FOKUS: Človek Je Soustvarjalec Sebe Samega in Sveta
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Leto 2020 06 CENA 4,00 € FOKUS: Človek je 13. julij 1920 – soustvarjalec sebe ob požigu Narodnega samega in sveta doma še val nasilja Labodji spev Fojbe in morišča – slovenskega bančništva primer Jurjevo brezno v Avstriji? POSTE ITALIANE s.p.a. spedizione in a.p. – D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n°46) art.1, comma 1, DCB Trieste – luglio 2020 • Poštnina plačana v gotovini – julij 2020 ISSN 1124 - 657X • In caso di mancato recapito restituire all’uff icio di Trieste CDM, detentore del conto, per la restituzione al mittente, previo pagamento resi. KAZALO V TEJ ŠTEVILKI 06 v 2020 UVODNIK IN MEMORIAM IZ TISKARNE 03 22 48 Adrijan Pahor Ob slovesu dveh prijateljev Seznam novejših del Ali nas je virus kaj naučil? slovenskih avtorjev v Italiji 22 PISMA UREDNIŠTVU Spomin na Sašo Rudolfa ANTENA 04 23 50 Pismo Luč življenja na grob Novice Saše Rudolfa FOKUS KULTURA GOSPODARSTVO 06 57 Anka Peterlin 24 Martin Brecelj Pogovor s psihologinjo AČ Črni obroč in njegova končnost Silvo Matos o ustvarjalnosti Labodji spev slovenskega bančništva v Avstriji? 60 05 Franc Križnar 28 Primorski glasbeniki skozi čas in Rado Pezdir prostor: Marko Ozbič Shema vzporednega bančništva skozi primer Elektrotehne … (2) 62 Saša Quinzi LITERATURA Mušičeva Gorica leta 1945 36 65 Bojana Daneu Don Mojca Polona Vaupotič ZGODOVINA Mešani zakoni Arhitekt in oblikovalec Svetozar Križaj 12 41 Ivo Jevnikar Damjan Jensterle PRIČEVANJA 13. julij 1920 – ob požigu Rože v kamnu Narodnega doma še val nasilja 68 POLETNO BRANJE Tone Mizerit 14 Beg v življenje Renato Podbersič ml. 43 Fojbe in morišča – Igor Jogan 70 primer Jurjevo brezno Samo očetje lahko umrejo Mira Cencič večkrat Narodno delovanje voditelja go 16 riške sredine dr. Iva Juvančiča (2) Mitja Petaros PREBRALI SO ZA VAS Nekaj zgodovinskih drobcev NOVICE KDČ 46 EKOLOGIJA Maja Smotlak 75 Marija Pirjevec: Tržaška branja Ivo Jevnikar 20 Novo skladišče KDČ H. J. 46 Iz zgodovine D fonda Koliko so nam še pomembne Magda Jevnikar podnebne spremembe? Faktografija Na platnici: italijanski predsednik Mattarella in slovenski predsednik Pahor polagata venec na spomenik bazoviškim junakom (foto Francesco Ammendola - Ufficio per la Stampa e la Comunicazione della Presidenza della Repubblica) UVODNIK ALI NAS JE VIRUS KAJ NAUČIL? Adrijan Pahor Krize, v katero nas je v teh mesecih pahnil koronavirus, menda, po oceni poznavalcev, naša civilizacija še ni doživela, vsaj ne takšne, v takih razsežnostih in v taki razširjenosti. In medtem ko pandemija še traja, pravzaprav se je marsikje šele začela, nas virologi, mikrobiologi, epidemiologi svarijo pred novim valom okužb, ki nas bo zajel jeseni, ko bo zopet bolj suho in mrzlo vreme. Virolog Andrea Crisanti z univerze v Padovi je izjavil urbi et orbi, in to brez vsakršnega zadržka in občut ljivosti, ki sta v teh primerih obvezna, da bo oktobra pri nas tako, kot je danes v nemških klavnicah. Tako zastraševanje je v dneh, ko se Severna Italija (beri: Lombardija) vendarle počasi izmotava iz katastrofe, skrajno neumestno in psihološko demoralizirajoče. Spominja na nekatere meteorologe in meteorološke agencije, ki vztrajno in neumorno napovedujejo katastrofalne vremenske pojave, ki nas bodo vsak čas zajeli in pustošili po naših krajih. Branijo se sicer, da raje pretiravajo v slabem z željo, da se napoved ne uresniči v vseh pesimističnih razsežnostih, za kar jim bodo kasneje ljudje hvaležni, kot da bi minimizirali nevarnost in bi nato morali poslušati očitke javnosti, da so omalovaževali resnost situacije in morebitnih posledic. Koronavirus je globoko zarezal v našo vsakodnevno stvarnost in posledice so danes vidne na vseh ravneh, tudi na psihološki, sociološki, soci alni. Nekateri strokovnjaki na gospodarskem (bančnem), psihosocialnem, šolskem po »Vse več je namreč predlogov, dročju trdijo, da bo ta pandemija pustila za da bi ohranili ta človeku in naravi sabo nepopravljive posledice, nekateri celo postavljajo leto 2020 kot prelomnico v člo prijazni slog življenja, države veški zgodovini, ki naj bi jo delili na čas pred pa bi se zato usmerile v okolju koronavirusom in po njem. Sami opažamo, da se je v našem življenju naravnano gospodarstvo.« marsikaj spremenilo in da se bo težko vrnilo v običajne vsakodnevne tirnice. Postavlja se tudi vprašanje, ali bi lahko trajno živeli s spremembami, ki smo jih morali uvesti v času pandemije? Vse več je namreč predlogov, da bi ohranili ta človeku in naravi prijazni slog življenja, države pa bi se zato usmerile v okolju naravnano gospodarstvo, kar bi imelo, seveda dolgoročno gledano, koristne učinke na naše podnebje. Delo na razdaljo po spletu, novi način potovanja, uporaba kolesa, manjša potreba po javnem prometu, vse to se je izkazalo kot izjemna priložnost za vlade, da so spodbudile raziskave o različnih investicijskih projektih in naložbe v najpomembnejše infrastrukture z očitnim namenom podpore industriji z nizkim izpustom. Spremembe se obetajo tudi na šolskem področju, saj so se v času krize profesorji in učitelji znašli tako rekoč pred izvršenim dejstvom učenja na razdaljo, zato so se – tako kot vedno – morali sami znajti in se temu prilagoditi. Šolsko ministrstvo pa se zdaj ogreva za to, da bi ta praktični in ekonomični sistem pouče vanja ohranili še naprej pod pretvezo morebitnega drugega vala okužb in posledične ponovne zaostritve varnostnih ukrepov. Prav v zvezi z že omenjenim (možnim) drugim valom se širijo hipoteze, ugibanja in polresnice, ki nas silijo v trajno sumničenje in ugibanje, kaj je res in kaj ni. Bolj kot kdaj koli prej se je namreč prav v času te (dalje na naslednji strani) F MLADIKA 6 • 2020 | 3 UVODNIK E krize izkazalo, da informacije niso sinonim za resnico in da nam razna sredstva obveščanja, posebno inter net, lahko tvezijo kar koli. Tudi v preteklosti ni bilo dosti bolje, le da so ljudje slepo verjeli televizijskim in radijskim novicam, danes pa dvomimo o vsem, kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo bliže resnici. Karantena in vrsta prepovedi so v teh treh mesecih v nas povzročile globoko in neizbrisno sled, po sebno šolnikom in pa seveda vsem tistim, ki živimo tik ob državni meji. Če nas je po eni strani ta situacija spodbujala, da smo začeli bolj ceniti to, kar imamo, dom, družino, pogovor, dobro knjigo, je po drugi strani povzročila zamenjavo odnosov v živo z virtualnimi, kar je zagotovo omejujoče in frustracijsko. Pogrešali smo živi, osebni stik z dijaki in kolegi, saj je razredni pouk v primerjavi s tistim na razdaljo nekaj povsem drugega. Vsak človek in še toliko bolj profesor potrebuje ob sebi ljudi, s katerimi lahko deli svoja čustva in občutke. Šele neposredni odnos s človekom nas zares obogati, gradi in osmišlja. Odnos nas poveže, ustvari toplino, ki jo omogoča samo človekova bližina, nas prisili, da svoje misli, veselje, pa tudi razoča ranja, stiske, negotovost, delimo z drugimi in jih nato preoblikujemo v nova spoznanja, izkušnje. Namen učiteljevega dela je, da posreduje znanje, predvsem pa, da gradi in poglablja odnose. Zaključiti šolsko leto v takih in začeti novo leto v podobnih okoliščinah (po napovedih ministrice za šolstvo) seveda ne more biti navdušujoče. Zato je naše edino upanje, zdaj ko cepivo še ni na razpolago, to, da se epidemiološka slika Pismo uredništvu Kot odmev na uvodnik v zadnji, peti številki tovitev, da ne razumemo prevladujočega javnega Mladike je uredništvo prejelo pismo gospoda Mi mnenja v Sloveniji in stanja duha njenih ljudi. Da ne lenka Straška iz Slovenije, ki izraža nezadovoljstvo bo kdo mislil, da hočemo zamolčati kritiko, obja z našim pisanjem in posledično sporoča, da ne želi vljamo zadevno pismo v celoti, brez popravkov, več dobivati naše revije. Pismo nas je prizadelo in dodali smo – zaradi razumevanja – samo strešice začudilo obenem, istočasno pa tudi potrdilo ugo na šumevce, ker jih naš dopisnik ne uporablja. Spoštovani, zaradi vašega vse bolj izrazitega odklona v desno/od leta 2009, ko sem se na prijeten način seznanil z vami, domobranci in ostali kolabotranti pa še niso bili sestavni del vaše cen,jene revije/, s čimer načelno, kot demokrat soglašam, mnenj ni mogoče zatirati kar tako/, se mi zdi pošteno, da se reviji odrečem, ker se z marsičem napisanim ne strinjam. N.pr. uvodnik v zadnji številki je napisan izrazito pristransko/J.J. niti slučajno ni tak, kot ga prikazujete, pač pa vse kaj drugega/ zadeve pelje na konfliktni rob desnega/.Ne vem, do kod sega vaš politični domet razumevanja dejanskega stanja v RS, vendar: mi tukaj živimo vsak dan, gospod Sergij Pahor. In še: tu in tam se vam, hote ali nehote, vrinejo hude neresnice.Nenehne marnje o komunističnih partizanih so laž, večina je bila vernih, manj od 5 odst. pa članov KPS / pri vsaki večji, zelo nevarni akciji je veljala parola „ kpmunisti naprej“ in padala so mlada bitja/ in tudi državljannske vojne na Slovenskem ni bilo! Da, bila je v Provinzii di Lubiana. In da bo stvar bolj jasna: ko so prišli v Maribor do škofa Tomažiča domobranski emisarji, češ naj se Lavantinska škofija pridruži boju proti komunistom, je škof to dokaj rezko odklonil, češ da ne mara razdora. Kolikor mi je znano, domobran- ska stran, ki ji posvečate toliko prostora, tega ne sliši rada,mariborski škof pa tudi ni bil kdorkoli. Mimogrede: v 10. številki vaše lanske revije sem prebral trditev nekega gospoda, kako so domob- ranci reševali zavezniške padalce. Morda primer, dva, vemo pa, da so vsi ostali pristali v nemških taboriščih. O tem obstajajo obširni zapisi, knjige, izjave. Tako, zdaj veste, zakaj ne maram prejemati več vaše revije, cenim pa vaša prizadevanja, da se dokopljete do resnice, le da naj bo ta pisana – in dojemana – z veliko začetnico. Če ne bo odveč, bi prosil, da pismo objavite. Lep pozdrav. Milenko Strašek 4 | MLADIKA 6 • 2020 UVODNIK do septembra še dodatno izboljša in da stopimo ponovno v šolske klopi v čim normalnejših razmerah, sicer pa odgovorno in s čim manjšim tveganjem. Tudi zaprtje meje med obema Goricama oziroma med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo je bole če odjeknilo v naši skupnosti, saj nekateri živimo tako rekoč ob državni meji, ki je bila od danes do jutri zamrežena na vseh točkah, kjer se je mogla prekoračiti, tako da ni uspelo smukniti onstran niti mački.