PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON

17. SNOPI<

Velikonja - Zemljak

Uredil Martin Jevnikar

GORICA 1991 GORIŠKA MOHORJEVA DRU2BA Dne 12. jan. 1991 je nenadoma odložil pero naš zvesti in neutrudni sodelavec dr. Maks Sah iz Trsta. Pogrešali ga bomo in se ga hvaležno spominjali. (Življenjepis v PSBL III, 496-97).

SODELAVCI 17. SNOPI

A. B. dr. Andrej Bratuž, prof. v Gorici Adi. dr. France Adami=, uni v. prof. v p., Lj. A.Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdravst. dom, Nova Gor Bevk Samo Bevk, ravn. Mestnega muzeja v Idriji B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gorici B. S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dollnar dr. France Dolinar, svetov, dir. Arh. Sje, Lj. E.D. dr. Emil Devetak, prof., Gor. Flkfak mag. Jurij Fikfak, raziskovalni sodel. ZRC SAZU, Lj Har. dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p.. Trst Holz mag. Eva Holz, raziskovalni sodel. ZRC SAZU, Lj. -#•«•. Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar, Gor. lj Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst Ivan=i= Damjana Ivan=i=, višji knjižni=ar, Mati=na krijiž. Izola Jan Zoltan Jan, prof. in sodelavec univ. v Trstu, Nova Go Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p., Trst Jok Jožko Kragelj, župnik v Batu j ah K=7 dr. Peter Kre=i=, ravn. Arhitekturni muzej, Lj. k\ Koren Jože Koren, =asnikar, Trst ' ' Kralj Franc Kralj, prof. na Škofijski gimnaziji v Vipavi Kranjc dr. Andrej Kranjc, Inštitut za speleol. ZRC SAZU, Postojna Kv<= Janez Kav=i=, kustos. Mestni muzej Idrija L.B. dr. Lojzka Bratuž, prof. asist. na univ. v Vidmu, Gor. Le Ljubomir Lisac, arhivar v p., Zgb Idt Lida Debelli Turk, urednica na RAITrstA, Trst Les Ivana Leskovec, kustos-etnolog, Mestni muzej Idrija Mal Andrej Malni=, diplom, etnolog in sociolog, Nova Gor. Mat Marjan Tav=ar, prof. sociol., ravn. Zdravst. dom, Nova Gor. M. Baje dr. Marjan Baje, urednik na Deželi F-JK, Trst Mlakar mag. Boris Mlakar, raziskovalec na Inštit. za novej. z god., Lj mlp dr. Maja Lapornik Pelikan, urednica na RAITrstA, Trst M. Pah. Minka Pahor, u=iteljica v p., Trst M. Tav=ar Marko Tav=ar, =asnikar na RAITrstA, Trst Mu=i= dr. Karlo Mu=i=, inž. in prof., Ronke M. Ur. Mojca Uršd=, umetnost, zgod., Celovec M. V. Marko Vuk, višji kustos Gor. muzeja, Nova Gor.

Goriška Mohorjeva družba (Katoliško tiskovno društvo) - Gorica Natisnila tiskarna Budin - Gorica 177 VELIKONJA

zrna, ki jo je pobudila prav V-eva zbirka. Kacin objavil sin J. Velikonja v Medd. 1986, 66-80, meni, da je SKA »s tem izborom postavila Ve- pismo Koblarju pa v ZbSS 1956, 86-91. Iz=rpno likonjo na mesto, ki mu po objektivni sodbi bibliografijo V-evih del vsebuje diplomska na- gre«. Ista založba je 1969 izdala še Zanke (sprem- loga T. Možina Boži= (FF U v Lj. 1990). Ob na beseda T. Debeljak). Med besedili tega iz- stoletnici V-evega rojstva je Društvo slov. pi- bora je zraven istoimenske novele tudi Po- sateljev postavilo na rojstni hiši spominsko mlad. - V-evo pripovedništvo je skoraj v celoti ploš=o (odkritje in proslava 8. jun. 1991). Gor. zakoreninjeno v sodobnosti in nosi nepogrešljiv Moh. družba je stoletnico po=astila z izborom pe=at krš=anske etike s poudarjenim Buenos Aires 1951, št. 3/4, o J. E. Kreku (1936, Št. 142). Pisal je strok., de- 296-97; Isti, Za=etki slov. leposlovnega ekspre- sionizma, Medd., V, Buenos Aires 1959, št. 1-2, loma polit, =lanke o problemih javne uprave, pass.; J. Velikonja, Moj o=e, Ljudje, Buenos o novih vladnih uredbah in o vprašanjih tuj- Aires 1955, 5-9; Ob deseti obletnici. Izbrani spi- skega prometa (prim. S 1928, št. 61, 62, 257, si N. Velikonje, Glas SKA 1955, št. 7/8; M. 277-78; 1932, št. 1). Za Cas je napisal =lanek o Jevnikar, Vsebine slov. leposl. del, III. del, Trst 1955, 252-60; T. Debeljak, Ob desetletnici smrti kult.-soc. vplivu tujskega prometa (1931/32, 28- N. Velikonje, ZbSS Ì955, 42-51; Isti, Pripomba 35). V samozal. je izdal izbor Jegli=evih misli in opombe, Ljudje, Buenos Aires 1955, 114-26; Oporoka nadškofa Jegli=a (1938). - Prevajal je iz Isti, Spomini na N. Velikonjo, Medd. 1956-57, št. 1/2, 37-45; Isti, Kon=na beseda, Zanke, Bue- nem. proze, npr. P.A. Shenana (Kresalo duhov), nos Aires 1969, 231-35; A. Slodnjak, Slov. slov- B. Kellermanna (Tunel) in A. Bitziusa (Stric Ja- stvo, Lj. 1968, 366, 468; L. Legiša, ZSS VI, Lj. ka). - Psevdonimi: I. R., Zoran, Janez Oblak, 1969, 36-39, 265-67, 409-10 s si.; F. Bevk, Moja mladost, Lj. 1969, 141, 172-75; F. Papež, Otroci in Navis, Ivan Dolinar, J. S., L. P., R. S., I. S., starci N. Velikonje, Medd. 1970, št. 2, 14648; Rastko Škorec, R. F., R. P., Orin, Izor Etran, A. Slodnjak, Obrazi in dela slov. slovstva, Lj. IJN.V. idr. Del V-eve korespondence se hrani v 1975, 177-78; Z. K., N. Velikonja, Slov. država, Toronto 1975, št. 7/8; F. Koblar, Moj obra=un, rkp. odd. NUK in SAZU, nekaj v Koblarjevi Lj. 1976, 180-82; J. Velikonja, Ivanka Velikonja zapuš=ini. Pisma Iz. Cankarja iz let 1911-14 je praznuje devetdesetletnico, Amer, domovina 1986, VELJAK 178

št. 97, 3; A. Puhar, Zapis ob petinštirideseti š. in se pri avtoprevoznižtvu Ribi izu=il za me- obletnici smrti, Delo 25. jun. 1990; Ista, N. Ve- hanika. Ker ni imel prave zaposlitve, je 1930 z likonja (1891-1945), Delo 28. jun. 1990; Ista, Pi- bratom emigriral v Francijo in tu priložnostno sateljeva drža na moriš=u, Delo 12. jul. 1990; T. Možina Boži=, Liter, delo N. Velikonje. Odd. in ileg. delal po raznih krajih. Ker ni imel do- za slovan. jezike in književnosti na FF U v Lj., kumentov, so ga franc, oblasti 1933 vrnile v It., 1990. L. Bratuž, Narte Velikonja ob stoletnici tu pa so ga zaprli, zatem pa je moral za pol rojstva, KolGMD 1991, 109-111; I. Velikonja, Nar- leta v vojsko. 1934 je bil brezposeln, preživljal te Velikonja 1891-1945, PrimSre= št. 119-120, 1991, 386-388; T. Boži=, Trudi se za objektivnost, ne se je s priložnostnim delom in krošnjarjenjem, odpove se pa pou=nosti in vzgajanju, KL, Delo naslednje leto pa je emigriral v Jslo in se tako 6. jun. 1991; S. B.(ratina), Slavje na Predmeji, tudi izognil mobilizaciji ob etiopski vojni. Nase- KatG 13. jun. 1991; J. Gril, Pri=evalec za ideale lil se je v Mrbu. Delal je v tekstilni tovarni Ze- krš=anske vere, Družina 16. jun. 1991; D. Zaje, Sprejemamo te, pisatelj Velikonja, prav tam; A. lenika, dejaven je bil tudi v emigrant, društvu Rebula, Ce =loveka navdihnejo »Književni listi«, Tabor. Tu se je vklju=il v polit, življenje. So- prav tam; S. Bratina, Na Angelsko goro smo deloval je v delavskem strok, gibanju, udele- se podvizali, KatG 20. in 27. jun. 1991. ževal se je tudi stavk tekstil, delavcev in zato L.B. že 1936 izgubil službo. 1937 je postal =lan KP in VELJAK Tita (Valentina Marija), igralka in ko- =lan mestnega komiteja KPS za Mrb. Polit, je stumografka, r. 14. febr. 1911 v Nabrežini pri delal pri Rde=i pomo=i in pri snovanju Ljud- Trstu, živi v Lj. O=e Jožef, železni=ar, mati Jo- ske fronte. 1938 so ga jsle oblasti zaradi dejav- žefa Delpin, gospodinja. Igrati je za=ela v Mrbu nosti izgnale iz države. Odšel je v Lj. in tu ile- 1936, nato je igrala na Ptuju, v SNG Mrb. je galno živel s ponarejenimi dokumenti ter polit, bila zaposlena od okt. 1945 do dec. 1972. Odi- delal, med drugim tudi v društvu Vzajemnost. grala je Številne vloge iz slov. in svetovne dra- Spomladi 1940 je s svojo življenjsko družico matike. Bila je Dacarka (Pohujšanje v dolini Urško Zatler, telegrafistko CK KPJ, odšel v Sentflorjanski), Maya (Lodovic, Cvr=ek na og- Zgb. Tam ji je pomagal pri delu in tudi sam njiš=u). Serafina (Bulgakov, Novi dom), Marta polit, delal. Po napadu na Jslo je spremljal Bernick (Ibsen, Stebri družbe), Dejanira (Gol- Rigoleta Martini-Quarta, =lana KPI, ki je prišel doni, Kr=marica Mirandolina), Beliza (Molière, iz SZ, na poti proti It., a so ju pri Novem me- U=ene ženske), Rozalja (Veseli dan ali Mati=ek stu zajeli. V. se je kmalu rešil, pozno poleti se ženi), Rina (B. Nuši=, Pokojnik), grofica Mon- pa je po naro=ilu vodstva KPS in OF odšel v tegova (Shakespeare, Romeo in Julija), Sybil SlovPrim kot organizator obeh organizacij. 1941 Birling (Priestley, Inšpektor na obisku), Gina in v za=. 1942 je bil osrednja osebnost osvobod. (Nuši=, Žalujo=i ostali), Melita (Krleža, Leda), gibanja na Gor., na Krasu, v Vipavski,

VENOSI Salvatore, javni delavec, •. 30. nov. ferenze slavo-tedesche a Camporosso in Valca- 1938 v Žabnicah (Kanalska dolina), kjer živi. O=e nale (soavtor R. Gusmani, Terra Cimbra, jul.- Salvatore, finan=ni stražnik, mati Magdalena dec. 1981); Slovenš=ina v štirijeziinem okolju Schwarz, gospodinja. Po osn. š. v Žabnicah je (Dvojezi=nost - individualne in družbene razsež- v šol. letih 1953-54 - 1960-61 obiskoval slov. nižjo nosti, Lj. 1984); La scuola slovena in Valcanale sred. š. in klas. gimn. v Gor. (matura 1961), nato (Storia contemporanea in Friuli, St. 18); Kanal- je na U v Vidmu študiral moderne jezike. Kot ska dolina - Val Canale (soavtor M. Komac, uradnik je služboval na Trbižu, v Beli Pe=i in Razprave in gradivo, št. 20); Tradicija in per- Pordenonu. V šol. letih 1974-75 - 1977-78 je pou- spektive preu=evanja v Kanalski dolini (Razpra- =eval liter, predmete na sred. š. Iga Grudna v ve in gradivo, št. 23); Te=aj slov. jezika v Ka- Nabrežini. Od 1983 je zaposlen kot raziskovalec nalski dolini 1987-1990 (soaivtorica I. Sumi, Trst na sedežu SLORI v Ukvah. Od 1974 pomaga tu- 1990). - V. je =lan dežel, tajništva SSk od II. di pri upravi svetiš=a na Sv. Višarjah kot cer- dežel, kongresa (Števerjan, mar. 1977) in je kovnik. - Svoje javno, publicisti=no in razisko- kandidiral za SSk na dežel, volitvah 1978 in valno delo je V. posvetil Kanalski dolini, ka- 1983. Clan GO SKGZ od 6. mar. 1977, =lan TO tere slovenstvo je ogroženo in brez vsake pravne SKGZ za vid. pokr., =lan IO SKGZ od 14. maja zaš=ite. 1976 je z žpk M. Gariupom (gl. =l.) or- 1979. Clan upr. odbora SSG. V številnih enotnih ganiziral te=aj slov. v Ukvah, ki ga še vodi. V delegacijah Slov. iz It. je zastopal Slov. iz vi- letih 1977-79 je vodil te=aj slov. v Žabnicah, demske pokr. - ZSKD mu je na ob=nem zboru 1978 soorganiziral slov. glasbeno š. v Kanalski 1982 podelila Zlati krog za požrtvovalnost, SSk dolini, 1987 je vodil te=aj slov. v Tolme=u, pa na 5. dežel, kongresu (1986) odli=ke SSk. v letih 1988-90 pa v Reziji. - Kot dopisnik in Prim.: Osebni podatki; šolska izlvestja in =a- publicist sodeluje pri Novem Matajufju, Našem sopisni viri. tedniku, DPk. Do 33. št. (1975-88) je pisal slov. ij =lanke in kroniko v žpk vestnik Ukve. Od 1980 VENTURINI Domenico, zgodovinar, r. 16. sept. do 1988 je sodeloval pri rubriki RAITrstA Bom 1874 v Pulju, u. 20. jan. 1968 v Trstu. V Pulju naredil stezice - glas Kanalske doline, 1978 je je kon=al osn. š. (1888), 1893 je kon=al u=iteljiš=e sodeloval pri dokumentarcu Slovenci v Kanal- v Kopru. U=il je na osn. š. v Pulju, Lovranu, ski dolini. O problemih ožje domovine je govo- Izoli, Kopru; tu je v letih 1908-23 na it. u=ite- ril na številnih zasedanjih in ob=nih zborih ljiš=u predaval ob=o in posebno pedagogiko, it., (KKZ v Clc, SSk, SKGZ) ter strok, posvetih. zemlj. in zgod. 1925 je bil upokojen. V seme- V Novem Matajurju je objavil nize =lankov o niš=u v Kopru je nato predaval it., zemlj. in Kanalski dolini: Spoznavajmo naše kraje (1986, zgod. Po 1945 je živel v Trstu. - V. je objavljal St. 3-12 in 15-17; 1987, št. 13-17); Slovensko šolstvo poljudnejša dela o istrski preteklosti, posve=al v Kanalski dolini (1987, St. 841); Zgodovinski se je zlasti zgod. šolstva. Važnejša samostojna Škofijski zapiski. Župnija Zobnice (prevod iz dela so: Sguardo sommario sullo sviluppo della škofijskega letopisa 1875: 1987, št. 27-29, 42-44 scuola popolare in Istria nel sec. XIX, Pore= in 46-48); župnija Ukve (prevod iz letopisa 1879: 1900; Vicende storiche della pubblica istruzione 1988, št. 1-9). Nadalje je objavil naslednje po- ad Isola, Trst 1900; La guerra di Gradisca, Koper membnejše referate in razprave: Problemi lin- 1905; Guida storica di Capodìstria, Koper 1906 guistici della Valcanale - Kanalska dolina e idr. Objavil je tudi nekaj razprav. Bil je sousta- struttura della popolazione di Camporosso - Zob- novitelj in med 1903-07 tudi upravnik revije nice in Valcanale (Atti del simposio sui problemi Pagine Istriane, objavljal je tudi v AMSI, v socioeconomici e ambientali degli Sloveni in L'Indipendente (Trst), v L'Azione (Pulj) in L'Eco Italia, II, Trst 1978, v slov. kot razmnoženina); dell'Isonzo (Gor.). 1920 je izšla njegova komedija Slovenci v Kanalski dolini • Gli Sloveni nella Ingresso dei Francesi in Capodistria, Koper 1920. Vat Canale (v slov. in it., soavtor M. Gariup, Prim.: SBL IV, 394-95 in tam navedena liter. Atti Conferenza sui gruppi etnicolinguistici della Ured. provincia di Udine, Videm 1978); Slovenci in VENTURINI Fran, zborovodja, skladatelj, u=i- slovenš=ina v Kanalski dolini (Posvetovanje o telj, r. 30. maja 1882 v Boljuncu pri Trstu, u. jeziku, Slovenš=ina v javnosti, Lj. 1983); Inter- 7. okt. 1952 v Lj., pokop, pri Sv. Ani v Trstu, 181 VENTURINI

1966 prekopan v Boljunec. O=e Josip, gostilni=ar, Dvoglasna slov. maša za šol. mladino, 1936; Usmi- mati Ana Samsa iz Kozine. Po osn. š. v roj. li se, o Bog!, nagrobnica za moš. zbor, 1937; kraju je hodil na u=iteljiš=e v Kopru in matu- Osem blagrov, litanije, 1945, idr. - Najve= skladb riral 1903. Obiskoval je kmetij, te=aj v Pazinu je namenil pev. zborom in so izšle v zbirkah: in v Trstu 1911-12 te=aj za pou=evanje na meš=. Šest mešanih in moških zborov, Trst 1923; Deset Šolah. Služboval je v Predloki pri latin, in nemš=. Nekatere u=iteljice v Poljanah na Dolenjskem, pa= pa je so posve=ene cerkv. in drugim, dostojanstveni- na Primor. odpotoval sept. 1944, ko ga je pred- kom. Dobro pozna latin, metriko. sedstvo SNOS na prošnjo pokraj, šol. nadzor- Prim.: SBL IV, 400 in tam navedena liter. nika za SlovPrim Henrika Zdešarja imenovalo za okrož. šol. nadzornika za zapadnoprimor. Jok okrožje. Tu je organiziral partiz. šole; posebno VERBI6 Milena, por. ŠTRUKELJ, koncertna skrb je posve=al partiz. šolam v Beneški Slov. pevka in pedagoginja, r. 23. mar. 1903 v Po- Po vojni je postal okrož. šol. nadzornik za gor. stojni, u. 30. dec. 1979 v Lj. O=e Josip, glasbe- okrožje. Pri delu se je zlasti boril za ohranja- nik, mati Berta Buchta, gospodinja. 1919 je v nje partiz. tradicij v slov. šolstvu pod ZVU. Lj. obiskovala mestni dekliški licej, nato 1920-26 Bil je deležen številnih šikan, tudi aretiran in študirala solo petje na GlasbM in na drž. kon- konec 1946 izgnan iz Gor. Odšel je v Koper in servatoriju do 1932 (M. Hubad in V. Wisting- tu nekoliko razo=aran nadaljeval s šol., kult. hausen-Chulawska); hkrati je pri J. Ravniku in polit, dejavnostjo. V. je nosilec spominskega študirala klavir. 1928 je opravila drž. izpit iz znaka 1941, njegovo partiz. ileg. ime je bilo glasbe in 1934 kon=ala študij oporne šole pri Sandar. AG. 1926-28 je honorarno pou=evala na GlasbM S pedagoško in kult. dejavnostjo se je ukvar- v Lj. in Celju. Kazalo je, da bo postala izvrstna jala tudi njegova žena Danica Poberaj (r. 6. avg. mezzosopranistka, toda zakon s prof. V. Štruk- 1921 v Kromberku, živi v Kopru). Med NOB je ljem jo je preusmeril v pedagoški poklic. 1928- bila u=iteljica na partiz. š. v Kromberku in 49 je pou=evala klavir na GlasbM; 1949 je po- okrož. šol. nadzornica za gor. okrožje. Po vojni stala ravn. nove glasb. š. na Vi=u. 1959 je bila je najprej delala v oddelku za šolstvo pri okrož. upokojena. 1960 je bila odlikovana z redom dela NOO za Gor., za tem pri propagandnem odse- III. stopnje. Do 1935 je uspešno nastopala na ku. Febr. 1947 je odšla v Koper, kjer je nada- šolskih, javnih, koncertnih in opernih priredit- ljevala s polit, in pedag. delom. Med drugim vah. Izborno je interpretirala predvsem samo- je bila tudi nadzornica za it. osn. š. v Koprš=i- speve slov. in slovan. skladateljev, kot so npr. ni. 1952 se je zaposlila na it. redakciji Radia J. Ravnik, A. Lajovic, J. Pav=i=, E. Adami=, D. Koper, kjer je delala do upokojitve 1972, z iz- Svara, A. P. Borodin, S. V. Rahmaninov, A. T. jemo krajšega pou=evanja na izolski it. š. Gre=aninov, P. I. Ve=nyj muž« F. M. Dostoevskogo i neko- filolog, na isti fak. Vzporedno s tem je delal torye voprosy o žanre proizvedenija (Dostoevsiky tudi na prosv. podro=ju in bil že od otro=kih Studies 4/1983); Umrl je starosta italijanskih let =lan in sodelavec Prosv. društva I. Cankar slavistov Ettore Lo Gatto (JiS 1983-84, št. 2-3); pri Sv. Jakobu v Trstu. Bil je scenograf in Lirizacija ekspresionisti=ne besede v Pregljevi igralec v obnovljeni gledal, skupini (1966-69), ki noveli Thabiti Kumi (Obdobje, Lj. 1984); Pil'- jo je vodil brat Sergej. Bil je sour, mese=nika njak i Dostoevskij (Slavica XXI, 1984); Usoda Novice v mesecu (1962-64) in sodelavec (1965, Dantejevih »Nebes« v razvojni poti ruskega ro- 1966) mladinske srednješolske revije Mladinska mana (Primer, knjiž. 2, 1984); Nekotoryc istori- tribuna. 1969-70 je sodeloval kot igralec v Gledal, studiju SSG; bil je igralec in scenograf (1970- =esko-teoreti=eskie voprosy ritmi=eskoj prozy (v: Andrej Belyj, Pro et contra, Milano 1986); 75) skupaj z bratom Sergejem, B. Kravosovo, Razmyslenija o nau=nom podhode k izu=eniju B. Kobalom idr. pri Slov. amater, gled. 1977 je bil tajnik SSS. 1984 je pripravil za RAITrstA istorii russkoj kid'tury (Studia Russica IX, Bu- cikel 12 oddaj o Sodobnem ruskem pesništvu dapest 1986); Puškinov roman v verzih (JiS (komentar in prevod poezij B. Okudžave, A. 1986-87, št. 5); Nekaj pripomb k razvoju slov. Gali= in Ž. Bi=evske) in 4 oddaje o Recepciji Uterarno-kritiške misli tridesetih let (Obdobje, sodobne ruske stvarnosti med Slovenci, s po- Lj. 1987); Pomensko-informativni potopis. Kro- sebnim ozirom na sprejemanje književnosti nološki in bibliografski pregledi. Spremna be- VER< 184 seda (v: Puškin A. S., Jevgenij Onjegin, Lj. 1987); kot praktikant pri PDk. 1971 je bil soustanovi- Ruski semiolog Lotman v Trstu (PDk 12. dec. telj Slov. amaterskega gledališ=a in do 1975 nje- 1987); Literaturnaja etika kak praksis hudožen- gov umetn. vodja. 1974 je bil pri SSG zaposlen stvennogo myslenija (Studia Russica XI, Buda- kot ur. GL. Od 1975-82 je bil u=itelj v rednem pest 1988); Kak i na =to perevodima literatur- staležu (služboval v Ma=kovljah, Boljuncu, Do- naja etika u Puškina (Studia Russica XII, Bu- lini, Ricmanjah, Nabrežini in Sempolaju). 1976 dapest 1988); »Kolhoznoe solnce«: alcuni aspetti se je vpisal na AGRFT v Lj., kjer je 1982 diplo- della metafora nel racconto »Vprok« di Andrej miral iz gledal, in radij, režije (diplomske na- Platonov (v: Dalla forma allo spirito, Milano loge: iz gledal, režije - rež. Žab G. Strniše; iz 1989); Nekaj besed o literarni znanosti (Bilten zgod. gledal. - Režiser Jože Babic: utemeljitelj Slavisti=nega društva 3, TR-GO-VD 1989); Li- umetniške rasti Slov. gledališ=a v Trstu; iz zgod. miti e possibilità della tradizione dantesca nello drame in dramaturgije: Gledališki izziv Luigija sviluppo del romanzo russo: Gogol' - Dostoev- Pirandella). Od jul. 1982 je zaposlen na Radiu skij - Belyj - Pil'njak - Bulgakov - Erofeev (v: Trst A kot programist-režiser. - V. je avtor ve= Dantismo russo e cornice europea, Firence 1989); dramskih tekstov za gledal, in radio. Dramski Leonid Leonov (v: Histoire de la littérature russe, prvenec Kocke v kacki (premiera 25. febr. Pariz 1990). - Kot publicist pa posega na raz- 1967 v izvedbi dramske skupine PD I. Cankar li=na podro=ja in piše o premoš=anju strankar- pri Sv. Jakobu, edini izvod tega teksta je izgub- sko-nacionalne vizije slovenstva, o uveljavljanju ljen), sledili so: Skodelica kave: 600 lir (prem. »lai=nega« mišljenja med Slov. in o «dvojni« 10. febr. 1968 v izvedbi SSG, rež. J. Babic); Ko kulturni pripadnosti Slov. v It.: Zamejstvo, luna škili z desnim o=esom in jaše Veliki voz ustvarjalnost in ideologija (NR 24-25, 1984); La (prem. 2. mar. 1972, izvedba SSG, rež. M. Ur- libertà di essere sloveni (Il territorio, 16-17, ši=); S kakšno pravico ti re=em dober dan? (so- 1986); UredniSka beležka. Dvoje prispevkov k avtorstvo z M. Kravosom, prem. 29. maja 1981, vprašanju notranje identifikacije (Ednina, dvo- izv. dram. skupina iz Boljunca, rež. S. Ver=); jina, ve=ina. Trst 1987); Essere e sloveno (Infor- drama v 14 postajah Evangelij po Judi (obj. mazioni regionali, 4-5, Trst 1987); Realideološka 1986, prem. 1988, izv. PDG Nova Gor., rež. B. gesla, identiteta kulture in zamejstvo (PDk 28.- Kobal; v sept. 1990 je dramo objavila tudi it. 29. jan. 1987); iz sveta dolžnega v svet možnega revija Sipario); show o nespameti Samo malo (PrimN 19. febr. 1988); Pogovor z Ivanom Ver=em jih zaide v te kraje (prem. 7. maja 1987, izv. (NR 80, 1988; isto: Delo, Trst, 31. jan. 1989); Mlad. gled. Kresna no=, rež. S. Ver=); Plesna Manjšina, žrtev ideoloških bojev? (Dnevnik, So- šola (1990, izv. Mlad. gled. Kresna no=, rež. S. botna priloga, 16. sept. 1989; isto: NRazgl 22. Vor=). - Za radio je V. napisal dve kriminalki: sept. 1989); Kaj si pri=akujem od KPI v 90. letih? Rde=i gumb (prem. 11. okt. 1969, izv. RO) ter (Delo, Trst, 27. jan. 1990). Sodeloval je na strok, Sadamichi Hirasawa (prem. 13. nov. 1971, izv. kongresih, simpozijih, sre=anjih: Trst, Sassari, RO). Poslovenil in priredil je igro Alekseja Ar- Trident, Budapest, Bergamo, Kopenhagen, Not- buzova Moj ubogi Marat (prem. 27. jan. 1968, tingham in drugod. izv. dramska skupina PD I. Cankar od Sv. Ja- Prim.: Osobni podatki; Arhiv OZE pri NSK koba, rež. S. Ver=), prav tako Aristofanovo ko- v Trstu. medijo Lizistrata (izv. gled. Argos z Vrhnike, Ropct sez. 1977-78); dramatiziral je fantasti=no bajko VER< Sergej, pisatelj in režiser, r. 27. mar. F. Bevka Kozorog (sez. 1984 na Radiu Trst 1948 v Trstu, kjer živi. O=e Marcel, zdravnik A). - V. je veliko režiral predvsem za gledal, v (1903-1982), mati Milena Pertot (1913), bolniška Trstu kot tudi v širšem slov. prostoru. Režija sestra, brat Ivan, univ. prof. (gl. =l.). Osn. in komedije Barrasha in Moora Cvetje hvaležno sred. š. pri Sv. Jakobu v Trstu, 1967 pa je ma- odklanjamo (SAG 1971), farse J. Javorška Po- turimi na trž. u=iteljiš=u A. M. Slomška. 1964-65 ve=evalno steklo (SAG 1972), igro I. Torkarja je bil glavni ur. glasila slov. srednješolcev Mla- Požar (1973), B. Brechta Izjema in pravilo (SAG dinska tribuna, v Mladi poti je objavljal pesmi 1974), D. Foja Burkaški misterij (ki ga je tudi (febr. 1965) ter pisal kritike za trž. Delo. 1966-75 priredil, SAG 1975); režiral ga je tudi 1984 v je bil ob=asno zaposlen kot kronist in kasneje okviru poletne predstave ZSKD v It., lepljenko 185 VERGAN po motivih I. Cankarja V areni življenja sem na Tednu slov. drame v Kranju prejel nagrado stal (SAG 1975), M. Kmecla Intervju (kazalište Slavka Gruma za najboljši slov. dramski tekst Marina Drži7a v Dubrovniku, sez. 1978-79), F. Evangelij po Judi, ki ga je v zbirki Dramska Kozaka Vida Grantova (Šentjakobsko gledal, v knjižnica objavila tudi ZKO Sje. Evangelij je Lj., sez. 1978-79), G. Berta Neznani Bene=an prenašal R Mrb. 29. maja 1991. (SSG Trst, sez. 1979-80), dramske lepljenke za Prim.: Osebni podatki; =asopisna poro=ila ob otroke T. Pav=ka Ccn=arija (Mlad. gled. Lj., sez. delu; PDk 6. jun. 1991; M(Trst) 1991, 51-52. 1979-80), komedije A. T. Linharta Ta veseli dan mlp ali Mati=ek se ženi (Prešernovo gled. Kranj, VERCON (VRCON) MIlan, univ. prof., r. 10. fobr. sez. 1979-80), N. Grafenauerja in J. Rodeta Spo- 1913 v Trstu, živi v Beogradu. O=e Ernest, mati menik za devetimi vrati (Lutkovno gledal., Lj., Josipina Stibelj. Diplomiral je na Fak. za grad- sez. 1979-80), mlad. igre Z. Tav=ar Ah, kaj ribi= beništvo v Bgdu. Med 1941-45 je bil v nem. ujetn. je ujel (SSG Trst, sez. 1980-81), dokumentarne taboriš=u. Bil je predstojnik Fak. za gradbe- lepljenke A. Mermolje Pinko Tomaži= in tova- ništvo na U v Bgdu. V. je avtor številnih študij riši (SSG Trst, sez. 1981), enodejanki L. Piran- in projektov velikih hidroelektri=nih instalacij. della

=inom stotnika. 9. dec. 1944 je postal =lan jsl. na bolonjski U in napisal prvo liter, delo: Pau- vojne misije in nato komandant taboriš=a nem. lus, comoedia ad iuvenum mores corrigendos, vojnih ujetnikov v Marseillu. Ob koncu vojne ki predstavlja prvi poskus komedije po zgledu se je vrnil domov. 1962 je pri založbi Borec v rimskih avtorjev, posebno Terencija, v =asu hu- Lj. izdal knjigo spominov z naslovom Od Ma- manizma. Med 1390 in 1397 se je izpopolnjeval rezig do Madrida; knjigo je za objavo priredil v Padovi, kjer mu je bil za u=. Giovanni di Con- pesnik Albert Širok. versino da Ravenna, kancler carrarskega vojvo- de. V Padovi je napisal Opuscola (Orationes) Prim.: Podatki mati=nega ob=in, urada Koper in Piran. de divo Hieronymo, De arte metrica, izdal Pe- Stres trarcovo pesnitev Africa in se posvetil študiju medicine in pravnih ved. Okoli 1395 je postal VERGERIUS (VERGERIO, VERGERIJ) Jeronim doctor in artis liberalibus in zaklju=il medicin- (Girolamo), zdravnik, univ. prof. in pisatelj, r. ske študije (medicina licentiatus). Kasneje je 19. nov. 1622 v Kopru, u. 15. sept. 1678 v Padovi. postal tudi doctor in utroque iure. Med 1398-99 O=e mu je bil Girolamo, iz znane koprske ple- je bil v Firencah. Tam se je u=il grš=. pri M. miške družine. Prve študije je opravil v Kopru, Crisolariju, kar mu je koristilo, ko je pozneje nato se je izpopolnil v filoz. in medic, na U v prevedel iz grš=. v lat. Platonov dialog Gorgia Padovi. Službovati je za=el kot redni lektor za in Arrianovo delo De gestis Alexandri Magni medic, vede na U v Pizi (Studio di Pisa), nato (okr. 1414). 1400 se je vrnil v Padovo in tam na- je bil imenovan dvakrat zaporedoma (prvi= med pisal med 1400 in 1404 svoje glavno delo, peda- 1548 in 1552, drugi= 26. dec. 1558) za zdravnika goški spis De ingenuis moribus et liberalibus (pubblico medico) v roj. mestu. Na vabilo to- studiis, ki predstavlja ototšircn u=ni na=rt za skanskega nadvojvode se je 1660 ivrnil na U v mladeni=e plemiških družin. Mar. 1405 se je od- Pizo in sprejel katedro teoreti=ne in nato tudi pravil v Rim in se zaposlil na kuriji. V tem prakti=ne medic, na U v Padovi. To službo je =asu se je zanimal posebno za cerkv. probleme ohranil do smrti. - V. je napisal celo vrsto in veliko pisal o verskih razkolih in prenovitvi strok, knjig o medicini. Naj omenimo: Dispu- Cerkve. Okoli 1409 se je vrnil v Padovo, med tationes variae pro circulo Pisano; Tractatum 1414 in 1418 se je mudil na koncilu v Konstanci de urinis; Syntaxim medicamentorum tum in- in zagovarjal reformo Cerkve »in capite et in ternorum, tum exteriorum, simplicium, et com- membris«. Jul. 1420 je bil v Pragi glaivni zago- positorum; Tractatus de formulis medicamen- vornik stališ=a rimske Cerkve v razpravi s hu- torum usitatioribus. siti. Cesar Sigismund mu je namre= ponudil Prim.: P. Stancovich, Biografia degli uomini službo, štipendijo in naslov poeta laureatus in distinti dell'Istria, Trst 1828-29 (Mil), II, 268-72; V. se je po koncilu odpravil s cesarjem skozi B. Ziliotto, Capodistria, Trst 1910, 66; G. Caprin,

Testo critioo, v Atti e memorie della Società slovan. bogoslužjem, potoval po Dalmaciji in Istriana di Archeologia e Storia Patria, voi. Bližnjem vzhodu, navezal stike s škofom K. XIV N. S. 1966 (z obširno bibl.); L. Smith, Vita di P.P.V., v Epistolario, Roma 1934; Enclt Ravbarjem in baronom I. Ungnadom. Z bratom XXXV (1937), 162; E. Cecchi N. Sapegno, Sto- Janezom Krst. je za=el širiti v Kopru luteran- ria della letteratura italiana, Milano 1965-69, III, ske nazore in se potegoval za loeitöv furl, in pass, (še posebej 36 in 334-35). istrske Cerkve od Rima. 154041 se je udeležil s Vh kardinalom Contarinijem zborovanja v Wormsu, VERGERIUS (VERGERIJ, VERGERIO) Peter ki ga je sklical cesar Karel V. z namenom, da Pavel mlajši (minor, il juniore, il Giovane), ko- bi prišlo do sprave med katoli=ani in luteranci. prski škof, jurist, verski reformator in pisec, V. se je pa prav tam še bolj oprijel nazorov =lan plemiške družine, r. okr. 1498 v Kopru, nem. reformatorjev in se oddaljil od katol. vere. u. 4. okt. 1565 v Tübingenu. O=e Giacomo, mati Po povratku v Koper je skušal pospešiti in Coletta de Belgramoni (Bergomoni). Prve štu- okrepiti nekatere reforme, a fran=iškan pater dije je opravil v Benetkah, nato je študiral hu- Bonaventura iz Zadra ga je 1544 zatožil desete- manisti=ne vede in pravo v Padovi, kjer je 1517 rici v Benetkah. Bene=ani so zaddvo prepustili postal doctor in utroque iure. Nekaj let je služ- inkvizicijski komisiji v Rimu, kateri je predse- boval kot advokat v Veroni, 1522 se je vrnil v doval msgr. G. Della Casa. V. se je umaknil Padovo, kjer je pou=eval na U civilno in krimi- najprej v Mantovo, nato v Rivo in Padovo. Na nalno pravo ter objavil 1523 svoj prvi spis, raz- procesu, ki se je vršil 1546-47, je bil V. opro- pravo o zakonodaji. V teh letih je navezal stike š=en in povabljen v Rim, da raz=isti pred ko- s humanisti (P.M. Vermigli, CS. Curione) in misijo svoje stališ=e. V. tega ni storil in 1548 se za=el zanimati za ideje prvih reformatorjev. se je za=el proti njemu drugi proces. Maja 1549 Nato se je preselil v Benetke, kjer je služboval se je napotil skozi Valtellino v Svico z dvema kot advokat in se poro=il 1526 z Diano Conta- ne=akoma (Avrelij in Alvise), 3. jul. ga je papež rmi, ki pa je že naslednje leto umrla. V. se je izob=il. V Svici se je vpisal na U v Baslu in tedaj odlo=il za cerkv. kariero in služboval 1527 bil žpk v Vicosopranu (1550-53). - Nov. 1553 se v Padovi kot vicario pretorio. Vendar ni stopil je dokon=no preselil v Tübingen in postal sve- v duhovski stan do 1536, ko je bil posve=en v tovalec würtemberskega vojvode Krištofa, s ka- duhovnika in postavljen za škofa najprej v Mo- terim je stopil v stik že v za=etku istega leta. drušu na Hrvaškem (5. maja), nato v Kopru V teh letih se je sre=al s Trubarjem, ki je bil (6. sept.). Okoli 1530 je šel v Rim, kjer ga je žpk v Kemptenu in je prevedel 1555 v slov. dve papež Klemen VII. 29. sept. 1532 imenoval za V-evi deli. V. je skušal prevzeti vodilno mesto svojega tajnika (segretario apostolico e de' brevi) v širjenju protestantizma med Slovani (poznal na mesto, ki ga je pred njim imel v avg. pre- je slov. in hrv. jezik), sodeloval nekaj =asa s minuli brat Avrelij. Proti koncu 1532 ali v Trubarjem in ga nagovarjal k prevajanju biblije za=etku 1533 ga je papež poslal kot nuncija na v slov. Trubar je privolil in prevedel 1555 evan- Dunaj k cesarju Ferdinandu I. Pavel III. ga je gelij sv. Mateja. - V. je veliko pisal, prevajal, 1534 poklical spet v Rim in mu podelil v bene- potoval in se boril za širjenje protest, idej. 1556 ficij župnijo Komen. V pismu Petru Carnesec- je bil na Poljskem, 1557 na propagandnem po- chiju 30. avg. i. 1. V. ugotavlja, da je bil prvi tovanju po Svici {Bern, Basel, ženeva), v za- center protestantizma v naših krajih mesto Trst. =etku naslednjega leta pa po Avstriji (do Be- Naslednje leto ga je papež poslal v Nem. z na- ljaka). Marca i. I. se je odpravil v Furlanijo logo, da se pogovarja v nem. knezi o sklicanju koncila. V. je potoval Skozi Bavarsko in

žpk v Horjulu in potem v Novem mestu je na- nikov (1845); Zakaj in kako Jezusa ljubiti in mu pisal vrsto nabožnih knjig, ki so jih ljudje radi služiti (1845); ve= razlag Apostolskih del in Ja- prebirali. Najprej je napisal alegori=no povest nezovega Razodetja (1846, 1848), Psalmi Davida Popotnik široke in vozke poti ali popisovanje, in njih kratko razlaganje (1849, besedilo psal- kako se =lovek spa=i, v grehih živi, kako se po- mov ni prepis iz Travnovega prevoda v Japlje- boljša in Bogu sluti, 1828. »V povestni obliki vem Sv. pismu, temve= marsikje zelo izboljšan je napisana, "de bo branje perljudniši", zakaj prevod, kar velja tudi za besedilo Razodetja), zgodba, ki jo v prvi osebi pripoveduje Feliks, Libretto chronologico delle cose e fatti più re- se pravzaprav ne ti=e zunanjega, ampak samo marcabili dal principio del mondo fino al 1191 notranjega življenja. Kakor podobni "moralni (prepisal 1845, podatki iz svet. in cerkv. zgod.); romani" iz baroka govori namre=, /kako hodi Fe- nekaj zdravniških nasvetov in še neocenjene liks z Radovednostjo v mesto Goljufije, na ulice furi, in it. pesmi Canzoni composte in varie Lenobe, v Hišo veselja, dokler ga ne reši sv. occasioni da me F. V. (1798-1800; deset pesmi je Poklic in pride po ve= stopnjah spopolnjevanja nastalo ob karnevalu, poroki, novi maši, ko je v hišo sv. Pokore. Motiv je zakasnel in pripo- bil še v Vidmu). - V. si je pridobil trajne za- vedniško neploden, treba pa je pripoznati, da sluge za slov. nabožno liter. Cop je po izidu je Veriti v pisanje nadrobil nekaj prijetno živih prvih knjig zapisal, da je V., =eprav tujec, »z vrstic leposlovne vrednosti« (Legiša). Sledile so: vztrajno vnemo in prizadevnim študijem jezika Zivlenje svetnikov in Prestavni godovi, 1828-29 postal rodoviten kranjski pisatelj« (Safafik I, (ponatisa 1831 in 1855; to je njegovo najbolj zna- 42-43). Njegov prvi življenjepisec I. Jugovic je no delo, ki ga je sicer za=el M. Hofman, V. pa hvalil uglajeno, razumljivo pisanje, =edno slov. je njegove zasnutke dokon=al in prvi dal Slov. pisca, ki ni bil Slov. (Drobtinice 1850, 116-23). eno izmed standardnih del nabožnega slovstva F. Metelko je napovedal, da bo »živel njegov na 2500 str.); Razlaganje Jezusovih naukov na spomin med Slov. od roda do roda« (Marn gori, 1827; Razlaganje sv. evangelja vsih nedelj XXIII, 54). J. Benkovi= ga je stavil v isto vrsto in zapovedanih praznikov, 1830; Razlaganje terp- s Frid. Barago, ker je zlasti z Življenjem svet- lenja Jezusa Kristusa, 1831 (1845: Premišljevanje nikov privabil ljudi, da so radi brali slov. knjigo terplenja in smerti Gospoda in Odrešenika na- (VBV 1907, 70-72). siga Jezusa Kristusa); Perpravljanje k smerti, Prim.: Dr. Mar. Smolik, V. F., SBL IV, 410-11 napisano 1832, izšlo 1841; v vseh štirih knjigah in tam navedena liter. so bibli=no-liturgi=nc razlage, ki po doma=e po- Ured. dajajo svetopisem. odlomke, .ki so jih v cerkvi VERNE Mihael, cerkveni dostojanstvenik, poto- sicer prebirali v sloven., razlagali pa le redki pisec, zgodovinar in prevajalec iz franc, in nem., duhovniki; Keršanski katoliški nauk za odrašene r. 28. sept. 1797 v Orehku pri Postojni, u. 29. ljudi, I-V, 1834; Keršanski katoliški nauk za jul. 1861 v Trstu. O=e Blaž Bernjè (Verne), mati otroke, ki se perpravljajo k sv. obhajilu, 1836 Helena - mala kmeta. Osn. š. v Postojni, gimn. (obe deli sta namenjeni katehezi odraslih in in filoz. v Lj. (1813-20), bogosl. v Gor., posve=en otrok); Mnogi sveti nauki in zreki iz bukev v duh. (1823). Za=asno kpl. v Vrtojbi in Postojni, Pripovist, Pridgarja, Modrosti in Siraha, 1846; od 1825 v Trstu škofov kpl. in tajn. ter katehet to je razlaga Sv. pisma stare zaveze, ki mu je na normalki (1826). 1836 je bil stolni kanonik, bilo dostopno v Japljevi izdaji in lekcionarju, od 1846 stolni prost. Po smrti škofa M. Ravni- vendar predloge, =e se mu ni zdela dobra, ni karja (20. nov. 1845) je bil do prihoda novega dobesedno prepisal, ampak je natisnil izboljšano trž. škofa J. Legata kapitularni vikar. Se preden besedilo Ravnikarjeve redakcije lekcionarja Listi je stopil v slov. javno življenje, je V. opravil inu evangelji, 1825, in Skrinjarjevega prevoda ve= potovanj. Svoje vtise je izpri=al v potopisih modrostnih knjig. V naslednjih izdajah lek- in jih objavil v N. V 30 pismih je opisal po- cionarja, ki ga je pripravil J. Burgar (1833), je tovanje po Slovenskem in Hrvaškem, ki ga je nekaj V-jevih izboljšav. - Ve= V-jevih del je opravil od 19. avg. 1851 dalje: Potovanje po ne- ostalo v rkp. (hrani jih Semcniška knjiž. v Lj.), katerih jugoslovanskih krajih (N 1852, št. 32-51). npr: Pridige (1824-27); Zapopadek evangelja (na- V 33 pismih je sledilo Potovanje po Laškim (N pisal v Horjulu); Zivlenjepisi starozaveznih svet- 1852, št. 56-87), zanimiv in kriti=en opis potepa- VERTOVEC 190 nja po It. 1847. Dvomese=no potovanje na Bliž- Prim.: SBL IV, 411-12 in tam navedena liter.; nji vzhod 1857 je V. opisal v 45 nadalj. (N 1858, J. Moder, Mohorska bibliografija, Celje 1957 pass.; B. Maruši=, PDk 1981, št. 263-66 s si.; Isti, št. 3-48) pod naslovom Potovanje po zahodnem Z zlatimi =rkami, Trst 1987, 39-40 s si. ali po jutrovih deželah (napa=ni »zahodnem« Pan so šele v desetem nadalj. zamenjali s pravilnim VERTOVEC Josip, javni delavec, ravnatelj ra- »izhodnem«). V knjižni obliki je izšlo kot Poto- =unovodskega oddelka videmske prefekture, r. vanje v sveto deželo v letu 1857 (1859). Med 1853- 15. mar. 1889 v Podnanosu, u. 22. maja 1980 v 56 je objavil v N nekaj prevodov iz nem. in Vidmu. O=e Filip, ne=ak Matije Vertovca (gl. franc, mdr. J. B. Bossuetov Razgovor ob ob=ni =l.), posestnik, mati Josipina Podkrajšek, doma zgodovini (Jadranski Slavjan 1850, št. 1-6), dva iz meš=. lj. družine. Osn. š. v roj. kraju in v odlomka iz knjige H. Sander, Betrachtungen Trstu, sred. š. v Trstu, klas. gimn. v Kranju in über die Gute u. Weisheit Gottes... (N 1853, št. Lj. Tu je maturiral 1908. Studij ekon. ved na 5-8; 1856, št. 56, 58), vrsto obsežnih poglarrij U v Pragi in Zgbu. Služboval je na ra=. oddel- iz dela Ch. Sturma, Betrachtungen über die Wer- ku c. kr. namestništva v Trstu (1910-23). Kot ke Gottes... (N 1854, št. 1-104), Chateaubriandovo pisec prispevkov z narodnostno tematiko in Atalo (N 1859, St. 18-29). V rkp. je ostalo ve= pre- uvodnikov v trž. Edinosti (psevd. »x«) in =lan vodov, med njimi Montesquieuja Les considé- polit, društva Edinost in drugih slov. organi- rations sur les causes de la grandeur des Ro- zacij v Trstu je bil 1923 premeš=en v Videm, v mains et de la leur décadence - Premišljevanje okviru politike prisilne emigracije slov. inteli- o vzrokih velikosti in upada Rimljanov, Sveti gence. Sodeloval je z I. Trinkom, A. Budalom, Aureli Augustin, škof Hiponeski, o govoru Go- J. Vilfanom in F. Bevkom. Tudi po padcu faš. spodovem na gori po sv. Matevžu in nekaj od- je ostal v Vidmu. 1950 je sodeloval na prefek- lomkov iz Korana, 114 sur po nem. prevodu K. turi v Gor. kot strok, pri urejanju celotnega Ullmana (v LMS 1876 je Bleiweis objavil od- administrativnega gradiva, nastalega med nem. lomke iz 2. in 4. sure), Eutropijeva kratka rim- zasedbo, v =asu jsl. uprave in angloamer. obla- ska zgodovina. Ve= V-jevih rkp. sta Bleiweis sti v tem mestu. Prejel je odlikovanje Cava- in Mikloši= v obdobju 1850-65 uvrstila v gimn. liere al merito della Repubblica za dolgoletno berila. Bleiweis za nižjo gimn. (1850-55), Miklo- delo v it. drž. upravi. Bil je tudi »zapriseženi ši= za višjo (1853-65): Nilov razliv po Egiptu, prevajalec« za celotno takratno videmsko po- Koristnost mr=esov, Ulomek iz rimske povest- krajino. Poleg slov. je znal angl., =eš=., franc, nice Eutropijeve, Potovanje po slov. krajih, it. in nemš=. V rokopisu je zapustil lepo število Egip=ani, Vzroki mraza in toplote. V Cvetnike prevodov slov. (Prešeren), grške in lat. knjiž. v MD pa je Janeži= dal naslednje spise: Egipet, it. Napisal je ve= povesti s tržaško slov. tema- Fenicija in Feni=ani (1865 in 1881); Jeruzalem tiko. Vse življenje je kljuboval faš. in it. na- (1876 in 1887). V. je našel pri nekem starinarju cionalizmu, a gojil veliko spoštovanje do sose- rkp. P. Puzla, zgodovinopisca stiškega samosta- dov drugega jezika in vseh narodov. na, Idiographia sive Rerum memorabilium in Prim.: Podatki sina Marina Vertovca. ga podaril lj. dežel, muzeju (danes je v DAS). - V. Ropet je pokazal dobro splošno kult. in zgod. razgle- VERTOVEC Marino, profesor, publicist, preva- danost. Bil je usmerjen k pomembnim dogod- jalec in prou=evalec slovenske problematike v kom sveta; o krajevni zgod. problematiki je Beneški Sloveniji, drugih manjšin v Italiji in le krajši zapis: Sveti Just, mu=enik, patron Tr- Evropi sploh, r. 17. apr. 1939 v Vidmu, kjer žaške škofije (Drobtinice 1858). Med tedanjimi živi. O=e Josip, ravn. ra=unovod. odd. pri pre- pisatelji je bil najprimernejši, da dopolni frag- fekturi v Vidmu (gl. =l.), mati Marija Znidarši=, mentarno Ob=no povestnico Matije Vrtovca (u. doma iz Trsta, ban=na funkcionarka. Osn. in 2. sept. 1851). Bleiweis je V. pregovoril, da ob- sred. š. v Vidmu in tu maturiral na realni gim- dela manjkajo=a poglavja (88-96), napisal pa je naziji 1958. Leta 1964 je diplomiral iz polit, ved povestnice srednjega =asa (str. 495-533) ter ce- z doktorsko disertacijo o nacionalnosti in poli- lotno povestnico novega =asa, pogl. 1-91, str. ti=ni misli P. S. Mancinija (7/ concetto di na- 1439. Delo Ob=na povestnica ali zgodovina ce- zionalità nel pensiero di Pasquale Stanislao Man- lega sveta je v celoti izšlo 1863. cini) na U v Trstu. Bil je prof, franc, in angl. na 191 VERTOVEC sred. ž. v Vidmu, od 1968 je tu redni prof, za cev v Italiji študijo Družbenogospodarski oris angl. na DPTZ B. Stringher. Isto=asno je imel ob=ine Grmek v Ben. Slov. Po krajevnih it. TV te=aje slov. jezika in kulture (od 1976 dalje) v mrežah (Telefriuli in Voce dei colli Orientali)

nejše strok, literature ter z lastnim zanimanjem tl843 je pogosto obravnaval kmetij, vprašanja, in pridnostjo dosegel zavidljive uspehe na pod- zlasti vinogradništvo; posebej izstopa njegov pr- ro=ju zgod., zemlj., kemije, fizike, astronomije vi slov. spis, hvalospev Vinske terte hvala (N idr., najve= in najraje pa v kmetijstvu, zlasti 1843, 1M2), ki je menda pobudila Stani=evo naj- v vinogradništvu in kletarstvu. Svoje znanje je boljšo pesem Hvala vinske trte (SBL III, 441; bogatil s številnimi potovanji (redno v sprem- PSBL III, 447) in vsaj deloma tudi Prešernovo stvu dve leti mlajšega brata Franca, ki mu je Zdravljico (SBL II, 553); opazen je tudi =lanek bil ko=ijaž, tajnik, svetovalec) po doma=ih in Od zarajanja in mnoienja novih sadnih plemen tujih deželah (po Madžarskem, Nem=iji, Fran- (N 1844, 58, 62). Najgloblje sledove so v tem po- ciji in Italiji, mdr. v Berlinu, Dresdenu, Heil- gledu zapustile tri njegove knjige: Vinoreja za bronnu, Milanu, Miinchnu, Parizu, Rimu), si na- Slovence je nastala iz prilog N 1844 in je v bo- biral skušnje in se stalno izobraževal in je tako hori=ici izšla pri Blazniku v Lj. 1845, obsega 22 pri pisanju knjig vestno upošteval najnovejše poglavij (15 jih obdeluje vinogradništvo, 7 vi- izsledke znanosti (a stalno izobraževanje je pri- narstvo oz. kletarstvo, govori še o sadjarstvu poro=al tudi u=iteljem in umnim kmetovalcem, in pri kletarstvu tudi o kemiji, vmes drobi zlasti pa duhovš=ini, ki je v najbližjem stiku zemlj., zgod. in kult. dogodke, na koncu dodaja s kme=kim =lovekom in na ta na=in lahko pri- seznam vinskih sort na Dolenjskem, na Hrva- speva k =imve=jemu napredku in dvigu iz zao- škem in Štajerskem ter imena nekaterih tujih stalosti). Kot zelo aktiven =lan Kranjske KD sort). V vinogradniškem delu Vinoreje podrob- (bil je še =lan Štajerske, Goriške in drugih no obdeluje Sortiment vinske trte, osipanje, pri- kmetij, družb) se je udeleževal vseavstrij. zbo- poro=a izbrane sorte, opisuje sorte na Vipav- rovanj in drugih prireditev, npr. zbora nemških skem, Goriškem in v Brdih, tolma=i sajenje in kmetovalcev in gozdarjev v Gradcu (N 1846, 163, nego, varstvo pred pozebo, boy proti škodljiv- 167), evropskih vinogradnikov in sadjarjev v cem, obdelovanje vinogradov, rez, gnojenje, gro- Heilbronnu, kjer se je seznanil z mnogimi kmet. banje, cepljenje (V. ga priporo=a že pol sto- strokovnjaki (N 1847, 74 do 75), podobnega v letja pred invazijo trsne uši v Evropo!); v vi- Salzburgu 1851 pa zaradi bolezni ne ve=. Kakor narskem delu obdeluje trgatev in predelalvo na Planini, tako v Šentvidu se je razdajal ne grozdja, vrenje, razli=ne na=ine naprave vina, samo v versko-cerkvenem pogledu, ampak se razlaga fiziološke in kemi=ne procese in se pri je pomujal tudi za splošno izobraževanje in tem sklicuje na vse pomembnetjše pisce kletar- igosp. napredek (bil je preds. šentviške kmetij. stva tiste dobe, dasi ima hkrati kriti=en odnos podružnice do smrti). - V. velja za u=itelja na- tudi do svetovnih veli=in takratne kemije in ših vinogradnikov. K vinogradništvu je pristopil takratnega vinarstva. To knjigo so N (1845, 193) s kriti=nim raziskovalnim =utom. U=il se je na imenovale »-kmetijsika šola« in jo zastonj razde- lastnih izkušnjah (v svojem in farnem vinogra- lile med vinogradnike in naro=nike N, kar je du je preskušal trsne in sadne sorte, pridelo- imelo izreden vpliv najprej na Vipavskem, pa valne postopke in Metarska opravila), novosti tudi po celi Kranjski in Goriški, manj pa na je skuišal znanstveno raztohna=iti tudi na osnovi Štajerskem, koer je bil bolj o=iten nemški tujih izsledkov ter prepri=eval in spodbujal vi- vpliv. - Druga tovrstna knjiga, Kmetijska ke- nogradnike, da bi mu sledili. Kljub =asovni od- mija, to je, natorne postave in kemijske resnice daljenosti ve=ino njegovih nasvetov lahko po- obernjene na =loveško in živalsko življenje in hvalimo še danes. Nekateri principi so never- njegove pridelke, na kmetijstvo in njegove pri- jetno napredni, korakal je dale= naprej in so delke, je bila natisnjena 1847 (izhajala je kot mu sodobniki le težko sledili. Na podro=ju vi- priloga N). Napisana je bila za prakti=no rabo nogradništva in vinarstva spada med najbolj ter za strok, in druge šole. Njen izid so N plodne slov. strok, pisce 19. stol., saj je ve=i- Ü847, 200) pospremile s priporo=ilom, da gre noma pisal v slov. jeziku. Sestavki v nemškem za prvo tovrstno slov. knjigo, ki nudi trdno ijeziku so izšli v IB, npr. Über das Rceren, podlago vsemu višjemu kmetijstvu. V njej po- Tröpfeln der Trauben (IB 1820, 105 si.), Die ziva zlasti grašSaike, duhovnike, glavarstva in Ursprüngliche Bildung der Wipbacher Gegend KD, naj jo prebirajo in razširjajo, da se doseže (IB 1821, 30 si.). Kot sodelavec N od ustanovitve splošen gospodarski napredek. »Zlata vredna 193 VERTOVEC knjiga« je pri Blazniku dosegla drugi ponatis vih pet sestavkov obravnava Zemljo, njeno ve- •1856. Izšla je tudi v hrv. (Gospodarska lu=ba likost in obliko, vrtenje in gibanje okoli sonca ili prirodni zaikoni i lu=bene zasade, prev. in ter zemljino težo; šesti sestavek je namenjen prired. I. Mataji=, Zgb 1894). - Naposled je V. zemljepisu, v sedmem obravnava Luno, v osmem 1850 izdal (prav tako pri Blazniku) knjižico govori o Soncu, deveti in deseti sestavek ob- (kot priloga N št. 51) Sporo=ilo Slovenskim ravnavata planete, enajsti komete (»zvezde z vinogradnikam sosebno vipavskim in primor- repam«), v dvanajstem je beseda o utrinkih, v skim, v katerem skuša na kratko povzeti naj- trinajstem razmišlja o bodo=i usodi oson=ja, važnejše ugotovitve, razlage in nasvete iz svoje v štirinajstem sestavku govori o nepremi=ni- Vinoreje, ker je mnenja, da prva slov. knjiga cah, v petnajstem o fiziki zvezd, v zadnjem o vinogradništvu ni našla dovolj zainteresiranih podaja hvalospev Bogu Stvarniku. Sestavki so bralcev med vinogradniki, ali pa ni zajela do- napisani s spoštovanjem in ljubeznijo do bral- volj širokega kroga tistih, katerim je bila pred- ca, s toplino in neposrednostjo, s prodornostjo vsem na Primor. namenjena. • Na podro=je intuicije in s strok, kultturnostjo, tako da spada zgod. je V. posegel že skoraj šestdesetletnik in med naše najimenitnejše poljudnoznanstvene je kot prvi poskusil dati Slov. ob=o zgodovino. pisce. - V težnji »za pomnoženje doma=e pisme- Njegov prvi zgodovinarski spis je =lanek Ilir- nosti« je na prigovarjanje mnogih prijateljev ske dežele nekada] in sedaj (N 1843, 26-27, 31, duhovnikov 1850 izdal knjigo z zvene=im na- 33-34). Podobnega zna=aja je še njegov pollite- slovom Shodni ogovori. V tem liter, delu je rarni sipis Veli=astno cerkvenovo)asko obhajanje 26 pridig, ki jih je V. v =asovnem razponu v ipavski dolini (N 1845, št. 27, 175-76, 179-80) in skoraj 40 let (181048) imel ob raznih cerkvenih nekaj skromnih zgodovinskih spominov v Shod- slovesnostih. Njegove pridige kažejo, da je si- nih ogovorih. V dogovoru z Bleiweisom je blizu cer obvladal baro=ne retori=ne prvine, da pa je deset zadnjih let življenja posvetil pisanju prve raje sledil razsvetljenski miselnosti in estetiki obsežne svetovne zgod. v slov., ki je pa ni do- ter menil, da duhovnik ni vernikom le »dušni kon=al (segel je skoraj do konca sred. veka). skrbnik«, ampak tudi ljudski u=itelj in sveto- Iz nje je ikot »poskušnjo ob=inskiga zgodopisa« valec v posvetnih stvareh. - Napisal je tudi ve= objavil odlomek Kriianske vojske (Letopis Slov. drugih =lankov, npr. Coprnica (N 1843, 40), Kaj društva za Kranjsko 1849, 2243). Postumno so je bolji po=asi ali naglo obogateti? (N 1844, bili objavljeni posamezni odlomki V-evega ro- 130), Hvaležnost visoko postavljenega sina viteza kopisa, npr. Zgodovinska pisma (N 1852, št. A. Lavrina do svojih kmetiSkih staršev (N 1845, 1-53), Stari Slavjani (SB 1852, 381-83, 388-90), dva 107-08). Po smrti je izšel njegov jezikovni pri- odlomka je Bleiweis porabil v svojem slov. spevek Pokušnja stare slovenšine po Ipavskim berilu za drugi gimn. razred (1852), devet od- in Primorskim (N 1852, 203). - V-ega delovanja lomkov pa je Mikloši= ulvrstil v slov. berilo za pa ni vodila le »plemenita želja pou=iti, omikati Peti (do osmi) gimn. razred (1853-65). Celoten ter v gmotnem in duševnem oziru povzdigniti rokopis je priredil in dopolnil do 19. stol. Miha ves narod slovenski« (LZ 1884, 374), ampak mu Verne in je izšel pod imenom obeh avtorjev tudi pomagati v stiskah, npr. ob epidemiji koz 1865 z naslovom Ob=na povestnica ali zgodo- 1810 na Planini in pozneje v Šentvidu, ko je vina celega sveta (Vertov=ev del je bil objavljen poskrbel za cepljenje (prvi= se je dalo cepiti najprej kot »Doklada Novic« (1853).

Fìatu v Turinu in delal v Torino Mirafiori, in kot =lan vsedrž. koordinacijskega odbora ti- nato v tovarni OM koncerna Fiat v Brescii. skovnih uradov it. dežel ve=krat predstavljal 1962 je nastopil službo tehn. dir. v štivanskd dežel, upravo na raznih sre=anjih in kongresih. Papirnici, kjer je ostal do 1964, ko je prišel k Kot odbornik aktivno dela v =asnikarskem sin- pivovarni Dreher v Trstu. 1970 je po daljšem dikatu. Odgov. ur. je dnevnega biltena, ki ga delovanju v Piomontu postal dir. tovarne Eaton izdaja dežel, tiskovna agencija, in raznih publi- v Trži=u. 1973 je sprejel mesto ravn. mehan- kacij, ki jih izdajajo dežela in razne z deželo skega centra tovarne Alfasud v Pomigliano povezane ustanove. Ureja monografske zvezke d'Arco (Neapelj). 1977 se je vrnil v Trst kot dežele F-JK (Regione cronache FVG), ki izhajajo ravn. proizvodnje v tovarni Grandi Motori. Na štirikrat letno. tam mestu je ostal kot dir. treh tovarn motor- Prim.: Osebni podatki; vprašalna pola Ods. jev (Trst 1, Trst 2 in Bari) do upokojitve za zgod. pri NSKT. 1990. - V javno življenje se je vklju=il že v ldt dijaških letih v okvira Akad. kluba Jadran, pri VETRIH Alojz, duhovnik, publicist, organizator, katerem je bil prods, od 1948 do 1954. Proti r. 25. febr. 1926 v Batujah, živi v Vrtojbi. O=e koncu 40-ih let je bil med prvimi =lani SDZ za Filip, mali kmet in zidar, mati Marija Koron. STO. Aktiven je v Slov. dobrodelnem društvu Osn. š. v Batujah (1932-39), poklicna š. (avvia- (=lan od 1948, od 1984 tajn., potem prods.) ter mento industriale) v Gor. (1939-40), gimn. v se- Pri Jadralnem društvu Cupa kot odb. Clan je meniš=u v Castellerio pri Vidmu (1940-44) in Gor. uprav. odb. TKB od 1984 in podpreds. od 1987; (1944-47), bogoslovje na Teol. fak. v Lj. (1947-52), upravitelj pri podjetju engineeringa MicroM v tam promoviral za doktorja teologije 20. febr. Trstu; preds. razsodiš=a pri dežel, sindikatu 1964 z disertacijo Krš=anstvo kot dobrina v Dirigenti d'azienda. PoMt. dela v okviru Slov. spisih Janeza Svetokriškega. Posve=en 29. jun. skupnosti kot =lan dežel, tajništva. V zadnjem 1951 v Lj. Služboval je: kot žup. uprav, v Kobje- desetletju se je obširno bavil s problematiko glavi-Stanjelu (1952-60), na Otlici (1960-65), kot novih tehnologij in pripravljanjem kadrov za žpk in dekan v Crni=ah (1965-73), kot rektor nove scenarije v industriji (sodeloval je pri Malega semeniš=a v Vipavi (1973-79), kot žpk v Programu Industrija-Uoivanza, ki ga ve= let Vrtojbi (1979 do zdaj); od 1986 je dekan deka- organizira IRI). nije Nova Gor. - Od 1964 je =lan raznih škof. Prim.: Osebni podatki. in medškof. svetov. Z risbami je opremil kate- ldt kizem Krš=anske resnice, ki ga je izdala Apost. VESSEL (VESEL) Sergij, =asnikar, r. 19. mar. administratura Nova Gor. 1957. Prva leta je so- 1937 v Trstu, živi tam. O=e Fran, odvetnik (gl. deloval pri te=aju za zaro=ence v Ajdovš=ini. 41.), mati Julija Kapelj, uradnica, brat Aljoša. Ob=asno sodeluje v Družini, Cerkvi v sedanjem Osn. š. v Ampezzu, potem slov. v Rojanu, slov. svetu, Katehetskem zborniku, PSBL (vsega nad nižjo @imn. pri Sv. Jakobu v Trstu in slov. klas. 35 prispevkov). Izdal je 8 snopi=ev župnij, gla- licoj v Trstu, maturiral 1956. Bil je =lan raznih sila Oznanila iupnije Vrtojba, v katerih je med društev in v letih 1958-59 kot študent prava drugim obdelal kroniko Vrtojbe. Sodeloval je preds. društva slov. visokošolcev. Od 1958 do pri prevajanju obširne katehetske enciklopedi- 1966 je bil zunanji sodelavec RAITrstA, pisal je, ki =aka na natis. - Važnejši =lanki: Družina: predvsem tekste s podro=ja kinematografije in Apologeti=ni odstavki, Zakaj ne bi postal du- avtomobilizma ter delal kot prevajalec za RAI hovnik?, Val duhovnosti nad Evropo (te=aj za in. za razne ustanove. 1966 je postal =asnikarski voditelje duhovnih vaj), Vredni spomina (Novak, Praktikant, potem =asnikar pri trž. it. dnevniku Bernardin Godni=), Verouk za osemletkarje dn • Piccolo, kjer se je ukvarjal ve=inoma z mest- družinska kateheza, Zidovi visoki kot gora (ka- no in deželno kroniko. S =lanki je ob=asno so- tehetska št. Družine), Pokoncilska prendva na deloval v NL. 1972 je nastopil službo =asnikarja Slov. napreduje (katehetska št. Družine). - Cer- Pri tiskovnem uradu dežele F-JK, od 1973 vodi kev v sedanjem svetu: V jeseni življenja =lovek kot glavni ur. tiskovno informativni odd. dežel, potrebuje Cerkve in Cerkev potrebuje =loveka. uprave F-JK. Spremljal je razne dežel, delega- Usposabljanje katehetov za versko vzgojo otrok cije na obisku v sosednjih in drugih državah v detinski dobi, Verski pomen spomenikov kr- VETRIH 200

š=anske umetnosti, Naši te=aji. Izkušnje z no- M. Kordež, A. Kosi=, F. Milani, F. Monai, K. vimi katekizmi, Kaj ho=emo dose=i s pripravo Pal=i=, M. G. Persolja, E. Pirusel, S. Puddu, C. na birmo v malih skupinah, Okrogla miza o po- Raza, R. Saksida, A. Tonutti, G. Toplikar, K. menu družine pri bujenju in gojenju duhovnih Tutta, G. Valvassori, F. Vecchiet, A. Velussi, poklicev, O prenovljenem birmanskem obredni- E. Žerjal, S. Žerko idr. Svoje kritike objavlja ku. Znanje verskih resnic Še zdale= ni verovanj- tudi v =asopisju in raznih publikacijah. Kot ska predanost Bogu. - V Oznanjevalcu je priob- prevajalec iz slov. v it. je sodeloval pri pripravi =il osem prispevkov, v Katehetskem zborniku ve= razst. katalogov (Gorše na Primorskem, Gor. dva, itd. - Veliko je tudi predaval in predaja- 1981; Janez Pirnat, Lj. 1983; Silvester Komel nja so ostala v rkp. Pomembno je bilo preda- retrospektivna razstava, Nova Gor. 1985; Fron- vanje Mirenski Grad v=eraj in danes. tiere d'Avanguardia, Gor. 1985; Negovan Nemec, Gor. 1986; M. D. Savinšek, Gor. 1989; M. I. Rup- Prim.: Osebni podatki 28. avg. 1990; Letopis Cerkve na Slov. 1985, 276 in pass. nik, Gor. 1989). Prispeval je prevode za zbornik Jok Stefano Kocjan=i= (1818.1883), Gor. 1984 (B. Ma- ruši=, Il contributo alla cultura slovena); za re- VETRIH Jožko, prof., kult. delavec, likovni kri- vijo StudG LIX, genn.-giu. 1984 (B. Maruši=, Lo tik, r. 12. avg. 1936 v Solkanu pri Gor.; živi v storico goriziano Milko Kos); za zbornik Zveza Gor. O=e Ivan, veletrgovec, doma iz Bätuj, ma- slov. katol. prosvete - Ob tridesetletnici 1959-1989, ti Angela Ipavec iz Crm<£ na Vipavskem, brat Gor. 1989; za Goriški letnik in za številne dru- Tomek (gl. =l.). Osn. š. in nižjo gimn. je obi- ge publikacije. Zanima se za enogastronomijo: skoval v Gor. (1942-44 v it., od 1944 do 1950 pa sestavil je ve= besedil in prevodov za prospekte, v slov.). Od 1947 do 1950 je bil v gor. Alojzije- med drugim tudi brošuro z izvirnimi kuhar- viš=u. Ker je o=e optiral za it. državljanstvo, skimi recepti (Trst 1986, ponat. 1990). Od 1976 se je moral vpisati na it. š. Med 1950 in 1955 je redni sodelavec PSBL (šifra Vh), od 1985 je opravil višjo gimn. in klas. licej v salezijan- =lan odb. Istituto di Storia Sociale e Religiosa skem zavodu (ginnasio-liceo parificato Don Bo- di Gorizia. sco) v Pordenonu. Po maturi se je vpisal na Pravno fak. v Trstu, 1965 pa se je prepisal na Prim.: Osebni podatki; Slovensko Alojzi jeviš=e v Gorici, Gor. 1961; IzvGor od 1970 dalje; L. Filoz. fak. Promoviral je 1980 z diplomsko na- Spansher, Cent'anni della »Ginnastica gorizia- logo iz zgod.: La divisione dei terreni comunali na« 186S-1968, Gor. 1968; M. Brecelj, Med Brdi nella Contea principesca di Gorizia e Gradisca. in Jadranom, Celje 1983, 238; =asopisna poro=ila. 1972 je za=el pou=evati kot suplent na nižji B.Lu. sred. š. I. Trinko v Gor., 1980 pa kot redni VETRIH Tomek, pesnik (samouk), r. 4. avg. prof. V študij, letih je pomagal v doma=em trg. 1948 v Gor., kjer živi. O=e Ivan, veletrgovec, do- podjetju in se aktivno zanimal za film (v petde- ma iz Batuj, mati Angela Ipavec iz

(SSG, Z. Sedlbauer, 1980); D. Smole, Krst pri kovo nagrado in diplomo za kostumografijo v Savici (SNG D, J. Pipan, 1981); D. Har, Mol=i Lorcovi drami Krvava svatba v izvedbi SSG; in bodi lepa (PDG, M. Bevk, 1981); D. Svara, 1983 nagrado Prešernovega sklada za kostumo- Veronika Deseniška (SNG O in balet, Sedlbauer, grafsko delo v gled. v zadnjih dveh letih; 1983 1982); M. Bulgakov, Molière (SNG D, Sedlbauer, Borštnikovo nagrado za kostumografijo v pred- 1932); Fojerve enodejanke (SNG D, Urši=, 1982); stavi Zarota svetohlincev M. Bulgakova v izved- L. Kraigher, Umetnikova trilogija (SNG D, Babic, bi SSG; 1982 na Borštnikovem sre=anju nagra- 1982); P. Terencij Afer, Evnuh (SLG Celje, Ur- do za skulpturo oblikovalcev Sje; 1985 na Sre- ši=, 1983); Sofokles, Antigona (Kult. umetn. druš- =anju gled. Alpe-Adrija nagrado strok, žirije za tvo Fr. Žiberna, Povir, A. Pregare, 1981); M. oblikovanje kostumov v Miillerjevem Kvartetu Bulgakov, Don Kihot (PDG, Sedlbauer, 1984); v izvedbi SNG D s podelitvijo bronaste vrtnice; Wycherley, Podeželanka (SLG Celje, Fr. Križaj, 1987 Borštnikovo diplomo za kostume pri upri- 1984); E. Petrolini, Chicchignola (SSG, Urši=, 1985); zoritvi Barnesovih Rde=ih nosov v izvedbi PDG; J. Javoršek, Dežela gasilcev (MGlj, Urši=, V. 1988 v Novem Sadu posebno priznanje Udruženja Möderadorfer, 1985); W. Shakespeare, Kar ho=e- likovnih umetnika primerijenih umetnosti i di- te (SLG Celje, M. Korun, 1986); F. Lehar, Vesela zejnera Vojvodine za kostumografijo za Strni- vdova (SNG O in balet, 1986); P. Barnas, Rde=i ševe Ljudožerce; 1988 v Novem Sadu Sterijino nosovi (PDG, D. Mlakar, 1986); I. Hergold, Pa nagrado za kostume v predstavi Ljudožerci v racels - Asklepiju smo dolžni petelina (SSG, B izvedbi PDG; 1988 Borštnikovo diplomo za ko- Kobal, 1986); B. Nuši=, Sumljiva oseba (SSG stumografije za naslednja dela: Ljudožerci (PDG), D. Jovanovi=, 1987); J. B. Molière, Zgrabite Sga- Savannah Boy (EG Glej Lj.), Zgrabite Sganare- narela (SLG Celje, V. Möderndorfer, 1987); G la (SLG), Kralj na Betajnovi (SSG); 1985 v Sa- Strniša, Ljudožerci (PDG, Korun, 1987); E. De rajevu Zlati lovorov venec za kostumografijo za Filippo, Velika magija (SNG D, Kobal, 1988) Miillerjcv Kvartet v izvedbi Male drame SNG. F. Schüler, Marija Stuart (SNG D, D. Mlakar Prim.: SLG IH, 767; Ogledi m pogledi (A. Ber- 1989); D. Zaje, Medeja (SNG D, M. Ho=evar ger), 1984; osebni podatki; ob premierah, na- 1990); I. Cankar, Hlapci (SSG, Kobal, okt. 1990). gradah in razstavah: PDk, NL, M(Trst), PrimN, Razstave: 1969 se je udeležila slikarske razstave Delo, Dnevnik, Ve=er, NRazgl. Har. v rimskem Palazzo delle esposizioni, kjer je do- bila diplomo in srebrno kolajno; 1965 je v dvo- VIDAV Ivan, matematik, r. 17. jan. 1918 na Op- rani SPD Tabor na Op=inah na skupinski raz- =inah pri Trstu, živi v Lj. O=e Ivan, kmet, mati stavi predstavila 8 slik; 1974 je imela v TKG Josipina Sosi=. Druž. se je po 1920 preselila v osebno razstavo svojevrstnih risb v =rnobelem, Jsl. Osn. š. je obiskoval v Kr=evini pri Mrbu pastelov in temper z živobarvnimi slikami ljud- (1924-29), klas. gimn. v Mrbu (1929-37). Po maturi skih noš iz trž. okolice; 1983 na za=etku Ta- 1937 je študiral matem. na Filoz. fak. U v Lj. bora na Op=inah je imela razstavo s številni- (1937-41); kot študent je bil asistent prof. Plem- mi slikami, skicami, osnutki in vzorci kostu- lja. Diplomiral apr. 1941, maja 1941 promoviral mov; 1985 je po premieri Javorškove Dežele ga- za dr. filoz.-matem. z disertacijo Kleinovi teo- silcev imela v MGlj razstavo skic; 1988 je na remi v teoriji linearnih diferencialnih ena=b. razstavi skupno z Branko Donassy in Magdo 194142 je bil s Turnerjevo štipendijo na podi- Stare Tav=ar prikazala modne izdelke. - Nagra- plomskem študiju matem. v Rimu. Ob vrnitvi de: 1969 je dobila =astno diplomo na Narodni je bil interniran v taboriš=u Gonars, po posre- in mednar. razstavi slikarstva in kiparstva v dovanju SAZU izpuš=en. Od avg. 1944 do konca Cenacolo degli artisti ciampinesi »Giovanni vojne je bil na prisilnem delu. 1943 je postal XXiIIT« v Rimu; 1969 bronasto medaljo na med- honorarni asistent na Filoz. fak. v Lj., 1946 do- narodni razstavi Martin Luther King v Rimu; cent, 1949 izred. prof., 1953 redni prof. matem. 1975 Borštnikovo diplomo v Mrbu za kostumsko V letih 1951-54 je bil skupaj 8 mesecev na stud. opremo drame A. Leskovca Dva bregova v iz- izpopolnjevanju v Parizu, kjer je delal pri prof. vedbi SSG; 1982 na Jsl. oper. bienalu priznanje S. Mandelbröjtu. Kot prof. je predaval na Na- v kostumografiji opere Veronika Deseniška za ravoslovni fak. oz. Fak. za naravoslovje in teh- najboljšo kostumografijo bienala; 1982 Borštni- nologijo naslednje predmete: analiza I in II, 205 vime diferencialne enaöbe, funkcionalna analiza, teo- SAZU ob 40-letnici (127) in 504etnici (177-78), Lj. rija analiti=nih funkcij, algebra, projektivna geo- 1978 in 1988; Obzornik za matematiko in fiziko 1978, št. 2 (poslve=ena V.); SBL IV, 435-36 in tam metrija in diferencialna geometrija. Na odseku navedena liter, in bibl. za matem. pa je v podiplomskem programu SAS predaval razna poglavja iz funkcionalne analize VIDAV (VIDAU, VI@ALI) Josip, duhovnik, r. 5. in algebre. Bil je prvi dekan Fak. za naravo- mar. 1894 na Op=inah pri Trstu (doma se je slovje in tehnologijo (1957-58) ter dolgoletni pred- reklo »pri Drikavih«), u. 10. apr. 1974 v Rodiku. stojnik katedre oz. odseka za matem. na fak. O=e Andrej, kmet, mati Jožefa Klemen, gospo- in predstojnik oddelka za matem. na Inštitutu dinja. Kot sin revnih kme=kih staršev je mo- za matem., fiziko in mehaniko, katerega =lan je ral že kot otrok trdo delati. Osn. š. je obiskoval bil od ustanovitve 1962, dolga leta pa tudi preds. na Op=inah, nem. gimn. v Trstu, kjer je matu- njegovega strok, odbora. - Dopisni =lan SAZU riral. Nato je odšel na rusko fronto v Galicijo. je postal 1958, redni 1962. Od ustanovitve 1949 Po dveh letih ujetništva in po kon=ani vojaški =lan Društva matem., fizikov in astronomov obveznosti je študiral teologijo v Trstu in Gor. SRS, v letih 1951-55 tudi preds., ter =lan Société ter bH 29. jun. 1921 posve=en v trž. stolnici. Mathématique de France. Dolgoletni preds. ko- Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Lokvi misije za republ. tekmovanja mladih matem. Ur. pri Diva=i, kjer si je kot zaveden domoljub knjižne zbirke Sigma, sour, =asopisov Obzornik kmalu pridobil simpatije in zaupanje pri lju- za matematiko in fiziko, Matemati=ni vestnik deh. S tamkajšnjim u=iteljem Hreš=akom si je (Bgd) in Mathematica Balkanica (Bgd), zbirke mnogo prizadeval, da bi vzbudil pri mladini univ. u=benikov in monografij Matematika-Fizi- ljubezen do domovine in naroda. Po dveh letih ka, zvezkov Postdiplomski seminar iz matem., službovanja v Lokvi je odšel v Klanec pri Ko- sodelavec referativnega =asopisa Zentralblatt für zini, odtod v Podgrad pri Ilir. Bistrici. Tudi tu Mathematik. 1952 je prejel za prvi slov. visoko- je bil kot zaveden Slov. preganjan. Uprl se je šolski u=benik Višja matematika I in II Pre- blagoslovitvi novega šolskega poslopja v Pod- šernovo nagrado, 1965 odlikovan z Redom dela gradu in ,s tem prišel v nemilost pri tedanjih z rde=o zvezdo, 1970 za znanstv. =lanke Kidri=evo it. krajevnih veljakih, tako da so ga hoteli vre=i nagrado, 1974 z Redom republike s srebrnim v vodnjak. 1927 je nastopil službo župn. uprav, vencem, 1978 z Redom zaslug za narod z zlato v Rodiku pri Kozini. Zvest svojemu narodu je zvezdo in zlato Plemljevo medaljo, 1981 prejel po konfinaciji znanega vaškega u=itelja Grego- nagrado AVNOJ. - V. je u=enec velikega slov. reti=a kljub prepovedi skrivaj pou=eval v cerkvi matem. Josipa Plemlja in poleg njega najpo- verouk ter u=il otroke slov. abecede. Tudi med membnejši slov. matematik. Raziskovalno se je zadnjo vojno je ostal v župniji in svojim ljudem posvetil predvsem klasi=ni in funkcionalni ma- tesno ob strani. Dvakrat je vas reši] požiga in temati=ni analizi in teoriji operatorjev ter dru- številnim vaš=anom pomagal, da so se rešili gim podrd=jem, pomembnim v kvantni mehani- iz zaporov in internacij. Podpiral je partizane ki- Na svoj talent je opozoril že z disertacijo. moralno in materialno ter ve=krat dovolil upo- Funkcionalno analizo je dvignil na raven vodilne rabo cerkv. prostorov za razna zborovanja. smeri v slov. matem. šoli, katere ustanovitelj je. V Sji je utemeljil tudi topologijo in mirne- Prim.: E. R., Župnik Vidav zlatomašnik, PDk ri=no analizo. Poleg številnih strok, =lankov v 30. maja 1971, 126 s si.; openski župnik Viljem Žerjal; mati=na knjiga župn. urada na Op=inah; slov. in tujih znanst. =asopisih je avtor nasled- sorodniki. njih monografij: Višja matematika I in II (1949, ViK "51, s ponatisi); Rešeni in nerešeni problemi ma- VIDIC Franc, duhovnik, šolski nadzornik, r. 27. tematike (1959, tri izd.); Algebra (1972); Afina in sept. 1842 v Trnovem v Lj., u. 20. jan. 1907 v Projektivna geometrija (1982). V pedag. delu je Kanalu, kjer je pokopan. O=e Jakob, brodar- še posebej podpiral usmerjanje mladih matema- =olnar, mati Marija Kuman. V mašnika je bil tikov v raziskovalno delo; pod njegovim vod- posve=en 6. sept. 1871, novo mašo pa je pel v stvom je zrasla ve=ina slov. matem. raziskoval- Trnovem 17. sept. 1871. Kaplan v Kanalu 1871-73, cev v povojnem obdobju. nato pri Sv. Ignaciju v Gor., 23. apr. 1879 kot Prim.: Osebni podatki; ULjBB II in III/l; dekan premeš=en v Kanal, kjer je ostal do VIDIC 206 smrti. Skrben duhovnik je vpeljal pobožnost VIDMAR Anton, duhovnik, r. 24. jul. 1890 v Cer- šmarnic in skrbel za rast verskega življenja v njeji pri Nemah (Ben. Sja), u. 19. jan. 1967 v dekaniji. Slovel je kot odli=en pridigar. Skušal bolnišnici v Vidmu. O=e Pavel, mati Marija Ma- je preurediti cerkev, vendar so gosp. težave to rinutti. Njegov rod izhaja iz Ajdovš=ine, od ko- prepre=ile. Kot dekan je bil tudi zadolžen za der sta se dva brata naselila v

1990 je bil izvoljen za profesionalnega =lana Iz- v Lj., Bgdu, Hodoninu na Moravskem, Splitu, vršnega sveta ob=ine Nova Gor. kot na=elnik Reki, Sarajevu, Pragi, Berlinu, Dunaju, Zgbu, oddelka za ob=o upravo in notranje zadeve. Trstu, Gorici, Gradiš=u ob So=i, Gradcu. Pogo- Bil je =lan predsedstva Zveze društev pravnikov sto je razstavljal skupaj z bratom Nandetom, Sje, =lan izvršnega sveta Zveze društev za uprav- in sicer: Lj. 1928, skupaj z njima še Tine Kos, ne znanosti in prakso, =lan Republ. komiteja 1936, 1938, 1942, 1970, Trži= 1971. 1990 je bila v za zakonodajo, preds. Kult. skupnosti v Novi Galeriji revolucije v Lj. retrospektivna razstava, Gor. Objavljal je v PrimN, Delu, Ob=anu. Gor- kjer je bilo na ogled 120 slik, grafik, risb in Sre=, PrimSro=, Vestniku Instituta za javno fotografij izgubljenih del. Ilustriral je tudi knji- upravo. Pisal je o krajevni samoupravi, o uvaja- ge: ADK, 1926; T. Seliškar, Janko in Metka, 1939; nju avtomatske obdelave podatkov v javno upra- F. Bevk, Železna ka=a, 1946; Na juriš, naprej vo, o družbenih dogovorih itd. Pomembni sta partizan!, 1947. Bil je =lan raznih umetniških razpravi Od prvih zametkov ljudske oblasti do združenj: Klub mladih, Slovenski lik, Udruženje današnje komune (GorZb II, 20-37) in Oris Za- prijatelja umetnosti Cvijeta Zuzori=, DSLU in vezniške vojaške uprave v Slovenskem Primorju dopisni =lan umetn. društva Hagen na Dunaju. (12.6.1945-13.9.1947) v GorLtk 8/1981, 173-222. V. je uporabljal razli=ne slik. in ris. tehnike: olje, tuš, kredo, sepijo, oglje. Motive je =rpal Prim.: Delo 5. sept. 1973; PrimN 31. l'an. 1975; TV-15 26. avg. 1982; Dnevnik 20. maja Ì987. iz življenja preprostih ljudi na vasi in iz NOB. Mat. Njegove pokrajine so mehke, kot da pokrajina sama ustvarja harmonijo med njo in kmetom, VIDMAR Drago, slikar, grafik in ilustrator, r. ki dela. - »V interieru pa se razvija med pro- 25. jan. 1901 v Sapjanah (ob=ina Opatija) v Istri, u storom in ljudmi dialog, tih in skrivnosten, ki - 5. maja 1982 v Lj. O=e Ferdinand, železniški ga podajajo linije, barve, predmeti, figurai (Spel- uradnik, mati Helena Bencina, gospodinja. Osn. ea

VIDMAR Igor, glasbeni organizator in publicist, enakovredno uveljavil. 25. sept. 1911 je skušal r. 10. dec. 1950 v Lj., živi prav tam. O=e Slavko, deteti iz Benetk v Trst, a je moral zaradi megle mizar, mati Angela Pavlica. Živel je v Lj., Ko- pristati v Trži=u. V okt. 1911 je uspešno nastopil pru in Novi Gor., kjer stanujejo njegovi starši. na Prvem avstrij. letalskem tednu v Dunajskem Osn. š. v Novi Gor., gimn. prav tam (matura Novem mestu, nov. t.l. pa se mu ni posre=il 1969). Študiral je na FSPN lj. U. Glasbeno se polet iz Gor. v Trst. - 25. apr. 1912 je preletel ni šolal. Organiziral je številne koncerte doma- iz Trsta v Benetke; to je bil prvenstveni podvig =ih in tujih glasb, skupin. Tesno je sodeloval te vrste, obenem pa tudi prvi primer letalske s skupino Laibach. Publicisti=na dejavnost je ob- pošte v tem delu Evrope. Poleti 1912 se je od- sežna, objavljal je =lanke v Telexu, Mladini, Ne- pravil na turnejo in je prirejal letalske mitinge deljni Dalmaciji, Problemih, Neue slowenische v Zadru, Splitu, Cetinju, Lj. (16. jun. 1912), Zgbu, Kunst - NSK, Ekranu, Ninu, Tribuni. Imel je Bgdu, Sarajevu, Mostarju in še po drugih krajih tudi nekaj TV oddaj (strip Laibach). Zaslužen ter sosednjih državah. 12. in 13. mar. 1913 je je za promocijo slov. mladin, in subkulturnega opravil v štirih etapah prvenstveni polet od Lida gibanja »punk« in velja za »o=eta punka«. Prav pri Benetkah do Rima. V tem letu je nastopal tako je njegovo delo promocija skupin Laibach od San Marina do Neaplja. Z novim Etrichovim in NSK v domovini in tujini. - V zgodnjem letalom je nastopil na mitingu v Aspernu, 16. obdobju je bil ur. in =asnikar na radiu študent avg. 1913 pa je v Zgbu izvedel svoj že stoti javni (1970-75) v aktualno^polit. in družbenih redak- nastop. Se pred prvo svet. vojno je nastopil v cijah ter nato v glasb. (1978-88). Leta 1977 je Aspernu z Lohnerjevkn letalom, nato pa je že napisal in pri SKUC-u v Lj. izdal esej za knjigo v vojaški uniformi preletel iz Se=ovelj v Trst. stripov akad. slik. Kostje Gatnika. Bil je pobud- Kmalu nato je dezertiral in poslej živel v It. nik prireditve Novi rock (1984-89) in njen glavni Med vojno je deloval kot preskusni pilot, nato organizator. Bil je producent in založnik slov. je bil inštruktor letenja v hidroplanski bazi v rockovskih skupin (npr. Pankrti). 1980 je za=el Portorožu, kjer je bil med drugo svet. vojno z rednimi glasb, oddajami na radiu Lj. Trenutno upravnik letališ=a. Nekaj let po vojni je bil še je ur. programa II. val na drugem programu in vedno aktiven, upokojitev pa je do=akal pri Ali- stalni sodelavec TV studia Lj. - Imel je in- talia v Reggio Calabria. V vsem it. obdobju pa tervjuje v Startu, Delu (sobotna pril.) in Stopu. ni ve= dosegel toliko kot v pionirskih letih le- V Ninu, Startu, Tribuni, Melody Makerju (Lon- talstva 1911-14, v katerih si je V. pridobil 12 don) in drugod pa so izšli =lanki o njegovem zlatih medalj, 3 pokale, 3 plakete, 3 posebna delu. odlikovanja, vrsto denarnih nagrad in spomin- Prim.: Osebni podatki. sko ploš=o v San Marinu. Vendar njegovega pre- Stres hoda v It. ne kaže obravnavati tako strogo, kot so to =utili njegovi sodobnika: ko bi imel enako- VIDMAR Ivan (VVIDMER Giovanni), letalec, r. vredne možnosti za letenje na Slov., bi se naj- 25. apr. 1892 v Trstu, u. neznano kdaj v Italiji. verjetneje nikoli ne odpravil trajno na tuje. Njegov rod izhaja iz Sežane, o=e je bil zaposlen v tržaški plinarni in se je poitalijan=il, kar je Prim.: O V-jevi letalski dejavnosti v 1. 1911-14 ie veliko pisalo vse slov. =asopisje, najve= pa E; vplivalo tudi na življenjsko pot njegovega sina. letenje v Lj. ie opisal SN 17. jun. 1912; glej tudi V. je v Trstu obiskoval slov. osn. š., nato pa it. S. Sitar, Za=etki letenja v Lj., Kron 1988, št. industr. sr. š. Ker je že zgodaj kazal navduše- 1-2, 22-23; o letenju v drugih jsl. krajih: L. Ki- nje za tehniko in šport, inu je o=e omogo=il ri7, Po=eci zrakoplovstva u Hrvatskoj, Zgb 1960; celovitejši prikazi V-jevega življenja in letalstva: obiskovanje pilotske šole v Pordenonu in Mila- S. Sitar, Za=etki letalstva v Trstu, Življenje in nu, kjer je 30. maja 1911 opravil izpit kot drugi tehnika 1982, št. 11; Isti, I.V., Naša obramba pilot slov. rodu (za Celov=anom J. Zablatnikom). 1984, št. 3; Isti, Letalstvo in Slovenci 1, Lj. 1985, O=e mu je nato kupil prvo letalo znamke Ble- 223-35, 394-96 idr. s si. na str. 395. SAS riot. Z njim je 23. jul. 1911 preletel morje med Gradežem in Trstom; to je bil prvi polet dela VIDMAR Jože, duhovnik, r. 25. avg. 1909 na Jadrana in prvi pojav letala nad Trstom. Od 30. Otlici nad Ajdovš=ino, u. 18. nov. 1967 na Op=i- jul. do 6. avg. 1911 je bil nato v Trstu prvi nah pri Trstu. Osn. š. je opravil v doma=em mednar. letalski miting, na katerem se je V. kraju, nižjo gimn. pri salezijancih v Veržeju, 209 VIDMAR višje študije pa v raznih krajih, ker se je za- in tudi muka, PrimN 18. jan. 1985; A. Blatnik, radi vojne moral seliti. 29. jun. 1946 je bil po- Beseda o telesu in prek njega, LDk 18. jan. 1985; M. Pušavec, Skozi razdalje telesa, Delo 21. sve=en v Monteortone pri Padovi. Prvih deset mar. 1985 (KL); T. Kermauner, Poezija slov. za- let je misijonarji, kamor so ga klicali. Po zna- hoda, I. del, Mrb. 1990, 218-27. =aju je bil vesele narave, zadovoljen in vedno Jan veš= v raznih okoliš=inah. To mu je odpiralo VIDMAR Marijan, generalmajor, na=elnik štaba srca. Misijonaril je od Trsta do Celovca, po lj. korpusa, r. 21. jun. 1936 v Idriji. O=e Franc, zah. Evropi, v Kanalski dolini in Slov. Bene=iji. delavec, mati Fran=iška Kogej, gospodinja. Osn. 1958 je sprejel kaplansko mesto v Barkovljah š. v Idriji, v Lj. je dokon=al sred. tehn. š. - ru- Pri Trstu, po letu dni pa je bil premeš=en na darski odsek. Nato je nadaljeval šolanje na Op=ine, kjer je ostal do smrti. Duhovne vaje, vojaških šolah, dokon=al je Vojaško akad. v skupna romanja, romanje v Fatimo in Lurd so Bgdu, Inženirsko akad. »Kujbišev« v Moskvi ostala ljudem v spominu. Imel je dar besede, ter Solo ljudske obrambe in Solo splošne ljudske s katero je napravil veliko dobrega. Pokopali obrambe v Bgdu. Služboval je v Titogradu, Kar- so ga v doma=i vasi Otlici. lovcu, Obrenoveu, Bgdu, Postojni in Lj. Oprav- Prim.: KatG 23. nov. 1967 s si.; šematizmi. ljal je dolžnosti komandirja osnovnih enot, bil Sah na=elnik štaba polka, referent in pomo=nik na- =elnika Uprave inž. enot v Generalštabu JLA, VIDMAR Maja, pesnica, r. 28. jun. 1961 v Lj. na=elnik Uprave vojaškega okrožja, na=elnik od- O=e Cvetko (gl. =l.), mati Milena Kav=i=, sodnij. seka v poveljstvu lj. armadnega obmo=ja, na- uradnica pri Temeljnem sodiš=u v Novi Gor. =elnik štaba divizije v Postojni, na=elnik Republ. Tu je V. preživela svoje otroštvo, obiskovala štaba teritorialne obrambe Sje. Ko je bilo uki- °sn. š. (1968-76) tor gimn. (1976-80), nato pa je njeno lj. armadno obmo=ja, je postal na=elnik študirala na Filoz. fak v Lj. slov. in primerjalno štaba lj. korpusa v okviru 5. armadnega ob- književnost, a študija ni dokon=ala. Medtem se mo=ja v Zgbu. Generalmajor je postal 1989. je poro=ila z dramskim igralcem Iztokom Jere- bom (gl. =l.) ter si uredila življenje v

Standards and Technology, Time and Freqvency VIDMAR Nande, slikar, r. 17. avg. 1899 na Pro- Division, pri razvoju sprejemnikov za prenos šeku pri Trstu, u. 16. jun. 1981 v Lj. O=e Fer- to=nega =asa s pomo=jo navigacijalnih satelitov dinand, zaposlen na železnici kot odpravnik in natan=nejšo sinhronizacijo avtomatskih ur vlakov, mati Helena Bencina, gospodinja. Bil preko satelita. Njegov glavni doprinos je nova je prvi od sedmih otrok (še štirje bratje in dve vrsta anten in sprejemnik, ki meri pogrešek sestri). Osn. š. je obiskoval na Brezovici, niž. zaradi ionosfere, tako da se skupna to=nost gimn. v Lj., mod leti 1913-17 u=iteljiš=e v Lj. meritve izboljša desetkratno. - Prvi na svetu je (maturiral 1919). 1917 je služil v avstr. vojski izdelal zasebni sistem za prenos in obdelavo in imel prvi resnejši stik s slikarsko umetnost- slik z vremenskih satelitov; prvi v Jsli je razvil jo, ko je slu=ajno obiskal Dunaj. Okt. 1920 je naprave za spremljanje TV programov prek sov- bil na Koroškem, u=il na šoli pri Sv. Rupertu jetskih satelitov, naredil pretvornik za evrop. (danes Breze pri Laškem). 1923 se je vpisal na satelit; kot prvi radioamater v Jsli je vzpostavil likovno akad. v Zgbu, 1928 bil upravitelj osn. mednar. zveze na visokih frekvencah (do 5,7 š. pri Sv. Lenartu (danes Vrh nad La'škim), 1933 Gh2), skonstruiral je prvo amatersko ra=unalni- je nadaljeval študij skupaj z bratom Dragom ško daljinsko vodeno radij, postajo v Evropi {gl. =l.) na VPS v Zgbu. 1934 se je zaposlil kot in napravo za digitalno procesiranje signalov. u=itelj risanja in deških ro=nih del na meš=. š. Med študijem v ZDA je v prostem =asu kot v Trži=u na Gorenjskem. 1937 je študijsko obi- sokonstruktor 4 radioamaterskih satelitov, ki jih skal Pariz. Po kapitulaciji jsl. vojske je odšel je v za=etku 1990 ponesla v vesolje evrop. ra- v Lj. in se vklju=il v OF. 25. febr. 1942 so ga keta Arianne iz franc. Gvajane, razvijal opremo It. aretirali skupaj z ostalimi =lani družine in za satelite organizacije AMSAT-NA. Razvil je internirali v taboriš=ih Ciginj, Gonars, Renicci. visokofrekven=ne oddajnike z zelo visokim izko- Po kapitulaciji It. je odšel v part., najprej v 12. ristkom pretvorka enosmerne v visokofrekven=- brigado in nato k štabu 15. div., kjer je delal no energijo: 84% v VHF podro=ju in 74% v na propagandnem odseku. Za nekaj =asa je od- UHF podro=ju. Svoje delo je nov. 1988 pred- šel na bazo 13/23 nad Kolpo, nato pou=eval ri- stavil na simpoziju AMSAT-NA v Atlanti (ZDA), sanje na part. gimn. v

VIDRIH Verena, por. PERKO, arheologinja, •. drugim izšle v maturant, almanahu Mladi utripi 13. nov. 1952 v Cehovinih, živi v Lj. O=e Jože, (Miib. 1933), bil je preds. društva Mariborski delavec, mati Ivanka Bizjak, gospodinja. Osem- u=iteljski naraš=aj in mladin, delavskega druš- letko je obiskovala v Spodnji Branici in v Šta- tva Nanos, sodeloval pri društvu Svoboda. Po njelu, gimn. v Postojni. Studij arheologije na maturi je ostal brez službe, zato je študiral v Filoz. fak. v Lj. je kon=ala z diplomo iz pro- Zgbu pedagoško-filoz. skupino predmetov in jsl. vincialne arheologije in zgodnjega sred. veka 'književnost (1933-37) ter kmalu po diplomi dok- (1978). Od 1975 do 1982 je s presledki pou=evala toriral (1939) s tezo Problem pedagoške funda- zgod. in likovno vzgojo na gimn. v Kamniku, cije kulturnoga stvaranja, ki je bila objavljena delala v Mestnem muzeju v Lj. in na Odd. za v Zgbu 1939. Tedaj se je zaposlil kot u=itelj arheologijo na Filoz. fak. lj. U, kjer je od 1991 pripravnik na meš=. š. na Jesenicah. Kmalu po raziskovalka in vodi proseminar za provincialno okupaciji so ga Nemci zaprli v Begunjah, nato rimsko arheologijo. V arheologiji se, sicer ve=- pa premestili v Spittal ob Dravi. Ker je V-jeva smerna intelektualka, posve=a pretežno anti=ni žena ostala na Jesenicah, je prihajal k njej na keramiki. Iz te teme je tudi magistrirala (1991, obiske in se vklju'=il v OF (od sept. 1941), bil Študij keramike kot doprinos k ekonomsko hi- komandant in politkomisar spittalskega (zahod- stori=ni podobi Hrušice), pa tudi sodelovala na nokor.) sektorja ter bil podrejen III. alpski coni kongresih Mednar. društva za prou=evanje rim- IX. korpusa. Po koncu vojne je vodil štab za ske keramike (RCRF), 1988 v Plevnu (Terra si- repatriacijo vojnih ujetnikov na Jesenicah. 1946 gillata chiara auf die einheimischen Keramikfor- se je preselil v ženin rojstni Split, kjer je po- men in Emona, Acta RCRF), 1990 pa v Pavii stal tako kot ona prof. na Višji pedag. š., so- (La ceramica tardoantica di Hrušica-Ad Pirum, deloval pri pedag. centru, pedag. društvu, svetu Acta RCRF). V. je =lanica RCRF in it.-avstr.- za prosv. in kult., ljudski tehniki, zavodu za na- slov. skupine za raziskovanje anti=ne keramike predek osnovnošol. izobraževanja, postal pred- s sedežem v Bologni. Izkopavala je v Lj. (rim- stojnik katedre za pedag. vede in bil vsestran- ska Emona), na lj. Barju, v Sti=ni, na Hvaru sko vidna osebnost javnega življenja. V Splitu in v Ogleju (prim, študijo o afriški sigillati je ustanovil tudi Solo za družinsko vzgojo, ki v Scavi di Aquileia 1, Roma 1991, 119-38, in Afri- jo je vodil in v njej predaval vrsto let. Delal je ška sigillata v Emoni, ArhV 42/1991). S prispevki tudi v jsl. zavodu za šol. in prosv. vprašanja o arheologiji (recenzije, ocene, poro=ila, didak- v Bgdu, v skupnosti pedag. akademij SR Hrvat- tika), likovni umetnosti in književnosti se ogla- ske. Prejel je vrsto priznanj in odlikovanj. ša v PrimN, PrimSre=, Delu in v Gei. Pisala je Umrl je v jeseniški bolnišnici po prometni ne- o =loveških stiskah, tudi iz lastne izkušnje (Dru- sre=i v Vrbi na Gorenj. - Aktivno je sodeloval žina od 1981 dalje), z zabavljivimi bodicami na številnih kongresih in znanstvenih sre=anjih, iz okolja, ki ga najbolje pozna in doživlja, pa bil stalni sodelavec strok, revij, v katerih je prav pogosto v Kamniškem ob=anu (od 1982 objavil nad 70 =lankov: Pedagoški rad (Zgb dalje). V slednjih dveh pod razli=nimi psevdo- 1952, 1954, 1956), Školske novine (Zgb 1952-60), nimi. Za pesniški cikel Potovanje na Kras (Mla- Školski vjesnik (Split 1952-67), Predškolsko di- dika 1983, št. 7, str. 86) je 1982 prejela nagrado jete (Zgb 1953), Savremena škola {Bgd 1955, Mladike. 1957), Sodobna pedagogika (Lj. 1956, 1958, 1967), Prim,: Osebni podatki; =asopisna poro=ila o Mladi svet (1958), Hortikultura (Split 1969). Poleg delu. disertacije je samostojno objavil strok, knjige: Svd. Naš put k djeci (Split 1956); Oko sedme godine VIHER Danilo, pedagog, pesnik, r. 4. jan. 1912 života (Zgb 1956); bil je soavtor zbornikov Op- v Bovcu, u. 21. avg. 1971 na Jesenicah, pokop, 7a pedagogija (Zgb 1956), pa tudi zbornikov, ki v Lj. O=e Martin, sodnijski uradnik, mati Ma- so izšli v Splitu: Pedagoške analize (1961), Gno- rija Karbi=. Osn. š. v Bovcu, 1924 pa je družina seološki elementi pedagoške svijesti (1962), Na- pobegnila pred faš. v Mrb., kjer je obiskoval stavno odgajalaštvo (1962), Problem didaktološke nižjo klas. gimn. (1924-28), nato u=iteljiš=e, kjer spoznaje (1965), O 20-godišnjici Pedagoške aka- je 1933 maturira! z odliko. Tedaj je pri=el ob- demije u Splitu (1965), Tehniško stvaralaštvo kao javljati pesmi, =rtice in epigrame, ki so med pedagoški problem (1971). Za študente je izdal 213 VILFAN

tudi dvoje skript. - Vse življenje je ostal zvest tu pri prof. K. Strenbergu. Specializiral je gi- tudi leposlovnemu ustvarjanju in v samozaložbi nekologijo v Bgdu (1940-44). Med 194445 je bil v je izdal pet pesniških zbirk, ki so vse izšle v NOV. Po vojni je bil v jsl. zveznem ministrstvu Splitu: Cesta iivljenja (1965), Ceste svobode za zdravstvo šef odd. za poliklini=no službo, na- (1965), Razdane tišine (1966), Atlantida (1967), to njegov predstavnik pri jsl. misiji UNRRA v Slutnje (1968). V pesmih, ki jih je pisal v slov., Bgdu in «pri drž. Zavodu za socialno zavarovanje. se vprašuje o smislu življenja, o vrednotah in Apr. 1946 se je zaposlil v Lj. na kliniki za po- idealih, upa v pravi=nejši svet in v odpravo rodništvo in ginekologijo. 26. sept. 1946 je opra- krivic. Ponekod najdemo tudi duhovite bodice vil spec, izpit. 1947 je postal asistent, 1956 do- na družbene napake. cent, 1972 izredni in 1977 redni prof. Leta 1971 je obranil doktorat znanosti z naslovom Objek- Prim.:

VILFAN (WILFAN) Jela (Gabrijela), kostumo- VILFAN (WILFAN) Josip, pravnik, politik, r. 30. grafka in dekoraterka, r. 27. doc. 1906 v Trstu, avg. 1878 v Trstu, u. 8. mar. 1955 v Bgdu, po- živi v Lj. O=e politik Josip ml. {sestra Draška kopan v Lj. O=e Josip, pristaniški inž. {gl. =l.), in Joža, gl. =l.), mati Marija šavnik. Osn. š. v mati Gabrijela Jugovic. Osn. š. in prva dva razr. Trstu, nato se je preselila k starim staršem v gimn. v Trstu; ker je bil o=e službeno prestav- Kranj. 1918 se je vrnila v Trst, po 1. razr. gimn. ljen v Dubrovnik, je tu šolanje nadaljeval in prišla v Lj. in 1921 kon=ala 3-razr. meš=. ž. maturiral 1896. Na dunajski U je študiral pravo 1920 je zaradi zdravstvenih razlogov prekinila in 1901 promovdral; nato je bil v Trstu pri dežel, redno šolanje, se po operaciji preselila na Du- sodiš=u enoletni brezpla=ni praktikant. S prakso naj in se u=ila tujih jezikov. Med 1925-28 je je nadaljeval v Pulju v pisarni dr. Matka Lagi- študirala na žen. akademiji ter šoli za prosto nje, odvetnika in polit, delavca med Hrvati v in uporabno umetnost, delala nekaj mesecev Istri (1902-04). Zgodaj jeseni 1904 se je vrnil v kot vajenka v ateljeju za zlate in srebrne pred- Trst in bil do konca 1908 praktikant v pisarnah mete Eilfriede Berbalk; 1934 je diplomirala na dr. Pretnerja in dr. Fillinicha. Nato je postal dunajski visoki šoli za umetnostno obrt (odd. samostojen odvetnik in bil v trž. odvetniško za kovinska dela prof. E. Mayerja in strok, zbornico vpisan do leta 1930. - V-ov prihod v razred za arhitekturo prof. dr. J. Hoffmana). Trst po kon=anem šolanju je povezan s pri=et- Obiskovala je tudi strok, te=aje za zgod. kostu- kom njegovega javnega delovanja, kar je seveda ma na Dunaju (prof. Alfred Roller) in za osnut- posledica dozorevanja, ki se je pri=elo v dru- ke gledal, kostumov v Berlinu (prof. H. Po- žinskem krogu (narodna zavednost staršev, dru- repp) in te=aj za izdelovanje tkaninskih vzor- žinski stiki z uglednimi trž. Slov. - dr. S. Pertot, cev v modnem zavodu v Berlinu (Matija May). Fr. Cegnar, 10-letni V. je =lan Sokola) in na- Ves =as študija na Dunaju in v Berlinu je de- daljevalo v letih študija (prebiranje Montesquie- lala tudi po naro=ilu vzorce za tekstil, za pred- ja, Lessinga, rimskih in franc, klasikov, zahaja- mete iz kovine, usnja in lesa, igra=e, nakit, za- nje v kroge socialistov na Dunaju itn.). Med ponke, plakate in izložbena okna za delavnice 1901-02 je bil v Trstu blagajnik Ruskega krožka in tovarne. Študij je še izpopolnjevala s poto- in tedaj je obnovil svoje =lanstvo v Sokolu, vanji po It., Franciji, Svici, švedski in dru- pravi vstop v polit, življenje pa je V-ova izvolitev god. - Svoje izdelke je uspešno razstavljala naj- za tajnika polit, društva Edinost v Trstu (jeseni prej v tujini, nato doma. Preživljala se je kot 1906), potem ko je društvo preživelo krizo in pre- svobodni umetnik, mdr. je pou=evala risanje novilo svoje vodstvo. Vova intenzivna polit, de- (E. Pavlin, D. Knez, D. Po=kaj idr.). Od okt. javnost traja poslej celih trideset let. Ena prvih 1942 do febr. 1946 je bila kostumografka SNG V-ovih akcij je bilo sodelovanje pri parlamen- v Lj. in pripravila 43 predstav. Od 1947 je de- tarnih volitvah 1907 (splošna volilna pravica), ob- lala v SNG v Mrbu, tako v D kot v O, 1955 javil je tudi prve publicisti=ne prispevke v E je odšla na Reko (v gled. Ivan Zajec) in tam (1908, št. 120, 124) v podporo boja trž. Slov. zoper ostala do upokojitve. Zasnovala je kostumogra- it. iredento; pri=enjajo se tudi njegovi govorni- fije za drame razli=nih dob, slogov in avtorjev. ški nastopi. V. se tedaj zavzema za uveljavlja- Od teh velja omeniti kostumografije za: Kleist, nje slov. naroda na Trž. na podlagi enakoprav- Razbiti vr=; Ibsen, Normanski junaki; Pregelj, nosti in brez »osvajalnih namer... na podlagi ob- Azazel idr., za balete in opere: Šeherezada, Slo- stoje=ih zakonov« (JKol 1980, 177). 1910 je postal vanski plesi, Traviata, Manon, Madame But- preds. društva Edinost in z manjšimi prekinitva- terfly, Rusalka, Labodje jezero, Peer Gynt idr. mi ostal na tem mestu do njegove ukinitve (19. Za svoje stvaritve je prejela številne nagrade sept. 1928). V tej funkciji je V. aktivno posegel in priznanja. - V-ova sodi med prve slov. umetni- v dogajanja okoli drž. ljudskega štetja v Trstu ce, ki so se uveljavile na mnogovrstnih in samo- in okolici (31. dec. 1910); zaradi o=itnih potvorb stojno usmerjenih dejavnostih. Raznovrstne teh- je društvo doseglo revizijo štetja (1911), ki je pr- nike in okusne knjižne opreme zahtevajo po- votno ugotovljeno število slov. govore=ih (37.063) sebno pozornost in željo po ovrednotenju. pove=alo za 19.853 (56.916). V svojih nastopih je Prim.: SBL IV, 466; SGL III, 772-73; Umetni- V. zagovarjal na=elo enakopravnosti do vseh ški zbornik I, 262-63. nsf partnerjev polit. boja. Trst mora postati primer 215 VILFAN

sožitja narodov, ker »jemati Lahom Trst se mi razvajal pri delu na doma=ih tleh, dokler mu je je zdelo šovinizem, proti kateremu sem vedno bilo omogo=eno legalno delovanje, ter v evrop- nastopal«, vendar morajo Slov. težiti, »da do- skem prostoru, kamor ga je privedlo delo pri bimo v roke vso našo narodno posest« (JKol manjšinski problematiki. Ostal je preds. Edino- 1980, 179). V okvir polit, boja Edinosti je sodil sti tudi potem, ko je društvo (3. avg. 1919) raz- tudi trž. mestni (deželni) svet, kamor je bil V. širilo svoje podro=je na celo Prim, ter je zdru- dvakrat izvoljen (1909, 1913). Tu se je odlikoval ževalo nekaj =asa tudi katol. strujo (krš=anske kot govornik v korist slov. narodnopolit. progra- socialce). V. je tedaj vzdrževal stike z udele- ma (njegovi govori so objavljeni tudi v E, So=i, ženci mirovne konference, po aneksiji Prim, k Rm). . Svet. vojna je prekinila to obliko V-ovih It. pa je v zavesti, da s svojimi rojaki vred javnih nastopov, pojavili so se novi problemi, pripada It., vztrajal na odlo=nem prepri=anju, zlasti mednarodnopolit. obsega. V. je sodeloval da je treba gojiti pri Slovanih v Julijski krajini Jan. 1915 na sestanku predstavnikov trž. Slov. ob=utek, da pripadajo jsl. narodom. To na=elo z it. diplomatom C. Gallijem, ki je v Trstu že- zrcali V-ovo parlamentarno delovanje v Rimu. lel zvedeti o reakciji prim. Slovanov, =e It. stopi Za drž. poslanca je bil izvoljen v dveh zapored- v vojno na strani antante. Med vojno je postal nih mandatnih dobah (1921, 1924), in sicer kot =lan Comitato di pubblica assistenza, ki naj bi predstavnik Jugoslavenske narodne stranke. 2e reševal probleme Trsta, =e bi bilo mesto zaple- v prvem poslanskem govoru (21. jun. 1921) in v teno v neposredno vojevanje; kasneje imenovani vseh naslednjih ter mnogih interpelacijah se je hladni (komisar ni dopuš=al odborovega delova- odlo=no zavzemal za temeljne pravice slov. in nja. V. je ob koncu vojne deloval pri ustanav- hrv. manjšine v It. Svoj poslanski mandat je V. ljanju in bil =lan Narodnega sveta v Lj. (avg. opravljal v težkem vzdušju, ki je zaradi nasta- 1918) ter postal =lan Krajevnega Narodnega sve- jajo=ega fašizma (od 1922 že na oblasti) vladalo ta v Trstu (KNS; ust. 11. sept. 1918). Vklju=il se v it. parlamentu. To se preo=itmo kaže v V-ovi je v publicisti=no delovanje zlasti v zvezi z ugi- poslanski dejavnosti, ki je bila v 26. legislaturi banji, komu pripade Trst po kon=ani vojni (E it. parlamenta (1921-24) obširnejša (=eprav je te- 1918, št. 154, 161, 165). Stal je na brezkompro- daj it. Slovane zastopalo pet poslancev). V ce- misnem stališ=u, da sodi mesto 'k Jsli, it. manj- lotnem poslanskem delovanju je imel 4 parla- šina pa naj bi svoj status reševala na podlagi mentarne govore, preko 20 interpelacij, predla- medsebojnega sporazuma. To je dalo povod po- gal je spremembo volilne zakonodaje in postavil lemikam, tudi na strani slov. socialistov. Vojna nekaj predlogov; bil je tudi =lan parlamentarne Je globoko zarezala tudi v V-ovo osebno življe- komisije. Kot poslanec je trikrat obiskal Musso- nje, 6. sept. 1918 je u. njegova soproga Marija linija (1922, 1924, 1928). Rezultati njegovega par- r. Savnik, zapustila mu je štiri nedorasle otro- lamentarnega delovanja pa zaradi zna=ilnih okol- ke: Joža (gl. =l.), Jela (gl. =l.), Draško (gl. =l.) in nosti niso bili posebni. Med poslansko dejavnost- Janka (u. 1924). Prav ob koncu vojne je stopil v jo, pa tudi kasneje, ko je moral zapustiti It. trž. Comitato di salute pubblica (Odbor za javni (po 1928), je it. oblast budno spremljala V-ovo blagor), ki je po odhodu avstr. oblasti prevzel delovanje. Povezovala ga je tudi z jsl. vlado, ki upravo Trsta, potem ko RNS-u ni uspela podob- je V. finan=no pomagala. - V. je vzporedno ši- na pobuda. Iz sodelovanja Slov. v it. odb. je roko razvijal predavateljsko dejavnost in prispe- Prišlo do znane misije predstavnikov Odbora, val zlasti za E vrsto =lankov (E 1922, št. 52, 174; ki so odšli s torpedoVko KNS v Benetke prosit 1923, št. 1, 3, 6), ki so skušali raz=iš=evati ne- antantne sile za pomo= nemirnemu Trstu. Na- jasnosti znotraj slov. tabora na Prim., kazali na mesto antante je Trst zasedla it. vojska. - Pri- manjšinsko problematiko in na razmerja do it. hod It. pomeni nastop novega obdobja v V-ovem vladne politike zlasti v odnosu do manjšine. Z Polit, delovanju, ki traja celo desetletje. V no- letom 1923 za=enja V-ovo podro=je zaobjemati vih razmerah je V. ohranil do sožitja z It. sta- evrop. prostor, ko se je udeležil kot =lan it. liš=a, ki jih je zagovarjal pred vojno, vendar skupine v Interparlamentarni uniji (deloval je v Pa je za Slov. zahteval, da jim nova oblast da njeni komisiji za manjšinska vprašanja) njenega njihove osnovne pravice ter da se jim prizna kongresa v Kopenhagnu. V isti funkedji se je ude- »naša kultura«. Ta svoja temeljna na=ela je V. ležil kongresov unije v Ženevi (1926), Parizu VILFAN 216

(1927) in Berlinu (1928). Na kongresu v Kopen- der Volksgemeinschaft, 1932, zv. 7; Die program- hagnu so udeleženci sprejeli Vovo resolucijo o matische Arbeit der Nationalitätenkongresse, pravicah in obveznostih narodnih manjšin. - V. 1934, zv. 1; Der europäische Nationalitätenkon- je v Trstu ustanovil slov. društvo za ligo nacij gress und das Problem des Friedens, 1936, zv. (1925) in kot delegat društva sodeloval pri med- 8), v drugih tujih revijah (Der Morgen, Südd. narodni zvezi teh društev. Vov memorandum Monatshefte) in v j si. tisku (Istra, Politika, Ob- za zasedanje Zveze društev za ligo nacij (Bru- zor, Vreme, Domovina, Danica, Vidici, Nova do- selj 1932) O tisti obliki življenja, ki ji pravimo ba itd.). - Zaradi svojih pogledov na manjšinsko narod je foil objavljen po smrti (JKol 1978, 75-77). problematiko si je V. naprtil kritiko levo usmer- 1925 je bil sklicatelj prve konference evropskih jene emigracije iz JK. V-ovo polit, delovanje je narodnih manjšin v Ženevi; izvoljen je bil za z ideoloških pozicij grajala tudi OF (npr. pokraj, preds. stalnega delovnega odbora Kongresa ov- plenum OF v Lokah pri Kromberku 14. febr. rop. narod, manjšin in vodil pisarno Kongresa 1943). - V. se je 1939 z nacisti=nega Dunaja pre- na Dunaju do 1928. Ta zveza evropskih manjšin selil v Bgd, kjer je poslej živel do smrti. Med se je sestajala enkrat letno, zadnji= v Stockhol- 1945-47 je sodeloval pri Ministrstvu za zunanje mu (skupaj 14 kongresov) 1938; nadaljnje delo zadeve (Inštitut za preu=evanje mednar. vpra- so prepre=ile razmere v tedanji Evropi. Vsa ta šanj) pri zbiranju gradiva, ki naj bi služilo bo- mednar. dejavnost je seveda negativno vplivala do=i mirovni konferenci. Sodeloval je pri pisanju na V-ovo razmerje do it. oblasti, ki je z letom knjige Oko Trsta (Trst 1945). Zadnji= je kot go- 1926 postala povsem fašisti=na. Prvi bole=i stik vornik nastopil ob tržaški krizi 1953 (zbor trž. s fašizmom je bil gotovo požig Narodnega doma rojakov v Lj.), zadnja njegova objava je pred- v Trstu (13. jul. 1920), ki ni uni=il samo središ=a govor v knjigi V. Pertota Trst, meAunarodni slov. družbenopoliit. življenja, ampak tudi V-ov privredni problem (Bgd 1954). - Kljub polit, delu dom in imetje (v Narodnem domu je imol svoje pa je bil V. poznan tudi kot pravni strokov- stanovanje); istega dne so mu faš. opustošili njak. Pisal je strok, =lanke za trž. Pravni vest- odvet. pisarno. 1926 je bil dvakrat aretiran (Rim, nik (1921-28). Zanimala so ga tudi jezikovna vpra- Firence) in doživel vrsto šikan. Zaradi poja=ane- šanja dn obvladal je vrsto svetovnih jezikov. - V. ga faš. pritiska je 1928 zadnje leto V-ovega de- izhaja iz trž. narodnjaškega in edinjaškega kro- lovanja na Prim. 19. sept. 1928 je bilo prepo- ga. Njegovo polit, delovanje nosi pe=at take vedano društvo Edinost, =ez nekaj dni se je V. usmeritve, ki je kljub nalogam in ugotovitvam zadnji= sestal z Mussolinijem, kmalu pa je emi- kasnejših let prenašala v sodobnost neizpreme- griral v Jslo oz. na Dunaj, kjer je poslej živel njene zahteve in metode iz let narodne probuje celo desetletje in se posvetil delu na Kongresih druge polovice 19. stol. Tudi kasneje ni mogel evrop. narodnosti skupaj z dr. E. Besednjakom. prisluhniti novim idejnim tokovom in je nasta- V-ovo delovanje je tedaj obsegalo poleg vodenja lim problemom vedno skušal najti rešitev v te ustanove še predavateljsko dejavnost, ko je pravnih normah, v njih vestnem izvrševanju. v mnogih evropskih središ=ih seznanjal poslušal- Med drugo svet. vojno je v Bgdu narekoval oz. ce z manjšinsko problematiko v It. in drugod pisal spomine (objavljeni v JKol 1980, 168-88), v Evropi. Deloval pa je tudi kot teoreti=ni pisec deloma je bila objavljena njegova zanimiva ko- o manjšinskih vprašanjih. V slov. jeziku je tako respondenca s sinom Jožo (Dan 1978, št. 77-83, prva obširnejša razprava Politika in etnika (Lu=, 85-88, 90-91, 93). - V-ov bogati osebni arhiv, last 2/1928, 5-19), ve= svojih pogledov pa je objavil INV v Lj., je deponiran pri Zgod. arhivu v Lj. v predavanju Manjšinski kongresi (Sd 2/1934, Po njem se imenuje ulica v Piranu, v Novi Gor. 145-51, 200-05), kjer je poudaril postulate kultur- pa ima spomenik (odkrit 1. jul. 1979, delo ki- ne "avtonomije kot podlago reševanja manjšin- parja N. Nemca). V. je do okt. 1939 pisal svoj skega problema ter potrebo sklepanja meddrž. priimek v obliki Wilfan, potem pa je nem. W konvencij, ki bi platonske zahteve postavile na dosledno zamenjal s slov. V. tla pozitivnega prava. Med objavami v tujih je- zikih je omeniti Les minorités ethniques et la Prim.: SBL IV, 467-69 in tam navedena liter.; paix en Europe (Vienne 1929), razprave v dunaj- GorLtk 8/1981, 260-61; C. Rinaldi, I deputati del F-VG a Montecitorio dal 1919 alla Costituente, ski reviji Nation und Staat (Die Organisierung II, Trieste, 1983, 763-70 in tam navedena liter.; 217 VILFAN

B. Maruši=, Z zlatimi =rkami, Trst 1987, 132-34 organizatorji in vidnimi predstavniki študentske s si. levice, v letih 1931-32 preds. predstavniške or- B. Mar. ganizacije univ. v Lj. V letih 1933-34 se je kot VILFAN (WILFAN) Josip st., gradbenik, r. 11. Turnerjev štipendist izpopolnjeval v Parizu in mar. 1838 v Skofji Loki, u. 14. febr. 1907 v Trstu. tu 1934 postal =lan KP. Od 1934 je bil sodni O=e Jakob, barvar, mati Jožefa Luzner. Osn. š. in odvet. pripravnik, po odvet. izpitu 1938 pa je obiskoval iv roj. kraju, realko najverjetneje v samostojen odvetnik v Kranju, kjer je 1939 od- Gradcu, na Dunaju je kon=al politehniko (1859). prl lastno pisarno. V letih 1935-36 je urejal Sept. 1861 je stopil v avstr. vojno mornarico. prva dva slov. ljudskofrontna lista Ljudsko pra- Služil je kot pripravnik in kadet na raznih vico in Staro pravdo ter Slovensko zemljo (do •adjah in v pristaniških admiralatih. Udeležil se 1940) kot organizator kme=ko-delavskega gibanja. je 20. jun. 1866 bitke pri Visu na fregati Donau. Zaradi te dejavnosti je bil mar. 1941 aretiran Kasneje je postal uslužbenec Južne žolezniice in in v preiskovalnem zaporu do izbruha druge sodeloval pri gradbeni inšpekciji pri gradnji svet. vojne oz. vdora Nemcev v Jslo. - Po za- tržaškega pristaniš=a. Nato je delal pri ogrskih sedbi so ga Nemci maja 1941 zaprli v prese železnicah na Reki in prišel 1874 zopet v Trst litveni taboriš=i v Begunjah in Šentvidu nad k Pomorski upravi (Seebehörde). Tu je bil ime- Lj. in nato izselili v Srbijo, od koder se je jan. novan za inž. (1884), za predstojnika gradbenega 1942 ilegalno vrnil v Lj. z odvet. izkaznico na vodstva novega pristaniš=a (1887), za nadinž. ime Palme do Zgba in z ileg. legitimacijo na (1890). Nato je bil premeš=en v Dubrovnik, 1695 ime Ivana Javornika do Lj. Leta 1942 in del je bil znova v Trstu, 1896 je postal gradbeni 1943 je preživel v Lj. kot aktivist OF s polit, svetnik, 1899 pa višji gradbeni svetnik. - V. je in propagadnimi zadolžitvami, jun. 1943 je po nad trideset let spremljal dn vodil gradnjo pri- nalogu vodstva OF odšel preko Dolenjske na staniš= vzh. obaile Jadranskega morja. Izkušnje Primor. kot polit, delavec in bil kooptiran za Je imel tudi pri utrjevanju morskega dna. Za- =lana pokraj, vodstva OF za Primor., po ka- radi uspelih sanacijskih del pri Stonu ga je pitulaciji It. je bil izvoljen za podpreds. Pokraj, tamkajšnja ob=ina imenovala za =astnega meš=a- narodno-osvob. sveta za Primor. Sjo (PNOO), od na (4. maja 1899). Objavil je =lanek o gradnji sept. 1944 do febr. 1945 je bil sekretar na novo Pristaniš=a na Reku (Zeitschrift d. Oesterr. Ing. izvoljenega PNOO za Slov. Primor. in Trst. und Architektenvereines, 1874), patentiral je za- V jeseni 1943 je bil izvoljen za poslanca na varovanje proti onesnaženju ležajev pri strojih Ko=evskem zboru, za =lana AVNOJ, za =lana m vozovih za malto. Bil je =lan avstr. društva plenuma OF in Slov. narodnoosvob. sveta (1944). - inž. in arhitektov. Febr. 1945 je bil poklican v Bgd, bil je =lan Njegova dva sinova sta Fran (1874-1931), navtik, predsedstva ljudske skupš=ine FLRJ in do febr. «n Josip (1878-1955), politik (gl. =l.). 1946 javni tožilec FLRJ, od febr. 1946 do apr. 1947 pa gen. sekretar jsl. delegacije na mirovni Prim.: SBL IV, 466-67 in tam navedena liter. konferenci v Parizu in vodja jsl. delegacije na Ured. konferenci namestnikov zunanjih ministrov v VILFAN dr. Joža, narodni borec, politik in di- Londonu (jan. 1947) ter =lan delegacije na se- plomat, r. 6. jul. 1908 v Trstu, u. 21. nov. 1987 v stanku zunanjih ministrov v Moskvi. Od apr. Lj. O=e dr. Josip, (gl. =l.), odvetnik in politik, 1947 do jan. 1950 je bil stalni delegat Jsle pri mati Marija Savnik, gospodinja. Osn. š. je obi- OZN v New Yorku, od jan. 1950 do dec. 1952 skoval v Kranju (1914-18), prvi razr. gimn. v pomo=nik ministra za zunanje zadeve FLRJ, od Trstu (1918-19), po požigu Narodnega doma v Tr febr. 1952 do mar. 1953 veleposlanik v Indiji stu, ko je izgubil dom, in po zaprtju slov. in Burmi. V letih 1950-54 je bil tudi poslanec š°l pa v Kranju (1919-26), kjer je maturiral. v skupš=ini FLRJ. Od mar. 1953 do sept. 1958 v dijaških letih je aktivno sodeloval v napred- je bil generalni sekretar predsednika republike nem gibanju in bil 1925 preds. dijaškega krožka FLRJ. - 1958 se je vrnil v Lj. in bil do maja Nicolò Tommaseo v Trstu. Pravo je študiral na U v Rimu (1926-28), po emigriranju v Jslo 1963 preds. izvrš. sveta SRS, od 1963 do 1967 na Dunaju (1928-29) in v Lj. (1929-32), tu je 1932 =lan glavnega odb. SZDL Sje. Kot zvezni po- diplomiral in 1933 doktoriral. V Lj. je bil med slanec je deloval v Medparlamentarni uniji v VILFAN 218

Ženevi, kjer je bil od 1964 do 1968 tudi =lan demokrati=nih na=el v mednarodnih odnosih izvrš. komiteja. Bil je tudi =lan mednar. arbi- (LdP-Borba 1953, št. 224), Priklju=itev Primorske tražnega sodiš=a v Haagu, International law as- kot dejanje samoodlo=be (Part, dnevnik 1953, sociation v Londonu in komiteja strokovnjakov 5. sept.), Uresni=evanje zgod. teženj (Komunist za izvajanje konvencij in priporo=il Mednar. 1967, št. 40). - O zunanjepoliti=nih vprašanjih: organizacije dela v Ženevi. Od 1967 do 1969 je Državljanska vojna v Španiji (Slov. zemlja 1936, bil preds. republ. odb. skupš=ine SRS, od 1969 št. 14), Jugoslavija pri=akuje od mednarodne do 1974 poslanec v zveznem zboru skupš=ine organizacije popolno zaš=ito svojih pravic (LdP in obenem starešina slov. delegacije, od 1974 1948, št. 43, govor pred ekonomsko-socialnim do 1978 delegat v zveznem odboru skupš=ine svetom OZN), Tehni=na pomo= OZN se ne sme FLRJ in isto=asno vodja delegatov, od 1978 uporabljali za razširjanje gospodarskih in po- preds. republ. komisije SZDL Sje in =lan sveta liti=nih sfer (LdP 1949, št. 241, govor v komiteju federacije do smrti. 1979 se je habilitiral za za gospodarska in finan=na vprašanja OZN), prof. Pravne fak. univ. v Lj. - Ves =as svoje Duboke promene (Borba 1957, št. 1, o aktivni polit, in diplomatske dejavnosti je živo delo- koeksistenci), Interparlamentarna unija mora bi- val v korist slov. narodnostne skupnosti v It. ti aktivna v odnosu do koeksistence (Delo 1964, in na Koroškem. Prejel je številna visoka od- št. 87), Svetovna integracija in samostojnost na- likovanja, med katerimi: Red bratstva in enot- cionalnih ekonomij (TiP 1964), Razgovor z Asho- nosti (1945), Red jugoslovanske zastave II. stop- ko Mehto 18. sept. 1952 (iz gradiva za še nena- nje (1951), Red narodne osvoboditve (1968), Red tisnjcno knjigo o J.V.), O Indiji (Danas 9. jun. dela z rde=o zastavo (1978) idr. - V. je objavil 1987, iz gradiva za še nenatisnjeno knjigo o J.V.), številne razprave in =lanke ter govore o manj- Kako je nastajal Titov govor o koeksistenci na šinskih vprašanjih, Slov. Primor. in Trstu, o rangunski univerzi (zapis 19. jan. 1955, iz gradiva zunanjepolit. in notranjepolit. vprašanjih, o za knjigo o J.V.). - O notranjepolit. vprašanjih: marksisti=nih temah in o raznih osebnostih v O kadrih v javni upravi in univerzitetnem štu- glasilih, revijah in knjigah med obema vojna- diju (LdP 1959, št. 41), Ljubljana (1959); Od pisarne do za- O=e Franc, kovaški mojster, mati Terezija Vil- kladnice zgod. (1967, soavtor J. Zontar); Arhivi har. Osn. š. v Postojni, klas. gimn. v Šentvidu v Sloveniji (1970, isti soavtor); Arhivistika (1973, nad Lj. (1912-20). V Lj. je eno leto študiral teo- isti soavtor). Pomemben je njegov referat v logijo (1920 21), potem pa klas. filologijo (1921- zborniku VIL internac. Archivkongress, Moskau 24), od tega tri semestre na Dunaju (1922-23). 21.-25. avg. 1971; Die Archivbehelfe im Dienste Tu je pri prof. L. Radermacherju izdelal semi- d. Wiss., (soavtorja sta bila F. Biljan in M. narsko nalogo Questiones Parthenianae, ki jo Milosevic). V franc, =asopisu Archivum je ob- je kasneje razširil v doktorsko disertacijo Iz- javil =lanka Les archives notariles en Yougo- brana vprašanja o Parteniju. Promoviran je bil slavie, 1962 in 1963 Les archives des villes en v Lj. 1924. Služboval je najprej kot suplent na Slovénie (obakrat je bil soavtor B. Otorepec). gimn. v Novem mestu (1924-25) in v Zaje=aru 221 VILHAR

(1925-26), tu potem še kot prof. do 1932, nato VILHAR Franjo Serafin, skladatelj in glasbenik, Pa še na gimn. v Sremskih Karlovcih (1932-35), r. 5. jan. 1852 v Senože=ah pri Postojni, u. 4. do upokojitve 1960 pa nato v Bgdu. Najprej na mar. 1928 v Zgbu. O=e Miroslav, pisatelj in skla- 2. moški gimn. (1940-43), potem na Vojni aka- datelj (gl. =l.), mati Jožefina Dejak. Osnovno demiji (1944-45), na 7. gimn. do 1950 in na klas. izobrazbo je dobil na gradu Kale= pri Knežaku, gimn. od 1951-59. Zadnje leto pred upokojitvijo kjer ga je u=il Fran Levstik. 1861 se je s starši je bil V. lektor za latin, na bgd. Filoz. fak. preselil v Lj., kjer je obiskoval osn. š. in dva v- se je uveljavil kot izvrsten u=itelj latin., razr. klas. gimn. (1864-65). V glasbo ga je za=el razgledan in pronicljiv, k temu pa še kot pro- uvajati Th. Elze. Kmalu se je družina vrnila u=evalec anti=ne mitologije in religije ter kot na doma=i grad. Tu ga je u=il J. Alešovec, iz- Prevajalec v shrv. iz stare grš=. in latin. - Na- pite pa je opravljal na gimn. v Trstu. Nekaj pisal je ve= u=benikov: Latinska =itanka za 5. =asa je bil železn. uradnik na Pivki, a kmalu razr. gimn., Bgd 1929; Latinski jezik za 1. in se je kljub o=etovemu nasprotovanju vpisal na za 2. razr. gimn., Bgd 1966, in za 3. razr., Bgd Orglarsko š. v Pragi, kjer sta ga u=ila F. Blažek 1969; na to podro=je sega tudi njegovo zavze- in F. Z. Skuherskv. Ostal je dve leti, nato je manje za uvedbo znanstvene izgovarjave latin., 1872 sprejel službo mestnega kapelnika v Beli t- i- Kikero izgovarjave. V. je pisal kriti=ne oce- Crkvi (Banat), hkrati je nastopal kot pianist ne u=benikov latin, (npr. A. Sovre, E. Tome), in vodil zbor nem. pev. društva. 1873 je odšel sestavil pa je tudi vrsto priporo=nih slovarjev v Temišvar, bolj slovan. in glasbeno privla=- (npr. slov.-shrv., 1927; shrv.-slov., 1927; nem.- nejše mesto, kjer je bil kapelnik v pravosl. stol- shrv. in shrv.-nem., 1941). Priredil je zbirko ni c. in zasebni u=itelj glasbe. Tu se je sezna- latin, pregovorov in izrekov Latinski citati (No- nil z znamenitim skladateljem Brahmsom, ko vi Sad 1973, 1980). Skupaj z M. Djuri=em je je ta obiskal mesto. 1881-84 je bil v Karlovcu ]zdal Legende o junacima starog Rima (Bgd ravn. mestnega glasb, zavoda. Nato je bil dve 1967), v sodelovanju s polk. P. E=imovi=em pa leti v Sisku zborovodja pev. društva Danica in u=benik angl. za vojne akademije (Bgd 1945). - pogost spremljevalec na klavirju, npr. ko je v-ievo znanstveno delo obsega dela iz anti=ne koncertiral =eški violinist Ondfi=ek. V Splitu mitologije in religije, tako Djurdjev dan i rim- je 1886-89 vodil pev. društvo Zvonimir in zbor ske Partilije (Godišnji izveštaj gimn. u Zaje=aru stolnice, kjer je skušal reformirati cerkv. glas- 1926); Zur Deutung des Bellerophonmvthos (Phi- bo, in pogosto nastopal s svojim pev. društvom. •ologische Wochenschrift, Leipzig 1931, 1070-71); Imel je stike z osebnostmi, kakor so bili: po- Zu Vcrgils Handschriften (prav tam, 1927, 600- litik A. Trumbi=, arheolog F. Bulic, S. Rutar, °1). Njegovo najobsežnejše delo s tega podro=ja J. Betetto, V. Valenta, S. Gregor=i=, =igar pesmi: Pa je Orfej in orfizem, prispevki k zgodovini Naša zvezda, Slovo, Oj vstani, sonce moje je grške religije (1931). Iz stare grš=. je V. pre- V. uglasbil. Iz Splita je 1889 odšel v Gospi7, vajal Platona (Država, Gorgija, Menon ili o vr- kjer je bil vodja pev. društva Velebit in orga- '""•), Evangelij po Luku, Mark Avrelij, Plutarh, nist ves staroslovan. liturgijo. 1891 se je Dion i Brut. Za prevod Diogcna Laertija ti- preselil v Zgb in tam ostal do smrti. Potegoval se je za mesto na glasb. š. Hrv. glasb, zavoda, voti i mišljenje slavnih gr=kih filozofa je V. a ga ni dobil; tudi ni dobil mesta kapelnika Prejel nagrado »Miloš @uri7« (1973). Iz latin, v zgb. gled. V letih 1892-1912 je bil u=itelj petja je prevedel Apuleja Zlatni magarac, Pripovetka na zgb. real. gimn. Poleg službenih dolžnosti ° Anioru i Psihi idr. Iz latin, in it. je prevajal je u=il glasbo še zasebno, vodil zbor v c. sv. Mar- Petrarco, Boccaccia, Vida, Robortella, Scaligera, ka in zbora akad. društva Zastava in pev. druš- Ariosta, Machiavelli ja, Tassa, Guardinija, Bru- tva Sloga. Nekaj =asa je bil u=itelj glasbe zgb. na. F. Bacona (zbirka Poetika humanizma in plemiškega kolegija. - V mladosti je živel v renesanse, Bgd 1963). Prevajal je tudi iz nem., umetn. in liter, nadarjeni družini. Ze 1862 je angl. in slov. (ve= strok, knjig). Za mladino Pa je priredil skrajšane prevode nekaterih li- z bratom Julijem igral v lj. =italnici o=etove ter, umetnin. klavirske skladbe 1865 je zložil prvo skladbo Domovini. Elemente te za=etnišlce skladbice je Prim.: SBL IV, 474-75 in tam navedena liter. Svd. potem uporabil pri meš. zboru Vzor. Napisal VILHAR 222 je veliko vokalne glasbe. Zbori: Skladbe (3 zv.). in ker je hrv. glasb, svet dominiral s svojimi Balkanska vila (2 zv.), Po=itnice, Bojna pjesma, bleš=e=imi operami I. Zaje, oprt na nem. ro- Guslam, Naša zvezda, Slovo, Rasti, ružo, Zlatna mantiko in it. verizem. - Skladbe, ki jih je kupa, Bog i Hrvati, Slovenac i Hrvat, Gundu- V. zasnoval med Hrvati, se naslanjajo na hrv. li7eva himna, Star=evi7eva himna, S Dinare ljudski melos. Na to pot so mu pomagali tesni kršne, Bostan. Zbori s solisti: Na vrelu Bosne, stiki s F. Kuha=em, njegove Južno-slovjenske Na Ozlju gradu, Matija Gubec, Petar Sva=i7. narodne popievke in njegovi glasb, spisi. V-jev Vokalno instrumentalne skladbe: Bosanski ko- opus spada v glavnem v hrv. glasbo in nada- rabljar za tenor, moški zbor in •••., Prognanik ljuje tradicijo, ki jo je uvedel V. Lisinski. - Spi- za bas, moš. zbor in •••. Samospevi s klavir- si: V mladosti je pisal in objavljal pesmi v jem: Mornar, Kam, Ukazi, Nezakonska mati, Z, Primorcu in v pesmarici Slavcek, ki jo je Oj, vi magle, Hajduk, Oj vstani, sonce moje itd. zbral in ur., ter v samostojni zbirki Pesmi (Trst Obdelava ljud. napevov v meš. zborih v obliki 1871). Moji memoari so izšli po njegovi smrti rapsodij z elementi hrv., srb. in bolg. ljudske v Sv. Ceciliji (Zgb) 1928. V rkp. sta ostala li- pesmi: Jadranski zvu=i, Bosan=ice, Naše pjesme, breto za opero Marin Kneži7 (v Narod, in sveu=. Hrvatsko biserje, Balkanska vila. Skladbe za biblioteki v Zgbu) in pesniška zbirka brez na- klavir: Jugoslovenska sonata, Kolo št. 1, Kroa- slova (rkp. v NUK). tischer Tanz št. 3, Spomeni, Ruimarinke, Mrtva Prim.: D. Cvetko, F.S. Vilharjevi stiki s Slo- ljubav, koncertna parafraza Rasti, ružo, Hrvat- venci, NSd II, 1954; H. Pettan, Hrvatska opera, ski plesovi za klavir 4-ro=no. Skladba za ork.: Zaj=evi suvremenici, I, Zgb 1969; B. Sirola, O Sve=ana uvertura. Opere: Smiljana (libreto Kre- F.S. Vilharu Kalskomu, Jutarnji list, XVIII, 1929, br. 6108; F. Dugan, F.S. Vilhar Kalski, Pje- kovi7 po J. E. Tomi7u, 4 dej., 1896; praizvedba va=ki vjesnik, 1912, 7-10; M. Spcndal, Razvoj 31. jan. 1897 v zgb. O; v Lj. 21. nov. 1901); Ivanj- in zna=ilnosti slov. romanti=nega samospeva, 66- ska kraljica (1902, libreto po tekstu V. Filipa- 71 in pass.; D. Cvetko, Južni Slovani v zgod. ši7a, 1 dej.; praizvedba v zgb. O 25. mar. 1902); cvrop. glasbe, 173, 175, 190; Jeler=i=, 85 in pass.; Trobina, 249; MuzE 665; Leksikon Cank. zal., Lopudska sirotica (1913, libreto M. Ogrizovi7 po 1118; Cvetko, Stoletja, 239-40; Cvetko, Zgod. tekstu P. Preradovi7a in K. Šegvi7a, 3 dej.; pra- glasb, umetnosti na Slov., 370-71; F. Rakuša, izvedba v zgb. O 24. sept. 1914, v Lj. 24. dec. Slov. petje v preteklih dobah, 1890, 164-66; LZ 1924); Zvonimir (na lasten tekst, fragment). V. 1891, 247-48; Narodne novine (Zgb) 1897, št. 25; Obzor (Zgb) 1897, št. 27; Vijenac (Zgb) 1902, je napisal tudi opereto Gospodja Pokondiro- št. 14; Fr. Dugan, Pjeva=ki vjesnik (Zgb) 1912, vi7ka (1905, na tekst A. Grunda in V. Badali7a, 77-80; Savrcmenik (Zgb) 1914, 459-60; Jutarnji 3 dej.; praizv. v zgb. gled. 6. maja 1905). - Cerkv. list (Zgb) 1914, št. 811; B. Sirola, Pregled povije- skladbe: Prva hrv. misa za meš. zbor in orgle; sti hrv. muzike, Zgb 1922, 261-62; J 1924, št. 289; S 1924, št. 275, 286-87; SN 1924, št. 281; J. Bario, Druga hrv. misa za meš. zbor in orgle; Boži=- Sv. Cecilija 1928, 67-68; J. Mantuani, Nova muzi- na misa za zbor; Staroslavenska misa za meš. ka 1928, 9 s si.; B. Sirola, Hrv. umjetni=ka gla- zbor; Missa solemnis za moš. zbor in orgle; zba, Zgb 1942, 184-85; J. Andreis, Povijest glazbe številne skladbe za zbor in orgle ter za same IV, Zgb 1974, 267-69; SBL IV, 475-77. Har. orgle. - V-jev opus presega 300 skladb. Približno toliko je tudi ljudskih napevov, ki jih je v VILHAR Leo, slikar in muzealec, r. 30. okt. 1899 raznih krajih zbral in delno uporabil v svojih v Velikem Otoku pri Postojni, u. 22. okt. 1971 skladbah. - Stilno je V. na meji med zgodnjo v Sežani (bolnišnica). O=e Matija, kmet, kroja= in pozno romantiko, a je bil prvi med Slov., in gostilni=ar, mati Marija Oražem. Osn. in ki se je približal novoromanti=nim stilnim sme- meš=. š. (1910-12) je obiskoval v Postojni, 1917 rem, kar je vidno zlasti v nekaterih samospe- je bil na soški fronti, nato pa med prostovoljci vih, ki mestoma spominjajo na Wagnerjevo stil- za sev. mejo. Po 1. svet. vojni je prevzel o=e- no izražanje. Njegovo glasbo ozna=uje sveža in tovo posestvo, sodeloval v društvu Narodna vše=na melodija, bogata harmonija, primeren straža v Postojni in ustanovil gasilsko društvo ritem in jasna oblika glasb, stavka. V. zna biti v Velikem Otoku. Zaradi pritiska faš. oblasti nežen, liri=en, a tudi dramatsko napet, kakor je emigriral v Jslo in med 1923-25 živel v Lj., v vokalno instrumentalnih delih in v operah, Višnji Gori in Laškem pri Celju. 1925 je odšel kjer pa ni uspel zaradi neustreznega teksta v Svico, a ni dobil dovoljenja za bivanje. Nato 223 VILHAR je kar sedem let (1925-32) živci v Milanu in med govem nemirnem duhu, ki je svoj nemir pre- 1925-27 obiskoval zasebno slikarsko š. G. Ros- nesel tudi v svet barve in oblike.« - V razdobju sija. 1932 je bil v Parizu, Marseillu in Ni=i, med 1927-46 je samostojno razstavljal v krajih svo- 1935-37 v Maroku (Casablanca), potem pa celo jega bivanja po It., Franciji in Alžiriji. Po 1947 desetletje (1937-47) v Alžiriji (Oran, Alžir). Vichyj- je priredil skupno kakih 40 samostojnih razstav, ska vlada ga je 1942 internirala v taboriš=e Me- najve= po Primorskem (Postojna, Koper, Ilir cheria v Alžiriji. Po izpustitvi 1943 je bil preds. Bistrica, Izola, Sežana, Ajdovš=ina itd.). Kmalu Združenja Jugoslovanov in Vseslovanskega druš- po smrti mu je v Portorožu pripravil razstavo tva v Alžiriji ter polit, deloval za jsl. NOB. U- sin Mario (1972), v Postojni pa je bila 1981 kvarjal se je tudi z gledališ=em in =asnikarstvom retrospektivna razstava s katalogom; uporab- pod psevdonimom Levil. 1947 se je vrnil domov ljeno je bilo gradivo, ki ga je za diplomsko in postal ravn. Notranjskega muzeja v Postoj- nalogo zbral in uredil njegov vnuk Gorazd. ni. Po 1952 je organiziral potujo=e razstave, do- Skupinsko je razstavljal približno 20-krat, pred- polnjeval stalno muzejsko zbirko ter obenem vsem z notranjskimi in primor. likovniki. slikal in prirejal lastne razstave; upokojen je bil Prim.: SBL IV, 477 in tam navedena liter.; 1964. Ze od 1948 je bil kot prvi Primorec =lan podatki iz arh. sina Maria; katalog spominske Društva muzealcev Sje. Za delo je prejel ve= razstave, Postojna 1981; katalog v izdaji Postoin- priznanj in odlikovanj doma in v tujini, med ske jame, 1986. drugim Red dela s srebrnim vencem (1961) in Kv== Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1969). - VILHAR L. Mario, slikar, kipar, grafi=ni obliko- S slikarstvom se je za=el resneje ukvarjati okoli valec in =asnikar, r. 29. jun. 1925 v Velikem 1925 v It. in mu ostal zvest do smrti. V tujini, Otoku pri Postojni v umetniški družini slikarju kjer mu ni bilo vedno lahko, je dosegel dovolj Leu (gl. =l.) in u=iteljici Mariji Jakušek; živi velik uspeh, v katerem je našel smisel svojega v Lj. in Piranu, kjer si ureja kiparski atelje. razgibanega življenja in dela. V domovino se Ze 1926 je mati z njim emigrirala v Jslo, zato je vrnil dovolj zgodaj, da jo je na novo spoznal je obiskoval osn. š. v Dugi Resi na Hrvaškem in ob=udoval, hkrati pa nekoliko prepozno, da in real. gimn. v Karlovcu. Med vojno se je šolal hi njega bolje spoznali. Pri slikanju portretov na TSS v Zgbu in diplomiral za stroj, tehnika. in krajinskih motivov mu je bil v predvojni in Obiskoval je Slovenski dom, se 1942 tam znašel medvojni dobi blizu nekakšen akademski rea- med ilegalci, bil pri raciji obstreljen v nogo lizem, od katerega se je po vrnitvi v domovi- in se zdravil v zgb. bolnišnici. 1945 je prišel v no precej oddaljil in se približeval impresioni- Lj. in se nato zaposlil v jeseniški železarni. Vo- sti=nemu ter posfimpresionisti=nemu slogu. Upo- jaški rok je služil 1947 v letalski oficirski š. in dabljal je zlasti notranjske krajine, motive z ja- delal v letalski industriji v Zemunu. Po vrnitvi dranske obale, kraške pojave, pa tudi tihožitja v Lj. 1950 je bil do 1963 obratni tehnik jcklo- in portrete. Dr. Tvan Sedaj je v knjigi Ljudie livarne Litostroj. V tem =asu je bil stalni do- in kraji ob Pivki zapisal: »Kot slikarja ie L. pisnik za gosp. in kult. vprašanja listov La no- Vilharja poznalo pri nas le ožje okolje, kljub stra lotta (Koper, 1952-56), La voce del popolo lemu, da se je s slikarstvom preživljal in je (Reka, 1956-59), po 1959 reškega Novega lista v tujini, tako v Franciji kot v Alžiru in Maro- in =asopisa Plavi putevi. Ob=asno ie objavljal ku prejel ve= laskavih priznanj =asopisne kri- =lanke v DEn (1954), NRazgI (1959), Borcu (1962), tike. Kot potnika in nemirnega iskalca e.kso- LDk (1966) in še nekaterih =asopisih in revijah tike so ga priterrovali predvsem živopisni orien- Celovški Slovenski vestnik mu je v letih 1965-67 talni motivi, žare=e barve puš=ave in oaz, ble- objavljal tudi pesmi. Od 1973 je bil tehn ur. š=e=e belih berberskih hišic in slikovitost tu- glasila SZDL ob=ine Ljubijana-Siška Javna tri- jih noš. Kolorit, ki ga je prevzel v Afriki, je buna. Po 1956 je =lan Društva za varilno tehni- Prinesel tudi v domovino, zato so njegove po- ko Sje, delal pa je že v Društvu novinarjev Sjc, dobe doma=ih krajev prav tako ož.arjene s son- Društvu oblikovalcev Sje, Društvu barmanov Sje cem in zna=ilno violetno barvo. Njegovo sli- in v Zvezi rezervnih vojaških starešin. - Nagnje- karstvo je zanimiv dokument o osebnosti, =asu nje do slikarstva je pokazal že v osn. š., ko se m deželah, ki jih je obiskal, in govori o nje- je poskušal tudi v glini in izdelal sceno za lut- VILHAR 224

kovno igro Vražje pilule, ki so jo igrali pri no in vsestransko življenjsko delo na podro=ju Sokolu v Dugi Resi. Njegov prvi mentor je bila likovne umetnosti in =asnikarstva mu je Pred- mati, ki se je nekaj =asa u=ila pri R. Jakopi=u sedstvo SFRJ podelilo 1986 Red zaslug za na- v Lj. Na gimn. mu je dajal slikarske napotke rod s srebrnimi žarki. Skupš=ina ob=ine Po- prof, in slikar M. Detoni, samostojno pa ;je za=el stojna mu je 1990 podelila Plaketo ob=ine Po- slikati 1943 v Zgbu. Med službovanjem na Jese- stojna za umetniško ustvarjanje na temo Po- nicah je sodeloval z gledališ=em, okraj, agit- stojna in Postojnska jama. - Kot slikar izhaja propom in likovnim društvom Dolik. Isto=asno iz barvnega doživljanja sveta. Ustvarja najve= se je ukvarjal s slikarstvom, kiparstvom in iz- v oljni tehniki, ob=asno tudi v akvarelu. Ob delovanjem priložnostnih scen - npr. za prvo razstavi v Utrechtu na Nizozemskem (1970) je Prešernovo proslavo 1946 v Vrbi. V Lj. je do kritika zapisala, da so »najbolj interesantna nje- 1958 obiskoval ve=erno slikar, š. KUD Ivan Rob gova dela inspirirana iz Postojnske jame, kjer in se izpopolnjeval na pogostih potovanjih v se dobljena abstraktna forma preveša v fanta- tujino. Do 1990 je študijsko potoval po Jsli, zijo živih efektov«. Angliji, Avstriji, Belgiji,

pa je ovrednotena njegova satiri=na in humo- v KPI. 1928 je pred faš. preganjanjem pobegnil risti=na ustvarjalnost. Med prvimi slov. pesniki v Lj., se povezal s slov. komunisti in bil 1931 je opisoval Kras. Kot pisec dramskih besedil sprejet v KPJ. Zaradi sodelovanja pri tehniki je bil zelo popularen, =eprav je ustvarjal pred- KPI je bil 1929 v Lj. 5 mesecev zaprt. Delal vsem za potrebe svojega =asa. Poleg izvirnih je tudi pri emigrantskem društvu Adrija, bil del - Detelja, Zupan, Poštena deklica - ter roko- ustanovitelj društva Mlada So=a, 1931 je po na- pisnih Danijela (žaloigra v treh dejanjih), Kdor logu KPI ilegalno obiskal Dunaj. Ker ni dobil prej pride, prej melje (šaloigra v dveh dejanjih), drž. službe, se je 1931-32 zaposlil pri Pokraj, Kor=ovski (dvodejanka), Na kmetih (šaloigra zavodu v Lj. Zaradi komunist, delovanja so ga v dveh dejanjih), je napisal tudi ve= priredb iz nov. 1932 aretirali in poleti 1933 v Beogradu nem. Njegova »domorodna igra s pesmimi« obsodili na 6 let težke je=e, ki jo je prestajal Jamska Ivanka zajema snov iz obdobja križar- v Sremski Mitrovici z mnogimi jsl. komunisti. skih vojn, dogaja pa se v okolici gradu in Kai- Pod vodstvom M. Pijadeja so v obliki te=ajev 7a. Tedaj ni bila uprizorjena, =eprav jo je V. študirali marksizem, ekonomiko, agrarno vpra- izdal 1850 in podaril 500 izvodov knjig Sloven- šanje idr; V. je nekaj =asa urejal ilegalni za- skemu društvu, da bi jo uprizorilo ter izpla- porniški list Udarnik. Nov. 1938 so ga jsl. obla- =alo dvoje nagrad - za zgodovinski spis in za sti kot it. državljana izro=ile it. policiji. Zaprt dve liri=ni pesmi. Odlomke je izvedlo Filharmo- je bil v Trstu in 1939 obsojen zaradi revol. ni=no društvo 1871, RTV Lj. pa 1969 in 1984. delovanja in izogibanja voj. službi na 2 leti kon- Njegov ostali skladateljski opus je pomembnej- finacije v kraju Tolve pri Potenzi v juž. It. ši in obsega med drugim 25 samospevov, 12 Ko je v jeseni 1943 prišla zavezniška vojska, zborovskih, 8 klavirskih in drugih skladb. Izbor se je v Gravini priklju=il partizanom-prekomor- samospevov in zborovskih skladb je postopoma cem, se prebil z njimi v Dalmacijo in Bosno, objavil v petih zvezkih Pesmi Miroslava Vilharja od za=etka 1944 bil v 13. prolet. brigadi, avg. (1852 zv. 1/2, 1861 zv. 3, 1862 zv. 4/5). Številne 1944 premeš=en v Sjo (organiziral brigado Fon- njegove pesmi so ponarodele, najpopularnejše tanot), apr. 1945 imenovan za upravnika partij, š. na Rogu. Po osvoboditvi je bil upravnik so: Na jezeru (N 1860, 76), Planinarica (Sloga partij, š. za Primorsko (194546), organ, sekretar 1863, 12-13), Pri luni, Žalost, Napitnica (vse v mestn. komiteja KP za Trst (1947-48), odgovoren Koledar=ek 1867). za idejno vzgojo pri CK PK STO (1948), v Ko- Prim.: SBL IV, 478-79 in tam navedena liter.; pru sekretar planske komisije za istrsko okrožje dokumentacija Goriškega muzeja; Bibl JLZ; EJ; NE; SGL; Slovenska književnost (Leksiko- (1948-50), referent za kulturo pri istem okrožju ni Cankarjeve založbe); Mirjana Turel, Sklada- (1950-52), preds. Okraj, odbora ljudske prosvete telj M. Vilhar, Lj. 1963; KolGor. Matice 1922, (1952-55 tudi predavatelj na it. gimn. v Kopru), 49 s si.; 1923, 63; Tov 2. dec. 1949, 801; So=a predavatelj za zgod. in filoz. na slov. gimn. v 1. nov. 1952; Delo (Trst) 8. sept. 1956; Delo 5. dec. 1963; PrimN 14. sept. 1968; Delo 31. avg. Kopra (1956-58) in naposled do upokojitve 1974 1968; PrimN 7. sept. 1968; Gosp 4. okt. 1968 s ravn. Stud. knjižnice v Kopru, ki se imenuje si.; Ljudje in kraji ob Pivki 1975, 162-67; ZUZ po njem. - Za=etki V-jcvega publicisti=nega dela 1974-1976, 101-02 (o spomenikih v Postojni in segajo v leti 1927/28, ko je objavil prve prispev- Planini); PDk 29. okt. 1978 s si.; PrimN 2. mar. ke v gor. dijaških listih Iztok (tudi =lan ured.) 1979; NDn 10. jun. 1984; Delo 24. jul. 1985. in So=a. Kasneje je sodeloval pri ileg. listu Jan Delo (Trst), emigrantskem =asopisu Istra (Za- VILHAR Sre=ko, (Stanislavov brat, gl. =l.), po- greb), raznih partiz. listih, po vojni pa pri liti=ni in prosvetnokulturni delavec, knjižni=ar serijskih publikacijah: Bori (odg. ur. 1954-55), in publicist, r. 7. mar. 1907 v številni družini Il Comunista (Trst 1946), Istrski tednik (tudi (8 otrok) v Kromberku pri Novi Gor., u. 1. okt. ur.), JKol, Knjižnica, LdTd, Obala, PDk, Raz- 1976 v Lj., pokopan v Kopru. O=e Franc, u=itelj, gledi, PrimN, SlovJ, Vcstnik (zal. Lipa) idr. Ure- mati Karolina Vrtovec, gospodinja, ki je zgo- dil je zbornik Slovenci ob Jadranu (1952), bil daj umrla. Osn. š. v roj. kraju, nato slov. u=i- 1953 =lan ur. odbora Istrskega zgodovinskega teljiš=e v Tolminu 1923-25, 1925-28 ital. v Gor., zbornika, 1960-69 Zal. Lipa in 1962 Slovenskega 1930-31 z maturo pa v Lj. 1927 se je vklju=il pomorskega zbornika. V =asu službovanja v 227 VILHAR knjižnici pa je urejal publikacije Študijske neška Slovenija in Rezija, Ob 700-letnici roj- knjižnice Koper. V tem obdobju je dosegla nje- stva Danteja, Slovenska knjiga na Primorskem gova publicisti=na dejavnost najve=ji razmah. med obema vojnama, Sto let slovenskega šol- Objavil je ve= kot 250 =lankov in razprav s stva na Koprskem, NOB Primorcev in Istranov podro=ja kulture, šolstva, knjižni=arstva, zgo- na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji, Lik dovine in pomorstva ter 5 obsežnih knjig o pre- maršala Tita, Naše gobe itd.). Svoje razstave komorcih (v soavtorstvu z Albertom Klunom), je znal uspešno predstaviti javnosti, zbuditi v katerih je prikazana bojna pot prekomorskih zanimanje zanje pri vplivnih družbenopolit. enot ter delež primor. Slovencev in Istranov, osebnostih, kakor tudi v =asnikarskih krogih. ki sta jih faš. nasilje in vojna vihra razsejali O njih pa je tudi sam poro=al v lokalnem =a- Po najrazli=nejših 'kontinentih: Prva in druga sopisju. Med vidne uspehe V-jevih prizadevanj prekomorska brigada (Nova Gor. 1967); Narod- v širjenju knjižni=ne kulture navzven sodi tudi noosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sar- pobuda za ustanovitev turisti=ne knjižnice v diniji, Korziki in v južni Franciji (Nova Gor. Portorožu 1970 ter ustanovitev Bibliobusne knjiž- 1969, nagr. Vstaje slov. naroda 1970); Narodno- nice v Kopru 1973 - prve tovrstne potujo=e osvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki knjižnice v Sji, ki je ponesla knjigo na pode- (Lj. 1970, nagr. OF 1971); Po poteh sardincev želje, v vasi in zaselke Slov. Istre in Krasa. (Lj. 1973); Primorci in Istrani od pregnanstva Znana so tudi njegova prizadevanja, da bi ko- do prekomorskih brigad (Lj. 1973). - Od 1961-76 prska knjižnica sistematsko zbirala pomorsko je V. kot avtor, soavtor in ur. sodeloval pri liter, in postala tako osrednja tovrstna knjiž- Publikacijah Studijske knjižnice Koper in v nica v Sji, kar pa se mu žal ni uresni=ilo. Kot omenjeni zbirki izdal: študijo Prerez zgodovine pomemben dejavnik pri razvijanju in pospeše- slovenskih knjižnic in knjižni=arstva na Primor- vanju knjiž. stroke na Primor. je bil V. tudi skem (Koper 1961), publikacijo Dante 1865-1965 med pobudniki in ustanovitelji Društva bibl. (Koper 1965), Katalog pomorske literature Stu- Primor. in njegov prvi preds. Razen tega je dijske knjižnice v Kopru (v: O morju in po- bil ob=asno =lan posameznih teles Društva bibl morstvu, Koper 1967) ter poslednje delo - la- Sje ter pogosto delegat na kongresih Zveze bodji spev Slovensko u=iteljiš=e v Kopru 1875- društev bibl. Jsle. Za aktivnost in izredne za- •09 (Koper 1976). Kot posebni odtis Istrskega sluge na tem podro=ju je prejel 1967 najvišje zgod. zbornika je 1953 izšel njegov sestavek bibl. priznanje -

187-93; SBL IV, 481; L. Pohar, St. Villi, v spo- Sence pod Matajurjem, s katerim se je skušala min, PrimN 19. mar. 1982 s si; In memoriam oddolžiti Bene=iji. Delo je po snovi novost v St. Vilharju, Kri=a= 31. mar. 1982 s si.; L. Pohar, V spomin na velikega prim, revolucionarja, Delo našem pripovedništvu, saj obravnava domala (Trst) 8. jul. 1982; C. Zupane, Revolucionarni nepoznano pokrajino, =e izvzamemo Bevkovega boj primor. komun. St. Vilharja..., PrimSrc= Kaplana Martina

Iju. Na isti steni so udubljeni še sv. Janez pa so se je še: Oskar Kova=i=, Milan Pregare, Evangelist in sv. Florijan, Jezusov krst v Jor- Loredan Ani=et in Doro Furlani=. Organizacija danu, Dvanajstletni Jezus v templju, Nadangel je zajemala podro=je od Loga do Škofij. Febr. Mihael, sv. Boštjan, Beg v Egipt in Pokol ne- 1942 je bil aretiran in nato konfiniran v Gra- dolžnih otrok. Pri freskah na Škrilinah je o=i- vini (Matera). Sept. 1943 je po padcu faš. zbral ten poudarek na Marijinem življenju, kljub izra- ostale Slov. v tistem okraju in jih odpeljal v zito verski vsebini pa je slik. neprisiljeno vple- Barletto, kjer so se pridružili prekomorski jsl. tel nekatere žanrske motive, prizore iz basni brigadi. Na dolgi poti od Visa do Gospi7a je in zna=ilne istrske krajinske izseke. To jim daje bil v boju ranjen. Z njim je bila ves =as tudi poseben, krajevni naglas, po svojem splošnem žena Lidija Pe=ari= kot bolni=arka. - Po vojni stilnem zna=aju pa so izraz kulturnogeografske- je bil pobudnik in organizator gradnje Ljud- ga razpoloženja osrednje Istre, razpete med skega doma pri Korošcih v letu 1950, mladinske vplive Severa in Juga. Slikarjev nekoliko sta- godbe in vsega polit.-družabnega in družbenega rejši rojak, =eprav ni dokazov, da bi bil krvni življenja pri Korošcih (Sv. Barbara), v tej obrob- sorodnik, je Ivan iz Kastva, ki je 1490 poslikal ni vasi nad Miljami. Na kult. podro=ju ni imel s freskami p. c. sv. Trojice v Ilrastovljah v slov. sre=ne roke, ker je obnovljena knjižnica zaradi Istri. Med obema so vidne tudi slogovne sorod- sporov s kominformom za=ela hirati in kon=no nosti, prav tako še z nekaterimi drugimi posli- prenehala. 1975 je bil V. med soustanovitelji kavami na Krasu, v Poso=ju in na Gorenjskem, Društva Slovencev miljske ob=ine (DSMO) in kot so npr. šilentabor, Prilesje, Goljevica, Av=e, glavni pobudnik ustanovitve pev. zbora Jadran Suha, Bodeš=e pri Bledu, ki se z nekoliko v letu 1977. Njegova je bila pobuda za prija- otrdelim, »grafi=no« poudarjenim zna=ajem na- teljsko sre=anje treh sosednjih ob=in: Dolina- ravno vklju=ujejo v duhovno razpoloženje in Koper-Milje, kar je bilo naslednje leto (7. dec. umetnostne ambicije tega kulturno prehodnega 1979) uradno podpisano s prijateljsko pogodbo ozemlja. v Boljuncu. 30. okt. 1985 je bil V. med ustano- vitelji slov. zadruge Vesna, od nov. 1960 do nov. Prim.: F. Stele, ZUZ 1923, 156; A. Morassi, Gli affreschi nella chiesa di S. Maria delle Lastre 1986 pa ob=inski svetovalec, izvoljen na listi a Vcrmo, Emporium 1026, 204-08; Stelo, Monu- Frausin v Miljah, nato je zaradi bolezni od- menta artis slovenicae I, Lj. 1935, pass ; Isti, stopil. Umetnost 1940, 8; Isti, Umetnost 1960, 78-79 in pass.; B. Fu=i7, Istarske freske, Zgb 1963, 26-28; Prim.: Podatki u=it. Kilijana Ferluga; =asopis- ELU IV, 530-531; F. Stelè, Slikarstvo v Sji od na poro=ila. 12. do srede 16. stol., Lj. 1969, 195-210 in pass.; Sah Isti, Gotsko stensko slikarstvo (zbirka Ars SIo- veniae), Lj. 1972, XVI, XVII, XX, XXVI; Kse- VIRGULIN Mario, duhovnik in kult. delavec, nija Rozman, Stensko slikarstvo 15. stol. v slov. r. 6. febr. 1914 v Villa Vicentina (Ud.). O=e Gio- Istri (Pittura murale del secolo XV nell'Istria vanni, sadjar in u=itelj na kmet. š. v Gor., mati slovena), Slikarstvo, kiparstvo in urbanizem ter Eugenia Fontana iz Scodovacce. Šolal se je v arhitektura v slov. Istri, Koper 1972, 14, 25-26; SBL IV, 481-82 in tam navedena liter. Malem semeniš=u v Gor., 1935-39 študiral na M.V. Gregorijanski univ. v Rimu in doktoriral v teo- logiji. Posve=en za duhovnika 9. apr. 1939. - Za- VIOLA Peter (po it. spri=evalih v šol. letih 1924/ =el je kot ekonomski vikar na Kojskem in 25, 1925/26 pa Pietro VIJOLA), prosvetni in polit, nato (1940) postal župni uprav, v Nabrežini. Tu delavec, r. 22. avg. 1912 pri Korošcih (Sv. Bar- je med vojno pomagal in skril marsikoga, =e- bara) nad Miljami, u. tam 16. dec. 1987. O=e prav je bila v župniš=u nem. komanda. Rešil Peter, mati Marija Kocjan=i=. Osn. š. v doma=i je pred deportacijo v Nem=ijo mlade izpod vasi, potem se je zaposlil v miljskih ladjedelni- 18 let in starejše nad 60 let. Zaradi tega se mu cah in doma obdeloval lastno zemljo. Zelo mlad je takratna mladina iz Sv. Križa zahvalila tudi se je vklju=il v levi=arsko delavsko gibanje in pismeno. Zvedel je, da ga ho=ejo part, ubiti. se vpisal v KPI. 11. jan. 1942 se je udeležil Tudi faš. so ga preganjali že pred vojno, ker druge ustanovne seje OF na Plavjah kot za- je pridigal v slov. Nato je služboval v Rudi stopnik miljskih hribov skupaj z Brunom Brai- (od 1945), 1952 je prišel v Ronke v Laško. Tu nijem. Seja je bila pri Jos. Jamšku, udeležili je bil pobudnik za graditev cerkve v Romjanu, 231 VITEZIC kjer živi mnogo Slov. in kjer sta slov. vrtec sekciji Inštituta za slov. jezik SAZU pri zbira- in osn. šola. 1980 je dal možnost Slov. na Laš- nju slov. izrazja gradbene stroke. Od 1966 do kem, da imajo v Ronkah enkrat mese=no slov. 1980, ko se je upokojil, je bil bibliotekar na sv. mašo. Nato je dal vedno na razpolago tam- oddelku za gradbeništvo FAGG v Lj. - Napisal kajšnjim Slov. cerkv. prostore za njihovo kult. je Pomožni u=benik za izdelavo u=nega progra- in versko delovanje. Od 1975 je =astni kanonik ma iz jeklenih vodnih zgradb (Lj. 1953; skripta), gor. kapitlja in prvi dekan ronškega dekanata. in =lanke: Bil sem leto dni v Italiji (GradbV 1962, št. 1, 7-12); Tragedija v Vajontu {GradbV Prim.: Vocel 5. nov. 1983, 3 s si.; osebni po- datki; Msgr. M. Virgulin - zlatomaSnik, KatG 1964, št. 1, 16-18); Convegno di Idraulica e Co- 6. apr. 19S9 s si. struzioni Idrauliche. Discussione (Trieste 1965, Mu=i= 655-657).

VITEK Josip, gradbenik, r. 18. mar. 1913 v Tr- Prim.: ULjBB I, 270; II, 340. ži=u (Monfalcone), živi v Lj. O=e Josip, trgovec, Bevk mati Irma Cecconi, gospodinja. Solai se je na ieal=nem oddelku I. realne gimn. v Lj. ter nato VITEZ Boris, športnik, košarkar, r. 25. jan. 1961 diplomiral na gradb. oddelku Tehniške fak. v v Melbournu (Avstralija), živi v Repnu (ob=. Lj. (17. apr. 1943). Službo je nastopil 20. jun. Repen(abor). O=e Alojz, zidar, mati Julka Guštin, 1943, in sicer pri drž. železnicah in služboval gospodinja. Prve razrede osn. š. je opravil v na raznih mestih, nazadnje kot šef odseka pri Avstraliji, sred. š. je dokon=al na Op=inah (S. gradnji proge Samac-Sarajevo. Zaradi težkih Kosovel), maturiral na liceju Fr. Prešerna 1981. fizi=nih razmer je maja 1947 zbolel in se zdra- Po maturi je bil nekaj =asa prevajalec; še zelo vil vse do 1950, ko je nastopil službo asistenta mlad pa se je posvetil športu; najprej je igral pri katedri za industrijsko hidrotehniko na od- nogomet kot =lan dežel, reprezentance Victorie. delku za gradbeništvo in geodezijo FAGG v Lj. Po preselitvi v Trst (1971) je igral v mladinskem Poleg asistentskega dela ie vodil tudi doku- moštvu Primorja, nato Krasa; s košarko se je mentacijsko službo za strok, liter, v vodograd- za=el ukvarjati pri Poletu, nato pa prestopil v benem laboratoriju Tehniške fak. v Lj. To delo Jadranove vrste in bil med tistimi, ki je to je opravljal do reorganizacije zavoda 1959. V slov. predstavniško ekipo pripeljal iz anonim- 1. 1957/58 je z inž. Colari=em eksperimentalno nosti v C 1 ligo. Zaradi sposobnosti, priprav- preiskal na modelu zakonitosti gibanja proda v ljenosti in predanosti temu športu so ga va- koritu reke Vrbas. Za boljšo organizacijo vaj bili v it. ekipe. Nekaj =asa je okleval, a 1985 je izdelal ve= u=nih pripomo=kov kot: navodilo je prestopil v vrste tržaškega prvoligaša Stefa- za projektiranje lo=nih pregrad, navodilo za nela kot prvi Slov. v kaki it. ekipi prve lige. dimenzioniranje vodostanov po metodi Bouvard- Tu se je izredno dobro uveljavil, saj je tedanji Molbert itd. 1958 je organiziral izmenjavo slov. trener it. reprezentance A. Gamba dejal: »B. in =eških strokovnjakov za hidrocentrale in se Vitez sodi med najobetavnejše mlade it. košar- udeležil strok, ekskurzije po

Dopisivanje D. Vitezi7-JJ. Strossmayer (1874- internacionalisti=ne pobude, ki so omogo=ale 1904), Vjesnik historij. arhiva u Rijeci i Pazinu uspeh socialistom it. in slov. narodnosti. Vsem 14, Rijeka 1969; Po=eci organiziranog polit, po- tem razmeram je dajal pe=at avstro-ogrski drž. kreta Hrvata u Istri u XIX. st., Jsl istorijski =asopis 4, Bgd 1969, in Istarski mozaik 6, Pula okvir, ki je dopuš=al veliko razlag in ugibanj o 1970; Primorci 1897 i jugoslavensko pitanje. U bodo=ih polit, spremembah znotraj in zunaj drž. povodu 75-godišnjice »Narodne misli«, Dometi meja. V. je razmere analiziral kot marksist, kar 5-6, Rijeka 1972; Demarin, Vitezi7 i »O povi- jesnom razvitku hrv. školstva i prosvjete u kažeta že njegovi razpravi II fattore economico Istri, Istarski mozaik 5, Pula 1969; EJ 8, Zgb 1971 e l'irredentismo triestino (La Voce 8. dee. 1910) in tam navedena liter. in La lotta nazionale e economica a Trieste Str=i7" (La Voce 22. febr. 1912); napovedali sta temeljno V-jevo delo Irredentismo adriatico - contributo VIVANTE Angelo, publicist, r. 11. avg. 1869 v alla discussione sui rapporti austro-italiani (Fi- Trstu, u. prav tam 1. jul. 1915. O=e industrijalec renze 1912). V-jeva knjiga je bilo dotlej najbolj Felice (med 1885-1901 preds. družbe, ki je uprav- pretehtano in umirjeno analiziranje razmer v ljala predilnico v Ajdovš=ini), mati Emilia Levi; Trstu (iz naslova bi bilo mogo=e razumeti, da družina V. je pripadala židovski skupnosti. bo obravnavala širši prostor) in služi še vedno Gimn. je kon=al v Trstu (matura 1887), nato kot temeljno izhodiš=e vsaki razpravi o narod- študiral pravo na U v Bologni (promocija 1891). nostnih in družbeno-gospodarskih razmerah Tr- Iz desetletja, ki je sledilo, ni podatkov o V-jevem sta od druge pol. 19. stol. do predve=era prve življenju. Med 1900 in 1906 je bil =lan ured. trž. svet. vojne. Vzbudila je pozornost, polemike dnevnika II Piccolo della sera, v tem =asu pa pri it. nacionalistih (med maloštevilnimi objav- je doživel idejno preobrazbo in se približeval ljenimi kritikami je najostrejšo napisal R. Ti- socialistom (so=asno je tak razvoj na Gor. do- meus-Fauro), dober sprejem pri avstr. socia- življal H. Turna), verjetno tudi pod vplivom listih (W. Ellenbogen) in seveda odobravanje Zgodovinarja G. Salveminija, s katerim se je pri Slov. in Hrvatih tako, da je Jugoslovanski sre=al v Trstu (1904). Pozno jeseni 1905 je že odbor pripravil 1917 v Ženevi njeno franc, izda- sodeloval na socialisti=ni javni prireditvi, še jo. - V. je že s svojo temeljno tezo, da pripada Pred tem pa naj bi bil anonimni sodelavec so- Trst svojemu zaledju (Hinterland), na podlagi cialisti=nega Il Lavoratore. Na prelomu 1906-07 marksisti=nih izhodiš= oporekal zahtevam ire- Je prešel v ured. tega lista in ga pripravljal na dentizma. Da bi svoje trditve kar najbolj pod- to, da postane dnevnik (prvi= od 18. apr. 1907). krepil, je posegal v zgod.; zaustavi se zlasti Bil je ravno dovolj primeren =as, ko je socia- pri dogodkih v letih 1848-1849. Tako more se- listi=na stranka v Trstu zmagala na državno- veda ugotoviti, da poglavitni narodnostni boj zborskih volitvah. V redakciji lista je delal do na tleh tako imenovane JK ni med It. in Nem- Qvg. 1908, ko je prišel v spor z nekaterimi so- ci, marve= med It. in Slovani, ki so si ob delavci, ki so želeli dati =asniku bolj naciona- Jadranu že dolga stol. sosedje. Obravnava s listi=ne poudarke. V. se je potlej posvetil štu- tem v zvezi za=etke slovan. narodnega prebu- diju gospodar, in polit, razmer na Jadranu, janja zlasti na tleh Istre. Ponovno polemizira zlasti v Trstu. Rezultate svojega dela je pripra- z it. nacionalisti=no publicistiko, ki je za pre- vil za objavo in tako je postal sodelavec mi- rod Slovanov krivila avstrijsko oblast. - Po V. lanske Critica sociale in florentinskih publika- je prerod posledica razvoja kapitalizma tako cij La Voce in L'Unità, Problemi della vita v mestih kot v vaseh (zlasti v Istri naj bi dvi- italiana. Objavljal pa je tudi v =asnikih Avanti galo narodno zavest slovan. kmeta njegovo raz- Jn Lavoratore. Prva svet. vojna, zlasti pa vstop merje do gospodarja in kreditodajalca, ki je Ita- It. v vojno z Avstro-Ogrsko sta razburila nje- lijan). V. pa veruje, da je v JK mogo=e v bo- govo zrahljano duševno stanje, izbral si je pro- do=nosti mirno it.-slovan. sožitje. S tem v zvezi stovoljno smrt. - S socialisti=nim gibanjem se Je seznanil predvsem kot =asnikar, ko je sprem- je sevoda tudi bodo=a državna ureditev ozemelj ljal delovanje trž. Circolo di studi sociali. Spo- ob sev. Jadranu. V. razmišlja o avtonomnem in znaval je tudi trž. stvarnost, ki jo je v letih svobodnem trž. mestu, o nesmiselnosti it. oze- Pred prvo svet. vojno preveval it. nacionalizem, meljskih teženj na drugi strani Jadranskega Porajajo=e se gibanje trž. Slovanov in seveda morja, o bodo=i državi južnih Slovanov. Vsi ti VIVODA 234

pogledi zrcalijo V-jevo vzorovanje pri avstro- ad Angelo Vivante, Qualestoria 16/1988, št. 2, marksizmu. Le dve leti po izidu so z nastan- str. 149-60; C. Daneo, Il fantasma di Angelo Vi- vante, Udine 1988. kom prve svet. vojne V-jeva stališ=a prestajala B. Mar. prvo preizkušnjo, njegove zamisli se niso ures- ni=ile. Se ve=, tudi tisti trž. mlajši razumniki, VIVODA Alma - Ljubka, prva ženska žrtev fa- ki so mu bili blizu (npr. S. Slataper), so se šizma, r. 23. jan. 1911 v Camporah nad Miljami odlo=ili za iredentisti=no reševanje »tržaškega (Trst), padla 28. jun. 1943 pri Bošketu v Trstu. vprašanja«. Svojo aktualnost je V-jeva knjiga Petnajst dni prej je padel v Isari njen mož doživela tudi po drugi svet. vojni, saj jo je Luciano Santalesa. Almin o=e je bil Antonio jsl. stran uporabila kot dokazno gradivo pri Vivoda, mati Anna Crevatin. Osn. š. je obisko- svojih stališ=ih o dolo=anju it.-jsl. drž. meje. vala v Miljah. Doma so imeli gostilno »La Tap- Takrat je bila knjiga v izvirniku ponatisnjena pa«, ki je bila shajališ=e antifaš. miljskega (1945; brez navedbe kraja), izšla je tudi v kraj- okoliša. Alma se je zgodaj vklju=ila v ilegalno šem ruskem prevodu (Lj. 1945); 1949 je PDk (št. dejavnost in vzdrževala stike med Trstom, Mi- 113-214) objavil slov. prevod. - V-jeve teze so ljami in Istro tako s slov. kot it. part, enotami. našle mesto tudi v polemikah med R. Bauer- Padla je v oboroženem spopadu in bila prva jem in Gianijem Stuparichem v reviji II Ponte žena ilegalka, ki je padla kot žrtev ileg. dela. (1953-54). 1954 je bila knjiga ponovno objavljena Angažirana za ilegalno delo, si je kupila pisalni v it. jeziku, njena =etrta it. izdaja je izšla v stroj in tipkala =asopis »Nova ženska«, ki ga je Trstu 1984. Po drugi svet. vojni so se z V-jevo delila med ženskim svetom. Meseca maja 1944 knjigo ukvarjali mnogi trž. zgod. Tako je bila so pod Socerbom ustanovili bataljon »Alma za C. Schiffrerja dokument, za E. Apiha ima Vivoda«, ki je pripadal diviziji »Natisone«. Usta- »vrednost, ki še ni ugasnila«. Hrv. zgodovinar novitvi so prisostvovali zastopniki CLN iz Tr- D. Sepie pa je sodil, da je treba knjigo obrav- sta, Frausin, za OF B. Babic in drugi antifašisii. navati kot polit, dokument in kot historiograf- Poimenovali so ga po Almi Vivoda, prvi ženski ski zapis, zlasti kar zadeva avtorjevo avsto- v It., ki je padla v osvobodilni borbi. 28. jun. marksisti=no stališ=e in seveda tudi preve= pou- 1971 je miljska ob=ina odkrila v Miljah spome- darjene razloge razrednega in ekonomskega nik v njen spomin in po=astitev. faktorja, npr. pri obravnavi narodnega preroda Prim.: Libretto: 40° della fondazione del Bat- primor. Slovanov. E. Apih je objavil V-jeva taglione Alma Vivoda. pisma G. Salvemini ju, A.G. Prezzoliniju in A. Sah Storchi; sode= po navedbi v Irredentismo adria- VI2INTIN Bogomil - Milo, aktivist OF, javni de- tico, si je dopisoval tudi s H. Turno (pisma lavec, r. 12. sept. 1905 v Ren=ah, u. 17. sept. niso ohranjena). 1973 v Komnu na proslavi združitve Prim, z Jslo (sr=na kap), pok. v Novi Gorici. O=e Ludvik, Prim.: L.

OLO Gor. in sekretar ter =lan okraj, komiteja VODOPIVEC Felicita, u=iteljica, kulturna delav- KPS za Gor. Funkcije je opravljal do prezgod- ka, r. 20. sept. 1912 v Trstu, kjer živi. Stari o=e nje smrti. 1977 so mu v doma=em kraju vzidali Josip je prišel iz Dornberka in bil kolon (na- spominsko ploš=o. jemnik) grofa Scaramangà, o=e Franc, r. pri Sv. Justu, je bil po tehni=ni šoli A. Volta v Prim.: Podatki arhiva CK ZKS-Stranka demo- krati=ne prenove, Lj.; LdP 29. jul. 1948; Nova Trstu pod Avstrijo pri policiji. Med I. svet. Gorica 30. jul. 1948; GorZb l%8, 118; Vid Vre- vojno je bil ujetnik v Rusiji. Mati, Marija Ma- mcc, Predvojni vodilni primor. komunist in nje- rin=i=, je bila doma s Pivke. Po prihodu It. so govo poro=ilo o mladinskem gibanju na Goriš- se morali izseliti v Jslo, ker je o=e zgubil služ- kem 1. 1936, GorLtk 6, 1979, 151-52; M. Kacin- Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi, Primorska bo. 1. r. osn. šole je napravila v Zgbu, ostale 1925-1935, Koper 1990, pass. razr. pa v Lichtenthurnu v Lj. Gimn. je za=ela Plah. v Mrbu, a jo je kmalu zapustila, ker o=e ni tu našel primerne zaposlitve in se je selil iz kraja VODOPIVEC Aleksander, glasbenik, glej BEVI- v kraj. Ilegalno in brez o=eta se je družina LACQUA Alessandro (v Dodatku) vrnila v Trst; tu se je nau=ila it. jez. z delom VODOPIVEC Dragotln, dramatik, kroja=, r. 22. pri it. družinah. Kako leto je na priporo=ilo okt. 1882 v Podgori pri Gorici, u. 28. okt. 1931 dr. Ukmarja in mons. Kratziga pomagala na v Grgarju. O=e Vincenc, u=itelj in organist, škofiji pri gospodinjstvu škofa Fogarja. Po pri- mati Antonija Makarovi=, gospodinja. Osn. š. silnem odhodu škofa Fogarja v Rim je obisko- v Podgori. V. je bil bolehen od rojstva. Ni mo- vala vsemogo=e te=aje: strojepisje, stenografijo, gel hoditi, vedno je nosil proteze. Zato ni štu- knjigovodstvo, tuje jezike in šivalne te=aje. Vzdr- diral, ker bi moral hoditi na gimn. iz Grgarja ževala se je z delom pri družinah in s šiva- v Gor. Izu=il se je za kroja=a. Med prvo svet. njem; skrbeti je morala tudi za mater. 1946 je vojno je bil z bratom Vinkom v Cerknici. Po bila v Sieni pri misijonarju Ladu Len=ku; tu se vojni se je vrnil v Grgar, kjer je bil tajnik je dobro nau=ila it. Po enem letu se je vrnila obnovitvene zadruge. V. je bil zelo nadarjen. k materi, ker brat ni mogel zanjo skrbeti. Pisal je za ljudske odre, ve=inoma burke in Kmalu zatem je našla zaposlitev pri dr. Abra- enodejanke. Tako vsebuje knjižica Igre za sa- mu, odnosno pri dr. Agnelettu za dobrih sedem moženske in samomoške. vloge, 1909, kratke pri- let. V tem =asu je opravila maturo na nižji zore in enodejanke. Nekatere burke so izšle gimn. pri Sv. Jakobu (Trst). Po dveh letih pa najprej v humoristi=nem listu

stojnih oddajah na Radiu Trst A prikazala sve- VODOPIVEC Franc, šolnik, r. 11. jul. (v SBL tovno problematiko otroka. Tudi po upokojitvi 12. jul.) 1834 v Kamnjah, u. 28. nov. (v SBL (1977) še vedno dopisuje v KatG. Piše v glavnem 29. okt.) 1912 v Gor. O=e Matej, kmet, mati =lanke verske, kult., narodnostne vsebine in iz- Neža Cermelj. Kon=al je u=iteljsko pripravnico =rpna poro=ila o razli=nih priložnostnih prire- v Gor. in 1. dec. 1851 postal u=itelj v Kobaridu. ditvah, igrah, predstavah, koncertih in prosla- Tu je u=il do 1855 in nato nadaljeval šolanje vah po naših »domovih«. Na škof. ravni sodeluje na Dunaju, usposobil se je za u=enje na nižji v komisiji Justitia et Pax in je tudi =lan Eku- realki (1857). Zaposlil se je na normalki v Gor. menske komisije. (1858), nato na nižji realki prav tam (1858-60). Stiri Jeta je prebil kot u=itelj v Gospi7u (1860- Prim.: Osebni podatki (avgusta 1990); 20 let 64) in bil nato prestavljen na it. realko na RO, pass.; Arhiv OZE pri NSK Trst. Reki (1864-70). Od za=etka 1871 je znova živel v Ropet Gor. in do 30. avg. 1899 pou=eval na žen. u=i- teljiš=u. Isto=asno je deloval kot nadzornik gor. VODOPIVEC Fran, pravnik, r. 24. nov. 1879 v okraja in slov. šol v gradiš=anskem okraju ter Ajdovš=ini, u. 10. maja 1930 v Li. O=e Andrei, kot nadzornik gor., tolminskega in sežanskega gostilni=ar, mati Alojzija Bratina. Gimn. je obi- okraja. Skrbel je za ustanavljanje novih š. in skoval v Gor. (1892-1900), pravo je študiral v dopolnjeval tako mrežo slov. š. Za potrebe slov. Gradcu (1900-05, promocija 1905). Med študijem osn. «. je izdelal Zemljevid pokneiene grofije je služboval pri baronu F. Pinu (grad Kohlkopf goriške in gradiš=anske (1874). Zemljevid je sam Pri Vclikovcu), takrat se je nau=il ve= tujih izrisal, izdal pa ga je gor. deželni odb. Zanj jezikov. Službovati je za=el kot pripravnik pri je prejel nagrado na svet. razstavi na Dunaju okraj, glavarstvu v Vclikovcu, po dveh mese- 1875 (Glas 12. febr. 1875). Karto so šole rabile cih je bil že v Trstu, kjer je služboval pri na- vse do 1904, ko je gor. deželni odb. izdal novo mestništvu. Uradniška pot ga je iz Trsta vo- karto Goriško-Gradiš=anskega skupaj s Trstom dila v Tolmin (namestniški koncepist med leti (merilo 1:75.000, risal E. Bombig). V. je sode- •906-11) in nalo v Pulj (1911-14; 1912 je postal loval tudi v slov. javnem življenju. Bil je od- °krai. komisar). Od 1. 1914 je služboval na Du- bornik gor. =italnice, ravn. Goriške ljudske po- naju pri avstr. minist, za kmetijstvo (1918 je sojilnice, kasneje je delal pri Centralni poso- Postal podtajnik). Po vojni se je vrnil v do- jilnici, bil je tajnik društva Šolski dom in so- movino, 1919 je postal tajnik narodne vlade za deloval pri snovanju slov. privatnih š. v Gor. Sjo v Lj. in npto okrajni glavar. 1920 je kot Od =asa do =asa je objavil v tisku =lanke o v ladni svetnik vodil urad za zaš=ito beguncev šol. problemih. 1892 je prejel naslov cesarskega Pri dežel, vladi za Sjo. Avg. 1924 je postal ve- svetnika. Pri razkolu 1899 se je opredelil za sku- liki župan v Mrbu, bil pa je po nekaj mesecih pino dr. Antona Gregor=i=a. Upokojen. Kasneje je postal honorarni preda- Prim.: ?,upn. arhiv Kamnje; J. Kragelj, Zgo- vatelj na Pravni fak. lj. U (1925-27). Febr. 1927 dovina tolminske šole, Gor. 1901, 4445; P 1886, .'e bil imenovan za velikega župana v Lj., nov. str. 95; 1888, str. 79, 1892, str. 78; 1894, str. 143; ]929 je bil zaradi bolezni upokojen. 1919 je so- 1899, str. 94; PrimL 28. nov. 1912; 5. der 1912; UT 13. dec. 1912; Gabrš=ek I, 149, 223, 325; IT, deloval na pariški mirovni konferenci, bil je 153, 166. =lan plebiscitne komisije v Clcu, preds. komi- B. Mar. s,je za razmejitev med Jslo in Madžarsko in c'an jsl.-it. komisije za arhive in kataster (1920). VODOPIVEC Franc, metalurg-znanstvenik, r. 8. *• Je bil tudi strok, publicist, objavljal je v okt. 1931 v Rakitniku pri Postojni, živi v Lj. SP, C, Policija (Bgd). Veljal je za enega naj- O=e Jože, kmet, mati Marija Šabec, gospodinja. boljših slov. upravnih juristov, upravno pravo Osn. š. v Stivanu pri Matenji vasi (1937-42), gimn. (Posebej ob=insko in obrtno) je predaval na lj. v Kopru in Postojni (matura 1950). Metalurgijo "• Med prvo svet. vojno je rešil ve= kme=kih je študiral na Tehn. fak. v Lj. (diploma 1956). gospodarjev vojaške službe. Skupaj z nekaterimi primor. študenti se je 1953 vklju=il v PAZ »Vinko Vodopivcc« ter z njim Prim.: SBL IV, 529-30 in tam navedena liter. nastopal tudi po It. in Gr=iji. 1962 je v Parizu Ured. promoviral z disertacijo s podro=ja raziskav VODOPIVEC 240 arzena in fosforja (Étude de comportement de precipitates of aluminium nitride on torsional l'arsenic ed du phosphore pedant l'oxydation deformability of low-carbon steel, 1978; Inter- des alliages de fer faiblement alliés en ces élé- pass recrystallisation of austenite in some steels ments). Po diplomi se je zaposlil na Metalur- during rolling, 1984); Materials Science and Tech- škem inštitutu v Lj. 1960 je kot štipendist med- nology, London (Influence of aluminium on so- nar. agencije za atomsko energijo (IAEA) odšel lidification structure and initial deformability of na izpopolnjevanje v Francijo (Institut de re- continuous cast 0.14C, 0,6Mn, 0,25Si and 0,0095N cerche de la sidérurgie), kjer je ostal dobri steel, 1988); Revue de Metallurgie, Paris (Rela- dve leti in se seznanil z modernimi fizikalno- tion entre la teneur en soufre de différents metalurŠkimi metodami za karakterizacijo in aciers et l'anisotrophie des propriétés méca- raziskavo kovin, npr. elektronska mikroskopija niques des feuillards laminés à chaud, 1978; in elektronska mikroanaliza. Po vrnitvi je postal Solubilité du soufre dans l'austénite à la soli- vodja oddelka za metalografijo na Metalurškem dification et précipitation de sulfure au re- inštitutu, napredoval v vodjo oddelka za teh- froidissement dans un acier avec 0,16C et 0,4Si, nologijo kovin in je od za=etka 1991 direktor 1982); Journal of Magnetism and Magnetic Ma- Inštituta za kovinske materiale in tehnologije. terials, Amsterdam (Magnetic anisotrophy in a Na Fak. za naravoslovje in tehnologijo v Lj. je 32&Cr, 10,5&Co iron alloy, 1989; Effect of anti- bil 1981 habilitiran za rednega prof. za predmet mony on Energy Losses in non oriented J,8Si, fizikalna metalurgija. Aktiven udeleženec je 0,3Al Electrical Sheets, 1991); Zeitschrift für Me- mnogih strok, kongresov doma in na tujem in tallkunde, Stuttgart (On the Spinodal Decom- =lan raznih odborov iz podro=ij stroke in ra- postion in Iron Alloys with 4,4 to 24&Co, 28Cr ziskovanja. Z raziskovalnim delom posega v te- and Minor Additions of Other Elements, 1988); meljna vprašanja zgradbe, lastnosti in uporabe Metallurgical Science and Technology, Torino (A kovin; sam in s sodelavci je izpeljal prek 100 Laboratory Simulation of the Rolling of Thin razli=nih raziskovalnih nalog in projektov za Plates on Steckel Hot Rolling Mill, 1990); Radex- industrijo, tudi v sodelovanju z evrop. državami Rundschau, Radentheim (Einige praktische Er- in ZDA. - V za=etku je raziskoval kinetiko in fahrungen mit der quantitativen Elektronen- mehanizme reakcij med atmosfero in površino Stahl-Mikroanalyse von Stählen, 1975); Transac- pri visokih temperaturah, kasneje je delal na tions of ISI, Tokio (Effects of finish rolling obrabi nožev in razvoju jekel s pove=ano ob- temperature and Carbon content on Microstruc- de'ovalnostjo s struženjem. Raziskoval je pro- ture and mechanical anisotrophy of 0.04-J3&C cese nastajanja in izena=evanja nehomogenosti steeh, 1988). - Objavil je številne sestavke z v kovinah in z njimi povezane pojave v mikro- razli=no vsebino v zvezi z usmeritvijo in orga- strukturi. Od 1972 do 1982 je delal predvsem nizacijo raziskovalnega dela v Sji; v njih se na procesih, ki potekajo med vro=o predelavo je na=rtno zavzemal za tako organizacijo, ki bi kovin, po 1982 pa je težiš=e dela na magnetnih dosegala ve=jo u=inkovitost, predlagal je tudi materialih. Ze od za=etka inženirske kariere de- ve=jo usmerjenost raziskovanja v podro=ja in la mnogo tudi na forensi=nem podro=ju. Pri- vprašanja, ki so najpomembnejša za Sjo. V pravil je nad 100 razli=nih ekspertiz, tudi ek- zvezi s tem, pa tudi z drugim je objavil ve= spertize za velike havarije v jsl. in slov. termo- polemi=nih spisov, ki so izšli v Delu (Ni ve= in hidrocentralah. S podro=ja raziskav je na- =asa, da bi si lahko privoš=ili nove razvojne pisal okoli 140 =lankov, s predavanji pa je so- napake, 1990; Le reorganizacija ne bo spreme- deloval na okoli 100 razli=nih strok, posvetih. nila stanja, 1990; Vlagati predvsem v raziskave, Približno 1/3 del je predstavil v tujini. Objavlja ki vplivajo na pove=anje družbenega produkta, v Železarskem zborniku, Rudarsko-metalurškem 1988; Kvaliteta dela odlo=a v našem položaju v zborniku in v tujih =asopisih, npr.: Eisenhutten- skupnosti narodov, 1988) in v Slovencu (K raz.- wesen, Düsseldorf (Ursachen von Porigkeit von pravi o slov. nacionalnem programu, 1991). O Oxydschichten auf Eisen, 1969); Metals Science, položaju stroke in gospodarstva je pisal v Delu Dorking (Solution of autectic niobium carbonitri- (Sporno je predvsem število ljudi, ki sedijo v de in austenite in mild steel, 1975); Metals Tech- pisarnah, 1990; Poker za nacionalno železo - do- nology, London (Influence of precipitation and polnilo, 1991) in v Gospodarskem vestniku (Stra- 241 VODOPIVEC legija oiivljanja gospodarskega razvoja, da ali So=i S. Gregor=i=a (E 1916, št. 162). Med službo- ne?, 1991; Obotavljanje pri sanaciji povzro=a vanjem v Bgdu je ve=krat požrtvovalno inter- Škodo, 1991). V Delu je objavil tudi številne veniral v prid prim, rojakom, nasploh je bil krajše sestavke, v katerih obravnava trenutne podpornik dijaške mladine in raznih mladinskih družbeno-ekonomske in polit, probleme in =e- organizacij. - Odlikovan je bil z redom sv. Sa- stokrat polemizira z nekaterimi politiki in sta- ve IV. stopnje in belega orla V. novskimi kolegi. - Prejel je ve= priznanj, med Prim.: SBL IV, 130-31 in tam navedena liter.; drugim nagrado Sklada B. Kidri=a (za dosežke sestavek se opira na ta =lanak. na podro=ju mikrolegiranih jekel, 1978, skupaj Les. z M. Gabrovškom) in Kidri=evo nagrado (za VODOPIVEC Janez in Franc, brata iz Petelini delo na procesih vro=ega preoblikovanja jekla, na Pivki, po njima poimenovana osnovna šola 1984). v Pivki (prej. Št. Peter na Krasu). O=e Miha, Prim.: Osebni podatki; Bibl RSS; SBibl; Ljud- kmet in Jožefa Požar sta skušala svojih enajst je in kraji ob Pivki, 1975, 106; Delo 1984, št. 86 otrok vzgojiti v krš=anskem in narodnem duhu. s si.; SBL IV, 530 (Duhovnik); Science Citation Index, Philadelphia (ve=krat). Janez-Ivo, r. 28. sept. 1911 v Petelinjah, u. dec. Pš= 1941 v Zagrebu, osn. š. v St. Petru na Krasu (sedaj Pivka) 1918-23. Izu=il se je za mehanika VODOPIVEC Hilarij, pravnik, r. 16. mar. 1868 in klju=avni=arja. 1931 je ušel v Jslo, da se je na Reki, u. 13. maja 1930 v Mariboru. O=e Franc izognil it. vojaški službi. V Zgbu se je zaposlil (r. 12. jul. 1834 v Kamnjah pri Ajdovš=ini, u. v klju=avni=arski delavnici. Tu je spoznal brez- 29. okt. 1912 v Gorici) je bil od 1859 osnovnošol. poselne delavce, ki so iskali rešitev v KP. Po in gimn. u=itelj v Kobaridu, Gor., Gospi7u in zna=aju odkrit, preudaren in komunikativen se •• Reki; od 1873 je bil okraj. šol. nadzornik. je hitro vživel v novo okolie in se z mladost- Pod njegovim nadzorstvom se je osn. šolstvo nim idealizmom posvetil delavskemu gibanju. na Goriškem organiziralo in razširilo. 1874 je 1934 je postal =lan KPH. Poleg dela se je ob izdelal Zemljevid poknelene grofije goriške in knjigah sam izobraževal. Njegovo stanovanje je gradiš=anske, ki je bil v šolski rabi do 1904; postalo shajališ=e delavcev komunistov (Rado mati Uršula Vergna. V. je kon=al gimn. v Gor. Kon=ar, Zvonko Descrman, Marija Jordan) in 1888. Pravo je študiral v Gradcu in na Dunaju, javka, kamor so prinašali in odnašali ilegalno Promoviral je 1892. Istega leta je stopil v kon- literaturo. Bil je tudi aktiven =lan URS (Udru- eeptno službo pri primor. finan=nem ravnatelj- ženje radni=kih sindikata kovinarjev). Po raz- stvu in služboval v Gor., Trstu, Sežani in Vo- padu Jsle se je pridružil odporniškemu gibanju, loskem do 1918; leta 1896 je postal finan=ni kon- zbiral je orožje in organiziral prve sabotažne cipist, 1897 dav=ni inšpektor in 1916 finan=ni akcije proti Nemcem. Dec. 1941 so ga na poti svetnik. Kot višji finan=ni svetnik je bil 1919 k partizanom zajeli ustaši. V zaporu je padel Poslan v Celovec, kmalu zatem pa za namest- v roke ustaškemu zlo=incu Maksu Luburi=u nika finan=nega delegata v Novi Sad. 1920 je (»ustaški Eichmann«), ki ga je po hudem mu- Postal na=elnik v Finan=nem ministrstvu in =enju ubil. Predstojnik odseka v generalnem ravnateljstvu Podobno življenjsko usodo je doživljal dve neposrednih davkov v Bgdu. 1923 je bil kot prvi leti mlajši brat Franc-Ciril, r. 27. avg. 1913 v Slovenec imenovan za =lana Glavne kontrole Petelinjah, u. 13. jul. 1942. Po petletni osn. š. v Bgdu in tu ostal do upokojitve 1929. - V =asu v St. Petru na Krasu se je izu=il =evljarske svojega službovanja je pripravil ve= zakonov, obrti. 1934 se je tudi on umaknil v Jslo. Najprej nied drugim Zakon o davkih na poslovni pro- je bil eno leto v Mrbu, nato je prišel v Kranj. met. Napisal je brošuro Kako si sam izra=unam Zaposlil se je kot =evljarski pomo=nik. Splošna davek (1930, razširjena 1934) ter ve= =lankov v gosp. kriza in stiska brezposelnih delavcev je strok, revije in =asopise o davkih in dav=ni po- tudi njega nagnila, da se je kmalu pridružil litiki.

Podro=ju. V. se je za=el u=iti violino pri Ru- prepre=ila V-cvega kult. delovanja S spodbud- dolfu Pensu. Ko je bil v drugem razr. girmi., no besedo in s skladbami je opogumljal tudi je dr. A. Mahni= ustanovil mali orkester, v ka- partizane. Ob petdesetletnici mašniškega posve- terem je V. igral violino; tedaj je za=el igrati 7enja mu je =estital ter izrazil svoje spošto- tudi tamburico. Po maturi 1898 je stopil v bo- vanje tudi Fr. Bevk, takratni podpreds. prezi- goslovje, študiral je v letih 1898-1902, posve=en di ja Ljudske skupš=ine LRS. Še vedno je ne- Pa je bil 14. jul. 1901. Med njegovimi sošolci utrudno skladal, =eprav mu je bolezen že na- gre omeniti Josipa Uj=i7a, ki je bil kasneje =enjala zdravje, a jul. 1952 je moral odložiti dolgo let bgd. nadškof in z V. sta bila dobra pero. Zadnjega slovesa so se udeležili številni Prijatelja vse življenje. Ob ustoli=enju za nad- prijatelji, a tudi drugi, ki so ljubili njegove škofa (1936) mu je V. posvetil mogo=no skladbo pesmi ter ga cenili kot =loveka. Zapeli so mu Sacerdos et Pontifex. Kot kaplan je služboval združeni mešani zbori iz Kromberka in okolice, v Kamnjah (1902-06), Crni=ah (1906-07), nato so zbor GlasbM iz Lj. ter združena godba iz Krom- ga premestili za vikarja v Kromberk, kjer je berka in Vogrskega. V imenu Društva slov. ostal do konca življenja. V prva službena leta skladateljev se je od V. poslovil Radovan Go- segajo tudi prve V-eve skladbe, iz katerih pa je bec, ki je med drugim poudaril, da si je V. razvidno zelo pomanjkljivo znanje harmonije »postavil trajni spomenik kot narodni buditelj in kontrapunkta. Skladatelj Danilo Fajgelj (gl. v vseh težkih =asih primor. ljudstva«. - V ob- =l.), edini V-ev u=itelj, ga je s svojim izredno dobju ob koncu 19. stol. ter v za=etku 20., ka- širokim teoretskim znanjem opozarjal na na- mor segajo prva V-eva dela, se je na glasbe- pake in mu svetoval, kako naj jih popravlja. nem podro=ju pokazal polet novih ustvarjalnih Po Fajgljevi smrti je V. izpopolnjeval svoje misli; zaslugo za to na Slov. nosi revija Novi znanje o komponiranju s študijem strok, liter., akordi, v kateri se je ur. Gojmir Krek neumor- dosti pa sta mu svetovala še skladatelj Emil no trudil, da bi slov. glasba kot celota tudi Komel ter tenorist Jožko Bratuž. Med prvo stilno enakovredno stopila v evrop. umetnostni svet. vojno se je ob evakuaciji 1916 za dve leti okvir. Do skladb, ki jih je objavljal, je bil tako umaknil v Cerknico, kjer je nastala njegova silno kriti=en, =eprav se je isto=asno zavedal, najbolj popularna skladba za moški zbor Žabja da ne more naenkrat pretrgati s tradicijo, ka- svatba. Po vojni se je vrnil v Kromberk ter mor je po svoje sodil tudi V. Tudi na Primor. skupaj s farani delal pri obnovi porušenih do- je bilo v tem =asu živahno glasbeno življenje. mov. Nadškof Fran=išek B. Sedej mu je 29. okt. V Gor. (1908) in Trstu (1909) so ustanovili glas- 1918 izro=il v dušno oskrbo tudi župnijo sv. Vi- beni šoli. Z osnovanjem Pevske ter Prosvetne da na Placuti v Gor., 1926 pa ga je nadškofija zveze pa je slov. glasba organizirano segla tudi imenovala za kolavdatorja novih orgel in zvo- v manjše kraje. Nastali so številni zbori in nov za Goriško. 1936 je bil kromberški vikariat dramske skupine. V. je imel zbor že v Kamnjah, Povišan v župnijo in V. je postal tako prvi prav tako v Crni=ah, 1907 pa je v Kromberku kromberški župnik. - Ob vseh teh obveznostih ustanovil Slov. katoliško izobraževalno društvo, je V. neumorno ustvarjal, tudi v najhujših ki je imelo v svojem okviru ženski, moški in letih faš. raznarodovanja njegovo skladateljsku mešani zbor, dramsko skupino, od 1908 pa še Pero ni obstalo. Bil je pod stalnim nadzorstvom tamburaški orkester. Vse te odseke je vodil V. gor. kvesturc oz. karabinjerske postaje v Sol- sam in za vse te sestave je tudi neumorno kanu. V tedanjih poro=ilih npr. beremo, da komponiral in objavljal v razli=nih zbirkah. V. »pod pretvezo, da piše cerkveno glasbo, vrši Krek ga je ostro kritiziral, da je preve= eno- u=inkovito propagando privrženosti slovanstvu«. staven, brez sleherne tendence po zahtevnejšem Poro=ilo tudi navaja, da »najde ob pou=evanju glasb, izrazu. In vendar so njegove skladbe pov- verouka ugodne priložnosti, da otrokom vce- sod radi peli. - V. je vseskozi ostal preprost, plja protiit. =ustva«. - V. je pomemben tudi kot razumljiv ljudem, za katere je njegovo delo zborovodja, saj je vzgojil številne pevce in jim nastajalo. Težiš=e njegovega ustvarjalnega opu- s svojo sproš=enostjo in neposrednostjo vcepil sa, ki obsega 1218 del, je v cerkv. glasbi, ven- veselje do glasbe. - Tudi druga svet. vojna ni dar pa ta seznam še zmeraj ni popoln, saj po- VODOPIVEC 246 grešamo okoli tristo skladb, za katere so na- orkestra »Zaje« iz Zgba. Objavljal jih je v Tam- slovi sicer znani. Skladbe je objavljal v samo- burici (Sisak) in Hrvatski tamburici (Zgb). Med stojnih in drugih zbirkah, v Cerkvenem glasbe- pomembnejše sodijo: U sumra=je. Ve=erna pe- niku (CG), Sv. Ceciliji in drugih revijah. Prva sem, Svatba na Starem gradu, Veseli sportaši, tiskana skladba - moški zbor O salutaris hostia - Radni dan hrvatskog seljaka. - Poleg tega je V. je objavljena v CG 1902. Napisal je enajst maš: uredil ve= zbirk za moške in ženske zbore na Missa in honorem nativitatis B.M.V. (CG 1914, cerkv. podro=ju, in to: mešani zbori: Božji 2. izd. 1937); Missa in honorem s. Theresiae a spevi (Gor. 1929); Gospodov dan (Gor. 1930); Sve- lesu infante (1930); Missa in honorem ss. Cordis te pesmice (Gor. 1932) itd.; Zdrava Marija (Gor. lesu (1933) ; Missa in honorem s. Vincentii mar- 1933); Gradualia et offertoria (Gor. 1933 in 1934); ly ris (1933); Missa in honorem s. Vincentii a Laudes euharisticae (Gor. 1934); štiri velikono=- Paulo (1935); Missa in honorem s. Catharinae ne pesmi (Gor. 1934); Viginli tantum ergo (Gor. (1941); Latinska maša v =ast sv. F. Asiškemu 1934, 1935 s slov. besedilom); moški zbori: Ju- (1952); ostale pa niso bile natisnjene npr. Staro- bilate Deo (Gor. 1931); Lauda Sion (Gor. 1931); slovenslca sv. maša v =ast svetogorski Kraljici Cantate Domino (Gor. 1932); Ave Maria (Gor. (1920). Njegovi mešani zbori so izšli v nasled- 1932); Laudate Dominum (Gor. 1932); IX Tantum njih zbirkah - zbirke skladb za mešani zbor: ergo (Gor. 1932); 6 Ecce sacerdos magnus (Gor. Kristusu Kralju (Gor. 1926, Lj. 1936); Kraljici Sve- 1934). - V-eve liter, prispevke zasledimo v revijah togorski (Gor. 1926, Lj. 1937); Pesmi v =ast pre- Naš =olni= (npr. Nabiratelji severnih-slovanskih sv. Srcu Jezusovemu (Lj. 1937); Štiri adventne nar. pesmi, 1925) ; Pevec (npr. Odlomek iz glas- pesmi (1938); Deset pesmi v =ast presv. Srcu bene zgodovine na Primorskem, 1924-28, 1931; Jezusovemu (Lj. 1938); Devet blagoslovnih pesmi /. Laharnar, 1927); CG (npr. Slovanski violinisti, (Lj. 1939); Štiri darovanjske (Zapuže 1939); Osem 1944; D. Fajgelj, 1944); JAlm (npr. Glasbeno živ- masnih pesmi (Lj. 1942); Tri velikono=ne (Trst ljenje v letu 1923, 1924-30); Mladika (npr. Nove 1947); Štiri pesmi za birmo (Lj. 1948). Zbirki muzikalije, 1922; J. Ipavec, 1921 ; J. Kokošar, za moški zbor: Dvajset obhajilnih in blagoslov- 1923; V. Mirk, 1922); Prosveta (Tamburaški zbor, nih pesmi (Gor. 1930); 4 antiphonae Marianae... 1922). Pogosto se je podpisal s psevdonimom (Gor. 1936). - Na podro=ju svetne glasbe so bile Ambrozij Sraka oz. Srakar. - V. štejemo med med njegovimi spevoigrami najbolj priljubljene tiste skladatelje, ki so postavili most med slov. Kova=ev Student (1910, besedilo I. Kova=i=), Srce posvetno in cerkv. zborovsko pesmijo; prva med in denar (1931, besedilo F. Ter=el j), Povodni njimi sta bila Foerster, Fajgelj, sledila pa je mol (1932, besedilo D. Vodopivec). Zbore je objav- še cela vrsta, ki se je vlekla skoraj do sredine ljal v Novih akordih, Pevcu, Pev=evi pesmarici, 20. stol. Vendar pa ima vsak izmed teh sklada- Zborih, Naših zborih ter v samostojnih zbirkah: teljev dolo=ene svojstvene poteze, ki padajo Moški zbori (Lj. 1909; iz te zbirke gre posebej izven postavljenega skupnega okvira. Nekaj sa- omeniti Bratom Orlom, ki je v priredbi za god- mosvojega je v tej smeri V. Ukvarjal se je s bo na pihala donela tudi na =eškem. Pod na- cerkv. in svetno glasbo, pri tem pa je razvil slovom Mâvnete orli so jo izdali 1921 v Brnu); svojevrsten stil, ki je bil enak tu in tam. In Skladbe za moški in mešani zbor (Gor. 1921); ni bil =isto cerkven, niti skrajno posveten. Bil Mešani in moški zbori (Gor. 1923); Poljske rože je samouk, njegov naravni =ut mu je pomagal, (za mešane zbore, Gor. 1927); štiri vesele kora=- da je v oblikovanju premostil tehni=ne težave. nice (za mešane zbore, Lj. 1938); Osem izbranih Bil je nadarjen muzik. Ta nadarjenost se je ka- pesmi za moški zbor (Lj. 1938). Prav slednje zala zlasti v smislu za izrazite in spevne melo- sodijo med najlepše V-eve skladbe - Na poljani, di=ne linije. Tesna povezanost s preprostim ljud- Jaz bi rod rude=ih rož, O ve=erni uri, Fantovska stvom je neposredno vplivala tudi na zna=aj pesem, Pobratimija, Oj nikar, nikar ne hodi, njegovih skladb. Vanje je vlil ljudska =ustva Ob poti tam za vasjo ter 2abe. - Na podro=ju in duha, zato so mnoge njegove pesmi pona- instrumentalne glasbe so nastale številne kora=- rodele. S svojimi skladbami, napisanimi v ro- nice za godbo na pihala, še pomembnejše pa manti=nem duhu, je bil odmaknjen od glasbe- so V-eve tamburaške skladbe, ki so v glavnem nega razvoja svojega =asa, vendar ne nepo- nastajale na pobudo Hrvaškega tamburaškega memben. V. je treba obravnavati najprej kot 247 VODUŠEK ljudskega poeta, ki se je znal približati ljudske- kot zmeren Mladoslovenec (v družbi s K. Lavri- mu ob=utju in odigral pomembno vlogo zlasti =em, Fr. Erjavcem, Fr. Levcem in Fr. Suklje- v =asu faš. okupacije na Primor. 1953 je bil v tom). Bil je preds. pripravljalnega odbora za Lj. ustanovljen akad. pev. zbor »Vinko Vodo- Prešernovo besedo v Gor. ob 25-letnici pesnikove pivec«. Skladatelju so odkrili spomenik v Krom- smrti (28. dec. 1872). Prireditev je zelo uspela, berku pri župniš=u (1966) in v Ro=inju na roj. toda zbudila je dosti hrupa in polemike, ker hiši (1968). V-evo ime nosijo ulice (Koper, Sol- je dobila strankarski zna=aj. Pripravili so jo Mla- kan) in glasbena š. v Ajdovš=ini. doslovenci, h katerim se je prišteval tudi V. Prim.: Cvetko III, Lj. 1960, pass.; A. Groeb- (»Mož je bolj zmeren Mladoslovenec, ki bi še ming, Dva poljudna skladatelja, Slov. glasb, zmerom rad kak kompromis naredil,« se sre- revija III, 1955, 19; Z. Hare j, Gradivo za mo- =anja z V. spominja S. Rutar.). Prešernova be- nografijo o V. Vodopivcu kot prispevek h kult. seda je še bolj poglobila spore v vrstah gor. zgod. Primor. med dvema vojnama, KolGMD 1968, 118-20; Inštitut za novejšo zgod. v Lj., It. Slov., vrh pa so dosegli ob državnozborskih fondi, fase. 7; Vinko Vodopivec, 1972 (brošura volitvah 1873. Bil je tudi odbornik pev. društva s si.); J. Kragelj, Družina 1972, št. 15; Isti, Slavec v Gor. - V-ova sinova Božidar (1872-1960) KolGMD 1972, 53-64; 1974, 113-118; 1975, 3845 in Konrad (1876-1932) sta bila pravnika. Konrad (objavljene V-eve beležnice); Isti, KolGMD 1977, 84-86; G. Krek, V. Vodopivec, Moški zbori, NA se je 1907 preselil v Trst, kjer je imel odv. pi- 1910, št. 3; S.' Kova=-Mlakar, Življenje in delo sarno do 1921, ko se je zaradi faš. pritiska pre- V. Vodopivca (s podrobno bibliografijo in sli- selil v Lj. V Trstu se je posve=al javnemu kami), GorLtk 6/1979, 403-28 in 7/1980, 211-52; gospodar, delu. V. Mutak, Tamburaški skladatelj V. Vodopivec, Hrvatska tamburica, III, 1938; V. Ukmar, Naša Prim.: SBL IV, 543-44 in tam navedena liter.; zborovska storitev, NZb 1957, 13-14; Trobina, JKol 1980, 247-53; Rutar, Dnevnik 110. 189-92; SBL IV, 534-36. s M B. Mar.

VODUSEK Matej, klasi=ni filolog, astronom, VODUSEK Žiga, pravnik in diplomat, r. 7. sept. meteorolog, r. 10. febr. 1839 na Ptujski Gori, 1913 v Trstu, živi v Lj. O=e dr. Žiga, odvetnik, u. 20. avg. 1931 v Lj. O=e Matija, zidar, mati mati Jerica Schwegel, upravljala kmetijo, go- Marija Predan. Osn. š. v Mrbu (1847-51), gimn. stilno in trgovino. Osn. š. je obiskoval v Zg. v Gradcu (1851-59). Študiral je klas. filologijo in Gorjah pri Bledu ter v St. Pavlu na Koroškem. slavistiko na U v Gradcu in na Dunaju, 1865 je Na II. real. gimn. v Lj. je maturiral 1931 ter opravil drž. izpita. Nato je bil suplent in prof. tu študiral pravo; promoviral je spomladi 1938. na gimn. v Mrbu (1865-69), v Kranju (1869-72), Kot notarski pripravnik je opravljal sodno v Gor. (1872-77) in v Lj. (1877-1900). - rbiv Nova Gor. (Okraj, sodiš=e Tolmin, fase. rodni odbor pa ga je sredi apr. imenoval za 549, 556, 558); I? Gorice, S 3 sept. 1944; Komu- komisarja za Gor. Poleg tega je V. postal še nisti zmorejo le zahrbtne napade, S 25. febr. preds. posebnega deset=lanskega Akcijskega od- 1945; M.K., Pogodba med Anglijo in Titom o vra=anju beguncev, KolSS 1958, 107-10, Umrla bora, ki je bil ustanovljen na pritisk Dimitrija je Katarina Vo<;ri=, KatG 30. okt. 1958; J. Ve- Ljoti7a. Vmes se je veliko ukvarjal tudi z vzpo- likonja, Dr. L. Vogri=, 27. apr. 1902-1. febr. 1987, stavitvijo slov. šolstva, konec jan. je bil celo Amer, domovina 13. febr. 1987; Milan Komar, Dr. preds. izpraševalne komisije ob zaklju=ku u=i- Loj. Vogri=u v spomin, SvSl 30. apr. 1987; A. Ger/ini=, Pouk v materinš=ini - da ali ne?, Bue- teljskega te=aja v Idriji. Nekaj dni pred tem je nos Aires 1972, 10, 27, 77; J. Vidic, Zlo=in pri v zvezi z vojaškimi in polit, problemi v Lj. Lenartu, Lj. 1973, 475, 476, 479; B. Mlakar, Do- obiskal generala Leona Rupnika ter tudi škofa mobranstvo na Primorskem 1943-1945, Lj. 1982, Gregorija Rozmana. Njegova tesna sodelavca 119, 130, 216, 217; A. Gcržini=, Boj za slovensko šolstvo, Buenos Aires 1983, 188; À. Sfiligoj, Boj pri tem delu sta bila predvsem Milan Komar Slov. pod faš. za narodne pravice. Pri=evanje, ter Anton Kacin. Ob koncu vojne - v za=etku Gor. 1984, 195; M. Kacin-Wohinz, Prvi antifašizem maja 1945 - je V. skupaj z drugimi skušal s po- v Evropi, Koper 1990, 145. Mlakar veljstvom britanskih enot navezati stike v ime- nu Narodnega odbora za Sjo ter Jugoslovanske VOGRI< Marija, pedagoginja-andragoginja, druž- vojske, vendar se to ni izteklo v skladu s pred- benopoliti=na in kulturna delavka, publicistka, videvanji. Kot begunec je nato nekaj let prebil pisateljica romanov, mladinskih pripovedi in 251 VOGRIC filmskih scenarijev, r. 4. apr. 1932 v Jaznah na Skupš=ine ob=ine Koper, Priznanje Primorskih Cerkljanskem kot nezakonska h=i Ane Bašelj, novic ob 30-letnici, Priznanje ZSMS-MDA Istra dninarke. Živi z družino v Kopru. Pred vojno 1979 itd. - S pisanjem se je za=ela ukvarjati je obiskovala it. osn. š. (do petega razr.) v že med vojno. Njene pesmice in igrice so pio- Otaležu in Idriji pri Ba=u, po vojni nižjo gimn. nirji recitirali in igrali na mladinskih mitingih, v Cerknem in Postojni. Zaradi težkih material- pa tudi sama je nastopala z njimi. S podobni- nih razmer v družini je morala študij opustiti mi liter, poskusi je nadaljevala tudi v nižji in se zaposliti. Z materjo sta težko živeli. Ve- gimn. in 1947 je bila celo povabljena na prvi =inoma sta stanovali pri sorodnikih in tujih povojni kongres slov. književnikov v Lj. Prvi ljudeh, kjer je mati služila ali hodila na dnino. liter, prispevek je objavila v knjigi Tâko je bilo V letih 1958-61 je ob delu kon=ala Dopisno eko- trpljenje. Doživljaji mladine v Slov. Primor. in nom, sred. š. v Kopru, 1964 pa diplomirala na Trstu (Trst, Gregor=i=eva založba 1946). Kasneje Visoki šoli za polit, vede v Lj., prav tako ob je s posameznimi prispevki sodelovala v Mla- delu. Da bi izpopolnila znanje, ki ga je terjala dini, Delu, SlovJ, Ob, PrimN, TiP, Prosv. de- zaposlitev na podro=ju izobraževanja, se je vpi- lavcu, DEn, Savremeni praksi, PrimSre= itd. sala še na Fak. industr. pedagogike na Reki, Objavljala je priložnostne =lanke, =rtice, sati- kjer je 1978 diplomirala. - Njena prva zaposli- ri=ne zapise, reportaže o potovanjih po tujih tev je bila 1949 na Poverjeništvu za notranje deželah, iz življenja v mladinskih delovnih bri- zadeve v Ilir. Bistrici. 1952 je bila premeš=ena gadah ter kriti=na razmišljanja. Pomembnejših na Oddelek za notranje zadeve okraja Postojna, objavljenih prispevkov je ve= kot 50. - Po letu 1953 pa je zaradi bolezni prekinila delovno raz- 1961 se je lotila tudi zahtevnejšega pisateljskega merje. Ponovno se je zaposlila šele 1955, in dela, kar je bila njena dolgoletna želja. Do se- sicer kot profesionalni preds. Okraj, komiteja daj je izdala tri romane: Ljudje bodo ostali Ljudske mladine Koper, kjer je ostala do 1961, (Koper, Lipa 1964) ; Zaznamovani (Mrb. Obz 1973) ; ko je prevzela dela in naloge profesionalnega Neptunov krst (Koper, Lipa 1988) ter dve mla- podpreds. Okraj, sindikalnega sveta za Okraj dinski pripovedi: Sonce v zenitu (Koper, Lipa Koper. Po združitvi okrajev Koper in Nova 1989); Prva ljubezen (Koper, samozal. 1990). - Gor. je od 1961-65 opravljala isto funkcijo za V. je kronist svojega =asa. V pisanje vklju=uje celotno Primorsko. Po razpustitvi obeh okra- svoje osebne, =ustveno obarvane izkušnje, pa jev je delala nekaj =asa v Ob=inskem sindikal- tudi pri=evalsko dokumentarne prvine. Njena nem svetu Koper, jun. 1966 pa je prevzela dir. zavzetost je vedno na strani poraženih, izlo=e- Delavske univ. Koper (kasneje Obalna DU Ivan nih, krivi=no odrinjenih malih ljudi. V ospredju Regent Koper), kjer je delala do upokojitve dogajanja je skoraj vselej mlad =lovek, v ka- 1984. - V. je vseskozi z veliko vnemo, preda- terega psihi=ni svet se vedno tako rada po- nostjo in požrtvovalnostjo opravljala pomemb- glablja. - V. se uspešno ukvarja tudi s pisanjem ne polit, in strok, funkcije. Bila je skojevka, filmskih scenarijev ter z režijo filmov in TV brigadirka, zvezna poslanka, ob=inska odbornica oddaj. Gre za ve= kot 25 dokumentarnih, vzgoj- v Ilir. Bistrici, okraj, odbornica v Kopru, =la- noizobraževalnih filmov, med katerimi so naj- nica predsedstva CK LMS, Repub. sveta ZSS, pomembnejši: Ko je bilo najtežje biti =lovek Glavnega odbora SZDL S je in =lanica Repub. (I. in II. del); Svoboda nam ni za vselej dana; konference SZDL Sje, podpreds. Andragoškega Bo ta svet še =lovekov dom?; Molitev nekega društva Sje, preds. Sveta za šolstvo ob=ine Ko- psa ter ve= filmov za poklicno usmerjanje mla- Per, preds. Temeljne izobraževalne skupnosti dine: Sin, za kmeta se boš šolal; Tekstilna obalnih ob=in, preds. IO Zveze delavskih uni- industrija Slovenije gre v korak s =asom (I. in verz Sje, preds. Izdajateljskega sveta Primor- II. del); Poklici v mlekarstvu, mesarstvu, ko- skih novic itd. Prejela je številna družbena pri- vinarstvu idr. znanja in nagrade: Zagarjeva nagrada, Red dela Prim.: Osebni podatki; B. Hofman, Ljudje s srebrnim vencem, Medalja zasluge za narod, bodo ostali, PrimN 31. jul. 1964; H. Gluši=, M. Srebrni znak sindikatov Sje, Zlata plaketa ZDU Vogri=, Ljudje bodo ostali, Delo 23. okt. 1964; M. Vogri=, Zaznamovani, Knjiga 73, 11/12, 563; Sje, Priznanje Andragoškega društva Sje, Na- J. H., M. Vogri=, Zaznamovani, Delo 4. jan. 1974; ßrada 15. maj Ob=ine Koper, Srebrna plaketa M. Vogri=, Zaznamovani, Sedem dni 28. febr. VOGRI< 252

1974; A. Inkret, Branje (Zaznamovani), NRazgl Mountain college v San Franciscu. Ob upoko- 24. maja 1974; N. Gaborovi=, Življenje s pe=a- jitvi je dobila posebno odlikovanje it. republ.: tom (Zaznamovani), Dial 1974, 3, 209-11; J. Ce- zvezdo solidarnosti (Stella della Solidarietà del- bron-V. Cehovin, Pogovor s pisateljico M. Vo- gri=, Ob 1974, 26/27, 32-33; iagarjeve nagrade la Repubblica Italiana). To visoko priznanje za napredno in uspešno delo na podro=ju šol- Slovenki je izjemno, saj ga navadno dobijo ske teorije in prakse, Delo 26. mar. 1983; M. odli=niki it. rodu ali pa tujci, ki imajo polit, Vogri= prejela Zagarjevo nagrado, PrimN 29. zasluge za It. V-a je dosegla odlikovanje zara- fcbr. 1983; M. Beljan, Pred odgovornimi nalo- gami pri izobraževanju odraslih..., PrimN 29. di vzgojnega dela, saj je gojila v u=encih brat- jan. 1985; J. Svetina, M. Vogri= (Portret tedna), sko ljubezen in delo za sre=o vseh narodnosti. - Delo 31. okt. 1986; M. Gregorio, »Ko je naj- Z možem je sodelovala pri vseh slov. organi- teže biti =lovek« (Zapis o nekem filmu), PrimN zacijah v San Franciscu in v okolici, zlasti 20. maja 1986; M. Gregorio, »Ko je bilo najtežje biti =lovek« (Razmišljanje o nekem filmu), pa v slovenski fari; njen dom je bil vedno odprt PrimN 9. jun. 1987; M. Gregori=, »AH bo ta svet vsem. še =lovekov dom?« (O =etrtem vzgojnem filmu Vogri= Marije z ekološko vsebino), PrimN 26. Prim.: Poro=ilo Jožeta Velikonje Viktorija jan. 1988; T. Vidic, M. Vogri=, Neptunov krst, Komjanc-Vogri=, 1909-1990 dne 22. febr. 1990; PrimN 11. apr. 1989; M. Kocjan, Slovenci in Isti, Amer, domovina febr. 1990; Izvestje Gor. problemi pomorstva (Roman M. Vogri= Neptu- 1950; In memoriam prof. V. K., KatG 1. mar. nov krst), PDk 21. jul. 1989; M. Gregori=, Sonce 1990. v zenitu..., PrimN 27. okt. 1989; M. Kocjan, Jem. Roman, ki smelo posega v vzgojne probleme mladih..., PrimSre= 1989, 98, 586-87; M. Vogri=, VOGRI< Zdenko (VOGRI< Fillp(po)), u=itelj in Neptunov krst.... Ognjiš=e sept. 1989, 9, 37-38; kulturni delavec, r. 12. avg. 1928 v Gorici, kjer M. Gregori=, Ne živalskost, temve= raz=love=e- nje, PrimN 10. jul. 1990; A. Znidar=i=, Slabo živi. O=e Franc, mali trgovec, mati Marija Ho- obravnavana ekologija v dveh filmih M. Vogri=, jak, gospodinja. Narodno zavedna družina je PDk 22. febr. 1990; T. Vidic, Ostati zvest same- bila zgodaj vklju=ena v NOB. 8. maja 1944 so mu sebi. »Prva ljubezen« Marije Vogri=, PrimN Nemci aretirali V., ko so vdrli v neko hišo v 31. avg. 1990 s si. mestu, kjer je potekal sestanek mladinske sku- ViK pine. Zaprt je bil v Gor., nato odpeljan v ta- VOGRI< Viktorija, roj. KOMJANC, prof. in kult. boriš=e v Spittal (Avstrija). Prve dni jun. so delavka, r. 11. nov. 1909 v Števerjanu pri Gor., bili tudi ostali =lani družine aretirani in od- u. 21. febr. 1990 v Oaklandu pri San Franciscu peljani v Nem=ijo: mati v Auschwitz in kasneje (ZDA). O=e Jožef, kmet, mati Ana Kodermac, v Ravensbriick, o=e in brat Emil v Dachau. O=e brat Marjan Komjanc, duhovnik (PSBL II, 114- je umrl v taboriš=u 22. maja 1945 (menda edina 15). Med prvo svet. vojno so jih izselili v Do- družina iz mesta v celoti deportirana). Osn. š. bovo (dekanija Videm ob Savi). Po sred. šoli v je obiskoval v Gor. in istotam it. u=iteljiš=e Gor. je dovršila univ. v Firencah 1935. Pou=e- do 1944. Maturiral v Gor. 1946 na slov. u=ite- vala je na osn. šolah v Brdih in Kanalu (1929- ljiš=u. Pou=eval je na osn. š. v gor. okolici in 38), od 193842 v Gor. na sred. ,š. Notre Dame mestu, 1979 pred=asno stopil v pokoj, ker so in na tchn. inštitutu za geometre, od 30. okt. mu priznali dobo deportacije. Po osvoboditvi 1944 do konca apr. 1945 na slov. klas. gimn., je aktivno delal v mlad. organizacijah in SIAU. ki jo je obnovil Slov. narodni varnostni zbor

nare=jih za Baudouina de Courtenaya. Poslal pri klavirskih spremljavah pa se odlo=a za mu je slov. tekste v =enebolskem nare=ju. Umrl skromne ali srednje zmogljivosti spremljevalcev, je v Vidmu in na pogrebu so bili udeleženi ne da bi se spuš=al v iskanje virtuozisti=ne u=in- tudi protestantje. V nekrologu so ga imenovali kovitosti. - Njegov klavir je po njegovi smrti za velikega patriota. Objavil je tudi ve= pole- kupil Anton Kosovel in je danes v hiši Koso- mi=nih brošur: A mons. Andrea Casasola arci- velovih v Tomaju. - Od študentovskih let naprej vescovo di Udine (Udine 1873), Replica di Gio- je pisal pesmi, ki jih je delno objavil v zbir- vanni Vogrig all'arcivescovo mons. Andrea Ca- ki Venec =etveroglasnih pesmi (1884, samozal.); sasola (Udine 1876), Apologia delle Funzioni Re- sledile so zbirke štiriglasnih pesmi za moški ligiose di Vignano (Udine 1875). kvartet ali/in zbor ter za mešan zbor Slovenski svet, ti si krasan (1885), Narodne pesmi (1887), Prim.: Carlo Rinaldi, Chiesa e risorgimento in Friuli nel dissenso del Vogrig, Udine 1971; Gorski odmevi (1888), Slovenske pesmi za so- P. Merkù, Knjiga o Ivanu Vogri=u, Sd 20/1972, pran, alt, tenor in bas (1891), za življenja je 650-51; Rutar, Dnevnik, 170-71. objavil še manj posre=ena iklavirska dela Po- Stres zdrav iz daljave (1884), potpuri slov. narodnih pesmi V doma=em krogu (1885) in polko-mazur- VOLARI< Andrej (s psevdonimom Hrabroslav), ko Zvezdica (1893). Ve=ina njegovih del je izšla u=itelj in skladatelj, r. 14. nov. 1863 v Kobaridu, postumno: Samospevi s klavirjem (1900, 1958), u. 30. sept. 1895 v Devinu. O=e Andrej, =evljar ženska dvospeva s klavirjem Divja roiica in in godec, mati Katarina Kenda. Osn. š. je obi- Slovenskim mladenkam (1908), Lavretanske lita- skoval v Kobaridu in Trstu, pripravi jalnico v nije (1941), Missa ad honorem s. Andreae apo- Kobaridu, u=iteljiš=e v Kopru je dovršil 1882. stoli ad 3 voces viriles in Missa in honorent U=iteljeval je v Kobaridu (1882-84), Tolminu s. Petri apostoli ad 4 voces viriles (1944?). Šte- (1884-85), na Livku (1885-86), v Kozani (1886-92) vilne njegove skladbe so ponatisnjene tudi v in Devinu (1892-95). Vzporedno se je u=il glas- mnogih slov. in hrv. pesmaricah. benih veš=in pri u=itelju F. Carli ju v Koba- ridu, J. Czastki na koprskem u=iteljiš=u, D. Prim.: SBL IV, 564; Devinski župnij, arhiv; Liber Defunktorum ab anno 1852-1957, Liber IV., Fajglju v Tolminu in se je v dcvinskih letih str. 112, št. 20; osebno pri=evanje Ton=ke Koso- pripravljal na izpite na tržaškem konservatoriju, velove; A. Roje, Cultura musicale degli sloveni ki mu jih je zgodnja smrt za tifusom prepre- a Trieste, Trst 1978; Trobina, 99, 129; v zvezi =ila. Bil je vnet narodnjak in se je povsod ude- s polemiko, ko niso Devin=ani hoteli poimeno- vati ondotne slov. osn. šole po Volari=u, prim, leževal prosvetnega življenja, h kateremu je pri- še: anonimno pismo, ki s težko kleveto obre- speval prvenstveno kot odli=en pevec v moških kuje V-ev spomin, NL 2. febr. 1976; A. Roje in kvartetih in zborovodja; kvartetom in zborom P Merkù, Volari= in Butalci, PDk 7. mar. 1976; je hkrati privoš=il ve=ji del svojih ustvarjalnih D. Pahor, Nedvoumno slovenstvo Hrahroslava Volari=a, PDk 14. mar. 1976; S. Tuta, Hrabroslav naporov. - V Kobaridu so mu 1909 postavili Volari= - naš vzornik, PDk 21. mar. 1976. kamnit kip v naravni velikosti, delo neznanega - ù kiparja, ki so ga 1922 uni=ili fašisti; od 1952 stoji na istem mestu bronasti doprsni kip B. VOLARI< Ivan, psevd. Feo, pesnik in kulturni Kalina; sredi devinskega pokopališ=a stoji na- delavec, r. 4. sept. 1948 v Sužidu pri Kobaridu, grobnik, ki je še danes lepo negovan. - Skla- živi prav tam kot svobodni umetnik. O=e Alojz, datelja odlikuje romanti=na liri=nost, ki mu je kmet, mati Ana Fon. Osn. š. v Kobaridu, gimn. botrovala dokajšnja ustvarjalna osebnost, tako v Novi Gor. (matura 1968). Na lj. U je študiral da izstopa med sodobniki. Posve=al se je vo- najprej arheologijo, kasneje primerjalno knji- kalni glasbi in pisal najve= za moški kvartet, ževnost, študija ni kon=al. Preživljal se je r. za pevske zbore v raznih sestavah in samospe- mnogimi opravili (pastir, no=ni portir, proda- ve za glas in klavir. Odlikuje ga smisel za jalec sre=k, turisti=ni vodi=). Na gimn. je pod skrbno oblikovano in u=inkovito melodijo z mentorstvom prof. M. Urban=i=a (gl. =l.) s so- izvirnimi potezami, za dognano in neprisiljeno šolci P. Zgago, S. Špikom in Novakom obnovil vodenje glasov, za dokaj široko oblikotvorno šolsko glasilo

V. ne izogiba tudi nežnim, rahlim zaznavam memoriam Silvester Komel, Tino Piazza, Gor., doma=ega okolja. Narava okrog Kobarida mu Kulturni dom, 12. okt.-24. okt. 1984 (zloženka); PrimN 16. okt. 1984; Društvo likovnih umetni- omogo=a ustvarjanje mehkih akvarelov, ki se kov Severne Primorske, Kulturni dom Gor., TK s svojo zabrisanostjo osredoto=ajo na upodab- Galerija Trst, febr., mar. 1985 (razst. katal.); ljanje tistega, kar je obi=ajnemu o=esu skrito, PDk 9. febr. 1985; Bratuš, Golob, Jej=i=, Med- kot so npr. travne bilke, meglice nad So=o, veš=ok, Poga=nik, Tutta, Volari=, Nova Gor., 14. maja 1985 (zloženka); Bratuš, Golob, Jej=i=, gore v daljavi, mavri=na svetloba. Tovrstna dela Medveš=ek, Poga=nik. Društvo likovnih umjet- so s svojo liri=nostjo sad njegovih notranjih nika Severne Primorske, Sarajevo dec. 1985, razmišljanj in osebnih zaznav. - V. pogosto raz- Zenica jan. 1986 (razst. katal.); Primorski likov- stavlja doma, drugod po Jsli, v zamejstvu in tu- niki 85, Ajdovš=ina dec. 1985, Skofja Loka febr. 1986, Kranj mar. 1986, Ricmanje apr. 1986 (razst. jini, in sicer samostojno ali skupinsko. Osebne katal.). razst. so bile naslednje: 1960 Kobarid, 1968 Nova M.V. Gor. in Gor., 1970 Nova Gor., 1972 Postojna, VOLAVŠEK Branko, zdravnik, r. 25. sept. 1913 1973 Kobarid, 1975 Piran in Koper, 1978 Nova v Ro=u (Istra), živi v Lj. O=e dr. Josip, zdravnik, Gor., 1983 Tolmin, 1985 Nova Gor., 1986 Seno- mati Dragica

Prim.: Osebni podatki; SBL IV, 565 in tam Conference on Measure Theory, Oberwolfach navedena liter. 1979, Lecture Notes in Mathematics 794 (1980), •. Pr. 284-94, A new proof of the Giering theorem, Rend. Circolo Mat. Palermo, Ser. II 8 (1986), VOL

Lj. je bil tajn. pev. odseka =italnice in do 1897 nik trž.-kopr. šk. je delal najprej v slov. Istri odb. GM, v Žužemberku je ustanovil 1891 po- (Gro=ana 184244, Boršt pri Trstu 184445), nato sojilnico, v Novem mestu 1898 samostojno šolo v hrv. Istri (1846 Brse=, 1847-51 Kastav in Vo- GM. Pomagal je, da so z društvom 1889 rešili losko, 1851-55 Veprinac, 1855-71 Pazin in Zare=je), revijo SP. - V 6. razr. gimn. je ustanovil liter, 1871-86 upravljal župnijo Cerovlje in kaplanijo krožek, ki je izdajal rkp. list Lipa (1875). Pisal Zare=je, kjer je nato upokojen živel do smrti. - je v K, SN, Sn, LMS, pravne =lanke pa je od V-evo ilirsko orientacijo so oblikovala leta štu- 1895 objavljal v SP, npr.: O naših agrarnih ope- dija v Karlovcu in mo=no ilirsko gibanje v Lj. racijah in doti=nih zakonih, 1895; Podatki iz Tu se je ustanovilo 1838 ilirsko društvo

Polonijo v Vol=i=evcm zborniku (1988). - Pomem- 101, 157; F. Ileši=. LZ 1918, 810; V. Spin=i=, Cr- ben je V-ov delež pri zbiranju in zapisovanju tice iz hrv. knjiž. kulture Istre, Zgb 1926, 83-84; Arhivist (Bgd) 1952, 75; J. Logar, RSAZU 2. razr. besediš=a (gl. mdr. N 1851, 87; 1852, 404; 1853, 1956, 241-42, 255; B. Milanovi7, Hrv. nar. prepo- 143; 1856, 43, 75, 111, 220; 1857, 35, 416; 1859, 38, rod u Istri, Pazin 1967, 108, 184 si.; S. Brajša, 393; 1860, 35; SG 1864, 192-93) in pregovorov Istre. KolGMD 1968, 152-55; Hrv. nar. preporod u Dal- V V-evem zborniku (1988, 97-103) je objavljeno maciji i Istri, Zgb 1969, 303, 352 si.; J. Fikfak, Enološka tribina (Zgb) 1984, 97-105; Fikfak + skoraj celotno gradivo pregovorov. Pri sezna- Le, SBL IV, 567-68; najbolj celovito doslej je njanju z glagolskim rkp. ter sodništvom nek- Vol=i=evo delo objavljeno in obravnavano v J. danjih istrskih ob=in (mdr. N 1861, 52-53, 60) je Fikfak (ur.) Jakob Vol=i= - Jakov Vol=i=, Lj., prepisal Boljunsko glagolsko kroniko 1451-1622 Zgb, Pazin 1988. Vol=i=eva bibliografija: J. Fik- fak v JV 1988, 209-23; L. Niko=evi= v JV 1988, (Naša sloga, Trst 1881, 17-18, 29) in zakon ka- 225-27. Slika: Die oesterr.-ungar. Monarchie in pitja v Kastvu 1473 (ibid. 38, 42). Veliko raz- Wort und Bild (Küstenland) 1891, 245; S. Rutar, li=nih prepisov je poslal I. Kukuljevi7u in JAZU Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra, (Veprina=ki statut iz 1507, fragmente sodnijskih 2, 1897, 163. Fikfak zapisnikov 1500-21, sod. odloke 1684-1772 iz Ve- VOLCIC Mitja, =asnikar, r. 22. nov. 1931 v Lj. princa idr.). Kot osrednji informator številnim kot prvi sin trgovca Ljubomira in Ljudmile Sak- raziskovalcem in =asopisju o ljudskem izro=ilu side. Pravosl. osn. in sred. š. je opravil v slov. in zgod. Istre je V. imel razvejeno korespon- prestolnici, po vrnitvi staršev v Trst pa je tu denco z J. Bleiweisom, A. Janeži=em, K. Jelu- dokon=al slov. real. gimn. Kasneje je na tržaški ši=em, L. Jeranom, G. Koblerjem, I. Kukulje- U diplomiral iz ekonomskih ved. - V. je eden vi7em, F. Kurelcem, F. Levstikom, Š. Ljubi=em, najbriljantnejših =asnikarskih peres in dopisni- I. Macunom, M. Majarjem (gl. nekatere obj. v: kov, ki delujejo v it. drž. merilu, in odli=en A. Kalac, Hrv. škola - Pazin, Lj., 1916, 139-59; poznavalec problematike evrop. Vzhoda, prodo- Levstikova pisma 330-35; J. Jelin=i=, Vjesnik hi- ren opazovalec njegovih social., polit, in ekonom, stor. arhiva u Rijeci i Pazinu 1981, 167-69; V-eva sprememb ter razvoja. Kot =asnikar je še v le- pisma pa v: M. Bertoša, ibid. 1969, 265-96; Isti, tih svojega študija za=el v Trstu sodelovati pri Histor. zbornik, Zgb 1970/71, 32546). - V-evi za- nekaterih manjših =asopisih (tudi pri Primor. pisi dialekta (v povedki ali pesmi) in glagolski dnevniku), od 1953 s tržaško radijsko postajo, rkp. (gl. N. Žic, Mjese=nik pravn. društva, Zgb od 1956 pa je stalno zaposlen kot =asnikar pri 1934, 432-36) so za tisti =as natan=ni. Etnološke- RAI-u. Sprva je nekaj =asa služboval v Trstu, mu-folklornemu gradivu manjka to=na lokaliza- potem še v Rimu. Profesionalna usmeritev in cija; splošna oznaka »iz Istre«, ki jo je V. upo- službena pot sta ga v vseh naslednjih letih rabljal, ustreza njegovi romanti=ni motivaciji. skorajda usodno vezala na Vzhodno Evropo, Pri pregovorih, v ve=ji meri pa pri opisovanju tako da velja danes V. za dopisnika iz tega gospodar, in nar. položaja ima nastavke rea- geopolit. prostora par excellance. Kot dopisnik listi=nega opisa. Kot dober govornik je znal v RAI-a je služboval najprej v Pragi, kasneje na ljudeh zbujati narodno zavest ter ljubezen do Dunaju kot opazovalec za cel Vzhod, od 1974 doma=e govorice in kult. vrednot. V narodnem do 1980 je bil v Moskvi, od 1980 do 1987 v Bon- Prerodu Istre mu gre zelo vidno mesto, =eprav nu, kjer pa se je ukvarjal tudi s problematiko je delal tiho in bolj v ozadju polit, dogajanja. Vzhod-Zahod, od 1987 je spet službeno v Moskvi, Bil je eden glavnih sodelavcev škofa Dobrile kjer živi z družino. V. se kot dopisnik iz SZ 'n v prijateljskih stikih s celo vrsto hrv. in in splošno iz Vzhodne Evrope odlikuje po trez- s 'ov. kult. ter polit, delavcev. Zapustil je 3000 nih, realnih, poglobljenih, a vselej tudi rahlo Sld dijaškemu konviktu v Trstu, knjige pa cer- izzivalnih komentarjih, po kleni misli in besedi, kvi v Zare=ju, da jih razdeli med ljudstvo. - ki v skrbi za objektivno in natan=no poro=anje Psevd.: J.V., V. vselej zagovarjata na=ela demokracije in plu- Prim.: R. matice Sle. Loka; Bibl JLZ 9; EJ; ralizma. - V. je posnel ve= kot 20 dokumentar- Glaser; Marn XXVIII, 21-25; Znameniti Hrvati, nih filmov, pretežno o Vzhodni Evropi. Piše in 279; LZ 1888, 763; Naša Sloga (Trst) 1888, št. 46- sodeluje z vsedrž. dnevniki, kot so La Stampa V; S 1888, št. 263; SS 1888, 366; V. Holz, SN in Repubblica, je med sodelavci novega it. dnev- 1884, št. 264; 1888, št. 264; S. Rutar, Samosvoje mesto Trst... 1897, 164-65; A. Žigon, Sn 1917, 98, nika L'Indipendente. Od 1990 je prof zgod. VOLCIC 260

Vzhodne Evrope na trž. univ. Za =asnikarsko ki je kasneje dobila ime po zdravnici dr. Franji delo je prejel ve= nagrad in priznanj tudi na Boje (gl. =l.). Gradnja se je pod vodstvom V. mednar. ravni; naj omenimo le nagrade Prez- pri=ela nov. in že dec. 1943 so v prvo barako zolini, Luigi Barzini, Hemingwayevo nagrado ter prenesli prvih sedem težkih ranjencev. V za=et- nagrado trž. Sv. Justa v letu 1990, v jeseni 1991 ku jan. 1944 je bil imenovan za sanitetnega pa nagrado Columbus. referenta oz. šefa sanitetnega odseka IX. kor- pusa. Za njim sta upravo »Franje« najprej za Prim.: Osebni podatki in =asnikarska poro=ila o delu. kratek =as prevzela dr. Vladislav Klein in kasne- mlp je dr. Franja Boje. Kot šef sanitetnega odseka VOLCIC (WOLSCHITZ) Vincenc, deželni posla- je še velikokrat pomagal tudi pri razvoju bol- nec, odvetnik, r. okr. 23. jan. 1824, u. 6. apr. nišnice »Franje«, kot tudi drugih partiz. bolniš- 1863 v Ajdovš=ini. V gor. javnem življenju se nic na podro=ju, ki ga je operativno pokrival je pojavil 1861, potem ko se je J. F. Kaffol (gl. IX. korpus. - V poletnih dneh meseca jul. sta =l.) odpovedal poslanskemu mandatu v gor. de- bila V. in dr. Franja Boje obtožena skonstruira- žel, zboru (12. jul. 1861). Sledile so nadomestne nih sabotaž (npr.: namerno napa=no zdravljenje volitve. V predvolilni agitaciji so N (28. avg. visokega partij, funkcionarja). Pri=ela se je dol- 1861, 288) predlagale notarja v Sežani Petra gotrajna preiskava, v katero so se vklju=ili naj- Kozlerja, na volitvah 7. sept. 1861 pa je zma- višji organi NOB in tudi predstavniki stroke gal V.: »Slovan iz celega serca mu je barva (npr. dr. B. Brecelj). Prav po njihovi zaslugi politi=na: Zmeren pa neoverljiv napredak« (N je bil postopek ustavljen, obtožbe ovržene, 18. sept. 1861, 316). Po V-evi smrti so sledile osumljenca oproš=ena in V. izpuš=en iz pripo- ra. - Jeseni 1944 je bil V. premeš=en v Brda, ponovno nadomestne volitve, njegov naslednik je postal I. Pagliaruzzi (gl. =l.). V. je veljal za kjer je organiziral nove partiz. bolnišnice. Po njegovem liter, psevdonimu - Jakob Završnik - zavednega Slov., kar je mogo=e razbrati iz po- iz gimn. let, ko je ustvaril tudi nekaj krajših lemike med listoma N (1. jul. 1863, 205) in Naprejem (26. jun. in 3. jul. 1863, št. 51, 53). V. leposlovnih del, se je imenovala bolnišnica na Kambreškem. - Po drugi svet. vojni je oprav- je bil izvoljen za kme=ke ob=ine okrajev Tol- ljal odgovorne upravne in strok, dolžnosti v min, Bovec, Cerkno. V Ajdovš=ini je bil od- Lj., Bgdu, Zgbu in ponovno v Lj. Od 1946 do vetnik. 1947 je bil upravnik vojaške bolnišnice IV. ar- Prim.: Župnij, urad Ajdovš=ina; Archivio sto- made v Lj., kasneje je kot pomo=nik na=elnika rico provinciale Gor. giunta provinciale (sez. II, sottosez 1, fase. 23); Gabrš=ek I, 74, 163-164; za sanitetni pouk delal v sanitetni upravi JLA ZC 23/1959, 7-8, 226. v Bgdu. Specializiral se je za interno medicino B. Mar. na Kliniki Rebro v Zgbu (1949-52), do 1956 pa VOLCJAK Viktor, zdravnik, ustanovitelj Parti- je vodil vojaško bolnišnico V. armadnega po- zanske bolnišnice »Franje«, publicist in ornito- dro=ja. V tem =asu je doktoriral iz vojaškega log, r. 15. sept. 1913 v Virmašah pri Škof j i Loki, zdravstva, napisal ve= strok, razprav in preda- u. 8. jan. 1987 v Lj. O=e Franc, mati Marija val na Medicinski fak., dokler se 1956 ni vrnil Hafner. Gimn. v Šentvidu nad Lj. (matura v Lj. Tu je bil še deset let aktivno zaposlen, 1932). študij medicine je vpisal v Lj., zadnji vendar se je zaradi zdravstvenih težav moral dve leti pa je študiral v Zgbu (diplom. 1938). kot na=elnik Internega odd. vojaške bolnišnice Najprej je služboval kot sekundarij v bolnišnici upokojiti. Dosegel je =in polkovnika. - 2e v na Ptuju (1939-41), nato je delal krajši =as v Bgdu se je pri=el ukvarjati z zgod. partiz. zdrav- Medvodah, dokler ni avg. 1941 prišel v Ziri in stva in bil ur. ali pa sodeloval pri urejanju odprl privatno prakso. Bolnim partizanom je številnih strok, zbornikov, dokumentov za po- pomagal od za=etka 1943, nov. istega leta je dro=je Sje in Jsle, Posebno zadnja tri deset- odšel na Cerkljansko, kjer je prevzel skrb za letja svojega življenja se je zelo angažiral pri ranjence 31. divizije. Skupaj z njimi je preživel popularizaciji bolnišnice »Franje«, sodeloval pri silovito nemško ofenzivo Traufe. Prav na iz- obnovitvenih delih in se izkazal kot odli=en kušnjah te ofenzive so se odlo=ili, da v soteski publicist. Objavil je dve knjižici o »Franji«, ki Pasice v Dolenjih Novakih zgradijo bolnišnico, sta doživeli ve= ponatisov, in bil glavni ur. zbor- 261 VOLK nika o bolnišnici »Franja« (1983). - Bil je tudi vinjete, ki so polne pomena in simboli=ne per- odli=en ornitolog in poznal je vse naše gobe, spektive. v prostem =asu se je v Brdih na svojem ma- Prim.: Osebni podatki; C. Martelli, Artisti lem posestvu ukvarjal s kmetijstvom, prebiral triestini del Novecento, Trieste 1979, 211-12; F. filoz. spise in spremljal doma=o in tujo strok, Castellani v razstavnem katalogu F. V., Gor. liter, in književnost. - Bil je ve=krat odlikovan 1976; PDk 11. jul.; 11. apr. in 12. dec. 1976; 7. okt. 1977; 30. mar. 1980; Picc. 8. jul. 1972; 8. nov. 1976; in prejel ve= priznanj, 1983 mu je Skupš=ina 29. sept. 1977; 16. maja 1979; 17. dec. 1985; Peter ob=ine Idrija podelila naziv =astnega ob=ana. Kre=i=, Avgust 6ernigoj, Trst 1980. Prim.: Bevk, Dr. Viktor Vol=jak (15.9.1913-8.1. 2-1 1987), IdrR XXXII, 1987/1, 83-84; SBL IV, 569-70. VOLK Jože, u=itelj, pesnik, vseslovanski rodo- Bevk ljub, r. 17. mar. 1842 na Suhorju v košanski VOLK Franko, grafik, slikar, r. 5. febr. 1938 v fari, u. 1922 v Lj. Že kot otrok se je rad u=il Trstu, živi v Zgoniku pri Trstu. O=e Karlo, tr- in veliko bral. Zaradi njegove bistrosti so govec, mati Cvetka Cerkvenik, trg. pomo=nica. ga starši poslali v Trst k sorodniku, kjer je Prve tri razr. je obiskoval it. osn. š., nato je obiskoval nekakšno vadnico za slov., hrv. in srb. vstopil v 4. razr. slov. osn. š. v ul. sv. Fran=iška. otroke. V šoli je sedel skupaj s sinom pravo- Na Znanstv. liceju Fr. Prešerna je imel za prof. slavnega duhovnika in po njem prišel v njegovo likovne vzgoje Fr. Goršeta (PSBL I, 455-57), B. družino in v pravoslavno cerkev. Tam se je Groma (PSBL I, 502-03) in zadnja tri leta Avg. nau=il tudi cirilice in se prvi= seznanil s slovan. Cernigoja (PSBL I, 233-34), ki mu je postal men- svetom, kar je dolo=ilo njegovo narodno in po- tor. Po maturi 1956 se je vpisal na Medic. fak. lit, usmerjenost. Postal je eden najbolj gore=ih U v Padovi, a se je po dveh letih zaradi težkih vseslovanskih rodoljubov svojega =asa. Iz Tr- druž. razmer zaposlil najprej v pomorski agen- sta je prišel V. za u=itelja na osnovno šolo v ciji, nato pri lesnem trgovcu. 1967 je zmagal Idrijo. 1862 je bil nastavljen za u=itelja v Ko- na nate=aju pri Trž. hranilnici, kjer je še danes =evju. Tu se ni po=util dobro, zato je 1865 odšel zaposlen. - V-ova umetniška pot se je za=ela v Bohinjsko Belo, od 1869-71 je bil v Grosup- z obiskovanjem grafi=ne š. pri prof. k 10. jan. bil kot prvi Slov. =lan izvrS. odbora trž. Trgo- 19ó5 s si. in tremi pesmimi. vinske zbornice kot zastopnik kmetov. 1990 je M. Pah. bil izvoljen za preds. Slov. dežel, zavoda za poklicno izobraževanje, od 1991 pa je podpreds. VOLK Lucljan, =asnikar in javni delavec, r. 10. uprav. odb. ZTT. Dolinski obe. svet mu je 1980 mar. 1933 v Trstu, kjer živi. O=e Jakob, delavec, podelil odli=je za zasluge na kmet. podro=ju. mati Pavlina Gerželj, gospodinja. Osn. in 2 razr. nižje sredn. š. je obiskoval v it., nato na slov. Prim.: Osebni podatki in =asopisni viri; Slo- venci v Italiji po drugi svetovni vojni, Lj.-Kop.- šolah. Matura 1951 na Znanstvenem liceju F. Trst 1975, pass.; Provincia di Trieste, Per la Prešerna v Trstu. Vpisal sc je na Inž. fak. trž. popolazione e per il territorio, Trst 1978, pass.; U, a se kmalu zaposlil kot korektor na PDk. 40 let Kme=ke zveze v Trstu, 1950-1990, Trst 1990, V letih 1964-76 je bil profesionalno tajnik KZ, pass, s si. na str. 13. ij od 1976 do upokojitve 1988 pa gospodarski ur. pri PDk. O kmetijstvu, razlaš=anju in prostor- VON6INA Albin, u=itelj in slikar, r. 20. avg. skem na=rtovanju je pisal tudi v Gosp. in JKol. 1899 v Idriji, u. 1. mar. 1988 prav tam. O=e O zgodovini KZ in o svojem delu v njej je Franc, ob=inski tajnik, mati Karolina Serjun. napisal razpravo Kmetje so si postavili lastno Osn. š. in realka v doma=em kraju, vendar hišo (v brošuri 40 let Kme=ke zveze v Trstu, je moral že pred maturo (mar. 1917) v avstr. 1950-1990, Trst 1990, 13-105). Na politi=nem po- vojsko. Poldrugo leto je prebil na it. fronti dro=ju je bil 15 let v pokraj, vodstvu in slov. na juž. Tirolskem in se vrnil domov šele po komisiji PSI v Trstu. Na pokraj, volitvah 7. razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918. Maturo na jun. 1970 in 15. jun. 1975 je bil za PSI izvoljen idrijski realki je opravil jun. 1919, ko so bili v trž. pokraj, svet. V letih 1970-75 in 1977-80 je na šoli še sami slov. prof. Konec 1919 se je bil =lan odbora, odgovoren za javna dela oz. vpisal na u=iteljiš=e v Lj., opravil intenzivni kmetijstvo. Skrbel je za novo asfaltiranje cest trimese=ni te=aj za u=itelje s ponovljeno maturo in obnovo umobolnice, poskrbel za nakup stare in se vrnil kot u=itelj v Idrijo. Pou=eval je 263 VON

10 let v višjih razr. osn. šole, se družil s slikar- dolo=ene likovne kvalitete, zlasti na akvarelih. jem Rudijem Kogejem (gl. =l.) in se posve=al Celotno gradnjo slik je V. obvladoval s pedant- ljubiteljskemu slikanju. Zaradi javnega izraža- no risbo, vendar se je rad poigral s Širokimi nja narodne zavesti (na slovesnosti 1929 je od- potezami pisanih barvnih odtenkov; vse življe- klonil nošenje it. zastave), je padel v nemilost nje je nihal med zvestobo linearni preciznosti pri oblasteh in emigriral =ez mejo v Lj. Redne in poezijo barv, ki jo je =util v sebi. - Samo- zaposlitve ni našel, zato se je preživljal s pri- stojno ali skupinsko je razstavljal od svojih ložnostnim slikanjem in izdelovanjem spomin- dijaških let do pozne starosti, vendar vsakokrat kov. 1931 je dobil službo u=itelja v

Vidma. - Svoje =lanke je objavljal v PV, zlasti primanjkovalo in ko so tudi v šolo butale po- v povojnih letnikih: Slavnik in njegova okolica lit, borbe za oblast nad mestom. V. je s svojo (1958); Grossvencdiger (1959); Karnijske Alpe in spretnostjo, podjetnostjo in prikupnim nasto- Karnija (1960-65); Dr. A. Gradnik - 80 let (1962); pom dvignil šolo na tako višino, da je dajala V Bellunskih gorah (1964); Prigorje Karnijskih smer tudi drugim šolam. Dajal je pobudo za Alp (1966-68); Alpinizem v naši soseš=ini (1967). vsakoletne di j. akademije, ki so zbliževale šolo Te znanstveno dokumentirane razprave je vse- in starše, podpiral dij. list Literarne vaje (1949- binsko obogatil z goroznanstvenimi, zgodov., 79), ki jih je imel za »najve=jo dotedanjo dijaško toponomasti=nimi in filološkimi razlagami ter pridobitev v teh desetih letih«. Sodeloval je v etnografskimi posebnostmi. Odlikuje jih avtor- sindikatu šolnikov in organiziral na šoli prof. jeva razgledanost pri manj poznanih problemih menzo. Izdal je Izvestje višje realne gimn. v na sti=iš=u dveh razli=nih svetov. Vsestransko Trstu za šol. 1. 1948-49 in vanje napisal uvodnik raziskovanje, ugotavljanje in razglabljanje o Vzgoja srednješolske mladine. - Napisal je tri slov. omiki in življenju na zah. in sev. slov. u=benike, ki so izšli v Trstu pri ZVU: Aritme- meji je V. pokazal v svojem zadnjem deset- tika za nižje srednje šole (1946); druga, izbolj- letju, ko je vneto prou=eval slov. korenine od šana izd. 1952; Algebra, I. del. Za I. razr. višje Tablja do Lendave, od Kobanskega do Devina, real, gimn., za I. in II. razr. klas. gimn., u=i- v Karniji in na Kor. in sestavil slov. prednje teljiš=a in trgov. akad. (1950); Algebra, II. del. straže v naravi, zgod., govorici, imenih in lju- Za II. in III. razr. višje real, gimn., za I. in II. deh. O kult. planincu pri=ajo =lanki o novi razr. klas. liceja, za II. in III. razr. trgov. akad. plan. liter., še posebno it., ki so tudi izhajali (1951). v PV. Prim.: Jevnikar, SBL IV, 596-97 in tam na- Prim.: SBL IV, 596 in tam navedena liter.; vedena liter.; P. Tonon, Slovo, LitV VII/1955, Lud. Zorzut, Petinsedemdesetletniku dr. V. V. 15 z intervjujem in si.; M. Sah, KatG 26. febr. duhte= planinski šopek, PV 1968, 227-29 s si. 1970; V. Beli=i=, IzvTrst 1969-70 62-64 s si.; J. Pan Velikonja, M(Trst) XIV/1970, 37-38; Al. Ger/ini=, Pouk v materinš=ini - da ali ne?, Buenos Aires VOVK Vinko, šolnik in podjetnik, r. 13. okt. 1919 1972, 132-36; Isti, Boj za slov. šolstvo na Primor. v Bezovju pri Šentjurju pri Celju, u. 28. jan. za delovanja dr. Sr. Baraga pri ZVU, Buenos 1970 v Tucsonu (Arizona, ZDA). O=e Janez, kmet, Aires 1983, 206, pass.; Slov. šolstvo na Gor. in mati Ana Fendre; imela sta sedem otrok. Real, Trž. 1945-1985, Trst 1986, 138, 144, 145, 146, 274. gimn. v Celju (matura 1938), matem. skupina Jem. na Filoz. fak. v Lj. (1943); po vojni je dosegel VRABEC Adalbert, polit, organizator, r. 23. sept. doktorat iz ekonomije na U v Trstu s tezo 1890 v Komnu, u. po 6 okt. 1943 v nem. tabo- • problema dei costi comparati nel commercio riš=u Flossenburg. O=e Anton, manjši kmet, ma- internazionale (jun.-jul. 1947). Ze med vojno je ti Jožefa Kukanja. Dovršil je 8 razr. osn. š. odšel v juž. It. in pou=eval na nižji gimn. v in obrtno š. in se posvetil mizarstvu. Med Bariju (194445). Nov. 1945 je prišel v Trst in prvo svet. vojno je delal v Trstu pri podjetju Prevzel matem. na Višji real. gimn. (zdaj Znan- Frandoli= (ul. Istituto), 1917 so ga mobilizirali stveni licej Fr. Prešerna), dec. 1945 pa ga je v delovno enoto in je opravljal mizarska dela Prof. zbor po odpustu prof. Al. Geržini=a izvolil v barakah, kjer so stanovali vojni begunci (tudi za poverjenega ravn.; to mesto je obdržal do družina Vrabec), in v bolnišnici v vasi Stein- konca šol. 1. 1951-52, isto=asno je u=il matem. klam v Avstr. Po vojni so po vaseh in mestih v zadnjih dveh razr. Na Višji real. gimn. je ustanavljali delavske zadruge, v Komnu Coo- ostal do 1955, potem je za=el pou=evati na Trg. perativa operaia - falegnami, muratori, katere tehn. zavodu Ž. Zoisa, toda že nov. 1955 je od- naloga je bila obnovitev v vojni porušenih kraš- šel v ZDA. V Clevelandu je dobil službo v ra- kih vasi. V. je bil med vodilnimi delavci v ziskovalnem oddelku General Electric Companv, uprav. odb. in šef mizarskega obrata. - Ze pred že po nekaj letih pa je ustanovil lastno grad- vojno je bil =lan Socialisti=ne stranke, po usta- beno podjetje. Med delom se je nanj zvrnil novitvi 3. internacionale 1919 pa je z drugimi tovornjak in ga tako poškodoval, da je ve= let organiziral frakcijo komunistov v Social, stran- bolehal in izhiral. - V. je vodil najvišjo slov. ki. Po kongresu v Livornu 1921 je ustanovil ce- šolo v Trstu v prvih =asih, ko je še vsega lico KPI v Komnu, postal njen sekretar in se- VRABEC 270 kretar KPI za komenski Kras. V letih 1924-26 VRABEC Marjan, arhitekt, urbanist, r. 19. maja je bil zaupnik CK KPI za JK. Bil je zelo ak- 1950 v Krepljah pri Sežani. O=e Milan, železni- tiven in polic, ga je za=ela kmalu preganjati. =ar, mati Nada Gomczelj, uradnica. Osn. š. v 1922 so ga aretirali, ker so našli v zadrugi slike Dutovljah in v Sežani, gimn. v Postojni. Po ma- ruskih komun, voditeljev. Ve=krat so ga za turi 1969 se je vpisal na arhitekturo (FAGG) v nekaj dni zaprli, ga pretepali in mu preisko- Lj. in diplomiral na oddelku prof. Edvarda vali hišo. 1922 je organiziral v Komnu proslavo Ravnikarja. Z družino (žena Jelka Šalamun in 1. maja, na kateri je govoril I. Regent. Na ob- dva sinova) živi v Kopru. - Od 1975 je zaposlen =inskih volitvah 1924 v Komnu je bil V. izvo- v projektivnem biroju Studio Izola; od 1980 ljen za podžupana. Zaradi vse ve=jega faš. pre- kot odgov. vodja projekta. Vmes je bil dve leti ganjanja je V. apr. 1928 zbežal v Jslo, zato so (od 1978 do 1979) na Invest biroju v Kopru ga obsodili na ve= kot 10 let zapora. Živel je S sodelavci je izvedel številne projekte, od ka v Lj., Kamniku in Domžalah in povsod širil terih je bila ve=ina tudi realiziranih. Važnejši komun, ideje, zato ga je preganjala tudi jsl. izvedeni objekti so: Srednja gostinska in tu policija. 1930 je odšel v Pariz in se povezal z risti=na šola v Izoli, 1981; Avtokamp Lucija I. Regentom, Al. Beblerjem, A. Ukmarjem in 1981; obnova stavbe ekspoziture SDK v Izoli drugimi. Sprva je delal, ko pa je nastopila 1984; obnova restavracije »Ljubljana« v Porto- gosp. kriza, so za=eli Francozi tuje delavce iz- rožu, 1985; sprejemni center z restavracijo Sko- ganjati. Tudi V. so ve=krat izgnali, a se je vedno cijanske jame, 1986; poslovno stanovanjski ob- vrnil v Pariz in našel zavetje pri tovariših. 1932 jekt v Cankarjevem drevoredu v Izoli, 1987; bi bil moral V. oditi z Regentom in Ukmarjem restavracija Taverna v Luciji, 1988; proizvodno v SZ, a je prišel prepozno na dogovorjeno me- upravni stavbi DORO in IPI v obrtni coni v sto. Ker je istega leta razglasila It. amnestijo Izoli, 1988 in 1989; apartmajsko naselje »Son=ni ob 10-letnici prihoda faš. na oblast, se je V. park« Ankaran, 1988 (v izgradnji); Srednja šola vrnil domov. V Komen je prišel šele v za=etku za gostinstvo in turizem v Lj. (Fužine), 1989; 1933, ker so ga it. oblasti pri prehodu meje v trije stanovanjsko poslovni bloki v Luciji, 1989; Domodossoli zaprle. Nadaljeval je z mizarskim obnova parka Vergerij v Kopru, 1989; nova trž- in polit, delom, =eprav je bil pod polic, nadzor- nica v Kopru, 1990; poslovno-upravni objekt stvom in brez dovoljenja ni smel zapustiti vasi. Komunala v Kopru, 1990; poslovno-apartmajski Pri ilegalnem delu sta mu pomagala sinova Vik- objekti Simonov zaliv v Izoli, 1991 in stano- tor in Vlado. Ob faš. praznikih ali prihodih vanjski blok s 75 stanovanji v Lj. (Podutik), faš. veljakov so ga za nekaj dni zaprli, dec. 1991 (v izgradnji). - Urbanisti=ni na=rti: urba- 1940 ali jan. 1941 pa so ga aretirali, internirali nisti=ni red ob=ine Izola, 1980; zazidalni na=rt v Pisticci, prepeljali na otok Ustico, od tod v Simonov zaliv Izola, 1989; zazidalni na=rt »Ma- Renicci (prov. Arezzo) v koncentracijsko tabo- rina« Izola, 1989; zazidalni na=rt »Pošta« Izola, riš=e. 14. sept. 1943 je z drugimi pobegnil iz 1990. - S sodelavci je sodeloval na mnogih jav- taboriš=a, vendar so ga naslednji dan ujeli nih in vabljenih nate=ajih. Nagrajeni nate=aji: Nemci in odpeljali v Renicci, 22. sept, v Nürn- turisti=ni kompleks Slovenska plaža Budva, po- berg, 6. okt. 1943 pa v taboriš=e Flossenburg, kopališ=e Novo mesto, džamija v Lj., terme Por- kjer je kmalu umrl zaradi telesne iz=rpanosti. - torož, hotel v Pore=u, hotel Vojkov dom Porto- Njegovo ileg. ime je bilo Eden. - Družbenopolit. rož, hotel Belveder Izola; urbanisti=ni nate=aji: organizacije iz sežanske ob=ine in Komna so mu ureditev centra v Litiji, 2usterna III. Koper, 1987 odkrile na Zadružnem domu spominsko ureditev dela Izole (ob ulici Oktobrske revolu- ploš=o. cije). - Prvonagrajeni nate=aji in realizacije: ob- Prim.: Iz=rpno poro=ilo sta sestavila Vlasta nova restavracije »Ljubljana« Portorož, resta- Beltram in Vid Vremec po spominih Adalber- vracija Taverna v Luciji, tržnica Koper. Razen tovih sinov Viktorja in Vlada, h=ere Zore idr.; Vid Vremec, Pinko Tomaži= in drugi trž. proces omenjenega je izdelal na=rte notranje opreme 1941, Koper-Trst 1988, 38-39 (V-evo poro=ilo CK za ve= lokalov na Obali in v Istri (restavracije, KPI o komun, =lanih - 1777 =lanov v 85 sekcijah trgovine, zlatarne, turisti=ne agencije). - Sode- v F-JK) in pass.; Al. Bebler,

1984; obnova mesta Izole, 1986; društva ljubljan- V tem =asu so nastale skladbe kot Slovenska skih arhitektov, 1988; društva obalnih arhitek- pesem, Veter, priredba Bile=anke in druge har- tov, 1989 in 1990. Njegova arhitektura je funk- monizacije. Tudi za ženski kvartet Ve=ernica, cionalna in preprosta, vendar bogata v detaj- ki ga je vodil nekaj let, je V. priredil ve= ljud- lih. Grajena je na tradiciji evropske moderne, skih pesmi. Od 1949 do upokojitve 1961 je po- ob upoštevanju izro=ila istrske in kraške arhi- u=eval violino pri GM v Trstu. Po upokojitvi je tekture. velik del svojih mo=i posvetil trž. zboru J. Gal- Prim.: Osebni podatki; =asop. poro=ila o delu. lus, ki je s tem imenom nastal 1959 kot na- ViK daljevanje Komornega zbora. Svoje zborovod- sko delo je V. opisal v Zborovodjevih spominih VRABEC Ubald, skladatelj, glasbeni pedagog in (Zaliv 1-4/1989, 18-35). 2e na za=etku svojega de- zborovodja, r. 11. dec. 1905 v Trstu, živi v Ba- lovanja je Gallus na zborovskem tekmovanju zovici pri Trstu. O=e Karel, =evljar, mati Ur- v Vidmu, ki ga je razpisala trž. radijska postaja šula Brešan iz Tolmina. V Trstu je obiskoval RAI, zasedel prvo mesto. Z njim je V. pozneje slov. osn. š., nemško pripravnico in it. nižjo žel še veliko uspehov, saj je zbor prejemal pri- sred. šolo. S sedmimi leti se je za=el u=iti man- znanja in nagrade (zlato plaketo na reviji Naša dolino, z dvanajstimi se je vpisal v šolo GM in pesem v Mrbu 1970, prvo mesto na zaklju=nem se u=il violino pri A. Ivan=icu, klavir pri V. nastopu najboljših zborov Primorska poje 1974, Soncu in harmonijo pri V. Mirku. Na konserva- ve=krat drugo mesto na mednar. tekmovanju toriju G. Verdi je v letih 1924-27 nadaljeval CA. Seghizzi v Gor.). Pod V-evim vodstvom je študij violine pri prof. Bediniju, pri V. Leviju Gallus izdal tudi ploš=o ljudskih pesmi. Zbor pa je študiral kompozicijo. V teh letih je vodil je V. vodil do 1975, ko je prenehal z delova- trž. zbor Kolo. Glasbeni študij je dopolnjeval njem. Zraven Gallusa je vodil še druge zbore v Bologni in diplomiral 1929. V istem letu se na Tržaškem, med njimi po dve leti zbor S. je izselil v Argentino in tam v Buenos Airesu Skamperle pri Sv. Ivanu in moški zbor v Ba- deloval pri kult. društvu Ljudski oder in nato zovici, nekaj =asa tudi zbor v Nabrežini, v srb- v Cordobi vodil pev. zbor tamkajšnje Slov. ski pravoslavni cerkvi v Trstu in cerkveni zbor =italnice. 1931 se je vrnil v doma=e kraje in se na Op=inah. V. je opravljal tudi organizatorske nastanil v Mrbu, kjer sta tedaj delovala V. in vodilne funkcije v prosveti. Takoj po drugi Mirk in K. Pahor. Prevzel je vodstvo zbora ti- svet. vojni je bil nekaj =asa referent za glasbo skarjev Grafika, 1934 pa zbora primor. izseljen- pri PNOO, v za=etku 60. let preds. Slov. pro- cev Jadran (pozneje Jadran-Nanos). Pri mrb. GM svetne zveze, prej in potem pa njen referent je pou=eval violino (193141) ter se vmes še iz- za pevske zbore. Bil je =lan raznih žirij na popolnjeval v violini pri F. Brandi in v pevski glasbenih tekmovanjih, predavatelj in mentor. tehniki pri Z. Ropaš. Iz mrb. dobe so sklad- Vseskozi je bil glasbeni kritik in publicist. V be Kralj Matjaž, Kresno jutro, Udar na udar, duhoviti rubriki Mihec in Jakec v Novem listu Trbovlje, Mi kujemo, Prihod idr. Ob nemški je s kriti=no ostrino spremljal so=asne razmere zasedbi Mrba se ie 1941 umaknil najprej v Lj., in dogodke. V 60. in 70. letih je posegel na že maja pa je odšel v Trst. Do konca vojne politi=no podro=je in se pridružil Slovenski le- je bil v službi pri Casa musicale italiana. 1942 vici. 1968 je v njenem imenu kandidiral na dežel, je pristopil k OF. 194445 je vodil mladinski volitvah na listi SSk in se uvrstil kot prvi ne- zbor v Gropadi, zanj priredil nekaj ljudskih izvoljeni kandidat. Zavzemal se je za samo- in umetnih pesmi ter zložil lažjo mašo. Po kon- stojni slov. polit, nastop. Ob njegovi 85-letnici cu vojne je ustanovil Komorni zbor, 1945-48 je B. Pahor (na skupni proslavi 80-letnice L. ie vodil meš. zbor v Rojanu in Barkovljah. Sorli in 85-letnice M. Bambi=a v DSI v Trstu) V-eva zborovska dejavnost in skladateljska orisal njegovo polit. delo. - V-ev glasbeni opus ustvarjalnost sta bili že tedaj zelo živahni. S obsega na desetine izvirnih zborovskih skladb Komornim zborom je sodeloval na trž. radiu za razli=ne vokalne sestave, skladbe za otroške (do 1949 s tedenskimi oddajami, pozneje ob- =asno), od 1949 tudi na koprskem. Za razno- in mladinske zbore, okoli 90 priredb ljudskih vrstne priložnosti (proslave, koncerte, radijske pesmi za zbore, nekaj tudi za ženski duet s nastope itn.) je sproti komponiral izvirne pesmi. spremljavo, ve= slovenskih maš, simfoni=na de- VRABEC 272 la, kantate, komorne, instrumentalne skladbe in 1974) so namenjene splošni uporabi in tudi ljud- opero. V. se je že zgodaj oprijel zbora in nje- skemu petju. Uglasbene so na liturgi=no bese- mu je posvetil glavni del svojega bogatega opu- dilo, ena na prosto besedilo Z. Saksida. Poleg sa. Prve tri skladbe (za moš. zbor Sino=i me izvirnih kompozicij ima V. v tej skupini še dekle je vprašalo, za meš. Trbovlje in Kresno vrsto zborovskih priredb starih ljudskih pesmi, jutro) je objavil v zbirki 22 pesmi 1940. Po 1945 ki so izšle v zbirki Ljudske na.boi.ne pesmi (Trst je objavljal v Naših zborih izvirne skladbe in 1974). Za to zbirko in za mašo št. 5 so V-u po- priredbe za mešani, moški in ženski zbor (prim. delili 1974 v Trstu nagrado Vstajenje. V-eve vo- Katalog NZb, NZb 1979) in Notnih mapah (od kalno-instrumentalne skladbe so Kastavska ba- 1974). 1973 so v Lj. izšli njegovi Izbrani zbori lada (1954), Punt, obe za meš. zbor in orkester, za moški in mešani zbor, med njimi so neka- Dve sestri za žen. zbor in orkester in

Sesljan, Ga). (1982); Sežana, Mestna gal. (1982); VRATOVIC Mirko, pravnik in politik, r. 18. dec. Lj., Labirint (1982); Udine, Segno grafico (1983); 1885 v Pulju, u. tam 8. jan. 1968. O=e Grgur je Trst, Gal. TKG (1983); Prcbeneg (It) Kult. dom prišel v Pulj iz

Prim.: Sardo=;

Primorcev, nato pa sodelavec tajnih zborovanj tudi do 60 Prim, s Krasa in Vipavske doline. v hribih in gozdovih med it. zasedbo Primorske. V. je bil po vstopu It. v drugo svet. vojno še V okviru društva Zarja so imeli tudi športni dvakrat mobiliziran. Prvi= 1939, ko je Hitler vdrl odsek in vadili mladino s slov. povelji. Pri na Poljsko, drugi= 1943. Zadnji= je bil nasilno skupinskem korakanju jih je zalotila faš. po- odpeljan v tako imenovane delavske bataljone licija in odpeljala trenerja na zaslišanje v Aj- v Savono. Od tam so ga pod vojaškim sprem- dovš=ino, nakar so strogo prepovedali tàko de- stvom odpeljali na karabinjersko tenenco v lavnost društva, »=eš da gre za vojaško vzgojo Ajdovš=ini, kjer so ga kakih deset dni zasliše- =lanov«. V. je po opravljeni osn. š. dokon=al vali in kon=no obtožili sodelovanja z OF in pri- še tri letnike u=iteljiš=a v Lj. V jeseni 1922, ko javili Posebnemu sodiš=u za zaš=ito države, na- bi moral nadaljevati in kon=ati šolanje, pa je kar so ga predali karabinjerski spremljavi, ki bil vpoklican k služenju rednega vojaškega ro- ga je odpeljala nazaj v Savono. Sept. 1943 so ka v it. vojsko. Slov. naborniki so se služenju Nemci zasedli vojašnico v Savoni. V. je zbežal v tuji vojski upirali in demonstrirali. Takrat iz vojašnice in se umaknil pred preganjanjem se je s pohodom na Rim za=ela faš. diktatura v gore k NOV. Po osvoboditvi Trsta v maju v It. Nastale so nove polit, razmere in z njimi 1945 se je zaposlil pri slov. radiu Trst A in potreba po novih življenjskih preusmeritvah. - tam ostal do upokojitve 1967. V Trstu je izven Po odsluženju vojaš=ine se je V. odlo=il, da bo radia sodeloval pri listu Gospodarstvo, v pro- opustil u=iteljski študij, ker bi moral kot slov. sveti in v pripravah za ustanovitev slov. de- u=itelj v It., kamor so za=eli postopoma pre- narnega zavoda. meš=ati vse slov. u=itelje, ali se izseliti. Odlo- Prim.: Osebni podatki. =il se je, da ostane med svojim ljudstvom. Tako Rut se je zaposlil v zadružništvu. Najprej pri do- ma=i hranilnici in pri kmetijski in vinarski za- VRE

OF. Jan. 1945 je stopil v Kosovelovo brigado in VREMEC Vladimir, strokovnjak za hortikulturo opravljal partijske, administrativne in obveš=e- in urejanje krajine, publicist in kulturni dela- valne naloge. Po vojni je bil oficir KNOJ-a in vec, urednik, r. 28. nov. 1937 na Cetinju, živi =astnik JLA najprej v Lj., nato v raznih krajih na Op=inah pri Trstu. O=e Angel, uradnik, mati na Primor. 1951 se je za stalno naselil v Kopru Emilija Sosi=. Po slov. osn. š. v Tomaju pri in služboval v organih za notranje zadeve do šolskih sestrah in na Op=inah je v letih 1949-56 1954. 1955-56 je bil tajnik ob=in, odbora SZDL obiskoval slov. nižjo gimn. in klas. licej v Trstu, Koper. 1957 je maturiral na Ekonom, sred. š. 1956-63 je študiral na Hochschule für Boden- v Kopru in bil do 1962 na=elnik oddelka za kultur na Dunaju, kjer se je specializiral iz splošne zadeve in družbene službe pri Ob=in, vrtnega in krajinskega oblikovanja pri prof. F. ljud. odboru Koper. Od 1962 do 1966, ko se je Woessu. Od 1. dec. 1967 do maja 1968 je na po- upokojil, pa tajnik Kmetij, zadruge Koper. - vabilo dunajske ob=ine delal na odd. za urba- V. je svoje življenje in delo usmeril v boj za nisti=no na=rtovanje v odseku za zelene površi- narod, in soc. pravice prim. Slov. Zdelo se mu ne. Po vrnitvi v Trst je od maja 1968 služboval je potrebno, da zbere in obdela podatke o pri Pokraj, kmetij, nadzorništvu v Trstu. Po protifaš. gibanju in pisno ovekove=i usodo Pri- javnem nate=aju je bil od 1977 na=elnik službe mor., Trsta in Istre v polpretekli dobi. Objavil za javno zelenje, kmetijstvo in gozdarstvo pri je številne =lanke, sodeloval v zbornikih in iz- tržaški ob=ini, od 19S9 pa je poverjeni ravn. dal samostojne knjige. Važnejši so: Uprli so se istoimenskega samostojnega oddelka. - V. je fašizmu (PDk 1963, št. 286-96; o Tomaži=evem ustanovni =lan Slori-ja v Trstu, soustanovitelj procesu v Trstu 1941); o tem je napisal tudi in ur. revije Most in preds. Kult. združenja knjigo Pinko Tomaži= in drugi tržaški proces Most. V letih 1983-87 je bil =lan vsedrž. vod- 1941 (Lipa Koper - ZTT Trst 1989, str. 344); stva ravnateljev in tehnikov javnega zelenja v Osvoboditev iz koprskih zaporov in prva nemška It. Od 1978 je =lan uprav, in nato nadzor, odb. ofenziva v Slov. Istri (TV-15 1968, št. 38); Par- SSG v Trstu, od 1983 =lan uprav, sveta Hranil- tiz. »Kobariška republika« (Sre= 1968, 13/14); nice na Op=inah, v letih 1987-89 gostujo=i prof. Marelganski upor v spominih starih revolucio- za parke in vrtove na Fak. za arh. U v Palermu. narjev (Ob 1969, št. 2. s slik.); Dvajset let pod 1987 je postal =lan vsedrž. komisije za pripravo fašizmom, Uprli so se fašizmu, 2. veliki tri. pro- pravilnika in stroškovnika za izvedbo vrtnarskih ces (vse v knj. Sre=anje, Koper 1970; V. sour.); in krajinskih del. 1982 je prejel odlikovanje Ca- Delavsko gibanje v Slov. Istri 1926-34 (PDk 1971, valiere al merito. - Bil je pobudnik in obliko- št. 282-97); Odlomki iz predvojnega protifašist. valec Mednar. simpozija o vodenju naravnih par- delovanja na Op=inah (v knj. Uprli so se fa- kov 1973 v Sesljanu, meddežel. posveta o cest- šizmu. Op=ine 1971); Križani v je=ah Srem. Mi- nih drevesih 1981 v Trstu, pobudnik in glavni trovice (v knj. Križani v boju za svobodo, Križ oblikovalec mednar. vrtne in cvetli=ne razstave pri Trstu 1975); v knj. Slov. Istra v boju za Cvetje Alpe-Jadran - Pomlad v Trstu (1984), pri svobodo, ki jo je V. uredil z Milanom Gu=kom kateri so sodelovala mesta omenjene skupno- in je izšla pri Zal. Lipa v Kopru 1976 na 751 str., sti in oblikovala razne tržaške trge in podro=ja je priob=i] ve= razprav: Razmere po letu 1918 in za pešce ter organizirala vrsto stranskih glasb., marelganski upor proti faš. v maju 1918; So- kult. in turist, prireditev z mednar. simpozijem cialisti=no gibanje; Nastanek in razvoj komun, o urbanem zelenju v mestih skupnosti Alpe- gibanja; Razvoj ileg. delavskega gibanja v letih Jadran. Bil je pobudnik še nadaljnjih prireditev 1933-40; Kapitulacija It. in splošna ljud. vstaja Pomlad v Trstu v letih 1985-88. Za ob=ino Gra- v Slov. Istri; pri ve= =lankih je sodeloval z diš=e (Gradisca) je 1987 oblikoval mednar. po- drugimi; vrsto =lankov je napisal o važnejših svet o zelenih in prostih površinah v manjših dogodkih in pomembnejših revolucionarjih. V urbanih okoljih. Z arhit. Kokorovcem in Rug- knjigi je izšel Andrej Manfredo. Kobariški pro- gierom je prejel posebno priznanje za nova- tifašist in drugi, Part. knj. v Lj. 1973. torsko predstavitev cvetja in oblikovanje pa- Prim.: Osebni podatki; SBL IV, 620-21; AULA viljona cvetli=arjev iz F-JK na cvetli=nem sejmu IV, Trst 1970; L. Cermelj, Ob trž. procesu 1941, 1962; Ob tridesetletnici osvoboditve, Utripi, dec. v Padovi 1974. V sodelovanju s prej imenova- 1975 - mar. 1976, 11-39. Pan nima je 1980 prejel 2. nagrado na nate=aju za 281 VRŠAJ ureditev spominskega parka bazoviškim žrtvam. kakšno bivalno okolje na Krasu (Arhitektov bil- Sodeluje v mednar. žirijah pri nate=ajih za nove ten, 71-72, 1986); Verde e arredo urbano (v zbor- sorte vrtnic. Imel je strok, predavanja v It., niku Urbania o simpoziju Mobilità e vivibilità Jsli, Avstriji in Nem=iji. Na povabilo Tehn. urbana, Padova 25/2 - 1/3/90); Esempi di restau- fak. v Berlinu je 1982 sodeloval v it. skupini ro e gestione di giardini storici aperti al pub- na mednar. projektantskem seminarju za ure- blico (v zborniku s simpozija Ruolo e com- ditev spominskega parka Prinz Albrecht-Palais, petenze degli Enti pubblici nella gestione dei na povabilo univ. v Wageningenu pa je 1985 so- parchi e giardini v vili Fracanzan Piovene - deloval v okviru ital. skupine na Landscape Vicenza 25/11/90, izdala Italia Nostra - Sezione Design Seminar za ureditev podro=ja Hoboken di Vicenza, 1991). V okviru družbeno-fkult. de- Land (Rotterdam). Izdelal je ve= projektov, npr. javnosti velja omeniti predvsem njegovo ured. za mednar. vrtno razstavo Wig 64 na Dunaju, za in prevajalsko delo ter =lanke, razprave in za- ovrednotenje zelenih površin v obmo=ju Neu- pise v reviji Most, npr. Koroški Slovenci v slepi siedler See (Burgenland, Avstrija 1970). V sklo- ulici (1967), Med mitom in stvarnostjo (1970), pu predavateljske dejavnosti v Palermu je imel Misli o nalogah kult. delovanja pri zamejskih mentorsko vlogo pri seminarskem delu za ob- Slovencih (1974). V 159. št. revije Neues Forum novitev in preureditev secesijskega vrta Villa (Dunaj 1967) je objavil =lanek Selbstbesinnung Trabia (1988). Projektiral in izvedel je zasebne in Jugoslawien, v št. 167/168 (1968) pa uvod k vrtove in parke v Avstriji, It. in Jsli. V okviru =lanku Marjana Rožanca Das Nichts in Slowe- dela pri tržaški ob=ini je izvedel ve= javnih nien. Omeniti je treba tudi njegovo predava- zelenic (npr. Trg Volontari Giuliani) in vrtov teljsko dejavnost v okviru univ. tretje dobe v (npr. Villa Engelmann). - Napisal je vrsto strok, Trstu in v okviru dežel, poklicnega izobraže- =lankov o urejanju vrtov oz. parkov in krajine, vanja. npr. Prostorsko planiranje turizma in rekrea- Prim.: Osebni podatki; SBL IV, 621 in tam cije v obalnem pasu in na Kraški planoti (soav- navedena liter. tor j a M. Kokorovec in M. Race (Geografija tu- M. Baje rizma in regionalno planiranje, Lj. 1971); ciklus VRŠAJ Egidlj, =asnikar, ekonomist, publicist, =lankov Urejanje kmetijskih površin v tržaški r. 9. mar. 1923 na

svetovnega gospodarstva ter analizirani razli=ni kapitulaciji It. je odšla v partizane ter se med družbeno-ekonomski sistemi. Knjige so prak- drugim udeležila tudi Ko=evskega zbora okt. ti=ni in pregledni priro=niki za gospodarstveni- 1943. Glavna ur. N2 je bila tudi po vojni do ke, politike, socialne in druge javne delavce. 1949, nato pa dve leti direktorica Cankarjeve O njih so objavili pozitivne ocene vodilni ital. založbe. Zatem je urejala Cicibana (1951-60), listi (npr. Il Sole - 24 ore, La Stampa, Il Giorno, Mladi svet (1956-58), Slovenski izseljenski kole- Paese Sera) kot zamejski slov. (PDk, NL, M(Trst) dar (1958-69), Otroka in družino (1959-61) ter idr.). Za slov. in ital. publikacije je napisal šte- Rodno grudo (1952-68). Kot ur. dveh periodi=nih vilne gospodarske študije: za M(Trst): Regula- publikacij za izseljence ter kot podpreds. in cijski na=rt Trsta, 1969; Gospodar, programi- preds. SIM (1951-68) je precej pripomogla k ranje Furlanije-Jul. krajine, 1972; Za zaposlitev tesnejšim stikom med izseljenskimi organiza- mladine, 1974; NL: Deklaracija v Helsinkih, 1975; cijami in Sjo. Bila je =lan glav. in izvrš. od- za KolGMD: Evropa brez meja, 1990; Gospo- bora SZDL Sje ter zveznega odb. SZDL (1967- darska suverenost Slovenije, 1991 ; Skupnost: 70), zvezna poslanka (1959-63), =lanica lj. mestne Prosta industrijska cona na Krasu, 1977; Guida skupš=ine, univerzitetnega sveta, glav. odb. Zve- delle attività economiche e commerciali a Trie- ze prijateljev mladine, izdajateljskega sveta re- ste: La zona franca italo-jugoslava, 1983; Il Me- vije Borec itd. Upokojena je bila 1968, prejela ridiano: Jugoslavia-CEE, 1980; Italia-Jugoslavia, pa je tudi pet drž. odlikovanj. - Pred 2. svet. 1981; Alpe-Adria, 1989; Europa 1992, 1989; Jugo- vojno je objavila nekaj reportaž in kratkih pre- slavia - incognita dinaro, 1990; Economia giu- vodov v J, pesmi v Sd ter =rtic v Modri ptici. liana: Slovenia: locomotiva jugoslava per l'Eu- Med vojno in takoj po njej je objavljala =lan- ropa, 1990. Izvle=ek V-eve študije o suverenosti ke v N2. V naslednjih letih je =lanke objavljala Sje je bil 2. sept. 1990 objavljen v slov. oddaji v LdP, Obz, Delu, Rodni grudi, KolPD, že 1945 britanske radiotelev. BBC. - 1989 je V. sodeloval pa v Slov. zborniku ter npr. v Ljubljana v ile- pri nate=aju Premio giornalistico Federico Mot- gali II (1961). V njih je pove=ini obravnavala ta Editore ter je bil njegov =lanek skupaj z probleme NOB, AF2 ter sploh žena, mladinske- najboljšimi objavljen v zborniku I giovani e ga in šolskega tiska ter izseljenstva. Precej je l'Europa. - 6. okt. 1981 je predaval na zasedanju objavljala tudi pod psevdonimi H.V., H.Z., V. ital. in jsl. špediterjev v Bcljaških toplicah o in Z.V. - Na liter, podro=ju je posve=ala po- Accordi economici Italia-Jugoslavia-CEE; 9. in zornost predvsem otrokom. Kratko prozo je 10. dec. 1982 je govoril o gospodar, sodelovanju objavljala v mladinskih publikacijah Ciciban, It. in Jsle na seminarju slov. šolnikov v Gor. Kurir=ek, Pionir in Pionirski list. Napisala je in Trstu; 3. apr. 1989 je predaval o skupnem tudi precej besedil za otroške slikanice: Taš=ica evropskem tržiš=u na mednar. kongresu v Grad- (1963), Tattici (1970), Odred mladih risarjev (1971), Kaj je našel Sarek (1975), Sedem cofov za 1. maj. cu, ki je bil posve=en temi »1992 und das grösse- re Europa«. Za knjižno zbirko Razigrane živali (1971) je pre- vedla ve= krajših zgodb. Njen najodmevnejši Prim.: Osebni podatki (21. nov. 1990); SBL IV, prevod je bil H. Gilbert, Robin Hood, ki je 633; poro=ila o posameznih knjigah v omenjenih bil dvakrat ponatisnjen. Sodelovala je tudi pri =asopisih in še KatG 14. jun. 1979; Gosp 15. jun. 1979; PDk 28. jun. 1979; 27. jun. 1981; seznam vzgojni knjigi za mladoporo=ence Vajino skup- ocen V-evili knjig v arh. PSBL. no življenje. Jem. Prim : SBL IV, 634-34; T Moder, Slovenski lek- sikon r.oveišca prevajanja, Lj 1985; Otrok in VRSCAJ-HOLY Zima, publicistka, r. 15. j an. 1912 družira 1971. 261-62; D. Sedei, Otrok in knjiga, v Trstu u=iteljema Ivanu in Klementini Boži=, L j 1982, 92-93 s si. živi v Lj. Osn. š. in klas. gimn. v Mrbu (matura Mlakar 1930). Na Filoz. fak. v Lj. je 1930-36 študirala slavistiko m germanistiko. Do 1941 je pou=e- VRSCAJ Ivan, šolnik, pedag. pisec, r. 10. avg. vala na sred. šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu, 1871 v Brestanici, u. 18. febr. 194S v Lj. O=e Mar- kjer je ilegalno delala tudi kot =lanica KPS. tin, mlinar, mati Marija Zemljak. Obiskoval je Med 194143 je bila v Lj. aktivistka OF, od dec. meš=. šolo v Krškem (1884-87), u=iteljiš=e v Lj. 1942 tudi glavna ur. ilegalnega glasila N2. Po (1887-91). U=il je na osn. šoli v Šentjurju pri 283 VRTAV

Celju (1891-94), v Ljutomeru (1894-96) in 1896 strijskem podjetju na Bledu (izkazal se je kot opravil v Lj. izpit za pou=evanje naravoznanstva, strokovnjak za ži=nice in gozdne ceste), nato matem. in sloven, ter nem. na meš=. šolah. V je kot tehni=ni direktor uspešno sodeloval pri letih 1896-98 je pou=eval na zas. šoli na Dunaju, sanaciji tovarne Elan v Begunjah. 1962 je postal opravil tam te=aj ruš=. in bil izredni slušatelj glavni direktor tovarne pohištva Meblo v Krom- na Filoz. fak. (1898-99). Nato je bil glavni u=itelj berku (Nova Gor.). S kakovostnim pove=anjem na vadnici v Kopru (1899-1900), od 1900 do 1902 proizvodnje in prodaje je Meblo pod njegovim voditelj slov. zas. šole društva Šolski dom v vodstvom uspelo utrditi in izboljšati gospodar- Gor. in vodja pripravnice ter u=il na obrtni ski položaj in se uvrstiti po mnogih ekonom- šoli. Zatem je do 1911 u=il sloven, kot neob- skih in poslovnih pokazateljih v sam vrh slov. vezni predmet na drž. osn. meš=. šoli v Trstu, in jsl. lesne industrije. Meblo je bilo izbrano medtem v š. 1. 1908/09 u=il na vzporednicah CM kot edino slov. podjetje v projekt OECD kot šole na Acquedotti 8. sept. 1911 je prevzel me- preizkusno vzorno podjetje za uvajanje sodob- sto voditelja deške ljud. in meš=. šole CMD pri nih metod poslovanja in vodenja. S pomo=jo Sv. Jakobu v Trstu. V tem =asu je u=il tudi tujih svetovalcev in V-ovim vodstvom je Meblo med prvimi podjetji vpeljalo metodo študija na zas. slov. trg. šoli. Solo CMD pri Sv. Jako- bu je vodil do 1918. V =asu njegovega vodstva dela, planiranja proizvodnje, analizo vrednosti, je ta šola doživela najve=ji razmah, dosegla obra=unsko metodo kritja, marketing z razi- skavo trga in ekonomsko propagando, organi- najvišje število vpisanih u=encev (1926 v š. 1. zacijo dela, kontrolo kvalitete, merila za stimu- 1917/18), najve= razredov in višek organizirano- sti, o =emer pri=a šolska kronika, ki jo je pi- lativno nagrajevanje po delu in inovacije. To- sal I. Vrš=aj, in tudi bogat arhiv, ki ga hrani varna je z lastnim industrijskim oblikovanjem v okviru lastnega Inštituta v tem =asu prejela Ods. za zgod. pri NSK v Trstu. Ob koncu prve vrsto najvišjih jsl. priznanj za design v pohiš- svet. vojne se je V. umaknil v Sjo in 1919 u=il tveni stroki. V. je bil tudi pobudnik graditve v Borovljah, nato na vadnici moškega u=ite- lastne prodajne mreže v obliki verige prodaj- ljiš=a v Mrbu do 1925, ko je postal šol. nad- nih salonov in lastne izvozne službe. Med 1972 zornik v Mrbu. Po upokojitvi 1928 je živel ne- in 1977 je bil predstavnik Gospodarske zbor- kaj =asa v Ljutomeru, nato v Lj. Druga svet. nice Jsl. na Danskem, so=asno se je izobraže- vojna je V. zelo prizadela. V je=i je umrla žena val in si pridobil naslov merkonoma. Kasneje Klementina, sin Britof ob Idriji (Ukanje, je okraj. šol. svet z dekretom 29. sept. 1889, vel. olt. sv. Kancijana), Voice pri Tolminu (priž- št. 782 podelil službo u=it. III. pla=. razr., 1894 nica - ni ohranjena), Golo Brdo (str. olt. Ža- je prišel v II. pla=. razr. in 6. jan. 1899 v L lostne Matere božje), Bellazoia pri Magredisu razr. - Poro=en je bil z Jožefo Sovdat (1861-1922) (str. olt.). V zadnjo dobo okr. 1700-10 pa lahko in rodilo se jima je 12 otrok, izmed katerih uvrstimo dela v krajih: Malina (Forame d'Atti- jih je 5 umrlo že majhnih. Edini sin, ki je bil mis, vel. olt.), Grions del Torre (vel. olt. - 1703- poro=en, ni imel otrok. - V. je bil šolnik, po- 04), Kravar (Cravero, vel. olt. sv. Lucije), Ko- sestnik in trgovec. Ve= let je bil v Tolminu barid (ovalni okvir glavne niše vel. olt.), Sv. podžupan, =lan okraj. šol. sveta za Tolminsko, Lenart Slovenov (S. Leonardo, stranska olt. Kri- preds. Sadjarskega društva v Tolminu, odb. žanja in sv. Apolonije). Sprva se je V. pri rez- Rokodelskega bralnega društva prav tam, odb. ljanju plastik in ornamentike še mo=no nasla- tolminske posojilnice in Narodne =italnice. Tik 285 VRTOVEC pred smrtjo ga je Narodna napredna stranka izkušnje in znanje posredoval tudi drugim, saj kandidirala za dežel, poslanca. Vrtov=evi so bili je s =lani ekipe zdravstv. doma izvedel mnogo premožna in ugledna družina. Ob smrti so pri- pou=nih predavanj o higieni, nalezljivih bolez- redili Tolminci V. sijajen pogreb. nih, priredil razstave in te=aje. V to obdobje Prim.: Mati=ni urad v Tolminu; Tolminsko spada cela vrsta V-=evih publikacij. Po nem- župniš=e - zapiski dekana Jož. Kraglja in mrliška ški zasedbi Mrba 1941 je bil V. kot mnogo dru- knjiga; Sr. Vilhar, Slov. u=iteljiš=e v Kopru gih rodoljubov aretiran in deportiran v južno 1875-1909, Koper 1976, 78; pripovedi Tolmink: Srbijo, od koder mu je kmalu uspelo priti v Erneste Štrukelj in Marije Gabcrš=ck. M. Pah. Lj. Tu je prevzel službo potujo=e sanitarne av- tokolone z nalogo zdravstv. oskrbe krajev in VRTOVEC Josip, zdravnik-higienik, r. 22. nov. vasi, ki so bile tedaj pod it. zasedbo. Ob pre- 1899 v Velikih Zabijah pri Sv. Križu na Vipav- vratu se je pridružil družini, ki je bila ta =as skem, u. 20. jan. 1978 v Gor. O=e Jože, kroja= v

Dominik je po izpopol. te=aju v Lj. služboval v Centralnem semeniš=u v Gor. (1931-35). Po- v zobni ambulanti Zdravstv. dcma v Šiški pri Lj. sve=en 8. dec. 1935. Dva meseca pomo=nik v in kot asistent v Stomatol. klin. v Padovi (1961- Prva=ini in Gradiš=u. Na predlog It. premeš=en 63), v zasebni ambulanti v Vidmu (1961) in od za kaplana v Tolmin (1936-37). Nato župnik v 1963 v Gor. Na Stomatol. klin. v Padovi je na- Podbrdu (193749). Med vojno je dve leti uprav- pisal brošuro Radiologia dentaria. Sodelovala ljal tudi Sorico in eno leto Dav=o. Od 1949-53 sta pri sestavi zelo pomembnega =lanka Im- je bil župnik v Prva=ini in od 1953-82 dekan pianto endoosseo ed applicazione immediata e v Dornberku, kjer živi v pokoju. Oskrboval je definitiva della protesi in ga objavila v reviji tudi Zaloš=e. - 1949 je s Podobnikom imel prvi Dental Cadmos (Milan, jun. 1969, 37, št. 6). Ude- povojni ljudski misijon v Vip. Križu. Od takrat ležila sta se raznih kongresov v It. in tujini. je misijonarji po Goriškem in v notranjosti Sje, dokler niso misijonov prevzeli redovniki. Jože je bil najprej asistent na Stomatol. univ. Imel je okrog 100 misijonov in duhovnih vaj. kliniki v Padovi (1961-64) in služboval v zasebni Msgr. Toroš mu je 1952 zaupal nalogo odgov. zobozdr. ambulanti v okolici Padove ter ob- ur. Družine. To je ostal, dokler ni postala Dru- =asno kot =lan zdravnikov civilne mornarice v žina medškof. list. Pisal je verske =lanke in vzh. Sredozemlju, od 1964 je opravljal poklic v sestavljal osnutke za nedeljske govore. Trstu in Gor., od 1975 samo v Gor. Navezal Prim.: Cerkev na Slovenskem 1971; osebni po- je tesne stike s Stomatol. kliniko v Lj. in so- datki; Družina 1985. deloval na implantološkem podro=ju, saj se je Jok za to dejavnost aktivno zanimal že od 1965. Ze kot študent se je ukvarjal z raznimi kult. VRTOVEC Vekoslav (Alojzij), gospodarstvenik, in društv. dejavnostmi. V prvem obdobju gor. r. 26. nov. 1889 v Velikih Zabijah, u. 25. sept. skavtizma je sestavil kratek priro=nik za prvo 1934 v Lj. O=e Anton, posestnik, mati Marija pomo= in nadzoroval skavte pri prakti=nih va- Stegovec. Osn. š. v doma=em kraju, priprav- jah. Kot u=enec prof. R. Coceanija je vzljubil nica in gimn. v Gor. (1901-09). En semester je slikarstvo. Risal je naslovne strani za šol. gla- obiskoval bogoslovje v Gor., nato je na Dunaju silo Mladi vzori in skrbel za ilustracije; pri študiral pravo (1910-14); zadnji drž. izpit opra- izdaji je sodeloval tudi brat. Vklju=il se je v vil 1920). Med študijem na Dunaju je deloval dramsko skupino dr. F. Mo=nika kot igralec v akad. društvu Danica (tajnik, preds.), v 1. 1913- in scenograf ter izdelal tudi z bratovo pomo=jo 14 je bil doma=i u=itelj na Poljskem. Bil je veliko število kulis. 35 let se je posve=al ilu- vpoklican k vojakom že na za=etku svet. vojne, striranju besedil in naslovnih strani Pastir=ka zaradi bolezni je bil odpuš=en; po odpustu se (pod uredn. S. Gregorca, pozneje K. Humarja). je zaposlil v ured. S. Po vojni je bil v Bgdu Sodeloval je na skupni razstavi zdravnikov- krajši =as tajnik ministra za socialno politiko slikarjev v Bologni in prejel priznanje. Bil je J. Gostin=arja, sicer pa je bil v Bgdu tudi =as- aktiven tudi na športnem podro=ju, ve= let od- nikar. 1921 se je zaposlil v Lj. pri Zadružni bornik za smu=arski odsek pri S.Z. Olvmpiji gosp. banki, tu je bil do smrti. - V. je delni in nato nekaj let društv. preds. do otvoritve predvsem na gosp. podro=ju. Bil je =lan Tr- telovadnice ob Kat. domu (sept. 1987). govskega bolniškega in podpornega društva v Lj., delal je v vodstvu Pokojninskega zavoda Prim.- Podatki sinov dr. Jožeta in dr. Domi- nika Vrtovca; vprašalna pola; SBL IV, 637 in za nameš=ence v Lj. (1928 je postal njegov tam navedena liter.; Mladika 1987, 8, 116 s si.; preds.). Pod V-evim vodstvom je zavod postal P=k 1990, št. 1, 8 s si. mo=na finan=na organizaciia, ki je posoiala E.D. in vlagala denar (npr. gradnja Slajmarjevega doma v Lj., stanovanjske hiše v Lj., Mrbu, Ce- VRTOVEC Stanislav, duhovnik, r. 2. jul. 1912 lju in Splitu). - Delal je tudi publicisti=no (npr. v Velikih Zabijah. O=e Franc, kmet, mati Marija Ko ugaša mlado Življenje..., NC 1910, št. 14, 16,

VRTOVEC Ven=eslav Marija, letalec, duhovnik, je izšel prevod Duhovne vaje sv. o=eta Ignacija publicist, vzgojitelj, pesnik, glasbenik, r. 12. sept. Lojotskega (Gor. 1961, psevd. duhovnik DJ). 1894 v Velikih Zabijah pri Ajdovš=ini, u. 14. jun. Prim.: SBL IV, 638; Družina 1978, št. 10 s sli- 1988 v Lj. O=e Franc, kmet, mati Marija

VUGA Fran Andrej, sodnik, zborovodja, orga- Sre=, Delo, NRazgl, LDk, TiP,

da bi kot tajn. mlad. organizacije vodila in or- Prvo V-ovo v knjigi objavljeno delo spada v ganizirala trž. mladino. 3. mar. 1944 jo je it. mladinsko liter. 1955 je objavil mladinsko po- policija aretirala. V trž. zaporih je bila do 28. vest s tolminskim bajeslovjem Škorenj=ek Ma- jun., ko so jo Nemci z drugimi zaporniki po- teviek (ilustracije so delo Gvida Birolle, pona- slali v koncentracijsko taboriš=e Auschwitz. Iz tis 1975). Sledila je vrsta novel in romanov, v taboriš=a se je vrnila 3. sept. 1945 in se v Ko- katerih je V. osvojil idejo o življenjski veli=ini privi takoj ponovno vklju=ila v prosvetno-kult. malega =loveka in njegovega trmoglavega vztra- dejavnost. Bila je preds. prosv. društva Zarja v janja v svetu, ob tem pa izdelal izrazito so- Koprivi, vodila pev. zbor in organizirala kult. cialno kritiko. V-ov svet je vselej razpet med prireditve. V tem =asu se je spet lotila med mestom in rodno zemljo, =eprav je v prvih vojno prekinjenega študija in jun. 1947 v Pa- delih še mo=no prisotna vojna izkušnja. Tipi=no dovi doktorirala s tezo o pesniku I. Grudnu. zanj je konstantno vra=anje k malemu, zatira- Okt. 1946 je prevzela mesto prof. na slov. gimn. nemu tolminskemu =loveku in k bogastvu nje- v Gor. Naslednje leto pa se je po navodilih govega kult. izro=ila, ki se v prvi vrsti kaže kot jsl. šolskih oblasti preselila v Trst, kjer je bila prisotnost anekdotike ter folklornih in baje- v šol. letu 1947/48 upraviteljica slov. trg. strok, slovnih motivov. V-ova proza se odlikuje po te=aja na Prošeku. Od 1948 dalje pa je bila izjemni eti=ni angažiranosti, snovni zanimivosti, prof. na slov. nižji sred. š. v Trstu. 1956 se je ob tem pa velja omeniti izbrušeno modernost z družino preselila v Izolo, kjer je do upoko- oblike ter jezikovno in stilno dognanost (I. jitve 1975 pou=evala na gimn. z it. u=nim je- Predan). - 1958 je izšel psihološki roman Veter zikom v Kopru. Za potrebe pouka je sestavila nima cest (datiran sicer že 1955, Obzorje, Mrb.), Slovensko berilo za prvi in drugi razr. sred. šol kjer je v zna=ilnem slogu ustvaril kompozicijo z it. u=nim jezikom, ki je izšla 1974. folklorno obarvanih anekdot o tolminskih lju- deh. Ob socialni in nacionalni motiviki je to Prim.: Podatki moža Borisa in h=ere Vide; Izv-Trst 1948-56. delo zaznamovano s temo smrti, minljivosti, Ivan=i= ki v V-ovem svetu ni enkraten dogodek v po- sameznikovem življenju, temve= stalna =loveko- VUGA Saša, pisatelj in dramatik, r. 8. febr. 1930 va spremljevalka. Sledili sta zbirki novel Ra=ke na Mostu na So=i kot sin gostilni=arja Milutina po reki plavajo (DZS, Lj. 1961), ki prinašajo in Olge Urban=i=. Osn. š. na Mostu na So=i, podobe od predvojne okupacije na Tolminskem prvih pet let gimn. (1940-45) je opravil v it. je- dalje, in Zarjavele medalje (1966). Vše=nost (Li- ziku v Gor., naslednja dva razr. v slov. gimn. v pa, Koper 1972), modernisti=ni roman s sodobno Gor., ki jo je v tedanji coni A ustanovila ZVU, tematiko, je V-ovo »najizrazitejše družbenokri- 7. in 8. razr. ter maturo pa v gimn. v Šempetru ti=no delo s poudarjenim stilisti=nim deležem pri Novi Gor. Po maturi se je vpisal na Filoz. in nadrobnim opazovanjem razli=nih =loveških iak. v Lj., kjer je študiral slavistiko in primer- usod, dodal je še ironi=no groteskni ton, s ka- jalno književnost in 1956 diplomiral s tezo terim je izzval generacije na kolenih« (Pibernik), Slovenska proza med obema vojnama o prvi hkrati pa delo, v katerem se V. mestoma ogra- vojni pri prof. Mar ji Borštnikovi in njenem juje od resnic polpreteklega =asa. 1978 je izšel takratnem asistentu prof. Borisu Paternuju, te njegov obsežni zgodovinski roman Erazem Pred- 1949 se je zaposlil na RTV Lj. kot napovedo- jamski, ki sega v obdobje konca 15. stol. Za to valec in voditelj oddaj, od 1962 pa kot drama- delo je prejel 1979 nagrado Prešernovega sklada. turg in ur. dramske redakcije. Študij je kasneje 1980 so izšle spominske novele Testenine bivših izpopolnjeval predvsem na podro=ju kulture in bojevnikov, ki se tematsko vežejo na Zarjavele sodobnega televiz. medija: v It. (1960, štipendija medalje, na obsoški svet v =asu med it. oku- 't. vlade), na Poljskem (1962, štipendija RTV Lj.) pacijo in po vojni. Iz 1987 (ponatis 1990) je ro- in v Franciji (1966, štip. Prešernovega sklada). - man v dveh knjigah Krtov kralj, kjer se kon- V. spada v srednjo pisateljsko generacijo. Prve novele je objavil v Soškem tedniku (Sre=anje, stanca eksistencialne brezhibnosti izraža pre- ^47, št. 7) in v Mladinski reviji (Prvi poljub, ko lika Napoleona Bonaparteja v njegovih dveh 1948/49; Post scriptum 1951/52), vse pa imajo pohodih skozi slov. zemljo (1797 po Soški dolini tipi=ne zna=ilnosti prve povojne slov. proze. do Kluž in v drugi knjigi kot Napoleonov pro- VUGA 290 dor ob So=i 1809 ter kon=ni spopad pod prela- »Zega« (Bedgarjevi). Osn. š. v Koprivi, nato v zom Predel). - V. je avtor ve= radij, in televiz. Vipavi, kjer je o=e služboval, in kon=no priprav- iger, za katere je prejel številne nagrade in nica in vstop v drž. gimn. v Gor. Študij je na- priznanja. Iz 1969 je knjiga z naslovom Rekvi- daljeval na škof. klas. gimn. v Šentvidu nad Lj., jem za heroji, zbirka treh radij, in TV iger, ki ker se je o=e izselil v Lj., postal jsl. državljan je prvi primerek knjižne izdaje slov. RTV dra- in z njim tudi V. Matura na klas. gimn. v Mrbu me (poleg Rekvijema še Balada o temi, 1967, 1934. V Parizu je študiral na Svobodni šoli po- in Bernardek, 1962). Za radij, igro Bernardek je lit. Ved, kjer je poglabljal zamisel združene V. prejel 1. nagrado na nate=aju RTV za radij, Evrope v preteklosti in v bodo=ih perspektivah, igro. Iz 1973 je radij, igra Steza do polno=i (izv. in na Pravni fak., kjer je diplomiral 1940. Vpi- 1973, prev. v shr. R. Njeguš, v franc. R. Vran=i=, sal se je tudi na magisterij ter pripravljal dokt. v nemš=. G. Fras, vse 1974), le-ta pa je v knjižni disertacijo o filozof, osnovah gospodar, nacio- obliki (Borec, Lj. 1975) izšla pod naslovom Gor- nalizma. Po nem. vdoru v Jslo je bil iz Francije jupa bajta. Za stezo do polno=i je V. prejel tudi evakuiran v London, kjer je bil v službi v Nagrado vstajenje slov. naroda. Iz 1981 je radij, Minist, za finance jsl. vlade v begunstvu. V igra Silvestrovo =repinj (prev. v angl. B. Pahor) ; jeseni 1944 se je s prvim transportom vrnil v med drugimi številnimi naj omenimo še Rajni osvobojeni Bgd in bil zaposlen v Poverjeništvu traktat (TV igra 1985), Mojstrovo najdaljšo ma- za finance. Ko se je formiral slov. bataljon, se riborsko no= (1988), radij, igro Povest o belem mu je pridružil kot borec, bil po hudi bitki pri zajcu (1990), za katero je prejel 1. nagrado na Opatovcu na sremski fronti zajet in odveden nate=aju RTV za radij. igro. - Za TV je V. dra- v taboriš=e blizu Linza (Zgor. Avstr.). Po osvo- matiziral novele iz Boccacciovega Dekamerona boditvi se je vrnil domov in bil v službi v štu- (izv. 1969), za Radio Trst A pa Voran=ev roman dijskem odseku PNOO v Trstu, kasneje v ured. Doberdob v 14 nadaljevanjih (27. febr. 1982-24. PDk, kjer je med drugim objavljal vsakodnevno mar. 1982 v režiji J. Babica), medtem ko je bila »posebno poro=ilo« o zasedanju zunanjih mi- dramatizacija poglavja Judenburg objavljena na nistrov štirih velesil o mirovni pogodbi z It. RTV že 1972. Po njegovih scenarijih sta bila Nato je bil ur. zunanjepolit. rubrike pri Ljud- posneta kratka filma V sivi skali grad in So- skem tedniku. Ker mu je jsl. oblast odvzela bota, njegov dan (oba 1960). - V. je bil prvi preds. prepustnico, se ni mogel vrniti v Trst, zato se založniškega sveta Lovske zveze Sje (1971) in je je zaposlil pri OLO Sežana kot niž. pravni re- uredil knjigo Lovske trofeje na Slovenskem ferent. Na radiu Koper je bil prevajalec in =as- (1972). Oglašal se je v Mladinski reviji in tudi nikar v polit, redakciji od 1951-55, ko se je iz- v Novi reviji, nepretrgoma pa sodeluje in piše selil v Francijo. - V Franciji je bil ban=ni usluž- v Sdb. V pripravi je njegov novi roman, ki ima benec American Expressa na amer. voj. letal, za tematiko življenje na Tolminskem v obdobju bazi v bližini Nancvja in pozneje pri istem 1945-50. podjetju v Glavnem stanu zavez, sil v Evropi v okolici Pariza. Po izselitvi teh ustanov v Bel- Prim.: Osebni podatki; M. Kmecl, Slov. knji- ževnost 1945-65, I., 1967; Leksikon CZ, Slov. knji- gijo je služboval v pravnem referentstvu franc, ževnost, Lj. 198?, 392-93; V. Klabus, Slov. knjiž., zavarovalne družbe GFA v Parizu do upokojitve 1961 (S.V.); D. Rupel, Branje, Mrb. 1973; A. In- konec 1979. Kot upokojenec se bavi s pridelo- kret, Spomini na branje, Mrb. 1977 ter Isti, Novi vanjem terana na svojem posestvu v Koprivi, spomini na branje, Lj. 1980; F. Bobanec, Živa stvarnost, 1983, 183-210; F. Pibernik,

tva proti nem. zasedbi =eškoslovaške, eno leto nega standarda (dom upokojencev in serija prej pa je bila objavljena resolucija istega Dornberku, Sempasu, Novi Gor. Osn. š. 9. kor- društva proti priklju=itvi Avstrije k Nem=iji. Dornberku, Sempasu, Novi Gor. Osn. š. 9. Kor- 1947 je objavil v PDk =lanek o nastanku prosv. pusa) in tudi v Aleksandrovcu, pobratenem z življenja v Koprivi in o njegovi oživitvi po zlo- Novo Gor. Njegova je tudi Ljubljanska banka mu faš. V LdTd 1947 je pisal o proslavi 50-iet- v Idriji. V-ovi projekti izpri=ujejo arhitektovo nice društva Zarja v Koprivi. V Ned. dnevniku privrženost funkcionalizmu in konstruktivisti=ni 27. dec. 1987 je pisal o generalu Boroevi=u in smeri v arhitekturi. Se v novogoriškem obdobju njegovem na=rtu o ustanovitvi slov. vojske (Po- je V. delal tudi v komisiji za osimske ceste zabljeni »Soški lev«). V istem listu 3. jun. 1990 in povezave in bil preds. Odb. za urbanizem, o volilni kampanji in o volitvah na Krasu (Ofi- stanovanjsko komunalna vprašanja in urejanje cirska =epica nad opozicijsko skrinjico). prostora pri Skupš=ini SR Sje (1974-82). 1. jan. 1982 je bil V. imenovan za namestnika preds. Prim.: Osebni podatki 5. jul. 1990; A. Nova=an, Jeruzalem-Kairo, SM Lj. 1986, pass. Rep. komiteja za varstvo okolja in urejanje Jem. prostora, 1986 je postal preds. tega komiteja in na tem položaju ostal do demokrati=nih vo- VUGA Tomaž, arhitekt, r. 25. febr. 1939 v Sol- litev 1990. Od za=etka 1991 pa je predstavnik kanu. O=e Zdravko, zidar, mati Rozalija Humar, Jsle v mešani družbi Palomar s sedežem v Be- gospodinja. Osn. š. (194549) in nižja gimn. (1949- netkah, nastali v okviru delovne skupnosti Al- 53) v Solkanu, višia gimn. v Novi Gor. (matura pe-Jadran z nalogami sanacije Jadrana. - V-ovo 1957). Arhitekturo je študiral na U v Lj. (FAGG, lj. obdobje je zna=ilno po oddaljevanju od oddelek za arhitekturo). Diplomiral je pri prof. stroke in v pove=evanju polit, delovanja, ven- Mihevcu z diplomsko nalogo Urbanizem lüster- dar vedno v okviru urejanja prostora in var- ne (1963). Z že precej projektantskimi izkušnja- stva okolja. V tem =asu je nastala tudi nova mi se je V. še isto leto zaposlil na SGP Gorica prostorska zakonodaja, izoblikovali pa so se v Novi Gor. in se s tem aktivno vklju=il v nje- tudi druga=ni pogledi na varovanje okolja. Ta- no izgradnjo, še bolj pa po odsluženi vojaš=ini caš je V. delal tudi v razli=nih mešanih ko- (1963-64) s prevzemom vodenja odd. za urba- misijah in delovnih skupinah za varstvo okolja nizem na takratnem Zavodu za urbanizem in in urejanje prostora (jsl.-it., jsl.-madž., slov.- stanovanjsko gradnjo v Novi Gor. Po trasfor- štajerska, Slov.-F-JK). V. je =lan Zveze urba- maciji v Zavod za urbanizem 1968 je V. postal nistov Sje, katere preds. je bil od 1979 do 1981, njegov direktor, kar je ostal tudi v Projektu, od 1981 do 1983 pa je bil tudi preds. Zveze novi ustanovi, nastali v =asu integracij (1972) urbanistov Jsle.

23. dec. 1967 (osmrtnica); Delo 24. dec. 1967 ljubiteljskih odrov je v Mirnu gojil zlasti kla- (osmrtnica); PDk 24. dec. 1967; GS 1967, št. 9-10, si=ni slov. ljudski repertoar. Ob 70-letnici F. Bev- 72-73; NL 4. Jan. 1968; Gosp 12. Jan. 1968; Go- ka je v tem kraju 1960 vodil uspelo dramati- riški zbornik, Lj. 1968, 118; PDk 6., 7., 11., 12., 13. avg. 1970; NL 4. Jan. 1973; M. Waltritsch, Slo- zacijo recitacij, proze in prizorov iz pisatelje- vensko ban=ništvo in posojilništvo na Goriškem, vega knjižnega zaklada pod naslovom Mrak za Gor. 1982, 126, 137, 158, 393, 419; J. Beltram, rešetkami. Z Bevkom sta si bila tudi dolgoletna Tukaj je Jugoslavija, Koper 1983, 132-38; TKol prijatelja in ga je še zlasti po pisateljevi na- 1984, 110-15; 1935, 95-100; F. Tomizza, Gli sposi di via Rossetti, Milano 1986, pass.; S. Vuk, Lju- selitvi v Rožni dolini redno obiskoval. Franc bezenska pisma, Trst 1986, pass.; Isti, Scritture V. je bil velik ljubitelj slov. knjige, odli=no je d'amore, Trieste 1986, pass.; Mirenski Grad pri poznal slov. književnost, zanimal se je za zgod. Gorici, Miren 1986, 11; SBL IV, 641; F. Tomizza, in je vedno sledil tudi aktualnemu dogajanju. Mladoporo=enca iz ulice Rossetti, Trst 1987, pass.; NL 24. dec. 1987; A. Pust, Mirenski Grad Proti koncu življenja se je ljubiteljsko ukvarjal pri Gorici, Miren 1991, 13. s slikarstvom in upodabljal v olju zlasti do- M. V. ma=e pejsaže. V zborniku Leto vere (Lj. 1968, 86-88) je obj. =l. Dolgujemo jim hvaleinost, v VUK Franc, gospodarstvenik in kult. delavec, katerem opozarja na vlogo žpka I. Rojca pri r. 15. maja 1897 v Mirnu, u. 1. jul. 1968 v bol- nastanku

Služboval je v Gor. od 1826-37 najprej kot ka- rijskega fonda GorMuz, pripravlja manjše in tehet na dekliški šoli pri uršulinkah, nato na tudi ve=je razst. študijskega zna=aja pnmor. normalki; 1837 je bil tudi suplent za katehe- umetnikov, ukvarja se z raziskovanjem likovne tiko in pedagogiko v gor. bogoslovju. Od 1838- umetnosti na Primor. v starejšem in polpre- 46 je bil kpl. v Vilešah (Villesse, blizu Gradiš=a teklem obdobju, zlasti konca 19. in prve pol. ob So=i), nato se je umaknil v za=asni pokoj 20. stol. Sodeloval je pri pripravi ali vodil po- v Gor. 1847 je sprejel mesto nedeljskega kpl. stavitev naslednjih važnejših razst.: 1975 Rafaela in ljudskošol. u=itelja (ludimagister) na Morozin- Nemca na gradu Kromberk, 1976 Milana Kle- skem otoku (Isola Morosini), 1848 je bil zasebni men=i=a prav tam, 1978 Toneta Kralja v Kanalu, duhovnik v Prva=ini, od 1849 do upokoj. 1857 je 1981 Ivana

ki nam je od vekomaj za=rtana na pozornici ro=encih, PDk 17. maja 1987; Z. Zavadlav, Ne- zemlje.« V. je objavil štiri literarnozgodovinske rešena uganka o uboju v ulici Rossetti, KatG '). in 16. maja 1991. ocene in =lanke: Giovanni Papini, La pietra L. B. infernale (LZ 1935, 527), Papini o sodobniku VUKASOVI<-STIBIEL Janko, rodoljub, glej STÏ- Croceju (DS 1935, 229-32), Povojna katoliška ita- BIEL-VUKASOVIC Janko lijanska književnost (DS 1936, 232), Profesorju Alojziju Resu v slovo (Mladika 1936, 270). Nekaj VUKSANOVIC Mirko, glasbenik in komponist, V-ovih pesmi je izšlo v it. in franc, prevodu, r. 22. jun. 1962 v Sarajevu; živi v Novi Gor. =rtica Lepa Vida v hrv. - Psevdonimi: Stanko, O=e Blažo, magister strojništva iz Mojkovca Steno, Stanko Javor, Sergij Mantuani. (

Rock (VI. 1984), Džuboks (VI. 1984), Teleks (26. zasluge pri urejanju stadiona za prvi vsesokol- jun. 1984), Ve=ernji list (8. avg. 1984), OsloboAe- ski zlet (avg. 1921). Apr. 1921 naj bi celo orga- nje (24. avg. 1984), Reporter (18. sept. 1984), Po- niziral in sodeloval pri demonstracijah v lj. let (21. sept. 1984), Non (IX. 1984), Naši dani (10. maja 1984), Mladina (10. maja 1984), Oslo- Operi. S somišljeniki, med katerimi so bili boAenje (27. maja 1985), Rock (VII. 1985), Rock mlajši kult. delavci, je bil aretiran. Razo=aran (X. 1985), Slobodna Dalmacija (VIII. 1985), Start zaradi neizpolnjenih pri=akovanj prostovoljcev (XI. 1985), Stop (24. dec. 1987), Rock (II. 1988), v novi jsl. državi, se je približeval socialisti=- Stop (19. maja 1988), Top (23. jun. 1988), Teleks (23. jun. 1988), 7D (2. mar. 1989). O Mirku Vuk- nemu delavskemu gibanju. Na prehodu iz 1921 sanovi7u kot avtorju gledališke glasbe: glej gle- v 1922 je prišel v stik s KPJ oz. s SKOJ m spo- dališke liste PDG in gledališ=a Glej od 1987 mladi 1922 bil med petimi ustanovnimi podpis- naprej. niki Iskre, prve ileg. mladinske organizacije po Mal. uvedbi Obznane (1921). Iskra je ilegalno delo- VULC Franc, politi=ni delavec, r. 18. apr. 1891 vala le od konca 1922, ko jo je lj. policija pre- v Leobnu v Avstriji, u. nasilne smrti v Bgdu v povedala, ker so se v njej združevali pretežno za=etku 1926. O=e Franc, izdelovalec š=etk, mati komunisti. Ob ustanovitvi Neodvisne delavske Marija Klavora. Starša sta bila ekonomska emi- stranke Jsle se je V. vanjo vklju=il in postal granta, doma iz

WALLAND (BALANT) Jožef, =etrti goriški nad- pirju. Tedaj je papež Pij VII. poveril škofu škof in ilirski metropolit, r. 28. Jan. 1763 v Novi W. nalogo preurediti ozemeljski sestav škofij vasi pri Radovljici kmetu Jožefu in Barbari v Dalmaciji in Istri. W. je res predložil svoj Fister, u. 11. maja 1834 v Gorici. Šolal se je na=rt, po katerem je papež Leon XII. 1828 v Ljubljani in na Dunaju, bogoslovje v Gradcu, ukinil ve= škofij v Dalmaciji, nekatere pa zdru- posve=en v duhovnika 15. nov. 1789, nadaljeval žil po dve in dve v eno škofijo (tržaško-koprsko, teologijo v dunajskem Avguštineju. Po 1790 je poreško-puljsko). Izvedbo teh odlokov je po- služboval kot kaplan v Kresnicah in Vel. Laš- veril škofoma Wallandu in A. A. Wolfu, ki sta =ah, nato katehet na lj. normalki. Po 1798 po- to izvršila 12. febr. 1830. Kon=no je papež Pij u=eval v liceju v Lj. moralno in pastoralno VIII. z bulo 27. jul. 1830 ustanovil Ilirsko cer- bogoslovje. 1805 postal kanonik in nadzornik kveno provinco z metropolitanskim sedežem v lj. šol ter pomagal pri pregledu Japljeve Bib- Gorici. Ta je obsegala: 1. goriško nadškofijo lije. Pod franc, okupacijo je bil od 1809 rektor (od te so pa odtrgali vipavski dekanat in ga lj. centralne šole in akademije. Velik pospeše- priklju=ili lj. škofiji), 2. ljubljansko škofijo, valec šolstva. Po odhodu Francozov je 1815 po- 3. tržaško-koprsko škofijo, 4. poreško-puljsko in stal gubernijski svetnik v Trstu, 1816 pa isto 5. krško škofijo (otok Krk). Goriški škofje so v Lj. Cesar Franc I. ga je 8. mar. 1818 ime- bili spet povzdignjeni v nadškofe in metropolite. noval za gor. škofa, 2. okt. 1.1. ga je potrdil Tako je tudi Walland 6. jan. 1832 v goriški stol- papež Pij VII. in 22. nov. 1818 ga je lj. škof nici prejel palij z naslovom »nadškof goriški A. Gruber v Lj. posvetil v škofa. 10. jan. 1819 in metropolit ilirski«. Toda 11. maja 1834 je je bil ustoli=en v gor. stolnici. - Škof Walland Walland umrl. Pokopal ga je tržaški škof Mat. je bil vzgojen v jožefinskem semeniš=u v Grad- Ravnikar. - Ilirska metropolija s sedežem v Gor. cu. Zato je v prvih letih škofovanja uveljavljal in s štirimi škofi - sufragani je trajala sto verske nazore Jožefa II. Izrazito jožefinsko je let - do 1933. Tedaj je sv. sedež lj. škofijo pod- bilo tudi njegovo prvo pastirsko pismo 1819, redil naravnost Rimu. Iz ostalih škofij v Italiji v katerem je predpisoval znane jožefinske odred- je osnoval »Goriško metropolijo« (ne ve= Ilir- be v bogoslužju. 1824 je izdal goriški »proprium« sko), ki je obsegala: goriško nadškofijo, tržaško- brez dovoljenja sv. stolice. To mu je povzro=ilo koprsko in poreško-puljsko škofijo (brez ljub- hude težave. Pozneje je skušal popraviti svoje ljanske in krške škofije, ki sta pripadli Jugo- napake in zaceliti rane, ki jih je bil Jožef II. slaviji). zadal gor. škofiji. Med drugim je Jožef II. 1784 Prim.: Folium period, archidioec. Gorit. I zaprl gor. bogoslovje. Škof W. se je trudil, da (1875), 129 in pass.; Wurzbach 52, 243-45; Drob- so 1818 obnovili šolanje v gor. bogoslovju. Pre- tinice 1865/66, 107-28; Kau=i=, LZ 1895, 598; Gla- uredil bogoslovno šolo in imenoval nove pro- ser II, 14, 15, 54; J. Lesar, SBL I, 22-23 pod Balant (Walland) Jožef, 22-23; R. Klince, Zgod. fesorje. Ti so bili: Anton Peteani, poznejši škof gor. nadškofije, GMD 1951 ; Šolstvo na Sloven- v Pore=u, Jernej Arko, brata Jakob in Jožef skem, Lj. 1987, 50. Stibil, Jožef Krobat in Jožef Poklukar. Duhov- T. P. nike je opominjal, naj se v pridigah drže Sv. WALTRITSCH Marko, =asnikar, publicist, po- pisma in cerkv. u=iteljev. Zidal je nove cerkve, pridno obiskoval župnije in jih duhovno dvigal. litik, zgodovinar, r. 23. jul. 1932 v Gor., živi V gor. stolnici je posvetil štiri škofe: Ant. Leo- prav tam. O=e Hinko, uradnik, mati Cecilija nardija za Trst, Ant. Al. Wolfa za Lj., Ant. Pe- Bertulin, gospodinja (gostilni=arka). V Gor. je teana za Pore= ter Ant. Juriceja za Dubrovnik. obiskoval it. osn. in nižjo srednjo š. ter po Po Napoleonovem padcu je Avstrija ustanovila letu 1945 slov. klas. licej (matura 1951). Študiral Ilirsko kraljestvo, ki pa je ostalo le na pa- je na Filoz. fak. v Trstu. Publicisti=no in =asni- 301 WALTRITSCH karsko je deloval že v srednji š. 1946 je izdal Primorskem (v Hranilnica in posojilnica na Op- tri številke mladinskega lista Juinogoriški stra- =inah, 1983) in jubilejni zapis ob 75-letnici po- žar, pobudil je glasilo gor. srednješolcev Mladi sojilnice v Doberdobu (Il Territorio 1984). O vzori (1949-51) in sourejeval dijaško glasilo v tem je še podrobneje pisal v prispevku za zbor- Gor. Mlada setev (1946-50). 1948 je pri=el sode- nik Doberdob v=eraj in danes (1988); ta zbornik lovati pri PDk (filatelija, šport, dijaška kronika, je tudi uredil. O zgod. slov. denarništva je tudi reportaže), pri listu se je nato stalno zaposlil govoril na posameznih predstavitvah svojih 1971. Delal je v gor. redakciji PDk, od 1980 bil knjig, poleg tega še na simpoziju o zgod. de- ur. gor. kronike, od 1988 do 1990 pa odgovorni narništva in ban=ništva na Slov. (Lj. 1984), na ur. lista.

WINDISCHER Franc Matija, gospodarstvenik in kimi, ki so se zavedali, da bogastvo tudi ob- mecen, r. 24. febr. 1877 v Postojni, u. 30. mar. vezuje nasproti narodni kulturi. 1955 v Lj. O=e Franc, dav=ni uradnik, mati Aloj- Prim.: SBL IV, 699-700; Krstna knjiga župnije zija Kuttin. Osn. š. v Lj. in Vipavi, klas. gimn. Postojna; Ljudje in kraji ob Pivki, 1975, 101, 106. 1887-96 v Lj. 1892 mu je umrl o=e. S pomo=jo Stres štipendije J. Kalistra je študiral pravo na Du- WINKLER Andrej, politik, r. 10. nov. 1825 pri naju in v Gradcu. Pozneje je delal v finan=nih Nemcih v Trnovskem gozdu, u. 16. mar. 1916 v službah v Lj. do upokojitve 1931. V letih 1948-55 Gradcu. O=e Jernej, posestnik in trgovec, mati je bil znanstv. sodelavec Zavoda za spomeniško Katarina Voug. Osn. š. in gimn. v Gor., kjer varstvo LRS. - 1904 je prevzel pouk pravoznan- je 1844 tudi maturira!. Pravo je študiral na Du- stva na Obrtno-nadaljevalni šoli. V letih 1904-31 naju do 1849. V dijaških letih se je deloma pre- je bil pomembna osebnost v krogih, ki so si življal tudi kot doma=i u=itelj (pri Auerspergih prizadevali za razvoj slov. trgovine, obrtništva v Lj. in na Igu), 1848/49 je bil pristav na gor. in industrije. 1902 je postal =lan slov. trgov, gimn. Temeljito znanje slov. si je pridobil pri društva Merkur, v letih 1913-23 je bil njegov prof. J. Premruju. V Gor. je bil odb. Slavjan- podpreds. in nato do ukinitve 1941 preds. Usta- skega bralnega društva in o njem poro=al. V novil je 1907 Slov. obrtniško društvo v Lj. in =lanku Novi slovenski besednik (Sja 1848, 198) Trgovsko obrtno zadrugo, ki se je razvila v je priporo=al naslonitev na južnoslovan. jezike. Trgovsko obrtno banko. 1909 jo je prevzela Ja- 1849 je stopil v službo v Gor., 1850 je opravil dranska banka v Trstu kot svojo podružnico sodni izpit v Trstu, 1854 je postal aktuar v v Lj. - Od za=etka je bil =lan uprave Ljubljan- Kanalu, 1857 pristav v Sežani, 1858 se je vrnil skega velesejma in na tej funkciji pospeševal v Gor. in v splošno zadovoljstvo uredil zem- razvoj umetnosti in kulture. Delal je tudi v ljiško odvezo za gor. deželo. Bil je soustano- lj. Sokolu in postal podstarosta Slov. sokol, vitelj Slovenske =italnice v Gor. (1862) in do 1866 zveze. Pripadal je NNS in prišel v njen izvršni njen preds., 1864-76 je bil odbornik SM. 1865 odbor. Ob sporu v stranki je podprl stare in je bil postavljen za okraj, predstojnika v Kr- na prošnjo Ivana Tav=arja prevzel upravo Na- minu (1866 je prejel Franc-Jožefov viteški red), rodne tiskarne. - •• kot študent na Dunaju je 1868 je bil imenovan za okraj, glavarja v Tol- dopisoval v Slovenski list =lanke za rubriko minu, od 1871 je bil namestniški svetnik v Trstu. Iz državnega zbora. Pozneje je pisal tudi uvod- V Tolminu je za=el z ob=inami uradovati slov. nike. Od 1906 dalje je pri=el v Slovenskem na- Veliko zaslug si je pridobil tudi z gradnjo rodu objavljati =lanke z gosp. vsebino. 1907 je cest. 1874 je bil premeš=en k namestništvu v pripravil in uredil prvi letnik Trgovskega ko- Trst, 1875 je postal dvorni svetnik. V Trstu je ledarja. Objavljal je tudi v Slovencu. Uredil vodil referat za dežel, kulturo in bogo=astje. in komentiral je ve= brošur s trgovsko vsebino. 1876 je prišel k uprav, sodiš=u na Dunaj, od Nasprotoval je menjavi kron v dinarje v raz- 5. maja 1880 do 7. okt. 1892 pa je bil deželni merju 4 proti 1. - Bil je velik ljubitelj slikarstva preds. na Kranjskem, prvi in zadnji vodja in skrbel za slov. umetnike, nakupoval dela drž. uprave na Kranjskem, ki je bil narodno zase in za obrtna združenja. 1925 je sodeloval zaveden Slov. Po upokojitvi je živel v Gor., pri prevzemu poslopja Narodnega doma za po- poleti v svoji vili v Tolminu. Po izbruhu vojne trebe Narodne galerije. 1929 je postal preds. Na- z It. se je 1915 umaknil v Gradec. - Za razvoj rodne galerije, ki je bila v celoti odprta jun. razmer na Gor. je seveda pomembno predvsem 1933. Kupoval in podarjal je Narodni galeriji njegovo delovanje v gor. dežel, zboru. 1861 je ve=je število umetnin. Vse do podržavljenja je bil izvoljen v gor. dežel, zbor v gor. kme=kem bil skrben gospodar. - S subvencijami je omo- volilnem okraju. Bil je edini Slov., ki je prišel go=al izid strok, del ZDHV (predhodnik SAZU). v dežel. odb. Ponovno je bil izvoljen 1867, 1870 1937 je bil izvoljen za preds. Umetnostnozgod. v tolminskem kme=kem okraju, 1876 v skupini društva v Lj. in nalogo opravljal do 1949. - Bil je slov. mest in trgov. V dežel, zboru je že 1861 spreten organizator, odli=en strokovnjak in go- dosegel sklep, da se uvede slov. dopisovanje vornik. Z njim je povezana slov. gospodar, zgod. s slov. ob=inami. Kot dežel. odb. je za=el tudi prvih desetletij našega stoletja. Bil je med red- slov, uradovati. Sodeloval je pri novem volil- WINKLER 308 nem redu 1866, s katerim se je lo=ila velepo- obrt. zbornica, 1882 so Slov. zmagali v vseh sestniška kurija na slov. in na it. del s po treh volilnih razredih v lj. ob=ini in po 14 letih tremi poslanci. S tem je bila zmanjšana it. je Lj. ponovno dobila slov. župana Petra Gras- mo= v dežel, zboru. S pomo=jo dežel, glavarja sellija. Na volitvah v dežel, zbor, ki je bil že Viljema Paceja je dosegel uvedbo slov. jezika 6 let nem., so 1883 dobili Slov. ve=ino. Nato so v odsekova poro=ila in sejne zapisnike. Skrbel se za=eli notranji spori med Slov., ki so se je za to, da je bilo slov. besedilo zakonov proti koncu desetletja pomirili. V naslednjih vzorno sestavljeno. Njegova pomirjevalna poli- letih se je W. vse bolj posve=al tudi splošnim tika pa je naletela na odpor radikalne struje. uprav, zadevam. Kot prej na Gor. je tudi zdaj Jeseni 1869 ni podpisal interpelacije J. Tonklija na Kranjskem posve=al veliko skrb jezikovni za zedinjeno Sjo, kot je to storila ve=ina po- pravilnosti vladnih razglasov in dežel, zakonov, slancev. Zato so mu graški študentje izrekli kjer mu je precej pomagal Fran Leve=. Zaradi nezaupnico. 1873 je bil v ožji volitvi proti Ton- sprememb v krhkem nacionalnem ravnotežju kliju izvoljen v držav, zbor, ob tem je bil de- avstrij. dela monarhije, se je W-jev položaj zelo ležen mladoslov. in vladne podpore. Na Dunaju poslabšal in 1892 je moral prositi za upokojitev. se je pridružil vladni nem. liberalni stranki, Pri svojem delu je imel kot uradnik, predstav- kar so mu zelo zamerili. Zaradi službenega nik centralne vlade in vladarjev namestnik mar- položaja se je vse bolj prilagajal vladni politi- sikdaj vezane roke. Kljub vsem oviram je po- ki, vendar pa ni nikoli izdal slov. narod, pro- stopoma dosegel v deželi za Slov. pomembne grama. Pred novimi volitvami v drž. zbor 1879 uspehe, ki pa so se jih Slov. zavedeli, ko je se je pojavil proti njemu velik odpor, posta- bilo že prepozno. vili so mu protikandidata F. Povšeta, vendar Prim.: SBL IV, 701-703 in tam navedena liter.; je na volitvah zmagal. Poslej je v drž. zboru na- E. Holz, GorLtk 12-14, 1985-87, 155-73. stopal samostojno, vendar v vseh narodnostnih Holz vprašanjih složno z drugimi slov. poslanci. - 18. WINKLER Venceslav, mladinski pisatelj in šol- mar. 1880 je bil imenovan za dežel, preds. na nik, r. 10. avg. 1907 na Lokvah v Trnovskem Kranjskem. Odložil je drž. in dežel, poslanski gozdu, u. 11. dec. 1975 v Lj. O=e Friderik, želez, mandat in se s posebnim oklicem poslovil od delavec, mati Ivana Šuligoj. 4-leten je prišel volilcev. Vodstvo dežel, vlade je prevzel 5. maja s starši v Gor. Tu je 1913-15 obiskoval dva razr. 1880. Od dežel, uradnikov je zahteval, naj se osn. š., naslednje štiri v begunstvu v Šentvidu ne mešajo v politiko, župane je pozdravil s nad Lj., 1919-23 v Lj. realko; prestopil je na slov. okrožnico in ukazal okraj, glavarjem, naj u=itelj, in 1927 maturiral. U=il je v Gorišnici, s slov. župani poslujejo po slov. Ves =as svojega v Velikem Podlogu pri Krškem, od 1929 v Novi predsedništva na Kranjskem je moral nasto- vasi na Blokah. V teh letih se je seznanil s pati zelo previdno. Ob njegovem prihodu so programom krš=. social, mladine, organiz. v imeli Nemci ve=ino v dežel, zboru, lj. ob=in, društvu Krekove mladine, in s Slov. kme=ko svetu, dežel. šol. svetu, trgov, in obrt. zbornici. zvezo. Zaradi polit, delovanja ob volitvah 1938 Vodilno uradništvo je bilo nem. ali pa nemšku- je bil kazensko premeš=en na Krko pri Sti=ni. tarsko usmerjeno, pa tudi Slov. na Kranjskem Po kapitulaciji Jsle se je vklju=il v osvob. gi- mu dela nikakor niso olajšali. Prav pri ured- banje, postal =lan rajon, odbora na Krki in ništvu je dosegel najprej bistvene spremembe. okrož. odbora v Sti=ni. Ob roški ofenzivi so ga Polagoma so odpotovali na nova službena me- It. aretirali in poslali v taboriš=e na Rab. Po sta ali pa se upokojili najzagrizenejši nem. it. kapitulaciji 1943 je postal komandant 2. ba- usmerjeni uradniki, v domovino pa so se za=eli taljona Rabske brigade in se bojeval pred Re- vra=ati preganjani slov. prof. Na u=iteljiš=u je ko in pri Klani. Ko se je brigada priklju=ila bil za ve=ino predmetov uveden slov. jezik, ljud. 14. diviziji, so ga poklicali v upravno komisijo šole so postajale slov., poleg njih pa so seveda za osvob. ozemlje. Toda zaradi nem. ofenzive zrasle tudi nem. 1888 so bili kon=no imenovani mesta ni zasedel, temve= je polit, delal v Suhi samo slov. nadzorniki, tega leta so tudi odprli krajini in v grosupeljskostiškem okrožju. Avg. slov. obrt. š. in 1892 samostojno slov. nižjo 1944 je bil imenovan za na=elnika odd. za osn. gimn. 1881 je prišla v slov. roke tudi trg. in šolstvo pri preds. SNOS. 1945-50 je bil vodja 309 WINKLER odseka za osn. šolstvo ter na=elnik planskega Zelene ulice (1967), Dolgonožci in po=asni jež odd. na Ministr. za prosveto, 1950-52 ravn. DZS, (1970). - Njegovo pisanje je preprosto, doma=e, 1952-55 uprav, šole na Vrta=i (Lj.), od 1955 ur. vedro. Rad ima slikovite podobe, legende, pri- šolskih knjig in u=il pri DZS; 1964 je bil ime- povedke, anekdote, humoreske in basni. W. je novan za pedag. svetnika; tudi po upokojitvi 1967 pisal v mnoge liste, kakor so npr. Kres, M, je delal pri založbi do 1973. - Odlikovanja: Spo- Mladost, Naš rod. Zvon=ek, Orlic, Vigred, Bar- menica 1941, 1947 red bratstva in enotnosti II, =ica, Ciciban, Kurir=ek, Mlada njiva, Mladi svet. 1951 red zasluge za narod III, 1963 red za hra- Novi rod, Pionir, Pionirski list idr. Izbor Izbrana brost, 1975 red dela z rde=o zastavo, 1970 Ža- mladinska beseda je 1980 pripravil in s spremno garjeva nagrada. - W. je eden najplodovitejših besedo opremil M. Dolgan. - Šolnik: Med NOB slov. mlad. pisateljev. Vsebina njegovih del je (194445) je obnavljal osn. šolstvo na osvoboj. v glavnem svet otrok in doraš=ajo=ih. Posre=ene ozemlju in skrbel za te=aje za u=it. pripravnike. so njegove zgodbe o narodnih junakih, kme=kih Na njih je predaval pedagogiko in ob=o meto- puntarjih, upornikih proti graš=akom, junakih diko. Sodeloval je pri izdelavi za=asnega u=ne- proti Turkom. Sem spadata mlad. igrica Slo- ga na=rta za nižje razr. osn. šol (1944, ciki.). venska sanja (1926/27) in Zgodba o Petru Klepcu Pripravil je u=benik Prva =itanka. Po vojni je (1927/28). Pomemben motiv njegovega pripoved- vodil obnovo v Sji in slov. šolstva na Primor. ništva je upor proti narod, in družb, zatiranju. Pobudil je delovanje pedagoških društev, sin- Take so povesti: Straža pred Ljubljano (1926/ dikata prosvetnih delavcev, pedag. tisk, delo 27), Janko iz Tesne ulice (1923/29), Otroci s =rne v mlad. organizacijah itd. Bil je =lan uprav ceste (1930/31). Ta dela so izhajala v nadalje- in ured. mlad. tiska P in SodP. Obravnaval je vanjih v Orli=u. Kot pristaš Krekove mladine šolsko reformo, 7-letno šolanje, pedag. tisk, goji prolet. liter, in kulturo. Pri almanahu Se- vzgojni pomen mlad. knjig, šolo, prosti =as. dem mladih slov. pisateljev (1931) je sodeloval Napisal je nad 50 =lankov. - Delal je v ured. s spisi, ki izražajo prolet. protest in socialist, skupinah (B. Gerlanc, J. Ribi=i=, A. Savli idr.), revolucionarnost. - Podobni sta =rtici: S pestjo ki so pripravile berila za osn. šole: Prva =itan- v obraz in Krii (psevd. Peter Kova=) ter pesmi: ka (1949), Druga =itanka (1949), Tretja =itanka Moj brat je padel na barikadah, Ogenj in Pro- (1949),

Grosuplje, 1976, 274-75; Slov. slikanica in knjiž. kakor tudi jurisdikcija v tej coni, ki sem jo ilustracija za mladino 1945-75, 1978, 129; I. Potr=, doslej upravljal jaz kot poveljnik anglo-ameriš- Sre=anje s kurir=kovimi nagrajenci, 1980, 102-10 s si.; Slov. književnost, Cankarjeva založba, Lj. kih sil, s tem razglasom preneha. - General W., 1982, 395; SBL IV, 704-06. ki ni mogel priti v osebni stik z it. generalom, Har. se je vkrcal na angl. letalonosilko Centaur, ki je odpeljala zadnje Angleže. WINTERTON WILLONGHBLY Thomas John, ge- neralni major, poveljnik anglo-ameriških vojaš- Prim.: De Castro Diego, Il problema di Trie- ste, I, II, Bologna 1953; B. Novak, Trieste 1941- kih sil in zavezniške vojaške uprave anglo- 1954, Mursia, Milano 1973. ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja. Sah Upravo nad imenovano cono je prevzel v mar. WOLF Anton, poštni strokovnjak, r. 4. jun. 1868 1951 od svojega prednika, It. preve= naklonje- v Postojni, u. 2. nov. 1937 v Lj. O=e Franc, mi- nega generala Aireya, ki je zapustil mesto po- zar, mati Marija Bona=. Osn. š. je obiskoval veljnika 13. mar. 1951 in je še ob slovesu izjavil v Postojni, realko v Lj., kjer je maturiral 1889. svoje prepri=anje, da STO mora biti vrnjeno Zaposlil se je v Lj. na pošti, postal nadkon- It. »v interesu miru in varnosti Evrope«, po- trolor, tajnik Direkcije pošte in telegrafa ter trdil nujo neposrednih pogajanj med It. in Jslo izšolal številne poštne uradnike. Pred zlomom v svojem zadnjem poro=ilu na ONU. Župan Bar- Avstrije je skupaj z lj. županom Iv. Hribarjem toli se mu je lepo zahvalil in mu obljubil, da in nadkontrolorjem Iv. Podgornikom sodeloval mu bo podeljeno =astno meš=anstvo, ko bo Trst pri tajnih na=rtih za prevzem pošte in brzojava vrnjen It. W. je prišel v Trst iz Avstrije, kjer po Narodnem svetu ter imel velike zasluge, da je bil vojaški poveljnik angl. zasedbenih sil in je bil ob prevratu 1918 prevzem gladko in od- angl. visoki komisar. V Trstu je bil W. strog lo=no izveden, enako tudi pri prevzemu in or- izvrševalec londonske oz. vvashingtonske politi- ganizaciji PTT v Sji v =asu narodne vlade v ke. Ukazi Londona in Washingtona pa so v ti- Lj. in ob slov. zasedbi južne Koroške. 1921 je stem =asu pomenili: držati enako krajevno raz- bil poklican v Bgd, kjer je sodeloval pri sestavi daljo med Slov. in It. Toda že 13. sept. 1952 pravilnikov jsl. poštne uprave. Priredil je prvo je izšel v Uradnem listu ZVU ukaz z veljav- slov. poštno (knjigo Pravilniki in navodila za iz- nostjo od 1. sept. 1952, da je kar 21 generalnih vrševanje poštne sluibe v kraljevini S H S ravnateljev ZVU prešlo v it. roke. V prvih dneh (1928). nov. 1953 pa so bile po Trstu hude demonstra- cije proti ZVU, zlasti proti zavezniški civilni Prim.: Rojstne matice Postojna SkALj); Ivan Hribar, Moji spomini, II, 260, 273; SBL IV, 714. policiji, ki ni dovolila it. zastave. Dijaštvo je T. P. obmetavalo policijo s kamenjem in ta je izstre- lila nekaj strelov, ranila in celo ubila nekaj WOLF Anton Alojzij, 24. lj. škof, r. 14. jun. 1782 civilistov. Po vro=ih nov. dneh 1953 je it. vlada v Idriji, u. 7. febr. 1859 v Lj., pokopan v lj. stol- protestirala pri Vel. Britaniji in ZDA zaradi nici. O=e Gašper, rudarski nadzornik, mati Kri- orožja, ki ga je W. uporabil, in zahtevala nje- stina Kahl. V r. kraju je obiskoval 3-razr. ljud- gov odpoklic. A angl. zunanji minister Eden je sko šolo in 2 razr. gimn., v Lj. jo od 1794 nada- dal zaupnico W. 5. okt. 1954 pa je general W. ljeval, 1799 kon=al te=aj modroslovja in 1803 objavil sporazum o coni A. 25. okt. se je izvršil študij teologije. Ker je bil premlad, ga je nad- prenos oblasti in uprave cone A It. Naslednjega škof M. Brigido 1803 posvetil v diakona, mu dne so it. vojaške sile vkorakale v cono A in dal službo kateheta lj. rokodelskih u=encev in ob 10. uri bi bil moral general W. predati posle delo pomo=nika v pisarni nadškof, tajnika. S it. generalu De Renziju. Zaradi slabega vremena papeževim dovoljenjem je bil 5. dec. 1804 pred- in ogromne množice ljudstva se redna predaja =asno ord., postal kaplan in nem. pridigar v ni mogla izvršiti ne na ulici, ne v vladni pa- stolnici, a še naprej pomagal v nadškof, pisar- la=i, niti v hotelu Savoia. 26. okt. 1954 ob 10. uri ni. Zaradi slabega zdravja ga je Brigido poslal je general W. dal naslednji razglas: 1. S tem 1805 za beneficiata v Idrijo, 1806 dobil že eno razglašam konec Zavezniške vojaške uprave v od tamkajšnjih kaplanij. Ko je ozdravel, ga je anglo-ameriški coni STO-ja; 2. Vsa vladna in 1807 imenoval za škof. tajnika ter kateheta ro- upravna oblast v anglo-ameriški coni STO-ja, kodel. in trgov, pomo=nikov; tedaj je opravil 311 WOLF

župnijski izpit. Brigidov naslednik A. Kav=i= 9 lokalnih kaplanij in 5 ekspozitur, v 20 župni- ga je 1807 imenoval za notarja in ravnatelja škof. jah kaplansko, v 7 drugo in v eni še tretje ka- konzistorialne pisarne, 1810 še za suplenta mo- plansko mesto. Veliko težav je imel z župnija- droslovja na lj. liceju. Po Kav=i=evi smrti so ma Suhor in Dragatuš, ki sta se odcepili od W-a izvolili 1814 za konzist. svetnika, sept. i.l. nem. viteškemu redu inkorporiranih župnij Vi- mu je cesar podelil Lambergerjev kanonikat v nica in

Commission (izhajalo v za=. Jan.). V zadnjem za Ni pa manjkalo zavistnežev, ki so ga hoteli di- 1850 (rkp kopija v SkALj) je obsežno in natan=- skreditirati z namigovanji na njegovo življenje. no popisal delo komisije v 26 letih, ko jo je Barage ni preganjal zaradi propagiranja bratov- vodil. Premoženje instituta je zelo okrepil (ok. š=in (Kidri=, Prešeren, II, 114), temve= mu celo 74 000 gld na ok. 209 000 gld in nad 100 000 gld pomagal iz nevzdržnega položaja, v katerem se premoženja ubožnih ustanov). Skrb za revne je je znašel zaradi obtožb sobratov; vse W-ove bila tudi sicer zanj zna=ilna; mdr. je 1841 usta- sodbe o Baragi so zelo pozitivne. S Slomškom novil v Idriji 3 štipendije za revne dijake, ob je bil v stalnih pismenih stikih in se posveto- svoji zlati maši namenil revnim ve=jo vsoto. - val o važnejših stvareh; mdr. mu je svetoval, Trajno mesto v slov. kulturi si je zagotovil naj sedež lavant, škofije namesto v napol nem- predvsem s financiranjem in organizacijo nove ški Mrb. raje prenese v Celje, da bo bolj sredi izdaje sv. pisma ter nem.-slov. in slov.-nem. slo- škofije. V oporoki (17. avg. 1858; obj. N 1882, varja.

WOLF Janez (v roj. knj. Peier, v drugih dok. moto, ki so jo poživljali le u=enci, za katere tudi Pajcr, Payer), slikar, r. 26. dec. 1825 v je prav o=etovsko skrbel (M. Tome, Janez in Leskovcu pri Krškem, u. 12. dec. 1884 v Lj. Jurij Subie, A. Ažbe, S. Ogrin, L. Grilc, A. Je- O=e Janez Franc, podporo=nik in zemljemerec ba=in in Anton Cej s Planine pri Cerknem, ki ilir. province (takrat zaposlen pri regulaciji Sa- je veliko slikal po Prim.). Med W-ovimi sode- ve), mati Jera Pajer (ki se z W-ovim o=etom ni lavci pa ve=krat sre=amo tudi A. Karingerja, nikoli poro=ila). Osn. š. v Leskovcu, 3 letnike J. Borovskega, kasneje še A. Robleka in P. Šu- gimn. pri fran=iškanih v Novem mestu (1838-41) bica ml. W. je posebno zadnja leta življenja (že s priimkom Wolf), kjer so opazili njegovo preživljal v pomanjkanju, takrat je baje tudi nadarjenost in ga posebej pou=evali v risanju. risal skice za pro=elja hiš pri stavbeniku V. Nemirni duh ga je prisilil, da se je baje nekaj Treu, ki jih je ta nato izdajal za svoje. - W-ov =asa potepal s cigani po Dolenjskem. Ko se opus obsega freske in tabelne oljne si. Freskant- je vrnil domov, ga je v uk sprejel sobni slikar ske tehnike W. sicer ni najbolje obvladal, zato Gorenje v Novem mestu. Kasneje odšel v Lj. so njegove cerkvene poslikave za=ele kmalu k sobnemu slik. Burji in postal njegov pomo=- razpadati, ve= jih je bilo tudi uni=enih (npr. nik. Tu se je spoprijateljil s slikarjem Janezom poslik. prezbiterija trnovske c. v Lj.). Njegove Borovskim, ki ga je uvedel v krog takratnih tabelne si. pa so se v=asih pojavile tudi na lj. slikarjev Langusa, Egartnerja, Goldensteina. razstavah (npr. na II. lj. velesejmu). W. je eden Na povabilo slik. J. Kindigerja je odšel v Linz, izmed najpomembnejših slik. 2. pol. 19. stol. kjer je sodeloval pri poslikavi neke cerkve. Vpo- na Slovenskem. V slik. je uveljavljal nazaren- klican k vojakom 18. apr. 1845 (17. pešpolk), ske ideale, njegova dela so =ustveno poudarjena. je dosegel razne voj. =ine (1847 narednik, 1848 Zgledoval se je po nekaterih nazarenskih slikar- poro=nik, 1854 nadporo=nik in polk. pribo=nik). jih (Schnorr, Führich), pritegovali pa so ga tudi Med vojaško službo je bival v It. (Gor., Videm, mojstri it. renesanse (npr. Tiziano), šel pa je Benetke, Brescia, Desenzano, Verona, Ancona), še dlje: v nasprotju z nazarenskimi mojstri, ki na Madžarskem, na Štajerskem in v Lj. 31. okt. so predvsem sledili idealizmu, je W. skušal 1854 je zapustil vojsko, 19. nov. i. 1. pa se je vpeljavati v slik. nekatere realisti=ne elemente vpisal na beneško akademijo (Regoletti), kjer (npr. slikal je po živih modelih). Prav s tem je ostal do 1857. V tem =asu se je preživljal je veliko pripomogel k uveljavljanju realizma z risanjem osnutkov za umetnoobrtne izdelke v slov. slikarstvu (zlasti bratov Subie). . Za v livarni Šveda Th. Hasselquista. V Benetkah Primor. je W. še posebno pomemben, ker je je spoznal gor. slikarja Antona Rotta in nem. pri nas spet obudil veliko baro=no tradicijo ideal. slik. A. Feuerbacha, s katerim je ostal cerkv. poslikav in zapustil prav tu nekaj svo- tudi kasneje v pismenih stikih. F. je Wolfa obi- jih najboljšth del (npr. Vipava). 1866 je posli- skal v Lj. 1873, W. pa mu je vrnil obisk na kal prezbiterija ž. c. sv. Jakoba v štjaku: Tabli Dunaju, da bi se z njim dogovoril o sodelo- postave. Sv. Rešnje Telo, Danijel v levnjaku, vanju pri poslikavi avle dunajske akad., a do Jeremija ob razvalinah Jeruzalema, Ezekijelovo dela ni prišlo. Po vrnitvi iz Benetk se je 28. videnje živih bitij, Izaija prerokuje o Jesejevi maja (SBL, 27. maja, Mesesnel) 1858 poro=il koreniki, David harfist, Sv. Ambrož, Sv. Av- z Nežico Sernec iz Lj„ h=erko krakovskega guštin, Angela s kadilnicama, Sv. Trojica; Vrab- mesarja in posestnika Josefa Sernitza in Ma- ce (1869-70 (?)), celotna notranjš=ina ž. c. Mariji- rije Ulbing. Preselil se je k Sv. Jakobu, nato nega darovanja na Taboru: Sv. Janez Evangelist, pa v Šentvid k slik. Matiju Tomcu (1860-72), ki Sv. Blaž reši de=ka, Marijino kronanje. Sv. Jo- je z W. ve=krat sodeloval. Ko se je vrnil v Lj., žef z Jezusom, Marija z Jezusom, Dva angela; je imel delavnico na Dunajski c. V zakonu so Oznanjenje, Obiskovanje, Rojstvo, Angel budi se W. rodili trije otroci: Nežica (1859-60), Josipi- Jožefa, Beg v Egipt, Dvanajstletni Jezus v tem- na (1860- po 1925 verjetno v Zagrebu, kamor plju, Vnebovzetje, Pojo=i angeli, Angeli z instru- se je po poroki preselila) in Alojzij (1862-64), menti;

ZABUKOVEC Janez, krajevni zgodovinar in na- O=e Franc, mali kmet, mati Jožefa, roj. Zadnik, božni pisec, r. 14. maja 1868 v Ložu, u. 24. apr. gospodinja; družina je štela osem =lanov. Sta- 1946 v Komendi. O=e Valentin, ko=ar, mati Ma- nuje v Boninih, ob=ina Koper. Na Pregarju je rija Konc. Osn. š. v Ložu, gimn. (1880-87) in kon=al 6 razr. it. osn. š. in se isto=asno pri teti bogoslovje v Lj., posve=en v mašnika 23. jul. Mariji Dodi= »Jesharici« nau=il za silo pisati 1891. Kaplanoval je v Metliki 1891-94, Podbo=ju in brati slovensko. Nadaljevati študijev na kakš- (prej Sv. Križ pri Kostanjevici) 1894, v Slavini ni trgov, ali drugi sred. šoli v Trstu mu ni bilo pri Postojni 1894-96 in v Podbrezjah 1897. Žup- mogo=e zaradi revš=ine, zato je delal na kmetiji nik je bil 1897-1903 v Zg. Tuhinju (tudi šolski in hodil na dnino vse do 1942. Tedaj je bil are- nadzornik), 1903-09 na Jesenicah, 1909-27 v Kri- tiran zaradi suma, da sodeluje z OF, in vpo- žah pri Trži=u in 1927-46 v Komendi. Nemško klican v it. vojsko na Sicilijo »v delavski bata- okupacijo je preživel v Preserju pod Krimom. - ljon«. Ob razpadu It. je pobegnil, prišel v Trst V Slavini se je lotil krajevnc-zgod. raziskovanja in se 12. sept, vklju=il v NOB. Bil je borec in v lj. škofiji pod vodstvom A. Koblarja. Napisal pozneje polit, komisar =ete v Brkinski brigadi je obsežno knjigo Slavina, prispevek k zgodo- in namestnik komisarja bataljona v Istrskem vini župnij lj. škofije, Lj. 1910. (Oceni: I. Vr- odredu, ob njegovi ukinitvi 25. maja 1945 pre- hovnik, LZ 1911, 219 ter J. Mantuani, Cam. 1912, meš=en v Narodno zaš=ito v Bazovico pri Trstu 86). Zgod. sta tudi =lanka: Prisilna delavnica do njene ukinitve 13. jun. 1945. Nato je bil in- v Lj. (Gorenjec 1915, št. 33 in 35) in Bistrica štruktor v šoli milice v Lj., Begunjah in Logatcu (Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo 1925, št. 11- od avg. 1948 do sept. 1954, nakar do 1960 ko- 15). Napisal je tudi prakti=ne pastoralne pri- mandir postaje milice v Skofji Loki in v Pre- pomo=ke, ki jih je kritika povoljno ocenila: dosljah do jan. 1963 in odtlej do upokojitve 1972 Kratek pouk o sv. zakonu z naslovom: Pouk spet strokovni u=itelj v sred. š. milice v Tacnu zaro=encem in zakonskim, 1902 in 1907; K Ma- pri Lj. - V letih 1946-53 je obiskoval srednješol. teri, nauki, opomini in molitve za dekleta, 1924 študije in maturiral na 1. drž. gimn. v Lj., v in 1925; Vrtnice, junijska pobožnost na =ast Srcu letih 1947-62 pa je kon=al tudi oficirsko in višjo Jezusovemu, 1935. Zanimiv je Z-ev =lanek: Sta- upravno šolo. Zaradi potreb po u=benikih in tisti=ni izkaz Mohorjanov (KMD 1929, 114-21) zgod. spisih o šolanju mili=nikov se je 1962 sku- z zemljevidom na str. 30, na katerem je po- paj s prof. Ivanom Križnarjem in Francem kazal, kako so =lani razporejeni po slov. žup- Cerkvenikom lotil zgod. raziskav nastanka in nijah. - Ko je bil v Metliki, je zbiral ljud. pesmi razvoja organov za notranje zadeve in prvi ob- (prim. Slov. ljud. pesmi, II, 1981, 386); v Ko- sežnejši spis te vrste objavil jun. 1964 za 20- mendi je skrbel za knjižnico in zapuš=ino P.P. letnico šole. Po upokojitvi je delal pretežno kot Glavarja, biografija o njem je ostala v rkp. publicist in raziskovalec na podro=ju zgodovino- pisja NOB in za uveljavljanje brkinskega ob- Prim.: SBL IV, 735; J. Zabukovec, Slavina 1910, 244-46 s si.; rojstne matice (SkALj); rkp. mo=ja. 1975 je Partizanska knjiga izdala njegovo gradivo (župn. arhiv Komenda); S 1938, št. 113 900 strani obsegajo=e delo Istrski odred, nagra- s s!.; Ljudje in kraji ob Pivki 1975, 91, 108; jeno z Nagrado Vstaje 1976. V nadaljevanjih J. Gregor=i=, Pisma P.P. Glavarja Jožefu Tomlju, v PDk od 4. do 17. jun. 1972 in nato 1973 v po- 1982, 13. T.P. sebni knjižici je objavil delo Poiig prvih sed- mih vasi na Primorskem. V publikaciji Brkini ZADNIK Maks, publicist, zgodovinopisec in ra- 1974 - Tridesetletnica volitev v N00 na Južnem ziskovalec zgod. NOB na brkinsko-istrskem, piv- Primorskem je objavil poleg dela Požig prvih škem in kraškem obmo=ju, r. 26. jan. 1923 v sedmih vasi še Ustanovitev in borbena pot Istr. Pregarju v Brkinih, sedanja ob=. Ilir. Bistrica. odreda, Brkini so umirali v plamenih in Parti- 317 ZAFRED zanska bolnišnica Zalesje v Smagorju. V poseb- dinja. Studij medic, je za=ela v Lj. in nadaljevala ni izdaji Knjižice Kozjane-partizanska vas v Br- v Bgdu, kjer je promovirala 1933. Najprej je kinih je objavil sestavke: Kozjane in sosednje va- opravila staž, nato se je zaposlila kot privatni si skozi stoletje, Partizanske enote na Kozjanah zdravnik v Št. Jerneju na Dolenjskem. 1941 je in Kozjanska u=iteljica Roža Marki=, Kova=i=e- prišla v Lj. in za=ela specializacijo pediatrije. va, Firm. Kot soavtor je sodeloval pri knjigi Maja 1941 se je vklju=ila v OF. Apr. 1942 je Slovenska Istra v boju za svobodo in pri iknjigi bila aretirana in odpeljana v zapore v It. Po Napredna mladina Slov. Istre v boju za svobodo, razpadu It. je bila v ilegali v Abruzzih. Od dec. 1979. Slovenska AM zveza je 1979 izdala njegovo 1943 je delala v partiz. zdravstvu (bolnišnica delo Trideset let slovenske AM organizacije (220 VII. korpusa); bila je upravnica evakuacijske str.). V Nedelj, dnevniku sept. 1970 in v PrimN baze. Do febr. 1945 je vodila evakuacijo ranjen- okt. 1970 je objavil sestavek Kdaj bodo na vrsti cev preko Topuskega. Nato je bila do konca Brkini in z njim sprožil pomembno polit, ak- vojne upravnice bolnišnice v Zadru. Po demobili- cijo za pomo= nezadostno razvitim Brkinom v zaciji poleti 1945 je nadaljevala specializacijo republiškem obsegu. V Bistriških zapisih 1/80 pediatrije, ki jo je opravila 1948. Vodila je otroš- je objavil sestavek Brkini in njihovo središ=e ki odd. ortopedske bolnišnice v Valdoltri in Ro- Tatre in zanj prejel Kettejevo nagrado Kult. vinju. Od 1948 do upokojitve (1970) je bila na skupnosti Ilir. Bistrica. V letih 1981-82 je v Prim- ortopedski kliniki v Lj. Izpopolnjevala se je N objavil protestne =lanke proti izkoriš=anju v Zürichu 1948. Predavala je pediatrijo v šoli Brkinov po Zavodu za pogozdovanje Krasa. V za fizioterapevte in v šoli za medic, sestre. JKol je objavil prispevke: Partizanska bolnišni- Sodelovala je na pediatri=nem kongresu z re- ca Zalesje v Brkinih (1969); Rešili so se iz ognja feratom o zgodnji terapiji poliomelitisa. in =etniškega zapora (1970); Kako je Franc Voj- Prim.: Pismo župnij, urada Postojna (10. sept. voda trikrat prelisi=il fašiste {1972); Partizanska 1989); ULjBB I, 1957, 389; II, 525; III, 927; Gra- bolnišnica pod Beko na Malem Krasu (1973); divo o slov. partiz. saniteti, Lj. 1979, 22; Poslan- Brkini in njihovo središ=e Tatre (1975); Smrt stvo slov. zdravnika, Lj. 1965, 455, 476, 477, 503, 534, 537. satana Tretjega Rajha, divjega Christiana Wirtha A. Pr. (1976); Sre=anja z borci hrvaških istrskih brigad v Brkinih, Podgori in na Pivki (1978); Polig Bre- ZAFRED Frane, delavec, tigrovec, borec NOBJ, zovega brda v Brkinih (1979). V raznih perio- r. 9. sept. 1903 v Stari Sušici (o. Postojna), pa- di=nih in drugih glasilih in revijah (Borec, PDk, del 30. nov. 1944 nad doma=o vasjo. O=e Anton, PrimN, TV-15, JKol, Loški razgledi, Bistriški za- mati Helena Kova=i=, mali kmetje, sestra Ma- pisi in še kje) je v razdobju 1962-91 objavil še rija (gl. =l.). Zaposlil se je v ladjedelnici v najmanj 200 sestavkov. Za svoj opus o NOB je Trstu in Trži=u, kjer je bil ve= let aktiven ti- prejel vrsto drž., republ. in krajevnih odliko- grovec. Ker ni zatajil slov. porekla, so ga od- vanj (Medalja za hrabrost. Red za hrabrost. slovili. Že od 1926 je delal proti faš. zatiranju Red zasluge za narod II. stop., Red bratstva na podro=ju med Postojno, II. Bistrico in Br- in enotnosti, Red dela II. stop., Red dela z zla- kini. Njegova posebna zasluga je bila, da je tim vencem, Kidri=evo srebrno plaketo za za- liter, raznašal po vaseh slov. Istre in v Trst, sluge na podro=ju razvijanja tehnike, Nagrado kjer je imel zveze z Marijo Jakulin, Lipovcem Vstaje 1976). =lan je Sveta za razvijanje in ne- (Tine), Marijo Spanger na Prošeku, s trgovcem govanje revolucionarnih tradicij v Kopru in za Fr. Udovi=em idr. V Udovi=evi trgovini se je zgod. dejavnost pri ZZB NOB Koper. sre=al s Fr. Dobrinjo iz Laporja pri Marezigah, Prim.: Jože Furlan, Maks Zadnik-šestdesetlet- mu izro=il liter., mu jo nosil v Lapor, nato sta nik, PDk 26. jan. 1983; Arhiv OZE NSK v Trstu; Fr. Dobrinja in njegova žena Tilka hodila po Pisni izjavi M. Z. 15. jun. in 10. sept. 1991; Biblio- ileg. tisk v Staro Sušico ter imela mnogo so- grafija JKol, Zal. ZTT 1981; Arh. PDk. delavcev v sosednjih vaseh. Z. je sam in z dru- Koren gimi pogosto prinašal liter, iz Jsle =ez zelo za- ZADNIK Zvezdana, zdravnik, pediater, r. 8. apr. varovano mejo na Prim. Tudi na dom v St. 1909 v Postojni, živi v Lj. O=e Avgust, adjunkt Sušico so mu jo nosili tigrovci, zlasti Fr. Žetko pri južni železnici, mati Marija de Glerija, gospo- iz Vol= pri Košani, Fr. Kruh iz Sembij, Lojze ZAFRED 318

Pugelj in Josip Uj=i= iz II. Bistrice. Že od za- 1982 s si.; Ljudje in kraji ob Pivki, 1975 (knj. 1), =etka je sodeloval z glavnim organizatorjem str. 110; Milka Lukeži=-Malc, TV-15, št. 49, 10. dec. 1981. TIGRa na Pivškem Jožetom Vadnjalom iz Za- plah gorja, Janezom Penkom iz Ko=, a v Bitnjah ZAFRED Marija, hišno ime Matjonova, por. z Jožetom Grahorjem (PSBL). Z letom 1935 je URBAN

Z-ova je pred faš. zbežala v Trst, kjer je sode- tenj ob naravnih nesre=ah. Umetniški vrh po- lovala z Lipovcem za OF. Ob koncu 1942 se je meni ciklus Tkiva, ki je nastal na osnovi uni- med snežnimi viharji prebila skozi Istro in Br- verzalnega raziskovanja =loveške zgradbe. Barve kine v doma=i kraj, a je v ilegali zaradi osebne so sedaj žive in kontrastne, o=iten je odmik varnosti ostala pred doma=ini nepoznana do od realisti=nih zaznav stvarnosti, ko umetnina konca vojne. Vsa leta med NOB je opravljala že prehaja v prepri=ljivo izrazno splošnost. Z. pomembne in naporne naloge. Po osvoboditvi je samostojno razstavljal v naslednjih krajih: se je poro=ila s kmetom Jožefom Urban=i=em, Lj., Postojna, Diva=a, Koper, Zadar, Sežana, ki je bil 25. jun. 1942 obsojen na 30 let težke Nova Gor., Tatre, Pliskovica, Boljunec, Salež, je=e. Z-ova dela in živi s svojo družino na kme- Trst, Skedenj, Kanal, Idrija, Dutovlje, Izola, tiji v St. Sušici. Padri=e, Ilir. Bistrica, Portorož, Kostanjevica Prim.: T. Rutar, Zafredovi-Matjonovi borci iz na Krki, Novo mesto, Krško, Trebnje. Od 1986 Stare Sušice, PDk 12. nov. 1978; Isti, Matjonovi je štipendist mednar. združenja slikarjev, ki ri- v Stari Sušici, PrimN 7. nov. 1978; pripovedo- šejo z usti ali nogami (VDMFK - Vereinigung vanje: Marija Zafred, Marija Urban=i=, Marija der mund- und fussmalenden Künstler) v Liech- Valen=i=, Josip Uj=i=, Alojz Pugelj. O Z-ovi je pisal Janez Kramar, SlovJ 3. febr. 1961; Gorazd tensteinu, kamor redno pošilja svoja dela. Morjak v PrimN 1961, št. 25 in 29. 1976 je dobil diplomo na ex tempora v Piranu, Rut 1978 prav tam odkupno nagrado, 1982 plaketo 5. Kosovela Skupš=ine ob=ine Sežana. ZAFRED Stojan, slikar samouk, r. 13. jul. 1951 v Postojni, živi v Diva=i. O=e Franc, železni=ar, Prim.: Osebni podatki; PDk 6. jan. 1973; TT mati Marija Tomaži=. Osn. šola v Diva=i, šo- 16. maja 1973; TT 12. dec. 1973; PrimN 24. maja 1974; 16. dec. 1977; Nedeljski dnevnik 24. avg. lanje je nadaljeval na Tehniški š. za elektro- 1978; PDk 28. jan. in 27. mar. 1982; St. Zafred. tehniko v Lj. Kot srednješolec se je zanimal za Razstava slik in risb. Zavod za rehabilitacijo glasbo in igral v koprskem ansamblu Diamanti. invalidov, Lj. 17. dec.-27. dec. 1982 (zloženka); 1970 so mu zaradi nesre=nega skoka v morje Dnevnik 28. dec. 1982; St. Zafred, Galerija Rika Debenjaka Kanal, 25.3.-17.4.1983 (zloženka); PDk med po=itnicami v Valdoltri trajno ohromele 21. maja 1983; PrimN 31. maja 1983; PDk 19. jun. roke in noge. Med dolgotrajnim zdravljenjem je in 17. nov. 1983; Picc. 21. febr. 1984; Delo 13. mar. odkril, da lahko piše s svin=nikom v ustih, to 1984; St. Zafred, Razstava slik, Klub kulturnih in znanstvenih delavcev, Lj., 11.5.-1.6.1985 (zložen- spretnost je še izpopolnil in se poskusil v risbi ka); PDk 12. dec. 1985; 7 dni 18. jun. 1987; Sku- ter s slikanjem v olju. V bolnišnici je upodab- pinska razstava. Vojko Gašperut - Gašper, Stan- ljal sosede, prerisoval razglednice, kasneje pa ka Glavan, Rajmund Hansal, St. Zafred, Treb- ga je zamikala kraška motivika. Njegova prva nje, maj - jun. 1989 (zloženka); St. Zafred, Raz- stava olj, Portorož, 5.4.-15.4.1990 (zloženka; Are- slik. mentorica je bila akad. slik. Seka Tav=ar. na 12. maja 1990; PDk 23. maja 1990; Neodvisni Zgodnja dela so nastajala v skladu z likovno dnevnik 2b. maja 1990; Paraplegik jun. 1990, št. preprostim realisti=nim gledanjem. Ustvarjal je 49; PrimN 12. jun. 1990; Politikin Zabavnik 27. tihožitja in vedute, pri portretih pa je viden jul. 1990; St. Zafred, Pregledna razstava, Do- lenjski muzej, Novo mesto, 27.7.1990 (razst. ka- ekspresivni naglas. V nadaljnjem opusu se je tal.); St. Zafred, Trebnje, Novo mesto, Sežana poglobil v posebnosti kraške arhitekture; ta 1990 (razst. katal.); Dolenjski list 2. avg., 13. sept., slikarsko zanimiva snov mu je omogo=ila na- 6. dec. 1990; Skozi Kosovela vidim =as. Razstava predek v koloristi=nem smislu. Na to temo je slik, Mala gal. Sežana, 21. mar.-H. apr. 1991 (razst. katal.). 1983 ustvaril tudi ciklus grafik, ki so izšle v M. V. posebni mapi. Opazno je, da je tedaj že izo- blikoval izrazit osebni pe=at in utrdil slikarsko- ZAJEC Edvard, slikar, r. 11. febr. 1938 v Trstu, tehni=no znanje. V risbi razodeva mo=an smisel živi v Syracusi (New York, ZDA). O=e Ivo, lesni za filigransko natan=no oblikovanje detajla. V trgovec, mati Marija Kastelic. V Trstu je obi- naslednji umetnostni fazi se v Z-ovih delih po- skoval slov. Nižjo gimn. in 1957 maturiral na javijo nadrealisti=ne prvine, tradicionalna kraška Višji realni gimn., kjer je imel za prof. risanja arhitektura se je spremenila v grozljivo kuliso, prof. Cernigoja (PSBL I, 233-34). 1958 se je s upodobljeni svet pred gledalcem razpada, pri- starši preselil v Cleveland (ZDA), kjer je obi- =a smo fantasti=nim videnjem, ki so posledica skoval Cooper school of art (1958-61). Do 1963 slikarjeve težke bolezenske preizkušnje in slu- je živel v ZRN. Med 1964-66 je obiskoval ALU v ZAKRAJSEK 320

Lj. (diploma pri prof. G. Stupici). 1968 je di- logih; PDk 11. febr. 1970, 18. maja 1975, 5. jun. plomiral na Fak. za lik. umet. in umetn. zgod. 1983, 28. maja 1989; Picc. ob razstavah; Peter Kre=i=, Avgust

s posebnim naslovnim listom, Ljudmila in Pri- ukvarjal tudi z dramatiko in 1866 napisal po vina ali pokristjanjenje koroških Slovencev. Po- Schillerjevem zgledu tragedijo v verzih v petih svetil ga je Bogdanu Trnovcu, sodniku v Se- dejan. Marija Antonijeta. V Novicah (N 1866, list žani, ki je precej vplival na Z-ov »vseslovanski« 11) je priob=il razpis subskripcije, v naslednjih jezik. Ep je nadaljevanje Prešernovega Uvoda dveh številkah pa je priob=il Odlomek iz predi- h Krstu pri Savici. Valjhun napade pogane, gre k tragediji »Marija Antonijeta«, vendar pa ki jih vodi žrec Droh, pomaga mu panonski ni bilo odmeva in rokopis se je izgubil, =eprav knez Privina, ki ljubi Valjhunovo Mer Ljud- ga je poslal v Lj., da bi ga uprizorili. Odlomek milo. Ta se preoble=e v viteza in se junaško žaloigre Knez Aleksej in Izabela iz ruske zgod. bori ob Privinu, dokler ni smrtno ranjena. je izšel v Liri in cvetju, vendar se igra ni ohra- Tedaj se razkrije, prime za roko Privino, du- nila, =e jo je dokon=al. Uprizorili pa so v Lj. hovnik ju blagoslovi, poroka je sklenjena, nato 1871 njegov prevod veseloigre Lažnjivi stric, umre. Delo je sestavljeno iz nagovorov, bojev, ki jo je napisal Louis-Benoit Picard. Tudi ta junaških dejanj, vendar pa je vse zelo raz- rkp. se ni ohranil. - Pomemben je Z-ov liter, tegnjeno in psihološko neutemeljeno. Verz je zgod. spis Abriss der neuslovenischen Littera- deseterec, vendar svoboden. Preoble=eno juna- turgesehichte (Jber. d. Oberrealschule, Gor. 1861), kinjo je Z. lahko našel pri Jožefu Iskra=u Fran- v katerem je obdelal s stališ=a šol. potreb slov. kolskem, ki je 1863 izdal v Celovcu Veroniko književnost od reformacije do sodobnosti. Dija- Deseniško, epsko pesem v XV spevih, kjer se kom je bil namenjen tudi u=benik Vodilce za Veronika preoble=e v viteza in junaško bojuje, lepo pisavo i kratka razlaga prozai=nih i pesniš- dokler ni ranjena. - Druga Z-ova zbirka je izšla kih spisov (ibid. 1867). To je literarna teorija, v Gor. 1891 z dolgim naslovom Poezije. Zbirka napisana s široko razgledanostjo in s številnimi liri=nih pesem, fantazij, humoristi=nih balad, primeri. Obris in Vodilce sta bila za tisto do- rapsodij, satir, pripodob, basnij, prislovic, epi- bo na dostojni višini. Z. je spisal tudi prvi gramov, balad in junaških pesem. Zložil Fran slov. dialektološki spis Slov. podnare=je na Pri- Andrejevi= Zakrajski. Pesmi so zelo mnogo- morskem

=encev A. Manzonija (1. pogl.), odlomek Kuga nastopila v predstavah mrb. Nar. gled. v vlogi v Milanu leta 1630 pa v KMD 1866. Ve=krat se Elizabete v Schillerjevi drami Maria Stuart. V je lotil Dantejeve Božanske komedije: v Liri in letih 192641 in 1945-59 je bila redna =lanica mrb. cvetju je priob=il 21 tercin iz Pekla pod na- Drame in to do upokojitve (sez. 1958/59). Nekaj slovom Grof Ugolino, odlomek iz III. speva je vlog je odigrala tudi po upokojitvi. V mrb. objavil v Domovini 1867, 178. Po nekaj pesmi gled. se je povzpela v vodilno, karakterno igral- je prevedel iz Matthisona, Chamissa, Heineja, ko. Izredno je bila priljubljena pri kritiki kot Schubarta, Seidela in Uhlanda, v furlanš=ino pri ob=instvu. Po svoji umetniški zrelosti in pa je prevedel Prešernov sonet Življenje je=a. mo=i je bila med najboljšimi slov. dramskimi Prevedel je tudi Schillerjevo igro Stri=nik kot igralkami. Z-ova je bila deležna številnih umet- stric, ki je niso upriz. in ni ohranjena. - Do- niških nagrad in priznanj. Sodelovala je pri pisnik in pisatelj: Z dopisi in =lanki je sodelo- snemanju prvega slov. filma Na svoji zemlji val v N, SG, KMD, SV idr. Poro=al je o (1948), v katerem je odigrala vlogo Angelce Grad- narodnostnih, šolskih in vzgojnih vprašanjih, nikove. Pozneje je igrala še v slov. filmih Kopiji napisal pa je tudi nekaj =rtic: Ne zasramuj pod brezo in Svet na Kajžarju. V njenem re- nikogar zavoli telesnih napak, Šol. Prijatelj pertoarju izstopajo vloge zrelih, karakternih 1853; Domorodne misli, Janeži=ev Cvetnik 1865, ženskih likov. V Gogoljevih komedijah je igrala 4. izd. 1881; Sket, Slov. =itanka za =etrti razr. Glavarjevo ženo (Revizor) in Fjoklo (Zenitev). sred. šol, Clc 1893; Deklica s koso, Janeži=ev S svojo preprostostjo in iskrenostjo je obliko- Cvetnik 1865, 4. izd. 1881; Slov. fantom, KMD vala vloge naravno, poglobljeno in doživeto. 1874; Zlato klasje iz poganske starodavnosti, Take so bile gospa Pernellova v Molièrovem Janeži=ev Cvetnik 1881. - Psevd.: F., Fr. Z., Fr. Tartuffu, Kantorjeva Hana v Cankarjevem Kral- Goriški, Kešjarkaz, Mestoselec, Mestoselski, J. ju na Betajnovi, Grozdovka v Cankarjevi drami Primorski. Za narodov blagor, Županja v Pohujšanju idr. Prim.: V. Smolej, Fr. Zakrajšek, GorLtk 6/ V uprizoritvah slov. sodobnih del je sre=no upo- 1979, 429-90 s podrobno liter, in bibl. ter prvo dobila Komposarico v Leskov=evi drami Dva celotno oznako Z-ovega dela; Isti, SBL IV, 755- bregova, teto Sido v Zupan=i=evi Veroniki De- 56 in tam navedena liter.; M. Jevnikar, Slov. seniški, Pavlo Rojnikovo v Kraigherjevi Na književnost v It.: Fr. Zakrajšek, RAI-Trst A 6. in 20. mar. 1979. fronti sestre Žive, Lizo Kreflovo v Potr=evi Jem. Kreflovi kmetiji, Uršulo Hening v Kreftovi Ve- liki puntariji. Pogostoma je nastopala v opere- ZAKRAJŠEK Mlleva, roj. LAVRENCIC, igralka, tah. Najbolj izrazite vloge je odigrala po drugi r. 6. avg. 1885 v Postojni, u. 4. maja 1971 v Mari- svet. vojni. Bila je Mati v Ženah na Niskavuo- boru. O=e Ivan Lavren=i=, notarski kandidat, riju, zanjo je dobila 1949 Prešernovo nagrado, mati Leopoldina Vi=i=, gospodinja. Od 1908 por. nato Helena Alving v Ibsenovih Strahovih, Bella z zdravnikom Karlom Zakrajškom. Osn. š. je v delu Globoko so korenine, kasneje gospa obiskovala do 1900 v Novem mestu, Šmihelu pri Higginsova v Pvgmalionu ter babica Eugenia Novem mestu in Lj., pozneje še u=it. priprav- v Casonovi drami Drevesa umirajo stoje, za ka- nico (1905-06) v Trstu (Notre Dame de Sion). Z tero je dobila Prešernovo nagrado 1960. Z-ova gledališ=em se je prvi= sre=ala, ko je bila stara je bila umetnica z izjemnim umetniškim darom. šest let, nastopila je v vlogi Božidarja v Wil- Bila je uspešna tako v drami kot komediji. Dra- brandtovi igri Svetinova h=i. Stalno je sodelo- gocen je bil njen dar za humor, ki je bil ne- vala pri amaterskih predstavah v Novem mestu vsiljiv, naraven, sproš=en, kot je zahtevala vloga. in v Škofji Loki. U=ila se je violine in 15-letna vodila novomeški amaterski orkester, pozneje Prim.: SBL IV, 758-59 in tam navedena liter.; SGL III, 795-96; TV-15 8. avg. 1985. violinistka v ork., ki ga je vodil njen stric nsf Oskar Dev. Po prvi svet. vojni se je z družino preselila v Mrb., bila med ustanovitelji GM, pr- ZALAR Vinko, publicist, politik, r. 9. jul. 1947 va violinistka v ork., prirejala komorne kon- v Lj., živi v Marezigah. O=e Ivan, uslužbenec, certe na svojem domu. K poklicnemu gled. je mati Marija Turši=, gospodinja. Osn. š. na Ra- prišla na pobudo prijateljice in igralke Berte keku, gimn. v Postojni (matura 1966). V letih Bukšekove in upravnika R. Bren=i=a. 1926 je 1966-75 je študiral na lj. U (Filoz. fak. - svetovna 323 ZAMAR književnost in liter, teorija, sociologija kulture), in najprej pou=evala v Patmi, kjer je bila od kjer je opravil diplomo prve stopnje. Med štu- 1940 tudi prednica, v AHahabadu je bila ravn. dijem je bil honorarno zaposlen na SAZU. Po gimn., prav tako v Džhansiju. Nato je delala vojaškem roku se je zaposlil na Zavodu SRS za pod Himalajo v Naini Talu, ko se je vrnila družbeno planiranje (1976-77), nato v kemi=ni v Allahabad, kjer je kot prednica ustanovila industriji Iplas (Koper, 1977-91). 1991 je stopil u=iteljiš=e. Ve= kot dvajset zadnjih let je bila v svoboden poklic, deluje kot prevajalec in do- ravn. v Kanpurju, kjer so jo mu=ile bolezni pisnik Slovenca za obmo=je treh obalnih ob=in. (siva mrena na o=eh, hud revmatizem, pogo- Med študijem je objavljal v Tribuni,

žena. Sredi najve=jega dela ga je pri polnem vseskozi prisoten, ter med abstrakcijo kot naj- zdravju zadela smrt. Ko se je vra=al s pogreba primernejšim stilom za doseganje ravni sodob- msgr. Berlota, se je ponesre=il s kolesom. nosti« (M. Juteršek). - Psevdonim: Zappa. Važ- nejše skup. razstave: 1957, 1959 Nova Gor.; 1965, Prim.: Župn. arhiv Bilje; V. Vodopivec; CG 63 (1940). 1971, 1981 Piran; 1973, 1985 Kranj; 1987 Lipica, Jok Ricmanje (Babna hiša), Ronke. Samostojne: 1959, 1961 Nova Gor.; 1962 Ajdovš=ina; 1963, 1973, ZAMAR Pavle (Pier Paolo), slikar, r. 29. jun. 1985 Portorož; 1965, 1986 Kranj; 1972, 1989 (pre- 1929 v Lo=niku pri Gor., u. 22. dec. 1989 v Pi- gledna razst. 1959-88) Piran; 1973 Trst (TK); ranu. O=e Lojze, delavec, po rodu Furlan, mati 1974 Gor. (Il Torchio); 1986 Senože=e; 1987 Se- Katarina Korenjak. Osn. š. v Lo=niku, niž. sred. žana. O njem so pisali mdr. E. Smole, R. Rehar, š. v Gor., kjer se je 1942 vpisal v gor. it. š. za M. Tršar, C. Milic, A. Pavlovec, A. Boc, M. umetno obrt, a je ni dokon=al zaradi vojne. Bambi=, J. Vetrovcc, I. Iva=i=, F. Monai, B. Su- Faš. so mu odpeljali starše v taboriš=e, sam ligoj, A. Godnik, A. Medved. pa je šel v partizane, kjer se je dobro izkazal in bil ve=krat odlikovan. Po vojni je ostal v Prim.: Osebni podatki; So=a 14. dec. 1957; Delo 30. apr. 1959; NRazgI 5. mar. 1965; Tov 27. febr. Sji in dokon=al gimn. v Radovljici (1946). Za=el 1968; Picc. 30. maja 1987; KatG 11. jun. 1987; se je baviti s slik., sodeloval pri slik. opremi PrimN 29. dec. 1989; M. Juteršek-J. Javoršek-A. raznih klubskih prostorov v Lj. (1949-50) pod Medved, Pavle Zamar-Zappa. Pregledna razstava. mentorstvom slik. Z. Didka, spoznal razne slik. Obalne galerije Piran, Piran 1989. Mu=i=-Vh in z njimi pri=el veliko slikati (1952-55). Ko je 1955 Slov. Prim, pripadlo Sji, se je Z. naselil ZAVADLAL Mihael, šolnik, r. 23. sept. 1856 na v Novi Gor., kjer je bil pobudnik, soustanovi- Gorjanskem na Krasu kmetu Andreju in Ma- telj in tudi preds. (1957, 1959) slik. amater, klu- riji Svetli=, u. 12. jun. 1916 v Zadru. Gimn. je ba N. Pirnat, iz katerega je izšla cela vrsta obiskoval 1868-76 v Gor., klas. filologijo in sla- pomembnih slik. V tem =asu je pou=eval, na vistike 1876-79 na Dunaju in tu opravil 1883 trg. š. v Novi Gor. in organiziral slik. krožek drž. izpit za gimn. prof. U=il je na gimn. Fr. in te=aje za otroke in mladino. Prvo skupinsko Jožefa na Dunaju (1880-82), v Trstu (1882-85), razst. je imel 1957, samostojno pa 1959. 1962 Pazinu (1885-90) in Celju (1890-95), kjer je bil se je preselil v Portorož, 1966 pa v Piran, kjer 1894/95 tudi okraj. šol. nadzornik. 1895-98 je bil je odprl slik. atelje in razširil svojo aktivnost ravn. gimn. v Dubrovniku, 1898 imenovan za tudi na druga podro=ja (avtomobilizem, padal- dež. srednješol. nadzornika za Dalmacijo, se stvo, letalstvo, podvodni šport). Postal je uprav- preselil v Zadar in tu deloval do smrti. Odli- nik tamkajšnjega letališ=a in tajnik ob=. sveta kovan je bil z redom železne krone III, 1913 ZKPO. 1966 je ustanovil mednar. slik. Ex-tem- imenovan za dvornega svetnika. - Kot petošolec pore, v katerem je tudi vsako leto nastopal, in je sodeloval pri gor. dij. društvu Lipa; mo=no mladinsko gled., za katero je izdeloval kulise- je nanj vplival prof. Fr. Leve=, ki ga je usme- rije. Pri ob=. umetniškem društvu je 1981 usta- ril v študij slavistike. Na Dunaju je bil =lan novil dramsko sekcijo. - Z. je slikal predvsem akad. društva Slovenija (1878/79 in 1880/81 tudi krajine (Kras, Vipavsko dolino, Istro in njeno preds.), imel predavanja O kresni no=i (1876), Obalo, motive iz pti=je perspektive), ob=asno Premišljevanja o vojski (1877), O Simonu Jenku tudi tihožitja in portrete. Za njegova dela sta

ZAVRTANIK Danilo, doktor fizikalnih znanosti, sve=a vse bolj tudi tako imenovani znanstv. vodja jsl. skupine raziskovalcev v CERNu, r. politiki. Soavtor je mnogih znanstv. publikacij 15. avg. 1953 v Novi Gor., živi v Lj. O=e Avgust, v Nucl. Instr. and Meth, Phys. Lett., itd. in pek, mati Alojzija Batic, trgovka. Osn. š. v mnogih =lankov v zbornikih, ki so bili objavlje- Solkanu 1960-65, nato v Ajdovš=ini 1965-68, prav ni ob raznih znanstv. simpozijih: Arandjelovac, tam gimn., maturiral 1972. Od 1970-77 je igral Jsla (1979); Portorož, Jsla (1983, 1985); NBS v =lanskem moštvu Rokometnega kluba Ajdov- Gaithersburg, Mayland, ZDA (1986); Peking, Ki- š=ina. Med 1975-78 je pel v Akademskem pev. tajska (1987); Dubrovnik, Jsla (1989); Gatchina, zboru V. Vodopivec iz Lj. 1979 je diplomiral USSR (1989); Chateau de Blois, Francija (1989); na lj. U, Fak. za naravoslovje in tehnologijo, Los Angeles, Kalifornija, ZDA (1990); Stockholm, Odd. za fiziko, in si pridobil naslov dipl. inž. Švedska (1990); New York, ZDA (1991). fizike z delom Izbira metode za identifikacijo Prim.: Osebni podatki {jun. 1991); PrimN 13. nabitih delcev v obmo=ju gibalnih koli=in okrog febr. 1991 s si.; 29. nov. 1989 intervju za Radio 300 MeV/c. 1980-82 podiplomski študij na lj. U, France Internationale; 23. dec. 1989 intervju za Radio Koper, predvajano 2. jan. 1990; 23. dec. Fak. za naravoslovje in tehnologijo, Odd. za 1989 intervju za Radio Zgb; 2. apr. 1990 intervju fiziko, smer fizika jedra. 1984 je magistriral in za Radio Trst, predvajano 6. apr. 1990. si pridobil naslov magister fizike z delom Ek- Sirk sperimentalna aparatura za meritev reakcij... ZAVRTANIK Peter (Anton), profesor, r. 28. jun. 1987 je doktoriral na lj. U, Odd. za fiziko, in si 1901 v Solkanu, u. 17. febr. 1967 v Lj. O=e Anton, pridobil naslov doktor fizikalnih znanosti z de- kmet, mati Katarina Madon, gospodinja, Osn. lom Meritev in analiza kotnih porazdelitev pri š. je obiskoval v Solkanu, gimn. v Gor., matu- reakciji... Ve=krat je bil izvoljen z nazivom riral je po kon=ani vojni. Na lj. U je študiral asistent za fiz. na lj. U, 1991 v naziv docent pedagogiko in 30. jun. 1926 promoviral pri prof. za fiz. na lj. U. V šol. letu 1975-76 je pou=eval K. Ozvaldu z nalogo Ali naj šola iivljenje vodi mat. in fiz. na Osn. š. pri Prehodnem mlad. ali spremlja? (podatek v PDk 21. febr. 1967, da domu v Jaršah (Lj.), 1976-77 demonstrator pri je šolanje kon=al v Padovi, ni pravilen). Bil je vajah iz fiz. na lj. Medic, fak., 1982-83 je pou=e- med prvimi primor. rojaki, ki so promovirali val fiz. na gimn. Šentvid (Lj.). Od 1977 je redno na lj. U (pred njim A. Mayer, A. Res, K. Jug, zaposlen na Inštitutu J. Stefan v Lj., od 1983 M. Rupel, A. Kacin, I. Pertot, A. Vilhar, F. Ci- zunanji sodelavec lj. U, Odd. za fiz., od 1988 bej, V. Bartol). Po šolanju je kot srednješolski pridruženi sodelavec Evropskega laboratorija za u=itelj služboval v Srbiji (Niš 1926-28, Aleksinac fiz. delcev, CERN, Ženeva. 1983-88 strok, sekre- 1929, Novi Sad 1929-31). 1931 je opravil v Lj. tar Odseka za fiz. jedra Inštituta J. Stefan (Lj.) prof. izpit in v Lj. služboval do 1945. Po vojni in predstavnik Odseka za fiz. jedra v Odb. vla- je prišel na Primor., krajši =as je u=il v Kopru, gateljev Ra=unskega centra Inštituta J. Stefan nato od nov. 1945 do febr. 1946 na u=iteljiš=u v (Lj.); od 1988 vodja lj. skupine fizikov, ki so- Gor. Do maja 1946, ko je prišel v Trst, je delujejo v Evropskem laboratoriju za fiziko krajši =as u=il v Tolminu in Postojni. V Trstu delcev, CERN, Ženeva; od 1989 =lan Steering je nato u=il lat. do upokojitve (1964). Kot u=i- Committeja mednar. kolaboracije CPLEAR v telj na nižji sred. š. (tik pred upokojitvijo je CERNu, Ženeva; od 1988 =lan Društva visoko- u=il na Op=inah) se je priljubil s hudomušno- šolskih prof. in drugih znanstv. delavcev lj. U; stjo. Z nekrologom (E 24. avg. 1924 in PV 24/ od 1989 =lan Društva za biomedicinsko tehniko 1924, 255-56) se je spomnil sorojaka in sovrstni- (Lj.); od 1990 =lan European Phvsical Society; ka Klementa Juga. od 1990 =lan jsl. vladne komisije za ponovni Prim.: PDk 21. febr. 1967; Solkanska =italnica sprejem Jsle v CERN. Predaval in sodeloval 1867-1967, Solkan 1967, 24-25; Kokole 145, 172, je na seminarjih v Shanghaju, Pekingu, Lj., 203; Zupn. arhiv Solkan. Torontu. Iniciator in soorganizator je bil raz- B. Mar. stave Iz neskon=nosti v neskon=nost (prikaz ZAZULA Jožef, pesnik, publicist in fotograf, r. dejavnosti Evropskega laboratorija za fiz. del- 23. mar. 1870 v Idriji, u. 29. jul. 1944 v Bjelo- cev, CERN), Cankarjev dom, Lj., 2.-22. apr. 1990. varu na Hrvatskem. O=e Ivan, rudniški nadzor- Poleg raziskovalnega dela pa se v Ženevi po- nik, mati Ana Gnezda. Po ljud. š. v roj. kraju 329 ZAZULA je obiskoval gimn. v Lj. (1. razr.) in Kranju ter Tome). Naslov pesmarice Rudno bilo si je za- po 4. razr. 1887 stopil v dav=no službo. Le-to mislil kot geslo, ki naj bi zamenjalo dotedanji je vestno opravljal 20 let v Logatcu, Skofji Loki, rudarski pozdrav »sre=no«. - Z. je pogosto obrav- Vipavi, Lj., Sti=ni, Višnji Gori in Idriji. 1907 se naval tudi upravna, dav=na, polit, in podobna je prvi= upokojil in preživel naslednje deset- vprašanja ter objavljal tovrstne =lanke v števil- letje v Idriji, kjer ga je pozimi 1908/9 dežel, nih =asopisih, revijah in uradnih tiskih. O pro- odbor postavil za gerenta mestne ob=ine. Konec blematiki razmejitve na Koroškem je poro=al leta 1917 se je preselil v Celovec in postal je- v letih 1918-19. Iz navezanosti na rudarsko Idrijo seni 1918 tajnik Narodnega sveta. V =asu bojev je izviralo njegovo zanimanje za geologijo, pa- za severno mejo se je 1919 umaknil v Maribor leontologijo, naravoslovje nasploh, matematiko in 1920 nekaj =asa bival v Dobrli vasi. Nato in tehniko; tako je 1902 v DS razpravljal celo se je kot izkušen dav=ni strokovnjak ponovno 0 zrakoplovstvu. Posebej ga je privla=ila idrij- zaposlil in bil dav=ni upravitelj na Prevaljah ska krajevna zgodovina, kateri je namenil vrsto do 1925, ko je dokon=no stopil v pokoj. Od 1928 spisov (npr. 1905 o idrijskem rudniškem gleda- do 2. svet. vojne je prebival v Celju, Vojniku in liš=u, 1908 o zgodovinskih napisih v Idriji). V Mariboru. Nemci so ga že jul. 1941 z družino Cerkvenem glasbeniku je v letih 1938-39 objavil vred izselili na Hrvaško (Travnik, Bjelovar), kjer =lanke, s katerimi je skušal dokazati, da je je do smrti živel v velikem pomanjkanju. - bil slavni komponist J. Gallus Idrij=an. Mnogo Pesniti je za=el že kot gimnazijec in nato vsa skrbno zbranega domoznanstvenega gradiva je leta službovanja veliko objavljal v LZ, DS, Slo- do danes ostalo v rokopisu. - Z. je bil 40 let vencu, Slovenskemu narodu in drugod. Njegovi navdušen planinec in sistemati=no prekrižaril verzi izkazujejo ve= hotenja kot daru in se spre- slov., avstr. in švic. gorski svet. Za Slov. pla- minjajo v meditacije o vesolju, naravi in rudar- ninsko društvo je oskrbel številne markacije, skem življenju. Posebno nagnjenje je imel do med drugim tudi za poti Razdrto-Nanos-Vipava sonetov in v tej pesniški zvrsti presegel vse re- in Ajdovš=ina-

ZDEŠAR (SDESHAR, SDESAR) Andre], duhov- Grad je moral zapustiti pod pritiskom fašisti=- nik, publicist, r. 22. nov. 1821 v Lj., u. 26. maja nih oblasti, iz Grobelj so ga izgnali Nemci; 1865 v Grdoselu pri Pazinu. Posve=en je bil 8. Gradu je sledil Bgd v Srbiji, Grobljam Jastre- sept. 1845. Najverjetneje je bilo njegovo prvo barsko na Hrvaškem. Letalska granata je tu delovno mesto v Pi7nu, od koder se je oglašal do smrti zadela Zjja in njegovega ne=aka, tudi v N. Tako je poro=al o gosp. razmerah v Pi7nu lazarista Stefana Basti=a. - Z. je bil znan kot (N 4. avg. 1847), objavil »laško« in »ilirsko« voditelj duhovnih vaj, posebej rad se je ukvar- obliko za imena nekaterih ve=jih krajev v Istri jal tudi s publicistiko. Pisal je v verske =aso- (N 1. dec. 1847, str. 191-92). Njegov =lanek pise, Bogoljub ga je poimenoval za pridnega Istrijanski Slovenci med Teržaškim in Reškim sotrudnika. V tisku je izšlo nekaj njegovih knjig, morjem (N 1848, str. 7-8, 11, 19, 23, 27, 31-32, npr. Blaženi Justin de Jakobis in Zgodovina 35, 3940, 48, 62, 123-24, 132, 136, 14041, 14849, 153) usmiljenih sester. V Jastrebarskem je po Costu je prvo daljše poro=ilo o istrskih Slovencih (in sestavil obširen življenjepis sv. Vincencija, ki Hrvatih), ki ga je objavil slov. tisk. Opis je je izšel po Z-jevi smrti kot razmnoženina. Z. je namenjen v prvi vrsti narodopisnim posebno- bil mož velikih talentov, ki mu je družba za- stim in ne postavlja jasnejših opredelitev med upala odgovorne službe, na Grad pa s sobrati hrv. in slov. sestavino Istre, kar je npr. nov. napotila v oznanjevalni premik v gor. in trž. 1849 storil P. Kozler v =asniku Illyrisches Blatt. škofiji. Kasneje je Z. služboval v Laniš=u, na Kastvu, Prim.: Liber Confratrum in Monte Grad ab v Brezovici, v Kringi, v Cepi=u in nazadnje v anno 1913 usque ad 19...; Bogoljub, posebej 1914, Grdoselu. V zadnjih treh krajih je delal tudi št. 10 in 1916, št. 1; Kratko navodilo za pravo kot u=itelj. pobožnost do Matere božje, kraljice src, Lj. 1918; življenjepis v provincialnem arhivu v Lj.; Prim.: ZD 20. jul. 1865, str. 167; B. Milanovid Anton Pust, Mirenski Grad pri Gorici, Miren I, 99; Pazinski memorijal 17/1988, 21; Podatki 1986 (druga dopolnjena izd., Miren 1991). Ivana Graha iz Ližnjana (pismo s 30. sept. 1991). B-n B. Mar. ZDEŠAR Henrik, u=itelj in strok, pisec, r. 15. ZDEŠAR Anton, duhovnik, =lan Misijonske druž- jan. 1906 v Lj., u. 11. jul. 1983 tam. O=e Henrik, be, publicist, r. 11. jan. 1871 v Ljubgojni, župnija delavec, mati Marija Skerl. Po osn. in meš=. š. Horjul, u. 18. apr. 1945 v Jastrebarskem, kjer je obiskoval lj. u=iteljiš=e in maturiral 1925. je tudi pokopan. O=e Tomaž, mati Marija Lo- U=iteljeval je v Gorjah pri Bledu (1925) in Loš- gar. V Gradcu je bogoslovne študije zaklju=il kem Potoku (1926-29), šol. uprav, v Kalu pri z doktoratom. V duhovnika je bil posve=en 19. Šentjanžu (1929-35) in v Šentjanžu na Dolenj. jul. 1896. V stari Avstriji je opravljal katehet- (193541). V za=etku druge svet. vojne je bil kot sko službo. 17. dec. 1913 je prišel na Mirenski rezervni oficir mobiliziran in je prišel v nem. Grad kot prvi superior nove postojanke laza- ujetništvo. Po vrnitvi se je v za=etku 1942 po- ristov. Naslednje leto je kot poslanec družbe vezal z narodnoosvob. gibanjem, a je bil izdan, potoval na generalno družbino zborovanje v zaprt in jul. 1942 interniran na Rabu. Tu je Pariz in na povratku po nesre=nih okoliš=inah sodeloval v ileg. organizaciji in po kapitulaciji kot avstrijski državljan padel v francosko ujet- It. postal komandant I. bat. Rabske brigade, ništvo, ki se je kon=alo šele 1917. Na Grad se nato komisar Vojkove brigade. Zaradi silnega je vrnil 26. mar. 1918, ko je s sobratom Pircem razmaha slov. šolstva na Primor. po it. kapitu- v odsotnosti doma=ih župnikov upravljal kar laciji je bil dec. 1943 imenovan za pokraj, šol. devet okoliških župnij. 1919 je bil imenovan nadzor, za Primor. in Trst in ostal na tem za ravnatelja usmiljenih sester v Jsli. Bil je položaju do jul. 1945. Na Primor. je ustvaril tudi spiritual v Škofovih zavodih v Šentvidu tako šol. mrežo, da jo je bilo mogo=e nadalje- nad Lj., 1926 pa se je še v tretje podal na Grad, vati po osvoboditvi. Dal je pobudo za prvi pe- tokrat vendarle za daljše obdobje. Sploh pa je dag. tisk na Primor. in sam sodeloval s strok, njegov življenjepis izrazit odraz prelomnosti =lanki. Organiziral je pedag. te=aje, skrbel za =asov, v katerih je Z. živel, kaže pa nam tudi izpopolnjevanje u=nega na=rta in dajal potreb- vso razgibanost Misijonske družbe in ne na- na navodila na u=itelj, konferencah, saj je bilo zadnje še kleno pokon=nost Z-jeve osebnosti. zelo nizko število poklicnih u=iteljev. Prirejal 331 ZDRAVLJI< je tekmovanja med šolami in organiziral pro- postojanke: Celje, Maribor, Mircnski Grad, Lj. slave ob jubilejih slov. kult. delavcev. Povsod Na Mirenski Grad je prvi= prišel 17. dec. 1913, se je izkazal kot odli=en organizator in nese- v skupnosti sobratov lazaristov, ki so prav te- bi=en delavec, in to v najhujših =asih in mno- daj prevzeli oskrbo božjepotnega gri=a. Na Grad gokrat v življenjski nevarnosti. Znan je bil po se je vrnil po prvi svet. vojni 1921 in ostal tu svoji skromnosti in dobrosr=nosti, za vsakogar do 1934, ko so ga fašisti=ne oblasti na poti v je imel toplo besedo, znal je navdušiti mla- Gor. aretirale ter obsodile na konfinacijo. In- dino in jo mobilizirati, da se je uspešno vklju- terniran je bil v Orio pri Brindisiju, odkoder =evala v delo. - Jul. 1945 se je vrnil v Lj. Naj- se je vrnil v Celje. - Z. je bil v svojem duhov- prej je bil na=elnik na Min. za prosveto LRS, niškem poslanstvu predvsem ljudski misijonar kjer je vodil referat za osn. š. Nato je bil preds. in voditelj duhovnih vaj. Bil je na okrog 400 republ. sindikata prosv. delavcev LRS, šol. misijonih in vodil okrog 250 duhovnih vaj. Na uprav, na Prulah v Lj., na=elnik Pedag. centra Gradu je opravljal tudi službo superiorja. V LRS, kjer je vodil seminarje in te=aje za pedag. zadnjem obdobju življenja med drugo vojno delavce. 1961 je bil upokojen kot svetovalec se- in po njej pa se je posvetil spovedovanju. V kretariata sveta za šolstvo. Po upok. je še pre- teh težkih =asih si ga je za spovednika izbral daval na te=ajih in do 1967 sodeloval pri prosv. tudi škof Vovk. Vsekakor je bil Z. klena duhov- delu. - Pisal je zlasti o šolstvu, o u=itelj, izobra- niška osebnost, ki se je zarisala v srca ljudi za ževanju, o organizaciji šol na Primor. med NOB, dolga desetletja. npr.: Leto prosvetne borbe in zmag na Primor. Prim.: Liber Confratrum in Monte Grad ab (Slov. zbornik 1945); Primor. ljudstvo v borbi anno 1913 usque ad 19...; letopis Misijonska za slov. osn. šolo (P 1945/46); Šola v borbi za družba sv. Vincencija Pavelskega. Jugoslovan- ska provinca 1932; življenjepis v provincialnem svobodo Primor. (PDk 1951, št. 99); Šolstvo na arhivu v Lj.; Anton Pust, Mirenski Grad pri Primor. v =asu NOV (SodP 1951), za knjigo S. Gorici, Miren 1986 (druga dopolnjena izd., Miren Pavlica in V. Smoleja Partizansko šolstvo na 1991). Slovenskem (1981) je prispeval =lanek Primorska B-n Sja (s S. Pavlic). - Za delo je dobil ve= odliko- ZDRAVLJI< (SDRAULIG) Marjan, zdravnik-pe- vanj in zahval: PNOO za Primor. mu je ob diater, beneškoslovenski prvoborec in rodoljub, odhodu v Lj. poslal posebno zahvalo za nese- r. 27. febr. 1917 v Klodi=u (ob=ina Grmek) v bi=no in uspešno delo na podro=ju šolstva v Beneški Sloveniji, u. 10. apr. 1987 v Novi Gor., =asu NOB. 1946 je dobil red bratstva in enot- pokop, v Šempetru pri Novi Gor. O=e Josip nosti s srebrnim vencem, za hrabrost, zaslug (Giuseppe), trgovec in gostilni=ar, mati Marija za narod s srebrno zvezdo; 1961 red dela z zla- (Marjanca) Zdravlji=, gospodinja. It. osn. š. je tim vencem; 1969 red zaslug za narod s srebr- obiskoval v Klodi=u 1923-28, dva razr. slov. gimn. nimi žarki. Prejel je tudi Žagarjevo nagrado v Gor., nato v

ZELEN Danilo, tigrovec, borec za osvoboditev je organiziral številne oborožene akcije in pri Primorske izpod faš. Italije, =lan vodstva ileg. nekaterih tudi sam sodeloval: atentate na Slo- org. Tigr, r. 9. jul. 1907 v Senože=ah, padel 13. vencem nevarne fašiste, na doma=e izdajalce, maja 1941 na Mali gori pri Ribnici. Rodil se požige šol-potuj=evalnic, sabotažne akcije idr. je kot šesti izmed sedmih otrok (najmlajši Mi- Zaradi konspirativnosti ni pri nobeni izpri=ana lovan je umrl v trž. Rižarni) trgovca Ivana in njegova navzo=nost. Njegovo dolgo, morda sko- gospodinje Marije Delak. Osn. š. je obiskoval v raj poldrugo desetletje trajajo=e ileg. delo, je roj. kraju. 1917 so ga poslali v š. v Lj., kjer težko izpri=ati s podatki in datumi. Faš. obla- je 1925 maturiral na drž. realki in se istega sti so pred prvim trž. procesom hotele dobiti leta vpisal na elektrotehn. odd. Tehn. fak. lj. v roke tudi Z. Za njim so razpisali tiralico. univerze. 1929 je dobil jsl. državljanstvo. Sprva Na procesu so Z. ve=krat imenovali in ga ob- je še opravljal izpite, nakar se je vse bolj po- tožili kot enega osrednjih akterjev (to velja sve=al delu za osvob. Primorske in Istre izpod tudi za drugi proces, =eprav je bil Z. tedaj že faš. Italije, vendar se je vpisoval na univ. do mrtev). - Z. se je 1930 za nekaj mesecev umaknil 1932, verjetno, da bi prikril ileg. delo. S tem v Pariz, kjer se je sre=al s slov. in it. emigranti delom je za=el zgodaj, morda motiviran že v in poglobil stike z raznimi skupinami (Concen- razgledani in zavedni družini, v kateri mu je trazione antifascista, Giustizia e Libertà, KPI). bila najve=ja zaupnica mati. Ob naraš=ajo=ih Po izjavi I. Regenta je takrat Z. hotel vstopiti težnjah po poitalijan=evanju in fašizaciji Pri- v KP, pa so ga zavrnili. Po vrnitvi iz Francije mor. je svoje delo vse bolj stopnjeval, ga kasne- jeseni 1930 je Z. okrepil delo na Primor., v do- je povezal z obveš=evalnim delom za potrebe kaz, da s procesom niso zatrli prim, odpora. obv. centra Dravske divizije, pred drugo vojno 1934 je ob sodelovanju okrog 30 tigrovcev orga- pa še za angl. Intelligence Service. Iz Lj. je niziral prenos ve=je koli=ine orožja z jsl. strani stalno zahajal na Primorsko, sprva še s pot- na it. Dec. 1935 sta A. Rejec in Z. v Parizu nim listom, kasneje ilegalno z imenom Dušan. podpisala akcijski sporazum o sodelovanju med 1928 se je z I. Grahorjem udeležil tajnega di- narodnorevolucionarnim gibanjem Slov. in Hrv. jaškega te=aja v Cvetrežu blizu Kala nad Ka- v Jul. krajini in KPI. Podpisnik je bil tudi J. nalom. Odslej je tesno sodeloval predvsem z Godni=. Z. je snoval atentat na Mussolinija in A. Rejcem (gl. =l.). Konec sept. 1929 se je na =elu je hotel sam v Rim, pa so mu sodelavci to trojke odpravil na Vremš=ico na sestanek, ki prepre=ili. Sodeloval je pri pripravi atentata, sta se ga udeležila tudi Maruši= in Miloš. 3. nov. ki naj bi ga izvedel v Kobaridu F. Kavs 1938. 1929 je na sestanku na Razklanem hribu podprl Avg. 1939 se je dogovoril s komunist, voditeljem Bidov=evo mnenje, da so potrebne akcije za P. Tomaži=em in predal komunist, skupini orož- uspešen boj proti fašizmu. Po zatrtju kult. in je in razstrelivo. Z. in Kravanja sta pred za- pol. življenja na Primor. je z drugimi nar. de- =etkom vojne okrepila sabotažne akcije na že- lavci skrbel za širitev slov. literature, u=benikov, leznicah v Avstriji in Italiji. Na zahtevo it. in it. antifaš. liter, in tigrovskih glasil Svoboda nem. oblasti je bila 1940 za Z. spet razpisana (od 1929 do 1940) in Ljudska fronta (1936). Obe tiralica. Umaknil se je v Beograd, se skrival glasili je ve=idel pisal A. Rejec, razmnoževali v Lj. in okolici, v bližini Reke in v Novem ob pa so ju v kletnem prostoru hiše na Tyrsevi, zadnjem sre=anju tovarišem naro=il: »Dobimo zdaj Titovi c. 92 v Lj., kamor se je Zelenova se v gozdovih nad Ribnico!« Kot jsl. državljan družina preselila 1933. Skupaj z drugimi je Z. je bil vpoklican v vojsko. Prve dni apr. 1941 sta organiziral prenos orožja =ez mejo in prehod ga v voj. taboriš=u pri Višnji Gori videla J. preganjanih it. antifašistov v emigracijo. Z. je Godni= in A. Laharnar. Po razsulu se je Z. za- hodil na Primor. sprva z J. Kukcem, T.

POPRAVKI

VADNAL Alojzij: str. 142, vrsta 18 levo: 1950 in ne 1959 str. 143, vrsta 4243 levo: z I. Kova=i= in ne z I. Kova=i=ein