Krasa Uredil Miha Preinfalk Kronika 2015, Letnik 63, Številka 3 – Iz Zgodovine Krasa
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Iz zgodovine Krasa Uredil Miha Preinfalk Kronika 2015, letnik 63, številka 3 – Iz zgodovine Krasa Odgovorni urednik/ Managing editor: dr. Miha Preinfalk (Ljubljana) Tehnična urednica/ Technical editor: mag. Barbara Šterbenc Svetina (Ljubljana) Uredniški odbor/ Editorial board: mag. Sonja Anžič-Kemper (Pforzheim, Nemčija), dr. Marjan Drnovšek (Ljubljana), dr. Aleš Gabrič (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana), dr. Eva Holz (Ljubljana), dr. Miha Kosi (Ljubljana), Irena Lačen Benedičič ( Jesenice), dr. Tomaž Lazar (Ljubljana), dr. Vlasta Stavbar (Maribor) in dr. Nadja Terčon (Piran) Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © Kronika Redakcija te številke je bila zaključena: 19. oktobra 2015 Naslednja številka izide/ Next issue: februarja 2016/ February 2016 Prevodi povzetkov/ Translations of Summaries: Manca Gašperšič – angleščina (English) Lektoriranje/ Language Editor: Rok Janežič UDK/ UDC: Breda Pajsar Uredništvo in uprava/ Address of the editorial board: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU / Milko Kos Historical Institute at ZRC SAZU Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana tel. 01 47 06 200 Letna naročnina/ Annual subscription: za posameznike/ Individuals 25,00 EUR za študente in upokojence/ Students and Pensioners 18,00 EUR za ustanove/ Institutions 30,00 EUR Cena te številke v prosti prodaji je/ Single issue 10,00 EUR Cena tematske številke/ Theme issue 15,00 EUR Izdajatelj/ Publisher: Zveza zgodovinskih društev Slovenije Aškerčeva cesta 2 SI–1000 Ljubljana Transakcijski račun/ Bank Account: Zveza zgodovinskih društev Slovenije 02010-0012083935 Sofinancirajo/ Financially supported by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih znanstvenih periodičnih publikacij/ Slovenian Research Agency by national budget allocations under the call for proposals to co-financing domestic scientific periodicals ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa/ ZRC SAZU, Milko Kos Historical Institute Računalniški prelom/ Typesetting: Medit d.o.o. Tisk/ Printed by: Fotolito Dolenc d.o.o. Naklada/ Print run: 800 izvodov/ copies Revija Kronika je vključena v podatkovno bazo/ Kronika is indexed in: Bibliography of the History of Art, Medline; ERIH – European Reference Index for the Humanities Na naslovni strani/ Front cover: Izsek iz zemljevida Descriptio Totius Illyridis Sebastiana Münstra iz sredine 16. stoletja/A part of the map Descriptio Totius Illyridis by Sebastian Münster from the middle of the 16th century Na zadnji strani/ Back cover: 3D rekonstrukcija gradu Socerb (risba: Juan Pablo Maschio) / 3D reconstruction of the Socerb castle (drawing by Juan Pablo Maschio). Miha Preinfalk: Med Krasom in krasom ...............................................365 Between the Karst and karst ........................................366 Razprave Mateja Ferk, Matija Zorn: Kras – večpomenski izraz z mednarodno veljavo .........367 Miha Kosi: Boj za prehode proti Jadranu – Kras od 12. do 15. stoletja (politično- in vojnozgodovinska skica) ............379 Boris Golec: Kras, Kraševci in kraška zemljepisna imena v zgodnjih slovenskih besedilih ....................................445 Žiga Zwitter: Izbrani vidiki okoljske zgodovine kobilarne Lipica od ustanovitve do začetka tridesetih let 17. stoletja .....457 Aleksander Panjek: Staro jedro Devina v zgodnjem novem veku: začarana risba iz arhiva ................................................475 Eva Holz: Cestne povezave na Krasu od konca 17. do sredine 19. stoletja ..................................................495 Dragica Čeč: Upor podložnikov gospostva Švarcenek med tolminskim puntom .............................................513 Meta Turk: Nekaj drobcev iz zgodovine družine Petazzi ................531 Petra Kavrečič: Turistični razvoj jame Vilenica in Škocjanskih jam po poročanju planinskih društev in vodnikov v drugi polovici 19. stoletja ..........................................547 Matija Zorn, Peter Kumer, Mateja Ferk: Od gozda do gozda ali kje je goli, kamniti Kras? .........561 Barbara Šatej: Prispevek k delovanju sežanske ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda ......................575 Matjaž Ravbar: Letališča na Krasu v času soške fronte .........................591 Jasna Fakin Bajec: Komen – kraški Pariz. Interpretacija krajevne zgodovine na podlagi ustnih in časopisnih virov iz prve polovice 20. stoletja ................................607 Miroslava Cencič: Osnovna šola na Krasu pod Zavezniško vojaško upravo .............................................................627 Nadja Terčon: »Po srcu so ostali Kraševci«. Kras, Kraševci in morje .......645 Dimitrij Mlekuž: Oblike prazgodovinske poljske razdelitve na Krasu .....675 Domen Zupančič, Manca Vinazza: Suhozidna gradnja v prazgodovini na Krasu ................691 Eda Belingar: Suhi zid, gradnik kulturne krajine na Krasu ................703 Verena Vidrih Perko: Muzej Krasa: med željami, potrebami sodobne družbe, teorijo in prakso ..............................................717 Gradivo Poskus tridimenzionalne rekonstrukcije gradu Socerb ( Juan Pablo Maschio) ....................................................725 Odzivi Muzej krasa, stalna razstava Notranjskega muzeja v Postojni: kratko razmišljanje o vlogi muzeološkega znanja v muzejski komunikaciji (Verena Perko) ............727 Po razstavah Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači (Špela Čižman). ..............................................729 KRAS, »Muzej krasa«/ KARST, »Karst Museum«, Notranjski muzej Postojna (stalna razstava) (Magda Peršič in Alenka Čuk) .......................................732 Ocene in poro~ila Aleksander Panjek: Kulturna krajina in okolje Krasa: o rabi naravnih virov v novem veku (Neva Makuc). ......739 Jasna Fakin Bajec in Oto Luthar: Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje (Dejvid Tratnik) ...............740 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.472+450.361)(082) Iz zgodovine Krasa / uredil Miha Preinfalk ; [prevodi povzetkov Manca Gašperšič]. - Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2015. - (Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino, ISSN 0023-4923 ; letn. 63, 3) ISBN 978-961-6777-19-3 1. Preinfalk, Miha 281839360 2015 Med Krasom in krasom Kras sodi med najbolj prepoznavne in najbolj pri- finicije krasa in se omejili zgolj na današnji Kras z ljubljene slovenske pokrajine. Marsikdo sanja o tem, veliko začetnico, torej območje, ki obsega današnje da bi imel na Krasu hišo ali vikend, marsikdo si je te občine Sežana, Divača, Komen in Hrpelje-Kozina. sanje tudi že uresničil. Pokrajina, podnebje, kulina- To je bilo naše izhodišče, čeprav se tega nismo strogo rična ponudba in domačini so tisti magnet, ki vleče držali, ampak smo glede na historično razširjenost na jugozahod Slovenije. Vendar pa Kras ni zgolj na- pojma Kras posegli tudi v druge današnje slovenske šteto, Kras ima tudi bogato, pestro in razgibano zgo- pokrajine, s pritegnitvijo Proseka in Devina pa celo dovino, ki smo jo pri Kroniki skušali (znova) osvetliti v drugo državo. Nobene pokrajine, pa naj bo še tako in približati širši javnosti. določena z mejami, se ne da obravnavati ločeno od Najprej je bilo treba razložiti razliko med Kra- širše okolice, tako tudi Krasa ne. To se lepo vidi npr. som in krasom. Kras z malo začetnico je pokrajina z pri cestnih povezavah, kjer šele z upoštevanjem širše značilnimi kraškimi pojavi in obsega skoraj polovico slike dobimo jasen pregled nad območjem. današnjega slovenskega ozemlja. Na veliko veljavo Če smo se morali omejiti geografsko, pa omeji- slovenskega krasa v svetovnem merilu opozarja dej- tev nismo imeli pri tematiki. Čeprav je poudarek res stvo, da so slovenski izrazi za kraške pojave prešli v na zgodovini, pa smo k sodelovanju pritegnili tudi mednarodno znanstveno krasoslovno terminologijo. S strokovnjake drugih ved. Tako kraška Kronika po- čim podobnim se ne moremo pohvaliti v nobeni dru- leg zgodovinopisnih člankov ponuja tudi etnološke, gi znanstveni disciplini. Prav zaradi velikega pome- arheološke, geografske in tudi muzeološke prispev- na slovenskega krasa za razvoj discipline Slovenija v ke. Pri tej odločitvi nas je vodila misel, da je treba k krasoslovnih krogih še zmeraj velja za zibelko panoge. obravnavi vsake kompleksne tematike, kar Kras ne- Kras z veliko začetnico pa je predvsem politič- dvomno je, pristopati interdisciplinarno. Seveda bi se ni pojem, ki se je skozi stoletja nenehno spreminjal. dalo tudi h kraški številki pritegniti še druge vede in Meje so bile gibljive zlasti v srednjem veku, ko je bilo osvetliti še druge tematike, a to naj ostane za kakšno območje Krasa torišče interesov med takratnimi ak- drugo priložnost. terji, med plemiškimi rodbinami višjega in nižjega K sodelovanju smo povabili tudi dva muzeja, ki ranga, oglejskim patriarhom in pozneje tudi Bene- sta tesno povezana s Krasom oz. krasom, to sta Mu- ško republiko. Kras je imel tedaj veliko večji obseg zej krasa iz Postojne in Muzej slovenskih filmskih od današnjega in je zajemal tudi Pivko, Brkine in igralcev iz Divače, ki sta predstavila svoje delovanje notranjska kraška polja (Planinsko in Cerkniško po- in svoje poslanstvo. Hkrati pa objavljamo tudi pri- lje ter Loško dolino). Srednjeveški Kras je imel celo spevek, ki spodbuja k nastanku novega, t. i. ekomu- nastavke za razvoj v samostojno deželo, a se je ta pro- zeja na Krasu. Z izborom pisane palete člankov, ki ces iz različnih razlogov ustavil in Kras je bil pozneje obravnavajo različne vidike Krasa, smo ponudili ne upravno razdeljen