PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 17. SNOPI< Velikonja - Zemljak Uredil Martin Jevnikar GORICA 1991 GORIŠKA MOHORJEVA DRU2BA Dne 12. jan. 1991 je nenadoma odložil pero naš zvesti in neutrudni sodelavec dr. Maks Sah iz Trsta. Pogrešali ga bomo in se ga hvaležno spominjali. (Življenjepis v PSBL III, 496-97). SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) A. B. dr. Andrej Bratuž, prof. v Gorici Adi. dr. France Adami=, uni v. prof. v p., Lj. A.Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdravst. dom, Nova Gor Bevk Samo Bevk, ravn. Mestnega muzeja v Idriji B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gorici B. S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dollnar dr. France Dolinar, svetov, dir. Arh. Sje, Lj. E.D. dr. Emil Devetak, prof., Gor. Flkfak mag. Jurij Fikfak, raziskovalni sodel. ZRC SAZU, Lj Har. dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p.. Trst Holz mag. Eva Holz, raziskovalni sodel. ZRC SAZU, Lj. -#•«•. Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar, Gor. lj Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst Ivan=i= Damjana Ivan=i=, višji knjižni=ar, Mati=na krijiž. Izola Jan Zoltan Jan, prof. in sodelavec univ. v Trstu, Nova Go Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p., Trst Jok Jožko Kragelj, župnik v Batu j ah K=7 dr. Peter Kre=i=, ravn. Arhitekturni muzej, Lj. k\ Koren Jože Koren, =asnikar, Trst ' ' Kralj Franc Kralj, prof. na Škofijski gimnaziji v Vipavi Kranjc dr. Andrej Kranjc, Inštitut za speleol. ZRC SAZU, Postojna Kv<= Janez Kav=i=, kustos. Mestni muzej Idrija L.B. dr. Lojzka Bratuž, prof. asist. na univ. v Vidmu, Gor. Le Ljubomir Lisac, arhivar v p., Zgb Idt Lida Debelli Turk, urednica na RAITrstA, Trst Les Ivana Leskovec, kustos-etnolog, Mestni muzej Idrija Mal Andrej Malni=, diplom, etnolog in sociolog, Nova Gor. Mat Marjan Tav=ar, prof. sociol., ravn. Zdravst. dom, Nova Gor. M. Baje dr. Marjan Baje, urednik na Deželi F-JK, Trst Mlakar mag. Boris Mlakar, raziskovalec na Inštit. za novej. z god., Lj mlp dr. Maja Lapornik Pelikan, urednica na RAITrstA, Trst M. Pah. Minka Pahor, u=iteljica v p., Trst M. Tav=ar Marko Tav=ar, =asnikar na RAITrstA, Trst Mu=i= dr. Karlo Mu=i=, inž. in prof., Ronke M. Ur. Mojca Uršd=, umetnost, zgod., Celovec M. V. Marko Vuk, višji kustos Gor. muzeja, Nova Gor. Goriška Mohorjeva družba (Katoliško tiskovno društvo) - Gorica Natisnila tiskarna Budin - Gorica 177 VELIKONJA zrna, ki jo je pobudila prav V-eva zbirka. Kacin objavil sin J. Velikonja v Medd. 1986, 66-80, meni, da je SKA »s tem izborom postavila Ve- pismo Koblarju pa v ZbSS 1956, 86-91. Iz=rpno likonjo na mesto, ki mu po objektivni sodbi bibliografijo V-evih del vsebuje diplomska na- gre«. Ista založba je 1969 izdala še Zanke (sprem- loga T. Možina Boži= (FF U v Lj. 1990). Ob na beseda T. Debeljak). Med besedili tega iz- stoletnici V-evega rojstva je Društvo slov. pi- bora je zraven istoimenske novele tudi Po- sateljev postavilo na rojstni hiši spominsko mlad. - V-evo pripovedništvo je skoraj v celoti ploš=o (odkritje in proslava 8. jun. 1991). Gor. zakoreninjeno v sodobnosti in nosi nepogrešljiv Moh. družba je stoletnico po=astila z izborom pe=at krš=anske etike s poudarjenim <utom za V-eve kratke proze Ljudje in zanke (spremna pravi=nost in željo po izpovedovanju resnice. beseda H. Gluši=). 2e 1917 je v DS napisal: »Bolj kot lepote smo Prim.: SBL IV, 390-91; I. Grafenauer, O naših zdaj te dni željni resnice, nepreklicne, brezob- najmlajših, DS 1915, 92-95; I. Pregelj, Iz slov. zirne resnice.« Življenjske razmere mu niso da- moderne, Mnt 1918/19, št. 7, 126; J. Solar, Vi- le, da bi svoja besedila vselej umetniško izob- šarska polena, S 1928, št. 284; J. Vidmar, Viä. likoval, <eprav si je prizadeval, da bi notranje- polena, LZ 1929, 185-86; F. Koblar, Viš. polena, DS 1929. št. 3, 184-86; J. Sile, Sirote, DS 1931, mu doživljanju dal umetniški izraz. Po Koblar- št. 3/4, 179; J. Len=ek, Otroci, MP 1931/32, št. jevem mnenju razodeva V-evo leposlovje »umet- 1, 22-23; T. Debeljak, Otroci, DS 1931, št. 10, niško nadarjenost, ki ni dozorevala v organsko 5•4; Otroci, S 1931, št. 253; J. Vidmar, Otroci, skladnost in urejenost, pa= pa se je razraš=ala LZ 1932, 570-73; S. Albert, N. Velikonja (s si.), Kresnice 15, 1932; A. Rojni=, Sirote, Obzor 1933, v motivnih posebnostih in samosvojih psiholo- žt. 53; J. Lovren=i=, Naš pes, Mnt 1936/37, št. ških iznajdljivostih«, po Slodnjakovem pa je V. 6, 124; V. Smolej, Naš pes, M 1937, št. 2, 71-72; ustvaril »nekaj psiholoških =rtic in odlomkov I. Grafenauer, Besede, DS 1937/38, št. 6, 290-92; o življenju starcev in bolnikov, kakršnih je si- A. Budal, Besede, LZ 1938, 286-87; T. Debeljak, cer le malo ali ni= v naši knjigi«. Vsekakor N. Velikonja - petdesetletnik, DS 1941, št. 7/8, 356; Isti, N. Velikonja, petdesetletnik, S 1941, slovstvena zgod. o njegovem pripovedništvu še ni št. 135 a; Krvniki slov. naroda pred sodiš=em, izrekla dokon=ne sodbe. - V. je pisal tudi liter, SPor 1945, št. 55; Obtožnica, SPor 1945, št. 56; kritike in ocene. V Lu=i 1918 je npr. ocenil Obtožba je izre=ena, SPor 1945, št. 57; Obtožba Lovren=i=evo Deveto deželo, v DS 1923 Meškove proti nadaljnim petim vojnim zlo=incem, LdP 1945, 23. jun.; A. M., Pisatelj N. Velikonja, Svet spise, 1925 pa Jalnovo Srenjo. Pomembna je in dom 1945, nov., 2-3; France, Spomini na Nar- študija o Pregljevem Plebanusu Joannesu (< teja, Svet in dom 1945, nov., 34; Ve= avtorjev, 1922). Gledal, ocene je pisal za list Gorica in N. Velikonja, Svet in dom 1946, jun., 1-10; Ob za Slovenca. Za istega je pisal priložnostne pod- petletnici smrti N. Velikonje, ZbSŠ 1950, 103; I. Velikonja, Bil je mož božji, Duh. življenje, Bue- listke, tudi iz liter, zgod., npr. o I. Grudnu nos Aires 1950, št. 6, 353-54; A. Kacin, Slovstve- (1930, št. 51, 83), J. Abramu (1933, št. 144), A. no delo Slovencev pod It. v =asu med obema Resu (1936, št. 129), ali iz polit, življenja, npr. vojnama, Vrednote, Buenos Aires 1951, št. 3/4, o J. E. Kreku (1936, Št. 142). Pisal je strok., de- 296-97; Isti, Za=etki slov. leposlovnega ekspre- sionizma, Medd., V, Buenos Aires 1959, št. 1-2, loma polit, =lanke o problemih javne uprave, pass.; J. Velikonja, Moj o=e, Ljudje, Buenos o novih vladnih uredbah in o vprašanjih tuj- Aires 1955, 5-9; Ob deseti obletnici. Izbrani spi- skega prometa (prim. S 1928, št. 61, 62, 257, si N. Velikonje, Glas SKA 1955, št. 7/8; M. 277-78; 1932, št. 1). Za Cas je napisal =lanek o Jevnikar, Vsebine slov. leposl. del, III. del, Trst 1955, 252-60; T. Debeljak, Ob desetletnici smrti kult.-soc. vplivu tujskega prometa (1931/32, 28- N. Velikonje, ZbSS Ì955, 42-51; Isti, Pripomba 35). V samozal. je izdal izbor Jegli=evih misli in opombe, Ljudje, Buenos Aires 1955, 114-26; Oporoka nadškofa Jegli=a (1938). - Prevajal je iz Isti, Spomini na N. Velikonjo, Medd. 1956-57, št. 1/2, 37-45; Isti, Kon=na beseda, Zanke, Bue- nem. proze, npr. P.A. Shenana (Kresalo duhov), nos Aires 1969, 231-35; A. Slodnjak, Slov. slov- B. Kellermanna (Tunel) in A. Bitziusa (Stric Ja- stvo, Lj. 1968, 366, 468; L. Legiša, ZSS VI, Lj. ka). - Psevdonimi: I. R., Zoran, Janez Oblak, 1969, 36-39, 265-67, 409-10 s si.; F. Bevk, Moja mladost, Lj. 1969, 141, 172-75; F. Papež, Otroci in Navis, Ivan Dolinar, J. S., L. P., R. S., I. S., starci N. Velikonje, Medd. 1970, št. 2, 14648; Rastko Škorec, R. F., R. P., Orin, Izor Etran, A. Slodnjak, Obrazi in dela slov. slovstva, Lj. IJN.V. idr. Del V-eve korespondence se hrani v 1975, 177-78; Z. K., N. Velikonja, Slov. država, Toronto 1975, št. 7/8; F. Koblar, Moj obra=un, rkp. odd. NUK in SAZU, nekaj v Koblarjevi Lj. 1976, 180-82; J. Velikonja, Ivanka Velikonja zapuš=ini. Pisma Iz. Cankarja iz let 1911-14 je praznuje devetdesetletnico, Amer, domovina 1986, VELJAK 178 št. 97, 3; A. Puhar, Zapis ob petinštirideseti š. in se pri avtoprevoznižtvu Ribi izu=il za me- obletnici smrti, Delo 25. jun. 1990; Ista, N. Ve- hanika. Ker ni imel prave zaposlitve, je 1930 z likonja (1891-1945), Delo 28. jun. 1990; Ista, Pi- bratom emigriral v Francijo in tu priložnostno sateljeva drža na moriš=u, Delo 12. jul. 1990; T. Možina Boži=, Liter, delo N. Velikonje. Odd. in ileg. delal po raznih krajih. Ker ni imel do- za slovan. jezike in književnosti na FF U v Lj., kumentov, so ga franc, oblasti 1933 vrnile v It., 1990. L. Bratuž, Narte Velikonja ob stoletnici tu pa so ga zaprli, zatem pa je moral za pol rojstva, KolGMD 1991, 109-111; I. Velikonja, Nar- leta v vojsko. 1934 je bil brezposeln, preživljal te Velikonja 1891-1945, PrimSre= št. 119-120, 1991, 386-388; T. Boži=, Trudi se za objektivnost, ne se je s priložnostnim delom in krošnjarjenjem, odpove se pa pou=nosti in vzgajanju, KL, Delo naslednje leto pa je emigriral v Jslo in se tako 6. jun. 1991; S. B.(ratina), Slavje na Predmeji, tudi izognil mobilizaciji ob etiopski vojni. Nase- KatG 13. jun. 1991; J. Gril, Pri=evalec za ideale lil se je v Mrbu.