Vredno Ogleda

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Vredno Ogleda VrednoVredno ogledaogleda Kjer se srečata mediteranska in celinska Slovenija, kjer se iz oči v oči pogledata apnenec in fliš, nas prevzame pogled na raznoliko pokrajino, prepiha sunek burje in privabi vonj po domačem. Naravna in kulturna dediščina vabita popotnike k ogledu svetovnih znamenitosti, najdemo pa tudi veliko neodkritih kotičkov. Prospekt je nastal v sodelovanju LAS Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in LAS Krasa in Brkinov. S skupnim katalogom smo tako združili območje v celoto, ki je geografsko povezana. Voda je pomembna soustvarjalka življenja, kar se kaže v kulturnem in naravnem okolju. Silne vode, ki jih hrani kraško podzemlje, ustvarjajo čudovit nadzemni in podzemni svet. Kraške jame vabijo v svoje nedrje. Burje pa ne poznajo samo Kraševci, močno brije tudi po brkinskih slemenih in ob vznožju Nanosa. Jedi naših starih mam vabijo na podeželje, kjer vam na turističnih kmetijah pripravijo tradicionalne domače dobrote. Med njimi najdemo domač pršut, pancete in zašinek, joto in druge mineštre, krompir v zevnici, polento, njoke. Where the Mediterranean part of Slovenia meets the mainland, where limestone and flysch meet face to face, the diversity of the landscape overwhelms us, the bora blows and the home cooking allures us to stay. Natural and cultural heritage invite travellers to visit the world-famous sights, as well as to explore the hidden spots. This brochure is the result of cooperation between LAG for Rural Development of the Land between Snežnik and Nanos and LAG of the Karst and Brkini, thus uniting an area which is geographically already united. Water is an important creator of life, and this is reflected in cultural as well as natural environment. Mighty waters, nourished by the Karst underworld, create a wonderful world below as well as above the surface. It is not true that only the inhabitants of the Karst are familiar with the wind bora. It also sweeps the Brkini hills and at the foot of the Nanos. Vredno ogleda Traditional dishes invite us to the countryside where Wo sich das Mediterran- und das Binnen- tourist farms would serve us homemade prosciutto, land Sloweniens treffen, wo sich der Kalk pancetta, zašinek, jota and other minestrones, und der Flysch von Angesicht zu Angesicht ge- krompir v zevnici (potatoes in cabbage water), genüberstehen, dort wird man von der Ansicht polenta, and gnocchi. einer abwechslungsreichen Landschaft gefes- The soil, the environment and the hard-working selt, von dem Borawind durchgeblasen und von people add their share to the taste of local spirits. In den Düften nach dem Heimischen angelockt. the Brkini it is the plum brandy, in the Karst, the red Die Natur- und Kulturerbe laden die Wanderer wine teran, and the cure for all aches is the juniper zum Besuch der weltbekannten Sehenswürdig- brandy. keiten, man findet aber auch zahlreiche unent- deckte Plätze. Dieser Prospekt entstand in Zusammenarbeit Qui, dove si incontrano la Slovenia medi- mit dem LAG Verein für die Entwicklung des terranea e quella continentale, dove ven- Landes zwischen Snežnik und Nanos und dem gono in contatto il calcare ed il fliš, la bellezza del LAG Kras und Brkini. Damit hat man mit einem paesaggio è tale da togliere il fiato. Un colpo di gemeinsamen Katalog das Gebiet, das geogra- bora ci può sorprendere in qualsiasi momento ed il phisch schon verbunden ist, als ein Ganzes ver- profumo dei tipici piatti caserecci invita a fermarsi. bunden und vereinigt. Qui si possono visitare luoghi di interesse culturale, Das Wasser spielt eine wichtige Rolle beim Mit- ma anche scoprire stupendi angoli nascosti. gestalten des Lebens, was sich auch in der kul- La presente brochure è stata ideata e realizzata turellen und natürlichen Umgebung zeigt. Das dal GAL Associazione per lo sviluppo rurale del mächtige Gewässer, die in der Karstunterwelt zu Nanos e dello Snežnik in collaborazione con il GAL finden ist, gestaltet eine wunderbare ober- und Carso e Brkini. Questa pubblicazione comprende unterirdische Welt. Vor allem laden die Karst- in un’unica entità un territorio geograficamente höhlen ein. collegato. Der Borawind ist nicht nur den Karstbewohnern Da queste parti l’acqua è un elemento fondamen- bekannt – es fegt auch an den Bergrücken von tale ed imprescindibile per la vita quotidiana. Brkini und unter Nanos. Forti torrenti nascosti dal mondo sotterraneo del Das Essen unserer Großmütter lädt aufs Land Carso creano un ambiente unico, dove numero- ein, wo man auf den touristischen Bauernhöfen sissime grotte invitano a visitare il loro interno. die traditionalen einheimischen Gerichte genie- Le raffiche di bora che soffiano sovente sul Carso ßen kann, zu welchen Karstschinken, getrockne- lambiscono anche i colli dei Brkini ed i piedi del ter Karstspeck und Kamm, Jota und andere Mi- monte Nanos. nestrasuppen, Kartoffeln mit Speck und Grieben, Le antiche ricette delle nonne attirano i visitatori Polenta und Gnocchi. negli agriturismi della campagna: qui si possono Die Erde, das Klima und die fleißigen Einheimi- degustare pietanze tradizionali quali il prosciut- schen prägen den edlen Tropfen. In Brkini duftet to, la pancetta, la coppa, l’immancabile jota e es nach Pflaumenschnaps, in Karst gibt der Wein altre minestre tipiche, patate con crauti, polenta Teran die rote Farbe bei, der Wacholderschnaps e gnocchi. heilt jede Krankheit. La terra, il clima e mani sapienti dei viticoltori lo- cali producono ottimi vini. Nei Brkini si distilla lo slivovec (grappa alle prugne), sul Carso si produce il famoso vino terrano dal tipico colore rosso rubi- no intenso ed il brinjevec (grappa al ginepro) che, dicono, cura tutte le malattie. Worth seeing: VrednoVredno ogledaogleda (1) Postojnska jama je splet 20 starih italijanskih kasarn v kilometrov rovov, galerij in dvor- Hrastju v Pivki. Seznanimo se o an. Vanjo se popeljete z jamskim večtisočletni vojaški in utrdbeni vlakcem in jo občudujete v vsej dediščini Pivške kotline. Na (13) svoji lepoti. Svetem Primožu nad Pivko je Sredi 123 m visoke skalne stene podzemna utrdba, ki je bila ena visi (2) Predjamski grad, ena najbolj utrjenih točk v Alpkem najslikovitejših zgradb. Pod gra- zidu ob italijansko–jugoslovan- dom se skriva jamski svet – lab- ski meji. irint hodnikov, rovov ter dvoran. Tradicija kamnoseštva na Kalu Nekoliko težje dostopna je (3) sega že v 19. stoletje. Dediščina Pivka jama, saj moramo do teh kamnosekov so še danes do- njenega dna in do rečice po 317 bro vidni spomeniki, znamenja, stopnicah, nadelanih v udorno pivški križi, okenski in vratni ok- brezno. virji. Svojevrstna jamska dvonadstro- Posebnost (14) Ilirske Bistrice pnica (4) Črna jama je dobila je staro mestno jedro, preple- ime po svojem sajastem izgledu. tanje ljudskega stavbarstva iz V (5) Planinski jami se združita 19. stoletja s stavbami trgovs- podzemna rečica iz Pivke jame kega, poslovnega in upravnega ter podzemna rečica Rak. značaja. Po obilnem dežju nas Skrivna kraška pokrajina (6) navduši (15) slap Sušec, nad Planinskega polja v kraškem njim pa najdemo ostanke utrje- porečju Ljubljanice velja za eno ne postojanke iz pozne rims- od zakladnic kraških pojavov. ke dobe, ki je kasneje postala (7) Nanos mogočno kraljuje nad srednjeveški grad Gradina. Postojno, razveseljuje planince Vas (16) Prem varuje cerkev sv. in jadralne padalce. Na pobočju Helene s prvimi poslikavami To- Nanosa je tudi znamenita cerkev neta Kralja na eni strani slemena, svetega Hieronima. na drugi pa grad Prem, ki izvira Dolino ob reki Pivki je narava ob- iz romanske dobe. Na gradu je darila s trinajstimi presihajočimi arheološka zbirka. V poslopju jezeri, med njimi sta večja (8) Pe- nekdanje ljudske šole je urejena telinjsko in (9) Palško jezero. spominska (17) soba pesnika (10) Šilentabor je bil poseljen Dragotina Ketteja, enega od že v prazgodovini in rimski dobi, štirih stebrov slovenske moder- zlato dobo pa je doživel v času ne, ki se je rodil na Premu. turških vpadov. Danes nas pre- V bližini Prema se nahaja (18) seneti s čudovitim razgledom dvorec Turn, ki naj bi bil po le- ter cerkvijo svetega Martina. gendi s podzemnim hodnikom Na obronkih Javornikov se dviga povezan z gradom Prem. Lastni- razgledni (11) vrh Svete Trojice, ki vam postrežejo z odličnim si- pod katerim naj bi ležal legen- rom in drugim izdelki iz ovčjega darni Vrh od Svete Trojice, dom mleka. Martina Krpana. V okolici Pivke Na (19) gradu Kalc je svoja se nahaja Krpanova pot. najplodnejša leta preživel tudi (12) Park vojaške zgodovi- pesnik in narodni buditelj, ne je muzejsko in doživljajsko pravnik, politik ter skladatelj središče, ki nastaja na območju Miroslav Vilhar. 9.5.1869 se je Sehenswürdigkeiten: Vredno ogleda Da non perdere: grad Kalc zapisal v slovensko v Snežniških gozdovih v sed- zgodovino, ko je Miroslav Vilhar lu, ki je naraven prehod med organiziral množično politično Pivško planoto in Loško dolino. zborovanje »Pivški tabor na Sredi gozda se bohotijo ostan- Kalcu« z zahtevo po Zedinjeni ki dveh stolpičev, zgrajenih v Sloveniji. romantičnem slogu, ki sta edini Reka Reka, ki jo domačini ostanek nekdanjega lovskega imenujejo Velika voda, ali po gradiča. domače »Vjlka Uoda«, izvira v (25) Jamo Dimnice oblikujeta Dletu, kjer se na desetine poto- dve okoli 40 m globoki brezni kov steka v glavno odvodnico, povezani z rovom. Zunanji zrak nato ponikne v Škocjanske jame se pozimi spusti v večje in skozi in se kot reka Timava prikaže manjše brezno potiska toplejši malo pred izlivom v Jadransko jamski zrak. Slednji na stiku z zu- morje. nanjim kondenzira, kar se kaže V Brkinih življenje zastane v času kot steber dima. Okoličani so pusta, saj škoromati in šjme na- domnevali, da izhaja iz hudičeve daljujejo s pustno tradicijo. prekajevalnice mesa ali dimnice. Na Bistriškem se še odvija vizi- (26) Dolina reke Glinščice, ki ta, nabor polnoletnih fantov, ki izvira nad vasjo Klanec pri Kozini, izhaja še iz avtroogrskih časov. je prava zakladnica naravnih in Takrat so se fantje do vojaških kulturnih zanimivosti, čudovita centrov pripeljali s pripetimi za sprehode, kolesarjenje in pušelci in na s papirnatim cvet- pohodništvo.
Recommended publications
  • From Urban Geodiversity to Geoheritage: the Case of Ljubljana (Slovenia)
    Jure Tičar eT al. QUAESTIONES GEOGRAPHICAE 36(3) • 2017 FROM URBAN GEODIVERSITY TO GEOHERITAGE: THE CASE OF LJUBLJANA (SLOVENIA) Jure Tičar, Blaž Komac, maTiJa Zorn, maTeJa FerK, mauro HrvaTin, roK ciglič Anton Melik Geographical Institute, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia Manuscript received: March 31, 2017 Revised version: June 19, 2017 Tičar J., Komac B., Zorn M., FerK M., HrvaTin M., ciglič R., 2017. From urban geodiversity to geoheritage: the case of Ljubljana (Slovenia). Quaestiones Geographicae 36(3), Bogucki Wydawnictwo Naukowe, Poznań, pp. 37–50. 7 figs, 1 table. aBsTracT: The city of Ljubljana lies at the intersection of various geomorphological regions that have strongly influ- enced its spatial organization. Prehistoric settlements were built on marshland, a Roman town was built on the first river terrace of the Ljubljanica River, and in the Middle Ages a town was built in a strategic position between the Lju- bljanica River and Castle Hill. The modern city absorbed all usable space between the nearby hills. This paper reviews some relief features in Ljubljana, their influence on the city’s spatial development, and urban geoheritage. The results indicate new possibilities for urban geoheritage tourism in the Slovenian capital and its surroundings. Key words: geoheritage, geomorphology, urbanization, spatial growth, Ljubljana Corresponding author: Jure Tičar, [email protected] Introduction connecting the diversity of geomorphological and geological elements with their interpretation During the 1990s, geologists and geomorphol- and recreation (Necheş 2016). Consenquently ogists started using the term geodiversity to de- many geoparks dedicated to protect and to pro- scribe the diversity of nonliving nature (Sharples mote the nonliving elements of nature are being 1993, Wiedenbein 1994, Zwolinski 2004).
    [Show full text]
  • Modelling Flow of Subterranean Pivka River in Postojnska Jama, Slovenia Modeliranje Toka Podzemeljske Pivke V Postojnski Jami, Slovenija
    COBISS: 1.02 Modelling floW of subterranean Pivka river in Postojnska jama, Slovenia Modeliranje toka podzemeljske Pivke V Postojnski jami, Slovenija Georg Kaufmann1, Franci Gabrovšek2 & Janez TURK3 Abstract UDC 556.32:551.44(497.471) Izvleček UDK 556.32:551.44(497.471) Georg Kaufmann, Franci Gabrovšek, Janez Turk: Modelling Georg Kaufmann, Franci Gabrovšek, Janez Turk: Modeliranje cave flow hydraulics in Postojnska jama, Slovenia toka podzemeljske Pivke v Postojnski jami, Slovenija The sub-surface flow path through the Postojnska jama cave Z avtomatskimi merilniki in registratorji podatkov smo sprem- system has been monitored with 7 stations distributed along ljali podzemni tok Pivke v Postojnski jami na sedmih točkah the flow path, monitoring stage and temperature.W e have used med ponorom in odtočnim sifonom v Pivki jami. Podatke the stage data to model flow through the cave system with the nivojev in pretoka smo obravnavali z modelom EPA SWMM, program package SWMM, simulating the active parts of Pos- s katerim smo simulirali tok v poenostavljeni geometriji ka- tojnska jama with simplified geometry. From the comparison nalov. S primerjavo med opazovanji in modelskimi rezultati of stage observations and predictions, we identified key sec- smo določili ključne odseke (podore, zožitve, sifone, obtoke), tions in the cave, which control the sub-surface flow, such as ki najbolj vplivajo na dinamiko toka podzemne Pivke. Glavne passage constrictions, sumps and by-passes. Using a formal parametre teh odsekov smo določili z inverzno metodo, ki te- inverse procedure, we determined the geometry of this key sec- melji na algoritmu soseske (Neighbourhood algorithm, NA) in tions by fitting predicted to observed stages, and we achieved a pri tem dobili odlično ujemanje med modelom in podatki.
    [Show full text]
  • Vestirenga Na Pivškem
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO VESTIRENGA NA PIVŠKEM Diplomsko delo Avtorica: Sabina Poţar Mentorica: doc. dr. Mateja Habinc Študijsko leto: 2015/2016 Pivka, julij 2016 Za vse napotke in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem svoji mentorici doc. dr. Mateji Habinc. Zahvaljujem se tudi vsem svojim za izkazano podporo v času študija. 2 IZVLEČEK Vojaški nabor je bil v preteklosti pomembna prelomnica v ţivljenju mladih fantov, ki so vstopali na sluţenje vojaškega roka. Deloma je k temu prispevalo tudi prepričanje ljudi, da so po odsluţenem vojaškem roku fantje odrasli v moţe. Iz napisanega lahko sklepamo, da je bila potemtakem vestirenga, kakor na območju Pivške kotline imenujemo šego, ko so ob naboru vaščani okrasili vozove s smrečjem, barvnimi trakovi in papirnatimi roţami ter pospremili nabornike na zagovor k naborni komisiji, ena izmed pomembnejših šeg, s katerimi so Pivčani obeleţevali tako pomemben dogodek v ţivljenju mladih fantov. Zagovori pred naborno komisijo so se izvajali v spomladanskem času, v mesecu maju ali najpozneje mesecu juniju. Diplomsko delo predstavlja vojaški nabor skozi različna obdobja, od 60. pa do 90. let 20. stoletja. Sogovorniki, ki so sodelovali pri pripravi diplomskega dela, prihajajo iz različnih vasi na Pivškem (Zagorje, Juršče) ter iz vasi na robu Brkinov (Čepno). Poleg pričevanj sogovornikov sem pri raziskovanju uporabila še fotografsko in video gradivo. Natančno sem opisala potek vestirenge in se še posebej osredotočila na spremembe, ki jih je šega doţivljala skozi različna zgodovinska obdobja. Ključne besede: nabor, vestirenga, vojska, šege, Pivško ABSTRACT Conscription used to present a significant turning point in the life of young boys who were starting their military service.
    [Show full text]
  • Uvodna Pojasnila
    Občina Postojna Proračun za leto 2011 UVODNA POJASNILA Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o stvarnem premoženju države pokrajin in občin (Ur. list RS, št. 14/07, v nadaljnjem besedilu ZSPDPO), ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin (v nadaljnjem besedilu samoupravnih lokalnih skupnosti). Zakon je stopil v uporabo 3.9.2007. Na podlagi 39. člena ZSPDPO je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. list RS, št. 84/2007 94/2007, 55/2009 Odl.US: U-I- 294/07-16, 100/2009, 49/2010). Uredba podrobneje ureja postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin. Z dnem uveljavitve le-te je prenehala veljati Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/03 in 77/03) ter členi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010- ZUKN) navedeni 37. členu ZSPDPO, ki so urejali ravnanje s stvarnim premoženjem države in občin. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, v katerega so vključena zemljišča in stavbe, sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa pristojnega za izvajanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko med letom tudi dopolnjuje (3. točka 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, Ur. list RS št. 84/2007, 94/2007, 55/2009 Odl.US:U-I-294/07-16, 100/2009, 49/2010).
    [Show full text]
  • VR Postojna 15. 3. 2021
    Posebni in javni linijski vrsta prevoza Lohača-Belsko-Gorenje-Predjama-Postojna-Postojna OŠ A.Globočnik-Postojna naziv linije 1 Postaje, 2 3 Š postajališča Š Š Postojna AP 13:50 14:46 07:20 Lohača 13:36 14:32 07:23 Strmica/Postojni 13:33 14:29 07:27 Studeno/Postojni 13:29 14:25 07:33 Belsko 13:25 14:19 07:36 Gorenje/Bukovju 13:22 14:16 07:38 Bukovje/Predjami 13:20 14:14 07:41 Predjama 13:17 14:11 07:44 Bukovje/Predjami 13:14 14:08 07:51 Zagon 13:06 14:01 07:52 Risovec 13:05 14:00 07:53 V.Otok 13:04 13:59 07:59 Postojna OŠ A.Globočnik 12:58 13:53 08:02 Postojna AP (peron 8 ali 9) 12:55 13:50 Prevoz se izvaja z redno linijo Postojna-Zagon-Postojna OŠ A.Globočnik-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š km postajališča 07:41 Postojna AP 07:50 Belsko Kozolec toplar 07:53 Zagon 07:54 Risovec 07:55 V.Otok 08:01 Postojna OŠ A.Globočnik 08:04 Postojna AP (peron 8 ali 9) Dodatni avtobus Šmihel pod Nanosom - Goriče - V.Brda - Hruševje - Studenec - Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 07:25 Šmihel pod Nanosom 07:28 Landol 07:32 Fara 07:35 Dilce (smer Hruševje) 07:37 Goriče 07:44 Velika Brda 07:47 Hruševje 07:50 Bolk 07:53 Studenec ! Hrašče 07:58 Mali Otok 08:02 Postojna AP 08:05 Postojna OŠ A.Globočnik 08:08 Postojna AP Ob 7:47 uri v Hruševju, učenci samo izstopajo.
    [Show full text]
  • Acta 342 14-December KONEC.Innd
    ACTA CARSOLOGICA 34/2 13 489-506 LJUBLJANA 2005 COBISS: 1.01 HYDROGEOLOGICAL RESEARCH AS A BASIS FOR THE PREPARATION OF THE PLAN OF MONITORING GROUNDWATER CONTAMINATION - A CASE STUDY OF THE STARA VAS LANDFILL NEAR POSTOJNA (SW SLOVENIA) HIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE KOT OSNOVA ZA IZDELAVO NAČRTA MONITORINGA ONESNAŽENOSTI PODZEMNIH VOD - PRIMER ODLAGALIŠČA STARA VAS PRI POSTOJNI (JZ SLOVENIJA) METKA PETRIČ¹ & STANKA ŠEBELA¹ ¹ Karst Research Institute ZRC SAZU, Titov trg 2, SI-6230 Postojna, Slovenija, e-mail: [email protected], [email protected] Prejeto / Received: 28. 9. 2005 Acta carsologica, 34/2 (2005) Abstract UDC: 556.3:504.054(497.4) Metka Petrič & Stanka Šebela: Hydrogeological research as a basis for the preparation of the plan of moni- toring groundwater contamination: A case study of the Stara vas landfill near Postojna (SW Slovenia) For the present 9 landfills on karst are still active in Slovenia, among them also the Stara vas landfill near Postojna. As strong fissuration of the rock base and very good permeability is typical for karst areas, the waste waters from the landfills particularly endanger the groundwater. The capacity of natural filtration in karst is very low and the dimension of possible negative impact is very high. The actual legislation regulates the performance of operational monitoring, a part of which is also the measurement of parameters of contamination of groundwater by hazardous substances, if they are in the area of influence of the landfill. Preparation of the monitoring plan is based on adequate hydrogeological researches. Besides basic geological and hydrogeological data also the results of tracer tests were used in the case study of the Stara vas landfill.
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • 079/2012, Uredbeni
    Republike Slovenije Št. 79 / 19. 10. 2012 / Stran 8043 3107. 666 66!!"#$$#"#%M'()*+*#%"#,%#"*#M -/--0!"**M1)2$"*$"*M-/--)34*56(6-!#"#$4 (6(6-**5,#* !" 666 7'(/8/(9(5+8 * 6(64 6(66(6- 6;/(-46%0"*#,#"*#**#"*#*#"** 6 66(64 -6<=6(6- 77-8>8>+87/(-(97?'8 ! '=6<[=622)7#**46<6 '*#,"**6; F***?)6E<6F**#?)6E F**6<6E<6F**!#*6<6E F**!##6<6E<6F**!#6<66 E F*0#-DE<6F*0*-*0-DE 0 '!<6<<<F1E<<<6<; F"D<6<66D DEE<1<( 6E(6=<<E< "$E<D6<E<D EE<<=DE 6 '<6FE6F66E 5 '!6<6 +; F%4'(6-66D<<6 666D6666 4(6666 4<< ,46D6D66 66<<D-6< D6D6-6 6=D6<6 6 6 6 < D E= 6 *#4 - 6D D 6 6D 6D 6 <66-6 <D666DE $ '056; F<<(--6<6 6<<-*-<6 **E Stran 8044 / Št. 79 / 19. 10. 2012 Republike Slovenije /; F(-)-7-6<66<< enoto ali podenoto urejanja prostora v Prilogi 1 in Prilogi 2 in skupni prostorski i<66*!6E % '0$6666;F5,"#$ *$"#%4E= , '0,; FMEE *# #; *6F6<6<6<E 6F<E<66; F-<6<66D<6D E ** '6<66+ ; F9D6<=6D<D6E * '*<; FM=<<<66E *! '6!666FE<6;F 66E *0 0; F-6E6666<6<< 6[E<=-6D6D6 66<6<6DD <66E ,0*#<; F(6<66<66=E **0=<6; F+E66DD<DD<D6 6D66*HE-E<DD DED6D6<D66 67<6ED<6D<DD"6DE '*60666FE<6F<<E6;FDD D6E *<+D; F(6D;66(6 ED(6D6<666D<DD6 6 6D66666=<<MD 0#M04=MD=!#4<6<6 D6<6=6D8-<66<<D -=6D8-<66<<D6 666<<<<<66 <E * '6666;F16 <<*#56<D< <<*#<DE *5 '56FEFDE *$ %; *6F0##2%##2E<;F6D0##2%##2 in v 6D15##2E <F<E6F<6DE !=;F<6D6< kol<E Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • Svirelovanje
    Svirélovanje (Raziskovalno – projektna naloga) Avtorji: Špela Fidel, Klavdija Rebula, Aljoša Mihelj, Ţan Gomezel, Grega Krečič, Matej Čebulec, Eva Semenič Mentorica: Mojca Ţeleznik Buda, prof. Seţana, januar 2015 ZAHVALA Najprej se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri oblikovanju turističnega proizvoda in spoznavanju glasbenega sveta. Zahvaljujemo se naši mentorici prof. Mojci Ţeleznik Buda, ki nas je usmerjala in nam nudila pomoč pri pripravi naloge, hkrati pa nas je spodbujala, da smo vanjo vloţili maksimalen trud. Posebna zahvala Metki Sulič, organizatorki koncertov v Kulturnem društvu UPOL, ki nam je svetovala in pomagala z idejami za turistični proizvod Svirélovanje. Zahvaljujemo se vsem za posredovanje informacij, ki smo jih uporabili pri pisanju naloge. Zahvaljujemo se Nataši Matevljič, direktorici Razvojnega centra v Divači, s katero smo se dogovarjali za koncert v Škrateljnovi hiši v Divači. Zahvala učiteljicam in učencem 4. in 5. razreda Osnovne šole Srečka Kosovela Seţana, ki so prispevali ilustracije za knjigo Svirélove pripovedke in Vinski kleti Gulič, kjer smo snemali del videospota. Hvala tudi profesorici Mariji Vidmar za lektoriranje naloge. I POVZETEK Šolski center Srečka Kosovela Seţana Gimnazija in ekonomska šola Stjenkova 3, 6210 Seţana Tel: +386 05 7311 Fax: +386 5 7311 289 E – pošta: ss.seţ[email protected] NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: Svirélovanje AVTORJI: Grega Krečič; [email protected] ; 4. et Ţan Gomezel; [email protected] ; 4. et Matej Čebulec; [email protected] ; 4. et Špela Fidel; [email protected] ; 4. et Klavdija Rebula; [email protected] ; 4. et Aljoša Mihelj; [email protected] ; 4. et Eva Semenič; [email protected] ; 4. et MENTORICA : Mojca Ţeleznik Buda; [email protected] POVZETEK: Dijaki 4.
    [Show full text]
  • Acta 2/98 /Nini
    ACTA CARSOLOGICA XXVII/2 11 181-198 LJUBLJANA 1998 COBISS: 1.011.08 GEOMORPHOGENETICS OF THE CLASSICAL KARST - KRAS MORFOGENETIKA KLASI^NEGA KRASA IVAN GAMS 1 1 Ul. Pohorskega bat. 185, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIA Prejeto / received: 16. 11. 1998 181 Acta carsologica, XXVII/2 (1998) Izvle~ek UDC: 551.44 Ivan Gams: Morfogenetika klasi~nega Krasa V ~asu med eocenom in pliocenom so bile s temena krednega apnen~evega antiklinorija v osrednjem in zahodnem delu planote Kras in s kozinsko-podgrajske antiklinale erodirane fli{ne plasti, zaradi ~esar se je ob splo{nem zni‘evanju okoli{ke ravnine ob pogojih zajezenega krasa raz{irjal in zni‘eval ravnik na razkritih apnencih. Najve~ji del planote Krasa predstavlja najstarej{i del kra{kega ravnika. Na Krasu so se v pliocenu in kvartarju pasovi ravnika hitreje zni‘evali v smeri proti SZ, vmesno zastajajo~e ali dvigujo~e se povr{je pa je s tem dobilo obliko vzpetin na severozahodnem robu planote. Zaradi hitrej{ega grezanja vipavske sinklinale so vodni tokovi prenehali te~i preko planote Krasa {e preden je bil fli{, ki jim je prepre~eval pot proti jugu, odstranjen zaradi grezanja severnega dela Tr‘a{kega zaliva. Zaradi tega na Krasu ni slepih dolin ali polj. Pa~ pa je veliko vrta~, povr{je je kamnito, zaradi ~esar je iz Krasa nastal splo{ni pojem kras. Obe zna~ilnosti sta tipi~ni za submediteranske dinarske kra{ke ravnike, gosto naseljene in obdelane ter zaradi tega brez gozdov. Klju~ne besede: kras, kra{ki ravnik, robna korozija, sestavljeni kras, morfotektonsko povr{je v coni grezanja, Kras, slovenski primorski kras, Tr‘a{ki zaliv, Furlanska ni‘ina, Istra.
    [Show full text]
  • Kraški Obzornik Doseže To, Kar Je Njegov Namen: Širi Obzorja Vsakega Petra Arko Kovačič
    Sežana: Kosovelov dom Divača: Muzej slovenskih Sežana – amfiteater filmskih igralcev – letni kino sreda, 5. 7. ob 21.30 sreda, 26. 7. ob 21.30 petek, 7. 7. ob 21.30 petek, 4. 8. ob 21.30 Rdeči balon (Le Ballon rouge), Laguna, Aaron Schock, Poklon Demetru Bitencu Potovanja Albert Lamorisse, Francija, Mehika/ZDA, 2016 Minuta za umor, Do zadnjega diha 1956, s klavirsko spremljavo SI-G, Frederike Migom, Jane Kavčič, Slovenija (À bout de souffle), Andreja Goričarja in Martina Belgija, 2017 (Jugoslavija), 1962 Jean-Luc Godard, Belušiča. Soorganizacija: Mednarodni Francija, 1960 petek, 14. 7. ob 21.30 filmski festival za mlade sreda, 12. 7. ob 21.30 Ita Rina 110 petek, 11. 8. ob 21.30 Film na oko Ameriška ljubica Ita Rina – filmska zvezda, Potovanja (American Honey), sreda, 16. 8. ob 21.00 ki je zavrnila Hollywood, Jaz pa tebi mamo Andrea Arnold, Noro veselje (La pazza gioia), Marta Frelih, Slovenija, 2016 (Y tu mama tambien), Velika Britanija/ZDA, 2016 Paolo Virzì, Italija, 2016 Alfonso Cuaron, petek, 21. 7. ob 21.30 Mehika/ZDA, 2001 MLADIFEST 2017 sreda, 23. 8. ob 21.00 Potovanja nedelja, 16. 7. ob 21.30 Pod gladino, Potovanje z Anito petek, 18. 8. ob 21.00 Vstaja v dolini Klemen Dvornik, (Viaggio con Anita), Potovanja (Valley Uprising), Slovenija, 2016 Mario Monicelli, Ofsajd (Offside), Nick Rosen, Peter Mortimer, Po filmu bo pogovor Italija/Francija, 1979 Jafar Panahi, Josh Lowell, ZDA, 2014 z ustvarjalci filma Iran, 2006 petek, 28. 7. ob 21.30 Soorganizacija: MC Podlaga (vodi Žan Papič). 100 let rojstva Jožeta Babiča petek, 25.
    [Show full text]
  • Publikacija-I-Feel-Slovenia.Pdf
    CONTENT INTRODUCTION 5 THE STATE OF SLOVENIA 6 ECONOMY 20 SCIENCE 32 EDUCATION 40 SOCIETY 46 CULTURE 52 SPORT 66 HIGHLIGHTS 76 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 308(497.4) 908(497.4) I feel Slovenia / [editors Polona Prešeren and Danila Golob ; translation Secretariat-General of the Government of the Republic of Slovenia, Translation and Interpretation Division, DZTPS, Amidas]. - Ljubljana : Government Communication Office of the Republic of Slovenia, 2016 ISBN 978-961-6435-59-8 1. Prešeren, Polona 285088512 3 INTRODUCTION You simply have to love Slovenia, as it is the only country in the world with the word “love” in its name. This play on words denotes Slovenia in all its essence – a successful, creative, diverse and responsible country, despite the fact that it is one of the youngest countries on earth in terms of years of existence. In 1991, it declared its autonomy and independence and demonstrated that even young and small countries can become global players. It is hard to miss Slovenia in Europe with its strategic position in Central Europe – at the junction of the Alps, the Mediterranean, the mysterious Karst and the wide Pannonian plains. Within an area of 20,000 km2, we can admire its exceptional geographical diversity with rich natural and cultural traditions. It is precisely this mark of its position and natural conditions that have importantly denoted the character of Slovenians, while the turbulence of historically important transport routes has added vitality and inspired their creativity. You really have to love Slovenia. The feeling of affection for and belonging to Slovenia is indelible.
    [Show full text]