Zq Od Ovin S Ki Časopis
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI 2s- X/, 1963 ZQ OD OVIN S KI ČASOPIS LETNIK XVI LETO 1962 LJUBLJANA Zgodovinski časopis je glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo Sedež uredništva: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 Zamenjave (обмену, Exchanges): Zgodovinsko društvo za Slovenijo Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 Založba in uprava: Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 Številka čekovnega računa: 600-14-1-66 Redakcija tega letnika je bila zaključena 27. februarja 1963 Za znanstveno vsebino prispevkov ao odgovorni avtorji Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira ZQODOVI NISKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REVIEW XVI 1962 IZDAJA ZGODOINSKO DRUŠTVOZA SLOVENIJO LJUBLJANA Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Josip Korošec, dr. Milko Kos, dr. Vasilij Melik, dr. Metod Mikuž, dr. France Škerl, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: dr. Bogo Grafenauer (J Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani KAZALO Ferdo Gestrin, Gospodarstvo in družba na Slovenskem v 16. stoletju (Oris razvoja) 5—28 Économie et société en Slovénie au XVle siècle (26) Vlado Valenčič, Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljub ljanski škofiji in njegovi rezultati 27—54 Die Volkszählung d. J. 1754 im vor josephmischen Bistum Ljub ljana und seine Ergebnisse (53) Ivan Slokar, Ljubljanska suknarna 55—79 Laibacher Tuchfabrik (79) Dušan Kermavner, Hegemonistična prekonstrukcija jugoslovanskega programa v Ljubljani leta 1870 81—144 Fran Zwitter, Nekaj problemov okrog jugoslovanskega kongresa v Ljubljani leta 1870 145—170 Zapiski Bogo Grafenauer, Ob sedemdesetletnici Milka Kosa 171—172 Bogo Grafenauer, Bibliografski pregled dela Milka Kosa (1953-1962). 172—175 Bogo Grafenauer, Deset let proučevanja ustoličevanja koroških voj vod, kosezov in države karantanskih Slovencev 176—209 France Goršič, O rodbinski zadrugi kot izrazoslovnem problemu . 209—211 Janko Pleterski, Koroška socialna demokracija in slovensko nacio nalno vprašanje na Koroškem do leta 1914 212—218 Silvo Kranjec, .Koroščevo predavanje o postanku Jugoslavije . 218—229 In memoriam Jože Hainz (Ferdo Gestrin) 230—231 Akademik dr. Jaroslav Böhm (Josip Korošec) 231—232 Zborovanja in društveno življenje VI. internacionalni kongres prazgodovinarjev in protozgodovinarjev 1962. leta v Rimu (Josip Korošec) 233—236 Sestanek jugoslovanskih in sovjetskih zgodovinarjev, Beograd 19.-22. XII. 1961 (Bogo Grafenauer) 236—238 Tajniško poročilo za leti 1960-1962 (Vasilij Melik) 239—239 Ocene L'Europe à la fin de l'âge de la piere. Actes du Symposium consacré aux problèmes du Néolithique européen. Prague—Liblice—Brno 5-12 octobre 1959. Praha 1961. (Josip Korošec) 240—242 Josef Klima, Společnost a kultura starovëkë Mezopotâmie. Praha 1962 (Viktor Korošec) 242—244 Hartmut Schmökel, in Zusammenarbeit mit Heinrich Otten, Victor Maag und Thomas Beran, Kulturgeschichte des Alten Orient: Mesopotamien, Hethiterreich, Syrien-Palästina, Urartu. Stuttgart 1961 (Viktor Korošec) 244—246 O. Neugebauer, The Exact Sciences in Antiquity. Rhode Island, 1957, 2. izd. (Marko Urbanija) 246—247 Z. Vinski (Zagreb), Arheološki spomenici velike seobe naroda u Sri jemu. Situla 2. Ljubljana 1957 (Josip Klemene) 247—249 Joachim Werner, Die Langobarden in Pannonien. Beiträge zur Kent- nis der langobardischen Bodenfunde vor 568. Bayerische Aka demie der Wissenschaften, Philosophisch-Historische Klasse, - Abhandlungen N. F., H. 55 A und B, München 1962. (J. Korošec) 249—251 Gyul Török, Die Bewohner von Halimba im 10. und 11. Jahrhundert. Archaeologia Hungarica, Dissertationes archaeologicae Musei Na tionalis Hungarici a Consilio archaeologorum Academiae scien- tiarum Hungaricae redaetae, Ser. nova XXXIX. Budapest 1962. (Josip Korošec) 251—254 O. Sakrausky, Agoritschach. Geschichte einer protestantischen Ge meinde in gemischtsprachigen Südkärten. Kärntner Museums schriften XX. Klagenfurt 1960. (Ferdo Gestrin) 255—256 Josip Žontar: Ločan Volbenk Schwarz. Prispevek k zgodovini finan čnega gospodarstva v dobi Friderika III. in Maksimilijana I. Loški razgledi 4, 1957 — Villach und der Südosten. Zur Geschichte der wirtschaftlichen und verwandschaflichen Beziehungen Vil lachs und seiner Bewohner zu Krain, dem Küstenlande und Kro atien bis zum Ende des 16. Jahrhunderts. 900 Jahre Villach. Neue Beiträge zur Stadtgeschichte. Villach 1960. — Nastanek, gospo darska in družbena problematika policijskih redov prve polovice 16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slo venske pokrajine. Zgodovinski časopis 10-11, 1956-1657. (Ferdo Gestrin) 256—259 Grete Mecenseffy, Geschichte des Protestantismus in Österreich. Graz-Köln 1956. (Ferdo Gestrin) 259—261 Ivan Slokar, Zgodovina solitrarn in smodišnic v Ljubljani in njeni okolici. Kronika IX, 1961. (Jože Som) 261—262 Ivan Slokar, Začetki kemične industrije v Ljubljani in njeni okolici. Kronika X, 1962. (Jože Som) 262—264 Vasilije Simič, Razvoj ugljenokopa i ugljarske privrede u Srbiji. Beograd 1958. Srpska Akademija nauka, knjiga CCC. (Jože Šorn) 264—265 Gorizia nel Risorgimento. 4. suplement k reviji Studi Goriziani. Go rica 1961. (Ivo Juvančič) , 265—268 Ferdo Čulinović, Jugoslavija izmedju dva rata. Knj. I-II. Izdavački zavod Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Zagreb 1961. (Mirko Stiplovšek) 269—275 Theodor Veitèr, Die Lage im Kanaltal — Rechtsprobleme der Ka- naltaler.Ostdeutsche Wissenschaft, Bd. VIII, 1961. (Festschrift für Max Hildebert Böhm) (Tone Zorn) 275—277 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega. S sodelovanjem kolektiva usta nove sestavil dr. S. Vilfan. Ljubljana 1959. — Splošni pregled fondov državnega arhiva LRS. Sestavil delovni kolektiv usta nove. Ljubljana 1960. (Pavle Blaznik) 277—279 Poročila o časopisih Istorija XX. veka. Zbornik radova I (1959), II (1961), III (1962). Izdaja Odelenje za istoriske nauke Instituta društvenih nauka u Beo gradu. (Mirko Stiplovšek) 280—282 Ferdo Gestrin Qospodarstvo in družba na Slovenskem v 16. stoletju (Oris razvoja) V slovenski zgodovini je 16. stoletje prav gotovo eno izmed važnejših obdobij.1 To je bil namreč čas že močnega uveljavljanja zgodnjega kapi talizma, relativno velikega porasta proizvodnih sil, povečane družbene delitve dela ter denarnega in blagovnega obtoka. Vzporedno s tem so bili tudi v družbenem razvoju, v mestih in podeželju, storjeni novi večji koraki v smeri kapitalistične družbe. Kapitalistični elementi so vsepovsod prebijali fevdalne okvire. Spremenilo se je dotedanje razmerje sil med družbenimi razredi in ob uveljavljenju novega je fevdalna družba do življala prvo večjo krizo. Zunanji odraz vseh teh zgodovinskih premikov in sestavni del dogajanj v 16. stoletju so bili veliki kmečki upori in reformacija. To je dalje doba začetkov in utrjevanje deželnoknežjega centralizma, doba boja med centralno oblastjo in partikularizmom deželnih stanov, ki jim je prav reformacijsko gibanje dajalo možnosti za politično in go spodarsko okrepitev (s sekularizacijo cerkvenih posestev). Prav zato je zmaga nad reformacijo v prvih desetletjih 17. stoletja pomenila tudi zma go in naglo rast deželnoknežje moči. Vendar je deželni knez že v tem obdobju, predvsem zaradi svojih fiskalnih interesov, posegal na mnoga področja življenja in postal zlasti v gospodarstvu važen činitelj. V tem stoletju ponehujejo počasi turški vpadi, ki so zlasti v drugi polovici le še redek pojav. Toda organizacija obrambe, za katero morajo prispevati največ prav slovenske dežele, razširitev turške oblasti na ve like dele ogrskih in hrvatskih dežel in ustvaritev Vojne krajine so novi pomembni faktorji, ki so vplivali na njihov gospodarski in politični razvoj. Po upadu prebivalstva v prejšnjem stoletju je to čas relativno dovolj naglega populacijskega razvoja, ki je toliko bolj vplival na družbeni in gospodarski razvoj, ker so bile že do konca prejšnjega stoletja izkoriščene skoraj vse možnosti za kolonizacijo. 1 Sinteza tega časa je prikazana v B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, zv. 3, 4, 1956, 1961 in v Zgodovina narodov Jugoslavije II, 1959. Prav tako se je sedaj za več stoletij ustalila politična razdelitev slo venskega ozemlja. Habsburžani, ki so k svojim dednim deželam po iz umrtju goriških grofov priključili še Goriško (1500) in si v beneški vojni (1508—1516).polastili tudi gornjo dolino Soče in nekaj ključnih, promet no važnih postojank na Krasu, so poslej obvladali daleko največji del slovenskega ozemlja. Pod Beneško republiko sta bila dva manjša dela: v severno zahodni Istri, t. j. v neposrednem zaledju obalnih romanskih mest (Milje, Koper, Izola, Piran), in pa v Beneški Sloveniji, hribovitem ozemlju severnozahodno od Čedada. Tretji prav tako manjši del sloven skega ozemlja, t. j. Prekmurje med Muro in Rabo, pa je pripadal Ogrski. To stanje se ni spremenilo niti potem, ko so Habsburžani postali ogrsko- hrvatski kralji (1527).2 Do srede 15. stoletja je bilo zemljiško gospostvo na večini sloven skega ozemlja razdeljeno med podložne kmete v obliki zakupov, katerih značaj (na pr. glede dednosti) je bil v oblikovanju in uveljavljen bolj v praksi kakor v ustaljenih pravnih oblikah. Le majhen del obdelovalne zemlje, ki je služil neposredno potrebam gradu, so si obdržali plemiči sami. Zato je bilo redne tlake malo (10 do 12 dni na leto), oziroma so mno- gokje fevdalci zahtevali namesto nje denarno odškodnino. Drugačno je bilo stanje v Prekmurju, kjer so ogrski fevdalci večino zemlje obdelovali v lastni režiji s pomočjo tlake.