Svirélovanje
(Raziskovalno – projektna naloga)
Avtorji: Špela Fidel, Klavdija Rebula, Aljoša Mihelj, Ţan Gomezel, Grega Krečič, Matej Čebulec, Eva Semenič
Mentorica: Mojca Ţeleznik Buda, prof.
Seţana, januar 2015 ZAHVALA
Najprej se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri oblikovanju turističnega proizvoda in spoznavanju glasbenega sveta. Zahvaljujemo se naši mentorici prof. Mojci Ţeleznik Buda, ki nas je usmerjala in nam nudila pomoč pri pripravi naloge, hkrati pa nas je spodbujala, da smo vanjo vloţili maksimalen trud. Posebna zahvala Metki Sulič, organizatorki koncertov v Kulturnem društvu UPOL, ki nam je svetovala in pomagala z idejami za turistični proizvod Svirélovanje. Zahvaljujemo se vsem za posredovanje informacij, ki smo jih uporabili pri pisanju naloge. Zahvaljujemo se Nataši Matevljič, direktorici Razvojnega centra v Divači, s katero smo se dogovarjali za koncert v Škrateljnovi hiši v Divači. Zahvala učiteljicam in učencem 4. in 5. razreda Osnovne šole Srečka Kosovela Seţana, ki so prispevali ilustracije za knjigo Svirélove pripovedke in Vinski kleti Gulič, kjer smo snemali del videospota. Hvala tudi profesorici Mariji Vidmar za lektoriranje naloge.
I
POVZETEK
Šolski center Srečka Kosovela Seţana Gimnazija in ekonomska šola Stjenkova 3, 6210 Seţana
Tel: +386 05 7311 Fax: +386 5 7311 289 E – pošta: ss.seţ[email protected]
NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: Svirélovanje AVTORJI: Grega Krečič; [email protected] ; 4. et Ţan Gomezel; [email protected] ; 4. et Matej Čebulec; [email protected] ; 4. et Špela Fidel; [email protected] ; 4. et Klavdija Rebula; [email protected] ; 4. et Aljoša Mihelj; [email protected] ; 4. et Eva Semenič; [email protected] ; 4. et
MENTORICA : Mojca Ţeleznik Buda; [email protected]
POVZETEK:
Dijaki 4. letnika smeri ekonomski tehnik smo v skladu z razpisom Turistične zveze Slovenije »Zgodbe turizma« izdelali projektno – raziskovalno nalogo z naslovom Svirélovanje. V tej nalogi pripravljamo dvodnevni turistični proizvod Svirélovanje, s katerim bi radi, da se otroci in njihovi starši spoznajo z mednarodnim tekmovanjem in festivalom Svirél. Svirélovanje bo organizirano enkrat letno, v času mednarodnega tekmovanja Svirél na gradu Štanjel kot dvodnevni turistični proizvod z moţnostjo udeleţbe na različnih aktivnostih in koncertih. V okviru tega bodo turisti spoznali mnoge kraške znamenitosti, nekatere kraške dobrote, ţivljenje prve slovenske igralke nemega filma Ite Rine, se zabavali na ustvarjalnih delavnicah, na pohodu z glasbeno čajanko in na številnih manjših koncertih. Naj poudarimo, da se bo turistični proizvod v resnici trţil preko turistične agencije v času tekmovanja Svirél, ki bo potekalo od 22. marca do 12. aprila 2015 na gradu Štanjel. V okviru dvodnevnega kulturnega vikenda bo še posebej odmeven koncert, posvečen Iti Rini v Divači, 11. aprila 2015, pri izvedbi katerega bomo aktivno sodelovali.
Ključne besede: mednarodni festival Svirél Ita Rina Štanjel
II
ABSTRACT:
In this task we are preparing two – day tourist product Svirélovanje. With this product we are trying to achieve that children and their parents learn about international festival and contest Svirél. Svirélovanje will be held every year during the contest. During that there will be many different activities and concerts. In this context tourist will learn about many Karst attractions and Karst delights. Tourists will also learn about the life of the first Slovenian actress of silent movie Ite Rine. Let us emphasize that this product will be actually marketed through a travel agency at the time of the contest Svirel, which will be held from 22. March to April 12. 2015 at the Castle Štanjel. In the context of a two-day cultural weekend will be especially a resounding concert dedicated to Ita Rina in Divača in April 11. 2015. At the concert, we will actively participate.
Key words:
International festival Svirél Ita Rina Štanjel
III
KAZALO VSEBINE:
1 UVOD ...... 1 1.1 PREDSTAVITEV IZBRANE TEME ...... 1 1.2 UPORABLJENE METODE PRI RAZISKAVI ...... 1 1.3 OPREDELITEV V RAZISKAVI UPORABLJENIH VIROV ...... 2 2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE ...... 2 2.1 SEKUNDARNA RAZISKAVA ...... 2 2.1.1 SEKUNDARNA RAZISKAVA O MEDNARODNEM TEKMOVANJU SVIRÉL ...... 3 2.1.2 SEKUNDARNA RAZISKAVA O ITI RINI ...... 3 2.2 PRIMARNA RAZISKAVA ...... 4 2.2.1 ANKETE ...... 4 2.2.2 DOPISOVANJE ...... 4 3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ...... 4 3.1 ZGODBA O USPEHU ...... 4 3.2 PREDSTAVITEV IDEJE ...... 5 3.3 RAZČLENITEV PREDSTAVLJENE IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ...... 5 3.4 PROGRAM »SVIRÉLOVANJE« ...... 5 3.4.1 PROGRAM PO URAH ...... 5 3.4.2 PODROBNA VSEBINA POSAMEZNIH AKTIVNOSTI PROGRAMA...... 6 3.5 POTEK FESTIVALA ...... 7 3.6 NAČIN TRŢENJA ...... 7 3.7 FINANČNI NAČRT ...... 8 3.7.1 PREDVIDENI STROŠKI ...... 8 3.7.2 PREDVIDENI PRIHODKI ...... 8 3.7.3 KALKULACIJA CENE TURISTIČNEGA PROIZVODA ...... 8 4 SKLEPNI DEL ...... 9 5 LITERATURA IN VIRI ...... 10 PRILOGE ...... VI
IV
KAZALO SLIK:
SLIKA 1: POGLED NA ŠTANJEL……………………………………………………………………………….……………3 SLIKA 2: KONCERT SVIRÉL………………………………………………………………………………………………….3 SLIKA 3: IDA KRAVANJA……………………………………………………………………………………………………..3
V
1 UVOD
Letošnja tema 12. mednarodnega festivala Več znanja za več turizma je »Zgodbe turizma«. Stopili smo v stik s kulturnim društvom UPOL, ki vsako leto prireja mednarodno tekmovanje in festival Svirél. Razmišljali smo, kako bi festival povezali z letošnjo tematiko – t. i. »zgodbarjenjem« - in se odločili, da naredimo turistični proizvod, ki vključuje prepoznavanje številnih mladih glasbenih talentov kot zgodbo o uspehu. Svirél poteka ţe od leta 2009 in je prerasel v pravo mednarodno tekmovanje s številnimi spremljajočimi dejavnostmi. Tudi mi ţelimo biti del te zgodbe v osrčju Krasa, zato smo se aktivno vključili k pripravi turističnega proizvoda za organizatorja tekmovanja, da lahko obiskovalcem ponudi kulturni vikend na Krasu, kjer bi poleg glasbe spoznavali kraško pokrajino in kulinariko. Turistični proizvod smo povezali z Ito Rino, znano slovensko igralko v nemem filmu. Ona se je zaradi svoje ambicioznosti udeleţila lepotnega tekmovanja, na katerem so jo opazili filmski producenti. Tako se je začela njena kariera. Ker je igrala v nemem filmu, je pri interpretaciji vsebine glasba imela veliko vlogo. Zato smo v okviru Svirélovanja pripravili osrednji sobotni koncert filmske glasbe, posvečen prav njej.
1.1 PREDSTAVITEV IZBRANE TEME
Naša projektno – raziskovalna naloga je sestavljena iz več delov. Najprej smo opredelili metode, raziskave in vire, uporabljene v nalogi. V raziskovalnem delu smo izvedli primarno in sekundarno raziskavo ter dobljene rezultate uporabili pri izoblikovanju turističnega proizvoda. Večina rezultatov raziskovalnega dela je prikazanih v prilogah.
Povezali smo se z: - KD UPOL, - razvojnim centrom občine Divača, - lokalnimi ponudniki turističnih storitev, - turističnimi agencijami, - turističnim društvom Log pod Mangartom, - OŠ Srečka Kosovela Seţana, - TIC Štanjel in - TIC Dutovlje.
V osrednjem delu naloge je predstavljena zgodba in z njo povezan dvodnevnituristični proizvod z imenom »Svirélovanje«, ki vključuje številne organizirane aktivnosti in zabavni program od 22. marca do 12. aprila 2015. Ta turistični proizvod bo ponujala turistična agencija prvič odkar obstaja mednarodno tekmovanje Svirél. Turistu bo omogočen kulturni vikend, poln glasbe. Poseben poudarek bo na filmski glasbi, ki bo predstavljena na sobotnem koncertu, 11. aprila 2015 v Divači.
1.2 UPORABLJENE METODE PRI RAZISKAVI
Najprej smo izvedli kratko raziskavo, zato da smo dobili potrebne informacije za oblikovanje turističnega proizvoda. Pri raziskavi smo uporabljali metode primarne in sekundarne raziskave.
1
PRIMARNA RAZISKAVA pomeni, da podatke pridobivamo namensko za raziskavo trga (intervju, anketa ...). SEKUNDARNA RAZISKAVA pomeni, da ţe zbrane podatke lahko uporabimo za raziskavo trga.
1.3 OPREDELITEV V RAZISKAVI UPORABLJENIH VIROV
Poiskali smo veliko različnih informacij in virov, ki so nam pomagali pri pisanju raziskovalno – projektne naloge. Zbrali smo podatke o mednarodnem tekmovanju Svirél, o obstoječi kraški turistični in kulinarični ponudbi, poiskali zanimive stare slike, filmčke, povezane z okolico in pripravili delavnice, ki bi bile poučne in hkrati zabavne za mlajše. Pozanimali smo se tudi o ţivljenju Ite Rine, ki je bila prva slovenska igralka v nemem filmu. Podlaga za tak film je seveda glasba, zato smo skušali povezati filmsko glasbo s koncertno, ki se izvaja v okviru festivala Svirél. Mednarodno tekmovanje Svirél omogoča mladim perspektivnim glasbenikom, da jih opazijo svetovno znani profesorji, dirigenti in skladatelji ter jih povabijo k igranju v znanih zasedbah itd., prav tako kot so filmski producenti na tekmovanju opazili Ito Rino. Vse skupaj smo ţeleli povezati v zgodbo o uspehu, predvsem pa v zgodbo mednarodnega tekmovanja in festivala Svirél, kako je v nekaj letih dobil velike razseţnosti.
Viri podatkov:
SPLET Na internetu smo poiskali splošne informacije o mednarodnem festivalu Svirél, podatke turističnih ponudnikih na Krasu in podatke o ţivljenju prve slovenske igralke Ite Rine. PROSPEKTI Informacije za raziskovalno nalogo smo poiskali v letakih festivala Svirél, v brošurah na TIC Štanjel in TIC Dutovlje. STROKOVNA LITERATURA S pomočjo strokovnih revij, publikacij in učbenikov smo iskali teoretična izhodišča, opredelitve, pojme in vsebine za raziskovalno nalogo. ANKETE Izvedli smo jih s primarno raziskavo (poglavje 2.2 Primarna raziskava) USTNI VIRI Pod ustne vire smo uvrstili vire pridobljene z dopisovanjem.
2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE
2.1 SEKUNDARNA RAZISKAVA
V sekundarni raziskavi smo predvsem iskali podatke o tekmovanju Svirél in o ţivljenju in delu Ite Rine.
2
2.1.1 SEKUNDARNA RAZISKAVA O MEDNARODNEM TEKMOVANJU SVIRÉL
Mednarodno tekmovanje in festival glasbenikov solistov ter komornih skupin Svirél se odvija v osrčju Krasa, na štanjelskem gradu in v okolici. Začetki segajo v leto 2009, ko je festival trajal le en vikend, nastopalo pa je le nekaj solistov iz bliţnjih drţav. Z leti se je tekmovanje razširilo na več kategorij in postalo svetovno znano. Leta 2014 so bili na njem udeleţenci iz 27 drţav, trajalo pa je tri tedne. V času tekmovanja imajo tekmovalci in obiskovalci moţnost spoznavanja Krasa, udeleţbe na različnih koncertih, ki potekajo po kraških vaseh ter spoznavanja kulinarike skozi glasbo. Mladi perspektivni glasbeniki na tekmovanju dobijo priloţnost za nove uspehe, saj komisija prihaja iz tujih drţav, ţiranti pa vodijo tudi mojstrske tečaje za najboljše tekmovalce. Slika 1: Pogled na Štanjel Slika 2: Koncert Svirél
Vir: Internet Vir: Internet
2.1.2 SEKUNDARNA RAZISKAVA O ITI RINI
Ida Kravanja je bila ena redkih slovenskih igralk, ki se jim je uspelo uveljaviti v tujini. Z umetniškim imenom Ita Rina je uspela v evropskem in svetovnem filmskem svetu. Rodila se Slika 3: Ida Kravanja je v Divači na Krasu. V otroških letih se je velikokrat igrala v fantovski druţbi, obiskovala je ljubljanski ţenski licej. Ko je leta 1926 kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki nemškega podjetja Ostermayer iz Berlina. Povabili so jo na poskusno snemanje in še istega leta je sodelovala v filmu Kaj otroci prikrivajo staršem. Ob vstopu v filmski svet si je spremenila ime v Ita Rina. Njena kariera se je nato vzpenjala, vrhunec je doţivela v filmu Erotikon iz leta 1929 pod taktirko reţiserja Gustava Machatyja. Nastopala je v čeških in nemških filmih in postala ena najbolj znanih igralk v 30. letih 20. stoletja. Pred drugo svetovno vojno je prevzela pravoslavno vero, se poročila v Vir: Internet Beograd in se preimenovala v Tamaro Djordjević. Opustila je filmsko kariero in se posvetila druţini. Na starost je samo še enkrat nastopala v epizodni vlogi. Svoje ţivljenje je sklenila v črnogorski Budvi. SKLEP: Ugotovili smo, da v okviru Sviréla ne obstaja večdnevni turistični proizvod, ki bi turistu omogočal organizirano udeleţbo na Svirélovih koncertih in spoznavanje kraške pokrajine in kulinarike.
3
2.2 PRIMARNA RAZISKAVA
2.2.1 ANKETE
Pri anketiranju smo izbrali slučajen vzorec anketirancev iz Seţane, Ljubljane, Kopra, Ilirske Bistrice, Maribora in Novega mesta. Oblikovali smo dve vrsti anket. 60 anket smo razdelili med otroke in 60 anket med odrasle. Anketirali smo niţje razrede Osnovne šole Srečka Kosovela v Seţani. Ţeleli smo pridobiti podatke o tem, kakšno zanimanje imajo otroci do glasbe, ali bi se udeleţili ustvarjalnih delavnic na Svirélovanju ter kakšne delavnice jih najbolj zanimajo. Ugotovili smo, da je zainteresiranost pri mlajših zelo dobra. Pri anketiranju odraslih smo ţeleli izvedeti, ali bi se udeleţili dejavnosti, ki se bodo na Svirélovanju odvijale, ali bi svoje otroke pustili v organiziranem varstvu, kjer bi potekale delavnice, in koliko so pripravljeni za proizvod plačati. Tudi odziv odraslih je bil zelo dober, saj bi se večina udeleţila Svirélovanja. Podrobna analiza anket je v prilogi št. 1.
2.2.2 DOPISOVANJE
Z dopisovanjem smo si pomagali pri načrtovanju našega projekta, pridobivanju strokovne pomoči in pomoči pri izvedbi delavnic. Obrnili smo se na direktorico Razvojnega centra v Divači, gospo Natašo Matevljič. Dogovarjali smo se z organizatorko koncertov kulturnega društva UPOL, Metko Sulič, s ponudniki prenočitvenih kapacitet na Krasu, TIC Dutovlje, TIC Štanjel in TD Log pod Mangartom. Dopisovanja najdete v prilogah od št. 2 do št. 11.
3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA
3.1 ZGODBA O USPEHU
Zgodba se je začela 7. 7. 1907 v Divači, ko se je mami Mariji in očetu Joţefu rodila hči Italina Lida Kravanja. Ţe kot majhna deklica je rada prepevala, plesala in se v svoji igri pretvarjala, da je igralka. Med odraščanjem je v njej veliko ljudi videlo potencial, saj je bila nadarjena lepa deklica. Njena mati za to ni imela posluha, saj je v tistih časih veljalo, da je ţenska doma, mati svojim otrokom, dobra ţena svojemu moţu in pridna gospodinja. Ko je bila Italina stara 19 let, se je materinim ţeljam navkljub s prijateljico prijavila na lepotno tekmovanje za miss Evrope v Zagrebu. A potovanje je bilo drago, zato je morala Ita zasluţiti denar. Tako je pri teti v Štanjelu pomagala pri opravilih v vinogradu in na kmetiji, si tako prisluţila nekaj denarja in pobegnila v Zagreb. Na tekmovanju v Zagrebu ni zmagala, vendar pa je prijava povzročila velik preobrat v njenem ţivljenju. Opazil jo je namreč nemški filmski producent Peter Ostermayer in jo povabil s seboj v Berlin. Ker mati Marija ni odobravala takega početja svoje hčere, Iti ni ostalo drugega, kot da ponovno pobegne. Po prvem snemanju je k njej pristopil producent in ji povedal, da je dobila sluţbo. Takrat se je začela njena igralska pot v nemem filmu. Itino zgodbo smo kot zgodbo o uspehu pred davnimi leti povezali s še eno sodobno zgodbo o uspehu mednarodnega tekmovanja Svirél, saj lahko tudi na tem tekmovanju mladi perspektivni glasbeniki postanejo znani in dobijo odskočno desko za nove uspehe. Mednarodno tekmovanje in festival glasbenikov solistov ter komornih skupin Svirél se odvija v osrčju Krasa, na štanjelskem gradu in v okolici. Začetki segajo v leto 2009, ko je festival trajal le en vikend, nastopalo pa je le nekaj solistov iz bliţnjih drţav. Z leti se je tekmovanje razširilo na več kategorij in postalo znano preko meja. Leta 2014 so bili udeleţenci iz kar 27
4 drţav, trajalo pa je tri tedne. V času tekmovanja in festivala glasbeniki veliko nastopajo, se izobraţujejo na mojstrskih tečajih in iščejo moţnosti nadaljnjih uspehov. Mladi perspektivni glasbeniki na tekmovanju dobijo priloţnost za nove uspehe, saj komisija prihaja iz tujih drţav, ţiranti pa vodijo tudi mojstrske tečaje za najboljše tekmovalce.
3.2 PREDSTAVITEV IDEJE
Ob začetku nastajanja naloge smo v skladu z naslovom začeli razmišljati o zgodbi. Kot ste v poglavju 3.1. lahko prebrali, je bistvo naše zgodbe v tem, da lahko z udeleţbo na tekmovanjih dobimo odskočno desko za nove uspehe. Tako smo se osredotočili na mednarodno tekmovanje Svirél, ki je kot tako resnična zgodba o uspehu. Svirélovanje je namenjeno obiskovalcem tekmovanja in ljubiteljem glasbe ter kraških dobrot. V dvodnevni program so vključene glasbene in ustvarjalne delavnice za otroke ter koncerti, ki jih bodo izvajali tekmovalci in ostali mladi perspektivni glasbeniki.
3.3 RAZČLENITEV PREDSTAVLJENE IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA
Turistični proizvod je mišljen kot kulturno-izobraţevalni-zabavni program, ki obsega spoznavanje Krasa in kraških dobrot skozi glasbo in pobliţje spoznavanje tekmovanja Svirél. Kot osrednji glasbeni dogodek je predviden koncert filmske glasbe v Divači, kjer se je rodila Ita Rina, znana slovenska igralka v nemem filmu. Naša ideja bi lahko festivalu pomagala pri še večji prepoznavnosti in spodbujanju turizma na Krasu, s čimer so se strinjali v KD Upol, za katerega smo sestavili ta turistični proizvod.
V nadaljevanju naloge najdete: program »Svirélovanje« (poglavje 3.4), potek kulturnega vikenda (poglavje 3.5) in načini trţenja (poglavje 3.6).
3.4 PROGRAM »SVIRÉLOVANJE«
3.4.1 PROGRAM PO URAH
Petek 16:00 – Sprejem gostov na gradu Štanjel in predstavitev festivala Svirél. Po predstavitvi sledi ogled Ferrarijevega vrta (moţnost ogleda tekmovalnega dela) 18:00 – Ogled enega od koncertov, organiziranih v okviru festivala SVIRÉL 20:00 – Nastanitev na različnih lokacijah (turistične kmetije, hostli, tur. domačije, apartmaji ...)
Sobota 8:00 – Zajtrk, kjer bodo turisti nastanjeni
5
9:30 – Ogled Pršutarne Ščuka v Kobjeglavi z degustacijo (pred domačijo raste ena najstarejših murv na Slovenskem. Po ogledu sledi ogled pršutarne in degustacija). 12:30 – Kosilo na turistični kmetiji Ščuka ob koncertu komorne skupine 15:30 – Vrnitev v objekte, kjer ste nastanjeni (priprava za odhod na koncert v Divači). Starši lahko otroke pustijo na zabavnih ustvarjalnih delavnicah, medtem ko se sami udeleţijo koncerta v Divači. 17:00 – Odhod v Divačo 17:30 – Ogled Škarteljnove hiše, kjer je Muzej slovenskih filmskih igralcev. Sledi degustacija čomp v okviru predstavitve turističnega društva Log pod Mangartom. 19:00 – Večerni koncert, posvečen Iti Rini v Divači 21:00 – Povratek v objekte, kjer ste nastanjeni
Nedelja 8:00 – Zajtrk 10:00 – Prihod na Bunčetovo domačijo v Dutovljah, kjer bo potekal ogled domačije, ter pohod po skrajšani Teranovi kroţni poti. Med pohodom je nekaj postojank (Priloga št. 18), kjer bodo kratke glasbene točke, glasbena čajanka, ipd. 13:00 – Kosilo v Dutovljah – Gostilna Ukmar Turisti lahko po kosilu odidejo domov ali pa ostanejo do poznega popoldneva ter se udeleţijo še zaključnega koncerta mednarodnega tekmovanja Svirél, ki bo v najverjetneje v Gorici. 17:00 – Koncert Svirél
3.4.2 PODROBNA VSEBINA POSAMEZNIH AKTIVNOSTI PROGRAMA
V nadaljevanju je predstavljena rdeča nit naše ideje, lahko pa se program glede na razmere in s časom tudi spremeni. Program vključuje dve nočitvi in različne delavnice. Osnovna ideja pri oblikovanju turističnega proizvoda za naše stranke je zabavna pa tudi poučna. Obiskovalci bodo spoznavali mednarodno tekmovanje Svirél, mlade glasbene talente, se vrnili v čas nemega filma, spoznavali kraško pokrajino in njene dobrote. V ustvarjalnih delavnicah bodo lahko otroci spoznavali glasbila in ustvarjali, medtem ko bodo starši na večernem koncertu. Ker ţelimo, da bi se obiskovalci vračali na Kras in da bi še obiskali festival Svirél, jih bomo skušali čim bolj pritegniti z aktivnostmi in drugačnim pristopom. Za izvedbo turističnega proizvoda imamo na razpolago tri dni, zato smo se odločili, da obiskovalci dneve preţivijo v različnih kraških občinah – občini Komen, Divača in Seţana – in tako spoznajo kar velik del Krasa.
Predstavitev otroških delavnic Namenjene so otrokom, ki jih bodo straši pustili v varstvu pri nas, medtem ko se bodo sami udeleţili koncerta v Divači. Pripravili smo štiri različne delavnice. Naš namen je otroke seznaniti z različnimi glasbenimi instrumenti, jih zabavati ter jim pustiti poseben spomin na Svirélovanje. Otroci bodo lahko v njih pokazali svojo kreativnost in se na koncu z narejenimi izdelki pohvalili staršem. Delavnica 1 – glasbeni kviz Organizirali bomo nagradni kviz. Vodja delavnic bo imel na listku napisana vprašanja ter točkovne odgovore. Imena otrok bomo napisali na list, zraven pa točke posameznega otroka. Trije z najboljšimi rezultati bodo za nagrade dobili: 1. Svirélove pripovedke, 2. majčko Svirél in 3. čokolado. Delavnica 2 – likovna
6
Otroke bomo peljali v Ferrarijev vrt, kjer bomo iskali različne naravne površine na katerih bomo z različnimi barvami barvali pobarvanke glasbil. Izdelana risba bo posebna, ker bodo instrumenti pobarvani na različnih reliefih. Delavnica 3 – glasbena Izdelovali bomo različne instrumente iz različnih materialov kot so: das masa, plastelin, lubje, glina … Delavnica 4 – pravljična Z otroki se bomo napotili v Ferrarijev vrt, kjer bomo na pikniku prebirali Svirélove pripovedke (priloga št. 17) in se o njih pogovarjali. Otroci bodo lahko poskusili napisati svojo pripovedko o glasbilih.
3.5 POTEK FESTIVALA
Turistični proizvod Svirélovanje se bo izvedel od 10. do 12. aprila 2015. Turisti se bodo na Svirélovanje prijavili v turistični agenciji, ki bo proizvod trţila. Prihod udeleţencev: Sprejem udeleţencev bo v petek, 10. aprila 2015 ob 16. uri na gradu Štanjel.Turistom bo pobliţje predstavljeno mednarodno tekmovanje in festival Svirél. Sledi ogled Ferrarijevega vrta v Štanjelu. Pred nastanitvijo se bodo lahko gostje udeleţili enega od organiziranih Svirélovih koncertov. Okoli 20. ure se bodo odpeljali do lokacije, kjer bodo nastanjeni. Odhod udeleţencev: Turisti bodo imeli v nedeljo, 12.4.2015, po kosilu moţnost, da ostanejo in počakajo še večerni zaključni koncert tekmovanja Svirél.
3.6 NAČIN TRŢENJA
Za zadovoljitev potreb kupcev smo temeljito načrtovali vse sestavine trţenjskega spleta (7P).
IZDELEK OZIROMA STORITEV – PRODUCT (P 1)
Naš turistični proizvod je sestavljen iz različnih storitev. Vključuje nastanitev, oglede koncertov, pohod, ogled pršutarne in degustacija pršuta ter poučno – zabavne delavnice za otroke. S tem programom bomo poskušali širši javnosti pobliţje predstaviti mednarodno tekmovanje Svirél, ţivljenje Ite Rine in Kras.
CENA-PRICE (P 2)
Ceno turističnega proizvoda smo oblikovali tako, da smo se pozanimali o cenah posameznih storitev ter sestavili kalkulacijo cene našega turističnega proizvoda za kupca (glej poglavje 3.7 FINANČNI NAČRT). Na ceno so poleg konkurence vplivali še raziskava povpraševanja, stroški organizacije in izpeljave turističnega proizvoda in ostale trenutne trţne razmere.
DISTRIBUCIJA – PLACE OF DISTRIBUTION (P 3)
Naš turistični proizvod bo kupcu dostopen preko turistične agencije, ki ga bo trţila.
PROMOCIJA – PROMOTION (P 4) Za boljšo prepoznavnost Svirélovanja smo uporabili različna orodja trţnega komuniciranja. Oglaševanje – naredili smo zgibanko našega turističnega proizvoda in letake za posamezne delavnice (Priloga št. 14).
7
Pospeševanje prodaje – nagradne igre, popusti na zaključni koncert. Stiki z javnostjo – predstavitev proizvoda na turistični trţnici Več znanja za več turizma. Oblikovali smo oglase in ostale promocijske materiale za potrebe naše projektne raziskovalne naloge. Oblikovali smo kratek filmček o našem turističnem proizvodu in napisali zgodbice o glasbilih, zdruţene v knjigo Svirélove pripovedke (priloga št. 17)
ČLOVEŠKI VIRI – PEOPLE (P 5) Zavedamo se, da je pogoj za uspešno izvedbo našega programa vključevanje primernega števila usposobljenih, komunikativnih in prijaznih ljudi. Skupaj z nami bo tudi zunanja pomoč/sodelavci, s katerimi bomo skupaj s svojim znanjem, kreativnostjo in zagnanostjo sodelovali pri izvajanju programa. K izvajanju programa smo povabili TIC Štanjel, TIC Dutovlje, Bunčetovo domačijo, lastnike turističnih kmetij, Razvojni center Divača, TD Log pod Mangartom, mlade glasbenike in organizatorico festivala Svirél gospo Metko Sulič.
ORGANIZACIJA – PROCESS (P 6)
Temelj vsakega uspeha je tudi uspešna organizacija, kar vključuje povezanost,natančnost in usklajenost. Skušali smo se čim bolj drţati teh vrlin.
FIZIČNI DOKAZI – PHYSICAL EVIDENCE (P 7)
Na festivalu Svirél bo moţnost nakupa knjige Svirélove pripovedke. V tej knjigi so zdruţene pripovedke o glasbilih, ki smo jih sami napisali. Ilustracije za knjige, ki so jih narisali otroci iz Osnovne šole Srečka Kosovela Seţana, bomo uporabili za razstavo na turistični trţnici v Ljubljani. Izdelovali bomo zgibanke in spominke, ki bodo predstavljeni na turistični trţnici.
3.7 FINANČNI NAČRT
3.7.1 PREDVIDENI STROŠKI
Za finančni načrt smo predvidevali stroške, ki jih bodo predstavljali razni materiali, ki jih bomo potrebovali pri delavnicah (das masa, lubje, tempere, sestavine za kuhanje ...), nastanitve ter pokritje stroškov zunanjih strokovnjakov, ki bodo pri projektu sodelovali. Koncert v Divači in ogled Škrateljnove hiše je brezplačen.
3.7.2 PREDVIDENI PRIHODKI
Sponzorska sredstva (Občina Divača, kulturno društvo UPOL, tiskarna …) bomo uporabili kot prihodek za kritje stroškov, ker naš namen ni sluţiti. Turistični proizvod bo predan turistični agenciji, ki ga bo trţila.
3.7.3 KALKULACIJA CENE TURISTIČNEGA PROIZVODA
Na podlagi zbranih podatkov o cenah turističnih storitev, cenah materialov, pokritja stroškov izvedbe festivala ipd. smo izdelali kalkulacijo cene turističnega proizvoda Svirélovanje na osebo. Popusti so odvisni od turistične agencije, ki bo turistični proizvod prodajala.
8
Z vključitvijo vseh dejavnosti :
2x nočitev z zajtrkom(20,00€/ dan): 40,00€ + degustacija v pršutarni Ščuka 7,00€ + kosilo v gostilni Ukmar 7,00€ + material za otroške delavnice 5,00€
SKUPAJ: 59,00€ (brez DDV)
Cena dvodnevnega turističnega proizvoda Svirélovanje znaša 59,00€ brez DDV.
4 SKLEPNI DEL
Z našo projektno – raziskovalno nalogo smo skušali povečati prepoznavnost mednarodnega tekmovanja in festivala Svirél, spodbuditi mlade k glasbenemu udejstvovanju ter širši Sloveniji pobliţje predstaviti Kras in njegove značilnosti. S pisanjem naloge smo se veliko naučili, tako o raziskovanju kot tudi o oblikovanju turističnega proizvoda. Všeč nam je bilo razgibano delo, predvsem pa sodelovanje z zunanjimi institucijami in zunanjimi svetovalci in strokovnjaki. Vse izkušnje, ki smo jih pri izdelavi projektne naloge pridobili, nam bodo še kako prav prišle pri opravljanju poklica in v osebnem ţivljenju. Sedaj naš čaka še velik izziv, in sicer predstavitev naše ideje na turistični trţnici, kar je za nas tudi velika odgovornost, vendar se tega dogodka zelo veselimo.
9
5 LITERATURA IN VIRI
Elektronski viri:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ida_Kravanja http://upol.si/svirel
Knjige:
Kotler, P., 2004, Management trţenja, GV Zaloţba, 746 str. Štefančič, M., Nedič, L., Babnik, J., 2011, Nebo za slovenske filmske zvezde, Slovenska kinoteka, 55 str. Nedič, L., Urgošíková, B., Erdeljanović, A. S., 2007, Ita Rina: Prva slovenska filmska zvezda, Slovenska kinoteka, 173 str.
10
PRILOGE
Priloga št. 1: Primarna raziskava anket Priloga št. 2: Dopisovanje z mladinskim hostlom Pliskovica Priloga št. 3: Dopisovanje s Hišo posebne Sorte Priloga št. 4: Dopisovanje s turistično kmetijo Škerlj Priloga št. 5: Dopisovanje s turistično kmetijo Petelin - Durcik Priloga št. 6: Dopisovanje z organizatorko festivala Svirél Metko Sulič Priloga št. 7: Dopisovanje s TD Log pod Mangartom Priloga št. 8: Dopisovanje z Razvojnim centrom Divača Priloga št. 9: Dopisovanje s TIC Štanjel Priloga št. 10: Dopisovanje s tiskarno Štok Čeh Priloga št. 11: Dopisovanje s Pršutarno Ščuka Priloga št. 12: Predstavitev projektne naloge »Svirélovanje« na turistični trţnici Priloga št. 13: Zgibanka Priloga št. 14: Plakati za otroške delavnice Priloga št. 15: Spletna stran Priloga št. 16: Facebook stran Priloga št. 17: Svirélove pripovedke Priloga št. 18: Nedeljski pohod Priloga št. 19: Seznam dijakov
VI
Priloga št. 1: PRIMARNA RAZISKAVA ANKET
ANALIZA ANKET MLAJŠI
1. Vprašanje: spol Tabela 1: Po spolu Spol Število moških/ţensk Moški 29 Ţenski 29 Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 1: Struktura po spolu
Struktura anketiranih glede na spol
50% 50% Moški
Ženska
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Na anketo je odgovorilo 29 moških (50%) in 29 ţensk (50%).
2. Vprašanje: starost Z vprašanjem smo ţeleli izvedeti, starost anketirancev.
Tabela 2: Po starosti Leta Od 7 do 10 let Od 11 do 13 let Nad 13 let Št. anketirancev 56 2 0 Vir: Izdelana anketa, november 2014 Graf 2: Struktura anketirancev po spolu
VII
Struktura ankentirancev po spolu
3% 0%
7-10 let 97% 11-13 let nad 13 let
Vir: Izdelana anketa, november 2014 Razlaga: Iz grafa je razvidno, da se je starost anketirancev gibala med 7 in 13 ali več. Največ anketirancev je bilo starih med 7 in 10 let,nobeden pa ni bil star nad 13 let.
3. Vprašanje: Kje stanuješ? Izvedeti smo ţeleli, kje anketirance ţivijo.
Tabela 3: Kraj bivanja otrok Kraji Drugod po Seţana Kriţ Kazlje Lokev Štorje Veliko Sela SLO polje Število 1 34 2 3 3 2 2 1 ţivečih otrok: Kraji Šmarje Kopriva Plešivca Dane Kreplje Lozice Orlek Štjak
Število 1 1 1 3 1 1 1 1 ţivečih otrok: Vir: Izdelana anketa, november 2014 Graf 3: Struktura otrok po krajih
Struktura otrok po krajih
2% Slovenija 5% 2% 2% 2% 2% 2% 2% 2% 3% Sežana 5% 3% Lokev 58% Veliko Polje Sela 2% 2% Šmarje 3% 5% Križ Kazlje Štorje
Vir: Izdelana anketa, november 2014
VIII
Razlaga: Iz grafa 3 je razvidno, da največ anketirancev ţivi v Seţani (58%). Ostalih 42% otrok ţivi v okoliških krajih (Lokev 5%, Kazlje 5%, Dolenje 2%,…)
4. Vprašanje: Obiskuješ glasbeno šolo?
Zanimalo nas je koliko otrok obiskuje glasbeno šolo.
Tabela 4: Število otrok po tem ali obiskujejo glasbeno šolo Odgovor: Da Ne Število odgovorov: 12 46 Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 4: struktura obiskujočih glasbene šole Struktura otrok po tem ali obiskujejo glasbeno šolo
28%
Da 72% Ne
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 4 je razvidno, da več kot polovica otrok obiskuje glasbeno šolo (72%), ostalih 28% pa ne. 5. Vprašanje: Če da, kateri inštrument?
Izvedeti smo ţeleli kateri instrument igrajo v glasbeni šoli.
Tabela 5: Število otrok po tem, kateri instrument igrajo Igrani Harmonika Klavir Violina Flavta Rog Kitara Saksofon Klarinet instrument: Št. 1 5 1 1 1 1 1 1 odgovorov Vir: Izdelana anket, november 2014
Graf 5: Struktura otrok po tem, kateri instrument igrajo
IX
Struktura otrok po tem kateri instrument igrajo
Harmonika 8% 8% 8% 9% Klavir Violina 42% 8% Rog 9% 8% Flavta Kitara Saksofon Klarinet
Vir: Izdelana anket, november 2014
Razlaga: Iz grafa 5 je razvidno, da skoraj polovica otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo igra klavir (42%), 9% igra violino in harmoniko, 8% rog, flavto, kitaro in klarinet.
6. Vprašanje: Če ne, si si kdaj ţelel/a? S tem vprašanjem smo ţeleli izvedeti, ali so si otroci ţeleli obiskovati glasbeno šolo.
Tabela 6: Število otrok po tem ali so si ţeleli hoditi v glasbeno šolo
Da Ne Št. odgovorov 26 20 Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 6: Struktura otrok po tem ali so si ţeleli obiskovati glasbeno šolo
Struktura otrok po tem so di ţeleliobiskovati glasbeno šolo
43%
57% Da Ne
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 6 je razvidno da si je več kot polovica otrok (57%) ţelelo obiskovati glasbeno šolo, 43% pa ne.
X
7. Vprašanje: Kateri instrument bi ţelel spoznati?
S tem vprašanjem smo hoteli izvedeti kateri instrument si otroci, ki ne obiskujejo glasbene šole ţelijo spoznati oziroma igrati na glasbenih delavnicah.
Tabela 7: Število otrok po tem kateri instrument bi ţeleli spoznati na delavnicah Instrument: Harfa Saksofon Klavir Violina Flavta Kitara Harmonika Bobni Št. 1 2 7 5 8 11 4 8 odgovorov Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 7: Struktura otrok po tem kateri instrument bi otroci ţeleli spoznati na glasbenih delavnicah Struktura otrok po tem kateri instrument bi otroci ţeleli spoznati na glasbenih delavnicah 4% 2% 15% Klavir 17% 11% Violina 9% 18% Flavta 24% Kitara
Vir: Izdelana anketa, november 2014 Razlaga: Iz grafa 7 je razvidno, da bi si otroci najbolj ţeleli spoznati kitaro (24%), poleg tega pa tudi flavto (18%), bobne (17%), klavir (15%), violino (11%), harmoniko (9%), saksofon (4%) in harfo (2%).
8. Vprašanje: Se ti zdi zanimiva ideja, da bi s svojimi starši preţivel vikend na Krasu?
Ker organiziramo turistični vikend na Krasu, nas je zanimalo ali bi otroke obisk vikenda zanimal ali ne.
Tabela 8: Razdelitev anketirancev v dve skupini Št. odgovorov Da 47 Ne 11 Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 8: Struktura zainteresiranih za udeleţitve vikenda s starši
XI
Struktura otrok po tem ali bi ţeleli preţiveti kulturni vikend s starši 19%
Da 81% Ne
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 8 je razvidno, da je kar 81% otrok zainteresiranih za obisk kulturnega vikenda s starši. To je za nas odličen podatek, saj imamo delavnice namenjene prav njim.
9. Vprašanje: Ali bi se udeleţil glasbenih delavnic?
Za popestritev turističnega proizvoda za otroke, smo se jim odločili prirediti delavnice. Z vprašanjem smo ţeleli izvedeti, ali so naše ideje za delavnice dobre in jih povprašali, če bi se udeleţili glasbenih delavnic.
Tabela 9: Število otrok ki bi se udeleţilo glasbenih delavnic
Št. odgovorov Da 39 Ne 19 Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 9: Struktura po tem ali so otroci zainteresirani za glasbene delavnice
Struktura po tem ali so otroci zainteresirani za glasbene delavnice
30%
70% Da Ne
Vir: Izdelana anketa, november 2014
XII
Razlaga: Iz grafa 9 je razvidno, da se bi velika večina (70%) otrok udeleţila glasbenih delavnic, kar je odlična povratna informacija za nas, da vemo da jih zanima.
9.1. Vprašanje: Katera delavnica se ti zdi najbolj zanimiva?
Poleg glasbenih delavnic smo jih povprašali še o zanimivosti nekaterih drugih dejavnosti oziroma delavnicah, ki bodo potekale za mlajše.
Tabela 9.1: Število udeleţencev po posamičnih delavnicah Izbrane Izdelovanje Seznanjenje z Pravljično- Nagradni kviz delavnice spominkov glasbenimi glasbeno- glasbil instrumenti likovne delavnice Št. odgovorov 28 20 17 38 Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 9.1: Struktura udeleţencev po posamičnih delavnicah
Struktura udeleţencev po posamičnih delavnicah
Izdelovanje glasbenih spominkov 37% 27% Seznanjanje z glasbenimi instrumenti 19% Pravljično-glasbeno- 17% likovne delavnice Nagradni kviz
Vir: Izdelana anketa, november 2014 Razlaga: Nobena delavnica ne izstopa, vseeno pa je največje zanimanje dobil nagradni kviz (37%), na to izdelovanje glasbenih spominkov (27%) in pa še seznanjanje z glasbenimi instrumenti (19%) in pravljično-glasbeno-likovne delavnice (17%).
10. Vprašanje: Si ţe slišal za slovensko igralko Ito Rino?
Zanimalo nas je ali anketirani otroci poznajo prvo slovensko igralko Ito Rino.
Tabela 10: Število otrok glede na poznavanje slovenske igralke Moţni odgovori Št odgovorov Da 19 Ne 38 Vir: Izdelana anketa, november
Graf 10: Struktura otrok glede na poznavanje slovenske igralke
XIII
Struktura otrok glede na poznavanje slovenske igralke
33%
67% Da Ne
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Ugotovili smo, da zelo malo otrok pozna prvo slovensko igralko Ito Rino in sicer samo 33%, ostalih 67% pa ne.
11. Vprašanje: Bi te zanimal koncert glasbenikov, ki bi izvajali filmsko glasbo?
Osrednji koncert našega kulturnega vikenda se bo dogajal v Divači in sicer v rojstni hiši Ite Rine. Ker je igrala v nemih filmih, je bila glasba takrat ključnega pomena. Zanimalo nas je ali bi otroke zanimal koncert filmske glasbe.
Tabela 11: Odgovori anketiranih otrok glede na zainteresiranost ogleda koncerta
Moţni odgovori Št odgovorov Da 46 Ne 17
Graf 11: Struktura otrok glede na zainteresiranost ogleda koncerta Struktura otrok glede na zainteresiranost ogleda koncerta
27%
Da 73% Ne
XIV
Razlaga: Iz grafa 11 je razvidno, da bi se kar 73% anketiranih otrok udeleţilo koncerta o filmski glasbi, le 27% pa ne. To je izjemno razveseljiv podatek za nas, saj so prav tako kot odrasli tudi otroci zainteresirani za ta koncert.
ANALIZA ANKET STAREJŠI
12. Vprašanje: spol
Tabela 1: Po spolu Spol Število moških/ţensk Moški 23 Ţenski 27 Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 1: Struktura po spolu
Struktura anketiranih glede na spol 46% 54% Moški Ženska
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Na anketo je odgovorilo 23 moških kar predstavlja 46% in 27 ţensk, kar je 54%.
13. Vprašanje: starost Z vprašanjem smo ţeleli izvedeti starost anketirancev.
Tabela 2: Po starosti Leta 30 – 35 36-40 let 41-45 let 46-50 51-55 56 let let let let in več Št. 11 8 12 9 8 2 anketirancev Vir: Izdelana anketa, november 2014 Graf 2: struktura anketirancev po spolu
XV
Struktura po starosti
16% 4% 30-35 let 22% 36-40 18% 16% 24% 41-45 46-50 51-55 56 in več
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa je razvidno, da se je starost anketirancev gibala med 30 in 56 leti ali več. Največ anketirancev je bilo starih med 41 in 45 let, kar predstavlja 24 % anketirancev. Najmanj anketirancev je bilo starih 56 let in več in sicer 4% anketirancev.
14. Vprašanje: Ali imate otroke? Izvedeti smo ţeleli, ali imajo anketiranci otroke.
Tabela 3: DA 35 NE 15 Vir: Izdelana anketa, november 2014 Graf 3: Struktura anketirancev glede na to ali imajo otroke
Struktura anketirancev glede na to ali imajo otroke
30%
70% Da Ne
Vir: Izdelana anketa, november 2014 Razlaga: Iz anket smo izvedeli, da ima 70% otroke, 30% pa otrok nima.
Na vprašanja od 4 do 7 je odgovorilo samo 35 anketirancev in sicer tisti, ki imajo otroke.
15. Vprašanje: Koliko otrok imate?
Zanimalo nas je, koliko otrok imajo anketiranci.
XVI
Tabela 4: Število anketirancev po številu otrok Koliko otrok imate Enega 8 Dva 21 Tri 5 Štiri ali več 1 Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 4: Struktura anketirancev po številu otrok Struktura anketirancev po številu otrok
3%
14% 23%
Enega Dva Tri
60% Štiri ali več
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 4 je razvidno, da ima največ anketirancev po dva otroka in sicer 60%, ostali pa enega, kar predstavlja 23% anketirancev, najmanj anketirancev ima štiri ali več otrok in sicer 3%. 16. Vprašanje: Ali otroci obiskujejo ali so obiskovali glasbeno šolo?
Ţeleli smo izvedeti ali otroci anketirancev obiskujejo oziroma ali so obiskovali glasbeno šolo.
Tabela 5: Število anketirancev z otroci, ki so obiskovali ali obiskujejo glasbeno šolo DA 16 NE 19 Vir: Izdelana anket, november 2014 Graf 5: Struktura anketirancev po tem ali otroci obiskujejo glasbeno šolo ali ne
XVII
Struktura anketirancev po tem ali otroci obiskujejo glasbeno šolo ali ne
46% 54% Da Ne
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 5 je razvidno, da otroci skoraj polovice anketirancev (46%) obiskujejo oziroma so obiskovali glasbeno šolo. Od ostalih (54%) pa ne.
17. Vprašanje: Bi se odločili preţiveti dvodnevni kulturni vikend na Krasu skupaj s svojimi otroci, kjer bi skozi razne aktivnosti, izlete, koncerte, degustacije spoznali značilnosti lepote in Krasa, doţiveli glasbene utrinke in zvedeli kaj več o ţivljenju in delu prve slovenske igralke?
S tem vprašanjem smo hoteli izvedeti ali so anketiranci zainteresirani preţiveti dvodnevni kulturni vikend na Krasu z namenom spoznavanja tekmovanja in festivala Svirel, značilnosti in lepote Krasa.
Tabela 6: Število anketirancev
DA NE Št. odgovorov 29 6 Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 6: Struktura anketirancev ali bi se anketiranci odločili preživeti kulturni vikend na Krasu s svojimi otroci.
Struktura anketirancev ali bi se anketiranci odločili preţiveti kulturni vikend na Krasu Ne 17%
Da 83%
Vir: Izdelana anketa, november 2014
XVIII
Razlaga: Iz grafa 6 je razvidno, da se večina anketirancev (83%) zainteresira za kulturni vikend na Krasu, samo 17% pa ne.
18. Vprašanje: Bi svoje otroke pustili v organiziranem varstvu, kjer bi potekale glasbene-pravljične-likovne delavnice, medtem ko bi se vi udeleţili degustacije ali koncerta?
S tem vprašanjem smo hoteli izvedeti ali bi straši svoje otroke pustili v organiziranem varstvu, medtem ko bi odšli na koncert ali degustacijo.
Tabela 7: Razdelitev anketirancev po tem, ali bi svoje otroke prepustili v organiziranem varstvu Da Ne Št. odgovorov 24 11 Vir: Izdelana anketa, november 2014
Graf 7: Struktura anketirancev po tem, ali bi svoje otroke prepustili v organiziranem varstvu
Struktura anketirancev po tem, ali bi svoje otroke prepustili v organiziranem varstvu 31%
Da NE 69%
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 7 je razvidno, da bi nam kar 69% staršev zaupala svoje otroke v varstvu. To je za nas pomemben podatek, kar pomeni, da bi lahko izvajali predvidene delavnice.
Na naslednja vprašanja je odgovarjalo vseh 50 anketirancev.
19. Vprašanje: Bi se udeleţili večernega koncerta o ţivljenju Ite Rine, prve slovenske igralke, ki je uspela v svetu?
Izvedeti smo ţeleli, ali bi se anketiranci udeleţili večernega koncerta posvečenega Iti Rini oziroma filmski glasbi.
Tabela 8: Število anketirancev po zainteresiranosti udeleţbe na koncertu
Št. odgovorov Da 29 Ne 21 Vir: Izdelana anketa, november 2014
XIX
Graf 8: Struktura anketirancev po tem ali bi se udeleţili večernega koncerta posvečenega prvi slovenski igralki Iti Rini
Struktura anketirancev po tem ali bi se udeleţili večernega koncerta o Iti Rini
42%
58% Da Ne
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 8 je razvidno, da bi se več kot polovica (58%) anketirancev udeleţila koncerta ostalih 42% pa ne. Za nas podatek pomeni, da se splača organizirati koncert.
20. vprašanje: Bi se udeleţili pohoda s piknikom?
Zanimalo nas je, ali bi se anketiranci udeleţili glasbenega pohoda s piknikom.
Tabela 9: število udeleţencev
Št. odgovorov Da 28 Ne 22 Vir: Izdelana anketa, november 2014 Graf 8: Struktura anketirancev po tem ali bi se udeleţili glasbenega pohoda s piknikom
Struktura anketirancev po tem ali bi se udeleţili glasbenega pohoda s piknikom
10%
Da 90% Ne
Vir: Izdelana anketa, november 2014
XX
Razlaga: Iz grafa 8 je razvidno, da bi se več kot polovica anketirancev (56%) udeleţila pohoda s piknikom, ostalih 44% pa ne. To pomeni, da ga bomo organizirali v okviru turističnega proizvoda.
21. Vprašanje: Bi se udeleţili glasbeno obarvane večerje? Zanimalo nas je, ali bi se anketiranci udeleţili večerje z glasbeno podlago.
Tabela 10:
Da 40 Ne 10 Vir: Izdelana anketa, november 2014 Graf 10: Struktura anketirancev po zainteresiranosti za udeleţbo na glasbeno obarvani večerji
Struktura anketirancev po zainteresiranosti za udeleţbo na glasbeno obarvani večerji 7%
Da Ne 93%
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 10 je razvidno, da bi se velika večina anketirancev udeleţila večerje z glasbo (80%), kar je za nas izjemno razveseljiv podatek.
11. Vprašanje: Bi se udeleţil/a delavnic o pridelavi terana in pršuta ter priprave štrukljev?
Zanimalo nas je, ali bi se anketiranci udeleţili delavnic o pridelavi pršuta, terana in štrukljev.
Tabela 11: Število udeleţencev po tem ali bi se udeleţili delavnic terana in pršuta ter priprave štrukljev.
Da 38 Ne 12
Vir: Izdelana anketa, november 2014
XXI
Graf 11: Struktura anketirancev po zainteresiranosti za udeleţbo na delavnicah terana in pršuta.
Zainteresiranost ankentirancev za udeleţbo na delavnicah terana in pršuta
24%
76% Da Ne
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 11 je razvidno, da bi se večina anketirancev (76%) udeleţila delavnica terana in pršuta, 24% pa ne.
12. a. Vprašanje: Koliko ste pripravljeni plačati za dvodnevno doţivetje po Krasu? (Cena bi vključevala dve nočitvi, pol penzion, prevoz in koncert v Divači – popusti za otroke do 12 let)
Zanimalo nas je, koliko so anketiranci pripravljeni plačati za dvodnevno doţivetje po Krasu.
Tabela 12a: Število anketirancev, ki so pripravljeni plačati za kulturni vikend
Do 100 € 46 Več kot 100 € 4 Vir: Izdelana anketa, november 2014
XXII
Graf 12a: Struktura anketirancev po tem koliko bi bili pripravljeni plačati za kulturni vikend
Struktura anketirancev po tem koliko bi bili pripravljeni plačati za kulturni vikend 8%
Do 100 € 92% Nad 100 €
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 12a je razvidno, da je 92% anketirancev pripravljena plačati do 100 €, le 8% jih je pripravljeno za kulturni vikend plačati več kot 100€.
12.b. Vprašanje: Koliko ste pripravljeni plačati za dvodnevno doţivetje po Krasu za svojega otroka?
Število anketirancev, ki so pripravljeni plačati do 100 € oziroma nad 100 € za svoje otroke.
Tabela 12b: Število anketirancev, glede na to koliko so pripravljeni plačati za kulturni vikend za svoje otroke
Do 100 € 46 Več kot 100 € 4 Vir: Izdelana anketa, november 2014
XXIII
Graf 12b: Struktura anketirancev
Struktura anketirancev po tem koliko bi bili pripravljeni plačati za kulturni vikend za svojega otroka
8%
Do 100€ 92% Nad 100€
Vir: Izdelana anketa, november 2014
Razlaga: Iz grafa 12a je razvidno, da je 92% anketirancev pripravljena plačati do 100 € za svoje otroke, le 8% jih je pripravljeno za kulturni vikend plačati več kot 100€.
XXIV
Priloga št. 2: DOPISOVANJE Z MLADINSKIM HOTELOM PLISKOVICA
Pozdravljeni!
Smo dijaki 4. letnika ekonomske šole v Seţani. Za svojo maturitetno nalogo smo se odločili, da se poveţemo s kulturnim društvom Svirél. V okviru mednarodnega tekmovanja in festivala Svirél, ki ga društvo organizira v mesecu aprilu v Štanjelu, pripravljamo turistični proizvod - dvodnevni kulturni vikend.
Zanima nas, če bi bili pripravljeni v času festivala Svirél nuditi prenočišča morebitnim vikend turistom. Festival bo potekal od 19. marca do 12. aprila 2014.
Ţe v naprej se Vam zahvaljujemo za odgovor. Lep pozdrav
Dijaki 4. letnika Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni,
Z velikim veseljem, vam sporočamo , da smo pripravljeni sodelovanja z vami.
Ker so kapacitete za naslednje leto v tem terminu še proste, ne predstavlja nobenega problema. V kolikor se boste takrat odločili za rezervacije, pa vas prosimo, da nam okvirno število ljudi, kateri bi pri nas prenočevali pravočasno sporočite.
Cena nočitve v dvoposteljni sobi znaša 20€ + 1,01 turistične takse ter nočitev v skupnih leţiščih 16€ + 1,01 turistične takse. V ceno je vštet tudi zajtrk. Skupine nad 10 ljudi , pa imajo 10% popust.
Ţe v naprej se vam lepo zahvaljujemo za zaupanje ter vam ţelimo še naprej lep dan.
Osebje hostla Mojca Priloga št. 3: DOPISOVANJE S HIŠO POSEBNE SORTE
Pozdravljeni!
Smo dijaki 4. letnika ekonomske šole v Seţani. Za svojo maturitetno nalogo smo se odločili, da se poveţemo s kulturnim društvom Svirél. V okviru mednarodnega tekmovanja in festivala
XXV
Svirél, ki ga društvo organizira v mesecu aprilu v Štanjelu, pripravljamo turistični proizvod - dvodnevni kulturni vikend.
Zanima nas, če bi bili pripravljeni v času festivala Svirél nuditi prenočišča morebitnim vikend turistom. Festival bo potekal od 19. marca do 12. aprila 2014.
Ţe v naprej se Vam zahvaljujemo za odgovor.
Lep pozdrav
Dijaki 4. letnika Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni!
Seveda lahko nudimo prenočišča tudi obiskovalcem festivala.
Lep dan ţelim
Vid
Priloga št. 4: DOPISOVANJE S TURISTIČNO KMETIJO ŠKERLJ
Pozdravljeni!
Smo dijaki 4. letnika ekonomske šole v Seţani. Za svojo maturitetno nalogo smo se odločili, da se poveţemo s kulturnim društvom Svirél. V okviru mednarodnega tekmovanja in festivala Svirél, ki ga društvo organizira v mesecu aprilu v Štanjelu, pripravljamo turistični proizvod - dvodnevni kulturni vikend.
Zanima nas, če bi bili pripravljeni v času festivala Svirél nuditi prenočišča morebitnim vikend turistom. Festival bo potekal od 19. marca do 12. aprila 2014.
Ţe v naprej se Vam zahvaljujemo za odgovor.
Lep pozdrav
Dijaki 4. letnika Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni,
XXVI z vašega maila nismo povsem razumeli kaj točno nas sprašujete. Mi nudimo prenočišča skozi celo leto, potrebno se je le rezervirati v naprej. Tako velja tudi za vikend, ko bo potekal festival Svirél.
Lep pozdrav
Pozdravljeni,
Hvala za Vaš odgovor. Citiram: ''Zanima nas, če bi bili pripravljeni v času festivala Svirél nuditi prenočišča morebitnim vikend turistom. Festival bo potekal od 19. marca do 12. aprila 2014.'' Bi bilo moţno, da nam posredujete cenik vaših prenočitev?
Lep pozdrav
Dijaki 4. letnika Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni, cene naših storitev so objavljene na naši spletni strani, in sicer: cena nočitve z zajtrkom za eno noč je 30€/osebi, če gostje ostanejo dve noči ali več je cena 25€/osebi. Doplačilo za polpenzion (večerja) je 12€.
Sobe je potrebno v naprej rezervirati.
Lep pozdrav
Priloga št. 5: DOPISOVANJE S TURISTIČNO KMETIJO PETELIN - DRUCIK
Pozdravljeni!
Smo dijaki 4. letnika ekonomske šole v Seţani. Za svojo maturitetno nalogo smo se odločili, da se poveţemo s kulturnim društvom Svirél. V okviru mednarodnega tekmovanja in festivala Svirél, ki ga društvo organizira v mesecu aprilu v Štanjelu, pripravljamo turistični proizvod - dvodnevni kulturni vikend.
Zanima nas, če bi bili pripravljeni v času festivala Svirél nuditi prenočišča morebitnim vikend turistom. Festival bo potekal od 19. marca do 12. aprila 2014.
Ţe v naprej se Vam zahvaljujemo za odgovor.
XXVII
Lep pozdrav
Dijaki 4. letnika Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni, seveda smo pripravljeni v času festivala nuditi prenočišča. verjetno se bomo na to temo še kaj pogovarjali... Samo v vednost: lansko leto je za čas Svirél festivala "rihtal" prenočišča Ideja turizem. Poklicali so nas in smo se poenotili za cene, zbirali so namreč razpoloţljive kapacitete od več ponudnikov prenočišč. Ne vem če vaš projekt nadomešča njihove aktivnost, ali bo letos oboje... Vsekakor kakšno informacijo verjetno lahko dobite tudi tam, so pa oni to delali za nek minimalen zasluţek, tako da ne vem kako se bi med seboj "gledali".
Če vas karkoli zanima kar pokličite. Srečno, lep pozdrav Breda Durcik (041 519 253) Pozdravljeni!
Zanimajo nas cene za prenočišča, da bomo znali izdelati finančni načrt projekta.
Kar se tiče Ideje Turizma, smo jih ţe povprašali o sodelovanju z nami, vendar so ga zavrnili in nam predali nekaj kontaktov drugih turističnih agencij, s katerimi se bi lahko povezali.
O nadaljnjih informacijah vas bomo sproti obveščali.
Lep pozdrav, projektna skupina ŠC SK Seţana
Pozdravljeni, ali vas zanimajo naše normalne cene, ali bi radi poenotili.... Zanima me namreč tudi namen (ok., mat. naloga) in vaši cilji. Z veseljem sodelujemo pri zadevi, vendar me zanima kako, zakaj, vpletenost tretjih subjektov...
Najbolje da se slišimo ali vidimo, če se da me pokličite, sem namreč zelo malo pri računalniku.
Pozdravljeni!
Vidimo, da je prišlo do nesporazuma. Za maturitetno nalogo pripravljamo predlog turističnega proizvoda - dvodnevni kulturni vikend. Društvo ga je pripravljeno posredovati določeni turistični agenciji, ki bi ga lahko v tem času konkretno izvedla tudi naslednja leta.
Zanimajo nas torej Vaše normalne cene.
XXVIII
Poudarjamo, da je projekt šele v izdelavi.
V naslednjem tednu Vas bomo poklicali, da se pogovorimo in dogovorimo.
Lep pozdrav,
Dijaki 4. letnika Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni se bomo torej pomenili skupno o obojem, prenočitvah in o moţnih degustacijah. Ko boste imeli čas se slišimo. Lep pozdrav
Priloga št. 6: DOPISOVANJE Z ORGANIZATORKO SVIRÉLA METKO SULIČ
Pozdravljena Metka, skupaj s profesorico Mojco, smo naredili kratek osnutek naše ideje. Ţeleli bi, da si ga ogledate in nam date kakšno povratno informacijo, idejo, sploh pa ali je tako zamišljen uresničljiv.
Prilagamo Vam razpis in pravilnik mednarodnega tekmovanja TZS na katerega se bomo z drugo projektno nalogo uvrstili. Končana mora biti do 10. januarja 2015, nakar jo bomo lahko do Festivala Svirél še dodatno obogatili in pripravili za poklicno maturo.
V vseh teh dejavnostih, ki jih opisujemo smo pripravljeni mi fizično delati, voditi, organizirati...
Naredili bomo tudi kalkulacijo, koliko bi posamezen udeleţenec moral plačati za udeleţbo, kar bo kasneje v domeni turistične agencije.
Glede prve naloge pa smo razmišljali o koncertu v Divači, ki bi ga vodili in bili fizično prisotni.
Z vaše strani bomo potrebovali strokovne predloge za umestitev posameznih glasbenikov v projekt.
Pozdravljeni, hvala za poslano. Ogrodje je dobro postavljeno. Vse pomisleke in ideje sem zapisala s sivo barvo. Obe ideji sta zelo zanimivi in izvedljivi. Upam, da vam (nam) bo uspelo se uvrstiti na tekmovalni turistični sejem.
Hvala in komaj čakam na vaš naslednji korak. Lep pozdrav, Metka Sulič
XXIX
Z Metko Sulič smo se prav tako veliko pogovarjali tudi osebno, veliko idej zato ni napisano v mail-ih.
Priloga št. 7: DOPISOVANJE Z TD LOG POD MANGARTOM
Pozdravljeni!
Smo dijaki 4. letnika srednje ekonomske šole v Seţani. Za svojo maturitetno nalogo smo se odločili, da se poveţemo s kulturnim društvom Svirél. V okviru mednarodnega tekmovanja in festivala Svirél, ki ga društvo organizira v mesecu aprilu v Štanjelu, pripravljamo turistični proizvod - dvodnevni kulturni vikend.
Za sobotni večer nameravamo organizirati koncert v Divači povezan z ţivljenjem Ite Rine, prve slovenske igralke, ki je zaslovela v svetu.
Ker so bili njeni starši iz Loga pod Mangartom in Bovca smo skupaj z našo asistentko Metko Sulič (ta nam je tudi posredovala Vaš e-mail naslov) razmišljali o pogostitvi udeleţencev s tradicionalnimi jedmi iz te pokrajine (čompe z bovško skuto, bovški sir, bovške krafe...).
Zanima nas torej ali bi bili pripravljeni na dan koncerta priti v Divačo in gostom predstaviti inponuditi v degustacijo te dobrote.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Dijaki 4. letnika ŠC Srečka Kosovela Seţana Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni!
Zelo bi bili hvaleţni, če nam bi odgovorili na e-mail, saj nas čas za maturitetno nalogo ţe rahlo preganja.
V upanju na odgovor Vas lepo pozdravljamo.
Dijaki 4. letnika ŠC Srečka Kosovela Seţana Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni, se opravičujemo, ker nismo prej odgovorili... Vljudno prosimo, da nam sporočite točen datum prireditve (april 2015) in morebiti okvirno število obiskovalcev. Ali bo morda v sklopu festivala moţna tudi prodaja na stojnicah?
XXX
Sprašujemo, ker je za nas pot če ne predaleč, samo za degustacijo. Pa še katere stroške bi krili? Potne in stroške degustacije ali samo eno? To moramo vedeti, da povprašamo svoje ponudnike.
Hvala in lep,Peter Mlekuţ, predsednik TD Log pod Mangartom
Priloga št. 8: DOPISOVANJE Z RAZVOJIM CENTROM DIVAČA
Po mailu smo se z gospo Natašo Matevljič dogovorili, za sestanek v Divači.
V četrtek 23.10.2014 smo se odpravili na razvojni center v Divačo. Na centru smo se sestali z vodjo Natašo Matevljič.
Uspeli smo se dogovoriti, da: Bo ogled muzeja zastonj za vse obiskovalce večernega koncerta v Divači Prav tako bo za vse obiskovalce tudi prost vstop v ostala poslopja Škrateljnove hiše Se datum koncerta ne sme pokrivati z datumi dogodkov, ki so v Divači ali njeni okolici organizirani v tistem času Ţal smo izvedeli, da razvojni center ne več krije stroškov zakusk in si bomo morali zakusko organizirati sami, v mislih smo imeli lokalne ponudnike in restavracije (Orient Express, Gostilna pri Malovcu,…) Prireditev bosta najverjetneje vodila dijaka iz naše skupine, Ţan Gomezel in Aljoša Mihelj
Priloga št. 9: DOPISOVANJE S TIC ŠTANJEL
Pozdravljeni,
Smo dijaki 4. letnika ekonomske šole v Seţani. Za svojo maturitetno nalogo smo se odločili, da se poveţemo s kulturnim društvom Svirél, ki nas je sprejelo, da v okviru mednarodnega tekmovanja in festivala Svirél v mesecu aprilu v Štanjelu, pripravljamo predlog turističnega proizvoda. Ta obsega dvodnevni kulturni vikend. Društvo ga je pripravljeno posredovati določeni turistični agenciji, ki bi ga lahko v tem času konkretno izvedla. Tako nas je Svirél 'najel', da organiziramo na profesionalni ravni turistični produkt - vikend paket Svirél in vse programe pripravljamo v tesni povezavi z organizacijsko ekipo Svirél.
Da bo program za naše goste bolj zanimiv smo nameravali v sklopu celotnega turističnega proizvoda organizirati različne degustacije, in delavnice priprave tradicionalne hrane in pijače (štruklji, štrudelj, pršut, teran..). S tem bi si gostitelji degustacij ali delavnic zagotovili promocijo svojih kmečkih turizmov, vinarn, pršutarn in podobnih obrti.
Zanima nas torej ali bi lahko k Vam pripeljali morebitne turiste v tem vikendu na degustacijo vina in pršuta ali da bi Vi izvedli delavnice o pripravi domačih štrukljev.
XXXI
Glede plačila Vaših storitev bi se kasneje dogovarjali z Kulturnim društvom Svirél oziroma z turistično agencijo.
Poudarili bi radi, da je turistični proizvod še v pripravi
Ţe v naprej se Vam zahvaljujemo za odgovor.
Lep pozdrav,
Dijaki 4. letnika Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni, najprej pohvale za vašo odločitev pri izbiri take vsebinske maturitetne naloge. Društvo Svirél je zelo profesionalno pri izvedbi svojega programa, s katerim smo tudi v občini Komen in tudi v Štanjelu zelo zadovoljni. Turistično informacijski center v Štanjelu je organizacija, ki nudi informacije obiskovalcem in sodeluje pri organizaciji raznih prireditev poleg ostalih zadolţitev. Degustacije vin in drugih kraških dobrot pa ne izvaja. Zato vam predlagam, da se obrnete direktno na ponudnike tovrstnih storitev. V priponki vam pošiljam seznam ponudnikov (turistične kmetije, pršutarna). Seznam vinarjev je na strani: www.vinskacestakras.si. V pomoč pri izvedbi delavnice izdelave štrukljev pa se lahko obrnete tudi na Društvo kmečkih ţena iz Seţane ter jih povprašate. Za dodatno pomoč sem vam na voljo. Lep pozdrav.
Helena Kosmina
Priloga št. 10: DOPISOVANJE Z TISKARNO ŠTOK ČEH
Pozdravljeni!
Smo dijaki 4. letnika srednje ekonomske šole v Seţani. Za svojo maturitetno nalogo smo se odločili, da se poveţemo s kulturnim društvom Svirél. V okviru mednarodnega tekmovanja in festivala Svirél, ki ga društvo organizira v mesecu aprilu v Štanjelu, pripravljamo turistični proizvod - dvodnevni kulturni vikend.
V okviru tega smo napisali tudi nekaj zgodbic, ki bi jih radi izdali v obliki knjiţice za otroke. Ta zajema cca. 15 polovičnih A4 strani.
Zanima nas ali bi bili pripravljeni biti naš sponzor in nas podprli z tiskom te knjiţice. Uporabili jo bomo kot promocijski material na mednarodnem tekmovanju Več znanja za več turizma v januarju 2015, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije.
Dijaki 4. letnika ŠC Srečka Kosovela Seţana Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula in mentorica Mojca Ţeleznik Buda
XXXII
Pozdravljeni! Prosila bi za ţeljeno naklado. V kolikor gre za večje naklade, kar pomeni tudi večji strošek lahko ţe sedaj povem, da verjetno ne bi šlo, saj smo zelo majhno podjetje. Če mi pošljete še število ţeljenih izvodov, pa bomo ocenili ali bi mogoče zadeva bila izvedljiva. Če prav razumem bi bila publikacija a5, število strani pa bi moralo biti deljivo s4 (to pomeni 8/12/16... – predvidevam, da v vašem primeru 16) Vsekakor moram zadevo najprej oceniti stroškovno, zato vas prosim tudi za informacijo ali bo zadeva pripravljena ţe za tisk ali je potrebno naše dodatno delo. lp mateja
Pozdravljeni!
Knjiţica bi bila ţe vnaprej pripravljena na tisk saj bi jo dali na pregled profesorici multimedije, ţeleli bi okrog 40 izvodov, če vam je to preveč nam povejte, da čimprej poiščemo drugega sponzorja.
Lep pozdrav!
Pozdravljeni! Aha, to pa ne bo problema (sem mislila, da gre za večjo naklado) Ko boste imeli, pa sporočite. LP Mateja
Priloga št. 11: DOPISOVANJE Z PRŠUTARNO ŠČUKA
Pozdravljeni!
Smo dijaki 4. letnika ekonomske šole v Seţani. Za svojo maturitetno nalogo smo se odločili, da se poveţemo s kulturnim društvom UPOL, ki ţe več let prireja mednarodno tekmovanje in festival Svirél v Štanjelu. Letos bo to ţe 7. in bo potekalo od 22.3. 2015 do 12.4.2015. Za kulturno društvo pripravljamo turistični proizvod - dvodnevni kulturni vikend, Svirélovanje, ki ga bo turistična agencija trţila v času 10. 4 - 12. 4. 2015.
Zanima nas ali bi lahko pri Vas v soboto, 11.4. 2015 pripeljali morebitne turiste na ogled domačije in pršutarne ter degustacijo.
Prosimo, da nam sporočite tudi ceno te storitve.
Ţe vnaprej se Vam zahvaljujemo za Vaš odgovor.
XXXIII
Dijaki 4. letnika Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni,
Pri nas je praksa, da se obiskovalcem posvetimo v času ogleda in degustacije kolikor je mogoče. Da to lahko izvedenemo potrebujemo podatek o uri prihoda in številu obiskovalcev. V praksi je, da se v takem primeru kot je pri vas, vsaj mesec prej ţe okvirno ve ali je rezervacija sigurna. To pa predvsem zaradi povpraševanja drugih skupin. Cene so različne, kajti glede na ţelje oblikujemo paket za skupino.
Lp Katja
Pozdravljeni, v našem programu je predvideno, da se v soboto 11.4.2015 ob 9:30 turisti odpravijo na ogled vaše pršutarne in degustacijo.
Če se bo turistični proizvod dejansko izvedel bodo z Vami kontaktirali člani kulturnega društva UPOL in turistična agencija, ki bo naš proizvod prodajala.
Hvala za sodelovanje in lepe praznike!
Dijaki 4. letnika Špela Fidel, Eva Semenič, Ţan Gomezel, Aljoša Mihelj, Matej Čebulec, Grega Krečič, Klavdija Rebula
Pozdravljeni,
Hvala za informacijo. Imeli vas bomo v evidenci.
Lp Katja
XXXIV
Priloga št. 12:PREDSTAVITEV PROJEKTNE NALOGE »SVIRÉLOVANJE« NA TURISTIČNI TRŢNICI
Šolski center Srečka Kosovela Seţana Gimnazija in ekonomska šola Stjenkova 3, 6210 Seţana
Seţana, 19. 12. 2014
Turistična zveza Slovenije Miklošičeva 38 1000 Ljubljana
Predstavitev projektne naloge ˝Svirélovanje˝ na turistični trţnici
Vsebina in struktura predstavitve:
Z nalogo smo pričeli tako, da smo stopili v stik z kulturnim društvom UPOL, ki vsako leto prireja mednarodno tekmovanje in festival Svirél. Razmišljali smo, kako bi festival povezali z letošnjo tematiko – t.i. ''zgodbarjenjem'' in se odločili, da naredimo turistični proizvod, ki vključuje spoznavanje kraške pokrajine, kulinarike in je vseskozi povezan z glasbo oziroma glasbenim tekmovanjem Svirél.
Seznam pripomočkov, ki jih potrebujemo:
stojnica električni priključek
Sodelujoči:
- Na stojnici 7 dijakov: 7 avtorjev (Matej Čebulec, Špela Fidel, Grega Krečič, Aljoša Mihelj, Klavdija Rebula, Eva Semenič) in 2 spremljevalca - Spremljevalci: 4 glasbeniki za spodbujanje in še večjo popestritev v tekmovanju - Najbrţ bomo imeli tudi nekaj glasbenikov, ki bodo z glasbo popestrili naš program - Torej skupno predvideno 7 + 4 glasbeniki.
XXXV
Priloga št. 13: ZGIBANKA
XXXVI
Priloga št. 14: PLAKATI ZA OTROŠKE DELAVNICE
XXXVII
Priloga št. 15: SPLETNA STRAN
XXXVIII
Priloga št. 16: FACEBOOK STRAN
Priloga št. 17: SVIRÉLOVE PRIPOVEDKE (nelektoriran osnutek)
Debeli boben Iztok.
Debeli boben Iztok je cele dneve presedel pred računalnikom in televizijo ter se basal z sladkarijami in ostalo nezdravo hrano. Nekega dne, ko je Iztok po svoji nezdravi malici ravno hotel vstati iz naslonjača, tega ni zmogel. Ker ni vedel, kaj storiti je poklical laţnivega Ţana, ki se je spet zlagal, da ne more priti, ker ima namreč ravno za pokositi travo. Ker Ţan ni uspel priti, je Iztok poklical svojega sorodnika bobna Grego. Ko je Grega prišel k Iztoku, mu je pomagal vstati in mu iz hiše odnesel vse sladkarije, ki bi jih lahko Iztok spet pojedel. Upal je, da bo Iztoka to izučilo, ampak se je zgodba še nekajkrat ponovila, vse dokler se Iztok ni tako najedel da mu je počilo opno. Ko je Iztoka obiskal doktor Čin in mu zašil opno, mu je povedal, da če opno še enkrat poči, se ga ne bo dalo več zašiti. To je Iztoka izučilo in nikoli več se ni prenajedel in celo telovaditi je začel.
XXXIX
Didţeridu Ivan
Po dolgem in vročem poletju je spet napočil čas šole. Kot na vseh šolah, so tudi na glasbeni šoli Glasbarija pripravili sprejem za prvošolčke. V prvi razred je prišlo veliko različnih glasbil, vse od harmonike, klavirja in kitare, do trobente, flavte in činel. Prišlo pa je tudi glasbilo, ki ga še nihče ni videl in sicer glasbilo didţeridu. Ker je bil drugačen, se nihče ni hotel usesti zraven njega, kar ga je zelo razţalostilo. Ob prvem šolskem dnevu so v šoli imeli navado, da je vsak prvošolec povedal nekaj o sebi in zaigral svojo najljubšo pesmico. Na vrsto je kmalu prišel tudi didţeridu, ki mu je bilo ime Ivan. Na začetku ga nihče ni ţelel poslušati, nato pa je le pritegnil pozornost novih sošolcev. Pripovedoval je o prečudovitih krajih od koder prihaja, preselil se je namreč iz Avstraglasbije, in o številnih dogodivščinah, ki jih je imel na svoji poti. Za konec jim je zaigral še tako lepo pesem, da so vsi onemeli. Od takrat naprej je imel Ivan veliko prijateljev in vsi so ga imeli radi. Ostali inštrumenti pa so spoznali, da ne smejo soditi drugih le po videzu.
Divji boben
V koči na robu gozda je ţivel divji boben. Preţivljal se je z igranjem na ulici, v mestu glasbil. V nedeljo se je nenadoma zgodilo nekaj nepričakovanega. Srečal je namreč gospoda Joţka. Joţek je hotel na vsak način pokvariti vsako glasbilo, da nebi moglo več igrati. Divjemu bobnu je na srečo uspelo zbeţati, preden bi ga gospod Joţek videl. Skril se je v mestni zvonik. Šel je prav do vrha, kjer je s svojimi palicami tolkel po zlatem zvonu .Odmevalo je po celi vasi. Vsi prebivalci mesta glasbil so se zbrali na trgu pod zvonikom, da bi videli čemu tak hrup. Vznemirjen divji boben jim je takoj razloţil vse, kar se je zgodilo. Prebivalci so nato sklenili zdruţiti moč in se postaviti po robu gospodu Joţku. Zbrala se je taka mnoţica, da so za vedno pregnali gospoda Joţka iz mesta glasbil.
Kostharmonika
Pred mnogimi leti je v mestu Instrumental ţivela prav posebna harmonika, Kostharmonika. Vsi so se je bali, saj je bila ţiv okostnjak. Osamljeno je tavala po mestu, ker ni imela nobenega prijatelja. To si je zelo ţelela spremeniti, vendar ni vedela kako. Ko pa je v mestu napočil čas mestnega praznika se je odločila, da nastopi na odru in pokaţe svoj talent. Znala je namreč tako igrati, da je še najbolj čemernega človeka spravila k plesu. Ko je stopila pred ostale prebivalce mesta, so ti osupnili, malo je manjkalo, da se niso preplašeno razbeţali. A ko je začela igrati, so bili vsi presenečeni. Glasba je bila prečudovita. Kostharmonika je imela veliko srce in glasba je izhajala iz njega. Vsi so zaplesali okoli Kostharmonike in jo sprejeli
XL medse. Sedaj je bilo Instrumentalce sram, da so se tako obnašali do njihove someščanke. Naučili so se, da ljudi ne smeš soditi po zunanjosti, ampak po tem kakšni so v srcu.
Laţnivi ukulele Matej
Nekega dne, je svoj deseti rojstni dan praznovala piščal Betka, prirejala je veliko zabavo. Zabavo so ji pomagali organizirati vsi njeni prijatelji. Kontrabas Aljoša, ki je bil ţe od nekdaj najbolj navdušen nad oblikovanjem je posebej za Betkin rojstni dan oblikoval posebna vabila. Skoraj vsi Betkini prijatelji so se kaj kmalu odzvali povabilu, razen Mateja. On se na povabilo ni odzval, to pa zato, ker je za večer na katerega naj bi se zabava odvijala, zmenil s prijateljico, kitaro Nives. Ker so Betki vsi odgovorili na povabilo, ukulele Matej ni vedel kaj narediti. Odločil se je, da ji bo rekel, da je zbolel. Kmalu je prišel dan zabave in zabava je bila popoldne v polnem teku. Matej se je, kot je bil dogovorjen s kitaro Nives, odpravil na romantičen večerni pohod. Ko ga je Betka videla je bila zelo uţaljena. Matej se ji je opravičil in skupaj s kitaro Nives sta uţivala na Betkini rojstnodnevni zabavi. Betki je rekel, da se ji je zlagal, ker si je ţelel večer preţiveti z Nives, Nives pa ni bila povabljena na zabavo. Mateja je bilo sram in si je ţelel, da se Betki sploh nebi zlagal, je bil pa vesel, saj se je na koncu vse uredilo. Vsi instrumenti iz mesta Instrumental so se preostanek večera skupaj zabavali.
Prelepa piščal Minka
Nekoč je ţivela prelepa piščal Minka. Bila je prava lepotica. Vsi fantje so gledali za njo. Dekleta pa so bila ljubosumna nanjo. Zavedala se je da je lepa. Bila je tudi zelo neprijazna. Vse fante v mestu je vlekla za nos in nato se jim je smejala. Do drugih deklet pa je bila nesramna. Nekega dne pa je v mesto prišel prelep vitez rog. Piščal Minka se je zaljubila vanj. Ampak on je ni maral, ker je bila vzvišena. Na vse načine ga je hotela dobiti. Najprej se mu je razkazovala na vse načine, nato mu je pisala prelepa pisma in naposled ga je začela zasledovati, da bi ugotovila kaj mu je všeč in kaj ne. Po nekaj dnevih zasledovanja je ugotovila, da ljubi drugo dekle. To dekle je bila kljunasta flavta Marjanca. Od ljubosumja in jeze je postala tako rdeča in sram jo je bilo, ker so se ji vsi smejali, ko so izvedeli za njeno zgodbo. Od takrat je zbeţala iz mesta in nobeden več ni slišal zanjo. Govorice pravijo, da naj bi se poročila z revnim kmetom in naj nebi bila več tako lepa, kot je bila nekdaj.
XLI
Razglašeni klavir
Nekoč je ţivel klavir Adam. Med klavirji je bil prav on najbolj poznan, saj je bil njegov zvok najlepši in edinstven. Vsi ostali klavirji so mu zavidali in hoteli biti taki, kot je on. Kljub temu so se do njega vsi lepo obnašali, saj so zaradi njegove slave vsi hoteli z njim prijateljevati. Nekega dne so Adama peljali v gledališče. Vrv, ki je Adama varovala pri prevozu, se je strgala in Adam se je med prevozom poškodoval. Med koncertom je začel razglašeno igrati in vsi so se začeli smejati. Novica o Adamu se je hitro razširila tudi med druge klavirje. Vsi, za katere je Adam mislil, da so njegovi prijatelji, so se začeli smejati in se norčevati iz njega. Adam je bil zelo ţalosten in potrt. Ni imel prijateljev in še igrati ni mogel več tako, kot je. Še isti dan, pa se je v mesto preselil klavir Tipko. Brez pomisleka se je postavil na Adamovo stran. Sklenila sta prijateljski dogovor. Če bo Adam Tipka naučil delati lep zvok, mu bo Tipko pripeljal najboljšega mojstra klavirjev. In tako je tudi bilo. Tipko se je naučil proizvajati skoraj tako lep zvok kot Adam, Adama pa je mojster popravil in spet je lahko igral, kakor je znal. Adam in Tipko sta postala kmalu najboljša klavirja in tudi najboljša prijatelja.
Izgubljeni lok
Nekoč je ţivela violina Kaja. Kakor vsaka violina tega sveta je tudi Kaja imela lok, s pomočjo katerega je ustvarila zvok. Ko se je Kaja nekega dne prebudila, je ugotovila, da njen lok manjka. Takoj ga je začela klicati in iskati, vendar od loka ne duha ne sluha. Kaja je bila ţe obupana in napotila se je ţe v trgovino, da kupi drug lok. Na ulici je srečala prijateljico violino Špelo. Zaupala ji je svojo teţavo. Špela je takoj ocenila, da je Kaja prehitro obupala in ji ponudila pomoč pri iskanju loka. Skupaj sta preiskale cel Cankarjev dom, Mestno gledališče in še ostale lokacije, kjer bi se lok lahko izgubil. Nikjer ga ni bilo. Vendar ju to ni odvrnilo od iskanja. Odločile sta se, da še enkrat pogledata v škatlo, kjer Kaja in lok prebivata. Tudi v škatli ga ni bilo. Potem pa je Kaja svoj lok zagledala na tleh ob škatli. Špela je od veselja spustila najvišji ton, ki ga je lahko. Nato je to, z najdenim lokom, storila tudi Kaja. Kaja se je Špeli zahvalila za pomoč, sama pa je ugotovila, da je Špela res dobra prijateljica.
Srameţljiva harfa Bernarda
Vsi prebivalci mesta Instrumental so se pripravljali na boţični večer, na katerem bodo praznovali boţič. Prirejali so velik koncert, drsališče, vrtiljake. Vsi so se tega zelo veselili. Bernarda si je zelo ţelela udeleţiti boţične zabave vendar je vedela, da bo Emanuel prav tako tam. Večer pred velikim praznovanjem so jo na dom obiskali njeni najboljši prijateljici
XLII harmonika Liza ter viola Flora. Skupaj sta jo hoteli prepričati, naj se praznovanja udeleţi. Bernarda je bila prepričana, da se ne bo zabavala na praznovanju, zato jima je rekla da se dogodka nebo udeleţila. Dogodek se je zvečer razţivel. Harfa Bernarda pa je vse opazovala skozi okno svoje sobe. Bila je skoraj na poti v posteljo, ko ji je nekdo pozvonil na hišni zvonec. Srameţljivo, kot vedno je odprla vrata. Pred vrati je stal Emanuel. Njeni prijateljici Liza in Flora sta prosili Emanuela naj jo preseneti. Ni bilo potrebno veliko prepričevanja, Bernarda se je kaj kmalu odločila, da se z Emanuelom udeleţi velike proslave. Na boţični zabavi je neizmerno uţivala. Bilo ji je zelo ţal, da se sama ţe prej ni opogumila ter se zabavala s svojimi prijatelji. Bernarda nikoli več ni imela teţav s srameţljivostjo. Od tedaj naprej se je udeleţila vseh praznovanj v mestu Instrumental.
Vzvišeni saksofon
V mestu Instrumental je ţivel Vzvišeni saksofon. Hodil je po mestu in se šopiril z novimi čevlji, z najnovejšimi hlačami, majicami in vzvišeno gledal na ljudi, ki takih dragih oblačil niso imeli. Zanemarjal je prijatelje, sosede, sodelavce, saj je mislil, da ne potrebuje nikogar. Nekega dne pa dobi domov pismo, v katerem ga bankir Zvonko opozarja, da mu bodo zaradi dolgov zasegli hišo. Namreč, Vzvišeni saksofon je ves denar zapravil za drage hlače, majice, obutev in ničesar več mu ni ostalo za plačilo dolgov. V trenutku se mu je svet sesul in v trenutku se je zavedel, da je ostal sam. Več dni je taval po mestu Instrumental, spal pod bliţnjim mostom, bil je lačen in utrujen. Svoji vzvišenosti navkljub, se je zasmilil sosedu, gospodu Didţeriduju, ki ga je nesebično vzel pod streho, dokler se ne spet postavi na noge. Vzvišeni saksofon je bil očaran nad prijaznostjo gospoda Didţeriduja in tako je spoznal, da denar ni najpomembnejši, ampak to kar imamo v sebi.
Zaljubljeni rog
Davnega leta 1000 je ţivel rog. Bil je poseben fant, ki je zelo rad govoril. Vsi ljudje so ga imeli radi, ker je bil zelo prijazen in delaven. Bil je tudi uspešen glasbenik. Ampak v ljubezni ni imel nikoli sreče. Ni našel sorodne duše. Iskal je in iskal ampak ni je našel dolgih 18 let. Ko je sklenil, da se bo vdal usodi in ne bo več iskal ljubezni, ga je ta našla. Odšel je namreč na morje in tam jo je zagledal. Bila je prelepa morska deklica. Ni vedel, kako bi se ji pribliţal. Čakal je in čakal in nekega jutra se je opogumil ter ji napisal pesem. Bil je zasanjan in ni vedel kaj dela, ampak note so kar zapolnile notno črtovje. Počutil se je neverjetno. Ko je končal, je še enkrat odigral in se čudil ali je to res ustvaril on. Tako teţko je pričakoval njen odgovor. Vsaka minuta čakanja se mu je zdela kot večnost. Po enem tednu je obupal. V opoju ţalosti se je šel sprehajat ob obali in iskati svojo ljubljeno morsko deklico. Igral je njej napisano pesem in kar na enkrat se je iz valov prikazala. Prepoznala je pesem, ki ji jo je zaljubljeni rog napisal. Vsa navdušena ga je poljubila in v tistem trenutku se je spremenila v
XLIII
Violino Niko. Skupaj sta odšla v Mesto Inštrumental, se poročila in srečno ţivela do konca svojih dni.
Zvita piščal
V Mestu Inštrumental je ţivelo veliko glasbil. Med njimi tudi Piščal Betka. Za njo je veljalo, da je najbolj zvita od vseh meščanov. Nekega dne, ko je Betka spet ţelela prelisičiti nedolţnega mimoidočega, pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Naletela je na mojstra ukan, zvijač in šal gospoda Kontrabasa, ki je ravno obiskoval v mestu. Ta je vsako njeno ukano obrnil sebi v prid in Betko je to neznansko jezilo. Odločila se je, da ga vpraša za nasvet. Kontrabas pa se je drţal nauka dobrih čarodejev, ta pa je, da svojih trikov ne smeš nikoli izdati. Betka je jezna in ţalostna odšla proti domu. Ostali meščani so videli Betkino slabo voljo, kar jih je zelo čudilo. Betka je bila namreč vedno nasmejana zaradi uspehov svojih zvijač. Ampak ne danes. Danes na gospodično Violino ni padel koš jabolk, ko se je vračala iz gledališča, Glasnemu Bobnu se ni zdrsnilo na bananinem olupku, profesor Rog pa se je lahko prvič iz sluţbe odpeljal v čistem avtomobilu. In to vse zaradi gospoda Kontrabasa, ki je ukrotil Zvito Piščal Betko, da je spoznala, da ni lepo, če imaš ljudi za norca in zbijaš šale iz njih.
Priloga št. 18: NEDELJSKI POHOD
1. Postojanka ob glasbi. Začel se bo na Bunčetovi domačiji – ogled bo trajal okoli 15 minut. Nato bomo nadaljevali pot do Ruse zemlje, kjer bomo prisostvovali kratki predstavitvi o znani Kraški zemlji, terri rossi, zaradi katerega pridobivamo teran. Odšli bi do napajalnega korita v vasi. Zgrajeno so bila v letih po drugi svetovni vojni. Pot bomo nadaljevali do stare vaške štirne in odšli do Polhove domačije – posebnost hiše je v sami izgradnji, saj je odličen primer tipične kraške hiše. 2. Glasbena čajanka (Polhova domačija). Ustavili se bomo pri naslednji postaji in sicer pri kamnitem smerokazu, ki prikazuje smeri neba in sicer proti Trstu, Komnu in Štanjelu. Pot bomo nadaljevali naprej in sicer do prireditvenega prostora za Teran in pršut. Ustavili se bomo pri kraški ţeleznici – Tansalpini, nato pa odšli do ostanka nasipa ţeleznice Dutovlje – Povir. Odšli bomo do parcele imenovane Črešnjevec, kjer je t.i. Škavnica, v kateri se zadrţuje deţevnica. Naslednja zanimivost bo Brestovški vodovod, nato pa do kaverne iz 1. sv vojne, ki je sluţila kot zaklonišče. Šli bomo po poti Marije Terezije, ki se konča v Krajni vasi. Naslednja postaja je pokopališče iz 1. sv vojne, nato pa še do vaškega pokopališča. Nadaljevali bomo po cesti proti Repentabru in se ustavili pri spominski plošči NOB ter mimo kapelice sv. Roka.
Odšli bomo do nekdanje postaje milice, ki bi bila leta 1934, v času Italije. Naslednja na vrsti bo renesančna cerkev sv. Jurija.
XLIV
3. Postojanka ob glasbi. Za zaključek se bomo ustavili ''na placu'' v Dutovljah, in se okrepčali v gostilni Ukmar.
Priloga št. 19: SEZNAM DIJAKOV
Naziv šole Ima in priimek Razred/letnik Kraj stalnega Letnica rojstva dijaka/študenta bivališča Šolski center Špela Fidel 4. letnik Jelšane 1995 Srečka Kosovela Sežana Šolski center Eva Semenič 4. letnik Manče 1997 Srečka Kosovela Sežana Šolski center Klavdija Rebula 4. letnik Brje pri Komnu 1995 Srečka Kosovela Sežana Šolski center Matej Čebulec 4. letnik Sežana 1996 Srečka Kosovela Sežana Šolski center Žan Gomezel 4. letnik Šmarje pri Sežani 1996 Srečka Kosovela Sežana Šolski center Grega Krečič 4. letnik Dane pri Sežani 1996 Srečka Kosovela Sežana
XLV