DOCSLIB.ORG

VR Postojna 15. 3. 2021

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
VR Postojna 15. 3. 2021 Posebni in javni linijski vrsta prevoza Lohača-Belsko-Gorenje-Predjama-Postojna-Postojna OŠ A.Globočnik-Postojna naziv linije 1 Postaje, 2 3 Š postajališča Š Š Postojna AP 13:50 14:46 07:20 Lohača 13:36 14:32 07:23 Strmica/Postojni 13:33 14:29 07:27 Studeno/Postojni 13:29 14:25 07:33 Belsko 13:25 14:19 07:36 Gorenje/Bukovju 13:22 14:16 07:38 Bukovje/Predjami 13:20 14:14 07:41 Predjama 13:17 14:11 07:44 Bukovje/Predjami 13:14 14:08 07:51 Zagon 13:06 14:01 07:52 Risovec 13:05 14:00 07:53 V.Otok 13:04 13:59 07:59 Postojna OŠ A.Globočnik 12:58 13:53 08:02 Postojna AP (peron 8 ali 9) 12:55 13:50 Prevoz se izvaja z redno linijo Postojna-Zagon-Postojna OŠ A.Globočnik-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š km postajališča 07:41 Postojna AP 07:50 Belsko Kozolec toplar 07:53 Zagon 07:54 Risovec 07:55 V.Otok 08:01 Postojna OŠ A.Globočnik 08:04 Postojna AP (peron 8 ali 9) Dodatni avtobus Šmihel pod Nanosom - Goriče - V.Brda - Hruševje - Studenec - Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 07:25 Šmihel pod Nanosom 07:28 Landol 07:32 Fara 07:35 Dilce (smer Hruševje) 07:37 Goriče 07:44 Velika Brda 07:47 Hruševje 07:50 Bolk 07:53 Studenec ! Hrašče 07:58 Mali Otok 08:02 Postojna AP 08:05 Postojna OŠ A.Globočnik 08:08 Postojna AP Ob 7:47 uri v Hruševju, učenci samo izstopajo. Učenci iz Hruševja za Postojno, koristijo avtobus ob 07:54 uri Hruševje-M.Brda-Strane-V.Ubeljsko-Razdrto-Hruševje-Hrašče vas-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 07:20 Hruševje 07:24 M.Brda št. 2A 07:25 M.Brda 07:27 Brezje 07:34 Strane 07:36 Strane št. 27 K 07:38 M.Ubeljsko 07:39 V.Ubeljsko 07:42 Razdrto 07:44 Razdrto tri hiše 07:49 Hruševje 07:55 Hrašče vas (smer Postojna) 07:57 Mali Otok 08:01 Postojna AP 08:04 Postojna OŠ A.Globočnik 08:07 Postojna AP Ob 7:49 uri v Hruševju, učenci samo izstopajo. Učenci iz Hruševja za Postojno, koristijo avtobus ob 07:54 uri Postojna-Mali Otok vas-Hrenovice-Studenec-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 12:55 Postojna AP (peron 3-5) 12:58 Postojna OŠ A.Globočnik 13:05 Mali Otok vas 13:07 M.Otok 13:09 Hrašče 13:12 Hrenovice 13:17 Studenec 13:27 Postojna AP Postojna-Mali Otok-Hrenovice-Studenec-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 13:51 Postojna AP (peron 3-5) 13:54 Postojna OŠ A.Globočnik 14:00 M.Otok 14:02 Hrašče 14:05 Hrenovice 14:10 Studenec 14:20 Postojna AP Hrašče-Hrenovice-Hruševje OŠ-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 07:45 Hrašče 07:48 Hrenovice 07:51 Bolk 07:54 Hruševje OŠ 08:04 Postojna AP 08:07 Postojna OŠ A.Globočnik 08:10 Postojna AP Postojna-Hruševje-V.Brda-Goriče-Šmihel-Rakulik-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 12:57 Postojna (peron 3-5) 13:00 Postojna OŠ A.Globočnik 13:08 Bolk 13:11 Hruševje OŠ 13:14 Velika Brda 13:21 Goriče 13:24 Bolk 13:27 Fara 13:31 Landol 13:34 Šmihel pod Nanosom 13:42 Dilce 13:49 Postojna AP Postojna-Mali Otok vas-Hruševje-V.Brda-Goriče-Hrenovice-Šmihel-Rakulik-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 14:05 Postojna (peron 3-5) 14:08 Postojna OŠ A.Globočnik 14:15 Mali Otok vas 14:17 Hrašče 14:18 Bolk 14:21 Hruševje OŠ 14:24 Velika Brda 14:31 Goriče ! Bolk 14:36 Fara 14:40 Landol 14:43 Šmihel pod Nanosom 14:51 Bolk 14:54 Hrenovice 14:59 Dilce 15:04 Sajevče 15:07 Rakulik 15:27 Postojna AP Postojna-Hruševje-Rakulik-Hrenovice-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 13:00 Postojna AP (peron 1) 13:03 Postojna OŠ A.Globočnik 13:11 Hruševje OŠ 13:16 Sajevče 13:19 Rakulik 13:27 Hruševje OŠ 13:33 Hrenovice 13:43 Postojna AP Prevoz izvaja z 8 sedežnim kombijem (podizvajalec Sajevic Miklavž s.p.) Postojna-Hruševje-Mala Brda-Strane-V.Ubeljsko-Razdrto naziv linije 1 2 Postaje, Š Š postajališča 12:57 13:55 Postojna AP (peron 3-5) 13:00 13:58 Postojna OŠ A.Globočnik 13:06 14:04 Mali Otok 13:08 14:06 Hrašče 13:12 14:10 Hruševje 13:16 14:14 M.Brda št. 2A 13:17 14:15 Mala Brda ! ! Razdrto tri hiše 13:19 14:17 Brezje 13:22 14:20 M.Ubeljsko 13:24 14:22 Strane št. 27 K 13:26 14:24 Strane 13:31 14:29 V.Ubeljsko 13:34 14:32 Razdrto 13:36 ! Razdrto tri hiše 13:48 14:46 Postojna AP Postojna-OŠ A.Globočnik-Bukovje-Predjama-Lohača-Planina/Rakeku vas-Postojna naziv linije 1 Postaje, Š postajališča 15:05 Postojna AP (peron 8 ali 9) 15:08 Postojna OŠ A.Globočnik 15:14 V.Otok 15:15 Risovec 15:16 Zagon 15:24 Bukovje/Predjami 15:27 Predjama 15:31 Gorenje/Bukovje 15:34 Belsko 15:38 Studeno/Postojni 15:42 Strmica/Postojni 15:45 Lohača 15:55 Planina/Rakeku 15:57 Planina/Rakeku vas 16:00 Planina/Rakeku Š 16:11 Postojna Avtobus vozi vedno do vasi Belsko (15:34). Po potrebi tudi v vse ostale navedene vasi Š Vozi v dneh šolskega pouka Vozni red velja od 15.03.2021 dalje.
Load more

Recommended publications
  • Načrt-ZVK LUO 2021-22-B
    Območna enota Tolmin Tumov drevored 17 5220 Tolmin Telefon 05 3801 240, fax 05 3801 260 [email protected] DVOLETNI NA ČRT za XII. ZAHODNO VISOKO KRAŠKO LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMO ČJE za LETI 2021 in 2022 (osnutek) Dvoletni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leti 2021 in 2022 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ...................................................................................................................................................... 1 2 OPIS LOVSKO UPRAVLJAVSKEGA OBMO ČJA................................................................................... 2 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI........................................................................................................... 4 3.1 Ukrepi v življenjskem okolju divjadi.............................................................................................. 4 3.2 Vpliv divjadi na njeno življenjsko okolje...................................................................................... 12 4 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD ................................................................................................................ 33 4.1 Srna (Capreolus capreolus) ....................................................................................................... 34 4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus)................................................................................................. 42 4.3 Damjak (Dama dama)...............................................................................................................
    [Show full text]
  • POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE V LETU 2017 ZA VODOVODNA SISTEMA POSTOJNA–PIVKA in SUHORJE (V Upravljanju Javnega Podjetja KOVOD Postojna, D
    POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE V LETU 2017 ZA VODOVODNA SISTEMA POSTOJNA–PIVKA IN SUHORJE (v upravljanju javnega podjetja KOVOD Postojna, d. o. o.) Poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17 – v nadaljevanju pravilnikom), ki v 34. členu določa, da mora upravljavec vodovodnega sistema najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora. Poročilo zajema dva vodovodna sistema, ki sta v upravljanju javnega podjetja KOVOD Postojna, d. o. o. in zagotavljata oskrbo s pitno vodo na območju občin Postojna in Pivka: 1. Vodovodni sistem Postojna‒Pivka z oskrbovalnimi območji: Osrednji del, Planina in Strane–Hruševje–Šmihel. 2. Vodovodni sistem Suhorje (oskrbovalno območje Suhorje – vodni vir iz vodovodnega sistema Ilirska Bistrica). Vsa zajeta voda za oskrbo s pitno vodo je površinskega tipa ali z vplivom površja. Tabela 1: Število uporabnikov in distribucija pitne vode za leto 2017 po oskrbovalnih območjih Ime oskrbovalnega območja Število uporabnikov Distribucija pitne vode (m3/leto) Osrednji del 19.029 2.310.379 Strane–Hruševje–Šmihel 1.917 194.699 Planina 822 48.390 Suhorje 62 3.976 Skupaj 22143 2.557.444 Tabela 2: Priprava pitne vode za leto 2017 po oskrbovalnih območjih Ime oskrbovalnega Objekt za Priprava pitne vode Spremembe v pripravi pitne vode območja pripravo vode Koagulacija, flokulacija, sedimentacija, filtriranje Z dnem: 5.12.2017; Koagulacija, ultrafiltracija Osrednji del Vodarna Malni (hitri peščeni
    [Show full text]
  • Uvodna Pojasnila
    Občina Postojna Proračun za leto 2011 UVODNA POJASNILA Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o stvarnem premoženju države pokrajin in občin (Ur. list RS, št. 14/07, v nadaljnjem besedilu ZSPDPO), ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin (v nadaljnjem besedilu samoupravnih lokalnih skupnosti). Zakon je stopil v uporabo 3.9.2007. Na podlagi 39. člena ZSPDPO je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. list RS, št. 84/2007 94/2007, 55/2009 Odl.US: U-I- 294/07-16, 100/2009, 49/2010). Uredba podrobneje ureja postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin. Z dnem uveljavitve le-te je prenehala veljati Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/03 in 77/03) ter členi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010- ZUKN) navedeni 37. členu ZSPDPO, ki so urejali ravnanje s stvarnim premoženjem države in občin. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, v katerega so vključena zemljišča in stavbe, sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa pristojnega za izvajanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko med letom tudi dopolnjuje (3. točka 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, Ur. list RS št. 84/2007, 94/2007, 55/2009 Odl.US:U-I-294/07-16, 100/2009, 49/2010).
    [Show full text]
  • Mighty Caves and Karst –
    MIGHTY CAVES AND KARST – NATURE´S HIDDEN GEM Tour Description From one jewel to another, for all the photo-hungry cyclers and nature lovers. Surrender yourself to this week long self guided cycling tour, blessed with true beauty, pristine nature, Karst landscape and it’s phenomena’s. Yes, biking in Slovenia sure is an amazing way to spend your holiday. While cycling in Karst you will be accomodated in two Hotels, in two beautiful Karst towns, from where interesting cycle day tours are designed for you. Starting point is in Postojna, the jewel in the Karst Region. Postojna is in many ways marked by its unique position, which had a significant influence on the town’s development as early as ancient times. The town lies on the Pivka River and because of the two world class attractions; Postojna Cave and Predjama Castle is visited by many tourists every year. Biking through Karst area and discovering it’s wonders such as the caves, Rakov Škocjan, intermittent lakes, sinking rivers, rocky surface and dolines, is a unique and special experience. The second location of this scenic cycle tour is Divača. Divača is today the biggest settlement and seat of the municipality. In the 16th century it was just a hamlet of sheep farmers, but with the development of transport running from the port of Trieste to the interior, it gained importance, expanded and developed. The importance of the railway is still evident today in the steam locomotive engine that now stands as a museum piece open to visitors at the railway station.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    OKTOBER 2019 100 LETNIK 13 Franka, Mateja, Vojko in Janez so gonilna sila Turističnega društva Pudgura pri organizaciji tradicionalne Gobarske nedelje. Tudi letos so v svoje vrste povabili domačina Jožeta Podboja, terminatorja, ki svoje znanje o gobah z veseljem deli z obiskovalci. Prireditev z izobraževalnim in družabnim značajem je že šestnajstič odlično uspela. Pod kozolcem toplarjem v Belskem je bilo na ogled 200 vrst gob. Nekaj je bilo tudi takšnih sort, ki ne smejo nikoli pristati v gobarjevi košari. Iz vsebine: 4 tema meseca: Pripravljeni? Nova znanja, nova spoznanja 11 Končujemo že deseti mesec tega leta. Pred vrati so že prve počitnice za osnovnošolce in dijake. Trgovine nam že ponujajo prve novoletne okra- ske in nam dajejo vedeti, da se december hitro približuje. Pa vendar ne smemo tako hitro naprej in prehitro spustiti oktobra iz rok, saj nam je dal ogromno novega znanja. Začeli smo z rožnatim okto- tu živimo: brom, dobili nove nagrajence akcije Postojna v cvetju, priča smo bili naj- večjemu dogodku v Sloveniji s področja zaščite in reševanja – Bogataje- vim dnevom zaščite in reševanja, ki so za nekaj dni Postojno spremenili v najbolj varno mesto v državi. Ob tem nas je obiskal celoten slovenski KS Slavina politični vrh, Postojna pa se je še enkrat izkazala kot odlična gostiteljica velikega dogodka državnega pomena. Občina Postojna pa v teh dneh ni v najboljši luči le na domačih tleh, temveč tudi v tujini. Na prvem mednarodnem vrhu Otrokom prijaznih Unicefovih mest smo bili mednarodnim delegacijam predstavljeni kot 12 primer dobre prakse. Podobna zgodba se je odvila le nekaj dni za tem v Beirutu, kjer je bila na konferenci Akt now Postojna postavljena za zgled pri delu z mladoletnimi migranti brez spremstva.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • Priporočila in Nasveti Uporabnikom Poročilo O Nadzoru Pitne Vode V Letu
    Priporočila in nasveti uporabnikom Seznam naselij v oskrbovalnih območjih (OO) Javna oskrba - varovanje zdravja 1. OO Osrednji del: Pitna voda je eno od najpomembnejših živil. Zanesljiva, varna in strogo nad- Belsko, Bukovje, Čepno, Drskovče, Dolnja Košana, Gorenje, Gornja zorovana oskrba s pitno vodo je ključnega pomena za zdravje in kakovost življenja. Priključitev stavb na javni sistem oskrbe s pitno vodo je obvezna Košana, Gradec, Grobišče, Jurišče, Kal, Klenik, Koče, Lohača, Mala povsod, kjer je ta na voljo. Pristava, Mali Otok, Matenja vas, Nadanje selo, Narin, Neverke, Nova Soodgovornost upravljavca in uporabnikov Sušica, Orehek, Palčje, Parje, Petelinje, Pivka, Postojna, Predjama, Pre- Kot upravljavec javnega vodovodnega sistema imamo veliko odgovornost. V stranek, Rakitnik, Selce, Slavina, Slovenska vas, Stara Sušica, Stara vas, javnem podjetju Kovod Postojna, d.o.o. svojim uporabnikom stalno zagota- Strmca, Studenec, Studeno, Šmihel, Trnje, Velika Pristava, Veliki Otok, vljamo pitno vodo glede na njihove potrebe. Posebno pozornost namenjamo prepoznavanju in odpravljanju morebitnih tveganj, ki bi lahko ogrozila zdra- Volče, Zagon, Zagorje, Žeje. vstveno ustreznost pitne vode in tako predstavljala potencialno nevarnost za 2. OO Strane – Hruševje – Šmihel: zdravje. Tveganja nadziramo na celotni poti pitne vode, od vira do uporabnika. Brezje pod Nanosom, Dilce, Goriče, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Lan- Tveganja za zdravje uporabnikov se lahko pojavijo tudi na delu vodovodnega dol, Mala Brda, Rakulik, del Razdrtega, Sajevče, Slavinje, Strane, del omrežja, ki ni v pristojnosti upravljavca javnega vodovodnega omrežja, ampak v pristojnosti lastnika oziroma upravljavca stavbe. Vzroki tveganja so različni, Šmihela pod Nanosom, Velika Brda. zato so v nadaljevanju podani nasveti uporabnikom glede ravnanja s hišnim 3. OO Planina: vodovodnim omrežjem.
    [Show full text]
  • 3408-05-2107-C901/14-1
    Datum: 26. 5. 2014 Št.: 3408-05-2107-C901/14-1 Zavod za gozdove Slovenije po obmo čni enoti POSTOJNA Krajevna enota POSTOJNA Vojkova 9, 6230 Postojna (v nadaljevanju: Zavod) izdaja po uradni dolžnosti na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o gozdovih (Ur. list RS, št. 30/93, 13/98-odl. US, 56/99-ZON, 67/02, 110/02-ZGO-1, 115/06-ORZG40, 110/07, 8/10-ZSKZ-B, 106/10, 63/13, 101/13-ZDavNepr in 17/14) in 19. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Ur. l. RS, št. 17/14) lastnikom gozdov na obmo čju Krajevne enote Postojna, gozdnega revirja Hraš če v katastrskih ob činah Zagon, Hraš če, Studenec, Hrenovice, Velika Brda, Hruševje, Rakulik, Orehek, Rakitnik in Zalog v upravni zadevi sanitarne se čnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih, naslednjo ODLO ČBO O DOLO ČITVI VARSTVENIH DEL ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA 1. Lastniki gozdov morajo v svojih gozdovih, katere je prizadel žled, na obmo čju Krajevne enote Postojna Zavoda za gozdove Slovenije v katastrskih ob činah Zagon, Hraš če, Studenec, Hrenovice, Velika Brda, Hruševje, Rakulik, Orehek, Rakitnik in Zalog opraviti sanitarno se čnjo in preventivna varstvena dela ali zagotoviti njihovo izvedbo. Pri tem morajo posekati in izdelati vsa izruvana, odlomljena, prelomljena, mo čno nagnjena drevesa in drevesa z mo čno poškodovanimi krošnjami zaradi žledoloma oz. snegoloma ter les izpeljati iz gozda. Vzpostaviti je treba gozdno higieno. To je pospravilo polomljenih vrhov iglavcev v primerih, ko posek dreves brez vrhov ni potreben, ter pospravilo mo čno poškodovanih tanjših dreves iglavcev.
    [Show full text]
  • Acta 342 14-December KONEC.Innd
    ACTA CARSOLOGICA 34/2 13 489-506 LJUBLJANA 2005 COBISS: 1.01 HYDROGEOLOGICAL RESEARCH AS A BASIS FOR THE PREPARATION OF THE PLAN OF MONITORING GROUNDWATER CONTAMINATION - A CASE STUDY OF THE STARA VAS LANDFILL NEAR POSTOJNA (SW SLOVENIA) HIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE KOT OSNOVA ZA IZDELAVO NAČRTA MONITORINGA ONESNAŽENOSTI PODZEMNIH VOD - PRIMER ODLAGALIŠČA STARA VAS PRI POSTOJNI (JZ SLOVENIJA) METKA PETRIČ¹ & STANKA ŠEBELA¹ ¹ Karst Research Institute ZRC SAZU, Titov trg 2, SI-6230 Postojna, Slovenija, e-mail: [email protected], [email protected] Prejeto / Received: 28. 9. 2005 Acta carsologica, 34/2 (2005) Abstract UDC: 556.3:504.054(497.4) Metka Petrič & Stanka Šebela: Hydrogeological research as a basis for the preparation of the plan of moni- toring groundwater contamination: A case study of the Stara vas landfill near Postojna (SW Slovenia) For the present 9 landfills on karst are still active in Slovenia, among them also the Stara vas landfill near Postojna. As strong fissuration of the rock base and very good permeability is typical for karst areas, the waste waters from the landfills particularly endanger the groundwater. The capacity of natural filtration in karst is very low and the dimension of possible negative impact is very high. The actual legislation regulates the performance of operational monitoring, a part of which is also the measurement of parameters of contamination of groundwater by hazardous substances, if they are in the area of influence of the landfill. Preparation of the monitoring plan is based on adequate hydrogeological researches. Besides basic geological and hydrogeological data also the results of tracer tests were used in the case study of the Stara vas landfill.
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • The Hoard of Roman Republican Weapons from Grad Near Šmihel
    Arheološki vestnik (Arh. vest.) 53, 2002, str. 117-192 117 The Hoard of Roman Republican Weapons from Grad near Šmihel Jana HORVAT Izvleček Abstract Na prazgodovinskem naselju Grad pri Šmihelu pod A hoard of Roman weapons was discovered around 1890 Nanosom je bil okoli leta 1890 odkrit zaklad rimskega at the prehistoric settlement of Grad near Šmihel under Nanos orožja. V članku predstavljam okoliščine odkritja, celotno Mt. The circumstances of the find, all of the material, and gradivo ter tipologijo orožja. Prevladuje orožje za boj na the typology of the weapons are presented in the article. Weapons daljavo: težki in lahki pilumi, zažigalni pilumi, kopja, izstrelki for fighting at a distance predominated: heavy and light pila, mehaničnega orožja ter puščične osti. Veliko kosov je bilo incendiary pila, javelins, catapult bolts, and arrowheads. Many deformiranih - očitno že uporabljenih v boju. Po pilumih of them were deformed – evidently previously used in battle. s ploščatim nasadiščem je zaklad datiran v konec 3. in v Considering the pila with flat hafts, the hoard could be dated prvo polovico 2. st. pr. Kr., zgodovinske okoliščine pa kažejo to the end of the 3rd and the first half of the 2nd cent. BC, na zakop v prvi polovici 2. st. pr. Kr. V dodatku so obravnavane while the historical circumstances would indicate a burial in poznolatenske in rimske najdbe z Gradu ter vprašanje poselitve the first half of the 2nd cent. BC. The late La Tène and Roman najdišča po srednjelatenskem obdobju. chance finds from Grad are analyzed at the end, as is the question of the settlement in the La Tène and Roman periods.
    [Show full text]