Spominska Proslava Ob 76-Letnici Konca Vojne In

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Spominska Proslava Ob 76-Letnici Konca Vojne In ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXX | 9. junija 2021 - Buenos Aires, Argentina | Št. 6 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija JUNIJ, MESEC SPOMINA Veselje in žalost, vsa doživetja imajo novo, SPOMINSKA PROSLAVA OB 76-LETNICI KONCA VOJNE važnejšo prisotnost v nas in v družbi. Spomi- njamo se krutih okupacij, nasilja in vojske, IN REVOLUCIJE NA SLOVENSKEM | “Pravijo, da...” ustanovitve narodnih protiokupacijskih obo- roženih vaških skupin. Pred očmi imamo begunstvo, prevare in zgo- dovinske izdaje, predaje in povratke naših pre- pokristjanjenje slovenskega naroda. PRAVIJO, DA… ljubih prednikov, naših junakov v roke rabljev! • Naj letošnja domobranska proslava in sve- Kako pozabiti njihovo trpljenje in smrt? ta maša pomagata, da bi v Sloveniji čimprej Vsako leto v mesecu juniju v nas oživijo tudi V globini naših src opazujemo njihovo neu- prišlo do spoznanja in priznanja resnice, ter spomini na tiste pomladne dni leta 1945, ko gasljivo zavest in stanovitnost v veri, prav do da bo domobrancem priznana pravica do se je tisoče Slovencev umikalo v tujino, da bi žalostnega konca. groba v posvečeni zemlji. si ohranili vsaj golo življenje. Upravičenost Opazujemo njihovo mučeništvo prepojeno z Sveto mašo si lahko ogledate na tej povezavi: njihove odločitve potrjujejo Teharje, Koče- ljubeznijo, vdanostjo in ponosom! vski rog in druga množična morišča, raztre- Bogat šopek spominov je simbol žalostne Sv. maša preko Youtube sena po celi slovenski zemlji. preživete dobe! Danes smo se zbrali, da s spoštovanjem in Od staršev prejeta vzgoja nam oznanja in hvaležnostjo počastimo spomin vseh žrtev osvetljuje misel na SPRAVO. Sprava je božji Mesec junij je za našo slovensko skupnost V popoldanskih urah smo – tudi preko spleta vojne in revolucije na Slovenskem … spomin dar, je življenjska milost! »OČE ODPUSTI JIM, mesec spomina. Vsako prvo nedeljo v juniju – prisostvovali spominski proslavi. žrtev komunistične surovosti. SAJ NE VEDO, KAJ DELAJO!« se spominjamo naših žrtev vojne in komuni- Kakor vsako leto, smo tudi letos položili ve- Čeprav jih mi, ki smo bili rojeni že v Argen- Sprava je bila navzoča med mnogimi, med stične revolucije. Na žalost se že drugo leto nec pred spomenik padlim v slovenski hiši tini, nismo poznali, smo o njih slišali, brali... nami in tudi med narodnimi voditelji. zaradi pandemije nismo smeli zbrati na spo- ter zmolili molitve za rajne. Dolžni smo, da ohranimo živ spomin nanje, 8. julija leta 1990, po 45 letih, smo doživeli minski proslavi v slovenski hiši, spominske Zamisel, organizacija in priprava proslave tako mi kot mlajše generacije. Ne pozabimo, dolgo pričakovan prvi korak »žalne slovesno- proslave pa nismo ukinili. Slovenski dom San por geslom »Pravijo, da…« sta prevzela Re- zakaj smo se rodili v tujini, daleč od njihove sti in simbolni pogreb 12.000 žrtev ob brez- Martin je pripravil zelo lepo, bogato in ganlji- gina Truden Leber in Victor Leber. Victor je ljubljene domovine. nu v Kočevskem rogu. Ljubljanski nadškof dr. vo virtualno spominsko proslavo, kateri smo bil tudi napovedovalec in je lepo povezoval Ko danes premišljujemo o teh dogodkih se Alojzij Šuštar nam je takrat pojasnil: lahko sledili po spletu. različne recitacije, pričevanja domobrancev pred nami pogosto pojavi ena misel: kako »SPRAVNA SLOVESNOST JE PLAMENČEK Spominsko proslavo vedno začnemo s sve- in lepe slovenske pesmi. Arh. Božidar Bajuk okrutno je vse to bilo, kako je vse to nera- UPANJA NA SLOVENSKO SPRAVO«. to mašo. V cerkvi Marije Pomagaj sta jo da- je podal svoje misli, ki v celoti objavljamo v zumljivo … Domobranci, slovenski junaki, Ta narodni družbeni proces bo dolgo trajal. rovala msgr. dr. Jure Rode ob somaševanju g. tej številki. popolnoma poklani in uničeni ... nad 12000 Istočasno imamo v srcu odgovornost za svo- Francija Cukjatija. Dr. Rode ja pozdravil pre- Čestitamo Regini in Victorju za tako lepo žrtev v skupinskih grobovih. jo osebno spravo, željo in dolžnost živeti v lju- živele domobrance, njihove sorodnike in vso proslavo, naša zahvala pa vsem, ki so pri njej A kot je nekdo rekel: “Nikoli ne pozabite, bezni do sobratov, brez sovraštva in brez misli slovensko skupnost. Med pridigo je – med na katerikoli način pomagali: da je umorjeni človek močnejši od njegovega na maščevanje! Sprava vključuje priznanje drugimi – podal sledeče misli: • Preživeli domobranci: Bine Magister, Slav- morilca in da moč navadnega človeka prese- krivde, kesanje in odpuščanje! • Danes je praznik sv. Rešnjega Telesa . Na isti ko Truden, Jože Kržišnik, Dušan Pipp in Mar- ga moč tistega, ki ga hoče pokoriti.” Prosimo svetega Duha in našo Brezjansko praznik, 31.maja 1945 je bila potrjena vest da ko Kremžar Ohranimo njihov spomin v svojih srcih. Marijo Pomagaj, naj nam osvetljujeta pot is- so bili domobranci vrnjeni v domovino in izro- • Slavnostni govornik: Arh. Božidar Bajuk Bodimo ponosni, da smo njihovi potomci. kanja pristne Kristusove LJUBEZNI. čeni komunistom. V Vetrinjskem taborišču so • Napovedovalec: Victor Leber Obdržimo njihovo strast in prepričanje. Danes se sprašujem: Kaj naj položim na srce tisti dan duhovniki morali sporočiti to novico. • Recitatorji: Regina Truden Leber, Jože Skale Ljubimo domovino, kot so jo oni ljubili, kot svojim sinovom, hčeram, rojakom in prijate- Koliko nepopisne žalosti in solz je povzročilo in Toni Podržaj jo one ljubijo. ljem? Kako naj pomagamo našemu mlademu to sporočilo!. Pa ni bilo obupavanja, ni bilo sa- • Zamisel in posredovanje besedila »Pravijo, Morali so zapustiti vse ... družine, prijatelje, rodu v domovini in vsem, ki živijo po svetu, ži- momorov, ni bilo maščevanja, ni bilo panike. da…« - Luka Debevec Mayer domove ... nekateri celo največje bogastvo: veti v iskreni LJUBEZNI do vseh bratov in sestra? Žalost se je spremenila v tiho in vdano spreje- • Fotografije: Marko Vombergar svoje življenje. Tone Kuntner, naš domoljubni pesnik nam manje zasebnega in skupnega trpljenja. Vera • Lektoriranje: Mariana Poznič Ohraniti njihovih spominov ni lahko: to je takole svetuje: »DOM, DOMOVINA, ZVES- je bilo tisto kar je v Vetrinju pomagalo ljudem, • Sodelujoči pri polaganju venca: Niko Leber, vsakodnevna odločitev. TOBA, SRCE, RESNICA, UPANJE, to je peščica da niso obupali. Pa tudi vrnjenim domobran- Cecilija Jarc, Nadja Petkovšek, Matija Leber, Vsakdo od nas ima dolžnost, da ne pozabi besed, ki so jedro in okvir našega poslanstva. cem je vera pomagala, da so ostali Bogu zvesti Filip Komar, predsednik Zedinjene Slovenije vrednot, za katere so se borili: Bog, narod, Ponos, domovinsko ljubezen, narodno za- do mučeniške smrti. inž. Jure Komar domovina! vest in samozavest, je treba gojiti, varovati in V spomin na to, kar je bila Vetrinjska tra- • Dušna pastirja: č.g. msgr. Jure Rode in č.g. Kot je zapisal Justin Stanovnik:“Preteklost: gnojiti!« gedija, se vsako leto zbiramo k sveti maši in Franci Cukjati mera sedanjosti – temelj prihodnosti”. Iskreno želim, da bi gojili, gradili in živeli nato na domobranski proslavi. • Posnetek govora arh. Božidarja Bajuka v Ne bodimo samo gledalci preteklosti. Dolžni ljubezen, kot najbolj priljubljeno cvetlico! • Po letu 1991 se tudi v Sloveniji zbirajo na Mendozi: Helena Hirschegger in Niki Štum- smo pričati skozi celo svoje življenje, kaj se je Iskreno želim in prosim, da bi dočakali res- množičnih grobiščih . Udeležujejo se domači berger zgodilo med kruto revolucijo na Slovenskem nično samostojno Slovenijo na prelepi zemlji pokojnih domobrancev, njihovi sorodniki in • Video in grafično oblikovanje: Regina Tru- in ne pozabiti, zakaj so naši predniki morali pod Triglavom in po vsej Sloveniji v svetu. vsi ki imajo sočutje do mrtvih in preživelih. den Leber. postati begunci in zakaj so se morali njihovi Tako bomo pričeli uresničevati besede pe- Tako se tudi slovenski izseljenci po svetu zbi- Spominska proslava je na razpolago na tej sinovi, hčere, vnuki ... roditi v tujih deželah in snitve, ki je izbrano geslo letošnje proslave: ramo na spominskih proslavah. povezavi: ne v njihovi ljubljeni domovini Sloveniji. Jaz pravim, da ljubezen je srce, ki krhko je. • Katoliška Cerkev je od vsega začetka ob- Jaz pravim, da ljubezen sanje so, ki iščejo. sodila komunizem »Komur ja mar krščanska Spominska proslava GOVOR ARH. BOŽIDARJA BAJUKA Jaz pravim, da ljubezen dlan je, ki želi dlani. kultura in katoliška vera ne bo sodeloval s To je roka, ki pomaga, da oprimeš se je ti. komunizmom«. Ljubljanski škof dr. Gregorij Predragi rojaki, prijatelji! Predragi bratje in Rožman je pridigal, pisal in opozarjal, da je sestre! komunizem največja nesreča za slovenski Junijska spominska proslava nas danes glo- narod. Zakaj 100 milijonov mrtvih? Komu- boko presune. Grozovite zgodovinske dogod- nizem je organizirano moderno brezboštvo. ke doživljamo na nov, poglobljen način. Komunizem in krščanska vera sta nespravlji- Osebno srečanje je nemogoče! Predolga va nauka, ta dva nezdružljiva načina mišlje- pandemija, prisiljena izolacija povečava naše nja in življenja. Zato je bilo toliko žrtev v času razumevanje, nas poglablja v intimno notra- komunizma. njost, nas vsestransko spodbuja k iskanju od- • Hvaležni smo našim domobrancem za nji- govorov v novi življenjski bodočnosti! hovo žrtev življenja in jih prosimo za novo Spomini nas spremljajo. STRAN 2 9. JUNIJA 2021 | SVOBODNA SLOVENIJA JUNIJ, MESEC SPOMINA Bine Magister SPOMINSKA SLOVESNOST V KOČEVSKEM ROGU MAJ 1945 – »MOJ SIN IN SINA SIN« Moj sin in sina sin Prvi korak je brezpogojna privrženost res- in našega duhá sinovi: nici. Resnico lahko poteptamo na dva na- ki dala je pečat tej dobi, čina: da jo zamolčimo ali da jo popačimo
Recommended publications
  • Network Map of Knowledge And
    Humphry Davy George Grosz Patrick Galvin August Wilhelm von Hofmann Mervyn Gotsman Peter Blake Willa Cather Norman Vincent Peale Hans Holbein the Elder David Bomberg Hans Lewy Mark Ryden Juan Gris Ian Stevenson Charles Coleman (English painter) Mauritz de Haas David Drake Donald E. Westlake John Morton Blum Yehuda Amichai Stephen Smale Bernd and Hilla Becher Vitsentzos Kornaros Maxfield Parrish L. Sprague de Camp Derek Jarman Baron Carl von Rokitansky John LaFarge Richard Francis Burton Jamie Hewlett George Sterling Sergei Winogradsky Federico Halbherr Jean-Léon Gérôme William M. Bass Roy Lichtenstein Jacob Isaakszoon van Ruisdael Tony Cliff Julia Margaret Cameron Arnold Sommerfeld Adrian Willaert Olga Arsenievna Oleinik LeMoine Fitzgerald Christian Krohg Wilfred Thesiger Jean-Joseph Benjamin-Constant Eva Hesse `Abd Allah ibn `Abbas Him Mark Lai Clark Ashton Smith Clint Eastwood Therkel Mathiassen Bettie Page Frank DuMond Peter Whittle Salvador Espriu Gaetano Fichera William Cubley Jean Tinguely Amado Nervo Sarat Chandra Chattopadhyay Ferdinand Hodler Françoise Sagan Dave Meltzer Anton Julius Carlson Bela Cikoš Sesija John Cleese Kan Nyunt Charlotte Lamb Benjamin Silliman Howard Hendricks Jim Russell (cartoonist) Kate Chopin Gary Becker Harvey Kurtzman Michel Tapié John C. Maxwell Stan Pitt Henry Lawson Gustave Boulanger Wayne Shorter Irshad Kamil Joseph Greenberg Dungeons & Dragons Serbian epic poetry Adrian Ludwig Richter Eliseu Visconti Albert Maignan Syed Nazeer Husain Hakushu Kitahara Lim Cheng Hoe David Brin Bernard Ogilvie Dodge Star Wars Karel Capek Hudson River School Alfred Hitchcock Vladimir Colin Robert Kroetsch Shah Abdul Latif Bhittai Stephen Sondheim Robert Ludlum Frank Frazetta Walter Tevis Sax Rohmer Rafael Sabatini Ralph Nader Manon Gropius Aristide Maillol Ed Roth Jonathan Dordick Abdur Razzaq (Professor) John W.
    [Show full text]
  • Biografski Zbornik
    1 2 Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petinsedemdesetletnici Biografski zbornik 3 Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petinsedemdesetletnici Biografski zbornik Sprejeto na seji predsedstva dne 21. aprila 2009. Uredniški odbor Peter Štih, Kajetan Gantar, Alojz Kralj, Matija Gogala, Niko Grafenauer, Marjan Kordaš Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc Jezikovni pregled Marjeta Humar Zbiranje gradiva Veronika Simoniti Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Logotip Ranko Novak Fotografije Igor Lapajne (ZRC SAZU), Marko Zaplatil (ZRC SAZU), osebni arhiv oz. posredništvo članov SAZU Oblikovanje in prelom Matija Jemec Tisk Littera picta d.o.o. Naklada 500 izvodov Ljubljana, 2013 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.32(497.4):929 SLOVENSKA akademija znanosti in umetnosti Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petinse- demdesetletnici : 1938-2013 : 75 : biografski zbornik / [glavni urednik Andrej Kranjc]. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013 ISBN 978-961-268-025-1 1. Kranjc, Andrej, 1943- 269149184 4 Vsebina Uvodna beseda 7 Biografije članov I. razred Zgodovinske in družbene vede Redni člani 13 Izredna člana 43 Dopisni člani 49 II. razred Filološke in literarne vede Redni člani 85 Dopisni člani 117 III. razred Matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Redni člani 145 Izredni član 187 Dopisni člani 191 IV. razred Naravoslovne vede Redni člani 233 Izredni člani 255 Dopisni člani 263 V. razred Umetnosti Redni člani 287 Izredni član 327 Dopisni člani 331 VI. razred Medicinske vede Redni člani 357 Izredna člana 381 Dopisni člani 387 Umrli člani 405 Imensko kazalo članov 431 5 6 Uvodna beseda Jože Trontelj predsednik SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena leta 1938, po večkratnih neuspešnih poskusih v prejšnjem in predprejšnjem stoletju.
    [Show full text]
  • Res Novae 6 • 2021
    ISSN2464-0344 Res novae Revija za celovito znanost Journal for Integrated Science »Gospodarstvo namreč za svoje pravilno delovanje Bernard Goršak potrebuje etiko; ne katerekoli etike, temveč etiko, SAME FOUR-FOLD STRUCTURE OF SOBORNOST AND CHRISTIAN ki je človekova prijateljica.« TRILATERAL SITUATION ETHICS (zaslužni papež Benedikt XVI., Simon Malmenvall Ljubezen v resnici, št. 45) SMRT BORISA IN GLEBA KOT POOSEBITEV KRščANSKEGA POLITIčNEGA IDEALA IN POJAV VLADARSKIH MUčENCEV 1 • Petja Mihelič RACIONALNOST ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA NARAVNEGA PRAVA 2021 • David Petelin PRVI LASTNIKI PATIDENčNE HIšE A NA GOSPOSKI ULICI 10 IN DRUžINA PEER V LJUBLJANI Jernej Šček PICCOLOMINIJEVO PISMO MEHMEDU IN KRščANSKA LECTIO CIVILNEGA HUMANIZMA Res novae 6 Fakulteta za pravo in poslovne vede, Katoliški inštitut Faculty of Law and Business Studies, Catholic Institute LETNIK 6 • 2021 • šTEVILKA 1 RES NOVAE Res novae Res novae: revija za celovito znanost Izdajatelj in založnik: Fakulteta za pravo in poslovne vede, Katoliški inštitut Naslov uredništva: Res novae, Krekov trg 1, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Andrej Naglič Glavni urednik: Simon Malmenvall Spletni naslov: http://www.katoliski-institut.si/sl/raziskovanje/res-novae E-pošta: [email protected] Uredniški odbor: Philip Booth (Institute of Economic Affairs, London, Velika Britanija), Andres Fink (Pontificia Universidad Católica Argentina, Facoltad de Ciencias Sociales, Buenos Aires, Argentina), José Ignacio Murillo (Universidad de Navarra, Instituto Cultura y Sociedad, Pamplona, Španija), Aniko Noemi Turi (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija), Mitja Steinbacher (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija), Anton Stres (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija), Zoran Vaupot (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija).
    [Show full text]
  • Izseljensko Pesništvo Revije Meddobje (1954−2010)
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO Nika Dolar Izseljensko pesništvo revije Meddobje (1954−2010) Diplomsko delo Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Ljubljana, november 2012 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Nika Dolar izjavljam, da sem diplomsko nalogo z naslovom Izseljensko pesništvo revije Meddobje (1954−2010) napisala sama in le z navedenimi pripomočki ter da so vsa mesta v besedilu, ki druga dela navajajo dobesedno ali jih smiselno povzemajo, jasno označena kot prevzeta mesta z navedbo vira. Ljubljana, november 2012 Nika Dolar Povzetek Problematika preseljevanja se drži slovenskega naroda že od vsega začetka njegovega obstoja. Ena zanimivejših slovenskih skupnosti v svetu je emigrantska skupnost v Argentini, ki je bila po drugi svetovni vojni prisiljena zapustiti domovino. Osrednje kulturno društvo slovenskih emigrantov s sedežem v Buenos Airesu, Slovenska kulturna akcija, je začelo leta 1954 izdajati revijo Meddobje, v kateri so objavljali svoja dela številni slovenski izseljenski pesniki in pisatelji. V svojih pesmih opisujejo vojne in povojne dogodke, prisilen beg iz domovine, naselitev v tujem okolju, dela pa prevevata nikoli preseženo hrepenenje po domovini in vera, ki je dajala tem ljudem upanje v lepšo prihodnost in jim omogočila obstanek v še tako ekstremnih okoliščinah. Slovenska politična emigracija se od prejšnjih valov slovenskih izseljencev razlikuje po visoki stopnji izobraženosti. Njihovo poznavanje literarnih sredstev in tehnik je bistveno večje kot pri generacijah poprej, literarna vrednost njihovih del pa na veliko višjem nivoju. Čeprav je slovenska izseljenska literarna žetev na prvi pogled odraz moške volje, se v zadnjih nekaj desetletjih vedno intenzivneje odraža tudi ženska literarna ustvarjalnost. Nadaljevanje pesniške tradicije med slovenskimi izseljenci je zaznamovala povečana raba španskega jezika.
    [Show full text]
  • Dileme Letnik 3 2019 Št.1.Pdf
    dileme Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine Izdajatelj in založnik Študijski center za narodno spravo Naslov uredništva Tivolska 42, 1000 Ljubljana Glavni urednik dr. Renato Podbersič (Slovenija) Uredniški odbor ddr. Igor Grdina (Slovenija), dr. Tamara Griesser Pečar (Avstrija), dr. Damjan Hančič (Slovenija), dr. Marica Karakaš Obradov (Hrvaška), dr. Tomaž Kladnik (Slovenija), dr. Jože Možina (Slovenija), dr. Jelka Piškurić (Slovenija), dr. Igor Salmič (Slovenija) Spletni naslov www.scnr.si Leto izida: 2019 Redakcija te številke je bila zaključena 31. 5. 2019. Lektoriranje in prevod povzetkov Megamoment, d. o. o. Oblikovanje in prelom Inštitut Karantanija Tisk Nonparel, d. o. o. Naklada 300 izvodov Letna naročnina 25 € Cena posamezne številke 15 € issn 2591-1201 Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine letnik 3 • 2019 • številka 1 vsebina Janez Kranjc Lovro Šturm osemdesetletnik 7 Razprave Andrej Naglič Publicistična dejavnost dr. Lovra Šturma 21 Blaž Ivanc Milan Komar in Evgen Vasiljevič Spektorski – sopotnika preskoka iz prava v filozofijo 41 Mirjam Dujo Jurjevčič Revolucionarno nasilje na širšem cerkniškem območju 1942 65 Mateja Čoh Kladnik Dr. Franc Klar: zdravnik in narodni poslanec pred Sodiščem slovenske narodne časti 95 Tamara Griesser Pečar Show Trials in Slovenia: The Case of Ljubo Sirc 119 Igor Grdina Zgodovina kot servis 147 Boštjan Kolarič Ustavno sodišče Republike Slovenije kot varuh človekovega dostojanstva 173 In memoriam Tamara Griesser Pečar Prof. Justin Stanovnik 197 Recenzije Andrej Rahten Janez Hladnik, Od Triglava do Andov. V službi Cerkve in naroda. Spomini 205 Jelka Piškurić Marta Rendla, »Kam ploveš standard?«, Življenjska raven in socializem 213 Renato Podbersič Davor Marijan, Rat Hrvata i Muslimana u Bosni i Hercegovini od 1992.
    [Show full text]
  • Janez Juhanet
    Janez Juhant Theology in Slovenia 1. Basic facts: 1 Population (number, ethnic differentiation) Slovenia is the most western nation among the Slavic nations and located at the important geographical crossing between Romanic, Slavic and German nations. Slovenes have thus had to provide for their survival under the pressure of Germans and Romans. Christianity came to Slovenia from Aquilea and Salzburg through Irish-Scottish monks. The Germans in particular hindered the autonomy of the Slovene people and thus prevented the missionary work of Cyril and Methodius, imprisoning Methodius in Ellwangen (Germany), because they sought to exploit the missionary work for imperial purposes. As a result, the Slovene people had to establish their political framework within the Austro-Hungarian Monarchy. The time of national growth deepened the pressure of the dominant nations of Germany and Austria on other nations. Slovenes, Croats, Serbs in the South and the Czechs and Slovaks in the East decided during the First World War to separate themselves form the Austro-Hungarian Monarchy. The Slovene politicians Anton Korošec (1872-1940) and Janez Evangelist Krek (1865-1917) worked toward the separation of these nations and their subsequent reunion with the Serbian Monarchy in the Monarchy of Serbs, Croats and Slovenes, also known as the First Yugoslavia (1918). The new state could not solve the problem of nationalism and the leading nation, Serbia, oppressed the other nations so that the state could fall. Around this time, the king was assassinated and the Second World War started. The communist revolution occurred during the war. There are about 46,000 victims of the revolution in Slovenia.
    [Show full text]
  • Dve Domovini Two Homelands
    DVE 5 DOMOVINI Le Paquebot Transatlantique F rance Long. 220 m., larg. 2) m., tonnage 22.500 tonnes. puissance 40.000 chevaux q Passagers : 534 de ir« classe, 442 de 2*, 226 de 3», 72<^^T 4^n Etat-niajor et Equipage : 600 - An total : 2526 personnel b o r^ TWO HOMELANDS Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU Ljubljana 1994 Dve domovini / Two Homelands 5 Razprave o izseljenstvu Migration Studies Uredniški odbor Matjan Drnovšek (glavni urednik), Rado Genorio, Ferdo Gestrin (odgovorni urednik), Mirko Jurak, Aleksej Kalc, Matjaž Klemenčič, Rado L. Lenček, Janez Stanonik, Andrej Vovko, Janja Žitnik. Lektorica Maijeta Humar Korektorica Brigita Cerar Prevod AMID AS, Ljubljana Bibliografska obdelava Martin Grum Naslov uredništva Inštitut za slovensko izseljenstvo, ZRC SAZU, Novi trg 4, 61000 Ljubljana, Slovenija Priprava besedila Alenka Koren Namizno založništvo Prostorskoinformacijski center, ZRC SAZU Tisk Tiskarna Pleško Naklada 300 izvodov Za strokovnost prispevkov in citiranje odgovaijajo avtorji. Slika na naslovnici prikazuje čezoceanski parnik France, ki je od Le Havra do New Yorka prevažal tudi slovenske izseljence. Revija je izšla s finančno pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologijo R Slovenije. Znanstvena revija Dve domovini/Two Homelands šteje med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov (po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo R Slovenije, št. 415-01-17/95 z dne 16.2.1995). KAZALO - CONTENTS RAZPRAVE IN ČLANKI (TREATIES AND ARTICLES) Zmago Šmitek Janez Krstnik Mesar - portret tonkinškega misijonarja iz 18. stoletja (Portrait of the Tonkin missionary from the 18th century) ......................... 7 Marjan Drnovšek Mass Emigration and Slovenes (Množično izseljevanje in Slovenci)..............................................................19 Darko Friš Jugoslovanska katoliška jednota /1898-1920/ (Jugoslovanska katoliška jednota /1898-1920/).........................................
    [Show full text]
  • Historical Review ZČ | Ljubljana | 68 | 2014 | Št
    Zgodovinski časopis ISSN 0350-5774 ) historicaL review ZČ | Ljubljana | 68 | 2014 | št. 1–2 (149) | str. 1–296 9 7 7 0 3 5 0 5 7 7 0 0 2 ZČ | Ljubljana | 68 | 2014 | št. 1–2 (149) | str. 1–296 Zgodovinski časopis | letnik 68 leto 2014 številka 1–2 (149 Peter Štih, Integracija Karantancev in drugih alpskih Slovanov • Boris Golec, Epilog k Valvasorjevemu baronstvu, družini, smrti, grobu in zapuščini • stanislav Južnič, Kobencli (ob tristoletnici rojstva Janeza Karla Filipa Kobencla v Ljubljani) • Damir Globočnik, Spomenik kralju Petru I. v Ljubljani • Barbara riman, Slovenski franjeci u Hrvatskoj provinciji sv. Ćirila i 1-2 Metoda s posebnim naglaskon na samostan i svetište na Trsatu • Dejan Pacek, Mladci in stražarji: med Scilo sodelovanja in Karibdo izključevanja • Matjaž Geršič, Domobranstvo in povojni poboji skozi prizmo pouka zgodovine • andrey tóth, Lukáš Novotný, On Some Aspects of Political and Legal Background of National Minorities in Czechoslovakia (1918–1938) Zgodovinski časopis historicaL review ZČ | Ljubljana | 68 | 2014 | št. 1–2 (149) | str. 1–296 Izdaja ZveZa Zgodovinskih društev sLovenije Ljubljana jana dušková (angleščina) gLasiLo ZveZe Zgodovinskih društev sLovenije Mednarodni uredniški odbor: dr. tina Bahovec (si), dr. Bojan Balkovec (si) (tehnični urednik), dr. rajko Bratož (si), dr. ernst Bruckmüller (AT), dr. Liliana Ferrari (it), dr. ivo goldstein (hr), dr. Žarko Lazarević (si), dr. dušan Mlacović (si) (namestnik odgovornega urednika), dr. Božo repe (si), dr. Franc rozman (si), janez stergar (si), dr. imre szilágyi (h), dr. Peter štih (si) (odgovorni urednik), dr. Marta verginella (si), dr. Peter vodopivec (si), dr. Marija wakounig (AT) Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira.
    [Show full text]
  • Pico Della Mirandola Descola Gardner Eco Vernant Vidal-Naquet Clément
    George Hermonymus Melchior Wolmar Janus Lascaris Guillaume Budé Peter Brook Jean Toomer Mullah Nassr Eddin Osho (Bhagwan Shree Rajneesh) Jerome of Prague John Wesley E. J. Gold Colin Wilson Henry Sinclair, 2nd Baron Pent... Olgivanna Lloyd Wright P. L. Travers Maurice Nicoll Katherine Mansfield Robert Fripp John G. Bennett James Moore Girolamo Savonarola Thomas de Hartmann Wolfgang Capito Alfred Richard Orage Damião de Góis Frank Lloyd Wright Oscar Ichazo Olga de Hartmann Alexander Hegius Keith Jarrett Jane Heap Galen mathematics Philip Melanchthon Protestant Scholasticism Jeanne de Salzmann Baptist Union in the Czech Rep... Jacob Milich Nicolaus Taurellus Babylonian astronomy Jan Standonck Philip Mairet Moravian Church Moshé Feldenkrais book Negative theologyChristian mysticism John Huss religion Basil of Caesarea Robert Grosseteste Richard Fitzralph Origen Nick Bostrom Tomáš Štítný ze Štítného Scholastics Thomas Bradwardine Thomas More Unity of the Brethren William Tyndale Moses Booker T. Washington Prakash Ambedkar P. D. Ouspensky Tukaram Niebuhr John Colet Abū Rayhān al-Bīrūnī Panjabrao Deshmukh Proclian Jan Hus George Gurdjieff Social Reform Movement in Maha... Gilpin Constitution of the United Sta... Klein Keohane Berengar of Tours Liber de causis Gregory of Nyssa Benfield Nye A H Salunkhe Peter Damian Sleigh Chiranjeevi Al-Farabi Origen of Alexandria Hildegard of Bingen Sir Thomas More Zimmerman Kabir Hesychasm Lehrer Robert G. Ingersoll Mearsheimer Ram Mohan Roy Bringsjord Jervis Maharaja Sayajirao Gaekwad III Alain de Lille Pierre Victurnien Vergniaud Honorius of Autun Fränkel Synesius of Cyrene Symonds Theon of Alexandria Religious Society of Friends Boyle Walt Maximus the Confessor Ducasse Rāja yoga Amaury of Bene Syrianus Mahatma Phule Chhatrapati Shivaji Maharaj Qur'an Cappadocian Fathers Feldman Moncure D.
    [Show full text]
  • UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek Za Zgodovino
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO Ivan Hriberšek Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino Diplomsko delo ARGENTINSKI SLOVENCI V LETIH 1960 – 1991 Mentor: red. prof. dr. Matjaž Klemen čič Ivan Hriberšek Somentor: doc. dr. Andrej Rahten Maribor, 2010 Lektorica: Sabina Vra čun, prof. slovenš čine in biologije Prevajalec: Aleksander Verhovšek, prof. angleškega in nemškega jezika ZAHVALA Za pomo č in koristne nasvete pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju red. prof. dr. Matjažu Klemen čiču. Diplomsko delo posve čam svoji ženi Anici, ki mi je bila v času študija v najve čjo oporo. POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Argentinski Slovenci v letih 1960–1991 je prikaz zgodovine pomembnega dela slovenskega naroda, ki živi izven meja mati čne države in ga odlikuje nesebi čno delo pri ohranjanju in širjenju slovenstva v svetu. Glede na čina delovanja se je skupnost slovenske politi čne emigracije v Argentini do osamosvojitve Slovenije mo čno razlikovala od ostalih izseljenskih skupnosti v svetu. Namen diplomske naloge je predstaviti del velikega duhovnega, kulturnega, politi čnega in organizacijskega delovanja slovenske politi čne emigracije, ki je brez primere v naši zgodovini, in je bilo javnosti v domovini petdeset let nepoznano. Naloga predstavlja opis skupnosti in njenih najpomembnejših zna čilnosti glede politi čnega delovanja, kulture, jezika in identitete ter medgeneracijskih razlik. Osnovo metodologije za izdelavo diplomske naloge predstavlja prou čevanje periodi čnih gradiv zbornikov Zedinjene Slovenije, tednika Svobodna Slovenija, objavljenih znanstvenih člankov, razpoložljivih arhivskih virov in literature ter spletnih strani slovenskih društev v Argentini. Klju čne besede: izseljenstvo, slovenska politi čna emigracija v Argentini, Zedinjena Slovenija, organiziranost, krajevni domovi, identiteta, dosežki.
    [Show full text]
  • Dialog Ali Kako Preseči Trke Civilizacij Dialogue
    Mednarodna konferenca/International conference DIALOG ALI KAKO PRESEČI TRKE CIVILIZACIJ ___________________________________________________________ DIALOGUE OR HOW TO OVERCOME CLASHES OF OUR CIVILIZATIONS Celje, 8.-11. november 2007 th th Celje, November 8 – 11 2007 Organizacija/Organization: Teološka fakulteta, Univerza v Ljubljani Faculty of Theology, University of Ljubljana Dialog ali kako preseči trke civilizacij 1 Kazalo/Contents: Uvodnik/Introduction ..................................................................................4 Dialogue and Virtue ...........................................................................................4 Dialog in krepost ...............................................................................................4 Program/Program ........................................................................................5 Povzetki/Abstracts.......................................................................................9 Igor Bahovec ....................................................................................................9 Dialogue as a way of mediation in multicultural societies......................... 9 Dialog kot pot mediacije v multikulturnih družbah ................................... 9 Josip Baloban.................................................................................................. 10 Christians and Church in dialogue with the transitional society.............. 10 Kristjani in cerkve v dialogu s tranzicijsko družbo.................................. 10 Miro
    [Show full text]
  • Res Novae 2-20
    ISSN2464-0344 Res novae Revija za celovito znanost Journal for Integrated Science »Gospodarstvo namreč za svoje pravilno delovanje potrebuje etiko; ne katerekoli etike, temveč etiko, Luka Martn Tomažič ki je človekova prijateljica.« GUESTOVA NARAVNOPRAVNA TEORIJA: PRIMERJAVA S TOMAžEM AKVINSKIM IN SKLADNOST S SVETOPISEMSKIM POJMOVANJEM (zaslužni papež Benedikt XVI., PRAVIčNOSTI Ljubezen v resnici, št. 45) Pia Valenzuela čLOVEK IN NARAVA: NARAVNI ZAKON KOT TEMELJ 2 OKOLJSKE ETIKE • Petja Mihelič KONčNA REšITEV VPRAšANJA NARAVNEGA PRAVA 2020 • Dominik Janez Herle MATIčNE CELICE V SLUžBI žIVLJENJA Paolo Malaguti THE LEGAL FRAMEWORK OF PIRACY UNDER INTERNATIONAL AW L Res novae 5 Fakulteta za pravo in poslovne vede, Katoliški inštitut Faculty of Law and Business Studies, Catholic Institute LETNIK 5 • 2020 • šTEVILKA 2 RES NOVAE Res novae Res novae: revija za celovito znanost Izdajatelj in založnik: Fakulteta za pravo in poslovne vede, Katoliški inštitut Naslov uredništva: Res novae, Krekov trg 1, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Andrej Naglič Glavni urednik: Simon Malmenvall Spletni naslov: http://www.katoliski-institut.si/sl/raziskovanje/res-novae E-pošta: [email protected] Uredniški odbor: Philip Booth (Institute of Economic Affairs, London, Velika Britanija), Andres Fink (Pontificia Universidad Católica Argentina, Facoltad de Ciencias Sociales, Buenos Aires, Argentina), José Ignacio Murillo (Universidad de Navarra, Instituto Cultura y Sociedad, Pamplona, Španija), Aniko Noemi Turi (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija), Mitja Steinbacher (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija), Anton Stres (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija), Zoran Vaupot (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija). Leto izida: 2020 Tisk: Primitus d.
    [Show full text]