XV. Letnik. Snopi= 1.—4
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
XV. letnik. Snopi= 1.—4. <asopis za zgodovino in narodopisje. -0$£0- Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. >•$$<>- Urejuje Prof. Fr. Kova=i <. Maribor, 1919. Tliksli ••••• tv. Cirila. '"•••/ P. n. udom Zg. dr.! Vsled silne draginje je udnina zvišana na 10 K, oziroma 200 K enkrat za vselej. ' Prosimo, da nam stari udje ostanejo zvesti in se novi pridružijo. V prenovljeni domovini =aka naše društvo še ve=ja naloga ko doslej, javna znanstvena knjižnica, arhiv in muzej so v Mariboru važna kulturna potreba, ki jo zahteva že naša narodna =ast. Podpirajte tedaj gmotno in moralno naše društvo ! Odbor »Zgodovinskega društva.« Rokopise, tiskovine v oceno, udnine, predmete za muzej, knjižnico ali arhiv je pošiljati edino na Zgodovinsko društvo v Mariboru. <asopis za zgodovino in narodopisje. •-•^-• •- XV. letnik. O-SÍ-O Izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru. *>-i=S-c — Uredil Prof. F r. K o v a = i =. Maribor, i9i9i Tiskala Urtarne sv. Cirila. Vsebina XV. letnika (1919). I. Razprave. stm IleSi= dr. Fran, <esko-jngoslovanske literarne paralele in odvisnosti .... 1 Kovaiïif Fran, Doneski k starejši zgodovini Murskega polja 23 Kos dr. Fran, Doneski •• krnjovne kronike 85 II. Izvestja. Stegensek dr. Augustin, h. polja baro=ne ikonografije 1U Stegensek dr. Augustin, Gotske freske v ••••• j sv. Dulia v SIOT, Gradcu . 113 Kotnik Fr., „Sprotnlotna Vijolica", mariborski dijaški list iz 1. 1846 . .114 Kotnik Fr., Komike narodopisne Mice V ]2ß Ileši= dr. Fr., Miscellanea 127 III. Slovstvo. Pokopalii=a pri cerkvah Lavanti tiske Škofije. Fr. Podkrajiek 134 Kreser M., Gnsto7a žiteljstva kraljevine Hrvatske i Slavonije. Fr. Kova=i= . 13g Srpska historiografska djela 'Ira. A lotse Ivica. I. Milekii; 142 MilEet¡¿ Ivan, Koleda u južnih Slavena. Dr. F. 1 14• Pata Jos., Novi pHspúvki • dcjinám stfedobu •••• Mio jaiyka a piecmnictvi. Fr. I.. 14• N=kolik kapitol z dêjin Btyku ¿eskobulharskych. Fr. I. 147 Joka od Osijeka. Fr. I 147 Nastavni Vjesnik. F. 1 148 Diplomati=ki Zbornik j u gosi. akademije. F. • 148 Monumenta spectantia historiam Slavom • meri d innati nm. •, Kovaji= 148 Narodopisni Vestni k =eško slovanski'. F. 1 150 Re ischi Friodr., Erloschene Klüster in Desterroich. Dr. Stegensek 161 Staro=eska knihovna. Dr. Fr. Ileii= 161 IV. Spomini In jubileji. t O. Stanislav Škrabec Dr. A. Breznik 163 Stoletnica rojstva Ignacija Orožna. F. K, , }57 Osemdesetletnica Vatrosl&ra Jagica. F. K. ... , 168 V. <rtice. Svetina nad Celjem in njena okolica. Fr. Malgaj ...,,, k , 4 ., 1•• Zlatorog in „jelen z zlatimi rogovi". F. I •• VI. DruStvenl glasnik Idi (.' -'í> , , ! ,/ •• ¡; i '.. ' > ! : l : - . .. .-Ti- <eško-jugoslovanske literarne paralele In odvisnosti. Dr. Fr. IleSi=. Bave= se s =eško literaturo, sem =esto naletel na pojave, ki so me spominjali slovenskih ali v ob=e jugoslovanskih literarnih proizvodov. Pri takih dodirnih to=kah obeh literatur je v=asi misliti na medsebojno odvisnost, v=asi pa le na podobnost, ki izvira iz skupnosti vzorov in virov in iz enotnosti širokih kulturnih struj. Oba odnošaja.se ne dasta vedno strogo lo=iti. V tem oziru je rekel švedski slavist Jensen : „Sli=nosti morejo biti slu=ajne in potrjujejo le staro =injenico, da ni ni= novega pod solncem". Za zgled takega „kurentnega" gradiva naj navedem tu motiv o prepiru radi =rk. Slovenec ga pozna iz Prešernovega soneta o „kaši", kjer pesnik prepuš=a spor o golih =rkah Abderitom. <eški vrstnik Prešernov in spoštovalec njegovih poezij, <elakovski ima tudi epigram „Nove Abderitstvf", ki se nanaša na takratno <eško =rkaisko pravdo, ali naj se po starem na=inu glas „u" ozna=uje s =rko „v" ali ne, in je H za „z" pisati „y" ali „i": „<3t ten mei pravdu, v oslove kdo etfnu lezel ? Ci o D en, •••• osel pHnaležel? Tak spordrubdy Abderité vedli, až ¡dosti rdeli a bledli. <i lépe „T kozvch brad" pgfiti, nei „n kozicb"? již ra=te o to dbáti, by nerzoikaly • oboi rozbroj, zrady pro stln kozf brady". Ta epigram <elakovskega je bil natisnjen v „<asopisu <eskeho Museum" 1832, str. 402, a omenjeni sonet Prešernov citira <elakovski v istem letniku nekoliko pozneje (str. 451). Nastanek =eškega epigrama je torej vsekakor v =asovni zvezi s Prešernovim sonetom; na kavzal- n os t pa bi tem laže mislili, ker ima v nekem drugem epigramu <ela- kovski (o purizmu) besede, ki mo=no nalikujejo Prešernovim : „Besed se tujih boj ko hudega vraga"; to so namre= besede : „... Že ve psanf, jak zl7ho ducha, všeoh cizíoh slov se stfezeme". Seveda moramo tudi uvaže- vati, da je motiv sam že star, torej že predprešernovski. Jungmann je 1. 1820. napisal satiro „Rozepfe mezi pismeny" (y, i), a ve= nego 50 let prej je snov porabil ruski pesnik Sumarokov v veseloigri „Trisotìnius" (1750):,Bombonius in Trisotiiúus se prepirata, katera =rka je boljša, „T" z ono nogo ali „fil" s tremi nogami Sluga, ki mora rešiti prepir, da i <asopis •• Ego dorino tu narodopisje. prednost tronožni =rki, =eš, pri enonožni ne ostane ni=, =e se ji zlomi noga, a pri tronožni ostane ena, =e se ji tudi zlomita dve. Ta motiv o o sporu =rk sega o=ividno v klasi=no starodavnost, saj nahajamo pri Lucianu prepir med „•" in „i". Pa tudi pozneje po Prešernu in <ela- kovskem mu imamo sled, in sicer pri Bogovi7u, ki pravi v pesmi „Abe- ceda i azbuka": Abeceda i azbuka, dva en grb jednog zvuka, jedan duh nek riada u njima, pak 7e biti, Sto bit ima. Raznih rreminiscenc" bo najti baš pri pesnikih s široko na=itanostjo, kakor je bil na pr. Prešeren. Posebe se je vedno vprašati, koliko so take reminiscence zgolj nezavedno in pasivno spominjanje, koliko pa za- vedno, aktivno posnemanje. Za zgled take negotove alternative naj tu navedem ono kitico „Krsta pri Savici", ki se za=ne : „Tam v =asih <rtomira na otoki podoba boginje je stala Žive ..." Tej boginji so posve=eni „mladeni=ev stoki" ter smehi in joki deklet. Staroslav ji je sve=enik, njegova lepa h=i Bogomila pa sve7enica. Te Prešernove kitice se spomniš, =e =itaš prvi spev Montesquieu- jevega „Hrama Gnidskega"», klasicisti=ne alegorije =astitve boginje Venere v Gnidu, obmorskem mestecu v Kariji v Mali Aziji. V prvem spevu „Hrama Gnidskega" se nam opisuje Venerino svetiš=e. Sredi staro- davnega svetega, gozda se dviga gri= in na njem je hram, kjer žrtvujejo ljubezni. „Tu so žrtve vzdihi in darovi nežna srca ... Oni, ki so po- trti vsled trdosti Neusmiljene, prihajajo tja vzdihovat... Deklice pri- hajajo vsak dan v svetiš=e, da izreko tam Veneri svoje prošnje ..." • Pred vsem ho=em tu podati nekaj slovensko-=eških paralel, ka- terih motiv je bil v dobi romantike (okoli 1800) sploh obi=ajen in ki torej motivno-utegnejo izvirati iz istega vira. 1 Izdal je Montesquieu ta svoj „roman" v 7 spevih 1. 1726., in sicer v prozi: Le tempie de Guide. Avtor se smatra za prevajalca ter pravi v predgovoru, da je spie prevod grškega rokopisa neznanega avtorja. Še v 18. stoletju je bil roman v francoš=ini dvakrat, vereificiUn ter je ¡•Sel v ve= prevodih, v nemškem trikrat, v italijanskem, poljskem in =eškem (1804). Poljskega prevoda Šumanovskega se je držal =eški prevajatelj Facbmajer. — Rabim Hontesanienjere „Oeuvres complètes", Tome II. (Aux Deux-Ponts, 1774), str. 223—264, ' • 1 „Là les sacri ficee sont des soupirs, et les offrandes un coeur tendre ... Ceux qui sont accablés dea rigueurs d' une crudelle y viennent soupirer . Les ailes entrent chaque jour dans le sanctuaire, pour faire leur prière à Venus ... 6eSko-jugoaloyanake literarne paralele in odvisnosti. Motiv znanega Prešernovega sveta „Dekletom" nahajam tudi pri =eškem pesniku Jos. Rautenkrancu, vrstniku Valentina Vodnika. Ta je v Puchmajerjevem „Sebrani Basni a Zpévû" (••., 1797), pesniškem almanahu, ki stoji v <eški literaturi na meji med prosvetljenim raciona- lizmom in romantiko, priob=il pesem „Paupè na B*** S.H (5 kitic). Pesnik kaže tu svojemu dekletu Še zaprt popek divje rože. Roža se razvije, a hitro umira. „Sprejmi me v srce svoje, mila moja deklica! Predno pride no=, vzame gotova mo7 dekletom krasoto". „Tak si re=i daj, meni zdaj ljubav daj, žijo= v mladosti! Hitro moreš zveneti, potem ti bo živeti brez YSe radosti". Seveda ta motiv je tako ob=e<loveŠki in tako naraven, da ga sigurno lahko najdemo v raznih literaturah raznih <asov1. Nekoliko konkretnejša je že sli=nost, ki jo nahajam med Prežernovo pesmijo „Pod oknom" in pesmijo =eškega pesnika Karla Sudimira Šnaiderja (1766—1835). Njegova „Pisen ve=erni pod oknem dev<ete" ima pet kitic: Pod oknom miljenke sedi mladeni= s kitaro (1. kitica). Vse okoli tiho dremlje, le mladeni= pred oknom gine od bo- le=in ljubezni (2. kitica). 0 rychle, etrtmy zlaté 1 0 kež, ma fioHnko, Skrz tichon znête noe, kež pak tvym Î pohne, a j erte pri meši=ku •. ruka tva milostne mé lásky bob ou •••. • •••• ••• privine ! At' z vis dneh Milka v=je, Viale, ah, premama žadost, . _ an • láace vzbuinje, premama nadé j e ! a srdee zkamenelá Struny nadamo inëjl, dëvSatek zm=k=nje. hoch tvûj danno pëje! Spi tedy, spi, milenko ! . Bùh sam tí ostrihej, a perut' Cherub ¡na na =ilko chladek v=jl Ja smutnë zas odnáíím laeky eve bolno • mo •, a ztrapené mé srdee ti pfeje — dobrou noe. 0 strune, javite v luninem svitu mojo ljubezen! Ah, zaman done moje strune. Spi torej, dragai Odhajam z žalostno ljubeznijo v srcu in izmu=eno srce ti kli=e : Lahko no= 1 ' Prav Prešernovsko razpoloženje ! Znan je Levstikov „Popotnik", zložen v nekakih stancah z rimami : ab, ab, cd, cd. „Živel sem dolgo =asa z vami, le zopet v roko 1 Na pr. dubrovniiki latinski lirik Crijevi7 iz XV. stoletja pravi svoji Flaviji, da naj misli, kako hitro mine mladost, in da je nikdo ve= ne bo poielel, ko enkrat oltari. („Had" ttnj. 206, str. 230.) — Prim, doli Blumaueijevo pesem • =eikem prevodni * Tu bi ie mogli primerjati Gogoljevo „Majsko noi ali utopljenico" : Kozak priAe pod okno deklice ter vpraia: •••1•, halo, ali spia ali no i •• k meni ven priti?* Prosijo, naj mu poda ••••• belo roko (So=injenja/ Redakcija Tiho nr avo va.