Oktober 2008

Revija Slovenskih železnic

AktualnoAktualno NačrtiNačrti potniškegapotniškega prometaprometa NovaNova storitev:storitev: OglaševanjeOglaševanje nana lokomotivahlokomotivah

RazvojRazvoj TržnoTržno mostiščemostišče

ReportažaReportaža ZZ vlakomvlakom nana gradgrad OstrovicaOstrovica

SŽSŽ soso ljudjeljudje MarjanMarjan Borovnik:Borovnik: NačrtovNačrtov namnam nene manjkamanjka

TujinaTujina FinančnaFinančna krizakriza inin trgtrg železniškegaželezniškega prometaprometa VeoliaVeolia CargoCargo

Revija Slovenskih železnic oktober 2008

Novo progo izdajajo Slovenske železnice, Služba za organizacij- sko komuniciranje • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: marino.fakin@ 1 slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Marino Fakin • tajni- štvo uredništva: Mateja Medvešek • avtorji fotografij: Dario Cortese, Miško Kranjec, Marko Tancar, Ana Tušar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic Uvodnik • tisk: Present, d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij Marino Fakin in rokopisov ne vračamo. odgo vor ni ured nik Nove pro ge

Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov Slovenske železnice si v skladu z usmeritvijo, postati nosilec javnega potni- uredništva pošljete najpozneje do 30. novembra. škega prometa, prizadevajo, da bi izboljšale potniške storitve na območju Ljubljane in primestnih občin, iz katerih se v prestolnico vozi največ potnikov. Zato so se odločile urediti obstoječa postajališča ter uvesti nova in tako potnikom ponuditi dodatne možnosti hitrega in udobnega prevoza z vlakom v središče Ljubljane. Na postajališčih, na katerih na vlake vstopa največ potnikov, bodo Slovenske železnice namestile kioske, v katerih bo mogoče kupovati tudi vozovnice za vse proge Slovenskih železnic. Na železniški postaji Ljubljana je bila 7. oktobra slavnostno krščena in predstavljena prva z oglasom poslikana lokomotiva. Gre za prvi primer sistematičnega trženja lokomotiv Slovenskih železnic kot oglasnih površin. Lokomotivo 541 z oglasom Alpske konvencije je krstila direktorica direk- Postaja Grosuplje. torata za prostor Metka Černelč. Lokomotiva bo vozila med Slovenijo in Avtor fotografije: Antonio Živkovič Avstrijo do konca leta 2009 in bo naredila okrog 180 tisoč kilometrov. »Pri izbiri oglaševalcev bomo sledili svojemu poslanstvu, to je javnemu delovanju v potniškem prometu in ekološkosti v potniškem in tovornem Aktualno prometu, ter iskali partnerstva s tistimi organizacijami, ki s svojimi bla- Načrti potniškega prometa Letna številka prepeljanih potnikov naj bi se govnimi znamkami to neposredno podpirajo oziroma s svojimi sponzor- letos ustavila pri 16,5 milijona, srednjeročni skimi potezami posredno krepijo te vidike,« je povedal generalni direktor cilj je 20 milijonov. Z različnimi akcijami in 2 Slovenskih železnic Tomaž Schara. projekti želijo v potniškem prometu število potnikov še povečati. Poslovna enota potniški promet je 9. oktobra pripravila vožnjo promocijskega vlaka iz Ljubljane v Šentjur in Laško. Udeležilo se je je več kakor sto Aktualno predstavnikov poslovnih partnerjev. Potniški promet se je v prvem polletju Nova storitev: povečal za šest odstotkov. Z različnimi akcijami želijo število potnikov še Oglaševanje na lokomotivah povečati. »V notranjem prometu prepeljemo 95 odstotkov potnikov in z Slavnostni krst prve z oglasom poslikane njimi ustvarimo štiri petine prihodkov. Ker je mednarodni promet prihod- lokomotive 541. Lokomotiva z oglasom 4 Alpske konvencije bo vozila med Slovenijo kovno bolj zanimiv, ga bomo poskušali narediti še bolj privlačnega,« je in Avstrijo do konca leta 2009. povedal direktor za potniški promet Boštjan Koren. Jože Simonič, upokojeni direktor ŽTO Novo mesto in krajan Grosupljega, je Razvoj sprožil in koordiniral aktivnosti za obnovitev in spomeniško postavitev loko- Tržno mostišče motive 51-156 na tamkajšnji postaji. Posrečilo se je pridobiti številne donator- Tržno mostišče je geografski prostor (mesto, je, nekaj pa je potem prispevala tudi železnica iz proračuna svojega muzeja. pokrajina, regija), kjer ocenjujemo, da se nahaja možna tržna niša – to je še neizko- 11 Na sklepni prireditvi Naj kopališče 2008 so organizatorji podelili Slovenskim riščen tržni prostor za uvedbo novih tržnih železnicam priznanje za dejavno povezovanje v slovenskem turizmu. produktov z možnostjo nadaljnje širitve. Oktobra so Slovenske železnice obiskali vodstvo družbe Železniški prevoz Črne gore in predsednik uprave ŽFBH Narcis Džumhur. Z generalnim direk- Reportaža torjem Slovenskih železnic Tomažem Scharo so se dogovorili o nadalj- Z vlakom na grad Ostrovica njem sodelovanju in skupnih tržnih priložnostih. Črna gora je s svojimi Grad Ostrovica je simbol Koroške in verjetno najbolj edinstven grad v Avstriji nasploh. Leži naravnimi lepotami privlačen turistični cilj, ki bi ga bilo mogoče doseči ob železniški progi Celovec–Dunaj, v bližini 15 tudi z vlaki. Strokovni sodelavci obeh družb bodo skupaj raziskali poten- kraja Št. Jurij ob Dolgem jezeru. cialne možnosti ter pripravili tržno sprejemljivo ponudbo. Tokovi blaga z območja Bosne in Hercegovine in nazaj so zaradi njenega rastočega SŽ so ljudje gospodarstva velik potencial za prevoz po železnici. S kolegi iz BiH je bil Marjan Borovnik: oktobra lansiran projekt Deset tisoč cestnih vozil na železnico, kar pomeni Načrtov nam ne manjka oblikovanje nove storitve med Ljubljano in Sarajevom, ki bo konkurirala Z vodjo ŽIP PE Maribor se je pogovoril čedalje močnejšemu prevozu blaga po cesti. Novo storitev bosta železnici Robert Zakrajšek. 18 ponudili trgu z novim voznim redom 2008/2009. Finančna kriza se bo dotaknila tudi železnic, pravi naš dopisnik iz Velike Britanije Ronald Smith. Več kot 30-letno neprekinjeno obdobje finančne Tujina rasti, povečevanje plačilne zmožnosti in razpoložljivega dohodka fizičnih Finančna kriza in trg železniškega oseb je povzročilo večje povpraševanje potrošnikov, ki je posledično ustva- prometa rilo večje povpraševanje po prevozu tovora. Glede na to, da je denar, zlasti Železnice lahko pričakujejo, da bodo neiz- koriščene zmogljivosti v cestnem prometu 20 posojila, nenadoma težko pridobiti, banke pa so ugotovile, da nimajo več kmalu začele napadati železniške prometne denarja, slabo kaže tudi trgu železniških prevozov. Kratkoročni obeti niso tokove. dobri, toda železnica ima še vedno neznatno prednost glede učinkovito- sti, okoljske sprejemljivosti in sprejemljivosti pri strankah ter bo na daljši Tujina rok zmagala. Veolia Cargo Eden izmed največjih neodvisnih železniških V tokratni številki tudi predstavljamo tujega prevoznika, tokrat družbo operaterjev v tovornem prometu v Evropi. 21 Veolia Cargo, ki je eden izmed največjih neodvisnih železniških operaterjev v tovornem prometu v Evropi. Družba razpolaga z vseevropskim strokovnim znanjem in izkušnjami, ki so potrebni za obvladovanje prevoza tovora na dolgih razdaljah. 2

Aktualno Marino Fakin Načrti potniškega prometa

Poslovna enota potniški promet polno zasedenih vlakih, v jutranjih je 9. oktobra pripravila vožnjo in popoldanskih konicah, uvedli promocijskega vlaka iz Ljubljane tudi ponudbo najbolj prodajanih v Šentjur in Laško. Udeležilo se izdelkov, kot so: kava, rogljički, je je več kakor sto predstav- sendviči, žvečilni gumiji in podob- nikov poslovnih partnerjev. V no. S tem želi Vlakosned narediti Šentjurju so si ogledali Muzej prepoznavno blagovno znamko, Južne železnice ter druge zanimi- ki bo hkrati poudarjala poveza- vosti Ipavčevega mesta, v Laškem nost z železnico. pa so se seznanili z novimi turi- V notranjem potniškem prometu stičnimi pridobitvami družbe želijo Slovenske železnice posta- Thermana. Potniški promet je na ti nosilec integriranega javne- novinarski konferenci v Laškem ga prometa z enotnim voznim predstavil dosežene cilje in načr- redom in enotnimi vozovnicami. te za prihodnje leto. Ta cilj naj bi uresničili do leta

Potniški promet se je v prvem FOTO: Miško Kranjec 2012. »K večji mobilnosti pre- polletju povečal za šest odstot- Direktor za potniški promet Boštjan Koren je predstavil načrte. bivalstva v notranjem prometu kov. Z različnimi akcijami želi- bo pripomogel integrirani javni jo število potnikov še poveča- potniški promet, katerega nosilec ti. Direktor za potniški promet bo železniški potniški promet, Boštjan Koren je na novinar- z boljšo harmonizacijo voznih ski konferenci povedal: »Število redov med posameznimi vrstami potnikov in opravljenih potniških prevoza, predvsem prek enotnih kilometrov je bilo ob polletju prestopnih točk, oblikovanjem šest odstotkov večje. Tekoče skupnega informacijskega siste- poslovanje je pozitivno, zato je ma in skupne vozovnice za vso ob financiranju starih stroškov prevozno storitev,« je povedal izgubo mogoče zmanjševati, Koren. ne pa odpraviti. Vsaj do konca S projektom revitalizacije postaj, leta ne: rahel minus bo v okvi- ki predvideva prenovo postaj, ru predvidevanja. Letna številka zgraditev novih objektov za potre- prepeljanih potnikov naj bi se be potnikov, zgraditev parkirišč letos ustavila pri 16,5 milijona, in parkirnih hiš ter objektov za srednjeročni cilj je 20 milijonov. FOTO: Miško Kranjec druge namene želimo potnikom Predstavitev je potekala v prostorih družbe Thermana (bivše Zdravilišče Laško) v Laškem. V notranjem prometu prepelje- ponuditi več kakor samo prevoz. mo 95 odstotkov potnikov in jo v potniškem prometu doseči doseči takšno raven gostinskih Pereč problem je predvsem par- z njimi ustvarimo štiri petine tudi z uvajanjem gostinskih stori- storitev, kakor jo poznajo potniki kiranje potnikov, ki se vozijo z prihodkov. Ker je mednarodni tev na vlakih in enotne blagovne v letalskem prometu. vlakom v primestnem prometu. promet prihodkovno bolj zani- znamke Vlakosned. Vlakosned bo »Slovenci si zaslužijo enake Večjo pogostost vlakov in tak- miv, ga bomo poskušali narediti prinesel kakovostno in raznovr- storitve, kot jih imajo Avstrijci, tni promet bomo zagotovili s še bolj privlačnega.« stno gostinsko ponudbo na vla- Francozi in Švicarji,« je prepri- posodobitvijo voznega parka Privlačnost storitev v mednaro- kih, cene pa naj bi bile tudi pri- čan Koren. Robi Verlič iz družbe (potniške garniture in vagoni). dnem in notranjem prometu želi- vlačne. Slovenske železnice želijo Vlakosned dodaja, da bodo na Do konca leta 2011 je predvide-

Slovenske železnice so leta 2007 prepeljale 16,1 milijona potnikov, 2007 2006 Indeks od tega 15,2 milijona v notranjem prometu in 891 tisoč v med- Število prepeljanih potnikov (000) 16.123 16.131 100,0 narodnem prometu. Najpomembnejša vrsta potnikov v notranjem - notranji promet 15.232 15.275 99,7 prometu so mladi in odrasli, ki sestavljajo kar 69,9 odstotka vseh - mednarodni promet 891 856 104,1 potnikov. Največji delež prepeljanih potnikov so mladi z abonentski- Število potniških kilometrov (mio.) 812,3 793,2 102,4 mi vozovnicami, in sicer se je leta 2007 z abonentskimi vozovnicami prepeljalo kar 34,1 odstotka mladih. V primerjavi z letom prej se je - notranji promet 690,3 675,4 102,2 povečalo število starejših in upokojencev, ki pa v strukturi še vedno - mednarodni promet 122,0 117,8 103,6 pomenijo manjši delež. Potniki tudi potujejo na daljših razdaljah kot Povprečna pot (km) 50,4 49,2 102,4 prejšnja leta, kar se kaže v daljši povprečni prevozni poti, ki se je lani - notranji promet 45,3 44,2 102,5 povečala za 2,4 odstotka in je znašala 50,4 kilometra. - mednarodni promet 136,9 137,7 99,4 Revija Slovenskih železnic oktober 2008 3

Aktualno

leta 2015 obnoviti javno žele- zniško infrastrukturo, v skladu z vsemi tehniškimi in drugimi FOTO: Miško Kranjec Poslikani vlak z oglasom družbe Thermana. zahtevami. Glede dejavnosti potniškega pro- na nabava 14 novih elektromo- dejavnosti, hoteli, stanovanja in pogostejši ob prometnih koni- meta na območju Celja je Koren tornih garnitur (EMG) 313, leta gostinski lokali. cah. Izvedli bi tudi povezljivost povedal: »Že pred časom smo 2010 nabava šestih novih dizel- Za učinkovit javni potniški pro- postaj v ljubljanski regiji (vlak bo postavili nov informacijski cen- motornih garnitur (DMG) 810, met v ljubljanski regiji bomo na primer vozil iz Litije v Kranj ali ter v Celju, kjer lahko potniki do konca 2013 nabava 30 novih morali na Slovenskih železnicah Logatec). Zametek takšnega voz- dobijo boljše ali pa bolj kako- potniških vagonov. spremeniti prometno organi- nega reda načrtujemo leta 2009. vostne informacije o potovanju Načrtuje se prenova informacij- zacijo, nabaviti nova prevozna V obdobju do leta 2015 oziroma z vlakom. V bližnji prihodnosti skega sistema železniške postaje sredstva in zgraditi nova posta- do leta 2023 bo glede na stanje nameravamo postaviti tudi kar- Ljubljana, ki bo zajemala pre- jališča oziroma posodobiti izho- javne železniške infrastrukture in tomate in izboljšati obveščanje novo označevalnega sistema diščne točke – postaje, ki bodo glede na razvoj prometnih tokov na postaji Celje. Pred dnevi je bil (piktogrami, prikazovalniki itd), v integriranem sitemu javnega na širšem območju treba uresni- sestanek za poskusno obrato- ureditev čakalnic in avle. Novi lju- potniškega prometa tudi enotne čiti zasnove tras železniških prog vanje železniških informacijskih bljanski potniški center Emonika prestopne točke. za hitrosti 160 kilometrov na uro tabel na postaji Celje, ki jih bomo bo zajemal zgraditev nove žele- Prometno organizacijo želimo (do največ 250 kilometrov na pozneje, če bodo uspešne, tudi zniške in avtobusne postaje; svoj spremeniti tako, da bi postopno uro). Glede na konkurenco obvo- postavili po celotni Sloveniji. V prostor pa bi imele tudi druge uvedli taktni promet vlakov, ki bi znih poti prek Italije in Avstrije v naslednjih letih pa nameravamo dejavnosti, kot so nakupovalna ob določenih časovnih presled- prometu vzhod-zahod pa bi bilo uvesti več vlakov med delovniki središča, prostočasne dejavno- kih vozili z začetnih na končne treba dograditi in obnoviti V. in ter ob sobotah, nedeljah in pra- sti, kongresni center, poslovne postaje. Ti presledki naj bi bili X. koridor. Obenem bo treba do znikih.«

Postajališča bodo dobila novo podobo

Slovenske železnice si v skladu vseh postajališčih po Sloveniji. regiji pa bo postavitev novih Predvidena je postavitev modu- z usmeritvijo, postati nosilec Trenutno poteka izdelava pro- postajališč kot prestopnih točk larnih nadstreškov lahke sodob- javnega potniškega prometa, jektne naloge. Pilotna posta- javnega potniškega prometa. ne konstrukcije. Ti bodo na eni prizadevajo, da bi izboljšale vitev nadstreškov na postajali- Postajališča bodo opremljena strani odgovor na pričakovanja potniške storitve na območju ščih Ljubljana Tivoli, Litostroj, z nadstreški, ozvočenjem in s potnikov (zaščita pred vremen- Ljubljane in primestnih občin, iz Ljubljana Stegne, Ljubljana primernim dostopom ter z ure- skimi vplivi, informiranje …), katerih se v prestolnico vozi naj- Vodmat, Ljubljana Brinje, jenimi peroni. Projektirajo se hkrati pa bodo projektirani tako, več potnikov. Zato so se odločile Ljubljana Ježica in Medno je idejne rešitve za nova postaja- da bodo v drugi fazi omogočali urediti obstoječa postajališča ter predvidena v prvi polovici leta lišča Vnanje Gorice, Ljubljana uvajanje dodatnih storitev, kot uvesti nova in tako potnikom 2009. Z nadstreški bodo potniki Dolgi most, Lavrica, Ljubljana so daljinsko vodene napisane ponuditi dodatne možnosti zaščiteni pred vremenskimi vpli- Rudnik, Preska, Škofja Loka (na table in ozvočenje, videonadzor hitrega in udobnega prevoza z vi, hkrati pa bodo urejeni peroni obstoječi postaji bosta zgraje- in kartomati. vlakom v središče Ljubljane. ter električni priključki za predvi- na nov peron in podhod) in Nova postajališča bodo pro- Na postajališčih, na katerih na deno namestitev ozvočenja ter Ljubljana Moste, ki so predno- jektirana v skladu z zadevnimi vlake vstopa največ potnikov, kartomatov v drugi fazi. stna, ter Srednje Jarše in Zaprica evropskimi standardi, peroni bodo Slovenske železnice name- Tretji korak za izboljšanje (Bakovnik), ki bodo obravnava- bodo višji od dosedanjih ter stile kioske, v katerih bo mogoče potniških storitev v ljubljanski na v drugi fazi. bodo omogočali nemoteno kupovati tudi vozovnice za vse vstopanje in izstopanje tudi sta- proge Slovenskih železnic. Nov rejšim osebam in osebam na kiosk tako od 1. oktobra deluje invalidskih vozičkih. na postajališču Ljubljana Stegne, Slovenske železnice pričakujejo od 15. oktobra pa tudi na posta- sodelovanje vseh lokalnih sku- jališču Litostroj. Pripravljajo pa pnosti pri urejanju širše okoli- postavitev še dveh kioskov. Na ce postajališč. Pogovori z MOL postajališču Ljubljana Tivoli bo na pobudo Slovenskih železnic kiosk predvidoma začel obrato- že potekajo. Kioski se posta- vati novembra, na postajališču vljajo v sodelovanju s podje- Ljubljana Vodmat pa decembra. tjem Tobačna 3dva, Slovenske Naslednji korak bo namestitev železnice z njihovo postavitvijo nadstreškov, najprej na postaja- nimajo stroškov. liščih v ljubljanski urbani regiji, postopno do leta 2013 pa na Kiosk na postajališču Ljubljana Stegne. Marko Tancar 4

Aktualno Marino Fakin Nova storitev: oglaševanje na lokomotivah

Na železniški postaji Ljubljana je bila 7. oktobra slavnostno krščena in predstavljena prva z oglasom poslikana lokomotiva. Gre za prvi primer sistematične- ga trženja lokomotiv Slovenskih železnic kot oglasnih površin, ki je plod sodelovanja med Slovenskimi železnicami in podjetjem RailAd. RailAd je pogod- beni partner Slovenskih železnic in je pooblaščen za trženje ogla- snega prostora na zunanjosti lokomotiv in vlakov. Z novim načinom oglaševanja bodo lahko naročniki oglasov izbrali izjemno opazno, premično obliko ogla- sne površine. FOTO: Miško Kranjec Alpska konvencija Lokomotiva serije 541 z oglasom Alpske konvencije. Lokomotivo 541 z oglasom sredstva, ki jih bomo potem in potniški promet na cesti. Alpska konvencija je med- Alpske konvencije je krstila direk- vlagali v ureditev železniških Pri izbiri oglaševalcev bomo državni sporazum, ki sledi torica direktorata za prostor postaj in druge infrastrukture, sledili svojemu poslanstvu, to ciljem trajnostnega razvo- Metka Černelč. Lokomotiva bo ki jo ponujamo potnikom. je javnemu delovanju v potni- ja na vseh ravneh v Alpah. vozila med Slovenijo in Avstrijo »Poleg tega, in morda še bolj škem prometu in ekološkosti Sporazum je bil podpisan do konca leta 2009 in bo nare- pomemben, je seveda naš v potniškem in tovornem pro- leta 1991 v Salzburgu. Cilj dila okrog 180 tisoč kilometrov. dejavni odnos, ki ga gojimo metu, ter iskali partnerstva s Alpske konvencije je ohra- Generalni direktor Slovenskih skupaj z naročniki poslikav. V tistimi organizacijami, ki s svo- njanje naravnega alpskega železnic Tomaž Schara je ob konkretnem primeru pomeni jimi blagovnimi znamkami to ekosistema in pospeševanje tej priložnosti povedal, da so ekologijo v alpskem prosto- neposredno podpirajo oziroma trajnostnega razvoja v tem se Slovenske železnice odločile ru, ki jo seveda z železniškim s svojimi sponzorskimi poteza- prostoru, obenem pa zašči- za oglaševanje na lokomotivah prometom nedvomno bistveno mi posredno krepijo te vidike,« ta gospodarskih in kultur- zato, da bi pridobili dodatna bolje izvajamo kot pa tovorni je še povedal Schara. nih interesov prebivalcev, ki živijo v državah – pogod- benicah konvencije. Te so: Nemčija, Avstrija, Francija, Kneževina Monako, Italija, Lihtenštajn, Švica in Slovenija ter Evropska skupnost. Lokomotiva, v celoti poslikana z motivom Alpske konvencije, bo kot ogromen pre- mikajoči se oglasni prostor na poseben način opozorila na pomembnost alpskega prostora in predvsem na pomen trajnostnih oblik prometa. Več informacij o alpski

konvenciji najdete na splet- FOTO: Miško Kranjec FOTO: Miško Kranjec ni strani www.alpconv.org. Generalni direktor Slovenskih železnic Lokomotivo je krstila direktorica direktorata za prostor Metka Černelč. Tomaž Schara. Revija Slovenskih železnic oktober 2008 5

Podpis dogovora o sodelovanju v projektu Civitas Elan. Z leve: predstavnica mesta Gent Karin Temmerman, župan Aktualno Zagreba Milan Bandić, župan Ljubljane Zoran Janković, namestnik župana Cvetka Draksler mesta Brno Ladislav Macek in namestnik

župana mesta Porto Sergio Bandao. FOTO: Miha Fras Slovenske železnice sodelujejo v projektu Civitas Elan

Predstavniki partnerjev iz petih spevajo k uresničevanju evropskih navad, to je preusmerjanju osebne- in Institut Jožef Stefan. Projekt bo evropskih mest, ki sodelujejo v politik na področju prometa, učin- ga na javni prevoz. trajal do leta 2012. projektu Evropske unije Civitas kovite rabe energije in alternativnih V projektu Civitas Elan sodelu- Civitas Elan je prvi projekt, v okviru Elan, so se od 27. do 29. okto- virov v prometu ter varstva okolja. je 37 partnerjev iz petih evrop- katerega potniški promet Slovenskih bra sestali na uvodnem srečanju Demonstracijski projekti združujejo skih mest: Gent (Belgija), Brno železnic dostopa do nepovratnih v Ljubljani. Ob tej priložnosti so ukrepe prometne politike in tehno- (Slovaška), Porto (Portugalska), evropskih sredstev. Pred tistimi, ki župani mest, ki sodelujejo v pro- logije, financirani pa so z nepovra- Zagreb (Hrvaška) in Ljubljana kot bomo v tem projektu sodelovali, jektu, slovesno podpisali dogovor tnimi sredstvi EU. vodilni partner, ki koordinira pro- je zahtevna naloga, saj so » pravila o sodelovanju. Civitas Elan namenja veliko pozor- jekt na najvišji ravni. V Ljubljani igre« v EU v zvezi s porabo sredstev Civitas Elan je pobuda Evropske nost razvoju javnega prometa, sodeluje deset partnerjev: Mestna natančno določena in ne dovoljuje- komisije, ki v obliki različnih kolesarjenju in hoji, alternativnim občina Ljubljana, LPP, Slovenske jo nikakršnih odstopanj od vsebine projektov poteka od leta 2002. virom energije in uporabi infor- železnice, Telargo, Prometni inšti- projekta. Seveda pa nam sodelujo- Namenjena je demonstracijskim macijske tehnologije v prometu, tut Ljubljana, Urbanistični inštitut čim pomeni strokovni izziv in prvi projektom v mestih, koordinira pa dostopnosti za vse in temelji na RS, Fakulteta za družbene vede korak k vključevanju v projekte, v jo generalni direktorat EU za ener- vključevanju javnosti v načrtovanje Univerze v Ljubljani, Kmetijski inšti- okviru katerih je mogoče pridobiti gijo in promet. Njen cilj je preizku- mobilnosti. Njegov namen je tudi tut RS, Regionalni okoljski center sredstva za razvoj Slovenskih žele- šanje in uvajanje strategij, ki pri- prispevati k spremembi potovalnih za srednjo in jugovzhodno Evropo znic v različnih segmentih. Obnovljena lokomotiva 51-156 na postaji Grosuplje Trinajst let je že, kar je Jože lokomotive 51-156 na tam- je mu pridobiti številne dona- vendarle spet treba kaj narediti. Simonič, upokojeni direktor kajšnji postaji. Železnici pač torje, nekaj pa je potem pri- In spet neuničljivi Jože! Pač ŽTO Novo mesto in krajan zmeraj manjka denarja, in tako spevala tudi železnica iz prora- železničar skoz in skoz! Grosupljega, sprožil in koor- je Jože Simonič pritegnil turi- čuna svojega muzeja. Odločno se je vključil še Željko diniral dejavnosti za obnovi- stično zvezo Grosuplje, da se je Temeljna dela so opravile Perko, vodja nadzorne postaje tev in spomeniško postavitev zavzela za obnovo. Posrečilo se Centralne delavnice v Šiški, Grosuplje, in sta začela. Spet obnovo pa je dokončal kar Jože sta pridobila številne donatorje, sam s pomočniki v nekdanji pisala sta celo na Ministrstvo za kurilnici v Grosupljem. Še nad- promet. Železnica je rada pri- strešnico so ji zgradili, tako da skočila na pomoč, saj gre ven- je bilo zanjo zgledno poskrblje- darle za lokomotivo iz njene no. Vendar je po tolikih letih registrirane muzejske zbirke, in je nabavila vso potrebno barvo. Za zaključek smo pridobili še Franca Cerarja, upokojene- ga strokovnjaka CD-Šiška za napise na vozilih, da je na lokomotivo ročno napisal serij- ske oznake, tako kot nekoč. Si predstavljate, kakšne bi bile videti računalniško izrisane nalepke v črkopisu helvetica? Groza! Ravno drobne rokopi- sne nepravilnosti dajejo ozna- kam pravo historično dimen- zijo. Za to pa se je vredno potruditi. In rezultat je spet – zgleden! Mladen Bogić FOTO: Antonio Živkovič FOTO: Antonio Živkovič Železniški muzej Slovenskih Obnovljena lokomotiva na postaji Grosuplje. Jože Simonič in Željko Perko ob obnov- ljeni lokomotivi. železnic 6

Aktualno Jože Urbanc S konference o upravljanju prometa in sistemih za spremljanje vlakov

Od 15. do 17 oktobra je v besedah zapisati glavne poudarke veliko. Še vedno se marsikje razume vprašanja kadrov. Niti v enem se ni Carigardu, v Turčiji, potekala prva s predavanj in okroglih miz, ki sem kot nepotrebno zlo! Hkrati postaja govorilo o zmanjševanju zaposle- svetovna UIC konferenca TM & se jih uspel udeležiti. Dogajanja jasno in je tudi empirično dokaza- nih in na tak način o zmanjševanju TCS – Traffic Management & Train so bila razdeljena v več vsebinskih no, da je strošek investicije samo stroškov. Zaposleni postajajo klju- Control Systems (upravljanje pro- sklopov, ki so se odvijali v več manjši del stroška opreme v njeni čen kapital ob hkratnem spozna- meta in sistemi za spremljanje dvoranah. Murphyjev zakon se je življenjski dobi. Kot je lepo razlo- nju, da so neizogibne strukturne vlakov). Konferenca je bila hkrati z še enkrat potrdil. Tista predava- žil predstavnik podjetja Spitzke spremembe, veliko novega znanja, drugim mednarodnim železniškim nja, na katerih bi na vsak način Group, ki se ukvarja tudi z vzdr- ki ga je treba sproti poglabljati. simpozijem. Sejemski program je želel biti, so bila v istem terminu. ževanjem, je investicijska vrednost Sedaj se razviti železniški sistemi in obema srečanjema dal še doda- Potem preostane samo še sistem: samo vrh ledene gore nad gladino tisti, ki se v tej smeri resnično tru- tno, predvsem praktično vrednost. cifra-mož. (okoli 10 odstotkov), glavnina pa dijo, tukaj sta zagotovo zgledna Posrečeno je bila izbrana lokacija Kot rečeno, izluščiti in v nekaj je pod vodo in se v tem primeru primera Turške in Korejske železni- dogodkov, saj so se vsi odvijali besedah zapisati vse zanimivosti je imenuje stroški vzdrževanja v taki ce, ukvarjajo z vprašanji usposa- na železniški postaji Haydarpaşa v nemogoče, zato je morda najbo- ali drugačni obliki. Pri tem pa se bljanja in vzgajanja kadrov, s pri-

Kraj dogodka: postaja Haydarpaşa v azijskem delu Carigrada. Okrogla miza na konferenci TM & TCS azijskem delu Carigrada. Običajno lje uporabiti dobri stari telegrafski da s pravimi ukrepi v fazi investicije lagoditvami delovnih procesov od se podobne konference in sejmi slog. Pa še na železnicah se je tele- v veliki meri zmanjšati potrebna fizično delovno intenzivnih v bolj odvijajo v okolju daleč stran od graf prvič praktično uporabil, pred sredstva za vzdrževanje. Namig je strokovno-intelektualno delovno železniških tirov in jim tako manj- več kot 150 leti. In 150 let obstoja bil jasen – varčevanje v investicijski intenzivne. ka nekaj pristnega železniškega letos praznujejo tudi Turške žele- fazi je najdražje. vonja, ropota in stika s potniki, znice (TCDD). Predstavnik UIC Bryan Book se je Načrtovanje železniških prog tovori in železniškimi delavci. osredotočil na vzdrževanje prog za velike hitrosti Ob pogledu na program je bilo Poraba energije (vzdrževanje EE in SVP naprav) in Primer Italijanskih železnic in nji- pred začetkom veliko pričakovanj skozi različne vzdrževalne pristope hovih v osemdesetih letih začetih Japonske železnice so z zame- in hkrati tudi dvomov o tem, kaj pokazal (ne samo z ekonomskega, projektih hitrih prog dajejo kon- njavo vlečnih vozil dosegle sko- bomo udeleženci konference pri- ampak predvsem tehničnega in kretne rezultate v skoraj razpolo- raj 50-odstotno znižanje porabe dobili. In če zdaj, po zaključku, varnostnega vidika), da je vzdr- vljenih potovalnih časih. Korejske energije oziroma energentov. kritično ocenim celoten dogodek, ževanje najbolj učinkovito, če se železnice so se odločile za princip Podobne rezultate so dosegli tudi si zasluži vso pohvalo – tako z monitoring izvaja med vožnjo vla- gradenj po sistemu »ribje kosti«. v Združenih državah Amerike. organizacijskega kot še posebej kov. Ob sedanjih komunikacijskih Na glavno traso navezujejo z leve Obojim je skupno razumevanje, z vsebinskega vidika. Redko kate- sistemih in z uporabo sodobnih in desne manjše, lokalne trase. S da je z manjšo porabo energije ra konferenca ali simpozij posre- metod odčitavanja ključnih para- tem ustvarjajo vozlišča – v potni- dosežen najmanj dvojen rezultat – dujejo toliko vsebinsko bogatih metrov posameznih elementov je škem in tovornem prometu, proge manj stroškov, manj emisij. in praktično uporabnih informa- to relativno enostavno. pa lahko konstruirajo potrebam cij, znanja in podatkov. Redki so primerno. O tem, kar delajo Turške dogodki, na katerih se zberejo Varčevanje v investicijski fazi Zaposleni so ključni kapital železnice, pa res na kratko – vedo, ljudje z vsega sveta. je najdražje Več predavateljev se je poleg teh- kaj delajo, in to delajo učinkovito To je tudi vzrok, da je težko v nekaj Na področju vzdrževanja se dogaja ničnih vprašanj dotaknilo tudi in profesionalno. Revija Slovenskih železnic oktober 2008 7

Aktualno

GSM-R sisteme. Mimogrede še tole: v rešitev, imenovana Suica. To je do, ki se meri v letih. Vendar pa kratkem bodo na spletnih stra- pametna kartica in pokriva naj- so sedaj rezultati tisti, ki takšne Glede na našo domačo aktual- neh UIC objavljena vsa predava- širši (trenutno) možni obseg kar- zamude in vse vložene napore (in nost je bil GSM-R sklop preda- nja iz sklopa GSM-R. tičnih storitev. Razvita je bila za sredstva, tako s strani železniških vanj še posebej zanimiv. Z vidika plačevanje na vlaku, uporaba se uprav kot s strani proizvajalcev tehnologij je en sam poudarek, je širila na področje plačevanja tovrstne opreme) upravičujejo in in sicer da se je treba odločiti Inovacije z Daljnega vzhoda različnih storitev na postajah, v jih pošiljajo v pozabo. vedno za tisto tehnologijo, ki Japonska inovativnost se je poka- trgovinah, parkiranju, vstopnicah Ker gre Slovenija ravno v tem je zadnja, ker je na tem podro- zala na področju izkoriščanja za kulturne prireditve ... Ustvarili času v razpis za sistem ETCS med čju še to včasih premalo, saj se analognih radijskih sistemov za so univerzalno kartično storitev. Sežano in Hodošem, lahko reče- tehnologije nadgrajujejo oziro- prenašanje podatkov za potrebe mo, da smo v koraku s časom in ma zamenjujejo v zelo kratkih vodenja prometa. Pri nekaterih gremo v smeri razvitih železnic. obdobjih. Naslednji poudarek na strokovnjakih iz Evrope se je ob ETCS To sicer ni bilo povedano na tem področju, ki ga je v svojem tem pojavil resen dvom o tem. Sistemi upravljanja ETCS posta- konferenci, je pa treba dodati predavanju posebej podčrtal dr. Ker pa je Japonska otok, ji nihče jajo praktično uporabni, daje- na tem mestu in hkrati upati, da Lasch iz Nemčije je, da je treba ne odreka njenih inovativnih, z jo otipljive rezultate in skozi bomo lahko na naslednji kon- razumeti, da telekomunikacijski UIC standardi nezdružljivih reši- vse to postajajo dobičkonosni. ferenci tudi mi predstavili naš sistemi na železnicah v nobenem tev. Je pa zato splošno navduše- Pričakovani rezultati se kažejo s projekt ETCS (upam, da bo poleg pogledu ne sodijo med varnostne nje požela ravno tako japonska sicer precejšnjo časovno zamu- tudi GSM-R). Turčija na križišču evropskega in azijskega kontinenta

Turške državne železnice so pred promet, zgradili enajst logističnih dvema letoma, ko so prazno- Leta 2007 je bila Turčija z gospodarsko rastjo 9,9 odstotka med centrov, opremili pristanišča za vale 150-letnico delovanja, prvič najhitrejše rastočimi gospodarstvi na svetu. Turške železnice so ro-ro promet. V reorganiziranje in organizirale simpozij o razvoju isto leto povečale prevoza blaga za 46,6 odstotka v primerjavi upravljanje sistema Turških žele- železniškega sistema v Turčiji. z letom 2002, medtem ko so prepeljale za 11 odstotkov več znic pa vnašajo norme in pravila Soorganizator letošnjega, druge- potnikov kot pred petimi leti. Na mesec prepeljejo 4.000 blok Evropske skupnosti. ga mednarodnega simpozija o vlakov v notranjem prometu ter 1.000 blok vlakov v mednaro- Turške železnice so zaradi sku- železnicah, je bila mednarodna dnem prometu. pnega soočanja z izzivi turškega železniška unija – UIC. Na postaji tržnega potenciala in blagovne Haydarpaşa v Carigradu, ki je bila leži na azijski strani ob Bosporski Carigrada. Z vlaki, ki bodo vozili menjave Turčije z državami čla- prizorišče dogodka v času med ožini, organizator ni izbral zgolj v predoru, se bo lahko prepeljalo nicami EU pomemben partner 15. in 17. oktobrom, so se srečali slučajno za kraj dogodka, tem- v uri tudi do 75000 potnikov Slovenskim železnicam, zato so mednarodna in turška politična in več je hotel s tem »še poudariti na vsaki smeri. Milijon dnevnih priložnosti za afirmacijo sodelova- strokovna javnost ter mnogi gene- vlogo Turških železnic pri povezo- migrantov bo z vlakom premo- nja več kakor dobrodošle. Med te ralni direktorji železnic. Več kakor vanju železniških sistemov evrop- ščalo razdaljo hitreje, prispevali priložnosti sodi tudi mednarodni osemsto udeležencev simpozija je skega in azijskega kontinenta«, bodo k zmanjšanju onesnaže- ekonomski forum, ki se je odvijal prisluhnilo aktualnim vprašanjem kot je dejal generalni direktor vanja Carigrada in k energetski v Izmiru od 3. do 4. novembra. razvoja železniškega sistema v Süleyman Karaman. varčnosti. Udeležili so se ga visoki politični Jugovzhodni evropski regiji, Aziji, Po več desetletjih investicijske- Turški železničarji so ponosni tudi predstavniki ter ugledni gospo- Afriki, železniški politiki Evropske ga mrtvila v železniški sistem na gradnjo prog visokih hitro- darstveniki Jugovzhodne evrop- unije, različnim praksam prestruk- ter prednostnega investiranja v sti med Ankaro in Carigradom, ske regije in Turčije. Tokrat je bila v turiranja železnic, modelom vla- cestno infrastrukturo, se je po letu Ankaro in mestom Konya, načr- ospredju Turčija s svojim razvojnim ganj v železniško infrastrukturo in 2000 za Turške železnice začelo te za revitalizacijo tako imeno- in gospodarskim potencialom. tehnološkim dosežkom. Posebna novo obdobje. Med odmevnimi vane »svilnate poti« - gradnjo Med nastopajočimi govorniki je pozornost pa je bila namenjena železniškimi projekti je tako ime- 98 kilometrov dolge proge Kars– bil generalni direktor Slovenskih gostitelju dogodka, Turškim žele- novani Marmaray projekt, žele- Tbilisi–Baku med Turčijo, Gruzijo železnic Tomaž Schara. Govoril znicam, ter uresničevanju njihovih zniški predor pod Bosporjem, ki in Azerbajdžanom. Navzoče so je o vlogi Slovenskih železnic pri velikih načrtov za posodobitev naj bi bil dokončan do leta 2011. seznanili, da nadaljujejo gradnjo razvoju železniških prometnih železniškega sistema. Udeleženci S tem bo uresničen stoletni tur- nove sodobne postaje za visoke tokov med Turčijo in državami simpozija so si lahko ogledali ški sen. Predor bo velika rešitev hitrosti v Ankari ter obnovo manj- članicami EU, s poudarkom na tudi razstavo železniške opreme, za preobremenjene mostove, ki ših postaj, zamenjavo tehnično desetem panevropskem koridorju naprav in vozil. povezujejo azijski in evropski del zastarelih naprav na progah, in evropsko–azijski perspektivi. Železniške postaje Haydarpaşa, ki dvanajst- ali celo večmilijonskega nabavili so nova vozila za potniški Mirjam Kastelič 8

Aktualno Mirjam Kastelič Z leve: Vodja kabineta predsednika ŽFBH mag. Azra Ferizović, predsednik ŽFBH Narcis Džumhur in izvršni direktor Sejo Ramić. Novi projekt Deset tisoč cestnih vozil na železnico v prometu med BIH in Slovenijo Tokovi blaga z območja Bosne unije velik potencial za pre- konkurirala čedalje močnejše- Vodstvi železnic menita, da bi in Hercegovine in nazaj so zara- voz po železnici, v katerega mu prevozu blaga po cesti. morali trgu ponuditi atraktiv- di njenega rastočega gospo- se želijo Slovenske železnice v Novo storitev bosta železnici no storitev, ki bo konkurirala darstva ter blagovne menjave sodelovanju z ŽFBH intenzivno ponudili trgu z novim voznim tako cestnemu kot letalskemu z državami članicami Evropske vključiti. redom 2008/2009. Blagovna prometu. Zato bodo strokovni V ta namen so se sestali pred- menjava med Slovenijo ter sodelavci Slovenskih železnic in sednik uprave ŽFBH Narcis Bosno in Hercegovino je leta ŽFBH v voznem redu 2009/2010 ŽFBH v letu 2007 Džumhur in generalni direk- 2007 znašala 1.070.338 ton, proučili možnost uvedbe direk- - dolžina prog: 601 km tor Slovenskih železnic Tomaž od tega so železnice prepeljale tnega nočnega vlaka med - število prepeljanih potnikov: Schara ter njuni sodelavci. Na 12 odstotkov tovora. Slovenske Ljubljano in Sarajevom. 0,4 mio sestanku, ki je bil 22. oktobra železnice so leta 2007 v pro- Pogovor je tekel tudi o poten- - potniški kilometri: 32 mio v Ljubljani, so navzoči lansirali metu z BIH prepeljale skupaj cialnem razvoju sodelovanja na - prepeljano blago v tonah: projekt s simboličnim naslovom 366.412 ton (uvoz, izvoz in drugih področjih, kot so upo- 7,2 mio Deset tisoč cestnih vozil na tranzit) in 3.187 potnikov. raba storitev Prometnega insti- - netotonski kilometri: železnico, kar pomeni obli- Število potnikov z vlaki med tuta, Centralnih delavnic, ter 757 mio kovanje nove storitve med Slovenijo in BIH narašča, vendar medsebojna izmenjava izkušenj Ljubljano in Sarajevom, ki bo morajo prestopati v Zagrebu. in prakse. Vodstvo družbe Železniški prevoz Črne gore na obisku pri Slovenskih železnicah Enaindvajsetega oktobra je širiti, zanimive pa so tudi stori- Slovenske železnice obiska- tve Prometnega instituta. Med lo vodstvo delniške družbe skupne tržne priložnosti sodi- Železniški prevoz Črne gore. jo potencialni prometni toko- Podjetje je bilo ustanovljeno vi prek Luke Bar. Žal se luka julija letos, po delitvi delniške počasi konsolidira, vendar je družbe Železnic Črne gore na pričakovati, da bo pretovor v povsem institucionalno loče- nekaj letih ponovno dosegel na pravna subjekta: družbo za vsaj pet milijonov ton. Slednje opravljanje železniške prevozne bo prispevalo k potencialnemu dejavnosti in vzdrževanje vozil povečanju prevoza na desetem Z leve: Član odbora direktorjev Peter Drašler, predsednik odbora direktorjev mag. Rešad ter družbo za upravljanje žele- Nuhodžić, član odbora direktorjev Željko Nikolić in izvršni direktor Momčilo R. Rakočević. koridorju ali pa k razvoju t. i. zniške infrastrukture. Lastništvo pomorskih avtocest z vključeva- nad podjetjem je razdeljeno Črne gore so spremljale veli- izrabili, da se seznanijo z odno- njem Luke Koper ter Slovenskih med državo ter zasebnimi ke težave, predvsem pomanj- si znotraj slovenskega železni- železnic in Železniškega pre- skladi. Prestrukturiranje nek- kanje prevoznega potenciala, škega sistema, organizacijskim voza Črne gore v transportno daj enovite družbe Železnic zaradi prepočasnega oživljanja modelom Slovenskih železnic, verigo. Potencialni skupni izziv nekdaj močnih generatorjev še posebej jih je zanimalo za železniški družbi so tudi blaga, slabo stanje infrastruk- urejanje odnosov z državo na blagovni tokovi razvijajoče Železniški prevoz ture in voznih sredstev, neu- področju izvajanja javnih stori- se industrijske proizvodnje v Črne gore leta 2007 rejeni odnosi z državo glede tev v potniškem prometu. Albaniji. - dolžina prog: 248 km financiranja storitev v javnem Vodstvi železnic sta se govo- Črna gora je s svojimi naravni- - število prepeljanih potnikov: interesu, negativno mnenje jav- rili tudi o razvoju nadaljnje- mi lepotami privlačen turistični 1,2 mio nosti o železnici, ki se je izrazito ga sodelovanja ter skupnih cilj, ki bi ga bilo mogoče dose- - potniški kilometri: 135 mio poslabšalo po hudi železniški tržnih priložnostih. Rešitve s či tudi z vlaki. Vodstvi sta se - prepeljano blago v tonah: nesreči s tragičnimi posledica- področja informatike in stori- dogovorili, da bodo strokovni 1,8 mio mi. Z vso to dediščino se spo- tve Centralnih delavnic, ki jih sodelavci obeh družb skupaj - netotonski kilometri: pada novoustanovljena družba je dosedanje enovito podjetje raziskali potencialne možnosti 183 mio Železniški prevoz Črne gore. Železnice Črne gore že upo- ter pripravili tržno sprejemljivo Obisk pri Slovenskih železnic so rabilo, je mogoče še naprej ponudbo. Revija Slovenskih železnic oktober 2008 9

Poslovni dosežki Obseg dela evropskih Potniški promet železnic Januar-avgust 2008/2007 Slovenskih železnic

Vir: Statistika Slovenskih železnic - UIC September 2008 - ocena za mednarodni promet

Tovorni promet Slovenskih železnic 10

Kakovost dr. Josip Orbanić

Uporaba metod in orodij za izboljšave pri delu in odločanju (9) Voditeljstvo

V okviru obravnave mode- praksi obravnavati tudi v dru- vsako podmerilo pa se uresni- la poslovne odličnosti EFQM gačnem zaporedju. čuje s pristopi, ki si jih organi- bomo v nadaljevanju predsta- Voditeljstvo je prvo merilo mode- zacija sama izbere na podlagi vili vseh devet elementov tega la odličnosti EFQM. Opredeljujejo usmeritev, ki jih daje model. Na modela, in sicer pet dejavnikov ga, tako da »Odlični vodje raz- Slovenskih železnicah smo opre- in štiri rezultate. Vsak dejav- vijajo poslanstvo in vizijo ter delili prvo verzijo pristopov, ki se nik in rezultat ima dele meril omogočajo njuno doseganje. bo v nadaljnjem delu še dogra- (podmerila), ki so pomembna Razvijajo organizacijske vrednote jevala in prilagajala potrebam. za razčlenjevanje posameznega in sisteme, potrebne za trajni Prva skupina pristopov so splošni dejavnika/rezultata. V prejšnjem uspeh, ter vse to uresničujejo z pristopi, ki se izvajajo vsepovsod, prispevku smo predstavili logi- ustreznimi dejanji in vedenjem. druga skupina pa so pristopi, ki ko Radar, kot orodje ocenjeva- V obdobjih sprememb ohranja- jih vsebuje Strateški načrt do leta nja in vrednotenja pristopov in jo stanovitnost namena. Če je 2015, in so usmerjeni na štiri rezultatov/kazalnikov. V več pri- treba, so taki vodje sposobni poslovna področja/stebre (Tovorni spevkih bomo predstavili posa- spremeniti usmeritev organizaci- promet, Potniški promet, Storitve mezne dejavnike in rezultate s je in pritegniti k sodelovanju tudi in Vzdrževanje infrastrukture ter podmerili. Predstavili jih bomo druge«. vodenje prometa). v zaporedju, kot so opredeljeni Natančnejšo opredelitev tega v modelu, čeprav se jih da v dejavnika daje pet podmeril, (Nadaljevanje prihodnjič)

Razčlenitev pristopov je prikazana v naslednji razpredelnici.

Podmerilo modela EFQM Pristop SŽ Kratek opis pristopa 1a: Vodje razvijajo poslanstvo, Poslanstvo, vizija in vrednote Vodje* predlagajo in dejavno sodelujejo pri izdelavi strateškega načr- vizijo, vrednote in etiko ter ta družbe in drugih dokumentov, v katerih je zajeto poslanstvo, vizija, dajejo zgled kulture odličnosti vrednote in etika družbe, glede na zahteve in spremembe v okolju (evropska prometna politika, okolje in energija, nove priložnosti …) Sodelovanje v organizaciji Vodje pospešujejo sodelovanja v organizaciji (vertikalno, horizontal- no, vsebinsko) Učenje in inovativnost Vodje spodbujajo in pospešujejo učenje, ustvarjalnost in inovativnost 1b: Vodje so osebno vključeni Sodelovanje v zunanjih Vodje sodelujejo v zunanjih projektih (nacionalnih in mednarodnih) in v razvoj, izvajanje in stalno razvojnih projektih s tem prenašajo dobro prakso in omogočajo razvoj ter primerljivost izboljševanje sistema upravljanja organizacije Projektno vodenje Vodje spodbujajo, načrtujejo, organizirajo in spremljajo izvajanja razvojnih projektov in nalog, pobud itd. Uvajanje poslovne odličnosti Izboljšanje kakovosti s postopnim uvajanjem poslovne odličnosti * Pristop iz Strateškega načrta do 2015 1c: Vodje sodelujejo z odjemalci, Skupinske aktivnosti Vodje organizirajo in spodbujajo aktivnosti izboljševanja in sodelova- partnerji in predstavniki družbe izboljševanja in sodelovanja nja na sestankih, konferencah ipd. s poslovnimi partnerji, skupnimi projekti, na srečanjih z odjemalci in partnerji … Priznanja in nagrade Vodje dajejo priznanja in nagrade posameznikom in timom udeleže- nih strani (odjemalci, partnerji, predstavniki širše družbe) za njihov prispevek k poslovanju in zvestobi. 1d: Vodje krepijo kulturo odličnosti Obravnava in realizacija Strategija in njena realizacija so predmet pogoste obravnave vodij na med zaposlenimi v organizaciji strateškega načrta srečanjih z zaposlenimi - sestanki, timi, krožki, razgovori … 1e: Vodje prepoznavajo Management sprememb Vodje opredeljujejo projekte (aktivnosti) in definirajo prioritete za potrebo po organizacijskih prilagajanje in spremembe organizacije in delovanja znotraj in zunaj spremembah in se prvi SŽ. zavzamejo zanje

* s pojmom vodje zajamemo vse štiri organizacijske ravni vodenja Revija Slovenskih železnic oktober 2008 11

Razvoj Rado Smerdel

Turistična karta Slovenskih železnic je bila izdana že leta 1999, zato novo železniško progo preko Hodoša prikazuje črtkano, ker je bila takrat še v gradnji. Tržno mostišče

Z dokončanjem procesa globali- v Zagrebški županiji na Hrvaškem povezuje štajersko metropolo najhitrejša jutranja železniška pove- zacije ob koncu 20. stoletja se (veleposlaništvo RS). Gradec (Graz) v Avstriji z uprav- zava. Vožnja z vlakom traja pet ur. je uveljavil globalni svetovni trg, Skupna značilnost vseh navedenih nim središčem madžarske Železne Do Gradca se iz Slovenije pripeljemo kjer poteka oster konkurenčni boj krajev je, da so politična, kulturna županije Sombotel (Szombathely), z ICS in nato z vlakom EuroCity. za uspeh ali vsaj preživetje podje- in gospodarska središča tako zamej- od tam naprej pa s prestolnicama Slabost te variante je, da v znatnem tij. Zato se tudi pri poslovanju in skih Slovencev kot tamkajšnje regije Budimpešto in Dunajem. Slovenci delu poteka po območju Avstrijskih še posebej pri trženju čedalje bolj ter da so iz Slovenije dostopni po na Madžarskem imajo svoji društvi železnic, s čimer se zmanjša delež uveljavljajo metode, ki črpajo svoje glavnih železniških progah. Torej tudi v Sombotelu in Budimpešti. zaslužka Slovenskih železnic pri zamisli in terminologijo pri voja- obstaja obojestranski interes, Navedena proga je povezana z prodaji vozovnic v mednarodnem ških vedah: strateški načrt, tržna da bi navedena regijska središča železniškim koridorjem Ljubljana– potniškem prometu. strategija, tržna ofenziva, tržne povezali s hitrimi in udobnimi Hodoš-Budimpešta z železniškim 2.) Ljubljana -> Hodoš -> operacije in podobno. Zagotovo vlaki z mestom Ljubljano kot odsekom Zalalöv –Kermedin. Zalalöv (prestop) –> Kermedin / je odličen vojaški film iz sedem- prestolnico Slovenije. Po osamosvojitvi Slovenije se Körmend (prestop) -> Monošter: desetih let z naslovom Za most V tem članku bomo za primer izbra- je pojavila zamisel o neposre- najhitrejša jutranja železniška predaleč (A Bridge Too Far), ki je li Monošter kot središče zamejske dni železniški povezavi Murske povezava - sedem ur vožnje. Do bil večkrat prikazan tudi v sloven- pokrajine Slovensko Porabje (http:// Sobote in Monoštra prek Zalalövega se pripeljemo z vlakom skih kinematografih in na televiziji sl.wikipedia.org/wiki/Slovensko_ Slovenskega Porabja (http:// InterCity. Slabost te variante je pre- ter prikazuje operacijo zavezniških Porabje), ki je privlačna, a za obisko- sl.wikipedia.org/wiki/Porabski_ sedanje in daljše čakanje na zveze vojaških sil iz leta 1944 med drugo valce iz osrednje Slovenije še sko- Slovenci), a je pozneje prevlada- z lokalnimi vlaki. Prednost pa je, svetovno vojno z naslovom Market- raj popolnoma nepoznana dežela. la sedanja trasa prek Hodoša in da proga v večjem delu poteka po Garden, navdihnil strokovnjake za Turistična karta Slovenskih železnic naprej ob reki Zali – tudi zara- območju Slovenskih železnic. trženje, da so oblikovali strokovni iz leta 1999 je eden redkih zemlje- di naravovarstvenih razlogov. 3.) Uvedba direktnega vlaka termin Tržno mostišče (angleško vidov Slovenije, ki prikazuje tudi to Slovensko-avstrijsko-madžarska tro- InterCity (v obeh smereh) z ime- »Marketing Bridgehead«, http:// območje severno od državne meje meja namreč deli trideželni park: nom »Raba« (tako se reka imenu- en.wikipedia.org/wiki/Bridgehead) na skrajnem severovzhodu drža- Goričko v Sloveniji, Raba (Raab) v je tudi v madžarščini) na relaciji ter pripadajočo strategijo in meto- ve. Povprečen slovenski turist, ki Avstriji in Stražno ozemlje (Órség) Ljubljana > Hodoš -> Zalalöv dologijo. uporablja samo avtokarto Slovenije, na Madžarskem. Ta projekt je bil –> Kermedin -> Monošter. verjetno sploh ne ve, da tam leži sofinanciran s pomočjo Evropske Vlak naj ima na železniških križiščih Slovensko Porabje kot možno turistično zelo zanimiva pokrajina unije: http://www.park-goricko. tudi dobre povezave z Budimpešto, novo tržno mostišče za z avtohtono in uradno priznano org/. Od leta 2004 mesti Murska Dunajem in Gradcem. Slovenske železnice slovensko manjšino (5.000-6.000 Sobota in Monošter povezuje avto- 4.) Uvedba nove storitve z ime- Tržno mostišče je geografski prostor prebivalcev), ki govori slovensko busna proga. Leta 2008 so bile na nom »InterCity Bus« (skrajšano (mesto, pokrajina, regija), kjer oce- narečje (podobno narečju na sose- podlagi Schengenskega sporazu- »IC Bus«, podobno kot pri Avstrijskih njujemo, da se nahaja možna tržna dnjem Goričkem v Sloveniji) in ima ma ukinjene meddržavne mejne železnicah: http://www.oebb.at/ niša – to je še neizkoriščen tržni pro- na madžarski strani meje celo slo- kontrole med Slovenijo, Avstrijo in pv/en/All_about_Travelling/OeBB_ stor za uvedbo novih tržnih produk- venske krajevne napise. Madžarsko, kar možnosti medre- Intercitybus/index.jsp) na relaciji tov z možnostjo nadaljnje širitve. Na karti SŽ vidimo, da danes gijskega železniškega povezovanja Hodoš -> Petrovci / Örizsentpeter -> Glede na omejene vire in sredstva Slovensko Porabje zajema dolino med temi državami še povečuje. Kondorova / Kondorfa -> Čretnik / za širitev trga SŽ, si poglejmo, kje v reke Rabe (po kateri je tudi dobi- Slovensko Porabje bi bilo kori- Csörötnek -> Monošter. Storitev »IC zamejstvu stojijo diplomatska pred- lo ime) od kraja Vrbna (Feldbach, stno predstaviti potencialnim Bus« je avtobus, ki ponuja potnikom stavništva Republike Slovenije, saj so avstrijska Štajerska) na zahodu, potnikom v obliki turistične status, ceno in udobje vlaka Inter bili ti kraji in regije zagotovo izbrani preko Ženavcev (Jennersdorf, avstrij- publikacije na spletnih straneh City ter zvezo z IC vlaki na izhodišču po temeljitem strateškem premi- ska Gradiščanska) do Monoštra na Slovenskih železnic ter skrajšati in na cilju. Morda pa bi bilo smisel- sleku. To so: Trst v Tržaški pokraji- Madžarskem in naprej proti vzho- čase potovanja z vlakom do no in rentabilno uvesti direktno ni v Italiji (generalni konzulat RS), du do vasi Čretnik (Csörötnek). tam. IC Bus povezavo Ljubljana <-> Celovec na avstrijskem Koroškem Več o teh krajih lahko izvemo na Murska Sobota <-> Monošter (generalni konzulat RS), Gradec na uradni spletni strani Monoštra v Možne variante za hitro in (podobno kot pri ÖBB v primeru avstrijskem Štajerskem (konzulat RS), slovenščini: http://www.szentgot- udobno železniško povezavo meddeželne povezave Celovec <–> Monošter (Szentgotthárd, http:// thard.hu/!kulf/slo/kisterseg.php. Po Ljubljane z Monoštrom Volšperk (Wolfsberg) <-> Gradec, sl.wikipedia.org/wiki/Monošter) v dolini reke Rabe poteka železniška 1.) Ljubljana -> Maribor (pre- saj je direktna medregijska avtobu- Železni županiji na Madžarskem proga, ki preko Vrbne, Ženavcev, stop) -> Gradec (prestop) -> sna povezava zaradi krajše razdalje (generalni konzulat RS) in Zagreb Monoštra in Kermedina (Körmend) Vrbna -> Ženavci -> Monošter: po avtocesti hitrejša od železniške. 12

Kadri dr. Zdravko Lavrič Zasvojenost – znamenje našega časa

Z zasvojenostjo se srečujemo na lične oblike vedenja in zlorablja- povzročajo telesno, lahko pa tudi zasvojenosti, v katerih človek išče vsakem koraku. Če pogledamo nje substanc zmanjšuje notranjo psihično odvisnost. Pri telesni odvi- uteho za svojo notranjo stisko, malo širše po sorodstvenih vezeh, bolečino in začasno zapolnjuje snosti pridejo kemične snovi v telo, bolečino in globoko nezadovolj- zagotovo najdemo nekoga, ki je notranjo praznino. Zasvojenost je ki se jih telo navadi in organizem stvo. imel, ali pa ima še vedno težave torej bolezen, zaradi katere zasvo- ne more več brez njih. Zasvojenost Ljudje imamo v živčevju vgrajen z zasvojenostjo. Tudi v delovnem jeni svojega vedenja nima več od kemičnih sredstev je povezana sistem za omamljanje, ki v primeru okolju se srečujemo s sodelavci, ki pod kontrolo zavestne razumske z dolgotrajnim uživanjem (zlorabo) (spolnega) vzburjenja, zasičenosti imajo težave z različnimi oblikami volje. Odvisnost je namreč obli- sredstev za omamljanje. Omamne (s hrano), ali fantazije vplivamo zasvojenosti. Značilnost zasvoje- ka življenja v namišljenih odnosih. snovi mora zasvojeni zaužiti v (zlorabljamo) na telo, da sproži nih zaradi nezdravega življenjske- Ti odnosi temeljijo na navidezni, rednih časovnih presledkih, sicer izločanje »endorfinov«, ki povzro- ga sloga in doživljanja bivanjske nepristni povezanosti. Gre za strah doživi abstinenčno krizo. Brez teh čajo zmanjšanje bolečine in zame- praznine, je njihova nezmožnost pred intimo, pred novo ranljivo- psihoaktivnih snovi bi notranja gljeno stanje zavesti. Endorfine soočenja z življenjskimi stiskami in stjo, ogroženostjo. Človek se v tej napetost pri zasvojenem nara- sproščajo čustveno zelo intenzivne spopadanja z življenjskimi težavami bolečini in nemoči odpove dejav- ščala do nevzdržnosti. V odnosu situacije. Gre torej za omamo brez ter zaradi tega beg pred realnostjo nemu reševanju nastale situacije do zlorabe teh kemičnih snovi je drog. v omamo. Ena najbolj razširjenih in in se zateče k namišljeni varnosti zasvojeni popolnoma nemočen – Najnovejše študije o zasvojenosti najlažje dostopnih drog je zloraba in začasni tolažbi. To ga vodi v odvisen. govore namreč o tem, da lahko alkohola, s katero skuša človek, ki življenje izven odnosov. Odvisnost Obstaja pa tudi omamljanje brez človeški možgani proizvedejo jo uživa, zmanjšati notranjo nape- je namreč drugo ime za zaprtost kemičnih snovi. V teh primerih se kemična sredstva, ki delujejo kot tost, si pridobiti nekoliko več pogu- pred odnosi. Kajti biti v odnosu razvije samo psihična odvisnost, mamila. Gre za nekakšen obramb- ma ali samozavesti in tako prikriti pomeni biti odprt, iskren, pristen in ki je ravno tako težka in dolgo- ni mehanizem človekove dušev- preveliko negotovost vase. ranljiv. Erik Berne imenuje takšno trajna. Pri psihični odvisnosti gre nosti, ki ga posameznik razvije v V Prešernovi Zdravljici, – ki je tudi vedenje družinskih članov kot igra- za obliko določenih vedenj ali najzgodnejšem obdobju svojega naša slovenska himna, beremo o: nje »psihološke igre«. To pomeni, dejanj, ki si jih človek oblikuje že življenja, kot strategijo preživetja sladkem vincu, ki oživlja žile, srcé da tudi drugi člani družine razvijejo v otroštvu in prihajajo do izraza v bolečih in kritičnih situacijah, v razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, poseben model vedenja, ki omo- ob različnih življenjskih krizah in katerih ni zmožen lastnega umir- v potrtih prsih up budi! Pesnik v goča zasvojenemu, da ostaja v stiskah. V teh primerih gre na janja in vzpostavljanja notranjega njej nakazuje tragičnost mnogih svoji vlogi odvisnika. Preostali člani primer za omamljanje s čezmerno ravnovesja in mu to predstavlja Slovencev, ki rešujejo svoje življenj- so soodvisniki in pomagajo vzdr- količino zaužite hrane (sladkarij, nadomestek za ljubezen in potrje- ske probleme z omamo. ževati zasvojenčevo stanje. Vsem čokolade). Lahko je to tudi samo vanje lastne vrednosti. Ne, zasvojenost pa se me ne tiče, v tej igri takšno vedenje prinaša sanjarjenje o hrani, o seksu, o vitki bo rekel marsikdo izmed nas. določen dobitek, čeprav se tega postavi itd.! Drugi spet se »odklo- Vzroki za nastanek Podobno, kakor bolezen, rak in niti ne zavedajo. pi« s prezaposlenostjo z delom. zasvojenosti razne nesreče, ki se dogajajo samo Zasvojenost je torej družinska bole- Mnogo mladostnikov danes ure Najzgodnejše izkustvo odnosa z drugim ljudem. Na nesreče, slabe zen, ki se prenaša iz generacije v in ure poseda pred računalnikom materjo zaznamuje otroka za vse novice, črno kroniko itd., smo se generacijo. Strokovnjaki so mne- ali pred TV ekrani. Spet drugi življenje. Iz materinega odzivanja že kar nekako navadili – to se nja, da je npr. hčerka starša alko- poslušajo samo ritmično glasbo na njegove potrebe, otrok razvije dogaja po svetu, včasih tudi blizu holika najboljši detektor potencial- in jih ne zanima nič drugega. podobo o sebi in drugih ter odnos nas. Problem pa nastane, ko nekaj nega alkoholika. Velika verjetnost Druge privlačijo nevarne oblike do sveta. Iz medsebojnih odnosov hudega doleti tudi nas ali naše je, da bo poročila moža, ki bo tudi športa, divja vožnja z motorji, v primarni družini se učimo vzor- bližnje. Če nimamo »rezervnega alkoholik. Vzorec nefunkcionalnih kar vse je na meji tveganja za cev vedenja, mišljenja in čutenja scenarija«, če nismo na preizkušnjo odnosov iz primarne družine je tisti njihova lastna življenja. Nekateri ter vzpostavljanja odnosov. pripravljeni, smo lahko popolnoma magnet »domačnosti«, preko kate- se zgubljajo v nakupovanjih, v Primanjkljaji izkustva brezpo- zgubljeni in nemočni. rega otrok starša alkoholika vstopa zapravljanju denarja pri igrah na gojne ljubezni, disfunkcional- v nove odnose v odraslosti. srečo in hazardiranju brez meja. ni odnosi v družini, travme v Kaj je zasvojenost? Žena na primer je odvisna od otroštvu, dedna nagnjenost in Zasvojenost je bolezen, za kate- Vrste zasvojenosti svojega moža alkoholika, ker živi negativni vplivi okolja vplivajo ro je značilno ponavljanje in sto- Sredstva za omamljanje so lahko od občutka, da mu je potrebna. na oblikovanje slabe samopodo- pnjevanje nezdravega (škodljive- kemične narave (psihoaktivne Nekdo lahko preživi ure in ure be in posledično na nezmožnost ga) vedenja s pomočjo sredstev snovi), kot so droga, alkohol, niko- v sanjarjenju in umiku v sanjski vzpostavljanja in ohranjanja za omamljanje, kakor pravi dr. tin in nekatera zdravila, če ome- svet, pri čemer izgublja stik z real- funkcionalnih intimnih odnosov Sanja Rozman. Zatekanje v raz- nimo samo najbolj pogosta. Ta nostjo. Vse to so različne oblike v odraslosti. Revija Slovenskih železnic oktober 2008 13

Kadri

Ena izmed temeljnih človekovih uspešnosti. Delovne naloge osta- točke pa lahko pripomorejo tudi Npr. uživanje alkohola in niko- potreb je potreba po stiku, po jajo nedokončane ali neizpolnjene njegovi najbližji. tina, prenajedanje in odvisnost odnosu z drugimi. Od zadovoljeva- v rokih. Razvoj telesnih bolezni. Z lastno voljo in močjo zasvojeni od odnosov ipd. Abstiniranje od nja te potrebe je odvisno naše psi- Včasih se lahko pojavijo tudi nena- ne more rešiti svoje ujetosti v odvi- omamljanja je nujen pogoj za hično preživetje in notranje zado- vadni simptomi, za katere zdravni- snost, ker s točke razumevanja zdravljenje katere koli odvisnosti. voljstvo. Od stopnje zadovoljenosti ki ne najdejo vzroka. Abstinenčna svojega problema ne more videti Dejstvo je, da problemi z zasvo- te potrebe so odvisne motnje in reakcija je neugodna telesna in možnega izhoda. Zasvojenost je jenostjo obstajajo tudi med nami bolezni posameznika, kakor tudi psihična reakcija. Reakcija od tele- bolezen, ki prizadene človekovo in v našem delovnem okolju. sposobnost posameznika za spo- sne odvisnosti traja lahko do nekaj telo, duševnost in medsebojne Zatiskanje oči pred neobstojem padanje s težkimi življenjskimi situ- tednov. Reakcija kot posledica psi- odnose. Zato je uspešno zdravlje- problemov le-teh ne bo odpravi- acijami in reševanje problemov. hične odvisnosti pa lahko traja nje odvisnosti, samo zdravljenje lo. Že samo soočenje z zasvoje- tudi desetletja, če s psihoterapijo človeka kot celote, skupaj z vsemi nostjo in njenimi posledicami je Značilnosti zasvojenosti ne predelamo notranjih vzrokov družinskimi člani. Uspešno zdra- prvi korak pri reševanju problema zasvojenosti. vljenje mora obsegati tudi socialno odvisnosti. Poimenovanje proble- Za bolezen odvisnosti je značilno in duhovno komponento bolezni ma pomeni zmanjšanje manevr- prisilno ponavljanje škodljivega Zasvojenost je zasvojenosti, kjer vsak družinski skega prostora za manipulacije vedenja. Zasvojeni je zaradi vpli- ozdravljiva bolezen član prevzame svoj del odgovor- in psihološke igre. To je način, va omame čustveno odsoten in Zasvojeni trmasto vztraja na svoji nosti za osebnostno rast in razvoj kako lahko tudi človeku, ki živi nesposoben čustvenega odziva na poti zasvojenosti, dokler ne pride ter razgradnjo notranjih vzrokov ali dela z nami in ima težave z druge ljudi. Zato so vsa prego- do tiste »kritične« točke, ko prizna, zasvojenosti in soodvisnosti. zasvojenostjo, pomagamo, da v varjanja in prošnje zasvojenemu da dalje ne more več. Šele takrat Pri zasvojenosti gre običajno za tem odnosu z njim nismo sood- po prenehanju takšnega vedenja je možna učinkovita pomoč. Do te kombinacijo več odvisnosti hkrati. visniki. neučinkoviti. Zasvojeni ni zmo- žen pristnih in iskrenih odnosov v družini. Ostaja za svojimi zidovi stalnih laži sebi in drugim, kar ima za posledico, da se sčasoma uni- Strokovna ekskurzija v Luko Koper čijo medsebojni odnosi v družini. Ponavljanje in povečevanje uživa- Osemnajstega oktobra je Sekcija za tovorni promet ji pa se moramo zahvaliti Vladimirju Runku, vodji nja omamnih snovi. Zasvojeni se Maribor, delovna enota Murska Sobota, organizirala območne enote Koper. Seznanili smo se namreč s ni zmožen upreti notranji potrebi strokovno ekskurzijo v Luko Koper. Udeležilo se je celotnim postopkom, od prihoda vlaka na postajo, po omami, temveč jo še povečuje. je 37 zaposlenih s Slovenskih železnic in 9 z MAV do dostave v luko in do priprave vlaka za odhod v Mnogi bi radi prenehali z omamo, Cargo. S postaje Murska Sobota smo se odpeljali notranjost države, prav tako pa tudi z drugimi vrsta- pa tega ne morejo, ker so zasvoje- že ob šesti uri, na poti do Ptuja se nam je nato pri- mi transporta. ni. Kljub trdnemu zatrjevanju, da družilo še nekaj potnikov, in krenili smo proti morju. V skupini nas je bilo tudi nekaj, katerih delovno lahko prenehajo kadar koli hočejo, Vmes smo se ustavili še na Notranjskem, kjer nam je področje so med drugim prometne zadeve, zato problema ne morejo obvladovati. organizator pripravil toplo malico. smo si še s toliko večjim zanimanjem ogledali način Zaradi svoje potrebe po omami Ob 11.30 nas je pred vhodom v pristanišče pričakal dela ter zavarovanja postaje v prostorih prometnega niso sposobni misliti na kaj druge- Milanko Drljić, vodja notranjega železniškega tran- urada - CP. ga. Njihova zavest se zoži samo na sporta v Luki Koper. Zelo nazorno in natančno nam Ob precej dolgem potovanju proti domu smo našli to, kako bi se spet omamili. Igranje prikazal ter opisal delo in tehnologijo v naši luški čas za premislek o ekskurziji, in sicer kaj od videnega igre in manipuliranje. Zasvojeni se postaji. Po končanem ogledu smo se vsi strinjali, bomo lahko uporabili v dobrobit nadaljnjega dela. jezi na starše ali ženo: »če bi ti …, da je med Slovenskimi železnicami in Luko Koper Vsi pa smo se strinjali, da bo treba tudi v prihodnje potem bi jaz ne …«. Ostali družin- še ogromno prostora za učinkovitejše medsebojno organizirati dejavnosti, ki bi povezovale zaposlene ski člani s svojim vedenjem vzdr- sodelovanje. na železnici, in si prizadevati za čim boljše delovne žujejo njegovo odvisnost in v svoji Nato smo si ogledali še železniško postajo Koper razmere. nemoči nanj valijo odgovornost tovorna. Za celovitejšo predstavo o delu na tej posta- Milan Anžel za nevzdržne odnose v družini. Žena pa v takšnem primeru igra igro žrtve in mučenice. Najbolj pa so v takšni družini prizadeti otroci, ki ne morejo razviti pristnih medsebojnih odnosov in se nauči- ti vzorcev funkcionalnega reševa- nja življenjskih problemov in stisk. Nihanje razpoloženja je neodvisno od njihove volje. Odvisno je od vpliva droge na njihove možgane. Razpoloženje niha od depresije in občutkov krivde do brezskrbno- sti, od vzhičenosti in navdušenja do besa in jeze. Zmanjšana spo- Foto: Davorin Kolenko sobnost funkcioniranja in delovne 14

Intervju Robert Zakrajšek Tone Ponikvar Tone Ponikvar Naš današnji gost je vsestranski ve. Verjetno ni treba posebej pove- še »veselico« s kotlom, ko smo sko- št. 421 (lok. serije 30). Na takratni človek, železničar z dušo in srcem, dati, da je bilo to zelo umazano raj ostali brez pare, saj premog ni bil Titovi cesti je bil v tistem času cestni človek, o katerem lahko rečemo, delo, saj so parne lokomotive potre- pravilno razporejen po peči, tako da prehod z zapornicami. Prehod sta da je prava živa legenda naše bovale zelo veliko olja za normalno je na koncu moral intervenirati kur- varovala dva čuvaja. Zapornice sta stroke. Rojen je bil leta 1934, v delovanje vseh vrtljivih sklopov. In jač, ki je bil z nami na izpitni vožnji, po prevozu tovornega vlaka odprla našem podjetju pa se je zaposlil teh, verjemite mi, ni bilo malo. drugače bi ostali tam. Ampak smo in jih takoj nato spet zaprla zaradi leta 1951, in sicer v kurilnici v Šiški, Kako ste zašli v strojevodske vseeno preživeli, ha, ha. Moram pa približevanja našega vlaka. Vendar kjer je delal na popravilu parnih vode? povedati, da kot strojevodja prav- pa nista opazila, da je med zapor- lokomotiv. Po končanem služenju Zgodilo se je povsem slučajno. Ko se zaprav nisem delal nikoli, saj sem nicami ostal ujet trolejbus, poln vojaškega roka se je leta 1956 je pojavila potreba oziroma možnost takoj po opravljenem izpitu odšel na potnikov. Za nameček so zapornice vrnil v kurilnico, kjer je naredil izpit izobraževanja za strojevodjo, je delovno mesto preiskovalca nezgod, trolejbusu odtrgale odjemnik toka, za kurjača in strojevodjo parnih nekega dne k meni pristopil stro- tako da so vse moje prigode nastale tako da se nikakor ni mogel uma- lokomotiv, po opravljenih izpitih pa kovni učitelj (šolski) in mi dal »goro« med uvajanjem za strojevodjo, pa še kniti, saj je ostal brez napajanja. je postal preiskovalec nezgod na pravilnikov, ne da bi pravzaprav teh je bilo več kot dovolj. Na srečo smo na vlaku nevarno železnici. Nadaljnja pot ga je vodila povedal, za kaj gre. No, seveda teh Katera lokomotiva pa vam je situacijo pravočasno opazili, in vlak v kurilnico Novo mesto, leta 1964 pravilnikov takrat niti slučajno nisem najbolj pognala adrenalin po ustavili, res da samo dobrega pol pa je bil prestavljen v podjetje PAP, pregledal, kar se mi je nato pošteno telesu? metra pred nesrečnim trolejbusom. kjer je opravljal vrsto funkcij in maščevalo v trenutku, ko sem se Ah, to pa je zagotovo bil legendarni Še sedaj se dobro spominjam, kako nalog. Diplomiral je tudi kot varno- prvič znašel na lokomotivi (med Borsig, serija 06, prava lepotica. so potniki na trolejbusu okame- stni inženir, in sicer leta 1980, nato smehom pove Tone). Strojevodja Prepoznate jo po velikih stranskih neli, saj so nekateri sicer prišli do je to delo vrsto let tudi opravljal. mi je namreč po nekaj manevrih z ščitnikih, ki so pravzaprav usmerje- izhodnih vrat, vendar pa jim v krču Kljub svojim častitljivim letom pa lokomotivo (bila je to lokomotiva valci dima, da se ne kadi vsepovsod. strahu in panike nikakor ni uspelo je še danes dejaven kot svetova- serije 154) preprosto dejal: »Tone, ti Dosegla je hitrost do 94 kilome- izstopiti. Če se naš vlak ne bi pra- lec v podjetju PAP, s sedežem v 'vežbaš' za strojevodjo. Tu imaš, pa trov na uro, vendar je takrat komaj vočasno ustavil, ne vem, kako bi se Ljubljani. In vsa ta dejstva so me vozi!« In takrat se je začelo. Vsi so dohajala samo sebe (velika hitrost končalo ... Čuvaja prehoda sta bila pripravila do tega, da sem gospo- nekaj mahali, žvižgali, piskali, meni vrtenja koles), je pa bil pravi užitek takoj suspendirana. da Toneta obiskal in zapletla sva se pa se niti v sanjah ni dozdevalo, kaj upravljati jo. Zares zgodba, ki nam vsem v zelo zanimiv pogovor, v katerem to pomeni. Kaj bi takrat dal za vsaj O katerih vlakih pa lahko lahko da misliti! Pozneje, ko sem kot strojevodja izvedel veli- nekaj znanja iz pravilnikov. Me je pa rečete, da so v tistem času ste bili že v PAP–u, ste sode- ko zanimivih zgodb in anekdot iz to izučilo za vse večne čase. sodili med elitnejše. lovali tudi pri opremljanju zgodovine vleke v Sloveniji (pred- Kako pa je bila videti vaša Vsekakor sta to bila vlaka Orient proge Sarajevo–Ploče, ki je vsem parne vleke) in tudi z drugih izpitna vožnja? ekspres in pa Tauern ekspres. V bila prva TK proga v nekdanji področij naše dejavnosti. Podajmo Izpit je trajal kar tri (3!) dni. Vozili svoji sestavi sta imela okrog deset Jugoslaviji. se v zgodovino ... smo lokomotivo serije 17, in sicer iz vagonov visoke kakovosti in udo- Res je. To, 193 kilometrov dolgo Gospod Tone, pozdravljeni! Ljubljane proti Grosuplju. Izpit sva bja, hitrost vožnje pa se je gibala progo so začeli graditi leta 1957, Kot je razvidno iz uvoda, je vozila skupaj z gospodom Žagarjem, med 70 in 80 kilometri na uro. v obratovanje je bila predana leta bila vaša pot na železnici res ki je bil pozneje generalni direktor Lahko rečem, da sta bila ta vlaka 1966. Daljinsko vodenje je v celoti raznolika, lahko rečemo, kar našega podjetja in Smelta. Jaz sem vedno zelo dobro zasedena. Kot zaživelo leta 1973. Podjetje PAP je razburljiva. vozil do Škofljice, Žagar pa naprej zanimivost naj povem še, da je bila opravilo vsa kabliranja, postavlja- Drži. Potem ko sem pridobil poklic proti Grosuplju. Moram reči, da sva na primer hitrost iz Borovnice proti nje signalov, električnih pogonov strojnega ključavničarja, sem se ga tudi malo »biksala«, saj je Žagar Verdu le 32 kilometrov na uro, in to kretnic, notranjo vgradnjo SV in TK zaposlil v kurilnici Šiška, danes bi se kretniško območje v odklon glad- predpisano z voznim redom, tako naprav, celotno montažo teleko- temu reklo Sekciji za vleko vlakov. ko prevozil s 60 kilometri na uro, da je bilo priložnosti za opazovanje mande vleke in prometa ter opravilo Najprej sem bil zaposlen v delavnici, čeprav je bila hitrost omejena na 35 narave več kot dovolj. montažo in preizkus naprav Centra kjer smo popravljali parne lokomoti- kilometrov na uro, nakar sva imela Malo resnejše vprašanje, pa za daljinsko upravljanje prometa v vendarle. Nesreče na žele- Sarajevu (Rajlovac). Pri tem projektu Upravljalni pult daljinskega upravljanja na progi zniških tirih niso nekaj, kar sem sodeloval kot šef montaže, in Sarajevo–Ploče. Tone Ponikvar sedi na desni. se dogaja samo v sedanjem to celih šest let. času. Imate kakšen primer iz Tako. Gospod Tone, zahvalju- vašega obdobja? jem se vam za zanimive anek- Tudi to se je žal dogajalo. Povedal dote in dogodivščine, ki ste bom primer, ki se je na srečo kon- nam jih zaupali, tako da smo čal brez večjih posledic. V času, dobili vsaj približen vpogled ko je bila postaja Šiška (Ljubljana v to, kako je včasih potekalo Šiška) še ranžirna postaja, je proga delo na železnicah. Še enkrat tam potekala v trikotu. S postaje hvala in lep dan vam želim. je izvažal tovorni vlak, mi pa smo Hvala! Enako tudi tebi in bralcem se približevali s potniškim vlakom Nove proge. Revija Slovenskih železnic oktober 2008 15

Reportaža Dario Cortese

Pogled s Starega gradu na Kamniške in Savinjske Alpe.

Izlet z vlakom V Kamnik Ko se z vlakom odpravimo na izlet jedro, je več zgodovinsko pomemb- v Kamnik, se kljub temu, da iz nih stavb. Tu je rojstna hiša Ivana Ljubljane oziroma v obratni smeri Vavpotiča, avtorja prvih jugoslo- vozi skoraj vsako uro, primer- vanskih znamk, rojstna hiša Matije, no organizirajmo, kajti promet Antona in Maksa Koželja, zaslužnih po kamniški progi teče le med slovenskih slikarjev, v hiši številka tednom. Zato si izlet z vlakom v 16 pa se je rodil Rudolf Maister, Kamnik rezervirajmo za jesenske ki je ob koncu 1. svetovne vojne počitnice ali ob podobni sproščeni kot general organiziral obrambo priložnosti med tednom. severne meje. Nedaleč naprej je Kar tri postaje v Kamniku naj nas Sadnikarjev muzej, v katerem je ne presenetijo, saj je med vsako bila prva zasebna zbirka starin na komaj 300 do 500 metrov razdalje. Stari grad je slikovita gorska podoba tik nad Kamnikom. Kranjskem odprta že leta 1893. Na ž. p. Kamnik izstopimo, če se Iz mestnega jedra nadaljujemo do najprej napotimo v grad Zaprice, njej se vzpnemo na vrh do gostišča, med drugim načrt mesta z opi- križišča Šutne s Šolsko in Muzejsko na ž. p. Kamnik mesto zapustimo izpred katerega je širen razgled. som zanimivosti. Na izletu pride ulico ter se po slednji sprehodimo vlak, če se najprej vzpnemo na Stari Mimo gostišča sestopimo po cesti prav tudi karta občine Kamnik (1 na grad Zaprice. Prvotno renesančni grad oziroma si ogledamo staro do ovinka, kjer pri drevesu z napi- : 50.000) z mestnim načrtom (1 : grad ima danes barokizirano podo- mestno jedro, ko vlak ustavi na ž. som Pod Skalco zavijemo levo na 10.000). TIC je odprt vsak dan od bo, v njem pa domuje Medobčinski p. Kamnik Graben, pa tako in tako stezo. Čez strmine, vendar zelo 8.00 do 18.00. O izletniških zani- muzej Kamnik. Odprt je od torka ni druge, kot da izstopimo, saj je tu položno v številnih ovinkih sesto- mivostih območja se lahko poza- do petka od 8.00 do 13.00 in konec proge. pimo do ceste ter gremo po ploč- nimamo že vnaprej na spletnem 16.00 do 19.00, ob sobotah od Za izlet je najprimernejša »srednja« niku ob njej levo, mimo odcepa za naslovu www.kamnik-tourism.si. 10.00 do 13.00 in od 16.00 do postaja, torej Kamnik mesto. Menda Kamniško Bistrico in zatem desno, Pri kavarni Veronika se vzpnemo 18.00, ob nedeljah in praznikih od ni odveč, če se najprej vzpnemo po po Maistrovi ulici na Glavni trg in po razgled na Mali grad, kjer je 10.00 do 13.00. Na ogled so zbir- razgled na Bergantovo goro oziro- po Šutni skozi staro mestno jedro stala graščina, prvič omenjena ka pohištva iz upognjenega lesa, ma Stari grad, dobrih 560 metrov Kamnika. na začetku 13. stoletja. Danes je razstava o zgodovini kamniškega visoko vzpetino tik nad Kamnikom. Na Glavnem trgu se ustavimo v edini ostanek grajskega kompleksa meščanstva v 19. stoletju in lapida- Vrh vzpetine je že v 12. stoletju stal turistično informacijskem centru, obnovljena dvonadstropna roman- rij. Zraven gradu je urejen muzej na grad, ki je imel pomembno vlogo kjer dobimo nemalo informativne- ska kapela. prostem s kaščami iz Tuhinjske in zaradi prometne poti skozi Kamnik ga gradiva o Kamniku in okolici, Ob Šutni, glavni ulici skozi mestno Motniške doline iz časa od konca v Tuhinjsko dolino. Od gradu je 18. do začetka 20. stoletja. Muzej danes vidnih le nekaj ruševin. je predstavljen na spletnem naslo- S postaje se napotimo do Šutne, vu www.muzej-kamnik-on.net. jo prečkamo ter gremo po Od gradu Zaprice se po Muzejski Sadnikarjevi ulici in skozi Knafličev ulici vrnemo do križišča ter gremo prehod do Usnjarske ceste, kjer levo na ž. p. Kamnik mesto ali zavijemo levo in gremo po mostu desno na ž. p. Kamnik. Možnosti čez Kamniško Bistrico. Ob Kamniški za okrepčilo na izletu ne manjka, obvoznici gremo levo do kažipota saj gremo mimo kar nekaj tovrstnih Stari grad 30 min, kjer zavijemo »postajališč«, bodisi gostiln, okrep- desno na zelo uhojeno stezo. Po Kamnik je mesto v naročju gora. čevalnic ali slaščičarn. 16

Reportaža Rado Smerdel

Grad Ostrovica

Z vlakom na grad Ostrovica

Grad Ostrovica (nemško Burg je v jasnem vremenu viden že z Rimljanov stalo svetišče, posvečenu ni glavar Koroške, baron Georg Hochosterwitz) je simbol Koroške razdalje več kakor 30 kilometrov, bogu Belinu. V listinah je vzpe- Khevenhüller. Novi lastnik je porabil in verjetno najbolj edinstven grad ponaša pa se tudi z lepim raz- tina prvič zapisana leta 860 kot ogromno lastnega denarja, da je v Avstriji nasploh. Leži ob železni- gledom na okolico – še posebej »Astaruizza«, ime gradu pa se je v grad dogradil in utrdil ter mu dal ški progi Celovec–Dunaj, sedem na znamenite koroške gore, po tej obliki zapisovalo do 12. stoletja. današnjo podobo. Do gradu se kilometrov vzhodno od nekdanje katerih poteka »Romanje na štiri Pozneje, ko se je to ozemlje med okoli vzpetine vije pot s štirinajstimi deželne prestolnice Št. Vid ob Glini gore (Vierberglauf)«: Štalenska ali 12. in 15. stoletjem ponemčilo, je stolpastimi zaporami z obrambni- (St. Veit an der Glan) v bližini kraja Šentlenska gora (Magdalensberg, tudi grad v nemščini dobil seda- mi vrati in petimi dvižnimi mostovi Št. Jurij ob Dolgem jezeru (St. 1.059 m), Šenturška ali Karantanska nje poimenovanje. Danes poteka nad »volčjimi jamami« - pri tem so Georgen am Längsee). Stoji na gora (Ulrichsberg,1.022 m), Šent- severna meja slovenskega govor- bile za tedanji čas uporabljene naj- 160 metrov visoki osameli skalni viška gora (Veitsberg, 1.171 m) in nega območja samo še do vasi sodobnejše tehnološke in arhitek- vzpetini, ki se dviga nad dolino in Šentlovrenška gora (Lorenziberg, Otmanje (Ottmanach) po južnem tonske rešitve za zgradnjo zapornih ga že od daleč zagledamo tudi 971 m). Ime gradu je slovenske- pobočju Štalenske gore, slovensko vrat. Vsaka vrata imajo svoje ime in skozi okno vlaka na desni strani, ga izvora – po vzpetini z »ostrim poimenovanje gradu Ostrovica pa še danes pomenijo največjo atrakci- kmalu potem ko zapustimo žele- vrhom« (Ostrovica), na kateri stoji. se je ohranilo. Leta 1571 je od jo gradu: 1. Vrata praporščaka, 2. zniško postajo Št. Vid ob Glini. Arheologi domnevajo, da je na nadvojvode Karla grad Ostrovica Stražarska vrata, 3. Ladijska vrata, Zaradi izredne strateške lege gradu hribu Ostrovica že pred prihodom kupil njegov svetnik in dežel- 4. Angelska vrata, 5. Levja vrata, 6.

Prva so Vrata praporščaka Vzpenjača na grad Ostrovica Grajska ječa Pogled z gradu na Št. Vid ob Glini s podobo vojvodinje Margarete Maultasch (desno spodaj) Revija Slovenskih železnic oktober 2008 17

Reportaža

Pogled z gradu na Št. Vid ob Glini in bližnjo železniško progo Stražni stolpič v grajskem obzidju

Grajski vrt in grajska cerkev. Vlak na bližnji železniški progi. Železniška postaja Ostrovica (Launsdorf – Hochosterwitz).

Grajski vrt

Moška vrata, 7. Khevenhüllerjeva Vrat praporščaka (1. vrata) vgradili Po običajni poti skozi 14 zapor- zapustijo vlak že na železniški posta- vrata, 8. Pokrajinska vrata, 9. sivi kamniti relief tirolske vojvodi- nih vrat je 20 minut hoje. Druga ji Glinje (Glandorf) in se od tam Reiserjeva vrata, 10. Orožna vrata, nje. Še več o gradu Ostrovica lahko možnost je, da se na grad povzpne- povzpnejo na razgledno Štalensko 11. Zidna vrata, 12. Mostna preberemo v slovenščini na spletni mo z vzpenjačo v dveh minutah. goro, kjer si ogledajo arheološko vrata, 13. Cerkvena vrata in 14. strani http://sl.wikipedia.org/wiki/ Tretja je strma, tako imenovana nahajališče Noreja, božjepotno cer- Kulmerjeva vrata. Zaradi prepadnih Grad_Ostrovica, kjer so povezave »pot norcev« (Narrensteig), ki je kev sv. Marije Magdalene in sv. sten grajskega hriba, ki zagota- tudi na druge zanimive interne- zaradi nevarnosti za javnost zaprta. Helene, ter se okrepčajo v gosti- vljajo naravno zaščito gradu, bi se tne strani. Uradna stran gradu v Za obiskovalce z vlakom je najbolj šču na vrhu, nato pa se spustijo bili potencialni napadalci prisilje- nemščini z uporabnimi podatki za enostavno in ugodno, da pri kate- navzdol do gradu Ostrovica. Hoje ni prebijati navzgor zaporedoma obiskovalce je na http://www.burg- ri izmed mednarodnih potniških je za približno štiri ure, vlaki pa skozi vseh 14 vrat, pri tem pa bi hochosterwitz.or.at/. blagajn v Sloveniji kupijo povratno vozijo pogosto, saj je to dvotirna jih tudi branilci z višje ležečih vrat Georg Khevenhüller je v svoji oporo- vozovnico do Celovca. Vozni redi in glavna proga. Mednarodni vozni zasipali s točo puščic iz samostrelov ki zapisal, da družina nikoli ne sme cene vozovnic s popusti so na sple- red vlakov je na http://fahrplan. in krogel iz mušket, pri nekaterih ostati brez tega gradu: ne s proda- tni strani Slovenskih železnic. oebb.at/bin/query.exe/dn, v tiskani vratih pa bi jih še polili z vrelim jo, poroko, daritvijo ali na kakršen V Celovcu presedemo na lokalni obliki pa je brezplačno na voljo na oljem in z gorečo smolo. Pozneje je koli drugačen način. Njegovo voljo potniški vlak v smeri proti Št. Vidu glavni železniški postaji v Celovcu. grad za svojo obrambo uporabljal so njegovi potomci upoštevali, in ob Glini, ki v pol ure pripelje do žele- Za orientacijo na potovanju bo tudi topove in možnarje, sodeč po zato je grad Ostrovica še danes v zniške postaje Ostrovica (Launsdorf zadoščala že avtokarta Slovenije ohranjenem inventarju pa je bilo zasebni lasti družine Khevenhüller. – Hochosterwitz). Od tam je do v merilu 1 : 270.000, dvojezična v orožarni orožja za 700 vojakov. Za turiste je odprt od Velike noči do vhoda v grad, najprej naravnost karta Koroške pa je na http://www. Na novo utrjenega gradu Ostrovica sredine oktobra. Pri vhodni blagajni po cesti in nato okrog grajskega nsks.at/viewkarta.html. Natančne Turki niso mogli nikoli zavzeti, povprašajmo po zanimivi barvni hriba, 45 minut hoje. V gradu sta pohodniške karte so na spletni stra- zato je služil kot pribežališče za brošuri na 34-ih straneh v sloven- tudi muzej orožja in restavracija. ni »Romanja na štiri gore«: http:// okoliško prebivalstvo pa tudi kot ščini z naslovom Grad Ostrovica, s Za celoten ogled zanimivega gradu home.schule.at/user/1/vierbergela- zavetišče za protestante. Legenda katero se bomo lažje orientirali med si je treba vzeti vsaj dve do štiri ure uf/map.html. pravi, da je grad s svojo vojsko obiskom. Na grad vodijo tri poti. časa. Bolj vzdržljivi pohodniki lahko Prijetno potovanje! nekoč oblegala tirolska vojvodinja Margareta Maultasch (v prevodu »Marjeta Krivousta«) z namenom, da bi izstradala branilce. Posadka gradu je po nekaj mesecih oble- ganja uporabila prevaro: napadal- cem so nepričakovano vrgli kruh in druga živila, všita v še krvavo bikovo kožo. Vojvodinja je bila pre- pričana, da imajo branilci še dovolj hrane na zalogi, zato se je njena vojska umaknila. V spomin na ta Četrta so Angelska (levo), dogodek so v desni spodnji vogal peta pa Levja vrata (desno). Grajsko dvorišče. 18

SŽ so ljudje Robert Zakrajšek Načrtov nam ne manjka

Ko se sprehodimo po žele- njem) poslovnih prostorov in znico. Verjetno pripadam tisti vljal pripravniško dobo za delo zniških postajah kjer koli po mobilnih sredstev Slovenskih manjšini na Slovenskih žele- sprevodnika na vlaku, vendar Sloveniji, opazimo, da so vedno železnic, varovanjem objek- znicah, ki nima iz preteklosti pa tega nisem dokončal, ker lepo in lično urejene, vse je na tov in naprav, urejanjem oko- nikakršnih korenin v podjetju. sem dva tedna pred izpitom svojem mestu, lepo počiščeno, lice in podobnimi nalogami. Od mojih prednikov namreč doživel težko prometno nesre- rože lepo cvetijo, skratka, vse Da bi izvedel kaj več, sem se nihče ni bil zaposlen v »firmi«, čo, ki je žal prekrižala moje je natanko tam, kamor sodi. podal v Maribor na srečanje z tako da sem jaz prevzel ta načrte. Posledično sem nato Ravno tako je na naših vlakih, Marjanom Borovnikom, vodjo primat. Ko je šla osnovna šola šel čez serijo operacij in samo na katere se po prihodu v SŽ ŽIP – PE Maribor, ki mi h koncu in smo bili vsi posta- z močno voljo mi je uspelo, končno postajo zapodi gruča je zaupal kar nekaj zanimivih vljeni pred težko odločitev, kaj da sem se vrnil v podjetje. ljudi s pripomočki v rokah stvari o podjetju in sebi. bomo počeli v življenju, mi je Tako sem zamenjal več delov- in celotno garnituro v nekaj v roke prišel prospekt oziroma nih mest, med drugim sem bil minutah pripravi za nadaljnjo Gospod Marjan, beseda letak Železniške srednje šole. tudi popisni vlakovodja, delal v vožnjo oziroma na gariranje je vaša. Tako sem odšel na informativni fotokopirnici, leta 1994 pa sem za naslednji dan. Ti ljudje so Pozdravljen! Sem Marjan dan in tam je odločitev dozo- prešel v ŽIP. Najprej sem opra- delavci Železniškega invalidske- Borovnik, vodja ŽIP PE Maribor. rela. Vpisal sem se na srednjo vljal pisarniška dela, nato pa ga podjetja, d. o. o. (ŽIP), ki se Naj najprej povem nekaj besed železniško šolo in jo dokončal sem se vpisal v tehnično šolo, ukvarja s servisiranjem (čišče- o tem, kako sem prišel na žele- leta 1990. Nato sem opra- pozneje pa še na prometno fakulteto in leta 2005 postal vodja SŽ ŽIP – PE Maribor.

Kako velika je PE Maribor in katera področja pokriva? Mariborska enota ŽIP–a ima v svojem sestavu 156 zaposlenih delavcev, od tega jih je 81 invalidov, ki prihajajo iz vrst delavcev Slovenskih železnic, tako da lahko nekako rečemo, da »firma vedno poskrbi za svoje«. Pokrivamo območje od Šentilja do Pragerskega in od Prevalj do Hodoša, to je celotno Štajersko, Koroško in Prlekijo ter Prekmurje, torej celoten severovzhodni del Republike Slovenije. Naša dejavnost se v osnovi dotika servisiranja, to je čiščenja poslovnih prostorov in objektov ter mobilnih sredstev Slovenskih železnic (vlakov) in pa varovanja objektov in naprav. V to zadnje lahko pri- štejemo še tehnično varovanje, video nadzor in pa varovane prevoze denarja, ki jih za zdaj opravljamo samo za potrebe Slovenskih železnic, v načrtu pa imamo tudi širitev storitev na zunanje uporabnike – zunaj sistema Slovenskih železnic, saj imamo za to dejavnost vsa Marjan Borovnik potrebna dovoljenja in certifi- kate. Kot zanimivost naj nave- Vodja ŽIP PE Maribor dem, da so vse rože, ki jih Revija Slovenskih železnic oktober 2008 19

SŽ so ljudje

vidite cveteti po železniških ca določi primerno delovno stvar – verjemite! Na izhodišč- Zelo priljubljen hobi je tudi postajah, iz našega lastne- mesto. no mesto na postajo pa bi fizika, kajti v fiziki je razloženo ga rastlinjaka, ki se nahaja v se skupina vrnila s turističnim vse naše življenje, kako kaj Teznem (Maribor) in se razte- Mestni občini Maribor, vlakcem, ki bi spet vozil mimo deluje, kaj nas žene (akcija – za na tisoč kvadratnih metrih Slovenskim železnicam zanimivosti Maribora. reakcija). površine. Tudi tega urejamo in in Zavodu za turizem Moram povedati, da so se na Drugače pa sem – športno gle- vodimo povsem sami, saj smo Maribor ste predstavili nas že obrnili iz mnogih hote- dano – adrenalinski odvisnež. usposobili osebje za to delo. zanimivo zamisel o orga- lov v Mariboru, da bi ta pro- niziranju vodenih kole- dukt ponudili svojim gostom To morate pa malo bolj Se pa ŽIP ukvarja tudi sarskih izletov k zname- kot dodatno ponudbo. podrobno opisati – saj z raznimi drugimi dejav- nitostim Maribora. Ker imam priložnost, bi na tem v tem trenutku govoriva nostmi. Ta zamisel se je porodila po mestu povabil tudi vse bralce isti jezik. Seveda. Imamo tudi mehanič- prevzemu parkirnega prostora revije Nova proga, naj pridejo Predvsem obožujem vonj po ne delavnice, kjer opravljamo ob železniški postaji Maribor. V v Maribor in preizkusijo to bencinu. Najbolj adrenalinska avtomehanično dejavnost, v bistvu je nastala po povabilu, s ponudbo. Upam si trditi, da izkušnja doslej je bila vožnja po prihajajočem zimskem obdo- katerim sem sodeloval v evrop- jim ne bo žal. letališki stezi v Portorožu, in sicer bju bo aktualna predvsem skem projektu o mobilnosti s s Ferrarijem, Lamborginijem, menjava letnih pnevmatik za kolesi. Namenjena naj bi bila Sedaj pa zaplujva v bolj Aston Martinom, Subarujem zimske. Imamo pa tudi obrate predvsem turistom, šolam in neformalne vode. S čim se Imprezo, kar je bilo izvedeno za izdelavo nagrobnih sveč, pa seveda tudi posameznikom. ukvarja vodja PE Maribor pod pokroviteljstvom enega ki jih potem tržimo v lastnih Vsa zadeva je še v fazi projek- v prostem času, ko mu ga od slovenskih naftnih podje- lokalih (primer – fotokopirnica ta, uresničila naj bi se spomla- uspe ukrasti? tij. Vse vožnje so potekale pri v podhodu železniške posta- di, pogovori z županom mesta Na tem področju pa se mi hitrostih blizu ali pa celo prek je Maribor) in trgovinah, in Maribor in direktorjem Zavoda dogaja zelo veliko reči, od pov- 300 kilometrov na uro. pa obrate za izdelavo vreč za za turizem pa kažejo, da je bil sem normalnih pa do »totalno Druga taka izkušnja je letenje s smeti, ki jih imamo za lastno predlog zelo zanimiv. odštekanih«, ki že mejijo na helikopterjem. uporabo, torej vreč ne kupuje- ekstremizem – v normalnem Tretja pa je skok s padalom mo drugje. Sočasno pa izdelu- In kako bo to videti v pomenu besede, da se razu- z višine 4000 metrov s hitro- jemo tudi dišeče programe za praksi? memo. Med bolj normalne stjo padanja 207 kilometrov gospodinjstvo. Na železniški postaji Maribor sodijo bovling in pa obvezni na uro, 52 sekund prostega Marca letos smo odprli tudi bo start celotne trase. »Baza« jutranji sprehodi ob reki Dravi padanja, nato pa še akrobat- parkirišče, ki se nahaja ob bo na parkirnem prostoru, kjer – to je del moje relaksacije in sko jadranje. železniški postaji Maribor. bomo uredili prostor za okrog priprave na delovni dan, ki na Imam pa še eno veliko željo, Zemljišče smo vzeli v najem 30 koles. Tako velike naj bi ta način mine veliko bolj mirno ki jo bom zagotovo uresničil – od Mestne občine Maribor. bile tudi skupine kolesarjev, in brez pretresov. Ob sobo- vzpon na Mont Blanc. Ponudba oziroma cenik stori- saj bi bilo večjo skupino zelo tah pa se sprehajam v družbi tev je v sorazmerju z drugimi težko varno voditi čez mesto, svoje psice, in sicer se podava Odlično, predvsem pa parkirišči v Mariboru, parkirnih še posebej ob prometnih koni- na pot, dolgo tudi do dvajset noro! Ampak človek mora mest je 220, od tega 7 za inva- cah. Torej, skupina do 30 oseb kilometrov. v življenju izkusiti tudi lide, v kratkem pa načrtujemo bi najela kolesa in se ob vod- Moram povedati, da sem se kaj drugačnega, malo tudi posodobitev (nove parkir- stvu izkušenih vodnikov podala pred prometno nesrečo ukvar- norega. Se strinjate, spo- ne avtomate – podobno kot na raziskovanje mesta Maribor, jal z alpinizmom, judom, kara- štovani bralci? Marjan, na parkirišču ŽIP na železniški njegove zgodovinske in kul- tejem in celo s folkloro. Po povejte nam še kakšno postaji v Ljubljani). turne dediščine (Slomškova nesreči se je vse to seveda sklepno misel. Odprli smo tudi trafiko na cerkev, Kalvarija, Akvarij, Trije močno spremenilo, vendar pa Bistvo življenja ni v veliki hiši, postaji Pragersko, s čimer se ribniki, Lent in še bi se lahko se mi je z res močno voljo dragem avtu ali kupu denarja, je dvignila ponudba potnikom našlo), nato pa pot nadalje- uspelo vrniti nazaj. Človek po temveč v življenju samem ozi- na omenjeni postaji. Leta 2006 vala ob reki Dravi, cilj pa bi taki hudi in travmatični izkušnji roma času, ki ga človek živi. pa smo prevzeli še celotno bil pod Pohorjem, kjer pa se začne razmišljati o sebi, zato Življenje je samo eno, želje so opravljanje prevozov strojnega spet odpira obilo možnosti za mi je v tistem težkem času zato, da jih uresničimo, in ne osebja Slovenskih železnic. rekreacijo. Kolesarjenje okrog hobi postala tudi psihologi- samo sanjarimo o njih. in pa po Pohorju, kjer so steze ja. S pomočjo te vede lahko Kakšne pa so konkretne lepo urejene, steze za downhill sprejmeš dejstvo, da človek ob Natanko tako! Kdor je bil naloge vodje PE? spuste z gorskimi kolesi (pripo- nesreči nekaj izgubi, obenem v taki situaciji kot vi, zelo V par besedah – vodenje, nad- ročam samo zares izkušenim pa tudi nekaj pridobi. In to dobro ve, o čem govori- ziranje, organiziranje ter dogo- – op. avtorja), odličen adrena- nekaj mora razvijati in nego- te. Hvala za informacije, vori s strankami, saj vse naše linski park, kjer se boste lahko vati, da se bo lažje vrnil nazaj. za pogovor in za lepo dejavnosti tržimo. Vsakih šti- spočili ali pa dodobra preiz- Željo imam postati tudi stal- ter spodbudno sklepno rinajst dni pa sodelujem še na kusili svoje živce, in pa seveda ni sodni izvedenec za analizo misel. Lep dan še naprej! invalidski komisiji, kjer predsta- fenomenalen Pohorjet – spust prometnih nesreč, saj menim, Lep dan tudi tebi in bralcem. vim opise del, da lahko komi- s sanmi na tirnicah – samo ne da bi tako ljudem lahko poma- Obiščite nas v Mariboru. Ne sija za posameznega delav- zavirat, pa boste doživeli pravo gal, tudi prek svojih izkušenj. bo vam žal! 20

Tujina Ronald Smith

Zaradi finančne krize je preložena delna privatizacija Nemških železnic. Ronald Smith Foto: Finančna kriza in trg železniškega prometa

Več kot 30-letno neprekinjeno Glavna »dejavnost« v EU je postala družbo Angel Trains družbi Babcock dajo pohištva in trajnega blaga. obdobje finančne rasti, povečevanje finančna panoga in v njenem okvi- & Brown. Bančna in finančna druž- Vse kaže, da je povpraševanje po plačilne zmožnosti in razpoložljive- ru trg nepremičnin. Visoke cene ba HSBC pa naj bi najela svetovalce potrošniških dobrinah nenadoma ga dohodka fizičnih oseb je povzro- hiš ljudi silijo, da jemljejo nerazu- za prodajo svojega železniškega prenehalo. čilo večje povpraševanje potrošni- mna posojila pri bankah. Finančna podjetja. To pomeni, da bo težje Cestni prevozniki se lahko hitre- kov, ki je posledično ustvarilo večje panoga zdaj propada in povzro- pridobiti sredstva za naložbe v novi je prilagodijo na takšne razmere, povpraševanje po prevozu tovora. ča gospodarske težave v številnih železniški vozni park. Ker vlade pre- zato lahko železnice pričakujejo, V istem obdobju je opaziti seli- državah. takajo denar v finančni sektor, bodo da bodo neizkoriščene zmogljivosti tev proizvodnje z Zahoda, kjer so Posledica tega je, da veliko število nekatera druga področja morala v cestnem prometu kmalu zače- stroški višji, na rastoče trge, zlasti potrošnikov zmanjšuje svojo pora- potrpeti, tako da je mogoče priča- le napadati železniške prometne na Kitajsko. Temu je sledilo močno bo, podjetja pa omejujejo svoje kovati le malo finančne pomoči za tokove. Cene prevozov naj bi se povečanje pretoka blaga po vsem naložbe. Glede na to, da je denar, financiranje železniškega voznega tudi znižale, čeprav veliko cestnih svetu, vključno s prevozi surovin in prevozniških podjetij posluje z mini- recikliranih materialov. Ker v Evropi malnim dobičkom. Železnice so vedno bolj recikliramo papir, plasti- konkurenčne na dolgih razdaljah ko in kovine, se velike količine tovr- s kompletnimi vlaki, vendar če se stnega blaga prevažajo kot surovine obseg tovora zmanjšuje, lahko to nazaj na Kitajsko in v Indijo. Zahod ogrozi poslovanje železnic. je v istem času šel tudi skozi obdo- Naraščajoče okoljske zahteve in bje opuščanja težke industrije, v zakonodajo pogosto navajajo kot katerem so zaprli večino rudnikov spodbudo za prehod na železniški premoga, toda številne elektrarne prevoz, vendar se politična dogma, še vedno potrebujejo premog za prometna politika in dobra volja le zagotavljanje čedalje večjega pov- redko prevedejo v konkretno zako- praševanja po energiji. Rezultate nodajno ali finančno pomoč za teh gibanj in politik, vključno z spodbujanje železniškega prometa. mnogimi nepričakovanimi posledi- Vlade bodo namreč iskale kratko- cami, je mogoče videti v velikem Postaja Berlin. DB AG Wartmann Foto: ročne načine, da prihranijo denar, povečanju ladijskega prostora in in ne bodo dajale finančnih spod- blagu, ki vstopa v EU prek Kopra, zlasti posojila, nenadoma težko pri- parka. Razpoložljivost kapitala se bo bud za prehod na železniški prevoz, Trsta, Hamburga, Rotterdama dobiti, banke pa so ugotovile, da zmanjšala; tudi predlagana delna ki bi bil koristnejši na daljši rok. in drugih luk. Na primer, najve- nimajo več denarja, slabo kaže tudi privatizacija Nemških železnic (DB), Tokovi blaga na dolgih razdaljah čja ladja, ki pripelje tovor v luko trgu železniških prevozov. ki je bila načrtovana za 27. oktober se ne bodo ustavili, toda stanja ni Rotterdam, Bergstahl, redno vozi Ko so v Združenem kraljestvu žele- in pri kateri bi naj zbrali 4,85 mili- mogoče obrniti nazaj, kajti Zahod med Argentino in Rotterdamom znico »privatizirali«, so ves železniški jarde evrov za nemško vlado, je bila je za vedno izgubil svojo industrijo. in vsakokrat pripelje 475 tisoč ton vozni park razdelili med tri družbe. preložena na naslednje leto. Pričakovati pa je zmanjšanje obsega premoga za nemške elektrarne. Te so kmalu kupile velike banke, Vlade bodo prav tako trpele zaradi prometnih tokov. Železnica mora Drugi tovori so korejski avtomobi- saj so to videle kot priložnost za zmanjšanih davčnih prihodkov, kajti zato še naprej trdo delati, da privle- li, zmrznjeni brazilski pomarančni nakup sredstev po ugodnih cenah gospodarstva se ohlajajo, dohodki če tovor, in strankam mora ponujati sok, oblačila in obuvala iz Severne in zagotovljene dohodke iz poslo- so manjši in dobički podjetij pada- inovativne rešitve, biti prožna ter z Afrike, Bangladeša in Indije – tovor, vanja družb. jo. Povečanje brezposelnosti ima obstoječimi sredstvi poslovati čim ki ga je treba dostaviti v zaledju. Zdaj, ko se banke soočajo z tudi učinek na potniški promet ter bolj racionalno, dokler finančno Zato je prišlo do povečanja obsega resničnostjo, pa se dezinvestirajo zmanjšuje prihodke in pritiska na stanje ne bo omogočalo ponov- železniškega tovornega prometa in in prodajajo, kolikor je mogoče, potniški del železniških podjetij. nih naložb v železniška sredstva in drastičnega povečanja prevozov v tiste družbe, ki opravljajo obrob- Na potrošniškem trgu prodaja prav dokler naložbe v železniško infra- cestnem prometu, zlasti iz srednjee- ne (nebančne) dejavnosti. Bančna tako pada. Kazalci kažejo na nena- strukturo, ki so nujno potrebne, ne vropskih držav. Proizvodnja se je tudi družba Abbey, ki je zdaj v lasti dno 7-odstotno zmanjšanje prodaje bodo ponovno na dnevnem redu. preselila na Vzhod, v nove države španskega Santander Group, je piva; medtem ko diskontne trgovi- Kratkoročni obeti niso dobri, toda članice EU, kar je povzročilo blagov- prodala svojo hčerinsko družbo za ne Lidl in Aldi dosegajo rast proda- železnica ima še vedno neznatno ne tokove, na primer, avtomobilskih zakup (lizing) železniških sredstev je, pa imajo večje trgovine manjšo prednost glede učinkovitosti, okolj- delov in celo ohišij iz Romunije, Porterbrook (s 5.500 vozili) nemški prodajo zaradi spremenjenih navad ske sprejemljivosti in sprejemljivosti Češke in Poljske v Nemčijo, Veliko banki Deutsche Bank. Royal Bank potrošnikov. Nenadna zamrznitev pri strankah ter bo na daljši rok Britanijo in Francijo. of Scotland je prodala železniško gradnje hiš bo vplivala na pro- zmagala. Revija Slovenskih železnic oktober 2008 21

Tujina Ronald Smith Veolia Cargo

Veolia je eden izmed največjih neodvisnih železniških operaterjev v tovornem prometu v Evropi. S svojimi storitvami pokriva števil- ne odpravne in namembne kraje. Razpolaga tudi z vseevropskim strokovnim znanjem in izkušnja- mi, ki so potrebni za obvladovanje prevoza tovora na dolgih razdaljah, kjer imajo železnice prednost pred drugimi oblikami prevoza. Veolia Cargo ima 112 lokomotiv – približno 60 odstotkov je dizelskih lokomotiv, še več lokomotiv pa so naročili pri proizvajalcih – ter 2.270 tovornih vagonov, zaposluje pa več kakor tisoč sodelavcev. Vlaki družbe Veolia prevozijo več kakor 15.000 kilometrov na leto in opra- vijo 7 milijonov tonskih kilometrov. Družba je tudi lastnica 435 kilometrov železniških prog, njen glavni posel je upravljanje blok vlakov na dolgih razdaljah za potrebe večjih gospodarskih družb (premog, železo in jeklo), kombinirani prevoz, prevoz kemikalij, nafte, Dunkerque, Le Havre, Vlissingen, in bi zagotavljalo zadostni obseg TWEBB (TWE Bahn Betriebs). gnojil, papirja, prevozi za velebla- Rotterdam, Amsterdam, Hamburg, odpravno-namembnih krajev za Podrejene družbe so postale del govnice, avtomobilsko industrijo, Lübeck in Rostock. Prevozne stori- potrebe strank. Posledica tega je, skupine zaradi različnih prevzemov gradbeništvo ter prevoz odpadkov tve opravlja v dežele Beneluksa, da morajo operaterji, ki poslujejo v preteklih letih ter zagotavljajo in recikliranih materialov. Francijo, Nemčijo, na Dunaj, v v odprtem dostopu, zaradi nuje družbi Veolia lokalno prisotnost v Veolia tvorno sodeluje s Švicarskimi Budimpešto, Brescio (Italija), sodelovati z drugimi operaterji. številnih deželah in krajih. Lokalni zveznimi železnicami SBB Cargo. Marseille, Perpignan in Szczecin. Veolia sodeluje s partnerskimi stik, ki omogoča navzočnost pri Te pripeljejo intermodalne vlake na Veolia namerava uporabljati zasebnimi operaterji in tako zago- odjemalcu in lažje razumevanje postajo Köln v Nemčiji, od koder tudi storitve Betuweroute med tavlja storitve na trgih v Španiji, njegovih potreb, medtem ko je Veolia izvede dostavo tovora na Rotterdamom in Nemčijo, kar bo Avstriji, na Poljskem, Madžarskem družba še vedno del mednarodne Nizozemskem in v Nemčiji. Nato prihranilo čas in energijo. in v Romuniji. skupine, je glavna prednost, ki je vlake pripelje v Köln, kjer jih SBB Eno izmed nasprotij med idealom Veolia je del večje skupine Veolia podjetju omogočila rast. Veolia Cargo sprejme in odpravi nazaj v EU po odprtem dostopu in svo- Group in sodi v podskupino Veolia ima drzne načrte za širitev. Naložbe Švico in Italijo. bodno konkurenco je v tem, da Environment (prihodki 32,6 mili- v nove lokomotive v naslednjem Veolia Cargo upravlja lastne vlake, nihče od novih operaterjev nima jarde evrov leta 2007), ki vključu- letu oziroma pozneje dokazujejo, ki vozijo v prometu s pristanišči omrežja, ki bi zajemalo celotno EU je Veolia Transport (5,6 milijarde da se je družba zavezala, da bo evrov leta 2007), ki izvaja številne širila storitve železniškega tovor- dejavnosti prevoza potnikov po nega prometa. vsej Evropi. Načelo liberalizacije, za katero se Veolia Cargo (prihodek 122 mili- zavzema EU, ne odraža dejstva, jonov evrov leta 2007) je franco- da ima železnica manjšinski delež ska družba in ima več odvisnih v tovornem prometu. Da bi žele- podjetij, vključno z Veolia Cargo znica uspela, si mora postaviti za Deutschland, BCB (Bayerische cilj, da s svojimi storitvami pokri- Cargo Bahn) DE (Dortmunder va območje celotne EU. To pa Eisenbahn), FVE (Farge Vegesacker je mogoče doseči le z ekonomi- Eisenbahn), HTB (Horseltbahn ), jo obsega, kar bodo uresničljivo IGB (Industriebahn Gesellschaft takrat, ko bo na trgu samo nekaj Berlin), R4C (Rail 4 Chem, vključno velikih operaterjev. Veolia je v pra- z R4C Švica in R4C Poljska), RBB vem položaju, da postane eden (Regiobahn Bitterfeld Berlin) in glavnih evropskih akterjev. 22

Fotoreportaža Miško Kranjec

Jesen v soteski Save Slovenija je lepa, ena najlepših dežel v Evropi – to nam priznavajo vsi. Še posebej lepa je, ko se odene v čudovite jesenske barve in ko gozdovi in hribi zažarijo v vseh odtenkih rumene, rdeče in zelene barve. To je tudi najlepši čas za slikanje železnice, le da žal ne traja dolgo – dva, tri tedne največ, pa še to lahko dež močno skrajša. Poleg tega so tu še služba in drugi zadržki in hitro nam ostane le nekaj dni, da s fotoaparatom ujamemo to lepoto, še preden zadnji listi porjavijo in odpadejo.

Če je že tako, da je časa malo, pa ni zadrege s pokrajino – na razpolago je vse, kar ti srce poželi, saj proge Slovenskih železnic potekajo skozi vse najlepše predele Slovenije, od alpske Gorenjske in kraške Primorske, preko hribovitih Koroške in Štajerske ter gričevnate Dolenjske do ravninskih Prlekije in Prekmurja.

Vseeno pa so tri proge oziroma predeli, ki še posebej izstopajo v svoji lepoti. To so Bohinjska proga, še posebej v gornjem delu, Koprska proga, predvsem med Prešnico in Hrastovljami, ter stara »Južna železnica« v soteski Save, od Renk do Zidanega Mostu. Za letos sem se odločil, da se bom posvetil tej zadnji, in pričujoči posnetki so majhen del letošnje bere. Revija Slovenskih železnic oktober 2008 23

Prosti čas Drago Ogrizek Finalna tekma lige v športnem ribolovu

Neizprosno dejstvo je, da je vsega Poglavitni podatki Poglejmo si še našega zmagoval- lepega enkrat konec, tako se je (finalna tekma) ca. Branko Korez je rojen končala tudi naša letošnja sezona - temperatura zraka: 9°C, 30. junija 1964. Na železnici je lige v športnem ribolovu. Finalna - temperatura vode na globini zaposlen od leta 1984, na delov- oziroma osma tekma lige je bila 0,5 metra: 11°C, nem mestu strojevodje. Na tekmi 11. oktobra v Račah. Pričakalo - temperatura vode na globini je uporabil traper. nas je čudovito, a hladno jutro, 1,5 metra: 10°C, vso tekmo pa smo se kopali v - jasno. toplem soncu. Že pred zadnjo Po razglasitvi rezultatov smo tek- Več o ligi, njenih pravilih, tekmo je bilo prvo mesto v ligi movalce nagradili s praktičnimi rezultatih in drugem na: oddano, zato tudi pri zmagovalcu nagradami, za katere se moram www.szs-sindikat.si, ni bilo posebnega tekmovalnega zahvaliti ribiškim trgovinam: Som http://www.som.si/ in http:// navdiha. Kazen je sledila po tek- Lenart, Big fish Spodnja Gorica, www.bigfish-slo.com/ movanju, saj je izgubil prvo mesto Lovec Celje, Petar šport Brežice in v točkovanju Rače. Trofeja Maribor. Branko Korez Dober prijem!

Rezultati 8. tekme Končna uvrstitev v ligi 2008 1. Branko Korez SSSLO Maribor 8.150 točk 1. Avgust Skrbiš SVPS Maribor 26 točk 2. Boštjan Petek SSSLO Maribor 6.340 točk 2. Boštjan Petek SSSLO Maribor 28 točk 3. Branko Kacijan SVŽVSS Ptuj 6.040 točk 3. Branko Zorko SŽS Sevnica 33 točk 4. Dragutin Ðekić SŽS Tezno 5.640 točk 4. Branko Korez SSSLO Maribor 55 točk 5. Dejan Golež SŽPS Celje 5.330 točk 5. Zlatko Pupaher SVŽVSS CD Maribor 62 točk 6. Miran Vlašič SSSLO Maribor 4.890 točk 6. Miran Trantura SVSZ 62,5 točke 6. Stojan Berčič SŽS VOKŠ 4.800 točk 7. Rafael Babšek SVŽVSS CD Maribor 66 točk 8. Branko Balajc SVPS Maribor 4.310 točk 8. Miran Vlašič SSSLO Maribor 75 točk 9. Franc Lobenwein SSSLO Maribor 4.250 točk 9. Dejan Golež SŽPS Celje 76 točk 10. Roman Kač SŽS Sevnica 3.730 točk 10. Zoran Podlesnik SŽTS Zidni Most 80 točk

V izračunu uvrstitve je že odštet najslabši rezultat, tako je pri vsakem tekmovalcu upoštevanih sedem tekem. Če je število točk isto, se upošteva boljša uvrstitev na nočnem maratonu.

Končna uvrstitev v točkovanju Rače Končna uvrstitev v točkovanju Radeče 1. Boštjan Petek SSSLO Maribor 15 točk 1. Zoran Podlesnik SŽTS Zidni Most 6 točk 2. Avgust Skrbiš SVPS Maribor 18 točk 2. Branko Zorko SŽS Sevnica 10 točk 3. Franc Lobenwein SSSLO Maribor 34 točk 3. Avgust Skrbiš SVPS Maribor 11 točk 4. Dragutin Ðekić SŽS Tezno 34 točk 4. Branko Korez SSSLO Maribor 17 točk 5. Miran Trantura SVSZ 39 točk 5. Zlatko Pupaher SVŽVSS CD Maribor 18 točk 6. Miran Vlašič SSSLO Maribor 39 točk 6. Rafael Babšek SVŽVSS CD Maribor 24 točk 6. Stojan Berčič SŽS VOKŠ 42 točk 7. Dejan Golež SŽPS Celje 30 točk 8. Daniel Nahberger SVŽVSS Ptuj 49 točk 8. Zlatko Kaiser SVPS Maribor 31 točk 9. Rafael Babšek SVŽVSS CD Maribor 55 točk 9. Miran Trantura SVSZ 35 točk 10. Branko Zorko SŽS Sevnica 56 točk 10.Roman Kač SŽS Sevnica 25,5 točk 24

Prosti čas

ŠAH Osmi šahovski turnir Ureja: Oskar Orel Osemnajstega oktobra se je na moških, je z desetim mestom dnosti več kakor tisoč evrov. osmem turnirju cikla za pokal kot štirinajsta nosilka pokazala Na zaključnem turnirju bodo Slovenskih železnic zbralo 54 mojstrica Fide Simona Orel, vsi nastopajoči prejeli nagrade, igralcev in igralk. Dobili smo še ki tudi v skupnem seštevku za kar gre zahvala sponzorjem četrtega zmagovalca, Boštjana zaseda deseto mesto. Najboljši cikla, ki so prispevali nagrade Primer 15: Jerana, ki se je kot peti nosilec železničar je bil ponovno Orel. v skupni vrednosti več kakor Makov – Vazenjin z dobrimi igrami prebil na prvo Kot drugi najboljši se je izkazal sedem tisoč evrov. (Novosibirsk, 1976) mesto. V močni konkurenci Mihaljo Vojin, ki se je kot 37. V skupnem seštevku se kot Črni na potezi bi zanesljivo matiral dveh mojstrov Fide, mojstrice nosilec uvrstil na 17. mesto, najboljši železničar na četrtem nasprotnika: 1…Lb3+ 2.Kb1 Da2+ Fide in desetih mojstrskih kan- na tretje mesto med domačimi mestu nahaja Oskar Orel, ki 3.Kc1 Dc2#. Ali ima beli na potezi didatov je po sedmih kolih z pa se je z 21. mestom uvrstil ob dobrih igrah na zadnjih možnost za podobno realizacijo? remijem v zadnjem kolu proti Andrija Petrovič. dveh turnirjih lahko poseže prvemu nosilcu Oskarju Orlu Po osmih odigranih turnirjih tudi še po najvišjem mestu. Na osvojil šest točk in ostal nepo- (za končno uvrstitev šteje naj- petnajstem oziroma šestnaj- ražen. Prav tako sta neporaže- boljših sedem) je v konkuren- stem mestu sta kot drugi ozi- na ostala drugouvrščeni Jože ci 124-ih igralcev na prvem roma tretji najboljši železničar Skok in tretjeuvrščeni Oskar mestu še vedno mednarodni Nenad Djekanovič in Zvonko Orel, kar priča o veliki izena- mojster Leon Mazi. Na dru- Mesojedec. čenosti med vodilnimi igral- gem mestu je Zlatko Jeraj, na ci. Najnižje postavljeni igralec tretje pa se je prebil zmago- Vlastimir Ðurđević med prvo deseterico je Šačir valec zadnjega turnirja Boštjan Ahmetaj, ki se je kot devet- Jeran. V naslednjih dveh tur- najsti nosilec uvrstil na deveto nirjih pričakujemo hud boj za Vrstni red 8. turnirja mesto. Da šah ni domena samo prvo mesto in nagrado v vre- 1. Boštjan Jeran, 6 točk, 2. Jože Skok, 3. Oskar Orel, 4. Damjan Rešitev: Plesec, 5. Dušan Zorko, 6. Boris 1.Dd8+! Kh7! [1...Txd8 2.Txd8+ Skok, vsi 5,5 točke, 7. Boštjan Kh7 3.Th8#] 2.Txh5+! gxh5 Rebernik, 8. Zlatko Jeraj, 9. 3.Th6+! Kxh6 4.Df6+ Kh7 5.Dg7# Šačir Ahmetaj, vsi 5 točk, 10. 1-0 Simona Orel 4,5 točke.

Primer 16: Skupni vrstni red Akobian – Onischuk 1. Leon Mazi 573 točk, 2. (Philadelphia, 2002) Zlatko Jeraj 562, 3. Boštjan Črni je postavil na videz neprebojno Jeran 553, 4. Oskar Orel 552, kmečko obrambo, ki jo vodi skakač 5. Dušan Zorko 547, 6. Marko na polju e5. Beli je našel imenitno Ribičič 509, 7. Jože Skok 472, žrtev, po kateri je moral črni položiti 8. Marko Kodela 442, 9. orožje. Zanimivo je, da je bila pozicija Vitomir Janjič 428, 10. Simona na šahovnici nastala v hitropotezni Z leve: Jože Skok, Boštjan Jeran in Oskar Orel. Orel 421. partiji! Janez Medja se je odločil, da bo železničarski pripravnik upokojenec

V začetku septembra je Janez Medja obvestil svoje sodelavce železničarje, da se je odločil preizkusiti se še kot železničarski pripravnik upokojenec. Želimo in prepričani smo, da mu bo tudi to uspelo, kot mnogo zahtevnih nalog, ki jih je opravljal kot aktivni železničar. Svojo pot na železnici je začel kot prometnik na postaji Lesce Bled, nato kot šef postaje Jesenice, pozneje šef sekcije in šef vozlišča Jesenice. Ker je prometnik s srcem in dušo, se ni ustrašil vodenja celotne prometne operative, v katero je vnesel določene spremembe, ki so bile uspešne in so še danes aktualne, prav tako kot šef sekcije za promet Ljubljana ni pozabil pripadnosti, da je železničar. Na koncu kariere pa je s svojim bogatim znanjem in izkušnjami sodeloval pri sestavi in oblikovanju novih predpisov. Največji pečat na železnici pa je njegovo uspešno vodenje prometa med osamosvojitveno vojno za Slovenijo. V sodelovanju s takratno teritorialno obrambo je bil namreč glavni organizator poteka prometa skozi železniški karavanški predor, ki je bil hkrati edini prehod, ki je deloval in bil povezovalni stik med Slovenijo in svetom. Rešitev: Kaj železniški pripravniki upokojenci počnejo in kakšne naloge imajo, pa naj, vam 1.Txg5!! fxg5 2.Dxc7 Sd7 [2...Txf2 bralcem, ostane malo za razmišljanje in vzbujanje domišljije. Morda pa se kdaj kakšen opogumi in razkrije to skrivnost ter nam jo tukaj opiše. 3.Dxe7 Tf1+ 4.Ka2 Lc4+ 5.b3+-] Prijatelji železničarji 3.Dxd7! Dxd7 4.Txf8# 1-0

Tako imenovana Nova Jugoslavija je po drugi svetovni vojni nujno potrebovala energijo. Rudnik črnega premoga v Raši je bil povezan s separacijo v Štalijah z ozkotirno železnico, tam pa ga je bilo treba preložiti na ladje. Zamuden in drag transport! Zato je bila zgraditev normalnotirnega priključka na istrsko železnico eden prvih železniških projektov po vojni. Skoraj 53 kilometrov dolga proga je povezala Štalije z Lupoglavom leta 1951, marca 1952 je stekel tovorni promet, za javni promet pa je bila proga odprta leta 1959. Omogočila je tudi aktiviranje luke Bršica v zalivu Raše za pretovor živine in tropskega lesa. Z razpadom Jugoslavije in izločitvijo istrskih prog iz gospodarskega telesa Slovenskih železnic je proga izgubila pomen in vlaki po njej vozijo le še po napovedi.

Iz železniškega muzeja v Ljubljani