Leto 2020 06 CENA 4,00 €

FOKUS: Človek je 13. julij 1920 – soustvarjalec sebe ob požigu Narodnega samega in sveta doma še val nasilja

Labodji spev Fojbe in morišča – slovenskega bančništva primer Jurjevo brezno v Avstriji?

POSTE ITALIANE s.p.a. spedizione in a.p. – D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n°46) art.1, comma 1, DCB Trieste – luglio 2020 • Poštnina plačana v gotovini – julij 2020 ISSN 1124 - 657X • In caso di mancato recapito restituire all’uff icio di Trieste CDM, detentore del conto, per la restituzione al mittente, previo pagamento resi. KAZALO

V TEJ ŠTEVILKI 06 v 2020

UVODNIK IN MEMORIAM IZ TISKARNE 03 22 48 Adrijan Pahor Ob slovesu dveh prijateljev Seznam novejših del Ali nas je virus kaj naučil? slovenskih avtorjev v Italiji 22 PISMA UREDNIŠTVU Spomin na Sašo Rudolfa ANTENA 04 23 50 Pismo Luč življenja na grob Novice Saše Rudolfa FOKUS KULTURA GOSPODARSTVO 06 57 Anka Peterlin 24 Martin Brecelj Pogovor s psihologinjo AČ Črni obroč in njegova končnost Silvo Matos o ustvarjalnosti Labodji spev slovenskega bančništva v Avstriji? 60 05 Franc Križnar 28 Primorski glasbeniki skozi čas in Rado Pezdir prostor: Marko Ozbič Shema vzporednega bančništva skozi primer Elektrotehne … (2) 62 Saša Quinzi LITERATURA Mušičeva Gorica leta 1945 36 65 Bojana Daneu Don Mojca Polona Vaupotič ZGODOVINA Mešani zakoni Arhitekt in oblikovalec Svetozar Križaj 12 41 Ivo Jevnikar Damjan Jensterle PRIČEVANJA 13. julij 1920 – ob požigu Rože v kamnu Narodnega doma še val nasilja 68 POLETNO BRANJE Tone Mizerit 14 Beg v življenje Renato Podbersič ml. 43 Fojbe in morišča – Igor Jogan 70 primer Jurjevo brezno Samo očetje lahko umrejo Mira Cencič večkrat Narodno delovanje voditelja go­­ 16 riške sredine dr. Iva Juvančiča (2) Mitja Petaros PREBRALI SO ZA VAS Nekaj zgodovinskih drobcev NOVICE KDČ 46 EKOLOGIJA Maja Smotlak 75 Marija Pirjevec: Tržaška branja Ivo Jevnikar 20 Novo skladišče KDČ H. J. 46 Iz zgodovine D fonda Koliko so nam še pomembne Magda Jevnikar podnebne spremembe? Faktografija

Na platnici: italijanski predsednik Mattarella in slovenski predsednik Pahor polagata venec na spomenik bazoviškim junakom (foto Francesco Ammendola - Ufficio per la Stampa e la Comunicazione della Presidenza della Repubblica) UVODNIK

ALI NAS JE VIRUS KAJ NAUČIL?

Adrijan Pahor

Krize, v katero nas je v teh mesecih pahnil koronavirus, menda, po oceni poznavalcev, naša civilizacija še ni doživela, vsaj ne takšne, v takih razsežnostih in v taki razširjenosti. In medtem ko pandemija še traja, pravzaprav se je marsikje šele začela, nas virologi, mikrobiologi, epidemiologi svarijo pred novim valom okužb, ki nas bo zajel jeseni, ko bo zopet bolj suho in mrzlo vreme. Virolog Andrea Crisanti z univerze v Padovi je izjavil urbi et orbi, in to brez vsakršnega zadržka in občut­ ljivosti, ki sta v teh primerih obvezna, da bo oktobra pri nas tako, kot je danes v nemških klavnicah. Tako zastraševanje je v dneh, ko se Severna Italija (beri: Lombardija) vendarle počasi izmotava iz katastrofe, skrajno neumestno in psihološko demoralizirajoče. Spominja na nekatere meteorologe in meteorološke agencije, ki vztrajno in neumorno napovedujejo katastrofalne vremenske pojave, ki nas bodo vsak čas zajeli in pustošili po naših krajih. Branijo se sicer, da raje pretiravajo v slabem z željo, da se napoved ne uresniči v vseh pesimističnih razsežnostih, za kar jim bodo kasneje ljudje hvaležni, kot da bi minimizirali nevarnost in bi nato morali poslušati očitke javnosti, da so omalovaževali resnost situacije in morebitnih posledic. Koronavirus je globoko zarezal v našo vsakodnevno stvarnost in posledice so danes vidne na vseh ravneh, tudi na psihološki, sociološki, soci­ alni. Nekateri strokovnjaki na gospodarskem (bančnem), psihosocialnem, šolskem po­ »Vse več je namreč predlogov, dročju trdijo, da bo ta pandemija pustila za da bi ohranili ta človeku in naravi sabo nepopravljive posledice, nekateri celo postavljajo leto 2020 kot prelomnico v člo­ prijazni slog življenja, države veški zgodovini, ki naj bi jo delili na čas pred pa bi se zato usmerile v okolju koronavirusom in po njem. Sami opažamo, da se je v našem življenju naravnano gospodarstvo.« marsikaj spremenilo in da se bo težko vrnilo v običajne vsakodnevne tirnice. Postavlja se tudi vprašanje, ali bi lahko trajno živeli s spremembami, ki smo jih morali uvesti v času pandemije? Vse več je namreč predlogov, da bi ohranili ta človeku in naravi prijazni slog življenja, države pa bi se zato usmerile v okolju naravnano gospodarstvo, kar bi imelo, seveda dolgoročno gledano, koristne učinke na naše podnebje. Delo na razdaljo po spletu, novi način potovanja, uporaba kolesa, manjša potreba po javnem prometu, vse to se je izkazalo kot izjemna priložnost za vlade, da so spodbudile raziskave o različnih investicijskih projektih in naložbe v najpomembnejše infrastrukture z očitnim namenom podpore industriji z nizkim izpustom. Spremembe se obetajo tudi na šolskem področju, saj so se v času krize profesorji in učitelji znašli tako rekoč pred izvršenim dejstvom učenja na razdaljo, zato so se – tako kot vedno – morali sami znajti in se temu prilagoditi. Šolsko ministrstvo pa se zdaj ogreva za to, da bi ta praktični in ekonomični sistem pouče­ vanja ohranili še naprej pod pretvezo morebitnega drugega vala okužb in posledične ponovne zaostritve varnostnih ukrepov. Prav v zvezi z že omenjenim (možnim) drugim valom se širijo hipoteze, ugibanja in polresnice, ki nas silijo v trajno sumničenje in ugibanje, kaj je res in kaj ni. Bolj kot kdaj koli prej se je namreč prav v času te (dalje na naslednji strani) F

MLADIKA 6 • 2020 | 3 UVODNIK

E krize izkazalo, da informacije niso sinonim za resnico in da nam razna sredstva obveščanja, posebno inter­ net, lahko tvezijo kar koli. Tudi v preteklosti ni bilo dosti bolje, le da so ljudje slepo verjeli televizijskim in radijskim novicam, danes pa dvomimo o vsem, kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo bliže resnici. Karantena in vrsta prepovedi so v teh treh mesecih v nas povzročile globoko in neizbrisno sled, po­ sebno šolnikom in pa seveda vsem tistim, ki živimo tik ob državni meji. Če nas je po eni strani ta situacija spodbujala, da smo začeli bolj ceniti to, kar imamo, dom, družino, pogovor, dobro knjigo, je po drugi strani povzročila zamenjavo odnosov v živo z virtualnimi, kar je zagotovo omejujoče in frustracijsko. Pogrešali smo živi, osebni stik z dijaki in kolegi, saj je razredni pouk v primerjavi s tistim na razdaljo nekaj povsem drugega. Vsak človek in še toliko bolj profesor potrebuje ob sebi ljudi, s katerimi lahko deli svoja čustva in občutke. Šele neposredni odnos s človekom nas zares obogati, gradi in osmišlja. Odnos nas poveže, ustvari toplino, ki jo omogoča samo človekova bližina, nas prisili, da svoje misli, veselje, pa tudi razoča­ ranja, stiske, negotovost, delimo z drugimi in jih nato preoblikujemo v nova spoznanja, izkušnje. Namen učiteljevega dela je, da posreduje znanje, predvsem pa, da gradi in poglablja odnose. Zaključiti šolsko leto v takih in začeti novo leto v podobnih okoliščinah (po napovedih ministrice za šolstvo) seveda ne more biti navdušujoče. Zato je naše edino upanje, zdaj ko cepivo še ni na razpolago, to, da se epidemiološka slika

Pismo uredništvu

Kot odmev na uvodnik v zadnji, peti številki tovitev, da ne razumemo prevladujočega javnega Mladike je uredništvo prejelo pismo gospoda Mi­ mnenja v Sloveniji in stanja duha njenih ljudi. Da ne lenka Straška iz Slovenije, ki izraža nezadovoljstvo bo kdo mislil, da hočemo zamolčati kritiko, obja­ z našim pisanjem in posledično sporoča, da ne želi vljamo zadevno pismo v celoti, brez popravkov, več dobivati naše revije. Pismo nas je prizadelo in dodali smo – zaradi razumevanja – samo strešice začudilo obenem, istočasno pa tudi potrdilo ugo­ na šumevce, ker jih naš dopisnik ne uporablja.

Spoštovani, zaradi vašega vse bolj izrazitega odklona v desno/od leta 2009, ko sem se na prijeten način seznanil z vami, domobranci in ostali kolabotranti pa še niso bili sestavni del vaše cen,jene revije/, s čimer načelno, kot demokrat soglašam, mnenj ni mogoče zatirati kar tako/, se mi zdi pošteno, da se reviji odrečem, ker se z marsičem napisanim ne strinjam. N.pr. uvodnik v zadnji številki je napisan izrazito pristransko/J.J. niti slučajno ni tak, kot ga prikazujete, pač pa vse kaj drugega/ zadeve pelje na konfliktni rob desnega/.Ne vem, do kod sega vaš politični domet razumevanja dejanskega stanja v RS, vendar: mi tukaj živimo vsak dan, gospod Sergij Pahor. In še: tu in tam se vam, hote ali nehote, vrinejo hude neresnice.Nenehne marnje o komunističnih partizanih so laž, večina je bila vernih, manj od 5 odst. pa članov KPS / pri vsaki večji, zelo nevarni akciji je veljala parola „ kpmunisti naprej“ in padala so mlada bitja/ in tudi državljannske vojne na Slovenskem ni bilo! Da, bila je v Provinzii di Lubiana. In da bo stvar bolj jasna: ko so prišli v Maribor do škofa Tomažiča domobranski emisarji, češ naj se Lavantinska škofija pridruži boju proti komunistom, je škof to dokaj rezko odklonil, češ da ne mara razdora. Kolikor mi je znano, domobran- ska stran, ki ji posvečate toliko prostora, tega ne sliši rada,mariborski škof pa tudi ni bil kdorkoli. Mimogrede: v 10. številki vaše lanske revije sem prebral trditev nekega gospoda, kako so domob- ranci reševali zavezniške padalce. Morda primer, dva, vemo pa, da so vsi ostali pristali v nemških taboriščih. O tem obstajajo obširni zapisi, knjige, izjave. Tako, zdaj veste, zakaj ne maram prejemati več vaše revije, cenim pa vaša prizadevanja, da se dokopljete do resnice, le da naj bo ta pisana – in dojemana – z veliko začetnico. Če ne bo odveč, bi prosil, da pismo objavite. Lep pozdrav. Milenko Strašek

4 | MLADIKA 6 • 2020 UVODNIK do septembra še dodatno izboljša in da stopimo ponovno v šolske klopi v čim normalnejših razmerah, sicer pa odgovorno in s čim manjšim tveganjem. Tudi zaprtje meje med obema Goricama oziroma med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo je bole­ če odjeknilo v naši skupnosti, saj nekateri živimo tako rekoč ob državni meji, ki je bila od danes do jutri zamrežena na vseh točkah, kjer se je mogla prekoračiti, tako da ni uspelo smukniti onstran niti mački. Če odmislimo vse to, kar je zaprtje meje med državama povzročilo obema narodoma, ki živita tu v nekakšni simbiozi (o tem so namreč sredstva množičnega obveščanja že izčrpno poročala), pa nas je najbolj priza­ delo to, da so nas organi javne varnosti obravnavali kot navadne državljane, slovenske ali italijanske, in da niso upoštevali specifike pripadnosti tu živeči narodni skupnosti, kot tudi ne specifike izredno nizkega števila okužb v goriški pokrajini. Odločitev, da dovolijo prebivalcem dežele FJK vstop v Slovenijo le tri dni pred ostalimi italijanskimi deželami, se je izkazala tu pri nas kot čista farsa. Stopili smo v poletje, v čas, ko bodo razmere za širitev virusa manj ugodne, kar naj bi speljavalo vodo na mlin mikrobiologom, ki vztrajno in pospešeno ustvarjajo cepivo za virus. Verjetno bo šele učinkovito cepivo zagotovilo vrnitev v splošno normalizacijo. Kdaj bomo razpolagali z njim, ali bo učinkovito, ga bo dovolj za vse, pa je že druga zgodba …

Avtor očita, da pristransko prikazujemo Janeza in ­pozornosti tej žalostni strani naše polpretekle Janšo, toda v uvodniku ni nobene ocene o delu zgodovine, ki je ne smemo pozabiti, kaj šele sedanjega predsednika slovenske vlade niti ne o zamolčati. Toda priznati morate, če ste pazljivo njegovi osebi. Izrazili smo samo zadovoljstvo, da brali naše članke, da je v glavnem šlo za priče­ je demokratična praksa v Sloveniji končno prišla vanja nespornih dogodkov, ali za dokumentirane do zrelosti, ki dopušča normalno izmenjavo ob­ raziskave. Bi res ne smeli dati zadoščenja žrtvam lasti, kar je za evropsko uravnano državo bistveno. in njihovim svojcem? Bi res ne smeli iskati posmrt­ Če je v tem smislu na podlagi stališč posameznih nih ostankov umrlih in postaviti križe na grobove političnih sil tako predlagal predsednik republike ubitih v medvojnem in povojnem obračunavanju? Borut Pahor, je Janševa umestitev na čelu vlade Res ni bilo državljanske vojne v Sloveniji? Od kod povsem legitimna. potem toliko mrtvih in toliko žalosti med svojci? Omenili smo, da je nova vlada naletela na ostro Naše pisanje nikakor ne pomeni bolno vračanje nasprotovanje opozicije v državnem zboru, v me­ v preteklost, je prispevek k iskanju resnice, kar dijih in tudi udeležencev uličnih protestov. Posre­ zamolčevanje gotovo ni. Pričevanja in pokopi žrtev dovali smo zgovoren vzorec medijskega (bolj kot nujno spadajo v proces sprave, ki se je deklara­ očitno nekorektnega) obravnavanja Janeza Janše tivno začela pred tridesetimi leti s priznanjem oziroma njegove SDS, ki ga niste ovrgli. Izognili svinčenih let, a ni našla naravnega nadaljevanja smo se izrazito politično-ideološkim vidikom na­ ... Eni ne priznavajo zločinov, nasprotna stran pa stale situacije in se omejili zgolj na ugotovitev, da je se ni dokopala do spoznanja, da je med vojno tudi za zagato odgovorna sama levica, ki ni bila spo­ sama zagrešila napake, nekateri, redki, pa so tudi sobna obdržati pri življenju vlade Marjana ­Šarca. prepričano stali na strani okupatorja. Gospod Strašek, upam, da s tem soglašate, saj je Tudi to je, mimo zapletov dnevne politike, vzrok to mnenje vseh slovenskih komentatorjev. Res je, za aktualno razklanost in razdeljenost v narodu, da ne živimo v Sloveniji, vendar nismo slišali, da bi ki je pred očmi vseh in se celo nevarno zaostruje, zaprli koga od protestnikov ali onemogočili koga dobre volje in pripravljenosti na dialog pa ni od ni­ od kritičnih novinarjev. Polemike so normalne koder. Toda ostaja upanje, da bo vendarle nastopil v demokraciji, govoriti o Janševi diktaturi pa je trenutek, ko bo prišlo do streznitve in bo zmagala simptom globoke nestrpnosti, ki jo netijo in pod­ razsodnost, ko se ne bomo več ozirali na spletne pihujejo mediji tudi z objavljanjem nepotrebnih strani in na medije, kjer imajo prost dostop poklica­ komentarjev dobesedno pobesnelih bralcev. ni in nepoklicani s svojimi nedostojnimi in grobimi Zahtevnejši je pravzaprav drugi del pisma, izpadi. Takrat bomo vsi bolj normalni. ki zadeva medvojno in povojno obračunavanje. Res smo v zadnjem času posvetili več prostora Sergij Pahor

MLADIKA 6 • 2020 | 5 FOKUS

ČLOVEK JE SOUSTVARJALEC SEBE SAMEGA IN SVETA Če poskrbiš, da si v stiku s svojimi izviri, lahko vedno znova prebujaš, obnavljaš svojo ustvarjalnost Pogovor s psihologinjo Silvo Matos o ustvarjalnosti

Anka Peterlin

Gospa Silva Matos je v slovenskem prostoru znana psihologinja in psihoterapevtka; priljub­ ljena predavateljica, ki jo radi povabimo tudi v naše okolje na Tržaškem (večkrat je predavala v Društvu Finžgarjev dom) in na Goriškem; njene najbolj pogosto obravnavane strokovne teme se dotikajo zanimivih in perečih vsebin. Silva Matos svojega znanja ne vsiljuje; nikoli pa ne odreče svoje strokovne pomoči, bodisi v obliki predavanj, delavnic, seminarjev (že nad tisoč), svetovanja za šolsko mladino, izobraževanja odraslih in seveda v obliki osebne terapije. Svoje znanje stalno bogati s študijem v Sloveniji in v tujini, pa tudi z mnogimi poklicnimi izkušnjami. Že s svojo zunanjo urejenostjo Matosova komunicira poslušalcem, bralcem ali sogovorni­ kom eno izmed svojih glavnih sporočil: svoje življenje je treba realizirati in polno živeti. Je mati štirih otrok in babica 12 vnukov, kljub temu pa najde čas, da se skupaj z možem Milanom Matosom vsestransko udejstvujeta tudi v javnem življenju in v raznih organizacijah. Pred nekaj leti je veliko pozornost pritegnila njena knjiga Ustvarjalni ogenj je v vsakem človeku. Ker nas je v tem posebnem trenutku, ko se počasi vračamo v »normalno življenje« po mesecih osamitve zaradi pandemije koronavirusa, zanimala poglobitev v vprašanje ustvar­ jalnosti (ki je marsikoga reševala), smo psihologinjo Silvo Matos prosili, da bralcem Mladike v intervjuju posreduje svoja spoznanja v zvezi s to temo. Prijazno nam je odgovorila na naslednja vprašanja. n Ga. Matos, ko se je zaradi epidemi­ bilo mogoče. Npr. glasbeni pedagog, je malodane ves globalni svet zna­ ki je začel skladati in se povezovati šel v posebni in nenavadni situaciji z drugimi glasbeniki. Marsikje se je osamitve, je na družbenih omrežjih znotraj štirih sten stopnjevala nape­ pogosto prišlo v ospredje vprašanje tost, negotovost, tesnoba, pa vendar ustvarjalnosti: spraševali smo se, ali v je človek lahko neverjetno prilagodljiv takih okoliščinah človek dobi optimal­ in odkriva čisto nove, neverjetne izraze ne pogoje, da pogleda vase in prebudi ustvarjalnega delovanja. Smo pa ljudje svojo kreativno plat. zelo različni in v prepoznavanju čudež­ l Umetniki in tudi drugi ustvarjalci so ne lepote stvarstva, ki je prej šla nekako ob povsem novi situaciji, morda z za­ mimo tebe, se prepoznajo tudi drugi mikom, odkrili tudi možnost za ustvar­ potenciali. V karanteni se je marsikje janje. Po začetnem pritisku so nekateri pokazal glavni vir ustvarjalne moči in znali izkoristiti čas za tisto ustvarjanje, to v človekovi iskreni želji in zmožnosti, ki prej v vsakdanjem tempu življenja ni prisluhniti drugemu.

6 | MLADIKA 6 • 2020 FOKUS n Naslov vaše knjige Ustvarjalni ogenj je v preusmerili svojo dejavnost na nova področja vsakem človeku nakazuje, da je ustvarjalnost (npr. šivanje mask). prisotna v vseh ljudeh in starostnih stopnjah. Ali l V človeku je globoka želja, da bi ustvarjal. To je je lahko človek ustvarjalen tudi v starosti? Lahko povezano z njegovim bistvom in omogoča uresniče­ poveste kaj več o tem? vanje njegovega poslanstva. Ustvarjanje je normalno l Res je, lahko spremljamo otrokovo ustvarjalnost stanje človeka. To trdi tudi dr. Edi Kovač. Človek je že od samega začetka. Nenasitno radovednost, soustvarjalec sebe samega in sveta. Živi na ramenih živost, ki jo pogojuje ustvarjalnost. V vseh obdobjih svojih prednikov, a ima svobodno voljo, ima mož­ človek doživlja sebe in svet okrog sebe na enkraten nost izbire. Nosi odgovornost. To mu daje možnost način, polno je iskanja, naprej in naprej. Človek ustvarjanja. Mozaik ustvarjalnega ognja sestavljajo težko izkoristi vse priložnosti, ki jih ima, niti vseh zelo različni ustvarjalci, od izredno uspešnih, znanih, talentov ne more. A vse je dragoceno. Niti ena a svoj delež prispevajo tudi tisti, ki so tihi na svoji izkušnja, niti en utrinek ni brez vrednosti. poti. Nekateri so se s svojo ustvarjalnostjo dvignili iz Lahko se ustavi in v temačnih, bolečih stisk. svoji pasivnosti ostaja Čudovito je, da človek v slep za pestrost vsega; »Človek težko izkoristi vse raznih, tudi težkih okolišči­ za vse tisto, kar mu je priložnosti, ki jih ima, nah prepozna čarobno moč, dano. Tako ostaja siv ki nam ob v vsakdanji bedi in mračen v svoji duši. niti vseh talentov ne more. da krila. Seveda pomaga Ostati v iskanju odgo­ tudi talent, ki pa ga je treba vorov v vseh obdobjih A vse je dragoceno.« razvijati. To od nas pričakuje je bistveno za vsakega On, celo da talente pomno­ človeka. Vztrajati, hoditi po Poti. Dobro je, imeti žimo. Umetniška žilica je pravi blagoslov. A tudi v tudi čas za razmislek, za opazovanje. preprostih oblikah, vsakdanjiku, se lahko uresničuje Učimo se lahko tudi od otrok. Zasnove so v zelo pestro, slikovito. Pa tudi okusno in živo, lepo in tebi. Z razvojem ozavestiš vse, kar se ti je dogajalo uporabno. Nešteto ustvarjalnosti obstaja, polnijo v odraščanju. Vse to lahko v celoti povežeš s svojo nas z igrivo in spodbudno besedo; ko nekdo otrpne enkratno nalogo šele v kasnejših obdobjih. Čeprav od bede življenja, ga prav ustvarjalnost lahko dvig­ ljudje nismo vsi enaki, pa vendar pridobimo več ne iz tega stanja. Ustvarjalnost so vsi tisti koraki, ki ustvarjalnosti ob nekaterih vzgojnih spodbudah, ki iz monotone sivine prikličejo pisano jasnino. Ustvar­ krepijo pogum, kreativnost, porajajo ideje; krepijo jalni nemir nam ne pusti cepetati na mestu, temveč tudi vztrajno prizadevanje, da kaj storiš, da deluješ. nas žene naprej, ker verjamemo, da zmoremo. Strah pred neuspehom blokira ustvarjalnost. Ko Tudi v gospodarstvu so se nekateri hitro prilago­ držiš v rokah ključ do ustvarjalnega načina življe­ dili. Tipičen način ustvarjalnega načina mišljenja je, nja, to odpira tudi pot za reševanje zapletov. da se organiziraš na nov način, spodbudiš sode­ Ko v zrelem obdobju, v višji starosti uskladim lavce za sodelovanje, najdeš nove priložnosti, si svoje moči, naravnam svoje ravnotežje, umirjeno hvaležen zanje. To osvobaja od napetosti, osmisli naredim lahko več, tudi povsem nove stvaritve. vse, kar se nam dogaja. Npr. začnem slikati. Prav gotovo trošim manj svojo energijo v prazno. Ko sem v stiku s seboj, laže n Je ustvarjalnost pomembna za človekovo uporabim svoje potenciale. Pomemben je občutek, duševnost? Je razvijanje kreativnosti tudi tera­ da je smiselno, kar delam; da delam dobro, da so to pevtsko? biseri ustvarjalnosti … l Razlogi, zakaj postane življenje preveč mono­ tono, zdolgočaseno, pasivno, so zelo različni. Kot n Kaj je torej ustvarjalnost? Ali je vezana le na bi ustvarjalnost zaspala. A človek je kot izvir, ki umetnost? Ali je človek lahko kreativen tudi nikoli ne usahne. Če poskrbiš, da si v stiku s svojimi v bolj vsakdanjih opravilih (kuhanju, šivanju, izviri, lahko vedno znova prebujaš, obnavljaš svojo vrtnarjenju …)? V času karantene smo lahko ustvarjalnost. Uveljavljanje ustvarjalnosti upošte­ opazili, kako je človeški um neverjetno ustvar­ va globino človekovega bivanja. Ustvarjalnost je jalen in zna premoščati fizične pregrade. Tudi povezana z nekaterimi lastnostmi, kot na primer gospodarstveniki so se npr. takoj prilagodili in odprtost, radovednost, dovzetnost za izkušnje,

MLADIKA 6 • 2020 | 7 FOKUS

­vestnost, čustvena občutljivost, včasih Tudi iskreno tolažbo prej ali slej naj­ celo labilnost … Ko človek hoče po­ demo. Iskrena tolažba skriva v sebi pol­ skrbeti zase, za rast, ­polnost življenja, no smisla, ljubezni. Ko se ji ­prepustim, sebe in tistih, ki so z njim povezani, to pomirja dušo, poživi notranjo radost, presenečeno zazna neverjetne razsež­ ki vabi k nebeškim stvarem. In se spre­ nosti, polno novih možnosti ustvarjan­ menim. Predvsem hodim spet pokonč­ ja, začuti svoje nepotešene globine in no, soncu naproti. Moje bistvo je spet speče talente. odprto za svet. Iniciativni vžig pa je potreben, pri­ Da le ne negujemo bolečine, zamere, ložnost in motivacija naredita potem celo sovraštva, kajti življenje ob tem tiho svoje. Škoda je, če zamudimo priložnost. drsi mimo. Da se ne pogrezamo v težke Nenehno moramo biti odprti zanjo. občutke skrbi, krivde, jeze, žalosti, ki jim ni konca. Odstrimo mrakobo s svoje prelepe notranjosti. »Človek je kot izvir, ki nikoli ne usahne. Če poskrbiš, da si v stiku s svojimi izviri, n Izkušnje nam pravijo, da naglica, pritisk, preganjanje, negativni občutki lahko vedno znova prebujaš, kot npr. strah, stiska – ubijajo ustvar­ obnavljaš svojo ustvarjalnost.« jalnost v nas. Ali so te trditve prave? Kaj še negativno vpliva na ustvarjal­ nost? Kaj kreativnost v človeku hrani in kaj zavira? l Utesnjene, polne nemira, strahu, neiz­ polnjene se počutimo, ko ne dosežemo notranjega duha, ko ne vemo, kaj je bistvo, kam in kako naj se usmerimo, de­ lujemo. Tesnoba postaja vedno bolj del nas. Postajamo dojemljivi za težje, slabe plati življenja. Bolj pridejo do izraza moji škodljivi miselni vzorci, kot na primer užaljenost, črnogledost. Težko je najti moč, s katero bi napolnili naše duše. Igrana čustva so rušilna. Treba se je srečati z resnico. Kako doseči notranjo modrost? Kristjan lahko moli. Veliko odgovorov lahko dobi v sebi. Laže je, če se vključim

8 | MLADIKA 6 • 2020 FOKUS v ritem narave. A včasih ni mogoče v barvami, peskom, blatom, preprostimi naravo, opazujem pa jo od daleč, iz svo­ ­vsakdanjimi pripomočki – in potem bi jega zornega kota. Umetnost je vir, lepa vse po vrsti imenitne, drage plastične beseda, pesem, ki odpre dušo in srce, igrače ostale (skoraj) nedotaknjene. je vir, lepa glasba, smeh, ki nas napolni Otroci bi se ustvarjalno ukvarjali z na­ z vedrino, čudovite podobe, globoka ravnimi predmeti, materiali, ki sprožijo doživetja, ki dosežejo presežno. ideje o imenitnih rešitvah. To ni zelo Lahko pa se zgodi, da je spodbuda preprosto. Pogosto je treba veliko napo­ za ustvarjalnost tudi neugodno okolje, ra. Pa volje. Tudi boja. In prepričanje, da morda nasilno, krivično okolje, in se je otrok božji dar, v osnovi umetnik. Da človek z ustvarjanjem izvije iz bolečine. išče, je že na poti. Se uči tudi iz napak. Hude težave lahko izvabijo iz globine Naj hodi naprej in se uči. Živi naj svojo človeške duše besede, barve, melodijo, ustvarjalnost. Kadarkoli. Mlad ali star, pa tudi druge stvaritve. Včasih se boleče pač takrat, ko to spozna. Vsekakor pa izkušnje, obogatene z globino pogleda, je razvajenost, nemotiviranost velika osvetljene s pristnostjo in skoraj ču­ blokada ustvarjalnosti. dežno voljo, odražajo v ustvarjalni drži in rasti. To daje nov zagon pogumnim n Ustvarjalnost se razvija sama po korakom stran od črnogledosti, stran sebi ali jo je treba tudi gojiti? od strahu pred življenjem, v odkrivanje l V človeku obstaja neskončna, skriv­ smisla vsega, kar se dogaja. nostna radovednost, ki ga vodi, le odzivati se je treba. Mislim, da je takrat, n Večkrat slišimo, da je treba pri ko sprejmeš sebe kot celoto, vse lažje. otrocih ustvarjalnost gojiti. Ali Ne gre za nezdravo samohvalo, gre za se lahko zgodi, da jo z napačnimi soočenje s svojimi sanjami, tudi zmož­ ­prijemi ­zatremo? nostmi, s svojimi šibkostmi, s svojim l Otroci potrebujejo ljubezen, varnost, srcem, svojo dušo, zavedanje sebe v sprejemanje. Odrasli smo jim ogledalo, svetu, v katerem si se znašel. v katerem prepoznavajo sebe. Največja In te potegne – ustvarjalni nemir. Kot blokada ustvarjalnosti je čustvena suša, na primer pisanje. Močna potreba, da notranja praznina, občutek ogroženo­ bi se izrazil z besedami in ti je kristalno sti, nasprejetosti. Ko si otrok upa biti, jasno kot nebo, da je to v resnici tvoje je odprta pot ustvarjalnosti. Odrasli bi bistvo. Da si človek toliko, kolikor se morali z otroki deliti navdušenje nad izražaš. In pišeš. Ob tem spoznaš, da je bilo to na nek način že močno prisotno v vseh obdobjih tvojega življenja. Pisanje dnevnika, pesmi, pisem, lahko so to prispevki o vzgoji, doživetjih, članki, reševanje zapletov, lepo vedenje … Končno pa je to morda celo knjiga in ob neverjetni pretresenost ob nje­ ni izdaji in spodbudah, hvaležnosti, izraženih dvomih – začutiš zagon. Čim več pišeš, globlje čutiš, da si to ti, bolj skrivnostno deluje tvoja ustvarjalnost, besede rodijo besede, zgodbe odpirajo nove zgodbe, te povezujejo s smislom pisanja, tvojega poslanstva.

n Po sili razmer so bili otroci tri mese­ ce priklenjeni na računalnike – v tem

MLADIKA 6 • 2020 | 9 FOKUS primeru ne moremo reči, da je šlo za razvijanje ustvarjalnosti. Ker smo pred poletnimi počitnicami, vas prosimo, da bracem Mladike svetujete, kako naj otroke odvrnejo od nevarnosti odvis­ nosti od računalnikov in jih preusme­ rimo k igram, ki zahtevajo njihovo aktivnost, ali k naravi. l Večkrat sem tudi sama opozarjala na nevarnost zasvojenosti otrok in mladih (seveda tudi odrasli niso imuni) – z novi­ mi mediji. Za otroke je njihova pretirana uporaba nevarna, saj s tem oviramo možganski razvoj. V karanteni so se odrasli in otroci lotili nove komunikacije z računalniki zelo intenzivno, ker je tako potekala šola. Mislim, da je vsem treba čestitati, da so se v veliki meri dobro zna­ »Tudi s svojo ustvarjalno držo otroka šli. Starši so s pomočjo mladih pridobili več znanja, lažje bodo vnaprej omejevali preusmerimo tja, kjer se potem v igri, škodljive vsebine, nevarne programe za novih okoliščinah lahko uresničijo svoje otroke. Počitnice so seveda, kot pravite, čas tudi njihove zamisli.« za igre, aktivnosti zunaj, v naravi, za šport, pogovor in lepa doživetja s starši. in krepitvijo medsebojnega razumeva­ Resnica je, da so telefoni prav tako nja. Vsako spoznanje je dragoceno. lahko zelo škodljivi. Smisel telefona ni, da sedimo na počitnicah skupaj za mizo n Kaj za gojenje kreativnosti svetujete ob morju in v nedogled zremo, da ne re­ odraslim in kaj otrokom? čem »klikamo« vsak v svoj telefon. Torej l Mi odrasli lahko svojim otrokom da­ uporaba da, toda pametno, jasno omeje­ jemo mnogo spodbud. Tudi z zgledom, no, nikakor pa ne kot beg pred ljudmi in kako živeti, da si ne dovolimo izčrpavati življenjem. se v prizadevanju za prazne stvari, ki jih Še bolje je otroka pač animirati in pre­ dosežemo z lažjo, poniževanjem in pre­ usmerjati na druga področja dejavnosti. magovanjem drugih. To namreč povzro­ Kot sami navajate, jih tudi s svojo ustvar­ ča praznino v človeku, blokado ustvar­ jalno držo preusmerimo tja, kjer se potem jalnosti. V taki drži srce zanika tisto, v igri, novih okoliščinah lahko uresničijo kar si najbolj želi. Da ne bi te prevare tudi njihove zamisli, v področja, ki jih skovale hlad, zavore v duše naših otrok, imajo radi, npr. v ustvarjalne in družabne jim dajajmo dober zgled: zgled poguma, igre, ki razvijajo njihovo fantazijo. prijateljstva, vztrajnosti, utrjevanja pozi­ Med štirimi stenami se je vendarle tivne samopodobe, iskanja in ustvarja­ pokazalo, kako so mladi pogrešali svoje nja lepote. Če doživijo ljubezen, jo bodo vrstnike, pogrešali osebni stik in to je tudi sami dajali in jo znali sprejemati. To dobra izkušnja. Spoznavajo, v čem jih daje zagon tudi nam samim. Bodimo kot računalniki, telefoni, novi mediji ne mo­ otroci, prebivajmo z njimi v spoštovanju, rejo zadovoljiti. Nekatere družine so se negovanju in občudovanju stvarstva, ki v novih razmerah vendarle izkazale kot je v nas in okrog nas. visoko kreativne, saj so dobro speljale problem omejitve gibanja z dodatnimi n Naslov zadnjega poglavja vaše vlogami v družini, z bogatenjem odnosov knjige je Odkrivati v bližnjem človeka

10 | MLADIKA 6 • 2020 FOKUS

– to je najvišja stopnja človekove ustvarjalnosti. poslušam s srcem. Da iščem v zgodbi, kaj je sporo­ Ali bi osvetlili, kakšno vlogo ima ustvarjalnost čilo, kaj je sveto. v medčloveških odnosih, morda pri reševanju Ko pišem, vedno pomislim, da pravzaprav konfliktov? sporočam drugim, da jim želim razkriti, katera so l Tako lepo smo ljudje prepleteni med seboj. Prav moja doživetja, spoznanja – odmeve vsega, kar me bližina drugega človeka nam omogoča, da pride iz obdaja. Moje zgodbe so odmevi izkušenj in preizku­ nas najlepše; po drugi strani pa seveda tudi to, kar šenj, ki mi niso zatrle duha, ampak je kljub vsemu je najbolj grozno. Izrazimo stvari, ki bi jih sicer ne prevladala vedrina, hvaležnost za barvitost Poti, našli v sebi. množico spodbud in moči, ki Ne morem namesto je Milost. drugega človeka hoditi »Naravnati se na dobro v Vesela sem, da se lahko skozi življenje, lahko srečujem z ljudmi, ki jih pa ga pogledam v oči, človeku je prava umetnost. zanimajo vprašanja vzpo­ se ustavim, mu prisluh­ Saj nas danes vsepovsod nov in padcev, radostna in nem, poskušam zlesti trpka doživetja, ki odpirajo v njegovo kožo, da bi oblegajo kritične, oči, ki lahko zaslišijo klic po ga razumela. Največ napadalne besede.« sočutju, kar je prava pusto­ pa je, da ga sprejmem lovščina duha, kot sem na­ kot čudežno bitje, ne pisala v knji­gi Izviri vedrine. glede na to, ali mi je všeč ali ne, ali me morda prvi Pravzaprav je vsak človek enkraten in kot tako po­ hip celo odbija. Da me ne odbije morda njegov sameznik. Pa vendar je največja ljubezen. Človek se zame čuden način, kako se prebija skozi probleme, lahko sočutno vključuje v življenje drugih ljudi in jih kako razmišlja. spodbuja na svoj način, s svojimi besedami prinaša Sprejeti človeka ne pomeni, da se z vsem stri­ upanje, odpira oči z empatijo in razumevanjem. njam. A ko ga sprejmem, odpor ne zatemni srca. Z odprtostjo podiram pregrade med nama, ki so n Kako odgovarjate tisti veji psihologije, ki meni, morda nastale, ker je človek zaradi vsega hudega, da je vera nezdružljiva z znanostjo, psihologijo? vseh preizkušenj, vsega, kar je doživel, prekrit s Ali je ta kdaj zamajala v vas globoko vero? sencami, v globini duše je ranjen. l Svoje strokovno znanje iz psihologije sem vedno Tema izgubi delček noči, ko človek začuti spre­ povezovala s človekom, ki je čudežen božji otrok, jemanje. Človek v odnosu lahko zboli, lahko pa pomemben v vseh svojih dimenzijah. Nikakor ne ozdravi. Naravnati se na dobro v človeku je prava moremo izbrisati duhovnega nivoja, ki je prav v umetnost. Saj nas danes vsepovsod oblegajo kri­ vsakem; prav tako ne, da se lahko človek realizira v tične, napadalne besede. Jaz pa hočem uporabljati svoji enkratnosti, le preko drugega, svojega bližnje­ svetle besede, tudi če delujejo kot tujek. Iščem in ga. V času študija mi je bil v spodbudo tudi dr. Anton nagovarjam Luč. Trstenjak, ki je bil povsem jasen, pa tudi Janžekovič, Vedno znova lahko poskušam najti samega ki ga je v svoja predavanja vključeval tudi naš pro­ sebe, svoj svet, svojo globino, da se lahko ozrem v fesor dr. Vid Pečjak. So bili seveda časi, ko odkrito bližnjega iskreno in s spoštovanjem. verni znanstveniki na fakulteti psihologije niso dobi­ Človeka ne morem učiti, lahko pa pomagam, da li mesta, a kdor je le želel, je lahko pil iz njihove čaše najde v sebi to, kar lahko tudi nezavedno išče. Niko­ bogatega znanja in izsledkov znanosti. Nikoli nisem li ni konec izzivov. Nikoli ni konec iskanja novih poti podvomila v svojo vero, posebno ko sem zgradila do človeka. Ob tem rastemo tudi sami. trdno osebno vero, ki jo gojim še danes. Doma so me vzgajali v jasni drži, svetih vrednotah, ki so mi n Ali pohvale dajejo elan ustvarjalcu ali umetni­ pomagale v kritičnih situacijah. Mednarodni študij ku? Vam dajo srečanja z bralci nov navdih? mi je povsem potrdil celovit pogled na človeka, ki l Od malega sem rada poslušala zgodbe, ki so jih je povsem združljiv z znanostjo. Najlepše in najvišje pripovedovali ljudje. Ob branju Sv. pisma sem prav ne more priti iz nas samih, ampak je dotik Neba. tako spoznala, da je bil Jezus čudovit pripovedova­ Marsikaj se v našem življenju dogaja tudi brez naše lec zgodb. Ob poslušanju drugega zaslutim resnico odločitve, a Ljubezen je največji dar. o sebi, a odkrivam resnico tudi sočloveka. Samo da

MLADIKA 6 • 2020 | 11 ZGODOVINA

13. JULIJ 1920 – OB POŽIGU NARODNEGA DOMA ŠE VAL NASILJA

Ivo Jevnikar

Narodni dom v Trstu ni bil edina tar­ ­demonstracijah, toda vkljub interven- ča nahujskane množice, ki so jo 13. julija cijam z jugoslovenske strani niso storile 1920 fašistični in skrajno nacionalistični absolutno ničesar, da bi preprečile krvave predstavniki pripravili do tega, da se izgrede in uničevanje jugoslovenske last­ je lotila krvavega obračuna s tržaškimi nine.« (Slovenski narod, 16. jul. 1920) Slovenci in Slovani nasploh. Tolpe so se z Velikega trga podale Poučno je brati podrobne kronike na uničevalni pohod v Ul. Mazzini, nato dogodkov, ki so jih v dneh po tragediji pred Narodni dom in od tam še drugam objavljali ne le tržaški dnevnik Edi­ po mestu. Več ljudi je bilo ranjenih, tudi nost, temveč tudi osrednja dnevnika v smrtnih žrtev je bilo na koncu več. Ljub­ljani Slovenski narod in Slovenec. Poleg povsem uničenega Narodne­ Nedvoumno sta zabeležena pasivno ga doma so bile opustošene pisarne zadržanje italijanskih oblasti in pa Jadranske banke, Hrvatske banke, Ljub­ vnaprejš­nja načrtna priprava dogodkov. ljanske banke, srbskopravoslavne šole, Spodaj in na Tistega dne so se točno ob 17. uri jugoslovanskega konzulata in tiskarne naslednji strani: fotografije »zaprle vse kavarne in gostilne, ustavil se Edinosti ter še nekatere trgovine, go­ opustošene je ves promet na ulicah in tudi električ­ stilne in kavarne, stanovanja in pisarne pisarne na železnica je prenehala voziti. Itali­ nekaterih slovenskih osebnosti. slovenskega odvetnika v Trstu janske oblasti so bile torej pravočasno Napadalci so imeli posebno na piki 13. julija 1920 in natančno poučene o nameravanih pisarne slovenskih odvetnikov, ki so

12 | MLADIKA 6 • 2020 ZGODOVINA

bili takrat večinoma v prvih vrstah javnih in političnih delavcev naše narodne ­skupnosti. Po različnih virih pridemo do seznama opustošenih pisarn naslednjih odvetnikov: Josipa Abrama in Otokarja Rybářja (Rybář je sicer takrat že zapustil Trst), Josipa Agneletta, Ivana Kimovca, Henrika Okretiča, Mateja Pretnerja, Josipa Vilfa­ na (ki je v Narodnem domu izgubil stanovanje; ta pisarna je še danes živa slovenska odvetniška pisarna) in Konrada Voduška. V neurejeni zapuščini dr. Josipa Abrama (Trst, 1865–1952) se je ohranilo šest slik verjet­ no ene in iste opustošene odvetniške pisarne. Na njih je na hrbtu napisan le datum: 13/7-20. Kot kaže, jih je prejel po pošti iz Jugoslavije.

Na ­slabo ohranjeni kuverti sta znamki redne serije, ki je bila v obtoku v letih 1921–28. Spremno pismo ni ohranjeno. V isto kuverto je tržaški odvetnik, ki je s kolegi po koncu II. svetovne vojne obnovil društvo Pravnik, shranil še nekaj opisov trpljenja in škode, ki so ju pod fašizmom utrpeli nekateri tržaški odvetniki. Dokumenta dr. Henrika ali Hinka Okretiča (Pazin, 1888 – Trst, Tu zgoraj: dr. Josip Agneletto opisuje, kako so ga Italijani preganjali v letih 1920–41; 1961) in dr. Josipa Agneletta (Trsek, na desni: opis preganjanja dr. Henrika Okretiča in njegove družine v 1884 – Trst, 1960) omenjata tudi letih 1920–43. »razbit­je« odvetniške pisarne.

MLADIKA 6 • 2020 | 13 ZGODOVINA

FOJBE IN MORIŠČA – PRIMER JURJEVO BREZNO

Primorska ob koncu vojne

Renato Podbersič ml.

Ob koncu druge svetovne vojne so se jugoslo­ slovenski posamezniki. V fojbah namreč ne ležijo vanski oz. slovenski revolucionarji pripravljali na samo pobiti Italijani in Furlani ter zajeti nemški prevzem oblasti. Sestavljali so sezname dejanskih vojaki, ampak najdemo med njimi tudi žrtve slo­ in namišljenih nasprotnikov novih komunističnih venskega, hrvaškega in še kakšnega rodu, ki jih je oblasti. Primorski rojak in visoki predstavnik Ozne nova revolucionarna oblast imela za svoje dejanske Albert Svetina - Erno (1915–2008) v svojih spominih ali namišljene idejne oz. razredne nasprotnike. omenja partijsko kartoteko z 18.000 imeni, tudi Prav tako najdemo na strani morilcev narodnostno s Primorskega, ki jim je Ozna namenila posebno pisano sestavo. pozornost. Med priprave na konec vojne so spa­ dala tudi navodila partizanskim enotam, dana tik Morišča so raztresena pred zasedbo Trsta in Gorice, da ne smejo izvajati »čiščenj« terena na narodnostni osnovi, ampak se Do leta 1990 je bilo v Sloveniji prepovedano morajo osrediniti na kaznovanje fašistov. označevanje grobišč žrtev komunistične revoluci­ V čas štiridesetdnevne jugoslovanske uprave je, ki so bile pobite med vojno ali po njej. Policija Trsta in Gorice segajo še danes ne popolnoma po­ oziroma tedanja Ljudska milica je imela seznam jasnjene aretacije, ki so jih izvajali: lokalna Narodna vseh prikritih grobišč, ki jih je nadzirala in ljudem zaščita, partizanske enote in jugoslovanska tajna preprečevala njihovo urejanje. Prepoved je pre­ politična policija Ozna. Veliko aretiranih se ni nikoli nehala veljati šele po slovenski osamosvojitvi več vrnilo, končali so v različnih kraških breznih skladno z določbo 4. člena ustavnega zakona za oz. fojbah, največ na Krasu in na Trnovsko-Banjški izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti planoti, ali pa so jih ob umiku iz Trsta in Gorice in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list sredi junija 1945 jugoslovanske enote odpeljale v RS, št. 1/1991), po kateri so se v Sloveniji prenehali taborišče Borovnica oz. zapore v notranjosti Slove­ uporabljati predpisi prejšnje države, ki so bili v nije. Nekateri so se pozneje vrnili na svoje domove, nasprotju z načeli pravne države. drugi so izginili za vedno. Do danes je Komisija Vlade RS za reševanje Zgodovinarji so si danes bolj ali manj enotni, vprašanj prikritih grobišč, katere dolgoletna gonil­ da so umori neposredno ob koncu druge svetov­ na sila je zgodovinar dr. Jože Dežman, pripravila ne vojne (maj–junij 1945) v Julijski krajini oz. na seznam z več kot 720 vpisi, od teh jih je okrog 150 Primorskem terjali okrog 1.600 življenj, od tega več na Primorskem. Več kot polovica vseh do danes kot 900 na Goriškem in več kot 600 na Tržaškem. poznanih primorskih prikritih grobišč je v občini Dobro polovico žrtev so predstavljali Italijani, med Ilirska Bistrica. Zanje danes vemo samo zato, ker njimi veliko priseljencev iz časa fašizma. V prvi vrsti se je edino v tej nekdanji t. i. komunalni občini v je šlo pri tem za obračun s fašizmom in tistimi, ki so Sloveniji ohranil seznam grobišč, ki so ga sestavile sodelovali z nemško okupacijsko oblastjo, in ne za krajevne oblasti in tajna politična policija (SDV) še v obračun na narodnostni osnovi. Že med vojno sta obdobju nekdanje Jugoslavije. Šlo je predvsem za najprej Vos in za njim Ozna sestavljala že omenjene potrebe lažjega nadzora svojcev in drugih žalu­ spiske osumljenih. Med nezanesljivimi in nevarnimi jočih, ki so želeli ob 1. novembru počastiti svoje osebami, predvidenimi za umore, so se znašli tudi umorjene sorodnike.

14 | MLADIKA 6 • 2020 ZGODOVINA

Sprevračanje dejstev ljudi, večinoma civilistov, s tovornjaki pri­ peljanih iz Gorice in umorjenih ob robu Zanimivo je, da se je v delu italijan­ brezna. Visoko nad breznom se še danes skega zgodovinopisja, naklonjenega vijuga dokaj dobra makadamska cesta. tamkajšnji politični desnici, začela po­ Domačini so v tistih spomladanski dneh javljati teza o enačenju trpljenja Italija­ slišali le malo streljanja tam okrog, zato nov zaradi fojb s trpljenjem Judov med smemo domnevati, da so žrtve umrle na holokavstom. V zadnjih letih se tako po­ druge načine. Pri Povšičevih so v tistih gosto dogaja, da posamezne italijanske majskih dneh zaprli okna in zapahnili institucije in šole nekritično združujejo vrata, krikov nesrečnežev na poti v smrt oba spominska dneva, 27. januar (med­ niso slišali. narodni dan spomina na Med prvimi so pripadniki holokavst) in 10. februar partizanskega gibanja v Jur­ (italijanski dan spomi­ »V delu italijanskega jevo brezno vrgli umorjeno na na fojbe in eksodus zgodovinopisja se je začela domačinko Maričko. Šlo je Italijanov). Resda gre za za Jožefo Marijo Šuligoj, po datumsko zelo usklajena pojavljati teza o enačenju domače Maričko Drejevo, spominska dneva, ki pa fojb s holokavstom.« po poklicu medicinsko lahko ob nekritičnem ob­ sestro, ki je med drugo sve­ ravnavanju nudita možnost za številne, tovno vojno delala v Italiji, partizane pa je predvsem politične, zlorabe. zalagala s sanitetnim materialom. Komu Žal tovrstne proslave prevečkrat dobi­ se je zamerila in zakaj so jo umorili, še da­ jo nacionalistični in revanšistični prizvok nes ostaja skrivnost, »ljudski glas« pa jo ter kažejo na t. i. »slovansko surovost« je obtoževal sodelovanja z okupatorjem. pri ravnanju z Italijani v Julijski krajini Ko so jo »aretirali«, naj bi rekla: »Kam in Dalmaciji med drugo svetovno vojno me sedaj peljete, ali me peljete ubit?« Po in ob njenem koncu. Hkrati pa skoraj pričevanjih domačinov v Lokovcu, danes popolnoma prezrejo načrtno fašistično so že vsi mrtvi, je v Jurjevem breznu krutost in divjanje nad državljani slovan­ končala sredi marca 1945. Morilec naj bi skega porekla od konca prve svetovne jo pokončal z nožem, s katerim se je po vojne naprej. umoru hvalil okoli, rekoč: »Nocoj sem pa Jurjevo brezno enga takega hudiča ubival …« pri Zgornjem Poleg nje naj bi morilci v to brezno Jurjevo brezno Lokovcu, ki skriva tudi žrtve vrgli še nekaj domačinov. Storilci so V čas neposredno po koncu vojne medvojnih in prihajali iz Lokovca in okolice. »To so maja 1945 lahko uvrstimo še nerazis­ povojnih žrtev mogle bit poznane osebe, da so vedle, revolucije kano globoko jamo pri Zgornjem Lo­ (foto: Renato kam it. Za štiri jaz vem. Ma saj veš, tle po kovcu, imenovano Jurjevo brezno. Leži Podbersič ml.). Lokov‘c ne mara nihče govorit,« se je leta na samem, nekaj sto 2012 spominjala že pokojna metrov je oddaljena domačinka I. tipična lokovška hiša, Pokojni A. Š. je pričeval, da danes jo uporabljajo je morilce in žrtve do brezna bolj za vikend. Nekdaj vodil oz. spremljal domačin A. so se tam izmenjevale G., ki je umrl leta 1993. Morilci rodbine Šuligoj, Bre­ so prihajali od drugod, pri mec in Povšič. krvavem opravilu pa sta jim V tej naravni kraški »pomagala tudi domačina«, jami, fojbi, naj bi po Peter in Janez. pripovedovanju doma­ Sicer pa številna grobišča činov ležali posmrtni na Primorskem še čakajo na ostanki od 40 do 70 raziskovalce.

MLADIKA 6 • 2020 | 15 ZGODOVINA

NEKAJ ZGODOVINSKIH DROBCEV

Mitja Petaros

Ob vrnitvi Narodnega doma Slo­ Italija prisvojila polovico Slovenije (ko vencem so se kresale mnoge polemike je z nemško pomočjo napadla Kraljevi­ in najrazličnejša mnenja o tem zgodo­ no Jugoslavijo) in 3. maja 1941 zasedla vinskem dogodku. V zvezi z zgodovino ozemlje, ki je bilo nato imenovano naših krajev je bilo slišati tudi mnogo Ljubljanska pokrajina. Petnajstega maja prikritih zgodovinskih dejstev in kar ne­ istega leta je Italija ustanovila Kraljevino kaj laži. Dodali bi le kak drobec, tako da Hrvaško, seveda pod svojo politično in si lahko dejstva vsak prestavlja po svoje. vojaško kontrolo, saj je bil neki savojski Kraljevina in nato Republika Itali­ plemič že 8. maja imenovan za kralja Hr­ ja ni nikoli pošteno ravnala s svojimi vaške kot Tomislav II.; 3. oktobra 1941 je Spodaj: detajl dveh vzhodnimi sosedi, Slovenci in Hrvati tudi Črna gora postala italijanski protek­ bankovcev izdanih v (Slavi = Slovani), niti takrat, ko si jih je z torat. Zanimiv dokaz o okupaciji so lahko Ljubljani leta 1944, za ukano podredila po prvi svetovni vojni tudi poštne znamke, ki jih je uporabljala katere je garantirala Banca d'Italia; ali nasilno pred in med drugo svetovno nova oblast. Pretiskane znamke Kralje­ vojno. Čeprav v propagandne namene, vine Jugoslavije z napisom »Alto Com­ desno: znamke slovenskih zasedenih še zdaj učijo v italijanskih šolah, da so missariato per la Provincia di Lubiana« ozemelj bile Primorska, Istra, Reka in Dalmacija (prev. Visoki komisariat za Ljubljansko od vedno italijansko prokrajino) in tudi »R. (pomeni regio) govoreče dežele, Commissariato civile Territori Sloveni tisti pa, ki v teh krajih occupati LUBIANA« (prev. Kraljevi civilni živimo, vemo, da ni ­komisariat slovenskih okupiranih ozemelj natanko tako. Dejstvo LJUBLJANA) je bilo obvezno uporabljati je, da si je Kraljevina v zasedenih pokrajinah. Pretiski očitno

16 | MLADIKA 6 • 2020 ZGODOVINA dokazujejo, da so tedanje marca 1923, v katerem se oblasti točno vedele, da določajo uradna imena so upravljale zasedene krajev na t. i. priključenih teritorije. Podoben primer ozemljih (territori annessi). imamo z denarjem, ki je Zanimivo je, da pravilo tedaj krožil po zasede­ o zapisovanju rojstnega nih ozemljih, to so tako kraja in občine ne velja za imenovane Rupnikove lire bivše italijanske kolonije (natančno smo jih opisali v (kot npr. Libija, Etiopija, Mladiki 7-8 leta 2019); če­ Eritreja, Somalija) in za prav potem ko je Italija že druga izgubljena zasedena kapitulirala in so oblast na ozemlja (Albanija, Črna njenih zasedenih ozemljih gora, Grčija), ampak le za prevzeli Nemci, so imeli naše primorske kraje. Celo tisti bankovci kot garancijo še leta 2007 je italijansko denar, ki ga je hranila Ban­ notranje ministrstvo izdalo ca d‘Italia v Trstu. okrožnico, ki potrjuje Republika Italija je sicer zakon iz leta 1989 in pojas­ zelo radodarno upoštevala njuje, katere so občine, ki vse tiste, ki jih je po vojni morajo biti zapisane le v privabila nazaj s prej zase­ italijanščini (to so pouda­ denih ozemelj (kamor jih je rili tudi z novo direktivo načrtno naseljevala, saj je predsednika Sveta mini­ za časa fašizna številnim z strov 5. 7. 2012). Zanimivo juga Italije dodelila držav­ je, da so po italijanski ne službe – bili so železni­ državni logiki mesto Koper čarji, poštarji, učitelji – prav in nekaj drugih vasi iz v zasedenih deželah). bivše Cone B Svobodnega Zanimivo je, da so šele leta tržaškega ozemlja smatrali 1989 (istega leta, ko se je za italijanske kraje vse do zrušil berlinski zid in se je leta 1977 (32 let po koncu zaključevala hladna vojna), druge svetovne vojne, ko točneje z zakonom št. 54 z je stopil v veljavo Osimski dne 15. 2. 1989, v Republiki sporazum). Dandanes itali­ Italiji izglasovali državni za­ janski državljani sloven­ kon, ki določa, da državne skega rodu ne moremo in druge krajevne uprave imeti šumnikov na italijan­ morajo na dokumentih, skih potnih listih, ker jih izdanih državljanom, ki so celo leta 2020 italijanski se rodili na t. i. ozemljih, ki elektronski sistem ne jih je Italija odstopila (ter- premore, vsi italijanski ritori ceduti), navesti samo Dve strani kraljevega odloka iz leta 1923 za državljani, ki so se rodili italijansko ime občine in poitalijančevanje slovenskih krajevnih imen do leta 1977 v Kopru pa ne ne smejo upoštevati imena smejo imeti nikjer napi­ države, kateri občina trenutno pripada (to pa zaradi sano ali pa sploh ne vedo, da so se rodili v Sloveniji občutljivosti občanov in raznih ezulskih združenj). (ki je bila tedaj kot Socialistična republika Slovenija Italijanska imena pa so še iz fašističnih časov, ko je del SFR Jugoslavije). Očitno je, da v brk ustavnim in Kraljevina Italija nasilno poitalijančevala primorske drugim zagotovilom nismo vsi italijanski državljani in istrske kraje ter jim dodeljevala izmišljena imena, in davkoplačevalci enako obravnavani: z nekaterimi da bi dokazala premoč lastne rase v tistih krajih, se država obnaša kot slaba mačeha, z drugimi pa kot na primer s kraljevim odlokom št. 800 z dne 29. kot ljubezniva mati …

MLADIKA 6 • 2020 | 17 ZGODOVINA

Naj kot zanimivost dodamo seznam, ki je priložen omenjenemu zakonu, ki je seveda še v veljavi. Povprečni državljan sploh ne ve, kje se nekateri kraji nahajajo, po italijanski zakonodaji pa nimajo oziroma ne smejo imeti slovenskega (ali hrvaškega) zapisa, in seveda za nekatere ne vemo, če so na današnjem slovenskem ali hrvaš­ kem ozemlju.

Prilogi: ALLEGATO A COMUNI ITALIANI FINO AL 15 SETTEMBRE 1947

Abbazia Cernizza Goriziana Aiba Cherso Aidussina Chiapovano Alber di Sesana Circhina Albona Ciana Anicova Corada Cobbia Antignana Comeno Apriano Corgnale Arsia Cosbana del Collio Aureno di Sopra Cossana Auzza Creda Okrožnica italijanskega notranjega ministrstva iz leta 2007, v kateri spodbujajo k uporabi poitalijančenih Barbana d’Istria Crenovizza krajevnih imen. Battaglia della Bainsizza Descia Berdo San Giovanni Dignano d’Istria Bergogna Divaccia Grotte del Timavo Idresca d’Isonzo Bersezio del Quarnaro Dol Grande Idria Biglia Dole Idria di Sotto Bigliana Dol-Ottelza Lagosta Bisterza Draguccio Lanischie Bogliuno Dresenza Lase Boriano Duttogliano Laurana Brestovizza in Valle Elsane Ledine Bretto Erpelle Cosina Libussina Brioni Maggiore Ersel in Monte Locavizza di Aidussina Bucule Famie Lacovizza di Canale Budagne Fianona Lose Cal di Canale Fiume Luico Camigna Fontana del Conte Lussingrande Canale d’Isonzo Gabria Lussinpiccolo Canfanaro Gabrovizza Matteria Caporetto Gargaro Mattuglie Capriva nel Carso Gimino Medana Castel Dobra Godovici Merna Castel Iablanizza Goiaci Monte San Vito Castelnuovo d’Istria Gorlano Monte Urabice Cave Auremiane Gozza Montenero d’Idria Ceconico Gracova Serravalle Montespino

18 | MLADIKA 6 • 2020 ZGODOVINA

Montona Saga Ternova d’Isonzo Moschiena Sagoria San Martino Tolmino Neresine Salona d’Isonzo Tomadio Oltresonzia Samaria Torrenova di Bisterza Opacchiasella Sambasso Trenta d’Isonzo Orsera San Daniele del Carso Tribussa Osecca Vittuglie San Giacomo in Colle Ustie Ossegliano San Michele San Martino Quisca Valdarsa Ossero San Michele di Postumia Valle d’Istria Paniqua San Pietro del Carso Valsantamarina Parenzo San Vito di Vipacco Verpogliano Pinguente Santa Croce di Aidussina Vertoba in Campi Santi Pisino Santa Lucia d’Isonzo Villa del Nevoso Pianina Santo Spirito della Bainsizza Villa Slavina Piezzo Sanvincenti Villabassa di Senosecchia Pliscovizza della Madonna Scherbina Villa Montevecchio Pocrai del Piro Scoppo Vipacco Podraga Scrilla Visignano d’Istria Pola Sebreghe Visinada Portole Sedula Volsizza di Comeno Postumia Grotte Sella delle Trincee Volosca-Abbazia Poverio Senadole Volzana Prevacina Senosecchia Voschia Primano Serpenizza Zara Ranziano Sesana Zolla Retacevo in Monte Slappe Zorzi Rifembergo Smerla Roditti Sonzia Ronzina Storie Rovigno d’Istria Stura delle Fusine Rozzo Tarnova della Selva Sable Grande Temenizza

ALLEGATO B COMUNI ITALIANI FINO AL 3 APRILE 1977

Buie d’Istria Monte di Capodistria Capodistria Pirano Cittanova d’Istria Umago Grisignana Verteneglio Isola d’Istria Villa Decani Maresego

Kot zanimivost naj dodamo, da čeprav so taka imena za italijansko državo uradna, nekaterih topo­ nimov ne najdemo niti v slovarju, ki so ga leta 1981 izdali v Bologni pri založniku Pàtron: T. Capello, C. Tagliavini, Dizionario degli etnici e dei toponimi Dizionario degli etnici e dei toponimi Italiani - Italiani - DETI (Pàtron Editore Bologna). slovar italijanskih toponimov

MLADIKA 6 • 2020 | 19 EKOLOGIJA

KOLIKO SO NAM ŠE POMEMBNE PODNEBNE SPREMEMBE?

H.J.

Po tej koronavirusni krizi je sedaj na prvem nismo tako boleče občutili, vsem pa je jasno, da mestu – poleg zdravja, seveda – skrb za gospodar­ »ni več letnih časov, kakršni so bili nekoč«. Prego­ ski preporod. Obljubljajo se milijardne naložbe. vorno deževnega aprila – ko smo bili zaklenjeni na Kar naenkrat je na razpolago denar, ki ga prej ni svojih domovih – letos nismo imeli. Komaj pa smo bilo nikjer, pa četudi bi ga iskali s svetilko pri belem pokukali ven, nas je pričakalo deževno in nestalno dnevu. O uporabi denarja namreč nikoli ne odlo­ junijsko vreme. Če pa pogledamo nekoliko dlje, čajo tisti, ki ga najbolj je stanje še bolj jasno. V potrebujejo. Sibiriji so bile na primer Dolga leta je bilo »Eden največjih problemov maja temperature za 10 varstvo okolja zadnja in virov onesnaževanja je stopinj višje od običajne­ skrb tako za politike kot ga povprečja. V Kaliforniji gospodarstvenike, kljub proizvodnja, predelava in so se spet pojavili požari. težkim posledicam za raznašanje hrane po svetu.« Na severu Norveške pa je zdravje ljudi, ki prebivajo obsežen zemeljski plaz v bližni onesnažujočih obratov in kljub klimatskim zgrmel v morje in s seboj odnesel več počitniških spremembam, na katere znanstveniki opozarjajo hiš. To je le nekaj drobnih utrinkov apokalipse, ki so že desetletja. Če so trenutni voditelji ZDA – pa tudi se zgodili samo v zadnjem času. Brazilije in mnogih drugih držav po svetu – še dalje Eden največjih problemov in virov onesnaževa­ prepričani, da je skrb za naravo draga in gospo­ nja je proizvodnja, predelava in raznašanje hrane darstvu škodljiva (zlasti v tem trenutku, ko so bile po svetu. In prav v tem koronavirusnem času smo finančne izgube zaradi pandemije res velike), pa opazili, kako izredno pomembna je samooskr­ skušajo nekatere, v prvi vrsti Evropska unija, ubrati ba. Prej se nam je zdelo skoraj samoumevno, da drugačno pot. Celo v času pandemije so med prihaja hrana iz vseh koncev sveta in da jo najdemo državami članicami potekali spletni pogovori tudi o na policah veleblagovnic. Sedaj pa smo ugotovili, mož­nosti uresničitve zelenega dogovora za Evropo. da nam lahko v trenutku zmanjka vsega. In v svojih Za to se odločno zavzema tudi predsednica Evrop­ kletkah iz asfalta in cementa smo začeli razmišlja­ ske komisije Ursula von der Leyen, ki je izpostavila, ti o tem, koliko smo izgubili, v kolikšni meri smo da si želi učinkovitega in pravičnega prehoda v opustili vse tiste dejavnosti, ki bi nam lahko v sili nizkoogljično prihodnost. Zaradi hudega gospodar­ omogočile preživetje. Proizvodnja domače hrane skega šoka so se sicer v tem času prizadevanja za oziroma tiste z 0 prevoženimi kilometri je seveda okolje nadaljevala z zmanjšanim zagonom. tudi bolj zdrava in okolju prijazna, saj gotovo ne Javnomnenjske raziskave so pokazale, da se je v bomo posadili papaje na Krasu … Teritoriju nepri­ zadnjem desetletju znižal delež tistih, ki so prepri­ merno kmetijstvo nikakor ni brez posledic. čani, da je treba proti podnebnim spremembam Izkoriščanje zemlje v industrijske namene je ukrepati takoj, in sicer za 8 odstotnih točk v zadnjih ena največjih norosti, kar si jih je izmislil človek. Za 5 letih. Nekateri so tudi začeli dvomiti v to, da je za krmljenje živine, ki sicer živi v nečloveških razme­ segrevanje planeta v prvi vrsti kriv človek. rah, brez prostora za gibanje, uporabimo ogromne Ne glede na to, kar mislijo ljudje, pa imamo po­ površine pridelovalne zemlje. Ljudje, ki nimajo sledice podnebnih sprememb vsak dan pred očmi. ničesar, pa naj še bolj stradajo. Seveda naravi V tem našem ožjem prostoru jih sicer trenutno prijaznejše kmetijstvo potrebuje državno podporo,

20 | MLADIKA 6 • 2020 EKOLOGIJA saj je obdelovanje manjših reklame, bi bili morali površin in brez uporabe pe­ tisto »ničlo« v izpustih sticidov veliko dražje. Zato že doseči. V resnici pa bi bil dražji tudi pridelek, so podatki, ki jih je ki si ga mnogi kupci ne bi proti koncu junija ob­ mogli privoščiti. javila Evropska agenci­ Že sedaj, v času koronavi­ ja za okolje, pokazali, rusne krize, smo videli, kako da so se povprečni zelo se je podražila hrana, izpusti novih avtomo­ zlasti sadje in zelenjava. Eko­ bilov v Evropski uniji loško pridelana živila pa so že itak dražja od indu­ lani celo povečali. In to prav sedaj, ko so omejitve strijskih. Večkrat jemo hrano, ki skorajda nima več izpustov vsako leto strožje, ko bi hoteli odpeljati niti sence hranilnih snovi, ki bi jih morala vsebovati. na odpad še delujoče avtomobile. Od leta 2010 Kako jih lahko najdemo v sadežih, ki jih poberejo, do 2016 so se izpusti zmanjševali, nato pa so spet ko so še zeleni, in ki dozorijo brez sonca? Mnoga začeli naraščati. Eden od razlogov, menijo izveden­ podjetja uporabljajo tudi strupe, da bi preprečila ci, je tudi vse večja prisotnost športnih terencev. širjenje škodljivcev. Lahko potemtakem končni Približno 38 odstotkov novih avtomobilov pripada izdelek tega procesa sploh še imenujemo hrana? tej kategoriji. Seveda gre za vozila, ki imajo moč­ V začetku junija smo »praznovali« svetovni dan nejše motorje in torej porabijo več goriva. Sploh okolja. Okvirna konferenca Združenih narodov o so pri Evropski agenciji za okolje ugotovili, da se podnebnih spremembah je sprožila kampanjo z je povprečna masa novega avtomobila v zadnjem naslovom »Dirka proti ničli«, s katero je želela spod­ času povečala kar za 30 kilogramov. Zakaj sploh po­ buditi prizadevanja za izničenje izpustov toplogred­ trebujemo te »velikane« – ki jih večinoma uporab­ nih plinov. Kot so povedali, se je k cilju podnebne ljamo le za vožnjo po mestu in okolici ter seveda za nevtralnosti zavezalo 120 držav. Ta cilj naj bi dose­ dolgotrajno iskanje parkirišča – ostaja neznanka. Ali gli v prihodnjih 30 letih. Seveda v upanju, da takrat je važno le, da je naš avto večji od sosedovega? ne bo že prepozno. Evropska agencija za okolje je objavila tudi bolj Letos je bil svetovni dan okolja posvečen temi pozitiven podatek: izpusti toplogrednih plinov biotske raznovrstnosti in pametnega ravnanja s v Evropski uniji so se predlani zmanjšali za 2,1 plastiko. Na našem planetu izginjajo številne žival­ odstotka. To gre po mnenju omenjene agencije ske in rastlinske vrste, za kar smo v veliki meri krivi pripisati zlasti zmanjšani uporabi premoga. Vse to sami, saj iz gospodarskih interesov dan za dnem pa dokazuje, da še vedno nismo sposobni stopiti nebrzdano uničujemo naravo. Tudi na to nas znan­ na novo pot, pač pa delamo dva koraka naprej in stveniki vedno znova opozarjajo. enega nazaj… Daleč tako gotovo ne bomo prišli. S plastiko pa smo že zdavnaj stopili čez rob. In Zaradi pandemije že nekaj časa nismo pisali o prav sedaj, ko smo se na evropski ravni zavezali, da Greti Thunberg, ki se je do sedaj oglašala le preko bo plastike za enkratno uporabo enkrat za vselej spleta s ključnikom #ClimateStrikeOnline. V inter­ konec, smo uporabili in odvrgli na milijone plastič­ vjuju za britanski BBC je pred kratkim dejala, da se nih rokavic (ki so po mnenju nekaterih izvedencev moramo iz krize novega koronavirusa nekaj nauči­ bolj škodljive kot pa koristne za preprečevanje ti. »Pandemija je pokazala, da je treba v kriznih ča­ širjenja okužbe) ter zaščitnih mask, izdelanih iz sih ukrepati s potrebno močjo,« je poudarila. Sedaj materialov, ki se dolgo ne razgradijo. vsi govorijo, da je treba reševati človeška življenja, Ob mednarodnem dnevu Zemlje so mnogi časo­ je še nadaljevala Greta in ob tem izrazila upanje, pisi v Italiji posvetili več strani vprašanju podneb­ da bo to, kar se je zgodilo, sprožilo obsežnejšo nih sprememb in globalnega segrevanja. Nekateri razpravo o nujnosti ukrepanja za pomoč ljudem, so za to priložnost izšli tudi na zeleno obarvanih ki umirajo zaradi bolezni in posledic, povezanih s straneh. To pomeni, da je zaščita narave vendarle podnebnimi spremembami in uničevanjem okolja. prišla v zavest javnosti, kar je razveseljivo dejstvo; Kot je dejala švedska okoljska aktivistka pa gre le ni pa še dovolj. za pobožne želje, saj je sama pesimistična glede V zadnjih letih si prigovarjamo, da proizvaja­ možnosti, da bomo znali omejiti globalno zvišanje mo vse manj toplogrednih plinov. Če poslušamo temperatur. Upajmo, da se moti!

MLADIKA 6 • 2020 | 21 IN MEMORIAM

OB SLOVESU DVEH PRIJATELJEV

Ko se prijatelji poslavljajo, odide z njimi tudi del tebe. Tako se mi je zgodilo s prijateljema Sašo Rudolfom in Aleksandrom Furlanom – Šandrinom. S Šandrinom sva se zbližala zadnja leta, ko sva skoraj istočasno ovdovela. V tem času so pri Mladiki izšle njegove narečne pesmi v zbirki An popodán in tudi po zaslugi skupne- ga prijatelja Ladija spominski zapisi v prozi Bilo je nekoč. Koliko ljubezni do domačih ljudi, do naše zemlje in slovenskega jezika je v njih pokazal ta preprosti mizar in pristaniški delavec in koli- ko modrosti je v njegovih besedah! Hvala ti, Šandrin, za vse!

S prijateljem Sašo Rudolfom, mojim sosedom na Vernielisu, sva se družila v najstniških letih, ko me je njegova sestra Neva inštruirala latinščino. Skupaj sva celo poletje nabijala pingpong žogico, hodila na morje in na izlete, npr. peš od doma preko Sv. Ivana in Lonjerja do Glinščice. Najlepši pa je bil izlet po Julijcih Aleksander Furlan na Dragi 2018 v Kanalski dolini, ko sva leta 1955 proslavila mojo učiteljsko maturo: Dve špici, Zajzera, Nabojs … V kasnejših letih sva sku- paj hodila v Slovenski kulturni klub, sodelovala pri Radijskem odru in končno pristala oba na radiu, jaz na programskem, on na časnikarskem oddelku. Ni bilo več časa za igranje in pohajanja, a kar naju je zbližalo v mladih letih, sva vsak zase nosila naprej. Tudi Tebi hvala, Saša! Marij Maver

SPOMIN NA SAŠO RUDOLFA

S Sašijem sva odraščala v mladinskih organiza­ tedaj odvisna od italijanskega glavnega urednika. cijah, a zbližala sva se, ko sva začela sodelovati pri Bil je čas novih idej in tudi uresničevanja novih Radijskem odru in kmalu potem tudi pri programih pobud. Eno odmevnejših si je zamislil Saša: bila tržaškega radia. Spominjam se dolgih in duhovitih je nedeljska popoldanska oddaja Šport in glasba, pogovorov ter iskrivih debat v sobi za zunanje so­ s katero je slovenski radio znatno razširil krog po­ delavce v četrtem nadstropju radijske palače, kjer slušalcev in tudi sodelavcev med športniki. Takrat smo se dnevno srečavali z Martelancem in Lovreči­ še ni bilo prenosnih telefonov in interneta, tudi čem. Še bližja sva si bila, ko sva sredi šestdesetih let ne zasebnih radijskih postaj, in za športne izide skupaj prišla k »poročilom«, kakor smo takrat rekli je bilo treba čakati na izid tiskanih časopisov. Od časnikarskemu uredništvu. Tam sva se nekaj časa nedelje do nedelje smo organizirali nekakšno izmenjavala pri športni in kulturni rubriki, dokler telefonsko mrežo, klicali smo gostilne, bare in nisva eden za drugim dobila stalno mesto. celo karabinjerske postaje, da smo pred vsemi Prav takrat je bilo v teku obdobje počasnega in drugimi zbrali rezultate in jih takoj posredovali težavnega osamosvajanja redakcije, ki je bila do poslušalcem.

22 | MLADIKA 6 • 2020 IN MEMORIAM

LUČ ŽIVLJENJA NA GROB SAŠE RUDOLFA

Ko sem Te pred sedmimi leti poklicala iz ljubljanskega v tržaški mestni vrvež sprašujoč po zapuščini Tvojega očeta, niti slutila nisem, da boš tisti, ki bo poživljal vezi med zamejstvom in Muzejem novejše zgodovine Slovenije v matični domovini, vneto promoviral razstavne in knjižne projekte in spodbujal pomen ohranjanja zapuščin zgodovinske vrednosti. Tvoje dostojanstvena drža, intelektualna širina in pripovedna moč so hitro za­ vršale v muzejskih krogih. Tvoje domoljubje je pre­ ganjalo narodno otrplost, Tvoje kritike so vzbujale samoizpraševanje izgovorjenega in napisanega. Izražal si ljubezen do družine. Hrepenel si po pokojnih prednikih in iz njihovih življenjskih usod črpal najdragocenejše. Zdaj si z njimi. Z mamo, s sestro, z očetom, ki Ti ga je bilo dano poznati le šestnajst let in ki si mu želel izkazati spoštovanje, Saša Rudolf ob panoju na razstavi Prekomorci v Muzeju ker se je v prelomnih časih odločil za življenje za novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani jeseni 2013. Na slovenski narod. razstavljeni sliki je na skrajni desni njegov oče, slikan v Naj na Tvojem grobu gori luč življenja. Počivaj v Egiptu.(Foto: Sarah Poženel, MNZS.) Bogu! Tebi vedno hvaležna Irena Uršič

V tistih letih je bila domača nogometna ekipa V spominu mnogih poslušalcev bo gotovo ostalo Triestina v hudi krizi in je nastopala v nižji ligi, njegovo poročanje z raznih kriznih področij razpada­ amaterski, gostovala je v manjših mestih po deželi joče Jugoslavije, kjer je marsikomu zmanjkalo besed in bližnjem Venetu. Tako smo mi kot prvi dobivali ob zločinih zdaj ene zdaj druge strani. Ob človeškem in v naši oddaji takoj objavljali nogometne izide iz sočutju je Saša znal vedno nepristransko prikazati teh nižjih prvenstev. To so odkrili tudi italijanski dejansko sliko dogajanja. Prav tako bi lahko rekli navijači po vsej deželi, ki so se hitro naučili številk glede številnih športnih dogodkov od olimpijskih po slovensko, da so bili deležni naših informacij. iger do svetovnih nogometnih prvenstev, katerih Večkrat smo tudi razpolagali s prenosnim oddajni­ se je udeležil. Svoje dopise je popestril s komen­ kom, ki je bil montiran na avtomobilu Alfa Romeo tarji, zanimivostmi in osebnimi opažanji družbene Giulia, s katerim smo sledili krajevni kroniki, obis­ narave. Kot namestnik glavnega urednika je leta kovali kulturne dogodke in tudi slovenske športne 1995 doživel zadoščenje ob uvedbi televizijskih prireditve. Ko smo nekoč govorili z glavnim uredni­ oddaj v slovenščini, ki so močno zamujale, kmalu kom Botterijem in omenili, da bi se lahko poslužili za tem, ob osamosvojitvi slovenskega uredništva »Giulie«, nas je zavrnil: »Ne, nobenega novega pa je kot glavni urednik, kar je ostal do upokojitve, sodelavca nočem,« ker ni razumel, da smo mislili dosegel uresničitev svojih prizadevanj za okrepitev na prenosni oddajnik. To so skoraj šaljive anekdote uredništva. Radio, televizija in slovenska javnost mu iz tistih časov, ki pa veliko povejo o takratni moči morajo biti hvaležni. radia in o Rudolfovi inovativni oddaji. Sergij Pahor

MLADIKA 6 • 2020 | 23 GOSPODARSTVO

LABODJI SPEV SLOVENSKEGA BANČNIŠTVA V AVSTRIJI?

AČ

Na Koroškem je slovenska narodna ­prodaj. Njen 95-odstotni lastnik, Raiffei­ skupnost v prejšnjih tednih doživela nov sen, se je očitno odločil, da slovenska šok. V kratkem naj bi namreč slovenska banka zanj ni več strateška naložba, manjšina ostala brez svoje banke. Poso­ potem ko jo je prevzel leta 2016 v sklopu jilnica bank je od leta 2016 združevala reševanja slovenskega bančnega zadruž­ vse pred tem še samostojne slovenske ništva (a o tem kasneje). Poudariti je banke v Avstriji. Zgodba ima pravzaprav seveda potrebno, da je tudi Posojilnica dve časovno ločeni fazi, ki pa sta med bank zadružna banka, tako kot celoten seboj povezani. sistem Raiffeisen. Dosedanji lastnik svoje odločitve ni pojasnil, članom in javnos­ Odstrel neposlušne uprave ti niti ni razkril imena kupca. Znano je le, da gre za finančno družbo iz Velike Začnimo z zadnjim razvojem dogod­ Britanije, ki pred prevzemom Posojilnice kov, ki je dokaj svež. Maja se je namreč bank zahteva, da naj se slovenska banka razširila novica, da je Posojilnica bank, iz zadružne banke spremeni v delniško edina slovenska banka v Avstriji, na družbo. To je postal tudi casus belli za odpoklic donedavne uprave koroške banke. Lastnik je namreč zahteval, »Lastnik je namreč zahteval, naj uprava izvede preobrazbo banke v naj uprava izvede preobrazbo delniško družbo in naj začne s postop­ kom prodaje, čemur pa se je vodstvo banke v delniško družbo in naj zoperstavilo. Po mnenju nekdanjega začne s postopkom prodaje.« predsednika Felixa Wieserja je bila ta zahteva povsem neutemeljena zaradi same narave banke in njene dolgoletne zgodovine, pa tudi zaradi netransparentnih oko­ liščin prodaje. Dejal je, da je banka odgovorna vsem svojim članom in ne samo Raiffei­ snu, pa čeprav je ta večinski. Posojilnica bank ima namreč kar 10 tisoč članov. Uprava pod vodstvom Wieserja je dalje tudi zahtevala neod­ visno izvedeniško mnenje o utemeljenosti prodaje, ki naj ga izdela zunanja institucija. Tretji razlog, zaradi katerega

24 | MLADIKA 6 • 2020 GOSPODARSTVO je uprava zavrnila zahtevo po zagonu preobrazbenih postopkov banke, je bila odsotnost vsakršnega pojasnila v zvezi z morebitnim kupcem in njegovimi name­ rami po prevzemu. Zadnja točka je posebej občutljiva tudi za slovensko narodno skupnost na Koroškem, za katero je ohranitev finanč­ nega vzvoda bistvenega pomena. O tem dovolj nazorno priča podatek, da je ban­ ka vsako leto prispevala 300 tisoč evrov za dejavnosti slovenskih organizacij. Posojilnica bank je na primer tudi glavni pokrovitelj uveljavljenega športnega društva SAK. Gre torej za zelo utemeljeno skrb: bo novi lastnik ohranil »finančno občutljivost« do slovenskega življa? Gre seveda bolj ko ne za retorično vprašanje. Ob tem moramo še poudariti, da posluje banka dvojezično in tudi s tem pomaga ohranjati narodovo prisotnost na terenu. Bo torej novi lastnik še naprej ohranil dvojezično poslovanje? Odgovor, ki so ga že pred časom v imenu kupca posredova­ li pri Raiffeisnu, je zelo zaskrbljujoč. Poso­ jilnica bank naj bi pod novim lastnikom ohranila poslovanje tudi v slovenščini, v kolikor bo to gospodarsko smiselno. Kaj to pomeni, ni težko razumeti.

Skupščinski sklepi na daljavo ­Raiffeisna, kar kaže na močan razkol med večinskim lastnikom in veliko večino Odstavitev uprave in postopek proda­ ostalih članov. Hkrati je še pojasnil, da je je Posojilnice bank so nazadnje potrdili zakonsko močno vprašljivo sprejemanje tudi na skupščini, ki so jo morali zaradi tako pomembnih odločitev, kakršni sta koronavirusa izpeljati na daljavo. Rezul­ odstavitev uprave in prodaja banke, v tati sicer niso nikoli bili pod vprašajem, režimu koronavirusne zakonodaje, ko je glede na to, da so glasovanja potekala glasovanje možno samo v pisni obliki in po sistemu deležev in ne po sistemu brez fizične prisotnosti članov. »Obstaja en član – en glas. Ker ima Raiffeisen resna možnost, da bi kdo od članov 95-odstotni delež, je sam odločal o izpodbijal veljavnost občnega zbora,« usodi slovenske banke. Štetje glasov je je še dejal Vouk v intervjuju za slovenski sicer pokazalo, da so tudi nekateri mali televizijski dnevnik TDD Rai. In nekateri člani potegnili z avstrijskim velikanom člani so se naposled res odločili za tož­ in glasovali za odstavitev uprave. Pred­ bo. Zadružna zveza iz Slovenije, Zadruga sednik Društva za varovanje interesov Pliberk, Enotna lista in Slovenska gospo­ slovenskega zadružništva Rudi Vouk je darska zveza so sprožile tožbo zaradi sicer dejal, da sta kljub temu dobri dve netransparentnosti celotnega postopka tretjini članov glasovali proti sklepom odločanja o prodaji.

MLADIKA 6 • 2020 | 25 GOSPODARSTVO

(Ne)znani kupec na slovensko banko na Koroškem. Med možnimi razlagami (seveda govorimo O tem, kdo je potencialni kupec, ni samo o špekulacijah) je morda tudi kaj dosti znanega. Nekaj podrobnosti je ta, da si ob brexitu in torej ob odhodu v javnost pljusknilo samo v obliki špeku­ Velike Britanije iz Evropske unije ruski lacij oziroma neuradnih novic. Raiffeisen investitor želi ohraniti neposreden stik z uradno ni razkril imena interesenta, s EU in vsemi gospodarskimi ugodnostmi, katerim se pogaja za prodajo. Mediji pa ki jih EU prinaša (recimo prost pretok so (pred več tedni) pisali o tem, da naj bi blaga, storitev in kapitala). Posojilnica šlo za finančno družbo iz Velike Britani­ bank je v tem primeru stranska žrtev te je, ki ima sedež v eni od davčnih oaz na igre in žrtveno jagnje Raiffeisna. Mali Otoku (londonski City je na primer ena zadružniki avstrijskemu bančnemu od pomembnejših davčnih oaz v Veliki velikanu očitajo prav to, da kljub svoji Britaniji). Za omenjeno družbo naj bi »se »zadružni naravi« s prodajo Posojilnice skrival« ruski investitor. Vprašanje, ki se bank pušča na cedilu ne samo slovensko pri tem postavlja, je seveda povezano z narodno skupnost, temveč celo območ­ razlogi, zakaj bi tuj investitor ciljal ravno je Koroške.

»Ob brexitu si novi investitor Hrvaški faktor želi ohraniti neposreden stik Da bi bolje razumeli celotno zgod­ bo pa moramo storiti še korak nazaj. z EU in vsemi gospodarskimi Raiffeisen namreč ni prišel kar tako na ugodnostmi, ki jih EU prinaša.« plano s svojim 95-odstotnim deležem. Posojilnica bank je namreč nastala leta

Glasovanje na skupščinah zadružnih bank – v Avstriji in pri nas V članku predstavljamo primer glasovanja na skupščinah zadružnih bank v Avstriji, ki je morda na prvi pogled nekoliko nenavaden in ne upošteva osnovnega pravila zadružništva en član – en glas. V primeru Posojilnice bank je večinski lastnik Raiffeisen ob dokapitalizaciji »izsilil« tudi sistem glasovanja, ki je temeljil na deležu in ne na zadružnem principu enakovrednega članstva ne glede na vložek. Kaj pa pri nas? Zadružne banke v Italiji ohranjajo princip skupščinskega glasovanja po članih oziroma po sistemu en član – en glas. A vendar … tudi v Italiji začenjajo nastajati določene izjeme. Sistem zadružnega bančništva je v zadnjih letih namreč doživel korenito preobrazbo. Pod pritis­ kom evropskih oblasti je v Italiji nastala korenita reforma zadružnega bančništva, ki naj bi uvedla večjo preglednost. Ustanovljeni sta bili dve matični bančni skupini, Iccrea in Cassa centrale iz Trenta (v katero je pristopila tudi ZKB). Nemška narodna skupnost na Južnem Tirolskem je lahko ohranila svoj sistem – seveda Raiffeisen. Veliki zadružni bančni skupini (Iccrea in Cassa centrale) imata to nalogo, da nadzirata trans­ parentno delovanje svojih članic, odgovorni pa sta neposredno Evropski centralni banki. Zaradi strogih predpisov sta omenjeni bančni skupini ukrepali. Vzemimo za primer prav skupino Cassa centrale, ki nas pobliže zanima. Tudi v tem primeru je predvideno, da matična družba lahko doka­ pitalizira svoje članice. To se navadno dogaja v primeru neustreznih finančnih kazalcev oziroma slabega poslovanja posamične banke. Dokapitalizacija prinaša matični družbi pravico do števila glasov na občnem zboru, ki je sorazmerno z vpisanim deležem kapitala. Matična družba tako pri­ dobi večino glasovalnih pravic na občnem zboru članov, ne glede na druge predpise. Ob tem ima matična družba pravico imenovati tudi večino članov uprave in predsednika nadzornega sveta.

26 | MLADIKA 6 • 2020 GOSPODARSTVO

2016 s spojitvijo Zveze bank s sedmimi prej samostojnimi slovenskimi posojil­ »Banke na Koroškem so v letih nicami na Koroškem. Prestrukturiranje in integriranje slovenskih bank v eno pred krizo leta 2008 nastavljale samo zadrugo sta bila posledici slabih svojo poslovno politiko zelo kazalcev v letnih poročilih, predvsem pri postavki »podeljenih kreditov«. V ekspanzivno in brezskrbno letnem poročilu za leto 2016 razbere­ (če uporabimo evfemizem).« mo, da je bilo po spojitvi problematič­ nih kreditov za 152 milijonov evrov ob 500 milijonih evrov bilančne vsote. Ob tem moramo sicer opozoriti, da pro­ Ponudba, ki je blematični krediti nikakor niso neizter­ ne moreš zavrniti ljivi krediti ali nedonosne terjatve. Po mnenju nekaterih sogovornikov so do­ In šele na tej točki v igro vstopi ločeni krediti takrat celo dobili nalašč Raiffei­sen. Šlo je namreč za zunanje­ prenizko bonitetno oceno, zaradi česar ga partnerja, ki je v Posojilnico bank se je pojavila zahteva po močnem po­ vbrizgnil potrebno likvidnost, da se višanju kapitala. To naj bi bil po njiho­ je slovenska zadružna banka po spo­ vem mnenju »trojanski konj« za vstop jitvi lahko zagnala. Avstrijska bančna Raiffeisna, ki je edini lahko zagotovil skupina je leta 2017 vstopila v kapital svežo likvidnost. banke s 73 milijoni evrov. To je sloven­ Kljub vsemu temu seveda ne more­ sko banko oživelo, a je hkrati imelo dva mo mimo ugotovitve, da so banke na stranska učinka, ki bosta najbrž usodno Koroškem v letih pred krizo leta 2008 na­ zaznamovala slovensko bančništvo na stavljale svojo poslovno politiko zelo ek­ Koroškem. Prvič, Raiffeisen je pridobil spanzivno in brezskrbno (če uporabimo vložku ustrezni 95-odstotni delež Poso­ evfemizem). Klasičen primer tega je bila jilnice bank. O usodi slovenske bančne Hypo banka, njen hiter vzpon na Balka­ zadruge je torej Raiffeisen lahko odločal nu, pa tudi močan padec. Temu zgledu povsem sam. To je bilo jasno zapisa­ je sledilo tudi slovensko bančništvo na no tudi v statutu, v postavkah, kjer Koroškem, po mnenju nekaterih sogo­ se določa glasovanje na skupščinah. vornikov predvsem v obdobju nepremič­ Večinski lastnik je namreč izsilil sistem ninske konjunkture pred veliko krizo leta glasovanja po kapitalu in ne po sistemu, 2008 (omeniti sicer gre, da je podobna ki se navadno uporablja v zadrugah, kriza zaradi »brezskrbnih« investicij slo­ in temelji na načelu en član – en glas. venske banke v Avstriji doletela že pred Kljub temu da gre za zadrugo, se je po približno 30 leti). V obdobju med 2004 prihodu Raiffeisna začelo uporabljati in 2009 pa se je slovensko bančništvo na glasovalni sistem, ki velja za delniške Koroškem spustilo v precejšnje investici­ družbe. Ostalo pa je znana zgodba, ki je predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem. smo jo opisali v prvih poglavjih članka. Problem so bila pred­vsem slaba kako­ Če povlečemo torej črto, je že res, da vostna jamstva. V letnem poročilu za je Raiffeisen v zadnjem obdobju deloval leto 2016 tako lahko beremo »Na splošno nekorektno in netransparentno. Njegova unovčevanje varščin na Hrvaškem in v namera znebiti se Posojilnice bank je Sloveniji poteka težavno, ker nepremič- z vidika etike zadružništva zavržna. Z ninski trgi niso zelo likvidni«. Dodatno so vidika slovenske narodne skupnosti pa morali oblikovati rezervacije za pričako­ naravnost katastrofalna. Zavedati pa se vani upad jamstev. S spojitvijo bank in moramo, da se je razvoj dogodkov, ki je nastankom Posojilnice bank pa so ukinili pripeljal do tega, začel že prej. nove posle na Hrvaškem.

MLADIKA 6 • 2020 | 27 GOSPODARSTVO

SHEMA VZPOREDNEGA BANČNIŠTVA SKOZI PRIMER ELEKTROTEHNE ALI KORENINE EKIPE IZ VZPOREDNEGA SISTEMA – II. del

Rado Pezdir

Djoka Andjelković, prvi konec avgusta 1973 v Grocki povedal, transkript tega zaslišanja se nahaja v do­ operativec zveznega kumentaciji Arhiva Republike Slovenije, tihotapstva kakšna je bila njegova povojna tržaška dejavnost proti predsedniku srbskopra­ Sedaj se osredotočimo na Djoko voslavne občine Dragoljubu Vurdelji. Andjelkovića, ki je bil očitno tista skupna Ko se je seznanil z Vurdeljo, se mu je točka, ki je vezala dve tihotapski skupini takoj predstavil kot človek, ki bi lahko v operacijah vzporednega bančništva. Re­ v Jugoslavijo vodil emigrante, da tam konstrukcija delovanja zvezne skupine je zanetijo upor. Vurdelja mu je nasedel ter bistveno težja kot rekonstrukcija sloven­ ga je dejansko uporabljal kot kurirja oz. ske skupine, saj ne obstaja noben krovni vodiča, in tako je nekaj Vurdeljevih ljudi dokument, kot je recimo letno poročilo Andjelković dejansko prepeljal v Jugo­ III. odseka prvega oddelka UDV. Namesto slavijo. Tam so jih čakali, aretirali in po­ tega je le nekaj dokumentov, iz katerih zaprli ali verjetno celo likvidirali. Toda še lahko sestavljamo zgodbo. Za izhodišče preden je Vurdelja lahko odkril Andjel­ vzemimo Andjelkovićevo pričanje. kovićevo pravo barvo, je ta dobil od Brajnika ukaz, da sodeluje pri Vurdeljevi ugrabitvi. Načrt je bil, da ujamejo Vur­ »Sam Andjelković je dvema deljevega pomočnika, nekega Selja, mu udbovcema povedal, kakšna vzamejo ključe in nato vdrejo v Vurdelje­ vo stanovanje ter ga ugrabijo. Vse to se je bila njegova povojna tržaška je dogajalo v drugi polovici leta 1945. V dejavnost proti predsedniku ugrabitveni ekipi sta bila poleg Andjel­ kovića še Slovenca, brata Jurca, Lojze in srbskopravoslavne občine Vurdelji.« Vinko. Navajamo dobesedno Andjelko­ vićeve besede z omenjenega zaslišanja v Andjelković, nekdanji pripadnik kvi­ Grocki: »Ta akcija je propadla takole: mi zlinške Nedićeve policije, je po nekem smo čakali tam, da pade mrak. Vinko je neznanem spletu okoliščin po koncu imel tisti gumijasti pendrek, in namesto druge svetovne vojne brez posebnih da bi ga udaril s tistim težkim delom, težav prestopil med sodelavce Ozne. da bi ga vrgel v avto, ga je udaril s tistim Ohranjeni so tudi dokumenti o Andjel­ mehkim in on (Seljo) je začel bežati. Jaz kovićevem brutalnem delovanju za stečem, ujamem ga, on pade … in njega Udbo. To je v svojih delih rekonstruiral tukaj Vinko ubije in normalno, mi se vsi Igor Omerza (88 stopnic do pekla. Kako razbežimo. Predpostavljam, da so imeli je Zemljaričev Janez ugrabil Bato To­ nalogo, da ta ne sme priti živ.« dorovića, 2013). Sam Andjelković je na Leta 1947 je bil poslan na obvešče­ nekem pogovoru z dvema udbovcema valno delo v Avstrijo, kjer je sodeloval pri

28 | MLADIKA 6 • 2020 GOSPODARSTVO razkrivanju hrvaške emigracije. Formal­ Transjug se je potem oblikovalo novo no je bil zaposlen kot manipulator z bla­ podjetje Interkont, v katerega so poleg gom v jugoslovanski delegaciji. Leta 1948 Andjelkovića prerazporedili pripadnike je prešel na zvezo z Miko Bigovićem, UDV, in začelo se je bolj organizirano pripadnikom zvezne UDV za ilegalno državno tihotapstvo. Predmet tihotap­ trgovino. S tem se je začelo njegovo stva so bili sedaj poleg cigaret še alko­ sodelovanje pri pridobivanju sredstev hol, zlato in nakit. V igro pa se je vključil za financiranje obveščevalne dejavno­ tudi Goli otok, jugoslovansko taborišče sti UDV. Ker je bil zaposlen v trgovinski najprej za pripadnike sovjetske linije v delegaciji in je delal v skladišču, je bila jugoslovanski partiji, potem pa za ostale, njegova naloga sprejem in kamuflaža ki so bili ali pa jih je jugoslovanska oblast tovornjakov, ki so prihajali iz Jugoslavije enostavno razglasila za oporečnike in in s katerimi so za zvezno UDV tihotapili nasprotnike sistema. ameriške cigarete. Ta posel je potekal do O tihotapskem poslovanju zvezne leta 1950, ko je bil poklican v Jugosla­ UDV najbolje priča izjava pripadnika te vijo (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, Zelena tihotapske skupine, Tržačana Vlada Va­ knjiga, Priloga 5, 24. 8. 1973, 2). lenčiča. Izjava je bila dana v Ljubljani 23. Po vrnitvi v domovi­ junija 1966 (SI AS 1931, RSNZ no so ga razporedili na SRS, 1404, Izjava Vlado Valen- Hrvaško, kjer je pomagal »Predmet tihotapstva so čič 1966, 1–7). organizirati ilegalno bili sedaj poleg cigaret še Valenčič je v izjavi, ki jo trgovino za hrvaško UDV je podal UDV, pojasnil (SI AS in kjer je bil podrejen alkohol, zlato in nakit.« 1931, RSNZ SRS, 1404, Izjava referentu tega sektorja Vlado Valenčič 1966, 1), da se UDV Luki Čemeriću, neke vrste preslikavi je v Luganu v Švici sestal z Ettorejem tega, kar je bil Niko Kavčič v Sloveniji. Iz Chichelerom, ki je povpraševal o mož­ Hrvaške je bil potem premeščen v Beo­ nosti transporta cigaret in alkohola v grad v XII. upravo Zveznega sekretariata sodelovanju z jugoslovanskimi podjetji. za notranje zadeve, kjer je postavljal Valenčič je ponudbo za posel predstavil tihotapske kanale za ameriške cigarete, Slavku Barti, ki je bil tedaj upravnik ta­ ki so bile namenjene v Nemčijo. Andjel­ Vidko Hlaj borišča na Golem otoku. Barta je tedaj že ković se je v Münchnu povezal imel pooblastila namestnika z nemškim tihotapcem Brink­ zveznega sekretarja za notra­ nerjem, ki je s svojo skupino nje zadeve Svetozarja Stefa­ (vsi so bili nemški Judje) pre­ novića, da organizira posel, ki vzemal pretihotapljene cigare­ bi Zveznemu sekretariatu za te in jih plačeval Vidku Hlaju, notranje zadeve pridobil tuje vodji ilegalne trgovine za UDV valute. Valenčič je za transport na zvezni ravni. To tihotapstvo pridobil Oskarja Presla, ki je je potekalo po železnici in poleg ostalih sicer neimeno­ Andjelković je bil tisti, ki je v vanih sodelavcev opravljal Münchnu manipuliral s pre­ prevoze. Ključni podjetji, ki sta vzetim ilegalnim tovorom in ga z legalnim poslovanjem po­ predajal Brinknerjevi skupini krivali posel tihotapljenja, pa (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, sta bili Velebit (direktor Albert Zelena knjiga, Priloga 5, 24. 8. Lučič) in Transjug (SI AS 1931, 1973, 5). RSNZ SRS, 1404, Izjava Vlado Leta 1951 je bil Andjelković Valenčič 1966, 3). premeščen v Transjug in je bil Osnovna struktura posla tudi formalno pod vodstvom je bila takšna (SI AS 1931, Vidka Hlaja. Znotraj podjetja RSNZ SRS, 1404, Izjava ­Vlado

MLADIKA 6 • 2020 | 29 GOSPODARSTVO

Valenčič 1966, 2), da so cigarete iz Švice ­Risto Dukovski (UDV za Makedonijo), preko Avstrije prihajale v Jugoslavijo Luka Čelević, Šime Matešić (UDV za Srbi­ (na Reko) in potem do končnega cilja v jo), Mika Rigović in Josip Kvasnička (SI AS Italijo. Prvi posel s 3.000 kartoni cigaret 1931, RSNZ SRS, tehnični enoti 213 – 7). je bil opravljen tako, da je blago prispelo Toda od kod korenine slovenskega na Reko v tranzitu za Grčijo. Transjug je dela vzporednega bančništva v povezavi angažiral ladjo Punat za nadaljnji prevoz z osebami, ki so delale na zvezni ravni? Za do Grčije, dejansko pa so cigarete prepe­ odgovor na to vprašanje je potrebno pre­ ljali v Bakar in od tam v Italijo. Pot ladje gledati ozadje Miloša Ogrizka, načelnika s cigaretami proti Grčiji je bila pokrita s UDV, za katerega se bo izkazalo, da je bil fiktivno dokumentacijo. centralna os, ki je združila elemente vzpo­ Poleg dokumentacije je bil ključ­ rednega sistema z zvezne in slovenske ni element posla tudi nakup blaga, s ravni, kar je ustvarilo serijo črnih fondov v katerim se je prikrivala dejanska narava mehanizmu vzporednega bančništva. transporta, in seveda tok gotovine. V Valenčičevi izjavi je pojasnjena finančna logistika posla. Financiranje posla je Miloš Ogrizek, centralna os potekalo na dva načina, na legalni in vzporednega bančništva nelegalni način. Glede legalnega dela izvemo (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, Po arhivskih podatkih (SI AS 1931, Izjava Vlado Valenčič 1966, 4), da je bil RSNZ SRS, 1404, OD 14096, Miloš Ogrizek, na Union Banki iz Lugana odprt račun 399–401) je Miloš Ogrizek, Ljubljančan, v št. 885202, na katerega je Chichellero rani mladosti preseljen v Maribor, nek­ polagal gotovino. Ta gotovina je bila na­ danji galvanotehnik po nemški okupaciji menjena zvezni UDV za storitev tranzita Maribora, pribežal v Ljubljano. Zakaj je be­ cigaret, istočasno pa je bila gotovina, žal, ni čisto jasno, kljub temu da je zgodba ki je bila položena na račun, uporablje­ o njegovem prebegu precej enostavna. V na tudi za nakup blaga, s katerim se je času aprilske invazije sil osi na kraljevino zakrila tihotapska dejavnost. Z računom Jugoslavijo se je Ogrizek pridružil kraljevi je razpolagal Slavko Barta (SI AS 1931, vojski, vendar je po razpadu sistema zelo RSNZ SRS, 1404, Izjava Vlado Valenčič kmalu prišel nazaj v Maribor. Dejstvi, da je 1966, 5), ki je gotovino dvigoval in jo bil kot gozdovnik in nogometaš Maribora večinoma fizično prinašal na Zvezni Miloš Ogrizek precej progresiven, kot so temu včasih sekretariat za notranje zadeve, ali pa je z v mlajših letih rekli, bi morali zadoščati, da se je uma­ gotovino s tega računa plačeval knil pred Nemci. Toda pri SDV račune podjetja Velebit. so vseeno obravnavali verzijo, Drugi dokument, ki priča da naj bi Ogrizka obvestil o o organizaciji tihotapstva na morebitni aretaciji mariborski zvezni ravni, je prepis razprave Nemec, pripadnik Abwehra na konferenci, ki jo je med 19. in Heri Bödendorfer. To ni nepo­ 20. septembrom 1951 organi­ membno, kajti, kot bomo videli ziral oddelek za tihotapstvo na kasneje, so te relacije med Slo­ zvezni ravni (VII. odsek prvega venci nemške narodnosti in oddelka zvezne UDV) in na kate­ pripadniki nekdanje strukture rem so bili prisotni predstavniki nacistične Nemčije Ogrizku ali republiških UDV, ki so imeli v sestavljale ali pa razstavljale svoji domeni tovrstno dejav­ kariero v UDV. nost. Sestanek je vodil načelnik V Ljubljani se je najprej zvezne UDV Vidko Hlaj, na njem povezal s soprogom svoje pa so bili prisot­ni: Niko Kavčič, polsestre Franjem Klojčnikom, Dražević (UDV za Hrvaško), nadvse neobičajnim človekom,

30 | MLADIKA 6 • 2020 GOSPODARSTVO ki je imel tesne povezave z NDH in Kraljevo vojsko ne povezali z UDV, so se odločili, da ga enostavno v domovini. Ta povezava je, kot bomo še videli, ka­ odpustijo in prezaposlijo na Dunaju, in to v podjet­ sneje v Ogrizkovemu življenjepisu naredila precej­ ju, katerega lastnik je bil eksponent UDV. Njegova šnjo zmedo. Klojčnik pa kmalu ni bi edina povezava delovna naloga je bil prevzem zvez z obveščevalci. Ogrizka z OF, saj je pozimi leta 1942 poskušal oditi Iz razgovora, ki ga je SDV 15. marca 1974 opravila med partizane po povsem drugi navezi. Prvi poskus z Mirom Strletom, ki je bil v tej operaciji podrejen mu ni uspel, je bil pa zato uspešen aprila 1942, ko Ogrizku (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, OD 14096, se je pridružil Škofjeloški četi. To je bila četa, v kateri Miloš Ogrizek, 377), izhaja še nekaj več podrobnosti je bil takrat Niko Kavčič, pa tudi Slavko Kupper, ki o Ogrizkovem dunajskem obdobju. Strle je izpri­ je bil voznik kasneje visoko rangiranega pripadnika čal, da je imel Ogrizek precej neobičajen odnos do UDV – Staneta Bernika - Artija, tudi izjemno dobrega­ sodelavcev, saj je nekatere, denimo Draga Dekorti­ Ogrizkovega in Kav­ ja, odkrito preferiral. Še čičevega prijatelja. bolj pa je bil neobičajen Domnevamo lahko, »Ogrizek je na Dunaju prišel njegov odnos do dela, da se je Ogrizek prav v saj je nekatere akcije Škofjeloški četi sezna­ v stik s slovensko ekipo, ki je izpeljal izjemno dobro, nil z jedrom bodočega izvajala državno tihotapstvo.« pri drugih pa je nerazu­ slovenskega odseka mno dolgo zavlačeval. državnega tihotapstva. Recimo, ko je bilo po­ Konec leta 1942 se je Ogrizek spet vrnil v Ljublja­ trebno s kompromatom pridobiti nekdanjega vodjo no, kjer je vstopil v likvidatorsko četo Vosa, s katero Abwehra za Srbijo, so Ogrizek, Dekorti in Bernik je upravljal Edo Brajnik. V Ljubljani so ga Italijani nerazumljivo dolgo odlašali z akcijo. aretirali in zaprt je bil vse do kapitulacije. Po izpu­ Ogrizek je na Dunaju prišel v stik s slovensko stitvi iz zapora je nadaljeval kariero v Vosu, tokrat ekipo, ki je izvajala državno tihotapstvo. Toda v na­ na Primorskem. V tej primorski skupini je prišel na sprotju s pravili konspiracije je obveščevalni center zvezo s Hlajem. Dve depeši, ki ju je Ogrizek poslal nastanil kar v zgradbi, v kateri so vodili tihotapske Zdenki Kidrič (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, MFŽ, OD posle. Kako nespametna je bila ta odločitev, se je Miloš Ogrizek, 14096, 2–3), kažeta da je bila narava pokazalo zelo kmalu, ko so Avstrijci razkrili (ali v njegovega dela vezana na pridobivanje informacij o obveščevalnem jeziku UDV »provalili«) obveščeval­ vojaški, posebno letalski logistiki sovražnikov, nje­ ni center in aretirali ne samo člane Ogrizkove ekipe gova pristojnost pa je prešla etnične meje Slovenije, (Dekortija), ampak tudi Slavka Kuppra iz tihotapske saj je operiral vse do Padove. Februarja leta 1944 je ekipe. Ta provala, ki je povzročila aretacije, je imela bil Ogrizek kot oficir Ozne premeščen na Štajersko benigne posledice, saj je Ogrizek uspel vse areti­ in Koroško, kjer je tudi dočakal konec vojne. rane izvleči iz zapora, zagotovo pa je bila takšna Kmalu po koncu vojne je bil Ogrizek na posebni dekonspiracija docela amaterska. akciji v Italiji. Kaj je počel, ni dokumentirano, je pa Ko je SDV zaslišala Karla Kranjca o njegovem iz dokumentacije razvidno, da je v Milanu preko poznanstvu z Ogrizkom (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, Klojčnika opravljal nekakšne nakupe. To vemo iz MFŽ, OD Niko Kavčič, 13843, 99), je ta pojasnil, da dokumenta Ozne, iz katerega sledi navodilo, da naj je po vojni deloval v skupini, ki je izvajala državno Ogrizka obvestijo, da se Kljočnik lažno predstavlja tihotapstvo na zvezni ravni, medtem ko je Ogri­ kot predstavnik Narodnoosvobodilnega odbora v zek pripadal slovenski skupini. V tem razgovoru je Milanu in naj zato preneha poslovanje z njim (SI AS Kranjc tudi omenil, da je skupina delovala v zgradbi 1584, 2, dokument 25. 8. 1945). Toda že leta 1946 na Mariahilferstrasse 99, ki je bila pred vojno hotel, Ogrizek ni več v UDV. Desetletja zatem, ko se je ob po vojni pa je prešla v last UDV. To je preiskavo aferi črnih fondov odprla preiskava zoper Ogrizka, vodilo v povsem novo smer, in sicer na vprašanje, je SDV postavila tezo, da je bil Ogrizkov odhod iz kaj se je točno dogajalo v tej zgradbi, kako jo je UDV UDV prav posledica povezav z Kljočnikom. Toda pridobila in kaj se je končno z njo zgodilo. resnica je bila drugačna, saj, kot je pojasnil Hlaj (SI Ta izginula postojanka UDV na Dunaju, v kateri AS 1931, RSNZ SRS, 1404, OD 14096 Miloš Ogrizek, je deloval Ogrizek, je postala nova uganka. SDV je 375), je bil Ogrizek premeščen na delo na Dunaj. po priporočilu Karla Kranjca 29. marca 1974 najprej Zato da bi ob morebitni aretaciji Avstrijci Ogrizka zaslišala Alojza Jurco (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404,

MLADIKA 6 • 2020 | 31 GOSPODARSTVO

MFŽ, OD Niko Kavčič, 13843, ­nekdanjih UDV-jevcev, začel 141–142). Jurca je dal le ome­ slovensko ilegalno trgovinsko jeno uporabne informacije, saj dejavnost na Dunaju, še več, je vedel zgolj to, da naj bi ho­ očitno je ta proces koordiniral tel kmalu po vojni kupil Hlaj z kar CK ZKS. Tega sicer iz preo­ namenom, da se v njem usta­ stale dokumentacije ni mogoče novi podjetje, ki bi se ukvar­ potrditi, saj, kot smo že pokazali, jalo z ilegalno trgovino. Več o je ekonomski odsek UDV formal­ tem naj bi vedel Kavčič. Dan no nastal šele leta 1948 kot III. za tem, 30. marca 1974 je SDV odsek prvega oddelka UDV. naredila informativni razgovor Če povzamemo: Hlaj je na s Kavčičem, ki je potrdil, da je Dunaju organiziral tihotapsko zgradbo res prevzel po Hlaju, dejavnost za slovensko UDV, ki toda več o tem ni povedal (SI jo je nasledil Kavčič, hkrati pa AS 1931, RSNZ SRS, 1404, MFŽ, je tam organiziral obveščeval­ OD Niko Kavčič, 13843, 142). no celico, s katero je upravljal Prave informacije o zadevi Ogrizek. Hlajev pomen je bil je SDV pridobila nekaj mese­ vsekakor večji, kot smo si doslej cev kasneje, ko je rekonstrui­ znali predstavljati. Če namreč rala celotno zgodbo, pri čemer k temu dodamo še dejstvo, da je bil začetek te rekonstrukcije je imel Hlaj, potem ko se je pre­ razgovor z Josipom Gregorčičem (SI Edo Brajnik selil na zvezno raven, na zvezi dunajsko AS 1931, RSNZ SRS, 1404, MFŽ, OD Niko ekipo tihotapcev z Andjelkovićem na Kavčič, 13843, 147). Gregorčič je poja­ čelu, je očitno, da je v navezi z Brajni­ snil, da je leta 1947 odšel na Dunaj po kom tvoril zelo močno os povojne Ozne nalogu CK ZKS. Tam je delal po navodi­ oziroma UDV in da je dejansko posredno lih Nika Kavčiča. Deloval je v zgradbi na ­odgovoren za to, da so se vse te ekipe Argentinastrasse v sovjetski okupacijski nekaj desetletij kasneje združile v opera­ coni, ki so jo UDV pridobila od Sovje­ ciji generacije črnih fondov. tov. V tej zgradbi so Toda če sestavimo vse ustanovili trgovinsko skupaj in tudi če upošteva­ podjetje Slovenija, iz »Hlaj je posredno ­odgovoren mo, da je Kranjc izpričal, da dohodkov te poslovne za to, da so se vse te ekipe sta bili slovenska in zvezna dejavnosti pa so po tihotapska skupina ločeni, navodilih Nika Kavči­ nekaj desetletij kasneje je docela nenavadno, da ča kupili zgradbo na združile v operaciji se je, denimo, Ogrizek z Mariahilferstrasse 99. Andjelkovićem prvič sezna­ Prodajalec zgradbe je generacije črnih fondov.« nil več kot dve desetletji bil italijanski državljan kasneje. Nekaj več okoli­ Bartoli. Nakup je bil opravljen tako, da ščin, ki kažejo na to, da se ta zgodba ne je UDV prikrila pravo lastništvo, saj je sestavi, bomo pokazali v nadaljevanju, zgradbo prenesla na slamnatega lastni­ vrnimo se zdaj zopet k Ogrizku. ka Winklerja. Ta stranski kanal zgodbe Ogrizkovo dunajsko obdobje je bilo, o začetkih skupine, ki se je nepričako­ kot smo že pokazali, prikrito z odhodom vano pojavila v preiskavi, je tako zavil v iz UDV. Uradno je bil med 1. junijem zelo nepričakovano poglavje, saj se je 1946 in 22. januarjem 1947 zaposlen kot izkazalo, da je sin slamnatega lastnika personalni referent v Turist Hotelu Bled, Winklerja zgradbo prodal in z denarjem med 23. januarjem 1947 in 13. avgustom od prodaje pobegnil v Kanado. 1947 spet kot personalni referent na Toda tu je bilo še nekaj čudnega, saj Gostinstvu LRS in končno, predno se je bil Hlaj tisti, ki je, sodeč po izjavah je vrnil v UDV, še enkrat kot personalni

32 | MLADIKA 6 • 2020 GOSPODARSTVO referent na Ministrstvu za trgovino LRS vojne postal sodelavec znamenitega med 13. avgustom 1947 in 1. junijem hrvaškega partijca Andrije Hebranga, ki 1948 (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, OD so ga leta 1948 zaradi preveč hrvaške 14096, Miloš Ogrizek, 88). politike obsodili simpatiziranja z ustaši in ga leto dni kasneje v nepojasnjenih Ogrizkove neobičajne zveze okoliščinah ubili v zaporu. Po odpustu iz zapora je Ban zopet zašel v težave, to­ Toda Ogrizkove zgodbe o sodelo­ krat zaradi kazenskega postopka v zvezi vanju z neobičajnimi osebami, ki so z nedovoljenim trgovanjem z računski­ bile kompromitirane glede vprašanja mi stroji. Naslednjič ko ga zasledimo v lojalnosti Jugoslaviji, se kar ne končajo. dokumentaciji, je že v Celovcu trgovin­ Najprej v zgodbo vstopi Boris Ban, ki se ski posrednik za ferolegule. Toda to ni je imenoval tudi Boris Ban von Erdlinger. edina dejavnost, ki jo je opravljal, saj ga Spomnimo, Boris Ban je bil tisti, ki je je Ogrizek leta 1967 predal na zvezo De­ skupaj z Ogrizkom prišel do Nika Kavči­ kortiju, in to z namenom, da ga Dekorti ča in mu ponudil možnost, da se uredi preda na zvezo Petru Orehku. To, da je posojilo pri Bawag banki. To posojilo, ki imel Ogrizek stike z ljudmi, ki so preha­ ga je za Ljubljansko banko Ban najel s jali strani med vojno in po njej, morda svojim podjetjem Austrointercommerce, niti ni neobičajno, saj je v UDV pokrival je bilo osnova za finančni inženiring, nemško govoreče področje. Čudno je, ki se je končal z odprtjem računa ODE da nastaja vzorec, po katerem so vsi ti 1007 pri švicarski banki Wegelin, saj dvojni agenti z eno nogo tudi v nekih so posojilo zakrili kot depozit Banove­ neobičajnih poslih. ga podjetja pri Ljubljanski banki in z njim zagnali krogotok po vzporednem bančnem mehanizmu. Ampak s tem »Čudno je, da nastaja vzorec, nekaj ne more biti v redu. Od kod ima po katerem so vsi ti dvojni neki Boris Ban toliko moči, da prepriča Bawag, naj ga financira kot posrednika v agenti z eno nogo tudi v finančni shemi Ljubljanske banke, ki se nekih neobičajnih poslih.« konča z nezakoniti črnimi fondi v Švici? Odgovora lahko iščemo samo v smeri dveh tez. Prvič, gre za zgodbo, ki jo je upravljal Ogrizek in v kateri je Ban igral zgolj vlogo posrednika. Toda ta teza ne odgovori na vprašanje, zakaj ravno Ba­ wag banka. Zato se pojavi še ena teza: morda je bil pri Bawag banki spravljen neki črni fond iz Ogrizkovih dunajskih časov? Tega seveda ne moremo vedeti, lahko pa zgolj pokažemo na indice, ki utemeljujejo dopustnost obeh tez. Boris Ban je bil 19. marca 1949 v Beo­ gradu obsojen na 25 let strogega zapora in 5 let izgube državljanskih pravic zara­ di izdajstva. Bana so obtožili, da je med vojno sodeloval z gestapom (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, OD 14096, Miloš Ogrizek, 35). Ban, ki je dejansko odsedel štiri leta zapora, pa je imel še bolj neobičajen živ­ Drago ljenjepis, saj je praktično takoj po koncu Dekorti

MLADIKA 6 • 2020 | 33 GOSPODARSTVO

Pa še nekaj je, kar je neverjetno. Ogrizek, obve­ njegovo obdobje na UDV leta 1966 zaključilo. Sesta­ ščevalec s skorajda četrt stoletja izkušenj, drugemu vil je skupino, ki je nastala iz slovenskega in zvezne­ ­obveščevalcu, Kavčiču, leta 1969 predstavi človeka ga državnega tihotapstva ter informatorjev, ki so bili z zelo neobičajnimi karakteristikami, ki naj bi ga svoj čas ali pripadniki kvizlinških ali pa nacističnih poznal komajda dve leti, in potem Ban kot vmesni obveščevalnih struktur in so po vojni prešli na zvezo člen postane ključni vzvod za kreditni posel med z Ozno in UDV. Vsekakor pa postaja vse bolj očitno, Bawagom in Ljubljansko banko pri zagonu izpopol­ da je bila njegova skupina z eno nogo globoko v njenega vzporednega bančnega mehanizma samo kriminalu. In povsem kriminalna je še ena zgodba iz kakšno leto dni kasneje. Očitno je, da del zgodbe Ogrizkovega obveščevalnega življenjepisa. zopet manjka. Med Ogriz­ Leta 1956 je Ogri­ kom in Banom je moralo biti zek na zvezo pridobil nekaj več, saj mu je Ogrizek »Načelnik slovenske UDV je Mariborčana Andreja izjemno zaupal. To vidimo v organiziral nezakonit iznos Korenčana, ki je bil po različnih dokumentih tako vojni zaprt v Zagrebu iz Ogrizkovega kot iz Kav­ jugoslovanskih dinarjev v zaradi sodelovanja z čičevega dosjeja, kjer je na Avstrijo, nakup zlatnikov, nemško obveščevalno več mestih izpričano, da je službo v času druge Ogrizek pri Banu v Celovcu njihovo tihotapljenje v svetovne vojne. To shranil bančno dokumentaci­ Jugoslavijo in prodajo.« Ogrizkovo spretno jo ne samo o črnem fondu na vzpostavljanje zvez z ODE 1007 pri banki Wegelin, nekdanjimi obvešče­ temveč tudi o računu Sara, ki je bil odprt pri Schwe­ valnimi strukturami nacistične Nemčije je doslej že izerische Bankvereinu. Spomnimo, to je bila banka, očiten vzorec. In ta vzorec je bil zelo koristen, saj ki je Kavčičevemu ekonomskemu oddelku služila prav zgodba o Korenčanu razkrije prikrito Ogrizko­ za črne fonde v obdobju med letoma 1949 in 1951, vo delovanje. Na eni strani je bila zveza smiselna, potem pa je bila ključna tudi za transfer sredstev, s saj si je lahko po njej obetal prodor v povojne ob­ katerimi sta Ogrizek in Kavčič vplačala svojo kapi­ veščevalne strukture Avstrije in Nemčije, po drugi talsko udeležbo v ATKO A.G. Ravno zato je smiselno strani pa se je v takšen aranžma lahko zapakiralo podvomiti o tem, da bi se nekdanji načelnik sloven­ marsikaj. Korenčan, ki naj bi ga Ogrizek vključil v ske UDV vpletel v konspirativne posle z osebo, ki jo nemško obveščevalno službo, je pri izpolnjevanju je komaj spoznal, in to do te mere, da je pri njej celo te naloge imel skorajda nično uspešnost, medtem hranil bančno dokumentacijo z izpiski računov vred. ko je bila njegova produktivnost v popolnoma Iz poročila o Ogrizku, ki ga je sestavil Egon Co­ drugih akcijah neverjetna. Da bo zadeva še bolj nradi (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, OD 14096, Miloš obremenilna za Ogrizka, pa o teh akcijah Ogrizka in Ogrizek, 29–39) izhaja, da je po izjavi še enega nek­ Korenčana ne UDV ne njena naslednica SDV nista danjega vosovskega likvidatorja iz Ljubljane, v času vedeli ničesar. Dokument Izvleček iz Ogrizkovega nastanka izjave pa direktorja Prehrane (kasnejše dosjeja (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, OD 14096, Miloš Emone, zdaj dela Mercatorja) Petra Nebca, Orehek Ogrizek, 1–3) razkriva, da je Ogrizek med letoma v istem letu, ko je bila zveza z Banom prevzeta od 1958 in 1968, torej tudi v obdobju, ko je bil načel­ Dekortija, planiral tihotapstvo cigaret iz Jugoslavije nik slovenske UDV, preko Korenčana organiziral v Italijo. Zanimivo, v Orehkovi tihotapski ekipi se v nezakonit iznos jugoslovanskih dinarjev v Avstrijo, letih 1967 ali 1968 pojavi Mario Suban (SI AS 1931, nakup zlatnikov, njihovo tihotapljenje v Jugoslavijo RSNZ SRS, 1404, OD 14096, Miloš Ogrizek, 33), eden in prodajo na območju Hrvaške. izmed ključnih tihotapskih operativcev Andjekovića To tihotapstvo načelnika slovenske UDV, za in njegove dunajske ekipe. In če gremo še korak kar nihče ni vedel, je potekalo v dveh fazah. Po naprej in razkrijemo, da je imel Orehek na zvezi Korenčanovih besedah je do leta 1964 na tak Andjelkovića, potem še enkrat več zgodba o tem, način preprodal 1.400 zlatnikov s podobo Franca da Ogrizek spozna Andjelkovića šele konec šestde­ Jožefa, kar pa se je zaključilo z njegovo aretacijo setih let, postaja vse manj verjetna. v Zagrebu (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, OD 14096, Prav nič neobičajno ne bi bilo postaviti tezo, da Miloš Ogrizek, 420–422). Korenčana je v Zagrebu je Ogrizek začel poslovati po svoje, potem ko se je čakalo pet let zapora zaradi tihotapstva, toda po

34 | MLADIKA 6 • 2020 GOSPODARSTVO

Ogrizkovem prikritem posredovanju račun UDV. Korenčan je izjavo podpisal, in kasneje nagovarjanju je pobegnil v toda s tem se je odprl pekel za Ogrizka. Avstrijo. Nominalno zato, da prodre v Kmalu po podpisu te izjave je Korenčan nemške obveščevalne kroge. Realnost je začel izsiljevati Ogrizka. Med letoma bila nekoliko drugačna, in ta predstavlja 1970 in 1973 je tako Ogrizek Korenčanu drugo fazo tihotapstva z zlatom. Leta na različne načine izplačal 90.000 teda­ 1965 ali pa 1966 je Ogrizek na Dunaju njih nemških mark, s čimer si je kupil obiskal Korenčana in mu prinesel 25 molk (SI AS 1931, RSNZ SRS, 1404, OD milijonov jugoslovanskih dinarjev, ki jih 14096, Miloš Ogrizek, 3). Ko je stekla prei­ je zanj Korenčan zamenjal v avstrijske ši­ skava o črnih fondih za domnevno finan­ linge. Pol leta kasneje je sledil nov obisk. ciranje oboroževanja Teritorialne obram­ Tokrat je Ogrizek Korenčanu predal 200 be SRS, je SDV lahko samo še ugotovila, napoleondorov in 100 dukatov in od da je nekdo izsiljeval nekdanjega načel­ njega zahteval, da zlatnike zamenja v nika službe zaradi kriminalne dejavnosti. avstrijske šilinge. Operacija je uspela, Za povrh pa se je lahko oblikoval ute­ Ogrizek pa je Korenčanu pojasnil, da gre meljen sum, da je Ogrizek za kupovanje za službeni denar (SI AS 1931, RSNZ SRS, tišine verjetno uporabljal črne fonde, ki 1404, OD 14096, Miloš Ogrizek, 422). so nastali pod krinko zbiranja sredstev za financiranje oboroževanja. Iz napisanega sledi, da je bil prav »Ogrizek je za kupovanje Ogrizek tisti element, ki je bil sposoben tišine verjetno uporabljal vse skupaj povezati, pri čemer mu je pomagalo dejstvo, da so bili vsi vpleteni črne fonde, ki so nastali pod ne samo del obveščevalne dejavnosti, krinko zbiranja sredstev za ampak tudi tihotapskih poslov. Slednje je namreč omogočilo, da so konspira­ financiranje oboroževanja.« tivno oblikovali prikrite strukture tudi brez pravih institucionalnih vzvodov, Ko je SDV naletela na to zgodbo, nih­ kot se je to pokazalo v primeru financi­ če ni vedel nič o kakšnih službenih zlat­ ranja oboroževanja Teritorialne obram­ nikih, ki jih je načelnik slovenske UDV be SRS. Skupnih imenovalcev pa je še spreminjal v gotovino. Seveda kaj take­ nekaj. Posebno na slovenski strani je ga, poznavajoč metodo dela UDV, niti očitno, da so ekipo sestavljali nekdanji ni bilo mogoče. Povsem jasno je, da nek­ vosovski likvidatorji, in kar je morda še do, ki je načelnik obveščevalne službe in bolj neobičajno, sateliti te ekipe so bili tajne politične policije hkrati, zagotovo v velikem številu primerov tudi tisti, ki osebno ne izvaja tihotapstva zlatnikov so po drugi svetovni vojni prestopili na in gotovine preko državne meje. Takšno zmagovito stran. Primer Elektrotehne nalogo je sicer lahko odredil, da pa bi jasno kaže na to, da so korenine eki­ se izpostavil kompromitaciji v primeru pe globoko v času pred oblikovanjem aretacije, pa je povsem izključeno. vzporednega mehanizma oziroma da mehanizma vzporednega sistema ne moremo ločiti od predzgodbe, ki se Vosovski vzporedni začne z Vosom. Predvsem pa lahko tr­ mehanizem dimo, da je ravno Hlajevo in Brajnikove delovanje na zvezni in republiški ravni Leta 1969, ko so se začeli zaganjati botrovalo nastanku ekipe, ki je pome­ posli vzporednega bančništva, je Ogrizek šala posle in kriminal do te mere, da je v strahu pred kompromitacijo od Koren­ nastal sistem, ki leta 2020 še kar obstaja čana izsilil podpis izjave, da so bili posli in prosperira. z zlatniki dejansko posli, opravljeni­ za (konec)

MLADIKA 6 • 2020 | 35 LITERATURA

MEŠANI ZAKONI Priporočena na 48. literarnem natečaju revije Mladika

Bojana Daneu Don

V preteklosti so bili razni tržaški predeli neke gozdnati svet, med potoki Molini, Rožani ter grmi- vrste vasi. Še sredi prejšnega stoletja je Rojan v častimi pobočji, na spodnjem delu pa posejanega z pogovorih prebivalcev izpadal prav kakor vas, v vinogradi in redkimi podeželjskimi hišicami. kateri so se vsi poznali, se pozdravljali po cestah in Pomolčal je, potem pa potiho dodal: »Moja bili zares navezani na svoje okolje. Če so si ustva- žena ne govori slovensko …«, vljudno pozdravil rili nov dom, so ga iskali med ulicami, ki so se vse in odšel. Njegove misli pa so se povrnile v pre- višje vzpenjale na gričevje, med potoki, ki vidni teklost in sam pri sebi je podoživljal svoje dote- ali skriti v podtalnice še vedno preplavljajo poboč­ danje življenje. V Rojanu je obiskoval slovensko ja, kakor smo odkrili pred nedavnim, ko je pozimi osnovno in srednjo šolo, potem pa se je vpisal na stari prekriti potok s silo privrel na Ulico Cordaroli italijansko tehnično šolo Volta, ker so starši žele- in od tam preplavil središče rajona. li, da se čimprej zaposli. S tem, da je menjal šolo, Ko sta Anica in Ivo iskala stanovanje, ju je je tudi pretrgal stike s sošolci, s katerimi se sicer Ivotova mama takoj usmerila na severno pobočje izven šolskih klopi ni prav veliko družil, prvotno, Rojana, na Ulico Commerciale. Stanovala je nam­ ker je njegova družina živela tako na samem, da reč na Scali santi, pri drugem vodnjaku, tako se je bil vsak sosed prav daleč od njih, naknadno pa, je reklo tistemu predelu, od koder je uživala kra- ker je menjal šolo, sošolce in nazadnje še svoj sen razgled na vse okoliške griče in na dobršen del pogovorni jezik. Tržaškega zaliva, od Pirana do Miramara. Tako je V tehnično šolo se je vozil z avtobusom po tudi takoj opazila gradbišče na nasprotni strani. zgornji cesti, nič več ni prečkal Rojana. Na avto- Ivo, ki se nikoli ni popolnoma odtrgal od svojega busu je celo srečal svoje prvo dekle, s katerim se preljubega Rojana, kjer je preživel vsa svoja otro- je tudi poročil, misleč, da mu je v vsem podobna ška in mladostna leta, se je seveda takoj podvizal in torej primerna zanj, ker je bila z istega konca in … čez leto dni so že bili tu. mesta. Takrat se je namreč pogosto počutil osam­ Bila sta mlada, vzpetine in bregovi jima niso ljenega, iztirjenega. Šport ga ni privlačeval, zato ustvarjali težav. Anica se je sicer spraševala, kak­ ni bil včlajen v nobeno športno društvo, živahen šno bo novo okolje, v katerem bo živela. Do tedaj rojanski cerkveni krog, ki je svojčas vključil vase je prebivala na vasi, kjer je uživala v prijateljskem tudi nekaj mladine, mu ni bil blizu, ker starši niso vaškem vzdušju. Selitev v mesto jo je resnično zahajali v oddaljeno cerkev. »Ničesar dosegljivega skrbela. ni bilo!« je otožno vzdihnil. Že par dni po selitvi jo je v slovenščini pozdra- Da je njegovo dekle govorilo samo v italijan- vil sostanovalec. Predstavil se je kot Fabbrini in ji skem tržaškem narečju, se mu v začetku ni zdelo razložil, da živi praktično »doma«, ker je prav on važno. Pisalo se je leto 1965 in marsikateri oko- prodal zemljišče, na katerem zdaj stoji njihova hiša. ličan se je že privadil na dejstvo, da se po šoli, v Željan pogovora je dodal, da je vse njegovo dote- avtobusu in na ulici ne pogovarja v slovenščini. danje življenje potekalo na tem koncu mesta, na Na svoj jezik in izvor je začel spet misliti šele, ko griču ob Lajnarjih, starega zaselka nad Rojanom, se mu je rodil sinček. Ko ga je jemal v naročje ki ga še dandanes malokateri Tržačan pozna, tako in mu je hotel zapeti pesmico, so mu prihajale na skritega na pobočju pod Cesto za Opčine, ovitega v misel le Marko skače, Ringa, ringa raja in druge

36 | MLADIKA 6 • 2020 LITERATURA melodije iz otroštva … Pa mu je glas zastal v grlu, pogosto hodila zdoma, ker je bolehala za astmo in saj bi ga žena postrani pogledala. Sanjal je o otro- je bila večkrat primorana ostajati v postelji. Bila kovem bodočem življenju in o sreči, ki jo bo delil je sproščena in prijetna ženska, z Anico nista sicer z njim. Spomnil se je vseh malih dogodivščin svo- postali veliki prijateljici, saj je bil njun vsakdan jih mladih let, pripovedi in pravljic, ljudi, ki jih je zelo različen: ena zaradi bolezni vedno priklenje- srečeval na samotnih vzpetinah okrog rodne hiše. na na dom (tako je namreč pravila), druga pa za- Mislil je, da jih je že zdavnaj pozabil, pravzaprav, radi neštetih obveznosti, delovnih in družinskih, da jih sploh nikoli ni opazil. Zdaj pa bi se rad tudi z ni imela prav veliko časa za kramljanje. Ker pa njimi veselil prihoda sinčka. A kaj ko je že od nek- je bilo jasno, da bi se soseda rada pogovarjala z daj opustil vsakršno srečevanje, tudi priložnostno­ s nekom, ker se ji je tožilo po bogatem vaškem dru- komer koli. Tudi sorodnikov ni obiskal več, odkar ženju, katerega je bila vajena, dokler je živela na sta mu starša umrla. Kako je prišlo do tega, da se je vasi, ji je Anica občasno rada prisluhnila. zaprl v tako samotarsko življenje? Je bilo vse zara- O svojem možu ni veliko govorila, bilo pa je di jezika? Izgubil je bil del sebe, zdaj pa se počuti jasno, da se razumeta, čeprav nista izhajala iz is- izkoreninjenega, brez identitete. tega okolja. On je govoril samo italijansko. Potom Minevali so dnevi, meseci, leto ali dve, ko je so- nečaka je Anica izvedela, da pravzaprav to ni njen sesko pretresla vest, da je gospodoma Fabbrini kot zakonski mož, ampak človek, s katerim je izbrala, posledica otroške bolezni umrl mali sin. Nezgoda da bo zaključila svoje življenje, ko je izvedela za je globoko prizadela starše, zato je z njimi iskreno svojo neizprosno bolezen. Takrat se je namreč od- sočustvoval prav vsak, ki jih je poznal. Anica je ločila, da bo svoje zadnje dni preživela v ljubezni s gospe izrazila sožalje in ob tistem trenutku imela človekom, kateremu se je do tedaj odrekala. Osta- vtis, da ji je ta odgovorila po slovensko, toda tako jala je zaprta doma, ko je bil on v služi. Ko pa se potiho, da je kasneje podvomila, da je pravilno je pod večer vračal v njun nov dom, sta preživljala slišala, morda se ji je le zdelo. Mož se je izmikal ves čas sama brez kakršnih koli obiskov. Edina iz- vsakomur, ni sprejemal sožalja, nemo je gledal v jema je bilo nedeljsko kosilo v restavraciji. Nena- prazno. Čez nekaj časa sta se odločila, da se odseli- vadna izbira! Anici se je zdelo bolj kazen kot osre- ta. Nista več prenesla življenja v okolju, v katerem čujoča stvarnost, predvsem ker je ženska, ime ji je sta živela z otrokom. Srodniki so upali, da bosta bilo Barbara, ko naj bi preživljala dan sama doma, nekoč dobila drugega otroka, saj sta bila mlada. tako krčevito iskala družbo pri sosedih. Tudi žena si je tega želela. On ne. Čeprav ni rekel Minevali so dnevi in meseci, morda celo leto, ničesar, si globoko v sebi tega ni želel. Nihče ne ko je Anica ugotovila, da je poleg dveh na pol bi mogel nadomestiti izgubljenega sina, niti drugi slovenskih družin v hiši živela še tretja. Starejša sin ali hčerka. V sina je bil položil vse tiste sanje, gospa, Živkic po priimku, se ji je kar sama pred- o katerih prej niti sumil ni, vse ideale, ki jih ne bo stavila po slovensko, ko sta se nekoč srečali na mogel uresničiti in ki so se mu že pri izgubljenem hodniku. Za to gospo je sicer že vedela od vse- otroku kazali neizvedljivi. Upati v drugo? Verjeti, ga začetka bivanja v hiši, ker jo je pogosto sliša- da bo sin uresničil tisto, česar on ni. Utopija. Spet la pogovarjati se (bolje rečeno vpiti) s sosedo iz pretresati dvome, da njegov otrok ne bo znal govo- nasprotne hišice, s katero sta se, tako je zgledalo, riti slovensko, ne bo znal niti govoriti kot on, spet že od prej dobro poznali in sta si imeli, kljub raz- nemočen gledati, kako raste izven njegovega sveta dalji, veliko povedati. Gospa Živkic je namreč že in želja, pod vplivom drugačnega okolja in drugač- prej živela v soseski, poročila se je z domačinom nih načrtov. Raje nič. In molk. iz Rojana. Imela je dva odrasla sinova. Njen mož se je večino dneva zadrževal doma in reševal kri- V Aničini hiši je živela še ena Slovenka. Pri- žanke, gospa pa se je dolgočasila. Bila je željna hajala je s Krasa. O njej je Anica izvedela potom pogovorov in novih spoznanj. Sčasoma se je zelo sošolca svoje hčerke, ko je prišel k njim na prazno- sprijateljila s stanovalko, ki je v Trst prišla iz Sie­ vanje hčerkinega rojstnega dne. »Oh, v tej vaši hiši ne in je v vsem svojem vedenju kazala popolno- živi tudi moja teta. Pridi,« je rekel hčerki, »pojdi- ma drugačno vzgojo in kulturo, podvržena starim mo jo pozdravit!« In res so jo otroci šli obiskat, ne običajem in navadam srednje Italije. Ta italijanska samo, pripeljali so jo kar k njim. Od takrat je mla- gospa je družino dojemala na svojstven način, od- da gospa občasno prihajala na klepet. Ni namreč nosi v njej so bili pojmovani popolnoma drugače

MLADIKA 6 • 2020 | 37 LITERATURA od tukajšnjih. Žena naj bi bila v vsem podrejena ­ljudmi. ­Menda je prosil župnika iz njene vasi, naj možu, ki ga je treba iz dneva v dan na novo osva- poskrbi za njen pogreb, katerega se ni udeležl. Kri- jati. Zato čez dan ni hodila ven, da bi se ji pod vil je sebe in svojo pogosto odsotnost za njeno smrt. vplivom sončnih žarkov koža ne postarala in bi Za umrlima je iskreno žalovala vsa prizadeta tako izgubila ljubezen svojega mlajšega moža, ki soseska. To je bilo prvič, da so med sosedi začu- bi jo utegnil zapustiti. Anici se je zdelo takšno ob- tili pripadnost neke vrste skupnosti, ki je zrastla našanje nesprejemljivo in ni marala poslušati takih med njimi in jih povezala v eno. Nihče se ni več čenč, zato se je od obeh žena oddaljila. oziral za komerkoli, če je govoril slovensko, na- Prijateljevanje z gospo iz Siene pa je zelo pri- sprotno, vsi so se nekako domislili, da so imeli jalo gospe Živkic. Pod vplivom medsebojnega staro mamo, starega očeta, teto ali strica Sloven- obiskovanja se je v par mesecih popolnoma spre- ca, da so bili v sijajnih prijateljskih odnosih s menila, več pažnje je začela posvečati svoji zu- tem ali onim človekom, da zahajajo pogosto na nanjosti, postajala je iz dneva v dan bolj sprošče- počitnice na morje ali v gore, v terme ali samo na in družabna, nekako moderna. Z Anico je še v restavracije tja, čez mejo, da radi kupujejo na vedno govorila slovenko, toda tudi italijanščina »oni« strani vseh vrst blaga, itd. Vzpostavili so se ji je kar nekam gladko stekla. Spremembo so vsi pristnejši odnosi. Kar se Anice tiče, pa je ugoto- pripisovali vplivu pogostega občevanja s sosedo vila, da so kar tri mešane družine zapustile njihov iz Siene, resnici na ljubo pa je temu botroval še konec. Žal ji je bilo za njimi. drugi vzrok. Sredi vseh teh bližnjih je Ivova in Aničina dru- V tistem času je gospa Živkic podedovala na žinica doživljala svoje lepe in manj prijetne tre- bovškem staro družinsko hišo. Z velikim veseljem nutke. Vsi so se dobro vpeljali v življenje v sta- jo je izboljšala, jo na novo opremila z zavesami novanjski hiši. Čutili so se sprejete. Nihče se ni in modernejšimi olepšavami. Tja je družina rada obregoval ob dejstvo, da so vsi med seboj govorili zahajala ob koncih tedna in počitnicah. Nov, pri- slovensko, ko pa so se pomešali z drugimi, so se jetnejši način življenja je popolnoma spremenil nekako poistovetili z ostalimi. Družinica z Ivom razpoloženje med njenimi člani, zavel je nov duh, na čelu je bila lep primer popolne dvojezičnosti. obogaten z novim pojmovanjem domačnosti. Njuna zgodba je bila nenavadna. Spoznala sta Obiski domačije v hribih in zanimivejše preživ­ se v uradu, na delovnem mestu. Bila sta si takoj ljanje časa je trajalo do potresov leta 1976. Ta je všeč, toda prve korake k zbližanju je naredil on. prizadel tudi staro domačijo gospodov Živkic. Ko- Doživljal je namreč globok preobrat v svojem misija za ocenjevanje potresne škode v bivši Ju- življenju. Pred kratkim je izgubil očeta, ki je po goslaviji jim je poslala poziv, naj se javijo ob od- dolgi bolezni podlegel operaciji, na katero je, ločilnem preverjanju kompetentnega tehničnega kljub tveganju, pristal v upanju, da ozdravi. Ni se osebja, toda ker so znali samo slovensko narečje, zgodilo. Z mamo sta se znašla sama, nekako brez ne pa tudi uradnega jezika, niso razumeli dopisa, cilja in brez volje do nadaljnjega životarjenja. V predvsem pa ne važnosti dejstva, da je njihova pri- takem razpoloženju sta prejela sožalje mamine sotnost odločilna. Niso bili prisotni ob preverjanju sestre in njenih iz Ljubljane. Sestri se že dolgo stanja zgradbe. Sklenjeno je bilo, da se hiša podre, nista videli, vojna in povojne napete razmere na ker jim pač odsotni gospodarji niso zagotovili po- mejah sta ju ločili. Pa tudi očetova bolezen jima trebnih nujnih popravil. prej ni dovoljevala kakršnih koli obiskov, tako Dogodek je gospo Živkic hudo prizadel. No- da Ivo sploh ni poznal sorodnikov. Mama je bila bena naknadna zagotovila niso pomagala. Uradna nadvse ganjena ob prejemu sožalja sestre in je odločitev je padla. Podrtja svoje domačije gospa takoj odgovorila na sestrino pismo. V tistem tre- ni preživela. Z veliko žalostjo smo izvedeli, da si nutku je Ivo prvič ugotovil, da zna mama pisati je iz obupa vzela življenje. Njen mož je preminul slovensko. Prej o tem ni vedel ničesar. Povprašal kmalu za njo. jo je in ona mu je končno razkrila del svojega živ­ Skoraj v istem času se je v soseski zgodila še ljenja, o katerem je dolga leta molčala. druga nezgoda. Bolezen je zadala Barbari usodni Razložila mu je, da je Slovenka. Povedala mu udarec. Njen partner se je zaprl v njun dom, niko- je, da je tudi z njim, Ivom, govorila svoj jezik do mer ni povedal, kdaj in kje bo pogreb. Ni maral trenutka, ko ji je ob njegovem tretjem rojstnem niti sožalij, sploh ni sprejemal nikakršnega stika z dnevu mož očital, da ne razume svojega lastnega

38 | MLADIKA 6 • 2020 LITERATURA sina. Prizadeta, mama je v trenutku odločila, da tem, tako se mu je zdelo, zanikal del svojega živ­ bo odslej z otrokom govorila samo italijansko, ljenja. Anica je pri vsem tem zadobila važno me- saj sta sloga in dobro razumevanje v družini naj- sto posrednika. Ker jo je imel rad, se je oddolžil važnejša. To se je zgodilo leta 1934, v obdobju, vsemu, česar prej ni bil deležen, materine kulture, ko je Mussolini prepovedal slovenščino. Njena jezika in okolja, in postal delno Slovenec. Začel se odločitev je konec koncev tudi obvarovala vso je ogledovati okoli sebe in dognal, da je usoda, ka- družino, saj je otrok moral v vrtec in potem v kršno je doživela njegova mama, nekaj pogostega, šolo, se je tolažila. Mineval je čas in mali Ivo je da so potomci narodnozavednih ljudi na milost in pozabil materin jezik, še več, niti spomnil se ni, nemilost podvrženi zatiranju pripadnikov drugih da bi kdaj govoril v kakšnem drugem jeziku, ki narodov. Sicer pogosti mešani zakoni se morajo ne bi bila italijanščina. spopadati z dodatnim bremenom, ki se pojavlja Mamina izpoved je Iva pretresla. Začel je raz- v takih družinah zaradi različnih kultur, običajev mišljati, da je njegovo dotedanje življenje slone- in navad, na katere se morata zakonca prilagajati. lo na lažnih prepričanjih. Hotel je spoznati svoje Uskladiti medsebojne odnose s preudarnim spo- sorodnike. V tistih časih to ni bilo lahko, toda za- štovanjem drugačnosti, a tudi z odločno in vztraj- radi smrti sta z materjo dobila dovoljenje, da jih no doslednostjo do sebe. obiščeta v Ljubljani. Čudni, neobičajni občutki V Trstu je obče razširjeno mnenje, da v mestu so preplavljali Iva, žal mu je bilo, da ne zna slo- sploh ni slovenskih družin. Pa človek naleti v svo- venščine, saj otroci mamine sestre niso znali itali- jem domačem bloku na kar pet, če že ne popol- jansko, razen enega, Marjana, ki je imel poslovne noma slovenskih, vsaj polslovenskih. Že res, da veze s Trstom. S tem se je Ivo takoj ujel, govorila so mešani zakoni polni problemov, ki jih drugače sta o vsem, o sebi in okoliščinah, v katerih sta se ne bi bilo, saj različna vzgoja pride v marsičem na znašla onadva in njuni družini, pripovedovala sta površje, prilagajati se je treba človeku, ki o tvoji si svoje želje in načrte, bila sta si edina v mar- kulturi ničesar ne ve, ki ne razume, ko govoriš v sičem. Postala sta prijatelja, še več, postala sta izvirnem jeziku in se čuti izločenega, toda rešitev sorodnika, prava bratranca, skoraj brata. Obljubi- je na dlani: naučiti bi se bilo treba jezika tvojega la sta si, da se bosta srečevala v Trstu vsakič, ko partnerja, tudi če je težko in zahteva voljo in čas. bo Marjan po delovnih opravkih prišel v mesto. Hoteti pomeni uspeti! Slovenskih družin oziroma Tako je tudi bilo. Bratski odnosi so v Ivu vzbu- mešanih družin je v mestu res veliko. Če bi nekdo dili željo, da bi globlje spoznal »materine ljudi«, želel, bi lahko ves dan govoril slovensko, ne da bi kot je v svojih mislih imenoval Slovence. Ko je se moral posebno truditi in iskati človeka, s kate- ugotovil, da ima kolegico, ki spada k tem, je skle- rim kramljati v svojem jeziku. nil, da bi se jim lahko bolj približal prav potom Tudi v skupini stavb, lesketajočih se v soncu na nje. Pri tem ni pomislil, da so materini ljudje tudi pobočju Ulice Commerciale je ostalo še kar nekaj njegov narod. Dolgoletna italijanska vzgoja se Slovencev. Nekateri izmed njih sicer tega niso ka- je zakoreninila v njem. Italijani znajo poudarjati zali z navdušenjem. Pravili so, ko jim je bilo ne- prednosti, ki jih imaš, če si eden izmed njih. Radi rodno, da so Tržačani, ki nekako po naključju po- opevajo dvatisočletno kulturo, uspehe in važnost znajo tudi jezik manjšine. Temu izmikanju seveda človeka, ki pripada njihovemu, vedno zmagovi- nihče ni verjel, ker se to sploh ni pogosto dogaja- temu narodu. Otroci z lahkoto vpijejo vase vse lo. Tržačani bi se seveda zlahka naučili manjšinski te ideje, ne da bi se spraševali, če so vsi resnični jezik, kar pa jim sploh ne pade na misel, saj so ali niso morda nekoliko napihnjeni. Rečeno jim Slovenci tako zelo prilagodljivi! V družbi zado- je, da so lahko srečni, ker so del višjega naroda! stuje en sam, samcat človek, ki ne zna slovensko, Nihče si ne upa podvomiti v to. pa se ti vsi začnejo truditi in govoriti tako, da jih Ivo se je znašel v precepu. Njegov pokončni bodi razumeli. značaj mu ni dovoljeval, da bi obrnil hrbet vsemu Tako se je obnašala tudi družina iz prvega nad- priučenemu, toda spoznavanje maminih sonarod­ stropja najbolj v dolino pogreznjene stavbe. Ko njakov je dobilo svoje mesto v njem. Pripravljen so bili prisotni drugi stanovalci hiše, so pozdrav­ je bil vzljubiti materine korenine, stara prepriča- ljali in se pogovarjali samo v tržaščini. Nihče ni nja pa spraviti nekam globoko vase, ne da bi jih imel nikoli vtisa, da bi se kdo v hiši koga izogibal, želel preučiti ali kakor koli prerešetati, saj bi s vendar so se oni šli neke vrste skrivalnice. Ko je

MLADIKA 6 • 2020 | 39 LITERATURA gospa Manca srečala na stopnišču ali na dvorišču v Trstu samo leto dni, začasno. Isto je veljalo za slovensko sostanovalko, je pozdravljala šepetaje njihovo garderobo: eno menjavo za vsakogar, pa in se ogledovala, če ni morda kdo v bližini. Pred gala komplet za obvezne slavnostne prisotnosti v drugimi se je delala, da ne zna slovensko, čeprav javnosti. Njihov cilj je bil živeti čim bolj skrom­ so vsi vedeli, da prihaja iz Slovenije in da prvot­ no in prihraniti čim več za končno vrnitev v do- no sploh ni z nikomer govorila, ker ni znala ne movino. Naslednje leto naj bi se on odpovedal tukajšnega narečja, še toliko manj pa italijanske- zahtevni funkciji v tujini in se dokončno nastanil ga jezika! On, njen mož, se je delal, da ga ni, če nekje »doma«, kjer naj bi otroci začeli obiskova- je na dvorišču zagledal koga, s katerim bi moral ti osnovno šolo in bi njihovo življenje steklo po govoriti v slovenščini. Pozdravljal je v našem je- stalnih tirnicah. ziku samo, ko ni bilo nikogar v bližini. Kdo je bil Seveda pomembne funkcije v tujini ne dobi v resnici, se je razvedelo takoj, ker je prihajal s prav vsak. Dopisnik iz tujine postaneš, če res nekaj spodnjega konca Ulice Commerciale, kjer je imel veljaš. Družina tega novinarja je v našem okoli- v preteklosti njegov oče obrtniško delavnico. Ta šu naletela na prezir. Prihajali so iz Belgije, itali- predel je bil takrat še pravi konglomerat Sloven- janskega jezika niso znali, razen njega, novinarja cev: od lastnika jestvin do barmana in cele vrste seveda, ki je bil po rodu iz naših krajev. Žena in stanovalcev je tam živela kopica zavednih Slo- otroci so zmedeni gledali okoli sebe v tem tujem vencev, zelo poznanih in cenjenih v celotni slo- kraju, kjer se jim ni nihče nasmehnil. V njihovem venski skupnosti. novem okolišu so naleteli na celo kopico Sloven- Ko je vdovela, je gospa Manca spremenila svo- cev in si mislili, da so doma. Pa ni bilo tako. So- je obnašanje. Opaziti je bilo, da je ni več sram biti sedje so jih zaprepaščeni gledali, ko so bili dan za Slovenka, prejšnjega obnašanja pa se nekako ni dnem oblečeni vedno v ista oblačila, nevešči tu- marala spomniti. kajšnega govora in tukajšnjih navad. Za hrbtom so Taka je bila pred par desetletji splošna slika jih kritizirali v vsem. Karkoli so naredili, je bilo dela zamejskih Slovencev v Trstu. Opisane re- narobe, pa čeprav je bila gospa, kljub svoji skrom­ akcije je pri njih zbudilo prepogosto zaničevanje ni garderobi, prava lepotica svetlih las, spletenih tržaške javnosti vsega, kar bi kakorkoli dišalo po v dolgo kito na eni strani, vitke srednje postave in slovenskem, od vrtcev in šol do raznih ustanov in uglajenega obnašanja. Otroka sta bila živahna, a ne organizacij. Postrani so gledali manjšince na uli- divja, vajena obiskov in družabnega življenja, saj cah, na tramvajih in javnih prostorih, če so sliša- so se običajno kretali v družbi pomembnih ljudi. li, da govorijo »slavo«. Na manj zavedne je tako Bila sta vedno s starši, ki ju nista imela kje puščati obnašanje imelo svoj vpliv. Neprijetni prizori, ki ob svojih javnih obveznostih. Kričanje in glasno so jim bili priča, niso bili redkost, sledili so se govorjenje ni nikoli prihajalo iz njihovega doma. dan za dnem, povsod, tako v privatnem življenju Vse kaj drugega kot nadležni in razvajeni otroci! kot na ulici. Lahko si jih pričakoval tudi doma, Kot goste so imeli večinoma novinarje in ljudi z kjer si stanoval. Zato ni bilo nič nenavadnega, da jugoslovanskega konzulata, ki so med obiskom se- so se ljudje branili z zatajevanjem svojega izvora. deli okoli skromne mize v dnevni sobi na zložljivih Prilagajanje je bilo poglavitno pravilo tržaškega stolčkih, v prijetnih razgovorih v različnih jugoslo- prebivalstva: v odnosih do tujcev se med seboj vanskih jezikih, slovenščini in srbščini, navkljub nekako poedinijo, najsi bodo slovenskega ali ita- vsem kritikam, ki so od zunaj letele na njihov ra- lijanskega izvora. čun. Anico so večkrat vabili, saj je bila edina iz Za svojo družino, ki so jo sestavljale štiri ose- soseske, s katero so se družili. Odšli so natanko po be (imel je dva majhna otroka in ženo), je slo- enem letu. Sosedje so jih omalovaževali še dolgo venski novinar, bivši jugoslovanski dopisnik iz po njihovem odhodu. Čudno! tujine, vzel v najem skromno, prazno stanovanje Kmalu po njihovem odhodu je umrla tudi Man- v pritličju v eni izmed sosednjih hiš. Seveda ga je ca. V hišah nad Rojanom sta ostala Ivo in Ani- opremil samo z neobhodno potrebnim: štirimi po- ca. Počutila sta se zapuščena in oropana domače steljami, mizo s štrimi stoli pa štedilnikom in hla- družbe. Toda kmalu bodo prišli drugi, med temi dilnikom. To je bilo vse pohištvo, ki ga je premo- tudi Slovenci, ki bodo spet popestrili mešano gla družinica, pa ne zato, ker bi ne imel dostojnih družbo v Trstu. dohodkov, ampak le zato, ker je imel namen ostati

40 | MLADIKA 6 • 2020 LITERATURA

ROŽE V KAMNU Druga nagrada za poezijo na 48. literarnem natečaju revije Mladika

Damjan Jensterle

Jutro na ježi Po sledi plena

Travniki med kolovozi, Slavnost v gasilskem domu in med dobravami in na ježah, glasba, ki se ne da poslušati. izginjajo in se spet prikazujejo Klobasa, ki se ne da jesti in skozi jesenske meglice. kruh skuhan v parni peči. Kot jagode v jogurtu. Kot gramofon brez igle.

Torto neba prereže na dva dela Za opravek v pisarni notarja smetanova sled letala. oblecite suknjič brez žepov.

Listje ob poti Večer pod vasjo

Blatne traktorske sledi Električni pastirji zganjajo krave mastijo asfaltni pločnik na poteptane in popasene zaplate. in listje se lepi na vlažne Mrak leze skozi late kozolcev, prstene razore leh. ki se topijo v zevajočo temino gričev. Kot marmelada na palačinko. Kot sladkor v teranu.

Puhasta gosenica išče Škrlatno plešejo zlovešči odsevi svoje avtomobilsko kolo. plamenčkov sveč na zvoniku.

Roža v kamnu Nujnost varovanja

Nad oknom razpada kamnita Tudi danes imajo stene ušesa roža in letnica nad vrati ni več in so pesnice sumljive. berljiva. Sklepi so otekli in In, lepo prosim, pomislite: atove noge ovite v volno. nek urad jim drži štango. Kot bi bil štrk v škornjih. Kot električni pastir okrog travnika.

Minili so časi, ko so od povsod Omizja pa se prerekajo lezli novi majski hrošči. o upokojenskih dodatkih. F

MLADIKA 6 • 2020 | 41 POLETNO BRANJE

SAMO OČETJE LAHKO UMREJO VEČKRAT

Igor Jogan

Negibno je sedel na kavču in jo čakal. V sobi On se ni čutil pripravljenega, ni vedel, kako in kje je visela odeja žalosti, ki je grozila, da se bo za naj bi začel. Saj je ne bi mogel prositi odpuščanja: vedno prilepila na stene in predmete, ki so mu bili ona se je zmotila, ne on. Logika je bila na njegovi znani: velika knjižna omara, delovna miza, opre- strani. O tem ni bilo dvoma. ma, nameščena na pohištvu, drzni vzorci preprog. V tistih trenutkih pričakovanja so mu prišle na Opazil je, da se je steklo francoskega okna zatem­ misel njene besede v prvih dneh njunega razmer- nilo in si ni upalo ujeti sončnih žarkov, ki so se ja: »Pazi, nočem prevzeti vloge tvoje mamice. V v srečnejših dneh odsevali od nasprotnih hiš in se redu? Moški nenehno iščete materine dojke, temu širili po sobi ter greli njene barve. V ozračju je ču- se ne morete odreči. To vlogo sem igrala dolga leta til neprijetno oster vonj, ki je izhajal iz strahu pred in ne samo s svojimi otroki, zdaj pa, je dodala, se zadnjim dnem, potem bi sledila le popolna tema, je želim znebiti za vedno.« konec možnega doživetja. Sicer je imel vtis, da se poslej tega ni držala Dopoldan mu je rekla: »Upam, da po kosilu vedno, ker ni ostala zvesta svojim izjavam: saj ne me boš hotel poslušati, nekaj ti moram povedati.« bi nikoli opustila te vloge, preveč jo je prevzela. Zavzdihnil je: daj, morda se bliža trenutek sprave, Pravzaprav mu je le nekaj dni zatem rekla: »Nas torej izhod iz tiste slepe ulice, od koder ni videl re- ženske osrečuje, da nudimo ljubezen, vas moške šitve. Ni bilo prvič, da se je potopil v morje svojih pa, da jo prejemate.« obsedenosti, ki jih je sicer dojemal kot legitimne V trenutku, ko si je že predstavljal najhujše, je misli, čeprav se je zavedal, da ga je vedno ona iz- ona vstopila v sobo z lahkim, omahljivim korakom. vlekla iz tistega vodnjaka, kamor je padel. Najprej se je približala kavču, nato pa odšla proti Zavedal se je, da zamuja. Pa vendar ni dvomil, francoskemu oknu z globoko zamišljenim izrazom saj ga je prosila, naj jo počaka, da spregovorita. na obrazu. Morda je upala, da bo v odsevni luči na- Kdo ve: morda se je premislila, naveličala se je šla besede, ki jih je iskala. Nato se je obrnila in na- svoje vloge rešiteljice. Po drugi strani pa, če se predovala v smeri človeka, ki je bil dolga leta njen sama ne bi lotila te naloge, kdo naj bi jo opravil. partner. Premikala se je kot vrvohodka po jekleni F

E Leta se vračajo Jutro na ježi

Mami se je življenje zlagalo v Med traktorskimi potmi, pločevinasto škatlo bombonov Kraš, na vnuki rojijo odsevi moje je komaj napolnilo pločevinke rosnih kapljic in mavričnih odbleskov, cigaret Benson & Hedges brez filtra kar jih odstira sramežljiva sopara. in če se bo nadaljevalo tako Podobne steklenim solzam na lestencu.

bo našim otrokom zadostoval fingrat. Ob taki uri se zbudiš Če bodo sploh vedeli čemu je služil. zaradi skrbi ali ljubezni.

42 | MLADIKA 6 • 2020 POLETNO BRANJE

E vrvi nategnjeni nad tolmunom, iz katerega sta ji gro- bi lahko reagiral na manj brutalen način, vendar zili nevarnost in tveganje. Gibala se je počasi in po- vsakdo je pač tak, kot je, in ni kaj storiti. časi tudi premišljevala. Nato se je približala in sedla Nekje v njegovih mislih pa mu je nekaj govo- na drugo stran kavča ter z neizmernim obupom v rilo, da je ob tisti priložnosti pretiraval, morda več očeh izgovorila štiri besede, kot da bi bile zadnje: kot to, naredil je napačno potezo, ki ga je speljala »Ti si nesrečen človek.« s poti, ki sta jo doslej sledila v svojem razmerju. Te besede so povzročile tiho zmedenost v nje- Tisti »s poti« mu je dajal vtis, da kaže na svetlo, govih možganih, kjer je utripalo na tisoče prizorov komaj zaznavno točko v njegovih možganih, ki mu iz njegovega življenja v zadnjih letih, prav tistih, ki je pravila: tako ne, dragi moj, tako ne boš nikamor jih je preživel z njo. Končno je odgovoril: prišel, moral bi se bil držati začrtane poti. »Jaz nesrečnež? Menda se šališ.« Sploh se ni Njen pogled je bil še vedno uprt v stopala, ko je počutil nesrečnega. Ja, res je bilo, da v tistem trenut- nadaljevala: ku ni bil sproščen, miren, brezskrben: tega ni mo- »Misliš, da si obkrožen z ljudmi, ki ti želijo gel zanikati. Teža, ki ga je bremenila od prejšnjega škodovati. Nikoli ne pomisliš, da sva skupaj že leta večera, odkar sta se sprla, mu je vzbujala neprije- in da tudi če rečem nekaj, kar ti ni všeč, to ni zato, ten občutek, pravzaprav veliko več kot neprijeten. da te prizadenem, ampak zato, da se soočiva, da Nato, ko je misli usmeril v svoje prejšnje življenje, ustvariva skupno stališče in da se izogneva sporu. je pomislil, da morda celo življenje, ki ga je preživel Ljubezen je sobivanje različnih, je občutek, ki te v paru z drugimi ženskami, ni bilo vir sreče. Nje- privede do tega, da želje tvojega partnerja postane- gova razmerja so bila vedno zaznamovana z nera- jo tvoje želje. Ti hočeš biti v središču sveta, ki se zumevanjem, oddaljenostjo in s tem razočaranjem. nikoli ne spremeni, kjer je vsaka stvar na pravem Zato tudi sedaj ni mogel razumeti, kako bi se mestu. Vse mora biti tam, kjer si ti odločil, da mora lahko končal ta prekleti spor. Ni vedel, kako bi se biti: kot v okamnelem svetu. Ne sprejemaš nobe- lahko izmazal, ne da bi izgubil dostojanstvo. Ni nega drugega stališča, ki se ne ujema s tvojim«. je mogel pogledati, ne zato, ker ga je obtoževa- Nato je umolknila. Za trenutek je zastala. Na- la, temveč zato, ker je ugotovil, da ona v njegovi slonila se je ob hrbtno stran kavča, vrat ji je bil duši vidi več kot on sam. In to mu ni prijalo. Kljub togo vzravnan, ramena so bila udrta in roko je po- vsemu ni bil povsem prepričan, da je storil prav, ložila na želodec, kot da bi se zaščitila pred krči. ko je tako grobo nasprotoval temu, kar mu je re- Dvignila je glavo, tako da se je pod brado pokazal kla prejšnji večer. Ne bi mu smela reči tega, kar preplet mišičnih snopov, ki jih je prekrivala ten- je rekla, ampak tudi on se ne bi smel odzvati tako ka in zaradi starosti potemnjena koža. Na koncu je burno. Srečna oseba tega morda ne bi storila. Am- obrnila pogled proti njemu, pri čemer se je popol- pak, Bog, naveličan je bil, da ga ona uporablja kot noma zavedala, kaj bo prišlo iz njenih ust: boksarsko vrečo. Saj je on njena stalna tarča. »Če nameravaš nadaljevati tako, potem bo ko- Obrnila je pogled stran od njega, kot da ga ne bi nec.« hotela videti pred seboj, ko bi mu izrekla stvari, ki Če nameravaš nadaljevati tako, potem bo konec. so ji prihajale na misel: pred njo je bil moški, ki ni Če nameravaš nadaljevati tako, potem bo konec. Če bil več tisti, kateremu je bila darovala vsa zadnja nameravaš nadaljevati tako, potem bo konec. leta. To je bila druga oseba s hladnim, ledenim po- Slišal je odmev teh besed v lobanji: enkrat, dva- gledom, prekritim s tančico črnih misli. To je bil krat, desetkrat. Njegov um je nasprotoval takemu človek, ki ji je obrnil hrbet, da bi šel, kdo ve kam, prikazu njegovega značaja, kot ga je pravkar poda- sam zagotovo ni vedel kam, a na vsak način nekam la ona. In potem: ljubezen med različnimi, okam­ daleč. Tega se je zavedala: le s pravimi besedami neli svet. Toda sranje, med ljudmi se je vendar bi ga lahko pritegnila k sebi. A je bilo to še vedno počutil dobro. Ja, včasih se je prepiral, pogosto je smiselno? Glavo je obrnila proti tlom, da ga ne bi bil brezkompromisen, ni razumel, zakaj si drugi ne gledala v obraz, ko je rekla: postavljajo takih vprašanj kot on, kako lahko živi- »Ti nikoli ne upoštevaš pomena besed, ki so ti jo, ne da bi si dajali zadovoljive odgovore, kot so namenjene. Vedno greš preko, ker si razlagaš vse bili njegovi. Prepričan je bil, da je treba za razu- zlonamerno.« mevanje smeri, v katero se svet vrti, črpati znanje V njem je odmevalo: težko je ne pripisati so- iz določenih virov: pri velikih sodobnih mislecih, vražnih namer besedam, ki si mi jih izrekla. Res makroekonomistih, znanstvenikih okoljskih ved in

MLADIKA 6 • 2020 | 43 POLETNO BRANJE celo pri papežu, saj se je skoraj popolnoma strinjal »V smislu, da se mi včasih zdi, da mi je on po- z nekaterimi njegovimi izjavami. sredoval svoje vedenjske vzorce, kot da bi stal po- Mislil je na vse to, vendar ni imel moči, da bi leg mene in me v določenih trenutkih vlekel vase. primerno odgovoril na njene očitke. Neosnovanost V resnici ne bi vedel, kdo je tisti, ki vleče, in kdo je svojih argumentov je zaznal preprosto zato, ker sta tisti, ki se pusti vleči, morda sem jaz tisti, ki vleče o tem že velikokrat spregovorila. Tokrat se mu ni njegov duh vase. Tako je kot takrat, ko se preoble- zdelo, da bi ponovil že izrečene, oguljene in v svoji čem, kot da bi se v tistih novih oblačilih skrival predvidljivosti poražene fraze. on, ki me krade meni samemu. Ali me razumeš? Zaman je čakala na njegov odziv, počasi je s Tu gre za nekakšno obliko posedovanja, za osup­ kavča dvignila sebe in vso težo, ki jo je nosila v ljivo izmenjavo identitete. Včasih se mi zdi, da sva srcu, ter se še počasneje vlekla z nogami proti vra- dva v enem,« sem zaključil z nasmehom na ustih, tom … ne da bi še kaj pripomnila. »tako kot dixan.« V tistem hipu ga je zagrabila panika. Ne bi se »Oprosti, ampak tvoj oče ni umrl pred trideseti- smelo končati tako: vse to zaradi nepomembnega mi leti, ali se motim?« spora. Poleg tega se mu je ona prejšnji večer opra- »In vendar …« vičila, toda njegova težava, in to je jasno čutil, ni »Ampak daj no! Misliš, da pri tvojih letih še bila v tem, da se mu nekdo opraviči, to ga sploh ni vedno učinkujejo določene projekcije in pogojeva- zanimalo. Želel si je, da bi se enkrat za vselej izog­ nja med sinovi in očeti. Kar je bilo storjeno, je bilo nil takim doživetjem, v katerih so lahko prišle na storjeno, nepredstavljivo je, da se ti čutiš obreme- dan besede, ki niso bile na pravem mestu. njenega zdaj, ko si presegel šestdeset let. Morda si Ona ni bila njegova prva ženska, vendar je bila pod vplivom kakega neprimernega filma.« najpomembnejša, saj je bila zadnja v vrsti neuspelih »Hmmm … ampak ti dobro veš, kakšen tip je poskusov. Z njo je bilo vse drugače: po pogledu in bil, gotovo se ga spominjaš: nestrpen, avtoritaren, izrazu je lahko dojemal tisto, česar pri drugih ni še vedno ekstremen.« videl. In sedaj spet vse od začetka, tudi ona ga bo Prijatelj se ni več zmenil zanj, nadaljeval je napodila. Takrat mu je prišlo na misel, da je že slišal svoje delo in na njegovem obrazu ni bilo mogoče katero izmed svojih prejšnjih žena ali ljubic, kako zaznati, da so moje besede vzbudile v njem kakr- mu je ponavljala tiste besede o okamnelem svetu. šno koli reakcijo. Bil je grozeč občutek, ki ga je spravljal v globoko Če je odstranil spomin na prijatelja in njegov tesnobo. Pri njegovih letih je bilo težko trkati na skepticizem, ki mu gotovo ni pomagal pri razume- spomin, ta se mu je trmasto upiral, ni mu odgovarjal vanju samega sebe, se je končno spomnil, kdo je in je večinoma preziral njegove zahteve. Pa vendar uporabil izraz okamneli svet. Nobena od njegovih mu je nekdo že namenil tisto besedno zvezo. življenjskih sopotnic, temveč – kdo bi si mislil – Temu občutku se je pridružil še sum, ki se mu je njegova mati, ki je nekega dne, pred mnogimi leti, porajal že dalj časa, ampak mu je vedno nasproto- po prepiru z očetom izrekla te besede in to ne z val, tako da ga je kar odstranil iz svojih misli. Toda namenom, da bi opredelila sina, ampak da bi se v takšni situaciji, ki je mejila na paniko in ki ga je pritoževala nad grobim vedenjem svojega moža. postavljala pred izbiro med polnim življenjem in Očeta ni videl umreti, vendar se je zelo dobro beračenjem v iskanju druge partnerke, s katero bi spomnil pogreba, pripravam se je namreč posve- si lahko delil le suhoparno, prazno življenje, je tisti til kar sam. Oče je ponoči umrl v rodnem kraju, sum pritiskal, se dvigal z dna njegovih misli in se izdihnil je v bolnišnici. Na misel so mu prihajale širil na površju. podobe s pogreba, ki se je odvijal mrzlega februar- Spomnil se je, da se je nekega dne soočal s pro- ja pod posebno sivim nebom; dan prej je deževalo blemom svojega nestrpnega značaja in sicer z dra- in ponoči je snežilo. Ceste so bile pokrite s tanko gim prijateljem, edinim, ki mu je ostal zvest. Delo- preprogo živega ledu in veter je v ponorelih vrtin- ma je to storil za šalo in deloma z namenom, da bi cih dvigal v zrak rahel snežni metež. Sprevod se je razumel, kam ga lahko popeljejo njegove slutnje. premikal po polžje in gorje, če bi pospešili, tvegali »Včasih, ko se razjezim, se mi zdi, da se obna- bi, da bi drug za drugim zavozili v jarek. šam tako kot moj oče.« Pokopališče, tam so bili pokopani očetovi starši, »V kakšnem smislu?« ga je vprašal prijatelj, ki je bilo majhno, obdano z drevesi, njihove veje so ni razumel. se neprestano premikale pod sunki ledenega ­vetra.

44 | MLADIKA 6 • 2020 POLETNO BRANJE

Jama je pripadala starim staršem, spretno so jo iz­ Čutil je močan nagon, da bi se vrnil na kraj po­ kopali z lopato in s krampom, tako da je bil rez v kopališča, da bi se zazrl v očetov nagrobni kamen, rdečo zemljo viden ob straneh. Ko so krsto spu­ strmel v njegovo podobo, uokvirjeno v majhnem stili v jamo in jo položili na dno, je začutil, kako porcelanskem portretu. Zadnjič, dolgo pred tem, je z dna jame »vdahnil« duh svojega očeta. Želel ko je obiskal očeta, je ob pogledu na to fotografi jo je preprečiti, da bi očeta pokopali z njegovim te­ dobil vtis, da med njima še vedno lebdijo nerešena lesom, saj to v njegovih občutkih nikakor ni bilo vprašanja. Končno je razumel, kaj mora storiti: vr­ truplo, čeprav se ga je bil dotaknil, preden so zaprli niti se mora tja in narediti tisto, česar prej ni storil. hrastov pokrov, da bi se prepričal, da ni bilo več Odleglo mu je, začutil je dolgo pričakovano toplo. Jasno je bilo, da se želi nekako zoperstaviti olajšanje in pomislil, da lahko nekaj takega pove temu, da oče preide na drugi svet, in sicer tako, da svoji partnerici in da ga bo ona poslušala in morda bi dovolil, da bi očetovo truplo nadaljevalo svojo tudi razumela. Toda najprej je moral narediti nekaj pot, medtem ko bi zadržal v sebi njegov duh. drugega. Preoblekel se je in odšel k njej v kuhinjo, kjer Ko je sedel na kavču, je pomislil, da je morda je nalagala posodo v pomivalni stroj. Presenečeno v tistem trenutku tudi vsrkal slab značaj starega, je ugotovila, da gre, tako ga je izgubljeno vprašala: gospodovalnega očeta. Daroval je svoje telo, da bi »Kam pa ti?« očetu zagotovil nesmrtnost. Gostil ga je v sebi, z Rahlo jo je poljubil na usta, kot je to storil, ko je njim delil svoje misli in predvsem svoja ravnanja. bilo vzdušje doma sproščeno. Nato je stopil skozi Zdaj je spoznal, v kolikšni meri je bil spomin na vhodna vrata, in ko je hitel po stopnicah navzdol, očetov pogreb – še posebej na trenutke, ko so moža­ ji je odgovoril: karji spustili krsto na dno jame, medtem ko so nje­ »Grem … pokopat očeta.« gove oči skušale prodreti onkraj tistega lakiranega, »Kaj si rekel?« Komaj je zaznal njene besede, gladkega lesenega pokrova, s katerim se, kdo ve za­ ki so mu prihajale s stopnišča, toda že je stopil iz kaj, v naši kulturi prekrivajo mrtveci – sad domišlji­ hiše, ko so tista presneta hišna vrata glasno zaloput­ je, vedel pa je, da mora biti za tem nekaj resničnega, nila za njim, ker hišnik še vedno ni poskrbel, da bi česar se ne da razumeti in niti ne razložiti, vendar ga jih dal popraviti. to lahko razbremeni sedaj, ko je vse jasno.

Literarn natečaj Revija Mladika razpisuje XLIX. na gradniMladik Ro ko pi si mo rajo 2020 biti opre mljeni sa mo z ge­ literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno (ne v slom. Toč ni po datki o avtorju in naslov naj bodo tiskanih izdajah in tudi ne na družbenih omrež­ v za prti kuverti, opremljeni z istim geslom. Tek­ jih) kratko zgodbo ali ci klus pesmi v slovenskem sti v prozi naj ne presegajo de set tipkanih strani jeziku. ( oziroma 25.000 znakov Times New Roman, 12 Na razpolago so sledeče nagrade: pt), ciklus poezije pa naj predstavlja sa mo iz bor najboljših pesmi (največ deset). Tek ste lah ko pošljete tu di po elektronski pošti PROZA POEZIJA na [email protected]. V eni priponki naj Prva nagrada 500 € Prva nagrada 300 € bo prispevek z geslom, v drugi pa osebni podatki. Druga nagrada 300 € Druga nagrada 150 € Mnenje ocenjevalne ko misije, ki jo določi Tretja nagrada 250 € Tretja nagrada 100 € odbor Mladike, je dokončno. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob Prešer novem dne vu na javni prireditvi in Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo v medijih. Nagrajena de la bodo objavljena v pretipkanih iz vodih (format A4) na naslov letniku 2021. Ob javljena bo do lahko tudi nena­ MLADIKA, uli ca Doni zetti 3, 34133 TRST, grajena de la, za katera bo komisija mnenja, da do 31. OKTO BRA 2020. so primerna za objavo.

MLADIKA 6 • 2020 | 45 Prebrali so za vas:

Marija Pirjevec predhodno že objavljene v znanstvenih in strokovnih Tržaška branja revijah, zbornikih ali širši kulturni publicistiki med leto­ ma 1997 in 2018. Literarnozgodovinski prispevki, ki jih je avtorica ob V svojem obsežnem peda­ tokratni ponovni objavi predelala, priredila in dopol­ goškem in raziskovalnem delu nila, so razdeljeni v dva osrednja vsebinska razdelka, se literarna zgodovinarka Marija in sicer Književna pota in Postanki. Prvi zajema neko­ Maja Smotlak Pirjevec (1941) že vrsto let po­ liko daljša besedila, ki segajo od obravnave ključnih sveča slovenskemu leposlovju literarnih dosežkov slovenskih razsvetljencev Marka

PREBRALI SO ZA VAS v njegovih različnih razvojnih obdobjih, ob čemer se s Pohlina, Feliksa Deva, Valentina Vodnika in Žige Zoisa posebnim zanimanjem loteva slovenske književnosti preko romantika Franceta Prešerna, osrednjega pred­ na Tržaškem, ki je v svojevrstnem dialogu z italijanskim stavnika slovenske moderne Ivana Cankarja, Srečka kulturnim prostorom. Vse to se odraža tudi v številnih Kosovela, razpetega med intimizem in avantgardo, vse znanstvenih delih, ki jih je napisala, strokovnih zbornikih do sodobnikov Borisa Pahorja, Alojza Rebule ter Ivanke in vrsti antologijskih izborov slovenske književnosti, ki Hergold. V tem sklopu je še posebej zanimiv prispe­ jih je uredila. Najnovejša potrditev njenega večletnega vek z naslovom Italijansko branje Ivana Cankarja, ki raziskovalnega dela nosi naslov Tržaška branja (Mladika, prinaša splošno manj poznane informacije o preboju Trst 2020). To je knjiga, v kateri so zbrane nekatere njene Cankarjevih literarnih del, zlasti Hlapca Jerneja in literarnozgodovinske študije o slovenskem leposlovju, Martina Kačurja, v italijanski literarni prostor. V drugem predvsem o slovenski tržaški književnosti, ki so bile vsebinskem sklopu, Postanki, pa so zbrana nekoliko

Hans Rosling z Olom Roslingom akademije znanosti in številnih humanitarnih organiza­ in Anno Rosling Rönnlund cij. Za BBC je izdelal tri dokumentarne filme: o statistiki, o rasti prebivalstva in o tem, kako izkoreniniti revščino v Faktografija svetu. Predaval je na najvišji ravni in njegovih deset pre­ davanj TED ima več kot 35 milijonov ogledov. TED je kra­ »Ta knjiga je zadnja bitka tica za tehnologijo (technology), zabavo (entertainment) mojega življenjskega poslanstva, v in oblikovanje (design). Ameriška neprofitna organizacija Magda Jevnikar okviru katerega si že od nekdaj pri- je leta 1984 začela organizirati predavanja, na katerih zadevam bojevati se proti pogubni so izbrani predavatelji lahko predstavili svoje zamisli za

PREBRALI SO ZA VAS svetovni nevednosti. Je moj zadnji poskus vplivati na izboljšanje sveta. Dejavnost se je razmahnila in razširila svet: spremeniti način razmišljanja ljudi, ublažiti njihove tudi v druge države, gostje obravnavajo najrazličnejše nerazumne strahove in preusmeriti njihovo energijo v probleme in danes si predavanja lahko ogledamo tudi plodne dejavnosti.« na spletu, in to celo s podnapisi v več kot sto jezikih. S temi besedami je švedski zdravnik, raziskovalec, Hans Rosling si je z neutrudnim delom prislužil veliko profesor in predavatelj Hans Rosling predstavil svojo priznanj: leta 2009 ga je revija Foreign Policy uvrstila zadnjo svetovno uspešnico Factfulness, ki je izšla leta med 100 vodilnih mislecev na svetu, revija Fast Company 2018, eno leto po avtorjevi smrti. Zdaj jo imamo tudi ga je dve leti pozneje izbrala za enega izmed 100 najbolj v slovenskem prevodu po zaslugi ustvarjalnih ljudi, leta 2012 pa ga je ted­ založbe Učila iz Tržiča. Naslov knjige v nik Time proglasil za enega izmed 100 celoti nam že napoveduje vsebino tega najvplivnejših ljudi na svetu. esejističnega dela: Faktografija. Deset S sinom Olom in snaho Anno je razlogov, zakaj se motimo o svetu – in ustanovil fundacijo Gapminder, kjer si zakaj mu gre boljše, kot mislimo. prizadevajo za širjenje svetovnega nazo­ Najprej nekaj besed o tem, kdo je ra, ki temelji na dejstvih. Faktografija je Hans Rosling. Njegova življenjska pot namreč prav to: premagovanje neved­ je bogata in razgibana. Študiral je me­ nosti, predsodkov in zmotnih prepričanj dicino in statistiko, na Švedskem in v s poznavanjem in preučevanjem dejstev. Indiji, delal kot zdravnik v Mozambiku, Do njih lahko pridemo s pomočjo podat­ kjer je odkril paralitično bolezen, ki je kov, le­te pa nam dajejo na razpolago danes znana kot konzo, postal profesor številne organizacije, začenši z Orga­ mednarodnega zdravja, bil svetovalec nizacijo združenih narodov. Svoje ideje Svetovne zdravstvene organizacije je Hans Rosling hotel širiti učinkovito in in Unicefa, soustanovitelj Zdravnikov privlačno, sin Ola in snaha Anna sta med brez meja na Švedskem, član Švedske drugim razvila grafično plat predavanj

46 | MLADIKA 6 • 2020 krajša besedila, ki se še bolj izrazito osredotočajo na leposlovnih del izbranih piscev in pisk, zaradi katerih so slovenske avtorje in avtorice iz Italije. Marija Pirjevec se ti po avtoričini presoji prepoznavni in vredni literarno­ tako posveti pesniškemu ustvarjanju Borisa Pangerca, zgodovinske ter bralske pozornosti. Pristop je zelo jasen Miroslava Košute in Marije Kostnapfel, temu pa sledijo in bralcu prijazen, saj se ne ovija v odvečno in hermetič­ predstavitve posameznih knjižnih izdaj, no besedičenje, ki je za marsikaterega na primer knjige intervjujev novinarja avtorja in avtorico znanstvenih besedil Jožeta Horvata s slovenskimi pisci iz zmotno sinonim strokovnosti. Marija Italije Navdih in besede, zbornika Po/ Pir jevec je nedvomno ena tistih literar­ etika slovenstva, posvečenega opusu nih strokovnjakinj, ki obvlada dragoce­ Borisa Pahorja, zbirke esejev literarnega no zmožnost, da kompleksne koncepte zgodovinarja Mirana Košute Krpanova razjasni na preprost način, dostopen sol in pesnika Miroslava Košute Teža širokemu krogu naslovnikov. Njena sončnega ter znanstvene monografije Tržaška branja so tako lahko za nekoga, Marije Kacin Žiga Zois in italijansko ki šele začenja bolj poglobljen študij gledališče. Poglavje se zaključuje s slovenke književnosti, nastajajoče na pregledom literarnozgodovinskega slovenski zahodni narodnostni meji, opusa Lojzke Bratuž. nadvse všečen uvod vanjo, za nekoga, Prispevki, ki jih zajema knjiga Tržaš­ ki mu je omenjena tematika že dobro ka branja, prinašajo tako predvsem ana­ poznana, pa prijetna obnovitev in v lizo jezikovnih in tematskih značilnosti določeni meri tudi dopolnitev znanja.

in animacijo, Anna pa si je zamislila Dolarsko ulico, kjer s Koliko ljudi na svetu ima vsaj delen dostop do elek- fotografijami predstavlja stanje v svetu. trike? In kako se je vse sploh začelo? Ko je Hans Rosling Gre za pomembna vprašanja, za katera bi vsakdo do­ nastopil profesorsko službo na stockholmski fakulteti za mneval, da pozna pravilne odgovore. Profesor Rosling mednarodno zdravje, je hotel ugotoviti, kolikšno znanje pa je ugotovil, da sploh ni tako. Zanimalo ga je, zakaj imajo študentje. Postavil jim je nekaj preprostih vprašanj tolikšna nevednost, kaj ljudi pogojuje in zavaja v zmoto. in odkril, da so sicer zelo izobraženi slušatelji hudo neved­ Z učinkovito sintagmo je človeški pristop do resnično­ ni. Ko je ista vprašanja postavil tudi najrazličnejšim stro­ sti poimenoval »dramatični svetovni nazor«, nato pa je kovnjakom, politikom, podjetnikom, celo nobelovcem, in temeljito prerešetal deset nagonov, ki bistveno vplivajo ugotovil, da so rezultati zelo slabi, se je začel spraševati, na človekovo mišljenje in ga izoblikujejo. Ti so: prepadni kaj je temu vzrok. Na podlagi branja in raziskovanja je nagon, nagon po negativnosti, premočrtni nagon, nagon prišel do pomembnih spoznanj in jih nato sistematično po strahu, velikostni nagon, posploševalni nagon, nagon obdelal. V knjigi Faktografija je celih 20 strani bibliogra­ usode, nagon po enem vidiku, nazadnje pa še krivdni in fije v drobnem tisku! To je prvi dokaz, da je Roslingovo nujnostni nagon. delo temeljito. Osrednje besedilo dopolnjujejo izčrpne Vsakemu je odmeril po eno poglavje, ki se zaključuje opombe, risbe, fotografije, grafikoni in zahvale res števil­ s povzetkom. Avtor nas spremlja od poglavja do poglav­ nim ljudem, ki so na ta ali oni način avtorju in njegovima ja kot prijazen, iskren, dovtipen in jasen mentor. Pred­ sodelavcema pomagali v vseh letih raziskovanja. vsem pa nam postreže s kopico nedvoumnih podatkov. Hans Rosling je izdelal trinajst ključnih vprašanj o Ko knjigo preberemo, se zavemo, da ima Rosling poznavanju sveta. Naj jih tu navedemo le nekaj, tako da nedvomno prav, kadar trdi, da živimo v svetu, ki je v zad­ si lažje predstavljamo, za kaj gre. Najdemo jih tudi na njih dvajsetih letih ogromno napredoval, tako da je res­ spletu in lahko poskusimo odgovoriti nanje. ničnost veliko boljša, kot si jo predstavljamo. Seveda se Koliko deklic danes dokonča osnovno šolo v vseh svet nenehno spreminja in danes smo priča pandemiji, državah z nizkimi dohodki na svetu? katere razsežnosti bomo spoznali v naslednjih mesecih. Kje živi večina svetovnega prebivalstva? Zato nas gotovo zanima, katera svetovna tveganja je V zadnjih dvajsetih letih se je delež svetovnega prebi- profesor Rosling navedel v svoji knjigi iz leta 2018. Citi­ valstva, ki živi v skrajni revščini, skoraj podvojil, ostal bolj ramo: »Peterica tveganj, ki me najbolj skrbi, so svetovna ali manj enak, ali se je skoraj prepolovil? pandemija, finančni zlom, svetovna vojna, podnebne Kakšna je pričakovana življenjska doba na svetu spremembe in skrajna revščina.« danes? Knjiga Faktografija, ki jo je napisal Hans Rosling z Kako se je število smrti na leto zaradi naravnih nesreč Olom Roslingom in Anno Rosling Rönnlund, je Bill Gates spremenilo v zadnjih sto letih? označil za eno izmed najpomembnejših knjig, kar jih je Koliko zdaj eno leto starih otrok na svetu je bilo ce- prebral, in za nepogrešljiv vodnik po treznem razmiš­ pljenih proti kakšni bolezni? ljanju o svetu.

MLADIKA 6 • 2020 | 47 IZ TISKARNE

V TEJ RUBRIKI PONUJAMO SEZNAM NOVEJŠIH DEL SLOVENSKIH AVTORJEV V ITALIJI

N. R.

Tržaška branja, Mladika, Trst Županovi iz Lonjerja, Krožek za 2020, 264 strani družbena vprašanja Virgil Šček­ Tržaška branja so najnovejše delo Mladika, Trst 2019, 208 strani literarne zgodovinarke in razi­ Knjiga je posvečena lonjerski skovalke Marije Pirjevec. So izbor rodbini Županovih, ki je dala tri literarnozgodovinskih študij in znane narodne delavce: duhov­ interpretacijskih prikazov sloven­ nika Antona Čoka, ravnatelja ske književnosti, katerih tematska Andreja Čoka in politika Iva črta sega od 18. stoletja mimo tradicionalne in Marija Čoka. Objavlja prispevke novodobne klasike (Zois–Prešeren–Cankar–Koso­ Lide Debeljak Turk, Tomaža Simčiča, Gorazda Baj­ vel), osredinjena pa je v književno sodobnost, še ca, Franja Batagelja, Andreja Čoka in Ondine Pečar. posebej tržaško (Al. Rebula, B. Pahor, Mir. Košuta in Uredil jo je Ivo Jevnikar. Delo je 41. zvezek iz zbirke še vrsta drugih avtorjev in avtoric). Izbor esejev in belih priročnikov krožka Virgil Šček. zapisov sestavlja 18 enot.

Izbral sem srednjo pot, ZTT EST, Nož in jabolko, Slovenska mati­ Trst 2020, 212 strani ca, Ljubljana 2019, 136 strani V zapisu Marjana Žiberne so v Gre za novo izdajo romana knjigi zbrani spomini in priče­ Ivanke Hergold, napisanega v vanja Rudija Pavšiča, ki je 22 let obliki fragmentarnih dnevniških predsedoval Slovenski kulturno zapisov iz enega dneva življenja gospodarski zvezi. Knjiga ob Herte Jamnik. Spremno besedo Pavšičevem pogledu na preho­ je napisal literarni zgodovinar jeno pot ponuja tudi širši prerez Boris Paternu. življenja Slovencev v Italiji. Objavljeni so tudi misli in pričevanja njegovih ožjih sodelavk in sodelavcev Alojz Rebula 1914–2018. ter prijateljev: Aceta Mermolje, Milana Kučana, Iole Dokumentarna monografija, Namor, Tatjane Rojc, Maurizia Tremula, Marjana Mladika, Trst 2019, 132 strani Šturma ter Vojka Volka. Publikacija vsebuje tudi Monografijo, ki jo je pripravil fotografsko gradivo. France Pibernik, sestavlja sedem poglavij, v katerih se Črni obroč, Mladika, Trst 2020, v besedi in sliki izriše življenj­ 144 strani ska in umetniška pot Alojza Roman Črni obroč je četrto Rebule. Knjiga je bogata s črno-belimi fotografija­ romaneksno delo pesnika in mi. Izšla je ob prvi obletnici smrti Alojza Rebule. pisatelja Marija Čuka. Dogajalni prostor in čas tega romana je Bilo je nekoč, Mladika, Trst 2019, Trst v zloglasnem letu 1920, za­ 128 strani znamovanem s fašističnim na­ Knjiga je izbor črtic in drugih siljem, ki je zadal smrtni udarec anekdotičnih avtobiografskih gospodarskemu in kulturnemu razcvetu Slovencev zapisov Aleksandra Furlana - v Italiji. Črni obroč je napisan v hitrem, vrtoglavem Šandrina o življenju v tržaški četrti slogu in prepleta številne usode in osebne trage­ Barkovlje v prejšnjem stoletju. dije, odkriva zanimive zgodovinske okoliščine in Spremno besedo v zbirko je napi­ objektivna dejstva, kar nadgrajuje z literarno fikcijo. sal Ladi Vodopivec. Je prvi roman o požigu Narodnega doma v Trstu.

48 | MLADIKA 6 • 2020 IZ TISKARNE

Vzponi iz brezna stiske, GMD, Mahničeva estetika in literarna Gorica 2019, 194 strani kritika, GMD, Gorica 2019, V devetih proznih sestavih avtori­ 238 strani ca, socialna delavka Kristina Mar­ V tem delu Ivo Kerže analizira telanc razgrinja zgodbe družbeno filozofske osnove estetike kato­ zapostavljenih posameznikov, liškega misleca in škofa Antona obremenjenih s psihološkimi Mahniča (1850–1920) ter prikaže, težavami in problemi, ki pestijo kako je ta izhodišča Mahnič upo­ današnjo družbo. rabil pri vrednotenju literarnih del sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev. Delo je uredil in spremni esej napisal Tomaž Simčič. Med Biršo, Vrbačno in Prevalo. Krajevna, ledinska, vodna, hiš­ na in gorska imena v Gornjem in Tweet dell'anima, ZTT-Vita Acti­ Dolnjem Cerovem in soseščini, va, Trst 2019, 132 strani GMD, Gorica 2019, 132 strani V italijanščino prevedena pesni­ Avtor publikacije s področja ška zbirka Aceta Mermolje Čivk toponomastike v Brdih je Vlado duše (Sfera, 2017). Prevod je opra­ Klemše. Uvodnemu delu sledijo vila Darja Betocchi, ki je zbirko slovarski del in toponomastična tudi uredila in ji napisala spremno karta, ki jo je izdelal Matjaž Klemše. Fotografije je besedo. Objavljeno je vzporedno posnel Silvan Pittoli, arhivske pa krajani in Branko slovensko in italijansko besedilo. Morenčič. Monografija je nastala pod mentorstvom dr. Danile Zuljan Kumar z Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU, ki je tudi urednica knjige. Risalire, Aporema, 2020, 210 strani Risalire je v italijanščini napisan Spomini na Istro, GMD, Gorica romaneskni prvenec Igorja Jo­ 2019, 124 strani gana, tržaškega Slovenca, ki živi Spomine slovenskega duhovni­ v Padovi. V delu pripoveduje o ka Štefana Ceka, ki je služboval Liberu, računalniškem inženirju v različnih krajih slovenske in istrskega rodu, ki se ob upoko­ hrvaške Istre, je iz hrvaščine v jitvi nepričakovano znajde pred slovenščino prevedel Renato novimi izzimi, ki jih predstavljajo ločitev od žene, Podbersič st., zbral in uredil težavno sinovo osamosvajanje in pokojninska ne­ jih je Tomaž Simčič. Cek je leta ustreznost. »Hoja navzgor«, kot se v prevodu glasi 1947 v Lanišću ušel komunističnemu napadu ob bir­ mi 24. avgusta, med katero je bil pretepen msgr. Uk­ naslov, je metafora poti, ki jo v svojem življenju mar, njegov spremljevalec M. Bulešić pa umorjen. Libero mora še prehoditi. Knjiga predstavlja 28. zvezek zbirke Naše korenine. Les Slovènes, Mladika, Trst Ljubo doma. Zgodbe o bivališčih, 2019, 160 strani pohištvu in gospodinjskih apara­ V tem delu Darinka Kozinc pri­ tih, ZTT, Trst 2019, 78 strani poveduje novo zgodbo aleksan­ Knjiga Maše Ogrizek z ilustraci­ drink, mladih deklet, ki so leta jami Tanje Komadina je pravljica 1937 odšla kot varuške, dojilje o posrečeni selitvi sedemlet­ in hišne pomočnice v Egipt. nega Pikija in hkrati ilustrirani Avtorica v delu poudari vlogo pojmovnik, ki prinaša veliko šolskih sester Tržaške province, podatkov o zgodovini bivališč, ki so v Aleksandriji imele azil za tam delujoča pri­ pohištva in gospodinjskih aparatov. Ob knjigi je bil morska dekleta in žene. Spremni besedi sta napisa­ izdan tudi delovni zvezek. la Megi Rožič in Jernej Vidmar.

MLADIKA 6 • 2020 | 49 ANTENA

ČRNI OBROČ IN RAZPRAVE O NARODNEM DOMU NOVA UREDNICA V zamejstvu in matici si kar sledijo javne predstavitve romana SLOVENSKE MATICE Marija Čuka Črni obroč, ki je izšel pri Mladiki in govori o požigu Ker je tajnica-urednica Sloven­ Narodnega doma v Trstu pred sto leti. Tretji program Radia Slo­ ske matice dr. Ignacija Fridl Jarc venija Ars pa je 3. julija začel predvajati zvočno knjigo, posneto postala državna sekretarka na po tem romanu, ki jo je izdala slovenska RTV. Zgodbo pripove­ Ministrstvu za kulturo, je upravni duje tržaška igralka Patrizia Jurinčič Finžgar. Nadaljevanja so odbor društva na podlagi javnega programirali do same obletnice 13. julija. razpisa sklenil, da s 1. julijem po­ O preteklosti in perspektivah Narodnega doma so v Ljubljani stane tajnica-urednica Slovenske predavali trije tržaški poznavalci: Ivo Jevnikar in Tomaž Simčič matice mag. Miljana Cunta. Gre 23. junija v Slovenskem zgodovinskem društvu za novejšo in za pesnico, prevajalko in kulturno sodobno zgodovino, Bojan Brezigar pa 30. junija v Slovenskem organizatorko, ki se je rodila leta društvu za mednarodne odnose. 1976 v Šempetru pri Gorici, živi Tržaška zgodovinarja dr. Gorazd Bajc in dr. Borut Klabjan za pa v Ljubljani. Med drugim je bila jesen napovedujeta izid monografije o Narodnem domu pri za poezijo svojčas nagrajena na Cankarjevi založbi. literarnem natečaju Mladike.

KONEC VITE NUOVE Tržaški škofijski tednik UMRL JE ZGODOVINAR DR. IVO BANAC Vita Nuova, ki je izhajal vse V Zagrebu je 30. junija od leta 1920, od konca junija umrl eden najvidnejših ne izhaja več. Zaradi finanč­ hrvaških intelektual­ nih težav in slabe razširje­ cev, zgodovinar prof. nosti je tako sklenil tržaški Ivo Banac. Rodil se je 1. škof. Časopis je preživel marca 1947 v Dubrov­ različna, nekoč tudi izrazito niku. Istega leta se je protislovenska obdobja. oče umaknil v Združene države, leta 1959 pa se mu je z materjo pridružil. SIMPOZIJ O SPRAVI Iz zgodovine je diplomi­ Slovenska akademija ral na univerzi Fordham znanosti in umetnosti je v New Yorku, magistriral in doktoriral pa na univerzi Stanford 24. junija priredila v Ljubl­ v Kaliforniji. Tam se je tudi zaposlil na oddelku za zgodovino jani simpozij Slovenska in jezikoslovje, od leta 1977 do 2009 pa je predaval zgodovino sprava. Program je obsegal vzhodne in jugovzhodne Evrope na univerzi Yale. Istočasno je v referate 15 akademikov letih 1994–99 predaval v Budimpešti, od leta 2008 dalje pa na in strokovnjakov, ki se na filozofski fakulteti v ­Zagrebu. različnih področjih ukvarja­ V angleščini in hrvaščini je napisal vrsto študij o nacionalnem jo s povojnimi poboji in vprašanju v Jugoslaviji, o kominformu v Jugoslaviji, hrvaškem razklanostjo slovenskega katolicizmu, nazadnje je zbiral gradivo o zatrtju »hrvaške po­ naroda. Predsednik repub­ mladi« v začetku 70. let. Kot je v občutenem nekrologu napisal like Borut Pahor je pred njegov učenec dr. Stipe Kljaić, sta mu bila vodilo resnica in svo­ dogodkom pripravljalnemu boda. Bil je domoljub in svetovljan, veren katoličan, politično pa odboru izrazil željo, da liberalec angloameriškega kova. Kot tak se je nekaj let udejstvo­ bi SAZU pripravil izjavo o val tudi v hrvaški politiki. Od demokratizacije dalje je javno, tudi spravi, ki naj bi jo odobril polemično posegal v bran vrednot demokracije. Državni zbor.

50 | MLADIKA 6 • 2020 ANTENA

ROG 2020 POSLOVIL SE JE Zaradi pandemije sta bili ALEKSANDER FURLAN – ŠANDRIN 6. junija maša in spominska slovesnost v Kočevskem rogu Po dolgi bolezni je 13. junija v Trstu preminil narečni ob 30-letnici prve, množično pesnik in pisatelj, kulturni delavec, po poklicu sicer mizar v obiskane maše na območju tržaškem pristanišču Slovenec Aleksander Furlan, znan tudi povojnih morišč in takratnega kot Šandrin. Rodil se je 21. junija 1934 na Greti, vendar se je simbolnega pogreba okrnje­ družina kmalu preselila v Barkovlje, kjer je ostal do smrti in ni. Udeležba je bila omejena, kjer je vzljubil krajevno narečje. Pri Mladiki je leta 2007 izdal dele slovesnosti pa je tistega zbirko narečnih poezij An popudan, leta 2019 pa zbirko črtic in naslednjega dne predvajala Bilo je nekoč. nacionalna televizija. Kot navdušen pevec je nastopal z Vrabčevim zborom Gallus, Letošnja novost je bila v pel pa je tudi v cerkvenem zboru v Barkovljah, v mešanih prizorišču. Srečanje ni bilo pred zborih Milan Pertot in Marij Kogoj, v združenem zboru Zveze kapelo Pod Krenom, temveč pri cerkvenih pevskih zborov v Trstu, pri kateri je bil tudi odbornik breznu pod Macesnovo gorico, in zavzet organizator. Dejaven je bil tudi v domačem barkovl­ kjer tečejo postopki za prekop janskem društvu in Svetu slovenskih organizacij. žrtev, ki so tam bile po dose­ Stranko Sloven­ danjih izsledkih pretežno slo­ ska skupnost je do venske, kar ne velja za morišče leta 2011 kaki dve Pod Krenom. Somaševal je du­ desetletji zastopal cat duhovnikov pod vodstvom v sedanjem rajon­ predsednika Slovenske škofov­ skem svetu tržaške ske konference, ljubljanskega občine za Rojan, nadškofa p. Stanislava Zoreta Greto, Barkovlje, in novomeškega škofa Andreja Kolonjo in Škorkljo, Glavana. Pel je oktet cerkvene­ saj je bil izvoljen ga mešanega pevskega zbora na volitvah 1993, Andrej Vavken iz Cerkelj na 1997, 2001 in 2006, Gorenjaskem pod vodstvom a v rajonski svet je Damjane Božič Močnik. zaradi zamenjave Udeležence je pozdravil svetovalcev prišel predstavnik Nove Slovenske še prej. zaveze Peter Sušnik, po maši pa je Jasmina Rihar prebrala govor predsednika te orga­ UMRL JE P. TITO MAGNANI nizacije, ki je z župnijo Kočevje V bolnišnici v mestecu Feltre pri Bellunu je 19. junija preminil mi­ soprirediteljica komemoracij, norit p. Tito Magnani, ki je zelo zaslužen za zagon beatifikacijskega Matije Ogrina, nakar sta nasto­ postopka za mučeniškega p. Placida Corteseja. Rodil se je 8. aprila pila predsednik vlade Janez 1928 v vasi Segno di Taio na Tridentinskem, bil krščen za Domenica Janša in predsednik države in 11 let star stopil v semenišče v Camposampieru pri Padovi. Tam Borut Pahor z zelo pomenljivi­ je nazadnje tudi bival in tam so ga pokopali, čeprav je bil zadnje ma govoroma. leto v minoritskem domu za ostarele v Pedaveni. Oba predsednika sta se kas­ Večne zaobljube je naredil leta 1950, v duhovnika pa je bil neje na kraju poboja poklonila posvečen leta 1954. Opravljal je več odgovornih služb, tudi kot še skupini vidnih predstavnikov vzgojitelj in redovni predstojnik. Nekaj let je bil tajnik minoritske OF, ki jih je protikomunistična province sv. Antona, vrsto let pa vicepostulator za beatifikacijske stran na nemški ukaz umorila postopke. Že leta 1981 je napisal prvi sintetični življenjepis p. v Smrečju pri Turjaku tik pred Corteseja v italijanščini (v slovenščini je o njem pisal Vojko Arko v koncem vojne, pokopani pa so Argentini že leta 1967). v Ljubljani.

MLADIKA 6 • 2020 | 51 ANTENA

VLOGA KROVNIH ORGANIZACIJ ROJSTVA PREŠERNOV SKLAD Inštitut za narodnostna vprašanja je V SLOVENIJI Državni zbor je 16. junija v Ljubljani izdal 84. številko svoje revije V Republiki Sloveniji se potrdil predlog vlade o ses­ Razprave in gradivo, ki je prosto dos­ je v lanskem letu rodilo tavi novega 15-članskega topna na spletu (https://rig-td.si/sl/arhi­ 19.328 otrok (257 manj upravnega odbora Prešer­ v/?function=84). V njej sta med drugim kot leta 2018): 9.977 novega sklada. V njem sta razpravi Dejan Valentinčiča Nekaj dilem moškega in 9.351 žen­ ugledna člana iz zamejstva: glede koncepta krovnosti pri slovenskih skega spola. Kar 55,7 % goriški časnikar in pesnik zamejskih organizacijah ter Sare Brezi­ njihovih mater ob porodu Jurij Paljk, sicer rojen na Vi­ gar in Zaire Vidau Vloga slovenskih krov­ ni bilo poročenih, njihova pavskem, in koroška pevka nih organizacij SKGZ in SSO pri politični poprečna starost pa je Bernarda Fink Inzko, sicer participaciji Slovencev v Italiji. znašala 31 let in 1 mesec. rojena v Argentini.

ČASNIKAR SAŠA RUDOLF SE JE POSLOVIL V Trstu je 15. junija po zelo kratki bolezni preminil časnikar in javni delavec Saša Rudolf. Rodil se je 17. decembra 1938 v Ljubljani v družini primorskega politika, časnikarja in šolnika Ivana Rudolfa, ki je bil med vojno organizator primorskih prostovoljcev na Bližnjem Vzhodu. Družina se je leta 1946 združila v Trstu, kjer je Saša ostal do smrti. Po maturi na slovenski realni gimnaziji leta 1957 je začel igrati pri Radijskem odru in sodelovati z Radiom Trst A, kjer je bil leta 1969 stalno nameščen v časnikarskem oddelku. Leta 1990 je bil ime­ novan za slovenskega namestnika glavnega urednika takrat enotnega uredništva, leta 1995 pa za glavnega urednika samostojnega slovenskega uredništva RAI v Furlaniji Julijski krajini. Tistega leta so po dolgoletnih zahtevah stekle televizijske oddaje v slovenščini. Že pred tem je v okviru državne ekipe RAI veliko poročal o svetovnih športnih dogodkih, med osamosvajanjem Slovenije in vojnami na Balkanu pa s prizorišč dramatičnega dogajanja. V pokoj je stopil leta 2003. V mladih letih je deloval v Slovenski demokratski zvezi (SDZ) in Slovenski skupnosti (SSk), v kateri je ostal tudi po izstopu SDZ iz takratne koalicijske stranke. Bil je tudi član tajništva in predsednik po­ krajinskega sveta SSk. V času očetove bolezni in še eno leto za tem je do 1963 urejal glasilo SDZ De­ mokracija. Pisal je tudi za druge liste (glasila SSk, Klic Triglava, Mladika, Novi list, kasneje Novi glas, Primorski rodoljub). Dva mandata (1964–66 in 1966–70) je zastopal SSk v tržaškem pokra­ jinskem svetu. V drugem mandatu je bil tudi pokrajinski odbornik za kmetijstvo, turizem, lov in ribolov. Pozneje je v imenu SSk zasto­ pal pokrajinsko upravo v upravnem odboru Slovenskega stalnega gledališča, kjer je bil podpredsednik. O svojem časnikarskem delu in osebnih doživetjih je Rudolf napisal knjige Olimpijski ogenj in dim (1984), Mundial, Svetovna prven­ stva v nogometu med bliščem in stvarnostjo (1986), Samostojni (2016) in Moj RAI (2018), očetu pa je posvetil knjigo Xolotl, Med resni­ co in domišljijo (1996). Veliko je prispeval k spoznavanju očetovega dela za osvoboditev Saša Rudolf, slikan 7. novembra 2017, ko je bil v Muzeju Primorske, daroval Muzeju novejše zgodovine novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani simpozij o njegovem očetu prof. Ivanu Rudolfu, ki ga je osnovala Slovenije dragoceni očetov arhiv in z Muzejem Irena Uršič (foto: Sarah Poženel, MNZS). sodeloval pri simpozijih ter razstavah.

52 | MLADIKA 6 • 2020 ANTENA

IZ DELOVANJA DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV

Boris Gombač, Marij Čuk in Lojze Peterle (levo) v Društveni gostilni v Gabrovcu pri Trstu; Sergij Pahor in Stojan Lipolt (desno)

Po daljšem premoru zaradi koronavirusa je Društvo slovenskih izobražencev začelo z rednim delovanjem v ponedeljek, 22. junija, ko je v prostorih Društvene gostilne v Gabrovcu v sodelova- nju z založbo Mladika priredilo predstavitev romana Marija Čuka o požigu Narodnega doma Črni obroč. Ob avtorju sta na predstavitvi sodelovala prvi predsednik slovenske vlade Alojz Peterle in zgodovinar Boris Gombač. Naslednji ponedeljek, 29. junija, je na sedežu na Donzettijevi ulici v Trstu predaval arhitekt Stojan Lipolt na temo Dunaj, Trst ter njun vpliv na matični Kras. Predava- nje je pospremil z bogatim likovnim gradivom. V ponedeljk, 6. julija, pa je Jernej Šček vodil zanimiv pogovor z Danijelom Vidmarjem o metodi Montessori. Zadnji večer letošnje sezone je bil v ponedeljek, 13. julija, na Repentabru, na katerega so vabile številne članice Slovenske prosvete in ga posvetile stoletnici požiga Narodnega doma in njegovi vrnitvi slovenski skupnosti v Trstu. Skupina igralcev je podala odlomke iz del Borisa Pahorja Grma- da v pristanu in Marija Čuka Črni obroč. Slavnostni nagovor sta imela Boris Pahor in Marij Čuk. S to prireditvijo je društvo sklenilo svojo okrnjeno sezono in nas vabi na letošnje študijske dneve Draga, ki bodo na vrtu Finžgarjevega doma od 28. do 30. avgusta.

Danijel Vidmar in Jernej Šček (levo); zaključni večer na Repentabru (desno, foto Danilo Pahor)

MLADIKA 6 • 2020 | 53 ANTENA

NOVO VODSTVO DRUŠTVA TIGR PARTIZANI JOŽETA PIRJEVCA Na junijskem občnem zboru Društva za Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, ki je 1. junija ob­ negovanje rodoljubnih tradicij organizacije hajal 80. rojstni dan, je 11. junija v Ljubljani predstavil TIGR Primorske v Kopru je bil za predsednikaa svoje najnovejše delo, monografijo Partizani, ki se izvoljen Gorazd Humar iz Solkana, ki je po 5 na 864 straneh besedila in 80 straneh priloge loteva letih nadomestil Savina Jogana iz Ljubljane. pojava partizanstva v celotni nekdanji Jugoslaviji. Generalna sekretarka je Nataša Nardin. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi.

POSLOVILA SE JE FAŠISTIČNO TABORIŠČE V MONIGU PSIHOLOGINJA NADA BERCE V Trstu je 18. junija preminila psiho­ V Trevisu so se 26. junija končale pobude v zvezi loginja in psihoterapevtka Nada Berce. s postavitvijo spominskih tabel na obzidju vojašni­ Rodila se je 23. junija 1956 v Trstu v ce Cadorin – nekdanjega taborišča – v predmestju družini ravnatelja Otona Berceta in bila je Monigo 9. novembra lani. Da je bilo takrat na obisku vdova po psihiatru Raimondu D’Aroncu. kakih 130 Slovencev iz matice in zamejstva v priredbi Diplomirala je iz psihologije na tržaški Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in Rafaelove družbe leposlovni fakulteti in se izpopolnjevala iz Ljubljane, smo v Mladiki že večkrat omenili. Šli so iz pedopsihiatrije na univerzi v Ljubljani. po sledovih slovenskih internirancev med vojno in Nekaj let je poučevala na slovenskih šo­ beguncev po vojni v Višku, Monigu in Zermanu. lah, nato je vrsto let delala na slovenskem Že takrat je zgodovinarka prof. Francesca Me­ odseku psihopedagoške službe Tržaške neghetti slovenskim gostom predstavila drugo, zdravstvene ustanove, ki ga je tudi vodila. dopolnjeno izdajo svoje obsežne knjige o vseh Leta 2014 je odprla svojo ambulanto za vidikih fašističnega koncentracijskega taborišča v otroško psihologijo in splošno psihotera­ Monigu. Pandemija je zavodu ISTRESCO, ki je izdal pijo, kar je pozneje s sodelavci razširila na monografijo, prekrižala številne nadaljnje pobude, alternativne oblike zdravljenja z ambu­ ob rahljanju varnostnih ukrepov pa je ob okrogli mizi lantami v Trstu in Vidmu, občasno tudi zbral nekatere protagoniste novembrskega dogodka. Rimu. Predavala je tudi klinično psiholo­ Srečanje je uvedla nova predsednica zavoda ISTRES­ gijo na specialističnem študiju psihiatrije CO Francesca Gallo, prisotne je pozdravil župan iz na tržaški univerzi. Življenje jo je močno Trevisa Mario Conte, nato je spregovoril poveljnik preizkušalo, nikoli pa zlomilo. vojašnice Cadorin polk. Massimo Alessio. Časnikar Ivo Jevnikar je povzel podatke o Slovencih tako v koncentracijskem kot v begunskem taborišču. Avtori­ CIRILMETODIJSKO SLAVJE ca pa je razčlenila novosti obogatene 2. izdaje. Na nedeljo, ko Slovenci obhajamo praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, je bilo 5. julija tradicionalno slavje v Marijinem svetišču na Vejni na kraškem robu nad Trstom. Ob oltarju je bilo devet duhovnikov in en diakon. Med njimi sta bila zlatomašnik iz Cerknice, salezijanec Metod Lampe, ki službuje na Opčinah, in vipavski srebrnomašnik Marjan Škvarc, ki je župnik na Pivki. Po maši zaradi ukrepov v zvezi s pandemijo ni bilo procesije, verniki pa so se posto­ poma zbrali še pri oltarju z mozaikom svetih bratov, ki ga je ustvaril Tone Kralj. Predstavitev knjige o taborišču v Monigu v Viteški loži v Trevisu: zaščitne maske in »socialna razdalja« (foto: Gian Pel je združeni zbor Zveze cerkvenih Domenico Mazzocato, ISTRESCO). pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Alenke Cergol.

54 | MLADIKA 6 • 2020 ANTENA

KORESPONDENCA ALEKSANDER ROJC – EDVARD ZAJEC V Ljubljani so 4. junija predstavili knjigo Pisma (1980–2018), ki vsebuje izbor 88 pisem, ki jih je strokov­ njak za računalniško grafiko in slikar prof. Edvard Zajec (Trst, 1938 – Syracuse, 2018) v obdobju 1980–2018 poslal tržaškemu prijatelju glasbeniku prof. Aleksandru Rojcu (za njegova pisma ni jasno, če so se ohranila), obravnavajo pa poleg osebnih in družbenih zadev žgoča vprašanja sodobne likovne in glasbene umetnos­ ti. Pri založbi Delak so jo uredili Dora Ahmat, Meta Kojc in Dragan Živadinov. Uvodno besedilo je prispeval Aleksander Rojc, o Zajcu pa v intervjujih razmišljajo še Matej Mljač, Vladimir Vremec in Aleksander Rojc.

PRIHODNOST KOROŠKIH SLOVENCEV V ITALIJANŠČINI Celovška Mohorjeva družba je prve dni julija priredila v Celovcu Arhitekt Igor Jogan (Trst, tridnevno mednarodno konferenco v obeh deželnih jezikih Prihodnost 1946), ki živi v Padovi, koroških Slovenk/Slovencev 100 let po koroškem plebiscitu. V imenu služboval pa je na univerzi prirediteljev je številnim uglednim gostom (tudi avstrijski ministrici v Benetkah ter na deželni za integracijo in manjšine Susanne Raab) sodirektor Mohorjeve Karl upravi Veneta, je v italijan­ Hren izrazil pričakovanje, da bo vsaj po sto letih prišlo do preobrata v ščini izdal svoj prvi roman neprekinjenem procesu asimilacije koroških Slovencev. Sredi julija bo Risalire (Priti na površje). na spletu video-posnetek srečanja (www.mohorjeva.at/kongress2020), Izšel je pri založbi Aporema jeseni pa bosta izšla zbornik in zgoščenka z vsem gradivom. v Legnanu. Avtor sicer tudi prevaja iz italijanščine v slovenščino in obratno. KIP NADŠKOFA SANTINA POTRJEN DEKAN DR. Beneški časnikar, pesnik Na pročelje tržaške stolnice sv. MIRAN SAJOVIC SDB in prevajalec Miha (Michele) Justa, kjer so že kipi nekdanjih Slovenskega duhovnika, Obit (Ludwigsburg, 1966) škofov Piccolominija, Scarlicchia salezijanca dr. Mirana Sajovica je pri založbi Qudulibri v in Rapicia, so 29. junija odkrili kip (Celje, 1970), ki je redni profe­ Bologni izdal novo zbirko msgr. Antona Santina (Rovinj, sor krščanske antične latinske pesmi La balena e le foglie 1895 – Trst, 1981), ki je bil v letih literature na Fakulteti za krš­ (Kit in listje). Večina jih je 1933–38 škof na Reki, nato pa 37 čansko in klasično literaturo napisanih v italijanščini, let tržaško-koprski škof (od leta Salezijanske papeške univerze štiri pa v beneškem narečju. 1963 »ad personam« nadškof). v Rimu, je vatikanska Kongre­ Spremno besedo je prispe­ Kip je izdelal pok. kipar Marcello gacija za katoliško vzgojo 10. val Carlo Selan. Mascherini, polica pa je iz nabre­ junija potrdila za dekana fakul­ Slikar samouk Silvio žinskega kamna. tete še za obdobje 2020–23. Pecchiari Pečarič (Škofije, 1940) iz Starih Milj je pri tržaški založbi Battello Stam­ OSS, ČETNIKI patore izdal spomine Fuori IN PARTIZANI dai confini – Memorie di un Pri založbi McFarland & Company bambino sulla linea Morgan v Jeffersonu (ZDA) je izšla monogra­ (Onstran mej – Spomini ot­ fija vojaškega zgodovinarja dr. Bla­ roka na Morganovi črti), ki jo ža Torkarja Mission Yugoslavia, The je uredila Adriana Giacchetti. OSS and the Chetnik and Partisan Avtorjeva družinska hiša se Resistance Movements, 1943-1945. je junija 1945 za tri metre Na dobrih 190 straneh in z uvodno znašla v coni B, zaradi očeto­ besedo prof. Boža Repeta avtor vega dela se je zato preselila analizira odnose ameriške vojaške v cono A v Rabujez, ki pa se obveščevalne službe OSS tako s je oktobra 1954 znašel v Ju­ četniki kot s partizani v Jugoslaviji goslaviji, tako da so šli spet med drugo svetovno vojno. na pot istrskih beguncev, vendar so ostali Slovenci.

MLADIKA 6 • 2020 | 55 ANTENA

SEDEM NOVOMAŠNIKOV IGOR OMERZA: UDBA IN AKCIJA SEVER Na praznik prvakov apostolov sv. Petra in Pavla, 29. junija, je Neutrudni raziskovalec novomeški škof Andrej Glavan arhivov nekdanje tajne posvetil enega novomašnika novo­ politične policije komu­ meške škofije, ljubljanski nadškof nističnega režima na p. Stanislav Zore pa je posvetil pet Slovenskem Igor Omerza novomašnikov ljubljanske nad­ nam je postregel z novo škofije in lazarista iz mariborske knjigo, ki veliko razkriva nadškofije. o dogajanju v letih pred Kot je poročala Družina, je njiho­ osamosvojitvijo Sloveni­ va poprečna starost 27 let. Štirje so je: Udba in akcija Sever maturirali na škofijskih gimnazijah. (Ljubljana 2020, naročila: Trije so pred vstopom v bogoslovje www.dobra-knjiga.si). že diplomirali (biotehnologija, pra­ Spremno besedo je na­ vo, teologija), štirje so vanj stopili pisal prvi notranji minister takoj po končani gimnaziji. samostojne Slovenije Kar 33 pa je letos zlatomašni­ Igor Bavčar. Monografija kov. Eden med njimi, salezijanec namreč obravnava ravno Metod Lampe, deluje zadnja leta vlogo milice v času ministra Tomaža Ertla in preprečenega na Tržaškem. 50-letnico nove maše srbskega mitinga v Sloveniji konec leta 1989, ko nikakor še v ZDA praznujeta župnik slovenske ni bila demokratična in osamosvojitvena sila, v kar se je župnije sv. Vida v Clevelandu Jože prelevila po prvih pluralističnih volitvah. Božnar in upokojeni župnik na ameriški fari Franci Kosem. Osem slovenskih duhovnikov letos obhaja še višje duhovniške KRESNIK IN CANKARJEVA NAGRADA jubileje. Med njimi je misijonar Na Rožniku v Ljubljani so 23. junija vročili 30. nagrado kresnik, in pesnik p. Vladimir Kos železo­ ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, Veroniki Simoniti za roman mašnik (70 let duhovništva), Ivana pred morjem. ­kardinal Franc Rode in nadškof Za najboljši s kresnikom nagrajeni roman v letih 2010–19 pa so Franc Kramberger pa sta bisero­ razglasili roman Draga Jančarja To noč sem jo videl. mašnika (60 let). Na Vrhniki pa so 21. junija prvič podelili Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jezi­ ku, izdano v knjižni obliki. Prejel jo je Sebastijan Pregelj za roman DRŽAVNA ODLIKOVANJA V Elvisovi sobi. Predsednik žirije je bil tržaški univ. prof. Ivan Verč, Slovenski predsednik Borut slavnosni govornik pa pisatelj Tone Pavček. Pahor je 17. junija vročil zlati red za Novo nagrado so septembra lani ustanovili Slovenski center zasluge arhitektu Borisu Podrecci PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v z Dunaja, ki je odraščal v Trstu in je Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Donatorica izredno uveljavljen v svetu, ter dr. Cankarjeve nagrade je Občina Vrhnika. Boštjanu Žekšu, ki je že bil minis­ ter za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predsednik Slovenske NAGRADA ZA NOV FILM O PEDRU OPEKI akademije znanosti in umetnosti. Na 20. filmskem festivalu Beverly Hills pri Los Angelesu je zlato Red za zasluge je prejel vodja palmo za najboljši film v vseh kategorijah prejel dokumentarec konzularne službe zunanjega Opeka, ki ga je režiral Cam Cowen za Sohei Productions. Film ministrstva Andrej Šter za pomoč govori o človekoljubnem delu slovenskega misijonarja Pedra rojakom, ki so se v času pandemije Opeke na Madagaskarju. Protagonist govori francosko, podnapisi znašli na tujem in jih je bilo treba so v angleščini. kljub težavam spraviti domov.

56 | MLADIKA 6 • 2020 KULTURA

Ob izidu romana Marija Čuka

ČRNI OBROČ IN NJEGOVA KONČNOST

Martin Brecelj

Včasih neznaten pojav sproži po­ in Evke povsem izmišljena lika. Bralec memben proces. Preučevalci teorije podoživi tragedijo, ki je 13. julija 1920 kaosa radi postrežejo s paradoksom, prizadela tržaške Slovence, predvsem da v nekaterih razmerah, sicer ne ravno skozi njune oči. pogostih, tudi metulji let lahko spoč­ Otto von Helmut je 42-letni zastopnik ne orkan. Kot kaže, sem v odnosu do zavarovalnice Kessler in Kessler ter dedi­ nastanka knjige Marija Čuka Črni obroč či in mora v Trst zaradi nepremičninskih odigral vlogo takšnega metulja. Ob robu poslov. Potovanje v donedavno največje lanske Drage na Opčinah sem namreč avstro-ogrsko pristanišče pa si želi ozalj­ Čuku v priložnostnem pogovoru namig­ šati in s seboj vzame ljubico, 25-letno nil, ali se ne bi literarno lotil dogodkov, natakarico Floro Schwarzkopf. To si kot sta požig Narodnega doma v Trstu lahko privošči tudi zato, ker njegove in ustrelitev bazoviških junakov, kate­ posle skrbno in učinkovito ureja tržaška rih okrogli obletnici obhajamo letos. odvetniška pisarna Josipa Vilfana, sicer Slovensko slovstvo se je resnici na ljubo zgodovinskega političnega voditelja doslej premalo ukvarjalo z dramatičnim primorskih Slovencev. Dunajski par se v dogajanjem tik po 1. svetovni vojni na soboto, 10. julija 1920, z vlakom pripelje Primorskem, Čuk pa je zlasti v svojem v Trst, kjer se nastani v hotelu Balkan romanu Prah iz leta 2018 pokazal, da se v večnamenski Fabianijevi zgradbi. Tu zna zanimivo spuščati v našo preteklost. se naslednjega dne udeleži Poletnega Urednica založbe Zadeva je mojemu sogovorniku očit­ plesa in se tako seznani s slovenskim Mladika Nadia Roncelli, avtor no ležala. V nekaj mesecih je ustvaril ambientom v tedaj – vsaj statistično knjige Marij Čuk roman, v središču katerega je grmada v gledano – našem, čeprav ne izključno in Martin Brecelj pristanu, ki jo je Boris Pahor ovekovečil našem, največjem mestu. na predstavitvi v Kosovelovem v svoji znameniti noveli. Pahor je požig Otto in Flora pa kmalu ugotovita, da domu v Sežani Narodnega doma osebno doživel kot je politično ozračje v Trstu napeto. Ita­ (foto Olga Knez) sedemletni deček, tako da je njegova lijanski živelj je novela tudi pričevanje. Toda v njej ne sovražno nastro­ nastopa v prvi osebi, saj novela opisuje jen do Sloven­ doživetje dveh otrok, Branka in Evke.1 cev oz. Slovanov Kako pa se je lotil Čuk te zahtevne in sploh do snovi? Tudi on je potreboval distanco. tujcev, vključno Pripovedi se je lotil od zunaj in od daleč. do avstrijskih Glavna junaka njegovega romana sta Nemcev. Ita­ namreč Dunajčana Otto von Helmut in lija se je tedaj Flora Schwarzkopf, za razliko od Branka hotela polastiti čim večjega 1 Boris Pahor, Grmada v pristanu, Mladika, dela ozemlja v Trst 2008. Delo je prvič izšlo leta 1972 pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. 1. svetovni vojni

MLADIKA 6 • 2020 | 57 KULTURA premagane Avstro-Ogrske, a te načrte ji je resno Ti so bili vsekakor prelomne narave. Za Sloven­ prekrižala novonastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in ce se je s požigom Narodnega doma začela dolga Slovencev. Spor se je reševal na diplomatski ravni, kalvarija, ki smo jo morali prehoditi, da se danes pa tudi in še prej na terenu s politiko izvršenih smemo prištevati med pripadnike svobodnih in dejstev, kakršen je bil D‘Annunziev pohod na Reko enakopravnih narodov v sklopu Evropske unije in jeseni 1919. Jugoslovanska stran je skušala vračati Združenih narodov. Kot je zapisal znani slovenski udarce. Tako so se pripadniki njenih oboroženih sil narodnoobrambni delavec, fizik in publicist Lavo 11. julija 1920 spopadli v Splitu s pripadniki italijan­ Čermelj, pa je bila to po drugi strani za fašiste »ena ske vojne mornarice, pri čemer je bilo nekaj žrtev najvažnejših epizod v zgodovini Italije po prvi na obeh straneh. svetovni vojni«, Novica iz Splita je razkačila kateri so dali »po­ italijanske nacionaliste v Trstu. »Za Slovence se je s požigom sebno ime ‚Vespri Pod režijo krajevnega fašistične­ Narodnega doma začela triestini‘«.2 Renzo ga vodje Francesca Giunte so se De Felice, vodilni 13. julija zbrali na Velikem trgu dolga kalvarija, ki smo jo italijanski preu­ in izvedli protislovenski oz. pro­ morali prehoditi.« čevalec Mussoli­ tislovanski pogrom po mestu, ki nija in njegovega je dosegel vrhunec s požigom Narodnega doma. časa, je požig Narodnega doma označil kot »resnič­ Čuk zajame to dramatično zgodovinsko doga­ ni krst organiziranega škvadrizma«, se pravi kot janje v svojo pripoved tako, da vanj vplete svoja pomembno etapo v rojevanju fašizma, enega izmed literarna junaka Otta in Floro. Dunajski par se totalitarizmov, ki so zaznamovali 20. stoletje.3 namreč po sprehodu po tržaškem nabrežju znajde Kako Čuk prikaže epohalni pomen glavnega med demonstranti na Velikem trgu, od koder ju dogodka svoje pripovedi? Da se je 13. julija 1920 v podivjana množica odnese na svoj pohod po me­ Trstu zgodilo nekaj pomembnega, nam v prvi vrsti stnih ulicah do Fabianijeve palače. Tu prisostvujeta razodeneta Otto in Flora s svojimi besedami in še tudi tragičnemu koncu Huga Robleka, lekarnarja in prej s svojimi dejanji. V Trst sta prišla zaradi poslov vodilnega slovenskega gornika iz Radovljice, ki se je in zabave, znašla pa sta se sredi zgodovinske trage­ na poti domov iz Južne Tirolske z ženo Pavlo Tom­ dije. Kot ugotovlja Darka Zvonar Predan v Večeru, inšek ustavil v Trstu. Da bi se rešila pred plameni, v romanu predstavljata »molčečo, ignorantsko in ki so zajeli hotel Balkan, v katerem sta tudi onadva nezainteresirano večino«, ki v trku z zgodovinsko stanovala, sta gorenjska zakonca skočila iz drugega resničnostjo doživi bivanjski pretres.4 »V peklu ne nadstropja Narodnega doma, pri čemer je Hugo more biti huje. Zakaj nisva na Dunaju?«, se sprašu­ umrl, Pavla pa se je hudo poškodovala. jeta med fašističnim pogromom.5 Ta sicer zgodovinsko resnični dogodek še dodat­ Otto spozna, da »življenje ni brzskrbna igra,« 6 no pretrese Otta in Floro, ki sta se v Čukovi pripo­ ter v Trstu, »nekdanjem oknu v svet avstro-ogr­ vedi bila s slovenskim parom spoznala in spoprija­ skega cesarstva in največjem pristanišču, začne teljila. Zaradi tega naslednjega dne brez prtljage, gledati na življenje drugače«.7 Tržaška izkušnja ki je zgorela v Balkanu, in s pomočjo odvetnika iz postavi pod vprašaj tudi njegovo zvezo s Floro. Vilfanove pisarne odhitita v izposojenih oblekah »Prijetna lahkomiselna eskapada se je spremi­ na železniško postajo in se predčasno vrneta na njala v moro. Strah velikokrat strezni človeka, ga Dunaj, saj se je njuna tržaška avantura izrodila v spet prizemlji, postavi pred ogledalo, da pogleda peklensko doživetje. vase. Otto je bil zamišljeno odtujen. Hladen. Flora Romaneskna zgodba traja vsega kakih pet dni. 2 Lavo Čermelj, Uvod h knjigi Borisa Pahorja Grmada v Dogodki si sledijo v hitrem in napetem ritmu. Čuko­ pristanu, n. d., str. 12. vo besedilo se odvija kot filmski scenarij in nadejam 3 Renzo De Felice, Mussolini il rivoluzionario 1883-1920, si, da bomo Črni obroč kdaj gledali na filmskem Einaudi, Torino 1965, str. 624. platnu. Literarni liki se v njem neprisiljeno preple­ 4 Darka Zvonar Predan, Črni obroč: Pravo branje ob tajo z zgodovinskimi, fikcija nadgrajuje zgodovino, pravem času, Večer, 30. maja 2020. in to na smotrn način, saj pisatelju uspe v svojem 5 Marij Čuk, Črni obroč, Mladika, Trst 2020, str. 121. značilnem lahkotnem in barvitem slogu prikazati 6 Prav tam, str. 79. tudi globlji pomen obravnavanih dogodkov. 7 Prav tam, str. 91.

58 | MLADIKA 6 • 2020 KULTURA je ­občutila, da ji prihodnost v dvoje uhaja skozi A ta svojska militarizacija družbe, v kateri imajo prste in postaja pesek na morski obali, ki ga valovi državljani kot vojaki omejeno svobodo in so podvr­ sperejo s telesa«.8 ženi strogi hierarhiji, je zgolj organizacijski, zunanji A kaj ju tako hudo pretrese? Vsekakor narod­ vidik. Notranja gonilna sila fašizma je nacionali­ nost­na mržnja, na katero naletita. Toda sovraštvo zem, ki pa v tem gibanju postane absolutna ideja, do tujega in drugačnega ni tržaška ekskluzivna osnova in vodilo odrešenjske akcije oz. revolucije. posebnost, kakor bi moral dobro vedeti tudi Francesco Giunta v romanu takole govori: »Jaz, mi, povprečen Avstrijec, v sami tržaški zgodovini pa ni fašizem smo rojeni za nekaj velikega. Spremenili bila novost. Da ugotovimo, do kakšnih skrajnosti bomo svet. Ustvarili bomo nebesa po meri Italija­ se je pognal italijanski nacionalizem v tem mestu nov in ponesli starorimsko civilizacijo in kulturo že pred 1. svetovno vojno, je dovolj, da vzamemo v v zaostale kraje. Podjarmiti moramo barbare. Jih roke lani objavljeno knjigo Štefana Čoka Eos eiicia- iztrebiti. Šibkim ni mesta na zemlji.«14 V skladu mus foras – Spodili jih bomo. Italijanska liberalnaci- s tem Giunta utemeljuje tudi poitalijančevanje. onalna stranka v Trstu 1882–1908.9 Govoreč o Giuliu Italicu, nekdanjem Josipu Kobo­ Čuku to ni neznano in na to v svojem romanu lju, pravi: »Giulio Italico se zaveda visoke ravni naše večkrat opozori. Odvetnik Franc Vrabec iz Vilfanove tisočletne kulture nasproti barbarskim in zaostalim pisarne npr. skuša še pred tragičnim razpletom po­ civilizacijam. Hoče biti nekaj več, hoče biti pravi miriti Otta von Helmuta, rekoč, da »tudi pod cesar­ človek, zato je postal Italijan in fašist.«15 stvom je bilo tako«.10 Sam fašistični vodja Frances­ To je srčika fašizma. Podobno je ugotavljal co Giunta v svojem govoru na Velikem trgu podžiga literarni zgodovinar in mislec Dušan Pirjevec, kadar demonstrante k pogromu z navedbo znane trditve je razmišljal o nekem drugem totalitarizmu. Akcijo, tržaškega iredentista Ruggera Timeusa iz leta 1911, porojeno iz totalitarne ideologije, je rad imenoval češ da je »nacionalni boj v Istri neizogiben in se »re-evolucija«, češ da gre za dejanje, ki namerava lahko konča edinole s popolnim izginotjem ene od svet vrniti k svojemu bistvu, ga dokončno odrešiti. obeh ras, ki si nasprotujeta«.11 A takšna absolutna akcija se po njegovem nujno Toda pojav fašizma prinaša kakovostni skok. sprevrže v vsesplošno uničevanje, saj je v njeni Otta in Floro že na njunem prvem sprehodu po luči ničevo vse, kar se ne sklada z absolutno idejo, mestu posebno vznemirijo črnosrajčniki. Dunaj­ z absolutno idejo pa se ne more povsem skladati ski zavarovalničar takole pravi: »Še posebej me je pravzaprav nobena stvar, v kolikor je pač končna. udarilo srečanje s tistimi ljudmi na prelepem trgu. Zato se to vsesplošno uničevanje naposled razode­ Bili so kot vojaki v civilu, kot vojni prostovoljci, ki ne kot samouničevanje.16 komaj čakajo na ukaz, da napadejo. Njihovi osorni Fašistični totalitarizem zatorej ne more in ne pogledi in nerazumljive besede so me vznemirili«.12 sme imeti zadnje besede. Niti v Črnem obroču je Saj, kakor trdi angleški zgodovinar John Keegan, je nima. Tu mislim še zlasti na pesniške vložke, s kate­ ena izmed značilnosti totalitarizmov ta, da skušajo rimi se sklepajo poglavja v knjigi. Literarni zgodovi­ družbo urediti po modelu moderne vojske. Totali­ nar Boris Paternu je v pismu svojemu nekdanjemu tarizmi pač predpostavljajo modernizacijo, pojavijo študentu Mariju Čuku ob izidu romana ugotovil, pa se po 1. svetovni vojni, ko zgodovinski moder­ da ti vložki sestavljajo »nekakšen krhek, pretrgan, nizacijski proces zabrede v epohalno krizo. »Tota­ a neuničljiv svetli obroč, ki obdaja črni obroč«, v litarizem je politično nadaljevanje [prve svetovne] katerega se je ujela zgodovina.17 Črnina ne bo pre­ vojne z drugimi sredstvi,« je Keegan parafraziral vladala, ne sme prevladati. Zakaj ne? Iz Čukovega znano definicijo vojne Carla von Clausewitza.13 sklepnega pesniškega vložka zvemo, da plameni Narodnega doma niso uničili čisto vsega. S pogo­ 8 Prav tam, str. 103. rišča se nenadno zasliši kariljon, simbol ljubezni 9 Štefan Čok, Eos eiiciamus foras – Spodili jih bomo: med Ottom in Floro. Ljubezen ni povsem zamrla, italijanska liberalnacionalna stranka v Trstu 1982- 1908, Znanstvena založba Annales ZRS, Koper 2019. umetnost pa je znanilka novega življenja. 10 Marij Čuk, Črni obroč, n. d., str. 88. 14 Marij Čuk, Črni obroč, n. d., str. 72-73. 11 Prav tam, str. 118. 15 Prav tam, str. 97. 12 Prav tam, str. 44. 16 Prim. Martin Brecelj, Rivoluzione e catarsi. Il pensiero 13 John Keegan, The First World War, Hutchinson, London filosofico di Dušan Pirjevec, Mladika, Trst 2000. 1999, str. 8. 17 Glej Novi glas, 14. maja 2020, str. 10.

MLADIKA 6 • 2020 | 59 KULTURA

Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod … PRIMORSKI GLASBENIKI SKOZI ČAS IN PROSTOR (4) DIRIGENT, KOMPONIST, PIANIST, KOREPETITOR MARKO OZBIČ (TRST, 1970)

Franc Križnar

Med vsemi slovenskimi glasbeniki katerim je pripravil in izpeljal prvo du­ onkraj državnih meja, o katerih sem najsko izvedbo­ pasijona Passio Domini pisal doslej (Mladika, Novi Matajur, …), Nostri Jesu Christi Estonca Arva Pärta ima Marko Ozbič (rojen 3. oktobra 1970 – pri izvedbi je sodeloval tudi zname­ v Trstu) zagotovo največji mednarodni­ niti The Hilliard Ensemble. Ozbič je bil ugled. Svoje slovensko poreklo je ne­ nato dirigent zbora Dunajske državne nehno mednarodno nadgrajeval in se opere ob takratnem umetniškem vodji tako uveljavil kot eno osrednjih svetov­ Seijiju Ozawi. V tem okrilju ga je takra­ nih zborov­skih (dirigentskih) imen: po tni direktor Ioan Holender imenoval za maturi na znanstvenem liceju1 s sloven­ umetniškega vodjo novoustanovljene skim učnim jezikom France Prešeren Opernsingschule für Kinder. Pripravil je v rodnem Trstu in diplomi iz klavirja (1990) na tržaškem državnem konser­ vatoriju Giuseppe Tartini (pri prof. Ravlu Kodriču) je vpisal študij dirigiranja (Uroš Lajovic) in kompozicije (Francis Burt in ­Michael Jarell) na Akademiji za glasbeno in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Tam je nato leta 1995 diplomiral iz zborovskega dirigiranja v razredu prof. Güntherja Theuringa. Nato je bil tri leta kapelnik2 pri slovitih Dunajskih dečkih (1995–1997) in jim dirigiral na več kot 600 koncertih, turnejah po Evropi, ZDA in Japonski. Pripravil pa je ta zbor še za snemanja plošč pri slovitih ­založbah, kot sta to Sony classical in EMI. Njegova tovrstna, torej poustvarjalna bibliogra­ fija se je odtlej vse do dandanes samo vzpenjala: bil je dirigent in umetniški vodja zbora Wiener Jeunesse Chor, s

1 Starogrška šola, tip raznih visokih šol (npr. prva ljubljanska visoka šola pri jezuitih), v novem veku pa tip visokih šol (na splošno). 2 Dirigent, pevovodja, zborovodja (star.).

60 | MLADIKA 6 • 2020 KULTURA

Zbor Dunajske državne opere v več kot 70 opernih predstavah pod taktirkami maestrov Z. Mehte, Ch. Thielemanna, S. Rattla, D. Gattija, R. Mutija, M. Viot­ tija, F. Luisija, S. Bychkova, S. Ozawe (na turneji po Japonski) idr. Sodeloval je na slovitem salzburškem festivalu v vlogi pomočnika zborovskega dirigen­ ta in korepetitorja (Verdi, Rekviem z R. Mutijem; Wagner, Parsifal in Valkira z R. Levinom; Puccini, Turandot z V. Gergije­ vim; Mozart, Don Giovanni z N. Hornon­ courtom; Schönberg, Die Jakobleiter s K. Naganom; Rossini, La donna del lago z Cankarjevem domu ter abonmajski Finska državna koncert ­Vokalnega abonmaja z Zborom opera v M. Viottijem idr.). Na Dunaju je ustanovil Helsinkih komorni orkester Ensemble Salieri Wien. Slovenske filharmonije v Filharmoniji. Pod njegovim vodstvom so z njim na Leta 2012 je kot asistent maestra P. Ste­ številnih in odmevnih koncertih nasto­ inberga sodeloval z operno hišo v Monte pili znameniti solisti kot npr. violinist M. Carlu pri postavitvi oper Florentinska Hossen, baritonist P. A. Edelmann idr. tragedija A. V. Zemlinskega in Leonca­ S slednjim je posnel ploščo Romanze vallovih Glumačev. Italiane (Italijanske romance) za založ­ Od leta 2011 Marko Ozbič deluje kot bo Oehms Classics. Izkušnje z Ensem­ gostujoči dirigent in zborovodja v Finski ble Salieri Wien so bile Marku Ozbiču državni operi (FNO) v Helsinkih. V okviru odskočna deska v nadaljnjo poklicno glasbenega festivala v Espooju je med kariero orkestrskega dirigenta. Zato je drugim dirigiral praizvedbo Koncerta za lahko nadaljeval svoj (poustvarjalni) orgle, godala in tolkala finskega skla­ vzpon v neapeljski operni hiši Teatro di datelja T. Juhanija Kyllönena, sodeluje San Carlo v vlogi stalnega zborovskega pa tudi z drugimi opernimi gledališči v in gostujočega dirigenta. Dirigiral je Köbenhavnu, Lyonu, Pekingu (NCPA),3 prvo italijansko izvedbo Musen Sizili- Bruslju idr. Omeniti ga velja še v zvezi z ens H. Wernerja Henzeja s pianistoma združenjem Il Corpo Cantante v Londo­ P. de Mariom in A. Lucchesinijem ter z nu (od leta 2013), ki ga je soustanovil z orkestrom in zborom neapeljskega San Ashleyem Stanffordom pod pokrovitelj­ Carla ob glasbenem vezilu avtorju za stvom slovitega angleškega kontrateno­ njegov 80. rojstni dan (2006): »… Gre rista in dirigenta Paula Esswooda. Marko za enega najlepših koncertov, kar sem Ozbič deluje v združenju kot umetniški jih nazadnje slišal …« je zapisal kritik P. vodja in glasbenik v mojstrskih tečajih Isotta v italijanskem dnevniku Corriere za pevce, inštrumentaliste in dirigente della Sera. Leta 2009 je Ozbič zmagal v Avstriji, Angliji, na Finskem, v Franciji, na dirigentskem tekmovanju Victor de Italiji idr. Od 2015 pa je tudi gostujoči Sabata, ki ga je priredilo Gledališče Verdi profesor na Akademiji za glasbo Jeana v Trstu in prejel tudi posebno nagrado Sibeliusa v Helsinkih. O bleščeči karieri uslužbencev operne hiše. Sledile so v tega slovenskega Tržačana bi seveda letih 2010 in 2011 produkcija SNG Opera lahko še pisali, kot tudi o marsikaterem in balet Ljubljana z gostovanjem v Trstu drugem segmentu njegovih intenzivnih z baletom Vidnonevidno s koreografijami in plemenitih glasbenih razsežnosti; Mukhamedova, Arquesa in Balanchina, nazadnje celo na področju glasbene koncert-matineja z orkestrom Slovenske ustvarjalnosti in kompozicije. filharmonije s slovenskim virtuozom na trobenti T. Kerekešem v ljubljanskem 3 New Centre for Performing Arts.

MLADIKA 6 • 2020 | 61 KULTURA

MUŠIČEVA GORICA LETA 1945

Saša Quinzi

Veduta Gorice, foto Patrizia Degl’Innocenti – Stadion Casa d’Aste Trieste

Na majski dražbi avkcijske hiše Stadi­ grajskega griča na severne­ obronke on v Trstu se je pojavila doslej neznana mesta, proti ustju Soške doline: v prvem risba Antona Zorana Mušiča (sl. 1): list planu se ob današnji Ulici Giustiniani meri 330 x 420 mm in je v spodnjem le­ vrstijo hiše, desno se dviga Kostanjevica vem kotu razločno podpisan, naslovljen s cerkvijo, zvonikom in samostanom, in datiran »Mušič Gorica 1945«.1 Na avkciji ozadje pa zapolnjujejo gole, neporaščene­ je bil predstavljen kot »Veduta Gorice«, gmote Sabotina, Sv. Gore in Trnovske konkretno pa gre za pogled s pobočja­ planote, ki so zajete samo z obrisno črto. Risbo lahko postavimo ob bok dru­ 1 Asta a Tempo. Arredi, oggettistica e gioiel- gim trem oz. štirim risbam, ki so kljub li. Dipinti antichi, dell‘800 e ‚900. Affari in različnim meram listov nastale najbrž asta da sabato 16 a lunedì 25 maggio alle ore 18.00. Lotto 174: ­sočasno, saj nosijo enak podpis in https://www.stadionaste.it/index. datum, povezuje pa jih ista motivika: v php?page=asta&asta=139&tornata= zbirki Maurizia in Lie Zanei sta ohranjena &categoria=&testo=&lotto=174

62 | MLADIKA 6 • 2020 KULTURA veduta Goriškega­ gradu (sl. 2) in pogled na mesto s Kostanjevice (sl. 3),2 v zbirki finančne družbe KB 1909 pa je veduta Rafuta, vzpetine vzhodno od grajskega griča, pod katero teče železniška­ proga (sl. 4), na hrbtni strani istega lista pa je izrisano pročelje beneške cerkve.3 Iz te serije nekoliko izstopa dokaj realistično upodobljen Goriški grad (sl. 5), ki ga je Mušič poklonil sotrpinu iz tržaških ko­ ronejskih zaporov in je tudi signiran kot »Mušič Goriški grad 1945«.4 Kakorkoli že, če motive smiselno razvrstimo po topografskem ključu, lahko sledimo umetniku, ki se je najbrž najprej odpravil na grajski grič, se z njega spustil in se povzpel na sosednjo, nekoliko nižjo Kostanjevico, ki je leta 1947 prešla pod jugoslovansko upravo. Ohranjene risbe so izjemnega po­ mena. 7. junija 1945 se je Mušič vrnil iz Da­ chaua v Ljubljano in se znašel v nemi­ losti pred novo komunistično oblastjo. Še najbolj je bil »sumljiv zaradi tega, ker je bil njegov antifašizem demokratično opredeljen, njegovo antinacistično delo pa povezano s proangleškimi odporniki: se pravi, ne s komunističnimi, temveč s zahodnimi zavezniki«.5 Politična policija Ozna pa je opravljala čistke društev, aretacije in likvidacije. 2 Alessandro Quinzi, Mušič Gorica 1945, v: Zoran Music pittore europeo, akti štu­ Julija je zato pobegnil k sorodnikom Goriški grad in dijskega srečanja, ur. Daniele D‘Anza in v Gorico,6 pri katerih se je najbrž zadnjič veduta Gorice, Maurizio Zanei, Il ramo d‘oro, Trieste Zbirka Lia in Maurizio Zanei 2009, str. 44–49, s starejšo literaturo. Ris­ 6 Na Primorsko se je Mušič napotil vsaj bi merita: 295 x 368 mm in 210 x 311 mm. enkrat že konec junija, ko je izgubil sve­ 3 Orizzonti dischiusi: arte del ‚900 tra Italia ženj dachavskih risb, ki jih je zaman iskal e Slovenia/Razprta obzorja: umetnost 20. tudi preko časopisnih oglasov. Morda je stoletja med Italijo in Slovenijo/Opening ravno te izgubljene risbe našel razisko­ horizons: Art of the 20th century between valec Franco Ceccotti v arhivskem fondu Italy and Slovenia, razstavni katalog, ur. antifašističnih tržaških organizacij. Risbe Joško Vetrih, Jana Miličevič, Matejka Gr­ so bile krstno predstavljene na razstavi v gič, Transmedia, Gorizia/Gorica 2012, str. Muzeju Revoltella med 27. januarjem in 2. 190–191. Risba meri 520 x 410 mm. aprilom 2018. Ob priliki so izdali brošuro 4 Zoran Mušič: occhi vetrificati, ur. Laura Ivo Jevnikar, Okoliščine Mušičeve are- Carlini Fanfogna, Museo Revoltella, Tries­ tacije v Benetkah jeseni 1944, v: Videnja te 2018, ki je verjetno prva neslovenska Zorana Mušiča, ur. Niko Grafenauer, publikacija, kjer je slikarjev priimek izpi­ Alenka Puhar, Gojko Zupan, SAZU, Ljub­ san s strešicami. Risbe so bile letos po­ ljana 2012, str. 229. stavljene na ogled tudi v Moderni galeriji v 5 Alenka Puhar, Samota ven zaklenjenega Ljubljani med 27. februarjem in 5. julijem: moža, v: Zoran Mušič na Goriškem/Zoran Zoran Mušič. Obsojeni na upanje. Risbe iz Mušič nel Goriziano, ur. Irene Mislej, Pilo­ Dachaua, ur. Marko Jenko. Razstava je, nova galerija, Ajdovščina 2009, str. 39. nerazumljivo, brez kataloga.

MLADIKA 6 • 2020 | 63 KULTURA

Spodaj: Zoran Mušič in žena Ida Cadorin na platnici knjige Giovanne Dal Bon Doppio ritratto

»Mušič Gorica 1945«. In prvič srečamo v Mušičevem opusu jasne obrise gričev:7 grajskega na risbi Zaneieve zbirke (sl. 2), ki je izsušen kot tiste gore, ki se dvigajo nad mestom (sl. 1). Vemo, da bo ravno podoba griča slikarju omogočila nego­ vanje spomina na dachavske mrliče in njihovo slikarsko prepesnitev v arhaične dalmatinske in sienske krajine, vse do izkristalizacije v ciklu Nismo poslednji. Na goriških risbah se še zadnjič pod­ pisuje kot Mušič, z odhodom v Benetke meseca oktobra bo priimek ostal brez Veduta Gorice, mudil leta 1943 na poti v Benetke. Mesto strešic, kar je verjetno najbolj boleč in Zbirka Finančna v laguni je bilo tudi tokrat pravi Mušičev 8 družba KB 1909; viden rez »ven zaklenjenega umetnika« cilj. Vmes, med ono Gorico iz leta 1943 Goriški grad, z domovino, ki jo je poleti leta 1945 zasebna zbirka in to iz leta 1945, pa se je zgodil Dachau, »za dobro desetletje zapustil šolan, zgodila se je »šola življenja«, kot jo je po­ oblikovan umetnik, zaveden Slovenec, imenoval sam umetnik napram zagreb­ eden vodilnih in najbolj obetajočih ški »šoli slikarstva«. Zato je bila Gorica slikarjev.«9 iz leta 1945 kraj ponovnega rojstva in risbe, ki so takrat nastale, so nastale v 7 V delih iz predvojnega in medvojnega porodnih krčih. Nič ni moglo in ni smelo obdobja jih ni. Prim.: Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji, razstavni biti več enako, a nove oblike se mu katalog, ur. Breda Ilih Klančnik, Tamara niso še predočile (prve umetnine bodo Soban, Moderna galerija, Ljubljana 2009, dozorele šele po beneškem Bienalu iz str. 43–65. leta 1948). Vedute Gorice so zato prvi 8 Alenka Puhar, Samota ven zaklenjenega tipajoči poskusi po Dachauu. S tabo­ moža, str. 43. riščnimi risbami jih povezuje signatura, 9 Gojko Zupan, Življenje in ustvarjanje, v: Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v saj se »Mušič Dachau 1945« spremeni v Sloveniji, str. 204.

64 | MLADIKA 6 • 2020 KULTURA

V OBJEKTU, KJER JE PRISOTEN SPOMIN, MORAMO PUSTITI, DA TA ŠE NAPREJ ŽIVI

Arhitekt in oblikovalec Svetozar Križaj

Mojca Polona Vaupotič

Arhitektura je prvo orodje, ki nas urbanistična razmišljanja: vpeljal je povezuje s prostorom in časom ter daje predvsem mesta v zelenju, delavske ko­ tema dvema razsežnostima človeško lonije, coniranje ter tipe stavb, ki jih prej mero. Udomačuje brezmejni prostor dežela ni imela. Pojavile so se moderne in neskončni čas, zato ju človek lahko vile z ravno streho, stolpnice, industrijske prenese, naseli in razume. Zaradi sood­ hale, kinodvorane in razni športni objek­ visnosti prostora in časa, zunanjega in ti. Funkcionalizem in njegove variacije so notranjega prostora, telesne in duhov­ v tridesetih letih postali vodilna usmeri­ ne, materialne in mentalne, nezavedne tev slovenske arhitekture in jo obvladali ter zavedne prioritete čuti človek s svojo do šestdesetih let. Socialistični realizem vlogo in sobivanjem pomembno pove­ je bil pri nas samo variacija osnovnega zavo z naravo, arhitekturo in umetno­ funkcionalističnega slogovnega trenda, stjo. S takšnimi in podobnimi razmišlja­ njegovih oblik ter materialov. nji se je med drugim ukvarjal Svetozar Križajev odmev nosijo nekatere javne Križaj, rojen leta 1921 v narodno zavedni zgradbe v Sloveniji, predvsem v Vipavi trgovski družini v Ajdovščini. Primorec, z in Ajdovščini. Bil je ajdovski rojak in dvema letnikoma arhitekture v Padovi in kot tak je bil že zaradi svojega porekla Bologni (usoda takratnih Slovencev), je očitno dovzeten za vplive domačega nato odšel v partizane, po končani vojni okolja. Pri njem je prav tako jasno, da je pa v Ljubljano. Arhitekt Anton Bitenc bil pripadnik generacije Ravnikarjevih mu je priporočil, naj se vpiše na študij študentov, ki so poskušali izrabiti nove pri Plečniku. Tako je tudi bilo, a ni postal konstrucijske prvine za polni arhitek­ klasičen »plečnikovec«, imel je dobro turni izraz. Ob tem temeljnem vodilu pa podlago ne le v zgodovinski arhitekturi, je znal prisluhniti še drugim vidikom v Vrstne hiše v ampak tudi vpogled v italijanske funk­ stavbarstvu, od regionalnih ­značilnosti Vipavi cionaliste in še marsikaj drugega. Leta 1956 je diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju. Aktiven je bil že med štu­ dijem, ko je s kolegi ustanovil skupino Bunker, ki se je med drugim ukvarjala z grafičnim in industrijskim oblikovanjem ter z opremo javnih komunikacij. Svetozar Križaj je bil arhitekt moder­ nega časa. Obdobje med obema vojna­ ma pa je bilo prelomno pri uveljavljanju novih zamisli in materialov. Modernizem, pri nas običajno poimenovan funkciona­ lizem, je v Sloveniji povzel različna teore­ tična in praktična izhodišča in spremenil

MLADIKA 6 • 2020 | 65 KULTURA okolja, v katerem je zidal, do igrivih fantazijskih prostorskih domislic. In prav slednje tako karakterizira in ločuje njegovo arhitekturno ustvarjanje od del drugih vidnejših arhitektov njegove ge­ neracije, kot so npr. Savin Sever, Milan Mihelič, Oton Jurgovec ter drugi. Med njegova pomembnejša zgodnja dela sodijo vrstne hiše v Vipavi iz leta 1960, v katerih odseva po eni strani »primor­ skost«, po drugi pa strogi konstruktivni red in sodobna stavbna logika tipa vrstne hiše. V polkrožnem nizu razvršče­ ne hiše namreč sledijo logiki regionalne gradnje – zaprta zunanja fasada in z zunanjimi stopnišči razgibana notranja stran oblikujeta moderni objekt, ki se s členjeno strukturo nevsiljivo »pripenja« na rob starega dela Vipave. Povsem v nasprotju z omenjenimi hišami je med letoma 1962–64 ustvaril let­no kopališče v Ajdovščini. V tem prime­ ru pa gre za očiščeno in v formi skrajno asketsko obravnavano stavbno strukturo, ki je s svojim elementarnim racionaliz­ mom najboljši reprezentant Križajevega opusa. Arhitekt Križaj je namreč obrav­ Kopališče in panoji, tako da niso zmotili siceršnjega navan kot eden najboljših slovenskih kinodvorana v ritma arkad, so v novejšem času brezob­ Ajdovščini interieristov, ki se na primeru ajdovskega zirno pozidali. bazena izkaže kot suveren obvladovalec Enaka ugotovitev kot za kopališče ve­ arhitekture grobega betona. Geometrij­ lja tudi za njegovo ureditev ­kinodvorane sko površino vodne gladine zaključujejo v Ajdovščini iz leta 1964 in trga pred arkade – betonsko stebrišče, prekrito s njo, kjer je tudi spomenik prvi povojni sistemom plitvih banjastih lokov, ki se vladi na Slovenskem. Postavili so ga leta zarišejo v kamniti passe-partout loka 1989, tudi po načrtih arhitekta Križaja. Trnovske planote. Rob ima dvojen nago­ Prostor trga je zasnovan za predstavitev vor: z zunanje strani predstavlja betonski Spomenik prvi arhitekturnih izkopanin z rekonstrui­ zid, ki zaznamuje kompleks kopališča, da slovenski vladi ranim rimskim stolpom. Zunanjščino bi z nasprotne – notra­ kino­dvorane opredeljuje nje strani deloval kot še antično zidovje, ki ga introvertiran sistem arhitektura prerašča z arkadnih lokov. S tem aktualnimi prvinami be­ predstavlja arhitektur­ tonskih nosilcev, v sami ni nagovor ajdovskega dvorani pa spet prevlada kopališča srečen spoj geometrijski red sten­ mediteranske tipolo­ skih oblog in opreme. V gije gradnje ter jezika pred­dverju je preprost moderne. Objekt je si­ ritem lesenih gred, na cer v klavrnem stanju. betonskih nosilcih pa Arkade, ki jih je Križaj so nameščene drobne zaprl le s pregradnimi aplikacije svetil.

66 | MLADIKA 6 • 2020 KULTURA

dvoriščem in dvoranami z načinom, ki v osnovi pušča starim kvalitetnim arhitek­ turnim prvinam polno izrazno moč. Za­ hodnemu dvorišču je namenil empirsko ter ostalo kvalitetno opremo ter ji dodal moderne forme. Ob tem je nazoren zla­ sti z racionalnimi elementi in z njihovim komponiranjem v zahtevnejše sklope. Uveljavlja jih sodobno, mestoma kar z igrivo sproščeno arhitekturno govorico s celo vrsto domislic, od izvirno zami­ šljenih drobnih aplikacij obrob in okovja stavbnih presežkov do ­svojevrst­ne pohi­ štvene opreme v ­dvoranah. Za ­prenovo Magistrata je Križaj leta 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada. Kmalu za tem je Križaj v vlogi obli­ kovalca s kolegom arhitektom Jožetom Kregarjem posvetil posebno pozornost pritličju Hotela Slon v Ljubljani, ki je v tistem času veljalo za Narodno restavra­ cijo. Zasnovala sta jo v duhu etnološko obarvanih detajlov, vključno s keramiko prekmurskega izvora. Ohranjeni malo­ številni kosi pribora pričajo o izjemni kvaliteti keramičnih izdelkov. Po navodi­ lih arhitekta Križaja je keramiko ponov­ Magistrat v Med najobsežnejša dela iz obdobja no izdelal prekmurski lončar Adolf Ha­ Ljubljani in šestdesetih let pa sodi Križajeva pre­ šaj. Pri ustvarjanju notranjih prostorov njegov desni atrij nova ljubljanskega Magistrata. Stavba pa je bil izrazit Križajev stil izražanja, še je bila sicer zgrajena že leta 1484, njen posebej pa je izžarevala uporaba drago­ videz pa sega v 18. stoletje, ko je njeno cenih kamnitih, medeninastih in lesenih gradnjo po načrtih Carla Martinuzzija delov opreme, ki je poudarjala svetilno končal Gregor Maček. Kasneje so se konstrukcijo. Ta izraz je dajal v osnovi stavbe dotaknili še večkrat, očitno pa drugačnemu prostoru izreden akcent, Keramični kar je funkcionalističnemu okviru stavbe izdelki v jo je leta 1963 prenovil Svetozar Križaj. hotelu Slon Sam je takrat obnovil desni del stavbe z vlivalo bogatejši poudarek. Za to delo

MLADIKA 6 • 2020 | 67 KULTURA

sta skupaj s Kregarjem prejela zaslužno Županičevo nagrado. In vsekakor ne gre prezreti Križajev trud za prenovo hiše Pilonovega očeta v Ajdovščini, kjer je leta 1975 posegel predvsem v notranje prostore. Razstav­ nih dvoran se je oprijel zelo preprosto, z gladkimi stenami ter s tlakovci iz manj izstopajočih gradiv. Bogatejše postane Pilonova vzdušje v intimnejšem, javnosti dostop­ galerija v nem delu razstavišča v nadstropju. Ajdovščini

PRIČEVANJA BEG V ŽIVLJENJE

Tone Mizerit

V prejšnji številki Mladike je bilo v članku o Mizeritovih iz Števerjana omenjeno, da so mojega očeta, Martina Mizerita, po povratku iz fašističnega taborišča Monigo, mobilizirali partizani. Dvakrat jim je ušel, in tam piše, da si je čudežno rešil življenje. Tisti dogodek želim opisati, ker je tudi mene zaznamoval za vse življenje.

Bilo je leta 1943. Niti mama se ni da je podrgnil svetlobni panj po nahrbt­ spominjala točnega datuma, a bilo je niku fanta, ki je stopal pred njim.1 Nato je v septembru. Nekaj mesecev prej se je sledil svetlim točkam pred sabo. To mu ata vrnil iz koncentracijskega taborišča je gotovo ostalo globoko v spominu, da Monigo, kamor so ga Italijani odpeljali 2. je po tolikih letih, v daljni Argentini, še julija 1942. Nekega dne so v Šentrupert pripovedoval o tem. zopet prišli partizani. Bil je oddelek Gub­ Ves čas je mislil na beg. Na noben na­ čeve brigade. Nasilno so mobilizirali vse čin ni soglašal s partizani, ker se je zave­ moške, ki so jih dobili. Pustiti so morali dal, da se pod krinko Osvobodilne fronte delo in dom, vzeti nekaj nujnih stvari skriva komunistična revolucija. Ker je bilo in oditi z njimi. Nihče se ni uprl. Izbire v njegovem oddelku kar nekaj fantov iz ni bilo. Oče je zapustil učence, šolo, okoliša Šentruperta, za katere je vedel, da družino in dom. Odšel je z oddelkom v tudi niso pristaši OF, se je kmalu organi­ zgodnjo, neznano jesen. zirala skupina desetih, ki so nameravali Ata je bil pri partizanih več tednov. pobegniti. Čakali so le na ugodni trenutek. O tistem življenju ni veliko govoril. Pač, dejstvo, da je zlasti ponoči malo videl 1 Značilnost nekaterih vrst gob je tudi bioluminiscenca. Panj, na katerem raste in je težko sledil koloni, ki se je v temi oljkov livkar (Omphalotus olearius), prav pomikala skozi gozd. Pomagal si je tako, tako ponoči sveti.

68 | MLADIKA 6 • 2020 KULTURA

Rumeno modra galerija sicer obsega dve mestni naprej živi, ker iz ljubezni ne moreš nikogar ubiti. hiši – ena od njiju je Pilonova domačija s pekarno Hkrati pa moramo stavbi dati novo – naše – ži­ slikarjevega očeta. Za to delo je arhitekt leto za tem vljenje. Vprašanje je prav ta dialog med obema prejel Plečnikovo nagrado. Ob vseh vidnih ustvarje­ življenjema. Če z zgolj formalnim, praznim resta­ nih delih se je Svetozar Križaj ukvarjal še z manjšimi vriranjem ubijemo življenje, ni več dialoga, ker posegi ob prenovah cerkva in kapel na Ajdovskem, ga ni z mrtvecem. Toda dialoga tudi ni, če pristo­ kot so cerkev sv. Antona ob Hublju, sv. Martina v pamo nasilno, če vsilimo naš koncept in utišamo Žapužeju ter okolice cerkve v Šturjah. S tega sveta spomin v objektu. Pred tem pa nas varuje ljube­ se je arhitekt in oblikovalec poslovil leta 1996. zen /…/ (Svetozar Križaj, v intervjuju v Primorskih »V objektu, kjer je prisoten spomin – kolektivni novicah, 5. maj 1989, št 25, 4). ali individualni – moramo pustiti, da spomin še

Ko so se nekoč nahajali v bližini Mi­ žarja, mu razložil položaj in prosil, naj PRIČEVANJA renske doline, so se odločili. V trenutku ga pusti na zrak. Neverjetno, a stražar zmede so pobegnili v gozd in se oddalji­ mu je to dovolil. Gotovo tudi on ni bil li. A komandant je takoj zaznal njihovo pri partizanih iz prepričanja. Ali pa je odsotnost in vsa brigada se je udeležila priprošnja svetemu Antonu že pričela zasledovanja. Tema je že prihajala, ko čudežno delovati. so jih zasegli in jih odpeljali v bližnjo hri­ Ata je odšel za klet, sedel na tla in na­ bovsko vas. Tam so jih zaprli v neko klet, slonjen na steno lovil svež zrak. V tem je da odločijo, kaj naredijo z njimi. prišel komandant z manjšim oddelkom in ukazal v klet: »Vsi iz Gubčeve brigade ven!« Ata si je mislil: jaz sem že zunaj; in »Odmevala je tudi teža zavesti, obsedel, kjer je bil. Nihče mu ni posvetil kaj pozornosti. Onih devet ubežnikov morda krivde, da se je on rešil, so odpeljali. Čez pet minut so za vasjo ostalih devet pa je za vedno odjeknili streli. Ti streli so v očetovi glavi gotovo odmevali še dolga leta, morda ostalo v gozdu.« do smrti. Odmevala je tudi teža zavesti, morda krivde, da se je on rešil, ostalih Nastopila je noč. V kleti je ata pre­ devet pa je za vedno ostalo v gozdu. mišljeval o nadaljnji usodi. Dobro je ve­ Naslednji dan sta obe brigadi, po­ del, da je v takih primerih konec vedno mešani, nastopili skupno pot. A njega je isti. Ubežniki so "izdajalci". Da se opozo­ skrbelo da, ko se bodo ločili, bi ga kdo ri in ustrahuje ostale, ni drugega izhoda zapazil in se spomnil, da je bil tudi on kot smrt. Vroče je molil in se posebej med ubežniki. V tem je v sosednji brigadi priporočil svetemu Antonu Padovanske­ našel fanta iz vasi v bližini Šentruperta. mu, katerega je vedno častil. Vedel je, da Dobro je vedel, da bi oni tudi rad utekel. je žena noseča. Zato je svetniku obljubil, Hitro sta se zmenila in, ko se je ponudila da če se reši, bo otroka imenoval Anton, priložnost, pobegnila. če bo fantek, ali Antonija, če bo deklica. Hodila sta dolgo, da sta prišla v ob­ Dva dogodka sta spremenila potek močje Mirenske doline. Malo pred Šen­ usode. Medtem ko je bil v zaporu, je v trupertom sta se ločila. Znanec je odšel isto vas prišla neka druga brigada in na­ v svojo vas, ata pa je počakal noči in v stala je precejšnja zmešnjava. Še nekaj temi dospel domov. Ne morem si pred­ mož iz druge brigade so zaradi ­manjšega stavljati veselja ob srečanju z mamo. prekrška zaprli skupaj z ubežniki. V kleti Tako se je zaključilo prvo obdobje njego­ pa je atu postalo slabo. V kotu je bilo vega begunstva. A kot je sv. Anton uslišal nekaj gnilega krompirja. Zaradi smradu njegovo prošnjo, je tudi on izpolnil svojo mu je šlo na bruhanje. Poklical je stra­ obljubo: moje ime je Anton.

MLADIKA 6 • 2020 | 69 PRIČEVANJA

NARODNO DELOVANJE VODITELJA GORIŠKE SREDINE DR. IVA JUVANČIČA (1899–1985) (2. del)

dr. Mira Cencič

Jeseni 1943 se je italijanska vojska zaupali so jim in pričakovali, da bodo umaknila iz Primorske. »Ljudstvo je kot vplivali na spremembo delovanja pijano drlo v naročje OF in se ni hotelo »hostarjev«, na prenehanje izvensodnih strezniti. Masa nikoli ne tehta, kaj je umorov, na to da na Primorskem ne bo prav, in nikoli ne misli na posledice. Mno- prišlo do sovražne delitve slovenskega žica sprejema in odloča s srcem, srce pa naroda. je vpilo po svobodi in človeških pravi- Nemška armada je zasedla naše cah,« je zapisal eden izmed partizanskih ozemlje. Pod vodstvom OF je goloroko poročevalcev. ljudstvo hotelo ustaviti Nemce na tako Veliko je bilo tudi političnega takti­ imenovani goriški fronti. Povezanost s ziranje. V tem prelomnem času je bila svojim ljudstvom je vodila do tega, da Notranjost v prvi svetovni vojni velika tudi aktivnost goriške sredine: so se tudi nekateri duhovniki znašli na porušene cerkve medsebojna posvetovanja, iskanje zvez fronti. Njihova naloga je bila reševati, sv. Urha v Bovcu, in informaciji na vse strani. Iz zapisov v tolažiti, deliti sveto popotnico in poko­ kjer je bil Juvančič krščen petnajst Juvančičevi beležki je razvidno, da je 9. pavati. Veliko dela je bilo za duhovnike. let prej septembra Ernest Jazbec, član Narod­ Prizadel jih je boleči pogled na rane, na nega sveta za smrt, na umor mladih idealov. Uvideli Tržaško, obi­ so požrtvovalnost, iskreno vnemo za skal Juvanči­ narodno osvoboditev svojih fantov. ča. Čez nekaj Vodstvo KP je prisluhnilo množicam dni so šli Ivo in NOB na Primorskem je dobil navi­ Juvančič, Er­ dezno domoljubni značaj in je ubla­ nest Jazbec in žil krvave revolucionarne metode. S Rado Bedna­ prikrivanem revolucije in propagando rik v Kromberk so ustvarjali prepričanje, da OF prinaša na posvet s tisto, po čemer so Primorci hrepeneli. predstavniki Napisi in parole »Živel Stalin, živela OF. Naslednji Rdeča armada« pa so razodevali, da je v dan pa je OF prevzela vodilno vlogo KP. Zgublje­ odšel Josip no je bilo upanje enotnega narodnoo­ Rustja na Vo­ brambnega nastopa, ostala je le naloga, grsko. Treba preprečevati bratomorje, so ugotovili je bilo nekaj voditelji sredine. ukreniti. Vodstvo OF si je še naprej prizade­ Duhovniki valo, da bi pridobilo nekatere sredinske so poznali voditelje za aktivno sodelovanje v OF. svoje ljudi kot Dne 11. decembra 1943 je vosovec To­ preudarne maž (Vlado Riha) poročal, da je govoril z in poštene, dr. Juvančičem.

70 | MLADIKA 6 • 2020 PRIČEVANJA

Stopnjevalo se je partizansko na­ narodno osvoboditev. Bali so se, da bo ljudstvo šlo za njimi v slučaju, če se zavezniki izkrcajo na Primor­ silje in se poglabljal razkol sloven­ skem pred koncem vojne. Na partijski konferenci, skega naroda, osamljeno goriško ki je bila od 17. do 20. aprila 1944 na Vojščici je bilo vodstvo vztraja v sredinski drži povedano, naj iz odborov OF »izločajo prikrite izda- jalce, predvsem iz vrst duhovništva«. Položaj sredine je postal sila neugoden. Obe Nasilje KP se je stopnjevalo nad duhovniki. strani, ki sta se zapletli v državljansko vojno, sta Potrebno je bilo odtrgati ljudstvo od njihovega vabili goriško katoliško sredino v svoje vrste, jo vpliva zaradi prevrednotenja vrednot in ustvarjanja kritizirali in strahotno napadali. Vodilni sredinci so »novega človeka«. Duhovniki so postali krivi za vse vzdrževali stike z obema vojskujočima se skupina­ gorje. Tudi med njimi so padale žrtve. Eden prvih ma. Zveze z OF je po pooblastilu vzdrževal žabeljski načrtnih umorov je tragedija v Cerknem, kjer sta župnik dr. Rudi Klinec. Večkrat se je sestal z vod­ končala v breznu priljubljena kaplana Lado Piščanc stvenimi delavci OF: Vilfanom, Beblerjem, Janezom in Ludvik Sluga. Ta strahotni zločin in še drugi temu Stanovnikom in Francem Škerlom. podobni so vzbudili med sredinci divje razpolože­ Sredina je ostala v svoji sredinski poziciji. Bila nje proti partizanom. Nekateri vodilni so se začeli je proti komunizmu in proti okupatorju. Kritična povezovali s Kraljevo skupino, ki jo je od jeseni je bila do obeh strani. OF so kritizirali zaradi ateiz­ 1943 vodil Anton Kacin. ma, nasilja in partizanske taktike, ki je povzročala Goriška sredina je dobivala hude udarce tudi z ogrom­no trpljenja civilnemu prebivalstvu, SZ pa druge strani. Za ljubljansko SLS je bila oportunistič­ zaradi neenotnosti, prepoznega odpora in povezo­ na, uporna, nepodredljiva centrali in premalo proti­ vanja z okupatorjem. komunistična. Take obtožbe je vodstvo SLS pošiljalo Razmere so se naglo spreminjale. Dolomitska tudi slovenskim članom kraljeve vlade v Londonu. izjava, zavezniško priznanje Titovih partizanov, Vplivni politik Ciril Žebot iz organizacije Straža sporazum Tito – Šubašič so dajali partizanski strani je v osebnem pismu obtožil Juvančiča posredne zagotovilo za zmago v 2. svetovni vojni nad okupa­ krivde za Ehrlichovo smrt, češ da so smrti krivi torjem, pa tudi za zmago v državljanski vojni. obrekovalci žrtve. Pismo je v imenu SZ poslal vsem Spomladi 1944 so v KPS in OF potekale priprave katoliškim skupinam na Primorskem. za odločilne spremembe. KPS se je pripravljala na V svojem dnevniku je duhovnik Klinec potožil: postopni totalni prevzem oblasti ob pričakova­ »Kdo nas ima pravico obsojati in napadati. Eno nem koncu vojne. Pritiski KP so se stopnjevali in drevo ne ustavi plazu. (…) Pastirji smo šli za svojimi revolucionarne metode so se radikalizirale tudi na ovcami, ki so drvele po zastrupljenih travnikih, da bi Primorskem. jih obvarovali prepada. Kdo nas bo obsojal?« Osamljena, oklofutana z obeh strani je vztraja­ Komunisti v vodstvu ­Osvobodilne la goriška sredina v svoji sredinski drži kot nema opazovalka usodne delitve naroda v strahotnem fronte udarjajo po sredini, narodnem samouničevanju. Ostala je edina prava ­načrtni umori duhovnikov sredina v slovenskem narodnem prostoru, a brez Tržačanov. Del tržaškega vodstva se je povezal z »Z nami ali proti nam!« Razglašali so, da je OF OF, del pa je trpel po nemških taboriščih in zaporih. zastopnik vsega naroda, kdor ni zraven, je narodni Goriška sredina je nadaljevala z narodnim delom. izdajalec. S CK KPS so prihajala navodila: razdvajaj­ Oživljali so narodno zavest, spodbujali slovensko te sredino, nepoboljšljive in zagrizene razkrinkavaj­ kulturo, potegovali so se za imenovanje sloven­ te, onemogočite jih med ljudstvom, porivajte jih v skih županov tudi v narodno mešanih mestih, za nasprotne tabore, da jih bomo lažje pokončali. V Tr­ uveljav­ljanje slovenskega jezika v javnosti, poslo­ stu in Gorici so nanje padali streli neznanih storilcev. venjenje krajevnih in osebnih imen. Vse to z name­ Strah je bil zelo učinkovito sredstvo. A tudi komu­ nom, da bodo zavezniki, ko zasedejo naše kraje, nistično vodstvo je bilo strah. Nekompromitirani, prepoznali slovenski obraz v primorskih mestih. narodno zavedni primorski voditelji so bili zanje Presenečenje. Dne 8. septembra 1944 je Joža bolj nevarni kot okupator zaradi ugleda in spozna­ Vilfan naročil duhovniku Rudiju Klincu, ki je bil nja, da Primorcem ne gre za revolucijo, temveč le za določen za zvezo med goriško sredino in OF, naj

MLADIKA 6 • 2020 | 71 PRIČEVANJA izberejo duhovnika, predstavnika goriške katoliške Duhovniki so bili zmerjani, da so fašisti, bela sredine, za člana v Pokrajinskem narodnoosvobo­ garda, narodni izdajalci, krivci za državljansko dilnem odboru. Pogoje za pristop so vodilni sredici vojno. Hude krivice je moral prenašati duhovnik po temeljitem preudarku pripravili v Katoliški Virgil Šček, voditelj Zbora svečenikov svetega Pavla knjigarni v Gorici: Sredina je pripravljena stopiti v in goriške sredine. narodno fronto kot skupina z lastno preteklostjo Laični voditelji so bili deležni tudi osebnega in lastno miselnostjo; zahteva izločitev italijanskih nasilja: ugrabitve, hišne preiskave, zasliševanja z enot iz partizanskih formaciji, izključno slovenski značilnimi oznovskimi metodami in zapori. Slabo značaj OF, prenehanje z likvidacijami; OF pa naj plačilo za njihovo pokončno držo, za njihove žrtve, ima poudarek na nacionalnih interesih Primorcev, preudarnost, vzgled enotnosti, s katerim so dosegli in ne na komunizmu. Določena sta bila dva delega­ veliko: pomagali so vsem in lajšali gorje, pomir­ ta za pogajanja. A Vilfan ni prišel na dogovorjeni se­ jali so nasprotujoče si ideološke smeri, ovirali so stanek. Svoja razmišljanja je gospod Klinec napisal organizacijo protikomunističnih vojaških enot in v dnevnik in ocenil, da je očitno, da so hoteli iz njih umirjali komunistično nasilje. kovati le kapital. Hoteli so imeti zastopnika duhov­ V tem kontekstu moramo ovrednotiti Juvančiče­ nikov, ki bi partizanstvo v očeh ljudstva prikazal kot vo delo in delovanje primorskih duhovnikov v Zboru veri nenevarno. Skoraj istočasno so se predstavniki svečenikov ter presoditi, kaj bi bilo s Primorci, če Kraljeve skupine, že po Kraljevem odhodu v Rim, bi se duhovniki pridružili protirevolucionarnemu prizadevali pridobiti dr. Juvančiča na svojo stran. A taboru in aktivno nastopili proti OF, in kaj bi bilo s ni jim uspelo. primorsko Cerkvijo, če bi se aktivno priključila OF. Odločili so se, da se politika črta iz duhovniko­ Vsaka taka odločitev bi bila še bolj pogubna. Tako vega življenja, ker je Cerkev vedno trpela, kadar se kot večina Primorcev tudi njihovi narodni voditelji je vmešavala v politiko … niso mogli presoditi v tistih skrajno zapletenih raz­ merah, kaj je resnica in kaj je prevara. Tudi trezna presoja ni mogla predvidevati, kar odkrivajo po Konec vojne, nasilje zmagovalcev tričetrtini stoletja raziskave o začetkih slovenskega nad sredinsko usmerjenimi razkola, o prikritih zločinih in množičnih moriščih, o narodnjaki prevarah in neizprosni prebrisani in razmeram prile­ gajoči se strategiji pa tudi o grobih revolucionarnih S triumfalno zmago Komunistične partije se je posegih v slovensko družbo, zlati tradicijo in mora­ bližal konec vojne. Ob jugoslovanski zasedbi obeh lo. Če bi vse to vedeli, kaj bi lahko storili? Ljudstvo primorskih mest, Trsta in Gorice, so bili sredinci de­ je nekritično vsrkavalo lažne obljube, ki so prevzele ležni hudega nasilja. Proti njim je v ostro nastopal čustva in zaslepile razum, da niso razlikovali re­ Boris Kidrič v svojih govorih. alnosti od varljive lažne prividnosti. Svojo nemoč in svojo bolečino je zaupal črniški dekan v svoji kroniki: »Kot opij se je gibanje razmahnilo, upijanilo verni- ke. Besede ne pomenijo nič, ostane le ljubezen do tega ubogega ljudstva in molitev zanj. Šele ko se strezni, se bo zavedalo, kaki reveži so.«

Duhovniki se potegujejo za narodne meje Ne glede na vse to so vodilni du­ hovniki v Zboru svečenikov še naprej služili svojemu ljudstvu in domovini. Na razmejitveno komisijo so naslo­ Odkritje plošče ob 100-letnici Juvančičevega rojstva 4. decembra 1999 na vili dve peticiji s skoraj 200 podpisi steni župnišča v Bovcu. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Peter Stres. primorskih duhovnikov z zahtevo

72 | MLADIKA 6 • 2020 PRIČEVANJA

je ­predaval fundamentalko in patristiko. Juvančič je bil suspendiran in postav­ ljen na cesto. Odšel je v Ljubljano, a v cerkvenih krogih ga niso sprejeli. Zaposlil se je v laični službi. Vztrajal je v zvestobi svo­ jemu poslanstvu in v tistih čudnih časih odhajal v službo v duhovniškem oblačilu ter iskal priložnosti, da bi smel opraviti službo božjo v kateri od ljubljanskih cerkva. Bil je povsem izoliran, cerkveni krogi so se mu oddaljili. Ko je duhovnik Toroš postal apostolski administrator na Goriškem, je kazalo, da ga bo spet pritegnil v Cerkev na Primorskem. A s tem ni bilo nič. V samoti in osamljenosti, razočara­ nosti in zagrenjenosti si je v poklicni krizi poiskal novo pot. Zapustil je duhovniški stan in se civilno poročil s Cvetko Berčič ter imel tri otroke. Ostal je zvest veri in s pomočjo primorskih sobratov s pristan­ kom Svete stolice kanonično uredil svoj položaj in se tudi cerkveno poročil. po priključitvi celotnega slovenskega Cvetka Berčič in Novo službeno mesto v Ljubljani mu ozemlja s Trstom in Gorico k Jugoslavi­ Ivo Juvančič na je nudilo priložnost za proučevanje pol­ dan poroke 31. ji, kakršna je bila, v prepričanju, da se dec. 1949; pretekle zgodovine Primorske. Zaposlen politika menja, narod pa ostane. Visoki je bil pri Znanstvenem inštitutu, nato kot cekrveni goriški dostojanstveniki, Ivo arhivar pri Muzeju narodne osvoboditve Juvančič, Alojzij Novak in Rudi Klinec so Ivo Juvančič z in nazadnje na Inštitutu za narodnostna sodelovali v razmejitvenih komisijah. Dr. ženo in prvima vprašanja. Postal je publicist, razisko­ Juvančič je odpotoval z jugoslovansko dvema otrokoma valec in zgodovinar. V 30 letih je napisal leta 1960 (sliki je delegacijo leta 1946 v Pariz na mirovno posredoval sin okoli 200 daljših ali krajših razprav, ki jih konferenco kot izvedenec za vprašanja Vojko Juvančič). je objavljal v raznih revijah. V nekatere je Primorske. Na konferenci se je potegoval za postavitev pravičnih narodnih mej, za priključitev slo­ venske zemlje k Jugoslaviji.

Ivo Juvančič prestopi v drugo obdobje svojega življenja Po vrnitvi iz Pariza je msgr. Juvančič začel drugo poglavje svojega življenja. Tržaški škof An­ tonio Santin je ostro nastopil proti njemu in zahteval njegov odstop. Goriški nadškof Margotti ga je od­ slovil iz goriškega ­bogoslovja, kjer

MLADIKA 6 • 2020 | 73 PRIČEVANJA vpletal svoje lastne izkušnje in spomine in gibanja stiskala vse dni življenja in spravila so prav zato posebno pomembne. na križ. Vsi njegovi sovražniki so imeli politič- Duhovniki na Primorskem so ne glede ne govore proti njemu. na sredinsko zadržanje med vojno in na Na smrt ga je obsodil farizejsko-saducej- pomoč partizanom ter svojemu ljudstvu ski sinodij. Obsodilo ga je pred Pilatom tudi prišli z dežja pod kap. ljudstvo z osvobodilno stranko na čelu. Ljud- Za ponazoritev njihove usode se mi stvo je prosilo za Barabo, za junaka – borca vsiljujejo besede, ki jih je dr. Juvančič in pustilo sodnikom Učenika iz Nazareta, napisal svojim duhovnikom v delu Kristus moža miru, sprave in ljubezni. Končno je in galilejsko osvobodilno gibanje: »Kristus visel pribit na križu med dvema razbojniko- ni stal ne na desni ne na levi, stal je nad ma. Farizeji so sramotili Kristusovo ljubezen vsem. Ni mu šlo za politiko, iskal in gledal in dobroto. Najgroznejša strast je sovraštvo, je človeka kot človeka, iskal je bližnjega, a on je odgovarjal z ljubeznijo: ‘Oče odpusti človek pa nam postane bližji le po ljubezni, jim, saj ne vedo, kaj delajo.’« ki mu jo izkažemo. A vendar so ga politična (konec)

VIRI IN LITERATURA Arhiv Republike Slovenije • AS 1491, Pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije, t. e. 533, Poročila Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. • AS 1638, Oblastni komite KPS za Slovensko Primorje, t. e. 532, mapa I, 1. • AS 1638, Oblastni komite KPS za Slovensko Primorje, t. e. 537. • AS 1931, Republiški sekretariat za notranje zadeve, t. e. 935, fasc. 8, Ostanki bivših meščanskih strank na Primorskem (1941–1945). • AS 2043, Juvančič Ivo, t. e. 7.

Literatura • Bandelj Boris, Katoliška socialno politična misel Virgila Ščeka, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček, Trst 1997. • Bebler Aleš, Čez drn in strn, Lipa in Založništvo tržaškega tiska, Koper – Trst 1981. • Cencič Miroslava, Primorska sredina v primežu bratomorne vojne, Slovenska matica, Ljubljana 2011. • Juvančič Ivo, »Primorski narodni svet - Goriška sredina in OF-NOB«, Primorski dnevnik, Trst, 5.–27. avg. 1970. • Juvančič Ivo, Kristus in galilejsko osvobodilno gibanje, Pismo slovenskim primorskim duhovnikom, rokopis v lasti Franca Kralja, 1943. • Kidrič Boris, Zbrano delo, druga knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana 1978. • Klinec Rudolf, Dnevniški zapisi 1943–1945, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 2010. • Kragelj Jožko, Primorski duhovniki, kulturni delavci 20. stoletja, samozaložba, Gorica 2002. • Kralj Jerman Lučka, Janko Kralj, utišani in pozabljeni slovenski politik, Ljubljana, Družina 2008. • Novak Alojzij, Črniška kronika, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1992. • Pelikan Egon, Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom, Nova revija, Ljubljana 2002. • Primorski slovenski biografski leksikon, I. knjiga, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974–1981.

Pričevalca • Kralj Franc, duhovnik. • Toroš Sonja, gojenka zavoda Notre Dame.

74 | MLADIKA 6 • 2020 NOVICE KDČ 124

NOVO SKLADIŠČE KNJIŽNICE DUŠANA ČERNETA

Ivo Jevnikar

V tej rubriki smo večkrat poročali o sistemu Cobiss ustvarili novi oddelek DS hudi prostorski stiski Knjižnice Dušana (Dislocirano skladišče). Černeta na sedežu v Ul. Donizetti 3 v Tako ima KDČ zdaj tri oddelke: K Trstu. Končno se je v preteklih mesecih (Knjižnica, s podlokacijami SZT – Sloven­ našla primerna rešitev: najetje večjega ski zdomski tisk, SKT – Slovenski koroški prostora v pritličju iste stavbe, nakup tisk, Č – Časopisi in LIK – Likovna sekci­ in postavitev solidnih knjižnih polic ter ja), KTR (Knjižnica Zore Tavčar in Alojza premestitev nekaterih zbirk publikacij iz Rebule v 1. nadstropju) in DS (Dislocirano 2. nadstropja v novi prostor. skladišče, s podlokacijo PER – Periodika). Kot je zabeležila v internem poročilu Trenutno imamo inventariziranih ca. knjižničarka KDČ Lučka Kremžar, smo 17.500 enot, na inventarizacijo in katalo­ v skladišče premestili vso periodiko gizacijo pa jih čaka še kakih 1.000. (razen zdomske in koroške periodike, ki je od vedno ločena od ostale in jo hra­ Delo v času pandemije nimo v posebnem prostoru). Prav tako smo prenesli v skladišče del gradiva, ki V času varnostnih ukrepov zaradi spada v t. i. glavno sobo, a zanj ni več pandemije je bila KDČ do druge polovice prostora v 2. nadstropju in se je kopičilo junija zaprta in knjižničarka je delala od po vseh koncih in krajih. doma. Selitev je opravljena, knjižničarko Pogled na pa čaka še veliko dela, saj je treba vse police v novem gradivo ponovno primerno označiti. skladišču KDČ (foto: Danilo Spremenila se je namreč signatura, Pahor) saj smo v digitalnem bibliografskem

MLADIKA 6 • 2020 | 75 NOVICE KDČ 124

Opravljeno pa je bilo zelo dragoceno, a zamud­ ­Publikacij, ki še izhajajo, imamo nad 200. Knjižni­ no in malo vidno delo: knjižničarka je uredila čarka je obenem preverila, katere serijske publika­ katalog naših več kot 700 serijskih publikacij, torej cije sicer urejeno hranimo, vendar še niso vključene časopisov, revij in zbornikov. Zdaj je v Cobissu v bibliografski sistem Cobiss. jasno razvidno, katere publikacije, ki jih imamo, so Tako uporabniki lahko zdaj takoj v računalniku prenehale z izhajanjem in so torej zaključene (491), zvedo, s čim lahko računajo pri obisku KDČ, lažje pa za katere med njimi hranimo popolne izdaje (186), bo tudi naše izpopolnjevanje nepopolnih zbirk. katere in v čem pa so pri nas nepopolne (305).

IZ ZGODOVINE D FONDA

Ljubitelji slovenskih knjig in periodike dobro ­poznajo zgodbo D fonda, v katerem so se zbirali tiski politične emigracije, a tudi marsikatere zamej­ ske izdaje. Ob posebni razstavi je leta 2019 izšla tudi brošura s podatki o tej zgodbi, ki jo je pripravila knjižničarka Helena Janežič (Stop, cenzura! Cenzu­ ra in knjižnice 1945–1991, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 2019). Na spletni strani Narodne in univerzitetne knjiž­ nice v Ljubljani pa lahko o D fondu med drugim beremo: Oktobra 1945 ustanovljena Narodna in univerzitetna knjižnica se je že kmalu znašla pred izzivom. Uradni akt o ustanovitvi je nalagal, naj se Brošura Helene Janežič, ki je bila izdana leta 2019 ob »Narodni in univerzitetni knjižnici pošiljajo tudi razstavi Stop, cenzura! take knjige in druge tiskane stvari, katerih razpe­ čevanje je iz katerih koli razlogov prepovedano«. in časopisi redno popisani v Slovenski bibliografiji. 11. člen Zakona o tisku iz leta 1945 pa je posebej Do leta 1991 se je v D fondu znašlo več kot govoril o prepovedih v zvezi z razširjanjem in proda- 700 knjig in nad 140 revij in časopisov. Morebitni janjem posameznih knjig in drugih tiskanih stvari. uporabniki pa so bili pod budnim očesom politične Naslednja desetletja je NUK krmaril med narodnim policije – Udbe in direktorju NUK so morali vseka­ poslanstvom zbiranja vse slovenske zapisane dedi- kor predstaviti priporočilo ustanove, za katero so ščine in veljavno zakonodajo. Od svoje ustanovitve delali, ter natančen opis namena vpogleda. Za to dalje je imel vsa pravna zagotovila, da lahko zbira »pristojni« pa so tudi opozarjali »posvečene upo­ tudi tisk slovenske politične emigracije in ostalo rabnike« na zadeve, ki bi jih lahko zanimale. »sporno« gradivo. Po zakonu ga je moral bibliograf- Po demokratizaciji se je D fond spremenil v sko obdelati, shranjeno je bilo v posebnih prostorih, Zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije, izposoja pa omogočena le za znanstveno-razisko- ravno v teh mesecih pa zaradi reorganizacije v NUK valno delo. Fond se je imenoval D fond, ker je bil dobiva spet novo podobo. sprva shranjen v direktorjevi pisarni, do leta 1991 so zanj veljali posebni pogoji dostopa. Nastajal Zbiranje in tihotapljenje je od leta 1945, uradno pa je bil ustanovljen leta 1978. Zvezni sekretariat za notranje zadeve je tega Kot je napisala Janežičeva, so »sporno gradivo« leta v NUK nastavil svojo uslužbenko Milico Strgar, skrivaj zbirali še v knjižnici Inštituta za zgodovino ki je skrbela, da so bili tiski obdelani po pravilih delavskega gibanja v Ljubljani (danes: Inštitut za knjižnice. Podatki o njih se niso pojavljali v javno novejšo zgodovino), na Teološki fakulteti v Ljublja­ dostopnih katalogih, kljub vsemu pa so bile knjige ni in v Univerzitetni knjižnici Maribor.

76 | MLADIKA 6 • 2020 NOVICE KDČ 124

Ker imam o teh zadevah nekaj Pogačnik je sam stopil v stik z osebnih spominov, je morda prav, nekaterimi avtorji in izdajatelji v da se zapišejo. Naš oče prof. Martin zdomstvu, tako da si je prikrbel Jevnikar je bil eden izmed pover­ gradivo, do ­katerega ni mogel jenikov za razpečavanje knjig Slo­ drugače. Zgodilo pa se je, da so venske kulturne akcije iz Buenos nam poštarji (takrat so na dom Airesa, njene revije Meddobje in dostavljali tudi težje pakete, nava­ časopisa Glas SKA. V italijanskem dno pošto pa tudi dvakrat na dan) zamejstvu je bil menda glavni nekoč prinesli na dom v Ul. Torre­ poverjenik prof. Maks Šah v Trstu. bianca več paketov s celotno zbir­ SKA, pri kateri je bila dolgo uprav­ ko obsežnih Zbornikov Svobodne nica žena dr. Tineta Debeljaka Vera Slovenije in drugimi publikacijami Remec, pa je pošiljala svoje knjige iz Argentine. Oče je prejel prošnjo, za prodajo tudi na upravo Kato­ da se to spravi preko meje do Po­ liškega glasa in morda še kam. gačnikovega prijatelja v Ljubljani. Ostali izdajatelji zdomskih knjig so In tako se je brez zapletov zgodilo. se posluževali svojih poverjenikov. Prof. Jože Pogačnik je bil prvi, Vsekakor vem, da je oče posa­ ki je v splošno zgodovino slo­ mezne izvode novih knjig oddajal venskega slovstva vključil tudi tudi Narodni in študijski knjižnici podrobnejši objektiven opis ne le v temačnih prostorih v Ul. Geppa v Trstu. Platnica študije zamejske, temveč tudi takrat prepoveda­ Dokler ni po pridobitvi italijanskega dr­ dr. Jožeta ne zdomske literature in publicistike, pa Pogačnika žavljanstva leta 1968 začel sam presto­ Slovensko čeprav nobenemu zdomskemu avtorju pati mejo z Jugoslavijo, pa smo mama zamejsko ni posvetil posebnega poglavja v razdel­ ali otroci večkrat kar s pošte v Sežani in zdomsko ku Beseda in ustvarjalec, v katerem pa slovstvo, ki poslali kako »argentinsko« pesniško je izšla leta sta Boris Pahor in Alojz Rebula. zbirko ali roman nekaterim naslovnikom 1972 v Trstu v Sam je izjavil, da ne priznava av­ v Sloveniji. Spominjam se zlasti dr. Bru­ knjižni zbirki torstva tistih nekaj strani, posvečenih na Hartmana (1924–2011) iz Študijske revije Zaliv zamejskemu in zdomskemu slovstvu, ki Kosovelova knjižnice v Mariboru in Milana Dodiča knjižnica. so z njegovim podpisom izšle v dodatku (1913–72) iz Študijske knjižnice Mirana Sodobno slovstvo v monografiji prof. Jarca v Novem mestu. Antona Slodnjaka Slovensko slovstvo iz Bolj tvegan je bil prenos gradiva leta 1968. za literarnega zgodovinarja dr. Jožeta O zamejskih in dotlej prezrtih avtorjih Pogačnika (1933–2002), ki si je moral kot je pisal v 8. zvezku Zgodovine slovenske­ učenec prof. Antona Slodnjaka, ki je bil ga slovstva. Ob koncu večletnega dela je politično odstranjen z univerze v Ljub­ bil 19. aprila 1972 na obisku pri nas v Tr­ ljani, služiti kruh po univerzah v drugih stu in je očetu poklonil omenjeno knjigo. jugoslovanskih republikah in pokrajinah. Njeno zamejsko in zdomsko vsebino pa Ko je v letih 1968–72 pri Obzorjih v Mari­ je istega leta s povzetkoma v italijanščini boru izdajal svojo znamenito Zgodovino in nemščini izdal tudi v posebni knjižici slovenskega slovstva v 8 zvezkih (zvezke Slovensko zamejsko in zdomsko slov­ 5, 6 in 7 je napisal prof. Franc Zadravec, stvo (oris izhodišč in ocena vrednosti), ki sklepni dodatek Bibliografija pa je pri­ je izšla v Trstu kot 5. zvezek Kosovelove spevala Štefka Bulovec), je delal prej na knjižnice, ki jo je izdajala revija Zaliv. univerzi v Zagrebu, nato v Novem Sadu. Oče, ki je že od leta 1967 sistematično predstavljal zamejsko in zdomsko litera­ Nadzor nad ravnateljem NUK turo v Mladiki, je omenjeno znanstverno Kot je napisala Helena Janežič, je delo zelo cenil in menda o vsakem zvez­ gradivo za D fond prihajalo v NUK po ku pohvalno pisal v Literarnih vajah. treh poteh.

MLADIKA 6 • 2020 | 77 NOVICE KDČ 124

Cariniki in miličniki so na mejah in Republike Slovenije, ki je nastal 10. julija poštah plenili prepovedane tiskovine, 1984. Center Službe državne varnosti ki so jih odkrili, in skladiščili v prostorih v Postojni je sporočil II. oddelku SDV Republiškega sekretariata za notranje v Ljubljani, da je s pomočjo OTS (ope­ zadeve, kjer so jih skrbno pregledovali in rativnega tehničnega sredstva, v tem prebirali, nato pa pošiljali v NUK. primeru pač kontrole pošte) ugotovil, da Od leta 1962 je bil možen nakup take­ je duhovnik iz Argentine, urednik revije ga gradiva preko pooblaščenega uvoz­ Duhovno življenje in poznejši delegat nika. NUK je moral vsako leto nasloviti slovenskih dušnih pastirjev v Argentini vlogo na RSNZ, da je uvoz dovolil. Nato Jože Škerbec (1929–2001) poslal Narodni Poročilo SDV z dne 10. julija ga je moral odobriti še Zvezni sekretariat in univerzitetni knjižnici »izvod sovražne 1984 o stikih, za notranje zadeve, izpeljal pa ga je poo­ knjige Loška dolina žrtev revolucije«. Gre ki jih je imel blaščeni uvoznik. za knjižico brez navedbe avtorstva, ki jo ravnatelj NUK Tomo Martelanc Zaradi teh ovir se je NUK posluževal še je leta 1980 v Buenos Airesu izdala Založ­ z duhovnikom tretjega načina pridobivanja gradiva: za­ ba Sij v zbirki Zrenja in uvidi. iz Argentine menjeval ga je s knjižnicami zunaj Slove­ Za knjigo, piše v dokumentu, se mu je Jožetom Škerbcem (vir: nije. Zelo pogosto pa so tiski prišli v NUK zahvalil ravnatelj NUK Tomo Martelanc Arhiv Republike zaradi prijateljskih ali sorodstvenih zvez. (1928–2000), Udba pa ugotavlja, da je iz Slovenije, SI Plodni raziskovalec udbovskih arhivov njegove zahvale »razvidno, da sta bila AS 1931, RSNZ SRS, t. e. 2937, in pisec dokumentarnih zgodovinskih MARTELANC in pokojni politični emi- OD 4437 Stella knjig Igor Omerza me je opozoril na tu grant BARAGA dr. Srečko (vojni zločinec, Alexander). objavljeni zanimivi dokument iz Arhiva­ publicist sovražnih člankov, umrl 1977) dogovorjena, da bo po njegovi smrti nadaljeval z njegovim delom in s pošilja- njenm NUKU vseh slovenskih publikacij (ki bodo izdane v Argentini), politični emigrant, duhovnik ŠKERBEC Jože. S poslano knjigo ‘Loška dolina žrtev revo- lucije’, katere avtor je ŠKERBEC, uteme- ljujemo domnevo, da ŠKERBEC prevzema delo pokojnega BARAGE in da bo tudi on vzdrževal stike z MARTELANCEM.« Iz dokumentacije ni razvidno, če so temu sledile kake posledice. Za prof. Barago je udbovski fiunkcionar sicer »pozabil« zapisati, da je bil izjemno za­ služen za obnavljanje in vzpostavljanje slovenskega šolstva v Julijski krajini pod Zavezniško vojaško upravo … Martelanc je bil vsekakor ravnatelj NUK od leta 1980 do 1992. Imel je trdno politično ozadje: diplomiral na Novinar­ sko-diplomatski visoki šoli v Beogradu, nato je kril zelo odgovorna mesta na radiu in televiziji, v letih 1965–69 je bil slovenski minister za prosveto in kultu­ ro v vladah Janka Smoleta in Staneta Kavčiča, nakar je predaval na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novi­ narstvo (danes: Fakulteta za družbene vede) v Ljubljani.

78 | MLADIKA 6 • 2020 ZA SMEH IN DOBRO VOLJO Izhaja mesečno v Letnik 64 Uredništvo in uprava: 34133 Trst, Italija, Ul. Donizetti 3 Mlajši moški vstopi v trgovino z »Glejte, gospa,« pravi zdravnik, ko tel. 040-3480818; fax 040-633307 živalmi, da bi kupil papigo. Lastnik izroči pacientki steklenico sirupa, »vze­ [email protected] trgovine mu pravi: »Glejte, ta papiga mite to deset žlic dnevno.« [email protected] je edina, ki jo še imam. Je pa nekaj »Ali ne bi mogli doze zmanjšati?« www.mladika.com izrednega: nese kvadratna jajca.« »Zakaj pa?« Oblikovanje: Matej Susič »A res? Pa zna tudi govoriti?« »Veste, pri nas imamo samo šest Izdaja: Mladika z.z o.z. »No, na žalost samo štiri besede.« žlic!« Registrirana pri trgovinski »Katere?« ­zbornici v Trstu dne 21.4.1999 »Mati moja, kako boli!« b l a pod številko 114276. Član USPI (Zveze b a ­italijanskega l Staro kokoš ves dan muči neki ­periodičnega tiska) problem, zvečer pa to pove svoji sosedi: Reg. na sodišču v Trstu št.193 Zdravnik svetuje debelušnemu »Ali si že kdaj pomislila, da bi nas mora­ dne 6.4.1957 pacientu: »Če narediš deset kilome­ lo biti veliko več pri vseh jajcih, ki smo ISSN 1124 – 657X trov na dan, boš v enem letu dosegel jih izlegle!« Tisk: Grafika Soča d.o.o. – idealno težo.« Nova Gorica Eno leto kasneje pacient telefonira b l a Izhajanje revije podpirata zdravniku: »Gospod doktor, izgubil Urad Vlade RS za Slovence sem odvečne kilograme, imam pa en Policist ponoči opravlja rutinski v zamejstvu in po svetu in Dežela FJK. problem.« pregled po mestnih ulicah, in na tleh »Kakšen problem?« zagleda sumljivega moškega. Stopi k »Nahajam se 3.650 kilometrov od UREDNIŠKI ODBOR njemu in ga vpraša: »Gospod, ali je kaj Marij Maver doma!« narobe?« (odgovorni urednik), »Niti ne. Vračam se z zabave, pa sem Andrej Černic, ­Sergij Pahor, b a Mitja Petaros, Anka Peterlin, l nekaj izgubil.« Nadia ­Roncelli, Erika Jazbar, »Kaj ste pa izgubili?« Helena Jovanovič, Operni tenorist pride k zdravniku in »Ravnotežje!« Tomaž Simčič, Ivo Jevnikar se potoži: »Gospod doktor, zaradi svoje in Breda Susič. debelosti sem že čisto obupan. Bil sem b l a SVET REVIJE že pri dveh vaših kolegih: prvi mi je David Bandelj, Milan Nemac, svetoval, naj čimveč hodim peš, drugi Silvija Callin, ­Jadranka Cergol, »Lovec Nande se je vrnil pijan z lova.« Peter Černic, Marija Češčut, pa mi je rekel, naj grem v Moravske »Si prepričan, da je bil pijan?« Danilo Čotar, Matjaž Rustja, Toplice. Kaj bi bilo zame najbolje?« »Prepričan. Psa je imel v nahrbtniku, ­Peter Močnik, Lučka Kremžar »Dragi moj, pojdite peš v Moravske fazana pa je vlekel na vrvici in se drl De Luisa, ­Adrijan Pahor, Bruna Pertot, Ivan Peterlin, Toplice!« nanj.« Peter Rustja, Jernej Šček, Marko Tavčar, ­Evelina Umek, Neva ­Zaghet, Edvard Žerjal in LISTNICA UPRAVE člani uredniškega odbora. DAROVI V TISKOVNI SKLAD: Posamezna številka Mladike Edvard Peter Krapež – 10,00 €; Alojz Hlede – 20,00 €; Ivo Ravnik – 26,55 €. stane 4,00 €. Celoletna naročnina za Italijo Spoštovani urednik! in druge države 30,00 €; Najlepša hvala za Mladiko. po letalski pošti: Je kar precej branja! Ampak vselej pomenljivo in poučljivo! Evropa 50,00 €, Po več kot šestdesetih letih v daljni Kaliforniji, prav uživam krasno sloven- Amerika 60,00 €, ščino. Z veseljem pričakujem vsak izvod, me nikoli ne razočara in vedno lepo Avstralija 65,00 €. preseneča. Plačilo s poštnim tekočim Važni so tudi spisi o naši težki zgodovini, kot npr. piše Ivo Jevnikar in drugi. ­računom 11131331 – Na vsak način, le tako naprej in zopet lepa hvala! Mladika - Trst. Vam vdani Na banki: Zadružna kraška I.R. banka - Banca di Credito Cooperativo del Carso (IBAN: Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. IT58 S089 2802 2010 1000 0016 916; SWIFT: CCRTIT2TV00). NOVO PRI ZALOŽBI MLADIKA

Prvi roman o požigu Narodnega doma v Trstu

Študije in eseji o slovenski književnosti na Tržaškem in v Italiji

Knjige in revija so na prodaj v Tržaškem knjižnem središču TS360, v Katoliški knjigarni v Gorici in v tra ki v centru Opčin

ZALOŽBA MLADIKA Ul. Donizetti 3, 34133 Trst, Italija tel. +39 040 3480818 • fax +39 040 633307 [email protected] • [email protected] www.mladika.com julij 2020 Pripravlja uredniški odbor mladih Grafično oblikovanje: Matej Susič Rast [email protected] - ISSN 2039-9316 SLOVENSKI KULTURNI KLUB

Tokratna številka Mladike se v fokusu posveča ustvarjalnosti – predvsem v obdobju koronavirusa, pa tudi na splošno. Tudi Rast je zato v celoti posvečen ustvarjanju, in sicer literarnemu ustvarjanju mladih, vendar ne v nesrečnem obdobju koronavirusa, pač pa pred njim. Objavljamo namreč izstopajoče literarne prispevke lanskega nateča- ja Slovenskega kulturnega kluba: najprej fantazijsko zgodbo Jakoba Grudna, ki se je uvrstila na prvo mesto med proznimi prispevki; sledi pa pesem, ki so jo člani komisije priporočili za objavo. Jeseni bomo začeli objavljati nagrajene in priporočene pesmi in prozne sestavke z natečaja šolskega leta 2019/2020. Kot navdih so letošnji organizatorji ponudili mladim piscem verze iz Prešernovih pesmi, saj poteka letos precej okrogla, 220. obletnica Pre- šernovega rojstva. Letošnje prispevke je literarna komisija vzela v obravnavo z nekaj- mesečno zamudo, saj se je vse delo ustavilo zaradi problemov s pandemijo. Tako tudi Dneva mladinske ustvarjalnosti, na katerem so bili ponavadi razglašeni zmagovalci, ni bilo mogoče organizirati. Zato bodo imena zmagovalcev prodrla v javnost najprej preko sredstev javnega – in zasebnega obveščanja, ko bodo razmere to dovolile, pa bo na vrsti še priljubljeni praznik mladinske ustvarjalnosti.

Jakob Gruden Ljubi ji  hrupo i šumo ,

Ogrnil se je v dolgo jakno, net vedoč velik pravza- Jokanjemest majhnega otročička je odmevalo v prav, ali ga bo pričakal dež ali sonce, toplota lokalu. ali mraz. Stopil je nazaj v neskončnost, na »Oprosti mi, Jack, ona je Allison, moja potovanje v zmešnjavo in hrup. Okoli njega je vnukinja. Podnevi je z mano v gostilni, ker so popoldanski hrup kočij in okornih avtomobilov njeni starši zaposleni od jutra do večera,« je ropotal po mestu. Sedel je na imenitnem kavču, razložila mala ženica s širokim nasmehom. v roki držal pipo, od katere se je vil tanek in len »Ne skrbi, otrokovo jokanje me sploh ne dim. Njegov pogled je bil usmerjen v veliko moti,« je mirno odvrnil. Nato je po kavi peljal okno gostišča in se utapljal v prelepih sanjah. malo deklico z vozičkom na sprehod. Obširni mestni park je obarval z jesenskim Allison je imela babičine oči, njeni lasje listjem svoje stezice. pa so imeli barvo sončnega zatona. Dekletce Stara ženica mu je postregla s kavo. Bila je ga je veselo gledalo in se smejalo ob njegovih nizke in močne postave, v očeh se ji je leske- besedah. tala modra barva. Lasje so bili popolnoma beli Dnevi so se izčrpali, barve okolja so se ra- in prepričan je bil, da so ob njegovem zadnjem zblinile in zmešale kot vrtinec. Jack je kot sunek obisku bili še vedno črni. Res je, v štiridesetih vetra izginil. letih se marsikdo postara. Ne pa on. * * * (dalje n) n Minilo je veliko let od »To ni pomembno. Spominjam zadnjega potovanja. Jack se se te za zavesami preteklosti, tvoj je bril z britvico. Ogledalo nasmeh je še vedno nalezljiv.« je še vedno zrcalilo mlade- Jack in Allison sta se zaljubila in ga človeka z zagorelo kožo prebudila v svetu sanj. in temnimi očmi. Vznemi- Držala sta se za roko in drsela rjen je čakal na skok v čas po ledenem jezeru, ki sta ga obje- in se zaradi tega tudi nehote mala gozdiček in zasnežen travnik. urezal v lice. V parku so se sprehajali ljudje, Znašel se je na cesti hrup- otroci so se kepali in metali po nega New Yorka, kmalu bi ga snegu, medtem ko so se mame povozili. V vseh teh letih se pogovarjale o božičnih darilih in je šum ceste okrepil. Mo- prazničnem vrvežu. dernejši avtomobili so drveli Nerodnost Jackovega drsenja po ulicah in kot vedno se je pa je oddaljila vse Allisonine skbi gruča ljudi z naglico premi- in ji naslikala nasmeh na obraz kala po mestu in ga večkrat ob vsakem njegovem padcu. porinila. Jack je bil umirjenega »Zdiš se vreča krompirja! Če značaja in ga to sploh ni mo- boš šel še tako naprej, boš zlomil led in padel v lede- tilo. Hrup mesta mu je zvenel kot melodija, ki mu no vodo,« je Allison zasmehovala užaljenega fanta. je napolnila možgane. Prepustil se je srcu mesta in Ob naslednjem padcu je Jack potegnil dekle za užival v njem. seboj, in ko je treščil, mu je padla v naročje. Pogle- Hodil je proti gostišču in se stiskal v plašč. Sne- dal jo je in nežen nasmešek ji je obarval obraz. Pol- žinke so plesale po ulici in se nabirale na travnikih jubil jo je in njene ustnice so bile mehke in vroče. parka in po golih drevesih. Povzpel se je na stop- Zvečer je Allison bila v njegovem naročju, tokrat nišče z razgledom na mesto. Žarki sončnega zatona je spala. Jack je gledal v ognjišče, v katerem so pla- so obarvali srebrnobeli sneg, ki je pokrival park, in meni ustvarjali čudežne figure. Z roko jo je nežno ustvarjali magično atmosfero. božal, a njegove misli so se vrtinčile v neurju. Vedel Vonj kave je plapolal v zraku kavarne in toplota je, da se je že preveč časa zadrževal v tem obdob- ognjišča ga je objemala. Sedel je udobno v svoj ju in da se bo v naslednjem potovanju svet preveč kavč, ki je po tolikih letih bil še vedno tam. Vlekel postaral. Solza mu je lezla po licu, in ko je padla na je iz pipe in skozi redek dim videl lepoto malega lesena tla, je tudi on izginil z njo. intimnega prostora, ki mu je bil tako pri srcu. Ob mizicah je sedelo več ljudi, bili so sproščeni in uži- * * * vali ob pijači in sladici. Igral je šah, premikal tako bele kot črne figure. Izgubil se je v svojih mislih in Minila so leta in Jackovo srce je spet začelo biti, skrivnostih igre. vznemirjen je zopet premagal čas in skočil na ulico, Za pultom je dekle rdečih las bralo časopis, obdano z velikimi nebotičniki. njene modre oči so občasno gledale po gostišču in Po cesti je vel suh zrak, siva tišina ga je obdajala. s snežno belim nasmehom je pozdravljala ljudi, ki Ulice in hiše so bile prazne, nikjer bitja srca, to je so prihajali in odhajali. Medtem ko je srkala čaj, je bilo mesto duhov. Hodil je v prazni mesečini, dolgi imel občutek, da njene misli potujejo in se sprehaja- in neskončni. jo po bujnih in oddaljenih gozdovih. Z zgornjega Stopil je v svoje priljubljeno gostišče, ki je bilo nadstropja se je oglasil zapleten, vendar zanimiv ovito v odejo prahu. Rdeče zavese so bile strgane violinski zvok, ki je v sproščujoči simfoniji oddajal in nekatere so visele na otožnih stolih. Na stenah svoje nežne note. nekoč razkošnega salona se je širila plesen. Stopil »Šah mat!« je za pult in na polici zagledal staro porumenelo »Ka-kaj?« je zajecljal. fotografijo. Gledal je sebe, objetega z rdečelasim »Šah mat! Tukaj imaš kavo«, ga je zvok dekleta dekletom na vrhu Empire State Buildinga. Na hrbtni iztrgal iz sanj. strani slike je bil stavek, ki se ga je komaj dalo bra- Jack je pogledal šahovnico. Dekle mu je postavi- ti: »Prišel bom, ko me bodo valovi časa spet pripel- lo mat. Obrnila se je in se vrnila k točilni mizi. jali do te obširne obale. Vedno me boš lahko čutila »Hvala, Allison,« je zasanjano rekel. ob sebi. Tvoj Jack.« Obrnila se je in njene modre oči so kar vdirale v Stopil je do Allisonine sobe, tudi ta je bila osam­ njegove. ljena in prepuščena času. Ognjišče je bilo razdrto in »Kako me pa ti poznaš?« ga je vprašala z ener- barve preproge so postale temne in otožne. Skozi gičnim glasom. umazana okna je pronicala popoldanska svetloba, ki je osvetljevala porumenelo steklenico. V njej je * * * našel list papirja in razbral stavke: »Bližajo se moji zadnji dnevi. Od svojega zadnjega potovanja pre- Ob naslednjem obisku je mesto prekrivalo globo- plavljaš moje misli in tvoj nasmeh in močne roke me ko morje. v sanjah še vedno toplo objemajo. Izginil si z ladjo časa Bog ve kam, kot si sam napisal, čakala sem te na sipinah obale. Valovi pa skrivajo tvoj nasmeh in tvoje skrivnosti, v katerih sem se jaz izgubila. Vem, da se boš prej ali slej vrnil, a tvojega zamiš- ljenega obraza za meglo dima ne bom več videla.« Spravil je papir v žep in se napotil do balkona restavracije. Zaprl je oči in si zamišljal nežni zvok anonimnega violinista in hrup velikega mesta. Odprl je oči in od jeze zalučal steklenico daleč proč. Ni maral takega miru in tišine, ljubil je nemir- no mesto, prepredeno s kaosom ljudi in njihovimi neskončnimi mislimi in besedami. Nadvse mu je bilo všeč potapljati se v šum neusmiljenega, barv- nega hrupa.

1. NAGRADA V PROZI: zgodba v treh poglavjih s fantastično vsebino je napisana s spretno roko, v pravilnem in bogatem jeziku. Okvir predstavlja priljubljena tema o človeku, ki se vrača v življenje v raznih obdobjih, tokrat je postavljena v New York, v bar ob eni od poglavitnih cest. Tu se zgodba spretno zaplete, doseže vrh in se razplete. Avtor je JAKOB GRUDEN (lani v 3. razredu Državnega tehniškega zavoda Žiga Zois).

V letu 2019 si na literarnem pomagali kaki nasveti, kak men- in počenjam to, kar mi narekuje natečaju Slovenskega kultur- tor, morda branje? trenutek. nega kluba med 64 prispevki Zavedal sem se, da je iznajdljivost dobil prvo nagrado v prozi. Ta vedno bila del mene, že od malega Kljub svojim uspehom nisi veliki uspeh ni le slučaj, saj so v sem rad potoval z domišljijo ob bahaški; deluješ kot skromen tvojem prispevku člani komisije gledanju  lmov in prebiranju knjig. in nekoliko zadržan fant. Kaj bi že tretjič prepoznali pisateljski rekel o sebi? talent: ko si bil star samo 14 let Ali veliko bereš? Kateri je tvoj Predstaviti se, ni zelo enostavno, saj (v prvem letniku višje šole) si najljubši avtor (avtorica)? Katera nas nazadnje ocenijo drugi. To, kar se namreč že uvrstil na drugo najljubša knjiga? mislimo o sebi, v resnici ni važno. mesto; že naslednje leto pa – kot V prostem času rad berem, a ne Vsekakor ljubim iznajdljivost na tokrat – na prvo mesto! Ali na veliko. Avtorica, ki mi je vzbudila različnih področjih in velike sanje. svoji življenjski poti predvidevaš zanimanje za branje, je bila J. K. ukvarjanje s pisanjem? Rowling, ko sem obiskoval nižjo Kaj pa najbolj ceniš v drugih? Za svojo prihodnost si nisem posta- srednjo šolo. Vseeno pa nimam naj- Cenim iskrenost in modrost. vil tega cilja, vsekakor bi rad še pisal ljubšega avtorja oziroma avtorice in in obdržal tega konjička. Po konča- niti najljubše knjige. V času koronavirusa tudi tebi nem študiju oziroma trgovske smeri postavljamo vprašanje, kako si šole Žige Zoisa se mislim vpisati na Že v prejšnjih letih smo te v Rasti preživel to obdobje in ali ti je po- ekonomsko fakulteto v Trstu in se intervjuvali kot zmagovalca in magalo razumeti oziroma odkriti osredotočiti na svet poslov. Če bi si nekaj izvedeli o tvojih konjičkih. kak nov vidik življenja? želel pisateljskega dela, bi se moral Lahko pa se v enem letu človek Obdobje koronavirusa je življenjski veliko bolj osredotočiti na to stroko precej spremeni: imaš še vedno izziv, saj nam je vsem spremenil stil in seveda veliko več brati. iste konjičke? Kateri so? življenja in morda tudi cilje. Za neka- V prostem času rad pohajam s prija- tere je to nova priložnost v globalno Ali misliš, da so tvoji literarni telji in se zabavam, saj mi to prina- povezanem svetu. Pomembno je, da uspehi izključno sad tvojega ša veselje. Poleg tega telovadim, se znamo prilagoditi situaciji in izko- naravnega talenta, ali pa so ti igram klavir, berem, gledam  lme ristiti priložnosti, ki nam jih ponuja. Francesco Petaccia moderna lepa vida

Lepa Vida je pod zidkom stala, z majajočo barko zaveslata, mir pred streli je čepe čakala, dokler morje vse ni na pogled pa zamorec kliče jo iz skrivališča: naokrog kot zapuščen bared. »Lepa Vida, kako da si sedaj brez blišča? Vida se sprosti in plane v silen jok, Bi na varno lahko ti zbežala, telefon v roke vzame, ima v grlu cmok: morje z ladjo prècej preorala, na negrozeča tla bi ti stopila, »Mobi, prosim te, povej mi zdaj, brez lakote in strelov bi tam bila.« če hoče mož me k sebi spet nazaj, če sin moj še naprej se smeje, vriska!« Malo časa Vida premišljuje: Mobi pa v dlani prazno piska. ne bi se zatekla v kraje tuje, Trdih plovbe dni je zdaj precej minilo, a stanje v državi je grozeče, in kot da bi Kolumb zagledal Kino, opozicija upira se preteče, tako Vida od daleč opazi lepe obale, toča strelov jo vsak dan zbudi, to so italijanskega polotoka skale. zato zamorcu tako odgovori: »Bežati moram,« iz nje jecljaje veje, Upa, da bo tu življenje čedno. »povejte, koliko vam vsak begun odšteje, Sina in moža še išče, a kot vedno da sebe bi, sinka in moža rešila, le molk popoln odgovarja ji nemilo. preden se nas vojna bo lotila.« Televizor v baru pa povzame poročilo: »V Somaliji končno padel je vladar, »Denar? Saj ni potrebno, da greš ponj, opozitor včeraj ga zaklal je, askar, vožnja zate skoraj bo zastonj. njega in njemu zveste vse vojake«. Mož pa res s seboj ne bom jemal! A Vidin mož spadal je med take! Povzročajo obilo mi težav po poti. Pa niti smrkavih otrok, Sedem dni, sedem noči jokala varuštvo mi res ne gre od rok.« je Vida in se zelo kesala: ne bi venomer tuje otroke pestovala, Zagrmi zdaj strel močan ob stene, ko zvesto umrla bi vštric moža. Vido skorajda v trup zadene, Tako se zdaj nje žalostna povest konča. zato ga niti več ne skuša prepričàti glede moža, otroka. Oba hkrati proti temnemu morju se podata,

rast – mladinska priloga mladike • ul. donizetti 3, 34133 trst • [email protected] • tisk gra ka soča d.o.o. – nova gorica »Imeli bomo svoje mesto v evropski književnosti in tudi v prihodnosti, če bomo ostali zvesti svoji besedi.« DRAGA2020 Boris Pahor Supplemento n.1 al n. 6 del mensile MLADIKA – luglio 2019. Spedizione in a. p. - D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n°46) art.1, comma 1, DCB Trieste - Filiale di Trieste - Aut. Dir. PT di Trieste

PROGRAM 55. ŠTUDIJSKIH DNEVOV DRAGA 2020 PETEK, 28. AVGUSTA 2020  Ob 16.30: dr. Kozma Ahačič, dr. Laura Sgubin, dr. Fedra Paclich, dr. Maja Melinc Mlekuž, dr. Jadranka Cergol SLOVENSKI JEZIK V ITALIJI IN STANDARDNA SLOVENŠČINA: BLIZU ALI DALEČ? Pri poslušanju govorne različice slovenskega jezika v Italiji ali tudi pri branju posegov na spletnih omrežjih imamo večkrat občutek, da se slovenski jezik govorcev v Italiji zelo oddaljuje od standardne slovenščine. Okrogla miza bo ponudila iztočnice za razmišljanje, v kolikšni meri je ta odmik sprejemljiv ali pa že zaskrbljujoč.

SOBOTA, 29. AVGUSTA 2020  Ob 16.30: dr. Egon Pelikan, dr. Renato Podbersič ml. PREDVOJNI PRIMORSKI UPOR FAŠIZMU Z nastopom dveh priznanih primorskih zgodovinarjev Draga namerava obeležiti nekatere pomembne zgodovinske obletnice, ki jih obhajamo v letu 2020, kot so zlasti 100-letnica požiga Narodnega doma v Trstu, 100-letnica rapalske mirovne pogodbe med Kraljevino Italijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, 90-letnica ustrelitve bazoviških junakov, pa tudi 80-letnica vstopa Italije v 2. svetovno vojno. Predavatelja bosta obnovila politiko Italije do primorskih Slovencev v tem črnem dvajsetletju ter predstavila razne oblike in načine, s katerimi so se primorski Slovenci uprli lastni narodnostni obsodbi na smrt. Izpostavila bosta pomen, ki ga predvojni primorski antifašizem ima v slovenski in širši zgodovini.

NEDELJA, 30. AVGUSTA 2020  Ob 9.00: sveta maša, ki jo bo daroval celovški škof Jože Marketz

 Ob 10.30: škof dr. Jože Marketz KDO PA SMO, KO SO CERKVE ZAPRTE? Podobe Cerkve v času aktivne krize.

 Ob 15.30: slovesna izročitev 9. Peterlinove nagrade

 Ob 16.00: dr. Janez Potočnik POMEN ODGOVORNEGA RAVNANJA Z NARAVNIMI VIRI V GLOBALNO POVEZANEM SVETU Smo prva generacija, ki živi v družbenem ekosistemu planetarnih razsežnosti. Povezani smo in soodvisni. Naša skupna odgovornost za prihodnost je velika. Odvisna je predvsem od načina, kako skozi proizvodnjo in potrošnjo zadovljujemo naše potrebe. Ni skrivnost, da je obstoječi ekonomski sistem nepravičen in ima tudi veliko negativnih učinkov na naše okolje in zdravje. Z naravnimi viri ne ravnamo odgovorno. Zadolžujemo prihodnje generacije. Če smo se karkoli naučili iz čudnih časov, ki jih preživljamo, je to dejstvo, da tako ne bo šlo več naprej. Potrebujemo več odgovornosti in več sodelovanja za trajnostno in odporno družbo, za svet, ki bo prijazen do vseh, tudi do tistih, ki prihajajo za nami.

Društvo slovenskih izobražencev • Ul. Donizetti 3 – 34133 Trst (Italija) tel. +39 040 370846 • faks +39 040 633307 • e-mail: [email protected] Kratka predstavitev predavateljev DRAGE 2020

Jezikoslovec in literarni zgodovinar KOZMA AHAČIČ se je rodil leta 1976 v Kranju. Doktoriral je leta 2007 na Fi- lozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 2003 dela na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU. Od leta 2011 je član Področne predmetne komisije za slovenski jezik na ZRSŠ. Je vodja inštitutskega raziskovalnega programa, vodil je tudi več različnih raziskovalnih projektov, med letoma 2008 in 2013 je predaval na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakul- tete v Ljubljani. Je sourednik revije Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies ter urednik portala www.fran.si. Od leta 2016 je redni član ustanove L’Institut d’études slaves v Parizu.

LAURA SGUBIN je diplomirala iz konferenčnega tolmačenja in prevajanja na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu, kjer je poleg slovenščine študirala še nemščino in ruščino. Več kot petnajst let je bila samostojna tolmačka in prevajalka in je delala za različne institucionalne in zasebne stranke v Italiji in Sloveniji, ob tem pa se je posvečala pre- vajanju leposlovnih in gledaliških del. Na Univerzi v Vidmu in Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu je predavala prevajanje in tolmačenje. Od leta 2018 je zaposlena kot prevajalka in tolmačka na Centralnem uradu za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini.

FEDRA PACLICH je diplomirala iz tolmačenja leta 1990 na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajal- ce (jezikovna kombinacija: angleščina, slovenščina, italijanščina) in takoj začela delati kot tolmačka in prevajalka v svobodnem poklicu na lokalnem trgu. Od leta 1992 do 2004 je na isti fakulteti poučevala prevajanje in tolmačenje iz italijanščine v slovenščino in obratno. Dolga leta je bila članica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. Leta 2000 je uspešno opravila akreditacijski test in postala samostojna tolmačka v institucijah EU (Evropski parlament, Evropska komisija in Sodišče evropske unije), kjer je redno delala in v naslednjih letih dodala začetni kombinaciji jezikov še francoščino in španščino. Osem let je živela v tujini (v Parizu in Bruslju), pred dvema letoma pa se je zaposlila kot tolmačka in prevajalka pri Centralnem uradu za slovenski jezik, ki ga je ustanovila Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina.

MAJA MELINC MLEKUŽ je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti ter sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in tam tudi doktorirala iz didaktike književnosti in jezika. Od leta 2008 uči na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici kot lektorica za slovenščino in asistentka za slovensko književnost ter didaktiko je- zika in književnosti; sedaj je nosilka predmeta Slovenščina za tujce. Vrsto let je poučevala slovenščino in zgodovino na slovenskih šolah v Italiji. Je v uredniškem odboru revije Slovenščina v šoli Zavoda RS za šolstvo. Posveča se vprašanjem razvijanja narodne identitete in medkulturne zmožnosti, didaktiki slovenskega jezika ter empiričnemu pedagoškemu raziskovanju na območju slovensko-italijanskega kulturnega stika. Od leta 2019 je kot raziskovalka zaposlena na Slo- venskem raziskovalnem inštitutu (SLORI) v Trstu.

JADRANKA CERGOL je izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka za področje jezikoslovja na Fa- kulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Po zaključenem dodiplomskem študiju na Filozofski fakulteti v Trstu je tri leta poučevala na Slovenski gimnaziji v Celovcu, nato pa je vpisala podiplomski študij na Oddelku za klasično filologijo v Ljubljani in leta 2011 doktorirala iz rimske književnosti. Raziskovalno se ukvarja tako s tematikami povezanimi z rimsko književnostjo kot tudi s književnostjo Slovencev v Italiji. Leta 2012 je izdala svojo prvo monografsko publikacijo o antiki v delih Alojza Rebule. Posveča pa se tudi sociolingvističnim temam, povezanimi z manjšinskim vprašanjem. S svojimi zapisi sooblikuje rubriko Žarišče na Primorskem dnevniku, redno pa objavlja tudi recenzije knjig in druge članke.

Zgodovinar prof. dr. EGON PELIKAN (Ljubljana, 1963) je leta 1998 doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani.­ Izpopolnjeval se je na univerzah na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Kot član znanstvene ustanove Alexander von Humboldt je gostoval na Univerzi v Essnu in pri Saški akademiji znanosti v Leipzigu. Od leta 1998 je zaposlen na Znanstveno-razis- kovalnem središču Koper in od leta 2004 je predstojnik njegovega Inštituta za zgodovinske študije. V letih 2008–2010 je bil predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Je avtor vrste razprav ter monografij o zgodovini slovenskega političnega katolicizma in Primorske. Med njegova glavna dela sodijo: Engelbert Besednjak v parlamentu (1996), Akomodacija ideologije političnega katolicizma na Sloven- skem (1997), Josip Vilfan v parlamentu (1997), Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom (2002), ki je leta 2012 izšlo tudi v italijanski izdaji, Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini leta 1933 (2002). Leta 2016 je izdal monografijo Tone Kralj in prostor meje, za katero je prejel Zoisovo nagrado. Letos je izšla dopolnjena angleška izdaja te knjige, napovedan je še italijanski prevod. Zgodovinar prof. dr. RENATO PODBERSIČ ML. (Nova Gorica, 1970) je študiral na Filozofski fakulteti v Ljub­ljani, doktoriral pa na Fakulteti za humanistiko v Kopru. Zaposlen je na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, hkrati je asistent za novejšo zgodovino na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Od leta 2017 je glavni urednik znan- stvene revije Dileme, ki jo izdaja Študijski center za narodno spravo, ter predsednik Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino. Proučuje totalitarizme v 20. stoletju na Slovenskem, cerkveno zgodovino, prvo svetovno vojno in posebej soško fronto ter raziskuje judovske zgodovino in preganjanja Judov v širšem srednjeevropskem prostoru. Je član mednarodne komisije za proučevanje holokavsta – IHRA , ki v Sloveniji deluje pri ministrstvu za zunanje zadeve. Med njegova glavna dela sodita monografiji Revolucionarno nasilje na Primorskem. Goriška in Vipavska 1941–1945 (2011) in Jeruzalem ob Soči. Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes (2017), ki je bila leta 2018 nominirana za nagrado Klio.

MARTIN BRECELJ se je rodil leta 1953 v Buenos Airesu v Argentini, od leta 1964 živi in deluje večinoma na Tr- žaškem. Maturiral je na klasičnem liceju Franceta Prešerna v Trstu, iz filozofije pa je diplomiral na tržaški univerzi. Do leta 2015 je bil zaposlen kot časnikar in naposled kot urednik pri Primorskem dnevniku v Trstu, v katerem se je rad oglašal s komentarji. V mlajših letih se je udejstvoval na političnem področju. V zadnjem obdobju intenzivneje goji lastna filozof- ska in širše kulturna zanimanja. Leta 2000 je pri Mladiki objavil svojo predelano diplomsko nalogo Rivoluzione e catarsi. Il pensiero filosofico di Dušan Pirjevec, leta 2016 je izšlo njegovo odmebno delo Anatomija političnega zločina o trojnem umor v Rossettijevi ulici v Trstu leta 1943, v katerem so umrli Stanko Vuk, njegova žena Danica Tomažič ter družinski prijatelj Drago Zajc. Vodil bo sobotno okroglo mizo.

Krško-celovški škof JOŽE MARKETZ se je rodil leta 1955 v Št. Lipšu na Koroškem, maturiral je na gimnaziji na Plešivcu, teologijo je študiral v Salzburgu in Ljubljani, kot diakon je preživel eno leto v misijonih v Ekvadorju, duhov- niško posvečenje je prejel leta 1982. Doktorat iz teologije je dosegel leta1992 na Dunaju, študije pa je izpopolnjeval v Rimu in Jeruzalemu. Leta 2009 je prevzel ravnateljstvo škofijskega Dušnopastirskega urada in bil več let odgovoren za škofijski tisk. Leta 2014 je bil imenovan za vikarja za koroško Karitas in socialne službe. Tretjega decembra lani ga je papež Frančišek imenoval za novega krško-celovškega škofa in bil posvečen 2. februarja letos. Jože Marketz je leta 1995 predaval na Dragi o sožitju med etnijami na verskem področju, leta 2010 pa se je udeležil okrogle mize ob 90-letnici koroškega plebiscita.

TOMAŽ SIMČIČ se je rodil v Trstu, kjer je maturiral na slovenski klasični gimnaziji, študiral klavir in literarne vede, nato se je zaposlil kot učitelj literarnih predmetov na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v Trstu. Bil je ravnatelj slovenskega Državnega znanstvenega liceja F. Prešerna v Trstu, med leti 2001 in 2020 pa je bil zaposlen na Uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino. V letih 1994–1996 je bil član Vsedržavnega šolskega sveta kot za- stopnik slovenskih šol v Italiji. Objavil je nekaj razprav s področja krajevne zgodovine, zlasti cerkvene. Udejstvuje se tudi v glasbenem življenju, kot pianist, organist in sodelavec glasbenih oddaj Radia Trst A. Aktiven je v javnem življenju slovenske manjšine v Italiji ter v svetu laiških združenj v okviru tržaške škofije. Vodil bo nedeljsko dopoldansko predavanje.

JANEZ POTOČNIK (Kranj, 1958) je politik in ekonomist. Bivši evropski komisar za znanost in nato za okolje je di­ plomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in prav tam doktoriral leta 1993. Isto leto je postal direktor Inštituta za makroekomske raziskave in razvoj, leta 1998 je prevzel vodstvo pogajalske skupine za pristop Slovenije k Evropski uniji in se še naprej ukvarjal z odnosi med Slovenijo in EU. Leta 2001 je postal minister za evropske zadeve. V istem obdobju je tudi predaval statistiko in ekonomijo na Pravni fakulteti ljubljanske univerze. Maja leta 2004 je postal član Evropske komisije in je bil skupaj z Günterjem Verheugenom odgovoren za širitev Unije, za časa predsednika komisije Prodija je bil odgovoren za znanost in raziskave. V drugem mandatu od leta 2010 do 2014 je bil komisar za okolje. Od takrat je aktiven v raznih mednarodnih organizacijah in ustanovah za okolje, kmetijstvo, gozdarstvo in morje. Deležen je bil številnih priznanj in častnih naslovov ter nagrad za zavzeto delo in pobude na področju okolju prijaznih dejavnosti.

HELENA JOVANOVIČ je rojena v Ljubljani, od otroštva pa živi v Trstu, kjer je obiskovala šole s slovenskim učnim jezikom. Na tržaški univerzi je diplomirala iz političnih ved, vzporedno s študijem pa je že kot višješolka objavljala članke za različne medije in tudi za Radio Trst A. Na deželnem sedežu RAI Furlanije Julijske krajine se je kot poklicna novinarka zaposlila leta 1995. Poleg dela na terenu je bila vrsto let televizijska voditeljica. Izdala je tudi dve knjigi zgodb za otroke: Pravljice za bele zimske dni in Legenda o plavajočem drevesu. V obeh delih avtorica otroke nagovarja, naj spoštujejo naravo. Za slovensko radijsko in televizijsko postajo RAI je pripravila več pogovorov in poglobitev, posvečenih varstvu narave in podnebnim spremembam. Vodila bo zadnje predavanje. Od nas so se od prejšnje Drage poslovili

Saša Martelanc Aleksander Furlan predavatelj na Dragi prijatelj Drage, vseskozi leta 1977 se je udeleževal Aleš Lokar msgr. Alojz Uran msgr. Evgen Ravignani študijskih dni predavatelj na prvi maševal je na Dragi maševal je na Dragi leta Dragi leta 1966 leta 2013 2002, 2004, 2006 in 2009

DRAGA 2020

Koronavirus še vedno plaši po Evropi in svetu, a mi napovedujemo 55. Drago. To seveda noče biti izziv epide- miji, ki neusmiljeno razkriva vso krhkost sistema, v katerega je svet zabredel zaradi skrajne globalizacije ekono- mije in proizvodnje. Iskanje profita za vsako ceno je sprožilo vrsto pojavov, od nespoštovanja okolja do selitve industrije in masovnega premikanja ljudi, ne samo tistih, ki iščejo zaposlitev, ampak tudi mnogih, ki potujejo za zabavo. Predolgo trajajajoča kratkovidnost in neracionalnost spravljata v nevarnost človeštvo. Za strokovnjake je bil izbruh epidemije pričakovan in skoraj nujen. Zaprepaščeni smo spremljali širjenje neznane bolezni, ki je povzročila veliko žrtev: normalni tok življenja se je ustavil in z njim je bila zamrznjena proizvodnja, šola, promet, kultura … splošna kriza, ki ji ne vidimo hitrega konca. Ob tragedjah obolelih smo naenkrat postali skoraj vsi zelo plašni in previdni. Si lahko čakamo streznitev? Nekateri napovedujejo, da bo svet po epidemiji drugačen, boljši, vse pa daje misliti, da bosta nekaterim ostala kot trajna usedlina samo opreznost in strah, ki bo ljudi še bolj oddaljil drug od drugega, neodgovorni pa bodo še naprej izzivali nevarno bolezen in podaljševali epidemijo z brezbrižnim obnašanjem. Ker bo epidemija torej trajala, se bomo morali sprijazniti s sobivanjem z virusom, dokler ne bomo prišli do ce- piva. To bo terjalo kar nekaj časa. Zato ob vsej možni previdnosti nameravamo vendarle speljati letošnjo 55. Dra- go, in to ne zato, ker bi nam bilo všeč tveganje, pač pa, ker se nočemo odpovedati normalnosti, ki je navsezadnje podlaga življenja in produktivnih medčloveških odnosov. Naj bo upanje, ki je doslej bilo vseskozi vodilo Drage, še naprej spodbuda za nadaljnje delo. Od tod izbira, da posvetimo glavno, nedeljsko temo Drage vprašanju, ki ga narekuje pandemija, kako doseči, da se bo sodobni človek odgovorno obnašal do okolja, kako podpirati podjetnost, ki bo znala uresničiti pravičnej- šo ekonomijo, kakšne vrednote uveljavljati v odnosu do narave, ki smo jo že močno načeli. Z manjšinsko temo se spet posvečamo jeziku, ki ni potreben le za sporazumevanje, temveč je temeljni in raz- poznavni element vsake skupnosti, posebno še tako heterogene in premešane, kot je naša manjšinska. Okrogla miza bo skušala odgovoriti na nekatera ključna vprašanja v zvezi s pogovornim jezikom, kot je na primer negativ- ni vpliv vzorcev s spletnih omrežij. Razmišljanje o nas samih se bo na letošnji Dragi ukvarjalo s pomembnimi obletnicami, ki zaznamujejo leto 2020, v prvi vrsti s stoto obletnico požiga Narodnega doma v Trstu, simbola več kot dvajsetletnega preganjanja Slovencev z očitnim poskusom kulturnega genocida. Devetdesetletnica smrti bazoviških junakov izpričuje, da se je prvi organiziran upor proti fašizmu v Evropi rodil na Primorskem in da smo na to še danes lahko ponosni. 55. Draga bo imela izjemno priložnost pozdraviti škofa Jožeta Marketza, ki je 2. februarja bil posvečen v Celov- cu kot drugi škof slovenskga rodu v več kot tisočletni zgodovini krške škofije. Jože Marketz je že dvakrat nastopil na naših študijskih dnevih: leta 1995 je govoril o sožitju med etnijami na verskem področju in leta 2010 ob devet- desetletnici koroškega plebiscita. Na Dragi 2020 bo govoril o krizi Cerkve, ki prehudo občuti in podoživlja splošno krizo sodobnega človeka in družbe.

Pripravi in poteku študijskih dnevov lahko sledite na spletni strani www.draga-dsi.org

Priloga št. 6 MLADIKE – julij 2020. Odg. ur. Marij Maver. Reg. na sodišču v Trstu, Št. 193. Poštnina plačana v gotovini. Tisk Grafika Soča d.o.o. ISSN 2039-9324