Januar 2009

Revija Slovenskih železnic

Aktualno Slovenske železnice širijo poslovanje na italijanski trg Pozitiven poslovni rezultat Tomaž Schara postal član upravljalnega odbora CER-a

Razvoj Tabeljski koridor

Reportaža Z vlakom v Čajno in na Dobrač

Tujina DB Schenker

SŽ so ljudje Jadranko Tomič: Nihče ne bo dela opravil namesto nas!

Revija Slovenskih železnic januar 2009

Novo progo izdajajo Slovenske železnice, Služba za organizacij- sko komuniciranje • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: marino.fakin@ 1 slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Marino Fakin • tajni- štvo uredništva: Mateja Medvešek • avtorji foto- grafij: Dario Cortese, Miško Kranjec, Marko Tancar, Ana Tušar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic Uvodnik • tisk: Present, d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij Marino Fakin in rokopisov ne vračamo. odgo vor ni ured nik Nove pro ge

Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov Slovenske železnice, d. o. o., in Skupina Slovenske železnice sta v prvih uredništva pošljete najpozneje do 27. februarja 2009. enajstih mesecih leta 2008 poslovali pozitivno, s čistim dobičkom. S tem dejstvom se je seznanil tudi nadzorni svet. Na pozitivni poslovni rezultat kažejo tudi zadnji uradni četrtletni podatki za obdobje janu- ar-september 2008. Skupina Slovenske železnice je v tem obdobju dosegla čisti dobiček v višini 12,2 milijona evrov, Slovenske železnice, d. o. o., pa 10,2 milijona evrov, kar je na ravni preteklega leta. Slovenske železnice so lani prepeljale 18.976.993 ton tovora, leto prej pa 19.248.496 ton. V zadnjih treh mesecih leta 2008 je bilo prepeljanih 4.634.340 ton, v istem obdobju leta 2007 pa 4.866.348 ton. Za okrog 230 tisoč ton manjša količina prepeljanega tovora v omenjenem obdobju je posledica gospodarske recesije, zmanjšane Fotografija je bila posneta blizu proizvodnje in podaljšanih kolektivnih dopustov pri uporabnikih postaje Šmarje-Sap. naših storitev. V potniškem prometu so Slovenske železnice prepeljale Avtor fotografije: Antonio Živkovič 16.649 tisoč potnikov oziroma 3,3 odstotka več kot leta 2007 in s tem presegle načrt za dva odstotka. Transportni prihodki iz potniškega prometa pa so višji za 5,3 odstotka oziroma pol odstotka nad načrtom Aktualno za leto 2008. Slovenske železnice dejavno Slovenske železnice se želijo še bolj približati uporabnikom svojih širijo poslovanje na italijanski trg storitev v tovornem, pa tudi v potniškem prometu, zato so 14. janu- 14. januarja smo odprli novo predstavni- štvo v Vidmu, v Italiji. S tem se Slovenske 2 arja slavnostno odprle novo predstavništvo v Vidmu, v Italiji. Italija je železnice približujejo svojim največjim itali- eden od najpomembnejših trgov Slovenskih železnic. Trije milijoni ton janskim uporabnikom in severnojadranskim blaga, kolikor ga Slovenske železnice na leto v sodelovanju z italijan- pristaniščem. skimi partnerji prepeljejo iz Italije oziroma v njeni smeri, sestavljajo v strukturi mednarodnega prometa Slovenskih železnic 15 odstotkov Aktualno in pomenijo drugo mesto po velikosti deleža. Vodja predstavništva v Pozitiven poslovni rezultat ob Vidmu Andrej Skvarča je povedal, da smo se za predstavništvo v tem 11-mesečju Nadzorni svet se je seznanil, da Slovenske mestu odločili, ker želimo izrabiti potenciale, ki jih vidimo v tesnejšem železnice d. o. o., in tudi Skupina Slovenske 4 sodelovanju s severnojadranskimi pristanišči ter s terminali v tem delu železnice, nimajo izgube in so ustvarile pozi- Italije. tiven poslovni rezultat. Dvaindvajsetega januarja so Slovenske železnice organizirale srečanje za poslovne partnerje v okviru predstavništva na Dunaju. Udeležili so Aktualno se ga poslovni partnerji iz Avstrije, Nemčije, Češke …, s katerimi smo Tomaž Schara postal član se pogovarjali o preteklem sodelovanju in seveda tudi o tem, kaj bi upravljalnega odbora CER-a lahko storili še bolje. V prometu z Avstrijo prepeljemo šest milijonov Imenovanje pomeni možnost bolj neposre- ton blaga, kar s 30 odstotki v strukturi mednarodnega prometa dnega vpliva na evropsko prometno poli- 5 Slovenskih železnic pomeni največji delež. tiko. Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara je bil na generalni skupščini Skupnosti evropskih železnic (CER) 21. januarja v Bruslju Razvoj imenovan za člana štirinajstčlanskega upravljalnega odbora CER-a. Tabeljski koridor CER je eno najpomembnejših mednarodnih nedobičkonosnih zdru- Tabeljska železniška proga je hitra kon- ženj, ki s svojo močjo in članstvom vseh evropskih železnic pomemb- kurenčna proga, po kateri bi se lahko v no vpliva na razvoj železnic in železniškega prometa v Evropski uniji prihodnosti po najbolj pesimistični varianti 24 (če v Sloveniji ne bi pravočasno moderni- in zunaj njenih meja. Generalni direktor si je kot priznani slovenski zirali železniške infrastrukture) preusmeril poklicni menedžer - bil je tudi podjetnik Slovenije leta 1993 – po vsega železniški tovor. enem letu vodenja Slovenskih železnic prislužil pomembno evropsko nominacijo in imenovanje na pomembno mesto upravljalnega odbora združenja CER. Reportaža SŽ – Centralne delavnice Ljubljana so se z družbo Siemens AG dogo- Z vlakom v Čajno in na Dobrač Čajna je postala širše poznana po mednaro- varjale o nakupu stoodstotnega deleža v STS. Dejavnosti so potekale dnem projektu »Tri roke – Združenje vrtcev od junija 2008 in so se z vidika nakupa neuspešno končale v sredini Alpe-Jadran«, ki ga sofinancirata Evropska 27 januarja 2009. V tem času je bil v STS opravljen skrbni pregled, unija in Koroška. vrednotenje podjetja, preanalizirane možnosti pridobitve dodatnih naročil in na podlagi tega pripravljen poslovni načrt za naslednja tri leta. Pokazalo se je, da podjetje sicer razpolaga z znanjem in izkušnja- Tujina mi, vendar pa ima premalo lastnih dovoljenj in licenc, pa tudi strojev DB Schenker Prvi evropski železniški operater v tovornem in naprav za samostojno proizvodnjo železniških vozil. Hkrati s temi prometu. ugotovitvami pa je postalo tudi jasno, da je gospodarska kriza zmanj- 30 šala povpraševanje po novih vozilih, na drugi strani pa SŽ – CD v tem trenutku ne vidijo nikakršnih možnosti investiranja v nove licence in proizvodne linije. SŽ so ljudje Vlada Republike Slovenije je na seji 5. februarja odločala o članih nad- Jadranko Tomič: Nihče ne bo dela zornega sveta Slovenskih železnic, ki zastopajo državo. Člani novega opravil namesto nas! nadzornega sveta, zeleno luč jim je dal tudi vladni kadrovsko-akredita- Zanimiv pogovor z dolgoletnim članom cijski svet (KAS), so postali Bojan Brank, dr. Andrej Godec, Borut Meh, sveta delavcev Jadrankom Tomičem. 34 Branka Neffat, Aleš Tavčar in dr. Peter Kraljič. Na prvi seji bodo izbrali predsednika nadzornega sveta. 2

Aktualno Tanja Rotovnik Slovenske železnice dejavno širijo poslovanje na italijanski trg

Tomaž Schara, generalni direktor Slovenskih železnic, d. o. o.: »Naš cilj je z železniški- mi storitvami v konvencional- nem in intermodalnem prome- tu povezati trge od Italije do Madžarske, Ukrajine in Rusije ter trge v Jugovzhodni Evropi, vključno s Turčijo. V kombinira- nem oziroma intermodalnem prometu, ki ima oznako okolju najprijaznejšega in optimalne- ga načina prevoza, smo razvili koncept Gateway Slovenija, kar pomeni ponudbo shuttle in block vlakov med terminalom v Ljubljani ter terminali v Italiji, na Madžarskem, v Srbiji in Turčiji. Koncept je s projektom Singer podprla tudi Evropska komisija. Želja je, da bi med Slovenijo in Italijo okrepili tudi potniški promet. Z italijanski- mi železnicami proučujemo FOTO: Miško Kranjec možnost ponovne vpeljave vlakov med Ljubljano, Trstom Odprtje predstavništva v Vidmu. Na fotografiji, z leve proti desni, vodja predstavništva v Vidmu Andrej Skvarča, vodja službe za in Benetkami, ter med Novo organizacijsko komuniciranje mag. Tanja Rotovnik, generalni direktor Slovenskih železnic, d. o. o., Tomaž Schara, in sodelavka predstavništva v Vidmu Alida Pavšič. Gorico in Gorico. V vlogi upra- vljavca železniške infrastruktu- Slovenske železnice se želijo še na leto v sodelovanju z itali- tovora, temveč tudi za dopolni- re se srečujemo in skupaj z bolj približati uporabnikom svo- janskimi partnerji prepeljejo iz tev ponudbe z informacijskimi RFI sodelujemo na evropskih jih storitev v tovornem, pa tudi Italije oziroma v njeni smeri, in finančnimi storitvami. Pri tem projektih, kot je to vgradnja v potniškem prometu, zato so sestavljajo v strukturi mednaro- je pomembno tudi skrajšanje naprav ERTMS/ETCS na evrop- 14. januarja slavnostno odprle dnega prometa Slovenskih žele- časa potovanja zaradi uspešne skem koridorju D, ki teče med novo predstavništvo v Vidmu, v znic 15 odstotkov in pomenijo vpeljave interoperabilnih loko- Lyonom, Torinom, Ljubljano in Italiji. S tem se Slovenske žele- drugo mesto po velikosti dele- motiv Slovenskih in Italijanskih Budimpešto. Hkrati sodelujemo znice približujejo svojim najve- ža. Sedanji najmočnejši ponor železnic pred dobrimi petimi leti tudi na TEN-T evropskem pred- čjim italijanskim uporabnikom blaga so regije severne Italije. med Ljubljano in Cervignanom. nostnem projektu številka 6, in severnojadranskim pristani- Slovenske železnice ocenjujejo, Takrat je bila to zelo odmevna, katerega del je čezmejni odsek ščem. da bo mogoče omenjeni delež pogumna poteza, in predvideno med Trstom in Divačo.« Italija je eden od najpomemb- še povečati, predvsem s celo- je, da se bodo letos v promet Andrej Skvarča, vodja pred- nejših trgov Slovenskih žele- vitostjo ponudbe njihovih logi- med Italijo in Slovenijo ter nazaj stavništva v Vidmu: »Za pred- znic. Trije milijoni ton blaga, stičnih storitev, pri čemer ne gre vključile nove večsistemske loko- stavništvo v Vidmu smo se odlo- kolikor ga Slovenske železnice le za transport in distribucijo motive Slovenskih železnic. čili, ker želimo izrabiti potenci- Revija Slovenskih železnic januar 2009 3

Aktualno

s katerimi Slovenske železnice navdušila, tudi s petjem v furlan- sodelujejo, med njimi direktor ščini, jeziku, ki ga govorijo prav Cetala, enega večjih podje- na tem območju. Za Novo progo tij v sklopu pristanišča Tržič, je povedala: »Vesela sem, da se Sergio Penso, direktor podjetja Slovenske železnice širijo s svo- Eurofer iz Benetk Massimiliano jim poslovanjem. Takoj po drugi Delindeg, direktor podjetja East svetovni vojni je moj dedek delal Rail iz Trsta Fabio Giberna, pred- kot kurjač na Slovenskih železni- sednik uprave družbe Fantoni cah; v tistih časih je bilo to zelo Tulio Brata in drugi. trdo delo. Zato verjamem, da bi Slavnostni dogodek je popestrila bil danes vesel, ko tukaj praznu- tudi priznana slovenska pevka jemo ta lepi dogodek, tako kot Tinkara Kovač, ki je predvsem sem jaz danes, ko skupaj z vami italijanski del občinstva opazno začenjam to veliko potovanje.«

Goste so prijazno sprejele hostese v uniformi Slovenskih železnic. ale, ki jih vidimo v tesnejšem pa imamo tam tudi svoja pred- sodelovanju s severnojadranski- stavništva.« mi pristanišči, kakor tudi s ter- Slovesnega odprtja predstav- minali v tem delu Italije. Letos ništva Slovenskih železnic se želimo v promet med Italijo in je udeležilo okrog osemde- Slovenijo vključiti tudi naše več- set pomembnih gostov, med sistemske lokomotive, skupaj njimi tudi Fabio Consolo, z italijanskimi partnerji želimo direktor prodaje na TI iz Rima, kupcem ponuditi kompletne Dragan Valenčič, župan občine transportne storitve, predvsem Šempeter-Vrtojba, Maria Grazia v in iz smeri Vzhodne Evrope Santoro, podžupanja Vidma in (Madžarske, Rusije, Ukrajine), članica odbora za urbanizem Balkana ter Turčije. To so drža- ter Guido Germano iz Gorice. Slavnostni dogodek je popestrila priznana slovenska pevka Tinkara Kovač, ki tudi sama ve, s katerimi imamo utrjene Pomembni gostje so bili tudi nastopa v Italiji. Po eni izmed pesmi je povedala: “Zapela sem pesem Veter z juga, ki poslovne povezave, prav tako direktorji italijanskih podjetij, opeva tematiko Lepe Vide. To je motiv iz slovenske literature v obdobju romantike. Če je takrat lepo Vido odpeljalo morje in barka, naj jo danes odpelje vlak!” Tovorni promet

Slovenske železnice so dopustov pri uporabnikih Slovenske železnice namreč v prihodnje nujno vlagati. lani prepeljale 18.976.993 naših storitev. kar okrog 90 odstotkov Slovenske železnice so zača- ton tovora, leto prej pa Slovenske železnice svoje tovora prepeljejo v medna- sno, za prvo trimesečje leta, 19.248.496 ton. V zadnjih zmogljivosti v tovornem rodnem prometu, in zato prilagodile svoje zmogljivo- treh mesecih leta 2008 je prometu sproti prilagaja- je tudi njihovo poslovanje sti v tovornem prometu. bilo prepeljanih 4.634.340 jo potrebam uporabnikov, odvisno od stanja na svetov- Napoved poslovanja je tudi ton, v istem obdobju leta ob tem pa si z dejavnim nem trgu. V tem trenutku za Slovenske železnice pre- 2007 pa 4.866.348 ton. Za trženjem prizadevajo na so največji konkurent cestni cej odvisna od globine in okoli 230 tisoč ton manjša tire pridobiti čim več tovo- prevozniki. Pri enakoprav- širine svetovne gospodarske količina prepeljanega tovora ra. Negativna gibanja v nem konkuriranju cestnim krize, ki nas je doletela in ki v omenjenem obdobju je zadnjem obdobju niso pove- prevoznikom pa Slovenske je ne zna napovedati nihče. posledica gospodarske rece- zana z morebitno novo kon- železnice ovira slabo stanje Dogajanje na trgu budno sije, zmanjšane proizvodnje kurenco na tirih, temveč s javne železniške infrastruk- spremljamo in sproti spreje- in podaljšanih kolektivnih svetovno gospodarsko krizo. ture, v katero bi bilo treba mamo interventne ukrepe. 4

Aktualno FOTO: Žan Kafol Pozitiven poslovni rezultat ob 11-mesečju

Nadzorni svet Slovenskih železnic Tomaž Schara, generalni direktor Tovorni promet je povečal Izplačilo plač iz naslova (NS) je na svoji 31. seji, 22. janu- Slovenskih železnic. prihodke za 3,5 odstotka doseganja boljših poslovnih arja, obravnaval podatke o poslo- Zadnji uradni podatki o poslo- Tovorni promet z doseženimi rezultatov vanju za obdobje januar–novem- vanju so za obdobje januar- transportnimi prihodki v višini Izplačila plač iz naslova dosega- ber 2008, ter splošne tematike september 2008, ko je skupina 99,9 milijona evrov, kar je za 3,5 nja boljših poslovnih rezultatov o poslovanju. Uradni podatki o Slovenske železnice dosegla čisti odstotka več kot v predhodnem (proračuna delovne uspešnosti) poslovanju za vse leto 2008 bodo dobiček v višini 12,2 milijona letu, je prispeval največji del k so pogodbena obveznost do načeloma znani konec februarja. evrov, družba Slovenske žele- skupnim poslovnim prihodkom zaposlenih in so bila izplača v NS se je seznanil, da v 11-mese- znice, d. o. o., pa 10,2 milijona družbe, ki so v tem obdobju zna- skladu z zakonom. Slovenske čju Slovenske železnice, d. o. o., evrov, kar je na ravni preteklega šali 285,5 milijona evrov. Načrt železnice (SŽ) vse svoje pogod- in tudi Skupina Slovenske žele- leta. Ta znesek ne vključuje plači- za tovorni promet v letu 2008 ni bene obveznosti do zaposle- znice, nimajo izgube in so ustva- la opravljenih storitev iz naslova upošteval visokih stroškov ener- nih - plače, regrese, povračila rile pozitiven poslovni rezultat. potniškega prometa v obsegu, ki gije, uporabnine, amortizacije in stroškov v zvezi z delom, kot so »Veseli me, da se je nadzorni je bil naročen s strani vlade (to stroškov financiranja, kar je tudi prevoz na delo, prehrana med svet sestal s poslovodstvom in je približno devet mio evrov), za glavni razlog za slabše rezultate delom in drugo, izvajajo v roku se seznanil s stanjem poslovanja kar je storitev (s strani Slovenskih in za nedoseganje načrta. in obsegu, ki so v skladu s spre- ter aktualnimi temami, ki so v železnic) bila opravljena in stro- jetimi pogodbami. Neizplačilo javnosti sprožile veliko vprašanj. ški obračunani. Transportni pri- teh obveznosti bi pomenilo krši- Današnja seja ni bila redna kvar- hodki, ki sta jih na domačem in Potniški promet je prepeljal tev pogodb. Tega izplačila pa talna seja, podatki o poslova- tujem trgu dosegla tovorni in za 5,1 odstotka več niso prejeli vsi zaposleni - niso nju za poslovno leto 2008 bodo potniški promet, skupaj v višini potnikov ga prejeli zaposleni na vseh šti- tako načeloma znani v roku dveh 125,5 milijona evrov so glede na V potniškem prometu smo pre- rih vodstvenih ravneh. mesecev po končanem kvartalu,« primerljivo lansko obdobje večji peljali za 5,1 odstotka več potni- je po seji nadzornega sveta dejal za 4,0 odstotka. kov in opravili za 6,4 odstot- ka več potniških kilometrov, Uveljavitev novih pred- transportni prihodki so znašali pisov s področja varnosti Slovenske železnice med 25,6 milijona evrov, kar je za železniškega prometa 6,1 odstotka več kot v predho- SŽ so na nove predpise s podro- najpomembnejšimi podjetji dnem letu. Izguba v potniškem čja varnosti železniškega pro- prometu je rezultat primanj- meta, ki jih je določila vlada, v Sloveniji kljaja nadomestil za opravlja- podale strokovne komentarje. Uredništvo revije Manager+ je v zadnji izdaji revije zbralo nje obvezne gospodarske javne Ne glede na neupoštevanje podatke o najpomembnejših slovenskih podjetjih glede na raz- službe. Dobiček je bil ustvarjen določenih predlaganih poprav- lična merila o njihovem poslovanju. Pri tem so povzeli podatke v dejavnosti Nepremičnine in kov so SŽ te predpise upošte- z lestvic, ki so jih sestavljali pri poslovnem dnevniku Finance in Infrastruktura, kar je bilo predvi- vale in bile nanje pripravljene v pri največjem slovenskem dnevnem časniku, Delu. Slovenske deno tudi z načrtom. roku. V ta projekt so SŽ vložile železnice, d.o.o. in skupina Slovenske železnice se pojavljata V tem obdobju nam je uspelo okrog dva milijona evrov, šolale na vseh lestvicah najpomembnejših slovenskih podjetij oziro- zmanjšati stanje kreditov z 253 približno pet tisoč zaposlenih, ma poslovnih skupin. Med največjimi poslovnimi skupinami in milijonov evrov, kolikor so zna- pridobile vse ustrezne certifikate podjetji v Sloveniji se je skupina Slovenske železnice na podlagi šali konec leta 2007, na 248,4 in tudi obnovile vse potrebne šestih kazalnikov časnika Finance uvrstila na 13. mesto, same milijona evrov konec septem- Slovenske železnice pa so na lestvici največjih slovenskih podjetij certifikate za vožnjo. Promet bra 2008. Konec septembra leta 2007 celo na 11. mestu. Na lestvici najboljših slovenskih tako poteka v skladu z vsemi 2008 je primanjkljaj dolgoroč- podjetij časnika Finance so se Slovenske železnice uvrstile na 35. predpisi in določili predpisih in nih virov znašal 44,3 milijona mesto, na lestvici najuspešnejših poslovnih skupin in podjetij v varno. letu 2007 pa je skupina Slovenske železnice zasedla 19. mesto. evrov in je za 15,4 milijona evrov manjši glede na konec Na lestvici največjih izvoznikov leta 2007 časnika Delo pa so Interna revizija Slovenske železnice zasedle 20. mesto. Tudi poslovni tisk torej leta 2007, kar pomeni izbolj- potrjuje velik pomen Slovenskih železnic kot enega od največjih šanje finančnega ravnotežja. Leta 2008 se je pod vodstvom in najuspešnejših slovenskih podjetij. Kapital družbe se je povečal za novega generalnega direktorja 27,6 milijona evrov. vzpostavila interna revizija, ki Revija Slovenskih železnic januar 2009 5

Aktualno

je pripeljala do niza možnosti, ga obdobja. SŽ so na to opozo- s katerimi lahko SŽ izboljšajo rile in Ministrstvo je odločbo sistem poslovanja. Kadrovsko PIRS kot nezakonito odpravilo ekipo so v SŽ sestavili s kom- in določilo rok 31. december petentnimi zaposlenimi, ki so 2008 za vgradnjo budnikov. jih poiskali znotraj podjetja. Inšpektorat pa je izdajal plačilne Ob pomembnem imenovanju generalnega direktorja SŽ v upravljalni odbor CER-a Prizadevajo si dodati še kakšen naloge, ker v odločbi, kjer je bilo so se veselili tudi sodelavci. posebej za to usposobljen določeno prehodno obdobje za kader, kar je teže uresničljivo, vgradnjo budnikov, ni bilo zapi- Tomaž Schara postal član saj so plače menedžmenta SŽ sano, da je do 31. decembra relativno nizke glede na konku- 2008 dovoljena vožnja ome- upravljalnega odbora CER-a renčne plače za tovrstno delo njenih vozil brez budnikov. Šlo Na generalni skupščini direktor Avstrijskih državnih na trgu. je za pomanjkljivost zakona in Skupnosti evropskih železnic železnic Peter Klugar. Slovenske železnice in njihov (CER) 21. januarja v Bruslju je Novi predsednik CER-a Mauro Večletne pogodbe generalni direktor so prevzele bil generalni direktor Slovenskih Moretti je kot prvi poudarek Leta 2008 smo pripravili več- odgovornost in breme napake železnic Tomaž Schara imeno- svojega programa postavil letne pogodbe o upravljanju v nase in tudi že plačale vse izda- van za člana štirinajstčlanskega dokončanje železniških reform skladu z Zakonom o železni- ne globe. upravljalnega odbora CER-a. v EU ter uvajanje evropske žele- škem prometu, po vzorcu, ki CER je eno najpomembnejših zniške zakonodaje v vsaki drža- jih predlaga EU in kot jih imajo Informacija o pripravi mednarodnih nedobičkono- vi članici. Posebej je poudaril sprejete v večini Evropskih držav, poslovnega načrta snih združenj, ki s svojo močjo tudi pomen zadostnih javnih s katerimi se z vlado dogovori- Poslovni načrt za leto 2009 je in članstvom vseh evropskih in zasebnih investicij v železni- mo za predvideni obseg sto- izdelan in bo sprejet oziroma železnic pomembno vpliva na ški sektor, zlasti v obdobju, ko ritev, ki jih bomo v naslednjih potrjen, ko se dodatno uskla- razvoj železnic in železniškega bi povečane investicije lahko petih letih opravili za RS, tako di glede na nastalo svetovno prometa v Evropski uniji in pomenile boj proti svetovni v potniškem prometu kot tudi gospodarsko krizo in negoto- zunaj njenih meja. recesiji. »Nujno bo treba raz- pri upravljanju javne železniške vost njenih razsežnosti. Brez Skupnost evropskih železnic jasniti vloge in finance med infrastrukture. Zaradi medre- dolgoročnejših sistemskih ukre- (CER) je na generalni skupšči- državo in državnimi železnicami sorskih usklajevanj ti postopki pov, ki jih sistematično vključu- ni v Bruslju potrdila Tomaža v številnih evropskih državah,« potekajo počasi. jemo skozi programe sprememb Scharo za člana štirinajstčlan- je poudaril Moretti in posebej v organizaciji, bo težko zagoto- skega upravljalnega odbora omenil še nujnost doseganja Vgradnja budnikov viti uspešno poslovanje v nasle- CER-a za leti 2009 in 2010, kar enakopravnega položaja tako Zakon, ki je predpisal vgradnjo dnjih letih. SŽ ves čas budno je veliko priznanje in potrditev med različnimi vrstami tran- budnikov v vozila za posebne spremljajo gospodarske ukrepe dobrega dela ter dolgoročne sporta kot znotraj železniškega namene - to so servisna, vlečna vlade RS in jih v svoji poslovni vizije razvoja Slovenskih žele- sektorja. »Le tako bo mogoča vozila ... - ni vseboval prehodne- politiki tudi upoštevajo. znic. »Imenovanje predstavni- poštena in učinkovita tekmoval- ka SŽ za člana upravljalnega nost med vsemi udeleženci,« je odbora CER-a je zelo pomemb- še poudaril Mauro Moretti. no, saj pomeni možnost bolj Združenje CER - The Community Spletna stran o viziji neposrednega vpliva na evrop- of European Railway and sko prometno politiko,« je Infrastructure Companies (sple- ob svojem imenovanju dejal tna stran www.cer.be) je eno Slovenskih železnic Tomaž Schara. najpomembnejših mednarodnih Generalni direktor si je kot prizna- nedobičkonosnih združenj, ki s Strateški načrt skupine Slovenske železnice zastavlja strate- ni slovenski poklicni menedžer - svojo močjo in članstvom vseh gijo Slovenskih železnic do leta 2015. Glavni poudarek, ki bil je tudi podjetnik Slovenije evropskih železnic pomembno ga vodstvo daje, je tržna usmerjenost Slovenskih železnic in leta 1993 – po vsega enem vpliva na razvoj železnic in žele- cele skupine SŽ. Za uporabnike to pomeni več storitev, kot letu vodenja Slovenskih železnic zniškega prometa v Evropski so izposoja koles, brezplačni parkirni prostori in shranjevanje prislužil pomembno evropsko uniji in zunaj njenih meja. CER koles, uporaba interneta, povezave z avtobusnim prome- nominacijo in imenovanje na kot vodilna evropska železni- tom, posebni oddelki za otroke, poslovni oddelki, pestrejše pomembno mesto upravljalnega ška organizacija združuje 71 gostinstvo, sodobno opremljena postajališča in podobno. odbora združenja CER. železniških prevoznikov in upra- Slovenske železnice pa razvijajo še dodatne zamisli o tem, Za novega predsednika CER-a vljavcev infrastrukture iz držav kakšne rezultate bi lahko v prihodnje prinesli tržni projekti na je bil za naslednji dve leti Evropske unije, držav kandidatk, tirih in ob njih. Del tega je s privlačno animacijo prikazano na imenovan generalni direktor držav Zahodnega Balkana, iz minispletni strani www.skupajnatirih.si. Železniška postaja Italijanskih železnic Mauro Švice in z Norveške. Sedež ima v BTC s parkirno hišo, igralnico in hotelom ter mladinski hotel Moretti, za podpredsednika pa Bruslju, sogovorniki CER-a pa so na tirih sta dva od zanimivih prikazanih projektov. Z njimi Andrzej Wach, generalni direk- Evropski parlament, Evropska bi naše storitve lahko naredili bolj zanimive in zabavne ter tor Poljskih železnic. Za nove- komisija in Svet EU. predvsem privlačne za sedanje potnike in na železnico pri- ga člana upravljalnega odbora tegnili še nove. je bil imenovan še generalni Tanja Rotovnik 6

Aktualno Tanja Rotovnik Vgradnja budnikov na motorna vozila za posebne namene

Zakon o varnosti v železniškem ga organa, Agencije za železniški ževanje delavcev, nižji so stro- Pooblastilo varnostnega prometu je v 71. členu določil, promet, so SŽ-CD tudi edine v ški vzdrževanja v življenjski dobi organa: V skladu z odločbami da morajo biti motorna vozila Republiki Sloveniji in EU, ki imajo budnikov, imajo že rezervne dele, varnostnega organa (Agencije za posebne namene - servisna, pooblastilo varnostnega orga- nižji so stroški dokumentacije. za železniški promet), so SŽ-CD vlečna vozila … - opremljena edine v Republiki Sloveniji in z budniki. Slovenske železnice EU, ki imajo pooblastilo var- (SŽ) so na podlagi tega takoj nostnega organa za opravlja- začele vgrajevati budnike v vozila nje vzdrževalnih del za različne za poseben namene, v skladu s vrste motornih vozil za posebne točko 1. a 20. člena Zakona o namene v skladu s Pravilnikom javnem naročanju na vodnem, o vzdrževanju železniških vozil energetskem, transportnem (Ur. l. RS, št. 70/08). Vse loko- področju in področju poštnih motive in potniške garniture so z storitev (ZJNVETPS - Ur. l. RS budniki že precej let opremljene. št. 128/06, 16/08). V skladu s V tem primeru je tako šlo zgolj tem nakup budnikov nikakor ni za vgradnjo budnikov v vozila za sporen. posebne namene, to je servisna, Po ustaljenem postopku so SŽ vlečna vozila … Budnikov taka vseeno preverile ceno za nave- vozila po Evropi v večini nimajo. deno storitev na primerljivem evropskem trgu za nekatere tipe na za opravljanje vzdrževalnih vozil za posebne namene. Ob del za različne vrste motornih primerjavi vseh stroškov, potreb- vozil za posebne namene, v skla- Čedalje več potnikov na vlakih nih za vgradnjo in obratovanje du s Pravilnikom o vzdrževanju naprave - prevoz vozil do ustre- železniških vozil (Ur. l. RS, št. zne delavnice, izdelava projek- 70/08). tne in tehnične dokumentacije, Za izvedbo storitve so bile izbra- preskusna vožnja, certificiranje ne SŽ-Centralne delavnice, d. o. sestavnih delov naprave in vseh o., in sicer iz naslednjih razlo- postopkov za pridobitev soglasij gov: za vgradnjo -, je bila ponudba SŽ-CD so specializirano pod- SŽ-CD, katerih stoodstotni lastnik jetje, namensko ustanovlje- so SŽ, najugodnejša in je tudi no za vzdrževanje železniških vsebovala vse zahteve. vozil, katerih stoodstotni Treba je poudariti, da je vgradnja lastnik so Slovenske žele- budnikov posebna storitev, saj znice, d. o. o.: SŽ-CD že 40 gre za varnostno napravo, ki let vzdržujejo železniška vozila, aktivno posega v zavorni (zračni) edine imajo vse potrebne načrte in pogonski sklop (sistem) vozila, za vsa železniška vozila, ustrezno Potniški vlaki Slovenskih železnic so lani prepeljali kar 16,65 poleg tega je bilo treba budnik usposobljene in šolane kadre ter milijona potnikov, kar je za 3,3 odstotka več kot leto prej. vgraditi v osem konstrukcijsko vso potrebno opremo za vzdr- Hkrati se je število potniških kilometrov v primerjavi z letom različno zahtevnih vrst vozil. ževanje. 2007 povečalo za 2,8 odstotka. S povečanim številom potnikov Glede na specifiko vgradnje in Tehnično tehnološka eno- so Slovenske železnice dosegle tudi prihodkovne cilje, saj so maloserijsko proizvodnjo se cena tnost sistema: Velika večina lanski transportni prihodki v potniškem prometu predlanske vgrajenega budnika giblje od vlečnih vozil, motornih vlakov presegli kar za 5,3 odstotka. 20.600 do 23.900 evrov, odvi- in vozil za posebne namene ima sno od vrste vozila in zahtevnosti že vgrajene enake budnike, kot Slovenske železnice si bodo v skladu s svojo strategijo tudi v njegove vgradnje. V tej ceni je jih je zdaj vgradil SŽ-CD v vozila prihodnje prizadevale povečati svoj tržni delež, kot cilj pa so si tako zajeto precej več kot zgolj za posebne namene. To seveda zadale prevzem vloge nosilca javnega potniškega prometa in cena budnika. pomeni bistveno manjše stroške, integratorja. V skladu z odločbami varnostne- saj ni potrebno dodatno izobra- Revija Slovenskih železnic november-december 2008 7

Aktualno

Več kakor šest milijonov ton prepeljanega blaga v prometu z Avstrijo

Z 38 odstotki oziroma več kakor trga železniškega tovornega pro- šestimi milijoni ton prepeljanega meta prinaša med železnice nove blaga na leto je železniški pre- odnose, in leta 2009 se prvič voz v Avstrijo in iz nje v struk- srečujemo s konkurenco na slo- turi mednarodnega prometa venskih tirih. Za nas je to izziv in Slovenskih železnic med največji- poslovna obveza, da iščemo tudi mi. Prevladuje tranzit prek Luke drugačne tržne niše. Menim, da Koper z več kakor 51 odstotki, s je v kontekstu trajnostne okolje- 35 odstotki mu sledita uvoz in varstvene politike, ki jo nareku- izvoz. V zadnjih letih je obseg jejo podnebne spremembe, žele- prevoza, ki smo ga uresničevali znica prava transportna izbira. v sodelovanju z Avstrijskimi žele- Pričakujemo, da bo tej politiki znicami, naraščal. Uspelo nam sledila tudi realizacija slovenske je pridobiti nov tovor. Zaradi prometne politike. Predvsem ape- uvedbe interoperabilnih lokomo- liram na vzpostavljanje sodobne tiv ter racionalizacije operativnih in interoperabilne infrastrukture

postopkov pri prevzemu in pre- na slovenskem delu petega in FOTO: Miško Kranjec daji vlakov na mejnih železniških desetega koridorja, ki povezujeta Z leve: predsednik uprave Rail Cargo Austria prof. Friedrich Macher, direktor ÖKOMBI postajah med Avstrijo in Slovenijo avstrijski trg s koprskim prista- GmbH Franz Dirnbauer, Milan Jelenc (SŽ), generalni direktor SŽ Tomaž Schara, član se je izboljševala kakovost naših niščem ter s trgi JV Evrope, in uprave Holdinga ÖBB AG Gustav Poschalko, šef sekcije SŽ KT Ljubljana Moste Robert Gaber in direktor Adrie Kombija in drugi k.d., Rok Svetek. storitev. Dvaindvajsetega januarja ne nazadnje na razvoj logističnih smo tako tudi organizirali srečanje terminalov v Sloveniji.« Poslovno svetovalnega sveta Pakta znaša okrog 60 ur, vsaj razpolovi- za vse naše poslovne partnerje v Odpravljanje administrativno-teh- stabilnosti za JV Evropo za uvedbo ti. Hkrati skupaj z RCA ter drugimi okviru našega predstavništva na ničnih ovir, s katerimi se sreču- konkurenčnega železniškega pro- železnicami proučujemo možnosti Dunaju. Udeležili so se ga poslov- jemo pri prevozu blaga v smeri dukta. V ta namen bomo v krat- za vzpostavitev ustreznega infor- ni partnerji iz Avstrije, Nemčije, Jugovzhodne Evrope, je naloga, ki kem z obstoječim kombiniranim macijskega sistema za sledenje Češke …, s katerimi smo se pogo- so si jo upravljavci infrastrukture vlakom Bosporus express, ki vozi vlakov in pošiljk vzdolž desetega varjali o preteklem sodelovanju in zadali v okviru delovne skupnosti enkrat na teden med Ljubljano in koridorja ter za pravočasno odzi- seveda tudi o tem, kaj bi lahko za deseti koridor. »Pri tem potre- Carigradom, opravili test, s kate- vanje na nepričakovane ovire (na storili še bolje. bujemo tudi podporo in razu- rim bi dokazali, da je mogoče primer izpad lokomotiv ...) na pre- Generalni direktor Slovenskih žele- mevanje državnih organov vzdolž z racionalizacijo postopkov na vozni poti,« je na srečanju povedal znic Tomaž Schara: »Liberalizacija koridorja. Slediti želimo pobudi mejah, sedanji čas potovanja, ki generalni direktor Tomaž Schara.

Namere o nakupu STS ni bilo moč uresničiti

Družba SŽ – Centralne delavnice njem in izkušnjami, vendar pa – CD so si ves čas prizadevale za »Žal mi je, da pogajanja niso pri- Ljubljana, d. o. o., se je od juli- ima premalo lastnih dovoljenj in uspešno sklenitev pogajanj, ki bi peljala do sklenitve posla. SŽ – CD ja 2008 z družbo Siemens AG licenc, pa tudi strojev in naprav pomenila priložnost za nadalje- bodo ne glede na razplet pogajanj dogovarjala o nakupu stoodsto- za samostojno proizvodnjo žele- vanje dejavnosti, razvijanje novih in kriznim razmeram na trgu nav- tnega deleža v podjetju Siemens zniških vozil. Hkrati s temi ugoto- projektov in predvsem ohranja- kljub iskale nove tržne priložnosti, Transportation System, d. o. o., vitvami pa je postalo tudi jasno, nje delovnih mest v podjetju STS. si prizadevale za pridobitev novih Maribor (STS). SŽ – CD bodo kljub da je gospodarska kriza zmanjšala V času pogajanj se je pojavilo poslov oziroma naročil, vseka- neuspešnem koncu pogajanj o povpraševanja po novih vozilih, tudi dejstvo v obliki finančne in kor pa breme ohranjanja delov- nakupu STS iskale nove tržne pri- na drugi strani pa SŽ – CD v gospodarske krize, ki je močno nih mest zaposlenih v STS ne ložnosti, si prizadevale za pridobi- tem trenutku ne vidijo nikakršnih vplivalo na razmere na železni- more biti preloženo na SŽ – CD. tev novih poslov oziroma naročil. možnosti investiranja v nove licen- škem transportnem trgu in s tem Zagotovimo lahko le, da bodo v Dejavnosti so potekale od junija ce in proizvodne linije. na možnost pridobivanja naročil naslednjih dneh naša prizadeva- 2008 in so se z vidika nakupa Ponudba za nakup stoodstotnega novih vagonov. Objektivne oko- nja tekla v smeri iskanja rešitve žal neuspešno končale v sredini deleža v podjetju STS je bila poda- liščine poslovnega okolja so v skupaj s Siemensom za nadalje- januarja 2009. V tem času je na pod določenimi ekonomsko času globalne gospodarske krize vanje vsaj enega projekta, ki bi bil v STS opravljen skrbni pre- sprejemljivimi pogoji, hkrati pa z botrovale izgubi dodatnih naročil, začasno zagotavljal delo za del gled, vrednotenje podjetja, pre- namenom, da ustvarimo podlage obstoječi in opcijski posli, ki jih je zaposlenih na lokaciji v Mariboru analizirane možnosti pridobitve za nadaljevanje dejavnosti, razvi- Siemens zagotovil podjetju STS, pa in ne v tujini. Želimo si pomagati dodatnih naročil in na podlagi janje novih projektov in predvsem ne dosegajo obsega in prihodkov, pri ohranjanju delovnih mest na tega pripravljen Poslovni načrt za ohranjanje delovnih mest. Na tej ki bi po oceni SŽ – CD omogočali področju železniškega prometa, naslednja tri leta. Pokazalo se je, podlagi so potekala pogajanja in podjetju obstoj in nadaljnji razvoj. a naš prednostni cilj je ohranjanje da podjetje sicer razpolaga z zna- usklajevanja za sklenitev posla. SŽ Direktor SŽ – CD Dušan Žičkar: delovnih mest v družbi sami.« 8

Aktualno Ana Tušar FTE že šesto leto zapored v Ljubljani

Od 19. do 23. januarja je, že Nemčija), 7.7. (smer Rusija-Italija) šesto leto zapored, v Ljubljani in 7.11. (smer Slovenija-Grčija). potekala evropska mednarodna Na njih smo okvirno opredelili konferenca za potniški promet, parametre voznega reda od 13. FTE (Forum Train Europe B1). decembra 2009 naprej. Ker so V dvorani ljubljanskega hotela bile velike spremembe vpeljane Union je več kot 140 delegatov iz za veljavni vozni red, je bilo dogo- vseh evropskih držav, ki so pove- vorjeno, da je nujno treba najprej zane z mednarodnim železniškim preveriti vpliv sprememb, jih real- potniškim prometom. Delegati so no oceniti in se šele na podlagi predvsem predstavniki železniških ugotovljenih rezultatov odločati prevoznikov, storitvenih podjetij za morebitne spremembe. To z in upravljavcev železniške infra- drugimi besedami pomeni, da strukture. Med udeleženci so bili tudi predstavniki Slovenskih žele- znic. Na konferenci bodo opre- Forum Train Europe (FTE) delili ponudbo v mednarodnem predstavlja mednarodno železniškem prometu za vozni red združenje evropskih železni- 2009/2010, ki bo začel veljati 13. ških prevoznikov in stori- decembra letos. tvenih podjetij, ločeno za Konferenca za potniški promet potniški in tovorni promet. FTE B1 je ena od faz usklajeva- Poslovodna uprava FTE za nja elementov ponudbe v evrop- železniški potniški promet Generalni sekretar FTE Peter Jäggy skem mednarodnem železniškem so švicarske, za tovorni pro- potniškem prometu za naslednji met pa češke železnice. Poslovodna uprava za omenje- čale, da so tudi letos delegate iz vozni red. Sestanki na konferenci no konferenco so Švicarske žele- številnih evropskih držav povabili so potekali po skupinah Route znice, ki vodijo in koordinirajo v Ljubljano. »Zelo smo zadovoljni managementa (ROME). Slovenske ponudbe za naslednji vozni red delo na konferenci. Osrednja lega z delovnimi razmerami v Ljubljani. železnice so članice ROME ne bi bistveno spreminjali in je Slovenije v Evropi in zanimivost Delo na konferenci poteka v sku- 3.9.(smer Madžarska–Italija), 5.3. večje spremembe realno pričako- ter gostoljubnost Ljubljane so pinah po posameznih prometnih (smer Srbija-Švica ), 7.5. (Srbija– vati šele decembra 2010. Švicarje že šestič zapored prepri- smereh oziroma vlakih,« je pove- dal generalni sekretar FTE gospod Peter Jäggy. Tako predstavniki Slovenskih železnic na primer sodelujejo v skupinah, v katerih potekajo usklajevanja, poveza- na z vlaki na relacijah Beograd- München, Budimpešta-Benetke, Ljubljana-Grčija in Beograd- Zürich. Naloga konference FTE je, da koncept ponudbe, ki so ga prej predložile skupine Route mana- gementa (ROME), njeni udeležen- ci uskladijo in oblikujejo v opti- malno ponudbo mednarodnih potniških vlakov na evropskem prometnem prostoru. Cilj vseh dejavnosti je seveda čim bolje upoštevati potrebe trga, obenem pa optimalno uskladiti voznore- dne sisteme med posameznimi železnicami, skrajšati zadrževanje vlakov na mejah ter zagotoviti racionalne sestave vlakov, ki bodo ustrezale segmentom potnikov na Konferenca Forum Train Europe je potekala v Hotelu Union v Ljubljani. prevozni poti posameznih vlakov. Revija Slovenskih železnic januar 2009 9

Aktualno Marino Fakin

Uspešna predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas

Na Gospodarskem razstavišču v šnji dopust, je bil sejem Turizem Ljubljani je od 22. do 25. januarja in prosti čas pravšnji naslov, kjer potekal sejem Turizem in prosti ste lahko zbrali veliko zamisli za čas, kjer si je bilo mogoče ogledati kakovostno preživljanje prostega ponudbo svetovnih turističnih kra- časa in si ogledali predstavitve jev in celotno slovensko turistično slovenskih turističnih ponudb in ponudbo. Letošnji sejem je bil svetovnih turističnih ciljev. Na raz- namenjen kakovostnemu preži- stavnem prostoru Slovenskih žele- vljanju prostega časa. Na sejmu so znic so obiskovalci lahko dobili se predstavile tudi Slovenske žele- informacije o ponudbah za poto- znice s ponudbami in storitvami v vanje z vlakom po Sloveniji in v potniškem prometu. tujino. Za naše ponudbe so se Če ste želeli izvedeti, kako najbo- zanimali tako mladi, odrasli kot lje izrabiti dragoceni prosti čas, starejši. Naši prodajni predstavniki kako in kje lahko preživite leto- so jim z veseljem svetovali. Miloš Rovšnik, Urška Bajec in Jožica Prah.

Dvajsetletnica sindikata strojevodij Slovenije

Sindikat strojevodij Slovenije je ralni direktor Slovenskih železnic rem so sodelovali znani glasbe- 31. januarja praznoval 20-letnico Tomaž Schara, namestnik general- ni gostje, kurenti in plesalci s svojega delovanja. V kongresnem nega direktorja Branko Omerzu, štajerskim tradicionalnim plesom centru Grand hotela Bernardin pomočnik generalnega direktorja z maskami. Prireditev sta pove- v Portorožu je potekala svečana Igor Hauptman, delavski direktor zovala Jernej Kuntner in Alenka FOTO: Miško Kranjec akademija, ki so se je udeležili Albert Pavlič in drugi gostje. Tetičkovič, ki sta vodenje popestri- člani sindikata strojevodij, pred- Več kakor tisoč tristo udeležencev la z igranimi skeči. stavniki slovenskih in mednaro- je z zanimanjem spremljalo bogat Generalni direktor Slovenskih žele- dnih sindikatov strojevodij, gene- kulturno zabavni program, v kate- znic Tomaž Schara je članom sin-

Predsednik Sindikata strojevodij Slovenije Zlatko Ratej. dikata čestital ob 20-letnici delo- vanja sindikata. V svojem govoru je omenil nove razmere na žele- zniškem trgu in deregulacijo trga, ki pred Slovenske železnice posta- vlja nove izzive, iz katerih bodo prišle še bolj okrepljene. Poudaril je, da je pomembno, da še naprej ohranimo dobro sodelovanje in s skupnimi močmi ustvarjamo še boljše ter konkurenčne storitve za FOTO: Miško Kranjec naše stranke, potnike in poslovne Več kakor tisoč tristo udeležencev v kongresnem centru Grand hotela Bernardin v Portorožu. partnerje. 10

Aktualno Franc Zemljič

Postajališča v primestnem prometu po meri potnika Slovenske železnice si v skladu z hitreje ustavljajo in speljujejo na klopi, košev za smeti, aparatov SOS, ti informacijski elektronski portal usmeritvijo, postati nosilec javnega postajališčih. sistema video nadzora in druge – sistem za druge informacije v potniškega prometa, prizadevajo, Temeljni del oziroma pogoj za opreme. Dostop na postajališče na železniškem potniškem prometu, da bi izboljšale potniške storitve na vzpostavitev varnega postajališča enotirnih progah je zaradi varnosti na primer možnosti prestopanja, območju Ljubljane in primestnih je peronska infrastruktura, v kate- potnikov treba z obeh strani omo- vozni redi, zamude vlakov …, in občin, iz katerih se v prestolnico ro sodijo peroni, dohodne poti, gočiti skozi podhod. Obenem pa je povezavo v internet. Za takšne vozi največ potnikov. Zato so se podhod, dvigalo, talne označbe treba upoštevati morebitne načrte naprave pa je najbolje zagotoviti odločile urediti obstoječa postaja- (meja gibanja oseb na peronu - za gradnjo drugega tira in peron je video nadzor, s katerim se zmanjša lišča ter uvesti nova in tako potni- varnostni rumeni pas na peronu treba umestiti na tisto stran, da bo vandalizem na napravah. kom ponuditi dodatne možnosti po vsej dolžini ob robu), signalne med obema tiroma. Možnost potovanja brez pre- hitrega in udobnega prevoza z oznake (signalna oznaka mesto H kakovosti prevoznih storitev stopanja je v ljubljanskem vozlišču vlakom v središče Ljubljane. ustavitve). Peron na postajališču sodi tudi sistem obveščanja nekoliko teže izvedljiva, ker so proge Na postajališčih, na katerih na mora imeti tudi zavetišče za potni- potnikov, to so informacije o različno opremljene za vožnjo ele- vlake vstopa največ potnikov, že ke, koš za odpadke, klopi, vitrino prihodih vlakov, zamudah vlakov, ktromotornih vlakov in ker mora- nameščamo kioske, v katerih so za vozni red … dolžini vlakov, opozorila za vožnjo jo vlaki obračati smer vožnje na naprodaj tudi vozovnice za vse Za popolno varnost potnikov mora tovornega vlaka mimo postajali- postaji Ljubljana. Potovanje brez naše proge. Naslednji korak bo biti peronska infrastruktura ustre- šča idr., z zvočnimi ozvočenje in prestopanja je lažje izvedljivo v namestitev nadstreškov, najprej znih dimenzij in na ustreznem slikovnimi obvestili na prikazoval- obeh smereh na progi Litija–Kranj na postajališčih na ljubljanskem položaju oziroma legi. Minimalna nikih. Obveščanje po zvočniku in in Litija–Borovnica. Tam, kjer je območju, postopno, do leta 2013, dimenzija dolžine perona na na prikazovalniku je nujno tudi treba zagotoviti prestop potnikov pa na vseh postajališčih v Sloveniji. postajališču je dolžina najkrajšega zaradi oseb s posebnimi potreba- ali kjer morajo vlaki zamenjati smer Pilotna postavitev nadstreškov vlaka, ki vozi na progi oziroma bo mi - slepih in gluhi. Velikost, barva vožnje, je treba zagotoviti taktni na postajališčih Ljubljana, Tivoli, vozil in ustavljal na postajališču. in moč svetlobe napisov na prika- vozni red. Pri taktnem voznem redu Litostroj, Stegne, Vodmat, Brinje, Priporočljivo je načrtovati nekoliko zovalnikih morajo biti ustrezne in si časi odhoda z večjih prestopnih Ježica in Medno je predvidena v daljše perone. Najbolj ustrezna standardizirane, jakost zvoka pa se točk, na primer s postaje Ljubljana, prvi polovici leta 2009. rešitev položaja oziroma lege pero- mora samodejno prilagajati hrupu sledijo v periodičnih presledkih. Tako bodo dane možnosti za na na postajališču dvotirne proge na postajališču. Zato je smiselno, da veljajo uvedbo primestnega potniškega je otočni peron med obema tiro- Dolžina nadstreška mora biti vozovnice v daljinskem prometu prometa. Slovenske železnice so ma, dostop na njega pa mora biti prilagojena dolžini vlakov in šte- za potovanje do vseh postaj in se zato z Mestno občino Ljubljana izveden skozi podhod (tudi dostop vilu potnikov. Če je nadstrešek postajališč v ljubljanskem vozlišču. dogovorile o sodelovanju pri reše- na postajališče z dvema peronoma zelo kratek in na prikazovalnikih Cena vozovnice bi bila enaka, ne vanju skupnih odprtih vprašanj. na zunanji strani tirov je zaradi ni informacije o dolžini prihajajo- glede na to, do katere postaje v Med njimi je tudi uvedba skupne varnosti potnikov treba omogočiti čega vlaka, bodo potniki vstopali vozlišču potnik potuje. Ugodnost enotne mestne vozovnice, s katero skozi podhod). Obenem umestitev in izstopali predvsem skozi vrata za potnika je v tem, da mu ni se bo mogoče voziti tako z avto- perona na postajališču z enim vlaka, ki so bliže nadstrešku (zlasti treba »podaljševati potovanja« in busi kot z vlaki. Nova postajališča peronom olajša organizacijo ob slabem vremenu), zaradi česar dokupiti dodatne vozovnice za bodo projektirana v skladu z ustre- vožnje vlakov glede na postajali- bo imel vlak daljši postanek na potovanje znotraj vozlišča. znimi evropskimi standardi, peroni šče z dvema peronoma na zunanji postajališču in zamude. Če bomo potnikom ponudili bodo višji od dosedanjih ter bodo strani obeh tirov pri vožnjah potni- Povezanost železniškega prime- takšno infrastrukturo in storitve, omogočali nemoteno vstopanje in ških vlakov: stnega prometa in mestnega se jih bo večje število odločilo izstopanje tudi starejšim osebam • pri obojestranskem prometu avtobusnega prometa omogoča- za železniški prevoz in manj za in osebam na invalidskih vozičkih. (vožnja vlakov po obeh tirih v jo postajališča javnega prevoza alternativne storitve v cestnem pri- Potnikom je treba ponuditi kako- obeh smereh), - železniška in avtobusna -, zato mestnem in mestnem prometu ali vostne rešitve. Te naj upošte- • ob zaporah prog po nepravem mora biti dostop do postajališč prevoz z osebnim vozilom. vajo vrsto kriterijev: dostopnost tiru (sosednji oziroma drugi tir, ustrezno urejen. V bližini žele- postajališč, pogostost storitev in ki je stalno namenjen za potni- zniških postaj oziroma postajališč Priporočljiva literatura: 1. Ljubo Žerak: Funkcionalno ovirani udele- vlakov, taktni vozni red, sistem ke ene smeri); potniki so vajeni na obrobju mesta je treba ure- ženci v železniškem prometu, 8. Slovenski P+R – parkiraj in pelji, možnost na stalno smer vožnje vlakov diti parkirišče za potnike, ki se kongres o cestah in prometu, Portorož, potovanja brez prestopanja, in kljub zvočnim napovedi in pripeljejo z osebnim avtomobi- 2006. 2. Damijan Žagavec: Peronska infrastruktu- nakup vozovnic v predprodaji, pisnim naznanilom prihaja do lom in nato prestopajo na vlak. Z ra v vlogi zagotavljanja prometne varnosti, cena prevoza in druge. Gradnja situacije, da se potniki zapeljejo uveljavitvijo integralnega taktnega 9. Slovenski kongres o cestah in prometu, številnih novih postajališč na lju- v nasprotno smer, voznega reda, ki združuje železni- Portorož, 2008. 3. Miran Pirnar: Tehnično tehnološki para- bljanskem območju bo občutno • v primestnem prometu (na ški in cestni javni prevoz, bomo metri javnega železniškega primestnega vplivala na propustnost prog primer vožnja vlaka na relaciji potnikom lahko ponudili še bolj prometa, 9. Slovenski kongres o cestah in prometu, Portorož, 2008. na odsekih, kjer bodo zgrajena. Ljubljana–Ljubljana Dolgi Most kakovostno storitev. 4. Pravilnik o opremljenosti železniških Vozni časi potniških vlakov se in vrnitev v Ljubljano). Avtomat za prodajo vozovnic postaj in postajališč: Uradni list RS št. bodo podaljšali glede na tre- Z gradnjo samo enega perona je na razpolago potnikom 24 ur 53/2002. 5. Priročnik o celostni grafični podobi II nutne vozne čase. Rešitev bi bile nastanejo prihranki tudi pri stroških na dan in vse dni v tednu. Poleg (za objekte in vozila): Uradne objave (URO) nove potniške garniture, ki lahko za nabavo nadstreškov, zvočnikov, avtomata je mogoče namesti- Slovenskih železnic, 2002. Revija Slovenskih železnic januar 2009 11

Aktualno Marino Fakin FOTO: Miško Kranjec

Obnova mariborske železniške postaje

Sedanja železniška postaja Maribor ku del. Druga faza je vključevala ureditev meteorne kanalizacije, je bil zgrajena med letoma 1955 obnovo zunanjosti postaje, in sicer ureditev peronskega nadstreška in 1957, na kraju med vojno poru- sanacijo celotne kamnite fasade, in ureditev grafičnega sistema za šene železniške postaje; ta je bila zamenjavo dotrajanega stavb- obveščanje potnikov na peronu vključno s pripravo projekta in zgrajena ob odprtju proge leta nega pohištva (okna in vrata), (piktogrami) … Druga faza je, izvedbo vseh javnih razpisov, tra- 1846. Večjih in celovitih adapta- jala eno leto. S prenovo je mesto cij od takrat ni bilo, opravljali so Maribor pridobilo urejen objekt, delna manjša vzdrževalna dela. za potnike pa je pomemben tudi Leta 2006 in 2007 so bile obno- urejen peronski del s piktogrami vljene peronske strehe in stre- za obveščanje. Država, kot lastni- ha celotnega objekta (prva faza). ca javne železniške infrastrukture, Obnova postaje Maribor poteka pa je s to investicijo vplivala tudi v sodelovanju s spomeniškim var- na stroške vzdrževanja, saj bodo stvom. Ob delavnikih na maribor- ti v prihodnje manjši, na primer ski postaji povprečno vstopi na manjši bodo stroški energije – vlake in izstopi z njih okrog 6100 ogrevanja. Strošek investicije 1. potnikov na dan. Med prenovo so faze je bil približno 1,3 milijona vlaki vozili nemoteno. evrov; strošek investicije 2. faze pa Druga faza obnova mariborske približno 2,3 milijona evrov. železniške postaje je bila končana Izvedba 3. faze je časovno odvi- decembra lani. Trenutno potekajo sna od odobrenih proračunskih kakovostni pregledi po zaključ- sredstev, za katera so odgovorni na direkciji za investicije v javno železniško infrastrukturo. Tretja faza obnove postaje Maribor bi lahko stekla po zagotovitvi vseh potrebnih sredstev. Dela pa bi nato trajala predvidoma dve leti. Tretja faza vključuje ureditev oko- lice, zamenjavo vseh napeljav v notranjosti postaje in ureditev jav- nega osrednjega prostora v notra- njosti za potnike. Ocenjujemo, da bi za izvedbo del tretje faze bi potrebovali približno tri milijone evrov. Potniki bi po tretji fazi, z vsebinsko in programsko preno- vo, pridobili boljšo ponudbo na postaji, tako gostinskih kot drugih spremljajočih dejavnosti v prevozu. Pridobili bi tudi posodobljeni osre- dnji del postaje, ki bi bil bolj funk- cionalen in bi z arhitekturno rešitvi- jo omogočal lažji prehod od vhoda na postajo do izhoda na postajne tire. S tem bi pridobili tudi višjo raven poslovnih prostorov. 12

Aktualno dr. Josip Orbanić

Januar – maj 2008

Celotno gradbišče je bilo ograjeno. Priprava na gradnjo Emonike Reklamni pano na ograji. Lani so potekala rušilna dela na potniški postaji Ljubljana, kjer bo nastal nov poslovno-potniški center Emonika. Sredi januarja so gradbišče ogradili vzdolž Trga OF, Slovenske, Dunajske in Vilharjeve ceste ter na ograjo namestili številne reklamne panoje. Hkrati so potekale arheološke raziskave in pripravljalna dela. Slednja so zajemala odstranitev tirov, črpališča za gorivo in drugega na postaji. Rušenja stavb so se lotili septembra, potem ko so pridobili gradbeno dovoljenje. Šestnajstega septembra je bila začetna slovesnost, na kateri so simbolično sneli tri strešnike z objekta pri pošti. Dela so bila najbolj intenzivna v drugi polovici septembra, oktobra in novembra, ko je nazadnje bil porušen objekt pošte.

Prve tri strešnike so 16. septembra 2008 sneli generalni Junij – avgust 2008 direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara, župan Ljubljane Zoran Janković in generalni direktor Emonike Pogled pred rušenjem. Csaba Toth. Arheološka izkopavanja.

Gradnja novega tira na severni strani postaje.

Pogled z Vilharjeve pred Azbest je odstranjen in lepo zložen. rušenjem.

Očiščen prostor proti Trgu OF in Slovenski cesti Revija Slovenskih železnic januar 2009 13

Aktualno

September 2008 Oktober 2008 November – december 2008

Na strešnike so se tudi podpisali.

Očiščena stran proti Vilharjevi.

Remiza je že delno porušena.

Tukaj so bili prej tiri. Objektov okrog vodnega stolpa ni več.

Poštno poslopje in sosednja stavba pred rušenjem.

Priprave na rušenje poštnega poslopja.

Rušenje so izvajali močni gradbeni stroji.

Gradbiščna tabla za odstranjevanje objektov.

Zadnji ostanki remize.

Rušenje se je začelo tudi na drugi strani Rušenje poštnega poslopja. proti Vilharjevi.

Pogled na gradbišče po odstranitvi objektov.

Remiza še stoji. Stroji na delu. 14

Aktualno Marino Fakin

FOTO: Miško Kranjec Zadovoljni godbeniki in občinstvo v Radečah. Godba Slovenskih železnic navdušila občinstvo v Radečah

Godba Slovenskih železnic je zago- Verlič, nekdanji državni sekretar tovo ena najboljših v Sloveniji. Kjer in poslanec v državnem zboru, koli nastopijo, privabijo na svoje Ivan Grill, poslanec v državnem koncerte veliko število obiskoval- zboru, Dušan Žičkar, direktor cev iz vse Slovenije. Tako je bilo SŽ–Centralne delavnice, Janko FOTO: Miško Kranjec tudi na Miklavževem in božično- Pavlič, direktor SŽ PE Vodenje novoletnih koncertih, decembra prometa in Matjaž Mesec, pred- in januarja v Laškem, Zidanem stavnik Luke Koper. Mostu, Sevnici in Radečah. Godba Slovenskih železnic se Tretjega januarja je Godba letos skupaj s čedalje bolj prilju- Slovenskih železnic, skupaj s bljeno in priznano pevko Nuško pevskim triom Eroika in Nuško Drašček odpravlja na turnejo po Drašček, nastopila v Radečah Združenih državah Amerike in in ponovno napolnila dvorano. Kanadi, in sicer od 19. junija Koncerta v Radečah so se ude- do 6. julija. V ZDA bodo imeli Kanadska posadka. V sredini je legendarna pevka Maria Ahačič Pollak. Na njeni levi ležili številni gostje in poslov- več nastopov za slovenske izse- je Richard Martin Nielsen, prvi sekretar kanadske ambasade. Prvi z desne je mag. ni partnerji Slovenskih železnic, ljence ob slovenskih dnevih v Igor Zajec, častni kanadski konzul v Sloveniji. predstavniki širšega družbeno- Clevelandu, Pittsburghu in New političnega in lokalnega prostora, Yorku. V Washingtonu, kjer bo predstavniki kanadske ambasade slovensko veleposlaništvo pri- ter vodstveni in vodilni delavci pravilo srečanje slovenskih in

Slovenskih železnic, med drugi- ameriških parlamentarcev, bo FOTO: Miško Kranjec mi Richard Martin Nielsen, prvi Godba nastopila pred ameri- sekretar kanadske ambasade, škim Kongresom ali Belo hišo. V odgovoren za politične in splošne Kanadi, v Ottawi, bodo nastopili zadeve za Slovenijo in Madžarsko pred kanadskim parlamentom, z dvema sodelavcema, mag. Igor v Windsorju na mestni paradi Zajec, častni kanadski konzul v ter v Cambridgeu in Boltonu na Sloveniji, Tomaž Schara, gene- praznovanju slovenskega dneva. ralni direktor Slovenskih žele- Umetniško dogajanje na odru znic s soprogo, Maria Ahačič bo spremljala legendarna pevka Pollak, Robert Časar, predsednik Maria Ahačič Pollak. Predsednik uprave Luke Koper s sopro- Godbe Albert Pavlič in odgovorni go, Medeja Lončar, direktorica urednik informativnega progra- Uspešen zaključek koncerta v Radečah. Nuška Drašček in Franc Lipovšek. Siemensa Slovenija, Matjaž Han, ma na TV Slovenija Rajko Gerič župan občine Radeče in posla- sta se dogovorila, da bo televizija nec v državnem zboru, dr. Peter turnejo medijsko pokrila.

Možnosti za sponzoriranje turneje FOTO: Miško Kranjec v ZDA in Kanadi Godbeniki Slovenskih železnic že nekaj časa dejavno pridobivajo donatorska sredstva za zahteven projekt turneje po Združenih drža- vah Amerike in Kanadi. Vse informacije lahko dobite na naslovu: Kulturno društvo Godba Slovenskih železnic Stični osebi: Z desne: predsednik Godbe Slovenskih železnic in delavski direktor Albert Pavlič s Albert Pavlič, predsednik godbe, tel. 01 29 14 005 soprogo, generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara s soprogo, Branko Celinšek, 01 29 14 006 predsednik uprave Luke Koper Robert Časar s soprogo in direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar. Revija Slovenskih železnic januar 2009 15

Poslovni dosežki Obseg dela evropskih Potniški promet železnic Januar-november 2008/2007 Slovenskih železnic

Vir: Statistika Slovenskih železnic - UIC Oktober 2008 - ocena za mednarodni promet

Tovorni promet Slovenskih železnic 16

Intervju Robert Zakrajšek Samo dobra dejanja naredijo človeka srečnega

Drače su me bole, na golu kamenu, i sam siv, gledao sam otiske svojih nogu, i suza što prale su krv …

Po trnju sem hodil, po golem kamenju, tudi sam siv, gledal sem odtise svojih nog, in solz, ki so prale kri … Vladimir Vekić

Pesem Drače su me bole ozi- začetkom druge svetovne vojne opravljal naloge šefa postaje v kjer pa sem spet prišel v kon- roma Po trnju sem hodil je sem se učil za kovača na otoku Rogatcu, v pokoj pa sem odšel flikt s tedanjo oblastjo, češ da morda najlepša uvodna presta- Pelješcu, vendar uka nisem kon- konec leta 1985. širim nacionalizem, ker smo na vitev našega današnjega gosta, čal zaradi začetka vojne. Med sestanku obravnavali enakoprav- Vladimirja Vekića, ki jo je tudi vojno, potem ko sem prebolel Kako pa ste pravzaprav pri- nost jezikov v Jugoslaviji. Sledilo napisal. Pot, ki jo je kot otrok trebušni tifus, me je pot vodila šli v Slovenijo? je povabilo na postajo milice in mladenič prehodil, ko mu ni marsikam, nazadnje sem pri- To je pa dolga zgodba. Vse sku- in ovadba sodniku, kar takrat bilo prav nič podarjenega in je stal v Rumi, kjer sem se učil paj se je začelo že leta 1950, in ni bila ravno nedolžna stvar. v življenju izkusil marsikaj, pre- pletilsko–predilniškega poklica, to vse zaradi nesrečne koruze. Vendar pa me je k sreči sodnik den je našel tisto pravo pot, je 8. septembra 1944 pa sem se Da, prav si slišal, koruze! Takrat dobro poznal, in je takoj vedel, v teh kratkih, a globokih verzih pridružil partizanom, tako da sem delal na postaji Šid. V tistih da na sestanku ni moglo biti nič opisana v popolnosti. Upam, da je šolanje zastalo. Bil sem tudi časih je bilo v navadi, da so spornega. Obtožnico je prepro- moj prevod v slovenski jezik ni ranjen, še danes nosim drob- člani Zveze komunistov delali sto strgal, priporočil pa mi je, zmanjšal teže povedanih besed. ce mine. Po vojni sem hotel udarniške akcije. In na vrsti je naj raje zamenjam kraj službo- Vladimir bo zagotovo razumel, nadaljevati šolanje, vendar pa bilo spravilo koruze. Vsak član vanja, ker tu ne bom nikoli imel zakaj sem jo prevedel, saj je bilo je pomanjkanje surovin oteži- naj bi se akcije udeležil sam, pravega miru. Pri vas pa so bile podobnih življenjskih zgodb in lo proizvodnjo, tako da sem v s sabo pa naj bi pripeljal še ravno v tistem času potrebe po poti tudi med našimi ljudmi tistem trenutku sprejel odločitev pomoč. Vendar pa sem tisti dan delavcih – in tukaj sem. veliko in marsikdo od starejših se in zamenjal poklic. In pristal na imel nočno službo na postaji in bo našel v tej pesmi, na tej poti. železnici. sem bil tako upravičeno odso- Ko človek sliši to vašo zgod- Z gospodom Vladimirjem sva se ten. Med drugim članstvom pa bo, nekako laže razume srečala na res lep dan, ki je prav Verjetno ste v vaši dolgi to ni bilo razumljeno tako in na verze iz pesmi Drače su me spodbujal ustvarjalnost, ambient karieri zamenjali kar nekaj naslednjem sestanku so uprizo- bole. Pa vendar verjamem, starega dela Celja pa je vse to še delovnih mest. rili pravcati proces, na katerem da je bilo v vašem življenju dodatno polepšal. Spoštovani Seveda. Ko sem prišel na žele- nisem imel možnosti zagovora. tudi kaj bolj veselega. bralci - Vladimir Vekić. znico, sem najprej naredil sre- To je bil povod za moj izstop iz Seveda, seveda, brez skrbi. dnjo ekonomsko, nato pa še ZK. Takoj naslednji dan sem bil Povedal bom dve zgodbi, eno iz Gospod Vladimir, povejte prometno–tehnično in višjo pro- premeščen v postajo Ðaletovci, mladosti in drugo iz časa službo- kaj o sebi. metno šolo. Delal sem kar na 36 ki je bila, lahko uganete, v pri- vanja. Ko sem se še učil za kova- Pozdravljeni. Sem Vladimir Vekić, postajah na več delovnih mestih, merjavi s Šidom dobesedno ča na otoku Pelješcu pri mojstru rojen sem v vasi Kozica, v srednji od telegrafista do prometnika bogu za hrbtom. Po več seli- Bariši Hajduku, sva vedno odšla Dalmaciji, 2. januarja 1925. Pred in šefa postaje. Nazadnje sem tvah sem pristal v postaji Bjelina, prodajat najine izdelke. Ko pa se Revija Slovenskih železnic januar 2009 17

Kadri

danes spomnim, kako je bilo to ponaredil mrliške liste. In potem predčasno odpravil proti postaji čez Saharo), zbirko kratke proze videti, se vedno na glas zasme- smo krsto s ”pokojnikom”, to je Šabac. Naproti pa je iz smeri Kaj bi ti govoril, Ivan in roman jim, pa čeprav je tega že vrsto pošteno količino mesa, poslali Šabca prihajal nabiralni vlak, s Mala Ana. Nekoč sem objavljal let. Mojster Bariša je namreč z vlakom na postajo Reka, kjer katerim bi se v Petovači morala tudi v reviji Nova proga, kar se imel mulo. In potem je nanjo ga je pričakala užaloščena in križati. Napako so k sreči opazili starejši bralci morda spomni- zložil stvari, jih opasal še čez objokana ”vdova”, naši ljudje pa delavci, ki so delali ob progi - za jo. Sodelujem tudi na srečanjih sebe in se nekako skobacal na so ji ”nesebično” pomagali pri hribom so videli dva dima, ki se pesnikov in pisateljev, ki so pri- tisto nesrečno mulo, jaz pa sem dostavi krste na dom. Če bi nas približujeta drug k drugemu - in seljeni iz tujine in ustvarjajo v korakal poleg njega. Od daleč dobili … vlaka pravočasno ustavili. Kot Sloveniji, v svojem jeziku. Na sva bila videti kot Don Kihot rečeno, brez posledic. teh srečanjih sodeluje kar nekaj in njegov zvesti Sančo Pansa. Pa ste imeli med svojim železničarjev, ki so še v aktivni Verjetno bi se še Servantes službovanjem tudi kakšne Zanimivo. Kaj pa počnete službi. Srečanja so res simbol nasmejal do solz, ko bi svojo neprijetnosti v obliki izre- danes, ko ste v zasluženem multikulturnosti, saj udeleženci knjižno mojstrovino prepoznal v dnih dogodkov? pokoju? prihajajo z vseh koncev sveta. naju dveh. Moram reči, da sem bil navzoč No, v pokoju sem že kar lepo Najboljša dela pa so nato obja- Druga pa se zgodila med služ- kar pri 31 izrednih dogodkih, število let. Počel sem že marsi- vljena v reviji Paralele. Do sedaj bovanjem na postaji Ðaletovci. ampak k sreči nikoli nisem bil kaj, med drugim sem bil pred- je bilo že 30 srečanj. V tistih časih je bila velika kriza z kriv. Spomnim se dogodka, ki sednik Zveze borcev v Rogatcu, oskrbovanjem z mesom. Pa smo se je pripetil 4. februarja 1961 v član društva prijateljev Rogatca, Bila sva, verjamem, zelo iznašli inovativen način za dosta- postaji Petovača in ki na srečo ni predsednik kulturnega dru- izčrpna. Povejte bralcem še vo oziroma tihotapljenje mesa imel posledic. Tam se proga loči štva do leta 1993, član društva kakšno spodbudno misel na Reko (kar pa niti ni čudno, za postajo Bogatič (na Drini). Tja muzeja na prostem v Rogatcu in za konec. saj smo na tej postaji službo- je vsak dan vozil mešani potni- vodnik ter oskrbovalec muzeja. Samo dobra dejanja naredijo vali sami ”odpadniki – kazenski ško–tovorni vlak. Ko se je vračal Predvsem pa se ukvarjam s svojo človeka srečnega. Vse drugo so bataljon”). Torej – najprej smo iz Bogatiča, bi v Petovači moral veliko ljubeznijo, ki me spre- samo približki sreče. izbrali primeren potniški vlak. vzeti 20 vagonov za Šabac. mlja še iz mladosti – prozo in Nato smo potrebovali ”pokojni- Vlakovodja, pisal se je Brkić, ni poezijo. Do sedaj sem izdal dve Gospod Vladimir, hvala za ka”, kar ni bilo težko, saj nam je hotel narediti premika in je vlak pesniški zbirki, in sicer Pjesme zanimive zgodbe. lokalni zdravnik priredil oziroma samovoljno, brez moje vednosti, (Pesmi) in Put kroz Saharu (Pot Hvala tudi tebi in bralcem.

Železničarji tudi na snegu stabilni

Sobotno jutro, 17. januar- ja. Sprva so napovedovali zelo slabo vreme, vendar smo lahko ugotovili, da se tudi vremeno- slovci kdaj zmotijo. Vreme je bilo na srečo na naši strani. Tega dne smo se Celjani, člani sindikata železniškega prometa Slovenije, sindikata strojevodij Slovenije, sindikata vzdrževalcev Slovenskih železnic in sindikata vozovnih preglednikov Slovenije, že drugo leto zapored odpra- vili na enodnevni smučarski izlet. V Mokrine na avstrijskem Koroškem, mnogim bolj znane kot Nassfeld, ki jih je narava obdarila z debelo snežno odejo, na, saj nas sicer druži le služba, nepričakovana zapora«, »kretni- in prijetno rekreativno utrujena se je odpravilo 38 rekreativcev, njen ritem in tegobe. Na izle- ca ne da kontrole«. To je lep na koncu dneva. Z veseljem se nekaj začetnikov in kakšen bolj tu smo se izognili suhoparnim, dokaz, da se znamo tudi družiti, bomo še odpravili skupaj na vešč smučanja. strogim službenim stavkom, kot veseliti in najti skupni jezik tako kakšen izlet in morda še koga Velika udeležba potrjuje željo so: »zapornice v km pokvarjene- v službi kot tudi na izletu. privabili, da se nam pridruži. in prepričanje, da so skupna odprte«, »gremo naredit zavoro Dan je bil čudovit, proge odlič- druženja dobrodošla in potreb- pri vlaku«, »med postajama je ne in dolge, družba pa vesela Matjaž Skutnik in Zlatko Lojen 18

Kadri dr. Zdravko Lavrič Nevroza ovira polno udejstvovanje in uživanje življenja

Nevroze so velik problem zahodne bolečih travmatičnih izkušenj iz civilizacije, saj so vir številnih dru- preteklosti. gih duševnih in psihosomatskih Doktor Sanja Rozman pravi, da težav ter bolezni. Nekateri avtorji nevroza ni duševna bolezen, tem- navajajo podatek, da v zahodnem več poseben način osiromašenja svetu trpi zaradi nevroze že okrog človekove osebnosti, do katere 60 odstotkov prebivalcev. Pomoč pride zaradi obrambe pred gro- v svojih težavah jih išče le okrog zečo primarno tesnobo. Posledici 10 odstotkov. Drugi to blažijo nevroze sta omejenost mišljenja sami na najrazličnejše načine (npr. in vedenja, ker nevrotik ni notra- z alkoholom, posedanjem pred nje svoboden, da bi bil navzven v TV, s prenajedanjem, drogo, brez- življenju on sam to, kar v resnici ciljnim pohajkovanjem, ipd.). je. Nezmožen je sprejeti sebe s Nevrotične motnje povzročajo pozitivnim in negativnim delom nenormalno vedenje in reakci- svoje osebnosti. Z drugimi bese- je, zaradi česar prihaja nevrotik dami to pomeni, da želi biti nekaj pogosto tudi v spore in nespora- drugega, kot to, kar v resnici je, zume z ljudmi, s katerimi živi in oziroma, da sprejema samo en dela. Posledice sporov se odraža- del – pozitivni del svoje osebno- jo v poglabljanju njegove tesno- sti. Negativni del svoje osebno- dela sebe. Ob tem pride do izraza ponotranji in ki mu daje sposob- be, nezadovoljstva, žalosti, jeze sti pa zanika, potlačuje, ga ne tudi njegova nesposobnost soo- nost vzpostavljanja in ohranjanja itd. ter posledično tudi v slabši sprejema. To pa je tisti del, ki od čanja s težavami in nezmožnost pomembnih intimnih odnosov delovni učinkovitosti in doseganju njega terja ogromno energije, kar razreševanja konfliktnih situacij. pozneje v odraslosti. Dejavniki osebnih in delovnih rezultatov. ga izčrpava in v njem povzro- Zaradi tega se stopnjujejo tudi odnosa in vzgoje pomembno ča notranje konflikte, doživljanje zapleti v medsebojnih odnosih, sodelujejo pri nastajanju nevroz. tako v družinskem krogu, kakor Otrok, ki ne odrašča v varnem, Kaj je nevroza? potrtosti, strahove in stisko, kar negativno vpliva na medsebojne tudi v delovnem okolju. Zanikani ljubečem in funkcionalnem dru- Najprej je treba poudariti, da odnose. in neželeni del posameznikove žinskem okolju, doživlja najra- nevroza ni isto kot nervoza. Kljub Bistvo nevroze so torej zlomlje- osebnosti prihaja do izraza zlasti zličnejše travme zapuščenosti in velikemu napredku znanosti na ne človeške moči, ki jih blokirajo v kritičnih situacijah v medse- zanemarjenosti, ki ga zaznamuje- področju védenja o naravi člo- nasprotujoči si vplivi v okolju (tako bojnih odnosih, takrat ko človek jo s temeljnim občutkom tesnobe, veka, zlasti na področju psiho- pretekli kakor sedanji dogodki) ali izgubi nadzor nad potlačenim ki ga v sebi pestuje kot nevrotični logije in medicine, še nimamo človekova lastna notranja naspro- nesprejetim delom samega sebe. konflikt. Posebno otroci staršev povsem enotnega pogleda oziro- tja in konflikti, ki sprožijo nezrelo Ljudje okoli njega hitro opazijo, alkoholikov odraščajo ob materi, ma definicije nevroze. Kljub temu vedenje in reakcije. Gre torej za da se v kritični situaciji njegovo ki ni v simbiotični povezanosti lahko rečemo, da je nevroza z človekovo nezmožnost obvla- vedenje tako močno spremeni, s svojim otrokom, ob kateri bi medicinskega vidika funkcional- dovanja duševnih nasprotij, kot kot da to ni več on sam, temveč lahko izživeli izpolnitev temeljnih na živčna bolezen, za katero ne posledico doživljanja neskladja nekdo drug. potreb po varnosti in ljubezni. najdemo organskih vzrokov za med zunanjo in notranjo resnič- Tak odnos pripelje do zavrtosti njene težave. Psihologija opre- nostjo doživljanja sebe, drugih in na področju razvoja življenjsko deljuje nevrozo kot posledico Izvori za nastanek nevroz sveta. In zaradi tega človek v sebi pomembnih teženj, kar lahko tudi motenega duševnega dogajanja Družina je prva najpomembnejša hudo trpi. vpliva na razvoj nevrotične struk- v človeku. Če povzamemo, lahko skupnost zdravega, funkcionalne- ture osebnosti. Seveda pa mora- rečemo, da je nervoza povezana ga in vsestranskega psihosocial- mo pri izvoru kvarnih dejavnikov z oviro, ki se pojavi v zunanjem Kdo je nevrotik? nega razvoja človekove osebno- razvoja poleg vzgojnih upoštevati svetu – v okolju, v katerem človek Nevrotik ni pripravljen na življenj- sti. Iz odnosa z materjo si otrok tudi druge, kot na primer telesne, živi. Nevrozo pa sprožijo notranje ske preizkušnje. Ne ve, kdo je, oblikuje podobo o sebi in drugem psihične, socialne in družbene. ovire oziroma konflikti, ki se poja- kaj hoče in kje naj išče rešitve ter podobo o svetu. V tem najz- vijo v človeku samem. Sčasoma za svoje težave. Zato je njegova godnejšem odnosu z materjo pri- se lahko začnejo tudi zunanje energija usmerjena predvsem v dobiva izkustvo lastne vrednosti. Različne vrste nevroz ovire spreminjati v sprožilne situ- zanikanje in potlačevanje temnih Ta odnos ga zaznamuje za vse Nevrotični konflikt občutka tesno- acije, ki v človeku sprožijo nevro- delov njegove osebnosti, po drugi nadaljnje življenje – je tisti vzorec be se pojavi v najrazličnejših situ- zo, zaradi pogostih negativnih in strani pa k poudarjanju idealnega ali model odnosov, ki ga otrok acijah, ki človeka ogrožajo in Revija Slovenskih železnic januar 2009 19

Kadri

dušijo. Človek ne ve, od kod se je pomembna. Poslužuje se manipu- nanj. Problem je v tem, da ni v Zdravljenje nevroz pojavila ta tesnoba. Namesto, da lacij, sile, zastraševanja, groženj stiku s seboj in s svojimi čustvi. Tu Znani švicarski zdravnik in psiho- bi se boril proti vzroku tesnobe, itd. Njegova predstava o sebi je, se spet dotikamo jedra odvisnosti log Carl Gustav Jung je označil se bori proti posledicam – to je da je močan, hraber, borben in od odnosov. nevrozo kot signal in sporočilo za proti občutku tesnobe. Vzroke za nepremagljiv. Vse, kar ruši nje- Nekateri »zdravijo« razdiralne človeka. Po njegovem je ni treba občutke ogroženosti, tesnobe in govo idealno predstavo o sebi, občutke notranje čustvene pra- zdraviti, ker nevroza zdravi nas. potrtosti išče v zunanjem svetu in ga silno ogroža. Vsako kritiko ali znine in občutke krivde, sramu, Kriza, ki jo človek doživlja, je tako druge krivi za to. Proti tem občut- neodobravanje doživlja kot napad sovraštva do sebe, osamljenosti in znamenje krhkega dela naše oseb- kom se bori z obrambnim vede- nanj in na njegovo osebnost. Do strahu s prenajedanjem. Nevrotik nosti in s tem priložnost za zdra- njem, ki se izraža kot značilna svojih bližnjih se vede kot da so čuti lakoto, zaradi česar začne vljenje tega ranljivega dela oseb- značajska lastnost posameznika njegova lastnina, ki mu pripa- prisilno jesti hrano v čedalje večjih nosti. Nevroza je ogledalo naše v določenih življenjskih situacijah. da. Njegov glavni problem je, da količinah (npr. čokolado, sladka- osebnosti, ki potrebuje zapolnitev Sanja Rozman opredeljuje tri ne more občutiti ljubezni, prija- rije ipd.), ki pa ga le začasno primanjkljaja in s tem zgraditev vrste nevrotikov, glede na vrsto teljstva, razumevanja, bogastva poteši. Temu lahko sledi obdo- trdne in funkcionalne osebnosti. V obrambnega mehanizma, ki ga topline in iskrenosti medsebojnih bje posta, najrazličnejših diet ali nasprotnem primeru se človek ne posameznik uporablja pri »pre- odnosov, kar je zelo pomembna abstinenca. Vendar ne za dolgo. more osebnostno razvijati in njego- magovanju« notranje praznine in vsebina kakovostnega življenja. Ko je notranja stiska prevelika vo nezadovoljstvo raste, s tem pa tesnobe, da bi iz zavesti izrinil Nevrotiku izoliranega tipa pa (abstinenčna kriza), se zgodba tudi težave v medsebojnih odnosih, belečo tesnobo in strah. je glavni obrambni mehanizem ponovi in začarani krog ujetosti v kakor tudi pri uspešnosti in učinko- Glavno obrambno orožje nevro- umik. V kritičnih trenutkih tesno- lastno zanko se poglobi. vitosti na delovnem mestu. tika podredljivega tipa je nemoč. be in nemoči se brani z begom Simptomi, v katerih se izražajo Ljudje, ki trpijo zaradi nevroze, so Po eni strani mu je zelo pomemb- in izolacijo. Otopel je za čustve- nevroze, so lahko zelo različni: običajno veliki porabniki pomirje- na vrednota ljubezen, za katero ne vzgibe in je odtujen celo od blage oblike depresije, prisil- val, kar jih lahko vodi celo v odvi- je bil kot otrok najbolj prikrajšan, samega sebe – svojega pravega ni simptomi, nevrotične stiske, snost. Po izključitvi vseh bolezni in s katero upa, da bo spreminjal bistva. V svoji nemoči želi biti histerično vedenje, socialne in je pri nevrotičnem človeku možna svet. Njegova velika potreba je samozadosten, zato se umika od družbene ter spolne težave, ki le psihoterapevtska obravnava, pri potreba po varnosti in ljubezni. ljudi in sveta. Beg in izolacija sta jih nekateri imenujejo tudi kot kateri vplivamo na človeka, da oza- Da bi se počutil varnega, mora obrambi pred življenjskimi teža- človekovo zavrtost, kot posledico vesti svoje realno stanje in nevtra- biti željan, priljubljen, sprejet, vami in konflikti, ki jih ni zmožen ponavljajočih neugodnih življenj- lizira določene obrambne meha- cenjen. Da bi to dosegel, pozabi reševati. Težava pa je, ker ne more skih izkušenj in z njimi povezane nizme, in sicer z namenom, da bi nase in na svoje potrebe, samo zbežati pred samim sabo. Kamor bojazni. Zaradi čustev bojazni pri- tako dosegli določene spremem- da je lahko požrtvovalen in razda- koli človek gre, povsod nosi sebe haja do odrinjanja zadovoljitve be v načinu doživljanja, mišljenja, jajoč za druge. Tako skuša živeti s seboj, s tem pa tudi vse svoje določenih pomembnih potreb in čustvovanja in vedenja. Zdravljenje skladno s pričakovanji drugih in težave. motivov, s čimer se potrdi izku- nevroz je dolgotrajen in zahteven izpolnjevati njihova pričakovanja šnja lastne neuspešnosti. proces, za kar je praviloma potreb- in potrebe. To ga vodi v velika raz- Glede na posameznikovo vedenje no več let intenzivnega in trdega očaranja v odnosih z drugimi, saj Ujetost v začaranem krogu in njegove reakcije v posameznih dela, ki zahteva od človeka resno njegova pretirana pozornost, lju- Obrambni mehanizmi so v naj- situacijah razlikujemo: situacijsko, odločitev in dejavno sodelovanje. bezen in požrtvovalnost ostanejo zgodnejšem obdobju otrokove- depresivno, poklicno, upoko- Žal pa vse preveč ljudi išče pomoč brez pričakovanega odziva. V tem ga življenja strategija preživetja, jensko, nezgodno, pričakovano, šele takrat, ko so posledice nevro- se že kažejo znaki odvisnosti od sčasoma pa povzročajo čedalje fobično, anksiozno, seksualno tičnih motenj že resno ogrozile odnosov, saj je nevrotik tega tipa večjo odtujenost od samega sebe, in razne druge vrste nevroz. Za partnersko in družinsko življenje v veliki meri odvisen od potr- drugih in od sveta. Zaradi lažnih nekatere so značilna na primer ali so nastale že hude težave v jevanja drugih ljudi, njihovega odnosov, v katerih živi, je nevrotik čustva žalosti, potrtosti in obupa, medsebojnih odnosih na delov- priznanja, odobravanja, ljubezni nezadovoljen in nesrečen. Da bi za druge strahu, tesnobe, pla- nem mestu. Samo v ustreznem in občudovanja. zmanjšal notranje nezadovoljstvo, hosti ipd. Ta občutja pa vplivajo psihoterapevtskem programu, Nevrotik agresivnega tipa se brani stisko in nemoč, se zateka v nove predvsem na funkcijske motnje kakor je dejal dr. Janez Rugelj, s sovražnostjo. Zanj je svet poln psihološke »rešitve«. Nekateri se v delovanju nekaterih organov lahko nevrotik nadomesti primanj- sovražnikov in življenje ena sama zatekajo v sanjarjenje, s kate- ali celotnih organskih sistemov, kljaje, si zaceli travme in stopi na borba, zato želi biti močnejši od rim želijo realnost prikrojiti svo- ki se kažejo na primer v boleči- pot samouresničevanja. drugih in jim vladati. Njemu je jim željam. To je nezmožnost in nah in motnjah prebave. Duševne Kadar vodje in sodelavci opazijo pomembna moč, ki jo uveljavlja strah pred soočanjem z resnico. motnje nevrotika pa se kažejo v težave delavca, ki se kažejo na na vsakem koraku, s tem pa prikri- S tem pa človek postavlja oviro živčnosti, raztresenosti, razdra- primer v dalj časa trajajoči raz- va svojo dejansko šibkost in ranlji- osebnemu razvoju in rasti ter žljivosti, utrujenosti in nespeč- tresenosti in razdražljivosti, živčni vost. Da bi bil lahko nad drugimi, graditvi pristnih, funkcionalnih in nosti. Včasih telesne in duševne napetosti, težave pri (ne)uspe- razvija tiste svoje lastnosti, ki pred kakovostnih medsebojnih odno- motnje pripisujemo raznim bole- šnem opravljanju dodeljenih mu drugimi odražajo moč, uspešnost sov. Drug tak psihološki proces znim, napačni dieti, Luninim ali nalog ipd., je smiselno, da k sode- in učinkovitost. Njegova obramb- se imenuje projekcija, v katerem vremenskim spremembam, pre- lovanju pritegnejo tudi strokov- na strategija je napad. Zanj je nevrotik doživlja svoje napake in velikim obremenitvam ipd. Glavni nega delavca in celo družinskega zelo pomembno obvladovanje čustva, kot da prihajajo od dru- problem pa je v tem, da zelo člana, ki lahko s svojim sodelova- drugih in imeti nad njimi nadzor. gih. Tako na primer svojo jezo omejijo človeka pri njegovem delu njem prispevajo k uspešni obrav- Sredstva za dosego cilja zanj niso nase čuti, kot da so drugi jezni ali družabnih dejavnostih. navi in učinkovitemu zdravljenju. 20

Kadri mag. Frano Letica Uspešna podjetja se stalno učijo in izobražujejo

Povezava med stopnjo izobrazbe šnost v odvisnosti od izobraže- sposobnosti, pač pa tudi nepre- tehnološko opremljenost železni- zaposlenih in uspešnostjo podje- vanja ocenjujemo skozi redno in stano obnavljanje in nadomešča- ške infrastrukture ter usklajeno- tja morda ni vedno sorazmerna izredno strokovno izobraževanje nje zastarelega znanja in veščin. sti naše zakonodaje z evropsko. (linearna) in neposredna, sta pa - obnavljanje, dopolnjevanje, šir- Načeloma ločimo dve vrsti zastare- Potrditev te teze je v uveljavitvi izobraževanje in znanje pomemb- jenje in poglabljanje znanja -, za vanja človeškega kapitala: tehnično, novih predpisov 14. decembra na, kajti sodobna družba ne more kar skrbi služba za izobraževanje. ki je rezultat neuporabe oziroma tega leta, ki ima najmanj ta dva živeti v blaginji, če ni konkurenč- Uspešnost vrednotimo skozi sis- nezadostne uporabe pridobljenega elementa, če ne več. na. Zaradi pomena izobraževanja tem kakovosti. znanja in spretnosti, ter ekonom- Za zastarevanje znanja, ki izha- in njegovega vpliva na uspešnost Če govorimo o drugih vrstah izo- sko, ki je povezano s spremembami ja iz tretje ravni izobraževanja, so bili razviti mnogi kazalniki, ki braževanja, ki ima za cilj večjo vre- v delovnem okolju posameznika in pa veljajo enake opredelitve za so v pomoč pri spremljanju tega dnost podjetja, se na Slovenskih je torej rezultat sprememb v teh- Slovenske železnice kot za vse problema. Razlika med izobra- železnicah tega močno zaveda- nologiji podjetja, organizaciji pod- druge gospodarske subjekte. ževanjem in učenjem je v tem, mo, saj pridobi diplomo tretje jetja ali drugih razlogov. Intenziven da je izobraževanje načrtno in ravni izobraževanja (predvsem tehnološki napredek po eni strani sistematično razvijanje človekovih višješolska, visokošolska in uni- zahteva od delavcev čedalje več Dimenzioniranje znanja potencialnih duševnih zmožnosti verzitetna izobrazba, širše pa znanja in veščin, po drugi strani pa Če opazujemo samo podjetje in z njegovo lastno dejavnostjo in ob vključuje tudi specialistični študij, pridobljeno znanje ni več ustrezno, druge podobne organizacije, lahko pomoči izobraževalnih sistemov. magistrski študij in izobrazbo na se zato ne uporablja in posledično znanje zaposlenih razdelimo po Torej je izobraževanje vnaprej obli- ravni doktorata) vsako leto večje zastareva. S tem postajajo težave, epistemološki in ontološki dimen- kovano in organizirano stanje, v število zaposlenih, ki ga je podje- povezane z zastarevanjem znanja, ziji. Ontološka dimenzija zagovarja katerem se posameznik uči oziro- tje omogočilo. Hkrati to pomeni, čedalje večje, potrebe po vseži- tezo, da znanje lahko ustvarjajo ma sprejema informacije. da se vodilni na Slovenskih žele- vljenjskem izobraževanju pa tem samo posamezniki, saj podjetje Učenje je širši pojem od izobra- znicah zavedajo pomena terciar- bolj nujne. ne more obstajati brez posame- ževanja, ker lahko učenje opre- nega izobraževanja in uporabljajo Na Slovenskih železnicah je zna- znikov. To znanje se prenaša na delimo kot vsako namerno ali nove metode strateških mene- nje specifika, ki izvira iz zakonskih višjo raven. Tukaj se loči znanje na nenamerno dejavnost, s katero džerskih pristopov. norm, tukaj govorimo o stro- osebni ravni, ravni skupine, ravni posameznik spreminja samega kovnem znanju, ki ga morajo podjetja oziroma organizacije ter sebe. Pri tem nanj vplivajo okolje imeti izvršilni železniški delav- na medorganizacijski ravni. in dejavnosti, v katerih sodeluje Zastarevanje znanja ci pri opravljanju svojega dela. Epistemološka dimenzija pa loči ali jih opazuje in jih prilagaja svo- Na trgu dela se hitro povečuje Torej po tej strani lahko znanje znanje na tip znanja, in sicer jim potrebam. kompleksnost mnogih del, kar zah- zastara toliko, koliko so zastarele na eksplicitno in tiho znanje. Na Slovenskih železnicah uspe- teva ne le več znanja, veščin in zakonske norme glede na čas in Eksplicitno označuje praktično znanje zaposlenih, tiho pa ozna- čuje vrednostni sistem zaposle- nih, njihove zamisli, zaznavanja in ideale, vse skupaj pa soustvarja organizacijsko kulturo podjetja. Prenos znanja na zaposlene na Slovenskih železnicah opravljajo strokovni izvajalci izobraževanja za posamezna področja na rednih, izrednih in praktičnih izobraževa- njih. Torej z praktičnim izobraže- vanjem zaposleni na Slovenskih železnicah pridobijo eksplicitno znanje iz epistemološke dimenzije, enako pridobijo tiho znanje, ki je odvisno od vrednostnega sistema vsakega posameznega delavca. Na rednem in izrednem izobraževanju pa zaposleni pridobijo ontološko dimenzijo znanja, ki jo imajo ter prenašajo posamezni strokovnjaki pri izvajanju izobraževanja. Revija Slovenskih železnic januar 2009 21

Kadri

Podatki in informacije Trend vlaganja v izobraževanje ki pospešujejo izobraževanje vseh Na Slovenskih železnicah upra- V današnjem času informacijske delavcev se je glede na devetdese- zaposlenih in s tem ohranjajo svojo vljamo znanje z notranjim izo- dobe se pojavljajo problemi pre- ta leta prejšnjega stoletja poma- konkurenčno sposobnost. braževanjem po eni strani, po velike količine podatkov in infor- knil nekoliko navzgor, kar lahko Iz zadnjih podatkov raziskave drugi strani pa podjetje spodbuja macij ter izločanja neuporabnih razumemo, da se je izoblikovalo ENSR in IPMMP je razvidno, da pridobivanje znanja s terciarnim informacij in podatkov. Znanje v zavedanje, da sta in bosta izo- okrog polovica evropskih in kar izobraževanjem in kritjem stro- podjetju lahko prihaja od zapo- brazba in znanje ključna pogoja 66 odstotkov slovenskih podje- škov takega izobraževanja, ki vpli- slenih ali zunaj podjetja, prido- za uspeh in večjo učinkovitost. Iz tjih zatrjuje, da so dejavnosti za va pozitivno na stanje v podjetju. bivanje znanja pa je pridobivanje novejših raziskav je moč razbrati, razvoj novega znanja ključni del Izrabljanje in upravljanje obstoje- novih informacij in njihovo umsko da se zaposleni v podjetjih v pov- njihove podjetniške strategije. čega in novo pridobljenega zna- razumevanje. prečju izobražujejo 18,1 ure na Zanimiv podatek pa je, da se nja pa podjetje pospešuje tudi Informacija je namensko obliko- leto in da so za izobraževanje slo- slovenska podjetja (65 odstotkov) z motivacijskimi pristopi, ki so vano in na nekoga usmerjeno venskih delavcev odgovorni pred- bolj zavedajo pomena razvijanja izraženi v različnih notranjih aktih sporočilo, ki olajšuje odločanje, vsem najvišji vodilni v podjetjih. V novega znanja kot evropska (52 (Pravilnik o izobraževanju, pri- ali pa nas samo spodbudi k raz- velikih slovenskih podjetjih imajo odstotkov) podjetja. Verjetno gre pravništvu, štipendiranju, napre- mišljanju o kakem problemu. vodilni, ki so odgovorni za izobra- takšen rezultat pripisati zavedanju dovanju, Navodilo o inovacijah). ževanje svojih zaposlenih, večino- slovenskih podjetij, da je vzrok Izobraževanje in pridobivan- ma univerzitetno izobrazbo. Letni za njihovo relativno konkurenčno Sklep je znanja v podjetjih izobraževalni načrt za svoje zapo- zaostajanje za evropskim ravno v slene izdela slaba tretjina sloven- pomanjkanju znanja in veščin. Izobraževanje ima dvojni pomen. Izobraževanje je v današnji družbi skih podjetij, kjer je treba poznati Za kakovostno količinsko izobra- Pomembno je tako za podjetje in ključ do uspeha vsakega podjetja predvsem naslednje: ževanje je treba strateško upra- družbo, ki želi večjo gospodarsko in posameznika. Sam pristop do • ugotoviti potrebe po izobraže- vljati znanje, kajti znanje v dana- rast. Družba želi izobraževanje izobraževanja se lahko zelo razliku- vanju in na podlagi teh potreb šnjih podjetjih pomeni glavno podrediti svojim gospodarskim je. V podjetjih najdemo štiri glavne načrtovati izobraževanje; oporno točko uspešnosti, zato ciljem. Na drugi strani je izo- vrste pristopov do izobraževanja: • oblikovati programe svojih je zelo pomembno, kako z njim braževanje tudi pomembno za • apatični pristop; potreb glede na dejavnost, ki jo upravljamo. Tukaj gre za to, da posameznika. Glede na to lahko • reaktivni pristop; podjetje opravlja; izsledimo tiste, ki poznajo nači- rečemo, da ima izobrazba dolo- • birokratski in • načrtovati izobraževalne akcije ne, kako to doseči, ter uporabi- čeno avtonomno funkcijo, ker je • strateški pristop. v podjetju; mo pri naslednjih načrtovanjih. eksistencialna potreba posame- Apatični pristop: vodstvo pod- • pravilno usmerjati, izbirati in Za vsako podjetje, ki želi držati znika, in je zato tudi vrednota jetja verjame, da lahko dobi kader organizirati svoje zaposlene; korak z velikimi spremembami sama po sebi, ne pa samo vre- na trgu dela ter da izobraževanje • pravilno izvajati in spremljati današnjega trga in zadržati ali dnota, glede na potrebe družbe. ni pomembno za uspeh podjetja. izobraževalne procese in novo- ustvariti svoj konkurenčni polo- Posameznikova naklonjenost izo- Reaktivni pristop: izobraževa- sti in jih uvrstiti tudi v nadaljnje žaj, je izobraževanje, razvijanje, braževanju je sicer močno odvisna nje se ne vrednoti in so zaposleni izobraževanje zaposlenih; sledenje in upravljanje novega ter od njegovih prirojenih in privzgo- tisti, ki vodstvo prepričujejo, da • pravilno ovrednotiti svojo izo- obstoječega znanja nujno potreb- jenih sposobnosti ter materialnih potrebujejo izobraževanje. braževalno dejavnost v podjetju. no. Izrabljanje znanja v družbi možnosti, vendar pa je za njegov Birokratski pristop: podjetje Strokovno izobraževanje na je namenjeno ustvarjanju nove uspeh odločilno, kakšen pomen ima lastni proračun za izobra- Slovenskih železnicah opredelju- vrednosti, in zato je cilj vsake posameznik pripisuje izobrazbi ževanje, ima organizirane oblike je skupaj z drugimi zakonskimi družbe, da bi ustvarila vrednost oziroma kako vrednoti izobraže- izobraževanja, vendar nima velike akti Navodilo 635 o izobraževanju iz znanja, nakopičenega v družbi. vanje. Individualno vrednotenje količine akcijskega učenja, ki bi delavcev, ki neposredno sodelujejo Pri upravljanju in izrabljanju zna- izobraževanja je tesno povezano bilo povezano z delom. pri opravljanju železniškega pro- nja je zelo pomembno, v katerem z družbenim vrednotenjem izo- Strateški pristop: kadrovska meta. Druge potrebe po izobraže- časovnem obdobju damo kak nov braževanja, ki se med različni- dejavnost podjetja je povezana z vanju pa ureja kadrovska služba z izdelek na trg. Tisti, ki da prvi mi družbami razlikuje predvsem vodstvom. Za izobraževanje skrbijo usklajevanjem vodstva podjetja. izdelek in/ali storitev na trg, ima zaradi razlik v stopnjah družbeno- vodje, učne dejavnosti in poslovne tudi večje znanje, obenem pa tudi ekonomskega razvoja. potrebe so povezane tako, da se Ali se slovenska podjetja nov, boljši izdelek ali storitev od Na Slovenskih železnicah znanje, vsak del organizacije fleksibilno dovolj izobražujejo? konkurence. pridobljeno s strokovnim izobra- odziva na izobraževalne potrebe. Podjetja se čedalje bolj zavedajo Če rečemo, da z aplikacijo raz- ževanjem, pravzaprav pogojuje Podjetja lahko na različne načine pomena ravni usposobljenosti, saj vijamo znanje in če je vsak novi izpolnjevanje zakonskih določil kot pridobivajo znanje, ki ga potre- čedalje več investirajo v poglablja- posel obenem priložnost za uče- podlago in nujnost za opravljanje bujejo. Večinoma poteka prek nje znanja, razvijanje sposobnosti nje, je jasno, da ima podjetje, vseh procesov dela, torej s tem ne ustreznega izobraževanja kadrov. in spretnosti. Podjetja so prepo- ki ima največ novitet na trgu, dosežemo prevelike povečane vre- Zaposleni v podjetju pa lahko znala pomembnost teh lastnosti tudi večjo prednost pred drugimi. dnosti podjetja. Za vse druge vrste znanje pridobivajo na dva načina. pri oblikovanju njihovih konkurenč- Sposobnost uporabiti in izrabiti izobraževanja pa Slovenske železni- Prvi je formalen način, ko zapo- nih prednosti v tako imenovani na priložnosti, ki se pojavijo, ter upo- ce dosežemo povečano vrednost sleni svoje znanje pridobivajo iz znanju temelječi družbi. Zato ni rabiti in izrabiti učne izkušnje in s podjetja, ki se mora odražati na formalnih virov; drugi način pa nenavadno, da študije s področja tem ustvarjati dobiček, je samo vseh ravneh poslovanja. Povečana je neformalen, prek različnih sre- menedžmenta svetujejo podjetjem, po sebi tudi veščina; se pravi, vrednost navzven ni vedno vidna, čanj, stikov, pogovorov in drugo. da se razvijejo v tako organizacijo, veščina, ki ustvari nove veščine. a to je že druga tema. 22

Kadri V spomin

Oskar Orel (1958-2009)

Slovenske železničarje in šahiste je prve januarske s Prometnega instituta prešel v upravno področje Neizbrisen pečat je vti- dni presenetila žalostna vest, da nas je za vedno strokovnih služb na Slovenskih železnicah, je Oskar snil tudi kot izjemen zapustil priljubljeni sodelavec in prijatelj Oskar Orel. postal organizator AOP, od leta 2000 pa je opravljal slovenski šahist in kot Bil je prijazen, dobrohoten in velikodušen, s pozi- delo projektanta informacijskega sistema. član šahovskega društva tivnim odnosom do življenja, smislom za humor in Železničar. S ponosom pripravljenostjo vedno pomagati, in zato bil zelo Kljub zdravstvenim težavam je vseskozi ostal zvest smo sledili njegovim priljubljen med sodelavci na železnici. Njegova Slovenskim železnicam in je s svojo dejavnostjo uspehom in s ponosom ljubezen do šaha je pritegnila in navdušila številne in znanjem veliko prispeval. Zadnja leta je delal s smo se pred drugimi mlade, da so se začeli ukvarjati s šahom. Svoje polovičnim delovnim časom, vendar je bil vedno na hvalili, da je to naš Oskar. Bil je zelo uspešen ude- šahovsko znanje je vrsto let delil tudi z železničarji. razpolago, ko smo ga potrebovali. »Vsak dan pose- leženec železničarskih šahovskih olimpijad, meddr- Poznavanje skrivnosti šaha je znal izjemno bistro, bej mi je podarjen,« je Oskar znal večkrat poudariti. žavnih železničarskih tekmovanj in drugih turnirjev. enostavno in zanimivo preliti v pisano besedo Nove Z izjemno inteligenco, razsodnostjo, pogumom je proge in s tem dvigoval vedenje in željo po šahovski zaščitil zdravje in si priboril ne samo dneve, mesece, Družino Orel je pred leti pretresla smrt hčere igri več tisočim bralcem. pač pa cela leta življenjske igre. Ključna leta, saj je Karmen, ki je bila z 21 leti šahovska mojstrica in v tem času izdelal načrt, živel svoje sanje, ustvarjal, potencialna slovenska reprezentantka. V hčerin Oskar se je rodil 2. decembra 1958 v Trbovljah, izpolnil svoje poslanstvo. Živel je spoštovanja vredno spomin je Oskar prirejal tradicionalni šahovski turnir življenjska pot ga nato je zanesla na škofjeloško, kjer polno življenje. v Škofji Loki, letos januarja je bil četrti. Prav okrog se je poročil. Po poklicu je bil inženir informatike. svojega srečanja z Abrahamom je Oskar v hčerin Svojo poklicno pot je začel leta 1979 v družbi GIP Oskar je živel za družino in za šah. Bil je dober oče spomin in v samozaložbi izdal knjigo. Beton v Zasavju. Leta 1984 se je zaposlil kot opera- in mož. Vse do zadnjega je bil pomemben član ter informacijskega sistema v Prometnem institutu strokovnega sveta pri Šahovski zvezi Slovenije. V Radi se te bomo spominjali. v Ljubljani, kjer je nato od leta 1987 delal kot pro- prostem času je vzgajal šahovski podmladek, pisal gramer. Potem ko je oktobra 1993 del informatike članke o šahu in organiziral šahovske dogodke. Tvoji sodelavci in prijatelji

Božo Popovič (1951-2008) Naše življenje je kot knjiga, zapisane krepko in pogosto: prijaznost, odgovor- praznina, ki jo bomo za listom list, za dnevom dan, nost, natančnost, vestnost, urejenost, spoštljivost le stežka zapolnili. Za nihče ne ve, kdaj bo roman, ... vse, kar smo doživeli v kdaj popisana zadnja stran. Naj bodo te lastnosti vzor nam in vsem prihajajočim tvoji družbi, se ti iz srca rodovom, ki bodo delovali in ustvarjali na Slovenskih zahvaljujemo. Po hudi bolezni in mnogo prezgodaj nas je zapustil železnicah, podjetju, v katerem je Božo tako preda- Božo Popovič, naš sodelavec in prijatelj, skladiščnik no in z ljubeznijo delal dolga leta. Ostal nam boš postaje Jarše-Mengeš. Dragi Božo, na koncu tvoje knjige se bohoti turobna v trajnem spominu! Ob prebiranju njegove življenjske knjige nismo množica nepopisanih strani, hkrati pa je med nami mogli spregledati Božovih odlik in kreposti, ki so ostalo dosti nedorečenega. Za teboj ostaja velika Tvoji sodelavci s postaje Jarše-Mengeš

Emil Grmek (1948-2009)

Kako je prazen dom, dvorišče, strojevodska pot. Kot vsak začetnik je najprej vozil Četrtega januarja mu naše oko zaman te išče. na lokomotivah serije 644 in 661, a kmalu zaradi je srce prenehalo biti, Ni več tvojega nasmeha in lepih besed, potreb odšel v potniški turnus na dizelmotorne kar še danes mnogi ne le trud in delo tvojih rok, vlake serije 813 in z njimi srečno pripeljal do zaslu- verjamemo, ne verjame- za vedno v spominu nam ostaja. žene upokojitve. mo, zakaj nas je zapustil po zahrbtni bolezni, ki Vsem zaposlenim na Slovenskih železnicah sporo- Po skoraj 28 letih, so se mu kolesa pod strojevod- je bila vse do njego- čamo žalostno vest, da nas je zapustil upokojeni skim stolom ustavila l4. aprila 2000. Njegova stroje- ve smrti tudi medicini strojevodja Emil Grmek. Petega januarja 2009 smo vodska pot je bila velikokrat tudi kruta, saj si doživel neznanka. prijatelji, sosedje, sodelavci – železničarji izvedeli tudi veliko grdih trenutkov, ki si jih nihče od nas ne žalostno novico, da mu je po zahrbtni bolezni želi, a tako je naše delo, da se tudi najhujšemu ne da Ko smo se poslavljali od njegove hiše v Štanjelu in se nehalo biti srce. izogniti. Vseeno smo te predvsem na goriški progi od njega še zadnjič poslovili na pokopališču v rodni poznali po nasmejanem Emiljotu, kraševcu polnem Hruševici, so mu strojevodje s štanjelske postaje še Leta 1968 se je v Kopru na kovinarski šoli izučil dobre volje in izredno prijaznem sodelavcu. Nekateri, zadnjič iz motornikov zapiskali v slovo. za strugarja, se nato zaposlil v koprskem Tomosu, ki smo bili z njim v stikih, vemo, da je ob odhodu odslužil JNA in se za nekaj časa spet vrnil v Tomos. v pokoj dobil novo obvezo, saj je v rojstni Hruševici Ob tem težkem trenutku izrekam v imenu Sindikata Leta 1971 si je službo poiskal bližje domu in odšel poleg svoje družine skrbel še za bolno mater. strojevodij Slovenije ,OO Nova Gorica in OO Divača, delat v takratna Vozila Gorica. A leta 1973 je naslo- ter v imenu drugih delavcev Slovenskih železnic, vil prošnjo za strojevodskega kandidata na Vleko Našel pa je tudi čas za nas prijatelje – sodelavce ženi Erminiji, hčerki Nataši, sinu Matjažu, materi vlakov Nova Gorica, bil sprejet in še isto leto odšel v železničarje, mnogokrat smo si lepe trenutke delili Mariji in sestri Majdi iskreno sožalje. Maribor v strojevodsko šolo, ki jo je leta 1974 tudi v gorah naše prelepe Slovenije, se poveselili in uspešno končal. Tako se je tega leta začela njegova nasmejali. Robert Živec Revija Slovenskih železnic januar 2009 23

Kakovost dr. Josip Orbanić

Uporaba metod in orodij za izboljšave pri delu in odločanju (11) Zaposleni

Tretji dejavnik oziroma merilo modela odlič- Dejavnik zaposleni uresničujemo s peti- Ta dejavnik je eden najzahtevnejših in najbolj nosti EFQM pomenijo zaposleni. Njegova mi podmerili, in sicer: kompleksnih. Ker gre za kadre in njihovo opredelitev je: 3. a Organizacija načrtuje, upravlja in motivacijo, mora organizacija razviti vrsto Odlične organizacije upravljajo, razvijajo ter izboljšuje človeške vire; mehanizmov, da se ta dejavnik pravilno sproščajo vse zmožnosti svojih zaposlenih 3. b Organizacija prepoznava, razvija ter vpelje in usmerja, saj je od njega odvisno, na ravni posameznika, timov in celotne vzdržuje znanje in sposobnosti zapo- ali bo odličnost dejansko tudi dosežena. V organizacije. Zavzemajo se za poštenost in slenih; okviru prvih osnutkov prihodnjega modela enakopravnost ter vključujejo in pooblaščajo 3. c Organizacija vključuje in pooblašča odličnosti so v delovnih skupinah izdelali zaposlene. Za zaposlene skrbijo, jih obve- zaposlene; pristope, ki jih kaže naslednja preglednica. V ščajo, nagrajujejo in jim dajejo priznanje, 3. d Med zaposlenimi in organizacijo pote- nadaljnji obdelavi bo prišlo do izpopolnitve tako da jih motivirajo in gradijo njihovo ka dialog; in izboljšav. pripravljenost za uporabo lastnih spretnosti 3. e Organizacija zaposlene nagrajuje, jim in znanja v korist organizacije. daje priznanje in skrbi zanje. (Nadaljevanje prihodnjič)

Podmerilo modela EFQM Pristop Slovenskih Kratek opis pristopa železnic 3. a Organizacija načrtuje, upravlja Zaposlovanje Načrtovanje in izvajanje zaposlovanja, skladno z zahtevami in potrebami procesov dela. in izboljšuje človeške vire 3. b Organizacija prepoznava, Potrebno in dejansko Prepoznavanje potreb po strokovnem znanju in usposobljenosti ter primerjava z razvija ter vzdržuje znanje in znanje/kompetence dejanskim stanjem (kadrovska analiza). Pregled stanja strokovnega znanja glede na sposobnosti zaposlenih spremembe tehnoloških procesov, predpisov in na podlagi predlogov skrbnikov procesov. Letna analiza odstopanja strokovnega znanja in usposobljenosti z dejanskim stanjem. Izobraževanje izvršilnih Izvajanje permanentnega izobraževanja in preverjanje strokovne usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev železniških delavcev. Usposabljanje in Usposabljanje in osveščanje zaposlenih s področja varnosti in zdravja pri delu, ravnanja z ozaveščanje okoljem, varovanja informacij, varčevanja z viri … Organizirano izvajanje Mentorstvo ob nastopu službe, uvajanje v delo po izobraževanju … mentorstva Funkcionalno Funkcionalno izobraževanje, skladno s potrebami procesov dela, novostmi, izboljšavami, izobraževanje sistemskim znanjem, metodami … Izobraževanje ob delu Pridobivanje novega znanja za že zaposlene. Kadrovsko štipendiranje Štipendiranje novih kadrov na vseh ravneh, predvsem deficitarnih kadrov. Izobraževanje po Uvajanje sistema izobraževanja po nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (NPK) za poklice v nacionalnih poklicnih temeljnih dejavnostih. shemah Pedagoško-andragoška Usposabljanje delavcev za izvajanje internega usposabljanja (pedagoško-andragoški in usposobljenost strokovni izpit). 3. c Organizacija vključuje in Sistem pooblastil Določanje pooblastil v zvezi z organizacijo, načrtovanjem delovnega procesa in izvajanje pooblašča zaposlene drugih ukrepov v organizacijski enoti, izvajanje pooblastil v zvezi z izvajanjem in nadziranjem delovnih procesov na podlagi posameznih predpisov (npr. prva in druga stopenjska kontrola) in pooblaščanje vodilnih in vodstvenih delavcev na posameznih organizacijskih ravneh za odločanje o pravicah in obveznostih zaposlenih, pooblastila v zvezi s pogodbami in razpolaganjem z denarnimi sredstvi, sprememb in inovacij … Skupinsko/timsko delo Vključevanje zaposlenih v skupine in time za reševanje kompleksnih nalog in nalog, ki zajemajo več področij dela oz. organizacijskih enot. Sestanki - timi in krožki kakovosti in ravnanja z okoljem, kolegiji oziroma delovni sestanki na različnih organizacijskih ravneh. 3. d Med zaposlenimi in Notranje komuniciranje Dialog prek predstavnikov delavcev v svetu delavcev in organih upravljanja (delavski direktor, organizacijo poteka dialog NS), s socialnimi partnerji. Komuniciranje med vodji in zaposlenimi in splošno komuniciranje. Komunikacije potekajo ustno, po intranetu, internem glasilu, službenih obvestilih … 3. e Organizacija zaposlene Motivacija in Horizontalno napredovanje v okviru veljavne kolektivne pogodbe. Usklajevanje plačnega nagrajuje, jim daje priznanje napredovanje sistema (z vidika kakovosti in količine opravljenega dela, ustrezna primerjava DM z DM v in skrbi zanje drugih predvsem konkurenčnih organizacijah). Nagrade, priznanja, - Participiranje delodajalca pri PDPZ; olajšave - Stimulacija za stalnost zaposlitve na SŽ (senioriteta); - Zagotavljanje zdravstvene preventive za izboljševanje psihofizičnih sposobnosti zaposlenih; - Priznavanje voznih olajšav; - Nadstandardno stimuliranje delovnih razmer; - Jubilejne nagrade in priznanja … 24

Razvoj

Rado Smerdel Pogled s Karnijskih Alp proti jugu na Zahodne Julijske Alpe. Najvišji je Montaž. Na desni se vidi Železna dolina. Špik nad Policami (Montaž, 2.753 m).

Planina Police, Žrd (Monte Sart, 2.324 m), Italiji posredujejo pri navezovanju desno zadaj Lopič. gospodarskih stikov in pri trženju Tabeljski koridor na obeh straneh državne meje. Slovenska kulturno-gospodarska zveza na primer ima svoje sedeže Tablja še mejni kraj med avstro- v Trstu, Gorici in Čedadu, spletno ogrskim cesarstvom in Kraljevino stran pa na http://skgz.org/slo/ Italijo. Današnja hitra proga je home. Primer uspešnega čezmej- bila končana leta 2000 in je dolga nega sodelovanja je tudi medna- Planina Police, v ozadju Lopič (Monte 94 kilometrov. Vodi skozi 13 pre- rodni Intereg III projekt Palpis, ki Plauris, 1.958 m), desno Strma peč dorov v skupni dolžini 46 kilo- je povezal Triglavski narodni park (Monte Cimone, 2.379 m). metrov, kar znaša 48 odstotkov v Sloveniji z Naravnim parkom celotne dolžine proge! Alpsko predgorje v Italiji. Slednji na italijanski strani sega od Kanina Tabeljsko železniško progo pri nas do Lopiča. Italijansko-slovenska pogosto prikazujejo kot hitro kon- predstavitvena publikacija je na kurenčno progo, po kateri bi se spletni strani http://www.palpis. lahko v prihodnosti po najbolj org/documenti/palpisnews1.pdf. pesimistični varianti (če v Sloveniji Pogled iz Kanalske doline na Poldnašnjo ne bi pravočasno modernizirali Vse železniške postaje od Trbiža špico in Dve Špici (Due Pizzi) Tabeljska železniška proga med Tabljo in železniške infrastrukture) železni- do Gumina (Gemona) so lahko Guminom na turistični karti SŽ. ški tovor preusmeril iz Beljaka po izhodišče za planinske pohode v italijanskem ozemlju v Luko Trst, Zahodne Julijske Alpe. Pušja vas Tabeljska železniška proga od namesto po slovenskem ozemlju (Venzone) je tudi zgodovinski in Trbiža do Vidma v Italiji (italijansko v Luko Koper, zaradi česar bi se umetnostni spomenik ter izho- Pontebbana: http://it.wikipedia. lahko občutno zmanjšal obseg dišče za vzpon na Lopič in na org/wiki/Ferrovia_Udine-Tarvisio) tovornega prometa Slovenskih druge vrhove naravnega parka. je sodobna dvotirna elektrificirana ško »Marketing Bridgehead«). železnic. Navedeni primer pa Gumin leži na slovensko-italijan- proga, ki povezuje koroški Beljak Ljubljano in Trst pa bi bilo treba lahko sprejmemo tudi kot razvoj- sko-furlanski narodnostni meji. V z Gorico in Trstom (ter Benetkami) povezati še s parom direktnih ni izziv in si zadevo pogledamo njem je več kulturno-zgodovin- po ozemlju sosednje italijanske vlakov InterCity, ki bi vozila po z druge, bolj optimistične plati. skih zanimivosti, iz mesta pa se avtonomne dežele Furlanije – Tabeljskem koridorju in bi med Poimenujmo celotno dvotirno lahko povzpnemo na Veliki in Mali Julijske krajine. Ime je dobila po potjo ustavljala na naslednjih železniško progo od Trbiža do Karman. Videm (izvirno slovensko kraju Tablja (Pontebba), ki leži na železniških postajah: Trbiž, Ukve Trsta za »Tabeljski koridor«. Včasih Viden) je deželna prestolnica z stičišču Kanalske (Val Canale) in (Ugovizza), Pušja vas (Venzone), pozabimo, da je Trbiž poleg Opčin 99.000 prebivalci. V občini živi Železne doline (Canal del Ferro). Gumin (Gemona), Videm (Udine), in Gorice tretja vstopna točka 1.500 Slovencev. Številne politič- Po obeh dolinah teče reka Bela Krmin (Cormons), Gorica, pri (prek ozemlja republike Avstrije), ne, kulturne in gospodarske infor- (Fella), ki se pri kraju Hudica jadranskih letoviščih Sesljan s katero je slovensko železniško macije ter ažurne novice najdemo (Carnia) izliva v reko Tilment (Sistiana, od tam po razgledni omrežje povezano z italijanskim. na uradni spletni strani dežele (Tagliamento). Dolini razmejuje- Rilkejevi poti pridemo na grad In na relaciji Ljubljana-Beljak-Trbiž- v slovenščini: http://www.lingue. ta Karnijske (na severu in zaho- Devin oziroma Duino: http:// Videm-Benetke potniški promet že regione.fvg.it/minor/sl/homepage. du) od Julijskih Alp. Po pobočjih sl.wikipedia.org/wiki/Devin,_ poteka (vozni red in cenik vozov- aspx. Mesto je pomembno žele- Zahodnih Julijcev Lopič (Monte Italija) in Nabrežina (Aurisina) nic je na spletni strani Slovenskih zniško križišče, kjer se Tabeljska Plauris, 1.958 m) in Veliki Karman ter pri turistično zelo obiskanem železnic). Ob železniški progi in v proga razdeli na štiri smeri: 1. (Čampon, 1.709 m) nad dolino gradu Miramar (Miramare; http:// širšem zaledju Tabeljskega koridor- Benetke, 2. Palmanova-Červinjan, reke Tilment na robu Beneške sl.wikipedia.org/wiki/Miramar). ja živi približno sto tisoč zamejskih 3. Gorica-Trst-Slovenija in 4. Slovenije (http://sl.wikipedia. Vlak bi lahko imenovali InterCity Slovencev, ki so uradno prizna- Čedad (Cividale). Čedad (izvirno org/wiki/Beneška_Slovenija) se je Alpe-Adria. Steve Ballmer, izvršni na manjšina v Videmski, Goriški slovensko Staro mesto) je središče slovenski jezik do danes ohra- direktor Microsofta, je v intervjuju in Tržaški pokrajini, Videm pa je Beneških Slovencev. V občini jih živi nil najdlje proti zahodu. Prvotno za revijo Fast Company razložil, da poleg tega tudi prestolnica dežele približno 3.300. V Čedadu si lahko železniško progo po dolinah Bele gredo proizvodi in posli skozi tri z 1,2 milijona prebivalcev. turisti ogledajo več znamenitosti, so dogradili leta 1879, ko je bila faze: vizijo, potrpljenje in izvedbo. kot je na primer Hudičev most čez Ta članek predstavlja vizijo. Planina Police, pogorje Kanina in Žrd V evropskem duhu čezmejnega reko Nadižo: http://www.cividale. (Monte Sart, 2.324 m). sodelovanja je torej v obojestran- com/citta/ponte_uk.asp. Vožnja z Most stare, opuščene železniške proge skem gospodarskem interesu lokalnim vlakom med Vidmom in čez reko Belo v Železni dolini učinkovita prometna povezava (v Čedadom traja 19 minut. potniškem in tovornem železni- škem prometu) med Slovenijo in Slovenske železnice so 14. janu- deželo Furlanijo – Julijsko krajino (v arja 2009 v Vidmu odprle novo obeh smereh in tudi po Tabeljskem predstavništvo, s čimer so v sose- koridorju), pri čemer lahko orga- dnji deželi vzpostavile tako ime- nizacije slovenske manjšine v novano tržno mostišče (angle- Revija Slovenskih železnic januar 2009 25

Potniški promet

Z družinsko izkaznico občutno ceneje Februarja ugodno z vlakom Ko se na prijetno doživetje ob koncu tedna, med prazniki ali med Potovanje s Slovenskimi železnicami je tudi pozimi prijetno in počitnicami na pot odpravi dru- zanimivo. Februar je za marsikoga najbolj priljubljen mesec, saj žina, lahko vsi člani potujejo 40 ponuja vse, od praznika ljubezni, največjega kulturnega praznika odstotkov ceneje, otroci do 12. do obilice zabave. Z vlaki Slovenskih železnic se lahko odpravite leta starosti pa kar brezplačno. na smučanje, izlet ali obisk prireditev, na kurentovanje na Ptuju Popust uveljavite na podlagi dru- ali karnevale na Reki, v Opatiji in Beljaku. Vabimo vas v mesta, v žinske izkaznice K-17, ki jo dobite katerih se boste tudi letos lahko sprehajali kot liki iz domišljije ali pri potniški blagajni na železniški realnega sveta, ali pa boste opazovali druge ... In tistim, ki bodo postaji. potovali z vlakom, ne bo treba skrbeti za vremenske razmere niti šteti morebitnih kozarčkov. Prepustite se torej rajanju in nato ponovno na vlak domov. Ugodnosti za otroke Predstavljamo vam nekaj aktualnih ugodnih ponudb za potovanje z vlakom v februarju. Cene vozovnic na vlakih v Sloveniji so za otroke od 6. do 12. leta starosti polovične! Otroci do 12. leta, ki potujejo v spremstvu staršev ali odrasle osebe, so upravičeni do popusta za družinska potovanja. Otroci do 6. leta, ki ne zasedajo sedeža in potujejo v spremstvu odra- Na zabavno smučanje z vlakom slega, lahko po Sloveniji potujejo brezplačno in brez vozovnice. Smučarji so letos vsekakor prišli na svoj račun, saj nas je letošnja mrzla zima radostno obdarila z izredno bogato pošiljko snega. Do smučišč pa se lahko odpravite tudi z vlakom. Pot je tako lahko udobna, enostavna, BTC City, vodno mesto Atlantis ... pa tudi poceni. Smučarjem in vsem prijateljem rekreacije, ki se bodo peljali z vlakom do Maribora na smučišče Pohorje ali do Bohinjske Bistrice Nakupi, zabava, osvežitev v vodnem mestu Atlantis … in še marsikaj! do smučišča Kobla ali Vogel, Slovenske železnice ponujajo vrsto ugodno- Kako se izognete gneči na cesti in nevšečnostim s parkiranjem? Z vla- sti in popustov (tudi do 50 odstotkov). Ti veljajo za otroke, mladino, kom! Vodno mesto Atlantis – idealno mesto za vso družino. Za goste, starejše in upokojence ter skupine, posebej zanimiv pa je popust Turist ki predložijo veljavno železniško vozovnico, velja v Vodnem mestu vikend. Poleg tega pa z nakupom železniške vozovnice prihranite tudi pri Atlantis 25-odstotni popust. nakupu smučarskih vozovnic na vseh treh omenjenih smučiščih. Vlaki vozijo od ponedeljka do sobote s postaje Ljubljana do postajališča BTC City. Odhodi so ob 8.15, 11.40, 14.05, 17.40 in 19.45. Vlak vozi s Zdraviliški vlak postajališča BTC City ob 8.55, 12.34, 14.35, 18.10 in 21.19. Povratna vozovnica stane 1 evro, brezplačno pa se lahko z vlakom vozijo Skupaj z Zdraviliščem Laško in s Termami Olimia organiziramo ugoden potniki z veljavno abonentsko vozovnico (ne glede na relacijo), potniki z obisk obeh zdravilišč. Kot nalašč za vse, ki želijo potovati manj stresno, veljavno enosmerno ali povratno vozovnico za potovanje v Ljubljano in varno, udobno in seveda v prijetni družbi – z vlakom. Obe zdravilišči otroci do 6. leta starosti, ki potujejo v spremstvu odrasle osebe. sta v neposredni bližini železniške postaje. Zdraviliški vlak iz Ljubljane v Laško in Podčetrtek vozi vsako soboto ob 7.30. Iz Podčetrtka se vrača ob 18.23, iz Laškega pa ob 19.09. Ugodnosti za upokojence in starejše osebe – polovična cena ob koncih tedna Izkaznica za starejše osebe nad 60 let in upokojence omogoča 30-odstotni popust med delavniki, 50-odstotni popust pa za potova- nja ob sobotah, nedeljah in praznikih (v notranjem prometu). Izkaznica stane pet evrov in velja eno leto. Izkaznico lahko kupite na vseh železniških postajah. Pri nakupu je treba predložiti osebni dokument s fotografijo; upokojenci predložijo tudi zadnji odrezek pokojnine ali veljavno potrdilo banke. Pripeljite s sabo tudi vnuke. Zanje imamo še prav posebne popuste!

Krožna vozovnica Regio AS Za ljubitelje potovanj z vlaki, ki si želijo doživeti kaj posebnega, pa je uvedena krožna vozovnica Regio AS na relaciji Ljubljana-Jesenice- Beljak-Celovec-Prevalje-Maribor-Celje-Ljubljana. Mogoč je nakup tudi vozovnice za potovanje v obratni smeri. Poljubna je tudi izbira odho- dne postaje – potnik lahko začne potovanje tudi v Mariboru ali Celju. Za samo 29 evrov bo tako mogoče z vlakom v štirih dneh – kolikor velja vozovnica – »zarisati« zanimiv krog prek Slovenije in Avstrije. 26 Koper s Slavnikom v ozadju

Reportaža Dario Cortese

Izlet z vlakom V Koper Koper je podobno kot številna smo mu v podobi bogate arhitek- po Čevljarski ulici, najprometnejši V sklopu muzeja je tudi etnolo- druga mesta pri nas prijetno dolga turne in druge dediščine priča še in trgovsko najpomembnejši ulici ška zbirka v beneško-gotski hiši izletniška zgodba, da jo ponovimo danes. srednjeveškega Kopra, sprehodimo na Gramšijevem trgu na vzhodu večkrat oziroma si njeno pripoved Za temeljno srečanje s starim na Titov trg. Tu se zdaj kar nekje starega mestnega jedra. privoščimo več dni zapored, saj si mestnim si privoščimo ogled, ki je posedimo oziroma naredimo krog Ker smo na Carpacciovem trgu le v enem samem dnevu ne more- opisan v nadaljevanju in je podrob- po trgu več, saj ga obdajajo oziro- mo ogledati vseh zanimivosti in no predstavljen tudi na info karti ma so na njem nekatere največje še manj doživeti utripa starega Kopra, ki jo dobimo v koprskem koprske znamenitosti, med njimi mestnega jedra z bogato zgodovi- turistično informacijskem centru Pretorska palača (mestna hiša iz no in številnimi znamenitostmi. na Titovem trgu 3 (tel. 05/664 64 časa Beneške republike), Loža (tu Koper je v zadnji polovici stole- 03). Odprt je vsak dan od 9.00 so se zbirali meščani ter razpravljali tja zaznamovala rast pristanišča in do 17.00. Tu se oskrbimo še z o mestnih zadevah) in 54 metrov industrije, ki jo je pospešila zgra- drugim informativnim gradivom ali visok mestni stolp. Nekdaj je rabil ditev železniškega tira do Prešnice se po vnaprejšnji telefonski najavi za opazovalne namene, danes pa leta 1967 – panoramski vrhunec dogovorimo za vodene skupinske igra vlogo zvonika stolnične cerkve vožnje s potniškim vlakom po njem oglede mesta. Na obisk Kopra se Marijinega vnebovzetja. Rabi tudi je veličasten prehod čez Kraški rob pripravimo tudi z obiskom spletne za razgledne namene, saj se nanj –, po izletniško-turistični plati pa strani www.koper-tourism.si. vzpnemo do višine 43 metrov ter si Koper slovi predvsem po zapušči- privoščimo širen razgled po Kopru ni iz obdobja Beneške republike Z železniške postaje stopimo mimo in okolici. od konca 13. stoletja do konca avtobusne postaje do Kolodvorske S Titovega trga, kjer se ne poza- 18. stoletja. Čeprav se zgodovina ceste in gremo ob njej do Vojkovega bimo ustaviti v turistično infor- mesta piše že dobrih 2000 let, je nabrežja na robu starega mestnega macijskem centru, gremo mimo Koper – takratni Capo d'Istria – jedra. Medtem ko se približujemo stolnice ter zaokrožimo okoli parka Detajl Da Pontejevega vodnjaka za časa Benečanov doživel močan srednjeveškemu Kopru, ni odveč, na Trgu Brolo in se vrnemo na Titov gospodarski in kulturni razvoj, ki če si predstavljamo, da je bil Koper trg, s katerega se po Kidričevi ulici korak od morja, si privoščimo še nekdaj z obizdjem obdano mesto spustimo na Carpacciov trg in do sprehod desno na Ukmarjev trg ter Nekdanja mestna vrata Muda so bila več na otoku, s trdnjavo zavarovan dolg morja. Medtem se ustavimo vsaj vsaj pogled na Marino Koper, če stoletij edini vhod v mesto s kopnega. lesen most do mestnih vrat Muda v Pokrajinskem muzeju Koper, ki ne kar daljše posedanje ob morju. pa edini kopenski dostop v mesto. domuje v palači Belgramoni-Tacco. Ko pride čas, se ob obali mimo Hodimo po območju nekdanjih V muzeju si ogledamo več zbirk, ki Carpacciovega trga po Pristaniški solin, ki so delovale do začetka 20. prikazujejo kulturno dediščino in ulici vrnemo do vrat Muda in stoletja. Takrat so jih izsušili, mesto zgodovinske posebnosti slovenske gremo po Vojkovem nabrežju do pa je izgubilo otoško podobo. Istre in zaledja od prazgodovine Kolodvorske ulice, kjer zavijemo Na Vojkovem nabrežju zavijemo do novejšega časa, poudarek pa desno in se vrnemo na železniško levo in stopimo do vrat Muda, ki je na obdobju Beneške republike. postajo. so edina ohranjena od nekdanjih Na muzejskem vrtu je lapidarij. V Med pohajanjem po Kopru se dvanajstih mestnih vrat. Skoznje tem letnem času je med tednom zagotovo pojavi ne le lakota, tem- vstopimo na Prešernov trg, gremo odprt vsak dan, razen ponedeljka, več tudi žeja, rešitev težave pa mimo vodnjaka Da Ponte, ki posne- od 10.00 do 18.00, ob sobotah je več kot enostavna, saj primer- ma most Rialto v Benetkah, ter zavi- in nedeljah od 9.00 do 13.00. nih gostinskih ustanov, v katerih jemo levo na Župančičevo ulico. Za Muzej lahko obiščemo vnaprej na so nam pripravljeni priskočiti na palačo Carli zavijemo desno in se spletnem naslovu www.pmk-kp.si. pomoč, ob poti ne manjka. Revija Slovenskih železnic januar 2009

Široko zleknjen pred nami, Dobráč, Sloniš po starem, ti sleme čudaško! 27 Gospoda nemška te kliče drugač: Prekrščen ji služiš v »Planino beljaško«. Reportaža A nam ostaneš, kar vedno si bil: Dobrač … brez dobov, še malo ne dober … Rado Smerdel Si res velikan se v kamen živ

Izrodil kedaj, začaran si Ober?? Pogled z razgledne galerije zvonika cerkve sv. Jakoba v Beljaku na Dobrač. Fran Eller

Vir: Slovensko prosvetno društvo Dobrač na Brnici (http://www.spd-dobrac.at/)

Dobrač in Ojstrnik s Poludnika.

Z vlakom v Čajno in na Dobrač Ojstrnik (2.052 m) skozi okno vlaka. Železniška postaja Čajna (Nötsch) pod Čajna (nemško Nötsch, 569 m, che-kaernten.at/pages/pfarre. kirišča do vrha Dobrača je uro Dobračem (2.166 m). 2.300 prebivalcev) je naselje in asp?id=374&pageid=12096, ki in pol hoje po večidel položni, sedež občine na uradnem dvojezič- so jo zgradili v spomin na kata- slabši makadamski cesti. Na vrhu nem (nemško-slovenskem) obmo- strofalni koroški potres leta 1348, stojijo: oddajnik avstrijske radio- čju v Ziljski dolini pod Dobračem ko se je odlomil južni del Dobrača televizije, planinska koča Ludwic na avstrijskem Koroškem. V Čajno in zgrmel v Ziljsko dolino. Plaz je Walter Haus, vremenski postaji ter se pripeljemo iz Beljaka (Villach) zasul 17 vasi in zajezil reko Ziljo, »slovenska« in »nemška cerkev« z lokalnim vlakom v dobre pol da je nastalo jezero, v katerem je (Deutche Kirche). Slednjo so leta ure. Kraj je postal širše poznan po potonilo 10 vasi. Valvasor je zapi- 1692 postavili rudarji iz rudnika v mednarodnem projektu »Tri roke sal, da je bilo takrat na Kranjskem, Plajberku (Bad Bleiberg), ob sever- Župnijska cerkev sv. Kancijana v zaselku – Združenje vrtcev Alpe-Jadran«, Koroškem in Štajerskem porušenih nem vznožju Dobrača. V rudniku Čače (Saak) pod Dobračem. ki ga sofinancirata Evropska unija 26 mest, ter 40 gradov in cer- so do konca 20. stoletja kopali in Koroška. V duhu evropskega kva. Zemlja se je stresala 40 dni. svinčevo rudo. Obe cerkvi sodi- povezovanja treh sosednjih dežel, Žrtev je bilo skupaj 20.000, morda ta med najvišje ležeče romarske treh jezikov in treh kultur so se celo 40.000. Dobrač zagotovo ni kraje v Evropi. S slemena Dobrača povezale občine Čajna, Kranjska »dobra gora«. Njegovo ime izvira je lep razgled na koroška jezera Gora in Trbiž z namenom zgradi- iz slovenske besede »dob« – to je ter Julijske Alpe, z vrha pa vidi- tve mreže vrtcev, v katerih otroci hrast, Dobrač pa pomeni goro s mo tudi Dolomite in Veliki Klek spoznavajo kulturo in jezik svo- hrastovimi gozdovi. (Grossglockner, 3.798 m). Morda jih sosedov tako, da jih enkrat V Čajni prenočujejo smučarji, ki najlepši pa je pogled od sloven- Slovenska cerkev na Dobraču na teden obišče vzgojiteljica iz smučajo na Mokrinah (Nassfeld). ske cerkve na Ziljsko dolino in sosednje dežele. Več informacij Iz Čajne do spodnje postaje žičnice Karnijske Alpe. Pogorje Dobrača o projektu je v trojezični publika- v vasi Dropolje (Tröpolach) vozijo so proglasili za naravni park, ciji na spletni strani http://www. smučarski avtobusi, od istoimen- na smučiščih pod vrhom pa noetsch.at/DreiTriTre Folder 2006. skega železniškega postajališča do so podrli vse žičniške napra- pdf. Znamenitost Čajne je rene- žičnice pa je petnajst minut hoje. ve, tako da je Dobrač trenu- sančni dvorec Wasserleonburg, Več turističnih informacij o Čajni tno edini smučarski center v ki je preurejen v luksuzni hotel: ter spletne povezave so na http:// Evropi brez žičnic. Kljub temu http://www.wasserleonburg.at/ de.wikipedia.org/wiki/Nötsch. Kraj (ali pa ravno zaradi tega) se je Nemška cerkev in koča na Dobraču haupt.htm. Leta 1937 je v dvorcu je tudi izhodišče za vzpon na število obiskovalcev še pove- na skrivaj preživljal medene tedne Dobrač za »prave planince«, ki čalo! Številne uporabne informa- vojvoda Windsorski, ki je pred »uporabljajo samo vlak in noge«. cije o Dobraču in njegovem narav- tem zaradi poroke z Američanko Danes se večina obiskovalcev nem parku ter spletne povezave Simsonovo odstopil kot britanski Dobrača nanj pripelje z avtom iz najdemo na internetni strani http:// kralj Edvard VIII. V zaselku Čače Beljaka po udobni 17 kilometrov de.wikipedia.org/wiki/Dobratsch. (Saak) tik pod vznožjem Dobrača dolgi dvopasovni asfaltirani cesti Za orientacijo na izletu bo zadošča- stoji župnijska cerkev sv. Kancijana. do parkirišča Trata / Rosstratte la že avtokarta Slovenije, na dvoje- Njena zunanja freska z imenom na višino 1.732 m. Ob cesti je zični karti Koroške na http://www. Smrtna preproga je delo mora- enajst parkirišč in razglednih točk. nsks.at/viewkarta.html pa je ime vskega umetnika Antona Koliga. Pri 6. parkirišču je botanični vrt Čajne pomotoma izpadlo. Najbolj Sleme Dobrača Cerkev ima svojo podružnico na (Alpengarten Rote Wand, 1.403 natančno, v merilu 1:50.000, Čajno vrhu Dobrača (2.166 m). To je m). V sezoni od glavne železniške in Dobrač prikazuje Atlas Slovenije tako imenovana »Slovenska cer- postaje v Beljaku do parkirišča Trata na straneh 21 in 22. kev« (Windische Kirche) iz leta vozi avtobus: http://www.postbus. 1690: http://www.kath-kir- at/de/Regionen/Kaernten/. Od par- Prijetno potovanje in smuka! 28

Tujina Mirjam Kastelič Železniški dogodki v Bruslju

Skupnost evropskih železniških vost prevoza blaga po železnici. zniški prevoz vlagati še več truda roperabilnosti prek nacionalnih prevoznikov in upravljavcev infra- Ugotavljali so, da se je tržni delež za povečanje kakovosti storitev, meja. Ne glede na sedanjo gospo- strukture (CER) je organizirala železnice na trgih, ki so libera- zmanjšanje stroškov in razvijanje darsko krizo je treba nadaljevati konferenco EurailFreight 2009 lizirani, povečal v primerjavi z novih poslovnih modelov kot na začrtana vlaganja, sicer se bo žele- – konferenco o tovornem deležem cestnega prevoza, pred- primer, razvijanje partnerstev. zniški promet v prihodnosti še prej prometu v Evropi s poudarkom vsem je to zaznati na koridorju Gospod Karel van Miert, koordi- soočil z omejenimi zmogljivostmi na »izzivih tovornega prometa Rotterdam–Genova, enako tudi nator dejavnosti na prednostnem na infrastrukturi. Glavno vlogo po njegovi liberalizaciji«, ki jo je v Nemčiji. Primer Poljske je poka- evropskem koridorju 1 (Berlin- pri zagotavljanju virov financiranja evropska zakonodaja uveljavila 1. zal, da je liberalizacija trga na Verona/Milano-Bologna-Napoli- morajo imeti države. januarja 2007. Na konferenci, ki Poljskem pripeljala že sedemdeset Messina-Palermo) ter soobliko- Konferenco je končala razprava o je bila v Bruslju, 20. januarja, je novih železniških prevoznikov ter valec politike razvoja evropskega vplivih cene energije oziroma gori- bilo okrog dvesto navzočih. hkrati povzročila Poljskim držav- železniškega omrežja (TEN-T), je va na ceno transporta. Dosedanje V treh tematskih sklopih so nim železnicam (PKP) velike pro- poudaril, da je praksa iz pretekle- analize kažejo, da kljub visoki ceni predstavniki evropskih političnih bleme. Zaradi nerešenih finančnih ga obdobja na nacionalni ravni goriva prevoz po cesti raste, tako institucij, železniških prevoznikov bremen iz preteklosti, neustre- pokazala na premajhno sodelo- da v danem trenutku ni mogoče ter uporabnikov njihovih storitev zne opremljenosti ter zakonske vanje med državnimi uradniki in dati odgovora na to, kje je prag, in raziskovalnih institucij orisa- obveznosti, da vozijo ekonomsko železnico, ko so se določali pred- ko bo prišlo do preobrata. Švicarski li dosedanji razvoj liberalizacije nerentabilne posamične pošiljke, nostni projekti. Načrtovani razvoj primer kaže, da politična volja lahko železniškega trga in konkuren- je dejavnost tovornega prometa infrastrukture mora temeljiti na prispeva k preusmeritvi tovora s ce na trgih v različnih okoljih, PKP ekonomsko neuspešna, med- potrebah trga, zato bo treba pri cest na železnico; v Švici je sedanji izpostavili probleme in izme- tem ko so novi manjši operaterji nastajanju novega dokumenta EU tržni delež prevoza blaga po žele- njali razmišljanja o novih pobu- na boljšem, saj so svojo dejavnost o razvoju TEN-T povezati zaintere- znici 40 odstotkov. Razpravljavci so dah Evropske komisije za razvoj začeli neobremenjeni. Toda kljub sirane strani ter preseči ozko gle- zato ponovno pozvali k uveljavitvi evropskih koridorjev za tovorni liberalizaciji, tržni delež železnice danje, torej, ne le proge, temveč načela vključevanja eksternih stro- promet in revizijo dokumenta o na Poljskem pada. Razpravljavci tudi razvoj terminalov in realizaci- škov v ceno cestnega transporta, razvoju evropskega transportne- so se dotaknili tudi sedanje glo- ja vseh spremljajočih ukrepov (na saj bodo le tako lahko vzpostavljeni ga omrežja (TEN-T) v obdobju balne ekonomske krize ter menili, primer: odpravljanje hrupa) s pou- pravični konkurenčni pogoji med 2013–2020 ter o vplivih čedalje da bodo morala podjetja za žele- darkom na vzpostavljanju inte- cesto in železnico. dražje energije na transport. Navzoče na konferenci je nagovo- Sedanja direktiva o evrovinjeti ne dovoljuje internalizacije eksternih stroškov za cestni transport, med- ril namestnik ministra za transport tem ko direktiva Evropske skupnosti 2001/14 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivost Češke Republike, gospod Vojtech in pristojbini za uporabo železniške infrastrukture dovoljuje uporabo načela o vključevanju stroškov Kocourek, kot predstavnik države, vplivov na okolje, ki jih povzroča železniški transport. ki predseduje Svetu EU v prvem Kdo jih plačuje? polletju 2009. Poudaril je pomen Kategorije eksternih stroškov razvoja železniškega sistema v Uporabniki transportnih storitev Neuporabniki transportnih storitev Evropi ter vzpostavitve ravnovesja - zavarovalni Podnebne spremembe (emisije CO2) pogojev poslovanja med železni- - davkoplačevalci - katastrofe ne co in cesto, ki naj bi ga prine- - posamezniki - manjši pridelki sla revizija direktive o evrovinjeti - prihodnje generacije z uveljavitvijo načela vključitve Onesnaževanje zraka - zdravstveno zavarovanje (internalizacije) eksternih stroškov - človekovo zdravje ne - davkoplačevalci v ceno prevoza; to je stroškov, ki - zdravje živali - posamezniki jih različni prevozni načini pov- Nesreče - zavarovalnice zročajo okolju in družbi. - poškodbe ljudi deloma preko zavarovanj - davkoplačevalci Predstavniki železnic, ki so s svojo - materialne škode - posamezniki dejavnostjo že navzoče na trgih Zastoji - podjetja zunaj svojih nacionalnih meja, - stres za človeka deloma, z manjšo storilnostjo - posamezniki so poudarili, da v Evropi poteka - manjša produktivnost - zdravstveno zavarovanje liberalizacija trgov različno, neka- Hrup - posamezniki ne teri še vedno omejujejo dostop, - stres za človeka - zdravstveno zavarovanje kar je tudi pred časom ugotovila Evropska komisija. Poudarili so, Vir: CER da je izboljšanje stanja železniške Za leto 2006 so eksterni stroški, ki jih povzroča cestni promet v Evropi, ocenjeni na 300 milijard evrov, infrastrukture ter vlaganje v nove to je skoraj toliko, kolikor znaša letni družbeni proizvod države Švedske. tehnologije pogoj za večjo kako- Vir: Študija UNITE Revija Slovenskih železnic januar 2009 29

Tujina

železnic Tomaž Schara. Poleg njega pa je novi člani slednje- ga postal tudi generalni direktor Avstrijskih železnic Peter Klugar. V svojem nagovoru je novi pred- sednik CER-a poudaril, da so pred železniško skupnostjo trije osre- dnji cilji: javno in zasebno investi- ranje v železniški sistem, razjasniti vlogo in finančne obveznosti med državo in železniškimi podjetji ter ustvarjanje razmer za pravično in učinkovito konkurenco med različnim transportnimi sistemi in med železnicami. Generalni direktorji so ponovno izrazili apel za takojšno revizijo evrovinjete s poudarkom na uveljavitvi nače- Hans-Jörg Grundman (UNIFE), Moritz Leuenberger (švicarski minister za promet, prejemnik nagrade), Mauro Moretti (FS), Antonio Tajani (podpredsednik Komisije EU in komisar za promet EU), voditeljica, Bengt Sterner (vodilni inženir, prejemnik nagrade), Michael la internalizacije eksternih stro- Clausecker (UNIFE) in Johannes Ludewig (CER). škov. Med pomembnimi točkami dnevnega reda je bila tudi nova V nadaljevanju konference je bila da bo s tem železnica postala Železniške dogodke v Bruslju je pobuda Evropske komisije za podelitev nagrad za dosežke učinkovitejša in prava alternativa sklenila 35. seja generalna uredbo o vzpostavljanju omrežij na področju prometne poli- cestnemu transportu«. skupščina CER, 21. januarja. za tovorni promet. Navzoči so tike in železniških tehničnih Nagrado na področju tehnič- Navzoči so za predsednika te menili, da je preveč birokratska, rešitev. Skupnost evropskih nih dosežkov je prejel gospod mednarodne železniške organiza- da pa je treba zagotoviti usklajen železniških prevoznikov in upra- Bengt Sterner za svoj prispevek cije za obdobje 2009–2010 izvoli- razvoj in odpravljanje ozkih grl na vljavcev infrastrukture (CER) ter pri razvoju ERTMS – evropski sis- li predsednika Italijanskih železnic celotnem poteku posameznega Združenje evropske železniške tem vodenja železniškega pro- industrije (UNIFE) sta dogodek meta. Svoje strokovno znanje je združila z rednim letnim spreje- prvič udejanjil leta 1970 pri vpe- mom. Navzoči so bili generalni ljavi elektronskega signalnovar- direktorji železnic visoki predstav- nostnega sistema na Švedskem, niki industrije, političnih institucij pozneje je sodeloval pri razvoju EU in državnih predstavništev s nordijskega varnostnega sistema sedežem v Bruslju. EBICAP (op.: varnostne naprave, Prvo nagrado je prejel minister za ki povezuje strojevodsko kabino transport Republike Švice, gospod s signalnovarnostno napravo na Moritz Leuenberger. Od leta 1995, progi; zametek ETCS). V začetku ko je na čelu Zveznega oddelka devetdesetih se je pridružil evrop- za okolje, transport, energijo in skemu železniškemu raziskoval- zveze, je zaslužen za razvoj trajno- nemu institutu (ERRI), kjer je vodil stne prometne in okoljevarstvene skupino za razvoj tehničnih speci- politike. Z namenom preusmeritve fikacij za evropski sistem nadzo- tovora s cest na železnico je leta ra železniškega prometa (ETCS). 2001 uveljavil pristojbino za vožnjo Gospod Hans-Jörg Grundmann, težkih cestnih vozil na celotnem predsednik UNIFE, ki je preje- Tomaž Schara (SŽ), Peter Klugar (ÖBB), Andrzej Wach (PKP), Mauro Moretti (FS) in Johannes Ludewig (CER). območju Švice, medtem ko je za mniku vročil nagrado, je dejal, znižanje emisij CO2 vpeljal leta da je gospod Sterner »resnično Maura Morettija ter za podpred- evropskega koridorja, zato tudi 2008 davek na uporabo fosilnih utemeljitelj ERTMS, in železniška sednika Andrzeja Wacha, predse- poziv za oblikovanje koordinacij- goriv. V svojem zahvalnem govoru industrija, prevozniki in upravljav- dnika Poljskih železnic, med člane sko-usmerjevalnih teles, v katerih je dejal, da gre zahvala za omenje- ci infrastrukture so izredno pono- upravnega odbora je bil izvo- bodo navzoči predstavniki mini- no tudi švicarskim državljanom, ki sni na njegove dosežke«. ljen generalni direktor Slovenskih strstev, upravljavcev infrastrukture so železnici pozitivno naklonjeni in prevozniki. ter njihovemu odnosu do okolja. Evropsko železniško nagrado za dosežke s področja prometne Generalna skupščina je spreje- Nagrado mu je vročil podpred- politike in tehnične dosežke podeljujeta CER in UNIFE letno. la med člane CER-a podjetje za sednik Evropske komisije EU in Nagrado v vrednosti pet tisoč evrov prejemnik nameni dobro- železniški prevoz Trainose (op.: komisar za transport, gospod delni organizaciji po svoji presoji. Komisijo za izbor sestavljajo: podjetje, ki je nastalo po delitvi Antonio Tajani, z besedami: »Švica generalni direktorji železnic, podjetij za proizvodnjo železniških Grških državnih železnic na pod- je poleg pristojbin, ki spodbujajo naprav in opreme, koordinator za implementacijo ERTMS/ETCS jetje za infrastrukturo in podjetje trajnostni transport, tudi liberali- na evropskih koridorjih Karel Vinck in predsednik odbora za za transport), s čimer se je število zirala železniški trg v prepričanju, transport pri Evropskem parlamentu Paolo Costa. članic CER-a povzpelo na 72. 30

Tujina Ronald Smith DB Schenker Poslovni uspeh v železniškem DBS je postal prvi evropski žele- tovornem prometu zagotavljajo zniški operater v tovornem pro- polno naloženi vlaki, ki vozijo na metu, prvi evropski operater v dolgih razdaljah, zlasti v medna- cestnem prometu, drugi svetovni rodnem prometu. Glede na to, operater v letalskem tovornem da se je EU razširila na nove prometu, tretji svetovni operater članice v Vzhodni Evropi, svetov- v pomorskem prevozu tovora in na trgovina pa se nenehno širi, šesti operater na svetovni ravni priložnosti za železniški tovorni s storitvami pogodbene logisti- promet niso nikoli bile boljše. ke. Leta 2007 je DBS z 28.900 Drugi zunanji dejavniki, kot so zaposlenimi in poslovnimi pro- okoljska vprašanja, cene nafte in stori v več kot 2000 mestih v Basel Bad. omejitve glede cestnega prometa, 130 državah ustvaril 3,9 milijarde pa bodo ustvarili ozračje, v kate- evrov prihodkov. 69,6 milijona prevoze pošiljk na vseh glavnih DB, ki jih narekuje nemška vlada rem bo železniški prevoz čedalje ton blaga so odpravili v cestnem evropskih progah. v zvezi z upravljanjem železnic v bolj privlačen. prometu, 1,3 milijona v letalskem Liberalizacija je nenamerno pov- Nemčiji. Nemški davkoplačevalci Nemške železnice (DB) so v proce- prometu in 1,5 milijona zabojni- zročila, da si nacionalni operaterji, bodo zato vlagali v globalno pod- su širitve trga EU dosegle rast pre- kov v pomorskem prometu. ki so nekoč sodelovali, zdaj kon- jetje samo toliko, kolikor naložba vozov tovora. Medtem ko so leta DBS Schienengüterverkehr je del kurirajo. Vendarle, DBS uspešno zadeva potrebe nemških davko- 1993 opravile 26 milijard ntkm v družbe, ki se ukvarja s prevozom sodeluje z belgijskim B-Cargom, plačevalcev. Zato nemška vlada mednarodnem prometu in 37,8 tovora v železniškem prometu. francoskim SNCF, švicarskim SBB načrtuje, da bi na borzi ponudila milijarde ntkm v notranjem pro- Ta je leta 2007 prepeljal 312,8 (Švica), švedskim Green Cargom, 24,9-odstotni delež DB Mobility metu, se je leta 2007 razmerje milijona ton blaga in 4674 vla- poljskim PKP (Poljska), češkim ČD Logistics. obrnilo v prid mednarodnemu kov na dan, od tega jih je 60 in italijansko Trenitalio ter številni- Pri premikanju tovora ni nobenih prometu; 51,4 milijarde ntkm so odstotkov vozilo na mednaro- mi drugimi neodvisnimi operater- skrivnosti za uspeh. Tovorni pro- DB prepeljale v mednarodnem dnih relacijah. DBS upravlja vlake ji. DBS je junija 2008 povečal svoj met je namreč vedno »posledica prometu, 40 milijard ntkm pa v v večini evropskih držav, tudi v lastniški delež pri švicarskem BLS s povpraševanja«. Tovorni promet notranjem prometu. Tržni delež Združenim kraljestvu, kjer je kupil 25 na 45 odstotkov. je nujen zato, da po potrebi s Nemških železnic je tudi zrasel s največjega tovornega operater- Globalna zastopanost DB-ja v premikanjem doda vrednost 6,9 odstotka leta 2003 na 19,7 ja English Welsh and Scottish zračnem in pomorskem prome- blagu. Prevoz je treba opraviti odstotka leta 2007. Railway (EWS). tu zagotavlja odlično pripravljeno v roku, brez izgub ali škode na Nemške železnice so ugotovile, Z nakupom železnic EWS je DB podstat za širitev železniških sto- blagu, po pravi ceni, z minimal- da morajo opravljati prevozne Schenker pridobil licenco za delo- ritev. Glede teh potekajo pogovori nim poseganjem in iz ene roke storitve na čim širšem železni- vanje v Franciji in dostop do pre- v Savdski Arabiji in Indiji, dobro (one stop shop). Ker industrija škem omrežju, če želijo preživeti dora pod Rokavskim prelivom. pa tudi napreduje razvoj »kopen- v Zahodni Evropi pospešeno seli in uspeti. Zato so se organizirale Pomembnejša strateška odlo- skega mostu« med kitajskimi pri- proizvodnjo proti Vzhodu, daljše v podružnice s krovno družbo čitev je bil prevzem tovornega stanišči in gospodarskimi središči, razdalje delujejo v prid železnici. DB Mobility Network Logistics, v dela Nizozemskih železnic, ki ruskim pristaniščem Vladivostok Proces globalizacije trgovine, ki okviru katere deluje DB Schenker zdaj deluje pod imenom Railion ter Evropo. se je začel pred več kot sto leti, (DBS) kot družba za storitve v Nederland. Največ prevozov opra- Zato da bi preživele na trgu, so se pospešuje in potrebuje global- tovornem prometu. Ta je leta vi iz držav Beneluksa v Italijo. DB razvile in povečale del družbe nega transportnega operaterja za 2007 z 88.200 zaposlenimi širom S podružnicami Railion Danska, za prevoz tovora, kar se je poka- zagotavljanje storitev. DB je že na po svetu ustvarila 17,9 milijarde Railoion Skandinavija, Railion zalo za donosno in vredno posne- svetovnem trgu in razvija celovite evrov prihodkov in EBIT v višini Italia, Railion Švica in East West manja. Vendar se DBS čedalje bolj storitve v tovornem prometu. DB 760 milijonov evrov. Railways (Poljska) pa nadzira oddaljuje od jedrnih dejavnosti je tržni vodja.

Rotterdam Kijfhoek. V luki Rotterdam. Revija Slovenskih železnic januar 2009 31

Prosti čas

Šesta sezona lige v športnem ribolovu V teh zares hladnih dneh me pogreje samo lige, tukaj pa nastopijo naši sponzorji in Dodatni pogoji ena misel, pred nami je šesta sezona lige v donatorji: športnem ribolovu. Glede na organizacijo Izi mobil, Debitel, Zavarovalnica Maribor, - leta 2009 se uvede obvezno plačilo startni- in izvedbo tekmovanja je šesta sezona zares Forte, d. o. o., Zoran Vučkovič, s. p., EL-TERM ne vnaprej; lepa številka. Treba je povedati, da ligo vodi- Maribor, Som Lenart, Big fish Spodnja Gorica, - spremljevalci plačajo hrano (spremljevalca jo trije posamezniki popolnoma ljubiteljsko; Lovec Celje, Petar šport Brežice in Trofeja je obvezno treba prijaviti najmanj pet dni če bi članek pisal pred dvema tednoma, bi Maribor. Brez njihove pomoči nam vsa ta leta pred tekmo); napisal kot sveti trije kralji. Vsekakor pa se ne bi uspevalo izpeljati lige na tej ravni, zato - tekmovalci, za katere sindikalne enote lani moram na tem mestu zahvaliti svetu delavcev vsem še enkrat hvala. niso poravnale stroškov, letos ne morejo Slovenskih železnic, da nam zadnja tri leta sodelovati; nam v okviru športnih dejavnosti namenja - posamezna tekma traja najmanj štiri ure. denarna sredstva za promocijo. Koledar tekem Potrjeni so termini tekem v Račah: Lige se lahko udeležijo zaposleni na Slovenskih 1. tekma: Rače, 28. marca 2009, zbor ob železnicah, upokojenci (nekdanji železničarji) 7.00, začetek ob 9.00, in njihovi partnerji, katerih sindikalne enote 2. tekma: Pragersko, 25. aprila 2009, zbor oziroma regijski odbori ali donatorji bodo ob 7.00, začetek ob 9.00, najpozneje do 20. marca 2009 vplačali štar- 100 evrov na račun SŽS SE VOKŠ, 3. tekma: Rače, 30. maja 2009, zbor ob tnino št.: 02222-0012812978 sklic 00 2026, s 16.00, začetek ob 18.00, nočni maraton, pripisom Liga 2009 4. tekma: Ptuj, 13. junija 2009, zbor ob 7.00, . začetek ob 9.00, 5. tekma: Radeče, 18. julija 2009, zbor ob Vse tekmovalce prosim, da mi posredujete Vendar pa ta denarna sredstva niso niti pri- 7.00, začetek ob 9.00, svoj elektronski naslov, saj boste tako najhitre- bližno dovolj za izvedbo lige. Tukaj se pokaže 6. tekma: Radeče, 22. avgusta 2009, zbor ob je obveščeni o novostih. Tekmovalci se morate prednost sedanjega načina vodenja lige, nima- 7.00, začetek ob 09.00, pred prvo tekmo prijaviti Miranu Razboršku, mo namreč nepotrebnih stroškov. Prav tako 7. tekma: Radeče, 19. septembra 2009, zbor na telefonsko številko 040 304 825. smo zaželeni na lokacijah tekmovanj, postali ob 7.00, začetek ob 09.00, smo prepoznavni znak Slovenskih železnic. Finale: Rače, 11. oktobra 2009, zbor ob Vendar bi bilo tudi to premalo za izvedbo 7.00, začetek ob 9.00. Drago Ogrizek

Šahovski ciklus za pokal Slovenskih železnic

Zadnjo soboto januarja se je javnina ostala le dva evra, kljub začel, zdaj lahko rečemo tradici- več tisoč evrov velikemu nagra- onalni, že tretji po vrsti, šahovski dnemu skladu. Na vsakem tur- ciklus za pokal Slovenskih žele- nirju najboljši prejmejo nagrade, znic. Cikel sestavlja deset turnir- na zaključnem turnirju pa bodo jev, ki se igrajo enkrat na mesec, tega vsi deležni. Posebne nagra- z izjemo poletnih mesecev, julija de bodo prejeli najmlajši do 13. in avgusta. Za končno uvrstitev oziroma do 15. leta, najboljši se šteje največ sedem najboljših študent, šahistka, upokojenec, je ostal neporažen in dosegel ter bil tako najbolje uvrščeni rezultatov. Glede na velik obisk najboljši igralec z doseženi- šest zmag ter en remi v zadnjem železničar na turnirju. Naslednji zadnjih dveh turnirjev smo pri- mi točkami do 1600 oziroma kolu, ko je bil zmagovalec že turnir bo 28. februarja ob 9.30, čakovali veliko število igralcev, 1800. Vsi turnirji so ratingira- znan. Drugo mesto je osvojila več o ciklu pa si lahko preberete vendar je odziv šahistov presegel ni pri Šahovski zvezi Slovenije, Fide mojstrica Simona Orel, dvaj- na www.sah-zeleznicar.com. vsa pričakovanja, kar kaže, da je tako da lahko vsi nastopajoči ob seta nosilka turnirja, ki je s tem cikel našel svoje mesto v kole- uspešnih igrah pridobijo rating dosegla najboljšo žensko uvrsti- Vrstni red prvih deset: 1. darju šahistov. Prvega turnirja točke. tev v zgodovini cikla ter s tem Leon Mazi, 6,5 točke, 2. Simona se je udeležilo 68 igralcev, kar Med 68 nastopajočimi, med pokazala, da se lahko enakovre- Orel, 3. Boštjan Rebernik, oba 6 je za 50 odstotkov več kakor katerimi je prva deseterica imela dno kosa tudi z na papirju moč- točk, 4. Dušan Zorko, 5. Dušan lanskega prvega turnirja. S tem povprečno 2169 točk, je zma- nejšimi nasprotniki. V zadnjem Čepon, oba 5 točk, 6. Milan se uresničuje poglavitni namen gal dvakratni zmagovalec cikla, kolu je premagala železničarja Matko, 7. Andrija Petrovič, 8. cikla, to je popularizirati šah in mednarodni mojster Leon Mazi, Andrijo Petroviča, ki je kljub Mirko Tunjič, 9. Boris Skok, 10. ga narediti čim bolj množične- in lahko bi rekli, da je nadaljeval temu prikazal zelo dobro igro Mihajlo Savič, vsi 5 točk. ga. S tem namenom je tudi pri- tam, kjer je lani končal. Ponovno in zasedel odlično sedmo mesto Vlastimir Ðurđević 32

Zgodovina Marija Karačić Vloga Slovenskih železnic v času osamosvajanja Republike Slovenije

Sklepno dejanje razpadanja ga transporta, šef prometne ope- nih principih (Mezek-Kukec 1991). pa je bilo seveda oviranje z vlaki in Jugoslavije in osamosvajanja rative ŽG Ljubljana in šef službe za Slovenske železnice so skrbele za cestnimi vozili. Slovenske železni- Slovenije je bila desetdnevna vojna SLO in DS s svojo dežurno službo. ohranjanje čim bolj normalnega ce so na cestnih potnih prehodih junija in julija 1991. Med osa- Po potrebi so se vključevali tudi delovanja prometa in drugih rednih postavile dvajset železniških blo- mosvajanjem Republike Slovenije drugi vodilni delavci Železniškega dejavnosti železniškega gospo- kad, od katerih so bile nekatere smo bili priča številnim ukrepom in gospodarstva, na primer iz pravne darstva, za fizično zavarovanje in fiksne, druge pa mobilne, tako da dejavnostim na različnih področjih in kadrovske službe (na primer za kontrolo nad pomembnimi žele- so se garniture vagonov umikale ekonomske in gospodarske obram- izvedbo prekinitve dopustov). Vse zniškimi objekti z lastno narodno za izvajanje železniškega prometa be, predvsem v prometu, ener- odločitve, ki so bile sprejete, so bile zaščito, organiziran je bil poostren (Mezek-Kukec 1992). getiki in zdravstvu. V času vojne oblikovane in določene v dogovo- nadzor nad gibanjem tujih oseb v Slovenske železnice so se z in moratorija so imele Slovenske ru s takratnim vodstvom podjetja stavbo uprave ŽG. Uvedeno je bilo Republiško koordinacijo dogovar- železnice nalogo dajati podporo in v okviru operativne skupine. stalno dežurstvo. Interni železniški jale tudi o možnostih izvajanja vojaški obrambi Slovenije in ovirati Odločanje je bilo je bilo strogo pravilniki so določali postopke z popravil na poškodovanih progah, delovanje nasprotne strani, pa tudi centralizirano. materialnimi sredstvi in železni- saj je imela koordinacijska skupina ohranjati delovanje svoje redne škim osebjem v primeru letalskih najboljši pregled nad varnostno dejavnosti, prevoza ljudi in blaga. Informiranje in komuniciranje napadov. Vlakovne kompozicije situacijo v celotni državi. Poseben so se na primer umaknile zunaj pomen so imeli tudi dogovori Večina informacij je prihajala iz postaj na odprto progo, kjer je bila o prevozu nevarnih snovi (ben- Načrtovanje in priprave Republiške koordinacijske skupine možnost zaklona, ali pa v predore. cin, plin in druge vnetljive snovi) Eden izmed ključnih sestankov, na ter neposredno s terena od posa- Dokler je trajala nevarnost zračnih (Mezek-Kukec 1992). katerem so se izvajale priprave meznih dežurnih delavcev v sekci- napadov, so na postajah, kjer se je Tovorni promet se je na splošno za delavce Slovenskih železnic na jah po notranjem sistemu telefon- zadrževalo eksplozivno ali vnetlji- odvijal v zmanjšanem obsegu. Ena morebitni izbruh vojne, je bilo dvo- skih linij. Vsi pomembnejši pogo- vo blago, čakali na najprimernejši izmed izjem je bila takratna sekcija dnevno obrambno-zaščitno uspo- vori so bili snemani. Informacije trenutek, glede na stopnjo ogro- za promet Zidani Most, iz katere sabljanje, ki je potekalo maja 1991 so pridobivali tudi iz poročanja ženosti, za umik takega tovora s so poročali o nekoliko povečanem v Republiškem centru za obramb- javnih medijev in prek centra za postaj. Zaposleno osebje se je sku- tovornem prometu na njihovem no usposabljanje v Poljčah (Mezek- obveščanje. Informacije so priha- paj s potniki zaklonilo v podhode, območju. Tako tovorni kot potni- Kukec 1992). Na usposabljanju so jale tudi od zunaj, na primer od predore, kletne prostore postajnih ški promet sta se na območju te bile določene naloge in ukrepi za osebja hrvaških železnic. Največja zgradb ter v zaklonišča osnovne in sekcije odvijala dokaj normalno. pripravljenost SŽ. Priprave so vodili količina informacij se je stekala v dopolnilne zaščite. Posebnih javnih Potniški promet se je na določenih delavci službe za splošno ljudsko službo za Splošno ljudsko obram- zaklonišč na postajah večinoma odsekih v Sloveniji zaradi cestnih obrambo in družbeno samozaščito bo in družbeno samozaščito na ŽG ni bilo. blokad, ki so ponekod v celoti s pooblastilom vodstva železnic. Ljubljana. Prakticiran pa je bil selektiven onemogočale prevoz, povečal tudi Telefonske linije za vojaško uporabo pristop pri prevozu in izročanju do petkrat*. – kot del notranjih telefonskih linij Proces odločanja pošiljk za vojaške naslove JLA. V Na posameznih odsekih prog sta (Slovenske železnice so imele tudi Izvajanje nalog na železnici po dogovoru med SŽ in Republiško bila za krajši čas tako tovorni kot vojaško delegacijo, ki se je med obrambni plati je koordinirala koordinacijo so bili nekateri vago- potniški promet v celoti prekinjena. drugim dogovarjala o prevozih za Republiška koordinacijska skupina. ni, ki so bili naloženi z materialom Mednarodni promet je bil v celoti potrebe JLA) so bile izključene. Na najvišji ravni je bila v okvi- za vojaške potrebe (še posebej, če izpeljan le prek prehoda Jesenice. Obstajala je tudi možnost vzposta- ru Slovenskih železnic imenova- je šlo za orožje in eksplozivna sred- Tovorni vlaki so iz Kopra v Avstrijo vljanja radijskih zvez, vendar jih na na operativna skupina, ki jo je stva), zadržani na določeni posta- ves čas vozili, rudo, fosfate in drug srečo ni bilo treba uporabiti. pooblastil in imenoval predsednik jah, ''izgubljeni'', nato pa označeni tovor, in sicer čez Novo Gorico in poslovodnega odbora ŽG Ljubljana kot neprispeli. Če vlak, naložen z – takratni vodja obrambnih pri- Organizacija in izvajanje materialom za vojaške potrebe, še * V poročilu sekcije za promet Ljubljana prav. Operativno skupino so sesta- dejavnosti ni vstopil na slovensko ozemlje, so navajajo, da se je na nekaterih postajah število potnikov povečalo tudi 5-10 krat vljali član poslovodnega odbora za Tehnološki proces dela se je med mu na vsak način preprečili vstop. v primerjavi s predhodnim mirnodobnim področje integralnega železniške- vojno odvijal v večini po mirnodob- Najbolj viden in izpostavljen ukrep obdobjem. Revija Slovenskih železnic januar 2009 33

Zgodovina

Lokacije blokad cestnih prehodov. v bližini vojašnic. Čeprav potniškim vlakom ni dovoljen vstop v Luko Koper, so bili vojaki ravno zaradi omenjenih varnostnih težav, pri- peljani neposredno v Luko Koper, torej čim bližje ladji, na katero so se vkrcali.

Sklep Gospodarska obramba je bila eden najdejavnejših delov civilne obram- be, in sicer tako v času pred osa- mosvojitvijo kot tudi med vojno ter v času moratorija. Slovenske železnice so bile po prepričanju mnogih med vojno leta 1991 naj- učinkovitejši prevozni sistem. Ceste so bile blokirane, kar je pomenilo, da po njih ni šel ne cestni potniški ne cestni tovorni promet. Večina tega prometa se je preusmerila na železnice, saj so imele, razen na določenih relacijah, nemote- no pot. Tehnološki proces dela se je tudi med vojno odvijal v večini po mirnodobnih principih. Slovenske železnice so skupaj z drugimi akterji gospodarske/civilne Jesenice. Avstrijske železnice so 27. ima na primer Hrvaška, kar je bila v Po sprejetju odločitve, da se bo obrambe kakovostno dopolnjevale junija 1991 sicer umaknile svoje času vojne prednost, saj vlaki s slo- JLA v treh mesecih umaknila iz obrambna prizadevanja Slovenije osebje in vozila z Jesenic, vendar venskimi lokomotivami niso mogli Slovenije, torej v času moratorija, med osamosvajanjem. se je promet odvijal skoraj normal- ven iz države, vlaki z drugačnim se je večino vojaškega materiala, no, saj je bil na vsaki lokomotivi v sistemom napajanja lokomotiv pa ki ga je imela JLA, nalagalo in Avstrijo in iz nje poleg slovenskega ne v državo. To je bilo pomembno odvažalo prek železnice. Vojska je Literatura in viri: 1. Malešič, M. 1994. Civilna obramba strojevodje spremljevalec z Jesenic, z vidika zavračanja vojaških pošiljk, želela s sabo odnesti čim več opre- sodobnih držav. Ljubljana: Fakulteta za druž- vlak je spremljal tudi slovenski spre- saj vagoni s tako vsebino niso me, slovenska stran pa je želela bene vede. vodnik. Ob tem je carinska služba mogli v Slovenijo brez slovenske del tega ohraniti v Sloveniji. V tem 2. Orbanić, J. 1997. Osamosvojitev Slovenskih železnic. Ljubljana: Slovenske ves čas konflikta delovala normal- lokomotive, torej brez odobritve s času je bilo na Hrvaškem čedalje železnice, Železniški muzej. no. Osmega julija 1991 zvečer so strani Slovenskih železnic. bolj nevarno, zato je bila sprejeta 3. Zupančič, M. 1991. Jeseničani so se se avstrijski obmejni organi vrnili Malešič (1994, 278) kategorizira odločitev, da se v Sloveniji zadrži dobro držali. Nova proga: Glasilo železničar- jev Slovenije in Istre 7/8, 9. na Jesenice in nadaljevali svoje ukrepe, ki jih je izvajalo železniško čim več tankov, da ne bodo odpe- 4. Zupančič, M. 1991a. V Novi Gorici brez delo (Zupančič 1991, 9). Z Italijo gospodarstvo v času vojne, v tri ljani na Hrvaško. Zato so se začele večjih posledic. Nova proga: Glasilo železni- je bil promet nekaj dni pretrgan skupine. Prvo skupino sestavljajo varnostne težave, saj so poveljniki čarjev Slovenije in Istre 7/8, 10. 5. Dnevnik dežurstva SLO in DS ŽG Ljubljana čez Novo Gorico. Zato je sloven- ukrepi, ki so povečevali varnost JLA, ki so bili pristojni za prevo- 24. 6.-24. 7. 1991. Ljubljana: SLO in DS ŽG. ska stran prevoze preusmerila na zaposlenih, potnikov in tovora (na ze, začeli slutiti, kaj se dogaja. 6. Hočevar, J. 1991. Poročilo o dogajanju sežanski prehod. Taka rešitev je primer fizično varovanje objektov, Avgusta je bilo iz Slovenije odpe- in delovanju sekcije za promet Zidani Most v času vojne. Številka dokumenta: 1-4411. bila nujna, saj na italijanski stra- dežurstvo idr.), v drugo skupino ljanih sedeminšestdeset vlakov, 7. Mezek-Kukec, D. 1992. Organizacija in ni niso sprejeli možnosti, da bi avtor uvršča ukrepe za zagota- naloženih s tanki in drugo opremo delovanje Slovenskih železnic med vojno. prek mejnega prehoda iz Nove vljanje nemotenega poteka teh- iz Slovenije. Naloženih je bilo še Gradivo za obramboslovni kolokvij Analiza vojne v Sloveniji in na Hrvaškem. Maribor, Gorice vozili slovenski strojevod- nološkega procesa na železnici za 16 vlakov, načrtovanih pa še 45. Pekre. je, kot je bilo to organizirano na potrebe slovenske strani, oviranje Zaradi spopadov na Hrvaškem in 8. Pogovor z gospodom Antonom Černetom, šefom službe za SLO in DS na Jesenicah (Zupančič 1991a, 10). prometa z vlaki in cestnimi vozi- prekinitve prometa med Zagrebom ŽG Ljubljana v času osamosvajanja Republike Skozi Sežano je promet potekal li, posebne prevoze za potrebe in Beogradom je na vagonih ostalo Slovenije. Ljubljana, 9. 3. 2006. brez večjih zastojev. Proga med Teritorialne obrambe, izdelavo veliko vojaške opreme. 9. Pogovor z gospo Doro Mezek-Kukec, ki je bila v času osamosvajanja Republike Dravogradom in Vuzenico je bila protioklepnih ovir iz železniških Prevoz vojakov JLA v Koper, od Slovenije zaposlena v službi za SLO in DS na več dni povsem zaprta. Tudi pro- tirnic in prevoz vojnih ujetnikov. koder naj bi izpluli iz Slovenije, ŽG Ljubljana. Ljubljana, 9. 2. 2007. met čez mejni prehod Šentilj je V tretjo skupino pa sodi ukrep je bil prav tako varnostno obču- 10. Posnetek pogovorov dežurnega v SLO in DS ŽG z Republiško koordinacijo 2. 7.-3. 7. bil za nekaj dni ustavljen zaradi odprave železniških storitev za tljiv. Zato je bilo odločeno, da se 1991, peta kaseta. blokade in delovanja enot JLA na jugoslovansko armado, oziroma bodo imeli vlaki, ki bodo prevažali 11. Posnetek pogovorov dežurnega v SLO in območju Šentilja. selektivni pristop k prevozu in vojake, čim manj postankov na DS ŽG z Republiško koordinacijo 12. 7.-19. 7. 1991, sedma kaseta. Slovenija je imela (in ima še vedno) izročanju pošiljk za nasprotno potniških postajah. Prevozi so se 12. Škerbec Edmund: Brzojav številka 354 drugačen električni sistem, kot ga stran. organizirali na postajah, ki so bile f – de zg Ljubljana, 3. 7. 1991. 34

SŽ so ljudje Robert Zakrajšek

Jadranko Tomič Nihče ne bo dela opravil namesto nas!

Že v enem od prejšnjih intervjujev skoraj samo po sebi umevno, saj smo ugotovili, da imamo v našem sem odraščal ob železnici, prva podjetju vrsto služb in organov, potovanja v mojem življenju so o katerih sicer vsi vemo (ali pa potekala po železnici, v veliki svet tudi ne) da obstajajo, ne vemo sem se odpravil z vlakom, no, pa, kaj počnejo oziroma, s čim tudi prvo ljubezen sem doživel se ukvarjajo, pa čeprav so zelo ravno na vlaku, tako da dvoma pomembne in potrebne za nor- sploh ni moglo biti. Odgovor na malno ter nemoteno poslovanje vprašanje, zakaj sem postal ravno našega sistema. Za te subjekte strojevodja, pa je bil zame vedno oziroma ljudi, ki v njih delujejo, trd oreh. Pravzaprav preprosto ne običajno izvemo iz raznih dobro vem. Težko bi rekel, da sem si pa tudi slabo namernih poroča- to od nekdaj želel. Verjetno je njih v medijih. Vendar pa to ni usoda naredila svoje, saj izhajam tema, s katero se bomo ukvarjali iz družine (širše gledano), ki je v današnjem intervjuju. S tem naj dala veliko strojevodij. Moja pot se ukvarjajo drugi, se strinjate? v podjetju se je tako začela leta Danes bomo spoznali delovanje, 1973, ko sem obiskoval železniško sestavo in sam namen organa, ki poklicno šolo, nato je sledilo delo ga sestavljajo predstavniki zapo- v Centralnih delavnicah in šolanje slenih. Govor bo o svetu delavcev. za strojevodjo elektro vlečnih vozil. Ker morda zaposleni ne vemo Vozil sem skoraj dvajset let, danes dovolj o svetu delavcev (razen iz pa sem eden izmed štirinajstih zapisnikov sej), sem za informa- delavcev, ki za potrebe SD SŽ, d. cije zaprosil dolgoletnega člana o. o., delo opravljajo poklicno. Še sveta delavcev Jadranka Tomiča. nekaj besed o času, ko sem bil še »aktiven operativec«. Z leti mi je Jadranko, v uvodu par poklic strojevodje dobesedno zle- besed o sebi, kako si postal zel pod kožo. Ta občutek poznajo železničar, kaj vse si počel do vsi moji kolegi, ki so še v »pogo- sedaj. nu«. Ko danes razmišljam o svojih vožnjah, kljub odgovornosti, ki je Pozdravljen! Sem Jadranko Tomič. redna spremljevalka tega poklica, Rojen sem leta 1958 v Banja kljub neprespanim nočem, slabe- Luki, živel sem na Hrvaškem, ko mu vremenu, delu ob praznikih pa sem prišel v Slovenijo, sem in koncih tedna, še vedno menim, najprej živel v Sevnici, nato pa se da je pogled na pokrajino izza leta 1985 preselil v Ljubljano, kjer krmilnega pulta preprosto čudo- živim še danes. Različna življenj- tedaj v teku, sem se odzval nekako čju predpisov, na zastarelost in vit. Kdor tega ni doživel, ne ve, za ska okolja, v katerih sem živel, spontano. Takrat so ekonomske pomanjkljivosti v varnostnih sis- kakšne občutke je prikrajšan, kajti so mi omogočila, da sem spo- razmere v nekdanji državi posta- temih, saj tudi glavne proge niso Slovenija je prelepa dežela. znal veliko različnih, predvsem pa jale čedalje bolj težavne, ravno bile povsod opremljene z napravo prijetnih ljudi, kar je nedvomno tako politične razmere. Konkretno ASN. Ekonomsko socialni status prispevalo k temu, da na življenje Svojo kariero predstavnika strojevodje je še dodatno pritiska- strojevodij (in drugih zaposlenih) gledam pozitivno, kot na izziv, in delavcev si začel v sindikatu. lo breme dveh izjemno težkih in se je hitro slabšal, tako da je vse to tudi takrat, ko se nam dogajajo Kako je prišlo do tega? tragičnih nesreč v Divači. Seveda to privedlo do stavke decembra manj prijetne stvari. Moj sindikalizem se je začel leta smo bili zelo občutljivi na stanje, 1988. No, nadaljevanje zgodbe To, da sem postal železničar, je 1988. Na vse aktivnosti, ki so bile ki je takrat vladalo na podro- pa vsi poznamo. Revija Slovenskih železnic januar 2009 35

SŽ so ljudje

Sedaj, ko sva obdelala Kako pa poteka sodelovanje kakšni od drugih evropskih držav. na seji, na kateri je bil navzoč tudi zgodovino in tvojo pot do na relaciji svet delavcev – Če pa jim je morda že uspelo ozi- takratni predsednik uprave, ki je predstavnika delavcev, pa se uprava Slovenskih železnic roma jim bo uspelo, pa bo to vsaj bil izjemno postaven mož, a zelo zakopljiva v današnjo glavno oziroma, kako je v praksi zame veliko presenečenje. Slike šibkega glasu. Težave vseh nas, ki temo – svet delavcev. Kaj je videti seja? stanja duha zaposlenih v Evropi smo bili navzoči na seji, so se zače- pravzaprav svet delavcev, Poslovodstvo družbe na vsaki redni in tudi v svetu mi ne dajejo veliko le, ko je omenjeni mož dobil bese- kdaj je bil ustanovljen, kako seji sveta delavcev predstavnikom podlage za pretirani optimizem. do in je svetu delavcev poročal je sestavljen, na kakšen način zaposlenih poroča o položaju v S čim se svet delavcev trenutno o stanju v družbi. No, in celotno deluje? družbi, o različnih dejavnostih, ki ukvarja? Odgovor na to vprašanje poročilo je potekalo z vmesnim Svet delavcev je predstavniško telo se izvajajo za zagotovitev stabilnih je zelo kompleksen in niti slu- opozarjanjem predsednika sveta vseh zaposlenih v družbi, preko razmer v podjetju. Poročilo obi- čajno preprost. Če se ozrem po delavcev, ki je z mogočnim glasom katerega imajo možnost vplivati čajno pripravi predsednik uprave lastnih izkušnjah, lahko rečem, pozival predsednika uprave, da naj na odločitve poslovodstva in si s oziroma poslovodstva, ali pa člani da težav nikoli ni in jih nikoli ne za božjo voljo, govori tako, da ga tem zagotavljati čim boljši status. poslovodstva, ki pokrivajo podro- bo zmanjkalo. Če pa spremlja- bomo vsaj približno razumeli. Ko Tako vsaj jaz razumem pozicijo čja, na katera se poročilo nanaša. te način, na katerega mediji v smo se trudili, da bi ujeli njegove in samo definicijo sveta delavcev. Praksa narekuje, da se vprašanja slovenskem prostoru obravnavajo besede, ki so bile bolj šepetanje, Pristojnosti sveta delavcev pa so poslovodstvu, ki jih imajo člani oziroma poročajo o Slovenskih kot kaj drugega, smo bili od daleč seveda opredeljene v zakonu o sveta delavcev, zastavijo v pisni železnicah, potem se je seveda videti kot nagneten trop zajcev, ki sodelovanju delavcev pri upravlja- obliki, in to najpozneje tri dni zelo težko znebiti občutka, da napenja ušesa in opreza za vsakih nju v družbi in participacijskem pred sejo. Tako lahko poslovod- stalno, menda že od nekdaj, delu- šumom. In ušesa so še dolgo dogovoru. stvo korektno poišče podatke in jemo v kriznih razmerah, saj so ostala napeta, tudi potem, ko je Svet delavcev Slovenskih železnic pripravi odgovore na vprašanja. prispevki podobni poročilom z mož že zapustil sejo. Če je bila ta je bil v samostojni Sloveniji prvič Vir informacij za odgovore na najhujših vojnih front. poteza z njegove strani načrtova- ustanovljen leta 1995. Ali je kot zahtevnejša vprašanja je običajno V trenutnem času, ki žal seveda na, je bilo to zelo prebrisano, saj tak naslednik nekdanjega dela- nadzorni svet, ki ga sestavlja devet ni spodbuden za mirno poslo- se je s tem izognil marsikateremu vskega sveta, ki smo ga poznali v članov, od tega jih šest imenuje vanje, če lahko tako rečem, pa neprijetnemu vprašanju, ker če ne nekdanji državi, je težko oprede- vlada Republike Slovenije, tri pa bo svet delavcev namenil veliko slišiš, tudi nimaš kaj vprašati. liti. Tudi sama primerjava verjetno svet delavcev Slovenskih železnic. pozornost razmeram na področju ne bi pokazala realne slike, saj so Menim, da je, dokler imamo člani infrastrukture, obnovitvi voznega Prebrisano, ni kaj. Stvar pris- se pristojnosti enega in drugega sveta delavcev možnost zasta- parka, strukturnim neskladjem na topa, ha, ha! In za konec naj bistveno razlikovale, upoštevati vljati vprašanja in nanje dobivati kadrovskem področju, različnim te pobaram še o tvojem pros- pa moramo tudi dejstvo, da je odgovore, odnos na relaciji svet poskusom reorganizacije, more- tem času in pa zaupaj nam delavski svet deloval v povsem delavcev – poslovodstvo na zelo bitni privatizaciji, strateškim načr- sklepno misel za bralce. drugačnem političnem in družbe- korektni in profesionalni ravni. tom, prihodu konkurence na naše Prosti čas. Preprosto – zanimive nem okolju, kot pa danes deluje tire in še bi lahko našteval. Vse to knjige, dvakrat na teden pa obve- bodo izjemno zahtevni projekti, svet delavcev. Kateri so večji projekti, s zen mali nogomet. Tudi okrog ki bodo od vseh zaposlenih, in ne Svet delavcev sestavlja prek 27 katerimi se je ukvarjal svet hiše se vedno najde kakšno opra- samo od sveta delavcev, zahtevali nepoklicnih članov in pa 14 čla- delavcev v preteklosti, kaj je vilo, seveda pa si vedno vzamem zelo veliko odgovornega pristopa. nov, ki svoje delo za potrebe aktualno v sedanjem času čas za družinske prijatelje. Konec koncev smo na isti ladji Sveta delavcev Slovenskih železnic in kakšen je pogled sveta Sklepna misel – zelo neodgovorno oziroma vlaku, če hočete. opravljajo poklicno, vsi skupaj pa delavcev na težko obdobje bi bilo prezreti izjave o težavah praktično pokrivajo vse segmente gospodarske krize, v katerem na finančnih trgih in posledično družbe. se trenutno nahajamo? Dovolj resnosti! Čeprav so v gospodarstvu, tako v svetu, kot Imamo nekatere zelo močne Najbolj odmeven projekt, po moji seje sveta delavcev resna doma, a s pozitivnim pristopom, vzvode, kot so na primer: soglas- presoji, v dosedanjem delovanju zadeva, pa se verjetno kdaj ob znanju in izkušnjah, ki jih nedvo- je za prodajo nepremičnin, ki so v sveta delavcev, ki ga je izvedel v pripeti kakšna zadeva, ki mno imamo, in enotnostjo na vseh lasti Slovenskih železnic, soglasje sodelovanju z reprezentativnimi prikrade nasmehe na usta ravneh lahko ogromno naredimo na program presežnih delavcev, sindikati na SŽ, je vsekakor pod- udeležencev. zase in za podjetje. Nikogar ni, ki ko se takšne zahteve pojavijo, pora aktivnostim za zagotavljanje Kot si dejal, so seje resna stvar. Pa bi to delo opravil namesto nas! prek odbora za varnost in zdrav- pogojev za izvedbo referenduma vseeno včasih nastane tudi kakšna je pri delu, odbora za izvajanje na državni ravni leta 2002, kate- bolj sproščujoča situacija. Naj Tako, na koncu sva. Menim, da aktivnega oddiha in odbora za rega cilj je bil preprečiti razbitje omenim anekdoto z ene od sej. sva delovanje sveta delavcev letovanje pa po mojem mnenju podjetja na več neodvisnih družb Kot veste, ima aktualni predsednik bralcem korektno predstavila maksimalno skrbimo za humane in posledično privatizacijo neka- sveta delavcev nekatere lastnosti, in bodo sedaj slike v naših delovne razmere ter zdravo poču- terih od njih. Tako tehnično kot ki jih že v kratkem pogovoru z njim mislih in besede v naših tje tako na delovnem mestu kot politično je bil to zelo zahteven vsak takoj opazi. Poleg izredne pogovorih, ki se bodo nanašali zunaj njega. Vse, kar sem omenil, projekt, tako da menim, da je veli- pronicljivosti, sposobnosti koordi- na svet delavcev, bolj zadele nam daje veliko možnosti, da ka večina zaposlenih lahko upra- niranja in profesionalnosti, ga je bistvo. Hvala za informacije in pozitivno vplivamo na delovanje, vičeno ponosna nanj. Do sedaj še narava obdarila z izredno močnim čas, ki si si ga vzel za intervju. politiko in pa če hočete, tudi na nisem zasledil podatka, da bi to glasom, saj skoraj nikoli ne upora- To je bil tudi najin namen. Hvala dolgoročni razvoj podjetja. uspelo zaposlenim v podjetjih v blja mikrofona. In tako smo sedeli tudi tebi in lep pozdrav bralcem. 36

Fotoreportaža Miško Kranjec

Godba Slovenskih železnic od blizu V zadnjem letu sem imel nekajkrat prijetno pri- ložnost slikati in poslušati železničarsko godbo iz Zidanega Mosta, ki tako imenitno in udarno igra pod vodstvom dirigenta Francija Lipovška. Posnetki s koncertov s celotnim orkestrom na sliki so bili objavljeni večkrat, zato sem se odločil, da v tokratni reportaži prikažem nekaj detajlov, ki sem jih posnel, medtem ko sem užival ob poslušanju glasbe.

V nekem času je postal alkoholizem na železnici pereč problem, še posebno izostren na parnih lokomotivah zaradi izgube tekočine z znojenjem. Jugoslovanske železnice so z vso odločnostjo sklenile preseči nedopustno stanje. Med drugim so ustanovile ligo železničarjev za boj proti alkoholizmu, železničarje pa so osveščale s propagandnimi plakati in takšnimi značkami.

Iz železniškega muzeja v Ljubljani