ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE

ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Št.: 203716-ap

Ljubljana, 12.09.2016

NASLOV NALOGE: ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

DATUM IZDELAVE: 12.09.2016

ŠTEVILKA NALOGE: 203716-ap

NAROČNIK: IBE d.d. Hajdrihova ulica 4 1000 Ljubljana

INVESTITOR: PLINOVODI d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana

IZDELOVALEC: E-NET OKOLJE d.o.o. Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana

Direktor: mag. Jorg Hodalič, univ.dipl.biol.

Odgovorni nosilec naloge: Andrej Perc, dipl.san.inž.

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

KAZALO

1. POVZETEK ...... 5 2. UVOD ...... 7 2.1 SPLOŠNO POJASNILO O NAMERAVANEM POSEGU ...... 7 2.2 OSNOVE ZA IZDELAVO ANALIZE TVEGANJA ...... 7 2.2.1 Zakonske osnove ...... 7 2.3 METODOLOGIJA, VSEBINA IN OBSEG ANALIZE TVEGANJA ...... 8 3. GEOGRAFSKI POLOŽAJ ...... 9 4. GEOLOŠKE RAZMERE ...... 10 4.1 GEOLOŠKI OPIS LJUBLJANSKEGA BARJA ...... 10 4.2 GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI LJUBLJANSKEGA POLJA IN DRAVELJSKE DOLINE...... 13 4.2.1 Geološki opis Ljubljanskega polja ...... 13 4.2.2 Geološki opis Draveljske doline ...... 15 4.3 GEOLOŠKI OPIS TRASE* ...... 16 4.3.1 Podrobnejši litološki pregled trase na mestu prečkanj*...... 18 4.4 TEKTONIKA ...... 20 4.5 SEIZMIČNOST TERENA ...... 20 4.6 POSEDANJE POVRŠJA NA BARJU ...... 21 5. HIDROGEOLOŠKE RAZMERE ...... 22 5.1 POVRŠINSKE VODE ...... 22 5.2 PODZEMNE VODE ...... 22 5.2.1 Vodonosnik Ljubljanskega Barja ...... 23 5.2.2 Hidrogeološke značilnosti Ljubljanskega polja in Draveljske doline ...... 24 5.3 VODOVARSTVENA OBMOČJA IN VODNI VIRI ...... 27 5.3.1 Vodovarstvena območja – območje Ljubljanskega Barja ...... 27 5.3.2 Vodni viri ...... 28 5.4 KAKOVOST PODZEMNE VODE ...... 29 6. VRSTA IN ZNAČILNOSTI POSEGA ...... 32 6.1 SPLOŠNO ...... 32 6.2 OBSEG POSEGA ...... 32 6.3 OPIS TRASE PLINOVODA R51C KOZARJE-VEVČE ...... 32 6.4 OBJEKTI NA TRASI PLINOVODA ...... 34 6.5 OPIS PLINOVODNE INSTALACIJE ...... 34 6.5.1 Plinovod ...... 34 6.5.2 Protikorozijska zaščita plinovoda - Izolacija ...... 34 6.5.3 Izolacija zvarnih spojev na terenu ...... 35 6.5.4 Montaža plinovoda ...... 36 6.5.5 Označevanje plinovoda ...... 36 6.5.6 Tlačni in trdnostni preizkus plinovoda ...... 37 6.6 PODATKI O PLINU ...... 37 6.7 AKTIVNOSTI POVEZANE Z ODSTRANITVIJO OZ. PRENEHANJEM DELOVANJA POSEGA ...... 38 6.8 GRADNJA PLINOVODA ...... 38 6.8.1 Delovni pas ...... 38 6.8.2 Niveleta plinovoda (globina) ...... 40 6.8.3 Izkop in zasip jarka ...... 41 6.8.4 Predvidene posebne tehnologije gradnje ...... 42 6.8.5 Ureditev delovnega pasu po položitvi plinovoda ...... 43 6.8.6 Prečkanje zamočvirjenih območij ...... 43 6.8.7 Plinovod na potencialno nestabilnih in erozijskih območjih ...... 43 6.8.8 Višek materiala od izkopa ...... 44 6.8.9 Prometna ureditev v času gradnje ...... 44 6.8.10 Kabelska kanalizacija za optični kabel ...... 45

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

6.8.11 Križanje plinovoda z obstoječo infrastrukturo in vodotoki ...... 45 6.8.11.1 Prečkanje plinovoda z vodotoki ...... 45 6.8.11.2 Prečkanje plinovoda s cestami in avtocestami ...... 46 6.8.11.3 Križanja plinovoda s komunalnimi vodi ...... 49 6.8.12 Varovanje kmetijskih površin in območij melioracij ...... 50 6.8.13 Odpadki, ki bodo predvidoma nastali v času obratovanja plinovoda ...... 51 6.9 UPORABA NEVARNIH KEMIKALIJ ...... 51 7. DOLOČITEV IN OPREDELITEV ONESNAŽEVAL ...... 52 7.1 GRADNJA OBJEKTA ...... 52 7.2 OBRATOVANJE ...... 52 7.3 PODROBNEJŠI PREGLED VRSTE IN KOLIČINE KEMIKALIJ V PREDMETNEM OBJEKTU ...... 53 8. OPREDELITEV TRANSPORTNIH POTI ONESNAŽEVAL ...... 57 8.1 IZVOR, OPREDELITEV IN MOBILNOST POTENCIALNIH ONESNAŽEVAL ...... 57 8.2 MOBILNOST ONESNAŽEVAL GLEDE NA KEMIJSKE LASTNOSTI ONESNAŽEVAL IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI VODONOSNIKA ...... 58 8.3 OPREDELITEV TRANSPORTNIH POTI ONESNAŽEVAL V NEZASIČENI IN ZASIČENI CONI VODONOSNIKA ...... 59 8.4 OPREDELITEV OGROŽENIH VODNIH VIROV ...... 61 8.5 OPIS OGROŽENOSTI VODNEGA TELESA ZARADI GLOBINE POSEGOV ...... 61 9. OPREDELITEV SCENARIJEV RAZVOJA NEZGODNEGA DOGODKA ...... 64 9.1 OPREDELITEV SCENARIJEV ...... 64 9.2 RAZLITJE ONESNAŽEVAL V ČASU GRADBENIH DEL ...... 64 9.2.1 Scenarij normalnega razvoja dogodkov ...... 64 9.2.2 Scenarij alternativnega razvoja dogodkov ...... 64 9.2.3 Scenarij najslabše možnosti ...... 65 9.3 RAZLITJE ONESNAŽEVAL V ČASU OBRATOVANJA ...... 65 9.3.1 Scenarij normalnega in alternativnega razvoja dogodkov ...... 65 9.3.2 Scenarij najslabše možnosti ...... 66 10. OPREDELITEV TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE ...... 67 11. VARSTVENI UKREPI ...... 71 11.1 UKREPI IN POGOJI GLEDE NA VELJAVNO ZAKONODAJO...... 71 11.2 UKREPI, KI SO ŽE PREDVIDENI ...... 71 11.2.1 Predvideni varstveni ukrepi v času gradnje ...... 71 11.2.2 Predvideni varstveni ukrepi v času obratovanja ...... 72 11.3 UKREPI DOLOČENI PRI ANALIZI TVEGANJA ...... 72 11.3.1 Ukrepi v času gradbenih del ...... 72 11.3.1.1 Interventni ukrepi v času del ...... 74 11.3.2 Omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja ...... 75 11.3.2.1 Interventni ukrepi v času obratovanja ...... 75 12. MONITORING ...... 76 13. SKLEPNA OCENA ...... 77 14. LITERATURA IN VIRI ...... 79

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

1. POVZETEK

Načrtovani prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče bo povečal razpoložljivo zmogljivost in odpravil ozko grlo na prenosnem plinovodnem omrežju ter imel pozitiven vpliv na omrežje na celotnem območju Mestne občine Ljubljana. Dolžina načrtovanega prenosnega plinovoda je približno 17 km. Sestavni del plinovoda so: − plinovodna cev s katodno zaščito (prenosni plinovod R51C), − merilno regulacijska postaja v Kozarjah (MRP Kozarje)*, − zaporna postaja na plinovodu (blok ventil)*. Na prenosnem plinovodu R51C je predvidena ena zaporna postaja z oznako BS1 Lj. – Rudnik. − telekomunikacijskega povezava (optični kabel) na celotnem poteku trase za prenos podatkov o parametrih delovanja prenosnega plinovoda, *Opomba: Lokacija MRP Kozarje in BS1 Lj. – Rudnik se ne nahaja v vodovarstvenih območjih določenih z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane in tudi ne v vodovarstvenih območjih določenih z predpisi na občinskem nivoju. Navedena objekta zato nista predmet te analize tveganja.

Poseg sam je podrobneje predstavljen v poglavju 6 te analize tveganja.

Del obravnavane trase plinovoda, po določilih Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, poteka: − po širšem vodovarstvenem območju z oznako "VVO III" na območju Ljubljanskega Barja.

Predmet (deterministične) analize tveganja za onesnaženje podzemne vode je objekt sam in sicer tako v času gradnje kot v času obratovanja.

Namen (deterministične) analize tveganja je predvideti in oceniti vplive, ki predstavljajo tveganje za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, tako zaradi izvajanja gradbenih del ali obratovanja predmetnega plinovoda. Analiza tveganja je kvantitativno ovrednotenje verjetnosti nezgodnega primera, ki lahko vpliva na podzemno vodo zaradi nezaželenega ali nenadzorovanega izpusta onesnaževala in temelji na predvidljivih vplivih. Na osnovi ugotovljenega stanja se podati morebitne predloge za izvedbo zaščitnih ukrepov za varovanje vodnega telesa pred onesnaženjem in morebitne predloge izboljšavo projekta. Analiza tveganja mara podati zaključek o sprejemljivosti predvidenega posega na za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode in virov pitne vode.

Analiza tveganja je bila izdelana na podlagi: • zakonskih podlag, • dokumentacije in literature, ki je našteta v poglavju Literatura in viri, • drugih zbranih razpoložljivih podatkov o obravnavanem območju ter predvidenih dejavnostih.

Glede na v tej fazi načrtovanja dosegljive podatke o vrsti in namenu objekta smo lahko realno predvideli, da bo na in z obravnavanega območja potekal promet s tovornimi vozili in delovnimi stroji (gradnja) ter promet s preglednimi vozili (obratovanje). Glede na navedeno je v tej ekspertizi obravnavan naslednji parameter: mineralna olja (onesnaženje podzemne vode z mineralnimi olji bi bilo le enkratno).

Izsledki analize tveganja Ocenjujemo, da zaradi gradnje in obratovanja predmetnega plinovoda ne obstaja verjetnost nastanka neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo. Glede na ureditev oziroma predvideno izvedbo ter namen predmetnega plinovoda ter predvsem ob striktnem izvajanju v tej analizi tveganja podanih zaščitnih in omilitvenih ukrepov, niso ogroženi parametri kemijske sestave podzemne vode. Snovi, ki jih pred posegom v prostor ni bilo v posameznem vodnem telesu, se po izvedenem posegu ne bodo pojavile. Do izpada oskrbe s pitno vodo zaradi gradnje in obratovanja obravnavanega plinovoda, ter ob izvajanju predvidenih varovalnih ukrepov ne more priti.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 5

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Zaradi predvidenega posega torej ne bo ogrožen noben vir pitne vode. Onesnaženja vodnih virov torej tudi v primeru izlitja onesnaževal v času gradnje ali obratovanja ne bi bilo.

Ker zaradi predvidenega posega ne bo ogrožen noben vir pitne vode Ljubljanskem polju in Ljubljanskem Barju, zato ni potrebno računati spremembe referenčnega stanja zaradi ogroženosti (dR) in relativne občutljivosti S v okviru, ki ga določata 48. in 50. člen Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Kljub temu pa je potrebno dosledno upoštevati ukrepe podane v tem poročilu.

Ogroženost vodnega telesa zaradi globine posegov Iz rezultatov analize tveganja je razvidno, da so smiselno izpolnjena določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega Barja in okolice Ljubljane in sicer: − Z izkopi in podvrtavanji se nikjer na trasi ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku. − Bodo izkopi izdelani nad srednjo gladino podzemne vode (podzemna voda v tem vodonosniku je sicer pod subarteškim pritiskom; preboja do tega vodonosnika nikjer na obravnavanem delu trase ne bo; določevanje piezometrskega nivoja vode je torej v tem primeru brezpredmetno). − Zaradi gradnje in obratovanja predvidenega plinovoda ne bo zmanjšana transmisivnost vodonosnika oziroma ne bo zmanjšana prostornina vodonosnika ali presekan tok podzemne vode.

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejstev ter doslednemu zagotavljanju predpisanih zaščitnih ukrepov, je tveganje za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode pri gradnji in obratovanju predmetnega plinovoda na obravnavani trasi, sprejemljivo.

Izsledki so sicer podrobnejše predstavljeni v sklopu analize tveganja in sklepne ocene.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 6

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

2. UVOD

2.1 SPLOŠNO POJASNILO O NAMERAVANEM POSEGU

Načrtovani prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče bo povečal razpoložljivo zmogljivost in odpravil ozko grlo na prenosnem plinovodnem omrežju ter imel pozitiven vpliv na omrežje na celotnem območju Mestne občine Ljubljana. Dolžina načrtovanega prenosnega plinovoda je približno 17 km.

2.2 OSNOVE ZA IZDELAVO ANALIZE TVEGANJA

2.2.1 Zakonske osnove

Pri izdelavi analize tveganja so upoštevani vsi relevantni veljavni okoljevarstveni predpisi. Zakonske, podzakonske in metodološke osnove za izdelavo in vsebino analize tveganja so naslednje:

Splošno − Zakon o varstvu okolja /ZVO-1, ZVO-1A, ZVO-1B, ZVO-1C/ (UL RS, št. 41/04, 17/06, 20/06-ZVO-1A, 39/06-ZVO-1 UPB1, 49/06-ZmetD, 66/06, 112/06- OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08-ZVO-1B, 108/09-ZVO-1C, 57/12-ZVO-1E, 92/13-ZVO-1F) − Zakon o vodah /ZV-1, ZV-1A/ (UL RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO- 1, 57/08, 57/12-ZV-1B, 100/13, 40/14, 56/15) − Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (UL RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO − Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (UL RS, št. 110/02, 8/03, 58/03-ZZK-1) Prenehajo se uporabljati določbe 1. do 16. člena, drugega odstavka 95. člena, 167. do 180. člena in 182. do 191. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na prostorsko načrtovanje v smislu tega zakona ter na opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Prenehajo veljati določbe 17. do 79. člena in 135. do 155. člena tega zakona; Ne glede na prejšnjo določbo se še naprej uporabljajo določbe 17. do 79. člena tega zakona, potrebne za spreminjanje in dopolnjevanje ter dokončanje postopkov priprave državnih in občinskih prostorskih aktov, ki se skladno z določbami tega zakona nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona. − Zakon o graditvi objektov /ZGO-1-UPB1, ZGO-1B, ZGO-1C/ (UL RS, št. 102/04, 14/05, 126/07, 108/09, 57/12-ZGO-1D, 110/13-ZGO-1E) − Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor /ZUPUDPP/ (UL RS, št. 80/10, 57/12-ZUPUDPP-A) − Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/ (UL RS, št. 64/94, 33/02- Odl.US, 87/01-ZMatD, 41/04-ZVO-1, 28/06, 97/10) − Zakonu o rudarstvu (UL RS, št. 61/10, 76/10, 57/12-ZRud-1B) − Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (UL RS, št. 51/14, 57/15) − Pravilnik o projektni dokumentaciji (UL RS, 55/08) − Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (UL RS, št. 57/15)

Vode − Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega Barja in okolice Ljubljane (UL RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 93/13) − Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS, št. 43/15) − Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (UL RS, št. 64/04, 5/06, 58/11)

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 7

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

− Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (UL RS, 25/09) − Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (UL RS, št. 35/15) − Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UL RS, št. 64/12, 64/14) − Uredba o stanju podzemnih voda (UL RS, št. 25/09, 68/12) − Pravilnik o pitni vodi (UL RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 25/09)

Tla − Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (UL RS, št. 68/96, 41/04-ZVO-1) − Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (UL RS, št. 84/05) − Pravilnik o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (UL RS, št. 55/97, 41/04-ZVO-1)

Odpadki − Uredba o odpadkih (UL RS, št. 37/15) − Uredba o odlagališčih odpadkov (Ur.l. RS, št. 10/14, 54/15) − Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (UL RS, št. 34/08) − Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (UL RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 68/11, 18/14, 57/15) − Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (UL RS, št. 34/08, 61/11)

Kemikalije − Zakon o kemikalijah /ZKem/ (Ur.l. RS, št. 36/1999, 11/2001-ZFfS, 65/2003, 47/2004- ZdZPZ, 61/2006-ZBioP, 16/08, 9/11) − Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (UL RS, št. 35/05, 54/07, 88/08) − Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (UL RS, št. 67/05, 137/06, 88/08, 81/09) − Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), (UL RS, št. 23/08).

2.3 METODOLOGIJA, VSEBINA IN OBSEG ANALIZE TVEGANJA

V analizi tveganja so obdelane hidrogeološke razmere območja, opis nameravanega posega in analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode. Analiza tveganja je izdelana po deterministični metodi, ki jo predpisuje Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja in z uporabo podatkov, ki jih je dostavil investitor, javnih podatkov o podzemni vodi in vodovarstvenih območjih ARSO in Direkcije RS za vode ter podatkov, ki so v arhivu izdelovalca analize.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 8

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

3. GEOGRAFSKI POLOŽAJ

Trasa prenosnega plinovoda R51C Kozarje-Vevče leži v južnem in jugovzhodnem obrobju mesta Ljubljane v koridorju južne in vzhodne avtoceste A1 oziroma na delu med Kozarjami in Rudnikom v koridorju obstoječega prenosnega plinovoda v upravljanju JP Energetika Ljubljana.

Trasa prenosnega plinovoda poteka po območju treh občin (Dobrova - Polhov Gradec, Mestna občina Ljubljana in Škofljica).

Geografsko predmetna trasa leži v Ljubljanski kotlini, veliki tektonski udornini večidel ugreznjeni v predalpsko hribovja. Del trase, ki poteka preko vodovarstvenega območja, poteka preko Ljubljanskega barja. Širše območje najdišča je izrazito urbanizirano.

Podrobnejši opis trase poteka plinovoda je podan v poglavju 6.

Slika 1: Lega posega v širšem prostoru

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 9

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

4. GEOLOŠKE RAZMERE

Obravnavana trasa poteka na območju Ljubljanskega barja. Geološke razmere Ljubljanskega barja povzemamo po Menceju (1989).

4.1 GEOLOŠKI OPIS LJUBLJANSKEGA BARJA

Geološke razmere Ljubljanskega barja povzemamo po Menceju (1989). Ljubljansko barje je močvirna Ljubljansko barje je močvirna ravnica s površino 170 km2 med Ljubljano, Škofljico, Igom, Podpečjo, Borovnico, Vrhniko, Drenovim Gričem in Brezovico. Podlaga Barja se je dvignila na površje na obrobju in v barjanskih osamelcih. Večji med njimi so Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Kostanjevica, Plešivica, Vnanje Gorice in Dobčenica. Reka Ljubljanica izvira pri Vrhniki in zapušča Ljubljansko barje skozi Ljubljanska vrata ter je skupaj s pritoki odvodnik voda iz Barja. Iz podrobnih geodetskih meritev je razvidno, da je Barje skoraj povsem ravno in nima v smeri toka Ljubljanice nobenega padca: nasprotno v smeri njenega toka se celo rahlo dviguje.

Ljubljansko barje je kotlina in je nastalo kot tektonska udorina. Prelomi na obrobju se nadaljujejo pod barjanskimi naplavinami in so udorino razsekali na kotanje in globeli. Kamninska podlaga na vzhodnem delu Barja je globlje pogreznjena kot na zahodnem delu in ob Curnovcu presega 160 m. Ljubljansko barje se je močneje pogrezalo v srednjem in mlajšem pleistocenu. Kotlina je v vrhnjem delu zapolnjena s holocenskimi in pleistocenskimi jezerskimi, močvirskimi in rečnimi naplavinami, ki pokrivajo kamninsko podlago.

Skalna osnova kvartarnih sedimentov sta po podatkih vrtin v zahodnem in južnem delu Ljubljanskega barja triasni in jurski dolomit ter apnenec, v severnem in vzhodnem delu, tj. vzhodno od Drenovega griča in Bevk ter pri Rudniku in Škofljici pa so v podlagi delno triasni dolomiti in apnenci, pretežno pa triasni in permokarbonski skrilavci. Zaradi pogrezanja kotline, so reke močno naplavljale prod in druge usedline.

Poplavni peščeno-glinasti sedimenti prekrivajo zahodni del Barja med Verdom, Vrhniko, Ligojno, Drenovim gričem in Brezovico vse do osamelcev Kostanjevica, Plešivica in Vnanje Gorice ter vzhodno obrobje Barja od Rakovnika do Škofljice. Na severnem in vzhodnem obrobju barjanske kotline, so nastali ob prehodu hudourniških pritokov Ljubljanice s hribovja v ravnino precej obsežni vršaji, sestavljeni iz peščene gline, glinastega melja z gruščem oziroma slabo zaobljenih prodnikov peščenjaka in skrilavega glinovca (razen vršaj Gradaščice, ki ga sestavljajo v glavnem prodniki karbonatnih kamnin). Na južnem obrobju Barja so nastali ob prehodu Borovniščice, Iške in Želimeljščice iz ozkih dolin na Barje obsežni vršaji, ki tonejo daleč proti severu pod barjanske plasti. Litološka sestava sedimentov in kamnin, njihova debelina ter razprostranjenost so bile določene na podlagi geoloških raziskavah (Mencej, 1989).

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 10

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Slika 2: Prognozni hidrogeološki profil A-B, Dolgi most – Iška vas na Ljubljanskem barju (Vir: (Železnik et all, 2005, Hidroinženiring d.o.o).

Barjansko ozemlje je bilo, razen prodnih vršajev, občasno ojezerjeno, v jezerih so se odlagale glinaste meljne usedline. V hladnih obdobjih pleistocena je Sava nanašala velike količine proda iz moren v Zgornjesavski dolini, kar je povzročilo zajezitev Ljubljanice ob izlivu v Savo in poplavitev celotne barjanske kotline. Odlagale so se le glinaste in meljaste plasti. Ojezeritev je bilo v geološki preteklosti več. Po zadnjem jezeru je nastalo barje, ki so ga začeli v II. polovici 18. stoletja izsuševati.

Na zahodu sega barjanska kotlina do Borovniškega preloma, ki poteka po zahodnem robu doline Borovniščice mimo Bistre, Podgore, Vrhnike in vzhodno od Hruševce proti Ligojni. Prelom loči Borovniško-Cerkniško grudo od Krimsko-Mokrškega hribovja. Vzporedno z Borovniškim prelomom poteka mimo Paka, posestva Ljubljanskih mlekarn, ob vzhodnem robu osamelca Sinja Gorica proti Ligojni Rakitniški prelom (Buser, 1965). Med obema prelomoma izvrtane vrtine so pokazale, da je kameninska podlaga, ki jo sestavlja dolomit, razkosana na več spuščenih in dvignjenih blokov.

Litostratigrafske enote Ljubljanskega barja − Karbon – perm (C,P): Najstarejše plasti, ki se pojavljajo na območju Ljubljanskega barja sestavljajo kremenov peščenjak in konglomerat z redkimi vložki skrilavega glinovca. Te plasti grade podlago kvartarnim sedimentom v severnem in vzhodnem delu kotanje. 2+3 − Zgornji trias (T3 ): Zgornje triasni dolomit se pojavlja v podlagi v zahodnem in osrednjem delu Ljubljanskega barja. Tako zgradbo dokazujejo globoke vrtine in barjanski osamelci. − Spodnja jura (J1): Plasti spodnje jure so razvite kot apnenec, apnenec z vložki dolomita in ooliten apnenec. V južnem delu Ljubljanskega barja se pojavljajo kot podlaga kvartarnim sedimentom. − Spodnji pleistocen (t-rQ1): Razprostranjenost in debelina spodnjega pleistocenskega prodnega vodonosnika je odvisna od morfologije predkvartarne podlage. Na območju vodarne Brest se spodnji pleistocenski prodni zasip začne v globini 65 m in sega do kamninske podlage v globini okrog 100 m. V osrednjem delu Barja je največja ugotovljena globina do kamninske podlage okoli 141 m, ob Curnovcu pa 168 m. Prodni zasip sega v globeli na severovzhodnem delu Barja po podatkih iz geofizičnih raziskav do globine okoli 200 m. Na vzhodni strani ga omejuje ob prelomu dvignjen blok apnenca in dolomita. Proti Ljubljani sega približno do Viča oziroma Murgelj, kjer ga loči od prodnega vodonosnika

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 11

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Ljubljanskega polja ob prelomu dvignjena skoraj neprepustna podlaga permokarbonskih skrilavcev in peščenjakov. Prodni zasip spodnjega pleistocena gradi droben in srednji prod z meljem in peskom, ponekod se pojavljajo primesi gline in tanjše plasti rjave gline. − Zgornji pleistocen (t-wQ1): Zgornji pleistocenski prodni zasip zajema največje območje pod vzhodnim delom Barja. Na območju vodarne Brest je zgornja meja zgornjega pleistocenskega prodnega zasipa približno v globini 25 m oziroma na koti 274 m n.m. Proti severu se zgornja meja spušča in je na območju sotočja Iške in Ljubljanice na koti 261 m n.m. Prodni zasip zgornjega pleistocena grade plasti proda s peskom, proda z veliko vsebnostjo melja in plasti zaglinjenega proda. Povprečna debelina zgornjega pleistocenskega prodnega vodonosnika je približno 20 do 30 m. − Holocenski prodni zasip (š-a(Q2)) : Holocenski prodni zasip je v večjem delu nanesla Iška. Na površini nastopa med Iško vasjo – Strahomerjem – Tomišljem – Brestom – Iško Loko in Igom. Severno od črte Podkraj – Brest – Iška Loka tone pod sedimente Ljubljanskega barja. Pod holocenskim prodnim zasipom nastopa na globini 30 do 31 m okoli 10 m debela plast rdeče-rjave meljne gline, ki se lahko sledi skoraj čez vso barje. Holocenski prodni zasip gradi droben in debel prod s peskom in meljem, ponekod se v produ pojavljajo samice in debelejši prodniki. − Jezerski ( barjanski) sedimenti (j-mQ2): Ti sedimenti pokrivajo osrednji del Barja. Tipična barjanska tla sestavljajo v glavnem organska glina, šota, visokoplastični melj, meljna glina (polžarica) in pesek. Tla so slabo nosilna in zelo občutljiva na vsebnost vodne komponente. So relativno mladi sedimenti, ki so bili odloženi v času mostiščarskega jezera pred 10000 – 4000 leti in še niso dosegli naravne konsolidacije. Značilen sediment Ljubljanskega barja je meljna glina imenovana polžarica. Njena satasta struktura in zgradba – v svoji prostornini ima 70 – 75% vode in je sestavljena iz 60% apnenih zrnc, ji določa specifične lastnosti in občutljivost na zniževanje pornega tlaka. Debelina teh plasti je v osrednjem delu Barja okoli 20 m. Pod vrhnjimi šotnimi, meljnimi in glinastimi plastmi leže na vzhodnem delu Barja lahko gnetne jezerske gline in glinasti melji ter trdnejše peščene gline, ki so se usedale ob občasnih poplavah Barja. Med te plasti so vložene močvirske organske gline in šote, pa tudi pesek in prod peščenjakov. Podatki iz vrtin kažejo, da leže na osrednjem in vzhodnem delu Barja jezerske glinaste plasti ponekod neposredno na kraški glini, pod katero sta dolomit in apnenec. Na že omenjenem podaljšku Borovniškega vršaja ter med Gradaščico, Iško in Želimeljščico pa leži prod neposredno na podlagi dolomita oziroma skrilavega glinovca in peščenjaka.

Slika 3: Geološka karta – Ljubljansko barje (del) (Vir: Osnovna geološka karta: list Kranj in list Ljubljana). Pregled izrazov: j – Jezerski in barjanski sedimenti; j-mQ2 – Glina, melj, pesek, prod šota in Grušč (mindel-holocen); C,P-Glinasti skrilavec, alevrolit, peščenjak in konglomerat (permokarbon).

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 12

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Slika 4: Prečni profil čez vzhodni del Barja (Mencej, 1988/89)

4.2 GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI LJUBLJANSKEGA POLJA IN DRAVELJSKE DOLINE

Obravnavana lokacija se nahaja na območju Ljubljanskega barja, to pa, v hidrogeološkem pogledu leži v zaledju Ljubljanskega polja in Draveljske doline.

4.2.1 Geološki opis Ljubljanskega polja

Na območju Ljubljanskega polja so odložene holocenske naplavine, predvsem prod in pesek. Severno od lokacije izdanja pri Črnučah, pa tudi vzhodno pri Nadgorici kamninska osnova terena, ki jo gradijo karbonske in permske klastične kamnine.

Karbon in perm Karbonske in permske starosti so temno sivi skrilavi glinavec, sljudnati kremenov meljevec, kremenov peščenjak in drobnozrnat konglomerat, ki gradijo podlago kvartarnim zasipom Ljubljanskega polja. Skrilavi glinavec, meljevec in peščenjak prevladujejo; plasti s prevlado debelejše zrnatih frakcij peščenjaka in konglomerata so redkejše. V meljevcih je večkrat izražena poševna in navzkrižna plastnatost. Konglomerat sestoji predvsem iz kremena, roženčevih ali liditnih prodnikov z redkimi prodniki karbonatne sestave. Redki so tudi prodniki črnega glinavca in meljevca. Peščenjak je podobne sestave, zanj pa so značilni še glinenci, sljuda (predvsem muskovit) in drobci različnih kamnin. Glinenci so sericitizirani, kaolinizirani in karbonatizirani. Peščenjaki so slabo sortirani s slabo zaobljenimi zrni. Cement sestavljajo kremen, sericit, karbonat,

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 13

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

glinasta in organska snov. Sestava peščenjaka ustreza drobi. Plastnatost je izražena v meljevcih in peščenjakih, sicer pa je serija okarakterizirana z izrazito skrilavostjo. Debelina permokarbonskih skladov ni določena.

Tektonske razmere v predkvartarni podlagi Permokarbonske plasti podlage Ljubljanskega polja pripadajo Škofjeloško-Trnovskemu pokrovu (Grad, Ferjančič, 1976). Plasti permokarbonskih skrilavih glinavcev, meljevcev in peščenjakov so intenzivno nagubane.

Obravnavano ozemlje pripada Ljubljanski kotlini, ki je začela nastajati še pred srednjim oligocenom. Ob prelomih je bilo ozemlje spuščeno. Prelomi so bili aktivni še v kvartarju in tudi v recentnem času.

Konglomeratni in prodni zasip Ljubljanskega polja Ljubljansko polje je tektonska udorina, kjer je predkvartarna kamninska podlaga prekrita z do 100 metrov debelimi kvartarnimi nanosi površinskih voda. Največjo razširjenost in debelino med kvartarnimi sedimenti ima pleistocenski fluvioglacialni prodni zasip, sestavljen pretežno iz apnenčevega delno cementiranega proda in peska. Debelina pleistocenskega zasipa je ocenjena na do okoli 100 m. Na jugozahodu in jugu segajo pleistocenske savske naplavine do vznožja medanskega in Šišenskega hriba, do Pržanja in Kosez, dalje do Rožnika in prek Tivolija do Gradu ter nato do vznožja Golovca in Kašeljskega hriba. V zgornjem delu pleistocenskega zasipa nastopa recentni prod.

Podobno kot na Kranjskem in Sorskem polju leže tudi na Ljubljanskem polju pleistocenski zasipi eden na drugem. Na vrhu je prodni zasip, pod njim pa leže starejši pleistocenski konglomeratni zasipi. Na jugozahodu in jugu segajo pleistocenske savske naplavine do vznožja Medanskega in Šentviškega hriba, do Pržanja in Kosez, dalje do Rožnika in prek Tivolija do Gradu ter nato do vznožja Golovca in Kašeljskega hriba. Na severu sega pleistocenski prod do roba visoke terase, ki poteka od Mednega prek Vižmarij, Kleč, Ježice, Tomačevega, Hrastja in Zadobrove do Gradišča pri Zalogu. Pod robom visoke pleistocenske terase leži holocenska terasa, ki poteka vzdolž Save v 0,5 do 2 km širokem pasu od Mednega do Zaloga. Višinska razlika med visoko teraso in nizko holocensko teraso se zmanjša od Mednega do Zaloga od 15 m do 8 m. Na severnem robu sta v visoko, pleistocensko teraso vrezani 1 do 2 nižji erozijski terasi. Višinska razlika med površji visoke terase in erozijskih teras je 2 do 10 m. Največja je na Severnem robu pri Mednem (okrog 10 m), najmanjša pa pri Tomačevem in Zadobrovi (2 do 5 m). Na južnem robu polja je Ljubljanica med Mostami in Kašljem vrezala v visoko pleistocensko teraso Save 1 do 2 nižji erozijski terasi. Pri Mostah je višinska razlika med visoko pleistocensko teraso in Ljubljaničino erozijsko teraso okrog 3 m, pri Zavogljah in Zgornjem kašlju pa 8 do 9 m. Višinska razlika se nizvodno veča. Obratno se višinska razlika med nizko holocensko teraso ob Savi in površjem pleistocenske terase nizvodno manjša. To razliko je povzročila Ljubljanica, ki je zadenjsko zarezovala svoje erozijske terase od izliva v Savo navzgor; pri tem je sledila vrezovanju Save. Na Ljubljanskem polju nastopajo (po legi od zgoraj navzdol) naslednje plasti sedimentov: • humus • mlajšepleistocenski prodni zasip • glina in glina s prodniki • mlajši konglomeratni zasip • srednji konglomeratni zasip • starejši konglomeratni zasip • predkvartarna kamninska podlaga (permokarbonski klastiti).

Visoka pleistocenska terasa je na vrhu pokrita s tanko (0,3 do 1,0 m) plastjo humusa. Pod njo leži dokaj čist peščen prod (mlajši pleistocenski prodni zasip). Le ta sestoji pretežno iz apnenčevih, manj pa je porfirskih in peščenih prodnikov. Debelina mlajšega pleistocenskega zasipa niha od 2 do 16 m, v povprečju je ta plast debela od 6 do 8 m; pri vodarni Kleče okrog 7 m. Odložena naj bi bila v würmski ledeni dobi.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 14

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Pod mlajšepleistocenskim prodnim zasipom leži plast rjave gline in gline s prodniki. Glinasta plast je debela do 10 metrov. Nastala naj bi v riško-würmski medledeni dobi. Ponekod je glinasta plast zvezna, ponekod pa ne. Glina se pod prodnim zasipom razprostira na zahodnem in jugozahodnem obrobju polja med vznožjem Šentviškega hriba, Zapužami, Kosezami ter vznožjem Rožnika in Gradu do Ljubljanice na jugu, na severovzhodu pa približno do črte: železnica od razcepa s kamniško progo, Pivovarna Union, podvoz na Dunajski cesti in štajerska proga do toplarne. Na desnem bregu Ljubljanice gline povečini ni. V osrednjem delu polja nastopa rjava glina, oziroma glina s prodniki povečini v obliki leč. V Klečah je glinasta plast ugotovljena samo v nekaterih vodnjakih, v nekaterih pa ne. Tam leži prodni zasip neposredno na mlajšem konglomeratnem zasipu.

Mlajši konglomeratni zasip sestoji iz konglomerata in peščenega proda s tankimi vložki konglomerata. Pod njim leži tanjša plast rjave gline s prodniki, ki naj bi predstavljala preperino srednjega konglomeratnega zasipa. Glinasti vložki so bili nezvezno ugotovljeni tudi globlje. Mlajši konglomeratni zasip izdanja ponekod na površini in sicer v strugah Ljubljanice in Save.

Skupna debelina holocenskih in pleistocenskih prodnih in konglomeratnih plasti je zelo različna, ker je tudi predkvartarna podlaga različno pogreznjena. Na zahodnem obrobju Ljubljanskega polja pri Mednem in Brodu so plasti peščenega proda in konglomerata debele le od 2 do 10 m. V osrednjem delu Ljubljanskega polja od Spodnjih Gameljn prek Kleč in Dravelj, je predkvartarna podlaga močneje pogreznjena. Kvartarni sedimenti (pesek, prod in konglomerat) so tukaj debeli med 70 in 105 m. Druga poglobljena in široka kotanja je med Jarškim Brodom, Šentjakobom ter vodarno Hrastje in Žalami. Tu so prodne plasti debele od 70 do 80 m. Med Brinjem na levem bregu Save ter Zgornjo Zadobrovo in Studencem poteka v smeri sever – jug visoko dvignjena predkvartarna podlaga neprepustnih permokarbonskih sedimentov, kjer so kvartarne naplavine debele le od 8 do 20 m. Na območju med Spodnjo Zadobrovo in Zalogom pa leži permokarbonska podlaga ponovno nekoliko globlje, tako, da so tod prodno-konglomeratne plasti debele več kot 20 m oz. do 40 m.

4.2.2 Geološki opis Draveljske doline

Med Šišenskim hribom in Rožnikom na vzhodu in Gradiščem na severu poteka v smeri od Rožne doline proti Dravljam široka ravnica, ki povezuje Ljubljansko barje in Ljubljansko polje – Draveljska dolina.

Po Draveljski doli tečeta danes dva manjša potoka Pržanec in Glinščica. Na tem območju sta vodotoka sodelovala pri procesu zasipavanja ravnice med Kosezami in Brdom, ki smo jo poimenovali Draveljska dolina.

Kadunja Draveljske doline je po do sedaj znanih podatkih zapolnjena z več 10 m debelim peščeno prodnatim zasipom z lečami konglomerata. Debelina sedimentov v osrednjem delu doline presega 50 pa tudi 80 m.

Vodonosni horizont v peščeno prodnatem zasipu je naravno dobro zaščiten z več m debelim, za vodo zelo slabo prepustnim do neprepustnim glinastim pokrovom. Debelina pokrova dosega 14 do 20 m.

Na območju med Pržanom, Kamno Gorico in Podutikom so krovne plasti za vodo slabo do neprepustne. Nekoliko prepustnejše so plasti zaglinjega grušča in proda, ki ležijo pod glinastimi sedimenti. Med Trato, mimo Zapuž, Draveljske gmajne in zahodnega roba Koseškega Boršta nastopa hitro menjavanje za vodo neprepustnih in slabo prepustnih plasti.

Od Draveljske gmajne do Rožne doline nastopajo v krovnini prodno konglomeratnega zasipa glina in meljna glina ter leče peska in melja, ki so za vodo zelo slabo prepustne do neprepustne. Pod glinastimi plastmi je nivo podzemne vode v vodonosniku prodno konglomeratnega zasipa v globini od 17 do 25 m.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 15

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Reka Sava je glavni vodotok na območju Ljubljanskega polja. Danes teče po severnem robu polja, v starejšem pleistocenu je Sava tekla po Draveljski dolini in se v ožini med Gradom in Rožnikom vrnila nazaj na Ljubljansko polje. Na to kaže apneni pleistocenski konglomerat pri Viču ter savski prod in konglomerat pod glino pri Dolgem mostu in zahodno od Dravelj.

Najstarejše plasti v širšem območju Daveljske doline so na obrobnem hribovju. Najstarejši so karbonski in permski skladi (C,P) peščenjaka, meljevca, skrilavca, glinastega skrilavca, kremenovega pešečnjaka in kremenovega konglomerata. Nad te plasti so na zahodnem robu, pod 2 Črnim vrhom odloženi srednje permski (P2 ) grödenski skladi: rdeč pešečnjak in alevrolit s prehodi v skrilavec in konglomerat. V osrednjem delu doline, na južnem robu Kosez nastopa grödenski peščenjak na globini 82,8 m.

Vzhodna pobočja Toškega čela gradijo plasti spodnje triasnega (T1) laporantega apnenca, dolomita 1 in dolomita s plastmi sljudnatega skrilavca in plasti zgornje triasnega (T3 ) peščenjaka, argilita, tufita, apnenca in apnenca z rožencem. Nad temi plastmi je zahodno od Podutika odložen zgornje 2+3 triasni (T3 ) dolomit, plastovit in pasovit dolomit z redkimi vložki apnenca. Na pobočjih Strmice izdanjajo zgornje triasni in jurski (T3,J) debelo skladovit apnenec, dolomitiziran apnenec z vložki dolomita.

V letu 2003 je bila na območju Kosez izvrtana vrtina OP-12 z namenom, da se na zahodnem robu Ljubljanskega polja določi struktura neprepustnih glinastih ali slabo prepustnih meljasto peščenih plasti ter pod njimi ležečih vodonosnih prodnih plasti in konglomeratov. Litološki podatki iz vrtine kažejo, da je glinasti pokrov na južnem robu Kosez debel 14m. Pod njim se nahaja peščeno prodnati in konglomertani zasip debeline 69 m. v spodnjem delu, v debelini 27 m , je prodni zasip konglomeriran. V podlagi konglomerata, na globini 82,8 m nastopa grödenski peščenjak.

4.3 GEOLOŠKI OPIS TRASE*

*V delu, kjer trasa prečka vodovarstveno območje.

Na Barju se prepletajo rečni in jezerski sedimenti. Prod so na območje Barja prinašale reke in hudourniki z območja Krimsko-Mokrškega hribovja. Nanosi Iške, Borovniščice in Želimeljščice segajo daleč proti severu, kjer se stikajo s prodnimi zasipi Save, ki je do zadnje ledene dobe tekla po južni strani Rožnika, Gradaščice, Glinščice in drugih lokalnih potokov.

V poglavju obravnavamo le del trase, ki leži v vodovarstvenem območju.

Prvi del trase, ki leži v vodovarstvenem območju, gradi aluvialni zasip Gradaščice. Gradaščica je nanesla vršaj na severovzhodnem delu Barja. Meja med vršajem Gradaščice, ki je viden na površini, in barjanskimi sedimenti, poteka od Gorjanca vzporedno z avtocesto do Dolgega mostu (Mencej, 1988/89). Od tod dalje poteka meja mimo odlagališča Barje, kjer se obrne proti severovzhodu, in mimo igrišča na Viču. Tu se obrne proti severu, prečka progo, kjer se obrne in usmeri južno od Viške terase v dolino Gradaščice. Vzhodno od doline Gradaščice leži prodni zasip Gradaščice na prodnem zasipu Save. Južneje od tod pa nastopa prod Gradaščice v več plasteh; vmes so poplavni zajezitveni in jezerski sedimenti. Tako je vrtina G-8, izvrtana ob cesti Ljubljana- Vrhnika, do globine 34 m prevrtala te plasti in nato pod 2-3 m debelo plastjo melja še savski prod, pomešan s prodom Gradaščice. Vodnjak TB-3 ob Curnovcu je prevrtal prod Gradaščice od 18 do 40m in prod Gradaščice pomešan s savskim prodom od 48 do 76 m. Prodniki peščenjaka v jedru vrtine PB-1 v Črni vasi kažejo na to, da je Gradaščica naplavljala prod proti jugu še najmanj do Ljubljanice.

Na tem delu trase v zgornjih 2 do 3 m večinoma nastopa sloj melja ali gline težkognetne do trdne konsistence, mestoma tudi z vložki in plastmi proda.

Nižje sledijo nanosi meljno – peščenega, peščenega in zaglinjenega proda z vložki peska in posameznimi vmesnimi plastmi peščenega melja, redkeje gline. V območju Dolgega mosta prodni

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 16

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

sloji prehajajo v menjavanje s plastmi in vložki peska. V splošnem se peščeno – prodni sloj z napredovanjem stacionaže pojavlja vedno plitveje, a se obenem manjša njegova debelina in delež prodnikov.

Območje trase, ki leži jugovzhodno od Dolgega mostu leži na kvartarnem zasipu, ki je ob Ljubljanski obvoznici debel okrog 50 – 70 m (na južnem delu odlagališča Barje; ob Brezlanovem grabnu je kvartarni zasip debel okrog 130 – 140 m).

Spodnji del kvartarnega zasipa sestavljajo pretežno prodnopeščeni nanosi rek, vrhnji del pa poplavno zajezitveni in močvirski nanosi. Podlago kvartarnega zasipa tvorijo dolomitne plasti triasne starosti, ki proti severu tonejo pod tektonsko narinjene permokarbonske klastične kamnine (Mencej, 1989).

V predkvartarni podlagi sta vidni dve izraziti dolini. Vzhodna dolina se nahaja približno na mestu sedanjega toka Ljubljanice na območju Rakove jelše, kjer poteka Ljubljanski prelom. Zahodna dolina poteka v smeri jug sever na območju med Ljubljanico in Curnovcem nekoliko zahodno od odlagališča Barje. Na območju Curnovca se zahodna dolina obrne proti vzhodu-severovzhodu in poteka pod novim delom odlagališča Barje proti vzhodni dolini. Omenjeni dolini lahko predstavljata nekdanji strugi Iške, oziroma Ljubljanice. V zahodni dolini je po morfologiji podlage razviden tudi pritok z zahodne strani, to je s strani današnjega potoka Curnovca, medtem ko pritok s strani Gradaščice v podlagi ni izrazit.

Celoten kvartarni zasip torej delimo na prodno peščeni zasip in vrhnje plasti. Prodno peščeni zasip je ločen z vmesnimi glinasto meljastimi plastmi skoraj na celotnem območju Barja in tvori dva vodonosnika, ki ju imenujemo spodnji in zgornji prodni vodonosnik Ljubljanskega Barja (Mencej, 1989). Nad prodnopeščenim zasipom sledijo poplavno-zajezitveni sedimenti in posamezni prodno peščeni nanosi lokalnih potokov. To so v navpični in vodoravni smeri zelo heterogene plasti gline, meljne gline, melja, proda, organske gline in šote. Na splošno te plasti imenujemo vrhnje plasti (Prestor, 1988).

Na površini je tanka krovna glinasta plast. Ta je debela od 1 do 1,5 m in se debeli proti tipičnemu barjanskemu profilu tal. Krovna plast je slabo do zelo slabo prepustna in ima po oceni koeficient prepustnosti od 1x10-8 m/s do 1x10-9 m/s.

Pod krovno plastjo sledijo vrhnje plasti do globine od 30 do 33 m. Plasti so debele do 2 m in blago tonejo proti vzhodu. Po granulacijski sestavi gre pri teh plasteh pretežno za meljasto peščene sedimente med katerimi nastopajo tanke plasti gline in tudi proda. Vmes se pojavlja tudi glina in šota. Vse te plasti so v navpični smeri odložene večinoma nezvezno. Proti jugu prehajajo vrhnje plasti v tipični barjanski močvirski profil tal z do 20 m debelimi holocenskimi barjansko – močvirskimi usedlinami (polžarica in šota).

Med vrhnjimi plastmi je Mencej odkril prodno plast, ki se pojavlja na celotnem območju v višini odlagališča Barje in jo zato obravnavamo kot zvezno. Mencej je to plast imenoval prva prodna plast med vrhnjimi plastmi. Plast je v povprečju debela od 2 do 4 m in je približno od 6 do 10 m globoko pod površino tal. Značilno je, da tone od zahoda proti vzhodu v smeri proti sotočju Gradaščice in Malega grabna z Ljubljanico. Prvo prodno plast sestavljajo prodniki klastičnih kamnin. Tako kaže na izvor tega nanosa iz vzhodne smeri, bodisi iz smeri Gradaščice bodisi iz smeri Curnovca. Vrhnje plasti nad prvo prodno plastjo so slabo do srednje prepustne; prodne plasti so dobro do srednje prepustne in imajo koeficient prepustnosti od 1x10-4 m/s do 1x10-6 m/s; vmesne glinene plasti so slabo prepustne in imajo koeficient prepustnosti od 1x10-8 do 1x10-9 m/s.

V višini in vzhodno od AC priključka Barje (do višine Peruzzijeve ulice) od se pričnejo pojavljati barjanska tla. Pod vrhnjim slojem gline lahko do težkognetne konsistence se pojavlja sloj šote v debelini 0,5 do 1,5 m. Večinoma se prične se v globini med 1 in 2 m, zaključi pa med 2 in 3 m globoko.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 17

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Pod šoto se nahaja plast visoko stisljivega karbonatnega melja (polžarice) židke do lahkognetne konsistence, pod 7 m pa sledi prehod v sloj mastne gline. Prehod med šoto ter glino in meljem ni povsod oster, ampak ponekod postopen. Prodni sloj se pojavi med 13 in 15 m globoko.

Med Ljubljanico in Ižansko cesto se sloj šote večinoma dvigne na površje, v kolikor ni bil odstranjen ali pokrit z umetnimi nasipi. Debeline sloja so zato različne, od 0,3 pa do 1,7 m in vključno z nasipnim delom redko sega globje od 2 m. Vzhodno od Peruzzijeve ceste je šota večinoma odsotna, razen proti koncu odseka, kjer je spet pogosta in sega med 1 in 2 m globoko.

Pod šoto sledi visoko stisljivi karbonatni melj (polžarica), ki navzdol prehaja v židko glino in melj. Vzhodno od Peruzzijeve ceste je polžarica večinoma na površju. Prodni sloji nastopajo globlje od 15 m.

Pod vrhnjimi plastmi sledi zgornji vodonosnik (od globine 33 do 43 m), pod njim spodnji vodonosnik od globine približno 70 m naprej in nato predkvartarna dolomitna podlaga (dolomitni vodonosnik) na globini približno 140 m.

Zvezna prodna plast zgornjega vodonosnika je sestavljena pretežno iz karbonatnega proda, ki izvira iz potoka Iške. Koeficient prepustnosti prodne plasti zgornjega vodonosnika od 4,2x10-6 m/s do 2,7x10-4 m/s. Debelina zgornjega vodonosnika je do 20 m. Med prodno peščenimi nanosi se pojavljajo vmesne glinene plasti in leče. Izrazit je tudi vpliv tektonske strukture, ki se odraža predvsem v večji transmisivnosti tega sloja vzdolž zahodne doline v predkarbonatni podlagi.

Spodnji vodonosnik+ je na tem območju sestavljen iz karbonatnega proda, ki izvira s strani Iške. Poleg bistvene razlike v sestavi nanosov, kjer gre za okolje v klastičnih sedimentih in okolje v karbonatnih sedimentih, je značilna tudi pomembna prisotnost organskih snovi, zlasti šote, v vrhnjih plasteh in zgornjem vodonosniku. Zaradi takih razmer je za vrhnje plasti in zgornji vodonosnik značilen razvoj oksidacijsko-redukcijskih procesov. Ti se na širšem območju Barja izražajo z značilnimi povišanimi vsebnostmi železa, manj pa tudi drugih redukcijskih parametrov kot so Mn, NH4 in tudi As.

4.3.1 Podrobnejši litološki pregled trase na mestu prečkanj*

*prečkanja (podvrtavanje) infrastrukturnih objektov (cest, železnice) in vodotokov; obravnavamo le del trase, ki leži v vodovarstvenem območju.

Podatke povzemamo po: − Geološko – geotehnični elaborat št.: 9778; Prenosni plinovod R51C Kozarje – Vevče; IDP; Novogradnja (Geoinženiring d.o.o., Ljubljana september 2016)

AC pri Kozarjeh Do globine skoraj 3 m nastopa sloj gline in melja težkognetne do poltrdne konsistence. Nižje sledi zaglinjen do meljno – peščen prod, ki pod 4 m preide v srednje gost meljno – peščen prod. Velikost prodnikov znaša višje od 0,3 do 1,5 cm, globje od 4 m pa med 0,5 in 2 cm, največji do 7 cm.

Gozd pri Češminju V tem delu je vrhnja plast gline in melja odsotna, pri vrhu se pojavlja zaglinjen pesek s prodniki, v globini pod 1,5 m pa zaglinjen do zameljen prod. Med 2,7 in 3,5 m sledi tanka plast melja, pod njo pa spet nastopa zaglinjen do meljno – peščen prod, ki pod 6 m spet preide v plast melja. Velikost prodnikov znaša višje od 0,5 do 1,5 cm, največji do 5 cm, pod plastjo melja pa med 0,2 in 1 cm, največji do 3 cm. Mali graben I Na zahodni strani potoka se vrhnja plast peščene gline in melja pojavlja do globine okoli 1,5 m. Zemljina je višje težkognetne, pri dnu sloja pa srednjegnetne konsistence. Nižje sledi

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 18

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

zaglinjen do meljno – peščen prod z vložki zaglinjenega peska ali peščenega melja in gline. Prod je v srednje gostem stanju. Velikost prodnikov povprečno znaša 0,3 do 1 cm, največ do 5 cm.

Na vzhodnem bregu vrhnja plast peščene gline in melja težkognetne konsistence nastopa 1 do 2 m globoko. Spodaj sledi meljno – peščen prod z vložki melja in peska, ki je redkeje zaglinjen kot na zahodnem bregu, nekoliko bolj v globini pod 5 m. Velikost prodnikov znaša povprečno okoli 2 cm, največ pa do 6 cm.

Železnica Dolgem mostu Na zahodni strani pod glino poltrdne konsistence v globini okoli 2 m prevladuje meljno – peščen prod z vložki zameljenega peska, vložki melja se pričnejo pojavljati pod 8 m.

Na vzhodni strani peščena glina in melj nastopa do globine okoli 1 m, nižje sledi sloj zaglinjenega drobnega proda, pod 3 m pa prevladuje zaglinjen do zameljen pesek s prodniki ter mestoma vložki peščene gline in melja. Velikost prodnikov znaša povprečno 0,2 do 0,5 cm, največ do 1 cm.

Tržaška cesta pri Dolgem mostu Na zahodni strani sestava tal sledi iz območja na vzhodni strani prečkanja železnice.

Na vzhodni strani peščena glina težkognetne do poltrdne konsistence s peskom nastopa do globine med 1 in 2 m, nato sledi sloj meljno – peščenega proda, s prodniki med 0,2 in 0,8 cm, do največ 3 cm. Pod 3,5 m sledi zameljen pesek z vložki peščenega melja. Pod 8 m globine je pesek manj zameljen.

AC priključek Vič V vrhnjem delu je ponekod glinasto – meljna plast odsotna, deloma jo nadomešča umetni nasip ali pa zaglinjen pesek in prod. Prodna plast je v zahodnem delu še nekoliko zaglinjena, proti vzhodu pa bolj meljno – peščena. Navzdol v globini med 3 in 5 m prod prehaja v meljni pesek z vložki melja in redkeje gline. Prod je droben, velikost med 0,2 in 0,8 cm, do največ 2 cm.

Podvrtavanje Malega grabna II Na severni v vrhnjem delu prevladuje zaglinjen prod z vložki zaglinjenega peska. Pod 3,2 m se prične menjavanje slojev meljnega peska in drobnega meljno – peščenega proda. Vložki melja se pričnejo pojavljati pod 8 m.

Na južni strani peščena glina srednjegnetne konsistence nastopa do globine okoli 1 m, nižje sledi sloj meljno – peščenega proda s prehodi v meljni pesek. V globini pod 5 m se pričnejo pojavljati tudi plasti peščenega melja. Velikost prodnikov znaša povprečno 0,2 do 0,6 cm, največ do 5 cm.

Cesta v Mestni log Pri vrhu sloj peščene gline in melja težkognetne konsistence nastopa do globine med 1,5 in 2 m. Nižje sledi sloj drobnega meljno – peščenega proda s prehodi v meljni pesek s prodniki, ki se pojavlja do globine okoli 4 m. Velikost prodnikov znaša do 2 cm. Pod 4 m prevladuje meljni pesek z vložki melja.

AC pri počivališču Barje Peščena glina težkognetne do poltrdne konsistence nastopa do globine okoli 1,5 m, nižje sledi sloj meljnega peska s prehodi v peščen melj. Na severni strani prevladuje pesek, na južni pa bolj meljna sestava. V globini pod 8 m se prične sloj gline in melja, pod 12 m globine pa sloj proda.

AC priključek Barje Različno debel vrhnji sloj sestoji iz mastne do peščene gline ali melja srednjegnetne do težkognetne konsistence, ki predvsem v spodnjem delu vsebuje organske ostanke in prehaja v šoto. Sloj šote, ki je običajno debel manj kot 1 m se prične v globini med 0,7 in 2,9 m, v kolikor ni bila vrhnja plast odstranjena. Pod šoto v globini med 1,7 in 3,6 m sledi prehod v melj

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 19

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

(polžarico) židke do lahkognetne konsistence, ki nižje lahko prehaja v glino. Prod se pojavi v globini pod 14 m.

Ljubljanica in Iščica Vrhnji sloj pretežno puste gline, deloma melja lahko do težkognetne konsistence sega do globine med 1,0 in 2,4 m. Sledi sloj šote in melja z organskimi ostanki, ki je običajno debel med 1 in 1,5 m. Pod šoto v globini med 3 in 4 m sledi prehod v melj (polžarico) židke konsistence, ki globje od 7 m prehaja v mastno lahkognetno glino. Prod se pojavi v globini okoli 15 m.

Ižanska cesta Na območju Ižanske ceste se sloj šote večinoma pojavlja že na površju, v kolikor ni bil odstranjen ali zamenjan z nasutjem. Sega do globine med 1 in 2 m, nižje sledi židka polžarica in mastna glina, ki sega do prodnega sloja med 14 in 15 m globoko. Voda lahko nastopa plitveje od 1 m.

AC priključek na Peruzzijevo cesto Vrhnji sloj šote je v tem območju večinoma odsoten ali odstranjen, tako da zelo lahkognetni stisljiv melj (polžarica) nastopa na površju. Globje od 2 m polžarica postopoma prehaja v mastno glino in melj židke do lahkognetne konsistence.

4.4 TEKTONIKA

Geotektonsko širše območje trase sodi v Ljubljansko udorino z izjemo Golovca, ki sodi v jugozahodni podaljšek enote Posavskih gub. Znotraj Ljubljanske udorine ločimo dve enoti: južneje Ljubljansko barje in severneje Ljubljansko polje. Večji del trase tako poteka po tektonski udorini, zapolnjeni s kvartarnimi nanosi rek in potokov ter deloma jezersko – barjanskimi sedimenti. Udorina je začela nastajati v starejšem pleistocenu in se deloma pogreza še sedaj. Do pogrezanja posameznih blokov je prišlo ob normalnih prečnodinarskih prelomih, ki potekajo v smeri NE – SW. Prečno v dinarski smeri NNW – SSE in NW – SE potekajo desnozmičnimi prelomi, od katerih Dobrepoljski, Ortneški, Želimeljski in Mišjedolski prečkajo ali tangirajo območje trase.

Dobrepoljski prelom poteka vzdolž zahodnega roba Golovca proti Škofljici in predstavlja vzhodni rob barjanske udorine. Ostali prelomi potekajo zahodno preko Barja. Zahodno od Mišjedolskega preloma sledi še prelom, ki Barje prečka med Strahomerjem in Brezovico ter se nadaljuje v dolino Gradaščice proti Dobrovi. Ta prelom ločuje zahodni, manj pogreznjen del Barja od zahodnega, ki je globlje pogreznjen.

4.5 SEIZMIČNOST TERENA

Za prostorsko in urbanistično načrtovanje in za potresno varno projektiranje se uporablja karto projektnega pospeška tal ag (slika 5). Kategorizacija upošteva litološko sestavo tal, inženirsko geološke lastnosti kamnin, tektonske značilnosti in morfološke značilnosti. V skladu s standardom Evrokod 8 uvrščamo ločimo naslednje tipe tal:

Ob osnovnem projektnem pospešku tal 0,225 do 0,250 g lahko na območju trase računamo z naslednjimi pospeški na določenih območjih: 0,225 g: Golovec (tip A), 0,260 g: aluvialna ravnica Ljubljanskega polja (tip C), 0,285 g: začetni del aluvija Gradaščice (tip C), 0,305 do 0,315 g: vznožja Golovca (tip D), 0,350 g: aluvij Gradaščice pri Kozarjah (tip E), 0,575 g: jugovzhodni del Barja (tip S1), 0,635 g: aluvij Gradaščice pri Dolgem mostu in večji del Barja (tip S1).

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 20

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Slika 5: Karta potresne mikrorajonizacije mestne občine Ljubljana s povratno dobo 475 let (ARSO).

4.6 POSEDANJE POVRŠJA NA BARJU

Na večjem delu Ljubljanskega barja prihaja do posedanja površja. Vzroki so tako naravni (tektonika, konsolidacija sedimentov) kot antropogeni (izsuševanje, črpanje vode in gradbeni posegi), pri čemer so na območju največjih posedkov vzroki pretežno antropogeni.

Na zahodnem delu barja je posedanja manjše od 1 - 5 mm/leto. V vzhodnem delu, še posebno na območju Industrijske cone Rudnik pa je mestoma presega 10 mm/leto. V območju trase je posedanje največje vzhodno od Peruzzijeve ulice, kjer znaša od 9,0 do 10,5 mm/leto.

Samo posedanje ne predstav ja večje grožnje za plinovodno cev, saj se diferencialni posedki izvršujejo na večji razdalji. V kolikor bi prišlo do večjih diferencialnega posedanj na krajših razdaljah, se pristopi k odkopu in relaksaciji cevi. V območju največjih absolutnih in diferencialnih posedkov v okolici Peruzzijeve ceste se zato vzpostavi geodetski monitoring.

Slika 6: Karta hitrosti posedanja točk na Ljubljanskem bar u v mm/leto (Zajc, 2010).

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 21

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

5. HIDROGEOLOŠKE RAZMERE

5.1 POVRŠINSKE VODE

Navedeni so le vodotoki, ki so navedeni (poimensko imenovani) v proj. št.: PR51CKV-B114/169 (Prenosni plinovod R 51C Kozarje – Vevče; Tehnični opis; Načrt gradbenih konstrukcij – 3/1 plinovod; IDP, (IBE, junij 2016)) in tečejo po območju zaščitenem z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane.

Ljubljanica Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save. Izvira iz več kraških izvirov v bližini Vrhnike, prečka celotno Ljubljansko barje, teče skozi mesto Ljubljana in po južnem robu Ljubljanskega polja ter se pri naselju Podgrad izliva v Savo. Njeno kraško zaledje je veliko obsežnejše in sega daleč na jug v dinarskokraški svet, vendar njegova površina ni natančno določena, saj se zaradi krasa površinska razvodnica ne sklada z zračno.

Ljubljanica je značilna kraška reka s počasnim tokom in značilno zelenkasto barvo vode, zlasti na Ljubljanskem barju. Ker priteka izključno iz kraških izvirov, ne prenaša skoraj nič peska in proda.

Reka ima izrazit dinarski tip dežno-snežnega režima s prvim viškom pretokov v jesenskih mesecih (oktober–december) in drugim viškom spomladi (marec–april). Prvi višek je posledica poznojesenskih padavin na alpsko-dinarski gorski pregradi, spomladanski višek je deloma posledica taljenja snega in deloma spomladanskih padavin. Najnižji pretok ima Ljubljanica avgusta, zimski nižek je zelo neizrazit, saj na dinarskem krasu tudi pozimi pogosto dežuje. Drug razlog je kraška retinenca, zaradi katere se v kraškem podzemlju (in na kraških poljih) zadrži velik del vode od jesenskih deževij in nato počasi odteka proti izvirom na robu Ljubljanskega barja.

Iščica Iščica, tudi Ižica, je reka, ki izvira v naselju Ig na Ljubljanskem barju. Kot desni pritok se pri Črni vasi izliva v Ljubljanico. Iščica je značilna reka Ljubljanskega barja s kraškim izvirom in majhnim padcem. Ima stalno vodo v višini od 0,5 do 1,5 m in je bogato porasla z makrofiti vse od izvira do izliva v reko Ljubljanico.

Mali graben Mali graben je naravni razbremenilni kanal reke Gradaščice, ki je bil izkopan zaradi pogostega poplavljanja ljubljanskega mestnega predela Trnovo. Od Gradaščice se odcepi nedaleč od Gradu Bokalce, teče po južnem delu stanovanjske četrti Murgle in se v bližini Gruberjevega kanala kot levi pritok izliva v Ljubljanico.

Lahov graben Predstavlja jarek, ki (okvirno) leži južno od industrijske cone Rudnik. Izliva v Krakovski graben, slednji v Prošco ta pa nazadnje v Ljubljanico (vir: Atlas okolja).

Poleg navedenih vodotokov je na območju trase plinovoda (vzhodno od Odlagališča Barje) prisotna se gosta mreža odvodnih jarkov in manjših potokov.

Ocena vpliva posega na vodna in priobalna zemljišča posameznih površinskih vodotokov sicer ni predmet te analize tveganja.

5.2 PODZEMNE VODE

Obravnavana trasa poteka na območju Ljubljanskega barja.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 22

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

5.2.1 Vodonosnik Ljubljanskega Barja

Geološka zgradba vodonosnih plasti Ljubljanskega barja je zelo pestra. Na Barju nastopajo vsaj 3 vodonosne plasti – vodonosni horizonti oziroma vodonosniki, ki so med seboj ločeni s slabše prepustnimi ali neprepustnimi sloji. Podzemna voda v posameznih horizontih je pod različnimi pritiski in med seboj hidravlično povezana le v stičnih conah.

Dosedanje raziskave na vzhodnem delu Barja so pokazale, da so pod krovnimi plastmi s peščeno- glinastimi plastmi med seboj razmeroma dobro ločeni trije prodni vodonosniki: • holocenski prodni vodonosnik • zgornji pleistocenski prodni vodonosnik • spodnji pleistocenski prodni vodonosnik.

Vodonosne horizonte oziroma vodonosnike ločujejo debele plasti peščene in meljne gline, ki so za vodo zelo slabo prepustne do praktično neprepustne s koeficientom prepustnosti < 10-7 m/s.

Holocenski vodonosnik Vodonosnika z dosedanjimi raziskavami ni moč natančno razmejiti. Holocenski vodonosnik je vezan na holocenski peščeno prodnati zasip. Zasip je debel do 20 m. V zasipu medzrnske poroznosti meri koeficient prepustnosti do 2x10-3 m/s. V vodonosniku nastopa prosta gladina podzemne vode. Na južnem delu Barja, na področju Bresta in vodarne Brest je zgornjih 8 do 10 m tega vodonosnika zelo prevodnih. Vodoprevodnost spodnjega dela zasipa je slabša s koeficientom prepustnosti k < 10-4 m/s. Holocenski prodni vodonosnik se napaja z infiltracijo padavin in dreniranjem rečne vode iz korita Iške. Podzemna voda holocenskega vodonosnika se drenira v izvirih, ki se pojavljajo na Barju na kontaktu holocenskega proda z barjanskimi glinami.

Zgornji pleistocenski prodni vodonosnik Podzemna voda zgornjega pleistocenskega vodonosnika nastopa v zgornjem pleistocenskem peščeno prodnatem zasipu. Zasip je odložen na globinah od 25 m do 50 m. V vodonosniku nastopa arteški nivo podzemne vode. Ta vodonosni horizont je po sestavi peščeno prodnatih zasipov, s pogostimi obsežnimi glinasto peščenimi, peščeno glinastimi nanosi in obsežnimi lečami močno zaglinjenega peščenega proda, zelo heterogen, kar se odraža tudi na njegovi vodoprevodnosti. Na južnem obrobju in srednjem delu Ljubljanskega barja, kjer med peščeno prodnatimi zasipi nastopajo obširni glinasto – meljasti nanosi, ima slabšo vodoprevodnost, koeficient prepustnosti meri od 10-6 m/s do 10-3 m/s. V južnem delu vodonosnika (vodarna Brest) nastopa nivo podzemne vode 7 m pod površjem, v osrednjem delu, na območju sotočja Iške in Ljubljanice, je pod arteškim pritiskom. Zgornji pleistocenski vodonosnik se napaja z infiltracijo padavin in dreniranjem iz holocenskega vodonosnika. Podatki vrtin kažejo, da nastopa na južnem robu Ljubljanskega barja zaglinjena bariera, ki preprečuje hidravlično povezavo zgornjega pleistocenskega vodonosnika in vodonosnikov karbonatnega zaledja.

Podzemna voda, ki odteka z območja doline Gradaščice, teče proti jugu, na območju Curnovca pa se preusmeri proti Ljubljani. Večji del podzemne vode (okoli 200 do 300 l/s) odteka skozi ožino Rožnik-Golovec in se preceja v prodni vodonosnik Ljubljanskega polja, del podzemne vode pa verjetno odteka tudi po savskem produ (dolina Glinščice) proti Dravljam in se na območju Celovške ceste pretaka v prodni vodonosnik Ljubljanskega polja.

Spodnji pleistocenski prodni vodonosnik Spodnji pleistocenski vodonosnik leži v spodnjem pleistocenskem peščeno prodnatem zasipu s subarteškim nivojem podzemne vode. Zasip je odložen na predkvartarni podlagi od globine 60 m do globine tudi več kot 150 m. Za vodo zelo slabo prepustne do praktično neprepustne plasti glin ga delijo v zgornji in v spodnji horizont. Dobra prepustnost nastopa v zgornjem horizontu s koeficientom prepustnosti > 6,5*10-4 m/s. V smeri od južnega obrobja Barja proti severu se prepustnost zgornjega dela zasipa zmanjšuje. Spodnji vodonosni horizont je slabše prepusten s koeficientom prepustnosti < 6 *10-4 m/s. Na območju vodarne Brest (južni del Barja) je nivo podzemne vode v spodnjem pleistocenskem vodonosniku na globini 9 m pod površino, ob Curnovcu (osrednji del Barja) je nivo podzemne vode na globini 0,5 m. Podzemna voda spodnjega

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 23

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

pleistocenskega vodonosnika se v večji meri obnavlja z vodo kraško razpoklinskega vodonosnika, ki gradi podlago pod celotnim vzhodnim in južnim delom Barja in je v povezavi z vodonosnikom Krimsko-Mokrškega hribovja, ki ga obdaja na jugu, vzhodu in zahodu.

Rezultati poskusnih črpanj na Ljubljanskem barju kažejo, da so mehanizmi napajanja vodonosnih plasti različni in se glede na hidrološke razmere spreminjajo. V splošnem pa se mešajo pretoki med vodonosnimi plastmi z dotoki na robu vodonosnika. Nivo podzemne vode v spodnjih vodonosnih slojih sledi nihanju proste gladine podzemne vode.

Jezerski sedimenti, ki delno pokrivajo holocenski in zgornji pleistocenski vodonosnik so za vodo slabo prepustni do praktično neprepustni s koeficientom prepustnosti < 1 x 10-8 m/s. Kjer so te barjanske plasti prevrtane, je podzemna voda zgornjega pleistocenskega vodonosnika pod pritiskom in se dvigne nad koto terena.

5.2.2 Hidrogeološke značilnosti Ljubljanskega polja in Draveljske doline

Obravnavana lokacija se nahaja na območju Ljubljanskega barja, to pa, v hidrogeološkem pogledu leži v zaledju Ljubljanskega polja in Draveljske doline. Podzemna voda Ljubljanskega barja napaja vodonosnik (tudi preko Draveljske doline) Ljubljanskega polja.

Hidrogeološka zgradba vodonosnika Ljubljanskega polja Vzdolžni hidrogeološki prerez Ljubljanskega polja od Mednega do sotočja rek Save in Ljubljanice: Ljubljansko polje je tektonska udorina, ki ima obliko sklede in je zasuta z vodonosnimi sedimenti, ki dosežejo tudi 100 m debeline. Udorino je zasipavala reka Sava, ki je v geološki zgodovini večkrat menjala smer svojega toka in s tem oblikovala polje. Neprepustna podlaga iz permokarbonskih skrilavcev in peščenjakov se je začela pogrezati v kvartarju. Spodnji del vodonosnika gradijo pleistocenski prodi in peski, v zgornjem delu pa se nahajajo holocenski peščeno prodni sedimenti. Med peščeno prodnimi nanosi polja se v več nivojih nahajajo leče konglomerata. Nad lečami konglomerata se nahaja glina, ki skupaj s konglomeratom predstavlja hidravlično slabo prepusten kompleks in deloma varuje nižje ležeče vodonosne plasti pred onesnaženjem. Hkrati pa konglomerat, v katerem so zaradi kemičnih reakcij, ki so raztopile karbonatne prodnike, nastale kaverne, predstavlja medij, v katerem lahko pričakujemo zelo veliko horizontalno prevodnost.

V kvartarnih nanosih, ki zapolnjujejo tektonsko udorino Ljubljanskega polja, so velike količine podzemne vode. V splošnem je vodonosnik Ljubljanskega polja medzrnski vodonosnik s prosto gladino podtalnice. Prodne plasti so dobro prepustne plasti z medzrnsko poroznostjo. Prepustnosti plasti je manjša tam, kjer so med prodniki vložene plasti melja in gline. Zaradi lokalnih nanosov slabše prepustnih glinastih vložkov je lahko na ožjih območjih polodprt, polzaprt ali zaprt vodonosnik. Permokarbonski skrilavi peščenjaki, meljevci in glinavci, ki so v boku in podlagi vodonosnika, so neprepustni.

Določitev hidrogeoloških enot • Nizka savska terasa: nastopa vzdolž rek Save, od Tacna do Zaloga in Ljubljanice, od Toplarne do Zaloga. Ob Savi je nizka terasa široka od 0,5 do 2 km in ob Ljubljanici od 0,2 do 1 km. Ob zgornjem toku Save, med Tacnom in Črnučami, si je reka korito vrezala v permokarbonsko podlago, pod Črnučami je debelina holocenskih plasti med 4 in 15 metrov. Na nizki terasi ob Ljubljanici je debelina holocenskega peščenega proda od 5 do 12 metrov. Peščeno prodnati zasipi so prekriti z do 2 m debelo plastjo peska. Pod holocenskimi zasipi ležijo pleistocenski nanosi peščenega proda, ki je mestoma sprijet v nepravilne leče konglomerata. Med pleistocenskim peščeno prodnatimi zasipi nastopajo leče peska in gline. Vodoprevodnost peščeno prodnatih zasipov nizke terase ob Savi je dobra do zelo dobra, s koeficientom prepustnosti k > 10-2 m/s . Na območju ob Ljubljanici je vodoprepustnost peščeno prodnatih zasipov dobra s koeficientom prepustnosti k > 10-3 m/s. • Visoka savska terasa: nastopa na osrednjem delu Ljubljanskega polja. Mlajši pleistocenski peščeno prodnati zasip je tu prekrit s tanjšimi nanosi, od 0,30 do 1 m, peščene gline, peska in melja. Debelina peščenega proda je od 2 do 16 m. Pod mlajšimi pleistocenskimi peščeno prodnatimi zasipi leže peščeno prodnati zasipi s polami in lečami gline s preperelimi prodniki in

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 24

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

nepravilne leče različno razvitega konglomerata ter leče zaglinjenega proda. Konglomerat je pogosto zakrasel. Vodoprevodnost peščeno prodnatega zasipa je dobra do zelo dobra s koeficientom prepustnosti k > kot 1 x 10-2 m/s. Kjer nastopajo leče gline, peska in meljastega ter zaglinjenega proda je vodoprevodnost temu ustrezno manjša, koeficient prepustnosti k < 10-4 m/s.

Globina vodonosnika Nanosi Ljubljanskega polja zapolnjujejo tektonsko udorino, katere podlago gradijo kamnine permokarbonske starosti: skrilavci, skrilavi glinovci in meljevci s plastmi kremenovega peščenjaka. Aluvialni vodonosnik sega od površine do predkvartarne podlage. Kvartarni sedimenti (pesek, prod, konglomerat) so debeli do 105 m. V peščeno prodnatih nanosih Save nastopajo prodniki o heterogenega izvora: karbonatni, kremenovega peščenjaka, kremenovi in keratofirski. Peščeno prodnati zasipi so ponekod sprijeti v konglomerat. Skupna debelina pleistocenskih in holocenskih peščeno prodnih zasipov in konglomerata je zelo različna, kar je posledica različno globoko pogreznjene predkvartarne podlage. V osrednjem delu Ljubljanskega polja je predkvartarna podlaga najmočneje pogreznjena. Od Črnuč, kjer so karbonske plasti v strugi Save razgaljene, se podlaga poglablja proti jugovzhodu. Na področju Tomačevskega proda, severovzhodno od mosta preko Save je predkvartrana podlaga na globini 20 m. Na severovzhodnem robu Bežigrada, vzhodno od križišča Vojkova cesta - priključek obvoznice Ljubljana Tomačevo, je predkvartrana podlaga na globini 33 m. Od Tomačevskega rondoja se, po do sedaj znanih podatkih, predkvartarna podlaga strmo poglablja do globine 70 m pri Obrijam in še globje preko 100 m, v smeri proti jugovzhodu. Po podatkih vrtanja in geofizikalnih meritev nastopa med Jarškim prodom, Mostami in Hrastjem depresija z najglobljim delom pri Žalah. Na območju BTC je debelina vodonosnika približno 95 m. Na lokaciji piezometra FIP-1/04 ob Flajšmanovi ulici, leži podlaga na globini 104,2 m. Na območju med Sp. Zadobrovo in Zalogom, oziroma Dolom, pa je vodonosnik debel preko 20 m, oziroma do 40 m. Os depresije v podlagi se vleče proti zahodu in jugozahodu, Od Navja (vrtina Navje), pa se podlaga polagoma dviga proti Ljubljanskim vratom med Rožnikom in Ljubljanskim gradom.

Na območju visoke pleistocenske terase na Ježici peščeno prodnati zasip prekrit z do 1 m debelo plastjo rjave gline, pod njo leži prod z rjavim glinastim meljem, do globine 9 m nastopa svetlo do temno siv prod. Na globinah od 9 m do 38 m in več nastopa zbit meljasto peščen prod z vložki konglomerata. Po tem peščeno prodnatim zasipom z vložki konglomerata na stopa podlaga temnosivega glinastega skrilavca. Podobne razmere se pričakujejo tudi na lokaciji piezometra LP Ježica/12 na Ježici.

Globina do podzemne vode ARSO ima vodomerno postajo za podzemno vodo v Klečah (0541 Kleče), in v Hrastjah (0341 Hrastje). Podatki o srednjih, minimalnih in maksimalnih nivojih podzemne vode na vodomernih postajah v letih 2012, 2013 in 2014 so podani v spodnjih tabelah.

Tabela 1: Najnižji, srednji in najvišji nivoji vode v letu 2012 v Klečah in Hrastju Vodomerna postaja 0541 Kleče 0341 Hrastje Srednje kota podtalnice (m) 278,66 274,45 Maksimalna kota podtalnice (m) 280,64 275,85 Minimalna kota podtalnice (m) 276,68 273,06 Nihanje med minimalnim in 3,96 2,79 maksimalnim nivojem (m)

Tabela 2: Najnižji, srednji in najvišji nivoji vode v letu 2013 v Klečah in Hrastju Vodomerna postaja 0541 Kleče 0341 Hrastje Srednje kota podtalnice (m) 279,47 274,35 Maksimalna kota podtalnice (m) 281,20 275,19 Minimalna kota podtalnice (m) 277,75 273,51

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 25

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Nihanje med minimalnim in 3,45 1,68 maksimalnim nivojem (m)

Tabela 3: Najnižji, srednji in najvišji nivoji vode v letu 2014 v Klečah in Hrastju Vodomerna postaja 0541 Kleče 0341 Hrastje Srednje kota podtalnice (m) 280,08 275,00 Maksimalna kota podtalnice (m) 282,01 276,26 Minimalna kota podtalnice (m) 278,15 273,72 Nihanje med minimalnim in 3,86 2,54 maksimalnim nivojem (m)

Le v splošno informacijo: najvišji ugotovljen nivo podtalnice na vodomernih postajah je bil v Klečah leta 1974, v Hrastjah pa leta 1973 (glej spodnjo tabelo).

Tabela 4: Najnižji in najvišji ugotovljen nivo podzemne vode v Klečah in Hrastju Vodomerna postaja 0541 Kleče 0341 Hrastje Maksimalna kota podtalnice (m) 282,54 (leto 1974) 276,64 (leto 1973) Minimalna kota podtalnice (m) 275,01 (leto 1989) 271,6 (leto 1989) Nihanje med minimalnim in 7,53 5,04 maksimalnim nivojem (m) Nihanje med maksimalnim nivojem 282,54 – 278,2 = 4,34 276,64 – 273,9 = 2,74 (1974) in srednjim nivojem (1999) Nihanje med maksimalnim nivojem 282,54 – 277,5 = 5,04 276,64 – 273,6 = 3,04 (1974) in srednjim nivojem (2003)

Glede na najvišjo ugotovljeno koto podtalnice na vodomernih postajah 0541 Kleče in 0341 Hrastje, je nihanje med najvišjim ugotovljenim nivojem podtalnice (v letu 1973 oz. 1974) in srednjim nivojem (v letu 1999) od 2,74 m v Hrastjah do 4,34 m v Klečah ter v letu 2003 od 3,04 v Hrastju in 5,04 v Klečah.

Koeficient prepustnosti v kvartarnih sedimentih Vrednost koeficienta prepustnosti je bila določena na podlagi številnih rezultatov črpalnih poskusov v vrtinah. Ugotovljeno je bilo, da je prepustnost kvartarnih sedimentov Ljubljanskega polja zaradi heterogene sestave vodonosnika različna tako v vodoravni kot v navpični smeri. V splošnem je prepustnost plasti večja v osrednjem delu polja, kjer znaša od 1,24x10-2 do 5,34x10-3 m/s in manjša na obrobju, kjer je približno 5,5x10-4 m/s (Rejec Brancelj, 2005). Koeficient prepustnosti pleistocenskega vodonosnika na območju vodarne Kleče je 8x10–3 m/s. Koeficient prepustnosti je na območju vodarne Hrastje od 2x10-2 m/s do 8,6x10-3 m/s, na območju vodarne Jarški prod pa 1,4x10-2 m/s.

Smer toka in hitrost pretakanja podzemne vode Smer toka podzemne vode na Ljubljanskem polju je od severozahoda proti jugovzhodu, to je od Broda skozi Kleče, Bežigrad, Tomačevo in Jarše. Od tukaj gre južni krak proti Slapam, Kašlju in Zalogu, severni krak pa skozi Hrastje, Sneberje in Šentjakob. Hitrost podzemne vode se spreminja in je odvisna od vsakodnevnih hidroloških razmer – padavin in gladine Save in znaša od nekaj metrov pa do nekaj deset metrov na dan. Podzemno vodo bogatijo vode reke Save, ponikanje potokov s Šišenskega hriba in infiltracija padavin. Zelo pomembno je prečno napajanje podzemne vode vzdolž infiltracijskih območij Brod – Roje ter Tomačevo in Jarše v času visokih gladin reke Save. Strmec podzemne vode je največji v severozahodnem delu Ljubljanskega polja, med Brodom in Klečami ter znaša okoli 1,5 ‰, proti vzhodu se zmanjšuje in znaša pri Hrastju 0,9 ‰.

Do sedaj izvedene hidrogeološke raziskave na Ljubljanskem polju kažejo, da znašajo hitrosti podzemne vode v zahodnem delu vodonosnika večinoma med 0,5 in 5 m/dan ob nizkih vodostajih in med 5 in 10 m/dan v času visokih vodostajev.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 26

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Vodonosnik Draveljske doline Vodonosni horizont v peščeno prodnatem zasipu je naravno dobro zaščiten z več m debelim, za vodo zelo slabo prepustnim do neprepustnim glinastim pokrovom. Debelina pokrova dosega 14 do 20 m. Kadunja Draveljske doline je po do sedaj znanih podatkih zapolnjena z več 10 m debelim peščeno prodnatim zasipom z lečami konglomerata. Debelina sedimentov v osrednjem delu doline presega 70 pa tudi 80 m. V zasipu nastopa medzrnska poroznost dobre vodoprevodnosti s koeficientom prepustnosti (k) > 10-4 m/s. Na območju Kosez nastopa nivo podzemne vode na globinah < 25 m.

Na območju med Pržanom, Kamno Gorico in Podutikom so krovne plasti za vodo slabo do neprepustne. Koeficient prepustnosti je manjši od 1 x 10-8 m/s. Nekoliko prepustnejše so plasti zaglinjenega grušča in proda, ki ležijo pod glinastimi sedimenti.

Med Trato, mimo Zapuž, Draveljske gmajne in zahodnega roba Koseškega Boršta nastopa hitro menjavanje za vodo neprepustnih in slabo prepustnih plasti. Ocenjuje se, da je koeficient hidravlične prepustnosti teh plasti manjši od 1 x 10-8 m/s.

Od Draveljske gmajne do Rožne doline nastopajo v krovnini prodno konglomeratnega zasipa glina in meljna glina ter leče peska in melja, ki so za vodo zelo slabo prepustne do neprepustne. Ocenjuje se, da je koeficient prepustnosti manjši od 1x10-8 m/s.

V dolini Glinščice je podtalnica v teh plasteh blizu površine, na globini od 0,5 do 1,5 m (to podtalnico smatramo za visečo podtalnico in po definiciji ni vodonosnik). Pod glinastimi plastmi je nivo podzemne vode v vodonosniku prodno konglomeratnega zasipa v globini od 17 do 25 m. Koeficient prepustnosti zaglinjenih peščeno prodnatih zasipov brdske terase meri okoli 1,7 x 10-4 m/s.

Vodonosnik Ljubljanskega barja je skozi vodonosnik Draveljske doline povezan z Ljubljanskim poljem in vmes tudi z vodonosnikom Gradaščice. Posebnost vodonosnika je subarteški tlak. Depresija zaradi črpanja vode se lahko hitro razširi proti Barju in povzroči neželene posedke.

5.3 VODOVARSTVENA OBMOČJA IN VODNI VIRI

5.3.1 Vodovarstvena območja – območje Ljubljanskega Barja

Trasa plinovoda prečka vodovarstveno območje vodonosnika Ljubljanskega barja. Vodovarstvena območja so bila sprejeta z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (UL RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 93/13). Vodovarstvena območja so bila razdeljena na: • območja zajetij z oznako "0". • šest najožjih območij z oznako "VVO I". • ožje območje z oznako "VVO II" • širše območje z oznako "VVO III";

Obravnavana trasa plinovoda poteka skrajnem severozahodnem delu vodovarstvenega območja, in sicer po širšem vodovarstvenem območju z oznako VVO III.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 27

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Slika 7: Potek plinovoda čez vodovarstvena območja Ljubljanskega barja (VVO III – širše vodovarstveno območje)

5.3.2 Vodni viri

Oskrba z vodo mesta Ljubljane temelji na dveh glavnih telesih podzemne vode, to je na vodonosniku Ljubljanskega polja in vodonosnem sistemu Ljubljanskega Barja.

Ljubljansko Barje – črpališče Brest Leta 1981 je na Ljubljanskem barju pričela obratovati vodarna Brest. Vodarna leži na vršaju reke Iške v občini Ig, v bližini naselja Brest na južnem obrobju Ljubljanskega barja. Brest načrpa 10 % (150 do 180 litrov vode na sekundo) pitne vode za oskrbo Ljubljane in je edina, ki črpa vodne vire podtalja na Ljubljanskem barju. Pojavljajo pa se vprašanja v zvezi s posedanji, ki bi lahko nastala zaradi črpanja pitne vode.

Vodarna Brest je prvotno je izkoriščala vodonosne sloje v zgornjih plasteh (s 13 plitvimi vodnjaki V- 1 do V-13 zajeta podtalnica holocenskega prodnega vodonosnika), danes pa tudi podzemno vodo iz spodnjega kvartarnega vodonosnika, ki se nadaljuje vse do južnega območja Ljubljane in tudi do območja Curnovca.

Lokacija predvidenega objekta je izven vplivnih območij črpališč na Ljubljanskem barju. Podzemna voda iz zgornjega pleistocenskega vodonosnika iz obravnavanega območja odteka proti severu skozi ožino med Rožnikom in Golovcem in se izliva v vodonosnik Ljubljanskega polja. Od tod teče podzemna voda v generalni smeri proti vzhodu. Smer toka te podzemne vode je izven vseh vplivnih območij črpališč pitne vode na Ljubljanskem polju. Ne glede na navedeno v nadaljevanju podajamo podatke o najbližjem (glede na tok podzemne vode) velikem viru pitne vode t.j. vodarna Hrastje.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 28

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Slika 8: Vodarna Brest – shematski prikaz (vir: JP VO-KA)

Vodarna Hrastje Vodarna Hrastje je po količini načrpane vode drugo najmočnejše črpališče Vodovoda Ljubljana. V njegovo omrežje prispeva cca 30% pitne vode dnevno. Kapaciteta vodonosnika na tem območju je ocenjena na 3000 l/s. V vodarni Hrastje je 10 črpalnih vodnjakov s skupno kapaciteto črpanja 665 l/s (Rejec, Brancelj, 2005).

Vodarna Hrastje je oddaljena cca 8,4 km severovzhodno. Globina vodnjakov v Hrastjah je od 40,5 do 52,5 m. Kamninska podlaga je na območju vodarne v globini okoli 60 do 70 m, debelina omočenega dela vodonosnika pa je okoli 50 m. Koeficient prepustnosti je na območju vodarne Hrastje od 2x10-2 m/s do 8,6x10-3 m/s (Mencej, 1995).

Vodarna Hrastje je začela s štirimi vodnjaki obratovati leta 1953. V letu 1975 je bila kapaciteta vodarne Hrastje podvojena in danes je na tej lokaciji deset vodnjakov.

Vodarna Hrastje se deli v dva dela, med seboj oddaljena okrog 350 m, ki potekata v smeti sever – jug med Šmartinsko in severno obvozno cesto. Območji ležita severno od cone BTC, na vzhodu pa se ji približa vzhodni del ljubljanskega avtocestnega obroča. Na zahodu vodarno obdajajo intenzivno obdelovane kmetijske površine, ki jih seka Šmartinska cesta.

5.4 KAKOVOST PODZEMNE VODE

LJUBLJANSKO BARJE – ČRPALIŠČE BREST Kakovost in obremenitve podzemne vode – Iški vršaj, plitvi vodnjak Na podlagi opravljenih preiskav za leto 2014 (2 meritvi) je ugotovljeno: • osnovne značilnosti vode: temperatura 11,3 oz. 11,6 ˚C; pH 7,4 oz. 7,7; električna prevodnost 431 oz. 378 µS/cm, nasičenost s kisikom je višja od 90%; • vrednost nitratov: 6,2 oz. 12 mg NO3/l in ne presega vrednosti 50 mg NO3/l, • vsebnosti pesticidov (vsota pesticidov) v okviru meritev v letu 2014 niso ugotovili;

Na podlagi opravljenih preiskav za leto 2015 (2 meritvi) je ugotovljeno: • osnovne značilnosti vode: temperatura 13,1 oz. 12 ˚C; pH 7,4 oz. 7,3; električna prevodnost 563 oz. 374 µS/cm, nasičenost s kisikom je višja od 90%; • vrednost nitratov: 9,7 oz. 8,9 mg NO3/l in ne presega vrednosti 50 mg NO3/l, • vsebnosti pesticidov (vsota pesticidov) v okviru meritev v letu 2015 niso ugotovili;

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 29

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Kakovost in obremenitve podzemne vode – Iški vršaj 1 Agl Na podlagi opravljenih preiskav za leto 2014 (2 meritvi) je ugotovljeno: • osnovne značilnosti vode: temperatura 11,3 oz. 12,9 ˚C; pH 7,6 oz. 7,3; električna prevodnost 391 oz. 572 µS/cm, nasičenost s kisikom je višja od 80%; • vrednost nitratov: 13 oz. 12 mg NO3/l in ne presega vrednosti 50 mg NO3/l, • vsebnosti pesticidov v okviru meritev v letu 2014 niso ugotovili z izjemo parametra desetil- atrazin (0,23 oz. 0,178 µg/l), ki presega mejne vrednosti; • vsebnost lahko hlapnih halogenih organskih spojin je v okviru meritev v letu 2013 pod mejo določanja uporabljene analitske metode z izjemo parametra trikloroeten (0,24 oz. 0,36 µg/l);

Kakovost in obremenitve podzemne vode – Iški vršaj 2 Agl Na podlagi opravljenih preiskav za leto 2015 (2 meritvi) je ugotovljeno: • osnovne značilnosti vode: temperatura 12,8 oz. 11,1 ˚C; pH 7,6; električna prevodnost 389 oz. 390 µS/cm, nasičenost s kisikom je višja od 80%; • vrednost nitratov: 8,9 mg NO3/l in ne presega vrednosti 50 mg NO3/l, • vsebnosti pesticidov v okviru meritev v letu 2013 niso ugotovili z izjemo parametra desetil- atrazin (0,103 oz. 0,118 µg/l), ki presega mejne vrednosti; • vsebnost lahko hlapnih halogenih organskih spojin je v okviru meritev v letu 2013 pod mejo določanja uporabljene analitske metode z izjemo parametra trikloroeten (1,5 µg/l) in 1,1,1- trikloroetan (0,49 µg/l)

LJUBLJANSKO POLJE S hidrogeološkimi raziskavami (Mencej, 1989) je bilo ugotovljeno da podzemna voda iz zgornjega pleistocenskega vodonosnika iz obravnavanega območja odteka proti severu skozi ožino med Rožnikom in Golovcem in se izliva v vodonosnik Ljubljanskega polja. Od tod teče podzemna voda v generalni smeri proti vzhodu. Smer toka te podzemne vode, ki priteče na Ljubljansko polje je izven vseh vplivnih območij črpališč pitne vode na Ljubljanskem polju.

Podzemna voda na Ljubljanskem polju se hitro obnavlja. Glede na fizikalno-kemijsko in mikrobiološko sliko je reka Sava na območju intenzivne infiltracije v vodonosnik Ljubljanskega polja na območju Roj v 2-3 kakovostnem razredu, vendar rezultati kažejo, da so imele doslej dejavnosti na Ljubljanskem polju celo večji vpliv na kakovost podtalnice, kot pa kakovost rečne vode, ki se precedi vanj.

Vodarna Hrastje – merilno mesto Hrastje 1A V letu 2014 je bilo opravljeno 1 vzorčenje, na podlagi le-teh se ugotavlja: • osnovne značilnosti vode: temperatura vode 12,9°C; pH 7,4 in električna prevodnost 579 µS/cm, nasičenost s kisikom je višja od 90%; • vsebnosti amonija in TOC v podzemni vodi so na koncentracijskem nivoju meje določanja za uporabljene analitske metode; • izmerjena vsebnost nitrata = 23 mg NO3/l in ne presega mejne vrednosti 50 mg NO3/l; • prisotnost pesticidov ni bila ugotovljena. Izjemo predstavljata parametra atrazin (0,057 µg/l) in desetil-atrazin (0,048 µg/l). • vsebnost lahko hlapnih halogenih organskih spojin je v okviru meritev v letu 2014 pod mejo določanja uporabljene analitske metode z izjemo parametrov: 1,1,2,2-tetrakloroeten (0,4 oz. µg/l), trikloroeten (0,32 µg/l).

Na podlagi opravljenih preiskav za leto 2015 (2 meritvi) je ugotovljeno: • osnovne značilnosti vode: temperatura vode 13,7 in 12,3°C; pH 7,4 in električna prevodnost 573 in 565 µS/cm, nasičenost s kisikom je višja od 90%; • vsebnosti amonija in TOC v podzemni vodi so na koncentracijskem nivoju meje določanja za uporabljene analitske metode; • izmerjena vsebnost nitrata = 19 in 21 mg NO3/l in ne presega mejne vrednosti 50 mg NO3/l; • prisotnost pesticidov ni bila ugotovljena. Izjemo predstavljata parametra atrazin (0,052 in 0,049 µg/l) in desetil-atrazin (0,042 in 0,044 µg/l).

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 30

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

• vsebnost lahko hlapnih halogenih organskih spojin je v okviru meritev v letu 2015 pod mejo določanja uporabljene analitske metode z izjemo parametrov: tetrakloroeten (0,47 in 0,28 oz. µg/l), trikloroeten (0,44 in 0,31 µg/l).

Navje - limnigraf Limnigraf Navje ne predstavlja vira pitne vode.

Na podlagi opravljenih preiskav za leto 2014 (2 meritvi) je ugotovljeno: • osnovne značilnosti vode: temperatura 14,2 oz. 12,6 ˚C; pH 7,4 in 7,3; električna prevodnost 520 oz. 515 µS/cm, nasičenost s kisikom je višja od 40%; • vrednost nitratov: 8 in 6,6 mg NO3/l in ne presega vrednosti 50 mg NO3/l, • vsebnosti pesticidov v okviru meritev v letu 2014 niso ugotovili, • vsebnost lahko hlapnih halogenih organskih spojin je v okviru meritev v letu 2014 pod mejo določanja uporabljene analitske metode z izjemo parametrov: cis-1,2-dikloroeten (0,64 oz. 0,87 µg/l), tetrakloroeten (0,52 oz. 0,67 µg/l) in trikloroeten (0,15 oz. 0,19 µg/l).

Na podlagi opravljenih preiskav za leto 2015 (2 meritvi) je ugotovljeno: • osnovne značilnosti vode: temperatura 13,9 oz. 13,8 ˚C; pH 7,3; električna prevodnost 395 oz. 501 µS/cm, nasičenost s kisikom je višja od 30%; • vrednost nitratov: 6,6 mg NO3/l in ne presega vrednosti 50 mg NO3/l, • vsebnosti pesticidov v okviru meritev v letu 2015 niso ugotovili, • vsebnost lahko hlapnih halogenih organskih spojin je v okviru meritev v letu 2014 pod mejo določanja uporabljene analitske metode z izjemo parametrov: cis-1,2-dikloroeten (0,8 oz. 0,69 µg/l), tetrakloroeten (0,7 oz. 0,54 µg/l) in trikloroeten (0,18 oz. 0,12 µg/l).

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 31

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

6. VRSTA IN ZNAČILNOSTI POSEGA

6.1 SPLOŠNO

Načrtovani prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče bo povečal razpoložljivo zmogljivost in odpravil ozko grlo na prenosnem plinovodnem omrežju ter imel pozitiven vpliv na omrežje na celotnem območju Mestne občine Ljubljana. Sestavni del prenosnega plinovoda in s tem vsebine državnega prostorskega načrta so tudi vsi potrebni pripadajoči funkcionalni objekti ter povezave z obstoječim oziroma predvidenim prenosnim plinovodnim sistemom v merilno regulatorski postaji Kozarje (v nadaljevanju MRP Kozarje), kakor tudi vsi pripadajoči sistemi in naprave katodne zaščite in optični kabel v kabelski kanalizaciji za potrebe nadzora plinovoda in postaj.

Podatke (le nujne za izvedbo analize tveganja) o posegu povzemamo po: − proj. št.: PR51CKV-B114/169: Prenosni plinovod R 51C Kozarje – Vevče; Tehnični opis; Načrt gradbenih konstrukcij – 3/1 plinovod; IDP, (IBE, junij 2016) − proj. št.: PR51CKV-B114/169: Prenosni plinovod R 51C Kozarje – Vevče; Tehnični opis; Načrt gradbenih konstrukcij – 3/2 MRP Kozarje Z in BS; IDP, (IBE, junij 2016) − proj. št.: PR51CKV-B114/169: Prenosni plinovod R 51C Kozarje – Vevče; Tehnični opis; Načrt strojnih instalacij in strojne opreme; IDP, (IBE, junij 2016) − proj. št.: PR51CKV-B114/169: Prenosni plinovod R 51C Kozarje – Vevče; Tehnični opis; Načrt strojnih instalacij in strojne opreme – objekti na plinovodu; IDP, (IBE, junij 2016)

6.2 OBSEG POSEGA

Izgradnja prenosnega plinovoda vključuje vgradnjo plinovodne cevi, izvedbo povezave s preostalim delom prenosnega plinovodnega sistema in izgradnjo spremljajočih objektov na prenosnem plinovodu.

Dolžina načrtovanega prenosnega plinovoda je približno 17 km.

Sestavni del plinovoda so: − plinovodna cev s katodno zaščito (prenosni plinovod R51C), − merilno regulacijska postaja v Kozarjah (MRP Kozarje)*, − zaporna postaja na plinovodu (blok ventil)*. Na prenosnem plinovodu R51C je predvidena ena zaporna postaja z oznako BS1 Lj. – Rudnik. − telekomunikacijskega povezava (optični kabel) na celotnem poteku trase za prenos podatkov o parametrih delovanja prenosnega plinovoda,

*Opomba: Lokacija MRP Kozarje in BS1 Lj. – Rudnik se ne nahaja v vodovarstvenih območjih določenih z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane in tudi ne v vodovarstvenih območjih določenih z predpisi na občinskem nivoju. Navedena objekta zato nista predmet te analize tveganja.

6.3 OPIS TRASE PLINOVODA R51C KOZARJE-VEVČE

Trasa prenosnega plinovoda R51C Kozarje-Vevče leži v južnem in jugovzhodnem obrobju mesta Ljubljane v koridorju južne in vzhodne avtoceste A1 oziroma na delu med Kozarjami in Rudnikom v koridorju obstoječega prenosnega plinovoda v upravljanju JP Energetika Ljubljana.

Trasa prenosnega plinovoda poteka po območju treh občin (Dobrova - Polhov Gradec, Mestna občina Ljubljana in Škofljica).

Od priključnega mesta na MRP Kozarje poteka trasa plinovoda proti vzhodu ob južnem delu avtocestnega obroča okoli Ljubljane do AC predora Malence, nato pa vzhodno od avtoceste A1

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 32

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

prečka Golovec in sledi obstoječemu vzhodnemu delu avtocestnega obroča na trasi Malence-Fužine vse do priključnega mesta na načrtovano merilno regulacijsko postajo - MRP Dobrunje.

Plinovodna trasa poteka od MRP Kozarje na Razorih (povečanje obstoječega platoja proti JV) proti jugu po levem bregu Horjulke. Po prečkanju Horjulke in Ceste Dolomitskega odreda (regionalna cesta R3-641 Ljubljana - Dobrova) trasa plinovoda poteka do severnega roba naselja Žeje, kjer se usmeri proti vzhodu med prostorskim koridorjem med objekti na Poti na Gmajno ter severno od obstoječega gozdnega otoka. Po ponovnem prečkanju regionalne ceste R3-641 (Cesta na Ključ) trasa plinovoda poteka severno od naselja stanovanjskih objektov na Ulici Jožeta Japlja do avtoceste A2. Prečkanje avtoceste A2 se izvede na severnem delu AC razcepa Kozarje. Nadalje poteka trasa plinovoda severno od avtocestnega razcepa Kozarje prek travniških površin ter gozdnega otoka in zunanjih površin športnega centra Dolgi most, kjer trasa plinovoda prečka Mali graben ter takoj nato še železniško progo Ljubljana - Divača, območje P+R Dolgi most ter Tržaško cesto.

Trasa plinovoda nato poteka ob nasipu avtoceste A1 Kozarje - Malence, prečka uvozno/izvozno rampo AC priključka Ljubljana zahod, Pot spominov in tovarištva ter ponovno Mali graben ter se nadaljuje po severnem robu avtoceste A1 Kozarje - Malence do Ceste dveh cesarjev.

Po prečkanju nasipa nadvoza Ceste dveh cesarjev se trasa plinovoda odmakne od avtoceste A1 in poteka v južnem robu Ceste dveh cesarjev do vzhodnega roba AC počivališča Barje (severni del). Na vzhodni strani počivališča se trasa plinovoda usmeri proti jugu in prečka avtocesto A1 Kozarje - Malence ter se na južni strani avtoceste nadaljuje do Dolenjske ceste po južnem robu avtoceste A1, kjer se trasa plinovoda prilagaja trasi načrtovanega daljnovoda 110 kV Polje - Vič in obstoječemu distribucijskemu plinovodu v upravljanju Energetike d.o.o. Ljubljana, ki potekata neposredno južno ob avtocesti A1.

Trasa plinovoda od počivališča Barje (južni del) poteka po južnem robu avtoceste A1, prečka AC priključek Ljubljana center, prečka Ljubljanico in Iščico in na območju Ižanske ceste poteka v izjemno ozkem koridorju med obstoječimi stanovanjskimi objekti in avtocesto A1. Potek trase plinovoda se nadaljuje ob avtocesti A1 in prečka AC priključek Ljubljana Rudnik ter se pred železniško progo Ljubljana - Kočevje usmeri proti severu pod nadvozom avtoceste A1.

Severno od avtoceste A1 (na jugovzhodnem robu območja poslovne cone Rudnik) se trasa plinovoda usmeri proti severu in prečka železniško progo Ljubljana - Kočevje, Dolenjsko cesto (glavna cesta G2-106) in uvozno/izvozno rampo AC priključka Ljubljana jug. Od AC priključka Ljubljana jug se trasa plinovoda nadaljuje po dolini Malence, kjer je na severnem robu doline pod pobočjem Golovca načrtovan blok ventil BS1 Malence. Od blok ventila BS1 Malence se potek trase plinovoda nadaljuje v smeri AC razcepa Malence, ki ga prečka na severnem delu, in se vzpne po vzhodni strani AC predora Malence na Golovec zahodno od naselja Orle.

Potek trase plinovoda je predviden po grebenu Golovca ob trasi načrtovanega daljnovoda 2x110 kV Polje - Vič, nato se trasa plinovoda usmeri po grebenu Golovca med Orlami in Dobrunjami ter spusti na Dobrunjske travnike. V tem območju trasa plinovoda na kratkem odseku poteka v ozkem pasu med stanovanjskim in gospodarskim objektom. Potek trase plinovoda se nato nadaljuje ob vzhodnem robu avtoceste A1 tik ob načrtovanem koridorju daljnovoda 2x110 kV Polje - Vič, ki na tem delu poteka kot podzemni kabel. Trasa plinovoda se južno od Litijske ceste usmeri proti vzhodu do stanovanjskih objektov na ulici Novo naselje ob Litijski cesti.

Po prečkanju Litijske ceste se trasa plinovoda usmeri proti severu. Poteka ob zahodnem robu novega naselja do trase obstoječega prenosnega plinovoda L10000 in načrtovanega prenosnega plinovoda R51B TE-TOL - Fužine/Vevče, ki potekata po desnem bregu Ljubljanice. Trasa plinovoda se nato usmeri proti vzhodu in poteka po desnem bregu Ljubljanice v koridorju obeh že omenjenih plinovodov do načrtovane MRP Dobrunje, ki leži na severovzhodnem robu Papirniške poti v Dobrunjah.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 33

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

6.4 OBJEKTI NA TRASI PLINOVODA

Zaporna postaja na plinovodu Zaradi varnostnih razlogov je potrebno traso plinovoda, razdeliti na posamezne sekcije s pomočjo zapornih ventilov oz. zapornih postaj. Na prenosnem plinovodu R 51C Kozarje – Vevče bo ena zaporna postaja (blok ventil- B.S. – Block Station) z oznako BS1 Lj. – Rudnik. Zaporna postaja je načrtovana na travniškem pobočju ob gozdnem robu vzhodno od avtocestnega razcepa Malence in severno od avtocestnega priključka na Dolenjski cesti. Plato postaje je na parcelah št. 285 in 259 k.o. 1696 Rudnik. Dostopna pot ja na parcelah št. 285, 259 in 2273/8 k.o. 1696 Rudnik.

Lokacija BS1 Lj. – Rudnik se ne nahaja v vodovarstvenih območjih določenih z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane in tudi ne v vodovarstvenih območjih določenih z predpisi na občinskem nivoju. Glede na navedeno, objekta BS1 Lj. – Rudnik v nadaljevanju ne obravnavamo.

MRP Kozarje Na projektiranem prenosnem plinovodu R51C je predvidena izgradnja nove merilno regulacijske postaje v Kozarjah z nazivom »MRP Kozarje Z«. Nova postaja je projektirana v okviru razširjenega platoja obstoječe merilno regulacijske postaje Kozarje (MRP Kozarje). Obstoječa postaja MRP Kozarje je na parcelah štev1582/3 in 1583/2 vse k.o. 1994 Dobrova. Novi del postaje MRP Kozarje Z se širi na parcele št. 1583/1, 1585/1 in 1589 k.o.1994 Dobrova.

Lokacija MRP Kozarje se ne nahaja v vodovarstvenih območjih določenih z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane in tudi ne v vodovarstvenih območjih določenih z predpisi na občinskem nivoju. Glede na navedeno, objekta MRP Kozarje v nadaljevanju ne obravnavamo.

6.5 OPIS PLINOVODNE INSTALACIJE

6.5.1 Plinovod

Materiali cevi Generalne zahteve za dobavo cevi in njihovo kakovost so: − HFW cevi v skladu s standardom SIST EN ISO 3183 material L360N MB − tovarniško zaščitene s 3 slojnim PE po DIN 30670, ali 3 slojnim PP po DIN30678, − priprava zvarnih robov izvedena pri proizvajalcu cevi, − zvarni robovi v skladu s SIST EN ISO 3183/ 7.6.4.2 30+5/-0º, koren: 1,6 +/-0,8 mm, − dobavljene z jeklenimi zaščitnimi obroči, − notranja zaščita epoxy premaz debeline 60 µm, − konci cevi zaprti z PVC pokrovi za čas transporta, − dobavitelj mora imeti ISO 9001 spričevalo, − prevzemni dokument – certifikat v skladu z SIST EN 10204-3.1B. S pravilnikom predvideni načrtovani faktorji so naslednji: − Osnovna izvedba plinovoda (enotni razred plinovoda) f0 = 0,6, − Izvedba plinovoda s povečano varnostjo 1. stopnje f0 = 0,5, − Izvedba plinovoda s povečano varnostjo 2. stopnje f0 = 0,4.

6.5.2 Protikorozijska zaščita plinovoda - Izolacija

Navedeni so kriteriji, ki načelno določajo pogoje za izbor izolacije in zaščite izolacije plinovodne cevi. Za izolacijo plinovoda imamo na razpolago naslednje tipe izolacij: 1. za normalno delovanje vkopanih cevi: − 3 slojna izolacija PE tip S-n po DIN 30670 (oznaka: »DIN 30670-PE tip S-n«), 2. za polaganje v težkem terenu (gramoz, delno preperela skala – delno IV. ktg):

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 34

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

− 3 slojna izolacija PE tip S-v po DIN 30670 (oznaka: »DIN 30670-PE tip S-v«) in 3. za polaganje v zelo težkem terenu (kamniti teren -V., VI. In VII. ktg. in pretežno preperela skala pretežno -IV. ktg.) in v terenu z večjimi prometnimi obremenitvami (ceste): − 3 slojna izolacija PE tip S-v in dodatna rock shield zaščita PSI debeline 9 mm (oznaka: DIN 30670 PE tip S-v + RS Type 9), − 3 slojna izolacija PE tip S-n po DIN 30670 in dodatno steklo cementna obloga FZM (oznaka: »DIN 30670 PE tip S-n-FZM«), − 3 slojna PE izolacija z oplaščenjem iz poliesterske smole in steklenimi vlakni (oznaka »DIN 30670-PE-Gf-UP«), − 3 slojna polipropilenska izolacija (oznaka »DIN 30678-PP«), − 3 slojna polipropilenska izolacija in dodatno steklo cementna obloga FZM (oznaka »DIN 30678 PP-FZM«), − 3 slojna polipropilenska izolacija z oplaščenjem iz poliesterske smole in steklenimi vlakni (oznaka »DIN 30678-PP-Gf-UP«). 4. za podvrtavanja po tehnologiji HDD ali potiskanje cevi: − 3 slojna polipropilenska izolacija (oznaka »DIN 30678-PP-D«), − 3 slojna polipropilenska izolacija z oplaščenjem iz poliesterske smole in steklenimi vlakni (oznaka »DIN 30678-PP-Gf-UP-D«). − 3 slojna PE izolacija z oplaščenjem iz poliesterske smole in steklenimi vlakni (oznaka »DIN 30670-PE-Gf-UP-D«),

Legenda: PE - polietilen PP - polipropilen FZM - steklo cementna obloga Gf-UP -poliestrska smola ojačana s steklenimi vlakni D - primerno za podvrtavanje HDD - usmerjeno horizontalno vrtanje RS Type 9 – zaščitna polietilenska mreža debeline 9 mm (rock shield)

Notranja zaščita cevi je izvedena z epoksidnim premazom s površinsko hrapavostjo 17 µm.

6.5.3 Izolacija zvarnih spojev na terenu

Izolacija zvarnih spojev in lokov na terenu mora imeti najmanj naslednje lastnosti:

Zahteve za kakovost in material PEHD termo krčne zaščite zvarnih spojev je naslednja: • Širina trakov je 20" oziroma 500 mm. • Material termo krčne izolacije je PEHD v skladu z DIN30670 za delovno temperaturo do 80°C. • Trak mora biti izdelan s permanentnim indikatorjem krčenja. • Priprava površine – peskanje do stopnje Sa 2 ½ v skladu z SIST ISO 12944 – 4.

Zaščita spoja pred krčenjem mora biti izvedena: • 1,50 mm Epoxy + 1,00 mm PEHD trak (minimalna debelina suhega Epoxy je 100 μm) • Debelina celotnega sloja po zaščiti mora biti v tolerancah 2,60mm - 3,00mm.

Instalacija traku na gradbišču: • Montaža traku mora biti izvedena samo s strani certificiranih delavcev, • Instalacija traku je možna samo na moker epoxy film.

Testiranje spojev po izvedbi: • Peel test (1 spoj na dan ali najmanj 1 spoj na 50 izvedenih spojev) kar je doseženo prej • Peel strength traku mora biti večji kot 30N/cm ob hitrosti lupljenja 100mm/min in temperaturi ne večji kot 40°C. Zvarni spoji cevi, ki so izolirane s PP in so predvidene za podvrtavanje so izolirane z DIRAX spoji (Epoxy + fiberglass).

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 35

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

6.5.4 Montaža plinovoda

Čiščenje cevi Po montaži cevi oz. cevnih sklopov je potrebno notranjost cevnih sekcij očistiti v skladu z standardom SIST ISO 12944 del 4: 1998 »Paint and Varnishes- Corrosion protection of steel structures by protective coating – Part 4: Types of surface and surface preparation« ,ki v svojem dodatku B »annex B Standard prepartion grades for secondary (partial) surface preparation« predvideva naslednje:

Stopnja zahtevane čistosti notranjosti cevi je: P St 3. P St - Lokalno ročno čiščenje in krtačenje ali brušenje pred montažo čistih površin 3 - Stopnja čistosti

Lahko odstranljiva škaja, korozija, korozijska zaščita (barva) in ostali tujki morajo biti v celoti odstranjeni. Površina mora biti očiščena mnogo bolje kot za stopnjo P St 2 in to tako, da je dosežen kovinski sijaj osnovnega materiala cevi.

Po prenehanju montaže je treba konce očiščenih cevi zamašiti z ustreznimi čepi, da se prepreči vstop umazanije in tujkov.

Krivljenje cevi Pri izvedbi plinovoda se bodo uporabljale tovarniško ukrivljene cevi ali cevi ukrivljene na terenu. Minimalni dovoljeni krivinski radij na plinovodih, ki se čistijo s tekačem je R=10D. Uporaba nagubanih in segmentnih lokov ni dovoljena. Cevi se lahko krivijo samo na za to predvidenih strojih brez segrevanja. Lok cevi mora biti odmaknjen vsaj 2 m od obodnega vara. S hladnim krivljenjem se lahko doseže krivino 1,5° x D / m. Na ceveh, ukrivljenih na terenu, ne sme priti do nikakršnih neravnosti ali valovitosti površine ter zmanjšanja debeline stene. Ovalnost cevi zaradi krivljenja cevi ne sme preseči vrednosti navedenih v SIST EN ISO 3183.

Osnovne zahteve za varjenje plinovoda S stališča varjenja in zagotavljanja varilskih del je bil upoštevan predlog standarda SIST prEN 12732:2010.

Korozijska zaščita plinovoda Korozijska zaščita podzemnega dela plinovoda Projekt predvideva uporabo tovarniško zaščitenih plinovodnih cevi po sistemu v skladu z DIN 30670.

Korozijska zaščita spojev cevi in fazonskih kosov Zaščita varilnih spojev cevi na podzemnem plinovodu in fitingov bo ročna. Uporabljena bo izolacija v skladu z zahtevami proizvajalca. V projektu je predvidena izvedba s termokrčnim izolacijskim materialom HDPE, klasa “C” po DIN 30672 trak širine 500mm.

Korozijska zaščita nadzemnih jeklenih konstrukcij Korozijska zaščita jeklenih nadzemnih objektov se mora izvesti v skladu z zahtevami standarda serije SIST EN ISO 12944 del 1-8.

6.5.5 Označevanje plinovoda

Lega cevovodov in vseh ostalih elementov cevovoda v zemlji mora biti posebej označena, da je možen nadzor nad plinovodom. Plinovod je označen z naslednjimi oznakami: • z opozorilnimi oznakami (tablicami) na kovinskih stebričkih, ki se postavljajo na vseh prehodih cest, vodotokov in na drugih pomembnih mestih, • z označevalnimi tablicami na kovinskih stebričkih, ki se postavljajo na mestih, kjer je potrebno označiti položaj plinovodne cevi in • z zračnimi oznakami, ki se postavljajo vzdolž celotne trase praviloma na razdaljah 500m in na lomih trase plinovoda.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 36

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Oznake se postavljajo desno od plinovodne cevi gledano v smeri pretoka plina (v smeri stacionaže) 0,80 m od osi plinovoda.

6.5.6 Tlačni in trdnostni preizkus plinovoda

Tlačni preizkus plinovoda Tlačni preizkus se izvaja po metodi DVGW 469 B2. Upoštevati je potrebno tudi standard SIST EN 12327:2001. Tlačni preizkus se bo opravil z vodo.

Za vsak preizkušeni odsek, ki je uspešno prestal preizkus, je treba napisati zapisnik. Zapisnik morajo podpisati vsi člani prevzemne komisije. Zapisnik mora vsebovati podatke o objektu, investitorju, izvajalcu montažnih del, označbo preizkušanega odseka, premer cevi odseka, dolžino odseka, podatke o vgrajeni armaturi, delovni tlak, tlak preizkusa, trajanje preizkusa, trajanje izenačevanja temperatur, trajanje merjenja, ugotovljena odstopanja tlaka in komentar ugotovljene netesnosti. O potrebnem številu kopij zapisnika se člani komisije dogovore posebej. Original zapisnika, zapiski z meritev in trakovi registrirnih aparatov nastali med meritvijo, so del dokumentacije plinovoda.

Trdnostni preizkus Trdnostni preizkus se opravi po dokončanem zasipavanju posamezne sekcije plinovoda. Trdnostni preizkus se bo opravil z vodo.

Voda za tlačni in trdnostni preizkus plinovoda Vodo za preizkus bo dobavil izvajalec iz izvora s katerim soglaša investitor. Voda za preizkus mora biti predhodno filtrirana skozi grobi in fini filter s stopnjo čiščenja pod 100 µm. Voda ne sme vsebovati kislin in drugih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na material cevi . Izvajalec mora dati rezultate analize vode s katero bo izvršil preizkus v odobritev predstavniku nadzora naročnika, ki bo odločil ali je potrebno vodi dodati antikorozivne inhibitorje. Predstavniku naročnika je potrebno tudi nadaljnji plan rokovanja z vodo (prečrpavanje iz ene v drugo preizkusno sekcijo in lokacijo izpusta).

6.6 PODATKI O PLINU

Tabela 5: Osnovne karakteristike zemeljskega plina 3 Spodnja kurilnost Hs = 33500 kJ/mn Relativna gostota d = 0,5725

C02 = 0,15 %

N2 = 0,88 % skupaj S = 2 mg/m3 Fizikalne lastnosti: Vrelišče = -161°C Specifična gostota = 0,72 kg/m3 Sposobnost mešanja z vodo = se ne topi Tališče = -182°C Podatki, ki karakterizirajo stopnjo nevarnosti in vžiga: Vžigna temperatura = 595 - 630°C Eksplozijsko območje = spodnje: 4,4 vol %; zgornje: 16,5 vol %

Fizikalno kemične lastnosti zemeljskega plina so podrobneje podane v poglavju 7.3, se pa občasno nekoliko spreminjajo; končno sestavo poda družba za upravljanje s prenosnim sistemom zemeljskega plina PLINOVODI, d.o.o., Ljubljana.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 37

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

6.7 AKTIVNOSTI POVEZANE Z ODSTRANITVIJO OZ. PRENEHANJEM DELOVANJA POSEGA

Načrtovani prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče bo povečal razpoložljivo zmogljivost in odpravil ozko grlo na prenosnem plinovodnem omrežju ter imel pozitiven vpliv na omrežje na celotnem območju Mestne občine Ljubljana. Vse dokler se bo zemeljski plin uporabljal kot energent, prenehanje delovanje plinovoda oz. njegova odstranitev nista predvidena.

V kolikor bo vendarle prišlo do prenehanja delovanja plinovoda, bodo primarni posegi zajemali kontrolirano izpraznitev cevovode z izpihovanjem (razplinjenje) in inertizacijo (zapolnitev cevi z dušikom). Temu bodo sledila gradbena in zemeljska dela, namenjena le rekultiviranju površine na mestu nadzemnih objektov (MRP, BS), ne pa tudi fizični odstranitvi plinovoda.

Rekultivacijska dela bodo obsegala: • odstranitev mrežne ograje vključno z železnimi stebrički in temelji, • odstranitev betonskih plošč, • odstranitev gramoznega materiala, • odstranitev nadzemnih delov zaporne postaje z blindiranjem cevi, • zasip in • kultivacijo površin z nanosom in razplaniranjem rodovitne zemlje in zasejanjem trave.

Odpadni gradbeni material se bo odpeljal na urejeno deponijo odpadkov oz. se bo predal pooblaščenim zbiralcem odpadkov.

Cev na trasi ostane vkopana, s čemer se v največji možni meri ohranja obstoječe stanje terena.

Navedeni postopki ne bodo predstavljali tveganja oziroma vpliva na okolje, prebivalstvo in lastnino.

6.8 GRADNJA PLINOVODA

6.8.1 Delovni pas

Gradnja plinovoda se izvaja le v območju delovnega pasu. Širina delovnega pasu je odvisna od premera plinovoda, konfiguracije terena, globine izkopa, geoloških razmer na terenu, mehanizacije za polaganje cevovoda, ovir na trasi plinovoda in od drugih gradbenih posegov, ki so predvideni s projektom.

Delovni pas, ki je potreben za izgradnjo plinovoda na različnih vrstah površin je razviden iz spodnjih tabel in slik. Prikazane so tudi razdalje namenjene za odlaganja izkopanega materiala, za transportne poti in za odlaganja izkopane rodovitne prsti. Dostopi na delovni pas gradnje plinovoda so z javnih cest in poti.

Širina delovnega pasu je odvisna tudi od geoloških razmer na trasi plinovoda, predvsem od naklona brežin plinovodnega jarka.

Karakteristični prerez delovnega pasu s komunikacijsko potjo

Tabela 6: Karakteristični prerez delovnega pasu – s komunikacijsko potjo Dimenzija plinovoda A1 (m) A2 (m) W (m) B1 (m) DN DN 300 8,00 12,00 20,00 0,80

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 38

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Slika 9: Delovni pas s komunikacijsko potjo

Delovni pas brez komunikacijske poti po površinah z omejitvami (npr. v gozdovih)

Tabela 7: Delovni pas brez komunikacijske poti po površinah z omejitvami (npr. v gozdovih) Dimenzija plinovoda A1 (m) A2 (m) W (m) B1 (m) DN DN 300 8,00 9,00 17,00 0,80

Slika 10: Delovni pas brez komunikacijske poti po površinah z omejitvami (npr. v gozdovih)

Legenda: W - celotna širina delovnega pasu, ki je potrebna za gradnjo plinovoda, A1 - širina delovnega pasu, ki služi za odlaganje izkopanega materiala za plinovodni jarek in na gozdnih površinah tudi za odlaganje izkopane rodovitne prsti (A1 pomeni razdaljo med osjo plinovoda in robom delovnega pasu), A2 - širina delovnega pasu, ki služi za transportno pot vzdolž plinovoda, za varjenje plinovoda in polaganje cevi v jarek ter na obdelovalnih površinah tudi za odlaganje odkopane rodovitne prsti, B1 - širina dna jarka za plinovodno cev

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 39

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Odstopanja od standardne širine delovnega pasu V primeru objektov in drugih ovir znotraj delovnega pasu se tehnologija polaganja cevovoda prilagaja stanju na terenu tako, da se delovni pas na tem mestu ustrezno zmanjša - zoži. V primeru večjih gradbenih posegov se delovni pas ustrezno razširi npr.: v območju prečnega nagiba terena, na odsekih globljega vkopa, na močvirnem terenu, na lokaciji vgradnje plinovoda s podvrtanjem ipd.

Podzemni komunalni vodi Izvajalec mora pred pričetkom del zakoličiti vse podzemne komunalne vode v prisotnosti in po navodilih upravljavca komunalnega voda ali naročiti zakoličbo pri upravljavcu komunalnega voda. Komunalni vodi, prikazani na načrtih v projektu, služijo samo kot orientacija. Izvajalec mora zahtevati od vseh upravljavcev komunalnih vodov, da ga opozorijo in zakoličijo na terenu tudi vse komunalne vode, ki zaradi objektivnih vzrokov niso prikazani v projektu. Zakoličba vsebuje določitev situacijskega in višinskega položaja komunalnega voda z označbami na terenu.

Delovni pas v gozdnih površinah V območju gozdov in površinah poraslih z grmovjem se drevesa in grmovje odstrani v širini celotnega delovnega pasu. Uporaben les se deponira v skladu z navodili naročnika. Vejevje se odstrani z mulčenjem ali se odpelje na predpisano deponijo. Drevesne panje se odstrani, začasno deponira na rob delovnega pasu in nato odpelje na predpisano deponijo.

Odkop rodovitne zemlje Rodovitno zemljo (aktivna zemlja ali humus) je potrebno izkopati ločeno od preostalega izkopa in jo deponirati na rob delovnega pasu. Na obdelovalnih površinah je potrebno z rodovitno prstjo še posebno skrbno ravnati. Rodovitno prst se začasno odstraniti nad plinovodnim jarkom, na voznih površinah (transportnih poteh) delovnega pasu in na površinah, na katere se odlaga material od izkopa. Na ne obdelovalnih površinah je potrebno rodovitno zemljo ločeno odstraniti najmanj v širini jarka in še dodatno 0,15 m na vsako stran. Debelina sloja je praviloma 0,20 m, lahko je tudi manj npr. na skalnatem področju ali več do 0,30 m na rodovitnih poljih.

Transportna pot za polaganje plinovoda Transportna pot za razvoz plinovodnih cevi in za polaganje plinovoda je predvidena v okviru delovnega pasu. Uporabljajo se stroji goseničarji, ki lahko vozijo po neutrjenem terenu. Transportna pot se dodatno utrjuje le v posebnih primerih, npr. v močvirnem terenu. Pot se utrdi npr. s polaganjem drevesnih debel in vejevja ali se pot utrdi z gramoznim nasutjem na geotekstilu. Pri prečkanju delovnega pasu s cestami, potmi, jarki itd. je potrebno izdelati ustrezne prehode, da ni oviran promet po cestah in poteh ter dostop do zemljišč ob delovnem pasu plinovoda.

Pregled in dokumentiranje stanja pred gradnjo Pred pričetkom del je potrebno pregledati, zabeležiti in foto dokumentirati stanje zemljišč v delovnem pasu, objektov v bližini gradnje kot npr. stavb, inštalacijskih vodov, gospodarskih objektov, cest, ograj, mostov, vodnjakov, vodnih zajetij, komunikacij, mejnikov ter drugih objektov, da se dokumentira obstoječe stanje.

6.8.2 Niveleta plinovoda (globina)

Minimalna globina vkopa plinovoda je določena s predpisi, to je v Pravilniku o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (UL RS št. 12/2010).

Višina nadkritja prenosnega plinovoda R51C DN300 med končno urejenim terenom in temenom cevi je najmanj 1,00 m, praviloma pa je projektirana z nadkritjem 1,20 m.

Na območju pozidav je globina plinovoda ustrezno povečana v skladu s predpisi, prav tako pod prometnimi površinami, železnico, vodotoki in na obdelovalnih površinah, kjer je odvisna od vrste

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 40

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

kultur. Globina polaganja cevovoda je odvisna tudi od reliefa terena ter se lokalno prilagaja globini obstoječih komunalnih vodov.

6.8.3 Izkop in zasip jarka

Izkop jarka Pred pričetkom del za izkop jarka je potrebno preveriti, ali so v zemlji obstoječi komunalni vodi in v soglasju z upravljavcem predvideti ustrezne ukrepe za zaščito tega voda. V kolikor upravljavec plinovoda ne razpolaga s točnimi podatki je potrebno določiti položaj komunalnega voda s sondažnim odkopom. V fazi izvajanja del se izvede medsebojna višinska uskladitev križanja plinovoda s podzemnim komunalnim vodom.

Širina jarka v dnu je za plinovodno cev dimenzije do DN 300 praviloma 0,80 m. V primeru utrjevanja zasipa ob plinovodni cevi, npr. pod promet. površinami, je širina jarka v dnu 1,50 m. Naklon izkopa mora biti tak, da zagotavlja stabilne in varne brežine. Praviloma se koplje pod kotom 60°. Nagib je lahko večji npr. v kamnitem terenu ali manjši npr. v močvirnem terenu. Dejanski nagib izkopa določi geomehanik v času gradnje na licu mesta.

Izkopani material se odlaga na začasno deponijo v okviru delovnega pasu vsaj 1 m od roba jarka.

Zasip jarka Plinovodno cev se položi v posteljico, ki se praviloma izdela iz drobnega materiala ali se plinovod zaščiti proti poškodbam na kateri drugi način npr. s polaganjem vreč napolnjenim s peskom ali suho cementno mešanico. Plinovodna cev se nato zasuje z drobnim izbranim materialom od izkopa. V kolikor ga ni na razpolago na mestu vgradnje, ga je potrebno dopeljati ali plinovodno cev zaščititi npr. s polietilensko mrežo (rock shield) ali s kvalitetnejšo polipropilensko (PP) izolacijo cevi ali na kateri drug primeren način. V skalnem terenu je primerna vgradnja plinovodne cevi zaščitene s prefabricirano steklocementno (FZM) oblogo debeline 9 mm.

Nad zaščitnim slojem se nad cevjo lahko zasipa do višine 0,50 m le z izbranim obstoječim izkopanim materialom granulacije 0-30 mm. Nad tem slojem se lahko zasipa s poljubnim materialom, če ni v nasprotju z drugimi pogoji. V jarek ni dovoljeno odmetavati ostankov embalaže, varilnih elektrod, večjega ostrorobega kamenja, vej, korenin in podobno. Zasipni material v jarku je potrebno utrditi do naravne zbitosti, tako da kasneje ne prihaja do posedkov površine nad jarkom.

Na višini 0,50 m nad plinovodno cevjo je potrebno položiti opozorilni trak širine 5 cm z napisom “POZOR PLINOVOD!”.

Za zagotovitev povezave plinovodnih objektov preko optičnega kabla se v jarku ob cevi izdela kabelska kanalizacija. Dvojna polietilenska cev (dvojček 2xØ50 mm) se vgradi v peščeni obsip praviloma 0,20 m od osi in 0,15 m nad cevjo.

Na strmih pobočjih je potrebno izdelati zapore proti zdrsu zasipanega materiala v plinovodnem jarku. Sidranje se izvede npr. s plastičnimi tkanimi vrečami (vreče za žito) napolnjenimi s peskom granulacije 0-16 mm, mase ca. 30 kg. Na mestih, kjer je plinovodna cev položena v talni vodi ali obstaja možnost pogostega preplavljanja, je potrebno cev obtežiti proti dviganju zaradi vzgona. Pri gradnji plinovoda bo nastal višek materiala od izkopa zaradi vgradnje plinovodne cevi in zaradi zamenjave izkopanega materiala s kvalitetnejšim: obsip cevi s peskom, drenažni peščeni obsip, gramozni tampon na prečkanjih cest ipd. Višek materiala se praviloma razplanira v okviru delovnega pasu. Del izkopanega materiala od izkopa na prečkanju cest, poti,.. ipd je potrebno odpeljati na stalno urejeno deponijo.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 41

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

6.8.4 Predvidene posebne tehnologije gradnje

Vrtanje Križanja državnih cest, železnic in posameznih vodotokov se izvajajo z neporušno metodo vgradnje cevi - vrtanjem. Z vrtalno garnituro se izvede vrtina, v katero se uvleče plinska cev. Po potrebi se za vrtalno garnituro izdela ustrezno varovana gradbena jama, ki se v zaključni fazi zasuje in vzpostavi prvotno stanje.

Vrtanje - horizontalno usmerjeno vrtanja (HDD) HDD metoda se uporablja za podzemne, horizontalno, usmerjeno vrtanje z uporabo radijskega vodenja. Omogoča izdelavo vrtin brez izkopov, vendar z omejenimi horizontalnimi in vertikalnimi zaokrožitvami projektirane osi vrtine, V vrtino je možno uvleči eno ali več cevi hkrati. Izvedba vrtanja je mogoča za različne premere in dolžine posameznih vrtin, velikokrat tudi ekstremnih gabaritov. Vrtino je možno izdelati v vseh vrstah zemljine in hribine.

Postopek dela poteka v treh fazah: Faza 1 – pilotno vrtanje, Faza 2 – povratno razširjanje vrtine in Faza 3 – montaža – uvlek cevi v vrtino.

Plinovodna cev je praviloma posebej prirejena za tak način vgradnje npr. s steklo cementno obloga s povečano sprijemljivostjo med oblogo in cevjo.

Pred pričetkom vrtanja je potrebno na začetku in koncu delovne trase izkopati jami, ki služita za manipulacijo z vrtalno glavo in lovljenje bentonitne izplake. Velikost jam zavisi od globine vrtanja ter količine bentonitne izplake. Vrtanje se izvaja s pomočjo dleta v obliki kopja ter bentonitne (glinene) izplake pod visokim pritiskom. Dleto reže in ruši hribino na čelu vrtanja. Z dletom se določa smer, globina in naklon vrtine. V vsakem trenutku vrtanja je natančno poznana lega oziroma globina dleta. V dletu se namreč nahaja posebna sonda, ki oddaja signal. Geodetektor na površini zazna oddane signale, ki povedo podatke o globini, naklonu in smeri napredovanja dleta. Ves čas vrtanja je možno kontrolirati smer napredovanja vrtine in jo tudi spremeniti. Ko je vrtina izvrtana, se dleto zamenja z razširjevalcem (dleto za povečanje velikosti vrtine), na katerega se namesti vlečna glava skupaj s cevjo, ki jo želimo vgraditi v vrtino. Ko je celoten sistem pripravljen, se prične povrtavanje in istočasno uvlačenje cevi. Z razširjevalcem se izdela vrtina, ki je 25 % večja, kot je premer cevi. Izplaka, ki se uporablja za vrtanje, omogoča lebdenje cevi v izplaki, tako da cev nima direktnega stika z ostenjem vrtine.

Vrtanje - mikrotuneling V primeru zahtevnejših pogojev za vrtanje (npr. skalnem in prodnem terenu dolžine nad 100 m) se plinovodna cev vgradi po tehnologiji mikrotuneliranja. Postopek mikrotuneliranja poteka tako, da se s posebnimi napravami potiskajo v vrtino zaščitne armiranobetonske cevi, skozi katere se nato uvleče plinovodna cev. Zaščitne cevi za plinovod DN 300 so notranjega premera predvidoma 800 mm. Dolžina posamezne zaščitne cevi je od 2,5 do 3 m odvisno od proizvajalca. Podvrtavanje s tehnologijo mikrotuneling je možno doseči natančnost z naslednji maksimalnimi odstopanje: horizontalno odstopanje - 500 mm in vertikalno odstopanje - 50 mm. Za izvedbo mikrotuneliranja je potrebno izdelati vstopno gradbeno jamo približnih notranjih dimenzij 5 x 6 m. Za postavitev postrojev in deponijo zaščitnih cevi je potrebno ca. 1500 m2 gradbiščnih površin. Velikost izstopne gradbene jame je odvisna od tehnološke opreme za dvig vrtalne glave in zahtev montaže plinovoda za vgradnjo plinovodne cevi. Praviloma je izstopna gradbena jama nekoliko manjša ali približno enakih dimenzij kot vstopna. Sistem mikrotuneliranja omogoča krmiljenja vrtalne glave in sledenje smeri vrtine. Potiskanje vrtalne glave in zaščitnih cevi se izvaja z hidravličnimi potisnimi napravami. Za vrtanje se uporablja vrtalna tekočina. To je mešanica bentonita (bentonitne gline) ter vode. Namen tekočine je transport materiala iz vrtine, hlajenje vrtalne glave ter zmanjšanje upora pri potiskanju cevi.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 42

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Plinsko cev je možno uvleči iz ene ali druge strani, predvsem je pomembno, kaj je ugodneje ter lažje glede dostopa, varjenja in montaže. Če prostor to dopušča se cev pripravi zunaj v celotni dolžini. Na cev morajo biti nameščeni distančniki, ki morajo biti primerno dimenzionirani. Sočasno s plinovodno cevjo je moč uvleči tudi dodatne cevi, kot je na primer 2xfi 50 mm za optični kabel ter cev za injektiranje v primeru, da je to potrebno. Prostor med plinovodno in zaščitno betonsko cevjo je možno zainjektirati s cementno injekcijsko maso v odvisnosti od zahtev v nadaljnjih fazah projekta.

Vrtanje s potiskanjem plinovodne cevi (Perforator) Podvrtanje cest se bo izvedlo praviloma s tehnologijo direktnega potiskanja plinovodne cevi »Perforator« oziroma kot se imenuje tudi »Tehnologija vodenega vrtanja z optičnim usmerjanjem«. Tehnologija omogoča direktno vgradnjo plinovodne ali zaščitne cevi s potiskanjem cevi s hidravlično napravo. Tehnologija omogoča izredno natančno izvedbo vrtine, saj se najprej izdela pilotna vrtina z optičnim merilcem. Tehnologija je primerna predvsem za izvedbo kanalizacijskih cevi, ki zahtevajo natančne naklone. Na strani pričetka vrtanja je potrebno izdelati gradbeno jamo za postavitev hidravlične garniture za potiskanje cevi. Gradbena jama mora biti izdelana po zahtevah izvajalca vrtanja predvidoma 15 x 3 m (v dolžini cevi + 3 m) in globine 0,70 m pod osjo cevi. Zadnja stran gradbene jame mora biti za potrebe vrtanja učvrščena z uporno ploščo ali po potrebi z zagatnicami (npr. tip Larsen). Dno gradbene jame mora biti utrjeno s podložnim betonom. Izkopani material iz vrtine se odstranjuje skozi cev s polžastim transporterjem. Po zaključku je potrebno plinovodno cev temeljito očistiti.

6.8.5 Ureditev delovnega pasu po položitvi plinovoda

Po položitvi plinovoda se delovni pas uredi v stanje pred gradbenim posegom v največji možni meri. Grobo čiščenje delovnega pasu in bližnjih, ob gradnji prizadetih zemljišč, se izvede takoj po zasipu plinovoda. Nato se izvede razgrnitev rodovitne zemlje na prvotno mesto v najmanj enaki debelini, kot je bila odgrnjena. Razrahlja in pripravi se površina za saditev oziroma setev. Zatravitev se izvede na vseh travnatih in gozdnih površinah. Na strmih pobočjih se izdela dodatna zaščita proti površinski eroziji npr. na naslednji način: površinsko odvodnjavanje s prečnimi plitvimi jarki, stabilizacija brežine s popleti iz vejevja ali intenzivna zatravitev.

6.8.6 Prečkanje zamočvirjenih območij

Zamočvirjena območja predstavljajo problem za gibanje gradbene mehanizacije po mehkem terenu. Zato je potrebno na teh območjih izdelati posebne utrditve pod transportnimi potmi. Ureditev transportnih poti preko močvirij je odvisno od višine talne vode oz. zamočvirjenosti terena v času gradnje. Transportne poti se praviloma izvedejo na naslednje načine odvisno od zahtevnosti: − izdelava začasne transportne poti z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu nad travno rušo, ki se v celoti odstrani po končani gradnji ali − stabilizacija transportne poti s polaganjem lesenih kolov (brun), ki se v celoti odstranijo po končani gradnji ali − polaganje geotekstila na travno rušo, polaganje lesenih kolov (brun) in gramozno nasutje med koli in nad koli. vse se v celoti odstrani po končani gradnji

6.8.7 Plinovod na potencialno nestabilnih in erozijskih območjih

Na območjih, kjer so bili pred gradnjo plinovoda opaženi znaki očitne površinske, vodne ali druge erozije, je potrebno plinovod primerno zaščititi, zaustaviti obstoječe erozijske procese ter preprečiti nastajanje novih erozijskih žarišč npr. s primerno zasaditvijo grmovnic, zatravitvijo in, če je potrebno, z dodatnim zaščitnim ukrepom z izdelavo popletov iz šibja.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 43

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

6.8.8 Višek materiala od izkopa

Pri gradnji plinovoda bo nastal višek materiala od izkopa zaradi vgradnje plinovodne cevi DN 300 in zaradi zamenjave izkopanega materiala s kvalitetnejšim: obsip cevi s peskom, drenažni peščeni obsip, gramozni tampon na prečkanjih cest ipd.

Višek materiala od izkopa, ki se ne bo porabil za izvedbo objektov na plinovodu in ga ne bo možno razplanirati v območju delovnega pasu, se bo odvažal na urejene deponije.

Pri gradnji plinovoda bo nastal višek materiala od izkopa zaradi vgradnje plinovodne cevi DN 300 v jarek, zaradi izvedbe s podvrtanjem in zaradi zamenjave izkopanega materiala s kvalitetnejšim: obsip cevi s peskom, gramozni tampon na prečkanjih cest ipd.

Zaradi vgradnje cevi bo nastal višek materiala od izkopa ca. 0,08 m3 na 1 m plinovoda, ki ga bo možno razplanirati na lokaciji izkopa v okviru delovnega pasu plinovoda, to je v območju odstranjene rodovitne zemlje (okvirno v pasu širine 15 m), kar pomeni teoretični dvig terena za ca. 0,5 cm.

V primeru zaščite izolacije cevi z dopeljanim peskom bo nastalo dodatnih 0,74 m3 viška materiala od izkopa. Višek materiala od izkopa bo možno razplanirati na lokaciji izkopa v okviru delovnega pasu plinovoda, to je v območju odstranjene rodovitne zemlje (okvirno v pasu širine 15 m, kar pomeni teoretični dvig terena za ca. 4,4 cm, s tem, da je potrebno upoštevati, da je zgornji sloj iz plodne zemlje v min. debelini 0,20 m.

Na odsekih, kjer bo potrebno zmanjšati dvig terena na minimum kot npr. na poplavnih območjih, plinovod ne bo zaščiten s peščenim obsipom, temveč na drug primeren način (PE rock shield ali odpornejša izolacija cevi npr. iz polipropilena).

Preostali material od izkopa, ki se ne odpelje z gradbišča, se uporabi za zasip jarka, delno se razplanira v okviru delovnega pasu plinovoda ali se uporabi za nasipe v MRP Kozarje.

6.8.9 Prometna ureditev v času gradnje

Promet po javnih cestah Prečkanje plinovoda z državnimi cestami in pomembnejšimi lokalnimi cestami ter železnicami se bo izvedlo s podvrtanjem (brez prekopa). Zato promet na teh cestah zaradi gradnje plinovoda ne bo oviran. Javne občinske ceste in poti se bodo praviloma izvedle s prekopom. Zato bo potrebna začasna zapora ceste. Za zaporo ceste se bo pridobilo dovoljenje s pogoji od pristojnih organov: občina, policija itd.). V primeru, da zapora ne bo možna, v primeru edinega dostopa do naselja, bo potrebno izdelati začasni obvoz ob delovišču.

Dostopne poti do gradbišča Za dostop do gradbišča se bodo uporabljale obstoječe javne ceste in poti: državne ceste, občinske ter gozdne ceste in poti. Nove začasne dostopne poti zaradi gradnje plinovoda niso predvidene. Pred pričetkom izvajanja del izvajalec izvede kvalitativni pregled in izdela poročilo o stanju cest in poti pred pričetkom uporabe le teh. Morebitne poškodbe in poslabšanje stanja prometnih površin se po koncu gradnje sanirajo. Transport gradbene mehanizacije za potrebe gradbišča, razvoz gradbenega materiala in cevi je predviden izključno po javnih cestah in nato znotraj delovnega pasu plinovoda.

Začasne površine za gradnjo Gradnja plinovoda bo potekala izključno v okviru delovnega pasu plinovoda. V okviru delovnega pasu plinovoda bodo organizirane dodatne začasne površine za potrebe gradnje plinovoda in MRP.

Na teh lokacijah je predvideno: − Postavitev gradbiščnih kontejnerjev: pisarne, garderobe, sanitarije, priročna skladišča itd.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 44

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

− Začasna skladišča za gradbeni material, plinovodne cevi in drug material, − Gradbiščne delavnice: krivljenje cevi, izdelava posameznih sklopov itd.

Plinovodne cevi se bodo dobavljale sukcesivno z napredovanjem gradnje in se bodo razvažale neposredno na delovni pas plinovoda. Začasna skladišča obsegajo le manjše rezervne količine cevi.

Začasne gradbiščne površine bodo urejene skladno s predpisi (ograja, dostop itd.). Dostop bo urejen z obstoječih cest oz. poti.

Po zaključku vseh del bo potrebno tako na območju polaganja plinovoda kot tudi na območju začasnih gradbiščnih površin zemljišča sanirati do enakega stanja in kvalitete, kot je bilo pred gradbenim posegom. Če bo potrebno, se zemljišče kultivira z obnovitvijo rodovitne zemlje in se poseje s travo.

6.8.10 Kabelska kanalizacija za optični kabel

Vzdolž plinovoda je predvidena kabelska povezava (optični kabel) v kabelski kanalizaciji. Za polaganje optičnega kabla se uporabi dvojna medsebojno povezana ožlebljena cev malega premera PEHD φ 50/42 mm. V PEHD cev malega premera se uvleče optični kabel. PEHD cev mehansko ščiti kabel pred poškodbami ter omogoča uvlečenje večjih dolžin, praviloma okrog 1000 m (z vpihovanjem).

PEHD cev se načelno polaga v jarek ob plinovodni cevi.

6.8.11 Križanje plinovoda z obstoječo infrastrukturo in vodotoki

6.8.11.1 Prečkanje plinovoda z vodotoki

Prečkanja vodotokov s prekopom Križanje vodotokov se praviloma izvede s prekopom na najkrajši možni razdalji, le večji vodotoki se izjemoma s podvrtanjem. V primeru prekopa se plinovod dodatno zaščiti npr. z obbetoniranjem ali polaganjem betonskih jahačev neprekinjeno po cevi na celotni širini struge, ko je cev že položena in fiksirana na pravo mesto. Obloga cevi predstavlja dodatno mehansko zaščito izolacije in dodatno obtežitev proti vzgonu. Struga se na območju križanja zaščititi proti vodni eroziji. Praviloma se izvede ureditev s kamnito oblogo v obsegu najmanj 5,0 m gorvodno in dolvodno od plinovodne cevi oziroma v celotni širini delovnega pasu, če je to potrebno. Zavarovanje dna se na dolvodni in gorvodni strani zavaruje s stabilizacijskim pragom v niveleti dna struge. Zaščita brežin mora slediti naravni konfiguraciji terena, da se ne spreminjajo pretočne prevodnosti vodotoka. Teme cevi je predvidoma na globini najmanj 1.0 m pod dnom urejenih oz. najmanj 1.5 m pod dnom neurejenih vodotokov in hudourniških strug. Na tej globini poteka plinovodna cev še 3.0-5.0 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih. Na mestih križanj se namestijo trajna točkovna obeležja – opozorilne tablice.

Prečkanje vodotoka s podvrtanjem Večji vodotoki in vodotoki v naravovarstvenih območju se praviloma podvrtajo. V tem projektu so to: Ljubljanica, Ižica, Mali Graben, Horjulka in Malenca. V projektu je predvidena tehnologija horizontalnega usmerjenega vrtanja z radijskim vodenjem (HDD metoda), ki omogoča vrtanje v loku in je primerna za vrtanje v glini in v prodih z dovolj fine frakcije. Zaradi same tehnologije so vrtine projektirane na globini ca. 4m pod dnom strug vodotokov. Zaradi zadostne globine plinovodne cevi ni potrebna dodatna zaščita strug proti eroziji s kamnito oblogo niti zaščita cevi z obbetoniranjem ali polaganjem betonskih jahačev. Na mestih križanj večjih jarkov se namestijo trajna točkovna obeležja – opozorilne tablice.

Način prečkanja jarkov Vsa prečkanja melioracijskih jarkov in ostalih jarkov se izvajajo s prekopom, in sicer v čim ožjem delovnem pasu. Protierozijska zaščita jarka ali zaščita cevi v primeru čiščenja ter poglabljanja jarka

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 45

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

na območju križanja se izvede po potrebi npr. s kamnito oblogo, betonskimi kanaletami, polaganjem betonskih jahačev na cev ipd. Na mestih križanj večjih jarkov se namestijo trajna točkovna obeležja – opozorilne tablice.

Pregled križanj plinovoda z vodotoki V spodnji preglednici je podan seznam vodotokov, ki jih tangira načrtovani plinovod R51C.

Vodotok 1. reda je Ljubljanica, vsi ostali vodotoki so 2. reda.

Tabela 8: Pregled križanj plinovoda R51C DN 300 z vodotoki PREGLED KRIŽANJ PLINOVODA R51C DN 300 Z VODOTOKI Oznaka Ime vodotoka Kota dna Opomba (m n.m.) V1 Horjulka 298,95 podvrtavanje V2 potok iz Dolgih njiv prekop V3 potok skozi Žeje prekop V4 jarek prekop 291,80 podvrtavanje V5 Mali Graben (*291,92) V6 Mali Graben 289,71 podvrtavanje V7 obcestni jarek podvrtavanje V8 obcestni jarek podvrtavanje V9 obcestni jarek podvrtavanje V10 Ljubljanica 278,65 podvrtavanje V11 Ižica podvrtavanje V12 jarek prekop V13 Lahov graben podvrtavanje V14 Lahov graben prekop V15 Malenca prekop V16 Malenca 292,80 podvrtavanje V17 Malenca pritok 1 prekop V18 Malenca pritok 2 prekop V19 Malenca pritok 3 prekop V20 Malenca pritok 4 podvrtavanje V21 Malenca pritok 4 podvrtavanje V22 Malenca pritok 5 podvrtavanje V23 Bizoviški potok prekop

6.8.11.2 Prečkanje plinovoda s cestami in avtocestami

Prečkanje plinovoda z državnimi cestami in avtocestami Plinovod R51C je projektiran izven vozišč državnih cest v odmiku, ki zagotavlja izvedbo brez posegov v vozišče državne ceste, razen na prečkanjih, kjer je plinovod načrtovan s podvrtanjem. Prečkanja plinovoda z državnimi cestami so projektirana čim bolj pravokotno na osi, oziroma kolikor so dane možnosti glede na utesnjenost v prostoru.

Globina plinovoda je načrtovana najmanj 2,00 m (v smernicah 1,2 m) merjeno od temena cevi do cestišča. Plinovodna cev se bo višinsko prilagajala cestnemu telesu in infrastrukturi v cesti.

Na križanju plinovoda s cesto po viaduktom ali nadvozom bo plinovod posebej zaščiten za transport nad plinovodom za potrebe vzdrževanja viadukta ali nadvoza. Plinovod bo vkopan na večjo globino npr. z nadkritjem 2 m in zaščiten z armirano betonskimi ploščami. Za dostop do gradbišča – trase (omrežja, voda) se uporabljajo obstoječi cestni priključki na cesto. Morebitne instalacije za potrebe plinovoda bodo v cestnem telesu napeljane v posebnih ceveh, ki

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 46

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

omogočajo popravila in obnovo brez prekopov npr. optični kabel za prenos podatkov o parametrih delovanja prenosnega plinovoda (dvojček 2xfi50 v zaščitni cevi PEHD d160).

Tabela 9: Pregled križanj plinovoda R51C DN300 z avtocestami PREGLED KRIŽANJ PLINOVODA R51C DN300 Z AVTOCESTAMI Okvirna Opomba Oznaka Avtocesta stacionaža Tehn. podvrtanja, Okvirna križanja plinovoda dolžina

AC - A2 Podvrtanje AC1 Predor Karavanke - Kozarje (HDD, L= m) Razcep Kozarje AC – A1 Podvrtanje AC2 Malence - Kozarje (HDD, L= m) Priključek Ljubljana - zahod AC – A1 Malence – Kozarje Vkop plinovoda pod AC3 Načrtovani priključek na AC načrtovano cesto

AC – A1 Malence - Kozarje Podvrtanje AC4 Počivališče Barje Sever, (HDD, L= m) AC, Počivališče Barje Jug AC5 AC – A1 Vkop plinovoda pod Malence - Kozarje načrtovano cesto Načrtovani priključek na AC AC6 AC – A1 Vkop plinovoda pod Malence - Kozarje načrtovanim nadvozom Načrtovani nadvoz nad AC AC7 AC – A1 Podvrtanje Malence - Kozarje (HDD, L= m) Priključek na AC, LJ Center AC8 AC – A1 Vkop cevi na glob. 2 m in Malence - Kozarje zaščita z AB ploščami Nadvoz nad AC, LJ Center AC9 AC – A1 Podvrtanje Malence - Kozarje (HDD, L= m) Nasip nadvoza nad AC, Ižanska cesta AC9 AC – A1 Vkop cevi na glob. 2 m in Malence - Kozarje zaščita z AB ploščami Nadvoz nad AC, LJ Rudnik AC10 AC – A1 Podvrtanje Malence - Kozarje (HDD, L= m) Priključek na AC, LJ Rudnik AC11 AC – A1 Vkop cevi na glob. 2 m in Malence - Kozarje zaščita z AB ploščami Prečkanje AC AC12 AC – A1 Podvrtanje Malence - Kozarje (HDD, L= m) Priključek na AC, LJ Jug AC13 AC – A1 AC - A1, Lj (Litijska-Malence), Podvrtanje AC - A1, Razcep Malence, (HDD, AC - A1, Lj (Litijska-Malence), L= m, L= m) AC - A1, Razcep Malence.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 47

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Tabela 10: Pregled križanj plinovoda R51C DN300 z državnimi cestami PREGLED KRIŽANJ PLINOVODA R51C DN300 Z DRŽAVNIMI CESTAMI Okvirna Opomba Oznaka Cesta stacionaža Tehn. podvrtanja, Okvirna križanja plinovoda dolžina

Regionalna cesta III. reda, R3-641 Podvrtanje DC1 Ljubljanica - Brezovica (HDD, L= m)

DC2 Regionalna cesta III. reda, R3-641 Podvrtanje Ljubljanica - Brezovica (HDD, L= m)

DC3 Regionalna cesta II. reda, R2-409 Podvrtanje Ljubljana (Vič) – Vrhnika (HDD, L= m) Tržaška cesta DC4 Glavna cesta II. reda, G2-106 Podvrtanje

Ljubljana (priklj. Dolenjska) – Škofljica (HDD, L= m) DC5 Regionalna cesta III. reda, R3-645 Potiskanje cevi Ljubljana (Litijska) – Zadvor

Prečkanje plinovoda z občinskimi cestami Prečkanja kategoriziranih asfaltnih in makadamskih občinskih cest se izvajajo s prekopom, le pomembnejše in prometnejše lokalne ceste se izvedejo s podvrtavanjem, kar bo določene v naslednjih fazah projektiranja. Višina nadkritja nad temenom cevi je najmanj 1,50 m. Plinovod se položi v cestno telo brez zaščitne cevi. Po položitvi cevi se cestno telo sanira v enaki obliki in kakovosti, kakor je bilo pred gradbenim posegom. Prečkanje neasfaltiranih in asfaltiranih nekategoriziranih cest se izvede s prekopom. Plinovod se položi v cestno telo brez zaščitne cevi. Višina nadkritja nad temenom cevi je najmanj 1,50 m. Po položitvi cevi se cestišče sanira v enaki obliki in kakovosti, kakor je bilo pred gradbenim posegom.

Prečkanje plinovoda z železniškimi progami Križanje plinovoda z železnico se izvede s podvrtanjem z vgradnjo plinovodne cevi. Minimalna globina plinovoda merjeno od temena cevi do tirov je 2,00 m. Ta globina je zadostna glede vpliva prometne obremenitve na cev, saj izračuni in izkušnje kažejo, da se vpliv dinamične obremenitve na cev na globini 1,5 m in več že toliko zmanjša, da je vpliv na cev zanemarljiv. Ob železniški progi potekajo železniški signalno varnostni in telekomunikacijski kabli ter zračne linije. Kable je potrebno pred pričetkom gradnje lokacijsko in višinsko določiti s sondiranjem. Vrtanje za plinovodno cev se bo izvajalo pod kabli na ustrezni globini. Vsa dela je potrebno izvajati pod nadzorom delavcev Slovenskih železnic d.o., PE Infrastruktura. Po končanih delih je potrebno dostaviti detajl križanja plinovoda z železniško progo in SVTK kabli in dokazilo o vrisu v zemljiški kataster. Plinovodna cev se bo višinsko prilagodila železniškemu telesu in infrastrukturi v njem.

Tabela 11: Pregled križanj plinovoda R51C DN 300 z železnico PREGLED KRIŽANJ PLINOVODA R51C DN 300 Z ŽELEZNICO Okvirna Opomba Oznaka stacionaža Tehn. podvrtanja, križanja ŽELEZNICA plinovoda Okvirna dolžina

Ljubljana – Sežana – d.m. Podvrtanje Ž1 Št.proge: 50, Glavna proga: E70, E69, E65 Potiskanje cevi (1) Območje Dolgega mostu, pribl. Km 146+400 L= m d.m. – Metlika - Novo mesto - Ljubljana Podvrtanje Ž2 Št.proge: 80, Regionalna proga Potiskanje cevi (1) Območje Rudnika, pribl. km 146+500 L= m

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 48

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

6.8.11.3 Križanja plinovoda s komunalnimi vodi

Komunalni vodi - splošno Podatki o komunalnih vodih so v tej fazi projekta delno pridobljeni od upravljavcev komunalnih vodov in delno iz registra GJI na GURS. Vrisani so s točnostjo podatkov, s katerimi razpolagajo upravljavci in GURS. Pred pričetkom del morajo upravljavci komunalnih vodov zakoličiti lokacijo in določiti globino vseh vodov na terenu, tudi tistih, ki zaradi objektivnih vzrokov niso prikazani na situacijah. O zakoličbi se izdela zapisnik.

Nizkotlačni plinovodi Nizkotlačni plinovodi so plinovodi s tlakom do vključno 16 bar. Pri projektiranju plinovoda so upoštevani projektni pogoji upravljavcev teh plinovodov. Horizontalna križanja plinovoda R51C DN 300 in nizkotlačnega plinovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. V višinskem pogledu poteka križanje izven nivojsko. Plinovod R51C bo praviloma položen tako, da bo plinovodna cev najmanj 0,50 m pod cevjo nizkotlačnega plinovoda. Na mestu križanja se praviloma izvede zaščita nizkotlačnega plinovoda z zaščitno cevjo, ki sega vsaj 3 m na vsako stran plinovodne cevi merjeno pravokotno na plinovodno cev ozirom se zaščiti skladno z zahtevami upravljavca plinovoda.

Plinovodi v upravljanju JP Energetika d.o.o. Trasa plinovoda R 51C tangira ali križa 10 barski plinovod, ki je v upravljanju družbe Javno podjetje Energetika d.o.o., Verovškova ulica 62, 1000 Ljubljana, kot distributerja plina za široko potrošnjo v mestu Ljubljana. Tehnične zahteve o pogojih gradnje in vzdrževanja plinovodov ter minimalni odmiki od objektov in Križanja se izvede s prekopom, praviloma pod niveleto obstoječega plinovoda. Svetli vertikalni razmik med plinovodoma je najmanj 0,50 m. Pri vzporednem poteku je minimalna svetla razdalja med plinovodoma vsaj 1 m. Med gradnjo ni dovoljen transport mehanizacije nad obstoječim plinovodom. Če je ta transport nujno potreben je potrebno obstoječo plinovodno cev zaščititi proti poškodbam (npr. z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem). Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala na način, ki ne zahteva vožnje mehanizacije nad plinovodom.

Električno omrežje Plinovod upošteva potek ozemljitev, ki so lahko položene do 30 m od stojnih mest. Gradnja plinovoda ne sme poškodovati ozemljitvenega sistema. Plinovodna cev mora biti oddaljena od ozemljitve vsaj 3 m. Za primer križanja bo izdelana študija o vplivu in elaborat izvedbe, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov. Za vsa stojna mesta daljnovodov, kjer se bo plinovod približal na manj kot 3 m oz. kjer bo križal ozemljila bo investitor oz. izvajalec opravil kontrolne meritve ozemljitvene upornost in izdelal poročilo ter ga dostavil upravljavcu DV. Meritve se bodo izvajale v prisotnosti predstavnika upravljavca DV. Plinovod je načrtovan z odmiki od stojnih mest tako, da stabilnost le teh med gradnjo in vzdrževanjem plinovoda ni ogrožena, to je z odmikom najmanj 11 m pri VN vodih ter 5 m pri SN in NN vodih. V primeru, da teh odmikov ni možno zagotoviti zaradi prostorske utesnjenosti, je projektirana prestavitev stojnih mest, kar je obdelano v elektro delu načrta.

Podzemni električni vodi: Minimalna razdalja med plinovodno cevjo in elektroenergetskim podzemnim kablom ali ozemljilom je pri paralelnem vodenju najmanj 1.5 m. V primeru, da minimalnih odmikov ni možno doseči, je potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo ali prestaviti na predpisan odmik.

Plinovod v koridorju načrtovanega daljnovoda RTP Polje-RTP Vič Za načrtovani daljnovod je Vlada RS izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje – RTP Vič. Državni prostorski načrt je izdelal LUZ d.o.o. Ljubljana pod številko projekta 5130, datum marec 2010.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 49

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Plinovod R51C Kozarje – Vevče večkrat prečka traso daljnovoda 2 x 110 kV ali je načrtovan v varovalnem pasu daljnovoda ali je načrtovan vzporedno z daljnovodom.

Na odseku ob južni obvoznici (AC-A1, Malence – Kozarje) je plinovod načrtovan minimalna 8 m od predvidenega podzemnega kablovoda 2x110 KV, na prečkanju Ljubljanice s podvrtanjem pa najmanj 12 m. Dolžina vzporednega poteka s podzemnim kablovodom je ca. 70+850= 920 m.

Na delu trase ob južni avtocesti je plinovod načrtovan vzporedno z nadzemnim daljnovodom 2x110 kV v oddaljenosti najmanj 20 m od stojnih mest. Dolžina odseka je ca. 2400 m.

Na trasi čez Golovec naravovarstvene smernice zahtevajo, da trasa plinovoda sledi trasi daljnovoda v maksimalni meri z namenom, da je poseg v gozdno vegetacijo čim manjši. Na odseku dolžine ca. 400 m trasa plinovoda poteka v koridorju daljnovoda z osnim razmikom 15 m. Na tem odseku ne načrtovano eno stojno mesto daljnovoda.

Vzporedni potek med plinovodom in podzemnim kablovodom 2x110 kV je tudi na odseku ob vzhodni avtocesti (AC-A1, Trojane – Malence) v dolžini ca. 650 m v medsebojnem odmiku najmanj 8 m, praviloma pa 12 m ali več.

Vpliv daljnovoda na plinovod (vpliv na katodno zaščito, vpliv induciranih napetosti) je obdelan v elektro delu projekta plinovoda.

Vodovod Pri projektiranju plinovoda so upoštevani projektni pogoji upravljavcev vodovodnih sistemov. Horizontalna križanja plinovoda in vodovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. V višinskem pogledu poteka križanje izven nivojsko. Plinovodna cev bo položena nad ali pod vodovodom s svetlim odmikom najmanj 0,50 m. Medsebojna višinska uskladitev bo projektno obdelana v naslednjih fazah projektiranja. Na križanjih, kjer ni na razpolago višinskih podatkov o vodovodu, bo potrebno vodovod sondirati. Medsebojno višinsko uskladitev bo potrebno izvesti v fazi izvajanja. Zaradi gradnje plinovoda niso potrebne prestavitve obstoječih vodovodov.

Kanalizacija Pri projektiranju plinovoda so upoštevani projektni pogoji upravljavcev kanalizacijskih sistemov. Horizontalna križanja plinovoda in vodovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. V višinskem pogledu poteka križanje izven nivojsko. Plinovod bo položen tako, da bo plinovodna cev najmanj 0,50 m nad kanalizacijo. V primeru, da je kanalizacija nad plinovodom, mora biti plinotesna in z bližnjimi jaški z odprtinami.

Telekomunikacijski (TK) vodi Pri projektiranju plinovoda so upoštevani projektni pogoji upravljavcev TK vodov. Horizontalna križanja plinovoda in TK podzemnega kabla morajo biti praviloma pod pravim kotom oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. V višinskem pogledu poteka križanje izven nivojsko. Plinovod bo praviloma položen tako, da bo plinovodna cev najmanj 0,50 m pod TK podzemnim vodom. Na mestu križanja se izvede zaščita kabla z zaščitno cevjo, ki sega vsaj 3 m na vsako stran plinovodne cevi merjeno pravokotno na plinovodno cev.

6.8.12 Varovanje kmetijskih površin in območij melioracij

Varovanje kmetijskih površin Trasa plinovoda poteka v precejšnjem delu po kmetijskih površinah. Strokovne podlage za poseganje na kmetijska zemljišča so izdelane v ločenih elaboratih in so sestavni del DPN. Plinovod bo v celoti vkopan praviloma z nadkritjem najmanj 1,00 m, oziroma na globini, na kateri bo omogočal ohranjanje namembnost in dejavnost na tangiranih kmetijskih zemljiščih.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 50

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Namembnost kmetijskih površin se zaradi gradnje plinovoda ne spreminja, razen na površinah, kjer so predvideni objekti (MRP Kozarje in zaporna postaja Ljubljana – Rudnik (BS1). Plinovod je projektiran tako, da bo omogočen dostop na vse kmetijske površine tako med gradnjo kot tudi med obratovanjem. Z rodovitno prstjo se bo med gradnjo skrbno ravnalo. Pri vseh izkopih je potrebno najprej odstraniti rodovitno prst ločeno od ostalega izkopanega materiala, kot je opisano v poglavju »Odkop rodovitne prsti«. Po položitvi in zasipu plinovodne cevi se rodovitna prst vrne na prejšnje mesto, razplanira ter končno uredi. Na poljskih površinah se zgornji sloj razrahlja npr. z oranjem ali s kultivatorjem po celi širini delovnega pasu, kar določi nadzornik glede na dejanske razmere na licu mesta. Travniške površine se poleg rahljanja tudi poseje s primerno travno deteljno mešanico. V primeru naravovarstvenih zahtev je treba travnike zasejati s travnim drobirjem, ki naj bo pridobljen na bližnjih travnikih in ne s travno deteljnimi mešanicami. Odvažanje rodovitne prsti ni dovoljeno.

Plinovod v območju melioracij Plinovod R51C poteka čez melioracijski (osuševalni) sistem Jesenkova-Vnanje gorice in Dobrunjščica. Območje se nahaja na Ljubljanskem Barju pri počivališču Barje južno od avtoceste. Dolžina odseka je približno 550 m. Stacionaža plinovoda je ca. km 5+500 – km 6+050 . Osuševalni sistem predstavlja v naravi sistem jarkov, ki omogočajo znižanje nivoja talne vode in odvod vode v bližnje vodotoke. Jarki so globoki praviloma do 1 m. Plinovod bo na tem območju v celoti vkopan na globino, ki bo omogočala nemoteno delovanje osuševalnega sistema. Minimalno nadkritje nad cevjo bo praviloma 1,20 m, vendar ne manj kot 1 m. Pod osuševalnimi jarki bo plinovod dodatno zaščiten proti poškodbam izolacije cevi v primeru čiščenja jarkov npr. z betonskimi ploščami ali betonskimi jahači.

6.8.13 Odpadki, ki bodo predvidoma nastali v času obratovanja plinovoda

V času obratovanja plinovoda se lahko pričakuje zeleni odrez (biomasa), ki bo nastal zaradi občasnega odstranjevanja podrasti ob vzdrževanju trase plinovoda.

Pri prenosu zemeljskega plina se bo v plinovodnih ceveh v minimalnih količinah pojavljal odpadek v obliki prahu in kondenzata.

Prah se bo odstranjeval v suhih filtrih in kondezat v separatorjih, ki bodo postavljeni na lokaciji MRP Kozarje. Nekoliko večja količina prahu oziroma kondenzata se bo pojavljala ob čiščenju cevi prenosnih plinovodov. Prah in kondenzat se bosta predala pri ARSO pooblaščenemu odstranjevalcu oziroma zbiralcu tovrstnih odpadkov.

6.9 UPORABA NEVARNIH KEMIKALIJ

Po navedbah projektanta: − V času gradnje bodo, glede na vrsto posega, na obravnavani trasi prisotna mineralna olja in tehnične tekočine v vozilih in delovnih strojih. − Medij, ki se bo pretakal po plinovodu bo zemeljski plin; ker je zemeljski plin lažji od zraka, v primeru kakršnih koli poškodb plinovoda ta prehaja v zrak. Zemeljski plin je hkrati v vodi le nepomembno topen. V času obratovanja plinovoda, z izjemo zemeljskega plina, ni predvidena redna uporaba drugih kemikalij. − V času obratovanja ni predvidena uporaba tehničnih sredstev za vzdrževanje plinovoda.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 51

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

7. DOLOČITEV IN OPREDELITEV ONESNAŽEVAL

7.1 GRADNJA OBJEKTA

Tabela 12: Določitev dejavnosti in opredelitev onesnaževal – gradnja Vrsta dejavnosti Morebitno Kemijske Interakcija Toksičnost Mobilnost onesnaženje lastnosti, izvor potencialnega (nevarne onesnaževala in količina onesnaževala lastnosti) DA/NE onesnaževala1 in okolja onesnaževala1 Gradbišče

Gradbišče - NE Onesnaževala v NE DA NE – postopki v času okolju niso - tekočine v onesnaževala v normalnega poteka del prisotna2 vozilih, delovnih okolju niso strojih; prisotna2; Brez izpustov!

Gradbišče DA Morebitni izliv iz Voda DA DA – v času izrednih razmer vozil in delovnih - tekočine iz na gradbiščne (razlitje goriva...) strojev - vozil, delovnih površine mineralna olja strojev;

1lastnosti posameznih snovi/pripravkov oz. onesnaževal so podane v nadaljevanju elaborata; količin vnaprej ni mogoče napovedati. 2glede na geološko strukturo na trasi plinovoda, predvideni način gradnje jarka s tehnologijo miniranja ni smiseln in potreben; slednja se uporablja le na področjih s tršo kamnino. Posledično ne bo uporabe eksploziva (navadno se za tovrstna dela uporablja amonijev nitrat).

7.2 OBRATOVANJE

Tabela 13: Določitev dejavnosti in opredelitev onesnaževal – obratovanje Vrsta dejavnosti Morebitno Kemijske Interakcija Toksičnost Mobilnost onesnaženje lastnosti, izvor onesnaževala. (nevarne onesnaževala in količina in okolja lastnosti) DA/NE onesnaževala1,2 onesnaževala1 Plinovod

- plinovod DA Morebitni izpust DA - Zrak DA NE – postopki v času zemeljskega - zemeljski plin; V primeru normalnega plina izpusta obratovanja in v času zemeljskega izrednih razmer plina le-ta prehaja v zrak

- kontolni/servisni NE Ni izlitja NE Ni izlitja NE postopki v času onesnaževal onasnaževal Ni izlitja normalnega onesnaževal obratovanja

- kontolni/servisni DA Morebitni izliv iz Voda DA NE postopki v času izrednih vozil - - tekočine iz Zaradi razmer (eventuelna mineralna olja vozil; geološkoih okvara kontrolnega značinosti inn vozila) majhnih količin onesnaževalo ne prodre v globino tal in ne pride do nivoja podzemne vode

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 52

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

1lastnosti posameznih snovi/zmesi so podane v nadaljevanju elaborata.

7.3 PODROBNEJŠI PREGLED VRSTE IN KOLIČINE KEMIKALIJ V PREDMETNEM OBJEKTU

Uporaba snovi/pripravkov v delovnih postopkih

Tabela 14: Podrobnejši pregled vrste in količine kemikalij pri gradnji/uporabi IME-SNOVI-PRIPRAVKA VRSTA SKLADIŠČNE DNEVNA LETNA DELOVNE KOLIČINE POSODE PORABA PORABA/KOLIČINA NA LOKACIJI

Zemeljski plin Plinovod DA Količin vnaprej ni Sprotne količine v mogoče napovedati1 plinovodu

Dieselsko gorivo Rezervoarji vozil DA Količin vnaprej ni Sprotna količina v mogoče napovedati2 rezervoarjih vozil/delovnih strojev

Neosvinčen motorni bencin Rezervoarji vozil DA Količin vnaprej ni Sprotna količina v mogoče napovedati2 rezervoarjih vozil/delovnih strojev

1 količina ni znana oziroma se bo konstantno spreminjala – glede na odvzem s strani porabnikov 1število vozil ter količina goriva v njihovih rezervoarjih ni znana oziroma se bo konstantno spreminjala.

Tabela 15: Funkcija/način uporabe in nevarne lastnosti kemikalij/razvrstitev potencialnih onesnaževal Snov/zmes Funkcija/način uporabe Nevarne lastnosti kemikalij/toksikološka razvrstitev 1

Zemeljski plin Transportni plinovod H220 Zelo lahko vnetljiv plin H280 Vsebuje plin pod tlakom; segrevanje lahko povzroči eksplozijo.

Dieselsko gorivo Gorivo za motorje z notranjim H226 - Vnetljiva tekočina in hlapi. zgorevanjem – diesel H304 - Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno. H315 - Povzroča draženje kože. H332 - Zdravju škodljivo pri vdihavanju. H351 - Sum povzročitve raka (zaužitje). H373 - Lahko škoduje organom (koža, pljuča) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (vdihavanje, zaužitje, stik s kožo). H411 - Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki

Neosvinčen motorni bencin Gorivo za motorje z notranjim H224 - Zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi. zgorevanjem – neosvinčen bencin H304 - Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno. H315 - Povzroča draženje kože. H336 - Lahko povzroči zaspanost ali omotico. H340 - Lahko povzroči genetske okvare (stik s kožo, vdihavanje, zaužitje). H350 - Lahko povzroči raka (stik s kožo, vdihavanje, zaužitje). H361fd - Sum škodljivosti za plodnost. Sum škodljivosti za nerojenega otroka. H411 - Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

1 podatek iz uradnega varnostnega lista proizvajalca/dobavitelja

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 53

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Karakteristike kemikalij Zemeljski plin: Mešanica ogljikovodikov, osnovna sestavina je metan (>89,7%). Ostale primesi so še etan (<6,3%), propan (<2,1%), butan (<2,1%), dušik (<2,1%).

Goriva: Diesel gorivo pridobivajo iz surove nafte in je zmes ogljikovodikov. Gostota pri 15oC znaša ca 860 kg/m3. Motorni bencin pridobivajo iz surove nafte in je zmes ogljikovodikov. Gostota pri 15oC znaša ca 720 kg/m3.

Toksikološke karakteristike kemikalij v uporabi Zemeljski plin Zemeljski plin je fosilno gorivo, sestavljeno iz mešanice ogljikovodikov. Po podatkih Geoplin d.o.o., kot distributerja zemeljskega plina, ima le-ta na primopredajnih mestih naslednjo kemično sestavo (v volumskih odstotkih): Metan (C1) 97,86 % Etan (C2) 0,75 % Propan (C3) 0,25 % Iso-Butan (I-C4) 0,04 % N-Butan (N-C4) 0,05 % Iso-Pentan (I-C5) 0,01 % N-Pentan (N-C5) 0,01 % Heksan in težji (C6+) 0,01 % Ogljikov dioksid (CO2) 0,15 % Dušik (N2) 0,86 % Kisik (O2) 0,01 % Vsebina žvepla: Žveplovodik (H2S) < 1,0 mg/m3 (20) Žveplo v merkaptanovi spojini 0,0 mg/m3 (20) Žveplo skupaj < 1,0 mg/m3 (20) Spodnja kurilna vrednost 33453 kJ/m3 Gostota 0,6841 kg/m3 Zemeljski plin je nestrupen plin, lažji od zraka, in je v določenem razmerju z zrakom eksploziven. Je brez vonja, zato mu zaradi varnostnih razlogov dodajamo v ustreznem razmerju odorant, značilen vonj, po katerem zaznamo prisotnost plina. Produkt gorenja (pri pravilni nastavljeni mešanici plina in zraka) sta CO2 in H2O.

Goriva: Diesel gorivo pridobivajo iz surove nafte in je zmes ogljikovodikov. Gostota pri 15oC znaša ca 860 kg/m3. Motorni bencin pridobivajo iz surove nafte in je zmes ogljikovodikov. Gostota pri 15oC znaša cca 720 kg/m3.

Toksikološke karakteristike kemikalij v uporabi Zemeljski plin Pri normalnih pogojih (tlak, temperatura) je zemeljski plin nestrupen plin brez barve in okusa.

Diesel gorivo: Akutni učinki: Oralno (podgana): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo) Dermalno (kunec): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo) Inhalacijsko (podgana): LC 50 > 5 mg/l/4 h (ocenjeno glede na sestavo) Drugo: Pripravek lahko povzroči draženje oči, kože in dihalnih poti v primeru povečane izpostave in nepravilne rabe. Kronični učinki:

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 54

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Študije dolgoročnih toksičnih učinkov na miših so dale negotove rezultate. IARC inštitucija je l. 1989 razvrstila destilate dieselskega goriva v skupino karcinogenih snovi 3 – nerakotvorno za človeka (razvrščeno zaradi neustreznih študij). ATP je razvrstil komercialna plinska olja v skupino karcinogenih snovi 3 z pripisom: Možen rakotvoren učinek.

Neosvinčen motorni bencin: Akutni učinki: Oralno (podgana): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo) Dermalno (kunec): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo) Inhalacijsko (podgana): LC 50 > 5 mg/l/4 h (ocenjeno glede na sestavo) Drugo: Pripravek lahko povzroči draženje oči, kože in dihalnih poti. Kronični učinki: Pripravek vsebuje benzen, ki je znan kot povzročitelj rakavih obolenj. Ker ta izdelek vsebuje več kot 0,1 ut. % benzena, je po pravilih razvrščanja ta izdelek razvrščen kot rakotvoren, skup. 2B.

Ekotoksikološke karakteristike kemikalij v uporabi Zemeljski plin: Metan kot glavna sestavina zemeljskega plina se uvršča med toplogredne pline. Morebitni kontrolirani izpusti nimajo toksikoloških učinkov na živali in rastline. Topnost v vodi je nepomembna. V primeru izpusta iz plinovoda prehaja preko zemljine v atmosfero.

Diesel gorivo: Biološka razgradljivost: V primeru emisije v okolje se najbolj hlapne komponente izdelka razpršijo v atmosferi, kjer v stiku s hidroksilnimi radikali hitro razpadejo. Ta proces pospeši nastanek ozona preko fotokemijske reakcije. Preostali del izdelka lahko uvrstimo kot »razgradljiv«, čeprav ne kot »dobro razgradljiv«, tako da delno ostaja izdelek prisoten v okolju še zlasti v primerih anaerobnih pogojev. Nekatere od lahko prisotnih komponent v izdelku imajo bioakumulacijski potencial (Log Kow > 3) in se lahko zadržujejo v organizmih. Strupenost za vodne organizme: Pričakovati je, da je strupenost za vodne organizme pri koncentracijah izdelka med 1 in 10 mg/l, zaradi česar je potrebno izdelek uvrščati med okolju nevarne. Drugo: Ta izdelek nima specifičnih lastnosti inhibiranja bakterijske aktivnosti. Na vsak način se mora odpadno vodo, ki vsebuje ta izdelek, obdelati v za to ustreznih čistilnih napravah. Splošno: Z izdelkom rokovati v skladu z dobro delovno higieno in tako preprečevati onesnaženje in izpuste v okolje.

Neosvinčen motorni bencin: Biološka razgradljivost: V primeru emisije v okolje se najbolj hlapne komponente izdelka razpršijo v atmosferi, kjer v stiku s hidroksilnimi radikali hitro razpadejo. Ta proces pospeši nastanek ozona preko fotokemijske reakcije. Preostali del izdelka lahko uvrstimo kot »razgradljiv«, čeprav ne kot »dobro razgradljiv«, tako da delno ostaja izdelek prisoten v okolju še zlasti v primerih anaerobnih pogojev. Nekatere od lahko prisotnih komponent v izdelku imajo bioakumulacijski potencial (Log Kow > 3) in se lahko zadržujejo v organizmih. Strupenost za vodne organizme: Pričakovati je, da je strupenost za vodne organizme pri koncentracijah izdelka med 1 in 10 mg/l, zaradi česar je potrebno izdelek uvrščati med okolju nevarne. Drugo: Ta izdelek nima specifičnih lastnosti inhibiranja bakterijske aktivnosti. Na vsak način se mora odpadno vodo, ki vsebuje ta izdelek, obdelati v za to ustreznih čistilnih napravah. Splošno: Z izdelkom rokovati v skladu z dobro delovno higieno in tako preprečevati onesnaženje in izpuste v okolje.

Drugi ekotoksikološki podatki v varnostnih listih za navedene pripravke niso podani. Splošni napotki (velja za vse podane pripravke): Pripravkov ne smemo izpuščati v kanalizacijo, površinske in talne vode.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 55

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Povzetek Podatki o kemičnih pripravkih (navedenih v predhodnih poglavjih) so povzeti iz uradnih varnostnih listov proizvajalcev oz. dobaviteljev.

Tabela 16: Opredelitev kemičnih snovi in pripravkov kot potencialno nevarne oz. nenevarne (z vidika možnega onesnaženja vodnega telesa) Opredelitev Ime snovi/pripravka Potencialno nevarni* dieselsko gorivo, neosvinčeni motorni bencin Nenevarni zemeljski plin *le v primeru izpustov v okolje – velja za vse zmesi.

Opredelitev je podana kot ocena in sicer glede na fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke podatke o posamezni kemikaliji, namen oz. uporabo posamezne kemikalije ter glede predvideno in zahtevano ureditev.

Glede na sestavo zmesi ter spremljajočih dejavnosti (vozila/delovni stroji) bo v nadaljevanju te ekspertize (opis ogroženosti vodnega vira in opredelitev scenarijev vpliva na vodni vir, ocena relativne občutljivosti) obravnavan naslednji parameter: mineralna olja.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 56

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

8. OPREDELITEV TRANSPORTNIH POTI ONESNAŽEVAL

8.1 IZVOR, OPREDELITEV IN MOBILNOST POTENCIALNIH ONESNAŽEVAL

GRADNJA V času gradnje so potencialno možna izlitja iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil na gradbiščih (miralna olja).

Na območju kjer trasa plinovoda poteka po Draveljski dolini in Ljubljanskem barju so v vrhnjem delu več m debele neprepustne plasti. V primeru, da pride pri gradnji plinovoda do onesnaženja, bi se onesnaževalo zadržalo v glini in ne bi doseglo vodonosnika.

Zaradi navedenih hidrogeoloških razmer, trasa plinovoda ne bo vplivala niti na kakovostno niti na količinsko stanje podzemne vode.

Dogodki v času gradnje, ki nimajo vpliva na kvaliteto podzemne vode − Pri gradnji plinovoda se uporablja posebne cevi, katere so za čas transporta (oziroma do vgradnje) zaprte s PVC kapami (zaradi preprečitve kontaminacije oz. ohranjanja čistosti). Pred montažo cevi in izvedbo sočelnega zvara bo potrebno notranjost cevi in cevnih koncev pregledati in v primeru nečistoč (potencialno: opilki pri varjenju, majhne količine pri delu vnešene zemljine, peska..) očistiti. Čistost plinovoda bodo preverjali tudi pred tlačnim preizkušanjem; po potrebi bo čiščenje izvajano s čistilcem, ki po plinovodu potiska zrak. Vsa čiščenja cevi bodo izvajana na suho, brez uporabe vode za spiranje. Odpadke nastale pri čiščenju bodo odstranili z lokacije. − V času preizkusov plinovoda bodo za preizkus trdnosti in tesnosti plinovoda uporabljali vodo (čista, hladna voda, ki ni agresivna in nima korozijskih vplivov na preizkušane materiale; v dogovoru za upravljavcem javnega vodovoda). Trdnostni preizkus se bo opravil po dokončanem zasipavanju posamezne sekcije plinovoda. Tesnostni preizkus se izvaja po opravljenem trdnostnem preizkusu; namen preizkusa je preverjanje tesnosti opreme in spojev, ki ni bila zajeta v času trdostnega preizkusa. Vodo za preizkus bo dobavil izvajalec iz izvora, s katerim soglaša investitor in ga potrdi pristojni nadzor. Voda za preizkus mora biti predhodno filtrirana skozi grobi in fini filter s stopnjo čiščenja pod 100 µm. Voda ne sme vsebovati kislin in drugih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na material cevi. Izvajalec bo moral dati rezultate analize vode, s katero bo izvršil preizkus, v odobritev predstavniku nadzora naročnika. Izvajalcu bo potrebno dati tudi nadaljnji plan rokovanja z vodo (prečrpavanje iz ene v drugo preizkusno sekcijo in lokacijo izpusta). Glede na predhodno izvedena čiščenja ni pričakovati, da bi bila voda, uporabljena za trdnostni in tesnostni preizkus, kakorkoli obremenjena z onesnaževali. − Za potrebe gradnje jarka na področjih s tršo kamnino se lahko uporablja tehnologija miniranja. Z omenjenim postopkom se razrahlja matična kamnina, ki se nato odstrani s klasičnim izkopom. Glede na geološko strukturo na trasi plinovoda, predvideni način gradnje jarka s tehnologijo miniranja ni smiseln in potreben; slednja se uporablja le na področjih s tršo kamnino. Posledično ne bo uporabe eksploziva (navadno se za tovrstna dela uporablja amonijev nitrat).

OBRATOVANJE Zaradi osnovne dejavnosti bo na z in lokacije potekal občasni transport preglednih vozil. V primeru nezgodnega dogodka (prometne nesreče, okvare vozila) je možen iztok goriva ali drugih tehničnih tekočin iz mehanskih sklopov vozil. Pri tem bi se lahko v času obratovanja eventualno pojavljala naslednja potencialna onesnaževala: • mineralna olja (ostanki goriv, maziv na zunanjih površinah), ki so vezana na mobilnost preko padavinskih odpadnih vod: − v primeru, da bo vozilo serviserja/vzdrževalca locirano na asfaltiranih površinah bodo te vode odtekale v urejeno kanalizacijo ceste

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 57

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

− v primeru, da bo vozilo serviserja/vzdrževalca locirano izven asfaltiranih površin – na prostih netlakovanih površinah odtok teh voda izključno površinski; glede na geološke in hidrogeološke značinosti na trasi po končanju posega ni možnosti ponikanja voda v podtalje in podzemno vodo.

Glede na sestavo pripravkov ter spremljajočih dejavnosti v času gradnje (delovni stroji, vozila) bo v tej ekspertizi obravnavan naslednji parameter: mineralna olja.

Dogodki v času obratovanja, ki nimajo vpliva na kvaliteto podzemne vode Ker je zemeljski plin lažji od zraka, v primeru kakršnih koli poškodb plinovoda ta prehaja v zrak. Zemeljski plin je hkrati v vodi le nepomembno topen.

V času obratovanja je možen tudi nastanek kondenzata in prahu v plinovodu; kondenzat in prah bodo odstranjevali v MRP Kozarje in BS1 Lj. – Rudnik. Lokaciji MRP Kozarje in BS1 Lj. – Rudnik se ne nahajata v vodovarstvenih območjih določenih z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane in tudi ne v vodovarstvenih območjih določenih z predpisi na občinskem nivoju. Glede na navedeno, dejavnosti v objektom MRP Kozarje in BS1 Lj. – Rudnik v nadaljevanju ne obravnavamo.

8.2 MOBILNOST ONESNAŽEVAL GLEDE NA KEMIJSKE LASTNOSTI ONESNAŽEVAL IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI VODONOSNIKA

Transport onesnaženja skozi vodonosnik je odvisen od zgradbe vodonosnika, zgornje nezasičene (vadozne) cone in spodnje zasičene (freatične) cone.

Ranljivost vodonosnika glede na onesnaženje je neposredno povezana s hidravličnimi lastnostmi vodonosnika in značilnostmi samega polutanta. Če poznamo lastnosti poroznega medija (vodonosnika) in polutanta (onesnaževala), lahko ocenimo vpliv onesnaženja.

Hitrost pronicanja tekočine skozi pore v nezasičeni coni je odvisna od hidrogeoloških parametrov (velikost por in zrn, litološke lastnosti sedimenta, stopnje sortiranosti, vlažnosti kamnine, debeline nezasičene cone,…) ter od vrste tekočine (voda, onesnaževalo).

Pri pretakanju fluidov skozi porozne sedimente ločimo: • tok fluidov, ki se med seboj mešajo ali raztapljajo (npr. nekatera barvila, nekatere soli in voda) • tok fluidov, ki se med seboj ne mešajo ali raztapljajo (npr. nafta, olje in voda).

V primeru, da se tekočine med seboj ne mešajo (mineralna olja in voda) je v nadaljevanju pomembno ugotoviti ali je onesnaževalo gostejše in redkejše od vode. S tem določimo ali bo le-to v podzemni potovalo v zgornjem ali spodnjem sloju podzemne vode. Od gostote onesnaževala pa je odvisna tudi njegova hitrost v podzemni vodi.

Pri opredelitvi možnih scenarijev je bilo ugotovljeno, da bi bila mineralna olja edini možni onesnaževalec podzemne vode. Ker je gostota mineralnih olj manjša od gostote vode, bi le to potovalo v smeri toka in na zgornjem sloju podzemne vode.

V primeru toka dveh tekočin v medzrnskem vodonosniku prihaja do razlik pri njihovih hitrosti tako v vzdolžni (longitudinalna disperzija) kot tudi v prečni smeri (transverzalna disperzija) v zasičeni coni vodonosnika (glej spodnjo sliko).

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 58

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Slika 11: Širjenje onesnaževala lažjega od vode v nezasičeni in zasičeni coni medzrnskega vodonosnika

Porazdelitev onesnaževala bi sledila normalni ali Gaussovi porazdelitvi. Posledica hidrodinamske disperzije je razpršenje onesnaževala v podzemni vodi tako v vzdolžni smeri kot tudi v prečni smeri toka. Iz tega sledi, da je z večanjem razdalje od mesta vnosa onesnaževala v podzemno vodo, njegova koncentracija v določeni točki vedno manjša.

8.3 OPREDELITEV TRANSPORTNIH POTI ONESNAŽEVAL V NEZASIČENI IN ZASIČENI CONI VODONOSNIKA

Nenasičena cona: Napredovanje v zemljini pogojuje geološka zgradba na širšem območji razlitja. Na adsorsorpcijo in disperzijo vpliva propustnost, efektivna poroznost, granulometrična in mineralološka sestava ter viskoznost razlitja.

Iz geoloških podatkov širšega območja je razvidno, da na širšem obravnavanem območju v vrhnjih plasteh odloženi neprepustni sedimenti na katerih prevladuje površinski odtok padavinske vode. V primeru, da pride pri gradnji plinovoda do onesnaženja, bi se onesnaževalo zadržalo teh plasteh. Pripomniti velja, da gradnja predmetnega plinovoda ne bo posegala v območje zgornjega pleistocenskega vodonosnika, ki je zaščiten z: − Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (UL RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 93/13)

Nasičena cona: Z varstvenimi ukrepi v času gradnje, ki so del analize tveganja, bo preprečeno kakršnokoli iztekanje onesnaževal v tla. V primeru, da bi se to vseeno zgodilo (npr. najslabši scenarij, neupoštevanje varstvenih ukrepov), onesnaževalo zaradi glinenih krovnih in vmesnih plasti ne bi prodrlo do vodonosnikov, ki so zaščiteni z: − Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (UL RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 93/13) in tudi − Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS, št. 43/15)

Onesnaževalo, glede na geološke in hidrogeološke značilnosti na območju, ne bi doseglo zajetij pitne vode, ki so zavarovana z zgoraj navedenima uredbama.

Ne glede na navedeno, smo pesimistično obravnavali tudi scenarij v primeru prodora onesnaževala do podzemne vode vodonosnikov zavarovanih z zgoraj navedenima uredbama (kar je glede na

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 59

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

značilnosti posega samega geološke in hidrogeološke danosti na območju, zgolj teoretična predpostavka): 1) Glede na do sedaj določene hidroizohipse in smeri toka podzemne vode je trasa obravnavanega plinovoda izven vplivnega območja črpališč pitne vode na Ljubljanskem barju. Z dosedanjimi hidrogeološkimi raziskavami je bilo ugotovljeno da podzemna voda iz zgornjega pleistocenskega vodonosnika (ki je opredeljen kot pravi vodonosnik) iz območja med Dolgim mostom in višino Peruzzijeve ulice odteka proti severu skozi ožino med Rožnikom in Golovcem (Ljubljanska vrata) (Mencej, 1989). Podzemna voda, ki se iz vodonosnikov Ljubljanskega barja drenira skozi Ljubljanska vrata, napaja vodonosnik Ljubljanskega polja. Od tod teče podzemna voda v generalni smeri proti vzhodu in pod območjem črpališča Hrastje. Položaj lokacije je prikazan tudi na karti, kjer je razvidna tudi lokacija vodarne Hrastje in smer toka podzemne vode iz predmetne lokacije. Navedeno je dokazano tudi z rezultati matematičnih simulacij - možnostjo onesnaženja podzemne vode vodonosnika Ljubljanskega Polja in ogrožanje črpališč pitne vode z razlitjem onesnaževala z izlitjem mineralnih olj ob gradnje stolpnice Emonika oziroma objektov kompleksa Emonika City Center; zaključki matematičnih simulacij kažejo, da podzemna voda teče, glede na sedanje hidrogeološke pogoje, s tokom podzemne vode južno pod črpališčem Hrastje ne doseže vodnjakov vodarne Hrastje. Pripomniti velja, da gradnja predmetnega plinovoda ne bo posegala v območje zgornjega pleistocenskega vodonosnika. 2) Na območju od okvirno Dolgega mostu preko območja v višini odlagališča Barje se nahaja t.i. prodna plast, ki se pojavlja na celotnem navedenem območju in jo zato obravnavamo kot zvezno. Mencej je to plast imenoval prva prodna plast med vrhnjimi plastmi. Značilno je, da tone od zahoda proti vzhodu v smeri proti sotočju Gradaščice in Malega grabna z Ljubljanico. Plast je v povprečju debela od 2 do 4 m in je približno od 6 do 10 m globoko pod površino tal. Vrhnje plasti nad prvo prodno plastjo so slabo do srednje prepustne; prodne plasti so dobro do srednje prepustne in imajo koeficient prepustnosti od 1x10-4 m/s do 1x10-6 m/s; vmesne glinene plasti so slabo prepustne in imajo koeficient prepustnosti od 1x10-8 do 1x10-9 m/s. V prvi prodni plasti so najvišje hitrosti toka podtalnice na jugozahodnem delu odlagališča Barje, kjer dosegajo okrog 0,02 m/dan. Smeri toka podzemne vode kažejo, da se podzemna voda z območja odlagališča in ob njem pretaka samo proti vzhodu. Pripomniti velja, da izkopi predmetnega plinovoda ne bodo posegala v območje prve prodne plasti. 3) Zaradi heterogene sestave sedimentnega zasipa se na območju Kozarij (do okvirno Tržaške ceste) nahaja več horizontov podzemne vode (to podzemno vodo smatramo za visečo podtalnico, saj po definiciji (ZV-1) ti horizonti podzemne vode niso vodonosnik). Te horizonte napaja Gradaščica, delno v njih zatekajo tudi zaledne vode iz obrobja območja. Smer toka podzemne vode je iz teh plasti je delno severovzhodno skozi Ljubljanska vrata (kjer se preliva v vodonosnik Ljubljanskega polja in nato v smeri severovzhod vzhod in pod območjem črpališča Hrastje - glej tudi predhodno točko 1), delno pa te vode odtekajo vzhodno, kjer se podzemna voda drenira v površinske vodotoke in jarke. 4) Območje Kozarij: Vzhodno in severno od doline Gradaščice leži prodni zasip Gradaščice na prodnem zasipu Save. Podzemna voda, ki odteka z območja doline Gradaščice, teče proti jugu, na območju Curnovca pa se preusmeri proti Ljubljani. Večji del podzemne vode odteka skozi ožino Rožnik-Golovec in se preceja v prodni vodonosnik Ljubljanskega polja. Vodonosnik Ljubljanskega barja je tudi skozi vodonosnik Draveljske doline povezan z Ljubljanskim poljem. Del podzemne vode verjetno odteka tudi po savskem produ (dolina Glinščice) proti Dravljam in se na območju Celovške ceste pretaka v prodni vodonosnik Ljubljanskega polja (glej tudi tč. 1); tod teče podzemna voda v generalni smeri toka podzemne vode proti vzhodu in južno od črpališč pitne vode Šentvid, Kleče in Hrastje (Mencej, 1989, Brancelj Rejec, 2009). Posebnost vodonosnika Draveljske doline je subarteški tlak, saj je vodonosni horizont v peščeno prodnatem zasipu naravno dobro zaščiten z več m debelim, za vodo zelo slabo prepustnim do neprepustnim glinastim pokrovom. Pripomniti velja, da gradnja predmetnega plinovoda ne bo posegala v vodonosnik Dravske doline.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 60

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

8.4 OPREDELITEV OGROŽENIH VODNIH VIROV

Lokacija predvidenega posega je izven vplivnih območij črpališč na Ljubljanskem barju in Ljubljanskem polju.

Zaradi predvidenega posega ne bo ogrožen noben vir pitne vode. Kljub temu pa je potrebno dosledno upoštevati ukrepe podane v tem poročilu.

Ker je območje predvidene gradnje izven vplivnih območij črpališč, ni potrebno računati spremembe referenčnega stanja zaradi ogroženosti (dR) in relativne občutljivosti S v okviru, ki ga določata 48. in 50. člen Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja.

Podzemna voda, ki se jo črpa v črpališču Brest in črpališču Hrastje, zaradi lege slednjega napram toku vode podzemne vode, v času gradnje in obratovanja plinovoda ne bo ogrožena. Relativne občutljivosti za vodne vire na Ljubljanskem polju in Ljubljanskem barju iz tega razloga nismo podali.

8.5 OPIS OGROŽENOSTI VODNEGA TELESA ZARADI GLOBINE POSEGOV

Po določilih Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega Barja in okolice Ljubljane, je treba objekte ali naprave na širšem vodovarstvenem območju graditi nad srednjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kakor 10%, je gradnja izjemoma dovoljena tudi globlje, ob pogoju, da se izvede analiza tveganja za količinsko in kakovostno stanje podzemne vode. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.

Po določilih Zakona o vodah (ZV-1) je vodonosnik plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal in dovolj velike poroznosti in prepustnosti, ki omogočata znatnejši tok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode.

Izkop jarka na prostih površin, prekopi (tudi podvrtavanja) občinskih cest ter prečkanja komunalnih in energetskih vodov: − Izkop jarka za plinovod med Kozarjami in priključkom AC – Ljubljana center poteka po krovnih in vrhnjih plasteh (pretežno glineno meljasto peščeni sedimenti med katerimi nastopajo tanke plasti gline in tudi proda). Zveznega nivoja podzemne vode v teh sedimentih ni. Mestoma je možen pojav viseče podtalnice. V neprepustnih plasteh je možno počasno izcejanje vode kot posledica naravne vlažnosti zemljine. Nekaj podzemne vode je akumuliranih v glinasto peščenih meljih, ki so vloženi med glinene plasti (znotraj jezersko barjanskih sedimentov). Z izkopi na tem delu trase se ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku. − Izkop jarka za plinovod v nadaljevanju predmetne trase v celoti poteka po neprepustnih glinenih sedimentih. Z izkopi na tem delu trase se ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku.

Podvrtavanja: V danem primeru ne gre za izvajanje izkopov. V inženirsko-gradbenem pogledu lahko torej poseg smiselno opredelimo kot vrtanje in izvedbo vodnjaka v druge namene, pri čemer pa ne bo uporabe vode za kakršnekoli namene, temveč gre le za lokalno izredno omejen poseg za izvedbo vrtanja in nadalje nepropustno zacevitev vrtine same. Podajamo pregled podvrtavanj glede na hidrogeološke danosti (opomba: le na vodovarstvenem območju): − Podvrtavanje železniške proge Ljubljana – Sežana: Podvrtavanje bo izvedeno tako, da bo minimalna globina plinovoda merjeno od temena cevi do tirov 2,00 m (2,30 m od dna cevi). Glede na višinsko razliko med tiri in okoliškim terenom, poseg ne bo posegal izven območja železniškega nasipa, oziroma ne bo segal izven globin v katerih so prisotne neprepustne plasti. S posegom se ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 61

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

− Podvrtavanje večjih vodotokov (Ljubljanica in Ižica) in Lahovega grabna na trasi plinovoda. Vodotoka tečeta po neprepustni glineni podlagi, ki je na območju posega debela cca 15 m. S posegom se ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku. − Podvrtavanje Mali graben I: Zaradi heterogene sestave sedimentnega zasipa se na območju Kozarij (do okvirno Tržaške ceste) nahaja več horizontov podzemne vode (to podzemno vodo smatramo za visečo podtalnico). Smer toka podzemne vode je iz teh plasti je delno severovzhodno skozi Ljubljanska vrata (kjer se preliva v vodonosnik Ljubljanskega polja in nato v smeri severovzhod vzhod in pod območjem črpališča Hrastje), delno pa te vode odtekajo vzhodno, kjer se podzemna voda drenira v površinske vodotoke in jarke. S podvrtavanji na tem delu trase se ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku. − Podvrtavanje Mali graben II: Na območju podvrtavanja Mali graben II se nahaja t.i. prodna plast, ki se pojavlja na celotnem navedenem območju in jo zato obravnavamo kot zvezno. Mencej je to plast imenoval prva prodna plast med vrhnjimi plastmi. Značilno je, da tone od zahoda proti vzhodu v smeri proti sotočju Gradaščice in Malega grabna z Ljubljanico. Plast je na območju debela cca 3 m in je približno 8 m globoko pod površino tal (vrtini DBP-5/99 in DGP-5/99 v neposredni bližini). Glede na globino podvrtavanja (cca -7,8 m pod koto terena (oz. 4 m pod koto struge), bi slednje lahko mestoma prodrlo do prve prodne plasti. Smeri toka podzemne vode kažejo, da se podzemna voda prve prodne plasti z območja odlagališča in ob njem pretaka samo proti vzhodu. S podvrtavanem pa se ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku. − Podvrtavanje AC pri Kozarjah in Gozd pri Češminju: Cesta poteka po neprepustni do zelo slabo prepustni podlagi. S podvrtavanji na tem delu trase se ne bo poseglo območje prave podzemne vode. − Podvrtavanje AC pri počivališču Barje in vkop na načrtovanem priključku na AC (Koprska ulica): Na površini je tanka krovna glinasta plast (slabo do zelo slabo prepustna). Pod krovno plastjo sledijo vrhnje plasti (pretežno meljasto peščeni sedimenti med katerimi nastopajo tanke plasti gline in tudi proda; vmes se pojavlja tudi glina in šota). Med vrhnjimi plastmi je Mencej odkril prodno plast (prva prodna plast med vrhnjimi plastmi), ki se pojavlja tudi na obravnavanem odseku (pojavlja se približno od 6 do 10 m globoko pod površino tal). Poseg bo krovnih plasteh z možnostjo mestoma prehoda v vrhnjo plast. Zveznega nivoja podzemne vode v teh sedimentih ni. Mestoma je možen pojav viseče podtalnice, ki se drenira v vodotoke ali jarke. V neprepustnih plasteh je možno počasno izcejanje vode kot posledica naravne vlažnosti zemljine. Nekaj podzemne vode je akumuliranih v glinasto peščenih meljih, ki so vloženi med glinene plasti (znotraj jezersko barjanskih sedimentov). S podvrtavanem in izkopom na tem delu trase se ne bo poseglo območje prve prodne plasti ali prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku. − Podvrtavanje AC pri priključku AC – Ljubljana center in vzhodno od navedenega priključka (do vključno Peruzzijeve ceste): Ceste potekajo po neprepustni glineni podlagi, ki je na območju posega debela cca 14 m v višina AC pri navedenem priključku in cca 14-15 m v višini Ižanske in Peruzzijeve ceste. S posegom se ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku. − Podvrtavanje državnih cest na območju Viča (Tržaška cesta proti Brezovici) poteka po krovnih in vrhnjih plasteh (pretežno glineno meljasto peščeni sedimenti med katerimi nastopajo tanke plasti gline in tudi proda). Zveznega nivoja podzemne vode v teh sedimentih ni. Mestoma je možen pojav viseče podtalnice. V neprepustnih plasteh je možno počasno izcejanje vode kot posledica naravne vlažnosti zemljine. Nekaj podzemne vode je akumuliranih v glinasto peščenih meljih, ki so vloženi med glinene plasti (znotraj jezersko barjanskih sedimentov). S podvrtavanji na tem delu trase se ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku.

Prečkanja manjših vodotokov s prekopom ali podvrtavanjem: − Prečkanja (prekopi, podvrtavanja) manjših vodotokov, obcestnih jarkov in jarkov na trasi plinovoda: Vodotoki in jarki tečejo po neprepustni glineni podlagi. Pri prečkanju teh

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 62

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

vodotokov bo izkop (prekop) ali podvrtavanje za plinovod v glini. Z izkopi se ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku.

Iz navedenega je razvidno, da so smiselno izpolnjena določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega Barja in okolice Ljubljane in sicer: − Z izkopi in podvrtavanji se nikjer na trasi ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku. − Bodo izkopi izdelani nad srednjo gladino podzemne vode (podzemna voda v tem vodonosniku je sicer pod subarteškim pritiskom; preboja do tega vodonosnika nikjer na obravnavanem delu trase ne bo; določevanje piezometrskega nivoja vode je torej v tem primeru brezpredmetno). − Zaradi gradnje in obratovanja predvidenega plinovoda ne bo zmanjšana transmisivnost vodonosnika oziroma ne bo zmanjšana prostornina vodonosnika ali presekan tok podzemne vode.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 63

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

9. OPREDELITEV SCENARIJEV RAZVOJA NEZGODNEGA DOGODKA

9.1 OPREDELITEV SCENARIJEV

Scenarij je opis potencialnega dogodka in temelji na razumljivih in smiselnih predpostavkah o možnem zaporedju dogodkov, stanj in procesov, ki lahko privedejo do spremembe kemijskega in/ali količinskega stanja podzemne vode v vodnem viru, ki je predmet presoje.

Z ozirom na obseg izvedbe gradbenih del in obratovanje, smo definirali tri možne scenarije. Tako smo opredelili: • scenarij normalnega poteka, • alternativni scenarij poteka, • scenarij najslabše možnosti oziroma scenarij izjemnega dogodka.

Scenarij normalnih dogodkov podaja normalen razvoj dogodkov in dejanj, ki so predvideni s projektom, brez izjemnih situacij. Podaja normalno delovanje objekta v njihovi življenjski dobi.

Alternativni scenarij podaja manjša odstopanja od s projektom predvidenih dogodkov in dejanj, ki se lahko dogodijo v objektu zaradi delovanja samega objekta ali zaradi zunanjih dogodkov.

Scenarij najslabše možnosti podaja izjemen dogodek, pri katerem pride do velikih odstopanj od predvidene gradnje oz. predvidenega delovanja objekta. Ta scenarij predvideva maksimalen možen vpliv objektov na podzemno vodo.

9.2 RAZLITJE ONESNAŽEVAL V ČASU GRADBENIH DEL

9.2.1 Scenarij normalnega razvoja dogodkov

Normalni potek dogodkov predpostavlja, da na območju posega obratujejo le tehnično brezhibni in vzdrževani delovni stroji in naprave. V normalnih razmerah in z upoštevanjem uveljavljenih varnostnih ukrepov je morebiten vnos goriv in mineralnih olj (zaradi npr. obremenitev mehanskih sklopov vozil/delovnih strojev) v zemljino in posledično podzemno vodo pri gradbenih delih ničen.

Iz posredovane dokumentacije ni razvidno, da bi med rušenjem oz. odstranjevanjem obstoječih površin nastajali tudi gradbeni odpadki, ki sodijo med nevarne odpadke.

Vnosa mineralnih olj v podzemno vodo v primeru scenarija normalnega razvoja dogodkov, ni. Vplivov na kakovost podzemne vode in vire pitne vode v primeru normalnega razvoja dogodkov zaradi predmetne gradnje ne bo.

9.2.2 Scenarij alternativnega razvoja dogodkov

V primeru alternativnega razvoja dogodkov lahko pride do manjšega izlitja onesnaževal (goriv in mineralnih olj) iz tovornih vozil oz. delovnih strojev. Gre za princip majhnega, razpršenega in počasnega onesnaževanja. Izvedba predvidenih zaščitnih ukrepov je takojšnja, zato ne pride do nevarnosti za onesnaženje okolja in glede na geološke danosti na območju, tudi ne podzemne vode zgornjega pleistocenskega vodonosnika. Izvedejo se ukrepi za sanacijo onesnaženega območja. Ob morebitnem onesnaženju se, ob pravilnem ravnanju, onesnažena vrhnja plast takoj odstrani, tako da je nadaljnje pronicanje onesnaževala v globino tal onemogočeno.

Ob odstopanju od normalnega poteka dogodkov in dejanj ocenjujemo, da količina onesnaževala, ki se lahko vnese na tla, ni večja od 1 kg v primeru iztekanja tehničnih tekočin (mineralnih olj) iz mehanskih sklopov vozil in delovnih strojev (odvija se v obliki počasnega kapljanja goriv ali maziv), ki se bodo zadrževala na lokaciji. Ocena bazira na naslednjih dejstvih:

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 64

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

• gradnja bo potekala kratek čas, • delovni stroji se bodo na lokaciji zadrževali la za čas zunanjih del, • tovorna vozila se na lokaciji zadržujejo le kratek čas t.j le za čas pretovora, • podana je zahteva po brezhibnosti vozil in delovnih strojev.

Med ostalimi možnimi viri onesnaženja oz. vpliva na spremembe v kakovosti podzemne vode, ki pa jih v obravnavanem primeru ocenjujemo kot zanemarljive, so še: • gradbeni materiali na osnovi cementa, apna ipd. (zaradi alkalnih spojin se spremeni pH vrednost vode, kar ima le kratkoročne posledice), • pri pripravljalnih delih in pri gradnji se zaradi posegov v tla (izkopov) in tudi pri premeščanju izkopanega materiala sprostijo snovi, ki so bile do tedaj v inertni obliki, s padavinskimi vodami pa se te snovi lahko spirajo v podzemno vodo (kar ima le kratkoročne posledice).

Vplivov na kakovost podzemne vode v primeru alternativnega razvoja dogodkov ne bo.

9.2.3 Scenarij najslabše možnosti

Ta scenarij podaja izjemen dogodek, pri katerem pride do velikih odstopanj od predvidenega normalnega poteka izvajanja del in projekta. Ta scenarij predvideva maksimalen možen vpliv na vodni vir. Glede na predvidene dejavnosti lahko pride do trenutnega razlitja onesnaževala.

Zaradi osnovne dejavnosti (gradnje) bo na z in lokacije potekal transport tovornih vozil oziroma bodo v sklopu gradnje uporabljali delovne stroje.

Največjo nevarnost v primeru nezgodnega dogodka (razlitja goriva pri polnjenju rezervoarjev za gorivo gradbenih strojev, razlitja goriva pri poškodbi gradbenih strojev in transportnih vozil, razlitja nevarnih snovi iz cevi delovnega stroja) je, da lahko pride do trenutnega razlitja onesnaževala; v tem primeru so nevarne snovi, ki potencialno navarnost za onesnaženje vodnega vira mineralna olja.

V primeru scenarija najslabše možnosti se predpostavi razvoj dogodkov po naslednjih variantah: • varianta A: do dogodka pride na površini in ob tem dogodku poči dovodna cev za olje. Olje se razprši po površini, preden se izvedejo ukrepi za zaustavitev. • Varianta B: do dogodka pride zaradi preobremenjenosti pogonskega motorja delovnega stroja. Ob tem popustijo tesnila in cevi za dovod olja in pogonskega goriva. Zaradi pritiska hipno izteče del onesnaževala na tla. • varianta C: do dogodka pride na terenu, s katerega je odstranjena vrhnja krovna plast. Ob tem v primeru nezgodnega dogodka (razlitja goriva pri poškodbi gradbenih strojev in transportnih vozil) lahko pride do trenutnega razlitja onesnaževala (mineralno olje). Ocenjujemo, da se v tem primeru naenkrat lahko sprosti do 100 kg navedenih onesnaževal.

Z varstvenimi ukrepi v času gradnje, ki so del analize tveganja, bo preprečeno kakršnokoli iztekanje onesnaževal v tla. V primeru, da bi se to vseeno zgodilo (npr. najslabši scenarij, neupoštevanje varstvenih ukrepov), bi se onesnaževalo zadržalo v telesu gradbišča. Izvedba predvidenih zaščitnih ukrepov je takojšnja, zato ne pride do nevarnosti za onesnaženje okolja in glede na geološke danosti na območju, tudi ne podzemne vode zgornjega pleistocenskega vodonosnika. Vplivov na kakovost podzemne vode v primeru scenarija najslabše možnosti ne bo.

9.3 RAZLITJE ONESNAŽEVAL V ČASU OBRATOVANJA

9.3.1 Scenarij normalnega in alternativnega razvoja dogodkov

Pregledi in vzdrževanje plinovoda so le občasni ter po potrebi. Stalnih dejavnosti, kjer bi bila prisotna potencialna onesnaževala, ne bo. V normalnih razmerah in v primeru alternativnega razvoja dogodkov ter z upoštevanjem uveljavljenih varnostnih ukrepov ni razlitja mineralnih olj iz

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 65

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

servisnih/vzdrževalnih vozil. Posledično ni vnosa potencialnih onesnaževal (v danem primeru mineralnih olj) na neutrjena tla.

Vpliva na kvaliteto podzemne vode v primeru scenarija normalnega ali alternativnega razvoja dogodkov, ni.

9.3.2 Scenarij najslabše možnosti

V sklopu obratovanja plinovoda ne bodo uporabljali nikakršnih kemičnih sredstev.

V primeru izjemnega dogodka so možni naslednji scenariji: a) Izpust zemeljskega plina b) Izliv mineralnih olj iz vozil upravljavca plinovoda

Pregledi in vzdrževanje plinovoda in naprav v sklopu le tega so le občasni ter po potrebi. Stalnih dejavnosti, kjer bi bila prisotna potencialna onesnaževala, ne bo.

Ad a) Izpust zemeljskega plina Posledice izpusta zemeljskega plina: Izpust goriva se pojavi v obliki hlapov. Po izpustu zemeljskega plina se prične izhlapevanje, ki ga povzroča dovajanje toplote iz okolice. V primeru izpusta lahko pride do visoke trenutne koncentracije hlapov v zrakuna območju izpusta, čeprav ne pride do vžiga.

V primeru puščanja zemeljskega plina bo celotni režim delovanja zaustavljen; okvara bo avtomatsko javljena. Uhajanje zemeljskega plina je glede na varovalne sisteme lahko le trenutno in kratkotrajno.

Onesnaženje tal in podtalja Glede na fizikalno kemijske značilnosti zemeljskega plina, onesnaženje podzemna vode, zaradi morebitnih izpustov zemeljskega plina ni možno.

Ad b) Izliv tehničnih tekočin iz vozil Najslabši scenarij se lahko zgodi le v primeru okvarjenega preglednega vozila, ki bi se eventualno zadrževalo na prostih neutrjenih površinah. Pri tem je možno mezenje goriva ali drugih tehničnih tekočin iz mehanskih sklopov vozila. Ocenjujemo, da v takem primeru lahko pride na tla ca 0,1 kg onesnaževala. V primeru scenarija najslabše možnosti v času obratovanja sicer pride do onesnaženja tal, vendar onesnaževalo zaradi majhnih količin ne prodre v globino tal ter hkrati zaradi razgradnih in retardacijskih procesov na tleh samih ter glede na geološke danosti na območju, ne pride do nivoja podzemne vode pleistocenskega vodonosnika. Izvedejo se ukrepi za sanacijo onesnaženega območja. Ob morebitnem onesnaženju se, ob pravilnem ravnanju, onesnažena zemljina takoj odstrani, tako da je eventualno nadaljnje zadrževanje onesnaževala na območju onesnaženja onemogočeno.

Ocena bazira na naslednjih dejstvih: • pregledna vozila predstavljajo vozila v velikosti osebnega vozila ali kombiniranega vozila, • vozila se na lokaciji ne bodo zadrževala daljši čas, • vozila imajo med obiskom posameznega dela plinovoda ugasnjene motorje, kar minimizira iztoke tehničnih tekočin (ev. kapljanje).

Povzetek: Vnosa onesnaževal v podzemno vodo zaradi obratovanja predmetnega plinovoda v primeru scenarija najslabše možnosti, ni. Vplivov na kakovost podzemne vode in vire pitne vode v primeru navedenega razvoja dogodkov ne bo.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 66

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

10. OPREDELITEV TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE

Z varstvenimi ukrepi v času gradnje, ki so del analize tveganja, bo preprečeno kakršnokoli iztekanje onesnaževal v tla. V primeru, da bi se to vseeno zgodilo (npr. najslabši scenarij, neupoštevanje varstvenih ukrepov), onesnaževalo zaradi glinenih krovnih in vmesnih plasti ne bi prodrlo do vodonosnikov, ki sta zaščitena: − Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (UL RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 93/13) − Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS, št. 43/15)

Onesnaževalo bi, glede na geološke in hidrogeološke značilnosti na območju, ne bi doseglo zajetij pitne vode, ki so zavarovana z zgoraj navedenima uredbama.

Zaradi navedenih hidrogeoloških razmer, trasa plinovoda ne bo vplivala niti na kakovostno niti na količinsko stanje podzemne vode. Tudi če bi onesnaževalo prodrlo (kar je glede na značilnosti posega samega geološke in hidrogeološke danosti na območju, zgolj teoretična predpostavka) do zgornjega vodonosnika prave podzemne vode so, z dosedanjimi hidrogeološkimi raziskavami namreč ugotovili, da podzemna voda zgornjega pleistocenskega vodonosnika delno teče: 1) Severno skozi območje Draveljske doline, kjer se izliva v vodonosnik Ljubljanskega polja. Od tod teče podzemna voda v generalni smeri toka podzemne vode proti vzhodu in južno od črpališč pitne vode Šentvid, Kleče in Hrastje (Mencej, 1989, Brancelj Rejec, 2009). 2) S severnega dela Ljubljanskega barja odteka proti vzhodu (pod Rožnikom) skozi ožino med Rožnikom in Golovcem (Ljubljanska vrata) in se izliva v vodonosnik Ljubljanskega polja. Od tod teče podzemna voda v generalni smeri proti vzhodu in južno od črpališča Hrastje (Mencej, 1989, Brancelj Rejec, 2009). Smer toka podzemne vode je izven vseh vplivnih območij črpališč pitne vode na Ljubljanskem polju in Ljubljanskem barju. Navedeno je dokazano tudi z rezultati matematičnih simulacij - možnost onesnaženja podzemne vode vodonosnika Ljubljanskega polja in ogrožanje črpališč pitne vode z razlitjem onesnaževala z izlitjem mineralnih olj ob obodu predvidene gradbene jame kompleksa Tobačna mesto (Petauer, Perc, 2010) in gradnje stolpnice Emonika (Petauer, Perc, 2009); zaključki obeh matematičnih simulacij kažejo, da onesnaževalo teče s tokom podzemne vode južno pod črpališčem Hrastje ne doseže vodnjakov vodarne Hrastje. 3) Upoštevali pa smo (pesimistično) tudi možnost spremenjenih hidrogeoloških razmer na območju Ljubljanskega polja. Tudi v danem primeru najbolj verjetna pot onesnaževala poteka od prehoda med Rožnikom in Grajskim gričem (Ljubljanska vrata) naprej po Ljubljanskem polju pa lahko tudi preko območja vodarne Hrastje. Opredelitev poti prenosa onesnaževal od vira ogrožanja do zajetja in občutljivost na onesnaženje podzemne vode v tem primeru podajamo v nadaljevanju. Opozarjamo pa, da bi do takega scenarija lahko prišlo le v kolikor bi onesnaževalo seglo do nivoja zgornjega pleistocenskega vodonosnika, kar pa glede na globino predvidenih posegov in geološke danosti na trasi ni možno.

Ad 1 in 2) Lokacija predvidenega posega je izven vplivnih območij črpališč na Ljubljanskem barju in Ljubljanskem polju.

Zaradi predvidenega posega ne bo ogrožen noben vir pitne vode. Kljub temu pa je potrebno dosledno upoštevati ukrepe podane v tem poročilu.

Ker je območje predvidene gradnje izven vplivnih območij črpališč, ni potrebno računati spremembe referenčnega stanja zaradi ogroženosti (dR) in relativne občutljivosti S v okviru, ki ga določata 48. in 50. člen Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja.

Ad 3) Opredelitev poti prenosa onesnaževal od vira ogrožanja do zajetja in občutljivost na onesnaženje podzemne vode

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 67

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Opredelitev poti prenosa onesnaževal od vira ogrožanja do zajetja Pri opredelitvi poti prenosa onesnaževala in oceni vplivnega območja posega preko celotnega območja vodonosnika so bili upoštevani različni modeli toka podzemne vode glede na dosedanje načrte hidroizohips.

Dol vodno - na drugi strani prehoda med Grajskim gričem in Rožnikom (Ljubljanska vrata) - je za javno oskrbo s pitno vodo urejeno črpališče Hrastje. Vodnjaki črpališča Hrastje so od lokacije posega oddaljeni okoli 8 km zračne črte (ocenjena najbližja točka plinovoda napram črpališču Hrastje – v višini odlagališča Barje), onesnaževalo pa bi s tokom podzemne vode do vodnjakov opravilo pot okoli 9 km. Izračune povzemamo po: − Novak D.; Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana z objekti za obdelavo odpadkov (MBO); E-NET OKOLJE d.o.o., (Ljubljana, maj 2013).

Glede na vrsto onesnaževala in poznane spremenljivke lahko koncentracijo onesnaževala ocenimo z enostavno oceno razredčenja na mestu vnosa in disperzijsko enačbo za trenutni vnos onesnaževala v podzemno vodo. Privzeli smo princip izračuna, ki je bil uporabljen pri analizi tveganja za izdelavo novih opazovalnih vrtin na območju odlagališča Barje, kjer bi z iztekanjem maziva ali goriva, mineralna olja iz delovnega stroja prodrla neposredno v tla.

Pesimistično smo predvideli, da se v primeru scenarija najhujše možnosti v primeru okvare na stroju ali ob razlitju iz rezervoarja ob nesreči naenkrat lahko sprosti do 100 kg onesnaževal (mineralnih olj). Upoštevali smo, da je večino izlitja pravočasno sanirano in, da v tla uide le 5 kg mineralnega olja (kar je glede na geološke razmere na trasi zgolj teoretična predpostavka). To smo privzeli kot praktično trenutni vnos.

Disperzija pri trenutnem točkovnem vnosu (Freeze&Cherry, 1979, str. 395,390) M Cmax = 3 8(πt) 2 D D D x y z

-1 Cmax – vrh koncentracije sledila v središču oblaka (mg l ) M – masa sledila na vstopni točki (g) t – čas od vnosa sledila (s) 2 -1 Dx, Dy, Dz – disperzijski koeficient v smeri x, y, z (m s )

m * Dx = v α x + D

v – povprečna linearna hitrost toka podzemne vode (m s-1) m – empirična konstanta z vrednostjo med 1 in 2 (za zrnave geološke plasti v splošnem 1) αx – disperzivnost v vzdolžni smeri (m) D* - difuzijski koeficient

Tabela 17: Vhodni parametri in izračun Freeze & Cherry Vodarna Hrastje M kg 5 Q m3/s 0 dH m 13,7 l m 9000 i m 0,0014 ax m 26,7 k m/s 8,87E-05 mef 0,1 v m/s 1,27E-06 m/dan 0,11

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 68

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

m 1 Dl 3,38E-05 D* 3,38E-05 Aniz.disp.(5-20) 20 Dx m2/s 6,76E-05 Dy m2/s 3,38E-06 Dz m2/s 3,38E-06 t dni 87778

Cmax (mg/l) 6,04E-06 V (m3) 827991597,3 3sx m 969

Do črpališča Hrastje bi onesnaževalo prešlo že v odprt vodonosnik Ljubljanskega polja. Pot onesnaževala s tokom podzemne vode od izvora do črpališča bi bila že okoli 9 km. Glede na izračun hitrosti širjenja onesnaževala za zgornji vodonosnik ob morebitnem izlitju z disperzijsko enačbo, bi onesnaževalo doseglo črpališče Hrastje v času okoli 87780 dni (v cca 240,5 letih). Razredčenje bi bilo v tem primeru že tolikšno, da se onesnaževala v vodnjakih črpališča praktično ne bi zaznalo (po izračunu z disperzijsko enačbo 0,00604 µg/l).

Občutljivost na onesnaženje podzemne vode Načrtovani poseg ne predstavlja vira stalnega onesnaževanja, zato izračun relativne občutljivosti na stalno onesnaževanje ni smiseln.

Potrebno je računati le z onesnaženjem ob nesrečah oziroma neustreznem ravnanju in izlitju onesnaževala med gradnjo. Morebitni oblak onesnaženja bi do vodarne potoval zelo dolgo (nekaj 100 let), razredčenje pa bi bilo že takšno, da se koncentracije onesnaževala v vodi z mejo zaznavnosti LOD = 5 μg l-1 za ta parameter (po Pravilniku o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja) v vodi sploh ne bi zaznalo (izračunana koncentracija bi bila za tri rede velikosti manjša od meje zaznavnosti).

Glede na izračun hitrosti širjenja onesnaževala za zgornji vodonosnik ob morebitnem izlitju z disperzijsko enačbo bi onesnaževalo doseglo ocenjeno najvišjo koncentracijo onesnaževala 0,0708 µg/l.

Za referenčno stanje (R) smo privzeli podatke petih let, ki so na voljo po Poročilu ARSO za Ljubljansko polje (obdobje 1999-2003). Srednja vrednost mineralnih olj v vodnem viru Ljubljanskega polja je za to obdobje Rmin.olj. = 1,84 μg/l. Meja zaznavnosti (Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja) je za ta parameter LOD = 5 μg/l.

Z matematičnim modelom izračunana sprememba referenčnega stanja v najneugodnejšem scenariju in hidroloških razmerah za najbližje zajetje je ΔR = 0,0708 μg/l.

Dopustna vrednost občutljivosti za mineralna olja je enaka SA=+2 in SB=+1,5.

Ker je Rmin.olj.(1,84 μg/l) < 5*LOD (25 μg/l), velja SA=+2.

Izračunana sprememba Relativna občutljivost vodnega vira, ki ga črpa vodnjak Hrastje IV, na onesnaženje z mineralnimi olji je S = 1,038.

S = (R+ΔR)/R = 1,038 < SA

Ocenjujemo, da predvidena gradnja in kasnejše obratovanje, ob upoštevanju navedenih in predvidenih zaščitnih ukrepov, ne more imeti vpliva na kemijsko in količinsko stanje podzemne vode.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 69

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Preverljivost in zanesljivost računske metode Poglavje je oblikovano in izpeljano na podlagi vhodnih podatkov, ki smo jih zapisali in so preverljivi na podlagi metode izračuna, ki jo podaja Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja.

Vhodne podatke bi bilo možno izbrati tudi nekoliko drugače, saj je njihova variabilnost velika. Potek izračuna in rezultati so podani v tekstu in so z lahkoto preverljivi. Poudarili bi še, da smo vse vhodne podatke izbirali v mejah realnega (so zapisani in torej preverljivi), vendar v pesimistični varianti, ki pomeni strožjo kontrolo nad nevarnostjo, ki jo projekt predstavlja za podzemno vodo.

Pregled rezultatov relativne občutljivosti pri različnih scenarijih Upoštevali smo (pesimistično) možnost spremenjenih hidrogeoloških razmer na območju Ljubljanskega polja. Tudi v danem primeru najbolj verjetna pot onesnaževala poteka od prehoda med Rožnikom in Grajskim gričem (Ljubljanska vrata) naprej po Ljubljanskem polju pa lahko tudi preko območja vodarne Hrastje. Opozarjamo pa, da bi do takega scenarija lahko prišlo le v kolikor bi onesnaževalo seglo do nivoja zgornjega pleistocenskega vodonosnika, kar pa glede na globino predvidenih posegov in geološke danosti na trasi ni možno.

Relativno občutljivost smo izračunali za primer onesnaženja z mineralnimi olji, ki predstavlja edino potencialno onesnaževalo v času gradnje plinovoda.

Pri scenariju najslabše možnosti (minerala olja) smo računali z najvišjimi vhodnimi vrednostmi mineralnih olj, ki bi lahko ogrozile podzemno vodo. Verjetnost, da bi se tak dogodek zgodil je, glede na geološke in hidrogeološke razmere na trasi, sicer zgolj teoretična predpostavka. Relativna občutljivost (S) bi bila v scenariju najslabše možnosti med gradnjo pod dovoljeno vrednostjo, ki jo predpisuje Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja.

Izračuni relativne občutljivosti za scenarije med obratovanjem niso bili izvedeni, saj predmetni plinovod ne zahteva vzdrževanja. Zaradi osnovne dejavnosti na trasi obravnavanega plinovoda ne bodo stalno prisotna vozila oz. bodo prisotna le ob pregledih. Onesnaževal na trasi obravnavnega plinovoda zaradi obratovanja slednjih ne bo. Določitev relativne občutljivosti med obratovanjem je torej brezpredmetna.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 70

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

11. VARSTVENI UKREPI

11.1 UKREPI IN POGOJI GLEDE NA VELJAVNO ZAKONODAJO

Zakon o vodah (ZV-1) v 150. členu določa, da se poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.

Del obravnavane trase plinovoda, po določilih Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (UL RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 93/13). , poteka: − po širšem vodovarstvenem območju z oznako "VVO III" na območju Ljubljanskega Barja.

Tabela 18: Pogoji za širše (VVO III) vodovarstveno območje iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, ki veljajo za obravnavani poseg CC.Si VVO III Pojasnilo Objekti / izvajanje del omejitev pp pomeni, da gre za izjemoma dovoljeno gradnjo CC.Si 22110 (1a) objektov ter izvajanje gradbenih del in se zanje izda vodno soglasje, če je k projektnim rešitvam iz projekta Prenosni plinovodi za za pridobitev gradbenega dovoljenja v postopku zemeljski plin pp pridobitve vodnega soglasja izvedena analiza tveganja za onesnaženje in je iz rezultatov te analize razvidno, da

je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo in če se zaradi njegovega vpliva na vodni režim in stanje vodnega telesa izvedejo zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje izhaja, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo

Drugi pogoji (priloga 3 citirane uredbe): 3Objekte ali naprave na širšem vodovarstvenem območju je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kakor 10%, je gradnja izjemoma dovoljena tudi globlje, ob pogoju, da se izvede analiza tveganja za količinsko in kakovostno stanje podzemne vode. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje. 6Izkopi na širšem vodovarstvenem območju so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, razen v primerih, kadar je izjemoma dovoljena gradnja iz opombe 3 te priloge. 13Pri vrtanju, med obratovanjem in vzdrževanjem je treba izvesti vse ukrepe za preprečitev odtekanja, ponikanja ali spiranja izvrtanine ali drugih snovi v podzemne vode ali zajetje. Po prenehanju rabe je treba vrtino ukiniti tako, da je preprečeno kakršno koli onesnaženje podzemne vode ali zajetja.

11.2 UKREPI, KI SO ŽE PREDVIDENI

11.2.1 Predvideni varstveni ukrepi v času gradnje

Iz dokumentacije in izjav projektantov so razvidni naslednji varstveni ukrepi: − Posegi v tla bodo izvedeni tako, da prizadenejo čim manjšo talno površino. Pri gradnji bodo uporabljeni le materiali, o katerih neškodljivosti za okolje obstaja dokazilo. − Izvajalec bo v času gradnje plinovoda, med drugim, v najkrajšem možnem času in v skladu s predpisi odpravil vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve plinovoda; − Izvajalec bo zagotovil vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 71

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotovil takojšnje ukrepe. − Pred pričetkom izvajanja strojnih zemeljskih del se bo ročno odkopalo vse morebiti prisotne podzemne komunalne vode, ki prečkajo plinovodni jarek. Komunalni vod bo potrebno ročno odkopati v celotni širini jarka in ga po potrebi takoj zaščititi. V fazi izvajanja del se bo tudi izvedla medsebojno višinska uskladitev križanja plinovoda s komunalnim vodom. − Izvajalec gradbenih del bo opravljal vsa geodetska dela, ki so potrebna za izvedbo plinovoda in za izdelavo projekta izvedenih del. Med gradnjo plinovoda bo izvajalec opravil naslednja geodetska dela: geodetsko snemanje vrha plinovodne cevi in koto terena nad njo, geodetsko snemanje zvarov z označitvijo v skladu z označbami iz varilne knjige, podatke o debelini cevi, podatke o izolaciji in vse druge spremembe na cevi, geodetsko snemanje podzemnih in nadzemnih komunalnih vodov na trasi plinovoda z opisom izvedene zaščite komunalnega voda, geodetsko snemanje zaščit plinovodne cevi (vrsta zaščite, začetek in konec), in vsa ostala geodetska dela za izdelavo projekta izvedenih del in dela, ki jih zahteva izvajalec montažnih del. − Po zaključku vseh del bodo tako na območju polaganja plinovoda kot tudi na območju začasnih gradbiščnih površin (deponije materiala, začasni gradbiščni objekti itd.) zemljišča sanirana do enakega stanja in kvalitete, kot so bila pred gradbenim posegom. Če bo potrebno, se bodo zemljišča kultivirala z obnovitvijo rodovitne zemlje in posejala s travo. − Z izkopi in podvrtavanji se nikjer na trasi ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku. − Bodo izkopi izdelani nad srednjo gladino podzemne vode (podzemna voda v tem vodonosniku je sicer pod subarteškim pritiskom; preboja do tega vodonosnika nikjer na obravnavanem delu trase ne bo; določevanje piezometrskega nivoja vode je torej v tem primeru brezpredmetno). − Zaradi gradnje in obratovanja predvidenega plinovoda ne bo zmanjšana transmisivnost vodonosnika oziroma ne bo zmanjšana prostornina vodonosnika ali presekan tok podzemne vode.

11.2.2 Predvideni varstveni ukrepi v času obratovanja

Iz projektne dokumentacije so razvidni naslednji varstveni ukrepi: • Preden bo šel posamezni plinovod v obratovanje, bodo zvedene naslednje kontrole: - kontrola kakovosti varilskih del, - kontrola - presoja varne izvedbe konstrukcije, - trdnostni tlačni preizkus, - preizkus tesnosti, - kontrola izolacije in korozijske zaščite, - kontrola pravilnosti delovanja ter nastavitev regulacijskih in varnostnih elementov, ter - kontrola ob zagonu objekta. • Plinovod bo obratoval skladno z veljavno zakonodajo in navodili upravljavca plinovoda. • Uporaba kemikalij pri vzdrževanju plinovoda ni predvidena.

11.3 UKREPI DOLOČENI PRI ANALIZI TVEGANJA

11.3.1 Ukrepi v času gradbenih del

Za dokončno urejanje terena oz. dokončno izvedbo reliefa se mora uporabiti zemljino, ki je na lokaciji že prisotna oziroma po potrebi zemljino z drugih lokacij kot neonesnažen, glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.

Prečkanje vodotokov (podvrtavanja) na vodovarstvenih območjih: Pri vrtanju, med obratovanjem in vzdrževanjem je treba izvesti vse ukrepe za preprečitev odtekanja, ponikanja ali spiranja izvrtanine ali drugih snovi v podzemne vode.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 72

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Glede na predhodno izvedena čiščenja ni pričakovati, da bi bila voda, uporabljena za trdnostni in tesnostni preizkus, kakorkoli obremenjena z onesnaževali.

Za gradnjo in vgradnjo se lahko uporabljajo le materiali, ki ne ogrožajo podtalja in podzemne vode.

Pri gradnji je upoštevati predvsem to, da se hidrogeološke razmere čim manj spreminjajo.

Izvajalec naj dela izvaja tako, da bodo izkopani odseki čim krajši ob hkratnem sprotnem zasipavanju.

Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Tudi te površine morajo biti opredeljene (določene) pred začetkom izvajanja del.

Drugi ukrepi se nanašajo predvsem na preprečevanje razlitja, izpiranja ali izluževanja nevarnih kemikalij v tla na območju gradbišča.

Izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki prihajajo in se zadržujejo na gradbišču, morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode.

Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dopustno. Na območju trase ni dopustno skladiščenje goriv.

Vzdrževanje strojev (npr. menjava olja, itd.) mora potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih mehaničnih delavnicah.

Izvedbo izkopov je potrebno načrtovati v suhem vremenu. V primeru nesreče (npr. v primeru razlitja naftnih derivatov) se tako prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti.

V primeru, da bodo v času izkopov naleteli na nasutja odpadkov, je potrebno slednje odstraniti v celoti, vključno z morebitno onesnaženo podlago.

Investitor, ki naroči graditev objekta mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike.

Med drugim je nevarne odpadke potrebno zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki). Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven gradbene jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podzemno vodo.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 73

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla.

Skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z določili Zakona o kemikalijah, mora ustrezati veljavnim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje.

Izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča (izven gradbene jame) skladiščene najmanjše možne količine nevarnih snovi oz. kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo, čim krajši čas.

Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje teh snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam.

Za skladiščenje nevarnih snovi oz. kemikalij naj se uporablja originalna embalaža, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti).

V kolikor bo potrebno pri izvedbi del prestaviti del kanalizacijskega in vodovodnega sistema se je potrebno, pri pripravi projektov za ta del posega, posvetovati s strokovnjaki JP Vodovod - Kanalizacija. Predlagamo, da strokovna služba JP Vodovod - Kanalizacija v času del pregleda stanje celotnega kanalizacijskega in vodovodnega sistema na območju in sicer ne glede na to, da sistemov pri delih ne bi poškodovali.

Predlagamo, da se upošteva geotehnične pogoje izvedbe na zahtevnih območjih podane v Geološko – geotehničnem elaboratu št.: 9778; Prenosni plinovod R51C Kozarje – Vevče; IDP; Novogradnja (Geoinženiring d.o.o., Ljubljana september 2016).

11.3.1.1 Interventni ukrepi v času del

Za primer dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, mora biti pripravljen poslovnik (pravilnik, načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje.

V primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati, obenem pa je potrebno takoj oz. čim prej izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene inštitucije. Na osnovi analize materiala je potrebno kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri Ministrstvu za okolje in prostor kot zbiralec teh odpadkov. Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik.

Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna adsorbcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju gradbišča; ta sredstva naj bodo takoj dostopna.

Vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, upravljavca vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja (odvzem vzorcev vode iz piezometrov, dodaten izkop onesnaženega materiala ipd.).

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 74

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

Primer: Postopek v primeru razlitja oz. onesnaženja površine z naftnimi derivati: • Voznik delovnega stroja oz. delavec ob stroju z adsorbcijskim sredstvom, ki je nameščeno v bližini delovnega stroja, najprej posuje onesnaženo površino, nato pa v najkrajšem času obvesti pooblaščeno osebo (npr. delovodjo oz. vodjo gradbišča). Obvestilo mora vsebovati: • lokacijo onesnaženja, • vrsto onesnaženja (snov, količina), • čas nastopa onesnaženja. • Vodja gradbišča vpiše podatke o onesnaženju v gradbeni dnevnik in o dogodku obvesti pristojne službe. Obvestilo mora vsebovati enake podatke, kot je navedeno zgoraj. • V najkrajšem času se prične z odkopom onesnaženega materiala, ki se ga preda v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu. Opomba: pogoji so splošni in so podani glede na v tej fazi dosegljive podatke o vrsti in namenu posegov.

11.3.2 Omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja

Plinovod: • Vsaka kontrola plinovoda ter izvajanje morebitnih vzdrževalnih ali servisnih del na plinovodu mora biti listinsko dokazljivo. • Morebitno razlitje goriv ali maziv iz vzdrževalnih vozil v času pregledov ali vzdrževalnih del, mora biti odstranjeno z izkopom in odstranitvijo onesnaženega materiala.

11.3.2.1 Interventni ukrepi v času obratovanja

Interventni ukrepi se izvajajo v primeru razlitja nevarnih snovi/pripravkov med obratovanjem in sicer v glede na namembnost obravnavanega dela objekta predvsem iztoka goriva ali tehničnih tekočin iz servisnih oz. kontrolnih vozil ob eventualni havariji le teh.

Ukrepi med obratovanjem obsegajo zbiranje razlitega pripravka (goriva, maziv..) in odvoz. Odvoz nevarnih odpadkov lahko vrši le podjetje, ki je zavedeno v seznam zbiralcev oziroma odstranjevalcev tovrstnih odpadkov. Spiranje neposredno v okolje ni dovoljeno.

Ostali interventni ukrepi so smiselno enaki kot v času gradnje, vključno s postopkom v primeru razlitja oz. onesnaženja površine.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 75

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

12. MONITORING

Cilj opazovanja potencialnih okoljskih bremen je prepoznavanje in odstranitev ali maksimalno zmanjšanje škodljivih in nezaželenih vplivov, ki segajo v okolje. Slednje še posebej velja za podzemno vodo.

Z varstvenimi ukrepi v času gradnje, ki so del analize tveganja, bo tudi preprečeno kakršnokoli iztekanje morebitnih onesnaževal v tla; onesnaževalo zaradi glinenih krovnih in vmesnih plasti ne bi prodrlo do vodonosnikov, ki sta zaščitena: − Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (UL RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 93/13) − Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS, št. 43/15)

Onesnaževalo, glede na geološke in hidrogeološke značilnosti na območju, tudi ne bi doseglo zajetij pitne vode, ki so zavarovana z zgoraj navedenima uredbama.

Glede na navedeno ocenjujemo, da zaradi gradnje in obratovanja predmetnega plinovoda na predmetnem območju ne obstaja verjetnost nastanka neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo vodonosnikov, ki sta zavarovana z zgoraj navedenima uredbama.

Ocenjujemo, da izvedba novih opazovalnih vrtin (in monitoring podzemne vode), glede na gradbeno tehnične rešitve in glede na navedbe predhodnih poglavij, ni potrebna.

Kljub navedenemu je potrebno dosledno upoštevati ukrepe podane v tem poročilu in sicer tako za čas gradnje kot obratovanja predmetnega objekta.

Predlagamo, da se upošteva geotehnične pogoje izvedbe na zahtevnih območjih podane v Geološko – geotehničnem elaboratu št.: 9778; Prenosni plinovod R51C Kozarje – Vevče; IDP; Novogradnja (Geoinženiring d.o.o., Ljubljana september 2016).

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 76

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

13. SKLEPNA OCENA

Varovanje podzemne vode je odvisno od izvajanja določil o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega Barja in okolice Ljubljane ter podanih zaščitnih in omilitvenih ukrepov.

Pri ugotavljanju ali bi bila v primeru onesnaženja na predmetni lokaciji ogrožena podzemna voda v črpališčih pitne vode smo upoštevali geološke in hidrogeološke značilnosti območja posega in območja virov pitne vode.

V oceni smo lahko realno predvideli, da bo potekal na in z obravnavanega območja promet z tovornimi vozili in delovnimi stroji (gradnja) ter preglednimi vozili (obratovanje). Glede na navedeno je v tej analizi tveganja obravnavan naslednji parameter: mineralna olja (onesnaženje podzemne vode z mineralnimi olji je enkratno).

Rezultati analize tveganja – gradnja Z varstvenimi ukrepi v času gradnje, ki so del analize tveganja, bo preprečeno kakršnokoli iztekanje onesnaževal v tla. V primeru, da bi se to vseeno zgodilo (npr. najslabši scenarij, neupoštevanje varstvenih ukrepov), onesnaževalo zaradi glinenih krovnih in vmesnih plasti ne bi prodrlo do vodonosnikov, ki so zaščiteni z: − Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (UL RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 93/13) − Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS, št. 43/15)

Onesnaževalo, glede na geološke in hidrogeološke značilnosti na območju, ne bi doseglo zajetij pitne vode, ki so zavarovana z zgoraj navedenima uredbama.

Zaradi navedenih hidrogeoloških razmer, trasa plinovoda ne bo vplivala niti na kakovostno niti na količinsko stanje podzemne vode. Tudi če bi onesnaževalo prodrlo (kar sicer ni verjetno) do zgornjega vodonosnika prave podzemne vode (kar je glede na značilnosti posega samega geološke in hidrogeološke danosti na območju, zgolj teoretična predpostavka) so, z dosedanjimi hidrogeološkimi raziskavami namreč ugotovili, da podzemna voda zgornjega pleistocenskega vodonosnika delno teče: − severno skozi območje Draveljske doline, kjer se izliva v vodonosnik Ljubljanskega polja. Od tod teče podzemna voda v generalni smeri toka podzemne vode proti vzhodu in južno od črpališč pitne vode Šentvid, Kleče in Hrastje (Mencej, 1989, Brancelj Rejec, 2009). − s severnega dela Ljubljanskega barja odteka proti vzhodu (pod Rožnikom) skozi ožino med Rožnikom in Golovcem (Ljubljanska vrata) in se izliva v vodonosnik Ljubljanskega polja. Od tod teče podzemna voda v generalni smeri proti vzhodu in južno od črpališča Hrastje (Mencej, 1989, Brancelj Rejec, 2009). Smer toka podzemne vode je izven vseh vplivnih območij črpališč pitne vode na Ljubljanskem polju in Ljubljanskem barju. Navedeno je dokazano tudi z rezultati matematičnih simulacij - možnost onesnaženja podzemne vode vodonosnika Ljubljanskega polja in ogrožanje črpališč pitne vode z razlitjem onesnaževala z izlitjem mineralnih olj ob obodu predvidene gradbene jame kompleksa Tobačna mesto (Petauer, Perc, 2010) in gradnje stolpnice Emonika (Petauer, Perc, 2009); zaključki obeh matematičnih simulacij kažejo, da onesnaževalo teče s tokom podzemne vode južno pod črpališčem Hrastje ne doseže vodnjakov vodarne Hrastje.

Rezultati analize tveganja – obratovanje Glede na fizikalno kemijske značilnosti zemeljskega plina, onesnaženje podzemne vode, zaradi morebitnih izpustov zemeljskega plina ni možno. Zemeljski plin smo zato izločili iz obravnave v tej analizi. Predmetni plinovod, v delu trase, ki poteka preko vodovarstvenega območja, ne zahteva vzdrževanja. Zaradi osnovne dejavnosti na trasi obravnavanega plinovoda ne bodo stalno prisotna vozila oz. bodo prisotna le ob pregledih (najslabši scenarij se lahko zgodi le v primeru okvarjenega preglednega vozila, ki bi se eventualno zadrževalo na prostih neutrjenih površinah). Na prostih

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 77

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

netlakovanih površinah odtok voda in morebitnih onesnaževal izključno površinski; glede na geološke in hidrogeološke značinosti na trasi po končanju posega ni možnosti ponikanja voda v podzemno vodo zgornjega pleistocenskega vodonosnika.

Ogroženost vodnega telesa zaradi globine posegov Iz rezultatov analize tveganja je razvidno, da so smiselno izpolnjena določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega Barja in okolice Ljubljane in sicer: − Z izkopi in podvrtavanji se nikjer na trasi ne bo poseglo območje prave podzemne vode v zgornjem pleistocenskem prodnem vodonosniku. − Bodo izkopi izdelani nad srednjo gladino podzemne vode (podzemna voda v tem vodonosniku je sicer pod subarteškim pritiskom; preboja do tega vodonosnika nikjer na obravnavanem delu trase ne bo; določevanje piezometrskega nivoja vode je torej v tem primeru brezpredmetno). − Zaradi gradnje in obratovanja predvidenega plinovoda ne bo zmanjšana transmisivnost vodonosnika oziroma ne bo zmanjšana prostornina vodonosnika ali presekan tok podzemne vode.

ZAKLJUČEK Zaradi predvidenega posega torej ne bo ogrožen noben vir pitne vode. Onesnaženja vodnih virov torej tudi v primeru izlitja onesnaževal v času gradnje ali obratovanja ne bi bilo.

Ker zaradi predvidenega posega ne bo ogrožen noben vir pitne vode Ljubljanskem polju in Ljubljanskem Barju, zato ni potrebno računati spremembe referenčnega stanja zaradi ogroženosti (dR) in relativne občutljivosti S v okviru, ki ga določata 48. in 50. člen Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Kljub temu pa je potrebno dosledno upoštevati ukrepe podane v tem poročilu.

Ocenjujemo, da zaradi gradnje in obratovanja predmetnega plinovoda ne obstaja verjetnost nastanka neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo. Glede na ureditev oziroma predvideno izvedbo ter namen predmetnega plinovoda ter predvsem ob striktnem izvajanju v tej analizi tveganja podanih zaščitnih in omilitvenih ukrepov, niso ogroženi parametri kemijske sestave podzemne vode. Snovi, ki jih pred posegom v prostor ni bilo v posameznem vodnem telesu, se po izvedenem posegu ne bodo pojavile. Do izpada oskrbe s pitno vodo zaradi gradnje in obratovanja obravnavanega plinovoda, ter ob izvajanju predvidenih varovalnih ukrepov ne more priti.

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejstev ter doslednemu zagotavljanju predpisanih zaščitnih ukrepov, je tveganje za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode pri gradnji in obratovanju predmetnega plinovoda na obravnavani trasi, sprejemljivo.

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 78

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

14. LITERATURA IN VIRI

− Grad, K., Ferjančič, L., 1968: Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100000, List Kranj, Zv. geol. zav. Beograd. − Grad, K., Ferjančič, L., 1976: Tolmač k Osnovni geološki karti List Kranj, Zv. geol. zav. Beograd. − Premru U., 1983: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Ljubljana. Zv. geol. zavod Beograd. − Premru U., 1983: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Tolmač za list Ljubljana. Zv. geol. zavod Beograd. − Mencej, Z.,: Prodni zasipi pod jezerskimi sedimenti Ljubljanskega barja. Geologija 31,32, 517-553 (1988-89), Ljubljana. − Mencej, Z., s sod., 1989: Raziskave podtalne vode na Ljubljanskem barju. Zaključno poročilo. Geološki zavod Slovenije. Št.pr.: 612-1/89, Ljubljana. − Veselič, M.: 2000: Poročilo št.: ip 282/00 Analiza posedanja Ljubljanskega barja zaradi črpanja vode v zvezi z načrtovanim vodnjakom V-2Agl v vodarni Brest. IRGO Ljubljana − Železnik B. et al., 2005: Potencialni novi viri pitne vode za mestno občino Ljubljana, študija – končno poročilo (Hidroinženiring d.o.o., FGG, Geoko d.o.o., GEOZS, Hidroconsulting d.o.o.). − Mencej, Z., 1995: Analiza obstoječih in možnih vodnih virov za Ljubljanski vodovod; Hidroconsulting d.o.o., Dragomer − Brancelj Rejec, I. et. al., 2005: Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10, Ljubljana − Brečko, V., 1998: Ogroženost virov pitne vode za oskrbo Ljubljane. Ujma, 12, 88-91. Ljubljana. − Žlebnik, L., 1971: Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja. Geologija 14, Ljubljana. − Breznik, M., 1988: Hidrogeološke in hidrološke osnove za zaščito podtalnice Ljubljanskega polja. Naše okolje 1-2, 22-25. Ljubljana. − Kranjc, Kolenc, 2002: Kemijsko stanje in ogroženost podtalnice Ljubljanskega polja. Zaščita vodnih virov in vizija oskrbe s pitno vodo v Ljubljani. Zbornik. Univerza v Ljubljani, FGG in JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Ljubljana. Ljubljana, 2002. − Oblak – Lukač, A., 1985: Nevarne snovi. Založba DDU Univerzum. Ljubljana. − Veselič M., Petauer D., 1997: Strokovne podlage za pripravo metodologije za izdelavo ocen ogroženosti in kart ranljivosti podzemnih voda. IRGO, GEOKO. Arhiv MOP, Ljubljana. − Zaščita vodnih virov in vizija oskrbe s pitno vodo v Ljubljani. Zbornik. Univerza v Ljubljani, FGG in JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Ljubljana. Ljubljana, 2002. − Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode za gradnjo pilotov in poslovne stolpnice na območju prostorske enote P1 kompleksa Emonika št.: 202609-ap (E- NET OKOLJE d.o.o., 2009), − Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode za gradnjo tesnilne zavese (diafragme) po obodu predvidene gradbene jame kompleksa Tobačna mesto št.: 202510-ap (E-NET OKOLJE d.o.o., 2010), − Fetter, W.C., 1999: Contaminant hydrogeology. Second edition. Prentice Hall. − Fried, J.J., 1975: Groundwater pollution, Theory, Methodology, Modelling and Practical Rules. 330pp., New York. − Hemond H.F. , Fechner E.J. 1994: Chemical Fate and Transportation in the Environment, Academic Press, inc.. − Timbrell, J., Principles of Biochemical Toxicology, Third Edition, Taylor & Francis Ltd, London, 2000, − Veselič M., Petauer D., 1997: Strokovne podlage za pripravo metodologije za izdelavo ocen ogroženosti in kart ranljivosti podzemnih voda. IRGO, GEOKO. Arhiv MOP, Ljubljana. − Yaron, B., Calvet, R., Prost, R., 1996: Soil pollution. Processes and Dynamics. 313 pp, Springer., New York. − Geološko – geotehnični elaborat št.: 9778; Prenosni plinovod R51C Kozarje – Vevče; IDP; Novogradnja (Geoinženiring d.o.o., Ljubljana september 2016)

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 79

ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE ZA GRADNJO PRENOSNEGA PLINOVODA R51C KOZARJE - VEVČE

− proj. št.: PR51CKV-B114/169: Prenosni plinovod R 51C Kozarje – Vevče; Tehnični opis; Načrt gradbenih konstrukcij – 3/1 plinovod; IDP, (IBE, junij 2016) − proj. št.: PR51CKV-B114/169: Prenosni plinovod R 51C Kozarje – Vevče; Tehnični opis; Načrt gradbenih konstrukcij – 3/2 MRP Kozarje Z in BS; IDP, (IBE, junij 2016) − proj. št.: PR51CKV-B114/169: Prenosni plinovod R 51C Kozarje – Vevče; Tehnični opis; Načrt strojnih instalacij in strojne opreme; IDP, (IBE, junij 2016) − proj. št.: PR51CKV-B114/169: Prenosni plinovod R 51C Kozarje – Vevče; Tehnični opis; Načrt strojnih instalacij in strojne opreme – objekti na plinovodu; IDP, (IBE, junij 2016)

E-NET OKOLJE d.o.o. - 12.09.2016 80