Janez Bleiweis, Novice in Modernizacija
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Janez Bleiweis, Novice in modernizacija Znanstveni simpozij i t k ze pov in ed r o p S Ljubljana, 20. in 21. 11. 2018 Spored Slovenska akademija znanosti in umetnosti Bernard Nežmah: Bleiweis med Vodnikom in Jurčičem: tri etape slovenskega novinarstva Velika dvorana Novi trg 3, Ljubljana Marija Stanonik: Bleiweisovi pripisi pod črto Torek, 20. 11. 2018 Sreda, 21. 11. 2018 9.30 –9.45 Odprtje simpozija 9. –10.30 Božidar Jezernik: »Oče« Bleiweis akad. prof. dr. Tadej Bajd, predsednik SAZU prof. ddr. Marija Stanonik, izredna članica SAZU Jurij Fikfak: Janez Bleiweis: od kmetijskih Novic do »Našega programa« 9.45 Srdan V. Bavdek: O liku dr. Janeza Bleiweisa Jože Dežman: Dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški – 10.15 –11.45 Peter Vodopivec: O Bleiweisovih pogledih odsotni oče na družbeno in gospodarsko modernizacijo na Slovenskem Odmor Jernej Kosi in Rok Stergar: Janez Bleiweis in Karl 10.45 –12.15 Marko Jesenšek: Bleiweis in oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika Deschmann: karierne strategije in identifikacijske izbire kranjskega meščanstva v dobi nacionalizma Kozma Ahačič: Koseski, Bleiweis, Prešeren Igor Grdina: Monološka in dialoška struktura med Marijan Dović: »Očetje naroda« in »nacionalni zajci in leopardi pesniki«: Bleiweis in Prešernov kult Odmor Odmor 12. –13.30 Bogdan Kolar: Dr. Janez Bleiweis in Cerkev 12.30 –13.30 Anja Mlakar: Pomen Bleiweisovih Novic za Željko Oset: Bleiweis in Slovenska matica ohranjanje slovenske pripovedne dediščine Zvonka Zupanič Slavec: Zdravstveno Marjeta Pisk: Odnos urednika Bleiweisa do prosvetiteljska tema Janeza Bleiweisa »narodnega pesništva« Odmor 15.30 –17.30 Irena Selišnik in Marta Verginella: Kmetijske in rokodelske novice in razvoj bralne javnosti Ksenija Horvat: Janez Bleiweis, novinar in urednik 2 3 Srdan V. Bavdek tako npr. v zvezi s Koseskim in Prešernom, poimenovanjem Slo- venija, pogledom na slovenski jezik in narodnost. O liku dr. Janeza Bleiweisa (Kranj, 18. november 1808 – Ljubljana, 29. november 1881) Bleiweisovo geslo je bilo »več delati kakor besedovati«. Iz nje- govih prizadevanj in objavljenih del je mogoče sestaviti mozaič- V prispevku je mnogostrano delovanje dr. Janeza Bleiweisa no podobo, pri kateri se jasno izriše program narodnega napredka predstavljeno v konkretnih razmerah 19. stoletja in postavljeno v na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem področju. razmerje z družbenim razvojem v18. stoletju in pozneje v 20. sto- Bleiweis je narodnobuditeljski program Zoisovega kroga nadgra- letju. Bleiweisovo strokovno obzorje je bilo veliko širše od tiste- dil s konkretnimi usmeritvami in izvedbami. Pravzaprav je bil v ga, ki ga je prinašal študij zdravja, bolezni in zdravljenja živali. svojem času prvi, ki je celovito povezal prerod z narodom: z nje- Njegovo duhovno sporočilo o pomenu izkušenj in racionalizma govimi Novicami so se narodne zadeve dejansko in nepovratno ni prežemalo le poudarjanja umnega, tj. preudarnega in razum- premaknile. Z vztrajnim in večdesetletnim delom si je pridobil skega kmetijstva, temveč vse njegovo delovanje, ki je poleg tega laskavo ime »oče slovenskega naroda«. temeljilo na t. i. naravni filozofiji, svobodomiselnosti, zmožnosti sodelovanja z vsemi, ki jim je bilo mar za narodne zadeve in kul- prof. dr. Srdan V. Bavdek, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani turo napredka, v političnem pogledu pa na zmernem liberalizmu. Ul. Antona Kodra 11, 4207 Cerklje na Gorenjskem Bleiweis se je odrekel karieri univerzitetnega učitelja na Dunaju [email protected]. in se z družino vrnil na Kranjsko: leta 1841 mu je bila dodeljena stolica živinozdravstva na Mediko-kirurškem zavodu: leta 1850 je bila ukinjena, Bleiweis pa prvič upokojen. Kot tajnik Kmetij- ske družbe je postal urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, leta 1848 mu je bilo zaupano vodenje podkovske in živinozdravniške šole, prve strokovne šole, v kateri je pouk potekal izključno v slovenščini, leta 1856 je poleg tega postal deželni živinozdrav- nik. Predsedoval je Matici slovenski, bil deželni poslanec, dežel- ni odbornik, predsednik ljubljanske čitalnice in redni član Jugo- slovanske akademije znanosti in umetnosti. Bleiweis je bil plodovit mislec praktičnega razsvetljenskega duha in fiziokratizma, kar mu je bilo v 20. stoletju napačno očitano kot vulgarni utilitarizem. Poznejša sprejemanje in vrednotenje tudi drugih Bleiweisovih nazorov in delovanja sta mu bila pogosto nenaklonjena, presegla sta zgodovinsko resničnost 19. stoletja, jo anahronistično spreminjala in ukrojila po zamislih novega časa; 4 5 Peter Vodopivec liberalnih gospodarskih odločitev in dodaten razlog za stvaren premislek o razmerah v avstrijskem gospodarstvu in na ozemlju O Bleiweisovih pogledih na družbeno in s slovenskim prebivalstvom. gospodarsko modernizacijo na Slovenskem Dr. Janez Bleiweis je bil v prvi vrsti praktik in zaradi njegove prof. dr. Peter Vodopivec, znanstveni svetnik v pokoju praktične usmerjenosti je v zgodovinopisju dolgo prevladovalo Poljanska 15, 1000 Ljubljana mnenje, da je bil tudi človek brez konkretnejših razvojnih in šir- [email protected] ših gospodarskih predstav. Natančnejši pregled Bleiweisovega gospodarskega dela in pi- sanja pa kaže, da je imel dolgoletni urednik Novic razmeroma jasno in stvarno stališče o razvojnih možnostih in perspektivah slovenskega gospodarstva. Njegova prizadevanja za kmetijsko in družbeno modernizacijo je prevevalo prepričanje, da je trdno gospodarstvo temelj narodne blaginje in predpogoj za narodno samostojnost. Pri tem je pod vplivom v času študija oblikovanih razsvetljensko-fiziokratskih nazorov menil, da je najpomembnej- ša naloga na poti gospodarske in družbene modernizacije pouk in izobraževanje prebivalstva, hkrati pa je bil prepričan, da bo osnova avstrijskega in slovenskega gospodarstva še nekaj časa ostalo kmetijstvo. Opozarjal je, da skriva zemlja v sebi še mnoga bogastva, medtem ko bosta industrializacija in krepitev domače- ga (slovenskega) kapitala dolgotrajen proces, ki bo šele postopo- ma privedel do utrditve domačega podjetništva in meščanstva. V tem smislu je zavračal liberalne gospodarske ukrepe in sku- paj z drugimi sodelavci Novic ugotavljal, da bo imel prehod k svobodi obrti in trgovini brez predhodnega dviga izobrazbe in tehničnih znanj uničujoče posledice za malo obrt in kmetijstvo. Novice so vse od začetka izhajanja opozarjale, da so se z veliki- mi spremembami v tehniki, znanosti, prometu in gospodarstvu povsem spremenile razmere in da je modernizacija neizogibna potreba časa, saj v »diru časa vtone, kdor z njim ne plava«, fi- nančni polom leta 1873 pa je bil zanje le še dokaz o nevzdržnosti 6 7 Jernej Kosi in Rok Stergar postavila v širši kontekst družbenih, kulturnih in političnih trans- formacij, ki so v Avstrijskem cesarstvu potekale nekako od sre- Janez Bleiweis in Karl Deschmann: karierne de 19. stoletja. Predstavila bova, kakšne izbire so v cesarskem strategije in identifikacijske izbire kranjskega institucionalnem okvira imeli pripadniki izobraženega meščan- meščanstva v dobi nacionalizma stva in na kakšen način oziroma za kakšne cilje sta jih uporabila Bleiweis in Deschmann. Ob tem bova opozorila tudi na širši po- Življenjski zgodbi kranjskih izobražencev Janeza Bleiweisa men novega razumevanja njunih izbir, saj potrjuje situacijsko in (1808–1881) in Karla Deschmanna (1821–1889) že na preprosti dinamično naravo identifikacij. faktografski ravni ponujata dober uvid v raznovrstnost kariernih strategij in identifikacijskih izbir, ki jih je od srede 19. stoletja v provincialnih predelih Avstrijskega cesarstva imelo nastajajoče dr. Jernej Kosi, asistent izobražensko meščanstvo. Bleiweis in Deschmann sta se namreč Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino po študiju v cesarski prestolnici vrnila v ožjo domovino in se Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana v naslednjih desetletjih uveljavila kot morda najprominentnejši [email protected] osebnosti javnega, političnega in poklicnega dogajanja v kranj- ski prestolnici. Bila sta tako zaveznika kot nasprotnika, njune izr. prof. dr. Rok Stergar poti so se srečevale in tudi razhajale. Medtem ko je Bleiweis Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana začel javno kariero kot Kranjec in jo končal kot prvak sloven- [email protected] skih nacionalnih aktivistov, je Dežman na javno prizorišče stopil kot vnet privrženec »slovenstva,« nato pa v naslednjih desetle- tjih doživel popolno preobrazbo in končal v taboru kranjskega nemštva. Prvi je ustanovil in v kranjskem in pozneje slovenskem jeziku urejal časnik, ki danes velja za »laboratorij slovenskega nacionalizma«, drugi se je na neki točki svojega življenja uvelja- vil kot odločen zagovornik jezikovnega dualizma in univerzalne znanosti. Prvi je končal na parnasu slovenskega zgodovinskega spomina, kjer je ustoličen kot »oče slovenskega naroda«, druge- ga se danes spomnimo samo kot tragične poosebitve »narodnega renegatstva«. V prispevku bova preplet življenjskih zgodb obeh markantnih osebnosti kranjske zgodovine 19. stoletja prikazala onkraj diho- tomije dobrega in zla, ki jo ponuja omejujoč in avtoreferenčen slovenski dominantni pogled na preteklost. Njuni življenjski zgodbi, njune karierne strategije in identifikacijske izbire bova 8 9 Igor Grdina Monološka in dialoška struktura med zajci in leopardi V času Bachovega neoabsolutizma in na začetku ustavne dobe (dejansko le dobe konstitucionalnih aktov) je bil slovenski narod, ki je med revolucijo 1848 prvič lahko odkrito povedal, kaj je in kaj hoče, potisnjen v položaj narodnega gibanja.