DOCSLIB.ORG

XV. Letnik. Snopi= 1.—4

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
XV. Letnik. Snopi= 1.—4 XV. letnik. Snopi= 1.—4. <asopis za zgodovino in narodopisje. -0$£0- Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. >•$$<>- Urejuje Prof. Fr. Kova=i <. Maribor, 1919. Tliksli ••••• tv. Cirila. '"•••/ P. n. udom Zg. dr.! Vsled silne draginje je udnina zvišana na 10 K, oziroma 200 K enkrat za vselej. ' Prosimo, da nam stari udje ostanejo zvesti in se novi pridružijo. V prenovljeni domovini =aka naše društvo še ve=ja naloga ko doslej, javna znanstvena knjižnica, arhiv in muzej so v Mariboru važna kulturna potreba, ki jo zahteva že naša narodna =ast. Podpirajte tedaj gmotno in moralno naše društvo ! Odbor »Zgodovinskega društva.« Rokopise, tiskovine v oceno, udnine, predmete za muzej, knjižnico ali arhiv je pošiljati edino na Zgodovinsko društvo v Mariboru. <asopis za zgodovino in narodopisje. •-•^-• •- XV. letnik. O-SÍ-O Izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru. *>-i=S-c — Uredil Prof. F r. K o v a = i =. Maribor, i9i9i Tiskala Urtarne sv. Cirila. Vsebina XV. letnika (1919). I. Razprave. stm IleSi= dr. Fran, <esko-jngoslovanske literarne paralele in odvisnosti .... 1 Kovaiïif Fran, Doneski k starejši zgodovini Murskega polja 23 Kos dr. Fran, Doneski •• krnjovne kronike 85 II. Izvestja. Stegensek dr. Augustin, h. polja baro=ne ikonografije 1U Stegensek dr. Augustin, Gotske freske v ••••• j sv. Dulia v SIOT, Gradcu . 113 Kotnik Fr., „Sprotnlotna Vijolica", mariborski dijaški list iz 1. 1846 . .114 Kotnik Fr., Komike narodopisne Mice V ]2ß Ileši= dr. Fr., Miscellanea 127 III. Slovstvo. Pokopalii=a pri cerkvah Lavanti tiske Škofije. Fr. Podkrajiek 134 Kreser M., Gnsto7a žiteljstva kraljevine Hrvatske i Slavonije. Fr. Kova=i= . 13g Srpska historiografska djela 'Ira. A lotse Ivica. I. Milekii; 142 MilEet¡¿ Ivan, Koleda u južnih Slavena. Dr. F. 1 14• Pata Jos., Novi pHspúvki • dcjinám stfedobu •••• Mio jaiyka a piecmnictvi. Fr. I.. 14• N=kolik kapitol z dêjin Btyku ¿eskobulharskych. Fr. I. 147 Joka od Osijeka. Fr. I 147 Nastavni Vjesnik. F. 1 148 Diplomati=ki Zbornik j u gosi. akademije. F. • 148 Monumenta spectantia historiam Slavom • meri d innati nm. •, Kovaji= 148 Narodopisni Vestni k =eško slovanski'. F. 1 150 Re ischi Friodr., Erloschene Klüster in Desterroich. Dr. Stegensek 161 Staro=eska knihovna. Dr. Fr. Ileii= 161 IV. Spomini In jubileji. t O. Stanislav Škrabec Dr. A. Breznik 163 Stoletnica rojstva Ignacija Orožna. F. K, , }57 Osemdesetletnica Vatrosl&ra Jagica. F. K. ... , 168 V. <rtice. Svetina nad Celjem in njena okolica. Fr. Malgaj ...,,, k , 4 ., 1•• Zlatorog in „jelen z zlatimi rogovi". F. I •• VI. DruStvenl glasnik Idi (.' -'í> , , ! ,/ •• ¡; i '.. ' > ! : l : - . .. .-Ti- <eško-jugoslovanske literarne paralele In odvisnosti. Dr. Fr. IleSi=. Bave= se s =eško literaturo, sem =esto naletel na pojave, ki so me spominjali slovenskih ali v ob=e jugoslovanskih literarnih proizvodov. Pri takih dodirnih to=kah obeh literatur je v=asi misliti na medsebojno odvisnost, v=asi pa le na podobnost, ki izvira iz skupnosti vzorov in virov in iz enotnosti širokih kulturnih struj. Oba odnošaja.se ne dasta vedno strogo lo=iti. V tem oziru je rekel švedski slavist Jensen : „Sli=nosti morejo biti slu=ajne in potrjujejo le staro =injenico, da ni ni= novega pod solncem". Za zgled takega „kurentnega" gradiva naj navedem tu motiv o prepiru radi =rk. Slovenec ga pozna iz Prešernovega soneta o „kaši", kjer pesnik prepuš=a spor o golih =rkah Abderitom. <eški vrstnik Prešernov in spoštovalec njegovih poezij, <elakovski ima tudi epigram „Nove Abderitstvf", ki se nanaša na takratno <eško =rkaisko pravdo, ali naj se po starem na=inu glas „u" ozna=uje s =rko „v" ali ne, in je H za „z" pisati „y" ali „i": „<3t ten mei pravdu, v oslove kdo etfnu lezel ? Ci o D en, •••• osel pHnaležel? Tak spordrubdy Abderité vedli, až ¡dosti rdeli a bledli. <i lépe „T kozvch brad" pgfiti, nei „n kozicb"? již ra=te o to dbáti, by nerzoikaly • oboi rozbroj, zrady pro stln kozf brady". Ta epigram <elakovskega je bil natisnjen v „<asopisu <eskeho Museum" 1832, str. 402, a omenjeni sonet Prešernov citira <elakovski v istem letniku nekoliko pozneje (str. 451). Nastanek =eškega epigrama je torej vsekakor v =asovni zvezi s Prešernovim sonetom; na kavzal- n os t pa bi tem laže mislili, ker ima v nekem drugem epigramu <ela- kovski (o purizmu) besede, ki mo=no nalikujejo Prešernovim : „Besed se tujih boj ko hudega vraga"; to so namre= besede : „... Že ve psanf, jak zl7ho ducha, všeoh cizíoh slov se stfezeme". Seveda moramo tudi uvaže- vati, da je motiv sam že star, torej že predprešernovski. Jungmann je 1. 1820. napisal satiro „Rozepfe mezi pismeny" (y, i), a ve= nego 50 let prej je snov porabil ruski pesnik Sumarokov v veseloigri „Trisotìnius" (1750):,Bombonius in Trisotiiúus se prepirata, katera =rka je boljša, „T" z ono nogo ali „fil" s tremi nogami Sluga, ki mora rešiti prepir, da i <asopis •• Ego dorino tu narodopisje. prednost tronožni =rki, =eš, pri enonožni ne ostane ni=, =e se ji zlomi noga, a pri tronožni ostane ena, =e se ji tudi zlomita dve. Ta motiv o o sporu =rk sega o=ividno v klasi=no starodavnost, saj nahajamo pri Lucianu prepir med „•" in „i". Pa tudi pozneje po Prešernu in <ela- kovskem mu imamo sled, in sicer pri Bogovi7u, ki pravi v pesmi „Abe- ceda i azbuka": Abeceda i azbuka, dva en grb jednog zvuka, jedan duh nek riada u njima, pak 7e biti, Sto bit ima. Raznih rreminiscenc" bo najti baš pri pesnikih s široko na=itanostjo, kakor je bil na pr. Prešeren. Posebe se je vedno vprašati, koliko so take reminiscence zgolj nezavedno in pasivno spominjanje, koliko pa za- vedno, aktivno posnemanje. Za zgled take negotove alternative naj tu navedem ono kitico „Krsta pri Savici", ki se za=ne : „Tam v =asih <rtomira na otoki podoba boginje je stala Žive ..." Tej boginji so posve=eni „mladeni=ev stoki" ter smehi in joki deklet. Staroslav ji je sve=enik, njegova lepa h=i Bogomila pa sve7enica. Te Prešernove kitice se spomniš, =e =itaš prvi spev Montesquieu- jevega „Hrama Gnidskega"», klasicisti=ne alegorije =astitve boginje Venere v Gnidu, obmorskem mestecu v Kariji v Mali Aziji. V prvem spevu „Hrama Gnidskega" se nam opisuje Venerino svetiš=e. Sredi staro- davnega svetega, gozda se dviga gri= in na njem je hram, kjer žrtvujejo ljubezni. „Tu so žrtve vzdihi in darovi nežna srca ... Oni, ki so po- trti vsled trdosti Neusmiljene, prihajajo tja vzdihovat... Deklice pri- hajajo vsak dan v svetiš=e, da izreko tam Veneri svoje prošnje ..." • Pred vsem ho=em tu podati nekaj slovensko-=eških paralel, ka- terih motiv je bil v dobi romantike (okoli 1800) sploh obi=ajen in ki torej motivno-utegnejo izvirati iz istega vira. 1 Izdal je Montesquieu ta svoj „roman" v 7 spevih 1. 1726., in sicer v prozi: Le tempie de Guide. Avtor se smatra za prevajalca ter pravi v predgovoru, da je spie prevod grškega rokopisa neznanega avtorja. Še v 18. stoletju je bil roman v francoš=ini dvakrat, vereificiUn ter je ¡•Sel v ve= prevodih, v nemškem trikrat, v italijanskem, poljskem in =eškem (1804). Poljskega prevoda Šumanovskega se je držal =eški prevajatelj Facbmajer. — Rabim Hontesanienjere „Oeuvres complètes", Tome II. (Aux Deux-Ponts, 1774), str. 223—264, ' • 1 „Là les sacri ficee sont des soupirs, et les offrandes un coeur tendre ... Ceux qui sont accablés dea rigueurs d' une crudelle y viennent soupirer . Les ailes entrent chaque jour dans le sanctuaire, pour faire leur prière à Venus ... 6eSko-jugoaloyanake literarne paralele in odvisnosti. Motiv znanega Prešernovega sveta „Dekletom" nahajam tudi pri =eškem pesniku Jos. Rautenkrancu, vrstniku Valentina Vodnika. Ta je v Puchmajerjevem „Sebrani Basni a Zpévû" (••., 1797), pesniškem almanahu, ki stoji v <eški literaturi na meji med prosvetljenim raciona- lizmom in romantiko, priob=il pesem „Paupè na B*** S.H (5 kitic). Pesnik kaže tu svojemu dekletu Še zaprt popek divje rože. Roža se razvije, a hitro umira. „Sprejmi me v srce svoje, mila moja deklica! Predno pride no=, vzame gotova mo7 dekletom krasoto". „Tak si re=i daj, meni zdaj ljubav daj, žijo= v mladosti! Hitro moreš zveneti, potem ti bo živeti brez YSe radosti". Seveda ta motiv je tako ob=e<loveŠki in tako naraven, da ga sigurno lahko najdemo v raznih literaturah raznih <asov1. Nekoliko konkretnejša je že sli=nost, ki jo nahajam med Prežernovo pesmijo „Pod oknom" in pesmijo =eškega pesnika Karla Sudimira Šnaiderja (1766—1835). Njegova „Pisen ve=erni pod oknem dev<ete" ima pet kitic: Pod oknom miljenke sedi mladeni= s kitaro (1. kitica). Vse okoli tiho dremlje, le mladeni= pred oknom gine od bo- le=in ljubezni (2. kitica). 0 rychle, etrtmy zlaté 1 0 kež, ma fioHnko, Skrz tichon znête noe, kež pak tvym Î pohne, a j erte pri meši=ku •. ruka tva milostne mé lásky bob ou •••. • •••• ••• privine ! At' z vis dneh Milka v=je, Viale, ah, premama žadost, . _ an • láace vzbuinje, premama nadé j e ! a srdee zkamenelá Struny nadamo inëjl, dëvSatek zm=k=nje. hoch tvûj danno pëje! Spi tedy, spi, milenko ! . Bùh sam tí ostrihej, a perut' Cherub ¡na na =ilko chladek v=jl Ja smutnë zas odnáíím laeky eve bolno • mo •, a ztrapené mé srdee ti pfeje — dobrou noe. 0 strune, javite v luninem svitu mojo ljubezen! Ah, zaman done moje strune. Spi torej, dragai Odhajam z žalostno ljubeznijo v srcu in izmu=eno srce ti kli=e : Lahko no= 1 ' Prav Prešernovsko razpoloženje ! Znan je Levstikov „Popotnik", zložen v nekakih stancah z rimami : ab, ab, cd, cd. „Živel sem dolgo =asa z vami, le zopet v roko 1 Na pr. dubrovniiki latinski lirik Crijevi7 iz XV. stoletja pravi svoji Flaviji, da naj misli, kako hitro mine mladost, in da je nikdo ve= ne bo poielel, ko enkrat oltari. („Had" ttnj. 206, str. 230.) — Prim, doli Blumaueijevo pesem • =eikem prevodni * Tu bi ie mogli primerjati Gogoljevo „Majsko noi ali utopljenico" : Kozak priAe pod okno deklice ter vpraia: •••1•, halo, ali spia ali no i •• k meni ven priti?* Prosijo, naj mu poda ••••• belo roko (So=injenja/ Redakcija Tiho nr avo va.
Load more

Recommended publications
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
    [Show full text]
  • Spomenik Škofu Antonu Martinu Slomšku V Azilu Mariborske Stolnice
    ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 18|1 2013 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU 2013 1 | 18 Vsebina • Contents Ana Kostić, Public Monuments in Sacred Space. Memorial Tombs as National Monuments in Nineteenth Century Serbia Ceremony of the unveiling of Milica Stojadinović-Srpkinja’s • Javni spomeniki v sakralnem prostoru. Spominske grobnice kot nacionalni spomeniki v Srbiji v 19. stoletju monument, Vrdnik Monastery (detail) Ana Lavrič, »Javni« spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku v azilu mariborske stolnice • The “Public” Monument of Anton Martin Slomšek under the Shelter of Maribor Cathedral Polona Vidmar, Lokalpatriotismus und Lokalpolitik. Die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser • Lokalni patriotizem in lokalna politika. Spomeniki Wilhelmu Tegetthoffu, cesarju Jožefu II. in nadvojvodi Janezu v Mariboru ter vpliv družine Reiser Nenad Makuljević, Funeral Culture and Public Monuments. Jernej Kopitar, Vuk Karadžić and Creating a Common Serbo-Slovenian Culture of Memory • Pogrebne slovesnosti in javni spomeniki. Kopitar, Karadžić in ustvarjanje ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA skupne srbsko-slovenske kulture spominjanja Irena Ćirović, Memory, Nation and a Heroine of the Modern Age. Monument to Milica Stojadinović-Srpkinja • Spomin, nacija in herojinja moderne dobe. Spomenik Milici Stojadinović - Srpkinji ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA Establishing National Identity in Public Space Public Monuments in Slovenia and Serbia in the Nineteenth Century
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO glasilo JÜRGLASILO OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI / DECEMBER 2017 Iz vsebine: PRAVLJICA • Županov nagovor Sneži kot v pravljici, a nikjer beline, • Priznanja župana za pomembne dosežke v meni le črnina. • 200-letnica rojstva rojaka Davorina Trstenjaka Koliko dni bo še tako, • Pregled dogodkov iz druge polovice leta 2017 hladno, snežno in črno? Želim si le, • Predpraznični utrinki da vse slabo iz spomina bi ušlo. Spomin … naj gre! Ogrejejo naj se roke. Snegu naj vrne se belina, zgladi v mojem srcu se praznina. Naj pospeši ritem se srca, naj v soju sonca in snega mi nasproti pride moja ljubljena. (Boštjan Petučnik, Pesmi sivega laboda) Prejemniki priznanj za leto 2017 Na prednovoletnem sprejemu je bilo za izjemne dosežke v letu 2017 podeljenih 11 priznanj. Prejeli so jih: Foto: Ludvik KRAMBERGER Ekipa Twirling kluba Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je na državnem tekmovanju dosegla odlične rezultate z »zlato« Nino Novak – letošnjo najmlajšo prejemnico PRIZNANJA ŽUPANA za pomembne dosežke Foto: Klavdija BEC 2 DECEMBER 2017 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Nekoga moraš imeti rad, Te tople, božajoče, po ljubezni do sočloveka diše- pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, če besede pesnika Ivana Minattija so kot žarek son- nekomu moraš nasloniti roko na ramo, ca v temnih turobnih jesenskih dneh. Naj nas te da se, lačna, nasiti bližine, besede vedno, vsak dan znova, spomnijo, da je ne- nekomu moraš, moraš, kje še nekdo, ki nas potrebuje, ki ga imamo radi, to je kot kruh, kot požirek vode, ki nas ima rad, ki nam ponuja stisk roke, ki nas moraš dati svoje bele oblake, vabi v svoj objem ‒ verjemite, veliko takih lju- svoje drzne ptice sanj, di je med nami.
    [Show full text]
  • Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM in LITERATURO
    1 Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM IN LITERATURO. Vinjeta za Bratka Krafta. I. Bratka Krefta se spominjam iz svojih otroških let, ko je prihajal k nam na obiske k nam domov, predvsem pa, ko je bival v zidanici na Kreftovem vrhu, ali pa, ko smo pešačili k dedku in babici. To ni bil kraj, Vrh so bile gorice, vinograd z zidanico in pripadajočo stiskalnico in viničarijo. Včasih pa smo rekli kar, gremo v Murščak. Pravzaprav se je kraj imenoval Hrašenski vrh, Murščakov sosed . Iz zgornjega dela Biserjan, kjer smo prebivali, v vasi ob Ščavnici, je do Kreftovega vrha tekla pešpot, méšnica, po njej so hodili ljudje k maši, otroci pa v šolo, med njivami, po jezéh in preko brví, mimo Banjkovec, čez Črnce in Ščavnico skozi Dragotince in preko Róžičkega vrha, mimo vinogradov/goric, zidanic z viničarijami in cimpračami, skozi Stánetince in po dedkovi šumi navkreber med njegovimi goricami do Vrha. Hoja je potekala po dolinah in bregéh, navzdol in navzgor, po ilovnatih kolovozih in cestah, po rumenem asfaltu, kot so te poti šaljivo imenovali domačini. Kakor se pač razprostirajo Slovenske Gorice s svojimi, v tistih časih še bogatimi kmetijami v dolinah in v ponosni revščini se razvijajoče viničarske vasi po vrhéh, vsake s svojimi zgodbami in skupnimi usodami, ki so prav gotovo navdihovale Bratka pri njegovih povestih za Kalvarijo za vasjo. Ljudje so vedeli, kdaj da je Bratko v vrhu, saj so ga vsi poznali, bil jim 2 je ljub sosed, domačin, gosposko oblečen, ali nikoli gospod, kot so rekli. Bil je domač in z vsemi se je pogovarjal.
    [Show full text]
  • Kresnik: an Attempt at a Mythological Reconstruction
    Kresnik: An Attempt at a Mythological Reconstruction Zmago Šmitek The Slovene Kresnik tradition has numerous parallels in Indo-European mythologies. Research has established connections between the myth about a hero’s fight with a snake (dragon) and the vegetational cult of Jarilo/Zeleni Jurij. The Author establishes a hypothesis about Iranian influences (resemblance to figures of Yima/Yama and Mithra) and outlines a later transformation of Kresnik in the period of Christianization. If it is possible to find a mythological figure in Slovene folk tradition which is remi- niscent of a “higher” deity, this would undoubtedly be Kresnik. It is therefore not strange that different researchers were of the opinion that Kresnik represented the key to old Slovene mythology and religion.1 Their explanations, however, are mostly outdated, insufficciently explained or contrasting in the context of contemporary findings of comparative mythol- ogy and religiology. Equally doubtful is also the authenticity of older records about Kresnik since the still living traditions seem not to verify them.2 Kresnik thus remains a controver- sial and mysterious image as far as the origin of his name is concerned, but also concerning the role and the function it was supposed to have in old Slovene, Slavic and Indo-European mythological structures. The first extensive and thorough comparative study about Kr(e)snik was written by Maja Bošković-Stulli.3 She justly ascertained that there were differences between the major- ity of Slovene records on Kresnik and the data on a being with the same name collected in Croatia and east of it. On the other hand, however, certain fragments of Slovene tradition did correspond to the image of Krsnik which she had documented during the course of her 1 Kresnik was linked to Božič or Svarožič (Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Znanstvena knjižnica, Tome 4, Celje 1930, p.
    [Show full text]
  • Of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle
    From Tradition to Contemporary Belief Tales: Th e “Changing Life” of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle Monika Kropej Th e article addresses the oral tradition and tales about certain Slovenian supernatural beings that accompany the annual cycle and its turning points: midsummer and midwinter solstice as well as spring and autumn changing shift s. Discussed are the changing images of these folk belief narratives resulting from continuously changing cultural and social contexts, while supernatural fi gures or spirits acquire a demythicised image in contemporary belief tales and urban legends. Slovenian folk belief legends feature over one hundred and fi ft y diff erent super- natural beings, among them the supernatural beings of nature, restless souls, demons and ghosts, mythical animals and cosmological beings. Th e supernatural beings here presented accompany the yearly turning points: the summer and the winter solstices, the spring equinox, and the conclusion of the autumn. Containing a wide variety of motifs, folk belief legends about these supernatural beings have undergone continuous changes due to the diff erent cultural and social contexts. Kresnik and the Summer Apparitions Th e summer solstice is connected with a number of customs and beliefs that are similar throughout Europe. In Slovenia, a characteristic supernatural being that makes an appearance during this period is Kresnik (Krsnik, Krstnik, Šentjanževec). Kresnik’s at- tributes are the sun and the fi re (in Slovene, kresati denotes to kindle fi re by striking). Judging by these attributes and narrative tradition, Russian philologist Nikolai Mikhailov established Kresnik’s similarity with the principal Slavic God Perun, the Th under God and the conqueror of Veles.
    [Show full text]
  • Knjižeyna Zgodovina Slovenskega Stajerja
    Knjižeyna zgodovina Slovenskega Stajerja. ; m Spisal Ivan Macun. Pisatelj pridržuje si vse postavne pravice. = i j S V Gradcu. "(p> Založil in na svetlo dal pisatelj. 1883. Književna z Slovenskega Štajerja. Spisal Ivan Maciui. Pisatelj pridržuje si vse postavne prav V Gradcu. Založil in 11 a svetlo dal pisatelj. 1883. Natis o<J tiskarnice Stvria v Gradcu Veleumu stoječemu na vrhu slovanskih jezikoslovcev, sinu slovenskega Štajerja, DE F. MIKLOŠIČU, vitezu, dvorskemu svetovalcu, članu mnogih akademij za znanosti, profesorja slovanskega jezikoslovja in književnosti na bečkem vseučilišču, posvečuje o njegovi sedemdesetletnici književno svojo zgodovino slovenskega Štajerja v najglobokejsem štovanju in prisrčni udanosti zemljak Ivan Macun. Predgovor, Habet sua fata libellus! Zibeljko je knjigi tesal dr. Vošnjak pozivom dne 8. marca leta 1867., ali bi jaz za „Slovenski Štajer", ki ga je namenila na svetlo davati Slovenska Matica, napisal književno zgodovino. Drage volje sprejevsi poziv najavil sem leta 1870. Matici, da je sestavek dogotovljen. Odgovorilo se mi je, da je Matica, ki je leta 1868. bila na svetlo dala največi del prvega snopiča, za leto 1870. pak tret- jega, dalnje izdavanje Slovenskega Štajerja odložila za poznej, ter se je še le leta 1880. zopet spomnila pre- vzete si naloge. — Z nova predloženo delo opetovano je sprejela in zopet odložila Matica za poznej. Ko pak je početkom tekočega leta sklenola, da le četiri pole za leto 1882. pridejo na svetlo, ostalo pak drugi krat, tega nesem mogel nikakor dopustiti/in tako delo sedaj prihaja mojim trudom in na moje troške na svetlo. In jasno tukaj naglašujem, da je po tem marsikaj pri- dobilo na dobro stran.
    [Show full text]
  • Redakcija Vodnik-Cel
    B.200 DRUŽINSKI IN RODBINSKI FONDI B.200 DRUŽINSKI IN RODBINSKI FONDI Družinski in rodbinski fondi se tako po svoji zasebni pravni naravi in iz nje izhajajoči pristojnosti arhivskih delavcev kot tudi po svojih osnovnih vsebinskih opredelitvah in značilnostih v ničemer ne razlikujejo od osebnih fondov. Zaradi tega je pogosto težko natančno razmejiti oziroma razločiti, kdaj ima določeno gradivo lastnosti osebnega ali družinskega/rodbinskega fonda. Čeprav je praksa različna, velja osnovno pravilo, da v primeru, ko se ohranjena dokumentacija ne nanaša le na eno osebo, pač pa na njeno ožje oziroma širše sorodstvo, fond definiramo kot družinski ali rodbinski. Pri tem upoštevamo, da družino praviloma predstavlja le ožje sorodstvo (starši z otroki), rodbino pa definirajo širše sorodstvene vezi v daljšem časovnem obdobju. V PAM danes hranimo dvaintrideset družinskih in rodbinskih fondov. Med njimi je kar nekaj uglednih družin/rodbin, tudi nosilk plemiških naslovov, ki so pustile Mariboru in okolici razpoznaven in trajen pečat. Med njimi so tako predstavnice narodnostno slovensko opredeljenih in čutečih družin kot tudi družine nemške pripadnosti. Za odkrivanje in poznavanje slovenskega narodnega prebujanja v drugi polovici 19. st. v slovenskem delu Štajerske je prav gotovo najbolj zanimiv fond družine Sernec, izvirajoče iz Slovenske Bistrice. Med vsebinsko pestrimi in raznovrstnimi izstopata fonda rodbine Gariboldi ter družine Schmiderer - Brunner. Iz slednje je izhajal dolgoletni mariborski župan in politik Ivan Schmiderer. Prav tako velja omeniti
    [Show full text]
  • UNIVERSITY of ZAGREB Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY
    University of Zagreb, Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY OF KINESIOLOGY UNIVERSITY OF ZAGREB Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY KINESIOLOGY Zagreb, September 2014 1 University of Zagreb, Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY OF KINESIOLOGY NAME, LAST NAME AND TITLE OF THE CONTACT PERSON: Full Prof. Lana Ružić, PhD FUNCTION: Vice-dean for Science/Postgraduate Studies Coordinator E-MAIL: [email protected] TELEPHONE: 098/380753 ADDRESS: Horvaćanski zavoj 15, Zagreb Pursuant to the Decision of 29 November 2012 of the Faculty Council, this Study Programme was prepared by the Working group for the implementation of a new proposed doctoral study of kinesiology, composed of: Full Prof. Vladimir Medved, PhD; Full Prof. Marjeta Mišigoj- Duraković, PhD, Full Prof. Dragan Milanović, PhD, Full Prof. Mirna Andrijašević, PhD, Assoc. Prof. Boris Neljak, PhD, Full Prof. Igor Jukić, PhD, Full Prof. Lana Ružić, PhD, Assoc. Prof. Goran Sporiš, PhD, Assoc. Prof. Damir Knjaz, PhD, Assoc. Prof. Goran Marković, PhD, and Asst. Prof. Renata Barić, PhD. 2 University of Zagreb, Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY OF KINESIOLOGY CONTENTS A.1. GENERAL INFORMATION ON THE PROPOSED DOCTORAL STUDY . 5 A.1.1. NAME OF THE PROPOSED DOCTORAL STUDY. 5 A.1.2. NAME OF THE PROVIDER OF THE STUDY PROGRAMME AND THE COOPERATING INSTITUTION(S) PARTICIPATING IN THE STARTING AND IMPLEMENTATION OF THE DOCTORAL STUDY. 5 A.1.3. NAME OF THE IMPLEMENTER OF THE STUDY PROGRAMME . 5 A.1.4. SCIENTIFIC FIELD AND DISCIPLINE OF THE PROPOSED STUDY PROGRAMME. .5 A.1.5. DURATION OF THE DOCTORAL STUDY IN ACCORDANCE WITH THE REGULATIONS (IN YEARS). 5 A.1.6.
    [Show full text]
  • The Dissolution of the Slavic Identity Of
    THE DISSOLUTION OF THE SLAVIC IDENTITY OF THE SLOVENES IN THE 1980S. THE CASE OF THE VENETIC THEORY By Luka Lisjak GabrijelþLþ Submitted to Central European University Department of History In partial fulfilment of the requirements for the degree of Master of History Supervisor: Professor Balázs Trencsényi Second supervisor: Gábor Klaniczay CEU eTD Collection Budapest, Hungary 2008 Statement of Copyright Copyright in the text of this thesis rests with the Author. Copies by any process, either in full or part, may be made only in accordance with the instructions given by the Author and lodged in the Central European Library. Details may be obtained from the librarian. This page must form a part of any such copes made. Further copes made in accordance with such instructions may not be made without the written permission of the Author. CEU eTD Collection iii Table of Contents Abstract.............................................................................................................................vi 1. Early Autochthonist Theories in the Slovene Lands..................................................8 1.1. The Discursive Shifts in Slovene Autochthonism ....................................................10 1.2 The Medieval Tradition............................................................................................12 1.3 The Humanist Topos................................................................................................13 1.4 The Enlightenment: Re-Emergence and Demise of the Autochthonist Topos............16
    [Show full text]
  • Die Ersten Slowenischen Tabore Zu Luttenberg Und Sachsenfeld Im Jahre 1868 I Ein Beitrag Zum Steirischen Anteil an Der Nationswerdung Der Slowenen
    Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark Jahrgang 60 (1969) Die ersten slowenischen Tabore zu Luttenberg und Sachsenfeld im Jahre 1868 i Ein Beitrag zum steirischen Anteil an der Nationswerdung der Slowenen Von BALDUIN SA RIA Die ersten Ansätze zu einer Nationswerdung der Slowenen in der Zeit der Reformation wurden durch die Gegenreformation zunichte gemacht und das slowenische Volk in seiner kulturellen Entwicklung um zwei Jahrhunderte zurückgeworfen. Nahm das Wirken des sloweni­ schen Reformators Primus Trüber seinen Ausgang vom zentralen slo­ wenischen Gebiet, von Krain, so ändert sich dies mit dem nationalen Erwachen im 19. Jahrhundert und verlagerten sich die Einigungs­ bestrebungen vorwiegend in den Norden des slowenischen Gebietes. Dabei bildet das Jahr 1848 auch in der Geschichte der Slowenen einen Wendepunkt1. Das nationale Erwachen der Völker Österreichs, das bereits vor 1848 einsetzt, wirft jetzt das Problem der Neugestaltung der Habsburger Monarchie auf. So kommt denn jetzt zur Frage einer ein­ heitlichen Schriftsprache, die bisher allein die Slowenen bewegte, auch die Frage einer verwaltungsmäßigen Einigung des Volkes. Einen gewis­ sen Vorläufer hatte diese Frage bereits in den napoleonischen Illyrischen Provinzen, die erstmals die historischen Landesgrenzen, die von den Ständen eifersüchtig gehütet wurden, aufgaben. An sich bedeuteten diese Illyrischen Provinzen allerdings keine nationale Einigung der Slo­ wenen, die jetzt sogar stärker geteilt waren als durch die alten Landes- grenzen. Der Kärntner Pfarrer Urban Jarnik beklagt denn auch die Errichtung der Illyrischen Provinzen in seinen Gedichten und befürch- 1 J. Apih, Slovenci in 1848. leto (Die Slowenen und das Jahr 1848), Laibach 1888 (etwas veraltet, aber noch immer unentbehrlich); J. M a 1, Zgodovina slovenskega naroda.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_20.pdf | DOST. 02/10/21 20.13 UDK 082.1:821.163.6.09 Igor Kramberger Düsseldorf THe SeRIeS THe COMPLeTe WORKS OF SLOVeNe POeTS AND PROSe WRITeRS (An inspirational assessment) In memory of Evald Koren 1913–2013 The point of departure for this study is a booklet by Matija Ogrin, the third editor-in-chief of the series Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers), which he prepared as an aid to editors of individual volumes. In certain instances, I indicate the history of evaluating and selecting writers for the series. I also point out the changed status of editors of such publications. This is the basis for a proposal to compile a handbook containing the analytical suppositions of books published in the series, as well as details on the materials in the commentaries and their arrangement—in short the scholarly apparatus of each book. Key words: author, editor, complete works, book series, the Complete works of Slovene poets and prose writers, evaluation 1 Scholarly literature on the series Composing a scholarly article begins with a review of publications on the topic. Once the picture of existing knowledge is clear, it is possible to mount the shoulders of the giant of accumulated knowledge and make a scholarly contribution on the topic (Merton 1965). This article is devoted to a series that is known as fundamental schol- arly series, The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers.
    [Show full text]