Zgodovina Za Vse
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Dragica <e= PRUSKI KRALJ FRIDERIK II. VELIKI IN NJEGOVI VRABCI O zgodovini varstva živali Boris Gole= "LE TEGA JE URŽOTI JOŽEF CESAR TA, BOG DEJ, DE BI ••• SKOREJ EN DRUGI..." 19 (Ne)znano slovensko pesništvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa Gorazd Stariha TRIJE TOLOVAJI 47 Tri zgodbe o ljudeh, ki so kradli pa so jih prijeli, o sojenju 1er o pravnem redu Irena Baraga / Kristijan feršin - Tomassini BITKA PRI VISU 1866 59 Odmevi v takratnem =asopisju pri nas Mateja <oh "V IMENU SLOVENSKEGA NARODA: KRTVI!" 66 Dragica <e= Der preußische König Friedrich II., der Große, und seine Spatzen Zur Geschichte des Tierschutzes Boris Golee "Daran ist schuld Joseph der Kaiser, gebe Gott, daß es bald einen anderen gibt..." 19 (Un)bekannte slowenische Dichtung vom Tod Maria Theresias bis zum Wiener Kongrefš zwischen Panegyrikus und gesellschaftspolitischer Kritik Gorazd Stariha Drei Ganoven 47 Drei Geschichten von Leuten, die Diebstähle begangen und dabei gefaßt wurden, sowie über die Prozesse und die Rechtsordnung Irena Baraga/Kristijan Jeršin - Tomassini Die Schlacht bei Vis 59 Die Bericliterstattung in der slowenischen Tagespresse Mateja <oh "Im Namen des slowenischen Volkes: Schuldig!" 66 Zapisi in pri=evanja Karmen Berlot iœLTURA PITJA VINA 81 S knjižne police Aleksander Žižek STUDEN IN DIBIE - DOM IN SVET 86 (Pascal Dibie, Etnologija spalnice...) Simon Zupan O POŠTENIH PEKIH, GOLJUFIVIH MESARJIH IN ŠE <EM 87 (Aleksander Žižek, Rokodelci mojega mesta...) Dragica <e= PRUSKI KRALJ FRIDERIK •. VELIKI IN NJEGOVI VRABCI O zgodovini varstva živali Janez Bleiweis je v svojo živalsko propagando domove in jo vlival v votive. V ljudski kulturi ži- vklju=il tudi Friderika II. Velikega,1 nekdanjega vali =loveka rešujejo lakote, ki je skoraj tako za- pruskega kralja in starega sovražnika habsburške hrbtna in brezobli=na kot sam zlodej, ta nepre- monarhije. Ta naj bi bil namre= prepri=an, da so stani preizkuševalec v ljudskem pripovedništvu. vrabci škodljivi, saj naj bi mu požrli poldrugi mi- Živali so =loveka zaš=itile pred nepredvidljivo lijon "vagonov" žita.1 Razpisal je nagrado za vsa- naravo, pa vendar so nekatere izmed njih pred- kega ubitega vrabca. Ker je bilo nastavljanje pti=- stavljale nevarnost njegovi eksistenci in ga nav- jih zank umetnost množic, je le-ta povezana z dajale z neobvladljivim strahom. Predstavljale milim zvokom denarcevpostala donosen posel. V so mu radost, ki jo lahko prinaša življenje, a mu zankah so se pridno lovili vrabci in seveda tudi hkrati vzbujale tudi najhujši stud. "Med vsemi ži- druge ptice. Preden je kralj ugotovil, da vrabci ni- valmi, kolikor jih je ustvarila božja roka,'4 pa je so nevarni, je bilo povsod vse živo kobilic in gose- najve= naklonjenosti posvetil pticam, ki so se po nic. 3 Moral jih je za drage denarje drugje nakupi- mnenju Reinharda Johlerja =loveku prostorsko ti in zopet naseliti na Pruskem. in mentalno približale.' <lovek je z živaljo tradicionalno povezan. Raz- Tradicija pa se je neštetokrat prepletla z drža- merje med =lovekom in živaljo je prastaro in te- vo. In habsburška monarhija 19. stoletja je bila melji na razmerju daj - dam, kar zrcali tudi zgor- trden birokratski sistem, ki je z razvejano množi- nja pripoved. Razmerje =loveka z živaljo si zaslu- co uradov skrbel za to, da se je izpolnjevala volja ži pe=at zgodovine dolgega trajanja. Ne samo, presvitlega cesarja. Ta volja si je nadela ime za- da je žival =loveku služila za prehrano, vgrajeval kon. Najdragocenejši =len vladarskega sistema jo je tudi v svojo mitologijo in verovanja, vpenjal pa je bila vojska. jo je v pregovore in pravljice, slikal jo je na svoje Cesar je fiziokrati=no verjel, da je zemlja glav- Vladal je od 1740 do 1786 in seje z Avstrijo zapletel v ni vir bogastva. S podpiranjem kmetijskih družb rojne, v katerih jo dobil Slezi jo. Janez Blei weis, Miloser=nost do ¿n'ali, Priloga kmetskih m rokodelskih Noric 1846, str. 35, (V nadaljevanju: Fran Erjavec, Doma=e in tuje živali v podobah za mla- Bleuveis, Miloser=nost.. ) in Prijatelj živali, letnik 1, dino, faksimile 1993, str 283 (V nadaljevanju Erjavec, 1933, iti. str 19. Doma=e.. ) O podobnih ¡jrimerjavah glej Janus Tazbu; Ljudi protiv ReinhardJohler, Ubijanje ptica i ljubav prema njima, o zvijeri, v. Olivni, =asopis za povijest svakodnevnice, 5-6 etnografiji opre=nih strasti, v. Otivm, =asopis za povijest (1997-1998). Zagreb 1998, str. 60-67. Primerjaj zlasti svakodnevnice, .5-6 (1997-1998), str. 95-115, str. 95 (V str 65. nadaljevanju-Johler, Ubijanje..) 6 ZGODOVINA ZA VSE mu je uspelo malce izobraziti kmeta, tako da je meš=anske ideje 19. stoletja", pritrjuje Tominšek u=itelj lahko zatrdil, da vraže pojemajo. Hkrati in nadaljuje, "Bleiweis je bil v središ=u vsega kul- pa se je zavedal dragocene prednosti, ki so mu turnega pokreta, realnega iti idejstvetiega z de- jih prinašale tiste vraže, ki so bile po strogi vla- lom ali odporom!4' darski ideologiji priznane za koristne. V=asih je v svojih apetitih zašel predale= in ljudstvo je zah- Prvi koraki, s katerimi so prepre=ili nepotreb- tevalo svoje - hotelo je dobiti nazaj vsaj del=ek no naprezanje živali, hkrati pa tudi njihovo ve=- tistega, kar je zaznamovalo toliko generacij. jo produktivnost, so bile podkve. Najdbe le-teh na slovenskem prostoru arheologi datirajo v 13. Ko se je razbohotila romantika stoletje. Podkovanje konj je tudi eden izmed motivov na gotski freski v Crngrobu. Kasneje je Zgodovina, politika in narava so bile v =asu postala posebne skrbi deležna tudi "kultivirana pomladi narodov in =asu narodnih programov žival" - živina. Med prosto žive=imi živalmi so, =e nelo=ljivo povezane. Pojavljati so se za=ela prva pustimo ob strani plemenito divjad in ribe, za=e- strokovna društva, ki so pod svojim okriljem li varovati posamezne vrste ptic. Zanje je veljalo, združevala v sodobnem razmišljanju nezdružlji- da š=itijo kmetijstvo in da so zato pomembna ka- va podro=ja. Prvo slovensko društvo, ki se je uk- tegorija gospodarstva. V tem =asu so bili poseb- varjalo z zbiranjem narodnega blaga in se pos- ne nege deležni tudi varuhi imetja - psi. Ker je ve=alo izoblikovanju narodne identitete, poime- bilo število ljudi, ki jih je ranila stekla žival, za- novano Kranjsko muzejsko društvo, je v okviru strašujo=e, so iskali vse na=ine, kako bi prepre=i- svoje dejavnosti zbiralo tudi podatke o naravi li, da bi se psi tako pogosto okužili s steklino. (npr. prvi kustos Henrik Freyer). Prevladalo je mnenje, da lahko lepo ravnanje s psi zmanjša razširjenost stekline. Ljudje so se že od nekdaj sre=evali s prepoved- mi in dolžnostmi ob posameznih gospodarsko V duhu teh idej, s podporo kranjske kmetijske zanimivih kategorijah živali. Tako lov kot ribo- družbe in predvsem zaradi ugodnega spleta lov sta bila posebni pravici, ki ju je bila deležna okoliš=in, ko so se v isti deželi znašli sposobni in le elita ali premožnejši posamezniki. In ta gos- izu=eni ljudje, ki so bili pripravljeni delati, in poska "navada" in prepovedani divji lov se je predvsem mo=ne osebnosti, je prišlo do ustano- ohranil vse do konca monarhije. vitve veterinarske in podkovske šole, združene z živalsko bolnico. Ustanovitev bolnice je bila te- K temu je pridal svoje še vsak cesar, ki je krva- sno povezana s prakti=nimi izkušnjami Janeza vo potreboval "zdravega" kmeta in njegovo "trd- Bleiweisa in njegovega stanovskega kolega Si- no" kmetijstvo. Poudarjanje pomena doma=ih mona Stupija. Verjela sta, da se lahko prepozna živali za kmeta segajo v =as fiziokratskih idej. Ta simptome bolne živali, =e se jo opazuje. To sta ideja, prenesena v prostor in =as, je na Kranj- Bleiweis in Stupi opisala v dveh knjigah7. Razvoj skem tesno povezana s Kranjsko kmetijsko veterinarstva in podkovstva na Slovenskem (ze družbo. Družba je združila izobražence tudi iz od terezijanske veterinarske šole 1767 v Benet- razli=nih kmetijstvu koristih strok, med katerimi kah) pa je bil tesno povezan z vojaškimi potre- so bili veterinarji, naravoslovci in gozdarji. Prav bami in oskrbo v bojih krvavo potrebnih konj in ti poklici so zaznamovali agrarne napore za na- vle=ne živine.* Živinska bolnišnica je bila ukinje- predek, ta svetovno-nazorski cilj meš=anstva 19. na leta 1881, verjetno zaradi pomanjkanja pri- stoletja. Na Kranjskem se je družba borila s po- merno usposobljenih ljudi. gozdovanjem krasa, napornim zalogajem za de- 6 Bleitveisov zbornik, uredil Josip Tominšek, Ljubljana želno blagajno in teoretike. Posebno pozornost 1909, str. 2 in nego je dobivala tudi najbolj kulturna vrsta 7 Janez Bleiueis Nauk zdrave in bolne kopita podkovali, drevja - sadno drevje. Družba je morala prodreti Ljubljana 1850 in Simon Stupi, Nauk spoznanja in oz- do ustvarjalcev blagostanja, do preprostega dravljenja runanjih in notranjih bolezni konj, goved, ovac, koz, praši=ev in psov, Ljubljana 1852. Njuno delo ljudstva, ga izobraziti in ga osvoboditi starih in je ostalo nepreseženo vse do konca Avstrije. napredku škodljivih vraž. Pravi trenutek je na- " Ve= o tem glej: Janez Bati=, The Beginnings of the Horse- po=il, ko se je na rodno grudo vrnil v veterinar- shoeing and of the veterinary system in Slovenia, v: ski stroki podu=en Janez Bleiweis in kot tajnik Zbornik Veterinarske fakultete, Ljubljana 1996, str. 19- 30. Srdjan Bavdek, Prominent veterinary surgeons družbe za=el leta 1843 izdajati Kmetijske in ro- from Kranj in the first half and nudle of19 " century, v: kodelske novice. To je bil =as tik pred izbruhom Zbornik Veterinarske fakultete, Ljubljana 1996, str. 117- revolucije. "V eni osebi so se združile razli=ne 127. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE "Ena lastovka še ne prinese pomladi," so znali =loveka do živali, ki se na svojstven, posamezne- povedati preprosti ljudje, ki so hoteli in morali mu avtorju ustrezen na=in skriva tudi v vseh de- opazovati naravo.