sign in sign up
<<
Home , Janez Bleiweis

ZGODOVINA ZA VSE

VSE ZA ZGODOVINO

VSEBINA

Zgodbe, ki jih piše življenje

Dragica

Boris Gole= "LE TEGA JE URŽOTI JOŽEF CESAR TA, BOG DEJ, DE BI ••• SKOREJ EN DRUGI..." 19 (Ne)znano slovensko pesništvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa

Gorazd Stariha TRIJE TOLOVAJI 47 Tri zgodbe o ljudeh, ki so kradli pa so jih prijeli, o sojenju 1er o pravnem redu

Irena Baraga / Kristijan feršin - Tomassini BITKA PRI VISU 1866 59 Odmevi v takratnem =asopisju pri nas

Mateja

Dragica

Boris Golee "Daran ist schuld Joseph der Kaiser, gebe Gott, daß es bald einen anderen gibt..." 19 (Un)bekannte slowenische Dichtung vom Tod Maria Theresias bis zum Wiener Kongrefš zwischen Panegyrikus und gesellschaftspolitischer Kritik

Gorazd Stariha Drei Ganoven 47 Drei Geschichten von Leuten, die Diebstähle begangen und dabei gefaßt wurden, sowie über die Prozesse und die Rechtsordnung

Irena Baraga/Kristijan Jeršin - Tomassini Die Schlacht bei Vis 59 Die Bericliterstattung in der slowenischen Tagespresse

Mateja

Karmen Berlot iœLTURA PITJA VINA 81

S knjižne police

Aleksander Žižek STUDEN IN DIBIE - DOM IN SVET 86 (Pascal Dibie, Etnologija spalnice...)

Simon Zupan O POŠTENIH PEKIH, GOLJUFIVIH MESARJIH IN ŠE

O zgodovini varstva živali

Janez Bleiweis je v svojo živalsko propagando domove in jo vlival v votive. V ljudski kulturi ži- vklju=il tudi Friderika II. Velikega,1 nekdanjega vali =loveka rešujejo lakote, ki je skoraj tako za- pruskega kralja in starega sovražnika habsburške hrbtna in brezobli=na kot sam zlodej, ta nepre- monarhije. Ta naj bi bil namre= prepri=an, da so stani preizkuševalec v ljudskem pripovedništvu. vrabci škodljivi, saj naj bi mu požrli poldrugi mi- Živali so =loveka zaš=itile pred nepredvidljivo lijon "vagonov" žita.1 Razpisal je nagrado za vsa- naravo, pa vendar so nekatere izmed njih pred- kega ubitega vrabca. Ker je bilo nastavljanje pti=- stavljale nevarnost njegovi eksistenci in ga nav- jih zank umetnost množic, je le-ta povezana z dajale z neobvladljivim strahom. Predstavljale milim zvokom denarcevpostala donosen posel. V so mu radost, ki jo lahko prinaša življenje, a mu zankah so se pridno lovili vrabci in seveda tudi hkrati vzbujale tudi najhujši stud. "Med vsemi ži- druge ptice. Preden je kralj ugotovil, da vrabci ni- valmi, kolikor jih je ustvarila božja roka,'4 pa je so nevarni, je bilo povsod vse živo kobilic in gose- najve= naklonjenosti posvetil pticam, ki so se po nic. 3 Moral jih je za drage denarje drugje nakupi- mnenju Reinharda Johlerja =loveku prostorsko ti in zopet naseliti na Pruskem. in mentalno približale.'

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE

"Ena lastovka še ne prinese pomladi," so znali =loveka do živali, ki se na svojstven, posamezne- povedati preprosti ljudje, ki so hoteli in morali mu avtorju ustrezen na=in skriva tudi v vseh de- opazovati naravo. Najve=krat so se ljudske mo- lih, ki so bila napisana v slovenš=ini. drosti prenašale prav prek pregovorov. Pester spekter razli=nih tradicionalnih in gos- To so bili predhodni indici, ki so se kasneje podarsko progresivnih idej je rodil novo giba- vsrkali v znanost o živalih, ki jo zaokroži ime nje, gibanje za zaš=ito živali. Idejne spodbude so zoologija. Na Slovenskem, ki ni iskalo samo svo- dosegle slovensko govore=ega bralca s knjigo je identitete, ampak je izgrajevalo tudi svoj jezik, barona Kniggeja Napeljevanje k pobožnimu se je prikazal Fran Erjavec. Na veliko veselje kus- življenju in lepemu saderžanju (1840)," ki je že tosa Dragotina Dežmana je za=el z Mravljo prinašalo poglavje o ravnanju =loveka z "neum- (1857) in nadaljeval z vajevskimi Žabami (1863). no živino". O živini govorijo predvsem Mojzeso- Prijetni pripovedovalec, pretkan z ljubeznivim ve knjige. Prav biblijski citati predstavljajo meto- humorjem,9 je mladini in vsej slovenski javnosti do in element legitimacije te ideje. Z nizom epi- podaril zbirko Doma=e in tuje živali v podobah stemoloških, poljudnih knjig in nekakšnim bon- (1868-1873)."' V njih je prepletel slovensko ljud- tonom za ljudstvo je nadaljeval tudi Slomšek v sko tradicijo in znanstvene dosežke vede, ki ga svojem Blažetu in Nežici v nedelskoj šoli. Tudi je zaznamovala za celo življenje." Tiha vez, ki jo on se je dotaknil odnosa do živali. Poleg teh naj- tke Erjavec, je romanti=na predstava o živali in širšim krogom namenjenih knjig so ideje o vars- njeni duši.

VSE ZA ZGODOVINO « ZGODOVINA ZA VSE

"Pravi=nemu se smili življenje njegove živine, živali najbližje mentaliteti in predstavam ljud- serce hudobnega pa je neusmiljeno,"• je sveto- stva, in sicer v živali petega stvaritvenega dne in pisemski stavek, ki je napovedal prvo prilogo živali šestega stvaritvenega dne. Pri vseh živalih Novic, ki je bila posve=ena varstvu živali. Ured- je Bleiweis poudarjal njihovo koristnost22 in se ništvo jo je brezpla=no dobilo od goriškega je izogibal delitvi na koristne in škodljive živali, društva zoper mu=enje živali. Besedilo grofa kar je potem po=el Erjavec. Pri živalih, ki se jih je Saškega je bilo strnjeno v pou=ne basni o enaki ljudstvo balo, je slikal njihovo mesto v naravnem kazni, kot je bilo prizadejano mu=enje (v zgodbi ravnovesju.23 Hkrati pa so te živali dokazovale je de=ek postal sirota prav tako kot ptice, ki jim panteonsko mo= Boga. Rad se je ustavil tudi pri je "otel" mater). Ideja se je v nemško govore=ih živini, ki jo je sam zdravil. Predvsem so ga motili deželah hitro ukoreninila in prva posledica je biki zvezani v vprego za rogove, ker si tako ubo- bila prepoved tradicionalnih oblik zabave s pe- ge živali niso mogle odgnati hudih obadov.24 telinjimi boji in zabave ob skubljenju gosi. Pred prvimi društvi je stala težka naloga, saj so Premik od varstva živine in ptic k splošnemu morali predvsem za=eti napeljevati k lepemu rav- varstvu živali, ki je v slovenski literaturi nastopila nanju z živalmi, saj je 'posvetniprid in korist kme- s to drobno knjižico basni, pomeni Bleiweisova tov izhajal iz pametnega in lepega ravnanja z ži- knjiga o milosr=nosti do živali, iz katere so vse 19- valjo". Na novo miselnost pa so vplivala tudi stro- stoletje =rpali pisci o živalih. Za knjigo je od ba- kovna dognanja, da naj bi bilo meso pred zako- varskega vojvode Maksa dobil bronasto svetin- lom trpin=enih živali nevarno =lovekovemu jo.ly Tema o varovanju živali, ki si je dve leti (1846, zdravju in življenju,25 kajti "svinje kri, ki sojo zve- 1847) zaslužila posebno rubriko, je tudi pozneje zano vozili, otrpne, meso za=erni in se ostrupi. "lh ostajala pogosta v Bleiweisovih Novicah.20 Žival trpin=iti, je v tem tako pomenilo, pustiti "Radi bi Slovenca napeljali k tisti lepi =ednosti, jo stradati, v nesnagi poginiti in jo preve= obre- ki je splošna med Slovenci, namre= • usmiljenju menjevati. To je hkrati pomenilo grešiti. Mu=ite- do živince, kot jo sami zovejo"2* so bile uvodne lja živali so ozna=ili za lopova, Turka, morilca in Bleiweisove besede. delomrzneža, skratka za =loveka, ki se odmika omiki in kulturi in približuje divjaku. "Kajti tisti, Ker v tem =asu še ni bilo odmevnejšega dela o ki javno mu=ijo živino, so sr=nosurovi ljudje, ki živalskem svetu, je bilo tudi to sestavni del knji- imajo divje veselje vsled tujega trplenja in mu- ge. Živali je razdelil v dva razreda, tako da so bile ke".21 Le redko so menili, da je bilo mu=enje živa- li posledica neznanja, ker žival ne zna izraziti Notice, 18. 12. 1845. /• Bleiwcisov zbornik, 1909, sir. 53 in 323- 20 Njegova prizadevanja za varstvo živali, ki so se nada- -'- Kit, ki je zelo velik, naj bi dajal obilo ¡nane in masti. ljevala Indi po letu 1847, dokazuje =astna diploma, ki -•1 Po avtorjevi razlagi so prepre=evale, da se niso namno- jo je Bleiiveisu podelilo društvo proti trpin=enju živali žili škodljivci (npr. ka=e) ali da se ni zrak spridil in oku- ¡z Trsta. Diploma nosi letnico 1859 in fe bita Bleiiveisu žil. podeljena kot zaslužnemu udu te družbe (v: Bleiweis in 24 Novice, 18 3- 1845. njegov =as, Gorenjski »nize/, Kranj 1996, str. 30). 25 Bleiweis, Miloser=nost..., str. 61 Bleiireis, Miloser=nost..., str. 1. To so misli, ki jih je izre- JC, Bleiweis, Miloser=nost..., str. .50. kel že Fran=išek Asiški (Martin, Entwicklung.., str 31 27 Valen=i=, Vzgoja..., str 91.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 9

svojih ob=utkov. Bolj verjetna se jim je zdela že nami, da so uporabljali bolno živino in da so na- anti=na razlaga, da prihaja mu=enje iz zani=eva- lagali preveliko breme tovorni živini in psom. nja živali oziroma iz "surovih in zarobljenih lju- di."28 Tem so dodali tudi bolj oprijemljive prime- Kritika izobraženca je bila posebej ostra zato, re, torej tiste, ki so bili bližje praksi. Mu=enje ži- ker je tako lastnik živino hitro izgubil, s tem pa si vali je posledica bahanja in napuha, lakomnosti je uni=il ludi lastno imetje. Jezil se je tudi nad in nepremišljenosti (=lovek se je zavedel posle- hlapci, ki so prodajali krmo, s katero bi morali dic šele ko je bilo dejanje že storjeno). S temi nakrmiti živino svojega gospodarja. Živino, ki razlagami pa so posegali že v medsebojna raz- so jo kupili za zakol, so zvezano za noge vozili merja med ljudmi. na neprimernih vozovih, da so deli živine viseli =ezenj. Priganjali so jo tako, da so jo popolnoma Nastajati so za=ela prva društva zoper mu=e- prestrašili.

— il. i il •• ••§•••••'

VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE

Pri naštevanju prekrškov pa so ve=krat bolj kot Leta 1870 je Kranjska kmetijska družba izdala slabo ravnanje z živino kritizirane slabe navade knjižico Vilijema Schleicherja Živali kmetijstvu ljudstva. Napada so deležni zlasti konjederci za- in gozdarstvu koristne s posebnim ozirom na radi grobosti in neob=utljivosti in mesarji zaradi zatiranje škodljivega mr=esa. Vedno ve=ja zaš=i- nesterilnega ubijanja. ta je bila v tem =asu namenjena divjim živalim, kar odraža tudi ta knjiga. Avtor je nastopil pred- Bleiweis se je dotaknil tudi ravnanja meš=an- vsem proti gospodarjem starega kova in "babje- ske elite z živalmi. Kritiziral je "preu=itelje natu- vernemu ljudstvu",34 š=itil je netopirje, krte, ježe, re", ki natikajo metulje na nezastrupljene igle, sove in ptice. Zelo je bil proti udoma=enju divjih kuharice, ki ne dajo kuhati polžev, rakov in rib v živali, ki so v ujetništvu slejkoprej poginile. To vrelo vodo, ki rib ne ubijejo, preden jim o=istijo pa o=itno ni motilo u=itelja pri Svetem križu,35 ki luske in ki režejo krake živim žabam.31 Poleg te- je prek oglasa prodajal živo lisico, ki je slišala na ga pa je bila meš=anska navada kupovati otro- ime "Zvitka". kom živali, ki so se jih ti kmalu naveli=ali. Marsi- katera gospa je bolj skrbela za pudlja (ki je sicer V tej knjigi je tudi prvi= nekdo odkrito nastopil koristil slepim) kot za svojega moža in mož je proti lovcem, ki "streljajo le zato, da jim pred no- imel rajši konja kot vse ostale =lane družine. som poka."36 Nad lovci, ki nosijo ustreljeno živino Meš=anski otroci so imeli tudi ptice v kletkah in napol živo s seboj in domov, se jezi tudi Valen=i=.37 zlate ribice v akvarijih, ki niso bile ve= tiste ko- ristne živali, ki jih v okviru svojih zmožnosti goji Vsa svetovnonazorska prizadevanja niso od- Valen=i=ev omikan =lovek.32 mevala le v strokovni in pou=ni literaturi, ampak tudi v zakonih, kjer so se združili tradicija ljud- Hkrati z napredkom teh novodobnih nazorov ske kulture, interes države in prizadevanja pri- se je za=el tudi odpor proti njim, saj je bil to še padnikov neke ideje.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11

Državna svojeglavost do znanosti je, povezana nja za zaš=ito živali, goriški u=itelj Valentin Stanig, z ljudsko praznovernostjo, podpisala smrtno je podporo 30 gld po cesarski pošti poslal v "nar- obsodbo sokolu selcu, orlom, krokarjem in so- bolj imenitno družbo"45 v Monakovo in dvorni vam uharicam, torej pticam, ki so bile na vrhu svetovalec dr. Pernel ga je takoj založil z društve- prehranjevalne verige.39 Te so lahko lovili vsi, ki nimi publikacijami. Gori=an, trdno prepri=an v so imeli lovno pravico tudi od februarja do av- novo vero, je izkoristil svoja poznanstva in prav gusta oziroma septembra, ko se ve=ine ptic prav hitro prevedel drobno knjižico v slovenš=ino, jo zaradi razmnoževanja ni smelo loviti. natisnil in še v letu 1845 je bila pridana glasilu kmetijske družbe, ki ji je tudi sam pripadal. Ker je Prvi zakon o varstvu doma=ih živali je Kranjska bila v predmar=ni dobi procedura za ustanavlja- dobila leta 1904. Deželnega predsednika, barona nje društev precej zapletena, je duhovni o=e giba- Heina in njegove svetovalce je vodila želja, "da se nja svojega podpornika dobil v goriški nadškofi- odvrne mnogokratno, pohujšljivo trpin=enje ži- ji. Ta je na cesarja naslovila uradno prošnjo in bila vali pri vprežnih vozovih, pri uporabi psov za leta 1845 tudi potrjena kot družba zoper mu=enje vožnjo in pri prevažanju klalne živine in perut- živalij. Prvi navdušenci, cela množica 400 ljudi, je nine."*" Zakon, ki je imel svojega predhodnika v kmalu pristopila k družbi, =lani pa naj bi prihajali cesarskem patentu z dne 15. 2. 1855,41 je bil po- iz vseh slovenskih dežel.46 snetek ve=ine Bleiweisovih zahtev, skupaj s pravi- mi podkvami za konje v zimskem =asu. Prodiranje novega svetovnega nazora, ki ga odraža zastopanost privržencev ideje v društvu, Društvo se bode ustanovilo je bilo silno hitro, =e gre verjeti podatkom o =lanstvu. To se je v slabem letu podvojilo, kar je "

VSE ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE

Leta 1899 je bilo v Ljubljani ustanovljeno druš- družili nekateri sinovi in celo h=i posestnika, =e- tvo za varstvo živali, ki je imelo v svojem "name- prav "so ženske sploh boljšega srca".57 Da olajša- nu vse živali varovati pred trpin=enjem in neko- nje mošnji=ka ni vedno prizadelo oškodovanca ristim pobijanjem, doma=e živali pred nepotreb- pri=a prevoznik iz Rožne doline, ki je bil zaradi nim mu=enjem pri klanju, potem bolne živali svoje trmoglavosti javno zasramovan v =asopi- pred prevelikim naporom in pred pridržanjem su. Podobne graje, le da v Bleiweisovih =rnih neogibnih okoliš=in ter pospeševati lepo ravna- bukvah, je bila deležna že tolsta gospa, ki je svo- nje z živalmi"."'" Podobni društvi sta obstajali tu- je kopune morila tako, da so med po=asnim di v Celju51 in Mariboru.52

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13

| Živinorejci, 9•. Sevcik, £fuMicma Židovska ulica 8 ljubitelji živali! Telefon št. 33-78 ¡ Popolen uspeh in donos živinoreje Velika izbira vseh vrst oprem za pse. I dosežete, ako je Vaša živina, gove- f do, konji, svinje, ovce, perutnina ÍM-QC ¡ prosta kožnih zajedavcev, grinj, pištole za dresuro psov. Najve=ja izbira lovskih pušk, ¡ moljev, uši i. t. d. pištol, municije in vseh lovskih potreb- I To dosežete edino z š=in. Najnižje cene. Zahtevajte cenike. | Garkonovim milom B. S _J^ g) ¡ proti živalskim kožnim zajedavcem. Krainischer Thierschntz -Verein si. m I Uporaba je enostavna, žival ne trpi kakor (S) j pri drugih mazilih, uspeh zajam=en. Legitimations -Karte iJiO | Vsakemu komadu priloženo navodilo. i /ire ••*-»{*4*• btojboioUcL ¡ Dobi se pri: ¡ Tvornici kemikalij Garkon v Celju; Betrag ú¿fjua Kronen ¡ drogeriji Sanitas v Celju in Ljubljani. (s | Kmet. družbi v Ljubljani, tvrdki Viden- I šek v Mariboru in v lekarni v Žalcu. Ì '11*1 «*•(««11«•»«•• ••••<|•11|•*1>• «Hint 4ÍM* Ug UIKIUOM-

ê e) <• zarja tudi trojni ponatis "Erjav=eve uspešnice" • • Pti=i.« • • Konflikt pa je nastal, ko so se za=eli križati in- teresi tistih, ki so velikokrat svojo naklonjenost " KOLEDAR " do ptic pevk pridobili s pogledom na svojo žem- ljico, in tistih, ki le-te niso imeli, torej nižjimi slo- lñ LETO 1907 ji. Ti so videli v pticah zlato jamo in kdaj pa kdaj kranjskega društva za varstvo tudi hrano. Zato je društvo posebej poudarilo, da ho=e "zabraniti, da se ptice selilke, kar se vsa- živali v Ljubljani. ko leto zgodi, trumoma ne ulove in pomore, '

VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODO VEVA ZA VSE

Društvenikom, podkrepljenim z dolgo tradi- jih zna=k,74 v =asu stekline pa je bilo njegovo po- cijo opozarjanja na problem pobijanja ptic, je bi- =etje še bolj pogosto.75 Magistratu in vladi so po- lo najhuje pri srcu, ko so morali gledati, seveda s šiljali številne predloge, kako obvarovati ljudi in =asu primernim pretiravanjem, kako so na ljub- živali pred steklino, hkrati pa prepre=iti neko- ljanski tržnici branjevke prodajale cibe68 in bri- ristno in pretirano pobijanje. Proti pasjemu kon- novke, znane ljubljanske specialitete.69 Ptice so tumacu76 so imeli marsikaj pripomniti tudi =lani pove=ini, tudi zunaj lovne sezone, kon=ale v društva, ki niso prihajali iz Ljubljane. Na Notranj- zankah trnovskih in krakovskih "delomrzne- skem so izobraženci prebrali, da so posledice žev". Te je z nasveti, orodjem in zgledi podpiral kontumaca "samozavestne lisice", ki si v Slavini pti=ar Lovro Breznik, "posestnik pti=je klavnice" v sredi vasi predrzno upajo napasti kurji rod.77 (ki pa po mnenju magistrata ni kršila zakonov). Lastnik psa pa= ni hotel imeti zaprtega v konje- Vendar pa je društvu bolj kot njegovo lastništvo der=evi karanteni skupaj s potepuškimi psi, za šlo v nos dejstvo, da je bil imenovani aktivni in katere niso pazili, da niso bili "preve= pripekljaji potem upokojeni stražniški vodja,70 vodja tiste- son=nem ali na prehudem mrazi", da niso jedli ga urada torej, ki je preganjal in naznanjal tiste, "vro=a jedila, dišavske stvari, nedope=en kruh in ki so se pregrešili zoper zakon iz leta 1870 in gnilo meso".78 Konjederec je imel tudi poobla- 1904. Pobijanje pti=ev je bil dobi=konosen po- stilo, da je psa v treh dneh ubil. sel, s katerim se je v Ljubljani v za=etku stoletja ukvarjalo do 10 trgovcev (hkrati lovcev) s ptica- Biti nem=ur je pomenilo sodelovati z Nemci in mi, ki so po v=asih malce nevoš=ljivih ljudskih ob=evati v njihovem jeziku. Društvo pa je bilo v govoricah pobili do 6000 koristnih pti=ev, ki so =asu najhujših delitev na =rne in bele dvojezi=- jih na "civiliziranem severu" Ljubljane71 - v Tivo- no. V ideji za ob=i napredek in za varstvo živali liju tako vestno krmili. Dobi=ek od prodaje je bil so presegli tudi strogo delitev na liberalce in kle- toliko ve=ji, ker so z njimi zalagali še trge v Grad- rikalce. V Llyodu so za mizo sedeli liberalni ve- cu, v Trstu in na Dunaju. Da je v vsakem ljud- ljaki Tav=ar, Triller in Hribar poleg ljudskega Šu- skem tra=u najti kan=ek resnice, je potrdil dogo- šterši=a. Seveda vsi v družbi svojih dam, ki so bi- dek, ki se je zgodil leto kasneje. Mestni tržni le odbornice79 (gospa Trillerjeva in Tav=arjeva), stražniki so namre= na ljubljanski tržnici v =asu, in z vrhom Kranjske kmetijske družbe, visokega ko se ti=ki ženijo, zaplenili 95 mrtvih pti=ev, za- meš=anstva in novodobnega plemstva, deželnih lotili pa so tudi lovce in iz mnogih malih vre=ic uradnikov, šolskih nadzornikov in živinozdrav- izpustili ptice pevke.72 nikov. V svoji orientiranosti k prominentnim osebam so pritegnili tudi kulturno elito,80 med Društvo, ki se je zavzemalo obvarovati živali katero je spadal Anton Aškerc. Eno leto pa je bil "pred nekoristnim ubijanjem"73, je postrani gle- v=lanjen tudi župan Ivan Hribar, =eprav je bilo dalo na konjederca, posebej mestnega, ki ga je društvo do ljubljanskega magistrata precej os- imelo neprestano pred o=mi. Ta pa je po pogod- tro. Kritiziralo je predvsem njegovo policijsko in bi z magistratom dvakrat tedensko polovil po mestu vse klateške pse brez nagob=nikov in pas- 74 Zato je bil v Ljubljani že 1850 izdan odlok o pasjem davku, ki gaje moral vsako leto pla=ati lastnik psa. Nje- 68 Za cibe so prodajali mrtve sami=ke ptic pevk, sam=ke pa govo pla=ilo je dokazovala zna=ka, ki je psa varovala so v kletkah prodajali kot pevke po "celem svetu " (Slo- pred konjedercem.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15

kazensko dejavnost in doseglo pravico, da daje nikov in navdušen zaš=itnik živali, je tako celo mnenje pri dovolilnicah, ki jih je magistrat izda- predlagal, da naj se dunajskemu društvu pošlje jal pti=arjem, in da je obveš=eno o vseh, ki so jih pobudo za organiziranje konference vseh so- kaznovali po dolo=ilih zakonov iz leta 1870 in rodnih društev, na kateri bi se razpravljalo o kaz- 1904. nih za prekrške, ki so nastali pri prevažanju živi- Predsednik je bil v letih 1902-1914 grof Maghe- ne po železnici. Tretji zvezni dan društev za vars- ri (vladni svetovalec), tajnik pa gozdarski nad- tvo živali so res organizirali in je potekal 15. ok- zornik Vaclav Groll. Med društveniki je obstajal tobra 1911 v Karlsbadu. Veliko težje kot proti vi- tihi konsenz in tako je v društvu najti tudi pred- visekciji pa se je bilo boriti proti pobijanju ptic v sednika Društva za varstvo lova Ivana Tav=arja,"1 znanstvene namene, za u=ne pripomo=ke v šo- bolj znanega kot politika in ljubljanskega župa- lah. Ti so bili še eden izmed dobi=konosnih po- na. Podporna =lana sta bili Kranjska kmetijska slov za trgovce in slaba tolažba za varstvenike, ki družba in Društvo za varstvo lova.82 V društvu je so tako politi=no dosegli le kakšno dovolilnico bilo v=lanjenih kar precej žensk, a še vedno in pe=eno pti=ko manj. mnogokrat skupaj s svojim možmi. Svojo eman- cipacijo pa so dokazovale s polovico mest v

81 Ro=ni kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih za na- Grdobe grde paglave, masti ste vadno leto 1907, Gorica 1906, str. 82. 82 AS, Kranjsko..., Blagajniška knjiga 1. vredne leskove! 8i AS, Kranjsko.., zapisnik ob=nega zbora 1910 84 Koledar društva za varstvo živali za leto 1907, Ljublja- Najtežje pa je bilo za varstvo ptic in razli=nih na 1906. plazilcev zagreti mladino, ki si je marsikdaj z lo- 85 Ibidem. 86 Schleicher, Živali kmetijstvu..., str. 13. vom ptic krajšala =as. Štirideseta leta so bila =as 87 Na Nemškem so zveze društev za varstvo živali obstaja- prvih pou=nih knjig za mladino in u=itelje v slo- le že od sedemdesetih let 19. stoletja (Marin, Entwic- klung.. , str. 7). 88 AS, Kranjsko.., tiskovina-Etische Rundschau 1912.

VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE venš=ini. Te so imele tudi nekaj poglavij, name- izmed nalog =lanov društva za varstvo živali. Po- njenih živalim, predvsem pticam. Po Slomškovi sebej dr. Robida je bil tisti, ki se je te dolo=be na- knjigi (izdani leta 1842) je verjetno predaval tudi tan=no držal. Trije de=ki, pravi paglavci, so bili kaplan v bližini Ljubljane, o katerem poro=ajo deležni doma=ega kaznovanja in ovadbe šol- Novice. Le-ta naj bi "srca otro=i=ev s tako vnemo skim oblastem. Razdiranje pti=jih gnezd in pobi- navdal", da so le-ti vse prekrške prijavili svoje- janje pti=ev pa je poleg doma=ega izpraševanja mu "u=itelju". Seveda je bilo tem najlažje kri=ati hla= zahtevalo tudi nekaj denarcev. Ve=ja sre=- =ez nepriljubljene tujce - Lahe, graditelje južne neža sta bila tista de=ka, ki ju je lovski =uvaj le železnice, ki so po=eli tukajšnjemu ljudstvu nez- strogo posvaril. nano opravilo, ki jih je navdajalo z gnusom. Lahi so lovili ma=ke, jih "devali iz kože" in jedli."9 Zaklju=ek

Navdušenje so poskušali pri otrocih pridobiti Že zaradi vraževernosti in mitov je bil kme=ki s pou=nimi basnimi. Le-te je vodila ideja, da vsa- odnos do živali v 19. stoletju naklonjen enim in kega enkrat doleti božja kazen, povrne se ti ti- sovražen do drugih. Prebivalstvo, ki je živelo v sto, kar si sam drugim prizadejal. Slomšek na- naprednejših sredinah, se je tem mitom v dobr- meni fantu, ki je pobil pti=jo mater, usodo sirote, šni meri odreklo, a naklonjenost do nekaterih ki si iš=e strehe nad glavo in hrane.'-"1 Z motom živali je ostala. Nad vsem pa je kot preudarna "kar Anžik se navadi, se Anže ne odvadi", so za- mati zdela monarhija, ki je hotela postati še ve=- =eli propagirati razli=na rekla in pesmice, ki so ja in še boljša do njej zvestih podanikov. Med na- našle prostor v berilih in otroških glavah, saj so ravo in ljudsko modrost so se vrinili vedeži, ki so se jih po preverjeni u=ni metodi morali u=iti na se za=eli imenovati znanstveniki. Država je nji- pamet: "Poslušaj me, u=itelj ti, kaj se mi pri vas hove dosežke pridno uporabljala za povzdigo godi. Otroci tvoji me =rte, povsod love, povsod lastnih interesov in ciljev. Vse to se skriva tudi v pode. Zalezliso moj pti=ji rod, iz gnezda vrgli ga zgodbi o Frideriku II. Velikem, ki je neprestano za plot, mladi=i tam pomrli so, o=i svetle zaprli polnila živalim naklonjeno literaturo. so. "To so verzi iz pesmi Stoji u=ilna zidana, ki je ponarodela. Preprosta melodija in besedilo sta Oblikovanje nove svetovnonazorske ideje, po- postala koristen pripomo=ek u=iteljem, še pose- vezane s tradicionalnimi vrednotami religije, je bej v zgodnji pomladi, ko so bili o škodljivosti bilo skupek impulzov, ki so jih proizvedli držav- pobiranja jajc in pokon=evanju koristnih ptic za- ni interesi z zakoni (poleg zakonov, ki so bili na- konsko dolžni opominjati.91 menjeni varstvu živali, je pomemben tudi za- kon, ki odpravlja javne usmrtitve) in instituti Izvrševanje zakona, torej kaznovanje tistih, ki (Kranjska kmetijska družba in institut konjeder- so dolo=ila prekršili, je bilo odvisno od nazor- ca), znanost (zoologija, veterina, naravoslovje), ske usmeritve tistega, ki je nad izvrševanjem za- tradicija in filozofija. Ideja je kmalu dobila insti- konov bdel - policijskega nadzornika. Ta bi lah- tucionalno obliko, poimenovano društvo. Ta so ko razdiranje gnezd, naga=ene ptice oziroma se najprej borila proti mu=enju živali in nato za prodajo jajc mirno spregledal, ker pa= ne bi varstvo živali. Varstvo živali je po tedanjih ideo- upošteval deželne postave. V=asih je k njegove- logih postalo del splošne ljudske omike, sami pa mu upoštevanju predpisov prispevala tudi de- so menili tudi, da opravljajo humanitarno dejav- narna nagrada, ki jo je prejel za storjeno dejanje nost. od društva za varstvo živali. Ta je bila že skoraj njegova, =e je v poro=ilu dodal tudi, da je zalotil Za vzdrževanje dolo=ene stopnje ljudske omi- pti=arja s polnimi vre=ami pti=ev, ki jih je nemu- ke so skrbeli pisci najrazli=nejših priro=nikov o doma izpustil. Društvo pa je poskrbelo tudi za lepem vedenju. Vsi po vrsti so se dotaknili od- vzgojo policijskih stražnikov.92 nosa do živali, saj je lepo ravnanje z njimi zahte- vala že Biblija (Stara zaveza in predvsem Knjiga "Pred grdim ravnanjem izlepa in ako je treba psalmov). Njihove ideje se ponavljajo in modifi- na pomo= poklicati pristojne ude,"9} je bila ena cirajo le v toliko, da dodajo lastne opazke k pre- tirano grdemu ravnanju z živaljo, ki žali "=loveš- •> Novice, 21. J. 1847. ko dostojanstvo". 90 Slomšek, Blaže in Nežica v nedeljske}ioli, faksimile na- tisa izleta 1856, str. 165. 91 LGB, 20. 6. 1910 - 92 AS, Kranjsko..., dopisi 1908,1909- 9.i AS, Kranjsko..., društvena pravila.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17

Še dlje so odšli veterinarji in nastajati so za=eli Die Bildung einer neuen, mit traditionellen prvi epistemološki priro=niki, ki jih je s pridom religiösen Werten verbundenen weltanschauli- "razširjala" institucionalizirana oblika ideje - to chen Idee war das Resultat eines Bündels von so društva, ki so se od leta 1837 širila po nemško Impulsen, die ausgingen von staatlichen Inter- govore=ih deželah z u=inkovito propagando essen und Gesetzen (neben Gesetzen zum Tier- preko dnevnega =asopisja, ki je zajemal vedno schutz war auch das Gesetz über die Abschaffung širšo publiko. Tu gre poleg razmerja =loveka do öffentlicher Hinrichtungen wichtig) sowie von narave tudi za razmerje med ljudmi samimi. Instituten (wie die Krainische Landwirtschafts- gesellschaft und das Schinder-Institut), des wei- Slovensko govore=i prostor se je z novo idejo teren von der Wissenschaft (Zoologie, Veterinär- hitro sre=al in tudi hitro institucionalno povezal. medizin, Naturwissenschaft), der Tradition und Kranjsko društvo za varstvo živali pa je ostalo der Philosophie. Die Idee bekam bald eine insti- dvojezi=no tudi v =asu najhujših delitev na Nem- tutionalisierte Form, die sich Verein nannte. Die- =urje in Slovence. Najve=ja skrb društva je bila se Vereine kämpften zunächst gegen die Tierquä- posve=ena pou=evanju mladine. Društvo je lerei und dann für den Tierschutz. Der Tierschutz skrbno zdelo nad kaznovanjem trpin=enja živali wurde gemäß den damaligen Ideologen - die in se vklju=evalo v boje proti vivisekciji in v boje überzeugt waren, eine humanitäre Tätigkeit aus- proti drugim pere=im problemom (npr. trans- zuüben - zu einem Teil der allgemeinen Volks- port živine). Posebna skrb pa je bila namenjena bildung. pticam, ki so s pomo=jo društva dobivale hrano na pti=je mize in našle svoj domek v pti=jih valil- Für die Aufrechterhaltung einer gewissen Stu- nicah. Dobro sredstvo v naporih za milosr=nost fe der Volksbildung sorgten die Verfasser ver- do živali so bile denarne nagrade, ki jih je druš- schiedener Benimmbücher. Alle behandelten tvo delilo tistim, ki so se v varovanju živali naj- auch das Verhalten gegenüber Tieren, verlangte bolj izkazali. Kljub vsej skrbi pa niso (tudi zaradi doch schon die Bibel (das Alte Testament, insbe- ob=utka ogroženosti) grajali pobijanja ptic na sondere aber das Buch der Psalmen), daß man vrhu prehranjevalne verige in tu se krog okoli Tiere gut behandelt. Ihre Ideen wiederholten zgodbe o Frideriku II. Velikem sklene. sich und wurden nur insofern modifiziert, als eigene Anmerkungen über das übertrieben gute Zusammenfassung Verhalten gegenüber Tieren hinzugefügt wur- den, das die "Menschenwürde" verletzen würde. Der preußische König Friedrich •., Noch weiter gingen Veterinäre und es entstan- der Große, und seine Spatzen den die ersten epistemologischen Handbücher, die erfolgreich von der institutionalisierten Idee Zur Geschichte des Tierschutzes verbreitet wurde, das heißt von den Vereinen, die sich seit dem Jahr 1837 in den deutschsprachi- Schon aufgrund des Aberglaubens und ver- gen Ländern auszubreiten begannen, vor allem schiedener Mythen war die bäuerliche Einstel- infolge der wirkungsvollen Zeitungspropaganda, lung zu Tieren im 19. Jahrhundert einigen Tie- die ein immer breiteres Publikum erfaßte. Neben ren geneigt, anderen wiederum feindlich ge- dem Verhältnis der Menschen zur Natur ging es sinnt. Die in einer fortschrittlicheren Umgebung auch um die Beziehungen der Menschen zuein- lebende Bevölkerung entsagte großteils den ander. Mythen, doch die Vorliebe für verschiedene Tie- re blieb bestehen. Über all dem thronte wie eine Die slowenischsprachigen Gebiete kamen umsichtige Mutter die Monarchie, die einerseits rasch in Kontakt mit der neuen Idee und verban- immer größer, andererseits zu ihren treuen Un- den sich bald auch institutionell. Der Krainer tertanen auch immer besser werden wollte. Zwi- Tierschutzverein blieb sogar in Zeiten der schen die Natur und die Volksweisheit drängten schlimmsten Spaltung auf Slowenen und sich Wissende, die sich Wissenschaftler zu nen- Deutschtümler zweisprachig. Die größte Auf- nen begannen. Der Staat nützte ihre Erkenntnis- merksamkeit des Vereins galt der Unterrichtung se fleißig zur Verwirklichung eigener Interessen der Jugend. Aufmerksam wachte der Verein über und Ziele. Alles Gesagte findet sich auch in der die Bestrafung von Tierquälereien und schloß Geschichte über Friedrich II., den Großen, die sich dem Kampf gegen die Vivisektion und an- immer wieder die den Tieren wohlwollende Li- dere brennende Probleme (zum Beispiel Vieh- teratur füllte. transporte) an. Seine besondere Sorge galt auch

VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE

den Vögeln, die durch den Verein Verpflegung Trotz aller Bemühungen aber wurde - auch auf- und Unterkunft in Nistkästen fanden. Ein wirk- grund eines Gefühls der Bedrohung - das Töten sames Mittel in den Bemühungen um Wohltätig- von Vögeln an der Spitze der Nahrungskette keit gegenüber Tieren waren Geldpreise, die nicht getadelt, womit sich der Kreis zur Geschich- vom Verein an jene vergeben wurden, die sich te über Friedrich IL, den Großen, schließt, im Tierschutz besonders ausgezeichnet hatten.

VSE ZA ZGODOVINO Boris Golee "LE TEGA JE URŽOH JOŽEF CESAR TA, BOG DEJ, DE BI BIU SKORE J EN DRUGI...'

(Ne)znano slovensko pesništvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa

Družbenokriti=ne verzifikacije, =etudi brez cam, ki, =etudi skoraj neizogibno vsaj v podtonu posebnega protidržavnega ali protirežimskega naperjene zoper nekoga ali nekaj, obi=ajno sla- predznaka, posebej pa take, ki jih uradna literar- vijo "persono grato" oziroma tisto, kar je po na kritika iztekajo=ega se stoletja ne bi opredeli- merilih oblasti (še) primerno opevati s pohval- la kot zveli=avne pesmi upora in napredka, am- nimi besedami; kar po pravilu pa utonejo v po- pak prejkone kot plod nazadnjaških pogledov, zabo, brž ko izgubijo na aktualnosti. resni=no niso tista pesniška zvrst, s katero bi se v preteklosti posebej izdatno polnili (legalni) slo- Starejše slovenske rime, ki so se, nabrane iz venski tiski. Ob svojem =asu, kar nenazadnje ve- raznih logov, znašle v zbirki Zgodovinski zapi- lja za sleherno dobo, je vsaka naravnost izstrelje- ski v ljubljanskem Nadškofijskem arhivu,' bi mo- na puš=ica že pri strelcu samoumevno vzbudila gli v vsebinskem pogledu uvrstiti v razmeroma dovolj pomislekov glede posledic takšnega po- širok spekter pesniških zvrsti - od slavilne držav- =etja. Pikre, satiri=ne, zabavljive in kljubovalne niške poezije do jedkih in satiri=nih družbeno- rime tako najve=krat niso šle k stavcu, temve= v kriti=nih verzifikacij. Pri skupaj vsaj ducatu zbra- najboljšem primeru iz enega prepisa v drugega. nih pesmi razli=nih avtorjev; nastalih v razponu Ostajale so na ravni rokopisne, spri=o omejene od poznobaro=ne do predmar=ne dobe, gre po- naklade nagli pozabi in izginotju podvržene leg tega za opazne razlike v umetniški in estetski "kripto-poezije". Slednji so okoliš=ine že tako ravni. Sodbo o tem prepuš=amo literarnim zgo- precej manj naklonjene kot pesnitvam, ki so mo- dovinarjem, pred katerimi bo tudi naloga ume- gle in smele zagledati lu= sveta tudi v tiskani ob- stitve priob=enih besedil v okvir sodobnega slo- liki. Tembolj so uni=enju podvrženi rokopisi venskega pesniškega ustvarjanja. Na tem mestu brez nujno potrebnega cenzorskega ali avtorje- želimo zgolj opozoriti na neznana oziroma ma- vega blagoslova glede primernosti za tuje o=i. NŠAL, ŠAL/Zgodovinski zapiski, fase. 10, Stara slovenska Verzifikacija kriti=nih vsebin, zlasti =e ni na pesniška in prozna besedila od 17. do 19. stoletja. - Videti je, da je ve=ino besedil nabral France Pokom, škofijski umetniški višini, more vrhu vsega tudi pri cilj- arhivar v obdobju 1911-1940. Zbirko Zgodovinski zapi- nem bralstvu sprožiti odklonilen, celo prav nas- ski je uredila s. Mateja Gorišek nekako med letoma 1971 proten u=inek od pri=akovanega. V =loveški in in 1978, pri =emer je zagrešila grob spodrsljaj, ker ni oblastnikovi naravi je namre=, da uho raje pri- upoštevala nitiprovenien=nega principa niti ni zabele- žila, iz katerih fondov in zbirk je dokumente združila v sluhne pohvali, =eprav prisiljeni, kot kakršni koli skupni fascikel. -Po informaciji dr. Franceta M. Dolinar- graji, pri =emer mu še posebej nista pogodu go- ja, vodje Nadškofijskega arhiva v letih 1978-1987, v lo tarnanje in kritiziranje. Bolje se godi hvalni- Ljubljani 10. 12. 1999. 20 ZGODOVINA ZA VSE lo znana pesniška besedila svetnega zna=aja in na obravnavanih pesniških poskusov torej v posebej na njihovo vsebino, =eravno bi prav ta- svojem =asu ne bi bila deležna priznanj in poh- ko kazalo nameniti besedo ali dve nabožnim val. Spri=o povedanega bi jih mogli ozna=iti za verzifikacijam, primerom uradne slovenš=ine iz rokopisno "kripto-poezijo" prigodniškega ozi- 17. in 18. stoletja ter drugim, pove=ini mlajšim roma satiri=nega zna=aja. Od takšne oznake od- pesniškim in proznim besedilom iz zbirke Zgo- stopata panegirik ob smrti Marije Terezije in ti- dovinski zapiski, med katerimi je tudi nekaj red- skana pesnitev v =ast vrnitve Pija VII. iz franco- kih tiskov.2 Omeniti velja predvsem na Prešer- skega ujetništva v Rim, hvalnici, ki hkrati zazna- nov rokopis Nebeške procesije, spotakljive sati- mujeta kronološki za=etek in konec nastajanja re iz leta 1845, ki se je v rokopisni obliki brez av- izbranih besedil. torjevega imena širila po Ljubljani in zaradi kate- re je imel pesnik baje celo težave s policijo.3 Pesnitve objavljamo v izvirni obliki in transli- teraciji v moderni slovenski =rkopis, pri =emer Zgornjemu naslovu in =asovnemu razponu karseda ohranjamo izvirni zapis glasov ter razre- ustreza šest pesniških besedil, nastalih v razbur- šujemo nekatere manj znane izraze. Kolikor ve- kanem =asu od smrti Marije Terezije do dunaj- mo in smo mogli ugotoviti, sta bili doslej objav- skega kongresa, ko sta slovenske dežele temelji- ljeni samo dve od obravnavanih pesnitev, obe to zaznamovala zlasti razsvetljeni absolutizem in prvi= že pred dobrim stoletjem v literarni reviji. francoska vojaško-politi=na sila, ki je na bajone- Poslej sta se njuna naslova sicer pojavljala v pre- tih prinesla že mo=no prekvašene pridobitve gledih slovenske književnosti in doživela objavo meš=anske revolucije. Poleg prve zna=ilnosti, v drugi razli=ici, medtem ko ju je zgodovinska obravnavanja sodobnih dogodkov in razmer, stroka, kot se zdi, povsem prezrla, =emur gotovo povezuje verzifikacije še druga, za ve=ino skup- ni v prvi vrsti botrovala njuna neprikrito "proti- na lastnost. Razen pri najmlajši, t. j. tiskanem sla- razsvetljenska" vsebina. Spri=o anonimnosti vilnem letaku v =ast papeža Pija VII., gre namre= vseh obravnavanih pesmi se sre=ujemo z ne- za rokopisna besedila, kar niti malo ne presene- majhno težavo ugotavljanja avtorstva ali vsaj =a. Med njimi namre= vsaj štiri ne bi bila pogodu približnega kraja nastanka, kar še dodatno ote- cenzuri, od tega še zlasti ne dve starejši, pri =e- žuje dejstvo, da v arhivski zbirki ni zabeležena mer bi si avtor enega od njiju nedvomno nako- provenienca gradiva. Nekatera besedila je bilo s pal nemajhne težave zaradi neposredne kritike pomo=jo objavljenih podatkov o najdbi in iz cesarjeve osebe in njegove politike. Ni torej =ud- vsebine drugih verzifikacij kljub temu mogo=e no, da ni podpisan noben pisec, da je datum na- hipoteti=no locirati na dolo=eno obmo=je. stanka zabeležen pri eni sami pesmi in da je naj- bolj spotakljiva med njimi ohranjena v sicer dati- Nastanek dveh verzifikacij, med njimi najsta- ranem, vendar desetletje mlajšem prepisu. Ve=i- rejše - pesmi ob smrti Marije Terezije-, bi lahko s pridržki postavili v Vodice nad Ljubljano, saj je v 2 Kaie, da doslej nista bila znana tiska neznanih avtor- jev Franzu I. Titu vojimu hvaleshna Emona" in Fran- istem pesniškem zvez=i=u tudi pesnitev z naslo- zu I na himu vitlimu Ze arju ozlietu iblanskimu in Ka- vom Od vodishkefare. Slednja, =eprav ne v celo- rotini na lii vitli Ze arizi o petimu prihodu v' Ilirijo". Pr- ti, je skupaj z verzifikacijo Pefsem Od reuneh va pesem je nastala nedolgo po ljubljanskem kongresu zhafsou Sedameli Leit zapisana še v eni knjižici, 1821, druga pa leta 1830. Pogrešamo ju v Simoni=evi Slovenski bibliografiji, v kateri sicer najdemo dve sorod- tako da lahko govorimo o dveh vodiških pesma- ni pesnitvi Mihe Kastelca ob obisku cesarskega para in v ricah. Seveda pa sta mogli pesnitvi o Mariji Tere- =ast cesarju iz leta 1829 (Dr. Franc Simonia, Slovenska ziji in o "revnih =asih" priromati v obe pesmarici bibliografija, I. dei Knjige (1550-1900), Ljubljana COS- iz starejših predlog, nesporno nastalih v osred- IDOS, str. 374). Mlajša, objavljena istega leta v =asniku Illirisclies Blatt, je uvrš=ena tudi v antologijo slovenske- njem slovenskem prostoru. Vsebina zgodnejše ga slavilnega pesništva (Marjan Dolgan, Slovenska mu- pesmarice, knjižice malega formata z odtrgani- za pred prestolom Antologija slovenske slavilne držav- mi platnicami in brez prvih listov, je denimo iz- niške poezije, Ljubljana 1989, str. 45-46). pod peresa razli=nih zapisovalcev oziroma pre- J Prim, spremno besedo A Slodnjaka v: Poezije Doktorja Franceta Prešerna, Ljubljana 1952, str. 288. - Rokopis v pisovalcev nastajala kakšni dve desetletji,"* našla Nadškofijskem arhivu Ljubljana je od objavljene verzije krajši za eno kitico, namesto za=etne letnice •Osemnajst 4 Uvajajo ¿alostinka ob smrti Marije Terezije, aktualizi- sto in petero leto gre =ez trideset "pa nosi letnico nastan- rani popravki v pesmi o sv. Fran=išku Ksaveriju kažejo ka (po Kidri=u) "petero leto gre =ez štirdeset". Posebnost na =as Ilirskih provinc, nakar sledi še ve= svetnih in na- je tudi pesnikov lastnoro=ni podpis, medtem ko se roko- božnih pesnitev. pisu pozna, daje nekatere dele namesto pesnika pisala 5 APS, Zbirka rokopisov, 82 r, rokopis s pesmimi iz prve druga roka. tretjine 19. stol, fol. 10-11.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21

=ini smrti (29- novembra 1780). Vsebinsko je pe- sem povezana z dvema hvalnicama v =ast umrli cesarici, Devovo in Vodnikovo, objavljenima v prvem slovenskem pesniškem almanahu Pisani- ce od lepeh umetnost za leto 1781,7 po katerem se je mogel zgledovati tudi neznani avtor naše pesnitve.

Tako Dev kot Vodnik sta v primerjavi z našim Anonimom bistveno -bolj pesniška, liri=na in metafori=na, medtem ko se Anonim zadovolji z alegori=nim opisom cesari=ine smrti, pogreba, odhoda njene duše v ve=nost in pokojni=inih zaslug na karitativnem in cerkvenem podro=ju. Vsebinska plat verzifikacije v anonimnem piscu slejkoprej odkriva svetnega ali redovnega du- hovnika, ki mu sicer dokaj dobro te=e prestop- na rima, upesnjena v sedmih osmerovrsti=nih kiticah. Opaziti je tudi nekatere zna=ilnosti do- lenjsko-notranjskega govora, denimo pri bese- dah slatku, kokn, zvejzda, kulk, svejt. V primerja- vi s prvakoma slovenskega svetnega pesništva je tu precej ubornejši besedni zaklad, v katerem Cesar Jožef II. (Pokrajinski muzej Celje) ne manjka adaptiranih germanizmov, vzetih iz pa se je tudi starejša razli=ica pesmi o "revnih =a- ljudske rabe. Med sti=nimi to=kami s pesnitvama sih", zapisana v Železnikih.5 Glede identifikacije v Pisanicah gre izpostaviti naslavljanje pokojne piscev ni na voljo ni=esar oprijemljivega; tudi cesarice z osebnim imenom. Devov "Mile pogo- primerjava sodobnih rokopisov duhovnikov v vor" govori na treh mestih o Tereziji in na treh o mati=nih knjigah vodiške župnije z rokopisi v Rezi, Vodnikovo "Krajnske modrine žaluvanje" pesmarici namre= ni dala nikakršnih rezultatov.6 pa uporablja poleg teh dveh oblik še pridevniš- ki Terezni in Rezno. S še nekoliko bolj poudarje- Starejšo vodiško pesmarico uvaja elegija ob no ljudskimi imeni: Terezja, Treza in Reza ime- smrti vladarice: Pefsem na Smert Marie Theresie nuje cesarico Anonim, =igar muza poje manj iz- Rimske zessarize, spesnjena nedolgo po cesari- branemu ob=instvu. Pefsem na Smert Marie Theresie Pesem na smert Marije Terezije Rimske zessarize rimske cesarice

l. 1. Sdei fe jokei Nemška Dushella Zdej se jokej, nemška dužela, Sdei pokri ta zherni Shlar. zdej pokrij ta =emi žlar , /* tan=ica/'v» Sdei h ti nekei Sgubila zdej si ti nekej zgubila, nadobifh nasai nigclar. na dobiš nazaj nikdar. Jokei Dunej sa tojem osidjam Jokej Dunej, za tojem ozidjam ena Mat na parah Leshi ena mat na parah leži, je Theresia is jimenam je Terezja iz jimenam, tamkei Slatku v' Bogu spy. tamkej slatku v Bogu spi.

7 A. F. Dev, Mile pogovor med Dunavo, inu Savo poti We- lem gradam od smerte Maric Teresije svitle Zesarize itdr. (Pisanice od lepeh umetnost 1781, faksimile Ljubljana 1977 (Monumenta Utterarum slovenicarum 14), str. 80- 88); v. Vodnik, Kraynske modrine shaluvanje nad smert- jo Maric Teresije premodre zesarize itdr. (istotam, str. 91- 6 A'.sVl/., Ž/l Vodice, R 1770-1784, R 1784-1797, R 1798- 97). 183-1. H Iz nem. Schleier.

VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE

2. 2. Josheph tamkei more gledat Jožef tamkej more gledat, koku Mati omedli koku mati omedli, Sdei she on nio vidi vmirat zdej že on njo vidi umirat, oh! koku on ostermy oh! kokú on ostermi. Ktera mu je pomagala Ktera mu je pomagala, de on Sdei na thron Sedi de on zdej na tron sedi, ktera mu je Shivleina dala ktera mu je živiéj na dala, ta Sapira Sdei ozhy ta zapira zdej o=i.

3. Kai jest videm, kai Sagledam Kaj jest videm, kaj zagledam, kda nek tamkei v' Zhernem gre kda nek tamkej v =ernem gre, Ah! ti shalost sa pogrebam ah! ti žalost za pogrebam Joseph je in tozhi Souse: Jožef je in to=i souze: tez ' o Purgar obshalvati tec ', o, purgar, obžalvati, kyr Mater v'Semlo nefso kir mater v zemlo nesó, per tem grobu je jokati per tem grobu je jokati, Sdei jo vezh nasai nabo zdej je ve= nazaj na bo.

4. 4. Fronz ji miga v'Syon Frone jim miga v 'Sion, kyr fe ta Sveisda Svetli kir se ta zvejzda svetli: Semkei k' meni pridi, prav' on "Semkej k meni pridi," prav' on. kyr fe Brumnost vefseli "kir se brumnost* veseli." /* pobožnost/9 tam bo Sdei Theresia Shvela Tam bo zdej Terezja žvela, ta österraicharsko zír ta esterajharsko cir*, /* okras Avstrije/10 Bo na glavi Krono jimela bo na glavi krono jimela, Bo Kralvala v'eno myr bo kralvala venomir.

5. Govorite vi vdove Govorite, vi vdove, Kai je strila Tresa vam kaj je strila Treza vam, govorite vboge reve govorite, vboge reve, Ko kulk fte nefhli pomozh tam ko kulk ste nesli pomo= tam. Spetali, Kloštri, Boshie veshe Špetali, kloštri, božje veže, Ktere tu in tam stoje ktere tu in tam stoje, Kar fo dobil gnad od Rese kar so dobil gnad* od Reze, /'milost/11 /kar?/ vednu vfsakatermu je. vednu vsakatermu je.

Nafha Profhna ni Samogla Naša prošna ni zamogla derfhat Treso vezh nasai deržat Trezo ve= nazaj, Smert nagre od tega vogla smert na gre od tega vogla, od Smert Teresia ni vezh frei od smert Terezja ni ve= fraj*, /* prosta/ Bog jo ozhe kfebi vfeti Bog jo o=e k sebi vzeti, deb ji Dav da firstov Lohn deb ji dau ta firštov Ion*, /* knežje (vladarsko) pla=ilo/12 od Trupla Dufho Lozhiti od trupla dušo lo=iti, de pred pride pred nega Thron. de pred pride pred nega tron.

9 Iz nem. Frommheit. 10 Iz nem. Zier, Zierde. 11 Iz nem. Gnade. 12 Iz nem. Fürsten-Lohn.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23

7. Dergazh b'jemou od tebe peti Derga= b'jemou od tebe peti, Ah ty Svetla vaivodna ah, ti svetla vajvodna, Tojo Shlachtnust Semkei Steti tojo žlahtnust semkej šteti, Ktero tebi Zev Sveit da ktero tebi cev svejt da Al kyr je she v'meni gmira Al kir je še v meni gmira*, /* gmir: od gmerati - trajati/ v'shalost spreobrazha Dan. v žalost spreobra=a dan, Nei j en drug Leto pogmira nej j ' en drug le-to pogmira* /* dovršno od: gmerati/ jest pa gredem sdei na Stran. jest pa gredem zdej na stran.

Nadaljnja pesniška besedila v starejši vodiški desetletja 19. stoletja, je spremenjeno besedilo v pesmarici so nabožne vsebine in nosijo pe=at dobi Ilirskih provinc ostalo v piš=evem predalu drugih rok. O natan=nem =asu njihovega na- kot skrivno nabožno-posvetno branje, kolikor stanka je mo= zgolj ugibati, saj je kronološko ni sploh nastalo šele po letu 1813- opredeljivejša edinole Peifsem od Svetiga Franc: Xaveria, ki v deveti kitici omenja vojsko- Pozneje kot Fran=iškovo pesem je druga roka vanje s Francozi. Nastala je o=itno med ali kmalu v vodiško pesmarico zapisala obsežnejšo žalo- po drugi francoski zasedbi naših krajev leta stinko nad tegobnimi =asi, 15-kiti=no Pefsem Od 1805, ko je "Francoz ... spet (!) z vojsko se k nam reuneh zhafsou Sedaineh Leit, ki je po nastanku pervlekou" in "žuga, da bo z mo=jo vse k seb' brž=as nekoliko starejša od pesmi o sv. Fran=iš- potegnou". Ob =asu tega zapisa "mladen=e v ku in ni bila napisana neposredno v pesmarico; žoud lové", vsi ljudje pa tožijo nad dav=no obre- na za=etku drugega dela prve kitice namre= na- menitvijo. Gre za edino kitico posvetne narave letimo na pomotoma zapisano in pre=rtano be- in z omembo sodobnih dogodkov, kar je isti pi- sedo "cajte", le-ta pa nato uvaja drugo kitico in sec nekaj let pozneje še aktualiziral s poprav- pri=a, da gre za prepis iz starejše predloge. Ne- kom, ki se o=itno nanaša na =as francoske zased- katere jezikovne poteze kažejo na pisca z do- be med letoma 1809 in 1813- Francoz je namre= lenjsko-notranjskim nare=jem, npr.: lejt, lejía, "dužele, kralestva na ni= postavov", "mladen=e svejt, kdur tu sliši, pomu=, mu=, nadluge, bulš, pomori/l/", vse ljudi pa sam obremenil z davki: povej. Naslednja verzifikacija v pesmarici, Od vo- "obaša vse ludi =ez silo od daukov". S takšno kri- dishke Farre, ki jo je zelo verjetno pisala ista ro- tiko zasedbene oblasti kajpak ni bilo mo= nasto- ka, pa denimo zveni veliko bolj gorenjsko, saj je piti v javnosti.

i. O ti Shalost prevelika O, ti žalost prevelika, Ti fe namorefh isretzht ti se na moreš izre=t, zel od nobenga zhloveka cel od nobenga =loveka, kyr fi velika prevezh. kir si velika preve=. vfsake Sorte te nadluge Vsake sorte te nadluge Sledniga sdei stiskajo sledniga zdej stiskajo, kam fe zhmo diat srote vwoge kam se =rno djat srote vboge, zhe Skorei najenajo. =e skorej na jenajo.

2. Zaite nekdei prerokvane Cajte* nekdaj prerokvane /- =asi/ od Stareh, Sdei j imamo od stareh zdej j imamo, peimo, fo diali, pred v'Jame pejmo, so djali, pred v'jame, preden jeh dozhakamo: preden jeh do=akamo: Kar fe bo hudga godilu Kar se bo hudga godilu, zhevlam napervofhimo =evlam na pervošimo,

VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE zhe fe Bog nabode vfmilov =e se Bog na bode vsmilov, Gorje Rodu nafhimu. gorje rodu našima

3. Sveit fe Mozhnu prebrazhuje Svejt se mo=nu prebra=uje, S' vero navarnu Stoji, z vero navarnu stoji, Zerkov fe sabftoin bojuje cerkov se zabstojn bojuje, vfsak verje, kar fe mu Sdy. vsak verje, kar se mu zdi.

Foufh navuki, Kezarije Fouš navuki, kecarije,* /'napa=ni nauki, krivoverstva/13 fe fejejo sdei poufod se sejejo zdej pousod, Andochti fo Sdei norzhije andohti* so zdej nor=ije, /* pobožnosti/1' Bogu slushnost vfem na pot. Bogu služnost vsem na pot

4. 4. Ludja fo fe tok Spazhili Ludjá so se tok spa=ili, de jem je she mal ' verjet", de jem je že mal verjet, na to Shlehtnu obernili na to žlehtnu* obernili, /•hudobno/15 tok' Gospoda Koker Kmet, tok gospoda, koker kmet.

Zhlouk Zhloveku nasavupa

Kyr be eden Kumei shivov Kir be eden komej živov, fe jeh nagnede deset se jeh nagnede deset, al' keb' eden Shrezho vidov al ' ke b ' eden sre=o vidov, per drugmu mu v'jide Spred per drugmu mu v'jide spred.

Pifhe kfe Svali s 'lepine Piše, k' se zvali z lepine, vei vezh, ket Stara Kokufh vej ve= ket stara kokuš, tok otroz'nifo droftine tok otroe niso droftine, bulsh' ket en poredni mofh. bulš ket en poredni mož.

6. Al peite v' te Sodne Hifhe Al, pejte v te sodne hiše, koku fe Srotam godi koku se srotam godi, Reuni Kmet pravize jifhe reuni kmet pravice jiše, nameft te Ferwaifs dobi namest te fervájs* dobi. /'ukor/16

Nei pride Kdur Kamer ozhe Nej pride kdur, kamer o=e, Svei shaloftne zaitenge zvej žalostne cajtenge*, /* novice/17 tud'nam ni prebit' mogozhe tud nam ni prebit mogo=e vfsake Sorte Straffenge. vsake sorte štrafenge*. /'kazni/18

]i Fouš, iz nem. falsch/ kecerija iz nem. Ketzerei - krivo- verstvo, razkolništvo. 14 Iz nem. Andacht -pobožnost. 15 Iz nem. schlecht - slab. 16 Iz nem. Verweis - svarilo, ukor. 17 Iz nem. Zeitung - novica. 18 Iz nem. Strafe - kazen, pokora. 75 Iz nem. ohne Maß.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25

7. 7. Hude Leita, nu Dragina Hude lejta, nu dragina, Lakota Ludy morv lakota ludi mori, vsame fufha, tozha, Svma, vzame suša, to=a, zima, Semla vezh tok'narody: zemla ve= tok na rodi.

Sdei tosh'eden, Sdei ta drugi Zdej tož eden, zdej ta drugi, de fe mu hudu godv de se mu hudú godi, vend'nobeden v' Soi nadlugi vend' nobeden v soj nadlugi Trofhta pomuzh nadoby trošta pomu= na dobi.

8. 8. Sholoftni fo vfsi Stanovi Žolostni so vsi stanovi, Kmet, Gospoda, Purgarji kmet, gospoda, purgarji, Nune, Mnihi, nu Duhovni nune, mnihi, nu duhovni, tud Soudatam dobru ny tud soudatam dobru ni.

Kai zhem raitat, Sei Saftopi Kaj =em rajtat*, sej zastopi, /* meniti, ra=unati/ Kter Sa foje shule vey kter za soje žule vej, nameft mene nei ven ftopi namest mene ven nej stopi, Soje reve ven povei soje reve ven povej.

9. En' je kar me ner bel pezhe En je, kar me nerbel pe=e, nu ozhy S'Sousam Kali, nu o=i s souzam kali, Kdur tu flifhi, tok trepezhe kdur tu sliši, tok trepe=e inu ga Serze boli: inu ga serce boli:

Bref mafe nam Silo dela Brez mase* nam silo dela /* brez primere/'' ta voiska Franzofouska ta vojska francozouska, to skufha nafha Dushela to skuša naša dužela nemshka, nu Skor pov Sveita nemška, nu skor pou svejta.

10. 10. Slo Sleparjo ti Franzosi Zlo sleparjo, ti Francozi, vfse is Shvinsko frajostio vse iz žvinsko frájostjo*, /* svoboda, svobodniaštvo/ varni nifo tud nadloshni varni niso tud nadložni pred nieh grosovitnoftio: pred njeh grozovitnostjo:

Zerkve boshie So Saterli Cerkve božje so zaterli, pregnali fo Mafhnike pregnali so mašnike, Boga, vero fo Savergli Boga, vero so zavergli, morijo kerfhenike. morije keršenike.

11. 11. Gosposke inu Zefsarja Gosposke inu cesarja Shugajo, nu niega Thron žugajo, nu njega tron tud' Satret', ket Poglavarja tud zatret ket poglavarja Zerkve, inu rimski Stov: Cerkve inu rimski stov: vfsakmu niega premoshenje Vsakmu njega premoženje vfsamejo po Sili prezh vzamejo po sili pre=, Dekelzam, Shenam poshtenje dekelcam, ženam poštenje, nobenga myru ni vezh. nobenga miru ni ve=.

VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE

12. 12. Kulku Synov je pobrala Kulku sinov je pobrala Starfham voiska is naruzh staršam vojska iz naru=, Kulk ' millionov She Koftala kulk miljonov že koštala, daukov nifmo Smagat kofs: daukov nismo zmagat mo=.

Kai taushent she nafheh Ludy Kaj taužent že našeh ludi pod Semlo mertveh leshy? pod zemlo mertveh leži? Kai drugeh po Sveitu tudi Kaj drugeh po svejtu tudi Sdei Sato reunu Shivy? zdej zato reunu živi?

13. 13. Ozha, Mati Sta Sredila O=a, mati sta zredila, S ' teshavo foiga Synu s' težavo sojga sinú, Sabla, Pufha ga je vbila sabla, pusa ga je vbila, al'ni to dost'shalostnu? al ' ni to dost žalostnu?

Bogvafs obvarei • ftarfhi Bog vas obvarej, • starsi, rezhe Syn, • jemle Slavo, re=e sin, • jemle slavo, nasamerte kei Tovarfhi na zamerte kej, tovarši, mene vezh nasai nabo: mene ve= nazaj na bo:

14. 14. Mati Syna objokuje Mati sina objokuje, milu /precrtano: Sdichy/ Sdichuje v' Nebu milu zdihuje v nebú, Seftra bratza obshaluje sestra bratca obžaluje, Brat moli bratzu roko: brat moli bratcu rokó.

Kdu bo mene, Jamra Mati Kdu bo mene, jamra mati, na mojo Staroft rediv na mojo starost rediv, ozha prav'men ni obftati o=a prav, men ni obstati, jeft grem v'Zherno Semlo shiv jest grem v =erno zemlo živ.

15. 15. Svetli Zefsar Franz ta drugi Svetli cesar, Franc ta drugi, ozha foish podloshnikov o=a soj ih podložnikov, Se voiskuje v'ti nadlugi se vojskuje v ti nadlugi, S' Oroshiam, S' molitovjo: z orožjam, z molitovjo:

Boshia muzh je Shnym, nu S ' nami Božja mu= je ž nim nu z nami, Franzose tare, mory Francoze tare, mori, de nam Bog ftoji na Strani de nam Bog stoji na strani, Profhnia, nu Pokura Stry prošnja, nu pokura stri.

"Pesem od reuneh =asov sedajneh lejt" je v Odkritje druge razli=ice pesmi v Zbirki roko- kon=ni verziji vsekakor nastala pred letom 1806, pisov Arhiva Slovenije20 pri=a, da gre v osnovi za ko je "svetli cesar, Franc ta drugi" dokon=no od- nekoliko starejšo pesem, nastalo v letih 1796- ložil naslov Franc H. in ostal le avstrijski cesar 1797 ali kakšno leto pozneje. Najdena razli=ica v Franc I. Najzgodnejši =as nastanka so zadnja leta knjižici nabožnih pesmi iz Železnikov je datira- 18. stoletja, glede na omenjanje številnih =loveš- na z letom 1820, kar pri=a, da se je pesem roko- kih žrtev in gmotnih stroškov za vojskovanje s pisno širila še ve= let po Napoleonovem padcu. Francozi pa bi jo mogli prej postaviti v za=etek 19. stoletja, saj francosko nasilje "skuša naša Au- 20 ARS, Zbirka rokopisov, 82 r, rokopis s pesmimi iz prve zela nemška, nu skor pou svejta". tretjine 19- stol, fol. 10-11.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27

Izpri=ano je bila torej znana na razli=nih koncih božjo pomo=. Cesar je omenjen zgolj v zgor- (dolenjske jezikovne poteze, Vodice, Železniki) njem verzu o milijonskih stroških, medtem ko je in jo moremo ozna=iti kot bukovniško. Zapis iz sam konec pesmi neprimerno bolj pesimisti=en Železnikov, delo ljudskega prepisovalca Jakoba in tako povsem v duhu njenega prvega dela:

VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE

tvami mo=no ob=uti "naša dužela nemška" in skoraj pol sveta. Zadnje štiri kitice tako izzvenijo a fáV v slogu brambovskih pesmi. Opis sinovega slo- Ç) y*'« •.-r4,A'¿f' / *"<^•¿•• Zttì/* vesa od doma=ih, ko odhaja v boj in smrt, se po- V vezuje s skrbjo za zapuš=ene starše, vendar daje kon=ni žrtvi smisel cesarjevo bojevanje zoper sovražnika, katerega izid še ni videti povsem go- tov. Cesar je "o=e svojih podložnikov" ter z božjo pomo=jo njihov branitelj, tako da so vse nadlo- ge spri=o obsednega stanja nujno potisnjene v ozadje.

V starejši vodiški pesmarici je opaziti poteze iste roke tako za Pefsem Od reuneh zhafsov se- • ;£& Jdfrrtf+*/**$« . dameli leit kot za naslednjo verzifikacijo z na- slovom Pefme od vodiflike Fare. Obe najdemo v obravnavani zbirki Nadškofijskega arhiva prepi- sani tudi v tanko knjižico z osmimi stranmi, pri =emer vzbuja pozornost okornejša pisava, ki ka- že na pisanja manj veš=o osebo - neduhovnika. Prva pesem je do potankosti enaka kot v prejšnji pesmarici, le da ima dodan sklep: "To Pefme jeft Sklenem,/ U Jemenu je/ufa nu, Maryje". Na- ¿fast ft h> ***** t¡9 J ¡A. slednja verzifikacija, hvalnica vodiški župniji, pa je prepisana le do vklju=no =etrte kitice. Peta ki- tica je zgolj nakazana s številko, kot da bi nes- pretnemu prepisovalcu zmanjkalo =asa ali mo=i za dokon=anje prepisa. Kdo je bil mož, ki se je lotil tega zanj o=itno ne prav lahkega dela, brž- =as razkriva zabrisan napis na sprednji strani platnic, ki ga je mogo=e prebrati kot: "Jerem. Lourenz ...rei". V primeru, da sta prvi imeni osebno ime in priimek,23 je mož morda istove- ten z Jernejem Lavri=em, po doma=e Petrovcem iz Repenj h. št. 31 (okoli 1740-1808).24 Lavri= - =e gre res za pravo osebo - si je torej obe pesmi le "Pefsem Od reuneh zhasov Sedameli Leit"- prepisal in ni njun avtor. Prepisovanje besedil za=etek v starejši vodiški pesmarici med preprostim ljudstvom pa je v resnici zna=il- vojakov, saj jim nikjer ni mo= najti tolažbe, tem- nost bukovništva, s katerim je slovstvena zgodo- ve= zgolj kazni, ni pa mo= mimo dejstva, da je vina ozna=ila naslednji pesmi, edini od obravna- pesniku intimno najbližji kme=ki stan: "Al pejte vanih, ki sta že doživeli objavo.25 v te sodne hiše,/ koku se srotam godi,/ reuni kmet pravico jiše/ namest te fervajs dobi." Že- ^ Šematizem duhovnikov in duhovni} v ljubljanski nadš- leznikarski prepisovalec ali že njegov predhod- ko/iji l. 1788, ur. Fran=išek Pokom, Ljubljana 1908, ne pozna duhovnika s podobnim imenom in priimkom ali nik se je s kme=kim stanom sploh poistovetil, saj z dvojnim osebnim imenom Jernej Lovrenc. pravi v prvi osebi množine: "Pejmo mi (!) v te 24 Jernej Lavri= iz Repenj h. št. 13 (Oje preminil 19. marca sodne hiše...". 1808 kot poro=en v starosti 68 let (rojen okoli 1740) (NŠAL, ŽA Vodice, AÍMK1784-1810.). Dejansko je šlo za h. št. 31, vulgo Petrouz", kjer je po zapisniku duš leta Kitice od 9- do 15., v katerih se Anonim razpiše 1810 živela 60-letna vdova Katarina Lavri= z odraslima o francoski nevarnosti, nadgrajujejo prvi del z otrokoma (istotam, Status animarían župnije Vodice 1810, s. p.). usmerjanjem pozornosti na najve=jo pesnikovo 25 bole=ino: "En je, kar me nerbel pe=e...". Zatiranje Prim. France Kidri=, Zgodovina slovenskega slovstva Od za=etkov do Zoisove smrti, Ljubljana 1929-1938, str. Cerkve in krš=anstva izvira od "žvinske frajosti" 278. - Prim. Janko Kos, Razsvetljenstvo (Literarni leksi- Francozov, ki žugajo gosposki, cesarju in pape- kon. Študije, Osemindvajseti zvezek), Ljubljana 1986, žu, njihovo silo pa s =loveškimi in gmotnimi žr- str. 10. - Prim. Gspan, n. d, str. 380.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29

Gre za verzifikaciji protijožefinske vsebine iz dovinsko stroko v precejšnji meri še danes. A. let okoli 1790, nastali zelo verjetno v istem oko- Gspan je denimo v antologijo starejšega sloven- lju, zagotovo pa druga v mo=ni odvisnosti od pr- skega umetnega pesništva uvrstil samo "Pesem ve, o =emer pri=a zlasti njuna vsebinska zasnova od tega rezsvetleniga sveta", v opombi pa le in manj pesniška oblika. Pomenljivo je dejstvo, omenil "Pesem od teh novih zadnih cajtov", kar da v objavah (1894 in 1938) nastopata skupaj, ka- je utemeljil z ugotovitvijo, da je prva pesnitev kor sta bili odkriti in sta se o=itno tudi rokopi- bolj dognana, =etudi je slednja mestoma ostrej- sno širili. V rokopisni zbirki Nadškofijskega arhi- ša.29 Pesem o "razsvetljenem svetu" je vsekakor va Ljubljana sta se ohranili starejši razli=ici, ki ju bolj znana tudi zaradi najzgodnejše izpri=ane je poznejši škofijski arhivar France Pokorn v slovenske omembe pojma "razsvetljen", =etudi zgodnjih devetdesetih letih 19. stoletja po last- uporabljenega v slabšalnem pomenu.30 V izraz- nem pri=evanju "našel med ljudstvom", ko je ka- nem pogledu gre po Gspanu za boljše bukov- planoval v Stari Loki. Leta 1894 ju je, pre=rkovani niško besedilo, jezik je obi=ajen pogovorni, pra- v gajico, priob=il v krajepisni =rtici o Škofji Loki vopisne slabosti pa bržkone prepisoval=eve.31 v reviji Dom in svet.26 Rokopisa sta torej prišla med Zgodovinske zapiske Nadškofijskega arhi- Zelo podobna je vsebinska zasnova pesnitev: va iz Pokornove zapuš=ine, o =emer govori nje- pri obeh govori prvi del o novotarijah v zvezi z gov podpis na platnicah tanke knjižice, v kateri jožefinskim katastrom in upravo, drugi pa je zapisana "Pejsem od tega resvetlenga sveta". obravnava cerkveno problematiko. Pri tem sta Kot je na rob objavi v Domu in svetu navedel F. pomenljivi dve opazni razliki. 26-kiti=na "Pesem Lampe, sta obe pesmi skoraj gotovo zložila re- od teh sedajneh novih cajtov", ohranjena v dati- dovnika, medtem ko govori Pokorn o nezna- ranem prepisu iz leta 1800, je nastala še proti nem pesniku v ednini.27 Tudi kar zadeva obli- koncu življenjajožefa IL, ko so merjenja za jože- kovno plat rokopisov, bi pesmi prav lahko spe- finski kataster v polnem teku. Njihovo kritizira- snila ista oseba, le da je katera od njiju doživela nje preide skoraj neopazno v kritiko cesarjeve jezikovno redakcijo. cerkvene politike in uprave ter kon=no v spoti- Tako kot za dve pesnitvi iz obeh vodiških pe- kanje ob vladarjevo osebo samo: "Dokle bo naš smaric je tudi za obe Pokornovi objavljeni pe- cesar živo,/ tok bo guberniom vižou". Na najbolj smi mogo=e ugotoviti, da nista ostali omejeni na neposreden na=in pripisuje Anonim krivdo za avtorjev zasebni krog, ampak sta se v prepisih opisano stanje Jožefu II. in si odkrito želi zame- širili med ljudi. B. Grafenauer je namre= leta njave vladarja: "Le-tega je uržoh Jožef cesar ta/ 1938 v slavisti=ni reviji Slovenski jezik objavil in Bog dej, de bi biu skorej en drugi." deloma komentiral dve drugi razli=ici obeh ver- zifikacij. Medtem ko je pesnitev o "razvetljenem Druga, krajša pesnitev z naslovom "Pejsem od svetu" tu prav tako datirana z letom 1791, se je tega rezsvetlenga sveta" je nekaj let mlajša, dati- pesem "od teh sedajneh novih cajtov" (pri Po- rana sredi leta 1791 in je vsekakor nastala že po kornu z letnico prepisa 1800) ohranila v mlaj- Jožefovi smrti ter odpravi ve=ine njegovih re- šem prepisu iz =asa po letu 1815 ter z nekoliko form (1790). Gre za 13 osmerovrsti=nih kitic iz druga=nim naslovom "Pesem od teh novih zad- trohejskih šestercev in petercev, pri =emer pe- nih cajtov". Rokopisa sta bila v zasebni lasti in sta sem ritmi=no ni toga,32 vendar oblikovno nekoli- izvirala iz zapuš=ine nekega bibliofila, njunega ko preprostejša od prejšnje pesnitve, vsebinsko krajevnega izvora pa Grafenauer ni mogel ve= pa na neki na=in predstavlja njeno logi=no na- dognati. Prek Kidri=eve Zgodovine slovenskega daljevanje. V prvi polovici si da avtor duška nad slovstva je lahko prišel le do Pokornove objave dejstvom, da je jožefinski kataster skupaj z oso- ter ugotovil, da se prepisa obeh pesmi od ome- vraženimi dav=nimi pobiralci ("ajnemarji") od- njene starejše objave nekoliko razlikujeta.2" pravljen. Drugi, "cerkveni" del, je povsem v slo- gu zadnjega dela prve pesmi, le da ni naperjen Grafenauerjev argument, da rokopisa objavlja zoper jožefinizem, temve= proti janzenisti=nim v celoti, ker je Pokornova objava "poleg tega idejam in politiki v Cerkvi in potemtakem bolj mo=no neznana", velja tako za literarno kot zgo- proti jožefinsko usmerjeni cerkveni kakor proti posvetni oblasti. 26 Fr. Pokom, Loka (Krajcpisno-zgodovinska trtica), v: Dom in svet VII (1894), str. 342-343- 2>> Gspan, n. d. str. 379. 27 Istotam, str 343- •w Prim. Kidri=, n. d., str. 278. - Prim. Kos, ti. d., str. 10. 2fi Bogo Grafenauer, Reforme Jožefa II. v lu=i javnega mne- •" Gspan, ti d., str. 380. nja, v: Slovenski jezik I (1938), str. 162-168. •i2 Prim. Gspan, n d, str. 380.

VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE

Pesmi objavljamo v zaporedju njunega nastanka pre=rkovanjem in razumevanjem besedila ter na in ju v nadaljevanju glede na vsebinsko sorodnost neenotnosti med ohranjenima rokopisoma na eni obravnavamo skupaj. Pri transliteriranem besedi- strani ter Grafenauerjevo objavo na drugi, za kate- lu mestoma opozarjamo na razlike s Pokornovim ro ne poznamo rokopisne predloge. Pesem od teh sedai neh Pesem od teh sedajneh novih zaitov novih cajtov

i. i. Kai so sa eni Elimenti Kaj so za eni elimenti*, /* elementi/ po usen dushelah so punti po useh duželah so punti, al je blo kedei to ko al je blo kedéj tokó, nobeden na more vedit sa to. nobeden na more vedit za to.

2. Enkrat se je Augustus smiflo Enkrat se je Avgustus zmislo, de je biu ves svet popisou de je biu ves svet popisou, nash Zefsar she bel hoda naš cesar še bel hodó, kir usega na klaftre smero bo. kir vsega na klaftre* zmero bo. /* na sežnje/ 33

3. Ojoh, joh, kir sdei regira O, joh, joh, kir zdej regira*, /'viada/34 sa to ve usak hrib inu dolina za to ve vsak hrib inu dolina, kir je she use smirjeno kir je že use zmírjeno, pak je she bel smedeno. pak je še bel zmedeno.

4. Comifsarje sa to ven poslali Komisarje za to ven poslali, de so se prou stemali de SO se prou Sternali*, /* biti domišljav, prevzeten/ sunei grofou jenu vashih gnad zunej grofov jenu vaših gnad be biu shiher sunti tisakiga na eno plat be biu žiher* sunti vsakiga na eno plat. /* lahko/35

5. Potem so nive shazvali Potem so nive šacvali*, /* cenili/36 na perdeuke so jeh diali na perdeuke so jeh djali, bode usheniza al pak resh bode ušenica al pak rež, Komisarje sa pisou bersh. komisar je zapisou berž.

6. Verte jno traunke shazvali Verte j'no traunke šacvali*, /* ocenjevali/ use gmaine so ogledvali use gmajne so ogledvali, nei she bo en gunzvet al baron nej že bo en guncvet* al baron, /* malopridnež/ usak je potegno velik Ion. vsak je potegno velik Ion*. /* pla=ilo/

7. Kmet bi biu lochka gvirat Kmet bi biu lohka gvirat*, /* gvirati - veljati/ sdei ke muni treba tlake delat zdej ke mu ni treba tlake delat,

{i Dolžinska in površinska mera, klaftra • 1,9 m. 14 Iz nem. regieren. 15 Iz nem. sicher. 16 Iz nem schätzen. •i7 ~Na kole so kantone djali" meri najožefinska katastrska merjenja, pri katerih sta bila glavna pripomo=ka dva kola (prim. Peter Ribnikar, Zemljiški kataster kot vir za zgodovino, v Z<36 (1982), str. 325).

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31

more pa tulkain dauka dat more pa tulkajn dauka dat, de mu ni mogozhe enkrat obstat. de mu ni mogo=e enkrat obstat.

8. Na kole so Cantone diali Na kole so kantone* djali, /* kanton - obmo=je nova=enja/37 na usaka vafs Richtarja postauli na usaka vas rihtarja* postauli,/* pomožni krajevni uradnik/ ozhio de bi biu kmet gospod o=jo de bi biu kmet gospod, al bo jemo prevezh gosposk. al bo jemo preve= gosposk.

9. Gorje sdei obogimo kmeti Gorje zdej obogimo kmeti, po shtir pet gosposk imeti po štir, pet gosposk imeti, vender zhe nada Kaufert vendar =e na da kaufert*, /* kupnina/38 gosposka pravi ni toy gront. gosposka pravi: "Ni toj gront* /* grunt, kmetija/

10. 10. Kai zhes dobriga imeti "Kaj =eš dobrega imeti", pravim jest tebi bogimo kmeti pravim jest tebi bogimo kmeti, pogli kai brunih ludi "pogli, kaj brunih* ludi /* brumen - pobožen/ milo sdihuje inu jezhi. milo zdihuje inu je=i".

11. 11. Nune Menihe so pregnali Nune, menihe so pregnali jenu ta shivesh nim prepoudvali jenu ta živež nim prepoudvali, dokler bo terpelo toko dokler bo terpelo tokó, tok dougo bo na sveto hodo. tok dougo bo na sveto hodó.

12. 12. Mashnikam so zhast oduseli Mašnikam so =ast oduzeli, glih tem vahtarjam jeh sturili glih tem vahtarjam* jeh sturili /* vahtar - stražar, =uva|/ kir morejo na vahti stat kir morejo na vahti* stat /* vahta - straža/ jnu te potente osnanvat. jñu te potente* oznanvat. /* potente - patente/

13. 13- Kai je sdei sa ena slepota Kaj je zdej za ena slepota, po usih zerkvach je temnota po usih cerkvah je temnota, kir nasmejo svezhe state kir na smejo sve=e state, na shran nobene mashe brate. na šran* nobene maše brate. /* na stran/

14. 14. Sdei ni drusiga koker potenti Zdej ni druziga koker potenti, na usih uratah so na bite na usih vratah so nabite, sdei regira joh jnu gorje zdej regira joh j 'nu gorje, sei sato usaki dober ve sej zato usaki dober ve.

15. 15. Dokle bo bo /sic!/ nash zefsar shivo Dokle bo naš cesar živo, tok bo gubernium vishou tok bo guberniom vižou*, /* gubernij vižati - vladati/39

•w Iz nem. Kaufwert. - Pesnik se huduje nad prisilnim pre- vajanjem zakupnih kmetij in zemljiš= v kupnopravne, za kar so zemljiški gospodje zahtevali visoke kupnine. •i9 V pesmi se gubernij omenja dvakrat, prvi= ga vodi ("vi- za") cesar, drugi= pa je gubernij ta, ki zapoveduje ("Zdej nas le gubernium viža"). B. Grafenauer je prvi verz pre- pisal kot- "tok bo gubernerjum vishu ", kar je razumel kot

VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE papesh pak bo urimo spau papež pak bo v Rimo spau, malkrat bo nova masha brau. malkrat bo nova maša brau.

16. 16. sdei našle gubernium visha Zdej nas le gubernium viža, nove masnike nam poshilla nove mašnike nam posila, oni so ene grosne uzhenosti oni so ene grozne u=enosti, al perneh ni nezh ponisnosti. al per neh ni ne= ponižnosti.

17. 17. Uspoudnizah so skruplanti U spoudnicah so skruplánti*, /* tankovestneži/ na kloštre lauter spegonti na kloštre lauter špegonti*,/*lauter špego(n)ti - zgolj vohuni/ sami sebe povikshujejo sami sebe povikšujejo, te stare pa sanizhujejo. te stare pa zani=ujejo.

18. 18. Nobeden nima plate sbrite Nobeden nima plate* zbrite, /* meniške tonzure, pleše/ usak ima lafse savite usak ima lase zavite, guante use sprefarbane guante* vse sprefarbane, /•obleke/ lafse use bell nakraushane lase vse bel nakraužane.

19. 19. Ta velke shole jnu seminarje Ta velke šole j 'nu seminarje, u vezheh mestali tudi u Gradzu sa dnarje u ve=eh mestah tudi u Gradcu za dnarje, bolshi je jet kofse past bolši je jet koze past, koker študirat u seminarje sa eno prašno zhast. koker študirat u seminarje za eno prazno =ast.

20. 20. Katira terpi dokler studira Katira terpi, dokler študira, bukve sa mashtuva prebere bukve za maštuva* prebere, /* maštuva. maštvo - maša/ kade biu nemo shegne uset sa masho prat kade biu nemo žegne* uzet za mašo brat, /'blagoslove/ ga sna gosposka mušketo uroke dat. ga zna gosposka mušketo* u roke dat. /* puško/

21. 21. Le tega je urshoh Joseph zefsar ta Le-tega je uržoh* Jožef cesar ta, /* kriv/-*0 bog dei de bi biu skorei en drugi Bog dej, de bi biu skorej en drugi, de bi papesh vezh urimo na spau de bi papež ve= u Rimo ne spau, am pak soje sapoude vendajau. ampak soje zapóude ven dajau.

22. 22. Kai je sdei katolska zirku Kaj je zdej Katolska cirku, katir bise smislo milo bise siokou katir bi se zmislo, milo bi se zjokou, jest navem kai bo stega jest na vem, kaj bo s tega, zhe nam Bog kei bolshiga na da. =e nam Bog kej bolšiga na da.

23. 23. Greki so sdei staro virzi Greki so zdej starovirci, Nemzi bodo nova virzi Nemci bodo novavirci, cesarjeve "zastopnike " - gubernerje (n. d., str. 163, 166). Njegova objava mlajšega prepisa pesmi se namre= tudi na drugem mestu razlikuje od naše ("Sdej nas le gober- ••• (!) visita'' namesto "gubernium visha"). Prvotno je bila vsekakor mišljena upravna enota gubernij, za no- tranjeavstrijske dežele v letih 1782/3-1791 s sedežem v Gradcu. 40 Iz nem. Ursache,

VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 33 na papesha nezh nadershe na papeža ne= na derže, sami po sojeh glavah uzhe. sami po sojeh glavah u=e.

24. 24. Debi Cardinali skori gori ustali De bi kardinali skori gori ustali, ta svet Concilium dershali ta svet koncilium* deržali, /* koncil/ prosimo usi skupei boga prosimo usi skupej Boga, de nam skori kei bolshiga da. de nam skori kej bolšiga da.

25. 25. Meni bo treba nehati Meni bo treba nehati od teh rezhi dapoudvati od teh re=i dopoudvati, nobene nisem falliu nobene nisem faliu*, /* zgreši!, storil narobe/ kdo se bo sato zhesme jesiu. kdo se bo zato =ezme jeziu.

26. 26. Kebi se pa shesou kedo Ke bi se pa žezou* kedo, /* naibrž prav: shelou - želou/'4' debi otou svedit tega katir je pisou leto de bi otou tega, katir je pisou to, jest rezhem temu tinta jnu pero jest re=em temu tinta j 'nu pero, kai je nemu mar sato. kaj je nemu mar za to.

Prepisana nata 3 dan Aprilla 1800. Prepisana na ta 3 dan aprila 1800.

Peifem Od tega Resfvetlenga Sveta Pejsem od tega rezsvetlenga sveta

i. 1. Zhudni Moderiani

Enu sternu ima Enu sternu* ima, /* strn-i (ž) - posevek žita/'2 pravia po pet dat, pravja, po pet dat, Tozho tudi nima, to=o tudi nima, pollu skoduat, polu škoduvat. Prou lepi Preroki Prou lepi preroki prerokujejo, prerokujejo O Kushtraskem Parouki, o kuštraskem parouki, /* kuštrava baroka-lasulja/'*i pogu Raitaja, Bogu rajtaja. /* ra=una|o, pla=uje|o/

41 V Grafenauerjcui objavi je transliterirano kot- Ke bi se pa želov kedo.." (Gra/enauer, n. d, str. 164). 42 Po Gspanovi objavi "Eno zrno.. " (Gspan, n. d„ str. 324). 4i Nerazumljiva besedna zveza je najbrž plod prepisoval- =eve napake. Namesto "o kuštraskem parouki " bi moralo pisati • kuštraskem (-ski) parouki'' v pomenu biti oble- =en oziroma imeti na sebiperiko kot znamenje napuha in vzvišenosti. Zdaj torej rajtajo * Bogu preroki v lasu- ljah. Tudi v Gspanovi objavi najdemo "v kuštrasti bara- ki'' (Gspan, n. d., str. 324).

VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE

3. 3. Joj joh ta Kraluje, Joh, joh, ta kraluje, /* jarem, oral/ gorije tebi suet, gorje tebi svet, Mernik sapouduje, mernik zapouduje, ofse na Klaftre shtet, osé* na klaftre štet. /'vse/ Joh joh vfsak vpije, Joh, joh, vsak vpije, Purgar, Kmet, Gospud, purgar, kmet, gospud, Joh joh ta nafs bije, joh, joh, ta nas bije, Joh strij taushent shrot. joh stri taužent šrot*. • tiso= s(i)rot/

4. She vfselej premalu, Še vselej premalu je blo teh Barouk, je blo teh barouk*, /* baroka - lasulja/ Deb she bio jemalu, deb' zeblo jemalu srebro snashih rok, srebro z naših rok. Shashe pershlepilli, Ša še peršlepili* /* skrivaj pntepli. pritihotapili/ te Ainemarve, te ajnemarje*, /* prejemniki, pobiralci davkov/45 Pet shto so slushili, pet što* so služili /* petsto goldinarjev/ te rabinarij. te rabinerji*. /* rabini, oderuhi/46

5. oni so menili, Oni so menili, de bo vezhna rezh, de bo ve=na re=, Sufsna sa dobbilli, z usna sa dobili, shli so vfsi sa pezh, šli so vsi na pe=. Od nobenga shlishat, Od nobenga slišat, ni vdesheli vezh ni v deželi ve=, Nezh vezh jeh ni sdishat ne= ve= jeh ni zdišat*, /* najbrž zdišati, zavohati/ einemarij sa prezh. ajnemarji sa pre=.* /* so pre=/

6. 6. Rihtarja imeti Rihtarja imeti more vfsak a vafs, more vsaka vas, Desna dnarje shteti, de zna dnarje šteti, jen udreti nafs, jen udreti nas, more snet potente, more znet potente ket Kershanski nauk, ket keršanski nauk, Skerbi pak nazente, skerbi pak na cente, de odraita Dauk. de odrajta dauk.

7. Svet sa she smeshali, Svet sa že zmešali, Kloshtre prasnijo, kloštre praznijo, Mlade ven segnalij, mlade ven segnali,

44 Najbrž besedna igra z nemško besedo Joch, enkrat v po- menu jarem, drugi= oral, t. j. zemljiška površinska enota (0,57 hektara). V Gspanovi objavi je mišljen jok, kar bi bilo še razumljivo v prvih dveh primerih, teže pa pri: 'joh, joh, ta nas bije. " Napa=no je posodobljen verz 'joh stri taužent šrot", in sicer kot: "joh, tri tavžent srot" (Gspan, n. d., str. 324, 380). 45 Iz nem. Einnehmer. 46 Najbrž metafora za krivoverstvo in nasploh zlo: rabine- rija iz nem. Rabbiner - rabin. Komentar v Gspanovi ob- javi razlaga pojem rabinarji kot "židovski verski u=itelji, tudi oderuhi" (Gspan, n. d., str. 381).

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35

uzhirku branijo, u cirku branijo, Krishov pot podreti, križov pot podreti, Krishzhe prez pobrat, križce prec pobrat* /* pre= pobrat/ Bratoushne poshreti, bratoušne požreti sna Jansenski Brat. zna janzenski brat.

8. 8. Semiarski /sic!/ vuki, Seminarski vuki pernefso leb sad, perneso lep sad, Sa naverni stuki, sa naverni štuki*, /* kosi, komadi/17 giftni koker gad, giftni* koker gad, /* strupeni/"1" v'zhe ufse narobe, u=e use narobe, spazhio vefs Svet, spa=ijo ves svet, testerpene gobe, te sterpene gobe, na meh jeh odret. na meh jeh odret.

Graz inu tudi Dunei, Grac inu tudi Dunej, shetoku vzhi, že toku u=i, Deta k'tir jesunej, de ta, k'tir je zunej, prez sgubi ozhi, prec zgubi o=i, Papesha bonisha, papeža poniža, shkoffam glih strij, škofam glih stri*, /* ena=i/ Jansen nega visha, Janzen nega viža*, /* usmerja, vodi/ na Kloštre reshe. na kloštre reže.

10. 10. O pridgah od Maria, O pridgah od Marija mouzhi koker tat. mou=i koker tat, Plate she nasbrije, plate* že na zbrije, /* meniške tonzure/ stupan ket Soudât, štupan* ket soudât, /* napudran/ Nosha je Desheushka, noša je dežeuska, od glave da noh, od glave da noh, Glava je Jansenska, glava je janzénska, noter kofsi roh. noter kosi roh*. /* kozji rog/49

11. 11. Na skaplir napaszhe, Na škaplir*, na paš=e**, /"škapulir, ** pasovi/50 zel nezh na Dershe, cel ne= na derže, Ja koker podlaszhe, ja, koker podlas=e*, /* podlasice/ na mishe reshe, na miše* reže, /* na miai/ Roshenkranz puftiti, roženkranc* pustiti, /* rožni venec/ le premishluvat, le premišluvat, vzhi to vafs sveti u=i to vas sveti jen Jansenski Brat. jen janzenski brat.

12. 12. Od pustke sa vergli, Odpustke zavergli, svete zerkve Shaz, svete Cerkve šac*, /•zaklad/51

47 Iz nem. Stuck. 4fi Iz nem. giftig. 49 Gspan razlaga: "v glavi je skrit kozji rog - vražji rog,; o=i- tek, dajanzenistiširijo hudi=eve nauke "(n. d., str. 382). 50 Znamenji redovništva in bratovš=in. 51 Iz nem. Schatz.

VSE ZA ZGODOVINO 36 ZGODOVE\A ZA VSE ob haila posherli obhajila požerli, to sa trapi pazh, to sa trapi pa=, v' Duhu te pokore, v duhu te pokore shivet sdei vzhe, živet zdej u=e, stresne glave nore, streže glave nore, On pa frey shive. on pa frej* žive. /* svobodno, prosto/

13. 13. Shtok je ta Dvanaisti, Stok* je ta dvanajsti, • kitica/52 vam hinauzam spet, vam hinavcam spet* /* zapet/ Sdei pa ta trinaisti, zdej pa ta trinajsti she na verh odshtet, že na verh odštet, Gleite kai po strila glejte: kaj bo strila vasha Maninga, vaša maninga*, /* mnenie, namera/'3 ja she poreshbilla ja že bo režbila* /* razbila/ boshja shtaffenga /sic!/. božja štrafenga*. /*kazen/

Konz Konc den 17 ten Junius 1791 den 17ten Junius 1791

Gspanova objava ima Stek" z metafori=no razlago: letov" si danes nismo dosti bolj na jasnem kot "Vam, hinavci, bije dvanajsta, celo ic trinajsta ura; bli- naši predhodniki. F. Lampe ju je, kot re=eno, pri- ža se vam skorajšnji konec" (n. d., str. 382), toda prejko- ne je dvanajsti in trinaisti Stob" treba razumeti dobe- sedno kot zaporedni kitici. 57 x< /z nem. Meinung. 5/i De/omaje šlo za kme=ko upiranje ob sami izdelavi jože- 54 Gspan, n. d, str. 379. finskega katastra, porojeno iz bojazni pred pove=anjem '' Grafenauer, n. d., str. 167. -Mnenje, da ¡epesem najbrž zemljiškega davka, deloma pa je bilo naperjeno zoper nastala Se pred 1789, povzema tudi Kos, n. d., str. 10. dajatve zemljiškim gospodom, ki so vse glasneje zahte- 56 F. Gestrin - V Jfe/ik, Slovenska zgodovina od konca va/i odpravo reform. - Pnin. Bogo Grafenauer, Kme=ki osemnajstega stoletja do 1918, Ljubljana 1966, str. 16. upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 338-339-

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 37

pridržki postavljati na obmo=je Škofje Loke, gle- /aß•/ ••. de na zelo verjetno redovniško avtorstvo pa pis- ca iskali med starološkimi kapucini. Ne za eno ne za drugo ni prave opore, saj sta rokopisa, ki La buja, J\ZA\véUvncjcL *'OLL(LS if / •/ . ju je Pokom "našel med ljudstvom" in ne morda v samostanu, mogla tja priromati po kakršni koli poti. Mikavna je sicer misel, da sta se pesmi uteg- *LQS•. nili nasloniti na izro=ilo Romualdovega škofje- loškega pasijona, svojevrstno obsežno baro=no ó a. ?j ti will ttcbJoet , dramati=no delo, spretno zgrajeno za u=inkovi- to izvedbo ob množi=nem sodelovanju prepro- 0Ï) uf sik ••••••, .dna,riLf stega ljudstva. Pasijonske igre in sprevodi loških kapucinov so se odvijali vsako leto na veliki pe- JQlo ¡•••••. ••• / tek skoraj pol stoletja od 1721, ker pa se je na Pi L V • / njih godilo marsikaj nedostojnega, jih je goriški nadškof prepovedal že zgodnjega leta 1768.6" JJ?o-n¿nte noi rootle. Anonimova kritika odprave križevega pota {kri- žov pot podreti,/ križce prec pobrat) in drugih pobožnosti torej v škofjeloškem primeru ne bi Jo j t Ha**- 2>brì-?ou

Korak bliže iskanju avtorskega kroga je videti ••••••••po net dab] ugotavljanje B. Grafenauerja, da so v pesmi "od tega resvetleniga sveta" opisane "predvsem take Uo^J/to Tudi ••••••• pobožnosti, ki so jih gojili fran=iškani."62 Obe pesmi sta po njegovem tudi "dober odraz tistega LUI' òÌÌDVUìIX' javnega mnenja", ki ga podaja sodba o škofu J. JVOï K. Herbersteinu "pri anonimnem pisatelju bro- šure Dem Fürstbischöfe von Laybach abgelegtes öffentlich and aufrichtiges Glaubensbekennt- nisse S tremi podobnimi nepodpisanimi pole- mi=nimi zapisi zoper Herbersteina je v letih 1782-1783 dejansko nastopil, fran=iškan, Novo- meš=an p. Kastul Weibl (1741-1805). Žol=, ki ga ( je naš anonimni pesnik zlival nad Jožefom II. in /••••. Jf(ùÌàJ(L\ nad "janzenskim bratom", bi utemeljeno mogel izvirati prav iz ožjega Weiblovega kroga. U=eni p. Kastul, novomeški gvardijan, prvi provincial "Peifem Od tega Resfvetlenga Sveta"- za=etni kranjskega dela hrvaško-kranjske fran=iškanske kitici province in tajnik generalnega vizitatorja, je bil pisoval redovnikoma, B. Grafenauer pa je nami- namre= sam žrtev jožefinizma. Imenovanje za goval na fran=iškansko okolje, zlasti še glede na profesorja v ljubljanskem bogoslovju mu je naravo besedil, zapisanih v knjižici skupaj s pe- menda prepre=il škof Herberstein, leta 1789 pa smijo "od novih zadnih cajtov".59 60 F. Pokom, n d, str. 341. Ko bi se nam ohranila le oba starološka (Po- 61 Prim. Tone Pretnar, O rimi v besedilu MaruSi=evega kornova) prepisa pesmi in ne tudi ljubljanska Škofjeloškega pasijona, v: Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (Obdobja 9), Ljubljana (Grafenauerjeva), bi mogli nastanek pesnitev s 1989, str. 121-128. 62 Grafenauer, n. d., str. 168. 59 Prim. Grafenauer, Reforme Jožefa II, str. 164, 166-167. rt< Grafenauer, n. d., str. 161.

VSE ZA ZGODOVINO 38 ZGODOVINA ZA VSE ga je Jožef II. pred=asno odstavil z mesta provin- v dolo=eni meri vendarle pokaže kot legitimist cial skupaj s prepovedjo opravljanja vsake do nosilcev stare ureditve. Napuhle cenilne ko- vodstvene službe. Vsekakor bi bilo p. Kastula misarje, ki "so se prou sternali", bi "žiher sunu preve= drzno povezovati z avtorstvom sloven- vsakiga na eno plat", a bi pri tem pomenljivo izv- skih protijožefinskih pesmi, saj niti ni izpri=ano, zel visoko plemstvo ("zunej grofov jenu vaših da bi kdaj pisal tudi slovensko, =eravno je za slo- gnad"). Cenilci, najsi bodo falotje ali baroni ("en venš=ino kazal zanimanje in je denimo polemi- gunevet al baron"), so bili povrhu tega deležni ziral proti prepovedi Pohlinove priredbe sv. pi- obilnega pla=ila ("vsak je potegno velik Ion"). sma.64 V primeru Weiblovega avtorstva bi v slo- Mlajša pesem "od tega rezsvetlenga sveta" jih venš=ini tega rojenega Novomeš=ana, zve=ine primerja s preroki v lasuljah ("kuštraskem pa- žive=ega v rojstnem mestu, nenazadnje lahko rouki"), cesarske dav=ne pobiralce pa s pogolt- pri=akovali ve= dolenjskih nare=nih potez, toda nimi rabini ("rabinerji"), ki so spretno pobirali anonimni pesnitvi, zlasti prva "od teh sedajneh "srebro z naših rok" in prejemali lepe pla=e novih cajtov" nasprotno kažeta na nastanek v ("petsto so služili"). Ušteli so se, misle=, da bo ta- ljubljansko-gorenjskem okolju (pri starejši zlasti ko stanje trajalo ve=no, saj jih kmalu zatem, v =a- lohka, blo, tokó, hodó, gospod). Odstopanja, ki bi su nastanka pesmi, v pesnikovo veliko zado- mogla biti plod potencialne starejše (dolenjske) voljstvo "ni v deželi ve=". razli=ice, so opaznejša v mlajši pesnitvi (že v na- slovu "Pejsem (!) od tega rezsvetlenga sveta", na- Obe pesmi se proti koncu prvega dela obreg- dalje škoduvat, gospud, premalu,jemahi). neta tudi ob jožefinske upravne reforme. Nabor- ni okraji - kantoni, uvedeni leta 1769,67 so bili Vsebinska zgradba pesmi je, kot re=eno, na zdaj =ez in =ez premerjeni z dvema lesenima ko- mo= podobna. "Pesem od teh sedajneh novih loma, osnovnim merilnim orodjem za novi kata- cajtov" za=enja z za=udenjem nad "elimenti", ki ster (1785-1789)68: "na kole so kantone djali", po jim "Pejsem od tega rezsvetlenga sveta" ozna=u- novem pa mora imeti že vsaka vas lastnega rih- je kot "=udni moderjani", obakrat pa so mišljeni tarja, "de zna dnarce šteti,/ jen udreti nas". Kmet, nosilci novotarij v zvezi z jožefinskimi reforma- iz katerega ho=ejo narediti "gospoda", bo imel mi. V prvi pesmi so "po useh deželah ... punti", zdaj nad seboj preve= gosposk, pri tem pa mu pa= posledica meritev za jožefinski kataster, ki bo grozila ni= manj kot izguba posesti, =e zanjo so vznemirile tako zemljiške gospode kot pod- ne bo pla=al visoke kupnine ("=e na da kau- ložnike in so v drugi pesmi tisto, "kar stri punte". fen"), vsiljene ob prevedbi zakupnih kmetij v Jožefovo ("naš cesar") merjenje zemlje "na klaf- kupnopravne. tre" je dotlej brez primere in presega celo sveto- pisemski popis prebivalstva za =asa cesarja Av- "Cerkveni del" obeh pesmi je samo nadaljeva- gusta. Zlasti v pesmi o "novih cajtih" zasledimo nje kritike ukrepov tedanje posvetne in cerkve- precej natan=en in nazoren opis cenitev in meri- ne oblasti. Zapiranje samostanov ("nune, meni- tev zemljiš=, pri =emer kmetu kaj dosti ne poma- he so pregnali") gre z roko v roki s ponižanjem ga niti nova regulacija tlake, saj "more pa tulkajn duhovnikov na stopnjo "vahtarjev", ki se jim na- dauka dat,/ de mu ni mogo=e enkrat obstat." Po laga oznanjanje oblastnih odredb in predpisuje novem zapoveduje mernik,65 medtem "joh" ko celo vsebina pridig ("jnu te potente oznan- bije in rodi na tiso=e sirot ne glede na stan ("Joh, vat").69 "Janzenski brat", prejkone poosebljenje joh, vsak vpije,/ purgar, kmet, gospud). Kritika ljubljanskih škofov Herbersteina70 in Brigida, je leti tudi na neživljenjske zahteve, naj bi posevek v pesmi o "razsvetljenem svetu" še posebej kriv rodil peteren sad, polju pa naj ne bi mogla ško- za izgon mladih redovnikov iz samostanov, po- diti nikakršna to=a.66 Pri tem se avtor prve pesmi 67 Prim. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. M Prim. France M. Dolinar, Weibl (Waibl) Kastul (Caztal- Zgodovina agrarnih panog, II. zvezek, Ljubljana 1980, lus), v. Slovenski biografski leksikon, Štirinajsti zvezek, str. 223. Ljubljana 1986, str. 669-671. - Prim. P. Alfonz Furiati, Pi- 68 Prim. Ribnikar, n. d., str. 325. satelji fran=iškanske hrvatsko-kranjske pokrajine sv. C''J Prim. Grafenauer, n. d., str. 168. Križa, v.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 39 vezan z upravno preureditvijo škofije, ter za od- iz leta 1781, ki je dal versko svobodo pravoslav- pravo križevega pota in bratovš=in. Po "janzen- nim in evangeli=anom, saj ti "na papeža ne= na sko" bi se smelo zgolj premišljevati, ob vso velja- derže/, sami po sojeh glavah u=e". K Bogu se vo pa so prišli škapulir, meniški pasovi in po- obra=a s prošnjo, da "nam skori kej bolšiga da", božnost rožnega venca. "Trapi" so zavrgli od- in sicer =imprejšnji sveti koncil, ki bi v Cerkvi pustke, požrli obhajila, u=ijo živeti v duhu poko- kon=no napravil red. Verzopisec te mlajše pe- re, a pri tem sami "frej žive". Po starejši pesnitvi snitve se kajpak dobro zaveda "problemati=no- je po vseh cerkvah zavladala "temnota", posledi- sti" svojega glasnega razmišljanja, zato kakor ca omejitev sve= in odprave maš v stranskih ol- sam sebi v opravi=ilo zapiše: "nobene nisem fa- tarjih. Patenti, jok in gorje bodo vladali vse do liu, kdo se bo =ezme jeziu" in tistemu, ki bi hotel smrti Jožefa II ("dokle bo ta naš cesar živo"), vedeti za avtorjevo ime, gladko zabrusi: "kaj je medtem ko bo papež "v Rimo spau" in bo le nemu mar za to". malo novih maš. Naš Anonim torej ostaja legitimist v odnosu Mašniki novega kova so tisti, ki jih pošilja gu- do nosilcev stare ureditve, ne pa do vladarja in bernij, sicer "ene grozne u=enosti", a brez vsakr- njegove notranje politike. Še posebno je zanimi- šne ponižnosti. V spovednicah se vedejo tanko- va neprikrita kritika osebe cesarja Jožefa •., ki vestno ("u spoudnicah so skruplanti"), vohunijo mu anonimni pesnik izrecno pripisuje krivdo po samostanih ("na kloštre lauter špegonti"), pri za opisovane težave, takoj nato pa izrazi pobož- tem pa so vzvišeni in zani=ljivi do starejših du- no željo po - ni= manj kot koncu njegove vlada- hovnikov. 18. kitica "novih cajtov" posmehljivo vine in zamenjavi z drugim vladarjem. Tako od- podaja njihov zunanji videz: ne brijejo si tonzu- lo=ne besede so bile v primerjavi z vsem drugim re, temve= hodijo naokrog v pisanih obla=ilih in zapisanim seveda najmanj primerne za javnost. s skodranimi dolgimi lasmi. Pesem "od tega Precej bolj milo je denimo o Jožefu II. kmalu po rezsvetlenga sveta" jih primerja z napudranimi njegovi smrti pisal v svoji ljudski verzifikaciji =astniki, oble=eni so =isto po deželsko, glava pa Matevž Klan=nik, župnik na pohorskem Tinju, je "janzenska" s kozjim - hudi=evim rogom. V ko je godrnjal nad zaprtjem romarske cerkve sv. obeh verzifikacijah dajeta te novodobne duhov- Urha (leta 1786). V pesnitvi o njenem vnovi=- nike bogoslovji v Gradcu in na Dunaju,71 ki se ju nem odprtju štiri leta pozneje (1790), shranjeni loti zlasti mlajša pesem. Kdor ju okusi, "prec skupaj z drugimi obravnavanimi pesmimi v isti zgubi o=i" in ponižuje papeža na raven škofov, zbirki Nadškofijskem arhiva Ljubljana, je Klan=- kajti vzgojen je janzenisti=no ("Janzen nega vi- nik takole povezal dejanji cesarja Jožefa in nje- za") in v sovraštvu do samostanov ("na kloštre govega naslednika Leopolda II.72 reže"). Nauki v generalnih semeniš=ih so na- mre= "neverni štuki", strupeni kot gad, ki "u=e "Gromka je vdarla strela, pobila =udnu vse, use narobe,/ spa=ijo ves svet". Anonim si nato Jozofova povela tut no=e Untat se (!).zì privoš=i najhujšo vseh graj, dobesedno lin=, ko Leopold pak ta drugi odpre to cirku nam pravi: "te sterpene gobe/ na meh jeh odret" (!). inu k andohti novi usem šenka kristjanam. "

Na videz je mlajša pesem ostrejša tudi na kon- Precej druga=ne tone od avtorja/avtorjev pro- cu, ko "hinavcem" grozi z "božjo štrafengo", ven- tijožefinskih pesnitev je ubral verzopisec kme=- dar se starejša v resnici loti globlje in nevarnejše ke hvalnice z naslovom Pefsem od Kmetußike kritike, pri tem pa iš=e povsem konkretne in ra- Shlahtnofii, zapisane na samostojnem listu veli- dikalne rešitve. Ko se nabere dovolj gneva nad kega formata. V enajstih peterovrsti=nih kiticah novodobno vzgojo duhovnikov, Anonim pribi- se ne obrega ne ob slabe =ase in teko=e nadloge je: "Le-tega je uržoh Jožef cesar ta" in izrazi ni= ne ob ukrepe oblasti ali nevše=ne dogodke. Pe- kaj pobožno željo: "Bog dej, de bi biu skorej en snitev je nekriti=en slavospev kmetovemu delu drugi." Priprošnja zadeva tudi papeža, ki naj ne in stanu, namenjena v moralni poduk vsem viš- bi ve= spal v Rimu, temve= "soje zapoude ven da- jim stanovom, ki preradi zasramujejo kme=kega jau". Nad tem, kar je zdaj Katoliška cerkev, bi se bilo po njegovih besedah vredno milo zjokati. 72 NŠAL, ŠAL/Zgodovinski zapiski, fase. 10, Stara slovenska Pesniku ne gre v ra=un Jožefov toleran=ni edikt pesniška in prozna besedila od 17. do 19. stoletja, Od s- Voricha augspurgcrskiga Scofa, kateri pal seos to dopus- heje Caesar ja Leopolda II. v ti hitinski Farri 790 zhastiti 77 Semeniš=e v Ljubljani je bilo ustanovljeno šele v letu da- seje sazhel. tiranja mlajše pesmi 1791. 7-? Limati, tentati - veslati, napredovati.

VSE ZA ZGODOVINO 40 ZGODOVINA ZA VSE

=loveka in njegovo delo.

Pefsem od Kmetufhke Shlahtnofti Pesem od kmetuške žlahtnosti

l. 1. Pofhlufhaite ufsi Ludje Poslušajte usi ludje, Kai vam ozhem sapeite kaj vam o=em zapéjte Od te Kmetufhke Shlahtnofti od te kmetuške žlahtnosti Inu nigove urednofti inu nigove urednosti, Katera ni prefhazat preplazhat katera ni prešacat*, prepla=at. /* preceniti/

2. Kar je na tem fvetu Ludi Kar je na tem svetu ludí, So od Kmeta fem perfhli. so od kmeta sem peršli, Adam je pervi Kmet biu Adam je pervi kmet biu, Soy Stanon nam je sapuftiu soj stan on nam je zapustiu, Nu Eva Gofpodina Kmetina nu Eva gospodina kmetína.

3. 3. Od Kmeta ufse Shivefh ima Od kmeta use živež ima, Kar je Ludi na fvetu kar je ludí na svetu, Vendar niega nizh nafhtima vendar njega ni= na stima*, /* iz štemati - veljati/ Ga sanizhuje Gofpoda ga zani=uje gospoda Inu nega safrahta, naahta. inu nega zafráhta, na ahta*. /* prezira, ne spoštuje/

Koku je lepu viditi Koku je lepu viditi, Ke Kmet to fhitu feje ke kmet to žitu seje, De bode moglu shiveti de bode moglu živeti Ludie nu Shvina na fuetu ludje nu zvina na svetu, Pofim nu po leti kruh imeti pozim nu poleti kruh imeti.

5. 5. Ufsak Purgar fe resvefseli Usak purgar se razveseli, Kader je fhitu srelu kader je žitu zrelu, Od Kmeta ufse lohku dobi od kmeta use lohkú dobi, Kar eden kupit fheli kar eden kupit želi, Grah ali feshalizo Pfhenizo grah ali fežalico, pšenico.

6. 6. Veliku Shlahtneh Gospudou Veliku žlahtneh gospudou Be Kafhte prasne ftale be kaste prazne stale, Aku bi kmetje nabili aku bi kmetje na bili De tifte napovnili de tiste napovnili, Be Kafhte prasne ftale zhakale be kaste prazne stale, =akale.

7. Sei zhloveka ne fuetu ni Sej =loveka na svetu ni, Kateri be nasposnov kateri be na spoznou,

74 Zafrahtovati - zani=evati, prezirati, iz non. verachten; alitati - ceniti, spoštovati, iz nem. achten.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 41

Deu ufakmu Stanu teh Ludi de u usakmu stanu teh ludi Duhouni inu Defheuski duhovni inu dežeuski Od Kmeta se redijo fhivijo od kmeta se redijo, živijo.

8. Kater od velikga Stemanja Kater od velikga stemanja* /* veljave, napuha/ Te kmete sanizhuje te kmete zani=uje Ni ureAen de pofemli gre ni vreden, de po zemli gre, Tud ne trunka mersle vode tud ne trunka inerzie vode, Tga ufsak fhiher safrahtuje ufsekuje t'ga usak žiher zafrahtúje*, usekúje. /* lahko zani=uje/

9. Pirje na more fpifsati Pirje* na more spisati, /* pero/ Milost nu dubrote milost nu dobrute, Kir nam Bog skus Kmeta deli kir nam Bog skuz kmeta deli, ufse forte prefhlahtne dari use sorte prežlahtne dari, Spifha te uboge frote s Dubrote. spisa te uboge srote z dubrote.

10. 10. Nuzen je ta kmetufhke Stan Nucen* je ta kmetuške stan, /* koristen/ Tem uwogem nu Bogatem tem ubogem nu bogatem, Kateri tega nasposna kateri tega na spozna, Ni ureAen de glavo ima ni ureAen, de glavo ima, To rezhem po praviz u resniz to re=em po pravic u resnic.

11. 11. Leta Pefsem je narjena Le-ta pesem je narjena Ufakmu Kmetu k zhafti usakmu kmetu k =asti, Od Kogarbo sa shmaguana od kogar bo zašmaguana*, /* zani=evana/ Temu bo na klub sturjena temu bo naklub sturjena, De se ima sramuat ufaki Krat. de se ima sramuat usakikrat.

Anonimna Pesem od kmetuške žlahtnosti je najpozneje leta 1795 zložil in 1807 objavil Ljuto- mestoma nekoliko nerodna verzifikacija iz mer=an Leopold Volkmer, pozneje pa sta si jo osrednjega slovenskega prostora, katere avtor prilaš=ala tudi dva njegova u=enca - Štefan Mo- skuša posnemati peterovrsti=ni pesniški vzorec. drinjak (Kmetiški stališ) in Peter Dajnko (Kme- Napisal jo je zelo verjetno =lovek, ki je sam izšel ti=ki stan).7* Naša Pesem od kmetuške žlahtnosti iz kme=kega stanu. Ni izklju=eno, da je s prepi- ni doživela takšnega odmeva prav zato, ker je sovanjem doživela vsaj eno jezikovno redakcijo, ostala malo ali sploh neznana. kolikor ni njen sestavljalec izviral iz enega na- re=nega okolja, pisal pa v drugem oziroma po- Od vseh šestih predstavljenih anonimnih pe- snemaje knjižni jezik. Precej opazni so nekateri snitev je ravno pri slednji najbolj vprašljiv =as dolenjsko-notranjski elementi, kot so zapejte, le- njenega nastanka.

VSE ZA ZGODOVINO 42 ZGODOVINA ZA VSE

••• 18. stoletja vse bolj izginjala iz uporabe, naj- sti, na koncu okronano s svarilnim moralnim demo denimo tudi v vodiški pesmi "od reuneh naukom: pesem je napisana navkljub tistim, ki =asou" (srote vivoge, nemcizem Fer waifs), znani bi jo zasramovali. v dveh prepisih iz =asa kmalu po letu 1800. Volkmerjeva pesem je nasprotno bolj uravno- Po vsebini je pesem o "kmetuški žlahtnosti" težena, manj stanovsko ekskluzivna ter hkrati v nekakšna budnica kme=kega stanu, vendar ne poduk tudi samemu kmetu in ne le drugim sta- poziv k dolo=enemu programu ali celo h kak- novom. Razlika z našim Anonimom je o=itna že šnim mislim, ki bi dišale po "revoluciji" in preko- na za=etku. Slednji namre= nagovori "vse ljudi", cuštvu. Namenjena je tudi drugim - nekme=kim da jim bo pel "od te kmetuške žlahtnosti inu ni- ljudem, nastala pa bi lahko nenazadnje kadarko- gove urednosti", ki je ni mo= dovolj ceniti in pre- li med jožefinsko dobo in zemljiško odvezo pla=ati. Volkmer je manj neposreden: "Vsi stani 1848. Zgolj ugibati moremo, kateri dogodek, =e na sveti potrebni nam so." Ko jih našteva, sicer sploh kateri, je utegnil dati povod njenemu na- na prvo mesto pred gospodo in meš=ane po- stanku. Zahteve po ve=jem upoštevanju in poli- stavlja "kmetstvo", nato pa pravi, da prva dva "z ti=ni vlogi kmeta so se v tem sedemdesetletnem misli pustim" in "samo to kmetstvo posebno =a- obdobju prvi= jasno izrazile ob odpravi nekate- stim". Medtem ko so Anonimu blizu gesla o ena- rih osovraženih reform po smrti Jožefa II. S kem izvoru ljudi ne glede na stan ("Kar je na tem Kranjskega je prišlo kar 373 pritožb, pri =emer je svetu ludi, so od kmeta sem peršli"), je Volkmer ljubljanski odvetnik Jožef Lukman novemu ce- bolj zadržan, =eprav tudi sam utemeljuje "po- sarju predložil prošnje in zahteve podložnikov trebnost" kme=kega stanu s Svetim pismom, z iz 53 gorenjskih ob=in, da bi bili tudi kmetje za- Bogom O=etom kot "vinskim gradnikom" in stopani v deželnem zboru. V ve= spomenicah se "sejávcem" Jezusom kot "božjim srednikom". je nadalje zavzemal za kme=ke interese in jih za- govarjal s protifevdalnimi stališ=i.79 V širšem =a- Volkmer je nadalje milejši v vrednostnih sod- sovnem razponu okoli leta 1800, ko je bila "Pe- bah družbene strukture, ki jo na nekaj mestih sem od kmetuške žlahtnosti" najverjetneje se- ošvrkne bolj mimogrede: "O, kaj bi za=eli na sve- stavljena, podobnih glasov o zapostavljenosti ti ludje, =i ne blo bi kmeta, ker dela za nje. Vsa kme=kega življa kajpak ni manjkalo, tako deni- druga mojstríja bi bila zani=" in "Vsi mojstri ne mo v =asu Ilirskih provinc, ko je bila v zraku od- delajo telko kak kmet". Neznani verzifikator s prava fevdalnih odnosov. Kranjskega gre v ocenjevanju kmetovega pome- na dlje, saj kme=kemu stanu pripisuje vzdrževa- Anonimova "Pesem od kmetuške žlahtnosti" nje celotne družbe: "u usakmu stanu teh ludi du- je svojski izraz predstav kmeta, nezadovoljnega hovni inu dežeuski od kmeta se redijo, živijo", in s svojim premalo cenjenim položajem, spisana sicer kot vsesplošno znano dejstvo: "Sej =loveka bodisi od duhovnikovega bodisi laikovega pere- na svetu ni, kateri be na spoznou...". sa. V njej ne manjka ljudskih izrazov, splošno razširjenih nemcizmov ter pesniških okornosti. "Prleški kmet" poleg tega druga=e kot "kranj-

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 43

bok Volkmerjevo "blago priprošnjo", ki je v za- =etku 19. stoletja (lahko) zagledala lu= sveta v pou=ni knjižici. Nekakšno srednjo pot med kranjskim Anonimom in Volkmerjem je pozne- je ubral Martin Kuralt s svojo leta 1823 objavlje- no kme=ko pesmijo, slavospevom kmetovemu delu in Bogu.80

Krog predstavljenih pesnitev kronološko skle- pamo z državniško hvalnico prigodniškega zna- =aja, kakor smo ga s pesmijo o smrti Marije Tere- zije tudi uvedli. Med izbranimi besedili je edino natisnjeno letak z upodobitvijo papeža Pija VII. (1800-1823) in verzifikacijo o njegovi ponovni vrnitvi v Rim po petletnem izgnanstvu (1809- 1814). Po vsebini ni le alegori=ni opis papeževe- ga prihoda v Rim in dobrih želja za prihodnost, temve= hkrati zahvala "božjemu pomo=niku", avstrijskemu cesarju Francu I., ki se mu pripisuje papeževa rešitev "vunkej je=e". Štirinajst =etve- rovrsti=nih kitic, najverjetneje delo duhovnika, ni ravno posre=en izdelek slovenskega umetne- ga pesništva svoje dobe. S prejšnjimi rokopisni- ^•••^ mi verzifikacijami povezujeta slednjo predvsem Upodobitev Pija VII. na letaku "Pejfem od =as nastanka in anonimno avtorstvo. naßiiga fvetiga Ozheta Piusa tega VII. " Tudi ta pesem kot ve=ina prejšnjih doslej o=it- "Le-ta pesem je narjena usakmu kmetu k =asti," no ni bila znana; pogrešamo jo v Simoni=evi Slo- njenim zasmehovalcem pa zapreti, da se "ima venski bibliografiji. Sicer pa ne gre za najstarejšo sramuat usakikrat". slovensko pesem v =ast kakšnemu papežu. Že v gradivu za Pisanice za leti 1782 in 1783 se je na- Neobjava in pozaba pesmi o "kmetuški žlaht- mre= znašla veliko pozneje objavljena hvalnica nosti" torej ne presene=ata, =e ji postavimo ob Piju VI. izpod peresa A. F. Deva.81

Pejfem od nafhiga fvetiga Ozheta Pejsem od našiga svetiga o=eta Piusa tega VII. Pijusa tega VII.

1. 1. Preteklu je pet lejt Preteklu je pet lejt, kar nam je biu S. Ozhe vfet kar nam je biu s/veti/ o=e vzet, is Rimskiga trona iz rimskiga trona vfeta je bla njegova Krona. vzeta je bla njegova krona.

/2./ Pogledal je Bog na njh saderfhaine Pogledal je Bog na nj 'h* zaderžajne /* Francozov/ inu sprebernit nieh gerdu djanje inu sprebernit njeh gerdu djanje, ker fe je nemo sadosti sdelu ker se je nemo zadosti zdelu, jeh je ftrafal sa njeh delu. jeh je strafai* za njeh delu. /* kaznoval/

od lepeh umetnost, gradivo za 1782 in 1783, faksimile H" Martin Karali, Jutrcjna pesem eniga krajnskiga kmeta Ljubljana 1977 (Monumenta litterarum slovenicarum poletu, v: Gspan, n. d., str. 259-260. 14), str. 167-168. - Prim. M. Dolgan, Slovenska muza 81 Anton Feliks Dei', Na vesele prihod Piusa VI. rimske pa- pred prestolom. Antologija slovenske slavilne državniš- peža v I.uhlano ta 16 dan suše=a anno 1782, v Pisanice ke poezije, Ljubljana 1989, str. 165-166.

VSE ZA ZGODOVINO 44 ZGODOVINA ZA VSE

Pustu je priti zhes nadloge Pustu je priti =ez nadloge, sramoto ino drusga vezh, sramoto inu druzga ve=, sa nih gerdu djaine za nih gerdu djajne, k'fo odstopili od Boga prezh. k'so odstopili od Boga pre=.

4. Otli so she letu striti Otli so še le-tu striti: luzh te vere pogasiti lu= te vere pogasiti, od Boga se odlozhiti od Boga se odlo=iti, fveto vero sapustiti. sveto vero zapustiti.

Bog nam je poslou nadloge Bog nam je poslou nadloge vojska she zhes dvajset leit vojska že =ez dvajset lejt, na sadne pa she to drugu nazadne pa še to drugu k'nam je biu svet Ozhe vset. k'nam je biu svet o=e vzet.

6. Pet leit ta svet Ozhe zhastitli Pet lejt ta svet o=e =astitli, nash narvikshi gospodar naš narvikši gospodar, je biu Franzoski semli skriti je biu /v/ francoski zemli skriti svete Zirkve poglavar. svete Cerkve poglavar.

7. Oni so tud minili Oni so tud minili bit gospodje zelga Svejta bit gospodje celga svejta, pa kmalo so bli udarjeni pa kmalo so bli udarjeni skus tega narvikshiga. skuz tega narvikšiga.

8. 8. Bog je poslou pomoznika Bog je poslou pomo=nika, Franzhiska Zesarja nashiga Fran=iška cesarja našiga, nam je reshu vunkej jezhe nam je rešu vunkej je=e Svetiga Ozheta Piusa. svetiga o=eta Pijusa.

9. Ludje sa mo na pruti tekli Ludje sa mo napruti tekli, kader je shou v'sveti Rim kader je šou v sveti Rim ino oni so kniemu rekli ino oni so k njemu rekli: hvalima mi Boga shnim. Hvalima mi Boga ž nim.

10. 10. Sdej bo nasha sveta Vera Zdej bo naša sveta vera zvedla bel koker poprei cvedla bel koker poprej, katir je otu to satreti katir je otu to zatreti, ob vso mozh pershou je sdej. ob vso mo= peršou je zdej.

11. 11. Nash Rimski Zesar zhastitli Naš rimski cesar =astitli, poshegnan tud od Boga požegnan tud od Boga, sa njega morma moliti za njega morma moliti, kije premagou puutarja/sic!/. ki je premagou puntarja* /* Napoleona I./

VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 45

12. 12. Mi bodimo tedei vefeli Mi bodimo tedej veseli, kir smo dozhakali lub mir kir smo do=akali lub mir, Boh dej deb tako shiveli Boh dej, de b ' tako živeli, koker nam Boh sapove. koker nam Boh zapove.

13. 13. Sa to pa tud vselej zhastima Zato pa tud vselej =astima svestu nashiga Boga zvestu našiga Boga, njega sapoud vselej dershima njega zapoud vselej deržima, dau nam bo kar prosma ga. dau nam bo, kar prosma ga.

14. 14. To pa tudi mi skirbimo To pa tudi mi skirbimo, de boga hvalma veselj de Boga hvalma veselj, sa naprej brumno shivimo za naprej brumno* živimo, /* pobožno/ de pridemo v'fveti Rej. da pridemo v sveti rej.

Letak sam pove kaj malo o drugih okoliš=inah Cerkev: "Zdej bo naša sveta vera cvedla bel ko- in še najve= o =asu nastanka pesmi. Pij VII. se je ker poprej...", =e bo le dovolj poslušnosti Bogu po skoraj petih letih neprostovoljnega bivanja v in spoštovanja njegovih zapovedi. Grenoblu in Savoji slovesno vrnil v Rim 25. maja 1814, potem ko je dober mesec poprej, 6. aprila, Predstavljeni izbor iz rokopisne zbirke sloven- Napoleon I. odstopil s položaja francoskega ce- skih besedil Nadškofijskega arhiva Ljubljana ni- sarja. Pesem je bila napisana le malo zatem, kot ma posebne umetniške, a zato toliko ve=jo pri- vse kaže, še preden je moral papež ob Napoleo- =evanjsko vrednost. V živem ljudskem, bolj ali novi vnovi=ni osvojitvi cesarskega prestola manj okornem, vendar mestoma tudi so=nem in (1815) za kratek =as spet zapustiti Rim. Kot pravi metafori=nem jeziku, nazorno opisuje sodobne pesnik, je Franc L, "naš rimski cesar =astitli ... razmere ter poglede in pri=akovanja "konserva- premagou puntarja", tistega, ki "ob vso mo= per- tivnega" dela glasnikov svoje dobe. Delna izje- šou je zdej", potem ko je hotel zatreti sveto vero. ma je pesem o "kmetuški žlahtnosti", ki odraža Neznani pesnik skuša pisati v prestopni rimi, naprednejše nazore, sicer še vedno v mejah sta- ki mu ne te=e najbolj gladko. Po vsej priliki je z novske družbene ureditve. Ob vsej literarni dolenjsko-notranjskega govornega obmo=ja, o skromnosti daje ve=jemu delu pesnitev poseb- =emer pri=ajo zlasti besede: pretekla, lejt,gerdu, no težo dejstvo, da še niso doživele objave, edi- zdelu, delu, drugu, svejta, napruti, skuz, zvestu, ni dve že znani pesmi pa sta bili v svojem zgodo- vendar pesem podobno kot ona o "kmetuški vinskem kontekstu le malo upoštevani. žlahtnosti" ne skriva nekaterih gorenjskih zna- =ilnosti: nadloge, oni, gospodje, koker. Zusammenfassung

Med šestimi predstavljenimi slovenskimi pe- "Daran ist schuld Joseph der Kaiser, gebe Gott, snitvami je hvalnica v =ast papeža edina z vedrej- daß es bald einen anderen gibt..." šo vsebino in zadržano optimisti=nim pogle- dom v prihodnost, pozdrav vojaški zmagi in pri- (Un)bekannte slowenische Dichtung vom Tod =akovani verski prenovi. Po dolgotrajnem ob- Maria Theresias bis zum Wiener Kongreß dobju "vojska že =ez dvajset lejt" (od 1792) si zwischen Panegyrikus und gesellschaftspoliti- more svet kon=no oddahniti: "Mi bodimo tedej scher Kritik veseli, kir smo do=akali lub mir". Odpadniki od vere, ki so hoteli "bit gospodje celga svejta", so Die im Beitrag vorgestellten älteren sloweni- bili namre= pravi=no kaznovani. S padcem schen Gedichte, die sich, aus unterschiedlicher "puntarja", krivca pravkar minulega zla, naj bi bi- Provenienz stammend, in der Sammlung Histo- lo na mah bolje tudi za katoliško vero oziroma rische Niederschriften im Laibacher Erzbischöf-

VSE ZA ZGODOVINO 46 ZGODOVINA ZA VSE

lichen Archiv befinden, können inhaltlich einem ter Stelle der sechs hier vorgestellten Dichtungen breiten Spektrum dichterischer Gattungen zuge- stehen. Besonders bedeutsam sind zwei inhalt- ordnet werden - von der lobpreisenden staatli- lich sehr ähnliche Gedichte aus der Feder der chen Poesie bis zu beißenden und satirischen immer mehr zurückgedrängten Ordensgeist- gesellschaftskritischen Versen. Bei den sechs lichen. Das erste, vor 1789 entstandene Gedicht ausgewählten Gedichten verschiedener unbe- hat eine betont antijosephinische Pointe, das kannter Autoren, die in der Zeit vom Tod Maria zweite, in den Jahren 1790/91 verfaßt, ist Theresias (1780) bis zur Abdankung Napoleons antijansenistisch. Ihre Kritik richtet sich gegen (1814) entstanden, finden sich merkbare Unter- die Neuerungen anläßlich der Vermessungen für schiede in künstlerischer und ästhetischer Hin- den Josephinischen Kataster und gegen sicht. Doch könnte man die Mehrheit der Gedich- Verwaltungsreformen, insbesondere aber gegen te als Frucht der "Volksdichtung" - anders gesagt die neue kirchliche Ordnung, deren Vertreter des sogenannten "bukovništvo" [von "bukovnik" jüngere, in "jansenistischem" Geist erzogene - Volksschriftsteller ohne Schulbildung] - bezeich- Geistliche waren, und als deren Hauptschuldiger nen. Die Autorenschaft kann in den meisten Fäl- Joseph II. galt. Gegen eher allgemeine Plagen, len „konservativ" orientierten Geistlichen und vor allem den Unglauben und die moralische Ordensgeistlichen zugeschrieben werden. Bis- Verderbtheit der Menschen, wandte sich der her waren aus späteren Veröffentlichungen nur unbekannte Autor des Liedes, das in seiner zwei "antiaufklärerische" satirische Gedichte aus Grundform vor 1800 entstand und in den ersten der Zeit um 1790 bekannt, eines davon insbeson- Jahren des 19. Jahrhunderts in seine endgültige dere wegen der erstmaligen Verwendung des Form gebracht wurde. Die Plagen dieser Welt Wortes "aufgeklärt" in slowenischer Sprache. Die würden demnach aus Frankreich stammen, und ersten fünf Versifikationen wurden nur in hand- zwar sowohl die ideologischen Verwirrungen als schriftlicher Form erhalten und verbreitet. Wie auch die reale militärisch-politische Gefahr, ge- auch die jüngste Dichtung, ein gedrucktes Flug- gen die Kaiser Franz IL kämpfte, womit er auch blatt, sind alle Gedichte nicht unterschrieben und den im zweiten Teil des Gedichts mit Bitterkeit nur zwei datiert. Dies ist auch nicht verwunder- beschriebenen Musterungen junger Burschen lich, denn vier der Gedichte hätten der Zensur Sinn verlieh. "Fortschrittlichere" Töne finden sich sicher nicht zugesagt. Insbesondere der Autor im Loblied auf den Edelmut der Bauern, das in eines der Gedichte hätte wegen der direkten den Jahren rund um 1800 entstand. Sein Inhalt Kritik an der Person und Politik Kaiser Josephs ist nicht so sehr die Heroisierung des bäuerlichen II. zweifellos große Schwierigkeiten bekommen. Standes als vielmehr eine Kritik an dessen Ver- höhnung, mit dem Ziel der moralischen Beleh- Inhaltlich noch am wenigsten interessant sind rung aller Menschen. Dem Autor ist auch die Idee zwei Loblieder anläßlich des Todes von Maria von der Gleichheit alle Menschen nicht fremd, Theresia sowie der Rückkehr von Papst Pius VII. die mit der biblischen bäuerlichen Herkunft der nach Rom, die chronologisch an erster bzw. letz- gemeinsamen Stammeltern begründet wird.

VSE ZA ZGODOVINO a i |•^»••)00••••••••••••>•»••»•»^>••?•••^

Gorazd Stariha TRIJE TOLOVAJI

Tri zgodbe o ljudeh, ki so kradli pa so jih prijeli, o sojenju ter o pravnem redu

Pred nami so zapisniki zaslišanj treh siroma- no pisati... (Resda mati=ni listi, popisi prebivals- kov, ki so po malem delali, bera=ili pa tudi prije- tva, zemljiška knjiga in podobne "statistike" ne la se jih je dostikrat kakšna stvar brez soglasja prizanašajo nikomur, vendar so to praviloma za- lastnikov. To so bili predstavniki gosta=ev in dni- pisi nevtralnega zna=aja, ki jih posameznik de- narjev oz. bera=ev. Njihove zgodbe so iz let 1776, jansko ne zanima). 1803 in 1822. Prva torej še iz =asa Marije Terezije, Iz prvega zaslišanja bomo tako izvedeli, da so druga iz =asa cesarja Franca II. in tretja iz =asa se reveži, ki niso imeli nikakršnega nepremi=- taistega cesarja, samo da je bil takrat že Franc I. ninskega premoženja, kar precej selili iz kraja v Vse so nastale v dobi "pravnega absolutizma", v kraj, bera=enje in kraja pa se tudi nista izklju=e- obdobju od prve polovice 18. stoletja do revolu- vala. Zapisnik je zanimiv tudi zaradi seznama in cije leta 1848. Skupna zna=ilnost tega obdobja je kratkega opisa gorenjskih bera=ev, poleg pravih v tem, da postane nosilec pravnega razvoja mo- imen so se ohranili tudi njihovi vzdevki. narhova centralna oblast (omejevanje fevdalcev, Drugi zapisnik govori o tržiškem kova=u, žeb- prenašanje pristojnosti). Doba pomeni za=etek ljarju, ki ga je delodajalec odpustil in se je mo- moderne zakonodaje; gre za poenotenje prava, žak za=el preživljati s krajo. Vendar pa iz zasliša- za odpravljanje obi=ajev (krajevnih, zgodovin- nja izvemo tudi, da je kova=a kar precej mu=ila skih).1 Ta "pravni" okvir je res zelo splošen; da je žeja, tako da je odpustu skoraj gotovo botrovalo pa vsem trem osrednjim zaslišancem ime ravno ravno pijanstvo. Osebe, s katerimi se je družil, Luka, je pa neiskano naklju=je. Zgodbam je de- tudi niso imele ravno najboljših delovnih navad, jansko skupno zlasti to, da govorijo o ljudeh, ki že v=asih pa so se našli poštenjaki, ki so bili pri- so bili res na dnu tedanje družbe, tako na koncu, pravljeni kupovati blago po sumljivo nizkih ce- da so prihajali v navskriž z zakonom. Prav zato nah in jim je bilo vseeno, kako se je le-to znašlo so se nam tudi ohranili zapisi o vsaj delu njihove pri prodajalcu. Izraz že uveljavljenega pravnega usode. Sicer pa je že tako, da je najve= napisane- reda se kaže v zanimanju notranjeavstrijskega ga o "vrhovih", vladajo=ih, premožnih, tako ali apelacijskega sodiš=a v Celovcu za nebrižnost in druga=e slavnih ljudeh in na drugi strani o "pod- po=asnost kranjskega sodiš=a, kateremu je zapr- nu", kriminalcih in marginatóri s strani =rnih ti žebljar nazadnje še pobegnil. kronik. O pravih "navadnih" ljudeh je še naj- Prav tako se kažeta pravni red in zanimanje manj zapisov, o njih namre= resni=no ni potreb- višjih oblasti za zaš=ito državljanov pred samo- voljo uradnikov (vsaj v nekaterih primerih) v ' Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska tretji zgodbi, ki govori o "na =rno zaprtem in te- matica, Ljubljana 1996, str 365 penem" ušivem nemani=u, ki je upravniku ljub- 48 ZGODOVINA ZA VSE

ljanske kaznilnice zaradi nedolžne kraje povzro- iti po svetu, nam prikaže bivanje reveža, ki se je =il precej "uradnih" skrbi. iz leta v leto prebijal vedno kje drugje. Ko je bil Pa za=nimo. star dvanajst, štirinajst let, je odšel od doma slu- žit v Suho k "Mar=ovmu Valant" kjer je ostal eno Prva zgodba leto. Nato je bil leto dni pri Urbanu Vizavu v Bri- tofu, zatem pa se je podal na Koroško, kjer je bil V mesecu marcu leta 1776 je kokrški inimicar pri nekem Doli=u tri leta, pri nekem Hrovatu prijel štiri sumljive bera=e, =e ne že kar tatove, dve leti in nato še pri nekem pivovarju Prdcu Luka Bizjaka vulgo Cunjarja, Jurija Skodlarja, Jo- {Perdez) eno leto. Zatem se je vrnil v , kjer žefa Libani=a vulgo Vahti=a in Primoža Križnarja je bil leto dni v službi pri "Jur=kovmu Valant", vulgo Bitenca.2 Predal jih je upravitelju gospos- nato pa v Srakovljah pri Srakarju prav tako eno tva Brdo pri Kranju, Valentinu Vresniku, ta pa jih leto. Sledila je poroka v Orehovljah in leto dni je 21. marca odgnal na deželno sodiš=e v Kranj. gostaštva pri Jakobu Rabu, nato eno leto v Pre- Tam so =ez dva dni Luka Bizjaka na kratko (su- dosljah pri Boštjanu Žibertu (Pircu), pri Leskov- marno) zaslišali v naslednji postavi: sodnik je bil cu v Britofu dve leti in pol, leto in pol pri Luku Joh. Andrej Crobath - mestni sodnik in namest- Kralju ali Golju in pri Skodlarju (ki je bil aretiran nik deželnega sodiš=a, prisednika (v kriminal- obenem z njim) eno leto. Njegovo in njega žene nih zadevah) sta bila Maks. Anton Jugovic in Joh. zadnje bivališ=e pred nesre=nim prijetjem pa je Nep. Rozman, Joh. Jurij Nord, mestni pisar, pa je bilo od sv. Jurija (23- 4.) 1775 pri Anžetu Maziju v bil zapisnikar. Zapisnik so poslali "na višje me- Britofu, podložniku samostana Studenice. sto'" in 30. marca so prejeli ukaz, da proti Bizja- ku za=nejo kazenski proces. Na vprašanje, kakšen poklic opravlja oz. kako, Na ponovno, tokrat kazensko zaslišanje, pa je s =im se preživlja, je odgovoril, da deloma s ple- moral Bizjak po=akati do 28. junija, ko je kazen- tenjem nogavic in izdelovanjem muhalnikov, skemu procesu na=eloval sodnik Guilielm Kaje- deloma pa tudi z lovljenjem žab. Kadar pa mu tan Vesel, • kr. deželni sodnik v Kranju, prised- vse to ne bi zneslo dovolj oz. ni=, pa naj bi tudi nika sta bila dr. Maksimilijan Anton Jugovic in bera=il. Po njegovem prepri=anju naj bi bilo be- Johann Nepomuk Rozman, vprašanja in odgo- ra=enje tudi krivo, da so tokrat zaprli njega in to- vore pa je zapisoval Damijan Jožef Vesel, •. kr. variše. Omenjeni Vahti= je namre= prišel k Luku pisar deželnega sodiš=a v Kranju. prespat za par dni, na sredo po Jožefu (20. 3) pa sta se že zarana odpravila iz Britofa lovit žabe v Iz splošnih vprašanj najprej izvemo, da so Biz- Kokro. V Tupali=ah sta ju došla Jurij Skodlar in jaka poznali tudi pod imenoma Soudatou Luka Primož Bitenc, tako da so skupaj prispeli v Ko- in Cunjar (Zuinar), da je bil star 32 let, rojen raj- kro do prvih hiš, kjer pa so se pojavili trije vojaki nima Tomažu in Klari (ki nista imela =isto ni= in mitni=ar na konju, jih takoj prijeli in zaprli v premoženja) v Predosljah na gospostvu Brdo mitnico, =ez nekaj =asa pa odpeljali na gospos- pri Kranju. Bil je poro=en z ženo Mico in imel z tvo Brdo pri Kranju in od tam v Kranj. njo tri "žive=e otroke" (pri takratni umrljivosti Na vprašanje je Luka pojasnil, da Primoža Bi- otrok ta podatek verjetno ni zvenel za današnje tenca pozna, ker je pred približno pol leta ve=- pojme nekoliko nenavadno) - devet let staro krat bera=il pri Lukovi hišni gospodinji. Jožeta Špelo, nato še Jero in Magdaleno. Luka je imel Vahti=a je poznal že tri leta, ker je ta stanoval v tudi dva brata. Starejši Jošt je bil oskrbnik v služ- Predosljah pri "Hanskovmu Luku", Jurija je poz- bi na Brdu, mlajši Gregor pa oženjen gosta= v nal že dvanajst let, ker sta skupaj služila v neki Tupali=ah. Bratje so imeli še dve sestri. Mina je vasi. Z Vahti=em je tudi že trikrat ali štirikrat be- bila na Beli poro=ena s t. i. Lon=arjevim Jurijem, ra=il v Vodicah, v Cerkljah in v komendski fari. S Meta pa je bila gosta=ka v Predosljah. Skodlarjem pa je bil samo enkrat na Savi, ko sta lovila žabe in bera=ila okrog. Odgovor na vprašanje o njegovem bivanju Sodiš=e je Luka povprašalo, ali pozna še kak- "od mladosti dalje", torej od takrat, ko je moral šne bera=e in ta je za=el naštevati, da pozna še Jožeta Psika, ker je bil na njegovi ohceti, Gašper- 2 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), fond. Mestna ob=ina ja Križnarja je pred tremi leti sre=al pri bera=e- Kranj (KRA-2), arhivska enota (a, e.) 24. nju, Martina Polonina prav tako pred tremi leti v •* Deželno sodiš=e je obtoženca lahko samo sumarno zasli- šalo, nato pa je apelacijska sodiš=e v Gradcu (od 1782 Kranju, ko je prodajal muhalnike (o=itno precej dalje v Celovcu) odlo=ilo, ali naj primer v nadaljevanju razširjena beraška obrt!). Gregorja Halmana je obravnavajo kazensko ali ne. ve=krat videl prodajati krta=e, Miha Rezijana je

VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 49 sre=al pred petimi ali šestimi leti na Joštu in nato Sodnik je nato na vsak na=in hotel od Bizjaka ve=krat, ko je okrog prodajal pernice, Anton dobiti priznanje, da je bil tudi on "aktivno" ude- "Mertev Lah" se mu je pred približno tremi leti ležen pri kraji. Za pri=i je dal poklicati celo oško- pridružil pri bera=enju, Štefana Štucna pa je dovanca Mo=nika in njegovega spremljevalca v spoznal v Britofu, kjer je tedaj prebival. lovu za ukradenim denarjem, Matevža Resmana, ki sta potrdila, da jima je Luka takrat v Kovorju Luka je torej izjavil, da so ga zaprli samo zaradi priznal, da je bil on na straži, medtem ko je Do- bera=enja, vendar pa ga je sodnik takoj povpra- line kradel. Za pri=o so poklicali tudi Jur=ka iz šal, =esa da je bil še obdolžen. Že v prvem, su- Kovorja, pri katerem sta se bera=a ustavila in marnem zaslišanju so ga namre= povprašali, ka- kjer so ju dobili. Ta je potrdil, da je imel Luka ve= ko je bilo z nekim prejšnjim bera=enjem na Je- denarja kot le petico, saj naj bi vino in kruh pla- zerskem. Že takrat je Luka povedal, da je z ne- =al z dvajsetico, potem pa, ko je bilo treba denar kim Simonom Dolincem pred približno štirimi vra=ati lastniku, naj bi vrnil še polno pest denar- leti bera=il na Jezerskem, kjer je Simon ukradel ja. Glede tega drugega o=itka je Luka popustil v neki denar, on pa da je bil poleg. Na kazenskem toliko, da je priznal, da je takrat imel pri sebi šest zaslišanju je izjavo ponovil, vendar še v isti sapi peti=, o tem, da bi sodeloval pri kraji, pa nikakor zanikal svojo prisotnost pri kraji, =eš da se je ni hotel slišati in je vztrajno in dosledno tajil svo- zmotil, da se mu je zareklo in da je Doline kradel jo vpletenost. sam. Seveda so ga natan=neje povprašali o stvari Sodnik je zato spremenil taktiko in ga je vpra- in izkazalo se je, da sodiš=a pravzaprav ni zani- šal, kateri bera=i ga obiskujejo. Luka je naštel malo, ali je Luka lovil žabe v Kokri, ampak kraja, Dolinca, Vahti=a, Štefana Štucna, Jurija Krajnika ki se je zgodila na Jezerskem že pred leti. in "Mrtvega Laha". Sodnika je nato zanimalo, ali Tako naj bi se torej pred kakimi štirimi leti Si- je kdo kdaj kaj prinesel k njemu in Luka je odgo- mon in Luka sre=ala na semnju v Predosljah in voril, da je pred tremi leti neki "Dragomelj=an" k se domenila, da gresta bera=it na Jezersko, kar njegovemu bratu Jožetu prinesel osem ali devet sta tudi storila. Do ve=era sta pripeša=ila do zad- kosov preje, ki jih je prodal za petico. To prejo nje kajže v Kokri, kjer sta prespala, drugi dan pa naj bi "Dragomelj=an" dobil kot pla=ilo za dni- sta spo=ita bera=ila po Jezerskem, med drugim no. Drugega naj bi "Dragomelj=an" ne prinesel tudi pri kmetu Mo=niku, kjer sta tudi prespala. k preiskovan=evi hiši, ko pa so ga opomnili, je Zjutraj sta se vra=ala v dolino. Luka je dejal, da Luka priznal, da naj bi "Dragomelj=an" enkrat, je hodil malo naprej, ker se je Doline nekaj zadr- ko ga ni bilo doma, prinesel njegovi ženo suk- žal, pritisnilo naj bi ga namre= na potrebo. Ko pa njo, ki da jo je kupila od njega za en goldinar. ga je dohitel, mu je pokazal nekaj masti, ki jo je Na vprašanje, =e je še kdo kdaj kaj prinesel, je bil ukradel pri Mo=niku. Luka naj bi mu rekel, da Luka odvrnil, da nih=e ni=, pa so ga spet spomni- naj mast vrne lastniku, kar da je Simon tudi sto- li, da naj bi "Mrtev Lah" neko= nekaj prinesel in ril. Ko pa je ponovno dohitel Luka, je namesto Luka se je spomnil, da je pred dvema ali tremi masti prinesel s seboj nekaj denarja. Nato sta se leti prinesel k njemu skupaj s "Tovarškom" ali oba podala v Kovor, kjer sta si pri nekem kajžar- "Prijatlom" {Perjatou) nekaj koštrunovega me- ju privoš=ila dva maseljca vina in kvartala za de- sa, ki da so ga pri njem potem skuhali in skupaj nar (Doline naj bi od ukradenega denarja Luku pojedli. dal petico). Tukaj je sodnik preiskovanca opom- Sodniku pa to ni bilo dovolj in je hotel vedeti, nil na njegove besede, da mora ve=krat bera=iti, ali je "Mrtev Lah" neko= k Luku prinesel tudi ne- ker da mu zmanjka živeža. Kako da je torej mo- kakšen denar. Tako se je Luka spet moral spom- gel kartati za denar? Luka je bil nekaj =asa tiho, niti, da ga je pred približno tremi leti, enkrat po nato pa je odgovoril, da je igral zato, ker da se je veliki no=i, sre=al "Mrtev Lah" in ga nagovoril, da nadejal nekaj priigrati. Druga=e da nikdar ne naj gre z njim, da mu bo dal za poli= vina. Tako igra za denar, za orehe pa= ve=krat! sta se podala k "Spici birtu" pit. Ko je "Mrtev Lah" Sicer pa hazardiranje s tujim denarjem ni dol- pla=eval, je Luka videl, da ima v mošnji ve= kot go trajalo, ker se Mo=nik o=itno ni hotel sprijaz- za pest denarja. Potem je "Mrtev Lah" pobral bir- niti z denarnim izginotjem, ampak je še z nekom tov plaš= in odšel, Luka pa je ostal v gostilni. pohitel za bera=ema in ju izsledil v Kovorju. Sle- Kmalu sta v gostilno prišla njegov brat Jože in dilo je prisilno povra=ilo odvzetih sredstev in te- Doline, povprašala po "Mrtvem Lahu" in pove- meljit tepež, tako da je Doline obležal pri kajžar- dala, da je ta v Žiganji vasi ukradel nek denar, ju v Kovorju, Luka pa je lahko še sam odhla=al nakar so se vsi trije podali za njim in naleteli domov v • ri to f. nanj na Laborah {Na Vaboralï) pri Bitenc. Lukov

VSE ZA ZGODOVINO 50 ZGODOVINA ZA VSE brat ga je nagovoril, da naj denar vrne in "Mrtev Luka je odgovoril, da od naštetih pozna samo Lah" je denar izro=il bratu Jožetu, ki pa mu je ne- Jožeta Psika, njegovo ženo in h=er Mico, in sicer kaj tega denarja vrnil. Nato so se vrnili k "Špicl- zato, ker naj bi bili na njegovi ohceti, enkrat pa nu", mu vrnili plaš=, pili in nato odšli domov. naj bi z njimi tudi tri ali štiri dni bera=il. Sodnika je zanimalo, koliko denarja je prei- skovan=ev brat "vrnil Mrtvemu Lahu" in kaj se je

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 51

Lovrenc Krajnek je bil majhen, mršav, dolgega imela je enega sina, oble=ena da je bila po go- suhega obraza, star =ez trideset let, rojen v Jami; renjsko. kje se je zadrževal, Luka ni vedel. Ta rimski Jozel je bil srednje postave, podol-

VSE ZA ZGODOVINO 52 ZGODOVINA ZA VSE

Johann Nep. Pollak je narekoval, da mu je bilo sodnik, Tomaž Pehare in Matija Kristan kot pri- 27. 3. 1803 ukradenih devet surovih (nestrojenih) sednika, Anton Japel, pisar. ov=jih kož, vsaka da je vredna 30 krajcarjev, 30. 3- Na prvo, splošno vprašanje, je Luka povedal 1803 enajst surovih tele=jih kož, vrednih po en svoje ime, da je star 46 let, žebljar, poro=en z že- goldinar 51 krajcarjev in dvanajst dni zatem še no Mino in da ima z njo štiri "žive=e" otroke. Naj- ena surova kravja koža, vredna sedem goldinar- starejša h=i Marija da je poro=ena v Trži=u z žeb- jev. Vse to mu je umanjkalo v no=nem =asu iz ko- ljarjem Jurijem Rozmanom, ostale tri h=ere, Ka- rita, v katerem so se kože namakale v vodi, na ko- tarino 13, Magdaleno 6 in Johanno 4, pa da pre- ritu je bila mo=na klju=avnica - obešanka. življa on, ki stanuje v strojarni gospoda Jožefa Naslednja žrtev, Pavel Mallv, je naznanil, da mu Aljan=i=a. je bila v za=etku maja ukradena ena kravja in ena Sodnika je pri izjavi o preživljanju zanimalo, s svinjska koža iz korita, ki je bilo tudi zaklenjeno z =im se obtoženec preživlja in Luka je odgovoril, obešanko, ki pa se mu ni zdela poškodovana, am- da je pri gospodu Matiju Klandru delal sedem pak ponovno zaklenjena (po ugotovljeni kraji). let kot žebljar in s tem preživljal družino. Od sv. Nato pa je pred binkošti, to je 27. maja, pogrešil Jurija tega leta (23. 4.) pa da sta bila z ženo od- dve surovi kravji koži, tudi iz korita. Obakrat se je puš=ena iz službe in od takrat dalje da zasluži to zgodilo pono=i. Tri kravje kože je cenil na 18 kaj malega z dnino v gozdu, z drvarjenjem. goldinarjev, svinjsko pa na en goldinar. Po uvodnih splošnih podatkih so mu postavili Tretji okradenec, Jožef Mallv, je proti koncu obi=ajno vprašanje, ali je bil že kdaj zaprt in =e aprila pogrešil iz namakalnega korita deset kož ve, zakaj je zaprt tokrat. Na drugo vprašanje je vitoroge ovce (po 40 kr), nato 23- 5. osem tele=jih Luka pravilno odgovoril, da zato, ker se je pre- kož (po 1 gld 42 kr), 30. 5. eno kravjo kožo (6 grešil in tržiškim usnjarjem kradel usnje. Po tem gld), 20. 6. deset ov=jih kož (po 30 kr). Vse je priznanju kraje pa so zahtevali, da še imenuje zmanjkalo v no=nem =asu iz namakalnega korita. mojstre, katerim je kradel. Jožef pa je o=itno našel sled za svojimi surovi- Luka je za=el naštevati kože, ki jih je ukradel nami, saj pravi, da je deset ov=jih kož dobil pri prijohannu Nep. Pollaku, imenovanem "Cena"f> gostilni=arju v Bistrici. Birt je priznal, da je kože (Zennä). Število in vrste ukradenih kož pa se je odkupil od Vajžla po 17 kr za kos (skoraj za pol delno razlikovalo od prijav usnjarjev. Pri Jožefu cene torej). Pri omenjenem gospodarju je J. Mallvu, "Klemenu" (Clemen), se je Lukova izjava Mallv dobil tudi deset zaj=jih kož, ki jih je vzel s z Jožefovo razlikovala za dve tele=ji in deset kož seboj, ker je gospodar sam priznal, da jih je ku- vitoroge ovce, pri Pavlu Mallvu pa je eno kravjo pil od Vajžla. Te zaj=je kože naj bi pripadale tržiš- kožo zamenjala ena vitoroge ovce. kemu krznarju Simonu Plumenthallerju. Sodnika je nato zanimalo, ali je Luka kradel Nadalje je dobil Mallv pri podkovskem kova=u podnevi ali pono=i in ali je vse navedene kože, v Bistrici eno ustrojeno kožo vitoroge ovce. Ko- ki so morale biti težke, prepojene z vodo, odne- va= je sam priznal, da je omenjeno kožo kupil sel sam, ali mu ni pri tem kdo pomagal. Luka je od Vajžla za šest peti=. odgovoril, da je vedno deloval pred zoro in da je Ti dokazi so bili tržiškim usnjarskim mojstrom vse odnesel sam, brez pomaga=a. o=itno dovolj, da so kar sami prijeli Vajžla in ga Naslednje vprašanje je bilo bolj tehni=ne nara- predali tržiškemu gospostvu, kjer so ga nasled- ve, kako je vendar Luka prišel do kož, ko pa so nji dan sumarno zaslišali, preden so ga predali bila namakalna korita vedno zaklenjena z obe- mestnemu in deželnemu sodiš=u v Kranju. O šankami. predaji kradljivca je zakupnik gospostva, Andrej Za kovaškega Luka klju=avnice niso predstav- Orehovnik, obvestil kranjsko sodiš=e dan po- ljale prevelike ovire. Za Pollakovo in J. Mallya prej. Napovedal je, da jim bodo v Kranj poslali klju=avnico je dejal, da sta bili slabi, saj da je sa- zapisnik v nadaljnjo obravnavo in predali Pesja- mo parkrat brcnil vanje s coklo (Zokla oz. Na- ka ob dveh popoldne, zato da prosijo, da ga gelschmidschuch) in sta odpadli. Pri P. Mallvu pa prevzamejo "z varnim spremstvom." Na tržiš- da jo je prvi= razbil s kamnom, tako da jo je dru- kem gospostvu so torej zaslišali Vajžla 27.6.1803 gi= lahko odprl že kar z roko. Mally se verjetno ob devetih dopoldne v naslednji postavi: gos- ni zavedal, da je Luka klju=avnico pokvaril že pri pod Andrej Orehovnik, najemnik5' in krajevni prvem vlomu. 1 V tem

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 53

Seveda Luka ni kradel kož za doma=o obrt, (stalnega) dela. Kje je torej dobil sredstva za pre- ampak jih je prodajal, in to, kot je ugotovil že Jo- živetje, za hrano? žef Mally, kr=marju Petru v Bistrici - deset ov=jih Na to ponovno vprašanje je Luka odgovoril, kož po 17 kr, dve kravji po 4 gld in šest tele=jih da je nekaj zaslužil tudi z dninarskim drvarje- po en goldinar; nadalje t. i. Vrtarjovemu Jožu iz njem, enkrat pa da je dobil pol deleža od nako- vasi pod Tahram (Podbrezje) enajst tele=jih po vala, ki ga je bil gotovi kosárski pomo=nik, ime- en goldinar, dve kravji po enajst peti=7, kozlovo novan "Šnofar" (Schnofer), ukradel gospodu za šest peti= (2 gld 30 kr) in eno svinjsko kožo za Matiju Klandru v Trži=u iz njegove kova=nice. dve petici (50 kr). To zadevo z nakovalom je moral Luka natan=- Vendar pa je Luka pripomnil, da se mu zdi, da neje pojasniti: od obeh odkupcev skupaj ni dobil gotovega de- "Bilo je po sv. Juriju, takrat že nisem bil ve= v narja ve= kot 10 gld", ker da je vse ostalo zapil pri službi, ko sva se s kosárskim pomo=nikom Šno- njiju in so bili torej žena in otroci bolj malo de- farjem sre=ala na trgu v Trži=u. Šnofar mi je re- ležni sadov o=etovih no=nih podvigov. kel, naj grem z njim proti Pristavi, da se bova Preiskovancu so nato pokazali "v prepoznavo" med potjo pogovorila in tam spila maseljc kože, ki jih je Jožef Mally zaplenil pri gostilni=ar- (0,353 1) vina. Ko sva prišla do korita za napaja- ju v Bistrici. Najprej deset ov=jih kož in Luka je nje živine v Pristavi, mi je dejal kosárski pomo=- potrdil, da so to Mallyeve kože, nato pa še zaj=je nik, da naj po=akam na cesti pod vasjo, da bo kože krznarja Simona Plumenthalerja, za katere prinesel nakovalo.

VSE ZA ZGODOVINO 54 ZGODOVINA ZA VSE

=i' (Anzä) v Trži=u, pa je bila že zaprta. Od teh skemu pod grožnjo pla=ila treh dukatov, da v sedmih goldinarjev sem dal Šnofarju med potjo treh dneh sporo=i, zakaj preiskovanec ni bil ve= v Trži= tri goldinarje v bankovcih. zaslišan, oz. zakaj preiskava kako druga=e ni na- Druga=e pa sem nakovalo spoznal takoj, ko je predovala. bilo izmotano iz cunj. Vedel sem, da pripada Iz Kranja so v Celovec odgovorili 18. oktobra, gospodu Klandru, ker sem bil pred =asom pri da so celovški ukaz prejeli šele 16. oktobra (iz njem v službi in sem ga ve=krat videl. Šnofarju Kranja v Celovec naj bi torej pošta "hodila" dva sem tudi povedal, da sem nakovalo spoznal, da dni, iz Celovca v Kranj pa devet!). V zagovor so vem, da je Klandrovo in on me je rotil, da naj ga navedli, da je bil Pesjak pa= osumljen ve= zakriv- za božjo voljo ne izdam. ljenih tatvin, ki pa jih do takrat še ni hotel prizna- Vse to sem si upal re=i Šnofarju v obraz (pošte- ti. Pri tem dejstvu, so zapisali v Kranju, da so mo- njak pa tak! - op. pis.), pri kraji nakovala pa ni- rali najti pri=e in jih zaslišati. Na tem mestu sta sem bil zraven in tudi ne vem ni= povedati glede najprej napisana oba Mallya in Pollak, vendar so drugega, kar je še bilo ukradenega Klandru, =e- nato imena pre=rtali (koncept!), tako da stavek ravno vem, da mu je bilo ukradeno ve= stvari. kar nadaljujejo - "...in ker je iz pri=evanj izšlo, da Zase lahko zatrdim, da nisem jaz kradel!" je preiskovanec ve= v Trži=u ukradenih kož pro- dal nekemu gotovemu Petru

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 55

so iz zaslišanja sodnega sluge ugotovili, da je na- sodiš=e iz poro=ila ljubljanske kresije izvedelo =in pobega zahteval veliko =asa, da je bil zamu- za žalostno stanje kranjskih zaporov. Zato naj v den in da ga je pripisati izklju=no nepazljivosti štirih tednih na ljubljansko kresijo predložijo na- sodnega sluge, zato so moža obsodili na osem =rt za novo je=o oz. zapore, ali pa na=rt za izbolj- dni zapora ob kruhu in vodi. šanje sedanjih prostorov, tako da ne bodo ve= Ta prijava nosi datum 16. junij 1804, prav tako mogo=i pobegi. Predložijo naj tudi predra=un kot obvestilo o pobegu celovškemu sodiš=u, v in nato =akajo na nadaljnje ukrepanje, kaj bo katerem so zapisali, da naznanjajo, da je Pesjak mo= narediti (verjetno zaradi denarja - op. pis.). vklenjen pobegnil iz zapora. Prostor, kjer bi mo- Kranjski sindik Škarja je tokrat, ko je bila v ne- ral biti napisan datum pobega, je prazen, napisa- milosti njegova oseba, malo bolj pohitel in 7. av- li pa so uro - med šesto in sedmo zjutraj, ravno gusta spisal svoj zagovor glede "sedmega vpra- takrat, ko je bil sodni sluga pri maši. Datuma ver- šanja in odgovora sodnega-sluge". jetno raje zato niso napisali, ker so o pobegu po- V zagovoru je najprej zapisal, da je Luka Pesjak ro=ali šele =ez šest dni, prej so seveda še upali, mož nenavadno hudega apetita in da ga v zapo- da bodo pobeglega prijeli in bi se tako izognili ru odmerjena hrana nikdar ni mogla nasititi, neljubemu poro=anju o pobegu. vedno se je pritoževal nad lakoto in hotel ve= in Seveda so o pobegu obvestili tudi policijo in boljše hrane. Ker mu niso mogli ustre=i, je neke- dodali Vajžlev osebni opis: pobegnil je z okov- ga dne sodni sluga prišel na misel in vprašal sin- jem na rokah in na nogah, star je 47 let, poro=en, dika, ali bi dovolili, da Luku kar njegova žena no- katolik, srednje postave, kostanjevorjavih, krat- si (dodatno) hrano. kopristriženih las, okroglega in rjavega obraza, Vsiljive prošnje jetnika in njegovo sicer vzor- sivih o=i, debelega vratu. Nosil naj bi velik okro- no obnašanje v zaporu, naj bi kon=no pripravile gel klobuk, rjav jopi=, =rne usnjene hla=e, mo- sindika do tega, da je privolil v obisk žene, =e bo dre volnene nogavice in =evlje. Govoril je nemš- Luku prinesla kaj hrane. Poleg tega je najstrože ko in kranjsko. zabi=al slugi, da žena nikakor ne sme sama k za- Notranjeavstrijsko apelacijsko sodiš=e v Ce- porniku, vendar pa se sluga ni držal predpisov lovcu je po=akalo na izid preiskave, ki jo je uve- oz. danih navodil in naj bi pustil ženo =ez no= del ljubljanski okrožni urad in 24. julija naslovilo pri jetniku. Za to dejanje ni mo= kriviti podpisa- eno pismo na sindika Škarjo osebno, drugo pa nega (sindika), ker je =ista laž, da je pustil sluga na deželno sodiš=e v Kranju. ženo pri zaporniku =ez no= z njegovim dovolje- V pismu sindiku Škarji ugotavljajo, da je ljub- njem. ljanski okrožni urad uvedel preiskavo glede po- Škarja je na koncu svojega opravi=ila sklenil, bega na kranjskem sodiš=u. Zaslišali so sodnega da je krivda samo na strani sluge, ki da se ni dr- slugo in na sedmo vprašanje, s =igavim dovolje- žal službenih navodil in je ravnal samovoljno. njem je spustil k zaporniku njegovo ženo in to Ali so Vajžla prijeli ali ne, tega iz razpoložljivih še celo za celo no=, je sluga odgovoril, da z do- dokumentov ne izvemo, ampak zadevo nekako voljenjem sindika Škarje. Sodiš=e je zato pozva- zaklju=uje pismo celovškega sodiš=a z dne 18. lo Škarjo, da predloži svoj zagovor glede odgo- avgusta sindiku Škarji, v katerem ga obveš=ajo, vora sodnega sluge v roku osmih dni pod zagro- da njegov zagovor "jemljejo na znanje", v pri- ženo denarno kaznijo. hodnje pa da je potrebna najstrožja previdnost, V pismu, naslovljenem na kranjsko sodiš=e, pa tudi prinašanje hrane jetnikom je treba natan=- glede na preiskavo ljubljanskega okrožnega ura- no nadzorovati. da o pobegu Pesjaka naro=ajo, da sodnega slugo Sebastijana Veitla najresneje opomnijo na njego- Tretja zgodba ve dolžnosti glede =uvanja zaporov in mu zagro- zijo s hudo kaznijo in takojšnjim odpustom iz Luka iz zadnje zgodbe" je bil Luka Pavlin iz službe, =e bi se kaj takšnega še kdaj primerilo. Radomelj, 29 let star samski brezposelni dninar Nadalje bi moralo pazniško osebje poskrbeti, brez premoženja. Starši so mu že pred leti umrli da ob odsotnosti sluge ali njih samih dobijo spo- in leta 1822 je imel samo "enega edinega brata sobno zamenjavo, skratka, da zapori ne smejo pri življenju" - kot je izjavil na zaslišanju, Gašper- biti nikdar brez paznika. Da mora Kranjsko so- ja, ki je bil poddesetnik pri pehotnem polku diš=e tudi pla=ati stroške, ki jih je imela ljubljan- Marquis Lussignan. ska kresija s preiskavo, to je 13 gld 34 kr, in sicer v treh dneh (kranjsko sodiš=e je te stroške po- "ZAL, fond- Mesto Ljubljana, predsodstvena registratura ravnalo šele 10. avgusta). Poleg tega je celovško (LJU-490), a. e. 254 (f 405-421).

VSE ZA ZGODOVINO 56 ZGODOVINA ZA VSE

Pavlina so zasliševali 18. 9.1822, najprej na po- Pravzaprav povsem nedolžna kraja pa je zara- licijski direkciji v Ljubljani. Na vprašanje, ali je bil di neposrednih posledic, to je zaradi tridnevne- že kdaj v preiskavi ali kaznovan, se je lahko poh- ga zapora v stražarnici kaznilnice in petih udar- valil, da je bil na ljubljanskem magistratu zaradi cev s palico, vzbudila pri višjih oblasteh nena- kraje že trikrat, deloma v zaporu deloma tepen s vadno veliko pozornost. Pavlina namre= niso palico.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 57

desetarja in da gospod upravnik ni bil pri tem ni= sokega deželnega poglavarstva ukazalo", da Ko- kriv tudi zato, ker je udarce prejel sede= po hrbtu nrada strogo ukori z grožnjo najstrožjih ukre- in ne (leže) po zadnjici (torej ni bil kaznovan po pov, =e bi se kaj podobnega ponovilo. pravilih - op. pis.). Pripomnil je tudi, da gospoda upravnika ni slišal govoriti o batinanju. Sklepna misel Zapisnik na magistratu so s tem zaklju=ili in ga poslali na kresijo, od koder so jih 11.11.1822 ob- Pri koncu smo. Od prve zgodbe proletarca iz vestili, da je kazensko sodiš=e po tem zaslišanju leta 1776, ki je bil strokovnjak za žabji lov, plete- Pavlina ugotovilo, da Konrad ni kriv javnega na- nje nogavic in izdelovanje muhalnikov do zad- silja in da ga zato ni zaslišalo. Kazenska preiska- nje, ušivega "železninarja", iz leta 1823, je minilo va torej ni bila uvedena, vendar pa da je gubernij slabih 47 let. Vse tri zgodbe pa so potekale po zaradi težkega policijskega prekrška proti dolž- nekakšnem redu. Prvega in zadnjega Luka je nostim v javnem uradu ukazal uradno preiska- najprej prijela oblast (mitni=ar, policaj), drugega vo. Zato kresija predaja zadevo magistratu, ki naj pa kar oškodovanci sami. Sledila je predaja na- o rezultatih poro=a nazaj kresiji. Prav tako naj slednji stopnji oblasti, v prvih dveh krajevni gos- magistrat Pavlina takoj vrne "njegovemu" okraj- poski, v zadnji magistratu. Od gosposke je pot nemu uradu12, ki so ga tudi opomnili zaradi sla- vodila na deželno sodiš=e, ki je zapisnik sumar- bega nadzora Pavlina. nega zaslišanja poslalo nadrejenemu sodiš=u v Vendar pa magistrat kresiji ni poro=al o nobe- Gradec oz. v Celovec. Ko je slednje presodilo, da nih rezultatih, tako da je kresija 31- 5. 1823 gre za kazenske zadeve, je deželnemu sodiš=u opomnila župana Hradezkva, da so že pred sed- naro=ilo, naj nadaljuje s kazenskim postopkom. mimi meseci naro=ili magistratu, da naj uradno V zadnjem primeru so sicer ušivega bera=a nag- ukrepa proti Konradu zaradi prekrška zoper nali domov, vendar je šlo pravzaprav za preisko- uradne dolžnosti, na kresiji pa še vedno niso do- vanje krivde upravnika kaznilnice, zato je magi- bili poro=ila o ukrepih. Zato naj magistrat najka- strat predal zadevo naprej kresiji. Za ta zadnji sneje v treh dneh pošlje rezultate preiskave in primer je bilo ugotovljeno, da ni kazenske nara- obenem opravi=i tako dolgo zamudo. ve in je vse ostalo v mejah upravnega postopka, Minil pa je še dober mesec, da so z magistrata ukora, vendar pa je prav tako kot prva dva doži- poro=ali kresiji (5. 7. 1823), da so tako ali tako že vel drugoinstan=no presojo. Da se je pravni red pred ukazom kresije z dne 11.11.1822 ugotovili, za=el uveljavljati oz. da se je že uveljavil, torej dr- da sum samolastnega kaznovanja ni upravi=en, ži. Prav tako drži, da je bil vzpostavljen dolo=en da tako ni bilo preiskave in da seveda tudi ukre- nadzor nad samovoljo gosposk, ki so morale pov ne more biti. Luka Pavlin je namre= priznal predajati kazniva dejanja v presojo deželnim so- krajo pri upravniku kaznilnice Konradu, ki ga je diš=em, kot tudi nad delovanjem slednjih v tej stvari treba šteti kot zasebnika. To, da je tudi (opombe višjega sodiš=a iz Celovca glede dol- upravnik kaznilnice, je bilo v tem primeru zgolj gotrajnosti zasliševanja). Podobno bi lahko rekli slu=ajnost. Konrad je tudi zanikal, da bi Pavlina tudi za nadzor izvršne oblasti v zadnji zgodbi. kaznovali s palico po njegovem ukazu, pa tudi Dolgotrajnost postopkov pa je že drugo po- Pavlin sam je v zaslišanju dejal, da Konrad ni bil dro=je, zadevajo=e uradništvo, ki je že za=elo iz- kriv za tepež. Glede drugega dela ukaza pa so gubljati svoj za=etni pozitivni zna=aj in dobivati Pavlina tako ali tako takoj odgnali domov. poteze spake, ki jo danes zmerjamo z birokracijo. Epilog zgodbe, o kateri bi lahko rekli, da je pravna država nastopala kot varuh pravic pote- Zusammenfassung puha proti samovolji visokega uradnika, je naz- nanila kresija magistratu 26. 8. 1823. V dopisu Drei Ganoven ugotavljajo, da se ukrepanje upravnika Konrada proti L. Pavlinu ne more razumeti in obravnavati Drei Geschichten von Leuten, die Diebstähle po =lenu 86 II. dela kazenskega zakonika kot te- begangen und dabei gefaßt wurden, sowie žak policijski prekršek. Po drugi strani pa je bilo über die Prozesse und die Rechtsordnung tridnevno pridržanje Pavlina v stražarnici kaz- nilnice, ne da bi bila njegova navzo=nost prijav- Mit Hilfe von polizeilichen und gerichtlichen ljena v kaznilniški direkciji, težak disciplinski Verhörprotokollen wird uns manch eine Lebens- prestopek. Zato da "se je kaznilniški upravi z vi- geschichte oder zumindest Teile davon überlie- fert. Diesmal liegen die Verhöre von drei Armen ,JGospostvo Krumpcrk. vor uns, die hie und da arbeiteten, bettelten, aber

VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE auch stahlen. Die Protokolle entstanden in den lumpigen Habenichts, den der Verwalter der Jahren 1776,1803 und 1822, also unter der Herr- Laibacher Strafanstalt wegen eines kleinen Dieb- schaft Maria Theresias, Franz I. und Franz II. Un- stahls ohne Anzeige einsperren ließ, weshalb er ter anderem ist dies die Zeit des „rechtlichen von den übergeordneten Behörden gerügt wur- Absolutismus" von der ersten Hälfte des 18. Jahr- de. hunderts bis zur Revolution 1848. Kennzeich- Von der ersten Geschichte über einen Proleta- nend für diese Periode ist, daß die zentrale Ge- rier, der Fachmann für Froschfang, Socken- walt des Monarchen die Trägerin der rechtlichen stricken und die Herstellung von Fliegenfängern Entwicklung wird (Beschränkung der Feudalher- war, die im Jahr 1776 spielte, bis zur dritten Ge- ren, Übertragung der Zuständigkeiten). Es war schichte über einen lausigen Dieb aus dem Jah- der Beginn der modernen Gesetzgebung, ver- re 1823 vergingen knapp 47 Jahre. Dabei verlie- bunden mit einer Vereinheitlichung der Gesetz- fen alle drei Geschichten nach einem bestimm- te und der Abschaffung von lokalen und histori- ten Muster. Der erste und der dritte Dieb wur- schen Traditionen. den von den Behörden (Zöllner, Polizisten) ge- Dies ist kurz gesagt der rechtliche Rahmen fangen, der zweite sogar von den Geschädigten unserer Geschichten. Außerdem verbindet die selbst. Es folgte die Übergabe an die nächsthö- drei Beispiele, daß sie über Menschen berichten, here Instanz, nämlich in den beiden ersten Fäl- die sich so tief am untersten Rand der damali- len an die Ortsobrigkeit, im letzten Fall an das gen Gesellschaft befanden, daß sie mit dem Ge- Magistrat. Dann führte der Weg zum Landesge- setz in Konflikt gerieten und daher ein Teil ihres richt, welches das Protokoll des summarischen Schicksals in Niederschriften erhalten blieb. Verhörs dem übergeordneten Gericht in Graz Aus dem ersten Verhör erfahren wir, daß Mit- bzw. Klagenfurt übermittelte. Als dieses ent- tellose ohne unbewegliche Güter recht häufig schied, daß es sich um Strafsachen handelte, wies von Ort zu Ort zogen, und daß Betteln und Steh- es das Landesgericht an, das Strafverfahren fort- len einander nicht ausschlössen. Das Protokoll zusetzen. Im dritten Beispiel wurde der armseli- ist auch wegen einer Liste und einer kurzen Be- ge Bettler zwar nach Hause geschickt, es ging schreibung der Oberkrainer Bettler interessant, aber im Grunde um die Untersuchung der wobei neben den offiziellen Namen auch die Schuld des Verwalters der Strafanstalt, weshalb Spitznamen erhalten sind. das Magistrat die Angelegenheit an das Kreisamt Das zweite Protokoll berichtet von einem übergab. Dabei wurde festgestellt, daß es sich um Nagelschmied aus Trbiž, der sich nach seiner keine Straftat handelte, daher blieb alles im Rah- Entlassung den Lebensunterhalt mit Diebstählen men eines Verwaltungsverfahrens und endete verdiente. Wir erfahren auch, daß besagter mit einem Verweis. Doch kam es auch in diesem Schmied von großem Durst geplagt wurde, so Fall - wie in den ersten beiden Fällen - zu einer daß höchstwahrscheinlich Trunksucht der Prüfung durch die nächsthöhere Instanz. Die Grund seiner Entlassung war. Die Personen, mit Behauptung, daß sich die Rechtsordnung durch- denen er den Umgang pflegte, hatten nicht die zusetzen begann bzw. sich schon durchgesetzt besten Arbeitsgewohnheiten. Manchmal fanden hatte, erweist sich also als richtig. Es trifft auch sich auch „Ehrenmänner", die bereit waren, Wa- zu, daß in gewissem Umfang eine Kontrolle der ren zu verdächtig niedrigen Preisen zu kaufen, Willkür der Behörden bestand, die die Strafta- wobei ihnen egal war, wie die Ware zum Verkäu- ten dem Landesgericht zur Prüfung übergeben fer gelangt war. Ein Zeichen für die Durchsetzung mußten. Außerdem wurde auch die Tätigkeit der der Rechtsordnung war das Interesse des inner- Landesgerichte kontrolliert (siehe die Kritik des österreichischen Appellationsgerichtes in Kla- höheren Gerichts in Klagenfurt an der langen genfurt an der Gleichgültigkeit und Langsamkeit Dauer des Verhörs). Ähnliches kann man für die des Gerichts in Krain, dem der eingesperrte Kontrolle der Exekutive in unserem letzten Bei- Schmied schlußendlich sogar entflohen war. spiel feststellen. Ebenso zeigt sich die Rechtsordnung und das Die lange Dauer der Verfahren ist allerdings - zumindest in einigen Fällen vorhandene - In- eine andere Sache. Sie betraf die Beamtenschaft, teresse der höheren Staatsgewalt am Schutz der die ihren anfänglichen positiven Charakter zu Staatsbürger vor der Willkür der Beamten auch verlieren begann und die ersten Züge der heute in der dritten Geschichte. Sie handelt von einem vielgeschmähten "Bürokratie" zeigte.

VSE ZA ZGODOVINO "Sredi teme, kjer se je odlo=alo o prihodnosti boj pravi=en, ker se le branijo. Štiri dni za tem je avstrijske države, je padlo kot žare=a jutranja bila bitka pri Custozzi, kjer je avstrijsko vojsko zarja; Zmaga pri Visu!"' vodil nadvojvoda Albrecht, ki je kljub števil=ni premo=i Italijanov, z dobro taktiko uspel zmaga- Uvod ti. Vendar je bila nekaj kasneje tudi bitka pri Königgrätzu na

Pod hudim pritiskom javnosti in po porazu brodovjem",11 medtem ko je brzojav iz Gorice Avstrijcev pri Königgrätzu, 3- julija 1866, pa je prišel šele po bitki. Ob pol dveh je Tegetthoff iz- postala neizbežna ideja o osvojitvi ve=jega dela plul iz Fazane na lastno odgovornost.12 ozemlja na avstrijski obali. Tako se je rodila ideja 0 napadu na Vis. Takratni poveljnik italijanske Tabela: Razmerje sil vojne mornarice je bil grof Carlo Pellion di Per- sano,s ki je slovel kot hraber vojskovodja/' Italija Avstrija Oklopnice 12a 11 7 Italijanska flota je izplula iz Ancone 16. julija a in se pojavila pred Visom zjutraj 18. julija. Persa- Povpre=na tonaža po ladji 3.830 4.000 3.571 no je poslal skupino topni=ark proti Hvaru, da Število topov 244 a 224 172 bi presekale podmorski telegrafski kabel, ki je Posadka (mož) 5.028 2.811 povezoval Vis in Split, proti severozahodu pa dve izvidniški ladji v oddaljenosti približno 20 Lesene ladje (skupaj) 8 7 nra od glavnine. Oklopnice so bile razdeljene v • Linijske ladje 0 1 tri oddelke, z nalogo napasti Komižo in viško lu- ko, v Rukavac pa je poslal oddelek lesenih fre- • Fregate 7 5 gat. Po za=etnih neuspehih sta se skupini izpred • Korvete 1 1 Rukavca in Komiže priklju=ili oddelku pred viš- Povpre=na tonaža po ladji 3.335 2.614 ko luko. Naslednji dan so Italijani obnovili na- pad na otok, priklju=il pa se jim je tudi Affonda- Število topov 360 304 ture" s še tremi transportnimi ladjami z desantni- Posadka (mož) 4.375 3.477 mi enotami. Persano je napad prekinil in ukazal Skupaj vseh ladij 34 27 predah ter v Ancono poslal sporo=ilo: "Vis je ob- vladan!"8 Tretji dan zjutraj (20. julija) se je itali- Skupaj topov" 645 542 janska mornarica pripravljala na dokon=no izkr- Skupaj posadka (mož) 10.886 7.871 canje. Opombe: Na sidriš=u pred Fažano je medtem poveljnik a: Stanje na dan pred bitko, koje bil v uporabi tudi Formidabile, kije bil poškodovan 19. julija pri obstre- avstrijske vojne mornarice kontraadmiral Wil- 9 ljevanja viške luke in zato v bitki ni sodeloval. helm von Tegetthoff na podlagi prejetih obve- b: Všteti so tudi topovi na podpornih ladjah. stil o premikih in dejavnosti italijanske mornari- ce prišel do zaklju=ka, da ne gre samo za diverzi- Vir: Mardeši=, P: Viška bitka, Pomorski zbornik 4/ jo, kot so sprva menili, temve= za napad katere- 1966, str. 525. ga cilj je zavzetje otoka. 19. julija ob pol enajstih dopoldne se je odlo=il izpluti. Poslal je brzojav v Ladje so bile postavljene v formacijo treh za- Gorico (na poveljstvo Južne armade) in na Du- porednih klinov13 ter se nezadržno bližale Visu. naj ( na Pomorsko ministrstvo).10 To=no opoldne Italijanska izvidniška ladja Esploratore jih je od- je prišel brzojav z Dunaja: "Stori kar ho=eš; samo krila 20. julija ob 7.50 zjutraj in obvestila Persana, ne hodi preci Vis, ker se ni šaliti z italijanskim da prihajajo "dalmatinski ribi=i s svojimi ribiški- 14 1 Rodil •• /e v Verceh • Pwmmitu lein 1806. Že kmalu seje mi =olni". povzpel do =inel admirala leta 1861 je rodil italijansko ladjevjepn zavzetju Messine m Ancone. Poveljstvo itali- Italijani so se ravno takrat pripravljali na de- janske Jiote ¡e prevzel Id 5 1866 v Taranta, 6 / Aleítovec, Kustoca in Vis- Kratek popis vojske na Laškem sant, vendar so ga prekinili, Persano pa je izdal I 1866. Ljubljana 1867, (dalje Alešovec. ). str 23-27 ukaz, naj se flota postavi v linijsko bojno forma- 7 najnovejša in najmo=nejša ladja, kije sodelovala v bit- cijo. Pred za=etkom bitke se je Persano prekrcal ki Narejena je bila leta 1865 v Angliji. Trup je imela ok- topljen s 127 mm debelimi jeklenimi ploš=ami, paluba " Alešovec , str. 47. ¡¡a je bila prav tako pokrita z jeklenimi ploš=ami, vendar 12 Mardeši=..., str. 535. debeline 50 mm (Mardeši= , str 518) '•* Na =elu formacije so bile oklopnice, ki so s tem tudi varo- •s' Mardeši= , str 533 vale starejše lesene ladje v drugi in tretji vrsti. (Marde- 9 Wilhelm von Tegetthoff, viceadmiral, rojen 23. 12. 1827 ši=..., str. 536- 539). v Mariboru. Kot poveljnik avstrijske vojne mornarice se 14 Igo Holz Krctanovov Aus glorrichen Tagen -Erinnerun- je posebej odlikoval v pomorski bitki z Danci pri Hclgo- gen ad. Schlacht bei Lissa, Ljubljana 1913, (dalje: Holz landu leta 186-1 in v bitki pri Visu 1866, umrl je 7. 4. Kretanov...), str. 16, uporabi izraz pescatori d'Austria'' 1871 na Dunaju. • (avstrijski ribi=i ). S tem je želel poudariti poniževalen 10 Mardeši=.., str 535. odnos Italijanov do avstrijske vojne mornarice.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 61

z ladje Re d'Italia na Affondatore. To pa je pov- veter, ki se poleže pred groznim nalivom."w Ta- zro=ilo zmedo v italijanskih vrstah in zazevala je kratne razmere in ozra=je najbolj nazorno opi- vrzel v njihovi bojni liniji. Ob pol enajstih je Te- suje v pismu G. Umek, mornar na ladji "Erzher- getthoff dal znak za napad. Ob 10.50 so avstrij- zog Ferdinand Maks": "Dvajsetega julija zjutraj ske ladje prebile italijansko linijo ter ustvarile ve- bilo je južno vreme s silnim dežjem; morje je liko zmedo v njihovih vrstah. Pogodu slabše gnalo valove. Ob osmi uri smo zagledali Viš opremljeni avstrijski mornarici je bil tudi gost [sic]; v napadnem okljuku proti otoku jadraje oblak =rnega dima, ki se je razvil na bojiš=u in je smo zavoljo še zmiraj obla=nega vremena še le mo=no zmanjšal vidljivost, kar je bilo izrazito proti deseti uri zagledali sovražnikovo brodov- ugodno za avstrijsko taktiko zaletavanja, za kate- je. Tikama [sic] nad otokom je stalo na boj pri- ro so imeli tudi ustrezno opremljene ladje (sa- pravljeno, kajti italijanski vohuni so mu iz Istre mo oklopnice) z izjemno okrepljenimi premei. o pravem =asu glas dali, da smo mi od Fasane Ob pol dvanajstih je avstrijska admiralska ladja odrinili. Našteli smo italijanskega brodovja 28 Erzherzog Ferdinand Maks z mo=nim udarcem ladij, med katerimi gotovo najmanj 11, morebiti premca v levi bok Re d'Italia le-to potopila. pa celo 14 oklepnic, in med temi najnovejega na Okrog 12.15 se je boj že po=asi umirjal. Avstrij- Angleškem narejenega velikana "Affondatore". ske ladje so se ponovno zbrale v tri kolone se- ... 'Evo na boj!'- blo nam je prvo znamenje, in verno od viške luke, Italijani pa so se zbrali za- zdajci sepomikujete naše in sovražnikove ladje hodno od njih v dveh vrstah. Topniško obstrelje- =edalje bliže, na =elu vsakemu brodovju je bila vanje je trajalo vse do pol treh, ko so se Italijani admiralova ladja, in v tem hipu smo bili le za umaknili nazaj v smeri Ancone, saj jim je eksplo- streljej vsaksebi, - vse omolkne; =ujejo se le neka- dirala še oklepnica Palestro z vsemi 250 možmi teri strašivni klici! Iz blizo 50 dimnikov pa se va- vred, ker je ogenj zajel njegovo smodnišnico. lijo strašni oblaki =rnega dima proti nebu, daje Poveljnik Palestra Capellini je Persana pred tem obzor temen krog in krog. Petdeset minut =ez de- spraševal, kaj naj stori, ker ne more rešiti ladje in seto uro ustreli sovražnik prvikrat iz admiralo- ta mu je odgovoril: "Jaz svoje žene (ladje) nikoli ve ladje, in brž sledi strel za strelom. Mi pa smo ne zapustim, ker sem ji prisegel zvestobo do gro- še zmiraj mirovali in v napadnem okljuku krmi- ba!" Capellini pa mu odvrne: "Tudi jaz ne!" In je li proti sovražniku. Ko smo dospeli daljavo, od skupaj s svojo posadko izgubil življenje.15 Tako se katere strel gotovo zadene, nam doide zname- je bitka kon=ala s popolnim porazom Italijanov.16 nje: 'Primite vraga', in zdaj za=ne se bor [sic]; krogle žvižgajo, bombe grmijo, tak je vojni roj, Tegetthoff Italijanov ni zasledoval, kar so mu da ne da se popisati; ne vidi se druzega kot dim nekateri kasneje o=itali, =eprav je bilo ve=ini ja- smodnika in oglja, vmes pa se topovske strele bli- sno, da so italijanske ladje hitrejše in bolje obo- skajo. In že po malo minutah se nam razprte rožene. Avstrijska flota je ob štirih popoldne znamenje: 'V dno predente vraga!' Zdajci pa se zmagoslavno priplula v viško luko, kjer se je na z vso silo in strašno hitrostjo (13 morskih milj v ladjah razlegel ukaz: "Vino na plan! Ljudje mo- eni uri) zaletima na sovražne ladije, prederemo rajo piti in se veseliti!"17 njegovo vrsto in zdaj na levo zdaj na desno po vsej širjavi streljaj e delamo veliko škodo vražje- Odmevi v takratnem =asopisju pri mu brodovju. Zaženemo se na admiralovo lad- nas na razplet bitke jo, 1• ali neka oklepnica nam zastavi pot; skuša- mo jo pogrezniti; tr=imo skup, pa odletimo vsak Tako je pripovedoval neki mornar: "Ko smo sebi in zadanemo sovražnika le v zadnji del, zagledali sovražno brodovje je pretresel zrak vendar tako dobro, da mu polomimo ve= ploš= gromoviti 'Živio! Živio cesarju in domovini!' na železni oklepnici, in to ga primora, da hitro Potem pa je nastal grobni molk in tišina, kakor beži. V tem boji dobimo prvo znamenje zmage: trobojno zastavo italijansko, ktero so mimogre- de naši mornarji strgali s fregate.2" Vsa razka=e- 15 "Io non abbandono la mia sposa, a cui giurai la fedeltà lino la morte1"; "Neanche noi!"; - Holz Kretenov , str. 26. na je dirjala naša admiralova ladja naprej; v 16 Potek bitke je pretežno povzet po MardeSi=..., str. '¡15-547 tem pa se zaleti druga sovražna v nas pod de- Bitka sama je že nekaj =asa precej dobro obdelana - glej- Die Habsburger Monarchie 1848 - 1918, 5. zvezek IH Alešovec , str. 52. - Die Bewaffnete Macht, str 767-796 Zvezek prinaša 19 Tukaj ima pisec v mislih ladjo Ke d'Italia, vendar seje precej obsežen spisek dodatne literature. Posano pred bitko prekrca! na Affondatore, admiralsko 17 "Wein heraus1 Die Leute sollen trinken und lustig sein!"; zastavo paje pustil na Re d'Italia. Holz Kretauov. , str. 23 -" V virih ni to=no jasno, za katero fregato gre.

VSE ZA ZGODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE

snim okljukom; grozovita je bila zdaj nevar- ker je Persano vest o izidu bitke sporo=il v nost; sovražnik nas je hotel v dno potopiti, mi pa dvoumni obliki in Italijani kajpak še pomislili ni- njega; ali oni ali mi - to je bila zdaj pravda. Stra- so na poraz, tako da je bilo razo=aranje ob spoz- šno se zaletimo skup - grozen tresk na tresk; vse nanju resnice še toliko hujše.26 Za boljšo pred- pada v ladji na tla, veliko se jih rani - mi smo stavo o tem, kako je bila cela Italija prepri=ana o sovražnikovo ladjo v bok zadeli; kakor dva ela- zmagi bova navedla kratke odlomke iz pisem sti=na balona odsko=ita ladji druga od druge. Carla Boggia,27 ki jih je pisal svoji ženi, prijate- Sovražnikova ladija nam le za trenutek pokaže ljem in mornariškemu ministru Depretisu. To- vdrto stran s polomljenimi oklepnimi ploš=ami, rek, 17. julija 1866: "...Trdno smo prepri=ani, da se nagne na levo proti nam, tako, da so na desni zmagamo. Moštvo =aka nestrpno boja. Ako strani pripeti =olni se prekucnili. Strašno vpitje! nam bo šlo od roke in se ta napad posre=i, gre- Pri strelnih linah na desni strani se prikažejo =r- mo še na druga mesta, ki so važnega pome- ne glave - in v manj kot dveh minutah potem, na... "2H Dne 19- julija 1866: "Predno bodete spre- ko smo vkup tr=ili, ni bilo ne sledu ne tiru ve= od jeli to pismo, že morda izveste brzojavnim po- ene najve=jih in najkrasnejših oklepnih italijan- tom, daje naše brodovje zmagalo in osvojilo viš- skih ladij, ktere mo= je bila tolika kot mo= tiso= ki otok..."24 Po porazu je prevladalo splošno konj, in kije imela sedemsto vojakov - ladija "Re mnenje, da je treba Persana obtožiti in odstaviti. d4talia"imenovana, utonilaje!"lx Tudi on sam je hotel pred vojno sodiš=e, da bi lahko ovadil =astnike, ki mu za =asa bitke niso Vest o senzacionalni zmagi avstrijske mornari- bili poslušni.30 Leta 1867 so proti njemu sprožili ce se je kot blisk širila po avstrijskih deželah. Lai- sodni proces in o=itali so mu predvsem, da se je bacher Zeitung že v soboto 21. julija piše: "20. predolgo mudil okoli otoka in s tem izdajal svoj julija ob 11 uri dopoldan seje naša mornarica položaj. O=itali so mu tudi, da Tegetthoffa ni na- spopadla z italijansko pri Visu. Bitka je trajala padel že pred Ancono in da po bitki ni ponovno tri ure, iz zanesljivih virov pa vemo, daje naša napadel sovražnika. Senat ga je odstavil in mu vojska zmagala in poslala Italijane v beg. "22 naložil poravnavo sodnih stroškov.31

Nekaj dni kasneje pa so se v =asnikih za=eli Carlo Boggio pa v pismu vojnemu ministru slavospevi avstrijski mornarici, njenemu vodji in Depretisu brani Persana: "Persana ne sodijo mornarjem, katerih "patriotizem se še nikoli ni prav. On zasluži vse vladno in narodovo zau- pokazal v svetlejši lu=i, kot v tej nam vsiljeni voj- panje. Ker se zaveda svoje odgovornosti, zato je ni. "23 Po bitki je torej v avstrijskem =asopisju po- tako oprezen. ...

no zasmehovali in celo mi sami za preslabo šte- 26 li, to brodovje pokon=a tri krat tako mo=no tali- Mardcši7 , str. 545. 27 Carlo Boggio je bil rojen v Torinu, leta 1827. Bilje doktor jansko brodovje in ve= kot 1500 talijanskih mor- 25 prava in profesor na vseu=iliš=u v Bologni. V Dalmaciji narjev najde pri Visu mokri grob. " naj • vladal kot za=asni namestnik. Bilje na Re d'Italia, kije bila potopljena. 2H Nasprotno pa so italijanski mornarji ob vrnitvi Alešovcc..., str. 81. 29 Alešovec..., str. 84. domov naleteli na razjarjeno množico, tudi zato, .• persano med svojimi mornarji ni užival zaupanja. Še ve=. Po vsaki akciji je bil mo=no kritiziran. (Mardcši7..., -' Avstrijska vojska na Laškem lela 1866, v: Dom in svet, str. 545). J891, št 7, sir. 293-294 •u Povzeto po- Memorie sulla battaglia di Lissa ed il proces- 22 Laibacher Zeitung, 21 7. 1866. so Persano, Giovanni Pecenco editore, Trst 1907, s/r. 7- -'•' Laibaclier Zeitung, 23 7. 1866. 197 24 Laibacher Zeitung,'24. 7 1866 •i2 Alešovec ., str. 89. 25 Celovški Slovenec. 11 8. 1866 M Mardeši7..., str. 546.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVEVA ZA VSE 63

sti:'4 "Po dve uri dolgem boju55 se je sovražnik Seveda pa je bil pri vsem direndaju, ki se je go- umaknil in Vis je bil rešen. Tako so se naši mor- dil okrog avstrijske zmage še posebej izpostav- narji spet junaško obnašali in svetu pokazali, ljen avstrijski, sedaj že, viceadmiral Wilhelm von da je resnica, kar je Vodnik o slovenskih mor- Tegetthoff: "Slavnega zmagalca Tegetthoffa misli- narjih pel: Ilirijan na morju že mo=enje bil, ko jo po=astiti s tem, da iz prostovoljnih darov na- je Rimljan še le barke se tesat u=il/"56 V Celovš- pravijo oklepno ladijo, ktera ima se po njem ime- kem Slovencu, 28. julija, se ravno tako zelo nav- novati Tegetthoff. To bi v resnici bil lep i vreden dušujejo nad uspehom mornarice in pišejo: "Si- spominek. ...Na Dunaju bodo neko ulico imeno- jajno pa zasluženo se slavi slavna zmaga naše vali Tegetthoffova ulica. "3H Prav tako je Timesov pomorske vojne nad takoimenovano nepre- dopisnik iz Bologne 1. septembra poro=al, da je magljivo laško armado pri otoku Visu v Jadran- tudi med italijanskimi =astniki narastel Tegetthof- skem morju... Lahi so se torej res predrznih na- fov ugled in so spoštovali njegov pogum in "geni- pasti našo jugoslovansko zemljo in so tako svetu jalnost".w Predvsem ta zadnja ocena njegovih pokazali, da njih u=enjaki na sanjarijo zastonj sposobnosti se v virih zelo pogosto pojavlja. Leta o Dalmaciji, Istri, Gorici. Toda tu so se dobro 1883 so Maribor=ani svojemu znamenitemu roja- spekli, kar pokazali so jim v slavni zmagi naši ku postavili tudi spomenik, ki pa je bil po prvi mornarji, med kterimi je ve=ina Jugoslovanov, svetovni vojni odstranjen.40 kje je njih prava domovina in da naj zanaprej tujo zemljo pri miru puste. V tem pomorskem Tudi v tujini, predvsem v Angliji, je veljalo pre- boju se je pa tudi izpri=alo, kaj da tudi majhno cejšnje zanimanje za bitko pri Visu, =eprav pr- pa hrabro krdelo premore, ako ima skušenega votna poro=ila, ki so temeljila na italijanskih vi- in junaškega vodja, kakor je Tegetthoff. Slava rih, niso bila to=na. Tako pišejo v Timesu 14. av- vsem!'"'1 Tudi v Ilirskem primorjanu, 5. avgusta, gusta, da je po neenakosti mo=i med obema opevajo zmago in pojejo hvalnice dalmatinskim udeleženkama, bila to ena najve=jih takih bitk. mornarjem: "Ta zmaga je toliko slavnejša, ker jo Obregnili so se tudi ob italijansko laž o svoji je prinesla velika bitva, ktero je imela Avstrija zmagi, ki so jo širili takoj po bitki. Zapisali so tu- na morji; ker je bil sovražnik dvakrat mo=nejši di, da se je prebivalstvo Dalmacije že od nekdaj od naših. Ponosno so gledali Lahi na svoje bro- štelo k Avstrijcem. Dopisnik iz Trsta je za Times dovje, mislili in ustiliso se, da samo njihova lad- 20. avgusta napisal, da je Tegetthoff avstrijskemu ja "Affondatore" lahko pokon=a vse naše ladje, o ljudstvu odprl o=i, da imajo tudi oni sposobno kterihso tako zani=ljivo pisali, zvedeli so v svojo mornarico. Opisoval je tudi prazni=no vzdušje sramoto, da stare škatlje tudi kaj premorejo, ako na Dunaju po bitki in spremenjen odnos ljudi imajo umnega vodijo in junaške mornarje... " do mornarjev, ki je postal zelo pozitiven. Ostali =asniki pa so se osredoto=ali predvsem na opi- sovanje poteka bitke in iskali vzroke za poraz Italijanov.41 •i4 S tem, zakaj so pisali na tako žaljiv na=in, seje v svojem =lanku z naslovom Lahu niti pedi naše zemlje'' - Slo- venski pogledi na Italijane ob napovedi vojne 23- maja V Novicah so 29. avgusta objavili tudi =lanek o 1915, ukvarjal R. Stergar, Kronika 44/1996 s. 69-73- O reakciji Angležev na poraz Italijanov: "Pomorska odnosu Slovencev do Germanov, Slovanov in Romanov bitka pri otoku Visu Angležem ni zadnja briga, jevZ<, letnik 51, št. 1, 1997, str. 17-20, pisal VasilijMclik. •;' V nekaterih virih je zaslediti, da je bitka trajala dve, v ta stvar jih jako zanima. Res pravo trdi Daily Te- drugih pa, daje trajala tri ure. Tegetthoff je v službenem legraph, ako pravi, da za popis in kritiko te bitke poro=ilu o viškem boju, dne23- 7. 1866, napisal:... 'Tako se bode ve= tinte zmazalo, kakor se je krvi preli- seje kon=ala bitka, kije trajala od 11. ure dopoldne do 2. lo. Tegetthoffa in junaških njegovih mornarjev, ure popoldne. "... (Alešovec , str 96) 20. 7. istega leta pa je v brzojavki cesarju na Dunaj napisal-... ~Po dvcurni ki so se tako umno in pogumno obnašali, ter ve- bitki smo porazili sovražnika in osvobodili Vis. "... (Ale- liko ve=o silo italijansko prekorili, ne morejo do- šovec..., str. 68) sti dohvatiti. Da se bode stvar tako vršila, dozde- Verjetno je težko re=i, kdaj je bilo konec bitke, saj so lad- valo se jim je nemogo=e, kajti sploh se je tukaj je še nekaj =asa vztrajale in krožile po viškem zalivu, še- le nato so italijanske ladje odplule nazaj proti Anconi, avstrijske pa v luko, kar Je pomenilo nepreklicen konec •ifl Ilirskiprimorjan, 19. 8. 1866. bitke Zato prihaja do razli=nih navedb =asa trajanja • P. Handel - Mazetti, H. H. Sokol, Wilhelm von Tegetthoff bitke.

VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE

mislilo, da avstrijsko brodovje se nikakor z itali- pa so poveljevanje zaupali Persanu, ki pa ni imel janskim meriti ne more, ne po številu, ne po ve- zaupanja svojih posadk. Govorilo se je celo o os- ljavi. Iz Italije so poprej vedno dopisovali, da av- trih prepirih, do katerih je prihajalo na skupnih strijsko brodovje gotovo ni= drugega storiti ne sestankih. bo moglo kakor to, da v kteri loki za milo in ne- milo =epi. Še posebno to tudi Angleže zanima, V primerjavi s tem so bile razmere v avstrijski da je avstrijsko brodovje vse iz doma=ega dela floti povsem nekaj drugega. Tegetthoff je na- in t varine in bolje kakor so italijanske oklepnice mre= užival polno zaupanje v celotni mornariš- in pa tudi ¡varine amerikanske, angležke in ki sestavi. Tudi takti=ni na=rt, ki so ga pripravili francozke. Ve= angležkih dopisnikov se je poda- Avstrijci, je bil v danih razmerah verjetno naj- lo na brodovje avstrijsko in italijansko, da ga boljša možnost, saj so s takšno postavitvijo zelo na drobno ogledajo in pozvejo izvrstnosti prve- dobro nevtralizirali italijansko tehni=no pre- ga in nedoslednosti drugega. Zdaj, pravijo An- mo=. Po bitki je bilo slišati tudi nekaj kritik na gleži, se Avstrija že more v vrsto morski mo=i sta- ra=un Tegetthoffa, ker se ni pognal za beže=imi viti. Jadransko morje pa ni in ne bode italijan- Italijani.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 65

Zusammenfassung "Affondature" kommenden Befehle anfangs nicht befolgten. Dennoch ist festzustellen, daß Die Schlacht bei Vis die Italiener trotz großer Verluste in der ersten Schlacht noch genügend Schiffe und Besatzung Die Berichterstattung in der slowenischen für ein neuerliches Gefecht hatten. Die italieni- Tagespresse sche Führung entschloß sich aber zum Rückzug nach Ancona. So scheint einer der größten Vor- Nach Ausbruch des dritten Krieges zur Verei- teile der Österreicher ihre gute, aufeinander ab- nigung Italiens, wie er von den Italienern be- gestimmte Führung gewesen zu sein. zeichnet wurde, blieb die italienische Marine Die Neuigkeit vom sensationellen Sieg der trotz ihrer klaren Übermacht über die österrei- österreichischen Marine verbreitete sich wie ein chische Marine völlig passiv, obwohl der Kriegs- Lauffeuer durch die österreichischen Länder. plan vorsah, daß die italienische Marine in einer Erste Berichte über die Schlacht bei Vis erschie- entscheidenden Schlacht den Gegner besiegen nen bereits am Samstag, dem 21. Juli, in der und die Herrschaft in der Adria übernehmen Laibacher Zeitung. In den darauffolgenden Ta- sollte. Die italienische Militärführung begann erst gen erging sich die österreichische Presse in Lo- nach der Niederlage bei Custoza (24. Juni 1866) beshymnen auf die Marine, deren Führer und die über die Möglichkeiten einer Einbeziehung der Matrosen, deren "Patriotismussich noch niemals Kriegsmarine nachzudenken. Unter großem in hellerem Licht gezeigt hat als in diesem uns Druck der Öffentlichkeit und nach der Nieder- aufgezivungenen Krieg." lage der Österreicher bei Königgrätz (3. Juli 1866) Die italienischen Matrosen stießen hingegen wurde unweigerlich die Idee geboren, ein grö- bei ihrer Heimkehr auf eine aufgebrachte Öffent- ßeres Gebiet an der österreichischen Küste zu lichkeit. Persano hatte über die Schlacht bei Vis erobern. Dies war die Geburtsstunde der Idee zunächst unklare Berichte geschickt und die auf eines Angriffs auf die Insel Vis. einem zweideutigen Telegramm Persanos beru- Die Schlacht bei Vis fand am 20. Juli 1866 nord- henden Zeitungsberichte waren nicht zutreffend. westlich der Insel in der Adria statt. Zwei sehr Die Italiener dachten daher nicht im entfernte- ungleiche Gegner standen einander gegenüber: sten an die Möglichkeit einer Niederlage. Um so die Italiener unter der Führung von Admiral größer war dann die Enttäuschung, als sie die Persano mit einer bestens ausgerüsteten, doch Wahrheit erkennen mußten. unerprobten Flotte mit nicht eingespielten Be- Auch im Ausland herrschte großes Interesse für satzungen, und die Österreicher unter der Füh- die Schlacht bei Vis, wobei die ersten, auf italie- rung des damaligen Konteradmirals Wilhelm von nischen Quellen beruhenden Berichte falsch Tegetthoff, die in ihrem Verband alte, teilweise waren. Nach deren Richtigstellung befaßte man nur notdürftig instandgesetzte Schiffe hatten, sich vor allem mit der Beschreibung der Schlacht jedoch mit einer sehr gut eingespielten Besat- und der Suche nach Gründen für die italienische zung und bereits erprobter Technik. Auf dem Niederlage. Papier schienen die Italiener unbesiegbar zu sein Die Schlacht hatte noch ein Nachspiel - einen (Verhältnis 12:7), doch neutralisierten die Öster- Gerichtsprozeß in Florenz vom 3- bis 15. April reicher durch eine taktische Aufstellung in Form 1867, in dem Persano die Hauptschuld an der Nie- von drei aufeinanderfolgenden Keilen die italie- derlage zugeschrieben wurde. Die Ermittlungsver- nische technische Übermacht, nützten die fahren und Kritiken schufen in der italienischen Eingespieltheit ihrer Besatzungen und schlugen Öffentlichkeit den Eindruck einer katastrophalen die Italiener vernichtend. Dabei kam ihnen auch Niederlage, und alle waren erbost, weil es keinen ein italienischer Fehler zugute. Als nämlich nach entscheidenden Sieg gegeben hatte. dem Wechsel Admiral Persanos auf die So endete eine der größten Schlachten in der "Affondature" das Schiff zunächst ohne Admirals- Adria, die noch heute an Militärakademien in der flagge fuhr, waren die Italiener einige Zeit prak- ganzen Welt als beispielhafte Seeschlacht behan- tisch ohne Führung, da sie die von der delt wird.

VSE ZA ZGODOVINO aiKOs3>»oooooooo>i»OQP^»>0'OOoooo>o;vv>o.g>g>;>oof>o^

Mateja

"Prisegam pri =asti svojega naroda, da bom zve- navanje doma=inov s pripadniki okupatorske sto služil narodu in da bom sodil zakonito in ne- vojske in njihovimi simpatizerji. Glede na grozo- pristransko, varujo= in brane= pridobitve narod- dejstva, ki so jih po=eli Nemci med okupacijo no osvobodilne borbe."1 Tako so v Mariboru 28. (izseljevanje, ponem=evanje, transporti v kon- junija 1945 v prisotnosti Alojzija Žigona, Jožeta centracijska taboriš=a in streljanje talcev), je bil

no =ast (naprej Zakon), ki ga je sprejelo Pred- objektih in ki so zbirali hrano in obleko za nemš- sedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega ke vojake (sodelovanje pri t.i. nabiralnih akcijah). sveta (SNOS) brez razprave 5. junija 1945 in je bil Poleg navedenega je sodiš=e sodilo ženskam tu- uradno objavljen štiri dni kasneje/' di zato, ker naj bi imele intimne stike z nemškimi vojaki ali se z njimi kako druga=e zabavale." Za Slovenijo je bilo ustanovljeno eno SN<. Nje- govi =lani so bili predsednik SN<, predsedstveni Kot pri=a naslednjih nekaj primerov, je bilo usta- tajnik, =lani - sodniki porotniki in dolo=eno šte- navljanje SN< propagandno zelo dobro podprto, vilo tajnikov pravnikov, ki jih je imenovalo pred- saj je bila javnost preko raznih =lankov zasuta s pi- sedstvo SNOS-a. 13. junija 1945 je bil s posebnim sanjem o narodni =asti, narodnem izdajstvu in o odlokom omenjenega predsedstva za predsedni- tem, kakšno kazen si zaslužijo krivci. V razli=nih ka SN< imenovan sodnik Alojzij Žigon. Predseds- =asopisih so bili objavljeni =lanki o odgovornosti tveni tajnik je postal Jože Ul SNOS in NVS, 9 junij 1945, št. 7. PAM, SN<, šk. 18, N 1249004/18/1, (Predsednikom senatov .). riš=a najboljše slovenske može in žene." 10 Redna sodiš=a poleti 1945 v Sloveniji še niso delovala. 11 Poleg med vojno ustanovljenih vojaških sodiš=, ki so de- PAM, SN<, Obtožnice in Sodbe. lovala na podlagi Uredbe o vojaških sodiš=ih iz maja '- Kaznovanje zlo=inov in prestopkov zoper slovensko na- 1944 in so sodila narodnim sovražnikom, zlo=incem m rodno =ast, SP, 7 junij 1945, št. 40, str. 4. izdajalcem, je bilo SN< edino sodiš=e, ki je delovalo v n Prav tam Sloveniji do septembra 1945, ko so za=ela z delom red- 14 Krvniki slovenskega naroda pred sodiš=em, Ljudska na sodiš=a. pravica (LP), 14. junij 1945, št. 44, str. 2.

VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE

O odgovornosti pa takole: "Gre za odgovor- javnemu tožilcu: "Poro=ila in obvestila naj bodo nost tistih propadlih judeževskih duš, ki so se strogo objektivna in naj vsebujejo tudi imena prodale okupatorju in postale kasneje njegovi pri= in navedbe o druga=nih dokazilih."17 najtesnejši psi - gonja=i, organizatorji in podpi- hovala bratomornega klanja ter povzro=itelji Tako so se julija in avgusta 1945 zvrstili številni neštetih nesre= in zlo=instev. Gre za odgovor- procesi tako pred SN< kot pred vojaškim sodiš- nost vseh tistih, ki so se kakor koli pregrešili pro- =em. V pripravi postopka pred SN< so sodelova- ti slovenski narodni =asti. Njihova odgovornost li javno tožilstvo, ki je na podlagi prijave vodilo je velika in krivda neizmerna. /.../ Z lažjo in pod- zaslišanja in sestavilo obtožnico, ki jo je javni to- limi igrami so skušali zapeljevati naš narod in ga žilec ali njegov namestnik nato zagovarjal na pahniti v pogubo. Na njih leži odgovornost za razpravi; Narodna milica (NM) in Ozna. Slednja vse tiste zapeljane Slovence, ki so padli kot Rup- je zbirala prijave, vodila zaslišanja, pripravljala nikovi in Hitlerjevi vojaki. Na njih leži odgovor- predloge za obtožnico in nadzorovala nekatere nost za vse tiste slovenske družine, ki so jih za- kazenske ustanove, v katerih so obsojenci pre- peljali, da so zapustile svoje domove. Na njih leži stajali kazen. odgovornost za vse tiste, ki se še kot Kajni klatijo po gozdovih. Naš narod pozna te Judeže in nji- Kazenski postopek pred SN< v hova imena. Kakor se oni niso ustrašili nobene- Mariboru ga sredstva v borbi proti svojemu narodu, tako se tudi naš narod ne bo prav ni= obotavljal zah- Prva razprava pred SN< v Mariboru je bila 4. 15 tevati odgovora od njih in jih trdo kaznovati." julija 1945. Že pred tem je predsednik SN< Aloj- zij Žigon poslal sodnikom SN< nekaj navodil o Ob sprejetju Zakona je bilo iz pisarne javnega na=inu dela in organizaciji sodiš=a. V navodilu z tožilca sporo=eno, da je njegov smisel "izklju=iti dne 28. junija 1945 je med drugim pisalo: "Delo, iz javnega življenja in vzeti narodno =ast onemu, katero imamo opraviti, naj ima zna=aj udarnega ki je žalil to kolektivno svetinjo; zapleniti v korist dela. Završeno mora biti v najkrajšem =asu. - S narodno premoženje, pridobljeno z izdajstvom; tem ni re=eno, da se naj prenaglimo, ampak da prisiliti na delo v korist narodne skupnosti one, napnemo vse sile, da izkoristimo =as, ki nam je ki so parazitsko in izdajalsko živeli na korist svo- dan na razpolago v =im ve=ji meri, tako da pride jega naroda." Kazniva dejanja niso zastarala kajti oddih šele po dovršitvi vseh slu=ajev, ki nam pri- "pridobitve osvobodilne borbe morajo biti o=u- padejo v delo." Posebej je opozoril na pomem- vane za vselej in sramotno sodelovanje z okupa- bnost in ob=utljivo naravo procesov pred SN<: torjem ne more biti odpustljivo, razen v kolikor "Stvar sama je take narave, da mora biti =imprej se je storilec po izvršenju kaznivega dejanja tru- spravljena z dnevnega reda, ker silijo v to druge dil, da z aktivno udeležbo v narodnoosvobodil- ni= manj važne naloge kot npr. ureditev rednih nem gibanju doprinese vse za ustvaritev ciljev sodiš= in vpeljava normalnega zakonitega sta- 16 narodnoosvobodilne borbe." Zakon nalaga nja." Zato je apeliral na sodnike, da razpisujejo Slovencem, da sodelujejo pri moralni obnovi in razprave "na =imkrajši =as in naj se zmore dnev- zavarovanju pridobitev NOB, so še poudarili na no =imve= dela". Morebitne ovire, ki bi nastale javnem tožilstvu. pri delu (npr. zbiranje dokazov), "naj se opravijo v lastni inicijativnosti".

ñ Odgovornost, l.P, 12. ¡unij 1945, št. 42, str 2 17 Prav tam. "' Sodiš=e na rodne =asti bo v bližnjih dneh pri=elo z de- ÌH PAM, SN<, šk. 18, 1249004/18/1 (Tovarišem sodnikom lom, LP 21. junij 1945, št 50, str.j. sodiš=a slovenske narodne =asti .).

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 poklic in premoženjsko stanje, družinsko stanje nje".25 Iz Oznine kazenske prijave proti Maksu (samski, poro=en, vdovec) in število otrok. Te- Laboterju je razvidno, da je bil osumljenec pred mu je sledila izjava enega ali ve= prijaviteljev o in med okupacijo "zelo švabofilsko usmerjen in dolo=eni osebi, ki so jo morali na koncu tudi je povsod zastopal nemške interese". Oblastem podpisati.w Poleg že omenjenih podatkov so pri je prijavil nekega Mrharja, ker se je ob treh zju- Ozni v prijavi popisali še narodnost osumljenca traj preglasno pogovarjal slovensko z Rožo in njegovo veroizpoved. Prijave za oddelek Oz- Bombek. Menil je, da se pogovarjata o vohuns- ne v Mariboru je podpisoval pooblaš=enec od- tvu ali sabotaži.26 delka Rafael Majhen, =e pa so bili osumljenci priprti, je prijave podpisoval komandant dolo- 2. Zaslišanje =enega kazenskega zavoda. Ozna je ve=krat vlo- žila prijavo proti ve=jim skupinam ljudi (npr.: 16. Osumljence in pri=e so zasliševali preiskovalci julija je prijavila 35, 17. julija pa kar 53 osumljen- mariborskega javnega tožilstva,27 preiskovalci cev, ki so bili zaprti v Strniš=u20). Take prijave je vojaškega sodiš=a28 in zasliševala Ozne, ki se ni- javno tožilstvo navadno obravnavalo kot obtož- so podpisovali z imenom in priimkom. Na zasli- nico. šanjih so bile vedno navzo=e tudi zapisnikarke, ki so zapisovale izpovedi zaslišanih. Zaslišanja Naj tu opozorim, da je pri prijavah, ki so jih so potekala hitro. Navadno gre samo za izpoved vložili posamezniki, nujno treba upoštevati osumljenca ali pri=e, brez vmesnih vprašanj. Po- možnost, da gre za osebne interese prijavitelja datki o osumljencih in pri=ah v zapisnikih zasli- in maš=evanje. Omeniti tudi velja, da se prijave šanj se niso razlikovali od že navedenih, s to raz- glede na prijavitelje vsebinsko (glede kaznivih liko, da so na zaslišanjih osumljencev le-te pov- dejanj) med seboj niso razlikovale. Ne glede na prašali tudi o njihovem sodelovanju v NOV in to, ali je prijavo podal posameznik, NOO21 ali predhodnih kaznih, pri=e pa o njihovem odno- Ozna, so bili posamezniki prijavljeni (kot že su do osumljenca.29 omenjeno) zato, ker so na kakršenkoli na=in so- delovali z okupatorjem. Pri Ozni je sprva sestavljala zapisnike zaslišanj, zbirala obremenilno gradivo in izjave (ve=ino- Tako je bil Ivan Bezjak prijavljen, ker naj bi bil ma) obremenilnih pri= oznovska pravosodna med okupacijo "vnet in zagrižen Blokfirer",22 ki služba in zbrano gradivo predala sodiš=u. Na naj bi Slovencem grozil z izselitvijo in bil "do Majhnovo pobudo oznovska zaslišanja sprva ni- zadnjega prepri=an", da bo Hitler zmagal.23 Go- so bila dokon=na, ampak je vse obtožene še en- stilni=arka Jožefa Novak naj bi bila Hitlerjeva krat zaslišal preiskovalni sodnik. Vendar so po simpatizerka; s tem, ko je poveli=evala okupator- posredovanju Ozne za Slovenijo oznovska zasli- ja, je žalila zavedne Slovence. V njeni gostilni so šanja postala dokon=na in so bila osnova za se, po izpovedih pri=, prehranjevali nekateri lo- ovadbo, ki jo je sestavila oznovska pravosodna kalni nemški funkcionarji in Slovenci, ki so so- služba in jo predala tožilstvu. Od takrat naprej je delovali z njimi. Kot je izjavil prijavitelj, Alojz bila Ozna vedno prisotna tudi na sodnih proce- Kac, je bila gostilna shajališ=e "vseh nevarnih sih in pri izrekanju sodb.3" elementov". Ob aretaciji Vide Kosi naj bi osum- ljenka prijavitelju izjavila: "Kurierin war die Na=elnik Majhen je dal tudi navodila za zasli- Krot".2"* V Oznini prijavi proti Brigiti Herman je ševanje, ki naj ne bi bilo nasilno. Potekalo je na pisalo, da je osumljenka aktivno sodelovala z podlagi partizanskih navad zasl ¡sevalcev. Zato okupatorjem in zato dobila rde=o izkaznico 25 PAM, SN<, šk. 4, 52/45 (Kazenska prijava). ŠDZ. Njeno "protinarodno delovanje" je potrdi- 26 PAM, SN<, šk. 6, 74/45 (Kazenska prijava). la Matilda Fridau, ki je bila administratorka odel- 27 Preiskovalci mariborskega Javnega tožilstva, ki so zasli- ka Ozne za Maribor. Slednji je tudi predlagal, "da ševali za SN<, so bili'Janez Žabkar, Vladimir Kosi, Ivan se zoper imenovano uvede kazensko postopa- Frank, Franc Bajt, Tine Golob, Anton Mileta, Franc Lip- ko, dr. Alojzij Zorko, dr. Sonja Kukovcc in dr. Franjo Vrbnjak w PAM, SN<, Prijave. 28 Preiskovalci vojaškega sodiš=a so bili: Franc Baje, Ciril 20 PAM, SN<, šk. 8, 86/45 (Prijava), PAM, SN<, šk 7, 82/ Vcrstovšck, Otmar Cvirti, dr. Sre=ko Grmovšck, dr. Lud- 4 5 (Kazenska prijava). vik Trcboia, dr. Vojtch Ho=evar, Milan Regvat, Miroslav 21 Pri SN< v Mariboru lakih prijav nisem zasledila Rosina, dr. Miro Bre=ko. 22 Blockfithrer, l.j. vodja bloka; ena od funkcij v ŠDZ. 2'J PAM, SN<, Zapisniki o zaslišanju osumljencev in pri=. 2Ì PAM, SN<, šk. 1, 10/45 (Prijava). •w Zavadlav, Zdenko. Iz dnevniških zapiskov mariborske- 24 PAM, SN<, šk. 2, 22/45 (Prijava). ga oznovca (naprej Iz dnevniških zapiskov), str. 35-36.

VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE so zasliševalci uporabljali razli=ne metode za vala, da se ni udeleževala nemških prireditev in pridobivanje priznanj: zaslišancem so zmanjšali da je v hiši, kjer je stanovala, samo ona govorila koli=ine hrane, jim odvzeli cigarete, svetili z lu=- slovensko.34 jo v o=i, jih nastanili v t.i. disciplinskih celicah. Med nedovoljene metode je Zavadlav uvrstil 3. Obtožnica pretepanje in sploh fizi=no obra=unavanje, do- voljeni udarci pa so po njegovem mnenju bili Obtožnica je bila proti ve=ini osumljencev na- "logi=no dokazovanje, iskanje protislovij v ve=- pisana na podlagi 2. =lena Zakona, ki je dolo=al, kratnem zaslišanju, uporaba dejanskih ali izmiš- da veljajo za zlo=ine in prestopke zoper sloven- ljenih dokumentov, izjave dejanskih ali izmišlje- sko narodno =ast vsa namerno izvršena dejanja, nih pri=, podtikanje agentov k zapornikom v ce- ki niso veleizdaja oz. ki jih ni mo= ozna=iti kot lice, soo=anje s sokrivci, dejanskimi ali navidez- pomo= okupatorju pri izvrševanju vojnih zlo=i- nimi, grožnje z bodo=o kaznijo, obljube z izpu- nov, vendar so škodovala ali bi utegnila škodo- stom iz zapora, obljube s pridobitvijo za agen- vati ugledu in =asti slovenskega naroda in njego- ta". Glavni problem je namre= bilo predvsem vi odpornosti. Po Zakonu se je dejanje ocenjeva- dokazovanje krivde. Pri tistih, ki jih je aretirala lo kot zlo=in ali prestopek po naslednjih kriteri- Ozna, so tako uporabljali sezname dodatnega jih: "po stopnji krivdne odgovornosti, po teži oš- obremenilnega materiala in osumljene soo=ali z kodovanja narodne =asti, po teži posledic, ki jih zaporniki in drugimi pri=ami.31 je dejanje imelo in po nevarnosti obtoženca".35

Preiskovalci vojaškega sodiš=a so osumljence Obtožnice je pri SN< vložil javni tožilec za ma- pred za=etkom zaslišanja opozarjali, da podajo riborsko okrožje. Napisane so bile na podlagi "svoj zagovor jasno in razlo=no" in "da se upo- zbranih prijav in zaslišanj osumljencev in pri=. števa resni=nost zagovora kot olajšilna okolnost Pri t.i. ozninih "predlogih za pokaznitev" (prija- pri odmeri kazni."3- Pred vojaškim sodiš=em so ve) je potrebno opozoriti na to, da je javno to- bili zaslišani predvsem tisti, ki naj bi zagrešili žilstvo ta predlog navadno samo prepisalo in ga težje kaznivo dejanje, t.j. zlo=in, veleizdajo ali so postavilo za obtožnico. Vsebina ozninih predlo- bili osumljeni, da so narodni sovražniki. gov in vsebina obtožnic, napisanih na podlagi teh predlogov, sta navadno enaki. V obtožnici Na zaslišanju pred preiskovalcem javnega to- so bili najprej navedeni eden ali (navadno) ve= žilstva je Franc Ternik zanikal v prijavi navedena obtoženih. Sledil je kratek opis kaznivih dejanj. dejstva in dejal, da se ni udeležil napada na orož- Vsaka obtožnica je bila na koncu tudi utemelje- niško postajo v Marenbergu. Nadalje je zanikal, na. Naj opozorim, da so bile obtožnice za enaka da bi med okupacijo grdo ravnal s Slovenci. Po- kazniva dejanja enako utemeljene ne glede na vedal je, da njegovi otroci govorijo slovensko, da število obtoženih, težo kaznivega dejanja in ne se ni prilizoval nemškemu postajnemu na=elni- glede na to, ali je šlo za obtožnico javnega tožils- ku in da je dobil rde=o izkaznico ŠDZ maja 1944, tva ali Ozne. Zanimivo je predvsem izrazoslovje ne da bi se zanjo "najmanje potegoval". Ve= pri= teh utemeljitev, saj je bilo le-to primerno duhu je povedalo druga=e, namre=, da je bil Ternik takratnega =asa in skladno z že omenjeno pro- "zagrižen nemškutar", Ožbalt Velak pa je izjavil, pagandno akcijo, ki je tekla ob ustanovitvi SN< da je bil Ternik "vnet za Nemce"." in med njegovim delovanjem.

Ana

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71

drugi so vstopili v KB "iz prepri=anja, hote= po- 4. Razprava magati pri izvrševanju ciljev te organizacije in pripravljati pot okupatorju".37 S tem, ko so posa- Po tem, ko je javno tožilstvo pri SN< vložilo mezniki postali =lani KB, so pozabili, da so Slo- obtožnico, je sodnik razpisal glavno razpravo. venci, "pljunili so na svojo narodno =ast in na SN< je moralo o vsaki razpravi pisati razpravni =ast naroda, iz katerega izhajajo in s katerim so zapisnik. Na posebnem obrazcu so bili najprej živeli. Bili so pove=ini naduti nem=urji, zagri- navedeni predsednik senata, štirje =lani in tajnik ženci, ki jih je bilo sram, da izhajajo iz mu=enega senata, nato pa še javni tožilec (oz. njegov na- in teptanega naroda. Niso pomagali in hoteli po- mestnik) in eden ali ve= obtožencev. Na obrazcu magati temu narodu v najtežjih =asih, ki jih je razpravnega zapisnika je bil predviden tudi za- preživljal, vztrajali so pri svoji opredelitvi ter se govornik obtožencev, vendar ga pri razpravah niso hoteli zadrževati niti pasivno, =e že niso =u- pred SN< v Mariboru ni imel noben obtoženec. tili v sebi borbenosti, ne, odkrito so stopili na Vsi so se zagovarjali sami. Glede na število obto- stran okupatorja, še predno je ta naš narod za- žencev lahko sklepamo, da so bile razprave krat- sužnil in so tudi potem, ko je bil naš narod že ke in da so imeli zelo malo =asa za zagovor. zasužnjen, okupatorju zvesti in vdani pomaga=i. Niso imeli ponosa, niso imeli =asti. Bili so hlap- Na razpravi je najprej javni tožilec prebral ob- ci, sebi=neži, strahopetci, spozabili so se celo ta- tožnico. Nato je predsednik senata pozval posa- ko dale=, da so zasovražili narod, iz katerega iz- mezne obtožence k zagovoru. Le-ti so se navad- hajajo in med katerim so živeli, ter so iz notra- no zagovarjali tako kot na zaslišanju. Nato je jav- njega prepri=anja sodelovali z okupatorjem, mu ni tožilec predložil dokaze (prijave, zaslišanje delali razne usluge in služili njegovemu držav- osumljenca in pri=) in na podlagi obtožnice nemu ustroju." Zato so prav gotovo morali biti predlagal kazen. Obtoženci so vedno prosili za kaznovani.38 Nekateri osumljenci so pristopili h "milo kazen". Po kratkem in tajnem posvetu se- KB samo zato, "ker niso ve= =utili s slovenskim nata je predsednik senata izrekel sodbo in na narodom, ker so se narodu, iz katerega izhajajo, podlagi ustreznega =lena Zakona obtožence v odtujili, ker niso imeli zna=aja, ker so bili poturi- ve=ini primerov obsodil.43 ce". Takrat, ko je slovenski narod najbolj trpel, so osumljenci menili, da je potrebno z vso vne- Na prvi razpravi pred SN< v Mariboru, 4. julija, mo sodelovati z okupatorjem in služiti njegove- je senatu predsedoval Avgust Habermuth. Ob- mu državnemu ustroju. "Osumljenci so prodane tožnico je branil javni tožilec za mariborsko duše, zakrivili so mnogo in težko so oškodovali okrožje, Jože Pavli=i=, ki je v tej vlogi nastopil sa- narodno =ast."39 mo na prvi razpravi. Na ve=ini razprav je kot nje- gov namestnik nastopal dr. Bojan Petri=.44 Mari- O nekaterih obtoženih je pisalo, da "v skladu s borsko SN< je sicer zasedalo v treh senatih. Po- podatki poizvedbe popolnoma priznavajo svo- leg Habermutha sta senatom predsedovala še jo krivdo. Imenovani so se torej v =asu sovražne Miloš Senica in dr. Emil Korbar. Tisti, ki so jim okupacije kot Slovenci, saj vsi priznavajo, da so sodili senati v Mariboru, so bili do razprave za- Slovenci, obnašali tako, kot se nobeden Slove- prti predvsem v taboriš=u na Teznem in v zapo- nec, ki je koli=kaj gledal na svojo =ast in na =ast rih Ozne, tako da je moral predsednik senata svojega naroda ne bi.'4" Spet drugi "niso imeli pred vsako razpravo obvestiti ustrezne instituci- nobene hrbtenice, zna=aja, da so se za judeževe je o tem, kateri zaporniki morajo biti privedeni groše prodali in vdinjali Nemcem",-" ali pa so za- na razpravo.45 radi svoje "suženjske miselnosti, sebi=nosti in strahopetnosti in tudi radi sovraštva do sloven- Kljub temu se je nekajkrat zgodilo, da na raz- skega naroda sodelovali z okupatorjem, mu vda- pravo ni bil priveden pravi obtoženec. Tako je no in zvesto služili ter delali razne usluge".''2 mariborski senat SN< 11. julija 1945 izdal potrdi- lo, da je bil Ivan Zamuda izpuš=en na svobodo, "ker se je pred sodiš=em ugotovilo, da je bil are- tiran in priveden k razpravi pomotoma in se je M PAM, SN<, Sk. 3, 43/45 (Obtožnica). ifi PAM, SN<, Sk. 5, 66/45 (Obtožnica). 4i PAM, SN<, Razpravni zapisniki. • PAM, SN<, Sk 4, 52/45 (Obtožnica) 44 Obtožnice tožilstva pa so poleg obeh omenjenih zago- 40 PAM, SN<, Sk. 2, 30 -35/45 (Obtožnica) varjali Se. Vladimir Puncah, dr. Sonja Kukovec, dr. Goj- 41 PAM SN<, Sk. 3, 45/45 (Obtožnica). mirJelene, dr. Franjo Vrbnjak in Tine Golob. 42 PAM, SN<, Sk. 3, 41/4.5 (Obtožnica) 45 PAM, SN<, Razpravni zapisniki razprav v Mariboru.

VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE zaporno povelje glasilo na drugo osebo istega skoro brez izjeme gospodarsko šibkejši ljudje in imena.'46 Zanimiv je bil tudi primer Barbare Ul, popolnoma odvisni od mogotcev, ki so bili za- ki je bila klicana na razpravo 6. avgusta 1945, grizeni hitlerjanci". Ob upoštevanju teh okoliš- vendar je bil privedena "neka druga istega ime- =in, kot tudi družinskih razmer posameznih ob- na in priimka, a s povsem drugimi podatki".47 tožencev, je sodiš=e le-tem izreklo "izredno niz- ke kazni, ki jih smatra glede na izjemne prilike Razprave so potekale v kazinski dvorani mari- obtožencev za primerne".53 borskega Narodnega gledališ=a.48 Bile so javne, torej so se jih ljudje lahko udeležili. Potek razprav Senati SN< v Mariboru so izrekli vse po zako- so lahko spremljali tudi na Slomškovem trgu, saj nu predvidene kazni (izguba narodne =asti, pri- so bili tam postavljeni zvo=niki. Kot je bilo zapisa- silno delo in zaplemba premoženja). Ve= obtož- no v Vestniku mariborskega okrožja, je razprave nic so zavrnili, predvsem po 4. avgustu 1945, saj 5. julija poslušala množica ljudi, ki "z zadoš=e- so navedena kazniva dejanja obtoženih spadala njem komentira potek razprav in odobrava ob- pod amnestijo, ki jo je dan prej objavilo pred- sodbe, ki so jih deležni vsi izdajalci in sovražni sedstvo SNOS-a. Ve= obtožencev je bilo oproš- elementi, ki so sodelovali z okupatorjem in po- =enih, najve= (23) na razpravi v Strniš=u 10. av- teptali svojo osebno in narodno =ast."49 gusta 1945.54 Razloge za takšne odlo=itve je so- diš=e navedlo v utemeljitvi sodb. Senati SN< so nekajkrat poslovali tudi izven Maribora, in sicer v Guštanju, Strniš=u, Maren- Kot zanimivost naj navedem, da sta bila oproš- bergu in v Murski Soboti.50 Posebnost delovanja =ena tudi Ervin Ussar in Borut Šali, in sicer zara- SN< v Strniš=u je, da so bile obtožnice najve=- di mladoletnosti. Ussar je bil obtožen, da je 1944 krat prepisani Oznini "predlogi za pokaznitev" na ulici pretepel nekega de=ka in ga ozmerjal z in da je bilo kar nekaj obtožencev obsojenih za- izrazom "vindišarski pes", kakor je ozmerjal še to, ker so med vojno sodelovali s =etniki.51 mnoge druge, ki so govorili slovensko. Sodiš=e ga je spoznalo za krivega, vendar "spri=o njego- Druga posebnost je poslovanje senata SN< v ve mladoletnosti, slabotnosti in popolnoma za- Marenbergu. Vse osumljene, brez izjeme, je ob- nemarjene vzgoje" sodiš=e ni izreklo nobene tožnica bremenila, da so bili =lani KB. Izmed kazni, ampak ga je izro=ilo krajevnim oblastem 133-ih obtoženih jih je sodiš=e 8 oprostilo zato, zaradi nadzora in vzgoje. "Ussar Ervin je primer ker so sami trdili, da niso bili =lani KB in ker jim otroka s popolnoma zanemarjeno vzgojo. Živel sodiš=e =lanstva v tej organizaciji dejansko ni je ves =as po raznih kmetijah na Zg. Štajerskem moglo dokazati. Tako jih je moralo zaradi popolnoma zanemarjen in brez pravega nad- pomanjkanja dokazov oprostiti. Razen Ernesta zorstva. Svoje dejanje odkrito priznava."55 Perglava, ki je bil obsojen na izgubo narodne =a- sti za dve leti in zaplembo nepremi=nin v Bistriš- Šali je bil =lan organizacije Hitlerjugend, pro- kem jarku, so bili vsi ostali obsojeni samo na iz- stovoljno je pristopil k Volksturmu in bil "zagri- gubo narodne =asti (od 1 do 4 let).52 Kot je bilo zen hitlerijanec".

46 odgovorna mati za napa=no vzgojo po smrti ob- PAM, SN<, šk. 18, 1249004/18/1. 56 47 PAM, SN<, šk 18, 1249004/18/2. tožen=evega o=eta." 4f< PAM, SN<, šk. 18, 1249004/18/2. 4'J Razprave sodiš=a narodne =asti, Vestnih mariborskega V nekaj primerih se je sodiš=e izreklo za nepri- okrožja (Vestnih), 5-jidij 1945,št. 19, str. 1. 577 stojno in obtožence predalo vojaškemu sodiš- Razprave pred senatom SN< v Guštanju so bile od 10. 57 do 12 julija, od 1 do 3 avgusta, 11 in 20. avgusta; v =u, obtoženko Fran=iško Štaudinger pa izselje- Strniš=u je SN< sodilo od 24. julija do 10. avgusta ter od niški komisiji. 5. =len Zakona je namre= dolo=al, 16 do 18. avgusta, v Marenbergu so razprave potekale 9. in 10. avgusta, v Murski Soboti pa 24. avgusta. 5.1 PAM, SN<, šk. 16, 183/45 (Sodba). 5/ PAM, SN<, plim šk. 11, 117/45; šk 13, 128/45; šk. 14, 54 PAM, SN<, šk. 14, 137/45 (Sodba). 130/45, 132/45 (Sodbe). 55 PAM, SN<, šk. 6, 74/45 (Sodba). 5- PAM, SN<, šk. 16, 183/45; šk. 17, 184/45 in 185/45 (Sod- 56 PAM, SN<, šk. 13, 127/45 (Sodba). ba). 57 PAM, SN<, šk. 15, 158/45 (Sodba).

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73

da se v primeru, ko gre za težje kaznivo dejanje, pravnomo=na.65 Sodbe so morale biti napisane za katero SN< ugotovi, da zanj ni pristojno, izre- v enem izvirniku, ki ga je sodiš=e poslalo v Ljub- =e za nepristojno in zadevo preda pristojnemu ljano, in v petih overjenih prepisih.66 sodiš=u.58 Tako je SN< nekatere obtožence pre- dalo vojaškemu sodiš=u: v primeru Ane Cizer, Ir- Na za=etku vsake sodbe so bili navedeni pred- me Pihler in Ane Pihler je sodiš=e spoznalo, da sednik senata, njegovi =lani in tajnik, javni toži- so obtoženke Nemke in zato "ne morejo biti no- lec in obtoženci. Sodiš=e je na podlagi obtožni- silke slovenske narodne =asti".59 SN< je izro=ilo ce, ki jo je podalo javno tožilstvo, razpravljalo o vojaškemu sodiš=u tudi Emo Jeraš, za katero je v obtožencih, ugotovilo, =esa so krivi in jih glede obtožnici pisalo, da je slovenske narodnosti, na to, ali so zagrešili prestopek, ali zlo=in, obso- vendar je sama izjavljala, da je Nemka. Sodiš=e je dilo na kazni, ki jih je predpisoval Zakon. Vsaka na razpravi ugotovilo, da obtoženka ne zna slo- sodba je bila, tako kot obtožnica, ustrezno ute- vensko in se izreklo za nepristojno.60 Jožef Jako- meljena, podpisala pa sta jo predsednik in tajnik mini je bil ko=evski Nemec, obtožen za sodelo- senata. Utemeljitve sodb so bile navadno prepi- vanje v okupatorjevih polvojaških organizaci- sane utemeljitve obtožnic. Ponekod, predvsem jah, vendar vprašanja "Ko=evarjev, ki so se pro- pri utemeljevanju okoliš=in, ki so privedle do stovoljno izselili, bodisi da so Slovenci ali Nem- kaznivega dejanja, so bile nekoliko dodelane in ci, ne more reševati sodiš=e slovenske narodne razširjene. =asti, ampak edino le vojaško sodiš=e."61 Hermi- na Zimmerl je trdila, da je Slovenka. Zaslišane Sodiš=e je pri obsojenem Francu Franku upo- pri=e so izjavile ravno nasprotno. Sodiš=e je me- števalo, da nima desne roke in mu je zato izreklo nilo, da njeno delovanje in vzgoja otrok kažejo samo kazen izgube narodne =asti za eno leto na to, "da je za Slovenko ni mogo=e ve= smatra- brez prisilnega dela ali zaplembe imovine. Olaj- ti". Poleg tega je bil njen mož Nemec. "To sodiš- ševalna okoliš=ina za Ladislavo Fu=kar je bil =e smatra, da sme soditi le =lanom slovenskega šestnajstmese=ni otrok, za Ivana Gupfleitnerja naroda, kar pa obtoženka ni ve=, to pa iz vidika, pa trije nezakonski otroci, ki so bili v =asu njego- da brani slovensko narodno =ast, ki je obtožen- vega vstopa v KB še majhni. "Pri Jusu Martinu, ki ka kot Nemka niti ne more imeti."62 je napravil vtis bolj nepoboljšljivega nem=urja pa je z ozirom na to, da je itak lo=en in ne živi pri Poleg tistih, ki so bili na sodiš=u spoznani za družini, odmerilo radi otrok izgubo narodne =a- Nemce ali so se sami tako opredelili, je SN< pre- sti na 2 leti, dalo mu je pa 1 leto lahkega prisil- dalo vojaškemu sodiš=u tudi tiste, katerih kazni- nega dela." Gašper Karni=nik je pred koncem va dejanja so imela "za posledico preganjanje, vojne pri=el podpirati NOB. Njegova obsodba je internacijo in selitev ' 63" utemeljena tako: "

VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE vstopa v KB je sodiš=e upoštevalo samo pri izbi- se zagovarjale s tem, da so bile premlade in se ri in odmeri kazni.69 Vincencu Glatzu je tako so- niso zavedale svojih dejanj. Sodiš=e je tak zago- diš=e priznalo kot olajševalno okoliš=ino dejs- vor sprejelo obtežilno, "ker kaže na pokvarje- tvo, da je vstopil v KB že 1931, ko še ni bilo mo= nost, tako v moralnem kakor v nacionalnem ozi- predvideti "poznejšega zlo=inskega delovanja" ru. Vse so, kakor izrecno priznavajo, vedele za KB in dejstvo, da je bil 1939 izklju=en iz KB.70 grozodejstva nacistov nad našim poštenim ljudstvom. Kljub temu so se takrat družile s temi V eni od utemeljitev je zapisano, da obtoženci zlo=inci in to javno in v obliki, da se je zgražala "priznavajo, da so vršili pod okupatorjem funkci- vsa okolica."73 je oz. dejanja, ki jim o=ita obtožnica. Vsi obtožen- ci se zagovarjajo, da so te funkcije oz. dejanja vrši- Marija Pikalo je bila obsojena zato, ker je spre- li iz strahu pred posledicami, =e bi sodelovanje z jemala nemške vojake v svoje stanovanje. "Na okupatorjem odklonili. Ta zagovor njihove kriv- vprašanje zakaj je to storila, je odvrnila, da je lju- de /.../ ne izklju=uje. Pravilna reakcija in strah bezen mednarodna. Napravila je vtis zagrižene pred okupatorjem, tudi =e bi bil strah utemeljen, nepoboljšljivke in se ji je zato odmerilo tudi lah- namre= ni smela biti taka, kakor so jo pokazali ko prisilno delo za dve leti," je med drugim pisa- obtoženci, da so se podali okupatorjevemu priti- lo v utemeljitvi.74 Obtožene Martina Sternjaka, sku in z njim sodelovali ter mu hlap=evsko služili. Rozo Medila in Franca Bartuneka pa je sodiš=e Kakšen bi moral biti pravilni odgovor na grožnje oprostilo, ker "niso pri zdravi pameti".75 okupatorja, na grožnje doma=ih hlapcev, je poka- zala ogromna ve=ina naroda vseh slojev, ki je raje 6. Kazni sprejela na sebe =astno trpljenje in težko osvobo- dilno borbo, kakor pa narodne =asti nevredno SN< je lahko izreklo naslednje kazni: izgubo hlap=evanje. Ve=ina obtožencev skuša opravi=iti narodne =asti, lahko ali težko prisilno delo in ali vsaj omiliti svojo krivdo s tem, da navaja, da popolno ali delno zaplembo premoženja v ko- Nemcem ni izdala nobenega doma=ina. Tak za- rist države. Po 4. =lenu je bila redna kazen izgu- govor je jalov," je še pisalo.71 ba narodne =asti, ki sta ji bili po potrebi dodani ena ali druga ali obe ostali kazni. Izguba narod- Franc Kalunder se je zagovarjal, da ne ve, kdo ne =asti je pomenila "izklju=itev od javnega so partizani. "S tem je pa= sam izrekel kako dale= udejstvovanja, izgubo pravice do javnih služb, se je postavil od narodne skupnosti", je sodiš=e poklicev in dostojanstev, izgubo vseh državljan- komentiralo njegovo nevednost. Za Marto Wag- skih in politi=nih pravic". Kazen izgube narodne ner v utemeljitvi piše, da "je šolski primer, ki je =asti je bila lahko za=asna ali trajna.76 pozabila na svojo narodno =ast. To sledi iz njene- ga nastopa pred sodiš=em samega, ko se je poka- Kazen prisilnega dela je lahko sodiš=e izreklo zala zakrknjena in sovražna /.../ Svojo tujo misel- najve= za dobo deset let. Kazen težkega prisilne- nost je pokazala s tem, da je bežala iz doma=ega ga dela in popolne zaplembe premoženja je sme- kraja pred narodnimi osvoboditelji, svojega edi- lo sodiš=e izre=i, kadar je kaznivo dejanje ocenilo nega otroka dala krstiti na =isto nemško ime in kot zlo=in. Pri izrekanju kazni je moralo upošte- poro=ila Slovenca, ki se je ves vdinjal okupatorju vati vse obtežilne in olajševalne okoliš=ine, pri za- in celo služil v nemški vojski."72 plembi premoženja pa preveriti, ali je imel obto- ženec nepreskrbljeno družino. (Sodba). 75 PAM, SN<, Sk. 16, 181/45 (Sodba). 71 PAM, SN<, šk. 1, 1/45 (Sodba). 76 Ul SNOS in NVS, 9. junij 1945, St. 7. 72 PAM, SN<, šk. 1, 1/4 S (Sodba) 77 Prav lam.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 bolnim osebam sodiš=e ni izrekalo kazni prisil- pomembno "radi pravilnega vodstva volilnih nega dela, "ker bi bila taka kazen iluzorna".79 imenikov." Po odloku predsedstva SNOS o raz- pisu volitev v krajevne in okrajne NOO je bila Sodiš=e je torej pri odmeri kazni upoštevalo namre= volilna pravica vezana na stalno bivališ- ugotovljena dejstva, gospodarski in družinski =e volilca oz. na bivanje zaradi zaposlitve."3 položaj obtožencev in njihovo starost. Pri neka- terih obtožencih je sodiš=e tudi upoštevalo, "da Sodiš=e je moralo vsak drugi ali tretji dan po- so jih dogodki izpametovali in da bodo lahko še slati SN< v Ljubljano seznam vseh obsojenih na dobri =lani slovenskega naroda ter prispevali kazen prisilnega dela y dveh izvodih. En izvod je vsaj k obnovi, =e so že ovirali osvobodilno bor- obdržalo ljubljansko SN<, drugega pa je poslalo bo".s" Ministrstvu za notranje zadeve, ki je skrbelo za izvršitev. Seznami so morali biti izdelani pose- Glede kazni zaplembe premoženja je javni to- bej za lahko in posebej za težko prisilno delo."4 žilec Slovenije 5. julija 1945 izdal okrožnico, v kateri je sporo=al, da mora oblastvo, pri katerem Javni tožilec DFJ, dr. Jože Vilfan, je 30. avgusta je potekal postopek, za katerega je bila predvi- podal naslednjo obrazložitev glede prisilnega dena kazen zaplembe premoženja, zbrati vse dela.

VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE odsek za notranje zadeve pri okrajnem NOO, v bila zavarovana. V taboriš=u samem so bili katerem je prebival obsojenec. Okrajni NOO upravni prostori, baraka za osebje, jedilnice, ku- (omenjeni odsek) je nato odredil izvršitev kazni hinje, skladiš=a, barake za taboriš=nike s straniš- in o kon=ani kazni obvestil sodiš=e. Krajevni =i in umivalnicami, osrednje dvoriš=e, vmes pa NOO so morali biti pooblaš=eni za izvrševanje so bile urejene poti. V nujnih primerih je bilo takih kazni. Izvrševanje kazni prisilnega dela primerno za ve= tiso= ljudi. Ob osvoboditvi je brez odvzema prostosti je nadzorovala NM.S6 nemška uprava taboriš=a razpadla, taboriš=niki so odšli domov. Taboriš=e so najprej uporabili 7. Kazenski zavodi za ustaše, ki so jih kmalu poslali na Hrvaško, za ko=evske Nemce in za Štajerce, ki so sodelovali z Obsojeni pred SN< v Mariboru so kazen pre- okupatorjem in so =akali na sodiš=a ali na iz- stajali v taboriš=ih Bresternica, Tezno (tovarna gon.90 Kmalu je postalo premajhno, zato je letal), Studenci in v Strniš=u pri Ptuju. Pooblaš- pooblaš=enstvo Ozne za mariborsko okrožje =enstvo Ozne za mariborsko okrožje je imelo za uredilo novo taboriš=e v Hrastovcu.9' svoje potrebe na razpolago sodne zapore in po- licijske zapore v Slovenski ulici v Mariboru.K7 Taboriš=ni režim naj bi bil uradno enak reži- mu v kaznilnicah in preiskovalnih zaporih. Pre- S Pravilnikom o ureditvi kazenskih taboriš= povedana so bila maš=evalna dejanja, vendar v (februar 1945) je bilo dolo=eno, da se taboriš=a resnici ni bilo tako. Tako zasliševalci (oznovci) postavijo izven naseljenih obmo=ij: "Najbolj pri- kot tudi stražarji (knojevci), se niso obnašali, kot merni prostori bi bili ve=ji gradovi ali vojaške ba- jim je bilo ukazano. Smrtnost taboriš=nikov je rake, ki se nahajajo v bližini železnic in v bližini bila velika zaradi vedno ve=je gne=e, slabe pre- krajev, kjer se bo delovna sila izkoriš=ala." Varo- hrane in oskrbe nasploh, slabe so bile tudi hi- val jih je Knoj.8K gienske razmere. Mrtve so pokopavali v gozdu za taboriš=em.92 V sodnih preiskovalni zaporih ali v policijskih zaporih so po zaslišanju zapornikov odlo=ili, kaj Zavadlavova izkušnja v tem taboriš=u je bila z njimi. Izpustili so jih malo, predvsem tiste, ki naslednja: "Pogledam v kuhinjo in jedilnico, so bili privedeni samo na podlagi ustne obtož- kjer nekateri prav v gne=i jedo neko vodeno be. Ve=ino zapornikov so poslali v taboriš=e v smrde=o brozgo iz razli=nih porcij. Je namre= Strniš=e ali v Hrastovec. Ti zaporniki so bili naj- =as kosila. Iz barak s taboriš=niki neznansko ve=krat =lani KB, ŠDZ, NSDAP. Zapornik, ki mu smrdi, zato rajši ne stopim vanje. Videti so stra- je bila krivda dokazana ali jo je sam priznal, je šno natla=ene, ob vhodih je nekaj žensk in bil poslan pred sodiš=e. Imel pa je še eno mož- otrok. Vsi skupaj so videti zelo prestrašeni, še nost: "=e obveš=evalno obdeluje okolico, s kate- bolj, ko me zagledajo v oznovski uniformi. Spre- ro lahko zapornik kontaktira, ga potem, ko pod- hodim se med barakami, ko zaslišim petje "Hej, piše posebno izjavo, pridobimo za našega agen- brigade, hitite!" Kako to - v taboriš=u? Zagledam ta". Vsak tak primer je moral odobriti pooblaš- kolono taboriš=nikov, ki v peterostopih prihaja =enec Ozne.89 po poti od barak proti jedilnici. Taboriš=niki po- jejo, zraven pa gre nekaj knojevskih stražarjev. Najve=je taboriš=e v Strniš=u je bilo bivše Med stražarji je tudi zloglasni maš=evalni knoje- nemško delovno taboriš=e in je spadalo pod na- vec, ki so mu še mladoletnemu Nemci zažgali hi- =elstvo Ozne za Slovenijo. V to taboriš=e so šo s starši in brati vred. V rokah ima kol in tepe Nemci vozili Štajerce, ki niso bili predvideni za po glavi tiste, ki no=ejo peti." Bili so ko=evski nemške državljane. Taboriš=e je bilo delovnega Nemci.93 Zavadlav tudi opisuje, kako so oznovci zna=aja, saj so taboriš=niki za=eli graditi tovar- streljali taboriš=nike.94 no. Okrog taboriš=a je bila mrežna ograja z us- trezno osvetlitvijo, stražarnice, vhodna vrata so Taboriš=i v Strniš=u in Hrastovcu sta bili uki- njeni jeseni I945.95 w ' PAM, SN<, šk 18, 1249004/18/1 (Za=asno navodilo za izvrševanje kazni prisilnega dela brez odrzema prosto- 90 Prav tam, str. 67-68. sti) 91 Zbornik. -Nema " na Slovenskem 1941-1955, str. 142. H7 Zbornik "Nemci" na Slovenskem 1941-1955 (tir. Dušan 92 Zavadlav. Iz dnevniških zapiskov, str. 68. Ne=ak), str. 142. 91 Prav tam, str. 68-69. HH VodttSek Stari=- Prevzem, str. 194, 269. 94 Prav tam, str. 92-93 H9 Zavadlav. Iz dnevniških zapiskov, str 3? 95 Prav tam, str. 99-

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA KA VSE 77

Vestnik mariborskega okrožja je 25. avgusta po- Zaradi slabih razmer v omenjenih zavodih je ro=al o obisku novinarjev v taboriš=u v Bresterni- Ministrstvo za notranje zadeve posredovalo NM ci, v katerem so med vojno živeli ujeti Rusi in An- navodila za upravljanje taboriš= in za organizira- gleži. V dveh taboriš=nih kompleksih je bilo v =a- nje delavnic. Od julija 1945, še posebej pa po av- su obiska novinarjev okoli 500 kaznjencev. Po gustovski amnestiji, so v kazenskem postopanju vojni so bile popravljene barake, urejene poti, na- za=eli spoštovati predpise, upoštevati razlike peljana elektrika, kaznjenci so obdelovali zele- med kaznivimi dejanji in razlo=evati zaporni- njavni vrt, ustanovili lastne delavnice (mehani=- ke.1"" na, =evljarska, krojaška, jermenarska, mizarska), v katerih so delali za potrebe taboriš=a in vojnega Ostalo poslovanje podro=ja. Imeli so lastno kuhinjo in pekarno in svojega taboriš=nega zdravnika, ki ni bil "uradni, Poleg sojenja kaznivih dejanj je moralo SN< legalizirani morilec miljonov sestradanih, oslabe- opravljati administrativne posle: vodilo je vpi- lih, za delo nesposobnih in bolnih internirancev. snik osumljenih in obsojenih, izvrševalo razna Ne, z resni=no demokrati=nim duhom prežeti navodila, ki jih je dobivalo iz Ljubljane, pisalo zdravnik v novi Jugoslaviji se zaveda svojega =lo- poro=ila o svojem delovanju, skrbelo za izvrši- ve=anskega poslanstva in vidi v bolnem kaznjen- tev kazni, reševalo nastale probleme in usklaje- cu edino le pomo=i potrebnega =loveka."% valo svoje delo z vsemi, ki so bili na kakršenkoli na=in povezani z delovanjem sodiš=a. Kaznjence so razporejali na delo glede na nji- Tako je bilo 5. julija poslano prvo poro=ilo o hove zdravstvene in telesne sposobnosti. Za bol- delovanju SN< v Mariboru. V njem je med dru- nike sta bili v taboriš=u dve sobi (ena za ženske gim zapisano: "Pripominjamo, da zasedamo v in ena za moške). Zdravi kaznjenci so delali v ta- dveh senatih, izmenoma vsaki dan in sproti boriš=u in izven njega, na bližnjih kmetijah in dr- opravljamo slu=aje, ki nam jih predloži javno to- žavnih posestvih. Gradili so most, ceste in elek- žilstvo okrožja Maribor. Po izjavi tov. javnega to- trarno. Tisti, ki so opravljali težja dela, so dobili žilca bo prišlo pred to sodiš=e slovenske narod- dodatne obroke hrane, kar je =asnik komentiral- ne =asti ve= tiso= obtožencev." Zaradi pomanj- takole: "Kot primer demokrati=nosti naj pove- kanja osebja na javnem tožilstvu, je potekala mo, da dobiva uprava in stražarji prav tak kruh preiskava po=asi in je bila ve=krat pomanjkljiva. kakor kaznjenci". Svojci so lahko kaznjencem V poro=ilu je tudi pisalo, da se Miloš Senica, ki je poslali tedensko en paket potrebš=in.97 bil imenovan za predsednika enega od senatov, še ni javil na delo. Zato je sodiš=e ljubljansko Za mir in red v sobah so skrbeli sobni stare- centralo prosilo, naj posreduje "da se nemudo- šine, ki jih izvolili kaznjenci med seboj. Za njiho- ma javi, ker je dela ogromno"."" vo politi=no, kulturno in vzgojno delovanje je moral skrbeti politikomisar taboriš=a. Politi=ne V poro=ilu 9- julija je med drugim pisalo, da se ure so potekale enkrat tedensko, kaznjenci pa je SN< na sestanku dan prej odlo=ilo, da bo jav- so jim sledili "z velikim, vedno še naraš=ajo=im ni tožilec pošiljal spise omenjenemu sodiš=u v zanimanjem".yK ve=ji koli=ini in da bodo urejeni po krajih oziro- ma vrstah kaznivih dejanj. To naj bi omogo=alo Kaznjenci so izdelali stenski =asopis, v kate- lažje delo. Zaslediti je mogo=e pritožbo, da se rem so bile pesmi in =lanki. Med kaznjenci je bi- nekateri =lani sodiš=a, ki so bili dolo=eni za to lo nekaj risarjev, glasbenikov, deloval je pevski delo, še niso javili, drugi pa se udeležujejo raz- zbor, imeli so celo amatersko gledališ=e. 26. av- prav neredno, tako da v senatih delajo vedno isti gusta je bil v taboriš=ni dvorani miting kaznjen- ljudje. Pred predsednikom Habermuthom je 7. cev, na katerem je uprava taboriš=a razglasila julija 1945 kot sodnik prisegel Miloš Senica.102 imena amnestirancev. Menda so bili nekateri kaznjenci nad razmerami v taboriš=u tako nav- Iz poro=ila o delovanju mariborskega SN< 15. dušeni, da so posamezniki "tudi po amnestiji julija lahko ugotovimo, da je imel SN< vpisnik hoteli še dalje ostati v taboriš=u".^ takrat 53 zaporednih številk, imenik pa 201 ob-

96 Kazensko taboriš=e ni re= mu=ilnica, ampak rzgaja- 100 Vodušek Stari= Prevzem, str. 271. liš=e, Vestnik, 25. argtist 19-15, št 41, str. 1. "" PAM, SN<, Sk. 18, 1249004/18/1 (Poro=ilo, 5- julij 97 Piar tam, str. 1-2 194 S J. ')H pMI, tam "'-'PAM, SN<, šk 18, 1249004/18/1 (Poro=ilo, 9 julij 99 Pran tam str.->•• 2> 1945)

VSE ZA ZGODOVINO 7« ZGODO VEVA ZA VSE toženca. Sodiš=e zaostankov ni imelo, v Ljublja- ro=ilo. Obtoženih je bilo skupaj 1992 ljudi, od no pa je poslalo naslednjo prošnjo: "Nujno bi ra- teh po 3. =lenu Zakona I368. Ravno toliko jih je bili vsaj še enega tajnika, ker poslujemo v treh bilo obsojenih na izgubo narodne =asti, in sicer senatih, tajnika sta pa dva in kljub udarniškemu za trajno 10,107 za=asno je narodno =ast izgubilo delu ni mogo=e sproti opraviti vseh tajniških 1358 ljudi. Na kazen lahkega prisilnega dela je poslov.""'3 bilo obsojenih 308 ljudi, na kazen težkega pa 97 (skupaj 405). Premoženje je bilo zaplenjeno 125 Sprva so morali sodniki dnevno poro=ati o obsojencem, od tega popolnoma 79, 46 pa del- številu razprav in razpisanih primerov. Z okrož- no. Oproš=enih je bilo 220 oseb. Sodiš=e se je nico 19. julija je bilo dolo=eno, da to ni ve= po- izreklo za nepristojno po 5. =lenu omenjenega trebno. Pa= pa so morali senati SN< vsako nede- Zakona v 65 primerih. Obravnavalo je tudi tri ljo pošiljati tedensko poro=ilo, ki je bilo izdela- mladoletnike. Iz poro=ila je še razvidno, da pred no na podlagi SN< vpisnika. Poro=ilo je moralo mariborskim SN< ni bil obsojen noben od- vsebovati število teko=ih številk v vpisniku, šte- vetnik.""1 vilo obtožencev, število izre=enih sodb, koliko vseh obtožencev je bilo oproš=enih in koliko jih Amnestija in ukinitev sodiš=a je bilo oproš=enih glede na posamezne kazni, koliko oseb je bilo kaznovanih na izgubo narod- SN< je bilo ukinjeno 24. avgusta s posebnim ne =asti, lahkega ali težkega prisilnega dela in zakonom predsedstva SNOS. Isti dan je omenje- koliko na delno ali popolno zaplembo premo- no predsedstvo sprejelo tudi Ukaz o pomilosti- ženja. Zapisati so morali tudi, v koliko primerih tvi oseb, obsojenih po Zakonu, ki je za=el veljati je bilo SN< nepristojno in koliko primerov je os- že naslednji dan z objavo v Uradnem listu. Na talo nerešenih. Rok za oddajo prvega takega po- podlagi omenjenega ukaza se je vsem, ki so bili ro=ila je bil 22. julij."" kaznovani s težkim ali lahkim prisilnim delom, ta kazen odpustila. Tistim, ki so bili obsojeni na V poro=ilu 1•. julija je mariborski senat sporo- kazen izgube narodne =asti, so se pravne posle- =al, da se Ivan Muršak, ki je kot =lan sodiš=a prise- dice te kazni omejile na izgubo politi=nih in dr- gel v Mariboru, ne udeležuje razprav v Mariboru, žavljanskih pravic. Kazen zaplembe premoženja ampak na Ptuju. Janko Ribi= in Franc Fidelj, ki sta je ostala v veljavi.""; bila prav tako imenovana za =lana SN< v Maribo- ru, se do takrat še nista javila.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79

Javni tožilec je že po prvi avgustovski (3. av- maš=ujejo tistim, ki so se med vojno kompromi- gust) amnestiji 7. avgusta SN< obvestil, da sme tirali s svojim sodelovanjem z okupatorjem. izdajati odlo=be o amnestiji in pomilostitvi sa- mo tisto sodiš=e, ki je vodilo postopek na prvi Zusammenfassung stopnji. Le-to je poslalo sodbo pravosodnemu ministrstvu, slednje pa predsedstvu Avnoj-a.1" "Im Namen des slowenischen Volkes: Prošnje za pomilostitev je reševalo SN<, dokler Schuldig!" je delovalo, nato pa okrožno sodiš=e v Maribo- ru, ki je prevzelo spise ukinjenega SN<. Proš- Einige Slowenen arbeiteten während des Zwei- njam za pomilostitev so bili priložene karakteri- ten Weltkriegs aus verschiedenen Gründen im stike, ki jih je izdajalo Ministrstvo za notranje za- politischen, wirtschaftlichen, kulturellen und deve (za tiste, ki so bili na prisilnem delu v ka- propagandistischen Bereich mit den Besatzern zenskih zavodih) kot tudi odbori OF oz. NOO. zusammen und übernahmen verschiedene Nemalokrat so bile prošnjam priložene izjave Funktionen in deren Verwaltung und in pri=, ki so pri=ale v prid obsojenega. V imenu (para)militärischen Einheiten. obsojenih so ve=krat vlagali razli=ne prošnje nji- Dies geschah in einer für Slowenien sehr hovi svojci, predvsem starši in zakonski partner- schwierigen Zeit, als - wie es in der Präambel des ji. O teh prošnjah je nato razpravljalo predseds- Gesetzes über die Bestrafung von Verbrechen tvo SNOS-a, ki je lahko prošnji ugodilo popolno- und Vergehen gegen die slowenische nationale ma, kar pomeni, da je prosilca pomilostilo in mu Ehre (erlassen vom Slowenischen Volks- =rtalo kazen, samo delno, t.j., da je obsojencu befreiungsrat am 5.6.1945) hieiâ - Slowenien ok- znižalo odmerjeno kazen ali pa je njegovo proš- kupiert war und Slowenen im Kampf mit dem njo zavrnilo. Feind den Tod fanden. Zur Bestrafung dieser Personen wurde das so- Nekateri obsojenci so prosili tudi za sodno re- genannte Gericht der nationalen Ehre gegrün- habilitacijo.

VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE strafen. Bei der Strafbemessung berücksichtigte lektuellen oder Besitzer von Industriebetrieben, das Gericht den psychischen und physischen Banken und anderen wichtigen Institutionen. Zustand der Angeklagten (zum Beispiel Krank- Das Gericht der nationalen Ehre in Maribor heit, Alter), ihre familiären und materiellen Ver- urteilte nur über Personen slowenischer Natio- hältnisse sowie die Umstände, unter denen die nalität. Deutschen sowie jenen, die sich selbst als Straftat begangen worden war. In keinem der im Deutsche bezeichneten (auch wenn sie sloweni- Beitrag untersuchten Fälle hatten die Angeklag- scher Nationalität waren) wurde vor Militärge- ten bei der Verhandlung einen Rechtsbeistand. richten der Prozeß gemacht. Das Gericht der Die zu Zwangsarbeit Verurteilten leisteten ihre nationalen Ehre erklärte sich in diesen Fällen als Strafen mit verschiedenen öffentlichen Arbeiten nicht zuständig, meist mit der Begründung, daß oder in Lagern (Studenci, Tezno, Bresternica, das Gericht der slowenischen nationalen Ehre Strniš=e) ab. Das Gericht war verpflichtet, über nur für Beschuldigte slowenischer Nationalität die verhängten Strafen die zuständigen Amts- zuständig sei. organe (Volksbefreiungsausschüsse oder Aus- Aus dem Schlußbericht, den das Marburger schüsse der Befreiungsfront) am ständigen Gericht der nationalen Ehre nach Laibach schick- Wohnsitz des Verurteilten zu informieren. te, ist ersichtlich, daß insgesamt 1992 Personen Vor dem Gericht der nationalen Ehre wurden angeklagt wurden (davon 1368 nach Paragraph Personen verurteilt, die verschiedene gewerbli- 3 des Gesetzes). Zehn Verurteilte wurden zum che Tätigkeiten ausgeübt hatten oder im Gast- dauerhaften Verlust der nationalen Ehre verur- gewerbe oder Handel tätig waren. Andere wie- teilt, 405 Personen zur Zwangsarbeit. 125 Verur- derum waren in der Landwirtschaft, der Forst- teilten wurde ihr Vermögen aberkannt. 220 Per- wirtschaft, bei der Bahn, der Post oder als Arbei- sonen wurden freigesprochen. Schließlich erklär- ter in Fabriken beschäftigt. Unter den Verurteil- te sich das Gericht in 65 Fällen gemäß Paragraph ten fand die Verfasserin des Beitrags keine Intel- 5 des betreffenden Gesetzes als nicht zuständig.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81

Karmen Berlot Prvo in najpomembnejše pravilo o pitju govo- ri o tem, da ne gospodar ne kdo drug od gostov KULTURA PITJA VINA ne sme nikogar siliti k pija=i, kar pa naj bi bilo med Slovenci še vedno v navadi. "

Markiza zaklju=i idejo s pozdravom novemu Pri drugih jedeh se pije rde=e vino, dober cvi- =asu, ki se je otresel sentimentalnosti. Mladenke =ek, sromelj=an, bordeaux, k ribi se postreže z poziva k naravnemu obnašanju, naj pokažejo svoj zdrav in mladostniški apetit, vendar odnosa 1 Urbanus, n d, str. 113,116. do pija=e, žal, ne omeni. 4 Nanašam se le na tiste, ki omenjajo tematiko, povezano s kulturo pitja vina: Marchesa Colombi, La gente per be- ' Urbani/s, Knjiga o lepem vedenju, Ljubljana, 1910, str. ne - leggi di convenienza sociale, Torino, 1877; Gioja 113-114. Melchiorre, Il nuovo galateo, Milano, 1880, Nevcrs Emi- - Marchesa Colombi, La gente per bene - leggi di conve- lia, Galateo della borghesia, Torino, 1884; Verlua Genti- meza sociale, Tonno, 1877 le Anna, Come devo comportarmi, Milano, 1897.

VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE belim vinom {štajersko, vipavsko, goriško briško nepogrešljiva pa sta kozarec in steklenica za vo- in porenska vina), od pe=enke dalje pa se pije do. Zaradi prevelikega števila kozarcev na mizi sekt ali šampanjec. Pri siru se pije portno vino, knjiga o lepem vedenju priporo=a, da se na mi- ob desertu pa muškato ali tokajsko vino. Pri zo postavita le kozarca za namizno vino, drugi manjših obrokih in v doma=em okolju zadostu- pa se postavljajo sproti. Že v kozarcu nato=eno je rde=e in belo namizno vino. se k mizi prinese madeiro in portno vino. V ste- klenici s steklenim zamaškom se postavi le na- Primer jedilnika za glavni obed:' mizno vino, ki si ga gost sam nataka, druga vina to=i postrežnik sproti. Galateo della borghesia JEDI PIJA

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE S3

Nazdravljanje pije, mu moraš seveda odgovoriti. Dame na na- pitnice ne odgovarjajo. Ne za=ni napitnice prez- Melchiorre Gioja se zanimivo spogleduje z godaj! Odpo=etka je vsakemu dobra pe=enka idejo, da se za nazdravljanji skriva tendenca pre- ljubša kakor slab govor (...). Najboljši =as je, ka- tiranega popivanja. Meni, da je takšno nagnjenje dar je takozvana osrednja jed (pe=enka) pri kra- sila nespodobno, njegovo odkrito priznanje pa ju, oziroma pred desertom. Kadar želiš napraviti neprimerno v uglajeni družbi. Prav zato naz- slavnostno napitnico (toast), se vzdigni in potr- dravljanje ponuja dobro kamuflažo in pogosto kaj z nožem na kozarec. Med napitnico morajo zlagano kulturo pitja, ki se skriva za zdravljico gostje položiti jedilno orodje iz rok, ne smejo je- sosedu pri mizi, pomembnim gostom, odsot- sti, ne piti, ampak govornika pazljivo poslušati, nim prijateljem in pomembnežem... Takšno (...) ne smeš delati medklicev, ne smeš sosedu prakso so Angleži in Francozi poimenovali toa- namežikovati in se smehljati."10 ster. Drugi avtorji pa spet menijo, da nazdravlja- nje skriva religiozne korenine - npr. anti=ni obi- Ob primerjavi italijanskih in slovenskih knjig =aj pitja z nazdravljanjem bogovom; pokristja- o lepem vedenju v povezavi z nazdravljanjem njeni Franki so pili v =ast mrtvim do prepovedi nisem opazila bistvene razlike. Govori morajo Karla Velikega in še bi lahko naštevali. biti kratki in primerni, vsekakor pa italijanski bontoni s konca 19. stoletja opozarjajo na zaton Urbanus posveti nazdravljanju obširni sesta- mode trkanja s kozarci. vek. S kozarcem se trka le, pravi, =e to po=no tu- di drugi; navadno ob koncu napitnice. "Navada Iz slede=ega poglavja lahko ugotovimo, da se je je, da gre vsak najprej tr=it h gospodinji in gos- kultura pitja razlikovala od današnje. Sledila je ri- podarju ali pa k najodli=nejši osebi v družbi ali goroznim na=elom obnašanja (vsaj pri višjih slo- pa k slavljencu (...); ko pa se od te poti vra=aš, pa jih), ki niso dopuš=ala prevelike sproš=enosti. Sre- trkaš s tistimi, ki pridejo tebi naproti, ali pa greš di 18. st. kvalitetna vina stopijo v ospredje, pri=ne ti k njim. Navadno trkaš le s tistimi, ki so ti naj- se "reklamiranje" posameznih vrst. Vino postaja bolj znani; pri oficielnih pojedinah pa je treba iti =edalje bolj razkošje in višji družbeni sloji ga zaob- kar po vrsti. Ker je ta navada sila neprijetna, dela- jamejo v rigorozno etiketo kulture pitja vina. jo pametni ljudje tako, da vstanejo, ostanejo na svojem mestu in pritrkujejo le z najbližjimi sose- Kar se ti=e možnosti pohvale vina, Urbanus ne di, bolj oddaljenim se pa le napija, ne da bi se omenja ni=esar, Valen=i=eva knjiga Vzgoja in tr=ilo."* Bonton posebej poudarja, da je nedo- omika ali izvir sre=e pa navaja, da je primerno stojno mo=no trkati s kozarci, odsvetuje pa tudi, pohvaliti izvrstno vino ali jed le v primeru, ko da bi ob trkanju pogledali =loveka v o=i, "(,..)saj gostitelj želi izvedeti mnenje gostov. so ta obi=aj uvedli ljudje, ki pri tem iš=ejo še kaj drugega (...)'";; o=i se tudi ne sme povešati, vede- Popolno nasprotje takemu obnašanju pa po- nje naj bo naravno in prijazno. kaže literatura, ki se ukvarja s proizvodnjo in konzerviranjem vina. Tam je postopek degusta- Ob nazdravljanju bonton sledi na=elu, da se cije sila natan=no popisan in v marsi=em podo- pri mizi ne spodobi veliko govoriti: "Kar se ti=e ben pravilom današnjih degustacij, v zvezi s pri- napitinic in govorov pri mizi se - vsaj pri nas - devniki pa celo bogatejši. veliko ve= govori in napija, kakor je potreba. Ni= ni bolj mu=no kakor poslušati frazave napitnice, Nekultura pitja vina ki ni= ne povedo, ali pa celo dolge malomiselne govore, katerih se vsak naveli=a, še preden so se Ob nekulturi pri pitju vina bi se naslonila na prav za=eli. (...) zato pri mizi ne govori in ne na- Slomškove nagovore in misli. Trto je sicer ljubil pijaj, =e ni ravno nujno potrebno. (...) =e pa si kot božji sad, vino pa kot božji dar. V svojih pe- primoran govoriti napitnico, govori 1. kratko, 2. smih pogosto opisuje trto in vino, omenila bil le jasno, 3- preprosto! (...) ne obravnavaj globokih njegovo Veseli hrib=ek (1833) : problemov, ker te bodo imeli za domišljavega in En hrib=ek bom kupil, utegneš postati smešen, (...) nikomur ne dajaj bom trte sadil, naukov in ne se delat premodrega.

VSE ZA ZGODOVINO 84 ZGODOVINA 2A VSE

Znan pa je bil po tem, da je svoje ov=ice svaril šek poskušal svoje ov=ice spraviti na božja pota, pred slabim vedenjem, zlasti pred pijan=eva- se je mnogo vrlih Slovencev raje prepustilo tej njem. Eden od njegovih govorov v =italnici, v ka- omamni razvadi. Kr=me, priljubljena zbirališ=a, tero je redno zahajal ob nedeljah, je vseboval tu- so glede na srenjo, ki se je v njej zbirala, dobivala di naslednje besede: zanimive nazive: "literarna kr=ma" - ljubljanski Kolovrat ali "narodni hlev" - pri Permetu v Ljub- "(•••) Kar je preve=, zdravo ni! (...) Pijanost, kojo ljani.14 lahko vidimo in =ujemo - na ulicah, cestah, bož- jih potih. Da Slovencem trta raste, rodi in deco z Kakorkoli obrnemo, je bila vinska kapljica grozdjem, može pa z vinom razveseli, je prav. Da redna spremljevalka tako literarnih navdihov in pa vince pijejo toliko in tako, da ne vedo, kam stvaritev kot narodnopoliti=nih dogodkov. An- domu, to je grdo."" ton Šepetavc nadvse slikovito popisuje poveza- nost slovenske politike in alkohola: "Volilna tek- Iz Krš=anskega devištva je med devetimi hujši- ma je namre= slejkoprej vedno potekala po me- mi sovražnicami deviškega stanu kot peta ome- todi "mokrega prepri=evanja" in zato lahko mir- njena "razvujzdana dobra volja brez pametnega ne duše zapišemo, da na Slovenskem ni bilo vo- zadržanja. Taberne ali kr=me so deklicam sploh litev - ne ob=inskih ne deželno - ali državnoz- nevarna. V vini je ne=istost (...)".12 borskih -, ki bi potekale brez rujne kapljice."15

V eni od svojih pridig govori: "(•••) ena grozovi- Da je politika vzporedno stopala z "veliko že- ta zver se je med nami izplodila, njen pogled je jo" navaja tudi Marburger Zeitung iz leta 1874, naša omotica, njena sapa je strup; sedem glav ko poro=a, "da v Celju ob=inski odbor ne more ima, med temi sedmimi posebno štiri po nas ze- izglasovati niti najnujnejših zadev, ker je stalno vajo", no, teh sedem glav predstavlja sedem gre- nesklep=en. Dopisnik pojasnjuje, da zato, ker ga hov, vendar Slomšek ugotavlja: "(•••) Med vsemi odborniki že od ranega jutra žulijo po mestnih glavnimi grehi po mojih ov=kah posebno sega gostilnah."16 pijan=evanje ino požrešnost. (...) Ljubeznivo vi- no je velika božja dobrota: ono žalostne oveseli, Takšni kulturi pitja je logi=no sledila gonja k ono bolnike pokrep=a, ono daje mo= starim lju- treznosti s strani posameznikov do raznih pro- dem, ako se trezno pije, brez mere ga piti je tialkoholnih družb. Mednarodnemu protialko- strup. (...) nehaj ga uživat, kader tebi treba ve= ni, holnemu kongresu na Dunaju, ki se ga je udele- zakaj takrat za=neš grešiti, ino ako ti =ez potrebo žilo tudi nekaj slovenskih predstavnikov, je hitro piješ, ako le iz kratko =asa lijes, lijes, dokler tebe sledil prvi slovenski protialkoholni shod v Ljub- ve= noge ne nosijo (...) takrat cele vrste grehov ljani - leta 1902 - kjer ugotovijo, da se med Slo- zadolžiš." Pijanec " (...) trati božje dare ino je do- venci vedno ve= pije in izpostavijo nujnost pro- brotljivemu Bogu nehvaležen; on zapravlja svo- tiukrepov. V naslednjih letih si sledijo razli=ni je zdravje, (...) on zapije svojo pamet, (...) on svo- shodi in konference in leta 1905 naše kraje obo- je doma=e pozabi ino prilizovalce štima, kateri gati mese=nik Piš=alka, ki ga izdaja društvo Ab- ga hvalijo, dokler kaj ima, kadar nima ve=, ga pu- stinenca. stijo in se mu smejejo. (...) Gorje fari, kjer se veli- ko vina popije, tamkaj je dosti prešestnikov, de- Društvo Sv. Vojske pa se na platnicah svoje viških deklet ino fantov pa malo, tamkaj prešer- knjižice takole predstavi: na ne=istost uka, zasramovana =istost pa joka. (...) Mladeni=i vi, fantje ino dekleta! Varite se, da "Namen društva je: boriti se zoper pijan=eva- vas vino ne prime! Koliko fantov je per vinu svo- nje in reševati pijan=evanju vdane. Kon=ni cilj jo nedolžnost zgubilo, kolko deklet svoje deviš- protialkoholnega dela je vsesplošna treznost. tvo zapilo, (...) grdoba je sicer pjano moštvo, al' Najizdatnejše sredstvo proti temu je popolna ženstvo pijano še dvakrat grši."B abstinenca. Prvo stopnjo =lanov predstavljajo abstinentje, ki ne pijejo nobenih opojnih pija=, Da priljubljenost vinca pri Slovencih ni iz trte drugo stopnjo v =lanov pa zasedajo zmerniki, ki zvita, nam pri=ajo številne omembe.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85 pijejo nobenega žganja, druge pija=e pa vselej je pešal spomin, ki pa se je zopet izboljšal, ko se zmerno.

17 Sv. Vojska, Alkohol in mladina, zbirka protialkoholnih spisov, Maribor, 1914, zv. L, str. 1. 20 Ibidem, str. 7. 1H Ibidem, str. 7. 21 Ermenegildo Scala, Storia della vite e del vino, Torino, 79 Ibidem, str. 6. 1924.

VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE

pravo=asno bujenje pa u=inkovit stroj - budilko STUDEN IN DIBIE - in že smo nared, da se vržemo v posteljo in zadr- DOM IN SVET njohamo. Pascal Dibie, Etnologija spalnice. Založba Nak. Prelistajmo prej še Dibiejeve opise spa- /Vf., Rde=a zbirka, Ljubljana 1999, 349 strani. nja "divjakov" v južni Ameriki, spoznajmo kuva- do (navidezno porodništvo mož) ali pa si poste- Za=nimo v svetu. V za=etku so bile votline in ljimo v murijskem ghotulu ("hiši mladih") v Indi- praljudje. In v za=etku so spali na prostem in še- ji, kjer nam bo družbo delal tropi= navihanih le kasneje odkrili votline in ogenj in... pun=ar, ki ne bodo hude, =e bi se pred spanjem radi še mal=ek pocrkljali. Z vzponom civilizacije ter prvimi bližnje- in srednjevzhodnimi mesti se je tudi kakovost po- Svoje kukanje v spalnice nadaljujmo na Kitaj- =itka in spanja dramati=no dvignila - od narav- skem, pogrejmo svoje kosti na kangu (zidani pe- ne potrebe do na=ina življenja in družbene de- =i) in poslušajmo zgodbe o povijanju ženskih terminante (povej mi, kako spiš in povem ti, kdo stopal, prevzemanju barbarskega pohištva (sto- si). Dibie nam v tem poglavju postreže s pravo la) ter težavah moderne Kitajske, ki brzda demo- pahlja=o primerov od Egipta, stare in nove zave- grafsko eksplozijo s skoraj nepredstavljivim ku- ze, anti=ne Gr=ije in Rima, podrobneje pa se (ra- kanjem pod odejo državljanom. Ti še vedno me- zumljivo) pomudi pri prikazih merovinške in sece dolgo =akajo na pohištvo (na nakaznice), karolinške Evrope, kjer obdela "pojezdo" (dolž- da o stanovanjski stiski sploh ne govorim. nost preživljanja in gostenja vladarja med popo- tovanjem po deželi), pravico prve no=i, gne=o v Za konec se umaknimo na Japonsko, kjer lah- zgodnjesrednjeveških spalnicah in posteljno ra- ko po=ijemo na tatamijih in si pred spanjem v zigranost. Po veliki kugi 1348/50. je v spalnico svinjsko mrzlih hišah privoš=imo vro=o kopel. za=ela "vdirati" oprema (raznovrstne skrinje, no=na omarica (za zapiranje kahel), stoli z luk- Tako, kon=ali smo. Smo že doma, kjer nas An- njo), vsakemu spalcu pa so hoteli zagotoviti vsaj drej Studen najprej seznani s pregledom biblio- svojo posteljo. Družba je hlepela po udobju in grafije del o spanju in spalnicah, nato pa nas po- nasladi, za pomiritev lastne kosmate vesti pa pelje na raziskovanje slovenskih spalnic v 19. in prebirala življenja svetnikov, v katerih so možje 20. stoletju. Spanec tudi na Slovenskem ni bil in ženske zanikali lastno telo s trpin=enjem na enak za vse - o tem se prepri=amo s prebira- trdih, bode=ih ležiš=ih. Resnici na ljubo so nepri- njem opisov spalnic višjega in nižjega sloja. Po- jetni sostanovalci (komarji, uši in bolhe) pogo- deželska Slovenija je še v prejšnjem stoletju po- sto poskrbeli za obnavljanje pasijonskih prizo- gosto spala natla=ena v en sam prostor, pogosto rov posteljne torture, ki so je bili deležni tudi po- skupaj z živadjo in v družbi mr=esa. Posli ter do- vsem obi=ajni smrtniki brez svetniških ambicij. ma=a odraš=ajo=a mladež so prebijali no=i v hle- Omeniti velja še spalni=no gledališ=e, v katerem vu ali na seniku. V mestih je vladala nepopisna so nastopali številni vladarji, ki niti med lega- stanovanjska stiska, ki so jo še pove=evali novi in njem in vstajanjem niso ubežali preže=emu novi prišleki z dežele. Stiska je porajala =udne in dvornemu ob=instvu. izvirne na=in sobivanja - Studen navaja primere dijaških gospodinj, delitev stanovanj med na- Naslednja prelomnica je nastopila v 18. stolet- jemnike ter pod-, podpod- in podpodpodna- ju. Spalnice so odprli valu svežega zraka, jih reši- jemnike, opiše bivanje in spanje rokodelcev li temnih kotov in niš ter prvi= natan=no poime- (mojstrov, pomo=nikov in vajencev), rokodelk novali ("spalnica" - soba z dolo=enim name- ljubezni ter gradnjo barakarskih naselij, ki je nom). Osrednja soba je imela ve= stranskih pro- Ljubljano (skupaj z brezdomci, preno=ujo=imi v storov - predsobo, budoar in sobo za obla=ila. kanalih) verjetno »uradno« zaznamovala kot Med materiali za izdelavo postelj se pojavi žele- pravcato mesto. zo. Toliko o spanju bogatih - nižje na lestvici se v tem obdobju za=enja lo=evanje spalnic za ljudi Poslastica za vse, ki so si zastavljali nemogo=a od tistih za živino, dolgotrajen proces, ki je bil vprašanja o spanju in "spanju" v zgodovini, os- dokon=an (?) šele dvesto let kasneje. Za udobno vežitev za tiste, ki v zgodovinopisju pogrešajo spanje potrebujemo še posteljnino (tudi njej - radovednost, postavljanje vprašanj in opise last- zlasti lanu Dibie nameni kar nekaj prostora), za nih doživetij ter predstav. Vse to zmorejo etnolo-

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87 gi in neortodoksni Kliini sve=eniki, ki lahko v derna obrtniška združenja", ki sicer še ohranijo navezi sproducirajo tudi dela, ki nas kljub temu, socialno noto, v prvi vrsti pa postanejo strokov- da govore o spalnicah in spanju, ne morejo zazi- no-povezovalne interesne združbe. bati v sen. Aleksander Žižek V cehih so seveda že od za=etkov veljala dolo- =ena pravila, pot do mojstrstva in samostojne obrti pa se je vedno za=ela na najnižjem klinu, O POŠTENIH =emur je v obrtništvu ustrezal položaj vajenca. Pravila za sprejem in odpuš=anje vajencev so bi- PEKIH, GOLJUFIVIH la sprva precej nedore=ena, zato so jih skušali MESARJIH IN ŠE

VSE ZA ZGODOVINO 88 ZGODOVINA ZA VSE

"stažiranja", nato pa je lahko kon=no opravljal moj- ki ju hrani Zgodovinski arhiv Celje. Kot je obi=aj- strsko skušnjo. Kot pri pomo=ništvu, so tudi tukaj no, so v njem urejena vprašanja s podro=ja ver- na uspešno poklicno pot lahko precej vplivale do- skih in socialnih zadev ter moralna vprašanja, ki bre sorodstvene vezi. Sploh je bila obi=ajna t.i. "di- zadevajo mesarje. Kar zadeva finance, je zanimi- nasti=na pot", kjer je sina do mojstrstva pripeljal vo, da je imel ceh lo=eni pomo=niško in skupno kar njegov o=e, ali pa je zanj (sploh, ko se je sin blagajno, pri =emer avtor sklepa, da je bila prva usmerjal v kakšno drugo obrt) poskrbel kakšen namenjena izklju=no kritju stroškov potujo=ih drug sorodnik. Do obrtne pravice je bilo mo= priti in obolelih pomo=nikov. Ohranjene so tudi ce- tudi s poroko ali z nakupom obrtne pravice. hovske knjige, vendar med njimi žal ni nobene pomo=niške. Na osnovi razpoložljivih virov je Obrtni redi so poleg dolžnosti in pravic dolo- avtor sestavil tudi sezname vseh nosilcev obrtne =ali tudi sankcije za njihovo neupoštevanje. Kaz- pravice, in navedel lokacije nekaterih mesnic. ni so bile najpogosteje denarne, njihovi =leni pa so š=itili tako mojstre kot vajence in pomo=nike. Poglavje precej popestrijo drobci iz vsakdana Pomo=nike je za hujše prekrške (npr. nepokor- mesarjev. Podobno kot peki so se tudi mesarji nost) lahko doletela tudi zaporna ali celo smrtna pogosto pritoževali nad prenizkimi cenami, na kazen. Sicer pa je bil v primeru težjih kršitev drugi strani pa so kupci pogosto tarnali zaradi predviden za=asen suspenz ali celo trajen od- slabe kakovosti in "zmot" pri tehtanju. Naveden vzem obrtne pravice. je denimo primer naklju=nega preverjanja teht- nic, ki sta ga izvedla celjska =etrtna mojstra. Ugo- Prvi izmed celjskih cehov, ki ga avtor obravna- tovila sta, da so bile tehtnice "popravljene" od va, je pekovski. Gre za ceh, ki ga sicer še v za=et- 3,5 do 28 dag, seveda v škodo kupca. ku 18. stoletja ni krasila kdove kakšna složnost njegovih =lanov. Navkljub dejstvu, da so pekom V Celju je obstajal tudi barvarski ceh, katerega ravno v tem =asu mo=no hodile v zelje številne delovanje osvetljuje prepis barvarskih svoboš- "stare babnice, gosta=i in kmetje, ki se te obrti =in. Še pomembnejši dokument je knjiga =etrt- niso nikoli u=ili", ni ceh zaradi številnih sila raz- ne skladnice barvarjev. Cehovska pravila so pre- li=nih interesov dolgo =asa ukrenil ni=. Na papir- cej podobna pravilom drugih cehov. Natan=na ju je obstajalo sicer ve= medsebojnih dogovo- so pri verskih dolžnostih =lanov ceha, precej pa rov, ki naj bi š=itili peke pred nelojalno konku- so nastrojena proti šušmarstvu. V nasprotju z ve- renco, vendar se je po mestu še naprej veselo =ino cehovskih pravil razsvetljenega absolutiz- prodajal kruh raznih šušmarjev. Resnici na ljubo ma, je barvarski še vedno vseboval dolo=ene di- tudi peki niso bili =isto brez grehov. Avtor na- skriminatorne =lene. Prepovedoval je namre= je- mre= ugotavlja, da se je pekom vedno znova manje nezakonskih otrok v vajeniški uk. Druga- "dogajalo", da je bil njihov kruh lažji od predpi- =e pa avtor ugotavlja, da je glede na zabeležke v sanega, stalnica pa je bilo tudi njihovo tarnanje knjigi, ceh, kar zadeva disciplino, spadal med nad prenizkimi cenami. Stvar je v=asih prišla ce- zglednejše, saj je v cehovsko knjigo zapisan en lo tako dale=, da je nekatere goljufive peke dole- samcat prekršek zoper poklicno moralo. tela "=ast" vožnje po dr=i, druge pa naj bi disci- plinirala "majhna železna hišca, v kojo so zape- Poglavju o barvarjih sledita dve krajši poglavji ralipeke, ki sopre majhne hlebe pekli." o tkalcih in klobu=arjih. Tkalski ceh je bil med najšibkejšimi, saj je ve=ina okoliških kmetov Posebno poglavje predstavi tudi nekaj najpo- svoje potrebe zadovoljevala z lastnim platnom, membnejših dolo=il, ki so regulirala delovanje ve=ina meš=anov pa je tkanine za svoje potrebe celjskega pekovskega ceha. Z dolo=ili so trkala dobivala iz tujine. Tkalska obrt je bila eno prvih predvsem na njihovo krš=ansko vest, saj so zelo podro=ij, ki jih je država liberalizirala. Kmete je poudarjala karitativne dolžnosti ceha, obsežen celo spodbujala k lastni preji lanu, volne in bom- pa je tudi del, ki obravnava moralo =lanov ceha. baža. Cehovska pravila so tako, denimo, že v 18. Pomembne so bile tudi finance, sploh od konca stoletju dolo=ala, da je šušmarjem treba omogo- 18. stoletja naprej, ko so se za poslovanje cehov =iti legalizacijo njihove dejavnosti. vse bolj za=ele zanimati tudi mestne in državne oblasti. Precej skopi so tudi podatki o klobu=arjih. To je bila tudi sicer obrt majhnih razsežnosti. Ohra- Poglavje o mesarjih se za =as 18. stoletja nasla- njena so njihova cehovska pravila, kjer je poseb- nja predvsem na dve potrditvi cehovskih pravil, nost predvsem dolo=ilo o prepovedi kockanja.

VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89

To naj bi namre= "slabilo enotnost ceha in pov- Podobno kot v kovaškem, so bili v enem cehu zro=alo pretepe". Postopki napredovanja po hie- združeni tudi mizarji, klju=avni=arji, ostrogarji, ve- rarhi=ni lestvici v tej obrti so bili podobni tistim leurarji in puškarji. Ceh je obsegal zelo veliko ob- drugih cehov, le da so pri pomo=nikih, ki so že- mo=je, sploh, ko so mu priklju=ili še nekatere obrt- leli napredovati v mojstrski naziv, precej favori- nike Slovenj Gradca in Brežic. Ne glede na velik zirali t.i. dinasti=ni na=in, saj so bili sinovi moj- teritorialni obseg pa so viri za ta ceh dokaj skopi. strov oproš=eni enoletnega poskusnega dela. Obrt, ki je bila kar števil=no zastopana, je bilo Naslednje poglavje je nekaj obsežnejše, ob- tudi lon=arstvo. Njihova prva cehovska pravila ravnava pa usnjarstvo, "eno nar imenitniših so bila potrjena že v za=etku 17. stoletja, avtor pa obertnijstev našiga cesarstva", kot so zapisale je izbral nekaj zanimivih dolo=il. Tako so ome- Bleiweisove Novice sredi 19. stoletja. Kljub po- njena dolo=ila mo=no preganjala igranje za de- menu in precejšnji števil=nosti usnjarjev in ir- nar, nekaj posebnega pa je =len, ki zadeva pijan- harjev pa so viri o njihovem delovanju precej =evanje. Dolo=al je namre=, da je moral =lan ce- skopi. Predvsem o evidentiranju =lanstva in de- ha pla=ati kazen, =e se ga je tako napil, da je mo- lovanju ceha je pravih zgodovinskih virov malo, ral "popito vino spet nespodobno izbruhati"'. zato se je avtor moral opreti na razne kronike in splošnejše "zgodovine". Malo podrobneje so Predstavitev podobe o celjskih obrteh zao- predstavljena cehovska pravila, zanimiva pa so krožuje gradbeniški ceh, v katerega so bili zdru- predvsem v delu, ki =lanom ceha prepoveduje ženi zidarji, tesarji in kamnoseki. Med njihovimi ubijanje ali slabo ravnanje s psi, ma=kami in "po- cehovskimi pravili predstavljajo svojevrstno po- dobno živino". Ohranjena je sicer samo ena ce- sebnost dolo=ila, ki so veljala za cehovske se- hovska knjiga, vendar je ravno v njej avtor našel stanke. Tako je moral, denimo, najmlajši prisotni zanimiv primer pogovornih obrazcev, s kateri- mojster pred pri=etkom sestanka poskrbeti, da mi so preverjali usnjarske pomo=nike ob nasto- so =lani 'badali svoje orožje (bodala, nože, kla- pu dela. Le-ti so pred uvedbo u=nih pisem in po- diva(!) in me=e)". Druga pravila so precej po- dobnih dokazil svoje sposobnosti dokazovali dobna tistim drugih cehov, poglavju pa je avtor predvsem s svojim jezikom. dodal nekaj epizod o težavah, ki so jih imeli meš=ani s predstavniki gradbenih obrti. V mestu so obstajale tudi nekatere sorodne obrti, kot jermenarstvo, rokavi=arstvo, sedlars- S poglavjem o gradbeništvu je podoba obrt- tvo in krznarstvo. Z usnjem je seveda povezano ništva v Celju v =asu med 17. in 19. stoletjem ne- tudi =evljarstvo, vendar avtor ugotavlja, da se je kako zaokrožena. Pri=ujo=i zapis prinaša sicer le za tem, sicer števil=nim cehom, na žalost izgubi- kratek vsebinski pregled tega minuciozno napi- la vsaka pisna sled. sanega dela, velja pa omeniti tudi njegovo do- bro zunanjo podobo. Hvalevredno se zdi dejs- Sledijo poglavja o cehih, v katerih je bilo zdru- tvo, da študija skorajda v celoti temelji na zgodo- ženih ve= razli=nih obrti. Gre ve=inoma za so- vinskih virih, v katerih je ogromno razli=nih, do rodne obrti, ki so bile zastopane ponekod z eno sedaj še neobdelanih podatkov (letne bilance, samo delavnico, tako, da so bile povezave pod gibanje cen, zaposlovanje...). Avtor je ve=ino teh isto streho povsem obi=ajne. Tak primer so raz- podatkov v svoji študiji zajel in jih tudi pregled- li=ne kovaške panoge (podkovski kova=i, žeb- no predstavil v obliki grafov, razpredelnic in dia- ljarji, nožarji...) in kolarji. Zanimiva posebnost gramov, s =imer delo dodatno pridobi na teži. njihovih cehovskih pravil je v tem, da so dosega- Knjigi so dodani tudi nekateri gradbeni na=rti nje pomo=ništva sinovom mojstrov omogo=ali celjskih obrtnih delavnic, tako da lahko re=emo, že "v zibki", ceh pa se je tudi zavezal, da bo sina da je slika o razmerah v celjskem obrtništvu sko- izu=il tudi v primeru, da njegov o=e prej umre. rajda popolna. Simon Zupan

VSE ZA ZGODOVINO UDK 502.74"18":06l(497.4)"18" 06l(497.4)"18"-.502.74

PRUSKI KRALJ FRIDERIK II. VELIKI IN NJEGOVI VRAHCI O zgodovini varstva živali

ZGODOVINA ZA VSE, 7/2000, št. 1, str. 5-18

V 19 stolet|u |c tudi na slovensko ozemlje pljusknil val meš=anskih idej o varstvu živali, ki so se razvijale v nemško govore=ih podro=jih. Gibanje se je, tudi zaradi podpore države, pri naših meš=anih in med moralnimi u=itelji hitro prijelo in leta 1845 je bilo v Gorici ustanovljeno prvo društvo. Odraz te za=etne navdušenosti jej. ISleiweísova »Miloser=nost do živali«. Prva društva so skrbno bedela nad izvajanjem »živalskih« zakonov. Posebne pozornosti so bile deležne doma=e živali, najbolj pri srcu pa so bile »gospodarstvu koristne« ptice. Te so morale tudi ob najhujši zimi brez suknje okoli skakati.

Jte.

UDK 821.163.6-1780/1814"

GOLE< Boris, dr zgodovine, Cesta 24 junija 35, SLO-1000 Ljubljana

"LE TEGA JE URŽOH JOŽEF CESAR TA, HOG DEJ, DA • HIU SKOREJ EN DRUGI ..." ( NeV.nano slovensko pesništvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa med panegirikom in družbeno- politi=no kritiko

ZGODOVINA ZA VSE, 7/2000, št. 1, str. 19-46

V prispevku je predstavljenih šest pesniških besedil, napisanih v slovenskem jeziku v =asu od smrti Marije Terezije (1780) do prvega Napoleonovega padca (1814). Gre za oblikovno in kvalitativno raznolike anonimne verzifikacije, ki zajemajo razmeroma širok spekter od vladarskega panegirika do ostre kritike družbe ter vladar- jeve politike in osebe. Pesnitve so delo "konservativnega" dela duhovš=ine in deloma morda neduhovnikov, zaradi svoje za objavo ve=inoma neprimerne vsebine pa so se štiri od njih širile zgolj v rokopisih. Doslej sta bili od teh objavljeni le dve, pri =emer je ena od njiju pamflet zoper razsvetljenstvo in janzenizem, v katerem se prvi= omenja slovenski izraz "razsvetljen".

UDK 343.1/.2(497.4)" 18/19"

STARIHA Gorazd, mag., Zgodovinski arhiv Ljubljana, Savska cesta 8, SLO-4000 Kranj

TRIJE TOLOVAJI Tri zgodbe o ljudeh, ki so kradli pa so jih prijeli, o sojenju ter o pravnem redu

ZGODOVINA ZA VSE, 7/2000, št. 1, str. 47-58

Trije policijski in sodni zapisniki iz druge polovice 18. st in iz prve polovice 19 st. nam predstavijo del življenja dninarjev, bera=ev in tatov. Poleg tega pa nam pri=ajo o pravnem redu, ki je vedno bolj ukinjal samovoljo posa- meznih gosposk, kot tudi samovoljo državnih uradnikov. UDC 502.74" 18":0•1 (497.4)" 18" 061 (497.4)" 18":502.74

THK KING OK PRUSSIA FREDERICK II THE GREAT AND HIS SPARROWS On the History of Animal Protection

HISTORY FOR EVERYONE, 7/2000, No. 1, pp. 5-18

The wave of bourgeois ideas on animal protection, which originated in the German speaking lands, reached the territory of Slovenia in the 19,h century. Partly owing to the support given it by the state authorities, the movement quickly took roots amongst the Slovene middle class and the teachers who upheld its morals. The first society for the protection of animals on Slovene territory was established in Gorica in 1845 and the publica- tion »Compassion For Animals« by J. Bleiweis also reflected the general enthusiasm for this cause. The first soci- eties for the protection of animals vigilantly ensured that the so-called "animal laws" were also put into practice. Particular attention was paid to the treatment of domestic animals and especially birds deemed »useful to the economy«, which moved the more sensitive members of these societies to pity, as these creatures had to jump around without the protection of coats - even in the severest of winters.

Jte.

UDC 821.163.6" 1780/1814"

GOLEC Boris, Ph. D. of History, Cesta 24. junija 35, SI.O-1000 Ljubljana

•THF FMPFROR JOSEPH IS BLAME FOR IT, AND MAY GOD GRANT THAT ANOTHER WILL SOON TAKE HIS PLACE..." (Un)known Slovene Poetry Between Panegyric and Socio-Political Criticism in the Period from the Death of Maria Theresa to the Vienna Congress

HISTORY FOR EVERYONE, 7/2000, No. 1, pp. 19-46

The article presents six poetic texts, written in the in the period from the death of Maria Theresa (1780) to the first fall of Napoleon (1814). The texts, all of which are anonymous versifications, are very different in style and quality, and cover quite a wide range of themes - from a panegyric on the ruler to a severe criticism of the society of the times, the policies implemented by the emperor, and even his personality. The poems were written by the "conservative" part of the clergy and perhaps in part also by members of the laity. Due to their predominantly "improper" content, four of them were never published and were disseminated only in handwritten form. Up until now, only two of these poems were published, one of these two being a pamphlet against Enlightenment and Jansenism. In it, the Slovene word for "enlightened" is mentioned for the first time.

J>e

UDC 343.1/.2(497.4)"18/19

STARIHA Gorazd, M.A., Historical Archives of Ljubljana, Savska cesta 8, SLO-4000 Kranj

THE THREE OUTLAWS Three Stories About the People Who Robbed and Were Caught, About the Trials Against Them and the Judiciary System

HISTORY POR EVERYONE, 7/2000, No. 1, pp. 47-58

A specific aspect of the life of journeymen, beggars and robbers is presented with the help of three the min- utes of three police and judicial proceedings dating back to the late 18,h century and early 19,b century. The stories of the fate of the three individuals in question also depict how the legal system at the time was in the process of gradually abolishing the high-handedness of individual landed property owners as well as of the state officials UDK 355.46(497.5)" 1866" 94(497.5)" 1866"

BARAGA Irena, JERŠIN TOMASSINl Kristijan, Studenta geografije in zgodovine, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ašker=eva 2, SLO-1000 Ljubljana

BITKA PRI VISU 1866 Odmevi v slovenskem =asopisju

ZGODOVINA ZA VSE, 7/2000, št. 1, str. 59-65

S pomo=jo =lankov v dnevnem =asopisju sva želela predstaviti odmeve v javnosti, ki so se pojavili v razli=nih =asnikih po bitki pri Visu leta 1866, pri tem sva se osredoto=ila predvsem na slovensko dnevno =asopisje. Najve= sva si pomagala z I.aibacher Zeitung, Celovškim Slovencem in Ilirskim Primorjanom, ter =lanki v reviji Dom in Svet. Posebno pozornost sva namenila pregledu dogajanja med samo bitko, ter odmevom na poraz v italijanski javnosti in epilogu sodnega procesa proti Persami v Firencah. V zaklju=ku sva se ustavila še ob Mardeši=cvi analizi vzrokov za poraz Italijanov, s =imer sva zaokrožila pregled Viške bitke in njenih odmevov v dnevnem =asopisju.

Jfc.

UDK 343.322(497.4 Maribor)" 1945" 94(497 4 Maribor)" 1945"

"V IMF.NU SI.OVKNSKKGA NARODA: KRIVI!"

ZGODOVINA ZA VSE, 7/2000, št. 1, str. 66-80

Avtorica v razpravi obravnava delovanje sodiš=a narodne =asti v Mariboru poleti leta 1945. Na procesih so obsodili okrog 2000 Slovencev, ki so med drugo svetovno vojno iz razli=nih vzrokov sodelovali z okupatorjem.

Jte. UDC 355.46(497.5)"1866" 94(497.5)" 1866"

BARAGA Irena, JERŠIN TOMASSINI Kristijan, History and Geography Students, University of Ljubljana, Faculty of Arts, Ašker=eva 2, SI.O-1000 Ljubljana

THF. I5ATTLE AT THF ISLAND OF VIS IN 1866 Responses in the Slovene Papers

HISTORY FOR EVERYONE, 7/2000, No. 1, pp. 59-65

Based on the daily newspaper articles printed at the time, the authors present an overview of the public re- sponses which appeared in various papers after the battle at Vis in 1866. The authors focused mainly on the Slovene dailies, for example the Laibacher Zeitung, Klagenfurt's Slovenec and the Illyrian Primorjan, as well as the articles in the Dom in Svet magazine. Particular attention was paid to the survey of events during the battle, the responses caused amongst the Italian public by the defeat, and the outcome of the trial against Persan in Florence. At the end of the article, the authors also examine Mardeši='s analysis of the causes of the Italian defeat, rounding off their overview of the battle at Vis and the responses it elicited in the daily newspapers concisely and neatly.

UDC 343.322(497.4 Maribor)" 1945" 94(497.4 Maribor)" 1945"

"IN THF NAMF OF THF SI.OVENF PEOPLE: GUILTY AS CHARGED!"

HISTORY FOR EVERYONE, 7/2000, No. 1, pp. 66-80

In her article the author deals with the operations and procedures of the Court of National Honour in Maribor in the summer of 1945. About 2,000 who, for various reasons, had cooperated with the occupying forces during the Second World War were found guilty at these trials.

2*- PREDSTAVITEV NA SPLETNI STRANI JE OMOGO

**

Mestna ob=ina Celje Zavod za informatiko

www.zgd.celje.si ZGODOVINA ZA VSE

Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje, Prešernova 17, SI-3000 Celje, tel. 03 42 86 410, www.zgd.celje.si Založilo: Zgodovinsko društvo Celje Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Igor Grdina, Tone Kregar, Marija Po=ivavšek, Andrej Studen, Anton Šepetavc, Aleksander Žižek Urednik: Andrej Studen Ra=unalniška priprava stavka: Andrej Mohori= Prevod v angleš=ino: Katarina Kobilica Prevod v nemš=ino: Tina Bahovec Lektor: Anton Šepetavc Bibliografska obdelava: Branko Goropevšek Sliki na naslovni in hrbtni strani hrani Pokrajinski muzej Celje Fotografija: Viktor Berk

Revija izhaja dvakrat letno

Naklada: 400 izvodov

Finan=na podpora za natis revije: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike slovenije

ISSN 1318-2498

DRAGICA