zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine Sto let v dobro dediščine KAZALO I. RAZVOJ SPOMENIškega VARSTVA V SLOVENIJI Varstvo spomenikov FRANCE STELÈ 9 Sto let v dobro dediščine – izhodišča, pot in sadovi JELKA PIRKOVIč 20 Slovenija: sto nemirnih let kulturne dediščine v šestih državah GOJKO ZUPAN 36 Sto let v dobro dediščine na Obali: Stelètova in Forlatijeva konservatorska doktrina MOJCA MARJANA KOVAč 47 II. INTERDISCIPLINARNOST V SLužbI VARSTVA MED TEORIJO IN PRAKSO Vloga arheologije na Slovenskem ob stoletnici spomeniške 53 službe MARKO STOKIN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Goriška PATRICIJA BRATINA 58 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Gorenjska MILAN SAGADIN 62 Štajerska MIHELA KAJZER CAFNIK IN ANDREJ MAGDIč 66 719(497.4)(082) Dolenjska PHIL MASON 70 STO let v dobro dediščine / [avtorji Tatjana Adamič ... [et al.] ; urednica Nataša Gorenc]. - Pregled zgodovine konservatorstva in prezentacij arheološke Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2014. - (Zbirka Dnevi evropske kulturne dediščine v Ljubljani ANA PLESTENJAK 74 dediščine) Korak za korakom do preventivne arheologije MATIJA čRešnaR, DIMITRIJ ISBN 978-961-6902-71-7 Mlekuž, BARBARA NADBATH, GašpeR RUTAR 83 1. Adamič, Tatjana 2. Gorenc, Nataša, 1974- Oris razvoja podvodnega arheološkega raziskovanja in poudarki 277355776 iz pravnega varstva podvodne kulturne dediščine v Sloveniji ANDREJ GASPARI 94 Ohranjanje stavbne dediščine – arhitekti, gradbeniki in še kdo… MATEJA KAvčIč, KATARINA BOBEK, MATEJ ZUPančIč 99 Sto let dokumentiranja kulturne dediščine na Slovenskem ROBERT PESKAR, JOVO GRobovšek 121 Novo mesto: cerkev sv. Nikolaja ROBERT PESKAR 140 Špitalič: cerkev Marijinega obiskanja BOGDAN BADOVINAC 146 Etnologija in varstvo kulturne dediščine MOJCA TERCELJ OTOREPEC 153 Divača: Škrateljnova hiša EDA BELINGAR 166 Kropa Saša RoškAR 170 Sveti Peter: Tonina hiša v zaselku Goreli EDA BenčIč MOHAR 174 © 2014 ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIščINE SLOVENIJE LILIJANA MEDVED STO LET V DOBRO DEDIščINE zbirka DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIščINE avtorji TATJANA Tomaška vas: Herčeva žaga in mlin 176 ADAMIč, BOGDAN BADOVINAC, EDA BELINGAR, EDA benčIč MOHAR, TADEJ BRATE, PATRICIJA Zavodnje nad Šoštanjem: Kavčnikova domačija Božena HOSTNIK 179 BRATINA, KATARINA BOBEK, MATIJA čRešnaR, DEAN DAMJANOVIč, ZVEZDA DELAK KOŽELJ, NUŠKA DOLENC KAMBIč, saša DOLInšek, VITO DOLNIČAR, jože DRešaR, ERNESTA DROLE, MITJA SIMIč PETER FISTER, ANDREJ GASPARI, TOMAŽ GOLOB, BARBKA GOSAR HIRCI, JOVO GRobovšek, Krajinska arhitektura v službi varstva kulturne dediščine 183 božena HOSTNIK, SONJA IFKO, MIHELA KAJZER CAFNIK, MATEJA KAVČIč, ANITA KAVČIč KLANČAR, KATJA KAVKLER, MOJCA MARJANA KOVAČ, ANDREJ MAGDIč, PHIL MASON, LILIJANA Razvoj organiziranega konserviranja in restavriranja MEDVED, DIMITRIJ mlekuž, BARBARA NADBATH, RENATA PAMIĆ, DAMJANA PEDIček TERSEGLAV, ANITA KAvčIč KlančAR ROBERT PESKAR, JELKA PIRKOVIč, ANA PLESTENJAK, JUDITA PODGORNIK ZALETELJ, saša 193 ROŠKAR, gašpeR RUTAR, MILAN SAGADIN, nuša SAJE, MITJA SIMIč, FRANCE STELÈ, MARKO Stenske slike ANITA KAvčIč KlančAR 195 STOKIN, IVAN STOPAR, ANDREJKA ŠČUKOVT, MOJCA TERCELJ OTOREPEC, FRANC J. ZAKRAJŠEK, Slike na platnu BARBKA GOSAR HIRCI 202 GOJKO ZUPAN, MATEJ ZUPANČIč, NINA žbona izdajatelj ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE NuškA DEDIščINE SLOVENIJE zanj JERNEJ HUDOLIN uredniški odbor ZVEZDA DELAK KOŽELJ, BARBKA Lesena polihromirana plastika, kopistika in poslikani stropi GOSAR HIRCI, SONJA IFKO, ROBERT PESKAR, MARKO STOKIN, GOJKO ZUPAN urednica NATAŠA DOLENC KAMBIč, Saša DOLInšek, Nuša SAJE 210 GORENC lektoriranje ALENKA KOBLER oblikovanje Nuit d.o.o. tisk Littera picta d.o.o. naklada 700 Leseni poslikani stropi VITO DOLNIčAR 219 Ljubljana 2014 4 5 Sto let v dobro dediščine I. Razvoj spomeniškega varstva v Sloveniji Kamniti spomeniki NINA žBONA, Jože DRešaR 222 Naravoslovne preiskave KATJA KAVKLER 227 Umetnostna zgodovina in konservatorstvo ROBERT PESKAR 235 Celje: celjski grad IVAN STOPAR 241 Celje: cerkev sv. Danijela IVAN STOPAR 244 Koper: krstilnica sv. Janeza Krstnika MOJCA MARJANA KOVAč 248 Koper: loža MOJCA MARJANA KOVAč 254 Podsreda: grad Podsreda IVAN STOPAR 262 Urbanizem – povezava med varstvom kulturne in naravne dediščine ter načrtovanjem razvoja prostora v Sloveniji PETER FISTER 269 Zgodovinska dediščina in njeno varovanje JUDITA PODGORNIK ZALETELJ 285 Dolenji Novaki: partizanska bolnišnica Franja ERNESTA DROLE 292 Lukanja: kraj poslednjega boja Pohorskega bataljona DEAN DAMJANOVIč 298 Triglav: Aljažev stolp RENATA PAMIĆ 300 Vrba na Gorenjskem: rojstna hiša Franceta Prešerna RENATA PAMIĆ 304 Zatolmin, Javorca: spominska cerkev Sv. duha ERNESTA DROLE 309 Tehniška dediščina in njeno varstvo v Sloveniji TADEJ BRATE 315 III. IZZIVI IN PRILožnostI Upravljanje dediščine v 21. stoletju MARKO STOKIN 329 I. Podeželje, kdo bo tebe ljubil? ZVEZDA DELAK KoželJ 333 RAZVOJ SPOMENIškega VARSTVA V SLOVENIJI Grajska dediščina je družbena vrednota TOMaž GOLOB 341 Varstvo industrijske arhitekturne dediščine – revitalizacija železarskega kompleksa na Ravnah na Koroškem SONJA IFKO 349 Pet desetletij in več reanimacij arhitekture 20. stoletja GOJKO ZUPAN 355 Kulturna dediščina in naravne nesreče TATJANA ADAMIč 369 Popotresna obnova Posočja po potresih leta 1998 in leta 2004 ANDREJKA ščukOVT 374 Poplavna obnova naselja Železniki DAMJANA PEDIček TERSEGLAV 378 Digitalne vsebine kulturne dediščine Slovenije na Europeani FRANC J. ZAKRAjšek 381 Viri in literatura 385 6 7 Sto let v dobro dediščine I. Razvoj spomeniškega varstva v Sloveniji Varstvo spomenikov FRANCE STELÈ Objavljeno v Dom in svet, 27, Ljubljana 1914. Zanimanje za spomenike preteklosti ni prikazen od danes ali od včeraj, ampak naravna posledica razvoja naše kulture v novem veku. Od renesanse naprej zasledujemo posamezne stadije tega razvoja; vidimo, kako se pojem vedno bolj čisti in osvobojuje enostranosti in kako ga izkuša vsestransko izkristalizirali najnovejša doba. Ker pa ni enostaven, ampak obstoji iz mnogih komponent, je naravno, da tudi današnji stadij ni definitiven, ampak se bo v razmerju do celotnega miselnega razvoja izpreminjal tudi on in dobival času primerne oblike. Spomenik nam dandanes ni samo nekaj, kar ima v ožjem zmislu besede namen spominjati na kak zgodovinski dogodek, ampak v širšem, modernemu razvoju zgodovinske znanosti odgovarjajočem pomenu sploh vse, kar hrani v sebi ali na sebi, kakršnokoli, čeprav še tako relativno zgodovinsko vrednoto. Napačen je nazor, da so umetniške vrednote tiste, ki odločajo naše zanimanje za spomenike, napačen že zato, ker umetniška vrednota ni nič objektivnega, za vse čase in vse ljudi enakodanega, ampak čisto subjektivna, v opazovalcu temelječa. Vrednost vsega umetniškega ustvarjanja v ožjem zmislu besede je relativna in vsekdar enostranska, kakor je ravno v ospredju ta ali oni umetniški, to se pravi formalni, tehniški, izrazni problem.1 V koliko pa je vsak spomenik člen razvojne črte umetniškega ustvarjanja, v toliko so te njegove vrednote objektivno dane, a tudi že pod širši pojem zgodovinskih vrednot spadajoče. Seveda tudi subjektivne, v sedanjosti temelječe vrednote (umetniške, porabne, novinske) niso brezpomembne za naše razmerje do spomenika. V zadnjem času pa še en moment posebno prihaja do veljave, to je starinski moment, ki temelji na dejstvu, da čas vpliva na spomenik in pušča na njem svoje znake; ta neposredno vpliva na naše čuvstvo, javi se nam kot razpoloženje in je ravno zato občečloveški in najbolj dostopen. — Spomenik preteklosti je bil pa po veliki večini ob svojem začetku namenjen kakršnemukoli praktičnemu namenu, porabi in pogosto ima tudi še danes porabno vrednost in vlogo. In tudi na moment praktične porabe se mora ozirati spomeniško varstvo. Že iz tega je razvidno, da stališče spomeniškega varstva ne more biti v vsakem slučaju enostavno ali samoposebi jasno; večje število vrednostnih momentov ima za posledico več ozirov; in v vsakem slučaju sorazmerno vse zadovoljiti ni vedno lahko, je celo nemogoče. Kakor smo videli, moramo računati z momentom zgodovinske vrednosti; ta vrednost je d o k u m e n t a r i č n a, to se pravi, obstoja le, dokler je v tem ali onem oziru spomenik nepokvarjen in nepotvarjen poročevalec o preteklosti. Zgodovinsko stališče zahteva torej ohranitev tega, kar je na spomeniku še nepokvarjeno, prvotno, takega kot smo mi prejeli; zato je z zgodovinskega stališča mogoče samo varstvo, v kolikor o h r a n j a. Temu nasproti se postavi zahteva 1 Da ne bo nesporazumljenja: S tem seveda ne odrekam umetnini vsebinske strani, ki igra pri subjektivni umetniški oceni poprečnega človeka važnejšo vlogo kot špecielno umetniška (formalna, tehniška, izrazna). Vsebina je skupna osnovnim miselnim potezam kake kulture, posebej določena po posebnih potezah kulture kakega naroda, a nam podana, kakor jo pojmuje subjekt — stvaritelj. Ona je skupna last celotne kulture, samo njen odsev v individuu — umetnini, umetniško delo pa ni obstojalo v njenem oblikovanju, ampak v njenem vtelešenju, torej v problemu njenega izraza v čutni obliki, ta pa je formalni, izrazni, tehniški. 8 9 Sto let v dobro dediščine I. Razvoj spomeniškega varstva v Sloveniji po praktični porabnosti. Ona zahteva spomenik v takem stanju, da med različnimi enostranskimi zahtevami, bi pa reklo: ohrani naj se spo- ga je mogoče porabljati kot prebivališče, orodje, okras itd. To zahtevo menik, kot so nam ga posredovala stoletja, in izpopolni v toliko, da bo podpira tudi estetično stremljenje po zaokroženosti, popolnosti, novosti zadostoval praktičnemu namenu, ki mu služi. Najprvo bomo zadostili predmeta. Konflikt se včasih zelo poostri,