Glasilo Zveze Paraplegikov Slovenije Davek Na Srečke

GLASILO ZVEZE PARAPLEGIKOV SLOVENIJE št. 133 / Junij 2013

DAVEK NA SREČKE 11 ODSTOTKOV ČLANOV IMA NEPRILAGOJEN DOM ODKRITJE ZAVIRALCEV RASTI ŽIVCEV V SPINALNEM KANALU DVIG TRAJNOSTNE DOBE ZA PRIDOBITEV VOZIČKA KOT NADOMESTILO ZA VIŠJI CENOVNI STANDARD? PREHODNI POKAL PONOVNO CELJANOM ZLATA PALETA 2013

TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1130

ISSN 0351-9163 Društvo paraplegikov ljubljanske Društvo paraplegikov Gorenjske Društvo paraplegikov severne pokrajine Lojzeta Hrovata 4c, 4000 Kranj Primorske Dunajska 188, 1000 Ljubljana Tel.: 04/23 54 550 Ledine 101b, 5000 Nova Gorica Tel.: 01/56 91 123 E-mail: [email protected] Tel.: 041/651 218 E-mail: [email protected] Splet: www.drustvo-para-kr.si E-mail: [email protected] Splet: http://www.drustvo-para-lj.si Predsednik: Peter Robnik Splet: www.drustvo-go-para.si Predsednik: Gregor Gračner Predsednik: Boris Lipicer Društvo paraplegikov Dolenjske, Društvo paraplegikov severne Bele krajine in Posavja Društvo paraplegikov Istre in Štajerske Šegova ulica 119, 8000 Novo mesto Krasa Lackova c. 43, 2000 Maribor Tel.: 07/33 21 644 Fornače 37, 6330 Piran Tel.: 02/61 42 083 E-mail: [email protected] Tel.: 05/67 32 235 E-mail: [email protected] Splet: http://dpdbp.zveza- E-mail: [email protected] Splet: www.drustvo-para-mb.si paraplegikov.com Splet: www.drustvo-para-kp.si Predsednik: Alfred Lasetzky Predsednik: Jože Okoren Predsednik: Željko Geci

Društvo paraplegikov Društvo paraplegikov Prekmurja Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske in Prlekije Koroške Opekarniška 15a, 3000 Celje Noršinska ulica 14, 9000 Murska Ronkova 6, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 03/54 11 993 Sobota Tel.: 05/90 15 573 E-mail: [email protected] Tel.: 02/53 21 347 E-mail: [email protected] Splet: www.drustvo-para-ce.si E-mail: [email protected] Splet: http://dpkoroske.si Predsednik: Janez Hudej Splet: www.dppp.lrf-pomurje.si Predsednik: Damjan Hovnik Predsednik: Stanko Novak

2 [ VSEBINA ]

5 UVODNE BESEDE 44 Gorenjske kapljice 5 Zajahaj svojo hondo 46 Morje, pršut in refošk 6 Davek na srečo 48 Celjski grofi 50 Karantanski knezi 7 DELO ZVEZE 51 Ljubljanski zmaji 7 Naše delo se zares šele začenja 59 S panonskih ravnic 8 V njegovih prsih bije dobro in plemenito srce 63 Iz doline Soče 10 Invalid za invalida 65 S totega eka 11 11% članov živi v neprilagojenem okolju 12 Zmanjšanje konfliktov na delovnem mestu 67 ŠPORT 13 Paraplegik postal revija 67 Prehodni pokal ponovno Celjanom 13 Še nekaj prostih kapacitet 68 Končnica je postregla s presenečenji 15 Tajnica ne kuha le kave 69 Slavila je ekipa Slovenije 69 Naši strelci odlični 19 MREŽENJE 70 Prekmurci najboljši na državnem prvenstvu 19 Univerzalno storitev korenito posodobiti? 71 Rupnik državni prvak v kegljanju 20 Ivančna dobila novo klančino 71 Dolinarjeva in Megličeva četrti 20 F=M 72 Brajkovič osvojil dve bronasti medalji 21 Uživanje ob nastajanju novih umetnin na Ohridu 73 Ljubljanski šahisti državni prvaki 22 Odkritje zaviralcev rasti živcev v spinalnem kanalu 74 Naporna pomlad ročnih kolesarjev 24 Carpe diem 75 Potapljanje v Zvezdnem mestu 26 Od številk k ljudem 78 Tudi slovenski paraplegiki wakeboardali na Hrvaškem 27 STROKOVNO 79 Dosežki naših športnikov v tujini 27 Predlagane spremembe nove socialne zakonodaje 28 Potrebna je reorganizacija 80 KULTURA 28 Preventivno ukrepanje je tudi učinkovito varčevanje 80 Ustvarjali v Novem mestu, Posočju in 30 Možnost za gibanje pri osebah s poškodbo Beli krajini hrbtenjače 82 Likovniki v Laškem 31 Na pot opremljeni z informacijami 83 Zlata paleta 2013 32 Dobro je vedeti 85 Občutek brezmejnosti

34 V SREDIŠČU 87 IZ ŽIVLJENJA 34 16. april - dan paraplegikov 87 Novo rojstvo 36 Skromna udeležba - skromni rezultati 88 V semiču mi je bilo strašno vroč 37 Dvig trajnostne dobe za pridobitev vozička kot nadomestilo za višji cenovni standard? 90 V SPOMIN, ZAHVALE, OGLASI

40 DELO DRUŠTEV 92 RAZVEDRILO 40 Iz dežele cvička

Glasilo Paraplegik izdaja Zveza paraplegikov Slovenije in njena Lektoriranje: Janja Rak pokrajinska društva: Društvo paraplegikov ljubljanske pokra- Tisk: Birografika BORI, d.o.o. jine, Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, Prelom in obdelava slik: Birografika BORI, d.o.o. Društvo paraplegikov Gorenjske, Društvo paraplegikov Istre Avtor fotografije na naslovnici: arhiv ZPS in Krasa, Društvo paraplegikov Koroške, Društvo paraplegikov Osnovni podatki uredništva: Zveza paraplegikov Slovenije, Šti- Prekmurja in Prlekije, Društvo paraplegikov severne Primorske, hova 14, 1000 Ljubljana, p.p. 5714, Tel.: 432-71-38, fax.: 432-72-52 Društvo paraplegikov severne Štajerske in Društvo paraplegi- Email: [email protected] kov jugozahodne Štajerske Spletna stran: www.zveza.paraplegikov.si Za ZPS: Dane Kastelic Transakcijski račun: 03170-1001146571 Glavna in odgovorna urednica: Mirjam Kanalec Poštnina plačana pri pošti 1130 Uredniški odbor: Dani Globokar, dr. med., asistent fiziater, Jože Naklada: 1900 izvodov Globokar, Dane Kastelic, Barbara Slaček, Janja Rak, Damjan Ja- ISSN 0351-9163 godic Glasilo vpisano v Razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Tajnica uredništva: Darja Kos Glasilo sofinancirano s sredstvi FIHO

3 [ VSEBINA ]

Delo društev 40 Dopisniki društev Preventivno ukrepanje je tudi Mrzle pomladne mesece so društva iz- 28 učinkovito varčevanje koristila za številne aktivnosti. Preberite, Davek na srečke Asist. Daniel Globokar, dr. med., spec. kaj so delali karantanski knezi, ljubljan- 6 Dane Kastelic FRM, URI Soča ski zmaji, celjski grofi, kaj se je dogajalo Pred nami so zelo negotovi časi glede 11. aprila je v prostorih URI Soča potekal na Obali in Krasu, na totem eku, v deže- na poteze, ki jih bo morala sprejeti Vla- enodnevni seminar z naslovom »Ob- li cvička, na panonskih ravnicah in kaj je da, da bi se stabiliziralo stanje v državi. vladovanje nevrogenega mehurja pri teklo po gorenjskih kapljicah. Upam, da se ne bo posegalo v pravice osebah z okvaro hrbtenjače« v organi- invalidov z različnimi spremembami zaciji URI – Soča, oddelka za rehabilita- zakonov. cijo bolnikov z okvaro hrbtenjače.

Prehodni pokal ponovno 67 Celjanom Jože Globokar 16. april – dan paraplegikov Po končani košarkarski sezoni in držav- Tajnica ne kuha le kave 34 Barbara Slaček nem prvenstvu se košarkarske ekipe 14 Barbara Slaček Pred natanko štiriinštiridesetimi leti, že vrsto let pomerijo še na zaključnem Pogovor z Darjo Kos, tajnico Zveze pa- torej daljnega leta 1969, je peščica en- tekmovanju za pokal Zveze. Letos je bil raplegikov Slovenije tuziastov ustanovila takratno Sekcijo dvanajsti po vrsti, drugič zapored pa so para- in tetraplegikov Slovenije, ki je ga organizatorji posvetili tudi košarka- danes ena največjih reprezentativnih šu ter prvemu in častnemu predsedni- invalidskih organizacij v Sloveniji. Zato ku Zveze paraplegikov Slovenije Ivanu je bila 16. aprila v Pacugu slavnostna Peršaku. skupščina in okrogla miza na temo obnovitvene rehabilitacije. Ustvarjali v Novem mestu, 80 Posočju in Beli krajini Metod zakotnik, Anka Vesel, Franci Škrbina Člani Likovne sekcije Zveze paraplegikov Slovenije so muhasto spomla- Carpe diem dansko vreme izkoristili za druženje in 24 Jani Trdina, Samo Glavan ustvarjanje na treh likovnih delavnicah, Z »goldwingovci« iz Pacuga do Lipice aprila v Novem mestu in Gabrjah, maja in nazaj pa v Semiču.

4 [ UVODNEBESEDE ]

Kolumna urednice ZAJAHAJ SVOJO HONDO

vojo?! Ne, žal. Bila je sposojena, »položil« ... Ja, sedaj priznam – čisto či- tisto vročo junijsko soboto, ali sto malo me je bilo strah pred prvim Sboljše rečeno – le zadnji sedež. ovinkom ... Potem pa nič več! Pozabila Ahhh, kam sem zaplavala ... Para- Brmm, brmmm ... To naj bi bil glas mo- sem na vse nasvete, kako nevarni so plegik – ja – v njem boste našli veliko torja, če slučajno niste razumeli! In to motorji, in vprašanja: »Ti ni bilo že do- informacij – preberite jih, sicer pa uži- ne kateregakoli. Goldwinga! »Ta pravi« volj?« Pozabila na tisti usodni ovinek vajte počitnice! Mogoče naletite kje motoristi bi celo rekli, da je malo načič- (včasih se sprašujem, če ni bila morda tudi na kakšnega »goldwingovca«, ki kan tale zlatokrilec. Kot dnevna soba z to celo srečna cestna vijuga?). Misel na vas bo razvajal ... »glomaznimi« usnjenimi kavči in fotelji, užitek v vožnji zmogljivega stroja in In še za konec ... Le zakaj je bilo para- tono prtičkov, suhimi rožami in drugo svobode pri večini motoristov daleč plegikov tako malo? Zakaj se nepozab- navlako. Naj kar govorijo ... Gotovo jih pretehta misli na nevarnost tovrstnega nega dogodka niso udeležili v večjem daje zavist. Ne poznajo udobja, ki ga početja. Tudi pri meni! Enkrat motorist številu? Ne sledite novicam, ne spre- prestižna mrcina nudi in je za nas vo- – vedno motorist! Strahovi, pričakova- mljate spletnih strani, socialnih omrežij? zičkarje še posebej pomembno. Nič nje, adrenalin, občutki ... mmm ... Važe- Ko sem po dogodku delila vtise z »vse- nisem pogrešala vozička, ko sem med nje po portoroški promenadi, v nosni- mi živimi«, sem slišala: »Jah, če bi vedel, nogami imela veliiiiiko kubikov in ene- cah vonj cvetočih akacij, usta do ušes, bi pa šel!« Naj vam bo kar žal! Jaz sem ga fejst fanta pred sabo, ki je spretno vsrkavanje divjaštva, ki ga prestižnež šla ... in še bom šla – če bo le prilika. Spet polagal ovinke od Pacuga do Lipice in skriva v svojem drobovju ... Spomini so me je prijela dvokolesna mrzlica! nazaj! En ovinek me je pred 30-timi leti še vedno živi ... Mirjam Kanalec

OBVESTILO

Spoštovane bralke, dragi bralci glasila Paraplegik! Pri Zvezi smo zelo veseli, da radi prebirate Paraplegika in s tem spremljate naš razvoj v slovenskem prostoru. Glasilo je že več kot štiri desetletja glavna vez med slovenskimi para- in tetraplegiki. Vsekakor je vsebina zanimiva in namenjena vsem, ki želite biti tako ali drugače povezani z nami, pa naj bo to preko naših članov, poslovnih stikov ali zato, ker to sami želite. Pred vami je druga letošnja številka, 133. po zaporednem vrstnem redu. Vsako leto izidejo štiri glasila. Vsi pri Zvezi paraplegikov skupaj s pokrajinskimi društvi in uredniškim odborom skušamo obdržati kvaliteto in jo v določenih primerih tudi nadgraditi. Poleg naših 1048 članov brezplačno prejema glasilo Paraplegik zelo veliko zunanjih sodelavcev, prijateljev, znancev, ustanov in družb. Že v prejšnji številki smo dodali položnico, ki ni predstavljala nobene obveznosti za prejemnike glasil. Ker je bila posredovana brez kakršnegakoli pojasnila, se iskreno opravičujem. Vsem, ki ste kljub temu namenili Zvezi paraplegikov Slovenije prispevek, pa se iskreno zahvaljujem! Spoštovani prejemniki glasila Paraplegik, ravno vam je namenjeno to OBVESTILO, v katerem vas prosimo, da še naprej ostanete naši zvesti bralci. Želimo, da vsak pri sebi sklene: PARAPLEGIK JE MOJE GLASILO! Hkrati s tem vse prejemnike Paraplegika obveščamo, da bodo položnice za prispevek v prihodnje stalnica vsake izdaje, saj je glede na obseg in kvaliteto glasila vsak prispevek sila dobrodošel, da obdržimo zastavljeni nivo informacij. Le tako boste člani dobro obveščeni, širil pa se bo tudi krog prijateljev in simpatizerjev Zveze paraplegikov Slovenije in medsebojno poznavanje. Za vsak dobronamerni prispevek se najlepše zahvaljujemo in prosimo za razumevanje. Zveza paraplegikov Slovenije Dane Kastelic

5 [ UVODNEBESEDE ]

Kolumna predsednika DAVEK NA SREČKO

Spoštovane bralke in bralci nam je zatrdil, da bo obnovitvena re- Paraplegika! habilitacija zagotovljena tudi v prihodnje. Prvič letos se bo ta poleg v še- V času, ko pišem to kolumno, so stih drugih zdraviliščih odvijala tudi v pred nami zelo negotovi časi glede Domu paraplegikov Pacug, kar je zelo na poteze, ki jih bo morala sprejeti smela odločitev vodstva in direktorja Vlada, da bi se stabiliziralo stanje v Damjana Hovnika. Vesel sem, da se je državi. Upam, da se ne bo posegalo prijavilo izredno veliko paraplegikov v pravice invalidov z različnimi spre- in tetraplegikov. membami zakonov. Saj se niti tisti, ki Meseci, ki so za nami, so bili za vod- so bili že sprejeti, ne izvajajo (ZIMI). stvo Zveze dokaj naporni. Prestali smo Seveda bomo tudi invalidi participirali različne revizije našega poslovanja in k stabilizaciji javnih financ skozi DDV zunanje presoje delovanja organizaci- in druge krizne zakone, tako kot vsi je. Na poslovnem in finančnem delu državljani. Zato se mi zdi nesmiselno, so zaključili revizijo pooblaščeni revi- da nas hočejo dodatno obremeniti še zorji, ki so naše poslovanje ocenili kot skozi davek na srečko, kar se pripravlja odlično. Revizijsko poročilo je ključno po napovedih. Slednji bi lahko v naj- za pripravo in sprejem revidiranega lida – IZI, za katerega smo pridobili bolj črnem scenariju močno zatresel letnega poročila za leto 2012, ki ga po- sredstva iz ESS, evropskega socialne- temelje fundacije FIHO, ki je v tem trjuje naša Skupščina in ostali organi ga sklada, in je namenjen spodbujanju trenutku edini stabilen vir financiranja upravljanja. socialnega podjetništva med nevla- naših posebnih socialnih programov Maja smo imeli reden nadzor komi- dnimi organizacijami. Prepričan sem, in delovanja invalidskih, humanitarnih sije s strani FIHO, ki je po zelo izdelanih da bomo po osemnajstmesečnem in športnih organizacij. Paradoksalno kriterijih, veljajočih za vse organizacije delu, kolikor časa traja projekt, lahko je, da se tega zavedajo tudi politiki, a v – prejemnice sredstev Fundacije, naše postavili mobilni servis in spremljajo- isti sapi bi radi v interesu ne vem koga poslovanje v vseh pogledih ocenila kot čo logistiko na področju medicinskih to spremenili. Od izvoljencev ljudstva primerno. pripomočkov. To bo zelo dobra osno- upravičeno pričakujemo, da preden Po končani notranji presoji naših va za nadgradnjo in širitev dejavnosti dajo v proceduro za nas sporni zakon, programov, ki sva jo opravila s kolegi- v prihodnje. o posledicah temeljito razmislijo. co Barbaro Slaček in je potekala skozi Pred nami so počitnice in upam, V duhu pričakovanja je minil tudi vse leto 2012, smo doživeli tudi zuna- da topli poletni meseci. Želim vam, naš dan paraplegikov, ki smo ga le- njo presojo. Ker je bilo delo dobro in da si naberete novih moči, ki bodo tos v Pacugu med drugim obeležili uspešno opravljeno, smo od Sloven- pripomogle k elanu in svežim idejam z okroglo mizo pod sloganom Izzivi skega inštituta za kakovost pridobili za prihodnje delo v službi in doma- paraplegije, nosilna tema pa je bila CERTIFIKAT KAKOVOSTI za sistem čem okolju. Vsi tisti, ki boste poletje obnovitvena rehabilitacija. Vsi sode- vodenja in izvajanja posebnih social- preživeli v obliki obnovitvene rehabi- lujoči so menili, da je tovrstna rehabi- nih programov za izboljšanje življenja litacije, izkoristite ponujene terapije litacija življenjskega pomena za para- paraplegikov in tetraplegikov. To je in storitve v največji meri. Naredite in tetraplegike. Eden izmed ključnih največji uspeh naše Zveze na podro- nekaj za svoje zdravje, koristilo vam financerjev tega programa je ZZZS, čju procesnega vodenja organizacije. bo! in generalni direktor Zavoda Samo V polnem zamahu je tudi izvedba Fakin, ki je sodeloval na okrogli mizi, evropskega projekta Invalid za inva- Dane Kastelic

6 [ DELOZVEZE ]

Barbara Slaček | Zveza paraplegikov Slovenije pridobila certifikat kakovosti NAŠE DELO SE ŠELE ZARES ZAČENJA Na podlagi pozitivnega mnenja je komisija za certificiranje sistemov vodenja na svoji seji 24. aprila sprejela sklep o podelitvi certifikata kakovosti NVO-2008 Zvezi paraplegikov Slovenije za izvajanje posebnih socialnih programov za izboljšanje kakovosti življe- nja paraplegikov in tetraplegikov.

zadnjem letu dni je Zveza ustreza zahtevam NVO-standardu ka- tri leta pa ponovno kandidirati za pri- paraplegikov Slovenije iz- kovosti. dobitev certifikata in znaka kakovosti. V vajala postopke, potrebne Zdaj ko smo dobili certifikat, se »Model, ki temelji na standardu ISO za vzpostavitev sistema vodenja ka- naše delo šele zares začenja, saj bo v 9001:2008 in nekaterih tujih sistemih, kovosti na sistematičen način, da bi prihodnosti potrebno voditi programe oblikovanih posebej za nevladne orga- povečala transparentnost in učinko- in postopke, skladno z zahtevami stan- nizacije – NVO, je v letu 2007 oblikovala vitost svojega delovanja. Za potrebe darda, ter jih še dopolnjevati in razvijati, delovna skupina, sestavljena iz strokov- zadostitev zahtevam SIQ-NVO sta se svoje kakovostno delovanje pa doka- njakov s področja kakovosti SIQ-ja in lani predsednik organizacije Dane zovati zainteresiranim, izvajati redne predstavnikov nevladnih organizacij. Kastelic in strokovna sodelavka Bar- letne notranje presoje programov, čez Obstoječe standarde so oblikovali tako, bara Slaček udeleževala da na eni strani zadovolju- delavnic, na katerih sta pri- jejo potrebe NVO, po drugi dobila potrebno znanje in strani pa spodbujajo organi- reference za vzpostavitev zacije, da še posebej razvije- sistema pri Zvezi. Opravila jo procese, ki so pomembni sta tudi potrebne notranje za njihovo transparentnost, presoje programov. Aprila finančno odgovornost in je na podlagi dogovora o učinkovitost ter odnose z partnerstvu pri promociji vsemi deležniki. Vodenje sis- in razvoju standarda ka- tema kakovosti je pomem- kovosti NVO, sklenjenega ben korak za nevladne or- med CNVOS in Slovenskim ganizacije v Sloveniji. Da bi institutom za kakovost in se standard čim bolje izkori- meroslovje, zunanja preso- stil v smislu učinkovitejšega jevalka Tina Divjak opra- in lažjega opravljanja nalog, vila certifikacijsko presojo. večje odzivnosti na potrebe Trajala je dobrih pet ur, deležnikov in s tem razvoja presojana sta bila progra- sektorja, je potrebno spod- ma socialna rehabilitacija bujati širok pristop k siste- in osebna asistenca, pri če- mu vodenja kakovosti. Or- mer je zaradi slednjega so- ganizacije ga uporabijo kot delovala tudi vodja poseb- orodje za strateški razvoj, ra- nih socialnih programov zvoj posameznih dejavnosti Špela Šušteršič. Na osno- in prepoznavnost.« vi certifikacijske presoje je (VIR: http://www.siq.si/in- Zveza pridobila pozitivno dex.php?id= 2255 [dosto- mnenje in potrditev, da pno: 13.4.2013])

7 [ DELOZVEZE ]

Jože Globokar | Ob jubileju prim. Rajka Turka V NJEGOVIH PRSIH BIJE DOBRO IN PLEMENITO SRCE »Leta teko, nič ne reko!« Pa vendar – »če pogledaš zdajle se v zrcalo, in ga vprašaš, kam odšla so leta, na uho ti bo skrivnost izdalo, da življenje mnogo še obeta!« Zato se že zdaj veselimo proslavitve naslednjega, še veličastnejšega jubileja. Povemo pa naj, da je prim. Rajko Turk ob praznovanju treh jubilejev – 60, 70 in 80 let vse pova- bljene prosil, naj namesto daril denar namenijo Zvezi paraplegikov Slovenije. Za to plemenito gesto se mu je predsednik Zveze Dane Kastelic na praznovanju še posebej zahvalil.

eveda smo veseli, da smo tudi rehabilitaciji v Pineti odpravil »bolniški nekateri paraplegiki in tetraple- režim«. Do tega prelomnega dogodka Sgiki v krogu družine, sodelav- so namreč morali biti vsi tetraplegiki cev, številnih prijateljev in Ribniške- po 19. uri v posteljah, samostojni pa- ga okteta proslavili visok življenjski raplegiki pa so za obmorske romance jubilej našega zdravnika, predvsem imeli na voljo še dve uri. Nato so v so- pa velikega prijatelja prim. Rajka bah ugasnile luči. In to junija, ko je bil Turka, dr. med. Besedo prijatelj bi po stari uri še svetel dan. Ta njegova lahko zapisali z veliko začetnico, kajti modra in življenjska odločitev je imela naš oddelčni zdravnik nas je vsepo- več dobrih strani. Omenim naj le, da vsod, še posebej pa v času medicin- je takrat v pravem smislu besede za- ske in obnovitvene rehabilitacije, pri živela socialna rehabilitacija, ki jo na svojih predpostavljenih vedno za- skupinskih obnovitvenih rehabilitaci- govarjal. Pa čeprav smo bili »krivi« za jah še danes pogrešamo. Odločilna in marsikateri sivi las na njegovi glavi. nadvse pomembna je bila predvsem Pravzaprav sploh ne vem, s čim smo za mlade paraplegike in tetraplegike, se mu priljubili? ki so ob večernih urah v romantičnem Z našim slavljencem smo se spo- okolju z našimi spremljevalkami in Prim. Rajko Turk dr. med. (foto: arhiv ZPS) znali že v šestdesetih letih, bolj po- »tovarišicami« otroškega okrevališča drobno pa, ko je v začetku sedemde- Kranj zgubljali zakoreninjene pred- ljubezni, zakonske zveze in kasneje setih let postal naš oddelčni zdravnik v otroci. Vedeti moramo, da je bilo to takratnem Zavodu za rehabilitacijo pred več kot štiridesetimi leti in da invalidov v Ljubljani. Osebno se ga Tako lahko malo za šalo, so bili takrat drugačni časi. Tako lahko spominjam kot avtoritativnega zdrav- veliko pa zares povem, da malo za šalo, veliko pa zares povem, nika, ki je pri pacientih na prvi pogled ima naš jubilant pri našem da ima naš jubilant pri našem nara- vzbujal nekakšno strahospoštovanje. naraščaju posledično kar ščaju posledično kar nekaj zaslug. Toda kmalu sem spoznal, da v njegovih nekaj zaslug. Pa tudi njegova žena Milena, ki jim prsih bije dobro in plemenito srce, ki je kot zdravnica pomagala na svet. ima posluh in razumevanje za sleher- Na obnovitveno rehabilitacijo v Pine- nega posameznika. sodke in komplekse manjvrednosti ti nas veže ogromno lepih spominov, Primarij Turk se nam je najbolj vti- ter ponovno pridobivali tako potreb- povezanih s prim. Turkom. Eden od teh snil v spomin, ko je na obnovitveni no samozavest. Rodile so se nove je tudi ribiški piknik. Že dopoldne je v

8 [ DELOZVEZE ]

Pineti nalovil polno vedro različnih rib, nato pa jih na gardeli na svojem vrtu v Karpinjanu lastnoročno pripravil. Ne vem, če smo tako okusne ribe, ki smo jih zalili z dobro istrsko kapljico, sploh kdaj jedli. Ves večer nas je razvajala še njegova žena. Doktor Turk (tako smo ga ves čas naslavljali) je bil z nami tesno povezan tudi izven službe. Ves čas je sodeloval pri razvoju naše organizacije in nas podpiral v dobrem in slabem. Veselil se je uspehov pri odprtjih društvenih prostorov, nepogrešljiv je bil v tistih časih, ko sta z Levom Pipanom (so- rodnik družine Derganc) urejala vse administrativne postopke pri poda- ritvi Dergančeve domačije v Semiču. Nepogrešljiv je bil tudi pri spremljanju naših športnikov – tako doma kot v tujini. Velikokrat je bil vodja reprezen- Prim. Rajko Turk je za humano delo prejel državno odlikovanje - Red dela z zlatim vencem. (foto: arhiv ZPS) tance po večini evropskih držav in bil z nami vred ponosen na številna odli- čja, ki smo jih osvajali na teh tekmo- državnega odlikovanja. Za prispevek k Zveze paraplegikov Slovenije. vanjih. Vse nastope je fotografiral in socialnem in družbenem dvigu para- Seveda pa se z upokojitvijo naše- odlične diapozitive predvajal ob raz- plegikov v družbi in za prispevek pri ga zdravnika sodelovanje ni prekinilo. ličnih priložnostih. Svoj bogat arhiv je usposabljanju zdravstvenih delavcev Večkrat nas obišče, se pozanima, kako poklonil Zvezi, ki dokazuje naše veliko pri delu s paraplegiki je prejel »Red napredujemo in pove kakšno šalo. Ver- in tesno sodelovanje. Zato smo ga v dela z zlatim vencem«. Prejel je tudi jamemo in želimo, da se bo naše prija- letu 1989 tudi predlagali za dobitnika vsa najvišja priznanja in odlikovanja teljevanje nadaljevalo.

ZAHVALA

»V svojem življenju sem preživel veliko časa s paraplegiki in okoli njihovih dejavnosti. Vedno sem bil ponosen na člane Zveze paraplegikov. Ponosen sem na njihovo delo in upornost,da si izborijo boljši jutri.« S temi besedami me je prim. Rajko Turk nagovoril v vabilu na njegov življenjski praznik – osemdesetletnico življenja. Hkrati mi je pripisal, da je vsem pova- bljencem posredoval sporočilo, naj namesto daril in rož s svojim prispevkom podprejo delovanje Zveze paraplegikov Slovenije, kar bo za njega najlepše darilo. Spoštovani prim. Rajko Turk, v imenu Zveze paraplegikov Slovenije se Vam za Vašo plemenito gesto najlepše zahvaljujem in Vam zagotavljam, da bomo vsa donirana sredstva racionalno porabili za program obnovitvene rehabilitacije, ki ste ga vseskozi strokovno podpirali in si prizadevali za njegovo kvaliteto. Hvala! Zveza paraplegikov Slovenije Dane Kastelic

9 [ DELOZVEZE ]

Barbara Slaček | Socialno podjetništvo INVALID ZA INVALIDA Lani februarja je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti obja- vilo drugi javni razpis za spodbudo socialnemu podjetništvu. Zveza paraplegikov Slo- venije se je na ta razpis prijavila in bila uspešna. Bili smo izbrani med sedemnajstimi najbolje ocenjenimi s projektom »Invalid Za Invalida«.

redst va (v vrednosti 4.5 mio evrov) sebni socialni pro- za izvajanje projektov socialnega gram Socialna reha- Spodjetništva Ministrstvo črpa iz bilitacija nadgradi v Evropskega socialnega sklada (ESS). Za- smislu usposablja- nimanje zanj je bilo tako veliko, da se je nja in zaposlovanja prijavilo triindevetdeset prijaviteljev, in oseb iz ranljivih cilj- kot rečeno je strokovna komisija izbrala nih skupin. Pri izva- sedemnajst najbolje ocenjenih. Zveza janju projekta smo paraplegikov je tako dobila možnost, pozorni na posame- da iz ESS počrpa 163.130,00 evrov za znikove potrebe, ki izvajanje projekta Invalid Za Invalida oz. so takoj po poškod- IzaI, kot ga skrajšano imenujemo. bi zelo specifične in Z vsemi organizacijami, ki so bile drugačne vse dotlej, izbrane, je Ministrstvo oz. državna se- dokler le-ta ne najde kretarka Patricija Čular lani konec svoje življenjske poti avgusta podpisala pogodbe. S strani in motivacije. Zveze sta se podpisovanja udeležila Pri usposabljanju Janez Trdina, predvideni vodja pro- in zaposlovanju smo jekta, in namestnik predsednika Zveze se v projektu ome- Damjan Hovnik. jili na ciljno skupino Projekt Invalid Za Invalida je izjemna invalidov in starej- priložnost, da Zveza svoj obstoječi po- ših od petdeset let. Tako smo že zaposlili tri osebe, za četrtega (delovno mesto je validov) in Žiga Bajde za polni delovni bilo odprto v začetku junija) čas (iz ranljive ciljne skupine invalidov). pa izbori še potekajo in bo Z vsemi zaposlenimi je Zveza sklenila znan v začetku julija. Tre- pogodbo o delovnem razmerju za do- nutno so v okviru projekta ločen čas osemnajstih mesecev, opra- zaposleni: Damir Sirotič za vljali pa bodo dela: polni delovni čas (iz ranljive • serviser gibalnih pripomočkov, ciljne skupine starejših od • terenski svetovalec in Patricija Čular lani konec avgusta podpisala pogodbe. petdeset let), Orjana Kuči- • projektant življenjskega okolja. (foto: MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/typo3temp/ nič za polovični delovni čas Za projekt je svoje prostore od- pics/1fa84a7bd9.jpg [dostopno, 24.5.2013]) (iz ranljive ciljne skupine in- stopil Dom paraplegikov, kjer smo s

10 [ DELOZVEZE ] potrebno pohištveno in programsko Hana Ermenc | Ugotovitve analize ankete opremo že oskrbeli predvideno servi- sno delavnico. V poletnem času bomo nabavili vso opremo, potrebno za delo in obratovanje delavnice, katere namen 11 % ČLANOV IMA bo vsem gibalno oviranim v regiji ser- visirati gibalne tehnične pripomočke NEPRILAGOJEN DOM (vozičke, hodulje …). Prav tako bomo poleti z zaposlenimi opravili potrebna Kratka predstavitev dejavnosti, ki jih načrtujemo na pod- usposabljanja za njihova delovna me- lagi ugotovitev, dobljenih z analizo ankete Zveze paraple- sta. Pričakujemo, da bosta servisna kot gikov Slovenije. tudi terenska delavnica v polnem za- gonu pričeli delovati jeseni. Projekt »INVALID ZA INVALI- lani in članice Zveze paraple- čujete, nekatere bomo povabili k vklju- DA« delno financira Evropska unija gikov Slovenije ste v letih 2010 čitvi v naše posebne socialne progra- iz »Evropskega socialnega sklada« Cˇ do 2012 odgovarjali na obšir- me, poskušali bomo vplivati na lokalne (http://www.eu-skladi.si/). Izvaja se ne anketne vprašalnike. Vaš trud ni bil skupnosti in predvsem delovati tako, da v okviru Operativnega programa zaman. Odgovori in podatki, ki ste nam boste imeli od izvedene ankete čim več razvoja človeških virov za obdobje jih zaupali, za Zvezo pomenijo dobro koristi. 2007-2013, 4. razvojne prioritete: usmeritev pri načrtovanju aktivnosti, ki Za začetek se bom v prihodnjih me- »Enakost možnosti in spodbujanje bodo izboljšale kvaliteto življenja čla- secih osredotočila predvsem na ugoto- socialne vključenosti, « 4.1 pred- nov in delovanje organizacije. vitve, ki se mi zdijo najbolj zaskrbljujoče. nostne usmeritve »Enake možnosti Iz vaših odgovorov je razvidno, kaj si Začela bom pri odgovorih na vpraša- na trgu dela« in »Krepitev socialne želite na področju kulture in športa, na nje: Je vaše bivališče prilagojeno vašim vključenosti«. Projekt po pogodbi katerih področjih vašega življenja vam osnovnim življenjskim potrebam? Kar 111 poteka od 1. 10. 2012 do 1. 10. 2014. lahko Zveza ponudi pomoč, kje ima- vas je na to vprašanje odgovorilo z NE. Za vse morebitne informacije lahko te z dostopnostjo do javnih zavodov To pomeni, da skoraj 11 % članic ali pišete vodji projekta Barbari Slaček in institucij največ težav, kakšne vrste članov Zveze paraplegikov Slovenije na mail: barbara@zveza-paraplegikov. osebne asistence oz. pomoči potrebu- živi v bivališču, ki ni prilagojeno njiho- com. jete in podobno. Vse to so ugotovitve, ki vim osnovnim življenjskim potrebam. jih nameravamo Te člane bom poiskala v elektronski podrobno razi- bazi podatkov, jih poklicala po telefonu Damjan HOVNIK, predsednik Komisije za kompenzira- skati. Določenim in skupaj z njimi preverila, kje prihaja nje invalidnosti Posebno obvestilo – kompenziranje invalidnosti posameznikom do težav. S sodelavcem, univ. dipl. ing. bomo tako lahko arh. Matjažem Planincem, jih bova PREDELAVA VOZIL NA ROČNO UPRAVLJANJE ponudili osebno po dogovoru obiskala in jim pomaga- Vse tiste, ki boste v prihodnje predelovali svoja vozila na pomoč pri reše- la pri odpravljanju arhitekturnih ovir ali komande za ročno upravljanje, obveščamo, da je osnova vanju različnih drugih morebitnih težav, s katerimi se za prejem sredstev iz naslova kompenziranja invalidnosti težav, s katerimi srečujejo. To bo prvi korak – izboljšati RAČUN proizvajalca oziroma izvajalca predelave, ki se se v življenju sre- kakovost življenja članov in članic. mora glasiti na vaše ime. Vsak drugi dokument (blagaj- niški prejemek, ponudba, predračun, potrdilo o prejemu sredstev …) ni verodostojen in na osnovi tega Zveza paraplegikov Slovenije ne sme več kompenzirati sredstev za predelavo vozil. Omenjeno obvestilo smo posredovali tudi vsem petim nam poznanim izvajalcem, ki predeluje- jo vozila na ročno upravljanje v Sloveniji. Vsi ti proizvajalci predelave vozil na ročno upravljanje so pravne osebe in morajo za svoje storitve izstaviti račun.

11 [ DELOZVEZE ]

Špela Šušteršič | Izobraževanje osebnih asistentov govori, izobraževanje, koordinacija) - sprejemanje mesečnih urnikov dela, beleženje … - izobraževanje in vodenje izvajalcev ZMANJŠANJE KONFLIKTOV osebne asistence skupaj z uporabnikom programa, vodenje evidenc in priprava mesečnih razporedov NA DELOVNEM MESTU V prostorih Zveze paraplegikov Fizična in konkretna pomoč na domu ali izven je osebna Slovenije smo 19. aprila organizirali asistenca, ki jo nudijo osebni asistenti uporabnikom pro- dve izobraževanji za 26 osebnih asi- grama OA po celi Sloveniji. stentov. Prvi del je zajemal triurno predevanje o varovanju zdravja na delovnem mestu. Josip Seretin iz veza paraplegikov Slovenije je - pomoč pri mobilnosti (vožnja oseb- podjetja VARN je prisotnim predvajal organizacija, ki deluje na naci- nega prilagojenega vozila, spremlja- film, ki je nazorno prikazal, kakšne so Zonalnem nivoju, zato izvaja vse nje pri vsakodnevnih aktivnostih, najpogostejše napake pri opravljanju svoje posebne socialne programe po ohranjanje socialnih stikov, obiski pri različnih opravil. V sklopu predavanja celi Sloveniji. V program osebne asi- osebnem zdravniku, prosti čas, naku- je med drugim poudaril, kako mora stence vključuje izvajalce osebne asi- pi, družabni dogodki) osebni asistent ravnati, da prepreči stente iz vseh regij. V mesecu juniju bo - socialno vključevanje, komunikacija, določene nezgode in tveganja. Po- v sklopu programa zaposlenih 47 oseb pomoč na delovnem mestu ter iz- vedal je, da je vsako delo povezano z in sicer 45 osebnih asistentov in dve obraževanju (uporaba računalnika, določenimi nevarnostmi in tveganji. strokovni delavki. telefona, televizije …) V primeru, da uporabnik asistentu na- Delovne naloge osebnega asisten- Delo strokovne delavke je: loži delo, katerega fizično ali psihično ta so vezane na fizično pomoč uporab- - izvajanje ciljev programa Osebna asi- ni sposoben opraviti, ni bil predho- nikom pri vseh življenjskih potrebah. stenca dno seznanjen z vsemi nevarnostmi, Njegova opravila so: - pisno ali ustno seznanjanje uporab- le-ta lahko delo odkloni. Asistenti so - osebna nega (odvajanje, umivanje, nikov o storitvah in možnostih pro- na koncu predavanja izpolnili vprašal- kopanje, oblačenje/slačenje) grama, izvajanje informativnih akcij v nik, na podlagi katerega bodo v pri- - pomoč pri hranjenju in pitju, pomoč medijih in različnih občilih, izvedba meru uspešno pridobljenega znanja pri jemanju zdravil informativnega razgovora pridobili potrdilo. V drugem delu je - pomoč pri uporabi stranišča in opra- - mobiliziranje, pomoč pri vzposta- sledilo predavanje o pridobitvi novih vljanju fizioloških potreb vljanju socialne mreže uporabnika znanj pri zmanjšanju konfliktov na - izvajanje določenih fizioterapevtskih - osebno vodenje, preverjanje temelj- delovnem mestu. Predavala je Katja postopkov nih predpostavk uporabnika, vzpo- Zabukovec Kerin – predsednica - pomoč pri uporabi medicinsko-teh- stavljanje neposrednega stika z njim, Društva za nenasilno komunikacijo, ki ničnih, tehnično-komunikacijskih oblikovanje načrta možnih uresničlji- kot nevladna, neprofitna in humani- pripomočkov vih korakov za preverjanje dogovo- tarna organizacija deluje na področju - transfer z vozička na posteljo in obra- rov zmanjševanja nasilja v družbi. Nazor- tno (tudi s pomočjo dvigala), obrača- - premoščanje pozornosti uporabnika no je predstavila in prikazala več oblik nje v postelji od problema k rešitvi, oblikovanje komunikacij in reakcij oseb, ki so v - pomoč pri hišnih in gospodinjskih rešitve, naravnane na definicijo pro- različnih komunikacijskih odnosih z opravilih (vzdrževanje prostorov, kjer blema uporabnika osebnimi asistenti. uporabnik živi, pospravljanje, čišče- - prijave na razpise in izvajanje pogod- Upamo si trditi, da so prisotni prido- nje, kuhanje z uporabnikom ali za benih dolžnosti v zvezi z razpisi, ki bili kar nekaj učnega materiala, ki so ga uporabnika) omogočajo sofinanciranje zaposlitev potrebovali, saj so kljub zaključenemu - izvajanje opravil za uporabnika (na- osebnih asistentov, iskanje ustrezne- predavanju posedeli in prostovoljno kupi ipd. brez prisotnosti uporabni- ga kadra za izvajanja storitev osebne konstruktivno podajali svoja mnenja in ka) asistence (sodelovanje z ZRSZ, raz- izkušnje.

12 [ DELOZVEZE ]

Jože Globokar | Sestanek dopisnikov in članov uredniškega odbora PARAPLEGIK POSTAL REVIJA? Glavna in odgovorna urednica glasila Paraplegik Mirjam Kanalec je 6. maja na delovni sestanek v Ljubljano povabila vse dopisnike pokrajinskih društev, člane Uredniškega odbora in predsednika Zveze Daneta Kastelica. Urednica je prisotne seznanila s tekočo problematiko pri izdajanju glasila, ki je po kvaliteti in vsebini že doseglo nivo revije.

b pregledu zadnje številke klamnih oglasov, nekaj pa tudi z dona- se dogovorili še o posamičnih zadolži- so se dogovorili, da se bodo cijami prejemnikov Paraplegika. tvah pri pripravi prispevkov za številko, Odruštva v glasilu predstavljala Ob koncu delovnega sestanka so ki jo prebirate. po abecednem vrstnem redu, uvedli bodo tudi stalni rubriki – »Dobro je vedeti« in »Naši počitniški domovi«. V prvi bodo bralce seznanjali z vsemi ko- ristnimi novostmi, v drugi pa o možno- stih počitnikovanja v naših domovih. Prav je, da povemo, da izdajanje glasila za Zvezo predstavlja dokaj visok strošek (več kot 7.000 evrov za eno številko). Eno četrtino tega predstavlja poštnina. Nekaj denarja gre za hono- riranje prispevkov, vendar je ta strošek v primerjavi z drugimi skromen (600 evrov). Zato so člani UO usklajevali tudi pravilnik o honoriranju prispevkov. Glavnino stroškov pokrivamo s sredstvi Fundacije invalidskih in humanitarnih Na delovnem sestanku (foto: Jasmina Rosič) organizacij, nekaj z oglaševanjem re-

Damjan Hovnik | Počitnice v Pacugu ŠE NEKAJ PROSTIH KAPACITET Še vedno se lahko prijavite na obnovitveno rehabilitacijo v Pacugu, lahko pa greste tja na počitnice.

aš dom paraplegikov v Pacu- namiznoteniške igralce iz Srbije in Itali- slim, da smo krst prestali z odliko. Do gu je pod mojim vodstvom je, v torek, 16. aprila, pa smo ob dnevu sedaj smo imeli kar nekaj pogostitev, Nprestal krst. Od ponedeljka paraplegikov organizirali tudi pogosti- predvsem lahko pohvalimo dobro ku- do srede (15. do 17. aprila) smo gostili tev vseh gostov ter sodelujočih in mi- hinjo in prijazno osebje.

13 [ DELOZVEZE ]

Kot že verjetno veste, ima kapaci- teta doma 7 dvoposteljnih klimatizira- nih sob; za najtežje prizadete člane je tudi ena dvoposteljna soba v pritličju. Gostje potrebujejo le svoje brisače ter pripomočke za osebno nego, za ostalo poskrbimo mi. Na obnovitveno rehabilitacijo je trenutno prijavljenih 64 članov in članic ter 14 spremljevalcev, nekaj mest pa je še prostih. Od 23. do 30. junija bodo v našem domu gostovali otroci s posebnimi potrebami iz Švice, tako je v tem terminu dom polno zaseden. Prvih 10 dni v juliju je rezerviranih za individualno letovanje, zato se vsi interesenti prijavite čimprej, saj so kapacitete omejene in velja rek: »Kdor prvi pride – prvi melje.« Namočite se v bazenu z morsko vodo. (foto: arhiv ZPS) Proste kapacitete in termine za letos si lahko ogledate v tabeli. Zamudniki za prijave obnovitvene novosti, o katerih smo govorili na obč- - možnost uporabe kombi vozila, rehabilitacije si lahko pogledate proste nih zborih društev ter v prejšnji številki predvsem popoldan in zvečer termine in se še prijavite, da zapolnimo Paraplegika, pa naj omenim samo naj- - vsako skupino ob letovanju čaka tudi proste kapacitete. pomembnejše: presenečenje … Za individualno letovanje članov - obratovanje kuhinje in točilnega pul- Zamudniki, ki se še niste prijavili na Zveze paraplegikov Slovenije znaša ta – do sedaj smo obratovanje pre- obnovitveno rehabilitacijo, ste vljudno cena 34,80 € na dan, ista cena je tudi stali z odliko vabljeni, da premislite in se prijavite v za svojce in zaposlene na Zvezi. V krat- - obratovanje fizioterapije ter masaž, razpoložljivih terminih. Vabim vas v kem boste vsi člani prejeli po pošti elektro in protibolečinskih terapij, naš sredozemski biser na morju, Dom prijavnice za individualno letovanje, motomed-a, stojke paraplegikov Pacug, središče zdravja vljudno vabljeni. Cena za zunanje kori- - podaljšana in večja je bazenska tera- in počitnic Zveze paraplegikov Slove- stnike znaša 42,00 € na dan. sa, šest novih povišanih ležalnikov za nije. Letos je za uporabnike doma veliko tetraplegike z blazinami

Termini Kapacitete od 6. 6. do 23. 6. 2013 na razpolago še 3 postelje od 23. 6. do 30. 6. 2013 polna zasedenost individualno letovanje članov, na možnost letovanja v dveh 5-dnevnih terminih od 30. 6. do 10. 7. 2013 razpolago še vse kapacitete od 30. 6. do 5. 7. in od 5. 7. do 10. 7. 2013 od 10. 7. do 24. 7. 2013 na razpolago še 2 postelji od 24. 7. do 10. 8. 2013 polna zasedenost od 10. 8. do 27. 8. 2013 na razpolago še 4 postelje od 27. 8. do 10. 9. 2013 na razpolago še 2 postelji od 10. 9. do 27. 9. 2013 na razpolago še 3 postelje

14 [ DELOZVEZE ]

Barbara Slaček | Pogovor z Darjo Kos, tajnico Zveze TAJNICA NE KUHA LE KAVE! Darja je čistokrvna Belokranjka, ki se je že s rosnimi petnajstimi leti kot srednješolka zdravstvene šole preselila v internat v Ljubljano.

je pisala Kos. Ko sem se odločila menja- Plejnšek. Stara sem bila dvaindvajset ti službo, sem najprej opravila tečaj za let in na smrt prestrašena. Sedeli smo vodenje pisarne, nato tečaj za tajnice in eden nasproti drugega, vsak me je kaj seveda strojepisni tečaj ter tako pristala vprašal. Na koncu je Ivan Peršak dejal pri Zvezi paraplegikov Slovenije. članom komisije, da sem kandidatka, ki ima eno veliko prednost pred drugimi. So imeli objavljen razpis? Vprašali so ga, če je to, ker sem mlada, Ja, bil je objavljen razpis za opra- pa jim je pojasnil: »Ne ne, ni to. Darja vljanje tajniško-administrativnih del. je Belokranjka in njen oče je strasten Šla sem na prvi razgovor v Plavo laguno, kjer so bili takrat prostori Zveze. Po- vedali so mi, da se je na oglas prijavilo Pri Zvezi sem začela dela- veliko deklet in me bodo obvestili na- ti leta 1987 in lani avgusta knadno. Uspelo mi je priti v drugi krog, sem napolnila Obiskovala si zdravstveno šolo, v katerem je hitro padla odločitev. Tega polnih 25 let. se pravi, da si medicinka. Pa vendar ne bom nikoli pozabila. Prvi razgovor, delaš v administraciji. Kako to? ki so ga vodili Ivan Peršak, Janez Če- Najprej te moram pohvaliti, da si šnovar in Marjan Grušovnik, je bil v ribič.« To je bil dober znak, saj so bili pravilno napisala Belokranjka, ker to popoldanskem času. Ko sem prišla na tudi sami strastni ribiči. Dobro se spo- sem, in ne Belokranjica, kot jih veliko drugi razgovor, so me sprejeli še Loj- mnim zadnjega vprašanja, ki je bilo napiše. Ne vem, kje najdejo takšno iz- ze Cesar kot predsednik Komisije za zelo nepričakovano: »Kako ti gledaš na peljanko. Po končanem šolanju sem se zaposlovanje, Slavko Bračič in Jože nas?« Ker me je vprašanje šokiralo, sem najprej zaposlila v Kliničnem centru Lju- se pozanimala, kako to mislijo. »Ja, ker bljana. Narava dela je zahtevala neneh- sedimo nasproti tebe na vozičkih.« Brez no prisotnost v službi: od ponedeljka kakršnegakoli razmišljanja sem mirno do nedelje, prazniki, nočne izmene … odgovorila: »Ravno tako, kot bi sedeli To je nekako šlo, dokler nisem spoznala na stolih.« Spogledali so se, se zasmejali sedanjega moža. Ko je najina veza po- in tako smo tudi zaključili. Po treh dneh stala resna, sva začela razmišljati, da bi me je poklical Marjan Grušovnik, da naj ustvarila družino, kar je zahtevalo več pridem na pogovor, kdaj bi lahko zače- moje prisotnosti doma, zato sem si la z delom, ker so se odločili zame. nujno morala poiskati službo s primer- nejšim delavnikom. Pisarniško delo me To je bilo pred petindvajsetimi je vleklo že od mladih nog. Spominjam leti. Ves čas opravljaš tajniška dela. se, da sem kot otrok veliko časa preži- Predvidevam, da si pred toliko leti vela v eni od bližnjih pisarn, in zanimi- skuhala več kavic in malo manj pivo, gospa, ki je delala v tisti pisarni in » Dolge ure sem sedela na zračniku ter sala, da pa je danes ravno obratno? sem jo opazovala pri delu ter ji po svo- tipkala in tipkala in nikoli konec.« V čem vidiš bistveno razliko med jih otroških zmožnostih pomagala, se (foto: arhiv ZPS) delom takrat in danes?

15 [ DELOZVEZE ]

Bistvena razlika je, da imamo se- Med delovnimi prostori ni primerja- drugo smer, vedno sva pristali pri kavi. daj »kavomat«, ki kuha kavo in druge ve. Tam je bil en večji prostor, v katerem Izpadlo je tako, kot da je moje delo le tople napitke, zato tega meni ni treba je bila velika miza, za katero so poteka- kuhanje kave. Vendar je bilo veliko po- (hahaha). Pri Zvezi sem začela delati le seje, sestanki, malice in proslavljanja membnejše. Danes moj delavnik zgle- leta 1987 in lani avgusta sem napolnila raznih jubilejev. V kotu je bila priročna, da nekako takole: jutranji razgovor o polnih 25 let. Če pomislim, ne vem, ali a izredno majhna kuhinja, če jo lahko poteku dela, ki mu pravimo priprava je bilo dosti manj tipkanja. Vsekakor pa tako imenujem, s kuhalnikom, kjer smo na delo, dvig in vpisovanje prejete ni bilo enostavnejše. Takrat smo pisali kuhali kavo. Tudi parkirnih mest ni bilo. pošte, razdeljevanje pošte, pregleda- še na pisalne stroje. Spomnim se, da ko Ko smo se preselili v zdajšnje prostore, ne s strani predsednika, spremljanje smo delali program dela, sem tipkala je bil to cel luksuz. Lahko rečem, da objavljenih člankov, spremljanje roj- na listih formata A3. Dolge ure sem se- smo se kar iskali po pisarnah, saj smo stnodnevnih datumov članov (skrb dela na zračniku ter tipkala in tipkala in iz ene skupne pristali vsak v svoji. Se mi za voščilnice). Ta del mi je še posebej nikoli konec. Tri sodelavke so se menja- pa zdi, da so ti prostori, kjer smo zdaj, pri srcu, sploh takrat, ko me kdo od vale in mi narekovale tekst. Ko sem na- kljub velikemu številu zaposlenih kar njih pokliče in se zahvali, ker smo se pisala en list, so ga drugi že popravljali. malo preveliki. spomnili in mu zaželeli vse dobro ob Tako je bilo najhitreje, saj smo morali osebnem prazniku. Kot zapisnikarica ravno tako upoštevati roke za oddajo. Naj vprašam konkretno, kaj tvo- sodelujem pri skoraj vseh organih in Takrat ni bilo tako enostavno pisati, še je delo dejansko zajema? komisijah, pred tem pripravljam gradi- Ko smo pred petnajstimi leti sode- va za seje, vodim kadrovsko evidenco, lovali z eno vsem dobro poznano no- personalne mape zaposlenih, sodelu- Izpadlo je tako, kot da je vinarko, sem bila povabljena na radio jem z osebnimi asistenti in uporabniki moje delo le kuhanje kave. Kranj, kjer sem imela v živo intervju o glede opravljenih ur in poročil o delu, opravljanju tajniškega dela. Intervju je vodim vso telefonsko in elektronsko bil razdeljen na tri sklope s pavzami in korespondenco in še bi lahko našte- posebej pa popravljati, kot je sedaj na glasbo po izbiri. In v vseh treh delih vala. Danes ne prepisujem več dopi- računalniku. Sedaj popraviš, stiskaš nov me je nenehno spraševala o kuhanju sov zaposlenih in referentov, ker jih v list in nikjer se ne pozna, da si popra- kave, kar me je zelo jezilo. Kakorko- glavnem vsi pišejo sami, a včasih je vljal. Takrat je bil pomočnik le edigs, s li sem poskušala razgovor speljati v bilo vse to moje delo. katerim si črko ali besedo zbrisal, in šele potem se je začelo. Z vso natančnostjo si moral ujeti točno višino natipkane- ga, da je bilo vse skupaj videti, kot da ni popravljeno. V nasprotnem primeru je zgledalo, kot bi besedo voda znesla skupaj. Poleg mene sta bili takrat zaposleni še računovodkinja in socialna delavka. Vsi zapisniki, kadrovanje in ostala administracija so bili pri meni. Mislim, da je bilo delo kar dosti podobno kot sedaj, le da takrat nismo toliko sodelovali z drugimi institucijami, predvsem pa je bilo manj poročil. Ni bilo toliko financerjev, loterija je »dobro stala« in imeli smo sredstva.

Omenila si Plavo laguno, kjer je imela takrat Zveza svoje prostore. Kakšna je razlika med tistimi in Darja in njen sedanji šef Dane (foto: arhiv ZPS) zdajšnjimi?

16 [ DELOZVEZE ]

Naj ti zastavim isto vprašanje, Skoraj dvajset let je bil tvoj nad- Ivanka Marton, ki je pokrivala soci- kot ti ga je nekoč Ivan Peršak. Kako rejeni Ivan Peršak? Kakšen šef je alno delo in delo na domu, ter jaz. Se- se počutiš med nami, vozičkarji? bil? Kako je bilo delati z njim? veda ne smem pozabiti na Matjaža V redu, fajn mi je! Pridejo dnevi in Ko sem prišla delat na Zvezo, me je Planinca, ki je bil zaposlen pri Zvezi trenutki, ko imaš vsega dovolj, ravno večina jemala kot mlado deklico. Res že pred mano, a je imel sedež pisarne tako kot drugi ljudje v svojih službah. je, da sem bila mlada in nisem imela drugje in nismo imeli toliko stikov. Po Verjetno tudi ti kdaj tako čutiš. Ampak izkušenj z delom v administraciji, saj kakšnih treh letih smo dobili še vozni- sem se morala vsega naučiti, vendar ka Mirana Merslaviča. Kasneje se je sta mi pomagali trma in vztrajnost. skozi leta zamenjalo veliko sodelavcev, Nikoli nisem imela občutka, da bi mi več kot dvajset let pa vztrajava skupaj dajali dela, ki jih ne bi mogla opraviti in tudi s Tatjano Podlogar. Zdaj nas je bi se zaradi tega grdo gledali. Do Ivana že osemintrideset in vodenje kadro- Peršaka sem imela vedno spoštovanje vske korespondence je velik del moje- in »rešpekt«. Kljub temu da je na za- ga dela. Dobro sem ga organizirala, si četku moje poti pri Zvezi paraplegikov pripravila tabele, liste, sezname, ki jih zahteval, da sva na ti, je bil moj šef in sprotno izpolnjujem. Če ti pri organi- obstajale so meje, preko katerih nisem zaciji dela uspe, si na konju, delo ste- šla. Sem si pa včasih privoščila kakšen če in ni problemov. Mislim, da je meni prepirček, sploh če me je hotel prepri- uspelo.

»No, dobro, dosti zdaj! Glej, »Skoraj dvajset let je bil moj nadrejeni Ivan tajnica, midva se lahko kre- Peršak, s katerim sva bila na ti.« (foto: arhiv gava. Jaz sem Prlek, ti Belo- ZPS) kranjka, to je v geografski ravnini, zato se lahko pre- konec koncev – če se med vami ne pirava.« bi dobro počutila, najbrž ne bi toliko časa vztrajala tukaj. Drugače pa na »vozičkarje« gledam v »normalni luči« čati v svoj prav, kadar ga ni imel. In ko že zaradi svojega osnovnega poklica. so mu že vse žile na vratu utripale, je Kadar se danes obrnem za kakšnim obupal nad mano ter rekel: »No, dobro, invalidom, se zato, da vidim, ali ga po- dosti zdaj! Glej, tajnica, midva se lahko znam. Nikoli vas nisem gledala z usmi- kregava. Jaz sem Prlek, ti Belokranjka, ljenjem, češ glej ga revčka in podobno to je v geografski ravnini, zato se lahko … Ja, bile so tudi izjeme, in še vedno prepirava.« Karkoli je to že pomenilo, se mi to zgodi. Predvsem ko član po- sledila je sprava in mirno delo naprej. stane otrok ali zelo mlada oseba, si- Kar je od mene zahteval, sem naredila, cer ste zame enaki kot ostali in nikoli dela se nisem branila, imela sva slabe in Marjan Grušovnik me je učil dela na raču- nalniku. Groza! (foto: arhiv ZPS) nisem delala razlik. Čeprav sem se že dobre trenutke. Nikakor pa ne morem znašla v zagati. Nekdo mi je na primer reči, da ni bil dober šef, ker sem se pod rekel, naj ga jemljem sebi enakega, ko njegovim vodstvom dobro počutila. Dnevno imaš veliko stika s člani, pa sem taisto osebo zaradi česa upra- Če se ne bi, verjetno ne bi toliko časa predvsem preko telefona, saj si prvi vičeno »ozmerjala«, je izpadlo, kot da ostala v tej službi. stik s klicatelji. sem neprijazna do invalida. Glede na Z veliko člani sem oblikovala lepe svoj karakter, sem tudi tovrstno zagato Ko si se zaposlila pri Zvezi, ni bilo prijateljske odnose. Veliko je takšnih, s hitro rešila. Nikoli pa mi ni bilo in mi ni toliko zaposlenih, kot jih je danes. katerimi sem v stiku večkrat tedensko. težko karkoli narediti ali komurkoli po- Takrat smo bile zaposlene le tri: Z nekaterimi smo postali celo družinski magati. Draga Lapornik kot računovodkinja, prijatelji. Je pa razlika v tem, da nas je

17 [ DELOZVEZE ] bilo včasih zaposlenih manj. Če npr. Mislim, da sem tukaj doživela že jasno. Končno je tudi Marjan dojel, da zdaj kdo pokliče zaradi obnovitvene skoraj vse. Plesanje po mizah, rojstva, nekaj ne »štima« in skupaj sva našla tip- rehabilitacije, avtomatsko prevežem k smrti, grožnje, kriminal, bližnja sreča- ko, ki ne bi smela biti vključena. Samo referentu. Včasih pa sem sama iskala po nja z orožjem, bila sem priča umoru pritisk na to tipko in delo je steklo, list seznamih in se ves ta čas s klicateljem v lokalu v neposredni bližini Zveze. V se je napolnil. Takšne so bile moje zgo- tudi pogovarjala. Sem pa velikokrat glavnem pa je bilo vedno veselo, sploh de in nezgode. In ko bom stara, bom tudi filter za dobre in slabe trenutke kadar se je kaj praznovalo. Tako da se to pripovedovala svojim vnukom (ah, članov. Slišim različne zgodbe, srečam trenutno ne morem spomniti anekdo- kako se to sliši … ) se z njihovimi raznoraznimi težavami, te, ki bi bolj izstopala. Ja, spomnim se, včasih kdo pokliče samo zato, da se ko se je Marjan Grušovnik odločil, da Če potegneš črto, je delo pri Zve- malo pogovarja, si olajša dušo in se moram delati na računalnik, on je bil zi … vsaj za trenutek reši bremena. Od nek- takrat edini, ki ga je imel, in me je po- Z delom sem zelo zadovoljna, ima- daj mi je bilo najbolj hudo, kadar po- skušal naučiti. Grozno! Če se sedaj spo- mo dobre delovne pogoje. Po vsem kliče mama kakšnega novega člana, ki mnim, mi je smešno, takrat pa je bilo za tem času si resnično ne predstavljam, se je poškodoval, in sprašuje o različnih jokati. On je narekoval in jaz sem pisala. da bi šla kam drugam v službo. Tudi stvareh. Ko vidiš, da se jim je sesul svet, da sploh ne vedo, kaj je voziček in ne vidijo izhoda. In ker gre za mlade ljudi, stare kot moji sinovi, nehote pomislim, kako bi bilo meni ... Tudi kadar imam slab dan, skušam biti prijazna s klicatelji, se pa seveda lahko najde kdo, ki mi zna potegniti živec.

In ko se najde nekdo, ki ti potegne živec? Kaj je tisto, kar te lahko razkuri? Najbolj me razkuri, če mi nekdo po tistem, ko sem mu zadevo že nekajkrat pojasnila, on pa še vedno ni zadovoljen, ker je želel slišati nekaj drugega, reče: »No, v redu, se bom pa drugam obrnil, obvestil medije in bomo tam reševali … « Dokler se razburja in gro- zi, se umirjam in na koncu ga prijazno odpravim z besedami, da ima za kaj Vesele vijolice (foto: arhiv ZPS) takega vso pravico. In povem ti, Barba- ra, takšen odgovor marsikoga popol- A bolj kot sem tipkala, manj je bilo na- kolektiv je dober, razumemo se, si po- noma razoroži. Ponavadi gre v takšnih pisanega oziroma je kar izginjalo. Seve- magamo in svetujemo. In kadar poslu- primerih za čisto rešljive zadeve, a lju- da! Nehote sem pritisnila tipko »insert« šam, kako je drugje, lahko potegnem dje nismo enaki in različno reagiramo črto in si rečem, da nam pri Zvezi niče- v določenih situacijah. Zato pride do sar ne manjka. Konec koncev je v da- kratkega stika, saj na koncu sprevidiš, Sem pa velikokrat tudi filter našnjem času že to pomemben faktor, da je iskal le nekoga, kjer si bo olajšal za dobre in slabe trenutke da imamo redno plačo. Včasih pridejo dušo. In našel je mene, pa kaj naj. članov. tudi dnevi, ko ne veš, kje bi začel, česa bi se prej lotil. A kot sem že rekla, če Povej nam kakšno anekdoto. si delo dobro organiziraš in si poma- Nekaj, kar res ne boš nikoli pozabi- in tako avtomatsko brisala oziroma pi- gaš, četudi s kakšno kletvico, tudi to la. sala čez že napisano. Prav nič mi ni bilo spelješ.

18 [ MREŽENJE ]

Benjamin Žnidaršič | Javna razprava UNIVERZALNO STORITEV KORENITO POSODOBITI! V Ljubljani je 24. maja potekala javna razprava na temo univerzalnih storitev v elektronskih komunikacijah, ki se je je udeležil tudi predstavnik Zveze paraplegikov Slovenije Benjamin Žnidaršič.

redstavniki civilne družbe v Sve- Kakšna naj bo minimalna hitrost širo- kar, društvo Lugos, in Benjamin Žni- tu za elektronske komunikacije kopasovnega dostopa do interneta, ki daršič, Zveza paraplegikov Slovenije. PRS (predstavniki potrošniških, mora postati sestavni del prenovljene Razpravo je povezoval mag. Simon reprezentativnih invalidskih organizacij univerzalne storitve, če naj ta prispeva Delakorda, Inštitut za elektronsko in izobraževalnih institucij), Zavod Inšti- k zmanjševanju digitalnega razkoraka? participacijo. tut za elektronsko participacijo, Društvo Kdo naj zagotavlja univerzalno storitev Dogodek je bil organiziran v okvi- Lugos in Zavod Kiberpipa so pripravili elektronskih komunikacij in kako naj bo ru javnih posvetovanj o podzakonskih javno razpravo z naslovom »Kakšna naj urejeno njeno financiranje? Kakšna naj aktih, ki urejajo univerzalno storitev, ki bo z vidika javnega interesa univerzal- bo pri tem vloga civilne družbe? jih pripravljata Agencija za pošto in elena storitev v elektronskih komunikaci- O teh vprašanjih so razpravljali: dr. ktronske komunikacije Republike Slo- jah in kdo naj jo zagotavlja?«, ki je po- Dušan Caf, predsednik Sveta za elek- venije ter Ministrstvo za izobraževanje, tekala 24. maja ob 17. uri v Kiberpipi na tronske komunikacije RS, Marko Mi- znanost in šport Republike Slovenije. Kersnikovi ulici 6 v Ljubljani. kulin, Zveza društev slepih in slabovi- Gre za prvo v seriji periodičnih javnih Univerzalna storitev je opredelje- dnih Slovenije, Boštjan Okorn, Zveza razprav med nevladnimi organizacija- na kot najmanjši nabor elektronskih potrošnikov Slovenije, Andrej Verne- mi o ključnih izzivih digitalne družbe. komunikacijskih storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v državi po dostopni ceni, ne glede na njihovo geografsko lego. Regulator določi izvajalca univerzalne storitve, razen v primerih, ko je trg dovolj razvit in določitev izvajalca univerzalne storitve za del teh storitev ali za pokrivanje dela ozemlja države ni potrebna. Koncept univerzalne storitve, kakršnega poznamo v Sloveniji, je treba korenito posodobiti. Pri tem pa se z vidika javnega interesa postavljajo naslednja vprašanja: Kako naj bo univerzalna storitev opredeljena, da bo prispevala k premoščanju naraščajoče digitalne ne- enakosti? Kako naj univerzalna storitev O vlogi civilne družbe so razpravljali: Benjamin Žnidaršič, Zveza paraplegikov Slovenije, ureja dostop uporabnikov invalidov do dr. Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije RS, Boštjan Okorn, Zveza potro- elektronskih komunikacijskih storitev? šnikov Slovenije, mag. Simon Delakorda, Inštitut za elektronsko participacijo, Marko Mikulin, Kakšne naj bodo minimalne zahteve Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, in Andrej Vernekar, društvo Lugos. (foto: arhiv Zavod Ars Viva) glede kakovosti univerzalne storitve?

19 [ MREŽENJE ]

Ksenija Medved | Knjižnica v Ivančni Gorici ljubljanske pokrajine: predsednikom Gregorjem Gračnerjem in njegovo namestnico Mirjam Kanalec ter si obljubili, da se v knjižnici zagotovo še DOBILA KLANČINO ZA vidimo. Klančina zaenkrat omogoča le dostop do izposojevalnega pulta, GIBALNO OVIRANE a zaupamo v to, da bo kmalu mogoč tudi dostop do polic v nadstropju. Do Občinski praznik smo praznovali še z eno pridobitvijo – s takrat pa vam bodo v pomoč prija- prenovljeno fasado knjižnice, ki je končno dobila tudi do- zni knjižničarji, saj kot pravi pregovor: stop za vse gibalno ovirane. Ljudje živimo v zavetju drug drugega. Enota Ivančna Gorica sicer spada Daneta Kastelica, v knjižnično mrežo Mestne knjižnice ki smo mu kar nekaj Grosuplje, ki pa je novo zgrajena in izlet knjižno gradivo polnjuje vse pogoje za dostop gibalno nosili izven zgradbe, oviranim. Gre za eno najlepših zgradb dokler ni obupal in se oz. knjižnic v Evropi s čitalnico, kavarno, prepisal v invalidom dvorano, galerijo itd. Zbrana delegacija prijaznejšo knjižnico. se je tako na dan otvoritve z direkto- Sedaj se je odzval na rico knjižnice Rožo Kek dogovorila o občinsko povabilo in nadaljnjem sodelovanju tudi v Grosu- na slovesni prireditvi pljem. Vabljeni k vpisu, zagotovo se bo z županom občine tam odvila tudi kakšna likovna razstava Dušanom Strna- članov. Župan Ivančne Gorice Dušan Strnad in predsednik Zveze Dane dom prerezal trak. Knjižnica pa je dostopna tudi druga- Kastelic prerezala trak (foto: Gašper Slapničar) Veseli smo, da so če. Ima svojo spletno stran in se druži z knjižnične storitve vami preko Facebooka, medtem ko gra- ed nas smo povabili sokra- sedaj približane tudi gibalno ovira- divo najdete z iskalnikom Cobiss. Povsod jana, sicer predsednika Zve- nim. To smo proslavljali tudi z dvema odtipkate le »Mestna knjižnica Grosuplje«. Mze paraplegikov Slovenije funkcionarjema Društva paraplegikov Vabljeni.

Benjamin Žnidaršič | Na mednarodni kulturni izmenjavi F=M V Zagrebu je od 21. do 23. maja potekal Festival jednakih mogućnosti, ki sta se ga udeležila tudi Benjamin Žnidar- šič in Ljudmila Turk.

estival jednakih mogućnosti beno scenskimi in likovnimi umetniki. (F=M) je tradicionalna med- Odvija se na ulici, kjer vsak mimoidoči narodna manifestacija urbane lahko pogleda program in se prepriča Ljudmila Turk je bila pri izdelavi portreta F od širše javnosti še posebej opažena. (foto: kulture, katere program izvajajo osebe o sporočilni moči ustvarjalne govorice arhiv Zavod Ars Viva) z invalidnostjo skupaj z drugimi glas- umetnikov invalidov.

20 [ MREŽENJE ]

Festival v Zagrebu že šest let zapored Ljudmila Turk. Pomen Festivala je pred- z dnevnim programskim sporedom od obiskujemo tudi slovenski invalidni ume- stavljanje ustvarjalnega navdiha izvajal- 10. do 22. ure. Na tridnevnem uličnem tniki in s tem pozitivno pripomoremo k cev programa z namenom širiti sporoči- festivalu je nastopilo preko 900 izvajal- razvoju družbene zavesti o invalidnosti, lo, da morajo tudi osebe z invalidnostjo cev s Hrvaške in tujine, od katerih okoli ki ga nekateri izenačujejo z nesposobno- uživati iste pravice kot drugi prebivalci. 600 z invalidnostjo, a v organizacijskem stjo. Tokrat sta se 23. maja od slikarjev fe- Festival se je odvijal od 21. do 23. maja timu dela okoli 20 strokovnjakov in 130 stivala udeležila Benjamin Žnidaršič in na Trgu bana Josipa Jelačića v Zagrebu, volonterjev.

Metod Zakotnik | IV. mednarodna likovna kolonija UŽIVANJE OB NASTAJANJU UMETNIN NA OHRIDU Na IV. mednarodni likovni koloniji, ki je potekala od 20. do 27. aprila v Ohridu, sta sodelovala tudi člana likovne sekcije ZPS Vojko Gašperut in Metod Zakotnik.

hrid – prelepo makedonsko Čudovita na- mestece ob Ohridskem jeze- rava je kar sama Oru, je letos gostilo že IV. med- po sebi vabila k narodno likovno kolonijo. V njem smo likovnem upoda- se v drugi polovici aprila zbrali udele- bljanju. Gostitelji ženci iz Srbije, Makedonije in Slovenije. so nam priskrbeli Naši prijazni gostitelji iz Makedonskega material. Svoje udruženja Mobilnost so nas namestili v ideje in zamisli apartmajskem naselju, kjer smo se po smo udeleženci dolgi in naporni vožnji najprej odpoči- prenašali vsak po li. Ko je utrujenost popustila, je sledilo svoje s svinčniki, spoznavanje novih ljudi in raziskova- oljnimi ali akril- nje prečudovitega starega mesteca, ki nimi barvami, postaja velik turistični center z novimi akvarelom na Udeleženci mednarodne likovne kolonije na Ohridu (foto: Marija Zakotnik) hoteli in apartmajskimi naselji. papir in platna. Lepo sončno jutro naju je z ženo Eni so ustvarjali Mojco že naslednji dan vabilo na daljši v tišini svojega apartmaja, drugi zunaj Prijazni organizatorji so nas med sprehod v center mesta. Pridružili sta ob bučnem poslušanju rock glasbe, bivanjem povabili na ogled nekaterih se nama prijateljici iz Srbije in organi- spet tretji ob opazovanju narave. Skrat- znamenitosti v bližini Ohrida. Obiska- zatorka likovne kolonije. Skupaj smo ka vsak na svoj način. Vsem pa je bilo li smo manastir Sv. Naum in se naužili doživeli utrip mesteca z majhnimi tr- nekaj skupnega. Uživali smo ob nasta- lepot kristalno čistih izvirov Črnega Dri- govinicami, lokali, stojnicami. Obiskali janju umetnin. Nastale so slike zname- ma. Ogledali smo si tudi mesto Struga smo tudi bazar, kjer domačini ponujajo nitosti Ohrida in njegove okolice, slike in kraj Vevčane – »državico v državi«. razne spominke, predvsem pa izdelke tihožitij ... Z menoj in Vojkom so so- Verjamete ali ne. Za vstop vanj si lahko domače obrti. Seveda smo to središče delovali tudi invalidni likovniki iz Srbije pridobite čisto pravi potni list. dogajanja v mestu obiskali še večkrat. V in Makedonije ter akademski slikarji in Žal je tako, da vse lepo hitro mine. Pol- prijetni družbi smo popili kavo in naku- grafiki. Izmenjali smo si izkušnje in se na vtisov sva z ženo novim prijateljem sti- pili drobne pozornosti za naše bližnje. učili drug od drugega. snila roke v upanju, da se še kdaj srečamo.

21 [ MREŽENJE ]

Mirjam Kanalec | 8. kongres Evropske zveze paraplegikov (ESCIF) ODKRITJE ZAVIRALCEV RASTI ŽIVCEV V SPINALNEM KANALU Med 5. in 7. junijem je v švicarskem mestu Nottwil potekal 8. kongres Evropske zveze paraplegikov (ESCIF). Od 24 držav članic se jih je kongresa udeležilo le 15, med njimi tudi Slove- nija s predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije (Daniel Globokar, Vanja Skok in Mirjam Kanalec). Tema letošnjega kongresa je bila »Komunikacije, informacije in učenje«.

estece Nottwil s 3.500 pre- v višine in so v letu 2011 znašala 15 mili- namenjen predstavitvi fundacije, švi- bivalci leži nekaj kilometrov jonov švicarskih frankov. Je eden izmed carske zveze paraplegikov, ki ima sedež Mseverno od Lucerna. Je štirih švicarskih centrov, ki se ukvarjajo s v Nottwilu, in samega medicinskega svetovno znano po odličnem medi- poškodbami hrbtenjače in pokriva kar centra, ki smo si ga tudi ogledali. cinskem centru (www.paraplegie.ch), 70 % potreb na tem področju. Letošnja tema kongresa je bila »Ko- kjer je na enem mestu možno dobiti ESCIF (www.escif.org) se je po sed- munikacije, informacije in učenje«, zato vse storitve, ki jih oseba s poškodbo mih letih vrnil v kraj, kjer je bil leta 2006 hrbtenjače (SCI) potrebuje: takoj po ne- ustanovljen. Že takrat je bila prisotna sreči, v času rehabilitacije in vključeva- Zveza paraplegikov Slovenije in tudi le- nja v aktivno življenje ali kasneje. Nad tos je delegacija Slovenije zastopala slo- obsežnostjo kapacitet in storitev, ki jih venske paraplegike. Kongres je otvorila ta center nudi svojim pacientom, smo Jane Horsewell, predsednica ESCIF-a, bili udeleženci kongresa impresionira- nagovoril pa nas je tudi gostitelj tetra- ni, vendar pa čudežev ne delajo in se plegik Daniel Joggi, prvi predsednik slovenske zdravstvene ter rehabilitacij- ESCIF-a, sicer tudi predsednik Swiss ske ustanove lahko primerjajo. Res je, paraplegic Foundation, ki je bila usta- da ima center letno 8000 obiskovalcev, novljena 1975. leta in letno razpolaga s Vhod v Nottwilski center za paraplegike (foto: Vanja Skok) sredstva, s katerimi razpolaga, pa gredo 75 milijoni CHF. Prvi dan kongresa je bil

22 [ MREŽENJE ] smo lahko slišali vrsto predavanj o sple- epidemiologično bazo podatkov za spinalnem kanalu je revolucionarno. Z tnih straneh, ki nudijo pomoč osebam SCI, ustanoviti platformo za bodoče vbrizganjem antidotov, ki nevtralizirajo s poškodbo hrbtenjače ter strokovnja- projekte in primerjati SCI populacijo z zaviralce rasti, in intenzivno vadbo je kom na tem področju. Ugleden danski vsem prebivalstvom Švice. 70 do 80 % večja možnost za okreva- profesor, ikona v svetovnem merilu, ki Razvoj nemške spletne strani (www. nje po poškodbi hrbtenjače. Zaenkrat se že vrsto let ukvarja s kliničnimi pre- der-querschnitt.de) v okviru Manfred potekajo klinični poskusi na podganah iskavami na področju SCI, in pretekli Sauer fundacije (www.manfred-sau- in opicah, vendar je že znano, da živci predsednik ISCoS-a Fin Biering Soe- er-stiftung.de) nam je približal Kevin zrastejo dovolj dolgo, naredijo obvoz rensen je predstavil spletno stran ele- Schultes. Še posebej je zanimiv njihov in se ponovno povežejo, če oseba s arnSCI.org (www.elearnsci.org), orodje, Starter Kit, ki je namenjen novim poško- poškodbo hrbtenjače dobi antidote v ki je namenjeno prenosu znanja ter kli- dovancem hrbtenjače, kjer so združene 5-ih do 21-ih dneh po poškodbi ter in- ničnih izkušenj predvsem študentom in vse pomembne informacije, ki jih oseba tenzivno vadi. Rezultati so vidni v treh mlajšim strokovnjakom, ki delujejo na s tovrstno poškodbo potrebuje na za- do šestih mesecih. področju poškodb hrbtenjače in še ni- četku. Žal je njihova stran le v nemščini Zadnji dan kongresa se je začel s majo dovolj izkušenj (doktorji, medicin- in ne načrtujejo prevoda v druge jezike, predstavitvijo neformalne organizaci- ske sestre, delovne terapevtke in drugi podporni strokovnjaki, fizioterapevti, osebe s področja preventive, psihologi, socialni delavci, vrstniški svetovalci). Sara Rubinelli je prikazala zasnovo nove interaktivne spletne platforme ParaForum, ki jo razvija Swiss paraplegic Research in je namenjena pretoku informacij ter komunikaciji za osebe s poškodbo hrbtenjače. V delavnici, ki je sledila, smo se pogovarjali o možnosti uporabe omenjene platforme in izpostavili problem jezikovnih omejitev ter različnosti, saj je ta platforma le v nem- škem, angleškem, francoskem in itali- Center ima tudi obsežen športni kompleks. (foto: Vanja Skok) janskem jeziku. Razpravljali smo tudi o dejstvu, ki se pojavlja v vseh državah, da starejši ne uporabljajo računalnika in želijo pa si, da bi jih druge države posne- je globalne mreže uporabnikov s po- bo tako platforma najbrž uporabljena male in uredile podobne spletne strani. škodbo hrbtenjače (www.globalsci.net). predvsem s strani mlajših uporabnikov, Soeren Bremer iz Coloplasta je Jane Horsewell in Frans Penninx sta tako po starosti kot trajanju invalidno- predstavil dva projekta, ki jih je Coloplast orisala prednosti globalnega povezova- sti. V okviru platforme bodo vključeni pred kratkim omogočil, to sta: WhellMa- nja oseb s poškodbo hrbtenjače. razni strokovnjaki, ki bodo odgovarjali te – pomočnik za vozičkarje, in Innovati- Sledila je Skupščina delegatov, kjer na zastavljena vprašanja na forumu on by you, kjer lahko posamezniki pre- smo potrdili poročilo za leto 2012 in najkasneje v dveh ali treh dneh, saj je dlagajo izboljšave njihovih izdelkov. program za leto 2013. Dogovorili smo časovna dimenzija izjemno pomemb- Dan je zaključil Martin Schwab, se tudi že za kongres leta 2014, ki bo na, da forum v resnici tudi deluje. profesor doktor na področju raziskav zopet v nizozemskem De Rijepu konec Martin Brinkhof iz Swiss paraple- možganov in kodirektor švicarskega meseca avgusta. gic Research je predstavil prve rezulta- raziskovalnega inštituta možganov na Formalni del kongresa se je zaključil te obsežne kohortne študije o poškod- Univerzi v Ženevi (Brain Research Insti- s predstavitvijo raznih projektov različ- bah hrbtenjače (SwissSCI) v Švici, ki je tute at the University of Zurich). Ovrgel nih držav, kjer je Mirjam Kanalec nav- nastala zaradi pomanjkanja podatkov je dejstvo, ki je veljalo še do pred krat- dušila prisotne z rezultati ankete, ki jo je o stanju na področju poškodb hrbte- kim, da regeneracija in rast živcev nista Zveza paraplegikov Slovenije opravila njače v Švici. Cilj SwissSCI je ustanoviti možna. Odkritje zaviralcev rasti živcev v med svojim članstvom v letu 2011.

23 [ MREŽENJE ]

Jani Trdina, Samo Glavan | Gold Wing Club Slovenije CARPE DIEM Na res lepo soboto, 15. junija, smo pripravili izlet z motorji Honda Gold Wing za člane Zveze paraplegikov Slovenije. Glavni organizator akcije je bil Gold Wing Club Slovenija, enakopravni član Goldwing zveze Evropa.

ami ideji o izletu smo dodali še Naj na kratko predstavim ozadje A v glavi so se mi takoj prebudili dejavnik ozaveščanja o varnosti v izleta. Zgodba se je pravzaprav začela obrambni mehanizmi, ki so vključeva- Scestnem prometu, zato so se pri- lansko jesen. Takrat sem se pustil pre- li vse mogoče in nemogoče strahove. ključili tudi AMZS in Slovenska vojska. govoriti prijatelju, da odideva na po- Razmišljal sem o raznoraznih scenarijih A glavni namen je kljub temu ostala tep z njegovim motorjem. O prijatelju vožnje – če sem iskren, predvsem tistih vožnja para- in tetraplegikov z motorji. Samu Glavanu ne bi izgubljal preveč manj prijaznih. Ampak najbolj čudno Zaradi gibalnih omejitev paraplegikov besed. Ni človek – topla voda. Eni ga ne mi je bilo, da pri sebi ne bom imel in- so najbolj primerni za take vožnje mo- marajo, ker rad razmišlja s svojo glavo validskega vozička, ker sem vajen, da je torji znamke Honda Gold Wing, s kate- in ob tem nima dlake na jeziku, drugi vedno z mano. rimi se prevažajo člani kluba. ga imamo iz istega razloga (in še neka- V mislih je bil prisoten tisti »kaj če … «. No ja, strah je hitro zamenjala želja po doživetju nečesa novega. Motor sem si že prej dobro ogle- dal in ugotovil, da je zaradi udobja v školjkasto oblikovanem zadnjem se- dežu prav gotovo primeren za vožnjo invalidov, ki so vezani na uporabo invalidskega vozička. Preden sva se odpeljala, sem si želel ziniti še kakšno pomirjujočo, čeprav bi nekaj takega rajši slišal s sprednjega sedeža. Kot bi vedel, mi je Samo tik pred vožnjo začel razlagati svoje dogodivščine, ki so se mu zgodile na tečaju varne vo- žnje na Vranskem. Kako se odpeljejo takšni in drugačni ovinki, kaj storiti, če (prepozno) zagledamo lužo, kako se obnašati, da ničesar ne opazimo Školjkasto oblikovan zadnji sedež je prav gotovo primeren za vožnjo invalidov. prekasno, kako se izognemo mucku (foto: Jani Trdina) ali kakšnemu drugemu živemu bitju sredi ceste tik za ovinkom, s kakšno To je bil končno dan, ko smo imeli terih drugih) zelo radi. Ko je prepričan potenco se ob linearnem naraščanju tudi paraplegiki možnost zamenjati v kaj dobrega in koristnega, to izpelje. hitrosti povečuje potrebna razdalja za lažen občutek varnosti, ko si na šti- Prepričan je bil, da mi bo vožnja všeč, in ustavitev motorja v sili in tako naprej rih kolesih zamotan v tono in pol z nemogoče bi ga bilo prepričati naspro- in tako naprej. ABS in zračnimi vrečami opremljene tno (kakšen ego!). Med vožnjo sva naredila krajši po- pločevine, za okus vožnje na dveh ... In potem sem si rekel: »Če sem stanek in ob ugasnjenem motorju uži- kolesih. preživel tole, bom pa še tisto!« vala tišino, ki sva jo le midva rahlo mo-

24 [ MREŽENJE ] tila. Pot sva zaključila z malico v prijetni jaškega policista. Ti so vključevali pred- pen voznik, ki se je hotel za vsako ceno gostilni na Križni gori. vsem varnostno komponento vožnje. vključiti v našo kolono. Spet se je po- Prav tam (ob brezalkoholni pijači) je Nato so me uporabili kot »poskusnega kazala prednost policistov vojakov, ki začela zoreti Samova ideja o skupnem zajčka« za demonstracijo, kako posaditi so tečnega voznika brezkompromisno izletu »goldwingerjev« ter paraplegi- invalida na motor. Predstavili smo mo- odstranili iz kolone. kov. »Zakaj bi v takem početju uživala žnost zdrsa nog s tačk ter položaj sede- Dogodek smo zaključili s kosilom samo midva, zakaj ne bi še kdo drug?« nja za brezskrben užitek na poti. in glasbenim nastopom legende Ota Čeprav sem bil sam takrat malo skep- Peljali smo se preko Belega križa Pestnerja. tičen o možnosti izvedbe podobnega skozi Portorož. V Luciji smo zavili proti Za konec bi se rad zahvalil vsem izleta »v konvoju«, sem se vseeno za- Kopru in prav na križišču sem spoznal članom Gold Wing Cluba Slovenije za pletel v pogovor. A zraven niti malo nisem slutil, da bo ideja tako hitro do- zorela in postala uresničljiva. In tako se nam je pripetil ta lep poletni dan. Sam sem se skupini pridru- žil že na Brezovici, ki je nekako najbolj logično zbirališče, saj člani GWC priha- jajo iz cele Slovenije. V urejeni koloni in spremstvu vojaške policije smo se odpravili proti Domu paraplegikov v Pacug. S Samom sva potem rahlo pospešila (beri: spustila sva kavo na izolski obvoznici) ter odhitela direk- tno v Pacug, da pripraviva prostor za vse jeklene konjičke. Samo je pripravil ozvočenje, preko katerega smo poslu- šali dobro glasbo na radiu Goldwing. Ni bilo potrebno čakati dolgo, da so Na postanku v Lipici (foto: Anton Prešeren) motorji v gosjem redu pripeljali na ko- šarkarsko igrišče. Poznalo se je, da je skupina dobro organizirana in izredno prednost, ki sta nam jo nudila vojaška njihovo nesebično pripravljenost pri- disciplinirana, saj ni prišlo do nobenih policista z zaporo ceste, zato da se praviti doživetje adrenalinske vožnje zastojev ali problemov pri parkiranju naša kolona ni prekinila. Prav hitro so članom Zveze paraplegikov. Poleg svo- motociklov. tudi moji kolegi invalidi občutili nav- jega časa in dobre volje so celotni do- Začeli smo zbirati prijave para- in dušenost motoristov, ki so že dalj časa godek tudi finančno podprli. Brezplač- tetraplegikov. Naslednji korak je bila »zasvojeni« z jeklenimi konjički. Vožnja no so nam zagotovili motorje, gorivo določitev voznikov, a večinoma so se skozi vasi in gozdove mi je nudila ne- ter poskrbeli za pecivo, brezalkoholne člani že kar sami dogovorili z njimi, kdo verjeten občutek. Počutil sem se »žive- napitke ter plačali vsa kosila za udele- bo koga peljal. Pozdravil nas je tudi ga«. Menim, da je bil del tega tudi vonj žence. Še posebej se jim zahvaljujemo Miran Stanovnik in z veseljem smo in okus okolja, ki je dihal skozi in okoli za zbiranje prostovoljnih prispevkov za prisluhnili njegovim zgodbam iz Afrike. nas. nov košarkarski voziček naše članice. Sledil je nagovor, kjer sem na kratko Ob prihodu v Lipico nas je najprej Prav tako se iskreno zahvaljujemo obe- predstavil naš Dom in potek dogod- pozdravila čreda lipicancev, ki se je v ma vojaškima policistoma ter Vojku ka. Nato je besedo povzel predsednik divjem diru, kot da tekmujejo, pogna- Safranu. GWC Jože Planinc in v imenu sebe ter la vštric z nami. Vozičke je pripeljal Celoten dogodek bo vsem ostal v članov kluba izrazil zadovoljstvo, da so naš šofer Damir, saj nas je čakal kratek nepozabnem spominu in samo upa- prevzeli izvedbo celotnega dogodka. postanek z brezalkoholno osvežitvijo. mo lahko, da bomo takšno ali podob- Sledili so napotki Vojka Safrana (in- Tudi nazaj je vse potekalo brez zaple- no akcijo še kdaj izpeljali. Več naj po- štruktor varne vožnje pri AMZS) ter vo- tov, mogoče se je našel le kakšen nestr- vedo slike.

25 [ MREŽENJE ]

Mirjam Kanalec | 15 let FIHA OD ŠTEVILK K LJUDEM 11. junija je na Brdu pri Kranju potekala prireditev ob 15. obletnici delovanja Fundaci- je za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO). Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janko Ve- ber, ob dogodku pa se je s plakati predstavila večina invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jih FIHO sofinancira.

odilo celotne prireditve so bile in posrednim uporabnikom invalidskih ni možno razumeti zgolj v okviru eko- številke, števke in števila, skri- organizacij ter kar 300.000 uporabni- nomskih in socialnih pravic. Potrebno Vvajoč mozaik neštetih zgodb kom humanitarnih organizacij. Skupaj in dobrih del, ki pomagajo ljudem ži- gre torej za več kot 415.000 ljudi. Brez veti boljše življenje. Fundacija je od teh sredstev prejemniki ne bi zmogli Temeljni namen Fundacije svoje ustanovitve leta 1998 prehodila opraviti tako veliko koristnega dela in je, da s svojim financira- dolgo pot in je v 15-ih letih finančno nuditi pomoči invalidom ter najbolj njem prepreči neenakost, podprla 112 organizacij: 29 invalidskih ranljivim uporabnikom humanitarnih omogoči socialno pravič- in 83 humanitarnih, ki jim je v tem ob- organizacij, predvsem bolnim, ostare- nost in enake priložnosti dobju skupno namenila več kot 229 lim in socialno najšibkejšim.« najbolj ogroženih skupin milijonov evrov. Predsednik Sveta FIHO Kot slavnostni govornik je nasto- prebivalstva. Gregor Kobal je v nagovoru poudaril: pil predsednik DZ Janko Veber, ki »Ocenjujemo, da sredstva Fundacije je poudaril nujnost enakopravnega pomagajo okrog 115.000 neposrednim obravnavanja invalidov: »Invalidnosti je ustvarjati in zagotavljati podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi se invalidom omogoča, da dosežejo polno sodelovanje.« Temeljni namen Fundacije je, da s svojim financiranjem prepreči neenakost, omogoči socialno pra- vičnost in enake priložnosti najbolj ogroženih skupin prebivalstva. Fun- dacija s svojimi sredstvi tako bistveno pripomore pri delovanju velikega števila invalidskih in humanitarnih organizacij. Glavni cilj uporabe sredstev je pomoč ljudem, neposrednim in posrednim uporabnikom storitev invalidskih in humanitarnih organizacij. FIHO je danes sodobna fundacija. Ima ustvarjalno in povezovalno vlogo, zagotavlja stabilnost financiranja in tako pomaga izboljševati kakovost življenja uporabnikov sto- Predsednik Državnega zbora RS Janko Veber, predsednik Sveta FIHO Gregor Kobal (levo), direk- ritev invalidskih in humanitarnih or- tor FIHO Štefan Kušar (desno) (foto: arhiv FIHO) ganizacij.

26 [ STROKOVNO ]

Povzela Špela Šušteršič | Posvet v DZ PREDLAGANE SPREMEMBE »NOVE SOCIALNE ZAKONODAJE« 13. maja je bil v Državnem svetu organiziran posvet na temo »Kako lahko izboljšamo sistem na področju nove socialne zakonodaje«.

osvet je vodila svetnica mag. socialne zakonodaje. Na podlagi prido- • neupoštevanje stanovanja, v kate- Darija Kuzmanič Korva, bljenih rezultatov je inštitut predlagal rem družina prebiva, na glede na Ppredstavnica interesov social- naslednje popravke socialne zakono- velikost stanovanja pri odmeri OD nega varstva. Oceno učinkov izvajanja daje, ki se že izvaja, in sicer so predlaga- • upoštevanje zneskov obrokov sta- nove socialne zakonodaje sta podala ni popravki naslednji: novanjskega kredita pri izračunu do- generalni direktor Direktorata za socia- • izdelava nove ocene minimalnih hodkov za upravičenost do posame- lo na ministrstvu za delo, družino, soci- življenjskih stroškov – prilagoditev znih pravic alne zadeve in enake možnosti Davor OMD (osnovni minimalni dohodek) • v dogovoru z DURS je potrebno po- Dominkuš in dr. Polona Dremelj z novim izračunom / dvig OMD na vi- iskati ustrezno rešitev glede upošte- Inštituta RS za socialno varstvo. Med šino izračunanih minimalnih življenj- vanja dohodninske odločbe za pred- nujnimi posegi je Dominkuš omenil skih stroškov za leto 2009 (385,08 preteklo leto spremembo meja pri upoštevanju ne- EUR) • upoštevanje le določenega dela katerih vrst dohodkov in premoženja • ponoven razmislek o vrstnem redu priložnostnih dohodkov (na primer ter dodatno poenostavitev postopkov uveljavljanja pravic in njihovem sou- študentskega dela) pri odmeri posa- v zvezi z odločanjem v postopkih uve- činkovanju mezne pravice ljavljanja socialnih pravic. • umeščenost OD (osebni dohodek), • vračilo pravice do državne štipendije Inštitut RS za socialno varstvo je plačila vrtca in dohodek študenta v mladoletnim dijakom ali povišanje izdelal oceno učinkov izvajanja nove enoten sistem OD na raven, ki bi dejansko predstavljala kompenzacijo za izgubljeno štipendijo • začetek veljavnosti zaznambe na ne- premičnino in omejitev dedovanja za prejemnike varstvenega dodatka šele po določenem obdobju preje- manja • zvišanje ponderja za določitev viši- ne minimalnega dohodka za osebe po 50. letu starosti do 63 oz. 65 let, ki so izgubile zaposlitev in ne prejemajo več nadomestila za brezposel- nost • uvedba stimulacij za prejemnike de- narne socialne pomoči, ki opravljajo določene neformalne oblike dela

Vir: Inštitu RS za socialno varstvo S Posvet v DZ (foto vir: http://www.ds-rs.si/?q=node/3851 [dostopno; 2.6.2013]) posveta v Državnem svetu, 13. 5. 2013

27 [ STROKOVNO ]

Povzela Špela Šušteršič | Centri za socialno delo POTREBNA JE REORGANIZACIJA Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je predstavnikom Skupnosti centrov za socialno delo in posledično širši javnosti predstavila načrtovane spremembe na področju centrov za socialno delo.

inistrica meni, da je reorga- nje dela na posameznih področjih ter alno delo ter večja učinkovitost, racio- nizacija centrov za social- hitrejše in učinkovitejše ukrepanje. nalizacija dela, zmanjšanje stroškov ter Mno delo potrebna, vendar Z novimi ukrepi naj bi bilo upo- racionalna raba vseh virov in sredstev. bo potekala postopoma in premišlje- rabnikom omogočeno hitrejše in Ministrica predvideva, da naj bi bila no. Ministrstvo je zaznalo potrebo po enostavnejše koriščenje storitev. Cilj reorganizacija vseh CSD izvedena v za- reorganizaciji na podlagi sprememb, ki reorganizacije je izboljšanje kakovosti četku leta 2015. se dogajajo v družbi tako po obsegu kot dela, dosegljivosti za uporabnike, večja zahtevnosti primerov, ki terjajo izboljša- strokovna avtonomija centrov za soci- Vir: www.mddsz.gov.si

Asist. Daniel Globokar, dr. med., spec. FRM, URI Soča | Seminar Obvladovanje nevrogenega mehurja pri osebah z okvaro hrbtenjače PREVENTIVNO UKREPANJE JE TUDI UČINKOVITO VARČEVANJE 11. aprila je v prostorih URI Soča potekal enodnevni seminar z naslovom »Obvladovanje nevrogenega mehurja pri osebah z okvaro hrbtenjače« v organizaciji URI Soča, oddelka za rehabilitacijo bolnikov z okvaro hrbtenjače.

odja oddelka za rehabilitacijo do priporočata tudi združenji ISCOS in klinike UKC Ljubljana, je opredelil vlogo po poškodbah hrbtenjače URI ASIA že v zgodnjem obdobju po utrpe- kirurga urologa pri obravnavi nevro- VSoča prim. mag. Rajmond li poškodbi hrbtenjače. gene okvare sečnika. Sečni mehur in Šavrin, specialist FRM, nam je predsta- Doc. dr. Moharič Metka, specia- mehanizem zapiralk v normalnih zdravil osnovne pogoje dela in obravnave listka FRM, nam je predstavila osnove vih razmerah delujeta kot usklajena oz. bolnikov na rehabilitacijskem oddelku. preiskavnih metod urodinamike. Urodi- harmonična enota. Žal večina bolnikov Intermitentna kateterizacija predstavlja namske preiskavne tehnike predstavljajo po okvari hrbtenjače razvije neugo- metodo izbora za obvladovanje nevro- pomembno diagnostično dopolnilo pri dno kombinacijo okvare s prekomerno genega mehurja. Sicer rezultati dose- spremljanju bolnikov z nevrogenim me- vzdražnim sečnim mehurjem in spre- danjih raziskav kažejo na pomanjkanje hurjem. Bolj podrobno so bile vse mo- mljajočim neusklajenim delovanjem za- trdnih dokazov, da je katera koli meto- žne tehnike urodinamskih preiskav bral- piralk. Glavno vodilo obravnave je vzdr- da praznjenja sečnega mehurja boljša cem revije Paraplegik že predstavljene. ževanje čim nižjega tlaka v nevrogenem oziroma varnejša v primerjavi z vsemi Aleš Sedlar, specialist urologije, sečnem mehurju. Dogovorno je meja ostalimi možnimi tehnikami. To meto- Klinični oddelek za urologijo Kirurške po priporočilih za ustrezni tlak v sečnem

28 [ STROKOVNO ]

mi medicinsko-tehničnimi pripomočki, še posebej pripomočki za obvladovanje urinske inkontinence. Vodja Lekarne URI Soča mag. Me- lita Dolenšek je predstavila pogoje dela pri svetovanju in oskrbi oseb z nevrogenim mehurjem. Asist. mag. Nena Kopčavar Gu- ček je v prispevku izpostavila poseb- nosti obravnave oseb z nevrogenim mehurjem v ambulanti družinskega zdravnika. Predstavnika Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic in Barbara Slaček sta v skupnem prispevku izpostavila aktualne težave obvladovanja urinske inkontinence s stališča uporabnikov. V živahni diskusiji med odmori in Predavatelji seminarja sedijo v prvi vrsti (od leve proti desni): Nataša Puzić, Stanka Vrtek, Zden- ob zaključku enodnevnega seminarja ka Dimnik-Vesel, Metka Moharić in Rajmond Šavrin (foto: Daniel Globokar, URI Soča) je bila večkrat poudarjena potreba po izboljšanju sodelovanja stroke, zavaro- mehurju do 40 cm vodnega stolpca. Z Soča, nam je predstavila tehnike zdra- valnice in uporabnikov pri obravnavi zniževanjem tlaka v nevrogenem me- vstvene nege pri obvladovanju nevro- oseb z nevrogenim mehurjem po po- hurju namreč znižujemo dolgoročno genega sečnega mehurja. Z uporabo škodbi hrbtenjače. Z rednim spremlja- tveganje za dodatne zaplete. Zdravnik sterilne urinske vrečke, ki je menjana njem oseb z nevrogenim mehurjem urolog je poudaril, da sodobna urološka enkrat tedensko v sterilni tehniki v po- lahko preprečimo neželene zaplete, ki obravnava sledi principom ”a la carte”, gojih bolnišnične oskrbe, doprinesemo sicer zahtevajo dodatno takojšnje zdra- torej je čim bolj individualno prilagoje- k zmanjšanju možnosti okužb in doda- vljenje, predstavljajo velike stroške in na potrebam posameznega pacienta. tnih zapletov. S posebnostmi kratkoročnega in Stanka Vrtek, diplomirana medi- dolgoročnega spremljanja bolnika z cinska sestra na rehabilitacijskem od- Zdravnik urolog je pouda- nevrogenim mehurjem nas je seznani- delku URI Soča, nas je seznanila s pro- ril, da sodobna urološka la asist. Nataša Puzić, spec. FRM, URI cesom učenja tehnike intermitentne obravnava sledi principom Soča. Življenjska doba oseb z okvaro kateterizacije bolnikov. Pri učenju upo- ”a la carte”, torej je čim bolj hrbtenjače se je v zahodnem svetu v rabljajo sodobne učne pripomočke v individualno prilagojena po zadnjih desetletjih podaljšala tudi za- obliki video posnetkov ter anatomske- trebam posameznega pa- radi boljšega razumevanja patofiziolo- ga modela moškega in ženskega spola. cienta. gije nevrogenega mehurja in boljšega Drago Perkič, univ. dipl. ekono- obvladovanja in reševanja zapletov. Z mist z Zavoda za zdravstveno zavaro- rednim spremljanjem imamo možnost vanje Slovenije, nam je orisal pravila predvsem ogrožajo kvaliteto življenja. obvadovanja zapletov, ohraniti oziro- predpisovanja in plačevanja medicin- Preventivno ukrepanje je tudi na ma izboljšati funkcijo ledvic, preprečiti sko-tehničnih pripomočkov za obvla- tem področju ohranjanja zdravja in kva- okužbe sečil, omogočati polnjenje in dovanje urinske inkontinence. V Slo- litete življenja oseb z okvaro hrbtenjače praznjenje sečnega mehurja pod nor- veniji je okoli 70 000 uporabnikov teh izjemno pomembno. Na vseh podro- malnim tlakom ter preprečiti potrebo pripomočkov. Zavarovalnica si sicer v čjih medicine je preventivno ukrepa- po vstavitvi stalnega urinskega katetra. zadnjih letih prizadeva za večjo pregle- nje učinkovito varčevanje s finančnimi Zdenka Dimnik, višja medicinska dnost in dostopnost glede možnosti sredstvi, na kar v težkih gospodarskih sestra na rehabilitacijskem oddelku URI predpisovanja oziroma opreme z vse- razmerah ne bi smeli pozabljati.

29 [ STROKOVNO ]

Vanja Skok | Izobraževalni seminar na URI – Soča MOŽNOSTI ZA GIBANJE PRI OSEBAH Z OKVARO HRBTENJAČE Na URI – Soča je 30. maja potekalo strokovno srečanje, izobraževalni seminar z naslovom »Možnosti za gibanje pri osebah z okvaro hrbtenjače«, ki ga je vodil predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med.

deležencev seminarja je bilo več dicinske in druge tehnične pripomoč- ninga hoje z ortozami, s pomočjo FES, kot 80 iz cele države, namenjen ke, uporabnik jih mora znati pravilno hoje na tekočem traku, na Lokomatu Upa je bil zdravnikom speciali- uporabljati, dovolj zgodaj pa je potreb- ter pravilna uporaba pripomočkov za stom in specializantom družinske medi- no prepoznati škodljive vplive na or- hojo. Predstavljeni so bili načini giba- cine, fizikalne in rehabilitacijske medicine, ganizem, ki jih običajno povzročajo ti nja z vozički na ročni in elektromotor- ortopedije, travmatologije, nevrologije, pripomočki po večdesetletni uporabi. ni pogon ter izbira in pravilna upora- imenovanim zdravnikom ZZZS, medi- Predstavljen je bil pomen ohranja- ba sedežnih antidekubitusnih blazin. cinskim in sodnim izvedencem, drugim nja pokončnega položaja telesa kot Prikazane so bile možnosti gibanja s zdravstvenim delavcem ter ostalim stro- tudi različne možnosti gibanja v ožjem pomočjo predelanih osebnih vozil, za- kovnjakom z obravnavanega področja. in širšem okolju za osebe z okvaro hrb- konski predpisi o možnostih predpiso- Povabili smo tudi strokovne delavce iz tenjače glede na višino okvare ter njen vanja različnih pripomočkov za gibanje ustanov v socialnem varstvu, zlasti tiste, obseg. v breme ZZZS ter ohranjanje aktivno- s katerimi sodelujemo v okviru projekta sti in gibanja preko izvajanja različnih za nove možnosti namestitve mladih in športnih dejavnosti. mlajših oseb z okvaro hrbtenjače. Prim. mag. Rajmond Šavrin Vodja seminarja oziroma predstoj- Poškodba hrbtenjače pomeni hud je kot predavatelja pova- nik oddelka prim. mag. R. Šavrin, in obremenjujoč življenjski dogodek, ki bil tudi predsednika Zveze dr. med., je kot predavatelja povabil tudi globoko poseže v človekov način življe- Daneta Kastelica, ki je z vi- predsednika Zveze paraplegikov Sloveni- nja glede na posledice spremenjenega dika uporabniške perspek- je Daneta Kastelica, ki je z vidika upo- zdravstvenega stanja. Na seminarju so tive predstavil izkušnje pri rabniške perspektive predstavil izkušnje bile predstavljene posledice nastan- uporabi pripomočkov za pri uporabi pripomočkov za gibanje. ka okvare hrbtenjače s poudarkom na gibanje. Udeleženci seminarja so pridobili prizadetosti sposobnosti za gibanje. informacije o vseh možnostih gibanja Večina oseb z okvaro hrbtenjače mora za osebe z okvaro hrbtenjače, seznanili zaradi popolne ali delne ohromelo- S travmatološkega stališča so bile so se z možnimi zapleti zdravstvenega sti uporabljati različne pripomočke, ki predstavljene možnosti za hitro obre- stanja zaradi dolgotrajne ali nepravilne omogočajo vsaj občasno vzdrževanje menjevanje skeleta po poškodbi hrb- uporabe medicinskih in tehničnih pri- stoječega položaja, hoje ali le vožnje tenice z okvaro hrbtenjače, ki jo nudijo pomočkov. z vozičkom. Življenjska doba teh oseb moderne operativne tehnike neposre- S tem znanjem in vedenjem bodo se z napredkom medicinskih znanosti dno po nastanku, in vpliv, ki ga ima zato lahko pravočasno in ustrezno podaljšuje in tekom svojega dela se s lahko hitra mobilizacija teh oseb na na- ukrepali pri srečanju s takim pacientom temi osebami srečajo številni zdravniki daljnjo rehabilitacijo. Predstavljeni so ter pripomogli k reševanju problema ter drugi zdravstveni delavci v Slovenji. bili zapleti, ki nastanejo po dolgotrajni oziroma prepoznali stanja, ki zahtevajo Po nastanku okvare hrbtenjače je uporabi različnih ortoz in invalidskih napotitev take osebe na obravnavo v potrebno najprej izbrati ustrezne me- vozičkov. Prikazane so bile metode tre- specializirano ustanovo.

30 [ STROKOVNO ]

Pripravila Barbara Slaček | Letovanje v državah EU NA POT OPREMLJENI Z INFORMACIJAMI Ni slabo, če se opremite z informacijami o pravicah, ki jih imate kot državljan EU in potnik z omejeno mobilnostjo.

POTOVANJE Z LETALOM prodajalca vozovnic ali organizatorja Tudi osebe z omejeno mobilno- potovanja ter pojasnite, kakšno pomoč stjo imajo enako pravico do potova- potrebujete. Omejena mobilnost ne nja z letalom kot vsi drugi. Ob tem so sme biti razlog za zavrnitev vkr- upravičene do brezplačne pomoči pri canja na vlak, razen če bi bilo to v vkrcanju in izkrcanju z letala, v kabini nasprotju s pravili podjetja glede med letom ter na letališču pred letom dostopa. Če imate težave pri pro- in po njem. Vsaj 48 ur pred potova- šnji za pomoč med potovanjem, se njem se obrnite na letalsko družbo, obrnite na postajne organe ali zadev- prodajalca vozovnic ali organizatorja nega prevoznika. potovanja ter pojasnite, kakšno po- Države EU lahko določene vlake iz- moč potrebujete. Zaradi omejene vzamejo iz teh določb, denimo vlake mobilnosti vam ne smejo zavrniti v notranjem prometu, ki ne prečkajo vkrcanja, razen če to zaradi velikosti meja države, ali mednarodne vlake, letala ali varnostnih razlogov fizično ni ki svojo pot začnejo ali končajo zunaj izvedljivo. Letalski prevozniki vam niso EU. dolžni zagotoviti pomoči pri prehra- Več informacij glede te ureditve boste njevanju ali jemanju zdravil med našli pri pristojnih nacionalnih organih. letom. Če potrebujete takšno pomoč, denimo med dolgim letom, lahko letalski prevoznik zahteva spremstvo ne- govalca. Če imate težave pri prošnji za pomoč med potovanjem, se obrnite na letališke organe ali zadevnega letalskega prevoznika.

POTOVANJE Z VLAKOM Tudi potniki z omejeno mobilnostjo imajo enako pravico do železniške- ga prevoza kot vsi drugi. Informacije o dostopnosti vlakov morajo biti na voljo javnosti pri železniškem podje- tju. Potniki z omejeno mobilnostjo so upravičeni do brezplačne pomo- či pri vkrcanju in izkrcanju z vlaka, med prestopanjem, med potovanjem ter na železniški postaji pred potovanjem in po njem. Vsaj 48 ur pred potovanjem se obrnite na železniško podjetje,

31 [ STROKOVNO ]

POTOVANJE Z AVTOBUSOM da vam pomagata pri vkrcanju, izkrca- infrastrukture. Spremljevalec z vami Tudi potniki z omejeno mobilnostjo nju in potovanju z ladjo. Če potrebuje- potuje brezplačno. Če imate težave imajo enako pravico do avtobusnega te posebno ureditev glede nastanitve, pri prošnji za pomoč med potova- prevoza kot vsi drugi. Omejena mo- sedeža, dodatne pomoči ali pa morate njem, se obrnite na pristaniške organe bilnost ne sme biti razlog za zavr- s seboj imeti medicinsko opremo, to ali zadevnega ladijskega prevoznika. nitev prodaje vozovnice, rezerva- ob rezervaciji sporočite prodajalcu vo- cije ali vkrcanja, razen če je to nujno zovnic. Prevoznik lahko od vas zahteva, VIR: (http://europa.eu/youreurope/ zaradi veljavnih varnostnih določb ali v da imate s sabo spremljevalca, če je to citizens/travel/passenger-rights/redu- primerih, ko zaradi infrastrukture pre- potrebno zaradi varnostnih razlogov ced-mobility/index_sl.htm dostopno, voz ne bi bil varen. ali zaradi zasnove ladje oz. pristaniške [14. 5. 2013]) Za daljše avtobusne prevoze (več kot 250 km) velja: • prevoznik mora dovoliti brezplačen Zbrala Mirjam Kanalec | Koristne informacije prevoz spremljevalca, če bi s tem odpravili morebitne varnostne zadržke, ki bi vam sicer preprečevali potovanje; DOBRO JE VEDETI • upravičeni ste do pomoči na nekaterih glavnih avtobusnih po- Zakonodaja omogoča določenim vrstam invalidnosti kar stajah ter pri vkrcanju in izkrcanju z nekaj ugodnosti. avtobusa. Pomoč je brezplačna, vendar morate o svojih potrebah vsaj 36 ur pred BREZ VINJETE SE INVALIDI PO CESTAH, Je pa res, da je naša soseda Hrvaška začetkom potovanja obvestiti avto- KI JIH UPRAVLJA DARS, NE BOMO bolj prijazna do oseb z invalidnostjo, saj busnega prevoznika, prodajalca vozov- VOZILI so na Hrvaškem plačila cestnine opro- nic ali organizatorja potovanja. Na vlogo, ki smo jo februarja posre- ščene osebe, pri katerih je ugotovljena Organizator potovanja ali upravlja- dovali na Ministrstvo za promet, da bi telesna poškodba spodnjih okončin 80 vec postaje vam bo morda sporočil, da bili vozniki para- in tetraplegiki opro- ali več odstotkov. se morate največ eno uro pred začet- ščeni nakupa vinjet, nam je ministrstvo kom potovanja zglasiti na določenem odgovorilo: EVRO KLJUČI zbornem mestu. Če imate težave pri »Vinjeta je vezana na vozilo (osebni Radi bi vas obvestili, da smo v na- prošnji za pomoč med potovanjem, avtomobil, motorno kolo) in ne na voz- kupovalnem središču Citypark za in- se obrnite na postajne organe ali za- nika, zato invalidne osebe ne bodo opro- validska stranišča uvedli uporabo evro devnega avtobusnega prevoznika. ščene nakupa vinjete za vožnjo po ce- ključa. Za to uporabo smo se odločili, stninskih cestah. Že po trenutno veljavni da bodo invalidska stranišča dostopna POTOVANJE Z LADJO Uredbi o cestninskih cestah in cestnini za samo ljudem, katerim so namenjena. Tudi potniki z omejeno mobilnostjo uporabo cestninskih cest (Uradni list RS, Nekatera društva te ključe že imajo, imajo enako pravico do ladijskega pre- št. 110/05, 11115/06, 80/07) so oprostitve lahko si ga tudi izposodite na naših in- voza kot vsi drugi. Ob tem so upravičeni plačevanja oproščene samo za posame- formacijah, izdeluje in prodaja podjetje do brezplačne pomoči pri vkrcanju in zne vrste vozil (npr. vozila s prednostjo in JR Produkt: http://www.jr-product.si/ izkrcanju z ladje, med potovanjem, pri vozila za spremstvo, vozila Slovenske voj- euro-kljuci-in-kljucavnice-69.html prestopanju ter v pristanišču pred po- ske, vozila, s katerimi se izvajajo naloge tovanjem in po njem. Vsaj 48 ur pred humanitarne pomoči ipd.).« TURISTIČNA TAKSA NA HRVAŠKEM potovanjem se obrnite na ladijsko Podobno so oprostitve plačevanja Glede plačila turistične takse zako- družbo, prodajalca vozovnic ali organi- urejene tudi v drugih evropskih državah, nodaja (Zakon o boravišnoj pristojbi, zatorja potovanja ter pojasnite, kakšno po katerih se je pri pripravi predpisov, ki NN št. 132/08) določa, katere kategorije pomoč potrebujete. Tudi če tega ne urejajo področje plačevanja cestnin in so upravičene do oprostitve plačila ta- storite, se morata prevoznik in upravi- uporabo vinjet za uporabo cestninskih kse. Med njimi tudi (4. člen Zakona): telj terminala v razumni meri potruditi, cest, zgledovala Republika Slovenije. • otroci do 12. leta starosti,

32 [ STROKOVNO ]

• osebe s 70-odstotno invalidnostjo ali bam izplačujejo invalidske organiza- s spremljevalcem na kartico Urbana več ter 1 spremljevalec, cije, zelene barve je: • udeleženci šolskih aranžmajev, ki jih - od občasnega dela invalidov, ki so • oseba, ki ima zaradi izgube, okvare odobrijo šolske ustanove, vključeni v institucionalno varstvo ali paraliziranosti spodnjih ali zgor- • sezonski delavci. po zakonu o socialnem varstvu. njih okončin ali medenice priznano Osebe to dokazujejo s potrdili pri- Podrobneje si lahko preberete v najmanj 60-odstotno telesno okva- stojnih institucij, zdravniškimi ali po- Zakonu o dohodnini; celotno besedilo ro, in spremljevalec, ki jo spremlja; dobnimi potrdili, izkaznicami. zakona najdete na: http://zakonoda- • oseba z multiplo sklerozo in spre- ja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO1245. mljevalec, ki jo spremlja; IZ ZAKONA O DOHODNINI html • oseba z mišičnimi ali živčno-mišič- V naši državi se plačuje dohodnina nimi obolenji z ocenjeno najmanj od osebnih prejemkov, dohodkov iz IZ ZAKONA O POSEBNEM DAVKU NA 30-odstotno telesno okvaro ter spre- kmetijstva, dohodkov iz dejavnosti in DOLOČENE PREJEMKE mljevalec, ki jo spremlja; iz kapitala ter dohodkov iz premoženja V naši državi plačujemo tudi dav- • težko prizadeta oseba, ki ji je pri- in premoženjskih pravic. Dohodnina se ke na določene prejemke. To ureja znana invalidnost po predpisih o za vse državljane obračunava za vsako Zakon o posebnem davku na dolo- varstvu telesno in duševno priza- leto posebej. čene prejemke. S tem zakonom se detih oseb, ter spremljevalec, ki jo Osnova za dohodnino se invalidom uvaja obveznost plačevanja davka na spremlja; s 100-odstotno telesno okvaro, če jim določene prejemke, izplačane posa- • mladoletna oseba, ki je težko tele- je bila priznana pravica do tuje nege meznikom. sno ali duševno prizadeta oziroma je in pomoči na podlagi odločbe Zavoda Za opravljanje storitve se ne šteje: zaradi izgube, okvare, paraliziranosti za pokojninsko in invalidsko zavarova- - izplačilo nagrad in povračil stroškov spodnjih okončin ali medenice ovi- nje Slovenije, centra za socialno delo fizični osebi, ki prostovoljno oziro- rana pri gibanju, in spremljevalec, ki ali občinskega upravnega organa, pri- ma na podlagi vabila ali poziva so- jo spremlja. stojnega za varstvo borcev in vojaških deluje v invalidskih dejavnostih ter Upravičenci morajo prevozniku invalidov, zmanjša za letno povprečno dejavnostih društev in njihovih zvez pred brezplačnim zapisom terminske plačo zaposlenih v državi v letu, za ka- zaradi uresničevanja ciljev oziroma vozovnice s spremljevalcem na karti- tero se dohodnina odmerja. namenov, zaradi katerih so društva co Urbana predložiti na vpogled tudi Starši lahko za otroka z zmerno, ustanovljena, pod pogojem, da iz- odločbo ZPIZ, iz katere je nedvoumno težjo in težko motnjo v telesnem in du- plačila nagrad ne presegajo 625,94 razvidna upravičenost do brezplačne ševnem razvoju uveljavljajo olajšavo v EUR letno. terminske vozovnice. višini 50 % letne povprečne plače za- Zakon prav tako opredeljuje, da se Predšolski otroci, mladoletniki in poslenih v Republiki Sloveniji. davek ne plačuje od izplačil za obča- mlajše polnoletne osebe s posebnimi Davka od osebnih prejemkov ne sno in začasno nego oziroma pomoč potrebami, upravičenci, ki obiskujejo plačujejo tisti, ki prejemajo osebne invalidom, ki jih fizičnim osebam izpla- vrtec ali se šolajo po izobraževalnih prejemke: čujejo invalidske organizacije. programih s prilagojenim izvajanjem, - po predpisih o vojaških invalidih in Podrobneje v Zakonu o posebnem morajo prevozniku pred brezplačnim civilnih invalidih vojn, davku na določene prejemke: celotno zapisom terminske vozovnice s spre- - iz naslova plačil za delo med rehabi- besedilo zakona najdete na: http://za- mljevalcem na kartico Urbana predlo- litacijo, konodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZA- žiti na vpogled originalno odločbo - iz naslova nadomestila za invalidnost, KO310.html Zavoda RS za šolstvo o usmeritvi v ki ga prejemajo osebe po predpisih program vzgoje in izobraževanja skla- o družbenem varstvu duševno in te- dno z Zakonom o usmerjanju otrok s lesno prizadetih oseb, ter od dodat- BREZPLAČNA URBANA posebnimi potrebami (ZUOPP -UPB1, ka za telesno okvaro po predpisih o Invalidi različnih kategorij lahko s Ul.RS št. 3/07). pokojninskem in invalidskem zavaro- kartico Urbana uporabljajo brezplačen Terminska vozovnica s spremljeval- vanju, prevoz ljubljanskega mestnega potni- cem velja od dneva izdaje te vozovni- - za občasno ali začasno nego ali po- škega prometa. Upravičenec do brez- ce do dneva veljavnosti predloženega moč invalidom, ki jih fizičnim ose- plačnega zapisa terminske vozovnice potrdila.

33 [ VSREDIŠČU ]

Barbara Slaček | Slavnostna Skupščina Zveze in okrogla miza 16. APRIL – DAN SLOVENSKIH PARAPLEGIKOV Pred natanko štiriinštiridesetimi leti, torej daljnega leta 1969, je peščica entuziastov ustanovila takratno Sekcijo para- in tetraplegikov Slovenije. Danes je naša Zveza paraplegikov Slovenije ena največjih reprezentativnih invalidskih organizacij v Sloveniji. Zato je prav, da naš dan ali praznik paraplegikov, kot ga lahko upravičeno poimenujemo, proslavimo in počastimo na primeren način.

ako smo letos ponovno združili slavnostni seji prisostvo- prijetno s koristnim in v Domu val prim. Rajko Turk, ki je Tparaplegikov v Pacugu pripra- nedolgo nazaj prazno- vili slavnostno sejo skupščine Zveze, val častitljivih osemde- na katero smo povabili vse ustanovne set let. Ob tej priložnosti člane organizacije in častnega gosta mu je predsednik Zveze prim. Rajka Turka. V uvodnih pozdrav- Dane Kastelic po na- nih besedah je predsednica skupščine govoru članov Skupšči- Mirjam Kanalec prisotnim osvežila ne tudi čestital in mu v spomin na zametke in dogajanja v pre- znak dobrega, tvornega teklih štirih desetletjih, ni pa pozabila na ter predvsem prijatelj- prvega in častnega predsednika Zveze skega sodelovanja po- paraplegikov Ivana Peršaka ter vse delil sliko slikarja Vojka Prim. Rajko Turk ganjen prejel sliko Pinete, ki jo je ustvaril Vojko Gašperut. (foto: arhiv ZPS) pokojne ustanovne člane, katerim smo Gašperuta. Prim. Turk je ob tej priložnosti posvetili spominsko vidno ganjen prisotnim minuto molka. Kot sem že omenila, je in Zvezi izrazil iskreno zahvalo ter zelo na kratko predstavil, kaj je bilo tisto, kar je njega osebno tako zbliževalo z našo organizacijo. V nadaljevanju je Mirjam k besedi povabila še Vojka Gašperuta, da je kot eden izmed ustanovnih čla- nov orisal začetke in obstoj Zveze od nastanka do danes. Ker je bila skupšči- na sklicana in sklepčna, so člani v bolj formalnem delu razpravljali o tekoči problematiki in sprejeli nove akte. Ne smemo pozabiti, da smo na ta slavnostni dogodek povabili tudi predstavnike drugih invalidskih organizacij, ministrstev in drugih institucij, s katerimi sodelujemo in ki posredno ali neposredno vplivajo na kvaliteto naših življenj. Pričakovali smo večji odziv, smo pa hkrati veseli, da sta se vabilu Slavnostna Skupščina Zveze (foto: arhiv ZPS) odzvala direktor FIHA Štefan Kušar in

34 [ VSREDIŠČU ] predsednik strokovnega sveta Zveze mag. Franc Hočevar. Zveza je kot posredna izvajalka skupinske obnovitvene rehabilitacije preko razpisa ZZZS v letošnji sezoni tudi sama pričela z izvajanjem tovrstne dejavnosti v Domu paraplegikov v Pa- cugu. To je bila odlična priložnost, da ob dnevu paraplegikov organiziramo okroglo mizo, ki je bila tematsko obarvana. Gosti okrogle mize – generalni direktor Zdravstvene zavarovalnice dr. Samo Fakin, predstojnik oddelka za fizikalno rehabilitacijo na URI-Soča prim. dr. Rajmond Šavrin in direktor doma paraplegikov, namestnik predsednika Zveze paraplegikov in predse- Gosti okrogle mize – generalni direktor Zdravstvene zavarovalnice dr. Samo Fakin, predstojnik oddelka za fizikalno rehabilitacijo na URI-Soča prim. dr. Rajmond Šavrin in direktor Doma dnik komisije za SOR Damjan Hovnik paraplegikov Damjan Hovnik (foto: arhiv ZPS) so na uporabnikom primeren način predstavili obnovitveno rehabilitacijo. Moderator okrogle mize in član Zveze in vpliv zdraviliškega zdravljenja za pa- mnoga vprašanja smo dobili zanimive Borut Sever je iz govorcev uspel izva- raplegike. Direktor doma paraplegikov odgovore. Za vsa tista vprašanja, ka- biti tiste odgovore, ki upravičence naj- pa je predstavil potek in obseg ob- terih odgovorov v danem trenutku ni bolj zanimajo. Tako je Fakin povedal, da novitvene rehabilitacije v Pacugu. To bilo, smo se potrudili in jih zastavili di- se nam zaenkrat za ukinitev sredstev za je za Zvezo kar velik izziv, vsekakor pa rektorju zavarovalnice v intervjuju. skupinsko obnovitveno rehabilitacijo bo projekt cenejši in zaradi vključenih Ponosni smo, da je Zveza lani prido- s strani zavarovalnice ni bati, saj se za- športnih aktivnosti tudi bolj koristen. bila možnost izvajanja projekta social- vedajo, kakšno ceno bi za njih predsta- V času obnovitvene rehabilitacije za nega podjetništva »Invalid Za Invalida«, vljali stroški individualnih zdravljenj, če udeležence v Pacugu pripravljajo tudi zato smo izkoristili priložnost in projekt ne bi izvajali te pomembne preventive. ogled obalnih znamenitosti, saj jim bo podrobneje predstavili na okrogli mizi. Prim. Šavrin je kot strokovnjak za po- vseskozi na voljo kombi vozilo. Razpra- Jani Trdina, koordinator projekta, je dročje paraplegije orisal pomen, vlogo va za okroglo mizo je bila plodna. Na povedal, da bomo zaposlili štiri osebe iz ranljivih ciljnih skupin in v Domu paraplegikov najeli prostore za izvajanje dejavnosti. Po koncu razprave, ki se je vnela med prisotnimi, saj so imeli naši člani in uporabniki za goste nemalo vprašanj, je moderator vse skupaj pozval, da si ogledamo novo opremljene prostore doma, kjer bodo potekale terapije, hi- droterapije in masaže. V navadi je, da se ob posebnih pri- ložnostih, kot je rojstni dan paraplegikov, predstavijo tudi dejavnosti, ki jih izvajajo naši člani. Tako je v športni dvorani Bonifika v Kopru tega dne potekal 4. mednarodni turnir v namiznem Najboljši na namiznoteniškem turnirju (foto: arhiv ZPS) tenisu, ki so se ga udeležili predstavniki

35 [ VSREDIŠČU ] iz Italije in Srbije. Na žalost se naši naj- stna slikarja Vojko Gašperut – Ga- kar nekaj TV in radijskih gostovanj ter boljši igralci zaradi objektivnih razlo- šper in Benjamin Žnidaršič – Beno. intervjujev za časnike. Naslednje leto, gov turnirja niso mogli udeležiti, zato Kot spremljevalni program je Zveza ko bomo praznovali petinštirideseto so vse medalje in pokale odnesli tujci, v sliki predstavila šport paraplegikov obletnico delovanja, se ponovno obe- kar naj jim bo spodbuda za udeležbe skozi čas ter različne športne panoge ta vseslovensko srečanje naših članov, na podobnih turnirjih v prihodnje. naših članov. prijateljev, sodelavcev in gostov. Am- V prostorih doma sta svoje znanje Naš dan je bil tudi v medijih dobro pak o tem prihodnje leto. slikanja z usti demonstrirala naša izvr- sprejet, saj je imel predsednik Kastelic

Jože Globokar | Mednarodni namiznoteniški turnir ob dnevu paraplegikov SKROMNA UDELEŽBA – SKROMNI REZULTATI Zveza paraplegikov Slovenije ima svoj praznik – dan paraplegikov. Praznujemo ga 16. aprila, na dan ustanovitve organizacije. Ker pa je slovenske paraplegike in tetraplegike povezal šport, praznik vsako leto obeležimo tudi s športnim dogodkom. Tokrat smo na dan praznika v športni dvorani Bonifika v Kopru pripravili mednarodni namiznote- niški turnir, na katerem so poleg slovenskih tekmovali še italijanski in srbski igralci.

rganizatorji turnirja smo imeli brno Malorgio Ettore (I), bronasto Homa, tretje pa Zorica Popadić – zelo skromno ekipo, zato smo pa Zorica Popadić (SRB). V ekipnem Bojan Stamenković (oba SRB). V Odosegli tudi skromne rezul- tekmovanju sta prvo mesto osvojila tolažilni skupini je zlato medaljo prejel tate. Seveda smo pogrešali našo naj- Giusepe Vela – Malorgio Ettore Tomaž Praček, član DP severne Pri- boljšo igralko Matejo Pintar in igralca (I), drugo Nejboša Ilić – Miroslav morske. Bojana Lukežiča, ki so ju takrat pestile zdravstvene težave, Andrejo Dolinar, Primoža Kanclerja, Barbaro Meglič in druge. V opravičilo lahko povemo, da je turnir potekal med tednom ter da imajo naši igralci tudi službene in druge obveznosti. Tekmovanje je vodil trener Damjan Lazar. Ob razglasitvi rezultatov je igralce nagovoril predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic in omenil vlogo športa, ki pri para- in tetraplegi- kih vsekakor vpliva na kvalitetnejše ži- vljenje. Zatem sta z vodjo športa Gre- gorjem Gračnerjem podelila medalje in zmagovalni pokal. Po predtekmovanjih, polfinalnih in finalnih tekmah je zlato medaljo in po- Mednarodni namiznoteniški turnir ob dnevu paraplegikov (foto: arhiv ZPS) kal osvojil Miroslav Homa (SRB), sre-

36 [ VSREDIŠČU ]

Barbara Slaček | Intervju z dr. Samom Fakinom, generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije DVIG TRAJNOSTNE DOBE ZA PRIDOBITEV VOZIČKA KOT NADOMESTILO ZA VIŠJI CENOVNI STANDARD?

Fakin: »Stanje v družbi se kaže skozi odnos do tako imenovanih ogroženih skupin. Ogro- ženih pomeni to, da te osebe zase ne morejo poskrbeti v zadostni meri (nekatere ogro- žene skupine so navedene v zakonu, na primer otroci, noseče ženske, invalidi v vseh kategorijah). Vprašanje je, kakšen odnos ima družba do teh skupin. Ali družba to svojo razliko do drugačnega človeka izraža in ureja na solidaren način?«

so, te pa so odraz bodisi zdravstvenih šli naproti podrobnejšemu določanju bodisi interesnih skupin. Tipičen pri- tehničnih standardov. Zaenkrat to za- mer so cene zdravil in cene medicin- devo relativno dobro obvladujemo skih pripomočkov. Torej, koliko sme na področju zdravil, zato bi si tudi stati en invalidski voziček? Moje nače- pri medicinskih pripomočkih želeli lo pri določanju kakršnih koli cen je, da podoben sistem. Da bi naša služba naj ima proizvajalec oz. trgovska veri- vedela, tale voziček ima takšno pro- ga (če je potrebna) toliko zaslužka, da izvodno ceno in da ga trgovci ne bi pokrije svojo proizvodnjo in sredstva, mogli prodajati po višji ceni. Zaenkrat ki bi bila namenjena razvoju podjetja. te zadeve kontroliramo posredno s Na žalost se stališče proizvajalca odra- primerjavami cen evropskih proizva- ža v stališču gospodarstva in dobičk- jalcev, vendar imamo probleme, saj onosnosti, ne pa v kompenziranju ali proizvajalci ne povedo, na osnovi lajšanju zdravstvenega stanja posa- česa določajo cene, ker naj bi bila to meznika. Zdravljenje torej ne bi smelo poslovna skrivnost. biti neetično in politično. Mi se s tem vprašanjem nenehno srečujemo in Kakšno je »splošno« stališče Za- o se na Zavodu za zdravstvena področju zdravil poskušamo zdra- voda do obnovitvene rehabilitaci- no zavarovanje Slovenije (v vstveno storitev optimizirano voditi s je? Knadaljevanju: ZZZS) odloča- kontroliranjem cen. ZZZS se zaveda pomembnosti mo o zdravstvenih programih, se se- udeležbe posameznikov na skupinski veda odločamo, koliko denarja bomo Ali lahko pričakujemo, da se obnovitveni rehabilitaciji. Vsako leto so komu namenili. Pri zdravstvenih pro- bodo tudi medicinski pripomočki in kljub vedno težji finančni situaciji ZZZS gramih pretehtamo, ali ti programi v sanitetni material umestili v zdra- zagotovljena finančna sredstva za sofi- skrbi za zdravje pomagajo ali ne, in vstvene storitve s kontroliranim vo- nanciranje skupinske obnovitvene re- ali je cena za tak zdravstveni program denjem cen? habilitacije v finančnem načrtu ZZZS. primerna. Se pravi, vedno je vprašanje Trenutno pripravljamo dva pravil- Sredstva so bila vsa leta do sedaj re- neetičnosti zapravljanja denarja, za nika o medicinskih pripomočkih in dno izplačana in v višini, ki je bila opre- katerim je bilo v preteklosti na žalost spremembo Pravil obveznega zdra- deljena v pogodbah o sofinanciranju veliko političnih odločitev in še vedno vstvenega zavarovanja, s čimer bomo skupinske obnovitvene rehabilitacije

37 [ VSREDIŠČU ] z izbranimi organizatorji skupinske vendar manj kot ostalim izvajalcem primerna za zdravljenje akutnega bo- obnovitvene rehabilitacije. ZZZS skla- zdravstvenih storitev. Glede na sedanje lezenskega stanja. dno s Pravili obveznega zdravstvene- finančno stanje in vedno manjše prili- Vendar pa je odločitev osebnega zavarovanja sofinancira skupinsko ve sredstev je pričakovati, da bo moral ga zdravnika, ali bo pacientu v času obnovitveno rehabilitacijo zavarova- ZZZS uveljaviti še dodatne varčevalne obnovitvene rehabilitacije predpisal nim osebam z določenimi boleznimi ukrepe. bolniški stalež, suverena ter izražena in stanji, ki so opredeljena v 50. členu. na podlagi doktrine in lastne presoje, Vendar se ZZZS sooča tudi s številni- Kaj lahko zavarovanci pričaku- kadar meni, da je obnovitvena reha- mi pobudami ostalih skupin bolnikov, jemo v primeru ukinitve proračuna bilitacija potrebna zaradi zdravljenja kot so na primer osebe s parkinsono- za skupinsko obnovitveno rehabi- oz. preventivnih ukrepov (konkretno vo boleznijo, osebe s poškodbo gla- litacijo s strani ZZZS. Ali se bomo v pri osebah, ki so vezane na invalid- ve ... ki menijo, da so tudi upravičene tem primeru lahko udeleževali re- ski voziček in imajo pri svojem delu do uvrstitve v sistem sofinanciranja habilitacije z napotnico osebnega opravka s sedenjem za računalnikom, skupinske obnovitvene rehabilitacije. zdravnika oz. specialista? lahko to še dodatno okvari hrbtenico Zato bo za ZZZS to ena od pravic, ki jih Skladno z določili Pravil obvezne- in vpliva na fizično stanje posamezni- bo potrebno ponovno pretehtati in na ga zdravstvenega zavarovanja lahko ka). novo opredeliti. imenovani zdravnik ali zdravstvena Odločitev osebnega zdravnika se komisija ZZZS odločita o utemeljeno- nanaša na bolniški stalež za čas obno- Proračun ZZZS za skupinsko sti zdraviliškega zdravljenja. Pravice do vitvene rehabilitacije, ki gre v breme obnovitveno rehabilitacijo je v letu zdraviliškega zdravljenja in obnovitve- stroškov delodajalca. Zato ima delo- 2013 v finančnem smislu na isti rav- ne rehabilitacije ne moremo enačiti in dajalec možnost pritožbe na zdravni- ni, kot je bil leta 2008?! Ali lahko s tem tudi ne »prehoda« vseh udele- ško odločitev, skladno z 234. členom pričakujemo zmanjševanja? žencev obnovitvene rehabilitacije na Pravil obveznega zdravstvenega zava- ZZZS je zaradi finančnega stanja zdraviliško zdravljenje. rovanja. prisiljen zniževati cene zdravstvenih storitev, in sicer od aprila 2009 dalje, ko Bolniški stalež v času obnovitve- Medicinski pripomočki so za so bile cene za vse izvajalce znižane za ne rehabilitacije – da ali ne? para- in tetraplegike življenjske- 2,5 %. Temu je sledilo še dodatno zni- Načeloma ne, ker je bolniški sta- ga pomena. Še posebno to na žanje (dvakrat po 3 % za vse izvajalce lež namenjen čimprejšnji povrnitvi svoji koži in denarnicah občutimo ter še nekatera selektivna znižanja). delazmožnosti in hitremu okrevanju aktivni paraplegiki (športniki, za- Planirana sredstva za obnovitveno re- zaradi akutnega bolezenskega stanja. posleni, družbeno odgovorni …). habilitacijo za leto 2013 so se znižala, Obnovitvena rehabilitacija verjetno ni Če se zavarovana oseba odloči za lažji aktivni voziček, se ji v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pri vozičkih na ročni pogon B1 (srednja gibalna oviranost) za paraplegike prizna 997,56 evrov, in pri vozičkih na ročni pogon B2 (težka gibalna oviranost) za tetra- paretike ter tetraplegike 1.998,32 evrov. Veliko se je govorilo, da bi se uvedla še ena cenovna alineja za aktivne paraplegike, ali lahko to dejansko pričakujemo, in če – kdaj? Tako kot v drugih primerih tudi v primerih paraplegikov ZZZS zagotavlja vozičke s prilagoditvami brez doplačil, V sproščenem klepetu (foto: arhiv ZPS) ki so funkcionalno ustrezni zaradi po-

38 [ VSREDIŠČU ] treb medicinske rehabilitacije. Menimo, ljavljal, ko bi se pokazala potreba za to. kovnjaki UKC Ljubljana. Po mnenju da predlagana sprememba ni nepo- To so zaenkrat zgolj razmišljanja in po- stroke je potrebno pri določeni sto- sredno povezana z vidiki medicinske bude oz. smernice, o katerih je vredno pnji inkontinence problematiko oskr- rehabilitacije, razen tega ima večina razmisliti. be z ustreznim številom pripomočk- vozičkov, ki jih lahko danes prejmejo ov enako reševati za vse zavarovane zavarovane osebe v breme obveznega Izdaja naročilnic za sanitetni osebe, ne glede na vzrok za nastanek zdravstvenega zavarovanja, težo pod material. Vemo da je ZZZS že uve- inkontinence in druga bolezenska 16 kg, torej pod težo, ki naj bi jo imeli del sistem 10-dnevnega zamika, stanja. Zato menijo, da ne obstaja- t.i. vozički za aktivne zavarovane osebe nismo pa še prejeli uradne razlage, jo utemeljeni strokovni razlogi, da bi (po mnenju URI Soče). Mislimo, da gre ki bi jo lahko članom pisno posre- bile zavarovane osebe z okvaro hrb- v tem delu za tisti del rehabilitacije, kjer dovali. tenjače lahko upravičene do večjega bi zavarovanim osebam moralo biti Verjetno so pri tem mišljene ple- števila pripomočkov kot druge zava- omogočeno uveljavljanje pravic iz na- nice oz. inkontinenčni pripomočki. rovane osebe, na primer nepomične slova Zakona o izenačevanju možnosti Vsem izvajalcem zdravstvenih stori- osebe v postelji. Prav tako menijo, da invalidov. tev, dobaviteljem kot tudi domovom v sedanji ureditvi oskrba žensk z in- za starejše občane in posebnim soci- kontinenčnimi pripomočki ni slabša v Invalidski vozički za aktivne, alnim zavodom je bila posredovana primerjavi z moškimi. ZZZS se zaveda kot jih imenujemo, so dandanes Okrožnica MP št. 3/2013, na podlagi problematike inkontinence in podpira tako zelo kvalitetni in praktično katere je možno, da zdravnik že 10 dni prizadevanja za drugačno, sistemsko skoraj neuničljivi. Ne okvarijo oz. pred iztekom obdobja za predhodno rešitev tega problema vključno s pre- ne obrabijo se pred iztekom trajno- izdajanje plenic izda novo naročilnico. ventivnimi ukrepi. Vendar pa hkrati stne dobe, ki je predpisana na 36 Ta sprememba je stopila v veljavo dne mislimo, da problem inkontinence ni mesecev za zavarovane osebe, ki so 22. 4. 2013. Okrožnica je dosegljiva samo zdravstven, ampak širši, soci- v delovnem razmerju ali opravlja- tudi na naši spletni strani, vendar je alno-družbeni problem, zato bi bilo jo samostojno dejavnost, se redno namenjena predpisovanju in izdajanju potrebno zagotoviti tudi druge vire za šolajo oziroma so na rehabilitaciji, plenic. reševanje težav oseb pri zagotavljanju in na 60 mesecev za ostale. Če želi- ustreznega števila inkontinenčnih primo izkoristiti dano možnost, da ob Veliko je bilo govora o ženski in- pomočkov. izteku trajnostne dobe naročimo kontinenci in povečanju števila ple- nov voziček, je za večino to prej fi- nic za para- in tetrapleginje. Dobili Zanima me vaše osebno stališče nančno breme kot zdravstvena ko- smo uradno razlago ZZZS, da smo do naše organizacije. V preteklosti rist. Bi lahko v tej smeri na račun zaradi poskusa uvedbe večjega šte- smo veliko sodelovali, nadejamo trajnostne dobe povišali cenovni vila plenic za žensko inkontinenco se dobrega sodelovanja tudi v pri- standard? pri parapleginjah diskriminatorni hodnje. Kako vi vidite to sodelova- ZZZS je vedno pripravljen prisluh- do vseh drugih diagnoz. Pa vendar nje? niti pobudam posameznih interesnih je inkontinenca zaradi poškodbe Sodelovanje ocenjujem za zelo skupin, kadar je ta pobuda v že dolo- hrbtenjače nekaj zelo specifične- uspešno! Zveza paraplegikov Slove- čenih cenovnih okvirih, saj ZZZS tre- ga in za ženske velik zdravstveni, nije je zelo dober poznavalec potreb nutno ni finančno zmožen dvigovati socialni, družbeni in materialni in želja paraplegikov in pri tem lahko s cen določenih storitev in medicinskih problem. Sami namreč menimo, svojim znanjem in izkušnjami pomaga pripomočkov. Če bi se torej dvignila da povečanje števila plenic za te tudi ZZZS pri nadaljnjem poslovnem ra- trajnostna doba konkretno za prido- uporabnice ne bi smelo imeti večje- zvoju področja medicinskih pripomoč- bitev invalidskega vozička, bi se lahko ga finančnega učinka v primerjavi z kov. Še posebej za pozitivno ocenjujem razmišljalo o dvigu cenovnega stan- zdravstvenimi zapleti, ki jih imajo aktivnosti, ki jih spodbujate pri varni oz. dardna na ta račun. Druga možnost te uporabnice sedaj zaradi pomanj- pravilni uporabi medicinskih pripomoč- bi bila morebitna izdaja »vavčerja« v kanja sredstev. kov, saj smo tako kot pri zdravilih videli, primeru neuveljavljanja medicinske- Predlog za večje število plenic za da številni bolniki še niso najbolj uspo- ga pripomočka po izteku trajnostne ženske s tetra- oz. paraplegijo je bil sobljeni za optimalno uporabo pripo- dobe, ki bi ga lahko posameznik uve- obravnavan tudi v sodelovanju s stro- močkov.

39 [ DELODRUŠTEV ]

Franci Škrbina | Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja IZ DEŽELE CVIČKA Dela v vinogradih je bilo v spomladanskih mesecih zaradi slabega vremena bolj malo, smo pa se zbrali na občnem zboru članov, sodelovali na prireditvi ob dnevu zemlje, premikali šahovske figure na tradicionalnem Radejevem memorialu in se izobraževali v programu Usposabljanje za življenjsko uspešnost.

OBČNI ZBOR 2013 Občni zbor se je začel z izborom zaupanje in vse prisotne lepo pozdra- V prostorih Društva paraplegikov organov delovnega predsedstva glede vil. Nato je predlagal, da pričnemo z Dolenjske, Bele krajine in Posavja se je na prisotnost. Določili smo: delom. Sledilo je poročanje referentov, marca letos odvil redni letni občni zbor. - predsednika delovnega predsedstva: ki so nas seznanili, da smo izvedli vse Na zboru so bili poleg naših članic in Mirka Sintiča programe, ki smo si jih zadali po raz- članov ter nekaj svojcev prisotni tudi trije - člana delovnega predsedstva: Bernar- ličnih področjih (prevozi paraplegikov, predstavniki Zveze paraplegikov Slove- do Zorko in Dušana Ruparja ohranjevanje zdravja, šport in rekrea- nije: predsednik Dane Kastelic, pred- - verifikacijsko komisijo: Primoža Jera- cija, medicinsko-tehnični pripomočki, sednica skupščine Mirjam Kanalec in liča, Anico Radej in Ireno Matko- izobraževanja, interesne dejavnosti, strokovna delavka Špela Šušteršič. vič usposabljanje za aktivno življenje in V uvodu je predsednik društva - overovatelja zapisnika: Zdenko Sintič delo, kulturne dejavnosti ...). Jože Okoren vse prisotne lepo poz- in Srečka Žlebnika Do besede je prišla predsednica dravil in naznanil, da je ta dan jožefovo - zapisnikarja: Martino Glavič skupščine Mirjam Kanalec, ki je vse lepo in v ta namen voščil vsem Jožicam in Kandidati delavnega predsedstva pozdravila in povedala, da se je zbora Jožetom vse najlepše za praznik. Nato so bili soglasno sprejeti in so zasedli z veseljem udeležila. Obrazložila nam je prebral dnevni red, ki smo ga priso- svoja mesta. Kot predsednik delovne- je novosti in spremembe v Domu para- tni dobili na vabilu. ga predsedstva se je Mirko zahvalil za plegikov v Pacugu, kjer se bo po novem

Organi delovnega predsedstva in predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije (foto: Franci Škrbina)

40 [ DELODRUŠTEV ] izvajala obnovitvena rehabilitacija, še do 15. ure. Na ZPS je še vedno zaposlen Nato je Dane naznanil, da je po no- vedno pa bo možno letovanje v okviru arhitekt Matjaž Planinc, ki pomaga pri vem v koledarju 16. april označen kot društev, če bodo proste kapacitete. Od arhitekturnih ovirah v bivalnem okolju. DAN PARAPLEGIKOV. Na ta dan je v marca letošnjega leta dalje je direktor Prav tako je tam na razpolago prilago- Pacugu potekala slavnostna skupščina Doma paraplegikov Pacug Damjan jen avtomobil, ki se ga da sposoditi za in organizirana je bila športna dejav- Hovnik. Novosti so tudi v kuhinji, ki bo opravljanje vozniškega izpita. Povabila nost. Razložil nam je, da je bila v Čatežu stalno delovala, ravno tako tudi točilni je prisotne, naj s svojimi prispevki aktiv- ena od hišk popolnoma preurejena in pult, saj bodo za to poskrbeli zaposleni. no sodelujejo v časopisu Paraplegik. je tam na voljo posteljnina ter zagoto- Opremljena je tudi soba za fizioterapijo, Do besede je prišel tudi predse- vljeno čiščenje, zato je tudi njena cena ki bo daljša, kvalitetnejša in obsežna kot dnik ZPS Dane Kastelic, ki je vse lepo 30 % višja. Tudi v Domu v Pineti so za- v zdraviliščih (masaža, stoja, protibole- pozdravil in povedal, da je iz poročil menjali vzmetnice in vzglavnike, da bo činska, metomed, stimulacija, biserna razvidno, da društvo dela dobro in da bivanje bolj prijetno. Glede obnovitvene rehabilitacije je v letošnji sezoni po- nujenih 7 destinacij: Terme Čatež, Zre- če, Zdravilišče Laško, Dobrna, Radenci, Moravci in Dom paraplegikov Pacug. Po končanih debatah in razpravah se je Mirko Sintič vsem prisotnim zahvalil za udeležbo in sodelovanje ter nas povabil na zaključno – neformalno srečanje.

DAN ZEMLJE V NOVEM MESTU 26. aprila je Komunala Novo mesto v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, podjetjem CeROD, dolenjskimi osnovnimi šolami in nekaterimi drugimi ustanovami pripravila že osmo prireditev ob dnevu Zemlje. Letošnja Prisotne članice in člani na občnem zboru (foto: Franci Škrbina) prireditev je bila na Glavnem trgu v Novem mestu, kjer je med številnimi kopel, razgibavanje v bazenu …). Paci- izvajamo veliko različnih dejavnosti. stojnicami stala tudi naša. ente bo ob prihodu sprejel zdravnik, ki Povedal je, da je bilo leta 2012 sprejetih Na odru so svoje točke predstavili bo naredil plan fizioterapije. Na razpo- 42 novih članov, da je trenutno 1046 učenci osnovnih šol, vrtec Pedenjped, lago bodo 14+2 postelje ter zaposleni paraplegikov in tetraplegikov, katerih Mažoretni klub Takt ter plesni studio reševalec iz vode, sobarica in čistilka. povprečna starost je 51,8 let. Občine Novo mesto. Zaključni del na odru je Nekaj novosti za boljše počutje bo po- društvom namenjajo vedno manj sred- povezoval Boštjan Gorenc – Pižama, večana terasa, na bazenu glasba, do- stev, zato tudi zaposlitve predstavljajo slovenski raper, igralec, komik in preva- datno ogrevan bazen, možnost izleta s velik strošek za društva, saj je ta del v jalec. Nato smo slišali pozdrave gostov, kombijem, možnost kopanja za ostale veliki meri prevzela ZPS. Poudaril je, da med njimi tudi Alojza Muhiča (župa- osebe z vstopnino. za člane razvijamo in izvajamo aktivno- na MO Novo mesto), Rafka Križmana Strokovna delavka Špela Šušteršič sti, ki so za njih pomembne (srečanja, (direktorja Komunale Novo mesto) in nam je povedala, da je med drugim delavnice, predavanja …) in da z Zvezo Alojza Turka (direktorja Centra za rav- zadolžena za osebno asistenco. Na ZPS dobro sodelujemo, za kar je zaslužno nanje z odpadki). Sledila je podelitev je zaposlenih 26 asistentov, od tega 9 vodstvo društva. plaket sodelujočim osnovnim šolam. za naše člane, s katerimi sodelujemo in Ob tem je naš predsednik Jože Za konec so oder popestrili folkloristi, smo zadovoljni. Pozvala je prisotne, če Okoren povedal, da iščemo potrebe, ki saj je hkrati potekal Mednarodni fol- opazijo, da kateri član potrebuje doda- jih vidimo pri članih, in izvajamo dejav- klorni festival SloFolk Slovenija. tno pomoč, naj to sporočijo na ZPS od 7. nosti, ki jih država ne nudi. Ob odru na stojnicah so potekale

41 [ DELODRUŠTEV ]

ogled postavila nekaj svojih umetnin vezenja, ki se imenujejo pikpoint. Za- interesirani so izdelke pogledali in jih z Anico pokomentirali. Prireditev je bila zelo ekološko obarvana in prav tako odlično obiskana. Upam, da bomo s takimi dogodki osvestili vse ljudi o pomembnosti ohranjanja naše lepe zemlje.

18. RADEJEV MEMORIAL in četrti krog šahovske lige V prostorih našega Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja smo 9. maja 2013 pripravili že osemnajsti šahovski turnir v spomin Jožetu Radeju. Naša stojnica in polna miza različnih umetnin (foto: Franci Škrbina) Jože je bil naš prvi predsednik, hkrati pa velik ljubitelj in igralec kralje- predstavitve dolenjskih šol, eko iger, ške gimnazije, Združenja za ekološko vske igre na črno-belih poljih. Zato je eko bazarja, eko delavnic, ekološke tr- kmetovanje DPBK, DANONE, Knjigarne popolnoma razumljivo, da smo tradici- žnice z degustacijami, DRPD, Društva Goga, ZEOS E-transformerja in drugih ... onalno šahovsko tekmovanje posvetili paraplegikov NM, OZRK NM pomagaj Na naši stojnici smo predstavili njemu v spomin. prvi, Čebelarstva Kapš, tabornikov, Dru- društvo preko zgibanke ter časopisa Na tokratnem turnirju, ki je bil tudi štva za razvijanje idej, Teniškega kluba Optimist in prikazali ročne spretnosti, četrti krog šahovske lige, se je pome- Krka Otočec, Kolesarskega kluba Adria voščilnice ter razne cvetove iz različnih rilo 19 šahistk in šahistov iz petih po- mobil, Kmetijske šole Grm in biotehni- materialov. Naša Anica Radej je na krajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije. Za naše društvo so igrali Du- šan Rupar, Mirko Sintič, Alis Nukić, Jože Kermc in Radejeva soproga Anica. Po dobrodošlici našega predsednika društva Jožeta Okorna je arbiter Ludvik Cvirn pred začetkom vse tekmovalce seznanil s pravili tekmovanja, nato pa so šahisti v posamični konkurenci odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Igralci so za posamične »partije« imeli za razmišljanje in poteze na voljo deset minut, težje gibalno ovirani tetraplegiki pa dvanajst. Igrali so po pravilih FIDE – dodatek za pospešeni hitropotezni turnir. Po končanem tekmovanju sta vsem udeležencem spominskega turnirja za osvojena mesta čestitala naš predsednik društva Jože Okoren in športni Podeljevalci plaket z leve proti desni: Alojz Muhič (župan MO Novo mesto), Rafko Križman referent Mirko Sintič. Najboljšim sta (direktor Komunale NM) in Alojz Turk (direktor CeROD) (foto: Franci Škrbina) podelila medalje, ostalim pa praktične nagrade.

42 [ DELODRUŠTEV ]

storih našega društva in v prostorih RIC-a. Predavateljice so usposobljene pedagoginje. Srečujemo se dvakrat do trikrat tedensko. Vsebine programa so zelo pestre in zanimive. Pogovarjali smo se o ekologiji in okoljevarstve- nem osveščanju. Spoznavali tuje de- žele, jezike, njihove običaje in splošne značilnosti. Pogovarjali smo se tudi o bontonu, s katerim smo nemalokrat skregani. K tej temi smo lepo uskladili še izdelovanje pogrinjkov, enostavnih in lepih na pogled. »Potovali« smo s hrano in pijačo okoli sveta in marsikaj novega izvedeli. Posebej sem uživala v temi Slovenija, moja dežela. Ugoto- vila sem, da o naši lepi domovini ne vem čisto vsega. Že zastava z grbom Naša Anica Radej načrtuje napad. (foto: arhiv ZPS) na njej in pomen njegove vsebine sta pomenila težavo. Na koncu smo imeli V posamični konkurenci je prvo Na Društvu paraplegikov Dolenj- kviz in po skupinah utrjevali znanje o mesto že tretje leto zapored osvojil ske, Bele krajine in Posavja smo dobili Sloveniji. najboljši šahist med paraplegiki in ponudbo od RIC-a Novo mesto (Ra- Čaka nas še kar nekaj ur učenja, tetraplegiki Edo Planinc (7) LJ, zato zvojno izobraževalni center NM) za so- tudi o delu z računalnikom, saj nikoli je poleg zlate medalje prejel preho- delovanje v programu Usposabljanje ne znaš vsega. Ob zaključku vseh pred- dni pokal v trajno last, drugi je bil za življensko uspešnost – Moj korak. videnih tem bomo pridobili javnove- Aleksander Kandorfer (5,5) CE, tretji Poleg sodelujočih članov paraplegikov, ljavno potrdilo. S tem usposabljanjem Danilo Jakomin (5) KP, četrto mesto ki nas je sedem, so v skupini udeleženi popestrimo vsakodnevne aktivnosti in je zasedel Jasmin Sabljakovič (5), peto še člani Društva invalidov in ŠENT-a. razgibamo svoje življenje v pozitivni pa Adam Dmitrovič (4,5), oba iz LJ. Po Predavanja in delavnice so v pro- smeri. ekipnem točkovanju je zasedla prvo mesto ekipa DP ljubljanske pokrajine (16,5), drugo DP jugozahodne Štajer- ske (13,5), tretje DP Istre in Krasa (11), četrto DP severne Štajerske (10), peto pa DP Dolenjske, Bele krajine in Po- savja (6). Vsem šahistom iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov!

Jožica Ameršek VEČ KOT ZNAŠ, VEČ VELJAŠ ... Te besede sem slišala že v času, ko sem obiskovala osnovno šolo. Takrat še nisem povsem dojela bistva tega reka. Na poti skozi življenje, misleč, da si s šolo pridobil vso izobrazbo, se izkaže, da si še daleč od tega in da je potrebno Prisotni zavzeto poslušajo predavateljico. (foto: Franci Škrbina) obstoječe znanje nadgrajevati.

43 [ DELODRUŠTEV ]

Ljubica Jančar | Društvo paraplegikov Gorenjske GORENJSKE KAPLJICE Kot vidite, smo preživeli tiste mrzle dni, ki smo jih bili že vsi siti. Resda nismo spali kot medvedje v svojih brlogih, a prav dosti nismo mogli križariti po naši lepi deželi. Sedaj pa naravo sem in tja ogreva sonce, a tudi zaliva nas kar dobro in smo že vzcveteli. Prav nestrpno čakamo bolj stabilno in toplo vreme.

e ga na Gorenjskem ne bo, se bomo pač podali kam v Cˇ toplejše kraje. Najprej bomo skočili na obalo, kjer bomo pomoči- li vsaj prst in poskusili, ali je morje še slano. Tam se bomo vkrcali na barko in se malo popeljali po našem lepem Jadranu ter se posladkali s sočnimi ribjimi jedmi. Kdor se na ladji ne bo dovolj dobro podprl, bo lahko manj- kajoče kalorije nabral na pikniku, ki bo sledil izletu. Ker vemo, da zdravilišče Laško letos praznuje 60. obletnico medicinske rehabilitacije, se bodo naši te- nisači pomerili z uslužbenci iz toplic.

Prvomajski prazniki v Semiču (foto: Marija Černe)

Tam bodo pustili kar nekaj kalorij, prvič tudi naša članica Anka Vesel, ki je zato bodo le-te lahko nadoknadili na podprla dva že naša znana likovnika, da izletu in pikniku. Tisti, ki bomo le na- bi ne bila preveč osamljena. vijači, bomo prav gotovo še bolj po- Kot že vrsto let smo si tudi letos za trebni kakšne kapljice, da si ohladimo prvomajske praznike privoščili oddih v glasilke. Semiču. Tega prijetnega srečanja se je Preden pa vsi skupaj zajadramo v udeležilo kar lepo število članov, ki so počitniške dni, moram omeniti špor- bili potrebni pomoči in posebne nege. tnike, ki so v tem času pridno trenirali Vsi so bili nadvse zadovoljni, ker je bilo in tekmovali. Uspešno je bil organiziran poskrbljeno tudi za zabavo in kulturni košarkarski turnir v Strahinju, kjer je program. ekipa našega društva dosegla drugo Ker boste vse podrobnosti izve- mesto. deli od ostalih naših dopisnikov, vam Košarkaški turnir v Strahinju (foto: arhiv Slikarji so v Semiču pet dni ustvar- želim veliko lepih dni in delovnih DPG) jali nove umetnine in med njimi je bila uspehov.

44 [ DELODRUŠTEV ]

Anka Vesel na tiho računala, da bi se »vremenarji« ceste, odkimam sama sebi, saj je vedno »EJGA, KONC JE« zmotili. A za dežjem vedno posije son- enako. Zmeraj me prestraši. Gospa pri Sonce. Končno pomlad. Prebujajo- ce. In tudi tokrat je. Že nekaj dni pridno naslednji hiši je stara znanka, saj sva že ča se narava je zbudila tudi mojo ma- nabiram kondicijo, da se opogumim lani pogosto izmenjali besedo ali dve lenkost. Ne morem verjeti, da je bila še za nekoliko daljšo turo. Še zadnje pre- vsakokrat, ko sem prikolesarila mimo. pred kratkim zima. Mraz, dež, sneg in verjanje kolesa in kolesarske opreme. Nasmehneva se ena drugi, navdušeni led so krojili naša življenja. »Ejga, konc Sončni žarki me pospremijo in mi dajo nad soncem in koncem zime. Vesela je« z bundami, rokavicami, mokrimi novo energijo. Ne vem zakaj, vendar sem zanjo in zase, ker sva preživeli dol- rokavi in sledovi »žlobudre« po stano- imam, kadarkoli sedem na kolo, vedno go zimo in bova zdaj spet lahko uživali vanju, ki ostanejo od koles vozička. Iz v mislih pesem Simona Jenka »Pozdra- v toplih dnevih. Gospa je kljub zavidlji- zimske zakrnelosti nas prebujajo sonč- vljeno bodi, Sorško polje … Al sem ti vim letom in vidnim znakom bolezni ni žarki, ki vabijo v naravo. Še teden dni še znanka, Sorško polje? Ker dolgo se prijazna in nasmejana. Spet beseda, nazaj je bila najpogostejša tema pogo- nisva videla že …« Verjetno zato, ker dve o vremenu in pot me vodi naprej. vorov v vsaki družbi »jamrarija« nad vre- sem tukaj doma. Med premagovanjem Spomnim se, da sem večkrat pomislila menom, danes hvala soncu. Ulice mest kilometrov misli odtavajo v načrte za nanjo v dolgih zimskih dneh, ko sem so oživele, krajevne ceste so polne ko- prihodnost, k želji po novem kolesu, strmela skozi okno in se čudila količini lesarjev, na poljih so kmetje, vrtičkarji h kuhanju kosila, nedokončani sliki … snega. Ne samo nanjo, na vse, ki se ni- hitijo urejati vrtove. Narava je oživela in Opa Anči, tudi poganjati je treba. Na- smo mogli svobodno gibati zaradi vre- prenesla energijo na ljudi. Moje ročno smehnem se, ko ugotovim, da zopet menskih nevšečnosti. In zdaj … »ejga, kolo je bilo že mesec dni pripravljeno sanjam. Ponovno močneje pritisnem, konc je« zimske nebogljenosti, težav na start. Kot majhen otrok sem nestr- kolo dobi nov zagon, pred menoj je z gibanjem na prostem, sonce vabi v pno pogledovala v nebo, prebrskala naslednja vas, zopet me »nadere« pes naravo, končno je prišla težko pričako- vsakodnevno vremensko napoved in pri prvi hiši … trznem, skoraj zavijem s vana, tako zaželena pomlad.

Pozdravljeno bodi, Sorško polje ... (foto: Anka Vesel)

45 [ DELODRUŠTEV ]

Benjamin Žnidaršič | Društvo paraplegikov Istre in Krasa letih, si je vsaj na tiho obljubil vnovični obisk dogodka.

MEDNARODNI EX TEMPORE PODOBE MORJE, PRŠUT IN REFOŠK POSTOJNE 2013 Ex tempore Podobe Postojne 2013 Letošnje leto je bila zima dolga, kar pa še ne pomeni, da je pripravil Zavod ARS VIVA v sodelo- smo pozimi poležavali. Društvo paraplegikov Istre in Kra- vanju z Občino Postojna, OŠ Anton sa je prenavljalo svoje delovno-bivalne prostore in imamo Globočnik Postojna, Zvezo likovnih občutek, da smo naredili veliko. društev Slovenije in ŠKD Notranjc. Od jutra je v Postojni ustvarjalo 45 umetnikov, do večera pa so oddali 49 REKREACIJSKI KOLESARSKI spoznavanje pomembna pridobitev slikarskih del. Ex tempore je zajemal MARATON društva, saj smo poleg donacije našli tri teme: PODOBE POSTOJNE, KO- Sedaj smo v fazi, ko zbiramo do- kup novih prijateljev. LESARSTVO IN KRAS. Ustvarjali so datna sponzorska sredstva. Na našo v tehnikah: akril, olje, pastel, akvarel in prošnjo se je odzvala Zavarovalnica Z MOTORISTI NA VELIKI ŠTANGI mešana tehnika. Dela je ocenila stro- Maribor Enota Koper. Čudovita narava, miren kraj in lepo kovna žirija v sestavi: umetnostna zgo- Ker pa niso hoteli biti donatorji kar vreme sta 19. maja združila na Veliki dovinarka Polona Škodič, magistra tako, smo se odločili za skupno akcijo, Štangi blizu Janč veliko število moto- umetnosti Karmen Bajec in diplomi- da na kolesih pripravimo druženje nji- ristov. rana slikarka Beti Bricelj. Izmed od- hovih predstavnikov in naših članov. 8. Le-ti so medse povabili slikarja z danih del jih je izbrala po 10 od vsake junija smo se zbrali. Predsednik Željko usti Željka Vertlja in Benjamina Žnidar- teme, teh 30 najboljših del je bilo nato Geci je sprejel vodstvo zavarovalnice šiča, da bi s svojo prisotnostjo udele- razstavljenih v avli Kulturnega doma in predstavil naše delovanje ter potre- žene opozorila na svoje sposobnosti, Postojna in galeriji Na vogalu. Med be po prostorih. obenem pa tudi na to, da nesreča v dobitniki priznanja so bili tudi Damjan Po predstavitvi so se naši ročni ko- prometu nikdar ne počiva. Rogelj, Albina Kragelj, Ivan Stojan Rutar, lesarji skupaj z ZM-ejevci odpravili na Župnik Aco, njegovi farani, prijate- Benjamin Žnidaršič, Boris Šter, Ana Šter rekreacijski maraton ob obali ter na tak lji in MOTO.SI so pripravili druženje in Urša Žnidaršič. način opozorili na varnost v cestnem motoristov ter njihovih družin nekoliko Zvečer so v avli Kulturnega prometu. Obenem je bilo tovrstno drugače. Kdor je to okusil že v preteklih doma Postojna slovesno odprli razstavo izbranih del in najboljšim podelili nagrade. Odprtje so popestrili harmonikarji Harmonikarskega orkestra šole Vilija Marinška iz Postoj- ne. Predsednica ocenjevalne komisije umetna zgodovinarka Polona Škodič je uvodoma spomnila, da že sama latinska beseda »ex tempore«, ki v prevodu pomeni »takoj«, pove vse o načinu tovrstnega likovnega ume- tniškega dogodka. Gre torej za to, da umetniki v istem dnevu ustvarjajo ter delo tudi dokončajo in razstavijo. Župan Postojne Jernej Verbič je ob tem dejal: »Pred kakšnim tednom je prišel k meni v pisarno moj prijatelj Benjamin Žnidaršič in predstavil svo- Rekreacijski kolesarski maraton s predstavniki Zvarovalnice Maribor (foto: arhiv DPIK) jo idejo. Ko se sprehajamo v naravi in

46 [ DELODRUŠTEV ]

vremenu postala naš slikarski atelje. Po- sebne zahvale so deležni moji prostovoljci, ne nazadnje tudi vsi slikarji. Res niste bili vsi izbrani, a to ne pomeni, da vas nimamo radi. Morda vsi niste zadovoljni, ampak jaz sem. Pred leti mi je župan podelil priznanje za izredne dosežke, zato menim, da sem dolžan, da Postojni tudi nekaj dam. Vsi mi, ki tu živimo, smo dolžni Postojni dati čim več, ker bo le od tega tudi nekaj imela. Sam pričakujem, da se bomo bolj povezali, da bomo še večji prijatelji in da boste prišli k nam tudi prihodnje leto.« S tem je požel močan aplavz.

Priznanja so podelili po temah: Podobe Postojne: komisija je za Med množico motoristov tudi Željko Vertelj in Benjamin Žnidaršič (foto: arhiv Zavod Ars Viva) najboljše delo ocenila sliko Petra La- zareviča. Denarno nagrado in proto- hodimo po travniku deteljic, nihče ne šli so namreč tudi iz Anglije, Ukrajine in kolarna darila je podelil župan Občine išče triperesne, temveč vsak štiriperesno. Rusije, je dobil postojnski Ex tempore Postojna Jernej Verbič. Mnogim ni dano, da bi jo prepoznali. A mednarodno noto. Benjamin Žnidar- Kolesarstvo: komisija je za najbolj- kako velika je sreča, ko jo med več tisoč šič je bil ob koncu vsem od srca hva- še delo ocenila sliko Vinka Bogataja. triperesnimi najdemo. In ena izmed ta- ležen: Denarno nagrado je podelil predstav- kih sreč je ta današnji dogodek.« »Gospod župan je res tisti človek, ki nik DOS Grega Volka. Župan je nadaljeval v duhu zdru- podpira kulturo in s tem tudi meščane Po- Kras: komisija je za najboljše delo ževanja umetnikov in različnih tematik, stojne. Hvala vam! Rad bi se zahvalil tudi ocenila sliko Predraga Silvašija. De- ki jih je letošnji Ex tempore v Postojni vsem sponzorjem, še posebej Osnovni šoli narno nagrado je podelil Benjamin dejansko zajel. Kako vse tako različne Antona Globočnika in Sabini Ileršič Kovšca, Žnidaršič. tematike združiti v eno, pa res ni pre- ki nam je velikodušno in brez pomislekov Nagrajena so bila tudi dela otrok do prosto: odstopila telovadnico. Ta je v tem slabem 15. leta. »Morda mesto Postojna in Kras res spadata skupaj, kako vam je uspelo v to vtkati še kolesarstvo, pa je res umetnost. Vendar ob pogledu na vsa ta izbrana dela lahko zatrdim, da je umetnikom uspelo. Ob tem vam želim pri vašem delu še veliko uspeha, pričakujem pa, da to ni zadnji Ex tempore in zadnja razstava, temveč se bo to nadgrajevalo. Ne nazadnje je tudi nagrada Zlati kamen obveza tako za župana kot občinski svet, občanke in občane, da nadaljujemo po pravi poti.« Benjamin Žnidaršič je prav gotovo duša in telo dogodka Ex tempore Podobe Postojne 2013, z veseljem pa je ugotavljal, da je ta tudi v popolnosti Trije dobitniki priznanj s predstavniki organjizacij, ki so pripravile prireditev, in županom občine Postojna Jernejem Verbičem (foto: arhiv Zavod Ars Viva) uspel. Z udeležbo tujih umetnikov, pri-

47 [ DELODRUŠTEV ]

Aleš Povše | Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske Slovenskega ljudskega gledališča v Ce- lju. Seveda smo se otvoritve z veseljem udeležili. Ob tem smo si ogledali gle- dališko predstavo »Knapi slikarji«, ki pri- CELJSKI GROFI poveduje o rudarjih, ki so pričeli slikati. To je zgodba o prijateljstvu in odnosu Za nami sta redni in izredni občni zbor, organizirali smo ljudi do umetnosti ter o tem, kako lah- kopico športnih dogodkov, obiskali Kulturno središče ko skupina navadnih ljudi naredi nena- evropskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju in še marsikaj za- vadne stvari. nimivega. V kinu Metro v Celju so si dijaki gimnazije Šolskega centra Lava ogledali francoski film »Prijatelja«, ki govori o bčni zbor smo tudi tokrat sno podprl. Člani so priložnost izkoristi- tetraplegiku in njegovem osebnem organizirali v Šempetru v Sa- li tudi za druženje, saj se mnogi med asistentu. Pred filmom pa so organizi- Ovinjski dolini, in sicer 8. marca. njimi vidijo le enkrat ali dvakrat na leto. rali tudi krajšo debato o vključevanju Vse prisotne je najprej pozdravil pred- 6. aprila smo se odzvali povabilu invalidov v družbo. Na njihovo povabi- sednik Janez Hudej in za praznik žena Mestne občine Celje in zavoda Socio, lo smo se debate z veseljem udeležili čestital vsem članicam. Po izvolitvi projektna pisarna zdravo mesto, ki sta in predstavili pogled, kako je to ureje- organov občnega zbora so sledila po- v središču Celja organizirala dan zdrav- no v Sloveniji, ter opozorili na težave, ročila referentov s posameznih podro- ja. Na številnih stojnicah je bilo mo- s katerimi se srečujemo v vsakdanjem čjih. V razpravi, ki je sledila, ni bilo večjih goče dobiti marsikatere informacije o življenju. pripomb. Nato je predsednik predstavil različnih boleznih in preventivi zoper 15. maja smo se odpravili v Vitanje, še smernice delovanja za tekoče leto, ki njih. Mogoče je bilo nakupiti ekološko da si ogledamo »Vesoljski center«, ime- so ga člani prav tako potrdili. pridelano hrano. Ljubitelji pohodov so novan tudi Kulturno središče evropskih Gost občnega zbora je bil predse- se podali na medgeneracijski pohod tehnologij (KSEVT). Center je posvečen dnik Zveze Dane Kastelic, ki je pred- iz mesta do Špice. Naše delovanje in pionirju astronavtike Hermanu Po- stavil njene novosti. Omenil je tudi aktivnosti smo predstavili na svoji stoj- točniku (psevdonim Herman Noor- investicije v Semiču (novo dvigalo) in nici. dung), ki je bil slaven slovenski inženir Pineti (nova okna) ter nas seznanil z 13. aprila je bila otvoritev slikarske in častnik in je po rodu prihajal iz teh dogajanjem na področju obnovitvene razstave Vojka Gašperuta v prostorih krajev. Napisal je knjigo Problem vožnje rehabilitacije. Člane je najbolj zanimalo, kaj se dogaja z domom v Pacugu. Ob prazniku smo pripravili manjšo pozornost našim članicam z ročno izdelanim nageljnom, ki jih je izdelala naša članica Angelca. Da je bilo vzdušje bolj veselo, so poskrbele »Pevke iz treh vasi«, ki so nam zapele nekaj starih slovenskih ljudskih pesmi in nas s svojimi šalami spravile v smeh. 27. maja smo imeli v Celju tudi izredni občni zbor. Kljub temu da je bil sklican precej na hitro, se ga je ude- ležilo več kot 40 članov. Glavna točka dnevnega reda je bila sprememba sta- tuta društva, ki bo po novem omogo- čal tudi pridobitev prihodkov z naslova prirejanja občasnih klasičnih iger na Stojnica našega društva ob dnevu zdravja (foto: arhiv DPJŠ) srečo. Občni zbor je spremembe sogla-

48 [ DELODRUŠTEV ]

Udeležilo se ga je 20 šahistov in šahistk. Podeljeni so bili pokali najboljšim ekipam, ki so tekmovale v ligi. Reden trening se našim že pozna, saj je za njimi verjetno najuspešnejša sezona do sedaj. V ligaškem tekmovanju so osvojili odlično 2. mesto. Sicer so tokrat naj- več znanja pokazali šahisti iz Ljubljane. 1. mesto je osvojil Ljubiša Gajič, 2. mesto Adam Dimitrovič (oba DP LJ) 3. pa je bil Bogdan Petek iz DP MB. Aprila in maja so se pričela tudi tekmovanja, ki potekajo na prostem. Ribi- či tako že pridno tekmujejo v ligi, kjer Vesoljski center Vitanje (foto: arhiv DPJŠ) so se izkazali z dobrimi rezultati. Sploh Rudi Centrih še naprej dokazuje, da po vesolju – raketni motor (1928), ki ve- tekmovali še v Novi Gorici, Kamniku in mu v normalnih pogojih ni para. lja za eno ključnih del pionirske astro- na državnem prvenstvu v Celju, kjer pa 17. maja je naše društvo na štadio- navtike. Ideje, ki jih je opisal v knjigi, je niso ponovili rezultatov omenjenega nu atletskega kluba Kladivar organizi- trideset let pozneje uporabil ameriški memoriala. ralo prvo tekmo ekipnega tekmovanja raketni strokovnjak dr. Wernher von Košarkarji so se meseca marca ude- v atletiki za leto 2013. Žal nam vreme Braun, ki je leta 1958 vodil izstrelitev ležili zaključnega turnirja za naslov dr- ni šlo na roko, tako da smo izpeljali le prvega umetnega (ameriškega) sate- žavnega prvaka, ki je potekal na Ptuju, metalni del disciplin. Dež je onemo- lita. O Potočnikovi knjigi je zapisal, da in osvojili končno 3. mesto. Po ligaškem gočil tekmovanje v vožnjah. Najboljšo je bila »učbenik graditeljem vesoljskih delu so sicer zasedli 2. mesto. 18. maja pripravljenost so pokazali atleti našega vozil«. Najbolj navdušeni smo bili nad so sodelovali na turnirju za pokal Zveze društva, ki so zmagali tudi tokrat in s duplikatom prvega satelita, izstrelje- paraplegikov Slovenije in nekoliko ne- tem uspešno začeli branjenje lanskole- nega v vesolje (Sputnik), in vesoljsko pričakovano zmagali. V finalu so pre- tne skupne zmage. obleko za sprehode v vesolju, ki premagali ekipo državnih prvakov Merca- Počasi se bliža čas dopustov in ra- nese velike temperaturne razlike od tor Ljubljana. znih poletnih aktivnosti na prostem. -150°C do +150°C. Cena takšne obleke Naše društvo je 23. maja organizi- O tem in še o čem pa več v jesenski presega 2.000.000 ameriških dolarjev. ralo tudi zaključni turnir sezone v šahu. številko Paraplegika. Ob obisku Vitanj nas je pozdravil tudi župan Slavko Vetrih, ki nam je predstavil kraj in povedal nekaj o njegovem razvoju skozi zgodovino, nam objasnil načrte, med drugim tudi to, da name- ravajo v prihodnosti postati Občina po meri invalidov. V pomladanskih mesecih so na vi- šku številne športne aktivnosti. 15. marca smo na kegljišču Golovec v Celju organizirali 13. memorial Petra Zdovca, ki je tudi letos privabil veliko število kegljačev in kegljačic iz osmih pokrajinskih društev. Največ uspeha je prinesel domačim tekmovalcem. V kategoriji veteranov je memorial štel tudi za dr- Domača ekipa z zmagovalcem šahovskega turnirja (foto: arhiv DPJŠ) žavno prvenstvo. Naši kegljači so sicer

49 [ DELODRUŠTEV ]

Damjan Hovnik | Društvo paraplegikov Koroške KARANTANSKI KNEZI Na Koroškem je fajn. To je naš slogan, ki se ga držimo, kolikor se le da. Dogajanje pri na- šem društvu je tradicionalno, poteka po ustaljenih tirih, zaenkrat nič revolucionarnega.

podobna zasedba, pomembno je, da se člani srečamo, pogovorimo, izmenjamo izkušnje ter poveselimo. Iz društvenega lonca bo zadišalo po vasi, zapela bo har- monika, člani vabljeni! Počasi zaključujemo tečaj angleške- ga jezika, ki ga je vodila naša članica Iva- na. Upam, da so člani pridobili ustrezna znanja ter da nadaljevanje sledi jeseni. Tudi naš projekt »Anders ist normal – Drugačnost je normalna« gre počasi h koncu, upamo, da bo invalidski turizem na Koroškem bolj zaživel, mogoče pa smo le dodali kanček v mozaiku k boljši turistični predstavitvi slovenske in avstrij- ske Koroške. Spletna stran: http://www. Oddih po reki Dravi (foto: Damjan Hovnik) anders-ist-normal.eu, vabljeni k ogledu.

onec meseca maja smo zaključi- ligaški tekmi, no, na li z rekreacijo, ki je bila letos bolj naslednji je bilo bi- Kslabo obiskana. Le nekaj članov stveno slabše, zato jo je redno obiskovalo, ostali so kar ne- lahko rečemo, da ri- kako zaspali. Vsi pa vemo, da sta šport in bičem forma niha. rekreacija bistvenega pomena za zdrave Julija načrtujemo oziroma hodeče ljudi, kaj šele za para- društveni piknik, in plegike in tetraplegike. Na rekreaciji se sicer prvo ali drugo ob igranju košarke dobro predihamo, soboto v mesecu, nato nas maserka še dobro zmasira, ne- odvisno od vreme- kateri koristijo tudi limfno drenažo, tako na. Lokacija bo ista da so četrtki pri nas namenjeni športu kot lani – pri našem in ohranjevanju zdravja. Junija bomo članu Branku, ki zaključili z masažo in limfno drenažo in ima partizansko ime Tečaj angleškega jezika se zaključuje. (foto: Damjan Hovnik) predvidoma nadaljevali jeseni. Papež, prav tako bo Pred kratkim so se začele atletske tekme, naši člani so v dobri kondiciji, zasedamo drugo mesto, za katerega Uradne ure društva: upamo, da ga bomo obdržali do konca - vsako sredo od 9. do 14. ure, opravlja tajnik društva Rajko Ternik, sezone. Ribiški del ekipe nas je prese- ob bolniški odsotnosti mu pomaga Stojan Rozman. netil z osvojenim drugim mestom na

50 [ DELODRUŠTEV ]

Jože Globokar | Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine LJUBLJANSKI ZMAJI Številne aktivnosti so zaznamovale mrzle pomladne mesece.

REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA Članice in člani so se 27. marca v prostorih gostišča Kongo v Grosupljem zbrali na rednem občnem zboru. Po izvolitvi delovnih teles ter poročilu Nadzornega odbora in Disciplinske komisije so udeleženci najprej prisluhnili obsežnim letnim poročilom: predsednika, podpredsednice in referentov. Po razpravi in potrditvi poročil je predsednik društva predstavil še program za leto 2013. Iz poročil je razvidno, da je društvo v letu 2012 kljub splošni krizi dobro go- spodarilo, smelo zastavljen program pa bo od vodstva zahteval trdo in predano delo. Največji dosežek preteklega leta Redni občni zbor društva (foto: Saša Stojič) je bil nakup sodobno opremljenega kombija, ki ga je društvo kupilo izključ- no s pridobljenimi sredstvi donatorjev deli tudi vse novosti o obnovitveni re- ček, s katerim so kolovratili po učilnici, in lastnimi sredstvi. O uspešnem poslo- habilitaciji v letošnjem letu. naš slikar Silvo, ki slika z usti, pa je vse vanju najbolj zgovorno govori poda- Sledila je splošna razprava s števil- osupnil s sliko, ki je nastajala med tem tek, da so redne dotacije, ki jih društvo nimi vprašanji in predlogi članov, po časom. Nekateri so tudi poskusili, kako dobi od glavnega financerja, znašale le zaključku pa družabno srečanje. težko je ustvarjati s čopičem v ustih. Ob 26,39 odstotkov vseh prihodkov. zaključku prisrčnega srečanja so Me- V nadaljevanju so člani sprejeli nov BILI SMO V VRTCU IN NA OSNOVNI TER tuljčki in Slončki zapeli nekaj pesmic, Statut društva, Pravilnik o prevozih, SREDNJI ŠOLI ves čas pa presenečali z vprašanji in Pravilnik o pritožbenem postopku in Seznam izobraževalnih ustanov, komentarji o tem in onem. Pravilnik o kompenziranju invalidnosti. ki jih obiskujemo in jim predstavljamo Druga predstavitev je Petro, Potrdili so še višino letne članarine, ki projekt »Različnost je zakon«, je vse ve- Mirjam, Roka in Denisa 23. aprila bo ostala na isti ravni, nato pa prisluh- čji. Lani smo bili na osmih osnovnih in vodila med srednješolce v Zasavje. nili predsedniku Zveze paraplegikov dveh srednjih šolah, letos pa že v vrtcu Obiskali so gimnazijo in srednjo eko- Slovenije Danetu Kastelicu, ki je pri- ter srednji in osnovni šoli. nomsko šolo v Trbovljah. Tam so jih prisotne seznanil z novostmi in vizijo v Najprej je naše predstavnike čakali: lepo sončno vreme, prijazni in bližnji prihodnosti. Predsednik je med pot zanesla v vrtec v Podpeč, kjer odprti dijaki ter profesorji. Predstavili so drugim člane seznanil o obnovitvenih je 32 malčkov prisluhnilo poučni pra- jim naše društvo, se pogovarjali o sami delih v domu v Semiču (novo dvigalo), vljici o levčku Rogiju, nato so mali na- strukturi hrbtenice in hrbtenjače, o naj- domu v Pineti (menjava oken) in hišicah debudneži postavili veliko zanimivih pogostejših vzrokih poškodb ter hudih Čatež ter končnem vpisu teh objektov vprašanj. Zgleda, da o nas že kar veliko posledicah, ki jih prinese para- oz. te- v zemljiško knjigo. Iz prve roke so izve- vedo. Zatem jim je Žiga posodil vozi- traplegija. Za konec so jim predstavili

51 [ DELODRUŠTEV ] svoje življenjske zgodbe in jih opozorili z različnimi nakloni klančin in vhodom Z MESTNIMI ZELENCI NA DA VINCIJEVO na nevarnosti v prometu kakor tudi pri v preozek prostor, ki ga ovira neustre- RAZSTAVO športih, skokih v vodo ipd. Dijaki so jih zna rešetka. Učenci so nato sami pre- z zanimanjem in s kančkom sočutja ter skusili in spoznali, s kakšnimi težavami pretresljivosti poslušali, tako da so mo- se srečujemo. No, tudi njihova šola je rali tisto šolsko uro nekoliko potegniti med nadstropji povezana s prestrmi- tudi v naslednjo. Bil je lep dan. Pred- mi klančinami. Na tej delavnici smo vsem poučen, razbili so nekaj tabujev učence seznanili s športno-rekreativ- o invalidih, saj so se skupaj nasmejali in no dejavnostjo članov in uspehi naših se imeli res dobro. športnikov. Vsi so se želeli popeljati z Na OŠ Maksa Pečarja v Črnu- vozičkom za ročno kolesarjenje. čah, ki jo obiskuje 725 učencev, so Najbolj poučna in koristna je bila 26. aprila pripravili tehniški dan. V predstavitev društva, ki sta jo Mirjam in program so vključili predstavitev naše- Rok popestrila s projekcijo slik. Učenci ga društva s projektom »Različnost je in njihovi učitelji so spoznali poslan- zakon«. Naši zastopniki so se predsta- stvo društva, življenje in delo para- in vili štirim šestim razredom. Načrtovali tetraplegikov, vrsto naših poškodb, še so tri delavnice – poslanstvo društva, posebej pa vzroke, ki so nas pripelja- arhitekturne ovire in slikanje z usti. li na invalidski voziček, med njimi tudi Vendar je slednja zaradi bolezni slikarja prometne nesreče, ki predstavljajo žal odpadla, zato so učenci kar sami s kar eno tretjino poškodb hrbtenjače. čopičem v ustih poskusili ustvariti svo- Spoznali so vse hude posledice, ki jih Z mestnimi zelenci do Gospodarskega razstavišča (foto: Teja Simonič) jo sliko. za seboj povleče tovrstna poškod- Ljubljana je za gibalno ovirane ba: od inkontinence do preležanin. meščane na invalidskih vozičkih dokaj Vzroki poškodb s težkimi posledicami Društvo paraplegikov ljubljanske vzorno urejena, toda z ovirami se še so se kot rdeča nit vlekli skozi celostno pokrajine v sodelovanju z Zdravstveno vedno vsakodnevno srečujemo. Zato predstavitev na šoli. Vse z namenom, da fakulteto že nekaj let organizira akcijo sta vse o arhitekturnih ovirah povedala ta mlada življenja opozorimo na nevar- o preverjanju dostopnosti Ljubljanske- in nazorno pokazala Nino in Jože. Pred nosti, ki prežijo na vsakem koraku. Tudi ga potniškega prometa za osebe na šolo smo v ta namen postavili poligon to je naše poslanstvo in naša dolžnost. invalidskih vozičkih. Tokrat smo se 31. maja z mestnimi zelenci in v spremstvu študentk Zdravstvene fakultete podali na ogled da Vincijeve razstave na Go- spodarskem razstavišču. Po nekajle- tnem spremljanju ugotavljamo, da so vozniki avtobusov vse bolj ozaveščeni, prijazni in ustrežljivi (razen nekaj iz- jem). Gibalno ovirani, nekateri drugi invalidi in naši spremljevalci se z avto- busi Mestnega potniškega prometa v Ljubljani lahko vozimo brezplačno. To nam omogoča LPP v okviru projekta CIVITAS ELAN, ki ga še nadgrajujejo. Novost projekta je »Prevoz na klic«, ki uporabniku zagotavlja bolj zaneslji- vo in varno vožnjo ter točno informacijo o prihodu nizkopodnega avtobusa Predstavitev arhitekturnih ovir in njihove rešitve (foto: Tomaž Demšar) na njegovo postajo. Voznik avtobusa

52 [ DELODRUŠTEV ]

dno prijetno, veselo in sproščujoče. Da naši udeleženci niso obsede- li le na dvorišču doma, so se odpravili na krajši izlet. Najprej so se kot učenci posedli v šolske klopi tako imenovane Osnovne šole Brihtna glava v Rado- vici pri Metliki in podoživeli način učenja ter šolanja iz leta 1950. Skozi strog, vendar humoren način učitelja so podrobneje spoznali Belo krajino. Po končanem pouku je vsak »učenec« dobil svoje iz- pričevalo, nato pa so se družno odpravili novim dogodivščinam naproti. Pot jih je ponesla na ogled Vinske Razstava genija, ki navdihuje (foto: arhiv DPLJ) kleti Metlika, kjer so pokusili dve vrsti vina, pogostili pa so jih tudi z odlično je namreč vnaprej obveščen, da ga na Z nami sta bila tudi mentorica štu- tradicionalno belokranjsko pogačo. določeni postaji čaka gibalno oviran dentk drugega in tretjega letnika delov- Po okrepčilu so se odpravili do zadnje potnik, zato mu bo laže in primerno ne terapije Alenka Plemelj, prof. def., točke popotovanja po razgibani Beli nudil svojo pomoč pri vstopu v avto- in predstavnik LPP Gregor Cunder. krajini. Pripeljali so se do Otoka, kjer so bus. Prevoz na klic opravimo lahko že Študentke so naše člane spremljale od izlet zaključili s skupinskim fotografira- dan pred načrtovano potjo (01/ 58 22 doma z avtobusom do razstave, po njem pred vojaško različico letala DC3. 425 ali 051/ 44 99 92). krajšem druženju pa po isti poti nazaj. Kot ponavadi jih je obiskal naš »so- Člani društva smo se pred Gospo- sed« in prijatelj Janko Bukovec, da bi darsko razstavišče pripeljali z različnih V MAJU PO TRADICIJI V SEMIČ nazdravili z njegovo odlično domačo koncev Ljubljane, nato pa šli na ogled V Domu paraplegikov v Semiču že semiško kapljico ter se malo poveseli- svetovne potujoče razstave enega najpo tradiciji maja pripravimo srečanje li. Ker pa lepe stvari hitro minejo, se je večjih genijev v zgodovini človeštva Le- tistih naših članov, ki si nekoliko teže tudi njihovo srečanje prehitro končalo. onarda da Vincija. Le kdo še ni slišal privoščijo kakšen daljši oddih. Tokratno Ob slovesu so spoznali, da so se med za izjemnega vsestranskega umetnika, druženje je potekalo od 20. do 24. maja njimi stkale vezi, ki jim bodo ostale v izumitelja, znanstvenika, raziskovalca in je bilo kljub nekaj kapljam dežja izre- trajnem spominu. človeške anatomije, inženirja, arhitekta, filozofa in seveda slikarja, ki je ustvaril največjo slikarsko umetnino Mona Lizo?! Na razstavi se predstavlja z več kot 200 fascinantnimi, poučnimi in nadvse zanimivimi eksponati, ki obiskovalca na vsakem koraku osupnejo. Kako vizio- narski je bil in koliko njegovih izumov se je skozi stoletja uresničilo, si človek kar težko predstavlja. Za človeštvo nadvse koristnih, nekaj pa tudi ne (orožje). Še posebej je na razstavi zanimiv ogled strnjenega filma, ki prikazuje njegovo razburljivo in ustvarjalno življenje. Raz- stava je postavljena tako, da sama vodi obiskovalca od eksponata do eksponata. Opremljena je z ustreznimi opisi v Skupinska pred vojaško različico letala DC3 (foto: arhiv DPLJ) slovenskem in angleškem jeziku.

53 [ DELODRUŠTEV ]

ČLANICE AKTIVA ŽENA V SEMIČU pa sta bila tudi predsednik društva Gre- lo je parkirnih mest za invalide ali pa le- Dneve, ki so jih od 24. do 31. maja gor Gračner in Klavdija Čelik. te zasedajo neinvalidni vozniki … Veli- preživele v Semiču, so izkoristile pred- Delovni sestanek je bil namenjen ko je bilo vprašanj, na katera bi najlaže vsem za klekljanje in izdelovanje novo- predvsem članom, ki živijo na obmo- odgovarjal predstavnik oddelka za go- letnih voščilnic ter izmenjavo različnih čju Mestne občine Ljubljana, saj so spodarske dejavnosti in promet MOL, izkušenj. predstavnikom MOL, Zavoda za zdra- ki pa se vabilu ni odzval. Gostje so si Vmes pa, saj veste, ko je pokukalo vstveno zavarovanje, Javnega stano- predloge članov zabeležili in bodo te- sonce, malo sprehodov po stezicah uč- vanjskega sklada, Sveta za odpravljanje žave skušali rešiti. arhitekturnih in komunikacijskih KLJEKLJARICE ŽE IZDELUJEJO PRAVE ovir MOL, Policij- MOJSTROVINE ske uprave Lju- Prvi tečaj klekljanja so članice Akti- bljana, Redarstva, va žena pri društvu obiskovale v začet- Zavoda za oskrbo ku leta 2011. na domu, Ljubljan- Zdaj s tečajem oz. urjenjem tovr- skega potniškega stnih ročnih spretnosti nadaljujejo in prometa, Doma izdelujejo že prave čipkarske mojstro- starejših občanov vine. Mira, Alenka, Matilda, Draga, Moste-Polje, Od- asistentka Majda in njihova mentorica delka za zdravje in Majda Mikeln od lanskega oktobra v socialno varnost prostorih društva vsak ponedeljek tri ter arhitektu Zve- ure klekljajo in klekljajo. Učijo se različ- ze paraplegikov nih čipkarskih tehnik in tako nastajajo Ustvarjalnost žensk v Semiču (foto: arhiv DPLJ) Slovenije postavili različne umetnine z motivi živalskega številna vprašanja, in rastlinskega sveta. Seveda se najde- nega vrta ob domu in lepi okolici ter vezana na različne težave, s katerimi jo tudi drugi vzorci. Mikelnova, ki ima prijetno kramljanje. Kar dvakrat jih je se vsakodnevno srečujejo. Še vedno ogromno znanja, ga s predanostjo in obiskala Anica Radej iz DP Dolenjske, so najbolj pereče in nevarne nekatere ljubeznijo prenaša na naše »učenke«. Bele krajine in Posavja. Anica je prava klančine pri prehodih za pešce, prema- Njihove izdelke te starodavne in cenje- mojstrica izdelovanja najrazličnejših čestitk za različne priložnosti z različ- nimi materiali. Zato ni čudno, da jih je »zastrupila« s tovrstnim znanjem. Se- veda so hitro izkoristile priložnost in od gostje počrpale čim več nasvetov. Anica jim je za nameček podarila veliko šablon z motivi za čestitke. Naše člani- ce bodo za potrebe društva naredile kakšnih 200 unikatnih novoletnih vo- ščilnic, so jih pa že kar v Semiču več kot 50. Začetek je torej obetaven.

ČLANI SO PREDSTAVILI SVOJE TEŽAVE Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je 28. maja v gostišču Štern v Ljubljani s predstavniki MOL in predstavniki drugih inštitucij pripravilo de- DPLJ je v Ljubljani s predstavniki MOL in predstavniki drugih inštitucij pripravilo delovni sesta- lovni sestanek. Vodila ga je podpredse- nek. (foto: Mojca Burger) dnica društva Mirjam Kanalec, prisotna

54 [ DELODRUŠTEV ] ne ljudske obrti smo si že lahko ogledali na letošnji razstavi v Informacijski pisarni Mestne občine v Ljubljani.

AKTIV ŽENA SE JE PREDSTAVIL NA TRUBARJEVI DOMAČIJI Članice Aktiva žena DP ljubljanske pokrajine (Matilda, Marija in Alenka) so 9. junija sodelovale na tradicionalni prireditvi – Dan sonca 2013 – Festival ustvarjanja. Festival je potekal v prijetnem okolju Trubarjeve domačije, na sončnih delavnicah pa so se predstavila tudi raz- lična številna društva, centri in sekcije. Naše članice, ki se na društvu sestajajo in ustvarjajo vsakih štirinajst dni, so se Italijani (v modrih dresih) so bili boljši. (foto: Vanja Stupica) predstavile z izdelovanjem voščilnic, malih okrasnih in darilnih predmetov ter klekljanjem. Številni obiskovalci memoriala in 17. mednarodnega tur- KKI Vrbas iz Banjaluke. (predvsem otroci) so občudovali lepe nirja v košarki na invalidskih vozičkih. V nadaljevanju turnirja sta se za izdelke, nekateri pa so prisluhnili tudi Na največjem košarkarskem srečanju, peto mesto borili zadnjeuvrščeni eki- predstavitvi osnov klekljanja ali se pre- ki ga v regiji Alpe–Jadran že vrsto le or- pi iz predtekmovanja. Ranjeni levi (KKI izkusili v ročnih spretnostih pri izdelavi ganizira naše društvo, so se za zmago- Vrbas) so se pobrali in KKK Dunav brez voščilnic. Pester kulturni dogodek so valni pokal poleg domače ekipe Mer- težav zmazali z rezultatom 70:36. obogatile plesne skupine. cator Ljubljana potegovale še ekipe iz Sledila je tekma za bronasto odličje. Italije, Srbije, Češke, Bosne in Hercego- Pod koše sta se zapeljali ekipi SK Hobit DRUGI NA POGAČNIKOVEM vine ter Hrvaške. Osvojila ga je ekipa Brno in KKI Zagreb. Skozi tekmo sta se MEMORIALU Polisportiva Nordest (I), ki je v finalnem ekipi izmenjevali v vodstvu, v končnici Športna dvorana OŠ v Zgornjem srečanju z rezultatom 71:48 premagala pa so več košarkarskega znanja le po- Kašlju v Polju pri Ljubljani je bila 11. in moštvo DP Mercator Ljubljana (SLO). kazali Čehi, ki so Zagrebčane ugnali s 12. maja prizorišče 33. Pogačnikovega Pokal je zmagovalni ekipi podelil žu- petimi točkami razlike (61:56). pan gostiteljskega V boju za zlato sta se udarili zma- mesta Zoran Janko- govalni ekipi skupine A in B – Mercator vić. Ljubljana ter Polisportiva Nordest. Že Po sobotnem na začetku tekme so Italijani dali vedeti, predtekmovanju, da z njimi ne bo lahko. V vseh pogledih kjer so ekipe v dveh košarkarske igre so bili boljši, zato so skupinah odigrale povsem zasluženo slavili z rezultatom šest tekem, so se 71:48. moštva v drugem Tekme so sodili: Mitja Dečman in delu turnirja pome- Peter Jakše (oba SLO) ter Jakub Král rila za končne uvrsti- (CZ). Razglasili so tudi najboljšega in tve. Za presenečenje najkoristnejšega igralca ter najboljšega je v predtekmovanju strelca. Prvi naslov si je prislužil Fabio poskrbela hrvaška Bernardis (I), drugega pa Andrej Pli- ekipa, ki je nepriča- ska (CZ) . Pokal je kapetanu ekipe izročil ljubljanski župan Zoran Janković. kovano premagala Košarkaški športni dogodek je v (foto: Vanja Stupica) favorizirano ekipo odmorih finalnega srečanja navduše-

55 [ DELODRUŠTEV ]

V BANJA LUKI DRUGI Košarkarska ekipa našega društva Mercator Ljubljana je 27. aprila nastopila na prijateljskem mednarodnem košarkarskem turnirju v Banja Luki in osvojila drugo mesto. Zmagala je domača ekipa KIK Vrbas, ekipa Paradubice s Češke je bila tretja. Naši so se v prvi tekmi pomerili s Čehi in tekmo dobili z rezultatom 64:54. Tekmo so dobili v drugi četrtini, ko so nasprotno ekipo nadigrali z rezultatom 23:7. V naslednji tekmi so morali pre- moč priznati domačinom, saj so izgubili z rezultatom 54:44. Banjalučani so turnir pripravili ob Dnevu mesta Banja Luka, odigrali pa so ga v sodobni športni dvorani Obiliće- vo. Vse tri ekipe so se pomerile v med- Ekipa DP Mercator je osvojila drugo mesto. (foto: Tomaž Demšar) sebojnih srečanjih. Tekme sta sodila Ferizović in Kosić. vala plesno-navijaška skupina Urška pripraviti. in ob vsakem nastopu požela bučen Generalni pokrovitelj in zlati NA DOMAČEM TERENU ZELO DOBRI aplavz. sponzor je bil Mercator d.d., srebrni Letošnji tradicionalni meddruštveni Končne uvrstitve: prva Polisporti- Soča-Oprema d.o.o., bronasti pa Bri- kegljaški turnir smo pripravili 20. aprila va Nordest (I), druga DP Mercator Lju- nox inženiring d.o.o., Inotherm d.o.o., v Kamniku. Na sodobnem šeststeznem bljana (SLO), tretja SK Hobit Brno (CZ), Medicina dela Zadnikar, Elektronček kegljišču je nastopilo 42 tekmovalcev iz četrta KKI Zagreb (CRO), peta KKI Vrbas d.d., Coloplast A/S, Sanolabor d.d., osmih pokrajinskih društev ZPS. Izosta- (BIH), šesta pa KKK Dunav (SCG). Summit avto. li so le kegljači DP Gorenjske. Ob razglasitvi rezultatov se je ko- šarkarjem za sodelovanje na turnirju v imenu organizatorja zahvalil predsednik društva Gregor Gračner, vlogo tradicionalnega Pogačnikovega memoriala je omenil predsednik Zveze Dane Kastelic, nato pa sta z županom Zoranom Jankovićem, ki je prav tako pozdravil košarkarje, ekipam podelila pokale. Vodja in organizator celotnega košarkarskega srečanja je bil Robert Žerovnik. V ličnem biltenu so organizatorji predstavili slovensko prestolnico, sofi- nancerja MOL in ZPS, ekipe, nagovore župana Zorana Jankovića, predsednika ZPS Daneta Kastelica in predsednika društva Gregorja Gračnerja ter števil- ne sponzorje in donatorje, brez katerih Predstavniki najboljših ekip z direktorjem Zavoda za šport Domžale Janezom Zupančičem (foto: Tomaž Demšar) tako zahtevne prireditve ne bi mogli

56 [ DELODRUŠTEV ]

iz vse Slovenije, nato pa Cvetki Štirn v znak priznanja za organizacijo turnirjev izročil šopek cvetlic. Prehodni pokal je v trajno last dobila ekipa na- šega društva, ki ga je osvojila že tretjič zapored. Turnir so poleg glavnega pokrovitelja Občina Domžale podprli še števil- ni pokrovitelji.

II. KROG RIBIŠKE LIGE V NAŠI ORGANIZACIJI Drugi krog lige v športnem ribolovu s plovcem je 8. maja ob ribniku v Šmar- tnem pripravilo naše društvo. Ob ribniku v Šmartnem pod Šmar- no goro pri Ljubljani je najboljše rezultate skušalo doseči sedem ekip, ki Naši so dominirali na kegljišču (foto: arhiv DPLJ) tekmujejo v ribiški ligi pod okriljem Zveze paraplegikov Slovenije. Čeprav Kegljačice in kegljači so se s 120 Pokale so zmagovalcem ob odso- ulov ni bil najboljši, so ribiči ekipe DP lučaji (60 na polno, 60 na čiščenje) po- tnosti župana Tonija Dragarja podelili: Prekmurja in Prlekije vseeno na suho merili tako v ekipni kot posamični kon- direktor Zavoda za šport Domžale Ja- potegnili za 6880 gramov rib, za njimi kurenci. Za organizatorja sta tekmovali nez Zupančič, svetnica Občine Dom- so se s 5500 grami uvrstili ribiči eki- dve ekipi, za pravilni potek tekmovanja žale Vera Vojska, predsednik društva pe Dolenjske, Bele krajine in Posavja, pa so poskrbeli sodniki: Slavko Tomc Gregor Gračner in glavna organiza- tretji so bili ribiči ekipe DP severne ter Franci in Grega Grubar. torka vseh petnajstih turnirjev Cvetka Štajerske (2700), četrti ribiči ekipe DP V ekipni konkurenci je prvo mesto s Štirn. Ob tem se je zahvalila vsem, ki so Primorske (2610), peti ribiči ekipe DP 1730 podrtimi keglji osvojila naša prva ji v teh letih pri orga- ekipa, druga je bila ekipa DP severne nizaciji stali ob stra- Štajerske s 1641 keglji, tretja pa ekipa ni, še posebej glav- DP jugozahodne Štajerske, ki je podrla nemu pokrovitelju 1541 kegljev. Občini Domžale, so- V moški konkurenci je prvo mesto dnikom in drugim osvojil Miran Jernejšek MB (475), drugi donatorjem. Predse- je bil lanskoletni zmagovalec Viktor Ru- dnik društva Gregor pnik LJ (474), tretji pa Zlatko Bernašek Gračner je poudaril LJ (458). koristi in pomen V konkurenci žensk je bila prva športa paraplegikov Senka Ivaniševič LJ (443), druga Cvetka in tetraplegikov ter Štirn LJ (351), tretja pa Marta Janežič MS seveda kegljanje, (281). ki ima vidno vlogo Tekmovanje kegljačev tetraplegi- pri naših množičnih Ribiči ob ribniku v Šmartnem pod Šmarno goro kov in veteranov je organizator združil športih. Športnike (foto: Mojca Burger) v eno skupino. Največ kegljev je podrl je nagovoril tudi di- Franc Ekart MB (441), drugi je bil Slav- rektor Zavoda za šport Domžale Janez jugovzhodne Štajerske (1470), šesti ko Ivančič LJ (407), tretji pa ponovno Zupančič in med drugim povedal, da ribiči ekipe DP Koroške (1450), sed- kegljač našega društva Emil Palameta so v njihovi občini ponosni, ker že to- mi pa ribiči našega društva (1280). (387). liko let gostijo tako uspešne športnike V posamični konkurenci je prvo mesto

57 [ DELODRUŠTEV ] osvojil Slavko Dunaj – MS (4050), dru- vi tekmovalni duh. Za nameček vod- Omenimo naj neverjeten razplet, ki se go Gašper Peček – NM (2210), tretje pa ja rekreacije dipl. delovna terapevtka v zgodovini našega šahiranja verjetno Boštjan Javernik – SG (1280). Za pravilen Petra Grabner včasih poskrbi še za še ni zgodil. V posamični konkurenci potek tekmovanja in izračun rezultatov kakšno popestritev. Na enem od teh sta namreč šahista Ljubiša Gajič in so skrbeli trije sodniki. Po tehtanju so rekreativnih srečanj je naše rekreativce Adam Dmitrovič po vseh štirih kri- ribe spustili nazaj v njihovo naravno naučila nekaj plesnih korakov sambe terijih v švicarskem sistemu imela še okolje. in angleškega valčka. Seveda so za- vedno enak rezultat. O prvem mestu plesali. Lepo je, če se nekoliko »starej- je zato odločal žreb, ki je bil bolj naklo- ŠPORTNOREKREATIVNA VADBA = še kosti« razgibajo ob lepi in prijetni njen Ljubiši Gajiču. OHRANJEVANJE ZDRAVJA glasbi. Pri društvu paraplegikov ljubljan- V URI-SOČA se enkrat tedensko v PLANINCU PREHODNI POKAL V TRAJNO ske pokrajine poskrbimo tudi za ohra- bazenu rekreirajo tudi plavalci. LAST njevanje zdravja članov. Še posebej v Naš najboljši šahist Edo Planinc tistih mesecih, ko nam slabo in hladno NAŠI ŠAHISTI DRŽAVNI PRVAKI je na XVIII. Radejevem memorialu, ki vreme onemogoča gibanje v naravi. Na meddruštvenem šahovskem ga je 9. maja pripravilo DP Dolenjske, Košarkarji, kegljači, strelci, igralci turnirju, ki ga je 23. maja v prostorih Bele krajine in Posavja, prehodni pokal namiznega tenisa, biljarda in curlinga Planeta Tuš v Celju pripravilo Društvo osvojil v trajno last. vsak teden trenirajo in se pripravljajo paraplegikov jugozahodne Štajerske, Na tokratnem četrtem krogu liga- na tekmovanja, težje gibalno ovirani so ob zaključku ligaškega šahovske- škega tekmovanja se je v posamični in tetraplegiki in starejši člani pa imajo re- ga tekmovanja podelili tudi pokale ekipni konkurenci pomerilo 19 šahistk dno tedensko rekreacijo v telovadnici za osvojena mesta, kjer je naslov dr- in šahistov iz petih pokrajinskih društev URI-SOČA. Za njih društvo organizira žavnega prvaka osvojila ekipa DP Lju- Zveze paraplegikov Slovenije. Med tudi prevoz s kombiji. bljana. našimi šahisti je Jasmin Sabljakovič Mogoče se para- in tetraplegiki Na turnirju v Celju so osvojili tudi osvojil četrto (5), Adam Dmitrovič premalo zavedamo vloge športnore- prvo mesto v ekipni ter prvo in drugo (4,5) pa peto mesto. V ekipni konku- kreativne vadbe, ki je za ohranjevanje mesto v posamični konkurenci kljub renci je prvo mesto osvojila naša ekipa zdravja izredno pomembna. Podatki odsotnosti našega najboljšega šahista. (16,5). kažejo, da tisti para- in tetraplegiki, ki se aktivno ukvarjajo s športno rekreacijo, živijo daljše in kvalitetnejše življe- nje. In kako se rekreirajo tetraplegiki ter starejši člani društva? Od oktobra do maja se vsak četrtek zberejo v telovadnici URI-SOČA, kjer se v enourni in pestri rekreativni vadbi dodobra razgibajo. Najprej se z vožnjo po telovadnici nekoliko ogrejejo, nato pa pričnejo z dihalno-razgibalnimi vajami. Pri teh uporabljajo različne pripomočke za krepitev moči. Težje gibalno oviranim pomaga vaditeljica. Ko mišice že nekoliko »pečejo«, se dodatno razgibajo in sprostijo še z odbijanjem balonov. To je priljubljen in koristen del vadbe, saj vsebuje najrazličnejše nenadne gibe in zahteva hitre reflekse. Zadnjih 15 minut rekreativci namenijo prstometu Rekreacijo vodi dipl. delovna terapevtka Petra Grabner. (foto: Marino Popovič) (balinanju s ploščki), kjer poteka pra-

58 [ DELODRUŠTEV ]

Anita Trebše | Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije S PANONSKIH RAVNIC Praznično, športno, izobraževalno, povezovalno …

PREDSEDNIK STANKO ČESTITAL VSEM stvari, kot so pozornost in iskrenost ži- njihovih prvih sočnih sadežev. Zapo- ČLANICAM ZA PRAZNIK ŽENA vljenju dodajajo barve! sleni asistenti bodo skrbeli tudi za ve- Ob dnevu žena se, kot veleva tradi- like zelene površine, na katerih se rado cija, tudi pri društvu radi spomnimo in ČAS ZA UREJANJE OKOLICE spočije marsikatero oko. Travo bodo s posvetimo vsem članicam, delavkam, Okolica, ki krasi naše društvo in košnjo negovali in skrbno oblikovali. ženam, materam ... nam je še posebej v ponos, je vsako Da ostaja lepa in vzdrževana, je potreb- Predvsem nežnejšemu spolu se je leto znova potrebna pridnih in skrbnih no veliko truda, še posebej takrat, ko je treba zahvaliti za radost, veselje, vztraj- rok, da ostaja vredna občudovanja. Da obilo deževja. Skozi vse leto se bomo nost, milino, nagnjenost k miru in str- je okolje z bivanjsko enoto skladno, po- veliko zadrževali zunaj ob druženju in pnosti kot adute človeštva v borbi proti skrbijo naše članice in zaposleni. različnih aktivnostih, zato je prav, da stalni grožnji in tendencam, da se v tem Ker je okolica del našega bivalnega imamo okolico prijazno in urejeno, saj krutem času turbulence ne izgubijo re- prostora, se pri društvu zavedamo, da nam služi za počitek in razvedrilo. snične človeške vrline in morala. Tudi si zasluži enako pozornost kot vsi dru- Vedno bolj se zavedamo, da ureje- pri nas predvsem ženski svet poskrbi gi prostori, zato ji le-to z vso skrbno- nost okolja vpliva tudi na našo kvaliteto za pisanost, veselje, lepo besedo, naj- stjo tudi nudimo. Ker je pomlad tu in življenja, zaradi česar skrbimo za njego- sibo s pesmijo ali svojimi rokami. Pred- ker želimo, da se bo slednja bohotila v vo nego, vzdrževanje in oskrbo skozi sednik društva se nam je za 8. marec vsej svoji lepoti, so članice poskrbele za vse leto. zahvalil v svojem imenu in imenu vseh obrezovanje, nove sadike drevesnic in moških predstavnikov ter nam čestital. grmovnic, ki jih bodo zalivale s pomo- WINNIFRED TUDI V POMURJU Bile smo počaščene, saj prav te majhne čjo zaposlenih, dokler ne bomo zaužili Bili smo v vznemirljivem pričako- vanju podpredsednice Evropske zveze paraplegikov (ESCIF), ki nas je obiskala 19. marca. Pripeljala se je s strokovno sode- lavko Zveze paraplegikov Slovenije Barbaro Slaček, ki je prevzela tudi vlogo prevajalke, saj se je Nizozemka Winnifred de Moes sporazumevala v angleščini. Mnogi smo pričakovali zelo resno osebo in precej formalen obisk, a se je kaj hitro izkazalo nasprotno. Winnifred prihaja z Nizozemske in je podpredse- dnica Evropske zveze paraplegikov. Je zelo preprosta, nasmejana in sprošče- na. Njena preprostost je opogumila vsakega, ki jo je želel bolje spoznati in ji zastaviti dodatna vprašanja. Najprej ji je Stanko Novak pred- Majhna pozornost v imenu predsednika (foto: Anita Trebše) stavil društvo oz. socialne programe, ki

59 [ DELODRUŠTEV ] jih izvajamo. Navdušena je bila za špor- semena uvažajo z Nizozemske, nato Strelci so se pomerili tudi v stre- tne dejavnosti. Sama je namreč kot pa že vzgojene orhideje med drugim ljanju z zračno pištolo. S tem zračnim aktivna športnica pred 42-imi leti utr- prodajo nazaj na Nizozemsko. Le kdo bi orožjem je bil ponovno najuspešnejši pela poškodbo med padcem v športni razumel to trgovinsko politiko?! naš Jože Gonza, drugo mesto je osvo- dvorani, kjer je trenirala gimnastiko. Z Vsi, ki smo jo gostili, smo se od nje jil Zdenko Lilek (MB), tretje pa spet občudovanjem si je ogledala naše dru- poslovili pod posebnim vtisom, si izme- eden od naših – Franc Borovnjak, ki štvo, vso prostorsko razporeditev in njali kontakte in zaželeli, da bi se še sreča- je v vlogi referenta vodil in spremljal to- okolico, na kar smo tudi sami zelo poli. Ženske so ji obljubile, da ji bodo poslale kratno tekmovanje. Odličnim strelcem nosni. Izvedeli smo, da ESCIF združuje pozdrave na ročno izvezeni voščilnici. iskrene čestitke za zmago! nacionalne organizacije iz 25-ih evropskih držav. Povedala je, da imajo pri njih STRELCI SO BLESTELI V TEKMOVANJU LOK + os + STREL = lOKOSTRELSTVO potrebe paraplegikov z vso infrastruk- 4. KROGA STRELSKE LIGE Tokrat vam predstavljamo špor- turo in mobilnostjo (prilagojeno vozilo 26. marca smo bili organizator za- tno disciplino, ki smo jo pri Društvu itd.) urejeno na sistemski ravni, in ker ni- ključnega tekmovanja za strelsko ligo paraplegikov Prekmurja in Prlekije pr- majo ne prostorov niti zaposlenih, vse Zveze paraplegikov Slovenije v strelja- vič preizkusili aprila. Je nekaj novega, delajo prostovoljno. Združujejo se le nju z zračno puško in zračno pištolo. svežega, prvinskega, nekaj, kar so si preko različnih medijev (facebook itd.), Strelci štirih pokrajinskih društev mnogi v športu paraplegikov že nekaj srečajo pa se enkrat ali dvakrat letno, a so se pomerili v četrtem krogu lige. časa želeli. to zgolj zaradi druženja in informacij. Ekipno smo bili prvi, drugo mesto so Naj povem, da do nedavnega o Ženske so ji predstavile ročne spre- zasedli strelci DP Dolenjske, Bele kraji- LOKOSTRELSTVU nisem vedela niče- tnosti in svoje unikatne izdelke. V dar je ne in Posavja, tretja pa je bila ekipa DP sar. Vse, kar sem izvedela o tej veščini, prejela verižico, ki jo je navdušila, saj so ljubljanske pokrajine. mi je razložil Jože Gonza, član naše- jo izdelale roke vseh naših članic. Gostjo V posamični konkurenci je v skupini ga društva in mentor lokostrelstva, ki smo postregli z značilnim prekmurskim SH1 prvo mesto osvojil Franc Pinter ima na tem področju veliko izkušenj bogračem, domačim pecivom, ki so ga (MB), drugo naš odličen strelec Franc in dosežene že odlične rezultate. Pre- članice spekle posebej za to priložnost, Jože (MS), tretje pa Franci Škrbina izkusila sem se v tej cenjeni veščini in h kateremu so dodale še pristen kozar- (NM). Med težje gibalno oviranimi te- se ob koncu pogovorila z Jožetom, ček vina. Popeljali smo jo tudi na ogled traplegiki so blesteli predvsem naši da mi je odgovoril še na kakšno moje vzgoje orhidej v Dobrovnik, kjer si jih je člani: Leon Jurkovič, Slavko Dunaj porajajoče vprašanje. Izkušnjo želim navdušeno ogledovala in izvedela, da in Ladislav Kepe. deliti z vami, hkrati pa vam to prefi- njeno in graciozno disciplino čim bolj približati. Pa sem segla po loku in puščici ... napela tetivo in z očesom, močjo so- kola, merila v tarčo. Hrbtenico sem zravnala, prsi izbočila in ššššssssssss. Zmaga. Puščica je zadela tarčo. Vsak naslednji poizkus je bil lažji. Ko sem se ozrla naokoli, sem opazila Lacija, kako ga Jože uči rokovanja z lokom in pušči- co. Laci je namreč težko poškodovan tetraplegik, a ima voljo in željo preiz- kusiti se tudi v novih športnih disciplinah. Je lahko pozitiven zgled, da meje ne obstajajo, ampak si jih postavljamo sami. Jože mi je med pogovorom zaupal, da te že nekajmesečni trening ojača v Najboljši paraplegiki z zračno puško (foto: DPPP) stabilnosti, ti izboljša ravnotežje, kar se

60 [ DELODRUŠTEV ]

Franc Jožef točno v center (foto: Anita Trebše) Laci v elementu (foto: Anita Trebše) kasneje izraža v drži. Seveda pa samo zičku zaradi velikih razdalj (posebna Robin Hood je v 19. in 20. st. predsta- trening ni dovolj. Vzporedno z njim se golf igrišča zaradi varnosti). vljen kot borec za socialne pravice, ki morajo izvajati tudi specifične vaje, ki Dinamičnost igre dela ta šport še je jemal bogatim in dajal revnim. so osredotočene predvsem na zgornji bolj privlačen, saj se lahko uporabljajo - Leta 1307 je William Tell prestrelil ja- del telesa. Vaje izboljšajo in krepijo ra- različni slogi, razdalje, lahko se izvaja bolko na sinovi glavi. menske sklepe in hrbtne mišice (s po- tekmovalno ali zgolj za zabavo, na od- Morda vas je dovolj zamikalo, da bi udarkom na mišicah pod lopaticami). prtem ali v zaprtem (dvorane) prostoru, se tudi sami preizkusili. Ker je lokostrel- Ob upoštevanju vsega navedenega zato lahko poteka skozi vse leto. Z loko- stvo novost pri športu paraplegikov in lahko postanete pravi Amor in doživite strelstvom se lahko ukvarjajo paraple- tetraplegikov, si želimo, da se ob vašem 100 divjih let, se rad pošali. giki in tetraplegiki, vendar so za slednje prispevku razvije v vrhunsko panogo. Prišla sem do zaključka, da lokostrel- potrebne dodatne prilagoditve vozička Za vsa vprašanja (kdaj, kje, kako) se stvo ne krepi le telesa, ampak izboljšuje in lokostrelskega materiala. V tujini ga obrnite na Jožeta (tel. št. 051 611 671), tudi koncentracijo, natančnost in zbra- prakticirajo kot del rehabilitacijskega ki vam bo z veseljem odgovoril in vas nost, saj nam le fizična moč, združena s programa, saj se skozi treninge pridobi- usmeril. Naj vam zaupam: sama sem se psihično stabilnostjo, daje občudujoče va na kondiciji celotnega telesa. Jože je nad LOKOSTRELSTVOM navdušila! rezultate na visokih nivojih. V nadalje- še dodal, da je to oblika vadbe, ki te hitro vanju sem izvedela, da prav vsak lahko osvoji in tako postane življenjski stil. Želi, SLAVKO DUNAJ ODLIČEN DRUGI NA najde svoj stil v tem športu: da ga vsak pobližje spozna in se v njem DRŽAVNEM PRVENSTVU V KEGLJANJU • preciznost – streljamo z ukrivljenim preizkusi, zato ga bo predstavil po vseh Državno prvenstvo v kegljanju, ki (olimpijskim) ali sestavljenim lokom regijskih društvih. Poučil bo športne ga je pripravila Zveza za šport invali- z merilnimi napravami na tarče ali referente oz. vodje, zainteresirane za to dov Slovenije, je potekalo 4. maja na živalske silhuete na znanih ali nezna- panogo na matičnih društvih, ki bodo kegljišču Golovec v Celju. nih razdaljah; znanje, tehnike in veščine znali podati Tekmovalci so bili razvrščeni v tri • instinktivnost (nagonsko, neza- naprej vsem ostalim zainteresiranim. kategorije: paraplegiki, parapleginje in vedno) – za streljanje uporabljamo Ja, lokostrelstvo ima v svoji discipli- tetraplegiki. goli lok in si zamišljamo pot puščice ni zelo prvinske elemente, saj sta se lok Med KT je Slavko Dunaj (419) do- do cilja – lovski način (še iz kamene in puščica že od nekdaj uporabljala za segel odlično 2. mesto, saj ga je za ma- dobe); lov in spopade. Ob rokovanju začutimo lenkost prehitel prvouvrščeni Vinko • na daljavo ali na tarče – (premer strast in moč naših davnih prednikov ... Hauzer (424). Slavku čestitamo! 15 m) narisane na tleh do daljave Še nekaj zanimivosti: 165 m; - Streljanje z lokom je bil del antičnih SMO TUDI ODLIČNI RIBIČI • golf tekmovanja – žogico zamenja olimpijskih iger od leta 776 pr. n. št. Ribiška liga, ki se je tokrat odvijala v puščica. Izvaja se na električnem vo- - Znana lokostrelska legenda iz leta 1262 II. krogu 8. maja in je potekala v organi-

61 [ DELODRUŠTEV ] zaciji DP Ljubljana, je zajemala sedem članic. Svoje znanje ekip, ki so se potegovale za zmago. podajajo naprej Prvo mesto smo dosegli tako eki- vsem željnim teh pno kot posamično. Ekipno je bil naš veščin, zato veliko- ulov težak 6880 g rib, za nami so bili krat organiziramo dolenjski ribiči s 5500-gramskim ulo- meddruštvena sre- vom. Slavko Dunaj je blestel posa- čanja, ki potekajo v mično, saj je prvo mesto dosegel z ulo- smislu pridobiva- vom, težkim 4050 g, kar je precej več nja novih znanj in od drugouvrščenega Gašperja Pečka tehnik. (NM) z 2210-gramskim ulovom. Ob koncu pri- Kot kaže, nam ta športna panoga reditve je pri naši leži, zato čestitke vsem ribičem za na- stojnici postal tudi daljnjo spodbudo in uspeh! župan MO MS An- Med številnimi stojnicami je bila tudi naša. (foto: Anita Trebše) ton Štihec in za GOSTILI SMO ZAVOD NAPREJ simboličen prispe- Tokrat so nas obiskali predstavniki Na Trgu kulture v Murski Soboti so se vek prejel ročno izdelan nakit. Z našo zavoda Naprej, s katerimi smo se dru- 17. maja pod sloganom Dnevi učečih prisotnostjo in predstavitvijo smo pri- žili na prostočasnih dejavnostih aktiva se skupnosti odvijali enodnevni festi- spevali k udejanjanju in širjenju misli žena, kjer so si članice in člani skupaj valski in strokovni dogodki. Na stojni- Slovenija, učeča se dežela. izmenjali znanja in ročne spretnosti. cah so se predstavljale nevladne orga- Članice so pod mentorstvom Jožice nizacije, društva, agencije ter delavnice MAŠA ZA BOLNIKE IN INVALIDE Zadravec goste spoznavale z izdelavo z namenom nagovoriti širšo javnost V evangeličanski cerkveni občini nakita, postopkom, sušenjem in konč- na pomembnost in prisotnost učenja Gornji Slaveči je 26. maja potekala no izdelavo. Veliko prikupnih izdelkov v vseh življenjskih obdobjih, vlogah in maša za vse bolnike in invalide. je bilo narejenih ta dan v skupnem ve- oblikah. Maši v G. Slavečih so se priključi- selem in prijetnem vzdušju. Vsaka izme- Sami smo na stojnicah predstavljali li tudi naše članice in člani. Cerkev je njava, srečanje ali kontakt nas obogati z naše društvo in programe, ki jih izva- hram, kjer se lahko srečajo ljudje raz- izkušnjami, znanjem, spoznanjem in tka- jamo, podrobneje pa ročne spretnosti ličnih veroizpovedi, saj so združeni v njem vezi ter prijateljstva. Prav je, da jih oz. delo sekcije aktiva žena. Na ogled skupni molitvi in prošnji za zdravje. To organiziramo skozi vse leto, saj le tako smo postavili izdelke, ki jih vsak teden v nedeljo so si bili edini v molitvi za vse lahko ohranjamo dobro meddruštveno naših prostorih ustvarjajo spretne roke bolnike in invalide. interakcijo v našem lokalnem okolju.

SMO UČEČA SE SKUPNOST Naše društvo smo predstavljali na Tednu vseživljenjskega učenja (TVU) na dan dogodka, ki se je odvijal pod sloganom Parada učenja. Na povabilo Ljudske univerze Mur- ska Sobota, ki je kot koordinator pod okriljem Andragoškega centra Slove- nije (ACS) izvedla dogodek v okviru Tedna vseživljenjskega učenja – Pa- rada učenja, se je tudi naše društvo z veseljem odzvalo. Dogodek je eden zelo odmevnih na področju učenja in izobraževanja v Sloveniji ter je potekal istočasno v sedmih slovenskih krajih. Maša za vse bolnike in invalide v evangeličanski cerkvi (foto: arhiv DPPP)

62 [ DELODRUŠTEV ]

Grum, Černigoj, Leban | Društvo paraplegikov severne Primorske IZ DOLINE SOČE Člani Društva paraplegikov iz doline smaragdno-zelene lepotice smo bili v preteklih mesecih dejavni kot navijači in tekmovalci na športnem področju, kot ustvarjalci in gledalci na umetniškem področju, krepili pa smo tudi mednarodno sodelovanje.

Janko Černigoj mraz povsem pozabili. Po skakalnici se pristal na odličnem tretjem mestu. Res NAVIJALI SMO ZA NAŠE ORLE je spustilo nekaj predtekmovalcev, po- dober zaključek sezone je dopolnil še 24. marca smo se že ob 6.30 zjutraj tem pa je šlo zares! Robert Kranjec – kot tretji Slovenec v Novi Gorici naložili v društveni kombi Vsi smo navijali za naše orle. Ko se je med prvo deseterico. in se odpravili proti Planici. Pet pogu- na vrhu skakalnice pojavil težko priča- Zadovoljno smo se odpravili proti mnih navijačev nista prestrašili niti zgo- kovani Jurij Tepeš, so bili vsi gledalci na domu. Vmes smo ustavili v Tolminu, dnja ura niti vremenska napoved, ki je nogah (razen nas, hehe!). Smo bili pa da »oddamo« Klavdija, a smo si pred obljubljala močno sneženje in mraz. Za zato toliko glasnejši. Jurij je poletel zelo nadaljevanjem poti vsi skupaj privo- vsak slučaj smo se med potjo vseeno daleč in prevzel vodstvo. Na drugem ščili še porcijo frike. To je tradicionalna ustavili in nabavili nekaj za pojesti. Ob mestu je pristal Peter Prevc in še pove- jed iz jajc, sira in krompirja. Siti smo se prihodu v Planico smo imeli nekoliko čal naše veselje. Upali smo, da bo tako ponovno vkrcali v kombi za zadnji del težav s parkiranjem. Niso nas pustili do ostalo do konca prve serije, kar tudi je. poti do Nove Gorice, potem pa vsak po parkirišča bliže nam rezerviranega pro- Začela se je finalna serija. Postajalo svoje domov na toplo. stora, zato smo se do prizorišča morali je še bolj zanimivo in napeto. Spet je prebiti z vozički s pomočjo redarjev. Jurij Tepeš poletel zelo daleč in pre- Klavdij Leban Snežilo je in nekoliko nas je zeblo, vzel vodstvo – kar je pomenilo, da je PODIRALI SMO KEGLJE a nas to ni motilo. Zamotali smo se v postal svetovni prvak v poletih! Na sto- DP severne Primorske je 3. aprila bunde, a ko so se začeli poleti, smo na pničke je skočil tudi Peter Prevc, ki je organiziralo 2. meddruštveno tekmovanje v kegljanju za paraplegike. Ude- ležba je bila odlična, saj so se tekme udeležili predstavniki vseh devetih pokrajinskih društev. Od osmih zjutraj pa do dveh popoldan, kolikor je trajalo tekmovanje, je bilo podrtih kar nekaj kegljev. Najbolj učin- kovita pri tem je bila predstavnica DP ljubljanske pokrajine Senka Ivaniševič, ki je podrla 474 kegljev in pustila za seboj vse ostale. V posamični konkurenci sta ji sledila Mariborčana Miran Jernejšek in Franc Simonič s po 462 keglji. V ekipnem seštevku je slavila ekipa DP severne Štajerske s 1813 točkami, sledili sta ekipi DP Prekmurja in Prleki- je s 1755 in DP ljubljanske pokrajine s 1660 keglji. Po zaključku tekmovanja smo se Zmrzovali in navijali smo v Planici. (foto: arhiv DPSP) preselili v bližnjo restavracijo, kjer je

63 [ DELODRUŠTEV ]

ček za ustvarjanje Naše društvo so predstavljali predse- in začelo se je sli- dnik Boris Lipicer ter člana upravne- kanje motivov po ga odbora Zorica Razboršek in Ale- lastni izbiri. Na de- ksander Grum. lavnici je ustvarja- Predstavniki obeh organizacij smo la večina slikarjev predstavili svoje delo, pri čemer smo Likovne sekcije, ugotovili, da imamo kar nekaj skupnih pogrešali smo le točk. Skozi pogovor se je izkazalo, štajerske slikarje. da imamo interes za sodelovanje in Na likovni koloni- da smo pripravljeni skozi primerne Kegljanje v Novi Gorici (foto: DPSP) ji sta sodelovala skupne dejavnosti poskrbeti za bolj tudi mentorja dostopno okolje na obeh straneh po pozdravnem nagovoru predsedni- Rasso Causevig in Jože Potokar meje ter boljše pogoje za člane obeh ka severnoprimorskega društva Bori- – Cvrčo, ki sta se posvečala vsakemu organizacij pri vključevanju v različ- sa Lipicerja zmagovalcem podelila slikarju posebej in svetovala ter poma- ne aktivnosti. Dogovorili smo se, da medalje predstavnica društva Zorica gala pri slikanju. Razboršek. Ure so hitro Za uspešno izvedbo tekmovanja minevale in dan se je treba zahvaliti referentu za šport se je obrnil proti Zveze paraplegikov Slovenije Gregor- popoldnevu. Po ju Gračnerju, vodji sodniške trojke končanem slika- Stjepanu Miškoviču in Klavdiju nju so se udele- Lebanu iz DP severne Primorske, ki je ženci kolonije še vodil organizacijo dogodka. malo podružili ob hrani in pijači, za Klavdij Leban konec pa so, kot SLIKALI SMO V POSOČJU se za predvečer Zadnji dan aprila je pod vasjo prvega maja spo- V prijetnem okolju ob reki Soči se je tokrat zbralo rekordno število slikarjev in njihovih spremljevalcev. (foto: DPSP) Gabrje pri Tolminu potekala že tradi- dobi, zakurili kres. cionalna likovna delavnica, ki jo je v okviru kulturne dejavnosti Zveze in s Aleksander Grum začnemo z majhnimi koraki in medse- pomočjo Javnega sklada za kulturne DOGOVARJALI SMO SE ZA ČEZMEJNO bojnim obveščanjem o dejavnostih, ki dejavnosti organiziralo DP severne SODELOVANJE bi lahko bile zanimive za paraplegike Primorske. Štirinajstega maja so nas na sede- obeh strani meje, in da hkrati iščemo V prijetnem okolju ob reki Soči, žu društva obiskali predstavniki Zdru- možnosti za pridobivanje sredstev za pri čebelnjaku našega člana in slikarja ženja paraplegikov in tetraplegikov kakšne ambicioznejše skupne podvi- Klavdija, se je tokrat zbralo rekordno iz sosednje Furlanije - Julijske krajine ge. število slikarjev in njihovih spremljeval- (Associazione Tetra-paraplegici del Fri- Prva »čezmejna izmenjava« bo cev. Vremenska napoved in jutranji po- uli Venezia Giulia). Z nami so se sestali potekala že v začetku junija, ko se bo gledi v nebo niso bili nič kaj obetavni predsednik združenja Gianpiero Lici- nekaj članov DP severne Primorske na za delavnico na prostem. Kopičili so se nio, tajnik Pino Cocetta in predstav- povabilo italijanskih paraplegikov od- temni oblaki in grozili s plohami, zato je nik združenja za goriško provinco Luca pravilo v Spilimbergo v bližini Vidma Klavdijeva družina za vsak slučaj posta- Sforza. Srečanja se je udeležil tudi na športno prireditev »FVG Olimpics vila tudi šotor, kamor bi se lahko uma- Valter Zavadlav, ki je član tako itali- 2013« – nekaj bo gledalcev in navijačev, knili pred dežjem. Kmalu po prihodu janskega združenja para- in tetraplegi- dva pa sta se odločila tudi tekmovati v prvih slikarjev, se je začelo jasniti in še kov kot severnoprimorskega društva različnih športnih disciplinah. preden so se zbrali vsi sodelujoči, je na paraplegikov. Kot zamejski Slovenec Po končanih pogovorih so si gostje prizorišče posijalo sonce. Po uvodni ka- obvlada slovenščino in italijanščino, iz Italije ogledali naše nove društvene vici si je vsak od slikarjev izbral svoj koti- zato je pomagal pri sporazumevanju. prostore.

64 [ DELODRUŠTEV ]

Franci Žiberna | Društvo paraplegikov severne Štajerske S TOTEGA EKA Letošnja zima je pokazala vse obraze: bila je mokra, mrzla, snežena, predvsem pa zelo dolga. Ko se je končno poslovila in je narava postala zelena ter cvetoča, smo vrtnarili in pripravljali koline.

KAKO SMO VKLJUČENI V VRTNARJENJE sledic je bilo veliko povedanega in na- V EKO VRTU pisanega. Še vedno se postavljajo neke »Urbani vrtovi predstavljajo ekonom- vrednostne ocene, ki so pač odraz tega, ske, ekološke, kulturne in socialne izzive koliko je kdo pričakoval od EPK dogod- lokalnemu prebivalstvu. Poleg prostora ka. Ena večjih pohval organizatorjem, za druženje, menjave vseh vrst izkušenj producentom in vodstvu občine je Moja prvi koraki s čebulčkom (foto: arhiv DPSŠ) in znanja nudijo tudi samooskrbo, uče- namenjena, ker so se veliko trudili in v nje ter socialni in kulturni korektiv. Hkrati nekaterih segmentih tudi uspeli, saj so ponovno povežejo življenje z neposre- v številne prireditve vključili različne cilj- je možno s tem delom materialno oko- dnim izkustvom zadovoljevanja člo- ne skupine ljudi, med njimi tudi invalide. ristiti oz. si bistveno olajšati družinski vekovih potreb.« (povzeto iz zloženke) Naša odločitev, da bomo tudi sami po- proračun. Daleč od tega. Motivacija je V Mariboru je v času Evropske prestolni- skušali z ekološkim vrtnarjenjem, ni bila v tem, da se z novimi izkušnjami vra- ce kulture zaživel prvi skupnostni urba- enostavna. Mestne ljudi prepričati in čamo na prvobitno zadovoljevanje ni ekološki vrt. Maribor in vsa partnerska pripraviti do tega, da se začnejo ukvar- človekovih potreb. Z doma pridelanimi mesta so največ pričakovala od tistih jati z zemljo, ni preprosto. Če pa so le-ti sadikami in semeni, torej z avtohtonimi vsebin in programov, ki bodo ostala poleg tega na invalidskem vozičku, je vrtninami in zelišči, s pomočjo drugih ljudem ter širšemu okolju kot trajna stvar še bolj otežena. Eko vrtnarjenja vrtičkarjev pri težjih delih ter s svojimi vrednost. O učinkih in vrednotenju po- tudi ni mogoče promovirati, češ da se spretnimi rokami na koncu zaužijemo hrano, ki ji poznamo ceno pridelave. To je užitek, ob katerem si lahko prepri- čan, da uživaš najbolj naravne dobrote. Novi vrtičkarji za delo na urbanem vrtu ne izkazujemo samo plehkega interesa za obdelovanje vrta po trenutni modni muhi. V nas se začenja majhna preo- brazba novih osveščenosti in spoznanj. Razni časopisi in revije veliko tega (ne- kje na zadnjih straneh) pišejo in s tem osveščajo javnost o različnih načinih in metodah pridobivanja vrtnin: na primer na okenskih policah, balkonih, ravnih strehah, fasadah itd. Redno se udeležu- jemo sestankov, predavanj in delovnih akcij. Pripravljajo se delavnice o samo- organiziranju, vrtnarjenju, ekološki in bi- Božica Plemeniti, Alfred Lasetzky in Karolina Leber so bili prvi, ki so občudovali svoje delo. odinamični pridelavi ter skupnostni rabi (foto: arhiv DPSŠ) prostora. Vseh teh srečanj se udeležuje-

65 [ DELODRUŠTEV ] jo predstavniki iz Ljubljane in nekaterih tudi ostali sodelujoči člani. Olupiti in da se okusi enakomerno porazdelijo. drugih mest, ki želijo s podobno prakso narezati oziroma sesekljati je bilo po- Za nadevanje klobas in kašnic smo se začeti tudi v svojih urbanih okoljih. trebno veliko čebule in česna. V kuhinji razdelili v dve skupini, ena je polnila »Sproti se je potrebno učiti, kako so kuharice za prvi obrok pripravile pe- čreva z mesnim, druga s kašnim nade- sobivati in sodelovati, kako osebne čeno kri. Mesar je s prašiča odrl kožo in vom. Naredili smo nekaj belih kašnic, interese vključevati v interes skupno- odstranil špeh. Medtem smo zakurili v nekaj pa rdečih, katerim se doda še kri. sti, kako brez večjih stroškov pridelo- krušni peči, da se je le-ta dobro ogrela Pri delu mora biti človek zelo spreten, vati kakovostno ekološko hrano, kako za pečenje mesa. Na mizo v sobi smo da črevo enakomerno napolni. Špilje- skrbeti za okolje in urejenost v mestu, privili »špehmašin« ter zmleli špeh, ku- nje pa je sploh le za izurjene. Kašnice je kako obdržati primer skupnostnega ur- harice pa so ga scvrle in naredile svinj- potrebno po nadevanju obariti. banega vrta za zgled drugim domačim sko mast ter ocvirke. Na »škamlu« je bilo Iz krušne peči je že prijetno dišalo, in tujim poskusom. Kako idejo, želje prašiča vedno manj, mesar je odstranil pečenka je dobivala zlatorumeno bar- in potrebe prenesti v vsakdanjo pra- drobovino, med drugim tudi jetrca, ki vo, v pečico so romale tudi kašnice in kso, ki nas bo krepila in povezovala.« so bila naš naslednji obrok. Bila so zelo klobase, mesar pa je zaključeval reza- Vse to in veliko drugega, kar sedaj ni dobra! S kropom smo »oharali« glavo, nje zadnjih kosov mesa, da so se le-ti zapisano (bo pa kdaj drugič s slikami tačke in rep ter pri tem uporabili enak počasi ohladili na zraku pred pakira- pridelanih plodov), poglablja naš oseb- postopek, kot so to počeli že naši pred- njem v vrečke za hrambo v zamrzoval- ni kulturni pogled v novo ekološko so- niki, ki so si na koncu pomagali z roč- no skrinjo. odvisnost človekovega življenja. nim aparatom za britje. Medtem so se Tako kot na koline v družinskem pospešeno nadaljevale priprave za iz- krogu, kamor se povabi vse ožje in šir- Janez Raišp delavo mesenih klobas in kašnic. Iz do- še sorodstvo, smo tudi mi povabili vse PRVI DOMAČI PRAZNIK V ločenih kosov mesa smo napravili zmes člane ter donatorje in sponzorje, ki že PARACENTRU OSEK za klobase, poleg svinjine dodali tudi dalj časa pomagajo pri obnovi delov- Letošnja zima je bila mokra, mrzla, govedino in celo vrsto začimb, ki pa so no-bivalnih prostorov za izvajanje soci- snežena, predvsem pa zelo dolga. Ko skrivnost vsakega mesarskega mojstra, alnih programov – Paracentra. Odziv je se je končno poslovila in je narava po- saj so take podrobnosti pomembne bil dober, večina »kolinšakov« je s seboj stala zeleno cvetoča, smo si pri Društvu za specifičen okus končnega izdelka. prinesla rujno kapljico ali kaj za poslad- paraplegikov severne Štajerske omislili V kašnice smo poleg kuhanega riža in kati, torej poznajo tradicijo. Skupaj smo prave domače koline, ki sicer časovno ječmenove kaše dodali še kuhano gla- posedeli ob dobrotah in se veselili do bolj spadajo v prej omenjeni letni čas. vo ter sol, poper in nekaj drugih zelišč. večera, kot se za tak dan spodobi, hkra- Misli o tem, da bi organizirali pravi Seveda je potrebno vse sestavine pred ti pa s tem obeležili praznik dela. domači praznik, so tlele že dolgo, se- nadevanjem v čreva dobro pregnesti, Ob koncu se je predsednik zahvalil daj so se končno udejanjile. Priprave so vsem, ki so pomaga- se začele kar nekaj dni pred za prašiča li pri izvedbi pravih usodnim trenutkom. Nakupiti je bilo štajerskih kolin DPSŠ, potrebno sestavine in začimbe, da bi kdo ve, morda celo končni izdelek izgledal prijeten za oko postanejo tradici- in bil obenem prijazen našim brbonči- onalne. Hvala tudi cam. predsedniku za ide- Prvomajsko jutro v Paracentru v jo. Oseku je bilo drugačno od običajnih. V članku sem za- Že navsezgodaj se je iz doline kadil pisal nekaj izrazov, ki dim, ko smo zakurili ogenj v alfo, da bi se ob takšnem do- bilo preko dneva dovolj vroče vode, ki godku uporabljajo v je pri kolinah nepogrešljiva. Stanko, tem delu Štajerske, Korl in mesar so pripeljali že zaklane- upam in verjamem, ga prašiča. Ko so ga dali na »škaml«, je da jih boste razumeli bil čas za šilce slivovke, tako kot se to tudi tisti, ki ste iz dru- Nadevanje klobas (foto: arhiv DPSŠ) spodobi za prave koline. Pomagali smo gih koncev Slovenije.

66 [ ŠPORT ]

Jože Globokar | XII. pokal Zveze in Peršakov memorial PREHODNI POKAL PONOVNO CELJANOM Po končani košarkarski sezoni in državnem prvenstvu se košarkarske ekipe že vrsto let pomerijo še na zaključnem tekmovanju za pokal Zveze. Letos je bil dvanajsti po vrsti, drugič zapored pa so ga organizatorji posvetili tudi košarkašu ter prvemu in častnemu predsedniku Zveze paraplegikov Slovenije Ivanu Peršaku.

veza je turnir v soorganizaciji DP V nadaljevanju Istre in Krasa pripravila 18. maja turnirja sta se za Zv športni dvorani v Luciji, ude- tretje mesto po- ležile pa so se ga štiri ekipe (združena merili poraženki iz ekipa DP Dolenjske, Bele krajine in Po- predtekmovanja. savja-DP Gorenjske, DP jugozahodne Združena ekipa Štajerske, DP severne Štajerske in DP DP Novo mesto- ljubljanske pokrajine). DP Kranj je vodila V uvodni tekmi predtekmovanja so vse do osme mi- državni prvaki DP Mercator Ljubljana nute tretje četr- premagali ekipo DP Maribor (53:43). Za tine, nato pa so Ljubljančane začetek ni bil obetaven. ji povsem pošle Prvo četrtino so izgubili za 4 točke, ven- moči. Premoč je dar so se hitro pobrali in ob polčasu že morala priznati vodili za 15 točk. Druga finalistka je bila mariborski ekipi, Prehodni pokal ponovno v Celje (foto: arhiv Zveze) ekipa DP Celje, ki je v naslednji tekmi ki jo je ukrotila z z rezultatom (57:52) ugnala združeno rezultatom 49:36. ekipo DP Novo mesto-DP Kranj. Tudi V finalni tekmi sta se pod koši srečali tekme. Ljubljančani so tekmo izgubili Celjanom ni kazalo najbolje, saj so prvo zmagovalni ekipi predtekmovanja. Po- tako rekoč že v prvi četrtini (6:18), ko četrtino izgubili z 9:17. vedli so Celjani in vodili vse do konca niso znali streti dobre obrambe Celja- nov. V tretji četrtini so se jim približali na 4 točke, za preobrat pa je bilo pri Ljubljančanih vse preveč zgrešenih metov. Tekme sta ob tehničnem de- legatu Milanu Lukanu sodila Mitja Dečman in Nedžad Budimlić. Ob razglasitvi rezultatov sta špor- tnike nagovorila vodja športa Gregor Gračner in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Pred- sednik je omenil poslanstvo in veliko vlogo Ivana Peršaka, ki jo je odigral pri razvoju športa para- in tetraplegikov, še posebej košarke na invalidskih vozičkih. To je bila namreč prva kolektivna igra, ki nas je povezala in s katero smo postajali V finalni tekmi sta se pomerili DP Celje in DP Mercator Ljubljana. (foto: arhiv Zveze) vse bolj prepoznavni v takratni družbi.

67 [ ŠPORT ]

Jože Globokar | Regionalna NLB WHEEL liga KONČNICA JE POSTREGLA S PRESENEČENJI Po dveh rednih krogih in polfinalnem srečanju v Sarajevu je 13. aprila v športni dvorani vojašnice Franc Rozman Stane v Ljubljani potekala še končnica regionalne NLB WHEEL lige v košarki na vozičkih. Če je v polfinalu v Sarajevu presenetila KKI Vrbas, ki je iz šti- riletnega košarkarskega prestola izrinila KIK Sano, je v finalni tekmi v Ljubljani presenetila ekipa KKK 3K Sarajevo, ki je nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo osvojila krono letošnjega tekmovanja.

ajprej sta se za peto mesto po- Lukan. Finalno tekmovanje je pope- merili moštvi Slovenije in RSV strila plesno navijaška skupina Urška, NKärnten iz Celovca. Avstrijska predstavil pa se je tudi Lipko (maskota ekipa je bila boljša in je našo izbrano vr- Evropskega prvenstva v košarki), ki je sto premagala z rezultatom 58:50. ves čas spremljal dogajanje na igrišču. Bronasto odličje je po pričakova- Ob zaključnem tekmovanju regi- nju osvojila favorizirana ekipa KIK Sana. onalne NLB Wheel lige 2012/2013 je Vendar je bilo v tekmi s KK Zagreb kar košarkaše in goste nagovoril vodja lige precej preobratov. Dve četrtini je dobila Gregor Gračner: »Za nami je še ena ena ekipa, dve pa druga. Toda ekipa KIK uspešna sezona. Bilo je zahtevno, a smo Sana je prikazala nekoliko boljšo igro in uspeli. Liga se krepi, kvaliteta raste, vse Zagrebčane ugnala z rezultatom 81:76. skupaj pa je dobra spodbuda za nadalj- Lipko na finalni tekmi (foto: Drago Perko) V tekmi za zlato sta se udarili KKI nje delo. Hvala vsem, ki so pomagali pri Vrbas in KKK K3 Sarajevo. Banjalučani izvedbi sezone, še posebej pa banki so prvo četrtino dobili za dve točki in NLB d.d., ki nam stoji ob strani.« nih ekip, pokale pa: ekipe, najboljših pet to je bilo vse. V nadaljevanju so se Sa- Predsednik Zveze Dane Kastelic igralcev Elvis Fazlič (KIK Sana), Nihad rajevčani razigrali in prepričljivo slavili z je izrazil upanje, da bi razmere v državi Majstorić (KKK 3K Sarajevo), Milan Sla- rezultatom 79:62. omogočale, da se bo tako tekmovanje or- pničar (KKI Vrbas), Ademir Demirović Sodnike (Dečman – SLO, Štrok – ganiziralo še naprej. Predsednik ZŠIS Emil in med njimi najboljši strelec lige Čejvan CRO in Pencinger – CRO) je delegiral Muri je pohvalil idejo ter organizacijo lige. Mufid(KKK 3K Sarajevo). Medalje in poka- Žarko Tomšič, delegat je bil Milan Košarkarski as in ambasador Eurobasketa le so podelili: Dane Kastelic, Peter Vil- 2013 Peter Vilfan fan in Varja Dolenc. Košarkarski voziček je navdušeno dejal: je v imenu glavnega pokrovitelja podelila »Vi ste inspiracija za mag. Varja Dolenc – direktorica Po- vse nas!« dročja za marketing, segmente strank in Sledila je razgla- razvoj pri NLB ter pripomnila: »Zavedamo sitev rezultatov ter se svoje družbene odgovornosti, zato podelitev odličij ter podpiramo Ligo NBL Wheel, in s tem po košarkarskega vo- svojih močeh pripomoremo k razvoju va- zička, ki ga Nova lju- šega športa.« Dragoceno darilo je prejel bljanska banka vsa- Fadil Velibašić iz ekipe KIK Sana (BIH). ko sezono podeli Končne uvrstitve: enemu od igralcev. 1. KKK K3 Sarajevo, 2. KKI Vr- Medalje so prejeli bas, 3. KIK Sana, 4. KK Zagreb, 5. Košarkarski voziček – darilo Nove ljubljanske banke (foto: Drago Perko) igralci prvouvršče- RSV Kärnten in 6. Slovenija.

68 [ ŠPORT ]

Jože Globokar | Mednarodni košarkarski turnir v Kamniku lovenska reprezentanca je v uvodnih tekmah turnirja zabeležila Sdve zmagi. Najprej je z rezultatom 62:44 opravila s Srbi, z rezultatom 55:47 SLAVILA JE EKIPA SLOVENIJE pa še z Avstrijci. Dve zmagi so si prvi dan turnirja priigrali tudi Hrvati, ki so z rezulta- V športni dvorani v Kamniku je 1. in 2. junija potekal med- tom 73:38 najprej zmleli Avstrijce, z rezul- narodni košarkarski turnir – KAMNIK 2013, na katerem so tatom 78:32 pa ugnali še sosede Srbe. nastopile štiri ekipe – Avstrija, Hrvaška, Srbija in Slovenija. V tekmah za končne uvrstitve sta se Zmagovalno lovoriko je osvojila ekipa Slovenije, ki je v fi- najprej pomerili poraženi ekipi. Boljšo igro nalnem nastopu v dramatični končnici z rezultatom 53:52 so pokazali Avstrijci, ki so z rezultatom premagala moštvo Hrvaške. 69:24 suvereno premagali ekipo Srbije. Tekma za zlato lovoriko je po pravi drami v končnici zmago prinesla Slove- niji. Polčas je pripadel Sloveniji (30:28), nato so pobudo prevzeli gostje in po- vedli 34:30. Toda domačini so se vrnili v igro in pred zadnjo četrtino izenačili 43:43. Zadnjih deset minut je bila tekma izenačena, napeta in dramatična. Ob koncu bi gostje tekmo še lahko obrnili sebi v prid, vendar so zgrešili oba prosta meta. Rezultat Slovenija:Hrvaška – 53:52. Za Slovenijo so zaigrali: Slobodan Banjac, Danilo Kamenik, Enis Musič, Ne- džad Budimlić, Boštjan Ceglar, Rudi Cen- trih, Simon Gračnar, Gregor Gračner, Mi- lan Slapničar, Suad Hodžič, Janez Učakar in Jovita Jeglič. Vodili si jih trenerji Peter Jakše, Marjan Trdina in Milan Lukan. Tek- Zmagovalno lovoriko je osvojila ekipa Slovenije, ki je v finalnem nastopu v dramatični končnici me so sodili: Mitja Dečman (SLO), Milu- z rezultatom 53:52 premagala moštvo Hrvaške. (foto: Drago Perko) tin Jelenić (SRB) in Chris Rami (A).

Jože Globokar | Na IPC svetovnem pokalu na Poljskem NAŠI STRELCI ODLIČNI V mestu Szczecin na Poljskem je od 15. do 21. aprila potekal IPC svetovni pokal v strelstvu za strelce invalide. Slovenske barve so zastopali: Franc Pinter, Damjan Pavlin, Franček Gorazd Tiršek, Veselka Pevec, Dušan Rupar in pomočnik trenerja Aleš Kosmač.

aši strelci so na prvem večjem rekorde v kvalifikacijah, dva ekipna porno, ker je Mednarodna strelska zve- tekmovanju po paraolimpij- svetovna rekorda, zmago v padajočih za (ISSF) z letom 2013 uvedla skrajšane Nskih igrah dosegli imenitne tarčah in pa drugo ter tretje mesto v fi- strelske čase posameznih disciplin, rezultate – tri posamične svetovne nalu. Tekmovanje je bilo še posebej na- ocenjevanje rezultata v kvalifikacijah na

69 [ ŠPORT ]

decimalna števila težko preseči. Veliko smole je imel in zlasti nov model Franc Pinter, ki je v svoji paradni di- finalnih nastopov, sciplini v kvalifikacijah zmagal, v final- ko vseh osem fina- nem nastopu pa se mu je sprožil strel. listov starta z ničle. Naši strelci so maja v Antalyi v Turčiji Omenimo naj re nadaljevali tekmovanje v svetovnem zultat Tirška v di- pokalu. Drugo mesto je v padajočih sciplini »zračna pu- tarčah osvojil Damjan Pavlin, med- ška leže« (R5), kjer tem ko Pevčeva in Pinter tokrat nista je s 634,8 kroga posegla po medaljah. Tiršek zaradi postavil izredno zdravstvenih težav v Turčiji ni nastopil. visoko znamko, Naše strelce v Alicanteju v Španiji okto- ki jo bo na priho- bra čaka evropsko prvenstvo. Naši odlični strelci na Poljskem (foto: arhiv ZŠIS) dnjih tekmovanjih

Jože Globokar | 22. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem PREKMURCI NAJBOLJŠI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite je 20. aprila na strelišču v Ljubljani pripravila 22. državno prvenstvo invalidov Slovenije v streljanju z zračnim orož- jem. Ob odsotnosti najboljših strelcev (tekmovali so na svetovnem pokalu na Poljskem) so v streljanju s serijsko puško nastopili tudi strelci pokrajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije.

ekipni konkurenci je ekipa morske, Mirko DP Prekmurja in Prlekije v Sintič (333) iz DP V kategoriji SH2 med sedmimi Dolenjske, Bele ekipami osvojila prvo mesto (1076), krajine in Posavja prvi mesti pa sta osvojila tudi Franc ter Matija Turk Jožef (369) v kategoriji SH1 in Slav- (292) – DP lju- ko Dunaj (378) v kategoriji SH2, oba bljanske pokraji- iz DP Prekmurja in Prlekije. V tej skupine; v skupini SH2 ni je uspeh Dunaja z drugim mestom pa tudi Jasmin dopolnil še njegov rojak Leon Jur- Sabljakovič kovič (373), medtem ko je bil Tine (340) – DP lju- Gorenc (353) – SH1 iz DP Dolenjske, bljanske pokra- Bele krajine in Posavja tretji. Dosegel jine in Ladislav je enako število krogov kot drugou- Kepe (325) – DP Med paraplegiki in tetraplegiki imajo najboljše strelce Prekmurci. (foto: arhiv ZPS) vrščeni tekmovalec. V tej skupini so Prekmurja in Pr- nastopili še Franci Škrbina (347) – lekije. Prekmurski DP Dolenjske, Bele krajine in Posavja, strelec Franc Jožef je v konkurenci v streljanju s standardno puško. S 376 Jordan Ušaj (341) – DP severne Pri- dveh tekmovalcev (SH1) tekmoval še krogi je bil prvi.

70 [ ŠPORT ]

Jože Globokar | Skromna udeležba na državnem prvenstvu RUPNIK DRŽAVNI PRVAK V KEGLJANJU Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite je 4. maja na kegljišču Golo- vec v Celju pripravila državno prvenstvo invalidov v kegljanju. Nastopilo je 90 kegljačic in kegljačev iz različnih slovenskih invalidskih društev. V treh skupinah je nastopilo tudi 17 kegljačic in kegljačev iz petih pokrajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije.

ed kegljači paraplegiki je naslov državnega prvaka Mosvojil Viktor Rupnik – DP ljubljanske pokrajine (485), drugi je bil Miran Jernejšek – DP severne Štajer- ske (477), tretji pa Tone Kanc – DP Do- lenjske, Bele krajine in Posavja (448). V skupini KT so tekmovali težje gibalno ovirani tetraplegiki. Naslov prvaka je osvojil Vinko Hauzer – DP severne Štajerske (424), drugo mesto je osvojil Slavko Dunaj – DP Prekmurja in Pr- lekije (419), tretje pa Slavko Ivančič – DP ljubljanske pokrajine (405). Med parapleginjami sta tekmovali le dve ke- Najboljši kegljači paraplegiki na državnem prvenstvu (foto: arhiv ZŠIS) gljačici. Nataša Godec – DP severne Štajerske je podrla 380, Cvetka Štirn – DP ljubljanske pokrajine pa 363 kegljev. tako skromna udeležba na državnem Na državnem prvenstvu, ki ga je Kegljanje je med paraplegiki in tetraple- prvenstvu nekako nerazumljiva. Verje- vodil predstavnik ZŠIS-POK Igor Ma- giki priljubljen šport, ki ga gojijo v vseh tno bi bila večja, če bi društva organizi- lič, so podelili kar 19 kompletov me- devetih pokrajinskih društvih. Zato je rala prevoz z društvenimi kombiji. dalj.

Jože Globokar | Naši igralci niso dosegli želenega uspeha DOLINARJEVA IN MEGLIČEVA ČETRTI V športni dvorani Tri Lilije v Laškem je od 8. do 11. maja potekal 10. mednarodni nami- znoteniški turnir – SLOVENIA OPEN 2013, kjer so se za lovorike borili najboljši svetovni mojstri celuloidne žogice. Nastopilo je 268 tekmovalk in tekmovalcev iz 35 držav.

aši igralci žal niso dosegli pripo vidnejših mestih, prav tako pa ne Andreja Dolinar in Bojan Lu- čakovanih rezultatov. V posa- morejo biti zadovoljni z nastopi v eki- kežič sta prišla do četrtfinala, kaj več Nmičnih nastopih niso posegli pnih tekmovanjih. nista dosegla. Andreji je nadaljnje

71 [ ŠPORT ]

mični konkurenci končali že v predtekmovanju. V ekipnem tekmovanju je dvojica Dolinar – Meglič pristala na četrtem mestu. Najprej sta morali priznati pre- moč srbski dvojici, nato pa sta v odlo- čilnem obračunu klonili (2:3) še proti avstrijsko-turški navezi. Lukežič – Kan- cler sta zasedla 5. do 8. mesto. Tokrat je športna sreča naše tekmovalce povsem zapustila, še posebej žensko ekipo. Turnir je ob podpori Thermane La- ško pripravila Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite. Di- rektor tekmovanja Gorazd Vecko je bil z izvedbo turnirja zelo zadovoljen, Primož Kancler in Bojan Lukežič v ekipnem nastopu (foto: arhiv ZŠIS) saj je bil tudi tokrat pripravljen na viso- kem nivoju. nastope preprečila Nemka Sandra tako nemški igralec Thomas Brüchlej. Ljubitelji namiznega tenisa so final- Mikolaschek, Bojanu, ki zaradi po- Barbara Meglič, Primož Kancler in ne nastope lahko spremljali na nepo- škodbe pol leta ni treniral, pa prav Davorin Dervarič so z nastopi v posa- srednem internetnem prenosu.

Matej Brajkovič | Evropsko prvenstvo v biljardu in svetovne prvake). V polfinalu z An- – Portorož 2013 gležem (Roy Kimberly) sem imel že skoraj dobljen dvoboj, vodil sem 4:2, izgubil pa nato 4:6. Roy je moj večni tekmec, zagotovo je bolj izkušen, prav BRAJKOVIČ OSVOJIL DVE tako je za razliko od mene v preteklih letih okusil že sam vrh. V drugem polfinalu sem igral precej slabše kot v pr- BRONASTI MEDALJI vem. Nasprotnik Irec Fred Dinsmore, Evropsko prvenstvo v biljardu za moške, ženske in invali- evropski kot tudi že svetovni prvak, de 2013 je potekalo med 10. in 20. aprilom v Portorožu. letos zmagovalec v dveh disciplinah, sprva ni pokazal dobre igre. A očitno so mu moje nepotrebne napake dale elik dogodek za slovensko bi- bilo. Pri ženskah je v vseh štirih disci- krila, tako da me je pustil daleč za se- ljardno sceno. Pravzaprav je plinah zasedla 9. mesto naša mladinka boj in me premagal z rezultatom 7:2. Vbila organizator Italija, zaradi Ana Gradišnik. Na mladinskih evrop- Pri biljardu je zelo pomemben psiho- težav z lokacijo pa je pomagal hotel skih prvenstvih ima že precej medalj, loški pristop pri igri. Mislim, da sem Metropol s pomočjo BZS (Biljard zve- pri članicah pa je le še vprašanje časa, ravno tu prešibek, čemur je posledič- za Slovenije). Nazadnje se je na naših kdaj se bo njeno ime pojavilo na sto- no sledila bronasta kolajna. Tehnično tleh zgodil tako pomemben dogodek pničkah. se lahko merim z vsemi vrhunskimi leta 1992 v Hali Tivoli. Ponosno nas je Invalidov je bilo tudi letos prese- igralci v svoji kategoriji, a brez prave letos zastopalo 13 reprezentantov: 9 v netljivo malo – šestnajst. Domov sem »psihologije« se moj življenjski cilj ne moški konkurenci, 3 v ženski in moja prinesel dve bronasti medalji, v igrah bo izpolnil. Še vedno se tolažim, da malenkost pri invalidih. V moški kon- 9-ball in 10-ball. 8-ball sem končal na sem med igralci daleč najmlajši, da kurenci velik del slovenske elite ni sedmem mestu. Z izkupičkom sem za- moj čas šele prihaja, saj posedujem igral, tako da vidnejših rezultatov ni dovoljen (premagal sem tri evropske dober potencial.

72 [ ŠPORT ]

Evropsko prvenstvo v Sloveniji nam je v ponos in se ga bomo še dolgo spo- minjali. Približno 200 igralcev iz evropskih držav je bilo prepričanih, da je slovenska obala preprosto čudovita. Videli so jo ravno pravi čas. Čas, ko nastopi zatišje pred burjo, ko začne vse cvete- ti, ko ves dan sije sonce, čas, ko je vse preprosto lepo. Nekaj je bilo slišati, da bo naslednje evropsko prvenstvo morda v Sarajevu. Očitno se iz prestolnic biljarda v Evropi (Nemčija, Nizozemska) selimo malo južneje. Slovenija in njene spomladanske lepote so bile bržkone Matej Brajkovič je na EP v biljardu osvojil dve bronasti medalji. (foto: arhiv) lep razlog za to.

Jože Globokar | Po štirih krogih državne lige v šahu LJUBLJANSKI ŠAHISTI DRŽAVNI PRVAKI Na meddruštvenem turnirju v Celju so osvojili še prvo mesto v ekipni ter prvo in drugo mesto v posamični konkurenci.

a meddruštvenem šaho- vskem turnirju, ki ga je 23. Nmaja v prostorih Planeta Tuš v Celju pripravilo Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske, so ob zaključku ligaškega šahovskega tekmovanja v sezoni 2012–2013 podelili tudi pokale za osvojena prva mesta. Po štirih kolih, ki so jih ekipe pokrajinskih društev odigrale v Kopru, Ponikvah, Mariboru in Novem mestu, je naslov državnega prvaka osvojila ekipa DP Ljubljana (51), drugo mesto je osvojila ekipa DP Celje (38), tretje ekipa DP Koper (35,5), četrto ekipa DP Maribor (26,5), peto ekipa DP Murska Sobota (9), šesto pa ekipa DP Novo mesto (8). Predstavniki najboljših ekip v šahovski ligi 2012/2013 (foto: Milan Zlobko) Na prijateljskem meddruštvenem turnirju v Celju se je v posamični in ekipni konkurenci pomerilo 20 šahistk in in nagovoril jih je podpredsednik dru- Darko Plahuta, nato so šahisti in ša- šahistov iz šestih pokrajinskih društev štva in referent za šah Franc Ivenčnik, histke po švicarskem sistemu odigrali Zveze paraplegikov Slovenije. Pozdravil pravila tekmovanja je obrazložil sodnik sedem krogov. Igralci so imeli za posa-

73 [ ŠPORT ]

Povzel Jože Globokar | Maratoni in svetovni pokal NAPORNA POMLAD ROČNIH KOLESARJEV Zveza paraplegikov Slovenije v zadnjih letih aktivno dela na prepoznavnosti ročnih kolesarjev v Sloveniji. Udeležili Šahistki Anica Radej in Jožica Kerč so se maratona po dolini Krke, maratona treh src v Raden- (foto: Milan Zlobko) cih in maratona Franja. mične »partije« za razmišljanje in poteze na voljo deset minut, težje gibalno NA MARATONU PO DOLINI KRKE lesarsko sezono, hkrati pa tudi odlična ovirani pa dvanajst. Kolesarski klub Adria Mobil je 28. promocija športa invalidov. Naši ročni V posamični konkurenci je zlato aprila pripravil tradicionalni kolesarski kolesarji, ki jih vodi Primož Jeralič, medaljo osvojil Ljubiša Gajič (5,5), maraton po dolini Krke. Med več kot so 18. maja kolesarili na 33. maratonu srebrno Adam Dmitrovič (5,5), oba 500 kolesarji se je na 35 km dolgi progi Treh src v Radencih, 9. junija na 32. ma- DP-LJ, bronasto pa Bogdan Petek (5), pomerila tudi sedmerica ročnih kole- ratonu Franja, 15. junija pa še na 11. Poli DP-MB. Tu moramo omeniti neverjeten sarjev Zveze paraplegikov Slovenije: maratonu. razplet, saj je o prvem mestu odločal Jože Zajc, Marko Sever, Edo Ješe, žreb, ker sta imela prvouvrščena igral- Primož Jeralič, Ivo Ozebek, Peter ROČNI KOLESARJI NA MARATONU ca po vseh štirih kriterijih v švicarskem Cerar in Matej Lednik. Startali so v TREH SRC sistemu še vedno enak rezultat. Novem mestu, nato se preko Prečne, Na 33. maratonu Treh src v Raden- V ekipni konkurenci je prvo mesto Soteske, Podturna in Dolenjskih Toplic cih so 18. maja kolesarili tudi naši roč- osvojila ekipa DP LJUBLJANA (13,5), vrnili na cilj na Glavni trg. To je bil vse- ni kolesarji. Na 21 km dolgi ravninski drugo do četrto mesto so si z 11 točka- kakor lep in primeren uvod v novo ko- progi je nastopilo 15 tekmovalcev – 13 mi delile ekipe: DP CELJE, DP NOVO MESTO in DP KOPER, peta je bila ekipa DP MARIBOR (9,5), šesta pa DP MURSKA SOBOTA (6,5). Povemo naj, da rezultati pri ekipnem tekmovanju tokrat niso najbolj realni, saj so nekatere ekipe igrale brez svojih najboljših igralcev ali bile celo okrnjene. Ob razglasitvi rezultatov sta šahist- kam in šahistom za dosežene rezultate čestitala predsednik društva organiza- torjev Janez Hudej, ki se je zahvalil za borbene igre, in vodja športa pri Zvezi paraplegikov Slovenije Gregor Gračner, ki je omenil izredno razvito športno dejavnost pri Zvezi in pokrajinskih društvih. Nato sta skupaj podelila medalje in pokale. Tekmovanje je z manjšimi zapleti vodil arbiter Dar- ko Plahuta, ligo skozi leto pa Milan Naši ročni kolesarji na startu v Novem mestu (Foto: arhiv ZŠIS) Zlobko.

74 [ ŠPORT ] slovenskih, dva pa s Hrvaške. Med pa- Aleš Povše – YODA | Mednarodna odprava v Moskvo raplegiki je bil najboljši Marko Sever (39:28), ki je v Radencih že večkrat slavil. Predlani je celo postavil rekord pro- ge (37:13). POTAPLJANJE V

MARATON FRANJA ZVEZDNEM MESTU Na tradicionalnem maratonu Franja so se 9. junija na 97 kilome- Tokratna mednarodna odprava je štela 16 članov, od trov dolgi progi preizkusili štirje roč- tega 3 člane Zveze paraplegikov Slovenije. Obiskali smo ni kolesarji: Gal Jakič in Edo Ješe rusko prestolnico Moskvo, se udeležili sejma Integration iz DP ljubljanske pokrajine, Marko Life Society, obiskali slavni Bolšoj teater in opravili potop Doberšek iz DP Gorenjske in zuna- v »hidrolabu« v Zvezdnem mestu. nji sodelavec Peter Ostroveršnik. Progo je najhitreje prevozil Peter Ostroveršnik (3:6:39.4), drugi je bil Mar- opet nam je uspela stvar, ki se je Že takoj po odhodu z letališča smo ko Doberšek (3:37:24.7), tretji Edo Ješe leto nazaj zdela neizvedljiva. S spoznali, da je Moskva ogromno mesto. (4:07:57.0), četrti pa Gal Jakič (5:31:07.4). Zpomočjo naših ruskih prijateljev Žal to pomeni tudi zelo gost promet in Zveza paraplegikov Slovenije v za- smo obiskali Zvezdno mesto in se po- številne zastoje na cesti, a kljub gneči dnjih letih aktivno dela na prepo- topili v hidrolab, trening bazen za spre- dobre volje na poti do našega hostla znavnosti ročnih kolesarjev v Sloveni- hode po vesolju za ruske kozmonavte. ni manjkalo. Prvi vtis ob prihodu v Mo- ji, pod vodstvom Primoža Jeraliča Pa pojdimo lepo po vrsti. scow Home Hostel nas je negativno pa se poleg omenjenega maratona Priprave so stekle dober mesec pred presenetil. Veža je bila resnično neugle- Franja vsakoletno v večjem številu odhodom. Urediti je bilo potrebno vize dna (ogromno prahu, omet je odpadal, udeležujejo tudi maratona po dolini za Rusijo, dobiti letalske karte, se dogo- ograja zarjavela), sanitarije in kopalnica Krke, maratona treh src v Radencih in voriti glede potapljaške opreme in še niso bile prirejene za invalide, tudi sobe Poli maratona, ki bo letos 15. junija na marsikaj drugega. 26. aprila smo se konč- so bile manjše, kot smo pričakovali. Ptuju. no zbrali na letališču Jožeta Pučnika in z Kljub temu smo ga vzeli za svojega in letalom A319 poleteli proti Moskvi. Da je se v njem z malo improvizacije odlično SVETOVNI POKAL V MERANU bilo naše bivanje v Moskvi čim bolj pri- počutili. Kot zanimivost – med našim bi- Slovenska reprezentanca v vožnji z jetno in enostavno, sta skrbela Sergey vanjem so vežo popolnoma obnovili. vozički tipa Hand bike je 7. in 8. junija Kovaley in Svetlana Murashkina, ki Po namestitvi smo se sprehodili do nastopala na tekmi svetovnega pokala sta krmarila naše bivanje v Moskvi. restavracije. Spotoma smo opazovali v italijanskem Meranu. Slovenske barve so branili Roman Pongrac, Marko Sever in David Kuster, ki so nastopili v konkurencah C2, C4 in H3, preizkusili pa so se v cestni vožnji in kronometru. Roman Pongrac (C2) je zasedel 12. mesto v vožnji na čas, slavil je Američan Aaron Keith. David Kuster je kronometer v svojij kategoriji C4 končal na 20. mestu, prvo mesto je prikolesaril Čeh Jiri Ježek. V cestni vožnji je bil 16., prvak je postal domačin 38-letni Gi- anluca Fantoni. Marko Sever je bil v kategoriji H3 18., cestne dirke pa ni Gasilska pred spomenikom Jurija Gagarina (foto: Zoya Pechorkina) končal.

75 [ ŠPORT ] kolone avtomobilov, med katerimi skoraj ni ruskih, arhitekturni stili se menjajo na vsakem koraku. Žal pa je mesto popolnoma neprijazno do invalidov, tako da sam z invalidskim vozičkom v mestu nimaš kaj početi. Lokali in trgovine imajo praviloma visoke pragove ali stopni- ce, podhodi, ki so nujni za prečkanje številnih širokih cest, imajo nešteto stopnic. To so na svoji koži najbolj občutili naši spremljevalci, ki so nas pridno pre- našali po stopnicah. V soboto zjutraj smo bili prijetno presenečeni, saj je imel naš avtobus moderno rampo, ki nam je omogo- čala preprost vstop in izstop. Najprej smo se odpravili proti sejmišču. Ker je Potop v hidrolabu (foto: Dimitry Sakharov) bil naš urnik precej natrpan, smo vsako vožnjo izkoristili za ogled določenega naši Rusi prišli do kart, ne vem, saj so graditi leta 1935 in ga trenutno sesta- dela mesta, Sergey pa nam je kar sproti vse predstave razprodane več tednov vlja 186 postaj, ki so vsaka zase unikat. opisoval posamezne predele in kaj je vnaprej. Nikoli nisem bil velik ljubi- Niti dve nista enaki, vsaka je tudi pra- značilno za katerega od njih. telj kulture, ampak baletna predstava vo umetniško delo. Segajo več kot 100 Na sejmu »Integration Life Soci- (moja sploh prva) je bila prava paša za metrov pod zemljo in so v več nivojih, ety«, ki je nekakšna kopija sejma REHA oči in ušesa. Ples in glasba sta navdušila vlaki vozijo v hitrem tempu in dnevno CARE, je imel svojo stojnico tudi pota- vse prisotne. Med premori smo si uspe- prepeljejo do 6 milijonov ljudi. Žal je pljaški klub AQUA GLOBUS iz Anape, ki li ogledati celotno zgradbo. Bolšoj je bil dostop do metroja z vozičkom brez ruskim invalidom omogoča šolanje za pred dvema letoma popolnoma obno- pomoči nemogoč, saj je poleg tekočih potapljače. Na stojnici so bile predstavljen in je v celoti dostopen za invalide. tudi mnogo navadnih stopnic. vljene lepote tega podvodnega špor- Voziček je tokrat predstavljal prednost, V nedeljo nas je čakal vrhunec nata. Obiskala nas je slovenska veleposla- saj sem po njegovi zaslugi predstavo šega obiska Rusije. Odpeljali smo se do nica Ada Filip-Slivnik, ki se je skupaj Zvezdnega mesta, kjer je trening cen- z nami udeležila okrogle mize na temo ter za ruske kozmonavte. Samo mesto »Way to paradiving«, kjer smo predsta- Žal pa je mesto popolnoma je popolnoma zaprto za zunanje pre- vili naše preteklo delo in možnosti šola- neprijazno do invalidov, bivalce in se odpre samo izjemoma ob nja bodočih ruskih potapljačev. tako da sam z invalidskim izdaji posebnega dovoljenja. Po navadi Popoldne smo izkoristili za nakup vozičkom v mestu nimaš gre za krajše vodene oglede, nam pa je spominkov. Obiskali smo nekakšen kaj početi. bilo omogočeno celodnevno bivanje. bolšji trg, kjer je bilo na prodaj vse, kar Hydrolab je sicer bazen okrogle si je mogoče zamisliti. Najbolj so bile oblike in globine 10 m, napolnjen z na udaru babuške pa tudi izdelki z nek- gledal s parterja, ki za razliko od ne- destilirano vodo, ki najbolj približa ob- danjimi sovjetskimi znaki so šli dobro katerih sedežev na zgornjih balkonih čutke breztežnosti v vesolju. Ob našem v promet. Poleg trga so Rusi zgradili omogoča izvrsten pogled na oder. obisku sta bili v bazenu dve kopiji ve- pravi grad, ki je očitno namenjen poro- Zunaj se je razbesnela prava povo- soljskih modulov, in sicer eden, ki je že kam. Ogromne limuzine so namreč tja denj, zato smo se proti hostlu odpravili v vesolju na mednarodni postaji, dru- trumoma vozile mladoporočence. z metrojem. To je bila prava adrenalin- gega pa bodo tja prepeljali letos jeseni. Po kratkem postanku in osvežitvi v ska pustolovščina. Vožnja po tekočih Oba sta na zunanji strani popolni kopiji našem hostlu se je večji del ekipe od- stopnicah, ki so izredno dolge, strme tistih v vesolju, v njih kozmonavti vadijo pravil v Bolšoj opera in balet teater na in hitre, je neverjetna. Skakanje v vlak dela, ki jih bodo nato opravili v vesolju. baletno predstavo Spartacus. Kako so in iz njega prav tako. Metro so začeli Prvič na svetu se je zgodilo, da se je v

76 [ ŠPORT ] tak bazen potopil kakšen invalid pota- cesarji. Nekateri od njih so tukaj tudi Zvečer smo se z veseljem odpravili pljač. Da je vse potekalo nemoteno, je pokopani. Na ogled je postavljen ogro- še na slovensko veleposlaništvo, kjer poskrbel Valery Nesmevanov, glavni men 40-tonski top, ki pa ni nikoli delo- nas je sprejela veleposlanica Ada Filip- inštruktor potapljanja za ruske kozmo- val, videli smo tudi 200-tonski zvon, ki Slivnik. Predstavili smo ji naše preteklo navte, ki nas je seznanil z vsemi pravili, ga je dala napraviti ena od princes. Po- delo in tudi svež material, ki smo ga ki se jih je v takšnem bazenu potrebno čil je zaradi napake pri izdelavi in tako poslikali v Zvezdnem mestu. Da smo držati, prav tako pa nas je spremljal pri nikoli ni zvonil. Najbolj bahava stvar se počutili kot doma, je poskrbela za- samem potopu. je nekakšna ruska zakladnica zlata in kuska, ki je bila sestavljena iz slovenskih Obiskali smo hangar z vesoljskimi diamantov. Varnostni ukrepi za vstop in ruskih specialitet. simulatorji, ki so v notranjosti identični so izjemno strogi, v notranjosti lahko Pred odhodom domov nas je v vesoljskim raketam, in se seznanili, kako samo gledaš in se čudiš. Razstavljen torek na hrvaškem veleposlaništvu poteka šolanje kozmonavtov. Šolanje je največji zlati kamen, ki je bil kdajkoli sprejel Igor Pokaz, veleposlanik Hrva- traja pet let, kar pa ni garancija, da boš najden (ima 37 kg), videti je neverjetne ške v Rusiji. Tudi tu smo predstavili naš kdaj poletel v vesolje. V centru mesta je spomenik Jurija Gagarina, prvega človeka v vesolju. Tam sta nas sprejela župan Zvezdnega mesta Nikolai Nikolajevich Rybkin in šef ruskih kozmonavtov Sergej Aleksan- drovich Volkov, trikratni popotnik v vesolje. Skupaj smo položili cvetje pred spomenik in se po aleji kozmonavtov sprehodili še do muzeja, posvečenega Juriju Gagarinu, ter izvedeli mnogo zanimivih stvari o njegovem življenju in opremi prvih vesoljskih odprav. Župan je vsem potapljačem podelil posebne diplome, ki dokazujejo našo usposo- bljenost za potop v hidrolab. Da pa ne bi odšli domov lačni, so nas povabili na večerjo v mongolski šotor jurta. Postregli so nam s tradicionalno Na Rdečem trgu (foto: Rajko Prelog) rusko kulinariko, manjkala ni niti prava ruska vodka. Polni vtisov in utrujeni po neverjetnem dnevu smo se v večernih diamante in drage kamne. Nekateri so namen obiska Rusije in naše bodoče urah odpravili nazaj proti Moskvi. razstavljeni posamezno, drugi so vgra- korake. Če si že enkrat v tem mestu, moraš jeni v nakit, ki je prava paša za oči. Ena Ker nas je priganjal čas, smo se mo- enostavno obiskati tudi Kremelj in Rde- od kron ima vgrajenih več kot 1700 rali vse prehitro odpraviti na letališče. či trg. Kremelj je nekdanja trdnjava, v malih diamantov. Znotraj dveh sobic je Tokrat kar s hitrim vlakom, saj bi zaradi katero so se zatekli okoliški prebivalci v razstavljeno neverjetno bogastvo. gneče na moskovskih ulicah letalo ver- primeru nevarnosti. Svoj »kremelj« ima Naslednja postaja je bil Rdeči trg. jetno zamudili. pravzaprav vsako rusko mesto. Najbolj Naša želja, da obiščemo Leninov mav- V štirih dneh smo videli in doživeli znan je seveda moskovski, kjer je sedež zolej, se žal ni uresničila, ker je bil zaradi res veliko. Kamorkoli smo prišli, povsod ruske oblasti. Varnostni ukrepi pri vsto- obnove zaprt. Na Rdečem trgu so po- smo bili lepo sprejeti. Še posebej velja pu so še strožji kot na letališču. Sicer pa kopani vsi pomembni voditelji nekdanje to za Zvezdno mesto. Hvala vsem, ki se tu pokaže moč in bogastvo ruske Sovjetske zveze. Trg je bil tokrat pravo so vse skupaj organizirali, hvala vsem države. Videti je številne pravoslavne gradbišče, saj so postavljali tribune in spremljevalcem, saj bi bili brez njih cerkve z zlatimi kupolami in izjemno odre za vojaško parado, ki poteka v spo- zaradi številnih stopnic mnogokrat po- notranjostjo, kjer so bili kronani ruski min na zmago nad fašizmom 9. maja. polnoma nebogljeni.

77 [ ŠPORT ]

Anja Zagomilšek | Adrenalinski užitki TUDI SLOVENSKI PARAPLEGIKI WAKEBOARDALI NA HRVAŠKEM Prvi teden v juniju se je na hrvaškem otoku Krk odvilo sedaj že tradicionalno deseto mednarodno IWWF tekmovanje »wakeboardarjev« in »wakeskaterjev« oz. deskarjev na vodi. Svoje veščine so dokazovali tudi slovenski paraplegiki.

portni in rekreacijski center Ca- od popolnih začetnikov do bolj izkuše- prav na Krku. Izvajali so različne trike in ble Krk je v pričetku junija letos nih. Vsi mladi in mladi po srcu so se lah- skoke, njihova ocena pa je za razliko od Šže desetič zapovrstjo organiziral ko uradnega treninga in predtekmo- ostalih pomnožena s koeficientom sto- »wakeboard« šolo in tekmovanje za in- vanja udeležili že 7. junija, naslednjega pnje invalidnosti. Slovenski paraplegiki, valide. dne pa je prireditev dosegla vrhunec med katerimi so bili tudi člani gibanja LuminoxKrk HandiWake 2013 se je s tekmovanjem. Vzdušje je popestrilo »Še vedno vozim – vendar ne hodim«, pričel 3. junija, ko so lahko tekmovalci, lepo vreme, dobra glasba in izjemne so se prvič udeležili tekmovanja prete- predvsem invalidi, pričeli s pripravami, akrobacije tekmovalcev. klo leto, letos pa sta jih podprli še Zve- treningi in šolo deskanja na vodi. Ude- LuminoxKrk HandiWake 2013 so za paraplegikov Slovenije in Zveza za ležili so se ga invalidi s Hrvaške, iz Slo- organizirali Mednarodna in Hrvaška šport invalidov Slovenije. venije, Italije in Francije, katerim so se zveza smučarjev in deskarjev na vodi Izkušena deskarja na vodi paraple- ob koncu tedna pridružili še deskarji ter Športni in rekreacijski center Cable gika Emanuele Pagnini iz Italije in z Nizozemske, Nemčije in Madžarske. Krk. Na tekmovanju so se pomerili tudi Philippe Turchet iz Francije, pred- Tekmovali so v različnih kategorijah: invalidi, ki so ta atraktivni šport razvili sednik kategorije za invalidne osebe

LuminoxKrk HandiWake 2013 (foto: arhiv Zavod Vozim)

78 [ ŠPORT ] mednarodne waterski in wakeboard federacije, sta svoje znanje v okviru celotedenske šole prenašala na slovenske in hrvaške »začetnike«. Na tekmovanju sta pokazala veliko trikov ter se tako za- vihtela na zmagovalne stopničke, tretje mesto pa je zasedel tetraplegik Zdrav- ko Lakic s Hrvaške. Kljub dobrim vo- žnjam slovenskih paraplegikov, ki so v predtekmovanju pokazali kar nekaj dobrih trikov, se je v finalni vožnji za- lomilo in so za las zgrešili zmagovalne stopničke. Med ostalimi kategorijami so slovenske barve odlično zastopali naši tekmovalci – na stopničke so stopili: Jan Heler, Miha Flajs in z zmago v kategoriji Open Men Robert Pokovec. Med Atraktivni šport tudi za invalide (foto: arhiv Zavod Vozim) ženskami je s konkurenco suvereno pometla Slovenka Naja Puhan. Odlični organizatorji in moderator jih prispevali: Heineken, Hotel Park Pu- pa tudi odlična rekreacija za invalidne dogodka so skrbeli za dobro vzdušje in nat, Memento, O'neil … osebe. Krk HandiWake je teden poln nasmeške vseh prisotnih, DJ Preddy iz Cilj tekmovanja in šole je predstavi- zabave, poučnih lekcij – ne samo za Avstrije pa je obdržal razpoloženje na tev tega vedno bolj razširjenega špor- invalide, ampak tudi za tiste, ki jemljejo zabavi tudi po podelitvi nagrad, ki so ta predvsem širši javnosti mladih, je življenje z veliko žlico.

Jože Globokar | Mednarodna tekmovanja DOSEŽKI NAŠIH ŠPORTNIKOV V TUJINI

TRI TRETJA MESTA V SEČNIK DRUGI NA PLAVALNEM MITINGU BRATISLAVI V Berlinu je od 23. do 26. maja pote- V Bratislavi na Slovaškem kal že 27. mednarodni plavalni miting, je od 21. do 26. maja potekal na katerem je poleg Darka Đurića na- odprti namiznoteniški turnir stopil tudi član našega društva plava- SLOVAKIA OPEN 2013. lec Aleš Sečnik. Tekmoval je na 50 in Naši namiznoteniški igralci so 100 prosto, 150 mešano ter na 50 delfin se v domovino vrnili s tremi in hrbtno. bronastimi odličji. Odlično je Zadnji dan tekmovanja je Aleš nastopil Bojan Lukežič, ki Sečnik v svoji paradni disciplini 50 m je v svoji skupini osvojil bro- delfin s časom 1.25,64 in 908 točkami V Bratislavi trije broni (foto: arhiv ZŠIS) nasto medaljo. K tej je dodal osvojil drugo mesto. Slovenska pla- še eno, ki sta jo v ekipnem valca je vodil trener Matej Globočnik. tekmovanju osvojila s Primožem Kan- ekipni konkurenci osvojila še Andreja Aleš ima na Berlin lepe spomine, saj je clerjem. Tretjo bronasto medaljo je v Dolinar v navezi z Brazilko Olivero. tam postavil svetovni rekord.

79 [ KULTURA ]

Anka Vesel, Franci Škrbina, Metod Zakotnik | Likovne delavnice USTVARJALI V NOVEM MESTU, POSOČJU IN BELI KRAJINI Člani Likovne sekcije Zveze paraplegikov Slovenije smo muhasto spomladansko vreme izkoristili za druženje in ustvarjanje na treh likovnih delavnicah, aprila v Novem mestu in Gabrjah, maja pa v Semiču.

Skozi oči (gostitelja) domačina mentorja Rassa Causeviga so se sku- med drugim poskrbelo, da likovni Franca Škrbine paj izpopolnjevali v olju na platno, akri- umetniki niso bili lačni in žejni v tako SPOMLADANSKA DELAVNICA lu, risbi, akvarelu in grafiki. sončnem in ustvarjalnem pomladan- SLIKARJEV Slikarke in slikarji so se v letošnjem skem dnevu. Aprila 2013 smo v prostorih Dru- letu že srečali na likovni delavnici v pro- Ob tej priliki bi rad omenil, da se štva paraplegikov Dolenjske, Bele storih Zveze ter v domu paraplegikov letošnje spomladanske slikarske de- krajine in Posavja pripravili tradici- v Semiču na nekajdnevnih kolonijah, lavnice ni udeležil naš član, priznani onalno spomladansko delavnico za planirajo pa tudi delavnice še na Tol- umetnik, tudi član VDMFK, Jože Vo- slikarke in slikarje Likovne sekcije minskem, Gorenjskem in Štajerskem. dušek. Jožeta je že dalj časa spre- Zveze paraplegikov Slovenije. Umetniki dajo velik poudarek slikarski mljala bolezen, ki ga je konec aprila Dogodka se je udeležilo lepo števi- koloniji, ki poteka vsako leto na enote- dokončno premagala. Vsem svojcem lo slikark in slikarjev, med njimi so bili denskih kulturnih dnevih v domu para- izrekamo iskreno sožalje, Jožetovo tudi umetniki – člani mednarodnega plegikov v Pacugu. delo nam bo nedvomno za vedno združenja slikarjev (VDMFK), ki ustvarja- Dogajanje so si prišli ogledat tudi ostalo navdih, njegove slike pa trajen jo z usti ali nogami. Na tej delavnici so z lokalne TV (Vaš kanal), naredili so par spomin na dobrega človeka in velike- v svoje vrste sprejeli novo članico Anko intervjujev ter posneli zelo lepe slikar- ga umetnika. Vesel iz DP Gorenjske. Pod vodstvom ske umetnine. Seveda je naše društvo Skozi oči nove članice Likovne sekcije Anke Vesel DELAVNICE NAMENJENE UČENJU, ALI NE? Kot nova članica Likovne sekcije Zveze paraplegikov Slovenije sem se 8. aprila pridružila umetnikom pri ustvarjanju v prostorih Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Po prekratki noči in z mešanimi ob- čutki ter »goro slikarskih pripomočkov« (seveda pomanjkljivih, ob tej priložno- sti še enkrat hvala Tini, ki mi je prijazno odstopila svoje) sem se odpravila proti Novemu mestu. Ni lahko priti v krog umetnikov in predstaviti svoje pomanj- kljivo znanje slikanja, a delavnice so na- Umetniki na spomladanski delavnici v Novem mestu (foto: arhiv DPLJ) menjene učenju, ali ne?

80 [ KULTURA ]

onalni likovni delavnici v Gabrjah, ki jo je v okviru Društva paraplegikov severne Primorske organiziral Klavdij Leban. Sončno aprilsko jutro je obeta- lo čudovit dan v neokrnjeni naravi in moje razpoloženje je bilo kljub zgodnji uri temu primerno. Ovinkasta cesta, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko, ni pokvarila mojega navdušenja nad slikanjem. Zadnji metri makedamske ceste so nas popeljali iz civilizacije. S pridihom razočaranja nad terenom in pričakovanjem slikanja panjskih konč- nic, kot je bilo zapisano na vabilu, sem stisnila zobe in se predstavila prisotnim, zame še nepoznanim članom Likovne Nastajanje umetnine izpod Ankinega čopiča (foto: arhiv DPLJ) sekcije. Trema in prvi neprijetni občutki so hitro minili. No, panjskih končnic ni Pod mentorskim vodstvom Rassa Anka Vesel risal nihče. Kot sem izvedela, je v vabilu Causeviga sem lahko pri ustvarjanju LIKOVNA DELAVNICA GABRJE vsako leto zapisano enako, slika pa vsak in izpopolnjevanju v različnih tehnikah Na zadnji aprilski dan smo se po želji. Slikali smo pod mentorskim (akril, akvarel, olje in svinčnik) opazovala člani Likovne sekcije Zveze para- vodstvom Rassa Causeviga in Jo- in občudovala članice in člane Likovne plegikov Slovenije zbrali na tradici- žeta Potokarja – Cvrča. V prijetnem sekcije: Jožico Ameršek, Tino Pavlovič, Ljudmilo Turk, Milana Jernejška, Be- njamina Žnidaršiča, Borisa Štera, vodjo kulturnih dejavnosti pri Zvezi paraplegikov Metoda Zakotnika ter rezbarja Franca Ekarta in Radovana Grosa. Med njimi so tudi likovniki člani mednarodnega združenja slikarjev (VDMFK), ki slikajo z usti ali nogami. Prijeten dan ob ustvarjanju, nasvetih, navodilih ter klepetu in smehu ter seveda dobri pogostitvi se je prehitro prevesil v pozno popoldne in čas je bil, da pospra- vimo svoje likovne pripomočke in se od- pravimo vsak na svoj konec Slovenije. Likovniki ne počivajo in veselim sem že novega ustvarjanja, izobraže- vanja ter pridobivanja znanja na naslednjih predvidenih likovnih delavnicah, ki bodo organizirane po Sloveniji. Za »plonk listek« pri pisanju se zahvaljujem uredniku spletne strani Zveze paraplegikov Slovenije Jožetu Globokarju, za fotografije pa spremljevalki Jasmini, ki Čudovit dan za ustvarjanje v neokrnjeni naravi reke Soče (foto: arhiv DPSP) jih je posnela v Jožetovem imenu.

81 [ KULTURA ] vzdušju, ob opazovanju nastajajočih prečudovite upodo- slik, klepetu in spoznavanju članov je bitve belokranjskih prehitro prišel čas kosila. Dan nam je motivov, tihožitij, risb popestrilo nekaj dežnih kapelj, tako da in lesorezov. Pose- smo likovne umetnine in pripomočke ben poudarek je bil še pred kosilom pospravili na varno. namenjen abstrak- Kot se spodobi, so na večer pred pra- tnemu slikarstvu. znikom dela pripravili kresovanje, ven- Nekateri udeleženci dar smo se Gorenjci zaradi dolge poti so se s svojimi deli domov ognju odpovedali. Društvo pa- odločili sodelovati raplegikov Gorenjske sta poleg moje na natečaju za Zlato malenkosti zastopala še Boris Šter, ki paleto. je poskrbel tudi za fotografije, in Me- V četrtek nas je Novinec Bor Melanšek (foto: Boris Šter) tod Zakotnik. obiskal kipar Bo- jan Štine, ki nam je Anka Vesel, Metod Zakotnik predstavil osnove modeliranja in kipar- ko kiparili. Tako smo si ustvarili majhne LIKOVNA KOLONIJA SEMIČ stva ter nas seznanil s kiparskimi mate- spominke iz gipsa in gline. Likovniki letos že drugič ustvar- riali. Kljub svoji častitljivi starosti osem- Za naše dobro počutje in polne jali v Semiču desetih let in pedagoškim izkušnjam si, želodčke sta poskrbeli nepogrešljivi Člani Likovne sekcije Zveze paraple- kot nam je povedal, ni znal predstavljati, gospodinjski pomočnici Ivanka Jer- gikov Slovenije smo se od 6. do 11. maja koliko zmoremo invalidi in kako bi lah- nejšek in Irena Ekart. udeležili vsakoletne tedenske slikarske kolonije v Semiču, ki jo je s pomočjo Javne- ga sklada za kulturo RS organizirala Zveza Metod Zakotnik | Ob 60. letnici medicinske rehabilitacije paraplegikov Slovenije. Ker sem si hišo in okolico uspela ogledati že teden dni prej v okviru druženja Društva paraplegikov Gorenj- LIKOVNIKI V LAŠKEM ske ter krsta, ki sem ga takrat uspešno preživela, sem se na pot odpravila z V Zdravilišču Laško – Thermana so 31. maja ob 60. letnici nekoliko lažjim srcem, a spet z goro medicinske rehabilitacije med drugim pripravili tudi sli- slikarskih pripomočkov ter prtljago in karsko delavnico za člane Likovne sekcije Zveze paraple- ročnim kolesom na strehi avtomobila. gikov Slovenije in slikarje Likovnega društva Laško. Po uvodnem pozdravljanju in nastani- tvi smo kmalu zavihali rokave in se posvetili slikanju. Pod mentorskim vod- aradi slabega vremena so likov- stvom Rassa Causeviga smo z oljem, niki svoje umetnine ustvarjali v akrilom in svinčnikom ustvarjali Zorica Zavli hotela Thermana. Nastalo je Razboršek, Ljudmila Turk, Damjan Ro- veliko zanimivih del, gostje hotela pa so gelj, Boris in Ana Šter, Metod Zakotnik, z navdušenjem ogledovali njihovo delo. Anka Vesel, Miran Jernejšek in Franc Še posebej pri tistih slikarkah in slikarjih, Ekart, ki sta tudi rezbarila, ter Dragica ki so slikali z usti. Nekateri slikarji so svo- Sušanj, Klavdij Leban in Željko Vertelj, ki jo sliko prispevali za prodajo. Kupnino slikajo z usti. Benjamin Žnidaršič, Tina bodo namenili v dobrodelni namen. Pavlovič in novinec Bor Melanšek, Na delavnici so sodelovali: Dragica V Laškem je nastalo veliko zanimivih del. (foto: Nevenka Fantinato) vsi trije slikajo z usti, so nas razveselili Sušanj, Tina Pavlovič, Anka Vesel, Jožica z enodnevnim obiskom, saj se zaradi Ameršek, Ljudmila Turk, Klavdij Leban, različnih razlogov celotedenske ko- Miran Jernejšek, Franc Ekart in Metod za dobro razpoloženje poskrbela har- lonije niso mogli udeležiti. Nastale so Zakotnik. Kljub slabemu vremenu sta monikar in klarinetistka.

82 [ KULTURA ]

Benjamin Žnidaršič, Boris Šter | Likovne razstave ZLATA PALETA 2013

Zveza likovnih društev Slovenije je tudi letos objavila natečaj za Zlato paleto, v katerem že vrsto let uspešno sodelujejo člani Likovne sekcije Zveze paraplegikov Slovenije. Leto- šnje teme so: VODA – VIR ŽIVLJENJA, ZIMSKI PEJSAŽ IN GIBANJE V PROSTORU. Zaključna razstava bo 15. novembra v Trbovljah.

RISBA – GRAFIKA V GORNJI RADGONI s kulturnim programom popestrila učenci kvarteta saksofonistov. Razsta- Zveza likovnih društev Slove- glasbena šola Maestro iz Gornje Rad- vo sta skupaj z Zvezo likovnih društev nije je v sodelovanju z Likovnim gone. Slovenije in Kulturnim društvom trži- društvom Gornja Radgona 5. apri- ških likovnikov pripravila v paviljonu la odprla razstavo risb in grafik za Boris Šter NOB. V Tržič so prišli razstavljavci iz cele Zlato paleto 2013. Strokovna ko- REALIZEM V TRŽIČU Slovenije. Razstavljalo je 21 društev, misija je za razstavo od 138-ih del Zveza likovnih društev Slove- med njimi tudi likovna skupina pri naši izbrala skupno 36 risb in 39 grafik nije je 26. aprila v paviljonu NOB v Zvezi. Od 186 prispelih del je strokovna petdesetih avtorjev iz štirinajstih Tržiču odprla razstavo likovnih del komisija pod vodstvom akad. slikarja društev. natečaja za Zlato paleto. Milana Dodića, akad. slikarja Davida V ta izbor so se uvrstili tudi slikar- Na kulturnem dogodku, ki ga je Premrla in um. zgodovinarja Aljaža ji Likovne sekcije Zveze paraplegikov s predstavitvijo o nastanku mesta Pogačnika izbrala 55 del. Na razsta- Slovenije. Certifikate so prejeli: Klavdij Tržič povedala moderatorka Marja vo so se uvrstili tudi trije člani likovne Leban, Metod Zakotnik, Benjamin Žni- Bohinjec, se je začel kratek kulturni skupine Zveze paraplegikov: Damjan daršič in Silvo Mehle, priznanja pa Boris program kot uvod v prireditev. Pod Rogelj iz DP ljubljanske pokrajine, Bo- Šter, Zorica Razboršek, Damjan Rogelj, vodstvom ravnatelja tržiške glasbene ris Šter iz DP Gorenjske in Dragica Vojko Gašperut, Miran Jernejšek, Dra- šole Francija Podlipnika so nastopili Čadež pa sta dobitnika certifikata ka- gica Sušanj, Ljudmila Turk in Benjamin Žnidaršič. To vsekakor potrjuje visok nivo likovne dejavnosti in ustvarjalnosti naših slikark in slikarjev. Prof. likovne umetnosti Maša Jaz- bec in akademski kipar mag. Zoran Poznič sta med drugim zapisala: »Na razstavi so na ogled dela, ki naj bi predstavljala vrh ljubiteljskega ukvarjanja v Sloveniji tako na obrtno-tehničnem področju kot tudi na slogovno-vsebin- skem. Nekatera dela, predvsem na po- dročju perorisbe, s svojo visoko kvaliteto na obeh področjih kažejo, da se nam ni treba bati za prihodnost na tem podro- čju.« Razstavo, ki je bila na ogled do 26. aprila, je odprl predsednik Sveta območne izpostave JSKD Gornja Rad- Boris Šter, dobitnik certifikata v Tržiču (foto: arhiv Ars Viva) gona Milan Nekrep, otvoritev pa je

83 [ KULTURA ] kovosti in sta uvrščena na glavno razstavo v Trbovlje. Branko Železnik, predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, je s pomočjo Francke Globočnik, pred- sednice tržiških likovnikov, podelil zahvale in certifikate. Razstavo je odprl priljubljeni župan mesta Tržič mag. Bo- rut Sajovic.

Benjamin Žnidaršič ABSTRAKCIJA V VRHNIKI PRI LOŽU Zavod ARS VIVA in Zveza likovnih društev Slovenije sta v sodelovanju z Občino Loška dolina ob izviru Veliki Obrh 31. maja na Žagi v Vrhniki pri Ložu odprla na ogled izbrana dela za tematsko razstavo Benjamin Žnidaršič, direktor Zavoda Ars Viva, je pozdravil navzoče in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji prireditve. (foto: arhiv Zavod Ars Viva) za »ZLATO PALETO – Abstraktno sli- karstvo«. Uvodni pozdrav je direktor Zavoda rem so se soočili z načini in vsebinami točno določena, saj jo ustvarjalec izu- ARS VIVA Benjamin Žnidaršič name- oziroma predpisanim likovnim slogom. mlja nanovo. nil vsem tistim, ki so pomagali pri pri- Poudariti je treba, da so se udeležen- Razstava prinaša različnost forma- pravi razstave in se za pomoč zahvalil ci večinoma precej dobro odrezali. Na tov, likovnih tehnik, motivno pestrost Občini Loška dolina ter županu Janezu razpisu je sodelovalo 20 likovnih dru- ter vrsto neomejenih, torej svobodnih Komidarju. Strokovno oceno in vode- štev iz vse Slovenije in prispelo je 112 načinov izražanja. Tokrat sicer prevladu- nje prireditve je profesionalno opravi- del. Več kot štirideset se jih je uvrstilo jejo olja in akrili na platnu, pridružujeta la umetnostna zgodovinarka Polona na višjo raven, kar po odločitvi strokov- pa se še kolaž oziroma nizki sliko-relief Škodič, ki je tudi strokovna sodelavka ne komisije predstavlja tudi izbor za s keramiko in nekaj del drugih, tudi me- Zavoda Ars Viva. Branko Železnik, razstavo. šanih tehnik. Kako so se avtorji v svojih predsednik ZLDS, in tajnica Kaja Žele- Pregled letošnjih del je bil celosten dokaj raznolikih likovnih delih odzvali znik sta podelila certifikate, priznanja in je temeljil tako na razpisani tematiki na izbrano temo in naslove ter hkrati in zahvale. Podelila sta 9 certifikatov kot na kakovosti sprejetih del. V veliki odgovorili na novodobne slogovne iz- in 38 priznanj likovnim ustvarjalcem meri so se pojavljala dela s samosvo- zive časa, nas bo gotovo prepričala raz- iz 20-ih likovnih društev. Med dobitni- jim likovnim izrazom, zato smo predstava. Strokovna komisija je izboru de- ki certifikata je bila tudi naša Dragica vsem v seriji devetih priznanj – certi- vetih najboljših del dodelila certifikate, Čadež, priznanja pa so dobili: Albina fikatov – poudarili raznolikost izvirne eno delo pa je kot običajno nagrajeno Kragelj, Ivan Stojan Rutar in Boris izvedbe. z najvišjim priznanjem – Zlato paleto. Šter. Razstavo je v pozdravnem govo- Pestrost slikarskega jezika se de- Tudi danes, ko svetovno sceno ru odprl Janez Komidar, župan Občine loma izraža v zasnovi večplastnih na- preplavlja velika raznovrstnost, se ab- Loška dolina. Kulturni program sta iz- nosov, ki zgradijo živ učinek površine straktno upodabljanje dinamično raz- vedla Tanja Pirc na mandolini in Dejan na slikarskem platnu. Del slikarstva vija še naprej, tudi v različnih likovnih, Podgorelec na kitari. predstavlja tudi bogatost barvne le- multimedijskih in interaktivnih vsebi- Tretji tematski likovni sklop oziroma stvice, ki se uri v barvnih mešanicah nah. Abstraktna umetnost pooseblja razstava, ki se tokrat odvija pod na- sekundarnih in terciarnih barv. Del go- namreč umetniško svobodo izražanja, slovom ABSTRAKCIJA (ob predloženih vorice slike predstavlja – predvsem v uporabo oblik, struktur, tekstur in barv, temah: Gibanje v prostoru, Voda, vir abstrakciji – umetnikov izraz, ki poleg ki pogosto predstavljajo čustva ali dru- življenja in Zimski pejsaž), je bila za so- potez in barv govorico izraža izvorno ge elemente, ne pa dejanskih fizičnih delujoče avtorje poseben izziv, v kate- in dotlej še nevideno. V slikarstvu ta ni predmetov. Po svoji naravi abstraktna

84 [ KULTURA ] umetnost ponuja različne sloge in Ivo Mahne | Plesne delavnice v Beogradu metode, ki so praktično brez omejitev, po drugi strani pa ponuja brezmejne možnosti, ki so v številu možnih predstavitev neskončne. Zasluge za razvoj OBČUTEK BREZMEJNOSTI abstraktnega ekspresionizma so imeli prav gotovo tudi mnogi umetniki pre- Enkratna plesna delavnica v Beogradu s profesionalnimi teklega stoletja, nekateri so uporabljali mentorji ter v odlični družbi in z dobro hrano. Toliko lepe- tehniko, ki je pojem abstraktnega pri- ga se je zgodilo v teh nekaj dneh, da bi težko opisal vse, vedla do najbolj osnovnih oblik. Tovr- zato v nadaljevanju le nekaj utrinkov – vsega pa vam stna umetniška dela segajo od prepro- tudi ne smem povedati. stih geometričnih likov do zapletenih naključnih amorfnih linij. Barvna kom- pozicija je lahko sestavljena iz najbolj abilo na plesno delavnico v sprejem in takojšnje povabilo na večer- osnovnih primarnih odtenkov ali pa Beogradu je prišlo nepriča- jo ter spoznavni večer. preprosto eksplodira v več sto ločenih Vkovano. Ker je bilo nekako Naslednje jutro se je začelo zares. nians v okviru posameznega dela. Uči- »v zadnjem trenutku«, sta bila možna Plesne delavnice so se vrtele okoli prin- nek abstraktne umetnosti je ustvarjen samo dva hitra odgovora – greš ali ne cipa »ples kot terapija«. Zbranih je bilo z vzorci oblik, barv in črt izvirnega greš? Najprej sem seveda poklical Jan- okoli trideset udeležencev iz različnih predmeta, v mnogih primerih pa slika ka, člana našega društva paraplegikov, delov nekdanje skupne države – iz Sr- morda sploh nima podobnosti z idejo, s katerim skupaj sodelujeva v plesni bije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter ki ji je dala navdih. Lahko bi tudi rekli, skupini Vrtiljak. Ob povabilu je po- Slovenije. Med njimi so bile v glavnem da je abstraktna umetnost poenosta- kazal takšno navdušenje, da odgovor plesalke in z Jankom se nisva nič kaj pri- vitev realnosti, ki je lahko veliko bolj »ne gremo« enostavno ni prišel v po- toževala nad tem. zapletena, subjektivna narava oblik štev. Piko na i je dodal še entuzijazem Delavnice so bile naporne, a pestre pa zagotavlja raznolikost, ki ni vedno naše plesne voditeljice Katje Bucik in in zanimive, in so potekale ob odprto- očitna. Učinek se strogo nanaša na so- priprave na pot so delovanje opazovalca, ki napaja sliko s stekle. podrobnostmi, ki so bile namenoma V drugem tednu izločene. maja se nas je na Tokrat se bomo lahko srečali z pot proti Beogradu najrazličnejšimi motivi in prizori tako podalo osem. Poleg abstraktnega ekspresionizma, ge- Katje, ki vodi našo ometrijske abstrakcije, stilizacije do plesno skupino, ter povsem čiste abstrakcije oziroma Janka in mene so minimalizma. Mestoma je moč zase nam v Vipavi pri- slediti tudi spogledovanje s smermi: družili še plesalci in informela, oparta, drippinga in acti- spremljevalci Klav- on-paintinga. Nekaterim avtorjem je dija, Lojze, Matej- bila bliže lirična izpoved, drugim je ka, Šeherzada in dajala navdih dramatičnost trenutka Valteja. Sedemurna in velika mera domišljije. Slogovna in vožnja po avtocesti barvna razgibanost zaobjema dela »bratstva i jedinstva« vse od poetično zasnovanih kompo- je med opazova- zicij do izrazitejših, čistih abstraktnih njem znamenitosti rešitev. Na razstavi bomo lahko spo- in v pričakovanjih znali, da vrsto kakovostnih slikarskih prihodnjih dni hitro del odlikuje idejna svežina in izvirnost minila. V Beogradu Ivo in soplesalka na beograjskem odru (foto: arhiv DPSP) v interpretacijah. nas je pričakal topel

85 [ KULTURA ] sti vseh sodelujočih ter v veliki želji po tere usmeritve virtuoznih mentorjev pridobivanju novega znanja. Vadili smo so bile skoraj na meji med fiziko in VOŠČILO vsak dan od enajstih do približno štirih umetnostjo ter so dajale občutek "Kadar odkrivaš v sebi drugo osebo, popoldan. Potem smo imeli nekaj ur brezmejnosti kljub omejitvam po- je to zaljubljenost. A odkrivanje sebe v prosto, da smo okusili utrip Beograda. sameznikov. Resnično doživet ples, drugi osebi je ljubezen." To sta drug v Po večerji smo vsi skupaj prediskutira- občutek enakosti in uživanje v raz- drugem uzrla tudi Ada Lenček in Rok li in evalvirali delo tistega dne. Sledila likah! Bratovž, ki sta 18. maja v krogu svoje je sproščena zabava, seveda ob plesu. Zadnji dan srečanja smo zaključili družine in prijateljev dahnila usodni DA. Janko me je nekajkrat spravil prav v za- s predstavo, ki je vsebovala naučene Vsa najlepše jima želimo na skupni poti! drego, saj je znal povedati kakšno tako elemente. Dogodek je bil zelo odme- šalo, da se nismo in nismo mogli nehati ven, zabeležila ga je tudi beograjska smejati! televizija. Na delavnicah, ki so trajale pet Ob slovesu smo se udeleženci spra- dni, je sodelovalo še nekaj invalidov. ševali, kdaj se bo podobno srečanje po- Z Jankom sva bila sicer edina na vo- novilo, saj je bilo res lepo. Do takrat pa zičkih, so pa bili z nami nekateri glu- bomo novo pridobljeno znanje prinesli hi ter slepi oziroma slabovidni. Veli- domov ter pokazali, kako pomembna ko poudarka je bilo na ustvarjalnosti vez med ljudmi je lahko ples brez ovir sodelujočih. Mentorji so nam dajali v prostoru in še manj v različnih invali- le smernice, iz tega je postopoma dnostih. nastajala celotna koreografija. Neka-

86 [ IZŽIVLJENJA ]

Barbara Horvat | Pripravništvo na URI Soča psihologi z namenom, da bi čim bolj kakovostno opravljali svoje delo, vsekakor poznati in biti opremljeni z njimi. Tako v času večletnega prostovoljnega NOVO ROJSTVO – TVOJA dela v različnih nevladnih organizacijah, ki so prvenstveno usmerjena v proces ODLOČITEV! psihosocialne rehabilitacije, med opra- vljanjem pripravništva na URI-Soča in »Vsak trenutek nenazadnje v sodelovanju z Zvezo pa- se lahko spet rodiš. raplegikov ter skozi odprte pogovore Vsak trenutek z nekaterimi izmed vas spoznavam in je lahko se učim, kako pomembno je »začutiti nov začetek. in čutiti« posameznika. Posameznika To je izbira. – ki v dotedanji teoriji še ni zajet, ima To je tvoja svoje specifične značilnosti, potencia- odločitev.« le, sposobnosti, ki jih mora razvijati in (Clearwater) negovati, saj ga delajo enkratnega in neponovljivega. Začela sem z mislijo, ki na nek na- judje si skozi vse življenje priza- čin simbolizira življenjske prelomnice, devamo slediti našim ciljem ter saj le-te dejansko predstavljajo »novo Lizpolnjevati svoje želje. Nekako rojstvo«. Misel me močno asociira na samoumevno se nam zdi, da bomo vas. Nobeden izmed vas, ki mi je do- uspeli, samo vprašanje časa je, kdaj volil, da ga bliže spoznam, pred to ži- bomo stopili na stopničko, po kateri vljenjsko preizkušnjo ni klonil. Začetni hrepenimo in se predali uspehu ter za- obup, negotovost in nemoč so prerasli čutili moč. Včasih pa želi usoda drugače v upanje, hrepenenje in v prepričanje: in nam pokaže, da lahko gre življenje »Zmorem!« Poškodba hrbtenjače vam povsem drugo pot, za katero niti v sa- je po eni strani odvzela ali pomembno njah nismo mislili, da lahko doleti prav zmanjšala fizično sposobnost gibanja, nas. To spoznanje vam je, dragi prijatelji, po drugi pa prav iz te situacije črpate Barbara Horvat člani Zveze paraplegikov, še kako blizu. moč in hodite po novih poteh, poteh Bolezni in poškodbe lahko namreč izziva, upanja in brezmejnega pogu- v hipu popolnoma spremenijo naše sanjal, se skril pred svetom ter tako ma. Da stopite na to pot, ste najbolj življenje ter zasejejo dvom o tem, ali pozabil na praznino. Po tednih leža- zaslužni prav vi kot posamezniki. Zelo bomo kos nepredvidljivim razmeram. nja v postelji se ves oslabel presesti na pomembna in nadvse dragocena je Prej v osrčici življenja, v naslednjem tre- voziček, ponovno se učiti nadzorovati pomoč svojcev, prijateljev in strokovnih nutku v negotovosti, morda celo borbi funkcije izločanja, soočati se s tem, da delavcev, ki skušamo skozi pogovore in za življenje. Sprejeti stanje po poškodbi bo prihodnost nekoliko drugačna … vzajemno sodelovanje začrtati smer- hrbtenjače, korenito spremeniti stil ži- so le nekatere od posledic, ki jih prine- nice ter najti nove možnosti življenja, vljenja ter se soočiti z izgubo ni lahko. sejo poškodbe hrbtenjače. »Kdo sem?«, a nikakor ni dovolj. Vi sami ste sprejeli Je dolgotrajno in poteka v okviru reha- »Sem še vedno ista oseba?« in »Kako »odločitev za novo rojstvo«, ZA življe- bilitacije na telesnem kot tudi psihoso- naprej?« so vprašanja, ki ste mi jih med nje in ZA pogum. V vas samih je vzklila cialnem nivoju. Nekateri jo dojemajo našimi srečanji izpostavili kot najpo- motivacija in želja po iskanju izzivov, kot »ključ« do ponovne reintegracije. gostejša in najbolj aktualna v začetnih postavljanju novih ciljev ter po aktiv- Do trenutka, ko ključ dejansko odpre težkih trenutkih. nem življenju – še več – po dejanskem vrata, pa je dolga pot, ki rodi številne Procesu rehabilitacije po poškodbi življenju življenja. To je lastnost, ki jo pri dvome, negotovost, žalost, lahko celo hrbtenjače so posvečene že mnoge psi- vas nadvse cenim in spoštujem. misli, da bi bilo bolje, če bi zaspal in hološke študije in teorije, ki jih moramo Hvala, ker vas smem spoznavati!

87 [ IZŽIVLJENJA ]

Alenka Oblakovič | Krst v Semiču V SEMIČU MI JE BILO STRAŠNO VROČE

»Le zakaj, boste vprašali. Saj med prvomajskimi prazniki v Semiču ni bilo ne sončnih to- plotnih udarov ne pretiranega mraza, zaradi česar bi močno zagorelo v peči. Vroče mi je bilo zaradi tresočega strahu pred napovedanim nujnim zlom – krstom in njegovimi posledicami.

okrat sem bila prvič v domu Semič. Seveda sem to po svoji že dese- predsednika Petra je bil potreben, da paraplegikov v Semiču. Poleg tletja trdno zasidrani in utečeni navadi mi je povedal, kaj moram poleg do- Tmene sta bili še dve na videz brž odklonila, češ to pa ni zame, ker bre volje, zaljubljenega srca in kratke zelo korajžni žrtvi, Anka in Jani. Gro- sem šele kratek čas članica in »poči- pameti vzeti s seboj. V sončnem tor- zili so nam s celonočnim bivanjem v tniških kameradov« ne poznam dovolj kovem dopoldnevu se je ustavil kom- drvarnici. In to brez vozičkov, telefo- dobro, ker … me je strah … česa že … bi DP Gorenjske pred vhodom v naš nov … Potem sem celo uro razmišljala, aha, da bodo negovalke preveč obre- center. V njem je bilo kar nekaj dobrih kako bomo kot stisnjen sendvič skupaj menjene z mojo nego (potiho pove- znancev, zaradi katerih sem se veseli- ležali na moji mali »dekci« in se greli, dano: glede nege v resnici sploh nisem la kratkih uric na severnem obronku kdo bo spodaj, zgoraj in v sredini. Vse tako zahtevna, kot sem si takrat vbila v Bele krajine. Naložili so moj voziček in opcije sem do potankosti preštudira- glavo). Potem sem v naslednjih dneh kovček, mene pa pustili doma. Zaradi la. Jani je prišel na idejo, da v najslab- bolj konkretno razmislila o povabilu in objektivnih zadržkov sem se vrlim »se- šem primeru lahko v zgodnjem jutru se odločila, da je tovrstno večdnevno mičanom« pridružila šele čez dva dni, iz drvarnice pokličemo predsednika »semiško« druženje najboljša oblika ko sem vsa navdušena prisedla v avto Petra in ga prav ponižno prosimo za spoznavanja ostalih članov. Še en klic k moji »gostiteljci« Joviti in skupaj še z dovoljenje, da podremo »remelne« na vratih. Na našo srečo to ni bilo potrebno. Krstitelji so bili tokrat zelo mili. Najzahtevnejše je bilo, da smo morali brez pomoči rok kot prašiči riti z no- som po krožniku, polnem moke, in v njem najti edino trdo stvar. Imam čisto majhen krompirček namesto poštene- ga nosu, zato je bila naloga zame vse prej kot lahka. Moka je bila raztresena že povsod, jaz pa sem z jezikom konč- no uspela najti tanek prstan na dnu krožnika. Pri prisegi sem obljubila, da bom ubogala predsednika in (po ak- tivnem stažu) starejše člane. Zato sem brez besed sprejela »višji« ukaz, da na- pišem članek o druženju DP Gorenjske v Semiču. Rečeno, storjeno. Pojdimo na začetek. Približno deset dni pred prvomajskimi prazniki me je poklicala »društvena socialka« Jovita Popoldan in večer do zgodnjih jutranjih ur smo preživeli ob sproščenem klepetu in obujanju spominov na dobra stara »vremena«. (foto: Marija Černe) in me prijazno povabila na počitnice v

88 [ IZŽIVLJENJA ] dvema članoma sledila poti v smeri JV tep po Semiču, obisk bližnjega lokala ali daljinec. Še huje pa je, če čez dan Slovenije. Odločila sem se vse skrbi in in nastavljanje svojega obličja soncu. ne doživijo vsaj enega spodobnega težave pustiti doma in si nameravala Zvečer smo pekli na žaru in imela sem »lova«, četudi le za sosedovo ženo ali z spočiti svoj nemirni srček ter okrepiti občutek, da z zvestimi prijatelji sedimo enim bruhajočim besom na šefa. Takrat vedno iščočo dušico. Priznam, da mi ob tabornem ali pastirskem ognju in potem vse »pokasirajo« žena in otroci. je to več kot stoodstotno uspelo, zato pečemo – med drugim tudi meni lju- V soboto smo se z nekaj partizanskimi sem ob koncu prekratkih počitnic rade bo papriko. A veste, zakaj moški tako pesmimi spomnili na zdaj že 33 let po- volje obljubila, da se bom s tako »fejst radi sami ali v družbi po spolu enakih kojnega tovariša Tita. Kako dobro smo drušno« v Semič za martinovo gotovo pripadnikov človeški rasi gledajo tele- takrat živeli, četudi smo samo en avto, vrnila. Ob prihodu v Dom paraplegikov vizijo? Ker jim to nadomešča (po hudo telefon, hladilnik v hiši imeli! Ali pa še smo se najprej s sadjevcem temeljito napornem in napetem lovu) večerno tega ne, tega zapisa zdaj konec je ... razkužili od znotraj, kajti gorenjski in obredno sedenje in sproščanje vsako- Dragi moji »parezni« in »plegični« ju- belokranjski virusi skupaj lahko izzo- dnevnih napetosti, strahov, frustracij naki, velika hvala za povabilo in odličen vejo hud spopad v prebavilih. To je že okrog velikega ognja. Pri katerem žen- počitniški čas v vznožju Kočevskega prvi večer izkusil ubogi Jure, ki je do- ske in otroci seveda niso smeli biti pri- Roga, ogromna hvala za prijetno druž- živel pravi prebavni »rigoleto«, in je ob sotni. Zato jim je danes tako hudo pri bo. Rada bom šla naslednjič z vami, saj obisku zdravnika doživel preporod. Ko srcu, če doma, pri najboljšem prijatelju je tako prijazno sloneti na prijateljski mu je Jure izrazil svoje težave, mu je ali v najljubši gostilni »crkne« televizor rami. gospod doktor podal zelo spodbudno vprašanje: In kaj naj jaz naredim? Nič ni naredil, le Juretu se je vrtiljak uspešno POMAGAJMO LUTFIJU PRI NAKUPU ustavil. Dragi Jure, naslednjič namesto PRILAGOJENEGA AVTOMOBILA zdravnika raje nagni pol litra »šnopca«. Naša super zakonska kuharja Mirica in Prosimo za pomoč pri nakupu prila- Jure sta se ob vstopu v dom že veselo gojenega avtomobila za našega člana vrtela po kuhinji, njuni kuhalnici pa po Lutfija Abdullahu-ja. Pomagate tako, velikih loncih. Kmalu je celo pred hišo da z vašega mobilnika na št. 1919 po- odlično zadišalo po super okusni hra- šljete SMS sporočilo z vsebino AVTO. ni, ki je kmalu zatem spoštljivo mehko Prispevali boste 1 €, akcija pa traja pristala v naših želodcih. Saj veste, dra- do 31. avgusta 2013. Prispevajo lah- gi moji kuharji, za vas ni hujšega kot ko uporabniki storitev Mobitel. Telekom to, da se najmanj tri ure trudite s pri- Slovenije se odpove vsem prihodkom pravo najbolj slastne hrane, ki potem iz naslova tako poslanih sporočil lastnih z goltanjem v slabih 10-ih minutah uporabnikov. konča v želodcih. Popoldan in večer Lutfijeva življenjska zgodba je žalo- do zgodnjih jutranjih ur smo preživeli stna, pretresljiva in polna težkih življenj- ob sproščenem klepetu in obujanju skih preizkušenj. Kot prvošolčka ga je v spominov na dobra stara »vremena«. Podujevu blizu Prištine na poti v šolo zbil avto. Postal je tetraplegik z vse- Zbudila sem se … oh, a je ura res pol mi hudimi posledicami, ki jih pusti poškodba hrbtenjače. Oče ga je pripeljal enajstih? Zabavna družba je bila že vsa na zdravljenje v Klinični center v Ljubljano in ga po spletu neverjetnih biro- pokonci. Le da oni ponoči niso imeli kratskih okoliščin moral zapustiti. Lufti je ostal sam, brez staršev, brez doku- toliko »drv za razžagati« kot jaz. Dobro, mentov. Po končanem zdravljenju je živel pri srčno dobri skrbnici, nato pa da sem imela svojo sobo. Za primer, če nadaljeval šolanje v takratnem ZUIM v Kamniku. Končal je osnovno in sre- bi imela »cimro«, sem imela zanjo pri- dnjo šolo ter se vpisal na ekonomsko fakulteto. Povemo naj še, da je član pravljene zamaške za ušesa. Vstala sem plesne skupine Zebra, ki žanje uspehe tudi na mednarodnih tekmovanjih. polna sveže in pozitivne energije, pri- Ker para- in tetraplegiki ne moremo uporabljati javnih prevoznih sredstev, je pravljena za sočne, zveneče traparije prilagojen avto na ročno upravljanje za nas življenjsko pomemben. Zato po- in zrela za mladostne melodije. Petkov magajmo Lutfiju do kvalitetnejšega in samostojnejšega življenja. popoldan sem izkoristila za manjši po-

89 [ VSPOMIN, ZAHVALE, OGLASI ]

Lojzetu Cvaru v spomin tleten poškodoval pri padcu s skednja V SPOMIN in postal paraplegik. Usoda je resnično Nekoliko nepričakovano je naše vr- lahko kruta, saj so pri hiši že imeli na ste zapustil ustanovni član organizacije vozičku njegovo štiri leta mlajšo sestro Jože VODUŠEK slovenskih paraplegikov in tetraplegi- Ivanko, prav tako našo članico. član DP Dolenjske, Bele Krajine kov Lojze Cvar iz Lipovščice pri Sodra- Po poškodbi je Lojze odšel na po- in Posavja, rojen 31.01.1967 žici. Ustanovni odbor je ob ustanovitvi klicno usposabljanje v takratni ZUIM v takratne Sekcije paraplegikov in tetra- Kamnik in se izučil za urarja. Ta poklic Ivan SAPAČ plegikov 16. aprila imel 11 članov, a štirje je pri urarskem mojstru v Ribnici prak- član DP Koroške, so se v tem času od nas žal že poslovili. tično opravljal vse življenje, saj so ga ko rojen 01.12.1933 Lojze se je leta 1963 komaj triindvajse- vestnega in zaupanja urarja imeli vsi radi ga spoštovali. Bernard SOVEC Bil je eden prvih kegljačev ljubljan- član DP jugozahodne ske ekipe in je priljubljenemu športu Štajerske, rojen 14.08.1956 ostal zvest skoraj do zadnjih dni plo- dnega in ustvarjalnega življenja. Bil je Janez ZUPAN tudi državni podprvak. A s srcem ve- član DP Dolenjske, Bele Krajine dno najbolj predan domači kmetiji. in Posavja, rojen 27.12.1938 Ob izgubi Lojzeta se družina Cvar zahvaljuje vsem, ki so ji stali ob strani, še posebej pa prijateljem kegljačem Lojze Cvar je bil dolgoletni član kegljačev Društva paraplegikov ljubljanske po- uspešne ljubljanske ekipe. krajine.

ZAHVALE VOŠČILO

Ob nakupu novega prilagojenega avto- Najlepše se zahvaljujem za po- V soboto, 1. junija 2013, sta na skupno mobila se za finančno pomoč najlepše moč, ki ste mi jo namenili za prede- življenjsko pot stopila članica društva zahvaljujem Zvezi paraplegikov Sloveni- lavo osebnega avtomobila. Še naprej Vesna Susič in Vito Palmisano. Ob je, za nasvete pa Društvu paraplegikov vam želim uspešno delo in vas lepo tem dogodku jima iskreno čestitamo in Istre in Krasa. pozdravljam. želimo lepe trenutke ter veliko ljubezni. Vesna Grbec Zdenka Sintič

Najlepše se zahvaljujem odgovornim Zahvaljujem se Zvezi paraplegikov za na Zvezi paraplegikov Slovenije za denarno pomoč pri nakupu etažnega dodeljeno denarno pomoč, ki sem jo dvigala. prejela za odpravo škode po elemen- Janez Romšak tarni nesreči. Še enkrat hvala in lep pozdrav! Jožica Kerč

90 [ VSPOMIN, ZAHVALE, OGLASI ]

Ima tudi posteljo 140x200 cm. Invalid vorne diske ter manj kot 50 prevoženih OGLASI ga pogojno lahko upravlja sam. (Sem km, je praktično kot novo. Kupljeno je tetraplegik in sem potoval sam z njim, bilo v ZDA. Na spletni strani je več vi- vendar prilagoditve niso optimalne, v deo posnetkov, ki kažejo zmogljivosti Prodam malo rabljen voziček kopalnici je potrebno dosti spretnosti, kolesa. Dobesedno lahko „pleza”, celo KÜSCHALL CHAMPION. Voziček ni nima ročajev za oprijem, za dvig po po smučišču ali stopnicah navzgor, bil pridobljen s sredstvi ZZZS. rampi sem uporabljal 12V vitel, ima hkrati pa omogoča izjemno hitre spu- Več informaciji na telefonsko številko stopničko med sedežema ter bivalnim ste po terenu (downhill). 051 386 435. delom itd). Sicer je popolnoma neod- Cena: 4200 EUR. Zorica Razboršek visen (ne potrebuje priklopov v kampu, Tel. 041 99 66 25 le plin in vodo je potrebno natočiti ter Prodam avtodom Volkswagen VR6 prazniti rezervarje z odplakami (80 l re- Avto Citroen C5 karavan (140 KS), predelan na plin, letnik 1999. zervoarja čiste vode plus 2 rezervoarja Prodam avto Citroen C5 Break 2.2 Hdi, 16V Exclusive avt., letnik 2004. Avto ima barvno navigacijo v slovenskem jeziku. Ima dodatno zatemnjena ste- kla, vpisana v homologacijo. Poleg originalnih platišč so tudi dodatna z letnimi gumami. Je prilagojen za invalide – vgrajene komande za ročno upravljanje, homologirane, popolnoma odstranljive. Zaradi transferja vozička v avto in iz njega so na do- ločenih mestih praske, drugače je v brezhibnem stanju. Kontakt [email protected] ali tel. 041 342-231, Franci Škrbina

Prodam kolo za priklop na invalidski voziček znamke Tracker. Potrebno je manjšega servisa ter menjave verige. Ima 16-colsko kolo in 7 brzin Shimano Celoten bivalni del je od ameriškega za odplake)). Avtodom je trenutno še Nexus. Je zelo lahko. proizvajalca Winnebago, izdelan iz alu- vedno registriran v tujini (kupil sem ga Cena: 320 EUR. minija ter steklenih vlaken. Avtodom pred 3 leti na Nizozemskem) in je ceni Tel. 041 99 66 25 ima debelo izolacijo, je zimsko-letni z potrebno dodati še ogrevanjem (termostat) in dvema kli- vse pristojbine ter mama (klima vozne kabine ter klima davke za uvoz v Slo- bivalnega prostora). Ima sončne celice venijo. (3 paneli,skupaj 320Wp), dodatni ge- Cena 14.900 EUR. nerator (3 KW), WC/tuš s toplo vodo, Tel. 041 99 66 25 kuhinjo (hladilnik, mikrovalovna peči- ca, dva gorilnika, lijak/pipa). Ima tudi Prodam gorsko doma narejeno rampo (aluminij, vrata kolo znamke One so široka 67 cm) ter komande za vožnjo Off (http://www. za invalida (menjalnik je avtomatski). V oneoffhandcycle. bivalnem prostoru ima dovolj prostora com/). Kolo ima 36 (približno160x150 cm), da se oseba z prestav (z možnostjo vozičkom brez težav obrača, kuha itd. nadgradnje), 3 za-

91 [ RAZVEDRILO ]

Kuloarno Oko uro zjutraj. Zaradi takih obveznosti je čani pritožujejo, da je sivolasa eminen- moral od doma že sredi noči, ko pa je ca Zveze pozabila na bazo, iz katere pri- prišel v Dom Pacug, kjer je bil kraj prihaja. Še vedno upajo, da med svojimi reditve, je bilo prvo vprašanje članov, ki rožicami niso gojili mačehe. ŠPIK so šli od doma v podobnem času kot Urednica Paraplegika vedno stoka, Vse vidi, vse sliši ... on: »Ali bo kakšen sendvič za nas, ki da ji zmanjkuje časa, kar tudi dokazuje smo prišli tako od daleč?« Še dobro, da z večnimi zamudami. Mogoče ji ni še predsednik nima perjanice prav pora- nihče namignil, da ji čisto povsod res ezaslišano! Zaradi pritiskov iz ščene, drugače bi mu je gotovo en del ni treba biti. Me pa od vsega najbolj Evrope je prejšnja številka Pa- odneslo. Od globokega grla blizu vod- skrbi, da bo iz rok spustila najprej rav- Nraplegika zamujala za dober stva sem dobil informacijo, da je za- no Paraplegika. In bom revež ostal na teden. Tako je bilo tudi predsednikovo radi tega večnega jamranja nekaterih borzi! velikonočno voščilo na voljo šele po včasih kar malo nejevoljen. Dogodek Presenetilo me je, da se je vzhodna končanih praznikih. Po koluarjih Zveze je komentiral, da del društvenih funkci- Slovenija združila in skupaj nastopila se šušlja, da bo v izogib takim pripet- onarjev prihaja na podobne manifesta- proti ober šefu, ki je klonil pod njenimi ljajem predsednik vsem bralcem bo- cije samo zaradi hrane in kilometrine. pritiski. Je res klonil ali je to le taktika, se žično-novoletne praznike voščil že kar Kdo bi si mislil, jaz pa sem menil, da se sprašujem, saj vem, da vodja ne deluje v septembrski številki. Upam, da ne bo jih udeležujejo zaradi pripadnosti or- brezglavo in planira dolgoročno. Goto- kdo, ko bo prebral voščilo, vzel lopato ganizaciji, matičnemu društvu, zato da vo ima v rokavu skritega aduta! za sneg in odhitel … dobijo veliko informacij, ki jih potem In še nekaj novic izza šanka. Prav Ker sem vseeno želel izvedeti, kaj posredujejo sočlanom. Tudi Špika bo predrzno je bojda sedaj v Pacugu, ko nam ober šef želi sporočiti preko veli- treba špikniti, da ne bom živel v iluzi- je nov direktor. Menda je potrebno vse, konočnega voščila, sem hitro poklikal jah. kar se konzumira, plačati in ima popoln po spletni strani, kjer je vedno ažurni Iz "koluarjev" sem izvedel, da je nadzor nad tem. Najbolj so ogorčeni urednik zagotovo kaj izvrtal od ko- grandiozen lider pravi erudit. Eksterni tisti, ki so se redno prišlepali kakšni sku- mande Zveze. In glej ga zlomka, tudi vir mi je zaupno povedal, da si RES iz- pini in srknili pivo v duhu druženja in uredniku spletnih strani ni kapnilo kaj posodi na metre knjig. Morda tam naj- izmenjave izkušenj ali meddruštvene- takega. V svoji sveti preproščini skle- de vse tujke, ki jih zelo rad uporablja? ga sodelovanja. Jaz jih prav razumem. pam, da ob praznikih vsi bolj mislijo, Pa se sprašujem, ali zato, da izpade pa- Ker je Dom naš, je vse naše, ker pa pivo- kaj bodo dobrega privoščili svojim že- meten ali da ga drugi ne bi razumeli. varna ni naša, je treba to substanco ali lodčkom, lepe želje, sporočila topline Iz lektorskih krogov sem uspel izvedeti, kakšno drugo plačati. Zlobneži natol- in optimizma pa so za ljudi, ki potujejo da so tudi njemu tujke včasih tuje. Je cujejo, da bo naslednja investicija na- po drugih galaksijah. Upam, da prve še morebiti tujkovno dislektičen ali pa le kup tovarne pijač. Potem bo tudi pijača danes peče želodec od hrena, da imajo kontrolira, če si lektor zasluži svoj de- zastonj, ker bo seveda naša. Bog ne daj, od pirhov in šunke povečane trigliceri- nar. kaj si bom mislil, ko bo pred domom de, od potice težave z žolčem … mi v Iz poljedeljskih logov je slišati, da krava ali svinja … ? Ja, seveda, tudi zre- drugi galaksiji pa mirne in lepe dni. se je prvi športnik Zveze v zadnjem zek bo zastonj! Zunanji dopisniki Paraplegika, ki ve- času prizemljil, saj je odkril užitke, ki mu Po novičkah svojega informator- dno vedo vse o vsem, ne spišejo pa no- jih lahko ponudi le zemlja. Zato je del ja sem seznanjen, da od izdaje glasila benega prispevka ali bog ne daj, da bi športnih in drugih aktivnosti zamenjal ober šef menda ni šel med delovnim še kaj svojega znanja in volje prispevali z urejanjem vrtička. Pa še prišparal bo, časom niti enkrat v sosednji bife na k uspehu matičnega društva, stresajo saj mu sedaj po zelenjavo ne bo več kavo niti v trgovino. Kar seveda ne velja okoli informacije, da so menda šale v treba v trgovino. Športniki se že priza ostale. Ha, ampak v dobi informacij- Paraplegiku izginile zaradi MENE. Prav tožujejo, ker se morajo po vsaki tekmi ske družbe mi je prišlo na uho, da se je bedno mi je, da nisem tak diuretik, da ustaviti tam, kjer prodajajo semena in enkrat le pregrešil: bi tudi mene brali na posvečenem kra- sadike, in nič več samo v gostilnah. Z Sodelavec je namreč dedek postal ju. mano se sedaj pogovarja le še o vre- in je šefu za pijačo dal, Ob dnevu paraplegikov je bil men- menu, ker ga skrbita toča in suša. zagotovo se bo še nekaj časa kesal, da ober šef na koprski televiziji pred 7. Na uho mi je prišlo, da se Ljubljan- ker Špik je tudi to zaznal!

92 [ RAZVEDRILO ]

Albin Rožman Rešitev kviza iz 132. številke: STARIH ŠEG NE VSEH ZATRETI, KVIZ ZA RAZVEDRILO NOVIH PA NE VSEH SPREJETI.

3 2 4 1 10 5 3 1 2 1 6 7 11 8 2 5

8 5 4 9 8 6 5 3 7 5 12

13 7 11 14 11 7 11 15 2 1 6 7 11 8 2 5

8 5 4 9 12 16 8 1 11 2 3 7 5 12

ri vsaki številki so navedeni 3 5. Kje je Križna jama? 11. Kaj dobimo, če združimo pev- odgovori. Odločite se za pravil- A - na Notranjskem ce dueta in terceta? Pni odgovor in s črko, ki je pred P - na Štajerskem I - kvartet njim, nadomestite številko v liku. Vse Ž - na Gorenjskem E - kvintet črke v liku, brane vodoravno, dajo slo- K - sekstet venski pregovor. 6. Oksid je kemična spojina: V - s kisikom 12. Kako se imenuje strah pred ta- 1. Začetek Planinske zveze Slove- D - z dušikom ščo? nije je bil pred: U - z vodikom N - kleptofobija A - 100 leti A - panfobija E - 110 leti 7. Kvadratni koren katerega šte- T - penterofobija I - 120 leti vila je celo število? F - 8 13. Največja proizvajalka kave je: 2. Kje se uporablja pležuh? R - 9 R - Kolumbija B - v morju T - 10 E - Indonezija N - na snegu P - Brazilija O - na polju 8. Kdo je avtor slike Poletje? H - Ive Šubic 14. Kdo je avtor, če je njegova naj- 3. Kdo je dobil Viktorja za življenj- Ž - Božidar Jakac bolj znana Nedokončana? sko delo za leto 2012? D - Ivana Kobilca C - Johannes Brahms C - Mito Trefalt B - Franz Schubert S - Jonas Žnidaršič 9. Katera beseda je napisana pra- H - Johann Sebastian Bach K - Boris Cavazza vilno? G - ljubitel 15. Katera žival je mamak? 4. Kaj ni SKUTA? O - življenjski Š - opica Č - gora v Kamniško- L - spektakelj O - krokodil Savinjskih Alpah Z - ptica M - mlečni izdelek 10. Katero je ljudsko ime za če- J - zdravilna rastlina maž? 16. Panama je vrsta: G - kačji lek V - cigare L - drnula Č - puške R - črlenec U - pokrivala

93 Pravilno geslo križanke iz Paraplegika št. 132 se glasi: AKTIVACIJA - prehod molekul iz neaktivnega stanja v povečano energijo • ALDROVANDA - rod meso- jedih rastlin, poimenovan v čast italijanskemu naravoslovcu Ulisse Aldrovandi (11.09.1522 - 04.05.1605) • DAN PARAPLEGIKOV. ARKUS - Duntov Zora (25.12.1909 - 21.04.1996) je bil v Belgiji rojen ameriški inženir. Ko je leta 1957 ukazal Nagrajenci križanke št. 132: RAZPOTNIK Henrik, Kresnice 1A, 1281 vgradnjo osemvaljnika na Chevrolet Corvette si je prislužil vzdevek "oče Corvette". Osemvaljnik, imeno- KRESNICE; LOZEJ Nada, Sveto 4 a, 6223 KOMEN; POTOČNIK Majda, van "small block", je verjetno eden najbolj legendarnih v zgodovini ameriškega motoroznanstva. • ELKE Bevkova 1, 2000 MARIBOR ERB - rojena 18.02.1938, je nemška urednica, pisateljica in prevajalka. • IRFAN - Smajlagić, jugoslovanski (hrvaški) rokometaš, rojen 16.10.1961 v Banja Luki. Leta 1988 je na poletnih olimpijskih igrah v Seulu v sestavi jugoslovanske rokometne reprezentance osvojil bronasto olimpijsko medaljo. Čez osem let je v Atlanti s Pravilno geslo križanke pošljite po pošti ali po e-pošti najkasneje do hrvaško reprezentanco osvojil zlato olimpijsko medaljo • ZABALETA - Pablo Javier Girod, rojen 16.01.1985, 31. julija 2013 na naslov Zveza paraplegikov Slovenije, Štihova 14, je argentinski nogometaš, član argentinske reprezentance, ki trenutno igra za angleški Manchester City. p.p. 5714, 1001 Ljubljana ali na e-naslov: [email protected].

Informacije: www. domparaplegikov.si; Zveza paraplegikov Slovenije, 01 4327 138, Damjan Hovnik 041 330 192