Slovenska Likovna Umetnost 1945–1978 Tomo Podgornik, Andraž Šalamun, Tugo Šušnik Matej Sternen Brumen Miha Maleš France
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Razstava najnovejših Prva velika in tudi potujoča retrospektiva slikarja Franceta Miheliča. »Če bi kdo presojal prispevek Jožeta Brumna Gostujoča prva retrospektiva prihodnjega razvoja), iz razlogov praktične narave ni bilo mogoče do Njen muzej je kot prvo dejanje svojega obstoja pripravil razstavo »Že nekaj časa vzbuja vso pozornost ekspresionistom, zakaj v svojih vrhunskih dosežkih so onim po moči Riko Debenjak del skupine slikarjev Atelje ‘70. Ekspresivni figuraliki Istega leta so jo prenesli v Beograd (Muzej sodobne umetnosti). zgolj po predstavitvi v Moderni galeriji, bi kaj Avgusta Černigoja, ki je bila odločilni kraja uresničiti. Toda tudi v izvedbi, ki je pred nami, nudi razstava regionalistov dvomljivih in labilnih kriterijev z naslovom ‚Slaba slika‘, širšega ljubljanskega kulturnega občinstva in identičnosti izpovedi enakopravni. Kajpak tu ne gre za kvantiteto teh Retrospektivna razstava grafike 1953–1968 in kiparjev mlajše MG, 03.09.1970 – 13.09.1970 Ponovno retrospektivo je Moderna galerija pripravila leta 2000, tri hitro prišel do napačnega sklepa o njegovem korak v odkrivanju slovenske zainteresiranemu gledalcu priložnost ustvariti si zaokroženo podobo ne da bi ji ta pojem uspelo smiselno opredeliti. In če je na tej razstavi razstava grafičnih del velikega nemškega uspelih stvaritev, marveč zgolj za najvišjo doseženo kvaliteto. Še bolj MG, 09.01.1969 – 09.02.1969 generacije, imenovanih »Novost, ki jo prinaša skupina in leta po stoti obletnici umetnikovega rojstva. resničnem pomenu za nas. Razstava ga namreč zgodovinske avantgarde. Leta 1998 tega, kako si tokovi časa in iskanja skupin in individualnih avtorjev slede figuralika Alexa Katza, slikarja iz šestdesetih let, se lahko vprašamo, likovnega ustvarjalca in nadvse pronicljivega pa zraste njihova cena, ko nam likovna analiza odkrije, da so izpeljali »V spodnjih razstavnih prostorih ljubljanske Moderne galerije se neokonstruktivisti, je presajena iz podobnih teženj s svojo nepregledno in vse prej kot mikavno je bilo Černigojevo delo prisotno na in se vzajemno prepletajo; kako daleč seže domet posameznih likovnih kje so Philip Pearlstein, Alfred Leslie, Sylvia Sleigh, Sidney Tillim ali raziskovalca ter ostrega kritika človeških ‚emancipacijo‘ slikarske stvaritve od narave ne le na področju barve, po daljšem času zopet srečujemo z razstavo, ki se s svojo obliko in Dušana Tršarja, modernih komunikativnih smeri, postavitvijo (da o pomanjkanju temeljnih dveh razstavah: na razstavi ob stoti zvrsti in kolikšen je v njih delež nekaterih avtorjev; predvsem pa priča pa William Bailey? Če so tu hiperrealisti Close, Estes in Flack, kje je kriz, slabosti in bede, Maxa Beckmanna marveč se usodili tudi oblikovno secedirati od nje: šele z njimi je slika nevsiljivostjo prav vzorno podaja prostoru. Tako sama razstava kot Toneta Lapajneta, ni le uniformirana, absolutno Tomo Podgornik, Andraž Šalamun, podatkov, kot so naslovi, letnice itd. in v tem obletnici njegovega rojstva in rojstva za skupno osnovo vsega ustvarjanja, ki ga označujejo naš prostor, naša bistveno boljši Ben Schonzeit? Če je predstavljen Brice Marden (kakšna (1884–1950). To obširno in nadvse skrbno zaživela kot zares enovit, avtohton, ob naravnem oblikovan svojski Dragice Čadež in pogledu enako pomanjkljivem katalogu niti Ivana Čarga ter na prvi pregledni družbena ureditev in spremembe, ki jih vnaša v splošno pojmovanje zmota, da samo v grafiki!), kje sta Jake Bertot, David Diao, kje sta pripravljeno razstavo, ki zajema 103 grafične organizem, kjer sta oba izrazna agensa, barva in oblika, v slogovnem izredno obsežen razstavni katalog (skupaj z razstavo oblikovno uredil ploskovno doumeta barvna Jože Brumen, z uvodom Zorana Kržišnika in znanstvenim aparatom Draga Hrvackega ter površina, marveč tudi do natankosti Tugo Šušnik ne govorim), kaže v nepravi luči. Vsekakor pa razstavi slovenske zgodovinske in akcente pozornosti odvijajoči se čas. Vodilo postavitve je bilo tedaj Larry Poons in Ron Davis? Če so tu Howardena Pindell, John Torreano liste, torej dobro tretjino Beckmannovega občestvu zaživela kot zgolj ustvarjalčevemu notranjemu občutku Melite Stele-Možine, ki je tudi strokovno in organizacijsko pripravila pridruženih Vinka Tuška, definirana barvna in tonska vrednost MG, 29.06.1976 – 11.07.1976 daje priložnost, ki je ne kaže zamuditi, za oceno avantgarde Tank! Slovenska oblikovanje potrebne javne informacije o ustvarjanju povojnih desetletij, in Robert Zakanitch, kje so Alfred Jensen, Pat Adams ali Terence La grafičnega opusa in ki jo spremlja tekstovno zavezani samosvoji izbrani prvini. (Impresionisti so to, kot vemo, že razstavo) vidno naglašata pomembnost prireditve.« M.[irko] Juteršek, Slavka Tihca in Dževada ploskve, brez vsakih niansiranj ali Prireditelja: ŠKUC / Študentski kulturni center, Ljubljana njegovega več kot dvajsetletnega uspešnega dela zgodovinska avantgarda, ki je bila še pri čemer upamo pridobiti tudi poglobljen strokovni vpogled, na podlagi Noue? Kje je postokonceptualistično slikarstvo Bochnerjevega tipa? in slikovno bogat katalog (v njem so uspeli na področju barve, na področju oblik pa le, če so njihove osebne Dnevnik, 14. 1. 1969 Hoza. stopnjevanih napenjanj.« Marijan (izdal razstavni katalog) predvsem na področju grafičnega oblikovanja.« zlasti pomembna. Leta 2002 je bil katerega bo mogoče izčistiti in dopolniti stalno zbirko Moderne galerije Zato človeka mika, da bi po stari reproducirane vse razstavljene grafike), je občutljivosti izsilile barvnim napetostim ustrezajoče korekture realnih Tršar, Naši razgledi, 9. 10. 1970 Osemdeset let francoskega Moderna galerija, Ljubljana Peter Krečič, Delo, 17. 11. 1977 vključen na razstavo Nove pridobitve in vzpostaviti še manjkajoče zbirke arhitekturnih in oblikovalskih dobri navadi ob tej razstavi na organizirala Auswärtiges Amt iz Bonna. Po predmetnih oblik; pri tovrstnih mojstrih pa smo vedno v zadregi, ali Moderne galerije. Leta 2011 je dosežkov.« Zoran Kržišnik, Naši razgledi, 6. 4. 1979 katalog nalepil farmacevtom znano končanem obisku v ljubljanski Moderni galeriji jih ne bi prišteli že k ekspresionistom!).« Marijan Tršar, Naši razgledi, Velika pregledna razstava arhitekta, kiparja in oblikovalca Jožeta Razstava najmlajše generacije slikarstva. »V 70. letih se je v slovenskem slikarstvu, ki ga bilo njegovo delo prvič obširneje opozorilo ‚Pozor: bodite previdni bodo te izjemne grafične liste lahko občudovali 26. 12. 1986 Brumna. Velika pregledna vizualnih umetnikov, ki jih je je zaznamoval oho-jevski rez, pojavila zamisel predstavljeno skupaj z delom pri uporabi!‘« Tomaž Brejc, Teleks, 25 let slovenske grafike Od Bonnarda do Soulagesa [izbor] razstava povojne še ljubitelji umetnosti v Zagrebu in Beogradu. Prva velika pregledna razstava ekspresionizma in nove stvarnosti kustos Aleksander Bassin združil slikovnega polja kot celostnega teritorija, ki v drugih avantgardistov na stalni 26. 10. 1979 Od partizanske grafike do »ljubljanske šole« umetnosti, arhitekture Srečanje z grafičnimi deli svetovno znanega v Sloveniji. pod imenom ekspresivni figuraliki. MG, 28.02.1974 – 24.03.1974 ničemer več ne sledi tradicionalnim določilom razstavi Moderne galerije 20. stoletje. MG, 07.05.1970 – 31.05.1970 in oblikovanja v Potujoča razstava je bila likovni umetnika ni zgolj srečanje z najbolj izrazitim Razstavljali so Metka Krašovec, Prireditelji (izbor): [organizacijski odbor v Parizu] fiksnega in razmejujočega halucinantnega Jugoslovanska grafika 1900–1950 Kontinuitete in prelomi, ki vključuje Sloveniji, in sicer ob del projekta America Now, ki so ga predstavnikom »klasičnega« evropskega Lojze Logar, Boris Jesih, Kostja Moderna galerija, Ljubljana (izdala razstavni katalog v slovenščini) modela, ki bi blokiral optično strukturo, jo MG, 24.03.1978 – 09.04.1978 tudi drugo rekonstrukcijo Tržaškega ekspresionizma, marveč pomeni tudi odkrivanje duha časa, v katerem fragmentiral in hkrati vtiril metamorfozo 30-letnici Moderne predstavili v Beogradu in Zagrebu. Gatnik, Herman Gvardjančič »Morda smo postali zahtevnejši, morda so ta dela izgubila mik Prireditelj: Muzej savremene umetnosti, Beograd konstruktivističnega ambienta. je umetnik živel in deloval. Iz njegovih grafik izžareva krizni čas, v Ekspresivna figuralika prostora. Znotraj slikarstva kot tradicionalne galerije. Razstava in drugi. novosti, preden so si pridobila romantični čar na novo odkritih starin. katerem so bili nekajkrat ogroženi sadovi evropske civilizacije.« Franc MG, 08.10.1987 – 08.11.1987 umetniške discipline se naselijo parametri je vzbudila izjemno Kakorkoli: nič ne omaje v naših očeh njihove kulturnozgodovinske teže Zalar, Dnevnik, 7. 8. 1984 sintaktične analize, procesualnosti in zanimanje občinstva, in umetnostno razvojne dokumentarnosti in z malenkostnim trudom Nikolaj Omersa 1911–1981 redukcionizma, toda pri tem nikakor ne gre za Slovenska likovna umetnost a tudi kritike, in tako Gostujoča razstava grafik Maxa Beckmanna. in vživljanjem še danes zlahka odkrivamo njihovo pionirsko svežino, Retrospektivna razstava Frančišek Smerdu korak nazaj, ampak za izpostavljanje temeljnih sprožila večmesečno neposrednost in prodornost, s katero so krčila pot novim spoznanjem, 1945–1978 MG, 14.01.1982 – 28.02.1982 Retrospektivna razstava konstitutivnih terminov same slikarske prakse časopisno polemiko novim sprostitvam in novim vrednotenjem.« Janez Mesesnel, Delo, MG, 22.03.1979 – 06.05.1979 MG, 19.10.1971 – 02.12.1971 …« Sergej Kapus, Podoba in snov, Moderna med ustvarjalci in Ekspresionizem in nova stvarnost 15. 3. 1974 Miha Maleš Prireditelja: Arhitekturni muzej Ljubljana (arhitektura,