DOCSLIB.ORG

Primorski Slovenski Biografski Leksikon

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Primorski Slovenski Biografski Leksikon PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 17. SNOPI< Velikonja - Zemljak Uredil Martin Jevnikar GORICA 1991 GORIŠKA MOHORJEVA DRU2BA Dne 12. jan. 1991 je nenadoma odložil pero naš zvesti in neutrudni sodelavec dr. Maks Sah iz Trsta. Pogrešali ga bomo in se ga hvaležno spominjali. (Življenjepis v PSBL III, 496-97). SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) A. B. dr. Andrej Bratuž, prof. v Gorici Adi. dr. France Adami=, uni v. prof. v p., Lj. A.Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdravst. dom, Nova Gor Bevk Samo Bevk, ravn. Mestnega muzeja v Idriji B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gorici B. S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dollnar dr. France Dolinar, svetov, dir. Arh. Sje, Lj. E.D. dr. Emil Devetak, prof., Gor. Flkfak mag. Jurij Fikfak, raziskovalni sodel. ZRC SAZU, Lj Har. dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p.. Trst Holz mag. Eva Holz, raziskovalni sodel. ZRC SAZU, Lj. -#•«•. Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar, Gor. lj Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst Ivan=i= Damjana Ivan=i=, višji knjižni=ar, Mati=na krijiž. Izola Jan Zoltan Jan, prof. in sodelavec univ. v Trstu, Nova Go Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p., Trst Jok Jožko Kragelj, župnik v Batu j ah K=7 dr. Peter Kre=i=, ravn. Arhitekturni muzej, Lj. k\ Koren Jože Koren, =asnikar, Trst ' ' Kralj Franc Kralj, prof. na Škofijski gimnaziji v Vipavi Kranjc dr. Andrej Kranjc, Inštitut za speleol. ZRC SAZU, Postojna Kv<= Janez Kav=i=, kustos. Mestni muzej Idrija L.B. dr. Lojzka Bratuž, prof. asist. na univ. v Vidmu, Gor. Le Ljubomir Lisac, arhivar v p., Zgb Idt Lida Debelli Turk, urednica na RAITrstA, Trst Les Ivana Leskovec, kustos-etnolog, Mestni muzej Idrija Mal Andrej Malni=, diplom, etnolog in sociolog, Nova Gor. Mat Marjan Tav=ar, prof. sociol., ravn. Zdravst. dom, Nova Gor. M. Baje dr. Marjan Baje, urednik na Deželi F-JK, Trst Mlakar mag. Boris Mlakar, raziskovalec na Inštit. za novej. z god., Lj mlp dr. Maja Lapornik Pelikan, urednica na RAITrstA, Trst M. Pah. Minka Pahor, u=iteljica v p., Trst M. Tav=ar Marko Tav=ar, =asnikar na RAITrstA, Trst Mu=i= dr. Karlo Mu=i=, inž. in prof., Ronke M. Ur. Mojca Uršd=, umetnost, zgod., Celovec M. V. Marko Vuk, višji kustos Gor. muzeja, Nova Gor. Goriška Mohorjeva družba (Katoliško tiskovno društvo) - Gorica Natisnila tiskarna Budin - Gorica 177 VELIKONJA zrna, ki jo je pobudila prav V-eva zbirka. Kacin objavil sin J. Velikonja v Medd. 1986, 66-80, meni, da je SKA »s tem izborom postavila Ve- pismo Koblarju pa v ZbSS 1956, 86-91. Iz=rpno likonjo na mesto, ki mu po objektivni sodbi bibliografijo V-evih del vsebuje diplomska na- gre«. Ista založba je 1969 izdala še Zanke (sprem- loga T. Možina Boži= (FF U v Lj. 1990). Ob na beseda T. Debeljak). Med besedili tega iz- stoletnici V-evega rojstva je Društvo slov. pi- bora je zraven istoimenske novele tudi Po- sateljev postavilo na rojstni hiši spominsko mlad. - V-evo pripovedništvo je skoraj v celoti ploš=o (odkritje in proslava 8. jun. 1991). Gor. zakoreninjeno v sodobnosti in nosi nepogrešljiv Moh. družba je stoletnico po=astila z izborom pe=at krš=anske etike s poudarjenim <utom za V-eve kratke proze Ljudje in zanke (spremna pravi=nost in željo po izpovedovanju resnice. beseda H. Gluši=). 2e 1917 je v DS napisal: »Bolj kot lepote smo Prim.: SBL IV, 390-91; I. Grafenauer, O naših zdaj te dni željni resnice, nepreklicne, brezob- najmlajših, DS 1915, 92-95; I. Pregelj, Iz slov. zirne resnice.« Življenjske razmere mu niso da- moderne, Mnt 1918/19, št. 7, 126; J. Solar, Vi- le, da bi svoja besedila vselej umetniško izob- šarska polena, S 1928, št. 284; J. Vidmar, Viä. likoval, <eprav si je prizadeval, da bi notranje- polena, LZ 1929, 185-86; F. Koblar, Viš. polena, DS 1929. št. 3, 184-86; J. Sile, Sirote, DS 1931, mu doživljanju dal umetniški izraz. Po Koblar- št. 3/4, 179; J. Len=ek, Otroci, MP 1931/32, št. jevem mnenju razodeva V-evo leposlovje »umet- 1, 22-23; T. Debeljak, Otroci, DS 1931, št. 10, niško nadarjenost, ki ni dozorevala v organsko 5•4; Otroci, S 1931, št. 253; J. Vidmar, Otroci, skladnost in urejenost, pa= pa se je razraš=ala LZ 1932, 570-73; S. Albert, N. Velikonja (s si.), Kresnice 15, 1932; A. Rojni=, Sirote, Obzor 1933, v motivnih posebnostih in samosvojih psiholo- žt. 53; J. Lovren=i=, Naš pes, Mnt 1936/37, št. ških iznajdljivostih«, po Slodnjakovem pa je V. 6, 124; V. Smolej, Naš pes, M 1937, št. 2, 71-72; ustvaril »nekaj psiholoških =rtic in odlomkov I. Grafenauer, Besede, DS 1937/38, št. 6, 290-92; o življenju starcev in bolnikov, kakršnih je si- A. Budal, Besede, LZ 1938, 286-87; T. Debeljak, cer le malo ali ni= v naši knjigi«. Vsekakor N. Velikonja - petdesetletnik, DS 1941, št. 7/8, 356; Isti, N. Velikonja, petdesetletnik, S 1941, slovstvena zgod. o njegovem pripovedništvu še ni št. 135 a; Krvniki slov. naroda pred sodiš=em, izrekla dokon=ne sodbe. - V. je pisal tudi liter, SPor 1945, št. 55; Obtožnica, SPor 1945, št. 56; kritike in ocene. V Lu=i 1918 je npr. ocenil Obtožba je izre=ena, SPor 1945, št. 57; Obtožba Lovren=i=evo Deveto deželo, v DS 1923 Meškove proti nadaljnim petim vojnim zlo=incem, LdP 1945, 23. jun.; A. M., Pisatelj N. Velikonja, Svet spise, 1925 pa Jalnovo Srenjo. Pomembna je in dom 1945, nov., 2-3; France, Spomini na Nar- študija o Pregljevem Plebanusu Joannesu (< teja, Svet in dom 1945, nov., 34; Ve= avtorjev, 1922). Gledal, ocene je pisal za list Gorica in N. Velikonja, Svet in dom 1946, jun., 1-10; Ob za Slovenca. Za istega je pisal priložnostne pod- petletnici smrti N. Velikonje, ZbSŠ 1950, 103; I. Velikonja, Bil je mož božji, Duh. življenje, Bue- listke, tudi iz liter, zgod., npr. o I. Grudnu nos Aires 1950, št. 6, 353-54; A. Kacin, Slovstve- (1930, št. 51, 83), J. Abramu (1933, št. 144), A. no delo Slovencev pod It. v =asu med obema Resu (1936, št. 129), ali iz polit, življenja, npr. vojnama, Vrednote, Buenos Aires 1951, št. 3/4, o J. E. Kreku (1936, Št. 142). Pisal je strok., de- 296-97; Isti, Za=etki slov. leposlovnega ekspre- sionizma, Medd., V, Buenos Aires 1959, št. 1-2, loma polit, =lanke o problemih javne uprave, pass.; J. Velikonja, Moj o=e, Ljudje, Buenos o novih vladnih uredbah in o vprašanjih tuj- Aires 1955, 5-9; Ob deseti obletnici. Izbrani spi- skega prometa (prim. S 1928, št. 61, 62, 257, si N. Velikonje, Glas SKA 1955, št. 7/8; M. 277-78; 1932, št. 1). Za Cas je napisal =lanek o Jevnikar, Vsebine slov. leposl. del, III. del, Trst 1955, 252-60; T. Debeljak, Ob desetletnici smrti kult.-soc. vplivu tujskega prometa (1931/32, 28- N. Velikonje, ZbSS Ì955, 42-51; Isti, Pripomba 35). V samozal. je izdal izbor Jegli=evih misli in opombe, Ljudje, Buenos Aires 1955, 114-26; Oporoka nadškofa Jegli=a (1938). - Prevajal je iz Isti, Spomini na N. Velikonjo, Medd. 1956-57, št. 1/2, 37-45; Isti, Kon=na beseda, Zanke, Bue- nem. proze, npr. P.A. Shenana (Kresalo duhov), nos Aires 1969, 231-35; A. Slodnjak, Slov. slov- B. Kellermanna (Tunel) in A. Bitziusa (Stric Ja- stvo, Lj. 1968, 366, 468; L. Legiša, ZSS VI, Lj. ka). - Psevdonimi: I. R., Zoran, Janez Oblak, 1969, 36-39, 265-67, 409-10 s si.; F. Bevk, Moja mladost, Lj. 1969, 141, 172-75; F. Papež, Otroci in Navis, Ivan Dolinar, J. S., L. P., R. S., I. S., starci N. Velikonje, Medd. 1970, št. 2, 14648; Rastko Škorec, R. F., R. P., Orin, Izor Etran, A. Slodnjak, Obrazi in dela slov. slovstva, Lj. IJN.V. idr. Del V-eve korespondence se hrani v 1975, 177-78; Z. K., N. Velikonja, Slov. država, Toronto 1975, št. 7/8; F. Koblar, Moj obra=un, rkp. odd. NUK in SAZU, nekaj v Koblarjevi Lj. 1976, 180-82; J. Velikonja, Ivanka Velikonja zapuš=ini. Pisma Iz. Cankarja iz let 1911-14 je praznuje devetdesetletnico, Amer, domovina 1986, VELJAK 178 št. 97, 3; A. Puhar, Zapis ob petinštirideseti š. in se pri avtoprevoznižtvu Ribi izu=il za me- obletnici smrti, Delo 25. jun. 1990; Ista, N. Ve- hanika. Ker ni imel prave zaposlitve, je 1930 z likonja (1891-1945), Delo 28. jun. 1990; Ista, Pi- bratom emigriral v Francijo in tu priložnostno sateljeva drža na moriš=u, Delo 12. jul. 1990; T. Možina Boži=, Liter, delo N. Velikonje. Odd. in ileg. delal po raznih krajih. Ker ni imel do- za slovan. jezike in književnosti na FF U v Lj., kumentov, so ga franc, oblasti 1933 vrnile v It., 1990. L. Bratuž, Narte Velikonja ob stoletnici tu pa so ga zaprli, zatem pa je moral za pol rojstva, KolGMD 1991, 109-111; I. Velikonja, Nar- leta v vojsko. 1934 je bil brezposeln, preživljal te Velikonja 1891-1945, PrimSre= št. 119-120, 1991, 386-388; T. Boži=, Trudi se za objektivnost, ne se je s priložnostnim delom in krošnjarjenjem, odpove se pa pou=nosti in vzgajanju, KL, Delo naslednje leto pa je emigriral v Jslo in se tako 6. jun. 1991; S. B.(ratina), Slavje na Predmeji, tudi izognil mobilizaciji ob etiopski vojni. Nase- KatG 13. jun. 1991; J. Gril, Pri=evalec za ideale lil se je v Mrbu.
Load more

Recommended publications
  • Network Map of Knowledge And
    Humphry Davy George Grosz Patrick Galvin August Wilhelm von Hofmann Mervyn Gotsman Peter Blake Willa Cather Norman Vincent Peale Hans Holbein the Elder David Bomberg Hans Lewy Mark Ryden Juan Gris Ian Stevenson Charles Coleman (English painter) Mauritz de Haas David Drake Donald E. Westlake John Morton Blum Yehuda Amichai Stephen Smale Bernd and Hilla Becher Vitsentzos Kornaros Maxfield Parrish L. Sprague de Camp Derek Jarman Baron Carl von Rokitansky John LaFarge Richard Francis Burton Jamie Hewlett George Sterling Sergei Winogradsky Federico Halbherr Jean-Léon Gérôme William M. Bass Roy Lichtenstein Jacob Isaakszoon van Ruisdael Tony Cliff Julia Margaret Cameron Arnold Sommerfeld Adrian Willaert Olga Arsenievna Oleinik LeMoine Fitzgerald Christian Krohg Wilfred Thesiger Jean-Joseph Benjamin-Constant Eva Hesse `Abd Allah ibn `Abbas Him Mark Lai Clark Ashton Smith Clint Eastwood Therkel Mathiassen Bettie Page Frank DuMond Peter Whittle Salvador Espriu Gaetano Fichera William Cubley Jean Tinguely Amado Nervo Sarat Chandra Chattopadhyay Ferdinand Hodler Françoise Sagan Dave Meltzer Anton Julius Carlson Bela Cikoš Sesija John Cleese Kan Nyunt Charlotte Lamb Benjamin Silliman Howard Hendricks Jim Russell (cartoonist) Kate Chopin Gary Becker Harvey Kurtzman Michel Tapié John C. Maxwell Stan Pitt Henry Lawson Gustave Boulanger Wayne Shorter Irshad Kamil Joseph Greenberg Dungeons & Dragons Serbian epic poetry Adrian Ludwig Richter Eliseu Visconti Albert Maignan Syed Nazeer Husain Hakushu Kitahara Lim Cheng Hoe David Brin Bernard Ogilvie Dodge Star Wars Karel Capek Hudson River School Alfred Hitchcock Vladimir Colin Robert Kroetsch Shah Abdul Latif Bhittai Stephen Sondheim Robert Ludlum Frank Frazetta Walter Tevis Sax Rohmer Rafael Sabatini Ralph Nader Manon Gropius Aristide Maillol Ed Roth Jonathan Dordick Abdur Razzaq (Professor) John W.
    [Show full text]
  • Biografski Zbornik
    1 2 Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petinsedemdesetletnici Biografski zbornik 3 Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petinsedemdesetletnici Biografski zbornik Sprejeto na seji predsedstva dne 21. aprila 2009. Uredniški odbor Peter Štih, Kajetan Gantar, Alojz Kralj, Matija Gogala, Niko Grafenauer, Marjan Kordaš Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc Jezikovni pregled Marjeta Humar Zbiranje gradiva Veronika Simoniti Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Logotip Ranko Novak Fotografije Igor Lapajne (ZRC SAZU), Marko Zaplatil (ZRC SAZU), osebni arhiv oz. posredništvo članov SAZU Oblikovanje in prelom Matija Jemec Tisk Littera picta d.o.o. Naklada 500 izvodov Ljubljana, 2013 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.32(497.4):929 SLOVENSKA akademija znanosti in umetnosti Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petinse- demdesetletnici : 1938-2013 : 75 : biografski zbornik / [glavni urednik Andrej Kranjc]. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013 ISBN 978-961-268-025-1 1. Kranjc, Andrej, 1943- 269149184 4 Vsebina Uvodna beseda 7 Biografije članov I. razred Zgodovinske in družbene vede Redni člani 13 Izredna člana 43 Dopisni člani 49 II. razred Filološke in literarne vede Redni člani 85 Dopisni člani 117 III. razred Matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Redni člani 145 Izredni član 187 Dopisni člani 191 IV. razred Naravoslovne vede Redni člani 233 Izredni člani 255 Dopisni člani 263 V. razred Umetnosti Redni člani 287 Izredni član 327 Dopisni člani 331 VI. razred Medicinske vede Redni člani 357 Izredna člana 381 Dopisni člani 387 Umrli člani 405 Imensko kazalo članov 431 5 6 Uvodna beseda Jože Trontelj predsednik SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena leta 1938, po večkratnih neuspešnih poskusih v prejšnjem in predprejšnjem stoletju.
    [Show full text]
  • Res Novae 6 • 2021
    ISSN2464-0344 Res novae Revija za celovito znanost Journal for Integrated Science »Gospodarstvo namreč za svoje pravilno delovanje Bernard Goršak potrebuje etiko; ne katerekoli etike, temveč etiko, SAME FOUR-FOLD STRUCTURE OF SOBORNOST AND CHRISTIAN ki je človekova prijateljica.« TRILATERAL SITUATION ETHICS (zaslužni papež Benedikt XVI., Simon Malmenvall Ljubezen v resnici, št. 45) SMRT BORISA IN GLEBA KOT POOSEBITEV KRščANSKEGA POLITIčNEGA IDEALA IN POJAV VLADARSKIH MUčENCEV 1 • Petja Mihelič RACIONALNOST ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA NARAVNEGA PRAVA 2021 • David Petelin PRVI LASTNIKI PATIDENčNE HIšE A NA GOSPOSKI ULICI 10 IN DRUžINA PEER V LJUBLJANI Jernej Šček PICCOLOMINIJEVO PISMO MEHMEDU IN KRščANSKA LECTIO CIVILNEGA HUMANIZMA Res novae 6 Fakulteta za pravo in poslovne vede, Katoliški inštitut Faculty of Law and Business Studies, Catholic Institute LETNIK 6 • 2021 • šTEVILKA 1 RES NOVAE Res novae Res novae: revija za celovito znanost Izdajatelj in založnik: Fakulteta za pravo in poslovne vede, Katoliški inštitut Naslov uredništva: Res novae, Krekov trg 1, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Andrej Naglič Glavni urednik: Simon Malmenvall Spletni naslov: http://www.katoliski-institut.si/sl/raziskovanje/res-novae E-pošta: [email protected] Uredniški odbor: Philip Booth (Institute of Economic Affairs, London, Velika Britanija), Andres Fink (Pontificia Universidad Católica Argentina, Facoltad de Ciencias Sociales, Buenos Aires, Argentina), José Ignacio Murillo (Universidad de Navarra, Instituto Cultura y Sociedad, Pamplona, Španija), Aniko Noemi Turi (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija), Mitja Steinbacher (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija), Anton Stres (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija), Zoran Vaupot (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Ljubljana, Slovenija).
    [Show full text]
  • Spominska Proslava Ob 76-Letnici Konca Vojne In
    ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXX | 9. junija 2021 - Buenos Aires, Argentina | Št. 6 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija JUNIJ, MESEC SPOMINA Veselje in žalost, vsa doživetja imajo novo, SPOMINSKA PROSLAVA OB 76-LETNICI KONCA VOJNE važnejšo prisotnost v nas in v družbi. Spomi- njamo se krutih okupacij, nasilja in vojske, IN REVOLUCIJE NA SLOVENSKEM | “Pravijo, da...” ustanovitve narodnih protiokupacijskih obo- roženih vaških skupin. Pred očmi imamo begunstvo, prevare in zgo- dovinske izdaje, predaje in povratke naših pre- pokristjanjenje slovenskega naroda. PRAVIJO, DA… ljubih prednikov, naših junakov v roke rabljev! • Naj letošnja domobranska proslava in sve- Kako pozabiti njihovo trpljenje in smrt? ta maša pomagata, da bi v Sloveniji čimprej Vsako leto v mesecu juniju v nas oživijo tudi V globini naših src opazujemo njihovo neu- prišlo do spoznanja in priznanja resnice, ter spomini na tiste pomladne dni leta 1945, ko gasljivo zavest in stanovitnost v veri, prav do da bo domobrancem priznana pravica do se je tisoče Slovencev umikalo v tujino, da bi žalostnega konca. groba v posvečeni zemlji. si ohranili vsaj golo življenje. Upravičenost Opazujemo njihovo mučeništvo prepojeno z Sveto mašo si lahko ogledate na tej povezavi: njihove odločitve potrjujejo Teharje, Koče- ljubeznijo, vdanostjo in ponosom! vski rog in druga množična morišča, raztre- Bogat šopek spominov je simbol žalostne Sv. maša preko Youtube sena po celi slovenski zemlji. preživete dobe! Danes smo se zbrali, da s spoštovanjem in Od staršev prejeta vzgoja nam oznanja in hvaležnostjo počastimo spomin vseh žrtev osvetljuje misel na SPRAVO. Sprava je božji Mesec junij je za našo slovensko skupnost V popoldanskih urah smo – tudi preko spleta vojne in revolucije na Slovenskem … spomin dar, je življenjska milost! »OČE ODPUSTI JIM, mesec spomina.
    [Show full text]
  • Izseljensko Pesništvo Revije Meddobje (1954−2010)
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO Nika Dolar Izseljensko pesništvo revije Meddobje (1954−2010) Diplomsko delo Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Ljubljana, november 2012 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Nika Dolar izjavljam, da sem diplomsko nalogo z naslovom Izseljensko pesništvo revije Meddobje (1954−2010) napisala sama in le z navedenimi pripomočki ter da so vsa mesta v besedilu, ki druga dela navajajo dobesedno ali jih smiselno povzemajo, jasno označena kot prevzeta mesta z navedbo vira. Ljubljana, november 2012 Nika Dolar Povzetek Problematika preseljevanja se drži slovenskega naroda že od vsega začetka njegovega obstoja. Ena zanimivejših slovenskih skupnosti v svetu je emigrantska skupnost v Argentini, ki je bila po drugi svetovni vojni prisiljena zapustiti domovino. Osrednje kulturno društvo slovenskih emigrantov s sedežem v Buenos Airesu, Slovenska kulturna akcija, je začelo leta 1954 izdajati revijo Meddobje, v kateri so objavljali svoja dela številni slovenski izseljenski pesniki in pisatelji. V svojih pesmih opisujejo vojne in povojne dogodke, prisilen beg iz domovine, naselitev v tujem okolju, dela pa prevevata nikoli preseženo hrepenenje po domovini in vera, ki je dajala tem ljudem upanje v lepšo prihodnost in jim omogočila obstanek v še tako ekstremnih okoliščinah. Slovenska politična emigracija se od prejšnjih valov slovenskih izseljencev razlikuje po visoki stopnji izobraženosti. Njihovo poznavanje literarnih sredstev in tehnik je bistveno večje kot pri generacijah poprej, literarna vrednost njihovih del pa na veliko višjem nivoju. Čeprav je slovenska izseljenska literarna žetev na prvi pogled odraz moške volje, se v zadnjih nekaj desetletjih vedno intenzivneje odraža tudi ženska literarna ustvarjalnost. Nadaljevanje pesniške tradicije med slovenskimi izseljenci je zaznamovala povečana raba španskega jezika.
    [Show full text]
  • G®Mn™Đis2glas Smrtni Zdrs Dveh Fantov V
    Koroška J.h QBD 41)00 Kranj 'iífaN tel.: 04 I 280 10 40, Gorenjska borzno posredniška druiba d.d. 280 10 17, ELEKTRONSKA BANKA fnenjalnice - exchange 280 10 W 04 J80 10 12 ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE" Vaš posrednik pri prodaji in /</Av. PROBANKA tel. 04 I 23 60 260 WWW.gbd.si, iofoiftghd.si nakupu vrednostnih papirjev Gorenjska^ Banka PE Kranj tel.: 04/280 16 00 varitint i urokovnost •• 4tlttWHUttt1 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) 'w.wlffan.sï linukti .i /m.Jii/iiiiii (g®mn™©iS2GLAS í*to LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 30 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kranj, torek, 17. aprila 2001 Prijateljsko trganje mlada Drulovčana stalo življenj Smrtni zdrs dveh fantov v kanjon Save V nedeljo, nekaj pred osmo zvečer, sta po padcu v 25 metrov globoki kanjon umrla 14-letni Dejan Savič in 16-lctni Tim Draksler. Drulovka zavita v žalost. Kranj, 17. aprila - Velikonočna nedelja, ki s svojimi darovi mladeži prinaša toliko veselja, se je Naši hokejisti začeli pohod proti skupini A za dva najstniška Drulovčana tragično končala. Ugasnila sta na skalah Tivoli utripal v kanjonu Save v Zarici. Njuna smrt je boleče odjeknila med domačimi, vrstniki in za hokej vsemi sovaščani, ki Naša hokejska reprezentanca je na prvi zdaj še glasneje tekmi v nedeljo 15:1 premagala Hrvaško, sprašujejo: je moralo priti do nesreče, da kar šest zadetkov pa je za Slovenijo bo varovalna ograja prispeval 26-letni jeseniški napadalec Ivo ob robu prepada Jan (na sliki). Visoka zmaga naših je lepa Kjer manjka varovalna ograja, gori svečka. Foto: T.
    [Show full text]
  • Hišna Imena Kot Del Kulturne Dediščine
    ARTICLE IN PRESS TRADITIONAL HOUSE NAMES AS PART OF CULTURAL HERITAGE Klemen Klinar, Matjaž Geršič #Domačija Pәr Smôlijo v Srednjem Vrhu nad Gozd - Martuljkom The Pәr Smôlijo farm in Srednji Vrh above Gozd Martuljek KLEMEN KLINAR ARTICLE IN PRESS Traditional house names as part of cultural heritage DOI: 10.3986/AGS54409 UDC: 811.163.6'373.232.3(497.452) COBISS: 1.02 ABSTRACT: Traditional house names are a part of intangible cultural heritage. In the past, they were an important factor in identifying houses, people, and other structures, but modern social processes are decreasing their use. House names preserve the local dialect with its special features, and their motivational interpretation reflects the historical, geographical, biological, and social conditions in the countryside. This article comprehensively examines house names and presents the methods and results of collecting house names as part of various projects in Upper Carniola. KEYWORDS: traditional house names, geographical names, cultural heritage, Upper Carniola, onomastics The article was submitted for publication on November 15, 2012. ADDRESSES: Klemen Klinar Northwest Upper Carniola Development Agency Spodnji Plavž 24e, SI – 4270 Jesenice, Slovenia Email: [email protected] Matjaž Geršič Anton Melik Geographical Institute Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia Email: [email protected] ARTICLE IN PRESS 1 Introduction “Preserved traditional house names help determine historical and family conditions, social stratification and interpersonal contacts, and administrative and political structure. Immigration and emigration are very important aspects of social culture and they have left a strong trace in the house names in the Žiri area” (Zorko, cited in Stanonik 2005, frontispiece).
    [Show full text]
  • Dileme Letnik 3 2019 Št.1.Pdf
    dileme Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine Izdajatelj in založnik Študijski center za narodno spravo Naslov uredništva Tivolska 42, 1000 Ljubljana Glavni urednik dr. Renato Podbersič (Slovenija) Uredniški odbor ddr. Igor Grdina (Slovenija), dr. Tamara Griesser Pečar (Avstrija), dr. Damjan Hančič (Slovenija), dr. Marica Karakaš Obradov (Hrvaška), dr. Tomaž Kladnik (Slovenija), dr. Jože Možina (Slovenija), dr. Jelka Piškurić (Slovenija), dr. Igor Salmič (Slovenija) Spletni naslov www.scnr.si Leto izida: 2019 Redakcija te številke je bila zaključena 31. 5. 2019. Lektoriranje in prevod povzetkov Megamoment, d. o. o. Oblikovanje in prelom Inštitut Karantanija Tisk Nonparel, d. o. o. Naklada 300 izvodov Letna naročnina 25 € Cena posamezne številke 15 € issn 2591-1201 Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine letnik 3 • 2019 • številka 1 vsebina Janez Kranjc Lovro Šturm osemdesetletnik 7 Razprave Andrej Naglič Publicistična dejavnost dr. Lovra Šturma 21 Blaž Ivanc Milan Komar in Evgen Vasiljevič Spektorski – sopotnika preskoka iz prava v filozofijo 41 Mirjam Dujo Jurjevčič Revolucionarno nasilje na širšem cerkniškem območju 1942 65 Mateja Čoh Kladnik Dr. Franc Klar: zdravnik in narodni poslanec pred Sodiščem slovenske narodne časti 95 Tamara Griesser Pečar Show Trials in Slovenia: The Case of Ljubo Sirc 119 Igor Grdina Zgodovina kot servis 147 Boštjan Kolarič Ustavno sodišče Republike Slovenije kot varuh človekovega dostojanstva 173 In memoriam Tamara Griesser Pečar Prof. Justin Stanovnik 197 Recenzije Andrej Rahten Janez Hladnik, Od Triglava do Andov. V službi Cerkve in naroda. Spomini 205 Jelka Piškurić Marta Rendla, »Kam ploveš standard?«, Življenjska raven in socializem 213 Renato Podbersič Davor Marijan, Rat Hrvata i Muslimana u Bosni i Hercegovini od 1992.
    [Show full text]
  • Janez Juhanet
    Janez Juhant Theology in Slovenia 1. Basic facts: 1 Population (number, ethnic differentiation) Slovenia is the most western nation among the Slavic nations and located at the important geographical crossing between Romanic, Slavic and German nations. Slovenes have thus had to provide for their survival under the pressure of Germans and Romans. Christianity came to Slovenia from Aquilea and Salzburg through Irish-Scottish monks. The Germans in particular hindered the autonomy of the Slovene people and thus prevented the missionary work of Cyril and Methodius, imprisoning Methodius in Ellwangen (Germany), because they sought to exploit the missionary work for imperial purposes. As a result, the Slovene people had to establish their political framework within the Austro-Hungarian Monarchy. The time of national growth deepened the pressure of the dominant nations of Germany and Austria on other nations. Slovenes, Croats, Serbs in the South and the Czechs and Slovaks in the East decided during the First World War to separate themselves form the Austro-Hungarian Monarchy. The Slovene politicians Anton Korošec (1872-1940) and Janez Evangelist Krek (1865-1917) worked toward the separation of these nations and their subsequent reunion with the Serbian Monarchy in the Monarchy of Serbs, Croats and Slovenes, also known as the First Yugoslavia (1918). The new state could not solve the problem of nationalism and the leading nation, Serbia, oppressed the other nations so that the state could fall. Around this time, the king was assassinated and the Second World War started. The communist revolution occurred during the war. There are about 46,000 victims of the revolution in Slovenia.
    [Show full text]
  • Dve Domovini Two Homelands
    DVE 5 DOMOVINI Le Paquebot Transatlantique F rance Long. 220 m., larg. 2) m., tonnage 22.500 tonnes. puissance 40.000 chevaux q Passagers : 534 de ir« classe, 442 de 2*, 226 de 3», 72<^^T 4^n Etat-niajor et Equipage : 600 - An total : 2526 personnel b o r^ TWO HOMELANDS Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU Ljubljana 1994 Dve domovini / Two Homelands 5 Razprave o izseljenstvu Migration Studies Uredniški odbor Matjan Drnovšek (glavni urednik), Rado Genorio, Ferdo Gestrin (odgovorni urednik), Mirko Jurak, Aleksej Kalc, Matjaž Klemenčič, Rado L. Lenček, Janez Stanonik, Andrej Vovko, Janja Žitnik. Lektorica Maijeta Humar Korektorica Brigita Cerar Prevod AMID AS, Ljubljana Bibliografska obdelava Martin Grum Naslov uredništva Inštitut za slovensko izseljenstvo, ZRC SAZU, Novi trg 4, 61000 Ljubljana, Slovenija Priprava besedila Alenka Koren Namizno založništvo Prostorskoinformacijski center, ZRC SAZU Tisk Tiskarna Pleško Naklada 300 izvodov Za strokovnost prispevkov in citiranje odgovaijajo avtorji. Slika na naslovnici prikazuje čezoceanski parnik France, ki je od Le Havra do New Yorka prevažal tudi slovenske izseljence. Revija je izšla s finančno pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologijo R Slovenije. Znanstvena revija Dve domovini/Two Homelands šteje med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov (po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo R Slovenije, št. 415-01-17/95 z dne 16.2.1995). KAZALO - CONTENTS RAZPRAVE IN ČLANKI (TREATIES AND ARTICLES) Zmago Šmitek Janez Krstnik Mesar - portret tonkinškega misijonarja iz 18. stoletja (Portrait of the Tonkin missionary from the 18th century) ......................... 7 Marjan Drnovšek Mass Emigration and Slovenes (Množično izseljevanje in Slovenci)..............................................................19 Darko Friš Jugoslovanska katoliška jednota /1898-1920/ (Jugoslovanska katoliška jednota /1898-1920/).........................................
    [Show full text]
  • Zq Od Ovin S Ki Časopis
    POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI 2s- X/, 1963 ZQ OD OVIN S KI ČASOPIS LETNIK XVI LETO 1962 LJUBLJANA Zgodovinski časopis je glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo Sedež uredništva: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 Zamenjave (обмену, Exchanges): Zgodovinsko društvo za Slovenijo Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 Založba in uprava: Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 Številka čekovnega računa: 600-14-1-66 Redakcija tega letnika je bila zaključena 27. februarja 1963 Za znanstveno vsebino prispevkov ao odgovorni avtorji Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira ZQODOVI NISKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REVIEW XVI 1962 IZDAJA ZGODOINSKO DRUŠTVOZA SLOVENIJO LJUBLJANA Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Josip Korošec, dr. Milko Kos, dr. Vasilij Melik, dr. Metod Mikuž, dr. France Škerl, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: dr. Bogo Grafenauer (J Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani KAZALO Ferdo Gestrin, Gospodarstvo in družba na Slovenskem v 16. stoletju (Oris razvoja) 5—28 Économie et société en Slovénie au XVle siècle (26) Vlado Valenčič, Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljub­ ljanski škofiji in njegovi rezultati 27—54 Die Volkszählung d. J. 1754 im vor josephmischen Bistum Ljub­ ljana und seine Ergebnisse (53) Ivan Slokar, Ljubljanska suknarna 55—79 Laibacher Tuchfabrik (79) Dušan Kermavner, Hegemonistična prekonstrukcija jugoslovanskega programa v Ljubljani leta 1870 81—144 Fran Zwitter, Nekaj problemov okrog jugoslovanskega kongresa v Ljubljani leta 1870 145—170 Zapiski Bogo Grafenauer, Ob sedemdesetletnici Milka Kosa 171—172 Bogo Grafenauer, Bibliografski pregled dela Milka Kosa (1953-1962).
    [Show full text]
  • Kovinski Časopis
    INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO ZGODOVINSKI čas. 1998 941/949 119990043,1 KOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW leto 1998 1 letnik 52 ZČ, Ljubljana, 52, 1998, številka 1 (110), strani 1-156 in ISSN 0350-5774 UDK 949712(05) ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW LETNIK 52 LETO 1998 IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA UDK 949.712(05) ZGODOVINSKI UDC ČASOPIS ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Rajko Bratož dr. Ernst Bruckmüller dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) dr. Franc Rozman Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Peter Štih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 1. 9. 1998. Prevodi: Nives Sulic Dular in dr. Petra Svoljšak (angleščina), mag. Niko Hudelja in dr. Jožef Smej (nemščina), dr. Janez Šumrada (francoščina), Sandi Volk (italijanščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2Л, tel.: (061) 1769-210, e-pošta: [email protected] Letna naročnina: za leto/letnik 1998: za nečlane in ustanove 5600 SIT, za društvene člane 4000 SIT, za društvene člane-upokojence 3000 SIT, za društvene člane-študente 2000 SIT. Cena tega zvezka v prosti prodaji (s prometnim davkom) je 1400 SIT. Naročnina za tujino znaša za ustanove 75 DEM (46 USD), za posameznike 55 DEM (34 USD) in za študente 35 DEM (22 USD) oziroma ekvivalent v nacionalni valuti. Plačuje se na račun Zveze zgodovinskih društev Slovenije pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133-27620- 10295/4.
    [Show full text]