Ljubljana 2013
UMETNOSTNA ZGODOVINA
Predmetni izpitni katalog za splošno maturo ◄
Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 2015, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat opravljal maturo, je navedena v Maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo za tisto leto.
PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA SPLOŠNO MATURO – UMETNOSTNA ZGODOVINA Državna predmetna komisija za umetnostno zgodovino za splošno maturo
Katalog so pripravili: Nadja Blatnik dr. Metoda Kemperl dr. Tanja Mastnak Snežana Sotlar Anton Starc dr. Nadja Zgonik
Recenzenta: dr. Jure Mikuž mag. Irena Šterman
Jezikovni pregled: Helena Škrlep
Katalog je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 157. seji 23. maja 2013 in se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 2015, dokler ni določen novi katalog. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat opravljal maturo, je navedena v Maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo za tisto leto.
© Državni izpitni center, 2013 Vse pravice pridržane.
Izdal in založil: Državni izpitni center
Predstavnik: dr. Darko Zupanc
Uredile: dr. Andrejka Slavec Gornik Joži Trkov mag. Magdalena Tušek
Oblikovanje in prelom: Milena Jarc
Ljubljana 2013
ISSN 2232-6898
KAZALO
1 UVOD ...... 5 2 IZPITNI CILJI ...... 6 3 ZGRADBA IN OCENJEVANJE IZPITA ...... 7 3.1 Shema izpita...... 7 3.2 Tipi nalog in ocenjevanje ...... 8 3.3 Merila ocenjevanja izpita in posameznih delov ...... 9 4 IZPITNE VSEBINE IN CILJI ...... 13 4.1 Uvod v umetnostno zgodovino ...... 13 4.2 Prazgodovina ...... 16 4.3 Stari vek ...... 18 4.4 Srednji vek ...... 25 4.5 Novi vek ...... 33 4.6 Umetnost 19. in 20. stoletja ...... 42 4.7 Izbor temeljnih spomenikov ...... 60 5 PRIMERI NALOG ZA PISNI IZPIT ...... 61 5.1 Naloga polodprtega tipa ...... 61 5.2 Naloga odprtega tipa ...... 65 6 UMETNOSTNOZGODOVINSKI PRAKTIKUM ...... 69 6.1 Namen ...... 69 6.2 Vsebina ...... 69 6.3 Priporočila za pisanje poročil ...... 69 7 KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI ...... 70 8 LITERATURA ...... 71
1 UVOD
Predmetni izpitni katalog za splošno maturo Umetnostna zgodovina (v nadaljevanju katalog) izhaja iz učnega načrta za umetnostno zgodovino1 ter temelji na sklepih Državne komisije za splošno maturo (v nadaljevanju DK SM) o sestavi izpitov in predmetnih izpitnih katalogov, opredeljenih v veljavnem Maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo. Obsega snov umetnostne zgodovine: splošno opredelitev in po časovnem zaporedju urejen pregled likovne umetnosti. S predpisano vsebino se uresničujejo predvideni izpitni cilji. Predlagana poglavja v katalogu zajemajo ključne in najpomembnejše vsebine, ki predstavljajo likovno ustvarjanje, gledano tudi v časovni razsežnosti, in ustvarjalnost v Sloveniji kot samoumevno sestavino svetovne umetnosti. Državna predmetna komisija za splošno maturo za umetnostno zgodovino je poskrbela, da je učitelju zagotovljeno svobodno oblikovanje učne ure, kandidatu2 pa z obvladovanjem pregleda zgodovinskega dogajanja v likovni umetnosti dostopno védenje, s katerim bo lahko širil in poglabljal svoje delo.
1 Učni načrt. Umetnostna zgodovina [Elektronski vir]: gimnazija: splošna, klasična gimnazija: matura (280 ur)/predmetna komisija Nina Ostan ... [et al.]. - Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2008. Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/gimnazija/ucni_nacrti.htm 2 V predmetnem izpitnem katalogu uporabljeni samostalniki moškega spola, ki se pomensko in smiselno vežejo na splošna, skupna poimenovanja (npr. kandidat, ocenjevalec), veljajo tako za osebe ženskega kot moškega spola.
Umetnostna zgodovina 5
2 IZPITNI CILJI
Temeljni izpitni cilji predmeta umetnostna zgodovina pri splošni maturi kandidatu zagotavljajo, da: razume umetnost kot pojav, ki sproža in usmerja človekovo ustvarjalno mišljenje ter praktične sposobnosti, spoznava, doživlja in vrednoti slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo z urbanizmom, oblikovanje, fotografijo in video analitično ter na tej podlagi oblikuje sintezo, osredotočeno predvsem na razumevanje likovnih pojavov, razume zgodovinske premene v likovni umetnosti, vlogo likovne umetnosti v zgodovini civilizacije, medsebojno povezanost in soodvisnost različnih umetnostnih področij ter njihovo vpetost v družbena dogajanja, se uči ceniti tradicijo, se vzgaja v zavesti o pomenu naravne in kulturne dediščine ter o razsežnosti strokovnega dela pri umetnostnem ustvarjanju, raziskovanju in varstvu njenih vrednot, osebnostno zori, se čustveno bogati, razvija estetsko občutljivost in kulturno razgledanost ter pridobiva tisto znanje, ki ga potrebuje za študij in opravljanje poklica, razvija sposobnost zaznave od usposabljanja čuta za estetiko do kritičnega vrednotenja kulturnih pojavov, utemeljenih na likovnem izrazu.
6 Umetnostna zgodovina
3 ZGRADBA IN OCENJEVANJE IZPITA
Izpit splošne mature iz umetnostne zgodovine je sestavljen iz dveh delov: zunanjega in notranjega. Zunanji del sestavljata dve izpitni poli, ki sta med seboj točkovno uravnoteženi – po sestavi vprašanj in tudi po pričakovanih doseženih točkah. Notranji del izpita omogoča izbiro različnih oblik praktičnega dela izpita – umetnostnozgodovinskega praktikuma3 oziroma kandidatovega neposrednega stika z umetniškim delom in umetnikovim ustvarjalnim procesom.
3.1 Shema izpita
Izpit splošne mature je sestavljen iz pisnega izpita in umetnostnozgodovinskega praktikuma. Pisni izpit kandidat opravlja tako, da rešuje naloge v dveh izpitnih polah. Za izpolnjevanje vsake od njiju ima na voljo 90 minut. Umetnostnozgodovinski praktikum sestavljajo priprava referata, njegova predstavitev na terenu in poročilo o poteku.
► Pisni izpit – zunanji del izpita
Izpitna pola Trajanje izpita Delež pri oceni Ocenjevanje Pripomočki Priloge
1 90 minut 40 % nalivno pero ali zunanje barvna slikovna priloga 2 90 minut 40 % kemični svinčnik Skupaj 180 minut 80 %
Po zaključku pisanja Izpitne pole 1, tj. pred začetkom pisanja Izpitne pole 2, je 30-minutni odmor.
► Umetnostnozgodovinski praktikum – notranji del izpita
Delež pri oceni Ocenjevanje Obseg Umetnostnozgodovinski praktikum – priprava 6,66 % 5–7 strani Umetnostnozgodovinski praktikum – predstavitev 6,66 % notranje (brez prilog) Umetnostnozgodovinski praktikum – poročilo 6,66 % Skupaj 20 %
3 V nadaljnjem besedilu se zaradi boljše berljivosti uporablja termin umetnostnozgodovinski praktikum.
Umetnostna zgodovina 7 3.2 Tipi nalog in ocenjevanje
Pri pisnem izpitu je snov razdeljena na dve uravnoteženi polovici (Izpitna pola 1 – od prazgodovine do konca renesanse, Izpitna pola 2 – od baroka do konca 20. stoletja). Vsaka izpitna pola je sestavljena iz delov A in B. Kandidat v delu A odgovarja na štiri od petih nalog polodprtega tipa o slogu, pomembnih umetnikih in temeljnih spomenikih. Del B sestavljajo tri naloge odprtega, esejističnega tipa, med katerimi kandidat izbere in reši eno. V odgovoru nanjo tipološko ali problemsko primerja in razčleni dva ali več izbranih temeljnih spomenikov v Izpitni poli 1 in v Izpitni poli 2. Izpitne naloge temeljijo na priloženih reprodukcijah likovnih del, ki so sestavni del izpitne pole. Umetnostnozgodovinski praktikum predvideva srečanje z umetnostnimi spomeniki in umetnostnimi celotami na terenu (v odprtem okolju ali v galerijah/muzejih), z obiski vodilnih razstav in umetniških ateljejev.
► Pisni izpit
Izpitna pola (IP) Tip naloge Število nalog Ocenjevanje 1 A Naloge polodprtega tipa 5 Vsaka naloga 15 točk, Kandidat izbere in reši 4 naloge. posamezno vprašanje največ 6 točk 1 B Naloge odprtega tipa 3 Vsaka naloga 20 točk Kandidat izbere in reši 1 nalogo. Skupaj IP 1 5 80 točk 2 A Naloge polodprtega tipa 5 Vsaka naloga 15 točk, Kandidat izbere in reši 4 naloge. posamezno vprašanje največ 6 točk 2 B Naloge odprtega tipa 3 Vsaka naloga 20 točk Kandidat izbere in reši 1 nalogo. Skupaj IP 2 5 80 točk
► Umetnostnozgodovinski praktikum
Tip naloge Ocenjevanje Umetnostnozgodovinski praktikum – priprava 10 točk Umetnostnozgodovinski praktikum – predstavitev 10 točk Umetnostnozgodovinski praktikum – poročilo 10 točk Skupaj UZG-praktikum 30 točk
8 Umetnostna zgodovina 3.3 Merila ocenjevanja izpita in posameznih delov
Narava predmeta umetnostne zgodovine zahteva od kandidata poznavanje in razumevanje osnovnih podatkov, ki jih uporablja tako, da z njimi gradi svoj miselni in čustveni odnos do umetnine. Iz umetnostnozgodovinskih osnov logično prehaja od poznavanja strokovne terminologije do vsebinske poglobitve ter samostojnega oblikovanja umetnostnozgodovinskih stališč in vrednotenja pojavov likovne kulture, pa tudi k medpredmetnemu in medkulturnemu dograjevanju vsebin.
3.3.1 Deleži taksonomskih stopenj
Umetnostnozgodovinski Taksonomske stopnje Izpitna pola 1 Izpitna pola 2 praktikum I. poznavanje umetniških del in njihovih 40 % 40 % 30 % umetnostnozgodovinskih slogovnih opredelitev II. razumevanje umetniških del in umetnostnozgodovinskih 30 % 30 % 40 % slogovnih opredelitev, njihovo povezovanje in uporaba podatkov III. povezovanje in samostojno oblikovanje stališč o pomenu 30 % 30 % 30 % umetniških del, njihovi umeščenosti v kulturno zgodovino in samostojno opredeljevanje umetnostne vrednosti
Pri izpitu splošne mature iz umetnostne zgodovine se upoštevajo tri stopnje zahtevnosti: I. stopnja – pri ocenjevanju znanja se preverja, kako kandidat: prepoznava umetniška dela in zna določiti njihov umetnostnozgodovinski slogovni okvir; zna umetniška dela tudi časovno in prostorsko opredeliti;
II. stopnja – pri ocenjevanju razumevanja in uporabe se presoja, kako kandidat: opiše, pojasni oziroma razloži umetniška dela, pojave in procese; razume sistematiko umetnostne razlage ter ločuje med oblikovno, vsebinsko in kontekstualno razčlembo; natančno in pravilno uporabi ustrezne umetnostnozgodovinske izraze pri razlagi umetnine; razume zamisel slogovne zgodovine in je umetniška dela sposoben smiselno umestiti v zgodovinski čas;
III. stopnja – pri povezovanju in samostojnem oblikovanju stališč o pomenu umetniških del, njihovi umeščenosti v kulturno in politično zgodovino ter samostojnem opredeljevanju umetnostne vrednosti se ocenjuje, kako kandidat: samostojno primerja umetniška dela in procese iz različnih umetnostnozgodovinskih obdobij ter ugotavlja podobnosti in razlike; povezuje umetniška dela v problemske sklope, ki so nadzgodovinsko povezani; izbira, analizira in kritično presoja uporabne podatke iz umetnostnozgodovinske literature; na podlagi izbranih podatkov iz strokovne literature oblikuje mnenja, stališča in razlage umetniških del ter umetnostnozgodovinskih pojavov in procesov; zna razložiti umetnostnozgodovinske pojave in procese kot del širšega kulturnega dogajanja ter jih zna utemeljiti z okoliščinami iz družbene, gospodarske, verske, filozofske in politične zgodovine.
Umetnostna zgodovina 9 3.3.2 Merila ocenjevanja posameznih delov izpita
Ocena se oblikuje iz zunanjega in notranjega dela izpita.
PISNI IZPIT – ZUNANJI DEL IZPITA Kandidat pridobi 80 % ocene pri pisnem izpitu. Za vsako od dveh izpitnih pol lahko kandidat dobi 80 točk. Ocenjevanje je zunanje, pri čemer ocenjevalci upoštevajo navodila za ocenjevanje, ki jih pripravi Državna predmetna komisija za splošno maturo za umetnostno zgodovino. Pri ocenjevanju posameznih nalog prve in druge izpitne pole se upošteva natančnost terminološkega izražanja, ločevanje oblikovnih, vsebinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti, poznavanje in primerjalno vrednotenje ključnih umetniških del in estetske kakovosti, izražene glede na obdobje, umetnostno skupnost (narod) ali umetnika.
Merila za ocenjevanje Izpitna pola 1 in Izpitna pola 2 Del A Pri ocenjevanju odgovorov v delu A na naloge polodprtega tipa dobi vsak pravilen odgovor določeno število točk glede na navodila za ocenjevanje. Posamezna vprašanja so ocenjena z največ 6 točkami. Skupni seštevek posamezne naloge je 15 točk. Del B Odgovori v delu B pri nalogi odprtega tipa so ocenjeni po teh elementih: 1. Podatki o likovnem delu (0–4 točke): Točke Merila 1 Za vsako pravilno navedbo: ime umetnika, naslov izbranega likovnega dela ali ime in kraj, kjer stavba stoji, okviren čas nastanka, tehnika ali material, približna velikost nahajališča in umestitev v slogovno obdobje. 2. Oblikovna razčlemba (0–4 točke): Točke Merila 0 Navedena ni nobena od oblikovnih lastnosti likovnega dela. 1–2 Opis motiva ter navedba in opredelitev enega ali dveh elementov oblikovne analize (barva, svetloba, perspektiva, prostornina, masa) izbranega likovnega dela, razčlemba je pomanjkljiva. 3–4 Navedba večine oblikovnih elementov v povezavi s kompozicijskimi lastnostmi in sestavo, jasna opredelitev in povezava s slikovnim gradivom. 3. Vsebinska razčlemba (0–4 točke): Točke Merila 0 Navedena ni nobena od vsebinskih lastnosti likovnega dela. 1–2 Opis in prepoznava ikonografskega motiva, interpretacija je pomanjkljiva in nejasna. 3–4 Natančna opredelitev vsebine upodobljenega dela in njegovega sporočila; interpretacija je jasna, samostojna in smiselna.
10 Umetnostna zgodovina 4. Navedba okoliščin nastanka umetnine, umetniški vplivi in pomen za umetnost (0–4 točke): Točke Merila 0 Naveden ni nobeden od zahtevanih elementov. 1–2 Pomanjkljiva navedba okoliščin oziroma vplivov na izbrano likovno delo; razlaga ni jasna. 3–4 Celovita navedba okoliščin, smiselno povezano opredeljeni umetnostni vplivi in jasno označen pomen dela za umetnost; interpretacija je smiselna in samostojna. 5. Opredelitev odnosa do likovnega dela (0–4 točke): Točke Merila 0 Odnos do likovnega dela ni naveden. 1–2 Zapis odnosa do izbranega likovnega dela. 3–4 Smiselna opredelitev odnosa do izbranega likovnega dela z utemeljitvijo.
Skupaj 20 točk. Izpitna pola 1 je ocenjena z 80 točkami in predstavlja 40 % skupne ocene. Izpitna pola 2 je ocenjena z 80 točkami in predstavlja 40 % skupne ocene.
UMETNOSTNOZGODOVINSKI PRAKTIKUM – NOTRANJI DEL IZPITA Kandidat pridobi 20 % ocene na podlagi umetnostnozgodovinskega praktikuma (srečanje z umetnostnimi spomeniki in umetnostnimi celotami na terenu, v odprtem okolju ali galerijah/muzejih, pri obiskih vodilnih razstav in umetniških ateljejev). Vse oblike umetnostnozgodovinskega praktikuma pripravi učitelj, ki kandidata poučuje in vodi (v nadaljevanju učitelj), kandidat pa pri tem dejavno sodeluje. Tema ogledov mora biti povezana z izpitnimi vsebinami iz kataloga, predvsem z območja Slovenije. Učitelj oceni dejavnost kandidatov: pri pripravah na umetnostnozgodovinski praktikum (zbiranje gradiva, priprava referata), na terenu (poročilo, referat, terensko delo), pri poročilu o poteku umetnostnozgodovinskega praktikuma, iz katerega je razvidno, da je kandidat v celoti spremljal dogajanje. Pri umetnostnozgodovinskem praktikumu učitelj oceni kandidatovo: pripravo v pisni obliki: do 10 točk, predstavitev teme na terenu: do 10 točk, poročilo o poteku praktikuma: do 10 točk. Učitelj ocenjuje umetnostnozgodovinski praktikum posebej. Dosežene točke zapisuje v ocenjevalno mapo, ki jo pripravi Državna predmetna komisija za splošno maturo za umetnostno zgodovino. Gradivo, ki so ga pripravili kandidati, hrani učitelj v skladu s predpisi, ki urejajo šolsko dokumentacijo.
Umetnostna zgodovina 11 Merila za ocenjevanje
Pri umetnostnozgodovinskem praktikumu učitelj oceni kandidatovo pripravo v pisni obliki (do 10 točk): Točke Merila 0 Kandidat ni oddal priprave za umetnostnozgodovinski praktikum. 1–2 Kandidatova priprava je skromna po obsegu, površno zajema vsebino in se opira na neustrezne vire. 3–4 Kandidatova priprava je ustrezna po obsegu, vendar vsebinsko skromna, dejstva niso zajeta celovito, viri pa sicer ustrezni, a pomanjkljivi. 5–6 Glede na obravnavano področje so viri večinoma ustrezni, vendar je priprava vezana le na povzemanje virov. 7–10 Priprava kaže samostojnost in kritičnost pri zbiranju virov, pa tudi pri vsebinski ustreznosti in prikazu tematike. predstavitev teme na terenu (do 10 točk): Točke Merila 0 Kandidat ni opravil predstavitve na terenu. 1–2 Predstavitev je skromna po obsegu in vsebini, nejasna in dvoumna, včasih celo nerazumljiva, kandidat je pokazal minimalno pripravljenost in znanje. 3–4 Predstavitev je ustrezna po obsegu, a pomanjkljiva po vsebini, poteka v neprimernem zaporedju in z neustrezno uporabo strokovnih izrazov. 5–6 Predstavitev je primerna in vsebinsko celovita, vendar z nekaterimi pomanjkljivostmi – npr. površno predstavljenimi posameznimi deli in nekaterimi nejasnostmi pri uporabi strokovnih izrazov. 7–10 Kandidat je samostojno in jasno predstavil izbrano temo ter pokazal dobro poznavanje teme. poročilo o poteku praktičnega dela (do 10 točk): Točke Merila 0 Kandidat ni oddal poročila o poteku praktičnega dela. 1–2 Kandidat ni upošteval učiteljevih navodil, poročilo je pomanjkljivo, skromnega obsega in sestavljeno površno. 3–4 Kandidat je sledil navodilom učitelja, a poročilo je skromnega obsega ali pa je vsebina predstavljena pomanjkljivo. 5–6 Kandidat je oddal poročilo, ki je zgrajeno pravilno, tematsko in vsebinsko ustrezno, a s posameznimi nedoslednostmi; poteka umetnostnozgodovinskega praktikuma ne prikaže v celoti, saj bistveni vsebinski poudarki niso ustrezno zajeti. 7–10 Kandidat je oddal poročilo, v katerem je jasno opredelil in predstavil vse teme, slog je ustrezen, poročilo pa kaže samostojnost in kritičnost pri delu, ki se izražata v izbiri in celoviti obravnavi predstavljenih vsebin. Skupaj 20 točk. Umetnostnozgodovinski praktikum je ocenjen s 30 točkami in predstavlja 20 % skupne ocene.
3.3.3 Končna ocena
Končna ocena izpita pri splošni maturi je seštevek odstotnih točk vseh delov izpita (Izpitne pole 1, Izpitne pole 2 in umetnostnozgodovinskega praktikuma). Državna komisija za splošno maturo na predlog Državne predmetne komisije za umetnostno zgodovino za splošno maturo določi merila, kako se iz uspeha, izraženega v odstotnih točkah, določi uspeh na lestvici od nezadostno do odlično. Način pretvorbe odstotnih točk v ocene je enak za spomladanski in jesenski izpitni rok.
12 Umetnostna zgodovina
4 IZPITNE VSEBINE IN CILJI
Pri splošni maturi iz umetnostne zgodovine se bodo preverjale splošne vsebine učnega načrta za ta predmet. Izpitne vsebine so razporejene po posameznih poglavjih in temah, kakor je opredeljeno v veljavnem učnem načrtu. Izpitni cilji sledijo izpitnim vsebinam. Izpitni cilji temeljijo na dveh zahtevnostnih ravneh: na prvi morajo kandidati znati opisati in razložiti izpitno vsebino ter slediti umetnostnim premenam, opazovati in spoznavati, na drugi ravni pa morajo biti to vsebino sposobni uporabiti, razložiti in razčlenjevati, združevati in dokazovati. Izbor temeljnih spomenikov je usklajen z učnim načrtom in vključuje najpomembnejša umetniška dela. Upoštevano je tudi merilo dostopnosti slikovnega gradiva v literaturi, ki je na voljo kandidatom. Ob temeljnih spomenikih spoznavajo vse bistvene značilnosti umetniške ustvarjalnosti v nekem zgodovinskem obdobju. Učitelji lahko dopolnjujejo slikovno gradivo po lastni presoji. Med temeljnimi spomeniki so s krepkim tiskom označeni tisti, ki so izbrani za nalogo odprtega tipa pri pisnem izpitu.
4.1 Uvod v umetnostno zgodovino
Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi ► UMETNOSTNA ZGODOVINA Umetnostna zgodovina kot Razumevanje umetnostne Izbrani primeri Umetnostna zgodovina, humanistična veda; področje dela; zgodovine kot humanistične vede; umetniških zgodovina umetnosti, opredelitev osnovnih pojmov: poznavanje področja dela; del po učiteljevi presoji humanistične vede, umetnost, likovna umetnost, razumevanje pojma umetnost in likovna umetnost, likovna ustvarjalnost, likovno delo; likovna umetnost, zavest o likovno delo zgodovinske premene likovne njenem širšem družbenem umetnosti pomenu
Opredelitev pojmov: umetnostni Zavest o zgodovinskih premenah Izbrani primeri Umetnostnozgodovinski slog, umetnostna smer; metode v likovni umetnosti; poznavanje umetniških slog, umetnostna smer raziskovanja oziroma temeljne raziskovalnih metod del po učiteljevi presoji discipline
Vloga umetnostne zgodovine v Razumevanje vloge umetnostne Izbrani primeri Umetnostna zgodovina razumevanju kulturnih in zgodovine pri oblikovanju umetniških kot celovito civilizacijskih sprememb človeške celovitega kulturnega obzorja, del po učiteljevi presoji medpredmetno področje družbe ter njen pomen v zavest o povezanosti likovne oblikovanju sodobnega kulturnega umetnosti z drugimi področji obzorja; povezanost umetnostne umetniške ustvarjalnosti in zgodovine z drugimi področji humanističnimi vedami umetniške ustvarjalnosti in humanističnimi vedami
Vloga umetnostne zgodovine pri Zavedanje o vrednosti kulturne Izbrani primeri Kulturna dediščina, oblikovanju zavesti o vrednosti dediščine in pomen umetniških spomeniško varstvo kulturne dediščine in pomen spomeniškega varstva del po učiteljevi presoji spomeniškega varstva
Umetnostna zgodovina 13 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi ► TEMELJNE ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA Slikarstvo (z risbo in grafiko) Stensko, tabelno in miniaturno Poznavanje najpomembnejših Izbrani primeri Stensko slikarstvo, slikarstvo; ilustracija; slikarske slikarskih, risarskih in grafičnih stenskega, tabelnega freska, mozaik, slikana tehnike (freska, mozaik, slikana tehnik, gradiv in medijev; in knjižnega slikarstva okna, olje, tempera, okna, olje, tempera, akvarel, akril, razumevanje vpliva materialov in ter primeri naštetih akvarel, akril, pastel, pastel); risarske tehnike (risba s tehnik na likovni izraz slikarskih, risarskih in risba, lesorez, linorez, svinčnikom, perorisba, lavirana grafičnih tehnik po bakrorez, jedkanica, perorisba, oglje, kreda); grafične učiteljevi presoji litografija, sitotisk, tehnike (lesorez, linorez, bakrorez, pigment, vezivo, jedkanica, litografija, sitotisk); nosilec mešane tehnike v slikarstvu; pomen materiala (pigmentov, veziva, nosilcev) Kiparstvo Obla plastika in relief; kiparske Poznavanje značilnosti oble Izbrani primeri oble Obla plastika, relief, tehnike (modeliranje, klesanje, plastike in reliefa; prepoznavanje plastike in reliefa, modeliranje, klesanje, ulivanje); materiali (les, kamen, kiparskih materialov in tehnik; primeri kiparskih tehnik ulivanje, kovina, glina, umetni material); razumevanje vpliva materialov in in materialov, primeri monumentalna monumentalna plastika; mala tehnik na likovni izraz monumentalne, male in plastika, mala plastika, plastika; arhitekturna plastika arhitekturne plastike po arhitekturna plastika učiteljevi presoji Arhitektura in urbanizem Funkcionalni in estetski pomen Razumevanje funkcionalnega in Izbrani primeri Arhitekturne naloge, arhitekture; osnove arhitekturnega estetskega pomena arhitekture; temeljnih arhitekturnih tloris, gradnja, načrtovanja in oblikovanja; poznavanje osnov arhitekturnega nalog in konstrukcij po arhitekturna namembnost arhitekture in načrtovanja in glavnih učiteljevi presoji; konstrukcija, nosilni in arhitekturne naloge (stanovanjska arhitekturnih nalog; poznavanje primeri nošeni elementi, hiša, palača, trdnjava, cerkev, osnovnih materialov; najpomembnejših urbanizem svetišče); arhitekturni materiali razumevanje osnov arhitekturne urbanističnih zasnov po (opeka, beton, kamen, kovina, les, gradnje; razumevanje vloge in učiteljevi presoji steklo, umetni material); osnove pomena urbanizma arhitekturne gradnje (načrt, tloris, gradnja, struktura, nosilni in nošeni elementi); urbanizem; pomen in vloga urbanizma Umetna obrt Opredelitev pojma umetna obrt; Razumevanje pojma umetna obrt; Izbrani primeri Umetna obrt, unikatno najpomembnejše zvrsti umetne poznavanje najpomembnejših najpomembnejših zvrsti oblikovanje obrti (steklarstvo, keramika in zvrsti umetne obrti umetne obrti po porcelan, zlatarstvo, emajlne učiteljevi presoji tehnike, kovaštvo, tkalska in vezilska obrt, mizarstvo) Oblikovanje Grafično oblikovanje; oblikovanje Poznavanje razlik med grafičnim Izbrani primeri Grafično oblikovanje, vizualnih komunikacij; industrijsko in industrijskim oblikovanjem grafičnega, oblikovanje vizualnih oblikovanje; modno oblikovanje; industrijskega in komunikacij, industrijsko oblikovanje notranje opreme; modnega oblikovanja oblikovanje, modno oblikovanje v elektronskih medijih; po učiteljevi presoji oblikovanje, oblikovanje estetika in funkcionalnost v notranje opreme oblikovanju
14 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Fotografija in sodobni vizualni mediji Dokumentarna in umetniška Poznavanje značilnosti Izbrani primeri Dokumentarna fotografija; razmerje med dokumentarne in umetniške dokumentarne in fotografija, umetniška fotografijo in slikarsko fotografije; poznavanje vloge umetniške fotografije fotografija, video, ustvarjalnostjo; pomen in vloga fotografije v sodobnem slikarstvu po učiteljevi presoji spletna umetnost, fotografije v modernem slikarstvu večmedijska umetnost (od druge polovice 19. stoletja do danes); video; spletna umetnost, večmedijska umetnost
► ANALIZA LIKOVNEGA DELA Opredelitev temeljnih značilnosti in Razumevanje osnovnih Izbrani primeri Analiza likovnega dela zakonitosti likovne ustvarjalnosti; zakonitosti likovne ustvarjalnosti; umetniških del po teoretična in praktična izhodišča poznavanje teoretičnih in učiteljevi presoji za analizo likovnega dela; pristop praktičnih izhodišč za analizo h gledanju, videnju, analiziranju in likovnega dela razumevanju likovnega dela Oblikovna in slogovna analiza Opredelitev prvin likovnega Poznavanje prvin likovnega Izbrani primeri Oblikovna in slogovna izražanja (točka, črta, ploskev, izražanja, razumevanje umetniških del po analiza, umetnostno- prostor, telesnost, barva, kompozicije likovnega dela; učiteljevi presoji zgodovinski slog, svetloba); kompozicija likovnega poznavanje perspektive; kompozicija, dela in osnovni tipi kompozicij prepoznavanje perspektiva (simetrična, osna, trikotniška, umetnostnozgodovinskih slogov piramidalna, diagonalna …); in njihovih značilnosti perspektiva (linearna, zračna); umetnostnozgodovinski slogi in njihove izrazne značilnosti Vsebinska analiza Ikonografska analiza in Usposobljenost za ikonografsko Izbrani primeri Ikonografska analiza in klasifikacija; prepoznavanje motiva analizo in klasifikacijo; umetniških del po klasifikacija, snov, in vsebinska razčlenitev likovnega razpoznavanje in razumevanje učiteljevi presoji motiv, neposredno dela, določitev snovi (posvetna ali simbolov, atributov, personifikacij spoznavni motiv, verska snov), motiva (mitološki, in alegorij simbol, atribut, zgodovinski, literarni) oziroma personifikacija, neposredno spoznavnega motiva alegorija (krajina, žanr, tihožitje, portret, akt); simbol, atribut, personifikacija in alegorija Kulturni kontekst Vpliv družbenih, gospodarskih, Spoznavanje vpliva družbenih, Izbrani primeri Kulturni kontekst verskih, političnih in drugih gospodarskih, verskih, političnih umetniških del po kulturnozgodovinskih okoliščin na in drugih kulturnozgodovinskih učiteljevi presoji nastanek umetniškega dela (predvsem povezava z zgodovino književnosti in filozofije) okoliščin na nastanek umetniškega dela, pomen vpliva teh okoliščin na umetnikovo ustvarjanje in na to, kako družba vrednoti umetnika in njegovo delo
Umetnostna zgodovina 15 4.2 Prazgodovina
Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi 4.2.1 Prazgodovinska umetnost Uvod Časovna in geografska oprede- Razumevanje ključnih Izbrani primeri litev; pojav umetnosti v kulturnozgodovinskih okoliščin, umetniških del po prazgodovini (povezava med v katerih se je razvila učiteljevi presoji obliko in funkcijo); kolektivno in prazgodovinska umetnost; individualno ustvarjanje; premene prepoznavanje pomena v prazgodovinski umetnosti umetnosti v okviru drugih dejavnosti v prazgodovini; poznavanje posameznih prazgodovinskih obdobij
► UMETNOST KAMENE DOBE Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih Izbrani primeri Kamena doba, starejša (lovsko-nabiralniško življenje v kulturnozgodovinskih okoliščin, umetniških del po kamena doba starejši kameni dobi; stalna v katerih sta se razvijali učiteljevi presoji (paleolitik), mlajša naselitev v mlajši kameni dobi paleolitska in neolitska kamena doba (neolitik) (neolitiku); vpliv načina življenja na umetnost družbeno ureditev in oblike materialne kulture) Arhitektura Arhitektura kot (pre)oblikovanje Razumevanje razlike med Lascaux; Altamira; Obredje, obredna prostora glede na človekove naravnimi in umetnimi oblikami Çatal Hüyük; arhitektura, obredni potrebe; naravne in umetne oblike arhitekture; razumevanje Stonehenge prostor, megalit, menhir, arhitekture; namembnost povezave med preoblikovanjem dolmen, kromleh arhitekture: bivalni in obredni naravnih oblik (jama) in prostori; najstarejše stalne spreminjanjem njihove naselbine (njihova organizacija in namembnosti (življenjski ali odvisnost od družbenih oblik obredni prostor); poznavanje neolitske dobe; premišljena izbira pomena obrednih prostorov; materialov – les, kamen, opeka); razumevanje okoliščin za konstrukcijske prvine arhitekture; nastanek prvih stalnih naselbin; megalitska arhitektura (grobnice, poznavanje najstarejših obredni prostori) in njena arhitekturnih in urbanističnih konstrukcijska načela oblik; poznavanje osnovnih tipov megalitske arhitekture Kiparstvo Obredna narava kamenodobnega Poznavanje različnih tipov, Willendorfska Venera; Idol, gravura, keramika, kiparstva; izkoriščanje naravnih tehnik in materialov Venera iz Laussela; obredna posoda, oblik; značilen material (kamen, kamenodobnega kiparstva; bizon iz La Madeleine; ornament kost, rogovje), tehnike, oblike razumevanje povezave oblik in figura iz Lepenskega (relief, obla plastika) in motivi; motivov kiparstva z verskimi vira; sedeči antropo- nove ustvarjalne možnosti, ki jih predstavami in obrednimi morfni kipec iz Vinče prinese oblikovanje gline; pojav običaji; razumevanje vloge ornamenta ornamenta
16 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Barvanje obrednih in splošno Poznavanje poslikav jamskih Stenske poslikave v Stensko slikarstvo uporabnih predmetov; slikarstvo sten in drugih oblik barvnih jami Lascaux; stenske kot dopolnitev obrednega prostora sporočil; poznavanje značilnih poslikave v jami (jame); tehnike kamenodobnega slikarskih tehnik; poznavanje Altamira; lovski prizor iz slikarstva (gravura oziroma vloge, pomena ter motivne in hiše v Çatal Hüyüku vrezovanje, obarvani relief, vsebinske povezanosti freska); motivni svet, povezan z kiparstva s slikarstvom verskim življenjem; poslikava lončenih posod
► UMETNOST KOVINSKIH OBDOBIJ Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih Izbrani primeri Kovinska obdobja, (sprememba družbene ureditve; kulturnozgodovinskih okoliščin, umetniških del po halštat uporaba kovin); razvoj tehnik v katerih se je razvijala učiteljevi presoji obdelave kovin (baker, bron, umetnost kovinskih obdobij; železo); časovne premene in razumevanje pomena glavne značilnosti posameznih tehnologije pridobivanja in kovinskih obdobij; sočasnost obdelave kovin; poznavanje prazgodovinskih kultur s kulturami časovne umestitve posameznih visokih civilizacij kovinskih obdobij Arhitektura Novi tipi naselij (kolišče, gradišče); Poznavanje urbanističnega Rekonstrukcija Kolišče, gradišče, značilne oblike pokopa (gomilna in razvoja z novimi tipi naselij; koliščarskega naselja gomila, gomilni pokop, žarna grobišča) poznavanje kolišča in gradišča žara, žarni pokop, kot tipa bivalnega prostora; kultura žarnih grobišč poznavanje različnih tipov pokopa Kiparstvo Stari (kamen, glina, kost, Razumevanje novih oblikovnih Antropomorfna figurica z Torevtika, situla roževina) in novi (kovina, steklo, možnosti, ki jih daje obdelava Ljubljanskega barja; poldragi kamni) materiali; novi tipi kovine; razumevanje družbenih Sončni voz iz Trundholma; predmetov (orožje, obredni sprememb, ki jih prinese vse Vaška situla predmeti); nova vloga kovine v bolj razširjena uporaba kovine; družbi (prestižni in dragoceni poznavanje navade krašenja predmeti kot simboli družbenega uporabnih predmetov iz kovine položaja); krašenje uporabnih in izdelovanja okrasnih predmetov iz kovine (ornament); predmetov uporaba kovine za izdelavo okrasnih predmetov; torevtika; situlska umetnost
Umetnostna zgodovina 17 4.3 Stari vek
Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi 4.3.1 Umetnost starih kultur Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih razmer Izbrani primeri Civilizacija, visoka (razvoj prvih držav v rodovitnih za nastanek in razvoj visoke umetniških del po kultura poplavnih ravnicah velikih rek kulture in umetnosti v prvih učiteljevi presoji srednjega in Bližnjega vzhoda ter velikih civilizacijah; severovzhodne Afrike – na t. i. razumevanje značilnih oblik in območju rodovitnega polmeseca); vloge umetnosti v starih vpliv državnih, verskih in drugih civilizacijah; poznavanje obeh družbenih interesov pri glavnih staroveških civilizacij izoblikovanju umetnosti v starih civilizacijah
► MEZOPOTAMSKA UMETNOST Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje zgodovinskih Izbrani primeri Sumerska umetnost, (različne mestne države na okoliščin pri premenah v umetniških del po akadska umetnost, območju med Evfratom in mezopotamski umetnosti; učiteljevi presoji babilonska umetnost, Tigrisom; prestolnica kot kulturno razumevanje pomena mestne asirska umetnost in civilizacijsko središče); premene države za začetek razvoja v mezopotamski umetnosti umetnosti; poznavanje različnih (sumerska, akadska, babilonska, umetnosti v Mezopotamiji asirska) Arhitektura Pomen arhitekture in urbanizma v Razumevanje političnega in Zigurat v Uru; Zigurat, palača mezopotamski družbi; posvetna in družbenega pomena Sargonova palača v obredna arhitektura; glavni posameznih arhitekturnih tipov; Korsabadu arhitekturni tipi (svetišče, palača); poznavanje osnovnih opeka kot glavni gradbeni material mezopotamskih arhitekturnih tipov Kiparstvo Značilne oblike kiparstva (obla Poznavanje značilnih oblik ter Kipci molivcev; portreti Stela, glazirana plastika, relief); verska in kiparskih materialov in tehnik; vladarjev (Sargon, keramika pripovedna narava kiparstva; razumevanje pomena Gudea); Naramsinova vladarska upodobitev kot obredni vladarskih upodobitev stela; Hamurabijev in propagandni objekt zakonik; prizor lova na leve iz Niniv; Ištarina vrata iz Babilona
► EGIPČANSKA UMETNOST Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih razmer Izbrani primeri Egipčanska umetnost, (razvoj enotne države ob toku za premene v egipčanski umetniških del po faraon, dinastija Nila, pomen faraona, vloga vere); umetnosti; poznavanje razvojnih učiteljevi presoji obdobja egipčanske zgodovine (tri stopenj egipčanske umetnosti kraljestva)
18 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Arhitektura Značilne arhitekturne oblike Razumevanje arhitekture v luči Džoserjeva piramida v Mastaba, piramida, (svetišče, grobnica); pomen, delitve na svet živih in svet Sakari; Keopsova, skalna grobnica, razvoj in oblike grobne arhitekture mrtvih; poznavanje razvoja Kefrenova in Mikerinova svetišče, pilon (mastaba, piramida, skalna grobne arhitekture; poznavanje piramida v Gizah; grobnica) konstrukcije, prostorske Horovo svetišče v organizacije in vloge svetišča Edfuju; grobno svetišče Hačepsut v Deir el- Bahariju; svetišče v Abu Simbelu Kiparstvo Značilne kiparske oblike in tehnike Poznavanje značilnih oblik Narmerjeva paleta; Obelisk, sfinga, (obla plastika, relief); razlika v kiparstva; razumevanje razlik vladarski portret faraona egipčanski kánon, namembnosti med monumentalno med monumentalno in malo Mikerina z ženo; sfinga polikromacija (poveličevanje vladarja) in malo plastiko; poznavanje različnih v Gizah; portret kraljice plastiko; verska in vladarskopro- kiparskih tehnik (relief); Nefretete; sedeči pisar pagandna narava kiparstva; poznavanje egipčanskega iz Sakare; reliefna egipčanski kánon pri upodabljanju kánona pri upodabljanju upodobitev Ehnatona; človeške figure; polikromacija človeške figure Tutankamonova posmrtna maska Slikarstvo Poslikava svetišč in grobnic; Razumevanje obredne in Tri glasbenice iz obredna, mitološka in posvetna mitološke narave poslikav Naktovega groba v motivika slikarstva; osnove svetišč in grobnih prostorov; Tebah; prizor lova s egipčanske kompozicije razumevanje pravil kompozicije poslikane skrinje iz Tutankamonove grobnice
4.3.2 Antična umetnost Uvod Sredozemlje kot središče antične Poznavanje pogojev oblikovanja Izbrani primeri Antična umetnost, umetnosti; stare kulture kot novih kultur, nosilcev antične umetniških del po sredozemska kultura izhodišče za razvoj antične kulture; razumevanje posebno- učiteljevi presoji umetnosti sti antičnih kultur z značilnostmi sredozemskega prostora
► KRETSKA UMETNOST Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje okoliščin za Izbrani primeri Kretska umetnost (mestne države; družba nastanek in razvoj kulture in umetniških del po pomorskega prometa in trgovine); umetnosti na Kreti; poznavanje učiteljevi presoji časovni razvoj kulture na Kreti obeh glavnih obdobij kretske (obdobje starejših palač in umetnosti obdobje mlajših palač) Arhitektura Značilnosti palač (brez obzidja, Poznavanje glavnih Minosova palača Palača, labirint prepleteni tlorisi stavbnih enot, konstrukcijskih značilnosti v Knososu dvorane, trgi, vrtovi, razvita kretskih palač in funkcionalne komunalna ureditev); struktura, ureditve način gradnje in likovna oprema palač
Umetnostna zgodovina 19 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Kiparstvo Značilni tipi kretskega kiparstva; Poznavanje značilnih kiparskih Boginja s kačami verska narava kretskega oblik in materialov; razumevanje kiparstva; simbolne upodobitve verske narave kiparstva in njegove simbolnosti Slikarstvo Stensko in vazno slikarstvo; Poznavanje glavnih oblik Prizor bikoborbe; morski Vazno slikarstvo verske oziroma simbolne teme; kretskega slikarstva; prizor z delfini; princ z prizori iz vsakdanjega življenja, iz razumevanje verske lilijami; »Parižanka«; morja in s pašnikov zaznamovanosti simbolnih vaza s hobotnico upodobitev; poznavanje značilnih motivov
► MIKENSKA UMETNOST Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih razmer Izbrani primeri Mikenska umetnost med ljudstvi na celini (utrjene za nastanek in razvoj mikenske umetniških del po mestne države, vojaška družba) umetnosti; geografska in učiteljevi presoji časovna umestitev mikenske umetnosti Arhitektura Zasnova utrjenega mesta Razumevanje pomena utrjenega Kiklopsko obzidje z Megaron, tolos, (kiklopsko obzidje); megaron in mesta; razumevanje konstrukcije Levjimi vrati v Mikenah; nepravilna kupola, njegov pomen za nadaljnji razvoj megarona; poznavanje pomena Atrejeva zakladnica v nepravilni lok, kiklopska grškega svetišča; struktura in megarona za nadaljnji razvoj Mikenah; tloris zidava način gradnje grobnic tlorisa grškega svetišča mikenskega megarona Kiparstvo Zlatarski izdelki; posmrtna maska Poznavanje osnovnih kiparskih Agamemnonova maska Posmrtna maska kot tip portreta oblik; razumevanje obrednega pomena posmrtnih mask
► GRŠKA UMETNOST Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih razmer Izbrani primeri Grška umetnost, (mestne države, nove družbene za nastanek in razvoj grške umetniških del po arhajsko, klasično in oblike – demokracija, mitologija in umetnosti; poznavanje učiteljevi presoji helenistično obdobje zgodovina); grške kolonije kot geografske razprostranjenosti in kulturna središča; obdobja grške časovnega zaporedja umetnosti
► Arhajska umetnost Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih razmer Izbrani primeri Mestna država (polis) (mestne države, velik pomen za nastanek in razvoj arhajske umetniških del po religije oziroma mitologije); vpetost grške umetnosti; razumevanje učiteljevi presoji v širši kulturni in civilizacijski prevzema stebrnih prvin in prostor Sredozemlja organizacije svetišča od Egipčanov, prepoznavanje podobnosti značilnih oblik arhajske umetnosti z oblikami drugih sredozemskih civilizacij
20 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Arhitektura Mikenski megaron kot izhodišče Razumevanje konstrukcijskih Herino svetišče v Naos, pronaos, cela, za arhitekturni razvoj grškega izhodišč za razvoj grškega Paestumu timpanon, friz, triglifi, svetišča; struktura in organizacija svetišča; poznavanje strukture, metope, steber, baza, grškega svetišča (mesto postavitve, organizacije in vloge svetišča; deblo, kapitel, arhitrav, tloris, nosilni in nošeni elementi, poznavanje različnih tipov stebrni red, dorski slog uporaba in ureditev okolice); tipi svetišč; poznavanje značilnosti svetišč (centralni ali središčni treh stebrnih redov [tolos] in longitudinalni ali vzdolžni tempelj); izoblikovanje stebrnih redov (dorski, jonski in korintski) Kiparstvo Verska narava kiparstva; Razumevanje verske narave Kuros s Krojzovega Kora, kuros, arhajski značilnosti tipov monumentalne grškega kiparstva; poznavanje groba; kora z atenske nasmešek oble plastike (kuros, kora); značilnih tipov oble plastike; akropole arhajski kánon pri upodabljanju poznavanje mitoloških prizorov človeškega telesa; relief in njegov na arhitekturni plastiki pomen v arhitekturi; mitološke vsebine; polikromija Slikarstvo Razvoj vaznega slikarstva Poznavanje osnovnih oblik Dipilonska vaza; Ahil in Amfora, krater, kiliks, (geometrični slog, črnofiguralno keramičnih posod; razumevanje Ajaks pri kockanju geometrični slog, slikarstvo, rdečefiguralno razvojnih stopenj vaznega (Eksekijasova vaza); Boj črnofiguralno slikarstvo, slikarstvo) slikarstva med Lapitom in rdečefiguralno Kentavrom na kiliksu iz slikarstvo münchenske zbirke
► Klasična umetnost Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje ključnih razmer za Izbrani primeri Hegemonija, (zmaga Grkov nad Perzijci, nastanek in razvoj klasične umetniških del po demokracija kulturna hegemonija Aten) grške umetnosti učiteljevi presoji Arhitektura Razvoj arhitekturne teorije (zlati Poznavanje nadaljnjih smernic v Atenska akropola: Akropola, agora, grško rez, metrum, optični popravki); razvoju grškega svetišča; Partenon, Erehtejon, gledališče, propileje, nadaljnji arhitekturni razvoj razumevanje pomena akropole svetišče boginje Nike, dorski, jonski in svetišča; razvoj urbanizma; kot svetega in agore kot Propileje; Tolos v Delfih; korintski slog, centralni pomen akropole in agore; značilne posvetnega središča grškega gledališče v Epidavru ali središčni in stavbe grškega mesta mesta; poznavanje značilnih longitudinalni ali stavb grškega mesta vzdolžni tempelj Kiparstvo Pomen Periklove obnove atenske Razumevanje novega odnosa Poliklejt, Kopjenosec; Klasični kánon, akropole za razvoj kiparstva; nove do človeškega telesa; Fidijeva kiparska kontrapost težnje v razvoju kiparstva poznavanje klasičnega kánona; zamisel celotnega (individualizacija, uveljavljanje razumevanje načel kontraposta; Partenona; Miron, naturalizma); novi tipi človekove poznavanje novih ikonografskih Metalec diska; podobe (bogovi, heroji, atleti); novi motivov Praksitel, Knidska ikonografski motivi (portret Afrodita in Hermes iz državnika, filozofa, pesnika, atleta, Olimpije akt), klasični kánon in kontrapost
Umetnostna zgodovina 21 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Nadaljnji razvoj vaznega Poznavanje nadaljnjega razvoja Gospodarica in deklica Lekitos slikarstva; ohranjena vaznega slikarstva; poznavanje na lekitosu Ahilovega monumentalna dela grškega ohranjenih monumentalnih slikarja slikarstva, znana po rimskih slikarskih del v rimskih kopijah kopijah (prizori iz grške mitologije)
► Helenistična umetnost Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih razmer Izbrani primeri (vloga grške umetnosti in kulture v za nastanek in razvoj umetniških del po državi Aleksandra Velikega in helenistične umetnosti; učiteljevi presoji državah njegovih naslednikov); razumevanje pojma helenizem; kulturna središča helenizma razumevanje pomena (Aleksandrija, Antiohija, Pergamon); helenizma za razvoj rimske prevzemanje prvin iz Sredozemlja kulture in iz prednje Azije; pomen in časovni okvir helenistične umetnosti, njen nadaljnji razvoj v umetnosti rimskega imperija in njen vpliv na poznejšo evropsko umetnost; umetnost kot sredstvo za dokazovanje oblasti posameznih vladarjev in pomena države Arhitektura Značilnosti helenistične arhitekture Poznavanje osnovnih Zevsov oltar Oltar, mrežna mestna in urbanizma (sceničnost, značilnosti helenističnega v Pergamonu zasnova, urbanizem dinamičnost oblik, mrežna urbanizma in arhitekture ureditev naselij) Kiparstvo Obla plastika in relief; helenistični Poznavanje osnovnih oblik Lizip, Portret Aleksandra Patos, dinamičnost lepotni kánon; veliki sklopi, ki helenističnega kiparstva; Velikega in Mladenič s slavijo vladarja; vdor novih razumevanje vloge kiparskih del strgalom; Galska ikonografskih prvin in motivov iz pri čaščenju vladarjeve osebe; skupina; Nike s drugih religij: vera v večno poznavanje novih motivov; Samotrake; življenje, pomen žanra razumevanje pomena žanra Laokoontova skupina; Apolon Belvederski; Miloška Venera; Deček z gosjo Slikarstvo Helenistično monumentalno Poznavanje helenističnih Bitka med Aleksandrom Mozaik slikarstvo v rimskih kopijah monumentalnih del v rimskih Velikim in Darejem iz kopijah Favnove hiše v Pompejih
22 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi ► ETRUŠČANSKA UMETNOST Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih razmer Izbrani primeri Etruščanska umetnost (vprašanje izvora Etruščanov, za nastanek in razvoj umetniških del po stiki z grškimi kolonijami na etruščanske umetnosti učiteljevi presoji Apeninskem polotoku); prazgodovinska tradicija in ustvarjanje drugih antičnih kultur kot izhodišče za razvoj etruščanske umetnosti Arhitektura Urbanizem etruščanskega mesta; Poznavanje značilnosti zasnove Mestna vrata v Perugii; Nekropola, lok, obok, svetišče; nekropola kot etruščanskega mesta; rekonstrukcija svetišča kupola prebivališče mrtvih; etruščanski razumevanje pomena v Veijih; grobnica prispevek k razvoju rimske etruščanske arhitekture in reliefov v Cerveteriju umetnosti (lok, obok, pravokotna urbanizma za razvoj rimskega mestna mreža, komunalni sistem, urbanizma in arhitekture mestna vrata) Kiparstvo Terakotna plastika; bronasta Poznavanje osnovnih Apolon iz Veijev; Sarkofag, terakota, plastika; verska in obredna narava materialov in kiparskih tehnik; sarkofag z upodobitvijo bronasti kipi kiparstva; značilnosti portreta v razumevanje verske zakoncev iz Cerveterija; etruščanski umetnosti namembnosti etruščanske Himera iz Kapitolinskega plastike; razumevanje muzeja v Rimu priljubljenosti portretnih upodobitev in njihovega pomena Slikarstvo Stensko slikarstvo v grobnih Poznavanje vsebinskih in Prizor ribolova iz prostorih; verski motivi, povezani s slogovnih značilnosti Grobnice lova in prehodom iz tostranstva v etruščanskega slikarstva ribolova; upodobitev onstranstvo; žanrski motivi glasbenika iz Triklinijske grobnice
► RIMSKA UMETNOST Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih razmer Izbrani primeri Rimska umetnost, (republikansko in cesarsko za nastanek in razvoj rimske umetniških del po internacionalizem obdobje, združitev večine srednje umetnosti; poznavanje učiteljevi presoji rimske kulture in zahodne Evrope ter geografskih razsežnosti vpliva Sredozemlja v skupno državo, rimske kulture, njen enotna valuta, cestna mreža, internacionalizem; poznavanje pomen vladarja); vpliv grške in zgodovinskega razvoja rimske etruščanske kulture in umetnosti umetnosti na rimsko
Umetnostna zgodovina 23 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Arhitektura Rimski urbanizem (urbs, castrum, Razumevanje pomena Kvadratna hiša v Urbs quadrata, forum, forum); novosti v gradbeništvu urbanističnega in arhitekturnega Nîmesu; Panteon, castrum, vila, domus, (materiali in načini gradnje; cestno načrtovanja v rimski državi; Maksencijeva bazilika, insula, bazilika, omrežje s kanalizacijo, viadukti in poznavanje novosti v načinu in Kolosej, vse v Rimu; amfiteater, akvedukt, akvedukti, obzidja, slavoloki, tehniki gradnje; razumevanje akvedukt Pont du Gard; terme, cement slavilni stebri); razvoj rimskega konstrukcijskih in funkcijskih Favnova hiša svetišča (vzdolžna in središčna razlik med javnimi in zasebnimi v Pompejih; stavba); razlike med javnimi stavbami; značilnosti Dioklecijanova palača stavbami (tržnica, bazilika, posameznih stavbnih tipov; v Splitu gledališče, amfiteater, terme) in poznavanje Vitruvija in zasebnimi stavbami (insula, njegovega dela O arhitekturi domus, palača in vila); Vitruvij kot arhitekturni teoretik
Kiparstvo Pripovedni reliefi na slavolokih, Poznavanje vloge reliefnih Konstantinov slavolok, Pripovedni relief, stebrih, sarkofagih in oltarjih; upodobitev v rimskem kiparstvu; Trajanov steber, Ara konjeniški spomenik, realistične in alegorične teme; razumevanje pomena pacis, Avgust iz hiše pri sarkofag, slavolok, obla plastika; portret kot alegoričnih upodobitev kot Prima Porta, konjeniški slavilni steber spominska dolžnost in državne propagande; portret Marka Avrelija, poveličevanje posameznika razumevanje pomena portreta v vse v Rimu (idealizirani in realistični portret, rimski družbi konjeniški spomenik)
Slikarstvo Mozaik (talni in stenski mozaik); Poznavanje značilnih slikarskih Prizori iz Dionizijevega Groteska, fajumski pompejansko slikarstvo; motivi iz tehnik (mozaik, freska, kulta iz Vile misterijev v portret, enkavstika grške in rimske mitologije, enkavstika, iluminacija); Pompejih; portret dečka groteskni in žanrski prizori, poznavanje novih ikonografskih iz Fayuma tihožitje, pejsaž, portretno motivov slikarstvo
► Rimska umetnost na območju današnje Slovenije Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih razmer Izbrani primeri Iliri, Kelti (prihod Rimljanov na ozemlje za nastanek in razvoj rimske umetniških del po današnje Slovenije, življenje v umetnosti na ozemlju današnje učiteljevi presoji rimskih provincah); združitve Slovenije ilirsko-keltskih tradicij z rimsko
Arhitektura Organizacijska načela rimskih Poznavanje rimskih mest na Emona; Celeia; Rimski vojaški tabor vojaških taborov in njihov vpliv na Slovenskem in njihove ureditve; Petoviona; Šempeter razvoj rimskega mesta; rimska poznavanje pomembnejših mesta in nekropole na nekropol iz rimskega časa na Slovenskem; sakralna in profana naših tleh rimska arhitektura na Slovenskem
24 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Kiparstvo Portret (vladarski in zasebni); Poznavanje najpomembnejših Portret Germanika; kiparstvo verske oziroma obredne ohranjenih primerov portretnega Emonec; Hadrijanov narave (mitreji in nagrobniki); kiparstva; poznavanje kulta vladarski portret; Mitra z poznorimsko kiparstvo z boga Mitra in ikonografsko bikom s Hajdine pri vsebinami vzhodnih religij razumevanje kiparske opreme Ptuju; kiparski okras njemu posvečenih svetišč družinske grobnice Enijev iz Šempetra Slikarstvo Mozaik; stensko slikarstvo Poznavanje pomembnejših Del mozaika s prizorom ohranjenih mozaikov in njihove ugrabitve Evrope s ikonografije; poznavanje Ptuja; del freske z ohranjenih delov stenskih upodobitvijo ženskega poslikav božanstva iz Celja
4.4 Srednji vek
Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi 4.4.1 Starokrščanska umetnost Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih Izbrani primeri umetniških Starokrščanska (uveljavitev krščanstva, kulturnozgodovinskih del po učiteljevi presoji umetnost, zgodnje propadanje rimskega cesarstva); okoliščin, v katerih se je krščanstvo, milanski pomen katakomb v bogoslužju in razvila starokrščanska odlok, katakombe, orant umetnosti prvih kristjanov; umetnost; razumevanje in oranta temeljne slogovne in ikonografske bistvenih slogovnih in značilnosti starokrščanske vsebinskih značilnosti umetnosti Arhitektura Krščanske obredne stavbe Poznavanje temeljnih tipov Rekonstrukcija bazilike sv. Starokrščanska bazilika, (bazilika, baptisterij, mavzolej); krščanskih obrednih stavb ter Petra v Rimu; mavzolej apsida, ladja, narteks, značilnosti središčne in vzdolžne značilnosti vzdolžne in Gale Placidije v Raveni odprto ostrešje, arhitekture; vpliv rimskih stavbnih središčne arhitekturne mavzolej, krstilnica tipov na izoblikovanje krščanske zasnove; razumevanje vpliva (baptisterij) arhitekture; vpliv krščanskega bogoslužja na oblikovanje bogoslužja na oblikovanje arhitekture arhitekture in zlasti arhitekturne notranjščine Kiparstvo Z bogoslužjem povezane Razumevanje novih razvojnih Sarkofag Junija Basa, Sarkofag, oltar, kiparske naloge; razvoj reliefa od smeri in kiparskih nalog; sarkofag z Dobrim slonokoščeni diptih rimske pripovednosti k prepoznavanje slogovnih pastirjem, oba v Rimu posameznim simbolnim prizorom; značilnosti in simbolne obla plastika; uveljavljanje novih vrednosti kiparskih upodobitev; estetskih meril v kiparskem poznavanje in razumevanje izrazu; simbolna narava figur in najpomembnejših ikono- dekorativnih prvin (grafični, grafskih motivov rastlinski, živalski motivi); najznačilnejši ikonografski motivi (Kristus kot Dobri pastir, Kristus Vladar, svetopisemski prizori, živalski in rastlinski simboli)
Umetnostna zgodovina 25 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Slikarstvo katakomb; mozaični Poznavanje osnovnih zvrsti Poslikava z Dobrim Večpomenske okras krščanskih cerkva; knjižno starokrščanskega slikarstva; pastirjem v katakombah sv. upodobitve, simbolika, slikarstvo; prehod iz odprtega tipa razumevanje temeljnih Petra in Marcelina v Rimu; knjižno slikarstvo, knjižni ilustracije knjižnih zvitkov v ikonografskih tem in slogovnih mozaik Kristusa Dobrega zvitek, kodeks, antični slikarstvo knjižnega kodeksa; značilnosti; razvijanje zavesti pastirja v mavzoleju Gale iluzionizem ostanki antičnega iluzionizma v o simbolnem pomenu podob Placidije v Raveni; mozaik oblikovanju figur in krajinskega Kristusa - Helija pod ozadja; nov slikarski izraz s baziliko sv. Petra v Rimu; poudarjeno stilizacijo in mozaik Jozuetove vojske zanikanjem realnega prostora; pred Jerihom v Santa najpogostejše ikonografske teme Maria Maggiore v Rimu; srečanje Rebeke in Abrahamovega služabnika pri vodnjaku, Dunajska Geneza
4.4.2 Bizantinska umetnost Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih Izbrani primeri umetniških Bizantinska umetnost, (delitev rimskega cesarstva, kulturnozgodovinskih del po učiteljevi presoji Bizanc (pozneje propad zahodnorimskega okoliščin razvoja bizantinske Konstantinopel, cesarstva in razvoj bizantinske kulture in umetnosti; Carigrad in Istanbul), države); bizantinsko cesarstvo poznavanje slogovnih in bizantinsko oziroma kot nadaljevalec helenistične vsebinskih značilnosti; vzhodnorimsko kulture in umetnosti; temeljne zavedanje o več kakor cesarstvo slogovne in ikonografske tisočletnem razvoju značilnosti bizantinske umetnosti; bizantinske umetnosti in oris razvoja od zgodnje njenem vplivu na umetnost bizantinske umetnosti do propada Zahoda bizantinskega cesarstva; vpliv bizantinske umetnosti na zahodnoevropsko umetnost Arhitektura Razvoj monumentalne središčne Načini kupolne gradnje na Cerkev svete Božje Središčni tloris, kupolna (centralne) arhitekture; eno- in trompah in pendentivih; modrosti (Hagia Sophia), gradnja, tambur (boben), večkupolne stavbe; urbanizem in zavedanje o simbolni Carigrad; San Vitale, pendentiv utrdbena arhitektura; simbolika vrednosti stavbnih členov Ravena; cerkev Marijinega stavbnih členov (kupola, oznanjenja, Gračanica polkupola, steber, portal …) Kiparstvo Slonokoščena plastika – Razumevanje slogovnih in Maksimijanova katedra, Slonovina, katedra slogovne spremembe in ikonografskih značilnosti Ravena ikonografija slonokoščene plastike
26 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Razvoj stenskega (freske in Poznavanje različnih področij Mozaik s cesarjem Ikona, ikonostas, psalter mozaiki), tabelnega (ikone) in in najbolj priljubljenih tehnik Justinijanom in cesarico knjižnega slikarstva; slogovne in bizantinskega slikarstva; Teodoro, San Vitale, vsebinske značilnosti; antična razumevanje vpliva Ravena; Marija na prestolu dediščina in vpliv umetnosti bogoslužja na poslikavo med cesarjema poznega helenizma; povezanost bizantinskih cerkva; Konstantinom Velikim in slikarstva z bogoslužjem zavedanje o vlogi antične Justinijanom, mozaik nad (poslikava cerkvene notranjščine, dediščine v bizantinskem južnim vhodom v cerkev vloga ikon, ikonostas, liturgične slikarstvu svete Božje modrosti knjige); vpliv bizantinskega (Hagia Sophia) v slikarstva na umetnost zahodne Carigradu; freska Evrope, Balkana in vzhodne Marijinega rojstva v cerkvi Evrope sv. Joahima in Ane, Studenica; ikona Vladimirovske Matere božje; David igra na harfo, Pariški psalter
4.4.3 Umetnost v obdobju preseljevanja ljudstev Uvod Zgodovinsko dogajanje v zahodni Razumevanje Izbrani primeri umetniških Preseljevanje ljudstev, Evropi (preseljevanje ljudstev, kulturnozgodovinskih del po učiteljevi presoji irski in celinski pokristjanjevanje, vpliv irskega okoliščin, v katerih se je samostani, antična meništva); stapljanje antične oblikovala umetnost dediščina, merovinško, dediščine z umetnostno tradicijo preseljujočih se ljudstev; langobardsko in germanskih plemen; poznavanje najpomembnejših vizigotsko kraljestvo izoblikovanje novih državnih tvorb novih umetnostnih območij in tako umetnostnih območij (langobardsko, merovinško, anglosaško, skandinavsko …) Arhitektura Kamnita sakralna arhitektura Poznavanje osnovnih Teodorikov mavzolej v arhitekturnih tipov in Raveni zavedanje o vplivnosti antične stavbne dediščine Kiparstvo Plastična dekoracija umetno- Poznavanje glavnih nalog in Sigvaldova plošča iz Pleteninasta obrtnih izdelkov (bojne opreme, področij kiparske stolnice v Čedadu; ornamentika, fibula orožja, nakita, posodja …); plitki ustvarjalnosti; prepoznavanje orlovska fibula iz in vrezani relief kot najpogostejši značilnih vzorcev in načinov nürnberškega muzeja način krasitve; stilizirani in dekoracije geometrizirani vzorci; pleteninasta ornamentika; živalska ornamentika; uporaba poldragih kamnov in emajla v nakitu in izdelkih umetne obrti Slikarstvo Knjižno slikarstvo; slogovne Poznavanje temeljnih Stran z inicialo, Evangeliar Skriptorij, iluminacija, značilnosti anglosaško-irskega slogovnih značilnosti iz Kellsa (Book of Kells) pergament, evangeliar, slikarstva knjižnega slikarstva iniciala
Umetnostna zgodovina 27 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi 4.4.4 Karolinška in otonska umetnost Uvod Oris kulturnozgodovinskih Poznavanje Izbrani primeri umetniških Karolinška umetnost, okoliščin; Karel Veliki in ideja o kulturnozgodovinskih del po učiteljevi presoji karolinška obnova, obnovitvi rimskega cesarstva; okoliščin, v katerih se je rodila otonska umetnost oblikovanje in razpad karolinške karolinška država; države; vzpon nemškega razumevanje ideje o obnovi cesarstva pod Otoni; Evropa kot rimskega cesarstva oziroma enoten kulturni prostor; obujanje ideje o večnem Rimu; rimske kulture in umetnosti; razumevanje kulturnega zgledovanje po antičnih fenomena karolinške obnove predlogah; odprtost za bizantinski vpliv Arhitektura Povzemanje antičnih zgledov Poznavanje novih stavbnih Vhodna lopa samostana Samostan, empora, (stavbni tipi vzdolžnega in tipov, ki jih razvije čas v Lorschu; dvorna kapela zahodni sklop središčnega tlorisa, gradnja v karolinške obnove; v Aachnu; načrt samostana (westwerk), križni kamnu, prevzemanje klasičnih razumevanje antičnega vpliva v Sankt Gallnu; cerkev hodnik, refektorij, kripta arhitekturnih členov in sv. Mihaela v Hildesheimu arhitekturne dekoracije – npr. kapitelov, zatrepov); izoblikovanje monumentalne sakralne arhitekture; razvoj bazilike z dvojnim korom, dvostolpnim zahodnim pročeljem, zahodnim sklopom in kripto; razvoj samostanske arhitekture Kiparstvo Slonokoščeni, bronasti in Poznavanje temeljnih Konjeniški kipec Karla Razpelo, evangelisti s zlatarski izdelki; platnice kiparskih nalog karolinškega Velikega; Geronovo simboli kodeksov; monumentalna obdobja; poznavanje razpelo; Bernwardova kiparska dela (razpela); antične slogovnih značilnosti vrata za cerkev sv. Mihaela prvine v kiparstvu; slogovne karolinškega in otonskega v Hildesheimu značilnosti karolinškega in kiparstva otonskega kiparstva; vpliv slikarstva na kiparstvo Slikarstvo Razcvet knjižnega slikarstva; Poznavanje in razločevanje Evangelist Marko, Adin Evangeliar, vladarski kopiranje antičnih ilustriranih slogovnih značilnosti evangeliar; Oton II. na portret knjig; vpliv sočasnega karolinškega in otonskega prestolu, Register Gregorii bizantinskega slikarstva; slikarstva; prepoznavanje izoblikovanje dvorne šole Karla antičnih prvin in bizantinskega Velikega in pomembnih vpliva; poznavanje novih samostanskih šol; razpetost med ikonografskih motivov; stilizacijo in naturalizmom; zavedanje vodilne vloge izoblikovanje novih ikonografskih tedanjega knjižnega slikarstva motivov (Maiestas Domini, monumentalna križanja, poveličevanje vladarja)
28 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi 4.4.5 Romanika Uvod Oris kulturnozgodovinskih Poznavanje temeljnih Izbrani primeri umetniških Romanika, nemško okoliščin; politični in kulturni kulturnozgodovinskih del po učiteljevi presoji cesarstvo, meniški zemljevid Evrope od sredine 11. okoliščin razvoja romanske redovi, benediktinci, do začetka 13. stoletja; nemško umetnosti; razumevanje vloge kartuzijani, cistercijani, cesarstvo in uveljavljanje križarskih vojn, meniških križarske vojne, »nacionalnih« kraljevin (Francija, redov in romarskih poti v srednjeveške romarske Anglija, Španija); pomen umetnosti visokega srednjega poti križarskih vojn za kulturo in veka; poznavanje skupnih umetnost; vpliv benediktincev, prvin romanskega sloga in kartuzijanov in cistercijanov; zavest o nacionalnih oziroma romarske poti v Evropi in regionalnih posebnostih nastanek novih umetnostnih središč; temeljne slogovne in ikonografske značilnosti romanske umetnosti Arhitektura Splošne slogovne značilnosti Poznavanje splošnih Stolnica v Speyerju; Romanska bazilika, romanske arhitekture; razvoj značilnosti romanskega sloga Saint-Étienne, Caen; vezani sistem, križiščni bazilike in oblikovanje cerkvene v arhitekturi ter razumevanje Saint-Sernin, Toulouse; kvadrat, obočna pola, arhitekture po načelih vezanega posebnih slogovnih rekonstrukcija slop, oproga in rebro, sistema; samostanska arhitektura značilnosti francoske, nemške samostanske cerkve Cluny banjasti obok, bifora, (organizacija samostana in vpliv in italijanske romanske III; stolnica v Pisi; San trifora, empora, triforij, redovnega življenja na arhitekture; razumevanje Gimignano kor, transept (prečna arhitekturo); značilnosti romarskih arhitekturnih posebnosti ladja), zvonik, cerkva, razvoj profane arhitekture sakralne in profane kampanile, križni hodnik (utrjeni stolp, grad, dvorec); arhitekture; razumevanje srednjeveška mestna zasnova in temeljnih načel urbanistične značilnosti; slogovne srednjeveškega urbanizma značilnosti francoske, nemške in italijanske romanske arhitekture Kiparstvo Slogovne značilnosti romanskega Poznavanje bistvenih Zahodno pročelje cerkve Pročelje, portal, kiparstva; kiparstvo kot sestavni slogovnih značilnosti Sainte-Foy v Conquesu; arhivolta, luneta, del arhitekture; vloga reliefa v romanskega kiparstva; zahodni portal cerkve timpanon, relikviarij okrasu in vsebini cerkva; kiparski razumevanje vloge Saint-Lazare v Autunu; okras romanskega portala kiparskega okrasa v sakralni Madona škofa Imada iz (ostenje, arhivolte, timpanon, arhitekturi; poznavanje muzeja v Paderbornu; preklada, delilni steber, kapiteli); glavnih nalog prostostoječega Imerwardovo razpelo iz obla plastika (razpela, Marija na kiparstva; poznavanje katedrale v Braunschweigu prestolu, svetniški kipi, oltarji, najpomembnejših relikviariji); pomen polikromacije v ikonografskih motivov romanskem kiparstvu, pripovedna narava romanskega kiparstva; najznačilnejši ikonografski motivi (poslednja sodba, zmagoslavni Kristus na križu)
Umetnostna zgodovina 29 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Splošne slogovne značilnosti Poznavanje slogovnih Freske na oboku cerkve Mandorla, tapiserija romanskega slikarstva; vloga značilnosti romanskega Saint-Savin-sur-Gartempe; stenskega slikarstva v slikarstva; zavest o Kristus v mandorli, freska notranjščini; značilnosti naraščajočem pomenu freske; v apsidi cerkve v romanskega knjižnega slikarstva; razumevanje razvoja Berzé-la-Ville; vezenina iz opuščanje naturalizma in romanskega slikarstva in Bayeuxa; Klosterneuburški prevlada stilizacije; razumevanje vloge, ki jo je pri tem odigrala oltar prostora v romanskem slikarstvu; bizantinska umetnost vpliv bizantinske umetnosti na romansko slikarstvo; najpomembnejši ikonografski motivi; tipološka zasnova slikarskih programov
► ROMANIKA NA SLOVENSKEM Arhitektura Značilnosti romanske arhitekture Poznavanje najpomembnejših Gospa Sveta v Krki na Utrjeni stolp, palacij na Slovenskem (stavbni tipi, spomenikov romanske Koroškem; samostanska vzdolžna in središčna arhitektura); arhitekture na Slovenskem; cerkev v Stični; župnijska pomen cistercijanskega reda za poznavanje značilnosti cerkev v Špitaliču; rotunda v razvoj romanske arhitekture na grajske arhitekture Selu; Mali grad v Kamniku; Slovenskem; profana arhitektura grad Podsreda (gradovi) Kiparstvo Romanske značilnosti in prehod v Razumevanje značilnosti Portal cerkve v Špitaliču; gotski slog; arhitekturna plastika romanskega kiparstva na portal cerkve (portali, kapiteli) in ohranjeni Slovenskem in primerjava z v Domanjševcih; primeri oble plastike zgodnjegotskim slogom; po- Velesovska Madona znavanje ključnih spomenikov Slikarstvo Knjižno slikarstvo, tipi inicial, Zavest o pomenu stiške Iniciale iz Stiškega pomen stiške rokopisne rokopisne delavnice in rokopisa delavnice rokopisov, ki so nastali v njem
4.4.6 Gotika Uvod Oris kulturnozgodovinskih Razumevanje ključnih Izbrani primeri umetniških Gotika, viteška kultura, značilnosti poznega srednjega kulturnozgodovinskih del po učiteljevi presoji univerza, sholastika, veka (gospodarski razcvet, dejavnikov, ki so vplivali na frančiškani, dominikanci krepitev trgovine, okrepljena premene v gotski umetnosti; vloga mest in razvoj meščanstva, poznavanje splošnih vloga viteške kulture, razvoj značilnosti gotskega sloga in frančiškanskega in dominikanske- zavest o gotiki kot slogu dežel ga reda, razvoj šolstva in oziroma pokrajin znanosti, ustanavljanje univerz, sholastika); splošne značilnosti gotskega sloga; islamske umetnostne sledi v krščanski Evropi; gotika kot nacionalni in regionalni slog; oris premen (zgodnja gotika, visoka gotika, pozna gotika)
30 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Arhitektura Oris razvoja gotske arhitekture od Razumevanje glavnih potez Kor opatijske cerkve Stavbarstvo, stavbarske sredine 12. do konca 15. stoletja; razvoja gotske arhitekture in Saint-Denis in Sainte- delavnice, celostna nacionalna oziroma regionalna zavest o regionalnih slogih; Chapelle v Parizu; umetnina, šilasti lok, odvisnost (francoska, nemška, razumevanje fenomena Notre-Dame v Chartresu; križnogrebenasti in italijanska gotika); posebni gotske katedrale kot celostne Notre-Dame v Reimsu; križnorebrasti obok, regionalni slogi (beneška cvetna umetnine; poznavanje stolnica v Kölnu; stolnica sklepnik, konzola, fiala, gotika); pomen gotske katedrale, bistvenih značilnosti profane na Dunaju; stolnica v rozeta, opornik, oporni njene značilnosti in razvoj; gotska arhitekture Milanu; Santa Croce in lok, cvetna gotika katedrala kot celostna umetnina; Palazzo Vecchio v vloga stavbarskih delavnic; Firencah; Doževa palača v samostanska arhitektura; profana Benetkah; Castel del arhitektura in njen razvoj (grad, Monte; Carcassone mestne palače in utrdbe) Kiparstvo Razmerje med kiparstvom in Poznavanje razvoja Kraljevski portal stolnice v Arhitekturno kiparstvo, arhitekturo ter osvobajanje katedralne plastike in Chartresu; zahodno sohe - stebri, krilni oltar, kiparskih del; francoska osvobajanja kipov od pročelje stolnice v Reimsu; mednarodni gotski slog, katedralna plastika; naturalizem arhitekturnega okvira; kipi ustanovnikov v koru gotski realizem, in obujanje antike; prostostoječa razumevanje ključnih potez v stolnice v Naumburgu; poznogotski barok, lepa plastika; klesani in rezljani oltarji; slogovnem razvoju od Krumlovska Madona; Madona, trpeči Kristus krilni oltar kot celostna stvaritev; zgodnje do pozne gotike; Michael Pacher, krilni oltar miniaturna plastika (slonokoščeni poznavanje osrednjih z Marijinim kronanjem, in zlatarski izdelki); kiparstvo kiparskih nalog; poznavanje Sankt Wolfgang am mednarodnega sloga; lepe slogovnih značilnosti Abersee; prižnica Nicola Madone; gotski realizem v mednarodne gotike; Pisana v baptisteriju v Pisi kiparstvu, poznogotski barok; razumevanje vodilnih ikonografija katedralne plastike ikonografskih motivov (enciklopedična narava kiparskih programov); novi ikonografski motivi (lepi Kristus, Kristus Trpin, Marija Zavetnica s plaščem, pietà) Slikarstvo Stensko, tabelno in knjižno Poznavanje slogovnih Cimabue, Križani iz Santa Slikano razpelo, diptih, slikarstvo, slikana okna; splošne značilnosti in razumevanje Croce v Firencah; Duccio, triptih, poliptih, krilni slogovne značilnosti slikarstva razvoja gotskega slikarstva; Maestà in Madona oltar, vitraj, gotski (uveljavljanje naturalizma, zavest o različnosti in Rucellai; Giotto: Madona naturalizem, sienska in zanimanje za prostor in medsebojni povezanosti Ognissanti, Sv. Frančišek florentinska šola, perspektivo, raziskovanje slikarskih tehnik oziroma pridiga pticam, San maestà, zaprti vrt anatomije in gibanja, zvrsti; prepoznavanje Francesco v Assisiju in psihologizacija obrazov); značilnosti mednarodne kapela Scrovegni v mednarodni slog (slogovne gotike v slikarstvu; Padovi (prizor značilnosti, estetski kánon, poznavanje področnih objokovanja); vitraji čustvenost); italijansko gotsko posebnosti gotskega stolnice v Chartresu; slikarstvo (Cimabue, Duccio in slikarstva; razumevanje novih Sijajni horarij vojvode sienska šola, Giotto in ikonografskih motivov Berryjskega (meseca florentinska šola); gotski realizem januar in maj) (napoved renesanse), novi ikonografski motivi (Maestà, Marija v rožnem vrtu, Sveta Nedelja, Mrtvaški ples), motivi iz vsakdanjosti – politični program, žanr; stopnjevanje pripovednosti
Umetnostna zgodovina 31 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi
► GOTIKA NA SLOVENSKEM Arhitektura Značilni tipi gotskih cerkva na Poznavanje značilnih tipov Opatijska cerkev v Stopnjevana cerkev, Slovenskem (dolgi kor, slopne gotskih cerkva na Kostanjevici; romarska dvoranska cerkev bazilike [Celje, Maribor], Slovenskem; razumevanje cerkev na Ptujski Gori; stopnjevane in dvoranske razlik med celinsko in kapela Žalostne Matere cerkve); romarska cerkev na primorsko gotiko božje opatijske cerkve sv. Ptujski Gori kot celostni Danijela v Celju; župni spomenik; značilnosti celinske in cerkvi v Kranju in primorske gotike Crngrobu; Celjski grad; mestna loža v Kopru in trg pred stolnico; Benečanka v Piranu Kiparstvo Zgodnjegotsko kiparstvo Poznavanje značilnosti Solčavska Madona; Pietà (ali Sočutna), (arhitekturna in prostostoječa zgodnjegotskega kiparstva; Krakovska Madona; Križani Marija Zavetnica s obla plastika); mednarodni gotski razumevanje vpetosti iz Pirana; Marija Zavetnica plaščem slog in vpliv češke gotike slovenske umetnosti okoli leta s plaščem in sv. Jakob s (ptujskogorska in velikonedeljska 1400 v mednarodne Ptujske Gore; sv. Katarina skupina); poznogotski barok na umetnostne tokove; in sv. Barbara iz Velike Slovenskem; kamnita in lesena razumevanje vloge materialov Nedelje; lepa Pietà iz plastika (pomen materiala v za likovni izraz gotskega celjske opatijske cerkve; izraznosti kiparskega dela), kiparstva sv. Ana Samotretja iz najpomembnejši ikonografski Gornje Radgone motivi Slikarstvo Oris razvoja gotskega slikarstva Poznavanje razvoja gotskega Janez Aquila, freske v Mrtvaški ples, Sveta od zgodnjegotskega sloga slikarstva na Slovenskem in Turnišču; Janez Nedelja, kranjski zobčastih gub do poznogotskega vodilnih mojstrov oziroma Ljubljanski, freske v cerkvi prezbiterij sloga ostro lomljenih gub in delavnic; poznavanje v Visokem nad Kureščkom; prehoda v renesanso; glavni temeljnih spomenikov mojster Bolfgang, mojstri in njihove delavnice stenskega, tabelnega in poslikava oboka (Janez Aquila, Janez Ljubljanski, knjižnega slikarstva; prezbiterija cerkve v mojster Bolfgang, Janez iz razumevanje značilnih Mirni; Janez iz Kastva, Kastva); poslikava cerkvene ikonografskih motivov freske v hrastoveljski zunanjščine in notranjščine; cerkvi; freske v cerkvi sv. značilni ikonografski motivi; Primoža nad Kamnikom; ikonografija kranjskega prezbiterij cerkve v Suhi pri prezbiterija Škofji Loki; freska Sveta Nedelja v Crngrobu; Konrad Laib, Laibov oltar
32 Umetnostna zgodovina 4.5 Novi vek
Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi 4.5.1 Renesansa Uvod Družbene razmere v Evropi 15. in Poznavanje družbeno- Izbrani primeri Renesansa, zgodnja, 16. stoletja; razcvet mestnih zgodovinskih razmer v 15. in umetniških del po visoka in pozna držav (gospodarska rast, razvoj 16. stoletju ter dejavnikov, ki so učiteljevi presoji renesansa, manierizem, demokracije); vodilna vloga Italije omogočili razvoj renesančne humanizem, tiskana v umetnosti visoke renesanse umetnosti; poznavanje vodilnih knjiga, mecen, uomo (središča renesančne umetnosti: umetniških središč in novih universale, študij Firence, Rim, Benetke); umetnostnih tehnik; zavedanje anatomije novo vrednotenje človeka in o pomenu humanizma za novo umetnika, renesančni umetnik kot vrednotenje človeka; uomo universale; nov status poznavanje vpliva Italije na umetnika kot genija; vpliv Italije razvoj renesančne umetnosti na umetnost severno od Alp; severno od Alp začetki renesančne arhitekture in kiparstva v Franciji (Pariz), na Nizozemskem in v južni Nemčiji; kulturni razcvet; renesančni humanizem in krščanski humanizem; vpliv znanosti na umetnost; politična, verska in intelektualna kriza v Evropi 16. stoletja ter umetniški zaton ob koncu obdobja; iznajdba tiska in pomen tiskane knjige; uveljavitev novih umetnostnih tehnik (lesorez, bakrorez, oljno slikarstvo)
► ZGODNJA RENESANSA Italijanska arhitektura Obujanje antične tradicije (študij Poznavanje arhitekturnih prvin, Filippo Brunelleschi: Kupola, geometrijska teoretičnih spisov, vpliv ki jih je renesansa povzela po kupola florentinske načela, oživitev antičnih arheoloških najdb, povzemanje in antiki; razumevanje temeljnih stolnice, kapela Pazzi in arhitekturnih načel preoblikovanje stavbnih tipov, slogovnih potez in značilnosti cerkev San Lorenzo v navdihovanje pri grško-rimskem novega estetskega kánona; Firencah; Leon Battista stavbnem okrasu itd.); slogovne poznavanje osnov Alberti, palača Rucellai v značilnosti; nov estetski kánon renesančnega urbanizma; Firencah in cerkev Sant' (uravnoteženost, harmonični poznavanje vodilnih Andrea v Mantovi; proporci, čiste oblike, predstavnikov italijanske Michelozzo, palača preglednost, jasnost, preprostost, renesančne arhitekture in Medici-Riccardi v zmerna uporaba arhitekturne njihovih najpomembnejših del Firencah dekoracije, poudarek na idealnih geometričnih likih in njihovi skladnosti itd.); novi urbanistični načrti (funkcionalnost in celovitost, zasnova idealne stavbe in idealnega mesta); razvoj arhitekturne teorije; vodilni predstavniki renesančne arhitekture Filippo Brunelleschi, Leon Battista Alberti in Michelozzo di Bartolomeo
Umetnostna zgodovina 33 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Italijansko kiparstvo Vpliv antičnega kiparstva; Sledenje antičnemu kiparstvu; Lorenzo Ghiberti, Človeški proporci, raziskovanje realizma v poznavanje slogovnih Žrtvovanje Izaka, posnemanje antičnega fizionomiji in telesu, študij značilnosti in estetskih načel natečajni relief za kiparstva anatomije, iskanje idealne lepote renesančnega kiparstva; severna vrata krstilnice v in uveljavljanje novega poznavanje osrednjih kiparskih Firencah in Rajska vrata estetskega kánona nalog krstilnice v Firencah; (proporcionalnost, harmonična Donatello, David in skladnost, dognanost oblik, Konjeniški spomenik plemenitost izraza itd.); Gattamelate v Padovi; upoštevanje zakonitosti centralne Verrocchio, David in perspektive v reliefnih Konjeniški spomenik kompozicijah; osrednje kiparske Bartolomea Colleonija v naloge, nagrobnik, portret, Benetkah konjeniški spomenik; vodilni predstavniki Lorenzo Ghiberti, Donatello in Andrea del Verrocchio Italijansko slikarstvo Novosti v oblikovanju človeške Poznavanje novosti, ki jih Masaccio, Davčni novčič Linearna in zračna figure (anatomska pravilnost, vpelje slikarstvo zgodnje in kapela Brancacci; perspektiva, znanstvena skladnost videza in psihe, renesanse; poznavanje Paolo Uccello, Bitka pri perspektiva, mitološke naturalizem, renesančni estetski najpomembnejših San Romanu; Piero teme, portret kánon) in v kompoziciji ikonografskih motivov della Francesca, (simetrične kompozicijske Urbinski diptih in freske sheme); razvoj perspektive z legendo sv. Križa v (matematične ali linearne in prezbiteriju cerkve San zračne) in oblikovanja Francesco v Arezzu; slikarskega prostora; Andrea Mantegna, Mrtvi Kristus in stropna najpomembnejši ikonografski poslikava v Camera motivi (mitološke vsebine, portret, degli Sposi v Vojvodski akt, sacra conversazione) palači v Mantovi; Sandro Botticelli, Pomlad in Rojstvo Venere Staronizozemsko slikarstvo Približno sočasen nastop Zavedanje o različnih Jan van Eyck: Gentski Staronizozemsko renesanse v Italiji in severno od kulturnozgodovinskih oltar, Portret slikarstvo, prikrita Alp (Nizozemska); različnost izhodiščih renesanse v Italiji in Arnolfinijev in Madona simbolika kulturnozgodovinskih izhodišč na Nizozemskem; kanclerja Rolina; Rogier italijanske in severne renesanse; poznavanje glavnih značilnosti Van der Weyden, značilnosti staronizozemskega staronizozemskega slikarstva; Snemanje s križa; Hugo slikarstva (na severu v 15. primerjava značilnosti Van der Goes, Poklon stoletju renesansa samo v staronizozemskega in pastirjev slikarstvu, vpliv gotskega italijanskega slikarstva zgodnje naturalizma, odsotnost antične renesanse; poznavanje ključnih tradicije, poudarjen realizem itd.); del iz opusa Jana van Eycka in pomen zgodnjega razcveta njegovih naslednikov oljnega slikarstva, izkustvena spoznanja o zračni perspektivi, vsebinske posebnosti (prikrita simbolika, žanr, zgodnja tihožitja, realistični portret); vodilni predstavniki Jan van Eyck, Rogier van der Weyden in Hugo van der Goes
34 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi
► VISOKA RENESANSA Italijanska arhitektura Nadaljevanje in nadgradnja Razumevanje značilnosti Donato Bramante, Idealno mesto teoretičnih in praktičnih načel visokorenesančne arhitekture; Tempietto in načrt za zgodnje renesanse; slogovne poznavanje vodilnih cerkev sv. Petra v Rimu; značilnosti visoke renesanse; predstavnikov Michelangelo, cerkev sv. raziskovanje antične arhitekture visokorenesančne arhitekture Petra v Rimu, in njen vpliv na renesančne in njihovih najpomembnejših Medičejska kapela v arhitekte; vodilna predstavnika del Firencah in Kapitolski trg visokorenesančne arhitekture, v Rimu Donato Bramante in Michelangelo Buonarroti Italijansko kiparstvo Osrednje kiparske naloge in Poznavanje osrednjih kiparskih Michelangelo: David, njihov razvoj v visoki renesansi; nalog in njihovega razvoja v Pietà v cerkvi sv. Petra v velik vpliv arheoloških najdb visoki renesansi; poznavanje Rimu, Mojzes, (Apolon Belvederski, vodilnih predstavnikov in nagrobnik za Julija II. v Laokoontova skupina) na razvoj temeljnih spomenikov Rimu, nagrobniki v kiparstva; izoblikovanje kulta Medičejski kapeli v osebnosti; vodilni predstavnik Firencah in Sužnja Michelangelo Buonarroti Italijansko slikarstvo Slogovne in vsebinske značilnosti Poznavanje slogovnih in Leonardo: Študija Sfumato, sacra visoke renesanse; primerjava vsebinskih značilnosti človeških proporcev po conversazione, pala, zgodnje in visoke renesanse; visokorenesančnega slikarstva; Vitruviju, Madona v tondo, portretni realizem, posebnosti treh velikih slikarskih prepoznavanje značilnosti votlini, Mona Lisa, Sv. beneška renesansa središč (Firence, Benetke, Rim), florentinskega, beneškega in Ana Samotretja in osebne izrazne značilnosti velikih rimskega slikarstva; Zadnja večerja; Rafael: umetnikov visoke renesanse poznavanje ključnih del iz Lepa vrtnarica, Atenska (Leonardo da Vinci, Rafael, slikarskih opusov Leonarda, Michelangelo, Giorgione, Tizian) Rafaela, Michelangela, šola, portret Leona X. in Giorgioneja in Tiziana Sikstinska Madona; Michelangelo: Tondo Doni, Poslednja sodba in strop Sikstinske kapele; Giovanni Bellini: Pala di San Giobbe, Pala di San Zaccaria in Portret doža Loredana; Giorgione: Nevihta, Trije filozofi in Speča Venera; Tizian: Assunta, Urbinska Venera in Portret papeža Pavla III. z nečakoma
Umetnostna zgodovina 35 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo severno od Alp Dve glavni središči (Nizozemska Poznavanje bistvenih Hieronimus Bosch, Severna renesansa, in Nemčija); značilnosti značilnosti nizozemskega in Seneni voz in Vrt avtoportret nizozemskega in nemškega nemškega slikarstva; naslad; Pieter Bruegel slikarstva v obdobju visoke poznavanje vsebinskih st., Kmečka svatba in renesanse; severnoevropski posebnosti severnoevropskega Vrnitev lovcev; Albrecht estetski ideal; naturalizem in slikarstva; primerjava Dürer: Avtoportret v zanimanje za fantastično; vodilni značilnosti severnoevropskega krznenem plašču, Štirje predstavniki nizozemskega in italijanskega renesančnega apostoli, bakrorez Vitez, slikarstva (Hieronymus Bosch in slikarstva; poznavanje ključnih smrt in hudič ter lesorez Pieter Bruegel st.) in nemškega del iz Boschevega in Štirje apokaliptični slikarstva (Albrecht Dürer, Lucas Dürerjevega opusa jezdeci; Lucas Cranach Cranach st. in Hans Holbein ml.); st., Venera; Hans Dürer in razvoj renesančne grafike Holbein ml., Portret Erazma Rotterdamskega in Ambasadorja
► POZNA RENESANSA IN MANIERIZEM Arhitektura Nadaljevanje in izpopolnitev Poznavanje značilnosti Andrea Palladio, Vila Poznorenesančni klasične tradicije visoke paladijanskega klasicizma; Rotonda in cerkev San klasicizem, paladijanski renesanse; poznorenesančni poznavanje značilnosti Giorgio Maggiore v klasicizem klasicizem; Andrea Palladio, manieristične arhitekture Benetkah; Giorgio paladijanski klasicizem in njegov Vasari, palača Uffizi; pomen za nadaljnji razvoj Michelangelo, arhitekture v zahodni Evropi; preddverje Medičejske iskanje novih, neklasičnih knjižnice, oboje v arhitekturnih rešitev Firencah (manieristična arhitektura in njene značilnosti) Kiparstvo Manierizem kot prevladujoči izraz Poznavanje značilnosti Michelangelo, Pietà Figura serpentinata v kiparstvu pozne renesanse; manierističnega kiparstva; Rondanini; oblikovne in vsebinske razumevanje Giambologna, značilnosti manierističnega Michelangelovega pomena za Ugrabitev Sabink in kiparstva; Michelangelov pomen razvoj manierističnega Merkur; Benvenuto za razvoj manierističnega kiparstva Cellini, Perzej z kiparstva; manieristično Meduzino glavo in oblikovanje v umetni obrti; Solnica za Franca I. vodilna predstavnika Giambologna in Benvenuto Cellini
36 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Prevlada manierističnih slogovnih Razumevanje kompozicijskih, Parmigianino, Madona z Beg v prostor, spiralno prvin v slikarstvu pozne likovnih in vsebinskih novosti v dolgim vratom; Rosso gibanje, mitologizirana renesanse; kompozicijske, slikarstvu; poznavanje vodilnih Fiorentino, Snemanje s osebna zgodba oblikovne in vsebinske novosti predstavnikov in njihovih križa; Jacopo Pontormo, manierističnega slikarstva (beg v najpomembnejših del Polaganje v grob; prostor, bolonjski kvadraturisti, Agnolo Bronzino, spiralno gibanje, nenaravni Alegorija ljubezni in telesni proporci, sprememba Portret Eleonore kolorita, mitologizirane osebne Toledske s sinom; zgodbe), Michelangelov pomen Tintoretto, Zadnja za razvoj manierističnega večerja in Odkritje trupla slikarstva, vodilni predstavniki sv. Marka; El Greco, Parmigianino, Rosso Fiorentino, Pogreb grofa Orgaza in Jacopo da Pontormo, Agnolo Laokoontova skupina Bronzino, Jacopo Tintoretto in pred Toledom El Greco
► RENESANSA NA SLOVENSKEM Arhitektura Značilnosti renesančne Razumevanje regionalne Grad Krumperk; grad Mestna hiša, mestna arhitekture na Slovenskem odvisnosti renesančne Brežice; Mestna hiša palača (severnoevropski in italijanski arhitekture na Slovenskem; (rotovž) v Mariboru; vplivi, regionalna odvisnost); poznavanje ključnih tipov vrata Muda v Kopru najpomembnejši tipi profane profane arhitekture in arhitekture (renesančni grad, renesančnih prvin v sakralni mestna hiša, mestna palača); arhitekturi renesančne prvine v sakralni arhitekturi (pojmovanje prostora, arhitekturna dekoracija itd.) Kiparstvo Značilnosti renesančne plastike Poznavanje značilnosti Osbald Kittel, nagrobnik Protestantizem na Slovenskem; zasnova in renesančnega kiparstva na Krištofa Ravbarja in izvedba renesančnih načel v Slovenskem in razvoja Andrejev oltar v cerkvi v reliefu; razvoj nagrobnikov; nagrobnikov Gornjem Gradu zametki zlatih oltarjev Slikarstvo Italijanski in severnoevropski Poznavanje posebnosti Freske v cerkvi sv. Zgodnji tiski vplivi v slovenskem renesančnem slovenskega renesančnega Primoža nad Kamnikom; slikarstvu; zavezanost gotski slikarstva, vpetega med Lutrovska klet v Sevnici; tradiciji in prehod iz pozne gotike dolgoživo tradicijo gotike in Celjski strop; v renesanso; pozna renesansa in zgodnjim barokom; zavest o naslovnica Dalmatinove prehod v barok; pomen pomenu zgodnjih tiskov na biblije renesančnih ilustriranih tiskov Slovenskem
Umetnostna zgodovina 37 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi 4.5.2 Barok Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih razmer Izbrani primeri Barok, protireformacija, (absolutizem, verska obnova, za nastanek in razvoj baročne umetniških del po jezuiti, celostna zmaga Katoliške cerkve, jezuiti); umetnosti; poznavanje učiteljevi presoji umetnina središča baročne ustvarjalnosti; geografske razprostranjenosti razlike v umetnosti Italije, in časovne razsežnosti Španije, Francije, Nemčije ter baročne umetnosti; poznavanje Flamske in Holandije; celostna in razumevanje glavnih umetnina; monumentalnost in značilnosti baročne umetnosti v razgibanost; raznovrstnost različnih deželah baročne umetnosti (od iluzionizma do klasicizma); preseganje meja posameznih zvrsti likovne umetnosti Arhitektura Prostorska reforma in nova Razumevanje prostorskih in Giacomo Vignola in Ovalni prostor, valujoča urbanistična zasnova Rima pod konstrukcijskih novosti baročne Giacomo della Porta, Il stena, svetlobna papežem Sikstom V.; rimska arhitekture; poznavanje glavnih Gesù, Rim; Gian dinamika, kupola baročna arhitektura kot znamenje organizacijskih in Lorenzo Bernini, Trg sv. papeške moči in protireformacije; konstrukcijskih značilnosti Petra, Vatikan, in Sant' Il Gesù kot prototip jezuitske sakralne arhitekture; Andrea al Quirinale, cerkvene arhitekture; dvorec kot poznavanje glavnih Rim; Francesco izraz politične propagande predstavnikov rimskega baroka Borromini, San Carlo in absolutističnega vladarja; baročni in njihovega vpliva na razvoj Sant' Agnese, Rim; park, podreditev narave v okviru arhitekture severno od Alp; Louis le Vau in Jules arhitekture; vpliv italijanskega razumevanje politične in Hardouin-Mansart, baroka na razvoj baročne propagandne vloge baročnega dvorec Versailles; Jules arhitekture severno od Alp; dvorca; razumevanje novega Hardouin-Mansart in vodilna predstavnika Francesco razmerja med naravo in Charles Le Brun, Borromini in Gian Lorenzo arhitekturo Zrcalna galerija dvorca Bernini Versailles; Johann Fischer von Erlach, dvorec Schönbrunn in cerkev sv. Karla Boromejskega, Dunaj Kiparstvo Arhitekturna plastika (oprema Poznavanje glavnih zvrsti Gian Lorenzo Bernini: kapel, oltarji, nagrobniki); baročnega kiparstva in njihovih Apolon in Dafne, David, samostojna plastika; kiparska značilnosti; razumevanje Zamaknjenje oprema vodnjakov; pomena kiparske opreme v sv. Terezije, Prestol kompozicijske novosti okviru arhitekture; poznavanje sv. Petra, Portret (razgibanost, sukanje v prostoru, pomena in vpliva Berninijevih kardinala Scipiona svetlobni kontrasti); upodabljanje del; poznavanje glavnih zvrsti Borgheseja, nagrobnik telesnega in duševnega napora; oblikovanja in njihove vloge papeža Urbana VIII. in umetnoobrtni izdelki (zlatarstvo, Vodnjak štirih rek v Rimu tapiserija) in njihova vloga v okviru celostne umetnine; vodilni predstavnik Gian Lorenzo Bernini
38 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Italijansko iluzionistično stensko Poznavanje razvoja Andrea Pozzo, Iluzionizem, apoteoza, slikarstvo (sakralno in posvetno); italijanskega iluzionističnega Apoteoza sv. Ignacija chiaroscuro slikarske akademije; nova vloga slikarstva; razumevanje Loyolskega, cerkev sv. svetlobe; tehnične in slogovne pomena slikarskih akademij; Ignacija; Pietro da novosti (intenzivnost barv, razumevanje novega pomena Cortona, Slava vlade razblinjanje obrisov, slikovitost); svetlobe v Caravaggievih delih Urbana VIII., Palazzo ikonografske in motivne novosti Barberini; Annibale (povečana priljubljenost Carracci, poslikava mitoloških tem in novi moralni stropa, Palazzo poudarki, novi verski motivi in Farnese, vse v Rimu; krščanske poosebitve, božja Caravaggio: Poklicanje Previdnost, Modrost); vodilni sv. Mateja, Bakh in predstavnik Michelangelo Merisi Kristus v Emavsu da Caravaggio Značilnosti flamskega slikarstva; Poznavanje glavnih značilnosti Peter Paul Rubens: vodilni predstavnik Peter Paul flamskega slikarstva Poroka Marije Rubens Medičejske, Ugrabitev Levkipovih hčera, Avtoportret z Isabelo Brandt in Parisova sodba Vsebinske posebnosti Poznavanje glavnih značilnosti Rembrandt: Nočna Skupinski portret, holandskega slikarstva (žanr, in avtorjev holandskega straža, Anatomija dr. marina, veduta, interier tihožitje, portret); priljubljenost slikarstva; razumevanje razlik Tulpa, Avtoportret z belo skupinskih portretov na med flamskim in holandskim čepico in jedkanica Holandskem; vodilni predstavnik baročnim slikarstvom Stogoldinarski list; Frans Rembrandt van Rijn (katolištvo in protestantizem) Hals, Regentinje zavetišča za starce v Haarlemu; Jan Vermeer: Dekle, ki bere pismo, Mlekarica, Pogled na Delft in Umetnikov atelje Značilnosti španskega slikarstva; Poznavanje glavnih značilnosti Diego Velázquez: Pivci, Zgodovinsko slikarstvo, razširjenost in pomen nabožnih in predstavnikov španskega Las meninas in Las žanr, tihožitje podob v Španiji; vodilni baročnega slikarstva lanzas; Bartolomé predstavnik Diego Velázquez Esteban Murillo, Brezmadežna in Beraček; Francisco de Zurbarán, Tihožitje s pomarančami Značilnosti francoskega Poznavanje glavnih značilnosti Nicolas Poussin, Et in Arkadijska oziroma slikarstva; velik pomen francoskega baročnega Arcadia ego; Claude heroična krajina zgodovinskega in krajinskega slikarstva in posebnega Lorrain, Vkrcanje sv. slikarstva v Franciji pomena krajine v francoskem Pavla slikarstvu
Umetnostna zgodovina 39 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi ► BAROK NA SLOVENSKEM Uvod Časovna opredelitev obdobja; Poznavanje časovnega okvira; Izbrani primeri Baročna Ljubljana, pomen katoliške verske prenove; predstavitev prehoda v barok v umetniških del po Academia operosorum ustanovitev, vloga in pomen povezavi s katoliško versko učiteljevi presoji Academie operosorum; Ljubljana prenovo; poznavanje vloge in kot žarišče baroka na pomena Academie operosorum Slovenskem; italijanski in za razmah baroka na srednjeevropski umetnostni Slovenskem; poznavanje vloge vplivi; barok kot najpomembnejše Ljubljane kot žarišča baročne in najplodnejše umetnostno umetnosti; poznavanje baroka obdobje po gotiki; izstop kot najpomembnejšega in slovenskega umetnika iz najplodnejšega umetnostnega anonimnosti in njegova obdobja po gotiki uveljavitev v družbi Arhitektura Prehod v barok sprva v cerkveni Poznavanje tipov jezuitskega in Romarska cerkev v Novi arhitekturi; uveljavitev jezuitskega središčnega tlorisa; Štifti; kapela sv. Frančiška arhitekturnega tlorisa in predstavitev arhitekturnih Ksaverija pri cerkvi sv. razširjenost centralnega tlorisa; značilnosti in razlik kranjskega Jakoba, Ljubljana; Andrea bistvene značilnosti in razlike in štajerskega baroka; Pozzo, stolnica v med kranjskim (italijanski vplivi) poznavanje ljubljanske baročne Ljubljani; Jožef Hofer, in štajerskim barokom arhitekture; predstavitev romarska cerkev na Sladki (srednjeevropski vplivi); značilnosti profane arhitekture; Gori; Domenico Rossi, ljubljanska baročna arhitektura zavest o uveljavitvi domačih Križevniška cerkev v kot vrh baročne arhitekture pri mojstrov Ljubljani; Carlo Martinuzzi, nas; razmah profane arhitekture Uršulinska cerkev v (palače, dvorci); uveljavitev Ljubljani; Mestna hiša v domačih stavbarjev (Gregor Ljubljani; Candido Zulliani, Maček) Schweigerjeva hiša v Ljubljani; Matija Perski, cerkev v Gornjem Gradu; cerkev sv. Ane, Tunjice; dvorci Zemono, Dornava in Štatenberg Kiparstvo Razvoj zlatih oltarjev; regionalna Poznavanje značilnosti zlatih Jernej Plumenberger, Zlati oltar zaznamovanost kiparstva na oltarjev; opredelitev regionalne veliki oltar na Muljavi; Slovenskem; navezava na odvisnosti kiparstva na Angelo Putti, Emonski italijanska izhodišča; uveljavitev Slovenskem; predstavitev škofje in portal beneško šolanih kiparjev v značilnosti italijansko semeniške knjižnice, Ljubljani; vloga in kiparski opus vplivanega kiparstva; Ljubljana; Jacopo Francesca Robba v Ljubljani; poznavanje opusa Francesca Contieri, Črni kralj in bela značilnosti štajerskega baroka Robba; predstavitev značilnosti kraljica (Afrika in (navezava na avstrijska štajerskega baroka in Evropa); Francesco izhodišča), družina Straub in poznavanje dela Jožefa Robba: veliki oltar cerkve njeno delovanje Strauba sv. Jakoba, veliki oltar Uršulinske cerkve, oltar sv. Rešnjega telesa, ljubljanska stolnica, in Vodnjak treh kranjskih rek, vse v Ljubljani; Jožef Straub, kužno znamenje, Maribor, in Sv. Zaharija
40 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Razvoj vzporeden z arhitekturo in Opredelitev zvrsti, vplivov in Almanach, Veselo kiparstvom; vplivi iz Italije in motivov baročnega slikarstva; omizje; strop viteške srednje Evrope; tabelno in poznavanje profanega dvorane brežiškega monumentalno stensko stropnega iluzionističnega gradu; Johann Caspar slikarstvo; baročni stropni slikarstva z mitološkimi prizori; Waginger, Heraklejeva iluzionizem v profani arhitekturi poznavanje sakralnih poslikav apoteoza, Dornava; (mitološke vsebine); Giulio s Quagliem in njegovo vlogo v Giulio Quaglio, Quaglio in iluzionistično slikarstvo razvoju stropnega iluzionizma; Apoteoza sv. Nikolaja, cerkvenih notranjščin; naslikani poznavanje štirih slikarjev stolnica v Ljubljani; arhitekturni okviri za oltarje; ljubljanskega kroga (Valentin Franc Jelovšek, Sveta ljubljanski krog štirih slikarjev: Metzinger, Fortunat Bergant, Družina in poslikava Valentin Metzinger, Fortunat Franc Jelovšek in Anton Cebej) kupole cerkve na Sladki Bergant, Franc Jelovšek in Anton in značilnosti njihovega Gori; Valentin Metzinger, Cebej; predstavitev slikarjev, slikarstva Apoteoza Frančiška njihovih značilnosti in del Saleškega; Fortunat Bergant, Portret Ane Marije Erberg in Križev pot, Stična; Anton Cebej, Sv. Florijan
4.5.3 Rokoko Uvod Umetnostni slog 18. stoletja, ki se Razumevanje rokokoja kot Izbrani primeri Rokoko, školjčni motiv, razvije v Franciji, vidneje uveljavi sklepne stopnje baročne umetniških del po rocaille v Nemčiji, Avstriji in Benetkah; umetnosti, ki se razvije v učiteljevi presoji rokoko kot zadnja stopnja Franciji; poznavanje glavnih baroka; nagnjenje do značilnosti rokokojske dekorativnosti; uporaba značilne umetnosti ornamentike nepravilnih oblik (školjčni motiv, rocaille); lahkotnost, igrivost, rafiniranost, gracioznost, moda eksotičnih motivov in predmetov Arhitektura V nemških in avstrijskih deželah Zavest o značilnostih Germain Boffrand, uveljavitev v monumentalni avstrijskega in nemškega Princesin salon v Hôtel de posvetni in cerkveni arhitekturi, ki rokokoja; razumevanje Soubise v Parizu; je povezana z okolico (parki, oblikovanja interierja kot Dominikus Zimmermann, vodne površine); v Franciji in ključne rokokojske arhitekturne cerkev v Wiesu večini drugih evropskih držav se naloge; poznavanje izrazi predvsem v notranji opremi dekorativnih značilnosti in rokokojske ornamentike Kiparstvo Dekorativna vloga kiparstva; Poznavanje dekorativne vloge Franz Anton Bustelli, Porcelan pomen male plastike, posebno kiparstva in uveljavitve porcelanaste figurice porcelana porcelana comedie dell'arte
Umetnostna zgodovina 41 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Značilnosti francoskega Poznavanje glavnih značilnosti Antoine Watteau, Galantne teme (fêtes rokokojskega slikarstva (školjčni in motivov francoskega Vkrcanje za otok Kitero galantes) motiv, drobljenost, valovitost oblik, rokokojskega slikarstva; in Gilles; Jean-Honoré poseben kolorit) in priljubljeni poznavanje glavnih značilnosti Fragonard, Gugalnica; motivi (krajina, mitološki prizori, italijanskega rokokojskega François Boucher, galantni prizori, aristokratski in slikarstva in pomena Počivajoče dekle in meščanski portret); italijansko njegovega raziskovanja Madame de Pompadour; rokokojsko slikarstvo, raziskovanje svetlobe; razumevanje pomena Giambattista Tiepolo, svetlobe (razkrajanje obrisov) in družbenokritične razsežnosti Personifikacija Amerike, priljubljeni motivi (vedute, marine); angleškega slikarstva za knezoškofijska palača v družbenokritično angleško nadaljnji razvoj Würzburgu; Canaletto, slikarstvo; vodilni predstavniki Pogled na Sv. Marka in Jean-Antoine Watteau, Jean- Doževo palačo; William Honoroé Fragonard, François Hogarth, Mariage Boucher, Giambattista Tiepolo, à-la-mode Antonio Canaletto in Willam Hogarth
► ROKOKO NA SLOVENSKEM Rokokojski vpliv na Slovenskem Poznavanje uveljavitve Romarska cerkev sv. Štukature ni močan, vidneje se uveljavi v rokokoja na Slovenskem Roka nad Šmarjem pri dekoraciji posamezne v dekoraciji posamezne Jelšah; stopnišče in kapela notranjščine notranjščine v Gruberjevi palači v Ljubljani; stopnišče mariborskega gradu
4.6 Umetnost 19. in 20. stoletja
Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi 4.6.1 Neoklasicizem Uvod Oris kulturnozgodovinskih Razumevanje in ločevanje Izbrani primeri Neoklasicizem, okoliščin (vpliv idej francoskega pojmov klasika, klasicizem in umetniških del po francosko razsvetljenstva; francoska neoklasicizem; razumevanje učiteljevi presoji razsvetljenstvo, revolucija; Napoleonov vzpon in vpliva arheoloških odkritij in akademizem, njegova osvajanja; nova umetnostne teorije na likovno historizem arheološka odkritja; razvoj umetnost; razumevanje razvoja akademizma in historizma) akademizma in historizma Arhitektura Splošne slogovne značilnosti Poznavanje slogovnih Jacques-Germain Empir neoklasicistične arhitekture; značilnosti neoklasicistične Soufflot, Panteon, Pariz; obnavljanje motivov in oblik arhitekture; razumevanje vpliva Karl Gotthard Langhans, antične umetnosti; uveljavitev in povzemanja antičnega Brandenburška vrata, obsežnih perspektivičnih zasnov v arhitekturnega jezika Berlin; Pierre-Alexandre urbanizmu; poznavanje empira in B. Vignon in drugi, La njegove vloge v notranji opremi Madeleine, Pariz; Charles Percier in Léonard Fontaine, Slavolok zmage, Pariz; Karl Friedrich Schinkel, Stari muzej, Berlin
42 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Kiparstvo Slogovne in motivne značilnosti Poznavanje splošnih slogovnih Antonio Canova, Amor neoklasicističnega kiparstva; in vsebinskih značilnosti in Psihe, Paolina zgledovanje po klasični antiki; neoklasicističnega kiparstva; Borghese, Napoleon neoklasicistični estetski kánon; razumevanje vloge in pomena Bonaparte in Sokratova poglobljena vsebinska obravnava klasične antike (slogovno in smrt (relief) antične mitologije; vodilni vsebinsko) za neoklasicistično predstavnik Antonio Canova kiparstvo Slikarstvo Splošne slogovne značilnosti Poznavanje slogovnih Jacques-Louis David: neoklasicističnega slikarstva; značilnosti neoklasicističnega Prisega Horacijev, poudarjena sporočilnost, vezana slikarstva; prepoznavanje novih Umorjeni Marat, Kronanje na antično moralo in etiko; vsebin umetniških del, vezanih Jožefine in Napoleon na zgodovinski motivi; vodilni na sočasne zgodovinske Prelazu sv. Bernarda; predstavnik Jacques-Louis David dogodke in moralno poučne Jean-Auguste-Dominique motive iz antične zgodovine, Ingres, Velika odaliska književnosti in mitologije
► NEOKLASICIZEM NA SLOVENSKEM Arhitektura Nadaljevanje močne navezanosti Razumevanje posebnih razmer, Francesco Coconi, na baročno tradicijo; manj izrazito ki onemogočajo širši razvoj pročelje Souvanove hiše uveljavljanje klasicističnih neoklasicizma na Slovenskem; v Ljubljani; vrtna slogovnih značilnosti na prepoznavanje posameznih paviljona graščine Dol pri Slovenskem slogovnih značilnosti Ljubljani; Nikolaj Pertsch, neoklasicističnega paviljon Tempelj, arhitekturnega jezika Rogaška Slatina Slikarstvo Slogovne prvine klasicizma v Poznavanje najpomembnejših Franc Kavčič, Fokion z slikarstvu lokalnih delavnic na Kavčičevih del; zavest o njegovi ženo in bogato Jonko in Slovenskem; Franc Kavčič in vlogi profesorja na dunajski Salomonova sodba njegova vloga neoklasicističnega akademiji slikarja na Dunaju
4.6.2 Historični slogi v arhitekturi Zanimanje za preteklost, Poznavanje značilnosti Charles Garnier, Opera Historizem, historični povezano s prebujeno narodno zgodovinskih slogov; v Parizu; Georg von slogi, eklekticizem, zavestjo; zgledovanje po razumevanje povezave med Riedel-Dollmann, grad neoromanika, zgodovinskih slogih; posnemanje zanimanjem za preteklost in Neuschwanstein, neogotika, slogovnih značilnosti iz preteklosti uporabo prvin v zgodovinskih Bavarska; Charles neorenesansa, (neoromanika, neogotika, slogih; prepoznavanje Barry, Parlament v neobarok neorenesansa, neobarok) ob neoslogov; zavest, da pri izbiri Londonu; Heinrich von uporabi novih gradbenih neosloga odloča njegova Ferstel, Votivna cerkev, tehnologij simbolna narava; poznavanje Dunaj uporabe novih tehničnih dosežkov in materialov pri gradnji stavb
Umetnostna zgodovina 43 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi ► HISTORIČNI SLOGI NA SLOVENSKEM
Historizem na Slovenskem Opredeljuje politično povezanost Razumevanje uveljavitve Giovanni Battista z avstro-ogrsko monarhijo zgodovinskih slogov v Pascoli, pročelje avstro-ogrski monarhiji in frančiškanske cerkve v naslonitev na domače tradicije Novem mestu; Jan Vladimir Hrasky, Deželno gledališče v Ljubljani (zdaj Opera); Leopold Theyer, Filipov dvorec in Kresija v Ljubljani
4.6.3 Inženirska arhitektura
Vpliv in posledice industrijske Razumevanje povezanosti Joseph Paxton, Industrijska gradnja, revolucije in novih tehnologij na industrijske revolucije, novih Kristalna palača, inženirske konstrukcije, arhitekturo; pojav novih gradbenih tehnologij, konstrukcij in London; Gustave Eiffel, nebotičnik konstrukcij, ki prodirajo v jedro številnih gradbenih nalog z Eifflov stolp, Pariz; Louis arhitekture in prevzemajo vse izoblikovanjem inženirske Sullivan, Wainwrightov vidnejšo estetsko vlogo; nove arhitekture (železniške postaje, nebotičnik, St. Louis, gradbene naloge; vloga in pomen razstaviščne stavbe, objekti za Missouri Združenih držav Amerike za velike razstave); poznavanje razvoj nebotičniške gradnje razvoja nebotičnikov in začetkov funkcionalne gradnje
4.6.4 Romantika Uvod Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje ključnih Izbrani primeri Romantika (konec Napoleonove dobe, kulturnozgodovinskih umetniških del po obnovitev francoske monarhije, sprememb v družbi; učiteljevi presoji nacionalna gibanja, grške vojne s razumevanje, da romantika v Turki; umetnik v 19. stoletju likovni umetnosti ni enovit ustvarja dela zase in iz lastne pojav, je izraz »romantičnega pobude; začetek dobe razstav in razpoloženja«; poznavanje časopisne umetnostne kritike); najpomembnejših vsebinskih in romantika kot stanje duha, njeno oblikovnih značilnosti jedro pomeni revolucionarno, romantike; razumevanje, da neposrednejše razumevanje sveta namesto razumskosti in in človeka, pristnejši stik z naravo moralno-didaktičnih vsebin in globinami posameznikove prevladujejo čustvenost, poetika duševnosti; romantika zavestno in osebneje občuteni odnos do išče nove vsebine (narava, lepega zagledanost v preteklost, eksotika, literatura) in nov likovni izraz (ustvarjalna subjektivnost)
44 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Odvisnost romantičnega slikarstva Zavedanje nacionalne Théodore Géricault, Krajinarstvo, od nacionalnih tradicij; vpetost odvisnosti romantičnega Splav Meduze; Eugène individualizem, francoske romantike v družbeno slikarstva; poznavanje Delacroix: Sardanapa- eksotičnost, dogajanje; literarni in zgodovinski francoske dramatične lova smrt, Svoboda vodi orientalizem, motivi romantičnega slikarstva; slikovitosti, zavezanosti ljudstvo in Alžirke; dramatičnost, sublimno romantično doživetje krajine in sočasnemu dogajanju, Caspar David Friedrich, slikarstvo sublimno slikarstvo; vloga zgodovinskim in literarnim Popotnik nad zamegljeno akvarela za razvoj angleškega motivom; predstavitev pokrajino in Menih na krajinarstva; vodilni predstavniki metafizične razsežnosti krajine morski obali; John Théodore Géricault, Eugène in njene simbolne pomenljivosti; Constable, Seneni voz; Delacroix, Caspar David Friedrich, razumevanje vloge in pomena William Turner, Dež, para William Turner in John Constable; akvarela za razvoj romantične in hitrost in Snežni vihar Francisco Goya kot vizionar krajine; poznavanje na morju; Francisco de moderne umetnosti revolucionarnih novosti Goya: Gola maja, Portret Goyevega slikarstva Karla IV. in njegove družine, 3. maj 1808: streljanje upornikov in cikel jedkanic Grozote vojne Kiparstvo Slogovne in vsebinske značilnosti Poznavanje novih vsebin François Rude, Odhod romantičnega kiparstva romantičnega kiparstva v prostovoljcev iz leta tradiciji baročne plastike 1792 (Marseljeza)
► ROMANTIKA IN BIDERMAJER NA SLOVENSKEM Uvod Vpliv družbenozgodovinskih Razumevanje in poznavanje Izbrani primeri Bidermajer, meščanski razmer na uveljavitev bidermajerja razlogov za uveljavitev umetniških del po portret, romantična kot značilne meščanske kulture v bidermajerja kot značilne učiteljevi presoji krajina razmerah po dunajskem srednjeevropske meščanske kongresu; romantika na kulture; poznavanje Slovenskem bolj kot spremljava, bidermajerja kot kot sestavni vsebinski del kulturnozgodovinskega pojma, (čustveni poudarek ali ki ponazarja odnos do življenja razpoloženjski nadih) Slikarstvo Vsebinske in slogovne značilnosti Predstavitev vsebinskih in Matevž Langus, Topografska veduta bidermajerja na Slovenskem; slogovnih značilnosti Ljubljanski trgovec uveljavitev meščanskega portreta meščanskega portreta; Hohn; Jožef Tominc: z vsemi nadrobnostmi noše, poznavanje vzpona krajinarstva Avtoportret, Družina okrasa, meščanskega udobja in kot meščanske interpretacije Mosconovih, Družina dr. etikete (vodilni predstavniki naravnih vrednot in Frušiča in Podoba Matevž Langus, Mihael Stroj in domovinskega čustva očeta; Mihael Stroj, Jožef Tominc); vzpon krajinarstva Luiza Pesjakova; Marko kot popotne topografske vedute Pernhart, Panorama s (vodilna predstavnika Marko Stola in Klanško jezero Pernhart in Anton Karinger) v nevihti; Anton Karinger, Triglav iz Bohinja
Umetnostna zgodovina 45 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi 4.6.5 Realizem Uvod Oris kulturnozgodovinskih Poznavanje kulturnozgodo- Izbrani primeri okoliščin, ki vplivajo na začetek vinskih okoliščin, ki vplivajo na umetniških del po realizma (hiter razvoj eksaktnih, nastop realizma; predstavitev učiteljevi presoji naravoslovnih in tehničnih realizma kot smeri, ki poskuša znanosti, ki se kažejo v podobo vsakdanje resničnosti filozofskem materializmu in prikazati čimbolj objektivno; življenjskem pozitivizmu, razložiti osredotočenost industrijska revolucija in njene slikarjev na sodobnost posledice); realizem kot čimbolj objektivno prikazovanje resničnosti; novi socialni motivi (mestna in podeželska revščina) Slikarstvo Splošne slogovne in vsebinske Poznavanje družbenokritične Honoré Daumier, V Pariški salon, značilnosti realizma; politični drže in aktivizma slikarjev; vagonu tretjega razreda barbizonska šola, aktivizem in zavzetost umetnikov; razumevanje neposrednega in litografija Ulica plenerizem, družbena zapisovanje resničnosti brez slikanja resničnosti brez Transnonain; Gustave občutljivost, kritika razkazovanja čustev; razkazovanja čustev; Courbet, Slikarjev atelje družbe, karikatura, poveličevanje težaškega dela in predstavitev novega motivnega in Pogreb v Ornansu; litografija malega človeka v slikarstvu; sveta realizma (kmet, delavec, Jean-François Millet, začetek plenerizma v barbizonski mesto, svet dela); poznavanje Paberkovalke in šoli; vodilni predstavniki Honoré začetkov in posledic slikanja na Avemarija; Camille Daumier, Gustave Courbet in prostem Corot, Most v Nantesu Jean-François Millet
► REALIZEM NA SLOVENSKEM Uvod Uveljavitev smeri v ozkem Razumevanje razlogov za Izbrani primeri umetnostnem krogu, brez delovanje slovenskih umetnikov umetniških del po ustreznega domačega družbenega v tujini učiteljevi presoji zaledja; opozorilo na evropska umetnostna središča, kjer so se slovenski umetniki šolali, ustalili in delali (München, Pariz) Slikarstvo Temeljne slogovne in vsebinske Predstavitev značilnosti Janez Šubic, Podoba Ažbetova slikarska značilnosti realizma na slovenskega realizma pri očeta; Jurij Šubic, šola, atmosferske Slovenskem; realizem v posameznih avtorjih; védenje, Portret dr. Ivana krajinske študije portretnem slikarstvu (vodilna da se slovenski realisti izražajo Tavčarja in Pred lovom; predstavnika Janez Šubic in Ivana predvsem z življenjsko Jožef Petkovšek, Doma; Kobilca); žanrske in atmosferske neposrednostjo, s sproščeno Anton Ažbe, Zamorka in krajinske študije (vodilni izrabo barv in svetlobe, v Pevska vaja; Ivana predstavnik Jurij Šubic); realistični portretih pa iščejo osebnostne Kobilca: Poletje (in interierji s poudarjeno poteze portretirancev in njihova njena fotografija za psihologizacijo (Jožef Petkovšek); duševna razpoloženja; Poletje), Kofetarica in vloga in načela münchenske poznavanje začetkov uporabe Otroci v travi; Ferdo zasebne slikarske šole Antona fotografije v slikarstvu Vesel, Likarice Ažbeta
46 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Kiparstvo okoli leta 1900 Uveljavljanje realizma v kiparstvu; Poznavanje portretov kulturnih Alojzij Gangl, spomenik Akademizem vezanost na akademizem ali delavcev, narejenih v tem Valentinu Vodniku; Ivan historizem obdobju Zajec, spomenik Francetu Prešernu, oba v Ljubljani
4.6.6 Začetek modernizma in impresionizem Uvod Impresionizem kot nov način Razumevanje skupnega Izbrani primeri Impresionizem, Salon izražanja, ki se na uradnih namena umetnikov, da se umetniških del po zavrnjenih, neposredni razstavah akademske umetnosti ustvarjalno razmahnejo zunaj učiteljevi presoji čutni vtis ne more uveljaviti; Salon prostorov, ki so bili dotlej zavrnjenih leta 1863 in prva namenjeni umetnosti; razstava impresionistov leta 1874 poznavanje novega načina kot alternativni načini izražanja, odmaknjenega od razstavljanja; vsebinsko obračanje pripovednosti in simbolike, impresionizma k »heroizmu tradicionalnih pravil; vsakdanjega življenja« (kavarne, razumevanje, da impresionizmu zabave, praznovanja, sprehodi); ni le za zvesto predstavljanje obravnavanje krajinskega motiva narave, temveč poskuša ujeti kot čistega vizualnega vtisa nenehno gibajočo se stvarnost Slikarstvo Splošne slogovne in vsebinske Predstavitev slikarstva na Édouard Manet: Zajtrk značilnosti impresionističnega prostem in s tem povezanih na travi, Olimpija in Bar slikarstva; slikanje na prostem, ki sprememb v razumevanju v Folies-Bergères; sledi svetlobnim in atmosferskim barve, svetlobe, motiva; Claude Monet: spremembam; novosti v tehniki; poznavanje Manetove vloge kot Impresija, vzhajajoče uveljavitev načela čistih barv; nov sodobnika (spremljevalca) sonce, Postaja Saint- motivni svet; Éduard Manet kot impresionistov; poznavanje Lazare in Lokvanji; inovator, »učitelj« in spremljevalec vodilnih predstavnikov Auguste Renoir: impresionistov; vodilni impresionizma in značilnosti Gugalnica, Le Moulin de predstavniki Claude Monet, njihovega slikarstva la Galette in Zajtrk Auguste Renoir in Edgar Degas veslačev; Edgar Degas, Absint in Priklon
► IMPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM Uvod Slovenski impresionizem kot pozni Ovrednotenje posebnega mesta Izbrani primeri odmev francoskega slovenskega impresionizma v umetniških del po impresionizma in kot posebna Evropi; predstavitev učiteljevi presoji oblika evropskega impresionizma kot prvega postimpresionizma; impresionizem modernega likovnega gibanja kot nastop modernizma na na Slovenskem; poznavanje Slovenskem; impresionizem v vloge fotografije in pomena fotografiji; prve javne muzejske in Avgusta Bertholda; poznavanje galerijske zbirke prvih javnih muzejev in galerij
Umetnostna zgodovina 47 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Slogovne in vsebinske značilnosti Opredelitev vsebinskih in Ivan Grohar: Pomlad, Slovenski impresionizem, slovenskega impresionizma; slogovnih značilnosti Macesen, Sejalec in štimunga poudarjena osebna izpovedna slovenskega impresionizma; Črednik; Rihard Jakopič: nota; osredotočenost na lirično poznavanje posebnih Breze v jeseni, Križanke krajino (značilna »štimunga«); značilnosti vsakega od štirih v jeseni, Sava in Slepec; vodilni predstavniki Ivan Grohar, vodilnih predstavnikov Matija Jama: Vas v zimi, Rihard Jakopič, Matija Jama in slovenskega impresionizma in Most čez Dobro in Vrbe; Matej Sternen njihov osebni razvoj Matej Sternen: Rdeči parazol, Na divanu in Ležeči akt
4.6.7 Postimpresionizem Uvod Slogovno heterogeno obdobje, ki Razumevanje Izbrani primeri Postimpresionizem mu je skupna želja po postimpresionizma kot umetniških del po raziskovanju posameznih vidikov heterogenega obdobja, ko učiteljevi presoji impresionizma ter težnja po umetniki raziskujejo posamezne vsebinsko bogatejši in vidike impresionizma; intelektualnejši umetnosti; prepoznavanje novih izhodišče za umetnostne smeri intelektualnih pobud; zavest o ekspresionizma, nadrealizma in medkulturnih vplivih abstrakcije; opaznost umetnikov z izvirnim osebnim izrazom; vpliv neevropskih kultur na umetniško ustvarjalnost Slikarstvo Predstavitev posameznih osebno- Poznavanje glavnih predstavni- Georges Seurat, Pointilizem, plakat sti in značilnosti njihove umetniške kov postimpresionizma (Paul Nedeljski popoldan na govorice, Cézannovo raziskovanje Cézanne, Paul Gauguin in otoku La Grande Jatte; stvarnosti in njegov vpliv na Vincent van Gogh) in njihovih Vincent van Gogh: umetnost 20. stoletja; van usmeritev; predstavitev Avtoportret z obrito Goghovo osebno doživeto njihovega sloga slikanja in glavo, Zvezdna noč in slikarstvo; slogovne in vsebinske njihovega vpliva na umetnost Žitno polje s krokarji; novosti Gauguinove umetnosti; 20. stoletja; poznavanje Paul Gauguin: Rumeni Georges Seurat in raziskovanje značilnosti pointilizma; Kristus, Zdrava, Marija! barve; začetki razvoja plakatne razumevanje vloge Toulouse- in Od kod prihajamo, umetnosti (Henri de Toulouse- Lautreca za razvoj plakata kdo smo, kam gremo?; Lautrec) Paul Cézanne: Velike kopalke, Gora Sainte- Victoire in Tihožitje; Henri de Toulouse- Lautrec, litografija La Goulue Kiparstvo Odmik od akademizma 19. stoletja Poznavanje prispevka Augusta Auguste Rodin: Mislec, k novim kiparskim tehnikam in Rodina k razvoju novih Meščani Callaisa, novim interpretacijam kiparskih tehnik in interpretacij Poljub in Vrata pekla tradicionalnih motivov; vodilni motivov predstavnik Auguste Rodin
48 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi 4.6.8 Simbolizem Uvod Simbolizem kot odziv na impre- Védenje, da se simbolizem Izbrani primeri Simbolizem sionizem; koncept simbolistične oblikuje kot odziv na impre- umetniških del po umetnine kot ideje, izražene z sionizem; zavest o poudarjeni učiteljevi presoji likovno govorico simbolov; tesna osebni izpovednosti z govorico povezanost s simbolistično simbolov; poznavanje pomena literaturo; napoved simbolizma za razvoj ekspresionizma in nadrealizma ekspresionizma in nadrealizma 20. stoletja Slikarstvo Slogovna neenotnost; vsebinska Poznavanje slogovne Gustave Moreau, Dekadenca povezanost s simbolistično neenotnosti simbolističnega Saloma ali Prikazen; literaturo; poudarek na slikarstva in vsebinske Odilon Redon, Kiklop; subjektivnosti in osebnih simbolih povezanosti s simbolistično Edvard Munch, Krik literaturo
4.6.9 Secesija Uvod Secesija kot nova likovna Poznavanje mednarodne Izbrani primeri Secesija, art nouveau, ustvarjalnost, ki se loči od uradno narave gibanja in različnih umetniških del po Jugendstil, stile Liberty priznanih akademskih združenj; poimenovanj sloga; predstavitev učiteljevi presoji mednarodno gibanje za prenovo glavnih vsebinskih in oblikovnih dekorativnih in uporabnih novosti; poudarek na umetnosti in arhitekture; dekorativni naravi sloga in uveljavitev novih estetskih idealov njegovi uveljavitvi v arhitekturi in in svobodnejšega umetnostnega notranji opremi izraza; uporaba sodobnih tehnoloških možnosti in materialov Arhitektura Secesijski slog se kaže predvsem Prepoznavanje secesijskih Josef Maria Olbrich, v arhitekturni dekoraciji in uporabi dekorativnih prvin; poznavanje paviljon Secesija na novih materialov; arhitekt oblikuje vloge novih materialov in Dunaju; Josef Hoffmann, celostno umetnino (od hiše do njihove uporabe v arhitekturi; Palais Stocklet v Bruslju notranje opreme); vodilni zavest o stanovanjski hiši kot (pogled v jedilnico); Jože predstavniki Victor Horta, Otto celostni umetnini; poznavanje Plečnik, Zacherlova hiša Wagner, Joseff Hoffmann in glavnih značilnosti dunajske na Dunaju; Victor Horta, Antonio Gaudí secesije in njen pomen za stopnišče v hiši Tassel v slovensko umetnost Bruslju; Otto Wagner, Fajančna hiša (Majolikahaus) in paviljon za podzemno železnico na Karlovem trgu na Dunaju; Antonio Gaudí, Sagrada Familia, park Güell in hiša Milá v Barceloni Uporabna umetnost Načrtovanje predmetov za Prepoznavanje uporabe René Lalique, sponka vsakdanjo uporabo, opreme, značilne secesijske dekorativne za pas; Émile Gallé, pohištva; uveljavitev značilnega linije pri oblikovanju predmetov vaza Magnolije ornamentalnega secesijskega sloga za vsakodnevno rabo
Umetnostna zgodovina 49 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Slikarstvo Oblikovne in vsebinske značilnosti Predstavitev oblikovnih in Gustav Klimt, Portret Umetniški plakat secesijskega slikarstva; vsebinskih značilnosti Adele B. Bauer in uveljavitev plakata kot secesijskega slikarstva; Poljub; Alfons Mucha, razširjenega umetniškega izdelka razumevanje razvoja plakatne Plakat za Sarah umetnosti in začetkov Bernhardt v vlogi umetniškega oglaševanja Medeje
► SECESIJA NA SLOVENSKEM Uvod Vezanost začetkov secesijske Poznavanje razlogov za Izbrani primeri umetnosti na Slovenskem na uveljavitev secesijske umetnosti umetniških del po popotresno obnovo Ljubljane v Ljubljani učiteljevi presoji Arhitektura Secesijska arhitektura kot Poznavanje izraza secesijska Friedrich Sigmundt, Secesijska Ljubljana najnaprednejša smer v popotresni Ljubljana; védenje, da secesija Urbančeva velebla- gradnji; uveljavitev dunajskega na Slovenskem nastaja z govnica; Josip Vancaš, secesijskega sloga; predstavitev naslonitvijo na dunajske Grand hotel Union; nekaterih skupnih slogovnih arhitekturne rešitve; Maks Fabiani, rešitev secesije na Slovenskem; predstavitev in ovrednotenje Miklošičev trg in vloga Maksa Fabianija kot Fabianijeve vloge v urbanizmu Bambergova hiša, vse v urbanista in arhitekta ter s tem in arhitekturi popotresne Ljubljani povezani začetki moderne Ljubljane arhitekture v Sloveniji Kiparstvo Secesijsko kiparstvo kot ena Predstavitev secesijskega Franc Berneker, najnaprednejših likovnih smeri kiparstva kot najnaprednejše spomenik Primožu na Slovenskem likovne smeri svojega časa; Trubarju, Ljubljana prepoznavanje secesijskih oblikovnih kiparskih značilnosti Slikarstvo Secesijsko slikarstvo Predstavitev likovnih značilnosti Hinko Smrekar, Peskano steklo, Gospa Judit grafična oprema
4.6.10 Arhitektura 20. stoletja
► ARHITEKTURA PRVE POLOVICE 20. STOLETJA Uvod Nastop modernizma v arhitekturi v Zmožnost predstavitve ideje Izbrani primeri Funkcionalizem, povezavi z razmahom funkcionalizma in njene umetniških del po »forma sledi funkciji« funkcionalizma (oblika stavbe izpeljave v arhitekturi; učiteljevi presoji mora upoštevati in odsevati njeno poznavanje uporabe novih namembnost ter poudarjati materialov, ki omogočajo konstrukcijo) in z nasprotovanjem racionalno in standardizirano dekorativnosti; uporaba novih gradnjo; poznavanje glavnih gradbenih materialov in novih značilnosti moderne arhitekture konstrukcijskih zasnov; arhitektura za množično rabo; arhitektura kot nosilka socialnih programov in utopičnih demokratičnih zahtev
50 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Bauhaus Šola sodobnega oblikovanja, Poznavanje pomena Bauhausa Walter Gropius, Bauhaus, celostna arhitekture in obrti; oblikovanje kot prve sodobne šole Bauhaus, Dessau; umetnost, industrijska vizije celostne umetnosti, ki naj modernega oblikovanja; izdelki umetne obrti in estetika poveže vse umetnostne zvrsti; poznavanje osnovnih načel in oblikovanja šole prepletenost obrtniškega in usmeritev šole Bauhaus industrijskega dela; industrijska estetika; želja, da je umetnost odsev družbenih sprememb in da bo z dobro oblikovanimi izdelki ustvarjena boljša družba Le Corbusier in začetek mednarodnega sloga Ključni oblikovalec mednarodnega Poznavanje Le Corbusierovega Le Corbusier: vila Mednarodni slog, sloga; pojmovanje hiše kot stroja koncepta hiše kot stroja za Savoye, Poissy, Unité odprto oblikovani tloris, za bivanje; utemeljitelj modernega bivanje; poznavanje temeljnih d´habitation, Marseille ravna pohodna streha, urbanizma (osredotočenost značilnosti in idej modernega (Marsejski blok), načrt vogalno okno, »hiša je istovrstnih dejavnosti na urbanizma; začetek Voisin ali načrt za mesto stroj za bivanje«, posameznih mestnih območjih; mednarodnega sloga in njegove s tremi milijoni moderni urbanizem prosto postavljanje uličnih blokov arhitekturne značilnosti prebivalcev in Notre- v stavbno mrežo); nosilec Dame-du-Haut, modernega sloga v arhitekturi s Ronchamp prepoznavnimi značilnostmi (odprto oblikovani tloris, ravna pohodna streha, vogalno okno, gladko obdelani stavbni kubusi, ki oblikujejo abstraktne kompozicije, sestavljanje vodoravnih in navpičnih linij) Frank Lloyd Wright in organska arhitektura Uveljavitev organske arhitekture; Poznavanje Wrightove odprte in Frank Lloyd Wright: hiša Organska arhitektura prilagajanje arhitektonskih oblik organsko raščene arhitekture družine Robie v naravi; prevladujoča horizontala Chicagu, hiša nad slapom v Bear Runu in Guggenheimov muzej v New Yorku
► ARHITEKTURA DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA Uvod Obnova evropskih mest po Razumevanje obnove porušene Izbrani primeri Kritični regionalizem opustošenju druge svetovne vojne; Evrope kot možnosti uresničitve umetniških del po politična, gospodarska, idej mednarodnega sloga; učiteljevi presoji intelektualna moč Združenih držav zavedanje, da v ZDA Amerike, ki se kaže v novem mednarodni slog postane izraz videzu splošno sprejetega (gospodarske, politične) moči; mednarodnega sloga; široka zavest o široki povojni povojna uveljavitev arhitekture uveljavitvi mednarodnega sloga; mednarodnega sloga vodi k zavest o njegovi vse večji uniformnosti in brezosebnosti neizraznosti, nepriljubljenosti; arhitekturnih gradenj; poskusi iskanje novih rešitev odmika od racionalizma v arhitekturi; uveljavitev idej kritičnega regionalizma
Umetnostna zgodovina 51 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Mies van der Rohe in mednarodni slog kot svetovni pojav Eden najvidnejših predstavnikov Zavest o van der Rohejevem Ludwig Mies Van der »Manj je več« mednarodnega sloga; prvi prispevku k mednarodnemu Rohe, nemški paviljon načrtuje steklene stolpnice; slogu za svetovno razstavo, uveljavljanje ZDA kot središča Barcelona, in politične in gospodarske moči tudi Seagramova stolpnica, na arhitekturnem področju New York; Oscar Niemeyer, Trg treh sil, Brazilija; Eero Saarinen, Terminal TWA, Letališče J. F. Kennedyja, New York; Jorn Utzon, Opera v Sydneyju Postmodernizem Kot slogovno neenotna Prepoznavanje Charles Moore, Postmodernizem, arhitektura, značilno eklektična, z postmodernistične arhitekture in Italijanski trg v New dekonstruktivizem raznovrstnimi arhitekturnimi citati, njenih značilnosti Orleansu; Ieoh Ming Pei, ironična, pogosto karikirano piramida v Louvru, Pariz; predeluje pretekle sloge in pri tem Renzo Piano in Richard uporablja najsodobnejšo Rogers, Center tehnologijo; vračanje k Pompidou, Pariz; Frank tradicionalni urbanosti O. Gehry, Guggenheimov muzej, Bilbao Danes sožitje različnih usmeritev Visokotehnološka arhitektura, Zavest o sodobnem sobivanju dekonstruktivizem, kritični različnih slogovnih usmeritev regionalizem, neomodernizem ...
► SLOVENSKA ARHITEKTURA 20. STOLETJA ► Arhitektura prve polovice 20. stoletja na Slovenskem Uvod Družbenoekonomske razmere na Razumevanje vpliva Izbrani primeri Slovenskem (konservativnost družbenoekonomskih razmer na umetniških del po okolja, manj razvita industrija in postopno uveljavljanje moderne učiteljevi presoji infrastruktura); Dunaj kot prostor arhitekture na Slovenskem; oblikovanja in uveljavitve vodilnih predstavitev dela utemeljiteljev predstavnikov moderne slovenske moderne arhitekture na arhitekture; raznovrstna slogovna Slovenskem; poznavanje usmeritev prve polovice 20. slogovne usmeritve slovenske stoletja (sprva secesijski arhitekture prve polovice 20. dekorativizem, ekspresionistično stoletja in uveljavljanje zaznamovano iskanje narodnega zmernega funkcionalizma sloga, Plečnikovo upoštevanje klasičnega arhitekturnega izročila); prevlada zmernega funkcionalizma v tridesetih; vodilni predstavniki moderne arhitekture na Slovenskem Maks Fabiani, Jože Plečnik in Ivan Vurnik
52 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Jože Plečnik Tri pomembna obdobja njegovega Predstavitev treh obdobij Jože Plečnik: cerkev Plečnikova Ljubljana, delovanja (dunajsko, praško in Plečnikovega ustvarjalnega Svetega Duha na Plečnikova šola za ljubljansko); slogovni razvoj od opusa; poznavanje njegovega Dunaju, preureditev arhitekturo, moderni secesije do osebno slogovnega razvoja in Hradčanov v Pragi, klasicizem zaznamovanega sloga, upoštevanja klasičnega Tromostovje, NUK in modernega klasicizma; Plečnikova arhitekturnega izročila Žale v Ljubljani vloga in pomen v slovenski arhitekturi 20. stoletja, arhitektura Plečnikove šole Ivan Vurnik Eden pionirjev modernizma; Prepoznavanje barvno izraznih Ivan Vurnik: Zadružna Slovenski narodni slog oblikovanje slovenskega dekorativnih prvin Vurnikovega gospodarska banka v narodnega sloga v okviru slovenskega narodnega sloga; Ljubljani, Sokolski dom postsecesijske arhitekture; zavest o funkcionalističnih na Taboru, Ljubljana, in pozneje uveljavitev zmernega prvinah v njegovem poznejšem športno kopališče v funkcionalizma opusu Radovljici Vladimir Šubic Predstavnik zmernega Predstavitev Vladimirja Šubica Vladimir Šubic, funkcionalizma, arhitekt kot arhitekta Nebotičnika Nebotičnik, Ljubljana ljubljanskega Nebotičnika
► Arhitektura druge polovice 20. stoletja na Slovenskem Uvod Hiter razvoj mest po drugi svetovni Poznavanje hitrega razvoja in Izbrani primeri vojni; novonastala mesta; nastanka mest po drugi umetniških del po nadaljnja širitev funkcionalizma in svetovni vojni; zavest o povojni učiteljevi presoji uveljavitev predvsem dveh uveljavitvi prvin mednarodnega stavbnih tipov, stolpnice in sloga in o njegovem prilagajanju paviljonske stavbe; v poznih družbenim razmeram sedemdesetih s postmodernizmom ponovna uveljavitev strnjenega bloka Edvard Ravnikar Najvidnejši arhitekt in urbanist Poznavanje dela in slogovne Edvard Ravnikar: načrt obdobja druge polovice 20. usmeritve arhitekture in mesta Nova Gorica, stoletja urbanizma Edvarda Ravnikarja občinska stavba v Kranju in Trg republike v Ljubljani Edo Mihevc Predstavnik podaljšanega Poznavanje ključnih poslovnih Edvard Mihevc, Kozolec funkcionalizma, gradi značilne in turističnih objektov Eda in Metalka, oboje v poslovne stavbe in turistične Mihevca Ljubljani objekte
Umetnostna zgodovina 53 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Uveljavitev povojne generacije funkcionalistov Ravnikarjeve šole Savin Sever, Milan Mihelič, Poznavanje arhitektov prve Milan Mihelič, Stanko Kristl povojne generacije Mednarodna samodejna Ravnikarjeve šole, njihove telefonska centrala; slogovne usmeritve in ključnih Stanko Kristl, del Univerzitetni klinični center; Savin Sever, tiskarna Mladinske knjige, vse v Ljubljani Nastop postmodernizma in vrnitev k tradicionalnemu mestu Poznavanje postmodernistične Skupina Kras, stavba arhitekture in ključnih občinske skupščine v spomenikov Sežani
4.6.11 Slikarstvo in kiparstvo 20. stoletja ► MODERNISTIČNI -IZMI IN DOBA ZGODOVINSKIH AVANTGARD Uvod Opredelitev pojma modernizem; Opredelitev modernizma in Izbrani primeri Modernizem, sprememba pomena in položaja njegove temeljne značilnosti; umetniških del po avantgarda, manifest, umetnosti v družbi; hotenje po poznavanje skupnih značilnosti učiteljevi presoji invencija novosti (invenciji) kot bistveni avantgardnih gibanj in sestavini umetnosti; opredelitev njihovega nastopanja avantgardnih gibanj in njihovih skupnih značilnosti; pomen manifesta ob uveljavitvi avantgardnih skupin Fauvizem Fauvizem kot slikarska smer brez Razumevanje fauvizma kot Henri Matisse: Portret z Fauvizem natančno izdelanega programa; slikarske smeri, ki stopnjuje zeleno črto, Ples in druži jo uporaba močnih čistih moč izraza z uporabo čistih Rdeča soba barv in poenostavljenih ploskovitih barv oblik; vodilni predstavnik Henri Matisse Ekspresionizem Ekspresionizem kot protest zoper Poznavanje vsebinskih in Ernst Ludwig Kirchner, Ekspresionizem, Die družbeno dogajanje; intenzivne oblikovnih novosti Avtoportret z modelom; Brücke, Der blaue barve in deformacija oblik kot ekspresionističnega slikarstva; Emil Nolde, Ples okoli Reiter osebni izraz razpoloženja in predstavitev predhodnikov zlatega teleta; Franz duhovnega doživetja; naslonitev ekspresionizma ter skupin Die Marc, Modri konj 1 na primitivno in eksotično Brücke in Der blaue Reiter umetnost; pomen in uporaba grafike; ekspresionistični skupini Die Brücke (Most) in Der blaue Reiter (Modri jezdec); vodilni predstavniki Ernst Ludwig Kirchner, Emil Nolde in Franz Marc
54 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Kubizem Vzpostavitev novih oblikovnih in Poznavanje pomena novih Pablo Picasso: Kubizem, kolaž konceptualnih načel; spremenjena oblikovnih načel kubizma; Avignonske gospodične, načela kompozicije in perspektive; védenje o vplivu afriške Tihožitje s pletenim analitično razstavljanje predmetov umetnosti na oblikovanje sedežem in Guernica; na geometrijske oblike; vpliv kubizma Georges Braque, afriške umetnosti na oblikovanje; Portugalec simultanost dogajanja kubističnega jezika; kolaž kot nova tehnika; vodilna predstavnika Pablo Picasso in Georges Braque Futurizem Gibanje, ki poudari potrebo po Razumevanje futurizma kot Carlo Carrà, Pogreb Futurizem prelomu s preteklostjo; gibanja, ki je rušilno anarhista Gallija; osrediščenje na prihodnost, razpoloženo do preteklosti in Umberto Boccioni, poveličevanje tehnike, vojne, slavi sodobno civilizacijo; Edinstvene oblike hitrosti, gibanja; ponazoritev prepoznavanje hkratnosti nadaljevanja v prostoru; razgibanosti v časovnem dogajanja in gibanja v oblikovni Giacomo Balla, zaporedju; vodilni predstavniki likovni govorici Dinamizem psa na vrvici Carlo Carrà, Umberto Boccioni in Giacomo Balla Konstruktivizem Zahteva, naj bo umetnost Razumevanje konstruktivizma Vladimir Tatlin, Konstruktivizem uporabna v vsakdanjem življenju; kot smeri, ki poudarja Spomenik tretji ideja, da je umetnik delavec; povezanost umetnosti in internacionali; Naum uporaba novih materialov pri življenja; prepoznavanje načela Gabo, Ženska glava; konstruiranju sil in napetosti v konstruiranja sil in napetosti v Antoine Pevsner, prostoru; vodilni predstavniki prostoru Konstrukcija Vladimir Tatlin, Naum Gabo in Antoine Pevsner Dadaizem Dadaizem kot posebna umetniška Razumevanje dadaizma kot Marcel Duchamp: Akt, Dadaizem, drža, ki vključuje provokacijo in upora proti obstoječemu redu; ki se spušča po fotomontaža, ready- ironijo; umetniški upor proti poznavanje dadaističnega stopnišču, Fontana in made, asemblaž obstoječemu redu; problematiziranja umetnosti in L. H. O. O. Q.; Kurt problematiziranje umetnosti in vzpostavljanja novih oblik Schwitters, Merzbild vzpostavljanje novih oblik umetnostnega izraza 25A: konstelacija umetnostnega izraza; močan vpliv na nadrealizem; vodilna predstavnika Marcel Duchamp in Kurt Schwitters Nadrealizem Nov pogled na življenje in svet; Razumevanje nadrealističnega Max Ernst, Nevestina Nadrealizem, psihični neobremenjeno, impulzivno pogleda na svet ter vključevanja toaleta; Salvador Dalí, avtomatizem ustvarjanje, razumljeno kot sveta podzavesti in sanj v Vztrajnost spomina; psihični avtomatizem; vključevanje življenje in ustvarjanje; René Magritte, Evklidovi toka podzavesti in sanj; uvajanje poznavanje novih slikarskih sprehodi; Joan Miró, novih slikarskih tehnik in tehnik in različnih prijemov pri Nizozemski interier; vzpostavitev različnih ustvarjalnih nadrealističnem ustvarjanju Paul Klee, Portret gospe prijemov; vodilni predstavniki Max P. na jugu; Marc Ernst, Joan Miró, Salvador Dalí, Chagall, Avtoportret s Marc Chagall, René Magritte in sedmimi prsti Paul Klee
Umetnostna zgodovina 55 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Abstraktne smeri Ne kot smer ali zgodovinski slog, Poznavanje abstraktne Vasilij Kandinski, Postopek abstrahiranja, ampak kot način likovnega (nefiguralne, brezpredmetne) Kompozicija IV in Črni abstraktna umetnost, izražanja, ki se v raznih oblikah umetnosti kot posebnega lok; Piet Mondrian, lirična in geometrična ohranja do danes; slike imajo likovnega izražanja, ki ne Drevo in Kompozicija z abstrakcija, samo likovno vsebino; barva, obnavlja oblik iz stvarnega rdečo, rumeno in modro; suprematizem oblika, kompozicija, ploskev, sveta in nima vsebine v pravem Kazimir Malevič, prostornina spregovorijo same pomenu besede; védenje, da Suprematistična zase; različne usmeritve, lirična in stopajo v ospredje prvine kompozicija in Črni geometrična abstrakcija; vodilni likovnega izražanja; ločevanje kvadrat na belem ozadju predstavniki Vasilij Kandinski, Piet lirične in geometrične Mondrian, Kazimir Malevič in abstrakcije suprematizem Kiparstvo prve polovice 20. stoletja Novi materiali in različni načini Poznavanje kiparstva prve Constantin Brancusi, Polne forme, prazne obdelave kipa; usmerjenost polovice 20. stoletja kot Poljub in Ptica v forme, notranji prostor k abstrakciji; sopostavljanje polnih vzporednice slikarskemu prostoru; Hans Arp, in praznih form; vključevanje t. i. raziskovanju; zavest o uporabi Portret Tristana Tzara notranjega prostora s kotanjami; novih materialov, o usmeritvi k vodilni predstavniki Constantin abstrakciji, o sopostavljanju Brancusi, Hans Arp, Henry Moore polnih in praznih oblik, o in Alberto Giacometti vključevanju notranjega prostora in o gibljivi plastiki
► SLIKARSTVO IN KIPARSTVO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Eksodus evropskih umetnikov v Poznavanje zgodovinskih Jackson Pollock, Abstraktni Ameriko in vzpon New Yorka kot okoliščin, ki privedejo do Številka 3; Mark ekspresionizem, novega središča sodobne vzpona newyorške šole po drugi Rothko, Številka 8; akcijsko slikarstvo, umetnosti sredi stoletja; abstraktni svetovni vojni; poznavanje Henry Moore, Kralj in barvno polje, gesta, ekspresionizem kot ameriški vsebinskih in oblikovnih kraljica in Ležeča popart, opart (optična prispevek k moderni umetnosti značilnosti abstraktnega figura; Alberto umetnost), arte povera, (slikarstvo barvnega polja, ekspresionizma; poznavanje in Giacometti, minimalizem, slikarstvo geste); gibljive plastike razlaga vsebinskih in oblikovnih Visoka figura; Alexander konceptualizem, – mobili; popart s tematiko cenene novosti poparta; prepoznavanje Calder, Lok cvetličnih landart, kinetična porabniške kulture kot odziv na in navedba ključnih usmeritev in lističev; Victor Vasarely, umetnost (mobili), umetnost za elite in odziv na značilnosti umetnosti druge sitotisk CTA 102; Andy fotorealizem filozofsko osnovo abstraktnega polovice 20. stoletja; zavedanje Warhol, sitotisk ekspresionizma; vznik množične o pomenu in vlogi sodobnega Pločevinka kulture; naglo zaporedje več umetnostnega sistema Campbellove juhe in umetnostnih smeri (opart, Diptih Marilyn; Lucio kinetična umetnost, minimalizem, Fontana, Prostorski fotorealizem); razčlenjevanje koncept; Donald Judd, umetniškega predmeta in Brez naslova; Robert uveljavitev konceptualizma; Smithson, Spiralni umetnost v zunajgalerijskih pomol; George Segal, prostorih (landart); vloga Newyorški bar; Francis sodobnega umetnostnega sistema Bacon, Študija papeža (umetniki, kritiki, galeristi, zbiralci, Inocenca IX.; Joseph moč medijev); vloga velikih Beuys, Kako pojasniti razstav sodobne umetnosti slike mrtvemu zajcu
56 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi
► SLOVENSKO SLIKARSTVO IN KIPARSTVO 20. STOLETJA Uvod v slikarstvo in kiparstvo 20. stoletja na Slovenskem 20. stoletje kot čas utrjevanja Zavedanje o postopnem razvoju Izbrani primeri Socialistični realizem slovenske samozavesti (vloga modernizma na Slovenskem; umetniških del po Ljubljane kot prestolnice); med zavest o počasnem prodiranju učiteljevi presoji vojnama umetniki študirajo v tujini novosti zaradi konservativnosti (Pariz, Praga, Zagreb); z kulturnega prostora impresionizmom sledenje razvoju modernizma v zahodni Evropi; počasno prodiranje abstrakcije in ohranjanje predmetno prepoznavne zasnove likovnega dela (barvni realizem); takoj po drugi svetovni vojni kratko obdobje socialističnega realizma; v 50. letih prvi primeri abstraktne umetnosti in njena uveljavitev v 60. letih
► Slovensko slikarstvo in kiparstvo prve polovice 20. stoletja
Ekspresionizem in nova stvarnost Odziv na spremembe, vpliv Razumevanje slovenskega France Kralj: Umetnik, Nova stvarnost kataklizme prve svetovne vojne; likovnega ekspresionizma kot Umetnikova družina in heterogeno gibanje; avtorje veže odgovora na izkušnjo prve Kmečki in mestni otroci; oblikovni subjektivizem svetovne vojne in povojne Tone Kralj: Zadnja (deformacija oblik, ekspresivno stvarnosti; prepoznavanje večerja, Avtoportret z popačenje); ekspresionizem kot oblikovnih in vsebinskih ženo in Slovenska močna čustvena izraznost; značilnosti ekspresionizma in svatba; Veno Pilon: poudarjeno zavzemanje za nove stvarnosti Portret Marija Kogoja, duhovno prenovo; nova stvarnost Romarska cerkev v kot smer, ki odslikava predmetni Logu pri Vipavi in svet okrog sebe; vodilni Tihožitje s hruško; predstavniki France in Tone Kralj, Božidar Jakac, Koncert Veno Pilon in Božidar Jakac in Ulica ponoči Slovenska avantgarda in nadrealizem Kratkotrajnost, omejenost na ozek Zavest o kratkotrajnosti Naslovnica revije Tank; Novomeška pomlad, krog ljudi, mednarodna slovenske avantgarde in njeni Avgust Černigoj, Portret revija Tank, usmerjenost; delovanje skupine mednarodni usmerjenosti; Srečka Kosovela; Stane povezovanje med pri reviji Tank in multimedijsko poznavanje novomeške Kregar, Večer v maju različnimi zvrstmi povezovanje vej umetnosti pomladi; védenje o delovanju umetnosti (likovnost, glasba, gledališče, skupine pri reviji Tank in literatura) v umetniški dogodek; večmedijskem povezovanju Avgust Černigoj kot utemeljitelj umetnosti v umetniški dogodek; konstruktivizma na Slovenskem poznavanje vloge Černigoja kot na likovnem področju; povezave z utemeljitelja konstruktivizma na italijanskim futurizmom; Stane Slovenskem na likovnem Kregar kot nadrealist, po drugi področju; poznavanje svetovni vojni pa začetnik Kregarjevega nadrealizma in abstraktne umetnosti pri nas povojne abstrakcije
Umetnostna zgodovina 57 Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Barvni realizem Značilno ohranjanje figuralne Poznavanje barvnega realizma Gojmir Anton Kos, Barvni realizem, osnove likovnega dela v umetnosti kot smeri, ki ohranja figuralno Tihožitje z vinskim družbenokritična pred drugo svetovno vojno; vrnitev osnovo likovnega dela in kozarcem; Miha Maleš, umetnost k tradicionalnim ikonografskim pomeni vračanje k Spomin na Benetke; temam; družbenokritični poudarki tradicionalnim ikonografskim France Mihelič, Ptujska v umetnosti; glavni predstavniki temam Gora Gojmir Anton Kos, Miha Maleš in France Mihelič
► Slovensko kiparstvo in slikarstvo druge polovice 20. stoletja Umetnost po drugi svetovni vojni Uveljavitev modernizma po letu Poznavanje povojnih usmeritev Gabrijel Stupica: Miza z Modernistična 1950; modernistična figuralika in slovenskega slikarstva, igračkami, Veliki svetli figuralika, abstrakcija, osebna izrazna likovna govorica modernistična figuralika, avtoportret in informel avtorjev; prehod v abstrakcijo v abstrakcija, informel; Zmagoslavje Flore; slikarstvu in kiparstvu; vodilni prepoznavanje oblikovnih in Marij Pregelj, predstavniki Gabrijel Stupica, vsebinskih značilnosti Pompejansko omizje Marij Pregelj, France Mihelič, posameznih usmeritev in Avtoportret; France Zdenko Kalin, Drago Tršar, Jakob Mihelič, Kvintet; Zdenko Savinšek, Stane Kregar in Zoran Kalin, Otroške igre III; Mušič; nastop informela Stane Kregar, Po žetvi; Drago Tršar, Človek v času in prostoru; Jakob Savinšek: Portret Mile Kačič, spomenik Ivanu Tavčarju in Ženski torzo; Zoran Mušič, Preprosta ograda in Nismo poslednji, Slavko Tihec, Akvamobil/kinetični objekt: križi Ljubljanska grafična šola Skupina umetnikov med vojnama, Poznavanje Ljubljanske Riko Debenjak, Ljubljanska grafična ki se intenzivno ukvarja z grafiko, grafične šole in njenega jedkanica Kraška šola, ljubljanski po drugi svetovni vojni vpliva na razmerja z Mednarodnim kariatida; France Mednarodni grafični nastanek Ljubljanske grafične šole grafičnim bienalom v Ljubljani, Mihelič, lesorez Mrtvi bienale in uveljavitev Mednarodnega zavest o kakovosti in pomenu kurent; Miha Maleš, grafičnega bienala v Ljubljani; slovenske grafike v svetovnem monotipija Makedonke; kakovost in pomen slovenske merilu Marjan Pogačnik, grafike v svetovnem merilu; vodilni jedkanica Pomladna predstavniki Božidar Jakac, Riko svečanost; Lojze Debenjak, Miha Maleš, Marjan Spacal, lesorez Kraški Pogačnik, Lojze Spacal, France portal; Janez Bernik, Mihelič in Janez Bernik barvna jedkanica in akvatinta Pismo
58 Umetnostna zgodovina Vsebine Cilji Temeljni spomeniki Pomembnejši pojmi Nastop neoavantgard Skupina OHO kot neoavantgarda Zavest o delovanju in OHO (Milenko Neoavantgarda, šestdesetih let; sočasnost z razsežnostih neoavantgardne Matanović), Žito in hepening, performans, evropskimi umetnostnimi tokovi, skupine OHO vrvica; OHO (Marko neokonstruktivizem podiranje tradicionalnega statusa Pogačnik), Mavčni galerijske umetnosti s hepeningi, odlitki stekleničk in performansi, javnimi nastopi; drugih predmetov; neokonstruktivizem Dušan Tršar, svetlobni objekt SO IV Premik iz modernizma v postmodernizem Pojav nove podobe kot prevlade Zavest o novi podobi kot Živko Marušič, Nova podoba, figuralike nad abstrakcijo; skupina premiku iz modernizma v Uspavanka ali tri krave postmodernizem, Irwin kot retroavantgarda postmodernizem in o procesih v za štiri; Emerik Bernard, retroavantgarda, osemdesetih in devetdesetih let z sodobni umetnosti Istrski palimpsest; Jože prostorske instalacije, značilnim uporabljanjem in Slak Đoka, Povšetova videoumetnost, navajanjem zgodovinskih mast bi fri; Irwin, večmedijska umetnost avantgard (retroprincip, Kapital eklekticizem, uprizarjanje ideologije); procesi v umetnosti devetdesetih let in sodobna umetnost, ambientalni umetniški projekti, umetniški projekt spaja različne medijske prakse (pomen tehnologije)
Umetnostna zgodovina 59 4.7 Izbor temeljnih spomenikov
Pri nalogah odprtega, esejističnega tipa, to je v delu B obeh izpitnih pol, je na voljo ta izbor temeljnih spomenikov (navedeni so po zaporedju iz predmetnih izpitnih vsebin, kjer so označeni s krepko pisavo): Izpitna pola 1 – del B 1. Vaška situla, ok. 500 pr. n. št. 2. Partenon, Atene, 447–432 pr. n. št. 3. Miron, Metalec diska, ok. 450 pr. n. št. 4. Panteon, Rim, 118–125 5. Cerkev San Vitale, Ravena, 526–547 6. Cerkev Saint-Sernin, Toulouse, ok. 1080–ok. 1120 7. Zahodni portal cerkve Saint-Lazare, Autun, 1130–1135 8. Cerkev Notre-Dame, Reims, 1211–konec 13. stoletja 9. Giotto, Kapela Scrovegni, Padova, 1303–1305 10. Sijajni horarij vojvode Berryjskega (meseca januar in maj), 1413–1416 11. Romarska cerkev na Ptujski Gori, ok. 1398–ok. 1420 12. Poslikava oboka prezbiterija cerkve v Mirni (tip kranjskega prezbiterija), 1463–1465 13. Donatello, David, ok. 1440 14. Sandro Botticelli, Pomlad, ok. 1478 15. Jan van Eyck, Portret Arnolfinijev, 1434 16. Donato Bramante, Tempietto, Rim, po 1502 17. Michelangelo, Mojzes, 1513–1515 18. Leonardo, Zadnja večerja, 1495–1498 19. Rafael, Atenska šola, 1508–1511 20. Michelangelo, strop Sikstinske kapele, 1508–1512, in Poslednja sodba, 1536–1541 21. Tizian, Assunta, 1516–1518 22. Albrecht Dürer, Avtoportret v krznenem plašču, 1500 23. Giambologna, Merkur, 1580 24. Celjski strop, ok. 1600
Izpitna pola 2 – del B 25. Gian Lorenzo Bernini, Zamaknjenje sv. Terezije, 1647–1652 26. Caravaggio, Poklicanje sv. Mateja, 1599–1600 27. Peter Paul Rubens, Ugrabitev Levkipovih hčera, 1617–1618 28. Rembrandt, Nočna straža, 1642 29. Diego Velázquez, Las meninas, 1656 30. Andrea Pozzo, Stolnica v Ljubljani (poslikava Giulio Quaglio), 1701–1706 31. Francesco Robba, Vodnjak treh kranjskih rek, Ljubljana, 1743–1751 32. Jacques-Louis David, Prisega Horacijev, 1784 33. Eugène Delacroix, Sardanapalova smrt, 1827 34. Gustave Courbet, Pogreb v Ornansu, 1849–1850 35. Ivana Kobilca, Poletje, 1889–1890 36. Claude Monet, Impresija, vzhajajoče sonce, 1872 37. Ivan Grohar, Sejalec, 1907 38. Vincent van Gogh, Zvezdna noč, 1889 39. Auguste Rodin, Meščani Callaisa, 1884–1889 40. Walter Gropius, Bauhaus, Dessau, 1925–1926 41. Le Corbusier, Notre-Dame-du-Haut, Ronchamp, 1950–1955 42. Jože Plečnik, NUK, Ljubljana, 1936–1941 43. Pablo Picasso, Guernica, 1937 44. Marcel Duchamp, Fontana, 1917 45. Vasilij Kandinski, Kompozicija IV, 1911 46. Henry Moore, Kralj in kraljica, 1952–1953 47. Marc Rothko, Številka 8, 1952 48. Marij Pregelj, Pompejansko omizje, 1962 49. Irwin, Kapital, 1990
60 Umetnostna zgodovina
5 PRIMERI NALOG ZA PISNI IZPIT
5.1 Naloga polodprtega tipa
1. Slovensko slikarstvo in kiparstvo 20. stoletja
Vse slike v izpitni poli so črno-bele. Pri nekaterih nalogah, ki zahtevajo natančnejši odgovor, je slika tudi v barvni prilogi. Številke slik v izpitni poli in barvni prilogi so navedene v nalogi.
Slika 2
Slika 1
Slika 4
Slika 3
Umetnostna zgodovina 61
Slika 5 Slika 6
Slika 8
Slika 7
Slika 9
62 Umetnostna zgodovina 1.1. Katera umetnostna smer 20. stoletja je predstavljena s slikama 1 in 2? Navedite dve njeni značilnosti.
______(3 točke)
1.2. Avantgardna gibanja v prvi polovici 20. stoletja na Slovenskem so vezana na ozek krog ustvarjalcev. Oglejte si sliki 3 in 4 ter opredelite, kateri avantgardni smeri sta predstavljeni, pri vsaj eni pa dopišite tudi avtorja likovnega dela.
Slika 3: ______
Slika 4: ______(3 točke)
1.3. V šestdesetih letih 20. stoletja so se na Slovenskem obudila avantgardna gibanja, ki jih zaradi razlikovanja od avantgard pred drugo svetovno vojno imenujemo neoavantgarda. Ob slikah 5 in 6 poimenujte osrednjo neoavantgardno skupino tega časa ter opišite dve značilnosti njenega ustvarjanja.
______
______
______(3 točke)
1.4. Uveljavitev modernističnih stremljenj je po drugi svetovni vojni v likovni umetnosti odsevala tudi v kiparstvu. Oglejte si slike 7, 8 in 9 ter navedite tri novosti v kiparskem oblikovanju tega časa.
______
______
______
______(3 točke)
1.5. Povežite imena kiparjev z njihovimi deli, predstavljenimi na slikah 7, 8 in 9.
Drago Tršar – slika št. ______
Zdenko Kalin – slika št. ______
Jakob Savinšek – slika št. ______(3 točke)
Umetnostna zgodovina 63 Rešitev in navodila za ocenjevanje
Naloga Točke Rešitev Dodatna navodila 1.1 1 ekspresionizem 2 dve od: Za 1 pravilno rešitev 1 točka. notranje, psihično doživljanje sveta se izrazi na površini predmetov slikanje s hitrimi, dramatičnimi, ekspresivnimi potezami groba stilizacija oblik, ki izražajo močna čustva, kot odziv na grozote prve svetovne vojne neobičajne kompozicije in nenaravno preoblikovana telesa intenzivne barve Skupaj 3
Naloga Točke Rešitev Dodatna navodila 1.2 1 slika 3 – konstruktivizem 1 slika 4 – nadrealizem 1 ena od: Avgust Černigoj (slika 3) Stane Kregar (slika 4) Skupaj 3
Naloga Točke Rešitev Dodatna navodila 1.3 1 skupina OHO 2 dve od: Za 1 pravilno rešitev 1 točka. Umetniški predmet ni več nujni plod umetnikovega ustvarjalnega dela, nadomestijo ga hepeningi in performansi ali dela v naravi (landart). Meje med posameznimi zvrstmi umetnosti niso več čvrste, v likovno umetnost se vključujeta književnost in gledališče. Umetniki želijo prestopiti iz ateljejev in galerij v javni prostor, med ljudi, pa tudi v krajino, v naravo. Spremenijo se odnosi med umetnikom, umetniškim delom in občinstvom, ki postane bolj vključeno v umetniško delo. Umetnina ni več zgolj estetski predmet, ampak postane bolj družbeno vezana. Značilna je uporaba novih neobičajnih materialov, zemlje, kamenja, stekla, papirja, vrvi ... Zelo pomembna postane foto- in videodokumentacija, ki lahko nadomestita umetniško delo. Skupaj 3
Naloga Točke Rešitev Dodatna navodila 1.4 3 tri od: Za 1 pravilno rešitev 1 točka. V ospredju je izrazito oseben likovni izraz, ki ga oblikuje vsak posamezen avtor. Človeška telesa so prikazana poenostavljeno, detajli so opuščeni, včasih so okrnjene tudi telesne oblike. Figure so velikokrat geometrično stilizirane ali pa imajo ekspresivno razgibano površino. Realne oblike prehajajo v abstraktne. Kiparji raziskujejo abstrakten odnos med izbočeno in vbočeno obliko, med praznino in polnostjo. Kiparji na novo razmišljajo o tradicionalnih temah, kakršen je akt, pa tudi o sodobnih figuralnih izzivih, npr. kako upodobiti razosebljenost posameznika v množici. Značilni so raznovrstni materiali in raznovrstna obdelava kiparskih površin.
64 Umetnostna zgodovina
Naloga Točke Rešitev Dodatna navodila 1.5 1 Drago Tršar – slika 9 1 Zdenko Kalin – slika 7 1 Jakob Savinšek – slika 8 Skupaj 3
5.2 Naloga odprtega tipa
Oglejte si likovno delo na sliki 1 in ga predstavite tako, da:
1. Zapišete ime umetnika ali skupine (razen če gre za anonimnega umetnika ali anonimno skupinsko stvaritev), naslov likovnega dela (pri arhitekturnem spomeniku pa njegovo ime in kraj, kjer stavba stoji), vsaj približen čas nastanka, tehniko ali material, približno velikost in to delo slogovno opredelite. (4 točke) 2. Razčlenite oblikovne značilnosti dela (oblikovanje figur in prostora, perspektiva, kompozicija, barve, svetloba, tekstura …; pri kiparstvu in arhitekturi še prostornina, masa, struktura ...) tudi glede na njegove materialne značilnosti in posebnosti v tehnično-obrtni izvedbi. (4 točke) 3. Razčlenite vsebinske značilnosti dela (ikonografski motiv, tema, sporočilo …). (4 točke) 4. Navedite okoliščine nastanka umetnine, umetniške vplive in pomen za umetnost. Primerjajte delo na sliki 1 s tistim na sliki 2 glede na obliko, vplive na njegov nastanek in na mlajše arhitekte. (To vprašanje se spreminja glede na izbiro različnih temeljnih spomenikov.) (4 točke) 5. Primerjalno opredelite svoj odnos do obeh del. (4 točke) Skupaj 20 točk
Odgovarjate tako, da navajate elemente naloge v zaporedju, napisanem v vprašanjih. Oblikujte smiselno povezano besedilo v tekočih stavkih. Izogibajte se splošnim opredelitvam. Dolgo naj bo najmanj eno in največ dve strani (200 do 350 besed).
Slika 1 b Slika 1 a Vir: http://followthecreative path.blogspot.com/2011/06/b Vir: http://www.faltplatte.de/t3/ index.php auhaus.html. Pridobljeno: 9. ?id=387&L=1. Pridobljeno: 9. 5. 2013. 5. 2013. Slika 1 Vir: http://openbuildings.com/buildings/bauhaus- profile-2572#!buildings-media/3. Pridobljeno: 9. 5. 2013.
Umetnostna zgodovina 65
Slika 2 a Slika 2 b Vir: http://www.arhivo.com/joze- Vir: http://www.odprtehise plecnik&GID=2. Pridobljeno: 9. 5. 2013. slovenije.org/index.php?m_ Slika 2 id=program&w_a_id=60. Vir: http://www.skyscrapercity. Pridobljeno: 9. 5. 2013. com/showthread.php?t=400079&page=2. Pridobljeno: 9. 5. 2013.
Navodila za ocenjevanje Navodila za ocenjevanje so pripravljena v skladu s poglavjem 3.2 »Tipi nalog in ocenjevanje« in z merili ocenjevanja posameznih delov izpita, ki so objavljena v poglavju 3.3.2.
Elementi ocenjevanja Merila Točke Skupaj 1. podatki o likovnem ime umetnika, za vsako 4 točke delu naslov izbranega likovnega dela ali ime in pravilno navedbo kraj, kjer stavba stoji, 1 točka okviren čas nastanka, tehnika ali material, približna velikost in umestitev v slogovno obdobje 2. oblikovna navedena ni nobena od oblikovnih lastnosti 0 točk 4 točke razčlemba likovnega dela opis motiva in navedba ter opredelitev enega 1–2 točki ali dveh elementov oblikovne analize (barva, svetloba, perspektiva, prostornina, masa) izbranega likovnega dela, razčlemba je pomanjkljiva navedba večine oblikovnih elementov v 3–4 točke povezavi s kompozicijskimi lastnostmi in strukturo, jasna opredelitev in povezava s slikovnim gradivom 3. vsebinska navedena ni nobena od vsebinskih lastnosti 0 točk 4 točke razčlemba likovnega dela opis in prepoznava ikonografskega motiva, 1–2 točki interpretacija je pomanjkljiva in nejasna natančna opredelitev vsebine upodobljenega 3–4 točke dela in njegovega sporočila; interpretacija je jasna, samostojna in smiselna 4. navedba okoliščin naveden ni noben od zahtevanih elementov 0 točk 4 točke nastanka umetnine, pomanjkljiva navedba okoliščin oziroma 1–2 točki umetniški vplivi in vplivov na izbrano likovno delo; razlaga in pomen za primerjava nista jasni umetnost; celovita navedba okoliščin in smiselno 3–4 točke primerjava povezano opredeljeni umetnostni vplivi ter spomenikov jasno označen pomen dela za umetnost; interpretacija je smiselna in samostojna
66 Umetnostna zgodovina 5. opredelitev odnosa odnos do likovnega dela ni naveden 0 točk 4 točke do likovnega dela zapis odnosa o izbranem likovnem delu 1–2 točki smiselna opredelitev odnosa do izbranega 3–4 točke likovnega dela z utemeljitvijo
Skupno število točk: 20
Primer rešitve
EO Rešitev 1 štiri od: Walter Gropius Bauhaus 1925–26 steklo, jeklo, beton stavba velikih mer Dessau, Nemčija modernizem, funkcionalizem 2 Šolsko poslopje sestavljajo trije veliki med seboj povezani stavbni bloki. Deli stavbe so premišljeno razdeljeni po dejavnostih, ki bi v njih potekale. Vsakega od njih je arhitekt oblikoval drugače. Kompozicija je izrazito asimetrična. Celoto sestavljajo: povsem stekleno trinadstropno krilo z delavnicami, s strogimi vrstami oken členjen trinadstropni blok, namenjen poklicni šoli, in petnadstropni stolpič s študentskimi sobami, ki z izstopajočimi balkoni daje kompleksu grafični poudarek. Dvonadstropni most s prostori za administracijo povezuje delavniški blok s šolskim. Enonadstropna stavba z dvorano, odrom in jedilnico povezuje delavniško krilo z dijaškim domom. V celotnem kompleksu prevladujejo svetli toni, ki ustvarjajo oster kontrast s kovinskimi okviri v temni barvi. Tehnološko je stavba najsodobnejša gradnja tistega časa: skelet je iz armiranega betona s polnilom iz opeke, stropi so v pritličju dežnikasto odprti, ravne strehe so pohodne. Gradnja ne skriva svoje konstrukcije. Z železobetonom in steklom je Gropius ustvaril novo pojmovanje stene: okenska stena ne deluje več kot stena, ampak le kot klimatska pregrada med notranjščino in zunanjščino. Oba prostora povezuje, ne ločuje. Na vogalih se steklene površine stikajo brez vmesnega nosilca. Stene nimajo več nosilne funkcije, ampak so to prevzele jeklene ali betonske mreže. Horizontalne in vertikalne linije so v ravnotežju. Stavba je utelešenje modernih idealov industrijske estetike: oblike so preproste, geometrične, prostori pa oblikovani kakor pri enostavnem sestavljanju kvadrov. 3 Če gledamo poslopje iz zraka, je podobno letalskim propelerjem, ki so jih izdelovali v bližini Dessaua. Propeler je bil novost v industrijski revoluciji in zato so ga kot motiv prevzeli številni moderni umetniki. Osnovna struktura stavbnih kril vsebinsko sledi delovanju šole. Vsaka enota ima svojo funkcijo. Stavba odseva program šole, ki je poudarjal prepletenost obrtniškega in umetniškega dela, pisarniški del pa deluje kot komandni most med enotami. Delavnice so v popolnoma zastekljenem delu, to pa zagotavlja dobre možnosti za delo. Torej oblika sledi funkciji, kar je zagovarjal funkcionalizem. Pisarniški del povezuje posamezne enote stavbe. Steklena stena več ne ločuje, ampak povezuje zunanjost in notranjost brez pregrad. Stene postanejo zavese, ki le varujejo notranjščino pred dežjem, mrazom in hrupom. Vsi elementi gradnje odsevajo novo industrijsko estetiko. 4 Arhitekt stavbe Walter Gropius je bil direktor te šole za oblikovanje. Stavba je prelomnica v razvoju moderne arhitekture – uporabljeni so novi materiali (steklo, beton, jeklo) in uresničeno modernistično vodilo, da oblika sledi funkciji. Tako imenovani funkcionalizem se je kmalu zelo razširil po vsej Evropi in Severni Ameriki. Bauhaus je iznašel novo industrijsko estetiko, kar je vplivalo na industrijsko vnaprej izdelane elemente, ki so jih nato uporabili za gradnjo stavb. To je vodilo v njihovo tipiziranje.
Umetnostna zgodovina 67 Bauhaus je iznašel tudi nove pedagoške načine poučevanja umetniških predmetov, ki jih take in podobne šole uporabljajo še danes. Umetniki, ki so se šolali na Bauhausu, naj bi s kakovostno oblikovanimi industrijskimi izdelki ustvarjali boljšo družbo. Industrijska proizvodnja kakovostno oblikovanih izdelkov je izdelke pocenila in tako so bili dostopnejši širšemu krogu. Med učitelji je bila vrsta pomembnih umetnikov tistega časa. Bauhaus je bil ustanovljen leta 1919 v Weimarju, a zaradi političnih zaostritev so šolo preselili v Dessau. Leta 1932 so nacisti šolo zaprli, Laszlo Moholy-Nagy pa jo je 1937 po vzoru Bauhausa (New Bauhaus) odprl v Chicagu. Stavba Bauhausa je z drzno uporabo stekla v obliki velikih prosojnih površin, jasno prostorsko členitvijo in funkcionalno ureditvijo celote ter domišljeno sintezo arhitekture, notranje opreme in pohištva postala paradigma modernega gibanja. Na to arhitekturo so vplivale tudi sočasne avantgarde v slikarstvu, kakršna sta ekspresionizem in kubizem. Tako kakor Gropius je tudi Plečnik modernistični arhitekt. Kakor Gropius je tudi Plečnik začel uporabljati nove materiale in serijsko predizdelane elemente. V čitalnici je na primer za ograje uporabil jeklene plinske cevi in velikanska okna. A Plečnik se je drugače od Gropiusa zgledoval tudi po antični arhitekturi (dorski in jonski stebri, opečnata in kamnita gradnja) in ni tako korenito prekinil s tradicijo kakor Gropius. Velik vpliv na Plečnika je imela še dunajska secesijska (Wagner) in historicistična arhitektura (Semper). Poleg industrijsko izdelanih elementov je Plečnik dajal poudarek vrhunskim rokodelsko izdelanim detajlom, kakršni so inkrustirana vrata, kovane ograje in kljuke. Oba arhitekta sta imela močan vpliv na mlajše arhitekte: Gropius na predstavnike mednarodnega sloga, Plečnik pa na slovenske arhitekte, ki so se učili pri njem. Zaradi velikega poudarka na obliki in detajlih NUK-a ne moremo imenovati funkcionalistična arhitektura tako kakor Gropiusov Bauhaus. 5 Tu kandidat primerjalno opredeli svoj osebni odnos do likovnih del iz naloge z utemeljitvijo.
68 Umetnostna zgodovina 6 UMETNOSTNOZGODOVINSKI PRAKTIKUM
Notranji del izpita omogoča izbiro različnih oblik umetnostnozgodovinskega praktikuma oziroma kandidatovega neposrednega stika z umetniškim delom in umetnikovim ustvarjalnim procesom. Umetnostnozgodovinski praktikum predvideva srečanje z umetnostnimi spomeniki in umetnostnimi celotami na terenu (v odprtem okolju ali v galerijah/muzejih) in obisku vodilnih razstav ter v umetniških ateljejih. Umetnostnozgodovinski praktikum kandidati opravijo pod učiteljevim vodstvom v okviru pouka. Raziskovalna naloga lahko nadomesti umetnostnozgodovinski praktikum v skladu s pravili o priznavanju raziskovalnih nalog, ki jih je sprejela DK SM.
6.1 Namen
Umetnostnozgodovinski praktikum: izpopolnjuje in dopolnjuje znanje, pridobljeno pri pouku; omogoča, da kandidat izrazi svoje dodatno znanje in spoznanja, pridobljena pri raziskovalnem delu; kandidatu omogoča izražanje čustvenega in večplastnega odnosa do umetniškega dela.
6.2 Vsebina
Vse oblike umetnostnozgodovinskega praktikuma pripravi učitelj, kandidati pa pri tem dejavno sodelujejo. Tema ogledov mora biti povezana z izpitnimi vsebinami iz kataloga, predvsem z območja Slovenije. Učitelj oceni dejavnost kandidatov pri: pripravah na umetnostnozgodovinski praktikum (zbiranje gradiva, priprava referata), predstavitvi na terenu (poročilo, referat, terensko delo), poročilu o poteku umetnostnozgodovinskega praktikuma, iz katerega je razvidno, da je kandidat v celoti spremljal dogajanje.
6.3 Priporočila za pisanje poročil
Poročilo zajema pripravo (viri, sekundarno gradivo itd.), besedilo predstavitve in zaključno vrednotenje umetnostnozgodovinskega praktikuma na izbrano temo. Poročilo je treba oddati v celotnem obsegu 5 do 7 strani brez prilog (oziroma 9 000–13 000 znakov besedila s presledki).
Umetnostna zgodovina 69
7 KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI
Z Zakonom o maturi in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti je določeno, da kandidati opravljajo maturo pod enakimi pogoji. Kandidatom s posebnimi potrebami, ki so bili usmerjeni v izobraževalne programe z odločbo o usmeritvi, v utemeljenih primerih pa tudi drugim kandidatom (poškodba, bolezen), se lahko glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje prilagodi način opravljanja mature in način ocenjevanja znanja.4 Možne so te prilagoditve: 1. opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih; 2. podaljšanje časa opravljanja (tudi odmorov; mogočih je več krajših odmorov) in prekinitev izpita splošne mature po potrebi; 3. prilagojena oblika izpitnega gradiva (npr. Braillova pisava, povečava, zapis besedila na zgoščenki, zvočni zapis besedila na zgoščenki ...); 4. poseben prostor; 5. prilagojena delovna površina (dodatna osvetlitev, možnost dviga mize ...); 6. uporaba posebnih pripomočkov (računalnik, Braillov pisalni stroj, ustrezna pisala, folije za pozitivno risanje ...); 7. izpit s pomočnikom (npr. pomočnik bralec, pisar, tolmač v slovenski znakovni jezik, pomočnik za slepe in slabovidne); 8. uporaba računalnika za branje in/ali pisanje; 9. prirejen ustni izpit in izpit slušnega razumevanja (oprostitev, branje z ustnic, prevajanje v slovenski znakovni jezik); 10. prilagojeno ocenjevanje (npr. napake, ki so posledica kandidatove motnje, se ne upoštevajo; pri ocenjevanju zunanji ocenjevalci sodelujejo s strokovnjaki za komunikacijo s kandidati s posebnimi potrebami).
4 Besedilo velja za vse predmete splošne mature in se smiselno uporablja pri posameznem izpitu splošne mature.
70 Umetnostna zgodovina
8 LITERATURA
Učbeniki in učna sredstva, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, so zbrani v Katalogu učbenikov za srednjo šolo in objavljeni na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo www.zrss.si.
Umetnostna zgodovina 71