XV. Letnik. Snopi= 1.—4

XV. Letnik. Snopi= 1.—4

XV. letnik. Snopi= 1.—4. <asopis za zgodovino in narodopisje. -0$£0- Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. >•$$<>- Urejuje Prof. Fr. Kova=i <. Maribor, 1919. Tliksli ••••• tv. Cirila. '"•••/ P. n. udom Zg. dr.! Vsled silne draginje je udnina zvišana na 10 K, oziroma 200 K enkrat za vselej. ' Prosimo, da nam stari udje ostanejo zvesti in se novi pridružijo. V prenovljeni domovini =aka naše društvo še ve=ja naloga ko doslej, javna znanstvena knjižnica, arhiv in muzej so v Mariboru važna kulturna potreba, ki jo zahteva že naša narodna =ast. Podpirajte tedaj gmotno in moralno naše društvo ! Odbor »Zgodovinskega društva.« Rokopise, tiskovine v oceno, udnine, predmete za muzej, knjižnico ali arhiv je pošiljati edino na Zgodovinsko društvo v Mariboru. <asopis za zgodovino in narodopisje. •-•^-• •- XV. letnik. O-SÍ-O Izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru. *>-i=S-c — Uredil Prof. F r. K o v a = i =. Maribor, i9i9i Tiskala Urtarne sv. Cirila. Vsebina XV. letnika (1919). I. Razprave. stm IleSi= dr. Fran, <esko-jngoslovanske literarne paralele in odvisnosti .... 1 Kovaiïif Fran, Doneski k starejši zgodovini Murskega polja 23 Kos dr. Fran, Doneski •• krnjovne kronike 85 II. Izvestja. Stegensek dr. Augustin, h. polja baro=ne ikonografije 1U Stegensek dr. Augustin, Gotske freske v ••••• j sv. Dulia v SIOT, Gradcu . 113 Kotnik Fr., „Sprotnlotna Vijolica", mariborski dijaški list iz 1. 1846 . .114 Kotnik Fr., Komike narodopisne Mice V ]2ß Ileši= dr. Fr., Miscellanea 127 III. Slovstvo. Pokopalii=a pri cerkvah Lavanti tiske Škofije. Fr. Podkrajiek 134 Kreser M., Gnsto7a žiteljstva kraljevine Hrvatske i Slavonije. Fr. Kova=i= . 13g Srpska historiografska djela 'Ira. A lotse Ivica. I. Milekii; 142 MilEet¡¿ Ivan, Koleda u južnih Slavena. Dr. F. 1 14• Pata Jos., Novi pHspúvki • dcjinám stfedobu •••• Mio jaiyka a piecmnictvi. Fr. I.. 14• N=kolik kapitol z dêjin Btyku ¿eskobulharskych. Fr. I. 147 Joka od Osijeka. Fr. I 147 Nastavni Vjesnik. F. 1 148 Diplomati=ki Zbornik j u gosi. akademije. F. • 148 Monumenta spectantia historiam Slavom • meri d innati nm. •, Kovaji= 148 Narodopisni Vestni k =eško slovanski'. F. 1 150 Re ischi Friodr., Erloschene Klüster in Desterroich. Dr. Stegensek 161 Staro=eska knihovna. Dr. Fr. Ileii= 161 IV. Spomini In jubileji. t O. Stanislav Škrabec Dr. A. Breznik 163 Stoletnica rojstva Ignacija Orožna. F. K, , }57 Osemdesetletnica Vatrosl&ra Jagica. F. K. ... , 168 V. <rtice. Svetina nad Celjem in njena okolica. Fr. Malgaj ...,,, k , 4 ., 1•• Zlatorog in „jelen z zlatimi rogovi". F. I •• VI. DruStvenl glasnik Idi (.' -'í> , , ! ,/ •• ¡; i '.. ' > ! : l : - . .. .-Ti- <eško-jugoslovanske literarne paralele In odvisnosti. Dr. Fr. IleSi=. Bave= se s =eško literaturo, sem =esto naletel na pojave, ki so me spominjali slovenskih ali v ob=e jugoslovanskih literarnih proizvodov. Pri takih dodirnih to=kah obeh literatur je v=asi misliti na medsebojno odvisnost, v=asi pa le na podobnost, ki izvira iz skupnosti vzorov in virov in iz enotnosti širokih kulturnih struj. Oba odnošaja.se ne dasta vedno strogo lo=iti. V tem oziru je rekel švedski slavist Jensen : „Sli=nosti morejo biti slu=ajne in potrjujejo le staro =injenico, da ni ni= novega pod solncem". Za zgled takega „kurentnega" gradiva naj navedem tu motiv o prepiru radi =rk. Slovenec ga pozna iz Prešernovega soneta o „kaši", kjer pesnik prepuš=a spor o golih =rkah Abderitom. <eški vrstnik Prešernov in spoštovalec njegovih poezij, <elakovski ima tudi epigram „Nove Abderitstvf", ki se nanaša na takratno <eško =rkaisko pravdo, ali naj se po starem na=inu glas „u" ozna=uje s =rko „v" ali ne, in je H za „z" pisati „y" ali „i": „<3t ten mei pravdu, v oslove kdo etfnu lezel ? Ci o D en, •••• osel pHnaležel? Tak spordrubdy Abderité vedli, až ¡dosti rdeli a bledli. <i lépe „T kozvch brad" pgfiti, nei „n kozicb"? již ra=te o to dbáti, by nerzoikaly • oboi rozbroj, zrady pro stln kozf brady". Ta epigram <elakovskega je bil natisnjen v „<asopisu <eskeho Museum" 1832, str. 402, a omenjeni sonet Prešernov citira <elakovski v istem letniku nekoliko pozneje (str. 451). Nastanek =eškega epigrama je torej vsekakor v =asovni zvezi s Prešernovim sonetom; na kavzal- n os t pa bi tem laže mislili, ker ima v nekem drugem epigramu <ela- kovski (o purizmu) besede, ki mo=no nalikujejo Prešernovim : „Besed se tujih boj ko hudega vraga"; to so namre= besede : „... Že ve psanf, jak zl7ho ducha, všeoh cizíoh slov se stfezeme". Seveda moramo tudi uvaže- vati, da je motiv sam že star, torej že predprešernovski. Jungmann je 1. 1820. napisal satiro „Rozepfe mezi pismeny" (y, i), a ve= nego 50 let prej je snov porabil ruski pesnik Sumarokov v veseloigri „Trisotìnius" (1750):,Bombonius in Trisotiiúus se prepirata, katera =rka je boljša, „T" z ono nogo ali „fil" s tremi nogami Sluga, ki mora rešiti prepir, da i <asopis •• Ego dorino tu narodopisje. prednost tronožni =rki, =eš, pri enonožni ne ostane ni=, =e se ji zlomi noga, a pri tronožni ostane ena, =e se ji tudi zlomita dve. Ta motiv o o sporu =rk sega o=ividno v klasi=no starodavnost, saj nahajamo pri Lucianu prepir med „•" in „i". Pa tudi pozneje po Prešernu in <ela- kovskem mu imamo sled, in sicer pri Bogovi7u, ki pravi v pesmi „Abe- ceda i azbuka": Abeceda i azbuka, dva en grb jednog zvuka, jedan duh nek riada u njima, pak 7e biti, Sto bit ima. Raznih rreminiscenc" bo najti baš pri pesnikih s široko na=itanostjo, kakor je bil na pr. Prešeren. Posebe se je vedno vprašati, koliko so take reminiscence zgolj nezavedno in pasivno spominjanje, koliko pa za- vedno, aktivno posnemanje. Za zgled take negotove alternative naj tu navedem ono kitico „Krsta pri Savici", ki se za=ne : „Tam v =asih <rtomira na otoki podoba boginje je stala Žive ..." Tej boginji so posve=eni „mladeni=ev stoki" ter smehi in joki deklet. Staroslav ji je sve=enik, njegova lepa h=i Bogomila pa sve7enica. Te Prešernove kitice se spomniš, =e =itaš prvi spev Montesquieu- jevega „Hrama Gnidskega"», klasicisti=ne alegorije =astitve boginje Venere v Gnidu, obmorskem mestecu v Kariji v Mali Aziji. V prvem spevu „Hrama Gnidskega" se nam opisuje Venerino svetiš=e. Sredi staro- davnega svetega, gozda se dviga gri= in na njem je hram, kjer žrtvujejo ljubezni. „Tu so žrtve vzdihi in darovi nežna srca ... Oni, ki so po- trti vsled trdosti Neusmiljene, prihajajo tja vzdihovat... Deklice pri- hajajo vsak dan v svetiš=e, da izreko tam Veneri svoje prošnje ..." • Pred vsem ho=em tu podati nekaj slovensko-=eških paralel, ka- terih motiv je bil v dobi romantike (okoli 1800) sploh obi=ajen in ki torej motivno-utegnejo izvirati iz istega vira. 1 Izdal je Montesquieu ta svoj „roman" v 7 spevih 1. 1726., in sicer v prozi: Le tempie de Guide. Avtor se smatra za prevajalca ter pravi v predgovoru, da je spie prevod grškega rokopisa neznanega avtorja. Še v 18. stoletju je bil roman v francoš=ini dvakrat, vereificiUn ter je ¡•Sel v ve= prevodih, v nemškem trikrat, v italijanskem, poljskem in =eškem (1804). Poljskega prevoda Šumanovskega se je držal =eški prevajatelj Facbmajer. — Rabim Hontesanienjere „Oeuvres complètes", Tome II. (Aux Deux-Ponts, 1774), str. 223—264, ' • 1 „Là les sacri ficee sont des soupirs, et les offrandes un coeur tendre ... Ceux qui sont accablés dea rigueurs d' une crudelle y viennent soupirer . Les ailes entrent chaque jour dans le sanctuaire, pour faire leur prière à Venus ... 6eSko-jugoaloyanake literarne paralele in odvisnosti. Motiv znanega Prešernovega sveta „Dekletom" nahajam tudi pri =eškem pesniku Jos. Rautenkrancu, vrstniku Valentina Vodnika. Ta je v Puchmajerjevem „Sebrani Basni a Zpévû" (••., 1797), pesniškem almanahu, ki stoji v <eški literaturi na meji med prosvetljenim raciona- lizmom in romantiko, priob=il pesem „Paupè na B*** S.H (5 kitic). Pesnik kaže tu svojemu dekletu Še zaprt popek divje rože. Roža se razvije, a hitro umira. „Sprejmi me v srce svoje, mila moja deklica! Predno pride no=, vzame gotova mo7 dekletom krasoto". „Tak si re=i daj, meni zdaj ljubav daj, žijo= v mladosti! Hitro moreš zveneti, potem ti bo živeti brez YSe radosti". Seveda ta motiv je tako ob=e<loveŠki in tako naraven, da ga sigurno lahko najdemo v raznih literaturah raznih <asov1. Nekoliko konkretnejša je že sli=nost, ki jo nahajam med Prežernovo pesmijo „Pod oknom" in pesmijo =eškega pesnika Karla Sudimira Šnaiderja (1766—1835). Njegova „Pisen ve=erni pod oknem dev<ete" ima pet kitic: Pod oknom miljenke sedi mladeni= s kitaro (1. kitica). Vse okoli tiho dremlje, le mladeni= pred oknom gine od bo- le=in ljubezni (2. kitica). 0 rychle, etrtmy zlaté 1 0 kež, ma fioHnko, Skrz tichon znête noe, kež pak tvym Î pohne, a j erte pri meši=ku •. ruka tva milostne mé lásky bob ou •••. • •••• ••• privine ! At' z vis dneh Milka v=je, Viale, ah, premama žadost, . _ an • láace vzbuinje, premama nadé j e ! a srdee zkamenelá Struny nadamo inëjl, dëvSatek zm=k=nje. hoch tvûj danno pëje! Spi tedy, spi, milenko ! . Bùh sam tí ostrihej, a perut' Cherub ¡na na =ilko chladek v=jl Ja smutnë zas odnáíím laeky eve bolno • mo •, a ztrapené mé srdee ti pfeje — dobrou noe. 0 strune, javite v luninem svitu mojo ljubezen! Ah, zaman done moje strune. Spi torej, dragai Odhajam z žalostno ljubeznijo v srcu in izmu=eno srce ti kli=e : Lahko no= 1 ' Prav Prešernovsko razpoloženje ! Znan je Levstikov „Popotnik", zložen v nekakih stancah z rimami : ab, ab, cd, cd. „Živel sem dolgo =asa z vami, le zopet v roko 1 Na pr. dubrovniiki latinski lirik Crijevi7 iz XV. stoletja pravi svoji Flaviji, da naj misli, kako hitro mine mladost, in da je nikdo ve= ne bo poielel, ko enkrat oltari. („Had" ttnj. 206, str. 230.) — Prim, doli Blumaueijevo pesem • =eikem prevodni * Tu bi ie mogli primerjati Gogoljevo „Majsko noi ali utopljenico" : Kozak priAe pod okno deklice ter vpraia: •••1•, halo, ali spia ali no i •• k meni ven priti?* Prosijo, naj mu poda ••••• belo roko (So=injenja/ Redakcija Tiho nr avo va.

View Full Text

Details

  • File Type
    pdf
  • Upload Time
    -
  • Content Languages
    English
  • Upload User
    Anonymous/Not logged-in
  • File Pages
    172 Page
  • File Size
    -

Download

Channel Download Status
Express Download Enable

Copyright

We respect the copyrights and intellectual property rights of all users. All uploaded documents are either original works of the uploader or authorized works of the rightful owners.

  • Not to be reproduced or distributed without explicit permission.
  • Not used for commercial purposes outside of approved use cases.
  • Not used to infringe on the rights of the original creators.
  • If you believe any content infringes your copyright, please contact us immediately.

Support

For help with questions, suggestions, or problems, please contact us