SAZU Ob 80 Letnici-Biografski Zbornik Pokojnih Članov 2018-Highres2.Pdf
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
2 Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob osemdesetletnici Biografski zbornik pokojnih članov 3 Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob osemdesetletnici Biografski zbornik pokojnih članov Sprejeto na seji predsedstva dne 11. novembra 2014. Uredniški odbor Peter Štih, Kajetan Gantar, Alojz Kralj, Matija Gogala, Niko Grafenauer, Milček Komelj, Marjan Kordaš Glavni in odgovorni urednik Uroš Skalerič Jezikovni pregled Vladka Tucovič Zbiranje gradiva Veronika Simoniti Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Logotip Ranko Novak Oblikovanje in prelom Matija Jemec Tisk Cicero, Begunje, d.o.o. Naklada 500 izvodov Ljubljana 2018 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.32(497.4):929 SLOVENSKA akademija znanosti in umetnosti Biografski zbornik pokojnih članov : 1938-2018 : Slovenska akademija znanosti in umetnost ob osemdesetletnici / [glavni urednik Uroš Skalerič ; zbiranje gradiva Veronika Simoniti]. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2018 ISBN 978-961-268-058-9 1. Skalerič, Uroš 296625152 4 Vsebina Uvodna beseda 7 Biografije članov I. razred Zgodovinske in družbene vede Redni člani 13 Izredni člani 91 II. razred Filološke in literarne vede Redni člani 101 Izredni člani 167 III. razred Matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Redni člani 183 IV. razred Naravoslovne vede Redni člani 221 Izredni člani 251 V. razred Umetnosti Redni člani 263 Izredni člani 353 VI. razred Medicinske vede Redni člani 367 Izredni član 405 Dopisni člani I. razred 409 II. razred 417 III. razred 423 IV. razred 429 V. razred 435 VI. razred 441 Častna člana 447 Imensko kazalo članov 451 5 Vsebina Avtorji gesel za pokojne dopisne člane 459 6 Uvodna beseda Tadej Bajd predsednik SAZU Ko praznujemo 80-letnico Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nam ne sme biti nerodno povedati, da hkrati praznujemo tudi 325-letnico njene predhodnice Academiae operosorum, ustanovljene leta 1693. Za najstarejšo akademijo na svetu velja Academia dei Lincei v Rimu (1603). Med Lincei, Risi, je bil tudi Galileo Galilei. Rimskim akademikom, ki so si simbol te živali izbrali zaradi njenega ostrega vida, ni nerodno priznati, da je ustanova mirovala kar dve stoletji, od leta 1651 pa do 1847, ko jo je kot akade- mijo Nuovi Lincei ponovno postavil na noge papež Pij IX. Z nekaj drznosti bi v našem primeru lahko stopili še korak nazaj v zgodovino. Leta 1688 je skupina kranjskih odličnikov ustanovila Bratovščino sv. Dizma, katere člani so bili plemiči in izobraženci, med njimi tudi več poznejših opero- zov. Njihova imena in bratovščinski emblemi in grbi so zbrani v Dizmovi kro- niki. Ta spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe je najpomembnejši iluminirani rokopis slovenskega baroka in jo upravičeno postavljamo ob bok Brižinskim spomenikom, Trubarjevim in Valvasorjevim knjigam. Za njeno faksimilno izdajo je poskrbel naš marljivi znanstveni svetovalec Lojze Gosti- ša, imenitne iluminacije iz te knjige pa krasijo tudi prostore predsednika re- publike. Družba sv. Dizma si je nadela latinsko ime Academia unitorum, to je Akademija združenih, njen znak pa je bilo veliko srce, sestavljeno iz več ma- njših src. Dizmova družba je delovala precej dlje kot Academia operosorum. Academia operosorum si je za simbol izbrala manj nevarno žival kot rimska akademija. Zaradi pridnosti, ki so jo poudarili že v samem imenu, so izbrali čebelo. Na operoze nas spominja njihov grb s panjem in čebelami ter pano- ramo Ljubljane, ki ga v imenitni preobleki akademika Draga Tršarja lahko občudujemo v veliki akademijski dvorani. H grbu akademikov operozov pa sodijo tudi naslednji verzi: Vsem vam je skupna ljubezen do ved, vsem skupno je delo, da bi bogastvo medu dájal nam vaš čebelnjak. Smoter vam bodi in cilj: biti DELAVNI SEBI IN DRUGIM – vas – čebelic naj roj svet občuduje strmeč. Ko so operozi na začetku osemnajstega stoletja na dan sv. Lucije 13. decembra 1701 v knezoškofijski dvorani stopili v javnost in je bila ustanovljena knjižnica Academiae operosorum, je v baročno nabreklem slavnostnem slogu zbrane nagovoril njen član Janez Štefan Florjančič in postavil tudi tole vprašanje: 7 Uvodna beseda »Mar ne bo akademikov – ker vsakdo od njih deluje edinole v skladu s svojim umom – prevzela ta silna in slasti polna, tudi v spoznavanju pri- hodnjih reči naravnana vednost o stvareh od njih prvega začetka na- prej in jih potegnila za sabo tako silovito, da bodo kmalu, vsak s svojim umom ali poklicem, preiskovali veliko prav redkih stvari, jih spravljali iz teme na svetlo in jih dajali na voljo javnosti – v slast sebi in vsakomur drugemu?« Vsak akademik operosus se je predstavil z emblemom, sestavljenim iz po- dobe, gesla in epigrama (to je ob razstavi, ki smo jo ob 80-letnici Akademije pripravili v Narodni galeriji, duhovito izkoristil akademik Milček Komelj, ki je epigrame spisal tudi za vseh 23 razstavljajočih članic in članov slikark, sli- karjev in kiparjev). Operozi pa so si izbrali tudi posebna akademska imena, na primer Resolutus – Odločni, Taciturnus – Molčečni, Sedatus – Umirjeni. Operozi so bili dejavni na treh področjih: v bogoslovju, pravu in zdravilstvu. Posebej pomembne so medicinske razprave Marka Gerbca in zgodovinske knjige Janeza Gregorja Dolničarja, ki so ga še posebej zanimali antični rim- ski napisi. Stare rimske nagrobnike je dal vzidati v stolnico in semenišče, kjer jih lahko beremo še danes. Čeprav med njimi ni bilo umetnikov, so leta 1701 ustanovili glasbeno akademijo filharmonikov (Academia philharmoni- corum) in leta 1709 literarno Emonsko akademijo (Academia Emona). Načr- tovali so tudi akademijo ljubljanskih likovnikov, ki naj bi se imenovali Inculti, Neobtesani. Njihova podoba kaže posekano deblo, ob katerem ležita kladivo in dleto. Na ta način so želeli povedati, da bodo z likovnim ustvarjanjem obli- kovali umetnine in sebe, tako da ne bodo več neobdelani. Zato niti ni težko razumljivo, da je bil vpliv operozov na umetnost večji kot na znanost. Njihovo živahno ustvarjanje je dalo Ljubljani novo baročno podobo, na katero smo ponosni do današnjih dni. Stolnico, uršulinsko cerkev, tivolski grad, mestno hišo in še mnoge druge stavbe pripisujemo njihovemu okusu in marljivosti. Dejavnost Academiae operosorum je zamrla leta 1725. Leta 1781 so jo posku- šali prebuditi k novemu življenju. Med novimi člani akademije so bila znana imena, na primer Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Marko Pohlin in Anton Tomaž Linhart. Vsak izmed njih je pomembno deloval na slovstvenem polju, pravo akademijsko delovanje pa se ni razvilo. Za rojstni dan naše Akademije znanosti in umetnosti štejemo 12. november 1938, ko je potekala prva akademijska skupščina. Glavna naloga te seje je bila izvolitev treh kandidatov za predsedniško mesto Akademije: navzočih je bilo 13 članov, štirje so bili opravičeno odsotni. S tajnim glasovanjem so iz- brali pravnika Gregorja Kreka ter kolega slavista Rajka Nahtigala in Frana Ramovša. S kraljevim ukazom 4. januarja 1939 pa je bil za predsednika Aka- demije znanosti in umetnosti v Ljubljani imenovan Rajko Nahtigal. V nagovoru na drugi skupščinski seji 28. januarja 1939 je njen prvi predsed- nik poudaril, 8 Uvodna beseda »da naš narod pričakuje od nas plodonosne sadove našega truda in dela, s katerimi ga bomo dostojno zastopali v krogu drugih, četudi večjih in bogatejših kulturnih narodov. A to bomo dosegli, o tem sem preverjen, ako bomo složno zastavili svoje moči in v skupni lepi eno- dušnosti ter bratski harmoniji gradili svojo idealno stavbo. Jaz sem za to pripravljen, Vi gotovo tudi. V to pomozi Bog!« Cilj prvih slovenskih akademikov je bil jasen: postaviti trdne temelje sloven- ski znanosti. Nahtigal je bil predstavnik generacije, ki se je po prvi svetovni vojni vrnila v domovino in na ljubljanski univerzi dvignila slovensko znanost na evropsko raven. To je tudi generacija, ki je po drugi svetovni vojni v okviru akademijskega delovanja ustanavljala prve raziskovalne inštitute. Tudi danes Slovenska akademija znanosti in umetnosti posebno pozornost namenja znanosti. Ker se v znanstvenem okolju dogajajo številna neetična dejanja, ustanavljamo Nacionalni svet za integriteto v znanosti. Potegujemo se za ustrezno financiranje dolgoročnih, nacionalno pomembnih raziskav. Opozarjamo na razdrobljenost našega raziskovalnega okolja in iščemo me- hanizme za financiranje razvoja inovacij, ki izhajajo iz raziskovalnega dela. Posebno pozornost namenjamo izobraževanju. Opozarjamo na počasno posodabljanje visokega šolstva, slabo zaposljivost diplomantov z nekate- rih študijskih smeri, nezadovoljivo nagrajevanje odličnosti in učinkovitosti univerzitetnih učiteljev, šibko kvaliteto nekaterih študijskih programov, vi- sok odstotek slovenske študentske populacije in preveč permisivno šolanje v osnovnih in srednjih šolah. V zadnjem času pa smo dva akademijska po- sveta namenili posodabljanju poučevanja književnosti in računalništva v srednjih šolah. Slovenska akademija se po zgledu številnih evropskih akademij ni odloči- la za ustanovitev tako imenovane mlade akademije, kar pa ne pomeni, da nam za dijake in študente ni mar. V zadnjih dveh letih smo skupaj s Sloven- sko znanstveno fundacijo na evropski dan znanosti za mlade pripravili sre- čanje članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti z mladimi. Tema prvega srečanja sta bila Kras in trajnostni razvoj, drugega pa sloven- ski jezik v gibanju. Vabljeni dijaki tretjih letnikov srednjih šol iz vseh delov Slovenije so obe srečanji zelo pohvalili, tako da zanje za prihodnje leto že pripravljamo predstavitev fizike delcev in raziskav v CERN-u.