Spoštovane Bralke in Spoštovani Bralci! Kot Smo Vam Obljubili, Smo

Spoštovane bralke in spoštovani bralci! Kot smo vam obljubili, smo drugo dvojno številko Glasnika Slovenskega etnološkega društva letnika 48 pripravili do konca leta 2008; malce bolj zajetna je, kot se za dvojno številko tudi spodobi. Žal jo začenja- mo z dvema nekrologoma, namenjenima pokojnima kolegoma, spoštovanima prof. Angelosu Bašu in Vla- dimirju Knificu. Nekrologa sta napisala ne le dobra poznavalca njunega dela, marveč tudi dobra prijatelja, Tone Petek in Anka Novak. Izpolnili smo še eno obljubo iz prejšnje številke. V rubriki, namenjeni konservatorjem – naslovili smo jo Konservatorske strani – sicer objavljamo le članek Andreje Bahar-Muršič, je pa konservatorski sklop v tej številki kar zajeten, čeprav so članki razporejeni po drugih rubrikah. O varstveni problematiki vsak s svojega zornega kota razmišljajo kar štirje etnologi, in sicer s teoretičnega Zvezda Delak Koželj, z empiričnega Andreja Bahar-Muršič, s kritičnega Damjan J. Ovsec, s problemskega pa Vito Hazler. Lahko tolikšno raz- košje razmišljanj o dediščini razumemo kot pojav utrjevanja spomeniškovarstvene problematike v zavesti etnologov in javnosti nasploh? So z njimi podani pogoji za resnično znanstveno vrednotenje dediščine, utr- ditev raziskovalnega in varstvenega polja ter kritično oceno razmer? Za nami je tudi novembrska podelitev Murkove nagrade, priznanja in listine za leto 2007, ki so jo skrbno pripravili kolegi iz radovljiškega muzeja. Objavljamo utemeljitve za podelitev nagrade Vitu Hazlerju, priznanja Igorju Cvetku in listine Alojzu Bojnecu. Objavljamo celotni govor Murkovega nagrajenca za leto 2006, Damjana J. Ovsca; tik pred tem ga je kot lanskoletnega nagrajenca intervjuvala Adela Ramovš. Nagrade smo podeljevali tudi za dosežke na področju etnografskega filma; o prejemnikih nagrade Nika Kureta Alison Peters Jablonko in Asenu Balikciju piše Naško Križnar. Ne prezrite vabila za prijavo filmov na nasled nje Dneve etnografskega filma maja 2009; rok za prijavo je 15. februar 2009. V tej številki objavljamo devet znanstvenih člankov. Že omenjena Vito Hazler in Zvezda Delak Koželj se vsak s svojega zornega kota lotevata spomeniškovarstvene tematike, Bojan Baskar pa na primeru Antona Aškerca piše o orientalističnem potopisju. Peter Simonič v svojem članku opozarja na prikrite in odkrite elemente sovražnega in izključevalnega govora, rasizem in klerikalizem v delu J. V. Valvasorja, o čemer so zgodovinarji doslej molčali in poudarjali le njegov zgodovinski, etnografski in domoznanski pomen. Dan Podjed je kot »opazovalec opazoval opazovalce« ptic, da bi analiziral pojme, kot so altruizem, egoizem in volonterstvo, ob tem pa se sprašuje, ali obstaja »pravo dejanje« oziroma »čisti altruizem«? Jaka Repič v članku z naslovom Migracijske zadrege Evropske unije z različnimi primeri pokaže na nekonsistentnost evropskih migracijskih in integracijskih politik ter nekaterih težav, ki izhajajo iz principov kulturalizma in socialnih izključevanj, Mojca Slokan pa z opisom staroselskih »berdaches« opozarja na sistem raznolikosti družbenih spolov, ki kažejo na neuniverzalnost in pomanjkljivosti zahodnega sistema. Rezultati, do katerih sta v svoji raziskavi o medgeneracijskih odnosih na slovenskih kmetijah prišli Duška Knežević Hočevar in Majda Černič Istenič naj bi prispevali k njihovemu boljšemu razumevanju in vzpodbudili k nadaljnjim bolj poglobljenim raziskavam. Sanja Cukut pa v svojem prispevku ugotavlja, da je migracija sicer spolno obele- žen proces, ga pa določajo tudi drugi dejavniki družbenega razslojevanja. Objavljamo tudi poročila simpozijev, konferenc, srečanj in delavnic, med katerimi bi poudarila poročila z Etnološke delavnice Urbani fenomeni /Muzejske perspektive Ce2 o celjskih dvoriščih; to le z namenom, da bi o podobnih izkušnjah pisali tudi drugi. V rubriki Razstave so vse avtorice člankov hkrati avtorice razstav; zanimivo bi bilo, ko bi se o istih razstavah razpisalo tudi kakšno »kritično« pero. Veseli nas, da je med članki v rubriki Knjižne ocene in poročila vse več pravih knjižnih ocen in ne le poročil. Seveda pa smo se člani društva tudi družili in rajžali: po spominskih poteh Toneta Cevca smo prehodili Veliko planino, se iz Kozjega podali na Vetrnik in spoznavali Beneško Slovenijo. Že zdaj bi radi napovedali strokovni posvet o dediščini z delovnim naslovom Živeti z dediščino, ki ga bo 13. in 14. novembra 2009 pripravilo Slovensko etnološko društvo. Podrobnejše informacije bodo kmalu objavljene na internetni strani društva, celoten program pa bo objavljen v naslednji številki Glasnika konec junija 2009. Že zdaj vljudno vabljeni k udeležbi in spremljanju posveta. Za naslovnico smo tokrat izbrali knapice, rudarke iz Rudnika svinca in cinka Mežica, ki je obratoval med letoma 1665 in 1994. Na fotografiji iz leta 1950 je zadnja skupina žensk, ki je še delala pod zemljo; kmalu nato so v takratni Jugoslaviji žensko delo v rudnikih zakonsko prepovedali. Še naprej spremljajte delo svojih kolegic in kolegov in nas obveščajte o svojem!

Irena Destovnik, glavna urednica Kazalo Table of Contents

Nekrolog Eulogy 5 Tone Petek Moja srečanja s prof. dr. Angelosom Bašem My Encounters with Professor Angelos Baš 7 Anka Novak V slovo Vladimirju Knificu Saying Goodby to Vladimir Knific

Razglabljanja Reflections 9 Vito Hazler Varstvo kulturne (stavbne) dediščine. (Raz)korak s teorijo in prakso Conservation of Cultural (Architectural) Heritage. A Gap between Theory and Practice 18 Zvezda Delak Koželj Programski model delovanja etnologa konservatorja A Work Model for Ethnologists Conservators 24 Bojan Baskar Načini potovanja in orientalistično potopisje v avstro-ogrski provinci. Primer Antona Aškerca Ways of Travel and Orientalist Travel Writing in an Austro-Hungarian Province. The Case of Anton Aškerc 36 Dan Podjed Paradoksi volonterstva The Paradoxes of Voluntarism 45 Jaka Repič Migracijske zadrege Evropske unije The Quandaries of Migration 52 Peter Simonič Nacionalizacija fevdalne ideologije J. V. Valvasorja Nationalization of J.V. Valvasor’s Feudal Ideology 59 Mojca Slokan »Berdaches« ali moški-ženske in ženske-moški v ameriških staroselskih kulturah The »Berdaches«, Or Men/Women and Women/Men in Native American Cultures 63 Duška Knežević Hočevar Medgeneracijski odnosi na kmetijah v Sloveniji in Majda Černič Istenič Intergenerational Relationships on Farms in Slovenia 71 Sanja Cukut Ženske kot akterke migracijskih procesov. Prisilne priseljenke iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji Women as Actors in Migration Processes. Female Forced Migrants from Bosnia and Herzegovina in Slovenia 79 Adela Ramovš Če hočeš o nečem izvedeti resnico, moraš izslediti povod. Iz oči v oči z Damjanom J. Ovscem – Murkovim nagrajencem za leto 2006 If You Want to Learn the Truth about Something You Need to Find out the Cause. Eye to Eye with Damjan Ovsec – Recepient of the 2006 Murko Award

Poročila Reports 84 Helena Rožman Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo Parallels between Slovene and Croatian Ethnology 85 Slavko Kremenšek Ob desetih vzporednicah slovenske in hrvaške etnologije 10th Parallels between Slovene and Croatian Ethnologies 86 Peter Simonič Deseta mednarodna bienalna konferenca EASA. Izkušnja raznoličnosti in vzajemnosti 10th Biennial EASA Conference. Experiencing Diversity and Mutuality 88 Tamara Andrejek Poletna šola muzeologije Summer School of Museology 90 Maruška Markovčič 7. mednarodna poletna akademija. Pomen okolja za trajnostni razvoj podeželja 7th Summer Academy. Sustainable 2020 for Rural Environment in Europe 92 Maja Lamberger Khatib Afrika v Parizu Africas in Paris 95 Janez Krnc Delavnice umetnostnega kovaštva za dijake v Veržeju Artistically-Forged Ironwork Workshops for Middle School Students in Veržej Kazalo Table of Contents

96 Tatjana Vokič National Trust. Konservatorski management za mlade strokovnjake iz Jugovzhodne Evrope The National Trust. Conservation Management for Young Scholars from Southeast Europe 97 Tanja Roženbergar Šega V centru na margini. Etnološka delavnica Urbani fenomeni/Muzejske perspektive Ce2 – celjska dvorišča In the Center, Marginally. Urban Phenomena/Museum Perspectives Ce2 – The Yards of Celje Ethnological Workshop 98 Klemen Bratuša Dvorišče – naše ogledalo in Mateja Gorjup The Yard as the Mirror of Ourselves 100 Sandra Jazbec Dvorišča – sveže barve mestnih jeder The Courtyards – Fresh Colors in Old Town Centers 102 Božena Hostnik Celjska dvorišča. Konservatorski vidik The Cards of Celje. A Conservator’s Perspective 104 Maša Zavrtanik, Tanja Rijavec Dvorišča v Celju in Martina Fekonja The Yards of Celje 105 Nives Meštrović Dvorišča in vrtovi prvega kareja mestnega jedra Celja Yards and Gardens of the First District of the Old Town of Celje

Knjižne ocene in poročila Book Reviews 107 Tita Porenta Nataša Kokošinek in Zdenka Torkar Tahir (ur./Ed.): Raziskovanje dediščine v lokalni skupnosti Heritage Research in a Local Community 108 Tita Porenta Ida Gnilšak (ur./Ed.) in Nadja Gartner Lenac: Zbirka naše mesto in ljudje »Our Town and People« Collection 111 Peter Stankovič Jernej Mlekuž: Burek.si?! Koncepti/Recepti burek.si ?! Concepts/Recipes 112 Martina Piko-Rustia Monika Kropej: Od ajda do zlatoroga. Slovenska bajeslovna bitja From Heathen to Goldenhorn. Slovene Mythical Beings 114 Jana Šimenc Marija Makarovič: Podoba zdravstvene kulture koroških Slovencev v kmečkem okolju od Zilje do Podjune v 19. in 20. stoletju Health Culture in the Carinthian Countryside between Gailtal and Jaunstein during the 19th and the 20th Century 116 Silvo Torkar Gorazd Makarovič: Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo When We Were Not Yet Slovenes. Ethnic Identities Prior to Slovene National Consciousness 118 Andrej Šumer Aleksandra Brezovec, Gorazd Sedmak in Ksenija Vodeb: Srce Istre. Kulturna dediščina skozi oči turistične javnosti The Heart of Istria: Cultural Heritage through the Eyes of Tourists 120 Iztok Ilich Novi tiski na kratko Briefly on New Releases

Razstave Exhibitions 122 Jelka Pšajd Razstava Büjraštvo na Muri The Büjraštvo na Muri Exhibit 124 Mija Bokal in Adela Ramovš Mozaik srca Slovenije. Fotografska razstava z zgodbami, ki jih pripoveduje dediščina Mosaic of the Heart of Slovenia. A Photographic Exhibit with Stories Recounted by Our Heritage 125 Bojana Rogelj Škafar Spet trte so rodile. O kulturi vina na Slovenskem Anew the Vines Have Fruited. The Culture of Wine in Slovenia 127 Karla Oder Tri tisočletja železarstva na Slovenskem. Slovenska pot kulture železa Three Millennia of Iron Making on Slovene Soil. Following the Culture of Iron in Slovenia Kazalo Table of Contents

Etnografski film Ethnographic Film 131 Naško Križnar Nagrada Nika Kureta Niko Kuret Awards 132 Vabilo za prijavo filmov na Dneve etnografskega filma Call for Film Registration for the »Days of Ethnographic Film« 133 Naško Križnar 14. mednarodni festival etnografskih filmov SIEFF – Sardinia International Ethnographic Film Festival

Konservatorske strani Conservation Pages 135 Andreja Bahar-Muršič Petstoletnica rojstva Primoža Trubarja in njegova spominska zbirka Five Hundred Years since the Birth of Primož Trubar and Trubar’s Memorial Collection

Etnologija je povsod Ethnology Is Everywhere 138 Tita Porenta Poročilo o četrti etnološko-muzejski delavnici SED. Posredovanje etnološke dediščine Report on the Fourth Ethnological/Museological Workshop of the Slovene Ethnological Society. Transmission of Ethnological Heritage 139 Tita Porenta in Marko Smole Poročilo o peti etnološko-muzejski delavnici SED. Promocija etnološke dediščine Report on the Fifth Ethnological/Museological Workshop of the Slovene Ethnological Society. Promotion of Ethnological Heritage 140 Ida Intihar Lan od zibelke do groba Flax From Cradle to Grave

Društvene strani Society Pages 141 Sinja Golob Rajža po Veliki planini A Jaunt across Velika Planina 142 Tanja Tomažič Po zahodnem robu in še malo čez. Ekskurzija v Novo Gorico, Beneško Slovenijo, na Liško in Kambreško Along the Western Rim and a Bit beyond. An Excursion to Nova Gorica, Slavia Veneta, Liško, and Kambreško 145 Zora Slivnik Pavlin Rajža na Vetrnik in v Kozje A Jaunt to Kozje and Vetrnik 146 Marko Terseglav 22. podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine 22th Murko Awards 149 Damjan J. Ovsec Kako sodobna arhitektura uničuje način življenja in integriteto človeka. Nagovor ob Murkovanju 2008 Modern Architecture Tends to Destroy People's Integrity and Their Way of Life. 2008 Murko Awards Address

Razpisi, vabila, obvestila Tenders, Invitations, Notices 152 Navodila za avtorje Instructions for Authors Nekrolog imel pozitivenodnos,pri Zares nibilomogo (spomenik danesstojipredceljsko stolnico). ga jeleta1936zasnovalaakademskakiparkaPavlaBulovec za osnutekizdelavespomenika Antonu MartinuSlomšku,ki naroda za de je podatek,kigamipovedaltudisam,dakotdesetletni govo življenjskodelovnopotpovsempreprosta.Dokazza to sljiv: žeodotroškihletjezo č Odgovor navprašanje,kakosejeprofesor Angelos Bašodlo- število kustosov. muzej inveniosebiopravljaldelo,kidaneszahtevakarlepo nalno organiziranega muzejstvautemeljilsedanji pokrajinski di najboljepo bil navezannaokolje,izkateregajeizhajalinsevnjemtu- zelenega zlata«).KerjebilFranjoBašsinkme strok injepravzaraditegavza ga muzejavMariboru,jebil drugi). FranjoBaš,ustanoviteljinprviravnateljPokrajinske- ja Murko,FranceKotnik,Stanko Vurnik, Ivan Grafenauerin ske ljudskekulturemedobemavojnama(RajkoLožar, Mati- zgodovinar alislavistkotve prežeti znarodnozavestjotistega konec 19.innaza obdobjih doživljalobnajinihve Tone Petek, univ. dipl.etnol.in zgodovinar, muzejski svetovalec, Pokrajinski muzej Maribor. 2000Maribor, Grajska2,E-nasl * Takoj naza pisje najve graf, kajtietnološkovedojeimenovalpolegterminanarodo- in študijskonaravnanostjojebilprvislovenskietnolog(etno- ša (mama Angela ino Savinj Savinjski doliniinjeves Profesor Angelos Bašsejerodil24.avgusta1926v Taboru v ali zakademije. sodelavci vmuzejih,kjerjeslužboval,inkolegisfakultete njegovo strokovnodelo,zakarsoboljeusposobljeninjegovi koli službeneinosebnestike.Nitinimojnamenocenjevati Baš sodeloval,jimbilmentoralisoimeliznjimkakršne- verjetno bodotostorilitudidrugikolegi,skaterimijeprof. datkov oživljenjskipotipokojnika, Za boljšerazumevanjemoramnavestinekajsuhoparnihpo- delavec vPokrajinskemmuzejuMariboru. študent naOddelkuzaetnologijoinpoznejetudikotmuzejski profesorja predstavitikot goletnem muzejskemdelavcu,itd.,temve hunskem strokovnjaku,vzornempedagoguinmentorju,dol- da nimojnamenpisatioprofesorju Angelosu Bašukotvr- il zasvojopoklicnopot,niprav č č util nagnjenostzazgodovino,zatojebilaodlo ek »prebraldobršendelGrudnove č «. Dajebilzapisanzgodovini,donje ana, zakarstavsekakornajboljzaslužnanjegovastar- č krat etnogra č etku svojegapisanjamorambralceopozoriti, č util. Sodiljemedtistenašeizobražence,rojene č č e druga etku 20.stoletja,kisoprišlispodeželja č MOJA SREČANJAMOJA SPROF. DR.ANGELOSOM BAŠEM e Franjo,kistaobaizviralaiz»doline fi ja), kinibilvprvivrstiumetnostni č č č a podatek,dajekotde loveka, kakršnegasemvrazli as poudarjalsvojolokalnozavest č č e, kotdajeza č ina drugihpreu č etom živelvmuzeju.Obtemje lovek, kijeobvladalkarnekaj č č kratnih sre etku mariborskegaprofesio- č č težakinjepovsemzane- asa. Ssvojousmeritvijo Zgodovine slovenskega č eprav vem,dasoin č č el študiratizgodo- č želimpokojnega anjih; najprejkot č evalcev sloven- č č util veseljein kih staršev, je č č itev zanje- ek poziral č nih kot glavnipredmet.Leta1951jediplomiralpridr. NikuŽu- študirati tudietnologijotersepoznejeodlo cije vpisalnaljubljanskouniverzoinza vino najprejvGradcu,asejeleta1945zaraditakratnesitua- pomanjkljivosti. Pomanjšihkorekturah jenalogozveseljem kar mijetudipriznal,obenem pamejeopozorilnadolo tualen, jeizpraševalecinocenjevalecprepoznalnoviprijem, ga muzejavSavinjskemgajuMozirju,kijebiltakratšeak- so bileBašuzeloblizu.Predvsempripredstavitvigozdarske- poklicne skupnostivSavinjskidolini. Tr njihovo deloinživljenjeprimerjalzdelomživljenjemiste deloval semživljenjeindelogozdnihdelavcevnaPohorju in njem semmoralnapisatitudinalogozastrokovniizpit.Ob- etnologa. GlavniizpraševalecjebilpravprofesorBaš.Pri Leta 1978semseprijavilkstrokovnemuizpituzakustosa štajerskih nošvgraškemmuzeju. omenil inmeopozarjalnaGerambovozbirkorekonstrukcij naj jihvklju Kustos pamoraupoštevatitudirazli druge pripomo razstava, kimorapolegmuzejskihpredmetovvsebovatitudi študijsko delo(odtridopetlet),šelenatojemogo za muzejskorazstavonajprejopravititemeljitodolgotrajno jem skromnemmnenjupravilnoinobjektivno),dajetreba Podrobneje svasespoznalašele,kosemleta1976za ve da vidinevarnostzamojedelovtežnji,bipripravil ostro kritiko,zakaterosemmušedaneshvaležen,opozoril, Na posvetovanjuvBrežicahleta1978mejessvojojasnoin kot kustoszaetnologijovPokrajinskemmuzejuMariboru. let. Vtem je zahajalssvojospremljevalkoinpoznejšoženokarpetnajst leta 1973na sikaj slišal.Morampapriznati,dasemgaprvi O njegovemdeluintudikarakterjusemžekotštudentmar- Pokojnega profesorjaBašasemspoznalvsedemdesetihletih. akademiji znanostiinumetnosti. letu 1979naInštitutuzaslovanskonarodopisjepriSlovenski grafskem muzeju,kjerjeza je posre raziskovalno druga meš gibale tudikraziskovanjuna od takoimenovane»kmetologije«(Baševizraz!)insena- Ker jepoznaltežnjevevropskietnologiji,kisoseodmikale vora, zatojeopravljaldelokustosazakulturnozgodovino. tam oetnologijikotsamostojniraziskovalnienotinibilogo- prvem službenemmestuvljubljanskemMestnemmuzeju; Etnologijo kotmuzejskostrokojevpraksispoznalnasvojem pani č etnološkihrazstav. Njegovovodilojevednobilo(pomo- č č ani, jevtejsmeriskušaluveljavitisvojoznanstvenoali u. č ilo šeleobslužbovanjunajprejvSlovenskemetno- č asu jenamre č fl i vmuzejskorazstavo.Kotprimermijeve osarskem balunaLjubnemobSavinji,kamor č ke (legende,gra č nost tudivmuzejskemokolju. To semu ov: [email protected]: č pisalknjigoosavinjskihsplavarjih. č el delatileta1963,natopapo č ina življenjameddelavciin fi kone, gra č ne rekonstrukcije,ki č č el polegzgodovine il semnateme,ki fi

č č il zaetnologijo na ponazorila). č Tone Petek* sre č č el delati č a dobra al šele č č krat č ene im

Glasnik SED 49|3,4 2008 5 Glasnik SED 49|3,2 2008 6 kega dnesemseodlo kako ponovnonavezatižeskoraj pretrgane stikeznjim.Ne- sorja inedinegapotomca. Ves to skorajnemogo vo, nedabiotemobvestilinjegovega sina?Mislimdabibilo tnim direktorjemmoralprevzetisam.Kakopripravitirazsta- bila sprejeta,pripravorazstavepasemporazgovorustakra- spominsko razstavooprvemmuzejskemravnatelju.Ideja je Ob tejprilikisemupravimuzejapredlagal,dapripravimo Leta 1999jebilastoletnicarojstvanjegovegao no sre mladosti Maribor, sevednooglasilvmuzeju; pogovarjal. Vsako letoseptembrajesicerprišelvmestosvoje Od takratsezBašemnisemvelikokratsre midva naredilanatejtematiki,botežkopreseženo.« po ogledurazstave,kojepokojniprofesorizjavil:»Karsva zejskih razstav. Pravpohvalna,nepahinavska,jebilamisel je Ob ogledurazstavenatakratnemmariborskemsejmiš Takrat svaprvi vor, kjerjeizpraševalec radprisluhnilmnenjuvprašanega. ni bilizpitnarelacijiu sem zlahkotoopravil.Natemmestumorampovedati,dato šalo, sajstevendarlediplomirali!«Strokovniizpitprinjem bojim. Hudomušnomijeodgovoril:»Kolega,sevamzme- mogrede semmuomenil,dasestrokovnegaizpitakarmalo v muzejusvaseskupajodpraviladoFigovcaLjubljani.Mi- sprejel insemicelozahvalilzaprijetnobranje.Porazgovoru Nekrolog Foto: 18. BojanNedok, 10. 1999 vPokrajinskem razstave muzejuProf. AngelosBašnaodprtju vMariboru. pravo ko dobropoznal.Nekolikomejeokrcal,kervabilanidobil Malo mejeskrbelo,kajborekelorazstavi,sajtotemati- Pohorju leta1985sejevMariboruoglasiltudiprofesorBaš. Ob pripravirazstaveŽivljenjeindelogozdnihdelavcevna ter danisemštudiral»vprazno«. z navdušenjemrekel,dajebilatamojapredpostavkapravilna krog. Otemjeponovnospregovorilšelepodvajsetihletihin ne najprejzbliževal,poznejepajihjezaprlvlastendružinski vljenja. Omenilsemmuprimerradia,kakojetaaparatkraja- č estital, č č asno, ala, svasiizmenjalalenekajvljudnostnihstavkov. č eš dasemprineselnekajnoveganapodro č eprav, kotjerekel,naodprtja razstavnehodi. č govorilatudiovplivuinovacijna č e alidruga č iti ingapoklical.Prvihnekaj stavkov č itelj –u č e re č as semimelpredo č enec, ampakprijazenpogo- č eno nekorektnodoprofe- č č al aliseznjim e svaseslu č eta Franja. č mi misel, č č je mu- č in ži- u mi č aj- sporo se za22.januar1999.Kersemkonecleta1998zbolel,to cept razstave, Ob prvemobiskuprinjemdomasvasedogovorilazakon- temve kriti ne. To nitinipomembno,omenjamlezato,dasevidi,kako pred aliponjej.Minuteprihodasobilevednoto po njej.Nikoliminirekel,najpridemobpolniurialipolure strani. Pogrešamoba! dolo uro, kdajmibonarazpolago.Zanimivopritemje,dajeBaš č zavlekel karnadebelouroindogovorilasvase,dasevza- in sr fesorja poznalzdvehstrani,kot velikegastrokovnjakanaeni Brez vsakesamohvalelahkozapišem, dasempokojnegapro- me jevprašal,aliimamjazdveminuti odgovoril, panajbo.Kosemmupovedal,zakajgakli so bilelefraze.Navprašanje,aliimadveminuti kjer jepokopanskupajzmamo Angelo ino ni. PoslednjimirjenašelnaljubljanskihPle telji imenovantudiBibi)jeumrl25.avgusta2008vLjublja- Profesor Angelos Baš(med mariborskimisovrstnikiinprija- sodelavcev inkolegov. popolnosti. Nekajpodobnegapajesevedapri preve dobro zaveda,danipriljubljenmedsvojimikolegi,kerjepa in vzpodbudnenasvete.Obprilikimijeceloomenil,dase ki jesogovornikaskušalrazumetiinmutudidatiprimerne vrhunski strokovnjak,temve teh razgovorihjeBašpokazalsvojopravopodobonelekot je zatozeložal,sajnjegovo boru. Kerpanajve Vedno gajezanimalostanjevPokrajinskem muzejuvMari- O etnološkimuzeologijipasvaimelakarpravesimpozije. Ob pripravahnarazstavosemgaleta1999ve pravimo kadarkolipozneje.« »Najprej poskrbitezasvojeljubozdravje,razstavolahkopri- razstave nebomogo Zastavil jevelikdelsvojeenergije, dabise preštudiral, preu tudi dosebe. Vsako stvarje,predenjojesintetiziral,ve dopolniti, danibilkriti etnologiji, katereza gija stroke,predvsempasvavelikorazpravljalaohistori line. Najinapriljubljenatemajebilaetnologija,metodolo- o je svojiženipredstavil,dasem»Grogranc«,kakornjegov iz spodnjega,jazpagornjegadeladoline.Pravzatome doline. ObasvaseimelazaSavinj ujetništvu. ZanimalisogakrajiinljudjeZgornjeSavinjske Pogovarjala svaseomarsi stvo dokajvelikehribovskekmetije,kojebilo s štirimiotrokimeddrugosvetovnovojnovodilagospodar- li etku decembra1998dobivaprinjemdoma.Dolo č č e imenovalsvojevrstnikeinprijateljeiznašegakoncado- ne stvari.Zanimalogajecelo,kakolahkomojamama č č č en innatan č č al nega, prijateljskegaino č il Bašuinsemuopravi kriti tudidosebe. č as obiskovpetminutpredpolnouroalitriminute č en inosterdonjihovegadela. Takoj pamoram č as njenepostavitveinodprtja.Domenilasva č č il, pretehtalinopravilprimerjalnoanalizo. en jebilpokojniprofesorneledodrugih, č krat nibilovzorno,jevednodejal,damu č č e pripraviti.O etnik jebilpravpokojniprofesorBaš. č en ledokolegov, ampakinpredvsem č em, omenijehotelizvedetiraz- č tudikot č č č il, kerdodolo etovskega e zanjpravizgoreval.Pravv č č ana, ledajebilondoma etovsko mijeodgovoril: č lovek širokegasrca, č asa. Pogovorseje č č č loveka nadrugi etom Franjem. im boljpribližal č č č nikovih Žalah, akoval tudiod č enega datuma č e vnemškem krat obiskal. č č č no dolo Tone Petek il jeto asa, mije č č krat em, č č č no ni e- č

Nekrolog met, pazgodovinoumetnosti.Žev svoj prvi– A predmetjeizbraletnologijo,zadrugi–B pred- Šolanje jenadaljevalnaFilozofskifakultetivLjubljani;za osnovno šoloinkon vinar, sejerodil11. 7.1950vKranju. Tu jeobiskovaltudi je bilamlademukonservatorju voporotudioborganizacij- akademski u ustanovljen leta1963,desetletpredKni vatorsko delo.ZavodzaspomeniškovarstvovKranjujebil gotovo doberuvodvnjegovopoznejšesamostojnokonser- ki mujebilokotštudentuzaupanovvarstvoinurejanje,bil Multidisciplinarno dokumentarnogradivoprikranjskemZSV, kulturno dediš č in 1997predsednikSlovenskegaetnološkegadruštva,dolo- enote Zavodazavarstvokulturnedediš priznanje. Medletoma1996in2006jebilvodjakranjske vatorski svetnik,leta1999tudivisokostrokovno–Steletovo nim strokovnimdelomsijeleta2007prislužilnazivkonser- njegovega poklicnegadelovanja.Ssvojimzavzetiminpreda- nakazala smernjegovegastrokovnegazanimanjainpozneje diplomska nalogaEtnologijainspomeniškovarstvojejasno ZSV vKranju.Leta1976jediplomiralizetnologije. Njegova lo jeopravljaldoleta1979,kopostalkonservatoretnolog svojo prvozaposlitev, delovnomestodokumentarista. To de- Ob konculeta1973jedobilKni dekorativno rezljanihgankovinlinvlesenihopažihzgradb. smo pridobilištudentaKni sko delovPodkorenuindrugihvasehGornjesavskedoline, Gorenjski muzejvKranjuvodilvelikodokumentarnoteren- Zavoda zaspomeniškovarstvovKranju.Leta1972,koje po Vladimir Kni * Anka Novak, univ. AnkaNovak, muzej dipl.etnol.inslovenistka, * spremimo Vladimirja Kni spremimo Vladimirja Son nove pogledeinnovaizhodiš na tempodro in ing.arh.PeterFister, obamo kranjskega zavoda,umetnostnazgodovinarskaOlgaZupan, spomenike kme stric, MajeinPie–vobjemuobo obnemeli. ObnemelajenjegovamalaEvavobjemuobehse- Vladimirjev odhodjebilnepri mo od Ni Bohinju jepovedal,dasotamizobesiližalnozastavo. njegovi sodelavcisterena. Varuh OplenovehišeizStudorav vatorji izmetropoleindrugihkrajevSlovenije.Prišlisotudi in znancihtudištevilnisodelavci,kolegietnologikonser- smo sevvelikemštevilu,obsvojcih,sorodnikih,prijateljih eno obdobjepatudi č č besed,ledolgžalnisprevodjepri itnicami vklju č en jesenskidanjebil,kosmosezbralivKranju,dapo- č loveka, kijenekajstorilzataprostormedgorami. č č itelj, tudinaOddelkuzaetnologijo. OlgaZupan fi ju ljudskekulturetudinametnologomodpirala č c, diplomiranietnologinumetnostnizgodo- ino priMinistrstvuzakulturo. č kega stavbarstvastatedajskrbeladirektorica č il vterenskodelorestavratorskeskupine č al srednjotehniškošolostrojnesmeri. č lan ekspertneskupinezanepremi fi fi ca nanjegovizadnjipoti.Zbrali ca, dajenapravilkopijeizbranih č a. PeterFisterjepoznejepostal č č akovan. Vsi smoletesnobno ni strokovniosebnosti,kista č fi etovi žari. c priZSV vKranjutudi č č č asu študijasejemed fi ine, med letoma 1995 ine, medletoma1995 eval, daseposlavlja- ska svetovalka v pokoju. 1000 Ljubljana,Zaloška10 V SLOVO VLADIMIRJUKNIFICU

č evim prihodom. Za evim prihodom.Za č no tudi bohinjskestanove.« Tega nido vsaj lesenezgradbe,telažeprenesemovmuzejnaprostem; teklosti. Vladimir mijeprizadetopripovedoval:»Rešilbom ske inambientalnevrednoteizbližnjeboljoddaljenepre- in karna novih potreb,ampaktudiiznovemiselnostiingmotnemo nemo strokovna zagnanostkonservatorja, ognjiš v GozdMartuljkusonapravilipriLiznjekurekonstrukcijo Primožev iš zgradbe vmuzej.Pameobiš vitev notranjostiplanšarskegabivališ Planšarskega muzejavStariFužinismona rešil lePrimožev stavbne dediš ogledih vzvezizizdajanjemsoglasijinnadzorapredelavnaše Kranju. Kotkonservatorsejeobslužbenihnujnihterenskih drugo na usodo doživljatudidrugasitarskahiša,kisojopreneslina podpore inrazumevanjavsajvizvornemokolju.Podobno stanju opozarjasitarskahišavStražiš razli arheološkem najdiš v Stražiš njimi. Okrogleta1983jepredrušenjemrešilsitarskohišo celoti leboljzavzetikonservatorskidelavci.Kni predvsem ogroženispomenikinaterenuinboljkotstrokav š zgradbo jepreneselobgraš izdelke zeloširokemukrogukonsumentov. Lesenositarsko založnike, kisogazalagalissurovinoinprodajalisitarske kal skromnegazaslužkastkanjemsitzasvoje»prednike«, nejšega vaškegaživlja,kisijestoletjavvelikemšteviluis- tja nekakšnastalnica,kisojovdolo Ideja omuzejihnaprostemjebilavdrugipolovici20.stole- nost, tusourediliprostorzadruženje. Ob prenovisomuvnadstropjudolo ni živinorejskigospodarskidejavnostivGornjesavskidolini. omarici vhiši).Liznjekovhlevjespomeniknekdajpomemb- Spominjam se,dajebilaLiznjekova tranjo opremojijevdihnilživofunkcionalnovsebinoKni bila vpoglavitnemdelonjegovihpredhodnikov(1983).Zno- ditev LiznjekovehiševKranjskigori,iz18.stoletja,je odkupi spomeniškihobjektov). Arhitektonska inlikovnaure- skih akcijahnaterenu(naprimerrazglašanjespomenikov, kopije prispevalGorenjskimuzej(klopinlateobpe notranjo opremo,lenekajnepogrešljivihjevsajzavzorec darskega poslopjaobnjejjezavzetosamiskalpredmeteza č č a. Ponadrobnihizmerahprostegaognjiš eš stan?«»Še,še,«mupravim. Vladimir pa:»Gaimaš! č č nih č jo prednasilnimvalomgradbeništva,kijeraselneleiz a. Žeoburejanjuhišeinpoznejemogo č č č č č rtovano lokalitetozagorenjskiskansen,naBrdopri u, spomenikbivalnegaindelovnegaokoljanajrev- rtnega odklonaingluhostizapodedovanestavbar- asovnih, socialnihinkulturnihvsebin. V sedanjem ev zZajamnikovje.«Lastniki sopriZavoduiskali č ine vsakdanživosoo č ev stansplanineZajamniki.Obprenovi č u ingraš č ino, nalokaliteto,kjernajbiob č č ini nastajalmuzejnaprostem e Vladimir invpraša:»Ališe č č č č č č č enih intervalihoživljali al ssvojoinstrokovno rna kuhinjabrezognji- ili tudinovonamemb- a sprenosomprimerne akal. Nasvojna e nimaširšedružbene č u, kakobrezmo č č a v rtovali predsta- č ﬁ nega gospo- Anka Novak* c je bilmed č rni kuhinji č i, zidni č in je č i je ﬁ c. č i

Glasnik SED 49|3,4 2008 7 Glasnik SED 49|3,2 2008 8 trajajo V devetdesetaleta20.stoletjasegatašedveobsežni,ve z graš bila tukon našnjih Jesenic,kisegaglobokonazajv16.stoletje;dela so starega železarskegakompleksanaStariSavi,zametkada- doma štvo, jezapuš Ve povnik, kiusmerjaodvoddimaskozivežonaodprto»ispo«. kmeta. Kuhinjosprostimognjiš namembnosti jeizrazbivalnekulturesrednjegabohinjskega tjo inpodstrešno»ispo«vfunkcijishrambenajrazli kompleksa Pocarjevedoma Vrh Kni predstave, koncertiindrugeprireditve. trg obstavbahnaStari Savioživljajovpoletnem za muzejjebiltudinovprostor zaob lezarskih delavcev(avtoricaZdenka Torkar Tahir), pridobitev v kasarniodprlistalnoetnološkozbirkoobivalnikulturiže- store jeseniškimuzej,arhivinglasbenašola.Obotvoritvi so bil natosvojedelo. V preurejenikasarni sodobilisvojepro- iz 18.stoletja;pripadaljejeseniškiželezarni.Zeloponosen je Kni za oglje,invelikostanovanjskozgradbo–»kasarno«,kije po bohinjskem turisti muzej, jehišadejavnostiindoživetij«vabljivelokalitetev Studoru. Hišajebilaizro opremo gospodarskegadeladomapajezbralprivaš šo, kamroobnjej,vežo,kuhinjozodprtimognjiš prostore, jedomnevnoiz19.stoletja.Stanovanjskidelshi- združuje podskupnostrehostanovanjskeingospodarske Oplenova hiša,bohinjskavariantadomastegnjeneoblike, vanjem leta1990preneslivPlanšarskimuzejStariFužini. ni nje zanadomestnozgradbo.Staristansmoobstrokovniteh- stana zletnicoizprvepolovice19.stoletjasodobilidovolje- soglasje zanadomestnozgradbo.Zaradidotrajanostistarega Nekrolog Foto: Bernarda Jesenko Filipič,Kranj, 1. 12. 2006 (1950–2008).Vladimir Knific č č ni usposobljenostiinizkušenostiz Vladimirjevim sodelo- ﬁ ina razstavljenihpredmetovnotranjeopreme,vsepohi-

č č č evih besedah»najstarejšidelavskistanovanjskiblok« č ije vZgornjiRadovni(leta1999)inponovnaureditev ino, scerkvijo,plavžem,»kolpernom«–skladiš i Kni ﬁ

č č evega konservatorskegadela je ureditevcelotnega ana leta2005. To je obsežen ureditvenikompleks ﬁ

č č ina zadnjihlastnikovhiše,ve evi konservatorskiakciji:ureditevPocarjeve č nem središ č ena javnostileta1991. To »nile č ije vZgornjiRadovni,kiobsega č u. č em lo č č asne razstave.Urejen i odveželeobok–ši- č predmetovza č asu č em, kle- č fi č lmske anih v nejših č č let em č turno vsebino,ampaktudizmnožicoohranjenihpredmetovs ziv nelessvojoprvobitnoohranjenoinkompleksnoarhitek- konservatorsko akcijo.Pocarjevinajebilavelikstrokovniiz- Kranju z Vladimirjem Kni jel, natopavcelotiodkupil,Zavodzaspomeniškovarstvo smeri prizadevaltudiZSV vKranju. TNP jenajprejdomna- je bil TNP zJanezomBizjakomna žno bibliogra vrtec, ževKranju.Pavendarjezapustilzasebojdovoljobse- na terenu,dabinebilioburi,kojebilotrebapootrokev datke tudivnjegovihrokopisnih konservatorskihporo lec gorenjskegaljudskegastavbarstvabonašeldragocenepo- Primskovega priKranju, stavbno predstavitevdoma ski zbornik zolcih: KozolcinadesnembreguSavevob Pocarjeve doma z drobnimisamostojnimipublikacijami.Polegpredstavitve posvetovanjih, pristrokovnihinlokalnihzbornikihtudi spomenikov njake, vozarnicoinvodnjak.Pobudnikzaureditevdoma loma zidano,delomalesenogospodarskozgradbo,lesenesvi- sodelovanja sespominjam,danikolinismobilipreve terenu, letopoprejpa162.Izobdobjanajinegakolegialnega ro pritli Vladimir Kni tev doma je urejenainformativnapostaja TNP, kijeleta2006zauredi- vil ševsvojihdrugihobjavljenihdelih. V Pocarjevidoma č življenja ingospodarjenjanatejkmetijivrazponurazli sali 1.400predmetov, dragocenihpri delavka inživljenjskasopotnica. V inventarnoknjigosovpi- je DamjanaPe ja« ( prostore doma 1.400 predmetovterjihtudiustreznoumestilvposamezne je ssodelavciopravilsistemati izvirnimi zidanimideliinve spodarsko poslopjezasijalavvsejsvojineokrnjenistarostiz »Po kon utemeljitvi jezapisano: leta 1999prinesla Vladimirju Kni ma nostjo –odohranjenihlistiniz17.stoletja,kisovzvezizdo- 1 Vladimir Kni v razli popisa najdenihpredmetovnamestih,kamorsojihstanovalci predmetov jerazblinilinosmislilspravarheološkometodo prehrambene kulturerecentnejšedobe.Pravistresobmnožici trpno delo,prikateremjepotrebovalpomo mi znanpodobenprimervslovenskietnološkipraksi.Muko- asovnih obdobij. asovno inzmozai č 25, č ilo zaleto1998jezapisal,dabiltegaleta157dnina ijo, dobanalnihuporabnihpredmetov–npr. industrijske Varstvo spomenikov č no zidanohišoiz18.stoletja,mogo Etnolog č nih č č anih obnovitvenihdelihvletu1999stahišaingo- ije prejelaprestižnonagradoEuropanostra. , vKranju1995,inzgodovinsko,urbanisti č , ssvojimiprispevkijesodelovalnastrokovnih 5,LVI (1995). asovnih obdobjihnamestilialisamoodložili.Ni fi fi fi jo objavljenihdel.Objavljaljezlastiv c jebilterenskidelavec. V svojedelovnopo- č c, InventarnipopispredmetovvstavbiZgornja Radovna č ije, jepresegeluveljavljenodelokonservator- č nik, umetnostnazgodovinarka,njegovaso- ije šezlastiomenjamnjegovoštudijooko- 1 UreditevinoživitevPocarjevegadomaje č no vsebinskoraznolikostjoterpri 39).Pocarjevodoma Kranjski zbornik č fi cem na e vasi Primskovo – Stavbni razvoj e vasiPrimskovo–Stavbnirazvoj č ino ohranjenihlesenihdelov. Ko č en innatan fi cu Steletovopriznanje. V č č elu, strokovnosijevtej elu jeprevzelstrokovno č ozgodoviniinna č , 2005.Raziskova- no nadstropnode- č č ini Kranj, č en popisve . Pomagalamu č ijo jepredsta- Anka Novak Varstvu č Kranj- č č č dale ilih. no in eval- č č č kot č nih inu č ije iji č

Razglabljanja ljiv zzakonomizleta1948,kijeimelle20 obsežnejši, sajobsegakar148 ne, patudiarhivovinknjižnic.Novizakonjevsebinskonaj- sporo jevalci varstvenihprizadevanj,todaiznjihovedeklarativne Zakoni, mednarodnekonvencijeindeklaracijesosicerusmer- e rzon rnv« rdv kla ne, »razvojna prenova«, gradivaokolja obnovadedišči- dediščine, tipologijakulturnispomenik, Dr. Vito Hazler, univ. dipl.etnol. inumetn.zgod.,izredni profesor na Oddelkuzaetnologijoinkulturnoantropologijo Filo * Žesamoštevilo 1 dediš na dejavnost,kiskrbipredvsemzat.i.nepremi stvo, jeoddržaveustanovljenain skem vpraksiboljepoznamopodimenomspomeniškovar- Institucionalno varstvokulturnedediš Uvod besede: Ključne Izvleček: o varstvudediš obravnavali tudivarstvo»prirode«oziromanaravnedediš sti spomeniškegavarstvainmuzejev. Prejšnjisoizmeni dnim projektantom omogočajouvajanje novih»avtorskih tradicij«. vljajo let.i.»podeželje« int.i.»razvojne prenove«, te pa narcisoi- enostranske romantične raziskave dediščine,kivospredje posta- zakonodaje.minjanju varstvene Pereč problem sotudibleščave vodje kineomagajonitivhotenjih dejavnosti, ponenehnemspre- delovnihpogojih.Tev ustaljenih pavneto spreminjajo programski kijemogočele incelovitega varstva, poudarja pomencelostnega setletja. Avtor sezavzema zakakovostno raziskovanje dediščinein v spomeniško vvečjem številu vključenišelezadnja tride- varstvo primerljivo raven. Ktemu pomembnoprispevajo tudietnologi,kiso povzdignilanaevropskorazširila svoje delovnopodročje invarstvo prizadevanj. Po drugisvetovni vojni jeomenjena močno dejavnost raziskovalec, pedagoginobčasnokot aktivninosilecvarstvenih kijihbeleži spomeniškega kotbinam institucionalnega varstva, janem instrokovnozelozahtevnempodro od prvihvarstvenihzakonov. urejali podzakonskidokumenti,atesnovalcizakonodajeobljubljajože (tako kotvedno)varstvenadoktrina,strategijavarstva. Te najbimenda č Prebiranje zakonanedajepopolnegavpogledavvarstvenodejavnost, nosti inpredvsemrazumljivosti.Novemuzakonubomeroodmeril Zavetiška 5, E-naslov: [email protected]ška 5,E-naslov: podro eprav sonalogevarstvenihustanovdokajnatan č č ino. Pozimileta2008smodobilisedmipovojnizakon ilnosti nimogo č ju, šezlasti V člankuseavtor posveča nekaterim pomembnimvse- č č ine, kitokratgovoripredvsemodejavno- lenov lahkomarsikajpoveorazmerahnavarstvenem č merila prepoznavanja invrednotenja, raziskave e zakonepresojamoponjihoviu č e izluš VARSTVO KULTURNE (STAVBNE) DEDIŠČINE č iti dejanskihrazmernarazve- č lenov injeskorajneprimer- ﬁ nan č ine, kiganaSloven- č no podprtavarstve- č ju varstvadediš č no dolo č č lenov. inkovitosti, uporab- (Raz)korak steorijo inprakso č no kulturno č ene. Manjka 1

č č č č no as. i- i- tects to introduce theirownconcepts of»authorialtraditions«. so-called »development renovation«, archi- whichenablesnarcistic of heritagethatgenerallyglorifytheso-called»ruralareas« andthe other burningproblem are dazzlingyet one-sidedromantic studies never gettired ofincessantlyamendingheritagelegislation.An- whoseemto by program modified officers are beingconstantly workingconditions.Unfortunately, these is possibleonlyinstable which ofintegral conservation, author emphasizes theimportance role inthisprocess. played The have animportant nevertheless three decades,ethnologists thelast intheseactivitiesonlyfor part an countries.Althoughthey have beeningreater taking numbers scope ofworkare now comparableto thesituationinotherEurope- rienced avigorous growth; asaconsequence,thedisciplineandits theSecondWorld War After hasexpe-lized thisfield conservation. issuesofinstitutiona- vation, theauthorexamines someimportant someone whoisoccasionallyactively involved inheritageconser- ni udeležbijavnostipriobnovahdediš z ustreznimjavnimobveš spornost strokovnihodlo primer vletihpredosamosvojitvijo.Službiseve je njenadejavnostmnogoboljtransparentnakotbilana kapitala (npr. Ple diš vodenje obnovedediš varstvo jejavnaslužba,kijizaupanstrokovninadzorin in drugimioblikamipridobivanjapodatkov. Institucionalno Abstract: V oktobruinnovembru2008jevSobotniprilogi 2 dediš servatorske literature,poro ne. Odejavnostisejemogo »development renovation«, localmaterials dies, heritagetypology, culturalmonument,heritagerestoration, Words Key č polemika med»glavnimslovenskimple mike vSobotniprilogi rabita svojenajboljšedokaze,dastroka delujesmotrnoinstrokovno. la« zastrokonisramotno,kve tov v. d.direktorja»zavoda«nadrugistrani. Takšno »javnopranjeperi- enostranskimi pogledidirektorja»direktorata«naeniinomo bolj dramati stadiona zaBežigradomvLjubljani.Polemikolahkoštejemoenonaj- Robertom Peskarjem,vzveziz»reševanjem«KolizejainPle lovškom, inv. d.direktorjaZavodazavarstvokulturnedediš za kulturnodediš ino intudivsepogostejšihneskladijzinteresiimetnikov č ine pred,medinpoobnovi,zneposrednoudeležbo Based onhisexperience asaresearcher, teacher, and : č recognition heritagestu- andevaluation standards, nih vzadnjih150letih,sajsmosebralcilahkoseznaniliz č č ino priMinistrstvuzakulturoRS,dr. Damjanom Pre- nikov stadionzaBežigradomvLjubljani) zofske fakultete Univerze vLjubljani.1000 Ljubljana, č Dela ine. Zaradisplošnegazanimanjazade- č , 8.11. 2008,39)indirektorjem Direktorata itev, karbivodstvonajlažjerešilo č č č anjem inspodbujanjemkaktiv- il inob jemu jikoristi. Tako enakotdrugastan č e pou č č č asnih polemik, iti sspremljanjemkon- nikoslovcem« (izrazizpole- Izvirni znanstveni članek1/01Izvirni znanstveni č ine. Tudistrokovna Dela potekala pou Vito Hazler* č krat o č 2 č zogledi i argumen- ine RS,dr. č nikovega č č ita na

Glasnik SED 49|3,4 2008 9 10 Glasnik SED 49|3,2 2008 Raziskave prinašajonovaspoznanjaodediš možnosti njenegapredstavljanjavmednarodnihokvirih, presoje struktureparcelalikotmogo možnosti tudivokolja(npr. dvoriš ljudni javnostimo podro vrste stavb(naprimergradovi,kozolci)innekaterastrokovna nimanje zadediš cijah, kisotudivjavnostidovoljodmevne,dapove stva, kijihnikolinidovolj. V bistvusovpreglednihpublika- najpomembnejše monografskeintopografskeštudijestavbar- do internetnihstrani.Zakakovostnovarstvenodejavnostso promocijskega gradiva,odkoledarjev, razglednic,zloženk dobno kotsotopredletiuspešnoizpeljalinaGradiš v Avstriji,Hrvaškem, meniškovarstveno strokozanimalazgoljzvidikovhistori 3 Jerneja Ferlež, Razglabljanja projektanti kreirajonovo»tradicijo«in»identiteto«. se množi nih publikacij,znanstvenihinstrokovnih Na Slovenskemjeostavbarstvuizšlažecelavrstasamostoj- dediščine Raziskave (prezentacije) stavbne inpredstavitve Avtor: Pajer, A. 1994 pročelja obbreg prislonjene vrhkletnedelnozidanehiše. Načrt JitkaMatuszkováin V 7 6 Ivan Šestan, 5 Wolfgang Komzak, 4 Vito Hazler, morda celoprepre nim kadromjavnopresojalaustreznostvarstvenihposegovin kritika bibilaslužbilevkorist,sajzustreznousposoblje- no: Národípamátkovýústav, územn´odbornépracovišt razstave). katalog razstavebreznavedbekrajain letniceizida). (Eisenstadt (?):KulturabteilungderBurgenländischen Landesregirung; 2007). 2001). č ja. Nekateremedomenjenimiraziskavamitudivpo- č no razpaslevzadnjihletihinkjerkreativnoigrivi Vinske kletinaSlovenskem Vino itradicija Mariborska dvoriš č ino, sistemati č č no odmevajo,sajširijovidikevarstvenih ila kreativne» Bauern imBurgenland. Gestern,Heute,Morgen ě 6 ra Ková Moravskem, (Zagreb:Etnografskimuzej,1998;katalog řů , č a Vinohradnické stavbynaMoravé č (Maribor:Mladinskikulturnicenter, no predstavljenelenekatere (Ljubljana:Založbakme razvojne prenove č 7 č

a), Č a arheološkalokaliteta. eškem innekajmale- 3 kisopredtemspo- č lankov inmnožica č ini inodpirajo ě vBrn č č ujejo za- anskem ě «, kiso , 2004). č ki glas, 4 po- (Br- č ne 5

nekaterih novihspoznanjogradivih v vinogradniškokulturopanonskegaobmo ve ga tudiprinas. Avtor: Pajer, A. 1994 pročelja vbreg potisnjene vrhkletnedelnozidanehiše. Načrt 8 Vito Hazler, dnik inspremljevalecvsakega tacijsko (arhivsko) dediš najnovejših. Omejeneraziskavesoomogo stno predstavilarhitekturovinskihkleti,odnajstarejšihdo vinogradniško kulturohrvaškihvinorodnihobmo imenskega kataloga. V njemjeavtorIvanŠestanobravnaval tradicija vEtnografskemmuzejuZagrebuinobjavoisto- omogo kot jihpoznajonaMoravskem,Hrvaškempajeraziskava razstavo ozelopodobnih,vzemljovkopanihvinskihkleteh, in sesuvereno žnost, dabodosamozavestnouveljavljalivarstvenodoktrino no raziskovalnoinstrokovnodelo,sajjetoedinapravamo- idr.) morabiti,podobnokotmuzealcem,omogo umetnostnim zgodovinarjem,arheologom, tudi razstave. Tudi konservatorjem(etnologom,arhitektom, Zato sopomembendeltudispomeniškovarstvenedejavnosti Raziskave nisonamenjenezgoljspoznavanjudediš in kletnihprostorov. 9 Vito Hazler, Njegov pomenseizrazitopove 1 V današnjem spomeniškemvarstvujepogostejerabljenoarhivskokot 11 Pomembnojetudipodiplomskoizobraževanje; doktorjiznanostizagota- 10 č vinorodnih dežel. 2007); slovensko-angleškobesediloo75vinskihkletehtrehslovenskih veš mogo nekateri arhivskovarstvoomejujejo lenaopisno,fotografsko,gra dokumentacijsko varstvo.Slednjeje vsebinskoinprogramskoširše,saj stjo. vljajo razvojstrokeinsonespornestrokovneavtoritetevstikihzjavno- Zagorja, 2008),64–68. in krepijopredvsemzanimanjezanjeno fi č č lmsko arhiviranjespomenika, konjegovega ino. Zraziskovalnimdelomjepovezanotudidokumen- in obnovastavbnedediš č č ila postavitevpreglednerazstaveznaslovom Vino i e zagotoviti. Vinske kletinaSlovenskem Okrepiti alirazgraditi dediš 10 8 spopadalizvsegasposobnimimanipulanti NaGradiš 11 varstvo,kijevvsakemprimerupredho- č č anskem sopripraviliodmevno ine fi zi (DonjaStubica:MuzejiHrvaškega č a vprimerihnevsakdanjih č (Ljubljana:Založbakme nega poseganadediš 9 č inpoimenovanjukleti ino? Dediš fi zi č č ile širšivpogled č fi ja inpridobitev nega varstvanive zi č č č ina rokodelskih eno nemote- no varstvo. č Vito Hazler č ij incelo- ine, tem- č ki glas, č fi

ini. č no č

Razglabljanja 4 Avtor zapisazavestnouporabljanekoliko »zastarelo« terminologijo.Deli 14 3 Zbiranjeinformacijspomo 13 na deskriptivnametoda,kijesicerpodlagasistemati V nadaljnjihzahtevnihpostopkihinventariziranja jeuporab- dokumentiranje. si analize (primerjave,razvrš tu. Kakovostenterenskizapisnamre okolju invrednotenje,kipotekatakonaterenukotvkabine- ga dela,kotsoprepoznavanjedediš servatorji razviliu V strokovnemintudiraziskovalnemdelusoetnologi –kon- 2 Otemve 12 Foto: Vito Hazler, 2008 dvorišča križnegahodnika. nekdanjega Zelogroba zadvigaloinstopnišče. devastacija prizidali stolp Obnekdanjo dominikank. kletinkaščoso Studenice, nekdanji samostan razmer, kojedediš š raziskovanja invnadaljnjihukrepihtudivrednotenjadedi- zbiranje podatkovspomo vjujev, neformalnihpogovorovznaklju so uporabnemetodeopazovanja,strukturiranihinter- omogo nje inposledi dnostne sezname,razporejaspomenikevdolo varstvena politika,kiusmerjarazvrš torske naloge.Spravilnimvrednotenjemsenamre č č ine, kisodimednajboljzahtevneinodgovornekonserva- no« konservatorskoopisno,gra botna priloga mnenje zv. d.direktorja Zavodazavarstvokulturnedediš konservator FranceStele. dente« poznaližev19.stoletju,»mrežo« takšnihsodelavcevjeimeltudi vedno strokovnonesporno. Takšne terenskesodelavcesokot»korespon- kovito zvidikaopazovanjinspremljanjrazmernastanjudediš davkopla kor bibilinterespredvsemdokumentacijskovarstvo,utegniliskrbniki treba opravljatisproti,torejžepredomenjeniminevše ne konservatorjepadegradiralinauradniškoraven. vprašanje« stem,dabizmanjšalisredstvazaprenovodediš ki nenadzorovanouni 1999). Nevsakdanjerazmeresonaprimernaravneujmeinvojnostanje, etnološkega konservatorstvanaSlovenskem č a pripravenaizdelavokonservatorskihprogramov, č č : VitoHazler, evalskega denarjanemudomarešiti»spomeniškovarstveno č Dela no tudi č , 8.november2008,36),kipravi,da so»zaposleni č inkovite metodeterenskegainkabinetne- ina ogrožena. č ujejo dediš Podreti aliobnoviti. Zgodovinskirazvojinmodel ﬁ zi č č jo terenskihsodelavcevjelahkozelou č jo terenskihsodelavcev č no varstvodediš anja, tipiziranja,idr.), vrednote- č ino, zatojedokumentacijskovarstvo 12 ﬁ

č ine vnjenemprimarnem č no, foto,videoinavdio č zagotavljakakovostne (Ljubljana:ZaložbaRokus, anje dediš č nimi sogovorniki, č ine. Naterenu č č ene rangein nostmi. V koli- nostmi. V č ine navre- č č č ine, zaposle- 13 ine RS(So- oblikuje in»kla- č ine, nipa č nega č in- 14

uslužbencev«. nastajalo zelozanimivozasnovanostavbarstvo»delavcevin desetih insedemdesetihlet,kojepovaseh,trgih inmestih sklop, kigazaznamujemnoži bolj alimanjspregledano. To jezelopomembenvsebinski je žepredmetvarstvenegazanimanja,medtemkoso v obravnavi»najpomembnejše«arhitekture20.stoletja,ki sko neuravnoteženihvarstvenihinteresov. To sekažezlasti go znaslovom v dovoljpregledniinprivla stavbarstvo ve ravnanje zdediš š Na vrednotenjunajbitemeljilatudi V 8 Poleti 2008jestrokovnaskupinazaponovnoovrednotenjehišeGornji 18 Izrazjesporenindvoumen,a ob poudarjanjuarheološkihpozicijvno- 17 stop. in trškiprostoruveljavljatiinterdisciplinarnivarstvenipri- ki soprvipogojza Foto: JanezBogataj,2008 »transparentno« dopolnilosrednjeveškega gradu. Grad Otočec. Sodobnaskeletno-steklena konstrukcija dvigalajenovo ve RS inpravdediš leta 2004zglednoizdelalinaMinistrstvuzaokoljeinprostor 6 Naprimerzaselek Hrastje vLatkovivasiSpodnjiSavinjskidolini. Tam 16 Odlokostrategijiprostorskegarazvoja Slovenije,Ur. l.RS,št.76/2004. 15 tudi novodobnimkulturnimpojavom, č ine č strategijo nove doslejve najbrž nibiloedinovLjubljani. Verjetno sopodobnaostrešjanosilcipre- trg 13tamodkrilaostrešje»naškarje«. To jezelostartipostrešja,ki strok. vem zakonuokulturnidediš 20. stoletja. V prvotnipodobisejeohranilalešeenastavba!!! so ve konservatorje silivneprestanoprilagajanje. minjanje zakonovinpodzakonskihdolo prestanim spreminjanjemzakonodajevsakdanve č gibatizgoljv»klasiki«varstva,ampakmorajoslediti ezmerno obremenjenizlastizadministrativnimdelom,kigajene- 18 , ki je doslej spomeniškovarstvena služba še ni pripravila , kijedoslejspomeniškovarstvenaslužbašenipripravila

č ino dvajsetihhišzgradilivpetdesetihinzgodnjihšestdesetihletih bibilosmiselnovklju č 16 č Strategija prostorskega razvojaSlovenije inskih socialnihinpoklicnihskupinševedno inoma spregledalialiocenilizanepomembne. Marsikdo Zatoseetnologi–konservatorjinemorejo č č ino indolo ini namenilivelikopozornosti. ﬁ zi č ne posegenadediš č ini seizpostavljavprašanjeprivilegiranosti č č ni obliki. Takšno podobnonalo- iti č č na gradnjapetdesetih,šest- asovni razponsicervsebin- č il jeskrajnoneproduktivno,saj č strategija varstvadedi- iti celostnoincelovito 17 pose č ini. č «. Neprestanospre- č i tudivmestni Vito Hazler č asno 15 so 11 Glasnik SED 49|3,2 2008 12 Glasnik SED 49|3,2 2008 Tabela Prekmurja (oktober 2008) 1:Ocenavgrajenihgradivvstavbarstvu stvenih okvirov(npr. razvojne agencijeinvarovanaobmo Razglabljanja so osamljeni.Sproblematikostavbnedediš V raziskovanjuomenjenihtematskihsklopovetnologini- t. i.podeželje,projektLeader, idr.). se zgorajomenjenimterminomve kme klju etnologov razširilnavse20.stoletjeindopolnilšeskakšnim z utrjevanjemmetodi ni interesrazširilšenadelavskokulturo,inkotkaže,se bo socialnega okolja,žepredtremidesetletjipasejevarstve- ve pin prebivalstvainšekaj.Sprvasoetnologipodtemipojmi ve niki, etnološkadediš ljudsko stavbarstvo,ljudskaarhitektura,etnografskispome- sklopov. V varstveni praksi sosedoslejuporabljalitermini: di izboljšanjeterminologijeznotrajposameznihvsebinskih Uveljavitev razširjenihetnološkihvidikovvarstvaterjatu- možnosti širitvedelaintudizaposlovanja. logija žedolgopo predmeta varstva,torejtudivsegatistega,karnaprimeretno- loške posplošitvedobre,sajzakonodpiramožnostrazširitve loško varstvenoterminologijo.Na o kulturnidediš Nekdanjo uporabnoterminološkoshemojenovemuZakonu sklopov (oziromanekdanjihzvrsti)dediš vprašanja, povezanaspoimenovanjemposameznihtematskih Pri raziskovanjuinšeposebejvarstvudediš Raziskave interminologija rg 5% 2 2 % 100 15 % 1 40% 34.2% 10.6 % 32% 29.2% / / 1.15 % / 0.35% 15 % % 5 5.5% 15 % 12 % % 3 11 % 6% 0.05% % 1 0.1 % 0.05% / SKUPAJ 0.2% Drugo 0.1 % 0.5% Stan. bloki % 4 … Šole, trgi,pošte % 1 / stavbe Industrij. 2% 2% Sakralne stavbe Vinske kleti 2% Gospod. poslopja Hiše betKladne Objekt č č ovrednotenja stavbeGornjitrg 13. in trgih. Toda pravprepoznanjetegatipa ostrešjajeomogo znale, ampaksobilerazširjenepredvsem nakme je bilprepri inoma razumevalistavbarstvokme inskega prebivalstva,stavbarstvoneprivilegiranihsku- č č nim podro kih hišinkozolcev, seukvarjajonekateriarhitekti,kiso č an, datakšnihtipovostrešijmestne aglomeracije nisopo- č č ini »uspelo«zaobitiinpoudaritizgoljarheo- jem varstvatudizunajinstitucionalnihvar- č ne. Stemsevsajetnologomodpirajonove ilovnat omet stene, č č ina, etnološkispomeniki,stavbarstvo nih inprogramskihizhodiš ///2 %3///3 %//3 %5 % %10 % ilovica, glina Nabita č č eloma sotakšnetermino- inoma odrekli.Ob č kega inobrtniškega č č ine, spomenikov. č kih stavbahpovaseh ine sepojavljajo č ine, predvsem zidaki glineni sušeni Na soncu č č ilo okrepitev delokrog č asno č ja, ilovnat omet oplet, Skelet, jo inslavijo. Gregor za likovnotakoatraktivnestavbe,kotsonpr. kozolciJaneza v njihovihraziskavahboljalimanjprezrto,razen še stoletjapoprej.Stavbarstvo(arhitektura)20.je ka šepredletiozna dnih innarodnostnihidentitettudideltrgovanj, karjestro- varstvom. varstvenih interesovinkrepitevnadzoranadinstitucionalnim spuš saj sezanjzanimajotudiljubiteljskiraziskovalci.Nekateri dnjih dvajsetihletihsezanimanjezastavbarstvopove in pravilomaspodbujajojavnozanimanjezadediš gra Vsebinsko, metodološkointerminološkokoncipiranemono- razumevajo predvsemstavbarstvo19.inkolikorjemogo š stvo slovenskegapodeželja,vernakularnaarhitektura,dedi- uveljavitev terminov, kotso:anonimnaarhitektura,stavbar- priznavajo lepojemljudskaarhitekturainsiprizadevajoza 21 Ivo Kuljaj, 20 Anton Melik, 19 Primer: Simon Slovenskem leta1936izpopolnilgeograf Anton Melik. prisegajo nat.i.geografskotipologijostavbarstva,kijoje kazujejo svojpokrajinski,geografskiizvor. Stemarhitekti krajinsko dolo 2 Nekateriosnutkizakonovovarstvukulturnedediš 22 č ina ve venska matica,1935–1936). Selške inPoljanskedoline,idr. ložba Magnolija,2003),174–194. ve 20. stoletjanedvomnopotrjujejotaka stališ ne bibilni torski dosežektesarjaJanezaGregor ﬁ je odediš č č ajo tudivrazpraveousodidediš drugihkozolcev, zlastiizSavinjskedoline,zZasavskegahribovja,s modularci opeka, Polna č č i č inske arhitektureinmordašekaj.Podtemitermini 21 a vMirenskidolini,kijihtakoalivsiopazi- Dediš Zidanice, vinskekletiinhraminaSlovenskem č 19 posebnega.Zvidikagenezeinrazvojajepomembnejših č Slovenija. Geografskiopis1.Splošnidel č Arhitekte zanimajopredvsemregionalnoin ini so odsev osebnih raziskovalnih prizadevanj ini soodsevosebnihraziskovalnihprizadevanj č ljivi izvirniki,kivzasnoviinmaterialihdo- i č ev kozolecvBistricipriMokronogujepredvsemav- č ina postajadeljavnegaživljenja,naro- č votlaki betonski Opečni, evala zamoralnospornoinškodljivo. č i 4% 4% 4 % 4 % konstrukcija betonska Opeka, č a. Brezokrasnihizrezovvlesu č č a! ine, karkaženaširitev č ine izdevetdesetihlet (Ljubljana:Slo- SKUPAJ (Ljubljana:Za- č Vito Hazler ino. Vza- č e negre 20 č

uje, 22 č

e Razglabljanja ogrevajo nekaterenaravoslovno-matemati na Slovenskem.Podro materiali, konstruiranje,promet, vodarstvo,idr.), biotehniške ja, geologija,idr.), tehniške(npr. gradbeništvo,energetika, podro Stavbarstvo zanimastrokovnoinlai stavbarstvo indrugesestavinesnovnenesnovnekulture. dništvo, hmeljarstvo),ljudskainnarodnozabavnaglasba, varstvo), nekaterevrstegospodarskihprizadevanj(vinogra- dolo noša nekdajnajštevil Tabela delasevernega Zagorja(maj2008) Hrvaškega 2:Ocenavgrajenihgradivvstavbarstvu obrt, kulinarika,glasbenoizro identitete Slovenijesodijonaprimerdoma regionalno alilokalnopomembneidentitete.Medparadne sti, kijihnatonekaterestrokerazvrš žnje poiskanjuodtujih S pojavomoblikglobalizacijesetudivSlovenijikrepijote- Identitete dediščine prostora invarstvo 9 stavbe javne in tržne rabe– javne intržne stavbe 9 (votlaki) opečnate – stavbe 8 (votlaki) opečnate – stavbe 7 (modularci) opečnate stavbe Odstotki razširjenosti 6 (modularci) opečnate – stavbe Lega 5 kamnite –ometanein stavbe Časnastanka 4 – ilovnate (butane)stavbe Socialnookolje 3 zopleti sten predalčastih stavbe –zilovicoometane lesenestavbe 2 1 Vrsta hiše Zap. št. č eni šemskiliki(kurenti),nekatereoblikeprometa(spla- č je mednajpogostejeinterpretiraneidentitetnepojave obrtne delavnice, idr.)obrtne različna gradiva(trgovine,šole, ometane (hiše,lokali) neometane (hiše,delavnice) poslopja) – neometane(hiše,gospod. poslopja) ometane (znamenja, hiše,gospod. gospod. poslopja) beljene (cerkve, znamenja, hiše, (hiše, gospod.poslopja) ometane inrazličnimaltniobrizgi beljene (hiše,gospod.poslopja) in ilovico–zometane in beljene(hiše,gospod.poslopja) č nejših socialnihinpoklicnihskupin, č je mnogimzanimivo,saj se zanj č imbolj razli č ilo, vsakdanjainprazni č no javnost,zatosodito č č ajo mednacionalno, nih lastnihposebno- prebivalstva uporabljajo vsisloji sloj Cvetin, Malteriče, srednji invišjidružbeni od70.let20.stoletja srednji družbenisloj sloj nižji insrednji družbeni Gornja Voča, Dolnja odzačetka19. stol. družbeno privilegiransloj Dolnja Klenovnik, in dosrede 19. stoletja družbeno privilegiransloj delavstvo večinskega prebivalstva, nižji insrednji sloj večinskega prebivalstva nižji insrednji sloj večinskega prebivalstva nižji insrednji sloj č č ne (npr. biologi- a inumetnostna č na danes po 2.svetovni vojni do Cvetlin, Malteriče, od 80.let20.stoletja 70. let20.stoletja po 1. svetovni vojni do 5% 2% Belščaki,Dolnja Voča po2.svetovni vojni zlasti 5% Gornja Voča vse dokonca 19. stoletja Gornja Višnjica vse dokonca 19. stoletja raznovrstnost stavbarstva. bi pomnenjunekaterihavtorjev ševednoohranileregionalno nja prepoznavnihtipovhišposlovenskihpokrajinah,kinaj pin. Takšne raziskavenajbiodgovorile predvsemnavpraša- zlasti stavbarstvanajštevil sovnih obdobjih,mo naj biposameznageografskaobmo arhitekti inetnologi,kijotesnopovezujejosprostorom,saj ziskujejo podobostavbarstva,potemsovospredjugeogra V kolikorseomejimonadiscipline,kinajboljpogostora- stavbarstvu inznjimpovezanimiidentitetami. na, geogra arheologija, antropologija,etnologija,umetnostnazgodovi- oblikovanje, idr.) inhumanisti idr.), družboslovne(npr. narodnovprašanje,arhitektura in (npr. gozdarstvo,lesarstvoinpapirništvo,urejanjekrajine, 23 Ve č otemgl.: Vito Hazler, ﬁ ja, idr.), kina Gornja Voča Bedenec, Dolnja in Jerovec,Klenovnik, Dolnja Višnjica, Dolnja inGornja Voča Bedenec, Klenovnik, Voča, Klenovnik Gornja Voča Gornja Voča Bedenec, Dolnja in Jerovec,Klenovnik, Gornja inDolnja Voča Bedenec, Malteriče, č no vplivalanapodobostavbarstva,še Podreti aliobnoviti?Zgodovinskirazvoj,ana- č 23 č elno alizelokonkretnogovorijoo

nejših socialnihinpoklicnihsku- č ne vede(npr. zgodovinopisje, 100 % % 10 10 % 10 % 10 % 13 15 % 15 30 % č ja, vsajvdolo Vito Hazler č enih č ﬁ a- , 13 Glasnik SED 49|3,2 2008 14 Glasnik SED 49|3,2 2008 Hrvaškega. Poocenah ži podobograjenegaprostoravPrekmurjuindelusosednjega ga življenjskegaokolja.Pisectegasestavkaženekajletbele- ko pou Da jestavbarstvovendarletrebaobravnavaticelostno,selah- 6 IzrazpovzetpobesedilihJanezaBogataja.Naprimer:JanezBogataj, 26 kle 7 Navedbevobehtabelahsoizdelanenapodlagive 27 in Gori proizvedenih gradiv, ki sovpodoboRavenskega,Dolinskega mi materiali. Ves drugstavbnifondjezgrajenizindustrijsko nad 12odstotkovstavb,zgrajenihstradicionalnimigradbeni- ki padanesnave avtorji kriti ostajajo napoljuromanti v socialnookoljeve to, karjenekdajsodilovnizkokulturnoplast,predvidoma ka plast)inkot»identitetnoarhitekturo«prepoznavajozgolj ravni zastarelihplastnihteorijdružbe(visoka,srednjainniz- valni« dosežkisozatosporni,sajmeddrugimostajajotudina s celodnevnimbojemzagradivo,obrtnike,na ki sijestemzagotovilasocialnimir, graditeljepazaposlila moval zgradnjo»jugohiše«.Gradnjojepodpiralapolitika, Razglabljanja 24 Ravnanja mo govo celostnoincelovitorazumevanje. cionalne razsežnostistavbarstva,karjevendarlepogojzanje- raziskovalne pristope,nekaterizanemarjajosocialneinfunk- je bilto demdesetih letih20.stoletjasozelo»državnoidentitetni«,saj gradbeni dosežkinaprimervpetdesetih,šestdesetihinse- i. »tipi Slovenske gorice/naprimerJ.Lokar, M.Mau stvo poposameznihgeografskih(Belakrajina,Karavanke, Najve 5 Tako usmerjeniraziskovalci nepoznajozavorvprenašanju»zna 25 Nekateri avtorjiseve Hazler, B.Juvanec),idr. zolci, hišeinvinskekleti/ A. Melik,M.Muši Sedej, G.Makarovi z vidikaljudskeustvarjalnostizavseslovenskoozemlje(I. ali upravnihenotah(Tolmin, ŠmarjepriJelšah/I. Sedej), nega stavbarstvain»primerne«stavbeodbirajood»mote tujkov«. temeljijo nastatisti severnem HrvaškemZagorju.Razmerja nisoabsolutnonatan izhajajo izocenceloviteincelostne podobe stavbarstvavPrekmurjuin tavljanja razmerijmedposameznimi stavbnimigradiviinoblikamiter stavbne dediš obmo sre č stavbnega ložba Rokus,1999). liza inmodeletnološkegakonservatorstvanaSlovenskem č vzemali zagradnjovt.i.narodnemslogu. iskali ledoma društev odkonca19.pavsetjadosrede20.stoletja,kisopravtakovneto č evalna lina,nafr a razsežnostsporo eplazenjem predob č č anj zdediš č č krat sotakousmerjeneraziskaveobravnavalestavbar- č č ne« in»identitetnearhitekture«.Številninovodobni i vsak,kiimavsajnekajsmislazaopazovanjesvoje- kega vneslepovsemnovaoblikovalskarazmerja. jih. 24 č as, kijenekdanjosocialisti Stakšnimravnanjem,kionemogo č č lena« zgospodarskegaposlopja,kotjenaprimerope no ocenjujejonovodobnestavbarskedosežke, č č č ine insorezultatopazovanja,beleženja spremembinugo- no spominjajonaprogramedomovinskihindoma č e stavbarskeizvirnike,seupiralivsemutujemuinza- ino č ado stanovanjskehiše;prepri č č č (Ljubljana:Prešernovadružba,1992). ilnosti tako»prezentiraneidentitetnearhitekture«. ni analizivsegatrenutnegastavbarstva naomenjenih ini obmo č č ) alizvidikaleenevrstestavb(npr. ko- č inskega prebivalstva. Takšne raziskave inoma gibljejovokoljut.i.tradicional- 27 č vPrekmurjudanesstojilešenekaj č inskimi uradniki. no-nostalgi č ij žedale č č nega vrti no Jugoslavijozazna- č č ani so,dasestemšepove- presegajoštevilot. 25 Njihovi»razisko- č letnega evidentiranja č č č č č a disinhrone karstva, , T.Cevc, V. rtovalce ins (Ljubljana:Za- ec, T.Cevc) č č na prezra- na, sajne č č ilnega 26 ijskih saj č Sto ih (arhitekturne) dediš sicer: »evidencanaselbinskedediš arhitekturnih regijjebilarazdeljenanatritemeljnedele,in Raziskovalna nalogaGradnjavvaškemprostoruceljskih ohlapnega pisnegapriporo In ni arhitekturnikrajini«. Gradnja vvaškemprostoruceljskiharhitekturnihregij 33 Priporo 32 Prav tam. Pravtam,Uvod(tadelbrezpaginacije). 31 AndrejPajer, MilenaHazler-Papi 30 9 PeterFisterssodelavci, 29 Ob sredstev somoraliraziskavoomejitinaozemljenekdanje za varstvonaravneinkulturnedediš vanje drugihobmo turne krajineinregije Slovenije stva naceljskemobmo raziskavo (medletoma1991in1993)poselitvestavbar- pod mentorstvomPetraFistraizdelalavzporednopilotsko 1993 objavljena tekturnih makroregijSlovenije,katerihdosežekstabilaleta vzporedno vklju la neformalnaskupinadveharhitektovinetnologa,kisose za potrebesodobnegradnjepredsedemnajstimiletiloti- Med prvimisejeraziskavinaplikacijestavbnedediš dediščine stavbne Primer (dobre)raziskovalne prakseinaplikacije stva. vatorjem omogo ocen inprimerjav, sovendarlezadostnapodlaga,dakonser- so zeloprepoznavni arhitekture. A kakorkolijihžeocenjuje taalionastroka,vsi niji, skorajdapopolnikloninemškeinavstrijskenovodobne in ilovnatehiše,novinadomestkipaso,podobnokotvSlove- lu HrvaškegaZagorja,kjerzenakovnemopropadajolesene Videz poselitvenegaprostorajepodobentudivsevernemde- 8 Tabele ponujajomožnostizapripravoprepotrebnestrategijevarstva,ki 28 pripravili izhodiš vinjsko-kozjanske makroregije«, Fistrovega projektain»štiriarhitekturnekrajine,kisodelsa- avtorji na č ﬁ njegova vsebinazeloohlapna,brezprepotrebnega naboja,kibibodo kmetijstvo, gozdarstvoinprehrano,1993). okolje inprostorRSZavodzaprostorskoplaniranje,1993). Isti, strstvo zaokoljeinprostorRSZavodprostorskoplaniranje,1993); storu celjskiharhitekturnih regij praškov in povsem komercialneproizvode(naprimerodsluženaembalažapralnih stavbarstva alivsajdokumentiranja.Sorodnozanimanjezanovodobnein se bovprihodnjelestežkaizognilaproblematikicelovitegaobravnavanja množi sledili tudikonservatorjiininformativnobeležiliuvedenenovostivsaj kršnih ovir(mordasolevrednostnezavore),dabitakimradovednostim č nancerje prepri eprav sotakšneinpodobnetabeledosežekposplošenih ine Celje(današnjoupravnoenoto)inopustitirazisko- 28

Arhitekturne krajineinregije Slovenije č ne inreprezentativnegradnje. č č ilo soavtorjivbistvuizprosiliodvodstva zavoda,vendarjebila eloma sledilitemeljnimusmeritvamomenjenega č istil) poznajoževnekaterihevropskihmuzejih.Zatoninika- č č č alo, dajeraziskavosmiselnonadaljevati inpodpreti. č Glosar arhitekturne tipologije ili vraziskovalniprojektFormiranjearhi- ajo streznitevgledeozkostipredmetavar- a »zasodobnegradbeneposegevdolo č č č ij zaradizeloneugodnihustnihocenin ine« in»izborarhitekturnihvzorov« leni novodobnihidentitet. Glosar arhitekturne tipologije č 32 ju. V raziskovalninalogiznaslovom Zaradiobsegadelainpomanjkanja č ila (Celje:Ob č in Vito Hazler, 33 nekdanjegavodstvaZavoda . 29 31 Trojica strokovnjakovje podrobnejeanaliziraliin č č ine«, »evidencastavne ine Celje. č (Ljubljana:Ministrstvoza ina CeljeinMinistrstvoza Gradnja vvaškempro- (Ljubljana:Mini- in Vito Hazler Arhitek- 30 č ine č so e- č e Razglabljanja bližno turnih krajin novih stanovanjskihhišvvaškemprostoruceljskiharhitek- je namre stanovanjske hišezat.i.celjskoarhitekturnoregijo. Arhitekt (adóbe), gradnjazilovnatimiometinalesenihpodlagah ilovnatih sten,gradnjaznasoncusušenimiglinenimizidaki vsem pravljanje razstav, predavanjainjavninastopi,ampakpred- Slovenskem imamo č objavljanje monografskihintopografskihštudij, bovala nekajklju Raziskava samaposebinebibilani podobno ponovnonekajpovsemvsakdanjega. žnosti takerabe.Mordanive krize inteženjpot.i.bioklimatskigradnjiseodpirajomo- Danes jepodobnona »kikirikali prezgodaj«. za prihodnostinzdise,dasoavtorprojektovsodelavca nimajo ni jektantske principe,kissodobnoarhitekturnoustvarjalnostjo ocene, dagrepritemdeluzapovsem»historicisti vzbudili posebnegazanimanja.Spodbudilisoprejposmehin meljnih zna na stva naobravnavanemobmo Arhitekt Pajerjeetnologovouniverzalnotipologijostavbar- 7 Trenutno delujetanaSlovenskemdvezasebnipodjetji(Dobrova,Perto- 37 PrevzetopoCiriluRibi 36 35 Vito Hazler, 34 Andrej Pajer, Kon dediščine Obnova stavbne pojasnil vsvojidoktorskidisertaciji. delno zidanihinlesenihstavbah,kijihjepoznejepodrobneje o pritli podlagi ugotovitevetnologa. Ta jerazviluporabnotipologijo tehni lom, kisogasestavljaleozna opremljena zobsežnimpisnim,slikovnimingra kamen, ilovica,glina,slamaintrsti tudi raba»tradicionalnih«gradbenihmaterialov, kotsoles, nja, ve povsem samoumevnega.Razlikajeleta,dasotiprojekti ti, kijihjepredstavilvsvojisamostojninalogi,natržiš lana skupine,vodile,dajenatehosnovah č č hiše izleta1795inlastnikujam deluje strojno.Leta2006jeizvedelilovnate ometevnotranjihprostorih č dnje potezeljudiizobdobjasocializma. etnologijo inkulturnoantropologijoFFUL,1997). vatorstva naSlovenskem prehrano, 1994). arhitekturnih krajin inoma kopijetujihvzorov, nepadosežekdoma rte, kijihjeizdelalobupoštevanjuvsehugotovljenihte- a), kiizdelujetailovnateomete.Obrtnik izPrekmurjailovnateometeiz- č č č ni namenpromocijeinpopularizacijedediš rpanega izraziskavgradbenetradicije.Znjimisekrepi ni posnetkiizbranihstavb. ﬁ č zi č etrtino vrednostnorazli nih, vrhkletnihinnadstropnihstavbahozidanih, č č č vnadaljnjisamostojninalogiznaslovomPredlog na zaš skupnega. Toda tosobilitakratvendarledosežki č ilnosti inzakonitostigradnje. Toda njegovina 34 Zgodovinski razvoj,analizainmodeletnološkegakonser- Predlog novihstanovanjskih hišvvaškemprostoru celjskih uspelizdelativrstopredlogovzagradnjona č č ita spomeniškozavarovanihobjektov. Na nih premis,kisoarhitekta Andreja Pajerja, (Ljubljana:Ministrstvozakmetijstvo,gozdarstvoin č ez 33.000enotdediš č i č 36 č (Celje:DoktorskadisertacijanaOddelkuza u, kijeocenjevalnekaterenapredne,aprezgo- rtovanje stanovanjskihstavbnekaj

č č il tridesetletnogarancijo. č dale č ju preneselvsvojegradbene č be natopografskihkartahin nih kulturnihspomenikov. č č

35 posebnega, č č as, kobotudinabijanje

je. V č ine inodtegapri- č asu energetske č č č č rtoval nove lankov, pri- ine nizgolj e nebivse- ﬁ

č č č ne« pro- ega zna- nim de- č u niso 37 č in r- 42 Božidar Jezernik: Kdornineposrednovpletenvspomeniškovarstvenodejavnost,lahkože 41 in povsemupoštevatiza je bistvenomanjtakih,kisotodejanskopripravljenistoriti zmorejo breztežavobnovosami na kmetijsko pospeševalnihslužb,naklonjenostmati soidne projektante,kiubogljivo 0 VzorenprimerjepodjetnikJanezŠkrabec,kivodenjeobnovedoma- 40 9 DenarzaobnovolahkolastnikipridobivajoizskladovMinistrstva 39 uveljavilo na V zadnjihdvajsetihletihsejenamre 38 Razvrš spomenik šealilekreativnizmazekambicioznega Po takem»prenovitvenem«poseguseporajavprašanje,alije pot, ki»zagotavlja«odgovornadrugidelzastavljenetrditve. V Slovenijijekarnekajimetnikovkulturnedediš pri prijavahnanje. spremljajo najrazli nih agencij(regionalnihinobmo in tudipodporozaposlenihstrokovnjakovzrazli mora bitidaneslastnik(investitor)dobropou substanco dediš je primerov, koimetniki stavbnedediš turne dediš državnih uslužbencev, kidelujejonazavodihzavarstvokul- ra karsedávelikostrokovnopodporoinosebnonaklonjenost želje, dasenatakšnerazpisesplohprijavi.Uživatipamo- postopkih, moraimetidovoljlastnihsredstevinpredvsem prednosti vpridobivanju so setegarangiranjaženavadili,sajvedo,dapomenitudi sicer medspomenikedržavnegainlokalnegapomena.Ljudje mre da jenekobjektkulturnispomenik,birokratskapraksana- meljno na V varstvenihprizadevanjihjenamre no imamo,alijepanimamo«! nikakor nemoreupravi niškovarstvene doktrineinetike,sajt.i.»razvojnaprenova« č zeju odvzelistatuskulturnegaspomenika. so modrisvétnikiMestneob pridobila izjemnoatraktivnovsebinoinohranilakulturnispomenik.Žal konjušnici najseponovnouredikonjušnicazlipicanciinLjubljanabo (zanj imaJanezBogatajizvrstenpredlogobnove:vnekdanjiavstrijski poslovneža Jožeta Anderli posege nedediš iz vmešaval. antropologijo FFUL). elektronski oblikinaspletnihstraneh Oddelkazaetnologijoinkulturno varstva SlovenijevŽalcu povsem zaupalnosilcemprenovedoma sko kulturnoozaveš č prora kulturo, Ministrstvazakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano,ob za marsikogamnogoboljrazumljiva. tretje kategorije,kismojonaSlovenskempoznalidoleta1981injebila danjo spomeniškovarstvenoklasi elu »pomembnejšiodpomembnih«. ije vHrova č č veleva,dagajetrebauvrstitišenavrednostirang,in asnikov izve,daobnovedediš č unov intudisprijavonarazli č anje naspomenikedržavnegainlokalnegapomenaodsevanek- č elo, kigajezapisalBožidarJezernik:»Alidediš č ine, varstvonarave,pristojnihobmo č č i vcelotiprepustilodgovornemukonservatorjuinvsestran- elo šenadaljnjegarazporejanjaspomenikovpo č č ini inšezlastinaspomenikih.Svežprimerjeravnanje ine. Taki posegisogrobodklonodspome- O kulturnidediš č č enemu projektantu(BožidarRot).JanezŠkrabecje nejše javnerazpiseinpomagajoljudem č (elaborat vtipkopisu,pripravljenza objavo v iti varstvenihpri č č fi č a, kina nan rtano doktrinovarstva. ine Ljubljanavmesecuoktobru2008Koli- 42 fi č č In prav »razvojna prenova« je Inprav»razvojnaprenova«je kacijo naspomenikeprve,drugein č ine pogostosprožajonesprejemljive č ne pomo ini. Eko-muzejhmeljarstvainpivo- č 41 ne mednarodnerazpise. rtuje podrtjeKolizejavLjubljani fi na nancirati. Toda med njimi č č nih), kipravilomaredno ije insevnjihovodeloninikoli č č vspomeniškemvarstvu č trebaupoštevatienote- rtujejo drzneposegev č 38 č ine najemajonarci- č i zaobnovo. Ninamre akovanj. č en oupravnih č č nih razvoj- č nih enotah 40 Vito Hazler ne ob Vse ve Vse č č dovolj, 39 ine, ki č Zato inskih č ine č i- č

15 Glasnik SED 49|3,2 2008 16 Glasnik SED 49|3,2 2008 dale vovrstnih obnovitvenihdosežkov, kipokakovostivelikokrat dediš Toda kljubomenjenimvseboljspornimposegomnastavbni žek takšnihravnanj. bolj žlahtnihsestavin. Tudi Ljubljanskigradjepou seganje vsubstancospomenikovinuni papirju šezdružljivo,vpraksipapomeninesprejemljivopo- »dopustnih nasprotijmedstariminnovim«,karjemordana Studenicah priPoljanah.Posegisledijokreativnimna stanu dominikank(dvigalo,stopnice,hodnikvnadstropju) 4 Konservatorji morajobitivsvojihinstrokovniheti 44 Literatura v Radovni,arheološkeganajdiš ca, ljubljanskestolnice,graduSnežnik,Pocarjevedoma dodatkov naGraduOto stoletnem samostanskemambientu)inpodobnihkovinskih znotraj obzidjaKartuzijePleterje(jepopolnitujekvtem č prenova« jedanesnajve Razglabljanja korkoli vpletenivvarstvostavbnedediš licenc nelekonservatorjem,temve 3 Sevedaseobtemtakojzastavljavprašanje,kakoinkdoboizmeriluspo- 43 Operativni program BIBI BOGATAJ, Janez: nov zakonokulturnidediš sekretarji, damorabitivmandatuvsakegaministrasprejet opravljenimi deliinsemanjobremenjevatizambicioznimi dno utrjevatikonservatorskodoktrino,skrbetizanadzornad bi moralotedosežkeboljpopulariziratiininterpretirati,re- so vzor prizadevanj naSlovenskem. sko planiranje,1993. FISTER, Peter: kulturni center, 2001. FERLEŽ, Jerneja: CEVC, Tone: prostorsko planiranje,2003. selitve BURKELJCA, Maja(ur.): 1992. lo Takim ravnanjembipristojnoMinistrstvozakulturomora- projektanta inošabnegainvestitorja. e pojasnitipostavitvekovinsko-stekleneprodajnetrgovine č priznavala zauspešnedosežkeobnove dediš možnosti, dabozgodovinakonservatorstva njegovakreativnaravnanja dediš co dodelavspomeniškemvarstvu in pravicodo KONSERVATIVNI. To jeobligatornona mogo dejansko »nedotakljivi«,dotistih,kjersodolo dnotila indolo in prenavljanjastavbnedediš nja. Vzporedno stemukrepombibilotrebasprejetišestrategijovarstva sobljenost kandidatovzaprejemlicencinkakšnabodomerilaocenjeva- im prejnareditikonecinuveljavitipraksopodeljevanja Č č . Ljubljana:Ministrstvozaokolje,prostorinenergijo inUradRSza č presegajoevropskopovpre , Andrej: ini imaspomeniškovarstvovSlovenijivrstodrugihpr- č č č ini. Kdortegana e. ni primerikakovostnihobnov. Vodstvo dejavnosti Slovenski kozolec Glosar arhitekturne tipologije Program upravljanjaobmo Mariborska dvoriš č Sto sre ila boljpreglednolestvicospomenikov, odtistih,kiso . Ljubljana:Ministrstvozaokoljeinprostor, 2007. č Strokovne podlagenapodro anj zdediš č ela nesprejemainupošteva,nimanikakršnih č ec (dvigalo)invnekdanjemsamo- . Žirovnica: Agens, 1993. č č ja razjedaspomeniškovarstvenih č ini. ine naSlovenskem,kibidejanskoovre- 44 č Druga a č . č ino Etnološkioris č a Ajdna inštevilnihdrugih je. ObnovaKobilarneLipi- . Ljubljana:Prešernovadružba, č č č . Ljubljana:Zavodzaprostor- ij Natura2000 vsemtistim,kisoka- elo, kišelezagotavljapravi- č č e sinamre ine. č č č evanje njihovihnaj- ene preureditvevendarle ine. . Maribor:Mladinski ﬁ 43 zi č ju usmerjanjapo- T. i»razvojna č nih posegovna č č nih ravnanjih . 2007–2013 nimogo- č en dose- č elom č ije .

š KOŽELJ, Zvezdana: razstave breznavedbekrajainletniceizida). Železno?: KulturabteilungderBurgenländischen Landesregirung(katalog JEZERNIK, Božidar: in Agencija RepublikeSlovenijezaokolje,2001. in krajinskepestrosti vSloveniji HLAD, BrankainPeterSkoberne(ur.): 2008, 61–71. HAZLER, Vito: 2004. HAZLER,Vito: 1999. del etnološkegakonservatrostva naSlovenskem HAZLER, Vito: prostorsko planiranje,1993. FISTER, Peter: MATUSZKOVÁ, Jitkain V gijo FilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,2007. Ljubljana: MagistrskodelonaOddelkuzaetnologijoinkulturnoantropolo- KOMZAK, Wolfgang: Ljubljani, 2007. JUVANEC, Borut: kopis). lozofske fakulteteUniverzevLjubljani,2006(idejnazasnovaprojekta,tip- ekomuzeji MIKUŽ, Stane: Brno: Národípamátkovýústav, územnódbornépracovišt Zakon okulturnidediš gozdarstvo inprehrano,2008. v programskem obdobju 2007–2013 Smernice inpriporo Odlok ostrategijiprostorskega razvojaSlovenije Viri PIRKOVI muzej, GradKromberk,1999. PESKAR, Robert: zorja, 1970. MUŠI Ljubljana: ZavodSRSlovenijezaspomeniškovarstvo,1978. ŠESTAN, Ivan: and festivals,fomaMaytoMischiefnight ROUND, Steve: varstvo kulturnedediš Zavod zavarstvokulturnedediš VIDIC, Janaidr.: zej uZagrebu,1998. za okoljeinprostor, 2006. č in obnovastavbnedediš Č , Marjan: Arhitektura slovenskegakozolca.Ljubljana:ZaložbaOb- . Ljubljana:OddelekzaetnologijoinkulturnoantropologijoFi- Č , Jelka: Arhitekturne krajineinregije Slovenije Vino itradicija Okrepiti alirazgraditidediš Kozolci naSlovenskem Umetnostnozgodovinska topogra The Englishyear Podreti aliobnoviti?Zgodovinskirazvoj,analizainmo- Sistem varstvanaravevSloveniji Gotska arhitektura naGoriškem Kozolec Celostno ohranjanjenaselbinskedediš č ila zaizvajanjepristopaLeadervRepublikiSloveniji Etnologija invarstvonaravnekulturnedediš č č Varovanje dediš ine Slovenije;št.18). ini Bauern imBurgenland . Ur. l.RS,št.16/2008. . Ljubljana:FakultetazaarhitekturoUniverzev č ě ine ra Ková . Katalograzstave.Zagreb:Etnografskimu- . Ljubljana:Ministrstvozaokoljeinprostor . DonjaStubica:MuzejiHrvaškegaZagorja, č : A month–byguidetonation´scustoms ine Slovenije,2005(Vestnik /Zavodza . Ljubljana:Ministrstvozakmetijstvo, řů č Pregled stanjabiotskeraznovrstnosti : ine –muzeji,muzejinaprostem in . Ljubljana:ZaložbaKme . London:Penguinbooks,2006. Vinohradnické stavbynaMoravé č ino? Dediš . Ljubljana:ZaložbaRokus, . Gestern,Heute,Morgen . Ur. l.RS,št.76/2004. fi ja grosupeljske krajine . Ljubljana:Ministrstvo . NovaGorica:Goriški . Ljubljana:Zavodza č ina rokodelskih ve- ě vBrn č ine Vito Hazler . Ljubljana: ě , 2004. č ki glas, č ine . . . . Razglabljanja process ofnormativedecisionmakingonheritagestatus(monument,heritage), heritage thathasbeentakingplaceforatleastthreedecades,inothercountriesaswellSlovenia.Byincludingthepub that heritagebecomesanintegralpartofdailylife. The disciplinethusfollowsthegrowingpublicawarenessof,andinterest A fundamentalaimofinstitutionalizedprotection(architectural)heritageisphysicalanddecision-makingthate vised interventionsornaturaldisasters. heritage-related measuresitprovidessuitableconditionsforreconstruction,oratleastvirtualinterpretation,incaseo tion ofheritage. Another important,andalsoratherextensive,areaisdocumentary(archival)protection.Continuouslyregiste An essentialbasisforqualityrestorationisprovidedbyadequateresearchandactivitiesthatensurenormativeformalpro tion ofarchitecturalheritagehasanimportantroleinthisprocess. heritage andculturaltradition.Constantlyfacedwiththepitfallsofprotection,restoration,interpretationheritage, local levels.Increasinglymorepeople,beitindividualsorformalandinformalassociationssocieties,havebecomeintere als, everydaylife,andfestivities,havethusacquiredyetanotheridentityvalue;thisvaluecanbeseenonthenational,reg singly beenrecognizedbythepublicaspartofourownidentity. Objectsthatatonetimehadbeenprimarilyanintegralpart normative actsthathavebeenregularlyadaptedinaccordancewithinternationalconventionsanddeclarations.Heritagehasinc Conservation activitieshavebeentakingplaceinSloveniaformorethan150years.Foroversixtyyearstheydirecte grant licensetoallinvolvedinheritagerestoration,andprovideregularsupervisionofthequalityrestorationwork. (notably theMinistryofCultureRepublicSlovenia)drawupaholisticstrategyheritageprotectionand conservati tating; inmanycasestheoutcomemayevenresultcompletedevaluationofheritage.Itisthereforeimminentthat the author history. Itisduetosuch radicalinterventionsthatfollowtheprincipleof»developmentrenovation«resultsmaybe not comprehendthateach,howeverelaborateandCONSERVATIVE, restorationinterventiononheritageopensupanewleafinits and withitmorespaceformanipulation,toexhibittheiraestheticalsensecreativezeal.Backedbyinvestors,theygenera scipline hasmanagedtogreatlyincreasegeneralinterestinheritage;atthesametime,architectshavebeengivenadditional Conservation ofCultural(Architectural) andPractice Heritage:AGapbetweenTheory Conservation fi nancing, popularization,andinterpretationthedi- conserva- Vito Hazler f unsuper- ional, and lic inthe leeway, of ritu- devas- sted in nsures lly do d by ities ring rea- tec- in, on, 17 Glasnik SED 49|3,2 2008 18 Glasnik SED 49|3,4 2008 Namen storsko inrazvojnona nega vklju sintez napodlagicelovitegavrednotenjaternjihovegatvor- Ugotavljam, daodsotnostkompleksnihetnološkihraziskavin strategije vprihodnosti. delitvi njihovihdodatnihstrokovnihzadolžitevinvsebinske tujo varstvenozakonodajo.Razložimtudipotrebopoopre- riš V nalogipodrobnejepredstavljamnedovoljustrezno izko- storskega planiranja. vseh vidikovkulturnegaživljenja,kulturnihpojavovterpro- li servatorjev, kijevprepoznavanju,vrednotenjuinskoziraz- ve nadgradnjo prina in šeposebnopricelostnemohranjanjukulturnedediš analizo inumestitevvlogeetnologijevvarstvenidejavnosti Navedene novostioziromaspremembezahtevajokriti kulturnih pojavovvvsejnjihovi širini–vklju naj varujemoposameznokulturnoprvino( in zustreznimiodgovori zadevanj. To dejstvobimoraliprepoznati kotsvojopriložnost regionalnih inlokalnihidentitet,kisopredmetvarstvenihpri- metodološke etnološkeinvarstveneusmeritvedoma toon aoe asvn aooaa zakonodajastrokovne naloge,varstvena vator, ohranjanje, modelidelovanja, kulturnadediščina, celostno opravila odtemeljnih doaplikativnih,podrobneje razdelan Razglabljanja Zvezda DelakKoželj, kulturnedediščine Slo svetnica, konservatorska Zavod etnološkega zavarstvo magistrica konservatorstva, * tudi sprakti kulturo inna V Uvod besede: Ključne cikličniinvzajemni kot stalni, Izvleček: novi pomenikulturnedediš stvene dejavnostispoudarkomnacelostnemohranjanjuin ustavno vlogolastnine,razvojetnologije,novenalogevar- še posebnousmerilespremenjenedružbenerazmereznovo š izrednega profesorja dr. točkah VitaHazlerja.Vsklepujevšestih pologijo Filozofske fakultete Univerze vLjubljanipodmentorstvom zagovarjala leta2007 naOddelkuzaetnologijoinkulturnoantro- naravne inkulturnedediščine,kijojeavtoricaEtnologija invarstvo ski model delovanja etnologa konservatorja etnologa delovanja model ski č č ena vvarstvenodejavnost.Komenjenemustališ č ne postopketernalogevohranjanjuraznolikostiizbranih tezi č [email protected] an intereszakulturnoidentitetosstraniljudi. eno vlogoetnologovkonservatorjevgledenasodobne semizpostavila,daetnologijakotveda,kipreu

naloge jebilpredstavitibistvodelaetnologovkon- č PROGRAMSKI MODELDELOVANJA ETNOLOGA KONSERVATORJA Prispevek naloge sklepnidelmagistrske predstavlja evanja navseravnivarstvenihpostopkovvpro- č nega vidikašenidovoljjasnoinustreznoume- č in življenja,takosteoreti č rtovanju trajnostnegarazvojazobravnavo etnologija, konservatorstvo, č rtovanje posledi kje č proces, ine. , zakaj kiobsegaključnastrokovna (argumentirano) in č . no vodivogroženost

č nega, posrednopa kaj č

) izkoristitipo- no znaravnimi etnolog konser- č program- u some č č kako o ter č ine, č uje no

nepremi ge jenakoncudodanizborvarstvenihizrazovzapodro pojavov. Zaradilažjega inenozna stnega ohranjanjakulturneinnaravnedediš mizacijo strokovnihpostopkovzaizvedbouspešnegatrajno- nega invzajemnegadelovnegaprocesa.Modelpomeniopti- delovanja etnologakonservatorja to V Sklepusemse okvir. Prvi dvepoglavjistaumeš prihodnjimi rešitvami,takostrokovnokotorganizacijsko. naloge pisanevpogojniku: obstoje meljna inaplikativnastrokovnaopravila.Zaradioptimizacije Sledijo aktualnepredstavitvesproblematikoinzmogo obdobje podrugisvetovnivojni,leprvižeodnastankavede. interdisciplinarne naloge. ja vvarstvenidejavnosti,Etnologkonservatorinkompleksne nega konceptavsvetuinprinas, Vloga etnologa konservator- pe: Etnološkavedapodrugisvetovnivojni,Razvojvarstve- Vsebinsko jejedronalogepoUvodurazdeljenonaštirisklo- okolja. vrednotami kotkulturnimiprvinami–innesamograjenega represent a constant, cyclical,represent andmutual aconstant, tage legislation professional tasks,heri- cultural heritage,integral conservation, Words Key thesis titled Abstract Temu ustreznojeokleš 1 stalni, cikli Programski modeldelovanjaetnologakonservatorja Programski modeldelovanja etnologa konservatorja delovanja etnologakonservatorja. key technical, bothbasicaswellapplicative, tasks. six pointsonthe advisor wasProfessor Vito Hazler. TheConclusionelaborates in thethesis ofLjubljanaFacultyArts; thropology attheUniversity ofEthnologyandCulturalAn- in2007fended attheDepartment (Ethnology andProtection ofNaturalandCulturalHeritage)de- omejenega obsega č iz magistrskenaloge. so navedenituditehtnejšiprispevki,kiobravnavajoposameznapoglavja ila naoblikovanjeininterpretacijo č ih inpritegnitve(delno)novihvsebinpovezavso č : ne kulturnedediš The article is based on the final part of the author’s M.A. oftheauthor’s M.A. part isbasedonthefinal The article č Etnologija in varstvo naravne in kulturne dediščine kulturne in naravne varstvo in Etnologija ni : ethnology, conservation, ethnologist conservator,ethnology, ethnologist conservation, proces work model for ethnologists conservators ethnologists for model work

po povzetkupredhodnihpoglavijosredo- 1 vsebujeleomenjeni č obsega pretežnožeizvajanaklju en tudiseznamvirovinliterature,medkaterimi

Vsak sklopjerazvojnoprikazanza č venije. 1001 Ljubljana,P.O.B. 103, E-naslov: č eni tudivstrokovnimednarodni ine.

Pri kotnepretrganega, cikli č nega razumevanjanalo- č Izvirni znanstveni članek|1.01Izvirni znanstveni ujo programskega modela process process č Zvezda DelakKoželj* programski model i prispevekzaradi č ine terkulturnih that includes č . They na te- č

imi kot č č je -

Razglabljanja podlagi prostorske, stanka, obstojainspreminjanjavsehkulturnihpojavovna vseh kulturnihprvin–odnepremi Na podlagikompleksneraziskavebibilapridobljenaevidenca kulturnih pojavih. do tradicijeinnovosti,temve meri izrabljatimožnostiinterpretacije,nesamopriodnosu skovalno deloboljspuš glede nadosedanjotopografskopraksobisemoralorazi- Poudarjam mnogostranskovzro nem obmo do aktualnihinvsehdrugihkulturnihpojavovnaobravnava- ter razvojvzdrževalnihukrepov. Ciljrazvrš naš zna današnjih opazovalcevdonjih,imajopravilomasubjektivni č ne, nesnovne)incelotnekulturnestruktureizbranegaobmo- Novivarstvenizakonvzpostavlja enotniregisterzanepremi 4 Širšepredstavljenovpoglavju 3 nih dejanskihkulturnihzna interesa zastavbospripadajo Kulturne vrednosti,kisopovezanezdediš polnjuje, obravnavamovsekulturneprvine. preu dela napodlagigeneti verzalnega sistemavrednotenja, 2 Ve prebivalce inrazli tve vrednosti(takopozitivnihkotnegativnih)zatamkajšnje Teža raziskavejeusmerjenavanalizo pomenovinopredeli- II. Enotnovrednotenje vsehkulturnihpojavov: »rajonizacijskega« tipa I. Kompleksne raziskovalne naloge 1. 2. 3. 6. 5. 4. ja (pravilomaob no inživodediš dejavnosti stoletje), 24. (Ljubljana: ZnanstveniinštitutFilozofskefakultete,1992;ETSEO:20. delja, Uvodnapojasnilakbibliogra bojno primerljivostposami sestavin na č v preteklostiposredovalenepri naravnega okolja(tipa»rajonizacije«),kisoetnologom Izvedba Na podlagiizsledkovopravljenihraziskavizvedba razli števane rezultate,kotnaprimerprinjihovinadgradnjiza Aplikacija rezultatov tnega vrednotenja vsehkulturnihpojavov. Popularizacija inizobraževanje nevladne organizacije, …). Neprekinjeno sodelovanjeljudi Sodelovanje pri nosti indediš stopkih (lastniki,upravljavci,na č č aj (topomeni,dasoodvisneodinterpretacij,kiodsevajo č as). Ocenebodonaprimerdolo itev razmerja,vlogeposameznekulturneprvine(snov- osplošnishemirajonizacije,kinajbiomogo č ne potrebedrugihdejavnosti. č . ju –podlagazanjihovonadaljnjevrednotenje. č kompleksnih raziskovalnihnalog ina življenja,obenempazahtevalastrnitevpodatkov, medse- č ino, kigavodiMinistrstvozakulturo. č č ini takozastrokovnokotlai č ine). ne stroke.Napodlagižeomenjenegauni-

celostnem ohranjanjudediš č asovne indružbenedolo č 2

no-strukturalne metodeomogo šeposebnozaradiprimerljivostiin č č v vsenadaljnjestrokovnepostopke. ati vpodrobnostiinkarnajve nih delinkon Vloga etnologakonservatorjavvarstveni č ilnosti (snovnihinvsebinskih) č č privsehdružbenoodmevnih o okolico,interpretacijonje- ﬁ 3 ji. V: JanezBogataj(ur.), č kisegalahkosmiselnodo- č no-posledi č nih, premi č akovane inpremaloupo- privsehstrokovnihpo-

rtovalci, upravneslužbe, č o samivarstvenidejav- no sintezo,glejMihaelaHu- č ile stopnjosplošnega č č 4 č ila pregledtemeljnih anja vkategorije

č ino inodnosom č č no razlagona- nih, nesnovnih kulturnegain no javnost. č ine. č enosti. Ne č no, premi Poro eno- č ajo č č ilo č ji -

in kriti Cilj vrednotenjanaobravnavanemobmo stvenih režimov naj ustreznejšo prezentacijskostrukturozopredelitvijo var- sledi nih pomenovzargumentacijo vrednosti( dnosti posamezneprvinegledenavsedruge,karomogo mi vregijioziromadržavisledivzpostavitevhierarhijevre- Ob primerjavizdrugimiovrednotenimikulturnimiprvina- okolja, posameznikovinstrok. ukvarjali zvrednotenjemnepremi merjavo merilavtorjev, kisoseprinasboljpoglobljeno V tabeli(str. 20) sopredstavljenipoglavitnipoudarkispri- nesnovnih vsebinzanajugodnejšoizrabokulturneprvine. Namestodosedanjega konservatorskegaprogramagauvajanovivarstve- 8 višjehierarhi - nomskih jih jimnaprvipogledprisojali. Tako najnaprimerpri identitetnih, funkcionalnih,izobraževalnih gi najprispevajosvojdeležprivsehvrednostih,nesamo Vse kulturnepojavevrednotimointerdisciplinarno,etnolo- Predstavitinedvoumneargumente napodlagivrednotenja, 7 - verjanje strokovnihodlo odprtost injavnostdelovanjastrokovneslužbe,zlastipapre- pomena. Žepriomenjenihstrokovnihpostopkihsozaželeni diš postopkov, kotsovpisvRegisternepremi Navedeni rezultatipogojujejoizvedbonadaljnjihvarstvenih kulturnih pojavovnaobravnavanemobmo odnosa dodediš (kulturne, družbenoekonomske,ipd.)jelepomo Medbistvenimipogojizauspešnostrokovnodelojenedvoumnarazmeji- 6 Kotnpr. varovanje 5 - III. Aplikacijarezultatov vvsestrokovne postopke: znavanju razli

č ni zakon. na texts cultural heritage ga ohranjanjainprostorskegaplaniranja.«CouncilofEurope, k prostorskemuupravljanju.Bistvenajekoordinacijapolitikdediš kombinirane aktivnostivkontekstumednarodnegaekološkegapristopa stvom. Pravtakobimoralivsiodlo tev pristojnostimedvsemiinstitucijami,kisokakorkolipovezanezvar- kujeta varstva«, kitemeljinanaslednjem:»Kulturnainnaravnadediš Razglasitev Konservatorski na žavni, lokalnipomen). za kulturnispomenikgledenaprostorskoodmevnost(dr- kje diš Vpis enotedediš č zakonitosti kontinuiteterazvojavrazmerju mo kulturnovarstvenih pogojev, preveripomenstavbealiob- ine inrazglasitevzaspomeniklokalnegaalidržavnega in življenja–stavbaaliobmo č č in, kajselahkonarediinne no varujemoobravnavanoenotodediš č (Strasbourg: CouncilofEuropePublishing,2002),45. č č ine ja zastroko,lastnike,uporabnike,ipd.Razkritimora na interpretacijaugotovljenihnegativnihterpozitiv- tolma č kako lovekovo okolje;zanjuno

z nedvoumnoargumentacijo č varujemo) sstraniobravnavanegadružbenega č nih tipovvrednostiinrazumevanjunjihovega ijo dodatnepomeneugotovljenihsnovnihin č ( 5 ine zvsemipovezavami. innajobjektivnejšoslikopojavnostivseh Volume I in situ č ine vRegisternepremi č rt , prenos,dokumentarnovarstvo. č ) 8 –Intergovernmental co-operation:collected itev naravnikomisij.

podrobneje opredeliuresni č č esa senesmenarediti. no ovrednoteneenotedediš skupno varstvo č ujo č ne dediš č č i prepoznatina je. Obsegapodrobnejše kaj, zakaj,kje kaj č Zvezda DelakKoželj č in č ju staprepoznava č ine. morajobitiizpeljane ju. č ine. č , ne kulturnede- družbenih ne kulturnede- zakaj č č č ela »skupnega lovek –na- 6 priprepo- č e seledana , 7

European č č kako ina obli- evanje in po- č , kibi inske- eko- č ine in č a 19 Glasnik SED 49|3,2 2008 20 Glasnik SED 49|3,2 2008 4 Prednosti,slabosti,priložnostiinnevarnosti. 14 - Razglabljanja 3 Napodlagikompleksneraziskave,vrednotenjain interpretacij.Novi 13 Dodatnopojasnilododalaavtoricaprispevka. 12 Koželj, Vrednotenje Zvezdana Tav 11 10 Jelka Pirkovi 9 Vito Hazler, -

obravnavane regije alidržave. vsebine. kategorije. vsebin pojava. ustvarjalcev,determiniranosti lastnikov, uporabnikov in ter namembnosti družbeneinkulturneidentitete.vzpostavitvi Družbeneinprofesionalne ter pri vskupnosti Pojavnost vtradicionalnihinsodobnihaktivnostih vrednosti: Družbene vrednosti: Izobraževalne Hazler vrednosti: Funkcionalne vrednosti družbenoekonomske Sodobne II. območja alimedsebojnekombinacije. obdobja, razmerja enote enakega ustvarjalca, dopreostalih tipa,stila, raziskavah na temelječe izvedbe vrazličnihčasovnihobdobjih. vrednosti: tehnične ali pomena oblikovanja funkcionalnih intehničnih, strukturnih, zasnovter umetniške Relativne prepoznavanju na vezi družbedopojava. pomena čustvenih temelječe Identitetne: vrednosti Kulturne I. Ekonomske vrednosti: vrednosti: Ekonomske Prikaz vrednotenja dediš varstveni zakonje 33 (1991),105–110. niji. 162–182. etnološkega knservatorstvanaSlovenskem Vrednost redkosti: temelječe na statistiki na temelječe redkosti: Vrednost nameniti zaizvedbenoraven.Predlagampripravo»pogo- valne podatke(spoudarkompredvsem vanja Splošni del predstavitvijo drugihkulturnihpojavov. posami neh: nasplošniravnis Izdelava kje analize dopolnjenezboljsplošnimipodatki– na ravniob konkretne ukrepezaizvedbodelternadaljnjorabo. sprememb rabe,ipd.).Opredelitimoratudiravnanjein ob posamezne vrednostiinnjihovinosilciranljivioziroma ovrednotenje dediš Politične vrednosti: vrednosti: Politične č Vestnik varujemo) bimoralizapotrebe utljivi zapredvidenespremembe(nameravanihdel, uporabitizastrateškoraven.Konkretnejšeusmerje- č ne enotedediš 11 (1993),117–125. Strokovnih zasnovvarstva 12 Podreti aliobnoviti?Zgodovinski razvoj,analizainmodel č , OsnovnipojmiinzasnovaspomeniškegavarstvavSlove- č Strokovnih zasnovvarstva ine. Predlagamnjihovopripravonadvehrav- povezanost s specifičnimi dogodkivpreteklosti sspecifičnimi povezanost Strokovne zasnove pojavnost kulturne prvine kot ekonomske kulturneprvine pojavnost zmožnost vključitve v turistične inizobraževalne vključitvezmožnost vturistične ustreznosti rabe (prvotne, nepretrgane, nove). rabe(prvotne, ustreznosti č č ine vprostoru. inskih lastnostiinanalizo,kakoso SWOT č ine oziromakulturnegapojavas č arjevega dvorca. 14 analizodediš … tudivsebinskopreimenovalv

in kulturnihpojavov prostorskega na (Ljubljana: Rokus,1999) (ugotovitveSWOT kako Varstvo spomenikov ) pabimorali č kaj,zakaj ine; naravni 9

10 č rto-

11 in

13 12

took-oilokulturno- etnološko-socialno gradbeno-razvojno, likovno-estetsko zgodovinsko-časovno, geografsko ali prostorsko ali geografsko 6 Možnerazvojnepotencialebimoralina 16 Vzpostavljajihnoviprostorskizakon. 15 - -

9 44–45. sre kontinuitetnih, identitetnihaliinovativnih variant.JanezBogataj, in obstalnemsodelovanjudrugihresorjevterraziskav. vedbeni pogoji saj najbiusmeritvezaposegevsebovaliže jev« in»soglasij«lezarazglašenekulturnespomenike, postopkov, potrebnihzazavarovanjeobmo raziskavi inposledi zvoja. Opozarjamnapotrebopoprvenstvenikompleksni razvoja potekatienakokotpripostopkihregionalnegara- nja celotnekulturnedejavnostivpostopkevarovanjain kor varstvakulturnedediš Za agencije (naregionalniravni). ki zakulturo(naob etnologov, kibijihmoralispodbujatiinusklajevatioddel- nadgrajevanjem obstoje Strokovno delobimoralopotekatineprekinjenosstalnim č ravni bimoraloobsegatistrokovneusmeritvezavklju- vezovanje napodro institucij, nevladnihorganizacij inposameznikov. Po- snove varstva Za potrebe evanje kulturnihprvin,izhajajo č anj zdediš varovana obmo č regionalnega razvoja ino naSlovenskem uskladitispreostalokulturnodejavnostjo . 15

č ja pričevalno Zgodovinsko- tipološko, Pirkovič č č č avtorsko-razvojno no izvedbivsehdrugihstrokovnih inski ravni)inregionalnerazvojne ju kulturenaregionalniinlokalni takosstraniohranjanjanaraveka- č ih gradivznovimiraziskavami č (Ljubljana:Prešernovadružba,1992), 10 ine bimoralpotekvklju č rtovalcem predstavitivobliki č bimorali izpotrebinželjaljudi Zvezda DelakKoželj pričevalno Zgodovinsko- razvojno tipološko, avtorsko, Koželj civilizacijsko Strokovne za- č prostorski iz- ja. Vztrajam 11 č eva- Sto 16

Razglabljanja dediš pretator. Nenazadnjenajbi pritrženjudediš vse prizadeteinpreostalodružbopopularizatoroziromainter- zavarovanju, ohranjanjuinskupnemuuživanjudediš ator. Po drugi stranipabibilgledevsehukrepov, kivodijok javniki sodelovalpredvsemkotkomunikologoziromamedi- deloval tudikotmenager. vodijo kizboljšanjuživljenja,medvsemisodelujo na (ne samokotkonservatorvožjem,strokovnemsmislu)glede pretacijsko-argumentacijsko-usklajevalne, bilahko etnolog Ker opisanepostopkeprepoznavamprvenstvenokotinter- lo pomemben inenakopravensoudeleženecprisprejemanjuod- zainteresirani (društva,združenja,nevladneorganizacije) so bojno sodelovanje.Državljani–lastnikidediš kalne skupnosti(nesamonavarstvenostroko)termedse- nalog ohranjanjadediš Celostno ohranjanje 17 Procesi kratnim modelomneposrednezaš niki celostnegaohranjanjakotv fazah inpostopkih,takov bi moralietnologivprihodnjesodelovatiprivsehnjegovih Zaradi(obveznega, šeneizvajanega)celostnega IV. - -

č č dediš ustreznem prostorskemna darskega, družbenegainskulturnega podro itev navsehravnehodlo Za potrebe nega pojavanasploh. na prikazuodnosaljudidotamkajšnjenaravekotkultur- kulturne prvineinnesamonaravnevrednote,kakortudi na nedvoumniopredelitvi ohranjanja dediščine, Zan najugodnejšo izvedboprenove. prebivalci inzdrugimiinstitucijamipoiskatimožnostiza kretnih oblikživljenjavstavbahinokoljihterskupajs mi odnosaprebivalcevdonaseljainstavb,razvojakon- in izdelane rali etnologinadgraditipredvsemkompleksneraziskave prave, izvedbeinspremljanja. Etnolog bimoralsodelovatiprivsehfazahnjegovepri- na ki seprekrivajoznaravovarstvenimi,bimoralipripraviti č vedbenimi na na obmo podatki biseuskladilizinteresisodelujo turnih pojavoviz rtovanja inizvedbeustreznihobnovitvenihposegov, ki rtom njegovegaspremljanja.Za»spomeniška«obmo č č inskih potencialov(naprimerpridediš rt upravljanjaobsodelovanjuobehstrokovnihslužb. č ine. a prenove naselij č rt upravljanja č ju, vizijovarstvainrazvoja,sstrateškimiiz- konservatorskega na Strokovne zasnovevarstva č rti upravljanja,zna obravnavamo kotsmiselnoporazdelitev predstavljajoskloprazli Strokovnih zasnovvarstva č ine narazli č bimoraliposredovatipregledkul- rtovanju zagotovitaohranitevinoživljanje operativnem smislu č anja. kaj, zakaj,kje strokovnem smislu č ite objekta/obmo č č ne državneorgane inlo- rta zaprenovo č č rtom dejavnostiinna- ja, spomo č vsajzraziskava- in nih ukrepovzgospo- č č ine inmreženju inskih grozdih) zvsemidejav- kako č ih dejavnosti č č jo katerihseob ine indrugi . Varstveni varujemo č zvsako- 17 č ja. č imi de- bimo- ine, za č ja, polno inresni ne panasprotno,kotsedogajavve posledica pobudinželjalastnikovlokalnegaprebivalstva, kovni izziv. Stremetibi moralizatem,dabibilonašedelo za trženjedediš obnovitvenih posegihkotnaprimerprioblikovanjugrozdov Odprtost dolastniškihinlokalnihpobudtakopriposameznih stnika zvsemisodelujo posredno zaob njamo pravzalastnike,stanovalce,lokalnoskupnost,šele vrednosti kulturnegapojava,sajdediš samo pravniaktzavarovanja,šepomembnejšejezavedanjeo varstveno službooblikovalivizijoohranitve.Nipomemben razumeli insprejelikulturnoprvinokotvrednostskupajz reši marsikateropoznejšokon Le pravo kulturne politike. nizacijami, kisosodelavcivarstvenedejavnostiinkorektorji pa šezna še posebnozlastniki,sstanovalciinupravljavci,popotrebi kakor tudiprispremljanjustanjakulturnihpojavovsodelovati vrednostih dediš ekonomska kakovostinvrednost.Šeleizdatnozavedanje o ﬁ sistemu, kineomogo Popularizacija jeizjemnegapomena,šeposebnov - ramo prina lastnike innevladneorganizacije. Etnologikonservatorjimo- stopkih pomembnatakozalastnikesamekottudipolitike, - div jezaradinjihoveodlo Nedvoumna argumentacija lastnikov injavnosti Neprekinjena prisotnost V. 8 Nujnost,pogojenaspostmodernokritikona 18 - - Popularizacija inizobraževanje najbispomočjo VI. 20 Politi Kulturni,ekonomski,družbeni,prostorski. 19 - skalnih), dabibiladediš

sami. Druga doma mednarodni varstvenidokumenti. varovanih stavb. V omenjenepostopkeusmerjajotudistrokovnaetikain di dopogostihnerazumevanjinkon temi vsebinamivsekakorseznanjeni.Omenjenaodsotnostpravilomavo- ljudem neustreznoinnedvoumnopredstavljene,sajbimoralibititis strokovno kotlai njeni morebitniprodaji,takoza ne (starih, kulturne raznolikostiinnajrazli kov, ipd.); same varstvenedejavnosti(poslanstva,varstvenihpostop- posredovanja podatkovoogroženihenotahdediš po svetu; konkretnih primerov(predvsemdobrihrešitev)domain varstvenih postopkih: varstvenih najrazličnejših medijev potekala nanaslednjih vsebinah: č č ni, družbeno-prostorskopovezovalni, razvojnivnajširšemsmislu. inom sstranietnologov, kiserazlikujeodtiste,joprepoznavajo č č asna vklju rtovalci, upravnimislužbamiinnevladnimiorga- č č rtovanju inizvedbivsehstrokovnihpostopkov 19 č e povedano:pogostosointerpretacijeraziskavinpomenov no varovanje. novih č č udovalce, turiste,ipd. ine, bimoraliobravnavatikottemeljnistro- č ine napodlagiustreznega č č itev lastnikovinuporabnikovlahkoraz- 20 č no javnost. a dovoljinstrumentov(npr. ); č imi institucijamiomogo č č ujo ina lastnikompolegkulturnetudi

in č

ﬂ interpretacija varstvenihgra- e vlogevvsehvarstvenihpo- iktno situacijo;letakobodo ﬂ iktov medkonservatorjiinlastniki č č ini primerov. nejših pomenovdediš č č ino vprvivrstiohra- ina vsiljevanjaresni Zvezda DelakKoželj č 18 č rtovanja la- a njenopo-

ﬁ pri vseh nan č č asu in ine in č č nosti nih, č i- 21 Glasnik SED 49|3,2 2008 22 Glasnik SED 49|3,2 2008 Viri inliteraturaViri raznolikosti. nje dediš tev kulturnihpojavovinkulturenasplohvcelostnoohranja- na Visokem vPoljanskidolini. KOŽELJ, Zvezdana: Vrednotenje kulturnegapomena Tav 1990, 1–28.[tipkopis] (ur.), KOŽELJ, Zvezdana:Uvodvetnološko konservatorstvo Global KEARNEY, Michael: konservatorjev biomogo Trajno, vzajemnoincikli pomenilo ponovnoizoblikovanjenove,višjekakovosti. vidirati strokovnepostopkeinizobraževalnevsebine,karbi slovenskih etnologov, pogra vanjska oprema. V: SlavkoKremenšekin Vilko Novak(ur.), CEVC Tone, PeterFister, IvanSedejinFan FF]. Poro HUDELJA, Mihaela:Uvodnapojasnilakbibliogra etnološkega konservatorstvanaSlovenskem. HAZLER, Vito: stvu. HAZLER, Vito: Predlogstandardovza deloetnologovvspomeniškemvar- Cultural HeritageSites. FEILDEN, BernardM.inJukkaJokilehto: port Europe onthevalueofculturalheritageforsocietyanditsExplanatoryRe- COUNCIL OFEUROPE: hing, 2002. tional co-operation:collectedtexts. COUNCIL OFEUROPE: 2. 2006. Heritage inachangingEurope development andcitizenship. CLARK Kate:Fromregulationtoparticipation:culturalheritage,sustainable planiranju. vier, JOKILEHTO, Jukka: kultete, 1992,8–24. ga raziskovalnih rezultatovinpomenov, kibijih(lahko)žedru- go stopkov obizdatnipopularizacijiinizobraževanju,kibiomo- bi lahkoprišlipoprvem»krogu«navedenihstrokovnihpo- potekati neprekinjeno,vzajemnoincikli ne postopkeinpopularizacijaobstalnemsodelovanjuljudi Razglabljanja BERCE BRATKO, Branka: 1992, 44–45. BOGATAJ, Janez: vrednotenje, vklju Č stnejših strokovnihpostopkovetnologovkonservatorjev. menom vzpostavitveaktualnejših,optimalnejšihinkakovo- povezuje alinanovoosvetljujestrokovnenaloge,vsezna- servatorja Č e sklenempredstavljeno,bimoralekompleksneraziskave, e povzamem, č č . Faro:2005,http://www.wcd.coe.int/, 25.10.2005. e ovrednotili.Izpovedanegasledi,dabimoraliznovare-

ila spremenjenozavedanjeokulturnihprvinah,donovih č 2005. Etnolog Etnološko konservatorstvo ilo (ETSEO–20.stoletje). ﬁ jaslovenskegaetni . Lanham:Rowman&Little č

Ljubljana: 1985[MagistrskanaloganaOddelkuzaetnologijo ine inkulturnihpojavovsciljemohranitvenjihove

8,1998,77–104. ni nikakršnanovost,temve Podreti aliobnoviti?Zgodovinski razvoj,analizainmodel Sto sre programski modeldelovanjaetnologakon- A Historyof Architectural Conservation.

1976 (Vprašalnice; č Changing Fildsof Anthropology: From Localto evanje dobljenihrezultatovvvsevarstve- Rome: ICCROM,1993. č č European culturalheritage anj zdediš Draft FrameworkConventionoftheCouncil nega ozemlja. Etnološki vidikvurbanisti Forward Planning:TheFunctionofCultural Varstvo spomenikov . CouncilofEurope,http://www.coe.int/, 17. č č Ljubljana: ZnanstveniinštitutFilozofskefa- no strokovnodelovanjeetnologov ilo karnajboljobjektivnoumesti- I. ﬁ eld, 2004.

Ljubljana: OddelekzaetnologijoFF, Strasbourg: CouncilofEuropePublis- č ino naSlovenskem.

Ljubljana: Raziskovalnaskupnost V), Management GuidelinesforWorld Ljubljana: Rokus,1999.

č 25–110. i Šarf:Stavbarstvoinstano-

č ledruga ﬁ ji. V: JanezBogataj(ur.), č 33, 1991,105–110. no. To pomeni,da ( č Volume I nem inprostorskem . V: TatjanaDolžan Ljubljana: Rokus, č arjevega dvorca č e poudarja, Etnološka to- Oxford: Else- ) –Interna- nosti. V: Alenka KOŽELJ DELAK,Zvezda:Sodobneusmeritveetnologijevvarstvenidejav- knjižnica; Habitats –Endangered Cultures. Areas, KOŽELJ DELAK,Zvezda:Ethnology, Culturalheritageand Protected lersteina invarstvokulturnedediš KOŽELJ DELAK,Zvezda: Teorija svetovnegasistemaImmanuela Wal- Glasnika Slovenskegaetnološkegadruštva;38),335–346. hrvaško etnologijo. Helena Rožman(ur.), prostoru. Oder in Anja SerecHodžar(ur.) zvoj: možnostiinpriložnostietnologijevregionalnemrazvoju. V: Karla KOŽELJ DELAK,Zvezda:Etnologija,varstvodediš 139. in BiseraDjutovi gijo. V: Angelos Baš, Tone Cevc,SlavkoKremenšekidr. (ur.), KREMENŠEK, Slavko:Družbenitemeljirazvojaslovenskeetnološkemisli. antropologijo FF;tipkopis]. Ljubljana, 2007 KOŽELJ, Zvezdana: loškega društva; Slovensko etnološkodruštvo,2007(KnjižnicaGlasnikaSlovenskegaetno- KOŽELJ DELAK,Zvezda:Kulturnadediš NOVAK, Vilko: Obistvu etnogra dlog 19.7.2007).Ljubljana:Ministrstvozakulturo,2007. MINISTRSTVO ZA KULTURO, SLAVEC GRADIŠNIK,Ingrid: Glasnik slovenskegaetnološkegadruštva SEDEJ, Ivan: Vloga inpoložajetnologavvarstvukulturnihspomenikov, društva in naravnimokoljem(Teze zarazpravo), SEDEJ, Ivan:Družbenipomenstavbnedediš škega društva za ohranjevanjestarihmestnihinvaškihjeder. SEDEJ, Ivan:Etnološkeraziskaveindeležetnologijevraziskovanjupogojev 1977, 66–107. SEDEJ, Ivan:Prispevekhkonservatorskimetodologijiinteoriji. stvo spomenikov SEDEJ, Ivan: Varstvo spomenikovvlu nikov SALZMAN, PhilipCarl: veniji. PIRKOVI 1956, 7–16. VE dopisja inantropologije. SEDEJ, Ivan:Resnicainmitvteorijispomeniškegavarstva. pological Theory. VE 58–60, 1982. VE bljana: Slovenskoetnološkodruštvo, 1981. VE Knjižnica Glasnikaslovenskegaetnološkegadruštva metodike etnološkegaraziskovanja1.Ljubljana:Filozofskafakulteta,1980, skega etnološkegadruštva do arhitekturne dediš VE društva Č Č Č Č Č AVTORJEV: Etnologija –arhitektura. AVTORJEV: Etnologijainnovavarstvenazakonodaja. AVTORJEV: Aktualni vidikiprenovenaselbinna Slovenskem. AVTORJEV: V: JanezBogatajinSlavkoKremenšek(ur.), Poglavjaiz AVTORJEV: Ljubljana: Partizanskaknjiga,1978 15,1970,7–14. Vestnik Etnography ofProtected Areas. 18/4, 1978,65–67. 20/1,3, 1980. Ljubljana: Državnisvet,2006(Turisti

Č 16), 19–30. , Jelka:OsnovnipojmiinzasnovaspomeniškegavarstvavSlo- 18/3, 1978,58–60. 11, Ljubljana,1993.

Č 40), 187–207. 20, 1976,325–336. [Magistrska naloganaOddelkuzaetnologijoinkulturno č erneli Long Growe: Waveland Press,2001. (ur.), Slovenski muzejnaprostem, Odnosslovenskeetnologije Ljubljana: Slovenskoetnološkodruštvo,2006(Knjižnica č Etnologija invarstvonaravnekulturnedediš Mesto intrg nameji,9.vzporednice medslovenskoin ine insodobnegastanovanjskegana č

Krošelj,ŽeljkaJelavi Ljubljana: ZaložbaZRC,2000. Understanding Culture: An Introduction to Anthro- Stanje inperspektiverazvojaturizmavgozdnem 37/1,2, 1997. Etnologija naSlovenskem:Med Etnologija inregije: Koroška ﬁ

Ljubljana: FFOEIKA,2006(Župani č Zakon ovarstvukulturnedediš je innjenimetodi. ine. č Varstvo spomenikov V: PeterSimoni i varovanjastavbnedediš , 20/1, 1980,3–4. 9–65. Glasnik slovenskegaetnološkega č Glasnik slovenskega etnološkega Glasnik slovenskegaetnološkega ina inturizem. V: MatejaFaleti č ć Glasnik slovenskegaetnolo- ine inodnosmedkulturnim č , Tanja Roženbergar Šegain na misel;18),112–123. Zvezda DelakKoželj 4. č Slovenski etnograf ine inregionalnira- č

Pogledi naetnolo- (ur.) 41,2007,129– č Glasnik sloven- Varstvo spome- rtovanja. , Endangered . Ljubljana, č ermi naro- č č Vestnik ine ine. Sinteza (pre- č č Lju- Var- ine. eva 4, 9, č

Razglabljanja thesis wastodevelop ring andinterpretingdomesticforeignlegislation,expertliterature,concreteconservationpractices. The primaryaim 1. They areasfollows: mutual The Conclusionelaboratesinsixpointsonthe Interdisciplinary Tasks. servation abroadandinSlovenia; The RoleofEthnologistConservatorinConservation;andComplex of foursectionswiththefollowingtitles:EthnologicalDisciplineafterSecond World War; DevelopmentoftheConceptC The centralpartofthedissertation,whichfollowsintroductorychapterwithadetailedde conservation disciplinebutalsoinotherareasofdevelopmentalandspatialplanning. is theresultofauthor’s morethantwenty- 2. M. A. thesistitled VE /*cf., 1999. VE gozdarstvo inprehrano,1999. delavo razvojnegaprojekta CRPOV. 3. stoletja. Dediš WALLERSTEIN, Immanuel: Glasnik slovenskegaetnološkegadruštva 5. 4. 6. Č Č Implementation of Formulation of Application ofresults Continuous participationofthepublic Participation inintegralconservation; Popularization ofthe AVTORJEV: Ali jevkonservatorstvuševednoprostorzaetnologijo? AVTORJEV: process č ine sociologije,Obljubadružbenihved Navodila zaizvedboprograma uvajanjaCRPOV iniz- that includeskeytechnical,bothbasicaswellapplicative,tasks;mostofthemhavealreadybeenimplemented. Etnologija invarstvonaravnekulturnedediš uniform evaluationofallculturalphenomena a workmodelforethnologistsconservators complex research Utopistike aliizbirazgodovinskihmožnosti21. inallfurtherexpertprocedures; ﬁ eld ofconservationandheritageinstruction forexpertsandlaypublic. Ljubljana: Ministrstvozakmetijstvo, A Work Conservators Ethnologists Modelfor 41/3,4, 2001. ofculturalandnaturalenvironment; inallexpertprocedures; ﬁ ve-years ofresearchworkinconservation;throughoutthistime,shehasbeenmonito- . Ljubljana:Založba work modelforethnologistsconservators

onthebasisofresearch that wouldhelpthem č ine (EthnologyandProtectionofNaturalCulturalHeritage) Zakon ovarstvukulturnedediš Zakon oprostorskemna fi nd amoresuitablenichenotonlywithinthe č . They representaconstant,cyclical,and rtovanju. Ur. l.RS,št.33,2007,4585–4602. fi nition oftheprincipaltheses,consists fi ndings; č ine. Ur. l.RS,št.16,2008,1121–1145. Zvezda DelakKoželj ofthe on- 23 Glasnik SED 49|3,2 2008 24 Glasnik SED 49|3,4 2008 deželah, kisoveljaleza»orientalske«. udeležence oskrbelazneposrednoizkušnjoOrienta,nakateri terem pogledutemeljdrugihorientalizirajo ni zvedlalenapopotništvooziromaturisti nezanemarljiva sestavinateorientomanije,kipasešezdale čini potovanja, Anton Aškerc ških prepričanj (namreč panslavističnih). ideolo- drugipanaravni zavestnih, najglobljihidentifikacij, registru serazodeva nahabitualni,predzavestni ravni, v zlasti Prvi valni stil. branja pokaže, daprinjem prevladujeta habsburškiinruskipoto- jo etnografskega branja inliterarnoteoretske metode natančnega Razglabljanja Dr. BojanBaskar, redni profesor socialneantropologije in * Raziskava, nakateritemeljipri 1 pove periju, takokotskorajpovsodpoSrednjiinZahodniEvropi, V zadnjihdesetletjih19.stoletjasejevavstro-ogrskem im- Uvod: Etnologija inorientalizem besede: Ključne Izvleček: reprezentacij terupodobitev. cele vrstepraksoziromarab»Orienta«innjegovihrazli ke kulturekmalupostalomodnoinsejekazalovrazmahu potopisje zzornega kota koncepta obravnava Aškerčeve potovalne prakseinnjegovo orientalistično pa somudobavljala snov, Članek motive ininspiracijozapesništvo. vezovala interesi, znjegovimi siceršnjimi orientalističnimi predvsem množičnega turizma.Njegovaorientalskapotovanja sosetesno po- včasu,kisogazgodovinarjioznačilikotvetnajstega stoletja, zoro Egipt, Rusija, Bolgarija,Grčija …)vzadnjih dveh desetletjihde- Orientjebilvtedanjemobdobjunasplošnorazumljendokajširoko: 2 Ljubljana, Zavetiška 5, E-naslov: [email protected] Ljubljana, Zavetiška 5,E-naslov: Evropo, evropskoRusijoinseverno Afriko, v poleg celotne Azije jepojempogostovklju vse pobudeinspodbude. en priCNRSvParizu.ZahvaljujemsenositeljiciprojektaŽivi Vesel za graphie ethéritages,kigakoordiniraprogramskaskupinaMondeirani- valnega projektaOrientalismeenEuropecentraleetorientale:historio- geografskih pojmovanjihOrientagl. Lewis in Wigen 1997. dele južneEvrope(npr. italijanskiališpanski jug).Ospreminjajo (Aškerc 1946:204) A vsanjahmojaglavaplava. Na mujezinazrem tjagor... Opaja sladka Opaja žemenaržilé, č evalo zanimanjezaOrient,kijezlastivregistruviso- Anton Aškerc jezačelpotovati po»Orientu«(Istambul, č V AVSTRO-OGRSKI PROVINCI. PRIMERANTONA AŠKERCA rna kava... etnologija turizma,orientalizem, potopisje, na- NAČINI POTOVANJA INORIENTALISTIČNO POTOPISJE č 1 ujo Potovanjana»Orient«sobila imperialnega stila imperialnega č i č lanek, potekavokvirurazisko- 2 Bilapasovmarsika- č č eval tudiJugovzhodno asih celodolo č č na potovanjapo ih praks,sajso mediteranistike naOddelkuzaetnologijo inkulturnoantropologijo . Skombinaci- č ene pre- č ih se č nih č

Te »družbenerabeOrienta« so jihuporabilivsvojiorientalisti niki sossvojihpotovanjprinašalitudimotive,sižeje,ideje,ki ali znanstveniravni,itn.Pesniki,pisatelji,slikarjiinglasbe- ways oftravelling, Anton Aškerc Key Words: style spective oftheconcept traveltraveling writingfrom practicesandhisorientalist theper- looksatAškerc'sration andthematerial hispoetry. for Thearticle closely linked interests, provided himwithinspi- withhisorientalist dawning age ofmasstourism. Hisorientaltraveling experience, etc.) inthe1880s, intheperiodconsidered by asthe historians travel Egypt,Russia, to Bulgaria,Greece »theOrient«(Istanbul, Abstract: Koncept'družbenihrab'( 3 o orientalizmu(1978): mološko prelomneminnadvsevplivnemdeluEdwardaSaida druge ries obiskovalci Orientaprinašalipredmete(turkerije, so potemlahkoutemeljevalisvojoavtoriteto;spotovanj convictions. his consciousandideologicalpan-Slavist andtheRussian, whichisbasicallydependent onidentifications; atthehabitual,pre-conscious level, thelevel ofdeepest particular Aškerc's travel practices:theHabsburg,whichcanbediscernedin in of closereading, it showstheprevalence oftwoimperialstyles konstruira kotdrugeoziromadruga tivnim opisovanjemOrientainOrientalcevtepravzapravšele talskem Drugem,kiznavideznonezainteresiranimterobjek- č manj neposrednopovezanez»Orientom«,bomovpri Slovenskiprevod:Said1996.Zanadaljnoelaboracijokonceptagl.tudi 4 dosledno uporabljamona koncept orientalizma(oziromaorientalizmov). Ta koncept č orientalizem jevdružboslovniinhumanisti (izrazito denimovJugovzhodniEvropi),medtemkojeraz- kulturi) pajepreživelve (vpliv Orientaalielementprisotnostivneorientalski em asa izrazitoprevladujo loške perspektivepredstavlja Abu El-Haj2005. Said 1993in2005.SolidnoovrednotenjeSaidovegadelazantropo- Bourdieu; gl.npr. Bourdieu1980. , . Combiningethnographicreading method withtheliterary č japonaiseries lanku obravnavalivokvirihproblematik,kijihza sobe , jihprodalimuzeju,razpravljalionjihnapoljudni Abstract: TheSlovene poetAnton to AškercAbstract: started anthropology oftourism, orientalism,travel writing, …), skaterimisookrasilisvoje 4 torejkotzahodnjaški usages sociaux č , starejšipomenizrazaorientalizem Filozofske fakultete Univerze vLjubljani.1000 č inoma lenaakademskiperiferiji imperial imperial č 3 in, kakorjeopredeljenvepiste- oziromaprakse,kisoboljali č ni produkciji. č (as distinct from theethnic) (as distinct ) jevetnologijovpeljalPierre ne. Takšen pomenpojma Izvirni znanstveni članek|1.01Izvirni znanstveni diskurz č ni rabižedalj Bojan Baskar* chinoise- turške oorien- č č rtuje ujo- ali Razglabljanja na obmejni(alimejaški)orientalizem. drugi usmerilipozornostnaperiferneorientalizme,primer alnih metropolah(predvsemvBritaniji,FrancijiinZDA),so jil naorientalizem,kakršensejeoblikovalvvelikihkoloni- (Abu El-Haj2005; Turner 2002).Medtemko sejeSaidome- imenovan naprimerimperialisti lizma, kjertisti,kigajeobravnavalSaid,predstavljaleentip, opravljal jerazli diskurz oorientalskemDrugemprivzeldokajrazli predvsem vednini. V razli zem nidovoljmonoliten,dabigabilosmiselnoobravnavati je dobršendelkriti orientaliziranja, panebismelibitipreve države). Obtem,dajebilosmanskiimperijtar coski, ameriški–vsetovpomenuimperija,nenacionalne imperialne variante(npr. britanski,avstro-ogrski,ruski,fran- praviloma povezanzimperializmom–za ski …),hkratipasomorali–gledenato,dajeorientalizem njegove nacionalnevariante(npr. nemški,italijanski,sloven- današnjih obravnavahobstajajorazli š č torej opravitizorientalizmi;alidruga zveni nekolikonaivnooziromazastarelo.)Empiri cionalizmu vedninioziromaonacionalizmunasplohpanam danes govorimopretežnoonacionalizmih,govorjenjena- množini. (O je, dakodanesgovorimooorientalizmu,njemv Eden odrezultatovtridesetletnegaobdelovanjategakoncepta budilo, šelvsmerira membno prisotenterdelujo 'orientalizem'). Polegštevilnihkritik,dajeorientalizempo- Za konceptmejnegaorientalizmagl.Gingrich1996. 6 entalizem soza na primervliterarni,glasbeni,religiozniorientalizem.Ori- je natodiverzi Vztrajanjepristarempojmuorientalizmaimav 5 Said jevsvojianaliti druga privilegirano pozornostposve znanosti, torejvorientalistiki(kiseangleš orientalizma vvisokiumetnosti(predvsemknjiževnosti)in prepoznan kotelementorientalisti vitih akademskihokoljihstarejšipojemorientalizmašesam č eprav dale ini imenujekar knjižne besedelešetežkozamišljamo. 1993: 1047).Petnajstletpoznejesi take»tujke«vsvetiš vih zbranihdel,npr. »Galatajepristaniška Ašker mivost dodajmo,dasebeseda polnoma izginilizjavnerabe,kjergajenadomestil vrnitvijo zmagoslavno (inspomo le šeenaorientalisti in eksotizirajo na stvarinnevstvarisami,jeslovenskemokoljutudiarhaizirajo ne reakcijena»mote se pojavljakotkonservativnareakcijananjo.Izrazitprimerkonservativ- konservativnega nasprotovanjasaidovskiepistemološkimutacijioziroma č e povedano:skorajvcelotisejeomejilnaobravnavo č evemu Carigrada č č najpogostejeinteresomimperializmainmo itna jeparalelaskonceptomnacionalizma,kjer Izletu vCarigrad fi č ciral gledenapodro i povratek»Jutrovega«vjavnogovorico,karjeseveda č č eli diverzi ne funkcijeinstregelrazli Orientalism č , drugegaarhaizma,kijevpovojnihdesetletjihpo- č č ne diskusije,kijojeSaidovodelospod- e« spoznanje,daseorientalizemnahajavpogledu na cvetka. Vrnitev č fi č no-kriti niranja indiverzi jo slovenisti č Istambul fi nih obdobjihinrazli č cirano obravnavatizoziromna šeleta1993vsedmemzvezku Ašker tudinaravnipopularnekulture, oziroma č č al elitnemuorientalizmu;ali ni teoretizacijiorientalizma č č ni aliklasi č pojavljavuredniškihopombahk ne lektorskemašinerijevsiljeno) nega diskurza. č č Jutrovega ne periodizacijeorienta- ja njegoveartikulacije, 6 č č Pojemorientalizmase etrt Istambula«itn.(Aškerc e povedano:orientali- L'orientalisme č č č asih tudifunkcijo(neo) presene fi eti upoštevatitudi kacije koncepta. kacije č č grezrokovroki Istambul ni orientalizem nim interesom, č ini infranco- č č nih krajihje a izdatnega č 5 č č č no imamo ne oblike, u slovenske eni, daje . Kotzani- , torej č i. V č e- č i diskurza, sejeorientalizem vetnoloških(patudidrugih) imperializmov, kisoprvipogojporajanjaorientalisti kateri jeSaidnenehnovztrajal.Zignoriranjemkonkretnih dobe inprakse,zimperial(isti listi zanemarjalo, pa jedoslejšnjeukvarjanjeetnologovzorientalizmipogosto kstualisti praks in»nizke«kultureetnologijatorejrazširjapretežnote- Z vklju Ta kritikanipovsemupravi praksam, manjpadiskurzom(besedam,tekstom,idejam…). sedovanje«, sajvklju diskurza. Potejkoncepcijidiskurznizožennagovorali»be- lizmu kotdiskurzunamre da bisemoralivtejvedive diskurza pomeni, daseetnologijaizogibaobravnaviorientalizma nje predmetov, kitradicionalno veljajozaetnološke,pane v sodobnietnologijinemorebitive ture, aspetzdodatkom,daobravnavanaravnivisokekulture obravnavi naravnipopularneinljudskenamestovisokekul- ga nja, na vanja neznavklju sno obstoje pomešalo zzunanjo,odzahodnjaškegaopazovalcaneodvi- znanstveno, kolikorjeorientalisti materialne kulturev»evropskih«kulturahitn.ostajapred- elementov, zaprisotnostinrecepcijoelementov »orientalske« za potovanjana»Orient«,difuzijo»orientalskih«kulturnih veda pazgodnejšeali»predsaidovsko«etnološkozanimanje vire? obravnavati kotvire?Kotsekundarnealiceloprimarne torej vprašanje,kakšenstatusdativetnologijipotopisom:Jih ga jevedazastavljalagledelegitimnostiuporabepotopisov, etnologije kOrientujebilotudimetodološkovprašanje,kisi ni znanstvena.Posebenvidiktegapredznanstvenegapristopa no dale materialne kultureterorientalisti rane etnologije)indaposebnopozornostnamenjajovidikom izhajalo iztradicionalne,naprimerlevistraussovskode talizma (nedabijihsicermoralinujnoizklju se etnologimanjposve literarnih vedinkulturnihštudij.Nasplošnobilahkorekli,da sciplinarno ozadjevpomembnimeriodvisnoodpristopov posredno izSaida,torejzapostkolonialneštudije,kjerjedi- vidikom kotvobravnavi,zna nih praks,jenjenaosrednjapozornostnamenjenadrugim Ko seetnologijalotevaobravnaveorientalizmovkotkultur- sti Za tudi samproizvedelsvojovariantoorientalizma. O temvprašanjugl.Šmitek1988:379. 8 Za osmanskiorientalizemgl.Makdisi2002. 7 č č č e povedano(karjedonekemereisto):dadajejoprednost nih kulturnihpraksinmaterialnihkultursežejosorazmer- etki etnološkeoziromaantropološkeobravnaveorientali- č nega diskurza,kigeneriraorientalisti 8

č č inov doživljanja,na č nazaj,vsekakorvobdobjeprecejpredSaidom.Se- , itvijo etnografskeobravnavematerialnekulture, č č ni pristoppostkolonialnihštudijev. Podrugistrani eprav jemogo č o realnostjo. Veda, kivpredmetsvojegaopazo- č e nekarignoriralo,tesnopovezanostorienta- č iti svojevpetostivtapredmet,pa č uje tudiprakse. č ajo tekstualnimrazsežnostimorien- č č e v izhajaizFoucaultovekoncepcije č č č inov sprejemanja.itn.). Ali dru- posve č ena. Saidovpristopkorienta- asih slišatikriti č č ilni zapristop,kiizhajane- )no mo č nih praks(na č č č ni konstrukt»Orienta« izklju ati materialnikulturiin č jo –povezanost,pri č č ne predstave,po- ena. Privilegira- č č no pripombo, č inov delova- Bojan Baskar 7 evati, kotbi č č nega (še) ﬁ ni- kot 25 Glasnik SED 49|3,2 2008 26 Glasnik SED 49|3,2 2008 vede šeposebnokriti je!), jezaetnologekoristnovedeti,dabilSaiddonjihove najbrž šeprecejve izolacije orientalizmovodnjihovihimperialnihkontekstov pripisovati kakšneposebnekrivde(vliterarnivedijetovrstne Č turnih stereotipov, poetnocentri struiranju druga prisojali celodomnevniuniverzalni 2005: 541). bljanjih onemožnostietnografskereprezentacije(AbuEl-Haj tematizacije imperijainimperialnemo bolj problemati marsikaterega postmodernihantropologov, izpostavilkotnaj- doseglo vrhunec.Saidje,verjetnonaprecejšnjepresene reprezentacije inavtoriteteetnografa,kijevtistihletihravno ob postmodernisti obregnil ob»tekstualniobrat«vameriškiantropologiji,torej su Ameriškega antropološkegazdruženjaleta1987kriti Razglabljanja Na zadnjidesetletjidevetnajstegastoletja– Turisti inturizem obkoncu stoletja Seveda soznotrajEvropeobstajale tudirazlikevrazvitosti prenosnih, vknjižnioblikitiskanih voznihredov. plicitno pasovirorientalisti o vzrokihaliozadjihtegadiskurzaostalonezastavljeno,im- listi Drugem«, na'diskurzdruga pristopih netakoporedkozvedelnaabstrakten»diskurzo Potniki sobiližedalj lezniška postajapremoglaživahno kolodvorskorestavracijo. železnicah, ženekaj potovanja jebilozapotnike,kisopotovalipoavstro-ogrskih Kot jezapisalv Aškerc potoval,jepremogelrestavracijoinspalnevagone. vanje šenepredvidljivoinneudobno. Vlak, nakateremje Novost tepovezavepanipomenilanujno,dajebilopoto- »zore množi stro-Ogrske –gledajozgodovinarjiturizmakotnaobdobje Aškerc za je iztržil200.000frankovodkupnine. V duk Athanasios zaustavilvlak inugrabilpotnike,zakatere upal, kakoješepredparletitunekjenatejprogislavnihaj- pustolovskega, munipreostalodrugega,kotdajebralcuza- vožnji prebudilvRumeliji,inkersenapotinizgodilo stolnico dokon povezava DunajaoziromaSrednjeEvropezosmanskopre- leta 1893odpravilzvlakomvIstambul,jebilaželezniška bilo zasilozgrajenošeleprotikoncustoletja.Koseje Aškerc železnice kotnovegatransportnegasredstva. To omrežjeje povezalo Evropo,pajetrajalaprecejdljekotsamavpeljava v železniškemprometu.Izgradnjaželezniškegaomrežja,kije fosilnih gorivinuporabapare,najprejvladijskemnatoše je bilarevolucijavtransportu,kistajoomogo stoletja. Pomembnapredpostavkapojavamnoži deva Veliko Britanijo,jetanastopilboljzgodaj,vsajžesredi eprav etnologijigledetedepolitizacijeorientalizmanegre č ni diskurzokulturnirazli č el potovatiprekmejasvoje»širšedomovine« Av- č nega turizma«(Buzard2002:47). Vsaj karza- č č ana šelepredpetimileti. č Izletu vCarigrad no to nosti, pogeneriranjuetni č č no preizpraševanjemožnostietnografske –pomislimosamonarazcvetimagologi- č asa samoumevno,dajeskoraj vsakaže- č č č asa vajenirabeturisti ko tekstualnegaobratapravodsotnost en. Tako sejevnagovorunakongre- č č enja' ( nih diskurzovetnologiv č nosti, pri č (1993),sejepocelono nem presojanjusveta,itn. othering č loveški potrebipokon- č i vtovrstnihrazgla- č č č emer jevprašanje asu Ašker nih oziromakul- č č ) alinaesencia- nih vodnikovin č as, koje Anton ili izkoriš č nega turizma nega turizma č evega č č č enje anje asih č č no ni č

iz pogovorazruskimsopotnikomnastaltaledistih: 1993: 144). V pesmi V kupéju(SanktPeterburg–Moskva) je s turisti,zanimivaintovprvivrstizanasSlovane?«(Aškerc zapisal: »Alipanimorebitiravnozato,keršepreplavljena morda celonepoznano, Dihotomijapopotništva inturizma,kisedonekemereprekrivazdihoto- 9 zahodnoevropskih družbenihelitnadturizmom ne omenja,kajšele,dabijopotiskalvospredje.Zmrdovanje turisti inpopotnikizanjnividetipomembnajenitiizrecno sebe rajšikotturistazamišljalpopotnika.Opozicijamed je ROPT posedoval47ladij(skorajpolovicocelotne programa ladijskihkrižarjenjobkrimskiobali).Leta1897 risti tovorno inpotniškoladijskoprevozništvozrazvijanjemtu- državnih subvencijindržavnegaprotekcionizmakombinirala sedežem vOdesi,kije,enakokotavstrijskiLloyd,spomo ni ladijskidružbiROPT (Ruska ladjarsko-trgovska družba)s Batumi nadanašnjigruzinskiobali.Parnikjepripadalzaseb- risti Zakavkazje, sijevOdesikupilvstopnicozaprvirazredtu- po ruskemjugu(oziroma»Orientu«),sepravinaKriminv turisti je imelaRusijavtedanjem Ne gledenarazlikevekonomskirazvitostiobehimperijevpa ljudstvom (1993:114). razvoju insplošniomikinajmanjzatristoletpredruskim« Ruse jetakougotavljal,da»smoSlovenci…vkulturnem kot pripadnikvelikorazvitejšegainnaprednejšeganaroda:za potopisa seve Avstro-Ogrsko hkratipo Rusijo innavzlicštevilnimlaskavimprimerjavamRusijez Aškerc privsemsvojempanslavisti dveh potovanjihvRusijo( transportne infrastruktureinturisti Odesi sijekupilruskituristi nih turistovvokviruistegaprograma. V Roptoviagencijiv dve noviluksuznituristi ki sonakrovsprejemalepotnike;polegtegapajeimeltudi Iz Ašker tatarsko slovnicoinslovar(1993:102). sabo; prienemješeposebejpohvalil,daimelpriloženo uporabnejša odnemškegabaedekerja,kigajebilprinesels po KavkazuinKrimu,kistabilanjegovihbesedahprecej je vknjigarnicinapalubiparnikakupilšedvaruskavodnika in Vzhodu, kijeizšelvOdesiletoprej(1993: 135). Natosi ob gl. tudiKing2004). Aškerc jeplulvzdolžkrimskeobalein č Wilson 2004;Duda2005. u in ekskluzivisti motiviranih ideologijahpopotništva (najizrazitejših najbržpri Angležih) mijo visokeinnizkekulture,jebilazaradi svojecentralnostivrazredno udoval njeneznamenitostienakokottiso č č č (1951: 249) » » evalcev turizma,naprimerv:Urbain 1991;Buzard1993;Richardsin ne infrastruktureinponudbe(zlastigradnjehotelovter nega parnika,kigajepopeljalmimokrimskeobalev Ah, morebiti žurnalist Trgovec? č no ponudbo.Koseje Aškerc odpravilnapotovanje č evih potopisovnimogo « č – č krat pojaviformulacija»mizapadnjaki«)in nih politikahturizmadeležnaprecejšnje pozornostipre- » Ne, gospod č č č eprav jevprvempotovanjuRusijo ?« util kotzahodnjak(vsklepnihdelih ni križarki(McReynolds2006:26; č Dva izletanaRusko asu sorazmernorazvitoinpestro ! č Turist ni vodnikpoKrimu,Kavkazu č e sklepati,dabisisamega !« č ne ponudbe.Nasvojih č nem navdušenjunad č i drugihobi Bojan Baskar 1903)seje 9 mujebilo fl ote), č č aj- jo Razglabljanja vega nastankajedruga Potopisi predstavljajomanjšidel;logikaindinamikanjiho- pisanje ve sposodimo formulacijoPetraHulma(2002),patonjegovo tudi zanjnedvomnodrži,daje»potoval,bipisal«, dnevnik alisidelalkakršnekolisistemati š sever« (1993:101).Iz Ašker sebi, dastabilaodšlapartednovpredmojimprihodom–na ne najdešnikolidomatam,kjergaiš »fatalisti del, dastažeodšla;taneuspehjeracionaliziralznaslednjim bi poletiletovala Tolstoj in ga ruskegaliterata,sejeobpostankuparnikavJalti,kjernaj bo naruskempotovanjulahkoobiskalkakšnegapomembne- jim suverenodolo izkazovati lokalnovednostzgostoljubjemvred,nakoncupa pomembne lokalneosebnosti,seznjimipogovarja,jimpusti dnjaškega popotnika,kinasvojipotisamozavestnoobiskuje je imelzazahodnjaka, Aškerc nibiltistavrstatipi premožnejši inrazrednoterstatusnovišjesituirani. se pojavljajovnjegovihpotopisih,sobilipravilomaob ne. Zahodnoevropskipopotnikialituristi,kijihjesre č potovanja. Njegovapotovanjasopredpostavljaladaljševar- le kulturne,temve Socialnoantropološka analizapotovalnihprakszahtevane »zavitja zute zicije pesnika, ljudmi, torejnavsezadnjetudi u bil dovoljpremožen,dabisilahkoprivoš vince). Aškerc kljubliterarnislavi,kijojeuživaldoma,ni je bilumeš dnji, poporeklukme perspektivi družbenegarazreda,kimujepripadal(nižjisre- tnika. Posameznika Aškerca jetedajtrebaobravnavatitudiv turista karnajboljneobi bula, kijebilzzornegakotageneri bil njegovve obstoje preno rijev inlastenritem.Pritempajebil,karzadevatransport, rad pajeimeltudilastneizbirevokvirihustaljenihitinera- razbrati, dasejeve ustaljeni, turisti nje upravi vsakem pojasni,zakajgajesplohnapisal,kotdaželitopisa- ki obsegaleokoli40strani)innajbržpriložnostni(avtorpri na zapiskov, vnjejpalahkovidimo tudi posledico»samotnega« potopisov sepovezujezodsotnostjo sistemati popotniška izkušnja),dokajkratki(zlasti merjavi spesniškimicikliinzzbirkami,kijimjebotrovala s potopisom. Ašker odpravijo napotovanjezjasnonamero,dagabodookronali Iz opisovnjegovihpotovanjvIstambulinRusijojemogo č evanje, kisigajelahkoprivoš ine tudinikakorneizhaja,dabinapotovanjihpisalpopotni č ina potovanjaoziromapi č evanje inprehrano,sevedaskorajvcelotiodvisenod č e turisti č nim« stavkom:»Kerpaježetakousojeno,daRusa č č č inoma nirezultiralovpotopisih,temve iti skakšnozunanjopobudo).Kratkostnjegovih en (intelektualecssemeniš č č dnevni obiskPlovdivaobpovratkuizIstam- ene poti«,kottemuradipravijopopotniki,je č č igar družbenerabepotovanjso imelelemalo č ni, vendarnevceloti:posebnoizrazitprimer ne infrastrukture.Njegoviitinerarijisobili č č tudisociološkokontekstualizacijopopo- i mestovsvojempotopisu. V upanju,da č č evi potopisisozatomaloštevilni(vpri- č inoma odlo ki), inregionalnedelitvedela,vkatero č č na kotpri»pravih«potopiscih,kise ajen. Č č ehov, pozanimalzanjiju inizve- č evih potopisovinnjegovezapu- losti komunikacijezlokalnimi č č il tudizato,kerniimeldruži- inek razredneinstatusnepo- č al zaagencijskeponudbe, č č nega »zahodnjaškega« eš, razumesesamopo č no izobrazboizpro- č ne zapiske. č Izlet vCarigrad il dolgotrajnejša č nih popotnih č č nega zaho- vpoeziji. Č eprav se č Č eval in č eprav č utno e si č e , prišli pozneje. lokalne navade;akademskošolaniprofesionalnifolkloristiso skupnega stradicijami plemstvu invisokemmeš onalnimi strategijamipove ke uporeizzgodnejšihstoletij), pri nacionalne bojepodvrženihdružbenihrazredov(zlastikme nabora virov. Njegovepesmipogostoevocirajosocialnein sti Č Literariziranje vprovinci 0 Zanekolikopodrobnejšiargument gl.Baskar2002:135–136. 10 venskimi ribi sniško obdelavo.Natana »zahajanje medljudstvo«inzbiranjeljudskihsnovizape- je izrazilanjegovabiogra ranje pesništvaobsegalotudi»zajemanjeizljudstva«,kotse Aškerc delnoleposodivtavzorec,sajjenjegovopraktici- di številnepodrobnostiiznjegovebiogra ter orientalista.Njegovinajglobljiinteresiinstrasti,kakortu- obliko insiprizadevajogenerirati borbenorazpoloženje,ki predmete svojegapesništvaje Aškerc nega medijakot»lažjepoti«prakticiranjaznanosti. Teme in rarna etnogra za biseri ma regionalisti Thies se (1991:12)zafrancoski literarniregionalizem(oziro- valne infrastrukture.Kotjepokazalaetnologinja Anne-Marie problemom neobstoje pot«, pokaterisejemogo dij literature.Izbiraliteraturepomenivtakihokoljih»lažjo tako, dasizarazvijanjeinrazširjanjesvojihidejizberejome- akademsko okolje,lahkozasilozadovoljijosvojeinteresele rov. Potencialnidružboslovci, kinemigrirajovrazvitejše sredstev zaraziskovanje,itn.)kakorvsmislu infrastrukture (odsotnostalipi ti posledicanjegoveakademskenerazvitosti,takovsmislu ved. Izbiraliterarnegamedijajevtakemokoljutorejhkra- Evropi veljalezapredmetdružboslovnihinhumanisti cije intelektualnihproblematik,tuditistih,kisovZahodni literature kotdokajsamoumevnegaob antagonizmu znemškokulturo. Ta habitusjenarekovalizbiro sti si ganebibilotežkozamislitikotevolucionistainpozitivi- de vplival tudidominantenkulturno-politi Ašker kot prvegakorakananjenipoti. Vendar pajenaliterarizacijo jo duhovniškekariereinšolanjavprovincialnemsemeniš radovednosti sprecejšnjosamoumevnostjoprevedlavvizi- ralno okolje,vkateremsejezaznavanjegoveintelektualne v tejsmeristabilinjegovoskromnokme na to.Klju e bi Aškerc odraselinseformiralvdruga č fi č Pohorske cvetice niranisprestižemliterarnenacionalnekulturevnjenem ni književnikitisti,kisoprviopisovaliljudskaizro nega družboslovcaalicelokotprimerjalnegareligiologa (1907),njegovna č evih potovalnihinorientalisti č ni ovirirazvojunjegovihintelektualnihinteresov fi č ja pri Aškercu niedinamodalitetarabeliterar- 10 i stržaškeobalerezultiralovzbirki č no književnost),sobilivprovinciregionali- , pajeostalneuresni č ega akademskegaokoljainrazisko- grand toura č č č rt, dabinaPohorjuzbralgradivo fi anstvu (prim. Wagner 2007). e nekakoizognitisicernerešljivim nja (Boršnik1981:41),oziroma č č in jenjegovobivanjemedslo- evanja kulturnegakapitalapri č lost raziskovalnihinstitucij, č innjegovimiinternaci- č emer privzemajoepsko nih praksvenakimeri č č č rpal izprecejširšega ni habitusvprovinci, ega medijaartikula- č fi en. Vendar palite- č je namre je ko porekloinru- č nih okoliš č Bojan Baskar loveških vi- Jadranski č kažejo č č ila in inah, č nih č č u - 27 Glasnik SED 49|3,2 2008 28 Glasnik SED 49|3,2 2008 literarna vedaprisojaavtenti držal vprvizbirki okvire modernisti za vse trojesevedaslabozapisano.Koje Aškerc za neraciji literatov, kigajesprvaob sti oziroma »tenden znanstveno« pesništvodojemalikotne in najvišjorealnost,so Ašker kakor tudizzavra timno kombinirajospopularizacijoznanstvenihtezinteorij, skupnosti. Zatosepesniškaizraznasredstvaprinjemlegi- bojev, kotdejavnotransformacijoinizboljšavonacionalne zumel inprakticiralkotintegralnidelsocialnihnacionalnih njem pesništvainnjegovedružbenefunkcije.Pesništvojera- Razglabljanja pojmovanji, dapoezijazasleduje katoliškega) indružbenenepravi le kotpopotniškipesnik,temve kot nesojeniznanstvenik(kotabortiraniorientalist)intudine Č Aškerc jebilterenski,nekabinetnipesnik. To sosevedakraji,kijihjeobiskalnasvojihpotovanjih. pisal: NadŠkutarijemvM. Aziji: nil. ObpesmiznaslovomNahribuBulgurlujenaprimerpri- katerega sepesemnanaša,oziromakraj,kijenavdih- njegovih pesmih,kjerjenaza antropološkega terena,pri Aškercu lahkonaletimovštevilnih tjema nebrezpretiravanjarazkrilikotretori so joameriškipostmoderniantropologipreddvemadesetle- in videlnalastneo tudi viravtoritete,namre snikova popotniškaizkušnjavirmotivovinsnovi,vrhtegapa imperializma inkolonializma. Tako prienihkotdrugihjepe- naj bizgrabilobralce.Nekaterepesmina Paradoks sporamedmladogeneracijo modernistovsprelo- met skorajdaneverjetnegazgražanja. zval naangleško-burskovojno vjužni Afriki, jepostalapred- modernistov: pesemUmirajo in njegovantiimperializemnista poželaodobravanjavo tam: 156). Tudi Ašker saj hodiiskatsižejeinljudizasvojepesmi–vRusijo(prav še ve motive, komujeo vrednost Ašker dnosti potovanjzapesništvonasploh,jepostavilpodvprašaj z njegovimpopotništvom.Kersinajbržnidrznilzanikativre- sterilnosti Ašker nih piskov«(navedenopoBoršnik1981:202).Privoš da iztisnetemualionemueksoti koprnenja podaljavi,temve ez mejelarpurlartisti č č eli o nega toka,IvanCankar, jeo (1946: 203) Z bede Sedaj tegledam Sen mojihdni Sèlam alejkum č inpribil,daje Aškerc vseprejkotslovenskipesnik, č itati presihanjepesniškemo č imi o č č eve potovalneizkušnjeinpredvsemnjegove č , mi č no eve poezijeprecejeksplicitnopovezaltudi č , č ti no«, kotsoreklisami. Voditelj moderni- Balade inromance anjem slehernegamra , no pojmovanegapesništva,kisejihješe . Carigrad č č č ital, danenehnoroma»neiznaturnega i«. Natovrstosugeriraneavtoritete,ki i ! č č evo zanimanjezasvetovnadogajanja no pojmovanepoezijepaniuhajalle č avtoritetevsmislu»bilsemtam č , kratkomalo le iz pustega nagiba, kratkomaloleizpusteganagiba, č č č i Bur, skateroseje Aškerc od- no pesniškovrednost),somu evo angažiranoin»poljudno- č č č etku pesminavedenkraj,na nasplohssvojimrazumeva- č č nemu ljudstvunekajliberal- č itek ne nosti. Primodernisti č isto lepotokotavtonomno udovala in (edini,kijinacionalna č i. Skladnossvojimi č č č isto, kontaminirano njaštva (vprvivrsti istosti invseve č enjajo vprašanja č no ukanomita č č astila, jebilo el prestopati č č il sije ni ge- č č eh je je namre da grevbistvuzadrugorazrednega pisatelja. dolgo vrstojezikov. Doma roman primer pisatelja Vladimirja Bartola,kateregaorientalisti slovenski književnostijevsajšeenpodobenprimer, namre tah, njegoviintenzivnostiingenezipavemomanj. V natan dnji in Vzhodni Evropiprecejrazširjeninzakoreninjen,o Aškerca, jezaenkratdovoljznanopredvsemto,davSre- Glede odporadoorientalskihtem,kijepomagalpokopati in bilkandidatzazelovisoksedež. talskih potovanjinorientalskihmotivov–nagnanizsvetiš pesniške mo literarnem panteonu.Predenjebil Aškerc –zaradi»izgube Aškercem pripomogelkustoli ga, daugotovijo,vkolikšnimerijeobra (gl. tudiGrdina1999).Literarnezgodovinarješe nalnem literarnempanteonupoložajvnjemšezmerajenak tudi dejstvo,dajepodobremstoletjuodprevratavnacio- doksija literarnihkritikov, kijijesledilaizklju vih sotrudnikovvtemsporunemudomapostalasplošnaorto- modernisti kolikordejstvo,dajepozicijaCankarjainnjego- ne zanimatolikospormed Aškercem innjegovimisodobniki ljeno življenjevetnonacionalniogradi. V temsmislunastu srednjeevropski provincinapojave,kiproblematizirajousta- mara patudinaizjemenkonservatizem,drasti eksemplari primarno kotliterarnozgodovinskovprašanje,temve Spor med Aškercem inmodernistinastusevedanezanima mednarodno poznaninuveljavljen. od razlogov, zakajjebil Aškerc –vnasprotjuzmodernisti modernistom blizu Aškerc, neCankar. To jenajbržtudi eden talizirali. KarzadevarabeOrienta,jebilzahodnoevropskim sti podobnonerazpoloženido Ašker nalne zavesti.Nahegemononaravoizklju iz šolskihkurikulov(zizjemonjegoveprvezbirke)innacio- v svojih razlikovali odso sokega« orientalizmaninikolimaralainsosevtemo vzhodnoevropske inteligence,kiorientalskihmotivov»vi- modernisti nisovni temve niso jimnamre Dunaj duhovnik –pesnikindabodonaslovnikio narodne zavestiizrekelpomanjkljivoizobraženiprovincialni pri zvojne trendezahodnoevropskeumetnosti.Prejbinamre so domnevnoprinašalivslovenskoprovinconajnovejšera- 1 BartolasovLjubljanizavra 11 o so »romanjeposvetu«(inceloanacionalnoizkoreninjenost) predstavnikom »staregarde«jemordapredvsemvtem,da ma stoletja(novoromantikov, dekadentov, simbolistov ...)in č itali Aškercu mladiljudje,kisoštudiralinaDunajuin č akovali, daboo č č č nejših mejahnjegove»difuzije«,njegovihmodalite- tudinjegoveorientalsketemeinosebe.Gledetegase anje«. Delparadoksapajetudito,dasobilimoderni- Alamut č fi veljalzanajve ndesieclovskih umetniškihpraksahvelikoorien- č na reakcijahegemonekulturniškeinteligencev č i«, zaradiuspehazunajSlovenije,orien- jedoživelsvetovnoslavoinbilprevedenv č šlanaživcelenjegovapotovanjaOrient, č asnih zahodnoevropskihmodernistov, kiso č č emer razlikovaliodtipi itek oizkoreninjenostiinodsotnosti č č jega žive ali tudikottržaškegabegunca.Njegovi lite- č a literarnavedašedanesvztraja, č enju Cankarjavnacionalnem č ega nacionalnegapesnika č evega orientaliziranja: č č un modernistovz itve Aškerca, ne- itve Aškerca, 11 č Oistempojavu č itka »blazirani ne srednje-in č č Bojan Baskar itev Aškerca no opozarja č aka nalo- č č kot itno č č ni a, č č

Razglabljanja (zna nja«. Ašker fraza Goethejeveopozicije»siveteorije«in»zelenegaživlje- shematika, kijodržipriživljenjuzgoljideja,jekajpadapara- matiko, kijopojizživljenjemlemo ﬁ skoraj stoletnoortodoksijozapisala:»Abstraktnaorientalska pri njegovibiogra rano (naprimervšolskihkurikulih)bodisikritizirano,celo Ašker jene inpretiranoromanti na splošnohvalili,drugepabodisikritiziralikotslabozgra- Tako sodobnikakorpoznejšiliterarnikritikisoprve romane težno orientalskotematikodoletelaprecejdruga madžarsko nacionalnotematiko,medtemkojeromanespre- ni popularenšedanes. Toda toveljalezanjegoveromanez Č nacionalisti oblikuje subjektivnostinhabitusvelikobolj,kottodopuš tovalne inpotopisnepraksegibalevokvirihrazli svojem pisca zgodovinskihromanoviz19.stoletja.Jókaijebilob 227), insicervzvezisprimeromMoraJókaia,madžarskega tudi madžarskaantropologinjaIldikóBellér-Hann (1995: etni č kako sevnjihizražanjegovaslovenskost,njegovetni tovalne praksesperspektiveetni seveda velikove dnjim stasevpreteklostietnologijainkulturnaantropologija V pri Potovati »poavstrijsko« rialni stil navade, itn. Takšno subjektivnostlahkopoimenujemo gem«, naspeci subjektivnost, vplivatananjihovetemeljnepodmeneo»dru- razli potopiscev multinacionalnimimperijeminnjihovavpetostv lizmov instemrazli 12 omalovaževanja književnostizorientalskotematikoporo lozo aj. Perspektivaimperialnegastilanezanikanujnoobstoja eprav jebil Aškerc mo alnega stila. kot primeretni med angleškiminfrancoskimmotorjem), kigaLeroi-Gourhannavede šljen. Poseben Leroi-Gourhanu jeimperij(zna imperijev. Zakonceptetni vsakim odtehkulturnihstilovsekajpadaskrivaimperijaliinterakcija avstrijskega inbeneškega)plemenskegadinarskega(Erlich1968).Za goslavije vterminihrazli iz Kroeberjevegakonceptakulturnegastila,analiziralaprostorprveJu- bi lahkoomenilihrvaškoetnologinjo Vero SteinErlich,kije,izhajajo manja zaimperialnistilinimperialnedediš v okvirihdifuzionisti du Evropevpreteklostizanimalaizklju Č in problemovslovenskegakmeta(Verginella 2008:68–69). raturi soo č č eprav senaprvipogledmordazdi,dajeetnologijajugovzho- č nega stila,vendargradinapodmeni,daimperialniokvir č ilnosti znanstvenikov?)inorientaliziranje. ne imperialnekontekstepomembnooblikujetanjihovo ﬁ č ujo ja jerazvilanjegovopridigarskonagnjenjevsivoshe- evo orientaliziranjejestoletjepoznejebodisiignori- č –injostemrazlikujemood asu izjemnouspešenpisateljinjevsvojidomovi- č em č č č itali, dajeeksoti evi naglavnigrehiso:abstraktnost,teoretiziranje

ni pogled. č č zvok ﬁ lanku želimopokazati,dasose Ašker nega stila,bigotovovelikoboljerabil kotprimerimperi- ko njihovepercepcije,napotovalne č ukvarjali. ﬁ avtomobilskegamotorja(spomo nji MarjiBoršnik,kijepovsemvskladus č č ne paradigmepokazalarazmeromavelikozani- nih imperialnihkontekstov. Pripadnost č č nih stilov:orientalskega,zahodnega(namre nega stilagl.Leroi-Gourhan1990:71–74. Pri č č č ne bodisipreprostoignorirali. Tudi na. Zamerilisomu,daneopisuježivljenja no protinemškonastrojennacio- Č č ilno francosko,bilahkododali)nemi- e biobravnavali Ašker č nega stila,binaszanimalo, č č no zaetni č ideje«(1981:85).Siva etni ine. Kotzanimivoilustracijo č nega stila č č ni stil,jevresnici jo kateregalo č nih orienta- č na usoda. č č . č 12 eve po- eve po- ni zna- Ssle- impe- č imo č č a a č č

obali. telj morja,posebno»avstrijskeriviere«navzhodnijadranski avstrijske vojnemornariceintudisampesniškadušaterljubi- z morskotematiko.FerdinandMaksjebilvrhovnipoveljnik mehiški cesar).Miramarjenavdihniltudinekajnjenihpesmi svak, nadvojvodaFerdinandMaks(poznejšiMaksimilijan, rada zahajalanaobiskvMiramar, kigajedalzgraditinjen je bil Trst izhodiš Trstu. Trditev nikakornezvenineverjetno, dvornih promotorkJadrana,prvi zne obrti(zlasti»dalmatinsko« Sissi, strastnapopotnicainljubiteljicamorjaterenaklju ški lokalnizgodovinarji,jecesaricaElizabeta,priljubljena deloval vtesnemsozvo Omenili smožepomembnovlogoavstrijskegaLloyda,kije razvoj, prirejalerazstaveinprodajnesalonenaDunaju... obiskovale njegovazdraviliš je za pogled videtizelodrzno, z navdušenjemhabsburškegadvorajegotovovsajnaprvi Ašker se mordaskrivavnjegoviljubeznidomorja. Vzporejati Najizrazitejša avstrijskapoteza Ašker zave medavstrijskoinosmanskoprestolnico. njegovega potovanjavIstambuldokon in Egiptom.Kotsmoževideli,jebilmaterialni cije, kigajepravtakoomogo Aleksandrinkah, torejopojavuspecializiraneženskemigra- kopom. Obisk Aleksandrije je Aškerca navdihnilzapesemo potniško linijomed Trstom in Aleksandrijo terSueškimpre- in turisti osebnosti, vklju 1991; Plöckinger2002). Tej modijebotrovalavrstadvornih mu stoletjajebilJadrannaDunajuvvelikimodi(Pederin pomorski sili,vpolnemrazmahu(Johler1999).Naprelo- morja, povezanazgeopoliti po zmagovitipomorskibitkipri Visu, kulturna imaginacija že zgeogra Kot jetoopisalv vo potovanje,nakaterosejepodal prisvojihštiriindvajsetih. Trstu. Dvodnevnopotovanjev Trst jebilosplohnjegovopr- preferencami inz nji vEgiptinGr razlogi innjegovimikulturnimia »Avstrijskost« Ašker rializma. skih potovanj,katerihstilkaženakonteksteruskegaimpe- konteksta vdrugega,insicerzlastiobprimerunjegovihru- enega orientalizmavdrugegaoziromaizimperialnega slednjem razdelkubomopokazali,kako Aškerc »preklopi«iz nekaj elementov, kikažejonaavstrijskistilpotovanja. V na- katere »habsburške«poteze. V temrazdelkubomorazgrnili nalist, lahkovnjegovihpotovalnihpraksahprepoznamone- 13 Ve Aškerc jepravtakokotcesaricaSissiprvi č č 13 el potovativ otemgl.Baskar2007. č evo navdušenjenadmorjem,posebnoJadranskim, č no infrastrukturo,sprevladujo ﬁ jo habsburškegaimperija,njegovotransportno č č no znajvišjimi,kisosezanimalezaJadran, ijo, naprimer, stapredpostavljaliLloydovo č must č lanku Medslovenskimijadranskimi ribi č e njenihmorskihpotovanjindajezelo asu, kojebilavimperiju,dvedesetletji č evih potovanjjevvelikimeridolo potovanji,znjegovimigeopoliti č ju spolitikodvora.Kottrdijotrža- č e nezalaseprivle č č nimi fantazijamio Avstriji kot a inkopališ č ilo odprtjelinijemed Trstom č č ipko), spodbujaleturisti ﬁ vživljenjuvidelamorje nitetami. Njegovipotova- č č evih potovalnihpraks anje železniškepove- č imi destinacijskimi č a, promoviralera- č č e pomislimo,da videlmorjepri č sine Bojan Baskar eno. Aškerc

qua non č č nimi č ena nih č ni č i

29 Glasnik SED 49|3,2 2008 30 Glasnik SED 49|3,2 2008 nekoliko iztirilainsprožilavnjemnegativnoorientalisti Njihov transjebilpravzapravedinastvar, kigajev Tur stov ogledaltudiplestule ladjico naazijskostran,vÜsküdar, kjersijesskupinoturi- pe turškihlir«(1993:28).Sevedasenipozabilodpeljatiz takih dragomanov, kisi vturistnisezoniprislužijopolneže- med njimi,nikakorniposkušalprikriti:»Zatojetukajdosti stva, dajebilonaokolivelikoturistovinbilonleeden v glavnemobiskujestandardneturisti Istambul sijeogledovalkotzve kor krajšeodenegatedna,najverjetneještiri-alipetdnevno. da jebilonjegovobivanjevIstambuludokajkratko,vseka- pre ske mnogovrstnosti«(Aškerc1993:21,30),natopašezaradi še mestonasvetu:najprejzaradinjegoveenkratne»etnograf- nemara tudirasisti burški potovalnivzorec.Carigradjeozna Tudi Ašker morje najveli nato pasamrazpredanaprejinpridedosklepa,dajevendarle lo mednjegovimitovarišinekajkomedijantov«(1993:32). Druga priložnost,obkaterisijeprivoš razblinila, inob ko jevlakodpeljalzmiramarskepostaje,meglenakoprena saj jebilzalivzamegljen.Kmaluzatempaseje,insicertakoj pno oziralskoziokno.Prvouzrtjemorjajebilorazo Južne železniceinsenaslednjejutroobspustusKrasanestr- Razglabljanja 14 Ašker Ta tri stvari,kisonajveli ob povratkuiz Aleksandrije. Strinjalastase,dasonasvetu ob son govoru sfrancoskimslikarjem,kigajeimelnekegave Aškerc kdajproizvedel.Naza Ubogi divjak. Ta je gotovotulil'izprepri fanatizmom, dajebilavsaoblekananjemdonitimokra. … neki ka vskupini:»Najgrozovitejevedelsejemedtemlajanjem zdel temnopoltiderviš,kigajepercipiralkotedinegafanati- Jadranski (Aškerc 1993),skaterimjepospremilizidpesniškezbirke ga integralista Antona Mahni derviš č »fanatiki« kakor»komedijanti«. njegovim sporomzdoma č č eva udovite geografskelege.Izpotopisajemogo gel nagledati(1993:155). po bajevitemparkuinmislilnamorje,kiseganisemmo- Pa semposedaltamnazidanigrajskiverandi,pohajkoval »Miramar« ('Ob svoj gradznajlepšimimenom,kimugajemogeldati– okus inbilsamvelikob mehikanskega cesarja,kijeimelnenavadno ves dan.Levnaglicisemsiogledalrazkošnigradbivšega odpeljal naMiramarintamverandipresanjalskoraj »Thalassa! Thalassa!« Poogledu Trsta sejenaslednjidan lanek jeverjetnonajve č rni, zamorskiderviš.Opravljaljesvojedelostakim č nem zahodunakrovuLloydovegaparnikaSemiramis č negativna orientalisti postavilvvlogodervišasvojeganajhujšega sovražnika,katoliške- ev odpordoderviševsekažetudiv tem, dajevsatiri

biseri č evo potovanjevIstambulvsajdelnosodihabs- č astnejše odvsega. č , sejepolnpri udovitem pogledujevzkliknil: č č no reakcijo.Posebnoodbijajo uduj morje!') č astnejše: planine,puš č o katoliškohierarhijo,kijosestavljajo tako č č na reakcijaderviškiplesnaddolo ih derviševvlokalni'tekiji'( č č a. Pri udovatelj morja.Zatojekrstil č č ja apoteozamorja,karjihje etku

č č tem nitežkorazbrati,daje ine individualniturist,kipa akovanja povzpelvvagon č lanka pripovedujeopo- č č ne znamenitosti.Dej- il tokratprecejblažjo, č č il zanajzanimivej- anja', ﬁ č n esteti ava inmorje, č č etudi jebi- č e sklepati, semuje Firduzi in č č

aranje, tekke) ni Ašker- č ena z č č č no, era iji 14 .

no inkulturnoraznoli habsburški provinci,hkratiglobokofasciniralssvojoetni poslenega zetni Osmanski Istambulpajeavstro-ogrskegapodložnika,za- ( Ob tempove,kakogajeobnjemstoje no samotujcem,kimorajozatopredstavopla dülhamida II.)innjegovegaspremstvavmimohodudovolje- mošeji. Aškerc zaupabralcu,dajeopazovanjesultana(Ab- sultanovega ske, nje sijeizbralGalatskimost,kotprimerenkrajza»etnograf- Č manj stereotipnega)opisovanja etnokulturneraznoli šnoevropska zna č identi (nemške) aktivnosti«in»azijatskeletargije« seprakti deti, skaterostranjovorientalisti Aškerc tozimplicitnimodobravanjem,takodanitežkovi- nancami« (1993:37).Privsemsvojemprotinemštvupove vprašal, »vkakemrazmerjujepa ironi Pri opazovanju rekeljudinajrazli Rue dePera(glavnaulicavevropski imel izostrenookozaetni orientalisti ska (panslavisti splošni omikivsajtristoletprednjimi.Protinemškainproru- je oRusihugotavljal,dasoSlovencivkulturnemrazvojuin č ez Galatskimost,jeopazilnaslednje: e bilahkougovarjali,dajebil »etnizirajo e nekarznemškoEvropo),kijedomalaidenti č ujo fi cel –haremturškihžens narodopisna razstava(1993:21–22). zanimivosti, polnkontrastov–brezkoncainkraja.Prava In takosevrtitaetnografskikalejdoskopurozauro,poln lahko njihovihvelikih sila v svileneplaš gré mimonaspar Pest« govoritissvojimsosedomvgladki–nemš Sino sre ko intakistovelikobeloku knez skrasno ... Glej,velegantniko tí burni Arnavt. Vrhu hla okrog sencznekakimpozla hoji plehe podobno stvarizbelevolnine,kimusegadokoleninpri nekaka pisana, mnorjavim, klasi njega prikorakagravitetski Arabljan alikakBeduinste- Tamle grégib dolgem plaš v škega cesarstva!Stojinopazuj!Glej,tumimogospoda mnogovrstnosti, moglomeritispoglavitnimmestomtur- Ni ganasvetumesta,kibise,karseti č ziognomi fi no zašiljenoorientalisti č cira. Tu vidimoidenti č č rni oblekiinscilindromstopasamozavestni Tur al drug fi i opislahkoberemotudikot retori č nimi prozornimikoprenami,tako,danevidišsamo i semslišaltegaJaponcavrestavracijihotela»de č nega ob selamlika č e okolinjegakakorobleka–baletniplesalki fi č č jakar, kipavozi–nekegajaponskegagrofa. č ne indrugeštudije«pajeomeniltudiGrande na) nastrojenostsetuzditamanjtemeljniod č u insturbanomnaglavi. To jeStaroturek. č č č č nim kon ilnost tistega e razli rno brado.Nasebiimábelovolnenooble- č ni Grkvnarodninošiinsfesom.Mimo ez ple č č no rezanimpro utja superiornostinad Tur č č , tj.njegovepetkovemolitvevzasebni rnih Sudancev. Tamle paprihajakar nostjo. Kotavstro-ogrskidržavljanje č č č nih barv, obrazepasosipokriles č č a segajo iji peljesetodnekimlad rnih o fl na znamenja.Zanjihovoopazova- iktom medSlovenciinNemciv č č imánekoženskemukriluzeló rnimi robinjami.Ogrnilesose fi č č č kacijo Aškerca z»Zahodom« č no kritiko,jebilaopazovanje nejših narodnosti,kisejevila mo naglavi. Tega jezdajle enim motvozom. Tamle hi- č č i, ampaktudivesobraz... asa, nepaposebnostturista č č a ruta,kisijojeprivezal fi lom. Glavomupokriva č taparadasturškimi– ni dihotomiji»evropske č č etrti Pera). V polurnem i NemecizFrankfurta č č e etnografske ni topos(boljali č i« pogledsplo- č č ati vstopnico. ijo. č Bojan Baskar č ini. Zdaj č erkeski na tisti,ko č in v č nosti. č no fi č - - Razglabljanja č brez tebeni »Prijatelj Zamorec,kakoseimaš?«,»A,Jud!No,seveda, dravljam te,bratebalkanski!«,»Ti tuditu,sinkociganski?«, sto etnikov, npr. »Bogživite, Turek, 5 ReginaBendixjeopozorilanapodobenprimertakšnegabrisanjame- 15 Ko sejevra Po stopinjah Lermontova iz teizkušnje,vštirihštirivrsti Pesem NaGalatskemmostu(Aškerc1946:202),kijenastala pripomba, dasejeizmnožicetujcev, kisoprišligledatsulta- nemogo je vtistemdelupotopisa,kigovorioIstambulu,težko,ne pa skim potovanjemvIstambulskrivašenekidrugiagendum, moma: avstrijskiminruskim.Daseza»obi dvema imperialnimastilomaoziromamedorientaliz- Plovdivu. Ve so takopostajalevseboljzabrisane. med ljudstviinnjegovimi»etnografskimi«reprezentacijami posameznikov kotživihpredstavnikovnjihovihkultur. Meje lonialnih »narodnosti«,kisolahkovklju pogosto nudili»etnografske«prikazeimperialnihoziromako- v »turškemslogu«(Vasselli 1996:79). Tovrstni paviljoniso perialni pridih.Premoglajetudibosanskipaviljon,oblikovan tudi orientalskipaviljon,kinajbirazstavidalšeposebenim- so joobeležilipredvsemzvelikorazstavo. Ta jepremogla petstoto obletnicotržaške»samoizro orientalska ljudstvainkulture.Kosov Trstu leta1882slavili ja kot»pravega«,torejkolonialnegaimperija,kiobsegatudi Bosne jebilavelikapriložnostrede poljedelskih inindustrijskihrazstavvimperiju.Pridobitev temi ambicijamisejevtedanjem bicijami habsburškegaimperijaobkoncustoletja.Skladnos zadnja metaforasepovezujespove lejdoskop« ali»pravanarodopisnarazstava«(1993:22). Ta kolorit, kigaopisudajejometafore,kotso»etnografskika- š iz avstro-ogrskemonarhije,paimaopisetni v hipupostavidrugolu dnjem delupotopisa,izletv»najzanimivejšemestonasvetu« č loveškem bratstvu: a naGalatskemmostuvendarletudispeci 2003: 160). za obiskovalcerazstavesvojeplemenske inglasbeneveš kve. »Obtemsilahkomislimo,daje upodobljenimožaktamuprizarjal sal jemožaka,kisedelpredrazstavno replikogrškepravoslavnecer- zakotni galicijskidolini,temve izmed ilustratorjevnašelmodelzaupodobitev igralcalirenevkakšni po, posebnemilustratorskemžanru,zakateregajebilozna Knjižni ilustratorji,izbranizataprojekt,sobiliveš so za enciklopediji je, kojeobravnavalazna ciziranje ljudskihkulturinnoš. V zvezku,posve Da divenzares Carigradje In vendaredinivsismosivsajvtem Pa vendarlevsismosibratje Razli č č eli izhajatipravvdesetletju Ašker e razbrati. V tosmer kaženaprimerdrobnazlobna č nih jezikov, noš,bójsmoinver č č al izIstambula,je Aškerc stopilizvlakažev dnevni plovdivskipostanek,kijeopisanvza- Avstro-ogrska monarhija vbesediinsliki, č ...«.Kon č ilnosti »etnografskih«ilustracijvhabsburški č č a pasezmislijoouniverzalnem . Tu smonato č karnarazstavivLvovuleta1894.Nari- !

č ! nicah podobnoapostro č asu mo 15 č ﬁ č niranja podobeimperi- animi kolonialnimiam- , Č evega potovanjavIstambul. č , itve« Habsburžanom, erkés, Arabljan /poz- č č č evali razstavljanje no pove č enem Galiciji,jeeden ki preklopamed ﬁ č

č č č ajnim« avstrij- i v, oziromaznani en habsburški nega mravlji- č katere zvezki ine« (Bendix č č al pomen ilno esteti- fi ra vr- Ašker kultur, jezikovinnaravnihkrajin. »Orient«, kivsebujebogatomnogoterosteksoti nastopala kot»našjug«,ahkratitudinovopridobljeni legirana krajaruskeorientalisti ni torej rusko potovanje),nakateremjeobiskalKriminZakavkazje, snika. Daseje Aškerc odpravilnapotovanje(njegovodrugo in tadvapisateljastabilatudi Ašker literarni invencijiKavkazastaodigralaPuškininLermontov, šnjega orientalizma(gl.tudiLayton1994).Klju kavkazja, jepomembnopoglavjeruskegaliterarnegainsicer- Literarno odkritjeKavkaza,so ruski osvojitviOrientaknjiževnostinimperijtesnopovezana. Kot pravizgodovinarOrlandoFiges(2002:384),stabilav ti Bosporju. Tu jevselepše,ve francoskem in,kar talni sta vsemdostopni. Vstop vknjižnicojeprost:»V veliki modernosti inzlastizavidljivaravenprosvetekulture,ki entalsko« (1993:43),dajetonhvalanjegoverazvijajo Opisu mesta,kije»napolevropsko,napaše 45). vale »slovenskeinbolgarske–napitnicepesmi«(1993: gosti, mednjimiplovdivskimžupanom,invkaterisoodme- imajo klju vina, hkratipaimatutudisonarodnjake,prikaterihbivain slovanske vzajemnosti,tojenekakšnaslovanskaširšadomo- turist. Zdajjevsvetu,kinekemsmislunjegovsvet,svet spremembo za Suhumiju …),sejenajvznemirljivejši delpotovanjatokratza kem postanku(vOdesi,Jalti, Sevastopolu,Ker priložnosti zakopanjevmorju, kisigajeprivoš vite krimskeobaleza Aškerca polnavzhi Č literarnim orientalizmom. ruskem potovanjuuspelzareszlitisvojpanslavizemzruskim jejo vtisnekolikopovršneizkušnje,je Aškerc šelenadrugem ali »orientalske,rusko-slovanskefantazije(1993:77,83)da- njegove invokacijeMoskvekot»Orientavslovanskiobleki« izleta vIstambulinjevrhunecnjegovihpotovanj.Medtem ko slovanskega naroda,kiganezavirave neodvisna Bolgarijautelešahiternapredekmladegajužno- jamem, dabistalav Avstriji kjetakagimnazija«(45).Nova (1993: 45).Mestnarealnagimnazijajeimpozantna:»Never- So je druga V Plovdivusejetorejza New Yorkom inBrooklynom…«(1993:31). Škutarijem stakšnimvelikanskimmostom,kakršenstojimed gu –npr. bratjeRusi–takratbodogotovozvezaliCarigrads da »kadarbokakkulturennarodzapovedovalobZlatemro- ni bilo,kibivzkliknil»živio«(1993:36). Ali pakomentar, nov Aškerc zdajnive č eprav jebilavožnjanaROPTovem parnikuvzdolžsliko- no kakorv Avstriji. fi ji, NišuinBeogradu(kipasovpotopisuzgoljomenjeni). selamlik č ni dvoraniležepomizahrazni č evo potovanjenaruskijugjebiloob č no potovanje,kisejenadaljevalošespostankiv č č e odvinskekleti,vkaterisosesre presenetljivega.KriminKavkazstabilaprivi- , daloslišatikak»eljen«ali»hoch«,nikogarpa č el šelepoizkrcanjuvBatumiju nagruzinski č obi č loveka najboljveseli,ruskemjeziku« č ajen, osamljen,anonimen»avstrijski« č el drugidelpotovanja,za č je, modernejšeinboljdemokra- č asno zruskimosvajanjemZa- č ne imaginacije,vkaterista č č eva najljubšaruskape- asopisi vbolgarskem, č letargi č č enih doživetijin utneje daljšeod č ali zlokalnimi č č Bojan Baskar nih ljudstev, ni bolnikna č č no vlogov č u, So il obvsa- č isto ori- č elo se č č e se iju, č i- 31 Glasnik SED 49|3,2 2008 32 Glasnik SED 49|3,2 2008 vega potovanja.PoPjatigorskuseza Topliško mestecePjatigorskje bilo zadnjadestinacijanjego- in vEvropisploh(pravtam). Elbrus, kijessvojimi5.615metri»najvišjagoranaKavkazu kjer jeLermontovumrlvdvoboju.IzPjatigorskavideltudi železnice tudiobeležjeizbelegakamna,kizaznamujekraj, jugu« (pravtam).Žepredprihodomvmestojevidelbližini v Naslednje jutrosijeogledalspomenikLermontovu,ki»stoji »nam igraligodci,oble drugih kavkaškihnarodih,odlo Ko Aškerc obopisupoti Tolstoja. stran, pri v kontekstuopisovanjapotiprotiPjatigorskuposvetildobro z referencamiruskegaliterarnegaorientalizma,kateremuje Odeso. Zadnjadestinacijapotovanjajebilaizrazitodolo prej podrugipotinazajnaobaloinnatosparnikomv Rusi prineslivtekraje: ških užitkovinve V Pjatigorsku,»praviruskiŠvici«,sijeprivoš tigorsku, osrednjemprizoriš kaza vZakavkazjujezvlakomnadaljevalpotdotoplicPja- montovega romana vrtoglava romanti sublimnih gorskihprizorov, kjerdominiratagoraKazbekin pesmi Demon,skaterimiželiokrepitiu sicer neomeni,pa (prav tam). ga bilonajprimernejeimenovati»Evropazija«ali»Evrazija« »samo edennepretrgan, geografskocelotenkontinent«,kibi Razglabljanja 6 To miseljeprvi 16 montova ali,natan č lo vpreženihšestkonj,namenjenopovojaškigruzinskicesti Po trehdneh Tbilisija jesedelvpoštnoko pre 7 Zapotopisnižanrpotovanja»postopinjah«umetniškihpredhodnikov in 17 vencionalna izraza,nepadvalo opažanje zmislijo,dastaEvropain Azija pravzapravlekon- (1993: 117), jezapisalinvopombipod dentskih letih. V Tbilisiju »sipodajetarokiEvropain Azija« eno mestopolegCarigrada,okateremjesanjarilževštu- obali, odkodersejenajprejzapeljalzvlakomv Tbilisi, še ez Kavkazv Vladikavkaz. Zdaj jepotovalpostopinjahLer- č eznaravni velikostinavisokempodstavkuinseoziraproti v spisu sporja. Polstoletjapoznejejeslavniangleškizgodovinar Arnold Toynbee hoda »izEvropev Azijo«, kosejezapeljal vÜsküdarnadrugistraniBo- predhodnic gl.Robinsonin Andersen 2002in Weber 2003. King 2004:246). lu aliOdesiBatumiju,za se nammejamedEvropoin Azijo, kostopimozladjealivlakavIstanbu- č ka Kavkazpotejvojaškicesti. zato paimajotudiuspehe…(1993:109). z orientalciznajoRusišepametnejeravnatinegoBritanci, Rus tervodivsotopisanozmesenergi Sredi medtemiorientalcipastopasamozavestnonašbrat škega organizatorskega talenta,ali,daseto nepotrebnega hrupa.Rusiimajobrezdvomavelikoangle- Western QuestioninGreece andTurkey č emer jepolegPuškinainLermontovaomeniltudi 16 č razvijalžev č č č č erjo naverandivelikerestavracije,kjerso na divjinaDarjalskesoteske.Iz Vladikav- panavedepetnajstvrsticizLermontove neje, postopinjahPe Junak našega č eni v č č ne zdetikratkomalosmešna(navedeno po Izletu vCarigrad ez KavkazgovorioOsetijcihin č č u romana erkeske kostime«(1993:134). č no hvalinapredek,kisoga č č ena svetova;vresnicista 17 asa č Aškerc tegavpotopisu ne vra , kivromanuve č , kajpadavkontekstupre- Junak našega č no intaktnobrez č č podobnougotavljal,da inek svojegaopisa č orina, junakaLer- rto relativiziralto ijo, vkaterojebi- č č anje domov, naj- neje izrazim: č il nekajtopli- č č č asa krat ena . balkanisti vati poEvropibrezpotnegalista,ješerazvidnejšiiznjegovih staremu inurejenemuimperiju,izkateregajemogo samoumevno upravi Istambulu ambasado,kijenekajpomenila,onpabilvnjej trebno izgubljatibesed.Njegovaimperialnadržavajeimelav bilo todovoljrutinskoopravilo,dasemuonjemnizdelopo- soseda narovašturškeganeekonomi stavo«, nakaterisejepotemstrinjalspripombonemškega sko ambasadoinsitamkupilvstopnicoza»orientalskopred- mlik Ko sije Aškerc vIstambuluzaželelogledatisultanov rija sonekajpomeniletudivširnemsvetu. mu bilepodložne,solahkohkratiponosne:kotdelimpe- ki sobilipripuš ko identi pin vimperiju.Podvrženenacionalneskupinesosetakolah- pri jev, kisovladalinadheterogenimipopulacijamiinozemlji, vsaj vEvropi, lizmov malihnarodov, pozabljajo,dasobilitimajhninarodi predstave, tudikadarsenenapajajoizsamovše obremenjeno opazovanjeteropisovanjetujihkrajev. Tovrstne objektivnejše, nepristransko,boljpoštenoinzmanjpredsodki ki nisonikolikoloniziralidrugihnarodov, boljeopremljeniza tako redkonapredstave,dasopredstavnikimajhnihnarodov, pogosto rekrutiraniizve V literaturi,kriti Kateri imperijjeboljši? veliko storilizaob že v Ti Kavkaz vkulturnodeželoinuvedlired.Zaprosvetoskrbi bi skompolemiziral,jevzkliknil:»Ne!Rusisoizpremenili poslanstva« nibilpripravljenpostavitipodvprašaj.Kotda fi je iznekaterihmestvpotopisujasnorazvidno,dazapaci- manskih populacij(King2004:209;Brooks1995). Vendar pa celo milijoninpol–kavkaškihgorjanskihkrimskihmusli- tirali nanasprotnoobalo stoletja, kosovojakiinparavojaškemiliceizgnalialidepor- ruske paci Aškerc mordaniimelnatan kri Tu je Ašker Balkana. Aškerc jebiltakkotneštetodrugihimperialnih pod- med Evropoin Azijo neizogibnoznovavznikne. (1993: 114, 115). Obapologijiruskegaimperializmalo meji takozvane Azije. To priznavajoceloNemciin Angleži« kacijo vedel,vendarlegitimnostiruskega»civilizatori č č e , niimelnobenetežavestem,dajestopilnaavstro-ogr- potreben, nehotekažejo,dasoše –mlade(1993:40). važnega pasporta.Sajdržave,koderjepasportneobhodno s tihem, kovidiš,kakoneznanskoveseljeimajouradniki pozneje pasevdašs teh naBalkanunimalo!–zdisetiodkrajasilaneslana, Ta ceremonija,kiseponavljanavsaki državnimeji–in emer sobiliakterjiimperializmainkolonializmadokaj č em nasprotjuznjegovimipanslavisti č fl itanjem inpedanti ísu celavrstanižjihinsrednjihšol.(…)Da,Rusiso fi cirale zimperijemtudiprekosvojihpredstavnikov, č fi nih pripombnarovašmejnihuradnikov: kacijeregijevpetdesetihinšestdesetihletih19. č eva zunajbalkanskavzvišenost nadBalkanomv č e ženepovsodposvetu,sestavnidelimperi- č č eni kvodilnimfunkcijam.Naimperij,kiso ni doimperializmovvelikihsil,nenaletimo č o č en donjenihstoritev. Ponos,dapripada č loveško kulturonaKavkazu,tukaj fi lozofsko resignacijoinsmejiš se na č č no vestnimvidiranjemneskon Č ine aliskorajvsehnacionalnihsku- rnega morjanastotiso č ne predstaveoenormnihzlo č nega vedenja.Zanjje č nimi evokacijami č Bojan Baskar nih naciona- č e –morda č č e poto- no č č č sela- nega nica inih inih Razglabljanja in primernoizstopijošele, loci communes mest), kjernaenkratvdrejovtekststereotipniorientalisti ruskih mestnaKrimuinvZakavkazju(patudibolgarskih skim« smradominumazanijo: ga izgleda,geometrijskepravilnosti, ruskem potopisuizdatnopokaževeksaltiranihvalimoderne- otrplo, zunajzgodovinsko Azijo. Ta kontrastdvehcelinsev Evropo, kijonaruskemOrientuzdajpredstavljaRusija,in potegne zasaboponovnolo v prihodnješeve po njemnipoliti rim jenjegovadržavacelovsovražnihodnosihinpotovanje meri identi Hkrati paje Aškerc primerposameznika,kisevprecejšnji poln upanja,dabonavzo po imperializma inorientalizma,postanenjegovvnetadvokat, sti bitualna inpredzavestna,jetapretežnozavestna,voluntari- V primerjavisprvoidenti širše državnecelotealizvezezetni tivne zamišljeneskupnosti,kinajbipovezovalaljudstvav je etni ki najmanjzatristolet«pred Rusi. tedaj lahko»Slovenci…vkulturnemrazvojuinsplošniomi- merjavi z Avstrijo. Bralec,kibiverjelvpotopiš 110). Vse tepohvale Aškerc nenehnoizrekavnegativnipri- »da Rusidoma jugu povsodnaletimonave standarde gledekulturnihinprosvetnihinstitucij,naruskem moderna, Rusi(innjihovidolžnikiBolgari)imajozavidljive Kar jerusko,dobroinnajboljše.Ruskamestasolepa imperialna o to nepomeni,dakrajev, pokaterihpotuje,nepresojaskozi razli se nahabitualni,predzavedniravniidenti govega dominantneganaroda)deklarativnonemara,vendar ložnikov: nacionalist,kisvojegaimperija(alipazgoljnje- v nemš bolgarskih, dajeimperijenojezi nih knjižnicinmuzejev, dasošolevelikoslabšeodruskihin tivnost, biodneselvtis,davavstro-ogrskimonarhijinijav- č č na. Kadar Aškerca potegnevgravitacijskopoljeruskega uti seudeleženegaprinjegovihuspehih,hkratipajetudi č borza (1993:87–88). poslopja, kakor:dvegledališ lemestne. Modernoopremljenihoteli,impozantnajavna zidane vnajmodernejšemslogu.Prodajalnesijajne,ve- ce imajopodvevrstidrevoredov. Hišesove in sotlakovanezgranitnimikockami.Skorajvseširšeuli- široke, ravneinelegantneulicesekrižajovsepravokotno ustvarili dodanesenonajlepšihevropskihmest,katerega Hadžibej, izkateresoRusipoiniciativicariceKatarineII. Leta 1794jestalatukajšeumazanatatarsko-turškavas nejših situacijah. Tudi č ini (alimadžarš č na: toje»vseslovanskavzajemnost«,tipalterna- fi cira zideologijodrugega,tujegaimperija,skate- č ala. . LepoteOdesesodeležnešeposebnepohvale č inov neprezirajoinjihžalijo…«(1993: č č no korektno.»Substanca«teidenti . Preklopvdiskurzruskegaorientalizma č č ini). Tako, danive nosti inimpaktategaimperializma fi č kacijo, kijeskorajvcelotiha- č e jihkontrastiramoz»oriental- č č nico medmodernocivilizirano jezi e jepripadnikmaleganaroda, č i, univerza,pošta,tržnicain č en oziromadasovsinapisi č ne napise,kidokazujejo, č č nimi vezmimednjimi. isto fi č cira znjimvnaj- e indinami č č jasno,kakoso nadstropne, č evo objek- fi č kaci- nosti č ni Eugen NeumanninHermannOldenberg. stavnikov nemškeganeobudizma,kotstabilazlastiKarl strastnim zanimanjemprebiraldelatedanjihvodilnihpred- jem inorientalistomKarlomGlaserjemje Aškerc (1997)s iz korespondenceznjegovimpodpornikomPavlom Turner- obravnavo religijnudiltemeljnooporo.Kotlahkorazberemo du skatoliškodogmoinvnjegoveminteresuzaprimerjalno konca 19.stoletja,kije Aškercu vnjegovemmiselnemspopa- entalizmom zni inobmejni(alimejaški)orientalizem.Z pri kritikov niodbijalo,pa taliziranje jebiloodvsehorientalizmovedino,kibralstvain »klasi med identitetamioziromakotnjihovomenjavanje.Pobolj bi preklapljanjemedorientalizmirazumelokot Veliko sodobnihantropologov(indružboslovcevnasplošno) sniku spla Aškercu znovakažena Ašker šibka navzo najpogostejša oblikaorientalizmavnacionalniknjiževnosti, cija nacionalneideologijeintemuustreznonajosrednejša na temoturškihvpadovvslovenskedežele,osrednjanara- varianta mejnegaorientalizma,torejorkestriranojadikovanje ga jepri Aškercu takomalo. orientalizem mi bimoralivklju Za iz Sklepne pripombe 18 Ve cej druga Fredrik Barth(1969),inšezlasti, dadiakriti v se izkaže,dajeposameznikvsvojihidenti kulacijo dojetiposameznikavnjegovihistori tudi medsebojnopovezatiinskozinjihovoetnografskoarti- mene, motivacije,strateškeintence... Treba jeidenti neodvisno oddrugih,poskušamoosvetlitinjenesimbolnepo- v njihovimedsebojnilo posameznikove identi nisti kšnega »monisti povezane oziromaartikulirane.Etnografskeimplikacijeta- razli identitet instempluralnostposameznikovihidentitet,pasole teto; tisto,kar»barthovski«antropologividijokotmenjavanje iz zapovrstnihidenti celoti sestojiiztehlistov. Torej identitetakot tako, daseobdajaznovimilisti,kiovijajoprejšnje,inv nje identitetelepoponazarjatudiprispodoba kacij, kisekakorplastinalagajodrugavrhdruge. To umeva- vilu razli gre posameznikvtekuživljenja,nerezultirajoenakemšte- na identity shifting č č skar vtisku. in oziromastil,kakosoidenti ujo č č č č nem« pogledunaidentitetonezadostuje,darazli ne identi č o Ašker rpnejšo analizo Ašker nem« umevanjuparazli č em č č nih identitet,temve č ne kotpri»pluralisti alo. imamovmislihnemškireligiozniorientalizems č č č lanku povsemzunajobravnave,namre nost zadržanjinmotiviketegaorientalizmapri (Gingrich 1996),jepredvsempresenetljivo,da evem razmerjuznemškimreligioznim orientalizmomvBa- fi kacijske plasti.Identitetajetudiindividualni č nega« pojmovanjaidentitetesosevedapre- ) znatnoboljomejen,kotsijepredstavljal č iti šedvevrstiorientalizma,kistaostaliv fi kacij: posameznikima enosamoidenti- fi kacije etnografskokontekstualiziramo č č paseje,nasprotno,pisateljualipe- enosti, sepravidazavsakoposebej, č evih preklapljanjmedorientaliz- Č č č jeidentitetacelotatehidenti e upoštevamo,dajeslovenska č evo netipi č ne identi nem« pojmovanju.Pri»mo- fi kacijske plastimedsebojno fi č kacije, skozikatere 18 nost. Mejnoorien- fi Karzadeva kacijah (oziroma č ni simboli,kijih č religioznim ori- č ebula, narejena č ebule, kiraste nosti. Pritem Bojan Baskar č religio- fi kacije mejni č ne fi - 33 Glasnik SED 49|3,2 2008 34 Glasnik SED 49|3,2 2008 imel zazahodnjaka,jevnjegovihopisiheksoti kar popisujem')pravgotovoneprilega. oznaka do nekemerežeprednjoSaid). Ašker rialnega potopisja,kotgajeopredelilaMaryLouisePratt(in s precejšnjimposiljevanjemlahkouvrstilivkategorijoimpe- Kljub vsemutemupabi Ašker kritiziral kakšnedrugeimperializme,kimunisobilipovše imperialisti nim pogledomna»ruskiJug«,sajjenavdušenoprivzelrusko ca takšnapripadnosto jam ne predstavljaprivilegiranegaepistemološkegaglediš malemu narodu,kinivsvojizgodovininikogarkoloniziral, lega naroda,gledanasvetskoziimperialnao ali pluralisti odvisen odtega,alijenašeumevanjeidentitetemonisti vprašanju neposrednovidimo,dajeodgovorvvelikimeri Ruskega aliavstro-ogrskegakarimperijanasploh?Obtem identi uporablja standardneargumente onjegovemcivilizatori Aškerc »ideološko«zagovarjaruskiimperializeminpritem lentna, jevnekemposebnempomenubesede»ideološka«. Aškerc kotpanslavisti izdajajo, dasemoraktemuverovanjuvsajmaloprisiliti. (1992)? In mi o Aškerc ogledovalkrajenaKrimuinKavkazuz še znekegadrugega,doslejzanemarjenegazornegakota.Sije omogo ga imperializmajehkratizanimivinizzivalenprimer, kinam imel kakšenpovratenvplivnakraje,kijihjeopisal. Zakavkazje lahkodosegel Tur č poskušali bitipozornitudinavrstoomejujo poslanstvu, hkratipasvojepo resno ra njem vzaevropskepojmeminornemjeziku. Aškerc nimogel zlasti karzadevaobsegpublike,kijojelahkodosegelspisa- pisje tudivprimerjaviznjimiprecejdruga s temboljprimerljivaz Aškercem, vendarje Ašker Ve leyja do Alberta Moraviein daneskultnegaPaula Therouxa. topisci, odMungaParka,RichardaBurtonainHenryjaStan- Č dejanja, kisenazadnjezvedenatransakcijo,temve ruskega imperializmanamejah Azije torejnebomovidelile v diskurzruskegaorientalizma,njegovivzhi gledamo z»monisti zna bolj malovehemence,arogance,vsevednostiinegocentrizma, Razglabljanja 19 Za prepri v tehidenti ih inposredujo e na Ašker č da sodiakriti č č ina potopiscevvtemžanrujebilasevedamanjslavnain č ilnih zažanr, kigaPrattozna i objektivnejšegapogledanapodvrženaljudstva. Ašker- mi fi kaciji. Ta identi č the monarch-of-all-I-survey genre , kotseglasinaslovvplivneknjigeMaryLouisePratt č a pogledatinaproblematikoimperialnegapotopisja unati, dabiopisnjegovegapotovanjavIstambulali č č fi ljivo inetnografskopodprtokritiko Barthovega pojmovanja, č kacijah uporablja,nisoarbitrarni. e jeodgovorpritrdilen,zo č č no optiko,hkratipaje,tipi no. Reklismo,da Aškerc, evo preklapljanjemedorientalisti č ni markerjietni č ih izkušenj,kisospodbudile Aškerca ktej č ne« perspektive,vnjegovempreklopu č č fi ni, vendarneruskiob itno niosvobodilapredimperialisti kacija je,kotsmopokazali,ambiva- č ne identitetearbitrarni,gl. Wilson 1993. č č evo »orientalsko«potopisjele č ijo aliRusijo,kajšele,dabi etje subvertirazdodatki,ki č i zrazli č mi č č č eprav pripadnikma- Č evemu potopisjuse (žanr'vladarvsega, no imperialisti č eprav sejegotovo katerega nimi slavnimipo- č č č ih, kanalizirajo- udovalec ruske- č 19 ala. Pripadnost nem položaju, č č

nimi diskurzi eni apologiji č imperialni- č nih krajev imperija? evo poto- č bomo č č a, ne nem č č no, no č č i. - Papers location BecomesaPogrominthePost-Crimean War Period. BROOKS, Willis: Russia’s ConquestandPaci vod: BOURDIEU, Pierre: BORŠNIK, Marja: York inOxford:Berghahn Books,2003,149–166. Other ference inthe BENDIX, Regina:Ethnology, CulturalRei terature. BELLÉR-HANN, Ildikó: The Turks inNineteenth-Century HungarianLi- ton Aškerc. BASKAR, Bojan:Oriental Travels and Writings ofthe frontiera Immaginare l'Adriatico nell'Adriatico nord-orientale. V: EmilioCoccoinEverardoMinardo(ur.), AŠKERC, Anton: na: DZS,1993(Zbranodelo,zv. 7). BASKAR, Bojan: Universitetsforlaget, 1969. Boundaries BARTH, Fredrik:Introduction. V: FredrikBarth(ur.), BASKAR, Bojan:Raccontareilmare:laride Koper: ZRS,2002. AŠKERC, Anton: (Zbrano delo,zv. 2). KING, Charles: sopis zaetnologijuifolkloristiku AŠKERC, Anton: DZS, 1946(Zbranodelo,zv. 1). AŠKERC, Anton: nologist ABU EL-HAJ,Nadia:EdwardSaidandthePoliticalPresent. Literatura Youngs (ur.), HULME, Peter: Travelling to Write (1940–2000). V: PeterHulmein Tim manitatis, 1999. GRDINA, Igor: Ljubljana: Inštitutzamultikulturneraziskave,1996,99–127. in Tim Youngs(ur.), BUZARD, James: The Grand Tour and After (1660–1840). V: PeterHulme LAYTON, Susan: 2004. a GlobalReadingoftheMediterranean? V: JOHLER, Reinhard: A LocalConstruction,or: What havethe Alps todowith Cambridge UniversityPress,2002,87–101. FIGES, Orlando: socijalnih tekovina ERLICH, VeraStein: nal ofTravel andTravel Writing DUDA, Dean: Towards aModernist Travel Culture. Ways toCulture, 1880–1918 BUZARD, James: bridge: CambridgeUniversityPress,2002,37–52. Brumen (ur.), Public andPopularCulturesofCentralEurope. V: BojanBaskarinBorut GINGRICH, Andre: FrontierMythsofOrientalism: The Muslim World in Penguin, 2002. from PushkintoTolstoy Prakti : EthnicCon 23/4,1995,675–686. 32/4,2005,538–555. . Milano:F. Angeli, 2007,97–111. Journal ofMediterraneanStudies č : Cahiers delaSociétéasiatique TheSocialOrganization ofCulture Difference ni The CambridgeCompaniontoTravel Writing Kronprinzenwerk MESS č ut The BlackSea Od rodoljuba zdeželedo meš Pisma . Ljubljana:Studiahumanitatis,2002,2zv.] Natasha's Dance Nove poezije Russian Literature andEmpire Podlistiki inpotopisi ﬂ The BeatenTrack Dvoumni Mediteran . Zagreb:Naprijed,1968. Balade inromance ict andNationalisminHabsburg CentralEurope Anton Aškerc . MediterraneanEthnologicalSummerSchool Le senspratique The CambridgeCompaniontoTravel Writing U društvus . Cambridge:CambridgeUniversity Press, 1994. : contributiallariscopertasocialediunospazio .

Ljubljana: DZS,1997(Zbranodelo,zv. 8). . Oxford:ClarendonPress,1993. : . AHistory

Č . V: NancyM. Wing 6/1&2,2005,68–87. . Ljubljana:Partizanskaknjiga,1981. 36/1, 1999,87–102. etrti zbornikpoezije : č A CulturalHistoryofRussia : ovjekom European Tourism, Literature, andthe . Pariz:Minuit,1980.[Slovenskipre- . : . Lirskeinepskepoezije Kriti Študijeoregionalnem prekrivanju . Oxford:OxfordUniversityPress, fi 5/2,1995,222–238. , vtisku. cation, andtheDynamicsofDif- Narodna umjetnost fi nizione delleidentitànazionali : č Tragom njegovihkulturnihi ni inpolemi fi cation oftheCaucasus:Re- č ana : ConquestoftheCaucasus The InternationalJour- fi . Ljubljana:Studiahu- eld (ur.), . Ljubljana: DZS, 1951 . Ljubljana:DZS,1951 fi n-de-siècle Ethnic Groups and č . Bergen inOslo: ni spisi Bojan Baskar American Eth- . Cambridge: . Nationalities Hrvatski Creating the . Ljubljana: . London: . Ljublja- Poet An- . Vol . Cam- . New . č II a- . . Razglabljanja of smallandlarge homelands,etcetera. stakes andthecomplexityoftheiridentitystrategiesentangled inthedialecticsofnational,subnationalandsup practices asiftheyweretakingplaceintheworldmadeup ofnation-statespreventsusfromunderstandingtherealitytrav By focusingonimperialcontextsof Aškerc’s travels,theauthorattemptstodemonstratethat approaching the single voyage. ideological (pan-Slavist)convictions. Attention ispaidtotheshiftingbetweenthesetwostyleswhichmaytakeplaceevenwit conscious level,orthelevelofone’s deepestidenti and theRussian,thatseempredominantin Aškerc’s travelpractices. The formercanbediscernedinparticularatthehabitual, orientalism, CentralEuropeanfrontierorientalism…)correspondstodiverseimperialtravelstyles,amongothers theHabsburg imperial subjectaretakenseriously. Variety oforientalismonecandiscerninhiswritings(Germanreligious orientalism,Rus opposed to,theethnicstyle). This perspectiveimpliesthatimperialframeworksof Aškerc’s travelsaswellhispositionof In thearticle,histravel(ortourist)practicesareobservedfromperspectiveof travel writingwasbasicallymarginal compared tohispoeticproduction. While thefunctionofprovidingpoeticmaterialswascrucialimportance(andthereforehecertainly»travelled to write« the »Orient«(Istanbul,Egypt,Greece,Russia,Bulgariaetc.)providedhimwithmotifs,personagesandarguments forhispoetry Aškerc hadnootheralternativethantryingtosatisfyhissocialscienti case oftheSlovenepoet Anton Aškerc. As aprovincialpriestfromhumblepeasantfamilyandlackinganyuniversitytraining, The articlelooksatthesocialusagesofOrientinHabsburg peripheryattheturnofnineteenthcenturybystudyin LEWIS, Martin W. inKärenE. WIGEN: 1990 (Izvirnik:1965). LEROI-GOURHAN, André: MAKDISI, Ussama:OttomanOrientalism. 1997. of Metageography PEDERIN, Ivan: Socialism (ur.), alization intheNineteenthCentury. V: Anne E.GorsuchinDianeP. Koenker MCREYNOLDS, Louise: The PrerevolutionaryRussian Tourist: Commerci- 107/3, 2002,768–795. u povijesnompresjekuturisti PLÖCKINGER, Veronika:Na Zagreb: NakladnizavodMaticeHrvatske,1991. PRATT, MaryLouise: zej Istre,2002,15–27. grafske zbirkeIstre kroz austrijsko-hrvatskidijalog RICHARDS, GreginJulie WILSON (ur.): London inNew York: Routledge,1992. Hans Christian Andersen (ur.), Lines: LiteratureandtheCreationof Touristic Spaces. V: MikeRobinsonin ROBINSON, MikeinHansChristian ANDERSEN: ReadingBetweenthe 2004. Travel inTheoryandPractice SAID, Edward W.: Continuum, 2003,1–38. York: Vintage Books,1978.[Slovenskiprevod: Turizm . IthacainLondon:CornellUniversityPress,2006,17–42. Ways ofTravel Travel andOrientalist Writing Province: inanAustro-Hungarian : TheRussianandEastEuropean Tourist underCapitalismand Jadranska Hrvatskauaustrijskiminjema . BerkeleyinLos Angeles: UniversityofCaliforniaPress, Orientalism Imperial č Gib inbeseda č kog interesa. V: Literature andTourism in gledanja:Razvojturizmauprošlosti.Istra

Eyes : . Clevedon:Channel View Publications, Western ConceptionsoftheOrient : Travel Writing andTransculturation The MythofContinents The GlobalNomad The American , 2.zv. Ljubljana:ŠkucinFF, Istra, razli Orientalizem . Pazin:Etnografskimu- . LondoninNew York:

The CaseofAnton Aškerc č Historical Review iti pogledi č kim potopisima : : Backpackers Zahodnjaški : ACritique ﬁ cations; thelatter, bycontrast,isbasicallydependentonhisconscious and : Etno- . New . .

fi WEBER, Irena: Actes delarecherche ensciencessociales WAGNER, Anne-Catherine: Laplaceduvoyagedanslaformationdesélites. moria slovena stings (ur.), TURNER, BryanS.:Orientalism,orthePoliticsof Text. V: DonnanHa- universitaires deFrance,1991. VERGINELLA, Marta: 1993, 121–138. Maya-Q'echi'. WILSON, Richard: Anchored Communities:IdentityandHistoryofthe Koper: ZRS,2003. Turchia VASSELLI, Laura:»Coseturche«à Trieste. V: GinoPavan(ur.), 1991. URBAIN, Jean-Didier: SAID, Edward W.: študij, 1996.] SAID, Edward W.: 1994. [Izvirnaizdaja:New York: Knopf,1993.] ste delanguefrançaiseentre laBelleEpoqueetLibération THIESSE, Anne-Marie: na: Borec,1988,377–422. do obzorja ŠMITEK, Zmago:Slovenskadoživetjaprostranstev. Spremnabesedak: pogledi naOrient c andorientalistinterestsbybecomingapoet.Histravels to : Storiedicommerci edicultura : Antologija slovenskegapotopisazneevropsko tematiko Interpreting Islam . Rim:Donzellieditore,2008. Man Ženski itinerariji imperial style . Ljubljana:ISHFakultetazapodiplomskihumanisti . Oblasti povedatiresnico TheJournaloftheRoyal Anthropological Institute Culture andImperialism L’idiot duvoyage Écrire laFrance Il con . London:SagePublications,2002. fi ne deglialtri . Medantropologijo potovanjainliteraturo (asdistinctfrom,andsometimes . Trst: Samer&Co.Shipping,1996. : : Lemouvementlittéraire régionali- Histoires detouristes 170,2007,59–65. : : Zbornik Laquestionegiulianaelame- . New York: Vintage Books, fi . Ljubljana:*cf.,2005. n-de-siècle Bojan Baskar . Pariz:Presses ranational, . Pariz:Plon, Trieste ela . Ljublja- travel elers’ ), his g the hin a pre- 28/1, sian Poti an č ni . .

35 Glasnik SED 49|3,2 2008 36 Glasnik SED 49|3,4 2008 no vokviruprojektaEuMon, Na temmestuinvnadaljevanjujeidentitetasogovornikovprikrita. 3 njenim intervjujempogovarjalotem,zakajnjihovi raznovrstnosti. č skupine meddrugimugotavljali,kakoprostovoljcinaobmo- vanje ptic,varovanje narave Razglabljanja DanPodjed, univ. razis dipl.etnol.inkult.antrop., asist. * Takšna raziskavajepomembnazato,kerstrokovnjakiugotavljajo,da 2 ProjektEuMon(EU-widemonitoringmethodsandsystemsofsurveil- 1 Zamisel zapri Uvod besede: Ključne Izvleček: za opazovanjeinprou vornike spraševalpredvsemonjihovihaktivnostihvDruštvu zornega kota –predvsem pazvidikaekonomije daru. skuša volonterstvo osvetliti zetnološkega oziroma antropološkega sociobiologi,ter razlag t.i.recipročnega altruizma,kisojihzačrtali niso plačani,toliko časaintruda.Prianaliziseskušaoddaljitiod volonterskih akcij inkako to, zakatere danamenijodejavnostim, seavtor sprašuje,zakajsečlaniudeležujejo aktivnosti društvenih za opazovanje inproučevanje pticSlovenije (DOPPS).Obopisu sem izvajaletnografskoraziskavo,sejenamre Z dolgoletnim po smisluvolonterstva. dez nepomembenfragment,kijepomenilpovodzabrskanje ju Evropskeunijesodelujejoprispremljanjustanjabiotske leta 2010(http://www.countdown2010.net/?id=35, 4.10.2007). zastavila Evropskaunija:zaustavitiupadanjebiotskeraznovrstnostido default.shtml, 4.10.2007),alipašeboljambicioznegacilja,kisigaje je obiotskiraznovrstnostiizleta1992(http://www.cbd.int/2010-target/ regionalni innacionalniravni«,kisosigazadalinapodlagiKonvenci- zmanjšanje trenutnestopnjeupadanjabiotskeraznovrstnostinaglobalni, Zavetiška 5. E-naslov: [email protected] Zavetiška 5.E-naslov: naravi inanaliziralidoseganjeciljev, kotje»doleta2010dose pomo stnosti (Danielsenidr. 2005;HopkinsinFreckleton 2002).Breznjihove participacija prostovoljcevlahkoklju pri raziskavinajlepšezahvaljujem. si) jepotekalmedletoma2005in2008, lance forspeciesandhabitatsofcommunityinterest;http://eumon.ckff. nar, TinaMu antropologijo ljubljanskeFilozofskefakultetePolonaBajda,SašaGrab- sodelovali tudištudentjeinštudentkezOddelkazaetnologijokulturno raziskovalnih institucijiz11 evropskihdržav. Prirealizacijiprojektaso komisija v6.okvirnemprogramuEU. V projektjebilovklju č i biprofesionalcisamilestežkazbralidovoljinformacijostanjuv

V članku je predstavljena etnografska raziskava Društva raziskava Društva etnografska V člankujepredstavljena č č i č 2 č ujo V enemodintervjujev, vkaterihsemsogo- , Andrej ŠumerinSebastjan Weber, kisejimzapomo lanom društvaBranetom

volonterstvo, altruizem, ekonomija daru,opazo- č i č lanek jenastalamedraziskavo,izvede- č evanje pticSlovenije(DOPPS),kjer 1 vkateremsmo č na pripopisihbiotskeraznovr- ﬁ nancirala pagajeEvropska PARADOKSI VOLONTERSTVA 3 semsemedome- kovalec naOddelkuza etnologijo inkulturnoantropologijo Filoz č č lani projektne znašelnavi- č č i opazno enih 16 č lani č

zacije no »darovanje« za razpravoosmisluvolonterstvaintem,kakosealtruisti Omenjeni odlomeksejetakoizkazalkotzanimivoizhodiš Brane. voljno delovklju ma zaskupnicilj,kijezunajposameznika,temve pri temnegreizklju Res, kajjebistvokarierevvolonterskiorganizaciji? O dela, kariere? se morapotrditi vne … ampak situdimalozaradisvojegaega./…/O ob temnavrgel, daje:» je spontanorazvilapolemikaokarierivDOPPS.Brane druga le? Dotakšnegasklepabomnamre društva. Slišalaje,o jemljivega. Meddebatosenamajepridružilaše Alenka iz dejavnost, odkaterevzamenoneprejmejokajdostiopri- kjer sopredstavljeneklju t. i.recipro milton (1963,1964), Trivers (1971)inE.O. Wilson (2000) namenijo toliko nature protection Words Key Watching ( Society Abstract V statutudruštvapiše,dajenamendelovanjaDOPPS»varovanjeptic 4 teresov opisali sogovorniki,prepletazizpolnitvijoindividualnihin- economy.from theviewpoint ofgift from anethnological/anthropological perspective, andparticularly on thephenomenonofvoluntarism instead focusing ciobiologists, of theso-calledtheoriesreciprocal altruismintroduced by so- receive nopayment. Thisanalysisattempts to avoid explanations to whichthey activitiesfor oftheirtimeandeffort part substantial involunteer workandwhy participate its members they donate a many theSociety’s why activitiestheauthorwonders tive. Listing Ni »lestvici ugleda«(Ellisin Waterton 2005). venije č [Se obrnekmeni.] in njihovihhabitatov«,topa (http://www.ptice.org, 4.10.2007). lom, raziskovanjem,izobraževanjem,spopularizacijoinsodelovanjem« novega,bidejalisociobiologi,kisežedolgoubadajos – č 4 inzadobrobitnarave,kotsotovintervjujihdostikrat ni poti,kotsotostorilinaprimerDawkins(2006),Ha- č DOPPS lanov društva:ssamopotrjevanjemterzvzponompo : č Examined are theactivitiesofSlovenian Bird nim altruizmom(glejNowakinSigmund2005, : voluntarism, altruism, gift economy,voluntarism, altruism,gift bird watching, « ) from anethnological/anthropological perspec- č asa intrudazadoseganjeposlanstvaorgani- č č Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slo- ptic preučevanje in opazovanje za Društvo uje šeskrbzalastni»ego«,kotjetoopisal asa, trudainnenazadnjetudidenarjaza č č no zaprispevek»ob To boštiboljevedel. Ampak ofske fakultete Univerze vLjubljani,1000 Ljubljana, č em. Jaznevem. em sepogovarjava,inmednjima [p]roblem, danisitukajzaradicilja, č č ne razpraveotejtemi).Mordapa lani uresni č č skušalpritiponekoliko ujejo »znaravovarstvenimde- Izvirni znanstveni članek|1.01 Izvirniznanstveni [Smeh.] č e dobro«oziro- č Kajjebistvo itno semora Dan Podjed* č č uda ljudi prosto- č itno č č e - Razglabljanja prek društvaposredujejoorganizaciji Wetlands International, približno dvestopopisovalcev, kinaterenuzbranepodatke štetja vodnihptic,nakateremsevSlovenijivsakoletozbere stih. Ljudjeseprostovoljnihaktivnosti,naprimerzimskega raznovrstnosti, adejanskopovedoprecejpravotehdejavno- iz kontekstaraziskavevolonterskegamonitoringabiotske Kot re ki jestoriladobrodejanje(Cohen1978:82–83). psihološko zadovoljstvo,kipomenikompenzacijozaosebo, nemogo tega fulboljšiob en koš pomnila ternaposleddodala,dajeponjenem radoks, pokateremjeresni Slovenskipopisovalcisevtejakcijipridružijoštevilnimdrugimvolon- 8 Pravzapravjevtrenutku,kozgodbopovedalanama,njenaltruizemže 7 » more privoš tervjujih. Podrugistranipaseprostovoljnihakcij,naprimer ob druženjuzdrugimiljubiteljiptic,kotsomipojasnilivin- zameno vsajužitekobsprehoduponaraviinzadovoljstvo mer zapticeinnaravo. ne udeležujejozgoljzato,dabidelalidobrozadruge,napri- » ro tovrstnim darovanjeminpovedala,daževe vo« obdarovanje. Alenka jezatemopisalalastnoizkušnjos najtežje kdo jeobdarovalec.» niti oseba,kijenekajprejelavdar, innitikdo drugnevedo, pri volonterjih,kijeponjegovihbesedahtisto,katerem med pogovoromnamre bolj ponaše»rokarokoumije«.) 5 Na njenega intervjuja,sajvnjemzasledimot.i.hedonisti Za analizovolonterstvajepovednotudinadaljevanjeome- dru nizgoljrecipro prostovoljstva nekolikoboljkompleksenindavnjegovemje- antropološkega zornegakotainskušalpokazati,dajepojav digmo bomvolonterstvopredstavilzetnološkegaoziroma 1984 inBinmore1994).Namestoskozisociobiološkopara- utemeljujejo predvsemsteorijoiger(glejnaprimer Axelrod ter drugiraziskovalci,kialtruizeminsodelovanjemedljudmi 6 Paradoksalno: Č In tipovem,dajetonajboljšiob č e mibošpopraskalhrbet,gabomtudijaztebi.« terjem (intudiprofesionalcem)vve nekoliko »devalviral«,kotjetokomentiralBrane. popisov množi piše naspletnistraniorganizacije Wetlands International,sevolonterji tebi« (2005:1291).Bistvotakšneoblikealtruizmajenamre wak inSigmund,glasi:» vprašaj. napeljuje nahedonisti koristno« (http://www.wetlands.org, 20.3.2008). Takšna razlagaspet potem tvojaso drugi takozaupajo,dasojimpripravljeninareditiuslugo, znani potem,da»praskajodrugimhrbte«,s ljudem (in, neposredno nedobijovzameno. nino na č elo indirektnegarecipro č č ek egoizma eno, tiodlomkiizpogovoranaprvipogled»štrlijo« ,« jepojasnil,kakovisokoponjegovemkotira»pra- č e, sajtudinajboljaltruisti č č č asopis starejšiženski,kisitakšnegazneskane iti, nedabitopovedalanjejalikomudrugemu. e smonatan č č č utna dejanjanisotudinesebi no udeležujejo,»kermenijo,daještetje pticprijetnoin e sidoberdoljuditerseobtempo č utek kottista,ki . č /…/Jazsipredstavljam, daimamzaradi nost, kipoenostavljenodelujepona č To jebajenajvišjastopnja ni paradoks,kipostavlja»pravi«altruizem pod č Č č ni, tudinekaterimdrugimživimbitjem),kiso Č sprožildebatoo»pravemdajanju« e mibošpopraskalhrbet,gabonekdodrug č e nedrugega,dobijoobpopisihv nega altruizmapase,kotpojasnjujetaNo- č no nesebi 5 č kotstotihdržavahposvetu.Kot [ č č utek nasvetu asopis] č č na aktivnostpovzro č no dejanjepravzaprav na (Ridley1997:132). č asoma zvišaugledinjim dobiva č č letpla utiš boljekotprej,

» . To jepabaje tudi dobrota ,« ješepri- č 6 etudi ni .«

(Oziroma Braneje č č to,dase uje na- č ni pa- č č elu: esar č a 7 8

meni tudiskrbza»ob (širšega) zornegakotaštejepredvsemopravljenodelo,kipo- posebej pomembno,kakšnevzgibeimajovolonterji.Stega pa najpojasnim,dazvidikavarovanjanaravepravzapravni ali manjpodrobno ganizacij izrazli nizacija, katere relativno dolgezgodovine gom ptic. To društvosemzaraziskavoizbralzaradinjegove stanja biotskeraznovrstnostismoseosredoto Pri raziskavidružbenihvidikovvolonterskegaspremljanja raznovrstnost vEvropskiuniji. kako bodisivolonterjiprofesionalcispremljajobiotsko obsegal popisinanalizot.i.shemmonitoringa,torejna nadaljevanju. terstvo obravnavalvzaklju dopolnil MauriceGodelier(2006).Stegavidikabomvolon- s telekomunikacijskimpodjetjemMobitel.Klju z odmevnimioglaševalskimiakcijami,izvedenimivnavezi slovenski javnosti,kijojeDOPPSmeddrugimzgradiltudi PPS, kijenajve V Slovenijisejepodetnografskimdrobnogledom znašelDO- opazovanjem zudeležbo. tehnikami –predvsemzintervjuji,fokusnimiskupinamiin jekta. Ve spremljanja stanjavnaravipajepomenilalemanjšidelpro- EuMon, takšnaraziskavadružbenihvidikovvolonterskega vi, jebila,kotre Etnografska raziskava,kijerabilakotizhodiš Opazovanje opazovalcev Mauss (1996)in vsaj šeanalizodaruinvrnjenegadaru,kisejelotilMarcel vsakoletnega Štiriorganizacije smoprou 9 0 DOPPSjenastalpred29leti,karvprimerjavizdrugimiprimerljivimi 10 struktura, vkateriseprostovoljnaprizadevanjaprepletajo s č odgovor, kotre altruizmom inegoizmom?Etnološkioziromaantropološki Kakšna jetorejresnicaovolonterstvu?Inkjelo spet lahkoprepletazindividualnimimotivi. lahko njihovtrudobravnavamozvidikaaltruizma–kipase da bijimneko vo neudeležujejopredvsemizkoristoljubja,naprimerzato, lopatami utrdijopeš itev tegadruštvapajebilanjegovazanimivaorganizacijska rspb.org.uk/about/facts.asp, 13.11. 2007). 12.200 aktivnihprostovoljcevinve RSPB: društvo,kisogaustanovilileta 1889,imakar1.500zaposlenih, ske ornitologiješevednoza piše ve sment delom, pripetihpasmouporabilit.i.'hitrooceno'(angl. kot stoletnozgodovino,jejasno,dasmo vSlovenijinapodro Royal SocietyfortheProtectionof Birds(RSPB),kiimazasabove slovenskimi društvidolgadoba, merjalno analizo. oziroma č č otejtehniki)tertakovkratkem ji del,kisogarealiziralinaravoslovci,jenamre č č iš rapid appraisal č nekdovzameno»popraskalhrbet«,temve č č eno, nisociobiološkopreprostinvklju č č č ja slovenskanevladnainnepridobitnaorga- lani seukvarjajozvolonterskimmonitorin- č igar mestomanepopolnoanalizojespretno enja obrežjarekeDrave,koskrampiinz eno, izvedenavokvirutriletnegaprojekta nih evropskihdržav, ki smojihnatobolj 9 prou č ene stene,vkaterihgnezdijoptice,goto- č e dobro«,o č č č ili sklasi ili zetnografskimiraziskovalnimi 10 etniki. Otempri ; glejBeebe1995inHarrisidr. 1997,kjer č tertudizaradiprepoznavnostiv nem delutegateksta.Kartakoj č e patoprimerjamozbritanskim The č č kotmilijon nim etnografskimraziskovalnim č emer bomspregovorilv č asu pridobilipodatkezapri- č ajo tudidrugeštevilkeo č č lanov (http://www. ili nadevetor- č č e tejrazpra- na zaprou- Dan Podjed č rapid asses- nica med č ju amater- č inov, č uje č č č

37 Glasnik SED 49|3,2 2008 38 Glasnik SED 49|3,2 2008 pojmoma sebomvtem pomembna pastašealtruizeminegoizem.Pravslednjima kšno drugopla grade? Sopotemtakemtisti,kidelajozamaterialnoalika- primer, alilahkovolonterji prejmejozasvojedelotudina- njej senamre o so organizacijska kultura,družbenemrežeinsocialni kapital, kompleksna indajetesnopovezanaznekaterimipojmi,kot volonterska identiteta,terugotavljal,dajetakategorijazelo Kot stim (službi,družiniitd.). stvo, navadnonepla dejavnost težkozreduciramonatakozgoš se preprosta kottistaizSSKJ:toje»vsakadejavnost,prikateri ve pnost ljudi,medkaterimijihvelikoposvetidruštvuskoraj drugimi sem ves volonterji«? ve Razglabljanja 2 Beseda»prostovoljstvo«,kijov tembesediluuporabljamenakovrednoz 12 JohnLiep,kijeizvedeletnografsko raziskavomeddanskimiornitologi, 11 primer gradnjinadomestnihhišzažrtvepoplav),katero prostovoljnega dela,kiganamenimonekiaktivnosti(na dika predstaviKnox(1999),postavljapodvprašajsmisel Drugi paradoksvolonterstva,kigassocioekonomskegavi- stvo, kijepobazi Osrednji termin,kigabomanaliziral,pajesevedavolonter- Vrednost prostovoljnega dela 2005; Omoto1995inPenner2002). V resnicipato pine aliorganizacije« (Wilson, J.2000:215;glejtudi Mowen 3 Nato vprašanjebomskušalodgovoritipozneje,koobravnavalraz- 13 750 profesionalnim delom.DOPPSimanamre Med etnografskoraziskavosems organizacijo. vetdesetih letminulegastoletjapreraš opazovalec ptic,temve u kusne skupine(skupinskedebateodolo bližno tridesetpolstrukturiranihintervjujevterizvêdeltrifo- Po letudninaterenusemsenau na podro glej Carrithers1992),sajsemnaterenprišelkotpopolnlaik primeru pravzaprav'angažiranou tako opraviltudiopazovanjezudeležbo,kijebilovmojem sem seudeležilrazli č č č ili) prepoznatimarsikateroodptic,hkratipasembilnele č č besedo »volonterstvo«,jevSSKJmalce tavtološkode (2001: 10). zovanja zudeležbo«,sajje»opazovalljudi,kisotudisamiopazovali« je nekolikovšalitakšnoopazovanjeozna merje medprostovoljciinprofesionalci vDOPPS. ali dejstvo,dajekdoprostovoljec«. emer semssodelavcipisaldrugje(Bellidr. 2008),zelo

zgoljvolonterskaorganizacija, temve as prostovoljnonamenizakoristidrugega č č č asa kotpreostalimdomnevnoboljpomembnimaktivno- lan društvasemtorejspoznaval,kakosevDOPPStvori lanov tudi17rednozaposlenihljudi.Društvotorejni č č č as spremljalinterakcijemedmanokotnovincemin ju ornitologije. lani teropazoval,kako»deluje«DOPPSkotsku- 13 č hipomaodprejoštevilnanovavprašanja,na č ilo, pa č ni de č ano«. č nih delovnihakcijinpopisovpticter č fi č č niciji izSSKJ»delovnoprostovolj- tudiopazovalecopazovalcev, lanku boljpodrobnoposvetil. etudi minimalno,resleše»kvazi- 12 Sociološkarazlagajeskorajtako č il (boljere č č enje' ( lani DOPPSopravilpri- č č il kot»najvišjostopnjoopa- a v(pol)profesionalno č eni temi).Polegtega č engaged learning eno de č č žeodsredede- polegpribližno č fi eno, somena- nirana kot»pojav č loveka, sku- fi nicijo. Ob č loveško 11 saj ; »dajanje«. ovrednotiti zdenarjem,temve stroške inkoristi,šeposebejneaktivnost,kibisejodalo onalna aktivnost,prikateribiposameznikinenehnotehtali skupnost« (1999:479). Volonterstvo ponjegovemniraci- »ne razmišljaodenarju,niracionalnomotiviraninmislina č dilemo razrešitako,daljudemnepripišeracionalneprera- kar jezekonomskegavidikasevedaboljsmiselno.Knoxto namenimo gradnjihišalikakšnidrugidobrodelniaktivnosti, ve cipro č mi, kismojihpridobilivpreteklosti,istem č delo vslužbi,kiganavadnoboljeobvladamo.Nanašemobi- ga ovrednotimozdenarjem,pogosto»vredno«manjkotpa (podarjeni) profesionalnimorganizacijam brezpri volonterji trudomazberejonaterenu,ponavadiposredovani sredujejo profesionalcem.Kotugotavljata,sotipodatki,kijih nizacijam. podatke vnaraviinjihnatoposredujejoprofesionalnimorga- terjih navadnopišetaoamaterskihnaravoslovcih,kizbirajo Ellis inClaire Waterton (2004,2005),kinamestoovolon- Precej prostorastatejproblematikinamenilitudiRebecca poskrbijo tudizase. sti nim oziromaegoisti Ravnotežje meddvemavidikomavolonterstva–racional- neracionalno izrabo nismo posebejusposobljeni.Navidezgrepritemzaprecej 4 PodobnajerazlagaMarcelaMaussa,kogovori osodobnihvidikiheko- 14 pravzaprav dobijovzamenozapodatke,kijihbrezpla namre nista obšlianalizerecipro besed nenehnospreminjajo. pogosto zabrisaneinprehodne,polegtegapasepomeniteh so amaterinstrokovnjakterprostovoljecprofesionalec, še razpravljal,jegotovota,dasomejemedkategorijami,kot 6 Podobnokonceptualnozmešnjavosem opaziltudiprietnografskirazi- 16 V našemkontekstulahkoamaterskenaravoslovce sevedaobravnavamo 15 lotnega kakovost njihovegaživljenjaintudinace- kot njenidéležniki,sajvedo,dabinjenouni namre sem zanikamo.Ponjegovemjeresnicanekjevmes.Narava namre niti zvidikaaltruizmazornegakotaegoizma.Priprvem (2000: 496),kipravi,dategafenomenanemoremopojasniti ajnem delovnemmestulahkotorejzznanjeminsspretnost- unljivosti, temve esarkoli materialnegavzameno.Ponjunemmnenjusere- č č ma nomije daru.Pravi,davsiljudješenisopostali'ekonomskeživali'oziro- seveda tudiina in volonterterpojmeprofesionalec in strokovnjakoziromaekspert(ter skavi vdruštvu,sajsosogovorniki pogosto zamenjevalipojmaamater kot volonterje. štvo vsakdanjapraksa«(1996:149–150). , kotbi»pridelali«nagradbiš nim –skušazvidikavarovanjanaravepoiskatiKaplan č homo oeconomicus nost odražanadvehravneh.Kotprvoimajovolonterji č č č odgovoritinavprašanje,kajamaterskinaravoslovci potisnemoobstrandobi volonterjemnudiužitke,zaradikaterihsepo č loveštva. Volonterji torejso 15 14 Njunanajpomembnejšaugotovitev, okateribom č ice tehbesedzaženskispol). č uvede»socioekonomskega č č indajemednami» asa intruda. Takšno delojenamre nim inneracionalnimoziromaaltrui- č nosti privolonterjih.Skušalista 16 č Tudi Ellisovain Watertonova grepritemzaneprera č č u, inlahkotaznesekpotem ek, pridrugempagapov- č asno sskrbjozanaravo č isto iniracionalnorazsipni- č enje vplivalona č asu zaslužimo č loveka«, ki Dan Podjed č akovanja č č unljivo no po- č utijo č , č e Razglabljanja in Waterton 2005:685). baz, vkaterihbozahvalahomenjenotudinjihovoime(Ellis ku inrazvojuatlasovrazširjenostivrstalidrugihpodatkovnih jo patudi,dabodoinformacijeonaravipomagaleprinastan- primer zanapredekznanostialivarovanjenarave).Pri imena vzahvalah). zem skan prepletata altruizem(zavzemanjeza»ob Kaj pa, živa bitjaincelovesplanet(1998:206–207,262). široka perspektivatorejneobsegaleljudi,temve najširše pojmovanjerazmerjamednamiindrugimi. Takšna skupini (1998:199),temve zaradi veziznotrajskupnostiinob manity tod tudipodnaslovnjeneknjige perspektivo, zaradikatererazumejo za vse«(1968:1244).Napodlagiteugotovitveopozarja na dnosti. Svobodnaizrabaskupnihdobrinpomenirazdejanje proti kateridrvijoljudje,vsakviskanjuzanjnajve jame vsvobodnoizraboskupnihdobrin,jerazdejanjesmer, 7 Tudi vslovenskihornitološkihatlasihsoobjavljeni seznami vsehpro- 17 »Ob Altruizem inegoizem ob stni dobi svoje živineintako»kotracionalnobitje/…/maksimiratila- bo, kotpišeHardin,vsakodpastirjevskušalpastikarnajve takšne sebi je obtemizpeljalprecejfatalisti »Najve drugih pamanj(takšnejenašlapredvsemmedposlovneži). bolj izražen(naprimerpritistih,kisopomagaliJudom), nagrade zanesebi in »herojskimirešitelji«(naprimerstistimi,kisoprejeli intervjuje sštirimiskupinamiljudi:poslovneži, The Heartof Altruism altruizma jepredstavilatudiKristenRenwickMonroevdelu narave (Schultz2000;Dutcheridr. 2007).Podobnorazlago Prav ob vsem, podrugistranipasmonjensestavnideltudiljudje. pogosto karnaravakotdobrina,kijepoenistraninavoljo za pašoizrabljajoenosamozemljiš predstavil problemskupnihdobrinnaprimerupastirjev, ki of theCommons,objavljenemvreviji je opozorilGarrettHardinvznamenitem namesto dabisezanjaltruisti truizem naob lastno življenje.Napodlagitehpogovorovjeutemeljilaal- ljudmi, kisomedvojnopomagaliJudominpritemtvegali nekaterih virihkonstitutivenzaaltruisti č seznamov). publikacije (glejnaprimerGeister1995, kjerjeobjavljenedentakšnih stovoljcev, kiso zzbranimipodatkiprispevalisvojdeležprinastanku utek, dabonjihovdarprispevalk»ob č e dobro«izprejšnjegaodstavkajezaopazovalceptic ). Polegtegaseponjenemmnenjualtruizemneporaja č č č ji« altruistiimajopoMonroeinemmnenjuposebno č e za utek povezanostiznaravoinokoljemnajbibilpo ek« (1968:1244).Neizbežnadolgoro č č kom samovše ne pašejesevedaopustošenozemljiš č č nejo ljudjekolektivnoizrabljati»ob utku povezanostizdrugimi,kijeprinekaterih č no pomo (1998).Opravilajenamre 17 V volonterskihaktivnostihsetorej č nosti (navedbaposameznikovega č č utapljajo č jepodlagapravegaaltruizma no »žrtvovali«?Nataproblem Perception ofaCommonHu- č en sklep:»V družbi,kiver- č e. Natakšnemzemljiš č loveštvo kotceloto(od č Science č im neznancem)terz en odnos č č č emu dobremu«(na lanku TheTragedy e dobro«)inegoi- č utka pripadnosti , vkateremje č na posledica č č č č loveka do e dobro«, e. Hardin č fi č obsežne lantropi karvsa jih ugo- č akuje- č u č

sebi na osumljenca. zapornikovo dilemo,predkateroseznajdetadvahipoteti ko pravi,dauni prenese Ridley(1997)nanaravovarstvoinokoljevarstvo, Podobno trditev, kotjeDawkinsovao»sebi slih sevedagene. č nimata kajiskati«(2006:29).Obtempapomirjujo in dobrobitvrstkotbiološkihenot/…/pojma,kivevoluciji tje genov. Dawkinscelo pravi,dasta»vsestranskaljubezen ker pravzapravskrbimozaseoziromazadolgoro dejanja vplivajonašigeniterdasmododrugih»dobri«zato, 2000; Dawkins2006)menijo,datudinanavideznesebi do soljudiindrugihživihbitij?Sociobiologi(Wilson, E.O. gleda vsaklenasvojekoristi?Inkakoto,dasoljudje»dobri« Kako pasepravzapravporoditakšnovedênje,prikateremne 1998: 253). virajo tudivolonterskenaravovarstveneorganizacije (Bell 252). Praviztakšneganenehnegadialogaponjegovemiz- ozkem izra staja, kervsakverjame,darazmerjanisoutemeljenazgoljna ki temeljinaugleduinzaupanju.»To zaupanjepalahkoob- vi, daseljudjeplemenitostiinnesebi ves Ker paljudjesevedakomunicirajomedsabo,senjimi izoliran oddrugihinnebivedel,kajpo drugimi, oziroma Hobbesova razlagao Njegova analizabibilasicerpravilna, drži (Bell1998:250;Burke2001;Ridley1997:229–233). žejo nato,daHardinovafatalisti delih sveta,kifunkcionirajotudibreztakšneganadzora,ka- skupnih virov(naprimerprehrambenihresursov)vrazli Številni primeriuspešneizrabeskupnihzemljiš ( njegovem smobreznenehneganadzora'odzgorajnavzdol' treba ukvarjatissortiranjeminzrecikliranjem.Skratka,po je njegovstrošekzaodlaganjeodpadkovmanjši, snaževanja okolja,sajracionalniposameznikkmaluuvidi,da povsem razvrednotenizaradinavalaobiskovalcev, padoone- – odprostegaobiskanacionalnihparkov, kibodos številne domnevnonapa 18 Pri klasi top-down etudi smoserodilisebi tegija, kipomeninajboljšiizidzavsakega odposameznikov–neglede strategijo' ( zaprta vlo vedno odlo primer petletzapora).Poklasi zapora). drug drugeganeovadita,prejmetaobanizkokazen(naprimerletodni drugi visokokazen(naprimerdesetletzapora),prvipajeoproš udeležence (torejzaskupnost)najboljši, v sedemdesetihletih20.stoletja. Tudi pri tejrazli skupaj. Podobnozapornikovodilemo zve nalna odlo sokrivec. č č nih podvojevalnikov«(2006:229),pri as vzpostavlja»dialogsolidarnosti«(Bell1998:251), č ) nadskupnimidobrinamiobsojeninapropad. Č ni zapornikovidilemijevsakemuoddvehosumljencev, kista Č č č č e paseizmeni č e prviovadidrugega,drugipazamol itev zvidikavsakegaodposameznikov, nipanajboljšazaoba enih celicah,re dominated strategy unu osebnihinteresov,« pojasnjujeBell(1998: ila zaizmeni 18 č Obtemsesprašuje,kakolahkopripravimo evanje okoljainnaravespominjanaslavno č e bibilvsakposameznikkomunikacijsko č č loveku, kijevnenehnemspopaduz č no ovadbo,karje,paradoksalno,najboljracio- č č č no ovadita,prejmetaobasrednjokazen(na eno, najprizna,kajjestorilnjegovdomnevni ni, insetakozoperstavimo»tiraniji ne ). Kljubtemupaševednoprevlada stra- č č ni razli loveške dejavnostiinodlo č č ici tedilemesebostazapornika na domnevavendarlene č č igralcisoza e biizbralit.i.'prevladano č nosti lahkonau č č e bivcelotiveljala č no njegovisosedje. i krivdoprvega,prejme č č ici bibilizidzavse emer imavmi- č č č nih genih«, eli raziskovati č č no prežive- Dan Podjed e semuni indrugih č e prista- č asoma č č en. č imo, č itve č nih na Č č e - 39 Glasnik SED 49|3,2 2008 40 Glasnik SED 49|3,2 2008 Redni son 1965).Prejjihobravnavajokotdruštvenisocialnikapital. ma, ki »slepe potnike«,kiseokoriš č DOPPS zaposleni,sezavedajopomenatakšnihpodpornih volonterskih akcij. Vodstvo društvainprofesionalci,kisona gradnji vetrnihelektrarnna Volovji rebri. to potrebno–naprimerobzbiranjupodpisovpodporeproti pa sevsakoletnihpopisovpticindrugihrednihob ptic jo letno 0 DOPPSsejevnavezizdrugiminaravovarstvenimiorganizacijami na- 20 nove generacije izkušnjami izpreteklosti,hkratipaseteizkušnjeprenašajona Razglabljanja je ve Druga skupina v profesionalnim delom. V društvo,kijenastaloleta1979, ganizaciji funkcioniravolonterstvoinkakoseprepletas stavil, sajbotakovnadaljevanjuboljjasno,kakotejor- V temrazdelkubomDOPPSnekolikoboljpodrobnopred- Razmerje medvolonterji inprofesionalci 9 Podobnotrdijotudi 19 do drugih(ne Njihovo zdajšnjevolonterskodelovanjeinaltruisti stnih izkušnjah,kijihje in drugihživihbitijmnogokratkoreninivnjihovihmlado- Č njem vvolonterskihorganizacijah, kotjenaprimerDOPPS. vljam, dasenaravovarstveneetikelahkopriu njam, sajnapodlagietnografskeraziskavetudisamugota- Na tejto kljub njihovinaraviinnezaradinje«(1997:225). loma egoisti 224). Naposledugotavlja,danidrugerešitve,kotsena gnemo skušnjavi,dabiedenzaslužilnara egoiste, dabodosodelovaliza»ob množi ke vcentralnopisarno,potempaspetponiknejodonaslednje ternational Waterbird Census),terposredujejozbranepodat- vsakoletno mednarodnozimskoštetjevodnihpticIWC(In- aktivna. Udeležujejosenekaterihvolonterskihakcij,kotje V tretjokategorijo,kipomenijedrodruštva,sodijonajbolj marsikaterih projektovnebimogliizpeljati. so zaorganizacijo pomembni,sajbreznjihoveštevil ko volonterskihurzadobrobitdruštvainpredvsemnarave, lanov, kipla č lani društvapasomišepojasnili,danjihovodnosdonarave lanjenih približno750ljudi. Veliko pomembnem deluSlovenije. slim podjetjaElektroPrimorskaoizrabi vetrneenergije naornitološko mre 167–169). na odlo velesilami (Colman1999:797). – odonesnaževanjaokoljanaglobalniravnidooboroževalnetekmemed udeleženci« soraziskovalciskušalipojasnitirazli oziromaznanstvenorevijo č ji del č č č č povezalvt.i.Koalicijoza Volovjo reberinseuprlspornimzami- ne akcije. lani namre akajo, dabokdodrugopravildelonamestonjih(Ol- č č č lanarino invzamenoprejmejopoljudnorevijo ki sezRidleyeminssociobiologidelomacelostri- itve preostalih»igralcev«.Stakšno»zapornikovodilemozN- č asa boljalimanjpasivnih,karpomeni,dapla č č č ni ljudjenaravovarstveneetikepriu ajo leletno loveških) živihbitijsta,kotkaže,pogojenaz č č lanov (približno200),jemedletomdeloma lanov. Č č ostajajozdruštvomingapodpirajo,koje etudi kotposameznikineprispevajoveli- č lani drugihdruštev, naprimergobarji(Fine1998: 19 č č lanstvo vdruštvulepotenciralo. lanarino. Nanjenegledajokotna č ajo sskupnimidobrinamioziro- Acrocephalus č e dobro«insepritemizo- č lanov (približno500) 20 č č ne družbeneprobleme un drugih(1997: č , neudeležujejo imo ssodelova- č č ijo »nav- en odnos č č asnih nosti Svet č č a- e- 2007). tako letnoustvaridodvadodatnadelovnameseca(Podjed datnega prostovoljnegadelanazaposlenega.PisarnaDOPPS volonterskih ur, karvpovpre društva, ustvariprofesionalnaekipamese nih volonterskihdejavnosti.Kotjepojasnilsedanjidirektor prostovoljno opravijovelikonadur, koseudeležujejorazli Zanimivo je,datudiprofesionalci,kisozasvojedelopla drugih profesionalnihorganizacijah. katere pomenitudiodsko nostim namenitiogromnolastnihresursov, hkratipazane- katerih ve najbolj vztrajni (Ellis in Waterton 2005:677),dokateregaselahkopo vzpnejo skavo, pomenizaposlitevvpisarnitudivrh»lestviceugleda« so zasvojedelotudipla zaradi obsežnegaornitološkegaznanjapridobilimožnost,da prostovoljni kateri je17ljudi.Njenve ni DOPPS,kotseimenujedruštvenaprofesionalnaekipa,v Posebna kategorija še potekajo. pa jezatopravzapravtežkodolo pleta zvolonterstvom,mejamedzaposlenimiinprostovoljci Profesionalno delovDOPPSse,kotlahkovidimo,tesnopre- viti. naložili preve pa jemoralzaposleneprejomejevati,dasinebiprostovoljno tavljati, dasozaposlenidelali,kotdirektorPisarneDOPPS ko podjetje.Povedalje,dajevpodjetjumoralves DOPPS, kijepredprevzemomtefunkcijevodilsrednjeveli- Podobno situacijojeopisaltudinekdanjidirektorPisarne delali, jebilpazmerajproblem. in nibilonikolinobenegaproblema stem,dadelajo.Danebi 'Ni problema!' 'A bošlahko?''Bomže!'Ne?Ja,insonaredili č 1995), stvene publikacije,kotso lahko nastanejoobširnepoljudnoznanstveneintudiznan- tevnejših popisih.Napodlagiprostovoljnegadelateh kovostnih inrelevantnihpodatkovobrazli spevajo najve aktivni 1 Stovrstno»hibridnostjo«(Ellisin Waterton 2005:691),prikaterisekri- 21 bro smer. /…/ delamo zadenar. Ampak kovidiš,dasestvaripremikajo vdo- denarja, kigaprejmejovzameno:» vljeni delative motivacijo, kijoimajozaposleniinzaradikateresopripra- preteklosti zaposlennadruštvu,jeopozorilšeizjemno Predstavnik eneodDOPPS-ovihlokalnihsekcij,kijebilv rtovani je res malcenenavadna,amiješevednovše koncu tedna.Takšna situacija,kosemhkratizaposlenainprostovoljka, ves tedenukvarjamvslužbi,natopa kotprostovoljka šepopoldne inob noma nimajotežav. Ena od sogovornicjetakopojasnila:» žata profesionalnainvolonterskaidentiteta, zaposleninadruštvuve 21 Zimski ornitološkiatlasSlovenije č lani, kijihjepribližno50. To soposamezniki,kipri- Novi ornitološkiatlasSlovenije č ina jetudinajboljizurjenihvprepoznavanjuptic, č č č Č lani, kisozaradisvojegavložka delaintrudazato,dadruštvozberedovoljka- dodatnegadela,kiganatonebizmogliopra- č e sivprašalkoga:'Poslušaj,tojezanarediti!' č , kotbibilotrebaoziromasmotrnozvidika lani, kisopripravljeniprostovoljnimaktiv- č lanov organizacije sozaposleni vPisar- č Ornitološki atlasSlovenije č č ani. Kotsejeizkazalomedrazi- ji delsestavljajonekdanjiaktivni no deskozanadaljnjokarierov č ju pomenipribližno24urdo- « č ljiva. Mnogokratnamre Saj delašzadenar. Sajvsi č .« (Sovinc1994)inna- , zakateregapopisi č č no približno440 nih, tudinajzah- č asa, trudain Dan Podjed S pticamise č (Geister as zago- č lanov, č ani, č č i- č -

Razglabljanja skim dolarjem,natopaznacionalno valuto.Denar, kiseje torej 'školjkebisernice')inga nadomestilinajprejzavstral- Podoben primer, kože možnostpla uporabiti. je žeposlal,takodajihpripripraviatlasanaposlednisomogli naravoslovec jepotemsklenil,daboumaknilpodatke,kijih a sozaradipomanjkanjasredstevzahtevozavrnili. Amaterski so sicerugotovili,datipodatkiklju nan koli ki gajepripravljalaprofesionalnaorganizacija, zbralznatno mer posameznika,kijezabritanskiatlasrazširjenostivrst, Ellisova in Watertonova (2005:687–688),konavajatapri- za svojedelo,zamajeob Kako lahkožesamamožnost,davolonterjiprejmejopla predavanj itd.)lestežkafunkcionirabrezprofesionalcev. in naravovarstvenihprojektov, izvedbapopisov, izletovin stavitev naravnihrezervatov, pripravaornitološkihpublikacij z visokozastavljenimiciljiinsštevilnimidejavnostmi(vzpo- izlo S v društvupla ku profesionalneekipepajedejstvo,dasonekaterizadelo in profesionalnegadelaboljalimanjzadovoljni.Obnastan- Zaposleni naDOPPSso,kotre Zmešnjava zdenarjem v od zaposlenih,kijedejal: volontersko inprofesionalnostranjojenazornoopisaleden za »podjetje«oziroma»tržnoinstitucijo«. Takšno vrzelmed zaradi denarjasestvarivseenolahkozapletejo. leg tegapaprofesionalcivelikopostorijotudibrezpla volonterji opravljajoenakeaktivnostikotprofesionalci,po- namre lier (2006). Andrew Strathern(poGodelier2006:121–127) na PapuiNoviGvineji,kijov Ob temselahkonavežemonaanalizosistemamenjave brez mozga aliledvic)torejzmedeproces,kisiceruspešnodeluje truda alicelodelalastnegatelesa(naprimerkrvi,kostnega 1999: 482).Žemožnostpla svojem zdravjuintakodostikratoddaliokuženokri(poKnox dobili pla primer vZdruženihdržavah Amerike). Tam, kjersozakri liki Britaniji),kotpatam,kjersoodvzetokripla kjer jebilatadejavnostpovsemvolonterska(naprimerv Ve- da jedarovanjekrvivelikoboljuspešnopotekalovdržavah, ziskavi oprostovoljnemdarovanjukrvi.Ugotavljaljenamre volonterske participacije,navajatudiRichard Titmuss vra- vzpostavilo inve Jaz kisemkasnejeprišelkoton,padobimpla starejšim, kisožedolgo razumeli kotlo nimi. ZaraditedelitvesonekaterivolonterjiPisarnoDOPPS prostovoljnimi č č asih re asoma sejeravnovesjemedvolonterjiinprofesionalcispet č č č ni znesek. V centru,kjersokoordiniralipripravoatlasa, ﬁ ili njihovoosnovnosredstvo menjave (t.i. ino podatkovtervzamenozanjezahtevalprecejšen nan č opisuje,kakosodoma č č č ejo: 'Kajvi,kistezaposleni,dobitepla ilo, so»darovalci«namre nega povra č ani, drugipa č č eno komponentodruštvainjoozna lani –predvsemmedtistiminajboljaktiv- č ina č č lanov jeza ila. č

č » asa vdruštvu,sezdimalotako… utljivo ravnovesje,opisujetatudi Volonterji, predvsem tististarejši, č č ne,povzro ila zavolonterskivložek č Uganki daru eno, sprepletomvolonterstva č ini poprihoduEvropejcev č ela spoznavati,dadruštvo č č ila porušihomeostazo pogostocelolagalio č ni zapripravoatlasa, č ilo ve povzemaGode- č o! č pearl-shells zmedemed « č č o!' Tistim evali (na č č ili kar moka no. A č asa, č ilo ﬁ č - , ,

(Cocker 2001). pnosti, konovicooopažanjihsporo č tekmovanje pribritanskih č vodi celovobsedenostzzaželenimiobjekti–redkimipti- pri pridobivanjuzapestnicinogrlicvsistemumenjave bolj redkeprimerke. Takšno rivalstvopalahkopodobnokot lo menjave namre sistema totalnihuslug(Mauss1996).Dinamikevolonterske V omenjenem le nekajbežnihtrenutkov«(2001:11). sti, kisejihnitidotaknejone,inv stremno izrazijo:»Ljudjeseposvetijoobjektombrezvredno- na britanskemoto »odkljukajo« tudinajredkejševrste,karjihjemogo štel ve ki jihjepredstavil,namre agonisti s tersko spremljanjestanjavnaravinineposrednoprimerljivo tov« (2001:11). Podrugistranipapravi, datovrstnovolon- zadevanje zasamopromocijosprisvajanjemželenihobjek- primerih za»tekmovanje,rivalstvo,zaupanjeinpodobnopri- z melanezijskimobrednimobdarovanjem njegovem imavolonterskoopazovanjepticprecejskupnega remo uspešnoanaliziratisprera Na tejto stvom,« pojasnjujeGodelier(2006:121). conomicusa mehanizem menjavedarovinza Podobno sejepoprihoduEvropejcev, kisosevklju za izvajanje tradicionalnega pla školjk terjihobdelaspomo ugledom, ampakvprvivrstikopi se naposledokoriš školjk natoprodaturistom,drugepaspustivsistem obvladuje nekiEvropejec,kinajugukupujevelikekoli drugi avtorji.FrederickDamondodaja,datoinstitucijozdaj rala Malinowski(1979)inMauss(1996),poznejepaštevilni sistem menjave (Godelier 2006:109),sprevrgel tudiboljznanimelanezijski vpletel vlokalnoekonomijodaru,jepovzro 2 Najspomnim,datudiMauss(1996)poudarja pomen 22 Moja izkušnjasslovenskimi opazovalci pticjepoenistrani mi metodamive naravi obravnavaltudiJohnLiep(2001),kijezetnografski- S takšnegazornegakotajevolonterskospremljanjestanjav Ornitološka ekonomija daru cilj nikakornive ženje zapestnicinogrlic(poGodelier2006:121).»Njegov jih opažanj),kizapravijoogromno jimi vrstami(Liep2001:15).Šeboljekstremnojetakšno kula č na eno odnjenesocialnosti«(Sahlins1999:225). ) priobrednihmenjavahdaril. , sajsepriopazovanjupticproblemilastništvaboljek- č ptic,kdobopridobilve č č ne vidikeopazovanjaptic.Ljubiteljskiornitologi, ki sežebližamosr , temve moka 22 č č kula č »vnjenimaterialnostinemoremorazumeti lanku sejeLieposredoto kot15letprou č . č č ciljtradicionalnega ju, tersizve č č a zdodatnimidarovi,kispremljajokro- ilnega sredstvaintudiukinilpriložnosti , kistagamedprvimipodrobnoanalizi- prejsstališ tvi č nenehnotekmujejo,kdobona- č č č erjih jo pla iki volonterstva,kiganemo- č č č ajo ugledv»pti podatkovinkdoboizsledil č č č unljivega vidika č č eval danskeornitologe.Po ( eli iznjega enje dobi a navidezneracionalnega asih lahkoobnjihuživajo č twitchers č č ijo drugimopazovalcem ane delovnesile.Nekaj asa intruda,davidijo kula kula č č ; 'zbirateljih'pti- , namre ka, lovzaboga- il predvsemna č č , sajgrevobeh asti inugleda( č il devalvacijo rpati dobi č arski« sku- Dan Podjed Homo oe- č e opaziti č lovza kula č kula ili v č č ma- ine in ek

41 Glasnik SED 49|3,2 2008 42 Glasnik SED 49|3,2 2008 duha«, kotsotovintervjujihpogostoizrazilisogovorniki. udarjajo solidarnost,sodelovanjeinohranjanje»društvenega po mojiocenivSlovenijimanjkotnazahodu,boljpasepo- ornitologi (Liep2001)–tekmovalnostiin»zbirateljstva« je britanskimi (Bellidr. 2008; Cocker2001)oziromadanskimi 2006: 22).Pravvtempajetudirazlikamedslovenskimi in se jevskupnostinenehnoobnavljalasolidarnost(Godelier so semednjimide pnosti invzpostavljalidvojniodnosmedakterji:poenistrani kot pa jezanemarilkohezivnovlogoopazovanjaptic. Tako movalnost terbojzaprevladoinzve 100). PodobnojetudiLiep(2001)predstavilpredvsemtek- pravzaprav posvetil»patološkioblikiteinstitucije«(2006: potla ster« (1996:147).Godelierpaopozarja,daMaussprianalizi svojo superiornost,pokazati,dasive rozahoda Amerike, kopravi,da»[d]arovatipomenipokazati potla Mauss podobnoobravnavanavideznesmiselnorazdajanjepri celo zaposlijo. li najve nedvomno vzpostavljatudihierarhija. Tisti, kisoprispeva- na primerzapripravoornitološkihatlasov, sevorganizaciji pla bi reklitudirazdajanjem)informacij,kijihvolonterjibrez- S takšnimtekmovalnimvolonterskimdarovanjem(lahko predvsem možjedejanj«(Miheli ki. Kapodol,nikaj!Ponovnososeizkazalikotsr kosov, Primorcipasonaspremagalizzavidljivimi305oseb- priznanje zmagovalcem:»SkupajsmoGorenjciprešteli177 najuspešnejših popisovalcev, poraženaekipapajeizkazala povodnih kosov. V merili PrimorciinGorenjci,sicervneformalnempopisu narodnega štetjavodnihptic(IWC)pravtakospontanopo- najbolj vztrajnimednjimipase,kotre postanejo najboljcenjenivolonterskiornitologi,najboljšiin terena (Miheli popisih zaatlasvletudniprehodilve primer izpostavljendosežekenegaod ornitološkem atlasugnezdilkSlovenije,kjerjeleta2002na tudi dni reviji tologi posvoje»pomerili«tudivtem,kdoboletnoobro bo zabeležilboljzanimivenajdbe. V preteklostisoseorni- med sabo»tekmujejo«,kdobopridobilve Razglabljanja na primerseznamobro 23 Obro podobna, podrugipatudiprecejdruga nastanku društvaza ve č umaknilo vozadje. nosti vslovenskiornitologiji,sejezadnjih letihvsajvdruštvunekoliko č ptic,primerjalneseznamezrezultatipasožetakojpo potla no posredujejo,društvopajihpoznejelahkouporabi ad hoc č č u a č , obrednempotratnemuni niupoštevalvsegazgodovinskegakontekstainseje č kanje ptic,kijeobnastankudruštva pomenilo enoklju

č č Svet ptic stanamre asa intruda,kijuzahtevaterenskodelo,s naziv»najpopisovalca«zadeloprinastajajo č 2002:II).Leta2007pasosev , kijopravtakoizdajaDOPPS,zasledimo ﬁ Svetu ptic č nirala hierarhi č eli objavljativreviji dejavnosti,kistapovezovali č kanih pticvBoži sonatoobjaviliseznamdesetih č č 2007:24). evanju priljudstvihsseve- č na razmerja,podrugipa č č , dasivišje,magi- č č anje ugleda,nekoliko č na. Tudi č eno, nadruštvulahko lanov, kijesamopri kot160kilometrov Acrocephalus č č informacijinkdo 1980). č lani DOPPS č 23 č č asu medni možje, Vpolju- lane sku- č nih dejav- č asoma (glej kula č č kal em

zarus 1999:20). poteka hkratisprivzgojoempatijein nim vcepljanjem(»habituacijo«)volonterstvainaltruizma,ki naravo, okolje,skupnedobrineitd.)sezatosre da binjeni 1981). Vsaka organizacija, skupnostoziromadružba,kiželi, se jumorajoljudjepriu truizem nekoreninitavposamezniku,temve egoisti sameznika, temve je torejugotovitev, daaltruizem nefunkcioniranaravnipo- perspektive: boljkoseosredoto bro«. Kako» predvsem to,daopravljadelo,kijekoristnoza»ob pogledu naorganizacijo »odzunaj«pravzaprav pomembno Ob temnajšeenkratspomnimnauvodnotrditev, dajepri stjo indrugimioblikamiskupinskegavedênja. iskanjem mo ugotavljali, daseobdarovanjeinaltruizemtesnoprepletataz ma, GouldnerjainLévi-Straussa,kisoselotilianalizedaru ni preprostodejanje«(1978:87)ternavajaMaussa,Durkhei- so povezanizdružbenostrati vost tisti ekonomistiinsociobiologi,kizagovarjajoprera dobro stvar«(1978:86).Dosembiseznjimverjetnostrinjali energije, premoženjaaliceloživljenjazadrugeoziroma gova dejanja–tudi stopnji zavedanjalahkoprera veda delujenajprejinpredvsemvlastneminteresu:»Naneki psihološkega zornegakota(zvidikaposameznika) dajanje« oziroma» ksa, kisemgauvodomapredstavil. Ali torejobstaja»pravo nomije daruskušalnakazatirešitevhedonisti listi daru, so znika aliskupine,temve Volonterstva torejnimasmislaanaliziratilenaravniposame- Ridley 2003). č mogo Hkrati selahkosprijaznimotudistem,daje»pravidar«ne- »nepravim« dajanjem. » volonterstva tersenehamogristivrepobiskanjulo 2001, kjeravtoricaanalizirat.i.kolektivisti ravnema: medindividualnimindružbenim(prim.Eckstein Ob koncubomnaprimeruvolonterstvainspomo Sklep 4 Takšna »vzgojasrca«, 24 ske dobe«(Cohen1978:92),medtemkoegoizempa obstajata »nadinonstranposameznikanjegoveživljenj- pogojena innistaelementarnidel loveške narave–karkoližetanaravapomeni(glejnaprimer č istim« in»ne lingmiut, kjerotrokeu Lazarus (1999:20)takonavajaprimer eskimskegaljudstvaUtkuhikha- strah. č č no volonterstvo).Natana č loveških dejanj.Cohenpadodajaše,da»dajanjenikoli č žesamposebi,kotpojasnjujeJacquesDerrida(po č ne motivelahkoiš asno prou č lani prostovoljnoskrbelizadrugeljudi(alipa č č i, utrjevanjemstatusainzdrugimidejavniki,ki ist« jealtruizemznotrajnje,paodvisnood č 24 istim« altruizmomoziromamed»pravim«in Volonterstvo inaltruizemstatorejkulturno č č naravniskupnosti. iti kotpovezovalnodejavnostmedobema č č isti altruizem«?Cohenpojasnjuje,das e tadejanjavklju č č e sisposodimFlaubertovizraz,niuniverzalna. ijo, dastadobrotainprijaznostlereakcija na č č iti (Murnighanidr. 1993:517;Smith gajetreba,podobnokotekonomijo č emo vnjihovihdejanjih.Klju fi č kacijo, politi č una, kakšnesonagradezanje- in seizmaknemoparadoksom č imo naposameznike,bolj č loveške naraveterzato č č uta zamoralnost(La- Č ujejo prispevek e volonterstvoinal- č č č no organizirano- no inindividua- vskupnosti,pa č č nega parado- uje zneneh- Dan Podjed č č lovek senice med č jo eko- č č č jedel unlji- e do- č asa, č na Razglabljanja Literatura in č tej dejavnostilahkopravzapravrazmišljamokotoesencialno vzpostavlja razmerjamednjimi,paješekakoresni ri GEISTER, Iztok: sachusetts) inLondon:HarvardUniversity Press,1998. (ur.), COLMAN, Andrew M.:Game Theory. V: Adam KuperinJessica Principles (ur.), COHEN, Ronald: Altruism: Human,Cultural,or What? V: Lauren Wispé Press, 2001. COCKER, Mark: pology andSocialDiversity FINE, Gary A.: and Space and NatureinKnowingBiodiversity. the EthnographicImagination: The Whereabouts of Amateurs, Professionals, ELLIS, RebeccainClaire Waterton: CaughtbetweentheCartographicand and BiodiversityPolicy. king: The Participationof Volunteer NaturalistsinUKBiologicalRecording ELLIS, RebeccainClaire Waterton: EnvironmentalCitizenshipintheMa- teerism. ECKSTEIN, Susan:CommunityasGift-Giving:CollectivistRootsof Volun- ronment andBehavior son: ConnectivitywithNatureasaMeasureofEnvironmental Values. DUTCHER, DanielD.,JamesC.Finley, A. E.Luloff inJanetButtolphJohn- DAWKINS, Richard: Conservation ters: ExaminingthePotentialofLocally-Based Approaches. DANIELSEN, Finn,NeilD.Burgess in Andrew Balmford:MonitoringMat- Rout ledge, 1999,797–800. CARRITHERS, Michael: Logic ofCommons. BURKE, BryanE.:HardinRevisited: A CriticalLookatPerceptionandthe letih 1927–1975. č absurd. »Pravodajanje«,okateremjevuvodnemdelutega del, damujekdokajdal«(2006:255).Skratka,grezapopoln BOŽI Cambridge (Massachusetts)inLondon: The MIT Press,1994. BINMORE, Ken: versity Press,2008(vtisku). Assessment forPolicy, PlanningandPractice V: Anna Lawrence (ur.), parison ofBirdMonitoringGroupsinSloveniaandtheUnitedKingdom. BELL, Sandra,MariellaMarzanoinDanPodjed:InsideMonitoring: A Com- Thou sand Oaks;LondoninNewDelhi:PineForge Press, 1998. na: DZS,1995. BELL, MichaelM.: Organization BEEBE, James:BasicConceptsand Techniques ofRapid Appraisal. 1990. AXELROD, Robert: nekomu, kimunebibilzatonikolini »dar nekoga,kibidalbrezrazloga,nedavedel,daje, Godelier 2006:255),sajbimoraltobiti,kotdodajaGodelier, loveški aktivnostiincelokotoenemodtemeljev lanka govorilBrane,jezatolahkole č č na loveškosti. Č The SocialScienceEncyclopedia Altruism, Sympathy, andHelping fi , Ivo:Poro gura, volonterstvo,kipovezujeposameznikeinhkrati American SociologicalReview . New York: Academic Press,1978,79–98. 23/5,2005,673–693. 54/1,1995,42–51. 14/11, 2005,2507–2542. Morel Tales: TheCulture ofMushrooming Acrocephalus Ornitološki atlasSlovenije č Birders Game TheoryandtheSocialContract ilo oulovuinobro Human Ecology The EvolutionofCo-operation. An InvitationtoEnvironmental Sociology Sebi 39/4,2007,474–493. Science andPublicPolicy Taking StockofNature č : Why HumansHaveCultures Tales ofaTribe ni gen . Oxford:OxfordUniversityPress,1992. 1/1,1980,4–7. . Ljubljana:Mladinskaknjiga,2006. 29/4,2001,449–475. Environment andPlanning D č 66/6,2001,829–851. kanju pti , 2.izdaja.LondoninNew York: : PsychologicalandSociological : . New York: Atlantic Monthly Razširjenostgnezdilk . Cambridge:CambridgeUni- č : č ParticipatoryBiodiversity dolžan,kernebive- ev vSRSletu1975ter fi kcija oziromareto- 31/2,2004,95–105. London: Penguin Books, London:PenguinBooks, : Explaining Anthro- . Cambridge(Mas- , 1.in2.zvezek. Biodiversity and č loveštva . London: . Ljublja- č : Society Human no. O Envi- tained Volunteerism: An InteractionistPerspective. PENNER, Louis A.: DispositionalandOrganizational In 671–686. AIDS Volunteers. Motivation, LongevityofService,andPerceived Attitude Change Among OMOTO, Allen M.inMarkSynder:SustainedHelping Without Obligation: 1965. Theory ofGroups teer Dilemma. MURNIGHAN, J.Keith,Jae Wook Kimin A. RichardMetzger: The Volun- MALINOWSKI, Bronislav: LIEP, John: Airborne Kula. 19–20. cial ScienceEncyclopedia LAZARUS, John: Altruism. V: Adam KuperinJessica(ur.), nomics Thoughts on Altruism, Rationality, andCommunity. KNOX, Trevor M.: The Volunteer's FollyandSocio-EconomicMan:Some vior. KAPLAN, Stephen:HumanNatureandEnvironmentallyResponsibleBeha- mal Conservation Amateur andProfessional Taxonomists: ImplicationsforConservation. HOPKINS, Graham W. inRobP. Freckleton:DeclineintheNumbersof 375–378. sment Procedures: A ReviewandCritique. HARRIS, KariJ.,Norge W. JeromeinStephenB.Fawcett:Rapid Asses- 1243–1248. HARDIN, Garrett: The Tragedy oftheCommons. Journal ofTheoretical Biology Hamilton, William D.: The GeneticalEvolutionofSocialBehavior(I,II). Naturalist HAMIILTON, William D.: The Evolutionof Altruistic Behavior. GODELIER, Maurice: 2000, 391–406. Taking onConcernforEnvironmentalIssues. SCHULTZ, P. Wesley: EmphatisingwithNature: The Effects ofPerspective Francisco: Jossey-BassPublishers,1992. SCHEIN, EdgarH.: 1999. SAHLINS, Marshall: Human RIDLEY, Matt: RIDLEY, Matt: voljno. PODJED, Dan:Zaposlenisotakomotivirani,daogromnonaredijoprosto- 58/3, 2002,447–467. OLSON, Mancur: ture NOWAK, Martin A. inKarlSigmund:EvolutionofIndirectReciprocity. cendents. Model Approach forInvestigatingIts Trait andFunctionalMotive Ante- MOWEN, JohnC.inHarishSujan: Volunteer Behaviour: A Hierarchical mon Humanity MONROE, KristenRenwick: MIHELI MIHELI 1996. MAUSS, Marcel: gradski izdava 437,2005,1291–1298. Journal ofSocialIssues 28/4,1999,475–492. . New York: HarperCollins,2003. MQ, Č Č Journal ofConsumerPsychology 97/896,1963,354–356. , Tomaž:možje. Povodni , Tomaž:popisovalci. Naj september2007. č . Princeton(NewJersey):UniversityPress,1998. Administrative ScienceQuarterly ko-gra Nature viaNurture The OriginsofVirtue 5/3,2002,245–249. . Cambridge(Massachusetts):HarvardUniversityPress, Journal ofPersonalityandSocialPsychology Esej odaruindrugispisi The LogicofCollective Action Organizational Culture andLeadership fi

Ekonomika kamenedobe Uganka daru č ki zavod,1979. , 2.izdaja.LondoninNew York: Routledge,1999, Anthropology Today 56/3,2000,491–508. Argonauti zapadnogPaci The Heartof Altruism: Perception ofaCom- 7/1,1964,1–52. : Genes,Experience,andWhatMakesUs Svet ptic . Ljubljana:Študentskazaložba,2006. Svet ptic . London:PenguinBooks,1997. Human Organization 15/2,2005,170–182. . Ljubljana:StudiaHumanitatis, 13/1,2007,23–24. 8/3,2002,II. Journal ofSocialIssues 38/4,1993,515–538. 17/5, 2001,10–15. . Ljubljana:Založba/*cf, Science : Journal ofSocialIssue PublicGoodsandthe Journal ofSocio-Eco- fi ka 162/3859,1968, fl . Beograd:Beo- uences onSus- , 2.izdaja.San Dan Podjed 68/4,1995, 56/3,1997, American The So- 56/3, Ani- Na- s 43 Glasnik SED 49|3,2 2008 44 Glasnik SED 49|3,2 2008 Razglabljanja in preu cies andhabitatsofCommunityinterest),isonvoluntaryactivitiestheSlovenianBird Watching Society( The focusofthisstudy, whichwaspartoftheEuMonproject(EU-widemonitoringmethodsandsystemssurveillanceforspe- kartiranja ptic SOVINC, Andrej: Researchluntary Action SMITH, DavidH.: Altruism, Volunteers, and Volunteerism. ethnological andanthropologicalperspectivesisespeciallyvaluable. individual, butmustsimultaneously(orevenchie The authorconcludesthatthealtruistic-egoisticdichotomyofvoluntarismcannotbeexaminedsolelyfromperspective ofth perspective ofceremonialexchangesthe paid whileothersarenotthissituationmayspoilthevulnerablehomeostasisofvoluntarism. These aspectsareanalyzedfromt any payment;ontheotherhand,employeesalsocontributeaconsiderableamountofworkvoluntarybasis.Since somear between thetwoissometimesdif ing Society. Apart fromapproximately750volunteermemberstheSocietyalsoemployseighteenprofessionals. The boundary In thecentralpartofhisstudyauthoralsoexaminesratiobetweenvolunteersandprofessionalsinSlovenianBird dynamics mustnecessarilyincludetheconceptofgifteconomyintroducedby, amongothers,MarcelMaussandMauriceGodelier. of voluntarygivingandreceivingisfarmorecomplexthanhadbeenassumedby, forexample,sociobiologists. An analysisofth activities. Hetriestosolvethisdilemmafromtheperspectiveofanindividualaswellcommunity, holdingthatthedyn author wondersiftherereallyissuchathingastheso-calledtruealtruisminmonitoringbioticdiversityandorganizing oth has growntobecomeawell-establishedandin view ofBiology TRIVERS, RobertL.: The EvolutionofReciprocal Altruism. Ljubljana: Tehniška založbaSlovenije,1994. č evanje pticSlovenije č 46/1,1971,35–57. lanov Društvazaopazovanjeinprou Zimski ornitološkiatlasSlovenije 10/1, 1981,21–36. – DOPPS fi cult toascertainasvolunteersoftenperformthesametypeofworkprofessionalsyetwithout ). A non-governmentalorganization createdin1979,theSlovenianBird Watching Society č The Paradoxes ofVoluntarism evanje pticSlovenije potlatch : Rezultatizimskega fl uential researchinstitutionfornatureprotection.Examiningitsmanyactivities,the Journal ofVo- fl Quarterly Re- y) involve thewholesociety. Itisforthisreasonthataresearchoftopicfrom , the kula . , andthe 240. WILSON, John: Volunteering. chusetts) inLondon: The BelknapPressofHarvardUniversityPress,2000. WILSON, EdwardO.: moka . Sociobiology Annual ReviewofSociology : TheNewSynthesis Društvo zaopazovanje . Cambridge(Massa- 26,2000,215– Dan Podjed er related Watch- amics he is e e Razglabljanja klju in trgovanje z»belimblagom«,ksenofobijaalirasizem,iz- nje, zaslužkizilegalnimprebežništvom,spolnosuženjstvo vljajo šeekonomskainsocialnaneenakostaliceloizkoriš V ekonomskih insocialnihneenakosti. in vvelikimeriodvisneodpreteklihmigracijskihtokovter ko ugotovimo,dasosodobnemigracijeizrednoraznovrstne njihovih prevladujo poudarjeno, sajsepodokriljem»ekonomskih«migracijter nost, patudisocialniinkulturnikapital.Žaljetoleredko lahko prinašajoizjemnoekonomskoindemografskopred- posamezne državeobenempriložnostinzadrega.Migracije nih izklju katerih težav, kiizhajajoizprincipovkulturalizmainsocial- tnost evropskihmigracijskihinintegracijskihpolitikterne- no, ekonomskoinzgodovinskoperspektivo.Natana moramo migracijskeprocesespoznatiskozivzro ruši obstoje Španija ska politika,multikulturalizem, ekonomija, neformalna Argentina, Dr. JakaRepič, naOddelkuzaetnologijoin kulturnoantr asistent * posledice sodnevnoprisotnetemevmedijskihinpoliti Migracije inzlastinjenesocialne,ekonomskekulturne Uvod besede: Ključne Izvleček: dobimo ob del evropskeinsvetovnezgodovine,obtovrstnemdiskurzu tiko, pogostopave na podlagidomnevne kulture inporekla. kar botrujesocialnemu,ekonomskemu inkulturnemuizključevanju terih sodobnihmigracijter obravnava različneprincipeintegracije, migracije zelo kompleksen pojav, neka- vzročnost opišehistorično in celoodkrite konflikte. Avtor vprispevku opozarjanato, daso rezultat migracijskeki sta politike ter vdružbisprožata napetosti nedokumentiranihekonomskihprevladujočo ilegalnost migrantov, različnihmigrantovnjimi posebej in poudarineenakost statusov nava nekatere glavne migracijske zadrege Evropske unije.Med migracijskih trendov ter migracijs migracij vŠpanijiindrugihevropskih analize državah, sodobnih da sobilemigracijevednoneleprisotne,temve ekonomsko, socialnoinzlastikulturnogrožnjo.Kljubtemu, da jihvEvropskiunijinajve in negativnem,celonegativisti Žal semigracijskiprocesipojavljajovizrazitoenostranskem diskurzih povsejEvropi,zlastipavdržavahjužneEvrope. č arnes.si lanku bomzrazli č evanje insplošennegativniodnos do»tujcev«. Ti pojavi č evanj. MigracijskagibanjasozaEvropskounijoin č Prispevek s pomočjo različnih etnografskih raziskavPrispevek spomočjorazličnihetnografskih č utek, kotdasonekajpovsemnovega,nekaj,kar i red. To sevedanedrži.Dabidobilipravosliko,

Evropska unija,migracije,integracija, migracij- č č inskemu prebivalstvupredstavljajocelo ih ilegalnostiinmarginaliziranosti poja- č nimi primeripokazalnanekonsisten- č MIGRACIJSKE ZADREGEEVROPSKEUNIJE č krat razumemokotproblema- kih inintegracijskih politikobrav- nem kontekstu,zatoni č celo osrednji celoosrednji č no social- opologijo Filozofske fakultete Univerze vLjubljani.1000 L č č in lah- udno, č nih č a- - - - - navati vtemprispevku,so: Migracijske zadregeEvropskeunije,kijihnameravamobrav- in prilagojenostinasplošnekulturnenormemoralo. temve izkazati nelepoznavanjepravneinsocialneureditvedržave, ljenja zabivanjealidržavljanstva,vkaterihmorajoprosilci branikom. To jenaprimeropaznovtestihobpridobitvidovo- roma izklju ko terpolitikodržavljanstva,kitemeljitanaasimilatornihozi- nedomišljenima inspredsodkovpolnimaintegracijskopoliti- no usmerjenoinrepresivnomigracijskopolitikoterzlastiz - kulturnih zna ne povezavemednarodnopripadnostjo(utemeljenovglavnih unije, sajjihtesameproducirajospogostopreve predstavljajo najve based on alleged cultural characteristics andorigin. based onallegedculturalcharacteristics latter are responsible social,economic,andculturalexclusion for principlesofintegration; the migrations, andexamines different modern ofcertain causality phenomenon, discussesthehistoric ety. Theauthorpointsoutthatmigration isanextremely complex and tend to triggertension, withinasoci- andeven openconflicts, economic migrants,allofwhichare theresult ofmigrationpolicy migrant groups ofundocumented andtheprevalent illegalstatus European Union. Emphasized ofdifferent are unequalstatuses examines somemajorquandariesofmigrationwithinthe article dern migrationtrends andmigrationintegration policies,the tion inSpainandotherEuropean countries,analysesofmo- policy, economy, multiculturalism,informal Argentina,Spain Words Key Abstract vinci Almerija za vinci Almerija Februarja 2000sejevmestuElEjidojužnošpanskipro- primer izjužneŠpanije socialni neenakosti inpolitičniodgovornosti: »Ekonomska migracija«aliopredsodkih,rasizmu, vsem Afri proti ilegalnimpriseljencemizMaroka,poznejepakar

Izklju ali vzajemneintegracije; Asimilatorni konceptintegracijeinodsotnostvzajemnosti Zanemarjanje kompleksnostimigracij,kijihjenemogo migracijskih procesov; Nepoznavanje alineupoštevanjezgodovinskevzro Ilegalnost migrantovinneformalnaekonomija; lo č č iti oddrugihpojavov; demonstriratipoznavanjekultureve č : č ujo Based on a number of ethnographic studies ofmigra- Based onanumberofethnographicstudies anom indrugimmigrantom.Dogodki pravgotovo č ujo : č č European Union,migration, integration, migration ilnostih) terdržavokotnjeniminstitucionalnim i multikulturalizem. č ih na č č el spontanoodvijatipravipogromsprva je migracijske zadrege državam Evropske je migracijskezadregedržavamEvropske č elih, katerihpodlagaizhajaizenostav- jubljana, Zavetiška 5, E- naslov: jaka.repic@guest. jubljana, Zavetiška 5,E-naslov: Izvirni znanstveni članek1/01Izvirni znanstveni č inskega naroda č Jaka Repič* populisti č nosti č č e - 45 Glasnik SED 49|3,4 2008 46 Glasnik SED 49|3,2 2008 in uni tomobile, lokale,trgovine intržnicetercelomošejo. Napadli slopja, hiše,vkaterihsoživeliafriškiimigranti,njihoveav- organizacijam zapomo in avtomobile.Nekajskupinsejeusmeriloprotinevladnim liš drugi sonasilješepodžigalizizrazitonacionalisti celo o»vojni«,nisoostalibrezbrižni,enisopozivalikmiru, Tudi lokalniinnacionalnimediji,kisoporo policije, ki»niimeladovoljenjazaposredovanje«(2001:40). navajata, dasonekemuimigrantupožgalihišoobprisotnosti merijo, dajenasiljedonekemeretolerirala.ChecainSoto žariš Nekaj urpoza šli zanjimi,kotdagredonalovzajci.« vred, soodgrozezbežalivhribe,ljudjepavzelipuške in verjeti, kajsejezgodilo.Celedružineimigrantov, zotroci New Statesman v hribe.PredsednicaZvezenaprednihženskjeintervjujuza so prednasiljemzbežalikprijateljemvbližnjekrajealicelo za č itd. Ponovljenegazborovanjapotednudnisejeudeležilove- s svetovanjemonaselitvi,zaposlitvi,zdravstvenemvarstvu, mu križu,dabitakojpostavili begunskataboriš El Ejidaniželeljavnoobsoditi nasilja,prepre ne. Nacestahsoza proti nasilju. Tokratne demonstracijepasopreraslevnasil- vsesplošnemu nasiljuproti Afri spletnih stranehpodpiralidemonstracije inodkritopozivalik č bližini ElEjida.Kosejerazvedelo,daosumljenecMaro- mladega dekletavvasiSantaMaríadelÁguilaneposredni Po lenekajdneh,5.februarja,sejerazširilavestoumoru in Soto2001:34). ve gracijo, zasituacijopaniokrivilmigracijskepolitike,tem- kjer najbiljudjeizrazilinestrinjanjezmnoži 2001). Županmestajepozvalkzborovanjunamestnemtrgu, voljenja zabivanje(opisdogodkovglejpriChecainSoto dveh Špancev, zakrivilpagajemaroškipriseljenecbrezdo- za Demonstracije, kisopoznejepreraslevodkritonasilje,se širila pocelotnidržaviinobenemtudiskorajvsejEvropi. javni pokazateljlatentneksenofobijeinrasizma,kistaseraz- Razglabljanja 31–32). IzbruhinasiljavElEjiduleta2000sobiliprvive Checa 2001:14–16;CarellainPace70;Repi ki jekomajzadostilapovpraševanjupodelovnisili(glejnpr. ravne inkulturnekrajinetermnoži koriš uspeha vintenzivnempoljedelstvunara nih družbenoekonomskihpojavov:izjemnegagospodarskega širok inzelokontroverzensloves. Ta izviraizdvehpoveza- imigrantov. ElEjidojesicermajhnomestece,aimavŠpaniji do »ElEjida«radipohvalilissvojimliberalnimodnosom spravljajo vzadregošpanskeoblastiinprebivalce,kisose je številoljudi.Kljubsloganu»ElEjidobreznasilja«sose an, soseljudjeza č č č č ele prveprovokacije,rasisti ele 22.januarja2000,kosoprebivalciizvedelizaumor lokalnenevladneorganizacije, kipomagajoimigrantom i (ChecainSoto2001:39).Nekateri »neonacisti«sona č č č a. anja delovnesileteronesnaževanjainspreminjanjana- ili sodomoveimigrantov, precejsojihpretepli.Mnogi Č eprav jelokalnapolicijaposredovala,jimnogiza- (20.3.2000:24)dejala:»Ševednonemorem č etku nemirovjemestodajalovtiskriznega č č eli postavljatibarikadeterzažigatigume eli zbiratinaglavnicestiinprotestirati č imigrantom.Zažigalisonjihovapo- č č ne izjaveinkon anom vŠpaniji.Celožupan č ne ekonomskeimigracije, č un brezsramnegaiz- č č no ilegalnoimi- č ali oneredihin il pajeRde č a zaimigran- ﬂ ikti (Checa č nimi sta- č 2007: č č e- ji Zgornji primerjesimptomati kriminalci« (ChecainSoto2001:46). so imigrantipokazali,da»pomembnadelovnasilainne dnevno nastalozaskorajdesetmilijonovevrovškode.Stem nje (glejCheca2001:14–15).Medstavkojevpoljedelstvu ljedelstvu, kjersozaslužilidale na jebilanerednoinneuradnozaposlenavintenzivnempo- Mustafa, vBarcelonižive fobije, rasizmainstrukturnegasocialnegaizklju jasno kažetudinapoliti ekonomskih migrantovnapodlaginjihovegaporekla. Vse to mije insplošnegasocialnegaizklju ozra svari prednavalomrevnihmigrantoviz Afrike inustvarja nih priseljencev, skaterimisoskušalipopravitisituacijo–ki poslenih vsektorjih,kotsogradbeništvo,doma razvito t.i.neformalnoekonomijo.Najve razvoja. Španijanamre stvo, dasoekonomskiimigrantipomembendelekonomskega kot »problematiko«.Obenempasejejasnoizkazalotudidej- v medijskeminpoliti migracije inznjimipovezanedržavnepolitike. To jeopazno tihotapske mrežeprekoGibraltarske ožine,karjezamnoge tem jasnoopozorilinasvojovlogovlokalniskupnosti. Ve nedokumentirani) organizirali splošnodelavskostavkoins dovoljenja zabivanjeindelo. V odgovorsoimigranti(tudi tistih priseljencev, kisomejoprestopiliilegalnoinnisoimeli in nagnjenostihkriminalu,zahtevalipasodeportacijovsaj vi Izgredniki inpodpornikidemonstracijsosvojadejanjaopra- te, kisojimpožgalihišealisebalivrnitidomov. kost, ksenofobijo,diskriminacijoinkon ZMustafo,priseljencemizMaroka,semsepogovarjalvGironi,Španija, 1 domovino invednosejevrnil. V Španijo jeprišelspomo Ilegalnost gajespremljalaštirileta,vmessotrikratvrnili v se kaženaob mentiranih migrantov, izklju kriminaliziranju migrantov, produciranjuilegalnostinedoku- migracij zunajšengenskegaobmo ne migracijskepolitike,kininajboljuspešnaprizadrževanju Zgoraj opisaniprimerjenastalzaradisovplivanjarestriktiv- Vloga migracijske politike ženjsko izkoriš delovni pogojiinnajslabšizaslužki,kimejijonaskorajsu- intenzivno poljedelstvo,patuditurizem,vkaterihsonajtežji Solé inParella2003;Repi glej Baldwin-Edwards1999;Mendoza2000;Checa2001; povezavi medilegalnomigracijoinneformalnoekonomijo č dne 13.11. 2004. evali stem,dasoimigrantevsevprekobtoževalinasilja č statusa, skorajnimašstikovzdoma veliko stikovssvojodružino.Doklerneuredišsvojega ujamejo inpošljejonazaj.Polegtegaveš,danebošimel boš ilegalec,tujec,neznašjezika,kjertekadarkolilahko Zelo težkosejeodlo je socialneinkulturneogroženosti,neformalneekono- č asnih regularizacijahstatusanedokumentira- č anje zlastinedokumentiranihpriseljencev(o č nem diskurzu,kimigracijoozna č č sodivsamvrhdržavznajmo č no odgovornostzanastanekkseno- iti zaodhodnekam,kjerveš,da č č i priseljenecizMaroka,jedejal: 2007). č č ujo no opozorilnasocialnoneena- č premalozadostojnoživlje- č i integracijskipolitiki–to č č evanja alimarginalizacije ja, zelouspešnapajepri č imi. ﬂ ikte, ki jih generirajo ikte, kijihgenerirajo 1

č imigrantovjeza- č č evanja. a pomo Jaka Repič č č neje č uje č č in jo i- Razglabljanja grantov, zadnji viti zmnoži jitvi kolonij. Alžirci, kisobiliv še BelgijainNizozemska.Problempajenastalpoosamosvo- podobne povezavestassvojiminekdanjimikolonijamiimeli V Francijisoimigrantomizkolonijpriznalidržavljanstvo, dobili istepravicekotdrugidržavljani(Stalker2002:165). bivalcem nekdanjegabritanskegaimperija,kisostempri- vojni jenaprimer Velika Britanijadovolilaimigracijopre- znamovala zlastiemigracijav»novisvet«.Podrugisvetovni bolj liberalentudizato,kerjeprvopolovico20.stoletjaza- V preteklostijebilodnosevropskihdržavdomigracijprecej 700.000 imigrantom. ki jihilegalnostprinaša,sovŠpanijive neenakosti, kiob bi mentiranimi migranti,obenempaomogo in izklju državljanstvo. Mnogisofrancoskodržavljanstvoizpoliti ciji, sosemoraliodlo pozicijo nemo pravic insocialnezaš z ekonomskimizkoriš nih zaposlitvenihsektorjihtostanjespridomizkoriš razmerja. Kategorija»ilegalnihtujcev«jepa demdesetih letih,mnogeprecejpozneje.Ozra sprva malo,soevropskedržaveza zaostrila tudimigracijskapolitika.Ilegalnost,kijojebilo Po gospodarskikrizivsedemdesetihletih20.stoletjaseje bile omejenelenakolonialnepovezave.Nem francoski državljani(glejStolcke1995:9).Migracijepaniso hovi otroci,rojenivFranciji,zrojstvomavtomati razlogov zavrniliinvFrancijipostalitujci,medtemkosonji- pravice, pravicodopravnezaš kam represije,kivvelikimerizanikajotemeljne migranti sokriminaliziraniinizpostavljenirazli rezultat migracijskeinvarnostnepolitike.Nedokumentirani ki ozna nih. »Ilegalnostpaje,takokotdržavljanstvo,pravnistatus, č Med prevladujo Migracije nisoodvčeraj Nedokumentirani migrantisezamigracijonajve tudi umrejo(glej Valls-Russel 2001:9). in vrnejovMaroko,pogostopaljudjenatakšnihpre Takšni prehodisodnevnarutina,mnogepoprihoduzajamejo najenostavnejši, adraginzelonevarenpodvig: slavije, Tur dovoljevali oziromacelospodbujalivstopdelavcevizJugo- novega, nenavadnega,celonenormalnega inposledi mljajo javnidiskurzomigracijah, jeta,dasomigracijenekaj ijo izekonomskihrazlogov, zelopogostopatudipoliti č konosna, sajjerezervnacenenadelovnasilabrezpravih prezebli ledoseglišpanskoobalo. vodo metaliven.Pošestihurahvožnjesmoiz v vodoskorajdoroba.Morjenasjezalivalo,ves Vozili sonasvvelikihgumenjakih,kipabilipotopljeni č č uje odnosdodržave«(DeGenova2002:422),terje enosti ustvarjapravstatusilegalnostimednedoku- č č ije, Marokain Tunizije. no regularizacijostatusanedokumentiranihmi- č č i (glejDeGenova2002:440). č leta2005,kosolegaliziralistatuspribližno č imi prepri asno prerastejovodkritekon č č ite (glejRepi č iti bodisizafrancoskoalžirsko anjem posledi č anji alipredpostavkami,kispre- č ite terjihtakopostavljajov č asu osamosvojitvevFran- č č 2007:31–32). V dolo ele reguliratišelevse- č no ustvarjajosocialne č krat skušaliodpra- č a izkoriš č č ija inŠvicasta je ogroženosti č ﬂ č izrednodo- ikte. Trenja, rpani in č č č as smo č č krat odlo- no postali nim obli- lovekove č evalska č č no kot ajo ter č enjih č nih č č e- - V osemdesetihletih20.stoletjasejemigracijskitrendmo imigrantov (Wikan 2002:39). integracijo priseljencev, nipauspelazaustavitiprihodanovih ska politikajesicerpostavljalaovire,astemleoteževala so sepridružilidružinski odnos dotujcev. Nekaterisosevrnili,ve strovati migracijskopolitiko,povsodpasejeposlabšaltudi spodarsko krizovsedemdesetihletihsodržaveza cialno inzdravstvenozavarovanje,šolanjeotrok,itd.Zgo- urejeno jebilozaposlovanje,pravtakopatudibivanje,so- hitro razvijajo 1997; Arango 2000;King 2001).Zaposlitevsonašliv ki stabilivpreteklostileprehodnidržavi(glejnpr. Baghana emigrantskih državahjužneEvrope,zlastivItalijiinŠpaniji, spremenil, insicersosemigrantiza so bilemigracijesicermnoži selili prebivalcinjihovih(nekdanjih)kolonij. V temobdobju tjih pretežnonedokumentirana indejanskoilegalna. južni Evropiekonomskaimigracija vpreteklihdvehdesetle- mo poljedelstvo inturizem,patudi vgradbeništvuindoma Migracije vEvropidejanskonisopravni multikulturalizem (glejStolcke1995:3). č našli delavciizŠpanije,Portugalske,Italije,Jugoslavije, Tur- ve svetovni vojni. V prvihletihpovojnisejedomovvra bij, kisozaznamovalimigracijsketežnjevEvropipodrugi Stalker (2002:152–153)jeopredelilve 3; Baghana1998:374–382;Corkill2001). celo potrebujepocenidelovnosilo(Baldwin-Edwards1999: žnosti delavsektorjihneformalneekonomije,kipodpirain evropske migracijske,integracijskeinmejnepolitiketermo- jo pravvstatusuilegalnosti,kijepredvsemrezultatskupne Evropo seodpreteklihmigracijvsevernorazlikuje- bile ni ugotovimo, datudivzadnjihnekajdesetletijmigracijeniso ti«), kikažejosvojevzro oblasti pravmigracije(poprincipu»poselitipomenivlada- vine mednajpomembnejšimivzvodievropskihimperialnih za trenutekpustimoobstranidejstvo,dasobilepolegtrgo- Nem dokaj liberalnemigracijskepolitikesozaposlitevvFranciji, severne Evrope.Zaradiugodnihgospodarskihpogojevin ekonomske alidelavskemigracijeizjužnihdržavvdržave so sezaradislabihrazmerpreseliliizEvrope. Temu sosledile vilnih zapornikov. Nekajpajebilotudibeguncevintistih,ki re, suverenosti,jezika,religije)injepodlagazaizklju pripadnosti seutrjujezob o nacionalizacijikultureLöfgren1989). Tovrstno dojemanje nalnostjo (državljanstvom)nadrugistrani(glejEriksen1993; turo innarodnopripadnostjonaenistraniterdržavonacio- vdor v»našsvet«rušijoobstoje diskurzu, temeljinasemanti predpostavka, prisotnavmedijskem,politi ureditev terogrožajokulturove ije inGr č č milijonovrazseljenihbeguncev, vojakovinvojnihalici- i. V nasprotjuzmigracijov severnoEvropopajebilav č iji, Veliki BritanijiindrugihdržavahseverneEvrope č nenavadnega.Sodobnemnoži č ije. PolegtegasosevFrancijoin Veliko Britanijo č ih sesezonskihpanogah,kot staintenzivno č č ne posledice tudi v sedanjosti, lahko ne posledicetudivsedanjosti,lahko č lani (Stalker2002:153).Migracij- utkom ogroženosti(izgubakultu- č ni povezavimedhomogenokul- č ne, atudimo č č o socialnoinekonomsko inskega prebivalstva. Ta č eli ustavljativnekdanjih č ne migracijevjužno č č č kategorijinobdo- ini, kijeostala,pa novega. č č nem injavnem no regulirane, Jaka Repič č Č ele zao- e samo č č ujo i po- č č alo no č i 47 Glasnik SED 49|3,2 2008 48 Glasnik SED 49|3,2 2008 riškimi državami«.Mnogi Argentinci ohranjajo vezspore- po mnenjumnogih»najboljevropska medvsemijužnoame- Zelo podobnosvojeporeklodojemajo tudiv Argentini, kije rodnikov v Argentini.« smo kotbratranci.Skorajnenajdeš Španca,kinebiimelso- bolj sorodne.Nekisogovornikjedejal:»Španciin Argentinci drugih državLatinske Amerike, sajjihimajozakulturnonaj- križajo (Repi delom vintenzivnempoljedelstvu;sicerpasenjihovepotine na razvojregijenevedepovezani,prvisturizmom,drugiz in socialnoprecejmanjzaš mentirani imigrantisoilegalnoprestopilimejoterpravno težavo obiš lahko prostogibljejoprekodržavnihmeja,imigrantipales iz državEvropskeunijeoziromašengenskegaobmo jo vturizem,omogo riš obali, lenekajkilometrovstranpaimigrantidelajovizko- je zasluženepo pa vpovsemlo saj seobojigibljejovistemgeografskemprostoru,obenem V Almeriji jedihotomijamedtujciinimigrantizeloizrazita, gracijska inintegracijskapolitikateršengenskisporazum. neformalno uživajoprecejdruga zaznamuje tudizgodovinskavzro tudi Argentinci. Vzroke zanjihovoselitevvŠpanijopogosto dihotomijo napoliti bljeni naselijovŠpaniji(glejProvansalb.n.l.:19). Takšno ki prihajajoizbogatejšihevropskihdeželinsedobropreskr- in predstavljajodelavskeimigrante,ter'tujci'( med 'imigranti'( Razglabljanja izpostavljeni Afri Č procesov –primerArgentincevvŠpaniji sodobnihmigracijskih Zgodovinska vzročnost delijo na nov kot Arabcev ( v odnosudoimigrantoviz Afrike –takotemnopoltih Afri Pace 2001:65;SoléinParella2003:127).Lo cev izseverneEvropenimajozapraveimigrante(Carellain Vzhodne Evrope,zlastiRomunije. Vendar vŠpanijipriseljen- žav severneEvrope(glejnpr. O'Reilly2000),patudiizdržav skupina imigrantovprihajaizEvrope,zlastibogatejšihdr- cije, lahkonaprimeropazimo,dastatisti Evrope. V Španiji,kjersoizrazititrendiekonomskeimigra- emigracijo, transnacionalnostinmigracijsketokoveznotraj ti teoriji potiskainvleke)tersezatoosredoto odlo tovni vojnitemeljinapredpostavki,daseljudjezamigracijo Zgornja ocenamigracijskihtrendovvEvropipodrugisve- iz razli izvirno domovinointakobistvenorazlo tinske Amerike. Tujcem pripisujejostatusgledenanjihovo tako tujciizdrugihevropskihdržavkottudiimigrantiLa- č eprav sovŠpanijijavneminpoliti no« ekonomskoimigracijovEvropo,hkratipazanemarja č evalskih pogojih,inlastnikom,tuditistim,kiinvestira- č amo predvsemizekonomskihinpoliti č nih držav. Konstruiranadruga mestize č ejo svojesorodnikevdomovini.Mnoginedoku- č 2006:72–77). č č inpotomceEvropejcev, medkaterespadajo inmigrantes itnice ali enih družbenihokoljih. Tujci uživajosvo- Moros č ani, paprednjimištevil č č ni ravnivzpostavljajoinohranjajomi- ajo visokezaslužke. Tujci, kiprihajajo ). PriseljenceizLatinske Amerike pa č č as poupokojitvinasredozemski iteni. Obojipasoskozisvojvpliv ), kiprihajajoizrevnejšihdežel č č en statuskotimigrantiiz nost. Argentinci vŠpaniji č č nost jenajboljopazna nem diskurzunajbolj č ujejo medimigranti č no najštevil č č nih razlogov(po a na»problema- č no prednja č ujejo namre extranjeros č č ja, se nejša č č ijo a- ), č

migracijsko povezana,karsesedajizražazzelospeci Argentini obstajavelikorazli klom tertakoob izgine, kosejipribližaš«. pa je,kotjezelonazornoopisalaLaura,»lefatamorgana, in 2000: 291).Evropazdajpredstavljavarnostinblaginjo,ki simbolizirala Amerika, soseobrnileprotiEvropi«(Schneider do gospodarskekrize.»Sanjeoboljšemživljenju,kijihje darskem nazadovanju,kisonazadnje Argentino pripeljale navljajo Vloge evropskihdržavin Argentine pasoseobrnileobpo- ji, kisojoena nestabilnostjo, zrevš prebivalci državjužneEvrope,kisejespopadalaspoliti možnosti zaposlitvesosevprvipolovici20.stoletjamnogi skih postopkov, ugodnegagospodarskegapoložajainvelikih 2000: 62).Zaradirelativnoenostavnemigracijeinbirokrat- državam sveta,kotnaprimer Avstraliji inKanadi (Schneider ob bokgospodarskonajrazvitejšiminnajboljperspektivnim le problem,temve imigrantske države,kjermigracijevsajvpreteklostinisobi- mi migracijskimitokovi. Argentina jeprimertradicionalne Evropa jez Argentino tesnozgodovinsko,politi pripadniki istenarodneskupnostiv Argentini. strukcijo aktivnepovezanostitakozdomovinokotdrugimi malni okvir, znotrajkateregaspodbujajoohranjanjeinrekon- država (glejSchneider2000:263;Repi kulturnega pluralizmainmigracijskepolitikeomogo 2004; Repi sti v Argentini glejRant1998;Žigon1998,2001;Sjeklo znem, šolskemindružabnemživljenju(oslovenskiskupno- rili velikodruštev, kisozelodejavnavkulturnem,religio- slovenski migrantiinnjihovipotomcisov Argentini ustva- 718 aktivnihitalijanskihdruštevinzvez(2000:263). Tudi mi. Schneidernaprimernavaja,dajebiloleta1984tamkar struiranja (transnacionalnih)povezavzizvirnimidomovina- (etni ZLauro,kisejeiz Argentine preselilavEvropoindlje 2 olajšalo migracijovEvropo. Vse ve svojem evropskemporeklu,karjimjeposledi tinci tudipove liberalne migracijskeinintegracijskepolitikemnogi Argen- Zaradi preteklihmigracijizEvropev Argentino terizredno za preporoda, sajsosemnogipotomciitalijanskihpriseljencev tem in politi desetletju 20.stoletja,kojeEvropadoživljalagospodarsko Najbolj živahneselitvesosedogajalevdrugemintretjem Argentino«, sajsobilipripravljenipoprijetiza vsako delo. ki sogovornikjedejal,daso»imigrantiizEvropegordržali jani v Argentini jeSchneideropazilmo Evropi« (Schneider2000:271;Repi č 30. 5.2005. niji, vmespatudivLondonuinSloveniji, semsepogovarjalvLjubljani eli aktivnoinmnoži č č asu jebiladržavaševednoizrednonaklonjenaimigraci- nih) društev, kidelujejokotprostorohranjanjainrekon- č č no krizo, Argentino palahkovtem ih sevojaškihdiktaturahindolgotrajnemgospo- č 2006).Omenjenadruštva,kijihjevkontekstu č ili karzmodernizacijo. č generacijahohranjajoaliobujajozavesto č utijo vsajdvojnonacionalnoidentiteto. V č sojihsprejemaliizrazitopozitivno.Ne- č ino inlakoto,preseliliv Argentino. V č no povezovativnarodnadruštva, se 2 č nih imigrantskihinnarodnih č č 2006:108).MedItali- ljudi»iš č č an procesnarodnega 2006:182),sofor- č asu postavljamo č č asa živelavŠpa- č e koreninev no, zlastipa č no mo Jaka Repič č ala tudi ﬁ

č č č nino no č a Razglabljanja poreklu innacionalnosti. dvojno državljanstvo,itd.),kitemeljinadvehkategorijah: odnos dodržave(ilegalnost,dovoljenjezabivanjeindelo, Formalni položajmigrantovzaznamujezlastinjihovpravni multikulturnosti. razkriva nekatereskritepastiintegracijeinsodobneevropske identitete, kitemeljinarazlikah«(Appadurai1996:15). go esencialnihalinaturaliziranihrazlikoziroma»skupinske pojmovanju kulturadobinovodimenzijo,sajprevzamevlo- nosov, stanelo tegoriji, kistapogostotuditemeljneformalnihdružbenihod- so odvisniodnacionalnosti,kijodolo gracijo, bivanjeindelo,socialna/politi nje innapetosti.Pravsoo tika vEvropskiunijikve kov. To jetudirazlog,zakajmigracijskainintegracijskapoli- vidike integracijeizrednoraznolikiinodvisniodposamezni- la, dasorazlogizamigracije,strategijesameselitvetervse metoda dokazalasvojoveljavo,podrugistranipajepokaza- posameznikovih osebnihodlo javnikov. V takoglobalnoneobvladljivempojavu,kiizhajaiz Orazmerjumednarodnostjo inetni 4 Podobnojeurejenapolitikadržavljanstva,kjer poznamodvatemeljna 3 liti kompleksne inrezultatštevilnihzelorazli sameznikov indružin.Migracijekotsocialnipojavsoizredno pozabimo, dagrevsamembistvunajve ga, ekonomskegaindemografskegazornegakota,lahkohitro Č Integracija niintegracija brezvzajemnosti u dnik nekeganaroda,religijealietni kulturne zna izklju skupnosti, omogo hovo (ne)vpetostjovraznenarodne,etni nosti migracijskihtokov, ohranjanjaporeklainidentitet. dejansko dojemalikotdrugodomovino(Repi poreklo leuporabnovrednost,drugisokrajsvojegaporekla ali dovoljenjazaimigracijovEvropo.Zanekaterejeimelo poreklo instrumentalnouporabilizapridobitevdržavljanstva videli vEvropi,soiskalisvoje»korenine«oziroma Mnogi medtistimi,kisosvojeaspiracijepoboljšemživljenju podprla tudiitalijanskavlada(2000:264). (2000: 263).Delovanjeomenjenihorganizacij jedodatno so sodobnemigracijemo pravo domovino.Naopisanemprimerulahkougotovimo,da 167, 169–172).Nekateripagovorijoceloo»vrnitvi«vsvojo č e migracijsketrendeintokoveopazujemolesstatisti iti italijanskotervzpostavljatitransnacionalnepovezave č pi ozemlju podbritanskokrono(glejStolcke 1995:10). priznala pravicodobritanskegadržavljanstva vsakomur, kisejerodilna je naprimerFrancija,doleta1962pa jebilatudi Velika Britanija,kije števa krajrojstva. Ve stvo priznagledenadržavljanstvostaršev(poreklo),ter principa: nih, družbenoekonomskihinkulturnih)ternotranjihde- č 2002. č evanje. Predstavljatanamre jus sanguinis č ilnosti, kinajbijihimelposameznikkotpripa- č ljivo povezanizživljenjemmigrantovinnji- č ata patudikulturnepredsodkeinsocialno č ina evropskihdržavupoštevaprviprincip.Izjema kotprincipkategorizacije,pokaterisedržavljan- č č č 3 Mejnapolitika,dovoljenjezami- jemu spodbujasocialnorazlikova- no odvisneodzgodovinskevzro enje razli č itev inizkušenj,jeetnografska č nostjo glejnpr. Eriksen1993inRe- č č č nih zgodbnamre ne skupine. domnevnesocialnein č č a poreklo. Ti dveka- č krat zaodlo na participacijaitd. č č ne aliimigrantske nih zunanjih(po- č 2004,2006: jus soli 4 V takšnem V č itve po- č , kiupo- lahko č ne- č - izklju in prilagojenostinasplošnekulturnenormemoralo,bodisi temve migranti podreditinelepravniinsocialniureditvidržave, drega Evropskeunije,jebodisiasimilatornainsemorajo Integracijska politika,kijemordanajve no poreklo. podprli tudinjeniu Prosila je, imigrantske države. vzajemne integracije,kakršnosovsajdelnopoznalenekatere saj jenisoobravnavalikotNorvežanke,temve zaradi katerenisouspelizavarovatinjenihtemeljnihpravic, je resizginila.Njenousodozape sti, dajopošljejovsvojomati je kulturnookolje«,sojovrnilistaršemkljubvelikiverjetno- skupinami«, vsebujeoblikeizklju tiva takoasimilatornikotizklju na podlaginjihovegaporeklaindomnevnekulture. Alterna- družini, asonatakšnoodlo tolerantna multikulturnainsocialnadružba. hovih potomcihnaNorveškem,kiseponašastem,dajezelo Unni Wikan navajapretresljivezgodbeoimigrantihinnji- onemogo minacije kotmehanizemurejanjaodnosov, vpluralnidružbi ne agencijelahkouporabljajotudivsmislupozitivnediskri- multikulturalizem, žala odstaršev. Sodiš š uporabili vsarazpoložljivasredstva,dabi Aisho pravnoza- škem prepovedanainsotakovšolikotnasocialnemskrbstvu svojo domovino. ranca ješlatakodale domnevnih kulturnihzna gosto pripisujemozgoljnapodlagipredstavinstereotipovo Posameznikom inskupinammigrantovnekezna 5 ture (2002:24).Odlo Unni Wikan jezapisala,daso Aisho žrtvovalinaoltarjukul- Takšen jenaprimer kulturnipluralizemv Argentini, 6 se jenamre država zaradinjenegaporeklanipravnozaš Norveškem injeimelanorveškodržavljanstvo,pasocialna (Wikan 2002:21).Štirinajstletne Aishe, kijebilarojenana socialni sistem,vkatereganistanikolini re staršastasepriselilanaNorveškoin»uspešnoizkoristila od zgodbopisuje Aisho, dekleizmuslimanskedružine,kate- obliko rasizma(Wikan 2002:37;prim.Stolcke1995:4).Ena zaradi prevelikevlogekulturalizma,kigaena politiko uveljavljajovpraksiinkakšnetežavenastajajoravno temeljne č itili, jimtoniuspelo. Aisha jevedela,kajjo valstvo (glejRepi priseljence, nepatudizapriseljenceiz drugihcelinalidomorodnoprebi- Č zoriti, dajebilargentinski kulturnipluralizemvklju cam. zelo podobnanjenimtemeljnimmigracijskiminintegracijskimsmerni- eprav Norveškani č č ujo demonstriratipoznavanjekultureve č č č lovekove pravice. Avtorica opiše,kakomigracijsko a vzajemnointegracijo. č a inposameznikeobravnavadruga č e lahkoostaneprinovidružini,njenoprošnjoso odlo č č Č 2006). il, dajozaradiobljubljeneporokepošljev č č eprav jeporokamladoletnikovnaNorve- č 6 itelji, azaman.Kernajbispadalav»svo- lanica Evropskeunije,jenjenamigracijskapolitika e grezainterakcijemedve č č , dasovimenukultureza č itev, damoraodraš e jojedalovza č ilnostih. Takšen kulturalizemali č itev letelio č no deželo(2002:20).In Aisha č č ujo evanja, in č č i integracijijekoncept atila kulturnapolitika, č č asno rejoknorveški itki, dajerasisti č č ati ssvojodružino ja migracijskaza- č esar prispevala« č č č 5 č č ujo eprav gadržav- inskega naroda Kulturnatole- eprav jetrebaopo- č č itila. Njeno č č e inizklju č gledenanje- aka injezbe- č eli kršiticelo č »kulturnimi i ssodobno lezaevropske č Jaka Repič ilnosti po- č č na. no č e 49 Glasnik SED 49|3,2 2008 50 Glasnik SED 49|3,2 2008 kulturne homogenostiinstavmigracijskihprocesihodli izgovor zasocialnodiskriminacijokulturnodruga in etni nacionalnosti v19.stoletju«(Stolcke1995:4).Nacionalnost pa naideologiji,kisegavobdobjeprotislovnegaustvarjanja stabilen inlokalizirankorpustradicijvrednot,/…/temelji gado Ruizb.n.l.:129). veških skupnosti.Kulturalizem»kulturorei 13), kijekulturoopredelilkot»dimenzijo 1995: 2). Tukaj lahkopritrdimo Arjunu Appaduraiju (1996: kopali, kajti'oni'sotujciinkulturno'druga življenja, zakateregaobstajagrožnja,dagabodo'oni'spod- multikulturni družbivladaideja,da»smo'mi'merilodobrega no grožnjo«,nakaropozarjajoneštetiizbruhinestrpnosti. V Sodobni Evropiimigrantiprepogostopredstavljajo»kultur- pripišemo kulturnineskladnosti(glejStolcke1995:8). zumevanje aliodkritorazli (Keesing 1993),kidelujekotorodjezarazlo cializirani« konceptkulturevsmislu»radikalnedruga (2002), Stolcke(1995)inHervik(2004),sesklicujena»esen- Retorika kulturalizma,kakršnosonaprimeropisali Wikan spodbujajo mehanizmesocialnega izklju spoštovanja temeljnih sti migracij.Namestodabiprepre sov, zgodovinskevzro kažejo naslaborazumevanjesodobnihmigracijskihproce- držav nisonajboljprimerenodgovordejanskemustanju in Restriktivne migracijskeinintegracijskepolitikeevropskih č kurza, kiuporabljarazlike,daoblikujeraznolikapojmovanja informacije, interakcijeinmedsebojnapomo poreklo sooblikovalineformalnemreže,pokaterihpotekajo družijo vglavnemlezrojaki(Provansalb.n.l.:23).Gledena noma sozaposlenivspeci pojave ksenofobije,socialnih napetostiinkon ti izdržavseverneEvrope)naselilivetni ekonomski imigranti(inpogostotudidobrosituiraniimigran- lo pravi Hacin 1999:83).Multikulturalizemimigrantomneomogo nih (etni razlo integracije insetakosprevrževsvojenasprotje,sajdeluje nja razli ture. Evropskimodelmultikulturalizmakotpolitikesobiva- Razglabljanja vih kulturustvarjajospeci socialnega izklju strpne, apolitikamultikulturalizmainprakserazlo Sodobne evropskemultikulturnedružbesopogostosicerzelo nekaterih migrantov Razlike, kirazdvajajo aliosocialnemizključevanju seboj lo ki o»pravihinnapa in v»svojemkulturnemokolju«jetemeljilanapredpostav- loveške identitete«(Appadurai1996:13). č eno sobivanjeve č č ujo ne (vzajemne)integracijevdružbo,temve č nost stapravtakokonstruiraninapodlagidomnevne č č č ene, odvisnepasoleodporeklain(domnevne)kul- nih posameznikovinskupinnespodbujavzajemne č nih) skupnosti,kiživijovistidržavi(prim.Lukši e. č evanja) ljudiinskupnostinapodlaginjiho- č č inske indrugih»kultur«. V Španijisose nih identitetah«(2002:26),kisomed č č nosti insocialnokulturnekompleksno- lovekovih pravic,mordatudi nevede Č e medinterakcijonaletimonanera- ﬁ ﬁ

č č nost, nesposobnostkomunikacije ne odnosemedpripadnikirazli nih gospodarskihsektorjihinse č evale alivsajomejevale č č evanja. nih enklavah,ve č č ﬁ cira kottrden, . loveškega dis- č ﬂ iktovterne- ni'« (Stolcke č evanje č č č spodbuja evanja (in nih (Del- č nosti« č č lo- č en č č č i- a - - Literatura Cross-border Analysis. MENDOZA, Cristóbal: African Employment inIberianConstruction: A SAZU, 1999. LUKŠI 1989, 5–23. LÖFGREN, Orvar: The NationalizationofCulture. 2001. tural EncountersinSouthernEurope KING, Russell(ur.): Fortress? MigrationinSouthernEurope tion. V: RussellKing,GabriellaLazaridisinC. Tsardanidis (ur.), KING, Russell:SouthernEuropeintheChangingGlobalMapofMigra- 1993, 23–32. Checa (ur.), CHECA, Francisco:Introduccion:¿QuehapasadoenElEjido? V: Francisco 39/4, 2001,63–99. KEESING, RogerM.:Ponovnooteorijahkulture. rope. HERVIK, Peter: Anthropological PerspectivesontheNewRacisminEu- Perspectives Hylland: ERIKSEN, Thomas villa: SignaturaDemos,b.n.l.,120–149. (ur.), V: FranciscoCheca,JuanCarlosChecaOlmos inÁngelesÁrjonaGarrido la antropologíay»invencióndeminoríasculturales«encontextosurbanos. DELGADO Ruiz,Manuel:Inmigración,etnicidadyderechoaladiferencia: day Life. De GENOVA, NicholasP.: Migrant»Illegality«andDeportabilityinEvery- Portugal. CORKILL, David:EconomicMigrantsandtheLabourMarketinSpain 2001, 31–68. nico. V: FranciscoCheca(ur.), CHECA, FranciscoinConchaFernándezSoto:Descripcióndelcon Southern Europe:South-NorthandEast-West Axis. CARELLA, MariainRobertaPace:SomeMigrationDynamicsSpeci 1999, 1–15. grants andtheInformalEconomyinSouthernEurope Twilight Zone. V: MartinBaldwin-EdwardsinJoaquin Arango (ur.), BALDWIN-EDWARDS, Martin: Where FreeMarketsReign: Aliens inthe 367–385. The PortugeseCase. BAGHANA, Maria:ImmigrantInvolvementintheInformalEconomy: Editora, 1997. BAGHANA, Maria(ur.): London: Macmillan,2000,253–276. in C. Tsardanidis (ur.), Twentieth Century: The CaseofSpain. V: RussellKing,GabriellaLazaridis ARANGO, Joaquin:BecomingaCountryofImmigrationattheEnd nesota Press,1996. APPADURAI, Arjun: 1948–1998 RANT, Jože (ur.): na: Icaria,b.n.l.,17–31. grantes entre nosotros a lasprácticassociales. V: FranciscoChecainEncarnaSoriano(ur.), PROVANSAL, Danielle:¿Dequémigraciónhablamos?Desdelosconceptos Spain. O’REILLY, Karen:»NewEurope,Old Boundaries«: BritishMigrantsin 609–634. Convivencias Entre Culturas Ethnos Journal ofSocialWelfare andFamilyLaw Č -HACIN, Marina: Annual Reviewof Anthropology Ethnic andRacialStudies . Buenos Aires: DruštvoZedinjenaSlovenija,1998. El Ejido 69/2,2004,149–155. . London:Pluto,1993. Zbornik delavzvestobiinljubezni– ZedinjenaSlovenija : The MediterraneanPassage Laciudad-cortijo Journal ofEthnicandMigrationStudies : Modernity atLarge Eldorado orFortress? MigrationinSouthernEurope Trabajo, culturayeducaciónintercultural Journal ofEthnicandRacialStudies Immigration inSouthernEurope Multikulturalizem inmigracije El Ejido Ethnicity andNationalism : ElFenómenoMigratorioenEspaña 24/5,2001,828–844. . Liverpool:LiverpoolUniversityPress, : Laciudad-cortijo. . Barcelona:Icaria,2001,11–29. . London:Macmillan,2000,1–26. 31,2002,419–447. . Minneapolis:UniversityofMin- 22/4,2000,479–491. : MigrationandNewCul- Ethnologia Europaea International migration Antropološki zvezki . London:FrankCass, Barcelona:Icaria, . . Ljubljana:ZRC Anthropological . Oeiras:Celta Jaka Repič 26/4,2000, 24/2,1998, Eldorado or .

Barcelo- ﬂ icto ét- Immi- Inmi- ﬁ . c to

19, Se- 3, .

Razglabljanja niji. REPI Filozofske fakulteteUniverzevLjubljani(Zupani tino inEvropo REPI nem prostoru. REPI nation inSpain. SOLE, CarlotainSòniaParella: The LabourMarketandRacialDiscrimi- rezultati argentinske integracijskepolitike SJEKLO migrants in Argentina SCHNEIDER, Arnd: konceptualizacij etni of integration,rejectionmulticulturalism,andtheresultinginequality, migrationprocessestriggertensionandopencon clusion thataccompanymodernmigrationprocesses.Duetotheprevalentillegalstatusofeconomicmigrants,inadequate model migration processesinEurope,analyzesandintegrationpolicies,pointsouttheprejudice,inequality, andsocia Based onanumberofethnographicexamplesmigrationinSpainandotherEuropeancountriesthearticleexaminesmodern 140. REPI migrants’ culturalaf of theimmigrantpopulation.Basedonconceptculturalism,lattermodelencouragessocialexclusion groundso integration. Creatingwithinthemajoritypopulationafeelingofbeingjeopardized,formerinturntriggersdefensive reac Highly inadequate,Europeanintegrationpolicyconstantlyoscillatesbetweenthemodelofassimilativeand ofexclusi The articlealsodiscussesdifferent modelsof(non)integrationthatrepresentthemostpressingquandaryinEuropeanUnion European origintheywereentitledtodualcitizenship. well asactivelinkswiththeiroriginalEuropeanhomeland. Yet therewasmoretothisthanameresentimentalbond:duethe the contextof Argentinean culturalpluralismmanyimmigrantsin Argentina managedtopreservetheirawarenessoforigin parts ofEuropewhoduringthelastseveralyearshavebeenapartveryspeci of pastmigrationandeconomicpoliticaltiesbetweencountries. A goodexampleofthisarethe Argentines inSpainand ies, canprovideasomewhatdifferent insightinto thisproblem,showingthatmodernmigrationprocessesarefrequentlytheres being neglected.Historiccausality, afactorthatisusuallydisregardedinpublicandpoliticaldiscourseaswellmigra While inSpainmigrationisequaledtoillegalarrivalof African workersitscomplexsocial,economic,andhistoricdimensions con typical exampleisthecaseofElEjidinSouthernSpainwhere2000latentxenophobiatoward African migrantsexplodedindi during the20 GlasnikSED ﬂ Č Č icts, violence,andracism. Č Č , Jaka:Oetni , Jaka: , Jaka: Vloga neformalneekonomijeprimigracijskihprocesihvŠpa- , Jaka:Migrantalidržavljan? Argentinski migrantivtransnacional- Č A, Marko:

» Č . Ljubljana:Oddelekzaetnologijoinkulturnoantropologijo Po sledovihkorenin asopis zakritikoznanosti th Journal ofEthnicandMigrationStudies 47/1–2,2007,29–35. centurytherewerecontinuoustransnationalconnectionsandstrongmigrationbetweenEurope Argentina. Within č č nosti zasplošnoinposebnorabo:Pregledantropoloških Futures Lost nosti. . Oxfordidr.: PeterLang,2000. Č ez morjevpozabo fi liation thatallegedlystigmatizesthem. Traditiones : «: NostalgiaandIdentityamongItalianim- Transnacionalne migracijemed Argen- 31/1,2002,211–225. 32/217–218,2004,223–236. : . Celje:Fitmedia,2004. Argentinci slovenskihkorenin in č eva knjižnica;19),2006. The QuandariesofMigration 29/1,2003,121– Argentini. ŽIGON, Zvone: na: ZRCSAZU,1998. ŽIGON, Zvone: Chicago: UniversityofChicagoPress,2002. WIKAN, Unni: tember /oktober),2001,9–11. VALLS-RUSSEL, Janice:Spain’s NewChallenge. Exclusion inEurope. STOLCKE, Verena: Talking Culture:NewBoundaries,Rhetoricsof national migration STALKER, Peter:Migration Trends andMigrationPolicyinEurope. Ljubljana:ZRCSAZU,2001. fi c transnationalmigrationprocesses.Particularly Generous Betrayal Otroci dvehdomovin Iz spominavprihodnost 40/5,2002,151–179. Current Anthropology : PoliticsofCulture intheNewEurope. : SlovenstvovJužni Ameriki : Slovenskapoliti 36/1,1995,1–24. Illegal Immigration č na emigracijav Jaka Repič tion stud- fl .

icts. A Ljublja- other tions Inter- l ex- (sep- rect are ult ve as ir f .

51 Glasnik SED 49|3,2 2008 52 Glasnik SED 49|3,4 2008 Johanna LudoviciaSchönlebna. vljali vza Zapiske izzgodovineKranjskepoletu1000jeza ovekove (Wagensberg) povabiltujebakrorezce,dabimupomagali yal Society).Leta1678jenasvojograš jezera jebilsprejetvBritanskokraljevodružbo(BritishRo- 2 Popolni naslov Valvasorjeve Herzogthums Crain vljeno obsežnodelo stratifikacija spremeni tudinarava narodotvornega procesa naSlovenskem. dialoga paValvasorja pokaže vpovsemdrugačniluči,stem pase sednjih intekmovalnih družb.Aplikacijakoncepta medkulturnega analizenje manj posvečale humanistične pozornosti odnosudoso- pomembna zaodkrivanje narodne identitete. Vendar pasodoseda- delnacionalnemitologije, postala njegovo monumentalnodelosta se jegloboko vpisalavslovensko zgodovinsko Valvasor zavest. in Razglabljanja Dr. Peter Oddelekzaetnologijoinkulturnoantropologijo Simonič, asistent, Filozofske fakultete Univerze vLjubljani.1000 * J.L.Schönleben(1618–81),teolog,zgodovinar, ljubljanskižupan 1 deset tiso stvo, topogra mi gradove. Vendar sodobrosituiranegaJohannaboljkotnepre- kot vojaškistotnikinbogatoporo utrjeno obmo je javilvhabsburškovojaškoslužboinšel Vojno Krajino, tudi severno Afriko. V za bilo zatakratnegaizobraženca,potovalpoEvropiinobiskal v Ljubljani.Študiraljeprijezuitih,potempa,kotsespodo- Johann Weichard Freiherrvon Valvasor sejeleta1641rodil S peresominzmečem besede: Ključne Izvleček: č ner Natur-Wunder, imgleichenderGewächse,Mineralien,Bergwercke, Wunder-Sees, auchverwunderlicher Grotten undvielandrer ungemei- unterirdischer Berg-Seen, bevorabdeßWelt-berühmten Cirknitzer ften, Böden,Felder, Wälder, Berge, vollkommenen undausführlichenErzehlungallerseinerLandschaf- Römisch-Keyserlichen herrlichenErblandes,anjetzovermittelsteiner zwar rühmlichberührten,dochbishero nieannochrecht beschriebenen Beschaffenheit diesesinmanchenaltenundneuenGeschicht-Büchern Crain, dasistwahre, gründliche undrecht eigendlicheBelegen-und 1000 guest.arnes.si (1648–54), avtor nine zanimalimatematika,zdravilstvo,zgodovina,rudar- (Rupel1969:501). č iti motiveiz Vojvodine Kranjske. č

č Slava Vojvodine Kranjske Vojvodine Slava knjig.ZaradirazpraveoponikanjuCerkniškega etku osemdesetihlet17.stoletja,kmaluposmrti ﬁ č ja, ipd. V knjižnicijepolihistorhranilkakih je naozemljudanašnjeHrvaške.Povrnitvi NACIONALIZACIJA FEVDALNE IDEOLOGIJE J.V. VALVASORJA Carniolia antiquaetnova Habsburžani, Osmani,VojnaHabsburžani, Krajina,barok, . Slava Vojvodine Kranjske/DieEhre deß 2 Skorajtritiso č Slave etku šestdesetihlet17.stoletjase seglasi: 1 ﬂ iessenden undstehendenWassern, Doleta1689jeimelpripra- č JanezaVajkarda Valvasorja en naKranjskemkupiltri č stranibesedilainpetsto

− Die Ehre deßHertzogthums

zgodovine Kranjskedoleta č ino naBogenšperku č el obja- natisnil JanezKranjec.Leta1936jeMirkoRupeluredilprvo ve Vojvodine Kranjske affects thenature process ofthenation-forming inSlovenia. affects light,whichinturnalso dialog showsValvasor different inavery societies. However, anapplicationoftheconceptintercultural glected Valvasor’s positiononneighboring,aswellcompetitive, hand, previous analyseswithinthehumanitiesconsiderablyne- ofnationalidentity. inthediscovery factor Ontheother important ofSlovene nationalmythology aswellan work have becomepart consciousness.ValvasorSlovene historic andhis monumental oftheDuchy embeddedin ofCarniola) hasbecomefirmly Glory je bilpovišanzaradiliterarnealivojaškeslužnosti? visoki družbi. V temsmislujebil(tekstovno)pragmati č Kranjske med špijonažoinznanstveniminteresom. tovanj šeposebejcenimo,sesprašujem,kjepotegnitimejo Ker gaetnologizaradiopisovneposrednihizkušenjspo- dežele gotovonebinapisaltakšne minov izspopadovstekmovalnimimperijemnajugusvoje ni dozdajbilgovor. Vendar Valvasor brezizkušenjinspo- soodvisnosti njegovih logija Valvasorjaobi S takšnimnizompodatkovslovenskozgodovinopisjeinetno- la premoženja.Leta1693jeobubožanumrlvKrškem. skupaj šestnajstknjig.Raziskovanjeinobjavljanjestagasta- triintrideset ilustracijjeizšlovštirihzvezkih,razdeljenihna Words Key Abstract V 19.stoletjusosenadoma Valvasor vslovenski družbi roque, stratification me zvezi znjegovopatriotskozavestjo(»služitisperesomin z vsem, karjestorilzaKranjsko,pripada?(Rajšek2007:6). V sam podelilnaslovbarona,kerjebilprepri zadnje raziskavezgodovinarjaBorisaGolca:sije Valvasor in izdajateljskezaslugevzveziznjo? Ali druga pred izdajo govem baronskemnazivu:ninamre Dvojnost Valvasorjevega delovanjailustriradiskusijaonje- (prim. Levinson1983). loveka, kiseježelelskoristnimidejanjiuveljavitivtedanji Beschaffenheit dieses...Römisch-Keyserlichen herrlichenErblandes. Edelgesteine, alterMüntz-Stücken,Thiere, Vögel,Fischeetc....–und č em«; Valvasor 1689/1:Uvod)selahkovprašamotudi,ali jevsekakordelozeloradovednegainambicioznega : Janez Vajkard Valvasor’s Slave : the Hapsburgs, the Ottomans, military frontier,the Hapsburgs,Ottomans, military ba- alipamujebilapodeljenazaraziskovalne č ajno družbenoinkulturnoumestita.O . Dvavnemš ﬁ zi Ljubljana, Zavetiška 5, E-naslov: peter.simonic@Ljubljana, Zavetiška 5,E-naslov: č nih inmiselnihspopadovzOsma- č em tržiš Slava vojvodine kranjske vojvodine Slava Pregledni znanstveni članek|1.02Pregledni znanstveni Slave č č ini (1877–79in1882)je jasno,alijedobiltitulo č u pojaviliponatisi . Slava Vojvodine č Peter Simonič* an, damupo č e, gledena (The Sla- č en Razglabljanja in dobo. Vedno boljjezavzemalposebno(retori mnogi poznejšiavtorji,kisoštudiralinjegovoživljenje,delo 23; Kremenšek1978:33). Valvasorja soposrednoposlovenili prebivalcih Kranjskemed15.in17.stoletjem(Ložar1944: 26). za pošiljanjeslovenskihfantovvIrak(glejŠvajncer2006b: kot primer, kosošlinašivojakinatuje;priro obrambi Dunajapred Turki jenovinarpredkratkimnavedel Valvasorjevo poveljevanještiristokranjskim vojš thaus Georg Vischer paštajerski Valvasor (Zupan2007:19). Tako jePavelNaldinipostalistrski (Šuligoj2001:7),Mat- Z njimsosodiliavtorje,kipisaliodrugihprovincah. pod Stolomnosinjegovoime(Reisp1989;Godec1996). knjižnica) inpredgradomBogenšperkleta1988. Tudi ko 1903, Krškemleta1966(Valvasorjev raziskovalnicenterin Gori leta1872,Medijskihtoplicah1977,Ljubljani še sprostorskimivpisi:zodkrivanjemspomenikovv Višnji brnike. Simbolna Valvasorjeva nacionalizacijasejeizvajala zbirateljem soponujaliposebnespominskezlatnikeinsre- govo podobo,pojavilsejenabankovcuzadvajsettolarjev, sežke. V letih1989in1993sonatisnilipoštneznamkeznje- od leta1971podeljuje Valvasorjeve nagradezaposebnedo- kontinuitete glavnegamesta).Slovenskomuzejskodruštvo Avtor jepomembenzaKranjskoinSlovenijo(tudizaradi gradu Bogenšperk. nica, kivsakoletoobdnevudržavnostiparadnoprijezdiiz njem seimenujejoglasbenaskupina,vokalnioktetinkonje- vidnejšim ob precej razširjena.Ob (1989). Valvasorjeva podobajevsodobnislovenskidružbi nje zaživljenjepodložnihljudstev(Valvasor kot»etnograf«) trdil veliketnološkipomen,kigaima Valvasorjevo zanima- opise prebivalstvainzgodovine.Bogatajjetakratznovapo- javnosti pri Valvasorjevem pisanjuresni knjig inbrošurlahkougotovimo,daslovenske(strokovne) ustanavljanja slovenskedržave.Obprelistavanjuspominskih priložnost zanacionalizacijostaregajunaka,tokratvprocesu Leta 1989sejeobtristoletniciizida Grafenauer 1989). v samospoznavanjuSlovencevkotposebneganaroda(prim. Medletoma1970in 1974jevMünchnuizšelnemškiponatis 4 obla ponudil izjemnogradivo,opisenavad,jezika,religij,obredov, Valvasor jevsvojem izvirnemdeluinprevoduSlovencem izhajali vdrugipolovici20.stoletja:1951,1968,1969,1977. ugotavljal, dajebil Valvasor »zanesljivdelavec«(naprimer vklju Ruplovprevod nivklju 3 V Upravljanje zdejstvi slovensko izdajo. Slavi … (Reisp1989:119–122). 503–505). tako jeizpustilrimskoobdobjeinpreseljevanje ljudstev(Rupel1969: ske inpeteknjigeokranjskihvladarjih predprihodomFrankov. Prav č č il, pri evali vsvojepisanje.ZgodovinarBogoGrafenauerje predstavljene podatkesozgodovinarjiinetnologiradi č esk, obrambnihstrategijindrugihpodrobnostio č anom podeljevala Valvasorjeve plakete,po 3 SlovenskiponatisiRuplovegaprevodaso č č eval prveknjigeostarodavnihnaseljencihKranj- ina Litijajemedletoma1980in1990 Slave č no cenijopredvsem znovaponudila č en argument č č no) mesto akom pri Die Ehre č a 4

1969). no Valvasorjevo besedilo(1689)inRuplovprevod(Valvasor facts patriotizem vplivalana'upravljanjezdejstvi'( Slave veliko podatkovoOsmanihpajenapletelvdrugihpoglavjih kroniki turškihvpadov(1689/4:368–389;1969:447–452), zgodovine svojedomovinejenekajpoglavijnamenilzgolj (prim. Pohlin Vocelka 1994;Jezernik2004).Priopisovanju polihistor jezadostiltudizanimanjuza»divji«delEvrope do provincialneinimperialne(habsburške)aristokracije. A kranjskega prebivalstva.Knjižnazbirkaizžarevaponižnost darstva intrgovine (merkantilizem!)inpromoviral marljivost možnosti province.Zbraljegradivo,pomembnozarazvojru- Slava z dotedajprevladujo obravnavanju naravnihindružbenihdanosti/virovvnasprotju rese tistega posi) ipd.v Valvasorjevi Naslovi intemepoglavij,metafore,skupniretori splošnem delilatudipresojotakratnedružbeneresni la enakostsvojihdružbenih(razrednih)pozicijinstavsajv aristokratski inpismeniosebi17.stoletja cijskem dejanjugre(Mo pisec kotbralecpredpostavljata,davesta,zakajvkomunika- smisla aliskupnegakulturnegaozadja(Edwards1997)tako in njegovihjavnosti.Zaraditakoimenovanegavzajemnega teorije, kisledimoralniminzgodovinskimzahtevamavtorja co): opisresni znanstveno (interpretativno,kotantropološkometagovori- realnosti nemoremove jo kotinterpretativnodejanje(npr. Clifford inMarcus1986), Ker sodobnediskurzivneteorijetudideskripcijoobravnava- psihološko situacijoljudiv17.stoletju(Simoniti1989:103). mentalitet«; braleclahkoskozi Valvasorjeve opisespozna krajev. Veliko boljzanimivojerazumetinjegovastališ storiogra Na temmestunitolikopomembno,alije Valvasorjeva hi- nitija zodmevnimdelom do prvetretjine 16 Stanka Jugasknjigo ve 10). Meddeli,katerihavtorjisoizdatnocitiralipodatkeiz pri opisovanjuosmanskihvpadovinkme Ruplov prevodsicernevklju 5 ske, SrednjeKranjske,Notranjske inIstrevklju nih petihteritorialnihenot.PredstavitevGorenjske,Dolenj- umestitvi besedila–nadaljujezopisommejaKranjskeinnje- Slava Vojvodine Kranjske Ozemlje krivati Valvasorjev Osmanov. Simonitijezapisal,daponuja našem primerudružbenoinretori , najzatukajšnjepotrebeomenimledvanajpomembnejša: vendar jeprevodizbranihbesedilizredno kakovosten. ; Edwards1997:199)?Kotgradivosemuporabljalizvir- . KakokonkretnostaprisotnostOsmanovin Valvasorjev jepolnaposebnostiinpravaenciklopedijarazvojnih 5

ﬁ ja natan č asa, naprimerrazvojznanstvenegapristopapri č nosti jehkratitudiinterpretacija(aplikacija) č . stoletja na gledepredstavljenihdatumov, imenin č Turški napadinaKranjskoinPrimorsko č as vobsegu,zna o teološkointerpretacijo. č č delitinadejstveno(etnografsko)in Slavi Turki sovdeželiže nik 1999).Oba–vnašemprimeru sepouvodu–smiselni,ideološki (1943) č uje vsehpoglavijiz Valvasorjeve odsevajo(aristokratske)inte- č

in šeposebej Vaska Simo- no pozicijovrazmerjudo č ilnem za»zgodovino č Slava kih uporov)(1989: − staprepoznava- (1990). management of č možnostod- Peter Simonič č uje poglavje ni kraji(to- č nosti. Slave č Sla- a, v , 53 Glasnik SED 49|3,2 2008 54 Glasnik SED 49|3,2 2008 sa vonSerina(Valvasor 1689/4:27–30;1969:422–426). kost terlojalnost Vojvodine. skem, dabidokazalreligiozno,fevdalnoinvojaškoraznoli- Avtor jepodrobnoopisovalgradoveinsamostanenaKranj- (prim. Said1995). znanje onevarnihobmejnihdeželahinherojskiorientalizem omenjenih poglavjih Valvasor pokaževojaškostrukturirano Razglabljanja DanesznankotNikolaZrinjski,pomembna osebavhrvaškipoliti 8 OKrajiniglejšeSimoniti(1990:158–86), Russinow(1996:79)inHup- 7 V osemdesetihletih17.stoletja,koje Valvasor pisal 6 vem besedilusobilitabori,kijihkmetjeza Naslednji pomembenprostorskiozna sko piše: no jebilrazvejantudisistemobveš bila najboljizpostavljenapokrajina Vojvodine, temuprimer- so imelizaopozarjanjenavoljotudimožnarje.Dolenjskaje kot stovozovi,piše Valvasor. Zanjihsoskrbelistražniki,ki Nekatere kresovesopostaviliizlesa,kigapripeljalizve je ob pomembnejše bitke(1689:zvezek4,knjiga12).Šeposebej prav velikoprostora,opisovaljenjihovepoveljnikeinnaj- o signalnemsistemuobrambe. so jihkmetjeve ni aristokracijeinvitezov. Piše,dajihjebiloveliko,vendar 16. stoletju,sajsenisomoglinadejatiaktivneobrambesstra- 144). sistem trdnjavvKrajini(Valvasor 1689/4:538–540;1969: tologiji. chick inCox(2001:Karta23). Habsburžani inOsmani(prim.Simoniti 1990:104). li kresoviznovapomembnizaradiprekinitvedvajsetletnegamirumed iztrgati ovcoizgobca…(1689/2: 283–284; 1969:87). sledovati, temve ljudi inblaganaropale,jihtedajneleutegnejohitroza- od sebebržumaknejo,alipa, sre Dobra ureditevtehznamenjinsvarilopamarsikaterone- poginiti alipaodrinitizbarbarskimivolkovivsuženjstvo. klavne ovcenaKranjskemžalostnoinbrezrešitvemorale Kar seti Ko biopustiliognjenaznamenja,ubogekrš kresovi (1689/2:172;1969:45). in svarilnaznamenja,medkaterimisopolegdrugegatudi nazaj. V tanamensozapovedanadolo zavarovati predtemgrabljivimvolkominmupokazatipot vodine Kranjske;zatomoratavednopaziti,daseutegne Turek jenajbližji, pred hrume bivališ v sedanjih nim zlatim,plodonosnimmirom,zapuš teh našihdeželinjihzatožedolgo sezidanimi. Neko jih zamenjujejozaradive Zdaj pa,kojepredobribogodvrniluni č 7 udoval bitkopriSigethuintamkajšnjegaherojaNicla- Trdnjavam vkrajinskitamponskiconijenamenil č o odvrne: ali te hude zverine tako prestraši, da se same o odvrne:alitehudezverinetakoprestraši,dasesame č a, kisobilaneko č e gradov, zagotavljamnaklonjenemu bralcu,da č č asih skorajvsegradovepogorahzapuš o vojnovihro(1689/4:4;1969:327). č inoma prenehaliuporabljati,kosozgradili č č tudikjepo č jebilatovelikaredkostv Vojvodini … eprav neprijazeningrozovitsosed Voj- č je udobnostiznovimi,vravnini č postavljenakotpribežališ č č akati terlevualivolkuspet e sopresenetilekakkrajter č č anja. V zvezizNotranj- asa osre č evalec v Valvasorje- č č č ena dogovorjena ajo ljudjegorska ujo č č uje zzažele- o vojskood Slavo č eli graditiv č č anske ajo in , soposta- 6 č č a ni mi- 8 V č

kradli, karsomogli. Turki, Morlakiinturški Vlahi, kisose»plazilipodeželi«in povezanih scivilizacijskomejo. kov inHrvatovomenjašenekajdrugihskupinprebivalstva, Turkom« (1689/2:296;1969:193). dolgo kitoališoplas,anekaterimrastetakakitazadajkakor 1969: 191–192).»Tudi poglavisestrižejoinpustelespredaj dnemu sovražniku Turku takoviteškodržal«(1689/2:293; da ostanetadomaobešeninaklinu),kisejeznjimaprotide- angel dabonosilprednjimsabljoinpuško(negledenato, hovo nespametnogovori roke pade«(1689/2:292–293;1969:190).Kritiziraljenji- vsaj tokorist,dajimni so domnevnovsepojedliinpopiližejeseni:»Odtegaimajo no Kranjskem, somoralimejezosmanskimimperijembraniti no prebivalstvo,kigajesre skega inobmejnegaprebivalstva. Valvasor jeopisovalnavadeinkulturorazli Kulturna pestrost Tudi kranjskiHrvatinajbisestrigli,»spredajpapustemajhen,toda dolg 9 in napadnasovražnikekakortudiza divji lovci,dobrivojaki,hitriljudje,»voljniinurnizanaskok meru odsotnostisojihlahkoobsodilinasmrt.Bilidobri Heramije Kova straže inpovedosvojegeslo: tako uredila,kerimatadeželadednegasovražnikakrš nedvomno božjaprevidnostpolegdrugihvzrokovzategadelj Valvasor jeopaziltudivplivOsmanovnanataliteto:»To je 1969: 441). so sekalidrevesa,gradilimostoveinpodobno(1689/4:114; Masole bovali številnomoštvo. … urah« (1689/2:103;1969:24). V spopadih sonamre za soseda,sajpridešponekodsKranjskegana Turško vtreh č … «(Valvasor 1689/2:303;1969:196–197). privoš č šop … V oblikibrkovsoHrvatiskorajenakiPerzijceminturškimjani- Heramije indanbrezpla arjem, kive tje znajovsakovrstnejezike,sepreobla (1689/4: 8;1969:421). izdali aliujeli,bijihgotovobrezmilostinakolnataknili no pa nebibilotakolahkoizdati,jenavada,dajihšetisto ga prinesli,inkakšennaklep,kisoodkrili…Dajih najbolje vsecesteinsteze(1689/4:115; 1969:442). ljudstev, sepove jani odvedli terjihna Turško prodali; tunapravijode Posebno pasimo cekin, tudive kogar poznajo. Tu dobekarnajboljejestiinpitipovrh Brž jihpeljejohkomandantualikomurpa č i č souporabljalizanapadeinvpade. V obdobjihmiru … č č ali »skrivniprijatelji«pridejopono ijo, daobjemassvojimaluninimarogljema obestranipodbradka arje, zdeklicamipase Turki omože … Ti otroškita- sobiliprednjastražagradov, baterijinmeje,vpri- č isto naskrivajpospremijonazaj. veljajoprinastolikokojani č inoma tudistrižejospodnjobrado,azgornji takodolgorast č alimanj,kakršnojepa č č ini skrivajovdivjihgozdovihinpoznajo ila. Zdelisosemustrašnopožrešni,ker č no prizadevajo,dabimajhneotroke č nesplesni,strohniali Turkom v č enje obumirajo č al naDolenjskeminsrednjem Martolozi Uskoki/Vlahi 9 Valvasor polegUsko- č č č etovanje po Tur ijo vnošeraznih Č poro e bijihnamre č č naprimer, sobili č nih skupinkranj- em bolniku,»en arji pri Turkih«. č i naskrivajdo č č Peter Simonič želijoin ilo, kiso , pravoslav- č ke za č č potre- anstva č

č iji Razglabljanja prinesel odkupninozase(innadomestnegaujetnika). zapornika, sampaoditidomov, dabiprodalpremoženjein v pli odglavedopeta,doklernisonanjemzlomilidesetpalic, obljubil odkupnine.Ujetnikasopoložilinatrebuhingate- Č nimi spretnostmi(1689/1:210;1969:57–58). njegovi družbi. sko mejoganizanimal.Raznolikostjetakoobstajalalev zagrebški tržnici.Etni Za Valvasorja jebilovseprekmeje»turško«,tudiblagona košna veselicaza50ljudi(1689/4:834;1969:296). mu podvelikimturškimšotorominzastavo.«Sledilajeraz- mo osmansko obmo ci invinogradniki,soob pa mešetariliskonji. Tudi dolenjskiHrvati, dobri kmetoval- 609; 1969:469).Potemseizvirnik in vseminj. Veli napotila nagradterizkazala sovražnika dale Prosi zablagoslovhabsburškegaorožja,dabilahkoobdržali nas stanehudobnisosed Turek« (1689/4:9;1969:422). 409). Vlahi sonaprimerropali in nakradliokrogstopetdesetglavživine(1689/3:711; 1969: Pri opisovanjuroparskeekonomijedoma kom inupirajo jo konjeniškegaspopadamedzmagovitimavstrijskimvoja- Po Valvasorjevih opisihbilahkosklepali,dasotedanjo Čezmejno gospodarstvo Budima leta1686.»Obdvehpopoldneseje sklepamo šeizbaronovegaopisaslavjaobponovnizasedbi O kulturnipodobiKranjskevrazmerjudoOsmanovlahko Kranjskega. Dodatek kšestiknjigizatoobsegau jona, poznejepaševelikove pla stvo ipd.Kranjskanajbizaodvrnitevinpregondoleta1597 mejno menjavokrojiliropi,požganevasi,ugrabitve,suženj- Omikanec jebilsilaponosennaliterarnobero Vojvodine: 1378 zdelazanimiva, sedemsto možzobmo ko strog;tujemoralnoprizmoobrnil. Tako semujeinvazija č e so Turki ujelikogasKranjske,sogapretepali,doklerni asih celotristo.Natojemoralvzamenopripeljatidrugega č č ala 8,5milijonavzlatu,doleta1613nadaljnjih1,7mili- ni inzdravidaso;navduševalsejenadnjihovimijahal- 345; 1969:224). tnost stemve v soseš nostmi premagala.Zopertemoprižigajolu bi sebarbarskanevednostzdobrimiumetnostmiinzna- 8; 1969:421). mora nanjemžalostnogagniti,drugim vstrašilo(1689/4: palic. nas dakrstitialikristjanna Turškem obrezati,gaoproste prav zenakimdenarjemnaisti na Prav takosegodiprinasujetim Turkom; pla Tako blizkobarbarstvojepa Č č e gapapoznejenjegovizalotijo, neuidekoluter ini nespretnostinzatemnitevpameti,moraspre- č č im se Turkom. č stran,»spolnimtriumfomna Turki in Tatari č č je. A Valvasorju jetorabilozadokaz,kako anstvu krivi baklamisvetitiokolisebe(1689/4:344– č č č eprav sotakratpravtakopožigalivasi ni izvordobrininljudizacivilizacij- ja LjubljanevsevernoBene č asno hodilinaroparskepohode č č ast gospoduoskrbniku,sede . »Iztegasedasklepati,koliko č č nimi sovražniki…«(1689/4: brus,kiostrimarljivost,da č ez mejo,vdoma Slave č in. Ako se Turek pri č ene pisatelje,domas kon č ih skupinnibilta- č č č eta mušketirjev i in,kjerje a zupodobitvi- č ujemo jim č i soseš č ijo leta č č ez- č ini e- je dvestoletpoznejeobiskal Valvasor, ježivelodspominov: trgovino.« Vendar sejekmaluvsespremenilo.Kamnik,kiga now 1996:78–79). lami. »Mestojeneko narodih. »Zategadeljsenamzdiodve nja fevdalnaprisilaspoltiso predstavah državljanovsocialisti to, alijihjeprejizkoriš rodi enakopravnikonstitutivnielementifederacije,neglede zem inpanslavizem:vtemideološkemsklopusopostalina- du Jugoslavije.IdeologijaSFRJjenamre Menim, dasotakšneinterpretacijepostalemogo 2006a: 26). so nasropalitudinašislovanski,»balkanskibratje«(Švajncer med Osmaniinnjihovimipodložniki.Zatobilahkorekli,da rili ovzajemnemropanjuinetni Šele leta2008soslovenskizgodovinarjiglasnejespregovo- srebra inzlataznovihkontinentov(1689/4:375;1969:452). posebno težavnev15.stoletju,pravi Valvasor, košenibilo bila iz bra inzlata,vinožitasoseslaboprodajali;aristokracijaje družine, pridelekjepropadal.Kranjskaniimelarudnikovsre- so moralibitivednopripravljeninavojsko,domapuš mozanski prispevkizavojaškoobramboinpodobno.Kmetje tna. Deželodapestijopomanjkanjehrane,visokidavki,gro- opozarja, dajeKranjskavglavnemgoratainnetakorodovi- stroškov, kijihKranjskipovzro mesto za južne meje.Ssebojsoprinesliznanjeinposle,takodaseje Meš v Zagreb inmnogadrugamesta. Napadalcisopožigalivasi, ta 1545okolicoKrškega(Gurchfeld), pozneješeLjubljano, Novega mesta(Rudolfswerth) (1689/3:488;1969:365),le- Po Valvasorju so Turki leta1492napadliinpožgaliokolico pripovedovali ...«(1689/2:342;1969:222–223). strani innepreve mo Turki hodiliknam,ampaksobilitudinaši vojakinaoni »civilizacijske meje«. Vasko Simonitijezapisal,danisosa- Slava stoletju priselilaskupinaplemi (Stein) vrazmerjudoOsmanov. V Kamniknajbisev15. Valvasor jeopisalgospodarskiindružbenirazvojKamnika pa sonraviinnavadeplemi vasor, »najbodohrabri,...dasevvojaš želno vlado.Hudobnisosedjihjetudiopominjal,pravi Val- Plemstvo sejetakratvzdrževalosposestviindelalozade- Družbeno razlikovanje č asih tudiživino;ljudiinživino sopogostoodvedlisseboj. č utegne biti,dajezastalatrgovina sHrvaškoinnecvetive bivalci sotorejpravsiromašniljudje.Znatenvzroktemu za vseletodobišnajlepšohišodvekronivnajem.Pre- shrambe, kijihjebilacelavrsta,sorazenenezaprtein Skoraj trdnjav intrgov (1689/3:542–543;1969:374–375). kot nekdaj,kersoturškikrvolo ani inplemstvosobilisicer za zidovimestingradov setudikon č rpana (1689/4:609;1969:468).Razmeresobileše č elo hitrejerazvijatizaradimenjavezjužnimideže- č etrtina hiš, č č prijazni.Zgodovinarjisoza a zomembovelikihvojaškihindružbenih č imelodostibogataševinza č č e neve al osmanskialihabsburškiimperij. V č č ev inmeš letnim mandatom(prim.Russi- č č č , jerazpadla,vsetrgovske č č ev intrgovcev, ubežnikovz a sovražnik. Valvasor bralca ni psi ugrabili toliko mest, ni psiugrabilitolikomest, č ni raznolikostizobehstrani ne republikestabilazuna- č č anov kakorpridrugih , dabionjihposebej č č ini urijo«.Druga integriralamarksi- č eli razlo Peter Simonič č č e porazpa- uda veliko uda veliko č č evati

č ali č e 55 Glasnik SED 49|3,2 2008 56 Glasnik SED 49|3,2 2008 Zanimivo je,dakljubpre davke. bila sorazmerna,zatosokmetjezahtevalizaš č Valvasor jetakoš tere stabiliodvisnitudinjegovivojaškainliterarnakariera. Bil jepreponoseninprepameten,dabi vojaško grožnjoalispove vpletel vsvojedelo, Valvasor kme koro 1973: 16;Simoniti1990:71–72;Grafenauer1992:33).Krat- (1689/4: 485;1969:461). zapisal, dajetakšna,»kakršnatakšnemucesarjupristoji« februarja 1573kaznovalivoditeljaupornikovMatijoGubca, 10). Zatoje Valvasor zažare Pohl in Vocelka 1994:234–235;Ložar1944:24;Baš1980: rokah protestantov(Benedik1992:23). ciji, kijedomnevnošvigalapoKranjskiinBene 15. stoletjanaKoroškem,takojpovelikiosmanskiekspedi- stu. absolutisti Po dvehstoletjih,koje Valvasor pisalsvojeknjige,jebilov celotna vojaškainpravnamo aristokrati, kisosetakoupiralicentralizacijidržave.Skoraj Protestantizem sonaobmo tov. A tudituješlopomojemmnenjuzarazrednosolidarnost. pravzaprav presenetljiva Valvasorjeva tolerancadoprotestan- Benedik 1992;Grafenauer1992).Gledenavplivjezuitovje nentne (katoliške)ideološkereprodukcije(Rupel1969:495; 15. stoletju.Šolajezjezuitipostalaprostorobsežneinperma- enotnosti popretresihzOsmani(muslimani)inprotestantiv Valvasorja sovzgojilijezuiti,glavniakterjiprenovekatoliške merju doOsmanov(Simoniti1990:170). v razmerjudoHabsburžanovinplemi državljanske zavesti(kme no zaradioblikovanjaskupnerazredneindomovinske,celo plovim prevodom Obdobje med15.in17.stoletjem,kinamjenavoljozRu- Razglabljanja kmetje organizirali »bunt«.Prvikme Zaradi stalnegrožnjeinaristokratskeganeupoštevanjaso nevarnostjo; vendarnisozadoš s katerimsejekme (posest inobdelovalce/podložnike). Tabori sobilimedna 0 Uskokeomenjatudivzveziskme 10 2 Videti je,daješelprocesnadrugistranimejevnasprotnosmer. Osman- 12 Protestantinajbidomnevnorajesprejeliosmanskozasedbokotkatoli- 11 varni, vendarjesovražnikuni astila bogastvoplemstvainpreziralarevš ni vojskiinshitrimiudarislabilimo zunanje innotranjemigracijeobi ska država,kijenasledilabizantinsko,bilacentralizirana,zatosobile škega vojvodo(vGradcu)(Benedik1992:21). 460). med drugimzaradizaustavitveekspanzije, razkrojatimarskegasistema sultanu (Todorova 1996:60–1).Položajsejespremenilv 17.stoletju, fevdalci, sajsozemljodobililevupravljanje, dejanskopajepripadala stniki 15.in16.stoletjasoimeliveliko manjvplivakotdednihabsburški pripadnosti eni,vrhovniavtoriteti(sultanu, Carigradu).Osmanskipose- 12 č na oškodovanostkmetovinfevdalnegospodeo č nem imperijuvsevidetimirnoinnasvojemme- č Slave itil baro č ko prebivalstvozaš (še vednoedinim),jetorejpomemb- 10 č ﬁ č č

č njenim interpretacijam,kijihje no ideologijoHabsburžanov, kije animi davkizapotrebeobrambe. kega) prebivalstva:poenistrani ju Kranjskepodpiralivglavnem č č o železnokrono,skateroso14. č č stabiliobkoncu15.stoletjav eval njihovepreživetvenevire č ajnejše, stempasejekrepilob č ali. kimi upori,kosopomagalifevdal- č podložnikov(1689/4/485;1969: č kih uporovnipovezalz č ki uporjebilobkoncu č 11 ev, podrugipavraz- č č

itilo predomenjeno rtil skupino,odka- č ino množic(glej č ito in/alinižje č iji (Škaler č itno ni č č utek ini, trpi« napovezavahinnasprotjihzOsmani,ipd. se primerjazonimnadrugistranimeje,ekonomija»stoji in stitucije zaobrambo,vedenjeinvidezprebivalcevKranjske habsburškemu imperiju,ozemeljskadelitevvklju za pali izslovenskegazgodovinopisjainetnologije.Zgodba pomen Osmanov, kije prepri eni stranirazumemkothumanisti 2004: 187). 5 Oznaka1689/1 vtemprimerupomeni,danavajambesediloizprvega 15 Poobseguinškodi,kisojopovzro 14 č dih na»Turke«. Pasobilivsekakorpomembnizanjegovo Valvasorju nisemnašelnitienega me podrugipresene Za strukturoinargumentacijo Valvasorjeve analize medkulturnegadialoga. pokaže šelevokvirusodobnejezikoslovneinantropološke spregledali ideološkibalastnjegovegabesedila,kisekottak ske/slovenske poznosrednjeveške(ljudske)zgodovinesmo teto. Zaradi Valvasorjevega pomenazarazumevanjekranj- sistema, vplivalnaslovenskozgodovinskozavestinidenti- spopad znjimijeposredno,prekliteratureinizobraževalnega 1929; Binter1947;Boži dejanja, nevredna galci, itd.Postalisosinonimzavseslabo,grozljivo,vsa strašni tirani,krvavipsi,roparskikradljiveptice,poži- besedo Turki zamenjevalizimeni,kotsodednisovražnik, bena tradicijanitakosplošnorazširjena.Žev15.stoletjuso naše ozemljeglobokovpisalovzavestnašihprednikov. No- letnik gimnazijezapisala,dasejeobdobjeturškihvpadovna 3 »Dasotakoreko 13 (1689/1: 103–104;1969:25). plemenitih dušahmo je povsemsvetuznano. Tak premislekparabizanetilo,kiv spostvo grobplemstva,otomanskocarstvopaje uporabi generalizacijovednini(»Turek«). »Dajeturškogo- (glej Apih inPoto z Osmanileredkouporabljali Valvasorjev pejorativnijezik Slovenski zgodovinarjiinetnologisov20.stoletjuzvezi Kako bratiValvasorja? Hozjan inPoto svinje, sed, neljudje,grabežljivivolkovi,morilskeptice,zveri,divje (najpogostejša oznaka),najzlobnejšiinnajzahrbtnejšiso- Osmane jeimenovalpoglavitnisovražnik,dednisovražnik Naj naštejemnekajprimeroviz Valvasorjevega besednjaka. Poimenovanje Drugega asovno inprostorskozavedanje.Njegov č zvezka Valvasorjeve saj sole-tinekajletpoznejeprišlivEvropo …«(Valvasor 1689/4:322). menili, dasobilekobilicepredhodniki, prednjestražeinpodoba Turkov, vina inkersokobiliceprizanašalevinogradom, sonekateripopravici so vletih1335–1338preplavileKranjskossevera.»Ker Turki nepijejo grozovito pustošiti…«(Valvasor 1689/4:322). in drugihgospodarskihtežav(Šabanovi ne inkon 13 kobilice, č a zasociacijaminapoznosrednjeveškogrožnjo č nik stavzgodovinskemu 14 č č divjesvinjevdrlevvinogradkrš č krvavipsi.Imenujejihtudi Turki, ob nik 1902;Meši loveškega zanimanja(HozjaninPoto Slave č č a, danaobsežnemseznamuliteratureo no razvnematle č . in Weber 1979;idr.). 15 č

ljivo ve č ali, jihjeprimerjalskobilicami,ki č č ni odnosdodrugihkultur, ć ek 1913;MelikinOrožen č 1996:18–19). lanka onjegovihpogle- č i ogenjzoperbarbare« č ji, kotbilahkoskle- ﬁ zi č č beniku zadrugi Slave anstva tergaza č ni inideološki Č Peter Simonič e lahkotopo Slava č č uje opisin- a svobode, jeklju jepre- č asno asno č č č nik

en ele se Razglabljanja predstavil tudikrajenaBalkanu. in zbeležkamioživljenju(podložnih)ljudstev. V nekaterihje prav takoprežetizvraževerjem,spreziromdo»nevernikov« dežele lebijevi potopisizosmanskihvojaškihekspedicijvoddaljene Nastala jeserijadesetihknjigznaslovom svojih potovanjihpisalEvliyaÇelebi(Efendi)izIstanbula. Na drugistrani Valvasorjeve družbeneinkulturnemejejeo (in simbolov). šenkoli vplivnaoblikovanjeslovenskenacionalneidentitete do 17.stoletjainzanikanjem,dabilahkoOsmaniimelikakr- med vlogopoglavitnega Tako pa»Turki« vslovenskietnologijiostajajomegli,nekje oziroma tadružbenarealnostzanikanjih. mulacijami instališ fenauer 1989),ampakkotangažiranegapripovedovalcasfor- (npr. Ložar1944:22–25;Novak1960:7;Baš1980:10;Gra- slovenske zgodovinske,etnografskeindomoznanskemisli klerikalizem. Nemoremogapredstavljatilekotsvetilnik lo doma jetno premaloetnografskoizdaten,ljudskiinprema- kot je Valvasor zaSlovence.ZatakoposlanstvojeÇelebiver- onalnih zgodovinopisjihšezdale 7 Prvikompletnisrbohrvaškiprevodpoglavij,vkaterihjeÇelebi pisalo 17 Valvasor sevedanibilprovincialeninverskozamaknjenhujska 16 sovražnega inizklju li opozoritinaodkriteinprikriteelemente Valvasorjevega Šolarje inštudente,kojimdajemovbranje državi. elementi habsburškezapuš lutne države(Pohlin Vocelka 1994;214,240). Vse tosotudi ogledalo zanjun Brez OsmanovbiKranjskiin žeta stovrstnimipodatkiinasociacijami. men uporabilienkraten,baro bolj mobilnoinrazslojenodružbo.Habsburžanisovtana- nje grožnjeinsataniziralaOsmane,dabidiscipliniralavedno Dinastija Habsburg jev16. in17.stoletjuizkoriš južne sosede(prim.Pohlin Vocelka 1994:240). zom inRusomnizaupal,vendarjihnikolipreziraltakokot izkusil vsoprekomejnoeksotiko.HabsburžantudiFranco- plemenitim inpodložnim,EvropoDrugim,kojevidel svetlobo intemo, liko lažjevzpostavljalrazlikemedpravilniminnapa 1954). obmo dovine. Potovalje,bralinpisal,bilje eruditinmecen. godke jeznalpostavitivokvireregionalne inglobalnemenjavezgo- 16 − č č

nekateresomejilena Valvasorjevo Vojvodino jih poznejšeJugoslavije,jepripravil HazimŠabanovi . č č lovekom inzverjo,civiliziranimdivjim, loveški/civiliziran obraz. Valvasor jeve- č i, kizanikajosedanjodružbenorealnost č evalnega govora,njegovrasizemin

zunanjepoliti č ine slovenskidružbi,znanostiin č ni spojmo Slavi 17 č Vendar vbalkanskihnaci- nipostaltakopomemben, umanjkalopomembno č nega dejavnikaod15. č nega klerainabso- Seyahatname Slavo, č bimora- ala zuna- ć (Evliya č č . Çe- nim, − . Do- so razstave /ExhibitionCatalogue.Ljubljana: Narodnagalerija,1989,13–47. Weich ard Valvasor toSlovenesandEurope REISP, Branko: junij 2007,6. RAJŠEK, Bojan:Janez Vajkard Valvasor nikolinipostal baron. Ljubljana: Mladinskaknjiga,1994. POHL, Walter inKarl Vocelka: venije, 1960. NOVAK, Vilko: ložba /*cf.,1999. MEŠI srednjih šol MELIK, Anton inJankoOrožen: MO APIH, JosipinMatkoPoto Literatura LOŽAR, Rajko: Press, 1983. LEVINSON, StephenC.: BAŠ, Angelos: bljana: Slovenskašolskamatica,1902. V: V: BENEDIK, Metod:CerkvenerazmerenaSlovenskemobprihodujezuitov. 1980. ski družbi. V: GRAFENAUER, Bogo:Zgodovinskiprostorobnastopujezuitovvsloven- mija znanostiinumetnosti,1989,7–16. kot posebneganaroda. V: GRAFENAUER, Bogo: Valvasorjevo mestovsamospoznavanju Slovencev venije, 1996. GODEC, Ivan: Svjetlost, 1954. EVLIYA, Çelebi: New Delhi:SagePublications,1997. EDWARDS, Derek: 1986. and PoliticsofEthnography CLIFFORD, JamesinGeorge E.Marcus(ur.): žavna založbaSlovenije,1979. BOŽI akademija znanostiinumetnosti,1989,270–282. etnologijo. V: Andrej Vovko(ur.), BOGATAJ, Janez:Na ba Slovenije,1947. BINTER, Bogdan: no Cerkve,ProvincialatslovenskeprovinceDružbeJezusove,1992,13–29. KREMENŠEK, Slavko: Slovenijo, stoletja: kronologija,obseg,vpadnapota. JUG, Stanko: Turški napadinaKranjskoinPrimorskodoprvetretjine16. vellers JEZERNIK, Božidar: Atlas oftheBalkans HUPCHICK, DennisP. inHaroldE.Cox: gimnazije HOZJAN, Andrej inDraganPoto 1992, 30–35. za zgodovinoCerkve,ProvincialatslovenskeprovinceDružbeJezusove, 1978. Jezuiti naSlovenskem Č NIK, Rastko: Č Č . London:Saqi, The BosnianInstitute,2004. , Brankoin Tomaž Weber: EK, Josip: . Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije,2004. 1943. , 2.del.Ljubljana:Jugoslovanskaknjigarna,1929. Jezuiti naSlovenskem Valvasor inSlovencidanes Slovenska ljudskakultura Slovenska ljudskakultura Narodopisje Slovencev I Janez Vajkard Valvasor SlovenceminEvropi /Johann

Vojvodina Štajerska Putopis Južni Slovanivsrednjem veku . New York: Palgrave,2001. 3 teorije:ideologija,nacija,institucija DiscourseandCognition č Wild Europe ini intehnike Valvasorjevega delainnjihovpomenza : Ob Valvasorjev zbornik Zbornik simpozija Pragmatics : č odlomciojugoslovenskimzemljama nik: č . Berkeleyidr.: UniversityofCaliforniaPress, a etnologija Zgodovinskau Habsburžani č Zgodovinazašestirazred Valvasorjev zbornik Zgodovina Jugoslovanovzanižjerazrede nik: : The BalkansintheGazeofWestern Tra- : Zbornik simpozija . Celje:Gori . Cambridge:CambridgeUniversity Zgodovina 2 . Ljubljana:ZaložbaKlas,1944. . Ljubljana:Filozofskafakulteta, . Ljubljana:DržavnazaložbaSlo- . Ljubljana:DržavnazaložbaSlo- . Ljubljana:Cankarjevazaložba, The PalgraveConciseHistorical Glasnik muzejskegadruštvaza . Ljubljana:Inštitutzazgodovi- : . Ljubljana:Slovenskaakade- : LojzeGostiša(ur.), Katalog Writing Culture Zgodovina evropske rodbine . London, Thousand Oaksin č na snovzaljudskešole . Ljubljana:Državnazalož- č : ar &Leskovšek,1913. U . Ljubljana:Slovenska č benik zadrugiletnik . Ljubljana:Inštitut Peter Simonič . Ljubljana:Za- . Ljubljana:Dr- : The Poetics . Sarajevo: Delo . Lju- , 19. . 57 Glasnik SED 49|3,2 2008 58 Glasnik SED 49|3,2 2008 Carl L.Brown(ur.), RUSSINOV, Denison: Yugoslavia’s DisintegrationandtheOttomanPast. V: nez Vajkard –avtor).Ljubljana:Mladinskaknjiga,1969,495–516. Razglabljanja Slovene nationalformation. ideological componentthatemphasizesthenotionsofcivilizationalboundariesin Valvasor’s writing,andthereforeintheproc It isthetaskofmodernhistoriographytopointoutideologyinwhichbookhadbeenconceived.namely thisalter tions withanoteon»the Turks.« organization, etc.Itcannotbeamerecoincidence thatJ.V. Valvasor introduced,aswellconcluded,hisextensiveseriesof by Slovenehumanisticdisciplines.ItcanbediscernedfromhisdescriptionsofCarniola’s organizational aspects,economy, soc this imperialrivalhadamuchprofoundereffect upon Valvasor’s ethnographicrealitythanhasbeenperceived,oracknowledged, Valvasor’s descriptionsoftheOttomanswhich,itcanbesaid,represented thecivilizational»Other»ofthattime. The presenc The followingsectionrepresentsananalysisofdifferent segmentsofSlavavojvodineKranjske. The analysisfocusesprimarily that theextensivelistofliteratureisaproofSloveneslookbenevolentlyuponhislegacy. Initially examiningSlovenepopularaswelltechnicalliteraturethatfocuses,ormerelymentions,J.V. Valvasor theauthor to bothaspects. jkard Valvasor andhisworkinseveralvolumesentitledSlavavojvodinekranjske(TheGloryoftheDuchyCarniola)relati While itistruethateachnationhasitsownmythologyperiodalsotendstoaltervalues.Itpossiblespeakof RUPEL, Mirko:Janez Vajkard Valvasor. SIMONITI, Vasko: demija znanostiinumetnosti,1989,103–111. nov. V: Andrej Vovko(ur.), SIMONITI, Vasko: Janez Vajkard Valvasor –stotnikkranjskihdeželnihsta- SAID, Edward W.: and theMiddleEast ŠABANOVI nije, 1973. ŠKALER, Stanko: lebi: Putopis . Sarajevo:Sarajevopublishing,1996,7–55. Č , Hazim:Uvod Orientalism Boj zastaro pravdo Turki sovdeželiže . New York: ColumbiaUniversityPress,1996,45–77. Imperial Legacy Valvasorjev zbornik − Evlija . London:Penguinbooks,1995. Nationalization ofJ.V. Valvasor’s Feudal Ideology : Č . Celje:Mohorjevadružba,1990. The OttomanImprintontheBalkans . Ljubljana:DržavnazaložbaSlove- elebi injegovputopis. V: Evlija Valvasorjevo berilo . Ljubljana:Slovenskaaka- (Valvasor, Ja- Č e- ZUPAN, Gojko: Vischer –štajerski Valvasor. ga, 1969. VALVASOR, Janez Vajkard: Wolfgang MoritzEndteridr., 1689. (ur.), TODOROVA, Maria: The OttomanLegacyintheBalkans. V. CarlL.Brown ŠVAJCNER, JanezJ.: Turjaška slavanaturškemdvoru. december 2001,7. ŠULIGOJ, Boris:PavelNaldini–istrski»Valvasor« vslovenš VALVASOR, Janez Vajkard: East ŠVAJCNER, JanezJ.:Kanoniinbaroni. 2006a, 26. . New York: ColumbiaUniversityPress,1996,45–77. Imperial Legacy : TheOttomanImprintontheBalkansandMiddle Valvasorjevo berilo Die Ehre deßHerzogthumsCrain Ve č , 3.marec2006b,26. Delo . Ljubljana:Mladinskaknji- , 17.januar2007,19. Peter Simonič Ve č č ini. , 17.februar Janez Va- . Laybach: descrip- Delo ess of holds e of , 19. ial on on ed

Razglabljanja MojcaSlokan,univ. dipl.etnol.inkult.antropol. 3314 * cev posameznikovdružbenispol preraš nato biološkispol,sajvkulturah prvotnihameriškihprebival- omenjenih skovanktorejstojiposameznikovdružbeni,šele che« inmoški-ženskazažensko»berdache«.Naprvemmestu 185), uporabljamizrazaženska-moškizamoškega»berda- v navednicahalipa,kotjetostorilažeSabineLang(1998: Zaradi negativnihkonotacijizraz»berdache«uporabljam v antropološkihdiskusijaho»berdaches«. Južni Ameriki –naobmo ga ugotavljata,dajebilprvotnodokumentiranvCentralni in Avtorja (Fultonin Anderson 1992:603–604)napodlagite- Angleški termin Uvod besede: Ključne riškimi staroselci. od današnjih zahodnih,ter današnja vloga»berdaches« medame- družbahinseprecejbili razvitivameriškihstaroselskih razlikujejo ženi kiso pasotudidrugačninačinipojmovanja homoseksualnosti, različneteorije,so predstavljene kirazlagajoomenjeni pojav, razlo- Vprispevku preveč poimenovalihomoseksualnost. poenostavljeno kisojoEvropejciljujeta tuditransvestizem inspolnausmerjenost, družbeni vlogižensk, innasprotno), vnekaterih primerihjihoprede- sameznik moškega biološkega spolajeopravljal dela,kipripadajo skih družbah.Opravljali sopoklice,značilnezanasprotni spol(po- sko kolonializacijo močnorazširjenivrazličnihameriškihstarosel- Izvleček: besedo ta fenomenposkušalistoletjepoznejede razli odnose, sojihopisalizbesedo se obla konkvistadorji vNovemsvetunaletelinadomorodce,kiso ku prevzelivelikošteviloarabskihbesed.Kosoprvišpanski so medarabskonadvladoIberskegapolotokavsrednjemve- njegovemu sodobnemupomenunajve roselsko institucijoprviuporabiliFrancozi. Trdita, dasok šitvijo, dasoizrazvantropološkemsmisluzaameriškosta- Fulton in Anderson (1992:603–604)senestrinjatasposplo- prvotno pomeni'moškiprostitut'oziroma'vzdrževanifant'. homoseksualnem spolnemrazmerju. Arabski izraz arabski termin,skaterimsoozna romanski jeziki(italijanski,španskiinfrancoski)sposodili in perzijske che rtiso,čtt pl spol , tretji spol,četrti č ico arabskebesede č berdache ili vženskaobla »BERDACHES« ALIMOŠKI-ŽENSKE INŽENSKE-MOŠKIVAMERIŠKIH Prispevek obravnava »berdaches«, kisobilipred evrop- bardaj , francoskoizpeljankošpanskegatermina. berdache homoseksualnost, ameriški staroselci, ameriškistaroselci, homoseksualnost, ( bardah bardag č č jih, kisodanesleredkoomenjena ila inprakticiralihomoseksualne izhajaizarabskebesede ). Do16.stoletjasosivsajtrije . Kosofrancoskimisijonarji bardaje č evali pasivnegapartnerjav č prispevaliŠpanci,ki č a okvirenjenegaali ( ﬁ bardaxa nirati,soprevzeli Braslovče, MaleBraslovče STAROSELSKIH KULTURAH ), špansko berdache bardag berda-

10, [email protected] E-naslov: njegovem južnemdelu. pija in Velikih jezer, manjpajihjebilonavzhodu,razenv vljali naširnemobmo lendra inKochemsa(1983:444–446)sose»berdache«poja- moški-ženske (Roscoe1993:330).PotrditvahavtorjevCal- ameriških družbah. V skorajpolovicivsehseomenjajotudi Ženske-moški sobilidokumentiranivskoraj150severno- njegovega biološkegaspola. nization. The widespread inNative Americansocietiespriorto European colo- gender, gender fouth Key Words: Discussed isalsothepresent role ofthe from theonesthatare commonlyrecognized intheWest.different inNativeof homosexuality Americansocieties,whichwere quite to explaintheories thattry thisphenomenonaswellperceptions termthe overly homosexuality. simplified Examinedare different andasexual orientationthatEuropeanstransvestism describedby and viceversa. Insome cases,they were alsocharacterized by jobs andchores thatwere traditionallyinthedomainofwomen, of theopposite sex, whichisto say thatbiologicalmenperformed Abstract: Prva poro Kdo so»berdaches«? tive Americansocieties. č delna inslabekakovosti. Ve le delno.Ponekodjebilotoprepovedano insonpr. ženske- kateri posameznikisosevobla transvestizem. »Berdaches«sosevelikokratobla Callender inKochemskotenonjihovihlastnostiopisujeta zeti glavnezna 443–453), zatobomiznjunegadelaposkusilanakratkopov- dokaj nepristranskainiz Po mojemmnenjustabilapriopisovanjuomenjenegapojava rana idealizacijasepojavljatapri Williamsu 1992). ce kotizjemnotolerantne(nenatan ali paposkušajopojavidealiziratioziromaprikazatistarosel- teze, kiizhajajoizpogledazahodnjakovnaspoleinspolnost, bile staroselskedružbezeloraznolike),zagovarjajonapa (ravno obstojžensk-moškihinmoških-ženskjedokaz,daso se pojavljajoštevilniopisi,kitapojavpreve prihodu Evropejcevskorajpopolnomaizginili).Zaraditega pa nadirektnemopazovanju(kerso»berdaches«kmalupo ila, kisozna č ila oženskah-moškihinmoških-ženskahsopi Analyzed is the institution ofthe Analyzed istheinstitution berdaches č homosexuality, Native Americans, č ilna zanasprotnispol,vendarnepovsod.Ne- ilnosti žensk-moškihinmoških-žensk. č performed professions otherwise typical typical professions otherwise performed ju odKalifornijedodolineMississip- č rpna CallenderinKochems(1983: č ina temeljilenaspominih,ne č ila nasprotnegaspolaobla č Pregledni znanstveni članek|1.02Pregledni znanstveni na generalizacijainpreti- berdaches berdaches č generalizirajo berdache inmodernNa- Mojca Slokan* č ili vobla- thatwas , third č č č la, ne ili 59 Glasnik SED 49|3,4 2008 60 Glasnik SED 49|3,2 2008 Vendar pasoterazlageževtemeljunapa verzija, integrirativdružbo. so popsihiatri dachejevske vlogetolma njegovim razvojem(Tratnik 1995:11). Ta teorijajetorejber- spolni inverzijizamotnje,kinagonprizadenejomed teorije takratnega Razglabljanja poklicnih sposobnostih(1983:453). še danes(Tratnik 1995:9).Prvi,kijezavrnilbiologisti le šepredrojstvomendokrinologijeinsoponekodaktualne homoseksualnega nagnjenja. Te predpostavkesosepojavlja- druge biološkekomponenteneposrednovplivajonarazvoj motnja –zgodnjiseksologisomenili,dažleze,hormoni in Homoseksualnost jebilapojmovanakotprirojenaspolna mer kulturnoustaljenehomoseksualnosti(Lang1998:185). Prve antropološkerazlagesotafenomenobravnavalekotpri- gativne pogledeevropskihprišlekov. zmanjšalo, predvsemzato,kersostaroselcisamiprevzeline- zgražali. Njihovoštevilosejepoprihoduosvajalcevmo hovo nagnjenostkhomoseksualnimodnosominsenadtem naleteli naženske-moškeinmoške-ženske,sopoudarjalinji- Homoseksualnost Evropejci,kisoob»odkritju«obeh Amerik Teorije omoških-ženskah inženskah-moških pri Omenjena avtorjatuditrdita,dajeenatemeljnihzna tev ve pomemben. Ženske-moškiinmoški-ženskesosvojoodlo Po mnenjuCallenderjainKochemsajebilverskividikzelo 449–451). konski zvezi,natopasopostalihomoseksualni,itd.(1983: teroseksualnost, alipasobilinajprejvheteroseksualniza- seksualni ledelsvojegaživljenjainsenatoodlo so lahkobilitudibi-aliheteroseksualni,homo- ske homoseksualni,jepreve s spolnostjo.Domneva,dasoženske-moškiinmoški-žen- pa jepomnenjuCallenderjainKochemsapovsemdruga Medtem kojeizbirapoklicanjihovzelopomembenatribut, obredi, zdraviteljstvo,šamanizem(1983:447–448). nekatera posebnadela,kotsodajanjeskrivnihimen,pogrebni sorodnikom prinašalidoberprihodek.Polegtegasoopravljali ga spolasobilipravzapravzaželeni,sajsvojidružiniin na njihovesposobnostiopravljanjadelnasprotnegabiološke- tega opravljalitudipoklicevsvojegabiološkegaspola.Glede č sprotnega biološkegaspola;opisujejojihkotzelodobroizu- bah govoriciženskinmoškihtakomo tem mestupoudarim,dastasevnekaterihstaroselskihdruž- moški prevzelileženskooblikogovoriceinvedenja.Najna in povezanostiznadnaravnimternanjihovihnadpovpre moških inmoških-žensk,kijetemeljilnanjihoviduhovnosti opisujeta tudiposeben,ponavadivisokdružbenistatusžensk- Poleg vsehzgorajopisanihlastnostipaCallenderinKochems stejša luna,kisimboliziratransformacijo(1983:451–453). vsebovale privideženskihboginj,mednjimijebilanajpogo- bi šlozarazli ene zaomenjenepoklice. Vendar paninujno,danebipoleg č ujo č krat utemeljevalinapodlagivizijealisanj. Te solahko č e institucije,daso»berdaches«opravljalipoklicna- č č ne dialekte(1983:447). nih opredelitvahodklonodnormalnega inper- č asa, jebilFreud.Sklepalje,dagrepri č ila na č poenostavljena.»Berdaches« č in, kakoposameznike,ki č no razlikovali,kotda č ne. Callenderin č ili zahe- č ilnosti č č č nih č no ne č i- e tega paso(morda)izhajalitudihomoseksualniodnosi. preve vsi moški-ženskeinženske-moškihomoseksualni,realnost Kochems (1983:449)poudarjata,dadomneva,sobili lo riških staroselcevpasejeposameznikzatransformacijood- »berdache« zaradisvojespolneusmerjenosti.Ponavadiame- mišljenja Evropejcev, pokateremnajbiposameznikpostal ali bi seksualni. Poudarjanjehomoseksualnostijeposledica ženske inženske-moškisobililahkotudiheteroseksualni spola; homoseksualnostjebilasekundarnifenomen.Moški- chizma –transvestizeminopravljanjepoklicevnasprotnega kot spolnoobnašanjepoudarjajodružbeneaspekteberda- usmerjenost variabilnainzelokompleksna.Staroselcibolj moški dokažejokotsuperiorniinsipodredijoženske. je kon moški postalidelfeministi je boljši,sajmoški!« V razlagi Whiteheadove soženske- bi izhajaloizideologijeomoškisuperiornosti:»seveda,on ženska-moški boljeopravljaženskodelokotonesame,panaj ki soželeliuspetivženskihpoklicih.Prepri ta sistemposledicaekonomskihambicijnekaterihmoških, težje postalemoški-ženskeoz.dajihsplohnibiloinje status nasprotnegaspola. Avtorica trdi,dasoženske veliko la, kipovsemalipaledelnoprevzamepoklicniindružbeni gender-crossers 344) naprimeropredelimoške-ženskeinženske-moškekot življenje. Avtorica Whitehead (povzetovRoscoe1993: 343– te moških-ženskinžensk-moškihkotpananjihovospolno Sodobnejše razlageseboljosredoto 'Križanje družbenihspolov'( benega spola'( coe (1993:344–345)poudarjadrugvidik–'dihotomijodruž- Vendar patoniedinapomanjkljivostomenjeneteorije.Ros- Raznolikost družbenihspolov sistemu mogo ženskim družbenimspolom. Iz tegatudisledi,dajevtakem spola. Ženske-moškerazlagakotvariacijomedmoškim in jata ledvabiološkaspola,obstajatatudisamodružbena spol temeljinanaravnihdejstvihbiološkegaspola;kerobsta- Razlaga Whiteheadove temeljinapredpostavki,dadružbeni biologijo)? diti, dajedružbenispolvresnicinaraven(oz.determiniran z razumemo kotodgovornaposameznikove/posamezni da tadihotomijapostavljanovovprašanje: go (torejdolo anatomskih zna zniku/posameznici žeobrojstvunapodlaginjegovih/njenih trdi, daobstajapolegbiološkegatudidružbenispol.Posame- razlagi o»križanjudružbenihspolov«. Whiteheadova namre anatomsko- tji družbenispol,moške-ženske, kjersepa razlago omenjenegapojava– ženske-moškeopredelikottre- nost. Roscoe(1993:349–350; 1998:123–129)ponudiboljšo č il zaradipoklicnihambicijindružbenegavedenja,šeleiz č ﬂ poenostavlja. Tako kotdrugiatributijebilaspolna ikt medmoškimiinženskami,vkateremsenakoncu ﬁ ziološke komponente,alinemoremopotemtr- č č gender dichotomy a samoenaspolnaorientacija – heteroseksual- ijo jimmoškialiženskidružbenispol). To- č , kotoseboenegaalidrugegabiološkegaspo- ilnosti dolo č č ne zgodbe,katereglavnimotiv ijo njegovo/njenodružbenovlo- Gender-crossing ), s č č imer postavialternativo ajo nadružbeneaspek- č pojavljajo,pakot č č e družbenispol anje otem,da Mojca Slokan ) č ine č

Razglabljanja hovno mo na podlagiosebneganagnjenja,namestodabiuresni predvsem kotnekdo,kimuprimanjkujeduhovnostiindeluje ga spolamedsebojnagovarjajossestro.Gejjeopredeljen zanje o »berdache« ženskegaalimoškegabiološkegaspola). Ta je odnos meddvema Ista avtoricatudiopisuje,dajezaŠošoneedinineprimeren sko in med moškimin razmerje pojmujejoodnosmedženskoinmoškim,patudi dvema ženskama, meddvema koma istegadružbenegaspola(meddvemamoškima, seksualno razmerjepajezanjemeddvemapripadni- in ženske-moškezenobesedoimenujejo bine Lang(1998:190–191)opisuje,daNavajimoške-ženske posameznikoma istegabiološkega(indružbenega)spola.Sa- družbah, kjerjehomoseksualnostpojmovanakotodnosmed ci opredeljujejohomoseksualneodnose,kotpavzahodnih benega vzornikainjoprilagodijodanašnjemu zapise. Pogostozavlogoizprejšnjihgeneracijnimajono- ljudi vrezervatih,velikokratpauporabijotudietnografske postati moški-ženskealiženske-moški,obrnejonastarejše od omenjenihprakspozabljene,setiposamezniki,kiželijo njihove identitetepostajajovseboljzapletena.Kersomnoge v skladussistemomraznoterihdružbenihspolov. Vprašanja ali pazadušili.Danesleredkiposameznikivrezervatihživijo moških drasti Po osvojitvi Amerike seještevilomoških-ženskinžensk- oblike. cev, kiposkušajoponovnoobudititradicionalneživljenjske iskanju identitettakolezbijkingejevkottuditistihstarosel- žensk-moških inmoških-ženskjepomembenpredvsempri 99–116) in Williams (1992:201–229).Pozabljenifenomen med njimitudiSabineLang(1998:189–207),Roscoe se ukvarjalizraziskovanjemmoških-ženskinžensk-moških, To tematikosovsvojadelavklju Lezbijke danes ingejimedameriškimistaroselci jo tudiboljnatan in moškegaobstajatašetretji Iz raznolikegasistemadružbenihspolov, kjerpolegženskega pri ameriškihstaroselcih inheteroseksualnostiOpredelitve homoseksualnosti družbeni spol. ga inženskegapoznalipriznavalituditretjioziroma č alnost innepoklicneizbire. moški oz. geje,torejsedojemajokot lezbi isti spol,paseena se neopredeljujejozalezbijke oz.geje. Tisti, kijihprivla in poklicnihizbirahkotpanaspolniusmerjenosti.Praviloma identiteta instatusševednotemeljitaboljnaduhovniizkušnji etrti. Nekateriameriškistaroselcinajbitorejpolegmoške- . V ospredjesamoopredelitvepostavljajo(homo)seksu- nadleehe č nadleehe itno krvoskrunski,sajsevsaj č (Lang1998:190–191). č no zmanjšalo,marsikjesotoizro ženskegabiološkegaspola. , kistatelesnomoška).Kotheteroseksualno nadleehe č ne de č ijo zzahodnjaškimipogledi na lezbijke nadleehe fi nicije, skaterimiameriškistarosel- moškegabiološkegaspolainžen- tainna wa'ippe , kistatelesnoženski,inmed č č etrti družbenispol,izhaja- ili skorajvsiavtorji,kiso č tainna wai'ppe ne ženske (poimenovanje za nadleehe č oz.gejevski asu. Njihova č ilo pozabili č , homo- moške- eval du- č etrti č i kljivosti (našega)zahodnega sistema. spolov inspolnosti,kidokazuje neuniverzalnostinpomanj- staroselski »berdaches«sodoberprimerdruga pravnosti inenakopravnostihomoseksualcev. Pravameriški govarjati pravicododruga v izhajajo izideologijeosvobodi,enakosti,demokraciji,in to stal uporabenpredmetrazpravvznanstvenihdiskusijah, ki Sistem raznolikostidružbenihspolovpajevzadnjihletihpo- movanjem homoseksualnosti. nekateri pasepopolnomaidenti ke, drugijihspremenijo,daustrezajosodobnemuživljenju, Nekateri poskušajoobuditinjegovestare,tradicionalneobli- evolucijske razvitosti,torejnekaj, č kacije, intopodolgihletihodEvropejcevprevzetegaprepri- mnoge staroselskelezbijkeingeje(kon Tradicionalni sistem raznolikostispolovjepostaldanesza ki izhajaizkrš lini jeposledicafobijeEvropejcevpredhomoseksualnostjo, pa zasamospolnost.Predsodekzoper»divjake«naNovice- gre pritemfenomenuboljzapoklicneinduhovneaspektekot homoseksualnim »berdaches«.Šelepoznejesejeizkazalo,da nih« razpravahsedarazbratipredsodekproti»abnormalnim« saj sodovoljevalicelosodomijo. Tudi vdolo svet intamsre na »bardaje«,kisojimganadeliŠpanci,kopriplulivNovi obliko dovoljenehomoseksualnosti. To jerazvidnožeizime- ške staroselskekulture,sopogostonapa izrazito negativnekonotacije,ozna heteroseksualnosti vnasprotjushomoseksualnostjo,kiima Tretji in Sklep narno opozicijo,kijeposledicaspeci svetu) heteroseksualnostinhomoseksualnostpredstavljatabi- selekcije inreprodukcijeljudi.Zato(vdanašnjemzahodnem tudi evolucijskateorija,kipredpostavljaprednostinaravne seksualnosti jepomnenjuJelkeZorn(1999:117) vplivala Na utrjevanjebinarnihopozicijznotrajkategorijespolovin greh vsakspolniodnos,kininamenjenreprodukciji. razvoja, instapredmetmo tjim ali ški pogledinseidenti dvojno dušo«,kljubtemupavtemeljuupoštevajozahodnja- kot papoklicniravni.Zanjihsejeuveljaviloime»ljudjez sebi združujejomoškegainžensko,vendarboljnaduhovni pa sezaradisvojihkorenindojemajokotposamezniki,kiv imajo spolneodnoseizklju Njihova identitetajepoenistranigejevskaoz.lezbi benih spolovinzahodnjaškopojmovanjehomoseksualnosti. pojavljajo identitete,kipovezujejosistemraznolikostidruž- V nasprotjusstaroselcivrezervatihpaseurbanihnaseljih anja, dajeomenjenipojavznakinferiornostiinnižjestopnje č asu, kojepostalo, č č etrtim družbenimspolom. etrti družbenispol,kisojupoznalenekatereameri- č č anskega pojmovanjaseksualnosti,pokaterije ali »divjake«,kinisopoznalipravegaBoga, fi č cirajo ssvojimbiološkim,nepatre- e selahkotakoizrazim,modernoza- č č č ne hierarhizacije,sajjekategorija nosti, tolerantnost,spolneenako- no zistimspolom.Podrugistrani fi cirajo zzahodnjaškimpoj- č č esar sejetrebasramovati. ena pozitivno. fi

č č no) sredstvoidenti č nega zgodovinskega no interpretiralikot č enih »znanstve- č nega sistema Mojca Slokan č na, saj fi - 61 Glasnik SED 49|3,2 2008 62 Glasnik SED 49|3,2 2008 329–372. sexual dimorphisminculture andhistory. Razglabljanja Since thedecisiontobecomea characteristics wastransvestism:althoughthisnotageneralrule,theyoftenworeclothesusuallywornbythe oppositese Contrary totheprevalentopinionofEuropeanvisitors professions, usuallyextremelysuccessfully, typicaloftheoppositesex. Their sexualorientation,however, wasfarmorecompl Characteristics ofthe were biologicallywomenwhohadassumed,eitherpartlyorentirely, thesocialroleofmen). took onfemalesocialroles,eitherpartlyorentirely)andthefourthsex(referredtoasmen/womeninthisarticle; it American societiesalsohadthethirdsocialsex(biologicallymale,itsmembers,whoarereferredtointhisarticleasmen/wo notion, recentexplanationsde American societies.Earlyanthropologistshadexplaineditasanexampleofculturallyestablishedhomosexuality. Contrarytot The phenomenonofthe Gender, liminality, andculturalcontinuity. FULTON, RobertinSteven W. Anderson: The Amerindian »man-woman«: Current anthropology CALLENDER, CharlesinLeeM.Kochems: The North American berdache. These highlycomplexsystemsofsocialgendersservedasthebasisformoreaccuratede having itsoriginin Arabic, thetermdenotesa»maleprostitute«or»keptboy«. orientation ofthe»savages«. This prejudiceisclearlyre tive Americans startedtoassumevaluesofEuropeannewcomerswhoperceivedthe important. After the»discovery«of America theotherwise highly-respectedsocialstatusofthe gender diversity. V: HerdtGilbert(ur.), ROSCOE, Will: Howtobecomeaberdache: Toward auni feministi spol vameriškihdomorodskihkulturah. LANG, Sabine:Lezbijke,moški-ženskein»dveduši«:homoseksualnost 603–607. Viri inliteraturaViri for identitysearchamonggaymen,lesbians,andthose American Nativeswhotrytorestoretheironcetraditionallifestyles. individual’s social,ratherthanbiological,sex.Eventhoughthe sently knownin Western societies. American Nativesocietiesnamelyoftendetermined ahomosexualrelationshipaccordingtoan The »Berdaches«, OrMen/Women andWomen/Men inNative AmericanCultures č no teorijo 4/3–4,1998,183–211. 24/4,1983,443–470. berdaches berdaches fi ne itasthethirdandfourthsex(gender). Apart fromthemaleandfemalesexsomeNative berdache differed fromsocietytosociety. Oneoftheirmaintraitswasthattheyperformedtheworkand Delta Current Anthropology Third sex,third gender , theso-calledwomen/menandmen/women,hasbeendocumentedinapproximately150Native New York: Zonebooks,1993, : revija zaženskeštudijein was oftenbasedonavisionordreamthereligiousaspectofthisphenomenonvery fi ed analysisof 33/5,1992, : Beyond fl ected inthename berdaches berdaches antropološka infeministi ZORN, Jelka:Homoseksualnost:(De)konstrukcijaspolainseksualnosti– indian culture WILLIAMS, WalterL.: Založba ŠKUC,1995,6–17. (ur.), TRATNIK, Suzana: Teorije olezbištvu. V: Suzana Tratnik inNatašaS.Segan feministi America. ROSCOE, Will: werenotnecessarilyhomosexuals. Another oftheirtypical havelargely beenforgotten theystillserveasafoundation L berdache : Zbornikolezbi č New York: St.Martin'sGrif no teorijo . Boston:BeaconPress,1992. Changing ones berdache thathadbeengiventothembytheEuropeans; 5/1–2,1999,117–131. č The spiritandthe nem gibanjunaSlovenskem1984 fi č nitions ofsexualorientationasarepre- na perspektiva. institutionasapermittedhomosexual berdaches : Third andFourthgendersinnativeNorth fi n, 1998. fl changedconsiderably. Na- esh Delta : Sexualdiversityinamerican : revija zaženskeštudijein – 1995 Mojca Slokan s members . Ljubljana: men, ex. his x. Rzlbjna DuškaKnežević Hočevar inMajdaČerničIstenič* Razglabljanja vilo družinskihkmetijzmanjšaloza25.000,vzadnjihsedmih 1991 doPopisakmetijskihgospodarstevleta2000seješte- še vednonadaljuje.OdPopisakmetijskihgospodarstevleta v Slovenijizabeleženožesedemdesetihletih,setatrend Č poklicnimi skupinami(Kova do triodstotkekmetijdosegadohodek,primerljivzdrugimi hodka oseb,zaposlenihvdrugihdejavnostih,oziromaledva majhen. Dohodekkmetajezadva-dotrikratmanjšioddo- 2006). Tudi gospodarskipotencialkmetijvSlovenijijezelo mi dejavnikizakmetijskodejavnost(75odstotkov)(SURS (68,5 odstotka)inve Družinske kmetijevSlovenijisovelikimerisamooskrbne kmetijskih zemljiš 2008) jenjihovavelikostsorazmernomajhna(6,3hektarja v uporabi)in11,5 hektarjevzaEU-27(Evropskakomisija žinskih kmetijvEU-25(16hektarjevkmetijskihzemljiš in Hennon2005). V primerjavispovpre Veliki Britaniji67inv Avstraliji 90odstotkov)(Hildenbrand vseh kmetijskihgospodarstev, vGr državah (npr. vFrancijiinZDA predstavljajo80odstotkov primerljivo zdeležidružinskihkmetijvnekaterihdrugih mlje vrabi(SURS2006;PRP 2007–2013 2007:19),karje gospodarstev inobdelujejo94,8odstotkavsekmetijskeze- predstavljajo kar99,8odstotkaskupnegaštevilakmetijskih tovanja vSlovenijikottudidrugodposvetu. V Sloveniji neracijska solidarnost, ambivalenca,Slovenija neracijska solidarnost, DuškaKnežević Hočevar, dr. zgodovinske antropologije, višjaznans * Družinske kmetijesoševednoprevladujo Današnji družbenipoložaj družinskih kmetijvSloveniji besede Ključne Izvleček ter kmeti,kitakihpomočinisoprejeli. so prejemniki pomočizazgodnje upokojevanje inprevzem kmetij, podeželskomestno, inkmečko kot prebivalstvo pamedkmeti,ki razlike takihocenboljmedskupinamivprašancev, kipredstavljajo pomembne načinom življenja. Raziskava jepokazalastatistično jali sskupinamiljudi,kiživijovok jihprimer- medgeneracijske medkmeti,sta posebnost solidarnosti innasprotno. Dabilahkootrok staršem, primernoocenili ostarelim cev opričakovanem dajanju oziroma prejemanju pomočiodraslih pridobljene zanketno raziskavo, kisenanašajonaoceneanketiran- analiziralipodatke,medgeneracijske Vtanamensta solidarnosti. pregledom literature tovrstne seosredotočata naocenjevanje neracijske odnosenadružinskihkme eprav jeintenzivnozmanjševanješteviladružinskihkmetij dr. sodelavka, ZRC SAZU. sociologije,višjaznanstvena : V pričujočemprispevku avtorici presojata medge- : anketna raziskava, družinske kmetije,medge- MEDGENERACIJSKI ODNOSI NAKMETIJAH VSLOVENIJI č vuporabi)(PRP 2007–20132007:6). č inoma delujejonaobmo č i č oljih zdrugačnoorganizacijoin 2001). č tijah vSloveniji. Vskladus iji celo100odstotkov, v č no velikostjodru- 1000 [email protected] Ljubljana,Novitrg2,E-naslov: č č a oblikakme- jih zomejeni- tvena sodelavka, ZRCSAZU.1 č

letih pašezadodatnih10.734(SURS2008). ka drugihstrateškihfunkcij,kijihdržavapri zlasti družinskekmetije,manjšeod10hektarjev. Toda zvidi- darstev, jetaproceszaželen(Kova je tudineugodnastarostnastrukturakme Med vzrokizanizkoproduktivnostkmetijstvavSloveniji zdale (Program reformekmetijskepolitike1998),patatrendše njanje okoljavokvirut.i.eko-socialnegamodelakmetijstva motene oskrbe,zagotavljanjepridelavezdravehraneterohra- krajine, ohranjanjeproizvodnegapotencialaza tijske dejavnosti,kotso:ohranjanjeposeljenostiinkulturne farmers whohadreceived nosuchsubsidies. farmers earlyretirementsubsidies for and andearlysuccessionoffarms, ofagricultural whoare beneficiaries ferences betweenthefarmers populations.Yetban, rural,andfarm there dif- were nosignificant only amonggroups asur- ofrespondents whohadbeenclassified differences statistical settings. Research results showedimportant compare social respondents’ views invarious(urban,rural,farm) textualize theauthors amongfarmers intergenerational solidarity by adultchildren andtheirelderlyparents. Inorder to properly con- respondents’ assessments ofgivingandreceiving theassistance nal solidarity. Obtainedby asurvey, theanalyzed on datafocuses lite ontheevaluations focuses ofintergeneratio- rature, thearticle inSlovenia. Inlinewiththereviewed farms lationships onfamily bivalence, Slovenia Words Key Abstract Indeksstaranjaoz.indeksstarostiprebivalstvaprikazujerazmerje med 2 Številodružinskih kmetijjepadlood80.877vletu2000na70.143 1 2005 ve strukturnega popisakmetijskihgospodarstevjebilavletu prebivalstvu Slovenije(72)(Kova kme Že popodatkihPopisaizleta1991jebilindeksstaranja kot poglavitneizvajalkeomenjenihpri tijskega razvoja,t.j.pove Gospodar, kmet, prevzemnik,upokojenec,ipd.sozapisanivmoškislov- 3 otrok, starihod0do14letinkoli tako, dašteviloprebivalcev, starejšihod65letinve deležema starejšegainmlajšegaprebivalstva.Indeksstaranjaizra 2007. ni tip starostnestrukture. 100 otrok,starihod0do14let.Napodlagirezultatovlahkougotovimo indeks staranjaizražaštevilotakoopredeljenihstarihvnekidružbina č č 000 Ljubljana,Novitrg2,E-na č ni obliki;veljajokotnevtralnizaženske inmoške. kem prebivalstvuznatnovišji(141)kotpricelotnem niugoden,sajsopravdružinskekmetijeprepoznane č kotpolovicagospodarjev : In this article, the authors discussintergenerational theauthors re- In thisarticle, : survey, family farms, intergenerationalsurvey, farms, solidarity, family am- č evanja velikostikmetijskihgospo- slov: [email protected]; MajdaČerničIstenič, slov: č nik pomnožimos100. To pomeni,da č 3 č 2002)–zmanjšujejose nakmetijahstarejšaod Izvirni znanstveni članek|1.01 Izvirniznanstveni i č č 2000).Popodatkih akovanj. č kega prebivalstva. č 1 č Zvidikakme- delimosštevilom akuje odkme- č as morebitne č unamo unamo 2 pri 63 Glasnik SED 49|3,4 2008 64 Glasnik SED 49|3,2 2008 zaledje insocialnaomrežjaposameznika innjegovegadelov- obsežnim repertoarjemvsebin,kisenanašajonadružinsko kojevanja odsvojihprvihza Č rost gospodarjatudinave darjev. Statisti mo 2008) vletu2008sprejelresolucijo,kateripozivaEU,da ProjektsmoizpeljalinaDružbenomedicinskeminštitutu ZRCSAZUv 4 DuškaKnežević Hočevar inMajdaČerničIstenič tega vidikaninaklju ga ukvarjanjaskmetijskodejavnostjoprimlajšigeneraciji.S sposobnost družinskihkmetijoziromanazaviranjenadaljnje- prebivalstva spodeželjanakazujenamanjšoreprodukcijsko odstotkov (PRP 2007–20132007:7). To inpaodlivmladega 55 let,deležgospodarjev, mlajšihod45let,pajeznašalle19 Razglabljanja na kmetijahvSloveniji. z zgovornimnaslovomOdnosimedgeneracijamiinspoloma nekoliko druga smo vitalnostdružinskihkmetijskušalipojasnitivokviru neracijama starejšihgospodarjevinmlajšihprevzemnikov, Ker pasenasledstvokmetijnanašapravnaodnosemedge- 2007). kmetijah vSloveniji(Kova re kmetijinsocialnogeografskestrukture)nanasledstvo na vplivov nekaterihdejavnikov(npr. socioekonomskestruktu- posledi stva opozarjajo,dajeobstojtovrstnegakmetovanjaogrožen; vacije (prim.Kav gospodarji, kisoekonomskoboljuspešniindovzetnizaino- omogo rejših kmetovizdejavnegakmetovanjavupokojitevinstem ni ciljostajaenak:spodbujanjeinpospeševanjeprehodasta- in prilagajalinovimokoliš 50 let,na25odstotkihkmetijpacelove naslednika (Kova da jevSlovenijikar40odstotkovkmetijbrezzagotovljenega bler 2007:30).Desetletjepoznejejebilevidentiranpodatek, sa nasledstva,t.j.šeleposmrtigospodarja(Hribernikv:Ker- njanje tradicionalnegapojmovanjamedgeneracijskegapreno- mladih, kizapuš partnerko« (Barbi Barbi vsem ruralnisociologiinagrarniekonomisti. Tako jenpr. V Slovenijisonatežaveprevzemnikovkmetijopozorilipred- ca inlastnikahkrati(npr. HildenbrandinHennon2005). kmetije oziromanjenegaprihodnjeganadzornika,upravljav- mlajšo generacijogospodarjev, t.j.vzagotavljanjunaslednika ki lažjerazrešujejotežavepriprenosuupravljanjakmetijena v reproduktivnemsmisluvitalnejšetistedružinskekmetije, zahteve izrazitemednarodnetekmovalnostiinu žejo, dasovdanašnjihokoliš nega le23odstotkovkmetij(SURS2002). Ta statisti sloja meddrugimugotovila,dasi»3.000kmetovzamaniš eprav soseevropskisistemizgodnjegaalipred ren letih 2006do2008vokviruCiljnega raziskovalnegaprogramaKonku- č neje spodbudiprevzemanjekmetijsstranimladihgospo- č č nost Slovenije2006–2013. eva vsvojiraziskaviosamoobnavljanjukme č č anje oblikovanjave no jebiloopravljenihkarnekajraziskavoanalizi č ni podatkinamre č č e zasnovanegaprojektaoddoslejizvedenih č ajo kmetovanje,meddrugimpoudarilohra- č č i i č č 1993:209).Hribernikpajemedrazlogi č 2001),oziromadaimanaslednikaizbra- 2002).Izsledkitujihštudijpravtakoka- je, da je Evropski parlament (PE402.594 je, dajeEvropskiparlament(PE402.594 4 Mednarodnooblikovanaanketaz č č kotpolovicievropskihkmetijnad č inam vkmetijstvu,njihovtemelj- č i č etkov vpetdesetihletihrazvijali č jih kmetij,kivodijomlajši 1996;Juvan č č inah kmetovanja,vpetegav kažejo,dajepovpre č kot65let. č i č 2002;Kerbler č č asnega upo- inkovitosti, č č na dej- na sta- č kega č e ske pomo staranja prebivalstvainpodaljševanjaživljenjavve prakso vuveljavljenihjavnihpodobahokme pri neracijske odnosepredvsemzvidikanjihovihmedsebojnih Preu medgeneracijskih vzajemnihpodpor(Hareven1996b:x). rodstvene veziinposledi mo ve ne odnosemedgeneracijami,obi ki dokajromanti Nekateri preu šanja, kako nastanitev starejšihljudi,šeposebnozvidikapreu 2001; Willson idr. 2003).Medosrednjimi temamijeprav v družboslovnempreu razvitih državžedolgotradicijoinsevednoboljuveljavlja pa razli zne vrstemedsebojnihkomunikacij.Rednoskrb,šeposebno mre zgodovine družineinnjenihoblik.Pretekleštudijesona- janja pomo Omenjene podobedodatnoizkristalizirašemitoobseguda- (Lee inCassidy;Marotz-Badenidr. v:Melberg 2005:419). odnosov naravnicelotnegaprebivalstvavdolo kim prebivalstvom;prevladujejoobsežnejšeštudijetakih vanju medgeneracijskihodnosovpravmedsodobnimkme Na splošnosoraziskovalciposvetilimalopozornostipreu družinskih kmetijah medgeneracijskihodnosovnasodobnih Preučevanje č skupine mestnega,podeželskegainkme primerno ocenilinjihovapri V pri tij kmetov inpomo tudi napresojouspešnostiukrepovzgodnjegaupokojevanja datkov nadržavniravni.Edenodciljevprojektasejenanašal nega okolja,jebilanajboljprimernaizbirazanabornovihpo- V Slovenijisoshemo zazgodnjeupokojevanjeuvedlileta2004(Ur. l. 5 v podmeni,dastaindustrializacijainurbanizacijauni dobja skupnegaživljenjaodnosi medgeneracijami–vsmislu Bengtson jeceloprepri navkljub »bivanjuzrazdalje«vednopomembnejši. številne družboslovce,dapostajajomedgeneracijskiodnosi so preu otrok tudivprimeru,kotineživijoistemgospodinjstvu, pa širši vzor dnost, starajo ne naklju tremi desetletji(npr. Cantor; Brodyv:Hareven1996b:xx); emer bogovorvnadaljevanju. 5 č zvidikamedgeneracijskesolidarnosti. č letu 2005(Ur. l.RS,št.45/04in10/05). RS, št.24/2004),dopolnjujo č generacijski kme č akovanj dodajanjainprejemanjapomo ne sorodstvenepovezavenisozna č boljdokumentiraleobiskovanjeostarelihstarševinra- č evanje medgeneracijskihodnosov, zlastimedgeneracij- ujo č č evalci za ne vrstepomo č č č č em prispevkusetorejomejujemonapresojovpra- no. Sodobnidemografskitrendi,kotsonizkaro- i, paimazaradiprepoznanegasplošnegaproblema ni primerjalniokvir, kigasestavljajoopazovane č č i sstranidružinevpreteklosti,sajjeutemeljen lani družinskihkmetijocenjujejosvojemedge- č č a družbainvisokestopnjerazvezsoprepri evalci vidijokotenegamedrazlogizatako č č no upodabljajotesneinpodpornesorodstve- i mladimkmetovzazgodnjiprevzemkme- č eli boljsistemati č ki družini.Hkratipapoudarjajo,datako č č č an, dabodo»zaradipodaljšanegaob- i ostarelimstaršemsstraniodraslih č evanju (Hareven1996a;Bengtson č no prispevalikprocesuzmanjšanja ukrepPomo č akovanja, smojihumestiliv č ajno žive č č no preu mladimprevzemnikompav č ilne zaljudivmestih č kega prebivalstva,o č č č imi vrazširjeni č evati šelepred i. Dabilahko kem življenju, č eni državi. č č č ini t.i. evanja ili so- č č ali č e- - Rzlbjna DuškaKnežević Hočevar inMajdaČerničIstenič Razglabljanja dajanja aliprejemanjapomo prl zagovornikefeminizma,kisoopozarjalinavednove cije zaradivisokihstopenjrazvez(npr. Popenoe1993)inpod- teze oslabljenjusodobnejedrnedružinekotdružbeneinstitu- teku njegovegaživljenja.Stemjenasprotovalzagovornikom zagotavljanju blaginjeinoporeposameznikuvcelotnempo- je t.i.jedrnedružine,šezlastizaradipomena,kigaimajopri vezi medve prihodnosti« (Bengtson2001:6). V nekaterihprimerihnajbi kar obojega–vednoboljpomembnizadružinskoživljenjev to zbranih zlongitudinalnoanketnoraziskavovtreh v: Bengtson2001:2).Zanalizopodatkovotrehgeneracijah, raznolikost družinskihoblik(npr. Stacey;Coontz;Skolnick v kme la zna med generacijami)( emocionalne povezanosti),lo zanost (bližinainsorodniškainterakcija,vendarnizkastopnja ške podpore),intimnostzrazdalje(potencialzave- izmenjava, vendarvisokanaklonjenost–potencialsorodni- stopnjo vzajemnepodpore),družabnost(nizkafunkcionalna vezanost (bližnjisorodnikiživijoprecejblizuinimajovisoko dano literaturoinpoimenovalikot:medgeneracijskatesnapo- neracijske solidarnosti,kisojihopredelilivskladuspregle- medgeneracijsko solidarnost.Identi rakcij medstarajo pa nekaterimednjimiopozarjajo, dajevisokapogostostinte- sidy; Marotz-Badenidr. v:Melberg 2005:421,424).Hkrati družinskimi na drugipaustvarjatapogojezanapetostiinkon v bližininaenistranikrepitavzajemnesorodstveneodnose, poudarili, dapravskupnodelonakmetijiindomaterbivanje odselili vmesto.Nekateripreu bolj skrbijozasvojeostarelestaršekotpasinovi,kiso se racijskih odnosovinvzorcevdajanjapomo Da sokme pozitivne innegativne. družinskih odnosov, ki jih posameznikihkrativrednotijokot na doživetjaposameznikovve svojih študijahpojasnjevaliprotislovna Connidis inMcMullin2002).Zuporabotegakonceptasov spoloma (Willson idr. 2003;Bengtson2002;Brannen strukturne spremembevdružiniinspremenjenevlogemed neracijski odnosispreminjajov valcev, kijeskušalaodgovoritinavprašanja,kakosemedge- sodobnih medgeneracijskihodnosihuporabilave Koncept medgeneracijskeambivalencejevsvojihštudijaho njihove takopozitivnekottudinegativneob gostih stikovs ozna solidarnostjo. Ta pojavstaLüscherinPillemerželeta1998 nakazuje tudinjihoveprotislovneodnosemedkon kmetovanjem inživijovistihskupnostihkotnjihovio ji študijijemeddrugimpokazal,dasinovi,kinadaljujejo s Elder ssodelavci(Elderidr. v:Melberg 2005:419). V svo- č kah (od1971do1991),jessodelavcipreverjalpredvsem č ila zamedgeneracijskoambivalenco,kipravzaradipo- č č ilna zave kih družinahdanesboljposledica ekonomskihdejav- č ke družinezanimivprimerpreu č č kotdvemageneracijamaženadomestilefunkci- lani (Rosenblattin Anderson; Elder;LeeinCas- č lani družine,bivanjavbližiniipd.pogojuje č ino odnosovostarelistarši–odrasliotroci, č imi sestaršiinnjihovimiodraslimi otroki ibid .). Pravslednjameritev, kinajbibi- č č i, solidarnostialikon enost (nizkaravenpovezanosti č č evalci kme generacijterkompleksnost č asu inkakonanjevplivajo fi cirali sopetvrstmedge- č ustvena inkognitiv- č č kega okoljapaso č evanja medgene- č i, jeopozorilže utke. č ina razisko- fl fl fl ikte med ikte iktom in č iktov ali asovnih č etje, č jo prebivalcev obehspolov, starihmed18in83let:vprvisku- mi inspoloma, žno mednarodnoanketnoraziskavoOdnosimedgeneracija- Nabor podatkovzapreverjanjehipotezsmopridobilizobse- - - hipotezi, kiseglasita: mi inspolomavkme nekaterih boljuveljavljenihštudijoodnosihmedgeneracija- Izhodiš zbrani sperspektiveposameznika. kmetijo, delitevdelainodlo ker znjimiživijo(npr. Melberg v:Melberg 2005:25). tijah pogostejeboljskrbijozasvojeostarelestaršekoth Kot namre bolj opozarjajonaspremenjenpoložajspolovkmetijah. Population Activities UnitatUnitedNationsEconomicCommission for 6 V skladusproblemskimizhodiš med generacijamiinspolomanakmetijah Temeljni hipotezi, vzorec inanalizaraziskave Odnosi na in Shortall2006),organiziranje družinskihkmetijvskladuz nanašajo nakme mednarodnega vprašalnikasmododališetake,kiseposebej tijstvo, gozdarstvoinprehrano.Uvodomaopisanimvsebinam agencije zaraziskovalnodejavnostRSinMinistrstvakme- na druga še vednodomenažensk.Manjjeraziskav, kiopozarjajotudi č vlogo žensknakmetijializunajnje, kmetij naenistranimo Morell inBrandth2007)dokazujejo,dasorazvojnemožnosti kmetijskega poklica.Številneštudije(Brandth2002; Asztalos njihovih pogostihodhodihnesamoskmetije,temve neprivla »tradicionalna delitevdelainodlo družinah ševednoniobi transformacije življenjanapodeželjuinkmetovanjavedno pomo Na drugistranijepripresojivzorcevdajanjainprejemanja med prebivalcipodeželskegainmestnegaokoljarazlikujejo. vzorci dajanjainprejemanjapomo gih skupin«(LeeinCassidyv:Melberg 2005:424).Skratka, kmetov pojavnihstoritvahmanjšeodpotrebostarelihizdru- milializma: »Nemoremodomnevati,dasopotrebeostarelih nikov, t.j.zavedanjaoskupnihprojektihkotpamo

ih obveznosti(skrbzaostarelestaršeinotroke)najpogosteje č publications/conceptsandguidelines.htm.) Survey in anketneraziskaveznaslovom Europe (PAU UNECE)jekoordinatorizvedbemednarodnegaprograma eli premakljiveporazdelitvevlogmedspolomavkme mladim kmetomzaprevzemkmetij. kmetijskih subvencijzazgodnjeupokojevanjeinpomo membno razlikujejomedprejemnikiinneprejemniki H2: Odnosivzajemnepodporemedgeneracijamisepo- in vrstibivanja. solidarnosti sepomembnorazlikujejopospolu,starosti H1: Pri č i trebaupoštevatitudištudije,kivkontekstuglobalne č č (ve č no vzor na zaženskeintudimlajšegeneracije,karsekažev no evidenco,insicer, da sinovinadružinskihkme- č č č kažejonekatereraziskave(Rossier2005;Bock akovanja posameznikovgledemedgeneracijske oprogramuinraziskaviglejhttp://www.unece.org/pau/ggp/ 6 prilagojenozahtevamnaro č č ko življenje:lastništvo,nasledstvo,na no populacijopredstavljajoštiriskupine č kem okoljuvprispevkuobravnavamo č no povezanezvednoboljdejavno č ajna praksa.Šezlastijevztrajna č anje nakmetiji. Vsi podatkiso Generations andGenderProgramme/ č em inpregledomugotovitev č anja medspoloma«. Ta je č č eprav jeglavninadoma- i ostarelimstaršemse č nikov, t.j.Javne č nega fa- č tudiiz č č erke, č rti s kih č i 65 Glasnik SED 49|3,2 2008 66 Glasnik SED 49|3,2 2008 agalaj DuškaKnežević Hočevar inMajdaČerničIstenič Razglabljanja vprašancev). Vkme manjših krajihinvaseh,paseneukvarjaskmetijstvom(135 stno (275vprašancev)inpodeželskoprebivalstvo,kiživiv tativni vzorecprebivalcevSlovenijepasmolo v skupino»kme subvencij zaprevzeminzgodnjeupokojevanjesmozdružili še nadaljerazdružilioziromapovezali.Skupiniprejemnikov s testomHi². metodo. Razlikemedvsemištirimipodvzorcismopreverjali Dobljene podatkesmoanaliziralizbivariantnostatisti 106 vprašancev. za zgodnjiprevzemoziromazgodnjoupokojitev, smozajeli niso. Vpri katerih sotovrstnesubvencijepridobili,intakih,vjih njenih odnosovvobehvrstahdružinskihkmetij,t.j.takih, na družinskihkmetijahnujnougotavljatisprimerjavoome- zgodnjo upokojitevkmeta)namedgeneracijskosolidarnost pridobitvijo subvencijzazgodnjiprevzemkmetijeoziroma u nja, zna bistveno druga vijo napodeželju,kakortudivdružinah,kiživijookoljuz t. j.tudivdružinah,kiseneukvarjajoskmetijstvom,aži- družinah, smojoopazovalivširšemdružbenemkontekstu, Da bilahkoocenilimedgeneracijskosolidarnostvkme nih 817anket. Pojmadružbeindružinestaprevzetaizkonceptualnega 8 statisti skrbeti zaodvisnedružinske vi sklopsejenanašalnavprašanje,kdonajboljodgovoren odstotka in50,2odstotka). Vendar najbibilidružbaindruži- govorna skrbetizapredšolskeinšoloobvezneotroke(53,8 Tabela 1 v kme te zazgodnjeupokojevanjekmetov(151);vtretjiskupinije prevzemu kmetije(150);vdrugiskupinisoprejemnikiren- pini soprejemnikisubvencijezapomo ali paboljdolžnostdružbe. darnostjo, smoopazovaliskozitriskloperazli SHi²testomugotavljamoverjetnostpovezanostimeddvemaspremen- 7 Pri Analiza rezultatov č č inek ve č etrti skupinipasoprebivalciSlovenije,izbranipomerilu jevanje medjavniminzasebnim(Vikat idr. 2007:418). dnega programainanketneraziskave GGP/GGS.Nanašatasenarazme- oziroma P <0,005. (Nie idr. 1975:223–224).Obi mezne nominalnespremenljivke),dani stnih stopnjah(njihovoštevilojeodvisnoodkategorij(modalitet)posa- (signi statisti razli frekvencami ninobenihrazlik,potemjeHi²=0. V primeru,dajeHi² ki pravi,danirazlikmedskupinami. oreti ljivkama. Stestomugotavljamo,aliopaženefrekvenceodstopajoodte- akovanja vprašancev, povezanazmedgeneracijskosoli- č ko prebivalstvo,kiniprejelotovrstnihsubvencij(106), č č č en od0,potemni ﬁ nih frekvenc,kibijihpri ne reprezentativnosti(410);skupnojebiloopravlje- č kanco). Ta pove,kakovisokmorabitiHi²obdolo č

ilnim zamestnookolje.Pravtakojetrebamorebitni nih metodahtudipritemtestuugotavljamostatisti kaže, dajezvidikavprašancadružinanajboljod- č č je zavezanostikmetijskidejavnosti(sprijavoin ujo 7 č č no družbenoorganizacijo in na i razpravismozatoizhodiš č ka subvencija«(301vprašanec),reprezen- č č ko populacijo,kiniprejelasubvencije elno hipotezolahkozavrnemo. Tako kotprivseh 8

č č ajni kriterijsigni č akovali vskladuz(ni lane; alijetodolžnostdružine Č e medopaženimiinteoreti č elno hipotezolahkozavrnemo č mladimkmetovpri ﬁ kance jeP < 0, 001, č ne štiriskupine č nih trditev. Pr- č č č lanka mednaro- elno) hipotezo, inom življe- č č č no zna ili name- enih prosto- č č ilnost č nimi č kih no kazala statisti Primerjava odgovorovpospolu,starostiinvrstibivanjajepo- skrbeti zasvojeotroketudi,kotiodrastejo. prevladuje prepri in 44,3odstotka). Takšni rezultatikažejo,damedvprašanci otrokom, kotitopotrebujejo«(52,4odstotka,52,4odstotka trebujejo«, indabi»Staršimoraliprilagoditisvoježivljenje no pomagatisvojimodraslimotrokom,kotitakopomo njihovi staršiteganisozmožni«,dabi»Staršimoralidenar- tvami, dabi»Staristaršimoraliskrbetizasvojevnuke,ko do svojihodraslihotrok(Tabela 5). Ve Tretji skloptrditevsenanašanaocenoodgovornostistaršev narno pomagati,kotitakopomo otroci na 3, lahkorazberemo,daseve otrok dosvojihstaršev. Izpodatkov, kijihprikazuje Tabela Drugi skloptrditevsejenanašalnaocenoobveznostiodraslih podeželski prebivalci(Tabela 2). za odvisne deležu strinjajostrditvijo,dajedružinaodgovornaskrbeti skim inkme = 33,420;sig.0,000),intosamomedmestnim,podežel- (Hi² =20,758;sig.0,002)instarejšedružinske kazala pomembnerazlikelegledeskrbizapredšolskeotroke Primerjava rezultatovpospolu,starostiinvrstibivanjajepo- 68,8 odstotka),kadartetakopodporopotrebujejo. denarno podporostarejšihinmlajšihdružin(69,2odstotka oziroma najbibiladružbanajboljodgovornaposkrbetiza na (46,4odstotka)enakoodgovorniskrbetizastarejšeljudi, tev, kisenanašajonadenarnopomo Pomembne razlikesosepokazaletudipriocenjevanjutrdi- mlajši vprašanciterprebivalcimestinpodeželja. otroke tudi,kotiodrastejo,kotpasovtoprepri valcev vve strinjajo (Tabela 6). To pomeni,daomenjeneskupine prebi- ske, starejšianketiranciinkmetjesestemitrditvaminajbolj obravnavali obveznostistarihstarševdosvojihvnukov. Žen- strinja kme staršev« (Tabela 4);stotrditvijosevve jo: »Otrocibimoraliprilagoditisvojedelopotrebamsvojih smo odkrilisigni Ko smorezultateprimerjalipospolu,starostiinvrstibivanja, trditvami (65odstotkov, 41odstotkovin34odstotkov). vsemi skupinamivprašancevprevladujenestrinjanjestakimi kom, kadarnisosposobniskrbetisamizase«,pokaže,damed svojih staršev«,in»Staršibisemoralipriselitiksvojimotro- pa sinovi«,»Otrocibimoraliprilagoditisvojedelopotrebam tve, kotso:»H in 55odstotkov). Vendar namvpogledvboljkonkretnetrdi- Zgornji rezultatisopokazali, da razlikevstališ = 15,876;sig.0,003). svoje življenjesvojimotrokom, kadartitopotrebujejo«(Hi² starejši strinjajostrditvijo,da bi»Staršimoraliprilagoditi ti denarnetežave(Hi²=7,743; sig.=0,022),medtemkose rali denarnopomagatisvojimodraslimotrokom,kadarimajo otrokom (Tabela 7). Ve č eloma odgovorniskrbetizasvojestaršeinjimde- č č č ji merimislijo,dasostaršidolžniskrbetizasvoje ko prebivalstvo(Hi²=33,183;sig.0,000). č lane družine,kotpasestemstrinjajourbaniin kim prebivalstvom.Kmetjesevvelikove č no zna č ere bimoraleboljskrbetizasvojestaršekot ﬁ č kantne razlikesamopristrinjanjustrditvi- anje, dasostaršivvelikimeriodgovorni č ilne rezultatesamovprimeru,kosmo č ina žensksestrinja,dabistaršimo- č ina vprašancevstrinja,daso č potrebujejo(70odstotkov č starševsvojimodraslim č ina sestrinjastrdi- č ji merikoturbano č ih domedge- č ani moški, č lane (Hi² č č pojem Rzlbjna DuškaKnežević Hočevar inMajdaČerničIstenič Razglabljanja strinjanj oposami Vendar smoboljkompleksnoslikoizluš odgovornosti sinovinh pin. Pomembnihrazliknismoidenti družba odgovornazadenarno pomo ro ostarelimstaršem. Ve ko smoprimerjalitrditve,kisenanašajonadenarnopodpo- identi razlikujejo, kakortudinevprašancirazli v svojihocenahomedgeneracijskisolidarnostibistveno ne znavanju medgeneracijskesolidarnosti.Ženskeinmoški se ne subvencije,vplivabistvenonarazlikevnjihovemza- kmetijski dejavnosti,kismojoopazovaliskozine/pridoblje- Tabela odraslihotrokstaršev doostarelih 3:Odgovornost Tabela družine/družbedo odvisnih članovdružine 1:Odgovornost razita medurbanimkotpakme ve naši rezultatinisopotrdili. To pomeni,dave vanih razlikmedprejemnikiinneprejemnikisubvencijpa predvsem medmestnimiinkme ljivka vrstabivanja.Pomembnerazlikesmotorejugotovili neracijske solidarnostinajboljepojasnineodvisnaspremen- taka pomo

č Deleži v % Deleži v % kotpolovicavprašancevna 10 15 20 25 30 35 40 45 50 10 20 30 40 50 60 70 80 bolj nalogabolj družine kot družbe pretežno nalogadružbe 0 5 0 ﬁ staršev, kadarjih cirali vsajtriambivalentneocene.Prvosmoodkrili, kbz saeeSkrb za Skrb za ostarele odgovornost za odgovornost Otroci bimorali ti potrebujejo skrb svojih prevzeti č obvezaodraslihotrok. Ta ambivalencajeboljiz- (mo þ no) sestrinjam predšolske otroke potrebam svojih Otroci bi morali Otroci bi č svoje delo prilagoditi staršev nih trditvahmedvprašanci.Pritemsmo pretežno nalogadružine naloga bolj družbe kotdružine č Skrb za ostarele starše Skrb zaostarele se niti strinjam nitinestrinjam č era dosvojihostarelihstaršev. ina vprašancevjeprepri pomo odgovornost za odgovornost sinovi prevzeti bolj h Skrb za šolske Kadar starši potrebujejo þ otroke skrb , bimorale þ č ere kot ere č elno strinjastrditvijo,daje kim prebivalstvom. To po- č kimi prebivalci,pri č ﬁ denarno pomagati ostarelim,hkratipase cirali tudivstališ imajo tidenarne Denarna podpora Otroci bimorali staršem, kadar starejšim naloga tako družbe kot družine težave č (sploh) sene strinjam nih starostnihsku- č ili izprimerjave č ja zavezanost preseliti kotrokom morejo ve zase, bisemorali Ko staršisamine Denarna podpora mladim družinam č ana, daje þ skrbeti č ako- č u o na vrsto bivanja na vrsto Tabela družine/družbedo odvisnih članovdružine,glede 2:Odgovornost staršev«, glede na vrsto bivanja gledenavrsto staršev«, Tabela 4:Stališče »Otroci bimoralisvoje deloprilagoditipotrebam svojih obmo meni, daseprebivalcimestvenakimerikotdrugih dolžne prilagoditisvoježivljenje potrebamsvojihodraslih in vrstebivanja,kajtiposebno starejšianketirancise Ta ambivalencajeizraženaboljzvidikastarostikotpaspola vorijo ove Tretja ambivalencasekaževnasprotujo bolj ambivalentnokotkme stvo vsvojihpri podlagi tegaprimeralahkougotovimo,dajemestnoprebival- otroci prilagoditisvojedelopotrebamsvojihstaršev. Tudi na svoje starše,vendarsehkratinestrinja,dabimoraliodrasli prebivalcev sestrinja,dasoodrasliotrocidolžniskrbeti za o dolžnostiodraslihotrokdosvojihstaršev. Ve Drugo ambivalencosmoizluš valentni kotmestniprebivalci. do medgeneracijskesolidarnostiboljusklajeniinmanjambi- prejeli subvencijo,kottisti,kijeniso,vsvojihpri V zvezistemlahkore njajo strditvijo,dasozatonajboljodgovorniodrasliotroci. podpirati starejšeljudi,hkratipasevnajve

Deleži v % Deleži v % 10 20 30 40 50 60 10 20 30 40 50 60 70 0 0 č naloga družbe naloga družbe naloga družbe naloga ij strinjajo,dajedružbanajboljodgovornadenarno etoPdžlk Kme Podeželsko Mestno č (mo asv rdosi to Varstvo ostarelih Varstvo predšolskih otrok ji obvezistarševdosvojihotrok kotpanasprotno. þ no) sestrinjam Mestno in družine in č akovanjih domedgeneracijskesolidarnosti Podeželsko naloga družine naloga družbe naloga družbe naloga družbe naloga družine naloga č se niti strinjam niti ne strinjam ne niti strinjam se niti emo, dasokmetje,takotisti,ki č ko prebivalstvo. Kme č þ ko subvencija ko ili iznasprotujo þ osbecj Kme ko subvencija č Kme ih siizjavah,kigo- (sploh) senestrinjam (sploh) in družine þ č ko splošno jem deležustri- č č ina mestnih ih sitrditev č naloga družine naloga akovanjih þ ko splošno č utijo 67 Glasnik SED 49|3,2 2008 68 Glasnik SED 49|3,2 2008 družbe. racijo, karseneujemaznaraš vanja vzvezisprilagajanjemdelovnega otrok, spolu pomagati svojim odraslimotrokom, kadarimajotidenarnetežave«, po »Starši bimoralidenarno kadar tito instališče potrebujejo«, postarosti, Tabela 7: Stališče »Starši bimoraliprilagoditisvoje življenje otrokom, DuškaKnežević Hočevar inMajdaČerničIstenič Tabela dosvojih odraslihotrok staršev 5:Odgovornost Razglabljanja pomembno medprejemnikiin neprejemnikikmetijskihsub- Vendar paseizraženamedgeneracijskapodpora nerazlikuje družini kotpapodeželskoinše posebejmestnoprebivalstvo. men dajanjuinprejemanjumedgeneracijske pomo spolu instarosti.Kme pomembno razlikujejosamopovrstibivanja,nepatudi po nja vprašancevomedgeneracijskisolidarnostisestatisti medgeneracijske solidarnostiledelnopotrdimo.Pri č Na podlagidobljenihrezultatovlahkoprvohipotezoopri- Sklepi žinskimi da jepretokblaginje,t.j.razli njihovim potrebamvelikonižja. Ta primernenazadnjekaže,

akovanih razlikahpospolu,starostiinvrstibivanjaglede Deleži v %

10 20 30 40 50 60 Deleži v % 10 20 30 40 50 60 0 0 Starši bi morali prilagoditi svoje prilagoditi kadar ti življenje bi svojim morali otrokom, Starši Stari starši bi morali skrbeti za č vnuke, vnuke, 83 85 58 inve 38-57 18-37 e titopotrebujejo,medtemkosonjihovapri č lani boljusmerjenvmlajšokotpastarejšogene- (mo (mo þ zmorejo e starši tega ne tega e starši þ þ no) se strinjam no) se strinjam to potrebujejo č otrokom, kadar imajo ti denarne se niti strinjam niti ne strinjam se niti strinjam se niti strinjam niti strinjam ne niti strinjam niti se ko prebivalstvopripisujeve pomagati svojim odraslim Starši bi morali denarno þ č težave nih virovinstoritevmeddru- č ajo č imi potrebamistarajo č otrokom, kadar imajo ti denarne ti imajo kadar otrokom, (sploh) se nestrinjam (sploh) (sploh) se ne ne strinjam se (sploh) ý pomagati in temu prilagoditi temu in pomagati asa njihovihotrok pomagati svojim pomagati odraslim e so njihovi odrasli otroci v stiski, bi jim starši morali Starši bi morali denarno morali bi Starši ok Ženske Moški svoje življenje težave. č i vsvoji č akova- č ji po- č ako- č no č e zmorejo, bivanja, spolinstarost gledenavrsto Tabela bimoraliskrbetizavnuke, tega ne 6:Stari starši čestarši pri vencij zazgodnjeupokojevanjeinprevzemkmetije,kotsmo posledica ve globljeno preu kem okoljuinsoprimernoizhodiš boljšemu razumevanjumedgeneracijskih odnosovvkme Nenazadnje lahkosklenemo, današirezultatiprispevajok dajanja medgeneracijskepodpore. pri sebej merili,onjihlahkonaknadnosklepamoizprotislovnih oblikujejo tudiambivalentniob tovitev, dasevtesnihinpogostihodnosihmedgeneracijama vseh družinskih izhajajo izupoštevanjazgoljperspektiveposameznika,ne pa omejitvam našeštudijepriuporabikonceptaambivalence, ki jami, kisenanašajonakme medgeneracijski ambivalenciinzredkimitovrstnimištudi- Prav takosonaširezultativskladuznaboromliterature o alnimi storitvamiinprometnimipovezavami. Sloveniji inpaslabšeopremljenostinjihovegaokoljassoci- mit omo upoštevati, dajetanavidezpotrjenajavnapodobaoziroma skupno deloinbivanjenakmetiji.Hkratipajenujnotreba de mo razlikah medmestniminpodeželskimprebivalstvomgle- Nadalje našaanalizapodpirarezultateštudij,kigovorijoo hove zavezanostimedgeneracijskisolidarnosti. vencij nevplivajobistvenonapri Prvi sklepnašeanalizejetorejta,daukrepikmetijskihsub- enotni, zaradi ﬁ racijska solidarnostnajverjetnejeposledicanjihovegaspeci- na podeželju.Prikmetihjenajmo kmetijstvom, inkme kovali medpodeželskimprebivalstvom,kiseneukvarjas mestnim prebivalstvom,verjetnozaraditega,kersmorazli- ši rezultatikažejonaboljizraziterazlikemedkme

č nega na č č Deleži v % 10 20 30 40 50 60 70 akovanj, kisojihvprašanciizraziligledeprejemanjain akovali. Obeopazovaniskupinistastegavidikadokaj 0 č etoPdžlk Kme Podeželsko Mestno nih intesnihmedgeneracijskihodnosov. Ševe č č nejših sorodstvenihpovezavahnavasilahkotudi ina življenja,kigaševednovvelikimeridolo č je geografskeizoliranostidružinskihkmetijv č č esar drugehipotezenemoremopotrditi. evanje tovrstnihvsebin. č subvencija lanov hkrati,naširezultatipotrjujejougo- þ ko č kim prebivalstvom,kipravtakoživi Kme splošno (mo þ ko þ no) se strinjamno) se č ko okolje.Kljubmetodološkim Moški Ženske 18-37 38-57 58 inve 58 38-57 18-37 Ženske Moški č č utki. akovanja kmetovgledenji- č č e zanadaljnješeboljpo- neje izraženamedgene- Č eprav jihnismopo- č kim in č , na- þ č ata č - Rzlbjna DuškaKnežević Hočevar inMajdaČerničIstenič Razglabljanja Transformation oftheCountryside. ASZTALOS Morell,IldikóinBeritBrandth(ur.): FamilyandGenderinthe Viri inliteraturaViri 413–425. steps intheoryandresearch. LÜSCHER, KurtinKarlPillemer:Intergenerational ambivalence:Further politike V: EmilErjavecinLukaJuvan KOVA agrarno ekonomiko,2000. veniji stvih vSloveniji. JUVAN Journal ofComparativeFamilyStudies Family Farming:ContextforIntroducingthe Articles in This SpecialIssue. HILDENBRAND, BrunoinCharlesB.Hennon: Above All, FarmingMeans de Gruyter, 1996b,ix-xxv. Relations Over theLifeCourse, V: Tamara K.Hareven(ur.), HAREVEN, Tamara K.:Introduction: Aging andGenerationalRelations and Cross-Cultural Perspectives HAREVEN, Tamara K.(ur): 64/3, 2002,558–567. and familyties: A criticalperspectivec. CONNIDIS, Ingrid Arnet inJulie Ann McMullin:Sociologicalambiva lence ture Review. BRANDTH, Berit:GenderIdentityinEuropeanFamilyFarming: A Litera- Case Studies BOCK, BettinaB.inSallyShortall(ur.): 2001, 1–16. tance ofmultigenerationalbonds. BENGSTON, Vern L.:Beyondthenuclearfamily: The increasingimpor- kmetijstvo BARBI posebna številka,38/3,2007. KOVA in razvoj3/11, 2002. merjavi zEU KOVA Filozofska fakulteta,Oddelekzageogra niji znjihovosocialnogeografskostrukturo.Doktorskadisertacija.Ljubljana: KERBLER, Boštjan:PovezanostnasledstvanahribovskihkmetijahvSlove- KAV Oddelek zazootehniko,2002. Kmetijstvo ki –željaalirealnost? KOVA agronomijo inInštitutzaagrarnoekonomiko,1996. veniji vobdobju1981–1991 Č . Ljubljana:Biotehniškafakulteta,Oddelekzaagronomijo,Inštitut I Č Č Č Č . Ljubljana:DAES,2001,209–221. Č Č Č I , Mateja: I I , Stane:ZgodnjeupokojevanjekmetovvSlovenijiinmožniu Č Č , Ana: (Samo)obnavljanjekme Č . I 26/5,1993,209–217. LifeCourseandCross-Cultural Perspectives Č . , Matija:Podjetniškeinsociološkezna , Matija: , Matija: Zootehnika , Luka:Modelodlo . OxfordshirinCambridge:CabiPublishing,2006. . Ljubljana:DelovnizvezkiUradazamakroekonomskeanalize Sociologia Ruralis

Primarna dejavnost–politikainstanjevSlovenijipri- Doktorska disertacija.Ljubljana:Biotehniškafakulteta, Razvojno-tipološka Socio-ekonomska invelikostnastrukturakmetijvSlo- 80/1,2002,87–101. Zbornik BiotehniškefakulteteUniverzevLjubljani Journal ofMarriageandtheFamily . Ljubljana:Biotehniškafakulteta,Oddelekza Aging andGenerationalRelations č č 42/3,2002,181–200. i . New York: Aldine deGruyter, 1996a. anja ozaposlovanjunakme č (ur.), Journal ofMarriageandFamily Journal ofComparativeFamilyStudies 36/3,2005,357–366. ﬁ U jo, 2007. Rural GenderRelations č č Journal ofMarriageandFamily lenitev podeželjavRepublikiSlo- č kega slojavSloveniji. inki reforme slovenskekmetijske č ilnosti kmetijvSloveniji. Aging andGenerational . New York: Aldine č kih gospodar- . LifeCourse 60/2,1998, . Issuesand Sodobno 63/1, č in- , .

Marriage andFamily the Relationshipof Adult Childrento Aging ParentsandIn-laws. WILLSON, Andrea E.,KimM.ShueyinGlenH.ElderJr.: Ambivalence in the lifecourse. vey (GGS): Towards abetterunderstandingofrelationships andprocessesin VIKAT, Andres, ZsoldSpéder, GijsBeetsidr.: GenerationsandGenderSur- Uradni listRS,št.45/04in10/05. Uradni listRS,št.24/2004. splosno/&lang=2, 15.9.2008. Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/03_kmetijska_gospod/00_15560_ darstva%2C+splo%9Ani+pregled%2C+Slovenija%2C+po+letih&path=../ www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1556001S&ti=Kmetijska+gospo SURS, Kmetijskagospodarstva,splošnipregled,Slovenija,poletih,http:// nes.htm, 16.10.2008. spoloma), http://www.unece.org/pau/ggp/publications/conceptsandguideli- Generations andGenderProgramme(Programodnosimedgeneracijamiin agriculture/faq/index_sl.htm, 15.9.2008. Evropska komisija2008:Kmetijstvoinrazvojpodeželja,http://ec.europa.eu/ www.europarl.europa.eu/oeil/ European Parliament(Evropskiparlament),dokumentPE402.594,http:// 2003, 144–166,http://www.um.es/ESA/papers/Rn9_81.pdf, 15.5.2008. Murcia; Researchnetworks9,SociologyofFamiliesandIntimateLives, nuities andchangeinfamilies.Paper, presentedatthe6thESA Conference, BRANNEN, Julia: Towards atypologyofintergenerational relations:Conti- Elektronski viri tisti SURS, 2002: 36/3, 2005,399–417. son ofSevenSwissFarmFamilies. ROSSIER, Ruth:RoleModelsandFarmDevelopmentOptions: A Compari- kmetijstvo, gozdarstvoinprehrano,1998. Program reforme kmetijskepolitike1999–2002 nistrstvo zakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano,20.7.2007. Program razvojapodeželjaRS(PRP)zaobdobje2007–2013 New York: FreePress,1993. hood andmarriageare indispensableforthegoodofchildren andsociety SURS, 2006: Statisti POPENOE, David: McGraw Hill,1975. NIE, NormanH.,HullC.Handla,JeanG.Jenkinsidr.: 36/3, 2005,419–441. Across Three FarmGenerations. MELBERG, Kjersti:FamilyFarm Transactions inNorway:UnpaidCare č ni uradRepublikeSlovenije,2002. č ni uradRepublikeSlovenije,2006. Popis kmetijskihgospodarstev, Slovenija,2000 Struktura kmetijskihgospodarstev, Slovenija2005 Demographic research Life withoutfather 65/4,2003,1055–1072. ﬁ le.jsp?id=5531332, 5.3.2008. Journal ofComparativeFamilyStudies Journal ofComparativeFamilyStudies : 17/14,2007,389–439. Compellingnewevidencethatfather- . Ljubljana:Ministrstvoza SPSS . Ljubljana:Sta- . Ljubljana:Mi- . New York: . Ljubljana: Journal of .

69 Glasnik SED 49|3,2 2008 70 Glasnik SED 49|3,2 2008 those rareworksrelatedtothemodernfarmcontext. population. Moreover, theherepresented agalaj DuškaKnežević Hočevar inMajdaČerničIstenič This of farmswithasecuredsuccessor, thequestionstillremainswhethermeasuresofearlyretirementfarmersand generational relationsfromtheviewoftheirmutualexpectationspertainingtogiving,orreceiving,help.Duelowperc the issueandsomesocialcharacteristicsoffamilyfarmsinSlovenia,articlediscusseshowmembersassesstheir In thisarticle,theauthorsexamineintergenerational relationshipsonfamilyfarmsinSlovenia.Inlinewithreviewedliterat Razglabljanja bene been classi derly parents,andviceversa.Researchresultsshowedimportantstatisticaldifferences onlyamonggroupsofrespondentswhoh in 2007. The surveydataalsoreferstotherespondents’ evaluationsoftheirexpectationsthatadultchildrenshouldhelpthei The necessarydatawereobtainedbyanextensivesurveytitled social settings. estimate intergenerational solidarityamongfarmerstheywerecomparedtogroupsofpeoplelivinginvarious(urban,rural,far to youngsuccessorshaveanysigni fi fi ciaries ofagriculturalsubsidiesforearlyretirementandsuccessionfarms,farmerswhohadreceivednosuch nding supportsthosestudiesthatreportedondifferences ofstrongandclosegenerationalrelationsbetweenruralurban fi ed asurban,rural,andfarmpopulations.However, therewerenosigni Intergenerational Relationships onFarms inSlovenia fi cant effect uponintergenerational solidaritywithinthefarmpopulation.Inordertoproperly fi ndings areinlinewiththebulkofliteratureonintergenerational ambivalenceaswell Generational andGenderRelationsonFarmsinSlovenia fi cant differences betweenthefarmerswhoare fi nancial aid , conducted entage ure on r el- ter- m) ad . Razglabljanja smeri. odstotkov žensk.Pri prisilno priseljenimiizBosneinHercegovinekarosemdeset valci vslovenskemprostorunatan temu, daNatalija Vre prostoru šenisobilepredmetpodrobnejšihraziskav, kljub silnih migracijkotspolnodolo da izkušnježenskkotprisilnihpriseljenkoziromaanalizapri- zato rana ocena,dasonegativneu trajal kardesetlet,odleta1992do2002.Nedvomnonipreti- je, kvalitativni pristop, življenjskeje, kvalitativnipristop, zgodbe * Sanja Cukut, doktorica socioloških znanosti, asistentka zdoktor Sanja asistentka Cukut,doktorica socioloških znanosti, * Omenjenosevedanepomeni,datematikaspolavobstoje 1 so vpraksidobilestatusosebezza ozna na tehobmo cijske politike.Osebe,kisoprišlevSlovenijomedvojnami mno mo in Hercegovine. Ti migracijskitokovisovSloveniji nedvo- begunci zobmo V za Uvod besede: Ključne Izvleček: nih, ekonomskih inpolitičnihpravicvSloveniji. so jimkardesetletonemogočaledostop domnogihsocial- novo okoliščinam, družbodejavnovlogo,kljubstrukturnim ki priseljenke tako vprocesumigracijekot v tudivvključevanju be žensk potrjujejoizhodiščnodomnevo, dasoimeleprisilne prisilnih priseljenkizBosneinHercegovinevSloveniji. Zgod- dane, avtorica vprispevku analiziraizbraneživljenjske zgodbe stva, ševvečjemspregle- obsegupavmigracijskihštudijah, nja, dasobileizkušnje žensk prisilnegapriseljen- vštudijah v Slovenijo jebiloveč žensk kot moških.Izhajajočizspozna- skam omogo ki pajevbegunstvuformalnopravnonisosmeliopravljati. To najbižen- moški, kisotradicionalnoopravljaliekonomskovlogohraniteljadružine, Opozorila jetudinanizekekonomski insocialnistatus,povezanzdelom »tradicionalno vlogo«skrbizaotroke,domindružinovve starejših begunk. Vre menitev, naosamljenostženskvSlovenijitertežavepriintegraciji nega dela,kijezaprisilnopriseljeneženskepredstavljalododatnoobre- migracije. veniji insedotaknilitudispolnospeci analizirali izkušnjeprisilnihpriseljencevizBosneinHercegovinevSlo- bila obravnavana. Vre č č č iš etku devetdesetihlet20.stoletjasovSlovenijoprihajali ene inobravnavanekotbeguncioziromabegunke,saj 1 Njegovnamenjepredstavitiizkušnjeprisilnihprise- č a namožnostivklju č no vplivalitudinaoblikovanjeinizvajanjemigra- Med prisilnimipriseljenciizBosneinHercegovine Đ č onli č jih, vformalnopravnemsmislunikolinisobile ilo lažjoprilagoditevnasituacijoprisilnega priseljenstva. č ć ij nekdanjeJugoslavije,predvsemizBosne jeopozorilanaspolnospeci prisilne priseljenke, begunke, ženske, migraci- č č er meni,dasoženskevbegunstvuohranilesvojo č er (2006;2007)in ujo č ŽENSKE KOT MIGRACIJSKIH PROCESOV AKTERKE er (2007:119) piše,dajebilomed č e besedilojeposkusanalizevtej č evanja vnovodružborazisko- č Prisilne priseljenke izBosne inHercegovine vSloveniji inke dolgotrajnegaza č enega procesavslovenskem fi č

č no prou nih elementovizkušnjeprisilne č asnim zato Đ onli ﬁ

č ć č no izvajanjeskrbstve- (2003)stanaprimer ili. Vendar sezdi, č iš č atom, Družbenomedicinski inštitut ZRCSAZU.1000atom, Družbenomedicinski inštitut Ljubljana,N ih študijahni č č em; taje ji merikot č asnega ti žeskorajpolovica(Carling2005:2).Posledi cij žensk,sajjihjedanesmedvsemimednarodnimimigran- v ve z za trg delovnesileonemogo zasebnih gospodinjstev, sajjimjebilaformalnavklju vlogo »hraniteljic«družine,insicervneformalniekonomiji skupnostih ženskessvojimdelomna ni. Obdruženjuindeluznjimisemdobilavtis,dasovteh delati vkolektivnembegunskemcentruna Vi govine segajovleto1999,kosemkotprostovoljkaza Moje izkušnjesprisilnimipriseljenciizBosneinHerce- cijske izkušnježenskvprevladujo ravni (CastlesinMiller1998:9).Kljubtemusobilemigra- raziskovalci govorijoceloofeminizacijimigracijnaglobalni gracij inspolaza štvu) lahkopo »tradicionalno« moškimidelijavno(naprimervgradbeni- zlasti doosemdesetihlet20.stoletjave smo vzadnjihdesetletjihpri ugotovitev mnogihraziskovalcevmigracijskihprocesov, da ljenk izBosneinHercegovinevSloveniji.Izhodiš Key Words: and politicalrightsinSlovenia. adecadedeniedmany thatfor oftheirsocial,economic, stances thelatterin thenewtook society; circum- placeinspite ofstructural in theprocess ofmigrationaswellintheprocess ofintegration thehypothesisagain confirm thatthesewomenhadanactive role ofsometheseforcedonce stories migrants.Their life even theauthoranalyzes more inthisessay inmigrationstudies, been largelyoverlooked offorced migration,and inthestudies than ofmen.Feeling andtheirexperience thattheir stories had as refugees from war-torn BosniaandHerzegovina washigher Abstract: tative approach, stories life Podatki zapri 2 kot raziskovalka,sodelovaleden medpartnerji.Besedilodelnote- katerem jeDružbenomedicinskiinštitut ZRCSAZU,kjersemzaposlena sije (številkapogodbe–SSP4-CT-2005-022355, trajanje2006–2007),v gration inageingsocieties dnega projekta kot žensk,tujkinnenazadnjeprisilnopriseljenih. sile. Hkratijepostavilavospredjetrojnodiskriminacijoomenjenihžensk predvsem zaradinezmožnostizaposlovanjanaformalnemtrgu delovne v neformalniekonomiji,kisogaprisilnopriseljeneženskeopravljale č č asnim zato jem obsegu,kotsotozaradive The percentage ofwomenthathadcometo Slovenia forced migrants,refugees, women,migration,quali- č č eli moški.Raziskovalnosemsestematikomi- ujo FEMAGE –Needsforfemaleimmigrantsandtheirinte- č č iš č ela ukvarjatileta2006. e besedilosobilidelomazbranivokvirumednaro- č em. Ženskesozapreživetjeposkrbele , šestegaokvirnegaprogramaEvropskekomi- č ena zaradinjihovegastatusaoseb č ovi trg 2, E-naslov: [email protected] trg2,E-naslov: a naraš č ih migracijskihštudijah č č Izvirni znanstveni članek|1.01Izvirni znanstveni ajo č jega nadzoranadbolj č rno prevzeledejavno inoma spregledane. č 2 Pregledobstoje emu številumigra- č č Sanja Cukut* u vLjublja- no nekateri č e zanjje č itev na č č ela ih 71 Glasnik SED 49|3,4 2008 72 Glasnik SED 49|3,2 2008 nju otrokvdružbo). veniji (naprimerizobraževalniproces,pomo na trg delovnesilekottudinadrugapodro katere strategijesouporabljaleprisvojemvklju č kako ostrukturnihomejitvah,kisojimonemogo dijah, kipoudarjajopomendružbenopoliti č ni pretiranotrditi,daseve č zunanje dominacije,notranjihkon ljudi, kidržavozapustijozaradizunanjeagresije,okupacije, prou študijah spodro kot dejavnihakterkmigracijskihprocesovzlastivnovejših pogosto avtomati dolo žensk inotrok. Tem osebamjepravzato,kerneustrezajo Med množi politik naženske(vprimerjavizmoškimi). desetletjih prepoznanspeci z begunciinsprosilcizaazil,jebilpredvsemvzadnjihdveh mnogih organizacij oziromastrokovnjakov, kivpraksidelajo obravnavane (Blochidr. 2000:170).Sstraniraziskovalcevin ne dimenzijepreganjanjanapodlagispolanisobiledovolj ženske sorazmernonevidne,hkratipapoliti ke inKartagenskadeklaracijavsajdelnorazširjatazaš 353). Konvencijaoposebnihvidikihbegunskeproblemati- pravno de na pristopov jepokazal,daseženskekotmigrantkenarazli Razglabljanja spregledano. osemdesetimi leti20.stoletjavštudijahbegunstvanajve ugotavljajo Bloch,GarrellinHarrellBond(2000:170),pred jo približnodvetretjinižensk,jebilovprašanjespola,kot Č Tematizacija žensk prisilnegapriseljenstva vštudijah V temdelubesedilauporabljamizraze 'begunskeštudije'( 3 hrane invode,stradanjapatudivojnenimogo individualno naravnana.Okoljskihkatastrof,pomanjkanja in opredeljujepojempravicebeguncev, jenamre cev, kiješevednotemeljnidokumentnamednarodniravni gunca, intonegledenaspol.Konvencijaostatusubegun- e besedilo. V skladuznovejšimipristopivmigracijskihštu- lovekovih pravic,kiresnoogrožajojavniredinmir. Vseeno evanje vnovodružbo,pripovedujejosogovornicesamein eprav jedanesnaglobalniravnimedbegunskopopulaci- č 2006; 2007). stva' ( ki uporabljajoizrazprisilnopriseljen/-a in'študijeprisilnegapriseljen- dies zent-u/-ki Za predlogezaizboljšavobesedilasezahvaljujemanonimnemurecen- zgodbe ženskbošnjaškeetni so biledelnekdanjeSovjetskezveze(predvsemRusijeinUkrajine) doktorsko disertacijosemzbiralaživljenjskezgodbeženskizdržav, ki vede UniverzevLjubljani. V okvirumednarodnegaprojektainzasvojo v Sloveniji,kisemjoleta2008zagovarjalanaFakultetizadružbene melji tudinadoktorskidisertacijiSpolinmigracija:izkušnjemigrantk torice, kijihnavajamvpri ine vklju č č ilom otem,kdosplohkonstituira»pravegabegunca«, evanju procesamigracij,prispevekpoudarjavprašanje, ), begunecinbegunka,kisojihve forced migrationstudies ﬁ nicijo beguncaoziromabegunke(Oswin2001: Glasnika SED č č 3 nim nasiljeminvojnamijemedbeguncinajve V debatahobeguncihinprosilcihzaazilsobile ujejo vnovodružbo.Pravobravnavanježensk č ja migracijjebiloizhodiš č no odvzetamožnostpridobitvestatusabe- . č ujo č č ) (naprimerIndra1999,vSloveniji Vre ne pripadnosti(neleprisilnihpriseljenk). jim skupinamprisilnopriseljenih č ﬁ em poglavju. Vedno ve

č ni vplivazilnihinbegunskih ﬂ iktov inmnoži č inoma uporabljaliavtorjiinav- č č č č ja življenjavSlo- e tudizapri nega kontekstav ne inzakonodaj- č privklju č č jetudiavtorjev, č e vklju evanju tako č č nih kršitev nih kršitev ale vklju- refugee stu- č izrazito č ito na č č č č eva- iti v ujo- krat č č ne er č

lujejo (prim.Brettell2003:2). stavljeno, imajoskupnoepistemološkoizhodiš njeno raziskovanježivljenjskihzgodovinlahkorazli bio grafske metode(Kofmanidr. 2000:15). li skorajizklju tja soraziskovalcipriraziskovanjumigracijženskuporablja- in tudizaradizdružitvedružine.Odosemdesetihlet20.stole- ženske migrirajozaradizaposlitve,izhumanitarnihrazlogov postalo jasno,dasoizkušnježenskizjemnoraznoliketer migracijskih procesov. Zlastivzadnjihdvehdesetletjihpaje »sledijo« moškim. Ti sobilizaraziskovalceprimarniakterji stereotip oženskahpredvsemkotsoprogahinmaterah,ki izklju sov, ki(re)producirajomnogotereoblikemarginalizacije in Namen empiri konteksta (ColeinKnowles,v: Ward 2007). tanje izkustvaposameznikovinposameznicterdružbenega osebne zgodovinekažejonapovezaveinmedsebojnopreple- stiram tudidružbenopoliti za analizozbralapriposameznicah,vnjihovihzgodbahod- dejavno (pre)oblikujejoobstoje temve da jeve raziskovalci (naprimerBrettell2003). stopu vprou sem pristop,kijevdolo si Spregledovanje vlogeženskjebilozna z mejnimnadzorominvprašanjinacionalnevarnosti. pravi, dasodiskusijeoprisilnimigracijivednoboljpovezane pravice (Oswin2001:254).Castles(2003:13)stemvzvezi jo uspelaizluš je zanimalasamoreprezentacijavsakeposameznice,kotsem Morokvaši študij, vkaterihsoraziskovalciobravnavalimigrantke,je izkušnje sekundarnegapomena.Kljubpove cijske projekteinizkušnjepredpostavljalo,dasonjihove migracijskih procesih,spregledalonjihoveneodvisnemigra- obravnavanje migracij,kijemarginaliziralo vlogoženskv cesov zvidikaspolasovtemoziruopozorilenapoprejšnje ca, sevednoboljomejujejosocialne,ekonomskeinpoliti Prosilcem zaazilinosebam,kiuspejopridobitistatusbegun- cijske politikesocelozaostrilepogojezapridobitevazila. statusa begunca.Sodobneneoliberalneinrestriktivnemigra- v »zahodnihdružbah«avtomati KotpraviKelly (2003:42),begunciinbegunkenisoleobjektisocialnih 5 4 Za natan viti ve skušala medsebojkotraziskovalkoinsogovornicovzposta- udeleženk vraziskavi,napotilenadrugoosebo. Tako sem oziroma osebe,kisemjihprosilazapomo z metodosnežnekepe.Obi č ne študijemigracij. nanje tudiodzivajo. politik, ampakdružbeniakterji,kijih politikenelezadevajo,temve 2008. č č č evanja migrantk(prim. Anthias inLazaridis2000:1), prikazatitudiširokspekterstrategij,skaterimiženske je zaupanje. V skladu zraziskovalnimiizhodiš č ina t.i.klasi č ć nejši pregledglejnaprimerMilhar (vKofmanidr. 2000:15)želeta1983ugotovila, č evanju migracij,kotsogaopredelilinekateri č č č iti izposnetihpogovorovinneformalnihsti- no kvalitativnozasnovaneštudijeprimerain nega delabesedilazatonileanalizaproce- č 4 Novejšeraziskavemigracijskihpro- nih migracijskihštudijreproducirala č eni meriblizuantropološkemupri- č ni kontekst,vokvirukateregade- č ajno someprejšnjesogovornice 5 Sogovornicesempridobivala č e družbenestrukture.Izbrala č no onemogo č Č č ilno tudizat.i.kla- i eprav sempodatke č č Hladnik2007;Cukut pripridobivanju Č č evanju števila eprav jeome- č č e, danamre a pridobitev Sanja Cukut č no za- č i me č č ne se č

Razglabljanja prisotnost dolo sem senavezovalavnadaljevanjupogovora.Odsotnostali na podlagiizhodiš ske pomembnihtem. V prvemdelupogovorasosogovornice sama strukturapogovorajeomogo tivna inprospektivnadimenzija.Pogostosemseprepuš razumevanje integracije. Tako stavanalizozajetiretrospek- pri vklju Temeljna »dilema«vodnosudosogovornicjebilapovezanazmojimi 7 kov. spregovorile, dejstva, dasogovornicevsvojizgodbionjejnisopodrobneje v karnajve prikazati perspektivosogovornicsempriposlušanjuzgodb riori novim vsebinam,kisosekotpomembneizkazalešele družbo, pla ne mreže,ekonomska,socialnainpoliti migracijo, prihodvSlovenijo,neformalneinformalnesocial- žini (takovizvornidružbikottudiSloveniji),odlo izvorni družbi,družinskoozadje,delitevdelainodnosivdru- Temeljne vsebinepogovorovsobilenaslednje:življenjev ter izkušnjahinpri cije onjihovihživljenjskihokoliš Vsaimenasospremenjena.Nekaterepodrobnostizgodbzaradi zago- 8 Medpogovorisemves 6 Aida svojoživljenjskozgodboza Aida, 47 let Zgodbe v Slovenijo.Izbralasemjihzaradirazli V nadaljevanjupredstavljamtrizgodbeprisilnihpriseljenk na o zgorajnavedenihtemah,kijihvsvojiza fakulteti jezaradi vanja, pripisujeprezgodnjismrtisvojegao Dejstvo, dapokon šega kraja,o svojega odraš poudarjale tudidrugemojesogovornice. jo nanekaterenajpomembnejšeteme,kisojihkotpomembne vljenjskih potekih.Menim,dasovseindikativneinopozarja- sogovornic kottudizaradinekaterihpodobnostivnjihovihži- ekonomskemu položaju,izobrazbiinživljenjskihokoliš č Slovenijo velikokratpovzro domneva omojem»poznavanju«širšegakontekstaprisilnihmigracijv jih moralaktemuposebejspodbujati.Podrugistranipajepravnjihova kušnje zdijotakotrivialneinmeniznane,daonjihnisogovorilesem z manopristaleizklju povedale nepoznaniosebi.Nekateresocelopovedale,danapogovor in njenoozadje. V že odprejvsajbežnopoznale,redkepasopoznalemojoosebnozgodbo nimi priseljenciizBosneinHercegovine.Nekateresogovornicesome poprejšnjimi izkušnjaminapodro ne bom»izkoristila«na tovitve anonimnostisogovornicizpuš roma novinarke. ele. 6 medsamimpogovorom. V skladussvojotemeljnoželjo Prianalizipogovorovsomeposebejzanimaleinforma- 7

č evanju vnovodružbo,dolo č č 8 ano delo,pri ji meriskušalaprisluhnitipripovedižensk.Že č č e jebilzaposlen,mamapabilagospodinja. č anja vBosniinHercegovini.Prihajaizmanj- eprav semjihvnadaljevanjuspraševalatudi č ene temejetakovnajve č č asih semdobilavtis,dasejimnekaterenjihoveiz- ﬁ č č nega vprašanjarazvilezgodbo,nakatero nan č akovanjih gledeživljenjavnovidružbi. ani srednjišolininadaljevalaizobraže- no zato,kermizaupajoinvedo,danjihovih zgodb č as vodilatudietnografskidnevnik. č č č in, kotsotožepo ne stiskedružinelahkonadaljeval akovanja, povezanazupokojitvijo, č ila, dasomipovedaleve č ju delazmigranti,šeposebnosprisil- č č ene. č inah, življenjskihpotekih č ne znostalgi ala vklju č enih razlikvsocialno- č č na integracijavnovo eli nekaterinovinarjiozi- č nih strategijžensk č č ji meriposledica č etni zgodbiniso č eta. Šolanjena evanje zažen- č , kotbimorda č nimi opisi č aposte- itev za č inah č ala meznic oddržavnepomo dejstvo, dajespodbujalaodvisnostposameznikovinposa- temeljno pomanjkljivosttedanjebegunskepolitikepoudari iznajdljivost prispoprijemanjuzomenjenimpoložajem.Kot narave življenjavbegunskemcentrujepoudarilatudisvojo zato pomembnejšovlogoprivzgojiotrok.Polegomejujo otrokoma, soprogpajeprišelpozneje.Meni,daimelaprav ni leob njo, inpoudari,dasobiletove otrok«: življenja« sebeinsvojihotrok.Boljkotsoprogjebila»vodja vklju pogovoru pogostopoudarisvojodejavnovlogovprocesu veduje oslabihpogojihbivanjainprenatrpanosticentrov. V ji jebilonizselitevizenegavdrugbegunskicenter;pripo- Bosne inHercegovine.Za Njihovo izkušnjoopisujekotkolektivnobegunkiz tobusom. V pogovoruve napornem indolgempotovanjuvSlovenijozvlakomav- Njena pripovedoprocesumigracijejepodrobnazgodba Hercegovini jebilapredvojnozaposlena. rec dolo samo starejšibrat.Iznjenezgodbenijasno,alijebiltakvzo- centrih: borile zaizboljšanjepogojevbivanja vkolektivnihbegunskih men svojedejavnostivcivilnodružbenihiniciativah,kiso se pri preseganjuizolacijeingetoizacije.Predvsempoudarjapo- kar doleta2002,vsvojizgodbipoudarisvojodejavnovlogo Č centru, kigajeozna prebivalstva. Pripoveduje,kakojevkolektivnembegunskem eprav jezdružinoživelavkolektivnembegunskemcentru begunskem odboru,zabegunce, trileta,oziromadveleti in Hercegovine,kjersosebojevali]. ški soostalipa je blo,tistestarejšeosebe,šestdeset,sedemdesetlet,mo- Ko smomivenšli,vsesobileženskezotroci.Parmoških Jaz semnamre poskušali posvoje,smona Tle somalzamo dobil nisimogelživeti,teotrokešolat,zaoble vorila, danjimna druge vrsteljudje,manjvredniljudje. Vedno semjimgo- zaprte, tko,jazsenisempo vsak posvojeznajdli. Samo o sem jihpeljalaven.Zdajsesprašujem,kakozmogla. [iz BosneinHercegovine],ampaksemsnagoimela,da Mali jebildevetdnistar, pardniporojstvuješelven je težkootemgovorit.Jemimo,samosobolnitispomini. begunci, minismoimelistatusbegunca.[…] Veš kaj,mal sami. Vedno govorijo,toneboštelo,mismobiliza getu zaprti.[…]Namnisodalimožnosti,dabiseznajdli ukvarjala zotroki,dabijihpeljalaven,nebilivtem va znašimaotrokomaposkusila…Jazpaprecejsemse vsi ljudje,dabišliven.[…]Nekakoposvojesvasemid- da nebimelitajob ta, samosetudposkušalasebeinsvojeotrokevenpeljat, č evanja vnovodružbo.Soprogasvojizgodbiome- č č asno, sajjevSlovenijonajprejmigriralassvojima en tudipospolualisamostarosti. V Bosniin č itno takratjebilanekasnagavnasvseh.Smose č č not,nekateresopapustili[oditiizBosne bilavtem,nevem,kolikotije znano, č č ila za»geto«,skrbela»obi il, kersonaspreve č č elu nepiše,kdosoinodkjeso,smo utek, dasozaprti,so,bomrekla, č č krat omeniosebe,kisopotovalez i innjihovolo č etno obdobjebivanjavSloveni- č č rno delal,kerodtega,karsi č utila takozaprte,semzapr- inoma ženske:

č č asa držalvgetu, itev odve č t, pa Sanja Cukut č ajen potek č č č asni kot inskega č e 73 Glasnik SED 49|3,2 2008 74 Glasnik SED 49|3,2 2008 osem urtedensko. iz BosneinHercegovinenisosmelizakonitodelative družinski č soprog, kisitamnimogelurediti dokumentov, staseodlo- prej sobilinastanjeninaHrvaškem, kopasejijepridružil Pove dolgozgodboopotovanju inprihoduvSlovenijo.Naj- izobrazbo inbilapredvojnozaposlena. mama jebilagospodinja,samapapridobilasrednješolsko Razglabljanja Bosni inHercegovinimedodraš življenju predvojno.Opisujedobroživljenje,kigaježivela v med inpovojnivBosniHercegovinikotpapodatkov o Samirina pripovedvsebujevelikove Samira, 43let nacionalnosti, ve Poudarja, daimavBosniinHercegoviniprijateljerazli dro je zatoskrbipokojnina.Kljubtemumeni,dapoložajnapo- izobrazbo. Poudarja,dajeizgubiladesetletdelovnedobein predvsem svojistarosti.Opravljadelo,kinivskladuznjeno ekonomske možnostizanjovSlovenijiomejene,karpripisuje okviru programovaktivnepolitikezaposlovanja,meni,daso dinjstvih paekonomskanujnostv spoprijemanja zbegunstvom,delona beguncev vSlovenijijebilozanjonajbržstrategijalažjega Angažiranje zasocialneinekonomskepravicebosanskih beguncev kotskupinezdolo Svoj družbenoekonomskipoložajpovezujespoložajem Sloveniji dolgoiskalazaposlitev: pred prejemomslovenskegadržavljanstvainotem,kakojev Pripoveduje oprimerihdiskriminacijenatrgu delovnesile č se jenavadilaživljenjavSloveniji,zlastipajizdinemogo- Hercegovine vSlovenijiredkost.Ovrnitvinerazmišlja,saj ževanje oziromašolskiuspeh,kijemedbegunciizBosnein la dolo šnjakov. Ponjenemmenjustaotroka,zlastimlajši,žeprevze- a zaradiotrok,kibostazagotovoostalatu. ila, dagredovSlovenijo,kjer sožebilinjenistaršiindrugi č ju zaposlovanjaniugodennitizave je državljanstvo,drugisorekli,danito,paje. nobena ustanovanihotla.Nekaterisokarvfacorekli,da sama panisemmoglanajti.[...]Zaradidržavljanstvame sem ževonemdrugemdelu.Prekoagencijenašla, samo upam,dabonekajodtega.[...]Mamtolikolet, vse, sajsemrekla,vednosogovorili,kersmopa z nevladnimiorganizacijami ...Borbejeblo,dveleti,za svoje semnekakojazpašedvagospodastabilazraven, so bilisami.Kerpa rada delala,dare tudi, prekoeneagencijedelam. To nitaslužba,kibijojaz slenih. Injazsemdolg [...] SamotudivSloveniji,Ljubljanijedostinezapo- Zelo težko.Letasominevala.Sicerjazimamšolo,vse. li, ampaknišlodruga premalo, kerzadesetletbilahktuddržavljanstvadobi- za sem bilaprecej,takrattudidružinozapuš dobili. č č asno bivanje,polpasmonekakouspeli,sajtuditoje ene slovenskenavade.Ponosnajenanjunoizobra- č lani. Zdisetudi,dajujezavedanje, danjihova č ina njenihprijateljevvSlovenijipajeBo- Č č em, dajepla eprav pridobivadodatnekvali č , enismomorali,vsinismomogli,po č e, smotajstatusstalnegabivanja č asa iskalaslužbo.Zdelepasem č enimi skupnimiizkušnjami. č č ana zapetostopnjo,tone, anjem inpredvojno.Njena č asu, koprisilnipriseljenci č č informacijoživljenju rno vzasebnihgospo- č insko prebivalstvo. č ala, veliko č imeli fi kacijev č č kot nih stva, sajjesoprogovapla redno zaposlena,šeniuspelapridobitislovenskegadržavljan- begunci, nasplošno»najmizernijeinajlošijeslužbe«.Kerni slitve. Ponjenemmnenjusodela,kijihopravljajobosanski ekonomskem smisluzanjenodružinoboljeodzakonitezapo- spodinjstvu ( daj jeuradnonezaposlena,na Do leta2002jizakonnidopuš Sloveniji. njenem mnenjuizjemnoslabimizaposlitvenimimožnostiv njiju posrednjišolininadaljevalšolanja,karpovezujes Izobrazba otrokjivelikopomeniinžalje,danobedenod za otroka,kijujetakojpoprihoduvSlovenijovpisalašolo. njem živeladevetlet.Poudarisvojodejavnovlogopriskrbi O bivanjuvbegunskemcentrunegovoriveliko, jo zamigracijovSlovenijo. pno ve Slovenijo inbivanjenaHrvaškemopisujekotizkušnjo,sku- najti drugorešitevinstazatoprišlavSlovenijo.Potovanje s soprogominznjunimskupnimdogovarjanjemodlo pozneje. Kljubtemuve tnerji oziromasoprogi,kisosetakratbojevali,paprišli Bosno inHercegovinonajprejzapustileženskezotroki,par- Njeno zgodbozaznamujenjenspol:pripoveduje,kakoso v Sloveniji. razloge, zakajbivendarleostalavSloveniji: zanjo, šeboljpazanjenaotroka.Zaradinjijunavajaštevilne življenjski pogojivBosniinHercegoviniprecejslabši,tako vezi ssvojodržavo;tamtudigradijohišo. Vendar sejizdijo begunska izkušnjaneboleza di. zasebno sferoindružino,kije osrednjato Ohranjanje verskihinetni nejasna, Njena predstavaovrnitvivBosnoinHercegovinojeprecej onda odlu be, svisumla svi vratilinazad,aliodnjihnikoneradinemasluž- najljepše, aliekonomskasituacijajetakvadasusemoji da odemodolividimo,ma,onojelijepo,nasvome ma sepokazalo,dajedoletakosve,kadsmodobilišansu koji jeprijebio,da da život, smoradili.Imalidobreslužbeio biti bolje,jermismotamozaistaimalidobarživot,lijep Ne znam,mismosenadalida pla zaradi, aondakaddo meni jetomalo.Mužnagradbeništvu,ontokomljeta sa ovakvimnajemninama,osamdeset,devedesethiljada, zavod mivišeputanudio,alijastvarnonemogupreživjeti svaki dan,pospravljamkodžena,nedabimoglana Ja ustvarirednuslužbujošnisamnašla,aliradim,radim više. radim više. Taj posaojedobropla č ć č ini beguncevizBosneinHercegovine,kizdajživijo e tobrzosvepro e… Tako dajaondaizvu č eprav ohranjamo č č iš ili ostatovdje,zbogdjece. č đ enje inpospravljanje),sajmeni,dajetov i, itonisustarijeosobe. Tako dasmosemi č č emo sevratitiito,me č đ i da ino dogodkovinodlo č e zima,jakomalo,iondaodmoje a prenizka: č nih tradicijpovezujepredvsem z č ć ne e bitibarjedandiotogživota č asna, vdolo č č em pozimi,višeradim,za- č č rno padelavzasebnemgo- ć al pla ustvene oziromadružinske emo sedolevratiti,da č en, menisetakoisplati č anega dela. Tudi se- č č ka njenepripove- đ eni meriprisililo utim godina- č ekivali smo č itev povezuje Sanja Cukut č eprav jev č ć i, e č itvi- Razglabljanja no osebnoangažiranost: pri vpisunafakulteto.Iztepripovedijemogo Podrobneje jeopisalasvojeizkušnjeprisilnopriseljeneosebe jezika innadaljevalašolanjenafakulteti. trajalo dolgo,sajjehitroopravilate študirat vLjubljano.»Pasivnoobdobje«njenegaživljenjani v centru,najbržzato,kergajeponekajletihzapustilainšla tivnem centru,opisujekotnekakšen»po bo kmaluvrnila.PrvaletavSloveniji,koježivelakolek- je razumelakotnekajza vsi vrniliindadejanskonisoimelikamiti.Svojomigracijo hrvaški uradniorgani predpostavljali,dasebodoprejalislej pa sobiliskorajprisiljenioditidalje.Ponjenemmnenju in otem,kakosobilinajprejnastanjeninaHrvaškem,potem cijo. Pripovedujeopoti,kijojeprepotovalaskupajzdružino, poudarja, daješlozaprisilnooziromaneprostovoljnomigra- je torejžeprecejsamostojna.Obpripovediosvojimigraciji cegovini za izobrazbi kotgledenanjenpoklic.KosejevBosniinHer- odraš Šejlina življenjskazgodbajegledenadružino,vkateri po delovnisiliiznekdanjihjugoslovanskihrepublik. prejšnjega stoletja,kojebilavSlovenijiprecejšnjapotreba si govini. Nao vojno, njenamamainbratpastaživelavBosniHerce- pi nosti inodlo odraš tev »starševskihvlog«jebilaponjenihbesedahmednjenim sploh po pravi, dajepotrebovalanekajlet,ugotovila,kajnajbi Na tejto pa jekon ruralne skupnosti,matijebilanezaposlenagospodinja,o na otroštvoinodraš dobje vBosniinHercegovinibivanjeSloveniji,manjpa Tudi Šejlasevsvojizgodbiosredoto Šejla, 38let č č en« migrantskivzorecizšestdesetihinsedemdesetihlet na zaruralnepredele.Njeno ali druga sem lahkoštudirala,ampaktosopa sem tukaj. vedno jasnoinglasnopovemkdo seminkajsem,zakaj ka. […] Tako dasemsekaruspešnointegrirala,no,saj stvari, takšneindruga pobrat. Okrogtegasepa sem ozirala. Tak dasemseuspelasštudijeminvsemtem v di, kisomepodpirališenaprej. Tak danateizjeme,kiso obstajajo, ampaksenisemozirala,kersemimelatakelju- na mojifakultetisobilizelorazumevajo dejansko jebilkaos,kriza,ne. Ampak morampriznati,da sploh nisemvedela,alisemvprvemdrugemletniku, imela tolikodiferencialnihizpitovizprvegaletnika,da dejansko sembilavpisanavdrugiletnik,stemda 95 sešlavpisatnaprej,stemdasemtistorazlikoizpitov, Tista birokracijajetrajalakakoleto. Tako dasemšeleleta č č č anjem (sedemdesetaletaprejšnjegastoletja)precejti- ala, primermobilnostinavzgor, takopopridobljeni asih prišledoizraza,kertepa č č č ela. Njenazgodbasesicerneosredoto ki sevednoboljusmerjakpripovedi olastniaktiv- al leosnovnošoloinjebilzaposlen.Opisanadeli- č č č ela vojna,ježivelainštudiralavSarajevu;bila č etovo zaposlitevvSlovenijigledakotna»kla- enosti, dabovslovenskidružbi nekajdosegla. ne. […]Semžepozabila,dasemblabegun- č anje vBosniinHercegovini.Prihajaiz č č asnega, sajjebilaprepri ne, dasemmoglapa č vrtimojausoda.Okrogtegaso č e jevSlovenijidelalžepred č hitroužalijo,sepa č aj inizpitizslovenskega č č malenkosti,takšne a zlastinavojnoob- č č i, izjemevedno asen za č č delati,da e razbratinje- č a nabivanje č č ana, dase etek«, saj č ni- č e ne razmišljaovrnitvivBosnoinHercegovino. je precej»uspešno«vklju priznati koturadnomanjšino.Iznjenepripovediizhaja,dase morala Slovenijazlastizaradinjihoveštevil ranju bosanskihbeguncevinmigrantov. Ponjenemmnenjubi vali; meddrugimtudiosplošnemdruštvenemsamoorganizi- reakciji nadiskriminacijoinstereotipe,skaterimisosesre lo onekakšnihkolektivnihstrategijahBošnjakovkotdejavni se leda.No,takoaktivnoglihne,zaenkratšene.« dila, tudikolikormije kov zbošnjaškimitradicijamiinkulturo: združenjih kaženajasnonameroohranjanjaintenzivnihsti- moj, ne«.Njenoob komentar, ampakjaztemure da sicer»naletišnatakšneindruga dela, ve hitro našli. imela ve in posameznice.Pravzaradinjihoveizobraženostiverjetnoni Pripadniki njenesocialnemrežesoizobraženiposamezniki s katerimna O svojemzasebnemživljenjunegovoriveliko.Imapartnerja, sedaj opravljadelo,kijevskladuznjenoizobrazbo. liš veniji doleta2002,kostapridobilipravicostalnegabiva- č osebi, kisenatežavenidostioziralainjebilaodlo v Slovenijinisopriznali.Osebigovorikototrmasti,dejavni č bila begunkaindanidobrogovorilaslovenskegajezika. Ve- tivnih izkušnjahnafakulteti,kijihpovezujezdejstvom,daje Poudari, daje»mo globalno povpraševanjepodelovnisili,kibidelalavzaseb- Obema jebilavklju slovensko družboinizobraževalniproces. opozarjajo, dasejevzadnjihdesetihletihmo širšem kontekstuglobalnihtransformacij.Mnogiraziskave Mednajboljproblemati 9 vljali kotosebizza in kakodejavnistabilipri kako pomembnajebilatakratnjunavlogavskrbizaotroke centrih pridružilipozneje.Mordastapravzatoobepoudarili, je, kisosetakratbojevali,jimvkolektivnihbegunskih skupinah zavtobusi,vlaki,stovornjakialivkonvojih.Mož- same alizotrokiprebežalebrezsoprogov. Pripotovalesov zgodbe, soženskeizBosneinHercegovinenajprejbodisi prisilna preselitev. Kotjerazvidnoiz Aidine inSamirine hove zgodbestaodlo Vse sogovornicesosvojomigracijoopisalekotprisilno.Nji- Sinteza zgodbinsklepi ino nafakultetivBosniinHercegoviniopravljenihizpitovji ati študij.Kljubmnogim č skrbeti zaseinsvojedružine. za status za osem urtedensko,vkolikorpasipridobi delovnodovoljenje,izgubi zato a, prakti č asnim zato č iš č č č inoma vzasebnihgospodinjstvih,kistajihprecej em prisiljenadelati»na težavprivklju č 9 asnega zato Delovzasebnihgospodinjstvih,kistagaopra- č č no onemogo rtujeta otroke,vendarotemnegovoripodrobno. č iš č em delanajve č č na oseba.«Pripovedujeodolo č asno delovanjevbošnjaškihmigrantskih č č itev naformalnitrg delovnesilevSlo- iš č asnim zato č č ilno zaznamovalivojnainposledi č nimi dolo as dopuš a. Zatojebilavelikave č č č č evanju vslovenskodružbo.Pravi, ena, zatostaopravljalinezakonita ila vslovenskodružboinzaenkrat fi im hitrejšemvklju nan č rno«, sajzzakonitimdelomnisozmogli č č šestdesetdnivkoledarskemletuali em, tojenjegovproblem,ne č ili Zakonajebilo,dalahkoosebaz č č č nim težavammedštudijem al, sodelujempomagam, iš č č ne primere,slišiškakšen em, jetrebarazumetiv »Zmeraj semsetru- č ina osebzza č č nosti Bošnjake evanju otrokv č no pove Sanja Cukut č Govori ce- enih nega- č ena kon- č asnim č č alo č no č e- e 75 Glasnik SED 49|3,2 2008 76 Glasnik SED 49|3,2 2008 kot reakcijinadiskriminacijosstranit.i.ve la jegovorilaoskupinskihstrategijahbošnjaškihbeguncev borile zaizboljšanjepoložajabeguncevvSloveniji. Tudi Šej- dejavna jebilavokvirucivilnodružbenihiniciativ, kisose primer getoizacijevkolektivnihbegunskihcentrih.Izjemno ženske nelepasivneudeleženkemigracijskihprocesov, tem- valstva. Omenjenopotrjujeizhodiš lo posameznikov inposameznicoddržavnepomo tedanje begunskepolitikepoudarilaspodbujanjeodvisnosti iniciativah indruštvih). Aida jekottemeljnopomanjkljivost (na primerdelovanjevcivilnodružbenihoziromanevladnih zumeli kotreakcijonadolgotrajnoststatusaza jah prisilnopriseljenihizBosneinHercegovine,kistajihra- Aida inŠejlastapripovedovalitudiokolektivnihstrategi- delati na aktivnosti priiskanjupla 11). Kljubtemuobesogovornicipripovedujeta osvojilastni skrajševanje pokojninskedobe(prim.Dvo la, temve skega položajavnovihdružbahinizgube niso vprašljivelezaradinjihovegaslabegasocialno-ekonom- migrantom neomogo Njuni zgodbinedvomnokažeta,dapolitike,kimigrantkamin drugim vplivaloto,daniimelaslovenskegadržavljanstva. poklicne kvali roma nistaimeliformalnihmožnostizapridobitevdodatne mnenju jenanezmožnostpridobitvepla dinjstvih. je zgodiloSamiri,kitrenutnopospravljapozasebnihgospo- tov inmigrantkpriintegracijinatrg delovnesile.Podobnose raziskovalci pogostopoudarjajokottemeljnotežavomigran- nimi kvali se, datrenutnoopravljadelo,kinivskladuznjenimipoklic- v okviruprogramovaktivnepolitikezaposlovanja,zavedapa sta bilidesetlet»izklju šno inhitrejše«vklju fakulteti) tistitemeljnidejavnik,kijijeomogo Za Šejlojebilavklju 2000). nevidne (Hondagneu-SoteloinCranford1999;Kofmanidr. nih gospodinjstvih,sovprimerjavizmoškimimnogobolj 1999: 108;Scrinzi2003:77). Toda ženske,kidelajovzaseb- in vzdrževanjehišposesti)(Hondagneu-SoteloCranford č mno problemati siljeni opravljati,jezvidikasocialnevarnostivstarostiizje- kot bitirednozaposlena.Delona ga bivanjasicerizkoriš nih gospodinjstvih(skrbzadružine,otroke,starejše, Razglabljanja 1 Podobnougotavljajo raziskovalcitudizabegunceizBosneinHercego- 11 NekateredrugeštudijeprisilnihpriseljencevizBosneinHercegovine 10 rno senamre č itev odve vine vdrugihevropskihdržavah(glej naprimerFrank2003). 2004). v Sloveniji,lažjevklju prav takougotavljajo,dasosemlajši sogovorniki,kisosevizobraževali č č 11 rno. pomenijotudiizgubodelovnihletinposledi fi Meni,daseji kacijami, torejjedoživelat.i. č inskega prebivalstva,kijojeopredelilacelokot č fi kacije. nobenineštejevdelovnodobo.Po Aidinem č no. Obdobjenezaposlenostioziromadelona č č č č 10 ili vnovodružbo(naprimerJankoSpreizer idr. evanje vnovodružbo.Samirain Aida ajo hitrevklju itev vizobraževalniproces(študijna č č Aida popridobitvipravicedostalne- a možnostpridobitvedodatnihznanj eni« izizobraževalnegasistemaozi- č fi anega dela, nan č no boljspla č rno, kistaga(bili)obepri- č č no predpostavko,daso itve natrg delovnesile, č eprav staobemorali č ane zaposlitvemed č loveškega kapita- ř č deskilling áková idr. 2007: č a delatina inskega prebi- č č il »boljuspe- č asne zaš i innjihovo č iš , kiga č č enje č č rno ite no je boljpovezanaznjenoetni govine medvojnomigriralepredvsemženske.Šejlinazgodba Aida kotSamirastapripovedovali,dasoizBosneinHerce- nega razslojevanjavživljenjskempotekusogovornic. Tako Zgodbe kažejotudinaprepletrazli osebe zza javniki priodlo mreže vSloveniji)poudarilekotenegamedtemeljnimide- kriminacijo. Omejitev pri spektivi. kategorizacij migrantovinmigrantkpredvsemvdiahroniper- »begunce« oziroma»begunke«.Omenjenokaženatežavnost cegovine vsedanjiperspektivisplohšeobravnavamokot Vprašanje je,alilahkoprisilnepriseljenceizBosneinHer- migracija oziromanapodlagizdružitvedružine. ja jebilavuradnihstatistikahklasi nedvomno podobne,kotjihizkušajoosebe,katerihmigraci- so nekateretežaveprinjihovemvklju pozneje (zizjemoSamire)slovenskodržavljanstvo.Hkratipa Po desetihletihsopridobilepravicodostalnegabivanjain Sogovornice vSlovenijinikolinisoimelestatusabegunca. skih izkušenjprou oziroma prisilnihpriseljenk. V prihodnjebikazalopolegžen- osredoto s partnerji,prijateljiinzdrugimipomembnimi rila tudiŠejla. Vendar soodnosezbližnjimi(naprimerotroki, Sloveniji vprimerjavizBosnoinHercegovino,karjepouda- povezali zlastizotrokiinboljšimiekonomskimimožnostmiv kmalu konec.NameroostativSlovenijista Aida inSamira Sloveniji samoza Vse sogovornicesobileprepri tudi politi osebe zza dejavnik navajaletudizakonitstatusvnovidružbi(status so priopisovanjutežaviskanjuzaposlitvekotomejujo vala na(ne)zmožnostnajtipla deskillinga izobrazbeno ravnjo,dolgotrajnimdelomna ekonomski položaj.Zdise,dajetavsajdelnopovezanznižjo izkušnjo vSloveniji;obepoudarjatatudisvojslabsocialno- naravi tamkajšnjegaživljenja,kijenajboljdolo kolektivnem begunskemcentru,pripovedujetaoomejujo ni innovidružbi. Veljalo biprou dije širšegadružbenegaokoljamigrantainmigrantkevizvor- oziroma njihovihmedgeneracijskihodnosovkottudizaštu- na enspol.Gretakozaštudijet.i.transnacionalnihdružin bolj približalianalizizvidikaspolakotpriosredoto ve 3 IndikativnesovtemozirunaprimerštudijeStefa Jansena,kinaprimeru 13 12 v novidružbirazumelimoški,zakateresetudinapodlagi č novi družbidolo bosanskih beguncevprou Spreizer idr. 2004). dovale kotobegunkah,zatouporabljam pri Č daimajodejavnovlogopriekonomskem,socialnemin eprav sogovornicenikolinisoimelestatusabegunca,soosebipripove- č č ilo naperspektivoinizkušnježenskkotmigrantk č č nem vklju . Za Aido jepomembendejavnikstarost,kivpli- asnim zato asnim zato 12 č Samirain Aida, kistaskorajdesetletživeliv ujo č č itvi otem,alibodoostalevSloveniji. č a spol(Jansen2008). č ega besedilajepravgotovovtem,dase č asno inbovojnevBosniHercegovini iti tudiizkušnjemoških, č č evanju vnovodružbo. č iš iš č č uje, kakonjihovestrategijespoprijemanja v č em, zaradikaterihjedoživljaladis- em oziromastatusnedržavljanke). č no pripadnostjoinsstatusom č č ane, dabonjihovobivanjev ano zaposlitev. Sogovornice č iti, kakososvojo»vlogo« č fi nih dejavnikovdružbe- cirana kotekonomska č č evanju vnovodružbo ujo č i izraz(glejtudiJanko 13 č s rno inpojavom č č lani socialne imer biseše Sanja Cukut č ala njuno č anju le č č i

Razglabljanja Viri inliteraturaViri statusa vnovidružbi,starosti,ipd. alno-ekonomskega položaja,etni »osi razlike«(prim.Silvey2004),naprimerizobrazbe,soci- zdi nujnoprou speci raziskovanje migracijskušalozlastipoudaritispregledovanje javniki družbenegarazslojevanja. jo »ekonomskovlogo«(prim. Vre ra nadnjihovimpla pripovedi sogovorniczdi,dasopravzaradive dolo zgodb jejasnorazvidno,damigracijaspolnoobeleženin DVO disertacija). Ljubljana:Fakultetazadružbenevede,2008. CUKUT, Sanja: population movementsinthemodernworld CASTLES, StepheninMarkJ.Miller: Transformation. CASTLES, Stephen: Towards aSociologyofForced MigrationandSocial www.gcim.org/mm/File/GMP%20No%2035.pdf, 10.7.2006. 4 Samirajenaprimerpovedala,dasosoprogaenkrat»ujeli«,kodelal 14 CARLING, Jørgen: nalism, Ethnicity, andIdentity BRETTELL, Caroline: Migration Europe: Some Aspects oftheLegalandPolicyDimensions. BLOCH, Alice, Treasa GalvininBarbaraHarrellBond:Refugeewomen Berg, 2000,1–13. Migration inSouthernEurope: Women ontheMove in SouthernEurope. V: Floya Anthias inGabrielaLazaridis(ur.), ANTHIAS, FloyainGabrielaLazaridis:Introduction: Women ontheMove Southern Europe: Women ontheMove ANTHIAS, FloyainGabrielaLazaridis(ur.): FEMAGE project Migrants in Ageing European Societies Đ Ethnic andMigrationStudies refugee andsettlementpoliciesin Austria andtheUnitedStates. FRANZ, Barbara:Bosnianrefugeesandsocio-economicrealities:changesin gunk inbeguncevvSloveniji ONLI besedilu nisopodrobnejepredstavljene. so izpostavilenekateremedsogovornicami,katerihzgodbevpri č rno. Ve Ř č ﬁ en proces,vendarjopolegspoladolo ÁKOVÁ, Katerina,LadislavRabušicinMichal Vaše

Ć č , Hazemina: nih migracijskihvzorcevinizkušenjžensk,sedanes 38/2,2000,169–190. č ji nadzornadpla Spol inmigracija:IzkušnjemigrantkvSloveniji Sociology )

Deliverable No.14,2007(trenutnoomejendostop). č iti medsebojnoprepletanjespolaindrugih Gender dimensionsofinternationalmigration Deset letsamote:izkušnjebosansko-hercegovskih be- Anthropology andMigration:EssaysonTransnatio- č anim delomvvelikimeriizgubilisvo- 37/1,2003,13–34. . Ljubljana:DruštvoKulturnivikend,2003. 29/1,2003,5–25. . Walnut Creek: AltaMira Press,2003. č anim delommoškihvprimerjavizženskami . OxfordinNew York: Berg, 2000. The ageofmigration:international ( Policy relevant implicationsofthe č Č ne pripadnosti,zakonitega . Houndmills:Macmillan,1998. č e jezgodnjefeministi er 2007). Gender andMigrationin . OxfordinNew York: č ajo tudidrugide- 14 Izprikazanih č jega nadzo- International č Gender and ka: (doktorska Journal of Female č . http:// ujo č č no em 2007), 14.1.2007. (poglavje izdoktorskedisertacije,prejetoprekoelektronskelisteBNIM, WARD, Nikki: Andragoški centerRepublikeSlovenije,2007. Bosne inHercegovine vSloveniji MILHAR don inNew York: Routledge,2000. International MigrationinEurope: Employment,welfare andpolitics KOFMAN, Eleonore, Annie Phizacklea,ParvatiRaghuramidr.: Sociology KELLY, Lynnette: BosnianRefugeesinBritain.Questioningcommunity. gical Theory dered subjectivitiesamongst'non-traditional'Bosnianrefugees. JANSEN, Stef:Misplacedmasculinities.Statuslossandthelocationofgen- poimenovali zabegunce. ske inbirokratskediskriminacijeskozipogledljudi,kijihuradnonikoliniso JANKO SPREIZER, Alenka, ŠpelaKal 1999, 1–22. Migration: TheoryandPractice tion KnowledgeandPractice. V: DoreenIndra(ur.), INDRA, Doreen:NotaRoomofOne’s Own:EngenderingForcedMigra- New York inOxford:BergHahn Books,1999. INDRA, Doreen(ur.): New York: Kluwer Academic/Plenum Publishers,1999,105–126. tion. V: JanetSaltzmanChafetz (ur.), HONDAGNEU-SOTELO, PierretteinCynthiaCranford : GenderandMigra- rope rope. V: JaneFreedman(ur.), FREEDMAN, Jane:Introduction: A Gendered Analysis ofMigrationinEu- 2003. Publishing, Aldershot: Ashgate FREEDMAN, Jane(ur.): SALTZMAN CHAFETZ, Janet(ur.): 364. to RefugeeLaw. OSWIN, Natalie:RightsSpaces: An ExplorationofFeminist Approaches 26, 2007,31–46. loško teoreti (doktorska disertacija). ne vSloveniji:Teoretizacija inprimerjalnepraksevantropološki perspektivi VRE gration studies. SILVEY, Rachel:Power, difference andmobility:feministadvancesinmi- Migrant Women inEurope grants andNeo-Domesticity. V: JaneFreedman(ur.), SCRINZI, Francesca: The GlobalisationofDomestic Work: Women Mi- New York: Kluwer Academic/Plenum Publishers,1999. VRE . Aldershot: Ashgate Publishing,2003,1–15. Č Č ER, Natalija: ER, Natalija: Č 37/1,2003,35–49. I Č č 8/2,2008,181–200. ni pristopivraziskovanjumigracijskihizkušenj. HLADNIK,Mirjam: Avto/biogra Progress inHumanGeography Doing theresearch: Datacollectionandanalysis methods International FeministJournalofPolitics Integracija prisilnihpriseljencevizBosneinHercegovi- Integracija kot Engendering Forced Migration:TheoryandPractice

Ljubljana: InstitutumStudiorumHumanitatis,2006. Gender andInsecurity:MigrantWomen inEurope Razprave ingradivo . Aldershot: Ashgate Publishing,2003,77–90. Gender andInsecurity:MigrantWomen inEu- . New York inOxford:BergHahn Books, . Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZUin č lovekova pravica:prisilnipriseljenciiz Handbook oftheSociologyGender Handbook oftheSociologyGender č i č , DeanŠušmeljidr.: Oblikeljud- 45,2004,218–247. 28/4,2004,490–506. ﬁ

č nost narativnosti:metodo- Gender andInsecurity: Engendering Forced 3/3,2001,347– Sanja Cukut Dve domovini Anthropolo- Gender and . Lon- . . . .

77 Glasnik SED 49|3,2 2008 78 Glasnik SED 49|3,2 2008 being abletotakepartinthelabormarket,theyhadacceptworkthatwasnotaccordancewiththeirquali hired householdhelp. The authorpointsoutcertainstructuralrestrictionsthathavehinderedtheirintegrationinthenewsoc so-called classicalmigrationstudies,whichdepictedthemasmostlytakingcareoftheirchildren,theywereearningsomemone husbands orpartners. As aresult,theyhadanimportanteconomicrolewithintheirfamily. Incontrastwiththeirrolepresent gradual inclusioninthenewsociety. According totheselifestorieswomenhadoftencomeSloveniabythemselves,withoutt forced migrantsfromBosniaandHerzegovinainSlovenia,theiractivestrategiestheprocessofmigrationduring and politicalroleinthenewsociety. Usingthemethodofcollectinglifehistories,authorexaminesexperiencefem of view. Scholarshavepointedout,particularlyinthelasttwodecades,thatwomenalwayshadanactiveeconomic,social of migration.Nevertheless,theso-calledclassicalmigrationstudiesandforcedhavelargely overlookedthei Since womenrepresentapproximatelyonehalfofallinternationalmigrantssomeresearchersevenspeakaboutglobalfeminizatio Razglabljanja in theirnewsociety. Stressedistheproblemofclassi called transnationalfamiliesandtheirintergenerational relations,andstudiesofmigrants’ socialmilieu,bothintheirhome considerably facilitateananalysisofforcedmigrationandgenderdynamicsingeneral.Suggestedarestudiest who havebeengrantedtemporaryrefuge.Inconclusion,theauthorsuggestsdirectionsforfurtherresearchofthistopicthatc years; long-termlivinginrefugeecenters;ethnicdiscriminationandforeigner’s statusinSlovenia;andlong-termofp Female Forced Migrantsfrom BosniaandHerzegovina inSlovenia Women asActors inMigrationProcesses fi cation ofmigrantcategories,particularlyfromadiachronicperspective. fi cation; lossofpension Sanja Cukut land and ed inthe iety: not r point ersons he so- ould heir y as ale ir n , Razglabljanja založniških ponudb,hkratipasemvedel,kajho stovoljno odšelmedsvobodnjake.Nasre dolo č V bližnjipreteklostisimoralbiti,naprimer, »organiziran«, spodobno inustrezno. sintagmo »naš«ali»slovenskietnolog«,karseslišidovolj č veliko študijaindiscipline.Natana žnjih indaljnihciljev, karjesevedazahtevalosistemati se samorganiziral ssvojimdelom.Postavilsemsinekajbli- mnogi njenipredstavnikipostanejopravživ na in»izzivov«.Kadartedružbaneuspenatan vsak danvidimo,danemorejobreznajve mentalitete. Družbijevše odlo nekam umestisamotisto,karjenaredil.Socialnistatusiso Naj seneslišipreve avtorjev opus. javov, družbeinna S kriti in utrjuješsvojoširino, »nadzoruje«. Ljudjenemarajoresni splošno predal dje ho vlja svojo novo knjigo, svaseuspelasrečati priSlamičuvkavarni inčajniciKavaČaj. znovanja, simbole,praznoverje mitologijo, invr šegeinnavade, verstva, da pla svoje vesti,tersevedastistimi,pomo ki jihsamraddela,tudististimi,moraopravitizaradi vek ukvarjalsstvarmipoželjiinnarekudrugih,pastvarmi, zakoni relativnostiinsejimnemorešizogniti,najbi Adela Ramovš,univ. dipl.etnol.inkult.antrop. 1233 [email protected] 22a,E-naslov: Dob,Krtina * Utemeljitev Murkovenagradezaleto2006jebilaobjavljenav 1 na vrednote,tradicijo,dediš svojo lego, Tomaž Šalamunimaverz,vkaterempravi,davsaknajde Kdo jeDamjanJ.Ovsec? konce, težko kamorkoli Milahko umestiti. pomagate? ljudi,kijihje,kerSpadate medtiste serazdajate navse kulturno antropoloških vprašanj. Raziskujenačinživljenja meščanov, po Murkova nagradazaleto 2006ješlavroke posebnegačloveka. Damjan J.Ovsecjevsvojem deluobravnaval široko paleto etnološ peti, ses in nekaterihneizpustiš,karse,mimogrede,marsikomupri- asom sejejavnostzmojovlogopomirilainmeuokvirilas e sihotelkampriti.Jazsemseslabo»organiziral« inkov SED č č ilni, asožallahkovvseh enem trenutkunisemmogelve č č č 47/3,4/2007,133–135. nim argumentiranim odnosomdoraznihsodobnihpo- a ra ejo imetiopravkazznanimistvarmi.Odtodizvira č ČE HOČEŠONEČEM IZVEDETIRESNICO, MORAŠIZSLEDITIPOVOD asoma naberejoraznovrstniizdelki,kijimre č č une. e neživ, pamrtev. V življenju,kigadolo č kanje, kinastanekotdiktatkolektivisti Iz očivzDamjanom J.Ovscem–Murkovim nagrajencemzaleto 2006 Č e tehštirihdejstevnepomešašmedsabo č ina življenjavnjej,pazopozarjanjem č eksistencialisti č e josevedaimašintijekajdonje. č 1 , dave,kjetelahkopri č ino inpodobnim,opozorištudi č asih precej»prirejeni«.Lju- č č č in semarsi č nikamor, semnepro- nih presene č jo katerihkajzasluži, no, vendar č č o semimelnekaj jih dozadrenali- č ni. No,žepred č č em, zatosem no umestiti, č esa nau č č enj, zato akuje in č Glasniku loveka č č nost, emo č č č ajo č lo- ne iš aže naSlovenskem, vEvropi inposvetu. Kljubtemu, d sebej njihovo družabnoživljenje inpsihološke lastnosti tlobe, biseodrešilizsnoviin izginilnadrugo,nematerialno vibraciji, torejvmaterialniobliki. svojo dramati negativnosti, izrelativitet. Vendar leznjimiselahkovso vidimo, dajesestavljenizsvetlobeinteme,pozitivnosti in Č tem planetu–navznotervsepovezano,navzvenparazvezano. še nitipojavilni.Zelokmalusemrazumel,daje–nesamo na Holisti jemo, kdajbodotisti,kikajznajo,evidentnodobrodošli? u pek jeradrekel,daenaizmednajve njem vsekajdrugegakotsamosvojega»vrti sinteze precejslabo.Dopaprihajamozobravnava- kot mrtvepreparate. Vsak dandoživljamo,kako namgrebrez mo izvzetiposameznosti,torejledel nosti, nitivnaravoslovnine,kajšelehumanistiki,nemore- in imapravtolikodobrihlastnostikotslabih. V nobenizna- dragocenost. Specializacijavznanostijezna nim diapazonomustvarjanjanepredstavljaproblema,ampak da biizširokegaspektratemizbralinekaj,o od katerihsemodviseninkijihnemorempravstimulirati, zaradi drugegane,jetonerodnozapotencialnenaro na primer, jeobjavljenlezelomajhendelmojebibliogra javnost nimadostopadobibliografskihpodatkov. Nacobissu, dajo. Drugazoprnostutegnebitirecimota,dazainteresirana tistih zdobrozvarjenimsocialnimstatusommirnospregle- vsak kadarkoliobregnitivate,medtemkose»tolovajš zoprnih sencneodvisnegasvobodnjaštvaje,daseupaskoraj jaš, rodiraznaogovarjanja,omejevanja,celošikane.Enaod slovenskih »rovih«zameraalicelosamodejstvo,daobsta- Po svetusookolja,kjer ono žezdavnajobravnavanooziromanapisano. »konkurenca«. Velikokrat moramljudemrazlagati,dajetoin da jimkajnapišem.Omojemdelupotemnimapredstaveniti objavljene, vsajvmojemprimeru,tudizelonepopolne. fi saj gasvobodnjakomnisodolžniurejati,tiskanebibliogra- ti zaname velikokrat serazdajašnamesto»institucionalcev«,nekateripa na nase, zatotedolo je paneizhajajove č util sem,dajesvetenoten, č en bedak. V slovenskihrazmerahpa se žepredolgosprašu- in odzivanjalahkodvojnoceno. Ves č ni pristopmejezavezovalžev č ek kriti č nostjo indramaturgijo vredobdrživpojavni č č eni krogivabijonapomo nost inpokon č , medtemkosotiste,kibileneko č lovek sširšimobzorjeminzrazširje- č eprav senamzdi,danitak,ker č no držozamerijo. V ozkih Č č e bibilvessvetizsve- kov, injihobravnavati č jih nesre č č asih, kosetapojem as delašvsezastonj, 1 a intenzivno pripra- č č č č . Imapatakšen , praznike inpra- ka«. Karel ilna zanaš Adela Ramovš* imer bihoteli, č civilizacije Intervju |1.22Intervju č č kih in nike, ine« fi Č č je, Č as a- e č

79 Glasnik SED 49|3,4 2008 80 Glasnik SED 49|3,2 2008 meš teme nastaloodpetdodvanajstalive č logije, kulturnezgodovineinarhitekture.Nastalisociklusi prej. Vzporedno sem»vozil«nekajtematikspodro glavo, karpomeni,dasemna iste stvari,neskon mojstrov birekel:Spadatikamalinespadatistadvepodobi Spadam vgeneracijo»ni presenečeni? na področjuetnologijepodeliloMurkovo nagrado.Ste bili sko etnološko leta2007 društvo zavaše strokovno delo cu innaneknačin»nikamor nespadate«, vam jeSloven- točnoKljub temu, dvajset daste pokli- letvsamostojnem najbližja. dober pripomo Etnologiji semzavezaninzvestji,vendarjezamesamo ko alivedo,dabiboljerazumelživljenjeinnjegovsmisel. Nenazadnje otemsedajrazpravljajotudikvantniinastro simboli, astrologijainnjensodobnipodaljšekpsihologija… pa semse,kakorre (z zamudo)izšlamojaprvaknjiga,marsikajnaredil.Potem kot ploskenedlani.Kon etnologiji pa v obratnosmer, odposledicedovzroka. Ta vprašanjasov (duhovnih) zakonitostijenekajnastalo.Hodimotorejpopoti kaj jenekajtako,kakorinkakotorazvozlati.Izkakšnih najbolj zanimatisto,karjezadaj,torejnevidno,skrito.Za- skoraj vse.Odduhovnega,socialnegadomaterialnega.Mene bolj sodobnovprašanje. ki. Kamzduhom?jevhumanizmuintudinaravoslovjuvse mosu, zaradi razli s Talmudom: Kdorseho drugi duhovnimojstri,preverjapanajvsaksam. Ali moraš izsleditipovod.Otemžetiso se odvijapotehprincipih. parov sil:vzrokainposledice,privla principa (plusinminus,elektri pozitivnega moškegainnegativnegaženskegauniverzalnega prastarega »simbolakriža«,kipredstavljase ohranjanje védenjamedštirimi stenami;sajnobenastroka u ne tudikozmosa),bos raven. Kdorresni Razglabljanja Ne pri etnologije neromanovnitipoezije senedapisatizapredal. ni dejavnosti,kijenebibilotreba preverjatizživljenjem.Ne se, zaprestiž,eti skem ješeposebnovelika. V znanostih preve Razlika medteorijoinpraksojevednoprevelika,naSloven- Tako bomtudinadaljeval. tistem, zakarsemvedel,daljudjepotrebujejoalipogrešajo. tudi zaresglobokozmrznjena–zapolnjevalbelelise,pisal o v preverjanje.Marsikjesemoralledino–kijebilaponekod knjig. Prepri lankov (tudiradijskihoddaj),karpomeni,dajevokviruene č inke svojegadela.Etnologije nedojemamkotdepo, č č anstvom inLjubljanocelo ne oblikeenergije. Staraštorijaomakro-inmikrokoz- č akujem ploskanjaob č č č an sem,damoraitipisanjemedljudi,vjavnost, najboljnavzo esar generalnodelujejoplanetarnemitologije, č ek. Edennajboljših,sajjevtejstrokizajeto č ne konsekvencejimnisodostimar. Vendar č č no neumornoopazuježivljenje(inzakaj č na zabloda,neštetonapak,karjeslišati eno, zadevlotilsistemati č asoma opazil,davsedelujepona č Č č č nasnesmepresenetiti«.Kateriod Č e motiti,najsemoti. Vse sozgolj no semžepredletom1979,koje lovek sepa e ho č č a vt.i.duhovnikulturi,kimije instva, vendar č č rtoval objavezanekajletna- ni tok).Grezadinamikodveh č eš one č ez sto,zravenpašecikel č č letja govorijoindijskiin nosti inodbojnosti. Vse č odlo č č em izvedetiresnico,

č lankov, vzveziz č lovek raddoživi č č č č i zanekostro- iš no, zrepomin ljudidelaza- č e aktivnega č č e re ja etno- č č fi zi- elu em ustvarjajo predvsemve več tudizrazličnimitemami, očemersobralci Pri svojemdelovanju seukvarjate nelesštevilnimi, tem- razvijati sámostroko. vendar jerazvijatidoma no enostavno,razumljivoinstrokovnozanesljivonilahko, avtor ne»prebavi«,kakonajjošelejavnost.Pisatijezikov- pogosto težkoberljiv, dabibil»znanstven«.Kadarsnoviže takšno pisanjenadvsepodpiram.Kosemza raven, izdnevavdanvseboljtranzicijskopreluknjano.Zato sanje, kerskupajzumetnostjodvigujetanacionalnokulturno oblik izražanjadoma prevajanje, kiprednja ke, doma ve zatežen, dabibilumetniški,jemoralbitivo ugled. Podobnokotjemoralbitislovenski hodu, kjertažanržeodnekdajuživavelikonaklonjenostin ga strokovnajavnostniposebnocenila.Druga znanstvenim pisanjem,ganiskorajnih Mo najprej to. Ali ve in pik, javno svinjarijoali mu služili. V škem sre na željoslovenskihotroškihvzgojiteljic, kisomenarepubli- sprejmejo. Sknjigo visoko nakladoali postala legitimna.Razložilsem jim,daglobljekotgremo,do zložijo šesv. MiklavžainBoži kom inpredvsemstaršemob dedku Mrazupredstavijoinra- ne smepostatizgolj»muzej«,nabiranjebibliogra rôke insvobodnerókezakatereverjamem,dabodone Najraje sesevedaukvarjamstemami,prikaterihimamproste izvedeti več? šekaj nedotaknjenega,očemerbiželeliMorda obstaja senajrajeukvarjali?brali vpredzadnjištevilki. Sčimste Č gre zaobravnavanjemeš v evropskemsmislu,jesevedatudipsihološkipristop,panaj o nastankuvraž,njihovemrazvojuinpomenu.Inovacija,tudi ni na zoprnim naslovom knjigi opraznikih novo pogruntaš.Nekajtakšnihinovacijje,naprimer, v strokovnem pisanjuob forami zadanembistvoproblema. To semizdirazumljivo. V esej, vkateremznatan etnoloških temah talent generiranajve rega »trpam«vse,šeposebejetnologijo.Prostosukatineki edino pisanjehumorja,kerjetovmeniodrojstvainkate- mi« vsebinami,okaterihnih me pisanjekrajših da nekajsplohnitako,karonitrdijo. Veseli alicelopomirja lovek jezadovoljentudi, č č ine, recimoetnološkiizdelekdolgo no semzagovarjalinšezagovarjamdoma č in razložitiproblematikopraznoverjavkateripišem č eprav razumem,dapozicijeinbirokracijazahtevajo č č anju vMariborustiskispraševale, kakonajotro- e znanjeprotiuvoženemuinkritiziramnekriti č asih dáenergijo, č , precejve krat celosamoto. č Vraževerje sveta č utim tudikadarmiuspenapisatikakšen Trije dobrimožje č č lankov zboljduhovnimiali»eksoti e razložišrazli č č e ljudjekakšnosposebnimveseljem č svobode. Ve ega znanjajepoljudnoznanstvenopi- č i poslovenskihzaložbah,kersiznjim č utiš nekajpodobnegale,kadarkajna č nim razmišljanjemindobrimimeta- č č jo razlikovceni.Enaodvažnejših e bralstvoenakopomembnokakor anstva alibaladeoLepi Vidi. č č pavmojinajljubšiknjigissicer č e sknjigodoživišve e nepiše,zareszabavapame č č ka, kistazdemokracijospet e skušašrazkrinkatikakšno , kjerskušamnaholisti č č zadovoljstvakakorob semse,recimo,odzval nim »strokovnjakom«, č č asen, nabitscitatiin e zavestnogojil,ker fi lm negledljivin č č el spoljudno- č Adela Ramovš eh strokovne e strokovnja- č e jenaZa- č Glasnika Glasnika fi izdajin je, to je, Veliki č č č nino č e- č k - Razglabljanja uspelo preživeti,zgoljvnekaj izoliranihoto š je kdomanj.Kajpak. V splošnempasmoSlovencisvojeme- Kako povsemtem opredelitve inde bilo navoljoustrezneliteratureinsemmoralpogruntatineke etnologija. Tega ninih in drugi se splohnekdov»svin pošla. Sevedaješlozapresedan.Izdvehrazlogov:prvi žica, kisojoprodajalisamovLjubljani,jerekordnem benega sistema,jerazveselilatudimlajšeLjubljan dotikala zabavnejšeplatiživljenjaoziromadruga in jeprinjihknjigaizzvalaposebnonostalgijo.Kersetema leta bodisivavstroogrskemkraljevinskemobdobju nje druga diplomski nalogi, to jebilorazumljivo,dasemlahkonadaljevalzmestomtudiv smrti semobravnavalnaOddelkuževseminarskinalogi,za- iznjegovega zasebnegaarhiva. …sta Nekaj etnološkegaoLjubljani,namre vidite tadelprebivalstva? deseta leta–oratiledino?Kako pavipotridesetihletih prinas.Jebilotežkomeščanstva –to solebilasedem- raziskovalcevLjudje sevas spominjajokot enegaprvih kakršni smo. recimo, celootem,kdosmoSlovenciinzakajtakšni, vse že»prešlatano«,vendarkljubtemušezelomalovemo, In kajješe»nedotaknjenega«,kakorvipravite? V bistvuje Slovenci hitrosprejeliinjezdajpostalasplošnalast. kih vsebin.Zatosovsitrije–dobrimožje. To mojooznakoso arhetipa, boljvidimo,dasovsitrijeeno,sajproduktena- Fotografiji Damjana J.Ovsca… veliko ljubljanskihmeš in živahnejši,predvsempameš mesto, knjigapajegovorilaostarih ker jebilaLjubljanatakratressivoinvsebinskoizpraznjeno tudi žeosemdesetaleta.Medijemjezadevaprišlazeloprav, sal kotetnolog,tudinibiloposebnihtežav. Približevalasose dobro »zgrajenem« č anstvo izgubili.Meš č , dameš č na tema.Kasneje,kojeknjigaizšlavkontekstupri fi nicije. č č ansko kulturoinna eprav jebiloljubljanskodružabnoživlje- č Arhitektovem biltenu asu vidimtadelprebivalstva? Vsak dan č č č e po č anstvo eksistira,kolikorgaje pa anov, kisopreživelimladost alizrela enih letih«ukvarjazmeš č el nevSFRJdrugod.Zatoni č anski. Takrat jebiloživihše č asih, kinajbibililepši č č in življenjaraziskuje orojstvu,porokiin , inkersemotempi- č kih, torejleše č č nega druž- ane. Knji- č anstvom č č č , da asu še bilo najtežjepriskrbetinekajsto doma vladuje pasevedaetnologija. Obvsehmogo se daneszaložbeotepajo.Zastavljena jekomparativno,pre- šle vsamostojnihdelih,zato jeknjigaprecejobširna. Takih napisanega oziroma,moremonajti,razumljivo,speci ni pakljubtemuotejproblematikivknjižnioblikiveliko vrsto živih,tudinecerkvenih,prvininpojavov. Podrugistra- še vnajdaljšepraznovalnoobdobje,kipoznadanescelo imenovalec precejrazli prikaze. Mislim,damijenekakouspelospravitinaskupni se jepoosamosvojitviSlovenijestaritermin»meš sovražnikih –govorilikotomestnihprebivalcih,ob praznik, kijezmnožicopredkrš smo prinasvespovojni ma šnega. ZbesedamiScottaLashav kompleks, najsijemnogimvidetinekajnepotrebnegainsme- zen redkihizjemsejipridružujejotudiprišleki.Kompleksje kompleks sovražnostidotradicionalnegameš v resnicizgodovinskemkontekstunive v gra podro na vrstišeenaknjigaizciklaopraznikih,kibozaobjela to so bilezaokroženeinsemjihzletipoglabljal. Tako jezdaj Povedal semže,dave pozornost? publikacij.svojih obsežnih Kajjetokrat pritegnilo vašo sredipripravtemu naizdajošeeneod pavem,daste Svobodnjaki nikoli Kljub nepočnete samoenestvari. veliko resentimenta. kljub uveljavljanjudemokracijezaradimeš novejših izkušenjpaje,dajekljubspremembiideologijein o katerembilahkomarsikajpripovedovalizsvojih,tudinaj- gubljena vetru.Meš mesta, medtemkojezgodovinskameš lo ni pomenilve fi č zi itev stadva:gresevedazanajstarejšiinnajve ostaja»novaelitazgoljmnožica,tojedelmnožic«.Zato fi jo opraznovanjupomladiinvelikeno č č ni oblikiinnekaterih–zasebnihidejah.»Novaelita« je, skaterimgabomnajbržzaokrožil.Grezamono- č istega.Meš č anskost je zamenjala urbanost. Problem, anskost jezamenjalaurbanost.Problem, č č nih tem,kibipravzapravlahko iz- as omeš č č ani sosamošeprebivalcinekega ino stvariskušalpo č anskih strukturpovrhuvpet č Sociologiji postmoderniz- anih –politi č č ih, posebejpašetujih anska kontinuitetaiz- č č č i. Razlogazaod- elita.Zatoima anstva ševedno č č Adela Ramovš ih težavahje č no razrednih č č anstva. Ra- ji krš eti tako,da č č an« vrnil, anih. Ko č anski fi

č ne 81 Glasnik SED 49|3,2 2008 82 Glasnik SED 49|3,2 2008 »domovinskim ratom«inPle postavljen vubožnih ti. Zagreb njegove speci rajo v Aziji alikjerkoli. V mestojevržen,nedabiupošteval ne kakovosti,zaenegaod»lego-instantov«,kakršneinštali- nost povedalasvoje,sajgrezastavbnikomplekspodpovpre ni duše prostora. Tržnica jebilanedavnoprenovljenainjiprav odlo garne brezdušnostijevmestuvednove Ple Kobetovim mesarskimmostom, na rekonstrukcijatržnices700!podzemskimiparkiriš osemnajstih letihsamostojnostiNUK-asposobniuresni sporno paje,danemestnadržavnapolitikanistabiliv no razdeliti«,brezspoštovanjadobljenegarazpisa.Najbolj je pasporno,daho Hudo vprašljivajesevedaEmonika,o bo spremenilavnekajsinteti no znajspornejšim»babilonskim stolpom«,kinajbistalna Mislim, daarhitektnovegaNUK-aMarkoMuši ševeč… vinašteli ste kompleksu okrogželezniške Bojimse,da jihbo- postaje? Onkološkemnih projektih:onovem NUK-u, in inštitutu Kakšno jevaše mnenjeotrehnajboljsporniharhitektur- jico. želje, kakršnajenajbržtudita,dabikdajdobilitakšnodvo- dejansko biloevropsko,mestotvorno. Vse drugosopobožne podrejen inmubitissvojimdelomosebnoodgovoren. To bi val dobregamenedžerja,operativca,kibimoralbitižupanu bi bilzmoženskrbetizapodobomesta(!).Obsebipotrebo- avtenti nedogled, prodajalciinkupcibodoodšlidrugam,enaredkih Arheološke izkopaninenatemmestubodogradnjozavleklev »vrat« tert.i.»šopke«neboti lezejo invisokoprilezejo.Za name č obljubljal predizvolitvijo. Temu sere železnice, ljuje. Druganesre z dolo zaznava slovenskekulturnearhetipeitn.Moralbibitinekdo pozna, moral bitipoglobljen,izobraženinsvetovljanski ljantni odgovor, pasenebidaluresni O, tojevprašanjeza100.000evrov. Kakršenkoli,celobri- naslednje vprašanje? kovost bivanja, za čerazmišljanjeoarhitekturi pustiva Kako bipovašem mnenjuvLjubljanilahko izboljšalika- pogojev zakajtakega. od za sebnih razmerah. Takšno zahtevnozadevoimavinozemstvu je treba,daprinas,karseizdajanjaknjigti slik, ilustracijinfotogra Razglabljanja eprav nekateri,odgovornizatakšne stvari,karnaprejnekam č takeganemanjka,zaradi č nikov, zakateregaobstajatudiohranjenamaketa. Vul- č č ilnih prednja č etka dokoncavrokahodpetšestljudi,prinaspani č enim talentomzaoperativnost,predvsempatakšen,ki č nih to e ho č č ani sosvojonacionalnoknjižnicopostavilimed eprav jesedanjižupanpoglobitevjasnoinglasno č č ete, slovenskoinljubljanskomestnotradicijo, ﬁ k vcentrumesta,kišedihainresni

č nosti, zatogaoblikovnoin č č č a jesevedata,daspetnebodopoglobili i prednjihovosposobnostjozaznavanja e arhitekturnamašinerija»karteponov- č asih. Boljkakorsikdomisli,jespor- fi j.Najgovorijo,karho č č č esar bijiustavilisrcezave nega, konzumatorskega. niško visokihstolpnic,vklju č nikov NUKjebilpravtako č eprav bitjaspadalsijajni č ek bomodobilivrstot.i. č č č e nikolinikamorpriti, emer jestrokovnajav- iti brezžupana,kibi č , kernarcisoidnost č e, živimovpo- č ustveno posi- č č č nisporen, ejo, vedeti č no živi,se lovek, ki č č let. i in č č č i- - - ljubljanske Drame,OpereinŠumija,Ple ro. Sevedasostrokovnospornitudiposegiv Tivoli, prenova mesta, karjetudidoktrinaljubljanskeFakultetezaarhitektu- val, dasodijovLjubljanitakšnimastodontikve u župan, kije,zelozanimivo,šepredtremiletikotprofesorpo- mestu porušenegaKolizeja. To obžupanu»forsira«tudipod- pri nobenemdrugemslovanskem narodu,namre od vsehSlovanov, hkratipaimajolastnost,kijenesre 1886 zapisal,dasoSlovencipo njegovemnajboljbistroumni Dober poznavalecslovanskih narodov, nega? vas? Invsidrugipovsod drugje?Jevtem kajpozitiv- vkraškoKaj prinašataAngležvPrekmurjeinItalijan č dobrega inslabega,zna da seobvznožjuGraduzgradikolos,kimuuradnore Trnovo dobesednoodplaknilovvesolje,itn.Kdojedopustil, z mostom–vsigažeupravi pa izgradnja Trnovskih vrat, trnovskeštiripasovnevpadnice u je odvisnaodinformacij,trendov, nepaodvzgojeokusa, je nadlani. Vprašanja okusainpresojeostajajo najpogoste- sposoben zadialoginseigraš,kdojenajmo ne zgoljperformirajo.Psihološkosepovsemrazkriješ, ko boLjubljanaizgledala č mesto dobesednoprilastiliterhkratiizklju pi kulture itn.Nemoremoživetiodsamihneologizmov, odko- najboljšega izpreteklostiznajboljšimdanes,pulziranjažive tivno, sovražno,kernezavaruježivljenjamesta,povezanosti je vmestuprotiorganskega, karnegiraarhetipe, jeneproduk- alnosti panidodanevrednosti.Stokratsemžerekel:karkoli individualnosti; ne hlap den demolirajo?Najnajprejkajskreirajopotrajnihna Kaj topomeni,daljudjenisosposobninajprejmodulirati,pre- diktatorsko, kakorsoseizvrševaletudižekdajprej. in kritikamsetorejzadevevmestuizvršujejomilitantno imajo, zgraditivmesnebloke?Kljubzeloresnimpomislekom ljah naedinihzelenicahinigriš na drugemkoncumesta,kjerho »vila«, inkakojemogo nje zgodovinskegaprostora,kisecelopove koli, karjemestotvorno.Rušenjekulturnezgodovine,ropa- kot individualnaarhitekturaaliindividualnipristopk ga velikokratspremljamrežarestriktivnihukrepov, važnejše V mestujenaprimerbirokratskourbanisti razpravo zdruga poleg kapitalašeinteresiposameznihpoliti danes spreminjajonaslabše,kersoseomenjenemupridružili rezultati njihovegapo Č kapital inignorantskiodnosdo Vse, esar ustvariti.Samoidealiomogo love č č e soizvajalcirazli č eval inslovenskijavnostivCankarjevemdomupripovedo- enosti alicelomodrosti.Povpre enja č č evanje politi č esar nivrednonarediti,jemogo nosti, nezavednega,brezkateregasenedaoživljati č esarkoli, nenehnegajemanja,kigadiktiratainteres, č e misle č nim invirtualnim č č nih mestnihprojektovbrez»anime«,jim loveške innemestne.Brezteindividu- č etja nisomar. č č e, dasebonekajpodobnegazgodilo č ilna zaljudi,kiizsebeno č imi. Normalno,danasjestrah,ka- ez dvajsetlet. č eno imenujejo»gavge«–karje č č loveške globine.Razmerese č e župannaBrilejevivDrav- ih, kijihprebivalcitamše č č ijo psihodinamiko,nepa nost jeravnodušnostdo fi č nan e nareditisamoslabo. Č č eh JanLego,jeleta nikovega stadiona, č č č č nim programom. nih opcij,kisosi č ili demokrati no planiranje,ki č nejši. Dia gnoza uje, jerušenje Adela Ramovš č č jemu narob »mržnjodo č č č č ejo ni- č ujemo elih in emur- e nisi č č ejo no Razglabljanja vsaj zelodruga podrtijo, zatojeslovenskopodeželjevidetivsakdangrše,ali hiša. Precejjihimavsebinekaj,karviditakšnozgradbokot novega. MalojeSlovencev, kizljubeznijoizgovorijo:stara venski kupecpodrlinpozidalkajbrezobli jo, marsikakšnostaroslovenskohišo,kibijonajve Škotov, kisorešili,poznanembritanskemob tresljivega. NaGori primerih gretudizato–sevzvezistemnedogajani preprodajanje dolo schengenski sporazum.Kolikornegreza»globalizatorsko« stvo, dasmozdajvEvropskizvezi,karpomeni,imamo Dejstvu, dajeSlovenijamejnadržava,sepridružuješedej- drugod, si upare A nesamotam. Vendar sosestvarisevedaspremenile. A kdo lili izdolenjskeKostanjevicežepredstoletji,za»pritepence«. renjcu. VRate vsega tujega«. Ta najbibilanajboljrazvitapripristnemGo- Mnogiprišlekisosenau pa tudidosamihsebe. imamo slabodnosdolastnezgodovine,zdrugimibesedami Hkrati pomojemnisamonaklju ti prekletihudi je zagovarjalNaceŠumi,dapokrajinamo je kulturnega,ekološkega.Spetsepotrjujeugotovitev, kijo resnici kulturnodiferenciraniinbodogotovobranilivse,kar ga govorilizat.i.»Ljubljan ampak sestapljajozokolico, skem inbohinjskemkotu,kjerjeprišlekovsicerprecejmanj, radi teskrivnostnelepoteživetsem. To opazujemtudivblej- priu Gori č č ujejo inželijoostativlepemokolju,sajsoprišlipravza- ko, nepaalpskegasveta,gledenato,dasoGo- č č eprav sorazlogilahkorazli i, dapovsem. Vsi vemo,daimajo stujcitežavetudi č č č ah imajonpr. šedanesprišleke,kisoseprese- no odnekdanjegaizvirnika. To papomeni,da i vsepokupili«. Ampak istosodonedavne- č č ene slovenskeposesti–invdolo kem jemendažeokrog500 Angležev in č ili slovenskoalisenašegajezika č č ane«. Omenjenitujcisezdijov eprav marsikdore č je, da Angleži oblegajoprav č ni.. č nega. To jenekaj č č nejša odetnije. utku zatradici- č e, »dabodo č krat slo- č č pre- enih premalo. Mislim,da Naj ostanepritem,dasemseangažiral. Vsepovsod, paše seangažirali? bivanja inživljenja.Kjevseste dovanjem posegalivizboljševanje pogojev kakovostnega etnologi,kisossvojimznanjeminposre- Ste medtistimi pri sorodnikihpreveri,alibokajdedoval. Kaj biznasveti,sajjihnih šal, alinajgremedsvobodnjake? Kaj biodgovorili novopečenemu etnologu,kibivas vpra- živce inkondicijo.Nikolinisipla etnologe, bive angažira vjavnosti. priznavajo svojoneprepri orije, kiza na podimo. Ali resnimogo je duhovnanarava,naravapasevednovrne, žene nezideologijomaterialnimrazobli ampak zživostjosamo,dejanskoarhetipom,kiseganepre- izpod nog.Etnologijaseneukvarjazoponašanjemživljenja, in zemljiš č logija namkažeovoje,prakse,skateriminajbikolektivni dobrin reagiralirajezindividuacijokakorsstrahom?Etno- ali kapitalaideologije, ki ho ce, kotjihprinašajoitalijanskilastnikigradbenegapodjetja, poreklu najve manj toskanska?Italijanpa,kiprideživetvkraškovas,jepo veliko angleških,nemškihindrugihlastnikov, panizato ri neko lovek postajalposamezni,individualni č č kem, vPrekmurju,panaprejnaMadžarskemitn.cenehiš in vkme č č podItalijo,zatoprinašapravgotovodruga ejo prinassamopozidatiinzaslužiti.Diktatura,vseeno č č nižjekotdrugod. Ali vemo,dajetudiv Toskani enjajo »tobimorali«alibilotreba«samo č kem, delavskeminmeš č krat izIstre,sKrasaalidrugihkrajev, kiso bili č dosegli.Jepares,damorašzatoimetidobre Č č loveka strokainvestzavezujeta,dase e binasbilove č e, dabinaprostpretokljudi,delain č č č ljivost. loveku potegneduševnoživljenje e neposluša.No,rekelbimu,naj č an inzeloredkozmagaš. č anskem okolju. Vse te- č , vmislihimamtudi č lovek; naspeci č enjem. Arhetip Adela Ramovš č č e jošetako ne posledi- fi

č en č

83 Glasnik SED 49|3,2 2008 84 Glasnik SED 49|3,4 2008 Italiji poudarilavplivmejenaobmejneregije ZRC SAZUvdolineIdrijeinnjenihbregovSloveniji in s predstavitvijoraziskaveInštitutazaslovenskonarodopisje tem deluveljaopozoritinaprispevekdr. MojceRavnik,kije tudi zdediš ki sonasseznanilitakosširšimpanonskimprostoromkot nja alilo širitvi schengenskegaobmo Srce onkrajmeje,paseukvarjasfenomenompadcameje ob tako vteritorialnem,šeboljpasocialnemsmislu.Drugi, predstavlja mejomeddvemamestoma,kijeglobokozarezala slovensko zahodnomejo.PrviznaslovomMestonatravniku zaokrožila gov sode Osrednji tematskisklopposvetajebil,vsajpoodzivukole- pristopa ksekundarnemuizborugradiva. eti nosti vrazpravijebiladeležnatudipredstavitevproblematike slav Pletenacssvojimteoreti zofske fakulteteUniverzevZagrebu,šezlastilu zbirke OddelkazaetnologijoinkulturnoantropologijeFilo- Veliko pozornostijebiladeležnapredstavitev digitalizacije ravni tervlogedediš č terih sobilipredstavljenivlogainpomenidediš v dvehdelihposlušališestpredstavitev;odteoreti narno zasedanje.Sprvimtematskimsklopom,vkateremsmo Po protokolarnemuvodusejevpetek,30.maja,za delovanja, jebilatematikašekakozanimiva. kažejo težavespokrivanjemvednovišjihstroškovobsežnega druge stranimeje.KersevSlovenskemetnološkemdruštvu v kateresobili(ališe)vklju ki omogo mestu jetrebapoudaritipredstavitevprogramaKultura2000, žnostmi pripraveinprijavemednarodnihprojektov–natem s prispevki,kateretemeljninamenjebilaseznanitevzmo- V dogajanjeletošnjih Vzporednic nasjeuvedlaokroglamiza z uspešnimiizvedbamimednarodnihin skemu histori mestnega središ svojim urejenimizgledominskrbjozakakovostnourejanje Poročila stno sre šestindvajsetih letihvrnilivkraj,kjerjepotekalodrugotovr- HelenaRožman, prof. zgod.inuniv. dipl.etnol.,višjakustodinja, GalerijaBožidar Jakac.8311 Kostanjevica, Grajska45,E- * tiko ženskinmeje–teme,kije bilakotrde Sobotni popoldanskidelprograma pajerazkrivalproblema- raždin sejeizkazalakotzeloposre skih inhrvaškihetnologovkulturnihantropologovv Va- 2008 v Varaždinu. Umestitevstrokovnegasre etnološkega društvapotekalemed29.majemin1.junijem Jubilejne desete Vzporednice sovorganizaciji Hrvaškega evanja dediš č nosti pristopovvhumanisti č č anje, pa č č evanja jebilaprisotnatudivsobotnihpredavanjih, , Pogled a sodelovanjeobehdruštev. Seznanilismosetudi fi lmska projekcija zdvema č ino naeniindrugistranimejnerekeSotle. V č č nemu jedru. ine inetnologovvrazli VZPOREDNICE MEDSLOVENSKO INHRVAŠKO ETNOLOGIJO č č a, kijelahkozgledmarsikateremusloven- papredvsemzato,kernasjekrajprevzels č ez mejo,vkatereganasjeuvedel Tomi- č ine prikreiranjuturisti č č ja. Mejakotelementpovezova- nim prispevkom. Velike pozor- č nih raziskavah,prvidanpaje č eni tudietnologizeneali č ena, nele,kersmosepo fi č lmoma, povezanima s lmoma, povezanima s ne projektenalokalni č ezmejnih projektov, č a nitmedsebojnih č nih produktov. č č ine, dovklju- anja sloven- č č i eti nih, vka- č elo ple- č nega prispevek sledivnadaljevanju. Kremenška, udeležencavsehdosedanjih Vzporednic; njegov teku Vzporednic smozamnenjeprosilitudiprof.dr. Slavka projektne razpise.Pravzaradirazmišljanjaonadaljnjempo- posameznih so nudilevpogledvrazli ti pabilahkopostalitudiizhodiš predstavljeni navsakokratnih Vzporednicah. Tovrstni projek- v sodelovanjuzregionalnimiustanovami,rezultatipabibili jektnega delavobehprostorih,kibigakoordiniralidruštvi smiselno razmišljatitudiopripraviinizvedbiskupnegapro- sre je siceržepredposvetomoblikovalaideja,dabibilomogo med slovenskimietnologi. V okviruprogramskegaodborase Vzporednic takovSlovenskemetnološkemdruštvukottudi aktivne udeleženkeokroglemizepotrjujejodobrousidranost mo, daenajstreferentovvosrednjemprogramuposvetatertri nanj slaboodzivajokolegiizregionalnihustanov. Ocenjuje- nja obehdruštevmogo letih. Obstoje daljnjega delainoblikovanjaprogramasre Vzporednic posve razmišljanj vsehsodelujo nju invsakemsklopujedajalobilomožnostizaosvetlitev Koncept posvetazmožnostjodiskusijepovsakempredava- po izbranihto vztrajne popeljalanakulturološkoinkulinari Posvet smokon klicnih okvirov. č anj predlaganaobsre č č č asovnih, socialnihinprostorskih,patudipo- i konceptsenamre kah Me č ali sstrokovnoekskurzijo,kijenajbolj č eno predvsemrazmislekuona đ naslov: [email protected] naslov: č imurja. e kažekotmalcetog,šezlasti,kerse č č ne oblikedelovanjaženskznotraj anju naKozjanskem.Predstavitve č ih, zatojebilosklepnodejanje č č vsedanjidinamikidelova- e zaodzivanjenarazli č č anj vprihodnjih Helena Rožman* no popotovanje č inu na- č ne č e Poročila raziskovalno prizadevanjeskolegi prekoSotlekajpakleena tem obmo vezovanje vsehrazpoložljivihraziskovalnihpotencialov na prizadevanje vtejsmeripravgotovozahtevalotesnejšepo- Zagreba«, kizadevaslovenskointudihrvaškoetnologijo, bi vorili opotrebitemeljitejšeobravnaveprostora»odCelja do Č nejšo podobo,kisejekažedržati. tekali. Dodolo ga slovenskegaalihrvaškegasosedstva,kjersoposvetipo- v prvivrstietnološkoproblematikotistihobmo skem razvojuslovenskeinhrvaškeetnologijenanadaljnjih prvih dvehsre jansko, ObsoteljeinPosavje, pri omenjenem primerubitakošlozadelovneskupineKoz- rami naposameznihobmo se, dajevsebinskapodoba Vzporednic dobilatako dolgoro tudi prizadnjihdvehposvetihvPodsrediin Varaždinu. Zdi teritorialnem na loškega društvaoblikovatiposameznedelovneskupine po že izraženomisel,dabikazalovokviruSlovenskegaetno- v prihodnjera vrste nespodbujajo. Tako kažemedudeležencislejkoprejtudi blikaciji prikaza potekaosmih Vzporednic dr. Aleksandre Murajvpu- v vidudokajomejenovsebino,karjerazvidnoizodli na Izbor temjepotemtakemzelopomembnovprašanje.Kosmo izbrane teme. Prof. dr. Slavko Kremenšek, upokojeni profesor Oddelka zaetnologi * takšne, dapasivneudeležbe,zlastive so pravgotovogmotnerazmerenahrvaškiinslovenskistrani dno skrbno.Lahkobisiželelištevilnejšeposlušalstvo,vendar Hrvaški kolegisodesete,jubilejne Vzporednice, pripravili izre- Foto: Naško Križnar, Varaždin, 30.5.2008 Udeleženci muzeja posveta vdvorani Mestnega vpalačiHercer. e smo,naprimer, nadevetih Vzporednicah vPodsredigo- č rtovali Vzporednice predskorajtridesetimileti, smo imeli OB DESETIHVZPOREDNICAHSLOVENSKE INHRVAŠKE ETNOLOGIJE Slovenci naHrvaškem–dediš č ju. Karseslovenskeetnologijeti č č unati predvsem z referenti, ki se navezujejo na unati predvsemzreferenti,kisenavezujejona č č anjih smoobravnavaliparalelevzgodovin- ene merejeprihajalatakoncepcijadoizraza elu. Sevedapostopno,pa č jih, posebejkadrovskimi.Obprej č emer bibiloprimerjalno č dnevne, nasre č ina insedanjost č vskladuzrazme- č e, veljaomeniti č ij innjihove- č jo inkulturnoantropologijo Filozofske fakultete Univerze anjih te anjih te č nega . Na č - tnih Vzporednicah posvetiliposebentematskiokvir. Obi č nacionalni vedinajboljpomembna.Mordabibilozeloprav, tistih strokovnihvprašanj,kisovtem kaže tudivprihodnjetruditizakolikormogo širokemu kroguraziskovalcev, s je prav, dasena Vzporednicah omogo obliki v Varaždinu držalipravzapravvsireferenti.Nedvomno Razpisanih temsosevboljalitudinekolikomanjizraziti tej temivprihodnješeposve delu inkajvsejevpripravialina nas, kistemnimamoopravka,naspazanima,kajvsejev zanimiva okroglamizanatotemo.Pou dela sprijavamiraznoraznihprojektov, jebilanedvomnozelo Za vse,kisesre organizaciji izrednodoživetje. Č kratko poro od obliknjihovegazanimanja.Bipatakeskupinelahkona vsej svojiodli pomembna jevtemsklopuobi posvetovanj, kobibilospetnavrstinjihovoobmo na vsakokratnih Vzporednicah inbilepoglavitni organizator rednic. le zapotencialneudeleženceposvetainnezavoljo Vzpo- trenutnega stanjavvsakiodobehnacionalnihetnologij. To ne Sicer pabibilvtemsklopunedvomnodobrodošelpregled Foro: Marko Smole,30.5.2008 Po ogleduzbirkvvaraždinskem gradu. bežno nizanjenekaterihtemobzaklju e birazmislekuotem,katerasotakavprašanja,navsakokra- akovca inposameznihlokacijobMurijebilobrezhibni č ale ouspehihsvojegaprekomejnegaangažmaja č nosti pokazalovvaraždinskemprimeru.Obisk č ujejo vskrbizagmotnopodlagosvojega v Ljubljani.1000 Ljubljana,Trubarjeva 9. č ati ustreznopozornost. č č ajna ekskurzija,karsejev imer panire č rtu. Nedvomnokažetudi č č ni besedinezadostuje. č č asu zaobesodelujo i sodelovanjedovolj na jebilatudizavse Slavko Kremenšek* č e na č eno, dasene č rten izbor č je. Zelo č ajno ajno č i 85 Glasnik SED 49|3,4 2008 86 Glasnik SED 49|3,4 2008 darjamo razlikemeddružbenimi skupinamiinposamezniki, Poročila cije terodprlarazpravoomed nem obravnavanjuraznoli Diversity andMutuality. Spodbudilanajbipremislekeojav- ference Izkušnjaraznoli Dr. Peter Oddelekzaetnologijoinkulturnoantropologijo Simonič, asistent, Filozofske fakultete Univerze vLjubljani.1000 * (Nem ja Povrzanovi Micha Kuper (Velika Britanija),JohannesFabian(Nizozemska), Philippe Descola(Francija),UlfHannerz(Švedska), Adam Konference sejeudeležilonekajpomembnihtujihgostov: Ljubljani. in konferencouvrstilomednajve in sveta.Številoudeležencevjemo logov inpredstavnikovsorodnihvedizdržavEvropskeunije (EASA). Organizatorji souspelipritegnitikar1.150 antropo- deseto konferencoEvropskezvezesocialnihantropologov fakultete UniverzevLjubljanijekonecavgusta2008gostil Oddelek zaetnologijoinkulturnoantropologijoFilozofske Foto: Jože Rehberger 2008 Ogrin,Ljubljana,avgust Uvodni gospodPhilippeDescolaizFrancije. govornik, dr. RajkoMurši dr. Thomas Fillitz,dr. BojanBaskar, dr. BožidarJezernikin Micha noît deL’Estoile, dr. ManueladaCunha,dr. GísliPálsson,dr. šni odborvsestavidr. Shalini Randeria(predsednica),dr. Be- sodelavce, sponzorjeinponudnikestoritev. Mednarodniizvr- reko Priprave nakonferencosotrajaledveleti,vklju in JaneSchneider(ZDA),GustavoLinsRibeiro(Brazilija). guest.arnes.si č vsesodelavceinštudenteOddelkatermnogezunanje č ł ł ija), Verena Stolcke(Nem Buchowski(Poljska),SigneHowell(Norveška),Ma- Buchowski,dr. Helena Wulff, dr. DavidShankland, ć -Frykman (Hrvaška/Švedska)GüntherSchlee č ježevza DESETA MEDNARODNABIENALNAKONFERENCA EASA č nosti invzajemnosti/Experiencing č č nosti inmedkulturnekomunika- IZKUŠNJA RAZNOLIČNOSTI INVZAJEMNOSTI etku leta2007izbralnaslovkon- EXPERIENCING DIVERSITY ANDMUTUALITY EXPERIENCING DIVERSITY č loveški vzajemnosti.Kopou- č č ija/Španija), DavidNapier je vzgodoviniUniverze č no preseglopri Ljubljana, 26.–29. avgust 2008 Ljubljana, 26.–29.avgust č ile pasotako č akovanja kazal, kolikobodoorganizatorji indrugidoma 5 naštelašekrepitevjavnepodobeantropologije. Med pomembnejšimismotrikonferencejeekipanaZavetiški lo zdaj vdrugostran,danespanegledenapoimenovanjatežko geopolitike sousmeritveposameznihšolnagibalezdajveno resni ranju družbenihpozicijznanstvenihsrediš tropološkimi šolami,sajsošenajboljnamenjenereproduci- razlike medrazli Eden odna znanj, solidarnost,globalnoprepletenost moramo bitipazljivi,dapritemnepozabimonaizmenjavo van Dolenc, mag.KaterinaFerkov, dr. JurijFikfak,KatarinaJu- dreja Mesari Maja Lamberger Khatib,KatjaHrobat,dr. KarmenŠterk, An- Foto: Jože Rehberger 2008 Ogrin,Ljubljana,avgust Udeleženci konference pred Filozofsko fakulteto. tli, kolikove uspeli potegnitiiztekonference,kolikonovihvezisosple- dr. RajkoMurši projektov konferencejeskrbellokalniorganizacijski odbor: Za pripraveinizvedboposameznihsegmentovoziromapod- ma vnašajohumanisti. druge vzajemnosti,kijihvdiskurz(neo)liberalizmapravilo- Ramšak, dr. BožidarJezernik,mag.UršulaLipovec Boštjan Kravanja, Anže Tav le, dr. JakaRepi bo uporabnavrednostantropologije vslovenskiinevropski č imo mednjimi. č i č č nih teoretskihrazlik.Nacionalneznanstvenetradicijein , dr. ZmagoŠmitekindrugi. č elnih ciljevlokalnegaorganizatorja jebilprese č č , dr. LizaDebevec, Alenka Bartulovi bomednarodnihprojektovinobjav, kakšna č č č , dr. PeterSimoni , dr. JožeHudales,Nataša Viso nimi etnološkimiterkulturno-socialnoan- Ljubljana, Zavetiška 5, E-naslov: peter.simonic@Ljubljana, Zavetiška 5,E-naslov: č ar, dr. BojanBaskar, dr. Mojca č , DanPodjed,MojcaBe- č č loveške vrstein , neodražajopa Peter Simonič* č i udeleženci Č č nik, mag. as bopo- ć Č , Urška ebron, č i Poročila Sve okusi sosevedarazli ference, kidabovspominuostalakotnajlepšainnajboljša; so pokonferenciprejeli rence jebilomogo snem trgu, MetelkoviinvRogu. Antropologe zobeskikonfe- obiskanih spremljevalnihdogodkovjebilotudinaKongre- dogovorov onovihprojektih,nakupovliterature.Nekajdobro kratkih klepetov, debat,pozdravovinizmenjavenaslovov, Filharmonija inFilozofskafakultetastabiliživahnisrediš dicine, migracij,medijev, nasilja,Evropeinturizma. najprivla razpravljali oštevilnihtemah,statisti ske etnologijeinantropologije.Nadelavnicahsoudeleženci stoletnici ClaudaLévi-Straussainrazstavaorazvojusloven- fi zaokroženih posvetov, triplenarnazasedanja,petintrideset rence zvrstilostodvajsetdelavnicoziromakrajšihtematsko dneh, med26.in29.avgustom2008,sejevokvirukonfe- ske Znanstveni delkonferencesejeodvijalvprostorihSloven- Ljubljani. Rodilosejekarnekajambicioznihidej. vanje zOddelkomzaetnologijoinkulturnoantropologijov družbi? Medtujcisejepojavilonovozanimanjezasodelo- v Zürichu gradu; prisotnesonagovorilidr. ShaliniRanderiazUniverze (ARRS) –glavnisponzor, dr. Andreja Kocijan tor Agencije zaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije Univerze vLjubljani,ZoranJankovi Konferenca sejekon dialog, nacionalnaidentiteta… pomenu antropologijevsodobnidružbi.Evropa,medkulturni znanosti inpolitikegovoriliodosedanjihdosežkihvelikem in cini šolstvo, znanostintehnologijoRepublikeSlovenije.Lepo ne LjubljanainMojcaKuclerDolinar, ministricazavisoko pred Slovenskimetnografskimmuzejem.Žalsejemoralaza- lmskihprojekcij,nekajokroglihmiz,diskusij,razstavaob č fi lharmonije inFilozofskefakultetevLjubljani. V treh ani sprejemzavseudeležencejebilnaLjubljanskem č no jezvenelo,kosovodilniljudjeizsvetaslovenske č nejša podro − predsednicaEASA,dr. FranciDemšar, direk- č e sre č č č ni. ja lahkouvrstilivprašanjareligije,me- ala zve č č estitke inzahvalezapripravokon- ati povsodpomestu.Organizatorji č erjo naprostem,ploš č ć no pabimedtrenutno , županMestneob č i č , rektorica č adi č č i- i delku sekonferenca ne sosstoritvamizaslužilimed250.000in350.000evri.Od- Ljubljani. ki jevodilcelotenprojekt,prejmeZlatoplaketoUniverzev sodelavci Oddelkapredlagali,daizr. prof.dr. RajkoMurši Zaradi izjemnihzaslugzapromocijoznanostiinuniverzesmo tradiciji. Zdajjespet tovo komplimentcelotnislovenskietnološki(inantropološki) sre znanstvenimi sestankiinobjavami.Zaupanjeorganizacije dnem prostoruuveljavilsštevilnimiprojektnimisodelovanji, lotni zgodovinivdoma Oddelek zaetnologijoinkulturnoantropologijosejevce- simboli Preno v vsehrelevantnihmedijih. kaj velikihintervjujev. Nasplošnojebilakonferencaprisotna globalizacija, liberalizem,nasilje,ma tujih tiskanihinelektronskihmedijev. Najboljsojihzanimali tropologijo) inosemnajstakreditiranihnovinarjevdoma novinarjev (študentovOddelkazaetnologijoinkulturnoan- Prej omenjenismoterkonference,dabipove za projekta. Konferencojespremljalopetindvajsetkonferen tna stranjebilamedijzadokumentacijoinzunanjopodobo 2007 inješevednonaoglednaslovuwww.easa2008. Sple- spletna strankonference,kijeza Pomemben medijnotranjeinzunanjekomunikacijejebila tega podro antropologov jenajhitrejerasto postanejo »socialniantropologi«;Evropskazvezasocialnih predstaviti referat,semorašv deloma. Nasimbolniravniostajazadevanegibna: med etno-antropo-znanstvenimitradicijami,jebildoseženle bava zaradikaljenjano č č eli ljudjeplesati. anja najve č itveni ingostinskiponudnikiprevoznikiizLjublja- č na. č ja. č je evropskestanovskeorganizacije jebilgo- fi č nan as zatihodelo. č č nega mirukon em, evropskeminširšemmednaro- č no ni»izpla č laniti; vsi č a stanovskaorganizacija s č ela delovatižespomladi fi ja. Objavilisotudine- č č a«, njenavrednostje ati pravtakrat,koso č lani deklarativno č ali povezovanje Peter Simonič č e ho č ih in č č nih eš č , 87 Glasnik SED 49|3,2 2008 88 Glasnik SED 49|3,4 2008 sta jopripravilaskupajzdoc. dr. Ireno Lazar. Podnjunim delavnico Guština zInštitutazadediš novejše zgodovineCelje,inzuvodnopredstavitvijodr. Mitje rom organizatorke, mag. Tanje Roženbergar Šega,izMuzeja žencem, sejeza Pester program,kigajepoletnašolapripravilasvojimudele- osrednje predavanje. komunikacije zobiskovalci;naletošnjipoletnišolijeimel Museuma, specializiranegazapodro - Slovenija,kijeomogo poletni šolikotpartneruspešnosodelujetudiBritishCouncil Pri omembibritanskegapredavateljajetrebadodati,da na mati sre izobraževanja iztujine,jeimelašolape vala gostaiz Velike BritanijeinHrvaške,terdvehudeleženk vi izkušenj.Zudeležbotujihpredavateljev, letosstasodelo- znanj inveš ob ve izvajajo predavateljiinstrokovnjakiizSlovenijetujine,je praks, terenskegainkabinetnegadelaterstrokovnihekskurzij v oblikipredavanj,delavnic,predstavitevdoma umetnostne zgodovineinmuzeologije.Izobraževanje,kiga kovnjakov spodro jalo znanjaštirinajstudeležencev:študentovinmlajšihstro- V Piranusejemed25.in28.majem2008družilo invpi- in univerzalnadediš Sredozemlja UP ZRSKoper, jepotekalpodnaslovomMuzeji leta 2000injojeletosžedrugi Šole muzeologijeMuzejanovejšezgodovineCeljeizvajaod Program letošnjePoletnešolemuzeologije,kisevokviru Poročila Tamara Andrejek, univ. dipl.umetn.zgod.,pripravnica, Pokrajinski muzej Sobota,Trubarjev Sobota.9000Murska Murska drevor * Foto: IrmaBrodnjak, maj2008 Ogled Tonine hiševvasiSv. Peter. č anja, skaterimsetkejopoznanstvainkrepijostikizunaj č č ne državeindoma dnevnem druženju namenjeno ne le pridobivanju novih dnevnem druženjunamenjenonelepridobivanjunovih

Koncepti upravljanjainprezentacije dediš č in, temve č el žetakojnaza č č ja arheologije,etnologije,zgodovine, ina. č tudispoznavanjukolegovinizmenja- č č e stroke. il udeležbostrokovnjakaizBritish č ino Sredozemljaterinteraktivno č č gostilInštitutzadediš etku spozdravnimnagovo- č je muzejskegadelain POLETNA ŠOLAMUZEOLOGIJE č at mednarodnega Piran, 25.–28.maj2008 č ih intujih č ine, ki č ino udeležence nagovoriladr. NinaZdravi Ves drugidanjebilnamenjenpredavanjem. Kotprvaje uvodni, spoznavnidanšole. na seznamsvetovnekulturnedediš stvenega umetnostnozgodovinskegaspomenika,uvrš za oljketerzogledomcerkvesv. Trojice vHrastovlju,edin- ke vvasiSv. Peterzogledomstareistrskehišesstiskalnico no ekskurzijo.Organiziran ogled Tonine hiše,etnološkezbir- aktivno delo,kisejeprvidankon Prvo soo smo natotudipredstavili. obveš na razstave, konceptpostavitve,pripomo idejni na predmeta –muzealijepripravitikonceptrazstave.Kratek vodstvom smosepreizkusili,kakonapodlagidodeljenega gramov inrazstav, pou nu. Spregovoriljeomuzeološkihpristopihpripripravipro- predavanje XerxesaMazdeizBritanskegamuzejavLondo- Upravi materialne oziromaživedediš pa vprašanjakulturneraznolikosti,povezovanjakulturinne- je. Predstavilajemuzejeinuniverzalnodediš ICOM Slovenije,šeenegapartnerjaPoletnešolemuzeologi- ki jihizvajaBritanskimuzej,dabirazvilnaju za javnostprivla skovalce, okomunikacijizobiskovalcimuzejainustvarjanju Foto: IrmaBrodnjak, maj2008 oavstralskemPriprava izseljencu. razstave motivirajo zave izvedbo muzejskegadela,inpristope,kiobiskovalcanajbolj muzeologije vsvojemvsakdanjem deluaktivnoukvarja.Do- imeli možnostslišatiodstrokovnjaka, kisestempodro č in č fi č anja javnostiin nanciranja izvedbe,dolo eno najtežepri č č rt jemoralvsebovati:podatkeinprivla enje zmuzeološkopraksojebilsproš č č kratni obiskindobropo nega muzejskegaokolja.Metodeintehnike, č č č akovano invrhunskoizpeljanojebilo as trajanjarazstave.Posamezneideje nih, razumljivihinzanimivihzaobi- ed 4, E-naslov: [email protected] 4,E-naslov: č ine. č č itev ciljnihskupin,oblike al spopoldanskostrokov- č ine, soprijetnokon č č č Poli ke zapredstavitev, utje vmuzeju,smo Tamara Andrejek* č č ino, poudarila , predsednica č č inkovitejšo č en uvodv en naslov č enega č jem č ali Poročila priprave intervjujevinna zgodb slovenskihizseljencevv Avstraliji, celotenpostopek prakti delavnice znaslovomŽivljenjskezgodbe.Spregovorilajeo vensko izseljenstvopriZRCSAZUjepredstavilatemosvoje muzejski predmet,jebilotudirde hove predstavitve. Vprašanje, aliježivljenjskazgodbalahko li dvepredavanji.Dr. Breda Kot uvodvpopoldanskoterenskodeloskupinahstasledi- registrom, dostopnimnaspletnistraniICTOP-a. ob tejpriložnostinatan tudi referen njem inlogistiko. V vsakemmedtremipodro storitve zaobiskovalcetermuzejskoadministracijozvode- in podro ospredje jepostavilaznanja,kisepri zejskih delavcev, jenavedla opredelitevpoklicevvmuzeju. V okviru ICTOP-a, komitejazamednarodnousposabljanje mu- tudi ICOM-ovegaKodeksamuzejskeetike,kiseudejanjajov nih programov, nastalihnapodlaginacionalnihprojektov, muzejih. V predstavitvinajaktualnejšihevropskihreferen zgodovine vCelju,znaslovomUniverzalnostpoklicev davanjem mag. Andreje Rihter, direktoriceMuzejanovejše menjena aktivnejšemudeluudeležencev. Za Druga polovicanašegaizobraževanjaindruženjajebilana- torjem. ška KrižnarjaznaslovomIstrskikruhtersepogovarjaliav- vil dr. Tone Kregar, muzejskisvetovalecvMuzejunovejše Drugo temozaizbirnoskupinskoterenskodelopajepredsta- dela. V ve kumentarnih povedanega pajepripravilašeogledkratkihetnografskihdo- je danesosrednjisegmentohranjanjaizro diš materialom, karvsetvorimaterialnointudinematerialnode- predmetov, sfotogra skih držav. To sodanesbogatezbirkestarininetnoloških dobju kolonialneinimperialnepolitikeposameznihevrop- boljšemu poznavanju splošnih muzejev. Idejazbiranjavsega,karjepripomoglok predstavljanja muzejskihzbirknaprimerihsvetovnoznanih streho spregovorilaonastankuinprincipihsestavljanja muzeja Zagreb,jevpredavanjuznaslovomSvetpodeno Gostja izHrvaške,mag.Zvjezdana Antoš izEtnografskega trende indognanjadoma vali vlastnoaktivnomuzeološkodeloinstempribližalinove vanje, bomoudeleženci,vkarsemtrdnoprepri gnanja inmehanizme,kinamjihjerazkriloomenjenopreda- č ino. Pravslednja,kijeostalazapisanana č ernem delusmosiogledalidokumentarni č nem delupopisovanjainpredstavljanjaživljenjskih č ja muzejskegadela,kisedelijonadelozzbirkami, č ni okvirpoklicev, kinamjihjepredavateljica fi lmskih izsekov. fi č jami, zrisbamiteravdio-vizualnim loveka innarave,sejepojavilavob- č č č neje predstavilainnasseznanilaz i publiki. in pisanjapovedanihzgodbternji- Č ebulj SajkozInštitutazaslo- č a nitsamegaprakti č akujejo odzaposlenih, č ila. Kotpopestritev č fi lmskem traku, ela sejespre- č č ana, vklju ji jedolo fi lm dr. Na- č nega č č en č e- - praksa bodo zeološki dejavnostiševrstolettersezakoreninilakotstalna ni zvednoaktualnimiinprivla šola muzeologijevtejoblikiinnatakovisokiznanstvenirav- zagon innavdihzanoveizzive.Sr nja, kinasbodotudivprihodnjepovezovalaindružila,daje zavest, dasmovsiskupajpridobilinovapoznanstvainzna- in kolegovponepozabnihštirihdnehnikakornibilolahko,a izvedeno osmoPoletnošolomuzeologije.SlovoodPirana S temsmokon prikazati ssamostojnorazstavo. da zdomišljijoinsskupinskimdelomslehernotemojasno mentarne se ubadajostovrstnodediš tivnega spomina.Predavateljjepredstavilliterarnadela,ki ki sejihsramujemooziromaskušamoizbrisatiizkolek- vitve. Grezapretekletravmati pa vednoznovapostavljavprašanjenjenemuzejskepredsta- problematiko, kateremuzeologijadanesnemorezaobiti,se šnihkoli osebnihalitipi je bilzanimivkonceptsamostojnerazstavebrezrabekakr- sponati. Nadvsekreativnoinzabavnodelo,kateregarezultat postajami njegoveživljenjskepotisobiliedinirazstavniek- podatki innekajlastnoro straliji. Listizbesedilom,plakatstemeljnimibiografskimi razstave, kijepredstavilaživljenjeSlovenca,izseljencav Av- posneta slovenskainavstralskaglasbajespremljalaogled obravnavala težavnodediš skupinskega dela.Najprejsejepredstavilaskupina,ki smo skleniliskabinetnimdelom,namenjenimpredstavitvi Zadnji danvPiranuinkonecPoletnešolemuzeologije2008 lavnici, kotjebilopredvidenozakonecnašegadruženja. bosta drugimudeležencempredstaviliskupinskodelovde- danskih urahstaseskupinizmentorjemadogovorili,kako za v Piranu,kjersmosiogledalirazstavljenezbirketersepred Po predavanjihsmoobiskaliPomorskimuzejSergej Mašera zgodovine Celje. Teža težavnedediš razstavo. Stopniš predstavili tematiko,kibijolahkoozna iz razli 1 Breda se odlo iz knjigedr. Brede ga skupinasiježeprejšnjive bolj objektivnoinsprejemljivopredstavitiširšijavnosti.Dru- podali svojovizijo,skaterobijipristopiliinjoskušali č (Ljubljana: samozaložba,1992). etkom delavnicrazdelilivdveskupini. V poznihpopol- č č ila izbranozgodbopredstavitiskratkopriložnostno nih strok,sovsakssvojegastrokovnegapodro Č ebulj Sajko, fi lme. č ih mladihstrokovnjakov. č ali odli č e Inštitutajebilorazstaviš Č Med sre ebulj Sajko č č no organizirano, pou č nih predmetov, jepokazalo,dase nih risbsponazarjenimiklju č č č o insvobodo:avstralskiSlovencisebi ino, razstavenatotemoindoku- ino. Kersosodelujo č č er izbralaživljenjskozgodbo č nimi vsebinamiživelavmu- ne, bole 1 oavstralskihSlovencihin č no upam,daboPoletna č ine jetema,kizajema č č e, neprijetneteme, ili kottežavnoter Tamara Andrejek č č e, nadiktafon no inaktivno č i prihajali č nimi č č im ja

89 Glasnik SED 49|3,2 2008 90 Glasnik SED 49|3,4 2008 zacija Euracademy Association Ustanoviteljica Mednarodnepoletneakademijejeorgani- varstvo okolja(MOL)). mestom inpodeželjem,KrajinskiparkKolpa,Oddelekza glavski narodnipark,LASNanosSnežnik,Sožitjemed za pripravoinizvedboogledovdobrihpraksvSloveniji(Tri- številnih drugihob regije, Ob organizaciji Regionalnerazvojneagencijeljubljanske urbane č Oddelka zagospodarskedejavnostiinprometMestneob- organizaciji Odsekazarazvojpodeželjainupravnezadeve Ministrstva zakmetijstvo,gozdarstvoinprehranoRSterv ment inEurope.Potekalajepod akademija znaslovomSustainable2020forRuralEnviron- 16. in23.avgustomvŽelimljahsedmaMednarodnapoletna skupnosti posebnaskrbnamenjenatudiokolju,jebilamed V letošnjemletu,kojebilamedpredsedovanjem Evropski Poročila Maruška Markovčič, univ. dipl.etnol.,kult.antrop. inprof. umetn.zgod.,višjasvetovalka zarazvoj podeželja, obči Mestna * Temeljni nalogiEuroacademy Association stapromocijarazvojapode- 1 Foto: MaruškaMarkovčič, 2008 Ljubljana,avgust hiši. Zaključna okrogla mizavMestni ine Ljubljana(MOL)inEuracademy Association tervso- Na Association združujerazli in njenihaktivnostihlahkodobitenawww.euracademy.org. Euracademy ganizacijami kottudiEvropskokomisijo. Ve razvoja podeželja.Naomenjenotemosodelujetakozmednarodnimior- in razstaveteropravljaraziskaveštudije,vsenatemotrajnostnega mrežo strokovnjakovinuporabnikov, organizira seminarje,konference promet, Odsekzarazvoj podeželja inupravne zadeve. 1 glomerat razli želskih prebivalcev. Vedno znovapoudarja,dajerazvojpodeželja kon- možnosti zaširjenjeznanjaspodro želja inusposabljanjevseh,kiseznjimukvarjajo.Nudijimrazli č elu organizacije jeupravniodbor, katerega č in Ig,Ško č nih podro č POMEN OKOLJA RAZVOJ PODEŽELJA ZATRAJNOSTNI in razvojnihagencij,kisoposkrbele ﬂ jica, GrosupljeinIvan č č ne strokovnjakespodro ij, znanjinsposobnosti.Organizacija gradi 1 č 7. MEDNARODNAPOLETNAAKADEMIJA (sedežimav Atenah, Gr ja animiranjainmotiviranjapode- č astnim pokroviteljstvom č informacijoorganizaciji č lanica jeodleta2006 č 000 Ljubljana,Zarnikova 3,E-naslov: ja razvojapodeželja. Želimlje, 16.–23. 2008 avgust č na Goricater č č ne i- ukvarjajo zrazvojempodeželja. akademiji izzidezbornik,doberpripomo socialni kapital,novetehnologije,okolje).Povsakipoletni deželja (turizem,razvojpodjetništva,kultura,izobraževanje, v ospredjudrugatema,nelo Madžarskem (2006)invSloveniji(2008). Vsako letojebila Gr Do sedajsobilepoletneakademijenaŠvedskem(2002),v nemu inodlo LEADER(LaisonEntre Actions deDéveloppementl'EconomieRu- 2 vedno panajboposve Foto: MaruškaMarkovčič, 2008 Grosuplje, avgust Udeleženci vŽupanovijami. nazaključniekskurziji odlo Association, pripravilesookvirpoletnihakademijtersprejele odlo Ko sejeprojektleta2003kon ski skupnostižekazalipozitivniinnegativniu turizma zarazvojpodeželja. To jebil projekta, kijeleta2002vospredjepostavilpomenrazvoja ja). Sprvajebilapoletnaakademijarezultatmednarodnega LEADER [email protected] č oblasti. akterje, odposameznika,žive javnega inzasebnegasektorja,delujelokalnopovezujenajrazli prebivalstva. Prednostpri na podeželjuobizkoriš prehaja v rale) sokotpobudoEvropskeskupnostiza MOL, OGDP). tudi MaruškaMarkov iji (2003,2007),naPoljskem(2004),Finskem(2005), č č itev, najbopoletnaakademija vsakoletovdrugidržavi, ile, najnosilecpoletneakademijepostaneEuracademy 2 (vobdobju2007–2013potekatudivSloveniji). č etrto generacijo.Njennamenjeizboljšatirazvojnemožnosti č ilnemu zauspešenrazvojpodeželja. č i č na Ljubljana,Oddelekzagospodarske in dejavnosti č č (Odsekzarazvojpodeželjainupravnezadeve, anju lokalnihvirovinaktivnivlogilokalnega č ena novemupodro ujo č ega programaje,datemeljinapartnerstvu č ega napodeželju,dostrokeinlokalnih č ljivo povezanazrazvojempo- č al, sosedržavepartnerice č eli izvajatileta1991insedaj č as, kososevEvrop- Maruška Markovčič* č č ju, tesnopoveza- ek zavse,kise č inki pristopa č nejše Poročila pomena zavarovanihobmo veka prisooblikovanjuokoljainprostora…),predstavitev Letošnja Mednarodnapoletnaakademija in obmo prednostmi varovanjaokoljazanadaljnjirazvojposameznika širše. Pravtakosotudiokvirzaseznanjanjezmožnostmiin zvoj razli so bilezasnovanetako,dabodovprihodnjeomogo je akademijapotekala. Vsebine letošnjepoletne akademije akademije jebilnamenjenogledudobrihpraksvokolju,kjer primerov inštudijskihterenskihobiskih–dobršendelpoletne seznanili napredavanjih,delavnicah,predstavitvahštudijskih V osmih dnehsoseudeležencizzgorajomenjenimitemami na podro log iniskanjerešitevzastrpnokonstruktivnosodelovanje razvojne agencije,LAS,nevladneorganizacije) vtvorendia- nizacij, kiskrbijozarazvojpodeželja(npr. lokalnauprava, jajo zrazvojempodeželja,vklju razvoj podeželja,združevanjerazli pogojih, prenosdobrihpraks,predstavitevpomenaokoljaza podro poletnih akademijpridobijotudinovaznanja,predvsemna je predstavljenoskoziprizmorazvojapodeželja.Slušatelji okolja, povezavenaravneinkulturnedediš vitev okoljakotcelote(prednosti,priložnosti,razli - njem inrazvojemokoljasprejetinaslednjisklepi: na temotrajnostnegarazvojapodeželjavpovezavizohranja- jami/lokalno upravo,ipd.Obkoncusobilinaokroglimizi razli njava mnenj,odpiranjeobzorij,odpravljanjenasprotijmed s tempatudipridobivanjepartnerjevzanoveprojekte,izme- v povezavizrazvojempodeželja,navezovanjenovihstikov, so udeležencidobilicelostnivpogledvproblematikookolja vsekakor sodijopridobitevdodatnihintemeljnihznanj,saj brano podro ne terpomenizobraževanjainosveš Osvetlila inpredstavilajeslede stavila zlastipomenokoljapritrajnostnemrazvojupodeželja. Predvidomakonecleta bosta izšlatakoangleškikottudislovenski(raz- 4 Poletne akademijesejeudeležiloštiridesetudeležencev, fasilitatorjev 3 Temeljni cilji z razli Vsebina poletnihakademijjezasnovanatako,daslušateljem ranja, pomenohranjanjakulturnedediš delovanja nevladnihorganizacij, pomenprostorskegaplani- njihovega trajnostnegarazvoja,pomenlokalnihiniciativin …), vplivspremembokoljanapodeželskaobmo kovanje energije, nevarnosti:npr. požari,razkrajanjekrajine nudi okolje(klimatskespremembe,onesnaženost,primanj-

ko podro širjeni) zbornikzobjavljenimipredavanji insštudijskimiprimerizavsa- mednarodnega sodelovanja. z razvojempodeželja,pripravljenipa sobilitudizametkinadaljnjega prišlo dosodelovanjaštevilnihslovenskihorganizacij, kiseukvarjajo in predavateljevizsedmihevropskihdržav. Medpoletnoakademijoje Za razvojpodeželjainvarovanjeokoljastaizjemnegapo- č nimi akterji:razvojniki/stroko,nevladnimiorganizaci- č č ju delasskupinami. nih zornihkotovomogo č č ja. Medpomembnejšerezultatepoletneakademije č ju razvojapodeželja. č nih tržnihvsebinnaLjubljanskembarjukottudi je. č

je, odpiranovaobzorjainpremikameje,vsepa Mednarodne poletneakademijesobili:predsta- č ij inna č č č evanje predstavnikovorga- e teme:izzivi,kijihdanes i karnajširšivpogledviz- č nih akterjev, kiseukvar- č č ina razvojavomejenih anja prebivalstva. č ine inkulturnekraji- 3 jevospredjepo- č ine, pomen č ja inpomen č ne vrste č ale ra- 4 č lo------v dolo ne pristope. so dolo ja obzorjainznanja.Znanjeenesamestrokejepremalo,saj pristop. Posameznik–razvojnikpodeželjamoraširitisvo- - - (današnjega inpreteklega)terbrezposluhazanjegoveželje grama jeklju uspeh oziromaneuspehnekegaprojektaalirazvojnegapro- kot stalnicavednopojavljavprašanjesocialnegakapitala–za Razvoj podeželjavdanašnjem vanja posameznikainpoznavanjanjegovegana - prvenstveno tudinamenjena. pridobljena znanjakoristnainbodoprišladoljudi,kisojim nom inpoznavanjenjegovegautripa–letakobodotovrstna za posameznikainskupnost.Potrebenjestalenstikstere- temu, davsesvojesileusmerivanimacijo,motivacijoinskrb znik, kiseukvarjazrazvojempodeželja,pamorastremeti k in idejebotudirazvojpodeželjastopicalnamestu.Posame-

mov, zatojihjetrebavklju kovnjak inpoznavalecsvojegaokoljanjegovihproble- Motivacija ininteresnapodeželjužive primernejša inboljpriporo varovanja okoljajeuporaba»koren Pri izvajanjuukrepovinaktivnostirazvojapodeželjater trebujejo stalnopodporo; Ljudje, kiživijonapodeželju,prisvojihdejavnostihpo- vajo; življenja zvsemiaktivnostmi,kiktemupozitivnoprispe- sme sepozabiti,dajelokalnoprebivalstvonajve na ravnistroke,državnihinstitucij,lokalneskupnosti.Ne Za uspehjeklju malo izrabljena; Med najve partnerstva javno-zasebnegaprava; Tudi vprihodnje jetrebanavsehravnehvzpostavljati sti prirazvojupodeželjainvarovanjuokolja; lju jeomogo z vsemiukrepinaglobalniravnivsajhitroinu Ker seklimatskihspremembnedazaustaviti,jihjetreba in usposabljanjeterdvigkakovostiljudskihresursov; Najboljši na ter izvajanjemonitoringa; omiliti. vanih obmo mo Elementi, pomembnizaprihodnjirazvojpodeželskihob- mena prostorskona č č č eno podro ij invarovanjeokoljasou ene stvarimedsebojpovezaneinzahtevajorazli Č č č eprav sopoletneakademijevednousmerjene en je izzivevprihodnostispadajoizobraževanje č č č ij ingozdnihpovršinnatradicionalen in zaohranjanjekulturnekrajinenapodeže- anje inspodbujanjetradicionalnegana č č je, povezanozrazvojempodeželja,pase lovek kotnosilecrazvoja.Brezvklju č no sodelovanjenavsehravneh–tako č rtovanje innamenskarabatal; č č č evati vizvajanjevsehaktivno- ljiva; asu zahtevainterdisciplinarni č inkovito upravljanjevaro- č ka namesto»palice« Maruška Markovčič č ih ljudistapre- č ina življenja č inkovito č ji stro- č č ina č e- č in - 91 Glasnik SED 49|3,2 2008 92 Glasnik SED 49|3,4 2008 eksoti ko jebilonaevropskabojiš ki jihjefascinantno(indobi na« bitja,»dobridivjaki«(kijihjetrebacivilizirati)–eksoti, Do konca19.stoletjasobili Afri mrežju zasledilaceloturisti zgodovine tonibilvelikproblem.Preddnevisemnamed- zvoke, vonjaveinbarve Afrike. Zaradifrancoskekolonialne č V Parizusmoizbralinekajinštitucij,galerij,glasbenifestival, naloge). katerega soštudentjeizdelaliseminarskeintudidiplomske ekskurziji vMaroko(enomese okviru predmetavzadnjihdesetihletihžeizpeljalidveve na krajšeodkrivanje»afriškega«Pariza.NaOddelkusmov ni obiskovalivajepripredmetuEtnologija Afrike, odpravili gijo inkulturnoantropologijoFilozofskefakultetevLjublja- Decembra 2007smosesštudenti,kisonaOddelkuzaetnolo- Poročila MajaLambergerKhatib,prof. zgod. inuniv. MRnaOddelkuzaetnologijoinkulturnoa dipl.etnol.inkult.antropol., asist. * 1 Razstave »eksoti Foto: MajaLambergerKhatib,Pariz, december2007 Pred arabskega Inštututom sveta. V obdobjumedobemavojnamajeParizzaznamovalt.i.» in Tunizijcev, kisojihFrancozimobiliziralizavojskovanje. di okrog250.000 Alžircev (predvsem Kabilcev),Maro naselili vpariškiregiji. V prvisvetovnivojnijesodelovalotu- okrog tritiso podsaharski Afriki). Pokoncu vojnejevFrancijismeloostati nov, odtega180.000Senegalcev(prvafrancoskakolonijav č za osemdesetevrovvenempopoldnevupopeljejopot.i.'poti etrti intržnice,kibinamlahkozanekajtrenutkovpribližali rnega Pariza'( izvajalka vajpripredmetu Antropologija turizmainEtnologijaAfrike. zara sprva nasvojihvrtovih,poznejevgostiš ci, Zuluji, Turki, Laponci,ameriškistaroselciindrugi.Posameznikiso se natovrstnih»spektaklih«znašliBerberi,Nube,Dahomejci,Somal- č č nih artefaktovsejespremenilsprvosvetovnovojno, unavali vstopnino. č Afri Black ParisTour č nih bitij«soizzapisovznanežeod15.stoletja,ko č anov, kisosezaradipotrebpodelovnisili č č na oglaševanja,kiradovedneže č a rekrutiranih193.000 Afri konosno) razstavljati. č no terenskodelo,napodlagi ). č ani zaFrancoze»primitiv- č ih indrugjezanjihovogled AFRIKE VPARIZU 1 2331 Pragersko, Kolodvorska maja.lamberger@ 3,E-naslov: Sloves č anov č č č a- r- ji v pariški glasbenega, intelektualnegainumetniškegakroga,naseljevali Od petdesetihletsosevsi,kiželelipostatidelafriškega por protifrancoskemukolonialnemurasizmu. et Oceaniens(Muzejafriškeinoceanskeumetnosti). vljali paviljon Toga inKameruna–Museedes Arts Africains Pripadniki gibanjasoiskaliskupno» pomembnega literarnegainpoliti Obdobje preddrugosvetovnovojnojebil postavil Diop,jerabilakotplatformazaizražanjeidentitete. kulture. Revija Monod soposve une Diop,inliteratiJeanPaulSartre, André Gidein Théodore pisatelji, kotsoLéopoldSédarSenghor, Aimé Césaire, Alio- za avantgardni umetnikisoseza postavitvijo »tipi priložnosti soodprlitudi»tempeljfrancoskihkolonij«s Parižanom prikažeafriškokolonialnoarhitekturo.Obtej Leta 1931 vas'). azne publikesoleta1928zrežiralicelo številni drugijazzovskiglasbeniki.Zazabavopariškeburžo- ni val«.NaglasbenihodrihsosepojaviliJosephineBakerter Foto: MajaLambergerKhatib,Pariz, december2007 malijske skupine FakolyKoncert Percussion. ObodprtjumuzejaQuaiBranlyleta2006sejeMuzejafriškeinoceanske 2 V za Ma tisse, Breton,idr.) nad afriškimkiparstvominslikarstvom(Picasso,Braque, č de l’ Immigration). njem odprliMuzejzgodovinepriseljevanja(CitéNationaledel’Histoire umetnosti zaprl,vsebinopasopreselilivBranly. Konecleta2007sov eli združevatiinsespraševatiosvojiidentiteti.Pesniki č etku štiridesetihletsosemladitemnopoltiintelektualci č etrti Quartierlatin. Tukaj sosenastanili»o l'Exposition coloniale Presence africaine č č ali velikopozornostivrednotenjuafriške nih« hišsslamnatostreho,kisopredsta- ntropologijo Filozofske fakultete Univerze vLjubljani, guest.arnes.si č eli zanimatiinnavduševati č , kijijetemeljeleta1947 (‘kolonialnarazstava’) nega gibanjaNégritude. č Maja LambergerKhatib* rno« identitetokotod- village nègre č as oblikovanja č (' e« afri- č 2 rnsko Tudi Poročila žive z uspešnicoSoulMakossaodprlpotvsemtakratinpozneje Osemdeseta sozlataletaafriškeglasbe.ManuDibangoje vala velikotujedelovnesile. to jebiloobdobjeekonomskegabumainFrancijapotrebo- – Presence Africain inHarmattan.Imigracijskihtežavnibilo; Afriško hišo. V Parizustabilivtistem študentski dom,poštudentskihnemirih1968preimenovanv plesni šolivameriškemcentruinlepotnisalon,dvediskoteki, vina, insicerLePasduLoupnaSt.MichelBoulevard,dve V sedemdesetihletihjebilavParizusamoenaafriškatrgo- 3 FIS, Afri nju, imenovanem in umetnikov. Leta1996jevseprvi sprožila ponovnopriseljevanje Alžircev, zlastiintelektualcev stranke FIS, V devetdesetihletihjedržavljanskavojnav Alžiriji (prepoved festivali, kotso Africa Fête,Ethnicolor, Africolor, itd. Houphouët-Boigny (poznejšipredsednikSlonokoš Sédar Senghor(poznejšipredsednikSenegala,tudipesnik), Afri tve družine.Obkoncusedemdesetihletjepribližno100.000 priseljevanja, prihajajopaženeinotrociznamenomzdruži- mom MengistaHaileMariama.Leta1974jekonecuradnega Etiopcev, kisozbežaliprednasilnimkomunisti ter Alžirije (1962)jepovzro tudi ženezotroki.NeodvisnostMarokain Tunizije (1956) hotelih naGoutted'Or, vpetdesetihletihso sejimpridružile delovno silo.Sprvasoprihajalilemoški,nastanjenivpoceni porušena Francijapajevvsehpanogahpotrebovalaštevilno Tunizijcev in Alžircev, kisojihmeddrugovojnorekrutirali, škega kulturnih praksvjavnost–recimozakrivanjedekletfranco- javnost (vmislihimampredvsemapliciranjemuslimanskih so povezanetudištevilnedrugedebate,kiburijofrancosko ganizacije intudimediji(abrezuspeha).Spriseljevanjem Njihovo gladovnostavkosopodpiraleštevilnenevladneor- za izgoninokupiralicerkevSaint-BernarddeLaChapelle. v regijiBakel. V tem in gradbenemsektorju.PodobnosejezgodiloSenegalcem Soninka inBambara,kisoiskalidelovfrancoskiindustriji za stapovzro Suša vMalijušestdesetihletihinposledi fi valu vosemdesetihletihsosepriselilipoklicnoslabšekvali- oblast), kosoimigriralezlastiekonomskeelite. V drugem dveh valih–prvipoletu1954(poNaserjevemprihoduna skupnosti vParizu.Egip Po drugivojnijevFrancijiostalotudivelikoMaro Parizu. sur-Seine izleta1957orisalživljenjeafriškihštudentovv le) inbeninskirežiserPaulin Vieyra, kijev cirani Egip zaprla vodilnepolitikevFIS,karjesprožilo državljanskovojno. v opombi8)jezaradizmagovalnega rezultataprekinilaprocesvolitev, je leta1991zmagalavprvemkrogu volitev. Vladajo č č č anov prevzelonajslabšekvali im generacijam Afri ani brezdelovnihdovoljenjuprlienergi fi Front IslamiqueduSalut lma SembeneOusmane(senegalskirežiser),Léopold 3 č kipajeleta1991zmagalanauradnihvolitvah) č ani. ili priseljevanještevilnihpripadnikovljudstev sans papier č asu sejevParizunaselilotudiprecej č č ani sosenajštevil , islamisti anov vParizu.Nastajatisoza č ila pove ('brez papirjev'). Takrat sose č fi na politi cirana inpla č šokiralanovicaogiba- č č anje severnoafriških asu šedveknjigarni č na strankav Alžiriji, ki č č č na agrarnakri- a FLN(ve neje priseliliv č fi lmu Afrique- nim ukrepom č ana dela. č č nim reži- ene oba- č č oFLN anov, č eli razmišljanja oporeklu. nesle nekamonstran;dramati migracij. OsebnezgodbeafriškihParižanovsomezahipod- nad multimedijskimprojektom Antropološka interpretacija bi vsevidenopostavilanasvojemesto.Navdušenasembila laskave naslove:nepreudaren,rasisti etnocentristi na. Obtiso je zasvet.Izmuzejasemodšlapredvsemzmedenainutruje- projekt spoliti je spodbujatidruga silje, okupacijoinponiževanja.Njegovnamen,jepoudaril, O tem,dajemuzejposve Amerik jeChiracgovoriloneobstojuhierarhijmedljudmi. tju Muzejaumetnostiincivilizacij Afrike, Azije, Oceanije in Muzejumetnostiincivilizacij Afrike, Azije, Oceanijein Amerik ješeena 5 Branly, daljnih za in estetikejestavbazaslovela.Sistemsicernedelujeve histori in arabskimidržavami.PostavljenjenabreguSeine,meji promocija sodelovanjainkulturneizmenjavemedFrancijo raziskave oarabskemsvetu.Ciljinštitutajepravgotovotudi ki biseukvarjalsširjenjeminformacijinznanjaterpodpiral držav podpisalosporazumsFrancijooustanovitviinštituta, sveta jebilustanovljenleta1980,koosemnajstarabskih v umetnosti,politikiinsvetovniekonomiji.Inštitutarabskega dnjo modernihstavbjesimboliziralcentralnovlogoFrancije projekt zvelikimina in MuséeduquaiBranly. Inštitutarabskegasvetajemanjši no, kulturoinumetnost,smoizbraliInstitutduMonde Arabe Med inštitucijami,kipredstavljajoafriško/arabskozgodovi- razmer vštevilnihfrancoskihmestih). skih šolahinnemirevletu2005, Upor mladineinuli 4 fotoob no oblikofasade.Zaradiedinstvenerabevisokotehnoloških č mrežaste zaslonkevstekluinželezu:30.000nasvetloboob- zlasti pofasadi,kjersoreinterpretiranetradicionalnearabske scinantno zgradbo,popolnokompozicijoforme.Zaslovelje hitekt JeanNouveljemedletoma1981in1987ustvarilfa- ti šeenprimerrazkazovanjafrancoskemo Na drugistraniSeine,nedale po knjigahinvenodšlasprecejtanjšodenarnico. Aminata SowFalla,DanyjaLaferrièra.Hlastnosemposegla ških intelektualcev: Ahmodouja Kourouma, Alioune Diopa, kjer semsivmislihpredstavljalarazpravljanjeznanihafri- na ruedesÉcolessamazavilavknjigarnoPresence Africaine, bili nadrazstavljenimikoranskimikaligra posve okolje. V inštitutusmoobiskalitudiknjigarnoinmuzej,kije be pametnihmaterialov, kiseodzivajonaspreminjajo celoti, jepaševednoob utljivih zaslonksezapirainodpiraterspreminjadekorativ- kreacija namžeznanegaarhitektaJeana Nouvela. č č č en umetnostitermuslimanskiinarabskicivilizacijiod 5 nega Parizainmodernegaurbanegadelamesta. Ar- utljivih mehanskihnapravzareguliranjesvetlobe kisijeododprtjaleta2006prislužiltudinepreve č č etkov pavsedodanes.Prevzetiinnavdušenismo razstavljenihpredmetihbipotrebovaladneve,da č en, patudiglamurozen,fascinanten.Obodpr- č nim ciljemtorej:razglasitevodprtostiFranci- č č ni bojispolicistiinzvojsko. en, boljodprtpoglednasvet.Umetniški č rti, kijihjeskovalMitterrand.Zgra- č č udovanja vredenzlastizaradira- en vsemljudem,kisotrpelina- č č odEiffelovega stolpa,seboho- ne inpronicljivesospodbudile 4 kisopripeljalidoizrednih č en, neokolonialisti Maja LambergerKhatib fi jami. Poznejesem č i. Muséeduquai č č e se č en, v č

93 Glasnik SED 49|3,2 2008 94 Glasnik SED 49|3,2 2008 lesa (rezbarijezlastiizcedreinevkaliptusa). Ve triintrideset metrovvisoko,grajenjepostandardih našli prinajlepšihšpansko-mavrskihvrtovih.Minaretsepne vrt, kinajbivernikespominjalnanebesa.Navdihzanj so dra izLibanona.Prostorzaumirjanjejepolegmolilnicetudi nega materialajebilapripeljanaizsevernoafriškihdežel,ce- francoskih na dediš džamijo vMarakešu. V mošejiizstopabogastvomuslimanske našli navdihzanjovgranadski Alhambri, spominjapatudina vrska arhitektura). Arabski obrtnikiinfrancoskiarhitektiso Mošeja jegrajenavandaluzijskemarhitekturnemslogu(ma- ob odprtjudžamije). »afriškim bratomzalojalnostinpredanost«(slovesnebesede jateljske odnosezmuslimanskimidržavamiinsezahvalila S togestonajbiFrancijasimboli padlo ve pri Verdunu, Marni,Douaumontu, Alzaciji indrugihbojiš pa revitalizirajov sre te zabolnikeinbrezdomceorganizira številna družabna mi spodro korana, bogatoknjižnicozverskimiintudidrugimiknjiga- verskih skupnosti. Verniki lahkoobiš medkulturni dialog,kiželiprispevatikboljšemusobivanju V okviruverskihdejavnostidelujeinštitutkotpartnerza obrede; organizirajo patudi kulturneinsocialneaktivnosti. zakoni. Imatrojnonalogo:vokvirudžamijeskrbizaverske vernikom vstiski. Vse dejavnostisovskladusfrancoskimi beti zaodprtostintolerancodoveroizpovedinuditiuteho loga Inštitutajezagotovitipravilnorazumevanjeislama,skr- površine vcentruPariza(petookrožje,latinski se jeporodilažedaljnegaleta1849.Daneszavzemahektar umirjanje vprostorihMuslimanskegainštituta.Idejazanj Po no držav podsaharske Afrike, MagrebainIndijskegaoceana. beniki izEtiopije,Malija,Senegala,Nigerije,patudidrugih mestjih inmestnemsrediš in decembruzaznamujerazli teka odleta1989. Africolor jefestival,kivmesecunovembru Enaizmed štirihpravnihšolvislamu(znotrajsunitov),razširjenazlasti 7 podali naGoutte-d'Or, enegameddrobnimideli Afrike, tran- bulvarji (Barbès,deRochechouartinLaChapelle),smo se S postajemetrojaBarbès-Rochechouart,kjersesekajotrije le –jekvadratenstolp,izkateregaseširiglasmujezina. stavile nafrancoskostran. V Francijijenave severnoafriškim deželam,kisosevprvisvetovnivojnipo- tudi mošeja.Zgrajenajebilavletih1922–26znakzahvale Za Fakoly Percussion,skupineizMalijanafestivalu Africolor. se vbujnemmuzejskemvrtu.Mudilonamježenakoncert V ve Poročila Parnasavna,kirabitudizadružabna sre 6 č č na obmo kopališ sažo, obredna etek festivalasegadale anja. Obiskovalciselahkosprostijovkavarni,svojetelo č č ernih urahsmozapustilimuzejskozgradboindelilivti- č ine umetnosti:prekrasnimozaikiinumetnostrezljanja i hitrihritmovjebilanaslednjidanpravaodlo č č a). tiso č ju SinZ Afrike. č ja literature,znanosti,idr. Inštitutvodiprojek- č č el svobode,demokracije,enakostiinbratstva. č muslimanovzaobrambo–kakoironi iš č enja …(imajopodobnofunkcijokot anti hamamu č u. Nafestivalusepovezujejoglas- č . 6 nazaj,vleto1979,stalnopapo-

Del Muslimanskegainštitutaje č na prizoriš č no povezalainokrepilapri- č anja, pogovore,sprostitev, ma- č ejo šolozarecitiranje č a vpariškihpred- č frontah(bitka č ina gradbe- č maliki etrti). Na- č na rimska č č no – 7 č itev šo- ih) Nostalgi ženskimi lasuljamiinvsemmogo sadja inzelenjave,trgovinic spisanimblagom,kozmetiko,z harski Afriki. Soseskaživobarvnihkostumov, redkovidenega Literatura Bližnjega vzhoda… ki bomoralazdržatidonaslednjegaobiska…Pariza, Afrike, 11 Dolo Drobljentimijanssezamom. 10 Sladica zmandlji. 9 ly_the_futur.html, 12.10.2008. http://blogs.nyu.edu/projects/materialworld/2007/05/musee_du_quai_bran- WERE, Graeme: r=1&oref=slogin, 13.10.2008. tni vir:http://www.nytimes.com/2006/06/22/arts/design/22quai.html?_ RIDING, Allan: Imperialist?Moi?NottheMuséeduQuaiBranly;sple- Journal ofEthnicandMigrationStudies PÉCHU, Cécile:Black African immigrantsinFranceandclaimsforhousing. id=27, 12.10.2008. parisvoice.com/index.php?option=com_content&task=view&id=237&Item VALLOIS, Thirza: Goutted'Or... Africa inParis;spletnivir:http://www. Class LLOYD, CathieinHazel Waters: France:oneculture,people? LESBROS, Dominique: 2008. arab_du_monde_institute.htm, 15.10.2008;http://www.imarabe.org/, 9.10. buildings/ima/index.htm, 15.10.2008;http://www.e-architect.co.uk/paris/ INSTITUT DUMONDE ARAB: spletniviri:http://www.galinsky.com/ 2008. GRAND MOSQUE:spletnivir;http://www.mosquee-de-paris.org/, 8.10. Class BENNOUNE, Mahfoud: The MaghribinmigrantworkersinFrance. id=21, 10.2008. AFRICOLOR: spletnivir;http://www.africolor.com/index.php?festival_ nic oziroma državljansko vojno. žircev, obmo industriji. Obkoncu20.stoletjasejesemzatekloveliko Al- najve Prvi priseljencisosemprišliževzgodnjihletih20.stoletja, splantiranega vPariz.Obmo 8 FLN, Naredila semsizalogo proces volitevzaradiporaznihrezultatov prekinila. prvi krogvolitev, nakaterih jezmagalaFIS,islamisti dovoljena strankav Alžiriji. Leta1991je zaradi pritiskajavnostiizvedla boju zaneodvisnost Alžirije. Poletu1962 jepostalavladajo dne osvoboditvev Alžiriji, kisejerazvila izrevolucionarnegatelesav , 32/3,1991,49–65. 17/1, 1975,39–56. č papoletu1950,insezaposlilizlastivavtomobilski č Front deLibérationnationale, ena mešanicaza č no sempopila č č ajnic. ZavilismošenarueMyrrah,protipodsa- je papostaloglavništabFLNmedalžirsko Musée duQuaiBranly:thefutureorfolly?;spletnivir: 8 L'Afrique àParis Ulicajepolnatrgovinic zživiliinkavar- č imb. zatarja, šaj insizravenprivoš č je vglavnemsevernoafriško. 10 25/4,1999,727–744. socialisti bharata č . Pariz:Parigramme,2006. im. Maja LambergerKhatib č na politi 11 indrugihza č č ila še č na strankanaro- na stranka,aje č a inedina hariso Race & Race & č imb, . 9

Poročila tno boljtežkoodlo tnostnega kova Pri ve na univerzami inuradizadelovPomurju,skaterimiprihodnje stnega kova cija rokodelskihpoklicev, vtemprimerupoklicaumetno- dijakov opomenuslovenskerokodelskedediš Namena izvedenegaprogramastabilapredvsemozaveš in razvojaslovenskegarokodelstva. ter delovanjuCentraDUOnapodro dika, razvojukovaštvainstanjuumetnostnegadanes predavanje oslovenskirokodelskidediš izdelke vGalerijiDUO.Izvedlismotudiuvodnopregledno ški muzej Anton HorvatvRazkrižjutersiogledalirokodelske so šeUmetnokovaštvoJanezMir, s.p.vGrabonošuinKova- nice umetnostnegakovaštvazadijake,kigajeso tembra inoktobra2008izvedelizobraževalniprogramDelav- JanezKrnc,dipl.etnol.inkult.antropol. inprof. teologije, vodja CentraDUO, Zavod MarianumVeržej –Center DUO. 9241 Ve * 1 Ve Center doma Foto: JanezKrnc,Center DUO, Veržej, 26.9.2008 Kovanje Franca podmentorstvom Franka izPuconcev. mentorstvom kova vajali vKova meljno znanjeoumetnostnemkovaštvu.Delavnicesmoiz- izobraževalnega programa,vokvirukateregasopridobilite- enodnevnih delavnicvskupnemtrajanjuosemintridesetur tiven. Zaenainšestdesetudeležencevsmoizvedlisedem Odziv srednjihšolizseverovzhodneSlovenijejebilpozi- je inizobraževanja. javnega razpisazaso Ministrstvo zašolstvoinšportRepublikeSlovenijevokviru č tnostne obrtiv Veržeju. in [email protected] rtujemo izvedborokodelskihdelavnic. č č odejavnostihCentraDUOv: Tatjana Voki ini dijakovjeprevladovalomnenje,dapoklicume- č DELAVNICE KOVAŠTVA UMETNOSTNEGA ZADIJAKE VVERŽEJU a. Uspelipasmonavezatistiketudizljudskimi č č e inumetnostneobrti–CenterDUO iji CentraDUO,kjersoudeležencikovalipod č a naporeninprezahtevenbisezanjverje- č č a FrancaFrankaizPuconcev, obiskalipa ili. V pogovoruz njihovimiu fi nanciranje programovpromocijevzgo- Glasnik SED 48/1,2,2008,84. č ju ohranjanja,varovanja č č ini zetnološkegavi- , Centerdoma č ine inpromo- fi č nanciralo itelji (or- 1 č jesep- e inume- č anje in umetnostneobrtikotživedejavnosti. č rokodelske izobraževalneprograme,krožkeinšolevnaravi,s poklicne module,kibijihponujalsrednjimšolam,terkrajše delujejo napodro Slovenije zapoklicnoizobraževanjeindrugimipartnerji,ki na projekte,vokvirukaterihbiskupajsCentromRepublike di OŠinotrocivvrtcih.CenterDUOsetrenutnopripravlja veliko zanimanjezarokodelskeveš kodelskih poklicevnasrednjih(poklicnih)šolahterizkoristiti Ugotovili smo,dajetrebaizvajatisistemati ko stempoklicemtudiuspešnopreživi. potrebe trga poizdelkihumetnostnegakovaštva indaselah- ima desetzaposlenih,karkaženato,davendarleobstajajo grama jebiltudiobisksodobnekovaškedelavniceMir, ki nekaterim oddelkomgrozitudizaprtje.Pomembenvidikpro- na splošnoupadazanimanjezavpispoklicnešole,zato ganizatorji tehni Foto: JanezKrnc,Grabonoš,8.10. 2008 Pri Kovaču JanezuMiru. imer biževelikopripomoglikohranjanjuslovenskedoma č nega pouka)smoizvedeli,damedmladimi č ju doma ržej, Puščenjakova 1, www.centerduo.si E-naslov: č e inumetnostneobrti,razvijal č ine mednižjimirazre- č no promocijoro- Janez Krnc* č e 95 Glasnik SED 49|3,4 2008 96 Glasnik SED 49|3,4 2008 in kibijihlahkododatnookrepilitudivslovenskemokolju. sta povezanazanimacijoobiskovalcevinlokalneskupnosti menta kulturneinnaravnedediš V nadaljevanjubiizpostavilapredvsemdvavidika manage- diskusijo inpredavanjagostujo Metode delasoobsegaleterenskodelo,skupinskedelavnicez na zavarovanihobmo pnosti, revitalizacijaurbanegaprostora,gospodarskirazvoj dediš jekte, zakonodajavprostorskemna jektni management,pridobivanje gram jeobsegalteme,kotso:konservatorstvovpraksi,pro- Village –HardwickHallChatsworthCromfordMill.Pro- dens – Angelsey –BeaumarisCastleSudburyHallIlam Chirk Castle–LiverpoolConwyChesterBodnantGar- House –LudlowCroftCastleShropshirePowis Usposabljanje jepotekalonanaslednjihlokacijah:Chastleton dovinar inetnologinja. bilo šestnajstarhitektovterpoenarheolog,umetnostnizgo- ške, Kosova,Makedonije,Romunije,SlovenijeinSrbijeje Bolgarije, BosneinHercegovine, dih strokovnjakov. Oddevetnajstihudeleženceviz Albanije, (in njihovesosede)terpospeševanjamreženja(bodo brih praksiz Velike BritanijevdržaveJugovzhodneEvrope Šlo jezapilotniprojekt,zastavljenznamenomprenosado- for theProtectionof Ancient Buildings). (English Heritage,Cadw, The Landmark Trust, The Society nal Trusta oziromanekaterihdrugihdediš in naravnedediš skega potovanjanave mlade strokovnjakeizJugovzhodneEvropevoblikištudij- ganiziral usposabljanjeizkonservatorskegamanagementaza svojih sodelavcevSueCassellinCoinneachaMacLeanaor- Med 31.3.in11. 4.2008jeNational Trust podvodstvom povsem neodvisnodelujetudiNational Trust forScotland). ne dediš deluje napodro National Trust jevodilnabritanskanevladnaorganizacija, ki Poročila Severni Wales) izvajajorednedelovnetabore( Tatjana Vokić, inuniv. 9241 prof. geografije dipl.literarna obrti. komparativistka, Center domače inumetnostne Veržej, Puš * konservatorska dela,kiponavadiostajajoskritao Izkušnje sopokazale,daseobiskovalcizelozanimajo za vakcijiKonservatorstvo rovanje dediš opazovanja, ampaktudiaktivnovklju obnovitvenimi deli.Konservatorstvovakcijinepomenizgolj deželska vilaodlo javnosti. Zatosemarsikateribritanskidvorec,gradalipo- č ine, managementobiskovalcev, animacijalokalnesku- č ine Anglije, Walesa inSeverneIrske(enako,vendar č ine. Tako naposestvuGlanFaenol (Angelsey, č ju ohranjanjainvarovanjanaravnekultur- č ine v Angliji in Walesu pod oskrboNatio- č ZA MLADESTROKOVNJAKE IZJUGOVZHODNE EVROPE i zaprostdostopobiskovalcevtudimed č NATIONAL TRUST. KONSERVATORSKI MANAGEMENT č jih, dediš razli č nih lokacijzavarovanekulturne č č ih strokovnjakov. ina inpodnebnespremembe. č ine v Angliji in Walesu, ki Č fi nan rne Gore,Gruzije,Hrva- č Velika Britanija,31. marec.–11. april.2008 rtovanju, interpretacija č č evanje javnostivva- nih sredstevzapro- č inskih organizacij working ho- č č em širše ih) mla- ki jedovoljzgodajspoznala,dadediš prostovoljcev inpodpornikov. Vsekakor grezaorganizacijo, intenzivna promocijadelovnihtaborovinpridobivanjenovih ustvarjajo umetnelo kot živostvarnostinjenezapirativnavideznekategorije,ki vrtov. Najve nje obiskovalcevalipaskrbijozaurejenostštevilnihgrajskih š integracija mladihskozipridobivanjekonservatorskihve- skih igervLondonuleta2012.Kljubtemusooptimisti manjkljaji, kisebodopoglobilizaradiprihajajo okolju setudipriNational Trustu soo dno zaposlenihinve National Trust imatrenutno52.000prostovoljcev, 4.300re- mediatorja. ki sešestolikove snovne dediš prekašajo rednozaposlene.Sointerpretatorjisnovneinne- usmerjeni vprihodnost–mednjihovimina pro pornikov, karjouvrš dediš Prostovoljci imajopomembnovlogopriuspešnemdelovanju Prostovoljstvo identiteto življenjskegaokolja. pularizira strokoinkrepizavestljudiopomenudediš udeležujejo predvsemdružine.Konservatorstvovakcijipo- lidays č in, obnovljivivirienergije, ekološkokmetovanje, šebolj fi tne organizacije. Kljubdobrorazvitemupodpornemu č ) vzdrževanjazaš inskih organizacij v Veliki Britanijiinštevil č č krat pridobijoprostovoljceizlokalnegaokolja, ine, ve č jo zavzetostjovživijovvlogokulturnega č č č č nice mednaravo,kulturoindružbo. kot3,5milijona a medsvetovnonajboljneodvisnene- inoma odgovornizasprejeminvode- čenjakova 1, [email protected] E-naslov: č itenega gozdnegahabitata,kisejih č č ajo s lanov oziromapod- č ino trebadojemati č fi nan rti sosocialna Tatjana Vokič* č č ih olimpij- č no mo nimi pri- č ine za č č no no Poročila primerjali sstanjeminzna ma spremenjenevparkiriš namenjene površinezaraš no stanje.Dvoriš in njihovofunkcionalnostterugotovilidokajklavr- prostore bivanja.Osredoto sko dokumentiralaceljskadvoriš OE Celje,jeizhajalaskonservatorskegavidikaintopograf- pinah. SkupinapodmentorstvomBoženeHostnikizZVKD, Terensko delojepotekalovdvehvsebinskozaokroženihsku- kretnejše oriseinjasnejšepodobe. ZVKD, OECelje,BrankePrimc,pajeraziskavadobilakon- z ogledomterenapodstrokovnimvodstvomkonservatorke pozneje nipotrdila.Spredstavitvijostanjaceljskihdvoriš 55), jebilapri sebni prostoriindružabnostipo skih dvoriš je predstavilasvojeraziskovalnodelonaobmo znanstvenega besediladodokumentarnega fi Mag.Tanja Roženbergar Šega,univ. dipl.etnol.inprof. sociol., muzej * Našo raziskavooceljskihdvoriš stih inzmožnostihzamestobivanjeposameznikavnjem. in podobah,ospominihujetem podobe inzastavljalimnogavprašanja. Vprašanja ozgodbah so udeleženkaminudeležencemdelavnicerisaliskrivnostne dnevnih, uhojenihpoti,akljubtemuskritinašimpogledom, ska dvoriš vejše zgodovineCelje,jeizhajalaizmestnegaprostora.Celj- 2008 vorganizaciji OddelkazaurbanoetnologijoMuzejano- Muzejske perspektiveCe2,kijepotekalaod26.do28.junija Tudi temaletošnjeetnološkedelavniceUrbanifenomeni/ Fototeka Muzeja novejše zgodovineCelje,junij2008 Udeleženci delavnice. lm Mariborskadvoriš guest.arnes.si Etnološka delavnica Urbani fenomeni /MuzejskeEtnološka delavnica Urbanifenomeni perspektive Ce2– celjskadvorišča č č a, prostori,lekorakodmaknjeniodnašihvsako- . Njenahipoteza,dasodvoriš č akovana, č a sozapuš č a inpredavanjedr. JernejeFerležOd č eprav senam,nanašepresene č č ili sosena č ene inneizkoriš č a. Aktualno stanjenaterenu so č rtom prenoveceljskihdvoriš ena, ograjeporušene,vrtovom č ih stauvedladokumentarni č č a innjihovesestavinekot asu preteklosti,omožno- fi zi č č no podobodvoriš itka (Ferlež2001: č č fi lma,vkaterem a predvsemza- ene terpravilo- V CENTRUNAMARGINI č ju mariborska svetovalka, Muzej novejše zgodovineCelje.3000Ce č enje, č ter č č

V drugiskupini–podvodstvomavtoricepri znika vnjemkotcelotnegamesta. na potikrevitalizacijimesta. Tako naravnibivanjaposame- neživljenjskih (ne)vzpodbudahnemoremoobetatisprememb mestnem jedru.Intudivprihodnjesiobenakoneprijaznihin nuja predvsemrešitevvelikegaproblemaparkiranjavstarem meri potrebsodobnega sebi sevedanisodovoljzapreusmeritevtokapreobrazbepo za Ugotovitev, dakonkretnostanjenaterenupovsemodstopaod vrtov) soimelivplanurazli ditev javnihskupnihpredelovparcel(enatretjinapovršine presenetljiva. Na iz leta1988.NivesMeštrovi nje vsencidreves.Danestunenajdemoni druženje, razneigre;otroškoigriš nja razli pozabljene. Pobesedahinformatorjevsovzrokizatakšnasta- vsak svojozgodbo,sonjihovedanašnjezgodbeneizrazite in prinaša vrsto»neprijaznostiin neprijetnosti«,inznjimpove- tika, slabšalniodnosdostanovanjvstaremmestnemjedru, ki okolja, razdrobljenostlastništva,nevzpodbudnalokalnapoli- odlagališ niso ve tu, jetovrstenpomendanespopolnomaizgubljen.Dvoriš skupni pralnici,vodnjaku,nacvetli spomin informatorjev. iz aktualnegastanjainposeglivpreteklost,dokoderseže vanja oživljenjuCeljanovobinnadvoriš ljala zadružabneprostorezrazli Fototeka Muzeja novejše zgodovineCelje,junij2008 Raziskava naterenu. spevka –smozmetodorazširjenegaintervjujazbiralipri č rtanih usmeritevizpreddvajsetlet,jezaskrbljujo č č družabniprostori,njihovepodoberišejopredvsem č ni –starejšapopulacijastanovalcev, onesnaženost a inparkiriš č rti, smernice, predlogi in usmeritve same po rti, smernice,predlogiinusmeritvesamepo č Č a. č loveka, kimudvoriš lje, Prešernova 17, tanja.rozenbergar@ E-naslov: e sodvoriš Č e soimeladvoriš č ć ne programe:utozaposedanje, ugotavlja:»Zaoblikovnoure- č č nimi to e zlesenimiigrali;poseda- č č nem alizelenjavnemvr- Tanja Roženbergar Šega* a šepreddesetletjive- č č kami sre odnavedenega.« č ih. Izhajalismo č č a vpreteklosti ni prostorpo- č ujo č č evanj ob ega pri- č a, ane č č e- a 97 Glasnik SED 49|3,4 2008 98 Glasnik SED 49|3,2 2008 V kratkemporo cah paskorajnive zapolnjujejo parkiraniavtomobiliingostinskilokali,ogredi- nje inkramljanje,igranjeipd.)dodanes,kove dejavnosti (npr. pranje,odlaganje smeti,vrti opazen prehododprostorazdruževanjainopravljanjaskupne in poraststarejšepopulacije. V besedilubovaobravnavala jevanje, pla stna dvoriš izrabo izbranihprostorov. Naterenusvaugotovila,dasome- V in Cevc2004:108). prostor zadruženjesosedovinotroškeigre«(Hazler, Ferlež in transportom(remize,garaže);poznejejepostalvednobolj (manjše bivalneenote,straniš kuriva, vodnjaki,pranje,sušenjeperila),obrtjo,prebivanjem ben gosp.prostor, povezan zgospodinjstvom(hrambasmeti, na vrtvozadjuparcele.Dosrede20.stol.jebilod.pomem- sih obnjejaliprednjo.Pogostosedelinasrednjegosp.d.in v mestnemokoljudvoriš Poročila Poročila * Klemen Bratuša, študent naOddelkuzaetnologijoinkulturnoantropologijo Filozofske KlemenBratuša,študent fakultete Univerze vLjubljani.3256 Bi * mene. V stoja pripišemove Dvoriš Nekoliko vzpodbudnejšepajestanjedvoriš nekdanji mestnimargini! pa sevnovih,globalnihinuniverzalnihoblikahodvijajona transformira vnjegovomargino, nekdanjamestnadogajanja zan trendugašanjastarihmestnihjeder. Tako secentermesta č Zanimiva jevsebinskazapolnitevzumetniškimivsebinami, o Č nosti. kulturnih ustanov, sajtakprostoromogo tudi arhitekturnitrendpokrivanjadvoriš volj inupajmo,dajimboslediltudiceljskiprimer. Opazenje Uspešnih zgledovzatakšnepristopejevEvropive umetniška ustvarjalnostinkreativnostobogatilimestniutrip. v Celjuseposkušaoblikovatit.i.umetniška v smeripotrditvemarginalnega vtisakotpanasprotno. Tudi vozliš tudi vdvoriš šniške družbe. A identi globalne brezosebnemlinezazadovoljevanjepotrebpotro- uprte v»tehnopoliseinmole«,hipernakupovalnecentre eprav mestomapokritizidovidvoriš č eprav lekorakstranoduhojenihpoti,sodvoriš em inrazmišljanju,poglediindividuuma21.stoletjapaso č [email protected]. [email protected]; Mateja naOddelkuzaetnologijoin kultur Gorjup,študentka asu terenskegadelasvaseosredoto č č ih insre e jeprostor, kimulahkoskozirazli Slovenskem etnološkemleksikonu č č a tudiodsevsodobnegasvetainnassamih:ogra- č ljivo preživljanjeprostega ih kotzelenihoazahsredimesta,družabnih č evališ č ilu onajinemdelunadelavnicibovapro- č č plastne takopomenekotfunkcionalnena- nesluhaduha. č ih, kotprostorihsprostitveinigre. ﬁ kacijski potencialimestsodrugje– č e »najve č a), živinorejo(hlevi,gnojiš č krat prostorzahišo,v č zgra č DVORIŠČE –NAŠEOGLEDALO ila zlastinasodobno č č č asa, individualnost , predvsemjavnih a razširitevdejav- jezapisano,da č č vjavnifunkciji. ﬁ č ti delujejoprej na obdobjaob- kanje, poseda- č etrt, kjernaj č ino dvoriš č č kotdo- a skrita č č a- a) č

no antropologijo Filozofske fakultete Univerze vL vrste zato lo val šelev19.stoletju. Takrat sejenamre bogatila zdodatnimipomeni;današnjipomensejeizobliko- Pojma javnostiinzasebnostistaseskozizgodovinonenehno najinih primerihgrezaprepletobojega. pri dvoriš mnogih opazovanj,pogovorovinpremlevanjmeniva,dagre gostinske dejavnostipatetrditvenepotrjuje.Napodlagi bi bilodvoriš okoliških stanovalcevševednovenglaszatrjevala,danaj se izvajagostinskadejavnost. V pogovorihnamajeve zna pogledi, karpomeni,daodvoriš dvoriš č blematizirala naslednjetematskesklope:lokale,parkiriš funkcija dvoriš in/ali izvajanjegostinskedejavnosti. Torej sejeprimarna kulturni centerMaribor, 2001(Kotenapišeknjiga;1),268str. FERLEŽ, Jerneja: č Zanimala najujetudifunkcionalnarabadvoriš urbana središ pred brezosebnimistiki,kisovdolo ve jeomogo Etnološko delavnicoUrbanifenomeni/Muzejskeperspekti- taksistov. tudi prihodnjeleto,kobomodokumentiralizgodbeceljskih Vsem sodelujo za trud,pravtakopatudivseminformatorjemsodelovanje. Fekonja inSandraJazbec.Zahvaljujemsevsemudeležencem – Tadeja Valentan, MašaZavrtanik, Tanja Rijavec,Martina men Bratuša,MatejaGorjup,SonjaHerzog),ternovaimena katerimi smosodelovaližemedlanskoletnoraziskavo(Kle- lja. Veseli me,dasosedelavniceudeležilinekaterikolegi,s velikih inoseminpetdesetmajhnihdvoriš Ob naširaziskavismoobiskaliindokumentiralisedemnajst Literatura Petrak. dejavnosti, službazaizobraževanje,zatozahvalaga.Olgi evanju mestnihdvoriš asu, kigrevglavnemsmeriizrabeprostorazaparkiriš č il odprostoraprebivanja:svetzasebnostijepostalneke č no. Potrditevtegadejstvasoprimeridvoriš č a/odlagališ č č iš ih takozazasebenkottudijavenprostor, kajtiv č č č e poopravljenemdelu,hkratipatudizato ila Mestnaob č a (Ferlež2001:24). e zasebenprostoroziromadatoje,izvajanje Mariborska dvoriš č č im indrugimveljapovabiloksodelovanju a kotprostoradruženjainzdruževanjasta- č a inzasebno/javno.Prietnološkempreu- č svasesre strica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 59b, E-naslov: obSotli59b,E-naslov: obSotli,Bistrica strica jubljani. 3222Dramlje,Svetelka 17, E-naslov: č ina Celje,Oddelekzadružbene Klemen BratušainMateja Gorjup* č a. Etnološkioris č ih nemoremogovoritieno- č ala tudiznasprotujo č enem smisluzna Tanja Roženbergar Šega č č prostorproizvodnje vcentrumestaCe- . Maribor:Mladinski č vsodobnem č , nakaterih č ilni za č č č iš imi ina č č č a, a e Poročila porabimo vseve trgovin kotvCelju). najve inovativnem mestu, Mestne ob mišljanje opotrošništvuvCeljunesovpadapovsemstrudom ideje, nepamaterialnipredmeti(2002:191).Pravzapravraz- Zygmunt Bauman,kipravi,dasodanesglavniviridobi prostega tovanja, itd.Lahkobirekli,dajetemeljnaoblikapreživljanja sodobni ra ga procesu. Žebeženpoglednavsakdanjepreživljanjeproste- zapravi vesdenar, tudi v prihodnjevztrajalprodukcijskem da jeporabadenarjanekakšnozagotovilo,bo denarja (Marcuse1968:27,28).Natejpodlagilahkore strijske revolucije. nadgradnji pojmaprostega tro rasto ga http://www.tv1.si/news.aspx?newsid=1638&katid=1, 20.8.2008. 2 http://www.sl.wikipedija.org/wiki/Sport, 20.8.2008. 1 Dvoriš danes. Vve dvoriš novalcev, katerimpripada,s Fototeka muzeja novejše zgodovineCelje,junij2008 »No parking.« prosti prizmo gostinskedejavnosti,bilahkoposplošili,dajestem preto pritegne stranke. po inprijetnourejengostinskiletnivrtnadvoriš za svojestoritvenedejavnosti.Dvoriš cialno funkcijo–prostornamre Dandanes paobravnavaniprostorvseboljpridobivakomer- pri medsebojnemdruženjustanovalcev. starejših. Tako bilahkodvoriš skupne pralniceterprostor, namenjenigriotrokinposedanju č č asa tudita,daljudjezapravijo asa jedokaz,dazasodobnopreživljanjeprostega č č nosti, svežine,naravnesvetlobe,soncaalidežja.Le- č č trgovskih površinnaprebivalca(v Velenju jetoliko č ni prostorprežemalapovsemdruga as postalpla a sedanesvvseve č č imi dejavnostmiinzdise,dajepostalsmiselproste- asa potrošnjainneproizvajanje.Podobnotrditudi č č unalnik, kakovostnošportnoopremo,izleteinpo- ine Celje,kiskušaustvaritipodobooCeljukot č ini primerovsodelprostorazajemalivrtoviin č Č denarja:zaigra 1 e gledamonamestnadvoriš Danesjeindustrijaprostega č 2 č ljiv. Natemprimerulahkogovorimoo e vzamemonaznanje,daimatomesto č č č asa, kijenastalzza jem obseguspreminjajovparki- asoma izgubila. V preteklostije č č u pripisalipomembnovlogo izkoriš č č e, širokopasovniinternet, im ve č č e jeprostoroddiha, č ajo gostinskilokali težkoprigaranega č na energija kot č č a zgoljskozi č č etkom indu- asa medhi- u vsekakor č lovek, ki č emo, č č kov asa dmi, kijimdvoriš Na podlagiterenskegadela,pogovorasstanujo narkomani. za njihove storitvenedejavnosti alikotparkiriš povedali, dasev ureditev potiskanasamrobpreživetja;sogovornikisonama bolj prehajavsferojavnega. Torej, prostorseširi inodpira, skih domovvve naselju Rožnadolina,kjerugotavljam,dasoobnoveštudent- Procesi discipliniranjainreguliranjaštudentovvštudentskem Bratuša (2007)opisaltudivseminarskinalogiznaslovom za sodobensvet:ograjevanje.OmenjenipojavsemKlemen lo tudizaljudizdnadružbenelestvice,kijihkapitalisti da biMestnaob neuporabnih predmetov. Zelogrobore vedno ve so manjši,vednove terakcijo študentov:skupnihprostorovjevsemanjoziroma Pri ogledumestnihdvoriš mestnem jedru. Celja kotljudeminokoljuprijaznegamestabrezprometav žnih hiš.Hkratibibiltokoraknaprejpriustvarjanjupodobe ma alivcelotisubvencioniralaparkiranjeeniizmedgara- primerov spreminjanjadvoriš ponavadi parkiriš polnjuje kateraod(vglavnemstoritvenih)dejavnosti,sotam lastnike težistiskasparkirnimiprostori. riš Fototeka muzeja novejše zgodovineCelje,junij2008 javno. Zasebno jepostalo Pogovarjala svasestremizaposlenimi vtrehrazli kar panivselejpogodustanovalcev, zlastinestarejših. (strukturirajo ve nosti. Skušamose glavna zna so stanovalcionemogo mo pri temje,davseve č č č č etno misel,dadvoriš jo apati a. Sonamre i množice,skaterobiselahkouprlaobstoje č denarjaporabizazagotavljanjevarnostiinzaseb- č č nost instemslabljenjedružbenihvezi.Zanimivo ilnost dvoriš č i se)strukturi.Zograjevanjemmestnihdvoriš č č č ina Celjestanovalcemstavbzdvoriš č prikladenprostorblizustanovanj,katerih č asih nadvoriš č ini primerovneprimernezavsakdanjoin- č a. Zarešitevstiskesparkiriš e rabikotpomožniprostorzaopravljanje im boljindividualizirati,karpovzro č jeapartmajevintihihdomov. Danesse č ja individualizacijapovzro č č ili njihovoprehodnost,karnajbila č . Sogovornikisonavedlikarnekaj ni prostorizsferezasebnega vse č svaopazilatuditrend,zna Klemen BratušainMateja Gorjup č vodlagališ č a zatekajotudibrezdomciin č eno bitolahkovelja- Č č e dvoriš a raznihtrenutno č e, svapotrdila č č i predlagava, imi inzlju- č č i družbeni a slabitev č č a neza- č nih go- i delo- č a vse č ilen č na č

99 Glasnik SED 49|3,4 2008 100 Glasnik SED 49|3,2 2008 drugimi mote merno posegajovarhitekturoprostora,vklju barviti gra jajo tudidrugidejavniki;obvstopuobiskovalcapozdravijo kon vanjsko sožitjetrajaledopolno strani enegaodinformatorjev liških predstav(vlanskemletustabilirealiziranidve,o.p.), s ko bisiprviželelive do nesoglasij;zaumetnikejedvoriš izkazali stanovalciinumetniki,medkaterimipogostoprihaja š Na razli zgodbo doživljajonjeniakterji? zna in uporabniki«(Murši zabimo, dasezastvarmiskrivajoljudje,kisonjihovitvorci razkrivajo življenjeljudi–sevedaledotakrat,doklernepo- roma integralnidelistaregamestnegajedra,»zelou dljivo delitastranke,zamanjposre sožitje umetniškihgalerijicingostinskegalokala,kisiiznaj- Pred dvemadesetletjemaobnovljenaumetniška kjer pasežalzataknepridovoljenju. manjših koncertih(vstilukantavtorjaIztokaMlakarja,o.p.), Poročila se jedvoriš kovnjaki, sstanovalciinzmimoido izkušenj, mnogihdiskusij,takoskolegikotzraznimistro- Na podlagiopravljenegaterenskegadela,prebraneliterature, dejavnost. stranke pripeljejoprakti zerski salonZora–sopohvalilipriro parkiriš primanjkuje strank.Sogovorniki,kisodvoriš ga zakonapanaletnihvrtovihtudivhladnejšihmesecihne ko rajezadržujejonaprostem.Zuveljavitvijoprotikadilske- njihovo dejavnost.Zlastivtoplejšihmesecihseljudjeveli- stinskih lokalih. Vsi sopoudarili pozitivenvplivdvoriš Poročila SandraJazbec,absolventka naOddelkuzaetnologijo inkulturnoantr * Informator jekotslikaruporabnikenegatamkajšnjihateljejev. 1 Materialna pri Na koncuželivaizre intime inzavetjapredneosebnostjomesta. tivne, vsmislu,dajimjedvoriš Č precejšnjo dvojnostgledevrednotenjatovrstnihsprememb. č eprav izhajajoizljudisamih,jihimajonekaterizanega- u umetniške [email protected] č fi ni, ipd. V preteklosti jedvoriš ajev, vnjejpautripakupnerešenihvprašanj.Inkakoto č č e svojihstrank–kotnaprimerGalerijaOkvirinFri- ne na fi ti, kipomnenjutamkajšnjestanovalkenepri- č ni prostorskozi č č č imi stvarmi,kotsomodropobarvanakorita, č evanja, vnašemprimeruceljskadvoriš ine. Zaumetnikeingostejeprostorprijetno etrti vCeljuseskrivazgodbaraznihbarvin č č č i pohvaloMuzejunovejšezgodovine miruinzasebnosti. Tako njihovobi- , vFerlež2001:naovitku).Nadvori- č no dopraga,kjerseizvajaželena DVORIŠČA –SVEŽE BARVEMESTNIH JEDER 1 pajebilaizraženatudiželjapo č as transformiral.Opazilasva č č i. e dolgo č č Č e žebiloprizoriš eno kombinacijopasose č č emerne pogledepazbu- e javniprostor, medtem imi, lahkoskleneva,da č nost prostora,sajse č asa nudiloprostor č no sštevilnimi č e nameniliza č č č etrt tako inkovito e gleda- č opologijo Filozofske fakultete Univerze vLjubljani. a ozi- č a na V: V: vanced industrialsociety MARCUSE, Herbert: 108. HAZLER Vito, JernejaFerležin Tone Cevc:'Dvoriš kulturni center, 2001. prejšnjem sistemupotekalapod njegovega stanovanjskegafondavmeš na tudi benega sistemainzuvedbozasebnelastninejebilaprekinje- p.) obnovljenihpetstavb,vklju letoma 1975in1990jebilo(vstaremmestnemjedruCelja,o. poudarjam naslednjezaskrbljujo FERLEŽ, Jerneja: antropologijo, 2008. Univerza vLjubljani,Filozofskafakulteta,Oddelekzaetnologijoinkulturno dentskem naseljuRožnaDolina BRATUŠA, Klemen: BAUMAN, Zygmunt: 2 Dvoriš žava skrivapredvsemzaskepti na oziromapomanjkanjeprostorov, nadrugistranipasete- manjši merikotgalerijskiprostor. Razlogjemajhnapovrši- ni nikolizareszaživela,sajpretežnodelujekotdelovniinv meš lje, dasenamre posredovala konservatorkaBrankaPrimczZVKD,OECe- objekti (Roženbergar Šega1996:18). Ažurne podatkemi je kot tudivprevladiekonomijenadzavestjo. ko vmedsebojniodtujenosti,kijestilsodobnegaživljenja, dremajo vobjemupraznine.Razlogezatolahkoiš Še preddesetletjisobiladvoriš uspe najtipravegana omenjeni delmestanimajopravegaposluhainjimnekakone Viri inliteraturaViri naložba vprihodnost. ustreznih strokovnjakovimajodragocenpomeninsodobra Izkušnje, pridobljenepritovrstnemterenskemdeluinpomo Celje, šezlastigonilnisiliprojekta, Tanji Roženbergar Šega. šna revitalizacijaostajaleutopi ravnodušnem odnosu,pomanjkanjuinteresainpomo res kajkupiti,pasoizjeme.Skratka,obnedelovanjusistema, v glavnemzahajajolegostjelokala,stranke,kibiželeletam Slovenski etnološkileksikon č anska hišaznotranjimdvoriš č a ogrožapozidava,zelenihpovršinni oziromasozanemarjene. č rtna celovitaprenovastaregamestnegajedrain Mariborska dvoriš č poletu1990nicelovitoprenovilanitiena Procesi discipliniranjainreguliranja študentovvštu- One-dimenisonal man Teko . LondoninNew York: RoutledgeClassics,2002. č 11L 1111 ina zaprivabljanjeturistov. Tako v č a moderna . Ljubljana:ZaložbaMladinskaknjiga,2004, . Neobjavljenoseminarskodelo.Ljubljana: jubljana, Cesta naBrdo 11,jubljana, Cesta sandran- E-naslov: Klemen BratušainMateja Gorjup č a. Etnološkioris č . Ljubljana:Založba/*cf.,2002. č fi č č na ideja. nan nimi ob no znjihovimidvoriš č a polnaživljenja,danespa e podatke:vobdobjumed č : em. Sspremembodruž- studiesintheideologyofad- č nim inorganizacijskim č č anskih hišah,kijev inskimi vrati,kiza č . Maribor:Mladinski 2 e (geselski Zaponazoritev Sandra Jazbec* č č emo ta- č i uspe- lanek).' č nimi č etrt č

Poročila leto vsemsocialnimslojeminkulturnimsmeremzagotavlja muzejski http://www.wieninternational.at/node/364, 18.8.2008. 3 okriljem ob Fototeka Muzeja novejše zgodovineCelje,junij2008 ateljeSlikarski –revitalizacija dvorišča. riš nost –nata in aktivnodelomoralausmeritivinovativnostustvarjal- zne vsebineurbaneidentitete(hipermarkete)bisepozornost liki trgovski centrirastejokotgobepodežju.Namesto vpra- Po drugistranipavCelju,kisleditehnološkemurazvoju,ve- sedanjega družbenoekonomskegasistema. je zna spreminjajo, insicerve stinski, karpomeni,dasetudipripadajo njihova primarnastanovanjskafunkcijaumikaposlovno-go- kot javnoodgovornost«, riš zgledovalo poživahnemkulturnemživljenjuinurejenihdvo- realizaciji uspešnerevitalizacijepabiseknežjemestolahko nerešenih vprašanjinuresni ni lasti,zdelnimiprenovamiinnena »ustvariti karnajve skih mest,kotsoPariz,BerlininDunaj. Vodilo zadnjegaje č č ih (inumetniškihoziromamuzejskih a lahkoujelapesterživljenjskiutrip,odpravilacelopaleto č ilno zacelotnoSlovenijoinjeobjektivnaposledica č etrti Museumsquartier(MQ),vkaterimestovse č ine. Ve č in bistaromestnojedrooziromanjegovadvo- č č jo možnokulturnoraznolikostinkulturo ina meš č inoma vgostinskevrtove. To stanje 3 karjedobrouresni č č ila bogatelastnepotenciale.Pri anskih stavbjedanesvzaseb- č rtnimi adaptacijamise č etrtih) ve č i zunanjiprostori č eno vnjegovi č jih evrop- še zgodovineCelje,1996. ROŽENBERGAR ŠEGA, Tanja idr.: novejše zgodovineCelje,2000. RIHTER, Andreja idr.:RIHTER, Andreja Muzej novejšezgodovineCelje,1996. PO riš Dejstvo je,dadvoriš števil Fototeka Muzeja novejše zgodovineCelje,junij2008 Sveže nadvorišču. barve MURŠI dvoriš da, paje še vmuzeju,inpredenekonomskividikdokon dvoriš dokumentacija vsebini intudipodobidvoriš jimi zakonitostmi.Prihajadopopolnespremembetakov spada vzbirkozanimivihizkušenj,sajmijeomogo Za konecbidodalale,da»dvoriš vrnemo življenje. drobnejši vpogledvmuzejskodeloinunov Viri inliteraturaViri Etnološka muzeologijainEtnološkokonservatorstvo. kapitala izzakladniceznanja,nakopi č Č a IVAVŠEK, Marija: . Maribor:Mladinskikulturnicenter, 2001. č č č Č no invsebinskoizjemnobogatokulturnoponudbo. (inprebivalcev)staregaceljskegamestnegajedrapo- e, kakršnojepoznalo20.stoletje,mogo , dr. Rajko:Izocenenaovitku. V: JernejaFerlež: č as, daseresnozamislimoinv(iz)prazn(jen)eduše in situ Živeti vCelju MuzejskapoletnadelavnicaCelje'95in'96. č šetolikopomembnejša.Predenbona a po č asi invztrajnouni Glavnitrg vCelju : Katalogstalnerazstave č , zatojeažurnavsestranska č na« delavnicavsekakor č enega pripredmetih č . Celje:Muzejnovej- enja kulturnega č Sandra Jazbec uje Mariborska dvo- č e vstopitile č . Celje:Muzej no prevla- č as ssvo- č ila po- Celje: 101 Glasnik SED 49|3,4 2008 102 Glasnik SED 49|3,2 2008 imenujemo inde leta 1825 kovani mestnikareji.NaprimeruFranciscejskegakatastraiz mesta dobilvdrugipolovici19.stoletja,kosobiliizobli- raziskave, žeoblikovana.Dokon v 17.stoletjunotranjadvoriš parcelacije ohranilsvojosrednjeveškozasnovoterdasobila Na primeruCeljajerazvidno,dastaridelmestazvidika 90). cestah, parkirnihpovršinah,itd.)(KocuvanPolutnik1988: vrtovi, parkiindrugezelenepovršine(obalerek,zeleniceob lo objekte, vsekomunikacije,kiobjektemedsebojpovezujejo, tiste nepozidanepovršine,kifunkcionalnodopolnjujejo imenujemo odprtprostor. Podtempojmomrazumemovse Vsako mestoalinaseljeimavsvojizasnoviprostor, kiga na severnideldoavtoceste. na mestoinnjegovrazvojvplivaselitevtrgovskega obmo - to sojavne,poljavneinzelenepovršine;ulice,trgi, dvoriš urbanem ambientujevednonamenskodolo ska obmo setih letih20.stoletjaza se jenanjegovoobrobjenaselilaindustrijainsovsedemde- Velik razvojpaje mestodoživelopodrugisvetovnivojni,ko - - - darski inkulturnivzpontersipridobilomo - vinskimi obdobji,vkaterihjemestodoživelomo - bile vCeljunarejenenaslednještudije: Poročila Božena univ. Hostnik, svetovalka, dipl.etnol.,konservatorska kulturnedediščineSlovenije, Območnaenota C Zavod zavarstvo * http://www.arhiv/katasterC563 A01. AS177, 1 tiso mest naSlovenskem,kijekontinuiranonaseljenoskorajtri Zgodovinski razvojnampove,dajeCeljeenoizmedstarejših Z vidikaspomeniškovarstvenegaprostorskegana

č [email protected] ijo alipaimajofunkcijo,kijelastnanjimsamim–zatojih prenove staregamestnegajedraCelje; leta 1983jeRazvojnicenterCeljeizdelalZazidalnina NC87/81, I,II); 1847. obdobje industrializacijezizgradnjojužneželezniceleta obdobje srednjegavekazvladavinoceljskihgrofov; obdobje rimskegaimperija; na izhodiš leta 1981jebilizdelanelaboratSpomeniškovarstve- spomeniškovarstvena izhodiš va–Savinova–Linhartova–Stanetova) pasobilaizdelana Tomši (arhiv ZVKDS,NC14/68).Zaposameznestavbe(npr. Spomeniškovarstveni redzastaromestnojedroCelje leta 1968,kojeZavodzaspomeniškovarstvopripravil č let.Njegovrazvojjepovezanstremividnejšimizgodo- 1 č č sorazvidnezelenepovršinevmestnemjedru. ja (Hudinja,Gaberje,Lava). V današnjem ev trg 17,18,Zidanškova19)inkareje(Prešerno- č a zaureditvenina ﬁ niramokotodprtprostor. Odprtprostorv č ela naobrobjunastajatistanovanj- č a, kisobilapredmetetnološke č č a; č no podobopajestaridel rt Celje(arhivZVKDS, č č inveljavo: en inoblikovan; CELJSKA DVORIŠČA č č rtovanja so an gospo- Konservatorski vidik Konservatorski č asu pa č č č ja a, rt dvajsetih letihprimernapodlagazanadaljnještudijeinna Etnološka raziskovalnadelavnicaoceljskihdvoriš od nezaklenjenih. vili smotudi,dasozaklenjenadvoriš zaklepajo uli da vnekaterihulicah(posebejizstopaGosposka)stanovalci uredili obžupniš v zvezizrazvojemstaregamestnega jedraCelje,sajjejasno, lokacijah. Vzpodbudno paje,dabodonovootroškoigriš prebivalcev inna število avtomobilov, spremenilapastasestarostnastruktura mestnim jedromCelja. sredi osemdesetihlet20.stoletjaintenzivnoukvarjalisstarim (1988: 73–141)inBrankePrimc(1986:209–228),kistase celjskih dvoriš Za temeljnoliteraturoetnološkeraziskovalnedelavniceo manjkanjem parkirnihprostorov. meš je vza let 20.stoletjauvedbapešconevstaremmestnemjedru,ki za prostorom vCeljuukvarjalokarnekajavtorjev. Konkreten Z zgodovinskegainurbanisti življenja otroškaigriš Danes zaradiupadanjaštevilaotrokinspremenjenegana spreminjajo vparkiriš Žal smotudiugotovili,dasešetakomajhnadvoriš parkiranje nestanovalcemoziromaneuporabnikomlokalov. - urah. Vednove promet, zizjemooskrbovanjatrgovin inlokalov vjutranjih mogo sedanjem nice jebilprimerjatina je po20.letihna premalo pozornostipajebiloposve bil trendpostavljanjaotroškihigriš le stanovalcemoptimalnozadovoljevanjepotreb.Opazenje jedru dovoljprostihpovršin,kibisprimernoureditvijonudi- jedru Celjeizleta1988jepokazal,davstaremmestnem - Na ljena napodskupine,kisoobdelaletrikareje. 1988 ssedanjimstanjem.Raziskovalnaskupinajebilarazde-

č č etek prenovemestnegajedrapajebilasrediosemdesetih površin (dvoriš leta 1988pajebilanarejenaZgodovinskaanalizaodprtih na obmo kom orazglasitvikulturnihinzgodovinskihspomenikov staro mestnojedroCelja(EŠD55)jevarovanozOdlo- (arhiv ZVKDS,NC252/88); rt prenovevnalogiDvoriš č anov, dolgoro č č a dvoriš etku pomenilaolajšanjeinboljšokakovostživljenja č asu soparkirniprostori,kizasedliskorajvsa č č ju ob na vrata,klju č č č ih smoizbralideli Alenke KocuvanPolutnik a. Staromestnojedroješevednozaprtoza jetudi»ramp«–preprek,kionemogo č č u sv. Danijela.Zanimivajebilaugotovitev, č in življenja.Najve č č ine Celje(Ur. l.RS,št.28/86-1364). č invrtov)vstaremmestnemjedruCelje no pajezasebojpotegnilatežavospo- rtu prenovešelsvojopot.Pove č č

a. Namen etnološkeraziskovalnedelav- a obstajajolešenadvehvrt č rtovane urbanisti elje. 3000Celje,Glavni trg1, bozena. E-naslov: č e vsehvratimalepoštar. Ugoto- č č a invrtovivstaremmestnem nega vidikasejezodprtim č č inprostorazadruženje, eno parkiriš č č ja težavainpotrebav a bolj č ne na Božena Hostnik* č ista inurejena č em. Razvoj č rte izleta č č č a po alo seje č ih jepo evskih č č č č ajo ina asi rte č e Poročila Literatura družbenega razvojaneizpeljan. prenove leta1988dobrozastavljen,vendarzaradiprehitrega študentk, kisopredstavljenevprispevku,je,dajebilprojekt fakultete UniverzevLjubljani,1988. starih mestnihjeder. DiplomskanaloganaOddelkuzaetnologijoFilozofske FRANC, Božena: Tomši CURK, Jože:Slovenještajerskitrgi inmestav19.stol. CVELBAR, Bojan:Posestnerazmereceljskihmeš njemu na da bivCeljupotrebovaliurbanisti http://www.arhiv/katasterVir: AS177, C563A01 Franciscejski zaŠtajersko, kataster 1825, Celje. mesto zbornik CURK, Jože:Celje–Urbanisti lje: Muzejnovejšezgodovine1996(Odsevipreteklosti;1,2),107–184. skega katastra1825/26. V: MarijaPo . Celje:Kulturnaskupnostob č inu življenja.Ugotovitvenadelavnicisodelujo č ev trg vCelju–etnološki prispevekkraziskovanju č no gradbenizgodovinskioris. V: č č ine Celje,1963. ivavšek (ur.), č ni na č č rt, prilagojenseda- Iz zgodovineCelja anov vlu Č ZN 1979,225–231. č i Franciscej- Celjski . Ce- č ih ob Celju. V: GustavGrobelnik(ur.). PRIMC, Branka:Zgodovinskaanalizaodprtihpovršin(dvoriš 1957. OROŽEN, Janko:PosestnaingradbenazgodovinaCelja. ob Celje. V: GustavGrobelnik(ur.), KOCUVAN POLUTNIK, Alenka: Dvoriš TTN1:5000,Celje40,GURS2008 Vir: Celje zrazdeljenimikareji. č č ine Celje,1986,209–228. ine Celje,1988,65–73. Celjski zbornik Celjski zbornik č a invrtovistaregamestnegajedra . Celje:Kulturnaskupnost . Celje:Kulturnaskupnost Božena Hostnik Bilten č invrtov)v št.7–11, 103 Glasnik SED 49|3,4 2008 104 Glasnik SED 49|3,2 2008 površine jenamenjenjavnemuparkiranju. najemniki hiš,uporabnikilokalovinobiskovalcimesta,del š ob ve Notranji prostorobuli š dvoriš Takšna dvoriš Ve so pretežnovzasebnirabialigostinskegalokala. mniki istehiše,dostoppajemogo omejena zvsehstraniinnisoprehodna.Uporabljajojihnaje- Manjša zaprtadvoriš Med dvoriš jajo znotrajuli Dvoriš današnje stanjesstanjemizleta1988inpredlogiprenove. na tezna Ve - - š mestnem jedruimajodolo od javnihkomunikacijzobjekti. Ti odprti prostori vstarem č Poročila Maša Zavrtanik, Tanja MašaZavrtanik, Fekonja* Rijavec inMartina Poročila * Maša Zavrtanik, univ. Tanja [email protected]; 38,E-naslov: dipl.etnol.inkult.antropol. Maša Zavrtanik, 5292Renče, Martinuči Rijavec, * - mestnem jedruCelja,zakaterajebilapredvidenaprenova: Celjskem zborniku.Izbralesmotrikareje(obmo stanje naceljskihdvoriš Namen našeskupinejebilraziskatiindokumentiratidanašnje Fototeka Muzeja novejše zgodovineCelje,junij2008 Moje dvorišče jemojsvet.

č č č lanka Dvoriš a nikontroliraninseganedazapreti.Dvoriš ina preteklostiinpotrebesedanjosti,kijeleta1988izšelv a uporabljajonajemniki,uporabnikilokalov(parkiranje). č č kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze vLjubljani.2000Maribor, Roška [email protected] 30,E-naslov: antropologijo Filozofske fakultete Univerze vLjubljani.526 in Stanetovoulico. tretji karepaobsegaLevstikovo, Ašker drugi karezajemadvoriš škov inGlavnitrg; prvi kareobsegaPrešernovoinRazlagovoulicoterSlom- ino dvoriš ja dvoriš č č č objektihvve i nividnemeje,ponekodjeohranjenaograja.Dvori- a smoklasi č ilnosti smojihrazdelilevtriskupine: č a invrtoveštejemovsetistepovršine,kisenaha- č a invrtovisenahajajoobve č č č č a invrtovistaregamestnegajedraCelje:Dedi- a soponavadiprehodna. vnaštetihkarejihsmoobiskaleinprimerjale ne pozidave,oziromapovršine,kisolo fi cirale pourbanisti č č č jem uli a, kisenahajajoobenemobjektu,so nega karejasodvoriš č ih. Prisvojemdelusmoizhajaleiz č eno oblikoinnamembnost.Glede č a Gosposke1–predelOkopi; č nem kareju,dostopnadvori- č e zapreti. Takšna dvoriš č ni metodi. č č jih objektih,med č evo, Cankarjevo a, kisenahajajo č 1 Šempas, Vitovlje 84, E-naslov: [email protected]; Martina F 1 Šempas,Vitovlje [email protected]; 84,E-naslov: Martina a uporabljajo č ja) v samem ja) vsamem DVORIŠČA VCELJU č ene č a Poleg tegasmodvoriš ve (1988:122–123)izleta1988indanašnjemstanjem Najmanj razlikmedpredlogomureditveKocuvanPolutniko- objekti zobrtjo,prostorigraliterzaraš predlog ureditve.Potlehsobetonskeploš vo najmanjše.Nanjemsostanovanjskiobjekti,kotkažetudi nost, insicer:površinazvrtom,parkiriš leseno otroškoigralo,vendarseni pa jeparkiriš je biloleta1988namenjenostanovanjskemuprogramu,sedaj Drugo dvoriš meje. Ponjihpotekajoleseneograje,kilo Meje medposameznimiobmo š uresni dvoriš vidnega prodca.Planureditveomenjatudivodnjakvvogalu Pri je predelOkopi. opazili vdrugemkareju,kizajemadvoriš Fototeka Muzeja novejše zgodovineCelje,junij2008 Nekdanja skupnapralnicanaceljskem dvorišču. Popis jetrajalod26.6.do28.2008. 1 mo se nanjemnahajajopretežnostanovanjskibloki.Natemob- tju, tikzasrednjeveškimobzidjeminšenaobmo Stanetova ulica.Predstavljagradnjomestav19.in20.stole- Tretji kareoklepajoLevstikova, Ašker drevo, kijebilopredvidenov rajo drugointretjedvoriš na Celeje. Kareprestavljanovo,na č a, vosrednjemdeluobmo č č č rtu preddvajsetimiletisobilitudikon ujo ju smoodkrileparkiriš č č č ena idejaoklopizaposedanjeinzidnopopenjavko. a, kijesedajnakazanvtlaku.Obvhodukletbila i karejerazdeljennatridvoriš č č e. Predlaganisobilitudiklopi,košzasmetiin e imajavenzna č a opredelilitudigledenanamemb- č absolventka Oddelkazaetnologijoinkulturno e. Škoda,kernaprehoduneraste om č ekonja, absolventka Oddelkazaetnologijoin č a, garaže,vrtove,manjšadvori- ja pajetudivrtec. č č aj, sajsonanjemlokali. Tretje č lanku. ji sove č rtno urbanizacijomesta,saj č odteganiuresni č č a, medkaterimijepr- č č inoma tudiparcelne č č eno obmo eva, Cankarjevain e, gostinskilokali, e, vbetonujemalo fi č č ni, kisedajzapi- e Gosposke1,to ijo medsebojpo č ju anti č je. č ilo. V 1 smo č ne Poročila Maša Zavrtanik, Tanja MašaZavrtanik, Fekonja Rijavec inMartina Poročila Po slikahvliteraturiizleta1988 (KocuvanPolutnik1988: dacije zasledimonavrtnihparcelah,kjerjeprišlodo npr. skladiš gostinske dejavnostiterpomožnigospodarskiobjekti,kot so vih nastaliprostorizaparkiranje,dostavnapottrgovske in vsak delhišezastanovanje(tudikleti)intakosonavrto- posega vparcelacijskostrukturo.Ljudjesoželeliizkoristiti Dvoriš faltnemu parkiriš na dolo zaradi nevzdrževanjadvoriš pulativni prostornadvoriš S urejena intuditlakovana. pripadala enemusamemuobjektu,sobilatazatotolikobolj Tudi obmo Del obStanetoviulicijenamenjenzelourejenemuparkiriš dvoriš bil sestavnideldvoriš cijska povezavazvrtnimdelomparcele.Predvidevase,daje je imelogospodarskovlogoterbilohkratitudikomunika- Hiše imajomajhnanotranjadvoriš vito hišozdvo-dotriosnozasnovofasade(Primc1986:218). za ozkeindolgeparcele,t.i.lamelnegatipaterglobinskoraz- ohranjeni srednjeveškaparcelacijainstavbnastruktura.Gre Predvidenih nadstrešnicinpergol zazato obnovljen indozidan.Okolicajeurejenazzelenicoigrali. tec, kipanive Kot žeomenjeno,sevosrednjemdeluobmo bila tudiomogo neko so vrtovi. V sprednjemdeluhiš,kigledajonaGlavnitrg, seje ampak jetuve drugo stran.Samoobmo ni. Prestavljenjetudiglavnivhodvvrtec,insicernapovsem so bileurejenelegaražnehišeinparkiriš Od predvideneureditvedelaobCankarjeviuliciizleta1988 kov, klopizaposedanje,igralindrogastepanjepreprogni. ki nive V deluobCankarjeviulicisenahajapralnicinamenjenobjekt, ograje jetudizidan. na ve loških enotCelja.Glavnazna co terSlomškovinGlavnitrg terjeenanajstarejšihmorfo- * Nives Meštrović, absolventka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozof absolventka Nives naOddelkuzaumetnostno Meštrović, * Prvi karezajemaobmo Poročila namembnosti razli č asoma sotrgovske inobrtnedejavnostirazširilesvojmani- č č odvijalastanovanjskaintrgovska dejavnost,dvoriš č delov, mejesodolo č č č a, kisobilanamenjenaizklju a sobilaneko enih delihvidnošedanes. vrabi,okrognjesoparkiriš DVORIŠČA INVRTOVI KAREJA PRVEGA JEDRA CELJA MESTNEGA č č je obLevstikoviulicinamenjenovelikemuas- a, drvarniceingaraže. č č ja travnatapovršinazigrali. č ograjenzzidom,ampakograjo.Biljetudi ena potdovrtca,vendartepotini. č č u. Želeta1988jebilozabeleženo,dase na obmo č č č a tudivodnjak.Kerješlozazasebna pomembnazaradisvojefunkcional- č je medPrešernovoinRazlagovouli- je okrogvrtcanive č č a, vendarpave č ene zlesenimiograjami,del č ja. Samodvoriš e opaznozaraš č ilnost omenjenegakarejasta č a, zazadnjimihišamipa č č a. Predvidenihvodnja- no stanovalceminso č a. Iztestraninajbi č č iš jo stopnjodegra- č č č č razparcelirano, a, karpaježal e jerazdeljeno e preddežjem č ja nahajavr- fi zi č nega č č ske fakultete Univerze vLjubljani.3000Celje,Veselo ek č u. e ostala tipi ne, sohotelinamenitijavnemu programu,vendartako,dabi Del obmo tega uresni objektih pasejozožinaširinopešpoti,vendarnibilo zahtevala, dasecestoizsmerivrtcazaprezzapornico; ob so bilinameš posedanje, tuditojebilodelnoizvedeno;vhodnikeobjektov Predvideno jebilosejanjepopenjavkterpostavitevklopi za vo histori Viri inliteraturaViri spremeni vtrenutnonajboljkoristenobjekt. obstoje Polutnik 1988:122–123)zapri Leta 1988jebilpravtakopodanpredlogureditve(Kocuvan vsebinam (kotsoigra,posedanjeindruženje). nih površin,kibibilanamenjenatudidrugim,boljsocialnim pa vseboljprevladujemnenje,davmestuprimanjkujezele- dovino tesnopovezanishišoinznjenimistanovalci,danes š površina, kijenadomestilavrtove,paneizkoriš druga delno ohranjeneleseneograje.Žaljedanašnjestanjebistveno 119–120) vidimo,dasovrtoviobdelani indasomednjimiše dvoriš življenja, odnosadookoljaipd.prav delo; obmo katerega smomed26.in28.junijem2008izvedliterensko videle, daimanajve v kateremživi. Tako smolahkonapodlagiraziskavedvoriš precej spremenil; sti vospredju.Na izgubljajo funkcijodružabnegaprostora,kijebilavpreteklo- druženje. Njihovomestosožalzavzeliavtomobili. Vse bolj je bilopredvidenihve bil planureditveprostoraboljnaravnankstanovalcem,saj nim površinam,obrteminlokalom.Sklenemolahko,daje ugotovili, dasodanašnjadvoriš nosti, kipasejezletispreminjala.Poterenskemdelusmo namenjena predvsemparkiriš ob Celje. V: GustavGrobelnik(ur.), KOCUVAN POLUTNIK, Alenka: Dvoriš č č a invrtovivstaremmestnemjedruCeljasobiliskozizgo- ine Celje,1988 č č no; dvoriš u pustinjegovoprvotnonamembnostalipajopovsem č e stanje.Prenovadvoriš č č č na parcelacijaševednorazvidna. Preostalidvetre- nih tlakov, karjebilovve č ja vrti eno. č č je smonatan eni kontejnerji.Funkcionalnaureditevvrtovje č č č č a sozapuš in življenjaljudisejevzadnjihdesetletjih kov, približnoenotretjinonjihovedolži- lovek pajetisti,kispreminjatudiokolje, č jo vlogoprioblikovanjuokolice,na č stanovanj,zelenic,klopiinigralza č Celjski zbornik va ulica14, [email protected] E-naslov: no pregledaliindokumentirali č ena, ograjeporušene,travnata č em, manjvrtovominzele- č č ujo č a invrtovistaregamestnegajedra č a vmestnemjedruCelja a jepredvidevalaobno- č č e obmo ji meritudiizvedeno. č . Celje:Kulturnaskupnost lovek sam,kilahko č Nives Meštrović* je, napodlagi č ena. Dvori- č č od ina č

105 Glasnik SED 49|3,4 2008 106 Glasnik SED 49|3,2 2008 ki obdajažupnijskivrt,krasijozanimivigra Za oblikovnoureditevjavnihskupnihpredelovparcel(ena kot zanimivostomenimo,datakostenožupniš dena namestitevstojalzakolesa,tehpadanestamni.Morda stanovalci hišsopretežnostarejši.Obdovozujebilapredvi- organizirati tudiotroškeigre. Vendar patunidovoljotrok, se lahkoizkoristileasfaltnepovršine;nanjihbibilomogo pred pasažonadvoriš Predlagano jebilotudi,daseobsevernifasadižupniš kirnih prostorovsotusamotrijetergaraža. shranjevanje kolesipd.);namestopredlaganihštirinajstihpar- še vednodrvarnica(kijostanovalciuporabljajokotkletza dnjo parcelopabimejilzidanzid.Danesjenatemprostoru travnati izvedbi;urejenetravnatebetonskeploš je bilapredvidenaureditevparkirnihmestzastanovalce(v Poročila Vzdolž parceleobjektaGlavnitrg 9(neko krito). in možnostjoposedanja;danesjetuševednoparkiriš gano, dasespremenijovzelenepovršinezotroškimigriš Za parkirnamestaobnekdanjiupraviMerxajebilopredla- ostalo ni del nimanikakršnefunkcijeinjezapuš urejena vrtnapovršinazajemaeno tjini pastabilimišljenizafunkcionalnizelenjavnivrt.Danes Foto: junij2008 Nives Meštrović, Glavni trg5–9…nekoč sobilituvrtovi. č odnekdanjeparcelacije. č e namestikošzakošarko,s č etrtino obmo č en; pravtakopani č ﬁ Tomši ti. č a kottudizid, č č ja; preostali e), nasose- č ev trg 9) č imer bi č e (po- č em č č a, e Literatura Ob ustrezniureditviparkirnihprostorovbidobilive vendar sodaneslenakazani,ohranjeneganinobenega. posameznih vrtovihsoimelifunkcionalno-družbenizna pa dajalavidezprostornostiodprtegaprostora. Vodnjaki na ni ve Ob fasaditovarne Aero sobilazasajenadrevesa,kijihdanes tretjina površinevrtov)soimelivplanurazli pregrada, kidanimpovršinamvra vlogo zasaditevdreves,kidajejosenco,hkratipasoopti bi bilastemboljeurejena.Pravtakoigrapripomembno dez; posebnopomembnapajetudiregulacijamikroklime,ki binsko inoblikovnobogatejšiprostorizboljšanestetskivi- (mogo lov, kibijihlahkonasplošnonamenilizelenimpovršinam ob Celju. V: GustavGrobelnik(ur.), PRIMC, Branka:Zgodovinskaanalizaodprtihpovršin(dvoriš ni senimi igrali;posedanjevsencidreves.Danestunenajdemo uto zaposedanje,druženje,razneigre;otroškoigriš zbornik Celje: preteklostiinpotrebesedanjosti. V: GustavGrobelnik (ur.), KOCUVAN POLUTNIK, Alenka: Dvoriš č č ine Celje,1986,209–228. odnavedenega. č . –tasozakrivalazasebnistanovanjskiprostor, hkrati

č Celje: Kulturnaskupnostob e tudiigralomzaotroke).Stembidobilomestovse- Celjski zbornik č ine Celje,1988,73–140. č č a invrtovistaregamestnegajedra a del . Celje:Kulturnaskupnost č ek intimnosti. Nives Meštrović č ne programe: č invrtov)v č č prede- e zle- Celjski č č aj, na Knjižne oceneinporočila ja pasejepredletiza novega pomenazbiranjaspominov kot terialne dediš zbiranju zgodovinskeinetnološkema- ni muzej,kiimanajdaljšotradicijopri Zato sejeprojektupridružilšelokal- ohranjanja tudinematerialnedediš iš omenjeno sodelovanješirijoinkrepijo, knjižnicah strokovnjakespodbuja,da vanje potovrstnemgradivutudivnaših ra, urejainhrani. Vedno ve so predkratkimboljsistemati kulturnimi inštitucijamiindoma vo vsodelovanjuzrazli na lokalniravnisedomoznanskogradi- č Jesenice. Domoznanskadejavnostjev li razvijativokviruOb obmo vse vzveziznjiminljudmi,kinatem geografskega obmo moznanstvo, »prou ske zgodbesotudiizbranatemazado- spodbudo inosebnoobogatitev;življenj- dobi insinata vljenju železarskihdružinvpolpretekli skupne veseleinžalostnedogodkevži- življenjske zgodbe,obujalispominena č modrostmi, kisosinanekajrednihsre- sre sti: vprostorihLjudskeuniverzesose nje kulturnedediš nih inštitucijinpogledovnaraziskova- Mag.Tita Porenta, prof. zgod.inuniv. dipl.etnol.,muzejska * okviru projektasejesre grama Socrates,Grundtvig Action 2. V podporo Evropskeunijeoziromapro- šno delovanjevdružbi,izvedenegas depriviligiranih ciljnihskupinzauspe- naslovom Krepitevsposobnosti univerza Jesenicevokviruprojektaz znansko zbirko,kijoizdajaLjudska združili svojeznanjeinuredilidomo- muzeju naJesenicah,stalaniponovno ci, drugakustodinjavGornjesavskem zdaj pabibliotekarkavOb ca GornjesavskegamuzejanaJesenicah, Torkar Tahir, prvadolgoletnadirektori- Etnologinji NatašaKokošinekinZdenka skupnosti; NATAŠA KOKOŠINEK INZDENKATORKAR TAHIR (ur.): Raziskovanje dediščinevlokalni anjih vpodporniskupinipripovedovali asu globalizacijevednopomembnejša, č ejo vednonovena č ali ljudjespodobnimiizkušnjamiin č ju živijoindelajo«(str. 4),kar č Ljudska univerza, GornjesavskiLjudska univerza, muzej inObčinskaknjižnica Jesenice,Jesenice2007 ine, sodobnamuzeologi- č č in dajaliintelektualno ine vlokalniskupno- č č evanje dolo ja inzanimanjeza č č ine promocijein ela zavedatitudi č č č inske knjižnice nimi sorodnimi alo ve č č inski knjižni- je povpraše- č č no za č kultur- č ini zbi- č enega lanov č ine. č e- vo hranitaOb č Ob razstavi, kistabilinaogledobprazniku objavljeno vbrošurah,jerabilotudiza janov sPlaninepodGolico.Gradivo, sicer »jeseniške«zgodbeinkra- življenjskimi zgodbamiinsspomini, ka Torkar Tahir urediližedvebrošuriz Do sedajstaNatašaKokošinekinZden- omenjenih projektov. uvodno pojasnjevanjeposlanstvazgoraj ve in oživljenjusvojihprednikov, pavse tistih, kipremalovedoozgodovini(…) Jesenicah v V prvibrošuriznaslovom savski muzejJesenice. pri sto sespreminjavsehitreje,starih(…) spoznavanje lokalneidentitete.»…me- edinstvene metodezašeboljobjektivno osebah, kisotedajživelevposameznih njej. V vsakizgodbisenizajopodatki o pred prvosvetovnovojno,mednjoinpo pripovedujejo svojespominenaJesenice nih šestnajstzgodbmoškihinžensk,ki dvainsedemdesetih straneh,jeobjavlje- svetovalka, Muzeji radovl inske knjižniceJesenice.Zbranogradi- č č č « (str. 5),bilahkoposplošenosklenili evalcev ininformatorjevjevsemanj, ine Jesenice2007in2008vavliOb- č asih živeli č inska knjižnicainGornje- jiške občine.4240 Radovljica,Linhar ?« ,

» ki je Kako sona

izšla na fotogra prosti dnevi.Zgodbebogatijoštevilne ko sopotekalidolgidelavnikiinkratki kakšne vrednotesojihpovezovale,ka- Spoznamo, kakosobileurejenedružine, jeseniških predelihindelalevželezarni. č na fotogra živeli »Kako sovPlaninipodGolico enainsedemdesetih stranehznaslovom slovnice drugegazvezka,kijeizšelna zna košinek inZdenke Torkar Tahir krasi Č opisala celoženskaobla hove hiše.Enamedavtoricamizgodbje opisujejo nekaterestaredružineinnji- tniški ulici,vPodmežakli,naStariSavi, na SpodnjemPlavžu,vKurjivasi,Obr- objektov, panoram.Zgodbesedogajajo nih akcij,nekdanjihgostilninšportnih ških prostorov, mostov, rekeSave,delov- fotogra starim fotogra bi bilosedanjepodobepostavitiobbok darski obratistojijošedanes;zanimivo 1915 in1941.Nekaterestavbegospo- ev predvaškogostilno.Na notranjih tov trg1, [email protected] E-naslov: e naslovnicoprveknjigeNatašeKo- č ilna urbanapodobakraja,žezna- ?«, izvemo,dagremonapodeželje; fi fi je, posnetkidelavcevintovarni- je nekdanjihulic,hiš,družinske fi ji jenamre fi jam. č skupinasanka- č ila medletoma Tita Porenta* č asih 107 Glasnik SED 49|3,4 2008 108 Glasnik SED 49|3,4 2008 in gledališkimuzejSlovenije spominska soba,kisojourediliFilmski bila tuodleta1974naogledLinhartova graš haja sevprvemnadstropjuradovljiške mlajše Mestni muzejRadovljicasodimednaj- Radovljica 1999, 2004in2007 sedem letnikovperiodi dila muzejskasvetovalkaIdaGnilšak,in muzeja znani muzejskikatalogi njimi pasoetnologomverjetnonajbolj letu 2008šteježedvaindvajsetenot,med vija tudisvojozaložniškodejavnost,kiv Gorenjskem. Vsaka odnaštetihenotraz- v KropiinMuzejtalcevBegunjahna stni muzejvRadovljici,Kovaški ski muzej,GalerijaŠiv muzejskih enot–kustodiatov: vanju MRO)sestavljapetsamostojnih Muzeje radovljiškeob Knjižne oceneinporočila »A kerježivljenjepestro,tudispomini du povzemataurednici.Innadaljujeta: štvo, gozdarstvoinprevozlesa«,vuvo- kot so:prevozništvo,oglarjenje,kova- vrsto dejavnosti,kisenanjnavezujejo, gre samozarudarjenjesamo,ampak loma velikihrovtarskihdružin. A tu ne možnost zapreživetjenekdanjihpravi- ma kmetijstvu kottemeljnedejavnostido- litev inrazcvetželezarskihJesenicob bilo nedvomnopogojzapoznejšonase- sledi spominovdotikajorudarstva,kije nicami. Mednjimi»senajboljzabrisane Prihodov inPlavškegaRovtanadJese- osemnajst krajanovPlaninepodGolico, dijskih krožkov. V njihjesodelovalo Druga brošurajenastalavokviruštu- njihovi lastnikiokolileta1830. hovih hišnihimen,sedanjinaslovhišein platnicah jeobjavljenseznamhišinnji- Knjižne oceneinporočila č ki gaurejavišjakustodinjaSašaFlorjan- Mag.Tita Porenta, prof. zgod.inuniv. dipl.etnol.,muzejska * Kovaškega muzeja IDA GNILŠAK (ur.) LENAC: INNADJA GARTNER inljudje; Zbirkanašemesto i č . č inov predstavljalododatnoaliedino č ine. Prednjegovoustanovitvijoje č Pripovedi spanjev, lane radovljiškihmuzejev. Na-

z naslovom č č č eva hišainMe- ine (vnadalje- ne publikacije Č kijihjeure- ebelarskega

iz Ljublja- Č Vigenjc ebelar- , gostilne, enažagainpetko vemo, dasobilenatemobmo arhivov. Sseznamahišnaplatnicahiz- njesavskega muzejaJeseniceinzasebnih damo številnefotogra Tudi vpri širše« (str. 7). ravni kotnalokalneskupnostiin dogodke, takonaosebnialidružinski ne inMuzejiradovljiškeob ohranjanje, dokumentiranje,prou zeja Radovljicajezbiranje,hranjenje, Poslanstvo današnjegaMestnegamu- odbor. Tomaža Linharta,ustanovljeniniciativni znamenitih krajanov, predvsem Antona sta Radovljicaoziromadeželeinnjenih stavitev osrednjezbirkezgodovineme- strokovne podlagezamuzejskopred- 1997 jebilznalogopripravitivizijoin kustosa; taje»podedoval«dediš 2008 jetudiMestnimuzejdobilsvojega tero upravljaOb tudi osrednja,tojebaro vljeni leta2007,kojebilaobnovljena Prostori zastalnorazstavosobilipreno- Radovljica. ce inKrajinalevembreguSavevob 18. stoletje,StaromestnojedroRadovlji- temeljne zbirke: Anton Tomaž Linhartin Radovljica. Gradivojeorganizirano vtri dediš nje inposredovanjepremi tete, dabiselažjeinboljsamozavestno »utrjevanje inspoznavanjelastneidenti- zgodb. Ciljprojektajebiltuditokrat virih, kisojihuporabiliprioblikovanju hotel Belcijan,Skalaškako nekdanjega na na preteklostobujajonajrazli kar ponujazavidljiveturisti Nemška spodnja,Kadilnikovazgornja), nekaj ve Iz uvodapri ale valpskipokrajini. svetovalka, Muzeji radovl č ine levegabregaSavevob č opripovedovalcihsamihin č ujo č ujo č č ina življenjainprelomne i knjižicisilahkoogle- č č ina Radovljica. V letu e brošureizvemotudi jiške občine,4240 Radovljica,Linhar ﬁ je, kisoiuGor- č na dvorana,ka- č č (Smu č č ne kulturne a, Bratstvo, č ne potenci- č č nejše plati ju karštiri ine. Leta č č ino, ki arska, arska, č eva- č č ini ini v 18 leta 1973 » Publikacija Lenac. pa jenapisalaetnologinjaNadjaGartner tridesetih stranehizšlaleta1999,jena- sta jourejalikustodinja stala kotnadaljevanje na kakšen ve strokovna javnostpabiradaizvedelakaj nja sokrajanov, marne? tega mendanau dejavnost novimrazmeram.Pasajsose č sredstva zato,daobvednomanjšiprora- zira inkjevselokalneskupnosti stvom vob sta zaradivelikegaodzivazdomoznan- 8). Avtorici ponovnougotavljata,dabo- v vednoboljenovitiprihodnosti«(str. soo ci Šiv Ida Gnilšak,drugadvazvezka dolških prvega, Radovljica. Dosedajsoizšlitrijezvezki: publikacij zvsebino,povezanomestom sodelavcev oblikovaltudisvojozbirko stni muzejspomo desetletja nesistemati fragmentarnih enotdediš Poleg nekajvsebinskozaokroženihali Verena Štekar Vidic. muzeja IdaGnilšakindirektoricazavoda moznanstvo vklju povezana skulturnodediš ob java, kakosevSlovenijipoposameznih interpretirano. Zanimivabibilaprimer- in kakobozbranogradivotudistrokovno ali pripovedovalciprejmejonavodila, unski poga radolških tov trg1. [email protected] E-naslov: č č č tudiotem,kakosre inah razvijadomoznanskadejavnost, . ali ssedanjostjoinnašlisvojemesto stoletju č eve hišeodza « Radovljiško izro zapokušino, (2004)in «

č Radovljiško izro č zapokušino ini Jesenicešenadaljevali, i uspevajoprilagajatisvojo č : Mestni muzejMestni Radovljica, in setadejavnostorgani- Radovljica Mesto č ile pravizpripovedova- č č uje šedrugeteme, Radovljiške družine č jo raznihzunanjih č etka 18 je leta1999 Pevskih spominov no zbirale,jeMe- č č , kijenaenain- ilo anja potekajo, č Č č ine, kisose ebelarskega : Tita Porenta* ino. Ali do- ino. Ali . č Nekaj Tita Porenta stoletjado ilo Stanoval- : (2007)

uredila uredila Nekaj č rpajo » ra- č e Knjižne oceneinporočila ki sosekotnekdajsamostojneob teto naselijPredtrg, MestoinPodmesto, zato izpri prikrojili svojimlokalnimposebnostim, 2 Karel Štrekelj, oziroma ina in MRO. V njemjezbranihenajstpesmi lovanju KrajevneskupnostiRadovljica v Štrekljevizbirki. cih žeznanihljudskihpesmi,objavljenih pobudo zasvojepesnjenjenašlivvzor- nostih ljudskeustvarjalnosti,vendarso pesmi sosesicerzgledovalipozna č vost, kikažetanaposebnostokoljain slikovita ljudskašegavostinzabavlji- 1 Egi Gašperši Radovlji izro dobra poznavalkagorenjskegaljudskega prispevala MarijaCvetek,slavistkain Globo in posredovaladoma Mestnega muzeja,nekaterepajezbrala ne innekaterežezbranevdokumentaciji Skupni imenovalecpri grafsko dokumentacijooRadovljici. vrsto letzbiralainurejalabogatofoto- šak, kijemeddrugimkotdoma gradivom opremilakustodinjaIdaGnil- asa, vkateremsonastale(str. 7). Avtorji č bljana: Slovenskamatica,1895–1923). Gašperši tisk, Krajevnaskupnost,Glasbenašola inEgi č anke MileZupanove ila. Zvezekjeuredilainsslikovnim č nik (str. 3).Uvodnobesediloje č č anke MileZupanove č ujejo lokalnokulturnoidenti- , 1999)35. č ic, kisobileneko č (ur.) Slovenske narodne pesmi 2 Pevski spominiRadovlji-

Radovlji č (Radovljica: Glasbeni inka Marija Ana č ujo č ih pesmije č ani sojih 1 č vsode- č zapisa- č inka že ine po (Lju- č il-

prou Linhartov trg jeizrednozanimivopolje Današnji, prednekajletiobnovljeni in promocijskihprogramov. raziskovalnih, pedagoških,andragoških hodnje domaindrugoduporabivobliki na odprtjenovestalnepostavitve o An- V tenamenejeobintenzivnihpripravah nekdanje meš grame), premalopasmopoznali njegove tu predvsemzaštudije,nepa javnepro- izro vrstnega gradiva,gapovežezduhovnim sti usmerjainnadaljujezzbiranjemto- loga muzejapaje,dadelsvojedejavno- na proslaviob kulturne ustvarjalke Alenke Bole Vrabec znane igralke,režiserkeinvsestranske mev voblikigledališko-plesnepriredbe je knjižicatikpoiziduženašlaprviod- vem mestu«(str. 5).Razveseljivoje,da ali pasosenanovonaselilivLinharto- ki soizgubilistikssvojimikoreninami Poseben izzivpanajbibilezavsetiste, podobnih inpozabljenihstihotvorcev. ali naporumenelihpapirjihhranijoverze zno vabijovsetiste,kivsvojihglavah literature pomnenjuCvetkove»prija- vrednost. Polegnastajanjadomoznanske č Zbiranje inpoznavanjetovrstnegaizro- kelnarca inGospaJurgelnova). njene nežnejšemuspolu(Klemenova li), innekaterestanovskepesmi,name- zaklada (KakosoPretržani»šac«kopa- pesmi, kisedotikajonpr. motivakopanja z urbanisti Linhartovo mestoježeprecejobdelano stanek invživljanjevsvojopreteklost. številne enkratnemožnostizadaljšipo- va postavititudiRadovljica,kiponuja zanimivosti, obbokkaterihsiprizade- številne svetovneinevropsketuristi ture. Sodobnipopotnikiinturistipoznajo skoraj vseob ložbi. Izpri ja Danila,kijeleta1911 izšlavsamoza- v gramofonu Predtržani, Prešeren indrugi himne, objavljenevknjižiciznaslovom nastala panajbinapodlagiRadovljiške ki jeprinasznanakotPretrškabovha, pesmi osuhi»šmentanimuhi«alibolhi, najdemo takotudivRadovljicivarianto sto Radovljica.Medsplošnoslovenskimi drugi svetovnivojnizlilevdanašnjeme- ila imazalokalnoskupnostprecejšnjo č č ilom panjskihkon evanja inprogramov»oživljanja« č nega vidika( č izpodperesa Antona Cerar- ujo č č inske kulturneinfrastruk- ane innjihovokulturo. č č e zbirkesotudidruge inskem prazniku.Na- č nic ingavpri- č eprav gretudi » svetniki č ne «

kot Zvezki, kinajbivprihodnjepodobno življenja prebivalcevstareRadovljice. podobo dobilv na Linhartovemtrgu, kijesvojodanašnjo prav gotovoizstopamedstarimihišami straneh. žica jeleta2004izšlanaenaintridesetih leta 1973 Šiv mesto inljudjeznaslovom Avtorica drugeknjižiceizserijeNaše zbirko jali boljredno,sestavljajodomoznansko rov zaprou okviru kateregastažeizšlidveobjavivi- zbirko StaromestnojedroRadovljice,v letih nastajaltudimuzejskiprogramza tonu Tomažu Linhartuvzadnjihdesetih družine innajemporo danjega domovanjaobrtniško-trgovske galerijske razstavenudidoživetjenek- poleg razstavnihprostorovzaob lju prepoznamoznanofresko,notranjost kot kulturnispomenik.Nanjenempro MRO. Polegtegajehišazanimivatudi galerija, kipravtakodelujepodokriljem Tomaž Linhart. V hišijedanesurejena ko jetusvojomladostpreživljal Anton Nadja GartnerLenacsejev Tržiškem muzeju 3 loginja NadjaGartnerLenac kulturne sledivtržiškemprostoru.Kot primer obrtniških družin,kisopustilegospodarske in sedem letukvarjalaspreu č Vigenjc eve Naše mestoinljudje

hiše odza Šiv je posve č

č evanje zgodovineinna Nadja GartnerLenac;knji- eva hišaposvojiprenovi č č asu barokainv eni izbranitemiizha- č etka 18.stoletjado č ne dvorane.Etno- č evanjem vplivnejših . 3 Tita Porenta Stanovalci sejelotila č č asne č asu, ina č e- 109 Glasnik SED 49|3,4 2008 110 Glasnik SED 49|3,4 2008 prou Knjižne oceneinporočila ki sotuživeliodza Lasperger, Kramar, Globo Radovljica. Vtem leta 1973 katerih je sorodstvena insocialnarazmerja. Viri, iz razvoj prebivalstvavmestu,družinska, so sepoznejeodtuizselili,prou živele, jeskušalasledititudivsem,ki trg 22).Polegoseb,kisoseturodilein naslov Mestnitrg 22(danesLinhartov stu št.33,potemletupajehišadobila 1770 in18.marcem1946rodilevMe- vse osebe,kisosevobdobjumedletom lagi analizenaštetihvirovjeizpisovala popisi prebivalstvainkatastri.Napod- civilne mati hiše prikazatidel skušala naprimerustanovalcevŠiv Nadja GartnerLenacjezraziskavopo- vljici inneposredniokolici(str. 3). na sedanjemLinhartovemtrgu vRado- predstavitve preostalihdružinpohišah vo, kigajezbralainizzivzapodobne vila, pajedragocenoševsetistogradi- družin. Obvsem,karjeavtoricatuobja- za prviposkuspredstavitveradovljiških Ostaševski indrugimprebivalcem;gre lokalna doma ve hiše,polegtegapatudibogatvirza rodstvenem razmerjusstanovalciŠiv tudi sledenjedružinam,kisobilevso- Statusov animarumovpajeomogo prebivalce razvrš dovljiške fareleta1754jebilomogo Tudi napodlagipopisaprebivalstvara- zato cehisplohnisoobstajali«(str. 9). obrtnikov istovrstnedejavnostipremalo, sklepa NadjaGartnerLenac,»dajebilo vemo ni srednjeveški obrtniki,vRadovljicine je, daocehih,vkateresosezdruževali la jetudipoklicnostrukturo.Zanimivo zapisi priimkovradovljiškihmeš metodološke težavespadajotudirazli navaja tudiobdav znamom hišnihlastnikovleta1761,ki gosta ve poklicev, kipanisospeci č Tržiškega muzeja. izdelano družinskodrevo dobre raziskovalnepraksejebilo leta 1995 Miha Dobrininjedelstalne Dobrin, kigajezamuzejleta1997vizualiziral sporo č č evanja stanovalcevŠiv e, posleinpripadnikeneagrarnih č esar. »Vzrokjeverjetnovtem,« , č č kojehišoodkupilaOb rpala podatke,socerkvenein a terezijanskikatastersse- č ne knjige,knjigežupljanov, č a hišnaimena.Ugotavlja- č č ek mestnezgodovine, ati vkmete,kajžarje, č č č ene obrtnike.Med asu sledidružinam etka 18.stoletjado č ﬁ evljarske rodbine cirani.Nekaj č č evljarske zbirke nik, Pretner, č eve hiše, č evanje č anov, č č č eve ina alo č č č ni e- e priimkih navedlavsenjihoverazli za raziskavosobilecerkvenemati radovljiških družinah. Temeljno gradivo ga raziskovanjaarhivskihdokumentovo Publikacija jenadaljevanjesistemati del projektaŽivimoLinhartovomesto. Tomaža Linharta,insicerleta2007kot velikega možaslovenskekulture, Antona setih stranehizšelob250-letnicirojstva Radovljica Mesto vom Tudi drugizvezek isteavtoriceznaslo- tujim obiskovalcem. drugi namenknjižice,mestopribližati gleškega povzetka,kibiizpolniltudi Šiv virov inliteratureterobjavafotogra daljevanju sledišenavedbauporabljenih Opisom zgorajomenjenihdružinvna- zato sejeavtoricaodlo fare izleta1754inknjigežupljanov. knjige, popisprebivalstvaradovljiške hišah, s štelo Mesto,kdoježivelvstarodavnih remo otem,kolikoprebivalcev jetakrat Mesto, PredmestoinPredtrg. V njejbe- ko sejeRadovljicaprostorsko delilana sovno jeknjigaomejenana18.stoletje, č eve hiše.Žalpabesedilonimaan- Radovljiške družinev18.stoletju č im soseukvarjaliprebivalci in , jenasedemindvaj- č ila, dajeprivseh č ice. č Č č ne- ne ﬁ a- j :

jasno perspektivo. ga muzejaRadovljicaimatakopovsem mi. ZbirkaNašemestoinljudjeMestne- muzeji instrokovnjakizadelozjavnost- li pritemsodelovatipredvsemzdrugimi premalo strokovnegakadra,bomomora- vsakdanji utriptrga. Kerimamuzejzato obliki muzejskihprogramovvklju prebivalcev mestav18.stoletjuinjih prou tner Lenacuporabitiprinatan prizadeva rezultateraziskaveNadjeGar- tovo mestosiMestnimuzejRadovljica V nadaljevanjuprojektaŽivimoLinhar- vil dveh hišleta1784sohišeponovnoošte- hiše meš gospostva grofov Thurn-Valsassina in na zemljiškihgospodovradovljiškega prepoznavni župnijskikompleks,graš naselbinskem razvojužeod14.stoletja ga tlorisaizjože dobila mestnepravice.Znotrajznane- vpadi oziromatedaj,kojeRadovljica iz 15.stoletja,kijenastalomedturškimi sto ježiveloznotrajobrambnegaobzidja dovljici oštevil bile hišeprvi okoli štiristoprebivalcev. Leta1770so stu jevoseminštiridesetihhišahživelo stoletja malopodeželskomestece. V Me- Radovljica jebilavdrugipolovici18. brez povzetkavtujemjeziku. obravnavani zvezek.Žaljetuditazvezek sprehod poRadovljici,kotjopredstavlja stave jetudivideoposnetek,nekakšen podal vsvet.Sestavnidelpri mladi Linhartv panoja Radovljice,kakršnojedoživljal stalne postavitve,insicerprioblikovanju je bilauporabljenatudipripripravinove tnici rojstva A. T. Linharta, zborniku in Verene Štekar-Vidic v zan tudiprispevekNadjeGartnerLenac cialno povezani.Storaziskavojepove- kako sobilimedsebojdružinskoinso- Verena Štekar-Vidic in NadjaGartnerLenac, 4 č 471–500. ški muzejinMuzejiradovljiškeob (Ljubljana inRadovljica:Slovenski gledali- Jubilejna monogra rena Štekar-Vidic (ur.), Ivo Svetina(ur.), FranckaSlivnik(ur.) in Ve- Radovljica v ili, tretji č evanju posameznihsocialnihplasti č , kijeizšelleta2005ob250-le- anov. č inzadnji č č oštevil č asu Linhartovegaotroštva. V: ili 18.marca1946.Me- č asu, kosejekotfanti ﬁ nskega katastrasov ﬁ ja ob250-letnici rojstva č č Anton Tomaž Linhart. ene, pozdružitvi pasohiševRa- 4 Linhartovem raziskavapa Tita Porenta č ujo č č ine, 2005) nejšem č e raz- č iti v č i- č

Knjižne oceneinporočila ta širšipoliti si?! koncepti/recepti humanitatis objavljenavknjigi ja burekavSloveniji,prizaložbiStudia spoprijemov zrazli za aspektov »navadne«delavskekulturepri lokalne kontekste. kacije uveljavljenihspoznavnih na spon sicerpogostihpostopkovzgoljapli- udarkov inizpeljav, kianalizoodrešujejo pa hkratiohranjamnožicoavtorskihpo- loški kontekstkulturnihštudij,pri ideološko resni razmerij, kiprepredajomaterialnoin artikulirani pri ljudi, temve kot elementiresni njikov, sajslednjinisopomembnizgolj neuglednih fragmentovnašihvsakda- no usmerjajovanalizozanemarjenihin larne kulture:kulturneštudijesevztraj- Doc.dr. Peter Stanković, Oddelekzakulturologijo naFakulte * JERNEJ MLEKUŽ: obravnave. Odpijan do nedavnegaveljalizanevredneresne celo banalnostivznanstveniskupnosti spri emancipiranje predmetovanalize,kiso bi bilomogo Celotno zgodovinokulturnihštudij č etnikih kulturnihštudijdopoznejših č o svojenavidezneprofanostiali č č tudioziromapredvsemkot no zaznamovanepistemo- č č evalci o mrežah oblastnih evalci omrežahoblastnih e povzetikotpostopno č nost. Mlekuževaštudi- č č nih življenjresni nimi segmentipopu- č , selepoumeš evanja indrugih burek.si?! burek č č emer el na č č nih a v . koncepti |recepti; objekt: hrana,kijebistvenove da jeburekvSlovenijiizrazitoozna Mlekuž prianaliziizhajaizugotovitve, tem je,daMlekužnobeneodilustracij ne njem burekavSloveniji.Pomembno pri kakršnakoli podrobnostvzvezizživlje- da jeavtorjevemuskrbnemuo povskih podob,težkosijepredstavljati, osebnih pri pisnih sploh neve liko pomenov, dasepogostozdi,(se) hrana, predmet,kismomu»naložilito- nje razli vsakdanje ideologijeinprakse.Od žnosti umeš merov, kiodli in utemeljujespravimbogastvompri- skurzivnih sklopovMlekužpredstavlja lizmu kottakšnemu. Vsakega odtehdi- diskurzih, nenazadnjepatudinaciona- vanje izrabamburekavnacionalisti di sopostavljanjeinkriti razvija skozinizanje,vmnogo in PierreBourdieu,Mlekužsvojoanalizo Barthes, ErnestoLaclau,ChantalMouffe Edward Said,DickHebdidge,Roland raziskovalnih nastavkovavtorjev, kotso diskurza, vmanjšihsegmentihpatudi ja, vprvivrstiFoucaultovegakoncepta Po konceptualiazacijianaliti da jezaobojezna spri zdrave prehrane,kiburekdegradirajo klju že nekajdesetletijkrešejonabureku.Kot jo kot»kul«vmnogo diskurzi, kibureknasprotnokonstruira- Tem sledijonajstniškiproto-opozicijski protinacionalisti te vgrobemdelinanenacionalisti tudi alternativne(a v Sloveniji.Inkon gih nekdanjihjugoslovanskihrepublik bolne diskreditacijepriseljencevizdru- s tempatudikotideološkoorodjesim- »Bosancev«, » uporabljajo kotozna so tunacionalisti okvirov skrbizazdravotelo.Nadalje njegovega izstopanjaiznormativnih ti zadružbenevede Univerze vLjubljani.1000 Ljubljana,Kardel č č o njegovenezdrave»mastnosti«. ne tuizpostavljadiskurzenajprej č lankov, oglasov, spletnihstrani, č nih diskurzov, kisevSloveniji č č evanj dofotogra enosti burekavslovenske č č , kajnajbibil«(str. 20). no ilustrirajovserazse- Č č ne, pri efurjev« inpodobno, č č č ni diskurzi,kiburek fi no, avtorpredstavlja ilno jasnonasproto- rmativne)diskurze: Studia Humanitatis(ZbirkaVaria), Ljubljana 2008,202str. č č em ravnospri č evalec »juga«, č emer poudarja, no kontrastira- č nega orod- č č fi j instri- č em patu- kotzgolj esu ušla č č ne in č aso- č nih č en o in cij, avtorpoudarja,datinisoenozna konsistentni grozdidiskurzivnihopera- temu dasovdeluizpostavljenirelativno je burekzletipridobilvSloveniji.Kljub linearno interpretacijopomenov, kijih valentne, datidiskurzitudi niso enako nih nasprotibureku,nisopovsem ambi- razli darle nesporno,dapoliti bureka vSloveniji,ostajaverjetnoven- tislovjem, kiseavtorjukažejoprianalizi ksnostim inambivalentnostim,celopro- ni koncepti /recepti dnje patudivprašanja.Študija primer spremljajointerpretacije,nenaza- ne na ki gakonstruirajonakarnajboljrazli celo izklju tvijo, dajeburekujetvmnoge,pogosto Jernej Mlekužštudijosklenezugotovi- do burekaavtorskladbesam. poudarjeno neangažiranodnos,kigaima izpostavi razmeromaambivalenten,celo kot hraneinsimbola,ahkrativestno vanja nacionalisti napol uradnohimnonjihoveganasproto- od »burekborcev«navdušenosprejeto sni, denimo,korektnoprikažekotsicer Znamenito skladbo Ali EnaSirni&me- v navidezjasnemmanifestnempomenu. ke, kikažejonalatentneprotislovnosti Na nekisplošniravnijetakzaklju ka, takozatiranikotzatiralci(str. 159). skupaj zburekomvredaliprekobure- teh mnogoplastnihkompleksnosti,vsi te diskurzerabimo,pravtakoujetniki ralisti so kompleksne,mo težko strinjamovceloti.Seveda,relacije strani sestakšnoizpeljavoargumenta in rabburekavSloveniji,todapodrugi poudari izjemnokompleksnostpomenov korekten, študijaprimerovnamre drugem predmetukriti ne pomeni,daobureku–alikateremkoli neredko nekonsistentna,todatovendarle likih diskurzivnihoperacijrazpršenain š pusti same:kljubtemudajetekstume- č č en v jeva ploščad 5, E-naslov: [email protected] ploščad5,E-naslov: č boljdolo e jelemogo č č nih diskurzivnihokvirov, naravna- č ine. Tu najbibiliposamezniki,ki ne analize–nimogo č vrst interpretativniokvir, vsak č ujo č nega. Kljubvsemkomple- č e sediskurzivneokvire, č namre č e, izpostavljapoudar- ni degradacijibureka č jevplejadirazno- č ne poststruktu- č č Peter Stanković* ne implikacije nepristajana č e povedati burek č lepo . si?! č č ek č ni - 111 Glasnik SED 49|3,4 2008 112 Glasnik SED 49|3,4 2008 2008, 352str. Knjžne oceneinporočila družbe naprelomutiso okvirne realnesocialneokvireslovenske bivalentnih, innjihovaumestitevvvsaj o bureku,šetakokompleksnihinam- Kriti za nekateremanj,drugeboljugodne. mo Knjižne oceneinporočila * Mag. Martina Piko-Rustia, univ. Celovec, Mag.Martina 10. dipl.etnol.,vodja Slovenskega A-9020 UrbanJarnik. narodopisnega inštituta Okt * MONIKA KROPEJ:Odajdadozlatoroga. Slovenska bajeslovnabitja; nimajo zelorealnihu notranja nedoslednostnepomenijo,dati razli stveno boljintenzivnoprisotni.Soobstoj govem življenjupaskorajzagotovobi- zelo verjetnobistvenomo nacionalisti tno nimavelikoopravka,medtemkoso dinske populacije,skaterimizeloverje- ni vkrogeizobražene,alternativnemla- saj sotidiskurzivpretežnimerizameje- v resni tovo emancipirajo,todatomuverjetno ca« siceralternativnidiskurzipravgo- družbe naenak zadevajo vsehpripadnikovslovenske č ni inda,koneckoncev, tudine(pri) č č nih diskurzovinnjihovapogosta na primerjavarazli č nem življenjunepomeniveliko, č ni diskurzinadrugistrani č in. Nekega»Bosan- č inkov naljudiinto č letij, biskratka č nih diskurzov č nejši, vnje- družboslovne fakultetenemorevsaj sekventnosti, karrecenzentskriti mero interpretativneodlo Vtis jele,dazgoljznekolikomanjšo »vrženost napoliti Da nebopomote:Mlekužnave poudarja inkriti ti vsaj meni, danismiselnoposkusitioblikova- tjaž, PeterKlepec,MiklovaZala indru- študijo ljudskihjunakov, kotsokraljMa- jo vslovenskihbajkah.Nipavklju številna bajeslovnabitja,kisepojavlja- pregledno inbralcuprijaznopredstaviti dopisje ZRCSAZU,jeskušalavknjigi predstojnica Inštitutazaslovenskonaro- Avtorica knjige,dr. MonikaKropej, ohranjena dodanes. diskurzov kartako,temve koncev tudiFoucaultsamnianaliziral razmerja družbenemo menom razkritjanjihoveujetostivrealna mogo cije (str. 159in160).Stemsejeseveda sta odnosinspoštovanjedotegaizro da jebajeslovjekulturnadobrina,zato izpeljava, kijoavtoropravi umanjkuje smiselnodovoljzaokrožena tosti insprotniinterpretativnisubtilnosti tega sesedajzdi,daraziskovalnitemelji- prostoru lebilomogo tvami onedokon po li, daza nje«, okateremsožev19.stoletjupravi- ozemlju. Tisto »starodavnopripovedova- letju izšlaknjiga,kipri bolj smolahkohvaležni,dajev21.sto- po medmrežju,nihvaležnastvar. Tem in kiberneti Ukvarjanje zmitiv stveno boljizostrenzaklju o študiji, kijivraziskovalnemdelunegre turni dediš č itati pravni č asi izgubilo,vendarjevslovenskem č e strinjati,todatovendarlenepo- č č im boljšeinterpretacije.Konec enja izginjati,sejev20.stoletju č č ini bajeslovjanaslovenskem nih zgodb,kidaneskrožijo č esar, znalaprispevatibi- č č no obravnavaburekovo nosti vsakeinterpreta- č no polje«(str. 171). č asu urbanihlegend č č e ozavestitiljudi, i. č a obogatikul- č č č nosti inkon- zjasnimna- ek. Namesto č uje strdi- č to č č ila v č kah č ila ne Mohorjeva: Ljubljana, Celovec inDunaj samo vsvojive cepti /recepti eno knjigodela),jedelo mo liza burekoveumeš raziskovalnim nastavkom,natan vendarle precejkonsistentnoznjegovim razvijanje argumentov jena svojistrani zadnje dalotudirazpravljati(Mlekuževo Zunaj tegazadržka,okaterembisenena- fesionalno /institucionalnodeformacijo). nekoliko obžalovati(mordagrelezapro- Sloveniji, temve možnih pomenskihodtenkovburekav pa neredukcionisti sveta, venske bajkepripovedujejoonastanku Slovenska ina z bajkoinbajanjem. zastarelim pogledomnasvet,spravljico, povezovati mitezizmišljenim,lažmi, dojemanja sveta.Šelepoznejesoza rih simbolovinrazsežnost je primordialnoresnico,skupekzelosta- duhovnem življenjudružbe,predstavljal V antikijemitimelposebnomestov ljudje s obsega meddrugimtudiosebe,kisojih bajeslovni liki gi, kisodijomed na gledeglavnovlogo,ki jo zasedajo Bajeslovna bitjasovknjigipredstavlje- imajo sredivsegategabajeslovnabitja. se predvsemsprašuje,kakšnomesto jo predstavnisvetljudi.MonikaKropej številnih bajeslovnihbitjih,kispremlja- gajanju vonostranstvu,koncusvetain terpretacija, kijopogrešamonakoncu? burekizjavljanja« (str. 143).Jetotistain- postavljajo napozicijo»a zdi se,dajetako–avtorjatudidiskretno razpravo poživljajo,nenazadnjepa–vsaj mušnem sloguzmnogimineologizmi,ki Napisano jenamre simpati č i pabitudiverjetnozahtevalašeza oberstr. [email protected] 25,E-naslov: č č č loveka, naroda,stvarstva,odo- asoma mitizirali. ni inzvsebinoskladniformi. jenamre č impresivendosežek,ne ica zamitjebajka.Slo- č kottemeljiti,predvsem č bajeslovne like tudiposvojinadvse č č vzaodtenekhudo- č ni obravnavivseh Martina Piko-Rustia* Martina enosti vrazmerja č nekolikoširšiin burek.si?! kon- Peter Stanković fi rmativnega č loveškega č . Pojem na ana- č eli Knjžne oceneinporočila mogo Monika Kropejpajegradivo,kjerbilo bitja vslovenskemkulturnemprostoru, V knjigisopredstavljena bajeslovna fološko insemioti tako tekstualnokotkontekstualno,mor- tudi nekaterezgodbe,kisoanalizirane oziroma besedilo,sovknjigiobjavljene nižjih bajeslovnihbitijljudskapripoved Ker jeglavnivirzaraziskovanjevišjihin imajo vrazli tipologiji, karakteristikiinvlogi,kijo v duhovnemizro ljudskem izro izpri na tistaboštva,kisosicerzgodovinsko pripovedih, vknjigopanisopritegnje- tista boštva,kisoohranjenavljudskih desetniku indesetnici.Predstavljenaso Svaroži Zlati babi,Mokoši,Zlatorogu,Boži delu knjigejepredstavljenoizro je razdeljenanadvasklopa. V prvem neevropski mitološkikoncept.Knjiga pripovedno inpesemskoizro Upoštevano jetorejvglavnemljudsko njih. bitij soohranjenavljudskihpoimenova- bogovi Dažbog,Živa,Hors,ipd.).Imena oziroma spominov(npr. staroslovanski divji jagi,vol Zelenem Juriju,Jarniku,divjemlovcuin mitih (Perun, Veles, Kresnik,Kresnice), Faroniki, kurentu,glavnihslovanskih povedovanja ostvarjenjusvetainribi z naslovomKozmologijanajdemopri- predstavah našihprednikov. V poglavju pripoveduje oboštvihinkozmoloških č č ana, okaterihpavslovenskem e, uvrstilavevropskiindeloma č u, Triglavu, BelinuinBeleni, č č č nih motivihinvsebinah. jem pastirju,Pehtribabi, ilu niohranjenihzapisov č č ilu, razvrš no. č č ena sopo ilo, delno č ilo, ki č u- bralca vpeljev»mitološkoproblemati- nja bajeslovjavslovenskemprostoru,ki Knjigo uvajakratekpregledraziskova- danje teorijeininterpretacije. 20. stoletja.Danesjihljudjeve diva jebilazbranav19.inprvipolovici no vstarejšihobjavah,ve Temeljno bajeslovnoizro in senanovooblikujejo. predstavljeno. Te pripovedišenastajajo besedil, dajegradivo vzor štvo zeloveliko,zatosobileodbranele Tega gradivajevljudskempripovedni- ne živaliindrugenadnaravneprikazni. demoni, duhovi,vilinskabitja,bajeslov- novana »nižjabajeslovnabitja«,kotso nebom inzemljopredstavljenatakoime- V drugemdelusopodnaslovomMed družbene komunikacije. oglaševanju, turizmuindrugihoblikah sti, kulturi,družbenihinstitucijah,celov v sodobnidružbi,kjerživijoumetno- no zajetotudivprašanjeobstajanjamitov kulturi naslovenskihtleh. V knjigijedel- vljenih prekostopetdesetrazli Knjiga jepreglednainvnjejpredsta- bogata. vsem motivika,kijebilaneko ko obnavljajo lešekotdogodek,kisejene- bitij, kriti prinaša novoklasi kozmološki inbajeslovniokvir. Študija jeslovnih bitij,kisorazvrš ma sovklju nanašajo nabajeslovnoizro so upoštevanetudišegeinrituali,kise č komupripetil.Osiromašenajepred- č ne pripovedi,v č no sopredstavljenetudidose- č eni tudiviriozgodoviniin fi kacijo bajeslovnih kacijo č č asih lepovzetki im boljpopolno č č ilo jeohranje- ina tegagra- č č ilo, mesto- ena vširši č pestrain č č nih ba- inoma odrinjeno incelovklju bralcev. tematiko približatitudiširšemukrogu svetovi vojni,v pozornost, medtemkojebilopodrugi skem prostorunamenjenakarprecejšna slovenskega bajeslovja,pri ture terdosedanjihspoznanjnapodro knjiga ponujapregledgradivainlitera- nila vsedodanašnjihdni.Predvsempa membne kulturnedobrine,kisejeohra- vanju slovenskegabajeslovjakotpo- Knjiga jedragocenprispevekkspozna- povedi tertemeljnaliteratura. zna v kateremsonakratkopovzeteglavne Knjigi jedodanslovarbajeslovnihbitij, š ki sokriti slovju v Iz pregledapostajajasno,dajebilabaje- evropskega inneevropskegaprostora. ziskovalci izslovanskegaintudiširšega 1998 invkaterisodelujejopriznanira- mythologica Slavica nes najdemovmednarodnireviji Številne študijespodro raznim šolam,kisoserazvijaleposvetu. letju sotudislovenskiraziskovalcisledili vanja mitologijev19.stoletju. V 20.sto- »krivoversta« doromanti do mitovododklanjanjamitologijekot nje mitologije,orisanjerazvojodnosa ko«. Predstavljenisovirizaraziskova- č a nacionalsocialisti č ilnosti bajeslovnihbitij,vsebinepri- č č asu poosamosvojitvivsloven- no presojalevzrokeinizhodi- č asu pozitivizma,dolgo č , kiizhajaodleta Martina Piko-Rustia Martina ne ideologije. č č ja mitologijeda- eno vrazprave, č nega precenje- č emer skuša Studia č ju 113 Glasnik SED 49|3,4 2008 114 Glasnik SED 49|3,4 2008 navanje ljudskomedicinskega gradiva. prekrižala nadaljnjezbiranjeinobrav- Pavle Zablatnik(†1993),kimujesmrt da zanastanekpri intenzivneje posvetila.Dodatnaspodbu- preloma 20.stoletja,kosejijeponovno krat šeOddelkuzaetnologijo,pavsedo na FilozofskifakultetivLjubljani,ta- let vpetdesetihletihprejšnjegastoletja premori vseodavtori vali zelodolgo:skrajšimiinzdaljšimi rovno zdravilstvonaKoroškemspozna- Delo MarijeMakarovi č vstveni priro du jasnoopozori,daraziskavanizdra- ska zdravstvenakultura:naravnoin no razli strategij uporabenaravnemedicinepri prav knjigavsebuješirokpopismožnih žive kulture slovenskegavkme podati zaokroženopodobozdravstvene žu inPodjunije,poavtori 20. stoletjupriSlovencihnaZilji,vRo- o kulturinaravnegazdravljenjav19.in Namen teobsežneetnološkeraziskave Knjižne oceneinporočila JanaŠimenc,dipl.univ. etnol.inkult.antrop., razis asistentka * do Podjune v19. in20.stoletju; MARIJA MAKAROVIČ: Podoba kulture ko zdravstvene arovno zdravljenje. č na, Zavetiška 5, E-naslov: [email protected] na, Zavetiška 5,E-naslov: , sajstaseavtoricaintematikaljud- č č ega prebivalstvanaKoroškem. nih boleznih,Makarovi č nik znasvetizanaravnoin č ujo č č e knjigejebildr. č inih študentskih ninastalo č inih besedah, č kem okolju č eva vuvo- Č č č ez a- e- Mohorjeva, Celovec 2008,457 str. zeli naobravnavanempodro rovi analizi prvegadelaknjige,kjerjeMaka- same pohvale,bisemaloboljposvetila Č povezanih stanj. spolno prenosljivihboleznidozuroki od duševnihbolezni,raznihodvisnosti, pogosto tabuiziranaobolenjainbolezni: prizadeva sporo spregledati, dasiMakarovi – izrazmanjšinskestiske)innesmese stisk (glejpoglavjeDuševnabole raznih bolezenskihtežavterduševnih položaja izrazitdejavnikprispodbujanju mere inneenakopravnostmanjšinskega Vklju kost obravnavanihobolenjinbolezni. zapiske odlikujetuditematskaraznoli- šine naKoroškem.Polegtegaterenske kšen jezarespoložajslovenskemanj- iznajdljivostjo kme ve novno seznanitinesamostragiko,tem- so bileinševednopravpoliti no naobrobja.PrikoroškihSlovencih ali družbenopoliti sebi terzaradiekonomskih,geografskih težavami dostikratprepuš je biloobspoprijemanjuzzdravstvenimi roškega obmo branju avtori kega okoljadozdravjainbolezni.Ob za suhoparnobranje,temve bralce neodvrneobsegstrani,sajgre gradivo. Pritembiželelaopomniti,naj kjer jezapisanozajetnozbranoterensko cenljiv deljegotovodrugiknjige, terena razkrivajoodnosljudiizkme okoljih intovrstnineposrednipodatkis vsakdanjega življenjavvsehdružbenih lezen stanedvomnouniverzalnisestavini zanimive zapiskesterena.Zdravjeinbo- 19. in20.stoletja.Neopore in natan njen naslov:jezelokonkretna,obsežna Raziskavo posebnodobroopredelikar knjigo. Predhodniku jeavtoricatudiposvetila e izrekamzadragocenidrugidelknjige č kovalka naOddelkuzaetnologijoinkulturno antropologijo tudizvsobistrostjo,duhovitostjoin č eva želelazapolnititeoreti č ujejo namre č na zvztrajnimpridihomvsebin č inih iskrivihzapiskovsko- č ja sejetakomogo č č ati indopovedati,kanih razlogovpotisnje- č č kega prebivalstva,ki vkme roških Slovencev vkmečkem okolju odZilje č č eno samemu č č en innepre- kem okolju č zaizredno č eva hkrati ju. Kerse č č ne raz- č ne vr- e po- č ina č - veljata naravnoin nosti, znanostiinnapredka;nasprotnopa biomedicina sinonimrazvitosti,racional- oziroma empiristi jo ve pnjo razvitosti«.Pritemopredeljevanju dicino (zdravilstvo)uvrš da selahkoljudskoinalternativnome- Na za temu deludodalanekajrazmislekov. jo kviškukaterokolistroko«(str. 17),bi ti strinjam zavtori in ljudskomedicinove Makarovi cionalnosti, zamanjrazvita. V raziskavi zaradi domnevneneznanstvenostiinira- na PaulaDiepgena(1935),prepri vilstva (medicine)sledi,ssklicevanjem alternativne medicineinljudskegazdra- uradno medicino.Priumestitviuradne, razmerij medljudsko,alternativnoin medicinske tematikeskorajneizogibnih obravnavanja zaraziskovalcedružbeno- zdravja inbolezni vila vknjižnioblikiznaslovom karovi magistrsko delo(resškoda,dagajeMa- Č pravlja UršulaLipovec ter vknjigicitiraneNevenkeŽidov, raz- bana, JaneŠimenc(2002;2005;2008) vprašanjih natan Slovenskem onavedenihteoreti Poleg množicesodobnihavtorjevna medicinami. teh lastnostiprevladalanadpreostalimi tost« in»razumskost«,kibopravzaradi kulturne oblike,kotsinonimaza»razvi- obravnavanje biomedicinekotve tako veljazaproblemati takanja presegatovrstnedualizme.Prav situacija postmodernepreto z medicinami,temeljinaizhodiš etnologov/antropologov, kiseukvarjajo Današnja prevladujo 115 sonavedenikotvknjigi): prostim dualizmom(izrazivtabelinastr. Filozofske fakultete Univerze vLjubljani. 1000 Ljublja- č ebronova ježeleta2003dokon na razmišljanja»pravgotovopoganja- č č č krat zanesevevolucionisti eva spregledala)tergatudiobja- etku seMarijaMakarovi č eve opisanodnosmeduradno č č inim zapisom,dateore- neje, polegBoruta Tel- : tradicionalnainkom- č č no tradicijo,kjerje č arovno zdravilstvo, a teoretskapozicija č Č inoma sledipre- č ebron. Lipovec a nanižjo»sto- č no insporno Jana Šimenc* č nosti inpre- Krožere č vredne vredne č č č u, da anju, loti č č č nih ala no Knjižne oceneinporočila skala vtemuposledi sredstva, kisopreostalemedicinepoti- pripomogla raznapoliti strokovni prevladivzdravstvuogromno in bolezenskihpojavovbiomedicinipri poleg spreminjanjadružbenihstrategij uradno medicino…«(2008:124),sajso V teoreti dicine. tudi spolitiziranoindoktrinacijobiome- cialno dinamiko,družbenerazmereter bi raziskovalcitorejupoštevalimakroso- njanja inpojavljanjaraznihmedicinnaj »nezanesljive« sfere.Priprocesihizgi- ima vzrokevavtomati ne grerazumetikotsamodejniproces,ki nalnih medicin(o.p.ljudskemedicine) številni dejavniki.»Izginjanjatradicio- cin kompleksniprocesi,kijimbotrujejo ginjanja inpojavljanjadolo medicine, inopozarja,dasoprocesiiz- »avtomati dna medicinakotsinonim»razvitosti« cinskih del plastnosti pojavljanjainizginjanjamedi- dicine kr in zdravja,znanjeuporabaljudskeme- dicine ternjenegainterpretiranjabolezni današnji prevladimrežeinštitucijbiome- č Č 1 Uršula Lipovec plementarne medicinevIstri saj terenjasnopokažerazsežnostiinve cine zaradizahodnemedicinenevzdrži, zapiskih tezaozamiranjuljudskemedi- eva nakazujenaavtomati sodobnost tradicija, preteklost tradicija, posplošenozdrav enostavno, nešolaniposamezniki,zdravilci laičnost prenos znanja izroda samouki,ustni redko vrod, izkustvo, učenje izbukev inrok kompleksno, zdravljenje specialistično vraževerje, magija,okultizem iracionalnost, »šušmarstvo«, zdravljenje znaravnimi snovmi/sredstvi nerazvito, zaostalo instrokovneučenje izznanstvene literature šolani, usposobljenizdravniki Ljudska medicina sodobnost zdravljenje stabletami,kapsulami objektivnost racionalnost, znanost razvito, napredno medicina Uradna ebronova jekriti 2008, Zupani in kulturnoantropologijoFilozofske fakultete, dicine vIstri bolezni: Tradicionalna inkomplementarneme- č č nem deluraziskaveMakarovi- ita. Nasprotnopavterenskih č č no« nadomestilavsedruge kov insistemov. Makarovi- (Ljubljana:Oddelekzaetnologijo č eva knjižnica;24),218.str. Č č ebron, na doteze,dajeura- č no »neuradne«in č Krožere zdravja in ni zamenjaviz č na inpravna č nost, dasev č enih medi- . 1 Lipovec č -

vi, medijevintrendovnaraš to č teoriji tudineobravnavamove Medicinskih sistemovvpostmoderni za alternativneinnaravnemedicine. zaradi družbenihgibanjvra č terapevtskih itinerarijevpri pa opisiizterenskegadelaposameznih vendar jihnepodkrepisteorijo.Zopet zdravilstva tudispredavanji«,str. 431), ki širijovedenjeotejvejinaravnega ga zdravljenjacelonekaterizdravniki, jo znekaterimioblikamialternativne- medicin (npr. »Nenazadnjeseukvarja- mestoma omenjamožnostiprehajanja gredo zavsakore pomena ekonomskega(npr. » zmožnosti: Makarovi tegij vokvirudružbenihinekonomskih pleksnosti izkušnjeiskanjarešilnihstra- dohtarja pla malokaj zaboli,gre vensko, kersepo (npr. » v 19.in20.stoletju–jemazaštvo insu- tudi koroškidovžebravciindovžebravke glajenjem, kisogapravdobro obvladali me greje,inzdravljenjestrepljanjem inz pogledom, zlepobesedo,ki sicer trizi- je zunajstroke–zdravljenjesprijaznim (str. 73)vrokahzdravnika,sajvse,»kar lahko le»spremnaoblikazdravljenja« alternativne medicineseopredeli,daje na sprejemljivaoblikazdravljenja;glede č ve Dodatno spornosemizdi,daavtorica hov, izkušenj...). kontekstov (osebnegaprepri isto nekajdrugega enih inzaprtihentitet,marve eva šeugotavlja,davdanašnjem č č ne inprehodne.Makarovi krat zapiše,dajeuradnamedicinaedi- Grem kzdravniku,kigovorislo- č ati «, str. 407),jezikovnega č č kzdravniku, utim boljdoma . «, str. 411) indrugih V č č ljenje: zarazličnaobolenja uporabljajopodobnestrategije asih jebilotreba eva sedotakne č č č a zanimanje anja knara- č ajo okom- č anja, stra- č Ta mladi eva sicer č kotpre- č kotlo- e gale č č e, je asu preteklem etnološke teorije. jo sodobnejšemedicinskeantropološke/ zdravja inzdravljenja,okaterih govori- cije priizkustvihinodnosihdobolezni, dela bu že preseženi.Dolo marsikateri navedeniteoretskikoncepti hodnike, ugotavljam,dasokljubtemu delu želelateoretskonadgraditipred- del jemordapreve prvem indrugemdeluknjige:teoreti razkol medteorijoinpraksoseviditav Č kulturnega sistema. zavra (npr. »…nadvseprimitivnihna in zob medicine (karkoližetoje?!)…«str. 23) alternativnega zdravilstva,alternativne (npr. »…vsestavitakoimenovanega se temedotaknepovršnoinnedodelano cijo NevenkeŽidov(1996);vsekakorpa rekanje u mov« (2008:17).Pritemnegrezaopo- temelj analizedrugihmedicinskihsiste- ne morejobitiediniinnajpomembnejši bronovo, da»kriterijiuradnemedicine Najbolj problemati alternativnega zdravljenja…«(str. 71)). se teoreti štvo« (str. 71).Prialternativnimedicini de u in alternativnemedicineterprevajanje tu jespraševanjeou da greve »v drugipolovici19.stoletjaugotovili, šmarstvo« (str. 73).Zabeležiše,dasože č eprav jetorejMakarovi ﬁ inkovitosti pologikibiomedicinskih nicij, sajsestrinjamzLipovec č anje biomedicinekotve č č ijo vsadinamikaintransforma- asno neustreznoterminologijo č č č inoma zašušmarstvoinmaza- no opiranadoktorskodiserta- inkovitosti biomedicini,leza č asu, medtemkoizdrugega č č ena neusklajenostin opisov č no pritemsegmen- č stati inkovitosti ljudske č č eva vprvem no obti Jana Šimenc č vrednega č č inov al v Č č e- ni

115 Glasnik SED 49|3,4 2008 116 Glasnik SED 49|3,4 2008 mu citiraneliteraturezamaniš nalna o danes slovensko,skozislovenskanacio- vidi vsopreteklostljudinaozemlju,kije stoletja tadvaizrazapomenila to,kar prepri 64), kisemizdienonajboljšihvknjigi, pojmov Slovenciinslovensko(str. 48– naslov. Avtor sicervpoglavju Vsebine ge velikoboljustrezavsebinikotsam knjige, moramre Preden sepodrobnejedotaknemvsebine pisanja teknjige. meri navdahniltudinjega,dasejelotil celo desetletjeinjebržkonevdobršni Štiha, kisestem»mitom«borižeskoraj vidnega slovenskegazgodovinarjaPetra vestjo. V knjigizavra (Slovencev) predslovenskonarodnoza- podnaslovu: raziskatietni knjige sijezastavilnalogo,izraženov še, pretežnonapolemi se vzadnjemdesetletju preteklih obdobjih. To jetema,okateri nja ugotavljanjaslovenskeidentitetev je delo,kiseodzivanaaktualnavpraša- venskega etnologaGorazdaMakarovi Najnovejša knjigauveljavljenegaslo- Knjižne oceneinporočila Mag.Silvo Torkar, prof. ruskega strokovni jez.,samostojni Etimološko-onomastična sekcija sodelavec vhumanistiki, Inštituta * slovensko narodno zavestjo; GORAZD MAKAROVIČ: Ko šenismobiliSlovenci inSlovenke. Novoveške etničneidentitete pred 1000 [email protected] Ljubljana,Novitrg4,E-naslov: č č ljivo pokaže,dastavsedo19. ala« (str. 15),pritempavsezna- č i, dapodnaslovknji- č a »zna č en na č edalje ve č ne identitete č ilni mit,ki č č in. Avtor emo ime č Slovenska matica,Ljubljana2008,246 str. pi- č a »V Evropi,vnajsre svoj jezikspoštovati Škof Slomšekvsvojipridigi (ne nacionalnem)pomenuprejnibilo. ga hranijovvidenskiob podpisom grb slovenskihposestirožaškeopatijes ime riti veljatudinazgodovinskoizpri ski. nujejo Slovenciinnjihovjeziksloven- slovenski prebivalciod13.stoletjaime- zapisali. NaKoroškeminŠtajerskemse stanti. Onisojihšeleprvivslovenš jezik Slovenci in 20.stol.,tošenepomeni,dapojmov vse drugeokrognas)razvilašelev19. slovenska narodnazavest(takokottudi ca inJ.Müllerja. relevantnih avtorjev, zlastip.S.Škrab- F. Bezlaja,nepatudinekaterihdrugih avtor priizvajanjunavajaleF. Zwittrain danes B.Grafenauer, gesloKoroškiSlovenci,pod- 2 GlejnjegovorazpravoRabaimenaSlovenciv 1 da prihajajoiz doline, kisovSalzburgu osebiizjavljali, najdemo vzgodbiotovornikihizZiljske o svojislovenski(slovanski)identiteti 207), dasobesede se mogelstrinjatistrditvijoavtorja(str. ki slovenjogovorijo,kakorti.«Nebi boš poHrvaškem,Dalmatinskemljudi, … Pojdizajugomdomorja,našel trije jeziki:latinski,nemškiinslovenski v kateremmiživimo,sonajimenitnejši GlejM.Cadau, 5 3 B. Grafenauer, GlejM.Kos,BeneškaSlovenija–zgodovinsko 4 52. naslov Ime, Vindišarska teorija. V: samostan Kostanjevica,2003),21–41. simpozija 2002 16. stoletju. V: ložba, 1946),92–98. 1991), 290. dija Slovenije5 ime. 223. 2 Edinstvenprimerizražanjazavesti , Beneška Slovenija slovenš Slovani

V: oziroma Trinkov Schiavonia sopraCividale č in ina

Zgodovinski Windischlanda Škrab (NovaGorica:Fran (Ljubljana:Mladinskaknjiga, zbornik L' Abbazia diRosazzo slovansko 1 uvedlišelenašiprote- Toda slovenski č č Slovenci eva miselIV: Zborniks še leta1838pravi: nejšem delusveta, (Trst: Gregor č č 4 innazanimiv inski knjižnici, e sejesodobna č asopis . Škodale,da vetni , . slovenski Dolžnost 3 15(1961), Enciklope- Opozo- č č i iškanski č (1989), eva za- č č nem č ano , ki ini 5

dveh virov: v viti identitetoslovenskegaprebivalstva za tisti slovenski poznem srednjemveku,smemoopojmih prehodu izotroškevodraslodobo. stvu, invzdevki,kisojihprejemaliob imena, kisojihdajaliotrokomobroj- v praslovanskidobisoobstajalaosebna sploh nibilorazlik. To sevedanedrži:že vzdevkom pred13.stoletjemve ne navaja),damedosebnimimenomin cujo kov«. Tu meddrugimtrdi(str. 17),skli- podaja t.i.»viroslovnokritikopriim- V Uvodnihpripombah(str. 9–25)avtor pretres priimkov. noslovca mejesevedazlastipritegnil strani (78–149).Kotjezikoslovcainime- upodobitvam inopisomnošnameni72 (26–47 in150–205),medtemkostarim posveti najve kovnih inpokrajinskihoznak,vknjigi priimkov, nastalihizetnonimskih, jezi- lo gorijama neznamovselejpotegnititrdne pa, damidanesmedtemadvemakate- Vrshig, kateriLahitudi ja bovškegaglavarstvaizl.1740:… pa tudinaslovenskobesediloopisame- na immenuieio… Vrshiz poLatinschoinulasco Vrshi- J.Beran,DoneskikzgodovinipravanaGo- 6 idr.) slovenskenare in dialektologije(Ramovš,Rigler, Logar vitvah slovenskezgodovinskeslovnice jezikovne pripadnosti.Kersopougoto- slovanske etni menu besede,pa seveda nevsodobnem,nacionalnempo- Slovenke smobiližeodnekdaj,vendar 7 Glej A. Cie č č riškem. V: 2000), IX. ska akademianauk,Instytutjezykapolskiego, Odapelatywne nazwyosobowe motywacyjny staropolskich nazwosobowych. (1959), 30. nice. asu od16.do18.stoletjanapodlagi č zaslovenski jezikFrana RamovšaZRCSAZU. senaKronsteinerja1975(strani č as. Avtor skušavknjigiugoto- in ś Zbornik znanstvenihrazprav priimkov Slovenci likowa, č č prostora,kar78strani ne insevedapredvsem č pavpomenu(lokalno) 6 Skratka,Slovenciin č S ne bazenastaležev ł mirnogovoritiže in ownik etymologiczno- po slobenshim noše (Krakov:Pol- Silvo Torkar* . Pretresu č inoma 7 Drži 28

Knjižne oceneinporočila menu 'dol'inbitorejpomenil 'Doljan', Ko Da bipriimek vem zlogu). Locar v povezavizLahi(zapisi da nipojasnjena,vendarnajverjetneje Cerkljanskem. EtimologijaLaharnares- Laharn (str. 33), pa harner ner temeljito pisalakademikM.Mati pa, dajeotemprinasnajboljiz uveljavila moškaoblika(str. 24),prezre je vslovenskihpriimkihtudizaženske upravi oznako jezikovnepripadnosti. Avtor je viti Etnonimivpriimkih,motiviranihz na vsebinoinrazumevanjeboljenaslo- nih nagovore(str. 26–47)bibiloglede Poglavje Etnonimivpriimkih,naslonje- stajanje priimkov'. silec priimka', Priimki ga aliv tvorna kategorijainpretežnoslovanske- neo logizmi: (< Kova prim. priimke priimkih nislovni SlovenskimOrlicampristriženeperuti. 8 priimek davno preseženamnenja. Tako naprimer tor marsikdajnaslanjanastrokovnože Pri razlagiposameznihpriimkovseav- ne V besedilumekotimenoslovcaprese- Predikaka pa tudine),npr. nosilci zaradivulgarnostispremenili(ali 19. in20.stoletja,predensojihnjihovi nemalo priimkov, kisopreživelivsedo priimke. To jetežkore svojega slabšalnegazvenanisoprešliv Avtor meni,danekaterivzdevkizaradi 31), jepa iz nemškihženskihoblikzaHrvat(str. Da bipriimek iz Dav (1939), sajjenastalprejkakornaselje nil pravnikinzgodovinarR. Andrejka č Dav cember 2000),4–10. Književni listi č , ajo nekaterinenavadniterminološki č evskem (str. 38)nastaliz Lahajnar a 1600kažejonaetimološki č , kiimatudidrugoetimologijo. nimajozvezezetnonimom č eno pozoren tudi na dejstvo, da se eno pozorentudinadejstvo,dase , imenazaselkavasiBukovona e č č Lachainer Tav (str. 28),kotjesvoj ), asih tudiromanskegaizvora, č ('spredajkaka')inšenekateri. izklju Jakopin č pasoizpeljaniiztoponima č priimkovanec ar , (10.marec1994); Talian priimkovanje Ogrin Hrvatin Lahajnor nepomenipriseljenca Jeba č eno, sajpripona č (

ki izhajaizimena kaže nakraj bivalce Poljanskedoline,ali priimek ali vzpetinezimenom kner č priimek krajinske pripadnostibiveljaloomeniti loškega ozemlja.Medpriimkiizpo- motivacijo. Tudipriimki ta imeniskupnoetimologijoinpodobno pokrajinskega imena vec pa nastal neleizpodstave Gorenje vasi dolini ipd.), žariš da jenpr. Bukovo saj jelerazli liza najve kot 'naseljenecsploh'. Vsakokratna ana- stajali izob tipa namre ne vzdržikriti naslonom naimemesta,trga alivasi«, tere bilahkodomnevali,dasonastaliz mi priimkizelomaloprimerkov, zaka- Avtorjeva trditev, da je »medslovenski- Brejc izhajajo izslovanskepodstave.Priimek nimajo nobenepovezaves Tirolsko, saj njuna podstavanista deti naprvipogled,npr. imajo verjetnoožjipomen,kotjetovi- oziroma priimkihsiceržesamsluti,da jo vtemgradivu.Prinekaterihoznakah ali priimkovštevilnihoseb,kinastopa- Gorenjska renc iskanje etni ga jeboljalimanjuspešnoizkoristilza že objavljenegahistori za izjemnovelikokoli Avtorju jevsekakortrebaizre vsko gradivo. starejših avtorjevbibilopreiskatiarhi- povzemati nekatereponesre nepreverjene domnevealipanekriti je precejneverjetno.Boljekotkopi zemljepisnih imen(najverjetnejevve lje Poljak icami č , podobnokotje itd.).Priimek pašeizprenekateregadrugegakraja , zakateralahkomirnore , kijeozna Bregar č nivzvezizetnonimom ih, naprimer č jenastalizkrajevnegaimena avtorjevomnenje,dasopriimki Nediževec *Selca Nadiževec Polajnar č *selan krat namre , pa , č č Seljak Breginj Laznik , medtemkoje č nih imen nih inpokrajinskihoznak č ica priimka č (danes nega pretresa.Zmotnoje parazli č prvotnopomeniltoliko eval prišlekes(škofje) , Pivk , kijeozna izimenazaselkavasi spogostejšimirazli- Mediževec Kanal Debeli hrib , zokolico, č Selan Debeljak Dolenjska Pivka č pokaže,dagrepri gotovoniizšeliz Selc č breg ino pregledanega Brdo nega gradiva,ki (Goriška) Brda č (obSo Dolenc ne Drolc Bric pretežnona- ) itd. , , č č č . Pogrešam laz Berginc Dolenje ene trditve Bric eprav ima- , č i priznanje i priznanje nastaliz Mendiže- . Priimek č eval pre- oziroma vSelški , Konavc , emo, da Brajac č in Drolec selo i), lahko Go- č Po- La- č , ki in in no iti č , , ,

'Raka', slovja. novejših izsledkovslovenskegaimeno- Selo krajevnih aliledinskihimen teh priimkihpravilomazaizpeljavoiz < Slap, Straža, Govejek, < Torka (podRatitovcem), Borovnica, zaselekPodmelca), š etnološke namene. uporabe osebnoimenskegagradivaza ne pripombepredstavljazanimivposkus Prim.Slovenskoimenoslovje,tematskašte- 9 Škoda, daavtornivve niti dovoljiz namen, sezdi,darezultatiraziskaveniso vu, kigajeavtorpregledalin Kljub obsežnemuzgodovinskemugradi- Bitež (zaselekGrgarja), Mlaka, mar nik Dovje, vsem nata,vsekakorosrednjidelknjige. da so»zaraziskavonovoveškihetni Glede nato,dasamavtorizrecnopravi, skimi obrazili na stotinedrugih,zlastipriimkispripon- Osredkar < Božna(delnaseljaPolhovGradec), < Mrzli Vrh, < Zakraj, < Trušna (zas.IdrijepriBa (pri Tolminu), Andolšek < ŠlebingŽlebnik, v pri tisti, kisoohranjenivpriimkih,semse stjo najpomembnejšiviretnonimi,zlasti identitet predslovenskonarodnozave- č e, Grochauer bibliogra vilka

117 Glasnik SED 49|3,4 2008 118 Glasnik SED 49|3,4 2008 2 Program Slovenija–Madžarska–Hrvaška. in Ksenije Vodeb Aleksandre Brezovec,GorazdaSedmaka na skozio š preverjanje potencialovkulturnededi- cija, vtretjemparaziskovalnodelo,toje Istra predstavljenakotturisti obravnavane problematike,vdrugemje grafije sopodanateoretskaizhodiš raziskave spodro Zgodovinsko zajužnoPrimorsko društvo (Knjižnica Annales;49),Koper 2007, 168 str. sti InterregIIIA. v turizeminjenastalnapobudoskupno- pomena vklju v Sloveniji.Projekttemeljinazavedanju Monogra Knjižne oceneinporočila Andrej Šumer, 3.letnikanaOddelku za etnologijoinkultur študent * Vsisodocentina Turistici – Visoki šoliza 1 dediščina skozi javnosti; očituristične ALEKSANDRA BREZOVEC, GORAZDSEDMAKINKSENIJA VODEB: Srce Kulturna Istre. delu sopodanisklepiindiskusija. č ine vturisti avtenti Ekonomski fakultetiinseposve destinacij. GorazdSedmakjedoktoriralna v Opatijiinseukvarjaspodro Fakulteti zaturisti komuniciranja. Ksenija Vodeb jedoktoriralana [email protected] v turizmupreu doktorirala naFakultetizadružbenevedein turizem vPortorožu. Aleksandra Brezovacje č fi nosti vturizmu. ja č i turisti Srce Istre č č ni ponudbiIstre;v evanja kulturnedediš č uje podro 2 č 1 č V prvemdelumono- spadamedpionirske ja kulturnegaturizma ni inhotelskimanagement č ne javnosti : Kulturna dediš č je trženjaintržnega č č jem č a vrednotenju na destina- avtorjev č č ezmejnih etrtem č ine č č i- a se vzadnjihletihtakomestih kotna poznavna kottipi č kot turisti V drugemdeluavtorjipredstavijoIstro svetu turizmaigralavednove prebivalstva bovprihodnjekultura demografskih trendovvsmeristaranja ki sojepripravljenitudipla mobilni inzahtevajonajboljšokakovost, in doživetja.Sodobroizobraženi,zelo rejših –padanescenijopravavtenti avtenti alizaciji kulturnegaturizmajeohranjanje kulturni turisti–mednjimijenajve ma vodivnjenoizgubo. Tako imenovani nje kulturnedediš saj pretiranoalinestrokovnoizkoriš zapisali ovrednotenjekulturnedediš nacije. MedciljeprojektaSrceIstreso ekonomske raznolikostidolo hovem mnenjuodvisnaodsocialnein razvoj novihoblikturizmapastaponji- Možnost sprejemanjanovihturistovin pa, za Avstrijca pamestoobJadranu. Avstralca jeturisti od njenegeografskeoddaljenosti:za samezno turisti tem, dajeto,kakoturistipojmujejopo- ga razvojavsvetu.Prina najpomembnejšimi potencialituristi nju kulturnegaturizmajetanamre ponudbo inomogo namre z obehstranislovensko-hrvaškemeje;ta oretskimi izhodiš V prvemdelumonogra Kljub širokemuinrazli življenja lokalnihprebivalcev. turne dediš voljstvo turistovkotzaohranjanjekul- ponudbo trebaposkrbetitakozazado- vanje. Zavedajose,dajezatrajnostno to obmo kulturna dediš dediš raziskav, kjerbibilavospredjukulturna mu zavedajošelezadnjaleta,takodaje eprav jebilaSlovenskaIstradolgopre- Univerza naPrimorskem, Univerza Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annalesin č č ina, vSlovenijiševednopremalo. č no antropologijo Filozofske fakultete Univerze vLjubljani naenemmestuponujacelovito nosti mnogokratproblemati č č ij, senjenegapomenavturiz- no destinacijo.Poudarjajo,da č ine inizboljšanjekakovosti č č ina predstavljaidentite- no destinacijo,odvisno č č na plažnadestinacija, č č č ine zapotrebeturiz- na destinacijaEvro- i avtorjipou a č č ezmejno sodelo- fi nemu pojmova- je nasmedte- č rtovanju inre- č č č ati. Zaradi jo vlogo. ene desti- Č č č eprav č č ijo o med č č č sta- nost ne- no, č ine a- malo izkoriš dna turisti da jevseboljprepoznanakotenakovre- jo, dajekulturnadediš kulturna dediš podeželju vseboljizkoriš za ponudbokulturnedediš selbinsko dediš kulinariko, šegeinnavade,gradove,na- dodatne turisti nejše elementekulturnedediš nili tudianketirancisami.Medpomemb- poznavanja istrskedediš Dobljeni rezultatisoposledicaslabega kulinarika, naravainstaramestnajedra. plažo, sledijoobmorskaletoviš kulturne dediš tvi rezultatovpreverjanjapotencialov Tretji delknjigejenamenjenpredstavi- v skupneprodukte. kulturnih dogodkovpasenepovezujeta kov, trženjedediš ve na podro znakom boljšeorganiziranosti pajedelo privla med najprivla štirideset odstotkovvprašanih. Vprašani odgovori kažejo,dagauporabljatriin- rabi spletakotinformacijskegaorodja: rezultate raziskavespadapodatekoupo- nih vsedemsklopov. Med pomembnejše razdelili dvaintridesetvprašanj,razdelje- Med naklju priložnostmi obmo prav jetamednajpomembnejšimi nezadovoljni sponudbopodeželja, kot slovenskapriobalnamestaindaso skovalci ševednorajeobiš tra Koper. Izsledkisopokazali,daobi- sedežu Znanstveno-raziskovalnegacen- javnega sektorja),diskusijapajeteklana udeležencev (petizzasebnegainšest dnikov turisti kalnim prebivalstvom. V skupinipobu- nimi turisti,potencialnimituristiinlo- ponudniki turisti Slovenske Istre;opravilipasojomed č . 1410 zmage16, ZagorjeobSavi, Cesta E-naslov: odvisnoodentuziazmaposamezni- č nosti ševednouvrš č ju kulturnedediš č č na zanimivost,ševednopre- nih tristo petdeset turistov so nih tristopetdesetturistovso č ena. Kljubprvimopaznim č č č č nih storitevjebiloenajst nejše elementeturisti č č ina. Hkratipasezaveda- ine vturisti ino inljudskoumetnost, ne ponudbesouvrstili č nih storitev, naklju č č ja. ine inorganizacija č č ina, kljubtemu, ine, karsooce- č č Andrej Šumer* a njenapestra č č č ine pabibila ajo morjein č ejo Benetke ine vsepre- ni ponudbi č a, tipi č ine kot č č č ne na na č e- - Knjižne oceneinporočila pla skoraj polovicaanketirancevpripravljena š slabše poznavanjeistrskekulturnededi- valcev inurejenostokolja.Izkazaloseje naravne znamenitosti,prijaznostprebi- privla izobrazbo. Kotpomembnoturisti agencij sejespreminjalsstarostjoinz pridobivanja informacijprekospletain študenti, dijakiinnezaposleni. Vzorec ali samozaposlenih,manjšidelsobili je biloupokojencev, ni obiskaloIstre.Polovicaanketirancev teh jihdvestooseminpetdesetšenikoli so zajelipetstoenainosemdesetoseb,od ranje jepotekalopotelefonu,vvzorec potencialnimi obiskovalciIstre. Anketi- Leta 2007soizvedliraziskavotudimed nih inpou so tudiželjoporazvedrilnih,informativ- vljeno pla lo zaponudbokulturnedediš diš pou želela ve č ine, skorajpolovicaanketirancevsije č č č ine. 58,8odstotkaanketirancevbibi- ati odosemdodvajsetevrov. Izrazili no spoznavanjeistrskekulturnede- č nost SlovenskeIstresoozna č č č možnostizainformativnoin ati istocenokotžeomenjena nih predstavitvahIstre. č etrtina zaposlenih č ine pripra- č č no ili popa ozna ski razvojinprepoznavnostkrajevso zaš podeželju oziromavzaledju.Oživljanje, žnost razvojaIstrevrazvojuturizmana zvojem turizma,skorajtretjinavidiprilo- li tristoanketirancev. Ti sestrinjajozra- V vzoreclokalnegaprebivalstvasozaje- skupina naklju pokazala druga drugih anketirancihpabinajverjetneje jati, ponovljenatelefonskaanketapri in uni je raziskavazelosplošna,sajsovob na anketenimajo (višje izobraženi,poslovneži,zaposleni) membne skupinet.i.kulturnihturistov anket, somnogokratnepopolni,sajpo- ni izsledki,nastalispomo napakam nimoglaizogniti.Raziskoval- kulturnega turizmavSloveniji,zatose ske raziskovalneprojektespodro Raziskava SrceIstrespadamedpionir- ne pakotnegativenu kulturne dediš č ita inohranjanjetradicije,gospodar- č č č ili kotpozitiven,razvrednotenje, enje tradicije,vsiljevanjeturizma evanje objektovkulturnedediš č č ine vturisti no izbranihturistov. č ne rezultate.Pravtako č asa alivoljeodgovar- č inek vklju č č jo telefonskih no ponudbo. č evanja č č č ja i- i- gospodarskim razvojem,boturisti č sovnem turizmu. ponudbi, tapanesmetemeljitinama- namre evropskih obmo va sponudbonaturisti ponudba boljkakovostnainprimerlji- sameznih obmo bo razvojomenjenegasegmentanapo- Č men: zanimivobonamre Raziskava SrceIstrejedoseglasvojna- nja. naslednje raziskovalnekorakeprivklju- ponujajo možnostaktivnegavklju etnologom inkulturnimantropologom ljito. Pravtovrstnekvalitativneraziskave ob usmeriti namikrodestinacijeinvsako jem. V prihodnjebozatotrebaraziskavo podeželjem, kulturointuristi velike razlikemedposameznimimesti, nah SlovenskeIstre(Izola,Koper, Piran) evanju kulturnedediš e sebodoraziskavenadaljevalein č ino obravnavatilo č trebastremetiknajkakovostnejši č č jih uspešnoprepletalz jih. V turizmujedanes č eno inboljteme- č č ine vturizem. no razvitejših č Andrej Šumer č spremljati nim razvo- č eva- č na 119 Glasnik SED 49|3,4 2008 120 Glasnik SED 49|3,4 2008 Novi tiskinakratko ljudsko doživljanjeinrazlaganje,kistapredmetetnologije. avtorja nezanimaizvorpoimenovanj,kotgaraziskujejojezikoslovcialiarheologi,temve nastanku inv Odkod jetanašsvetspredstavamipreprostega dovalcev ljudskegaizro po zapisihpolihistorja Valvasorja, Janeza Trdine indrugihohranjevalcevterživihposre- Glava, Vrata, Kot,Slemeali Turen. Knjigazizboromštiridesetihkratkihbesedil,povzetih mrežo medsebojnihpovezav, karolajšujeiskanjeizbranihrazlag. in 150odskupajblizu1000ilustracijterzdodatnimivodilkamikazalkamitudirazširila za Slovence;767geseljepovsemnovih.Hkratistaurednikanadomestilavsezemljevide animizma, totemizmainšamanizmaprekvelikihmonoteisti ljepisna imena,kisopogostopovezanazdelitelesa,hišealicerkve,kotnaprimer naseljuje vnovaokoljazato,dajihlahkopoimenuje,urediinrazvrsti. To dokazujejozem- znava, prostorepadoživljatako,dagavselejnanekajspominjajo.Svojemiselnevzorce Izhodiš slovensko narodopisje ZRCS opozarja, daseobglobalisti bert Rebi Leksikon jeprevodintemeljitapriredbahrvaškegaizvirnika(2002),kigapripravil Adal- 1382 str. ZMAGO ŠMITEK:Videnje pokrajine; Iztok inprevajalec. Ilich,urednik 1000 priDZS,publicist Ljubljana,Trebinjska 11, [email protected] E-naslov: * kovno utemeljenna Tik predprevzemompredsedovanjaEvropskiunijismonaSlovenskemdobili novstro- JANEZ BOGATAJ: OkusitiSlovenijo; SPLOŠNI RELIGIJSKILEKSIKON A–Ž; to hrvaškihizto Marijem JožetomOsredkarjemindr. JanezomJuhantomtudinadomestilaokoli400izrazi- dnika slovenskeizdaje,izkušenaleksikografaDragoBajtinMartaKocjan-Barle,stazdr. srednje- invzhodnoazijskihverstevdosodobnihezoteri najbolj razvajenimtujcemvzamesapo. zaplankanega«, zgledi ins170izbranimireceptidokazuje,datanašadediš premalo oziramokmodelomizpreteklosti,torejtudihkulturni dediš mije deželenasti stronomskih pokrajinaliregijnadgrajujenekatereprejšnje poskuserazdelitvegastrono- gastronomske tradicije.Dr. JanezBogatajvpri tujcem in,nenazadnje,tudinamsamim–izjemnepestrosti inregionalnihzna č e knjigejemisel,dasi ć sštevilnimistrokovnimisodelavci.Obravnavasvetovnereligijevceloti:od č asih tudiuni č č nic s478ustreznimislovenskimiterjihdopolnilapodatki,pomembnimi esar bisebilotrebasramovati,temve č iš č č rt zapredstavljanje–sposredovanjemdružbeNationalGeographic u Alp, MediteranainPanonske nižinenaposebneenote. Avtor znova č ila, dopolnjujezbirkoŠmitkovihrazlagalnihljudskihpripovedi AZU, Ljubljana2007; 72str. č č enju naselij,gradov, cerkva,jezer, votlin,hribovitn.Pritem ni agresivnostiinnekriti č lovek urejainosmišljasvetokolisebe,sevnjemprepo- Založba Didaktavsodelovanju za zInštitutom č DarilaRokus, Ljubljana2007; 450str. č ujo loveka ogeogra č i monogra Založba Modrijan,Ljubljana2007; č č č nasprotno,bogastvo,kilahkotudi nem prevzemanjunjenihizdelkov nih inalternativnihverovanj.Ure- č č ina ninekaj»kmetavzarsko nih religijinpoliteisti fi ji zvzpostavitvijo24ga- fi ji njegovegaokolja–o č ini. Skonkretnimi č ilnosti naše Iztok Ilich* Č č elo, nih č

Novi tiskinakratko akvarel nanaslovnicipajedeloIztokaKav drugih arhivov, avtoricajepolegtegamarsikateriopisponazorilazlastnimirisbami, barvni in šegeskoziživljenjskicikel.Besedilospremljapestroslikovno gradivoizdoma kraja sledijoŠegeskozileto,inpripovediodeluživljenju nakmetihterPripovedi menjen samozadnjiobsežnejširazdelekvknjigi.Uvodnemu poglavjuskratkozgodovino razlagalnim, strašljivim,zgodovinskim,socialniminšaljivim povedkam–jenamre skega Vrha. Slovstvenifolklorivožjempomenu–povedkamozagovarjanjuterbaj gradivo, kipresegaokvir, postavljenvpodnaslovu:FolklorneinljudskepripovediŽirov- Najve mo Avtorica, kinietnologinja postroki,temve Gorenja vas2008;194 str. tudi vrstosposameznimigradovipovezanihlegendinpri poleg tegaprineslašenajnovejšekastelološkeraziskave.Medstvarneopisejeavtorvpletel neznanega dokumentarnegainslikovnegagradiva,številnatudipresenetljivaodkritjapaso srednjega veka,druga presega innadgrajuje.Upoštevasamograjskestavbe,kivcelotialivsajjedruizvirajoiz Gradovih naSlovenskem rov fevdalnestavbnekulturnedediš Kastelolog IvanStoparjeoboljklavrnikotslavniusodigradov, dvorcevindrugihprime- 268 str. Pohanca: s podpisomsalzburškeganadškofaEberharda–dobilaimenitenintrajenspomenik:zbornik Vas PohancavPosavjujeseptembra2006,ob760-letniciprvepisneomembe–listini LUCIJA KAVČIČ: »Plečnite umauhnte, šulnte užupnte«; IVAN STOPAR: Najlepšislovenski gradovi; let Pohance; MILAN JAZBEC INIVANKA POČKAR:Pohanca: Časinavasi–760 povezuje življenjskiutripterdogodkeindosežkePohanj ki zaklju skega cikla.Dragocenavsebinazbornikajetudiobseženslovarnare in vprvemdeluzbornikastrniladr. IvankaPo vorih spetnajstimiinformatorji,ve dov. Obenemjevzadnjih desetletjihprišlonadanobilov stavbe. Monogra in šeživešegenavadevaš č jo dr. MarijeStanonikopravila velikodelo. V knjigijezbralaraznovrstnoetnografsko č pri č uje prvidel.Drugi,poobseguskromnejšidelpodnaslovomPohanškiutrinkipa Č č evanjske mo asi navasi Osnovna šola Artiče, Artiče 2006(izšlo2008);328str. Artiče OsnovnašolaArtiče, fi ja Najlepši slovenskigradovi č en izborpasonarekovaletudispremembevstanjuinlastništvugra- , kisosigaznekajstrokovnepomo č , boljstrokovnoinpogeografskemklju i jegotovovživljenjskihzgodbahPohan č anov prideluinpraznovanjih,odza č inoma rojenimi v letih med svetovnima vojnama, zbrala inoma rojenimivletihmedsvetovnimavojnama,zbrala č ine nanašihtlehževelikopisal:poljudnovuspešnici č č i »posrcu«,kotpravisama,jesstrokovnopo- č č a, kijeizdajotudiopremil. kar. V njihovihpripovedihzaživijonekdanje spominjanaprvouspešnico,ajoobenem Cankarjeva založba, Ljubljana2008; č č anov iznajnovejšega evanj. č č asu i postavilidoma č Gradov naSlovenskem u pazlastivserijiGrajske č č etka dokoncaživljenj- anov, kijihjevrazgo- č nih indrugihizrazov, Samozaložba, č ini karsami. č asa. č ega in č č nim, na- še Iztok Ilich 121 Glasnik SED 49|3,4 2008 122 Glasnik SED 49|3,4 2008 Razstave Razstave tudi informacijskapisarna.Projektje potrebe stalnerazstaveobüjraštvunarekiMuri,vnjejpaje bila naOtokuljubeznivIžakovcihzgrajenabrežnahišaza Zavod zakulturointurizemBeltinci. V sklopuprojektaje JelkaPšajd,univ. dipl.soc.kult.inetnol.antropol., višjakustodinja, Pokrajinski muzej Sobota.9000Mur Murska * č Beltinci, njenipartnerjipaEkološkaorganizacija Lipa,Ob- Žabniku nahrvaškistrani.PrijaviteljprojektajebilaOb tej potisomliniv Veržeju, naOtokuljubeznivIžakovcihin ponuja doživetjarekeMure.Glavnipovezovalnielementina lepotami, skulturnodediš Projekt Mlinarskapotjeturisti Foto: JelkaPšajd,13. 2.2008 büjraškaorodja. Razstavljena maketa plavajo mlinarstvo (vendarvmanjšemobsegukotbüjraštvo);lesena vljen plavajo büjraštvu. KerpajezravenbrežnehišenarekiMuriposta- petih panojih.Ogledpredmetovspremlja12-minutni za büjranje,büjrašuindelovnemorodjupreberebesedilana ri, zgodovinibüjranja–reguliranjaMure,na manjšega büjraškegaorodja.ObiskovalecsilahkoorekiMu- stavkih izsmrekeinstenirazstavljenih22kosovve Na razstavivlesenibrunaricijenalesenihpodolgovatihpod- 2004–2006. IIIA SosedskegaprogramaSlovenija-Madžarska-Hrvaška ska unijavokviruprogramapobudeSkupnostiINTERREG in pomejiz Avstrijo te skih Turah v Avstriji. V Slovenijo prite Mura jelevipritokDrave,dolg438km,kiizviravRadstadt- delov mlina. km kotdržavnamejasHrvaško. Vodno obmo proti jugovzhodukotnotranjaMuravdolžini27kminše 31 bila naravnalo Mure (Pomurje)vSlovenijimeri1.386km².RekaMura je ina Veržej,Ob arnes.si č i mlin,jenastalnirazstavipredstavljenotudi č č č nica zave ega mlinainpanozozna ina Razkrižje,Prleškarazvojnaagencijain č e 33km,natote č č stoletno zgodovinskoinpoliti ino inzdoživljajskimiprogrami č ni produkt,kiznaravnimi fi RAZSTAVA NAMURI BÜJRAŠTVO nancirala tudiEvrop- č e severnoodŠentilja č e č bami posameznih č č ez Murskopolje inu inmaterialu č je pore č č jega in ja reke fi lmo č č ina no Foto: JelkaPšajd,11. 8.2008 Maketa plavajočega mlina. vodna strukturasemoradopolnjevatiternadgrajevativdobro nih velikih Ne bibilodobro,daseuni obdelovalnih kmetijskihpovršin.Murajezelonepredvidljiva. ni sprejemljivozatukajžive njen toklahkomeandriramedvisokovodniminasipi,kar pa darsko strokoinjemljejorekokotnedotakljivo.Menijo, da škodo inpoškodbe. Veliko jeinstitucij,kinadvladujejovo- Njen tokseševednozajedavneutrjenebregoveinpovzro tudi danespotrebuje'büjraše'.DelonaMurišenikon 2005 jepokazala,dasostarinasipižedotrajani.»RekaMura jo nasipenanajboljogroženihodsekih;zadnjapoplavaleta so opravljalinanjenihnajboljogroženihdelih.Danesgradi- delih prednostrekaMura,kerješevednopoplavljala.Dela na dela.Medletoma1966in1970jeimelapriregulacijskih tehni leta 1928.Ustanovilisoposebnegradbeneodbore,kipod regulacijo MureodCmurekanavzdol,stemidelipasoza Šele protikonculeta1927sobilaodobrenave malo; vposameznihlokalnihodsekihsolekopaliinkrpali. č niziranega vodnogospodarskegaurejanja,vendarsozdeliza- Sprejem zakonaoregulacijiMureleta1875jeza škodo. PlovbapoMurijebilaoteženainizrednonevarna. minjala jeglavnestrugeterstempovzro Leta 1676jeMuraprestopilabregove;poplavljalainspre- skušali samibranitiznasipiterprekopiposameznihvijug. Že vsrednjemvekusoseprebivalciobMuripredpoplavami sko, kijevnajve ter državnamejameddeželoŠtajerskoinkraljevinoMadžar- razmejitev PrekmurjaodpreostalegadeladanašnjeSlovenije eli šeleleta1898.Doprvesvetovnevojnesejenaredilozelo č nim nadzoromvodstvaregulacijeMureopravilipotreb- fi nan č č nih sredstevzaureditevtokareke.Zgrajena jem deluteklaposredinire ska Sobota,Trubarjev jelka.psajd@guest. trg4,E-naslov: č i vestrudizpreteklihletinvlože- č e krajaneinlastnikegozdnih č ila katastrofalno č č ne struge. ja sredstvaza Jelka Pšajd* č etek orga- č ano. č eli č a Razstave Razstave nica, bran')terprepre povzro re traverze) souporabljalimaterial,kijebilblizu:vstrugialina aprila –zunajvegetacije.Zaregulacijskezgradbe(vodilnein material zavegetativnezgradbesopripravljaliodoktobrado secih, kojeimelarekanajnižjivodostaj. Vejevni indrevesni bregove Mure.Najve vegetativnih gradenjje,daponovnoporastejoinutrjujejo 'utrjevati', Na tadan(6.12.)büjrašinisodelali.Zjutrajsošlikmaši,po- Sveti Miklavžjebilzavetnikmlinarjev, brodarjevinbüjrašev. Büjraš tonske kvadre. tudi leszapilote,lomljenecoziromalomljenikameninbe- FrancRežonja,rojen1953vIžakovcih,zaposlen Vodnogospodarskem 1 valno zemljo,hišeinljudi.Zatososeorganizirali injoza naraslih vodahiskalanovepoti,obtempaodnašalaobdelo- Mura jepoplavljalabregove,odnašalamlineinbrodeterob »hau –ruk«insovedele,kajpo ni veter, seženskespominjajo,dasodomovslišalekri Po desetihudarcihsonavadnotudikajpopili.Kojepihaljuž- si vzelipremor, enkol pa jebilotrebazabititudipostokrat. »ruk« paspustilioziromazabili.Navsakihdesetudarcevso Eden je»vodil«zabijanjeinna»hau«sohulerdvignili, »hau –ruk«,sajjebil Zabijanje lesenihpilotovvMurojepotekalozaporedju v menzi. stanovali vlesenihbarakah,prehranopasojimorganizirali neposredno obreki–» vseh prebivalcevtegaprostora.« pletenih cekarjih.KosodelalivGornjiRadgoni, so zajemalivMuriposebnihizvirih.Hranosiprinašali doma li posmehljivo;kersonavadnokon izvajalo. Büjraštvonibilocenjenodelo,nabüjrašesogleda- podjetju, kijestrokovnoskrbelozaurejanjerekeMureinjo poznati«. Zaposlenisobilivvodnogospodarskemdržavnem so jimjove Malico sosiprinašalisseboj, rekli, da»sodobrizamaterialvozitiingavvodometati«. č podjetju Mura, Terenski zapiskiD18,20.12.2007. nem otokuinobrežju.ZaregulacijoMuresopotrebovali č e vinoter»vse,karjebiloredkejšeodbetona«,vodo –'delavecnarekiMuri'jebil č anje erozijlevegaindesnegabrega.Namenbüjraških büjrati č krat prinesležene.Pilisonavadnojabol (besedaizhajaiznem. č huler č delnaMurisoizvajalivzimskihme- evati nekontroliranomeandriranjein č e sezrekospopadeš,jomoraštudi težakinsogadržalištirjedelavci. č e sopadelalivsvojivasi, č 1 nejo priMuri. č ali leosnovnošolo,so č Wehr lovek, kiježivel : 'jez,zapor- č ez teden č č nico, anje č eli Viri Viri valcev. bruarja dojunija2008sijerazstavoogledalo2.715obisko- raškimi dnevi–stalnoprireditvijonaOtokuljubezni.Odfe- 2008, uradnopasojoodprli10.avgusta2008med17.büj- Razstava jebilapostavljenainodprtazaogledefebruarja upokojeni büjraši. spodarsko podjetjeMura,Društvoprekmurskihbüjrašovin lovali tudi:Sandi Zavod zaturizeminkulturoBeltinci.Prinastajanjusosode- Razstavo stapripravilaPokrajinskimuzejMurskaSobotain vozili fašineingramoznimaterial.Prvidel za gradnjoobjektov;vnjemsozeneganadrugikonecreke ( k delavskioblekisoobveznoobuligumijastevisokeškornje ster Cmrekariz Veržeja. Posebneoblekebüjrašinisoimeli; ki jebilakrajšaod kovinske žanje materiala.Poznejesozaprevozmaterialauporabljaliže pravi naklonzdvignjenimzadkomzalažjevodenjeinpreva- nu ( so uporabljalizaizdelavobetonskihkvadrov. V lesenem pozneje pakovinskega.Maleinvelikelesenemodele( navzgor. Zazabijanjepilotovsouporabljalitudilesen zabit dovišinero ga zabijalizro mi ro 'lesenih pilotov'( in drugmaterial.Dolo garami mi' ( žice pa'büjraškekleš vezanje tonja bljali sekiro,kisijojedelaveczataknilzapasalivtorbo, Za sekanjefašin(op.naravnimaterialzazgradbe)soupora- dan nesmedelati. Ker jebilMiklavžzavetnikbüjrašev, soverjeli,dasenata tem panadelovnomesto,kjersonavadnokartaliinpopivali. muzej MurskaSobota,2008. Orodje, Büjraš. Vsebina razstavnihpanojev. MurskaSobota:Pokrajinski PŠAJD, Jelka:RekaMura,Büjranje,ZgodovinareguliranjarekeMure, www.beltinci.net/O_projektu,583,0.html, 11. 8.2008. HORVAT, Elica:PredstavitevprojektaMlinarskapot(MillerPath),http:// č rejvle šefa talige č aji sodržalištirjedelavciinkerjebilpilotvisoko, pabetonskekvadre.Zlopatosonalagaligramozni ) indelovnipredpasnik( ), dolgem13inširokem3metresoprevažalimaterial šefe ) sovoziligramoz,pesek,re č . Zaprevažanjedelavcevsouporabljali (op.naravnimaterialzazgradbe)instiskanje č aji, obrnjeniminavzdol;kopajebilpilotže kolov č Č ajev, so ervek, kijeoblikovalrazstavo, Vodnogo- šefe č e' –( ), kisojihzabijalis č ene vodnezgradbesosestavljeneiz . Najdljejelesene šponar kozo obrniliingazabijalizro šürc ). Z'lesenimisamokolnica- ). č ne krogle;zlesenimi šefe kozo č olne delalmoj- jemoralimeti . Kozo Jelka Pšajd modul sštiri- huler ladjo č č ol- aji ) , , 123 Glasnik SED 49|3,2 2008 124 Glasnik SED 49|3,4 2008 je biladelnodopolnjenaspo le. Turisti to celotnega obmo z naslovomIzvedbapodpornihstoritevzaturisti znane naravneinkulturnedediš stoje č in dodatneturisti ravne inkulturnedediš tner projektaznaslovom Trkamo navratadediš leta 2007,kosejeOb je spontanorazvijalvseodprvihpobudzapovezovanjedo Savske ravniinPosavskegahribovjaizleta1999.Projektse nadaljevanje projektaPopotehdediš prijavila narazpis,namenjenrazvojuregij. tudi širšimZasavjempovezujevzaokroženoobmo no ponudbokrajevmedKamnikominŠmartnimpriLitiji že oblikovanemrežeto njimi seimenujeRazvojto Kot vsakdrugprojektimatuditavrstoaktivnosti.Enamed Projektjebilodobren naprvemjavnemrazpisuzaprednostnousmeri- 1 Razstave MijaBokal,univ. dipl.etnol.inkult.antropol., vodja projektov, Center zarazvoj Litija.1217 Litija,Kidričeva 1, E-nasl * Trkamo navrata dediš Foto: MijaBokal,16. 10. 2008 vKnjižnici Domžale. razstave Odprtje itveni ponudbi,povezavah,nadgradnjiinnavezavinaob- č vrata dediš za razvojLitijajebilizbranizvedbodvehfazprojekta Trkamo na Lukovica, Trzin, Domžale,Morav 2007 in2009,sosekotpartnerkepridružileob zvojne prioriteteRazvojregij.Kprojektu,kiseboizvajalmedletoma krepitve regionalnihrazvojnihpotencialovzaobdobje2007–2013,ra- tev RegionalnegarazvojnegaprogramavokviruOperativnega kult. antropol. 1233 [email protected] 22a,E-naslov: Dob,Krtina k dediš č e tematskeinrekreacijskepoti,tehni MOZAIK SRCASLOVENIJE. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA ZZGODBAMI, č č na ponudbaobpoti Trkamo navratadediš ine terpripravilivsebinezapromocijskemateria- č ine. č č ja pasmosposameznikirazvijaliponudbo O nastanku potujoče razstave vokviruprojekta potujočerazstave TrkamoO nastanku navratadediščine ne ponudbespoudarkinagostinskiinno- č č č ina DolpriLjubljanikotvodilnipar- č ine jeprojekt,kiženekajletturisti k dediš ine terrazvojempodpornihstoritev č č k dediš ivališ č e, LitijainŠmartnopriLitiji.Center č č ine zdodatnimito ine. V drugemdeluprojekta č č i inigralizaotroke. ine. Grezanadgradnjo č KI JIHPRIPOVEDUJE DEDIŠČINA ine naobmo č ine Kamnik,Komenda, č 1 ne terdrugemanj

č ine uspešno č č č je. Greza č ni razvoj kami na- ju ob č ine pa

č ter in č - dediš trkamo, malce poigraliznaslovomprojekta.Lekakolahkodruga Trkamo navratadediš razstavo MozaikSrcaSlovenijebilahkorekli,dajeprojekt breme. Temu primernisobilivlokalnih dediš turni antropologinji. Trud smousmerilizlastivto,dabiljudje drugih strokovnjakovsodelovalitudidveetnologinjiinkul- Pri projektusvakotdelekipeCentrazarazvojLitijapoleg tudi vsmisludružbenedodanevrednosti. prepoznavnost natrgu inposledi diš devanj sejerodilatudiidejaorazstavi,kibipredstavljalade- vedeno terenskodelo,itd.Kotrezultatvsehomenjenihpriza- č nadgrajevanju podenovitoblagovnoznamkodosegajove ciative indogodke,kilahkoobpovezovanjuvsebinskem sonaravni razvoj. Vklju in edinstvenostobmo vih posavskihravnic.Blagovnaznamkapoudarjakakovost Foto: MijaBokal,Trzin, 11. 11. 2008 vCentruIvanaHribarja. razstave Odprtje Ker smoobdelunaturisti dolenjskih gri središ obmo re, smoseodlo diš vljanje dediš Slovenije, sajbomoletakolahkozagotovilinadaljnjeupra- lanki, izdanepublikacije,vodeniseminarjiindelavnice,iz- č č ino obmo ine ugotovili,dajetapreraselprvotnopostavljeneokvi- č č č č ino prepoznalikotnekajdobrega,pozitivnegainne ino SrcaSlovenijepredstavimo zvrhunskimifotogra- je voblikisrca,njenemsrediš e Slovenije(GEOSS)insegaodkamniškihplanindo č e nenavratadediš č č č ine. SrceSlovenijejegeografskozaokroženo ja, kjerdelujemo–obmo ev terodvzhodnihobronkovLjubljanedopr- č ili, dagazdružimozblagovnoznamkoSrce ov: [email protected]; Adelaov: Ramovš,univ. dipl.etnol.in č č ja terimadobremožnostizatrajnostni ine vmalem.Priidejnizasnovismose č uje številnežeaktivneprojekte,ini- č nem produktu Trkamo navratade- č ine? Zatosmoseodlo č Mija BokalinAdela Ramovš* no ve č u paležiGeometri č č ja SrcaSlovenije.Za č jo dodanovrednost, asopisih objavljeni č ili, da č č no č jo e Razstave Razstave Razstave in serazraš šnje Slovenijeprisotnaževseodrimskedobe.Iznjeizvira stlin, kisegojizaradigrozdjainvina,jenaozemljudana- 'Vinska trta'( na raznihpodro O vinskitrti,njenihproduktih,vlogivinogradništvainvina rodile. OkulturivinanaSlovenskem. re so(invvednove ciklu inpoudaritinašeprepri danosti, posredovatiklju zavest otrehvinorodnihdeželah,izoblikovanihiznaravnih tematike vinavraznihsegmentihslovenskekulture,utrditi želimo dose vlogo imakulturavinanaSlovenskem.Poglavitnicilji,kijih naloga, pavendarizziv, zlastiobzavedanju,kakopomembno na muzejski agronomije, enologije,medicine…Zaobjetivseznanjeinga pisali takozvidikaetnologije,zgodovineinarheologijekot ki zahtevakulturnouživanje. doma Litija. OblikovnojerazstavopripravilMatejZupan fi stave, kijojepripravila Adela Ramovš,smoizvedlisfotogra- razstava odediš projekta –CentruzarazvojLitijaprvi ne zakladnicenašeskupnepreteklosti. Tako jepriizvajalcu Fotografska razstavadetajlovvratodkrivadel to družbenih indrugihzornihkotov. Predstavljenihjeosemnajst 1 Dušan Ter BojanaRogelj Škafar, dipl.univ. etnol.inumetn.zgod.,direktorica * dr. Dušan Ter Tako pravivrhunskipoznavalecslovenskihvininkulturevina jih pripovedujejoposamezneto fi jami MatejaPovšetainbesedilisodelavcevCentrazarazvoj jami detajlovvrat.Fotogra č bljana: SEM,2007;Zbirka Tradicije Slovenije), 25. k naravneinkulturnedediš rekah Dravi,SaviinKrki(Ter kjer sepredalpskogri jih inpred alpskih vinorodnih,druga rod nem okoljuPrimorjakotvalpskihnevinorodnihkra- Zato jekulturapitjavinadruga vljenja, vplivanatotudiokolje,vkaterem nosti. nja: razli Kultura nekeganaroda,populacijealidružbesespremi- č inom dodatnopribližalidediš Č č č e kulturopredstavljajoobi č elj, a tudimuzejskazgodbaznaslovomSpettrteso č i zrazstavo,soposredovatipodobooprisotnosti Občasna razstava SlovenskegaObčasna razstava etnografskega muzeja, 20.11. 2008–junij2009 č Vitis vinifera na jevpreteklosti,sedanjostiinboprihod- elj vmonogra č Kulturna vinanaSlovenskem č č in posredovatiobiskovalcemsezdizahtevna SPET TRTESORODILE.OKULTURI VINANASLOVENSKEM ini njegovegaobmo jih materialne,družbeneinduhovnekultu- č ji meripišejošedanes)številnipisci č č evje spuš na dejstva o letnem vinogradniškem na dejstvaoletnemvinogradniškem ) jeenanajstarejšihkulturnihra- fi ji fi č jam smododališezgodbe,ki č anje, dajevinožlahtnapija č ine izvsehsodelujo Kultura vinanaSlovenskem č ke dediš elj 2007:25). č č na priSlovencihvvino- a vravninskepredeleob č č č aji, navade,na č na patudivpredelih, ja. Idejnozasnovoraz- ino njihovegakrajain (Ptuj: Tovarna tradicij;Lju- č č nastalasamostojna ine zzgodovinskih, č lovek živi. č ek manjzna- č č č in ži- Slovenskega etnografskega muzeja. 1000 Ljubljana,Metel ih ob i č . Dabi č č in. a, . 1

stavlja delodvehetnologinjnapodro razstava MozaikSrcaSlovenijepostaladelmozaika,kipred- Dol priLjubljani,kijenosilkaprojekta. Veseli smo,daje kon ostale lokacijenaobmo Trzinu (11. 11. 2008). V letu2009panarazstavo žnici Domžale(16.10.2008),natovCentruIvanaHribarja smo nagraduBogenšperk(27.8.2008),nadaljevalivKnji- odlo aktivno vklju krajev sosednjihob nogra Zdravljici, jevuvoduk Ter Da jevinodržavotvornoindanasSlovencezdružilov bila neprecenljivnavdihprisnovanjuscenarijarazstave. vega vseživljenjskegaraziskovalnegaprizadevanja,sonam V njejzapisanaznanjainmodrostiovinu,kiso plodavtorje- igranih ne, vzvezispolitikoinzerotiko.Dabrezvinaslovenskih verskih obredih,umetniškemustvarjanju,vzdravilnename- se spogledujemozvlogamivinavvsakdanjemživljenju,pri zom Bogatajemtrdimo,daje primorsko, podravskoinposavsko. V uvodu,kjerzdr. Jane- valcu nam sladko 1844 seza reja etnološkinacionalnimuzej.PrešernovaZdravljicaizleta izhodiš pan far in Adela Ramovš,oblikovalipaMojca Turk inPolonaZu- Razstava, zakaterostascenarijpripraviliBojanaRogeljŠka- sedmi kitici,odleta1990tudislovenskihimni. sožitju vsehnarodovsveta,karjenajjasnejeizraženovnjeni aktualne idejeoenotnemslovenskemnarodu,temve oznakami za nov inHaloškihgoric. Tik preduvodompasesre len na vina lastnepridelavezapitjezunajlokala',kiganasimbo- Slovenskem, inosebnosti,kiso nanjopomembnovplivaleod č lerijo vlogvinavstrukturikulturenaSlovenskemdopolnjuje valca narazstavo Z umetniškopre vloge inpomenevkulturina asovni trak,kirazkrivapomembna dejstvaokulturivinana č č č i alo zjunijskorazstavovpaviljonihgraš č ili, dabomorazstavoselilipocelotnemobmo ﬁ č č je zapisalnjenurednik,dr. Aleš Ga , nilepripovedovinu,ampakželipredstavitinjegove in opozorijonatrivinorodnedeželeSlovenskem– č lovekove pokon ﬁ e zanaslovinkonceptualniokvirrazstave,kijopri- lmihnegre,pri č … enja zbesedami č osmice

ujejo vrazvojturisti in jehvalnicavinskitrtivinukotnavdiho- ﬁ njeno fotografskogovoricopopeljeobisko- Stojan Kerbler sfotogra č ali in terjihpovabili,dasetudisamibolj č č ju SrcaSlovenije.Popotovanjesebo nosti. Besediloneomenjaletakrat kova [email protected] 2,E-naslov: č pušelšanke – ajo zaogledizbraniodlomki.Ga- č eljevemu besediluomenjenemo- Spet trtesorodile, prijatlivince vino naSlovenskempovsod č inih življenja na Slovenskem. inih življenjanaSlovenskem. Mija BokalinAdela Ramovš č č nega produkta,smose ju razvojapodeželja. 'vinoto Bojana Rogelj Škafar* č nik. Tu smonašli č ine Dolvob ﬁ jami č e zaprodajo č č akajo pre- č ju. Za a stremi Haloža- č težik č č ini eli , 125 Glasnik SED 49|3,2 2008 126 Glasnik SED 49|3,2 2008 sodje Pomembna sestavinakulturevinajevsekakor zna slovom naogledpodobeomenjenihtrehdeželskupajzzanje žele Na svetusotridobre stvari:trislovenskevinorodne de- tja veljalimedgorskimigospodiinvinogradniki. vo kotskupekpravnihpravilinpredpisov, kisood13.stole- kleti naSlovenskem,avtorjadr. Vita Hazlerja,ingorskopra- nevarnosti, kiogrožajovinskotrto,projekcijapodobvinskih jo svetniki,posebnivsebinskipoudarkitegarazdelkapaso in delavkleti.Posamezneletne sodobnih predmetov, vsplošnemdelimonadelavinogradu mo spomo (Dular 1994:131). Vinogradniška opravila, kijihprikazuje- pridelati pridelek. Vsa taprizadevanjasousmerjenavensamcilj– in vestnoobdelovanjevinogradanenehnoskrbzatrto la. Zahtevajoposebnaznanja,stalnoizobraževanje,sprotno vinogradniška delamedzahtevnejšaintežjakme vinom skozileto Vinogradniški letnicikelpredstavljamovrazdelku šestega stoletjapr. n.št.,pavsedodanes. Razstave 2 Andrej Dular, Foto: IzarhivaPokrajinskega muzeja Ptuj Putarji, Haloze, okoli 1930. 1994), 131. č , ilnimi izbranimivinskimitrtami.

pravi dr. JanezBogataj,narazstavipasopodtemna- , kisomuznatnopozornostnamenjalitudikustosislo- č im ve č jo takomuzealijizslovenskihmuzejevkakortudi Pij, kumemojdragi! č vina,kinajbotudipokakovosti .

Kot ugotavljamag. Andrej Dular, (Novo mesto:Dolenjskazaložba, č ase simbolnozaznamuje- pivsko po- č č ka opravi- im boljše 2 S trtoin spadajo venije na stoletja. Prvitakpojavso prisotna. naj prevladanad nam bovinovužitekinnajprinašaveselje:zmernost razstave okulturivinanaSlovenskempaizrazimoželjo,naj so sevSlovenijiza dobnega življenja.Izbranidokazizatotrditevsopojavi,ki Poudariti želimo,dajekulturavinašekakoživelementso- vina. življenjskega cikla s spremnimslikovnimkolažempraznovanjobdogodkihiz stor, povezanskulturo vina, karješeposebejpodkrepljeno Pivskemu posodjusledi so predstavljamo skarikaturami Aljane Primoži šnjo vina,brezkaterihkulturevinanebibilo.Posebejjih Rde Slovenija vsvetupromovirakotvinorodnadežela. sega vsredo20.stoletja,paima z vinom,danespasturisti vinske ceste integralni delpri Živeli!: Pivskoposodjeizslovenskihmuzejevskozi renjskega muzejajihjepovezalavprojektudevetihmuzejev venskih muzejev. Dr. Verena Vidrih PerkoizkranjskegaGo- Foto: Marko Habič,Ljubljana,20.11. 2008 obiskovalci vSlovenskem razstave Prvi etnografskem muzeju. č sommelierji ine č a nitrazstaveso , kisejipridružujevseve č astijo vino.Drugtakpojavje z nekdanjodolgoletnopovezanostjostrgovino , kiskrbijozarazvojpivskekulture, č zlorabo ujo č , kineminejobrezsimbolnespremljave eli razvijati č e razstave. ljudje gostilna , kijenaSlovenskemševsepreve združenja č no ponudbo.Daljšotradicijo,ki , povezanispridelavoinpotro-

č zlasti vdevetdesetihletih20. vinski sejem lokalnihkraljic;tretjipojav kot osrednjidružbenipro- , kinaposebneritualne Vinska kraljicaSlo- Bojana Rogelj Škafar , kiskrbi,dase č . Nakoncu č č as, kije etrti pa č

Razstave Razstave dediš muzeji, kišedaneszbirajo,varujejoinjavnostipredstavljajo proizvodnih napravogrožena. Tako sovtistem vojne gospodarskeobnovetežkeindustrijeinuvedbenovih se zavedalipomenatehniškedediš zej sonašlimestovgraduBistrablizu Vrhnike. Žetakratso navljali tehniškemuzeje.Zaosrednjislovenskitehniškimu- drugi svetovnivojni,kosovrazli Industrijska/tehniškadediš 5 4 Karla Oder, Varovanje tehniškedediš ga projektaSlovenskapotkultureželeza. ena odprogramskihaktivnostivokviruleta2003zasnovane- varujejo inpredstavljajodediš jinski muzejpostavilvsodelovanjusslovenskimimuzeji,ki ne –železarstva,rudarstva,gozdarstvainlesarstva. panog naobmo zbirkami predstavljalrazvojnajpomembnejšihgospodarskih Novo mesto. zne dobehranitaGorenjskimuzejKranjinDolenjski mne arheološkenajdbeželeznihpredmetovizzgodnježele- Evropske potiželezaodprliŽelezarskimuzejvŠtorah;izje- ški muzejKropa,Muzej Trži snovanju, kijeizhajaloizprvihidejnihzasnov venska tehni Koroškem inMinistrstvazakulturoRSnastajaosrednjaslo- niškim muzejemSlovenijeterspodporoOb Mag.KarlaOder, univ. dipl.etnol.inzgod.,muzejska svetovalka, Koroški pokrajinskimuzej. 2390Ravne naKoroškem, Koroška * 6 Tadej Brate, 3 MuzejnaRavnahKoroškemsoleta1953ustanovilipodimenomDe- 2 1 za varstvokulturnedediš mo Danes obrobutegakoroškegamestanagospodarskemob- tehniške dediš č Na RavnahnaKoroškemjemuzejvseodustanovitveposve- tiso Na RavnahnaKoroškemsmojunija2008odprlirazstavo Tri ski muzejnaRavnahKoroškem. al pozornostgospodarskiindružbenizgodovinivarovanju muzej RavnenaKoroškem,2003),9. Koroški pokrajinskimuzej,2007). vensko muzejskodruštvo,1995),69–72. skega muzejskegadruštva,Idrija,11. do13.oktober1995(Celje:Slo- Med železominkulturo. Našadediš lavski muzej. Vodi Ureditev histori na Ravnah ske zbirkeKoroškega muzeja č č ju nekdanjeŽelezarneRavnevsodelovanjuzZavodom letja železarstvanaSlovenskem,kijojeKoroškipokra- č ino železarstva: č poslovenskihmuzejih (Ljubljana,avgust1999,tipkopis);KarlaOderinSonjaIfko, 3 50 letmuzejanaRavnahKoroškem 1953–2003 č Idejna zasnovanovepostavitveželezarskezbirkemuzeja č na zbirkaželezarstva.Poskorajdesetletnem ine. č č ju Mežiške,MislinjskeindelaDravskedoli- nega obmo 4 Ževpetdesetihletihjejavnostisstalnimi 1 GornjesavskimuzejJesenice,Kova- TRI TISOČLETJA ŽELEZARSTVA NASLOVENSKEM Razstava KoroškegaRazstava pokrajinskega muzeja Ravne naKoroškem č č (Ljubljana:Mladinskaknjiga,2001). č č (RavnenaKoroškem:Koroškimuzej Rav- ine Slovenije,OEMariborin Teh- ja železarneRavneinprezentacija železar- ine naSlovenskemsegav ina vMežiškidolini.ZborovanjeSloven- č č č indanesKoroškipokrajin- ino železarstva.Razstavaje ina, našapot č nih slovenskihkrajihusta- č SLOVENSKA POT KULTURE ŽELEZA ine, kijebilazaradipo- 2 Leta2004sovokviru (Ravne naKoroškem: č ine Ravnena 6 inseza č asu nastali 5 (Koroški č as po č elo center Štore. Jesenice, Muzejnovejšezgo dovine CeljeinIzobraževalni zej Novomesto,GorenjskimuzejKranj,Gornjesavski muzejev inustanov: Tehniški muzejSlovenije,Do lenjski mu- Evropsko potjoželeza. V projektjevklju železarske intehniškedediš sti. Ciljprojektaoziromagibanjasovarova nje inpromocija zej naRavnahKoroškemtudivodiinkoordiniraaktivno- na Koroškem,kivsodelovanjusKoroškimpokrajinskimmu- novitev iniciativnegaodborajeleta2003dalaOb železa insepovezujevEvropskopotželeza.Pobudozausta- zarstva naKoroškemjedelprojektaSlovenskapotkulture Projekt novemuzejskepostavitveinsnovanjamuzejažele- o njihovemdeluinživljenju. in jeklarskegamuzejaženekajletzbiramozgodbeželezarjev etnologinje invodjevsebinskegadelaprojektaželezarskega železarni. Tako vokviruštudijskegakrožkapodvodstvom č jev. Vsebinsko zahteveninprostorskoobseženprojekturesni- v kr na Koroškem. V sosednjistavbi,perzonalu,pajepoureditvi stavitvijo štiristoletnezgodovineproizvodnježelezainjekla novo namembnost. Tu nastajanovamuzejskazbirkaspred- program aktivnosti,jeizšlapromocijskazloženka Od ustanovitveiniciativnegaodboraleta2003,kijezasnoval ški fakultetiUniverzevLjubljani. Oddelek zamaterialeinmetalurgijo priNaravoslovnotehni- nikar, ŠmartnopriLitiji.Odvsegaza narodne osvoboditveMariborinUstvarjalnosrediš Muzeji radovlji ške ob va nekdanjiproizvodniobratštauharijaalikr uresni naša dediš rodni strokov ni posvetznaslovomMedželezominkulturo, ni železarstvanaSloven skem, uspešnojebilizvedenmedna- 0 Medželezominkulturo,našadediš 10 Slovenskapotkultureželeza.Stalnezbirke,kulturnispomeniki,dediš 9 KarlaOder, Slovenskapotkultureželeza. V: Medželezom …, 44. 8 SonjaIfkoinKarlaOder, Projektpostavitvestalnemuzejskerazstavev 7 razstave ŽelezarstvonaKoroškem:odželezadojekla, ujemo vsodelovanjuz(nekdanjimi)zaposlenimiravenski 18 str.) posvet (RavnenaKoroškem:Koroški pokrajinskimuzej,2006;Povzetki pokrajinski muzej,2005,Zloženka). na inzgodovinaželezarstvavSloveniji(RavneKoroškem:Koroški do jekla(RavnenaKoroškem:Ob osrednji dvoranikr tencial mesta(RavnenaKoroškem:Ob ne naKoroškem,2001);Opuš č ilni kova č evati napodlagiprojektapostavitvestalnemuzejske č ina, našapot 8 č GibanjusosepridružilišeMuzejŽelezniki, nici na č ilne kova č rtovana predstavitevživljenjaželezar- č ine –KovaškimuzejKropa,Muzej 10 inizdanobseženisto imenski zbor- 12, [email protected] E-naslov: č č nice ŽelezarstvonaKoroškem:odželeza č eno industrijskoobmo ine vSlovenijiterpovezanostz č č ina RavnenaKoroškem,2005). ina, našapot.Mednarodnistrokovni č ina RavnenaKoroškem,2002). č etka projektpodpira č enih ve č ilna kova č je –razvojnipo- č č slovenskih Karla Oder* 9 odediš ina Ravne č e Brez- 7 dobi- č nica č č i- i- 127 Glasnik SED 49|3,2 2008 128 Glasnik SED 49|3,2 2008 lenjske inGorenjske. železa inizdelovanjurazli 4 BorutKriž, CvingerpriDolenjskihtoplicah–železarskicenterprvegati- 14 to znanjeomogo zadnjih dvehstoletjihjepodvplivomindustrijskihrevolucij znanje sejeskozistoletjaspreminjalo,predvsempaširilo. V trebe vgo spodinjstvu, gospodarstvuinurbanemokolju. To najrazli vedenje inznanjeopridobivanjuželezajekla,izdelovanju in Koroškem,DolenjskemŠtajerskem.Znjojepovezano venskem, kijezaznamovalaštevilnekrajenaGorenj skem ene najpomembnejšihgospodarskihdejavnostitudinaSlo- informacije indosegljivogradivoterpredstaviliorisrazvoja do novejše ga Bogate arheološkenajdbepri 13 Irena Maruši 2 SonjaIfko, Varovanje inrazvojobmo 12 železu injekluvednove ca, ŽeleznaKapla). V 16.stoletjuso biledoma dolini (Lužnice,Žabnice)inobrekiBelinaKoroškem(Rebr- Bohinju, podGolicoinStolomnaGorenjskem,vKanalski Slovenskem obratovalev14.innaza varovanja vKataloniji. vanje obmo bije inSlovenije. V njemstameddrugimpredstavljenavaro- nik Razstave 11 11 vljen zgodovinskiorisželezarjenjaodza za. Vsebinsko jerazdeljenavtrisklope. V prvemjepredsta- vanje aktivnostivokviruprojektaSlovenskapotkulturežele- Razstava Tritiso Foto: Primož Podjavoršek, Ravne naKoroškem, 18. 6.2008 Prelovškom, direktorjem Direktorata zakulturnodediščino. vospredju razstave: KarlaOdervrazgovoru zDamjanom Ob odprtju in jeklenihiz delkov vvelikihkoli in železarstvovantiki. V: Med železom…,72–79. so prakse. V: Medželezom…,26–27. železom …,11–13. Koroški pokrajinskimuzej,2007). Med železominkulturo. Našadediš 11 šestnajstihreferatovavto rjev iz Avstrije, Madžarske,Sr- č letja pr. n.št. V: Medželezom…,69–71; Verena Vidrih Perko, Železo č nejših izdel kov raznovrstnihoblikinvelikostizapo- č ij industrijskedediš č č , Varovanje tehniškedediš asa. Izzgodovinskegaspominasmoizbrskali č č letja železarstvanaSloven skem jenadalje- ilo iz delovanje najkvalitetnejšihvrstjekla 14 13 V srednjemveku se»prvefužinena č je, zatosejepove č nih izdelkovnaobmo č ajo ozgodnjempridobivanju č č ina, našapot ine č č ij industrijskedediš inah. č 12 ine vKataloniji;primerdobre inprimerdobreprakse č etku 15.stoletja–v č etkov železnedobe (Ravne naKoroškem: č ala proizvodnja č e potrebepo č ine. V:Med č ju Do- dec inobhrvaškimeji dljubelj I,LipicainSpodnjeBorovlje;naDolenjskemZagra- Č bile polegstarejšihfužinnaRebrciinvŽelezniKaplinove: Sava sstarejšoStaroFužinoinJavornikom.NaKoroškemso (1579), Belape Kropa (1550),Pozabljeno(1562),Železniki(1571),Radovna kšni obratiPlavž(1538),BohinjskaBistrica(1540),Spodnja bilo odslejosrednjeslovenskofužinarskoobmo stoletje jedroslovenskegafužinarstva.NaGorenjskem,kije č krajih. dolini, kjersoželezarskiobratidelovalivvsehštirihve to doza lahko dovolililevladaroziromanjegovaoblastva,sobilena- gospodarstva. Nekaterenovoustanovljenefužine,kisojih tudi natradicionalnihinnovoodkritihobmo Foto: Primož Podjavoršek, Ravne naKoroškem, 18. 6.2008 prostor.Razstavni 16 Ivan Mohori 15 skem naStariSaviinvnjeniokolici, V 19.stoletjuseježelezarskaproizvodnjarazvila naGorenj- 18 Ivan Mohori IrisZakošekidr., 17 ala okolileta1580nastalakrizaželezarstva–inševse18. rna naKoroškem,Podrožca,Mlinare,BistricavRožu,Po- dinska knjiga,1969);IrenaLa valje 1835–1899 167. Ilustrirana zgodovinaSlovencev Štore vprvihletihnjeneganastajanja. V: Brate, Posledehdokumentovnekepozabljenepravdeoziromaželezarne košek, Razvoj ŽelezarneŠtore in njenihnaslednic pleksa naStariSavi. V: Medželezom…,53–60. Prevalje, 1999);KarlaOder, RavnenaKoroškemv19.stoletju. 1987); StankoLodrantidr: valje 1835–1899 roškem: Slovenskeželezarne,1995); Alojz Krivograd, zorja, 1954);MarjanKolar, zarna Štore 1845–1975 (Štore: IzobraževalnicenterŽelezarne,1995);StaneOcvirk(ur.), 56/2 2008,305–322. 18 č So

Železarska dediš etka 18.stoletja–kosejevavstrijskihdeželahkon- č asno sonaDvorupriŽužemberkuvznani Auer- č č , , Dva tiso Industrializacija Mežiškedoline č (RavnenaKoroškem:Koroškimuzej; Prevalje:Ob , Mojstrana,KamnaGorica,ZgornjaKropa, (PrevaljeinRavnenaKoroškem:Kulturna skupnost: Štore: odagrarnegazaselka doindustrijskegakraja č č (Štore: ŽelezarnaŠtore,1975);BojanBoži letželezarstvanaGorenjskem Č ina naogled. V: Medželezom…,50–53; Tadej abar.« 375 letjeklarstvanaRavnah Sporo č en Benedi (Ljubljana:Mladinskaknjiga,1999), č 15 ilo ugaslegaplavža:ŽelezarnaPre- č Med železom i č (Štore: Inexa,2001);IrisZa- , Dediš 16 Štorah (Maribor:ZaložbaOb- č ina fužinskegakom- …,80–84. č (Ljubljana:Mla- č jih gozdnega 17 Železarna Pre- je, sobilita- (Ravne naKo- inMežiški Karla Oder Kronika Žele- č č č jih ina ek,

Razstave Razstave 22 Saša Florjan KarlaOderidr., 21 23 20 Ivan Mohori proizvodnjo. lezarstvo jimjebiloizziv železo tergarazžarjenegakovali,valjaliinobdelovali.Že- raj anonimnihdelavcev, fužinarjev, kisodanzadnemtopili Z delomvželezarnahjepovezanavelikamnožicadanessko- mu ne v MislinjipaježelezarnaŽigeZoisaprišlarokenjegove- v Dravskidolinisoprvipolovici19.stoletjaliliželezo, novljen leta1969. valnimi obratipovezalevSOZDSlovenskeželezarne,usta- Sloveniji, kisosevsedemdesetihletihskovinskopredelo- Jesenicah invŠtorahrazvilenajpomembnejšeželezarne 19 Matija Žargi, bert pl.Pantz,LambertKarel August Freyindrugi. silci razvojapodjetijvposameznemokolju–IgnacEngel- Friedrich Bruno Andrieu, drugikotizumiteljiinuspešnino- na primergrofje Thurn, Avgust Rosthorn,baronŽigaZois, povezanim zželezarstvom,nekaterikotlastnikiobratov, kot Drugi vsebinskisklopjenamenjenštevilnimposameznikom, Foto: Roman Haber, Ravne naKoroškem, 28.10. 2005 naKoroškem.zgodovine železarstva V krčilni kovačnici muzej štiristoletne spredstavitvijo nastaja železarstva spergovi železolivarniulivalirazli druge svetovnevojnedoste zom ski zgodovini20.stoletjainzadružnavizijarazvojaKrope. V: glasilo KovaškegamuzejavKropi VII (2007);JožePrin Razstavni katalog),38–39. tehniška dediš pokrajinski muzej,2008,Razstavnikatalog). Tri tiso Tiskarna Novomestoin Dolenjskazaložba,1992). temeljna investicijskaizgradnjavSloveniji industrija vjugoslovanskemprimežu. Kapitalna,klju V: V: Zbirka izdelkovželezarnenaDvoruvDolenjskemmuzejuNovomesto. ru obKrki(1796–1891). V: venije, 2000);isti,Življenjedelavcev Auerspergove ŽelezarnenaDvo- skarna NovomestoinDolenjskazaložba;Ljubljana:NarodnimuzejSlo- Med železom č …,90–96;JožePrin aku Bonazzi,asovdrugipolovici19.stoletjaopustili č letja železarstvanaSlovenskem 21 č č i Železarna naDvoruobKrki V 20.stoletjusosenaRavnahKoroškem, č , č ina Koroške , IndustrijskazadrugavKropi–njenpomengospodar- Industrializacija … Gospodarstvo … …, 61–63. 22 č i (RavnenaKoroškem:Koroškimuzej,2000, č č aja innovegaza , Tovarna vijakovPlamenKropa:odkonca Med železom

in dalisomusvojpe , 40–41. ; KarlaOderidr., č ne izdelke. (RavnenaKoroškem:Koroški …,84–89;MajdaPunger 1795–1891(Novomesto: Ti- č ( 1945–1956 etka (1945–1997). 19 Gospodarstvo in č Tudi naMuti na kapitalnain č ) (Novomesto: č at. Njihovo i č , Slovenska Med žele- Vigenjc č ar, 20 23 ,

nih zaš skih ogrodjihdelavcinisoimelinarazpolagokakšnihposeb- Postopno soseuveljavilezaš š vojni beležimove lahko sledimopostopnemurazvojuinšelepodrugisvetovni Pri deluobvro mo kov. Parnimotorjepostalnovidelovnistroj,kissvojo vprego, s s strojnim.Parnikjenadomestiljadrnico,lokomotivakonjsko podjetja pasoustanavljalaslužbezavarnostpridelu. sta oblikovalaposameznikovzna življenje jenarekovaltovarniškiurnik,trdoingaraškodelo Foto: Roman Haber, Ravne nakoroškem, 28.10. 2005 vkrčilni kovačnici. Domna PlankainŠtefana Marflaka Predstavitev slikarske projekta razstave Muzej inodprtje železarstva 24 Ve ter najraz li Tretji vsebinski sklopobravnavaproizvodnjoželezainjekla in naprave,sajpotekaproizvodnjapodolo mog inparnaproizvodnja,kistanadomestila za V konkurencospremogomjevstopiloolje,intenzivnejeso dustrijska revolucijasejedogajalamedletoma1860in1914. krmiljenih robotovinvisokozmogljivihra gospodarsko življenjesesedajkažejovuporabira pa imaza motorji inelektri med katerimisosegre vanje intaljenježelezavpe razli ki ulivanjaterpreoblikovanjasstiskanjeminkovanjempod Na za ogrodjih. upravne nalogedonalogvproizvodnji: spremljanjesurovin, č č i strojisoprevzelirazli itnih č šner, na Koroškem:Koroškipokrajinskimuzej, 2004,Zloženka). č eli uporabljatielektriko,skaterososeuveljavilielektro- jo mo č č nimi kladivi,patudizvaljanjemvrazli č oŽelezarniRavneglej:KarlaOder, Franc etku modernegagospodarskegaživljenjastojitapre- č č Varnost pri deluvŽelezarniRavnepodrugisvetovnivojni elad postalaobveznasredišestdesetihlet20.stoletja. itnih obla č č č etke takojpodrugisvetovnivojni.Njenivplivina č no presegalživalskoin imer staseizboljšalatransportsurovininizdel- nejših izdelkovskoziProizvodneprocese,stroje č ih pe ﬁ kacija mest. Tretja industrijska revolucija č č je spremembe. Tako jenaprimerrabaza- il inpripomo č eh, težkihkladivihinnevarnihvaljar- č ne naloge:odplaniranja,dav č itne obleke, č č kov. Tudi natempodro aj. č loveško mo Č č č egovnik inMirko Vo- unalnikov. Misle- evlji inrokavice, č enih postopkih, č č lovekovo delo nih va ljarskih č č . Drugain- eh, postop- č Karla Oder unalniško 24 č (Ravne ne in č ju 129 Glasnik SED 49|3,2 2008 130 Glasnik SED 49|3,2 2008 orodja inpripomo ﬁ delavcev –železarjev. V katalogusoobjavljenešefotogra- dnih železarskihobratov, strojevinnapravterfotogra vsebina razstave,objavljenesoštevilnefotogra v slovenskeminangleškemjeziku. V njemjepredstavljena dati vsebinskoindokumentarnobogatistoimenskikatalog Ob podporiželezarskihpodjetijvSlovenijismouspeliiz- Železarni JeseniceinRavne. 0 Prepisizgoticeinprevodnemš 30 29 Fotogra 28 Ve najdbe železnihme ginalnimi železnimipredmeti,kotsodragocenearheološke stavo spremljaprojekcija tovarnah inv Tovarni vozilintoplotnetehnikeMa ribor. Raz- pozornost jenamenjenastrojeminnapravamvžeomenjenih zarne Štore,ŽelezarneJe senice inŽelezarneRavne.Posebna orodje, razli 7 JakobLamut, ProcesnatehnikaizdelovanjajeklavželezarniPrevalje 27 žele zarstva predstavljenasštevilnimifotogra tako dajeskorajtritiso zarn infakultet.Prispevalisogradivooblikovalibesedila, pe 26 Ve kladiv, zna strojev inrjavegapremogapostopnoopustilarabovodnih ski injeklarskiindustriji,kijev19.stoletjuzraboparnih Vplivi industrijskihrevolucijsosehitrouveljavilivželezar- Koroški pokrajinskimuzejnaRavnahKoroškem.Pismi Zoisovih pisem železarstva. Knjejprištevamotudiobjavodvehprevedenih na množicodelavcevinstemnovozgodbovdediš ki indrugistrokovnjakiizrazli Pri pripravirazstavesosodelovalikustosi,meta lurgi, strojni- merjev konvertor, Siemens-Martinovape železa in»kuhanje«jekla,kotsopudlovke,kupolke,Besse- Med pomembniminovostmisobilepe mešanja zogljikom,dasoizdelaliželezovozlitino–jeklo. temperatur, potrebnihzauteko ljenja železajebilaodvisnaodzmožnostidoseganjavisokih krmiljenje proizvodnje,itd. Razstave 25 Jeremy Rifkin, ki soomogo pozornosti sonamenjalirazli valjanje, žarenjeinkaljenjeterbrušenje,rezkanje,itd. Veliko in mehanskeobdelaveželezaoziromajekla,kotsokovanje, jekla jepomenilatudinovostnapodro jekla. je razstavlje nih predmetov:surovine,polizdelki,izdelkiter č Jeseni ski eksponatzaravenskoŠtauharijo. V: dlja injekla. V: Ob 1835–1899. dniki Tehni Slovenskem York: Campus,1995),47. i. 27 č č 28 č glejBorivojBreže, Torna stiskalnicaizmariborske TVT kotmuzej- ofužinahinrabivodnihkladivglej Albert Struna, ina Prevalje,1999),32–41;isti,Razvojpostopkovproizvodnjegro- Uvedbanovegana

č nik. ﬁ je razstavljenihpredmetovustvarilfotografski mojster Tomo č č č ilnih zaproizvodnjovfužinah. (Ljubljana:Knjižnica Titovih zavodovLitostroj,1955; Vo- č

nega muzejaSlovenije;9). ni izdelkižele zolivarne naDvoruinMuti,Žele- V: ile kovanjeinstiskanjevelikihkosovžare Sporo Das Endeder Arbeit undihre Zukunft Med železom 30 izfondaMislinjskeželezarne,kigahrani č ki. č č ev, sulicindrugihpredmetov, kovaško 29 ilo ugaslegaplavža Lenekajizbranihpred metov opozarja č letna zgodovina,dediš ﬁ lmov okova …,34–43. č 25 ina taljenjaželezain»kuhanja«

č č nim kladivominstiskalnicam, ine jedeloErneKožar. č č injanje železainnjegovega nih ustanov:muzejev, žele- Med železom (Prevalje:Koroškimuzejin č č č i zataljenjesurovega ju nadaljnjetoplotne i jah, ŽelezarniŠtore, č inrazli 26 …97–101. (FrankfurtinNew Uspešnostta- fi jamiinzori- č Vodni pogonina ina železain fi jeproizvo- č ne elektro č č ega fi ini je fi in jeklarskoindustrijo.Slovenskajeklarskapodjetjapaso ve inzdruženja,kisostrokovnotesnopovezanezželezarsko č lezove rudeinizdelovanjaželeznihpredmetovdonovejšega na Slovenskemodnajzgodnejšihznanihza prvi razstavnega gradiva,kotsofotogra pri snovanjurazstavekotrealizacijivoblikibesedilin 2 Kolegi izMadžarskein Avstrije sosodelovalinamednarodnemstrokov- 32 č tudi nam,muzealceminstrokovnjakom,kiželimoohraniti Železarstvo jebiloizzivštevilnimželezarjem,da nes jeizziv drugo pismoodstiravpogledv znavanju metalurškeinželezarskedejavnosti.Bralcuzlasti govorita oželezarstvunaobmo 31 muzejske postavitveinsprejetiprveobiskovalce. upamo, dabomovprvipolovicileta2009uspeliureditidel mesto vMuzejuželezarstvanaRavnahKoroškem,kjer in precej dediš kar jepravgotovodoberznak,dasezavedajopomenalastne mati v razstavovsehvsebinnismomoglivklju sikaj izzgodovineželezarstvajeostalonedotaknjenega,saj je majhenkorakinvelikizzivnatejdolgiželeznipoti.Mar- kljub dolžiniobjavljenovceloti. vanje razli Zna daljnjih letih. nejših aktivnostiprojektaSlovenskapotkultureželezavna- obravnavi žele zarstva naSlovenskem,karjeenapomemb- potreba popoglobljeniintemeljitiraziskavitermonografski Veliko številosodelujo jo možnostitudiohranjanjuinpromocijitehniškedediš železa. stavljene veziindobrosodelovanjevEvropskipotikulture v ZalaegersegunaMadžarskem,s Štore. 1.avgusta2009bopredstavljenavNaftnemmuzeju februarja seselivDolenjskimuzejNovomestoinjunija nuarja 2009gostujevGornjesavskemmuzejunaJesenicah, rezultat dobregasodelovanjavsehsodelujo Vsekakor jevsebinskoinorganizacijsko zahtevna razstava zasnovana kotpotujo Razstava Tritiso in ustanov, karrazstaviinprojektudajeposebnotežo. nan asa. Prisnovanjurazstavesosodelovalitudidrugeustano- im ve džarskem, v Avstriji innaSlovaškem. udeležila sre V letu2007pasemsekotkoordinatorkaSlovenskepotikulture železa nem posvetuMedželezominkulturo naRavnahKoroškemleta2006. log). (Ravne naKoroškem:Koroškipokrajinskimuzej,2008,Razstavnikata- Tri tiso č č č ilnost razstavejesodelovanjepokrajinskih,ob č naenemmestupredstavljenorisdediš č nega nacionalnegamuzejazatehniškodediš no izdatnopodprlapripravorazstaveinizidkataloga, ine inkljubtrdimzakonitostimekonomskegatrga daje- 32 č dediš Pokon č č letja železarstvanaSlovenskem:Slovenskapotkulture železa č asa zakoordiniranje,kottuditrdodelousklaje- nih stališ č anj vokviruDruštvavzhodnoevropske potiželezanaMa- č ine železainželezarstva.Pri č anih gostovanjihbodelrazstavedobilstalno č letja železarstvanaSlovenskemjebila č instrokovnihpogledovnaistovsebino. č a. Tako odoktobra2008dokoncaja- č ih jezahtevalodruga č 31 č ju PohorjainZoisovempo- as konec18.stoletjainje č fi imer sepotrjujejovzpo- je inpredmeti. Tako je č č č iti. Pokazalaseje ih, posameznikov ih, posameznikov etkov taljenjaže- č č č ine železarstva no naravodela ujo č a razstava Karla Oder č č inskih in ino tako č ine.

Etnografski Etnografski film vizualne antropologijevSloveniji. dnim delovanjempomagaliprirazvojuetnografskega reta podeljevatiljudem,kisossvojimposrednimalineposre- prijatelji posvetu.ZatojedruštvosklenilonagradeNikaKu- nja Kuretovihprizadevanj,hkratipasozanjozaslužništevilni Današnja etnografska fi Doc.dr. Naško Križnar, univ. zaslovensko sodelavec naInštitutu dipl.etnol.inarheol.,višjiznanstveni narodopisje priZ * za opazovanjeinanalizo.Dobrih 30.000metrov na PapuiNoviGvinejiinpri tem uporabljala V šestdesetihletihjevodilaterenskeraziskavemedMaringi rica jebilaznanaameriškaantropologinjaMargaret Mead. Leta 1968doktoriralanaUniverziKolumbija;njenamento- Allison Peters Jablonko letošnjihPredstavitev nagrajencev skega Slovensko etnološkodruštvojeletosobDnevihetnograf- Foto: Naško Križnar Allison Peters Jablonko. uresni slovov urgentne etnografskedokumentacije. Po njegovihna fi skega beleženjakulture.ZdelovanjemOdborazaetnografski po stopinjahMargaret Meadoveinnjenegaurgentnega etnološkem terenu. V svojihprizadevanjihjenevedestopal pomena teoreti fi med prvimisodelavciMednarodnegaodborazaetnografski ma. Pokazalpajetudinapotrebopopovezovanju,sajbil letja vSlovenijipostaviltemeljezaznanstvenouporabo Etnolog NikoKuretjekonecpetdesetihletprejšnjegasto- Sloveniji inhkratinjegovoodprtostzapovezovanjevsvetu. Kureta, dabiznjopotrdilotradicijoetnografskega lma vEvropi. lm, kigajetedajvodilJeanRouch. Kuretsejezavedaltudi lm ježelelpovezatietnologein zrc-sazu.si č fi lma (19.–23.maj2008)prvi en, bidobilieneganajve č č ih razmislekovouporabi rtih bibilotrebavSlovenijiposnetistona- fi lmska produkcijevSlovenijijededi- č fi jih arhivovetnografskega lmarje vskupneprojekte. č podelilonagradoNika fi lmske kamerena Č NAGRADA NIKA KURETA fi e bibilprojekt lm kottemelj fi lmskega fi fi lma in lma v lma fi lm- fi l- etnografskim je biloprvi ske avanture,HernamecameonarrowsinBaruyjaStory. To ko jemo fi Foto: Naško Križnar Asen Balikci. v Slovenijipokazalasvojavelika logije vSloveniji. Veliko letje,odkarstazmožemMarekom Allison Jablonkojedolgoletnaprijateljicavizualneantropo- Utemeljitev nagrade spremljal v gibanju(1968),študijogibalnihvzorcevmedMaringi,je muzej vSalemu,Massachusets.NjenodisertacijoMaringi rekom Jablonkommedletoma1963in1964,hraniPeabody gradiva oživljenjuMaringov, kistagaposnelazmožemMa- sodelovanju zantropologomMauriceomGodelierjemza raziskovalne sklepe.Leta1969jezmožemMarekominv pri terenskemdelu,jenastalove arhiviranjem raziskovalnegagradiva.Izgradiva,posnetega o vizualnihraziskavah,kijihjeza logijo) pri Ameriški antropološkizveziinpriKonferencah magala priustanavljanjuSVA (Zvezezavizualnoantropo- name cameonarrowsinBaruyjaStory(1982). Allison jepo- Guinea People(1981).Leta1982stanastalanjena je nastalaosemdelnaserija The Maring:Documents ofaNew vizualno antropologijo.Leta1989jebilo14.000metrov nazadnje vNoviGorici.ŽiviItaliji. Slovenija. Navsehtrehjepou v Perugii,Italija,inPoletnošolovizualnegaNoviGorici, lege vOaklandu,California,InštitutzaetnologijoUniverze Smithsonian. Leta1990jepomagalaustanovitiMillsCol- č skega gradiva,posnetegamedMaringiinpriBaruyih,vklju- lmski projektmedBaruyjinaNoviGvineji. Allison Jablon- enega vzbirkoHumanStudiesFilm Archive priInštitutu č fi no podpiralaaktivnostivzvezizohranjanjemin lm Maringinmotion(1968),kijeilustriralnjene č , dasoseslovenskietnologi sre fi lmom zakademskimozadjeminlastnostmi. RC SAZU.1000 Ljubljana,No č evala vizualnoantropologijo, č

fi fi lma iznjunenovogvinej- č lmov: zaitalijanskoRAI ela pripravljatiZvezaza vi trg 2, E-naslov: nasko@vi trg2,E-naslov: č ali zmodernim Naško Križnar* fi lma Her fi lm- č ela 131 Glasnik SED 49|3,4 2008 132 Glasnik SED 49|3,2 2008 središ ti (1989) inza renske potipoSibiriji,kjerjeposnelChronicleofSereniki Od leta1989do1991jeprofesorBalikciopravilštevilnete- Timothyjem Aschem. stirskimi Paštuniv Afganistanu, kijenastalavsodelovanjus cenjeni študijinomadizmainpodeželskegaživljenjamedpa- ponovno pojaviv Mass.). Podro of StudyProgram(EducationDevelopmentCenter, Newton, 1966 jebilznanstvenisvetnikpriprogramuMan:aCourse številne mednarodnetelevizijskepostaje.Odleta1963do dicionalnem življenjskemslogu(1968),kisojopredvajale obali, kateregarezultatjebilaserijadvanajstih glasilih objavilave znanstvenih konferencinvnašihstrokovnih 'vizualnih zapisov'. Vmes intudiprejsejeudeležilašenekaj kjer jeutemeljilaizvirnometodologijosvojih Poletni šolivizualnegavNoviGoriciodleta1997do2005, vizualni antropologijipasonjenapredavanjaindelavnicena veliko zasebnihprijateljev, njennajve Od tedaj Allison niprenehalaobiskovatiSlovenije. Tukaj ima film Etnografski vodil terenskodelopriEskimihNetsiliknakanadskiarkti leta 1957pridobilnaUniverziKolumbija.Do1965je ževal sejevfrankofonskiŠvici.Doktoratizantropologije na podro Antropolog in Asen Balikci etnografije v najširšem pomenu besede; naj se v festivalskih programih srečajo vizualnepodoberazličnihkulturinob vnajširšempomenubesede;najsefestivalskih etnografije Na festivalu so dobrodošli filmi posameznihraziskovalcev, sodobrodošli filmi Na festivalu raziskovalnih ustanov, muzejev, univerzitetnih oddelkov inneodvisni sekcije: retrospektiva, gostujoči program, študentski film, kotsekcije: film, program, retrospektiva, študentski gostujoči č Slovenskega etnološkega društva. nih obmo filmskih producentov, nimatekmovalnegafilmskih Festival značaja,imapaobglavnem filmi. programu naslednje patudištudentski č em priOstjakihobrekiKazimvzahodniSibiriji.Od DEF so nov festival podokriljemCAFFE(Coordination DEF sonovfestival č ju etnografskegainizobraževalnega č Naško Križnar, Avdiovizualni laboratorij ISNZRCSAZU č el sprogramomu jih, kijebiloprisotnožev č fi je 'ekologije lmar Asen Balikcijebildolgaletainovator fi č lmu The SonsofHajiOmar(1978), zelo

Festivalska pravilaFestivalska in prijavnice SED: http://www.sed-drustvo.si najdete naspletnistrani č lankov. č loveka' ( č o nastajajočem delu,raziskovaleco nastajajočem aliraziskovalka samapredstavita. enja vizualneantropologijes Rok zasprejem prijav inoglednih kopij je human ecology Ljubljana, 18.–22.Ljubljana, maj2009 č Dnevi etnografskega filma ji doprinosslovenski fi lmih oEskimih,se Tako kot leta2007 in2008tudizaleto produkcij 2009vabimovsevrste vizualne fi lma. Izobra- visual notes fi lmov otra- ) vark- Vabilo zaprijavo filmov observacijskega filma. filma. observacijskega D EF č ni , Povezava: posebnost pasekcijoposebnost grobega gradiva,kiga,dasprožita diskus of anthropological inEurope) FilmFestivals vorganizaciji , Novitrg2,1000 Ljubljana,E:[email protected] domovino Bolgarijo. izobraževanje takovdomovinikotzunajnje,preselilsvojo podro akademski položaj,seje,dabiuporabljalsvojeveš zi vMontrealu,kjersejeleta1994upokojil.Kozapustil dolžitvami jebilBalikciprofesorantropologijenaUniver- CVA Review coskem inbolgarskemjeziku,kiseosredoto Asen Balikcijeavtorštevilnihpublikacijvangleškem,fran- okoljih. riji, zravenpapou urednik revije predsednik Komisijezavizualnoantropologijo,pridruženi ter vizualneantropologije.Medletoma1983in1993jebil gra hodni Bolgarijiinkulturorevš leta 1992do1998jeraziskovalmedetni cah inkotpredavateljnaPoletnišolivizualnega. Pozneje jeve rodne zvezezaantropološkeinetnološkeznanostivZagrebu. vizualnoantropološke sekcijenaenajstemkongresuMedna- njem (intveganjem)leta1988Slovenijipoverilorganizacijo CVA. NaviškupredsedovanjaKomisijijezvelikimzaupa- povezal vmednarodnoskupnostinnamdalprostorglasilu marjev. KmalujezaznaltudisignaleizSlovenije,nastakoj ustvaril planetarnomrežovizualnihantropologovinetno rodne komisijezavizualnoantropologijo.Natemmestuje Asen BalikcijebilmeddrugimenajstletpredsednikMedna- Utemeljitev nagrade fi jo ljudstevarkti č 15. februar2009 ju vizualnegamedijaterpospeševalkomunikacijoin (1986–1993).Medraznimiakademskimiza- č krat obiskalSlovenijo,sodelovalnakonferen- Visual Anthropology č eval vizualnoantropologijovve č nega kroga,pastoralizmainsplošne č ine vpostsocialisti (1986–1993)inurednik č ne odnosevjugoza- č Naško Križnar ajo naetno- č č ni Bolga- kulturnih kulturnih č ine na ijo lik fi h l- Etnografski Etnografski film cer opremljenizangleškimipodnapisi, sobilisimultanopre- muzejskem avditorijuspribližnodvestosedeži. Vsi Doc.dr. Naško Križnar, univ. dipl.etnol. inarheol.,višjiznanstvenisodelavecnaInštitutuzaslovenskonarodopisje priZ * Etnogra del Sardinskegaetnografskegainštituta(IstitutoSuperiore pa napoljubneteme.PripravljagaEtnografskimuzej,kije 2004 jepotekalvsakidveletinaizbranotemo,odleta2006 Festival vNourunaSardinijijestar26let.Odleta1982do Foto: Naško Križnar, Nuoro, september 2008 Waterson. Z leve proti desni:Paolo Piquereddu, Beate Engelbrecht inRoxana dopoldne, popoldneinzve Festivalske projekcijesovsakdanpotekalevtrehsekcijah, pripravili vNuorualiposardinskoNugoru. najti oblikozaprihodnjomednarodnopoletnošolo,kibi jo u predstavljal italijanskietnografski spoznali vLjubljani,kojena2.Dnevihetnografskega od vsegaza konstrukcije usmerjena vprakti bilo petsSardinije,preostaliizdrugihdržav. Delavnicaje in DavidMacDougall. V skupinidvanajstihštudentovjihje etnogra Pred festivalomjepotekalaenotedenskadelavnicavizualne vanja; Glasbainpoezija;Ženskezgodbe. vojni kon spremembe; Otroci;Migracije,sre etnografski sekcije, kikažejo,kakorazli janje vtekmovalnemprogramu.Filmesorazdelilištevilne Marc Piault,PaoloPiquereddu)izbrala38 cijska komisija(Catarina Alves Costa,DavidMacDougall, Letos jenarazpisprispelo326 č enje montaževkameri.Namenvsakokratnedelavniceje E-naslov: [email protected] fi fi je zadodiplomskeštudente, kistajovodilaJudith co dellaSardegna). Tako inštitutkottudifestival SIEFF –SARDINIAINTERNATIONAL ETHNOGRAPHICFILMFESTIVAL fl ikti insovražnosti;Življenja;Kraji,svetovi;Poto- č fi lm. Najjihnavedem:Globalizacija,industrija, fi etka vodidr. PaoloPiquereddu,kismogaletos lmske slike,vendarbrezu 14. Nuoro, 15.–21. filmov; etnografskih mednarodni festival september 2008 č no deloskamero,zvajamipercepcijein č er, vednovodli č nih tematiksedandanesloteva fi lmov, odkaterih jeselek- fi lm. č anja; Verski rituali;Po- č enja montaže;zgolj fi č lmov zapredva- no opremljenem fi lmi, si- fi lma so u dalcev jezelonihalo.Dvorananibilanikdarpolna.Nekajkrat Ragazzi. Žirijaje ško Križnar, JudithMacDougall, Antonio MarazziinRosella komisije inžirije,kisojosestavljali:BeateEngelbrecht,Na- festivala sobiliavtoriceinavtorji ustvarila trdnejšaskupnostavtorjevingledalcev. Medgosti Foto: David MacDougall,Nuoro, september 2008 Naško Križnar(levo) inLesBlank. festival etnografskega mu sardinskemu njene najboljšemu Grazii Deledda.Drugetrinagradepo6.200EURsoname- boljšemu denarne nagrade.Najve mov inobpodelitvinagrad.FestivalvNuorupodeljuještiri je biltudiobpredvajanjuitalijanskihoziromasardinskih nujno, kerjemuzejnarobumesta.Hkratipaseta kosilo inve vajani vitalijanskijezik. V muzejusovsakdanpripravilitudi pred o Na festivaluvNuorustase,podobnokotnadrugihfestivalih, doseže znagrajevanjeminkajbreznjega. jih nebomkomentiral. Vsak festivalnajboljeve,kajlahko Razlogi zanagradeinprotinjimsoenakoprepri smiselnosti nagrajevanjavednopotekajoživahnepolemike. kateri festivalipasona ve mi raziskovalci. To jevzadnjem etnoloških vsebinahinraziskovalni de nasekcije:dokumentarni č festivalovpodeljujenagradebrezdenarnegadodatka,ne- fi č lmu. FestivalvNuorujeobbeograjskemedinievropski itelji pripeljalirazredalidvasrednješolcev, ve č mi gledalcevoblikovalidveskupini fi lmu festivalainseimenujeposardinskinobelovki č erjo zaudeležencefestivala,karjebiloskoraj fi lmu in,pomnenjužirije,najboljinovativne- fi lme gledalaskupajspubliko.Številogle- fi lmu izsredozemskihdežel,najboljšemu fi č lma, kipodeljujedenarnenagrade; č ja (10.350EUR)jenamenjenanaj- elno protipodeljevanjunagrad.O RC SAZU.1000Ljubljana,Novitrg 2, fi lmi oantropološkihoziroma č fi asu zna lmov ter fi lmi, kisojihnaredilisa- č ilno tudizadruge č lani selekcijske fi lmov, negle- Naško Križnar* č ljivi, zato č ji obisk č fi l- in 133 Glasnik SED 49|3,2 2008 134 Glasnik SED 49|3,2 2008 njega etnografskega so takiintimisti č so tisti,kisedoskrajnostipribližajointimnemuprostoruso- When thesunrises).Posebnavrstasodobnihdokumentarcev lo oblikovanevizualneetnogra Pied piperofHützovina)alipadokajgrobe, tellite Queens)alipravivizualniekshibicionizem(npr. The dou Sene(DivaSeereer), Yoel, Ysrael V'ha Pashkavilim,Sa- alno zapisovanjevetnogra Pred koncemfestivalajebilaokroglamizaznaslovom Vizu- Hazor). brez pravestrokovnepoante(npr. OnedgealiHaloch nierizem alivsajsamsebinamen,golaobservacijskatehnika polemizirati zmodnimobservacijskimstilom,kipostajama- ne moreznebitivtisa,dajeimelJayRubyprav, kojeza televizijsko narejene č ramo vprašati,zakajbiraziskovalcidelali programov zavizualneantropologe.Podrugistranipasemo- zapakirati. Tu semordakažepomanjkanjeizobraževalnih strokovna vprašanja,nezmorejopajihustreznomedijsko blematike, medtemko pogrešamo pavnjihrazlo gova zaklju naslovom KamerainumpajepodalDavidMacDougall.Nje- klju med burni sestanki.Ksre Zaradi izrednobogategaprogramasosežirijisprvaobetali poante. avtorske ekshibicije,vendartudibrezrazvidneetnografske fi fi riški dokumentaristhipijevskegaporekla,ssvojimzadnjim Č temve medtem kojeve is dead, Vjesh, G.I.O.C,tudinagrajeniLosersand Winners, a Kaboul,Room11 EthiopiaHotel,Morokapel'sFeast,Ngat malo festivalskih ne pretiravaspretiranoavtorskoestetikoinideologijo.Zelo etnografske vsebinenakultiviran vloga etnografskega stvenih raziskavahoziromajihdopolnjuje. Verjetno jeprava nalcev, kidelajo komunikativnosti inmedijskidodelanosti.Izdelkiprofesio- velike festivale.Razlikamedobemaskupinama film Etnografski sti ingolivizualniopazovalcipatuditelevizijskozastavlje- lmom All inthistea.LesBlankje lma, inkoganaredi,dobimopoštendokumentarecbrez instvo, loveka. Tak jebilnaprimerizraelskiZireiKayitz.Zdise,da astna posebnostfestivalajebilLesBlank,legendarniame- č ni referat,kijeobjavljentudivfestivalskemkatalogu,z fi lmi č raziskavasama. č e jebistvovizualneetnogra č nostjo instrokovnostjo.Odpadlisoekshibicioni- č na tezaje,naj č č fi ni portretinadomestilieksoticizemnekda- lme zaširokoob ina drugih fi lmovjevsebovaloteodlike,npr. Cabale fi č fi fi lma nekjevmes:najprinašarelevantne lma.Prinekaterih i sejeokusžirantovujelnaravnotežju lme (npr. A roadtoMecca, Yande Co- fi lmi raziskovalcevodpirajorazlo č nejše prikazovanjestrokovnepro- fi fi lmanje neborezultatraziskave, ji. Vodil joje Antonio Marazzi, fi lmov predstavljalaalisolidno fi je (npr. Dobrismedosega, fi č lmi instvo, sosicergledljivi, fi č je, dapomagapriznan- lovek, kinemorebrez č en na fi fi lmihpase lme zaširokoob- fi č lmsko prema- in, vendarnaj fi lmovjev č lovek č č na el z nemškestranidoob alog zdramaturškimlokomodzani Pri temsosprožiliburenmedkulturni(medcivilizacijski)di- nemško koksarnoinjokoszakosomprepeljalinaKitajsko. vigu kitajskihdelavcev, kisovenemleturazdrlimoderno všnjo bližinomedkameroin pa zvztrajnostjoinspotrebnopoglobitvijoterravnopra- za najboljši cu uspešnegapodviga.FilmjedobilnagradoGrazieDeledda jasno idejoinpoštenodokumentaristi Loekena inUlrikeFranke,vneodvisniprodukciji,zizredno fi Za najboljinovativen etnografskega ljudi. Kaže,dasoobravnavecivilizacijskihtrkovprihodnost zlatokopa v Afriki innjeneposledicenaokoliškokulturo End oftherainbow(Nakoncumavrice),kiprikazujegradnjo temo globalnihkulturnihsre na produkcija. tipi tradicionalno delavskokulturnogibanjevCagliariju.Greza prikazuje nerazumevanjecerkvenihinposvetnihoblastiza dinski z Dnevovetnografskega Room 11 EthiopiaHotelItsushiaKawaseja,kigapoznamo etnografskega gijo inetnogra lijanskem okoljuželiodpretiprostorzavizualnoantropolo- ki segaizItalijevširšievropskiprostor. V sardinskeminita- Festival vNuorujezelobogatfestivalzjasnimposlanstvom, zadnjih izvirnihsestavinalbanskemanjšine. ske vasivBasilicati,predvsemvlogeženskegapetjakotene fi denje MacDougallovedelavnice.Odlo Nagrado zanajboljši nad kakovostjoživljenjainokolja. publike inrazumevanješiršegaokoljazatovrstno kot tudimivSloveniji. To stapredvsemvprašanjiustrezne me svetovneprodukcijeinjihvzporejazdoma http://www.isresardegna.it/istituto/. in tudivsakokratnirazpiszavizualnoetnografskodelavnico: Spletna stranfestivala,nakaterijeobjavljenovseofestivalu dološkega polja. kažejo odpordovizualneantropologijekotposebnegameto- italijanski akademskikrogivnasprotjuzdrugimievropskimi spremeniti odnosdovizualneantropologijevItaliji, dnem prispevkukataloga,dajeedenodnamenovfestivala proizvodnjo. ZanimivajeizjavaPaolaPiquereddujavuvo- lma Losersandwinners(Poraženciinzmagovalci)Michela lm Vjesh RoselleSchillachi,kijemalamonogra č no vprašanjenašihdni,zaprevladomaterialnihkoristi fi lm jebilproglašen fi lm festivala.Šeen fi fi fi Č lma. Pritemsesre lma. jo stem,kopostavlja naoglednajboljše lani žirijesmosibilienotnigledenemškega č fi lm sredozemskihdeželsoizbralištu- udovanja instrahospoštovanjanakon- fi lmski pristopjebilnagrajen fi lma vLjubljani.Zanajboljšisar- fi lm G.I.O.C.Marine Anedda, ki č č anj, insicerRobertaNugenta, lovekom. Filmgovoriopod- fi lm jeobravnavalpodobno č uje spodobnimiproblemi č evanja inpodcenjevanja č č no izvedbo,predvsem ili sosezaitalijanski č Naško Križnar o produkcijo fi ja alban- fi lmsko č eš da fi lm fi l- Konservatorske strani Konservatorske strani venš leta 1550 osveš preganjanjem umaknitivnemškedežele.Zatoježelji po je pasemoralzaradinesoglasijsKatoliškocerkvijopred Laško. Leta1542jepostalkanonikvLjubljani,šestletpozne- Leta 1530jedalškofBonomo Trubarju vupravljanje župnijo bolj poredkovra Trubarjeva rojstna hiša. Trubar jebiltedajvtujini,zatose otomanski vojš cije. Leta1528,kojePrimož Trubar študiralnaDunaju,so vrata knovemuznanjuinduhutergavpeljalvidejereforma- slovenskega naroda. mus Petru Bonomu–svojemuduhovnemuo v njegovemživljenjujeleto1524,koprišel Trst kškofu pa gajevodilanašolanjeRekoinnatovSalzburg. Mejnik za duhovnika.Pridvanajstihjezapustildom.Življenjskapot bil rojenPrimož Trubar. Biljenadarjen otrok,zatoseješolal č Zgodovinski virinavajajo,dajebilnjegovo o Andreja Bahar-Muršič, univ. kulturne dediščineSlovenije, OELjubljana.1000 dipl.etnol.insoc.kult.,Zavod zavarstvo Lju * Primož Trubar jeprvizapisalime 1 o Leta 2008jeminilopetstoletodrojstvaPrimoža Trubarja – Uvod Foto: Andreja BaharMuršič,2008 Trubarjeva domačija. 2 Razli ar, tesarinmlinar. Gospodariljevmlinupodvasjo,kjer č č eta prvihtiskanihknjigvslovenš etu MihiinmateriJeridanpredsv. Primožemleta1508. zvkds.si ma 1551. besedami »MojilubiSlovenci«. in č č ini. V Ljubljanose jeznovavrnilleta1562kotpoglavar anju preprostegaslovenskegaljudstvas»pravovero« č Abecedarium ni viripostavljajodatumprveslovenskeknjigevleto1550oziro- 2 v Tübingenu izdalprvislovenskiknjigi č aki požgalivasRašica. Tedaj jepogorelatudi č al domov. 1 RodilsejenaRašicipri Velikih Laš . Stemjepostaviltemeljeknjižnislo- PETSTOLETNICA ROJSTVA PRIMOŽATRUBARJA Slovenec č , kojevpridigahnagovarjalz ini, knjižnegajezikain IN NJEGOVA SPOMINSKAZBIRKA č etu, kimujeodstrl č e cerkveniklju- Catechiz- č ah 1948 nisokrstilinitienegaPrimoža. krivoverca, ustnoizro temelje knjižnislovenš Trubar zavzemalzave du Evrope. V skladuzreformacijskimiidejamisejePrimož in noveiznajdbesoprinašalespremembevdružbenemre- lizma, renesansa,razvojhumanizma,nekaterihvejznanosti 1586), jeprineselkonecsrednjegaveka.Propadanjefevda- Č znak tesarjev, usnjenipredpasnikinsekira. ki jebilokrogelkotmlinskikamen,nanjempasobiliobrtni požiga protestantskihknjig.Kljubizjemnemupomenu»o doživel zmageprotireformacije,zatrtjasvobodomiselnostiin Umrl jeleta1586,prepri da jeslovenskijezik»stalinuobstal«med»lubimiSlovenci«. svetovljanski duh,kijestiskanoslovenskobesedoomogo je meddrugimmogo reklo instanjesponosomizkazovalskozivseživljenje,kar življenja preživelvDerendingenupri Tübingenu. Svojepo- iz rodnedežele.Odšeljevnemškedeželeinostaneksvojega kovno ordningo slovenske protestantskecerkveindveletipoznejeizdal Foto: Andreja BaharMuršič,2006 natem mestu. Mlinski kolesi spominjata tradicijoobrti nastoletno pomena zOdlokomorazglasitvi Rašicezakulturniinzgodo- č moža Trubarja danessimbolnoobeležuje Trubarjeva doma- Spomin navelikoosebnost»o domačija naRašici Spominsko obeležje Primožu Trubarju –Trubarjeva ve slovenskega naroda«Primoža Trubarja jespominnanjskozi ija naRašici.Razglašenajezakulturnispomeniklokalnega as 16.stoletja,vkateremježivelPrimož Trubar (1508– č stoletijozna . Ta jebilapovodzanjegovdokon č evala verskanestrpnost.Razglašalisogaza č č e sklepatitudiponjegovempe ilo papravi,davfariodtakratdoleta č bljana, Tržaška andreja.bahar.mursic@ 4,E-naslov: č ini, bilupornikinkriti č jo osveš an, daje»endoberbojboril«,sajni č eta slovenskeganaroda«–Pri- č enost ljudstva,postavilje Andreja Bahar-Muršič* č en mislecter č en izgon č atniku, Cer- č č eta il, 135 Glasnik SED 49|3,4 2008 136 Glasnik SED 49|3,2 2008 šli kopatnajezpredžago,kjerjebilovaškokopališ so segabaliotroci,kerjimjemarsikdajzagodel,kopri- »rešpekt« –nisemogelpogovarjatispravvsakim.Šeposebej kov Jože nenavaden Zadnji jenadoma Nekdaj jebilatobogatakmetija,kiserazvilav19.stoletju. va doma odkupili zaureditev Trubarjeve doma Temkov mlin. Vse doleta1983,kosodoma Franciscejskem katastru,kjernamestudanašnjegamlinastoji tju. Obstojmlinanatemmestupotrjujetudizarisobjektav do danes.Današnjividezjedobilobpredelaviv19.stole- mlin spetpostavili. Ta jebilve vas. Ustnoizro v mlin, vkateremsejerodilPrimož Trubar. Mlinjezgorelže ski virigovorijo,dastojinamestu,kjernajbineko rejši objektdoma slopje, kozolecinparkovnourejenobvodniprostor. Najsta- kulturne dediš vinski spomenik(Ur. l.,št.15/1984),vRegistrunepremi Konservatorske strani sobo, žagavenecijanka,regionalnozna Rašica. Sestavljajojohišazmlinomin Trubarjevo spominsko Trubarjeva doma (EŠD 615). imenom Rašicapri Velikih Laš zapuš letja, možnostiodkupa Temkove doma naklonjenega družbenegavzdušjavosemdesetihletih20.sto- lje podostojniobeležitvi400-letnicesmrtiPrimoža Trubarja, Splet ugodnihokoliš TrubarjeveNastanek 1986 domačijeleta razglednice:JožeLastnik Jakše Rašica leta1931. Temkova domačijajenasredi slike, podvasjo. minske zbirkesobilidoma pobudniki innosilcizamisli opostavitvi Trubarjeve spo- ureditev Trubarjevega spominskegaobeležja.Najglasnejši nega prebivalstva,jeomogo č asu Trubarjevega življenja,leta1528,koso Turki požgali č ale mo č inustnivirigovorijo,dasoimelimnogiprednjim ija č zmlinominžago. lovek. Doma č č i, predvsempazaradivelikega interesalokal- č ine RepublikeSlovenijepajonajdemopod ilo pravi,dasokmalupopožarudoma č č č ija senahajanapoplavniravniciobpotoku iji gospodarilJožePe ije inosrednjipomnikjemlin.Zgodovin- č in predletom1986,kijeizhajalizže- č ini somupravili č ini zRašice.Šeposebnoaktivni č il odkup Temkove doma č krat predelan,asejeohranil č ah – Trubarjeva doma č ije, jebilatam č č č ilno gospodarskopo- ije, kosogospodarja nik. Bojda je bil zelo nik. Bojdajebilzelo Polakov č ijo Rašica69 č č ali e. staltisti Temko- č ije in Tem- č č č ini ija ne 19. stoletju.Objekti»Temkove doma tov vzunanjividnipodobiiz materialnih ostalin,jebiloizhodiš V smernicah,kijih jepripravilLRZVNKD,bilopoudar- portalov indrugihstavbnih de na gradiv, kisenahajajovokolici,reprezentativnipasotudigle- žaga, gospodarskoposlopjeinkozolec–sobilizgrajeni iz barjevega življenja–nebibilamogo mlina. Kerrekonstrukcijastanjaizpred500let–iz smernice zasanacijoinadaptacijokompleksa Temkovega vo insanacijoobjektov. Marca1984jepripravilPodrobnejše kulturne dediš Takratni Ljubljanskiregionalnizavodzavarstvonaravnein umetnike, kisovtanamendarovalisvojadela. javljali vdnevnem organizirali akcijo»Trubarjev dinar«inimenadarovalcevob- in zainteresiranikulturniki:nabiralisosredstvadonatorjev, projekta sosišenaprejnajboljprizadevalilokalnaskupnost pot doodprtja Trubarjeve doma jet maja1984.Kljubširšijavnipodporijebilatudinadaljnja nik, kijebilpouskladitviinsoglasjulokalneskupnostispre- Rašice pri Velikih Laš kulturne dediš Tedanji Ljubljanskiregionalnizavodzavarstvonaravnein na »Trubarjevem mlinu«. razglasitev vasi»Trubarjeva Rašica«sposebnimpoudarkom sklepa sestankajebilOb sredno povezanazživljenjemPrimoža Trubarja. Natemelju razglasitvi insevanjvklju pravi sejeizoblikovalsklep,dapripravipredlogodlokao venije zavarstvonaravneinkulturnedediš Narodnega muzeja, Tehniškega muzejaterZavodaRSSlo- Ljubljanskega regionalnegazavodazaspomeniškovarstvo, februarja leta1983nasestanku strokovnjaki konservatorjiinmuzealci,kijebilosklenjeno knjižni jezikinime.Zatojebilopotrebnoširšesoglasjemed Primožu Trubarju, kijedalSlovencemprvetiskaneknjige, klonjenost ideji,dabibilotrebaureditispominskoobeležje Na drugistranijebilaposvetovnivojniprisotnana- li kriterijevzarazglasitevspomenik. na neposredno povezanizživljenjemPrimoža Trubarja. Glede ohranjenih nobenihstarejšihmaterialnihostankov, kibibili stavitvi spominskezbirkenatemmestu,sajRašicinibilo Sprva tudistrokovnajavnostnibilanaklonjenazamisliopo- ovir, vendarsojihuspešnopremagali. spominske zbirkenanjejnaletelivelikonerazumevanjain ku sozagovornikiodkupa Temkove doma bogatega literarnegaizro so biliposameznikiizkrogakulturnikov, kisosezavedali ZapisniksestankahraniZVKDS,OELjubljana. 3 neko objekti bi tamšestala Trubarjeva rojstnahiša,vendarpatudisami č asovno oddaljenostbibilosicertežkopri č č stal Trubarjev mlin,postrokovnihmerilihnisodosega- ina gradnje,stavbnihrazmerij,detajlov, oblikovanja Temkove doma č č ine (LRZVNKD)jestrokovnobdelnadobno- ine jepripravilosnutekodlokaorazglasitvi č asopisju tervprojektpritegnilislovenske č č ah zakulturniinzgodovinskispome- ije č č , kisejenahajalanamestu,kjer ini Vi ila »Trubarjevih krajev«. V za č č i tudivasRašica,kerjetanepo- lenov. č asa gradnjeoziromaprenovev 3 č medpredstavnikitedanjega -Rudnikpodanpredlogza č č ije trnova.Zarealizacijo e obnovesanacijaobjek- č a, kernibiloohranjenih č ije« –hišazmlinom, Andreja Bahar-Muršič č č ine. Obširširaz- ije inpostavitve č akovati, da č asa Tru- č et- Konservatorske strani Konservatorske strani okviru muzejskezbirke. današnjih dniohranilalešemlininžagana Trubarjevini v na nekdajrazširjeneobrtitemobmo dolini rekeRašicešenekajžaginmlinov, kisospominjali mu namenu.Mednastajanjem Trubarjeve doma nastaja žagarskazbirka,kiborabilavzgojno-izobraževalne- prekriva pajovosnovidvokapna, nji obodnizidovisoleseni,sestavljeniizširokihlesenihdesk, silni zidoviinsobicazažagarjasozgrajeniizkamenja,zgor- fesor JaroDolar. Postavitev, kikažena toma 1984in1986pripravilaarhitektMarjanLobodapro- Idejno zasnovoza Trubarjevo spominskozbirkostamedle- maketo, kiprikazujeprenosvmlinuinstope. leta 2007pasovmlinuizobraževalnenamenepostavilitudi barjevo spominskozbirko.Mlinjebilleta2006obnovljen, neko danes osrednjispominskiobjekt,kivzgornjietaži,kjerjebil prostor dobili Trubarjeva prodajalno spominkov. V nekdanjem senikunapodstrehista je preurejenvgalerijskiprostor, kaš še nekatereelementehleva, kot sonaprimerjasli,skedenj ma Sestavljeno gospodarskoposlopje,kigana Trubarjevi do- Skedenj Na otokurekeRašicestojišedelujo Žaga moža Trubarja, kistojinavhoduvrazstavniprostor. ki jihjeizdelal.KiparDrago Tršar pajepodaril kipglavePri- poslikavo vitražnihstekel,insteklarskimojsterBojan Višnar, ja Tomaž PerkoinBojanKlan ske poslikave,knjigovezPeterŠtautzreplikamiknjig,slikar- akademski slikar Veljko Toman, kijeizrisalbesedilainsten- vega življenja.Priureditvispominskesobesosodelovališe skuša obiskovalcapopeljativ Trubarjev tve dejavnostinaistemmestuskozive zgodovinske lokacije–domapomembneosebnostiinohrani- mestu mlina,vkateremjebilrojenPrimož Trubar. Zaradi Mlin na Trubarjevini ponekaterihzgodovinskihvirihstojina Mlin jeno, danegrezaobjekteizjemnehistori z novimipotrebami. Tako jehlevpreurejenvkr ko sejenamembnostnotranjihprostorovspremenilavskladu ohranil zunanjividezintlorisnirazporedprostorov, medtem ževalo hlev, skedenj,kaš bilo mogo novi ohranjalipredvsemzunanjostobjektov, medtemkoje skladu zvarstvenimrežimomodlokaorazglasitvisoobob- memorialni spomenikinzatozahtevaustrezenambient. V za celoto,kibozvsebinskoustreznoureditvijošelepostala ohranjala objektealiambientvneokrnjeniobliki,ampakgre kjer bibiladopustnalesanacijskainvzdrževalnadela,ki v okvirukateregajena ciji. GradbenoplatobnovesozaupaliGeodetskemuzavodu, izdelal gradbenik Tone Klinc. č iji imenujejoskedenj,jepodskupnostrehoneko č bivalnidelhišemlinarjevedružine,danesgosti Tru- č e notranjostprilagoditinovimuzejskiinterpreta- č rte zaobnovoposameznihobjektov č č italnica inpisarna. o insenik.Skedenjjeobsanaciji č ar, kistaizdelalaosnutkeza č č a žagavenecijanka.No- lenjena streha.Obžagi č a pavsprejemnicoin č stoletij–jetastavba č č č ju, vendarstasedo as inpostajenjego- as nastankazbirke, č ne pri č č mo, kihrani ije jebilov č evalnosti, č zdru- Viri inliteraturaViri voslovnih raziskovanjožjeinširšeokolice. Trubarjeva doma kolonijo, kisejeudeležujejoumetnikiizSlovenijeintujine. rarne ve gledališke predstave,tiskovnekonference,predavanja,lite- razli som, kotstanaprimertiskarskainknjigoveškadelavnica doma možu Trubarju, letnoprivabiblizu20.000obiskovalcev. Na prireditve preraslevstalne.Muzejskazbirka,posve di kotširokoodprtokulturnosrediš razstave približaobiskovalcemmuzeja,hkratipadelujetu- pomembne osebnosti,Primoža Trubarja, kigazogledom presegla svojprvotninamen:dostojnoobeležujekrajrojstva Skozi vsaletadelovanjaje Trubarjeva doma je izletavletove slovenskih tleh. Trubarjeva doma RUPEL, Mirko: meniti Slovenci). ni ve dobil pomnikvkrajusvojegarojstva,kijeobenemtudiedi- ža Trubarja. Trubar jeznastankom»Trubarjeve doma Trubarjeva zapuš Trubarjeva domačijadanes V sklop Trubarjeve doma Kozolec PERHAJ, Andrej: umetniško društvoPrimož Trubar, 1989. JAVORŠEK, Jože: Parnas, 2008. DEBELJAK, Janez: GRUDEN, Janez: ga, 1962. Arhiv Zavodazavarstvokulturnedediš Arhiv RepublikeSlovenije. SEDEJ, Marjan: Abecedarium. FilmRTV Slovenija,1986. PE 2006. Arhiv ZavodazakulturointurizemParnas. Arhiv Zavoda Trubarjevi kraji. ce terpromocijainusklajevanjeprireditevnaobmo in predstavljanjebogatekulturnedediš Javnemu zavodu Trubarjevi kraji,katereganalogesoširitev skrbela tudizaprogramdoma Laš mogo majhna inzgoljteritorialna,predstavljanajve zna toplarji, kritisšotorastimistrehami,kotnaprimerregionalno č daljšano strešinonaenistrani,kizatoobmo ilen, sajsotodpogostejšimanjši,sorazmernoozkiinvisoki Č č č NIK, Barbara: č ilen IlijevtoplarvDolnjihRetjah. e, kiskrbizanjenorednovzdrževanje.Doleta2007je č č ne ustvarjalnedelavnice;pripravljajolikovnerazstave, č ji pomnikvspominna»o iji pripravljajodelavnice,povezanes Trubarjevim e najtinaSlovenskemvpovezavizživljenjemPrimo- č ere, ipd. Vsako poletjetuorganizirajo tudilikovno Primož Trubar Trubarjeva doma Dvajset letTrubarjeve doma Primož Trubar Vsem Slovencem č Trubarjeva Rašica č č ija jetudiizhodiš ina –danes . : Življenjeindelo č ije soditudimanjšikozolecspo- . Ljubljana:Partizanskaknjiga,1977(Zna- . VelikeLaš č ija naRašici Trubarjeva doma č č č ije, nakarsotoskrbzaupali . 2.dopolnjennatis. Velike Laš ine, OELjubljana. eta slovenskeganaroda«na č ija jevlastiob č č e pohodnihpotiternara- e. Skoziletasoob č č . Ljubljana:Mladinskaknji- č e: Parnas,2007. ine velikolaškeokoli- ije Andreja Bahar-Muršič . VelikeLaš . VelikeLaš č č je nipravzna- ija doseglain č č , karjebilo ija č č ine Velike č e: Kulturno – č č ju, kijih e: Parnas, ena Pri- č č eprav č asne ije« č č a- e: 137 Glasnik SED 49|3,2 2008 138 Glasnik SED 49|3,4 2008 dovljica), mag.IngaMiklav programa pasmobili:mag. Tita Porenta(Amanted.o.Ra- Delavnice sejetokratudeležiloenajstslušateljev, izvajalci program izvajalivhotelu Winkler. nas jegostilGoriškimuzej. V nedeljo,11. maja2008,pasmo Kromberk, delomapanaterenuvokoliciNoveGorice,kjer logije jevsoboto,10.maja2008,delnopotekalanaGradu Č Etnologija jepovsod Turisti kovaško zbirkoindemonstracijo kovanja.Pove to panaplanotoBanjš na Kostanjevici(sprejelanasjekolegicaKatjaKogej),na- Po kosilusmoseodpravilinaogledrazstavevrtnicburbonk venskih muzejih. projekta kulturnihmediatorjevprideluzobiskovalcivslo- izobraževanje zatretježivljenjskoobdobjespredstavitvijo Mag.Tita Porenta, prof. zgod.inuniv. dipl.etnol.,muzejska * Foto: Savo Nedeljkov, Goriškimuzej, NovaGorica,5.2008 IngaMiklavčič-BrezigarGostiteljica zbirki. medvodenjem postalni Jesenice), RajkaBra ka –Goriškimuzej),NatašaKokošinek(Splošnaknjižnica Dopoldanski programjesklenilaRajkaBra gradiva. naj ljubiteljiuredijosvojezbirkeliteratureindomoznanskega znanskih zbirkvsplošnihknjižnicahinpodalanavodila,kako otekarke NatašeKokošinek,kijepredstavilapomendomo- Nadaljevali smospredavanjemmuzejskesvetovalkeinbibli- pozdravil direktorGoriškegamuzeja Andrej Malni V soboto, 10.maja2008,nasjenaGraduKromberknajprej Kranj) inEdaBelingar(ZVKDS,OENovaGorica). življenjsko obdobje),Mojca Tercelj Otorepec(ZVKDS,OE stalnih inob podpisana. Predstavilasemzna Strokovni deldelavnicesemssvojimpredavanjemza predstavil njegovodelovanje. etrta etnološko-muzejskadelavnicaSEDzaljubiteljeetno- č no društvoLokavecpripravilo tudizanimivopromo- č asnih oziromapriložnostnihrazstav. POROČILO OČETRTIETNOLOŠKO-MUZEJSKI DELAVNICI SED č Posredovanje etnološke dediščine,NovaGorica,10.–11. maj2008 un (Društvozaizobraževanjetretje č ica, kjersmosivLokavcuogledali č i č -Brezigar (glavnaorganizator- č ilnosti infazepostavljanja č un izDruštvaza svetovalka, Muzeji radovl č erji namje č innam č ela jiške občine.4240 Radovljica,Linhar V nedeljodopoldannamjemag.IngaMiklav lji vokviruSlovenskegaetnološkegadruštva. za topriložnostpripravilakratkoinformacijoodeluzljubite- odpravljala naNorveško,semkotstrokovnavodjadelavnice veško fundacijo.Kersejeenaod cijsko predavanjeosvojemdelovanjuinpovezovanjuznor- Foto: Savo Nedeljkov, 5.2008 Udeleženci etnološko-muzejske četrte delavnice. Nato soljubiteljipredstavilisvojedoma programov. riškega muzejainsvojeizkušnjeprina najprej predstavilapedagoškeinandragoškeprogrameGo- shranjeno varhivuSlovenskegaetnološkegadruštva. pagandno, info,fotografskoinDVDgradivozdelavniceje kov, nedeljskiprogrampajeposnettudinaDVD-ju.Pro- Na delavnicijefotogra ge zasvojopromocijskozgibanko. slednjo doma na kateresonaletelipridokumentiranjusvojihzbirk.Zana- č o nalogomorajoudeležencioblikovatipredlo- tov trg1, [email protected] E-naslov: fi ral zunanjisodelavecSavo Nedelj- č lanic društvapravtakrat č č rtovanju omenjenih e nalogeintežave, č Tita Porenta* i č -Brezigar Etnologija jepovsod di sti Nato smosiv Trstju (Trš prizadevajo ohranitizanaslednjerodove. (predstavitev duhovnepotiokoliPrezida,projekt Trbuhovica) š Milka Ožbolt,kiseukvarjazohranjanjemnesnovnededi- Pot nasjevodilanaprejnaŽalostnivrh,kjernamgospa nosti okolice,kisijodoma kapelico Marijesedemžalostiinnaravnoenergetske zna dediš lovanje vevropskihprojektihspodro Katarina OžboltMalnarinFilipopisalanjenosode- zdravo življenjeinnaravo»Trbuhovica«, za zdraviživotinzdravuprirodu»Trbuhovica« /Društvaza iz zbirke. la šedrugeedicije,mednjimiknjižicozopisompredmetov svili, razdelilapromocijskezgibankeobehzbirkinpredstavi- med drugimzemljevidizdrugesvetovnevojne,natisnjenna skovar, namjepokazala tudinekajnerazstavljenegagradiva, okriljem Mestneob zbiranja indelovanjaomenjenihdvehzbirk,kidelujetapod ko inGoranskoetno-ku č Tokrat smodelavnicoza uradni program,temve Promocija etnološkedediš etnološkem društvu,kismojogledenavsebinopoimenovali muzejskih delavniczaljubiteljskezbiralcepriSlovenskem šcih naHrvaškemizvedlizadnjovsklopupetihetnološko- V soboto,27.,innedeljo,28.septembra2008,smovPle- Mag.Tita Porenta, prof. zgod.inuniv. dipl.etnol.,muzejska * Foto: Marko Smole,MaliLugpriGerovem, september 2008 V deželi Petra Klepca. č abranske doline:vPrezidusmosiogledaliZavi č ine (zeliš č Smole, univ. dipl.inž.elektr. 1210 Ljubljana-Šentvid,Stanežiče [email protected] 34b,E-naslov: ke KatarineLešogledalituristi ne zvezeob č ine.

Poslušali smotudipredstavitevdelovanjaUdruge č arstvom, energetskimi to č ine POROČILO OPETIETNOLOŠKO-MUZEJSKI DELAVNICI SED č Č ine abar, u Promocija etnološke dediščine,Plešce,27.– 28.september 2008 č tudikulinari Č ć ć č e) podvodstvompredsednice Turi- o Vesel inseseznanilizna abar. Upraviteljica,ga.BoženaLe- č eli sterenskimogledomobmo č ine. ini spomo č iteljice inlokalneturisti

Naslovu tokratnisledilzgolj č no-informacijsko pisarno č č č kami, ipd.),predstavila ni del. č ja naravneinkulturne jo številnihprojektov svetovalka, Muzeji radovl

v katerista č ajno zbir- č č ne vo- inom č č il- ja jiške občine.4240 Radovljica,Linhar je odcepmimoSveteGoreproti strani, namjepripovedovalnašgostiteljMarkoSmole.Sledil uporabljajo turisti ne doma sene skulpturePetraKlepca,kistojiobruševinahdomnev- poti medosrednjoKranjskoinKvarnerskimzalivomdole- Po kosilusmovožnjonadaljevaliponekdanjipovezovalni č ter seseznanilizuspešnoizvedenimprojektom,kijeomogo- in delPotitrstjanskihrudarjev, dediš darstvo inprehrano,dr. Tadeja Primoži Nato namjepredstavnicaMinistrstvazakmetijstvo,goz- etnološke baštine, Zve navezujejo nanjenodelovanjevzadnjihletih. ne Smole–Pal in Bakar, etnološkošoloHEDinknjižico šnje HrvatovprievidentiranjulokalnihzbirkvokrajihSisak Radoševi vaškega etnološkegadruštva(HED),go.DunjoMajnari V nedeljodopoldnesmogostilidvehrvaškikolegiciizHr- li vobokanihvinskihkletehPal arhivu Slovenskegaetnološkegadruštva.Obisksmozaklju stavili naprimerihsvojihzbirk.Dokumentacijajeshranjena v smo tudivseelaborate,kisojihudeležencinašihdelavnicse- Foto: Marko Smole,september 2008 Ogled projekta rudarske steze vTrsju. promocije terprojektespodro Popoldne smosiogledaliPal dolini. lje, natan našega društvainobenemvodjadelovneskupinezaljubite- Č il promocijoomenjenedediš abranke, kjernamjenjenvodjaMarkoSmole,ki č er smovprijetnemvzdušjudružinskegasalonadruži- č ć č ije ljudskegajunaka.Otem,kakolikPetraKlepca inMarijoŽivkovi no predstavilnastajanjemuzejskezbirke,na č avih opravilievalvacijodelavnic.Pregledali kijojeHEDizdaloleta2004. č ne organizacije naslovenskiinhrvaški tov trg1, [email protected]; Mag.Marko E-naslov: č č avo šišovPlešcih,dolinireke ć ine. , kistanampredstaviliizku- č č Č ave šiše. ja kulturnedediš Tita Porenta inMarko Smole* abranski inZgornjekolpski č ino, ohranjeno č , predstavilarazpis Upute za

č ine, kise č in situ uvanje č č lan ine č i- ć ,

139 Glasnik SED 49|3,4 2008 140 Glasnik SED 49|3,2 2008 za svobodoobla podlagi njihovihpripovedisosetrenjanau njem delu–kakososemoraleobnašatiinkajjedle.Na pripravo razstave. Terice sopripovedovaleosvojemnekda- stavila tudistarejšeterice,skaterimisemsepogovarjalamed Etnologija jepovsod Etnologija jepovsod IdaIntihar, upokojena 1354 učiteljica geografije. Horjul,Šolska12, [email protected] E-naslov: * predstavljen spomo fl pridelave lanuodsetveprekopuljenja,sušenja,godenja,ri- tkanja platnainizdelaveplatnenihizdelkov. Celotenproces stavljeni predmeti,kisoseuporabljaliodsetvelanupado Vse sejedogajaloobinvstaremskednju,kjersobiliraz- Dogodka naJelenikusejeudeležilookolistoobiskovalcev. vsebino kotspotekomdelavnic. s podobnimiinteresiinželjami.Zadovoljnasembilatakoz nica Slovenskegaetnološkegadruštva;pobudozapri Sem upokojenau iz lanu. V živopasmopredstavilitrenjelanu. lave inobdelavelanu,orodje,potrebnozatodelo,izdelke je bilatudirazstava,nakaterismopredstavilivsefazepride- predstavljen projektLanodzibelkedogroba.Delprireditve Štiriindvajsetega oktobra2008jebilnaJeleniku4priRaki jedi, kisojihneko likof soprišliševasovalcisharmoniko. Nalikofinpokušino na kolovratuintakoprikazalaenoodfazobdelavelanu.Na deležna starejšapredica,kijepredobiskovalcipredlapredivo se šalileinprepevalestarepesmi. Veliko pozornostijebila ki sogavživoprikazalenazaklju fi (Program razvojapodeželjaRS2007–2013). Ukrep 323,Ohranjanjeinizboljševanjedediš letošnja slovesnostobpodelitviMurkovihnagrad. verjetno 11. novembra2008vradovljiškigraš bomo obkoncuprojektatudirazstavili.Prvapriložnostbo Naše izdelkeinpromocijsko,fotografskodrugogradivo dila jepodelilpodpredsednikSED,doc.dr. NaškoKrižnar. Katedre s svojimiizkušnjamihrvaškestranipopestrilitudigostjeiz razvila živahnarazpravazvprašanjiinspolemiko,kisojo letu, semsenau Tite Porenta.Napetihdelavnicah,kisosezvrstilevenem lavnicah, kijihdruštvopripravljavorganizaciji etnologinje projekt semdobilapravnatakoimenovanihetnološkihde- etnološko-muzejskih delavnicahinjihuspešnokon potrdil, kisojihnaši Naš sklopdelavnicsmokon težakí vPraputnjaka«izbližineBakraterprisotnidoma nan anja, obdelave semenainpripravesnopovzatrenjejebil č no pomo č akavskega saboraizŠkrljevaindruštva»Težakínje i č č jo Ob č ila velikonovegainspoznala enja Brestanica.Odleta2007semtudi č iteljica geogra č č jedleterice,pasobilipovabljeni tudi jo fotogra č č lani prejelizaudeležbonavsehpetih ine Krško,izpeljalavokviruInštituta č ali spodelitvijoprvihdvanajstih fi j. Nafotogra fi je, projektpasem,tudis č ni prireditvi.Obtemso LAN ODZIBELKEDOGROBA č ile mlajšeterice, fi č jah sempred-

č ine podeželja Ob temseje udovite ljudi č ini, kjerbo č ali. Potr- č č ujo ini. č la- č i

dov, tericinprijateljev. Hvalavsem! Projekt semlahkoizpeljalalespomo mladim rodovom. navade, obnovijopozabljenekme tno druženje.Lenatak spomine namladedni,vzajemnososedskopomo tilnih surovin,samiposkusilitretilan,starejšipasoobujali so nata Dogodek jebilpou drugih dobrot. vsi obiskovalci;nimanjkaloklobas,zelja,potic,štrukljevin Predavale sodr. Tadeja Primoži za ljubiteljepriSED)inZoraPavlinSlivnik(tajnicaSED). vodja projekta),mag.MarkoSmole(vodjadelovneskupine Delavnico smoorganizirali: mag. Tita Porenta(strokovna dolina) vPlešcih. prehrano ingozdarstvo),DunjaMajnari ni Grad ro predstavi tudidrugistrokovnijavnosti,naši Poleg tegajestrokovnavodjadobilanalogo,današedelo Živkovi štvu »Trbuhovica« izPrezida, TZ ob Risnjak izGerova.Za č ila poslalivlokalnaglasilasvojihob Č ć . Zapomo abar indružinama Andlar inGec(ApartmajiZelena č in spoznalienooddanesmanjuporabljenihteks- č č priorganizaciji sezahvaljujemo:Dru- en predvsemzamladeobiskovalce,ki fi nan č in selahkoohranjajostarešege č no pomo č (Ministrstvozakmetijstvo, č Tita Porenta inMarko Smole ke dejavnostiinprenašajo č č priizvedbipašeOb č ine ć jo sodelavcev–sose- č Radoševi in. Č č abar in Agenciji lani pabodopo- ć č Ida Intihar* inMarija inprije- č i- Društvene Društvene strani kraju, kjersmolahkoob »opravljali« Toneta, kije»zakuhal«tapohod.Francina na severu,pripovedovaloarheoloških odkritjihnatejplani- obdano zJulijcinazahoduin Kamniško-Savinjskimi Alpami Med potjonaDebelirobsmoklepetaliintakoalidruga In soncenamjesijalovesdan! ime KatarineLozej,kijetistidandopolnilatritedne. Najstarejše kolegicenebomoomenjali,zatopaveljazapisati Brežic, NoveGorice,Ljubljane.Zbralosenasjetriintrideset! vih prijateljevizvseSlovenije:prišlisoKranja,Maribora, skurzija, ampakpredvsemvelikoplaninskopotepanjeCev Vero. Karnaenkratsmospoznali,datonebolestrokovnaek- pomembnejši: njegovihpetvnukovsstaršemainzmamo Do enajsteuresoprihajali Tonetovi sodelavci,znanciinnaj- žgancev inkislegamlekatojebilovse. liki planiniženekajdniprejnaro na parkiriš prijatelje inkolege,dasezberemotistosobotoobdesetiuri me«, mipasmokarpotelefonuobveš Sinja Zemljič-Golob,univ. dipl.etnol.inprof. umetn.zgod.vpokoju. sinjagolob@hotmai Ljubljana,Hudourniška 42,E-pošta: * pohod zajetivsastrokovnapodro Na za je šekotštudentleta1967izbralzadiplomskonalogo. planine, kijojenatan lani umrlikolegainprijateljdr. Tone Cevc. Torej svet Velike da biprehodilinekajpoti,pokaterihjemnogokrathodilnaš nenavadna: pogovarjalismose,panenatan Junijska rajžaSlovenskegaetnološkegadruštvajebilamalce Foto: Marko Smole,Velika planina,21. 6.2008 Pohod popoteh Toneta Cevca. Nismo sedali. Toneta smodolo menska napovedza21.junijjebilazeloslaba. pred izletomkazalo,daizvsegaskupajneboni podro bili nekaterearheologe,sodelavcenaspomeniškovarstvenem Cevc sre č č ju, arhitekteinnenazadnjeetnologe–žejepardni etku pripravnismoimelisre č eval prisvojemvelikoplaninskemdelu,smopova- č u podUšivcem.MojcajepriGradišekovihna Ve- č neje za č udovali vsoLjubljanskokotlino, č el spoznavatižetakrat,kosijo č ili, da»tamzgorajzrihtavre- č č ila zapetnajstla ja, skaterimiseje Tone č e: kersmoželelivta č ali njegovedoma RAJŽA POVELIKIPLANINI RAJŽA č no dogovorili, č . Paševre- č nih ust č č č e- e, e te inscimpranezmanjtrudakot njihoveovalnepredhodnice. postavljati novebajte–zrastle sooglatepastirskeko V zavetjuskalvPe dobil sporo Franci. Intakojdodal:»Seveda,lahko!So dobil Tone šekakšnolepšedarilozasvojtrud?«nasjevprašal veselje vekipiInštitutazaarheologijonepopisno.»Jelahko di srebrnoanti iz bronastedobesotuizkopalivletu1996,letopoznejepatu- je Po pastirskimalicismosezgrniliokrog Vladota: orisalnam za spomin. je gospodinjapri petnajst naro murk. ŠenekajstometrovinprišlismodoGradišekovih: od gorskimi rožamiob Kar nekajursmožepostopalipopašnikihinmedštevilnimi spomin. bljanskem barjutukajob ni. Potemsmosespustiliinpre Foto: Marko Smole,Velika planina,21. 6.2008 Pred bajto. pastirsko Ker sve Snežna. re sobilestaretudidvestoletinve na Veliki planini:zgoreloje je nemškiokupatorzdoma hodnico sopostavilileta1939.Šestletpozneje,marca1945, pašnike doMarijeSnežne,malelesenecerkvice.Njenopred- dvignili doJarškegainnatoDomžalskegadoma,prehodili na Pe val oarheološkihizkopaninahna Veliki planiniinšeposebej tov spremljevalecpopastirskihplaninah,namjepripovedo- skalnate prazgodovinskeutrdbe.Franci,kijebilvedno Tone- reti, jeFrancipredlagalspustdoPe č as podrugisvetovnivojni,kosodoma č icah. Izvedelismo,dasožev č a vlatvici,namenjena Tonetu, nikakornihotelago- č ilo, dasejerodilnjegovprvivnukMartin!« č enih skodelkislegamlekainžgancevnamjih č no č arala kartrideset.Zravenpašelesenežlice fi č bulo. Obodkritjuomenjene icah jepotemzagorelasve č udovali (invonjali)neverjetnoveliko l.com č asno prebivaliljudje.Prve č imi pomo č ez stopastirskihbajt–nekate- č kali Maloplaninoinsespet č č . ZgorelajetudiMarija č asu koliš č ic, nekakšnenaravne niki upepelilstanove č č ini nahitroza asno jeoddoma č č arjev naLju- ka v Tonetov fi bule jebilo Sinja Golob* č e, pokri- č repinje č eli 141 Glasnik SED 49|3,4 2008 142 Glasnik SED 49|3,4 2008 ristno vkilometreceste,inje za Mojca Ravnikjehotelaizrabiti smo bili,kotbimignil,vNoviGorici. da zdržišbrezobiskatistihkrajev, kamormorašecesarpeš, vedno ve še pozneje–vseobsvojem ko smoseobnjegovemzahajanjunazadnjeustavili. A otem že kazaloson smo nadihalitoploozra prej pride,melje!),jebilovLjubljanišehladno.Hitro v hrbteštirihizletnikov(karjepotrjevalostaroreklo:Kdor lal vtis,dajezložljivinsezadajpopotrebiodpiralkar kar discipliniranospravilivljubek,majhenavtobus,kijede- Ko smosetorejobdolo kot ni preživeti vsivinidežja,biponjenemimeliodizletamanj obup. Ksre spravilo organizatorko indobriduhizleta,Zoro Pavlinovo,v nikova, kijestrokovnopripravljalaizlet; Vsekakor sejetakšnegavremenanajboljbaladr. MojcaRav- natla Marija Stanonikova,kisijevavtobusu,povojaško, po cesti,vodipredmenojpajepotrpežljivo ostal vspominusamošepopotokihdežja,kisosezlivali kraj Prezid,kjersmosiogledalidoma so nammetalivelikeskale,vlepemvremenunajbržprijeten gostoljubni dom,smoseprebijaliskozimeglo,predavtobus kolega, mag.MarkoSmole.Šepredensmoprišlivnjegov na Hrvaškem,kjernasjevdružinskihišigostilljubiteljski dobrem spominupodobenizletnanekdrugrob,GorskiKotor bljani vestedenkisalo.Spisateljicapri rahlo preplašeni,kajnambonaklonilonebo,sajsejevLju- venijo, naLiškoinKambreško,šedanalidvapreddnevomD smo seprijavilizapopotovanjevNovoGorico,BeneškoSlo- Zgodnjejesenski izletisonajlepši.Pavendarsmobilitisti,ki je sedemtipovturisti ne bimotilipogledanaprvobitnepastirskebajte.Zamislilsi nini, kisojihpostavilidale bajtam. Sprepri Društvene strani strani Društvene njihove opreme,pisavzaokraševanjetrni ohranitev tega,karjebilozna Le redkesoohranilepodedovanotradicijo.Najve strani Društvene Tanja Tomažič, prof. umetn.zgod.inuniv. dipl.etnol.,muzejska sv * nine. Izdelaljeidejnena gre arh. Vlastu Kopa je bilopovezanospastirjeminznjegovimdelomnaplanini) č č ila . »Potemjebolje,dasplohnegremo,«rekla,kar č č asopisni papir. cestihzvez,odmejedoravnotolikodolga, č i jebiltakradikalizemodve č ece. InnasjespremljalovsedoKambreškega, č ljivimi intrdnimiargumenti jeuspelohraniti č Ekskurzija vNovo Gorico,BeneškoEkskurzija č u, žepredvojnemubajtarjuz Velike pla- nih ko č č č je intamprotiLogatcusezunaj rte zaži eni urivsoboto,20.septembra,še č stranodplanšarskeganaselja,da č č č asu. KerjeSlovenija,gledena , kisobilepodobnepastirskim ilno za Veliko planino(odbajt, č č as, kibisicerodtekelneko- PO ZAHODNEMROBUINŠEMALO ČEZ ela žemedvožnjorazlagati č nico, ve č č ujo ijski muzej,pamije č č č . e bimoralivesdan ev indovsega,kar č č zaselkovnaPla- ih vrsticimašev č č ofotala dr. etovalka vpokoju, 1000 L zaslugza č evlje Slovenijo, naLiško inKambreško jubljana, Celovška136. E-naslov tisti dan,vendarlahkore nameravam žalitispoštovanihkolegov, skaterimisemprebila skali. Pabibržkonelahkopovedalaševe njej zdelopotrebnozarazumevanjekrajev, kinajbijihobi- nameravani itinerarij.Sevedajepovedalasamotisto,karse na kakšno»Tonetovo« planino! daljšem klepetusmosedogovorili:prihodnjeletogremospet smo sespetustavilina Volovjeku (danesKranjskemraku).Po Poslovili smose. Ampak ponekajkilometrihgozdnepoti vsi se jeponekaterihkrajihvozilaprvi do parkiriš nadaljevala šepotem,kosmosemimoGojškeplaninevra centra! Vladova pripovedin debataobnjejsejemednami Kamniku žena nekdanjo podobo Velike planine.Inslišalismoše,dadanesv v Evropskounijoza v NoviGorici.Potjebilatakšna,dabisetisti,kislu nimi hrib mimo furlanskihvasi,gorindolpocestah,obdanihzzaraš Novo GoricovBeneškoSlovenijopopeljepozavitihpoteh Ker bibilotozaendanpreve dolini, Terskih inNadiškihdolinahterReziji. ske poselitve:oBeneškihSlovencih,SlovencihvKanalski vemo okrajihinljudeh,kiživijonazahodnemrobusloven- Sedaj sejeekskurzijašelepravza muzeja vKromberku. zakora selo oziralinassoncemobsijanopokrajino,smopogumno sedeli vprijetnoogretemvozilcuinseskozizaprtaoknave- spraševali, kakoseprebivalciskozivseletne strahotne samotespetdokopaldoprvihljudi. Ves dobrega staregaRobinzona,dabipreživel izstopil inbigapozabiliobcesti,moralopretinaizkušnje je pridružilkolega Andrej Malni glasbeni spremljavismoprispelidoNoveGorice,kjersenam je narazstavivSEMlanskemletušeprepeval.Obnjihovi Bukovaz, ustanoviteljansambla,kijedelovalodleta1952, ter zvabilaljubezeninsenive posebno tistaodekletuzgoreCadore,kamorjemladoma- Pot doNoveGoricenamjebilaznanaindoma do delovnihmest. zvo smo zveseljemposlušaliMoj č č lani radovednedruš nikov pajedonelamiloglasnapesemBeneškihfantov, č ili natrg priželezniški postaji,kijeznašimvstopom č ki inhribi,nakoncupanajbizašpililiklobasospet č a podUšivcem. č rtujejo izgradnjovelikoplaninskegawellnes č el doživljatisvojezvezdne : [email protected] č č ine, em, danajbržnisembilaedina,ki č č e birekla,davelikopremalo č č vrnila.ZdajžepokojniEdi , sejeodlo ino razlago,izavtobusnih č č č , direktornovogoriškega ela. Ljubljan . Mislim,dabisestrinjali č č . Stemsevedane as, kobisesredi č ila, danas č Tanja Tomažič* ase prebijajo č č ani, kismo Sinja Golob č č a, takoda as smose ase. Son- č ajno č č č ali ez e- Društvene Društvene strani samo zato,kertamtakategorija neobstaja.Povrhtegaimajo tegoriji najmanjšihmuzejev, seto nimoglozgoditipreprosto stolpu (140x140cm)proglasili zaGuinnesovrekordvka- prizadevali, dabimuzej Na žalost Andreja Malni pnice. Obiskovalcisevzpenjajožeponovih. v spominuvsem,kisonekdajslužilivojsko,inkovinskesto- stolpu jeostalostanekostanka–napis»brojisitno«,kiostaja jetneje poslušatizgodbe,kishumorjemprekrivajotragiko. V obratno –dajenebizapustil. To sobilihudi mljo« nebiprikradelkakšensovražnik. Ali pajebilonemara be otistih,kisospuškostražili,dasena»jugoslovanskoze- opremljen zmendadvatiso minek, kijeostalzajugoslovanskimigrani Še enmuzejnamjebilodanovideti,takoreko ki smojoposlušalivmrzlemson č Bolj zabavnesobilezgodbeošvercanju,iznajdljivostidoma- ne skoziokno,kajšele,dabiodprlvratainkomupomagal.« streljalo, atakratsenih odrezano inpovezano. »nenavadnega novegamesta«,kijebilozonim ni kotraziskovalecza doživel sam,zadogodkeizvedelodstarejšihljudi,doklerse stenah, kinelekažejo,temve doval doma ne vojne,kijerazdelilamestoinprebivalce,nampripove- Takšne inpodobnezgodbeoobdobju pokoncudrugesvetov- vse todoživljal,lahkoureinobujalspomine. kaj kvadratnihmetrov. In obvsakifotogra lahko napolnilicelotnoželezniškopostajo,nesamotistihne- muzealci, oprosteizraz,predmetovjetoliko,dabiznjimi vizali v»improviziran«muzejmeje.Najmiavtorji,goriški Foto: Zvone Kolenc, 20.10. 2008 Udeleženci potepanja poBeneškiSloveniji, Liškem inKambreškem. mrzlo objemalinavideznison In kotje trg poklonilinovizvezi. Trans alpina, innaslovenski,kjersoseznaslovomEvropski ce jesijaloenakonaitalijanskidel,imenovanPiazzadella inov paoznamenitempohodumetel. To jebilazgodovina, č udno zaznamovananekdanjameja,takosonas č in Andrej Malni in Andrej č el zanimatizaživljenjenastajajo č »Ko sopono č e oddoma č ek vobmejnemlesenemstražnem a innjegovihsodelavcev, kisosi č č č fotogra č preprostopripovedujejozgod- , kije,kerjepremlad,dabito ni žarki,doklersenismopod- č nem dopoldnevu. č inov niupalšepogledati č fi i bežali jami,polepljenimina fi ji bi č č č arji. Tudi taje asi, zdajjepri- ez mejo,seje č č žepnispo- lovek, kije č ez hkrati č ega

lahko dodašenekajjezikov. zlahko zamenjalizaSlovenca,Italijana,Rezijana,ktemupa rojstvu, sicerpataklingvisti V šolisenamjepridružiltudidr. RobertoDapit,Furlanpo zakonov, mednjimipasotudiotrociizitalijanskihdružin. in tudiotrokvvrtcuizletaletopove ravnateljica ŽivaGruden.Izvedelismo,daseštevilou bila dvojezi v rjavibarvi.Pomembenpostanekzaukaželjnepopotnikeje kjer smoopazili,dasonakažipotihfurlanskaimenanapisana katerih smosevoziliprotiŠpetrualiSanPietrualNatisone, Med vožnjojeMojcapripovedovalaofurlanskihvaseh,mimo Ko bopripravljen,spetprijetnoobujatispomine. v Goriškemmuzejušeenna Č klu prihajajoskorajpotretjinahizŠpetra,Nadiškihdolinin dva vpisanau Beneški galerijizrazstavooigra je imelževdevetdesetihletihpriložnostgostovatišpeterski beniki, arhitekti,študenti. Tudi Slovenskietnografski muzej jih obiskovaliinjimpomagalipredvsemšolaniljudje,grad- vo!) pove Grudnova, sejeugledSlovencev(inSlovenije,kakozanimi- Napoleon. NajcitiramodlomekizknjigeRafkaDolharja: prave, kijetrajalaves Mojca Ravniknamjepripovedovalaooblikivaškesamou- podobna potovanja! Foto: Zvone Kolenc, 20.10. 2008 Ogled zbirke Franca Jerončiča vMelinkih. 1 Rafko Dolhar, Furlana, bi tako majhnemprostoru!Etnologu,kikomajlo primerjalne študijevsehkulturomenjenihmanjšin,kižive na edada, celoizfurlanskihvasi. Ve (Celovec: Mohorjeva,2006),66–67. ki sobilepomembnezaobežupniji, mersinskoinlandar- zasedali enkratalive nadiški ARENGO. To jebilzbor, nakateremsožupani Kvirina, predkaterojev Takoj obprihoduvŠpeterjeobvezen obiskcerkvicesv. č al povelikempotresuvsedemdesetihletih,koso č č lovek najrajepriporo na šolavŠpetru,kinamjojepredstavilanjena č enca, vvrtcupajesedemdesetotrok.Popore- Zahodni rob: avtovertikala:kulturno-turisti č č as beneškeoblasti,ukiniljoješele krat naletotersklepaliozadevah, č asu beneškeavtonomijezasedal č Č č ni mojster, dabigapogovorici rt: odprtjemuzejatihotapstva. udovita kombinacijaznanjaza č č ah. Danesimašoladvesto č il, najseve ina jesevedaizmešanih č uje. Kotjepovedala č č i Rezijanaod Tanja Tomažič krat podana č ni vodnik č encev 1

143 Glasnik SED 49|3,2 2008 144 Glasnik SED 49|3,2 2008 veselje doma hiše aliksorodnikom, in praznikihvsi,sezonciizseljenci, vra Luksemburg inNem prvi svetovnivojnipasose izseljevali vFrancijo,Belgijo, ljudje preživljalikotkrošnjarji,zidarjiingozdnidelavci, po kajšnjih krajihsohišeprekoletaprazne.Žeodnekdaj se še 21.000prebivalcev, leta1990paleše7.000. V vsehtam- pokrajine. Leta1921jebilopriljudskemštetjuzabeleženih dovala ovelikemizseljevanjukotposledicinegostoljubne Po kosilustanamMojcaRavnikinRobertoDapitpripove- Le kajjetobilo? najbolj zanimivopajebilo,dacelo uganili, kateredišavniceinza zane znekimneobi Bilo jepravnenavadno,kakosobileposameznejedipove- ojcet«. A tudivDugisoskuhalikosilo,kinamješlo slast. doma peljati vgostilnoGorenji Tarbij, kjerskrbijošezamajhen č njihovo imenovanemLacasadellerondini(hišalastovk),že smo sevDugo/Dughe,kjernasjekme Č ne Cernetig,sodelavkeKulturnegadruštva»Ivan Trinko« iz avtu, kjersmoseposloviliodgospodaCorenaingospeMari- du, kipravzapravsplohnibilpravigozd,smosevra nih hišah,seješedržalduh Pripovedovanja oljudeh,kisonekdajprebivalivomenje- nam kajpovedale. slušalce, kismokotnasitulovilibesedeinsamoredkeso prevajalca, sajjenjegovopripovedovanjeodtakalomedpo- pastirjev indrobnice,kozovac.Nažalostbive Po ujel nanoge. skoku iskanju tlorisazanekajtrenutkovspravilvstrašnogrozo:pri Društvene strani strani Društvene v zgodbio Trnulj spremenili, dasejegrmovjevborepolstoletjarazraslokot š s sv. Ivanomv Na žalostnismovidelinitisv. KvirinanitiLandarskejame na miseltudidr. GorazduMakarovi stirskih družininruševine,kisobilenekdajpoletnabivališ Gospod GiovanniCorennamjevnare selbine vgozduprinekdanjempoletnemnaseljuPredrobac. desetletji, kjersejedobro,kajodli raziskave vodriškegagradupredkakšnimitremialištirimi stavljati precejbolje,kotdruginavzo najbrž iskaltloris;tisto,karjenašel,siverjetnoznalpred- da jegospodaCorenaodbesededorazumelabrž dve nadstropji,spodajzaživali,zgorajljudi.Gledenato, zložil namje,dasobileizkamnovgrajenehišeenoceli so bileMakarovi Mojca, č akalo kosilo.MojcaRavniknasjesicerželelanakosilood- edada inInštitutazaslovenskokulturovŠpetru.Odpeljali inam naproti.Zanimivjebilogledostankovpastirskena- č udno redkem,skrivnostnozgrmovjemporaš so zatemleta1805odpravilipravicesosedenj. sko. Tu sosezadnji č č ijski muzej,panišlo,»kersosporo č ez koreninemujespodletelo–asemladostnospet asa panibilodovolj,dabinamsimultanoprevajala, č inov inetnologov, starealiprenovljene šegeza Č č ele, ampaksmosepeljalinovimdogodiv- č eve razlagezelodobrodošle. ici. O č ajnim okusom.Ugibalismo,anedocela č ijo. A krinivoda,zatose obpo č č sestali2.maja1804,kajtiFrancozi e jihšeimajo. Tako seohranjajo,v č itno jenekajpodobnegaprihajalo č asa, žalost,dasose č imbe soprimešalijedem,še č u, kijemedruševinami č č č rno vinoenakodišalo. ju opisalživljenjepa- i, predvsemgledena č č č ajo vsvojeprazne ili, dagrejovsina č kem turizmu,po no odrezal.Ra-

Nas jepapri č č enem goz- ina rabila č asi tako č itnicah č č č ne, v ali k as le č a življenja obrnitinovlist,»sešpeglaj,brumnaduša!«,kakorbi č stva. Žepetnajstletseizražavkiparstvuinpostajavednove- nabranimi predmeti,soprimeripreprostegaljudskegarezbar- Lesene plastike,kijihrazstavljaskupajzpookoliškihkrajih resno seznanizobdelavolesainsevpisalna Tretjo univerzo. osemdeset. Prisvojihsedemdesetihletihsejeodlo ron zato jetamtudinjegovspomenik. To moramogospoduJe- Jeron In karjenajlepše,vsajzaavtoricopri ekonomist inzgodovinar, izhajaiztaistehiše. predmetov indokumentov. Mimogrede,tudi Aleksander Bajt, skal velikoknjiginbrž v ljubeznidosvojegakrajainnjegovihprebivalcevjeprebr- uspel: mendajeimelvelikezaslugeprigradnjiletališ je šelleta1908nekipodjetni Anton Bajtv Ameriko intam so sedelinasvetniškihsedežihkanalskeob ob je vasdolgoobdobje,šepod Avstrijo, spadalapodkanalsko kraj sejepa deset domov. PrvaomembaimenaMelinkježeizleta1480, skupaj devetljudi;vpreteklostijebilonaseljenihenainštiri- vedal namje,dajevvasiohranjenihšepetnaseljenihhišza kmet, zbirateljinumetnik.Obstopilismogavkrogupo- lu, ustavilivMelinkih. Tu jeblestelgospodFranceJeron skem deluBrdinse,kotjebilonapisanonaprvemobvesti- Malni Ob prijaznihšalah,kistajihvavtupripovedovala Andrej pusta, velikono Ampak takopa tla. dve letilastnekega Angleža!«, innasspetpostavilnarealna Nato jenasosednjohišopokazalzbesedami:»Ta hišaježe rde jimo obve pa namjepesniškoopisoval,kajsmozamudili:»Tukaj sto- Ko smostalipredhišo,jesonceravnokarzahajalo,gospodar in izvajalkacelevrstevaškihdogodkov. dolgo spominjaligostoljubnehišeingospe,kijepobudnica sno, dasebodopravvsiudeležencitega utrujenost. Inspisateljicitehvrstihjepostalopopolnomaja- domov, stasenasspolnimiželodcipolotilarahlaotožnostin je postreglakotžedavnoizgubljenesinove,kisosevrnili Tam nasjesprejelagospaJožicaStrgar zmožem.Kernas Ljubljane, razvijajosvojsvetinoživljajosvojodomišljijo. v krajih»Boguzahrbtom«,kotbireklitisti,kisedijosredi ško, spetenazbirkainljudje,kiimajotolikoenergije, da In rekla mojadobrakolegicaMilkaBras,pravtakoetnologinja. ji mojster. Poljudeh,kisozmožnivkaterikolidobisvojega č č č č ino, oziroma,karjepomembneje,prebivalciizMelinkov isto nakoncunasje e, inresjetako,kotbinaspozdravljala!« i č č č u verjetinabesedo,pasajsenibati,dabinebilores: i inŠtefanSkledar, smobilimimogredespetvsloven- č sejerodilleta1923,torejjihimazdajžepetin- č erih intam č imenovalponaseljencu.KerjeblizuKanal, č č je. , praznikbrusa č č č as slišalvelikozgodbinzbral akalo šeenopresene ez zahajatarde č ev, obsejmih,itd. č ujo č č č udovitega izletaše a krogla,streheso č ega spisa:gospod ine. IzMelinkov č enje: Kambre- Tanja Tomažič č il, dase č a in č i č , Društvene Društvene strani ZoraSlivnik Pavlin, univ. dipl.etnol.inprof. slov. jez. sknjiževnostjo. 1000 Ljubljana,Rojčeva 18, zora.slivn E-naslov: * Septembra smose Foto: 6.9.2008 SilvaŠoštarič, naVetrniku. Šoštarič Pred gostiščem gospa Vladka Kobal.Povedalanamjemarsikajzanimivega stavo otrapistih,izdelovalcih znanegasira,kijojepripravila nas pri Po ogleduzbirkesmoseodpravilivKro tudi Marinšek, lastnikinavtoromenjenezbirke,odleta2007pa ska javnašolajedelovalamedletoma1805in1966.Gospod kar nekajslovenskih in razkazalzbirko.Dostareu Prejšnji ve nih idejah. aktivno sodeloval,otežavahobtovrstnihprenovahinštevil- Vito Hazlernamjepripovedovalo obnovihiše,prikaterije stitvi sejeza menška, prof.Kremenšekingospa Vladka Kobal.Popogo- iz sebni muzejŠolamojemame,vkateremsomuzejskau V eniodosrednjihhišvKozjemimasvojeprostore tudiza- valinah. naseljem jeneko leta 1016,trškepravicepajedobilopredletom1384.Nad tali vnjegovemosrednjemdelu.Prvi nekaterih trškihhiš,zlepooblikovanimiklasicisti Kozje jeprijazentrg zbogatozgodovino,kiše vedno vejeiz ma je bilovKozjemobgostiš ameriški Slovenecingostiz Velike Britanije.Zbornomesto indvajsetimi udeležencipohodasobilitudigostiizSlovenije, društva udeležilipohodana Vetrnik naKozjanskem.Medtri- da gamedtemninih Celo berilo,vrabišeleta1957,jebilotam,novoinlepo,kot tniki, spe č č asa KraljevineJugoslavije,zbirkašolskihpotrebš ini pripravilisejem. č lan našegadruštva,namjeprijaznoodprlšolskavrata č akovali EdiKremenšek,bratranecnašegaprof.Kre- č č jo nadrvainšolskotablovodijolesenestopnice. er sovKro č el uradnidelobiskaKro č stalgradDrachenburg, kijedanesvraz- č lani in č č e uporabljal. itank iz19.in20.stoletja.Prvakozjan- fl novem mlinuodprlifotografskoraz- č č u Ribnik,kjersotistegadnedo- lanice Slovenskegaetnološkega č ilnice zlesenimiklopmistin- č fl RAJŽA NAVETRNIKINVKOZJERAJŽA jebiloomenjenože novegamlina.Prof. fl nov mlin,kjerso č nimi por- č č ilnica ilnica in ter nem pobo Do EkokmetijePodlesniksmosespustilipossoncemobsija- in vzhodneobronkeBohorja. gra dobrotami. Poobedusmosepredhišoše»pogasilsko«foto- Šoštari no prišlanavetroveninssoncemobsijan Vetrnik. V gostiš so semaloboljmu strmo makadamskocestopremagaliprecejhitro,onidrugipa kilometru paseostroodcepivhrib. Tisti zve Pot seodKro nalaš ga obdarovalispohodniškimipalicamiinnahrbtnikom,kot vitvi razstavesmoprof.Kremenšku mlina, kjernasjespetpri Naglo sejemra v dolino,mimoPodlesnikov, kisonasprijazno pozdravljali. Po ogleduribnikavgrapinadhišosmosepo poslopij. upanje injihnavdušimozaobnovostarihhišgospodarskih marsikdaj sprijaznobesedoinpogovoromvdihnemonovo varjali otežavah,kipestijodanašnjemodernekmete,jim Na mlinebrezmlinovbesedaninanesla,smosepapogo- Foto: ZoraSlivnikPavlin, 6.9.2008 Gospa VladkaKobal inprof. Slavko prostoru. Kremenšek vrazstavnem tleh zanajboljekoosveš ji (sobicesslamnatimistenami,brezokeninvrat,zjogijina fanti tudi pismo,kigajeprof.Kremenšeknapisalkotdvanajstletni dovinsko umestil.Meddokumentinarazstavnihpanojihje o nastajanjurazstave,prof.Kremenšekpajerazstavozgo- brotami izpe leto spetsre prijaznega druženjaskolegismosizaželeli,dasenaslednje na Vetrnik. fi rali inseodpravilinaogled Vetrnika zrazgledomnaBo č č , kosijesamšemo zatakojšnjouporabo–pohodna Vetrnik. č sonasžepri č ju. Gospodarnamjerazkazalsenikzekoapartma- č č amo vKro fl i trškegapekainmesarja.Obzbiranjuvtisov novega mlinapolagomadviguje,pokakem č ilo inževtemismoprišlidoKro [email protected] č ili. Pourihojejeve č akovali inmizesosekmalušibilepod č fl č novem mlinuinponovimopohod ene turisteinljubiteljenarave). č no želelpostatitrapist.Popredsta- akala bogatoobloženamizazdo- č estitali zarojstnidanin č ina pohodnikovsre Zora SlivnikPavlin* č č kondicijeso asi odpravili fl novega č č u č -

145 Glasnik SED 49|3,2 2008 146 Glasnik SED 49|3,4 2008 logov konservatorjev, uveljavljanjebazi Tako reko Celje. na tedanjemZavoduzavarstvonaravneinkulturnedediš strokovno potkotprvirednozaposlenietnologkonservator nagrajenca. sama (oziromanjen dloga zanagrado,jeizkoristilapostatutudanomožnostin povsem ustrezalmerilom.Kerkomisijaletosniprejelapre- po burnirazpraviizlo ni ustrezalrazpisnimpogojem,drugpredlogpajeKomisija kovo priznanjejemoralakomisijapopravilnikuzavrniti,saj nobenega predlogazaMurkovonagrado.EnpredlogMur- za MurkovapriznanjainpetMurkovelistine,nipadobila je nanjennaslovprispeloosempredlogovinutemeljitev:tri Pri odprtjupredlogovnarednisejijeKomisijaugotovila,da Golija inmag.IvankaPo Komisija vsestavidr. SlavkoKremenšek,dr. MajaGodina- strani Društvene Prof. dr. Marko Terseglav, prof. slov. inprim.kn * stni zgodovinar, jeobkoncusedemdesetihletza Dr. Vito Hazler, univerzitetnidiplomiranietnologinumetno- Hazlerjevega dela,mag.Zvezdana Koželj: Utemeljitev, kijojenaprošnjo Komisije napisalapoznavalka profesor dr. Vito Hazler mne dosežke vetnologiji naSlovenskem prejmeizredni Komisija jesprejelasklep,daMurkovo nagradozaizje- Foto: Savo Nedeljkov, Radovljica,11. 11. 2008 Murkov nagrajenec2007, dr. Vito Hazler. razli seji, kistaji,kerjebilotrebauskladitinekajdobrodošlihin kot predsednikseje29.septembra2008sestalanasvojiredni č nih mnenjterpobud,sledilišedvekoresponden č vodilnavlogapristrokovnem povezovanjuetno- č č lan dr. SlavkoKremenšek)predlagala ila, kerpomnenjunekaterih č MURKOVEGA PRIZNANJA INMURKOVE LISTINE kar ( Baročna dvorana občineRadovljica,11. november 2008 č lani) terdr. Marko Terseglav 22. PODELITEVMURKOVE NAGRADE, j., Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.1 j., Glasbenonarodopisni inštitut č ne strokevvarstveni č rtal svojo č lanov ni č ni. č ine Prakti in številnimiobjavami. Zahtevnejše prenovepravilomazaklju ro inkulturnodediš Že skorajtridesetletjaraziskujestavbarstvo,bivalnokultu- vo doma na Kostanjahnad Vrbo naavstrijskemKoroškem,Škrab Rogatec, SkomarskohišonaSkomarju,Drabosnjakovdoma kovo dimnicovZavodnjunadŠoštanjem,Muzejnaprostem na osnovnihinsrednjihšolah.Sodelujevrazli turizma, vklju je inpraksevkonservatorstvu,varstvaokolja,dediš Kot konservatorjevodilobnovove Ekomuzeja hmeljarstvainpivovarstvaSlovenijevŽalcu. posvetih, meddrugimjetudisonosilecprojektaustanovitve in tujihraziskovalnihprojektih,nadelavnicah,znanstvenih kulturne dediš dediš na BiotehniškifakultetiUniverzevLjubljani,smerNaravna obnovitveni posegiinpopularizacijaetnološkedediš najbolj izstopajo nikov vSlovenijiinnaavstrijskemKoroškem.Omenimo le vodu zakulturobivanjaLINIA predavaKulturnodediš bivanja inEtnološkokonservatorstvo.Na Visokošolskem za- loško konservatorstvo,kjerpredavaKulturostavbarstvain Oddelku jevodjakatedrezaetnološkomuzeologijoinetno- etnologijo inkulturnoantropologijoFilozofskefakultete.Na sploh sobotrovalinjegovinadaljnjizaposlitvinaOddelkuza ga obrazcazaobjektedediš dejavnosti, izdelavavzor Foto: Savo Nedeljkov, Radovljica,11. 11. 2008 Prejemnik Murkovega priznanja zaleto 2007, mag.IgorCvetko. 000 Ljubljana,Novitrg2,E-na č č ina, papripravljaprogramzapredmetOsnovevarstva no terenskodelozdodatnim teoreti č ijo vHrova č č ine. evanja etnološkihvidikovvizobraževanje č e, kotnaprimerevropskoznanoKav č č ino terselotevatemspodro i priRibnici,Kro slov: [email protected]: č ne metodevrednotenjaintipološke- č ine vsakdanjegaživljenja,uspeli č desetkulturnihspome- č i sstalnimirazstavami ﬂ nov mlinvKozjem. č Marko Terseglav* nim izpopolnje- č nih doma č ja teori- č č ine na- ine in č č ino, č č ni- e- ih Društvene Društvene strani Foto: Savo Nedeljkov, Radovljica,11. 11. 2008 Prejemnik Murkove zaleto 2007, listine gospodAlojzBojnec. kulturne dediš val nezamenljivintrajendeležvcelostnemohranjanjunaše nim, pedagoškiminpopularizacijskimdelovanjemjeprispe- katerega poslanstvonamjezgled:ssvojimizjemnimstrokov- Letošnjo nagradozaposebnedosežkeprejmestrokovnjak, priznanje. priznanji, SlovenskokonservatorskodruštvopaSteletovo mu jeSlovenskoetnološkodruštvopodeliložedveMurkovi društev. Zanjegoveposebneznanstveneinstrokovnedosežke Vito Hazlerje ohranjanja dediš ter ve V pri analiza inmodeletnološkegakonservatorstvanaSlovenskem. vanjem jezaokrožilvdoktorskemdeluZgodovinskirazvoj, in pomembnitudizakakršnokoliresnona meljni izzivi,kisoklju torstva Zgodovinski razvoj,analizainmodeletnološkegakonserva- Objavil jetrisamostojnepublikacije: evropskem merilu. najžlahtnejših razsežnostih,kakršnihnismozasledilinitiv in dokazativlogoetnologijevspomeniškemvarstvuvseh najiz razvoja etnološkegaspomeniškegavarstva,kistatovrstni zgodovinskega pregledaspomeniškegavarstvainsamega veti zdediš kstu sodobnegaživljenjainpotrebdružbeneskupnosti.»Ži- Zadnja letaseposve periodiki terzbornikih. možnosti ohranjanjanepremi in identiteteslovenskegakulturnegaprostoraproblematiki č č č rpnejši temeljnidelinaSlovenskem,jeuspelpokazati ujo znanstvenihterstrokovnih , Kozolci naSlovenskem č i knjigijeizvedeldvojnodelo:polegsplošnega č ino« oziroma»živetivdediš č č ine. lan ve č ine. č a predvsemvprašanjemregionalizacije č mednarodnihindoma č ni zarazumevanjekulturnihvrednot č ne kulturnedediš in Vinske kletinaSlovenskem č lankov vdoma Podreti aliobnoviti? č ini« sozanjtistite- č rtovanje č ih združenjin č ine vkonte- ﬁ č zi i intuji č nega

razstava podarjaše,dasopomembno vlogopriširjenjuzvo- simbolnih substancslovenske narodneidentitete.Obvsempa zabavne glasbe,kijepodrugi svetovnivojnipostalaenaod talne glasbe.Drugisegmentpa govoriofenomenunarodno- je bistvenozaznamovalanaravo slovenskeljudskeinštrumen- č kovanje slovenskeganarodainbilahkratimedijzaizražanje prvi, odsredine19.stoletja,kojetudiglasbaspremljalaobli- fi panjskih kon situli izšestegastoletjaprednašimštetjemdomotivov na Utemeljitev: do Avsenikov Zvokiodmevno razstavo Slovenije: odljudskihgodcev leto 2007 podelimag.IgorjuCvetku zainventivno in Komisija je sprejelasklep,daMurkovo priznanje za Foto: Savo Nedeljkov, Radovljica,11. 11. 2008 govornik,MurkovSlavnostni nagrajeneczaleto 2006,Damjan J.Ovsec. stoletjem vpomo Slednja jenastajalainserazvijalanaslovenskemetni bene zvrstikotnekakšnemodi narodnozabavna glasba,njeniustvarjalciinkorenineteglas- šanje innjihovoutemeljevanje.Stegavidikasovsrediš bi naslovenski muzeju jepravzapravvprašanje,alilahkogovorimooglas- Srž vsebineobsežnerazstavevSlovenskemetnografskem jih jepra sega vprazgodovino,obdobjepojavaprvihpredmetov, ki goletnem raziskovanjuglasbil,zvokovinglasbenihsestavov Med naravoinkulturo.Za hovno nastalnirazstaviSlovenskegaetnografskegamuzeja ljudski glasbi–sicerumeš vitev kotpoglobiteveneodtem–vprimerupoglavjao skem etnografskemmuzeju,kijezasnovalmuzejskoposta- voril mag.IgorCvetko,kustoszaduhovnokulturovSloven- Na ni ozemlju kotoblikamnoži č izvabil zvoke. Temu sledipripovedozvokihinglasbilih,pri je. Zmuzeološkegavidikastapomembnašedvasegmenta: emer sobiliavtorjurazstavepriinterpretacijiza ustev, idejinželja. To jetudi č kajenostavnavprašanjajenamuzejski č lovek izoblikovalizkostitako,dajelahkonjih č nicah iz19.stoletja,za20.stoletjepafotogra- č č razli in, iskanjeodgovorovnaomenjenovpra- č ni slikovniviri,odmotivovnavaški č ne glasbevsedodanašnjihdni. č č etek razstave,zasnovanenadol- ene vsegmentDružbenoindu- fi č cirane oblikeljudskeglasbe. as uveljavitveharmonike,ki Marko Terseglav č as pred20. č in odgo- č nem č u 147 Glasnik SED 49|3,2 2008 148 Glasnik SED 49|3,2 2008 v Prekmurju,nadrugipazapredstavljanjeteobrtipovezavi ohranjanja inpredstavitvenajstarejšedejavnosti–lon č gospodarskimi krakiprestavilnanovolokacijointakoza- Od odprtjarazstaveves ampak jenajprejdvedoma mogel pomiritispropadanjemtradicionalneobrtiinkulture, še unikatnamuzeološkarealizacijavsebine. vidika etnološkekottudietnomuzikološkevede,hkratipaje benih delavnic.Razstavajevsebinskonovprispevektakoz omogo kov Slovenijeodigralimnoži strani Društvene dela lešeenlon nekdaj živapriskorajvsakihišivFilovcih,danespavasi z namenom,daohranispominnalon Lon Utemeljitev: vitvijo tipike panonske domačije filovskega vpovezavi spredsta- predstavitvi lončarstva Bojnecu zaizjemnozavzetost indelopriohranjanju roma njegovemu ustanovitel vas Filovcija soglasnonamenilaZavodu ozi- Lončarska Med predlogizapodelitev Murkove jeto listine Komisi- Foto: Savo Nedeljkov, Radovljica,11. 11. 2008 Murkovi nagrajencizaleto 2007. el uresni č arska vasFilovcijebilaformalnoustanovljenaleta2005 č ili, dajeraznovrstnaglasbalahkodoseglavsakdom. č evati projektlon č ar. Zadnji č as potekatudibogatprogramglas- č fi č iji –cimpra lovski lon č arske vasi.Grezaprizadevanje ni medijiinnosilcizvoka,kiso ju invodji gospoduAlojzu č č č arsko obrt,kijebila ar Alojz Bojnecseni i zdelnoporušenimi č arstva etnološko znanjeoFilovcih. Bojneca, kijestemohranil,nanovopopulariziralinobogatil plod izjemneosebnezavzetosti,pobudinprizadevanj Alojza Tako pomembnoinvelikodelo vtakokratkem prehrambeni kulturiFilovcevzrecepti njarni innazadnješezloženkooKulinari hišo, obtempaizdalizloženkoolon pred dvemamesecemapasourediliinodprlišeKulinari na ogledrazstavaDruštvakeramikovinlon nos starežganjarne.Odleta2006doletošnjepomladijebila pa jebilotudiodprtjeLon postavljena stalnarazstavaLon jo. Kratkakronologijaprizadevanjkaže,dajebilaleta2006 rokodelsko stavbnoinkulinari kontinuirano inpremišljenoohranja,predstavljaskrbiza strukcijo cih, spredstavitvijopropadležganjarneizBogojine,zrekon- ljudskega stavbarstva.Sstalnorazstavoolon s prikazomtradicionalnihoblikpanonskihdomovintipike dicionalne lon proces delanalon primarna dejavnostlon za vodstvadoma na Foto: Savo Nedeljkov, Radovljica,11. 11. 2008 Organizatorji prireditve inMurkovi nagrajenci. č ina življenjaFilovcev. Zavod indružinaBojnecskrbijo č rne kuhinjeintudiskulinari č ene insodobnekerami č č ih intujihobiskovalcev. Kerjenjihova arskem vretenu,polegtegapalahkotra- č arstvo, obiskovalcilahkospremljajo č arske vasi.Leta2007jesledilpre- č č arstvo vFilovcih,istegaleta no dediš č č fi arstvu, natošeožga- lovskih gospodinj. ne izdelketudikupi- č č no ponudboZavod č ni hišiinknjižicoo ino terpreteklega č arjev Slovenije, č Marko Terseglav arstvu vFilov- č asu jebilo č no Društvene Društvene strani sni nakupovanje insre tržnici seodvijaresni v središ ni magnet,ampakmnogove lahko imenovalinjegovoatraktivnotržnico,kinileturisti jov bljani, ampakpoceliSloveniji. V KranjskiGorisopodrliLa- č takšen lokaljavniinteresmesta.Pakaj!Sajsepravsedajna- opremo, namre bljani inzabrisalavennekodrugo»notranjost«sprvovrstno po mestu,prišlatudidolokalanaKongresnemtrgu vLju- zacijo enegaodslovenskihpodjetijinnjegovihposlovalnic kaj sespodobiinne. V nebovpijo Gre sevedazave niti lastnikistanovanj. saj požupanovemdekretunemorejozavtompritidodoma kako sejenekegadnezunajpodnosa starejših stavbjeprinaszelomalo,zatopa ki jokotnacijaimamo:individualnostslovenstva. Tipi dualnosti, duhaslovenstva,edineresni poznajo smislanašezgodovine,nezavedajoseindivi- stih jepreve London in,zaboga,celoHavana.Nelenadeželi,tudivme- bari inkavarnevnovizgradbiseimenujejoManhattan,Pariz, jame, dapridobitništvozmorepreživetibrezsmisla. Trgovine, krajevne vedute. Vdal sejevulgarnemunaro gromozanski »balon«rozabarveinznjimzakrilvsesijajne njegovem mestupajemladiarhitektiranskegaroduzgradil Prisank, zakateregajeavtorprejelPrešernovonagrado,na Po enaki»psihi lo, sopokvarilitudinekdanjošarmantnonotranjost. nemogo so prilepilisterilen,obupnorazsvetljenzimskivrtsšebolj »sto« let,intospremenilivsivogradbenotvorbo,hkateri in kamnu,kinasje,kosmoprihajalivtekraje,pozdravljala in znamenitoterprijetnotoploalpskostavbovrjavemlesu Damjan J.Ovsec, univ. dipl.etnol.inprof. umetn.zgod.1000 Ljubljana,Zupančičeva 12, [email protected] E-naslov: * Bohinju letospodrlioziromapredelalihotelJezero,zna avta«? PozaporistareLjubljanejenamre bistvu jeboljetako.Lekakobimev dnje zgodilovbolnišnici.Kerjebilamodra,sklenila:»V Želela sije,kakormnogi,umretidoma,vendarsejetonaza- pa jevstariLjubljani,nasti meš Pred kratkimjeumrlamojaprijateljicaizstareljubljanske rtuje arhitekturninapadna»Ple č č č nim življenjeminvsiljenoigro življenja,kisenamtam ev pretehtanoizdelan,vkrajvraš anske družine.Lucidnagospajebilastara97let,živela č č u mesta,kišeživi,nepretrgoma funkcionira.Na o sterilnopohištvenoopremo.Danebikajizstopa- č ljudi,kiimajomo KAKO UNIČUJENAČINŽIVLJENJA SODOBNAARHITEKTURA č č Govor Damjana J.Ovsca,Murkovega nagrajencazaleto 2006,naMartinovo, edinstvenoPle ni gramatiki«stadvamladabratasprivati- č ni problemvprašanjainteligenceintega, č evanje. Velika razlikajenamre č no življenjemeš č č iš . Jetakoreko č č odlo č u StaregainGornjegatrga. č nikovo lectarijo, nikov epicenter«,kakorbi č č č trugi i primerinisolevLju- i opotekalanekakrsta, anja, vendarobtemne č č č en, priljubljenihotel ne dodanevrednosti, anov. Tam sedogaja č zoknaopazovala, IN INTEGRITETO ČLOVEKA po cestinosilido č č 11. novembra 2008vRadovljici vseeno,dasov ediniambient č niku, kiver- č č medre- eprav je č č ilno nih č - imamo postavljenkolos,kimuuradnore naokoli sepo č zgraditi vmesnebloke?Kajpabole edinih zelenicahinigriš gem koncumesta,kjerho grozi, dasebonekajpodobno»ekološkega«zgodilonadru- zvezda ve kovanju kultureprostoravglavnemmestu«,nevidinobena mostu, kinajbibilpoavtorjevemzatrdilu»napredekkobli- velerazsvetljave z»golgote«ali»gavg«,kakorpravijoljudje je dobesednoodplaknilovvesolje. V njempasezaradino ni poduši,kipaarhitektuspregovorila.Starodavno Trnovo Županja Poto zumatorstvo«. pa Emonikopriželezniškipostaji. Podžupanljube do Kolizejainpodvozamed Slovensko inDunajskocesto– niz neboti okrog »urejene«RakoveJelše?Zadobromeronajbidobili Ašker obeta inkinebove no trnovskoštiripasovnovpadnico,kisenenadomakon No, opravitiimamožesprestavljenoGradaš bražene inprostaškeideje. ponujali vanjumeš hajajo. »Mestozbaro širši center, vresnicipovsem spremeniliprojekti,kišelepri- v nadaljevanju.Opozarjam,dabodoLjubljano,posebejnjen Omenjeni primerisoilustracijazatisto,karželimpovedati ne koncakraja,vsepasozavitev»ekspertizestroke«. svojem znanjupotrebujenamre neuspešno preigranihmodernisti kakor praviarhitekt,profesorJanezSuhadolc,izstoinstokrat zumem kakornezmožnostinkrizostroke,kiseneznaizviti, lo presežezgodovinskezglede. To invrstodrugihgradenjra- tno priložnost,dapokaže,kajzna,morebitice- Sodobna slovenskaarhitekturnaustvarjalnostjeimelaimeni- obrezovanjem pasekanjem teva usoda.Sevedanitempatologijam,skupajzdiletantskim jo nobeneteže.Ševe Kristla, daduhovnevrednotevZbornicizaarhitekturonima- nate skladu znate mo dobilinatemmestumodernisti primere. NamestogenialnezamisliMesarskegamostupabo- sarskega mostu,kibibilzagotovoljubljanskaatrakcijabrez ev Neboti č ajev, kikažejopobesedahakademika,arhitektaStaneta č evi, pazmostom č č č . Kajbiznebom, niških stolpnic,visokihnajmanjtolikokotŠubi- nik –stalenajbinalokacijahod Toba č č č utijo slabo.Pojdimonaprej.ObvznožjuGradu nikova jeobljubilagradnjoPle ajem, kijezgoljedenodnizanedomišljenih č eno pogrošnost,postajapoligonzaneizo- č č drugega,kakorizgubaspomina,»kon- č : soodve no veduto«,oznaka,skaterosotrgovci č č č ez re ih, kijihprebivalcitamšeimajo, e župannaBrilejevivDravljah č astitljivih, starih,košatihdreves, č e imamonapredek!Ljudjetam č č č ico, kizizvedbobrežinkopr- . spoznanje,kajodnjegazah- č nih stereotipov. Arhitekt ob č č no premostitevreke,v i cirkussprenevedanja č ejo »vila«,zdajpa Damjan J.Ovsec* č č nikovega Me- ico inzgraje- č ne tovarne č e govori č a na č ne 149 Glasnik SED 49|3,2 2008 150 Glasnik SED 49|3,4 2008 Danes sosezadeve,kartegati ne znamove zapisal, dajerazvrednotenjemestnegaprostorav Evrope pravstaramesta,kijihimamotudimi. Takrat sem velevala, dajeslabovse,karstaro.Sevedapasospeci nosti, koje,hkrati,doktrina»noveganapredka«izleta1945 turnozgodovinske dediš mestnih jederinkompleksov, znejasnimodnosomdokul- kršnega bisiželeli,karsejekazalovnespoštovanjudostarih – zaspanomestobrezživljenja,patudiurbanizma,kako jebilaLjubljana–siva,polnarazpadajo desetletjih sepriodlo oblik jepovzro iz sebepravni za ljudi,kisobrezsvojenotranjeosebnostiinnezmorejo Hudo, anadruga č užitkom neopazijo,dajevse, na in duhovnemsmisluenaosnovnihdeformacij,kivplivajona Povpre Društvene strani strani Društvene kako sevnjempo kot naklju je, akakšen?Napredniinvestitorjirazumejomitonastanku prilepkov, nastrižkov, krparij.Spremembesevedaso,razvoj Ljubljana postaja sti ljubljanskihpasažitn.,itn. ne, ponovnibrutalniposegiv Tivoli, neverjetnezanemarjeno- drugje), Ple dozidava (novooperointeaterbimoralizgraditiskupajnekje je dobesednoposiljena,kertemupremalorê bljani takšnimastodontikve nosti vCankarjevemdomupripovedoval,dasodijoLju- je šepredtremiletikotprofesorpou o prijaznih»šopkihneboti urbano; mestnosrediš še poslabšale.Meš premišljene inproblemati brez zrakazadihanje.Zmestomsedogajajozelohude,ne- lju, karpovzro skim ratom«),Šumi,nemogo še NUK(Hrvatjesouspelizgradilisvojegamed»domovin- doktrina ljubljanskeFakultetezaarhitekturo.Sevedasotukaj arhitekturno pripovedinizpoved. Kadarjearhitektsposoben na mestoinšeleiztezavezanosti dobipoletzaindividualno mestotvorna. To jetistaarhitektura,kisepredvsem navezuje teto terberljivostlahkozagotavlja letakšnaarhitektura,kije daje enkratnostterusodo. ki mudajeidentiteto,gadeladoma smo pri sta krajevnaposebnost,kilo arhitekturo jepomembno,daimasvoj je edinaumetnost,kisejivživljenjunemorešizogniti.Za Gre zato,daarhitekturiinmestunemoremouiti. Arhitektura kor pridobitništvoprotismislu. je kakorpopularna,množi e nareditisamoslabo. č in življenjavmestu.Žetakratjebiloo č č nost jeravnodušnostdodobregainslabega,zna e svojevrstnihdegradacij.Urbanostprotimestnemu č nem dogodkuvnepredstavljivemmestnemveso- č nikov štadion,kibopoprenovivse,lePle č živeti. Averzija dosecesijealiklasicisti č č č esar ustvariti.Zapriseženitrendominpoceni ila krivicoarhitekturiinmestu. V naslednjih a, dadušeprebivalcevplavajovstratosferi č č č en na č edalje boljmestoprotez;prizidkov, utijo Ljubljan anskost inmestotvornostjenadomestilo č č itvah nividelo,dabise e sejepreselilonaperiferijo,takoda č č in, jebilotudipredtridesetimileti, ine inizro č č č ne stvari.Nih na kulturaprotivisokikulturi,ka- Č nikov«, karjezelozanimivo,saj č č asovno inprostorskokontinui- uje mestoodvsehdrugihmest, č č jemu narobmesta,karjetudi esar nivrednonarediti,mogo- e širitveDrameinOpere–ta č ani. č e, zaradiraznihrazlogov č č ila terdrugihmalomar- č ega prebivalceminmu eval, inslovenskijav- genius loci č e seve č č itno, dazmestom ih fasadinsmoga č i neuvidevna č č esa nau nevpraša, . To jeti- fi zi č nikov č č č nem č fi ilna nih ka ili. ga kreirajobirokratiinnajrazli Poleg tegajevmestužepredolgoospredjuurbanizem, ki povezan ssvojimmestom? z Ljubljanoaliparesni šablonami inbogveodkodprivle upre Ljubljan Aroganca tudivarhitekturipostaja–diktatura.Kakonajse ji razen naretori nasilno, predstavlja,meddrugim, uni mestne zgodovine,dediš in pristopdotega,karvresnici mestoustvarja.Uni jo inzatirajopametnopremišljeno individualnoarhitekturo na oseb, kigaupravljajo,inarhitektov, kisoenakousmerjeni.Z kapitalu, ampakvdezorientaciji,neznanjuinnerazumevanju sebi, komudrugemualimestu.Zatopravzapravželozlaniv iz katerelahkoubijaš,vendarskapitalomtudirešišživljenje: politi A nesmemokrivitizatakšnostanjezgoljspreminjajo lo treba. avtomati huje: izkušnjekažejo,dasenasprivsakemnovemprojektu v mestulahkozaresizsrcarazveselimo?Skorajni stvari uni premikajo odpolomijedopolomije,kerjebilovsepreve mo radi,žalostnoopazujemo,kakosevzveziznjonovosti neizbežnost, dosežek,vrlinoincelolepoto. ša zakompetentnost,svetovljanskost,modernost,nujnost, val zna Zelo semskepti č in vsiljena»mantra«–kinesenzibilnost,povpre na nukleus. Namandalospominjanaprimertudiurbanisti ba zapsihi Mesto jearhetip.Njegovtlorisnajve č leta 1895. morali pravzapravgovoritiomodernipsihopatologiji.Na je psihopatološka.Zatobinamestooarhitekturiinurbanizmu brez domišljijeinidej.Posledicenjihovegapo arhitekturnih, umetnostnih,znanstvenihalidrugihprojektov ve mar. Domišljija,kijeusmerjenavlastninoindenar, nelo ki zavzemajonekepozeindividuumov, kotizvajalcirazli se izgubljati, rirajo samoto,karnjihovimeriustreza.Duhsecefra,za se neposrednegastikaznjimi. V svojinarcisoidnostiinavgu- de instrokedanesnevedo,kajbipo Mesta izgubljajodušo,celostnostinidentiteto,kerljudje,vé- lizmih. Ti gadobesednopreplavijo. postane življenjeokorelo,omrtvi č življenja, šeposebejvmestu,jepostalmani cira ve ošabnost. Omestuodlo esa takega,jeenkraten. as, puš utje, dušo.Kotre č č č medkvalitetoinkvantiteto,zatopoteko rtovalci inizvajalciljubljanskearhitektureurbanizma, rt MaksaFabianijazaLjubljano,kijenastalpopotresu č nih opcijinkapitala. Ta sicerjeslepamo č č inve č aju mesta. Tisti, kiLjubljanorazumemoin jo ima- č obo, cenenostinplagiatorstvoavtoritativnorazgla- č no polotitatesnobainstrah, enih, sprevrženihinnenarejenihtako,kakorbibi- Č č no celost,karjesinonimzasebstvo, e arhitekturazanikasimbolsebstva,pomenida č č č č inve an, kije,tudissvojimna lovekova samozavestpapostajapreoble ni ravni,ženekaj č en dona č eno: težkodihamo. č –smeti. č č nim življenjemnimajozveze, odriva- ajo samovše č ine inpristnosti,kipostajavse bolj č ina –postaljesamooklicanislog č nejši namizni»teoretiki«. Ti s č č č enimi standardizacijami,ki eno inseizgubljavforma- asa splohnimožendialog. č č č ni narcisi,konformisti, evanje naše č eli zideali.Izogibajo č č Č eš, spetbonasproto- krat mandala,podo- inom življenja,živo e dušanesodeluje, č č em trakuprodu- Č Damjan J.Ovsec en inizzivaob- č esa novegase č , kakorstrast, etja jimniso č nost, dolg- č č č love lovekov esar. Še č evanje č ih se č č č ena č no- nih č č ne ni in č č i

Društvene Društvene strani Mediteranca prestavišvmrzle invlažnehribe,izgubilibido. si« stanovanjnesledijonaravnim potrebam,arhetipom. vzpodbuja sproš edino skupnoživljenjeodvija vjedilnemkotu,kargotovone zlasti vstanovanjskihblokih, spetvotline,kjerse,naprimer, zna izvotlinenareditidom.Danesdelajonekateridomov, Naj ponovim:arhitekturajeumetnostinznanost. Arhitekt garaže. najve atacijo, nakateremimamodernorazumevanjearhitekture ni Izgubili smovednostotem,kakonujnojedojemanjeharmo- stopki nesmejopostativažnejšiodrezultatov. tudi dušomesta.Domišljijenesmemozavesti,metodeinpo- like idejeohranjajopriživljenju Znanost delazaksiomi,umetnostpasprincipi. Tako kotve- V znanostiseobešamonametodo, vumetnostinapostopek. ne resni življenja, mo hitekture, kisezgoljpretvarja,dapodpirakvalitetenna poznajo innerazumejo.Kotetnologsemdo»moderne«ar- ga ženi,sajna mom. V tlehinzidovihizpisanspominizginja,zanekatere izkoriš in joženekaj Tu grezaproblem notranjehierarhije,kijevživljenjunujna š gostilne, drugopa»duh«koncertnedvorane,knjižnice,sodi- Vsaka zgradbaimasvojegaduha.Enoje» ro jebilnarejen. spomenik nemoreživetibrezohranjanjadejavnosti,zakate- ni so objektineznani:nikogarnenagovarjajo,znajopovedati ker ponujajovelikospomina.Skoncaprejšnjegastoletjapa in vabijo»stoletne«zgradbe,kerjihnekaterinosimovsebi kega pristnegaLjubljan nikjer doma. To sozgodbezaterapevte,neumetnost. Vsa- se požvižgajonapovezanostsprostoromintrdijo,daniso medicinskih doktrin.Enimjedovoljfunkcionalnost.Nekateri Danes jeokoliarhitekturnihtrendovenakazmedakakor hodnika. devet arhitektov, pri č jo zasenzibilne,uvedlieksperimentiranje.Ponavaditisto, s Iz tegajenastalsplošnitrend.Zatosocelotisti,kiseima- lo ki nezmorenositiduhovnesubstancedejavnosti,sevdo- listi ki niodtujena,»konzumatorska«,amorfna,trošnainminima- gega kakorponaredek.Prijetnobivanjeomogo nekaj kvalitetnega,trajnega. Avtenti Vemo, dajeneko č brez kateregapaneuresni ne nosimonamre sti, intimeinnevarnoizzivanjenezavednega.Svojegakraja č loveške nemestne. emer eksperimentiramo,tudiuni č č č a. Arhitektura imaduhovnokomponento,sicerjezgradba, esar osebiinkarješehuje,mini eni arhitekturidogaja. nosti celote.Cerkevsv. PetravRimujezidaloosemali č na. Preve č krat zanajpomembnejšidelnovogradenjparkiriš č č anje. Šemanjpajepoligonzanarcisoidnoeksplo- nosti breznuminoznosti,polegtega,daarhitekturni č č no zadržan. č č jepokroviteljskegaposiljevanjazminimaliz- asa uni rtovalci staregadokazanonemarajo,(raz) č č enih odnosovvdružini. Tudi bivalni »tlori- č samovzavesti,ampaktudinezavednem, mestonastajaloorgansko, zaradi č emer senobennidistanciralodpred- č č ujemo. Zdajceloboljkotkadarkoli. ana, tudiprišlekaaliturista,veselijo č imo nobeneindividualnosti.Ne č č lovekovo dušo,ohranjajo č imo. Mestonirudnikza č nost izžarevanekajdru- onjih.Nineumetnosti spiritus č a arhitektura, « barain č esar je č a in č Č in e V starih mu Veliki krošnjipripadaenakovelikkoreninskisistem,velike- morali poro solutno boljangažirati. Arhitektom, urbanistomindružbibi zgodovinskim spominombisemoralivjavnemživljenjuab- setih letihsonaFakultetizaarhitekturoprenehalipou č Kaj storiti?Zadvigzavestiomestnikulturibibilotrebana- sežkov. ne kulminirajovtrajnokvaliteto.Nidosežkov, šemanjpre- mno literature. Vendar setoprinasskorajnepozna.Zadeve in sinabirajoizkušnje,znanje,itn. Tu ješeinternetpaogro- dovoljenj indrugihpapirjev. Arhitekti potujejopovsemsvetu obsežna inzamotana,kotjezdaj.Zahtevanakupesoglasij, ro inurbanizem.Gradbenazakonodajanibilašenikolitako Mariboru. Imamoposebnemuzejeininštitutezaarhitektu- predavateljev iztujine.Letossoštudijarhitektureodprlišev no slovenske vladeseiznerazumljivihinnerazumskihrazlogov mestnega arhitekta,karjevelikopremalo.Državaoziroma preverjenih strokovnjakov. Zdajimamožedolgaletazgolj misijo zamestoterpolegnjeustanovitiurbanisti ki binavdahnileštudenta.Nujnobiloobuditiposebnoko- Ostajajo lenekezgodovinskeletnice,nobenihzgodbnive umetnostno zgodovinoinsvetovnearhitekture. njegovih bivalnihinsplošno Etnologi kotraziskovalciinpreu primeru bolj pomagalimestuinmestniupravi,sajlahkovnasprotnem tov, kijihpou hitekturo vpisujevsakoletovsajstopetdesetnovihštuden- med njimijemnogomagistrovindoktorjev. Fakultetazaar- arhitektov. ZdajgrenjihovoštevilovLjubljaniprotitiso nikom, z Vurnikom ins Šubicem vLjubljanimordatrideset delih redkiharhitektov. MedobemavojnamajebilosPle ro vrsto dobrorazdelanihdetajlov, izpeljanihizživljenja,iz- so bilaorgansko inslogovnograjena,vraš mestne hiše,dvorcev, gradov. A jestvarfunkcionirala.Mesta ni sobilileprigradnjinajboljimenitnihstavb:cerkva,pala mestne svetnike,komudajemo mandatinzakaj. raz problemov, skaterimisesre kaj pomenikvalitetaživljenjainkakojodose vezavah meddomominnjegovozunanjookolico,paotem, Za za moremo upatinani z inštitucijamiinzainteresiranimiposamezniki.Breztega ne ti spremljati dogodke,reagiratinanje,nujenbimoralbitikri- tem vstrokovnepublikacijejepremalo.Nujnobibilotreba rtno izobraževanjestrokovneinlai č č č ni pristopvmedijihinpovezovanjessorodnimistrokami, č ila inizprakti ejo ukvarjatizmetropolo.Prepri č iš loveku pavelikaeduciranaduša. č č etek pabimoralizelopaziti,kogavolimozažupanain evati vlogoinpomentradicije,dediš č č asih arhitektovvLjubljaniskorajnibilo. Angažira- ez spodobenrazvojglavnegamestanaredimokriž. č ati ona č uje ve č ne uporabe.Inzgledovalisosepriizjemnih č dobrega. č č kotšestdesetu inu življenjamestnegaprebivalstva,o č č loveških zahtevah,otesnihpo- uje mestni č evalci na č ati bijihbilotreba,da č č iteljev, polegvabljenih ne javnosti. V šestde- č lovek, terznjimi č č č č ine, itn.Pisatio Damjan J.Ovsec ena vokolje,z i, paocelivrsti ina življenjaz č ne komisije č evati č č č č - , , , 151 Glasnik SED 49|3,2 2008 152 Glasnik SED 49|3,2 2008 Primer: Ime Priimek, Naslov.Ime Priimek, V: ImePriimek(ur.), Zborniki: črnci na slovenski farmi vNamibiji. črnci naslovenski farmi PolonaPrimer: Bajda,Rasnaneenakost vJužniAfriki:Odnosimedbelciin Razpisi, vabila, obvestila Razpisi, vabila,obvestila [email protected], [email protected], pananaslovUredništva Besedila velektronski oblikipošiljajte nanaslovglavne urednice: irena.de- naslednja navodila: vse avtorje, dapripisanju, oblikovanju inoddajisvojih prispevkov upoštevajo je insorodnih ved ter prispevke ljubiteljev etnološke vede. prosi Uredništvo strokovne inpoljudneprispevke spodročja etnologije,kulturneantropologi- Glasnik SED SED Glasnik lona Sketelj (ur.), Piko-Rustia, Uvodne misli.V: Martina KatalinMundaHirnökinPo-Primer: strani. izida; Zbirka;št.), Primer: LetoPrimer: oračev, 2006,Naško Križnar, DVD, 38min. Naslov, leto izdelave, avtor, trajanje. format, Filmografija: 69–73. 2003;Knjižnica GlasnikaSlovenskegadruštvo, etnološkega 35), društva; Ime Priimek, Naslov.Ime Priimek, Periodične publikacije: sko, zbirkaPavlove 2003;Znanstvena hiše;knjiga 2b),94–95. Znanstveni instrokovniZnanstveni prispevki najvsebujejo naboru znakov Times New Roman invvelikosti 12 pik. sani zurejevalnikom besedilWord, v zobičajnim(enojnim)razmikom vrstic, Prispevki najbodonapi- panetreh strani. alifilmov poročila inocenerazstav več 45.000znakov, poročila najnepresegajo poloviceavtorske pole,knjižna instrokovniZnanstveni prispevki zarubriko Razglabljanja najvsebujejo naj- sko etnološko Metelkova društvo, 2,1000 Ljubljana. Ime Priimek, Ime Priimek, publikacije:Samostojne NAVODILO ZANAVAJANJE REFERENCVOPOMBAH: (Hailbrainer2003:41)Primer: (Priimek leto izida:stran) NAVODILO ZANAVAJANJE REFERENCMEDBESEDILOM: ški jezikposkrbiuredništvo. slovenskem jeziku.Zalektoriranje inprevode povzetkov inizvlečkov vangle- Za vsebinoprispevkov odgovarjajoavt gradiva izdrugihknjig inrevij priložite pisnodovoljenje založnika. Zaobjavo kakršnegakoli oz.spodatkionjenem lastništvu. datum nastanka vsako prilogopremite odnaštetih znaslednjimi podatki:naslov, avtor, krajin vsaj300dpi–nevstavite medbesedilo,temvečljivosti jihpošljite ločeno; Fotografij, skicinrisbvelektronski obliki–skeniranih JPGvloč- vformatu recenzije sehranijovarhivuSED. Vse prispevke anonimnorecenzirajo uredniški odborinzunanji recenzenti; tipologija sedoločinapodlagipredlogov avtorja, recenzenta inuredništva. ni, (http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija-21.11.2002.pdf); tov COBISS, vsistemu objavljeni /delzavodenje naspletnistra- bibliografij Prispevki vrubrikiRazglabljanja sorazvrščenipoveljavni Tipologiji dokumen- naziv oz.poklic,službenialidomačiter e-naslov). ka pripišite svoje podatke izobrazba, (ime,priimek, strokovni oz.znanstveni in vencev v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji Avstriji v in Madžarskem na Italiji, v vencev okolici in Radgoni v cev povzetek

Heimo Halbrainer, vsebine (do pol strani) ter vsebine (dopolstrani) Naslov Naslov je strokovno-znanstvena revija, kiobjavlja izvirneznanstvene, NAVODILA ZAPISANJE,OBLIKOVANJE INODDAJO PRISPEVKOV Odstrta dediščina: Etnološko delo in muzejske zbirke Slo- zbirke muzejske in delo Etnološko dediščina: Odstrta (Kraj izida:Založba, strani. leto izida;Zbirka;št.), Ime publikacije publikacije Ime (Potrna: člen7zaavstrijsko Kulturno Štajer- društvo Po sledeh protestantov, Judov, Romov in Sloven- in Romov Judov, protestantov, sledeh Po Glasnik SED SED Glasnik let./ št. (leto izida),strani. let./ št. orji. Prispevki sonačeloma objavljeni v ključne besede. (Ljubljana: Slovensko etnološko Naslov Naslov izvleček let. 44/1(2004),40–46. (Kraj izida:Založba, leto Glasnika SED, SED, Glasnika (okoli deset vrstic) (okoli desetvrstic) Na koncu prispev- Sloven- Primer: ni. seznam končajte z PRIIMEK, Ime:Naslov. V: ImePriimek(ur.), Zborniki: mu innavodilom, neobjavi. imapravico,Uredništvo daprispevkov, uredniškemu kineustrezajo progra- –Celovec ipd. Wien –Dunaj,Klagenfurt PRIIMEK, Ime:Naslov. Periodične publikacije: Štajersko, zbirkaPavlove 2003(Znanstvena hiše;knjiga 2b),94–95. Primer: Več avtorjev ločite zvejicami, dvapovežite sslovenskim http://www.sed-drustvo.si, 7.Primer: 12. 2004. datum. Naslov spletnestrani, Elektronski viri: pg. 1332. AS730–ArhivRepublikePrimer: 43, Slovenije, Fond Dol,fasc. Gospostvo z vejicami. gnatura alipaginacijadokumenta.Posamezne enote citatanajbodoločene Ime insignaturaarhivskega Imear fonda, Arhivski viri: film. 38 min.,etnografski SašoKuharič;stent: montaža:MihaPeče; režija: Naško Križnar. MiniDVD, ško Križnar, MihaPeče, MarijanVidovič,SašoKuharič, DragoKokolj; asi- Scenarij instrokovno Naško vodstvo: KrižnarinBenoVidovič;snemalci:Na- in MaliOkič,Gruškovje, VidempriPtuju,Ljubljanainraznidrugikraji,2005. LETOPrimer: ORAČEV. Avdiovizualni laborat trajanje, tipenote. rij; strokovno snemalec;montaža;glasba;komentar; vodstvo; režija. Format, NASLOV. Producent, leto izdelave. Kraj(i)snemanja, leto snemanja. Scena- Filmografija: 35), 69–73. ško 2003(Knjižnica GlasnikaSlovenskega društvo, etnološkega društva; PRIIMEK, Ime: publikacije:Samostojne napišite vseuporabljenevire inliteraturo. Na koncu redu prispevka Viriinliteratura vpoglavju poabecednemvrstnem NAVODILO VIROV ZAPISANJESEZNAMA INLITERATURE: Slovencev, http://www.sed-drustvo.si, 7. 12. 2004. VabiloPrimer: naposvet Etnološkadediščinainkulturnapodobaštajerskih datum. Naslov članka,naslovspletnestrani, Elektronski viri: 1332 (Pismo3.8.1788). ArhivRepublikePrimer: 43,pg. Dol,fasc. Slovenije, AS730,Gospostvo z vejicami. natura alipaginacijadokumenta.Posamezne enote citatanajbodoločene Ime arhiva,imeinsignaturaarhivskega Arhivski viri: Polona Sketelj (ur.), Uvodne misli.V: PIKO-RUSTIA,Primer: KatalinMundaHirnökin Martina: strani. izida (Zbirka;št.), črnci na slovenski farmi vNamibiji. črnci naslovenski farmi Slovencev v Radgoni in okolici. okolici. in Radgoni v Slovencev Slovencev v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji. Avstriji. v in Madžarskem na Italiji, v Slovencev

BAJDA, HALBRAINER, Heimo: Naslov. Naslov.

Polona: Rasnaneenakost vJužniAfriki:Odnosimedbelciin idr. idr. Odstrta dediščina: Etnološko delo in muzejske zbirke zbirke muzejske in delo Etnološko dediščina: Odstrta Tuje krajeizdaj,kadarjeto mogoče,poslovenite, npr.: Kraj izida:Založba, leto izida(Naslovzbirke; stra- št.), Ime publikacije publikacije Ime Potrna: člen7zaavstrijsko Kulturno društvo Po sledeh protestantov, Judov, Romov in in Romov Judov, protestantov, sledeh Po Glasnik SED SED Glasnik let./št., leto izida,strani. let./št., fonda, arhivskaenota,imein/alisig- fonda, hiva, arhivskaenota,imein/alisi- Naslov. Naslov. orij ZRCSAZU,2006.Veliki Ljubljana: Slovensko etnolo- let. 44/1, 2004,40–46. Kraj izida:Založba, leto in, in, pri več kot treh pa