100 Let V Dobro Dediščine

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

100 Let V Dobro Dediščine zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine Sto let v dobro dediščine KAZALO I. RAZVOJ SPOMENIškega VARSTVA V SLOVENIJI Varstvo spomenikov FRANCE STELÈ 9 Sto let v dobro dediščine – izhodišča, pot in sadovi JELKA PIRKOVIč 20 Slovenija: sto nemirnih let kulturne dediščine v šestih državah GOJKO ZUPAN 36 Sto let v dobro dediščine na Obali: Stelètova in Forlatijeva konservatorska doktrina MOJCA MARJANA KOVAč 47 II. INTERDISCIPLINARNOST V SLužbI VARSTVA MED TEORIJO IN PRAKSO Vloga arheologije na Slovenskem ob stoletnici spomeniške 53 službe MARKO STOKIN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Goriška PATRICIJA BRATINA 58 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Gorenjska MILAN SAGADIN 62 Štajerska MIHELA KAJZER CAFNIK IN ANDREJ MAGDIč 66 719(497.4)(082) Dolenjska PHIL MASON 70 STO let v dobro dediščine / [avtorji Tatjana Adamič ... [et al.] ; urednica Nataša Gorenc]. - Pregled zgodovine konservatorstva in prezentacij arheološke Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2014. - (Zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine v Ljubljani ANA PLESTENJAK 74 dediščine) Korak za korakom do preventivne arheologije MATIJA čRešnaR, DIMITRIJ ISBN 978-961-6902-71-7 Mlekuž, BARBARA NADBATH, GašpeR RUTAR 83 1. Adamič, Tatjana 2. Gorenc, Nataša, 1974- Oris razvoja podvodnega arheološkega raziskovanja in poudarki 277355776 iz pravnega varstva podvodne kulturne dediščine v Sloveniji ANDREJ GASPARI 94 Ohranjanje stavbne dediščine – arhitekti, gradbeniki in še kdo… MATEJA KAvčIč, KATARINA BOBEK, MATEJ ZUPančIč 99 Sto let dokumentiranja kulturne dediščine na Slovenskem ROBERT PESKAR, JOVO GRobovšek 121 Novo mesto: cerkev sv. Nikolaja ROBERT PESKAR 140 Špitalič: cerkev Marijinega obiskanja BOGDAN BADOVINAC 146 Etnologija in varstvo kulturne dediščine MOJCA TERCELJ OTOREPEC 153 Divača: Škrateljnova hiša EDA BELINGAR 166 Kropa Saša RoškAR 170 Sveti Peter: Tonina hiša v zaselku Goreli EDA BenčIč MOHAR 174 © 2014 ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIščINE SLOVENIJE LILIJANA MEDVED STO LET V DOBRO DEDIščINE zbirka DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIščINE avtorji TATJANA Tomaška vas: Herčeva žaga in mlin 176 ADAMIč, BOGDAN BADOVINAC, EDA BELINGAR, EDA benčIč MOHAR, TADEJ BRATE, PATRICIJA Zavodnje nad Šoštanjem: Kavčnikova domačija Božena HOSTNIK 179 BRATINA, KATARINA BOBEK, MATIJA čRešnaR, DEAN DAMJANOVIč, ZVEZDA DELAK KOŽELJ, NUŠKA DOLENC KAMBIč, saša DOLInšek, VITO DOLNIČAR, jože DRešaR, ERNESTA DROLE, MITJA SIMIč PETER FISTER, ANDREJ GASPARI, TOMAŽ GOLOB, BARBKA GOSAR HIRCI, JOVO GRobovšek, Krajinska arhitektura v službi varstva kulturne dediščine 183 božena HOSTNIK, SONJA IFKO, MIHELA KAJZER CAFNIK, MATEJA KAVČIč, ANITA KAVČIč KLANČAR, KATJA KAVKLER, MOJCA MARJANA KOVAČ, ANDREJ MAGDIč, PHIL MASON, LILIJANA Razvoj organiziranega konserviranja in restavriranja MEDVED, DIMITRIJ mlekuž, BARBARA NADBATH, RENATA PAMIĆ, DAMJANA PEDIček TERSEGLAV, ANITA KAvčIč KlančAR ROBERT PESKAR, JELKA PIRKOVIč, ANA PLESTENJAK, JUDITA PODGORNIK ZALETELJ, saša 193 ROŠKAR, gašpeR RUTAR, MILAN SAGADIN, nuša SAJE, MITJA SIMIč, FRANCE STELÈ, MARKO Stenske slike ANITA KAvčIč KlančAR 195 STOKIN, IVAN STOPAR, ANDREJKA ŠČUKOVT, MOJCA TERCELJ OTOREPEC, FRANC J. ZAKRAJŠEK, Slike na platnu BARBKA GOSAR HIRCI 202 GOJKO ZUPAN, MATEJ ZUPANČIč, NINA žbona izdajatelj ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE NuškA DEDIščINE SLOVENIJE zanj JERNEJ HUDOLIN uredniški odbor ZVEZDA DELAK KOŽELJ, BARBKA Lesena polihromirana plastika, kopistika in poslikani stropi GOSAR HIRCI, SONJA IFKO, ROBERT PESKAR, MARKO STOKIN, GOJKO ZUPAN urednica NATAŠA DOLENC KAMBIč, Saša DOLInšek, Nuša SAJE 210 GORENC lektoriranje ALENKA KOBLER oblikovanje Nuit d.o.o. tisk Littera picta d.o.o. naklada 700 Leseni poslikani stropi VITO DOLNIčAR 219 Ljubljana 2014 4 5 Sto let v dobro dediščine I. Razvoj spomeniškega varstva v Sloveniji Kamniti spomeniki NINA žBONA, Jože DRešaR 222 Naravoslovne preiskave KATJA KAVKLER 227 Umetnostna zgodovina in konservatorstvo ROBERT PESKAR 235 Celje: celjski grad IVAN STOPAR 241 Celje: cerkev sv. Danijela IVAN STOPAR 244 Koper: krstilnica sv. Janeza Krstnika MOJCA MARJANA KOVAč 248 Koper: loža MOJCA MARJANA KOVAč 254 Podsreda: grad Podsreda IVAN STOPAR 262 Urbanizem – povezava med varstvom kulturne in naravne dediščine ter načrtovanjem razvoja prostora v Sloveniji PETER FISTER 269 Zgodovinska dediščina in njeno varovanje JUDITA PODGORNIK ZALETELJ 285 Dolenji Novaki: partizanska bolnišnica Franja ERNESTA DROLE 292 Lukanja: kraj poslednjega boja Pohorskega bataljona DEAN DAMJANOVIč 298 Triglav: Aljažev stolp RENATA PAMIĆ 300 Vrba na Gorenjskem: rojstna hiša Franceta Prešerna RENATA PAMIĆ 304 Zatolmin, Javorca: spominska cerkev Sv. duha ERNESTA DROLE 309 Tehniška dediščina in njeno varstvo v Sloveniji TADEJ BRATE 315 III. IZZIVI IN PRILožnostI Upravljanje dediščine v 21. stoletju MARKO STOKIN 329 I. Podeželje, kdo bo tebe ljubil? ZVEZDA DELAK KoželJ 333 RAZVOJ SPOMENIškega VARSTVA V SLOVENIJI Grajska dediščina je družbena vrednota TOMaž GOLOB 341 Varstvo industrijske arhitekturne dediščine – revitalizacija železarskega kompleksa na Ravnah na Koroškem SONJA IFKO 349 Pet desetletij in več reanimacij arhitekture 20. stoletja GOJKO ZUPAN 355 Kulturna dediščina in naravne nesreče TATJANA ADAMIč 369 Popotresna obnova Posočja po potresih leta 1998 in leta 2004 ANDREJKA ščukOVT 374 Poplavna obnova naselja Železniki DAMJANA PEDIček TERSEGLAV 378 Digitalne vsebine kulturne dediščine Slovenije na Europeani FRANC J. ZAKRAjšek 381 Viri in literatura 385 6 7 Sto let v dobro dediščine I. Razvoj spomeniškega varstva v Sloveniji Varstvo spomenikov FRANCE STELÈ Objavljeno v Dom in svet, 27, Ljubljana 1914. Zanimanje za spomenike preteklosti ni prikazen od danes ali od včeraj, ampak naravna posledica razvoja naše kulture v novem veku. Od renesanse naprej zasledujemo posamezne stadije tega razvoja; vidimo, kako se pojem vedno bolj čisti in osvobojuje enostranosti in kako ga izkuša vsestransko izkristalizirali najnovejša doba. Ker pa ni enostaven, ampak obstoji iz mnogih komponent, je naravno, da tudi današnji stadij ni definitiven, ampak se bo v razmerju do celotnega miselnega razvoja izpreminjal tudi on in dobival času primerne oblike. Spomenik nam dandanes ni samo nekaj, kar ima v ožjem zmislu besede namen spominjati na kak zgodovinski dogodek, ampak v širšem, modernemu razvoju zgodovinske znanosti odgovarjajočem pomenu sploh vse, kar hrani v sebi ali na sebi, kakršnokoli, čeprav še tako relativno zgodovinsko vrednoto. Napačen je nazor, da so umetniške vrednote tiste, ki odločajo naše zanimanje za spomenike, napačen že zato, ker umetniška vrednota ni nič objektivnega, za vse čase in vse ljudi enakodanega, ampak čisto subjektivna, v opazovalcu temelječa. Vrednost vsega umetniškega ustvarjanja v ožjem zmislu besede je relativna in vsekdar enostranska, kakor je ravno v ospredju ta ali oni umetniški, to se pravi formalni, tehniški, izrazni problem.1 V koliko pa je vsak spomenik člen razvojne črte umetniškega ustvarjanja, v toliko so te njegove vrednote objektivno dane, a tudi že pod širši pojem zgodovinskih vrednot spadajoče. Seveda tudi subjektivne, v sedanjosti temelječe vrednote (umetniške, porabne, novinske) niso brezpomembne za naše razmerje do spomenika. V zadnjem času pa še en moment posebno prihaja do veljave, to je starinski moment, ki temelji na dejstvu, da čas vpliva na spomenik in pušča na njem svoje znake; ta neposredno vpliva na naše čuvstvo, javi se nam kot razpoloženje in je ravno zato občečloveški in najbolj dostopen. — Spomenik preteklosti je bil pa po veliki večini ob svojem začetku namenjen kakršnemukoli praktičnemu namenu, porabi in pogosto ima tudi še danes porabno vrednost in vlogo. In tudi na moment praktične porabe se mora ozirati spomeniško varstvo. Že iz tega je razvidno, da stališče spomeniškega varstva ne more biti v vsakem slučaju enostavno ali samoposebi jasno; večje število vrednostnih momentov ima za posledico več ozirov; in v vsakem slučaju sorazmerno vse zadovoljiti ni vedno lahko, je celo nemogoče. Kakor smo videli, moramo računati z momentom zgodovinske vrednosti; ta vrednost je d o k u m e n t a r i č n a, to se pravi, obstoja le, dokler je v tem ali onem oziru spomenik nepokvarjen in nepotvarjen poročevalec o preteklosti. Zgodovinsko stališče zahteva torej ohranitev tega, kar je na spomeniku še nepokvarjeno, prvotno, takega kot smo mi prejeli; zato je z zgodovinskega stališča mogoče samo varstvo, v kolikor o h r a n j a. Temu nasproti se postavi zahteva 1 Da ne bo nesporazumljenja: S tem seveda ne odrekam umetnini vsebinske strani, ki igra pri subjektivni umetniški oceni poprečnega človeka važnejšo vlogo kot špecielno umetniška (formalna, tehniška, izrazna). Vsebina je skupna osnovnim miselnim potezam kake kulture, posebej določena po posebnih potezah kulture kakega naroda, a nam podana, kakor jo pojmuje subjekt — stvaritelj. Ona je skupna last celotne kulture, samo njen odsev v individuu — umetnini, umetniško delo pa ni obstojalo v njenem oblikovanju, ampak v njenem vtelešenju, torej v problemu njenega izraza v čutni obliki, ta pa je formalni, izrazni, tehniški. 8 9 Sto let v dobro dediščine I. Razvoj spomeniškega varstva v Sloveniji po praktični porabnosti. Ona zahteva spomenik v takem stanju, da med različnimi enostranskimi zahtevami, bi pa reklo: ohrani naj se spo- ga je mogoče porabljati kot prebivališče, orodje, okras itd. To zahtevo menik, kot so nam ga posredovala stoletja, in izpopolni v toliko, da bo podpira tudi estetično stremljenje po zaokroženosti, popolnosti, novosti zadostoval praktičnemu namenu, ki mu služi. Najprvo bomo zadostili predmeta. Konflikt se včasih zelo poostri,
Recommended publications
  • TRANSPORT Glas Gospodarstva Panožna Številka, September 2018 Poštnina Plačana Pri Pošti 1102 Ljubljana
    TRANSPORT glas gospodarstva panožna številka, september 2018 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Visoka rast Foto: DepositphotosFoto: in izzivi hitrih sprememb 16 8 Vsak razvoj nekaj stane, a je nujen Intervju z Rokom Svetkom 31 Top družbe po prihodkih Lestvice 85 Transport Analiza 2017 Pred kratkim naročeno, danes pa že na poti po evropskih cestah. Z DKV je to mogoče! Milan H., Mednarodna špedicija Naročite sedaj! Mi zagotovimo, kar drugi obljubljajo! DKV BOX EUROPE je že tukaj. dkv-euroservice.com/cestnina-evropa AZ_EETS_Phase3_rz210x280_SL.indd 1 24.08.18 15:27 ADRIA KOMBI d.o.o. Nacionalna druæba za kombinirani promet ZAUPAJTE Tivolska c. 50, 1000 Ljubljana, Slovenija T: 01/ 2345 280, F: 01/ 2345 290 SVOJ TOVOR [email protected] STROKOVNJAKOM • prevozi zabojnikov, zamenljivih tovorišË, polprikolic, tovornjakov po železnici • storitve na kljuË • od vrat do vrat PRAVA POT DO CILJA Oglas 210x280.indd 1 03/11/15 09:28 glas gospodarstva TRANSPORT september 2018 Izdajatelj: Gospodarska zbornica Slovenije Dimičeva 13, 1504 Ljubljana Digitalizacija 24 Notranja logistika 54 Odgovorni urednik: Samo Hribar Milič Izvršna urednica: Barbara Perko Uvodnik Premikanje mej - premikanje vzorcev 6 Oblikovanje: Samo Grčman Intervju Vsak razvoj nekaj stane, a je nujen! 8 Uredniški odbor: Poslovanje panoge Robert Sever, Grit Ackermann, Prilagoditev zahtevam končnih potrošnikov je neizogibna 16 Ariana Grobelnik, Bojan Ivanc, Igor Knez, Tomaž Kordiš, Digitalizacija Janja Leban, Ante Milevoj, »Logistika je preveč zahteven posel, da bi se dalo improvizirati« 24 Tajda Pelicon, Petra Prebil Bašin, Igor Zorko Dosežek Pomemben korak do boljših pogojev v avtoprevozništvu 28 Uredništvo: Dimičeva 13, 1504 Ljubljana Lestvice 01 5898 000 TOP družbe po prihodkih 31 [email protected] Zakonodaja Trženje oglasnega prostora: Spet pristali na točki nič 38 Dašis, d.
    [Show full text]
  • Posebna Izdaja, 2016
    POSEBNA 2016 IZDAJA URBANI IZZIV, posebna izdaja, 2016 uizziv-27-izredna_nasl.indd 1 7.10.2016 9:27:23 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016, številka 6 Namen Posebne izdaje revije Urbani izziv so namenjene strokovni obravnavi načrtovanja prostora v Sloveniji. Namen je: • omogočiti najširšemu krogu domačih strokovnjakov objavo stro- ISSN kovnih prispevkov o različnih temah na področju prostorskega Tiskana izdaja: 2232-481X načrtovanja, • objaviti strokovno vsebino, ki je pomembna za stroko v Sloveniji, • objaviti vsebino, ki služi kot strokovna pomoč vsem akterjem, ki UDK/COBISS-ID sodelujejo v različnih procesih oz. aktivnostih prostorskega načr- UDK/: 71/72 tovanja na vseh ravneh odločanja (lokalni, občinski, regionalni in COBISS.SI-ID: 16588546 državni). Pogostnost izhajanja Izdajatelj Posebna izdaja revije Urbani izziv izide enkrat na leto, predvidoma Urbanistični inštitut Republike Slovenije septembra. Pogoj za izdajo sta zadostno število prispevkov in zago- tovljena finančna sredstva. Odgovorna oseba Sestav in jezik Igor Bizjak V posebnih izdajah revije Urbani izziv so objavljeni: • strokovni članki (COBISS oznaka 1.04); • kratki znanstveni prispevki (COBISS-oznaka 1.03); Glavni urednik Boštjan Kerbler • drugi prispevki, ki so povezani s prostorskim načrtovanjem v Slo- veniji (na primer predstavitve projektov/nalog/metod in tehnik, Uredniški odbor poročila, intervjuji, pisma, odzivi, pobude, mnenja itd.); Montserrat Pallares Barbera (Španija/Združene države Amerike), • komercialni oglasi. Eve Blau (Združene države Amerike), Georgia
    [Show full text]
  • DLA Piper. Details of the Member Entities of DLA Piper Are Available on the Website
    EUROPEAN PPP REPORT 2009 ACKNOWLEDGEMENTS This Report has been published with particular thanks to: The EPEC Executive and in particular, Livia Dumitrescu, Goetz von Thadden, Mathieu Nemoz and Laura Potten. Those EPEC Members and EIB staff who commented on the country reports. Each of the contributors of a ‘View from a Country’. Line Markert and Mikkel Fritsch from Horten for assistance with the report on Denmark. Andrei Aganimov from Borenius & Kemppinen for assistance with the report on Finland. Maura Capoulas Santos and Alberto Galhardo Simões from Miranda Correia Amendoeira & Associados for assistance with the report on Portugal. Gustaf Reuterskiöld and Malin Cope from DLA Nordic for assistance with the report on Sweden. Infra-News for assistance generally and in particular with the project lists. All those members of DLA Piper who assisted with the preparation of the country reports and finally, Rosemary Bointon, Editor of the Report. Production of Report and Copyright This European PPP Report 2009 ( “Report”) has been produced and edited by DLA Piper*. DLA Piper acknowledges the contribution of the European PPP Expertise Centre (EPEC)** in the preparation of the Report. DLA Piper retains editorial responsibility for the Report. In contributing to the Report neither the European Investment Bank, EPEC, EPEC’s Members, nor any Contributor*** indicates or implies agreement with, or endorsement of, any part of the Report. This document is the copyright of DLA Piper and the Contributors. This document is confidential and personal to you. It is provided to you on the understanding that it is not to be re-used in any way, duplicated or distributed without the written consent of DLA Piper or the relevant Contributor.
    [Show full text]
  • From Post-Socialist to Sustainable: the City of Ljubljana
    sustainability Article From Post-Socialist to Sustainable: The City of Ljubljana Anđelina Svirˇci´cGotovac 1 and Boštjan Kerbler 2,* 1 Institute for Social Research in Zagreb, Frankopanska 22/I, 10000 Zagreb, Croatia; [email protected] 2 Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenia * Correspondence: [email protected]; Tel.: +386-1-420-13-38 Received: 19 November 2019; Accepted: 7 December 2019; Published: 12 December 2019 Abstract: This article analyzes the process of city center revitalization using the case of the City of Ljubljana. In 2016 it became the first and (so far) only post-socialist city to acquire the European Green Capital Award. In the process of transforming the city over the last ten years, many positive changes were achieved. These are primarily reflected in improvements to the urban quality of life; that is, changes based on the urban sustainability principles. More public spaces with greater accessibility were created in the city center (expansion of pedestrian and bicycle zones, reduction of car traffic and closure of certain streets to cars, a higher number of visits to the city center and hence more cultural and tourist attractions, more green spaces, etc.). The study was conducted using semi-structured interview methods and focus groups with selected experts (spatial experts from various disciplines). The results showed that the revitalization process in Ljubljana had more positive consequences than negative ones, although some experts also criticized the achievements and pointed out certain shortcomings. However, given the definite improvements in citizens’ quality of life, it can be argued that Ljubljana has become a post-socialist sustainable city that clearly follows western European urban development patterns, which is a clear deviation from the socio-spatial urban processes that still characterize most post-socialist cities, especially large ones.
    [Show full text]
  • Svirelovanje
    Svirélovanje (Raziskovalno – projektna naloga) Avtorji: Špela Fidel, Klavdija Rebula, Aljoša Mihelj, Ţan Gomezel, Grega Krečič, Matej Čebulec, Eva Semenič Mentorica: Mojca Ţeleznik Buda, prof. Seţana, januar 2015 ZAHVALA Najprej se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri oblikovanju turističnega proizvoda in spoznavanju glasbenega sveta. Zahvaljujemo se naši mentorici prof. Mojci Ţeleznik Buda, ki nas je usmerjala in nam nudila pomoč pri pripravi naloge, hkrati pa nas je spodbujala, da smo vanjo vloţili maksimalen trud. Posebna zahvala Metki Sulič, organizatorki koncertov v Kulturnem društvu UPOL, ki nam je svetovala in pomagala z idejami za turistični proizvod Svirélovanje. Zahvaljujemo se vsem za posredovanje informacij, ki smo jih uporabili pri pisanju naloge. Zahvaljujemo se Nataši Matevljič, direktorici Razvojnega centra v Divači, s katero smo se dogovarjali za koncert v Škrateljnovi hiši v Divači. Zahvala učiteljicam in učencem 4. in 5. razreda Osnovne šole Srečka Kosovela Seţana, ki so prispevali ilustracije za knjigo Svirélove pripovedke in Vinski kleti Gulič, kjer smo snemali del videospota. Hvala tudi profesorici Mariji Vidmar za lektoriranje naloge. I POVZETEK Šolski center Srečka Kosovela Seţana Gimnazija in ekonomska šola Stjenkova 3, 6210 Seţana Tel: +386 05 7311 Fax: +386 5 7311 289 E – pošta: ss.seţ[email protected] NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: Svirélovanje AVTORJI: Grega Krečič; [email protected] ; 4. et Ţan Gomezel; [email protected] ; 4. et Matej Čebulec; [email protected] ; 4. et Špela Fidel; [email protected] ; 4. et Klavdija Rebula; [email protected] ; 4. et Aljoša Mihelj; [email protected] ; 4. et Eva Semenič; [email protected] ; 4. et MENTORICA : Mojca Ţeleznik Buda; [email protected] POVZETEK: Dijaki 4.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKO DELO JELICA MAJER B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Promet Modul : Železniški promet MOŽNO POVEČANJE POTNIŠKEGA PROMETA NA POSTAJI LJUBLJANA V PRIMERU OPTIMALNE POVEZAVE SLOVENSKIH ŽELEZNIC IN LPP LJUBLJANA Mentor: Jovan Kek, univ. dipl. prom. ing. Kandidatka: Jelica Majer Lektorica: prof. Azemina Cinac Kranj, junij 2008 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju Jovanu Keku, univ. dipl. ing. prometa za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici prof. Azemini Cinac, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Hvala staršema za vzpodbudo kot tudi Danijelu in Mojci za moralno podporo. IZJAVA »Študentka Jelica Majer izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom gospoda Jovana Keka, univ.dipl.prom.ing.« »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.« Dne 26.06.2008 Podpis: __________________ B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija POVZETEK Javni potniški promet je povsod po svetu dejavnost, ki ima poseben pomen za regijo in ožje mestno območje, ker zagotavlja osnovne potrebe po migraciji prebivalcem občine ali mesta. Ta poseben pomen se odraža v različnih mestih z različno podporo glede financiranja in raznih olajšav za mestni promet. Edina prava konkurenca javnemu prevozu je osebni avtomobil, ki pa iz dneva v dan postaja vse dražja in neprijazna oblika prevoza, zato je potrebno oblikovati sistem javnega prevoza, enotno vozovnico in uporabnikom cenovno ugodno politiko. Nujno je oblikovati tak sistem, ki bo vključeval tako vlake kot tudi druge oblike organiziranega javnega prevoza, ki bo napajal tako vlake kot avtobuse.
    [Show full text]
  • Kraški Obzornik Doseže To, Kar Je Njegov Namen: Širi Obzorja Vsakega Petra Arko Kovačič
    Sežana: Kosovelov dom Divača: Muzej slovenskih Sežana – amfiteater filmskih igralcev – letni kino sreda, 5. 7. ob 21.30 sreda, 26. 7. ob 21.30 petek, 7. 7. ob 21.30 petek, 4. 8. ob 21.30 Rdeči balon (Le Ballon rouge), Laguna, Aaron Schock, Poklon Demetru Bitencu Potovanja Albert Lamorisse, Francija, Mehika/ZDA, 2016 Minuta za umor, Do zadnjega diha 1956, s klavirsko spremljavo SI-G, Frederike Migom, Jane Kavčič, Slovenija (À bout de souffle), Andreja Goričarja in Martina Belgija, 2017 (Jugoslavija), 1962 Jean-Luc Godard, Belušiča. Soorganizacija: Mednarodni Francija, 1960 petek, 14. 7. ob 21.30 filmski festival za mlade sreda, 12. 7. ob 21.30 Ita Rina 110 petek, 11. 8. ob 21.30 Film na oko Ameriška ljubica Ita Rina – filmska zvezda, Potovanja (American Honey), sreda, 16. 8. ob 21.00 ki je zavrnila Hollywood, Jaz pa tebi mamo Andrea Arnold, Noro veselje (La pazza gioia), Marta Frelih, Slovenija, 2016 (Y tu mama tambien), Velika Britanija/ZDA, 2016 Paolo Virzì, Italija, 2016 Alfonso Cuaron, petek, 21. 7. ob 21.30 Mehika/ZDA, 2001 MLADIFEST 2017 sreda, 23. 8. ob 21.00 Potovanja nedelja, 16. 7. ob 21.30 Pod gladino, Potovanje z Anito petek, 18. 8. ob 21.00 Vstaja v dolini Klemen Dvornik, (Viaggio con Anita), Potovanja (Valley Uprising), Slovenija, 2016 Mario Monicelli, Ofsajd (Offside), Nick Rosen, Peter Mortimer, Po filmu bo pogovor Italija/Francija, 1979 Jafar Panahi, Josh Lowell, ZDA, 2014 z ustvarjalci filma Iran, 2006 petek, 28. 7. ob 21.30 Soorganizacija: MC Podlaga (vodi Žan Papič). 100 let rojstva Jožeta Babiča petek, 25.
    [Show full text]
  • Development of the Stožice Shopping Centre in a Project Finance Scheme
    UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF ECONOMICS MASTER’S THESIS DEVELOPMENT OF THE STOŽICE SHOPPING CENTRE IN A PROJECT FINANCE SCHEME Ljubljana, June 7th, 2018 IVAN BARIŠIĆ AUTHORSHIP STATEMENT The undersigned Ivan Barišić, a student at the University of Ljubljana, Faculty of Economics, (hereafter: FELU), author of this written final work of studies with the title Development of the Stožice shopping centre in a project finance scheme, prepared under supervision of prof. dr. Aljoša Valentinčič and co-supervision of prof. dr. Andreja Cirman. D E C L A R E 1. this written final work of studies to be based on the results of my own research; 2. the printed form of this written final work of studies to be identical to its electronic form; 3. the text of this written final work of studies to be language-edited and technically in adherence with the FELU’s Technical Guidelines for Written Works, which means that I cited and / or quoted works and opinions of other authors in this written final work of studies in accordance with the FELU’s Technical Guidelines for Written Works; 4. to be aware of the fact that plagiarism (in written or graphical form) is a criminal offence and can be prosecuted in accordance with the Criminal Code of the Republic of Slovenia; 5. to be aware of the consequences a proven plagiarism charge based on the this written final work could have for my status at the FELU in accordance with the relevant FELU Rules; 6. to have obtained all the necessary permits to use the data and works of other authors which are (in written or graphical form) referred to in this written final work of studies and to have clearly marked them; 7.
    [Show full text]
  • Publikacija-I-Feel-Slovenia.Pdf
    CONTENT INTRODUCTION 5 THE STATE OF SLOVENIA 6 ECONOMY 20 SCIENCE 32 EDUCATION 40 SOCIETY 46 CULTURE 52 SPORT 66 HIGHLIGHTS 76 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 308(497.4) 908(497.4) I feel Slovenia / [editors Polona Prešeren and Danila Golob ; translation Secretariat-General of the Government of the Republic of Slovenia, Translation and Interpretation Division, DZTPS, Amidas]. - Ljubljana : Government Communication Office of the Republic of Slovenia, 2016 ISBN 978-961-6435-59-8 1. Prešeren, Polona 285088512 3 INTRODUCTION You simply have to love Slovenia, as it is the only country in the world with the word “love” in its name. This play on words denotes Slovenia in all its essence – a successful, creative, diverse and responsible country, despite the fact that it is one of the youngest countries on earth in terms of years of existence. In 1991, it declared its autonomy and independence and demonstrated that even young and small countries can become global players. It is hard to miss Slovenia in Europe with its strategic position in Central Europe – at the junction of the Alps, the Mediterranean, the mysterious Karst and the wide Pannonian plains. Within an area of 20,000 km2, we can admire its exceptional geographical diversity with rich natural and cultural traditions. It is precisely this mark of its position and natural conditions that have importantly denoted the character of Slovenians, while the turbulence of historically important transport routes has added vitality and inspired their creativity. You really have to love Slovenia. The feeling of affection for and belonging to Slovenia is indelible.
    [Show full text]
  • Resnica Na Filmu
    slovenska kinoteka brezplačni izvod poštnina plačana pri miklošičeva 28, 1000 ljubljana NDP pošti 1106 ljubljana kinotečnik 2016 2017 maj-junij 9–10, maj-junij maj-junij 2017 9–10, Deklica Puriša Đorđević, 1965 , številka letnik XVII, resnica na filmu – saj ni res, pa je Filme gledamo, da se zabavamo, se sprostimo, zadovoljimo svoj estetski čut (sicer in smrdljiv klobčič, o katerem smo primorani in hočemo misliti. Tudi serviran na spet zabava, sprostitev), pridobivamo znanje (o novih filmih? o svetu?), da pogledamo srebrnem pladnju nam bo pognal misli. Vzgib naj bo iskrenost. Veliko (a spet veliko stran od samih sebe, drugam, v druge čase in prostore. Sem in tja pa filme gledamo premalo) je iskrenih izrazov in tudi filmov, so "dokumentarni" in "igrani" in so drame, v iskanju resnice. Kakšne resnice in katere filme gledamo takrat? Kje tiči resnica? grozljivke ali trapaste komedije. Pomembno je, da so iskreni v misli, izrazu, namenu. V dokumentarnih filmih? Že dolgo, vse od prvih dokumentarcev vemo, da ti niso nič In resnica, ali kanček nje, se tako lahko rodi v miselnem procesu gledalca. Kadar bolj resnični od fikcije. Prav tako so inscenirani kakor igrani filmi, če ne znotraj kadra gledamo tisto, kar "štima", to sprejmemo s kar največjo hvaležnostjo, saj nam misliti ali prizora (kar je že samo po sebi nemogoče, saj je vsak kader uokvirjen z namenom ni treba. (Tudi na resnobne moralne dileme že imamo odgovore.) Kadar gledamo in traja prav toliko, kolikor avtor hoče, vsak prizor pa je točno določeno sosledje očitno laž, se preveč ukvarjamo le z njo samo. A do iskrenega izraza smo primorani kadrov), pa v izbiri tematike, kota obravnave, načina podajanja vsebine.
    [Show full text]
  • Women . Architecture & Design Itineraries Across Europe
    Women . Architecture & Design Itineraries across Europe Barcelona Lisbon Paris Turin The NetherlandsSlovenia COVER_MOMOWO_GUIDE_01.indd 1 10. 06. 16 10:25 MoMoWo Partnership With the Patronage of: This publication reflects the views only of the authors, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein. MoMoWo Women . Architecture & Design Itineraries across Europe Edited by Sara LEVI SACERDOTTI, Helena SERAŽIN, Emilia GARDA, Caterina FRANCHINI MoMoWo Scientific Committee: POLITO (Turin | Italy) Emilia GARDA, Caterina FRANCHINI IADE-U (Lisbon | Portugal) Maria Helena SOUTO UNIOVI (Oviedo | Spain) Ana Mária FERNÁNDEZ GARCÍA LU (Leiden | The Netherlands) Marjan GROOT SA Lublana Slovenia elena SEAI UGA (Grenoble | France) Alain BONNET SiTI (Turin | Italy) Sara LEVI SACERDOTTI © 2016, MoMoWo , IS, aloba , SA, Lublana English language editing by Luigi Genta traduzioni Design concept and layout by Andrea urlan SA, iga orn Revisions of design by MoMoWo POLITO's team Published by France Stele Institute of Art History ZRC SAZU, represented by Barbara Murovec Issued by aloba , represented by to Luthar Printed by Agit Mariogros, Beinasco (TO) Publication of the project MoMoWo - Women’s Creativity since the Modern Movement This project has been co-funded 50% by the Creative Europe Programme of the European Commission. irst edition / rst print run: Ljubljana, Turin 2016 http://www.momowo.eu 4 5 omen’s creativity since the Modern Movement - MoMoWo is a Politecnico di Torino - POLITO, MoMoWo has six co-organisers from Wlarge-scale cooperation proect co-nanced by the European nions universities and research centres in France, Italy, the Netherlands, Portugal, Creative Culture Programme under the Culture Sub-Programme (Education, Slovenia and Spain.
    [Show full text]
  • Brkini Fruit Road
    Brkini Fruit Road Brkini, November 2011 TABLE OF CONTENTS 1 FRUIT-GROWING DISTRICT OF BRKINI 2 FRUIT GROWING IN BRKINi – tHE PAST 3 ... AND THE PRESENT ............... 4 FRUIT FOR HEALTH AND WELLBEING 5 RECIPES FOR SWEET TOOTH SATISFACTION 6 A PRESENTATION OF FARMS 7 SIGHTS 8 EXCURSIONS 9 MAP “ONE PLUM, ONE GLASS”, … say the men sitting next to copper stills in the winter cooking the Brkinski Slivovec plum brandy. Brkini ... a rolling landscape of many faces. Playful in the spring, friendly and leisurely in the summer, dreamy in the autumn fogs and strangely silent in the winter. All its hues seem a bit distanced from the contemporary world where we constantly rush and yearn for something ... what is it that we’re longing for? Somewhere along the way between nucle- ated villages, the time appears to slow down and some previ- ously highly important things become a little less important. As you stand on the top of a hill, looking at a buzzard silently drifting into infinity, the tranquillity and softness of the land- scape take you over. Welcome to this distinct world, among the people living here for centuries. Lone and hospitable, cheerful and melanchol- ic, playfully roguish and wise, and sometimes hidden behind a wall of seeming toughness. Just like the place where they live. 1 FRUIT-GROWING DISTRICT OF BRKINI Brkini are famous for producing quality fruit, notably apples and plums, and for the Brkinski Slivovec plum brandy. Brkini are a hilly region located in four municipalities: Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica and Pivka. The fruit-growing dis- trict of Brkini includes not only the hills but also the Reka River valley, the Vreme Valley and the Košana Valley to the northeast, the Divača and Kozina Karst to the northwest and southwest, respectively, and Čičarija.
    [Show full text]