ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini

Leto LXXX | 9. junija 2021 - , | Št. 6

www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija

JUNIJ, MESEC SPOMINA

Veselje in žalost, vsa doživetja imajo novo, SPOMINSKA PROSLAVA OB 76-LETNICI KONCA VOJNE važnejšo prisotnost v nas in v družbi. Spomi- njamo se krutih okupacij, nasilja in vojske, IN REVOLUCIJE NA SLOVENSKEM | “Pravijo, da...” ustanovitve narodnih protiokupacijskih obo- roženih vaških skupin. Pred očmi imamo begunstvo, prevare in zgo- dovinske izdaje, predaje in povratke naših pre- pokristjanjenje slovenskega naroda. PRAVIJO, DA… ljubih prednikov, naših junakov v roke rabljev! • Naj letošnja domobranska proslava in sve- Kako pozabiti njihovo trpljenje in smrt? ta maša pomagata, da bi v Sloveniji čimprej Vsako leto v mesecu juniju v nas oživijo tudi V globini naših src opazujemo njihovo neu- prišlo do spoznanja in priznanja resnice, ter spomini na tiste pomladne dni leta 1945, ko gasljivo zavest in stanovitnost v veri, prav do da bo domobrancem priznana pravica do se je tisoče Slovencev umikalo v tujino, da bi žalostnega konca. groba v posvečeni zemlji. si ohranili vsaj golo življenje. Upravičenost Opazujemo njihovo mučeništvo prepojeno z Sveto mašo si lahko ogledate na tej povezavi: njihove odločitve potrjujejo Teharje, Koče- ljubeznijo, vdanostjo in ponosom! vski rog in druga množična morišča, raztre- Bogat šopek spominov je simbol žalostne Sv. maša preko Youtube sena po celi slovenski zemlji. preživete dobe! Danes smo se zbrali, da s spoštovanjem in Od staršev prejeta vzgoja nam oznanja in hvaležnostjo počastimo spomin vseh žrtev osvetljuje misel na SPRAVO. Sprava je božji Mesec junij je za našo slovensko skupnost V popoldanskih urah smo – tudi preko spleta vojne in revolucije na Slovenskem … spomin dar, je življenjska milost! »OČE ODPUSTI JIM, mesec spomina. Vsako prvo nedeljo v juniju – prisostvovali spominski proslavi. žrtev komunistične surovosti. SAJ NE VEDO, KAJ DELAJO!« se spominjamo naših žrtev vojne in komuni- Kakor vsako leto, smo tudi letos položili ve- Čeprav jih mi, ki smo bili rojeni že v Argen- Sprava je bila navzoča med mnogimi, med stične revolucije. Na žalost se že drugo leto nec pred spomenik padlim v slovenski hiši tini, nismo poznali, smo o njih slišali, brali... nami in tudi med narodnimi voditelji. zaradi pandemije nismo smeli zbrati na spo- ter zmolili molitve za rajne. Dolžni smo, da ohranimo živ spomin nanje, 8. julija leta 1990, po 45 letih, smo doživeli minski proslavi v slovenski hiši, spominske Zamisel, organizacija in priprava proslave tako mi kot mlajše generacije. Ne pozabimo, dolgo pričakovan prvi korak »žalne slovesno- proslave pa nismo ukinili. Slovenski dom San por geslom »Pravijo, da…« sta prevzela Re- zakaj smo se rodili v tujini, daleč od njihove sti in simbolni pogreb 12.000 žrtev ob brez- Martin je pripravil zelo lepo, bogato in ganlji- gina Truden Leber in Victor Leber. Victor je ljubljene domovine. nu v Kočevskem rogu. Ljubljanski nadškof dr. vo virtualno spominsko proslavo, kateri smo bil tudi napovedovalec in je lepo povezoval Ko danes premišljujemo o teh dogodkih se Alojzij Šuštar nam je takrat pojasnil: lahko sledili po spletu. različne recitacije, pričevanja domobrancev pred nami pogosto pojavi ena misel: kako »SPRAVNA SLOVESNOST JE PLAMENČEK Spominsko proslavo vedno začnemo s sve- in lepe slovenske pesmi. Arh. Božidar Bajuk okrutno je vse to bilo, kako je vse to nera- UPANJA NA SLOVENSKO SPRAVO«. to mašo. V cerkvi Marije Pomagaj sta jo da- je podal svoje misli, ki v celoti objavljamo v zumljivo … Domobranci, slovenski junaki, Ta narodni družbeni proces bo dolgo trajal. rovala msgr. dr. Jure Rode ob somaševanju g. tej številki. popolnoma poklani in uničeni ... nad 12000 Istočasno imamo v srcu odgovornost za svo- Francija Cukjatija. Dr. Rode ja pozdravil pre- Čestitamo Regini in Victorju za tako lepo žrtev v skupinskih grobovih. jo osebno spravo, željo in dolžnost živeti v lju- živele domobrance, njihove sorodnike in vso proslavo, naša zahvala pa vsem, ki so pri njej A kot je nekdo rekel: “Nikoli ne pozabite, bezni do sobratov, brez sovraštva in brez misli slovensko skupnost. Med pridigo je – med na katerikoli način pomagali: da je umorjeni človek močnejši od njegovega na maščevanje! Sprava vključuje priznanje drugimi – podal sledeče misli: • Preživeli domobranci: Bine Magister, Slav- morilca in da moč navadnega človeka prese- krivde, kesanje in odpuščanje! • Danes je praznik sv. Rešnjega Telesa . Na isti ko Truden, Jože Kržišnik, Dušan Pipp in Mar- ga moč tistega, ki ga hoče pokoriti.” Prosimo svetega Duha in našo Brezjansko praznik, 31.maja 1945 je bila potrjena vest da ko Kremžar Ohranimo njihov spomin v svojih srcih. Marijo Pomagaj, naj nam osvetljujeta pot is- so bili domobranci vrnjeni v domovino in izro- • Slavnostni govornik: Arh. Božidar Bajuk Bodimo ponosni, da smo njihovi potomci. kanja pristne Kristusove LJUBEZNI. čeni komunistom. V Vetrinjskem taborišču so • Napovedovalec: Victor Leber Obdržimo njihovo strast in prepričanje. Danes se sprašujem: Kaj naj položim na srce tisti dan duhovniki morali sporočiti to novico. • Recitatorji: Regina Truden Leber, Jože Skale Ljubimo domovino, kot so jo oni ljubili, kot svojim sinovom, hčeram, rojakom in prijate- Koliko nepopisne žalosti in solz je povzročilo in Toni Podržaj jo one ljubijo. ljem? Kako naj pomagamo našemu mlademu to sporočilo!. Pa ni bilo obupavanja, ni bilo sa- • Zamisel in posredovanje besedila »Pravijo, Morali so zapustiti vse ... družine, prijatelje, rodu v domovini in vsem, ki živijo po svetu, ži- momorov, ni bilo maščevanja, ni bilo panike. da…« - Luka Debevec Mayer domove ... nekateri celo največje bogastvo: veti v iskreni LJUBEZNI do vseh bratov in sestra? Žalost se je spremenila v tiho in vdano spreje- • Fotografije: Marko Vombergar svoje življenje. Tone Kuntner, naš domoljubni pesnik nam manje zasebnega in skupnega trpljenja. Vera • Lektoriranje: Mariana Poznič Ohraniti njihovih spominov ni lahko: to je takole svetuje: »DOM, DOMOVINA, ZVES- je bilo tisto kar je v Vetrinju pomagalo ljudem, • Sodelujoči pri polaganju venca: Niko Leber, vsakodnevna odločitev. TOBA, SRCE, RESNICA, UPANJE, to je peščica da niso obupali. Pa tudi vrnjenim domobran- Cecilija Jarc, Nadja Petkovšek, Matija Leber, Vsakdo od nas ima dolžnost, da ne pozabi besed, ki so jedro in okvir našega poslanstva. cem je vera pomagala, da so ostali Bogu zvesti Filip Komar, predsednik Zedinjene Slovenije vrednot, za katere so se borili: Bog, narod, Ponos, domovinsko ljubezen, narodno za- do mučeniške smrti. inž. Jure Komar domovina! vest in samozavest, je treba gojiti, varovati in V spomin na to, kar je bila Vetrinjska tra- • Dušna pastirja: č.g. msgr. Jure Rode in č.g. Kot je zapisal Justin Stanovnik:“Preteklost: gnojiti!« gedija, se vsako leto zbiramo k sveti maši in Franci Cukjati mera sedanjosti – temelj prihodnosti”. Iskreno želim, da bi gojili, gradili in živeli nato na domobranski proslavi. • Posnetek govora arh. Božidarja Bajuka v Ne bodimo samo gledalci preteklosti. Dolžni ljubezen, kot najbolj priljubljeno cvetlico! • Po letu 1991 se tudi v Sloveniji zbirajo na Mendozi: Helena Hirschegger in Niki Štum- smo pričati skozi celo svoje življenje, kaj se je Iskreno želim in prosim, da bi dočakali res- množičnih grobiščih . Udeležujejo se domači berger zgodilo med kruto revolucijo na Slovenskem nično samostojno Slovenijo na prelepi zemlji pokojnih domobrancev, njihovi sorodniki in • Video in grafično oblikovanje: Regina Tru- in ne pozabiti, zakaj so naši predniki morali pod Triglavom in po vsej Sloveniji v svetu. vsi ki imajo sočutje do mrtvih in preživelih. den Leber. postati begunci in zakaj so se morali njihovi Tako bomo pričeli uresničevati besede pe- Tako se tudi slovenski izseljenci po svetu zbi- Spominska proslava je na razpolago na tej sinovi, hčere, vnuki ... roditi v tujih deželah in snitve, ki je izbrano geslo letošnje proslave: ramo na spominskih proslavah. povezavi: ne v njihovi ljubljeni domovini Sloveniji. Jaz pravim, da ljubezen je srce, ki krhko je. • Katoliška Cerkev je od vsega začetka ob- Jaz pravim, da ljubezen sanje so, ki iščejo. sodila komunizem »Komur ja mar krščanska Spominska proslava GOVOR ARH. BOŽIDARJA BAJUKA Jaz pravim, da ljubezen dlan je, ki želi dlani. kultura in katoliška vera ne bo sodeloval s To je roka, ki pomaga, da oprimeš se je ti. komunizmom«. Ljubljanski škof dr. Gregorij Predragi rojaki, prijatelji! Predragi bratje in Rožman je pridigal, pisal in opozarjal, da je sestre! komunizem največja nesreča za slovenski Junijska spominska proslava nas danes glo- narod. Zakaj 100 milijonov mrtvih? Komu- boko presune. Grozovite zgodovinske dogod- nizem je organizirano moderno brezboštvo. ke doživljamo na nov, poglobljen način. Komunizem in krščanska vera sta nespravlji- Osebno srečanje je nemogoče! Predolga va nauka, ta dva nezdružljiva načina mišlje- pandemija, prisiljena izolacija povečava naše nja in življenja. Zato je bilo toliko žrtev v času razumevanje, nas poglablja v intimno notra- komunizma. njost, nas vsestransko spodbuja k iskanju od- • Hvaležni smo našim domobrancem za nji- govorov v novi življenjski bodočnosti! hovo žrtev življenja in jih prosimo za novo Spomini nas spremljajo. STRAN 2 9. JUNIJA 2021 | SVOBODNA SLOVENIJA

JUNIJ, MESEC SPOMINA

Bine Magister SPOMINSKA SLOVESNOST V KOČEVSKEM ROGU MAJ 1945 – »MOJ SIN IN SINA SIN«

Moj sin in sina sin Prvi korak je brezpogojna privrženost res- in našega duhá sinovi: nici. Resnico lahko poteptamo na dva na- ki dala je pečat tej dobi, čina: da jo zamolčimo ali da jo popačimo in naših dragih, rajnih in izkrivimo. Resnica o povojnih pobojih v blag spomin. je bila dolga desetletja zamolčana, ko pa je prišla na dan, je bila nezaželena in zato V gorečem mescu, mescu maju, omalovaževana. Še danes si marsikdo ne Nagovor predsednika Nove na pragu svetlega poletja, upa govoriti, kar ve o tem. To dejstvo veli- natanko zdaj pred pol stoletja, ko pove. Slišati je tudi zaklinjanje, da mora Slovenske zaveze je udaril plat znová v zvoniku. ostati zgodovina napisana in povedana Fotografija: Vlada RS tako, kakor je bila v času vladavine tistih, Razbijali so po vratih. »Medtem so se raz- Tedaj je gospodar družini ki so te poboje zagrešili. Toda resnice ni letele šipe okna […] nasilni obiskovalci so na hitro zbrani rekel: V soboto, 5. junija, se je pred kapelo Bož- mogoče vkleniti, kakor poudarja tudi Je- poskakali v vežo. Takoj so zvezali očeta in grémo! – jega usmiljenja ob grobišču pri breznu pod zus v evangeliju: »Nič ni skritega, kar bi se ga silili, naj pove, kje so sinovi. Iskali so jih kart naši fantje trdi boj bojujejo Krenom v Kočevskem rogu vršila spominska ne razodelo […] « Resnici tudi ne moremo po vseh prostorih […] Janeza in Franceta so in naša vojska zdaj je na urniku. slovesnost z mašo za žrtve revolucionarne- predpisovati, kakšna mora biti, ampak ona zvezali, na Vinka pa so nekako pozabili. Ko Še en pogled na hišo, dvor, ga nasilja, ki jo vsako leto prireja Nova Slo- narekuje samo sebe. so odprli vhodna vrata in jih začeli porivati na češnjo razcveteno, venska zaveza. Skupaj z resnico in z njeno podporo zah- na dvorišče, se jim je Janez iztrgal in skušal pozdrav živini, psu čuvaju – Mašo je daroval upokojeni ljubljanski nad- teva sprava tudi pravico. Ljudje, ki so naš- pobegniti mimo kovačije. Zadel ga je strel ̶ ni časa za roké dotik – škof Anton Stres, zbrane je nato nagovoril li svoje zadnje počivališče tukaj in njihovi v trebuh in obležal je na sosedovem dvo- z rokó jim je nalahno mahne predsednik Nove Slovenske zaveze Matija svojci, na pravico še vedno čakajo. Tako rišču. Eden izmed zasledovalcev je skočil k in tihi zbogom komaj dahne Ogrin.Slovesnosti sta se udeležila tudi pred- dolgo, dokler zaradi teh zločinov ni nihče njemu in mu z bajonetom prebodel vrat.« in že v vrtinec reka slovenskih zdomcev sednik republike Borut Pahor in predsednik obsojen in je zarota molka tako učinkovita, (Janko Maček, Zaveza, št. 68) jih potegne. vlade Janez Janša, ki sta položila venca k da tisti, ki marsikaj vedo, ne smejo oziroma Tako se je začelo. Tako se je začela revolu- breznu pod Macesnovo gorico. Oba govora si ne upajo spregovoriti, naša država še ni cija. Tako so komunisti sredi največje naro- Tedaj bilí smo vojska tu objavljamo v skrajšani obliki, celotno be- tisto, kar bi morala biti. Država obstaja zato, dne nesreče – v vojni in okupaciji – napadli otrok, žená, deklet in mož sedilo je na razpolago v naši spletni izdaji. da svojim državljanom zagotavlja varnost, svoj narod. Tako se je začelo tisto nepoj- in zdravih fantov – Namen tega romanja v kraj, kjer počiva- red in pravičnost. Vsak zločin pa poruši to mljivo, med Slovenci še ne videno. Le poča- ̶ o, moj Bog! – jo preštevilne žrtve, je molitev za pokojne, varnost, red in pravičnost. Zato zločin mora si so ljudje zapopadli to neznansko stvar, z v trpljenju in zvestobi spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. biti obsojen, prav tako pa tudi ideologija, ki vsakim umorom je postajalo bolj jasno, čez Bogú in domu prekaljena. ga je narekovala. 1.000 je bilo ubitih v pol leta 1942 […] Imeli In od tedaj do danes, kar jih ni Tretji korak pa je odpuščanje. Ko se so- so nemogočo izbiro: ali stopijo na stran tis- pogoltnil temni Rog očimo z velikimi zločini, smo navadno tih, ki so ubijali in ropali, ali pa se zopersta- v neskončno dolgi dobi ogorčeni. Ta ogorčenost je razumljiva in vijo in se branijo. Kdo so bili ti ljudje, ki so se polstoletja upravičena, zato je ne smemo enačiti z ne- branili v letu 1942 in pozneje? Bili so ljudje srcá in duše sprejemljivim sovraštvom in maščevalnos- s svojimi poklici in delom, kakor mi; bili so premagala nam ni tjo. Tudi zahteva po jasni obsodbi zločinov ljudje s svojimi željami in načrti, kakor mi; vojská nobena! ne izhaja iz sovraštva ali maščevalnosti, bili so ljudje s pomanjkljivostmi in napa- Pridiga upokojenega škofa temveč iz potrebe po tem, da se moralni in kami, kakor mi. Zelo različni ljudje. Nekaj pravni red, ki je bil z zločinom zrušen, zo- pa so imeli skupnega: njihov duhovni svet Vladimir Kos dr. Antona Stresa pet vzpostavi in da zopet dobijo svojo pol- so oblikovala stoletja slovenske krščanske TUJCI no veljavo svéta moralna načela pravičnos- kulture: njihovo delo in molitev, procesije Drage sestre in dragi bratje, ti. Toda popolna pravičnost je ob soočenju za blagoslov polja, češčenje nebeških prip- Tako široko zdaj nam je srce! več kot trideset let je tega, kar obhajamo s takim masivnim zločinom nemogoča. rošnjikov in Matere božje, kapelice in sveta Odkar Boga in dom smo skrili vanj, vsako leto tukaj to sveto mašo ob približ- znamenja, domači običaji v cerkvenem letu in pesem svojo, polno čarnih sanj no istem času. V obdobju teh desetletij je [...] od božiča prek velike noči do časa po bin- o miru in ljubezni … bilo odkritih in ugotovljenih več sto dru- koštih, in predvsem petje, petje […] Vse to Tako so bele, tuje vsem roke! gih, večjih ali manjših množičnih grobišč. Odpuščanje pa tudi je vstajenje. Jezus je na je bilo neposredno nadaljevanje slovenske Odkar nerodno kruha prosijo, Že samo ta številka opozarja na strahotno križu odpustil svojim rabljem in nato vstal od krščanske dediščine stoletij – in ta dedišči- – semen razorom več ne nosijo, – razsežnost množičnih pobojev na tleh naše mrtvih, vstal je v novo življenje. Novega živ- na jim je pomagala vedeti, kaj je res, kaj je ni slab ta kruh, a – tuj je. domovine v maju in juniju leta 1945. Ta od- ljenja, odrešenega in osvobojenega bremen prav, kaj je dostojno in pravično. In ko so se Kako se skrivil je ta čas hrbet! kritja pa nam dajejo tudi slutiti vso nečlo- preteklosti, ni, če ni odpuščanja in sprave. v letu 1942 in pozneje odločali, kaj jim je Gospod nam je svoj težki križ nadel, veškost ravnanja z neoboroženimi ljudmi Na to novo življenje Slovenija še čaka, čaka storiti, je v njih delovala ta dediščina. takrat, ko z doma z nami je odšel, obeh spolov in vseh starosti. Mnogi so bili na vstajenje. Dokler pa se bo med nami bo- Ko torej rečemo, da so se vaški stražarji na Golgoto do zmage. živi vrženi v brezna in samo Bog pozna nji- hotila ideologija izključevanja in sovraštva, in pozneje domobranci uprli revoluciji, mo- hovo trpljenje. tudi razrednega in ideološkega, se bo tudi ramo reči natančneje: njihovo delovanje v Kar nas vsako leto zbere tukaj pod Kre- narodovo vstajenje v novo življenje v med- zgodovini je bil seveda odpor proti revo- MARKO KREMŽAR nom ali pa kje drugod, je najprej sočutje. sebojnem spoštovanju in sodelovanju ved- luciji. Toda v svojem bivanjskem jedru so Sočutje je plemenito čustvo, ki nas pove- no znova odmikalo v prihodnost. predvsem hoteli preživeti – toda tako, da bi »Sprava je eno ključnih vprašanj našega zuje z vsemi trpečimi, ki pa nas tudi varuje Zato obhajamo vsako leto tukaj sveto ostali, kar so bili. Če bi se za preživetje sku- narodnega preživetja. Slovenci moramo poi- pred hudobnimi in krutimi dejanji. Za tako mašo. Obhajamo spomin na najvišje deja- šali priključiti revoluciji, bi se moralo njiho- skati skupna izhodišča sočutje v tistem času na teh krajih ni bilo nje sprave med Bogom in ljudmi, ki ga je vo notranje jedro spremeniti. Spremenilo v preteklosti, če hočemo živeti in samozave- mesta. Žal ga tudi danes ni v zadostni meri, izvršil Jezus Kristus s svojo prostovoljno bi se nekaj v njihovi biti. Ljudje, ki se jih stno gledati v prihodnost.« da bi bila vsa grobišča primerno urejena, smrtjo na križu, na katerem je molil za svo- tu spominjamo, pa so hoteli ravno ostali kakor je to tukaj pod Krenom, in bi po 76 je rablje in zanje prosil odpuščanja. S tem to, v kar so jih izoblikovali domača hiša in »Temelja vsake sprave sta svoboda in resnica. letih lahko vse žrtve našle grob, ki bi bil pri- je izpričal najvišjo moč ljubezni. Pri vsaki cerkev, molitev in delo, prosvetna društva, Vzdrževanje tako ene kot druge bo naloga meren njihovemu neodtujljivemu človeš- sveti maši nas vabi, da ga posnemamo. Ta petje in veselje. Hoteli so ostati to, kar so v vseh nas in prihodnjih generacij.« kemu dostojanstvu. moč Božje ljubezni, ki izzveni v odpušča- globini bili in kar so vedeli, da hočejo biti. nje in vstajenje v novo življenje, nas edi- To je bilo, po našem mnenju, temeljno de- [...] na usmerja proti prihodnosti: prihodnosti janje istovetnosti in v tem dejanju je tudi vsakega od nas, prihodnosti naše narodne globoka pritrditev življenju. Najprej svo- Vsakoletno slovesnost tukaj navadno ime- in politične skupnosti, prihodnosti Božjega jemu življenju, kar je čisto prva pritrditev; nujemo spravna slovesnost. Ni spravna slo- kraljestva med nami. Amen. nato življenju bližnjih, ki jih je bilo treba vesnost zato, ker bi bila z eno mašo pred zavarovati. tridesetimi leti sprava že dosežena. Sprava, Msgr. dr. Anton Stres Takšna pritrditev življenju ima vedno kakršno potrebujemo, ni samo enkratno Upokojeni ljubljanski nadškof prav. Zgodovina je dramatično pokazala, da dejanje, ampak je proces, ki ima več kora- so naši pobiti imeli prav. Totalitarna drža- kov. Naj naštejem samo tri, ki se mi zdijo Celotno besedilo va, ki jo je postavila revolucija, je propad- najpomembnejši. la; vstala je samostojna slovenska država, SVOBODNA SLOVENIJA | 9. JUNIJA 2021 STRAN 3

JUNIJ, MESEC SPOMINA

ki je zrasla iz molitev in žrtve pobitih; zrasla Zato menimo, da bi obsodba revolucije de- tu v strahoti stali na robu brezna in – pad- je iz globinske slovenske istovetnosti vseh jansko imela vlogo mirovne pogodbe. Kajti, li. Ob primerjavi z njimi, ki se jim je življenje SPOMINSKE PROSLAVE demokratov, kakršno so hoteli v usodnih če ne že poprej, bi nam zadnje leto dni v času tako kruto končalo, začutimo, koliko mož- časih ohraniti tudi vaški stražarji in domo- epidemije moralo odpreti oči, da se drža- nosti mi v resnici imamo za uresničevanje v slovenskih domovih branci; vstala je tudi iz državniške misli, ki vljanska vojna nadaljuje v drugačnih oblikah, dobrega in pravičnega; v primeri z njimi ima- so jo po Lambertu Ehrlichu nadaljevali pre- morda celo stopnjuje. Skrajna levica že leto mo kljub vsem težavam ogromne možnosti; živeli slovenski demokrati v emigraciji, zlasti dni z dejanji dokazuje, da ji ne samo red, za- imamo čas, imamo še en dan, in še en dan, V Slovenskem domu v Mendozi v Argentini – že v taboriščih vse od leta 1945 konitost in skupno dobro, ampak tudi človeš- in še en dan, ko lahko toliko storimo. Toliko “SRCE SE NE BOJI” in jo občudujemo v njihovih revijah, kakor ka življenja niso vredna nič; z življenji drugih resničnih možnosti, ki kličejo v izpolnitev, v sveta maša in film o bl. Alojziju so Slovenska država, Slovenska pot, Smer v razpolaga kot z materialom za dosego oblas- uresničitev tega, kar je res in prav. Ta navdih, Grozdetu slovensko državo, Sij slovenske svobode – in ti. Kakor je bila komunistična stranka od leta ki se dotika skrivnosti, je bogata in neizčrpna v nedeljo, 13. junija, ob 10.00 mnoge druge publikacije, ki so izhajale de- 1941 ter pozneje nič drugega kot teroristična svetla stran groze Kočevskega Roga. setletja pred osamosvojitvijo. organizacija, tako tudi njihove skrajno leve Mi torej, ki moramo s svojimi življenji še V Slovenski vasi Slovenska država je zrasla iz 1000 let dol- naslednice danes uporabljajo lažni videz, da toliko uresničiti, izpolniti svoj čas s svojim “NEKOČ BO LEPO” gega slovenskega verskega in kulturnega so politične stranke, v bistvu pa razmišljajo in bitjem, se vračajmo k njim, ki so morali ob posvečena pesniku Francetu izročila od Brižinskih spomenikov do da- delujejo kot politične milice. robu brezna izpustiti vse […] Zadnja stvar, ki Balantiču ob 100-letnici rojstva našnjih dni. Vaški stražarji, domobranci in Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz so jo izpustili iz svoje roke, so bili rožni venci. v nedeljo, 13. junija, ob 10.30 drugi demokrati so to 1000 let dolgo pot Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno Iztrgali so jim jih iz rok, sami jih ne bi izpustili. vedoč ali nevedoč utrjevali naprej; komuni- in razločno, je to spoznanje, da z neprip- Zdrava Marija, Angelov pozdrav, je v ljudskih Povezava stična revolucija pa jo je uničevala, a uničiti oznanim in neobžalovanim zločinom komu- prepesnitvah živela med Slovenci do danes je ni mogla. Pritrditev življenju ima vedno nistične revolucije država Slovenija ne more vsaj 800 let. Predniki teh fantov in oni sami prav – zato, ker nadaljuje božji stvariteljski živeti. Dlje ko poskuša problem odlagati, niso izpustili iz svojih rok in src te molitve, V Slomškovem domu dej »bodi človek«, četudi ga uresničuje v še globlje drsimo. ki povezuje vso slovensko zgodovino in je v nedeljo, 20. junija, ob 9.00 tako težkih okoliščinah. Drugo, s tem tesno povezano spoznanje pa spremljala tudi grozoto Roga. Dokler bo ta, sv. maša in proslava Kakor po vsaki vojni bi tudi po državljan- je: tega, kar je potrebno storiti, v Sloveniji njihova molitev živa med nami, najpomemb- ski vojni v Sloveniji morali skleniti mirovno ne more storiti sfera civilne družbe; kar je nejšega še nismo izgubili. V Našem domu San Justo pogodbo. Komunistična revolucija ima po potrebno storiti, mora storiti demokratič- v nedeljo, 27. junija svojih neznanskih razsežnostih centralno na politika. Samo demokratična politika, dr. Matija Ogrin mesto v novejši slovenski zgodovini. Središ- vključno z demokratično levico, kolikor pri Nova Slovenska zaveza, predsednik Na Pristavi v Castelarju če revolucije pa je Rog! Tako simbolno kakor nas obstaja, lahko to stori. “ZA MRTVE NE BODI MRTEV” glede obsega zločina. Brez Roga Slovenije ni Sredi vseh težav se mora naš pogled vrniti v Celotno besedilo v nedeljo, 27. junija po sv. maši mogoče razumeti. Kočevski Rog. Vživeti se moramo v njih, ki so

pri Fari, partizani pa v šoli z namenom, da jo KAKO JE 26. 7. 1943 ZAGORELA IN bodo končno požgali. Kljub atovim prošnjam in prepričevanju, da noben Italijan še ni vsto- POGORELA ŠOLA V ŽUŽEMBERKU pil v šolo in da pouk poteka normalno, vse ni Pogled v zgodovino nič pomagalo…. Zasedli so naše stanovanje ; mama je vsa iz sebe dala leto starega Jožka v voziček in najnujnejše zanj ter odšla k Mlakar- Kdaj se je začel pouk v branju in pisanju v Žu- društvo, 1891 pa posojilnico v trgu. Učitelj in jevim, preden se je začelo streljanje. Z atom žemberku, se ne ve prav natanko. Po kroniki upravitelj Josip Schmoranzer, kasneje miko- sva ostala sama v kleti. Župnije Žužemberk in ustnem izročilu že v 18. log in arheolog, je bil ustanovitelj čitalnice in »Šestnajst let mojega dela bo nocoj zgore- stoletju. Pouk je bil priložnosten; poučevali so bralnega društva (spominska plošča na bivši lo,« je bridko zajokal. Do takrat ga še nikoli župnik, kaplan ali mežnar v župnišču ali svo- Pehanijevi hiši – danes pošta). nisem videla jokati. jem stanovanju na hribu. Šola se je širila : 1878 v trirazrednico, 1881 v Minute so tekle. Zavedala sva se , da morava Leta 1827 je bila ustanovljena enorazredna štirirazrednico , 1921 v petrazrednico , 1926 v vsaj najnujnejše spraviti v klet. Ata je šel najprej šola pri župni cerkvi sv. Mohorja in Fortuna- šestrazrednico. Leta 1927 je bila odprta prva v zbornico, spravil dokumente učiteljic v škatlo, ta. Prvi učitelj je bil Matija Avsenik, za njim pa vzporednica, leta 1929 pa druga. snel križ v svojem razredu in vse prinesel v klet. Bernard Jevnikar, ki je bil zelo priljubljen. Naj- Potem sva šla v prvo nadstropje, v naš lepo boljši učenci so bili zapisani v Zlato knjigo, ki Druga svetovna vojna - kako je zagorela in urejeni dom. Lepa jedilnica s polno knjižno oma- je – tako kot vsi katalogi iz leta 1827 – zgorela pogorela šola v Žužemberku ro ni prišla v poštev. Čas je bil kratek. Šola je bila Požgana šola Žužemberk – 26. 7. 1943 v požigu žužemberške šole 26. 7. 1943. V šolskem letu 1942 / 1943 je šolo v Žužem- že zasedena s partizani . Nekaj obleke, mast ( (arhiv družine Mrvar). Leta 1872 so Žužemberčani sami zgradi- berku obiskovalo 346 otrok. Od leta 1941 do ta je bila takrat dragocena ), spominski servis li šolsko poslopje. ( Kamniti portal z letnico 1943 je potekal redni pouk v šoli. iz Beograda, skodelice iz Sarajeva, kamor je šel Prišla je jesen. Šole v Ljubljani so se začele, je ohranjen na poslopju stare šole. ) Stalo je Po tridnevnem napadu na italijansko in do- ata v počitnicah na zasedanje kot predstavnik a mi , žužemberški študentje, zaradi vojnih 1200 avstrijskih forintov. Zaslužni za prvi hram mobransko postojanko v Žužemberku so se Jugoslovanskega učiteljskega združenja. razmer nismo mogli nikamor. Šele konec okto- učenosti so bili učitelj Jevnikar, župnik Janez morali partizani umakniti, še prej pa so 26. 7. Pokanje se je pričelo. Če je malo potihnilo, bra nas je neki fant peljal s konjsko vprego do Brodnik (pokopan v Žužemberku ) in Franc Pe- 1943 požgali šolo, zdravstveni dom in sodišče. sva spet tekla v stanovanje, kot bi kradla. Krke, potem smo šli v Grosuplje na vlak in se hani, gostilničar in posestnik . Poveljnik združenih partizanskih enot Lado Partizani so po razredih že nanesli slamo. pripeljali v Ljubljano. V letu 1875 je postala šola dvorazredna. Njen Ambrožič – Novljan je obvestil upravitelja Bilo je ob pol enih ponoči. Tedaj je prišel stric Šole v Žužemberku ni bilo več. Pogorišče , prvi nadučitelj je bil Bernard Jevnikar, drugi uči- Franceta Mrvarja, da bodo šolo požgali. Mlakar ves razburjen.« Hitro bežita k nam. razdejanje… Edino, kar je ostalo na šolskem telj pa Ivan Kutnar. Le-ta je služboval v Žužem- Mara je vsa iz sebe…« vrtu, je bila atova velika ljubezen – čebele. Pa berku kar 45 let. Veljal je za odličnega sadjarja. Pričevanje iz zapisanih spominov Mire Zvezali smo robove rjuh v cule in zmetali tudi te so bile uničene. V nemški ofenzivi so Od leta 1876 do 1902 je vodil šolo nadu- Mrvar, por. Kovač, upraviteljeve hčerke vanje najnujnejše. Bil je 27. julij -vročina. Da bili med Nemci tudi Čerkezi . Razbili so panje, čitelj Franc Koncilja, mož gospodarskih na- Mira Mrvar, rojena 24. 6. 1923, v Ambrusu, bi rešila čim več, sem oblekla kostim, zimski uničevali čebele ter srebali med iz satovja. darjenosti. Leta 1888 je ustanovil gasilsko je bila prvorojenka v družini Franca Mrvarja, plašč, atovo suknjo, čez roke pa sem vrgla še Razdejanje, žalost…..« doma iz Klečeta, in Marije, rojene Vehovec, iz mamin plašč. Tako je zagorela in zgorela žužemberška šola. Žužemberka. Dobesedno navajam del njenih Vsi otovorjeni do zadnjih možnosti smo šli Kako se je to zgodilo, sem večkrat osebno slišala spominov, kjer opisuje, kako je zagorela in po- in padali po cesti proti Mlakarju. Tedaj se je od tasta Franca Mrvarja in tašče Marije (Mare) gorela žužemberška šola. že vse bliskalo. Tudi pri Mlakarju so že bili Mrvar , pa tudi od drugih starejših Žužember- »Pisalo se je leto 1943, 26. dan meseca juli- partizani. Z atom sva neumorno prosila, da čanov, ki požiga šole nikoli niso pozabili. ja. Do takrat je potekal pouk v šoli.. V Žužem- naj prizanesejo šoli. Odgovor je bil : » Zaradi berku so bili Italijani. Še zdaj občutim moreče vaših rjuh ne bodo šle naše glave…« Mag. Jelka Mrvar vzdušje ; nekaj je bilo v zraku – težke slutnje… Ob 4. uri je zagorela šola…, sodnija…, grad… Viri : In vse hudo se je uresničilo. Po treh tednih dobrohotnega zatočišča pri Kronika šole Žužemberk Partizani so prišli v Žužemberk z namenom, Mlakarjevih smo se vselili v našo prazno hišo, Miroslav Vute, Partizanska šola v Žužemberku Šola v Žužemberku pred požigom (Franc Mervar, V da bodo zažgali in uničili vse , kar bi lahko slu- iz katere se je umaknil dr. Debeljak. Bilo je Franc Mervar, V senci žužemberškega gradu senci žužemberškega gradu, 1938). žilo Italijanom. Ti so se pred tem že utaborili žalostno… Mira Mervar – Kovač, Spomini – rokopis STRAN 4 9. JUNIJA 2021 | SVOBODNA SLOVENIJA

“MARIJA, HITI NA POMOČ!” REFERENDUM

smo posnetke, ki jih je uredil in sestavil Ma- pež Pij V. naročal vernikom, naj molijo rožni 11. julija 2021 bo v Sloveniji potekalo tjaž Godec. venec, po zmagi krščanskega ladjevja v bitki referendumsko glasovanje o Zakonu o Za vsem tem trudom je bila tudi gospa Mir- pri Lepantu 7. oktobra 1571 je uvedel god spremembah in dopolnitvah Zakona o jam Oblak, ki nam je vedno pomagala in nas Rožnovenske Matere Božje, v lavretanske vodah (ZV-1G). vodila naprej. litanije pa je uvrstil vzklik Pomoč kristjanov, Imamo še veliko projektov in delamo na prosi za nas! Ob Marijinem naslovu Pomoč Referendumsko vprašanje se glasi: tem, da bo naša mladina naprej rasla in kristjanov takoj pomislimo na baziliko Marije “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o napredovala še veliko let. Prosimo našo za- Pomagaj na Brezjah, ki je od leta 2000 naro- spremembah in dopolnitvah Zakona vetnico Marijo Pomagaj, naj nas spremlja in dno svetišče. o vodah (ZV-1G), ki ga je Državni zbor vodi pri teh izzivih, da bomo še naprej ohra- Slovenija je prežeta z neštetimi belimi cer- sprejel na seji dne 30. marca 2021?” njali vero in kulturo skozi bodoče generacije. kvicami, kapelami in križi, ki nam še danes govorijo, da tam živijo ljudje s trdnimi krščan- Volivci s stalnim prebivališčem v Argentini Odbor SDO-SFZ skimi koreninami. Številne cerkve so posve- (ali tudi v Urugvaju, Čilu, Paragvaju in Pe- čene Mariji, Materi Božji. So znamenje, da ruju) lahko glasujejo osebno na diplomat- smo Slovenci v svoji zgodovini želeli združiti sko konzularnem predstavništvu Republi- Devici Mariji že vrsto let posvečamo me- svoje radosti z Marijinimi in svoje trpljenje ke Slovenije v Buenos Airesu ali po pošti. sec maj. Naziv Marija Pomočnica kristjanov z njenimi bolečinami. Marija je naše veselje Tokrat boste gradivo za glasovanje po označuje Marijo kot pomočnico in oporo ce- in upanje, saj je iz nje prišla luč sveta k nam. pošti prejeli le, če o tem pravočasno ob- lotnega občestva kristjanov, vesoljne Cerkve. Naj se Marija vrne k nam z Brezja, s Svete vestite Državno volilno komisijo v Slove- God Marije Pomočnice kristjanov je v bogo- Gore in s Ptujske Gore svoje usmiljene oči in niji. To lahko storite najkasneje do 25. 6. Vsako leto centralni odbor slovenske mladi- služni koledar katoliške Cerkve uvedel papež nam po tem izgnanstvu pokaže Jezusa, bla- 2021 do 24. ure (19. v Argentini) in sicer ne v Argentini poskrbi za pripravo vigilije na Pij VII., ko se je 24. maja 1814 iz ujetništva v goslovljeni sadež njene maternice preko spleta na naslednjih povezavah: predvečer praznika Marije Pomagaj. Franciji vrnil v Rim in je to pripisoval Materi Marija Pomočnica Letošnji odbor sestavljamo: Niko Oblak, Božji, h kateri so se verni ljudje zatekali v za- O presveta Devica! ti mati božje milosti, in A. če imate digitalno potrdilo: Paula Urbančič, Jana Urbančič, Irina Podržaj, upni molitvi. pribežališče grešnikov! z živo vero pridem k Natalija Smole in Saši Selan, s pomočjo go- Kot Pomočnico kristjanov pa so nebeško tvoji prisrčni materni ljubezni in te pohlevno Povezava spe Mirjam Oblak. Mater Marijo častili že davno prej. Na pomoč prosim, izprosi mi pri Bogu najprej to milost, Zaradi izrednih razmer smo letos morali so jo klicali zlasti v hudih časih. Ko somu- da bom vedno živel po božji in tvoji volji. Po- (nato kliknete na “ODDAJTE VLOGO”) zadnji trenutek spremeniti vse naše načrte. slimanski Turki grozili krščanski Evropi je pa- tem pa položim v tvoje presvete roke svoje Naš prvi projekt je bilo srečanje v Slomško- srce, in te prosim blagoslova in sreče na duši B. če nimate digitalnega potrdila: vem domu, z mladinsko sveto mašo in nato in na telesu. O ljubezniva Devica Marija! ni- kratko molitveno uro, a na žalost zaradi no- kar ne zavrzi moje ponižne in zaupljive proš- Povezava vih omejitev tega ni bilo mogoče izvesti in nje, bodi moja tolažnica in pomočnica sedaj smo morali hitro pripraviti nekaj novega. Na v življenju in ob moji smrtni uri. (nato kliknete na “ODDAJTE VLOGO”) pomoč nam je priskočilo veliko ljudi. Začeli AMEN smo iskati različne slike in pesmi, pri sesta- Zelo pomembno je, da se za glaso- vljanju in pisanju besedil pa nam je poma- Program si lahko ogledate na povezavi: vanje po pošti čimpreje prijavite, sicer gala gospa Lucijana Hribar. Tudi naš duhovni obstaja velika možnost, da gradiva ne vodja, g. Franci Cukjati, nam je pomagal s Youtube boste pravočasno prejeli. tem, da nam je daroval svojo misel. Pripravili Izpolnjene glasovnice s priloženo volil- no karto lahko oddate na veleposlani- štvu do zaprtja volišča, to je do 11. julija ob 17. uri. Volišče na Veleposlaništvu v Buenos mozaiku skupne molitve, ki jo bomo Sloveni- Airesu bo odprto med 9. in 17. uro, DAN MOLITVE ZA DOMOVINO ji podarili ob njenem prazniku. Posamezniki, priporočamo pa, da ste zelo pozorni na družine in skupnosti ste povabljeni, da se vsaj morebitne spremembe zaradi omejit- Ob 30 – letnici samostojne slovenske države za 15 minut pridružite skupni prošnji in molit- venih ukrepov zaradi pandemije. bomo Slovenci doma in po svetu , ponovno vi v 24 urni neprekinjeni molitveni verigi. ustvarili verigo molitve in posta za domovi- no, letos pod geslom »K skupnemu Izviru«. Naj nas poveže molitev za Slovenijo! V času devetdnevnice za domovino od 16.6.2021 do 24.6.2021 nas bo vsako jutro ob 5.00 povezala molitev rožnega venca na MOLITEV ZA DOMOVINO OB 30-LETNICI Radiu Ognjišče. 24 ur molitve in posta bo po- SLOVENSKE DRŽAVE IZŠLA JE tekalo od 21.6. od 18.00 do 22.6. do 18.00 Gospod Bog, ob 30-letnici države Slovenije MLADIKA 5/2021 in v tem času se bomo preko spleta povezali slavimo tvojo dobroto. v molitvi, ki jo bodo oblikovale različne sku- Zahvaljujemo se ti za vse Tvoje milosti in O rabi slovenščine v bogosluž- pine doma in izven meja naše države, prav varstvo. ju na Videmskem vsak pa se bo molitvi lahko pridružil preko Naj bomo ponosni na svoje korenine, iz njih V FOKUSU: 1988–1991 naši Youtubre kanala Družine na: živimo in rastemo. mladi in zgodovinski premiki v Sveti Duh, podeli nam zdravo pamet in Sloveniji Družina ustvarjalni pogum! Emanuel – Bog z nami, obvaruj nas vsega, Mladiko lahko berete na Lepo povabljeni, da v času devetdnevnice in kar ogroža naše telesno, duševno in duhovno spletni povezavi: zlasti na dan molitve in posta združimo naše zdravje. molitve, žrtve in prošnje. Podpirajmo drug Mati Marija in sv. Jožef, izprosita milost na- Mladika drugega v prizadevanju za skupno dobro in za- šim družinam, da bodo odprte za življenje in upajmo Bogu, da nas bo vodil in blagoslavljal. šole ljubezni za nove rodove. Vsak lahko doda svoj kamenček v pisanem Amen.

Proslava ob 30-letnici Republike Slovenije V NEDELJO, 27. JUNIJA 2021 SVOBODNA SLOVENIJA | 9. JUNIJA 2021 STRAN 5

Komarjeva predavanja ljam, če ga imam za sestavino svojega blagos- OkrOgle OBLETNICE tanja, svojega udobja, seveda ne morem vsto- (1921 - 2006) Iz ciklusa Komarjevih predavanj “Svoboda in piti v resnično človeško komunikacijo. Prof. Dr. Milan Komar velikodušnost” iz leta 1984 prepišemo nekaj Ko red in organizacija prihajata od zunaj, se kratkih Komarjevih idej s primeri iz konkret- bitja med seboj ne povežejo. Vsaka zunanja vi- delo je dobil odličje CONSUDEC-a in cerkveno nega življenja, ki pa z enkratno poglobitvijo zija vsebuje nasilje. Nasilje od Aristotela naprej imenovanje komandanta vitezov sv. Gregorija osvetljujejo razmerje med svobodomisel- opredeljujemo kot zunanjo silo, ki jo apliciramo Velikega ter odličje Zedinjene Slovenije. nostjo in svobodo, med velikodušnostjo in na realnost, ne da bi upoštevali njeno notranjo Domovino mu je bilo dano po odhodu v emi- bivanjsko dinamiko: strukturo. Kadar izostane prodornost (postati gracijo, tudi zaradi zdravstvenih težav, obiska- drugi kolikor drugi), je nasilje neizogibno. Nasi- ti le enkrat, v septembru 1995. • Svoboda in samopoznanje lje ni samo fizično, lahko je tudi psihično, kadar Milan Komar je imel z ženo Majdo, roj. Aha- Največje ovire za svobodo: pomanjkanje, na primer nekoga ne upoštevamo, ne posluša- čič, šest otrok. Umrl je v Buenos Airesu 20. ja- revščina, jalovost se pojavijo, kadar ne poz- mo ali ne poskušamo razumeti. nuarja 2006, pokopan pa je, kot je sam želel, v namo niti ne iščemo samega sebe, marveč si Sloveniji, na ljubljanskih Žalah. zgradimo neki umetni jaz. Ne gre za to, da si • Notranjost in izžarevanje zastavimo neki ideal (kot je učil Jeremy Bent- Tu se bomo pomudili ob temi intimnosti ali Komar sam o sebi ham), ki ga s trdno voljo uresničujemo skozi notranjosti. Izžarevanje je prav tako oblika življenje. Če ideal ni v skladu s tem, kar smo, radodarnosti. Kadar je v nekem bitju polnost, Dva odlomka iz pogovora Zorka Simčiča z Mi- se bo napor izjalovil. Tu je popolnost neu- ta v nekem pogledu izžareva, komunicira nav- Letos praznujemo stoletnico rojstva dr. Mi- lanom Komarjem ob 70-letnici: resničljiva, kajti popolnost ni nič drugega kot zven. Ni izžarevanja brez notranjosti, kajti lana Komarja. Dr. Komar je bil univerzitetni → Že kmalu po našem prihodu v Argentino doseganje. Perficere pomeni izpeljati stvari samo bitje, ki se poseduje, lahko daje. Nihče profesor, publicist, pravnik, vzgojitelj in eden smo Vas lahko poslušali pri raznih predava- do kraja, privesti do uresničenja, kar je nav- ne da, česar nima. največjih krščanskih filozofov XX. stoletja. njih. Še posebej se spomnimo na »Filozofijo zoče že v zasnutku, v tem pa je vsebovan zelo Pogosto hočemo biti vplivni, da bi imeli ob- in prakso«, ko ste govorili pri Akademskem velik razpon svobode: lahko se razvijemo v last, toda resnično vplivamo s tem, kar smo, in Življenje in nauk dr. Milana Komarja starešinstvu o prvenstvu teorije pred pra- tako ali drugačno smer. ne s tem, kar govorimo. Če nismo to, kar go- kso, o »nujnosti okrepitve naše teoretske Umetni idealni jaz je lahko neizprosni zatiralec vorimo, ne vplivamo. Vplivnost je v veliki meri Življenjska pot dr. Milana Komarja ni bila lahka: fronte«. Toda kmalu zatem Vas je kar lepa resničnega jaza in lahko povzroči izgubo notra- izžarevanje. Izžarevanje je ponujati se drugim, že njegovi starši so morali bežati s Primorske skupina Slovencev hodila poslušat tudi na nje svobode. Svobodni razmah zahteva tisto, nenamerno, brez namena, ampak resnično, v Ljubljano, kjer se je rodil 4. junija leta 1921. ISCR (Instituto superior de cultura religio- kar v nekom že obstaja in teži k uresničenju. dejansko. Že v Sloveniji se je mnogo udejstvoval med sa), kjer ste imeli celoletne tečaje. Kako je je prišla do sklepa, da je izžareva- mladci in se pričel zanimati za filozofijo sv. To- pravzaprav že tako kmalu po Vašem priho- • Kutura nje toliko večje, kolikor bolj je nekdo ponotra- maža Akvinskega. Doktoriral je iz prava v Tori- du v Argentino prišlo do Vašega sodelova- Da bi dojeli, kaj je kultura, si bomo pomagali njen v samem sebi, to pa prihaja iz notranjo- nu, med vojno pa je bil urednik Goriškega lista nja na tem inštitutu? s primerom poljedelstva. sti. Od tod pa privablja druge. na Primorskem. Kot begunec je dobil zavetje v Na Inštitut so me poklicali, ko so iskali pro- Poljedelstvo (agricultura) je kultura polja. Argentini, kjer je njegova intelektualna pot do- fesorja za grščino in so po brezplodnem is- Navedlo bomo zelo pomenljiv verz pesni- • Končna svoboda kot participacija v Božji bila novo smer. Kmalu je dobil službo profesor- kanju končno prišli do mene. Učenju grškega ka Vergilija. Vergilij je bil doma iz Mantove svobodi ja filozofije na raznih inštitutih, zaradi svojega jezika se je kmalu pridružilo tudi razlaganje v severni Italiji, kjer so polja zelo lepa in ro- Naj vas tu spomnim na drug prečudovit odlo- znanja in odličnega poučevanja pa še mesto grške kulture in filozofije. Tako so nastali zelo dovitna. Tam je cesar Avgust kot nagrado za mek Nikolaja Kuzanskega, ki nam poda eno od na katoliški univerzi v Buenos Airesu, kjer je obiskani celoletni tečaji s humanistično vse- zvestobo naseljeval svoje vojne veterane, v ta najbolj pomembnih miselnih metafizično-te- sčasoma postal redni, pozneje še titularni pro- bino, ki so postopoma prešli v splošno tema- namen pa je od tod odseljeval stare prebival- oloških podlag za pojmovanje svobode. Hkrati fesor zgodovine moderne filozofije. Postal je tiko filozofije o človeku in zajeli tudi sodobno ce (latinizirane Kelte) v Bretanijo, na Keto, na je tudi molitev: tudi član sveta filozofske fakultete in je bil več problematiko. V najboljših letih sem imel do obalo Črnega morja. “Kako se mi boš dal Ti, če hkrati ne daš mene let tudi njen dekan, kar izpričuje njegovo zav- tristo slušateljev. To se je pripetilo tudi Vergilijevi družini, ki v samega meni. Ko počivam v tišini kontempla- zetost za filozofijo in sposobnost za profesorja. Poljudno obdelovanje teh vprašanj pa ni neki eklogi toži nad polji, ki jih mora zapustiti: cije, mi Ti, Gospod, v moji notrini odgovarjaš: Poleg te službe pa je predaval na raznih drugih lahko; zahteva veliko več napora kot strokovni “In ta polja, tako obdelana, “Če bi ti bil svoj, bi tudi Jaz bil tvoj”. O Gospod, ustanovah - na raznih univerzah, katoliških in- kurzi za študente filozofije. Vendar je to po- bo posedoval vojak veteran milina vseh sladkosti, podelil si mi svobodo, da štitutih, teoloških fakultetah, vojaških akade- ljudovanje nujno potrebno. Slabe filozofije in barbar bo lastnik teh posevkov.” bi bil, če le hočem, sam svoj. Od tod izhaja, da mijah, posebnih tečajih in drugod predvsem vedno pridejo v poenostavljenih, banalizira- Cultum, iz katerega izhaja beseda kultura, če nisem sam svoj, Ti ne moreš biti moj. Zato o katoliški tomistični filozofiji. V znanstvenem nih oblikah do množice in povzročajo mnogo pomeni skrbno ravnati. Grški glagol, ki na- potrebuješ svobodo, saj ne moreš biti moj, delu je znan predvsem po svojem raziskovanju zla. »Zmeda v glavah je zmeda v družbi,« je tančno prevaja latinski colo, je therapeuo, od razen če nisem tudi jaz sam svoj. In ker si to o Kantovem predhodniku Christianu Wolffu, o učil Leon XIII. koder izhaja terapija, se pravi skrbno ravnati, položil v roke moje svobode, me ne siliš, pač katerem je napisal več razprav v razne filozof- → Iz Vaših v španščini objavljenih razprav – ravnati z ljubeznijo. Ta polja so bila obdelova- pa čakaš, da se jaz odločim, da bi bil sam svoj.” ske ali univerzitetne revije in knjige. Poleg tega recimo v Psychologica – je videti, da je del na z ljubeznijo, s solzami, z znojem in s krvjo. Mi ne izberemo samih sebe in niti neznanska je objavil še vrsto globokih filozofskih razmiš- Vašega »iskanja zadnje jasnosti« posvečen Treba je ločevati med poljedelstvom in izko- moč Boga nas ne more prisiliti, da bi bili mi ljanj ter mnogo kritik in poročil ter uvodov ali psihologiji in kdaj prav psihiatriji. Vas je do riščanjem podeželja. Izkoriščanje nastopi, ko sami, če si to ne želimo biti. Po tej poti svobo- opomb v razna filozofska dela. tega privedlo kakšno posebno nagnjenje, zasledujemo zgolj ekonomsko korist. Gre za da človeka deleži v neskončni Božji svobodi. A njegovo delo je bilo posvečeno tudi Slo- ali gre tako rekoč za »biološko povezanost« dve različni in nasprotujoči si nagnjenji. Kdor Človekova svoboda je radikalna svoboda, ki je vencem. Vedno je našel čas, da je predaval med področjema filozofije in psihologije? obdeluje, ne izkorišča. predhodna svobodni volji; ta je aplikacija svo- med nami, predvsem pri Slovenski kulturni Moje delovanje na tem področju je pripisati Vrhu tega izkoriščanje lahko izvajamo, ne da bode. Svoboda svobodne volje obstoji v tem, akciji, Katoliškem starešinstvu, na raznih zbo- naključnemu srečanju z dr. Krapfom, svetovno bi živeli v tistem kraju, tako da poverimo delo da izberemo med tem ali onim, vendar pred- rovanjih, pa še mladim, predvsem v karapa- znanim psihiatrom, ki je bil pozneje imenovan nekomu drugemu. Obdelovanje pa zahteva postavlja možnost pobude. Smo izviri pobude: čajskem domu. Pri SKA je izdal knjigo Pot iz za predsednika Mednarodnega urada za du- stalno navzočnost. nekaj, kar je podobno stvariteljskemu dejanju. mrtvila, napisal pa je tudi mnogo razmišljanj ševno zdravje v Ženevi, odvisnega od Združe- Resnične kulture ne posreduje, kdor pridobi Bog je svobodno ustvaril svet; mi ga ne more- v Meddobje, Zbornike Svobodne Slovenije, nih narodov. Tam je tudi umrl. Dr. Krapf je bil obilo znanja, pač pa tisti, ki prodre v neko res- mo ustvariti, vendar lahko svobodno podpira- tudi v našo Svobodno Slovenijo in še kam. Vse nemški Jud, spreobrnjen katoličan in navdu- ničnost in jo dolgo obdeluje in se prepoji ter mo nagnjenja, ki so napolnjena z negativnimi njegovo delo je bilo posvečeno širjenju tomi- šen poznavalec Tomaža Akvinskega. Njegovo se preobrazi z njenim smislom. ali pozitivnimi možnostmi. Še več: smo središ- stične miselnosti, predvsem pa poglabljanju strokovno geslo je bil Tomažev izrek: »Anima ča pobude, tudi kadar si tega ne želimo. Kajti človekovega avtentičnega mišljenja in usmer- humana non potest corrumpi, nisi per se ipsa • Nekomunikacija in prodiranje v realnost kadar nočemo izbirati, se pravzaprav odločimo, janju na poti k osebni duhovni rasti. corrumpetur. – Človekova duša se ne more Eden od največjih problemov našega časa je da se ne bomo odločali. Kot je dejal Maurice To svoje poslanstvo je z uspehom opravljal pokvariti, razen če se pokvari ona sama.« Po- pomanjkanje komunikacije. Nanj naletimo Blondel: “Ne želeti pomeni želeti ne želeti.” tudi med argentinskim občestvom, tako da je temtakem se duševne bolezni delijo na teles- na primer v sartrovski eksistencialistični lite- Bog nas je ustvaril svobodne, da bi lahko bili postal široko znan med katoliškimi krogi. Na ne okvare, ki povzročajo duševne motnje, in raturi, v filmu Ingmarja Bergmana. Kjer pre- “lastniki samih sebe” in če nismo lastniki sa- univerzi in drugod je vzgojil celo generacijo na bolezni, katerih vzrok je duhovni nered, to vladujejo pohlepna drža, volja do moči, sla po mih sebe, On prav tako ne more biti naš, ne mladih študentov, ki jim je dal trdne osnove se pravi greh. oblasti, nasilnost, je komunikacija nemogoča. more se nam dajati. Kadar nekdo trka na vrata za življenje in mišljenje. Zato mu je ob 70-le- Od leta 1952 pa do danes sem nepretrgano Sartre filozofsko utemelji nezmožnost komu- in ni nikogar v hiši, se konča tako, da ne more tnici sam papež Janez Pavel II poslal čestitko, sodeloval s skupinami psihologov in psihiat- nikacije. To prikazuje v drami Zaprta vrata. Vse vstopiti. Zato sta sprejetje samega sebe in re- ki jo objavljamo tu poleg. rov s tečaji, predavanji, zasebnimi in javnimi se dogaja v nekem hotelu, ki je v resnici pekel. cepcija Boga sovpadni. Sveti Avguštin v Samo- Ob 50-letnici njegovega delovanja so prija- pogovori, razlagajoč klasično filozofijo o člo- Odprejo se vrata nekega stanovanja in vstopi govorih v molitveni obliki pravi: “Pokliči me, o telji izdali Komarjev zbornik Vida llena de sen- veku, njegovi duši in etičnih vprašanjih. Sta- samski štiridesetletnik, ki spusti noter novinar- Gospod, da se odvrnem od svoje stranpoti in tido - Življenje polno smisla, s članki njegovih re izkušnje grških, patrističnih in sholastičnih ja samomorilca. V tem kraju bo moral prebiti vrnil se bom k sebi in k Tebi.” učencev, in ga počastili z javno slovesnostjo. mislecev in učiteljev duhovnega življenja ljudi vso večnost. Sprva kraj ni neprijeten. Dva stola Leta 1999 je izšel izbor njegovih predavanj v vedno zelo zanimajo, če so prevedene v jezik sta prazna. Ko mine nekaj časa, se vrata od- Pripravil Jože Jan knjigi Orden y Misterio - Red in skrivnost, v sodobne globinske psihologije. Pa tudi jaz pro in sobar, ki je v resnici hudič, privede dve Viri: Sloveniji pa so v zadnjih letih izdali ponatis sem s tem stikom veliko pridobil. Sodobna ženski. Med njimi se vname zgodba razhajanj Svobodna Slovenija knjig Pot iz mrtvila, Človeški čas, Red in mis- globinska psihologija, če jo prav razumemo in nesporazumov. Na koncu so si vsi odvratni: Zbornik Svobodne Slovenije terij, Problemi človeka v družbi blagostanja in kritično pretresamo, v veliki meri potrjuje ostajajo skupaj, drug zraven drugega, ampak Philosophia perennis & svoboda in velikodušnost, in eseje Razmi- stare, preizkušene izsledke na teh področjih so nezmožni resnične komunikacije. Fundacion Emilio Komar šljanja ob razgovorih. V zahvalo za njegovo in razodeva njihovo trajno, nevenljivo veljavo. Če ne prodrem v bit drugega, če ga uporab- Milan Komar - Svoboda in velikodušnost STRAN 6 9. JUNIJA 2021 | SVOBODNA SLOVENIJA

ZA RAZMISLEK IN NASMEH • Naj se ti zdi, da zmoreš ali da ne zmoreš, KOLEDAR “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” vedno imaš prav. (Henry Ford, ameriški in- “ ” dustrialec) • Na kolesu sreče se vozijo štirje: eden se 13. junija PREGOVORI IN CITATI • Med kolesarjenjem na enaki razdalji pora- vzpenja, drugi se spušča, tretji je na vrhu, Procesija sv. Rešnjega telesa bite manj vatov energije, kot jih avtomobil četrti pa na dnu. (nemški pregovor) 20. junija KOLESARJENJE porabi za luči. • Padci so del kolesarjenja, kakor je jok del Očetovski dan 3. junija obeležujemo “Svetovni dan kole- • Na kolesu lahko z isto količino energije ljubezni. (Graffiti) Nabirka za Zvezo mater in žena sarjenja”, ki so ga Združeni narodi razglasili z premerite do štirikrat večjo razdaljo kot če • Dve stvari, ki sta mi najbolj všeč v življe- namenom spodbujanja kolesarjenja kot traj- greste peš. nju, sta knjižnica in kolesa. Oba premikata 27. junija nostne oblike prevoza, ki pa je obenem dejav- ljudi naprej, ne da bi ničesar zapravili Po- Proslava ob Dnevu Državnosti nik za krepitev zdravja ter dobrega počutja. O kolesarjenju še ni mnogo pregovorov, je poln dan: pojdite s kolesom v knjižnico. pa kar veliko citatov pomembnih oseb, pris- (Peter Golkin, ameriški knjižničar) Nekaj dejstev o kolesarjenju, ki jih morda luhnimo jim: • Življenje je kot vožnja s kolesom: če želi- ne poznate: te ohraniti ravnotežje, se morate premikati • Leni ljudje so izumili kolo, ker niso radi naprej. (Albert Einstein, nemški fizik in ma- OSEBNE NOVICE • Z energijo, ki jo proizvede en liter po- hodili. (Lech Walesa, poljski sindikalist, po- tematik) gonskega goriva, bi lahko na kolesu prepo- litik, borec za človekove pravice in nobelov • Ni najbolj veličastno to, da nikoli ne pade- SMRTI tovali več kot 1000 kilometrov. nagrajenec) mo. Ampak to, da se vsakič znova pobere- • Na kolesu motor prispevate sami - srce. • Računalniki so kot kolo za naše misli. mo. (transparent na kolesarski dirki) Srce med kolesarjenjem poveča svojo moč (Steve Jobs, ameriški računalničar in po- • Nič se ne more primerjati s preprostim 28. maja je v 100. letu starosti umrla in učinkovitost. Pravzaprav se poveča tudi slovnež) užitkom vožnje s kolesom. (John F. Ken- ga. Pavlina Ulrich Dobovšek. življenjska doba srca, ker z rednim kolesar- • Najbolj mi je všeč vožnja s kolesom. nedy, ameriški politik in predsednik) jenjem lahko preprečite bolezen ožilja, viso- Zame je meditacija v gibanju. (Robin Willi- • Kolo je nenavadno vozilo. Vaš potnik je V soboto, 29. maja, 2021 je po dolgi ki pritisk, debelost in stres. ams, ameriški komik in igralec) vaš motor. (John Howard, ameriški fizik in bolezni umrla Kati Wilken roj. Komar. • Med kolesarjenjem porabite zgolj petino ki- • Življenje je podobno kolesu: z njega ne profesor) sika, ki ga zapravijo motorna kolesa, obenem padeš, razen če nehaš poganjati pedala. V torek, 1. junija, je umrl Vinko Sušnik pa v ozračje ne spuščate škodljivih plinov. (Claude Pepper, ameriški politik) Pripravil Jože Jan iz Slovenske vasi v Lanusu.

«Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmlajših «Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, «Jaz sem vstajenje in življenje. bratov ste meni storili.» čez veliko te bom postavil. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje» Mt 25,40 Vstopi v veliko veselje svojega Gospodarja» Jn 11,25 Mt 25,21 Prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, Sporočamo, da je v soboto, 29. maja 2021, po da je 28. maja v 100. letu starosti odšla k Bogu dolgi bolezni umrla žena, mama, sestra, stara naša draga mama, stara mama, prababica in teta 28. maja je odšla k Očetu po večno plačilo mama in teta

PAVLINA ULRICH PAVLINA ULRICH KATI WILKEN DOBOVŠEK DOBOVŠEK roj. KOMAR

Zahvaljujemo se čg. dr.Juretu Rodetu za oporo 5.6.1946 – 29.5.2021 in zadnji blagoslov, ter vsem ki so nas spremljali z Zavedna Slovenka, ustanoviteljica, dolgoletna molitvijo in toplimi besedami. predsednica in častna predsednica Zveze Priporočamo jo v molitev in blag spomin! slovenskih mater in žena. Žalujoči: Mož: Frank; Sinovi: Tomás in Victoria, Miguel in Žalujoči: Lucía, Federico in Mercedes; Vnuki: Juan Cruz, Hčerka: Pavlinka z družino; Sinovi: Jernej z Draga Linca, naj ti Vsemogočni obilno poplača za Joaquín in Oliver; Bratje in sestre: Maria Ana FMA, družino, Jože z družino, Martin z družino; Vnuki, vse delo v prid slovenstvu in potrebnim rojakom! Jure in Lenči, Mojca, Tone in Lenči; Nečaki: Jose, pravnuki in ostalo sorodstvo. Florencia, Juan, Nevenka, Jaka, Sofía in Filip.

Argentina, Slovenija, Nemčija, Švica, Španija, Anglija Odbornice in članice ZSMŽ Buenos Aires -

Svobodno Slovenijo podpirajo

| Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbančič, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarčič, Miloš Mavrič, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email [email protected] Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar