Medicinska Fakulteta Univerze V Ljubljani 1919–1945

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945

Diploma mediko-kirurškega študija ljubljanskega liceja. Študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pri vajah iz (ARS, Osebni fond, AS 972.) anatomije, okrog leta 1930. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za Inštitut za zgodovino medicine.) Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 v Ljubljani Univerze Medicinska fakulteta

ISBN 978-961-6410-37-3

25 € Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945

Diploma mediko-kirurškega študija ljubljanskega liceja iz leta 1836. Študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pri vajah iz (Arhiv Republike Slovenije, Osebni fond, AS 972.) anatomije, okrog leta 1930. (Zasebni arhiv Žive Držaj Bonač.) Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 v Ljubljani Univerze Medicinska fakulteta

ISBN 978-961-6410-37-3

25 € Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945

Univerza v Ljubljani (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze) Občasna razstava od decembra 2012 do februarja 2013

Kazalo

Radovan Stanislav Pejovnik Predgovor �� 5

Jože Ciperle Uvod �� 7

Predzgodovina visokošolskega študija medicine v Ljubljani �� 9

Jože Ciperle Mediko-kirurška študijska stolica na ljubljanskem liceju 1791–1848 �� 11

Jože Ciperle Francosko visoko šolstvo v Ljubljani in študij medicine 1809–1813 �� 34

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 �� 41

Tatjana Dekleva Medicinska fakulteta v Ljubljani 1919–1945 �� 43

Tea Anžur Register imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 �� 58

Tea Anžur Abecedni seznam imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 �� 71

Tea Anžur Krajevno kazalo imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 �� 84

Jože Ciperle, Tatjana Dekleva Seznam razstavljenega gradiva �� 90

Background of the higher education study of medicine in Ljubljana / Establishment of the Faculty of Medicine in Ljubljana 1919–1945 �� 95

Jože Ciperle The Chair of Medical-Surgical Studies at the Ljubljana Lyceum 1791–1848 �� 97

Jože Ciperle The French Higher Education in Ljubljana and the Study of Medicine 1809–1813 �� 115

Tatjana Dekleva Establishment of the Faculty of Medicine in Ljubljana 1919–1945 �� 119

Predgovor

Zdravje je za človeka najpomembnejša dobrina vse od med sedmimi univerzitetnimi študijskimi smermi najdemo tudi pradavnine do današnjih dni. Arheološki viri nam dokazujejo, smeri za: zdravnike, kirurge in farmacevte. Z ukinitvijo liceja da je že pračlovek opravljal kirurške posege. Antika je že poznala sredi 19. stoletja je Ljubljana izgubila tudi medicinski študij. formalni medicinski študij, v srednjem veku pa so bile ustvarjene V drugi polovici 19. stoletja se je med Slovenci okrepil boj za osnove za medicinski študij na univerzah. Ta se je pod arabskim univerzo, ki je višek dosegel po koncu prve svetovne vojne, ko vplivom začel razvijati v Salernu, od tam pa se je razširil po je akcijo za njeno ustanovitev prevzela Vseučiliška komisija. Evropi. Zaradi vpliva krščanskega nazora, ki je omejeval univer- V njej so delovali tudi slovenski zdravniki in si prizadevali za zitetno avtonomijo srednjeveških univerz in prepovedoval ustanovitev medicinske fakultete. Njihova zahteva pa je bila z operacije, je bila kirurgija odstranjena z univerz, vendar so na ustanovitvijo univerze leta 1919 le delno izpolnjena, saj je novo- nekaterih univerzah že od 13. stoletja opravljali tudi avtopsije. ustanovljena fakulteta obsegala le prva dva, pripravljalna letnika. V času renesanse se je medicina ločila od antičnih vzorov, novo Fakulteta se je s tretjim letnikom razširila šele leta 1940, popolna obdobje v njenem razvoju pa se je začelo v 17. stoletju z eksperi- pa je postala leta 1945. menti Francisa Bacona. Visoko šolstvo habsburške monarhije je Medicinska fakulteta sodi danes med naše najprestižnejše zaostajalo za zahodno Evropo. Reforma univerzitetnega študija članice, kamor se vpisujejo najboljši dijaki in na kateri poučujejo v Avstriji in navezava na študijske sisteme zahodne Evrope profesorji, ki so ponesli ime Univerze v Ljubljani širom po svetu. v drugi polovici 18. stoletja ni uspela. V veljavi je bil dvojni Žal se Medicinska fakulteta sooča z mnogimi težavami: nima sistem terciarnega šolstva: licejski in univerzitetni. Liceji za ustreznih prostorov za kvalitetno izvedbo pouka, nima ustrezne razliko od pravih univerz niso bili usmerjeni v znanstveno delo, opreme za raziskovalno delo, predvsem pa ji proračunska posvečali so se predvsem izobraževanju za poklicno prakso. Z sredstva ne omogočajo normalnih pogojev za delo. ustanovitvijo liceja leta 1791 je Ljubljana prvič dobila višješolski Arhivsko-muzejski službi z dr. Jožetom Ciperletom na čelu se medicinski študij, v času Ilirskih provinc pa pravi univerzitetni iskreno zahvaljujem za opravljeno delo in čestitam k novemu študij medicine, saj na tedanji centralni šoli oziroma akademiji zborniku, ki priča o bogatosti in vsestranskosti naše Univerze.

Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor

Uvod

Študij medicine ima dolgo tradicijo. Arheološke najdbe kažejo, da je že pračlovek opravljal presenetljivo precizne kirurške posege, zato zgodovinarji medicine domnevajo, da je že tedaj obstajalo temeljno kvazimedicinsko znanje. V antiki je bil medicinski študij prvič formalno definiran v prisegi, ki se danes imenuje po znamenitem antičnem grškem zdravniku Hipokratu (okoli 460–okoli 380 pred Kristusovim rojstvom) z egejskega otoka Kosa, in v njegovih predpisih in naukih. V srednjem veku so bile ustvarjene prve osnove za medicinski študij na univerzah. Ob arabskih kulturnih vplivih je bila ob koncu 10. stoletja ustanovljena v Salernu prva zdravstvena ustanova na Zahodu. Salernska šola zdravstva (it. Scuola Medica Salernitana) je prva evropska zdravstvena ustanova, ki že stoletja velja za predhodnico moderne univerzitetne medicinske fakultete. Zgodovina medicine se zato deli na »salernsko obdobje« (približno od enajstega stoletja dalje), zgodnjesrednjeveška medicina pa spada v »predsalernsko obdobje«. V zgodnjem srednjem veku je namreč pogosto prišlo do neproduktivnega zlitja medicine in alkemije, kar je v veliki meri uničilo formalno že ustvarjene temelje študija medicine in ga potisnilo v bližino čarovniških posegov. Med 12. in 15 stoletjem so nastale nove medicinske visoke šole oziroma fakultete: v Montpellieru v Franciji leta 1220, v Bologni konec 12. stoletja, v Pragi 1347, na Dunaju 1365 itd. Do leta 1500 je bilo v Evropi že več kot petsto univerz – s štirimi tradicional- nimi fakultetami: poleg medicinske še z artistično (filozofsko), teološko in pravno – ki so s svojo organizacijsko strukturo in z razumevanjem svoje avtonomije in akademske svobode produkt evropskega krščanskega srednjega veka par exellence. Srednje- veške univerze so bile pod močnim vplivom Katoliške cerkve, ki ni kontrolirala samo znanstvene vsebine, prepovedala je tudi operacije in zlasti anatomijo, kar je vodilo v izločitev kirurgije z univerz. Toda univerze se niso bile pripravljene odpovedati praktičnim izkustvom. V Bologni so verjetno že okrog leta 1260, gotovo pa v začetku 14. stoletja na usmrčenih opravljali prve avtopsije, v Benetkah od leta 1376, severno od Alp pa prvič na Dunaju leta 1404. V renesansi se je medicina ločila od antičnih vzorov, od Hipokrata in Galena, v 17. stoletju pa se je z eksperimenti Francisa Bacona začelo novo obdobje znanstvene medicine, ki traja do danes. V Avstriji so v začetku 18. stoletja poznali slabosti svojega šolstva na terciarnem področju, zlasti na univerzah, in sprožili prve obotavljive poizkuse za njihovo odpravo (reforme Nizozemca Gerarda van Swietna). Globlji posegi v ta sektor šolstva so bili izpeljani v drugi polovici istega stoletja, ko so bile avstrijske univerze ob odpravi njihove avtonomije, avtoritete

7 in dotedanjega značaja avtonomnih korporacij spremenjene v predložili zahtevo za ustanovitev medicinske fakultete v veliki meri v šolsko organizirane institucije. Navezava na učne Ljubljani. Z zakonom o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov programe in študijske sisteme zahodne Evrope ni uspela. in Slovencev v Ljubljani je bila ustanovljena tudi medicinska Drugače je bilo s številnimi malimi višješolskimi oziroma fakulteta, ki pa je obsegala le prva dva, pripravljalna letnika. visokošolskimi učnimi ustanovami v provincah. V začetku 19. Zakonsko določilo, da se bo fakulteta postopoma izpopolnila stoletja so bile v Avstriji s forsiranjem modela terciarnega šolstva, z višjimi, kliničnimi semestri, se dolgo ni uresničilo. Fakulteta katerega osnove so bile po bavarskem vzoru podane že v času se je s tretjim letnikom razširila šele leta 1940, nadaljnjo izpo- cesarja Jožefa II. (1780-1790), ustvarjene mnogo večje možnosti polnitev pa je preprečila vojna. Skromna finančna sredstva, ki za pridobitev akademske izobrazbe. Dvojni nivo tega šolstva: jih je centralna oblast namenjala ljubljanski univerzi, in s tem licejski in »eruditivni« (univerzitetni) študij je dal malim povezana prostorska stiska ter težnja oblasti, da bi se vse tri jugo- filozofsko-teološkim licejskim učnim ustanovam po provincah slovanske univerze tesneje povezal tako, da bi se razvijale in izpo- predvsem v nenemških deželah povsem nov pomen. Liceji so se polnjevale posamezne stroke le na tistih univerzah, na katerih za razliko od pravih univerz, ki so bile usmerjene v znanstveno so bili za to najboljši pogoji, so dejstva, ki so onemogočala delo, posvečali predvsem izobraževanju za poklicno prakso, saj razvoj ljubljanske medicinske fakultete. Obdobje med obema je bil njihov glavni cilj vzgoja duhovnikov (ki naj bi imeli poleg vojnama je obdobje nenehnega prizadevanja osebja in študentov bogoslovnih še praktična znanja iz poljedelstva), ranocelnikov, za ohranitev in izpopolnitev fakultete, saj je bil njen obstoj upravnikov zemljiških gospostev in učiteljev. ogrožen ob vsakokratnih razpravah o univerzitetnem ali prora- Ljubljanski licej, ustanovljen leta 1791, je spadal med tiste, ki čunskem zakonu. Kljub težkim razmeram, v katerih je fakulteta niso imeli pravice podeljevanja akademskih nazivov in so bili delovala, so se predavali vsi predpisani predmeti in vaje v polnem kot semiuniverzitetne ustanove neke vrste vmesni člen med obsegu in študenti so osvojili vso predpisano snov za opravljanje gimnazijo in pravo univerzo. Imel je tri študijske usmeritve: prvega rigoroza. Do leta 1943, ko so bila predavanja na univerzi filozofsko, teološko in mediko-kirurško. V času francoskih ustavljena, je bilo na Medicinski fakulteti vpisanih približno Ilirskih provinc (1809–1813) pa je v Ljubljani delovala centralna 1860 študentov. Prva nosilca dela na njej sta bila matičarja dr. šola oziroma akademija s sedmimi univerzitetnimi študijskimi Alfred Šerko in dr. Janez Plečnik. Njima se je leta 1920 pridružil smermi med drugimi tudi za zdravnike, kirurge in farmacevte. dr. Evgen Kansky, v dvajsetih letih sta na fakulteto prišla še dr. Z reformo avstrijskega terciarnega šolstva v letih 1848/1849, ki Alija Koširi in dr. Albin Seliškar. Ob ustanovitvi tretjega letnika je dopustila samo univerzitetne študije, je bil tudi v Ljubljani leta 1940 so bil zaposleni trije novi redni profesorji: dr. France ukinjen licej, zato v naslednjih desetletjih do leta 1918 lahko Hribar, dr. Božidar Lavrič in dr. Karel Lušicky. Med vojno je spremljamo le prizadevanja za ustanovitev univerze in v njenem veliko fakultetnih sodelavcev in študentov odšlo v partizane, okviru tudi medicinske fakultete. kjer so odigrali pomembno vlogo pri organiziranju partizanske sanitete. Z osvoboditvijo leta 1945 pa je bila ustanovljena Ustanovitev medicinske fakultete v Zagrebu je spodbudila popolna medicinska fakulteta v Ljubljani. dr. Alojza Kraigheja, da se je leta 1917 zavzel za ustanovitev Zahvaljujemo se rektorju prof. dr. Radovanu Stanislavu medicinske fakultete v Ljubljani. Slovenski zdravniki so Pejovniku in rektoratu Univerze v Ljubljani za naklonjeno se leta 1918 pridružili Vseučiliški komisiji v prizadevanjih pozornost in podporo ter vsem drugim, ki so sodelovali pri za ustanovitev slovenske univerze in konec februarja 1919 pripravi razstave in razstavnega kataloga.

Dr. Jože Ciperle Predzgodovina visokošolskega študija medicine v Ljubljani

Predavanje iz anatomije v prvi polovici 19. st. (Wilhelm Lindenschmidt, bakrorez, okrog leta 1826, Inštitut za visoko šolstvo, Würzburg.)

Mediko-kirurška študijska stolica Jože Ciperle na ljubljanskem liceju 1791–1848

I. Od srede 18. stoletja se je na deželnih univerzah severno- in zahodnonemških držav vse bolj uveljavljala svoboda pouka in znanosti, v Avstriji pa so že v času Karla VI. (1711–1740) sicer poznali slabosti svojega šolstva na terciarnem področju in sprožili prve obotavljive poizkuse za njihovo odpravo, do pomembnejših sprememb v študijskem sistemu pa ni prišlo. Prvi ukrepi so signalizirali le močnejši vpliv države. Globlje posege v ta sektor šolstva, izpeljane v času Marije Terezije (1740–1780), Jožefa II. (1780–1790) in Leopolda II. (1790–1792), pa je že mogoče razumeti kot počasno nastajanje novega izobraževalnega oz. študijskega koncepta. Kompleksno reformno dogajanje, ki je bilo pod močnim vplivom razsvetljenskih idej, je bilo usmerjeno predvsem v zagotovitev večjega vpliva države, v praktične poklicne usmeritve in v odpravljanje konfesionalnih omejitev. Navezava na učne programe in študijske sisteme zahodne Evrope pa ni uspela. V središču reformnih prizadevanj je bila univerza na Dunaju, ki se je vse bolj uveljavljala kot avstrijska vzorna univerza, izobraževalno-politične usmeritve pa so bile vendarle 1 koncipirane za celotno državo. Predavanje medicine v 16. stoletju. (P. Borisov, Zgodovina medicine, Ljubljana 2009, Terezijanskemu reformnemu absolutizmu je v prvi fazi univer- 183.) zitetne reforme s pomočjo cesaričinega osebnega zdravnika in centralne osebnosti terezijanskih reform Nizozemca Gerarda van Swietna v slabem desetletju trdih bojev uspelo bistveno oslabiti kjer so bile razmere na področju zaposlovanja s pojavom novih dotedanji monopolni položaj jezuitskega reda na terciarnem poklicev temeljito spremenjene, privedle od petdesetih let 18. področju šolstva. Začel se je proces zmanjševanja njihove šolske stoletja dalje do porasta števila študentov.3 avtonomije. Mesta, s katerih so bili izrinjeni jezuiti, je zasedala Drugače je bilo s številnimi manjšimi višje- oziroma visokošol- država s svojimi personalnimi resursi.2 skimi učnimi ustanovami v provincah. Študijske možnosti na njih so bile manjše, omejene predvsem na filozofijo in teologijo. Prve reforme univerzitetnega študija so imele za posledico naval Služile so večinoma regionalnim potrebam, državni ukrepi pa študentov na univerze, ki so se nahajale v velikih mestih, kjer so jih dosegali razmeroma pozno. Razsvetljenim visokošolskim je bila skoncentrirana večina uradništva in kjer so se opravljali reformatorjem na Dunaju so bile trn v peti, v njih so videli poglavitni meščanski pravni in drugi posli. To velja predvsem za Dunaj in tudi Prago, torej za tisti visoki šoli, ki sta že od 1 H. Engelbrecht, Geschichte des österreichischen Bildungswesens, Erziehung und Unter- nekdaj imeli štiri fakultete: filozofsko, pravno, medicinsko in richt auf den Boden Österreichs, 3. zv., Wien 1984; G. Grimm, Elitäre Bildungsinsti- teološko, študijske smeri pa so bile že reglementirane. Kdor je tution oder »Bϋrgerschule«?, Das österreichiche Gymnasium zwischen Tradition und opravil predpisane izpite, je zlasti med juristi lahko računal na Innovation 1773–1819 (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd. 20), Frankfurt am primerno službo. Izpitni sistem in poklicna usposobljenost sta Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien 1987, 566–567; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, Licej v Ljubljani, Ljubljana 2001, 69–70. postala od petdesetih let 18. stoletja dalje postopoma vse bolj 2 J. Ciperle, Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno srednjo šolo 1773–1848, povezana. Stari sistem službene rekrutacije, ki je temeljil na v: Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, izd. V. Rajšp osebnih odnosih, je zamenjal nov, na učinkovitosti temelječi et. al., Ljubljana 2001, 357–371; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 70. 3 G. Klingenstein, Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten im Spannungsfeld the- sistem. V nasprotju s pričakovanji visokošolskih reformatorjev resianischer Aufklärung, v: W. Koschatzky (izd.), Maria Theresia und ihre Zeit, Salz- so študijske spremembe vsaj v velikih univerzitetnih mestih, burg 1979, 213–223; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 70–71.

11 Ura anatomije dr. Tulpa. (Rembrandt van Rijn, olje, 1632.) http://www.wgsebald.de/anatomie.html centre osovraženih cerkvenih redov in sholastike. Ker so bile nove discipline na njih le deloma zastopane, število primerno Gerard van Swieten (1700-1772), nizozemski zdravnik, osrednja osebnost v prvi izobraženih profesorjev omejeno in število študentov majhno, fazi avstrijskih visokošolskih reform v času cesarice Marije Terezije. (Naturhistori- so bili mnenja, da »ne bi bila nobena nesreča, če bi jih čim prej sches Museum, Dunaj.] ukinili«. Tem bolj, ker so se podobna razglabljanja, podkrepljena z argumentom, da za celo Anglijo zadostujeta le dve univerzi, pojavljala tudi na Nemškem.4 upravnikov veleposestev in učiteljev. V tem smislu so se liceji V drugi fazi univerzitetnih reform, ki se je začela leta 1772, ko delili na degradirane univerze, ki so lahko podeljevale doktorate se je že naznanjala ukinitev jezuitskega reda, so bile avstrijske iz filozofije in teologije, in na liceje, ki so nastali kot nekake univerze spremenjene – ob odpravi njihove avtoritete in zakrnele gimnazije namesto prejšnjih jezuitskih študij ter postali dotedanjega značaja avtonomnih korporacij – v veliki meri znanstveno-izobraževalne ustanove v deželnih središčih, vendar v šolsko organizirane institucije, v nekake »poklicne šole« brez pravice podeljevanja doktorskih nazivov. Ljubljanski licej je za vzgojo lojalnih služabnikov absolutistične države, to je za spadal med tiste, ki niso imeli pravice podeljevanja akademskih vzgojo bodoče duhovščine, juristov, uradnikov in zdravnikov. nazivov in so bili kot semiuniverzitetne ustanove neke vrste Birokratski upravi države je ustrezala sprememba jezuitskih vmesni člen med gimnazijo in pravo univerzo. Imel je tri univerz v državne ustanove. Država je v svoje roke prevzela študijske usmeritve, filozofsko, mediko-kirurško in teološko, »študij« na štirih univerzitetnih fakultetah, univerzitetno poleg tega pa še vrsto neobveznih predmetov od poljedelstva premoženje in univerzitetno jurisdikcijo. prek zgodovine in filozofije do modernih jezikov.6

V začetku 19. stoletja so bile v Avstriji s forsiranjem modela terciarnega šolstva, katerega osnove so bile po bavarskem vzoru podane že v času Jožefa II., ustvarjene mnogo večje možnosti za pridobitev akademske izobrazbe. Dvojni nivo tega področja šolstva: licejski in »eruditivni« (univerzitetni) študij, je dal malim filozofsko-teološkim licejskim učnim ustanovam po 4 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 70–71. provincah, ki so jih razsvetljeni reformatorji druge polovice 5 G. Klingenstein, Universitätsfragen in der österreichischen Monarchie um 1800, R. G. 18. stoletja obravnavali z nezaupanjem, predvsem v nenemških Mack Plaschka (izd.), Wegenetz europäischen Geistes, Wissenschaftszentren und geistige Wechselbeziehungen zwischen Mittel- und Sϋdosteuropa vom Ende des 18. Jahrhun- 5 deželah Monarhije povsem nov pomen. derts bis zum ersten Weltkrieg, Wien 1983, 38–43; C. Thienen-Adlerflycht, Wandlun- Liceji so se za razliko od pravih univerz, usmerjenih v znanstveno gen des österreichischen Studiensystems im Übergange vom 18. zum 19. Jahrhundert, delo, posvečali predvsem izobraževanju za poklicno prakso, saj Student und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und Materialien (»Neunzehntes Jahrhundert«, Forschungsunternehmen der Fritz Thyssen Stiftung, 19), Göttingen je bil njihov glavni cilj vzgoja duhovnikov – ki naj bi imeli poleg 1975, 38–43; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 79–80. bogoslovnih še praktična znanja iz poljedelstva –, ranocelnikov, 6 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 10.

C.-k. živinozdravstvenega inštituta (K.k. Thierarzney-Institut) na Dunaju v dunajsko medicinsko fakulteto leta 1808 dosegla zavidljiv uspeh. Vstop na oddelek veterine dunajske medicinske fakultete je bil pogojen z zaključenim medicinskim študijem (zdravnik ali ranocelnik).10 Sicer pa je medicinska fakulteta leta 1833 edina od fakultetnih študijev dobila nov študijski načrt. Študij kirurgije je bil razširjen na tri, farmacije pa na dve leti. Vendar je že leta 1836 Študijska dvorna komisija spraševala profesorje medicinskih fakultet, katerih izboljšav si želijo. Predloge je zbral Ludwig Freiherr von [Türkheim], namestnik študijskega direktorja dunajskega medicinsko-kirurškega študija. Njegova temeljna misel je bila, »da je sedanja ureditev, po kateri se izobražujeta dve vrsti sanitetnega osebja: zdravniki in ranocelniki (doktorji medicine in kirurgije in magistri ali patroni kirurgije) z znanstvenega vidika nevzdržna«, in predlagal, da bi v »prihodnosti vzgajali en sam tip enako izobraženih in enako usposobljenih sanitetnih delavcev, doktorje medicine in kirurgije«.11 Leta 1845 je Študijska dvorna komisija postavila za pripravo novega študijskega načrta posebno komisijo. Sestavljali so jo Joseph Skoda, Karl Rokitansky in Joseph Hyrtel, njen referent pa je bil Stephan Ladislaus Endlicher. Poročilo te komisije iz leta 1846, ki ni bilo realizirano, je bilo prav tako naravnano v smer bodočega razvoja.12

Christian Albert Theodor Billroth (1829-1894), znameniti nemško-avstrijski kirurg 19. stoletja v predavalnici okrog leta 1880. (Österreichische Galerie Belvedere, Dunaj.) III. Ljubljana je imela že od konca 18. stoletja na mediko-kirurškem študiju tri učitelje. Eden je moral biti doktor medicine, poučeval II. pa je enostavno botaniko, nekaj kemije ter collegium clinicum V prvi polovici 19. stoletja je bilo medicino mogoče študirati na arte medica kot nauk o notranjih boleznih. Drugi je poučeval dveh nivojih. Kirurški študij za civilne in podeželske ranocelnike (chirurgische Studium für Civil- und Landwundärzte) je trajal dve leti in bil v glavnem omejen na kirurgijo in porodništvo, 7 R. Meister, Entwicklung und Reformen des österreichischen Studienwesen, (Sitzungs- v njegov okvir pa je spadalo tudi babištvo. Večina licejev te berichte der philosophisch-historischen Klasse der Österreichischen Akademie der Wis- senschaften, 239/1), Wien 1963; 36; B. Breitner, Geschichte der Medizin in Österreich, 7 medicinske učne ponudbe ni presegla. Wien 1951, Wien 1951, 41–46. Študij zdravilstva in višjega ranocelništva (Studium der 8 T. Puschmann, Die Geschichte der Medizin als akademischer Lehrgegenstand, Wien Arznaykunde und höheren Wundarznaykunst) pa je sprva trajal 1879, 34; isti, Geschichte des medizinischen Unterrichts von den ältesten Zeiten bis zur Gegenwart, Leipzig 1889, 23; isti, Die Medizin in Wien während der letzten 100 Jahre, štiri leta, absolvirati ga je bilo v Habsburški monarhiji mogoče Wien 1884, 18. na znamenitih univerzah na Dunaju, v Pragi, Krakovu.8 9 R. Meister, Entwicklung und Reformen, 52; W. Unger, (izd.): Systematische Darstellung Fakultetni študij medicine je bil leta 1804 s spremembo učnega der Gesetze über die höheren Studien in den gesammten deutsch-italienischen Provin- zen der österreichischen Monarchie, 2, (Studienplan, § 2), Wien 1840, 171–182. načrta razširjen na pet let: pouk je tri leta obsegal teorijo, četrto 10 Prim. J. Schreiber, Die Tierärztliche Hochschule in Wien, Ihre Gründung, Geschichte, in peto leto pa sta bili posvečeni praktičnemu pouku ob bolniški Lehrpläne und Gebäude, 200 Jahre Tierärztliche Hochschule in Wien, Festschrift, izd. postelji. Kirurški študij je ostal dveletni, toda učna vsebina je R. Pobisch und O. Schaller, Wien 1968, 3–18; J. L. Barth-Barthenheim, Österreichi- bila nekoliko razširjena, predvsem pa so si prizadevali za boljšo sches Schul- und Studienwesen, (Von dem Bestande der Thierarzneischule, § 1573– 1638), 797–823; W. Unger, Systematische Darstellung, 2, (Verordnungen hinsichtlich 9 kvaliteto tega poklicnega izobraževanja. der medicinisch-chirurgischen Studien, § 8), 192; M. Dolenc, Začetki veterinarskega Študijska reforma leta 1810 je povečala število učnih predmetov šolstva na Slovenskem, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 7, (Bleiweisov na obeh izobraževalnih nivojih. Posamezni deli študija so se v zbornik), izd. J. Batis in P. Vodopivec, Ljubljana 1983, 114. 11 Glej R. Meister, Entwicklung und Reformen, 52; R. Kink, Geschichte der kaiserlichen določeni meri osamosvojili (kemija, farmacija, okulistika, zoboz- Universität, 1, 610. dravstvo, veterina in babištvo). Zlasti veterina je po vključitvi 12 B. Breitner, Geschichte der Medizin, 41.

13 Pogled na ljubljansko licejsko poslopje in njeno okolico v drugi polovici 19. stoletja. (stara razglednica, Zmago Tančič.) Vaški ranocelnik oskrbuje bolnika. (Oljna slika, David Teniers.) http://www.google.si/search?q=david+teniers+the+younger&hl=sl&rlz=1W1SK anatomijo, ranarstvo z anatomijo in porodništvo, tretji pa živi- PB_slSI390&prmd=imvns&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=MBSJUI nozdravstvo, ki mu je bila kasneje priključena še sodna medicina. H9BYbHsgaw9IDgAw&sqi=2&ved=0CCcQsAQ&biw=860&bih=4739. Dveletni študijski tečaj je bil razdeljen na dva dela. V prvem letu so obravnavali predvsem teorijo, zlasti anatomijo in teoretično podlago za druge predmete, v drugem letniku pa nauk o magistre kirurgije in porodništva, so absolventi mediko-kirur- operacijah in obvezah ter porodništvo in se »tako kirurgično ških študijev diplomirali le za patrone kirurgije, ki so večinoma kakor tudi internistično udejstvovali ob bolniški postelji«.13 službovali kot civilni in podeželski ranocelniki (Civil- und V prvem predmarčnem obdobju je do leta 1806 dr. Karl Bernard Landwundärzte).15 Kogel poučeval interno medicino (nauk o boleznih) in veterino, Če se je še v času Jožefa II. kirurg izučil svoje obrti kot drugi dr. Vincenc Kern do leta 1805 kirurgijo, anatomijo in babištvo vajenci pri svojem mojstru, se od bodočega patrona kirurgije (kasneje je postal profesor kirurgije na Dunaju), dr. Franc zdaj zahteva dokončan mediko-kirurški študij. Seveda pa so na Melzer od 1805 kirurgijo in babištvo in Anton Melzer od leta ta študij sprejemali učence, ki so končali tri leta vajeniške dobe 1806 anatomijo in fiziologijo.14 pri kirurgih, normalko oziroma tri razrede glavne šole, šele od Lahko rečemo, da je v Ljubljani – zlasti izrazito v prvem obdobju leta 1833 se za vstop zahtevajo štirje, to je gramatikalni razredi predmarčne dobe – obstaja mediko-kirurška šola na liceju kot gimnazije, ali pa trije razredi normalke. Za vstop na mediko- posebna strokovna šola, ki naj bi po hitrem študijskem kurzu -kirurški študij se torej vso avstrijsko predmarčno dobo ne izobraževala zdravstveno osebje nižje vrste. zahteva končana gimnazija, kar je bilo sicer potrebno za druge Število zdravnikov je bilo v Avstriji v tem času še izredno študije liceja.16 majhno. Promovirani doktorji medicine so bili na razpolago le V prvi dobi kirurških študijev na licejih je bil učni uspeh slab. po mestih. Čeprav mediko-kirurški študiji niso bili namenjeni »Posebno Ljubljana je bila na glasu, da le malo učencev konča za znanstveno delo, pa prav primer ljubljanskega študija kaže, da njeno šolo in da je mnogo takih, ki po več let sede v posameznem je tu »dosegla znanstvenost precejšnjo stopnjo«. Na mnenje, ki tečaju. Kar je seveda tudi odraz dejstva, da so imeli v šolo dostop sta ga zastopala kranjski protomedikus dr. Anton Jožef Haymann tudi učenci, od katerih kaj drugega ni bilo pričakovati.«17 in van Swietenov pomočnik dr. Anton von Stoerck, da licejski V skladu s splošno veljavnimi predpisi o izpitih so morali tudi učitelji niso nastavljeni za znanstveno delo, ampak za praktično zdravstveno delovanje (vzgajanje uporabnih porodniških pomočnic in absolventov, veščih zdravljenja), se ljubljanski 13 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 12. mediko-kirurški učitelji niso ozirali. Vrsta učiteljev ljubljan- 14 Glej Instanz Schematismus, 1802–1808; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, skega mediko-kirurškega študija je začela svojo strokovno pot škatla 359, sign. 8, ex 1816. 15 Prim I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 8; A. Cindrič, Kranjski doktorji na Dunaj- na liceju, npr. Baltazar Hacquet, dr. Vincenc Kern, dr. Joseph ski univerzi v predmarčnem obdobju 1815–1848, Melikov zbornik, Slovenci v zgodovi- Wat tma nn , dr. Franz Fikelscherer, dr. Kristjan August Voigt in ni in njihovi srednjeevropski sosedje, izd. V. Rajšp et. al., Ljubljana 2001, 373–390. dr. Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf – in nato nadaljevala 16 F. F. ZWITTER: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919-1969, gl. ur. R. Modic, Ljubljana 1969, 33–34; P. Borisov, Od rano- svojo akademsko kariero na različnih univerzah. Medtem ko celništva do začetkov znanstvene kirurgije, 185–192; isti, Medicinsko visoko šolstvo, 7. so na fakultetah promovirali kandidati za doktorje medicine, 17 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 48.

14 V Ljubljani je bila ta reforma medicinskega študija uveljavljena šele po odhodu Francozov in obnovitvi avstrijske oblasti. Sedaj je bilo nastavljenih pet profesorjev: anatom, internist, kirurg, porodničar in veterinar. Ker konkurzi za razpisana mesta niso vedno uspeli, so morali v takem primeru ostali učitelji poučevati še dodatni predmet. Leta 1813 je bil na novo uveden predmet o oživljanju navidezno mrtvih in o prvi pomoči. Ta predavanja so bila namenjena širši publiki in so potekala brezplačno ob nedeljah dopoldne. Poučeval je učitelj sodne medicine.20 Kakor smo že omenili, je bil leta 1833 mediko-kirurški študij ponovno reformiran; pogoji za sprejem so postali strožji in študij je trajal za vse kandidate tri leta. Po tej reformi je bil predpisan naslednji učni načrt:

I. letnik a) uvod v študij kirurgije, b) anatomija, c) vaje v seciranju.

II. letnik Naslovnica Albuma akademikov ljubljanskega liceja (Album Academicorum Lycei a) fiziologija, Labacensis). (NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 654.) b) splošna medicina, kirurgična patologija in terapija, c) teorija o porodu, č) nauk o zdravilih in farmacevtsko strokovno znanje, slušatelji mediko-kirurškega študija ljubljanskega liceja opravljati d) nauk o receptih in dietetika, semestralne in letne izpite, po končanem drugem letniku pa izpit e) živinozdravstvo. pred komisijo, ki je bila sestavljena iz obeh mediko-kirurških učiteljev in iz dveh poljubno izbranih mestnih kirurgov. Člani III. letnik komisije so po izpitu podpisali diplomo (zaključno spričevalo) a) medicinski praktični pouk ob bolniški postelji, in kandidate tudi zaprisegli. Kandidati pa so morali še pred b) specialna medicinska patologija in terapija, izpitom navesti kraj, kamor bodo šli na prakso. Leta 1807 je bila c) specialna kirurška patologija in terapija s poukom o instru- izvedena reforma izpitov na medicini, ki je veljala tudi za licejske mentih in obvezah, mediko-kirurške študije: semestralni izpiti so odpadli, kandidati č) operacijske vaje na mrliču, so morali opraviti strogi izpit iz kirurgije in porodništva ter d) sodna medicina, zaključni izpit. Ocene (ocenjevalni razredi) strogega izpita iz e) vaje v operiranju in obvezovanju, kirurgije in porodništva so morale biti navedene v zaključnem f ) okulistika.21 spričevalu (diplomi). Slušateljem mediko-kirurškega študija, Po končanem tretjem letniku so morali slušatelji odslužiti še ki niso opravili strogega izpita iz kirurgije, je bila prepovedana praktično dobo, in to najmanj en mesec na kirurškem oddelku. vsakršna praksa.18 Predpisan je bil tudi en mesec prakse iz porodništva, katere Nov razvoj so doživele mediko-kirurške šole z že omenjenim pa kandidat pred opravljenim kirurškim rigorozom ni mogel učnim načrtom iz leta 1810. Po tem načrtu je obsegal pouk v nastopiti. Kirurška in interna enomesečna praksa pa je veljala prvem letniku naslednje predmete: kratek uvod v kirurški študij samo za tiste slušatelje, ki so opravili učno dobo pri ranocelniku; (enciklopedični pregled in metodologijo), anatomijo, teoretično drugi kandidati so morali odslužiti trimesečno prakso, torej kirurgijo, fiziologijo, splošno patologijo in terapijo notranjih bolezni, materiam medicam et chirurgicam, dietetiko ter nauk o 18 receptih, nauk o obvezah in instrumentih; v drugem letniku pa: W. Unger, Systematische Darstellung, 2, (Von den Prüfungen und Zeugnissen, § 37), 355–356; AS, Arhiv direkcije medicinsko-kirurških študij, (Šola III), fasc. 2 (zbirka nauk o operacijah (demonstriran na mrliču), praktični kirurgični protokolov o rigorozih ranocelnikov 1822–1839). pouk in vaje ob bolniški postelji, sodno medicino, specialno 19 W. Unger, Systematische Darstellung, 2, (Studienplan, § 2), 182–190. terapijo notranjih bolezni in praktične vaje ob bolniški postelji, 20 AS, Arhiv liceja (Šola III), fasc. 3; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, škatla 359, sign. 8, ex 1816–1843. kirurško specialno terapijo, praktični pouk v kirurgiji in vaje ob 21 Prim I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 13; P. Borisov, Od ranocelništva do začet- bolniški postelji, porodništvo in živinozdravstvo.19 kov znanstvene kirurgije, 220–222.

15 Album akademikov ljubljanskega liceja z vpisanimi študenti mediko-kirurškega študija v študijskem letu 1828. (NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 654.) skupaj s porodništvom pet mesecev. Iz tega sledi, da sta tudi -kirurških študijih latinščina postopoma odpravljena in uvedena ljubljanski mediko-kirurški študij zapuščala dva kvalitetno nemščina, le latinske strokovne izraze je bilo dovoljeno obdržati, različna tipa patronov kirurgije: absolventi s staro vajeniško da ne bi prišlo do zmede. Teoretično in praktično porodništvo vzgojo so imeli kvalitetno slabše strokovno znanje kakor pa za babice so v Ljubljani poučevali v slovenščini in nemščini.24 absolventi, ki so imeli nižjo gimnazijsko izobrazbo in skupno Obnovljena avstrijska oblast je leta 1813 razmišljala – verjetno pet mesecev prakse.22 tudi z reminiscenco na popolno medicinsko fakulteto v okviru francoskih écoles centrales in v skladu z vse bolj razširjenim Medtem ko je teoretični pouk potekal v licejskem poslopju, je mnenjem o ukinitvi drugorazrednih licejskih mediko-kirurških praktični pouk potekal v ljubljanski meščanski bolnici, kjer pa študijev – o ukinitvi teh študijev tako v Ljubljani kakor tudi so bile razmere tudi za učne namene izredno slabe. Šele z usta- v Celovcu. Najbolj je bil na udaru prav ljubljanski mediko- novitvijo bolnice v nekdanjem diskalceatskem samostanu na -kirurški študij. Končno je obveljalo mnenje grofa Sauraua, Ajdovščini (nova bolnica na Ajdovščini), kamor se je naselila dvornega komisarja za Ilirijo, naj se mediko-kirurški študij v tako imenovana klinična šola, se je položaj začel polagoma Ljubljani ohrani. Dvorna študijska komisija je 7. junija 1819 izboljševati.23 Učni jezik na mediko-kirurških študijih je bil sprva latinski. V 22 AS, Arhiv liceja, (Šola II), fasc. 5, fasc. 6; I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 13–14. času Jožefa II. in njegovih prizadevanj za oblikovanje enotne 23 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 19. države z enim jezikom (nemščino) je bila tudi na mediko- 24 Prav tam, 11.

16 izrecno izjavila, »da po cesarjevi odločitvi ostane kirurgična šola v Celovcu za celovško okrožje, ljubljanska pa za Ilirski gubernij, h kateremu spada tudi beljaško okrožje«. Obvezno pa je morala imeti pet profesorjev: anatoma (fiziologa), internista, kirurga, porodničarja in veterinarja; uvod v kirurgični študij in sodno medicino pa naj poleg svojega predmeta poučujeta dva profesorja.25 Povsem v skladu z novim učnim načrtom iz leta 1810 oziroma 1833 so poučevali na ljubljanskem mediko-kirurškem študiju od leta 1814 do 1848 naslednje učne predmete: anatomijo in fiziologijo: Anton Melzer (1814–1846), dr. Kristjan August Voigt (1847–1850), kirurgijo: dr. Joseph Wattmann (1816–1818), Franz Fikelscherer (1819–1822), dr. Leopold Nathan (1824–1850), teoretično in praktično medicino: dr. Anton Jeuniker (1814–1818), dr. Ivan Zhuber (1819–1834), dr. Franc Schiffer (1837–1850), Naslovnica seznama javnih predavanj na ljubljanskem liceju v šolskem letu 1824. (NUK, Rokopisni oddelek, Šolski spis, N 181-1969.) porodništvo: Jan Matoschek (Matoušek) (1816–1821), mag. kirurgije in porodništva, reveži. S posebno okrožnico je obvestil okrožne oblasti, da naj Ignac Pintar (1822–1833), mag. kirurgije in porodništva, pošiljajo v bolnico poučne in redke primere, v zvezi s čimer dr. Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf (1840–1850), posebej navaja »strelne rane, poškodbe glave, komplicirane frakture, izpahe, opekline, čire, fistule, sifilis, benigne in maligne veterino in sodno medicino: novotvorbe, kamne v mehurju, kile in vodene kile«. Ustanovil dr. Janez Verbitz (1815–1840), pa je tudi ambulanto za nujne primere.27 dr. Janez Bleiweis (1842–1850), Sredi dvajsetih let je mestna občina prizidala bolnici na Ajdovščini še dvorano za seciranje in anatomsko-patološki uvod v kirurški študij, fiziko, kemijo, botaniko in farmacijo: kabinet, ki je bil dotlej v licejski stavbi. dr. Ivan Biatzowsky (1834–1850).26 S študijsko reformo iz leta 1833 je ljubljanski licejski mediko- -kirurški študij dosegel svoj višek. V uradnih aktih so v tem času Leta 1815 so v bolnici na Ajdovščini za klinični pouk ustanovili bili njegovi posamezni učitelji imenovani profesorji. Ustano- poseben oddelek s šestimi posteljami za moške in ženske. V vljena teoretična medicinska stolica je pomenila prvi korak k osnovi gre za načrt usmiljenega brata Fausta Gradiška o oddelku patologiji kot obligatnemu predmetu. Z delitvijo medicinske za posebne bolnike (Abteilung für besondere Kranke) iz leta 1808, stolice v teoretično in praktično se je takratni učni načrt že le da ta oddelek ni imel nobene zveze z Gradiškovim homeo- približal današnjemu študijskemu sistemu: pouku patološke patskim sistemom. Zanimivo je, da drugi avstrijski liceji takega anatomije in eksperimentalne patologije. Nepotrebna delitev zavoda niso imeli, kar v zvezi z mediko-kirurškim študijem ponovno kaže hotenje Ljubljane, da bi njen licej prerasel v univerzitetni študij. Direktor mediko-kirurškega študija dr. 25 Prav tam, 55; prim. AS, Arhiv liceja (Šola II), fasc. 2, 1819; ÖSA-VA, Študijska dvorna Karl Bernard Kogel je v želji, da bi naredil selekcijo pri sprejemu komisija, III/2, škatla 359, 1816–1823. na ta oddelek, določil, da sprejemajo tudi bolnike z dežele, da 26 NM, NUK, ZAL-Lj., Seznami predavanj (Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen / Ordnung der öffentlichen Vorlesungen, 1817–1848). je sprejem mogoč le s sprejemnim listkom in da smeta profesor 27 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 18, 55; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, in asistent izbirati za kliniko ustrezne bolnike med mestnimi III/2, sign. 8, G med., ex 1823, 136.

17 Notranjost seznama predavanj na ljubljanskem liceju v šolskem letu 1824 z navedbo profesorjev mediko-kirurškega študija in njihovih predavanj. (NUK, Rokopisni oddelek, Šolski spis, N 181-1969.) kirurgije v teoretično in praktično pa je bila odpravljena. Pouk porodništva je sedaj trajal dva meseca. Teoretični del pouka Najbolj značilna novost te reforme: stolica za pripravljalne vede je potekal dopoldne v slovenščini, popoldne pa v nemščini, je bila pomembna izpopolnitev teoretične izobrazbe bodočih klinični del, povezan s praktičnimi vajami, pa ob porodniški ranocelnikov, pomembno učno dopolnilo ostalim predmetom. postelji v porodnišnici.29 To tem bolj, ker štirje gimnazijski razredi niso nudili bodočim Od tridesetih let dalje so bila ob nedeljah in praznikih vsakomur kandidatom potrebnega pomožnega znanja, predvsem pa dostopna predavanja o prvi pomoči v primeru dozdevne smrti in jim niso omogočali presoje, če sploh sodijo v ta poklic. Saj o pomoči v izrednih življenjskih nevarnostih.30 predmetnik takratne šestrazredne gimnazije, kot je že bilo V štiridesetih letih so bila v zimskem semestru trikrat na teden, v omenjeno, ni poznal nobenega naravoslovnega predmeta. Pa ponedeljek, sredo in v petek, tudi izredna predavanja o specialni tudi v tem pogledu predstavlja ljubljanski licej v primerjavi z patologiji in terapiji otroških bolezni, v porodnišnici pa vsako liceji v drugih provincah pomembno izjemo. Že omenjeni prosti dopoldne praktične vaje ob otroški bolniški postelji.31 pouk botanike na filozofskem študiju ljubljanskega liceja, ki je bil povezan z botaničnim vrtom, je omogočal tako ranocelni- škim učencem kakor tudi slušateljem mediko-kirurškega študija pridobitev nekaj botaničnega znanja. Pomena botaničnega vrta, ki je upravno, kakor je že bilo rečeno, spadal pod filozofski študij, se je mediko-kirurški študij prav dobro zavedal, zato je 28 Glej opombo 27, I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 53, 71–75; P. Borisov, Od rano- po odhodu prof. Franca Hladnika v pokoj, ko filozofski študij celništva do začetkov znanstvene kirurgije, 220–222, 233–239. ni imel primerne osebe, prevzel vodstvo vrta ob Ižanski cesti dr. 29 NM, NUK, ZAL-Lj., Seznami predavanj (Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen / Jan Nepomuk Biatzowsky, profesor pripravljalnih ved, torej tudi Ordnung der öffentlichen Vorlesungen, 1817–1848). 30 Prav tam; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, škatla 359, sign. 8, ex 1840. botanike, na mediko-kirurškem študiju. S tem je bila zagoto- 31 Prav tam; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, škatla 359, sign. 8, ex 1842, ex vljena kontinuiteta v strokovnem pogledu in upravi.28 1843.

18 IV. II. semester V skladu s študijskim načrtom mediko-kirurških študijev iz a) splošna in farmacevtska kemija, od 9. do 10. ure, leta 1810 je v Ljubljani ob koncu dvajsetih let potekal študij na b) botanika, od 8. do 9. ure, naslednji način: c) anatomija, od 14. do 15. ure, č) specialne vaje. I. letnik I. semester II. letnik a) uvod v kirurški študij kot enciklopedični pregled z anatomijo, I. semester od 14. do 15. ure, a) fiziologija človeka, od 14. do 15. ure, b) uvod v kirurški študij in teoretična kirurgija, tj. splošna in b) splošna patologija in terapija. specialna patologija zunanjih bolezni, od 15. do 16. ure, c) fiziologija, splošna patologija notranjih bolezni, od 16. do 17. II. semester ure, a) nauk o zdravilstvu, farmacevtski proizvodi, pisanje receptov č) teoretično in praktično porodništvo za babice, od 7. do 8. ure. in dietetika, od 14. do 15. ure, b) teoretično porodništvo za kirurge, od 8. do 9. ure, II. semester c) veterina, od 9. do 10. ure. a) anatomija, od 14. do 15. ure, b) teoretična kirurgija, od 15. do 16. ure, III. letnik c) materia medica et chirurgica, dietetika in uvod v pisanje I. semester receptov, od 16. do 17. ure, a) medicinske praktične vaje ob bolniški postelji, od 8. do 9. ure, č) teoretično in praktično porodništvo za babice, od 7. do 8. ure, b) specialna medicinska patologija in terapija, od 9. do 10. ure, d) nadaljevanje teoretične kirurgije, tj. splošne in specialne c) praktični pouk iz kirurgije ob bolniški postelji, od 10. do 11. patologije zunanjih bolezni, od junija do konca šolskega leta: ure, nauk o kirurškem obvezovanju in instrumentih, od 15. do 16. č) specialna kirurška patologija, terapija in nauk o operacijah ure. poleg nauka o instrumentih in nauka o obvezovanju, od 11. do 12. ure, II. letnik d) operacijske vaje na mrliču, I. semester e) sodna medicina, od 12. do 13. ure. a) specialna terapija notranjih bolezni in praktični pouk ob bolniški postelji, od 8. do 9.30 ure, II. semester b) nauk o kirurških operacijah s popolno predstavitvijo na živih a) medicinske praktične vaje ob bolniški postelji, od 8. do 9. ure, in mrličih, od 9.30 do 11. ure, b) specialna medicinska patologija in terapija, od 9. do 10. ure, c) sodna medicina, od 11. do 12. ure, c) praktični pouk iz kirurgije ob bolniški postelji, od 9. do 10. č) teoretično in praktično porodništvo, od 17. do 18. ure. ure, č) specialna kirurška patologija, terapija in nauk o operacijah II. semester poleg nauka o instrumentih in nauka o obvezovanju, od 11. a) specialna terapija notranjih bolezni in praktični pouk ob do 12. ure, bolniški postelji, od 8. do 9.30 ure, d) okulistika, od 16. do 17. ure. b) kirurška specialna terapija in kirurške vaje ob bolniški postelji, od 9.30 do 11. ure, Porodništvo c) teoretično in praktično porodništvo, od 17. do 18. ure, a) teoretični pouk za žene, v prvem semestru v slovenščini, od 8. č) veterina, od 11. do 12. ure.32 do 9. ure, v letnem semestru v nemščini, od 8. do 9. ure, b) klinični pouk ob porodniški in otroški postelji v porodni- Po učnem načrtu iz leta 1833 je bil urnik predavanj na ljubljan- šnici, povezan s praktičnimi vajami za kandidatke in učenke, skem mediko-kirurškem študiju leta 1846 naslednji: vsak dan od 9. do 10. ure. I. letnik I. semester a) uvod v študij kirurgije, od 14. do 15. ure, b) fizika, od 11. do 12. ure, c) anatomija, od 14. do 15. ure, 32 NM, NUK, ZAL-Lj., Seznami predavanj (Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen / č) specialne vaje. Ordnung der öffentlichen Vorlesungen, 1817–1848).

19 Letno izpitno spričevalo Tomaža Pirca o obiskovanju predavanj in opravljenem izpitu iz praktične medicine in kliničnih vaj na mediko-kirurškem študiju liceja v Ljubljani Vincenc Kern, profesor kirurgije na ljubljanskem mediko-kirurškem študiju. (Univer- leta 1835. (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana.) zitetna ginekološka klinika.)

Izredna predavanja o specialni patologiji in terapiji otroških (Abbildung der vorzüglichsten chirurgischen Instrumente), bolezni, v zimskem semestru ob ponedeljkih, sredah in petkih Dunaj 1819–1820; od 15. do 16. ure. Praktične vaje ob otroški bolniški postelji, c) fiziologija: Georg Prochaska, Učna tematika fiziologije človeka vsako dopoldne v porodnišnici. (Lehrsätze aus der Physiologie des Menschen), Dunaj 1805; č) teoretično in praktično porodništvo: Janes Matoſhek, Predavanja o prvi pomoči dozdevno mrtvim in o pomoči v Babiſhtvo, ali Porodnizharſki Vuk sa Babize, Ljubljana 1818 nenadnih življenjskih nevarnostih, ob nedeljah in praznikih od (poslovenil Valentin Vodnik); 11. do 12. ure.33 d) materia medica et chirurgica, dietetika in uvod v pisanje receptov: Aloys Michael Mayer, Anatomski opis celotnega človeškega telesa (Anatomische Beschreibung des ganzen mensc- V. hlichen Körpers), Dunaj 1823; Na osnovi instrukcij za pouk mediko-kirurškega študija, ki e) specialna terapija notranjih bolezni: Johann Nepomuk Edler so izšle po uvedbi učnega načrta iz leta 1810, so v Ljubljani v von Raimann: Priročnik specialne medicinske patologije in dvajsetih in tridesetih letih uporabljali naslednja predpisana terapije, pripravljen za predavanja (Handbuch der speciellen učna berila: medicinischen Pathologie und Therapie, für Vorlesungen bearb.), a) uvod v kirurški študij: Aloys Michael Mayer, Anatomski Dunaj 1816; opis celotnega človeškega telesa (Anatomische Beschreibung des f ) nauk o kirurških operacijah in praktične vaje iz kirurgije ob ganzen menschlichen Körpers), Dunaj 1812; bolniški postelji: Johann Hunczovski, Navodilo za kirurške b) uvod v kirurški študij in teoretična kirurgija: Maximilian operacije (Anweisung zu chirurgischen Operationen), Dunaj Joseph Chelius, Priročnik kirurgije (Handbuch der 1808; Chirurgie), Praga 1822; Johann Friedrich Henkel, Navodilo za izboljšano kirurško obvezo (Anweisung zum verbesserten chirurgischen Verband), Dunaj 1809; Franz Xaver Edler von Rudtorffer, Upodobitev odličnih kirurških instrumentov 33 Glej opombo 32.

20 Maximilian Joseph von Chelius (1794-1876), nemški očesni zdravnik, kirurg, in naslovnica njegovega učbenika o kirurgiji, ki so ga uporabljali na ljubljanskem liceju. http://de.wikipedia.org/wiki/Maximilian_Joseph_von_Chelius; http://archive.org/details/handbuchderchiru04chel g) sodna medicina: Joseph Bernt, Sistematični priročnik sodne (Handbuch der Veterinärkunde in besonderer Beziehung auf medicine, namenjen zdravnikom, ranocelnikom, pravnikom, die Seuchen der nutzbarsten Haussäugethiere), Dunaj 1817.34 in vodič na javnih predavanjih (Systematisches Handbuch der gerichtlichen Arzneykunde, zum Gebrauche für Aerzte, Sprememba učnega načrta leta 1833 je privedla do uvedbe novih Wundaerzte, Rechtsgelehrte und zum Leitfaden bey öffentli- učbenikov za nekatere stare, predvsem pa za nanovo uvedene chen Vorlesungen), Praga 1813; predmete: h) teoretično in praktično porodništvo: Johann Raphael Steidele, a) uvod v študij kirurgije je dr. Rajmund Melzer poučeval po Razprava o pomoči pri porodu ... Pravila za ravnanje nosečnic in lastnih zapiskih; porodnic (Abhandlung von der Geburtshilfe ... Verhaltensregeln b) fizika: Johann Wisgrill, Priročnik za uvod v študij kirurgije für Schwangere, Gebärende und Kindbetterinnen), Dunaj 1803; (Handbuch der Vorbereitungslehre für das Studium der Lucas Johann Boer, Naravno porodništvo in obravnava Chirurgie), Dunaj 1832; nosečnic, porodnic in novorojenih otrok (Natürliche Geburt- shilfe und Behandlung der Schwangern, Wöchnerinen und neugeborenen Kinder), Dunaj 1817; i) veterina: Johann Emanuel Veith, Priročnik veterine s posebnim 34 NM, NUK, ZAL-Lj., Seznami predavanj (Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen / ozirom na nalezljive bolezni najbolj koristnih domačih živali Ordnung der öffentlichen Vorlesungen, 1817–1848).

21 Anton Edler von Rosas (1791-1855), znani avstrijski očesni zdravnik, in naslovnica njegovega učbenika, ki so ga uporabljali na ljubljanskem liceju. http://de.wikipedia.org/wiki/Anton_von_Rosas; http://archive.org/details/lehrevondenaugen00rosa c) splošna in farmacevtska kemija: Johann Wisgrill, Elementi Unterricht für Hebammen), Dunaj 1839; splošne in farmacevtske kemije (Elemente der allgemeinen und h) veterina: Johann Emanuel Veith, Priročnik veterine s posebnim pharmaceutischen Chemie), Dunaj 1845; ozirom na nalezljive bolezni najbolj koristnih domačih živali č) botanika: Johann Wisgrill, Priročnik za pripravo na študij (Handbuch der Veterinärkunde in besonderer Beziehung auf kirurgije (Handbuch der Vorbereitungslehre für das Studium die Seuchen der nutzbarsten Haussäugethiere), Dunaj 1843; der Chirurgie), Dunaj 1832; i) praktični medicinski pouk ob bolniški postelji: Johann d) fiziologija človeka: Burcard Eble, Žepna knjiga fiziologije z najno- Nepomuk Edler von Raimann, Priročnik specialne medicinske vejšega stališča te znanosti (Taschenbuch der Physiologie nach dem patologije in terapije, pripravljen za predavanja (Handbuch neuesten Standpunkte dieser Wissenschaft), Dunaj 1837; der speciellen medicinischen Pathologie und Therapie, für e) splošna patologija: Carl Philipp Hartmann:Teorija bolezni ali Vorlesungen bearb.), Dunaj 1816–1817; splošna patologija (Theorie der Krankheiten, oder allgemeine j) specialna medicinska patologija: Johann Nepomuk Edler Pathologie), Dunaj 1823; von [Raimann], Priročnik specialne medicinske patologije in f ) zdravilstvo, farmacevtski proizvodi, umetnost pisanja receptov terapije, pripravljen za predavanja (Handbuch der speciellen in dietetika: Carl Emanuel Schroff, Žepna knjiga zdravilstva medicinischen Pathologie und Therapie, für Vorlesungen bearb.), in recepture, sestavljena po najnovejših stališčih teh znanosti Dunaj 1816–1817; (Taschenbuch der Arzneimittellehre und Receptirkunde nach k) specialna kirurška patologija: Maximilian Joseph Chelius, dem neuesten Standpunkte dieser Wissenschaften entworfen Priročnik kirurgije (Handbuch der Chirurgie), Heidelberg von Carl Emanuel Schroff), Dunaj 1833; 1839; Franz Andreas Ott, Nauk o kirurških instrumentih g) teoretično porodništvo: Johann Philipp Horn, Učbenik in obvezah (Chirurgischen Instrumenten- und Verbandlehre), porodništva, za pouk babic (Lehrbuch der Geburtshilfe, zum München/Dunaj 1834;

22 l) sodna medicina: Johann Nepomuk Edler von Raimann, Melzer, Anton, prof., mag. kirurgije in porodništva Priročnik specialne medicinske patologije in terapije, prirejen za Melzer, Franc, dr. medicine, mag. kirurgije in porodništva predavanja (Handbuch der speciellen medicinischen Pathologie Melzer, Rajmund, prof., dr. medicine in kirurgije und Therapie, für Vorlesungen bearb.), Dunaj 1834; Meršol, Matevž m) okulistika: Anton Edler von Rosas, Nauk o očesnih boleznih. Nathan, Leopold, prof., mag. kirurgije in porodništva Prirejen za praktične zdravnike in ranocelnike pa tudi kot vodič Novack, Andrej pri kliničnem pouku (Lehre von der Augenkrankheiten. Zum Oberster, Karel, dr. medicine in kirurgije, mag. porodništva Gebrauche für practischen Aerzte und Wundärzte, wie auch Pachner, Bernard, Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine zur Benutzung als Leitfaden beim klinischen Unterrichte), Raunacher, Carl Dunaj 1834. Ruprecht, Ivan Schiffer, Franc, prof., dr. medicine Porodništvo Skoppar, Tomaž Teoretični pouk porodništva: Janes Matoſhek, Babiſhtvo, ali Strojan, Anton Porodnizharski Vuk sa Babize, Ljubljana 1818; Johann Philipp Tizher, Blaž Horn, Učbenik porodništva, za pouk babic (Lehrbuch der Geburt- Trattnig, Urban shilfe, zum Unterricht für Hebammen), Dunaj 1839. Unterluggauer, Joseph Verne, Ivan Prva pomoč Verbitz, Janez, prof., dr. medicine Oživljanje navidezno mrtvih: Joseph Bernt, Predavanja o prvi Voigt, Kristjan August, dr. medicine, mag. porodništva pomoči pri navidezni smrti in v nenadnih življenjskih nevarnostih Wattmann, Joseph, prof., dr. kirurgije (Vorlesungen über die Rettungsmittel beym Scheintodte und in Zhuber, Ivan, prof., dr. medicine plötzlichen Lebensgefahren), Dunaj 1837.35

Seznami predavanj36 VI. Mediko-kirurški študij PRILOGE 1802 Licejski učitelji Kirurgija, anatomija, porodništvo: Vincenc Kern, dr. medicine Mediko-kirurški študij in kirurgije. Fiziologija in veterina: Karl Bernard Kogel, dr. medicine. Beck, Franc Biatzowsky, Jan Nepomuk, prof., dr. medicine, mag. porodništva 1803 Binter, Ignacij, prof. Interna: Anton Jellouscheg v. Fichtenau, dr. medicine. Bleiweis, Janez, prof., dr. medicine Kirurgija, anatomija, porodništvo: Vincenc Kern, dr. medicine Fikelscherer, Franz, v. Löweneck, prof. in kirurgije. Gaber, Alojzij Nauk o boleznih in veterina: Karl Bernard Kogel, dr. medicine. Galovich, Pavel Germounigg, Ivan 1804 Hafner, Franc, dr. medicine, mag. porodništva Interna: Anton Jellouscheg v. Fichtenau, dr. medicine. Höfler, Ivan Kirurgija, anatomija, porodništvo: Vincenc Kern, dr. medicine Hotschewar, Jakob in kirurgije. Hullnig, Anton Nauk o boleznih in veterina: Karl Bernard Kogel, dr. medicine. Jellouscheg, Anton, v. Fichtenau Jellouschegg, Jožef 1806 Jeuniker, Anton, prof., dr. medicine Nauk o boleznih in veterina: Karl Bernard Kogel, dr. medicine. Kern, Vincenc, prof., dr. medicine in kirurgije Kirurgija in porodništvo: Franc Melzer, dr. medicine, mag. Kogel, Karl Bernard, dr. medicine kirurgije in porodništva. Krischay, Franc Kuscher, Matevž Laschan, Ignacij, prof., dr. medicine 35 Glej opombo 34. Matoschek (Matoušek), Jan, prof., dr. kirurgije, mag. porodništva 36 Glej opombo 34.

23 Anatomija in fiziologija: Anton Melzer, mag. kirurgije in 1817 porodništva. Uvod v kirurški študij: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Anatomija in fiziologija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in 1807 porodništva. Teoretični in praktični medicinsko-kirurški pouk in posebna Teoretična in praktična kirurgija: Joseph Wattmann, prof., dr. terapija: nezasedeno. kirurgije. Stolica za veterino: nezasedena. Teoretična in praktična medicina: Anton Jeuniker, prof., dr. Kirurgija in porodništvo: Franc Melzer, dr. medicine, mag. medicine. kirurgije in porodništva. Porodništvo: Jan Matoschek, prof., dr. kirurgije, mag. Anatomija in fiziologija: Anton Melzer, mag. kirurgije in porodništva. porodništva. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. 1814 Uvod v kirurški študij: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. 1818 Anatomija in fiziologija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in Uvod v kirurški študij: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. porodništva. Anatomija in fiziologija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in Teoretična in praktična kirurgija: Anton Melzer, prof., mag. porodništva. kirurgije in porodništva, suplent. Teoretična in praktična kirurgija: Joseph Wattmann, prof., dr. Teoretična in praktična medicina: Anton Jeuniker, prof., dr. kirurgije. medicine. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. Porodništvo: Anton Melzer, mag. kirurgije in porodništva, medicine. suplent. Porodništvo: Jan Matoschek, prof., dr. kirurgije, mag. Veterina: nezasedena. porodništva. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. 1815 Uvod v kirurški študij: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. 1819 Anatomija in fiziologija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in Uvod v kirurški študij – enciklopedični pregled: Anton Melzer, porodništva. prof., mag. kirurgije in porodništva. Teoretična in praktična kirurgija: Anton Melzer, prof., mag. Uvod v kirurški študij – teoretična kirurgija (splošna in posebna kirurgije in porodništva, suplent. patologija zunanjih bolezni): Ignacij Binter, prof. Teoretična in praktična medicina: Anton Jeuniker, prof., dr. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. medicine. Fiziologija: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Porodništvo: Anton Melzer, mag. kirurgije in porodništva, Teoretično in praktično porodništvo: Jan Matoschek, prof., dr. suplent. kirurgije, mag. porodništva. Veterina: nezasedena. Materia medica et chirurgica, dietetika in navodila za pisanje Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. receptov: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine, suplent. Nauk o kirurškem obvezovanju in kirurških instrumentih: Franz 1816 Fikelscherer v. Löweneck, prof. Uvod v kirurški študij: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Posebna terapija notranjih bolezni in praktični pouk notranjih Anatomija in fiziologija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in bolezni: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. porodništva. Nauk o kirurških operacijah s popolno predstavitvijo na živih in Teoretična in praktična kirurgija: Joseph Wattmann, prof., dr. mrtvih, praktične kirurške vaje ob bolniški postelji: Franz Fikel- kirurgije. scherer v. Löweneck, prof. Teoretična in praktična medicina: Anton Jeuniker, prof., dr. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. medicine. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Porodništvo: Jan Matoschek, prof., dr. kirurgije, mag. porodništva. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Izredna predavanja Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Janez Verbitz, prof., dr. medicine.

24 Klinična šola Klinična šola Ivan Zhuber, dr. medicine, asistent. Jakob Hotschewar, asistent. Ivan Germounigg, ranocelnik, asistent. Ivan Germounigg, ranocelnik, asistent.

1820 1823 Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Uvod v kirurški študij – enciklopedični pregled: Anton Melzer, Veterina in sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. prof., mag. kirurgije in porodništva. Teoretična in praktična kirurgija: Franz Fikelscherer v. Uvod v kirurški študij – teoretična kirurgija (splošna in posebna Löweneck, prof. patologija zunanjih bolezni): Ignacij Binter, prof., suplent. Teoretično in praktično porodništvo: nezasedeno. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. Fiziologija: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. medicine. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Materia medica et chirurgica, dietetika in navodila za pisanje Izredna predavanja receptov: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Nauk o kirurškem obvezovanju in kirurških instrumentih: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Ignacij Binter, prof. Posebna terapija in praktični pouk notranjih bolezni: Ivan Klinična šola Zhuber, prof., dr. medicine. Jakob Hotschewar, asistent. Nauk o kirurških operacijah s popolno predstavitvijo na živih Ivan Germounigg, ranocelnik, asistent. in mrtvih, praktične kirurške vaje ob bolniški postelji: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva, suplent. 1821 Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Veterina in sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Teoretična in praktična kirurgija: Franz Fikelscherer v. Izredna predavanja Löweneck, prof. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Teoretično in praktično porodništvo: Anton Melzer, prof., mag. Janez Verbitz, prof., dr. medicine. kirurgije in porodništva, suplent. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Klinična šola Ivan Höfler, asistent. Izredna predavanja Pavel Galovich, asistent. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. 1824 Uvod v kirurški študij – enciklopedični pregled: Anton Melzer, Klinična šola prof., mag. kirurgije in porodništva. Jakob Hotschewar, asistent. Uvod v kirurški študij – teoretična kirurgija (splošna in posebna Ivan Germounigg, ranocelnik, asistent. patologija zunanjih bolezni): Ignacij Binter, prof., suplent. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. 1822 Fiziologija: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Materia medica et chirurgica, dietetika in navodila za pisanje Veterina in sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. receptov: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Teoretična kirurgija: Ignacij Binter, prof., suplent. Nauk o kirurškem obvezovanju in kirurških instrumentih: Praktična kirurgija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in Ignacij Binter, prof. porodništva, suplent. Posebna terapija notranjih bolezni in praktični pouk ob bolniški Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. postelji: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. Nauk o kirurških operacijah s popolno predstavitvijo na živih medicine. in mrtvih, praktične kirurške vaje ob bolniški postelji: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva, suplent. Izredna predavanja Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine.

25 Izredna predavanja Klinična šola Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Tomaž Skopar Janez Verbitz, prof., dr. medicine. 1827 Klinična šola Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Jakob Hotschewar, asistent. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Anton Strojan, asistent. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. 1825 Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., Uvod v kirurški študij – enciklopedični pregled: Anton Melzer, mag. kirurgije in porodništva. prof., mag. kirurgije in porodništva. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Uvod v kirurški študij – teoretična kirurgija (splošna in posebna Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. patologija zunanjih bolezni): Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in porodništva. Izredna predavanja Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Fiziologija: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Materia medica et chirurgica, dietetika in navodila za pisanje receptov: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Klinična šola Nauk o kirurškem obvezovanju in kirurških instrumentih: Matevž Kuscher, ranocelnik in porodničar, kirurški asistent. Ignacij Binter, prof. Joseph Unterluggauer, ranocelnik in porodničar, medicinski Posebna terapija notranjih bolezni in praktični pouk ob bolniški asistent. postelji: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Nauk o kirurških operacijah s popolno predstavitvijo na živih 1828 in mrtvih, praktične kirurške vaje ob bolniški postelji: Anton Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva, suplent. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. medicine. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in porodništva. Izredna predavanja Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Izredna predavanja Klinična šola Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Urban Trattnig, asistent. Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Tomaž Skoppar, asistent. Klinična šola 1826 Matevž Kuscher, ranocelnik in porodničar, kirurški asistent. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Joseph Unterluggauer, ranocelnik in porodničar, medicinski Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. asistent. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., 1829 mag. kirurgije in porodništva. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Izredna predavanja Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: mag. kirurgije in porodništva. Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine.

26 Izredna predavanja Klinična šola Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Anton Hullnig, asistent. Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Andrej Novack, asistent.

Klinična šola 1832 Joseph Unterluggauer, ranocelnik in porodničar, medicinski Uvod v kirurški študij – enciklopedični pregled: Anton Melzer, asistent. prof., mag. kirurgije in porodništva. Andrej Novack, asistent. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Uvod v kirurški študij – teoretična kirurgija (splošna in posebna 1830 patologija zunanjih bolezni): Leopold Nathan, prof., mag. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. kirurgije in porodništva. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Fiziologija: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. Materia medica et chirurgica, dietetika in navodila za pisanje medicine. receptov: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., Nauk o kirurškem obvezovanju in kirurških instrumentih: mag. kirurgije in porodništva. Ignacij Binter, prof. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Posebna terapija notranjih bolezni in praktični pouk ob bolniški Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. postelji: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Nauk o kirurških operacijah s popolno predstavitvijo na živih Izredna predavanja in mrtvih, praktične kirurške vaje ob bolniški postelji: Anton Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Klinična šola Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Anton Hullnig, asistent. Andrej Novack, asistent. Izredna predavanja Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: 1831 Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Uvod v kirurški študij – enciklopedični pregled: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Klinična šola Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Anton Hullnig, asistent. Uvod v kirurški študij – teoretična kirurgija (splošna in posebna Andrej Novack, asistent. patologija zunanjih bolezni): Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in porodništva. 1833 Fiziologija: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Materia medica et chirurgica, dietetika in navodila za pisanje Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. receptov: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Nauk o kirurškem obvezovanju in kirurških instrumentih: Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., Ignacij Binter, prof. mag. kirurgije in porodništva. Posebna terapija notranjih bolezni in praktični pouk ob bolniški Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. postelji: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Nauk o kirurških operacijah s popolno predstavitvijo na živih in mrtvih, praktične kirurške vaje ob bolniški postelji: Anton Izredna predavanja Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Klinična šola Anton Hullnig, ranocelnik, asistent. Izredna predavanja Carl Raunacher, ranocelnik, asistent. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Janez Verbitz, prof., dr. medicine.

27 1834 Splošna medicinsko-kirurška patologija in terapija: Jan Nepomuk Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. porodništva, suplent. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Nauk o zdravilih, poznavanje farmacevtskih predmetov, pisanje Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. receptov in dietetika: Rajmund Melzer, prof., dr. medicine in medicine. kirurgije, suplent. Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., Praktični medicinski pouk ob bolniški postelji: Ivan Zhuber, mag. kirurgije in porodništva. prof., dr. medicine. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Specialna medicinska patologija in terapija: Ivan Zhuber, prof., Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. dr.medicine. Praktični kirurški pouk ob bolniški postelji: Leopold Nathan, Izredna predavanja prof., mag. kirurgije in porodništva. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Specialna kirurška patologija, terapija in nauk o operacijah s Janez Verbitz, prof., dr. medicine. poukom o instrumentih in obvezovanju: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in porodništva. Klinična šola Operacijske vaje na truplu: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije Alojzij Gaber, asistent. in porodništva. Carl Raunacher, asistent. Zdravljenje oči: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in porodništva. 1835 Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. prof., dr. medicine, mag. porodništva, suplent. Porodništvo Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Teoretični pouk za babice: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. porodništva. Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Praktični pouk in vaje iz porodništva (predavanja, pouk in vaje Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., v porodnišnici). mag. kirurgije in porodništva. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof. Izredna predavanja Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Janez Verbitz, prof. dr. medicine. Izredna predavanja Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Klinična šola Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Alojzij Gaber, asistent. Ivan Verne, asistent. Klinična šola Alojzij Gaber, asistent. 1837 Ivan Verne, asistent. Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. porodništva, suplent. 1836 Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Uvod v kirurški študij: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. porodništva. Teoretična medicina: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Fizika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. Praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. porodništva, suplent. Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. mag. kirurgije in porodništva. Vaje v seciranju: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Laschan, prof., dr. porodništva. medicine. Splošna in farmacevtska kemija: Jan Nepomuk Biatzowsky, Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. prof., dr. medicine, mag. porodništva, suplent. Botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. Izredna predavanja porodništva, suplent. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Fiziologija: Rajmund Melzer, prof., dr. medicine in kirurgije, Janez Verbitz, prof., dr. medicine. suplent.

28 Klinična šola 1840 Alojzij Gaber, asistent. Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, Ivan Verne, asistent. prof., dr. medicine, mag. porodništva. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. 1838 Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. prof., dr. medicine, mag. porodništva, suplent. Pouk prve pomoči: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Praktična medicina in medicinska klinika: Ivan Zhuber, prof., Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. dr. medicine. Teoretična medicina: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije Praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. in porodništva. Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., Teoretična medicina: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. mag. kirurgije in porodništva. Porodništvo: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Laschan, prof., dr. medicine. medicine. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Izredna predavanja Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Izredna predavanja Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. Splošna botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, porodništva. mag. porodništva. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Klinična šola Blaž Tizher, asistent, Klinična šola Franc Hafner, dr. medicine in mag. porodništva, asistent, Ivan Verne, asistent. Franz Krischay. Franc Krischay, asistent. 1841 1839 Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. porodništva. prof., dr. medicine, mag. porodništva, suplent. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Veterina: nezasedena. Sodna medicina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Sodna medicina: nezasedena. Teoretična medicina: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Pouk prve pomoči: nezaseden. Praktična medicina: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Praktična medicina in medicinska klinika: Ivan Zhuber, prof., Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., dr. medicine. mag. kirurgije in porodništva. Praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije Teoretično in praktično porodništvo: Rajmund Melzer, prof., dr. in porodništva. medicine in kirurgije. Teoretična medicina: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Veterina: Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Porodništvo: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine. Izredna predavanja Botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. Izredna predavanja porodništva. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: nezasedena. Janez Verbitz, prof., dr. medicine. Splošna botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. porodništva. Klinična šola Franc Krischay, asistent. Klinična šola Blaž Tizher, asistent. Franc Hafner, dr. medicine in mag. porodništva, asistent, Blaž Tizher, asistent.

29 1842 1844 Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. porodništva. prof., dr. medicine, mag. porodništva. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Veterina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Veterina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Sodna medicina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Sodna medicina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Pouk prve pomoči: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Pouk prve pomoči: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Praktična medicina in medicinska klinika: Ivan Zhuber, prof., Praktična medicina in medicinska klinika: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. dr. medicine. Praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije Praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in porodništva. in porodništva. Teoretična medicina: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Teoretična medicina: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Porodništvo: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. Porodništvo: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine. medicine. Izredna predavanja Izredna predavanja Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Splošna botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, Splošna botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. porodništva. mag. porodništva. Klinična šola Klinična šola Karel Oberster, dr. medicine in kirurgije, mag. porodništva, Franc Hafner, dr. medicine in mag. porodništva, asistent, asistent, Jožef Jelouschegg, asistent. Franz Xav. Beck, asistent.

1843 1845 Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, Uvod v kirurški študij: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in prof., dr. medicine, mag. porodništva. porodništva. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Fizika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. Veterina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. porodništva. Sodna medicina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Pouk prve pomoči: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Vaje v seciranju: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in Praktična medicina in medicinska klinika: Ivan Zhuber, prof., porodništva. dr. medicine. Splošna in farmacevtska kemija: Jan Nepomuk Biatzowsky, Praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije prof., dr. medicine, mag. porodništva. in porodništva. Botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. Teoretična medicina: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. porodništva. Porodništvo: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. Fiziologija: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. medicine. Splošna patologija in terapija: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Nauk o zdravilih, poznavanje farmacevtskih predmetov, pisanje Izredna predavanja receptov in dietetika: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Teoretično porodništvo za kirurge: Bernard Pachner Freiherr Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Eggenstorf, prof., dr. medicine. Splošna botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, Praktični medicinski pouk ob bolniški postelji: Ivan Zhuber, mag. porodništva. prof., dr. medicine. Specialna medicinska patologija in terapija: Ivan Zhuber, prof., Klinična šola dr. medicine. Franc Hafner, dr. medicine in mag. porodništva, asistent, Praktični kirurški pouk ob bolniški postelji: Leopold Nathan, Jožef Jelouschegg, asistent. prof., mag. kirurgije in porodništva. Specialna kirurška patologija, terapija in nauk o operacijah s poukom o instrumentih in obvezovanju: Leopold Nathan, prof.,

30 mag. kirurgije in porodništva. mag. kirurgije in porodništva. Operacijske vaje na truplu: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije Operacijske vaje na truplu: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in porodništva. in porodništva. Zdravljenje oči: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in Zdravljenje oči: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in porodništva. porodništva. Sodna medicina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Sodna medicina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Veterina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Veterina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Porodništvo Teoretični pouk za babice: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Izredna predavanja prof., dr. medicine. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Praktični pouk in vaje iz porodništva (predavanja, pouk in vaje Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. v porodnišnici): Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine. Porodništvo Teoretični pouk za babice: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Izredna predavanja prof., dr. medicine. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Praktični pouk in vaje iz porodništva (predavanja, pouk in vaje) Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. v porodnišnici: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. Specialna patologija in terapija otroških bolezni: Bernard medicine. Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine. Praktični pouk ob otroški postelji v porodnišnici: Bernard Pachner Izredna predavanja Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Klinična šola Specialna patologija in terapija otroških bolezni: Bernard Karel Oberster, dr. medicine in kirurgije, mag. porodništva, Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine. asistent, Praktični pouk ob otroški postelji v porodnišnici: Bernard Pachner Franz Xav. Beck, asistent. Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine.

1846 Klinična šola Uvod v kirurški študij: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in Karel Oberster, dr. medicine in kirurgije, mag. porodništva, porodništva. asistent, Fizika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. Franz Xav. Beck, asistent. porodništva. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. 1847 Vaje v seciranju: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Anatomija: Anton Melzer, prof., mag. kirurgije in porodništva. Splošna in farmacevtska kemija: Jan Nepomuk Biatzowsky, Veterina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. prof., dr. medicine, mag. porodništva. Sodna medicina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. Pouk prve pomoči: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. porodništva. Praktična medicina in medicinska klinika: Ivan Zhuber, prof., Fiziologija: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. dr. medicine. Splošna patologija in terapija: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije Nauk o zdravilih, poznavanje farmacevtskih predmetov, pisanje in porodništva. receptov in dietetika: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Teoretična medicina: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Teoretično porodništvo za kirurge: Bernard Pachner Freiherr Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, Eggenstorf, prof., dr. medicine. prof., dr. medicine, mag. porodništva. Praktični medicinski pouk ob bolniški postelji: Ivan Zhuber, Porodništvo: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. prof., dr. medicine. medicine. Specialna medicinska patologija in terapija: Ivan Zhuber, prof., dr. medicine. Izredna predavanja Praktični kirurški pouk ob bolniški postelji: Leopold Nathan, prof. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Specialna kirurška patologija, terapija in nauk o operacijah s Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. poukom o instrumentih in obvezovanju: Leopold Nathan, prof.,

31 Specialna patologija in terapija otroških bolezni: Bernard v porodnišnici: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine. medicine. Praktični pouk ob otroški postelji v porodnišnici: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine. Izredna predavanja Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Klinična šola Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Franz Xav. Beck, ranocelnik, asistent, Specialna patologija in terapija otroških bolezni: Bernard Ivan Ruprecht, ranocelnik, asistent. Pachner Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine. Praktični pouk ob otroški postelji v porodnišnici: Bernard Pachner 1848 Freiherr Eggenstorf, prof., dr. medicine. Uvod v kirurški študij: Rajmund Melzer, prof., dr. medicine in kirurgije, suplent. Klinična šola Fizika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. Franz Xav. Beck, ranocelnik, asistent, porodništva. Ivan Ruprecht, ranocelnik, asistent. Anatomija: Rajmund Melzer, prof., dr. medicine in kirurgije, suplent. Vaje v seciranju: Rajmund Melzer, prof., dr. medicine in kirurgije, suplent. Viri Splošna in farmacevtska kemija: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. porodništva. AS – Arhiv Republike Slovenije Botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof., dr. medicine, mag. SI AS 359 Licej v Ljubljani (1809–1849). porodništva. SI AS 360 Direkcija medicinsko-kirurgičnih študij pri Liceju v Fiziologija: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. Ljubljani (1817–1839). Splošna patologija in terapija: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. SI AS 369 Babiška šola v Ljubljani (1851–1860). Nauk o zdravilih, poznavanje farmacevtskih predmetov, pisanje receptov in dietetika: Franc Schiffer, prof., dr. medicine. NM – Narodni muzej Slovenije Teoretično porodništvo za kirurge: Bernard Pachner Freiherr Instanz-Schematismus für das Herzogthum Krain 1802–1807, sig. Eggenstorf, prof., dr. medicine. 1855/1. Praktični medicinski pouk ob bolniški postelji: Ivan Zhuber, Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Laibach prof., dr. medicine. (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyzeum zu Laibach) Specialna medicinska patologija in terapija: Ivan Zhuber, prof., 1817, 1818, 1819, 1825, 1826, 1831, 1832, 1835, 1836, 1838, 1839, dr. medicine. 1840, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848 (sign. 9373). Praktični kirurški pouk ob bolniški postelji: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in porodništva. NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica (Rokopisni oddelek) Specialna kirurška patologija, terapija in nauk o operacijah s Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Laibach poukom o instrumentih in obvezovanju: Leopold Nathan, prof., (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyzeum zu Laibach) mag. kirurgije in porodništva. 1823, 1824, 1827, 1832 (Šolski spis, N 180, N 181, N 182, N 980). Operacijske vaje na truplu: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in porodništva. ÖSA-VA – Österreichisches Staatsarchiv, Allgemeines Verwaltungs- Zdravljenje oči: Leopold Nathan, prof., mag. kirurgije in archiv, Dunaj. porodništva. Sodna medicina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Personale, Agenda, Competenz, fasc. 1. Veterina: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. Studien in genere, fasc. 2. Einrichtung des Universitätswesens, fasc. 5. Izredna predavanja Studien in Laibach, fasc. 355–360. Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: Janez Bleiweis, prof., dr. medicine. ZAL-Lj. – Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana Porodništvo Verzeichiß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Laibach Teoretični pouk za babice: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyzeum zu Laibach) prof., dr. medicine. 1823, 1831, 1845, 1846 (LJU-184, 420–1). Praktični pouk in vaje iz porodništva (predavanja, pouk in vaje)

32 LITERATURA

J. L. BARTH-BARTHENHEIM: Österreich's Schul- und Studi- I. PINTAR: Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani, Njegov enwesen mit besonderer Rücksicht auf die Schul- und Studienan- nastanek, razmah in konec, Ljubljana 1939. stalten im Erzherzogthume Oesterreich unter der Enns, Wien 1843. T. PUSCHMANN: Die Geschichte der Medizin als akademischer P. BORISOV: Medicinsko visoko šolstvo v Ljubljani in ustanovitev Lehrgegenstand, Wien 1897. popolne medicinske fakultete, Zdravstveni vestnik, 64 (1995) IV, T. PUSCHMANN: Geschichte des medizinischen Unterrichts von 7–10. den ältesten Zeiten bis zur Gegenwart, Leipzig 1889. P. BORISOV: Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na T. PUSCHMANN: Die Medizin in Wien während der letzten 100 Slovenskem, Ljubljana 1997. Jahre, Wien 1884. B. BREITNER: Geschichte der Medizin in Österreich, Wien 1951. J. SCHREIBER: Die Tierärztliche Hochschule in Wien, Ihre A. CINDRIČ: Kranjski doktorji na Dunajski univerzi v predmarčnem Gründung, Geschichte, Lehrpläne und Gebäude, 200 Jahre Tierärz- obdobju 1815–1848, Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi tliche Hochschule in Wien, Festschrift, izd. R. Pobisch und O. Schaller, srednjeevropski sosedje, izd. V. Rajšp et. al., Ljubljana 2001, 373–390. Wien 1968, 16–82. J. CIPERLE: Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno C. THIENEN-ADLERFLYCHT: Wandlungen des österreichischen srednjo šolo 1773–1848, Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in Studiensystems im Übergange vom 18. zum 19. Jahrhundert, Student njihovi srednjeevropski sosedje, izd. V. Rajšp et. al., Ljubljana 2001, und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und Materialien 357–371. (»Neunzehntes Jahrhundert«, Forschungsunternehmen der Fritz Thyssen Stiftung, 19), Göttingen 1975, 38–43. J. CIPERLE: Podoba velikega učilišča ljubljanskega, Licej v Ljubljani, Ljubljana 2001. W. UNGER, (izd.): Systematische Darstellung der Gesetze über die höheren Studien in den gesammten deutsch-italienischen Provinzen M. DOLENC: Začetki veterinarskega šolstva na Slovenskem, Zbornik der österreichischen Monarchie, 1. in 2. del, Wien 1840. za zgodovino naravoslovja in tehnike, 7, (Bleiweisov zbornik), izd. J. Batis in P. Vodopivec, Ljubljana 1983, 113–136. F. ZWITTER: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919-1969, Ljubljana 1969, 13–51. H. ENGELBRECHT: Geschichte des österreichischen Bildungswe- sens, Erziehung und Unterricht auf den Boden Österreichs, 3. zv., Wien 1984. G. GRIMM: Elitäre Bildungsinstitution oder »Bϋrgerschule«?, Das österreichiche Gymnasium zwischen Traditon und Innovation 1773–1819, (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd. 20), Frankfurt am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien 1987. R. KINK: Geschichte der kaiserlichen Universität zu Wien, 1. in 2. del, Wien 1854. G. KLINGENSTEIN: Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten im Spannungsfeld theresianischer Aufklärung,Maria Theresia und ihre Zeit, izd. W. Koschatzky, Salzburg 1979, 213–223. G. KLINGENSTEIN: Universitätsfragen in der österreichischen Monarchie um 1800, Wegenetz europäischen Geistes, Wissenschaft- szentren und geistige Wechselbeziehungen zwischen Mittel- und Sϋdosteuropa vom Ende des 18. Jahrhunderts bis zum ersten Weltkrieg, izd.. Mack R. G. Plaschka, Wien 1983, 81–87. R. MEISTER: Entwicklung und Reformen des österreichischen Studi- enwesen, (Sitzungsberichte der philosophisch-historischen Klasse der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 239/1), Wien 1963.

33 Francosko visoko šolstvo v Jože Ciperle Ljubljani in študij medicine 1809 –1813

I. Francosko gospostvo na vzhodni obali Jadranskega morja v času karizmatičnega francoskega voditelja Napoleona Bonaparteja (1799–1814), od leta 1804 cesarja Napoleona I. Velikega, je tudi za zgodovino šolstva, kljub temu da je trajalo le kratek čas, izredno pomembno obdobje. Revolucionarna Francija se je najprej ubranila napadov od zunaj in odpora od znotraj, nato pa je začela svoj pohod po Evropi, tudi na slovensko ozemlje, in povsod širila pridobitve francoske meščanske revolucije.1 V formalnem pogledu so univerze in fakultete v Franciji do revolucije ohranile obliko srednjeveških korporacij, v katere država ni bistveno posegala, vsebinsko pa so ostale tako kot drugod po Evropi trdnjave sholastične miselnosti. Revolucija zato univerz ni reformirala, ampak jih je v svojem radikalizmu odpravila, vsaj teoretično razglasila splošno šolsko obveznost, ustvarila novo srednjo šolo école centrale (1795–1802) ter po Napoleonovem prihodu na oblast v letu 1804 odpravila ta tip šole in ustanovila po primarni stopnji collège (nekakšno nižjo gimnazijo) in lycée (nekakšno višjo gimnazijo). Ves sistem pa je dobil dokončno obliko v Napoleonovi Université Imperial (cesarska univerza), imenovano tudi Université de France ali Université Napoléonienne, ustanovljeno leta 1806, ki je dobila svojo dokončno organizacijsko obliko leta 1808. Université de France pa ni bila univerza v našem smislu besede, ampak korporacija, ki je združevala vse javno šolstvo Francije od osnovnih do visokih šol in ki ji je stal na čelu veliki mojster prosvetni minister, njemu ob strani pa svet univerze. Vsa Francija je bila glede na organizacijo šolskega sistema razdeljena terito- Napoleon Bonaparte (1769-1821), francoski vojaški in politični voditelj, general in cesar Napoleon I., v bitki pri Austerlitzu leta 1805 in v bitki pri Wagramu leta 1809. rialno na okrog dvajset akademij, ki jim je stal na čelu rektor http://www.museumsyndicate.com/images/4/33969.jpg akademije, njemu ob strani pa svet akademije. Rektorju kot httpde.wikipedia.orgwindex.phptitle=DateiNapoleon_Wagram.jpg&filetimesta imenovanemu državnemu uradniku je bilo podrejeno vse šolstvo mp=20120313210039 na ozemlju akademije, ne samo visoko šolstvo. Posamezne visoke šole so se začele znova imenovati fakultete, na katerih so se začele obnavljati stare funkcije in akademske stopnje, vendar 1 Prim. J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, so ostale te šole v glavnem med seboj nepovezane. Ta francoski Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929, 20–24; V. šolski sistem je bil povsem birokratski, učitelji višjih šol so bili Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, Ljubljana 1964, 93–94; F. državni uradniki, skrb za primarne šole in collèges pa je bila Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let slovenske univerze v Lju- bljani 1919–1969, Ljubljana 1969, 38–40; J. Ciperle, A. Vovko: Šolstvo na Slovenskem prepuščena občinam. V primerjavi s stanjem pred revolucijo skozi stoletja, Ljubljana 1987, 45–50; J. Šumrada: Nekateri temeljni problemi Ilirskih je opazen napredek tudi v vsebini pouka in v obstoju številnih provinc, disertacija, Ljubljana 1992, 33–64; P. Borisov: Medicinsko visoko šolstvo v srednjih in visokih šol za posamezne stroke. Francoski revoluci- Ljubljani in ustanovitev popolne medicinske fakultete, Zdravniški vestnik, Glasilo Slo- onarni srednje- in visokošolski sistem je bil namenjen predvsem venskega zdravniškega društva, 64 (1995), IV-7-10; Geschichte der Universität in Eu- ropa (izd. W. Rüegg), III., (Vom 19. Jahrhundert zum Zweiten Weltkrieg (1800-1945)), vzgoji uradnikov, oficirjev in drugih strokovnjakov, ne pa gojitvi München 2004, 18–32; S. Okoliš: Zgodovina šolstva na Slovenskem, Ljubljana 2009, znanosti. V zgodovini evropskih univerz tako revolucionarna 50–54.

34 Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont (1774-1852), francoski maršal, prvi generalni guverner Ilirskih provinc (1809-1811). http://sl.wikipedia.org/wiki/Auguste_Fr%C3%A9d%C3%A9ric_Louis_Viesse_ de_Marmont

Francija ni sledila tistim evropskim državam, ki so v procesu meščanskih revolucij in v novi ustavni ureditvi preobliko- vale korporacije srednjeveških univerz v novo univerzitetno avtonomijo v skladu z načelom svobode pouka in znanosti. Vse kasnejše reforme francoskega visokega šolstva pa so šle v smeri povezovanja fakultet in krepitve njihove avtonomije.2

II. Francoske čete so naše kraje prvič dosegle leta 1797, nato pa še leta 1805. Dne 14. oktobra 1809 so bile s schönbrunskim mirom Naslovnica in notranjost Marmontove odredbe (arreté), objavljena 4. julija 1810 v odcepljene od Avstrije Kranjska, beljaško okrožje, zgornja Télégraphe officiel, o organizaciji in mreži šolstva vključno s centralnimi šolami v dolina Drave, Trst, Goriška in avstrijska Istra ter del Hrvaške Ilirskih provincah. (NUK, rokopisni oddelek, Télégraphe officiel, Ljubljana, sreda, in Vojne krajine južno od Save. Te dežele je Napoleon združil 10. oktober 1810, 9-11) z Dalmacijo in beneškim delom Istre v Ilirske province. Vendar Ilirske province niso bile ustanovljene s sklepom senata (senatus- -consultum), ampak »neustavno«, z Napoleonovim dekretom, kar je dajalo njihovemu odnosu do Francije poseben značaj; v njih so veljali le nekateri francoski zakoni in zato tudi njihovo šolstvo ni bilo sestavni del Napoleonove cesarske univerze. 2 J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo, 20–24; F. Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem, 38–40; Ilirske province so imele svojo šolsko upravo, ki ji je od aprila Geschichte der Universität in Europa, III., 18–28.

35 1810 načeloval generalni inšpektor javnega pouka in glavni avtor vseh šolskih reform Rafaell Zelli, bivši direktor liceja v Zadru. Vendar je Rafaell Zelli svoja poročila pošiljal »velikemu mojstru« Université de France v Pariz.3 Od pomladi leta 1809, ko so Francozi prišli na Kranjsko, pa do jeseni tega leta so bile šole zaprte. V šolskem letu 1809–1810 se je pouk na osnovno- in srednješolskem področju spet začel novembra, a še po starih avstrijskih predpisih. V Ljubljani je do takrat obstajal avstrijski višješolski licej z dveletnim filozofskim in štiriletnim teološkim študijem. Šele Marmontova odredba (arreté) 4. julija 1810 je določila novo mrežo šol. Sestavljale so jo osnovne šole (écoles primaires), 25 nižjih (gymnases) in 9 višjih srednjih šol (lycées), liceja v Ljubljani in Zadru pa naj bi bila organizirana kot centralne šole (écoles centrales). S šolskim letom 1810/11 so v Ljubljani začele delati centralne šole. Jasnost glede njihove organizacije je ustvaril šele pravilnik o organizaciji in disciplini centralnih šol v Ljubljani s 1. avgustom 1810, ki ga Janko Polec4 in Fran Zwitter5 povsem upravičeno imenujeta statut francoske univerze v Ljubljani. Pravilnik razlikuje sedem študijskih smeri (cours d'études), in sicer za zdravnike, kirurge, farmacevte, inženirje, arhitekte, geometre, pravnike in teologe. Program prvega letnika je na vseh študijskih usmeritvah obsegal iste predmete: retoriko (elokvenco), metafiziko in fiziko. Jožef Walland (Balant) [1763-1834], duhovnik, rektor francoske centralnih šol in Celoten študij vključno z omenjenim prvim letnikom je pri akademije v Ljubljani (1810-1813), goriški škof in nadškof (1818-1834). medicincih in kirurgih trajal pet let, pri farmacevtih, inženirjih, arhitektih, pravnikih in teologih štiri leta in pri geometrih tri leta. Vodstvo centralnih šol je bilo zaupano regentu (rektorju) in Marmontova ureditev šolstva – s katero je postala slovenščina kanclerju (generalnemu tajniku), šola naj bi imela tudi knjižnico, učni predmet in učni jezik na poenoteni primarni in nižji fizikalni in kemični kabinet ter botanični vrt. Učni jezik naj bi srednji stopnji, kot njen trajni nasledek pa so nastali Vodnikovi bil francoski ali italijanski, če pa bi položaj zahteval, bi to vlogo slovensko pisani učbeniki za večino predmetov na primarnih lahko prevzela tudi latinščina. Določbe o študijskem jeziku so šolah in gimnazijah – je bila zelo kratkotrajna, saj je uradno navajale, da morajo študenti ob vpisu znati francosko, italijansko ostala v veljavi le v šolskem letu 1810/11. V skladu s strogim in latinsko slovnico in retoriko pa tudi logiko in elementarno varčevanjem, ki ga je zaukazal Pariz pa tudi zaradi priprav na matematiko.6 postopno sistemsko integracijo s francoskim cesarstvom, se je Vodstvo centralnih šol (rektor Jožef Walland/Balant, kancler že ob koncu prvega študijskega leta začelo s pripravo reform. Matevž Ravnikar) je 5. novembra 1810 razglasilo vpisovanje Glavni guverner Ilirskih provinc grof Henri-Gratien Bertrand in deset dni pozneje se je pouk slovesno začel. V prvem (in je 12. decembra 1811 podpisal odlok o začasni ureditvi ilirskega edinem) študijskem letu ljubljanskih centralnih šol (1810/11) šolstva. Odpravljena je bila vrsta prejšnjih učnih zavodov – npr. je na vseh fakultetah poučevalo 11 profesorjev 301 slušatelja. V nekatere gimnazije, ki niso bile spremenjene v kolegije, so postale prvem šolskem letu akademije (1811/12) je bilo 313 slušateljev, običajne primarne šole, ki so jih seveda morale vzdrževati občine v naslednjem šolskem letu akademije (1812/13) pa le še 273 – vendar je Ljubljana kljub reformam ohranila visokošolski študij študentov. Povprečno okrog 300 študentov so imele takrat z desetimi stolicami, ki so sestavljali novonastalo ljubljansko srednje velike univerze, le največje so imele okrog 600 slušateljev. akademijo (académie de Laybach). Nato je Zelli po ukazu grofa Po Vladu Schmidtu tolikšno število študentov dokazuje, da je Bertranda izdelal podrobne pravilnike o delovanju kolegijev, bila »francoska visoka šola (univerza) v Ljubljani primerna in potrebna«.7 3 J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo, 24–26; F. Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem, 40. Povprečna starost študentov ob vpisu (imatrikulaciji) je bila od 4 Prav tam. 18 do19 let, kar je približno eno leto nad tedanjim evropskim 5 Prav tam. univerzitetnim povprečjem. Po posameznih fakultetah pa so 6 J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo, 24–28; Fran Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem, 40, 41. bile povprečne starosti: na pravu 17 let, na medicini 18 let, na 7 V. Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, 97. tehniki 19 in na teologiji 20 let.8 8 Prav tam.

Naslovnica matrike ljubljanskih centralnih šole iz leta 1811 in notranjost z vpisanimi študenti medicinskega študija. (NŠAL, Šolstvo, fasc. 57.) privatnih šol, licejev ter »fakultet akademije Ilirskih provinc«, novljeni. Pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski ki so organizacijsko urejali posamezne vrste pedagoških zavodov. stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar »Pravilnik za fakultete akademije Ilirskih provinc« je predvidel so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem preoblikovanje obstoječih ljubljanskih visokošolskih študijev, prevzemu oblasti.12 ki so bili po Marmontovem odloku združeni v centralne šole, v popolno univerzo v skladu s takratnim francoskim pojmovanjem. Akademijo Ilirskih provinc s sedežem v Ljubljani kot organiza- III. cijo celotnega šolstva s postavljenim rektorjem (recteur) na čelu Pravilnik centralnih šol, ki ga je Zelli podpisal 1. avgusta 1809, in desetčlanskim akademijskim svetom (conseil académique) je glede organizacije ni dopuščal nobenega dvoma, povsem jasno sestavljalo pet fakultet: filozofska, tehnična, teološka, pravna govori, da bodo centralne šole organizirane na fakultetni in medicinska (ob njej farmacevtska visoka šola) pod vodstvom stopnji, nadalje podrobno obravnava regentove in kanclerjeve dekanov.9 naloge, disciplinska pravila za študente, trajanje šolskega leta, S tem v zvezi Janez Šumrada ugotavlja, »da je bila glede na statut počitnice in izpite, ob koncu pa navaja trajanje in vsebino pouka o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18. oktobra posameznih »učnih tečajev« fakultet . Tako navaja, da študij 1808 tako akademija v Ljubljani zamišljena kot najvišje, prve medicincev traja pet let z naslednjim študijskim razporedom: kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošol- skega pouka v Franciji«.10 Ilirske oblasti so poslale notranjemu 1. leto: govorništvo, metafizika, fizika. ministru v Pariz v presojo tudi pravilnike o delovanju šolskih 2. leto: prirodopis in botanika, splošna kemija. zavodov, ta pa je o njih hotel mnenje od velikega učitelja in 3. leto: anatomija, fiziologija, farmacevtska kemija. univerzitetnega sveta ter urada za javni pouk svojega ministrstva. 4. leto: patološka klinika, nauk o zdravilih. Cesarska univerza je potrdila, da so predlogi ilirskih oblasti 5. leto: klinika, sodobna medicina, kirurgija in porodništvo13 v skladu s francoskimi zakoni in da ni razlogov, da jih ne bi odobrili. Janez Šumrada nato še navaja mnenje cesarske univerze, da »dokler Ilirske province ne bodo podvržene istim upravnim 9 J. Šumrada: Načrti francoskih oblasti v Iliriji o ustanovitvi ljubljanske univerze, Gestri- oblikam kot preostali deli cesarstva, le-ta ne bo posegala v nov zbornik, Ljubljana 1999, 518–520. vodenje in nadzorovanje pouka v Iliriji«.11 Na tej osnovi Janez 10 Prav tam, 520. 11 Prav tam, 522. Šumrada zaključuje, da »do tega nikoli ni prišlo: akademija, 12 Prav tam, 522. posamezne fakultete in licej niso bili nikoli formalno usta- 13 Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, 96.

37 Franz Ernst Neumann (1798-1895), nemški fizik, utemeljitelj teoretične fizike. Po Prof. Janez Krstnik Kersnik (1783-1850) je na medicini ljubljanskih centralnih šol njegovih zapiskih predavanj je študentom medicine na centralnih šolah in akademiji in akademiji poučeval fiziko v latinščini in kemijo v nemščini. v Ljubljani predaval profesor Janez Krstnik Kersnik. httpwww.dlib.siURN=URNNBNSIimg-4ZTAV9YH http://en.wikipedia.org/wiki/Franz_Ernst_Neumann

Treba pa je reči, da se je tudi pri študiju medicine praksa Na medicinski fakulteti centralnih šol je bilo v prvem študijskem razlikovala od predpisov. Tujim študentom, absolventom letu (1810/11) 21 slušateljev: 7 v prvem in 14 v drugem letniku. medicine na tujih učnih zavodih, ki so prihajali v Ljubljano, da Na kirurgiji so bili vpisani samo trije slušatelji, eden v prvem bi tu promovirali, pa to ni bilo omogočeno.14 letniku, dva pa v drugem, ki sta poslušala predavanja skupaj z Petletni študij kirurgov je bil prva tri leta enak medicinskemu, medicinci.16 v četrtem letniku naj bi študirali anatomijo, nauk o zdravilih, V času akademije, torej v študijskih letih 1811/12 in 1812/13, kirurgijo in porodništvo, v petem pa anatomijo in sodno je medicinska fakulteta doživela pomembno spremembo. Ker medicino. Farmacevti so prve dve leti študirali skupaj z medicinci, je bilo študentov kirurgije premalo, so medicinski fakulteti tretje leto prirodopis in botaniko, v četrtem letu pa še botaniko, priključili kirurški študij. S tem je kirurška fakulteta tudi nauk o zdravilih in farmacevtsko kemijo. Slušateljem prvega formalno prenehala. Potrebno pa je omeniti, da so po odločbi letnika medicinskega študija so tako kot na drugih fakultetah generalnega guvernerja Bertranda sprejemali na medicinsko predavali: Agapito Jerome iz Buzeta govorništvo po svojih fakulteto akademije tudi take »slušatelje«, ki niso imeli za zapiskih v latinščini, Matevž Ravnikar logiko in metafiziko po fakulteto potrebne predhodne šolske izobrazbe. Francija je svojih zapiskih v latinščini ter Janez Krstnik Kersnik fiziko po namreč v tistem času poznala dve vrsti zdravstvenega osebja: učbeniku Franza Ernsta Neumanna (Uvod v teoretično fiziko) v zdravnike s fakultetno izobrazbo in zdravstvene uradnike latinščini. V drugem letniku so predavali Franc de Paula Hladnik (officiers de santé), ki so se mogli priglasiti k praktičnemu prirodopis (antropologijo) in botaniko v nemščini, Anton izpitu, če so prej prakticirali šest let pri kakem zdravniku ali pet Melzer anatomijo v latinščini in Jean Marie Zendrini iz Brescie let v bolnišnici. V Ljubljani naj bi tako medicinska fakulteta v Italiji splošno kemijo v francoščini. V času prvega študijskega akademije usposabljala poleg zdravnikov tudi zdravstvene leta sta bila za medicinsko fakulteto določena še dva profesorja: Fran Melzer za kirurgijo in porodništvo ter Wilibald Schmid za 14 Prav tam, 104. patologijo in kliniko, ki pa nista predavala, ker so bili mnenja, da 15 Prav tam, 97, 98, 100. ti predmeti sodijo v zadnja dva letnika.15 16 Prav tam, 98.

38 dva izpolnila svoje študijske obveznosti. V drugem letniku sta predavala oba brata Melzer (Fran samo do marca, ko je umrl, nadomestil ga je njegov brat Rajmund) fiziologijo, kirurgijo in porodništvo. V tretjem letniku pa so študentje medicine poslušali predavanja in opravljali izpite iz patologije, specialne terapije in sodne medicine pri Antonu Jeunikarju.19 Predavanj veterine in predavanj za babice na francoski visoki šoli v Ljubljani ni bilo. Znano je le Marmontovo naročilo Zelliju, naj profesor kirurgije in porodništva na centralnih šolah sprašuje porodništvo kandidatke, ki so že v avstrijski dobi končale šolanje, kancler pa naj jim izstavi diplomo. Po tem navodilu so se na centralnih šolah tudi ravnali.20 V taki obliki je francoska medicinska fakulteta v Ljubljani tudi končala svoje delo. Manjkalo je samo eno leto, da bi v Ljubljani diplomirali prvi zdravniki.21

LITERATURA

P. Borisov: Medicinsko visoko šolstvo v Ljubljani in ustanovitev popolne medicinske fakultete, Zdravniški vestnik, Glasilo Slovenskega , 64 (1995), IV-7-IV-10. Franc de Paula Hladnik (1773-1844), znameniti slovenski botanik, je študente zdravniškega društva medicine na centralnih šolah leta 1811 poučeval naravoslovje in botaniko. Leta J. Ciperle, A. Vovko: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Ljubljana 1810 je z generalnim guvernerjem Marmontom ustanovil botanični vrt v Ljubljani. 1987. (Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije.) Geschichte der Universität in Europa (izd. Walter Rüegg), III., (Vom 19. Jahrhundert zum Zweiten Weltkrieg, 1800–1945), München pomočnike in s tem prevzela še nalogo bivšega avstrijskega 2004. licejskega mediko-kirurškega študija. Ti kirurški vajenci oziroma S. Okoliš: Zgodovina šolstva na Slovenskem, Ljubljana 2009. absolventi osnovne šole so poslušali nekatera predavanja skupaj s »pravimi« študenti medicine, kar je po mnenju Vlada Schmidta J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko najbrž zniževalo raven učnega dela, vsekakor pa je vplivalo na univerzo, Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, učni jezik, ker ni verjetno, da bi ti »slušatelji« znali latinščino Ljubljana 1929, 1–230. 17 ali francoščino. V. Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, V šolskem letu 1811/12, ko je imela medicina v prvem in Ljubljana 1964. drugem letniku 24 slušateljev (15 + 9) je bilo med študenti prvega letnika vsaj pet teh nekvalificiranih in trije izmed njih so J. Šumrada: Načrti francoskih oblasti v Iliriji o ustanovitvi ljubljanske na podlagi opravljenega izpita iz anatomije napredovali z novim univerze, Gestrinov zbornik (ur. Darja Mihelič), Ljubljana 1999, študijskim letom v drugi medicinski letnik. V tem času so jim 517–534. v prvem letniku predavali profesorji iz prejšnjega študijskega J. Šumrada: Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc, disertacija, leta, v drugem letniku pa v latinščini: Anton Melzer fiziologijo, Ljubljana 1992. od maja dalje Anton Jeunikar – namesto prvotno določenega F. Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let Wilibalda Schmida, ki se je izselil – patologijo in nauk o slovenske univerze v Ljubljani 1919–1969, (gl. ur. Roman Modic), zdravilih, Fran Melzer kirurgijo in porodništvo in Janez Krstnik Ljubljana 1969, 13–52. Kersnik splošno kemijo (v francoščini), ker je Zendrini odšel iz Ljubljane.18 V naslednjem, zadnjem študijskem letu (1812/13) je imela 17 Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, 102–103. medicinska fakulteta že tri letnike z 31 študenti. V prvem letniku 18 Prav tam, 103. 19 Prav tam, 103, 104. se je spremenilo le to, da je Kersnik predaval kemijo v nemščini. 20 Prav tam, 104. Izmed sedmih nekvalificiranih študentov tega letnika sta samo 21 Prav tam, 103, 104.

Medicinska fakulteta v Ljubljani 1919–1945

Študenti medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pri delu v anatomskem inštitutu leta 1941. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) 42 Medicinska fakulteta v Ljubljani Tatjana Dekleva 1919–1945

Ustanovitev

S koncem prve svetovne vojne in razpadom avstro-ogrske monarhije so se okrepila prizadevanja za ustanovitev slovenske univerze. Univerzitetno akcijo je od decembra 1918 vodila Vseučiliška komisija, v kateri so bili zastopniki več društev: društva pravnikov, profesorjev, zdravnikov, inženirjev, vsi slovenski univerzitetni docenti ter dva delegata Narodne vlade v Ljubljani. Delo Vseučiliške komisije je bilo v začetku usmerjeno predvsem v iskanje rešitev za slovenske študente in profesorje, ki več niso mogli študirati in delati na tujih univerzah. Komisija je menila, da je najhitrejša možna rešitev zanje sodelovanje z zagrebško univerzo, kjer naj bi se na filozofski, pravni in medicinski fakulteti začasno odprle vzporedne stolice s slovenskim učnim jezikom, ob tem pa bi potekale priprave za ustanovitev univerze v Ljubljani. To zamisel je zavrnila zagrebška univerza, že pred tem pa so se pojavile tudi zahteve za čimprejšnjo ustanovitev univerze v Ljubljani brez provizorija v Zagrebu. V začetku februarja 1919 je poverjenik za uk in bogočastje pri Deželni vladi dr. Karel Verstovšek od beograjskih oblasti zahteval čimprejšnjo ustanovitev univerze v Ljubljani.

Pod vtisom ustanovitve medicinske fakultete v Zagrebu je leta 1917 dr. Alojz Kraigher, ravnatelj ljubljanske Splošne bolnišnice, v Liječničkem vijesniku objavil članek z naslovom Medicinska fakulteta zagrebškega vseučilišča – in Slovenci, v katerem se je Dr. Alojz Kraigher, ravnatelj ljubljanske Splošne bolnice in pobudnik ustanovitve zavzel za ustanovitev medicinske fakultete tudi v Ljubljani. medicinske fakultete v Ljubljani. (Notranjski muzej Postojna.) Njegova pobuda tedaj ni naletela na splošno odobravanje. V zdravniških vrstah so se pojavili pomisleki zaradi nepripravlje- nosti ter neprimernih in strokovno nezadovoljivih razmer v že jeseni, so bile sprejete soglasno.2 Zahtevo, ki so jo predložili ljubljanski bolnišnici. Kljub temu je prevladalo mnenje tistih Vseučiliški komisiji, so slovenski zdravniki utemeljili z zgodovin- zdravnikov, ki so temeljni napredek v slovenskem zdravstvu videli skimi, kulturnimi, praktičnimi in političnimi razlogi. Poudarili zlasti v ustanovitvi medicinske fakultete.1 Na seji Slovenskega so predvsem veliko pomanjkanje zdravnikov ter dejstvo, da je zdravniškega društva 20. februarja 1919 je dr. Alojz Kraigher med njimi večina tujcev, katere bi morali nadomestiti Slovenci. prebral poročilo z naslovom O potrebi po ustanovitvi medicinske V drugih predelih države je bilo pomanjkanje zdravnikov še fakultete v Ljubljani. Poročilo je sprožilo živahno debato, katere hujše, zato je društvo menilo, da bi v državi morale biti tri ali rezultat je bil sprejetje predlagane Kraigherjeve resolucije, ki je v štiri medicinske fakultete. Na podlagi števila tedaj študirajočih prvi točki zahtevala, naj se v Ljubljani ustanovi v okviru univerze medicincev v Zagrebu in Beogradu je bilo pričakovati, da bo v medicinska fakulteta, na kateri naj se začnejo predavanja že jeseni 1919, vlada pa naj stopi takoj v dogovor z gospodi, ki pridejo v poštev kot bodoče učne moči, takoj naj se osnuje 1 P. Borisov: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima vojnama (1919-1943). Isis, VII, 1998, 7, 71. komisija za ureditev knjižnice in prvih potrebnih znanstvenih 2 M. Černič: Kako smo se izrekli slovenski zdravniki za medicinsko fakulteto. Zdravniški inštitutov. Vse zahteve razen zahteve, naj se predavanja začnejo vestnik, XI, 1939, 6–7, 210.

43 Ljubljani študiralo 350 do 400 študentov. Menili so tudi, da bi manjše fakultete zagotavljale kvalitetnejši študij.3

Slovenske zdravnike so v Vseučiliški komisiji zastopali: dr. Alojz Kraigher, dr. Ivan Oražen in dr. Alojz Zalokar. V začetku marca 1919, po prejetju novice iz Beograda, da bo v Ljubljani ustanovljena univerza, na kateri se bodo začela predavanja že jeseni, je Vseučiliška komisija ustanovila podkomisije, ki so imele nalogo pripraviti vse potrebno za delo bodočih fakultet. Podkomisija za medicinsko fakulteto je že konec marca predstavila načrt, ki je vseboval: utemeljitev potrebe po medicinski fakulteti, njeno ureditev, učni načrt, stolice, učiteljski kader in proračun. Načrt je predvideval začetek dela jeseni 1919 z enim semestrom, variantni predlog pa s prvimi tremi semestri. Predvideno je bilo, da bi se fakulteta postopno izpopolnjevala do popolnega 10-semestr- skega študija. V začetku bi bila fakulteta nameščena v začasnih prostorih, za njeno izpopolnitev pa bi bilo potrebno zgraditi tudi primerne nove prostore. Za začetek dela s prvim semestrom jeseni 1919 je potrebovala: anatomski inštitut, biološki inštitut, inštitut za kemijo in inštitut za fiziko. V začetku bi bil anatomski inštitut nastanjen v prosekturi Deželne bolnišnice, predavanja iz biologije, kemije in fizike pa bi potekala na filozofski fakulteti. Načrt je predvidel tudi sredstva za ureditev medicinske knjižnice Dr. Alfred Šerko, redni profesor za nevrologijo in psihiatrijo ter prvi dekan ljubljanske in njeno nastanitev v Domobranski vojašnici. Pomladni semester Medicinske fakultete. Do svoje smrti (1938) je dekansko funkcijo opravljal štirinajst- prvega študijskega leta bi deloval v enakem obsegu in istih krat. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) prostorih, za drugo študijsko leto bi za drugi letnik fakulteta potrebovala še inštitut za histologijo in embriologijo ter inštitut za fiziologijo. Za peti semester bi uredili inštitut za patološko medicinske fakultete zadovoljen in je načrt zakona posredoval anatomijo ter inštitut za eksperimentalno patologijo in farma- ministrskemu svetu, kjer je bil 2. julija sprejet zakonski predlog o kologijo, za šesti semester bi bili potrebni interna klinika in ustanovitvi univerze v Ljubljani. Ta je določal, da se v Ljubljani klinika za kirurgijo, za sedmi semester klinika za porodništvo ustanovi univerza s petimi fakultetami, med njimi je bila tudi in ginekologijo ter klinika za psihiatrijo in nevrologijo, za osmi medicinska, ki je obsegala prva dva pripravljalna letnika. 16. semester klinika za oftalmologijo, za deveti in deseti semester pa julija je bil zakonski predlog sprejet v parlamentu, 23. julija ga klinika za dermatologijo in venerologijo, klinika za pediatrijo, je podpisal regent Aleksander, v Službenih novinah pa je izšel inštitut za higieno, inštitut za sodno medicino, klinika za tuber- mesec dni pozneje. kologijo, klinika za laringologijo in klinika za zobozdravništvo. Variantni predlog začetka s prvimi tremi semestri je predvideval zgraditi, adaptirati in urediti vse inštitute in klinike eno leto prej, Ureditev Medicinske fakultete in prvo inštitut za histologijo in fiziologijo pa takoj.4 študijsko leto

V začetku aprila 1919 so beograjske oblasti reševanje ljubljan- Zadnjega avgusta 1919 je regent Aleksander na predlog skega univerzitetnega vprašanja začasno odložile, zato je Vseučiliške komisije imenoval prve profesorje ljubljanske predsednik Vseučiliške komisije dr. Danilo Majaron interve- univerze, med njimi za Medicinsko fakulteto privatnega docenta niral pri podpredsedniku vlade dr. Antonu Korošcu. Pozitivne češke univerze v Pragi dr. Alberta Botterija za rednega profesorja novice iz Beograda so prišle ob koncu maja, ko so o ljubljanski za oftalmologijo, privatnega docenta češke univerze v Pragi dr. univerzi razpravljali v parlamentu. V začetku junija je prosvetno Alfreda Šerka za rednega profesorja za nevrologijo in psihiatrijo ministrstvo oddalo osnutek zakona o ustanovitvi ljubljanske univerze ministrskemu svetu, kjer pa so nasprotovali ustanovitvi medicinske fakultete in zaradi tega odločanje o ustanovitvi 3 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 214–215. 4 P. Borisov: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetov- univerze v Ljubljani preložili. 26. junija je dr. Majaron odšel nima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, v Beograd k ministru Davidoviću, ki je bil s pojasnili glede 45–49.

44 Dr. Albert Botteri, redni profesor za oftalmologijo. Dr. Janez Plečnik, redni profesor za patologijo in Dr. Evgen Kansky, redni profesor za fiziologijo in (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) dekan v letih 1921/22, 1932/33 in 1938/39. dekan v letih 1937/38 in 1939/40. (Zasebni arhiv dr. (http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Janez_ Alekseja Kanskega.) Ple%C4%8Dnik_1920s.jpg) ter prosektorja Deželne bolnišnice v Ljubljani dr. Janeza anatomski inštitut. Z združitvijo obeh obdukcijskih prostorov Plečnika za izrednega profesorja za patološko anatomijo. Konec so pridobili majhno predavalnico, ki je bila v začetku januarja septembra je bila Vseučiliška komisija razpuščena, novoimeno- gotova do te mere, da so se v njej lahko začela predavanja iz vani profesorji so se 18. septembra sestali kot Univerzitetni svet – anatomije, ki so dotlej potekala v Deželnem dvorcu.6 Učni načrt najvišji organ univerze, ki je prevzel posle Vseučiliške komisije in Medicinske fakultete je bil povzet po načrtu leta 1917 ustano- nadaljeval delo za odprtje univerze ter prevzel v upravo finančne vljene fakultete v Zagrebu. Ljubljanska Medicinska fakulteta s zadeve. 12. novembra so bili izvoljeni prvi univerzitetni in samo prvima dvema letnikoma je bila nekakšna pripravljalnica, fakultetni funkcionarji. Fakultetni svet Medicinske fakultete je predavali so se teoretični predmeti, študenti pa so se pripravili za za njenega prvega dekana izvolil dr. Alfreda Šerka, za prodekana nadaljnji študij kliničnih predmetov. Prvi profesorji so predavali pa dr. Alberta Botterija. Pod njunim vodstvom je Fakultetni svet predmete višjih semestrov, saj so bili imenovani v prepričanju, da nadaljeval priprave za ureditev fakultete in začetek dela. se bo fakulteta kmalu izpopolnila, kar je privedlo do kadrovskega zapleta, ki ga je fakulteta rešila tako, da je pouk anatomije prevzel »Nacionalna svoboda v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev dr. Janez Plečnik, sicer profesor patološke anatomije, nevropsi- je prinesla Slovencem marsikaj, kar smo si dolgo želeli in kar smo hiater dr. Alfred Šerko pa je predaval anatomijo in pozneje še tudi temeljito pripravili, prinesla pa nam je tudi marsikaj, kar fiziologijo živčevja. Profesor Janez Plečnik, ki je bil že januarja smo si morda kdaj želeli, česar pa nismo dovolj pripravili. Ko je 1920 imenovan za rednega profesorja anatomije, in profesor začela Vseučiliška komisija delo za realiziranje stare slovenske Šerko sta navedene, začasno prevzete predmete predavala do zahteve po popolnem vseučilišču, je našla za nekatere stroke svoje smrti. Okulist dr. Albert Botteri se je vključil v pouk prvega obdelano njivo, za nekatere stroke in fakultete pa je bilo polje še letnika z anatomijo in histologijo očesa, že naslednje leto pa je nezorano,« je ob dvajsetletnici Univerze zapisal Alojz Zalokar odšel v Zagreb na mesto predstojnika oftalmološke klinike. Pouk in dodal, da je med strokami, za katere teren ni bil zadostno ali kemije za študente medicine je v obdobju med obema vojnama pa sploh nič pripravljen, v prvi vrsti treba imenovati medicino.5 potekal na Tehniški fakulteti oz. v kleti Realke, kjer je profesor Fakultetni svet se je tako pri organizaciji Medicinske fakultete Maks Samec organiziral kemijski laboratorij. Od srede januarja soočil s težjimi problemi kot ostale fakultete ljubljanske univerze. 1920 je gimnazijski profesor dr. Pavel Grošelj kot honorarni Fakulteta ni imela prav ničesar, kar bi služilo za začetek delovanja: učitelj medicincem 5 ur tedensko v Zbornični dvorani Deželnega niti prostorov niti laboratorijev za vaje niti potrebnih učil. Za začetek je dobila le prosekturo Deželne bolnišnice. Poslopje je bilo majhno, s štirimi pritličnimi sobami, dvema obdukcijskima 5 A. Zalokar: Ljubljanska medicinska fakulteta, 3. sobama in mrtvašnico. Stavbo so začeli takoj preurejati za 6 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 299.

45 Dr. Albin Seliškar, izredni profesor za fiziologijo. Dr. Zdenko Frankenberger, redni profesor za histologi- Dr. Alija Košir, redni profesor za histologijo. (Univerza (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta.) jo in embriologijo. (Univerza v Ljubljani, Medicinska v Ljubljani, Medicinska fakulteta.) fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.)

dvorca predaval biologijo, gimnazijski profesor Josip Reisner začel predavati fiziologijo človeka. Junija 1921 je bil imenovan pa prav tako kot honorarni učitelj eksperimentalno fiziko 6 ur za asistenta za biokemijo in docenta za fiziologijo, januarja 1923 tedensko na I. državni gimnaziji.7 Vsa predavanja medicinskih je bil izvoljen za izrednega profesorja, marca 1930 pa za rednega predmetov so v drugem semestru potekala v mali provizorični profesorja. Njegov prihod je pomenil začetek ustanavljanja fizi- predavalnici anatomskega inštituta, kjer so bile popoldne v ološkega inštituta. Septembra 1923 je kot asistent na fiziološkem dveh skupinah pod vodstvom profesorja Plečnika tudi vaje iz inštitutu nastopil službo dr. Albin Seliškar, ki je bil leta 1927 seciranja. Predavanja iz fizike, kemije in biologije so potekala kot izvoljen za docenta fiziologije. Njegovo delo je sprva bilo organi- v prvem semestru. Profesorskemu zboru Medicinske fakultete zacija in vodenje vaj iz eksperimentalne fiziologije in fiziološke se je v letnem semestru honorarno pridružil dr. Marij Rebek, kemije, pozneje še uvodna predavanja k praktičnemu delu, ki je kot asistent do zimskega semestra leta 1921 vodil vaje iz seminar, nato posebna predavanja iz fiziologije čutov, živčevja in kemije. Zaradi neugodnih prostorskih razmer je fakulteta za fiziologije dela. prvo študijsko leto razpisala le 50 vpisnih mest, vendar je kasneje zaradi težkih socialnih razmer študentov, ki so bili prisiljeni Decembra 1920 je Fakultetni svet Medicinske fakultete izbral študirati na tujem, to število prekoračila in v prvi semester vpisala dr. Zdenka Frankenbergerja, docenta na praški medicinski 63 slušateljev in 6 slušateljic. Iz istih razlogov je fakulteta vpis v fakulteti, za rednega profesorja za histologijo in embriologijo.9 drugi semester dovolila le tistim, ki so bili vpisani že v prvem Po enoletnem delovanju je ljubljansko fakulteto zapustil, ker mu semestru. Dekan Šerko je ob koncu prvega študijskega leta v ni mogla nuditi normalnih pogojev za pouk in znanstveno delo, poročilu zapisal, da so predavanja potekala redno, študentje pa ter se vrnil v Prago.10 Za njim je z zimskim semestrom leta 1923 so prihajali točno in skoraj vedno polnoštevilno ter tako kazali pouk iz histologije in vodstvo histološkega inštituta prevzel dr. veliko veselje do predavanj in dobro razumevanje podane snovi.8 Alija Košir, ki je službo na Medicinski fakulteti nastopil leta

Razvoj Medicinske fakultete v prvem 7 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, 486. desetletju 8 ZAMU IV-208/3-19, Letno poročilo o delovanju Medicinske fakultete v študijskem letu 1919/20. Za drugi študijski letnik je bilo potrebno organizirati še inštituta 9 ZAMU IV – 13/209, Zdenko Frankenberger, personalna mapa. 10 Spomenica Društva medicincev o nepopolni slovenski medicinski fakulteti in pomanjklji- za fiziologijo in za histologijo z embriologijo. Avgusta 1920 je vi zdravstveni organizaciji v Sloveniji. https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:M fakulteta zaposlila. dr. Evgena Kanskega, ki je jeseni istega leta j8Ai24KvWAJ:www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-25QDKEPD

46 1920 kot demonstrator, junija istega leta je bil imenovan za asistenta, leta 1923 pa za docenta za anatomijo.

Za profesorjem Reisnerjem, ki je predaval do letnega semestra 1921, je predavanja iz fizike kot honorarni učitelj prevzel Julij Nardin, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, ki je na tem mestu ostal vse do leta 1949.11 Njegova predavanja so sprva potekala na I. državni gimnaziji, kasneje pa v predavalnici fizikalnega inštituta na Univerzi. Vaje iz analitske kemije za medicince je do leta 1928 vodil honorarni predavatelj Rus Vasilij Isajevič. Biologijo je od leta 1920, ko je bil imenovan za predavatelja, pa vse do smrti leta 1940 predaval dr. Pavel Grošelj, ki je bil leta 1923 imenovan za docenta splošne biologije in vodjo biološkega inštituta. Poslopja, v katerih je delovala ljubljanska Medicinska fakulteta pred drugo svetovno vojno. Desno je edina fakultetna stavba, v kateri so za silo imeli prostore vsi obstoječi Prostori Medicinske fakultete inštituti z izjemo anatomskega, ki je delno še gostoval v prosekturi Državne bolnice (leva stavba). (Muzej novejše zgodovine Slovenije.) Fiziološki in histološki inštitut sta se nastanila v nadstropju, ki je bilo dozidano Prosekturi ob Zaloški cesti. Fiziološki inštitut je dobil dva prostora, v katerih so potekale vaje, v kleti pa so bili še hodnik in dve sobi, od katerih je bila ena rezervirana samo za kemijski laboratorij, laboratorij za eksperimentalno fiziologijo, prosekturo. Hodnik je služil kot uradni in delovni prostor soba za knjižnico in temnica z optičnimi aparati. Živali so bile profesorju anatomije in docentu histologije, kot delavnica za razen v kleti tudi v manjšem hlevu na zemljišču bolnišnice. njuni slugi ter kot prostor za mikroskopske vaje študentov. V Za delo s smrdljivimi plini je bila zgrajena baraka na strehi. drugi sobi so bila dopoldne predavanja iz splošne anatomije, Histološki inštitut je ob ustanovitvi leta 1920 deloval v prvem anatomije in fiziologije živčevja, histologije in fiziologije, ob nadstropju Prosekture v sobi, ki je bila hkrati laboratorij in soba sobotah pa iz sodne medicine za pravnike. Popoldne so v istem inštitutskega vodje. Vaje so potekale na hodniku Prosekture.12 prostoru potekale vaje iz seciranja.14 Histološki inštitut je za vaje dobil dve še nedograjeni sobi v pritličju novega anatomskega Spomladi leta 1920 so po načrtih arhitekta Vurnika začeli inštituta. Z zasilno dograditvijo poslopja se je inštitut vselil v graditi novo poslopje anatomskega inštituta za prosekturnim nove prostore. Dobil je dve večji sobi v prvem nadstropju in dve poslopjem. Zaradi pomanjkanja sredstev delo ni potekalo po manjši sobi s posebnim vhodom pod predavalnico, poleg tega načrtih. V proračunu za drugo študijsko leto je ministrstvo še shrambo in del hodnika, kjer so uredili prostor za laboranta. črtalo sredstva za univerzitetne stavbe. Z naknadno odobrenimi Fiziološki inštitut je dobil pritličje, klet in dvorani v drugem namenskimi proračunskimi sredstvi in sredstvi, ki jih je dekanat nadstropju stranskega krila. Kljub temu da so prostori bili s pomočjo takratnega pokrajinskega namestnika dr. Leonida prilagojeni inštitutu, njegovih potreb niso povsem zadovolje- Pitamica uspel pridobiti iz pokrajinskih sredstev, je bilo poslopje vali. Inštitut je pogrešal predvsem velike, svetle in suhe prostore spomladi leta 1921 v grobem pod streho. V tretjem študijskem v kleti, kjer bi bili občutljivi merilni instrumenti. Živali so dobile letu so dela na poslopju zaradi pomanjkanja sredstev povsem prostor v hlevu, ki je bil prizidan prosekturnemu poslopju, ki zastala. Junija 1922 je časopis Jutro objavil prošnjo Medicinske pa tudi ni zadovoljeval. Anatomski inštitut je dobil dve parterni fakultete, naslovljeno na slovensko javnost za denarno pomoč, dvorani stranskega krila, ki sta služili za vaje iz seciranja, in klet namenjeno dograditvi novega poslopja.13 S pomočjo donatorskih za mrliče, v starem poslopju pa je razpolagal še s šestimi sobami prispevkov je bilo poslopje pripravljeno do te mere, da je bilo leta nad prosekturo.15 1925 vseljeno.

11 Do študijskega leta 1922/23 je imela fakulteta v prosekturi Z. Zupanič Slavec: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v Ljubljani po letu 1945, 81. Splošne državne bolnišnice na razpolago 5 sob in hodnik, ki jih 12 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919 : 1969, 390, 395. je uporabljala skupaj s prosekturo. Med letom je ministrstvo za 13 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetov- narodno zdravje v prosekturnem poslopju nastanilo novousta- nima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 53. novljena higienski zavod in bakteriološko postajo. Prosekturi, 14 ZAMU IV-209/6,6, Letno poročilo Medicinske fakultete. anatomskemu in histološkemu inštitutu so ostale le še kleti, 15 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 300, 388, 395.

47 Poslopje anatomskega inštituta je bilo ob vselitvi le za silo odražala težnja osrednjih oblasti po tesnejši povezavi vseh treh dograjeno, zaradi pomanjkanja sredstev slabo opremljeno, jugoslovanskih univerz na način, da bi se razvijale in izpopolnje- velika predavalnica pa je ostala nedokončana do konca 30-ih let. vale posamezne stroke le na tistih univerzah, na katerih so bili Razmere v novozgrajenem poslopju je slikovito opisal profesor za to najboljši pogoji. Obstoj nepopolne Medicinske fakultete Seliškar. »Dograditev stavbe anatomskega inštituta se je silno v Ljubljani je bil tako ogrožen ob vsakokratnih razpravah o zavlekla. Baje so trije podjetniki skrahirali pri tem delu. Gotovo univerzitetnem ali finančnem zakonu. Ob nenehnih grožnjah pa je, da so zagrešili velike napake. Strokovni kritik je zapisal, da so jo odločno branili profesorji, študenti, strokovna in širša predstavlja ta stavba mladostni greh arhitekta, ki jo je zasnoval. javnost ter vsakokratno vodstvo fakultete. Prof. dr. Alfred Šerko Zares je to najbolj čudaška hiša vsaj med poslopji univerze, če je do svoje smrti leta 1938 enoletni dekanski mandat opravil ne v Ljubljani sploh. Skupaj z anatomijo in histologijo se je štirinajstkrat in tako nosil največje breme odgovornosti za usodo vanjo preselil tudi fiziološki inštitut, seveda le začasno – saj so nepopolne Medicinske fakultete. Do leta 1940 sta to funkcijo že pripravljali načrt za posebno zgradbo fiziološkega inštituta. opravljala še prof. dr. Evgen Kansky štirikrat in prof. dr. Janez Pri tej selitvi se niso držali načrtov in dogovorov, sproti so jih Plečnik trikrat. spreminjali. Tako je bil v kleti večji prostor določen za vaje iz fiziološke kemije s posebnimi instalacijami, pa ga je naenkrat Vprašanje o upravičenosti in možnosti razvoja vseh fakultet zahtevala anatomija za shrambo svojih mrličev. Po letih je ljubljanske univerze se je prvič pojavilo že v drugem študijskem zaradi nezadostne kanalizacije propadel in postal neuporaben. letu ob pripravi univerzitetnega zakona. V začetku naslednjega Končno ga je dobila fiziologija. Velika predavalnica je bila dolgo študijskega leta pa je prišla vest o ukinjanju Medicinske in let nedovršena, v surovem stanju … Prostori inštituta so v petih Tehniške fakultete v Ljubljani. Namera o ukinitvi fakultet je etažah. V nobeni od teh se ne dajo pripadajoče površine docela leta 1921 sprožila organiziran protestni zbor študentov vse dodeliti. Vsepovsod po hiši se križajo poti osebja inštitutov, univerze. V bran institucijama je stopil ljubljanski magistrat, seveda tudi poti študentov … Specifična dejavnost inštitutov ki je ministrstvu poslal apel v podporo obema fakultetama. je časih drugim neprijetna. Tako pride do raznih nevšečnosti. Ti sta izdali vsaka svojo spomenico, na temelju katerih se je Naše osebje močno moti duh po formalinu, ki se širi po hiši iz Univerzitetni svet 17. oktobra 1922 izrekel za neokrnjen obstoj prostorov anatomije. Neustreznosti stavbe smo se privadili pa ljubljanske univerze ter sklep brzojavno sporočil ministrstvu.18 tudi razvlečenosti prostorov…«16 Obstoj obeh fakultet je pri slovenskih ministrih v Beogradu branil tudi prorektor dr. Rihard Zupančič.19 Silovit študentski Stisko medicincev je delno ublažilo darilo zdravnika dr. Ivana upor proti vladni nameri o ukinitvi Medicinske fakultete je bil Oražna, ki je v oporoki leta 1921 zapustil Medicinski fakulteti in tudi marca 1922, protesti pa so potekali še vse do konca leta njenim študentom svoji hiši v Wolfovi ulici in na Dolenjski cesti, 1923. Grožnje centralne oblasti ljubljanski univerzi in njenim ki sta bili nato preurejeni v Oražnov študentski dom. fakultetam pa niso prenehale. V študijskem letu 1923/24 je bil v predlogu finančnega zakona člen, ki je ukinjal Medicinsko V letih 1936 do 1940 je bil zgrajen provizorni prizidek h in Teološko fakulteto. Univerzitetni svet je proti temu sprejel kirurškemu paviljonu, ki je obsegal dve nadstropji. V pritličju odločen protest, v katerem je poudaril, da je »univerza v je bila kirurška klinika z operacijsko dvorano in rentgenom, v Ljubljani največjega kulturnega pomena za celo državo in prvem nadstropju pa interna klinika. Naslednje leto so začeli neobhodni pogoj nacionalne odpornosti našega naroda graditi klinično predavalnico za obe kliniki.17 izven meja Kraljevine SHS« ter v Beograd poslal delegacijo, ki je dosegla, da se je člen, ki je ukinjal obe fakulteti, črtal. Grožnje o okrnitvi univerze so prihajale tudi ob sestavljanju Prizadevanja za ohranitev in izpopolnitev univerzitetnega zakona v letu 1925, ko so se širile vesti, da bo Medicinske fakultete v Ljubljani ohranjena le ena fakulteta. Na konferenci jugoslovanskih univerz v Zagrebu je bilo na pobudo profesorja Pravne Veselja ob ustanovitvi prve slovenske univerze ni zmanjšalo niti fakultete Metoda Dolenca preprečeno, da bi se v Ljubljani dejstvo, da je Medicinska fakulteta obsegala le prva dva letnika, saj je bilo pričakovati, da se bo fakulteta postopno izpopolnjevala. Univerzi v Beogradu in Zagrebu sta se upravljali vsaka po svoji zakonodaji, za ljubljansko univerzo pa so po določilih ustanovitvenega zakona do izdaje posebnega zakona zanjo veljali zakoni 16 A. Seliškar: Stabiliziran provizorij ali ustaljena začasnost ali nekaj pogledov na prete- beograjske univerze. Obljubljeni posebni zakon za ljubljansko klost in stanje fiziologije v Ljubljani, 203. 17 ZAMU II-150, 206/41, Zgradbe medicinske fakultete v Ljubljani. univerzo ni izšel nikoli, saj so že v začetku dvajsetih let začeli 18 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 247–248. pripravljati univerzitetni zakon za vso državo, v katerem se je 19 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, 69–70.

48 ukinili Medicinska in Tehniška fakulteta.20 Univerzitetni svet je Skladno s pričakovanji, da se bo Medicinska fakulteta sprejel Manifest ljubljanske univerze, v katerem je nastopil proti postopoma izpopolnjevala in bo Ljubljana kmalu imela popoln njenemu okrnjenju. Ko je delo pri pripravi univerzitetnega medicinski študij, kot je to predvideval že načrt podkomisije za zakona spet nekoliko zastalo, so nastale težave pri proračunu. Ob medicinsko fakulteto iz marca 1919, je Univerzitetni svet na sprejemanju proračuna in finančnega zakona za leto 1928/29, ki svoji prvi seji v drugem študijskem letu soglasno sprejel predlog je predvideval možnost ukinitve posameznih fakultet v državi, ministrstvu prosvete, naj ukrene vse potrebno za postopno je bila kriza in negotovost usode ljubljanske univerze najdaljša, izpopolnitev Medicinske fakultete na deset semestrov, in v protestu pa so se združili študenti, profesorji in politična opozoril na pomembnost in potrebnost Medicinske fakultete javnost. Svet slušateljev ljubljanske univerze je 24. novembra za Slovenijo in državo. Upravičenost in potrebo po popolni 1927 sklical veliko protestno zborovanje v Unionski dvorani Medicinski fakulteti je na sestankih univerzitetnih učiteljev ter v in na Univerzi. V Unionu je nastopil tudi dekan Šerko, ki je strokovnih medicinskih in javnih medijih nenehno utemeljeval med drugim dejal, da »nam hočejo v Beogradu vzeti nekaj, njen dolgoletni dekan profesor Šerko. Za izpopolnitev fakultete kar smo imeli nekaj časa celo pod Avstrijo, da argument, da so se je zavzel že v poročilu Zdravniškemu društvu avgusta leta tri medicinske fakultete v državi preveč, drži le če Jugoslavija 1920. Slovensko Zdravniško društvo je nato izdalo resolucijo, ni kulturna in če taka tudi noče biti; argument o prevelikih naslovljeno na vse slovenske politične stranke z zahtevo, naj stroških pa da drži le, če je Jugoslavija najbolj beraška ali najbolj podprejo skorajšnjo ustanovitev popolne Medicinske fakultete, koruptivna država na svetu. Argument, da je Medicinska in z zahtevo beograjski vladi za finančna sredstva. Resolucija je fakulteta v Ljubljani premajhna za svojo misijo, drži le, če je ostala brez odziva, zato je socialno čuteči dekan Šerko oktobra v državi kultura funkcija mase. Nobenih veličastnih kulturnih 1921 poslal spomenico ministru prosvete, v kateri je poudaril, da ustanov nimamo, a ljubljanska univerza le daje dijakom, kar v Ljubljani sicer obstaja Medicinska fakulteta, vendar le s štirimi treba. Duh je, ki daje visokim šolam njih signaturo, a duh ni vezan semestri, zato bodo ljubljanski študenti morali po končanem ne na ogromne palače ne na število dijakov.«21 25. novembra prvem rigorozu nadaljevati študij na drugih univerzah, kar bo 1927 je Univerzitetni svet sprejel resolucijo, ki jo je poslal tudi zanje težko socialno breme. Prosil je ministra, naj posreduje vsem slovenskim ministrom in poslancem, ljubljanska oblastna pri vladi, da bi odprli vsaj še tretji letnik. Šerko je nasprotoval skupščina pa je sprejela resolucijo, v kateri je od vlade odločno zamisli, da bi v državi SHS obstajali le dve medicinski fakulteti, zahtevala črtanje člena o ukinitvi fakultet in zahtevala izpopol- v Zagrebu in Beogradu, in odklanjal misel, da bi se ljubljanska nitev univerze. Konec leta 1927 je bila objavljena Spomenica Medicinska fakulteta združila z zagrebško. Zahteval je rešitev, ki o pomenu univerze v Ljubljani za Slovence in državo SHS, bi ustrezala narodnim zahtevam in državnim koristim. Z bojem ki jo je izdalo in podpisalo 28 slovenskih društev, ustanov in za popolno Medicinsko fakulteto je nadaljeval v študijskem organizacij obeh političnih taborov, v kateri so navedeni tehtni letu 1924/25, ko je ministru za prosveto v Beograd in rektorju razlogi za obstoj posameznih fakultet. V njej je bilo med drugim univerze poslal spomenico, v kateri je zahteval otvoritev petega zapisano, da je »Medicinska fakulteta tem boljša, čim manj ima semestra, in to utemeljil z dejstvom, da se običajno polagajo slušateljev, ker je navezana na mrtvo in bolno človeško telo. Čim izpiti drugega dela prvega rigoroza v petem semestru. To zahtevo več tega ima dijaštvo in čim manj je dijaštva, tem temeljitejša je podprl tudi tedanji rektor dr. Karel Hinterlechner v članku, je njegova izobrazba. Anatomski inštitut s 150 dijaki bi bilo objavljenem v Ljubljanskem zvonu.24 zlo« ter da so »profesorji že objavili nekaj knjig in znanstvenih razprav«.22 Posebna komisija za redukcijo fakultet ministrstva za prosveto, ki so jo sestavljali predstavniki vseh treh univerz in je v februarju 1928 intenzivno razpravljala o redukciji univerz, je izdala spomenico, v kateri je poudarila pomen vseh fakultet za razvoj znanosti, posebno nacionalnih. Po letih groženj svojemu obstoju je ljubljanska univerza ob proslavah prve desetletnice obstoja zaprosila za protektorat kralja in se z njegovo privolitvijo preimenovala v Univerzo kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, vendar s tem ni bila rešena nadaljnjih groženj. Ob pripravi 20 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med svetovnima finančnega zakona leta 1932 so znova razpravljali o ukinitvi vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 55–56. 21 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, 74. kar štirih fakultet v Ljubljani: Medicinske,Tehniške,Teološke 22 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetov- in Pravne. Ostala bi le Filozofska in montanistični oddelek nima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, Tehniške fakultete. Univerzitetna delegacija z rektorjem na čelu 77–78. 23 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, 80. je intervenirala pri ministru in dosegla črtanje člena o ukinitvi 24 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med svetovnima iz osnutka finančnega zakona.23 vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 50–55.

49 Razvoj v drugem desetletju in razširitev 28. junija 1930 je bil sprejet nov zakon o univerzah, veljaven Medicinske fakultete s tretjim letnikom za vse univerze v Jugoslaviji, ki je v svojem 51. členu ohranjal ljubljansko Medicinsko fakulteto z le štirimi semestri. Številne Tudi v drugem desetletju obstoja je študij na Medicinski fakulteti intervencije profesorja Šerka, takrat v vlogi rektorja ljubljanske potekal skladno z določili zakona o ustanovitvi univerze univerze, in dekana Kanskega na najvišjih forumih niso zalegle, v Ljubljani v obsegu prvih štirih semestrov, ki so zajemali ministrstvo je univerzi celo zagrozilo z znižanjem kreditov.34 V predavanja iz biologije, fizike, kemije, anatomije, histologije, letih 1931–1933 so izbruhnile tudi množične demonstracije embriologije in fiziologije. Fakulteta se je sčasoma nekoliko študentov, predvsem tehnikov in medicincev, ki so jih vodili kadrovsko okrepila. Pri profesorju Plečniku se je kot pomožna levo usmerjeni študenti. Na demonstracijah je bila med drugimi prosektorka od leta 1930 izpopolnjevala Valentina Grošelj - izražena tudi zahteva po neokrnjeni univerzi in protest proti Kobe. Leta 1938 je postala docentka na anatomskem inštitutu in univerzitetnemu zakonu in novi medicinski uredbi. Fakultetni prevzela predavanja iz topografske anatomije.25 Dr. Milan Cunder svet je junija 1932 odobril načrt fakultetne uredbe ljubljanske je bil na fakulteti od leta 1935, najprej kot asistent pripravnik, Medicinske fakultete, ki je bil že leta 1931 izdelan v soglasju z po opravljenem državnem izpitu na univerzi v Beogradu pa beograjsko in zagrebško fakulteto. Ta je predvidevala popolno asistent na anatomskem inštitutu.26 Po smrti profesorja Plečnika Medicinsko fakulteto, vsebovala pa je tudi nekatere omejitve za decembra 1940 je, tedaj že docent, prevzel vodenje anatomskega študente glede vrstnega reda polaganja izpitov.35 inštituta. Od zimskega semestra leta 1931 je dr. Ladislav Klinc kot privatni docent predaval kemijo; leta 1935 je postal docent Po sprejetju univerzitetnega zakona in splošne univerzitetne za organsko kemijo in leta 1939 izredni profesor. Profesor dr. uredbe leta 1934 se je okrepil boj za izpopolnitev Medicinske Alija Košir je bil leta 1935 imenovan za izrednega profesorja, leta fakultete. Na sejah Fakultetnega sveta je bila leta 1934 izražena 1939 pa za rednega profesorja za histologijo.27 Njegov asistent je zahteva po ustanovitvi petega semestra in naslednje leto še bil v letih 1930–1937 dr. Hubert Pehani, leta 1937 imenovan zahteva za sistematizacijo mest honorarnih predavateljev za za docenta za histologijo in embriologijo. Profesor dr. Albin patologijo, interno in kirurško propedevtiko ter onkologijo, ki Seliškar je leta 1939 napredoval v izrednega, avgusta 1945 pa je so bili potrebni za peti semester. Iz začetnega gibanja za izpo- bil imenovan za rednega profesorja. Izvolitev v naziv izrednega polnitev fakultete, katerega pobudniki so bili študenti, je zrasla profesorja je leta 1931 iz materialnih razlogov zavrnil dr. Pavel akcija za izpopolnitev ljubljanske univerze. Sredi tridesetih let so Grošelj ter do konca življenja ostal srednješolski in honorarni bile razmere v ljubljanski bolnišnici, ki naj bi sprejela tudi bodoče univerzitetni učitelj.28 Po njegovi smrti leta 1940 je fakulteta fakultetne klinike, izredno slabe. Oddelki so bili zastareli, prena- k sodelovanju najprej povabila dr. Borisa Zarnika, rednega polnjeni in slabo opremljeni. Akcija medicincev za popolno profesorja biologije, histologije in embriologije na zagrebški fakulteto se je tako zlila z zahtevo po novi, sodobni bolnišnici v Medicinski fakulteti, ki je povabilo sprejel in v Ljubljani eno leto Ljubljani, ki je potekala v okviru akcije za razširitev ljubljanske predaval biologijo. Nadaljnje sodelovanje je preprečila vojna.29 bolnišnice. Združenemu gibanju je predsedoval prof. dr. Albert Zatem je fakulteta predavanja iz biologije in vodstvo biološkega Šerko, podprl ga je tudi rektor univerze prof. dr. Maks Samec.36 inštituta poverila dr. Hubertu Pehaniju. Konec leta 1935 je izšla brošura o perečem stanju bolnikov na vseh oddelkih ljubljanske bolnišnice. Profesor dr. Janez Plečnik je s svojo široko razgledanostjo in strokovno zavzetostjo čutil, da je mladim slušateljem na Medicinski fakulteti treba posredovati tudi znanje o tradiciji medicine, njenih koreninah, filozofskih temeljih in zgodovinskih osnovah. 25 ULBB I, 347. 26 Z. Zupanič Slavec: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v Ljubljani po letu 1945, Njegova ideja in pobuda je bila, da se na fakulteti uvede predmet 62. zgodovina medicine.30 Leta 1934 je Fakultetni svet Medicinske 27 ULBB I, 336. fakultete ob zavedanju, da je imela fakulteta tedaj le štiri semestre 28 D. Soban: Pavel Grošelj. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 129. 29 H. Pehani: Zarnik, Boris. http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:4700/VIEW/. in ji je dolga leta grozila ukinitev, v učni načrt vključil predmet 30 Z. Zupanič Slavec: Ivan Pintar. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani 1919-1945, zgodovina medicine in zanj na mesto honorarnega predavatelja 168. izbral Ivana Pintarja, ki je leta 1939 postal privatni docent.31 Dr. 31 P. Borisov: Resnica o zgodovini. Isis, VII, 1998, 5, 60. 32 Ivan Matko, primarij Državne bolnišnice v Ljubljani, je bil od ZAMU IV – 38/611. 33 I. Kalinšek: Božidar Lavrič. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1941, leta 1936 do smrti leta 1939 honorarni predavatelj za predmet 212. interna propedevtika.32 Dr. Božidar Lavrič je leta 1936 postal 34 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetov- honorarni predavatelj za kirurško propedevtiko in bil leta 1938 nima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 59. habilitiran za privatnega docenta za topografsko anatomijo, ki so 35 Prav tam, 60. jo poslušali študentje tretjega semestra.33 36 Prav tam, 62.

50 Leta 1936 je bila sprejeta Uredba o medicinskih fakultetah, zahteval črtanje 51. člena zakona o univerzah leta 1939, ko je ki je bila popravljena leta 1937. Predpisovala je 33 glavnih ali ljubljanska univerza praznovala dvajsetletnico obstoja in so obveznih in 20 stranskih predmetov, ki so bili razporejeni v se proslav udeležili tudi predstavniki vlade. Finančni minister izpitne skupine. Fakultetna uredba je predvidevala popolno je rektorju izrazil naklonjenost do izpopolnitve ljubljanske Medicinsko fakulteto v Ljubljani, njeno uresničitev pa je zaviral univerze. Delegacijo, ki so jo sestavljali rektor Matija Slavič, Zakon o univerzah, ki je v svojem 51. členu ponovil določbo dekan Kansky ter profesor Plečnik je Univerzitetni senat napotil ustanovitvenega zakona iz leta 1919, da ljubljanska Medicinska v Beograd, kjer naj osebno intervenirajo za odstranitev 51. fakulteta začasno obsega le štiri semestre. Fakultetni svet je člena zakona o univerzah. Rektor je bil tudi pri banu dr. Marku na seji 23. novembra sprejel sklep, na podlagi tega pa je 26. Natalačnu, ki je obljubil podporo fakulteti in osebno interven- novembra preko rektorata ministru prosvete poslal predlog, naj cijo v Beogradu. Na predlog načelnika prosvetnega oddelka se ta člen črta, da bi se ljubljanska Medicinska fakulteta po 19 je bil ustanovljen akcijski odbor, ki so ga sestavljali: načelnik letih obstoja vendarle izenačila z ostalima dvema fakultetama v prosvetnega oddelka in njegov namestnik, dekan Medicinske državi, in zaprosil ministra prosvete, naj ukrene vse potrebno za fakultete in dva njena profesorja, načelnik tehničnega oddelka, izpopolnitev ljubljanske Medicinske fakultete. Po ukinitvi 51. arhitekt, načelnik socialnega oddelka ter zastopnik gradbenega člena zakona bi tudi za Ljubljano veljal 99. člen splošne univerzi- oddelka mesta Ljubljane. Program dela akcijskega odbora je tetne uredbe, ki je določal število in naziv stolic na medicinskih obsegal izposlovanje sprememb zakona o univerzah, izdelavo fakultetah, ter členi 3., 4., in 6. medicinske uredbe, ki predvide- programa za izpopolnitev posameznih predmetov in pripraviti vajo predmete ter zavode in klinike na stolicah. Med konkretnimi učitelje za specializacijo, izdelavo gradbenega programa predlogi, ki jih je postavil Fakultetni svet, je bil tudi predlog, da se (vprašanje klinik in inštitutov, njih vrstni red in vprašanje ustanovijo: patološko-anatomski inštitut, farmakološko-toksi- prostorov), pridobitev finančnih sredstev, zemljišč in načrte.40 kološki inštitut, inštitut za sodno medicino, inštitut za vojno Leta 1940 je Ljubljano obiskal prosvetni minister, ki je odobril medicino, higienski inštitut, inštitut za bakteriologijo, serologijo zahtevo po izpopolnitvi Medicinske fakultete in naročil pripravo in imunologojo, interna klinika, kirurška klinika (s splošno predračuna za peti in šesti semester. Takratni dekan prof. dr. kirurškim, urološkim in ortopedskim oddelkom ter oddelkom Evgen Kansky je v elaboratu obrazložil pomembnost odprtja za čeljustno kirurgijo), ginekološko-porodniška klinika, psihia- tretjega letnika za nadaljnji razvoj fakultete ter z nazornimi trično-nevrološka klinika, otroška klinika, klinika za infekcijske tabelami dokazal potrebnost njenega obstoja. V študijskem letu bolezni, očesna klinika, dermatovenerološka klinika, otorino- 1940/41 je dopolnilna uredba ministrstva za prosveto dovolila laringološka klinika, odontostomatološka klinika, inštitut za sistematično izpopolnitev fakultete, odobrila dodatno vsoto fizikalno terapijo ter rentgenološki inštitut, da se izdelajo načrti v proračunu ter kredite za namestitev novega učnega osebja za za inštitute in klinike, ki so potrebni za V. in VI. semester, in peti in šesti semester. Zaradi nujnosti odprtja novih semestrov sicer za interno in kirurško kliniko, patološko-anatomski je Fakultetni svet na seji 22. maja 1940 predlagal, da se stolice inštitut, inštitut za bakteriologijo, serologijo in imunologijo, za interno medicino, za kirurgijo in patološko anatomijo na farmakološko-toksikološki inštitut in rentgenološki inštitut, podlagi določila splošne univerzitetne uredbe zasedejo s pozivi da se v proračunu za leto 1938/39 zagotovijo finančna sredstva in ne, kot običajno, z razpisom.41 Na podlagi strokovnih ocen zanje ter da se čim prej zagotovi gradbeni prostor.37 Zahtevali je Fakultetni svet na ta mesta predlagal dr. Franceta Hribarja, so tudi sistemizacijo delovnih mest za honorarne predavatelje: dotedanjega prosektorja v mariborski bolnišnici, za rednega za peti semester: za patološko anatomijo je bil predviden prof. profesorja za patologijo, dr. Karla Lušickega, dotedanjega Plečnik, za interno propedevtiko doc. Ivan Matko, za kirurško asistenta na zagrebški interni kliniki, za rednega profesorja propedevtiko doc. Božidar Lavrič in za klinično onkologijo prof. za interno medicino in dr. Božidarja Lavriča, primarija na II. Alija Košir.38 20. maja 1938 je Fakultetni svet sprejel spomenico, kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, za rednega v kateri se je zavzel za črtanje 51. člena zakona in v utemeljitvi zapisal, da sta se beograjska in zagrebška fakulteta v dvajsetih 37 ZAMU II-143, predlog Fakultetnega sveta. letih obstoja izgradili in izpopolnili ter da je pravično in logično, 38 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetov- da se ob dvajsetletnici Kraljevine začne s postopno izgraditvijo nima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, in izpopolnitvijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Ta težnja 69. 39 da ni le izraz lokalnih prizadevanj, temveč je utemeljena z ZAMU II-143, Spomenica. 40 ZAMU II - 152; Zapisnik redne seje Fakultetnega sveta Medicinske fakultete, 7. 2. interesom splošnega zdravstva v državi ter posebnimi razmerami 1940. v Sloveniji. Poleg tega je bilo poudarjeno, da je imela Ljubljana že 41 Po določilih splošne univerzitetne uredbe je bil novi redni profesor lahko nastavljen na v Napoleonovi dobi univerzo s popolno medicinsko fakulteto, in dva načina, brez razpisa ali po objavljenem razpisu. Brez razpisa se je lahko za mesto rednega profesorja potegoval ali pa bil pozvan tudi priznan znanstvenik, ki še ni bil izredni če je ta bila potrebna tedaj, je popolna medicinska fakulteta zdaj profesor. V tem primeru sta morala podati pisno mnenje o kandidatovem znanstvenem še bolj nujna.39 Rektor je od ministrstva za prosveto ponovno in strokovnem delovanju dva redna profesorja iste ali sorodne stroke.

51 Dr. France Hribar, redni profesor za patologijo, dekan Dr. Božidar Lavrič, redni profesor za kirurgijo, dekan Dr. Karel Lušicky, redni profesor za interno medicino, leta 1940/41. (Univerza v Ljubljani, Medicinska leta 1941/42. (Enciklopedija Slovenije, 6, Ljubljana, dekan od 1942 do 1945. (Univerza v Ljubljani, fakulteta.) 1992 .) Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) profesorja za kirurgijo.42 Na predlog Univerzitetnega sveta so osebja je na fakulteti ostalo le še nekaj ljudi. Od 19 učiteljev in bili 27. junija 1940 vsi predlagani imenovani in takoj začeli z sodelavcev, kolikor jih je imela fakulteta v začetku leta 1941, jih delom na ljubljanski univerzi. Predavanja tretjega letnika so se je bilo odsotnih osem.44 začela že jeseni leta 1940. Profesor Hribar, ki je bil izvoljen za dekana za študijsko leto 1940/41, je vodil akcijo za čimprejšnjo V prvi polovici leta 1943 je bil v sestavo Medicinske fakultete nadaljnjo izpopolnitev fakultete. Leta 1941 je bil na seji Fakulte- vključen nekdanji Banovinski zavod za raziskovanje in tnega sveta izdelan osnutek za reformo celovitega medicinskega zdravljenje novotvorb. Za njegovega ravnatelja je bil imenovan študija. Načrtovano je bilo, da se v študijskem letu 1942/43 ginekolog onkolog dr. Leo Šavnik.45 odpreta še sedmi in osmi semester, vendar je načrte preprečila vojna.43 Po kapitulaciji Italije je predsednik Pokrajinske uprave Leon Rupnik univerzi obljubil vso podporo, zato je rektor na prošnjo dekana Lušickega leta 1943 nanj naslovil predlog, Medicinska fakulteta med drugo svetovno da bi se Medicinska fakulteta izpopolnila tako, da bi obsegala vojno vseh deset semestrov. Dekan je tudi sporočil, da bi za nove učne moči pridobil primarije bolnišnice, in se z njimi že dogovarjal, Po okupaciji je bila ljubljanska univerza začasno zaprta, po odprtju pa je življenje na njej začelo usihati. Že pred vojno demokratična trdnjava je postala središče odpora. Italijanske 42 Dr. France Hribar je bil predlagan na osnovi strokovnega mnenja dr. Sergeja Slatykova, oblasti so izvajale pritisk na rektorja, univerzitetne učitelje in dr. Borisa Zarnika in dr. Stanka Lutmana; dr. Karel Lušicky na podlagi strokovnega študente, ki so mu sledile masovne racije, deportacije in prve mnenja dr. A. Ignjatovskega, rednega profesorja in upravnika I. medicinske klinike Me- dicinske fakultete v Zagrebu, in dr. E. Mayerhoferja, rednega profesorja in upravnika žrtve. Za študijsko leto 1941/42 je bil za dekana Medicinske Pediatrične klinike v Beogradu; dr. Božidar Lavrič na podlagi strokovnega mnenja dr. fakultete izvoljen prof. dr. Božidar Lavrič, po njegovi internaciji Julija Budisavljevića, rednega profesora in upravnika Kirurške klinike v Zagrebu, in dr. pa je delo dekana 3. marca 1942 prevzel prof. dr. Karel Lušicky. Milivoja Kostića, rednega profesorja beograjske Medicinske fakultete in upravnika Ki- Poleg dekana Lavriča so bili aretirani tudi profesorji: Ladislav rurške klinike v Beogradu. Pozitivnemu mnenju obeh profesorjev sta se pridružila tudi prof. Gerulanos iz Aten in prof. Janez Plečnik. Klinc, Alija Košir, Milan Cunder ter asistenti: Martin Benedik, 43 Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovni- Milan Žumer in Franc Derganc. Rektor Milko Kos je pri oblasteh ma vojnama (1919-1943). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 79. večkrat neuspešno posredoval za njihovo izpustitev. Leta 1942 44 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, 488. 45 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetov- so prvi fakultetni sodelavci odšli v partizane, po kapitulaciji nima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, Italije so bili odhodi številnejši. Od že tako maloštevilnega 82.

52 Študenti medicine pri vajah iz anatomije, 1942. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) da bi začasno prevzeli honorarna predavanja. Fakulteti je bilo še 16 študentov iz Češkoslovaške republike in posamezniki od odobreno odprtje sedmega semestra. Fakultetni svet je takoj drugod. Leta 1933 je dekanat Medicinske fakultete obvestil zaprosil za odobritev odprtja še osmega semestra, vendar ga ni Zdravniško zbornico na velik vpis poljskih študentov – skupaj dobil. 11. novembra 1943 pa so bila z odločbo šefa Pokrajinske jih je bilo v študijskem letu 1933/34 vpisanih 59 – in opozoril na uprave na ljubljanski univerzi do nadaljnjega ustavljena vsa potrebo po zaščiti interesov domačih zdravnikov.46 V sporazumu predavanja. z rektorjem in skladno s stališčem ministra za socialno politiko in narodno zdravje je bilo sklenjeno, da se tujcem po končanem študiju prepreči opravljati delo v Jugoslaviji. Na seji Fakultetnega Študenti Medicinske fakultete sveta pa je bilo sklenjeno, da se tuji študenti lahko vpišejo v prvi semester medicine le pod pogojem, da število vpisanih v vse Medicinska fakulteta je bila v obdobju med obema vojnama po štiri semestre ne bo presegalo 180.47 Kljub težkemu položaju številu študentov najmanjša fakulteta ljubljanske univerze. Od fakultete in omejitvam vpisov je delež študentov medicincev zimskega semestra 1919 do zimskega semestra 1943 je bilo na z leti naraščal. Tako je bilo po podatkih, ki jih je zbral Vasilij njej vpisanih okrog 1860 študentov. Zaradi razmer, v katerih Melik, od vseh študentov na ljubljanski univerzi medicincev je delovala, je bila že v prvem študijskem letu in kasneje še vedno nad 10 %, od leta 1932/33 nad 20 %, tik pred drugo večkrat prisiljena omejiti število vpisanih v prvi letnik. Poleg svetovno vojno pa okoli 30 %. Naraščal je tudi delež vpisanih Slovencev so na ljubljanski Medicinski fakulteti študirali tudi študentk, ki je v vojnih letih presegel polovico vseh vpisanih. študenti iz drugih delov tedanje države, vpisovalo pa se je tudi Kot celota je bila prva generacija vpisanih študentov najmlajša veliko študentov iz tujine. V dvajsetih letih so med vpisanimi tujci prevladovali Rusi, teh je bilo 28. V začetku tridesetih let so na ljubljansko fakulteto prihajali študenti židovskega porekla 46 ZAMU II – 136, 196/33, dopis Zdravniški zbornici. 47 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetov- iz Poljske, v drugi polovici tridesetih let zasledimo 55 vpisanih nima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, študentov tudi iz Bolgarije. V celotnem obdobju je bilo vpisanih 62.

53 Ljudevit Merčun, vpisan na Medicinsko fakulteto jeseni 1919, s študijskimi kolegi na Dunaju, kjer je od jeseni 1920 nadaljeval študij in ga zaključil s promocijo leta 1925. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) v populaciji vpisanih na ljubljansko univerzo, saj jo je sestavljala spričevalo o opravljenih kemijskih vajah, ki ga je dobil na večinoma povojna generacija maturantov.48 podlagi opravljenih laboratorijskih nalog in ustnega kolokvija. V nasprotnem primeru je moral opraviti tudi praktični del Kljub težkim razmeram, v katerih je delovala ljubljanska izpita. Izpite iz anatomije, histologije in fiziologije so kandidati Medicinska fakulteta, so se na njej predavali vsi predpisani lahko polagali v tem vrstnem redu po opravljenem prvem delu predmeti in opravljale vse obvezne vaje v polnem obsegu. rigoroznega izpita in po končanem 4. ali v 5. semestru. Pogoj za V štirih semestrih so študenti osvojili snov za opravljanje izpit iz anatomije je bil, da je kandidat opravil dva semestra vaj prvega medicinskega rigoroza, ki je zajemal predmete: splošna iz seciranja, pogoj za izpit iz fiziologije pa kolokvija iz fiziološke biologija, eksperimentalna fizika, anorganska in organska kemije in eksperimentalne fiziologije. Kandidat, ki ni opravil teh kemija, anatomija, histologija in fiziologija. Izpita iz fizike in dveh kolokvijev, je moral opravljati tudi praktični del izpita.50 kemije sta bila le teoretična, iz ostalih predmetov pa so bili izpiti Leta 1936 izdana Uredba o medicinskih fakultetah je v nekaterih teoretični in praktični. Prvi rigoroz so opravljali v dveh delih. pogledih uvajala precej strožje predpise in bila manj ugodna Izpita iz biologije in fizike v začetku tretjega semestra oz. po dveh za študente. Proti njej so se uprli vsi medicinci. Študentske veljavnih semestrih. Za veljavnost semestra je bilo potrebnih proteste so podprli tudi profesorji. Prišlo je do splošne stavke tedensko 12 ur predavanj in vaj. Izpit iz kemije, anatomije, celotne univerze in rektor Kušej je univerzo zaprl.51 V letu 1937 fiziologije in histologije je kandidat opravljal v petem semestru, če je imel veljavne štiri semestre in opravljene vaje.49 48 S. Kremenšek: Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941, 37. 49 Začasni izpitni red prvega medicinskega rigoroza. Seznam predavanj na univerzi Kra- Za študente, ki so se vpisovali od študijskega leta 1928/29, je ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani za zimski semester 1920/21. veljal spremenjen izpitni red, ki je izpit iz kemije premaknil v 50 Izpitni red za medicince. Seznam predavanj na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljublja- prvi del rigoroznega izpita in ga je bilo mogoče skupaj z izpitom ni za zimski semester 1930/31. 51 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetov- iz fizike in biologije polagati po končanem drugem semestru. nima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, Pri izpitu iz kemije je moral kandidat predložiti kolokvijsko 64.

54 Člani profesorskega zbora Medicinske fakultete s predstavniki vlade, SNOS-a in Študenti medicine v predavalnici, 1941. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, 1945. (Univerza v Ljubljani, Medi- Ljubljani.) cinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) popravljena uredba je predpisala glavne ali obvezne in stranske Ministrstvo za prosveto Vlade Ljudske Republike Slovenije je z ali neobvezne predmete, ki so bili razvrščeni v 5 izpitnih skupin. uredbo 23. maja 1945 brezpogojno obnovilo delo na univerzi. V Ljubljani je bilo še vedno možno opraviti le izpite iz prvih Začasno je ostala v veljavi stara jugoslovanska zakonodaja, vendar dveh izpitnih skupin. Izpiti iz biologije, fizike in kemije so se si je nova oblast začela postopno podrejati univerzo, kar se je opravljali po drugem semestru v štirih letnih izpitnih terminih, pokazalo že junija, ko je Antifašistični svet narodne osvoboditve izpiti iz druge skupine, ki so zajemali: anatomijo, histologijo z Jugoslavije z zakonom medicinske in farmacevtske fakultete v embriologijo, fiziologijo s fiziološko kemijo ter fiziologijo čutil, državi izločil iz univerz in jih podredil Zveznemu ministrstvu so se polagali po četrtem semestru in po opravljenih izpitih prve za narodno zdravje.56 Na podlagi tega zakona je Narodna vlada skupine. Ti so bili pogoj za peti semester, izpiti druge skupine pa Slovenije z Odlokom o razpustu Fakultetnega sveta Medicinske za vpis v šesti semester.52 fakultete v Ljubljani in imenovanju novega profesorskega zbora57 ustanovila popolno Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Prvi rigorozi na ljubljanski fakulteti so bili opravljeni v študijskem Način, s katerim je bila fakulteta ustanovljena, sta avtorja v letu 1921/22. Skupno jih je bilo opravljenih 23. V naslednjih prispevku o Medicinski fakulteti v zborniku ob petdesetletnici letih je bilo število opravljenih izpitov prvih dveh izpitnih univerze označila kot »tudi za tiste čase nenavaden ukrep, ki skupin, ki jih je omogočala ljubljanska Medicinska fakulteta, morda ni bil edina, gotovo pa je bil najkrajša in najzanesljivejša različno, od 13 v študijskem letu 1928/29 do 132 v študijskem pot k uresničenju stoletne zahteve po slovenski medicinski letu 1940/41.53 Do tega leta je predpisane izpite na ljubljanski fakulteti«.58 S tem odlokom je bilo na fakulteti nastavljenih Medicinski fakulteti položilo 768 študentov, ki so študij morali dvanajst rednih profesorjev: dr. Alija Košir, dr. Albin Seliškar, nadaljevati na tujih univerzah. Največ jih je odšlo v Zagreb, dr. Franc Hribar, dr. Igor Tavčar, dr. Božidar Lavrič, dr. Bogdan nekateri v Beograd, premožnejši pa tudi v Gradec, Innsbruck, na Derč, dr. Ivan Marinčič, dr. Jernej Demšar, dr. Pavel Lunaček, dr. Dunaj in drugam.54 Zaradi tega so si ves čas goreče prizadevali za Leopold Jerše, dr. Bogdan Brecelj, dr. Jože Rant; pet izrednih izpopolnitev ljubljanske Medicinske fakultete, ob tem pa zaradi nenehnih groženj po ukinitvi sodelovali tudi v boju za njeno 52 Prav tam, 71. ohranitev. Prav medicinci so bili tisti, ki so odigrali odločilno 53 Prav tam, 59. 55 vlogo pri razvoju popolne Medicinske fakultete v Ljubljani. 54 Prav tam, 55. 55 P. Borisov: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima vojnama (1919-1943). Isis, 1998, 10, 69. 56 Zakon o voditvi in nadzorstvu nad medicinskimi in farmacevtskimi fakultetami in stro- Leto 1945 in ustanovitev popolne Medicinske kovnimi zdravstvenimi šolami. Uradni list DFJ, 26. junij 1945, št. 44. fakultete 57 Odlok Narodne vlade Slovenije o razpustu fakultetnega sveta Medicinske fakultete v Ljubljani in imenovanju novega profesorskega zbora. Uradni list DNOS-a in Narodne vlade Slovenije, 4. avgust 1945, št. 23. Osvoboditev okupirane države in nove družbene razmere so 58 B. Grafenauer. Življenje na univerzi od 1945 do 1969. Petdeset let Univerze v Ljubljani, leta 1945 prinesle spremembe tudi v univerzitetno življenje. 488.

55 profesorjev: dr. Hubert Pehani, dr. Valentina Kobe, dr. Josip P. BORISOV: Medicinsko visoko šolstvo v Ljubljani in ustanovitev Hebein, dr. Sabina Praprotnik in dr. Milica Valentinčič – in popolne Medicinske fakultete. Zdravniški vestnik, glasilo Slovenskega trije docenti: inž. Dušan Štucin, dr. Andrej Zupančič in dr. Ivan zdravniškega društva, LXIV, 1995, suppl. 4, 7–10. Pintar. S tem odlokom je Medicinska fakulteta za nekaj let stopila 59 P. BORISOV: Oris razvoja Medicinske fakultete v Ljubljani leta na samostojno pot, čeprav je želela ostati v okviru Univerze. 1945 in prispevek prvih diplomantov popolne Medicinske fakultete zdravstvu v Sloveniji. Isis : glasilo Zdravniške zbornice Slovenije , X, 2001, 5, 43–47. VIRI P. BORISOV: Resnica o zgodovini, 80 let Medicinske fakultete. Isis : glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, VII, 1998, 5, 60–62. Arhiv Republike Slovenije (ARS): M. ČERNIČ: Kako smo se izrekli slovenski zdravniki za medicinsko Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo (SI AS 100). fakulteto v Ljubljani? Zdravniški vestnik, glasilo slovenskega zdravništva, XI, 1939, 6–7, 210–212. Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani (ZAMU): J. FELC: Alfred Šerko. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani fond Rektorat (ZAMU IV): splošni spisi Rektorata 1919–1945, : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: zapisniki sej Univerzitetnega sveta 1919–1945, Seznami predavanj Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–1943, zbornica Slovenije, 2003, 107–123. fond Medicinska fakulteta (ZAMU II), D. FERLUGA: France Hribar. Medicinska fakulteta Univerze v seznami predavanj Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. 1919-1943. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 189–196. B. GRAFENAUER: Življenje na univerzi od 1945 do 1969. Petdeset LITERATURA let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, gl. ur. Roman Modic. Ljubljana: Univerza, 1969, 143-168. P. BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med I. KALINŠEK: Božidar Lavrič. Medicinska fakulteta Univerze v dvema svetovnima vojnama (1919-1943) : Ljubljanska medicinska Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. fakulteta pod okupatorjevo prisilo in ukinitev Ljubljanske univerze. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, VIII, 1999, 2, 76–78. Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 207–217. P. BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med M. KALIŠNIK: Alija Košir. Medicinska fakulteta Univerze v Ljublja dvema svetovnima vojnama (1919-1943), 80 let Medicinske fakultete. ni : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, VII, 1998, 7, 68–71; 8/9, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška 65–67; 10, 69–72. zbornica Slovenije, 2003, 175–184. P. BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj A. KANSKY: Evgen Kansky. Medicinska fakulteta Univerze v Ljublja med dvema svetovnima vojnama (1919-1943), 80 let Medicinske ni : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: fakultete : postopna rast medicinske fakultete: odprtje kliničnih Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška semestrov - nova in velika upanja. Isis, glasilo Zdravniške zbornice zbornica Slovenije, 2003, 157–163. Slovenije, VIII, 1999,1, 97–100. S. KREMENŠEK: Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941. P. BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med Ljubljana, Mladinska knjiga, 1972. dvema svetovnima vojnama (1919-1943) : študentska gibanja in njihov prispevek k izpopolnitvi ljubljanske medicinske fakultete, 80 Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovin let Medicinske fakultete. Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, ski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino VII, 1998, 12, 101–107. medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003. P. BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med M. MIKUŽ: Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945. dvema svetovnima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, gl. ur. Roman Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Modic. Ljubljana: Univerza, 1969, 53–92. Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 35–88. 59 Prav tam, 144.

56 J. MILČINSKI, R. SEDEJ: Medicinska fakulteta. Petdeset let ULBB = Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, gl. ur. Roman Modic. sodelavcev. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1957. Ljubljana: Univerza, 1969, 481–521. A. ZALOKAR: Ljubljanska medicinska fakultet. Ljubljana, 1939. H. PEHANI: Zarnik Boris. http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:4700/ Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana: VIEW/ Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega, 1929. N. PIPAN: Hubert Pehani. Medicinska fakulteta Univerze v Ljublja Z. ZUPANIČ SLAVEC: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v ni : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Ljubljani po letu 1945. Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška zdravstvene kulture v Sloveniji ; Društvo Mohorjeva družba, 2012. zbornica Slovenije, 2003, 219–221. A. PRIJATELJ: Janez Plečnik. Medicinska fakulteta Univerze v Z. ZUPANIČ SLAVEC: Ivan Pintar. Medicinska fakulteta Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 95–101. Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 165–173. A. PRIJATELJ: Karlo Lušicky. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 185–188. D. RAVNIK: Valentina Kobe. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 223–225. A. SELIŠKAR: Stabiliziran provizorij ali ustaljena začasnost ali nekaj pogledov na preteklost in stanje fiziologije v Ljubljani. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 203–206. S. SITAR: Julij Nardin. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 105–106. Slovenski študenti in Univerza : 1941-1945 : fotografski zbornik, ur. Ana Benedetič. Ljubljana: Univerza ; Zveza združenj borcev in udeležencev NOB, 1999. Slovenski študenti v boju za narodno in socialno osvoboditev : 1919-1945 : Del 1. Fotografski zbornik, ur. Ana Benedetič. Ljubljana : Univerza Edvarda Kardelja, 1987. D. SOBAN: Pavel Grošelj. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 125–131. Spomenica Društva medicincev o nepopolni slovenski medicinski fakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji v Sloveniji. https:// docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:Mj8Ai24KvWAJ:www.dlib. si/stream/URN:NBN:SI:DOC-25QDKEPD

57 Register imatrikuliranih Tea Anžur študentov Medicinske fakultete 1919–1943

1919/1920 Merčun, Ljudevit, Mengeš pri Kamniku Kristan Boris, Ormož Omahen, Gustav, Postojna Krvavica, Peter, Biograd Bassin, Rajner, Vipava Peraz, Engelbert, Tržič, Italija Kuškan, Boris, Ormož Benzia, Josip, Pag Perpar, Stanko, Planina pri Rakeku Logar, Anton, Ljubljana Bežek, Josip, Škofja Loka Peršuh, Ivo, Zg. Laže, Konjice Luetić, Josip, Župa Biokovska Brence, Ivo, Šmartno pri Slovenj Gradcu Rapotec, Josip, Kozina Lunaček, Pavel, Št. Rupert na Dolenjskem Čebohin, Ljudevit, Hrpelje (Volosko) Ravbar, Alfonz, Repentabor, Sežana Malerić, Boris, Črnomelj Čebulj, Danimir, Radovljica Rohrmann, Adolf, Kranj Malinsky, Vasilije, Kumanovo Debelak, Gvido, Postojna Rozmanova, Albina, Ljubljana Martinčič, Josip, Veprinac Debeljak, Franc, Ribnica, Kočevje Sardoč, Teodor, Slivno pri Nabrežini Mikl, Lovro, Malošče, Beljak Delak, Fran, Trst Sodja, Zdravko, Breznica pri Radovljici Murza, Jekaterina, Jekaterinburg, Rusija Dumanić, Marin, Split Sparhakl, Lavoslav, Teharje, Celje Pendačanski, Aleksander, Kumanovo Fajdiga, Edvard, Ljubljana Sporn, Vilko, Drniš Perhaj, Ferdo, Kočevje Fischer, Josip, Mozirje Steindl, Viljem, Vrgorac, Makarska Petrič, Joža, Ljubljana Flajs, Jože, Žalec Stor, Anton, Ljubljana Pleiweiss, Lea, Radeče pri Zidanem Mostu Gebauer, Friderik, Šmarjeta, Krško Štrekelj, Zvonimir, Zadar Podnje, Boško, Sinj Globočnik, Marjan, Kranj Tavčar, Igor, Ljubljana Pompe, Janko, Celje Grebenc, Anton, Kamna Gorica Turin, Ivan, Studenice pri Poljčanah Porekar, Ciril, Hum pri Ormožu Helmich, Vaclav, Ljubljana Ukmar, Leopold, Gorenja Branica Premru, Vladimir, Boštanj ob Savi Hočevar, Anton, Velike Lašče Valič, Viktor, Skrilje Protić, Živorad, Ljubovija, Srbija Hribar, Franc, Liplje pri Kamniku Vidović, Miloš, Split Radšel, Franjo, Slovenj Gradec Hribar, Francè, Ljubljana Vrtovec, Josip, Velike Žablje Rakuljić, Ivan, Jesenice Jureša, Antun, Zadar Zore, Miro, Volosko Rančić, Ilija, Vojnić, Sinj Kalan, Janko, Poljšica pri Radovljici Zorec, Franjo, Partinje Santić, Ivo, Split Karlin, Mirko, Ljubljana Žnidaršič, Frida, Novo mesto Skulj, Stanislav, Tržišče pri Mokronogu Karlovac, Josip, Stari Grad Žvokelj, Ivan, Vrhpolje pri Vipavi Stipčević, Fran, Zadar Kokalj, Božena Nikolajeva, Ljubljana Stirn, Jožefa, Kranj Kolar, Marija, Stična 1920/21 Stuhec, Marija, Ptuj Konvalinka, Ana, Žamberk, Češka Vrbnjak, Vekoslav, Križevci pri Ljutomeru Kotnik, Josip, Gradec Aleksandrović, Krum, Kočane Vrus, Bogomil, Volosko, Opatija Kovač, Josip, Ljubljana Bezić, Josip, Grohote Zupančič, Ivan, Bohinjska Bela Kremžar, Maks, Ljubljana Cerowski Galjuf, Vlatko, Grubišno Polje Kristan, Miroslava, Črni Vrh pri Idriji Čulić, Kalisto, Split 1921/22 Kunc, Franc, Rovte pri Logatcu Dimitrijević, Borivoj, Skopje Laznik, Ivan, Ljubljana Fogaraš, Žarko, Taraš, Banat Arko, Vencelj, Šmartno pri Litiji Ločniškar, Adolf, Ljubljana Furlan, Josip, Ljubljana Bajželj, Ivan, Završje pri Poreču Lutman, Stanko, Trst Golubović, Vasilije, Podgorica Bezić, Luka, Grohote, Šolta Mantuani, Jožef Dominik, Dunaj Heferle, Henrik, Mokronog Bitenc, Maks, Čaplje, Bosna Marčić, Viktor, Litija Iđiova, Leposava, Jarak, Mitrovica Bohinec, Jožef, Ljubljana Marušič, Franc, Solkan Ivanc, Valentin, Trst Borodin, Spiridon, Odesa, Rusija Matiašič, Zdenko Artur, Gradec Ivanković, Milivoj, Mostar Bujas, Milan, Šibenik Matko, Drago, Toplice Jerković, Stjepan, Pašičina Ciber, Franjo, Novo mesto Melihar, Stane, Novo mesto Klar, Franjo, Ivanci Čok, Bernard, Trst

58 Daneu, Anton, Opčine pri Trstu Vakselj, Serafin,Ljubljana Verbole, Rudolf, Izlake Dietz, Zorislav, Šturje pri Ajdovščini Valentinčič, Lojze, Gorica Verč, Marcelj, Trst Dobrović, Mihovil, Šibenik Varpahovskaja, Sofija,Kijev Zajec, Božena, Gorica Dolhar, Alojz, Trst Vižin, Marjan, Solkan pri Gorici Zajec, Katarina, Nižneudinsk, Rusija Duić, Marin, Jesenice, Damacija Volc, Marija, Pula Zarnik, Vida, Zagorje Fabulić, Ante, Bokanjac pri Zadru Fulgozi, Kazimir, Rostov, Rusija 1922/23 1923/24 Geršelman, Elizabeta, Kijev Grahor, Anton, Ilirska Bistrica Ahčin, Marjan, Ljubljana Benčina, Ludovik, Trst Hammerschmidt, Ernest, Ljubljana Albreht, Vinko, Logatec Bergel, Franc, Vrba, Radovljica Hlavaty, Robert, Trst Bedjanić, Milutin, Sarajevo Bregant, Marijan, Podgora pri Gorici Ignatov, Mihail, Stary Oskol, Rusija Benčina, Ludovik, Trst Dokler, Jože, Kranj Jug, Milan, Col pri Vipavi Boldirev, Vladimir, Uralsk, Rusija Franulović, Petar, Povlje Jurić, Jakov, Hvar Brandstetter, Fran, Ljubljana Gantar, Ivan, Valburga Kačar, Ivan, Ljubljana Červinka, Milan Žiga, Gogala, Anica, Ljubljana Karaivan, Valentin, Odesa, Rusija Kadaň, Čehoslovaška Gril, Alojz, Gorica Klepec, Janko, Ljubljana Egorov, Boris, Konotop, Rusija Igličar, Vinko, Dol pri Ljubljani Kocijančič, Viktor, Ljubljana Erceg, Rudolf, Katuni Jereb, Stane, Beljak Kolar, Stane, Radgona Fertilio, Niko, Ston Kajzelj, Vladimir, Ljubljana Kolšek, Martin, Breg pri Celju Fon, Josip, Celje Kanoni, Ivan, Vordernberg, Avstrija Kopljevska, Jelena, Staro Polje, Rusija Furlan, Tomaž, Verd pri Vrhniki Kessler, Milan, Ljubljana Kraus, Miljenko, Zagvozd Gubarev, Nikolaj, Novočerkask, Rusija Lange, Hubert, Klosterneuburg, Avstrija Lasić, Ivo, Gor. Vrtojba Hančević, Jakov, Leskovic, Stanko, Ljubljana Ljahnickij, Boris, Odesa, Rusija Carmen del Sauce, Argentina Lovšin, Janko, Ribnica Lomanov, Aleksander, Harkov, Rusija Hartman, Kamil, Ljubljana Magajna, Bogomir, Mariani, Ivo, Metković, Dalmacija Jakovlev, Konstantin, Orjol, Rusija Gornje Vreme pri Divači Mavec, Anton, Kranj Jerković, Nikola, Acebal, Argentina Milavec, Vladimir, Ljubljana Mihajlov, Georg, Taganrog, Rusija Keržan, Jernej, Trst Osolnik, Ivan Janko, Kamnik Papst, France, Krško Korbar, Avgust, Prem pri Postojni Pagon, Bogoljub, To l m i n Pavlin, Joško, Kremenca, Cerknica Košuta, Viktor, Sv. Križ pri Trstu Pirc, Savo, Ljubljana Pečan, Jože, Ljubljana Kovač, Stanko, Celje Repić, Franc, Kutinci Pirc, Franc, Ljubljana Kralj, Angel, Sv. Križ pri Trstu Režun, Vilma, Trbovlje Planinc, Vajda, Dunaj Kregar, Jože, Ljubljana Ruter, Avguštin, Dovže pri Slovenj Gradcu Potrata, Josip, Trst Kuzmenko, Konstantin, Susmel, Frančiška, Reka Premrou, Vladimir, Gorica Nikolajevsk, Rusija Šantić, Radomir, Vrbanj Prodan, Josip, Buzet Marinović, Petar, Makarska Šerko, Edvin, Maribor Ravnikar, Anton, Ljubljana Matekovič, Fran, Višnja Gora Škerjanc, Srečko, Rus, Franjo, Loški Potok pri Kočevju Mogilinicki, Leo, Buczacz, Poljska Sv. Rupert v Slovenskih goricah Simoniti, Alojzij, Biljana v Goriških Brdih Neset, Petar, Supetar Udir, Anton, Javornik Slovinić, Vjekoslav, Split Paut, Evgen, Zadar Vajda, Vladimir, Lvov, Poljska Sosić, Stanislav, Opčine pri Trstu Peček, Jože, Ribnica Žegura, Luka, Trpanj Strnad, Jože, Kranj Pedan, Teodosij, Jekaterinodar, Rusija Strnad, Stanko, Ljubljana Puc, Franc, Dolenja Dobrava pri Trati 1924/25 Šoljak, Rista, Kumanovo Roš, Mile, Ljubljana Štolfa, Josip, Sežana Slapar, Josip, Ljubljana Abram, Vladimira, Ljubljana Tiličejeva Miščenko, Tatjana, Sokolov, Vladimir, Kubanska oblast, Rusija Ambrožič, Ivo, Slavina pri Postojni Staraja Rusa, Rusija Sujetin, Boris, Kaluga, Rusija Benedik, Janko, Trebinje, Hercegovina Timčinskaja, Katarina, Kerson, Rusija Sujetin, Mihail, Kaluga, Rusija Brecelj, Bogdan, Gorica Tiplič, Adolf, Sv Lenart v Slovenskih goricah Šarec, Janez, Preserje pri Kamniku Chiabov, Maksim, Šibenik Tumanovska, Nadezda, Kovno, Rusija Tabor, Ljudmila, Ljubljana Černe, Jernej, Vadnjal, Marija Ana, Novo mesto Trampuž, Vladimir, Krk Šmartno v Rožni dolini pri Celju

59 Del Cott, Rudolf, Trst Kožuh, Ludvik, Št Ilj pri Mislinjah Šobar, Štefan, Gorenje Laze Gjurković, Gjuro, Gradec Lavrič, Vito, Gorenja vas pri Logatcu Toplak, Lojze, Gradec Gregorčič, Richard, Amstetten, Avstrija Logar, Ivan, Ljubljana Veljković, Velimir, Surdulica, Srbija Grošelj, Valentina, Dobje Majdič, Ante, Kranj Visković, Milivoj, Split Hadžić, Milorad, Kragujevac Milosavljević, Tihomir, Prokuplje, Srbija Vrbnjak, Vinko, Ljutomer Istenič, Maks, Dobračeva pri Žireh Pavšič, Ivan, Ljubljana Vuksanović, Stevan, Kuzmin, Srbija Jelić, Branimir, Donji Dolac Persché, Friderik, Ljubljana Zajec, Valentin, Trzin Kac, Lev, Maribor Peršič, Ivan, Celovec Žitko, Jožica, Gorica Kac, Rudolf, Maribor Podpečan, Ivan, Spodnja Hudinja pri Celju Žitnik, Jožef, Šmarje pri Ljubljani Korošec, Marko, Trst Potokar, Leopold, Dobrunje Krištof, Boris, Ljubljana Rozman, Marijan, Ljubljana 1927/28 Kunej, Dušan, Ljubljana Safonov, Aleksije, Belci, Rusija Lukman, Branko, Šoštanj Smerdu, Franjo, Gradec Bezlaj, Ciril, Pula Malenšek, Slavko, Zg. Tuhinj Stanković, Vladan, Čačak, Srbija Cirman, Mirko, Št. Vid nad Ljubljano Merljak, Božena, Batuje pri Gorici Stanulovič, Dimitrije, Bočar, Banat Cunder, Milan, Ljubljana Merzel, Ludvik, Loka pri Zidanem Mostu Svetlič, Marjan, Tržič De Reggi, Josip, Grahovo Milenković, Jovanka, Kragujevac Štrukelj, Antonija, Ljubljana Debelak, Milan, Šmartno pri Litiji Miškov, Marijan, Šibenik Vrščaj, Borut, Trst Debeljak, Alfonz, Gradec Mozetič, Franc, Renče pri Novi Gorici Zaletel, Simon, Retnje pri Tržiču Deisinger, Ema, Kamnik Oblak, Stanislav, Vrhnika Dolenc, Vladimir, Koper Orel, Vladimir, Javornik 1926/27 Eherlich, Herbert, Žabnice Paternost, Joško, Šmartno pri Kranju Enis, Josef, Dolina, Poljska Pokorn, Mirko, Ljubljana Anžlovar, inž. Vlado, Koper Kajzelj, Mirko, Ljubljana Popek, Alojzij, Logatec Bonač, Ivan, Gradec Kokol, Franc, Laško Pregelj, Mirko, Ljubljana Brumen, Franc, Ormož Kos, Jože, Šmarje pri Jelšah Prevec, Slavko, Škofja Loka Čerček, Viktor, Trst Kozin, Franc, Ljubljana Rakovec, Slavko, Ljubljana Frlan, Franc, Celovec Kunc, Boris, Ročinj ob Soči Rozman, Karel, Planina pri Rakeku Glusić, Anton, Pazin Leban, Stana, Trnovo pri Gorici Sonc, Anton, Železniki Gulić, Vladimir, Kazlje Mayr, Julij, Kranj Travirka, Anton, Petrčani, Zadar Hribar, Miroslav, Ljubljana Mihelčič, Alojzij, Vavpča vas Vehovc, Jože Lojze, Dol. Logatec Hubad, Ivan, Toplice pri Novem mestu Modrič, Ivan, Zadar Vidmar, Roman, Šturje pri Ajdovščini Hudelist, Vinko, Velikovec Pavlov, Borislav, Čenej, Vojvodina Vončina, Niko, Krško Kaftanič, Božidar,Baška na Krku Pungeršič, Franjo, Škocjan Kalašić, Ivo, Supetar na Braču Repe, Ludovik, Ljubljana 1925/26 Kambič, Jože, Sodji Vrh pri Sevnici Schrotl, Janez, Knittelfeld, Avstrija Kovačev, Svetozar, Banat, Srbija Sterle, Drago, Zelenika Berglez, Vladimir, Žiče Krisper, Anton, Celje Stopar, Ludovik, Studenci Blumenau, Nada, Herson, Rusija Kuralt, Marija, Ljubljana Strmecki, Maksim, Venco pri Korminu Bogdanovič, Vlatko, Žiča, Srbija Kušar, Valentin, Učak pri sv. Gothardu Šolar, Josip, Kropa Božjak, Nikola, Dolovo, Banat Novak, Franc, Kranj Špacapan, Avgust, Kormin Brašić, Miodrag, Trstenik, Srbija Obramič, Rudolf, Zidani Most Tancar, Avguštin, Jesenice Brezigar, Danilo, Doberdob Pintar, Karol, Sv. Duh pri Škofji Loki Trstenjak, Matija, Ivanjševci Demšar, Ernest, Idrija Pogrujc, Stanko, Hajdina pri Ptuju Zadnik, Zvezdana, Postojna Demšar, Franc, Kranj Potrč, Otmar, Sv. Urban pri Ptuju Žnideršič, Anka, Herceg Novi Divjak, Štefica,Ljubljana Pronis Demetris, Pija, Trentino Dular, Alice, Dunaj Prosen, Boris, Grahovo ob Bači 1928/29 Globočnik, Stana, Ljubljana Radić, Marko, Vrgorac, Makarska Grapar, Stanislav, Glince pri Ljubljani Reja, Dušan, Komen Bežek, Božidara, Trnovo pri Ilirski Bistrici Hafner, Jože, Škofja Loka Savinšek, Baldomir, Ljubljana Bogataj, Jože, Jesenice Klepec, Blaženka, Ljubljana Sevšek, Maksim, Gorica pri Oplotnici Brinar, Ante, Zibika Klinc, inž. Ladislav, Ljubljana Spindler, Metod, Celje Bukovec, Marjan, Ljubljana

60 Carević, Niko, Selca, Brač Bricelj, Janez Jernej, Šenčur pri Kranju Bloch, Đura, Beočin, Srem Cijan, Davorin, Jurdani, Italija Budak, Josip, Vardište, Bosna Ćurković, Milovan, Makarska Cundrč, Franc, Gorje pri Bledu Cerovac, Peter, Kanal Drudarski, Dušan, Dobrica Debevc, Jakob, Glince pri Ljubljani Čelešnik, Franc, Grmek, Alfonz, Avber pri Sežani Ferfolja, Srečko, Doberdob Podkoren pri Kranjski Gori Herbich, Pavle, Novi Sad Goedrich, Kurt, Loučky, Čehoslovaška Čulević, Ilija, Kavadar Horvat, Martin, Muretinci Günsberger, Zvonimir, Koprivnica Dereani, Karmen, Gorica Ivaniček, Franjo, Dabci Guštin, Zora, Reka Derganc, Franc, Ljubljana Jagodič, Boris, Celje Horvat, Mirko, Čače ob Zilji Dimitrijević, Nada, Sarajevo Jakac, Dušan, Buzet Hribar, Mirko, Ljubljana Dobrović, Dušan, Zlosela Knaflič, Janja,Ljubljana Hribovšek, Avgust, Motnik Dolanc, Josip, Hrastnik Kohn, Viktor, Đakovo Iglič, Maks, Sv. Trojica Dujanović, Vladimir, Stara Pazova Kosin, Milodar, Ljubljana Jamšek, Miro, Dolsko Fischer, Branko, Sv. Pavel pri Preboldu Lenče, Peter, Sp. Hudinja pri Celju Klemenčič, Ivo, Dunaj Globočnik, Božidar, Ljubljana Mal, Miran, Ljubljana Klinc, Erik, Šmarje pri Jelšah Golob, Angela, Podmelec pri Tolminu Marinšek, Leopold, Naklo Korošec, Karl, Dragotinci Hajdinjak, Jože, Bogojina Mikačić, Marko, Split Krasnik, Julij, Nabrežina Herhort, Josip, Ljubljana Müller, Franc, Domžale Logar, Joža, Kranj Jaklič, Josip, Št. Rupert Müller Petrič, Gustav, Ljubljana Manohin, Ljudmila, Sibir, Rusija Kadrev, Marko, Kapinovo, Bolgarija Novak, Lelja, Idrija Megna, Ivan, Arpaia, Italija Kalenić, Slavko, Izbište, Banat Oblak, Ciril, Sv. Gregor pri Ortneku Mejak, Karel, Novo mesto Klasinc, Karel, Pragersko Ocvirk, Slavko, Bovec Modic, Heliodor, Ljubljana Knežević, Anastasij, Knjaževac Pehani, dr. Hubert, Trebnje Munda, Jože, Ptuj Kolka, Alojzij, Sv. Lenar pri Hrastniku Plesničar, Velebita, Ajdovščina Orlandini, Ivo, Brač Krasnik, Virgil, Nabrežina Pogačnik, Miro, Ljubljana Oršič, Jerko, Dunaj Krečič, Marija, Ustje pri Vipavi Praunseis, Karel, Dunaj Pavlović, Milo, Kruševac, Srbija Kulovic, Tomaž, Radovljica Premrov, Bogdan, Gorica Popadić, Ilija, Pančevo Masten, Marina, Kranj Rudan, Krsto, Bogomolje, Hvar Posinković, Ivo, Dol na otoku Hvaru Mogilnicka, Marija, Buczacz, Poljska Ruprecht, Hubert, Ljubljana Prijatelj, Ana, Kočevje Perušek, Miljutin, Ljubljana Rupreht, Janez, Ljubljana Prošek, Zofka,Ljubljana Peternel, Franc, Ljubljana Smiljević, Dimitrije, Veles Saje, Julij, Novo mesto Piko, Karel, Črna pri Prevaljah Sokolec, Anton, Maribor Schusterschitz, Wanda, Trst Pintarič, Ivan, Bogojina v Prekmurju Speiser, Franjo, Bač Sentočnik, Albert, Sp. Polskava Pogačnik, Marijan, Ljubljana Šonc, Viktor, Kopriva na Krasu Sinovec, Stjepan, Krapina Popovič, Gligorije, Prilep, Makedonija Štancar, Alojz, Knin Smodej, Dušan, Velike Lašče Popović, Bogdan, Gaj, Srbija Šušteršič, Zvonko, Krško Smrečnik, Ivo, Ljubljana Primožič, Alojzij, Ptuj Tičar, Vekoslav, Ljubljana Spindler, Matilda, Celje Schollmayer, Kornelij, Škofja Loka Trampuž, Milan, Pazin Šerko, Alfred, München, Nemčija Šenk, Milan, Jezersko pri Kranju Turk, Bogomir, Veruda pri Puli Šifrar, Leon, Dobrepolje Šoštarec, Alojzij, Murska Sobota Vajdič, Alberta, Gradec Teodorović, Stevan, Pančevo Štravs, Stanislava, Cerkno Wolf, Vladimir, Chiopris pri Korminu Tomažič, Danilo, Maribor Terseglav, Marjan, Ljubljana Zupan, Ivka, Ljubljana Verbič, Fran, Ljubljana Urbanija, Vinko, Krajno Brdo Vombergar, Jože, Visković, Ivo, Gdinj, Hvar 1931/32 Pšenična Polica piri Cerkljah Vogrinčič, Franc, Tišina Žnidaršič, Ludvik, Žužemberk Vrabič, Marija, Litija Arko, Anton, Ljubljana Zmosko, Georgij, Brest Litowsk, Poljska Ažbe, Marijan, Škofja Loka 1929/30 Baraga, Lojze, Przemyśl, Poljska 1930/31 Benedik, Stanko, Celovec Benedik, Martin, Kranj Berensztejn, Antun, Łanowce, Poljska Benigar, Jože, Ljubljana Ankerst, Erich, Maribor Bernik, Karel, Ljubljana Bračko, Ivan Zlatoust, Celje Benedik, Drago, Trst Bezjak, Anton, Braslovci

61 Bolè, Leon, Ala, Italija 1932/33 Pančić, Josip, Bribir, Vinodol Boljka, Olga, Trst Primožič, Marica, Št. Jakob v Rožu Cirman, Ida Jela, Solkan pri Gorici Altman, Litman, Lodž, Poljska Przedecki, Herman, Lodž, Poljska Držaj, Peter, Stična Antonič, Josip, Trst Pušenjak, Vladimir, Maribor Furlan, Ladislava, Mezzocorona, Italija Avčin, Marij, Ljubljana Rihar, Bernarda, Polhov Gradec Gabrijelčič, Valentin, Brezje pri Radovljici Bachleda, Jan, Zakopane, Poljska Roksandić, Ivan, Petrinja Gartenberg, Izrael, Drohobycz, Poljska Bajželj, Rudolf, Trst Rosenberg, Samuel, Lodž, Poljska Goritschnigg, Klotilda, Ljubljana Banič, Stanko, Brezje pri Senušah Rozman, Metoda, Velike Lašče Gorjanc, Ila, Škofja Loka Banko, Janez, Ljubljana Rybak, Jakób, Drohobycz, Poljska Janež, Ivan, Dolsko Bienias, Anton, Žywiec, Poljska Serajnik, Suzana, Senožeče Jazbinšek, Jožko, Planina Blumental, Lejba, Sokółka, Poljska Sliva, Jožef, Ostrava, Češkoslovaška (Češka) Jedlička, dr. Vilko, Zagreb Boh, Alojzij, Kočevje Smażanowicz, Borys, Lodž, Poljska Kokl, Julijan, Kranj Bonča, Štefanija, Ljubljana Stegnar, Marjan, Ljubljana Košak, Edgar, Pula Brenner, Beille, Drohobycz, Poljska Szterenfeld, Abram Josef, Piotrków, Poljska Krusić, Walter, Trst Briški, Alojz, Šopron, Madžarska Turk, Vanda, Ljubljana Lajevec, Stanislav, Ljubljana Čadež, Gvido, Ljubljana Vidic, Drago, Trbovlje Lenart, Ladislav, Ljubljana Debevec, Rozina, Vrhnika Vojska, Vlado, Novo mesto Luboszycki, Mojżesz Aron, Lodž, Poljska Derganc, Kazimir, Ljubljana Volčjak, Viktor, Virmaše Mahorič, Zmagoslav, Mrhovska vas Ferjančič, Jožko , Goče pri Vipavi Vrćaković, Radivoje, Južni Brod Mandl, Andrej, Sv. Barbara v Slov. gor. Feuerberg, Izak, Drohobycz, Poljska Vrtačnik, Marija, Ljubljana Maraž, Avgust, Gorica Füke, Geza, Dunaj Wachmann, Mojżesz - Chaim, Maselj, Cirila, Novo mesto Germ, Ruža, Novo mesto Żurawno, Poljska Matko, Marjan, Dunaj Gluhinič, Josip, Velika Gorica Wagman, Wilhelm, Drohobycz, Poljska Milavec, Karol, Trst Grilc, Jože, Sv. Benedikt Wejmer, Jerzy, Sosnowiec, Poljska Miljković, Vladeta, Vranje Hribar, Zlatica, Praga Włoch, Zendel, Chęciny, Poljska Mušič, Ljuban, Bukovica pri Gorici Humar, Zdenka, Koper Wutti, Herbert, Kočevje Nežima, Ferdinand, Kamnik Jamšek, Pavel, Goče pri Vipavi Wygoda, Chaim, Hornitówka, Poljska Oman, Rudolf, Žabnica Jovanović, R. Petar, Podgorica Zelcer, Dawid, Lodž, Poljska Pečenko, Vladimir, Gorica Kirszbaum, Szmul, Lodź, Poljska Žagar, Nada, Gorica Pesančič, Jankov, Elemir v Srbiji Kleniec, Lajzer, Pabianice, Poljska Žvanut, Franc, Ljubljana Petrič, Lidija, Rovereto, Italija Kopilewicz, Josef , Borysław, Poljska Žvegelj, Franc, Jesenice Piskernik, Franc, Lepena pri Železni Kapli Košar, Marjan, Vrhnika Plut, Stanko, Kranj Kraigher, Sergej, Postojna 1933/34 Pohar, Edvard, Celovec Križman, Marjan, Planina pri Sevnici Potočnik, Miha, Dovje Kušar, Franc, Ljubljana Ankerst, Hubert, Liberec, Čehoslovaška Predikaka, Maks, Ribnica na Pohorju Laniak, Jan, Wolanka, Poljska Antauer, Akoš, Tropovci, Murska Sobota Preinfalk, Anton, Gradec Lerner, Paweł, Drohobycz, Poljska Arh, Franc Zoran, Ljubljana Preiss, Alter, Lodž, Poljska Lušin, Zdenka, Kamnik Babić, Milan, Pula Rebec, Alojzij, Miren pri Gorici Markitz, Leopold, Škedenj pri Trstu Bahovec, Srečko Ivanov, Ljubljana Ronko, Lojze, Cerknica Matajc, Leo, Ljubljana Barle, Marijan, Slovenske Konjice Stanek, Leopold, Boračevo Matzelle, Julij, Chicago Basz, Tanchum, Lodž, Poljska Staržik, Albert, Zaječar Morgenstern, Ruchel, Nahujowice, Poljska Birnbaum, Wilhelm, Dunaj Stolfa, Veruša, Sežana Mrmolja, Zdenko, Ajdovščina Bojc, Frančiška, Nemška vas pri Ribici Šporn, Zdenko, Zadar Mrzetich, Emil, Črnomelj Breskvar, Kamilo, Trst Švent, Zvonimir, Ljubljana Muršak, Adolf, Spodnja Voličina Brumengraber, Markus, Trenz, Ferdo, Trška Gora pri Krškem Nezmeškal, Viljem, Ljubljana Drohobycz, Poljska Vombergar, Jožko, Cekrlje pri Kranju Novak, Anton, Zbilje, Medvode Brunengraber, Helena, Drohobycz, Poljska Wisinger, Ladislav, Litija Ofman, Hersz, Lodž, Poljska Bursztyn, Aron, Lodž, Poljska Zoichter, Ivan, Razvanje Okuljar, Zdzisław, Krakov Butara, Antonija, Novo mesto Zupanc, Albin, Laško Ostojič, Teodor, Šibenik Chajes, Wiktor, Skole, Poljska Ozimič, Lea, Ljubljana Černe, Nada, To ma j

62 Černič, Ruža, Ljubljana Löw, Blanka, Tatarow, Poljska Bartaky, Zoltan, Liborča, Čehoslovaška Derganc, Kristijan, Ljubljana Mahkota, Stanislav, Voklo pri Kranju Bebler, Damjana, Idrija Dimnik, Rafael, Gorica Marčič, Edvard, Gradec Bilbija, Vojin, Skader, Albanija Drljevič, Milutin, Cetinje Medvešek, Adolf, Bobič, Bogoljub, Drobnič, Milan, Logatec Žabja vas pri Novem mestu Stranica pri Slovenskih Konjicah Eisenstein, Izydor, Lvov, Poljska Meiner, Abraham, Szandrowiec, Poljska Bole, Marija, Ala, Italija Erker, Jožef, Ljubljana Melzer, Moses, Skała, Poljska Borić, Franjo, Dvor Fajnsztajn, Benejon, Lodž, Poljska Mermelstein, Salomon, Drohobycz, Poljska Borštnar, Marjan, Ljubljana Falbel, Aron, Rozwadow, Poljska Mersel, Fryderyk, Lvov, Poljska Brichta, Zdenko, Županja Feichner, Fritz, Dunaj Mravljak, Dušan, Ljubljana Butaln, Franjo, Maribor Filipič, Rožica, Dornberk Otáhal, Josip, Ljubljana Cestnik, Ivan, Sv. Jurij ob Taboru Flis, Danica, Nabrežina Penko, Anton, Trst Čerpes, Oton, Innsbruck Gabrovšek, Jože, Ljubljana Perne, Hinko, Novo mesto Debevec, Franc, Železniki Gelbart, Szulem, Lodž, Poljska Peterlin, Vida, Fara vas Dobnikar, France, Linz Gertner, Samuel, Hussaków, Poljska Petrovič, Eva, Sv. Miklavž nad Laškim Držaj, Marija, Stična Gezinič, Karla, Ljubljana Pines, Aleksander, Białystok, Poljska Grzetič, Jožica, Trst Głogowski, Mojżesz Maks, Lodž, Poljska Pišot, Vaclav, Ljubljana Heim, Hubert, Škedenj pri Trstu Goldsztejn, Majer, Lodž, Poljska Podboj, Janez, Ljubljana Herzog, Marijan, Križevci Graubard, Hersz, Bolechów, Poljska Podobnik, Jožef, Ljubljana Jerina, Pavla, Borovnica Gringer, Lejzov, Varšava Rakuš, Franc, Sv. Barbara v Halozah Jermol, Ladislav, Ljubljana Gruss, Benjamin, Stryj, Poljska Reiss, Ljudevit, Lvov, Poljska Kaić, Branko, Livno Grzetič, Alojzij, Trst Rot, Alojzij, Srpenica, Italija Kanešič, Fran, Varaždinske toplice Gutman, Nusen Berysz, Lodž, Poljska Rothdeutsch, Anna, Gornja Lendava Kmet, Ivan, Col nad Vipavo Hawlina, Herbert, Tržič Rupert, Marija, Beljak Koch, Danilo, Prvačina Hochberg, Markus, Mikulińce, Poljska Schalif, Mozes Mayer, Poljska Kraguljac, Vladimir, Hrvatska Kostajnica Holler, Alfred, Maribor Scheer Schindler, Jechiel, Stryj, Poljska Kubović, Julije, Sarajevo Ivančič, Zdenka, Sežana Sekolec, Josip, Maribor Majcen, Ivan, Kandija pri Novem mestu Izraelski, Nusen, Lodž, Poljska Smrtnik, Alojzija, Innsbruck Milčinski, Lev, Ljubljana Janša, Vido, Kamnik Spies, Dragobert, Leszno, Poljska Pavšič, Ljudmila, Sv. Lovrenc Jerman, Marjan, Mokronog Stare, Dušan, Velike Lašče Poljanšek, Rado, Žiri Kamermann, Anna Gizela, Stebnicki, Bronisław, Lvov, Poljska Ravnikar, Božena, Ljubljana Drohobych, Poljska Stergar, Stane, Hotunje pri Ponikvi Rojc, Alojzij, Ljubljana Kapłanski, Mordechaj, Augustów, Poljska Strasser, Heribert, Ljutomer Schweiger, Harold, Ljubljana Kardoš, Janez, Martjanci Šentjurc, Marjana, Hrastnik Senegačnik, Justina, Ljubljana Kemperle, Marica, Češnjice pri Železnikih Škafar, Ferdo, Bratonci Slapar, Boleslav, Ljubljana Kenda, Bogomil, Trst Štok, Friderika, Pula Suhadolc, Ana, Ljubljana Kirn, Milan, Sežana Tavčar, Rado, Ormož Susmel, Jelka, Reka Kleinbart Schneid, Dawid, Stryj, Poljska Vargazon, Bogomil, Zidani Most Štibler, Ervin, Činžat pri Fali Knorokowski, Mojżes, Lodž, Poljska Varšek, Milan, Ljubljana Tavčar, Bojan, Ormož Kolenc, Martin, Zagorje ob Savi Vesenjak, Jelka, Ljubljana Tavčar, Darinka, Litija Kompare, Minka, Mengeš Vrtačnik, Kazimir, Ljubljana Tokin, Proka, Stari Futog Koren, Alojz, Sv. Martin na Pohorju Walland, Margareta, Slovenska Bistrica Tomić, Ivan, Chicago Kos, Ladislava, Idrija Weiss, Otmar, Ljubljana Valenti, Davorin, Ilirska Bistrica Krajnc, Josip, Maribor Wittmann, Edward, Lvov, Poljska Vandot, Bojan, Žužemberk Kreps, Ana Emilija, Ivanci Zgonik, Julij, Tinjan Vrankar, Pavel, Ljubljana Lah, Franc, Lož pri Rakeku Zor, Anica, Ljubljana Wõdinger, Janez, Skalice pri Konjicah Lapajnar, Danuška, Ljubljana Živec, Stanko, Ljubljana Zalokar, Tatjana, Dunaj Lavrič, Ivo, Stari trg pri Ložu Zidarič, Ivan, Hum Loboda, Vladimir, Radovljica 1934/35 Žagar, Marija, Morava pri Kočevju Łobsowski, Witold, Zagórze, Poljska Župančič, Andrej, Ljubljana Lovšin, Jože, Slatnik Ambrožič, dr. Ivan, Ljubljana Županec, Albert, Štrigova, Hrvaška

63 1935/36 Saje, Vladimir, Semič Kosec, Feliks, Ljubljana Schweiger, Willfried, Ljubljana Košenina, Nada, Vransko Arnšek, Janko, Ljubljana Slokan, Herman, Trbovlje Kozak, Miklavž, Ljubljana Azabagić, Sulejman, Tuzla Stadler, Eda, Ljubljana Kramberger, Ludvik, Slovenske Gorice Belè, Matilda Kristina, Župeča vas Szillich, Marjan, Ljubljana Lech, Miran Sergij, Tarnopol, Poljska Benulič, Drago, Trst Štrukelj, Zofija,Ljubljana Lenart, Franc, Ljubljana Bičakčič, Halim, Sarajevo Šumenjak, Viljem, Ptuj Luschützky, Dušan, Ljubljana Bidovec, Arnold, Trbovlje Taller, Lujo, Zagreb Malenšek, Martin, Črmošnjice Bognolo, Borislav, Split Tivadar, Jožef, Murska Sobota Medved, Artur, Kočevje Budič, Zdenko, Ljubljana Uzumović, Stavra, Djevdjelia Medved, Ivo, Ptuj Čermelj, Vlasta, Trst Vidmar, Boris, Maribor Mileff, Stanimir,Kosturinci, Bolgarija Dostal, Marko, Ljubljana Vidmar, Ivan, Jesenice Mozetič, Albin, Solkan Engelman, Dušana, Trst Vurnik, Jaromira, Dunaj Možina, Dušan, Brje na Vipavskem Foissy, Erna, Gradec Witine, Ema, Polom Mycak, Jaroslaw, Gala, Aleksander, Lienz Zorec, Franc, Ljubljana Dubivci, Stanislavov, Poljska, (Ukrajina) Gerbec, Miroslav, Dolegna, Italija Žakelj, Vladimir, Žiri Nožarova, Pavlina, Ruse, Bolgarija Geršak, Cirila, Ljubljana Panajotov, Štefan, Jambol, Bolgarija Gogala, France, Št. Vid nad Ljubljano 1936/37 Pelkin, Spas Todorov, Galiče, Bolgarija Habe, Alojzija, Gornji Logatec Planinšek, Franc, Smolenja vas Holler, Herbert, Maribor Arnaudov, Petar, Orehovica Polh, Franc, Velenje Hribernik, Ivan, Celovec Augustin, Herman, Zenica Ponikvar, Rafael, Fara na Blokah Hršak, Krunoslava, Barliev, Aleksander, Pazardžik, Bolgarija Popov, Petar, Lopušna, Bolgarija Gorenja Sava pri Kranju Bedjanič, Angela, Ptuj Preac, Ivan, Gorišnica Južnič, Marijan, Novo mesto Bervar, Marjan, Vinkovci Predanić, Edi, Krško Kamenov, Emil, Ferdinandov, Bolgarija Boeva, Anna, Ajtos, Bolgarija Rizov, Vasil, Varna, Bolgarija Kamenova, Stefa, Ferdinandov, Bolgarija Bregant, Anica, Kebelj Röck, Blaž, Šoštanj Kartin, Peter, Dunaj Derganc, Viktor, Ljubljana Rožanec, Karlo, Ljubljana Kopač, Ivan, Novo mesto Drolc, Adolf, Zagorje ob Savi Sevnik, Srdan, Ljubljana Korenčan, Andrej, Dunaj Erzetič, Jožica, Trst Simonič, France, Markovci pri Ptuju Kos, Anton, Podsreda Georgiev Petrov, Angel, Vraca, Bolgarija Skebe, Venčeslava, Črnomelj Kramer, Bogomir, Dunaj Georgiev, Nikolov, Provec, Bolgarija Sliškovič, Zlatko, Sinj Krašovec, Franjo, Podgorica Gorjanec, Gorazd, Škofja Loka Starc, France, Kočevje Kunčev, Kunčo, Haskovo, Bolgarija Grebenc, Lojze, Ribnica Steinberg, Lidija, Ljubljana Legat, Helena, Slovenj Gradec Grilc, Marijan, Studenec, Krško Stojanov, Dimitar, Haskovo, Bolgarija Maselj, Dušan, Ljubljana Grobelnik, Slobodan, Kamnik Šimnic, Nikolaj, Ljubljana Milčinski, Janez, Ljubljana Grobovšek, Maks, Gornji Grad Škofič, Peter, Celje Morelj, Marjan , Kranj Hergen, Tone, Pragersko Štrukelj Zofija, Ljubljana Mudravčič, Stanko, Zagreb Hernja, Stanko, Ptuj Šumenjak, Karl, Orehek, Vanda, Zidani Most Hönigmann, Walter, Stari Log, Kočevje St. Peter Freienstein, Avstrija Pavkovič, Branko, Zagreb Hozjan, Vinko, Odranci, Dolnja Lendava Tabori, Ernest, Sarajevo Pestotnik, Krista, Ljubljana Ivkov, Budimir, Stapar Tajnik, Bojan, Kranj Pirc, Stanislav, Žimarice Janačkov, Georgi, Kalimanica, Bolgarija Uhryn, Zenon, Sambor, Poljska Pleterski, Miroslav, Ljubljana Janež, Josip, Globel, Sodražica Ulrych, Irena, Steyregg, Avstrija Potočnik, Ana Imelda, Radovljica Janežič, Vekoslav, Ljubljana Voller, Kristian, Košaki pri Mariboru Prezelj, Franc, Ljubljana Jurca, France, Vrhnika Vrtnik, Janez, Litija Radulović, Nikola, Sremska Mitrovica Kaloper, Mate, Zlarin Wurzinger, Ivan, Maribor Reberšak, Franjo, Verače Kasper, Karel, Ptuj Zaveršnik, Herbert, Gradec Regoršek, Karel, Maribor Kitov, Dimitar, Plovdiv, Bolgarija Zmazek, Marija, Szeged, Madžarska Rojnik, Alojzij, Sp. Grušovlje Kolev, Nedelko, Haskovo, Bolgarija Rotar, Ivo, Litija Končan, Oskar, Šoštanj Sadnikar, Nikolaj, Kamnik Koršič, Marko, Ljubljana

64 1937/38 Golobradovo, Bolgarija Št. Rupert pri Mokronogu Novak, Joža, Jesenice Bric, Dominik, Dobrova pri Ljubljani Babnik, Polonca , Ljubljana Novak, Miroslav, Trst Butala, Karl, Stari trg ob Kolpi Benko, Vladimir, Krško Novkiriški Ivanov, Angel, Vraca, Bolgarija Colnarič, Ivan, Žužemberk Bidovec, Franc, Trbovlje Obretenov, Cvetan, Lom, Bolgarija Cvahte, Saša, Podgrad pri Velikovcu Bitenc, Stanko, Kranj Omejec, Viktor, Št. Vid nad Ljubljano Černelč, Milan, Dunaj Bojadžiev, Kalčo, Ugarčin,Bolgarija Parfenjuk, Stefan, Łuczyce, Poljska Čokan, Tone, Mozirje Bregant, Jugoslava, Pečuh, Madžarska Pejev, Vasil, Vidin, Bolgarija Domitrović, Vinko, Hrastnik Buh, Franc, Ljubljana Penev, Nedkov, Razgrad, Bolgarija Ehrlich, Gabrijela, Celovec Čakalov, Ilija, Varna, Bolgarija Ponov, Nacko, Razgrad Bolgarija Frank, Stojan, Pobrežje pri Mariboru Dalgičev, Angel, Veliko Trnovo, Bolgarija Popov, H. Nedelko, Dalboki, Bolgarija Hanck, Ema, Trbovlje De Monte, Peter, Ljubljana Praper, Cvetko, Mežica Hladnik, Bogdan, Zagorje ob Savi Dimitrov, G. Dimiter, Plovdiv, Bolgarija Puppis, Hubert, Chomutav, Čehoslovaška Hladnik, Lepold, Žiri Dimitrov, K. Stefan, Varna, Bolgarija Rudež, Alma, Trst Hrovat, Dušan, Ljubljana Dimitrov, Vasiliev Ljuben, Sadnikar, Demeter, Kamnik Janežič, Božena, Ljubljana Radlovci, Bolgarija Seljak, Vojnimir, Stara vas, Žiri Jerin, Smiljan, Celje Duh, Andrej, Melinci Semkov, Simeon, Sofija, Bolgarija Kalčič, Svetozar, Novo mesto Eftimov, Eftim,Brašljan, Bolgarija Stanev, Dobri, Markovo, Bolgarija Kitak, Danica, Rogatec Falbel, Fani, Rozwadów, Poljska Stanev, Mihael Josipov, Pleven,Bolgarija Kmet, Majda, Col nad Vipavo Glaesener, Jurij, Izlake Stare, Zlatan, Čirčiče, Kranj Kofol, Nada, Čepovan Greif, Ivan, Sv. Marjeta na Dravskem polju Stefanov, Najden, Brestovo, Bolgarija Konšek, Ivan, Trojane Gspan, Marijan, Ljubljana Stefanov, Stefan, Sevlijevo, Bolgarija Košuta, Srečko, Sv. Križ pri Trstu Hristov, D. Juli, Radomir, Bolgarija Stojkov, Stojan, Karanovo, Bolgarija Košutnik, Boris, Trst Hristov, V. Hristo, Mečka, Bolgarija Stucin, Jožica, Gorica Kovač, Ludvik, Murska Sobota Jagodič, Boris, Ljubljana Šavelj, Marta, Ribnica Lazar, Milan, Ljubljana Janev, Dobri Ivanov, Ardino, Bolgarija Šifrer, Tone, Žabnica Lebar, Radislav, Slovenska Bistirca Jocov, Lazar, Vidbol, Bolgarija Šuštaršič, Stanka, Ljubljana Leskovic, Franc, Ljubljana Jordanov, Josif, Dolna Melna, Bolgarija Šušteršič, Vera, Nový Jičín, Češkoslovaška Lokar, Špela, Ljubljana Juvan, Vladimir, Ljubljana Tarzes, Slavka, Breznica pri Žirovnici Longer, Sava, Ljubljana Kekez, Anton, Split Tavčar, Danilo, Ptuj Mazovec, Majda, Ljubljana Kirov, Asen, Vraca, Bolgarija Teodorov, Todor, Vraca, Bolgarija Mešič, Judita, Šmartno pri Litiji Koleka, Georg, Valona, Albanija Vandot, Branko, Žužemberk Miteva Lozanova, Cvetana, Sofija Korsika, Lojze, Ljubljana Vovk, Stanislav, Sv. Jurij ob j.ž. Mulaček, Jelena, Maribor Kosev, Velko, Bogdanovo, Bolgarija Vrečko, Boris, Dubrovnik Novak, Ivan, Ljubljana Košak, Miro, Ljubljana Vuga, Cvetko, Hrenovice pri Postojni Pajk, Stanislav, Ljubljana Kravos, Vladimir, Trst Windich, Zdenka, Ljubljana Pakiž, Marjan, Ribnica Lampret, Stanko, Stična Zdravič, Emil, Umag Plevnik, Stanko, Mislinja Lesjak, Ladislava, Loka pri Žusmu Žitnik, Milan, Mala Stara vas Polak, M. Mitja, Ormož Mačkovšek, Marija, Ljubljana Žiža, Peter, Postojna Pregelj, Bazilija, Kranj Mahnič, Vida, Šabac Presl, Janez, Zagorica pri Bledu Malinger, Bogdan, Brežice 1938/39 Pučnik, Ivan, Trbovlje Matko, Ivan, Ljubljana Röthel, Gerhard, Kočevje Mikec, Franc, Zagorje ob Savi Absec, Anton, Črnomelj Rus, Stanislava, Hrib-Loški potok Miteva Lozanova, Cvetana, Atanasov, Stefan, Sevlijevo, Bolgarija Schmidt, Anča, Ljubljana Somovit, Bolgarija Bagar, Mirko, Gornji Petrovci Schmidt, Ulrik, Ljubljana Mlinar, Vojnomir, Stara vas, Logatec Banko, Viktor, Strukovci Slapšak, Marija, Radovljica Mosz, Dymitr, Zydaczów, Poljska Bertalanič, Janez, Krajna pri Murski soboti Sluga, Gabrijel, Ljubljana Musek, Ljudevit, Rajhenburg Bitenc, Stanko, Gorenja Sava pri Kranju Steklasa, Jože, Domžale Načev, Petkov, Sokolare, Bolgarija Bregant, Grozdana, Maribor Stojkovič, Marija, Ljubljana Nedelkov Todorov, Todor, Vraca, Bolgarija Breznik, Svetozar, Ptuj Stojkovič, Vida, Ljubljana Nenov Nanev, Gančo, Brezovar, Vladimir, Strauss, Emil, Žirovnica pri Radovljici

65 Stucin, Dušan, Dunaj Jarc, Peter, Strahinj Satler, Josip, Slovenj Gradec Šalda, Zdenko, Juršinci Jeras, Marija, Ljubljana Schiffrer, Marjan,Ljubljana Šentjurc, Ana, Trbovlje Jerina, Ruža, Smederevska Palanka Sedlar, Ivan , Ljubljana Štrancar, Tone, Ljubljana Jeruc, Milena, Ljubljana Smerdu, Rudolf, Gradec Ujčič, Marija, Žminj Kambič, Vinko, Metlika Soban, Darinka, Novo mesto Vaněk, Jan, Žiri Kastelic, Ivan, Ljubljana Spiler, Adolf, Postojna Vodnik, Bogomir, Novo mesto Kastrin, Vida, Ljubljana Stare, Jožef, Šmartno pri Litiji Vrhovec, Stana, Horjul Kikelj, Jaroslav, Opčine pri Trstu Strmšek, Angela, Studenci pri Mariboru Vrtačnik, Savo, Ljubljana Klavčič, Alojzij, Rabac Šivic, Albin, Dobro Polje Waschte Visenjak, Zlata, Trst Klun, Majda, Širje nad Zidanim Mostom Škofič, Dušan, Trst Zornada, Josip, Trst Kocmur, Mihael, Ljubljana Špiler, Adolf, Studenci pri Mariboru Zupančič, Jakobina, Višnja Gora Korenčan, Alfred, Arad, Romunija Špur, Janko, Ljutomer Žagar, Stanislav, Rudnik Koršič, Marjan, Gorica Štangl, Branko, Dvor pri Šmihelu, Avstrija Žitko, Aleksander, Matenja vas Kos, Leon, Ljubljana Štritof, Peter, Ljubljana Koser, Borut, Maribor Štrucl, Edmund, Maribor 1939/40, Križnik, Nada, Toplice pri Zagorju Šulgina, Tatjana, Kijev Kudisz, Pavel, Celje Švagan, Alojzij, Gladbeck, Nemčija Adamič, Leon, Ljubljana Luskar, France, Podeč, Planina pri Sevnici Talanyi, Franc, Murska Sobota Bakota, Matej, Split Luzar, Sašo, Kočevje Tavčar, Marjan, Ljubljana Berke, Ernest, South Bethlehem, ZDA Malavašič, Rudolf, Vrhnika Tomše, Danijela, Goriča vas pri Ribnici Bernard, Marija, Novo mesto Marič, Franc, Bethlehem, ZDA Trtnik, Štefanija, Zadvor pri Ljubljani Betriani, Metka, Ljubljana Marin, Ljubomir, Maribor Uršič, Marjan, Ljubljana Bolaffiv, Liana,Ljubljana Marolt, Ljudmila, Ljubljana Vanèk, Jurij, Borovlje Breščak, Ksenija, Maribor Menard, Boris, Dunaj Varl, Bojan, Mokronog Cholewa, Ana Marija, Zagreb Miklauc, Rudolf, Ljubljana Verlič, Josip, Ljubljana Cigüt, Štefan, Beltinci Mosetich, Ana Nuša, Postojna Visenjak, Radim, Ptuj Cujnik, Frančišek, Gradec Muc, Sonja, Ljubljana Volčjak, Heda, Imotsko Čebul, Janez, Kamnik Musar, Marija, Boštanj Vrabič, Ivan, Pesje Čede, Ivan, Ljubljana Nahtigal, Kostja, Gradec Zakrajšek, Velena, Blatna Brezovica Čik, Rudolf, Breška vas Neubauer, Raja, Ljubljana Žajdela, Franc, Ljubljana Čuček , Jožefa, Pečice, Podsreda Novak, Boris, Maribor Žargi, Rado, Dobe, Kostanjevica Del Linz, Marija, Ljubljana Novak, Stanislav, Škofja Loka Delpin, Herma, Strnišče pri Ptuju Ostronič, Alojzij, Vinica pri Črnomlju 1940/41 Dobrič, Ljiljana, Ljubljana Ozimič, Darinka, Dravograd Drobnič, Miroslav, Stranska vas, Grosuplje Ozvald, Radivoj, Ljubljana Antauer, Marija, Tropovci Drvenik, Niko, Ljutomer Palčič, Branko, Ljubljana Avsenik, Branko, Dubrovnik Fistar, Radojka, Ljubljana Paljuh, Hermina, Maribor Bajec, Viktor, Loka pri Mengšu Flis, Dragotin, Blanca Pavlič, Drago, Ljubljana Bartol, Marijan, Ljubljana Friedrich, St. Aleksander, Ljubljana Pečovnik, Dragomir, Šmartno ob Paki Batič, Anton, Ljubljana Gabruč, Miran, Beljak Pfeifer, Josip, Ljubljana Beguš, Zorka, Kočevje Gomišček, Danilo, Bubnjarci Pirec, Ladislav, Židovska pristava Berce, Alojzij, Čadram Gomzi, Franja, Sevnica ob Savi Pišlerič, Olga, Sp. Hudinja pri Celju Berden, Jože, Bogojina Gostič, Marta, Poljane nad Škofjo Loko Platzer, Janez, Šoštanj Berden, Štefan, Bogojina Grom, Dušan, Novo mesto Plej, Anton, Lendava Betetto, Milan, Ljubljana Grošelj, Vid, Ljubljana Podobnikar, Ivan, Brezje Bole, Alojzij, Hotunje pri Ponikvi Hadži, Dušan, Ljubljana Pogačar, Danijela, Ljubljana Božič, Cveto, Ljubljana Houdek, Igor, Brno Poznik, Aleksander, Kočevje, Velike Lašče Brglez, Franc, Hrovatin, Borut, Ljubljana Poženel, Majda, Ljubljana Čadram pri Slovenskih Konjicah Hrušovar, Gabrijel, Zgornja Hudinja Puc, Srečko, Sv. Duh na Ostrem vrhu Brodnik, Cilka, Velike Lašče Ilaš, Milivoj, Lupoglava Rižner, Cvetana, Ptuj Cepuder, Milan, Stara Loka Janžekovič, Lojze, Celje Rosina, Mira, Praga Čeplak, Aleksander, Zagrad, Celje

66 Čeplak, Franc, Golnik Lešničar, Janko, Celje Škrinjar, Bogomila, Ljubljana Černič, Stanislav, Brdarci, Črnomelj Letonja, Pavla, Pobrežje pri Mariboru Šlander, Vera, Kaplja vas, Celje Češnovar, Aleksander, Ljubljana Logar, Zdenko, Šonlany, Ljudmila, Branjin Vrh Čuček, Branivoj, Cirkovce Velike Pavlovice, Čehoslovaška Štalcer, Branimir, Črnomelj Debevec, Mihael, Železniki Lukan, Mihaela, Koroška Bela Šušterič, Josip, Hotinja vas pri Mariboru Dečko, Ernest, Celje Majcen, Fedor, Ljubljana Tovornik, Jože, Trbovlje Demšar, Mitja, Ljubljana Majcen, Zdenka, Ptuj Trdan, Alojzij, Sušje pri Ribnici Dernovšek, Janez, Maribor Marinček, Igor, Celje Trobiš, Smiljan, Kal pri Št. Janžu Dobnik, Dušan, Slovenj Gradec Marinček, Jože, Ljubljana Unger, Gildo, Maribor Doganoc, Jože, Velike Lašče Mavec, Terezija, Podlipovica, Litija Vagaja, dr. Franc, Ljubljana Dolenc, Darinka, Št. Vid pri Stični Mesesnel, Julij, Črnomelj Vodopivec, Vladimir, Ljubljana Drevenšek, Silva, Sv. Marjeta ob Pesnici Mešnik, Dragotin, Ljubljana Vovk, Božidar, Škofja Loka Druškovič, Drago, Slovenj Gradec Mihelič, Ladislav, Ljubljana Vreg, Francè, Ljubljana Est, Vanja, Radeče pri Zidanem Mostu Minajev, Oleg, Aleksandrovsk, Rusija Vrhovnik, Majda, Ljubljana Ferenčak, Danilo, Laško Mlakar, Rudolf, Zavodna Vrisk, Ančka, Krčevina, Maribor Fettich, Janez, Ljubljana Mlaker, Ladislav, Ptuj Vrtovec, Bojan, Žiri Fürst, Bogdan, Šmarje pri Jelšah Mozetič, Milena, Gorica Weingerl, Vladimir, Otiški Vrh Gašperič, Ana, Magyarovar, Madžarska Müller, Marija, Ljubljana Werner, Edita, Vejprty, Čehoslovaška Gomzi, Sonja, Pekel pri Poljčanah Musek, Nada, Sv. Bolfenk pri Središču Zajc, Alojzij, Žimarice Grošelj, Anton, Ljubno Nanut, Elizabeta, Ljubljana Zdolšek, Ivan, Ponikva Hanc, Martin, Chicago Ogrizek, Boris, Maribor Zdravič, Franc, Kočevje Hladnik, Marjan, Medvode Oprešnik, Miloš, Šmihel, Novo mesto Zubalič, Draga, Gornja Radgona Hojan, Janez, Ljubljana Osana, Zdenko, Ljubljana Zupanič, Veronika, Ljubljana Hrastnik, Eva, Ljubljana Palčič, Stanko, Dule pri Velikih Poljanah Železnik, Bogomila, Trbovlje Hrovat, Jože, Maribor Paljk, Mara, Lokavec pri Ajdovščini Železnik, Vinko, Poljče pri Lescah Hrovat, Zdenka, Ormož Pavlin, Rudolf, Ljubljana Žitko, Marij, Ljubljana Ivanc, Stane, Velike Lašče Pavlovčič, Milan, Brezovica pri Ljubljani Žolgar, Ivanko, Ljubljana Jamar, Janez, Ljubljana Pirkmajer, Vera, Vukovar Jančar, Ciril, Visco, Monfalcone Pistotnik, Karel, Prevalje 1941/42 Janežič, Franc, Braslovče Platovšek, Jožef, Štore pri Celju Jelenić, Borivoj, Topličica, Budinščina Pochyla, Bojan, Ljubljana Accetto, Bojan, Ljubljana Jenkole, Rozi, Hraše pri Smledniku Podrekar, Franc, Ljubljana Andrašič, Ignacij, Kranj Jeras, Jože, Pragersko Polanec, Franc, Poljčane Andrijčič, Cvetka, Jerič, Božidar, Ljubljana Popović, Ilija, Kočani Aleksandrovo na otoku Krku Jurc, Zofija,Sava, Jesenice Porovne, Franc, Kamnik Anžič, Milica, Ljubljana Kamenšek, Janko, Gradec Pörš, Sidonija, Stanjevci, Murska Sobota Arko, Branko, Ribnica Kastelic, Ivan, Ljubljana Potočnik, Anton, Boštanj Barle, Gojko, Slovenske Konjice Kavčič, Pavla, Irča vas, Novo mesto Rigler, Francè, Dol. Logatec Bedenk, Franc, Ljubljana Kenda, Dunja, Cerknica Robič, Vekoslav, Kranjska Gora Berce, Dušan, Kenda, Jože, Žužemberk Robida, Jana, Ljubljana Špitalič pri Slovenskih Konjicah Klarič, Zorka, Maribor Rygál, Karel, Mnišek pri Pragi Biber, Milan, Ljubljana Klemenčič, Sonja, Novo mesto Schilhard, Ada, Zagreb Bizjak, Ljudmila, Ljubljana Kocutar, Franc, Celovec Sentočnik, Leopold, Maribor Bohinjec, Jože, Ljubljana Komar, Marijan, Kranj Simončič, Marija, Škofja Loka Boštjančič, Aleksander, Ljubljana Koren, Srečko, Maribor Sinkovič, Karl, Hotinja vas Bračko, Zvonimir, Ljubljana Korošec, Blaž, Dob, Kamnik Smej, Jožef, Bogojina Brajer, Ciril, Ljubljana Kovač, Dušan, Jesenice Spindler, Cirila, Moravci, Ljutomer Brecelj, Vida, Ljubljana Krajnc, Branko, Kranjska Gora Starkl, Nada, Brežice Bregant, Srdan, Maribor Krašovec, Franc, Struge pri Kočevju Stritar, Zora, Ptuj Bric, Ivica, Dobrova pri Ljubljani Krulc, Boris, Celje Strožer, Rudolf, Dunaj Capuder, Danilo, Maribor Kuhar, Rado, Postojna Šifrar, Vilibald, Podgorica, Dobre Polje Celestina, Miran, Črnomelj

67 Cilenšek, Miran, Hrastnik Hofman, Harald, Sarajevo Levaj, Avgust, Pučišće, Brač Cimerman, Stanislav, Ljubljana Humar, Leopold, Gorica Levičar, Jože, Ljubljana Cimperšek, Majda , Polzela Jakše, Alojzij, Rašica, Kočevje Levstek, Ivan, Sodražica Colja, Mihael, Gorica Jančar, Jože, Žalna Likar, Ernestina, Rakek Čadež, Edvard, Ljubljana Janžekovič, Bogdan, Maribor Lisul, Boško, V. Kikinda Čadež, Vladimir, Slovenj Gradec Jelen, Janez, Podpeca, Dravograd Lotrič, Hinko, Ljubljana Čenčič, Viljemina, Selca nad Škofjo Loko Jenčič, Anton, Ptuj Luschützky, Andrija, Ljubljana Čeplak, Sergije, Celje, Zagrad Jenko, Vilibald, Krašnja Magister, Janez, Ljubljana Černič, Stazika, Maribor Jenšterle, Janez, Trbovlje Majer, Jože, Ljubljana Černič, Viljeminca, Selca nad Škofjo Loko Jereb, Boris, Maribor Makar, Dragica, Metlika Černoš, Rajko, Laško Jerele, Matilda, Ljubljana Makuc, Landa, Radvanje pri Mariboru Čurković, Erazmo, Sinj Jerman, France, Črnomelj Marinič, Bogdan, Maribor Ćurin, Hrvoje, Split Jeza, Franc, Sp Hajdina pri Ptuju Maršič, Zdenka, Kamnik Debelak, inž. Jožica, Kovor,Tržič Jugovec, Edvard, Maribor Martinc, Anton, Ljubljana Dernovšek, Martina, Dunaj Jurko, Stanko, Celje Mastnak, Ciril, Celje Dimnik, Desanka, Maribor Juvan, Radoslav, Ljubljana Mavrič, Zorka, Maribor Dobravc, Helena, Maribor Juvan, Vera, Ljubljana Medven, Matilda, Ljubljana Dolenc, Bogdan, Kranj Južnič, Gojmir, Novo mesto Mencinger, Jelena, Radovljica Dolinar, Branislava, Ljubljana Kambič, Janez, Klošter Mezek, Radoslav, Ljubljana Dolinar, Zlata, Šmihel nad Mozirjem Kanduč, Jože, Velike Lipljene Miklavčič, Milan, Ljubljana Dovč, Roza, Ljubljana Kardelj, Bojan, Ljubljana Minatti, Vilko, Slovenske Konjice Dragan, Nada, Ljubljana Kastelic, Gabriel, Ljubljana Mlajev, Jože, Ljubljana Drovenik, Branko, Ljubljana Kenda, Vladimira, Sp. Idrija Molk, Janko, Ljubljana Dujec, Milan, Maribor Kesić, Franko, Ljubljana Novak, Peter, Ljubljana Erjavec, Bogdan, Ljubljana Kimovec, Franc, Glinje pri Kamniku Novak, Rajko, Celje Erjavec, Gabrijela, Cerknica Klemenc, Draga, Rakovnik pri Sori Novoselsky, Olga, Artvin, Turčija Erjavec, Milan, Ljubljana Klobčič, Dušan, Ljubljana Pavlič, Pavel, Ljubljana Fludernik, Franc, Črna pri Prevaljah Kogoj, Jurij, Ljubljana Pavličič, Jožef, Vuzmetinci, Ormož Formazarič, Živa, Ljubljana Kolenc, Edo, Sava Peček, Dušan, Ptuj Fortič, Bojan, Idrija Kolenc, Marko, Dravograd Perera, Ruža, Vela Luka, Korčula Gantar, Karel, Zavratec, Idrija Komel, Darinka, Novi Kot Perera, Stela (Ester), Split Gažar, Martina, Ljubljana Kos, Adolf, Celje Pertot, Vlasta, Ptuj Gerbec, Vera, Slovenske Konjice Kos, Milenko, Sarajevo Pertot, Vojteh, Maribor Gerk, inž. Rudolf, Trst Kotnik, Silva, Guštanj Pestotnik, Božena, Ljubljana Gjud, Aleksander, Ljubljana Kotnik, Zofija Sonja,Ljubljana Petančič, Milan, Brežice Gojanović, Ante, Šibenik Kovačič, Julij, Vojnik, Celje Petek, Savo, Brežice Gojkovič, Milan, Ljubljana Kovačič, Marta, Sv. Križ pri Litiji Peterlin, Vera, Ljubljana Golež, Ludovik, Sv. Kunigunda Kramberger, Rafaela, Mokronog Petrovčič, Jožef, Borovnica Gračner, Edvard, Ljubljana Kruhme, Ernest, Ljubljana Pilhar, Ljudmila, Ljubljana Gradišek, Mirko, Ljubljana Kuhar, Blaženka, Ljubljana Pirnat, Zlata, Ljubljana Gregorič, Alojzij, Nadlesk Kump, Dušan, Zagreb Pivk, Frančiška, Zaplana, Vrhnika Gregorič, Leopold, Prvačina Kveder, Jožef, Ljubljana Pleterski, Janko, Maribor Gruden, Leon, Unec Lakner, Edo, Celje Plevel, Janez, Ljubljana Gunde, Milan, Novo mesto Lamut, Anica, Čatež ob Savi Pogačar, Ana, Kranj Habermuth, Borut, Maribor Lasič, Zoran, Volčja Draga Polak, Anton, Št. Vid pri Stični Heidegger, Adolf, Ljubljana Lasič, Živojin, Ormož Poljšak, Zoran, Vrbje Herman, Silvester, Ljubljana Lavrič, Anton, Dunaj Pregelj, Srečko, Ljubljana Hmelak, Vinko, Maribor Legiša, Ladislav, Gorica Primic, Rado, Prosek pri Trstu Hočevar, Miran, Ljubljana Lenček, Boris, Radomlje Puhar, Ivo, Ljubljana Hodalič, Milan, Ljubljana Lessmann, Erika, Pungerčič, Marjan, Novo mesto Hoenigman, Ivan, Babno Polje Bad Wörishofen, Mindelheim, Nemčija Rabič, Adolf, Ljubljana

68 Rebec, Radoslav, Sv. Peter na Krasu Vrhovec, Ivan, Dragomer Likar, Mihael, Ljubljana Ribič, Janko, Pobrežje Vrisk, Majda, Maribor Lojk, Marjeta, Ljubljana Rogelj, Anton, Sadinja vas, Žužemberk Vrščaj, Dušan, Sevnica ob Savi Majcen, Živka, Ljubljana Rožič, Ivan, Studenci pri Mariboru Zajc, Jože, Mala Loka pri Ihanu Maligoj, Roman, Mengeš Rusjan, Aleksander, Ljubljana Zalar, Vladimir, Šoštanj Marčan, Rado, Brežice Rutar, Radoslav, Trbovlje Zorec, Matilda, Stična Marinič, Jože, Ljutomer Sancin, Dimitrij, Trst Zubatič, Janko, Ljubljana Marinko, Peter, Ljubljana Sancin, Saša, Škedenj, Trst, Zuccon, Petar, Medulin pri Puli Masle, Sonja, Ljubljana Savinšek, Jakob, Kamnik Zupan, Gojmir, Ljubljana Mavec, Pavla, Ig pri Ljubljani Semkova, Jordana, Skravena, Bolgarija Zupančič, Darinka, Ljubljana Mesar, Roza, Ljubljana Sfiligoj, Vera,Gorica Žigon, Ivanka, Metlika Mikuletič, Frančiška, Ptuj Sirk, Albin, Sv. Martin v Kojskem Mlinar Cigale, Marijan, Maribor Skrt, Bogomil, Sv. Lucija ob Soči 1942/43 Mrak, Danica, Kočevje Slanovic, Saša, Ljubljana Müller, Dušan, Ljubljana Soban, Dušan Julij, Prevorje Ambrožič, Uroš, Ljubljana Novak, Bogomil, Vransko Sovdat, Sonja, Ljubljana Andlovic, Jože, Ljubljana Novak, Jakob, Ljubljana Srebrnič, Gabrijela, Ravnica pri Gorici Batič, Rozalija, Slovenj Gradec Novak, Krista, Zagreb Supan, Nada, Verd Chraska, Jan Brahoslaw, Ljubljana Omladič, Vidojka, Ljubljana Šaldar, Franc, Ljubljana Černe, Terezija, Ljubljana Oražem, Sava, Ljubljana Šalehar, Franc, Ljubljana Drobnič, Janez, Ljubljana Pahor, Olga, Ljubljana Šilc, Milan, Ljubljana Držaj, Saša, Planina pri Rakeku Pirc, Bogomil, Ljubljana Šimunič, Bogdan, Split Erzin, Jiřina, Ljubljana Pirš, Majda, Trbovlje Šinigoj, Miloš, Kamnik Est, Mladen, Ljubljana Plivelič, Jolanda, Ljubljana Škodnik, Stojan, Kočevje Fatur, Viktorija, Ljubljana Prusnik, Irena, Ljubljana Škofič, Srečko, Slovenska Bistrica Friedrich, Nada Marija, Ljubljana Rožanc, Benjamin, Lož Šober, dr. Marjan, Visco, Italija Gerlovič, Franc, Brežice Rožanec, Jože, Ljubljana Štular, Dominik, Novo mesto Golobič, Nives, Ljubljana Rus, Jože, Ljubljana Šturm, Marjan, Litija Gosak, Meta, Ptuj Rustja, Branko, Lesce Šturm, Radoslav, Maribor Grum, Marija, Mali Lipoglav Sancin, Ana Marija, Trst Šumak, Franc, Ljutomer Hojs, France, Ljubljana Sancin, Josip, Servola Tavzes, Žarko, Ljubljana Horvat, Jože, Gabrnik-Sv. Lovrenc v Sfiligoj, Dušan,Ljubljana Tinta, Ivanka, Novo mesto Slovenskih goricah, pri Ptuju Slapar, Helena, Ljubljana Tomažič, Dušan, Maribor Hribar, Jože, Ljubljana Smerkolj, Silva, Ljubljana Tomažič, Ferdinanda, Ljubljana Hribar, Marija, Ponova vas Stritar, Amalija, Breg pri Zidanem Mostu Tome, Viktorija, Ljubljana Hübscher, Franc, Ljubljana Stupica, Marija, Mošnje pri Radovljici Tomšič, Ivica, Ljubljana Jančar, Marija, Žalna Sušnik, Martin, Ljubljana Topolšek, Božidar, Gradec pri Litiji Jeraj, Edvard, Ljubljana Škof, Zdenka, Vuzenica Trampuž, Miloš, Temenica Jež, Marija, Žiri Škrabar, Danica, Nova vas, Maribor Trobec, Helena, Nabrežina Kajzelj, Marta, Novi Sad Škrl, Bojan, Ljubljana Trstenjak, Vlasta, Slovenske Konjice Knaflič, Nevenka,Ljubljana Špendl, Hinko, Št. Ilj pod Turjakom Turšič, Dragomir, Ljubljana Kobav, Aleksandra, Ljubljana Štoka, Boris, Trst Ujčič, Vekoslava, Ljubljana Kogej, Vida, Planina pri Rakeku Štrukelj, Anka, Vipava Vadnal, Tatjana, Ljubljana Koroša, Joško, Veržej pri Ljutomeru Tabor, Ludovik, Ljubljana Vagaja, Josip, Ljubljana Kostnapfel, Janko, Ljubljana Tajnšek, Marjan, Sv. Pavel pri Preboldu Vardjan, Marlenka, Lož Kozoglav, Ivan, Ljubljana Tekavčič, Bogdan, Kranj Vasič, Marjeta, Novo mesto Kramolc, Nikolaj, Št. Vid nad Ljubljano Turk, Roza, Ljubljana Virk, Beno, Guštanj Križaj, Miroslav, Zagorje Uršič, Stanislav, Bače pri Beljaku Visinger, dr. Mirko, Dunaj Kummer, Frančiška Milena, Vagaja, dr. Franc, Ljubljana Vodopivec, Milena, Sv. Križ pri Litiji Št. Vid pri Stični Vendramin, Dragica, Sv. Lenart, Laško Vratuša, dr. Anton, Dolnji Slaveči Kump, Štefka,Ljubljana Vene, Stojan, Mokronog Vrečar, Franc, Snebrje Lavrič, Draga, Rogaška Slatina Veter, Igor, Ljubljana

69 Vidmar, Marjan, Maribor Jamnik, Tatjana, Ljubljana Pavlica, Marija Dušana, Višner, Mirko, Jesenice Janežič, Aleksander, Ljubljana Petanjci pri Tišini, Murska Sobota Vitrih, Franc, Lož Jelenc, Nada, Ljubljana Pecinić, Miroslava, Priština Zajc, Jadranka, Ljubljana Jerebič, Franc, Ljubljana Pirc, Nasta, Ljubljana Zajiček, Jože, Ljubljana Jerše, Marjan, Naklo pri Kranju Pirkmayer, Bojan, Ptuj Žel, Anton, Jeršek, Milena, Ljubljana Pleško, Franc, Kozarje Sv. Ana v Slovenskih goricah pri Ptuju Jež, Franc, Ljubljana Podgornik, Zdenka, Ljubljana Žiger, Nadislav, Murska Sobota Jurca, Marjan, Ljubljana Pogačar, Cirila, Kranj Kalčič, Jože, Ljubljana Polgár, Liselotte, Zagreb 1943/44 Kambič, Marjan, Ljubljana Požar, Silva, Ljubljana Kansky, Aleksej, Ljubljana Primic, Demetrij, Prosek Albreht, Anton, Kamnik Kastelic ,Janez, Pucher, Uršula, Ljubljana Arsenjuk, Anton, Maribor Hrastov Dol, Šentvid pri Stični Ravnikar, Ruža, Ljubljana Barič, Franc, Ljubljana Kobal, Mara, Maribor Remškar, Marija, Ljubljana Bartol, Zdenka, Virje, Gjurgjevac Kobal, Vladimir, Ljubljana Rojina, Miroslav, Ljubljana Belič, Srečko, Ljubljana Kobilica, Janez, Ljubljana Rõssmann, Uroš, Ljubljana Berglez, Srečko, Ljubljana Kocjan, Vekoslav, Ljubljana Rostohar, Ivan, Ljubljana Birsa, Mirko, Dolnja Lendava Kogoj, Miloš, Bilje pri Gorici Rovan, Roman, Kočevje Bonač, Vladimir, Ljubljana Kos, Marija Sonja, Ljubljana Rožanec, Milan, Ljubljana Borisov, Peter, Ljubljana Kovačič, Jože, Mokronog Rumpret, Franc, Krško Božič, Damjana, Celje Kozak, Vlasta, Ljubljana Rutar, Marjan, Jesenice Bračko, Stanislav, Ljubljana Krautberger, Eva, Praga Sadar, Marjan, Celje Brandsteter, Marjan, Ljubljana Krautberger, Iva, Praga Sajovic, Tatjana, Celje Breceljnik, Viljem, Ljubljana Kravanja, Milan, Ljubljana Sark, Tatjana, Ljubljana Brečko, Zlatka, Zidani Most Kryžanowski, Ivan, Ljubljana Schriefl, Ivan,Ljubljana Breznik, Napoleon, Ljubljana Kuhar, Majda, Ljubljana Sclavnich, Lucijan, Vilež pri Gorici Brumat, Franc, Versa pri Gorici Kunej, Zofija,Selnica ob Dravi Sedlák, Ružena, Ljubljana Bujas, Drago, Šibenik Lapajne, Aleš, Ljubljana Skulj, Iztok, Ljubljana Capuder, Cveta, Ljubljana Lappain, Lea, Metlika Snoj, Ivana, Ljubljana Capuder, Gabrijel, Maribor Leban, Henrik, Vrhnika Stojkovič, Janez, Ljubljana Cenčič, Franc, Ljubljana Lešnjak, Melanija, Banja Loka pri Kočevju Strnad, Valerija, Ljubljana Cerar, Vladimir, Zagreb Letonja, Ludvik, Ljubljana Suhadolc, Marjeta, Ljubljana Cetin, Franc, Št. Vid pri Stični Lobe, Franc, Zagradec Širca, Anton, Ljubljana Čermak, Milada, Ljubljana Logar, Mojmir, Vel. Pavlovice Šiška, Marija, Krško Črepinko, Zlatislava, Maribor Makovec, Ljuba, Dravograd Šubic, Branko, Poljane nad Škofjo Loko Derenda, Martin, Zagorje Medveš, Marija, Idrija Tratnik, Stanko, Dolenja vas pri Cerknici Dermaša, Gabrijela, Ljubljana Megler, Mihael, Ljubljana Trtnik, Aleksander, Ljubljana Dobeic, Marija, Ljubljana Mehle, Andrej, Ljubljana Tuma, Milan, Krško Fajdiga, Darja, Škofja Loka Michler, Helena, Vrhnika Turnšek, Oskar, Gradec Fakin, Marija, Ribnica Mikyška, Vladimir, Ljubljana Urbančič, Vladimir, Gor. Logatec Flis, Olga, Dunaj Minatti, Ivan, Slovenske Konjice Vatovec, Rajko, Maribor Furlan, Antonija, Gorica Mlakar, France, Horjul Vizjak, Marko, Ljubljana Gerbec, Vida, Trst Mravljak, Alenka, Maribor Vončina, Marija, Idrija Germek, Žarko, Ljubljana Muraus, Marija, Maribor Vozel, Justina, Turjak Gorenc, Ladislava, Ljubljana Nabernik, Jože, Ljubljana Vrhovec, Anton, Ljubljana Grampovčan, Antonija, Ljubljana Nebec, Karel, Škofljica Zalta, Makso, Ljubljana Grčar, Jelena, Ljubljana Nikolić, Miroslav, Šibenik Zrimc, Rudolf, Ig pri Ljubljani Hafner, Andrej, Škofja Loka Novak, Stanko, Medvode Žajdela, Anton, Ljubljana Hlebec, Ladislav, Ljubljana Ogrizek, Franc, Stojno selo Hönigsman, Zvonimir, Maribor Omahen, Miloš, Krško Hrovat, Anica, Novi Sad Paljuh, Marko, Maribor

70 Abecedni seznam imatrikuliranih Tea Anžur študentov Medicinske fakultete 1919–1943

Abram, Vladimira, Ljubljana 59 Bajželj, Ivan, Završje pri Poreču 58 Berke, Ernest, South Bethlehem, ZDA 66 Absec, Anton, Črnomelj 65 Bajželj, Rudolf, Trst 62 Bernard, Marija, Novo mesto 66 Accetto, Bojan, Ljubljana 67 Bakota, Matej, Split 66 Bernik, Karel, Ljubljana 61 Adamič, Leon, Ljubljana 66 Banič, Stanko, Brezje pri Senušah 62 Bertalanič, Janez, Ahčin, Marjan, Ljubljana 59 Banko, Janez, Ljubljana 62 Krajna pri Murski Soboti 65 Albrecht, Vinko, Logatec 59 Banko, Viktor, Strukovci 65 Bervar, Marjan, Vinkovci 64 Albreht, Anton, Kamnik 70 Baraga, Lojze, Przemyśl, Poljska 61 Betetto, Milan, Ljubljana 66 Aleksandrović, Krum, Kočane 58 Barič, Franc, Ljubljana 70 Betriani, Metka, Ljubljana 66 Altman, Litman, Lodž, Poljska 62 Barle, Gojko, Slovenjske Konjice 67 Bezić, Josip, Grohote, Šolta 58 Ambrožič, dr. Ivan, Ljubljana 63 Barle, Marijan, Slovenske Konjice 62 Bezić, Luka, Grohote, Šolta 58 Ambrožič, Ivo, Slavina pri Postojni 59 Barliev, Aleksander, Pasarđik, Bolgarija 64 Bezjak, Anton, Braslovci 61 Ambrožič, Uroš, Ljubljana 69 Bartaky, Zoltan, Liborča, Čehoslovaška 63 Bezlaj, Ciril, Pula 60 Andlovic, Jože, Ljubljana 69 Bartol, Marijan, Ljubljana 66 Bežek, Božidara, Andrašič, Ignacij, Kranj 67 Bartol, Zdenka, Virje, Gjurgjevac 70 Trnovo pri Ilirski Bistrici 60 Andrijčič, Cvetka, Bassin, Rajner, Vipava 58 Bežek, Josip, Škofja Loka 58 Aleksandrovo na otoku Krku 67 Basz, Tanchum, Lodž, Poljska 62 Biber, Milan, Ljubljana 67 Ankerst, Erich, Maribor 61 Batič, Anton, Ljubljana 66 Bičakčič, Halim, Sarajevo 64 Ankerst, Hubert, Liberec, Čehoslovaška 62 Batič, Rozalija, Slovenj Gradec 69 Bidovec, Arnold, Trbovlje 64 Antauer, Akoš, Tropovci, Murska Sobota 62 Bebler, Damjana, Idrija 63 Bidovec, Franc, Trbovlje 65 Antauer, Marija, Tropovci 66 Bedenk, Franc, Ljubljana 67 Bienias, Anton, Žywiec, Poljska 62 Antonič, Josip, Trst 62 Bedjanič, Angela, Ptuj 64 Bilbija, Vojin, Skader, Albanija 63 Anžič, Milica, Ljubljana 67 Bedjanić, Milutin, Sarajevo 59 Birnbaum, Wilhelm, Dunaj 62 Anžlovar, inž. Vlado, Koper 60 Beguš, Zorka, Kočevje 66 Birsa, Mirko, Dolnja Lendava 70 Arh, Franc Zoran, Ljubljana 62 Belé, Matilda-, Kristina, Župeča vas 64 Bitenc, Maks, Čaplje, Bosna 58 Arko, Anton, Ljubljana 61 Belič, Srečko, Ljubljana 70 Bitenc, Stanko, Gorenja Sava pri Kranju 65 Arko, Branko, Ribnica 67 Benčina, Ludovik, Trst 59 Bizjak, Ljudmila, Ljubljana 67 Arko, Vencelj, Šmartno pri Litiji 58 Benedik, Drago, Trst 61 Bloch, Đura, Beočin, Srem 61 Arnaudov, Petar, Orehovica 64 Benedik, Janko, Trebinje, Hercegovina 59 Blumenau, Nada, Herson, Rusija 60 Arnšek, Janko, Ljubljana 64 Benedik, Martin, Kranj 61 Blumental, Lejba, Sokółka, Poljska 62 Arsenjuk, Anton, Maribor 70 Benedik, Stanko, Celovec 61 Bobič, Bogoljub, Atanasov, Stefan, Sevlievo, Bolgarija 65 Benigar, Jože, Ljubljana 61 Stranica pri Slovenskih Konjicah 63 Avčin, Marij, Ljubljana 62 Benko, Vladimir, Krško 65 Boeva, Anna, Aytos, Bolgarija 64 Avgustin, Herman, Zenica 64 Benulič, Drago, Trst 64 Bogataj, Jože, Jesenice 60 Avsenik, Branko, Dubrovnik 66 Benzia, Josip, Pag 58 Bogdanovič, Vlatko, Žiča, Srbija 60 Azabagić, Sulejman, Tuzla 64 Berce, Alojzij, Čadram 66 Bognolo, Borislav, Split 64 Ažbe, Marijan, Škofja Loka 61 Berce, Dušan, Boh, Alojzij, Kočevje 62 Špitalič pri Slovenskih Konjicah 67 Bohinjec, Jože, Ljubljana 67 Babić, Milan, Pula 62 Berden, Jože, Bogojina 66 Bojadžiev, Kalčo, Ugarčin, Bolgarija 65 Babnik, Polonca, Ljubljana 65 Berden, Štefan, Bogojina 66 Bojc, Frančiška, Nemška vas pri Ribnici 62 Bachleda, Jan, Zakopane, Poljska 62 Berensztejn, Antun, Łanowce, Poljska 61 Bolaffiv, Liana, Ljubljana 66 Bagar, Mirko, Gornji Petrovci 65 Bergel, Franc, Vrba, Radovljica 59 Boldirev, Vladimir, Uralsk, Rusija 59 Bahovec, Srečko, Ivanov, Ljubljana 62 Berglez, Srečko, Ljubljana 70 Bole, Alojzij, Hotunje pri Ponikvi 66 Bajec, Viktor, Loka pri Mengšu 66 Berglez, Vladimir, Žiče 60 Bolé, Leon, Ala, Italija 62

71 Bole, Marija, Ala, Italija 63 Brunengraber, Helena, Čebulj, Danimir, Radovljica 58 Boljka, Olga, Trst 62 Drohobycz, Poljska 62 Čede, Ivan, Ljubljana 66 Bonač, Ivan, Gradec 60 Budak, Josip, Vardište, Bosna 61 Čelešnik, Franc, Bonač, Vladimir, Ljubljana 70 Budič, Zdenko, Ljubljana 64 Podkoren pri Kranjski Gori 61 Bonča, Štefanija, Ljubljana 62 Buh, Franc, Ljubljana 65 Čenčič, Viljemina, Borić, Franjo, Dvor 63 Bujas, Drago, Šibenik 70 Selca nad Škofjo Loko 68 Borisov, Peter, Ljubljana 70 Bujas, Milan, Šibenik 58 Čeplak, Aleksander, Zagrad, Celje 66 Borodin, Spiridon, Odesa, Rusija 58 Bukovec, Marjan, Ljubljana 60 Čeplak, Franc, Golnik 67 Borštnar, Marjan, Ljubljana 63 Bursztyn, Aron, Lodž, Poljska 62 Čeplak, Sergije, Celje, Zagrad 66 Boštjančič, Aleksander, Ljubljana 67 Butala, Karl, Stari trg ob Kolpi 65 Čerček, Viktor, Trst 60 Božič, Cveto, Ljubljana 66 Butaln, Franjo, Maribor 63 Čermak, Milada, Ljubljana 70 Božič, Damjana, Celje 70 Butara, Antonija, Novo mesto 62 Čermelj, Vlasta, Trst 64 Božjak, Nikola, Dolovo, Banat 60 Černe, Jernej, Bračko, Ivan Zlatoust, Celje 61 Capuder, Cveta, Ljubljana 70 Šmartno v Rožni dolini pri Celju 59 Bračko, Stanislav, Ljubljana 70 Capuder, Danilo, Maribor 67 Černe, Nada, Tomaj 62 Bračko, Zvonimir, Ljubljana 67 Capuder, Gabrijel, Maribor 70 Černe, Terezija, Ljubljana 69 Brajer, Ciril, Ljubljana 67 Carević, Niko, Selca, Brač 61 Černelč, Milan, Dunaj 65 Brandsteter, Marjan, Ljubljana 70 Celestina, Miran, Črnomelj 67 Černič, Ruža, Ljubljana 63 Brandstetter, Fran, Ljubljana 59 Cenčič, Franc, Ljubljana 70 Černič, Stanislav, Brdarci, Črnomelj 67 Brašić, Miodrag, Trstenik, Srbija 60 Cepuder, Milan, Stara Loka 66 Černič, Stazika, Maribor 68 Brecelj, Bogdan, Gorica 59 Cerar, Vladimir, Zagreb 70 Černič, Viljeminca, Brecelj, Vida, Ljubljana 67 Cerovac, Peter, Kanal 61 Selca nad Škofjo Loko 68 Breceljnik, Viljem, Ljubljana 70 Cerowski Galjuf, Vlatko, Černoš, Rajko, Laško 68 Brečko, Zlatka, Zidani Most 70 Grubišno Polje 58 Čerpes, Oton, Innsbruck 63 Bregant, Anica, Kebelj 64 Cestnik, Ivan, Sv. Jurij ob Taboru 63 Červinka, Milan Žiga, Bregant, Grozdana, Maribor 65 Cetin, Franc, Št. Vid pri Stični 70 Kadaň, Čehoslovaška 59 Bregant, Jugoslava, Pečuh, Madžarska 65 Chajes, Wiktor, Skole, Poljska 62 Češnovar, Aleksander, Ljubljana 67 Bregant, Marijan, Podgora pri Gorici 59 Chiabov, Maksim, Šibenik 59 Čik, Rudolf, Breška vas 66 Bregant, Srdan, Maribor 67 Cholewa, Ana Marija, Zagreb 66 Čok, Bernard, Trst 58 Brence, Ivo, Šmartno pri Gr. Gradu 58 Chraska, Jan Brahoslaw, Ljubljana 69 Čokan, Anton, Mozirje 65 Brenner, Beille, Drohobycz, Poljska 62 Ciber, Franjo, Novo mesto 58 Črepinko, Zlatislava, Maribor 70 Breskvar, Kamilo, Trst 62 Cigüt, Štefan, Beltinci 66 Čuček, Branivoj, Cirkovce 67 Breščak, Ksenija, Maribor 66 Cijan, Davorin, Jurdani, Italija 61 Čuček, Jožefa, Pečice, Podsreda 66 Brezigar, Danilo, Doberdob 60 Cilenšek, Miran, Hrastnik 68 Čulević, Ilija, Kavadar 61 Breznik, Napoleon, Ljubljana 70 Cimerman, Stanislav, Ljubljana 68 Čulić, Kalisto, Split 58 Breznik, Svetozar, Ptuj 65 Cimperšek, Majda, Polzela 68 Čurković, Erazmo, Sinj 68 Brezovar, Vladimir, Cirman, Ida Jela, Solkan pri Gorici 62 Št. Rupert pri Mokronogu 65 Cirman, Marko, Št. Vid nad Ljubljano 60 Ćurin, Hrvoje, Split 68 Brglez, Franc, Colja, Mihael, Gorica 68 Ćurković, Milovan, Makarska 61 Čadram pri Slovenskih Konjicah 66 Colnarič, Ivan, Žužemberk 65 Bric, Dominik, Dobrova pri Ljubljani 65 Cujnik, Frančišek, Gradec 66 Dalgičev, Angel, Bric, Ivica, Dobrova pri Ljubljani 67 Cunder, Milan, Ljubljana 60 Veliko Trnovo, Bolgarija 65 Bricelj, Janez Jernej, Šenčur pri Kranju 61 Cundrč, Franc, Gorje pri Bledu 61 Daneu, Anton, Opčine pri Trstu 59 Brichta, Zdenko, Županja 63 Cvahte, Saša, Podgrad pri Velikovcu 65 De Monte, Peter, Ljubljana 65 Brinar, Ante, Zibika 60 De Reggi, Josip, Grahovo 60 Briški, Alojz, Šopron, Madžarska 62 Čadež, Edvard, Ljubljana 68 Debelak, Gvido, Postojna 58 Brodnik, Cilka, Velike Lašče 66 Čadež, Gvido, Ljubljana 62 Debelak, inž. Jožica, Kovor, Tržič 68 Brumat, Franc, Versa pri Gorici 70 Čadež, Vladimir, Slovenj Gradec 68 Debelak, Milan, Šmartno pri Litiji 60 Brumen, Franc, Ormož 60 Čakalov, Ilija, Varna, Bolgarija 65 Debeljak, Alfonz, Gradec 60 Brumengraber, Markus, Čebohin, Ljudevit, Hrpelje (Volosko) 58 Debeljak, Franc, Ribnica, Kočevje 58 Drohobycz, Poljska 62 Čebul, Janez, Kamnik 66 Debevc, Jakob, Glince pri Ljubljani 61

72 Debevec, Franc, Železniki 63 Drevenšek, Silva, Sv. Marjeta ob Pesnici 67 Feuerberg, Izak, Drohobycz, Poljska 62 Debevec, Mihael, Železniki 67 Drljevič, Milutin, Cetinje 63 Filipič, Rožica, Dornberk 63 Debevec, Rozina, Vrhnika 62 Drobnič, Janez, Ljubljana 69 Fischer, Branko, Sv. Pavel pri Preboldu 61 Dečko, Ernest, Celje 67 Drobnič, Milan, Logatec 63 Fischer, Josip, Mozirje 58 Deisinger, Ema, Kamnik 60 Drobnič, Miroslav, Grosuplje 66 Fistar, Radojka, Ljubljana 66 Del Cott, Rudolf, Trst 60 Drolc, Adolf, Zagorje ob Savi 64 Flajs, Jože, Žalec 58 Del Linz, Marija, Ljubljana 66 Drovenik, Branko, Ljubljana 68 Flis, Danica, Nabrežina 63 Delak, Fran, Trst 58 Drudarski, Dušan, Dobrica 61 Flis, Dragotin, Blanca 66 Delpin, Herma, Strnišče pri Ptuju 66 Druškovič, Drago, Slovenj Gradec 67 Flis, Olga, Dunaj 70 Demšar, Ernest, Idrija 60 Drvenik, Niko, Ljutomer 66 Fludernik, Franc, Črna pri Prevaljah 68 Demšar, Franc, Kranj 60 Držaj, Marija, Stična 63 Fogaraš, Žarko, Taraš, Banat 58 Demšar, Mitja, Ljubljana 67 Držaj, Peter, Stična 62 Foissy, Erna, Gradec 64 Dereani, Karmen, Gorica 61 Držaj, Saša, Planina pri Rakeku 69 Fon, Josip, Celje 59 Derenda, Martin, Zagorje 70 Duh, Andrej, Melinci 65 Formazarič, Živa, Ljubljana 68 Derganc, Franc, Ljubljana 61 Duić, Marin, Jesenice, Dalmacija 59 Fortič, Bojan, Idrija 68 Derganc, Kazimir, Ljubljana 62 Dujanović, Vladimir, Stara Pazova 61 Frank, Stojan, Pobrežje pri Mariboru 65 Derganc, Kristijan, Ljubljana 63 Dujec, Milan, Maribor 68 Franulović, Petar, Povlje 59 Derganc, Viktor, Ljubljana 64 Dular, Alice, Dunaj 60 Friedrich, Nada Marija, Ljubljana 69 Dermaša, Gabrijela, Ljubljana 70 Dumanić, Marin, Split 58 Friedrich, St. Aleksander, Ljubljana 66 Dernovšek, Janez, Maribor 67 Frlan, Franc, Celovec 60 Dernovšek, Martina, Dunaj 68 Eftimov, Eftim, Brašljan, Bolgarija 65 Füke, Geza, Dunaj 62 Dietz, Zorislav, Šturje pri Ajdovščini 59 Egorov, Boris, Konotop, Rusija 59 Fulgozi, Kazimir, Rostov, Rusija 59 Dimitrijević, Borivoj, Skopje 58 Eherlich, Herbert, Žabnice 60 Furlan, Antonija, Gorica 70 Dimitrijević, Nada, Sarajevo 61 Ehrlich, Gabrijela, Celovec 65 Furlan, Josip, Ljubljana 58 Dimitrov, G. Dimiter, Plovdiv, Bolgarija 65 Eisenstein, Izydor, Lvov, Poljska 63 Furlan, Ladislava, Mezzocorona, Italija 62 Dimitrov, K. Stefan, Varna, Bolgarija 65 Engelman, Dušana, Trst 64 Furlan, Tomaž, Verd pri Vrhniki 59 Dimitrov Vasilijev, Ljuben, Enis, Josef, Dolina, Poljska 60 Fürst, Bogdan, Šmarje pri Jelšah 67 Radlovci, Bolgarija 65 Erceg, Rudolf, Katuni 59 Dimnik, Desanka, Maribor 68 Erjavec, Bogdan, Ljubljana 68 Gabrijelčič, Valentin, Dimnik, Rafael, Gorica 63 Erjavec, Gabrijela, Cerknica 68 Brezje pri Radovljici 62 Divjak, Štefica, Ljubljana 60 Erjavec, Milan, Ljubljana 68 Gabrovšek, Jože, Ljubljana 63 Dobeic, Marija, Ljubljana 70 Erker, Jožef, Ljubljana 63 Gabruč, Miran, Beljak 66 Dobnik, Dušan, Slovenj Gradec 67 Erzetič, Jožica, Trst 64 Gala, Aleksander, Lienz 64 Dobnikar, France, Linz 63 Erzin, Jiřina, Ljubljana 69 Gantar, Ivan, Valburga 59 Dobravc, Helena, Maribor 68 Est, Mladen, Ljubljana 69 Gantar, Karel, Zavratec, Idrija 68 Dobrič, Ljiljana, Ljubljana 66 Est, Vanja, Radeče pri Zidanem Mostu 67 Gartenberg, Izrael, Drohobycz, Poljska 62 Dobrović, Dušan, Zlosela 61 Gašperič, Ana, Magyarovar, Madžarska 67 Dobrović, Mihovil, Šibenik 59 Fabulić, Ante, Bokanjac pri Zadru 59 Gažar, Martina, Ljubljana 68 Doganoc, Jože, Velike Lašče 67 Fajdiga, Darja, Škofja Loka 70 Gebauer, Friderik, Šmarjeta, Krško 58 Dokler, Jože, Kranj 59 Fajdiga, Edvard, Ljubljana 58 Gelbart, Szulem, Lodž, Poljska 63 Dolanc, Josip, Hrastnik 61 Fajnsztajn, Benejon, Lodž, Poljska 63 Georgiev Petrov, Angel, Vraca, Bolgarija 64 Dolenc, Bogdan, Kranj 68 Fakin, Marija, Ribnica 70 Georgiev, Nikolov, Provec, Bolgarija 64 Dolenc, Darinka, Št. Vid pri Stični 67 Falbel, Aron, Rozwadów, Poljska 63 Gerbec, Miroslav, Dolegna, Italija 64 Dolenc, Vladimir, Koper 60 Falbel, Fani, Rozwadów, Poljska 65 Gerbec, Vera, Slovenske Konjice 68 Dolhar, Alojz, Trst 59 Fatur, Viktorija, Ljubljana 69 Gerbec, Vida, Trst 70 Dolinar, Branislava, Ljubljana 68 Feichner, Fritz, Dunaj 63 Gerk, ing. Rudolf, Trst 68 Dolinar, Zlata, Šmihel nad Mozirjem 68 Ferenčak, Danilo, Laško 67 Gerlovič, Franc, Brežice 69 Domitrović, Vinko, Hrastnik 65 Ferfolja, Srečko, Doberdob 61 Germ, Ruža, Novo mesto 62 Dostal, Marko, Ljubljana 64 Ferjančič, Jožko, Goče pri Vipavi 62 Germek, Žarko, Ljubljana 70 Dovč, Roza, Ljubljana 68 Fertilio, Niko, Ston 59 Geršak, Cirila, Ljubljana 64 Dragan, Nada, Ljubljana 68 Fettich, Janez, Ljubljana 67 Geršelman, Elizabeta, Kijev 59

73 Gertner, Samuel, Hussaków, Poljska 63 Grobovšek, Maks, Gornji Grad 64 Hodalič, Milan, Ljubljana 68 Gezinič, Karla, Ljubljana 63 Grom, Dušan, Novo mesto 66 Hoenigman, Ivan, Babno Polje 68 Gjud, Aleksander, Ljubljana 68 Grošelj, Anton, Ljubno 67 Hofman, Harald, Sarajevo 68 Gjurković, Gjuro, Gradec 60 Grošelj, Valentina, Dobje 60 Hojan, Janez, Ljubljana 67 Glaesener, Jurij, Izlake 65 Grošelj, Vid, Ljubljana 66 Hojs, France, Ljubljana 69 Globočnik, Božidar, Ljubljana 61 Gruden, Leon, Unec 68 Holler, Alfred, Maribor 63 Globočnik, Marjan, Kranj 58 Grum, Marija, Mali Lipoglav 69 Holler, Herbert, Maribor 64 Globočnik, Stana, Ljubljana 60 Gruss, Benjamin, Stryj, Poljska 63 Hönigmann, Walter, Stari Log, Kočevje 64 Głogowski, Mojżesz Maks, Grzetič, Alojzij, Trst 63 Hönigsman, Zvonimir, Maribor 70 Lodž, Poljska 63 Grzetič, Jožica, Trst 63 Horvat, Jože, Gabernik-Sv. Lovrenc v Gluhinič, Josip, Velika Gorica 62 Gspan, Marijan, Ljubljana 65 Slovenskih goricah pri Ptuju 69 Glusić, Anton, Pazin 60 Gubarev, Nikolaj, Novočerkask, Rusija 59 Horvat, Martin, Muretinci 61 Goedrich, Kurt, Loučky, Čehoslovaška 61 Gulić, Vladimir, Kazlje 60 Horvat, Mirko, Čače ob Zilji 61 Gogala, Anica, Ljubljana 59 Gunde, Milan, Novo mesto 68 Houdek, Igor, Brno 66 Gogala, France, Št. Vid nad Ljubljano 64 Günsberger, Zvonimir, Koprivnica 61 Hozjan, Vinko, Gojanović, Ante, Šibenik 68 Guštin, Zora, Reka 61 Odranci, Dolnja Lendava 64 Gojkovič, Milan, Ljubljana 68 Gutman, Nusen, Berysz, Lodž, Poljska 63 Hrastnik, Eva, Ljubljana 67 Goldsztejn, Majer, Lodž, Poljska 63 Hribar, Franc, Liplje pri Kamniku 58 Golež, Ludovik, Sv. Kunigunda 68 Habe, Alojzija, Gornji Logatec 64 Hribar, Francè, Ljubljana 58 Golob, Angela, Podmelec pri Tolminu 61 Habermuth, Borut, Maribor 68 Hribar, Jože, Ljubljana 69 Golobič, Nives, Ljubljana 69 Hadži, Dušan, Ljubljana 66 Hribar, Marija, Ponova vas 69 Golubović, Vasilije, Podgorica 68 Hadžić, Milorad, Kragujevac 60 Hribar, Mirko, Ljubljana 61 Gomišček, Danilo, Bubnjarci 66 Hafner, Andrej, Škofja Loka 70 Hribar, Miroslav, Ljubljana 60 Gomzi, Franja, Sevnica ob Savi 66 Hafner, Jože, Škofja Loka 60 Hribar, Zlatica, Praga 62 Gomzi, Sonja, Pekel pri Poljčanah 67 Hajdinjak, Jože, Bogojina 61 Hribernik, Ivan, Celovec 64 Gorenc, Ladislava, Ljubljana 70 Hammerschmidt, Ernest, Ljubljana 59 Hribovšek, Avgust, Motnik 61 Goritschnigg, Klotilda, Ljubljana 62 Hanc, Martin, Chicago 57 Hristov, D. Juli, Radomir, Bolgarija 65 Gorjanc, Ila, Škofja Loka 62 Hanck, Ema, Trbovlje 65 Hristov, V. Hristo, Mečka, Bolgarija 65 Gorjanec, Gorazd, Škofja Loka 64 Hančević, Jakov, Hrovat, Anica, Novi Sad 70 Gosak, Meta, Ptuj 69 Carmen del Sauce, Argentina 59 Hrovat, Dušan, Ljubljana 65 Gostič, Marta, Poljane nad Škofjo Loko 66 Hartman, Kamil, Ljubljana 59 Hrovat, Jože, Maribor 67 Gračner, Edvard, Ljubljana 68 Hawlina, Herbert, Tržič 63 Hrovat, Zdenka, Ormož 67 Gradišek, Mirko, Ljubljana 68 Heferle, Henrik, Mokronog 58 Hrovatin, Borut, Ljubljana 66 Grahor, Anton, Ilirska Bistrica 59 Heidegger, Adolf, Ljubljana 68 Hršak, Krunoslava, Grampovčan, Antonija, Ljubljana 70 Heim, Hubert, Škedenj pri Trstu 63 Gorenja Sava pri Kranju 64 Grapar, Stanislav, Glince pri Ljubljani 60 Helmich, Vaclav, Ljubljana 58 Hrušovar, Gabrijel, Zgornja Hudinja 66 Graubard, Hersz, Bolechów, Poljska 63 Herbich, Pavle, Novi Sad 61 Hubad, Ivan, Toplice pri Novem mestu 60 Grčar, Jelena, Ljubljana 70 Hergen, Tone, Pragersko 64 Hübscher, Franc, Ljubljana 69 Grebenc, Anton, Kamna Gorica 58 Herhort, Josip, Ljubljana 61 Hudelist, Vinko, Velikovec 60 Grebenc, Lojze, Ribnica 64 Herman, Silvester, Ljubljana 68 Humar, Leopold, Gorica 68 Gregorčič, Richard, Amstetten, Avstrija 60 Hernja, Stanko, Ptuj 64 Humar, Zdenka, Koper 62 Gregorič, Alojzij, Nadlesk 68 Herzog, Marijan, Križevci 63 Gregorič, Leopold, Prvačina 68 Hladnik, Bogdan, Zagorje ob Savi 65 Iđidova, Leposava, Jarak, Mitrovica 58 Greif, Ivan, Hladnik, Lepold, Žiri 65 Iglič, Maks, Sv. Trojica 61 Sv. Marjeta na Dravskem polju 65 Hladnik, Marjan, Medvode 67 Igličar, Vinko, Dol pri Ljubljani 59 Gril, Alojz, Gorica 59 Hlavaty, Robert, Trst 59 Ignatov, Mihail, Stary Oskol, Rusija 59 Grilc, Jože, Sv. Benedikt 62 Hlebec, Ladislav, Ljubljana 70 Ilaš, Milivoj, Lupoglava 66 Grilc, Marijan, Studenec, Krško 64 Hmelak, Vinko, Maribor 68 Istenič, Maks, Dobračeva pri Žireh 60 Gringer, Lejzov, Varšava 63 Hochberg, Markus, Mikulińce, Poljska 63 Ivanc, Stane, Velike Lašče 67 Grmek, Alfonz, Avber pri Sežani 61 Hočevar, Anton, Velike Lašče 58 Ivanc, Valentin, Trst 58 Grobelnik, Slobodan, Kamnik 64 Hočevar, Miran, Ljubljana 68 Ivančič, Zdenka, Sežana 63

74 Ivaniček, Franjo, Dabci 61 Jerković, Stjepan, Pašičina, Dalmacija 58 Kanduč, Jože, Velike Lipljene 68 Ivanković, Milivoj, Mostar 58 Jerman, France, Črnomelj 68 Kanešič, Fran, Varaždinske toplice 63 Ivkov, Budimir, Stapar 64 Jerman, Marjan, Mokronog 63 Kanoni, Ivan, Vordernberg, Avstrija 59 Izraelski, Nusen, Lodž, Poljska 63 Jermol, Ladislav, Ljubljana 63 Kansky, Aleksej, Ljubljana 70 Jerše, Marjan, Naklo pri Kranju 70 Kapłanski, Mordechaj, Jagodič, Boris, Ljubljana 65 Jeršek, Milena, Ljubljana 70 Augustów, Poljska 63 Jakac, Dušan, Buzet 61 Jeruc, Milena, Ljubljana 66 Karaivan, Valentin, Odesa, Rusija 59 Jaklič, Josip, Št. Rupert 61 Jeza, Franc, Sp Hajdina pri Ptuju 68 Kardelj, Bojan, Ljubljana 68 Jakovlev, Konstantin, Orjol, Rusija 59 Jež, Franc, Ljubljana 70 Kardoš, Janez, Martjanci 63 Jakše, Alojzij, Rašica, Kočevje 68 Jež, Marija, Žiri 69 Karlin, Mirko, Ljubljana 58 Jamar, Janez, Ljubljana 67 Jocov, Lazar, Vidbol, Bolgarija 65 Karlovac, Josip, Stari Grad 58 Jamnik, Tatjana, Ljubljana 70 Jordanov, Josif, Dolna Melna, Bolgarija 65 Kartin, Peter, Dunaj 64 Jamšek, Miro, Dolsko 61 Jovanović, R. Petar, Podgorica 62 Kasper, Karel, Ptuj 64 Jamšek, Pavel, Goče pri Vipavi 62 Jug, Milan, Col pri Vipavi 59 Kastelic, Gabriel, Ljubljana 68 Janačkov, Georgi, Kalimanica, Bolgarija 64 Jugovec, Edvard, Maribor 68 Kastelic, Ivan, Ljubljana 66, 67 Jančar, Ciril, Visco, Monfalcone 67 Jurc, Zofija, Sava, Jesenice 67 Kastelic, Janez, Jančar, Jože, Žalna 68 Jurca, France, Vrhnika 64 Hrastov Dol, Šentvid pri Stični 70 Jančar, Marija, Žalna 69 Jurca, Marjan, Ljubljana 70 Kastrin, Vida, Ljubljana 66 Janev, Dobri Ivanov, Ardino, Bolgarija 65 Jureša, Antun, Zadar 58 Kavčič, Pavla, Irča vas, Novo mesto 67 Janež, Ivan, Dolsko 62 Jurić, Jakov, Hvar 59 Kekez, Anton, Split 65 Janež, Josip, Globel, Sodražica 64 Jurko, Stanko, Celje 68 Kemperle, Marica, Janežič, Aleksander, Ljubljana 70 Juvan, Radoslav, Ljubljana 68 Češnjice pri Železnikih 63 Janežič, Božena, Ljubljana 65 Juvan, Vera, Ljubljana 68 Kenda, Bogomil, Trst 63 Janežič, Franc, Braslovče 67 Juvan, Vladimir, Ljubljana 65 Kenda, Dunja, Cerknica 67 Janežič, Vekoslav, Ljubljana 64 Južnič, Gojmir, Novo mesto 68 Kenda, Jože, Žužemberk 67 Janša, Vido, Kamnik 63 Južnič, Marijan, Novo mesto 64 Kenda, Vladimira, Sp. Idrija 68 Janžekovič, Bogdan, Maribor 68 Keržan, Jernej, Trst 59 Janžekovič, Lojze, Celje 66 Kac, Lev, Maribor 60 Kesić, Franko, Ljubljana 68 Jarc, Peter, Strahinj 66 Kac, Rudolf, Maribor 60 Kessler, Milan, Ljubljana 59 Jazbinšek, Jožko, Planina 62 Kačar, Ivan, Ljubljana 59 Kikelj, Jaroslav, Opčine pri Trstu 66 Jedlička, dr. Vilko, Zagreb 62 Kadrev, Marko, Kapinovo, Bolgarija 61 Kimovec, Franc, Glinje pri Kamniku 68 Jelen, Janez, Podpeca, Dravograd 68 Kaftanič, Božidar, Baška na Krku 60 Kirn, Milan, Sežana 63 Jelenc, Nada, Ljubljana 70 Kaić, Branko, Livno 63 Kirov, Asen, Vraca, Bolgarija 65 Jelenić, Borivoj, Topličica, Budinščina 67 Kajzelj, Marta, Novi Sad 69 Kirszbaum, Szmul, Lodž, Poljska 62 Jelić, Branimir, Donji Dolac 60 Kajzelj, Mirko, Ljubljana 60 Kitak, Danica, Rogatec 65 Jenčič, Anton, Ptuj 68 Kajzelj, Vladimir, Ljubljana 59 Kitov, Dimitar, Plovdiv, Bolgarija 64 Jenko, Vilibald, Krašnja 68 Kalan, Janko, Poljšica pri Radovljici 58 Klar, Franjo, Ivanci, Prekmurje 58 Jenkole, Rozi, Hraše pri Smledniku 67 Kalašić, Ivo, Supetar na Braču 60 Klarič, Zorka, Maribor 67 Jenšterle, Janez, Trbovlje 68 Kalčič, Jože, Ljubljana 70 Klasinc, Karel, Pragersko 61 Jeraj, Edvard, Ljubljana 69 Kalčič, Svetozar, Novo mesto 65 Klavčič, Alojzij, Rabac 66 Jeras, Jože, Pragersko 67 Kalenić, Slavko, Izbište, Banat 61 Kleinbart Schneid, Dawid, Jeras, Marija, Ljubljana 66 Kaloper, Mate, Zlarin 64 Stryj, Poljska 63 Jereb, Boris, Maribor 68 Kambič, Janez, Klošter 68 Klemenc, Draga, Rakovnik pri Sori 68 Jereb, Stane, Beljak 59 Kambič, Jože, Sodji Vrh pri Sevnici 60 Klemenčič, Ivo, Dunaj 61 Jerebič, Franc, Ljubljana 70 Kambič, Marjan, Ljubljana 70 Klemenčič, Sonja, Novo mesto 67 Jerele, Matilda, Ljubljana 68 Kambič, Vinko, Metlika 66 Kleniec, Lajzer, Pabianice, Poljska 62 Jerič, Božidar, Ljubljana 67 Kamenov, Emil, Ferdinandov, Bolgarija 64 Klepec, Blaženka, Ljubljana 60 Jerin, Smiljan, Celje 65 Kamenova, Stefa, Ferdinandov, Bolgarija 64 Klepec, Janko, Ljubljana 59 Jerina, Pavla, Borovnica 63 Kamenšek, Janko, Gradec 67 Klinc, Erik, Šmarje pri Jelšah 61 Jerina, Ruža, Smederevska Palanka 66 Kamermann, Anna Gizela, Klinc, ing. Ladislav, Ljubljana 60 Jerković, Nikola, Acebal, Argentina 59 Drohobych, Poljska 63 Klobčič, Dušan, Ljubljana 68

75 Klun, Majda, Širje nad Zidanim Mostom 66 Korošec, Marko, Trst 60 Krašovec, Franc, Struge pri Kočevju 67 Kmet, Ivan, Col nad Vipavo 63 Korsika, Lojze, Ljubljana 65 Krašovec, Franjo, Podgorica 64 Kmet, Majda, Col nad Vipavo 65 Koršič, Marjan, Gorica 66 Kraus, Miljenko, Zagvozd 59 Knaflič, Janja, Ljubljana 61 Koršič, Marko, Ljubljana 64 Krautberger, Eva, Praga 70 Knaflič, Nevenka, Ljubljana 69 Kos, Adolf, Celje 68 Krautberger, Iva, Praga 70 Knežević, Anastasij, Knjaževac 61 Kos, Anton, Podsreda 64 Kravanja, Milan, Ljubljana 70 Knorokowski, Mojżes, Lodž, Poljska 63 Kos, Jože, Šmarje pri Jelšah 60 Kravos, Vladimir, Trst 65 Kobal, Mara, Maribor 70 Kos, Ladislava, Idrija 63 Krečič, Marija, Ustje pri Vipavi 61 Kobal, Vladimir, Ljubljana 70 Kos, Leon, Ljubljana 66 Kregar, Jože, Ljubljana 59 Kobav, Aleksandra, Ljubljana 69 Kos, Marija Sonja, Ljubljana 70 Kremžar, Maks, Ljubljana 58 Kobilica, Janez, Ljubljana 70 Kos, Milenko, Sarajevo 68 Kreps, Ana Emilija, Ivanci 63 Koch, Danilo, Prvačina 63 Kosec, Feliks, Ljubljana 64 Krisper, Anton, Celje 60 Kocijančič, Viktor, Ljubljana 59 Koser, Borut, Maribor 66 Kristan, Boris, Ormož 58 Kocjan, Vekoslav, Ljubljana 70 Kosev, Velko, Bogdanovo, Bolgarija 65 Kristan, Miroslava, Črni Vrh pri Idriji 58 Kocmur, Mihael, Ljubljana 66 Kosin, Milodar, Ljubljana 61 Krištof, Boris, Ljubljana 60 Kocutar, Franc, Celovec 67 Kostnapfel, Janko, Ljubljana 69 Križaj, Miroslav, Zagorje 69 Kofol, Nada, Čepovan 65 Košak, Edgar, Pula 62 Križman, Marjan, Planina pri Sevnici 62 Kogej, Vida, Planina pri Rakeku 69 Košak, Miro, Ljubljana 65 Križnik, Nada, Toplice pri Zagorju 66 Kogoj, Jurij, Ljubljana 68 Košar, Marjan, Vrhnika 62 Kruhme, Ernest, Ljubljana 68 Kogoj, Miloš, Bilje pri Gorici 70 Košenina, Nada, Vransko 64 Krulc, Boris, Celje 67 Kohn, Viktor, Đakovo 61 Košuta, Srečko, Sv. Križ pri Trstu 65 Krusić, Walter, Trst 62 Kokalj Nikolajeva, Božena, Ljubljana 58 Košuta, Viktor, Sv. Križ pri Trstu 59 Krvavica, Peter, Biograd 58 Kokl, Julijan, Kranj 62 Košutnik, Boris, Trst 65 Kryžanowski, Ivan, Ljubljana 70 Kokol, Franc, Laško 60 Kotnik, Josip, Gradec 58 Kubović, Julije, Sarajevo 63 Kolar, Marija, Stična 58 Kotnik, Silva, Guštanj 68 Kudisz, Pavel, Celje 66 Kolar, Stane, Radgona 59 Kotnik, Zofija Sonja, Ljubljana 68 Kuhar, Blaženka, Ljubljana 68 Koleka, Georg, Valona, Albanija 65 Kovač, Dušan, Jesenice 67 Kuhar, Majda, Ljubljana 70 Kolenc, Edo, Sava 68 Kovač, Josip, Ljubljana 58 Kuhar, Rado, Postojna 67 Kolenc, Marko, Dravograd 68 Kovač, Ludvik, Murska Sobota 65 Kulovic, Tomaž, Radovljica 61 Kolenc, Martin, Zagorje ob Savi 63 Kovač, Stanko, Celje 59 Kummer, Frančiška Milena, Kolev, Nedelko, Haskovo, Bolgarija 64 Kovačev, Svetozar, Banat, Srbija 60 Št. Vid pri Stični 69 Kolka, Alojzij, Sv. Lenar pri Hrastniku 61 Kovačič, Jože, Mokronog 70 Kump, Dušan, Zagreb 68 Kolšek, Martin, Breg pri Celju 59 Kovačič, Julij, Vojnik, Celje 68 Kump, Štefka, Ljubljana 69 Komar, Marijan, Kranj 67 Kovačič, Marta, Sv. Križ pri Litiji 68 Kunc, Boris, Ročinj ob Soči 60 Komel, Darinka, Novi Kot 68 Kozak, Miklavž, Ljubljana 64 Kunc, Franc, Rovte pri Logatcu, 58 Kompare, Minka, Mengeš 63 Kozak, Vlasta, Ljubljana 70 Kunčev, Kunčo, Haskovo, Bolgarija 64 Končan, Oskar, Šoštanj 64 Kozin, Franc, Ljubljana 60 Kunej, Dušan, Ljubljana 60 Konšek, Ivan, Trojane 65 Kozoglav, Ivan, Ljubljana 69 Kunej, Zofija, Selnica ob Dravi 70 Konvalinka, Ana, Kožuh, Ludvik, Št Ilj pri Mislinjah 60 Kuralt, Marija, Ljubljana 60 Žamberk, Češkoslovaška 58 Kraguljac, Vladimir, Kušar, Franc, Ljubljana 62 Kopač, Ivan, Novo mesto 64 Hrvatska Kostajnica 63 Kušar, Valentin, Učak pri sv. Gothardu 60 Kopilewicz, Josef, Borysław, Poljska 62 Kraigher, Sergej, Postojna 62 Kuškan, Boris, Ormož 58 Kopljevska, Jelena, Staro polje, Rusija 59 Krajnc, Branko, Kranjska Gora 67 Kuzmenko, Konstantin, Korbar, Avgust, Prem pri Postojni 59 Krajnc, Josip, Maribor 63 Nikolajevsk, Rusija 59 Koren, Alojz, Sv. Martin na Pohorju 63 Kralj, Angel, Sv. Križ pri Trstu 59 Kveder, Jožef, Ljubljana 68 Koren, Srečko, Maribor 67 Kramberger, Ludvik, Slovenske Gorice 64 Korenčan, Alfred, Arad, Romunija 66 Kramberger, Rafaela, Mokronog 68 Lah, Franc, Lož pri Rakeku 63 Korenčan, Andrej, Dunaj, 64 Kramer, Bogomir, Dunaj 64 Lajevec, Stanislav, Ljubljana 62 Koroša, Joško, Veržej pri Ljutomeru 69 Kramolc, Nikolaj, Št. Vid nad Ljubljano 69 Lakner, Edo, Celje 68 Korošec, Blaž, Dob, Kamnik 67 Krasnik, Julij, Nabrežina 61 Lampret, Stanko, Stična 65 Korošec, Karl, Dragotinci 61 Krasnik, Virgil, Nabrežina 61 Lamut, Anica, Čatež ob Savi 68

76 Lange, Hubert, Klosterneuburg, Avstrija 59 Logar, Zdenko, Mantuani, Jožef Dominik, Dunaj 58 Laniak, Jan, Wolanka, Poljska 62 Velike Pavlovice, Čehoslovaška 67 Maraž, Avgust, Gorica 62 Lapajnar, Danuška, Ljubljana 63 Lojk, Marjeta, Ljubljana 69 Marčan, Rado, Brežice 69 Lapajne, Aleš, Ljubljana 70 Lokar, Špela, Ljubljana 65 Marčič, Edvard, Gradec 63 Lappain, Lea, Metlika 70 Lomanov, Aleksander, Harkov, Rusija 59 Marčić, Viktor, Litija 58 Lasič, Zoran, Volčja Draga 68 Longer, Sava, Ljubljana 65 Mariani, Ivo, Metković, Dalmacija 59 Lasič, Živojin, Ormož 68 Lotrič, Hinko, Ljubljana 68 Marič, Franc, Bethlehem, ZDA 66 Lasić, Ivo, Gor. Vrtojba 59 Lovšin, Janko, Ribnica 59 Marin, Ljubomir, Maribor 66 Lavrič, Anton, Dunaj 68 Lovšin, Jože, Slatnik 63 Marinček, Igor, Celje 67 Lavrič, Draga, Rogaška Slatina 69 Löw, Blanka, Tatarow, Poljska 63 Marinček, Jože, Ljubljana 67 Lavrič, Ivo, Stari trg pri Ložu 63 Luboszycki, Mojżesz Aron, Marinič, Bogdan, Maribor 68 Lavrič, Vito, Gorenja vas pri Logatcu 60 Lodž, Poljska 62 Marinič, Jože, Ljutomer 69 Lazar, Milan, Ljubljana 65 Luetić, Josip, Župa Biokovska 58 Marinko, Peter, Ljubljana 69 Laznik, Ivan, Ljubljana 58 Lukan, Mihaela, Koroška Bela 67 Marinović, Petar, Makarska 59 Leban, Henrik, Vrhnika 70 Lukman, Branko, Šoštanj 60 Marinšek, Leopold, Naklo 61 Leban, Stana, Trnovo pri Gorici 60 Lunaček, Pavel, Markitz, Leopold, Škedenj pri Trstu 62 Lebar, Radislav, Slovenska Bistrica 65 Št. Rupert na Dolenjskem 58 Marolt, Ljudmila, Ljubljana 66 Lech, Miran Sergij, Tarnopol, Poljska 64 Luschützky, Andrija, Ljubljana 68 Maršič, Zdenka, Kamnik 68 Legat, Helena, Slovenj Gradec 64 Luschützky, Dušan, Ljubljana 64 Martinc, Anton, Ljubljana 68 Legiša, Ladislav, Gorica 68 Luskar, France, Martinčič, Josip, Veprinac 58 Lenart, Franc, Ljubljana 64 Podeč, Planina pri Sevnici 66 Marušič, Franc, Solkan 58 Lenart, Ladislav, Ljubljana 62 Lušin, Zdenka, Kamnik 62 Maselj, Cirila, Novo mesto 62 Lenče, Peter, Sp. Hudinja pri Celju 61 Lutman, Stanko, Trst 58 Maselj, Dušan, Ljubljana 64 Lenček, Boris, Radomlje 68 Luzar, Sašo, Kočevje 66 Masle, Sonja, Ljubljana 69 Lerner, Paweł, Drohobycz, Poljska 62 Masten, Marina, Kranj 61 Lesjak, Ladislava, Loka pri Žusmu 65 Mačkovšek, Marija, Ljubljana 65 Mastnak, Ciril, Celje 68 Leskovic, Franc, Ljubljana 65 Magajna, Bogomir, Matajc, Leo, Ljubljana 62 Leskovic, Stanko, Ljubljana 59 Gornje Vreme pri Divači 59 Matekovič, Fran, Višnja Gora 59 Lessmann, Erika, Magister, Janez, Ljubljana 68 Matiašič, Zdenko Artur, Gradec 58 Bad Wörishofen, Mindelheim, Nemčija 68 Mahkota, Stanislav, Voklo pri Kranju 63 Matko, Drago, Toplice 58 Lešničar, Janko, Celje 67 Mahnič, Vida, Šabac 65 Matko, Ivan, Ljubljana 65 Lešnjak, Melanija, Mahorič, Zmagoslav, Mrhovska vas 62 Matko, Marjan, Dunaj 62 Banja Loka pri Kočevju 70 Majcen, Fedor, Ljubljana 67 Matzelle, Julij, Chicago 62 Letonja, Ludvik, Ljubljana 70 Majcen, Ivan, Kandija pri Novem mestu 63 Mavec, Anton, Kranj 59 Letonja, Pavla, Pobrežje pri Mariboru 67 Majcen, Zdenka, Ptuj 67 Mavec, Pavla, Ig pri Ljubljani 69 Levaj, Avgust, Pučišće, Brač 68 Majcen, Živka, Ljubljana 69 Mavec, Terezija, Podlipovica, Litija 67 Levičar, Jože, Ljubljana 68 Majdič, Ante, Kranj 60 Mavrič, Zorka, Maribor 68 Levstek, Ivan, Sodražica 68 Majer, Jože, Ljubljana 68 Mayr, Julij, Kranj 60 Likar, Ernestina, Rakek 68 Makar, Dragica, Metlika 68 Mazovec, Majda, Ljubljana 65 Likar, Mihael, Ljubljana 69 Makovec, Ljuba, Dravograd 70 Medved, Artur, Kočevje 64 Lisul, Boško, V. Kikinda 68 Makuc, Landa, Radvanje pri Mariboru 68 Medved, Ivo, Ptuj 64 Ljahnickij, Boris, Odesa, Rusija 59 Mal, Miran, Ljubljana 61 Medven, Matilda, Ljubljana 68 Lobe, Franc, Zagradec 70 Malavašič, Rudolf, Vrhnika 66 Medveš, Marija, Idrija 70 Loboda, Vladimir, Radovljica 63 Malenšek, Martin, Črmošnjice 64 Medvešek, Adolf, Łobsowski, Witold, Zagórze, Poljska 63 Malenšek, Slavko, Zg. Tuhinj 60 Žabja vas pri Novem mestu 63 Ločniškar, Adolf, Ljubljana 58 Malerić, Boris, Črnomelj 58 Megler, Mihael, Ljubljana 70 Logar, Anton, Ljubljana 58 Maligoj, Roman, Mengeš, 69 Megna, Ivan, Arpaja (Arpaia), Italija 61 Logar, Ivan, Ljubljana 60 Malinger, Bogdan, Brežice 65 Mehle, Andrej, Ljubljana 70 Logar, Joža, Kranj 61 Malinsky, Vasilije, Kumanovo 58 Meiner, Abraham, Szandrowiec, Poljska 63 Logar, Mojmir, Mandl, Andrej, Sv. Barbara v Slov. gor. 62 Mejak, Karel, Novo mesto 61 Velike Pavlovice, Čehoslovaška 70 Manohin, Ljudmila, Sibir, Rusija 61 Melihar, Stane, Novo mesto 58

77 Melzer, Moses, Skała, Poljska 63 Molk, Janko, Ljubljana 68 Novak, Ivan, Ljubljana 65 Menard, Boris, Dunaj 66 Morelj, Marjan, Kranj 64 Novak, Jakob, Ljubljana 69 Mencinger, Jelena, Radovljica 68 Morgenstern, Ruchel, Novak, Jože, Jesenice 65 Merčun, Ljudevit, Mengeš pri Kamniku 58 Nahujowice, Poljska 62 Novak, Krista, Zagreb 69 Merljak, Božena, Batuje pri Gorici 60 Mosetich, Ana Nuša, Postojna 66 Novak, Lelja, Idrija 61 Mermelstein, Salomon, Mosz, Dymitr, Zydaczów, Poljska 65 Novak, Miroslav, Trst 65 Drohobycz, Poljska 63 Mozetič, Albin, Solkan 64 Novak, Peter, Ljubljana 68 Mersel, Fryderyk, Lvov, Poljska 63 Mozetič, Franc, Renče pri Novi Gorici 60 Novak, Rajko, Celje 68 Merzel, Ludvik, Mozetič, Milena, Gorica 67 Novak, Stanislav, Škofja Loka 66 Loka pri Zidanem Mostu 60 Možina, Dušan, Brje na Vipavskem 64 Novak, Stanko, Medvode 70 Mesar, Roza, Ljubljana 69 Mrak, Danica, Kočevje 69 Novkiriški Ivanov, Angel, Mesesnel, Julij, Črnomelj 67 Mravljak, Alenka, Maribor 70 Vraca, Bolgarija 65 Mešič, Judita, Šmartno pri Litiji 65 Mravljak, Dušan, Ljubljana 63 Novoselsky, Olga, Artvin, Turčija 68 Mešnik, Dragotin, Ljubljana 67 Mrmolja, Zdenko, Ajdovščina 62 Nožarova, Pavlina, Ruse, Bolgarija 64 Mezek, Radoslav, Ljubljana 68 Mrzetich, Emil, Črnomelj 62 Michler, Helena, Vrhnika 70 Muc, Sonja, Ljubljana 66 Oblak, Ciril, Sv. Gregor pri Ortneku 61 Mihajlov, Georg, Taganrog, Rusija 59 Mudravčič, Stanko, Zagreb 64 Oblak, Stanislav, Vrhnika 60 Mihelčič, Alojzij, Vavpča vas 60 Mulaček, Jelena, Maribor 65 Obramič Rudolf, Zidani Most 60 Mihelič, Ladislav, Ljubljana 67 Müller Petrič, Gustav, Ljubljana 61 Obretenov, Cvetan, Lom, Bolgarija 65 Mikačić, Marko, Split 61 Müller, Dušan, Ljubljana 69 Ocvirk, Slavko, Bovec 61 Mikec, Franc, Zagorje ob Savi 65 Müller, Franc, Domžale 61 Ofman, Hersz, Lodž, Poljska 62 Mikl, Lovro, Malošče, Beljak 58 Müller, Marija, Ljubljana 67 Ogrizek, Boris, Maribor 67 Miklauc, Rudolf, Ljubljana 66 Munda, Jože, Ptuj 61 Ogrizek, Franc, Stojno selo 70 Miklavčič, Milan, Ljubljana 68 Muraus, Marija, Maribor 70 Okuljar, Zdzisław, Krakov 62 Mikuletič, Frančiška, Ptuj 69 Muršak, Adolf, Spodnja Voličina 62 Omahen, Gustav, Postojna 58 Mikyška, Vladimir, Ljubljana 70 Murza, Jekaterina, Jekaterinburg, Rusija 58 Omahen, Miloš, Krško 70 Milavec, Karol, Trst 62 Musar, Marija, Boštanj 66 Oman, Rudolf, Žabnica 62 Milavec, Vladimir, Ljubljana 59 Musek, Ljudevit, Rajhenburg 65 Omejec, Viktor, Št. Vid nad Ljubljano 65 Milčinski, Janez, Ljubljana 64 Musek, Nada, Sv. Bolfenk pri Središču 67 Omladič, Vidojka, Ljubljana 69 Milčinski, Lev, Ljubljana 63 Mušič, Ljuban, Bukovica pri Gorici 62 Oprešnik, Miloš, Šmihel, Novo mesto 67 Mileff, Stanimir, Kosturinci, Bolgarija 64 Mycak, Jaroslav, Oražem, Sava, Ljubljana 69 Milenković, Jovanka, Kragujevac 60 Dubivci, Stanislavov, Poljska, (Ukrajina) 64 Orehek, Vanda, Zidani Most 64 Miljković, Vladeta, Vranje 62 Orel, Vladimir, Javornik 60 Milosavljević, Tihomir, Nabernik, Jože, Ljubljana 70 Orlandini, Ivo, Brač 61 Prokuplje, Srbija 60 Načev, Petkov, Sokolare, Bolgarija 65 Oršič, Jerko, Dunaj 61 Minajev, Oleg, Aleksandrovsk, Rusija 67 Nahtigal, Kostja, Gradec 66 Osana, Zdenko, Ljubljana 67 Minatti, Ivan, Slovenske Konjice 70 Nanut, Elizabeta, Ljubljana 67 Osolnik, Ivan Janko, Kamnik 59 Minatti, Vilko, Slovenske Konjice 68 Nebec, Karel, Škofljica 70 Ostojič, Teodor, Šibenik 62 Miškov, Marijan, Šibenik 60 Nedelkov Todorov, Todor, Ostronič, Alojzij, Vinica pri Črnomlju 66 Miteva Lozanova, Cvetana, Vraca, Bolgarija 65 Otáhal, Josip, Ljubljana 63 Somovit, Bolgarija 65 Nenov Nanev, Gančo, Ozimič, Darinka, Dravograd 66 Mlajev, Jože, Ljubljana 68 Golobradovo, Bolgarija 65 Ozimič, Lea, Ljubljana 62 Mlakar, France, Horjul 70 Neset, Petar, Supetar 59 Ozvald, Radivoj, Ljubljana 66 Mlakar, Rudolf, Zavodna 67 Neubauer, Raja, Ljubljana 66 Mlaker, Ladislav, Ptuj 67 Nezmeškal, Viljem, Ljubljana 66 Pagon, Bogoljub, Tolmin 59 Mlinar Cigale, Marijan, Maribor 69 Nežima, Ferdinand, Kamnik 62 Pahor, Olga, Ljubljana 69 Mlinar, Vojnomir, Stara vas, Logatec 65 Nikolić, Miroslav, Šibenik 70 Pajk, Stanislav, Ljubljana 65 Modic, Heliodor, Ljubljana 61 Novak, Anton, Zbilje, Medvode 62 Pakiž, Marjan, Ribnica 65 Modrič, Ivan, Zadar 60 Novak, Bogomil, Vransko 69 Palčič, Branko, Ljubljana 66 Mogilinickij, Leo, Buczacz, Poljska 59 Novak, Boris, Maribor 66 Palčič, Stanko, Dule pri Velikih Poljanah 67 Mogilnicka, Marija, Buczacz, Poljska 61 Novak, Franc, Kranj 60 Paljk, Mara, Lokavec pri Ajdovščini 67

78 Paljuh, Hermina, Maribor 66 Petek, Savo, Brežice 68 Podobnikar, Ivan, Brezje 66 Paljuh, Marko, Maribor 70 Peterlin, Vera, Ljubljana 68 Podpečan, Ivan, Panajotov, Jakov Štefan, Peterlin, Vida, Fara vas 63 Spodnja Hudinja pri Celju 60 Jambol, Bolgarija 64 Peternel, Franc, Ljubljana 61 Podrekar, Franc, Ljubljana 67 Pančić, Josip, Bribir, Vinodol 62 Petrič, Joža, Ljubljana 58 Pogačar, Ana, Kranj 68 Papst, France, Krško 59 Petrič, Lidija, Rovereto, Italija 62 Pogačar, Cirila, Kranj 70 Parfenjuk, Stefan, Łuczyce, Poljska 65 Petrovčič, Jožef, Borovnica 68 Pogačar, Danijela, Ljubljana 66 Paternost, Joško, Šmartno pri Kranju 60 Petrovič, Eva, Sv. Miklavž nad Laškim 63 Pogačnik, Marijan, Ljubljana 61 Paut, Evgen, Zadar 59 Pfeifer, Josip, Ljubljana 66 Pogačnik, Miro, Ljubljana 61 Pavkovič, Branko, Zagreb 64 Piko, Karel, Črna pri Prevaljah 61 Pogrujc, Stanko, Hajdina pri Ptuju 60 Pavlica, Marija Dušana, Pilhar, Ljudmila, Ljubljana 68 Pohar, Edvard, Celovec 62 Petanjci pri Tišini, Murska Sobota 70 Pines, Aleksander, Białystok, Poljska 63 Pokorn, Mirko, Ljubljana 60 Pavlič, Drago, Ljubljana 66 Pintar, Karol, Sv. Duh pri Škofji Loki 60 Polak, Anton, Št. Vid pri Stični 68 Pavlič, Pavel, Ljubljana 68 Pintarič, Ivan, Bogojina v Prekmurju 61 Polak, M. Mitja, Ormož 65 Pavličič, Jožef, Vuzmetinci, Ormož 68 Pirc, Bogomil, Ljubljana 69 Polanec, Franc, Poljčane 67 Pavlin, Joško, Kremenca, Cerknica 59 Pirc, Franc, Ljubljana 59 Polgár, Liselotte, Zagreb 70 Pavlin, Rudolf, Ljubljana 67 Pirc, Nasta, Ljubljana 70 Polh, Franc, Velenje 64 Pavlov, Borislav, Čenej, Vojvodina 60 Pirc, Savo, Ljubljana 59 Poljanšek, Rado, Žiri 63 Pavlovčič, Milan, Brezovica pri Ljubljani 67 Pirc, Stanislav, Žimarice 64 Poljšak, Zoran, Vrbje 68 Pavlović, Milo, Kruševac, Srbija 61 Pirec, Ladislav, Židovska pristava 66 Pompe, Janko, Celje 58 Pavšič, Ivan, Ljubljana 60 Pirkmajer, Vera, Vukovar 67 Ponikvar, Rafael, Fara na Blokah 64 Pavšič, Ljudmila, Sv. Lovrenc 63 Pirkmayer, Bojan, Ptuj 70 Ponov, Nacko, Razgrad, Bolgarija 65 Pecinić, Miroslava, Priština 70 Pirnat, Zlata, Ljubljana 68 Popadić, Ilija, Pančevo 61 Pečan, Jože, Ljubljana 59 Pirš, Majda, Trbovlje 69 Popek, Alojzij, Logatec 60 Peček, Dušan, Ptuj 68 Piskernik, Franc, Popov, H. Nedelko, Dalboki, Bolgarija 65 Peček, Jože, Ribnica 59 Lepena pri Železni Kapli 62 Popov, Petar, Lopušna, Bolgarija 64 Pečenko, Vladimir, Gorica 62 Pistotnik, Karel, Prevalje 67 Popovič, Gligorije, Prilep, Makedonija 61 Pečovnik, Dragomir, Šmartno ob Paki 66 Pišlerič, Olga, Popović, Bogdan, Gaj, Srbija 61 Pedan, Teodosij, Jekaterinodar, Rusija 59 Sp. Hudinja pri Celju 66 Popović, Ilija, Kočani 67 Pehani, dr. Hubert, Trebnje 61 Pišot, Vaclav, Ljubljana 63 Porekar, Ciril, Hum pri Ormožu 58 Pejev, Vasil, Vidin, Bolgarija 65 Pivk, Frančiška, Zaplana, Vrhnika 68 Porovne, Franc, Kamnik 67 Pelkin, Spas Todorov, Galiče, Bolgarija 64 Planinc, Vajda, Dunaj 59 Pörš, Sidonija, Stanjovci, Murska Sobota 67 Pendačanski, Aleksander, Kumanovo 58 Planinšek, Franc, Smolenja vas 64 Posinković, Ivo, Dol na otoku Hvaru 61 Penev, Nedkov, Razgrad, Bolgarija 65 Platovšek, Jožef, Štore pri Celju 67 Potočnik, Ana Imelda, Radovljica 64 Penko, Anton, Trst 63 Platzer, Janez, Šoštanj 66 Potočnik, Anton, Boštanj 67 Peraz, Engelbert, Tržič, Italija 58 Pleiweiss, Lea, Potočnik, Miha, Dovje 62 Perera, Ruža, Vela Luka, Korčula 68 Radeče pri Zidanem Mostu 58 Potokar, Leopold, Dobrunje 60 Perera, Stela (Ester), Split 68 Plej, Anton, Lendava 66 Potrata, Josip, Trst 59 Perhaj, Ferdo, Kočevje 58 Plesničar, Velebita, Ajdovščina 61 Potrč, Otmar, Sv. Urban pri Ptuju 60 Perne, Hinko, Novo mesto 63 Pleško, Franc, Kozarje 70 Poznik, Aleksander, Perpar, Stanko, Planina pri Rakeku 58 Pleterski, Janko, Maribor 68 Kočevje, Velike Lašče 66 Persché, Friderik, Ljubljana 60 Pleterski, Miroslav, Ljubljana 64 Požar, Silva, Ljubljana 70 Peršič, Ivan, Celovec 60 Plevel, Janez, Ljubljana 68 Poženel, Majda, Ljubljana 66 Peršuh, Ivo, Zg. Laže, Konjice 58 Plevnik, Stanko, Mislinja 65 Praunseis, Karel, Dunaj 61 Pertot, Vlasta, Ptuj 68 Plivelič, Jolanda, Ljubljana 69 Praper, Cvetko, Mežica 65 Pertot, Vojteh, Maribor 68 Plut, Stanko, Kranj 62 Preac, Ivan, Gorišnica 64 Perušek, Miljutin, Ljubljana 61 Pochyla, Bojan, Ljubljana 67 Predanić, Edi, Krško 64 Pesančič, Jankov, Elemir v Srbiji 62 Podboj, Janez, Ljubljana 63 Predikaka, Maks, Ribnica na Pohorju 62 Pestotnik, Božena, Ljubljana 68 Podgornik, Zdenka, Ljubljana 70 Pregelj, Bazilija, Kranj 65 Pestotnik, Krista, Ljubljana 64 Podnje, Boško, Sinj 58 Pregelj, Mirko, Ljubljana 60 Petančič, Milan, Brežice 68 Podobnik, Jožef, Ljubljana 63 Pregelj, Srečko, Ljubljana 68

79 Preinfalk, Anton, Gradec 62 Repe, Ludovik, Ljubljana 60 Rybak, Jakób, Drohobycz, Poljska 62 Preiss, Alter, Lodž, Poljska 62 Repić, Franc, Kutinci 59 Rygál, Karel, Mnišek pri Pragi 67 Premrou, Vladimir, Gorica 59 Režun, Vilma, Trbovlje 59 Premrov, Bogdan, Gorica 61 Ribič, Janko, Pobrežje 69 Sadar, Marjan, Celje 70 Premru, Vladimir, Boštanj ob Savi 58 Rigler, Francè, Dol. Logatec 67 Sadnikar, Demeter, Kamnik 65 Presl, Janez, Zagorica pri Bledu 65 Rihar, Bernarda, Polhov Gradec 62 Sadnikar, Nikolaj, Kamnik 64 Prevec, Slavko, Škofja Loka 60 Rizov, Vasil, Varna, Bolgarija 64 Safonov, Aleksije, Belci, Rusija 60 Prezelj, Franc, Ljubljana 64 Rižner, Cvetana, Ptuj 66 Saje, Julij, Novo mesto 61 Prijatelj, Ana, Kočevje 61 Robič, Vekoslav, Kranjska Gora 67 Saje, Vladimir, Semič 64 Primic, Demetrij, Prosek 70 Robida, Jana, Ljubljana 67 Sajovic, Tatjana, Celje 70 Primic, Rado, Prosek pri Trstu 68 Röck, Blaž, Šoštanj 64 Sancin, Ana Marija, Trst 69 Primožič, Alojzij, Ptuj 61 Rogelj, Anton, Sadinja vas, Žužemberk 69 Sancin, Dimitrij, Trst 69 Primožič, Marica, Št. Jakob v Rožu 62 Rohrmann, Adolf, Kranj 58 Sancin, Josip, Servola (Škedenj), Trst 69 Prodan, Josip, Buzet 59 Rojc, Alojzij, Ljubljana 63 Sancin, Saša, Škedenj, Trst 69 Pronis, Demetris Pija, Trentino 60 Rojina, Miroslav, Ljubljana 70 Santić, Ivo, Split 58 Prosen, Boris, Grahovo ob Bači 60 Rojnik, Alojzij, Sp. Grušovlje 64 Sardoč, Teodor, Slivno pri Nabrežini 58 Prošek, Zofka, Ljubljana 61 Roksandić, Ivan, Petrinja 62 Sark, Tatjana, Ljubljana 70 Protić, Živorad, Ljubovija, Srbija 58 Ronko, Lojze, Cerknica 62 Satler, Josip, Slovenj Gradec 66 Prusnik, Irena, Ljubljana 69 Rosenberg, Samuel, Lodž, Poljska 62 Savinšek, Baldomir, Ljubljana 60 Przedecki, Herman, Lodž, Poljska 62 Rosina, Mira, Praga 66 Savinšek, Jakob, Kamnik 69 Puc, Franc, Dolenja Dobrava pri Trati 59 Rõssmann, Uroš, Ljubljana 70 Schalif, Mozes Mayer, Poljska 63 Puc, Srečko, Sv. Duh na Ostrem vrhu 66 Rostohar, Ivan, Ljubljana 70 Scheer Schindler, Jechiel, Stryj, Poljska 63 Pucher, Uršula, Ljubljana 70 Roš, Mile, Ljubljana 59 Schiffrer, Marjan, Ljubljana 66 Pučnik, Ivan, Trbovlje 65 Rot, Alojzij, Srpenica, Italija 63 Schilhard, Ada, Zagreb 67 Puhar, Ivo, Ljubljana 68 Rotar, Ivo, Litija 64 Schmidt, Anča, Ljubljana 65 Pungerčič, Marjan, Novo mesto 68 Rothdeutsch, Anna, Gornja Lendava 63 Schmidt, Ulrik, Ljubljana 65 Pungeršič, Franjo, Škocjan 60 Röthel, Gerhard, Kočevje 65 Schollmayer, Kornelij, Škofja Loka 61 Puppis, Hubert, Rovan, Roman, Kočevje 70 Schriefl, Ivan, Ljubljana 70 Chomutav, Čehoslovaška 65 Rozman, Karel, Planina pri Rakeku 60 Schrotl, Janez, Knittelfeld, Avstrija 60 Pušenjak, Vladimir, Maribor 62 Rozman, Marijan, Ljubljana 60 Schusterschitz, Wanda, Trst 61 Rozman, Metoda, Velike Lašče 62 Schweiger, Harold, Ljubljana 63 Rabič, Adolf, Ljubljana 68 Rozmanova, Albina, Ljubljana 58 Schweiger, Willfried, Ljubljana 64 Radić, Marko, Vrgorac, Makarska 60 Rožanc, Benjamin, Lož 69 Sclavnich, Lucijan, Vilež pri Gorici 70 Radšel, Franjo, Slovenj Gradec 58 Rožanec, Jože, Ljubljana 69 Sedlák, Ružena, Ljubljana 70 Radulović, Nikola, Sremska Mitrovica 64 Rožanec, Karlo, Ljubljana 64 Sedlar, Ivan, Ljubljana 66 Rakovec, Slavko, Ljubljana 60 Rožanec, Milan, Ljubljana 70 Sekolec, Josip, Maribor 63 Rakuljić, Ivan, Jesenice 58 Rožič, Ivan, Studenci pri Mariboru 69 Seljak, Vojnimir, Stara vas, Žiri 65 Rakuš, Franc, Sv. Barbara v Halozah 63 Rudan, Krsto, Bogomolje, Hvar 61 Semkov, Simeon, Sofija, Bolgarija 65 Rančić, Ilija, Vojnić, Sinj 58 Rudež, Alma, Trst 65 Semkova, Jordana, Skravena, Bolgarija 69 Rapotec, Josip, Kozina 58 Rumpret, Franc, Krško 70 Senegačnik, Justina, Ljubljana 63 Ravbar, Alfonz, Repentabor, Sežana 58 Rupert, Marija, Beljak 63 Sentočnik, Albert, Sp. Polskava 61 Ravnikar, Anton, Ljubljana 59 Ruprecht, Hubert, Ljubljana 61 Sentočnik, Leopold, Maribor 67 Ravnikar, Božena, Ljubljana 63 Rupreht, Janez, Ljubljana 61 Serajnik, Suzana, Senožeče 62 Ravnikar, Ruža, Ljubljana 70 Rus, Franjo, Loški Potok pri Kočevju 59 Sevnik, Srdan, Ljubljana 64 Rebec, Alojzij, Miren pri Gorici 62 Rus, Jože, Ljubljana 69 Sevšek, Maksim, Gorica pri Oplotnici 60 Rebec, Radoslav, Sv. Peter na Krasu 69 Rus, Stanislava, Hrib-Loški Potok 65 Sfiligoj, Dušan, Ljubljana 69 Reberšak, Franjo, Verače 64 Rusjan, Aleksander, Ljubljana 69 Sfiligoj, Vera, Gorica 69 Regoršek, Karel, Maribor 64 Rustja, Branko, Lesce 69 Simončič, Marija, Škofja Loka 67 Reiss, Ljudevit, Lvov, Poljska 63 Rutar, Marjan, Jesenice 70 Simonič, France, Markovci pri Ptuju 64 Reja, Dušan, Komen 60 Rutar, Radoslav, Trbovlje 69 Simoniti, Alojzij, Remškar, Marija, Ljubljana 70 Ruter, Avguštin, Dovže pri Slovenj Gradcu 59 Biljana v Goriških Brdih 59

80 Sinkovič, Karl, Hotinja vas 67 Stanković, Vladan, Čačak, Srbija 60 Szillich, Marjan, Ljubljana 64 Sinovec, Stjepan, Krapina 61 Stanulovič, Dimitrije, Bočar, Banat 60 Szterenfeld, Abram Josef, Sirk, Albin, Sv. Martin v Kojskem 69 Starc, France, Kočevje 64 Piotrków, Poljska 62 Skebe, Venčeslava, Črnomelj 64 Stare, Dušan, Velike Lašče 63 Skrt, Bogomil, Sv. Lucija ob Soči 69 Stare, Jožef, Šmartno pri Litiji 66 Šalda, Zdenko, Juršinci 66 Skulj, Iztok, Ljubljana 70 Stare, Zlatan, Čirčiče, Kranj 65 Šaldar, Franc, Ljubljana 69 Skulj, Stanislav, Tržišče pri Mokronogu 58 Starkl, Nada, Brežice 67 Šalehar, Franc, Ljubljana 69 Slanovic, Saša, Ljubljana 69 Staržik, Albert, Zaječar 62 Šantić, Radomir, Vrbanj 59 Slapar, Boleslav, Ljubljana 63 Stebnicki, Bronisław, Lvov, Poljska 63 Šarec, Janez, Preserje pri Kamniku 59 Slapar, Helena, Ljubljana 69 Stefanov, Najden, Brestovo, Bolgarija 65 Šavelj, Marta, Ribnica 65 Slapar, Josip, Ljubljana 59 Stefanov, Stefan, Sevlijevo, Bolgarija 65 Šenk, Milan, Jezersko pri Kranju 61 Slapšak, Marija, Radovljica 65 Stegnar, Marjan, Ljubljana 62 Šentjurc, Ana, Trbovlje 66 Sliškovič, Zlatko, Sinj 64 Steinberg, Lidija, Ljubljana 64 Šentjurc, Marjana, Hrastnik 63 Sliva, Jožef, Steindl, Viljem, Vrgorac, Makarska 58 Šerko, Alfred, München, Nemčija 61 Ostrava, Čehoslovaška (Češka) 62 Steklasa, Jože, Domžale 65 Šerko, Edvin, Maribor 59 Slokan, Herman, Trbovlje 64 Stergar, Stane, Hotunje pri Ponikvi 63 Šifrar, Leon, Dobrepolje 61 Slovinić, Vjekoslav, Split 59 Sterle, Drago, Zelenika 60 Šifrar, Vilibald, Podgorica, Dobro Polje 67 Sluga, Gabrijel, Ljubljana 65 Stipčević, Fran, Zadar 58 Šifrer, Tone, Žabnica 65 Smażanowicz, Borys, Lodž, Poljska 62 Stirn, Jožefa, Kranj 58 Šilc, Milan, Ljubljana 69 Smej, Jožef, Bogojina 67 Stojanov, Dimitar, Haskovo, Bolgarija 64 Šimnic, Nikolaj, Ljubljana 64 Smerdu, Franjo, Gradec 60 Stojkov, Stojan, Karanovo, Bolgarija 65 Šimunič, Bogdan, Split 69 Smerdu, Rudolf, Gradec 66 Stojkovič, Janez, Ljubljana 70 Šinigoj, Miloš, Kamnik 69 Smerkolj, Silva, Ljubljana 69 Stojkovič, Marija, Ljubljana 65 Širca, Anton, Ljubljana 70 Smiljević, Dimitrije, Veles 61 Stojkovič, Vida, Ljubljana 65 Šiška, Marija, Krško 70 Smodej, Dušan, Velike Lašče 61 Stolfa, Veruša, Sežana 62 Šivic, Albin, Dobro Polje 66 Smrečnik, Ivo, Ljubljana 61 Stopar, Ludovik, Studenci 60 Škafar, Ferdo, Bratonci 63 Smrtnik, Alojzija, Innsbruck 63 Stor, Anton, Ljubljana 58 Škerjanc, Srečko, Snoj, Ivana, Ljubljana 70 Strasser, Heribert, Ljutomer 63 Sv. Rupert v Slovenskih goricah 59 Soban, Darinka, Novo mesto 66 Strauss, Emil, Žirovnica pri Radovljici 65 Škodnik, Stojan, Kočevje 69 Soban, Dušan Julij, Prevorje 69 Stritar, Amalija, Škof, Zdenka, Vuzenica 69 Sodja, Zdravko, Breznica pri Radovljici 58 Breg pri Zidanem Mostu 69 Škofič, Dušan, Trst 66 Sokolec, Anton, Maribor 61 Stritar, Zora, Ptuj 67 Škofič, Peter, Celje 64 Sokolov, Vladimir, Strmecki, Maksim, Venco pri Korminu 60 Škofič, Srečko, Slovenska Bistrica 69 Kubanska oblast, Rusija 59 Strmšek, Angela, Studenci pri Mariboru 66 Škrabar, Danica, Nova vas, Maribor 69 Sonc, Anton, Železniki 60 Strnad, Jože, Kranj 59 Škrinjar, Bogomila, Ljubljana 67 Sosić, Stanislav, Opčine pri Trstu 59 Strnad, Stanko, Ljubljana 59 Škrl, Bojan, Ljubljana 69 Sovdat, Sonja, Ljubljana 69 Strnad, Valerija, Ljubljana 70 Šlander, Vera, Kaplja vas, Celje 67 Sparhakl, Lavoslav, Teharje, Celje 58 Strožer, Rudolf, Dunaj 67 Šobar, Štefan, Gorenje Laze 60 Speiser, Franjo, Bač 61 Stucin, Dušan, Dunaj 66 Šober, dr. Marjan, Visco, Italija 69 Spies, Dragobert, Stucin, Jožica, Gorica 65 Šolar, Josip, Kropa 60 Ternopol, Poljska,(Ukrajina) 63 Stuhec, Marija, Ptuj 58 Šoljak, Rista, Kumanovo 59 Spiler, Adolf, Postojna 66 Stupica, Marija, Mošnje pri Radovljici 69 Šonc, Viktor, Kopriva na Krasu 61 Spindler, Cirila, Moravci, Ljutomer 67 Suhadolc, Ana, Ljubljana 63 Šonlany, Ljudmila, Branjin Vrh 67 Spindler, Matilda, Celje 61 Suhadolc, Marjeta, Ljubljana 70 Šoštarec, Alojzij, Murska Sobota 61 Spindler, Metod, Celje 60 Sujetin, Boris, Kaluga, Rusija 59 Špacapan, Avgust, Kormin 61 Sporn, Vilko, Drniš 58 Sujetin, Mihail, Kaluga, Rusija 59 Špendl, Hinko, Št. Ilj pod Turjakom 69 Srebrnič, Gabrijela, Ravnica pri Gorici 69 Supan, Nada, Verd 69 Špiler, Adolf, Studenci pri Mariboru 66 Stadler, Eda, Ljubljana 64 Susmel, Frančiška, Reka 59 Šporn, Zdenko, Zadar 62 Stanek, Leopold, Boračevo 62 Susmel, Jelka, Reka 63 Špur, Janko, Ljutomer 66 Stanev, Dobri, Markovo, Bolgarija 65 Sušnik, Martin, Ljubljana 69 Štalcer, Branimir, Črnomelj 67 Stanev, Mihael Josipov, Pleven, Bolgarija 65 Svetlič, Marjan, Tržič 60 Štancar, Alojz, Knin 61

81 Štangl, Branko, Tičar, Vekoslav, Ljubljana 61 Uršič, Marjan, Ljubljana 66 Dvor pri Šmihelu (Avstrija) 66 Tiličejeva Miščenko, Tatjana, Uršič, Stanislav, Bače pri Beljaku 69 Štibler, Ervin, Činžat pri Fali 63 Staraja Rusa, Rusija 59 Uzumović, Stavra, Djevdjelia 64 Štok, Friderika, Pula 63 Timčinskaja, Katarina, Kerson, Rusija 59 Štoka, Boris, Trst 69 Tinta, Ivanka, Novo mesto 69 Vadnal, Tatjana, Ljubljana 69 Štolfa, Josip, Sežana 59 Tiplič, Adolf, Vadnjal, Marija Ana, Novo mesto 59 Štrancar, Tone, Ljubljana 66 Sv Lenart v Slovenskih goricah 59 Vagaja, dr. Franc, Ljubljana 67 Štravs, Stanislava, Cerkno 61 Tivadar, Jožef, Murska Sobota 64 Vagaja, Josip, Ljubljana 69 Štrekelj, Zvonimir, Zadar 58 Tokin, Proka, Stari Futog 63 Vajda, Vladimir, Lvov, Poljska 59 Štritof, Peter, Ljubljana 66 Tomažič, Danilo, Maribor 61 Vajdič, Alberta, Gradec 61 Štrucl, Edmund, Maribor 66 Tomažič, Dušan, Maribor 69 Vakselj, Serafin, Ljubljana 59 Štrukelj, Anka, Vipava 69 Tomažič, Ferdinanda, Ljubljana 69 Valenti, Davorin, Ilirska Bistrica 63 Štrukelj, Antonija, Ljubljana 60 Tome, Viktorija, Ljubljana 69 Valentinčič, Lojze, Gorica 59 Štrukelj, Zofija, Ljubljana 64 Tomić, Ivan, Chicago 63 Valič, Viktor, Skrilje 58 Štular, Dominik, Novo mesto 69 Tomše, Danijela, Goriča vas pri Ribnici 66 Vandot, Bojan, Žužemberk 63 Šturm, Marjan, Litija 69 Tomšič, Ivica, Ljubljana 69 Vandot, Branko, Žužemberk 65 Šturm, Radoslav, Maribor 69 Toplak, Lojze, Gradec 60 Vaněk, Jan, Žiri 66 Šubic, Branko, Poljane nad Škofjo Loko 70 Topolšek, Božidar, Gradec pri Litiji 69 Vanèk, Jurij, Borovlje 66 Šulgina, Tatjana, Kijev 66 Tovornik, Jože, Trbovlje 69 Vardjan, Marlenka, Lož 69 Šumak, Franc, Ljutomer 69 Trampuž, Milan, Pazin 61 Vargazon, Bogomil, Zidani Most 63 Šumenjak, Karl, Trampuž, Miloš, Temenica 69 Varl, Bojan, Mokronog 66 St. Peter Freienstein, Avstrija 64 Trampuž, Vladimir, Krk 59 Varpahovskaja, Sofija, Kijev 59 Šumenjak, Viljem, Ptuj 64 Tratnik, Stanko, Varšek, Milan, Ljubljana 63 Šuštaršič, Stanka, Ljubljana 65 Dolenja vas pri Cerknici 70 Vasič, Marjeta, Novo mesto 69 Šušterič, Josip, Hotinja vas pri Mariboru 67 Travirka, Anton, Petrčani, (Zadar) 60 Vatovec, Rajko, Maribor 70 Šušteršič, Vera, Trdan, Alojzij, Sušje pri Ribnici 67 Vehovc, Jože Lojze, Dol Logatec 60 Nový Jičín, Češkoslovaška 65 Trenz, Ferdo, Trška Gora pri Krškem 62 Veljković, Velimir, Surdulica, Srbija 60 Šušteršič, Zvonko, Krško 61 Trobec, Helena, Nabrežina 69 Vendramin, Dragica, Sv. Lenart, Laško 69 Švagan, Alojzij, Gladbeck, Nemčija 66 Trobiš, Smiljan, Kal pri Št. Janžu 67 Vene, Stojan, Mokronog 69 Švent, Zvonimir, Ljubljana 62 Trstenjak, Matija, Ivanjševci 60 Verbič, Fran, Ljubljana 61 Trstenjak, Vlasta, Slovenske Konjice 69 Verbole, Rudolf, Izlake 59 Tabor, Ljudmila, Ljubljana 59 Trtnik, Aleksander, Ljubljana 70 Verč, Marcelj, Trst 59 Tabor, Ludovik, Ljubljana 69 Trtnik, Štefanija, Zadvor pri Ljubljani 66 Verlič, Josip, Ljubljana 66 Tabori, Ernest, Sarajevo 64 Tuma, Milan, Krško 70 Vesenjak, Jelka, Ljubljana 63 Tajnik, Bojan, Kranj 64 Tumanovska, Nadezda, Kovno, Rusija 59 Veter, Igor, Ljubljana 69 Tajnšek, Marjan, Sv. Pavel pri Preboldu 69 Turin, Ivan, Studenice pri Poljčanah 58 Vidic, Drago, Trbovlje 62 Talanyi, Franc, Murska Sobota 66 Turk, Bogomir, Veruda pri Puli 61 Vidmar, Boris, Maribor 64 Taller, Lujo, Zagreb 64 Turk, Roza, Ljubljana 69 Vidmar, Ivan, Jesenice 64 Tancar, Avguštin, Jesenice 60 Turk, Vanda, Ljubljana 62 Vidmar, Marjan, Maribor 70 Tarzes, Slavka, Breznica pri Žirovnici 65 Turnšek, Oskar, Gradec 70 Vidmar, Roman, Šturje pri Ajdovščini 60 Tavčar, Bojan, Ormož 63 Turšič, Dragomir, Ljubljana 69 Vidović, Miloš, Split 58 Tavčar, Danilo, Ptuj 65 Virk, Beno, Guštanj 69 Tavčar, Darinka, Litija 63 Udir, Anton, Javornik 59 Visenjak, Radim, Ptuj 66 Tavčar, Igor, Ljubljana 58 Uhryn, Zenon, Sambor, Poljska 64 Visinger, dr. Mirko, Dunaj 69 Tavčar, Marjan, Ljubljana 66 Ujčič, Marija, Žminj 66 Visković, Ivo, Gdinj, Hvar 61 Tavčar, Rado, Ormož 63 Ujčič, Vekoslava, Ljubljana 69 Visković, Milivoj, Split 60 Tavzes, Žarko, Ljubljana 69 Ukmar, Leopold, Gorenja Branica 58 Višner, Mirko, Jesenice 70 Tekavčič, Bogdan, Kranj 69 Ulrych, Irena, Steyregg, Avstrija 64 Vitrih, Franc, Lož 70 Teodorov, Todor, Vraca, Bolgarija 65 Unger, Gildo, Maribor 67 Vizjak, Marko, Ljubljana 70 Teodorović, Stevan, Pančevo 61 Urbančič, Vladimir, Gor. Logatec 70 Vižin, Marjan, Solkan pri Gorici 59 Terseglav, Marjan, Ljubljana 61 Urbanija, Vinko, Krajno Brdo 61 Vodnik, Bogomir, Novo mesto 66

82 Vodopivec, Milena, Sv. Križ pri Litiji 69 Weiss, Otmar, Ljubljana 63 Zupančič, Darinka, Ljubljana 69 Vodopivec, Vladimir, Ljubljana 67 Wejmer, Jerzy, Sosnowiec, Poljska 62 Zupančič, Ivan, Bohinjska Bela 58 Vogrinčič, Franc, Tišina 61 Werner, Edita, Vejprty, Čehoslovaška 67 Zupančič, Jakobina, Višnja Gora 66 Vojska, Vlado, Novo mesto 62 Windich, Zdenka, Ljubljana 65 Zupanič, Veronika, Ljubljana 67 Volc, Marija, Pula 59 Wisinger, Ladislav, Litija 62 Volčjak, Heda, Imotsko 66 Witine, Ema, Polom 64 Žagar, Marija, Morava pri Kočevju 63 Volčjak, Viktor, Virmaše 62 Wittmann, Edward, Lvov, Poljska 63 Žagar, Nada, Gorica 62 Voller, Kristian, Košaki pri Mariboru 64 Włoch, Zendel, Chęciny, Poljska 62 Žagar, Stanislav, Rudnik 66 Vombergar, Jože, Wõdinger, Janez, Skalice pri Konjicah 63 Žajdela, Anton, Ljubljana 70 Pšenična Polica piri Cerkljah 61 Wolf, Vladimir, Chiopris pri Korminu 61 Žajdela, Franc, Ljubljana 66 Vončina, Marija, Idrija 70 Wurzinger, Ivan, Maribor 64 Žakelj, Vladimir, Žiri 64 Vončina, Niko, Krško 60 Wutti, Herbert, Kočevje 62 Žargi, Rado, Dobe, Kostanjevica 66 Vovk, Božidar, Škofja Loka 67 Wygoda, Chaim, Hornitówka, Poljska 62 Žegura, Luka, Trpanj 59 Vovk, Stanislav, Sv. Jurij ob j.ž. 65 Žel, Anton, Vozel, Justina, Turjak 70 Zadnik, Zvezdana, Postojna 60 Sv. Ana v Slovenskih goricah pri Ptuju 70 Vrabič, Ivan, Pesje 66 Zajc, Alojzij, Žimarice 67 Železnik, Bogomila, Trbovlje 67 Vrabič, Marija, Litija 61 Zajc, Jadranka, Ljubljana 70 Železnik, Vinko, Poljče pri Lescah 67 Vrankar, Pavel, Ljubljana 63 Zajc, Jože, Mala Loka pri Ihanu 69 Žiger, Nadislav, Murska Sobota 70 Vratuša, dr. Anton, Dolnji Slaveči 69 Zajec, Božena, Gorica 59 Žigon, Ivanka, Metlika 69 Vrbnjak, Vekoslav, Zajec, Katarina, Nižneudinsk, Rusija 59 Žitko, Aleksander, Matenja vas 66 Križevci pri Ljutomeru 58 Zajec, Valentin, Trzin 60 Žitko, Jožica, Gorica 60 Vrbnjak, Vinko, Ljutomer 60 Zajiček, Jože, Ljubljana 70 Žitko, Marij, Ljubljana 67 Vrćaković, Radivoje, Južni Brod 62 Zakrajšek, Velena, Blatna Brezovica 66 Žitnik, Jožef, Šmarje pri Ljubljani 60 Vrečar, Franc, Sneberje 69 Zalar, Vladimir, Šoštanj 69 Žitnik, Milan, Mala Stara vas 65 Vrečko, Boris, Dubrovnik 65 Zaletel, Simon, Retnje pri Tržiču 60 Živec, Stanko, Ljubljana 63 Vreg, Francè, Ljubljana 67 Zalokar, Tatjana, Dunaj 63 Žiža, Peter, Postojna 65 Vrhovec, Anton, Ljubljana 70 Zalta, Makso, Ljubljana 70 Žnidaršič, Frida, Novo mesto 58 Vrhovec, Ivan, Dragomer 69 Zarnik, Vida, Zagorje 59 Žnidaršič, Ludvik, Žužemberk 61 Vrhovec, Stana, Horjul 66 Zaveršnik, Herbert, Gradec 64 Žnideršič, Anka, Herceg Novi 60 Vrhovnik, Majda, Ljubljana 67 Zdolšek, Ivan, Ponikva 67 Žolgar, Ivanko, Ljubljana 67 Vrisk, Ančka, Krčevina, Maribor 67 Zdravič, Emil, Umag 65 Župančič, Andrej, Ljubljana 63 Vrisk, Majda, Maribor 69 Zdravič, Franc, Kočevje 67 Županec, Albert, Štrigova, Hrvaška 63 Vrščaj, Borut, Trst 60 Zelcer, Dawid, Lodž, Poljska 62 Žvanut, Franc, Ljubljana 62 Vrščaj, Dušan, Sevnica ob Savi 69 Zgonik, Julij, Tinjan 63 Žvegelj, Franc, Jesenice 62 Vrtačnik, Kazimir, Ljubljana 63 Zidarič, Ivan, Hum 63 Žvokelj, Ivan, Vrhpolje pri Vipavi 58 Vrtačnik, Marija, Ljubljana 62 Zmazek, Marija, Szeged, Madžarska 64 Vrtačnik, Savo, Ljubljana 66 Zmosko, Georgij, Brest Litowsk, Poljska 61 Vrtnik, Janez, Litija 64 Zoichter, Ivan, Razvanje 62 Vrtovec, Bojan, Žiri 67 Zor, Anica, Ljubljana 63 Vrtovec, Josip, Velike Žablje 58 Zore, Miro, Volosko 58 Vrus, Bogomil, Volosko, Opatija 58 Zorec, Franc, Ljubljana 64 Vuga, Cvetko, Hrenovice pri Postojni 65 Zorec, Franjo, Partinje 58 Vuksanović, Stevan, Kuzmin, Srbija 60 Zorec, Matilda, Stična 69 Vurnik, Jaromira, Dunaj 64 Zornada, Josip, Trst 66 Zrimc, Rudolf, Ig pri Ljubljani 70 Wachmann, Mojżesz Chaim, Zubalič, Draga, Gornja Radgona 67 Żurawno, Poljska 62 Zubatič, Janko, Ljubljana 69 Wagman, Wilhelm, Drohobycz, Poljska 62 Zuccon, Petar, Medulin pri Puli 69 Walland, Margareta, Slovenska Bistirca 63 Zupan, Gojmir, Ljubljana 69 Waschte Visenjak, Zlata, Trst 66 Zupan, Ivka, Ljubljana 61 Weingerl, Vladimir, Otiški Vrh 67 Zupanc, Albin, Laško 62

83 Krajevno kazalo imatrikuliranih Tea Anžur študentov Medicinske fakultete 1919–1943

Ob imenu je v oklepaju navedeno sedanje Bočar, Srbija 60 Chęciny, Poljska 62 ime kraja, kraj, s katerim se je navedeni kraj Bogdanovo, Bolgarija 63 Chicago, ZDA 62, 63, 67 združil ali bližnji kraj, kadar je v Sloveniji Bogojina 61, 66, 67 Chiopris, Italija 61 več istoimenskih krajev. Pri krajih izven Bogomolje, Hrvaška 61 Chomutav, Čehoslovaška, (Češka) 65 Slovenije je navedena država, ki ji je kraj v Bohinjska Bela 58 Cirkovce 67 obdobju 1919–1945 pripadal, v oklepaju Bokanjac, Italija, Hrvaška 59 Col pri Vipavi 65 pa država, ki ji pripada danes. Za študente, Bolechów, Poljska 63 rojene v Rusiji, domnevamo, da so se rodili Borovlje, Avstrija 66 Čačak, Srbija 60 še pred Sovjetsko zvezo. Borovnica 63, 68 Čače, Avstrija 61 Borysław, Poljska 62 Čadram 66 Boštanj 58, 66, 67 Čaplje, Bosna in Hercegovina 58 Acebal, Argentina 59 Bovec 61 Čatež ob Savi 68 Ajdovščina 61, 62 Brač, otok, Hrvaška 60, 61, 68, 70 Čenej, Vojvodina, Srbija 60 Ajtos, Bolgarija 64 Branjin Vrh, Hrvaška 67 Čepovan 65 Ala, Italija 62, 63 Braslovče 67 Češnjice (pri Železnikih) 63 Aleksandrovo (Punat), Hrvaška 67 Brašljan, Bolgarija 65 Činžat 63 Aleksandrovsk, Rusija 67 Bratonci 63 Čirčiče (Kranj) 65 Amstetten, Avstrija 60 Brdarci 67 Črmošnjice 64 Arad, Romunija 66 Breg (pri Celju) 59 Črna na Koroškem 68, 61 Ardino, Bolgarija 65 Breg (pri Zidanem Mostu) 69 Črni Vrh (pri Idriji) 58 Arpaia, Italija 61 Brest-Litowsk, Poljska, (Brest, Belorusija) 61 Črnomelj 58, 62, 64, 65, 67, 68 Artvin, Turčija 68 Brestovo, Bolgarija 65 Augustów, Poljska 63 Breška vas 66 Dabci, Hrvaška 61 Avber pri Sežani 61 Brezje (pri Radovljici) 62 Dalboki, Bolgarija 65 Brezje (pri Senušah) 62 Djevdjelija, Srbija, (Makedonija) 64 Babno Polje 68 Breznica (pri Radovljici) 58 Dob 67 Bač 60, 61 Breznica (pri Žirovnici) 65 Dobe 66 Bače, Avstrija 69 Brezovica (pri Ljubljani) 67 Doberdob, Italija 60, 61 Bad Wörishofen, Nemčija 62 Brežice 65, 67, 68, 69 Dobje 60 Banat, pokrajina, Srbija 58, 60, 61 Bribir (pri Novem Vinodolskem), Hrvaška 62 Dobračeva 60 Banja Loka 70 Brje (na Vipavskem) 64 Dobrepolje, pokrajina 61 Baška, Hrvaška 60 Brno, Češka 66 Dobrica, Vojvodina, Srbija 61 Batuje 60 Bubnjarci, Hrvaška 66 Dobro Polje, na Gorenjskem 66 Belci, Rusija, (Moldavija) 60 Buczacz, Poljska (Bučač, Ukrajina) 59, 61 Dobrova (pri Ljubljani) 59 Beljak, Avstrija 58, 58, 63, 66, 69 Bukovica (na Goriškem) 62 Dobrunje (del Ljubljane) 60 Beltinci 66 Buzet, Hrvaška 59, 61 Dol pri Ljubljani 59 Beočin, Srbija 61 Dol, na Hvaru, Hrvaška 61 Bethlehem, ZDA 66 Carmen del Sauce, Argentina 59 Dolegna, Italija 64 Biljana 59 Celje 84 Dolenja Dobrava (pri Škofji Loki) 59 Bilje pri Gorici 70 Celovec, Avstrija 60, 61, 62, 64, 65, 67 Dolenja vas (pri Cerknici) 70 Biograd (Biograd na Moru), Hrvaška 58 Cerknica 59, 62, 67, 68 Dolenji Logatec 60, 67 Blanca 66 Cerkno 61 Dolina, Poljska 60 Blatna Brezovica 66 Cetinje, Črna gora 63 Dolna Melna, Bolgarija 65

84 Dolnja Lendava (Lendava) 64, 70 Gorje (Spodnje/Zgornje Gorje) 61 Jesenice, Gorenjska 60, 62, 64, 65, 67, 70 Dolnji Slaveči 69 Gornja Lendava (Grad) 63 Jezersko (Spodnje/Zgornje Jezersko) 61 Dolovo, Vojvodina, Srbija 60 Gornja Radgona 67 Jurdani, Hrvaška 61 Dolsko 61, 62 Gornje Vreme, Italija, (Slovenija) 59 Juršinci 66 Domžale 61, 65 Gornji Grad 64 Južni Brod (Makedonski Brod), Srbija, Donji Dolac, Hrvška 60 Gornji Logatec (Logatec) 64 (Makedonija) 62 Dornberk 63 Gornji Petrovci 65 Dovje 62 Gradec (Litija) 69 Kadaň, Čehoslovaška, (Češka) 59 Dovže 59 Gradec, Avstrija 58, 60, 61-65, 66-70 Kal pri Krmelju 67 Dragomer 69 Grahovo ob Bači, Italija, (Slovdnija) 60 Kalimanica, Bolgarija 64 Dragotinci 61 Grohote, na Šolti, Hrvaška 58 Kaluga, Rusija 59 Dravograd 66, 68, 70, Grosuplje 66 Kamna Gorica 58 Drniš, Hrvaška 58 Grubišno Polje, Hrvaška 58 Kamnik 58-60, 62-65, 67-70 Drohobych, Poljska, (Ukrajina) 63 Guštanj (Ravne na Koroškem) 68, 69 Kanal, Italija, (Slovenija) 67 Dubivci, Stanislavov, Poljska, (Ukrajina) 64 Hajdina (Spodnja/Zgornja Hajdina) 60, 68 Kandija (Novo mesto) 63 Dubrovnik, Hrvaška 65, 66 Harkov, Rusija (Harkiv, Ukrajina) 59 Kapinovo, Bolgarija 61 Dule (pri Ortneku) 67 Haskovo, Bolgarija 64 Kaplja vas, Štajerska 67 Dunaj, Avstrija 58 - 70 Herceg Novi, Črna gora 60 Karanovo, Bolgarija 65 Dvor pri Šmihelu (Avstrija) 66 Herson, Rusija, (Ukrajina) 60 Katuni, Hrvaška 59 Dvor 63 Horjul 66, 70 Kavadar, Srbija 61 Hornitówka, Poljska 62 Kazlje 60 Đakovo, Hrvaška 61 Hotinja vas 67 Kebelj 64 Hotunje (pri Ponikvi) 63, 66 Kijev, Rusija, (Kijiv, Ukrajina) 59, 66 Elemir, Vojvodina, Srbija 62 Hrastnik (pri Trbovljah) 61, 63, 65, 68 Klosterneuburg, Avstrija 59 Hrastov Dol 70 Klošter 68 Fara (na Blokah) 64 Hraše (pri Smledniku) 67 Knin, Hrvaška 61 Fara vas 63 Hrenovice, Italija, (Slovenija) 65 Knittelfeld, Avstrija 60 Ferdinandov, Bolgarija 64 Hrpelje, Italija, (Slovenija) 58 Knjaževac, Srbija 61 Hrvatska Kostajnica, Hrvaška 63 Kočane, Srbija 58 Gabrnik (pri Ptuju) 69 Hum 63 Kočani, Srbija, (Makedonija) 67 Gaj, Srbija 61 Hum pri Ormožu 58 Kočevje 58, 61, 62, 64-70 Galiče, Bolgarija 64 Hussaków, Poljska (Gusakije, Ukrajina) 63 Komen, Italija, (Slovenija) 60 Gdinj, na Hvaru, Hrvaška 61 Hvar, Hrvaška 59 Konotop, Rusija, (Ukrajina) 59 Gladbeck, Nemčija 66 Koper, Italija, (Slovenija) 60, 62 Glince (Ljubljana) 60, 61 Idrija, Italija, (Slovenija) 60, 61, 63, 68, 70 Kopriva (na Krasu), Italija, (Slovenija) 61 Glinje pri Kamniku 68 Ig 69 Koprivnica 61 Globel 64 Ilirska Bistrica, Italija, (Slovenija) 74 Koroška Bela 67 Goče pri Vipavi 62 Imotsko, Hrvaška 66 Kosturinci, Bolgarija 64 Golnik 67 Innsbruck, Avstrija 63 Košaki (Maribor) 64 Golobradovo, Bolgarija 65 Irča vas (Novo mesto) 67 Kovno (Kaunas), Litva 59 Gorenja Branica 58 Ivanci 58, 63 Kovor 68 Gorenja Sava (Kranj) 64, 65 Ivanjševci 60 Kozarje 70 Gorenja vas pri Logatcu 60 Izbište, Vojvodina, Srbija 61 Kozina, Italija, (Slovenija) 58 Gorenja Vrtojba (Vrtojba), Italija, Izlake 59 Kragujevac, Srbija 60 (Slovenija) 59 Jambol, Bolgarija 64 Krajna pri Murski Soboti 65 Gorenje Laze (Gornje Laze) 60 Jarak (pri Sremski Mitrovici), Vojvodina, Krakov, Poljska 62 Gorenji Logatec (Logatec) 64, 70 Srbija 58 Kranj 58-70 Gorica (pri Oplotnici) 60 Javornik 59, 60 Kranjska Gora 67 Gorica, Italija 58-63, 65-70 Jekaterinburg, Rusija 58 Krapina, Hrvaška 61 Goriča vas 66 Jekaterinodar (Krasnodar), Rusija 59 Krašnja 68 Gorišnica 64 Jesenice, Dalmacija, Hrvaška 58, 59 Krčevina (Maribor) 67

85 Kremenca 59 Markovo, Bolgarija 65 Pabianice, Poljska 62 Križevci pri Ljutomeru 58, 63 Martjanci 63 Pag, Hrvaška 58, 59 Krk, Hrvaška 59, 60, 67 Matenja vas 66 Pančevo, Vojvodina, Srbija 61 Kropa 60 Mečka, Bolgarija 65 Partinje (Spodnje/Zgornje Partinje) 58 Krško 58, 59, 60, 61, 64, 65, 70 Medulin, Italija, (Hrvaška) 69 Pašičina, Dalmacija, Hrvaška 58 Kruševac, Srbija 61 Medvode 62, 67 Pasardžik, Bolgarija 64 Kubanska oblast, Rusija 59 Melinci 65 Pazin, Italija, (Hrvaška) 60, 61 Kumanovo, Makedonija 58, 59 Mengeš 58, 63, 69 Pečice (pri Podsredi) 66 Kutinci 59 Metković, Hrvaška 59 Pečuh, Madžarska 65 Kuzmin, Srbija, (Kosovo) 60 Metlika 66, 68, 70 Pekel (pri Poljčanah) 67 Mezzocorona, Italija 62 Pesje 66 Łanowce, Poljska, (Lanivci, Ukrajina) 61 Mežica 65 Petanjci 70 Laško 60, 62, 67, 68, 69 Mikulińce, Poljska (Mikulinci, Ukrajina) 63 Petrčani, Dalmacija, Italija, (Hrvaška) 60 Lendava 63, 64, 66, 70 Miren 62 Petrinja 62 Lepena, Avstrija 62 Mislinja 65 Piotrków, Poljska 62 Lesce 69 Mnišek, Češkoslovaška (Mnišek pod Brdy, Planina (pri Rakeku) 58, 60, 62, 69 Leszno, Poljska 63 Češka) 67 Planina pri Sevnici 62, 66 Liberec, Čehoslovaška (Češka) 62 Mokronog 58, 63, 66, 68, 69, 70 Pleven, Bolgarija 65 Linz, Avstrija 63, 66 Morava 63 Plovdiv, Bolgarija 64, 65 Liplje pri Kamniku 58, 68 Moravci (Moravci v Slovenskih goricah) 67 Pobrežje (Maribor) 63, 67, 69 Litija 58, 61, 62, 63, 64, 67, 69 Mostar, Bosna in Hercegovina 58 Podgora (pri Gorici), Italija 59 Livno, Bosna in Hercegovina 63 Mošnje 69 Podgorica, Črna gora 58, 62 Ljubljana 58-70 Motnik 61 Podgorica 64, 67 Ljubno 67 Mozirje 58, 65 Podgrad (pri Velikovcu), Avstrija 65 Ljubovija, Srbija 58 Mrhovska vas 62 Podkoren pri Kranjski Gori 61 Ljutomer 58, 60, 63, 66, 67, 69 München, Nemčija 61 Podlipovica 67 Lodž, Poljska 62, 63 Muretinci 61 Podmelec, Italija, (Slovenija) 61 Logatec 59, 60, 63, 64, 65, 67, 70 Murska Sobota 61, 62, 64, 65, 66, 67, 70 Podpeca 60, 68 Loka pri Mengšu 66 Nabrežina, Italija 61, 63, 69 Podsreda 64, 66 Loka pri Zidanem Mostu 60, 65 Nadlesk 68 Polhov Gradec 62 Loka pri Žusmu 65 Nahujowice, Poljska, (Nagujeviči, Ukrajina) 62 Poljane nad Škofjo Loko 66, 70 Lokavec (pri Ajdovščini), Italija, (Slovenija) Naklo (pri Kranju) 61, 70 Poljčane 67 67 Nemška vas pri Ribnici 62 Poljče pri Lescah 67 Lom, Bolgarija 65 Nikolajevsk, Rusija 59 Poljšica pri Radovljici 58 Lopušna, Bolgarija 64 Nižneudinsk, Rusija 59 Polom 64 Loški potok pri Kočevju 59, 65 Nova vas (Maribor) 69 Polzela 68 Loučky, Čehoslovaška (Češka) 62 Novi Kot 68 Ponikva 64, 67 Lož pri Rakeku 63, 69, 70 Novi Sad, Vojvodina, Srbija 61, 69, 70 Ponova vas 69 Łuczyce, Poljska 65 Novo mesto 58, 59, 61-69 Postojna, Italija, Lupoglava, Hrvaška 66 Novočerkask, Rusija 59 (Slovenija) 58, 60, 62, 65, 66, 67 Lvov, Poljska, (Lviv, Ukrajina) 59 Nový Jičín, Češkoslovaška (Češka) 65 Povlje 59 Praga, Češkoslovaška, (Češka) 62, 66, 70 Magyarovar, Madžarska 67 Odesa, Rusija, (Ukrajina) 58, 59 Pragersko 61, 64, 67 Makarska, Hrvaška 59, 60, 61 Odranci 64 Prem, Italija, (Slovenija) 59 Mala Loka (pri Ihanu) 69 Opčine, Italija 59, 66 Preserje pri Kamniku 59 Mala Stara vas 65 Orehovica 64 Prevalje na Koroškem 67 Mali Lipoglav 69 Orjol, Rusija 59 Prevorje (Lopaca) 69 Malošče, Avstrija 58 Ormož 58, 60, 63, 65, 67, 68 Priština, Srbija, (Kosovo) 70 Maribor 59, 60, 61-70 Ostrava, Češkoslovaška, (Češka) 62 Prokuplje, Srbija 60 Markov Grad, Prilep, Makedonija 61 Otiški Vrh 67 Prosek, Italija 61, 68, 70 Markovci pri Ptuju 64 Provec, Bolgarija 64

86 Prvačina, Italija, (Slovenija) 63, 68 Sežana, Italija, (Slovenija) 58, 59, 62, 63 Stary Oskol, Rusija 59 Przemyśl, Poljska 61 Sibir, Rusija 61 Steyregg, Avstrija 64 Pšenična Polica 61 Sinj, Hrvaška 58, 64, 68 Stična 58, 62, 63, 65, 69 Ptuj 58, 60, 61, 64-70 Skader, Albanija 63 Stojno selo 70 Pučišće, Hrvaška 68 Skała, Poljska 63 Ston, Hrvaška 59 Pula, Italija, (Hrvaška) 59, 60, 62, 63 Skalice (Škalce) 63 Strahinj 66 Rabac, Italija, (Hrvaška) 66 Skole, Poljska, (Ukrajina) 62 Stranice pri Slovenskih Konjicah 63 Radeče pri Zidanem mostu 58, 67 Skopje, Srbija, (Makedonija) 58 Stranska vas (Grosuplje) 66 Radgona 59, 67 Skravena, (Bolgarija) 69 Strnišče 66 Radlovci, Bolgarija 65 Skrilje, Italija, (Slovenija) 58 Struge pri Kočevju 67 Radomir, Bolgarija 59, 65 Slatnik 63 Strukovci 65 Radomlje 68 Slavina, Italija, (Slovenija) 59 Stryj, Poljska, (Ukrajina) 63 Radovljica 58, 59, 61, 63-65, 68 Slivno, Italija 58 Studenci (Maribor) 60, 66, 69 Radvanje (Maribor) 68 Slovenj Gradec 58, 64, 66-69 Studenec (pri Krškem) 64 Rajhenburg (Brestanica) 65 Slovenska Bistrica 63, 69 Studenice pri Poljčanah 58 Rakek, Italija, (Slovenija) 58, 60, 63, 68, 69 Slovenske gorice, pokrajina 64 Supetar, na Braču, Hrvaška 59, 60 Rakovnik (pri Medvodah) 68 Slovenske Konjice 62, 67-70 Surdulica, Srbija 60 Rášica pri Kočevju 68 Smederevska Palanka, Srbija 66 Sušje 67 Ravnica (pri Novi Gorici), Italija, (Slovenija) Smolenja vas 64 Sv Lenart v Slovenskih goricah (Lenart v 69 Sneberje 69 Slovenskih goricah) 59 Razgrad Bolgarija 65 Sodji Vrh pri Sevnici 60 Sv. Ana v Slovenskih goricah 70 Razvanje 62 Spodnja Hajdina 68 Sv. Barbara v Halozah (Cirkulane) 63 Reka, Italija, (Hrvaška) 59, 61, 63, 67 Sodražica 64, 68 Sv. Barbara v Slovenskih goricah (Zgornja Renče pri Novi Gorici, Italija, Slovenija 60 Sofija, Bolgarija 65 Korena) 62 Repentabor, Italija 58 Sokolare, Bolgarija 65 Sv. Benedikt (Benedikt v Slovenskih Retnje 60 Sokółka, Poljska 62 goricah) 62 Ribnica na Pohorju 58, 59, 62, 64, 65 Solkan pri Gorici, Italija, (Slovenija) 58, 59 Sv. Bolfenk pri Središču (Kog) 67 Ribnica 67, 70 Somovit, Bolgarija 65 Sv. Duh (pri Škofji Loki) 60 Ročinj, Italija, (Slovenija) 60 Sosnowiec, Poljska 62 Sv. Duh na Ostrem vrhu 66 Rogaška Slatina 69 South Bethlehem, ZDA 66 Sv. Gregor 61 Rogatec 65 Split, Hrvaška 58-61, 64-69 Sv. Jurij ob j.ž. (Šentjur) 65 Rostov, Rusija 59 Spodnja Hudinja (Celje) 60 Sv. Jurij ob Taboru (Tabor), na Štajerskem 63 Rovereto, Italija 62 Spodnja Idrija, Italija, (Slovenija) 68 Sv. Križ (pri Trstu), Italija 59, 65 Rovte (pri Logatcu) 58 Spodnja Polskava 61 Sv. Križ pri Litiji (Gabrovka) 68, 69 Rozwadów, Poljska 63, 65 Spodnja Voličina 62 Sv. Kunigunda (Gorenje pri Zrečah) 68 Rudnik 66 Spodnje Grušovlje 64 Sv. Lenart pri Hrastniku (Hrastnik) 69 Ruse, Bolgarija 64 Sremska Mitrovica, Vojvodina, Srbija 58, 64 Sv. Lenart, Laško 69 Srpenica, Italija, (Slovenija) 63 Sv. Lovrenc 63, 69 Sadinja vas, (Sadinja vas pri Dvoru) 69 St. Peter Freienstein, Avstrija 64 Sv. Lucija ob Soči (Most na Soči), Italija, Sambor, Poljska, (Ukrajina) 64 Stanjevci 67 (Slovenija) 69 Sarajevo, Bosna Stapar, Vojvodina, Srbija 64 Sv. Marjeta na Dravskem polju (Marjeta na in Hercegovina 59, 61, 63, 64, 68 Stara Loka 66 Dravskem polju) 65 Sava, pri Jesenicah (Jesenice) 67, 68 Stara Pazova, Vojvodina, Srbija 61 Sv. Marjeta ob Pesnici(Pernica) 67 Selca nad Škofjo Loko 68 Stara vas (Žiri) 65 Sv. Martin na Pohorju (Šmartno na Selca, na Braču, Hrvaška 61, 68 Staraja Rusa, Rusija 59 Pohorju) 63 Selnica ob Dravi 70 Stari Futog (Futog), Vojvodina, Srbija 63 Sv. Martin v Kojskem na Goriškem 69 Semič 64 Stari grad, na Hvaru, Hrvaška 58 Sv. Miklavž nad Laškim (Laziše) 63 Senožeče, Italija, (Slovenija) 62 Stari Log (pri Kočevju) 64 Sv. Pavel pri Preboldu (Prebold) 61 Servola/Škedenj (Trst), Italija 69 Stari trg pri Ložu 63 Sv. Peter na Krasu (Pivka) 69 Sevlijevo, Bolgarija 65 Stari trg ob Kolpi 65 Sv. Rupert v Slovenskih goricah (Spodnja Sevnica 66, 69 Staro polje, Rusija 59 Voličina) 59

87 Sv. Urban pri Ptuju (Destrnik) 60 Topličica, Hrvaška 67 Veruda (Pula), Italija, (Hrvaška) 61 Szandrowiec, Poljska (Šandrovec), Trbovlje 59, 62, 64-69 Veržej pri Ljutomeru 69 Ukrajina) 63 Trebinje, Bosna in Hercegovina 59 Vidbol (Dunavci), Bolgarija 65 Szeged, Madžarska 64 Trebnje 59 Vidin, Bolgarija 65 Trentino/Južna Tirolska, pokrajina 60 Vilež, Italija 70 Šabac, Srbija 65 Trnovo (Ilirska Bistrica), Italija, (Slovenija) Vinica pri Črnomlju 66 Šenčur pri Kranju 61 60 Vinkovci, Hrvaška 64 Šibenik, Hrvaška 58, 59, 60, 62, 68, 70 Trojane 65 Vipava, Italija, (Slovenija) 58, 69 Širje nad Zidanim mostom 66 Tropovci 62, 66 Virje, Gjurgjevac, Hrvaška 70 Škedenj/Servola (Trst), Italija 62, 63, 69 Trpanj, na Pelješcu, Hrvaška 59 Virmaše 62 Škocjan 60 Trst, Italija 58-66, 68-70 Visco, Monfalcone, Italija 67, 69 Škofja Loka 58, 60, 61, 62, 64, 66, 67 Trstenik, Srbija 60 Višnja Gora 59, 66 Škofljica 70 Trška Gora (pri Krškem) 62 Vojnić, Sinj, Hrvaška 58 Šmarje pri Jelšah 60, 61, 67 Trzin 60 Vojnik pri Celju 68 Šmarje pri Ljubljani (Šmarje - Sap) 60 Tržič (Italija) 58, 60, 63, 68 Voklo pri Kranju 63 Šmarjeta 58 Tržišče (pri Mokronogu) 58 Volčja Draga, Italija, (Slovenija) 68 Šmartno ob Paki 66 Turjak 69, 70 Volosko (Opatija), Italija, (Hrvaška) 58 Šmartno pri Kranju 60 Tuzla, Bosna in Hercegovina 64 Vordernberg, Avstrija 59 Šmartno pri Litiji 58, 60, 65, 66 Vraca, Bolgarija 64, 65 Šmartno pri Slovenj Gradcu 58 Učak pr sv. Gothardu 60 Vranje, Srbija 62 Šmartno v Rožni dolini 59 Ugarčin, Bolgarija 65 Vransko 64, 69 Šmihel (Novo mesto) 67 Umag, Italija, (Hrvaška) 65 Vrba (pri Radovljici) 59 Šmihel nad Mozirjem 68 Unec, Italija, (Slovenija) 68 Vrbanj, na Hvaru, Hrvaška 59 Šopron, Madžarska 62 Uralsk, Rusija 59 Vrbje 68 Šoštanj 60, 64, 66, 69 Ustje (pri Vipavi), Italija, (Slovenija) 61 Vrgorac, Hrvaška 58, 60 Špitalič pri Slovenskih Konjicah 67 Vrhnika 60, 62, 64, 66, 68, 70 Št Ilj pri Mislinjah 60 Valburga 59 Vrhpolje (pri Vipavi), Italija, (Slovenija) 58 Št. Ilj pod Turjakom 69 Valona, Albanija 65 Vukovar, Hrvaška 67 Št. Jakob v Rožu, Avstrija 62 Varaždinske Toplice, Hrvaška 63 Vuzenica 69 Št. Rupert, na Dolenjskem 58, 61, 63 Vardište, Bosna in Hercegovina 61 Vuzmetinci 68 Št. Vid nad Ljubljano Varna, Bolgarija 64, 65 (Ljubljana) 60, 64, 65, 66 Varšava, Poljska 63 Wolanka, Poljska 62 Št. Vid pri Stični (Šentvid pri Vavpča vas 60 Stični) 67, 68, 69, 70 Vejprty, Čehoslovaška, (Češka) 67 Zadar, Italija, (Hrvaška) 58, 59, 60, 62 Štore 67 Vela Luka, Hrvaška 68 Zadvor (Ljubljana) 66 Štrigova, Hrvaška 63 Velenje 64 Zagorica (Bled) 65 Šturje (Ajdovščina), Italija, (Slovenija) 59, 60 Veles, Srbija, (Makedonija) 61 Zagorje ob Savi 59, 63, 64, 65, 69, 70 Velika Gorica (Gorica pri Slivnici) 62 Zagórze, Poljska 63 Taganrog, Rusija 59 Velika Kikinda, Vojvodina, Srbija 68 Zagrad (Celje) 66, 68, 70 Taraš, Vojvodina, Srbija 58 Velike Lašče 58, 61, 62, 63, 66, 67 Zagradec 70 Tarnopol, Poljska, (Ukrajina) 64 Velike Lipljene 68 Zagreb, Hrvaška 62, 64, 66, 67, 68, 69, 70 Tatarów, Poljska, (Tatariv, Ukrajina) 63 Velike Žablje, Italija, (Slovenija) 58 Zagvozd, Hrvaška 59 Teharje 58 Veliko Trnovo, Bolgarija 65 Zaječar, Srbija 62 Temenica 69 Velikovec, Avstrija 60 Zakopane, Poljska 62 Tinjan 63 Velké Pavlovice, Češkoslovaška, Zaplana 68 Tišina 61 (Češka) 67, 70 Zavodna (Celje) 67 Tolmin, Italija, (Slovenija) 59, 61 Venco, Italija 60 Zavratec, Idrija 68 Tomaj, Italija, (Slovenija) 59 Veprinac, Hrvaška 58 Završje, Italija, (Hrvaška) 58 Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Verače 64 Zbilje 62 Toplice) 58, 60 Verd pri Vrhniki 59, 69 Zelenika, Bolgarija 60 Toplice pri Zagorju (Zagorje ob Savi) 66 Versa pri Gorici 70 Zenica, Bosna in Hercegovina 64

88 Zgornja Hudinja (Celje) 66 Zgornje Laže 58 Zgornji Tuhinj 60 Zibika 60 Zidani Most 60, 63, 64, 66, 70 Zlarin, Hrvaška 64 Zlosela, Bosna in Hercegovina 61 Żurawno, Poljska 62 Zydaczów, Poljska, (Žydačiv, Ukrajina) 65

Žabja vas (Novo mesto) 77 Žabnica 62, 65 Žabnice, Italija 60 Žalec 58 Žalna 68 Žamberk, Češkoslovaška, (Češka) 58 Železniki 60, 63, 67 Žiča, Srbija 60 Žiče 60 Židovska pristava 66 Žimarice 64, 67 Žiri 63, 64, 65, 66, 67, 69 Žirovnica 65 Žminj, Italija, (Hrvaška) 66 Župa Biokovska, Hrvaška 58 Županja, Hrvaška 63 Župeča vas 64 Žužemberk 61 Žywiec, Poljska 62

89 Seznam razstavljenega gradiva Jože Ciperle, Tatjana Dekleva

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945

Razstavni panoji

I. Predzgodovina visokošolskega študija II. Ustanovitev Medicinske fakultete in prvo medicine v Ljubljani študijsko leto

Predavanje iz anatomije v prvi polovici 19. st. (Wilhelm Dr. Alojz Kraigher, ravnatelj ljubljanske Splošne bolnice Lindenschmidt, bakrorez, okrog leta 1826, Inštitut za visoko in pobudnik ustanovitve medicinske fakultete v Ljubljani. šolstvo, Würzburg.) (Notranjski muzej Postojna.)

Pogled na ljubljansko licejsko poslopje in njeno okolico v drugi Prvi predlog podkomisije za medicinsko fakulteto, 14. marec polovici 19. stoletja. (stara razglednica, Zmago Tančič.) 1919. (SI AS 100.)

Jožef Walland (Balant) [1763-1834], duhovnik, rektor Načrt za ustanovitev slovenske medicinske fakultete v Ljubljani, francoskih centralnih šol in akademije v Ljubljani (1810-1813), marec 1919. (SI AS 100.) goriški škof in nadškof (1818-1834). Prošnja medicinskega pododseka Vseučiliški komisiji za dotacijo Naslovnica matrike ljubljanskih centralnih šole iz leta 1811 in nabave materiala in preparatov za anatomski inštitut, 18. julij notranjost z vpisanimi študenti medicinskega študija. (NŠAL, 1919. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Šolstvo, fasc. 57.) Predlog zakona o Univerzitetu Kraljestva Srba, Hrvata i Naslovnica Albuma akademikov ljubljanskega liceja (Album Slovenaca u Ljubljani, 16. julij 1919. (SI AS 100.) Academicorum Lycei Labacensis). (NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 654.) Prošnja podkomisije za medicinsko fakulteto, naj vlada nameni sredstva za preureditev prosekture v anatomski inštitut. (SI AS Album akademikov ljubljanskega liceja z vpisanimi študenti 100.) mediko-kirurškega študija v študijskem letu 1828. (NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 654.)

Naslovnica seznama javnih predavanj na ljubljanskem liceju v III. šolskem letu 1824. (NUK, Rokopisni oddelek, Šolski spis, N 181-1969.) Dr. Albert Botteri, redni profesor za oftalmologijo. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Notranjost seznama predavanj na ljubljanskem liceju v šolskem letu 1824 z navedbo profesorjev mediko-kirurškega študija in Dr. Janez Plečnik, redni profesor za patološko anatomijo. njihovih predavanj. (NUK, Rokopisni oddelek, Šolski spis, N (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) 181-1969.) Dr. Alfred Šerko, redni profesor za nevrologijo in psihiatrijo. Diploma mediko-kirurškega študija ljubljanskega liceja. (ARS, (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Osebni fond, AS 972.)

90 Dopis, v katerem dekan Šerko obvešča ministrstvo prosvete, da Poročilo Medicinske fakultete za študijsko leto 1922/23. je Fakultetni svet sklenil predlagati gimnazijskega učitelja Josipa (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Reisnerja za profesorja eksperimentalne fizike. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Poslopja Medicinske fakultete pred drugo svetovno vojno. (Muzej novejše zgodovine Slovenije.) Dr. Pavel Grošelj, predavatelj biologije. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Anatomski inštitut. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Poročilo dekana prof. dr. Alfreda Šerka o delu Medicinske fakultete v prvem študijskem letu. (Zgodovinski arhiv in muzej Fiziološki inštitut. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Univerze v Ljubljani.) Ljubljani.)

Histološki inštitut. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) IV. Razvoj v prvem desetletju Laboratorij za smrdljive pline. (Zgodovinski arhiv in muzej Dr. Evgen Kansky, redni profesor za fiziologijo. (Zasebni arhiv Univerze v Ljubljani.) dr. Alekseja Kanskega.)

Dr. Zdenko Frankenberger, redni profesor za histologijo in embriologijo. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, VI. Prizadevanja za ohranitev in izpopolnitev Inštitut za zgodovino medicine.) Medicinske fakultete

Dr. Alija Košir, redni profesor za histologijo. (Univerza v Poziv članov Univerzitetnega sveta rektorju, naj skliče nujno Ljubljani, Medicinska fakulteta.) sejo Univerzitetnega sveta zaradi alarmantnih vesti o ukinjanju Medicinske in Tehnične fakultete ljubljanske univerze, 7. oktober Dr. Albin Seliškar, redni profesor za fiziologijo. (Univerza v 1921. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Ljubljani, Medicinska fakulteta.) Spomenica za odprtje petega semestra Medicinske fakultete, Julij Nardin, profesor fizike. (Prvi učitelji popolne Medicinske 15. december 1921. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v fakultete v Ljubljani po letu 1945, Ljubljana 2012.) Ljubljani.)

Prošnja ruskega študenta Georgija Mihajlova za vpis na Naslovnica spomenice Pomen Univerze v Ljubljani za Slovence ljubljansko Medicinsko fakulteto, 3. oktober 1921. (Zgodovinski in državo SHS, 1927. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Ljubljani.)

Fiziološki inštitut. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Besedilo spomenice 1927 o Medicinski fakulteti. (Zgodovinski Ljubljani.) arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.)

Histološki inštitut. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Študenti v univerzitetni avli protestirajo proti okrnitvi univerze Ljubljani.) v Ljubljani, november 1927. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.)

Uradni zaznamek rektorja prof. dr. Alberta Šerka, da je dobil V. informacijo o ukinitvi Medicinske in Tehnične fakultete v Ljubljani, 25. avgust 1931. (Zgodovinski arhiv in muzej Prošnja, naslovljena na slovensko javnost, za denarno pomoč, Univerze v Ljubljani.) namenjeno dograditvi novega poslopja anatomskega inštituta. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Protestno zborovanje zoper nameravano ukinitev Medicinske in Tehnične fakultete, 14. januar 1933, pred Univerzo. (Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana.)

91 VII. Drugo desetletje in razširitev Fakultete s Operacija v Bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, 1938. tretjim letnikom (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) Dr. Hubert Pehani, docent za histologijo. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta.)

Dr. Ladislav Klinc, izredni profesor za organsko kemijo. IX. Študenti nepopolne Medicinske fakultete v (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Ljubljani

Dr. Milan Cunder, docent za anatomijo. (Zasebni arhiv Tomaža Ljudevit Merčun s študijskimi kolegi na Dunaju. (Univerza Kšela.) v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) Valentina Kobe roj. Grošelj s študijskimi kolegi v Innsbrucku. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za Vito Lavrič s študijskimi kolegi v tujini, kjer je nadaljeval zgodovino medicine.) študij. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) Dr. Ivan Pintar, honorarni predavatelj zgodovine medicine. (Zasebni arhiv Luke Pintarja.) Resolucija Društva medicincev proti novi medicinski uredbi in za postopno izpopolnitev Medicinske fakultete, 1937. Študenti s profesorjem dr. Alfredom Šerkom na Golniku, 1936. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Slovenske študentke medicine na univerzi v Zagrebu, 1938. Študenti pri vajah iz anatomije. (Zgodovinski arhiv in muzej (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Univerze v Ljubljani.) Študenti medicine, 1941. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.)

VIII. Medicinci v predavalnici, 1941. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Letak študentov medicine, naslovljen na slovensko javnost, za popolno Medicinsko fakulteto, za moderno bolnišnico v Ljubljani in proti novi medicinski uredbi. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) X. Obdobje okupacije in ustanovitev popolne Medicinske fakultete leta 1945 Spomenica o nepopolni Medicinski fakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji v Sloveniji, ki jo je izdalo Društvo Študenti pri vajah iz anatomije, 1942. (Univerza v Ljubljani, medicincev, spomladi 1940. (Univerza v Ljubljani, Medicinska Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) Leo Šavnik z medicinci, 1942. (Univerza v Ljubljani, Medicinska Študenti na vajah iz anatomije, 1937. (Zgodovinski arhiv in fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) muzej Univerze v Ljubljani.) Peter Lenče s študenti, 1943. (Univerza v Ljubljani, Medicinska Dr. France Hribar, redni profesor za patologijo. (Univerza v fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) Ljubljani, Medicinska fakulteta.) Drago Benedik in Carmen Dereani s predstojnikom Dr. Božidar Lavrič, redni profesor za kirurgijo. (Enciklopedija dermatološke klinike dr. Jernejem Demšarjem. (Univerza Slovenije, 6, Ljubljana, 1992.) v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) Dr. Karel Lušicki, redni profesor za interno medicino. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.)

92 Odlok Narodne vlade Slovenije o razpustu Fakultetnega VITRINE sveta Medicinske fakultete v Ljubljani in imenovanju novega profesorskega zbora. (Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, 4. I. avgust 1945, št. 23.) Christian Albert Theodor Billroth (1829-1894), znameniti Člani novega profesorskega zbora Medicinske fakultete s nemško-avstrijski kirurg 19. stoletja v predavalnici okrog leta predstavniki vlade, SNOS-a in Akademije znanosti in umetnosti 1880. (Österreichische Galerie Belvedere, Dunaj.) v Ljubljani, 1945. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) Vaški ranocelnik oskrbuje bolnika. (Oljna slika, David Teniers.)

Naslovnica in notranjost Marmontove odredbe (arreté), objavljena 4. julija 1810 v Télégraphe officiel, o organizaciji in mreži šolstva vključno s centralnimi šolami v Ilirskih provincah. (NUK, rokopisni oddelek, Télégraphe officiel, Ljubljana, sreda, 10. oktober 1810, 9-11.)

Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont (1774-1852), francoski maršal, prvi generalni guverner Ilirskih provinc (1809- 1811).

Gerard van Swieten (1700-1772), nizozemski zdravnik, osrednja osebnost v prvi fazi avstrijskih visokošolskih reform v času cesarice Marije Terezije. (Naturhistorisches Museum, Dunaj.)

Vincenc Kern (1760-1829), profesor kirurgije na ljubljanskem mediko-kirurškem študiju (1797-1805). (Univerzitetna ginekološka klinika.)

Franz Ernst Neumann (1798-1895), nemški fizik, utemeljitelj teoretične fizike. Po njegovih zapiskih predavanj je študentom medicine na centralnih šolah in akademiji v Ljubljani predaval profesor Janez Krstnik Kersnik. http://en.wikipedia.org/wiki/Franz_Ernst_Neumann

Franc de Paula Hladnik (1773-1844), znameniti slovenski botanik, je študente medicine na centralnih šolah leta 1811 poučeval naravoslovje in botaniko. Leta 1810 je z generalnim guvernerjem Marmontom ustanovil botanični vrt v Ljubljani. (Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije.)

II.

Dopis prof. dr. Zdenka Frankenbergerja prodekanu Medicinske fakultete, da odpoveduje službo v Ljubljani, ker je imenovan za profesorja histologije v Bratislavi in Pragi. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.)

93 Dopis dekana zagrebške medicinske fakultete dekanatu Članek Univerza je Slovencem veličasten simbol osvoboditve, Medicinske fakultete v Ljubljani, da je ugodil prošnji »Društva dnevnik Jutro, 26. november 1927. (Zgodovinski arhiv in muzej Jugoslovanskih Medicincev v Ljubljani«, da študenti V. semestra Univerze v Ljubljani.) lahko polagajo prvi rigoroz v Ljubljani tudi v času predavanj na zagrebški univerzi. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Pri zborovanju, ki ga je sklicala Zveza slušateljev Aleksandrove Ljubljani.) univerze januarja 1933, je prišlo do velikih demonstracij ljubljanskih študentov; zavzeli so balkon Univerze, glavni vhod Prof. dr. Alfred Šerko s študenti leta 1929. (Zgodovinski arhiv in pa zastavili s klopmi. (Muzej novejše zgodovine Slovenije, muzej Univerze v Ljubljani.) Ljubljana.)

Prva stran zapisnika seje Fakultetnega sveta Medicinske fakultete v Ljubljani 18. oktobra 1922, na kateri so obravnavali tudi kadrovske zadeve po odhodu profesorja Frankenbergerja in za V. novega dekana izvolili prof. dr. Janeza Plečnika. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Predlog za spremembo uredbe medicinskih fakultet v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, 8. julij 1940. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.)

III. Opis zgradb Medicinske fakultete v Ljubljani leta 1941. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) Oražnov študentski dom na Dolenjski cesti v Ljubljani. Zdravnik dr. Ivan Oražen je v oporoki leta 1921 zapustil Alfred Šerko: Živčevje človeka - Anatomija (1924), prvi tiskani Medicinski fakulteti in njenim študentom hiši na Dolenjski slovenski medicinski učbenik. (Univerza v Ljubljani, Medicinska cesti in v Wolfovi ulici. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) Ljubljani.) Alija Košir: Človeško telo, njega ustroj in delovanje (1927), Dopis rektoratu Univerze o zgradbi novega anatomskega pomožni učbenik za študente prvega letnika. (Univerza inštituta, 18. september 1924. (Zgodovinski arhiv in muzej v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino Univerze v Ljubljani.) medicine.)

Anatomski inštitut. (Muzej novejše zgodovine Slovenije.)

Obvestilo županstva Bloke, da je »Odboru za pospešitev zgradbe anatomično fiziološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani« nakazalo 1000 kron podpore, 21. avgust 1922. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.)

IV.

Brzojavka rektorja prof. dr. Gojmirja Gregorja Kreka ministrstvu prosvete v Beograd, v kateri se zavzema za neokrnjen obstoj ljubljanske univerze, 18. oktober 1921. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.)

Manifest ljubljanske univerze proti njenemu okrnjenju, sprejet na seji Univerzitetnega sveta 11. decembra 1925. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.)

94 Background of the higher education study of medicine in Ljubljana / Establishment of the Faculty of Medicine in Ljubljana 1919–1945

Fiziološki inštitut Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v 20-ih letih prejšnjega stoletja. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.)

The Chair of Medical-Surgical Jože Ciperle Studies at the Ljubljana Lyceum 1791–1848

I tions, especially the law students, could be optimistic about From the middle of the 18th century, the freedom of academic getting a suitable job. After the 1850s, the system of examinations instruction and science began to increasingly establish itself at and professional qualifications gradually became increasingly the provincial universities of the northern and western German more interdependent and interconnected. The old system of job states, while in Austria, they knew of the weaknesses of their recruitment that was based on personal connections was replaced tertiary education as early as the time of Charles VI (1711–1740) by the new system that relied on effectiveness. In opposition to when they began the first hesitant attempts to remedy them, but the expectations of the higher education system reformers, the unfortunately, there were no major changes to the educational changes to academic study – at least in the large university cities system. The first measures only signalled a stronger influence of where the conditions in the area of employment were thoroughly the state. The more meaningful interventions into the educational changed on account of the rise of new professions – brought system that were implemented during the reign of Maria about an increase in the number of students, which occurred Theresa (1740–1780), Joseph II (1780–1790) and Leopold II from the 1850s. (1790–1792) could already be seen as a gradual creation of a new Things were different at the numerous colleges or higher education educational and study concept. The complex reform activities, teaching institutions in the provinces. Possibilities for study there which were already strongly influenced by the ideas of the Age were more modest and limited primarily to philosophy and of Enlightenment, focused primarily on ensuring a stronger state theology. They mostly served regional needs, while state-decreed influence, practical vocational fields of study and the elimination measures reached them relatively late. They were a thorn in the of denominational fields of study. The attempts at adopting and side of the enlightened reformers of higher education in Vienna connecting with the study programmes and study systems of who saw them as centres of the scorned ecclesiastical orders Western Europe were, however, unsuccessful. The University and Scholasticism. Because the new disciplines there were only of Vienna, which began establishing itself as a model Austrian sparsely represented, the number of suitably trained professors university, was at the centre of reform efforts, but educational- was limited and the number of students small; they were of the political orientations were nevertheless being conceptualised for opinion that “there would be no harm if they were to be abolished the entire country. as soon as possible”. Even more so because similar meditations During the first phase of university reform, the Theresian reform were springing up in Germany, which were supported by the absolutism assisted by the personal physician of the Empress argument that two universities were sufficient even for all of and the central personality of Theresian reform, the Dutchman England. Gerard van Swieten, managed – in less than a decade – to signifi- In the second phase of university reform that began in 1772, cantly weaken the monopolistic position that was enjoyed up to when the abolition of the Order of the Jesuits was beginning that time in tertiary education by the Order of the Jesuits. Thus to be intimated, Austrian universities were to a large extent began the process of limiting their educational autonomy. The transformed – alongside the extinguishment of their authority positions, from which Jesuits were deposed, were taken up by the and their character of autonomous corporations at the time – state that appointed their own personnel resources. into educationally organised institutions, i.e. a sort of “vocational schools” for the upbringing of loyal servants of an absolutist The first reforms of university-level studies resulted in students state, which included future clergy, lawyers, public servants and storming the universities seated in large cities where the majority doctors. The conversion of Jesuit universities into state institu- of public offices were located and where the main civil legal and tions suited the bureaucratic state administration. The state other matters were being conducted and arranged. This primarily took into its own hands “study” at the four university faculties, applies to Vienna and Prague, i.e. the two higher education the property owned by the university as well as the jurisdiction schools that had been operating four faculties for a long time: enjoyed by the university. the Faculty of Philosophy, Faculty of Law, Faculty of Medicine and the Faculty of Theology; where the fields of study were In the beginning of the 19th century, there were much greater already regulated. Those who passed the prescribed examina- opportunities for the acquisition of academic education as a

97 result of the forceful promotion of the tertiary education model mology, dentistry, veterinary medicine and obstetrics). It was in Austria that was based on the Bavarian model from the times veterinary medicine especially that achieved enviable success after of Joseph II. The two levels of this area of education: lyceum and the inclusion of the veterinary science institute (K.k. Thierarzney- “erudite” (university) level study gave an entirely new meaning in Institut) in Vienna into the Vienna Faculty of Medicine in 1808. the non-German lands of the Monarchy to the small, philosophy- Enrolment to the Veterinary Medicine Department of the Vienna and theology-oriented, lyceum-type educational institutions Faculty of Medicine was conditional upon the completion of the throughout the provinces that were treated with mistrust by the study of medicine (physician or barber surgeon). enlightened reformers of the second half of the 18th century. The Faculty of Medicine was otherwise the only faculty to obtain As opposed to the true universities involved in scientific work, a new curriculum in 1833. The study of surgery was extended to lyceums focused predominantly on educating for professional three years, while the study of pharmacy was extended to two (vocational) practice as their primary goal was the training of years. The Court Study Commission was asking professors at the priests, who were supposed to possess practical agricultural Faculty of Medicine as early as in 1836 what kind of improve- knowledge in addition to the theological knowledge, as well as ments they would like to see. The proposals were gathered by barber surgeons, managers of large estates and teachers. In this Ludwig Freiherr von [Türkheim], deputy to the Study Director sense, lyceums were divided into degraded universities, which of the Vienna Medicine and Surgery Studies. His fundamental could only award doctoral degrees in philosophy and theology, thought was “that the current arrangement, according to which and lyceums created as a type of stunted gymnasium that replaced two types of medical staff were being trained, namely physicians the former Jesuit study and became scientific and educational and barber surgeons (Doctors of Medicine and Surgery and institutions in provincial centres that, however, did not possess Masters or Patrons of Surgery), was untenable from the scientific the right to award doctoral titles. The Ljubljana Lyceum was point of view”, which is why he proposed that they would “in the one of those that did not have the right to award academic titles future train only one type of medical staff possessing the same and was a semi-university institution and represented a sort of level of education and training, namely Doctors of Medicine and intermediary link between a gymnasium and a true university. It Sur g er y ”. provided three fields of study, namely the study of philosophy, In 1845, the Court’s Study Commission set up a special medical-surgical studies and theological studies as well as a commission tasked with preparing a new curriculum. It was multitude of elective courses ranging from agriculture and history composed of Joseph Skoda, Karl Rokitansky and Joseph Hyrtel, to philosophy and modern languages. while its clerk was Stephan Ladislaus Endlicher. The report compiled by this commission in 1846, which was not realised, also focused on future development. II In the first half of the 19th century, medicine could be studied at two levels. Surgical studies for civilian and rural barber III surgeons (Chirurgische Studium für Civil- und Landwundärzte) Ljubljana already had three teachers teaching medical-surgical lasted two years and were predominantly limited to surgery and studies since the end of the 18th century. One of them had to hold obstetrics, which also included midwifery. Most of the lyceums a PhD in medicine and taught simple botany, some chemistry and did not exceed this scope of the learning on offer. the Collegium Clinicum Arte Medica course as instruction on internal diseases. The second teacher taught anatomy and barber The study of folk medicine and higher barber surgery (Studium der surgery with anatomy and obstetrics, while the third teacher Arznaykunde und höheren Wundarznaykunst) lasted four years taught veterinary science and was later tasked with also teaching at first and could be completed within the Habsburg Monarchy at forensic medicine. The two-year study course was divided into the famed universities in Vienna, Prague and Krakow. two parts. The first year dealt mostly with theory, especially The faculty-level study of medicine was extended to five years anatomy and theoretical bases for other courses, while the second in 1804 with the change of curriculum: instruction during the year included instruction on surgical operations, wound dressing first three years involved theory, while years four and five were and obstetrics, which allowed the students to practice bedside devoted to practical bedside instruction. The study of surgery activities of “both surgery and internal medicine”. remained a two-year programme, however, the teaching content In the first Pre-March Period up to 1806, Dr. Karl Bernard Kogel was expanded somewhat, whereby they primarily strove to raise taught internal medicine (instruction on diseases) and veterinary the quality of this vocational education. medicine, Dr. Vincenc Kern taught surgery, anatomy and obstetrics The study reform of 1810 increased the number of study courses until 1805 (he later became a Professor of Surgery in Vienna), Dr. at both levels of education. The individual parts of study gained Franc Melzer taught surgery and midwifery until 1805 and Anton a certain level of independence (chemistry, pharmacy, ophthal- Melzer taught anatomy and physiology until 1806.

98 We can say that there was a medical-surgical school at the Lyceum while they had to undergo an examination before a commission in Ljubljana that was organised as a special vocational school after they completed their second year of study. The commission that was supposed to educate medical staff of the lower order was composed of both the teachers of medical-surgical studies after a quick study course, which was especially true of the first and two randomly selected city surgeons. After the examina- Pre-March Period. tions, commission members signed the diploma (school leaving The number of doctors in Austria at the time was extremely certificate) and the candidates took an oath. Prior to the low. Doctors with PhD degrees were only available in cities. examination, candidates also had to state the place they would Even though medical-surgical studies were not aiming to train undergo internship. In 1807, a reform of medical examinations for scientific work, the example of the study in Ljubljana shows was implemented that also applied to the medical-surgical studies that it was here that these studies “achieved a high level of at lyceums: semestrial examinations were abolished, candidates scientific endeavour”. The opinion supported by the Carniolan had to pass a rigorous examination in surgery and obstetrics as well Protomedicus (chief physician in the country), Dr. Anton Jožef as a final examination. Grades (grading classes) received for the Haymann as well as van Swieten and assistant Dr. Anton von rigorous examination in surgery and obstetrics had to be indicated Stoerck, that lyceum teachers were not appointed for scientific in the school leaving certificate (diploma). Learners of medical- work, but rather for practical medical work (training useful surgical studies who did not pass the rigorous examination in obstetrics assistants and candidates for graduation, and teaching surgery were forbidden from practicing any medicine. Medical- medical treatment skills), was not heeded by the teachers surgical schools experienced new development with the above- of medicine and surgery in Ljubljana. A number of teachers mentioned curriculum from 1810. According to that curriculum, teaching medical-surgical studies in Ljubljana began their profes- instruction in the first year encompassed the following courses: sional career at the lyceum, e.g. Baltazar Hacquet, Dr. Vincenc Brief Introduction to the Study of Surgery (Encyclopaedic Kern, Dr. Joseph Wattmann, Dr. Franz Fikelscherer, Dr. Kristjan Overview and Methodology), Anatomy, Theoretical Surgery, August Voigt and Dr. Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf. After Physiology, General Pathology and Therapy for Internal Diseases, this, they went on to pursue academic careers at various univer- Materiam Medicam Et Chirurgicam, Dietetics and the Science sities. While faculties were awarding doctoral titles to Doctor of Prescription Compounding, Science of Wound Dressing and of Medicine and Master of Surgery and Obstetrics candidates, Instruments. In the second year, it encompassed the following graduation candidates of medical-surgical studies were graduating courses: Instruction on Surgical Operations (demonstrated on only as Patrons of Surgery who performed their duties as civilian a cadaver), Practical Bedside Surgery Instruction and Exercises, or rural barber surgeons (Civil- und Landwundärzte). Forensic Medicine, Special Therapy for Internal Diseases And Just as apprentices in other professions, surgeons had to learn Practical Bedside Exercises, Surgical Special Therapy, Practical their trade at their master’s during the times of Joseph II, while a Instruction in Surgery and Bedside Exercises, Obstetrics and future Patron of Surgery was now required to complete medical- Veterinary Science. surgical studies. Acceptance to the school was, of course, available This reform of the study of medicine in Ljubljana was only to students who completed three years of apprenticeship with a implemented after the departure of the French and after Austrian surgeon, the model elementary school or the general elementary authority was reinstituted. It was then that five professors were school (type of lower-level gymnasium), while it was only from appointed: an anatomist, an internist, a surgeon, an obstetri- 1833 onwards that enrolment required four years of grammar cian and a veterinarian. Because competitions for the tendered school or gymnasium or three years of the model elementary positions were not always successful, other teachers had to teach school. Throughout the entire Austrian Pre-March Period, additional courses. In 1813, the course Resuscitation of the enrolment to medical-surgical study did not require a gymna- Clinically Dead and First Aid was reintroduced. These lectures sium-level education, which was required for the other studies at were intended for the broader audience and were provided free- the lyceum. of-charge in the afternoons on Sundays. The course was taught by In the beginnings of surgery studies at lyceums, academic a forensic medicine teacher. performance was poor. “It was especially Ljubljana that was As already mentioned, medical-surgical studies were again reputed for having a very small number of students finish the reformed in 1833; conditions for enrolment became stricter and school there and many such who were sitting in the same class for studies for all candidates lasted three years. The reform prescribed several years. This is, of course, a reflection of the fact that access the following curriculum: to the school was also available to students, of whom not much else could be expected?” First year In accordance with the generally valid regulations governing a) Introduction to the Study of Surgery examinations, learners of the medical-surgical studies at the b) Anatomy Ljubljana Lyceum had to pass semestrial and annual examinations, c) Dissection Exercises

99 Second year of Medicine within the scope of the French Écoles centrales and a) Physiology the increasingly widespread opinion favouring the abolition of b) General Medicine, Surgical Pathology and Therapy second-class medical-surgical studies at lyceums. Medical-surgical c) Theory of Obstetrical Delivery studies in Ljubljana were most at risk in this respect. The opinion d) Pharmacology and Professional Pharmaceutical Knowledge of Count Saurau, the Court’s Commissioner for Illyria, prevailed d) Science of Prescription Compounding and Dietetics in the end, namely that medical-surgical studies in Ljubljana e) Veterinary Science should be retained. The Court’s Study Commission expressly declared on 7 June 1819, “that the school of surgery in Klagenfurt Third year should remain according to the Emperor’s decree and serve the a) Practical Bedside Medical Instruction Klagenfurt district, while the school in Ljubljana should serve the b) Special Medical Pathology and Therapy Illyrian governorate, which also includes the Villach district”. It c) Special Surgical Pathology and Therapy with Instruction on was obligatory for a school to have five professors: an anatomist Instruments and Wound Dressing (physiologist), an internist, a surgeon, an obstetrician and a d) Surgical Operation Exercises Performed on a Cadaver veterinarian. Introduction to the Study of Surgery and Forensic e) Forensic Medicine Medicine had to be taught by two professors who conducted the f ) Exercises in Surgical Operation and Wound Dressing course in addition to their other course. g) Ophthalmology In complete accordance with the new curriculum from 1810 or After completing the third year, learners had to complete a 1833, teachers of medical-surgical studies in Ljubljana taught the practical training period at a surgery ward, which lasted no less following courses from 1814 to 1848: than a month. A month of practical training in obstetrics was also prescribed, which candidates could not start before passing Anatomy and Physiology: the rigorous examination in surgery. The one-month surgical Anton Melzer (1814–1846), and internal medicine practical training applied only to those Dr. Kristjan August Voigt (1847–1850), learners who completed the required learning period with a barber surgeon; other candidates had to complete a three-month Surgery: practical training period, which meant five months including Dr. Joseph Wattmann (1816–1818), the training in obstetrics. This shows that two quality types of Franz Fikelscherer (1819–1822), Patrons of Surgery were produced by the medical-surgical study Dr. Leopold Nathan (1824–1850), in Ljubljana: graduation candidates with the old apprenticeship training possessed lower quality expertise than those who Theoretical and Practical Medicine: had lower gymnasium education and a total of five months of Dr. Anton Jeuniker (1814–1818), practical training. Dr. Ivan Zhuber (1819–1834), Dr. Franc Schiffer (1837–1850), While theoretical instruction took place in lyceum premises, practical instruction was provided at the Ljubljana city hospital Obstetrics: where conditions were inadequate even for teaching purposes. Jan Matoschek (Matoušek) (1816–1821), MSc in Surgery and It was only with the establishment of a hospital at the former Obstetrics, discalceate monastery in Ajdovščina (the new hospital in Ignac Pintar (1822–1833), MSc in Surgery and Obstetrics, Ajdovščina), where the so-called clinical school operated, that the Dr. Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf (1840–1850), conditions began to gradually improve. The language of instruction in medical-surgical studies was Veterinary Medicine and Forensic Medicine: initially Latin. During the period of Joseph II and his efforts to Dr. Janez Verbitz (1815–1840), form a unified country with a single language (German), Latin Dr. Janez Bleiweis (1842–1850), was also gradually eliminated from medical-surgical studies and German was introduced, whereby Latin professional terminology Introduction to the Study of Surgery, Physics, Chemistry, Botany and was permitted so as to avoid confusion. Theoretical and Practical Pharmacy: Obstetrics for Midwifes was taught in Slovenian and German in Dr. Ivan Biatzowsky (1834–1850). Ljubljana. In 1813, the reinstituted Austrian authority was pondering the In 1815, the hospital in Ajdovščina founded a special ward with abolition of these studies both in Ljubljana and Klagenfurt – six beds for men and women for the purpose of conducting clinical and in doing so, also probably recalling the complete Faculty instruction. This was basically a plan of Faust Gradišek, member of

100 the Order of the Brothers of Mercy regarding the ward for special the study of philosophy, was well known to those at the medical- patients (Abteilung für besondere Kranke) from 1808, however, surgical studies. Consequently, after Prof. Franc Hladnik retired this ward did not have any connection to Gradišek’s homeopathic and the study of philosophy did not have a suitable person for system. It is interesting to note that the other Austrian lyceums the job, the management of the gardens along the Ižanska cesta did not have such an institute, which again shows the aspirations road was taken over by Dr. Jan Nepomuk Biatzowsky, Professor of Ljubljana in regard to medical-surgical studies, namely for the of Preparatory Sciences, which also included botany, at medical- lyceum there to grow into a genuine university-level study. In his surgical studies. This ensured the continuity in a professional desire to ensure selective admission to this ward, the director of sense and in terms of administration. Medical-Surgical Studies, Dr. Karl Bernard Kogel, laid down the The instruction in obstetrics now lasted two months. The condition that patients from rural areas could also be admitted, theoretical portion of the course was provided in Slovenian in that admission was only possible with an admission slip and that the morning and in German in the afternoon, while the clinical the professor and assistant could select patients suitable for the portion associated with practical exercises was provided at the ward from among the city’s poor people. By sending a special maternity birthing beds at the maternity hospital. circular, he notified the district authorities that they should send Since the thirties, lectures on first aid in the event of clinical death educational and rare cases to the hospital, whereby he especially and aid in emergency life-threatening situations were available to highlighted cases of “gunshot wounds, head trauma, complicated anyone on Sundays and holidays. fractures, dislocations, burns, ulcers, fistulae, syphilis, benign In the forties, extraordinary lectures on special pathology and and malign tumours, gallstones, hernias and hydrocoeles”. He therapy of childhood diseases were given three times a week established an emergency clinic. during the winter semester, namely on Mondays, Wednesdays and In the mid twenties, the city municipality built an annex to the Fridays, while practical exercise performed at the child’s bed were hospital in Ajdovščina that housed a hall for dissection and an provided each afternoon at the maternity hospital. anatomy-pathology cabinet, which was located in the lyceum building up until then. The 1833 study reform allowed the medical-surgical studies at the IV Ljubljana Lyceum to reach their pinnacle. In the official acts at In accordance with the curriculum of medical-surgical studies the time, the individual teachers at the lyceum were appointed from 1810, studies proceeded as follows in Ljubljana at the end to the position of professor. The Chair of Theoretical Medicine of the twenties: was founded and represented the first step towards pathology becoming a required course. By splitting the Chair into the First year theoretical and practical parts, the curriculum at the time already First semester came closer to the study system of today: instruction of patho- a) Introduction to the Study of Surgery as an Encyclopaedic logical anatomy and experimental pathology. The unnecessary Overview with Anatomy, from 2 pm to 3 pm division of surgery into the theoretical and practical parts was b) Introduction to the Study of Surgery and Theoretical Surgery, abolished. The most characteristic new feature of the reform i.e. General and Special Pathology of External Diseases, from was the Chair for Preparatory Sciences – an important supple- 3 pm to 4 pm mentation of the theoretical education of future surgeons and c) Physiology, General Pathology of Internal Diseases, from 4 pm an important teaching supplementation for other courses. Even to 5 pm more so because the four grades of the gymnasium did not offer d) Theoretical and Practical Obstetrics for Midwifes, from 7 am future candidates the necessary breadth of ancillary knowledge. to 8 am What is most important, however, is that the four grades did not provide the students with the ability to ascertain whether they Second semester were even suitable for this profession. As already mentioned, the a) Anatomy, from 2 pm to 3 pm syllabus of the then six-grade gymnasium did not comprise any b) Theoretical Surgery, from 3 pm to 4 pm natural science courses. Even in this respect, the Ljubljana Lyceum c) Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction was an exception when compared to those in other provinces. The to Prescription Writing, from 4 pm to 5 pm mentioned in-the-field instruction of botany within the scope d) Theoretical and Practical Obstetrics for Midwifes, from 7 am of the study of philosophy at the Ljubljana Lyceum that was to 8 am associated with the botanical gardens enabled both surgeons and e) Continuation of Theoretical Surgery, i.e. General and Special the learners of medical-surgical studies to gain some botanical Pathology of External Diseases, from June to the end of the knowledge. The importance of the botanical gardens, which academic year: Instruction on Surgical Wound Dressing and were – as already mentioned – administered by those in charge of Instruments, from 3 pm to 4 pm

101 Second year d) Surgical Operation Exercises Performed on a Cadaver First semester e) Forensic Medicine, from 12 pm (noon) to 1 pm a) Special Therapy of Internal Diseases and Practical Bedside Instruction, from 8 am to 9.30 am Second semester b) Instruction on Surgical Operations with a Complete Presenta- a) Practical Medical Bedside Exercises, from 8 am to 9 am tion on the Living and on Cadavers, from 9.30 am to 11 am, b) Special Medical Pathology and Therapy, from 9 am to 10 am c) Forensic Medicine, from 11 am to 12 pm (noon) c) Practical Bedside Instruction in Surgery, from 9 am to 10 am d) Theoretical and Practical Obstetrics, from 5 pm to 6 pm d) Special Surgical Pathology, Therapy and Instruction on Surgical Operations in addition to the Instruction on Instruments and Second semester the Instruction on Wound Dressing, from 11 am to 12 pm a) Special Therapy of Internal Diseases and Practical Bedside (noon) Instruction, from 8 am to 9.30 am e) Ophthalmology, from 4 pm to 5 pm b) Surgical Special Therapy and Surgical Bedside Exercises, from 9.30 am to 11 am Obstetrics d) Theoretical and Practical Obstetrics, from 5 pm to 6 pm a) Theoretical Instruction for Women in the first semester in the e) Veterinary Medicine, from 11 am to 12 pm (noon) Slovenian language, from 8 am to 9 am, and in the German language in the summer semester, from 8 am to 9 am According to the 1833 curriculum, the schedule of lectures at b) Clinical Bedside Instruction at the Birthing Bed and the medical-surgical studies in Ljubljana was the following: Child’s Bed in the Maternity Hospital with Practical Exercises First year for Female Candidates and Students, every day from 9 am to First semester 10 am a) Introduction to the Study of Surgery, from 2 pm to 3 pm b) Physics, from 11 am to 12 pm (noon) Extraordinary lectures on Special Pathology and Therapy c) Anatomy, from 2 pm to 3 pm of Childhood Diseases in the winter semester, on Mondays, d) Special Exercises Wednesdays and Fridays from 3 pm to 4 pm and Practical Bedside Exercises at the Child’s Bed, every afternoon at the maternity Second semester hospital a) General and Pharmaceutical Chemistry, from 9 am to 10 am b) Botany, from 8 am to 9 am Lectures on First Aid for the Clinically Dead and on Aid in c) Anatomy, from 2 pm to 3 pm Sudden Life-Threatening Situations, on Mondays and holidays d) Special Exercises from 11 am to 12 pm (noon).

Second year First semester V a) Human Physiology, from 2 pm to 3 pm Based on the guidance on how to instruct at medical-surgical b) General Pathology and Therapy studies which was issued after the introduction of the 1810 curriculum, the following prescribed study readers were used in Second semester Ljubljana in the twenties and thirties: a) Pharmacology, Pharmaceutical Products, Prescription Writing a) Introduction to the Study of Surgery: Aloys Michael and Dietetics, from 2 pm to 3 pm Mayer, Anatomical Description of the Entire Human Body b) Theoretical Obstetrics for Surgeons, from 8 am to 9 pm (Anatomische Beschreibung des ganzen menschlichen Körpers), c) Veterinary Medicine, from 9 am to 10 am Vienna 1812; b) Introduction to the Study of Surgery and Theoretical Surgery: Third year Maximilian Joseph Chelius, Surgery Manual (Handbuch der First semester Chirurgie), Prague 1822; Johann Friedrich Henkel, Instruction a) Practical Medical Bedside Exercises, from 8 am to 9 am for an Improved Surgical Wound Dressing (Anweisung zum b) Special Medical Pathology and Therapy, from 9 am to 10 am verbesserten chirurgischen Verband), Vienna 1809; Franz c) Practical Bedside Instruction in Surgery, from 10 am to 11 am Xaver Edler von Rudtorffer, Illustration of Excellent Surgical d) Special Surgical Pathology, Therapy and Instruction on Surgical Instruments (Abbildung der vorzüglichsten chirurgischen Operations in addition to the Instruction on Instruments and the Instrumente), Vienna 1819–1820; Instruction on Wound Dressing, from 11 am to 12 pm (noon) c) Physiology: Georg Prochaska, Learning Topics on Human

102 Physiology (Lehrsätze aus der Physiologie des Menschen), d) Botany: Johann Wisgrill, Manual for the Preparation for the Vienna 1805; Study of Surgery (Handbuch der Vorbereitungslehre für das d) Theoretical and Practical Obstetrics:Janes Matoſhek, Studium der Chirurgie), Vienna 1832; Midwifery or the Instruction on Obstetrics for Midwifes e) Human Physiology: Burcard Eble, Pocket Edition of the Book (Babiſhtvo, ali Porodnizharſki Vuk sa Babize), Ljubljana 1818 on Physiology Featuring the Latest Viewpoints of the Science (rendered into Slovenian by Valentin Vodnik); (Taschenbuch der Physiologie nach dem neuesten Standpunkte e) Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction dieser Wissenschaft), Vienna 1837; to Prescription Writing: Aloys Michael Mayer, Anatomical f ) General Pathology: Carl Philipp Hartmann:Theory of Description of the Entire Human Body (Anatomische Diseases or General Pathology (Theorie der Krankheiten, oder Beschreibung des ganzen menschlichen Körpers), Vienna 1823; allgemeine Pathologie), Vienna 1823; e) Special Therapy of Internal Diseases:Johann Nepomuk Edler g) Pharmacology, Pharmaceutical Products, Prescription Writing von Raimann: Manual of Special Medical Pathology and and Dietetics: Carl Emanuel Schroff, Pocket Edition of Therapy Prepared for Lectures (Handbuch der speciellen medi- the Book on Pharmacology and Prescription Compounding cinischen Pathologie und Therapie, für Vorlesungen bearb.), Compiled According to the Latest Viewpoints of These Sciences Vienna 1816; (Taschenbuch der Arzneimittellehre und Receptirkunde nach g) Instruction on Surgical Operations and Practical Bedside dem neuesten Standpunkte dieser Wissenschaften entworfen Exercises: Johann Hunczovski, Instruction for Surgical von Carl Emanuel Schroff), Vienna 1833; Operations (Anweisung zu chirurgischen Operationen), Vienna h) Theoretical Obstetrics: Johann Philipp Horn, Textbook on 1808; Obstetrics for the Instruction of Midwifes (Lehrbuch der h) Forensic Medicine: Joseph Bernt, Systematic Manual of Geburtshilfe, zum Unterricht für Hebammen), Vienna 1839; Forensic Medicine, Intended for Physicians, Barber Surgeons i) Veterinary Medicine: Johann Emanuel Veith, Manual of and Lawyers, and Serving as a Guide for Public Lectures Veterinary Medicine with a Special Emphasis on Infectious (Systematisches Handbuch der gerichtlichen Arzneykunde, Diseases of the Most Useful Domestic Animals (Handbuch der zum Gebrauche für Aerzte, Wundaerzte, Rechtsgelehrte und Veterinärkunde in besonderer Beziehung auf die Seuchen der zum Leitfaden bey öffentlichen Vorlesungen), Prague 1813; nutzbarsten Haussäugethiere), Vienna 1843; i) Theoretical and Practical Obstetrics:Johann Raphael j) Practical Bedside Medical Instruction: Johann Nepomuk Edler Steidele, Essay on Assistance during Childbirth ... Rules for von Raimann, Manual of Special Medical Pathology and the Conduct of Pregnant Women and Women in Labour Therapy Prepared for Lectures (Handbuch der speciellen medi- (Abhandlung von der Geburtshilfe ... Verhaltensregeln für cinischen Pathologie und Therapie, für Vorlesungen bearb.), Schwangere, Gebärende und Kindbetterinnen), Vienna 1803; Vienna 1816–1817; Lucas Johann Boer, Natural Obstetrics and the Treatment k) Special Medical Pathology: Johann Nepomuk Edler von of Pregnant Women, Women in Labour and Newborns [Raimann], Manual of Special Medical Pathology and Therapy (Natürliche Geburtshilfe und Behandlung der Schwangern, Prepared for Lectures (Handbuch der speciellen medicinischen Wöchnerinen und neugeborenen Kinder), Vienna 1817; Pathologie und Therapie, für Vorlesungen bearb.), Vienna j) Veterinary Medicine: Johann Emanuel Veith, Manual of 1816–1817; Veterinary Medicine with a Special Emphasis on Infectious l) Special Surgical Pathology: Maximilian Joseph Chelius, Diseases of the Most Useful Domestic Animals (Handbuch der Manual of Surgery (Handbuch der Chirurgie), Heidelberg Veterinärkunde in besonderer Beziehung auf die Seuchen der 1839; Franz Andreas Ott, Instruction on Surgical Instruments nutzbarsten Haussäugethiere), Vienna 1817. and Wound Dressings (Chirurgischen Instrumenten- und Verbandlehre), Munich/Vienna 1834; The change of the 1833 curriculum brought about the introduc- m) Forensic Medicine: Johann Nepomuk Edler von Raimann, tion of new textbooks, which replaced certain old ones, as well as Manual of Special Medical Pathology and Therapy Adapted for new courses: Lectures (Handbuch der speciellen medicinischen Pathologie a) The Introduction to the Study of Surgery was taught by Dr. und Therapie, für Vorlesungen bearb.), Vienna 1834; Rajmund Melzer according to his own notes; n) Ophthalmology: Anton Edler von Rosas, Science of Eye b) Physics: Johann Wisgrill, Manual for the Introduction to the Diseases. Adapted for practicing physicians and barber surgeons, Study of Surgery Course (Handbuch der Vorbereitungslehre für and serving as a guide for clinical instruction (Lehre von der das Studium der Chirurgie), Vienna 1832; Augenkrankheiten. Zum Gebrauche für practischen Aerzte c) General and Pharmaceutical Chemistry: Johann Wisgrill, und Wundärzte, wie auch zur Benutzung als Leitfaden beim Elements of General and Pharmaceutical Chemistry (Elemente klinischen Unterrichte), Vienna 1834. der allgemeinen und pharmaceutischen Chemie), Vienna 1845;

103 Obstetrics Schiffer, Franc, Prof., M.D. Theoretical Instruction in Obstetrics:Janes Matoſhek, Midwifery Skoppar, Tomaž or Obstetrics for the Instruction of Midwifes (Babiſhtvo, ali Porod- Strojan, Anton nizharski Vuk sa Babize), Ljubljana 1818; Johann Philipp Horn, Tizher, Blaž Textbook on Obstetrics for the Instruction of Midwifes (Lehrbuch Trattnig, Urban der Geburtshilfe, zum Unterricht für Hebammen), Vienna 1839. Unterluggauer, Joseph Verne, Ivan First Aid Verbitz, Janez, Prof., M.D. Resuscitation of the Clinically Dead: Joseph Bernt, Lectures on Voigt, Kristjan August, M.D., MSC (Obstetrics) First Aid in the Event of Clinical Death and Sudden Life-Threat- Wattmann, Joseph, Prof., PhD (Surgery) ening Situations (Vorlesungen über die Rettungsmittel beym Zhuber, Ivan, Prof., M.D. Scheintodte und in plötzlichen Lebensgefahren), Vienna 1837

Lists of Lectures VI Medical-Surgical Study APPENDICES 1802 Lyceum Teachers Surgery, Anatomy, Obstetrics: Kern, Vincenc, M.D. and PhD Medical-Surgical Study (Surgery) Physiology and Veterinary Medicine: Karl Bernard Kogel, M.D. Beck, Franc Biatzowsky, Jan Nepomuk, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) 1803 Binter, Ignacij, Prof. Internal Medicine: Anton Jellouscheg v. Fichtenau, M. D. Bleiweis, Janez, Prof., M.D. Surgery, Anatomy, Obstetrics: Kern, Vincenc, M.D. and PhD Fikelscherer, Franz, v. Löweneck, Prof. (Surgery) Gaber, Alojzij Science of Diseases and Veterinary Medicine: Karl Bernard Galovich, Pavel Kogel, M.D. Germounigg, Ivan Hafner, Franc, M.D., MSC (Obstetrics) 1804 Höfler, Ivan Internal Medicine: Anton Jellouscheg v. Fichtenau, M. D. Hotschewar, Jakob Surgery, Anatomy, Obstetrics: Kern, Vincenc, M.D. and PhD Hullnig, Anton (Surgery) Jellouscheg, Anton, v. Fichtenau Science of Diseases and Veterinary Medicine: Karl Bernard Jellouschegg, Jožef Kogel, M.D. Jeuniker, Anton, Prof., M.D. Kern, Vincenc, Prof., M.D. and PhD (Surgery) 1806 Kogel, Karl Bernard, M.D. Science of Diseases and Veterinary Medicine: Karl Bernard Krischay, Franc Kogel, M.D. Kuscher, Matevž Surgery and Obstetrics: Franz Melzer, M.D., MSc (Surgery and Laschan, Ignacij, Prof., M.D. Obstetrics) Matoschek (Matoušek), Jan, Prof., PhD (Surgery), MSc (Obstetrics) Anatomy and Physiology: Anton Melzer, MSc (Surgery and Melzer, Anton, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Obstetrics) Melzer, Franz, M.D., MSc (Surgery and Obstetrics) Melzer, Rajmund, Prof., M.D. and PhD (Surgery) 1807 Meršol, Matevž Theoretical and Practical Medical-Surgical Instruction and Nathan, Leopold, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Special Therapy: No appointment. Novack, Andrej Chair of Veterinary Medicine: No appointment. Oberster, Karel, M.D., PhD (Surgery), MSc (Obstetrics) Surgery and Obstetrics: Franz Melzer, M.D., MSc (Surgery and Pachner, Bernard, Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Obstetrics) Raunacher, Carl Anatomy and Physiology: Anton Melzer, MSc (Surgery and Ruprecht, Ivan Obstetrics)

104 1814 1818 Introduction to the Study of Surgery: Janez Verbitz, Prof., M.D. Introduction to the Study of Surgery: Janez Verbitz, Prof., M.D. Anatomy and Physiology: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery Anatomy and Physiology: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) and Obstetrics) Theoretical and Practical Surgery: Anton Melzer, Prof., MSc Theoretical and Practical Surgery: Joseph Wattmann, Prof., (Surgery and Obstetrics), substitute professor PhD (Surgery) Theoretical and Practical Medicine: Anton Jeuniker, Prof., Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. M.D.. Obstetrics: Jan Matoschek, Prof., PhD (Surgery), MSc Obstetrics: Anton Melzer, MSc (Surgery and Obstetrics), (Obstetrics) substitute professor Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Veterinary Medicine: No appointment. Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. 1819 1815 Introduction to the Study of Surgery – Encyclopaedic Overview: Introduction to the Study of Surgery: Janez Verbitz, Prof., M.D. Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Anatomy and Physiology: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery Introduction to the Study of Surgery – Theoretical Surgery and Obstetrics) (General and Special Pathology of External Diseases): Ignacij Theoretical and Practical Surgery: Anton Melzer, Prof., MSc Binter, Prof. (Surgery and Obstetrics), substitute professor Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Theoretical and Practical Medicine: Anton Jeuniker, Prof., Physiology: Ivan Zhuber, Prof., M.D. M.D.. Theoretical and Practical Obstetrics: Jan Matoschek, Prof., PhD Obstetrics: Anton Melzer, MSc (Surgery and Obstetrics), (Surgery), MSc (Obstetrics) substitute professor Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction Veterinary Medicine: No appointment. to Prescription Writing: Ivan Zhuber, Prof., M.D., substitute Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. professor Science of Surgical Wound Dressing and Surgical Instruments: 1816 Franz Fikelscherer v. Löweneck, Prof. Introduction to the Study of Surgery: Janez Verbitz, Prof., M.D. Special Therapy of Internal Diseases and Practical Instruction on Anatomy and Physiology: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery Internal Diseases: Ivan Zhuber, Prof., M.D. and Obstetrics) Science of Surgical Operations with a Complete Presentation on Theoretical and Practical Surgery: Joseph Wattmann, Prof., the Living and the Dead, Practical Surgical Bedside Exercises: PhD (Surgery) Franz Fikelscherer v. Löweneck, Prof. Theoretical and Practical Medicine: Anton Jeuniker, Prof., Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. M.D.. Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Obstetrics: Jan Matoschek, Prof., PhD (Surgery), MSc (Obstetrics) Extraordinary Lectures Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D.

1817 Clinical School Introduction to the Study of Surgery: Janez Verbitz, Prof., M.D. Ivan Zhuber, M.D., Assistant Anatomy and Physiology: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery Ivan Germounigg, Barber Surgeon, Assistant and Obstetrics) Theoretical and Practical Surgery: Joseph Wattmann, Prof., 1820 PhD (Surgery) Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Theoretical and Practical Medicine: Anton Jeuniker, Prof., Veterinary Medicine and Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D.. M.D. Obstetrics: Jan Matoschek, Prof., PhD (Surgery), MSc Theoretical and Practical Surgery: Franz Fikelscherer v. (Obstetrics) Löweneck, Prof. Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Theoretical and Practical Obstetrics: No appointment. Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D.

105 Extraordinary Lectures Physiology: Ivan Zhuber, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction to Prescription Writing: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Clinical School Science of Surgical Wound Dressing and Surgical Instruments: Jakob Hotschewar, Assistant Ignacij Binter, Prof. Ivan Germounigg, Barber-Surgeon, Assistant Special Therapy and Practical Instruction on Internal Diseases: Ivan Zhuber, Prof., M.D. 1821 Science of Surgical Operations with a Complete Presentation on Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) the Living and the Dead, Practical Surgical Bedside Exercises: Veterinary Medicine and Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics), substitute M.D. professor Theoretical and Practical Surgery: Franz Fikelscherer v. Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Löweneck, Prof. Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Theoretical and Practical Obstetrics: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics), substitute professor Extraordinary Lectures Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Extraordinary Lectures First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Clinical School Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Ivan Höfler, Assistant Pavel Galovich, Assistant Clinical School Jakob Hotschewar, Assistant 1824 Ivan Germounigg, Barber-Surgeon, Assistant Introduction to the Study of Surgery – Encyclopaedic Overview: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) 1822 Introduction to the Study of Surgery – Theoretical Surgery Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) (General and Special Pathology of External Diseases): Ignacij Veterinary Medicine and Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., Binter, Prof., substitute professor M.D. Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Theoretical Surgery: Ignacij Binter, Prof., substitute professor Physiology: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Practical Surgery: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction to Obstetrics), substitute professor Prescription Writing: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Science of Surgical Wound Dressing and Surgical Instruments: Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Ignacij Binter, Prof. Special Therapy of Internal Diseases and Practical Bedside Extraordinary Lectures Instruction: Ivan Zhuber, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Science of Surgical Operations with a Complete Presentation on the Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Living and the Dead, Practical Surgical Bedside Exercises: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics), substitute professor Clinical School Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Jakob Hotschewar, Assistant Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Ivan Germounigg, Barber Surgeon, Assistant Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D.

1823 Extraordinary Lectures Introduction to the Study of Surgery – Encyclopaedic Overview: First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Introduction to the Study of Surgery – Theoretical Surgery (General and Special Pathology of External Diseases): Ignacij Clinical School Binter, Prof., substitute professor Jakob Hotschewar, Assistant Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Anton Strojan, Assistant

106 1825 Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Introduction to the Study of Surgery – Encyclopaedic Overview: Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Introduction to the Study of Surgery – Theoretical Surgery (General and Special Pathology of External Diseases): Leopold Extraordinary Lectures Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Physiology: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction to Clinical School Prescription Writing: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Matevž Kuscher, Barber Surgeon and Obstetrician, Surgical Science of Surgical Wound Dressing and Surgical Instruments: Assistant Ignacij Binter, Prof. Joseph Unterluggauer, Barber Surgeon and Obstetrician, Surgical Special Therapy of Internal Diseases and Practical Bedside Assistant Instruction: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Science of Surgical Operations with a Complete Presentation on 1828 the Living and the Dead, Practical Surgical Bedside Exercises: Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics), substitute Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. professor Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Extraordinary Lectures First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Extraordinary Lectures Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Clinical School Urban Trattnig, Assistant Clinical School Tomaž Skoppar, Assistant Matevž Kuscher, Barber Surgeon and Obstetrician, Surgical Assistant 1826 Joseph Unterluggauer, Barber Surgeon and Obstetrician, Medical Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Assistant Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. 1829 Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Extraordinary Lectures Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Extraordinary Lectures Clinical School First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Tomaž Skopar Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D.

1827 Clinical School Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Joseph Unterluggauer, Barber Surgeon and Obstetrician, Medical Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Assistant Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Andrej Novack, Assistant Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan,

107 1830 (General and Special Pathology of External Diseases): Leopold Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Physiology: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction to Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Prescription Writing: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Science of Surgical Wound Dressing and Surgical Instruments: Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Ignacij Binter, Prof. Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Special Therapy of Internal Diseases and Practical Bedside Instruction: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Extraordinary Lectures Science of Surgical Operations with a Complete Presentation on First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the the Living and the Dead, Practical Surgical Bedside Exercises: Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Clinical School Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Anton Hullnig, Assistant Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Andrej Novack, Assistant Extraordinary Lectures 1831 First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Introduction to the Study of Surgery – Encyclopaedic Overview: Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Clinical School Introduction to the Study of Surgery – Theoretical Surgery Anton Hullnig, Assistant (General and Special Pathology of External Diseases): Leopold Andrej Novack, Assistant Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Physiology: Ivan Zhuber, Prof., M.D. 1833 Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction to Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Prescription Writing: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Science of Surgical Wound Dressing and Surgical Instruments: Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Ignacij Binter, Prof. Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Special Therapy of Internal Diseases and Practical Bedside Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Instruction: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Science of Surgical Operations with a Complete Presentation on Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. the Living and the Dead, Practical Surgical Bedside Exercises: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Extraordinary Lectures Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Clinical School Extraordinary Lectures Anton Hullnig, Barber Surgeon, Assistant First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Carl Raunacher, Barber Surgeon, Assistant Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. 1834 Clinical School Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Anton Hullnig, Assistant Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Andrej Novack, Assistant Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, 1832 Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Introduction to the Study of Surgery – Encyclopaedic Overview: Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Introduction to the Study of Surgery – Theoretical Surgery

108 Extraordinary Lectures Special Surgical Pathology, Therapy and the Science of Operations First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the with Instruction on Instruments and Wound Dressing: Leopold Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Operation Exercises on a Cadaver: Leopold Nathan, Prof., MSc Clinical School (Surgery and Obstetrics) Alojzij Gaber, Assistant Medical Treatment of the Eyes: Leopold Nathan, Prof., MSc Carl Raunacher, Assistant (Surgery and Obstetrics) Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. 1835 Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk Obstetrics Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics), substitute professor Theoretical Instruction for Midwifes: Anton Melzer, Prof., MSc Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) (Surgery and Obstetrics) Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Practical Instruction and Exercises in Obstetrics (lectures, Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. instruction and exercises at the maternity hospital). Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Extraordinary Lectures Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D.

Extraordinary Lectures Clinical School First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Alojzij Gaber, Assistant Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Ivan Verne, Assistant

Clinical School 1837 Alojzij Gaber, Assistant Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk Ivan Verne, Assistant Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics), substitute professor Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) 1836 Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Introduction to the Study of Surgery: Anton Melzer, Prof., MSc Theoretical Medicine: Franc Schiffer, Prof., M.D. (Surgery and Obstetrics) Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Physics: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, (Obstetrics), substitute professor Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Laschan, Prof., Exercises in Dissection: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and M.D. Obstetrics) Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. General and Pharmaceutical Chemistry: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics), substitute professor Extraordinary Lectures Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the (Obstetrics), substitute professor Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Physiology: Rajmund Melzer, Prof., M.D. and PhD (Surgery), substitute professor Clinical School General Medical-Surgical Pathology and Therapy: Jan Nepomuk Alojzij Gaber, Assistant Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics), substitute professor Ivan Verne, Assistant Pharmacology, Familiarity with Pharmaceutical Items, Prescrip- tion Writing and Dietetics: Rajmund Melzer, Prof., M.D. and 1838 PhD (Surgery), substitute professor Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk Practical Bedside Medical Instruction: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics), substitute professor Special Medical Pathology and Therapy: Ivan Zhuber, Prof., Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) M.D. Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Practical Bedside Surgical Instruction: Leopold Nathan, Prof., Theoretical Medicine: Franc Schiffer, Prof., M.D. MSc (Surgery and Obstetrics) Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D.

109 Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Extraordinary Lectures Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Laschan, Prof., Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. M.D. General Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. (Obstetrics)

Extraordinary Lectures Clinical School Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Blaž Tizher, Assistant First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Franz Melzer, M.D., MSc (Obstetrics), Assistant Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Franz Krischay

Clinical School 1841 Ivan Verne, Assistant Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk Franc Krischay, Assistant Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) 1839 Veterinary Medicine: No appointment. Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk Forensic Medicine: No appointment. Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics), substitute professor Instruction in First Aid: No appointment. Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Practical Medicine and Clinical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. M.D. Theoretical Medicine: Franc Schiffer, Prof., M.D. Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Prof., MSc (Surgery Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., M.D. and Obstetrics) Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Theoretical Medicine: Franc Schiffer, Prof., M.D. Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Obstetrics: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Theoretical and Practical Obstetrics: Rajmund Melzer, Prof., M.D. and PhD (Surgery) Extraordinary Lectures Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Injured: No appointment. Extraordinary Lectures General Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) (Obstetrics) First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Injured: Janez Verbitz, Prof., M.D. Clinical School Franz Melzer, M.D., MSc (Obstetrics), Assistant Clinical School Blaž Tizher, Assistant Franc Krischay, Assistant Blaž Tizher, Assistant 1842 Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk 1840 Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Veterinary Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Forensic Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Instruction in First Aid: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. Practical Medicine and Clinical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof., M.D. M.D. Instruction in First Aid: Janez Verbitz, Prof., M.D. Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Prof., MSc (Surgery Practical Medicine and Medical Clinical Skills: Ivan Zhuber, and Obstetrics) Prof., M.D. Theoretical Medicine: Franc Schiffer, Prof., M.D. Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Prof., MSc (Surgery Obstetrics: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. and Obstetrics) Theoretical Medicine: Franc Schiffer, Prof., M.D. Extraordinary Lectures Obstetrics: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the

110 Injured: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Clinical School General Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc Oberster, Karel, M.D., PhD (Surgery), MSc (Obstetrics), (Obstetrics) Assistant Franz Xav. Beck, Assistant Clinical School Franz Melzer, M.D., MSc (Obstetrics), Assistant 1845 Jožef Jelouschegg, Assistant Introduction to the Study of Surgery: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) 1843 Physics: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Exercises in Dissection: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Obstetrics) Veterinary Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. General and Pharmaceutical Chemistry: Jan Nepomuk Forensic Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Instruction in First Aid: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Practical Medicine and Clinical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., Physiology: Franc Schiffer, Prof., M.D. M.D. General Pathology and Therapy: Franc Schiffer, Prof., M.D. Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Prof., MSc (Surgery Pharmacology, Familiarity with Pharmaceutical Items, Prescrip- and Obstetrics) tion Writing and Dietetics: Franc Schiffer, Prof., M.D. Theoretical Medicine: Franc Schiffer, Prof., M.D. Theoretical Obstetrics for Surgeons: Bernard Pachner Freiherr Obstetrics: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Eggenstorf, Prof., M.D. Practical Bedside Medical Instruction: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Extraordinary Lectures Special Medical Pathology and Therapy: Ivan Zhuber, Prof., First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the M.D. Injured: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Practical Bedside Surgical Instruction: Leopold Nathan, Prof., General Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc MSc (Surgery and Obstetrics) (Obstetrics) Special Surgical Pathology, Therapy and the Science of Operations with Instruction on Instruments and Wound Dressing: Leopold Clinical School Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Franz Melzer, M.D., MSc (Obstetrics), Assistant Operation Exercises on a Cadaver: Leopold Nathan, Prof., MSc Jožef Jelouschegg, Assistant (Surgery and Obstetrics) Medical Treatment of the Eyes: Leopold Nathan, Prof., MSc 1844 (Surgery and Obstetrics) Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk Forensic Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Veterinary Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Obstetrics Veterinary Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Theoretical Instruction for Midwifes: Bernard Pachner Freiherr Forensic Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Eggenstorf, Prof., M.D. Instruction in First Aid: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Practical Instruction and Exercises in Obstetrics (lectures, Practical Medicine and Clinical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., instruction and exercises at the maternity hospital): Bernard M.D. Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Extraordinary Lectures Theoretical Medicine: Franc Schiffer, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Obstetrics: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Injured: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Special Pathology and Therapy of Childhood Diseases: Bernard Extraordinary Lectures Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Practical Bedside Instruction at the Child’s Bed in the Maternity Injured: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Hospital: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. General Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics)

111 Clinical School Hospital: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Oberster, Karel, M.D., PhD (Surgery), MSc (Obstetrics), Assistant Clinical School Franz Xav. Beck, Assistant Oberster, Karel, M.D., PhD (Surgery), MSc (Obstetrics), Assistant 1846 Franz Xav. Beck, Assistant Introduction to the Study of Surgery: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) 1847 Physics: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Anatomy: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Veterinary Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Exercises in Dissection: Anton Melzer, Prof., MSc (Surgery and Forensic Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Obstetrics) Instruction in First Aid: Janez Bleiweis, Prof., M.D. General and Pharmaceutical Chemistry: Jan Nepomuk Practical Medicine and Clinical Medicine: Ivan Zhuber, Prof., Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) M.D. Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Prof., MSc (Surgery Physiology: Franc Schiffer, Prof., M.D. and Obstetrics) General Pathology and Therapy: Franc Schiffer, Prof., M.D. Theoretical Medicine: Franc Schiffer, Prof., M.D. Pharmacology, Knowledge on Pharmaceutical Items, Prescrip- Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk tion Writing and Dietetics: Franc Schiffer, Prof., M.D. Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Theoretical Obstetrics for Surgeons: Bernard Pachner Freiherr Obstetrics: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Eggenstorf, Prof., M.D. Practical Bedside Medical Instruction: Ivan Zhuber, Prof., M.D. Extraordinary Lectures Special Medical Pathology and Therapy: Ivan Zhuber, Prof., First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the M.D. Injured: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Practical Bedside Surgical Instruction: Leopold Nathan, Prof. Special Pathology and Therapy of Childhood Diseases: Bernard Special Surgical Pathology, Therapy and the Science of Operations Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. with Instruction on Instruments and Wound Dressing: Leopold Practical Bedside Instruction at the Child’s Bed in the Maternity Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Hospital: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Operation Exercises on a Cadaver: Leopold Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) Clinical School Medical Treatment of the Eyes: Leopold Nathan, Prof., MSc Franz Xav. Beck, Barber Surgeon, Assistant (Surgery and Obstetrics) Ivan Ruprecht, Barber Surgeon, Assistant Forensic Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Veterinary Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. 1848 Introduction to the Study of Surgery: Rajmund Melzer, Prof., Extraordinary Lectures M.D. and PhD (Surgery), substitute professor First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Physics: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Injured: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Anatomy: Rajmund Melzer, Prof., M.D. and PhD (Surgery), Obstetrics substitute professor Theoretical Instruction for Midwifes: Bernard Pachner Freiherr Exercises in Dissection: Rajmund Melzer, Prof., M.D. and PhD Eggenstorf, Prof., M.D. (Surgery), substitute professor Practical Instruction and Exercises in Obstetrics (lectures, General and Pharmaceutical Chemistry: Jan Nepomuk instruction and exercises) at the Maternity Hospital: Bernard Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof., M.D., MSc (Obstetrics) Physiology: Franc Schiffer, Prof., M.D. Extraordinary Lectures General Pathology and Therapy: Franc Schiffer, Prof., M.D. First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Pharmacology, Familiarity with Pharmaceutical Items, Prescrip- Injured: Janez Bleiweis, Prof., M.D. tion Writing and Dietetics: Franc Schiffer, Prof., M.D. Special Pathology and Therapy of Childhood Diseases: Bernard Theoretical Obstetrics for Surgeons: Bernard Pachner Freiherr Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Eggenstorf, Prof., M.D. Practical Bedside Instruction at the Child’s Bed in the Maternity Practical Bedside Medical Instruction: Ivan Zhuber, Prof., M.D.

112 Special Medical Pathology and Therapy: Ivan Zhuber, Prof., NM – Narodni muzej Slovenije [NM – National Museum of Slovenia] M.D. Instanz-Schematismus für das Herzogthum Krain 1802–1807, sig. Practical Bedside Surgical Instruction: Leopold Nathan, Prof., 1855/1. MSc (Surgery and Obstetrics) Special Surgical Pathology, Therapy and the Science of Operations Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Laibach with Instruction on Instruments and Wound Dressing: Leopold (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyzeum zu Laibach) Nathan, Prof., MSc (Surgery and Obstetrics) 1817, 1818, 1819, 1825, 1826, 1831, 1832, 1835, 1836, 1838, 1839, Operation Exercises on a Cadaver: Leopold Nathan, Prof., MSc 1840, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848 (sign. 9373). (Surgery and Obstetrics) NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica (Rokopisni oddelek) Medical Treatment of the Eyes: Leopold Nathan, Prof., MSc [NUK – National and University Library (Manuscript Department)] (Surgery and Obstetrics) Forensic Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Laibach Veterinary Medicine: Janez Bleiweis, Prof., M.D. (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyzeum zu Laibach) 1823, 1824, 1827, 1832 (Šolski spis, N 180, N 181, N 182, N 980). Extraordinary Lectures ÖSA-VA – Österreichisches Staatsarchiv, Allgemeine Verwaltungsar- First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the chiv, Vienna. Injured: Janez Bleiweis, Prof., M.D. Obstetrics Personale, Agenda, Competenz, fasc. 1. Theoretical Instruction for Midwifes: Bernard Pachner Freiherr Studien in genere , fasc. 2. Eggenstorf, Prof., M.D. Einrichtung des Universitätswesens, fasc. 5. Practical Instruction and Exercises in Obstetrics (lectures, instruction and exercises) at the Maternity Hospital: Bernard Studien in Laibach, fasc. 355–360. Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. SI_ZAL LJ – Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana [SI_ZAL LJ – Ljubljana Historical Archives, Ljubljana] Extraordinary Lectures First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the Verzeichiß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Laibach Injured: Janez Bleiweis, Prof., M.D. (Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyzeum zu Laibach) Special Pathology and Therapy of Childhood Diseases: Bernard 1823, 1831, 1845, 1846 (LJU-184, 420–1). Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D. Practical Bedside Instruction at the Child’s Bed in the Maternity Hospital: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof., M.D.

Clinical School BIBLIOGRAPHY Franz Xav. Beck, Barber Surgeon, Assistant Ivan Ruprecht, Barber Surgeon, Assistant J. L. BARTH-BARTHENHEIM: Österreich’s Schul- und Studi- enwesen mit besonderer Rücksicht auf die Schul- und Studienan- stalten im Erzherzogthume Oesterreich unter der Enns, Vienna 1843. SOURCES P. BORISOV: Medicinsko visoko šolstvo v Ljubljani in ustanovitev popolne medicinske fakultete [Medical Higher Education in Ljubljana and the Establishment of a Complete Medical Faculty], AS – Arhiv Republike Slovenije [AS – Archives of the Republic of Zdravstveni vestnik, 64 (1995) IV, pp. 7–10. Slovenia] P. BORISOV: Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije SI AS 359 Licej v Ljubljani [SI AS 359 Lyceum in Ljubljana](1809– na Slovenskem [From Barber Surgery to the Beginnings of Scientific 1849). Surgery in Slovenia], Ljubljana 1997. SI AS 360 Direkcija medicinsko-kirurgičnih študij pri Liceju v B. BREITNER: Geschichte der Medizin in Österreich, Vienna 1951. Ljubljani [SI AS 360 Directorate of Medical-Surgical Studies at the Lyceum in Ljubljana] (1817–1839). A. CINDRIČ: Kranjski doktorji na Dunajski univerzi v predmarčnem obdobju 1815–1848 [Carniolan Physicians at the Viennese SI AS 369 Babiška šola v Ljubljani [SI AS 369 School of Midwifery in University in the 1815–1848 Pre-March Period], Melikov zbornik, Ljubljana] (1851–1860).

113 Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, pub. V. Rajšp ztliche Hochschule in Wien, Festschrift, pub. R. Pobisch und O. et al, Ljubljana 2001, pp. 373–390. Schaller, Vienna 1968, pp. 16–82. J. CIPERLE: Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno C. THIENEN-ADLERFLYCHT: Wandlungen des österreichischen srednjo šolo 1773–1848 [Austrian Gymnasium on the Path towards a Studiensystems im Übergange vom 18. zum 19. Jahrhundert, Student General Education Secondary School 1773–1848], Melikov zbornik, und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und Materialien Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, pub. V. Rajšp (»Neunzehntes Jahrhundert«, Forschungsunternehmen der Fritz et al, Ljubljana 2001, pp. 357–371. Thyssen Stiftung, 19), Göttingen 1975, .pp 38–43. J. CIPERLE: Podoba velikega učilišča ljubljanskega, Licej v Ljubljani W. UNGER, (pub.): Systematische Darstellung der Gesetze über die [An Illustration of the Ljubljana University, Lyceum in Ljubljana], höheren Studien in den gesammten deutsch-italienischen Provinzen Ljubljana 2001. der österreichischen Monarchie, parts 1 and 2, Vienna 1840. M. DOLENC: Začetki veterinarskega šolstva na Slovenskem F. ZWITTER: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918 [Colleges [The Beginnings of Veterinary Education in Slovenia],Zbornik za in Slovenia until 1918], Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani zgodovino naravoslovja in tehnike, 7, (Bleiweisov zbornik), pub. J. 1919-1969, Editor-In-Chief R. Modic, Ljubljana 1969, pp. 13–51. Batis and P. Vodopivec, Ljubljana 1983, pp. 113–136. H. ENGELBRECHT: Geschichte des österreichischen Bildungswe- sens, Erziehung und Unterricht auf den Boden Österreichs, vol. 3, Vienna 1984. G. GRIMM: Elitäre Bildungsinstitution oder »Bϋrgerschule«?, Das österreichiche Gymnasium zwischen Traditon und Innovation 1773–1819 , (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd. 20), Frankfurt am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Vienna 1987. R. KINK: Geschichte der kaiserlichen Universität zu Wien, parts 1 and 2, Vienna 1854. G. KLINGENSTEIN: Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten im Spannungsfeld theresianischer Aufklärung,Maria Theresia und ihre Zeit, pub. W. Koschatzky, Salzburg 1979, pp. 213–223. G. KLINGENSTEIN: Universitätsfragen in der österreichischen Monarchie um 1800, Wegenetz europäischen Geistes, Wissenschaft- szentren und geistige Wechselbeziehungen zwischen Mittel- und Sϋdosteuropa vom Ende des 18. Jahrhunderts bis zum ersten Weltkrieg, pub. Mack R. G. Plaschka, Vienna 1983, pp. 81–87. R. MEISTER: Entwicklung und Reformen des österreichischen Studi- enwesen, (Sitzungsberichte der philosophisch-historischen Klasse der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 239/1), Vienna 1963. I. PINTAR: Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani, Njegov nastanek, razmah in konec [Medical-Surgical Educational Institute in Ljubljana – Its Creation, Prime and End], Ljubljana 1939. T. PUSCHMANN: Die Geschichte der Medizin als akademischer Lehrgegenstand, Vienna 1897. T. PUSCHMANN: Geschichte des medizinischen Unterrichts von den ältesten Zeiten bis zur Gegenwart, Leipzig 1889. T. PUSCHMANN: Die Medizin in Wien während der letzten 100 Jahre, Vienna 1884. J. SCHREIBER: Die Tierärztliche Hochschule in Wien, Ihre Gründung, Geschichte, Lehrpläne und Gebäude, 200 Jahre Tierär-

114 The French Higher Education Jože Ciperle in Ljubljana and the Study of Medicine 1809-1813

I higher schools for individual fields. The French revolutionary The French nobility living on the eastern coast of the Adriatic secondary and higher education system was predominantly aimed Sea during the reign of the charismatic French leader Napoleon at educating officials, officers and other professionals and not at Bonaparte (1799-1814) [from 1804 Emperor Napoléon I le Grand nurturing science. In the history of European universities, revo- (Napoleon I, the Great)] represent an especially significant era lutionary France thus did not follow those European countries for the history of education even though it lasted only for a brief which used bourgeois revolutions and the new constitutional period of time. Revolutionary France first defended itself from organisation to reshape medieval university corporations, giving outside attacks and inside revolts and then began its campaigns them a new university anatomy in accordance with the principle across Europe, including Slovenian territory. On its path, they of freedom of scholarship and science. All subsequent reforms more or less propagated the acquisitions of the French bourgeois of the French higher education were however directed towards revolution. connecting faculties and strengthening their autonomy. Formally speaking, universities and faculties in France retained the form of medieval corporations until the revolution with the state not essentially intervening. In terms of content, they II remained fortresses of scholastic mentality the same as throughout The French troops first came to our territory in 1797 and later Europe. The revolution thus did not reform universities but in in 1805. On 14 October 1809, the Peace Treaty of Schönbrunn its radicalism abolished them or at least in theory proclaimed a meant that Austria lost Carniola, the Villach district, the upper general compulsory education, created a new secondary school, valley of the Drava River, Trieste, the Gorizia Region, the Austrian the école centrale (1795-1802) and after Napoleon’s rise to power part of Istria and a part of Croatia and the Military Frontier south in 1804 abolished this type of school and on primary level set of the Sava River. Napoleon joined these territories with Dalmatia up the college (a type of lower grammar school) and the lycée and the Venetian part of Istria into the Illyrian Provinces. Illyrian (a type of higher grammar school). The entire system was fully Provinces however, were not established by a decree of the senate formed in Napoleon’s Université Imperial (Imperial University) (senatus-consultum) but by Napoleon’s decree, which gave special or Université de France or Université Napoléonienne, which was character to their relation with France. Only some of the French established in 1806 and obtained its final organisational form in laws applied and their education system was thus also not a part of 1808. Université de France was not a university in the modern Napoleon’s Imperial University. The Illyrian Provinces had their sense of the word but a corporation which united all French own school administration, which was led from April 1810 by public schools from primary to higher education and which was the general inspector of public schooling and the main author of governed by the “grand master”, the minister of education, who all school reforms Rafaell Zelli, the former Director of the Zadar was helped by the “University Council”. In terms of organisa- Lycée. However, Rafaell Zelli sent his reports to the “Grand tion of the school system, France was territorially divided into Master” of the Université de France in Paris. From spring 1809, about twenty “academies”, which were governed by the academy when the French came to Carniola, until autumn of the same year, rector and the Academy Council. All schools in the academy’s schools were closed. In the 1809-1810 academic year, classes in territory and not just the higher education were subordinate to primary and secondary education began in November but still the rector as an appointed government official. Individual higher followed old Austrian rules. It is known that there was an Austrian education institutions again began being labelled as faculties and higher education lycée in Ljubljana that offered a two-year study old functions and academic levels were being restored. However, of philosophy and a four-year study of theology. It was not until these schools remained predominantly unconnected. This French Marmont’ Decree (arête) was published on 4 July 1810 that the school system was completely bureaucratic, higher education new school network was established. The decree foresaw primary teachers were government officials and the care for primary schools (écoles primaries), 25 lower (gymnases) and 9 higher schools and colleges was left to the municipalities. Compared to secondary schools (lycées) and the lycées in Ljubljana and Zadar pre-revolution times, visible progress is also seen in the subject were to be organised as central schools (écoles centrales). With matter taught and in the existence of numerous secondary and the 1810-1811 academic year, central schools began operating in

115 Ljubljana. Clarity about their organisation came only with the number of previous educational institutions were abolished, for Rules on the Organisation and Discipline of Central Schools in example some of the grammar schools which were not changed Ljubljana as of 1 August 1810, which Janko Polecin and Fran into colleges became ordinary primary schools that of course Zwitter justifiably term the statutes of the French university in had to be maintained by municipalities. However, despite the Ljubljana. The Rules distinguish between seven study courses reforms, Ljubljana kept its higher education study with ten chairs (cours d’études), i.e. for doctors, surgeons, pharmacists, engineers, comprising the newly founded Ljubljana Academy (académie de architects, land surveyors, lawyers and theologians. All study Laybach). Following the order of Count Bertrand, Zelli prepared courses had an identical first-year programme with the same detailed rules for the operation of colleges, private schools, subjects: rhetoric (eloquence), metaphysics and physics. The lycées and “faculties of the academy of Illyrian Provinces”, which entire study, including the mentioned first year, took five years regulated the organisation of individual types of educational for medical students and surgeons, four years for pharmacists, institutions. The “Rules for the Faculties of the Academy of engineers, architects, lawyers and theologians and three years Illyrian Provinces” foresaw the transformation of existing higher for land surveyors. The management of the central school was education courses in Ljubljana, which Marmont’s decree united entrusted to a Regent (Rector) and a Chancellor (Secretary into central schools, into a complete university in accordance General). The school was also supposed to have a library, a physics with the existing French understanding of the word. The and chemistry laboratory and a botanical garden. The learning Academy of Illyrian Provinces with its headquarters in Ljubljana language was to be French or Italian and, if so required, this role as the organisation for the entire education with an appointer could also be assumed by Latin. The provisions concerning the Rector (recteur) and a ten-member Academy Council (conseil learning language stated that upon enrolment, students should be académique) comprised five faculties: the Faculty of Philosophy, familiar with French, Italian and Latin grammar and rhetoric as of Technology, of Law and the Faculty of Medicine (with the well as logics and elementary mathematics. Higher School of Pharmacy) under the management of Deans. On 5 November 1810, the management of central schools (Rector In this respect, Janez Šumrada states that “in light of the statutes Jožef Walland/Balant, Chancellor Matevž Ravnikar) called for on the division of the French Imperial University as of 18 enrolment and ten days later, the school ceremoniously opened October 1808, the Academy in Ljubljana was thus seen as being its doors. In the first and only academic year of central schools of of the highest or first category, which is completely in line with Ljubljana, the 1810-1811 academic year, 11 professors taught 301 the regulation of higher education in France at the time.” Illyrian students of all faculties. In the first academic year of the academy, authorities also sent the rules on the operation of educational the 1811-1812 academic year, there were 313 students and in the institutions to Paris to be reviewed by the minister of the interior, next and final year of the academy, the 1812-1813 academic year, who in turn required the opinion of the Grand Teacher and the the number dropped to 273 students. At the time, 300 students University Council as well as the Office for Public Education was the average number for medium-sized universities, as only run by the ministry. The Imperial University confirmed that the largest universities had around 600 students. Vlado Schmidt the proposals of Illyrian authorities were in accordance with emphasises that this clearly proves that “the French higher school the French laws and that no reasons exist for them not to be (university) was appropriate and needed in Ljubljana.” confirmed. Janez Šumrada further states the opinion of the The majority of new students (upon enrolment) were aged from Imperial University that “until Illyrian Provinces are not subject 18 to 19 years old, which is about a year older than the European to the same administrative forms as the remaining parts of the average of the time. The average age of students at individual Empire, it will not intervene in the management and control of faculties was 17 for law, 18 for medicine, 19 for technology and schools in Illyria.” On this basis, Janez Šumrada concludes that 20 for theology. “this never happened: the academy, individual faculties and Marmont’s arrangement of education – which briefly made the lycée were never formally established. Lessons on higher Slovenian a taught subject and the learning language at the secondary and on higher education level were much different unified primary and lower secondary level and its permanent than anticipated”, which individuals found already after the successor were Vodnik’s textbooks in Slovenian for the majority of repeated Austrian assumption of power. subjects taught in primary and grammar schools – was distinctly temporary and was officially enforced only in the 1810-1811 academic year. In line with the strict economisation ordered by III Paris and the preparations for a gradual system integration with The rules on central schools, which Zelli signed on 1 August the French Empire, reforms were already being prepared by the 1819, left no doubts in terms of organisation. They clearly stated end of the first school year. On 12 December 1811, Governor that central schools would be organised at faculty level and the General of the Illyrian Provinces Count Henri-Gratien Bertrand Regent’s and Chancellor’s tasks, disciplinary rules for students, signed a decree on the temporary regulation of Illyrian schools. A the duration of the academic year, holidays and exams were

116 defined in detail. The rules also determined the duration and special health officersofficiers ( de santé), who were able to take a content of individual study courses of the faculties. The study of practical examination after practicing medicine at a doctor’s office medicine thus took five years with the following syllabus: for six years or at a hospital for five years. In Ljubljana, the Faculty of Medicine of the Academy was thus supposed to educate not the 1st year: Rhetoric, Metaphysics, Physics only doctors but also health assistants and thus also assume the the 2nd year: Natural History and Botany, General Chemistry role of the former Austrian lyceal study of medicine and surgery. the 3rd year: Anatomy, Physiology, Pharmaceutical Chemistry These surgeon apprentices or primary school graduates, who the 4th year: Pathology Clinic, Pharmacology were being educated for health officers, attended some of the the 5th year: Clinic, Modern Medicine, Surgery and Obstetrics lectures together with “real” medical students, who were studying to become doctors. Vlado Schmidt believes that they probably It needs to be said, however, that in practice the study of medicine lowered the level of study work. In any case, such a study system differed from the rules. Foreign students, who came to Ljubljana affected the learning language, as it is improbable that students as graduates of medicine from foreign educational institutions to learning to become health officers spoke Latin or French. do their doctorate here, did not have that choice. In the 1811-1812 academic year, when medicine had 24 students The five-year surgical study was the same as the study of medicine in the first and second year (15 and 9 respectively), at least five for the first three years and in the fourth year, the surgeons of the first-year students were unskilled and in the next academic studied Anatomy, Pharmacology, Surgery and Obstetrics and in year, three of these students advanced to the second year of the fifth year Anatomy and Forensic Medicine. For the first two medical study by taking an exam in Anatomy. At that time, the years, pharmacists studied together with medical students and in first-year professors were the same as in the previous academic their third year Natural History and Botany and in the fourth year and in the second year, the following professors taught them Botany, Pharmacology and Pharmaceutical Chemistry. The same in Latin: Anton Melzer Physiology, from May Anton Jeunikar as at other faculties, teachers of first-year medical students were: – instead of the originally appointed Wilibald Schmid, who Agapito Jerome from Buzet for Rhetoric according to his own emigrated, – Pathology and Pharmacology, Fran Melzer Surgery notes in Latin, Matevž Ravnikar for Logics and Metaphysics and Obstetrics and Janez Krstnik Kersnik General Chemistry (in according to his own notes in Latin and Janez Krstnik Kersnik French), because Zendrini left Ljubljana. for Physics according to the textbook by Franz Ernst Neumann In the next and last academic year (1812-1813), the Faculty of (Introduction into Theoretical Physics) in Latin. Teachers Medicine already had three years with 31 students. The only in the second year were Franc de Paula Hladnik for Natural change in the first year was that Kersnik taught Chemistry in History (Anthropology) and Botany in German, Anton Melzer German. From the seven unskilled students of that year, only for Anatomy in Latin and Jean Marie Zendrini from Brescia in two completed their study obligations. In the second year, the Italy for General Chemistry in French. Two more teachers were Melzer brothers (Fran only until March when he died and he was appointed during the first year of the Faculty of Medicine: Fran replaced by his brother Rajmund) taught Physiology, Surgery and Melzer for Surgery and Obstetrics and Wilibald Schmid for Obstetrics. In the third year, medical students attended lectures Pathology and Clinic who, however, were not yet teaching, as it and took exams from Pathology, Special Therapy and Forensic was believed that these courses should be taught in the last two Medicine that were taught by Anton Jeunikar. years. The French higher education school in Ljubljana did not hold In the first academic year of 1810-1811, the Faculty of Medicine lectures in veterinary medicine and for midwifes. It is known that of central schools had 21 students: 7 in the first and 14 in the Marmont told Zelli that the professor of Surgery and Obstetrics second year. Only three students were enrolled in the study of at the central school should test obstetrics knowledge of female surgery, one in the first and two in the second year. The latter candidates who had already completed their schooling under attended lectures together with medical students. Austrian regime and that the Chancellor should issue them a At the time of the academy, in the academic years of 1811-1812 diploma. These instructions were observed by central schools. and 1812-1813, the Faculty of Medicine underwent an important It was in this form that the French Faculty of Medicine ended its change. In both academic years, the study of surgery was added to work in Ljubljana. Only one more year was needed for the first the Faculty of Medicine, as there were not sufficient students of doctors to graduate in Ljubljana. surgery and the Faculty of Surgery was thus formally dissolved. It needs to be mentioned that Governor General Bertrand issued a decision that allowed the Faculty of Medicine of the Academy to also accept “students”, who did not have the required school education. At the time, France distinguished between two types of medical personnel: doctors with a faculty education and

117 BIBLIOGRAPHY

J. Ciperle, A. Vovko: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja [The Education System in Slovenia through the Centuries], Ljubljana 1987. P. Borisov: Medicinsko visoko šolstvo v Ljubljani in ustanovitev popolne medicinske fakultete [Medical Higher Education in Ljubljana and the Establishment of a Complete Medical Faculty], Zdravniški vestnik, Glasilo slovenskega zdravniškega društva, 64 (1995), IV-7-IV-10. S. Okoliš: Zgodovina šolstva na Slovenskem [The History of the Educational System in Slovenia], Ljubljana 2009. J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo [Ljubljana’s Higher Education Studies in the Past and the Struggle for a Slovenian University], Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 19129, Ljubljana 1929, 1-230. V. Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem [The History of the Educational System and Pedagogy in Slovenia], II, Ljubljana 1964. J. Šumrada: Načrti francoskih oblasti v Iliriji o ustanovitvi ljubljanske univerze [Plans of French Authorities in Illyria for establishing the University of Ljubljana], Gestrinov zbornik (ured. Darja Mihelič), Ljubljana 1999, 517-534. J. Šumrada: Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc [Individual Basic problems of Illyrian Provinces], Disertacija, Ljubljana 1992. Geschichte der Universitä in Europa (izd. Walter Rüegg), III. [(Vom 19. Jahrhundert zum Zweiten Weltkrieg (1800-1945)], München 2004. F. Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918 [The Higher Education System in Slovenia until 1918], Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919-1969, Ljubljana 1969, 13-52.

118 The Faculty of Medicine in Tatjana Dekleva Ljubljana 1919-1945

Establishment the prospective teaching body and a committee set up immediately to organise a library and the first scientific institutes required. All With the end of the Great War and the disintegration of the the demands, except for the one to start lectures in the autumn Austro-Hungarian Monarchy, efforts to establish a Slovenian of that same year, which was accepted by a large majority, were university intensified. Post December 1918, the university accepted unanimously. The demand put forward to the University campaign was lead by the University Commission, which included Commission by Slovenian doctors was supported with historical, representatives of the associations of lawyers, professors, doctors cultural, practical and political reasons. They underlined most of and engineers, all Slovenian assistant professors and two delegates all the huge lack of physicians in the existing state and the fact of the National Government in Ljubljana. In the beginning, the that most of them were foreigners who should be replaced with Commission’s work focused primarily on finding a solution for Slovenians. In other parts of the country the shortage of doctors Slovenian students and professors, who could no longer study or was even worse, so the association felt that there should be work at foreign universities. Given the current conditions, they three or four medical faculties. Based on the number of medical believed that the quickest solution would be to collaborate with students in Zagreb and Belgrade at the time, 350 to 400 students the University of Zagreb, where parallel chairs with Slovenian were expected to study in Ljubljana. They argued that smaller as the teaching language could be opened at the faculties of art, faculties could provide better teaching. law and medicine, while preparations took place to establish a university in Ljubljana. This idea was later rejected by the Zagreb In the University Commission, Slovenian doctors were University. However, there were demands to establish a university represented by Dr Alojz Kraigher, Dr Ivan Oražem and Dr Alojz in Ljubljana as soon as possible without provisional arrangements Zalokar. In early March, after receiving news from Belgrade that in Zagreb even earlier. In early February, the commissioner for a university would be founded in Ljubljana to start working in learning and worship at the provincial government, Dr Karel the autumn that year, the University Commission set up subcom- Verstovšek, presented the Belgrade authorities with a demand for mittees charged with making all the arrangements needed for the earliest possible establishment of the university in Ljubljana. the operation of the future faculties. By the end of March, the subcommittee for the medical faculty presented its plan which Inspired by the establishment of a medical faculty in Zagreb, comprised: the rationale for the medical faculty, its organisation, Dr Alojz Kraigher, director of the Ljubljana General Hospital, curriculum, chairs, teaching staff and budget. A plan of launching published the article The Faculty of Medicine at the Zagreb work in autumn 1919 with one semester and an alternative plan University - and Slovenians in the Medical Journal in 1917, of launching work with three semesters were prepared. It was urging the same to be done in Ljubljana. At the time, his envisaged that the faculty would gradually be expanded into a initiative was not met with general approval. There were some complete 10-semester study course. The faculty would initially doubts in the medical ranks given the unpreparedness for this be located in temporary premises, but its completion would also step and the unsuitable and professionally inadequate conditions require building suitable new premises. To start work with the in the Ljubljana hospital. However, these were overridden by first semester in autumn 1919, it needed institutes of anatomy, those doctors who saw the establishment of a medical faculty biology, chemistry and physics. The Anatomical Institute would as fundamental to the progress of Slovenian health care. At the at first be located in the Pathological Department of the Ljubljana meeting of the Slovenian Medical Association on 20 February provincial hospital, and the biology, chemistry and physics lectures 1919, Dr Alojz Kraigher read the report On the Need to Establish would be held at the Faculty of Arts. The plan also envisaged a Faculty of Medicine in Ljubljana. The report sparked a lively funds for organising a medical library and locating it in the Home debate which resulted in the adoption of Kraigher’s proposed Guard Barracks. The spring semester of the first academic year was resolution which, under the first head, demanded thata faculty to run to the same extent and in the same premises, but for the of medicine attached to the whole university is established second academic year, an Institute of Histology and Embryology with lectures starting in the autumn of 1919, the government and an Institute of Physiology would be required for second-year immediately enter into agreement with gentlemen considered for students. The fifth semester would also see an Institute of Patho-

119 logical Anatomy and an Institute of Experimental Pathology and faculty officials were elected. The Faculty Council of the Faculty Pharmacology; the sixth semester would require an internal clinic of Medicine elected its first dean, Dr Alfred Šerko, and its first and a surgery clinic, the seventh semester a clinic of obstetrics vice-dean, Dr Albert Botteri. Under their guidance, the Faculty and gynaecology and a clinic of psychiatry and neurology, the Council carried on with the preparations to arrange the faculty eight semester a clinic of ophthalmology and the ninth and tenth and start its activities. semesters a clinic of dermatology and venereology, a clinic of paediatrics, an institute of hygiene, and an Institute of Forensic National freedom in the new state of Serbs, Croats and Slovenes Medicine, a clinic of tuberculogy, a clinic of laryngology and a brought Slovenes much of what we desired for a long time and also clinic of dentistry. The alternative proposal to start with the first carefully prepared, but it also brought us much that we may have three semesters required building, converting and organising desired but did not prepare for adequately. When the University all the institutes and clinics a year sooner and the Institute of Commission started activities to realise the old Slovenian demand Histology and Physiology immediately. for a complete university, it found tilled soil for some sciences, but the soil was still unploughed for some sciences and faculties, wrote In early April, the Belgrade authorities temporarily put off Alojz Zalokar on the university’s 20th anniversary and added that solving the university issue, so University Commission President the sciences for which the ground was poorly or not at all prepared Dr Danilo Majaron intervened with the vice-president of the included first and foremost medicine. In organising the Faculty of government, Dr Anton Korošec. Positive news from Belgrade Medicine, the Faculty Council thus faced greater problems than came again at the end of May when the Ljubljana University was the other faculties of the Ljubljana University. The faculty had discussed in the Belgrade Parliament. In the beginning of June, absolutely nothing to start work with; neither any premises, labo- the Ministry of Education submitted a draft act on establishing ratories for practicals nor the necessary teaching aids. For a start, it the Ljubljana University to the Council of Ministers which, was given just the Provincial Hospital’s Pathological Department. however, objected to the establishment of the Faculty of Medicine It was a small building with four ground-floor rooms, two autopsy and the decision on establishing the university was deferred as a rooms and a morgue. Work to rearrange the building into an result. On 26 June, Danilo Majaron went to Minister Davidovič anatomical institute started at once. Joining the autopsy rooms in Belgrade, who was satisfied with his explanations regarding the provided a small lecture hall which was sufficiently finished by Faculty of Medicine and submitted the draft act to the Council of early January to accommodate lectures in anatomy which had so Ministers where the bill on founding the University of Ljubljana far been held in the Provincial Mansion. The curriculum of the was passed on 2 July. The bill provided for the establishment of Ljubljana Faculty of Medicine was based on the curriculum of the a university in Ljubljana with five faculties including a medical faculty in Zagreb established in 1917. For only the first two years, faculty which comprised the first two preparatory years. The bill the Ljubljana Faculty of Medicine was a kind of preparatory was passed in parliament on 16 July, signed by Regent Alexander school teaching theoretical subjects and preparing its students on 23 July and published in the Official Gazette a month later. for further study of clinical subjects. The first professors taught subjects from senior semesters, being appointed in the belief that the faculty would evolve soon, which led to a personnel compli- Faculty Arrangements and the First cation solved by the Faculty by entrusting instruction in anatomy Academic Year to Dr Janez Plečnik, otherwise the professor of pathological anatomy, whereas the neuropsychiatrist Dr Alfred Šerko gave On the last day of August 1919, Regent Alexander appointed the lectures in anatomy and later also in nervous system physiology. first professors of the University of Ljubljana nominated by the Professor Plečnik, who was already appointed full professor of University Commission, among others Dr Albert Botteri, private anatomy in January 1920, and Professor Šerko lectured in these assistant professor at the Faculty of Medicine, University of temporarily assigned subjects until their death. The ophthalmo- Prague, as full professor of ophthalmology, Dr Alfred Šerk, private logist Dr Albert Botteri took up first-year instruction in ocular assistant professor at the University of Prague, as full professor of anatomy and histology but as soon as the next year left for Zagreb neurology and psychiatry and Dr Janez Plečnik, the prosector at as head of its ophthalmological clinic. In the time between the the Ljubljana Provincial Hospital, as associate professor of patho- two world wars, chemistry classes were held at the Faculty of logical anatomy. In late September, the University Commission Technical Sciences or in the basement of the “Realka” secondary was dissolved. The newly appointed professors convened on 18 school, where Professor Maks Samec organised a chemistry September as the University Council - the supreme university laboratory. After mid-January 1920, medical students were body which took over the University Commission’s affairs, taught biology five hours a week by the gymnasium professor Dr continued with the work to open the university and took control Pavel Grošelj as a part-time teacher at the Assembly Hall of the of financial matters. On 12 November, the first university and Provincial Mansion and experimental physics six hours a week by

120 the gymnasium professor Josip Reisner, also as a part-time teacher, Professor Reisner taught until the summer semester 1921, after at the First State Gymnasium. In the second semester, all lectures which his lectures in physics were taken over by Julij Nardin in medical subjects were held in a small provisional lecture hall as a part-time teacher, otherwise a professor at the Technical of the anatomical institute where dissection practicals also took Secondary School in Ljubljana, who kept this position until 1949. place in the afternoon in two groups lead by Professor Plečnik. His lectures were first held at the First State Gymnasium and later Physics, chemistry and biology lectures were organised as in the in the physical institute’s lecture hall at the University. Analytical first semester. The faculty’s teaching staff was joined in the summer chemistry practicals for medical students were conducted by the semester by Dr Marij Rebek, who conducted chemistry practicals Russian part-time lecturer Vasilij Isajevič until 1928. Biology was as a part-time assistant until the winter semester of 1921. In view taught by Dr Pavel Grošelj from 1920, when he was appointed of the unfavourable spatial situation, the faculty posted only 50 as lecturer, until his death in 1940. In 1923, he was appointed student places for the first academic year, but later raised the assistant professor of general biology and head of the biological number due to the difficult social situation of students forced to institute. study abroad and enrolled 69 students in the first semester, six of them female. For the same reasons the faculty only accepted such students to the second semester who had previously enrolled Facilities of the Faculty of Medicine in in the first semester. Dean Šerko wrote in his first report at the Ljubljana end of the first academic year thatthe lectures were held regularly, the students arrived on time and almost always in full number, The physiological and histological institutes were located on showing a great enthusiasm for the lectures and a good understan- the floor added to the Pathological Department building. The ding of the subject matter taught. Physical Institute was given two rooms where practicals took place and, in the basement, a chemical laboratory, experimental physiology laboratory, library room and dark room for optical Development of the Faculty of Medicine in apparatus. Animals were housed in the basement and a small shed the First Decade on the hospital grounds. On the roof, a hut for work with foul gases was built. When founded in 1920, the Histological Institute It was still necessary to also organise institutes for physiology operated on the first floor of the Pathological Department, in one and histology with embriology for the second academic year. room which was both a laboratory and the room of the head of In August 1920, the faculty employed Dr Evgen Kansky, who the institute. Practical lessons were carried out in the corridor of started lectures in human physiology that same autumn. He the building. was appointed assistant for biochemistry and assistant professor of physiology in June 1921, elected as associate professor in In the spring of 1920, the ambition was to build new anatomical January 1923 and full professor in March 1930. His arrival meant institute premises according to the architect Vurnik’s plans - the beginning of the founding of a physiological institute. In behind the Pathological Department building on Zaloška Road. September 1923, Dr Albin Seliškar took up his post as assistant at The work did not take place as planned due to a lack of funding. the physiological institute and in 1927 he was elected as assistant The funds for university buildings had been crossed off the budget professor of physiology. His work initially consisted of organising for the second academic year by the ministry. With subsequently and conducting practical lessons in experimental physiology and approved earmarked budgetary resources and funds which the physiological chemistry, and later also introductory lectures to Deans’ Office managed to get from provincial resources with the the practical lessons, a seminar and then special lectures in sensory help of the provincial deputy at the time, Dr Leonid Pitamec, and nervous system physiology and occupational physiology. the new building was more or less put under the roof by spring 1921. In the third academic year, work on the building came In December 1920, the Faculty Council selected Dr Zdenko to a complete standstill due to a lack of funding. In June 1922, Frankenberger, assistant professor at the Czech medical faculty, the Jutro newspaper published a request from the Faculty of as full professor of histology and embriology, who after a year Medicine addressed to the general Slovenian public for financial of teaching left the faculty, which could not offer him normal help to complete the new building. With the help of donations, conditions for instruction and scientific work, and returned to the building was completed to the point of allowing occupation Prague. With the winter semester 1923, his histology class and in 1925. direction of the histological institute was taken over by Dr Alija Košir, who took up the duties of demonstrator at the Faculty of Until the 1922/23 academic year, five rooms and a corridor were Medicine in 1920, was appointed assistant in June the same year available to the faculty at the General State Hospital’s Pathological and assistant professor of anatomy in 1923. Department, which they shared. During that year, the Ministry

121 of National Health situated the newly founded hygiene institute In none of these can the respective areas be fully allocated. The and bacteriological station in the building. The Pathological paths of institute staff cross all over the house, as do the paths Department and the anatomical and histological institute were of students... The specific activities of institutes are sometimes left only with the basement, corridor and two rooms, one of which unpleasant to others. This causes much inconvenience. Our staff was reserved for the Pathological Department only. The corridor is disturbed by the smell of formalin spreading through the house served as the office and workroom of the professor of anatomy from the anatomical rooms... we adjusted to the inadequacy of the and the assistant professor of histology, a workshop for their building as well as the scattered rooms... attendants and as a room for student microscope practicals. In the one room left there were lectures in general anatomy, nervous The crisis was partly eased by a donation from Doctor Ivan system anatomy and physiology, histology and physiology in the Oražen, who bequeathed his houses in Wolfova Street and mornings, and in forensic medicine for lawyers on Saturdays. Dolenjska Road to the faculty and its students in 1921; they were In the afternoon, dissection practicals were held in the same converted into the Oražen Hall of Residence. room. The Histological Institute was given two still unfinished rooms for practicals on the ground floor of the new Anatomical A provisional extension to the surgical pavilion was built from Institute. When the building was provisionally completed, the 1936 to 1940, consisting of two storeys. Its ground floor housed institute occupied the new premises. It was allotted two large a surgical clinic with an operating room and X-ray room and rooms on the first floor and two smaller rooms with a separate the first floor an internal clinic. The next year, construction of a entrance underneath the lecture hall, a storeroom and part of the clinical lecture hall for both clinics began. corridor where an area for the laboratory assistant was arranged. The Physiological Institute got the ground floor, basement and halls on the second floor of the side wing. While the rooms were Efforts to Preserve and Complete the Faculty adapted to the institute, they did not fully meet its requirements. of Medicine Most of all, the institute lacked large, light and dry rooms in the basement in which to keep its sensitive measuring instruments The joy at the establishment of the first Slovenian university was The animals were placed in the shed, an extension to the Patho- no smaller for the fact that its Faculty of Medicine comprised only logical Department building, which, however, was also too small. the first two years, given the expectations of its gradual completion. The Anatomical Institute was allotted two level halls in the side The universities in Belgrade and Zagreb were managed according wing, serving for dissection practicals, and a cellar for cadavers, to their respective legislations, but the Ljubljana University was with six rooms still available in the old building above the Patho- governed by the Belgrade University’s acts until a special act logical Department. was passed, as specified by its establishment act. The promised special act for the Ljubljana University was never passed; a When occupied, the Anatomical Institute building was only university act for the whole country began to be prepared in provisionally completed, poorly equipped due to the lack of the early twenties, reflecting the Belgrade authorities’ aspiration funds and its large lecture hall remained unfinished until the for closer ties between all three Yugoslav universities, whereby end of the 30s. Conditions in the newly built facility were respective sciences would be developed and expanded only at the vividly described by Professor Seliškar. The final works on the universities best equipped for the purpose. The existence of the Anatomical Institute drag on. Apparently three businesses have incomplete Ljubljana Faculty of Medicine was thus threatened been ruined in the process. Still, they have certainly made great every time the university or financial act was debated. In the face mistakes. An expert critic wrote that the building is the youthful of constant threats it was firmly defended by professors, students, sin of the architect who designed it. It really must be the oddest the professional and broader community and current faculty house of all the University’s buildings if not in all of Ljubljana. leadership. Prof. Alfred Šerko held the one-year dean’s office Along with anatomy and physiology, the Physiological Institute fourteen times until his death in 1938 and thus bore the brunt of also moved in, just temporarily, of course - plans for a separate responsibility for the fate of the incomplete Faculty of Medicine. building were already in preparation. When moving in, the plans Until 1940, this function was also performed four times by Prof. and agreements were not followed and changed all the time. For Evgen Kansky and three times by Prof. Janez Plečnik. example, a large basement room was destined for physiological chemistry practicals with special installations, when anatomy The question of the justification and feasibility of developing suddenly claimed it for the storage of cadavers. After years of all the Ljubljana University faculties first arose in the second inadequate sewers it decayed and became useless. Eventually it was academic year when the university act was being drawn up. At the passed on to physiology. The large lecture hall was left unfinished beginning of the next academic year, Ljubljana received news of for many years in crude condition... The institute has five storeys. the medical and technical faculties being abolished. This intention

122 to abolish both faculties triggered an organised protest meeting of and the Ljubljana Regional Assembly adopted a resolution all the university students in 1921. The Ljubljana Town Council addressed to the government which firmly demanded striking the pleaded for the institutions by sending the ministry an appeal in article on abolishing faculties, and University completion. The support of both faculties. Each of them issued a memorandum Memorandum on the Significance of the Ljubljana University on the basis of which the University Council declared itself for for Slovenians and the State of SCS was published in 1927, the integrity of Ljubljana University’s existence on 17 October issued and signed by 28 Slovenian societies, institutions and 1922 and wired its decision to the ministry. The existence of organisations from both political camps, stating weighty reasons both faculties was also defended with the Slovenian ministers for the existence of individual faculties. Among other things it in Belgrade by vice-rector Zupančič. There was another serious argued that the fewer students the Faculty of Medicine has, the student revolt against the government’s intention to abolish the better, since it relies on dead and ill human bodies. The more the Faculty of Medicine in March 1922, with protests right up to the students get and the smaller the student body, the more thorough end of 1923. However, threats against the Ljubljana University their education. An Anatomical Institute with 150 students would and its faculties from the authorities in Belgrade persisted. In be an evil and the professors have already published some books the 1923/24 academic year, the financial bill included an article and scientific treatises. A special faculty reduction committee at abolishing the faculties of Medicine and Technical Sciences. the Education Ministry consisting of the representatives of all The University Council adopted a firm protest against this, three universities intensively debated the reduction of the univer- emphasizing that the Ljubljana University is of the utmost cultural sities in February 1928 and issued a memorandum emphasizing importance for the whole country and indispensable for any national the significance of all the faculties for the development of the resistance of our nation beyond the borders of the Kingdom of SCS sciences, particularly at national level. After years of threats and sent a delegation to Belgrade which achieved the deletion to its existence and while ceremonies on its 10th anniversary of the article abolishing both faculties from the financial act. were taking place, the Ljubljana University asked for the King’s Threats of university truncation continued even during work on protection and, with his consent, renamed itself the University the university act in 1925 when news spread that only one faculty of King Alexander I in Ljubljana, but this did not save it from in Ljubljana would be preserved. At the conference of Yugoslav further threats. When drawing up the financial act in 1932, there universities in Zagreb, an initiative from Law Faculty Professor was talk of abolishing as many as four faculties in Ljubljana: Metod Dolenc prevented the medical and technical faculties in medicine, technical sciences, theology and law. Only the Faculty Ljubljana from being abolished. The University Council adopted of Arts and the Mining, Geology and Metallurgy Department the University of Ljubljana Manifest to make a stand against of the Faculty of Technical sciences would remain. A university its truncation. When the work on preparing the university act delegation headed by the rector intervened with the minister stalled again, problems arose with the budget. When adopting and achieved the deletion of the article on abolishing the four the budget and the financial act for 1928/29 academic year, faculties from the draft financial act. certain articles of which provided the option to abolish individual faculties in the country, the crisis and uncertainty about the fate In accordance with the expectations that the Faculty of Medicine of the Ljubljana University was the longest and protests brought would gradually evolve and that Ljubljana would soon have a together students, professors and the political community. The complete medical course, as already envisaged in the March Ljubljana University Student Council called a large protest rally 1919 plan of the subcommittee for the Medical Faculty, the on 24 November 1927 at Union Hall and at the University. University Council unanimously carried a motion calling on Speakers at the Union included Dean Šerko, who said that the Education Ministry to take all necessary action to gradually Belgrade wants to take away from us something we had even under extend the Faculty of Medicine to 10 semesters and point out the Austria for a while, that the argument that three medical faculties importance and necessity of the Medical Faculty for Slovenia and in our state are too many only holds if Yugoslavia is not and does the country. The justification and need for a complete Faculty not want to be cultured; and the argument about excessive costs of Medicine was resolutely upheld by its long-standing dean, only holds if Yugoslavia is the most beggarly or corrupt country in Professor Šerko, both in university teachers’ meetings and in the the world. The argument that the Medical Faculty in Ljubljana professional medical and public media. He already argued for the is too small for its mission only holds if culture is a function of faculty’s completion in his report for the Medical Association in mass in this state. We may not have any grand cultural institu- August 1920. The Slovenian Medical Association then issued a tions, but Ljubljana University gives its students what is needed. resolution addressed to all Slovenian political parties requesting It is spirit which gives higher education stature and spirit is not their support for the imminent establishment of a complete bound either to huge salaries or the number of students. On 25 Faculty of Medicine and a request to the Belgrade government November 1927, the University Council adopted a resolution for funding. The resolution met with no response, so the socially which was also circulated to all Slovenian ministers and MPs, aware Dean Šerko sent a memorandum to the education minister

123 in October 1921, emphasizing that although there is a Faculty of the issue of his successor. The faculty at first offered to employ Dr Medicine in Ljubljana, it only has four semesters and Ljubljana Boris Zarnik, full professor of biology, histology and embriology students will have to continue their study after the first final at the Zagreb Faculty of Medicine, who accepted and taught exams at other universities, which would impose a heavy social biology in Ljubljana for one year. Further collaboration was burden on them. He asked the minister to intervene with the prevented by the war. After that, the faculty entrusted the biology government so as to open at least the third year. Šerko opposed lectures and the management of the Biological Institute to Dr the aspiration to have only two medical faculties in the State of Hubert Pehani. SCS, in Zagreb and Belgrade, and rejected the idea of integrating the Ljubljana Medical Faculty with the one in Zagreb. He With his rounded personality and professional dedication, demanded a solution that would meet national requirements as Professor Janez Plečnik felt that his young Medical Faculty well as the state’s interests. He continued fighting for a complete students should also gain knowledge about the tradition of Medical Faculty in the 1924/25 academic year by sending a medicine, its roots, philosophical foundations and historical memorandum to the education minister in Belgrade and the background, and needed to understand the course of the history university rector, demanding the opening of a fifth semester on of medicine. It was his idea and initiative to introduce the history the grounds that examinations of the second part of the first final of medicine as a subject at the faculty. In 1934, the Faculty Council exam were normally taken in the fifth semester. This demand was of the Medical Faculty, while aware that the faculty only had four supported by the current rector Dr Karel Hinterlechner in his semesters and had long been threatened to be abolished, added article published in Ljubljanski Zvon. the new subject to the curriculum and assigned it to Ivan Pintar along with the post of part-time lecturer, who became a private assistant professor in 1939. Dr Ivan Matko, chief physician at the Development in the Second Decade and state hospital in Ljubljana, was a part-time lecturer in internal Faculty Expansion with the Third Year propaedeutics from 1936 until his death in 1939. Dr Božidar Lavrič became a part-time lecturer in surgical propaedeutics in In its second decade, studies at the Faculty of Medicine continued 1936 and in 1938 he was tenured as a private assistant professor to consist of the first four semesters as stipulated in the act on of topographical anatomy, read by third-semester students. establishing the university in Ljubljana, which covered lectures in biology, physics, chemistry, anatomy, histology, embriology On 28 June 1930, a new Act on Universities was passed, applicable and physiology. Over time, the faculty reinforced its staffing. to all Yugoslav universities, which in Article 51 preserved the From 1930 onward, Valentina Grošelj-Kobe trained with Ljubljana Medical Faculty with only four semesters. Numerous Professor Plečnik as his assistant prosector. In 1938, she became interventions by Professor Šerko, then rector of the Ljubljana an assistant professor at the Anatomical Institute and took over University, and Dean Kansky in the highest forums were in vain; lectures in topographical anatomy. Dr Milan Capuder joined the the ministry even threatened to lower the faculty’s credits. This also faculty in 1935, first as a trainee assistant and after passing the sparked off mass student demonstrations between 1931 and 1933, state examination at the University of Belgrade as an assistant featuring mostly technical and medical students led by left-wing at the Anatomical Institute. After Professor Plečnik’s death in students, where they expressed, among other things, a demand for December 1940, by then an assistant professor, he took charge an integral university and protest against the university act and of the Anatomical Institute. Ladislav Klinc taught chemistry as the new medical decree. In 1932, the Faculty Council approved a private assistant professor from the winter semester of 1931 the draft faculty decree of the Ljubljana Medical Faculty which onward, became an assistant professor of organic chemistry in had been formulated in 1931 in agreement with the Belgrade and 1935 and an associate professor in 1939. Zagreb faculties. It provided for a complete Faculty of Medicine and also laid down some student restrictions regarding the order Professor Alija Košir was appointed associate professor in 1935 of taking examinations. and full professor of histology in 1939. His assistant between 1930 and 1937 was Dr Hubert Pehani, who was appointed assistant Once the university act and general university decree were passed professor of histology and embriology in 1937. Professor Albin in 1934, the struggle for the Faculty of Medicine’s completion Seliškar was promoted to associate and full professor in 1939 and intensified. A demand for the establishment of a fifth semester August 1945, respectively. was voiced at Faculty Council meetings in 1934 and, the next year, also a demand for the classification of the posts of part-time Dr Pavel Grošelj refused his nomination as associate professor lecturers in pathology, internal and surgical propaedeutics and in 1931 for financial reasons and stayed a secondary school and oncology, which were required for the fifth semester. The early university teacher for the rest of his life. His death in 1940 raised movement for the completion of the faculty initiated by students

124 grew into the Ljubljana University Completion Campaign. In pathological anatomy, Assist. Prof. Ivan Matko for internal propa- the mid-thirties, conditions in the Ljubljana hospital which was edeutics, Assist. Prof. Božidar Lavrič for surgical propaedeutics supposed to receive the future faculty clinics were extremely and Prof. Alija Košir for clinical oncology. On 20 May 1938, the bad. The departments were obsolete, overcrowded and poorly Faculty Council adopted also a memorandum urging the deletion equipped. The medical students’ campaign for a complete of Article 51 from the act on the grounds that, since the Belgrade faculty thus blended with a demand for a new modern hospital and Zagreb faculties had been improved and made complete in in Ljubljana, which was organised as the Ljubljana Hospital their twenty years of existence, it is fair and logical that, on the Expansion Campaign. The united movement was presided over twentieth anniversary of the Kingdom, the improvement and by Prof. Albert Šerko and supported also by University Rector completion of the Faculty of Medicine in Ljubljana should begin Prof. Maks Samec. In late 1935, a brochure about the burning as well. It also argued that this objective was not just the expression situation of patients at all the Ljubljana hospital’s departments of local efforts but also grounded in the interests of the country’s was published. general health care and the specific situation in Slovenia, and in addition emphasized that Ljubljana had had a university with In 1936, the Decree on Medical faculties was passed, to be a complete medical faculty in Napoleon’s era and that if it was amended in 1937, which specified 33 main or compulsory and necessary then, it was even more vital now. The rector repeated 20 secondary subjects categorized into examination groups. The his demand to the education minister to delete Article 51 from faculty decree provided for a complete Faculty of Medicine, but the 1939 Act on Universities when the Ljubljana University was its realisation was hindered by the Act on Universities, which in celebrating its twentieth anniversary and the ceremonies were Article 51 repeated the provision from the 1919 establishment attended by government representatives. The financial minister act that the Ljubljana Medical Faculty temporarily consist of expressed a favourable view of Ljubljana University’s completion only four semesters. The Faculty Council adopted a decision at to the rector. The University Senate sent a delegation composed its meeting of 23 November, based on which a proposal was sent of the rector, Dean Kansky and Professor Plečnik to Belgrade through the Rector’s Office on 26 November to the education to intervene personally for the removal of Article 51 of the Act minister to strike off this article from the act and to finally equate on Universities. The rector also saw the Ban who promised his the Ljubljana Medical Faculty, after 19 years of existence, with the support to the faculty and his personal intervention in Belgrade. other two faculties, and asked the education minister to take all On the suggestion of the head of the Department of Education, an the necessary steps to complete the Ljubljana Faculty of Medicine. action committee was established which included: the Education With Article 51 repealed, Ljubljana would also be governed by Department’s head and his deputy, the dean of the Faculty of Article 99 of the general university decree which stipulated the Medicine and two of its professors, the Technical Department’s number and titles of chairs at medical faculties and by Articles head, an architect, the Social Department’s head and the Ljubljana 3, 4 and 6 of the medical decree which provide for the courses, Building Department’s representative. The work programme of institutes and clinics at respective chairs. Specific proposals put the action committee was to negotiate amendments to the Act forward by the Faculty Council included the proposal to establish on Universities, formulate a programme for the improvement of a pathological-anatomical institute, pharmacological & toxicolo- individual subjects and prepare teachers for specialization, draw gical institute, an institute of forensic medicine, an institute of up a construction programme (the clinic and institute issue, their battlefield medicine, a hygiene institute, an institute of bacterio- order and the issue of premises), obtain funding, land and designs. logy, serology and immunology, an internal clinic, a surgical clinic In 1940, Ljubljana was also visited by the education minister, (with the following departments: general surgery, orthognathic who approved the demand for the completion of the Faculty of surgery, urology, orthopaedics, gynaecological & obstetric Medicine and drew up a budget for the fifth and sixth semesters. clinic, psychiatric & neurological clinic, children’s clinic, clinic The current dean, Prof. Evgen Kansky, set forth the importance for infectious diseases, ophthalmological clinic, dermatology of opening a third year for the future development of the faculty & venereology clinic, otorhinolaryngological clinic, clinic of in a study and proved the reality of its existence with graphic odonto-stomatology, physical therapy institute and radiological tables. In the 1940/41 academic year, a supplementary decree institute), to make plans for the institutes and clinics needed for of the Education Ministry authorized a systematic expansion of semesters five and six (internal and surgical clinic, pathological- the faculty, approved an additional sum in the budget and loans -anatomical institute, institute of bacteriology, serology and for the appointment of new teaching staff for the fifth and sixth immunology, pharmacological & toxicological institute and radi- semester. In view of the urgency of opening new semesters and ological institute), to include the funding for them in the 1938/39 in accordance with the general university decree, it was proposed budget and to promptly provide a construction site for them. at the Faculty Council’s meeting of 22 May 1940 to assign the They also asked for the classification of part-time lecturer posts for chairs for internal medicine, surgery and pathological anatomy the fifth semester: the proposed lecturers were Prof. Plečnik for by invitation and not by tendering as normal. On the basis of

125 professional evaluations, the Faculty Council proposed filling chief physicians from the hospital who were already considering these vacancies with Dr France Hribar, currently prosector at temporary engagement as part-time lecturers. The faculty was the Maribor Hospital, as full professor of pathology, Dr Karlo given approval to open only the seventh semester. The Faculty Lušicky, currently assistant at the Zagreb Internal Clinic, as full Council at once asked for approval to open the eighth semester as professor of internal medicine and Dr Božidar Lavrič, the chief well, but was refused. On 11 November 1943, all lectures at the physician of the Second Surgical Unit of the General Hospital in Ljubljana University were stopped until further notice by decision Ljubljana, as full professor of surgery. On the University Council’s of the head of the Regional Administration, Leon Rupnik. proposal all the candidates were appointed on 27 June 1940 and promptly started work at the Ljubljana University. Third-year lectures started in the autumn of 1940. Professor Hribar, who was The Students of the Faculty of Medicine in elected dean for the 1940/41 academic year, led the campaign to Ljubljana further expand the faculty as soon as possible. In 1941, a draft for the reform of the whole medicine course was produced at a In the period between the World Wars, due to its unfavourable meeting of the Faculty Council. The plan was to open the seventh spatial situation and incompleteness, the Faculty of Medicine and eighth semesters in the 1942/43 academic year, but this was was the smallest of all Ljubljana University faculties in terms of prevented by the Second World War. the number of students. From the winter semester of 1919 to the winter semester of 1943, it was attended by around 1860 students. The conditions in which it operated forced it to limit The Faculty of Medicine during the Second the number of first-year places in the very first academic year and World War many other times later. In addition to Slovenians, the Ljubljana Medical Faculty was attended by students from other parts of After Slovenia was occupied, the university was temporarily the country, with many students enrolling from abroad. In the closed but when reopened, its vitality started to wane. Even twenties, Russians dominated the enrolled foreigners; there were before the war, the democratic fortress had become the hub 28 in total. In the early thirties, the Ljubljana Medical Faculty of resistance. The Italian authorities exerted pressure on the was sought by students of Jewish origin from Poland and, in rector, university teachers and students, which was followed by the second half of the thirties, the enrolled students included mass raids, deportations and the first victims. For the 1941/42 55 Bulgarians. Over the entire period, the faculty also admitted academic year, the office of dean of the Faculty of Medicine was 16 students from Czechoslovakia and individuals from other entrusted to Prof. Božidar Lavrič and, after his internment, the countries. In view of the increased number of enrolled students dean’s duties were taken over by Prof. Karel Lušicky on 3 March from Poland - 59 in the 1933/34 academic year - the dean’s office 1942. Besides dean Lavrič, the following professors were arrested: of the Faculty of Medicine reported the situation to the Medical Ladislav Klinc, Alija Košir, Milan Cunder, as well as the assistants: Chamber in 1933, stressing the need to protect the interests of Martin Benedik, Milan Žumer and Franc Derganc. The rector Slovenian doctors. In agreement with the rector and in line with Milko Kos repeatedly intervened with the authorities for their the position of the minister of social policy and national health it release without success. In 1942, the first faculty workers joined was decided that foreigners would be prevented from practising the partisans and after Italy capitulated, their numbers increased. in Yugoslavia after the war. At a Faculty Council meeting it was Having little staff to start with, the faculty was left with only a also decided that foreign students could only enrol in the first few people. From the 19 teachers and associates it had at the semester of medicine provided that the number of total students beginning of 1941, eight were absent. enrolled in all four semesters was lower than 180. Despite the faculty’s difficult situation and restricted enrolment, the In the first half of 1943, the former Banovina Institute for the percentage of medical students rose over the years. According to Research and Treatment of Neoplasms was integrated into the the data collected by Vasilij Melik, Ljubljana University always Faculty of Medicine. The gynaecologist and oncologist Dr Leo comprised more than 10% medical students, after 1932/32 above Šavnik was appointed as its director. 20% and just before the Second World War around 30%. The proportion of female students rose as well and in the wartime After Italy’s capitulation, the president of the Regional Admi- exceeded half of the total number of students enrolled. As a nistration, General Rupnik, promised his full support to the whole, the first generation of enrolled students was the youngest university and he was duly addressed by the rector in 1943 in the population attending the Ljubljana University, consisting at the request of dean Lušicky with a proposal to extend the mostly of the post-war generation of secondary school graduates. Medical Faculty to the full term of 10 semesters. The dean also Although the Ljubljana Faculty of Medicine operated in difficult explained that new teaching manpower would be acquired with conditions, all the prescribed courses were taught and all the

126 compulsory practicals conducted to the fullest extent. Within from the first two examination groups available at the Ljubljana four semesters, the students mastered the modules required to sit Faculty of Medicine varied from a minimum of 13 in the 1928/29 the first medical final examination, which covered the subjects: academic year to a maximum of 132 in the 1940/41 academic general biology, experimental physics, inorganic chemistry and year. By this year, the prescribed examinations at the Ljubljana organic chemistry, anatomy, histology and physiology. Exams Faculty of Medicine were passed by 768 students who then had to in physics and chemistry were theoretical only, whereas other continue their studies at foreign universities. Most of them went to subjects involved both theoretical and practical assessment. Zagreb, some to Belgrade, and those more affluent went to Graz, The first final examination was conducted in two parts. Exams Innsbruck, Vienna and other towns. For this reason, they always in biology and physics took place at the beginning of the third passionately strove for the completion of the Ljubljana Medical semester or after two valid semesters. To be valid, a semester had Faculty and, faced with constant threats of its abolishment, also to involve 12 hours of lectures and practicals a week. Exams in took part in the struggle for its preservation. It was the medical chemistry, anatomy, physiology and histology were taken in the students who played the crucial role in the development of a fifth semester, if the candidate had covered four valid semesters complete Faculty of Medicine in Ljubljana. and completed all the practicals.

Changed examination rules applied to students enrolled in the 1945 and the Establishment of a Complete 1928/29 academic year or later; the chemistry exam was moved Faculty of Medicine to the first part of the final examination and could be taken along with the exams in physics and biology after completing In 1945, liberation from the occupier’s supremacy and new the second semester. At the chemistry exam, the candidate had social circumstances brought changes to life at the university. to produce a positive report on his chemistry practicals which On 23 May 1945, a decree from the Education Ministry of the was awarded for completing laboratory assignments and an oral People’s Republic of Slovenia unconditionally restored work at midterm exam. Failing this, he also had to take the practical the university. The old Yugoslav legislation remained temporarily part of the examination. Candidates could sit exams in anatomy, in force, but the new government gradually started taking control histology and physiology in that order after passing the first of the university, which was already apparent in June when the part of the final examination and finishing the fourth or fifth Yugoslav National Liberation Anti-Fascist Council legislated the semester. To enter for the anatomy exam, candidates had to have exclusion of the state’s faculties of medicine and pharmacy from two semesters of practicals in dissection. Physiology exam requi- the universities and subjected them to the Federal Ministry of rements included midterm exams in physiological chemistry and National Health. Based on this act, the National Government of experimental physiology. A candidate who failed these midterms Slovenia established a complete Faculty of Medicine in Ljubljana also had to take the practical part of the examination. In 1936, the with the Ordinance on dissolving the Faculty Council of the Decree on Medical Faculties was issued, which in some respects Faculty for Medicine in Ljubljana and appointing new teaching introduced rather stricter regulations and was less advantageous staff. The authors of a contribution about the medical faculty in for the students. It was opposed by all the medical students. The the miscellany on the university’s fiftieth anniversary characte- student protests were also supported by the professors. This rized the way in which the faculty was established as an unusual lead to a general strike of the whole university and Rector Kušej measure even for those times, which was perhaps not the only but closed the university. A revised decree of 1937 specified the main certainly the shortest and surest path to realizing the century-old or compulsory and secondary or elective subjects which were demand for a Slovenian medical faculty. With this ordinance, categorised into five examination groups. In Ljubljana, students twelve full professors (Dr Alija Košir, Dr Albin Seliškar, Dr Franc could still take only the exams in the first two examination Hribar, Dr Igor Tavčar, Dr Božidar Lavrič, Dr Bogdan Derč, Dr groups. Exams in biology, physics and chemistry were taken after Ivan Marinčič, Dr Jernej Demšar, Dr Pavel Lunaček, Dr Leopold the second semester on four alternative dates, and the exams Jerše, Dr Bogdan Brecelj, Dr Jože Rant), five associate professors from the second groups, which covered anatomy, histology with (Dr Hubert Pehani, Dr Valentina Kobe, Dr Josip Hebein, Dr embriology, physiology with physiological chemistry and sensory Sabina Praprotnik, Dr Milica Valentinčič) and three assistant physiology were taken after the fourth semester and after passing professors (Eng. Dušan Štucin, Dr Andrej Zupančič, Dr Ivan group I exams. Group I and group II exams were required to enrol Pintar) were appointed to the faculty. With the ordinance, the in the fifth and sixth semester, respectively. Faculty of Medicine took an independent path for a few years, though it would have preferred to stay with the constellation of The first final examinations at the Ljubljana faculty were the university. conducted in the 1921/22 academic year; a total of 23 were taken that year. In the following years, the number of exams taken

127 SOURCES its Development between the Two World Wars (1919-1943): Student movements and their contribution to the completion of the Faculty AS – Arhiv Republike Slovenije [Archives of the Republic of of Medicine in Ljubljana, 80 years of the Faculty of Medicine:] Isis, Slovenia]: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije VII: 1998, 12, pp. 101-107. (SI AS 100) Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo P. BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med [University Commission at the Provincial Government for Slovenia]. dvema svetovnima vojnama (1919–1943) [The Faculty of Medicine in Ljubljana and its Development between the Two World Wars (1919- (ZAMU) – Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani 1943)]. [University Historical Archives and Museum]: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za ZAMU IV fond Rektorat [Rector’s Office fonds]: splošni spisi zgodovino medicine Medicinske fakultete; Zdravniška zbornica Rektorata 1919–1945 [Rector’s Office general records 1919-1945], Slovenije, 2003, pp. 35-88. zapisniki sej Univerzitetnega sveta 1919–1945 [Minutes of the P. BORISOV Medicinsko visoko šolstvo v Ljubljani in ustanovitev University Council Meetings 1919-1945], Seznami predavanj : popolne Medicinske fakultete [Medical Higher Education in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–1943 [Lists Ljubljana and the Establishment of a Complete Faculty of Medicine]. of lectures at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana L XIV, 1919-1943] Zdravniški vestnik, glasilo Slovenskega zdravniškega društva 1995, suppl. 4, pp. 7-10. ZAMU II fond Medicinska fakulteta [Faculty of Medicine fonds] Peter BORISOV: Oris razvoja Medicinske fakultete v Ljubljani leta 1945 in prispevek prvih diplomantov popolne Medicinske fakultete zdravstvu v Sloveniji [An Outline of the Development of the Ljubljana Faculty of Medicine in 1945 and the Contribution of the BIBLIOGRAPHY First Graduates from the Complete Faculty of Medicine to Slovenian Health Care]. Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije X, 2001, 5, P. BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med pp. 43-47. dvema svetovnima vojnama (1919–1943): Ljubljanska medicinska Peter BORISOV: Resnica o zgodovini, 80 let Medicinske fakultete fakulteta pod okupatorjevo prisilo in ukinitev Ljubljanske univerze. [The Truth about History, 80 Years of the Faculty of Medicine]. Isis: [The Faculty of Medicine in Ljubljana and its Development between glasilo Zdravniške zbornice Slovenije VII, 1998, 5, pp. 60-62. the Two World Wars (1919-1943): The Ljubljana Faculty of Medicine under the occupier’s coercion and the abolition of the University of M. ČERNIČ: Kako smo se izrekli slovenski zdravniki za medicinsko Ljubljana]. Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije VIII, 2, pp. fakulteto v Ljubljani? [How did Slovenian Doctors Declare for 76-78. the Faculty of Medicine?] Zdravniški vestnik, glasilo slovenskega zdravništva, XI, 1939, 6-7, pp. 210-212. P. BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima vojnama (1919–1943), 80 let Medicinske J. FELC: Alfred Šerko [Alfred Šerko]. In: Medicinska fakulteta fakultete [The Faculty of Medicine in Ljubljana and its Development Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France between the Two World Wars (1919-1943), 80 years of the Faculty of Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske Medicine]. Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije VII, 1998, 7, pp. fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. 107-123. 68-71; 8/9, 65-67; 10, 69-72. D. FERLUGA: France Hribar [France Hribar]. Medicinska fakulteta P. BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France dvema svetovnima vojnama (1919–1943), 80 let Medicinske fakultete: Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske postopna rast medicinske fakultete: odprtje kliničnih semestrov – fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 189–196. nova in velika upanja. [The Faculty of Medicine in Ljubljana and its B. GRAFENAUER: Življenje na univerzi od 1945 do 1969 [Life at Development between the Two World Wars (1919-1943), 80 years of the University from 1945 to 1969]. Petdeset let slovenske univerze v the Faculty of Medicine: The Gradual growth of the medical faculty: Ljubljani: 1919-1969, gl. ur. Roman Modic. Ljubljana: Univerza, opening clinical semesters - great new hopes.] Isis, glasilo Zdravniške 1969 pp. 143-168. zbornice Slovenije VIII: 1999, 1, pp. 97-100. I. KALINŠEK: Lavrič Božidar [Lavrič Božidar]. In: Medicinska P. BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, dvema svetovnima vojnama (1919–1943): študentska gibanja in ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine njihov prispevek k izpopolnitvi ljubljanske medicinske fakultete, 80 Medicinske fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. let Medicinske fakultete [The Faculty of Medicine in Ljubljana and 207-217.

128 M. KALIŠNIK: Alija Košir [Alija Košir]. Medicinska fakulteta Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske medicine Medicinske fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. 175-184. pp. 203-206. A. KANSKY: Aleksej Kansky [Aleksej Kansky]. In: Medicinska S. SITAR: Julij Nardin [Julij Nardin]. Medicinska fakulteta Univerze fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete; Medicinske fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. 105-106. 157-163. Slovenski študenti in Univerza: 1941–1945: fotografski zbornik S. KREMENŠEK. Slovensko študentovsko gibanje 1919–1941 [Slovenian Students and the University: 1941-1945: Photography [Slovenian Student Movement 1919-1941]. Ljubljana, Mladinska Book], ur. Ana Benedetič. Ljubljana: Univerza; Zveza združenj borcev knjiga, 1972. in udeležencev NOB, 1999. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski Slovenski študenti v boju za narodno in socialno osvoboditev: zbornik, ur. France Urlep idr [The Medical Faculty of the University 1919–1945: Del 1. Fotografski zbornik [Slovenian Students in the of Ljubljana: 1919-1945: Historical Miscellany, ed. France Urlep et Struggle for National and Social Liberation: 1919-1945: Part 1. al]. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete; Photography Book], ur. Ana Benedetič. Ljubljana: Univerza Edvarda Zdravniška zbornica Slovenije, 2003. Kardelja, 1987. M. MIKUŽ. Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945 D. SOBAN: Pavel Grošelj [Pavel Grošelj]. In: Medicinska fakulteta [Material for the History of the University from 1919 to 1945]. Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani: 1919-1969, gl. ur. Roman Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske Modic. Ljubljana: Univerza, 1969, pp. 53-92. fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. 125-131. J. MILČINSKI, Rajko SEDEJ: Medicinska fakulteta [The Faculty of Spomenica Društva medicincev o nepopolni slovenski medicinski Medicine]. Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani: 1919-1969, gl. fakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji v Sloveniji ur. Roman Modic. Ljubljana: Univerza, 1969, pp. 481-521. [Memorandum of the Medical Students’ Association on the Incomplete Faculty of Medicine and the Lacking Health Care H. PEHANI: Zarnik Boris [Zarnik Boris] http://nl.ijs.si/fedora/ Organisation in Slovenia]. https://docs.google.com/viewer?a=v&q get/sbl:4700/VIEW/ =cache:Mj8Ai24KvWAJ:www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- Nada PIPAN: Hubert Pehani [Hubert Pehani]. Medicinska fakulteta 25QDKEPD Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France ULBB = Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in [ fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. 219-221. sodelavcev ULBB = Biographies and Bibliographies of University Teachers and Associates]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1957. A. PRIJATELJ: Janez Plečnik [Janez Plečnik]. Medicinska fakulteta A. ZALOKAR: Ljubljanska medicinska fakulteta [The Ljubljana Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France ]. Ljubljana, 1939. Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske Faculty of Medicine fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. 95-101. Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929 [The History of the Slovenian University of Ljubljana until 1929]. Ljubljana: A. PRIJATELJ: Karlo Lušicky [Karlo Lušicky]. Medicinska fakulteta Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega, 1929. Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske Z. ZUPANIČ SLAVEC: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. 185-188. Ljubljani po letu 1945 [The First Teachers of the Complete Faculty of Medicine in Ljubljana after 1945]. Ljubljana: Znanstveno društvo D. RAVNIK: Valentina Kobe [Valentina Kobe]. Medicinska fakulteta za zgodovino zdravstvene kulture v Sloveniji; Društvo Mohorjeva Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France družba, 2012. Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. 223-225. Z. ZUPANIČ SLAVEC: Ivan Pintar [Ivan Pintar]. Medicinska A. SELIŠKAR: Stabiliziran provizorij ali ustaljena začasnost ali fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur. France Urlep idr. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine nekaj pogledov na preteklost in stanje fiziologije v Ljubljani [Fixed Medicinske fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp. Provisional Arrangement or Permanent Temporariness or a Few 165 173. Perspectives on the History and State of Physiology in Ljubljana]. -

129 Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945

Razstava Univerze v Ljubljani (Zgodovinskega arhiva in muzeja Univerze) v prostorih rektorata Univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana

Zasnova razstave in kataloga: dr. Jože Ciperle, muzejski svetovalec, vodja Arhivsko-muzejske službe Univerze Tatjana Dekleva, arhivska svetovalka, samostojna svetovalka Univerze

Urednik kataloga: dr. Jože Ciperle Uvod v katalog: dr. Jože Ciperle

Avtorji besedil in kazal: Jože Ciperle, Mediko-kirurška študijska stolica na ljubljanskem liceju 1791–1848 Jože Ciperle, The Chair of Medical-Surgical Studies at the Ljubljana Lyceum 1791–1848 Jože Ciperle, Francosko visoko šolstvo v Ljubljani in študij medicine 1809–1813 Jože Ciperle, The French Higher Education in Ljubljana and the Study of Medicine 1809–1813 Tatjana Dekleva, Medicinska fakulteta v Ljubljani 1919–1945 Tatjana Dekleva, Establishment of the Faculty of Medicine in Ljubljana 1919–1945 Tea Anžur, Register imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 Tea Anžur, Abecedni seznam imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 Tea Anžur, Krajevno kazalo imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943

Jezikovni pregled besedil: Jakob Müller Prevod v angleščino: Alkemist, prevajalske storitve, d.o.o., Ljubljana Likovno oblikovanje razstave in grafično oblikovanje kataloga: Rogač RMV, d.o.o., Ljubljana Izdala in založila: Univerza v Ljubljani Zanjo: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor Naklada: 250 izvodov

V skladu z določili zakona o avtorskih in sorodnih pravicah je brez pisnega dovoljenja izdajatelja in založnika prepovedano kakršno koli reproduciranje te publikacije oz. katerega njenih delov.

Ljubljana 2012

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

378.6:61(497.4Ljubljana)(091)(083.824)

MEDICINSKA fakulteta (Ljubljana) Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : Univerza v Ljubljani (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze), občasna razstava od decembra 2012 do februarja 2013 / [avtorji besedil in kazal Jože Ciperle, Tatjana Dekleva, Tea Anžur ; urednik, uvod v katalog Jože Ciperle ; prevod v angleščino Alkemist, prevajalske storitve]. - Ljubljana : Univerza, 2012

ISBN 978-961-6410-37-3 1. Ciperle, Jože 263927552

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945

ISBN 978-961-6410-37-3

25 € Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945

ISBN 978-961-6410-37-3

25 €