfeld, Verlag für Geschichte und (njen naslov je bil Idejni temelji agrarizma). Politik, Wien - Verlag Oldenbourg, München Agrarizem je bil populisti=no gibanje (zlasti le- 1996,1347 strani. po je uspeval onstran Kolpe in Sotle v Radi=evi Hrvaški republikanski kme=ki stranki), medtem V našem historiografskem prostoru Arnold ko liberalizem to nikoli in nikjer ni mogel biti. Suppan ni neznano ime: ta ugledni avstrijski Res je politi=na praksa iz agraristov pri nas mar- zgodovinar (sicer profesor vzhodnoevropske sikdaj naredila zgolj privesek liberalcev (plasti=- zgodovine na dunajski univerzi ter hkrati vodja no je dajanje finan=ne "pomo=i" vodilnim mo- Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhod- žem Samostojne kmetijske stranke opisal Anton no Evropo), ki je velik del svoje znanstvene po- Nova=an, vendar najbrž predvsem zato, ker se zornosti namenil raziskavam mednacionalnih tudi v njegovem žepu ni znašlo nekaj demokrat- odnosov v srednjem Podonavju, se problemov skih oz. Žerjavovih stotakov), kljub temu pa je slovenske preteklosti nikoli ni izogibal. Nasprot- bila SKS ve= kot zgolj podeželska izpostava Ju- no: v njegovih številnih spisih je mogo=e najti goslovanske demokratske stranke. Razjedali so zelo pomembne prispevke k njenemu preu=e- jo povsem samostojni znotrajstrankarski boji vanju. Takoj na za=etku je treba povedati, da so- (npr. Pucelj versus Vošnjak & Drofenik). Tudi di Suppan v vrsto tistih zgodovinarjev, ki so imu- Ivan Šušterši= je po svojem razhodu s prvaki ni pred nacionalisti=nimi okužbami. Te so še v (Vse)Slovenske ljudske stranke iskal pot k agra- ne tako daljni nekdanjosti dodobra zastrupljale rizmu. Na rešitve v tej smeri je mislil tudi Nova- strokovno ozra=je in marsikdaj skoraj povsem =an, ko je snoval Slovensko zemljoradniško onemogo=ale tvoren dialog med sosednjimi stranko (treba je re=i, da so bile Nova=anove po- srednjeevropskimi historiografijami. Samo liti=ne ideje neredko zelo produktivne, vendar spomnimo se na Martina Wutteja in na njegove- mož ni imel primerne vztrajnosti, da bi jih oži- ga slovenskega "dvojnika" Boga Grafenauerja, vil). ki sta v svojih "znanstvenih" spisih s pravo bram- bovsko ihto služila prevladujo=im politi=nim us- Perovškove misli o našem liberalnem unitariz- meritvam svojih narodov (treba je re=i, da je bil mu kar kli=ejo po obravnavi slovenskega kato- Wutte pri tem vendarle doslednejši: Grafenauer liškega jugoslavenarstva, ki sicer ni bilo tako raje npr. zelo dolgo =asa imel skrajno "skepti=en" dikalno, vendar vseeno opazno: Korošec pa= ni - no, bodimo vljudni in recimo temu tako - od- zaman razlagal, da so Jugoslovani navsezadnje nos do neodvisne slovenske države). Njun pere- en narod. Slovenci katolikov niso volili samo za- sni spopad okoli interpretacije koroške zgodo- to, ker so imeli neumne liberalce, temve= pred- vine marsikdaj ni bil ni= manj strasten kot obo- vsem zato, ker so bili sami zelo katoliški. Sloven- roženi in diplomatski boj za jugoslovansko-av- ski ljudski stranki so zlahka odpustili politi=ne strijske mejne kamne. Sodobna historiografija akrobacije, ki jih drugim (liberalcem, agrari- pa se ne vprašuje ve=, kaj ta ali oni pretekli do-

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 83 godek oz. dogajanje pomeni za današnji =as, pov). Številne tabele z najrazli=nejšimi statisti=- temve= kaj pomeni za zgodovino. Ob tem tudi nimi podatki o Avstriji in Jugoslaviji, bogato sli- ve, da je objektivnost pravzaprav zgolj nedose- kovno gradivo (posebej izstopa postavljaška po- žen ideal, medtem ko je nepristranskost v=asih doba Benita Mussolinija, ki v samih kopalkah mogo=e udejanjiti (žal pri nas mnogi ljudje sodi- sprejema avstrijskega zveznega kanclerja Engel- jo, da je nepristranskost že objektivnost: hudo berta Dollfußa - ta je seveda v kravati!) ter zem- preprosto je misliti, da smo ugotovili, "kako je ljevidi (zna=ilno: eden je povzet po Bogu Grafe- pravzaprav bilo", s tem, da se v pisanju o nekem nauerju, eden pa po Martinu Wutteju: vsekakor nekdanjem sporu ne postavimo na stališ=e ene se niti nacional(isti=)no angažirani zgodovinarji ali druge vanj zapletene strani; ker zgodovina ni ne morejo pritoževati nad neravnovesjem!) še eksperimentalna veda, ji je dosegljiva zgolj re- pove=ujejo uporabnost knjige kot enciklopedi=- snica opisovanega, ne pa tudi njegova dejan- nega priro=nika za obravnavo jugoslovansko- skost). avstrijskih odnosov.

Za knjigo Arnoida Suppana o jugoslovansko- Odnosi med prvo avstrijsko republiko in Kra- avstrijskih odnosih je vsekakor mogo=e re=i, da ljevino SHS oz. Jugoslavijo so bili precej zaplete- si ne le prizadeva za nepristranskost, temve= da ni. Državi sta bili v razli=nih vojaško-politi=nih jo tudi dosega. Ker gre za izjemno obsežno delo, taborih (kon=no obliko sta tabora dobila s t. i. ki posega v razli=ne sfere javnega življenja Malo antanto in z Rimskimi protokoli med Itali- (predvsem v politiko in gospodarstvo), je to toli- jo, Avstrijo in Madžarsko), njuni gospodarski ko ve=ji dosežek. V pravem pragozdu arhivske- strukturi pa sta bili kompatibilni in tako reko= ga gradiva (avstrijskega, slovenskega, srbskega, obsojeni na sodelovanje. Ob=asno je prihajalo hrvaškega, =eškega) in literature se avtor giblje s do popuš=anja napetosti tudi v politiki (obisk suverenostjo poznavalca, ki ohranja mnenjsko zveznega kanclerja Seipla v Beogradu 1923 in neodvisnost tudi v razmerju do najbolj "samou- zunanjega ministra Nin=i=a na Dunaju 1924; tu- mevnih" in utrjenih razlag nekdanjosti. Nanj - di trgovinska pogodba iz leta 1925 je imela svojo denimo - ni niti malo vplivala ponesre=ena knji- politi=no razsežnost), vendar je kakšno ve=je ga Janka Prunka Slovenski narodni vzpon, pa zbližanje med Beogradom in Dunajem onemo- =eprav je avtorju tega katekizma našega etno- go=alo vselej pere=e vprašanje slovenske in hr- centrizma s "sveti zlatimi in možatimi" stal ob vaške manjšine v Avstriji oz. nemške vjugoslavi- strani sam Bogo Grafenauer, ki je s podobnimi ji. Nacionalisti=ni principi so leta 1918 v evrop- uslugami svoj =as pomagal že Edvardu Kardelju ski politiki skorajda povsem prevladali (propad pri popravljanju razvpitega Speransa (mimogre- ve=nacionalnega habsburškega imperija), red- de: hvalevredno je, da je Suppan prekinil z že kokateri narod pa se je =util potešenega v svojih precej ustaljeno prakso navajanja Razvoja slo- nacionalnih aspiracijah (celo Italijani, ki so bili venskega narodnega vprašanja med historio- poleg Romunov in Srbov "najsre=nejši otroci" grafsko literaturo, kar npr. sre=ujemo še v klasi=- mirovnih pogodb po prvi svetovni vojni, so go- ni zgodovini habsburške monarhije Roberta A. vorili o pohabljeni zmagi, =eprav so svoji kralje- Kanna). vini priklju=ili etni=no povsem tuja ozemlja). Za naš prostor bo posebej vznemirljivo Suppanovo Obširnost knjige o jugoslovansko-avstrijskih obravnavanje odnosa uradne Avstrije do koroš- odnosih med obema t. i. svetovnima vojnama ni kih Slovencev, ki nikakor ni bil tako negativen, posledica ekstenzivnega pristopa, temve= avtor- kot se brez natan=nega poznavanja virov zdi na jeve natan=nosti in težnje po =im bolj popolni prvi pogled. Zvezni kancler Kurt von Schusch- obravnavi virov. Suppan se je povsem zavestno nigg, =igar predniki so bili slovenskega rodu (to osredinil na "klasi=no zgodovino", se pravi na mu je nacisti=na propaganda tudi bridko o=ita- raziskovanje politi=ne (v prvi vrsti diplomatske) la), je v za=etku marca 1936 obiskal južno Koroš- in gospodarske problematike. Toda njegovo poko in lansiral geslo: "Gut katolisch, gut slowe- jasnjevanje teh dveh sfer javnega življenja ni nisch und gut vaterländisch." To je pomenilo na- omejeno na tradicionalno predstavitev doku- poved nove smeri v politiki Dunaja do manjšine mentov; avtor posega tudi po instrumentariju (Schuschnigg je bil na Koroškem deležen tudi "nove zgodovine". Tako npr. opozarja na po- vzklikov Živio kancler!), ki pa zaradi Anschlußa men stereotipov in ukoreninjenih predstav (ne- ni ve= prišla do izraza. Jugoslovanska politika je kaj strani nameni celo teoreti=ni utemeljitvi po- v avstrijski stanovski državi videla predvsem trebnosti upoštevanja avto- in heterostereoti- svojega nasprotnika in je ni vzpodbujala k pozi-

VSE ZA ZGODOVINO 84 ZGODOVINA ZA VSE tivnim manjšinskim ukrepom. Nasprotno: Beo- va, bo knjiga Jugoslawien und Österreich 1918 - gradu so bili simpati=ni celo nacisti, ki so bili od- 1938 nedvomno postala klasi=no delo. lo=ni nasprotniki Dollfuß-Schuschniggovega re- Igor Grdina žima (jugoslovanski konzul v Celovcu Anton Nova=an je v svojem znanem bombasti=nem slogu zatrjeval, kako se je v Berlinu s samim Goebbelsom dogovoril, da Avstrija pripade O ŽLAHTNIH Nem=iji, Koroška pa Jugoslaviji!). Suppan tudi nadrobno popisuje dejavnost jugoslovanskih KAMNIŠKIH oz. slovenskih iredentistov (vsaj ob=asno so uži- vali dolo=eno podporo oblasti), medtem ko so v PURGARJIH Avstriji ozemeljske zahteve do južne sosede postavljali le protidržavni (proto)nacisti=ni veliko- Zora Torkar, Beži Ljubljana, Gradec se skrij, nemški krogi (od uradnih organov so bile le ne- Dunaj tud' Kamniku gliha ni= ni. Najpremožnej- katere obmejne ob=ine za "ozemeljske korektu- ši meš=ani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja, re"). Avstrija skratka leta 1938 v Jugoslaviji ni Kulturni center Kamnik, Kranj, 1996,188 strani. imela nikakršne opore za obrambo neodvisnosti. Še ve=: jugoslovanska uradna politika je bila Pisana Loka, =rn je Kranj, bolj naklonjena nacistom kot stanovski državi Z mo=nikom Kamnik je ves ocmokan (slednjo je doživljala kot Mussolinijevo sred- Beži Ljubljana, Gradec se skrij, njeevropsko lutko). Glede tega se Stojadinovi- Dunaj tud' Kamniku gliha ni= ni. =eva vlada ni razlikovala od svojih JNS-jevskih predhodnic (ena izmed njih je bila zelo koope- Tak je za=etek zabavljice po ve=ini kme=kega rativna do nacisti=nih beguncev, ki so se v kra- okoliškega prebivalstva Kamnika nad tamkajš- ljevino Karadjordjevi=ev zatekli po propadu po- njimi prevzetnimi, samovše=nimi, vzvišenimi in skusa državnega udara leta 1934). Seveda tudi pretirano var=nimi "purgarji", za katere bližnja nemška manjšina v Jugoslaviji ni stavila na Av- in tudi bolj oddaljena (vele)mesta in njihovi strijo, temve= na Hitlerja: njen tisk je bil že pred meš=ani niso ni=, pa =eprav imajo sami v pri- Anchlußom vsaj deloma tako nacificiran, da po- merjavi z njimi na svojih mizah v najboljšem pri- samezni =asniki niso mogli =ez severno mejo v meru kve=jemu mo=nik. Kakor vsi stereotipi tu- alpsko republiko. di ti poudarjajo le del resnice. Kdo in kakšni so bili torej najpremožnejši kamniški meš=ani v Mo=no pozitivnega vtisa v Suppanovi knjigi drugi polovici prejšnjega stoletja? tudi nekaj tiskarskih napak (denimo pri navaja- nju tujejezi=nih naslovov v originalu) in pomot Odgovor na to samo na prvi pogled enostav- (podpredsednik Narodnega sveta v Zagrebu dr. no vprašanje nam prinaša knjiga Zore Torkar, Ante Paveli7 ni bil odvetnik, temve= zobozdrav- kustosinje zgodovine v Kamniškem muzeju, s nik - str. 55) ne more izbrisati. simpati=nim naslovom, ki ga je prevzela iz zgor- nje zabavljice. Najosnovnejši problem pred ka- Nobenega dvoma ni, da je Arnold Suppan v terim se je znašla avtorica, je bila dolo=itev sloja knjigo o jugoslovansko-avstrijskih odnosih vlo- najpremožnejših. V nasprotju z Dunajem, Grad- cem in delno celo Ljubljano, to niso bili bankirji, žil veliko svoje energije. Od prve ideje do natisa veletrgovci in veleindustrialci, ki so stanovali v je minilo kar dvajset let. Rezultat kaže, da svoje- novejših, elitnejših predelih mesta, temve= veli- ga =asa ni vrgel vstran. Napor ni bil zaman, =e- kosti, se pravi majhnosti provincialnega meste- prav je jasno, da njegov spis zaradi ozko specia- ca primerni trgovci, gostilni=arji, tovarnarji, lizirane tematike ne bo mogel postati medna- obrtniki in potrebam mesta in okolice primerno rodni bestseller. Avtor bi lahko svoje delo skle- manjše število intiligence, ki so po tradiciji stare- nil z znamenitim posvetilom iz Stendhalove ga meš=anstva stanovali še kar naprej v starem Parmske kartuzije: "To the happy few." Kdor se in s tem elitnejšem središ=u mesta z ve=inoma bo poslej ukvarjal z zgodovino jugoslovansko-av- enonadstropnimi hišami. strijskih odnosov med "obema vojnama", mimo Suppanove obsežne študije ne bo mogel iti. In In ravno za takratno Avstrijo lahko s pomo=jo lahko bo zadovoljen, da ima ob sebi tako temeljit volilnih imenikov za deželnozborske volitve, v in iz=rpen priro=nik. Za tematiko, ki jo obravna- tem primeru za mestno kurijo Trži= - Radovljica

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85

- Kamnik, dolo=imo najpremožnejše (in seveda denarcev, temve= tudi njihov izvor. Najpremož- tudi manjpremožnejše) meš=ane. Volilci so bili nejši Kamni=ani tako kot ostali takratni bogataši namre= glede na direktni davek, ki so ga pla=e- svojega premoženja ponavadi niso =rpali le iz vali, razdeljeni na tri volilne razrede. V prvem so enega vira, =eprav je bil ta v primerjavi z drugimi bili tisti, ki so pla=evali najve= davkov in jih je lahko glavni izvor denarnega (vele)toka. Najve= bilo temu primerno tudi najmanj in volilci inteli- jim je tako prinašalo trgovanje, gostilni=arstvo gen=ne volilne skupine, v katero so spadali ljud- in nekatere obrti. To torej niso bili velebogataši je zaradi svojega položaja, poklica ali izobrazbe, z veleobrati, temve= malemu podeželskemu me- in to ne glede na višino pla=anih davkov. V dru- stecu primerni mali bogataši, ki pa so kljub temu gem volilnem razredu so bili tisti, ki so pla=evali bili "naj, naj" in "oh in sploh" svojega kraja. Med drugo tretjino vseh davkov, v tretjem pa vsi osta- njimi seveda spet najdemo nekatere, ki mo=no li davkopla=evalci. K najpremožnejšim meš=a- izstopajo kot lastniki manjših tovarn, mo=nejših nom torej lahko štejemo volilce prvega (brez ve- obratov in donosnih dejavnosti in se kot po pra- like ve=ine inteligence) in drugega volilnega vilu ukvarjajo z množico razli=nih poslov. razreda in sicer tiste, ki so bili to najmanj dvakrat (se pravi ve= kot šest let) in so imeli v Kamniku Ena glavnih vrednot ljudi, ki niso prejemali stalno prebivališ=e. Avtorica je tako dobila šest- stalno odmerjenih dohodkov, je bila seveda po- deset najpremožnejših Kamni=anov, torej neka- leg mo=ne želje po uspehu tudi prav takšna želja ko 30% volilcev, od katerih pa jih je bilo le 5 do 8 po varnosti, se pravi skrb za negotovo bodo=- odstotkov zares bogatih. Po višini dohodkov so nost. Pridobljeni kapital zato niso vlagali samo v bili nekako na ravni takratnega provincialnega svoje temeljne pridobitvene dejavnosti, temve= višjega meš=ansta in so bili glede tega kar precej tudi tja, kjer so v primeru poslovnih neuspehov oddaljeni od elit velemest, =eprav tudi med nji- ali starosti pri=akovali varno naložbo in s tem mi najdemo nekatere posameznike, ki so precej, gotov denar. To pa niso bili državni ali podobni vendar pa še vseeno ne kri=e=e izstopali. Teh "nerizi=ni" vrednostni papirji, temve= po stari šestdeset pa je avtorica glede na razli=en =as nji- "kme=ki" logiki predvsem razli=ne nepremi=ni- hovega bogatenja razdelila na tiste, ki so bili na ne. Na prvem mestu je bila zemljiška posest, zla- vrhuncu svoje uspešnosti do osemdesetih let 19. sti gozdovi, medtem ko so njive, travniki, pašni- stoletja in so bili še mo=neje vezani na tradicijo ki in tudi vrtovi za "zelenje in kuho" imeli pred- kot tisti, ki so bogateli po tej =asovni prelomnici. vsem vlogo postranskega in dopolnilnega za- Le osem družin pa se je v najpremožnejšem slo- služka, s =imer se je še podkrepil izgled Kamni- ju obdržalo skozi vse obravnavano obdobje. Kot ka kot na pol kme=kega mesta. Vendar je ta zna- vse je torej tudi bogastvo (dolo=ene družine) =ilnost po osemdesetih letih za=ela pojemati in minljivo. meš=ani so se vse bolj specializirali le v eno dejavnost. Druga pomembna vrsta nepremi=nin Najpremožnejši meš=ani Kamnika so se seve- so bile hiše, ki so jih nekateri imeli tudi po ve= v da glede na ostale someš=ane odlikovali z njim lasti in so tako z najemninami še dodatno zaslu- ustreznim velikim premoženjem, politi=no žili. Zlasti cenjene so bile takoimenovane kor- mo=jo in visokim družbenim statusom. Lahko poracijske hiše, ki so njihovim lastnikom vsako- re=emo, da so prav ti trije dejavniki tisto, kar ne- letno prinašale dolo=ene koli=ine drv in lesa iz kako ozna=uje vsakršno elito katerega koli oko- gozdov meš=anske korporacije. lja. To seveda še ne pomeni, da je vsak pripad- nik elite, torej vsak najpremožnejši Kamni=an, Meš=anska korporacija je bila skupnost meš- razpolagal s pravšnjim odmerkom tako bogas- =anov, ki je po letu 1866 od ob=inskega odbora tva kot mo=i in statusa, temve= le, da pri veliki prevzela v upravljanje gozdove v dolini Kamniš- ve=ini lahko zasledimo prav te tri zna=ilnosti. ke Bistrice, kar je meš=anom, ki so imeli v lasti korporacijske hiše, prinašalo dodatne dohodke. Ker med to šestdeseterico avtorica ni prištela Ni= =udnega torej, =e so med =lani korporacije meš=anov po izobrazbi, ki so kot volilci inteli- in predvsem v gospodarskem odboru z na=elni- gen=ne skupine imeli politi=no mo= in tudi vi- kom na =elu prevladovali prav najpremožnejši sok status, ne pa tudi (razen nekaterih notarjev, meš=ani. Podobno so ti nadzirali tudi nadzorni odvetnikov in zdravnikov) velikega premože- odbor mestne hranilnice in posojilnice. nja, lahko re=emo, da je njihova glavna zna=ilnost prav ta, da so bili meš=ani po premoženju. Z voljenimi položaji v razli=nih odborih pa Pri tem pa nas ne zanima le množina njihovih smo se približali drugi pomembni lastnosti elite,

VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE politi=ni mo=i oziroma v širšem pomenu - vlogi teljici "družinskega gradu" pa eksisten=no var- meš=anov v javnem življenju. Ker so bili najpre- nost. Dom s skrbno materjo in gospodinjo je bil možnejši Kamni=ani izbrani prav po volilnem seveda tudi varno zavetje za meš=anske otroke. cenzusu, ki se je orientiral po pla=anih direktnih Trdna in urejena družina je bila sploh ideal vsa- davkih, je razumljivo, da so prav najpremožnejši kega meš=ana in od nje je bil marsikdaj odvisen (torej prvi in drugi volilni razred) imeli tudi naj- poslovni in družbeni uspeh.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87

Tudi bogataš neko= sre=a smrt, vendar vseeno zadnji modi, kjer ni manjkalo najrazli=nejših bo- veli=astneje kot revež. Neenakost v smrti se je gatih dodatkov, nakita, torbic, ur in podobnega. najo=itneje kazala na pogrebih, ko so se sorod- Pomembna je bila seveda tudi primerna stano- niki in prakti=no vse mesto v veli=astni procesi- vanjska kultura, ko je ve=ina hiš z gospodarski- ji, v kateri ni manjkalo niti najve=jih uglednežev mi poslopji, delavnicami in trgovinami res kaza- niti bera=ev, poslovili od pokojnika in ga položi- la trgovsko obrtni in vzporedno celo kme=ki li v zadnje po=ivališ=e. Za stanu primeren pozna=aj mesta, vendar so najpremožnejši meš=a- greb so pokojniki poskrbeli že v oporokah, v kani z opremo svojih stanovanj z masivnimi kre- terih so svojo morebitno slabo vest oprali z do- dencami, usnjenimi garniturami, tapeciranimi nacijami cerkvi, revežem in društvom, pred- divani in naslanja=i, zrcali, stenskimi urami, sre- vsem pa so natan=no in "pravi=no" razdelili svo- brnimi in bronastimi drobnarijami kazali svoj je premoženje med dedi=e. dober ekonomski položaj (=e ne že okus) in s tem svojo druga=nost. Pripadnost meš=anskemu stanu se je, kljub njihovim velikim razlikam v premoženju, izobraz- Ni= =udnega, =e so jih torej okoliški prebivalci bi, vsakdanu, odnosu do kulture in politike, ka- videli takšne, kakor jih opisuje zgornja zabavlji- zala predvsem kot neko skupno priznavanje do- ca, torej prevzetne, vzvišene, samovše=ne in lo=enega na=ina mišljenja in vedenja. Na eni pretirano var=ne. Ali si je torej tipi=en premož- strani je bila tu težnja po trdni meš=anski druži- nejši meš=an res pridobil premoženje z iznaj- ni s to=no dolo=enimi družbenimi vlogami nje- dljivostjo, delavnostjo in marljivostjo in ga je na- nih =lanov, na drugi pa razvejano družabno živ- to s skopuškostjo ohranjal za zanamce, ali pa je ljenje z žensko kulturo obiskov, z moškimi "mo- to le lik v o=eh ljudi, ki niso bili najpremožnejši ževanji" po gostilnah in z družinskimi izleti in meš=ani Kamnika? Resnica je verjetno nekje romanji. Zunanji izraz in znak boljšega družbe- vmes, vsekakor pa se moramo zahvaliti prav Zo- nega položaja najpremožnejših Kamni=anov se ri Torkar, da je odgrnila vsaj zgoraj opisani del je v primerjavi z ostalo "rajo" kazal tudi pri hra- tan=ice (bolje re=eno ••••), ki prekriva našo njenju z boljšimi jedrni kot si bile tele=ja glava s preteklost. Hvala. hrenom, tele=ja juha, z jabolki polnjeni puran in Andrej Pan=ur podobno, z obnašanjem pri mizi, z oblekami po

VSE ZA ZGODOVINO

UDK 39V397(497.4Nadiža) 94(497.4Nadiža)

LAVREN

Ljudje z železnimi rokami in nogami

Nekaj utrinkov iz preteklosti vasi ob zgornjem toku Nadiže

ZGODOVINA ZA VSE, 3/1996, št. 2, str. 5-21.

V =lanku je prikazan na=in življenja ob zgornjem toku Nadiže do 16. st. in dogodki iz 18. st., ki bi kmalu pripeljali do vojne. S pomo=jo ohranjenega ustnega izro=ila, ki dopolnjuje arhivske podatke, so opisane nekatere navade in zgodovina teh krajev.

$s-

UDK284.8(497.4Podraga)"1889":281.9

MOŽINA Jože, zgodovinar, novinar, Dobravlje 25, SLO-5263 Dobravlje

"Odpad k pravoslavju, to je k razkolništvu"

ZGODOVINA ZA VSE, 3/1996, št. 2, str. 22-39.

Leta 1889 so v Podragi na Vipavskem v zahodni Sloveniji pod vodstvom liberalno usmerjenih vaš=a- nov, z odpadom od katolištva in prestopom v pravoslavje, izsilili župnijsko samostojnost. Na podlagi sodobnega =asopisnega poro=anja, škofijskega ter župnijskega arhivskega gradiva in ljudskega izro=i- la se pred bralcem razkrije pripoved z izvirnim ljudsko-religioznim zna=ajem. Opis upora leta 1889 in prizadevanj za cerkveno avtonomijo v desetletjih pred tem tvorijo predstavo o utripu neke - v verskem pogledu - nekoliko bolj problemati=ne primorske vasi ob prelomu stoletja.

UDK725.13(497.4Ljubljana)"1896/1898" 94(497.4Ljubljana)" 1896/1898"

PIRKOVI< Jelka, dr., docent, Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Zavod za kulturno dediš=ino, Ple=nikov trg 2, SLO-1000 Ljubljana

Mestno dvorano prenavljajo, mar ne?

Leopold Theyer in ljubljanski magistrat

ZGODOVINA ZA VSE, 3/1996, št. 2, str. 4049.

V =asu župana Hribarja so za=eli prenavljati veliko dvorano ljubljanskega magistrata. Mestni inženir je na podlagi Hribarjevega in Hraskyjevega gradbenega programa pripravil idejne na=rte. Izvedbo so zaupali graškemu arhitektu Leopoldu Theverju. Prenova je bila kon=ana maja 1898. Predstavlja eno redkih ohranjenih reprezentan=nih notranjš=in histori=nega sloga v Ljubljani. UDC 39V397(497.4Nadiža) 94(497.4Nadiža)

LAVREN

The People with Limbs of Steel

A Few Fragments from the History of A Village Situated by the Upper Course of the Nadiža River

HISTORY FOR EVERYONE, 3/1996, No. 2, pp. 5-21.

The article presents the way of life led by the people who lived along the upper course of the Nadiža river until the 16th century, and certain events that occurred in the 18th century which almost led to war. Based on preserved oral sources which supplement archival documents, the article describes a number of old customs and the history of the area.

UDC284.8(497.4Podraga)"1889":281.9

MOŽINAJože, Historian, Journalist, Dobravlje 25, SLO-5263 Dobravlje

"Apostasy from the True Faith to the Orthodox Church, that Is, to Heresy

HISTORY FOR EVERYONE, 3/1996, No. 2, pp. 22-39.

In 1889, the villagers of Podraga in the Vipavska valley in western Slovenia, led by liberal-oriented inhabitants, forced their parochial independence by abandoning the Catholic Church and embracing Orthodoxy. Based on contemporary newspaper reports, bishopric and parochial archival materials, as well as oral sources, the author reveals a story with typical popular and religious characteristics. Through the description of the 1889 "uprising" and the bid for ecclesiastical autonomy in the decades preceding the break from the "true faith", the reader can feel the pulse of life in a village in the Slovene Littoral region at the turn of the century, which, owing to the villagers' apostasy, was regarded as a problematic area.

UDC725.13(497.4Ljubljana)"1896/1898" 94(497.4Ljubljana)"1896/1898"

PIRKOVI< Jelka, Ph.D., Senior Lecturer, Republic of Slovenia, Ministry for Culture, Cultural Heritage Office, Ple=nikov trg 2, SLO-1000 Ljubljana

The Great Hall of Ljubljana Is Being Renovated, Is It Not?

Leopold Theyer and the Town Hall of Ljubljana

HISTORY FOR EVERYONE, 3/1996, No. 2, pp. 40-49.

The renovation of the largest hall of Ljubljana's Town Hall was begun during Mayor Hribar's term in office. The plans made by the city's official civil engineer for the hall's new design were based on a construction programme drawn up by Hribar and Hrasky. The construction works were entrusted to Leopold Theyer, an architect from Graz. The renovation works concluded in May, 1898. The hall has one of the few notable and well preserved historical style interiors in Ljubljana. UDK 94(497.4)"17/19":293 293:323.1"17/19"

GRDINA Igor, dr., docent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ašker=eva 2, SLO-1000 Ljubljana

Karantanski mit v slovenski kulturi

ZGODOVINA ZA VSE, 3/1996, št. 2, str. 51-65.

Razprava obravnava pojavljanje karantanskega mita kot mita slovenske državnosti v slovenskem zgodovinopisju od konca 18. stoletja dalje ter njegove odmeve v opusih nacionalno reprezentativnih pesnikov, pisateljev, dramatikov, glasbenikov in slikarjev.

UDK94(497.4>323.1"18" 323.1"18":292/293

ŠTIH Peter, dr., docent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ašker=eva 2, SLO-1000 Ljubljana

Ej ko goltneš do tu-le, udari po konjih!

O avtohtonisti=nih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem

ZGODOVINA ZA VSE, 3/1996, št. 2, str. 66-80.

Avtohtonisti=ne teorije, ki se pri Slovencih vedno znova pojavljajo od =asa romantike in narodnega preporoda v 19. stoletju naprej, so skušale dokazovati, da imajo Slovenci svoj izvor že v prazgodovini in da so že v tistem =asu poseljevali prostor, v katerem danes živijo. Zgodovino razumejo zelo poeno- stavljeno, v glavnem jim služi kot sredstvo narodne prebuje oz. afirmacije in s tem, ko ho=ejo nacionalni zgodovini naslikati podobo, ki je ta ni imela, ustvarjajo zgodovinski mit. Kritiki ni bilo težko pokazati na šibkost in nevzdržnost teh teorij. UDC 94(497.4)"17/19":293 293:323.••7/19"

GRDINA Igor, Ph.D., Senior Lecturer, University of Ljubljana, Faculty of Arts, Ašker=eva 2, SLO-1000 Ljubljana

The Myth of Carinthia in Slovene Culture

HISTORY FOR EVERYONE, 3/1996, No. 2, pp. 51-65.

The article deals with the myth of Carinthia as the myth of Slovene national statehood which appears in Slovene historiography from the late 18th century onwards, and its echoes in the opuses of poets, writers, playwrights, musicians and painters of national renown.

UDC94(497.4):323.1"18" 323.1"18".292/293

ŠTIH Peter, Ph.D., Senior Lecturer, University of Ljubljana, Faculty of Arts, Ašker=eva 2, SLO-1000 Ljub- ljana

Ej ko goltneš do tu-le, udari po konjih! * (Bottoms up and spur the horse on!)

On the Theories of Autochthony Developed by the Slovenes and in Slovenia

HISTORY FOR EVERYONE, 3/1996, No. 2, pp. 66-80.

A number of the numerous autochthonal theories which emerged regularly amongst the Slovenes from the time of Romanticism and national revival in the 19th century onwards, attempted to prove that the origins of the Slovenes as a people can be traced back to prehistoric times and that they settled the territory of present-day Slovenia already in those remote times. Such theories give very simple interpretations of history, using it as a means of national reawakening and affirmation. By trying to create an image of national history which never existed, they create a historical myth. Thus critics have had little difficulty in demonstrating how weak and unfounded these theories are.

* The title is a Venetic inscription translated into Slovene by Matej Bor

$s_ 1 • ZGODOVINA ZA VSE Nova slovenska znanstvena revija, polna zanimivih in kratko=asnih zgodb, ki jih piše življenje. Dudalo BUI 5hootliuj ffomtfombxl n = Voté /• LUUUUVIJNU

Vse informacije lahko dobite na sedežu Zgodovinskega društva Celje (Muzej novejše xgodovine Celje) Prešernova 17, 3000 Celje tel.: (063) 442-501, fax: (063) 443-490 Na voljo so vam vse številke po ugodni ceni. ZGODOVINA ZA VSE

Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje Založilo: Zgodovinsko društvo Celje Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Igor Grdina, Branko Lesjak, Andrej Studen, Anton Šepetavc, Branko Zver, Aleksander Žižek Urednik: Andrej Studen Ra=unalniška priprava stavka: Andrej Mohori= Prevod v angleš=ino: Katarina Kobilica Prevod v nemš=ino: Elizabeth Seitz Lektor: Anton Šepetavc Bibliografska obdelava: Branko Goropevšek Slika na naslovnici: Kiar Meško, "Iz kronike, 1. september 1286" Slika na hrbtni strani: Kiar Meško, "Obred, ki nima para na svetu" Naklada: 400 izvodov

Finan=na podpora za natis revije: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

ISSN 1318-2498

Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, 415-84/94 mb, sodi revija Zgodovina za vse med proizvode, za katere se pla=uje 5% davek od prometa proizvodov.

v v ALEKSANDER LAVRENCIC JOŽE MOŽINA JELKA PIRKOVI< IGOR GRDINA PETER STIH

CENA: 1500 SIT