DOCSLIB.ORG

ATEISTIČNI Zbornik : 2013-2014

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
ATEISTIČNI Zbornik : 2013-2014 1 2 ATEISTI ČNI ZBORNIK 2013–2014 Pokleknite, premikajte ustnice v molitvi in verovali boste. (Pascal) Vstanite, premikajte misli v spominu in modrovali boste. (Kos Grabar ml.) Izdajatelj: V Mariboru, novembra / listopada 2014 3 © avtorji prispevkov © Združenje ateistov Slovenije (ZAS) CIP – Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 141.45(082) 215(082) ATEISTI ČNI zbornik : 2013-2014 / [uredniški odbor Jože Kos Grabar, Vojteh Urban čič in Bogdan Škofljanc]. - Maribor : Združenje ateistov Slovenije, 2014 Dostopno tudi na: http://www.ateisti.si ISBN 978-961-281-624-7 COBISS.SI-ID 80119041 4 ATEISTI ČNI ZBORNIK 2013–2014 PREGLED VSEBINE Stran Jože Kos Grabar ml. in Uvodnik 7 mag. Vojteh Urban čič Andrej Adam "Religija je čustvo brezsr čnega sveta" (Karl 9 Marx) Bojan Čebulj Priro čnik za razmišljanje o treh vprašanjih z 16 izmišljenimi, zlaganimi odgovori in o treh vprašanjih z nedokon čnimi, nezadostnimi odgovori (del) Marko Hren – Veritas versus vino? 23 Sanjava prostost duha "Nalijmo si čiste vode!" Bara Hieng Najstarejša religija – šamanizem 53 mag. Vojteh Urban čič Giordano Bruno in Karl Marx – dva luciferusa 58 razuma Frane Tomši č Slovenskemu popotniku, ki se je namenil v Rim 66 Peter Kova čič Peršin Grmi čev pogled na ateizem 69 dr. Tilka Kren Medverski dialog in panteizem 73 mag. Vojteh Urban čič Vloga RKC pri državnem udaru v Čilu 1973 in 75 uboju Allendeja dr. Boris Vezjak Medijsko informiranje in afera Rode 78 Sre čko Reher Ob 90-letnici teologa in humanista škofa 82 Vekoslava Grmi ča dr. Ferdinand Grešovnik Zgodbice o župnikih iz naših krajev 110 Združenje ateistov Slovenije Protestno pismo ob domobranski proslavi v 111 Horjulu Združenje ateistov Slovenije Protestno pismo ob odkritju spomenika 112 domobrancem v Grahovem Branko Delcott Potuhnjenci, eni s klobukom, drugi brez. 113 5 Jože Kos Grabar ml. Izbor pravnih opredelitev v zvezi s 114 prepri čanjem, vero in vestjo mag. Vojteh Urban čič Predlog dveh členov za novo ustavo RS v 117 zvezi z vestjo, prepri čanjem, vero, verovanjem Silvo Malek O invalidnosti tako in druga če 119 Frane Tomši č Cerkev deluje v skladu z ustavo 121 Prodajati nebesa ni najbolj spodobno Jože Kos Grabar ml. Ateisti čni slogani, aforizmi in kratke misli 123 Čedomir-Čedo N. Deleti ć Tranzicijski utrinki 124 Janko Messner Izbor besedil 125 Tihomila Dobravc Naša lepa zemlja 127 Ivan Cankar V bogatih ko čijah 128 Josip Stritar 44. dunajski sonet 129 Tihomila Dobravc Opombe k Stritarjevemu 44. dunajskemu 130 sonetu Tihomila Dobravc Čigava bo Betnava? 131 Jože Kos Sine Pri Bogu dobiš vse 132 Kolofon 133 Naslovnica zbornika: Jože Kos Grabar ml. 6 UVODNIK Jože Kos Grabar ml. in Vojteh Urban čič Združenje ateistov Slovenije (ZAS) je leta 2012 izdalo "Ateisti čni zbornik 2011–2012". Ker smo ugotovili, da je bila zamisel o izdajanju zbornika dobra in je bil dobro sprejet, smo se v ZAS na pomlad 2013 odlo čili, da bomo s tovrstno publicisti čno dejavnostjo nadaljevali in pripravili še en tovrstni zbornik. Tako je pred vami, spoštovane bralke in cenjeni bralci, naš drugi zbornik – "Ateisti čni zbornik 2013–2014". Tematsko polje pri čujo čega zbornika je – sorodno kot že pri prvem – osredoto čeno na ateizem, sekularizem, skepticizem, agnosticizem, teizem, religije oz. verstva, posvetni humanizem, razne nazore oziroma ideologije, na sou činkovanje med oblikami družbene zavesti in samo družbo, nadalje na vplive religije na družbo in obratno, na religiozne institucije in njihove na čine delovanja ipd. Za razliko od našega prvega zbornika je v pri čujo čem drugem poleg zahtevnejših, daljših, esejisti čno naravnanih besedil o prej naštetih temah del vsebine namenjen tudi krajšim sestavkom in refleksijam v polju filozofije, etike, prava, umetnosti in kulture nasploh. Tematski spekter zbornika je torej širok, a ne le po vsebinski, temve č tudi po oblikovno-izrazni plati. Skladno s tem najdete v zborniku poleg daljših esejev in člankov tudi notice, pesmi, aforizme. Eno osrednjih na čel pri pripravi in izboru prispevkov za zbornik je bilo to, da temeljijo na dobro premišljenih, utemeljenih, plavzibolnih, preverljivih in prepri čljivih razlagah, ugotovitvah, stališ čih – in torej ne na spekulacijah, na majavih domnevah, neprepri čljivih, rokohitrskih 'dokazovanjih' in podobnem. Posebej poudarjamo, da zbornik ni namenjen samo ateisti čno in podobno usmerjenim bralkam in bralcem, temve č ljudem vseh vrst prepri čanj oziroma svetovnih ter družbenih nazorov. Prav slednje nas je vodilo k temu, da smo k prispevanju besedil za zbornik povabili tudi nekaj avtorjev in avtoric, ki ne izhajajo iz nazorskih izhodiš č, kakršna so v osnovi zna čilna za ateisti čno usmerjene ljudi. Tako najdete v pri čujo čem zborniku tudi nekaj besedil, katerih idejna podlaga ni blizu tistemu, kar v svojem prvem stavku govori programska izjava ZAS: "Združenje ateistov Slovenije (ZAS) si na obmo čju Slovenije in v mednarodnem merilu prizadeva za uveljavitev ateisti čnega oz. materialisti čnega pojmovanja človeka, družbe in narave. Obenem se zavzema za vrednote, ki so izražene v Splošni deklaraciji človekovih pravic (OZN, 1948) in Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboš čin (Svet Evrope, 1998)." Z uvrstitvijo nekaj idejno druga če utemeljenih prispevkov v pri čujo či zbornik ZAS izraža svojo idejno odprtost in zavedanje, da prav soo čenje idejno ter vsebinsko raznolikih prispevkov omogo ča dinami čni razvoj družbene misli in ob čih pojmovanj narave, družbe, človeka. V uredniškem odboru zbornika se zavedamo, da sorodno idejno in nazorsko odprtost izkazujejo tudi tisti avtorji in avtorice, zastopani v tem zborniku, ki nazorsko niso blizu ali povsem blizu ateisti čnemu oziroma materialisti čnemu pojmovanju človeka, družbe in narave. Zato se jim za sodelovanje v tem zborniku in za omenjeno odprtost ter pogum v uredniškem odboru zahvaljujemo! Enako se seveda zahvaljujemo tudi vsem ostalim avtoricam in avtorjem prispevkov v tem zborniku, in sicer toliko bolj, ker so svoje delo opravili povsem prostovoljno in brez pla čila. Slednje je nujni rezultat obžalovanja vrednih družbenih pogojev, v katerih ZAS sicer deluje in za katere je zna čilna izrazita nenaklonjenost vladajo čih družbenih dejavnikov do idejnih stremljenj in družbene drže organizacij ter združb angažiranih ob čanov, kakršno je Združenje ateistov Slovenije. Iz takšnega odnosa izvirajo tudi strahovite materialne težave, ki jih imamo pri izdaji vsakokratnega zbornika. Za prvi zbornik smo aktivni člani ZAS sami zbrali potrebna sredstva za tiskano izdajo. Pri čujo či zbornik bo prav zaradi pomanjkanja finan čnih sredstev najprej izšel v elektronski obliki; upamo, da bo njegova vsebina, predvsem pa dejstvo, da se je nekdo sploh lotil takšnega podjetja, vzpodbudila tiste, ki razpolagajo z družbeno mo čjo, da bodo spremenili svoj odnos do naših prizadevanj. 7 Naj bo pri čujo či zbornik še en dokaz ve č o živosti in trdnosti idejnih stremljenj ter pokončne drže tistih delov civilne družbe v Sloveniji, ki prisega na preverljivo idejno kriti čno, znanstveno, strokovno, dosledno analiti čno ter obenem kakovostno sintezno družbeno misel in posledi čno tako zastavljeno družbeno delovanje. Želimo vam obilo intelektualnih in (samo)spoznavnih užitkov ob branju tega zbornika! 8 "RELIGIJA JE ČUSTVO BREZSR ČNEGA SVETA" (Karl Marx) Andrej Adam Osvobajanje od religije je bilo – zaradi zgodovinskih razlogov – najve čkrat emancipatorno dejanje, torej osvobajanje. Že J. S. Mill je v znamenitem eseju O svobodi zapisal, da »se je treba zavarovati […] pred tiranijo prevladujočega mnenja in ob čutenja, pred prizadevanji družbe, da bi s sredstvi, druga čnimi od državnih kazni, vsilila svoje lastne ideje in prakse kot pravila obnašanja vsem, ki se z njimi ne strinjajo, da bi zavrla razvoj in, kolikor je to izvedljivo, prepre čila nastanek sleherne individualnosti, ki ne stopa po za črtani poti, ter prisilila vse zna čaje, da se oblikujejo po njenem lastnem modelu (40).« V kolikor je tudi religija sila, ki vsiljuje svoje lastne ideje in prakse, v kolikor deluje zaviralno na razvoj posameznikovih zmožnosti, se je bilo treba zavarovati tudi pred njo, treba se je je bilo osvoboditi oziroma, jo prestaviti v obmo čje, ki se, kot pravi temu Mill, ti če zgolj posameznika samega. Se pravi, religijo je bilo treba postaviti v sfero zasebnosti, ki je, kot nadaljuje Mill »prava domena človeške svobode [...] in […] zahteva svobodo vesti v najširšem pomenu besede, svobodo misli in ob čutkov, brezpogojno svobodo mnenja in naziranja v vseh vprašanjih, prakti čnih ali spekulativnih, znanstvenih, moralnih ali teoloških (47).« Se pravi, v imenu svobode in pravic posameznika je bilo treba prepre čiti prisilo religioznosti, a hkrati omogo čiti pravico do vere, toda sedaj kot pravico zasebnika. To pomeni, da ne morete nikogar prisiliti, da bi veroval tako kot vi, prav tako pa vam vere ne more in ne sme, če ste seveda verni, nih če vzeti. Svoboda vesti, svoboda izražanja itd. vam daje »svobodo snovanja takega življenjskega na črta, ki bo ustrezal [vašemu; op. p.] lastnemu zna čaju, svobodo, da [po čnete], kar [vam] je ljubo, in da [prevzamete] nase vse posledice svojega ravnanja, ne da bi [vas] drugi pri tem ovirali, vse dokler jim [vaše] ravnanje ne škodi, pa naj se ji zdi še tako neumno, sprevrženo ali napa čno. Vsakdo je pravi varuh svojega lastnega zdravja, tako telesnega kot tudi umskega in duševnega (prav tam).« Mill ta zagovor svobode kot človekove pravice utemelji na osnovi dobrodejnih posledic, ki jih predvideva. Po njegovem utilitaristi čnem prepri čanju ima » človeštvo […] ve č koristi od tega, da pusti vsakogar živeti tako, kot je njemu prav, kakor pa bi je imelo, če bi vsakogar sililo živeti tako, kot se zdi prav ostalim (prav tam).« *** Toda Millova obramba sfere zasebnosti in s tem tudi religije kot negovanja zasebnega prepri čanja (zasebne vere) ni tako nevprašljiva, kot se zdi na prvi pogled. Kar nam Mill pove, je, da si politi čna emancipacija ne sme dovoliti državne vere. Država mora biti lai čna, kar pomeni, da ne more nobena veroizpoved od države pri čakovati posebne obravnave ali prednosti pred drugimi veroizpovedmi.
Load more

Recommended publications
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
    [Show full text]
  • Spomenik Škofu Antonu Martinu Slomšku V Azilu Mariborske Stolnice
    ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 18|1 2013 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU 2013 1 | 18 Vsebina • Contents Ana Kostić, Public Monuments in Sacred Space. Memorial Tombs as National Monuments in Nineteenth Century Serbia Ceremony of the unveiling of Milica Stojadinović-Srpkinja’s • Javni spomeniki v sakralnem prostoru. Spominske grobnice kot nacionalni spomeniki v Srbiji v 19. stoletju monument, Vrdnik Monastery (detail) Ana Lavrič, »Javni« spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku v azilu mariborske stolnice • The “Public” Monument of Anton Martin Slomšek under the Shelter of Maribor Cathedral Polona Vidmar, Lokalpatriotismus und Lokalpolitik. Die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser • Lokalni patriotizem in lokalna politika. Spomeniki Wilhelmu Tegetthoffu, cesarju Jožefu II. in nadvojvodi Janezu v Mariboru ter vpliv družine Reiser Nenad Makuljević, Funeral Culture and Public Monuments. Jernej Kopitar, Vuk Karadžić and Creating a Common Serbo-Slovenian Culture of Memory • Pogrebne slovesnosti in javni spomeniki. Kopitar, Karadžić in ustvarjanje ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA skupne srbsko-slovenske kulture spominjanja Irena Ćirović, Memory, Nation and a Heroine of the Modern Age. Monument to Milica Stojadinović-Srpkinja • Spomin, nacija in herojinja moderne dobe. Spomenik Milici Stojadinović - Srpkinji ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA Establishing National Identity in Public Space Public Monuments in Slovenia and Serbia in the Nineteenth Century
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO glasilo JÜRGLASILO OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI / DECEMBER 2017 Iz vsebine: PRAVLJICA • Županov nagovor Sneži kot v pravljici, a nikjer beline, • Priznanja župana za pomembne dosežke v meni le črnina. • 200-letnica rojstva rojaka Davorina Trstenjaka Koliko dni bo še tako, • Pregled dogodkov iz druge polovice leta 2017 hladno, snežno in črno? Želim si le, • Predpraznični utrinki da vse slabo iz spomina bi ušlo. Spomin … naj gre! Ogrejejo naj se roke. Snegu naj vrne se belina, zgladi v mojem srcu se praznina. Naj pospeši ritem se srca, naj v soju sonca in snega mi nasproti pride moja ljubljena. (Boštjan Petučnik, Pesmi sivega laboda) Prejemniki priznanj za leto 2017 Na prednovoletnem sprejemu je bilo za izjemne dosežke v letu 2017 podeljenih 11 priznanj. Prejeli so jih: Foto: Ludvik KRAMBERGER Ekipa Twirling kluba Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je na državnem tekmovanju dosegla odlične rezultate z »zlato« Nino Novak – letošnjo najmlajšo prejemnico PRIZNANJA ŽUPANA za pomembne dosežke Foto: Klavdija BEC 2 DECEMBER 2017 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Nekoga moraš imeti rad, Te tople, božajoče, po ljubezni do sočloveka diše- pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, če besede pesnika Ivana Minattija so kot žarek son- nekomu moraš nasloniti roko na ramo, ca v temnih turobnih jesenskih dneh. Naj nas te da se, lačna, nasiti bližine, besede vedno, vsak dan znova, spomnijo, da je ne- nekomu moraš, moraš, kje še nekdo, ki nas potrebuje, ki ga imamo radi, to je kot kruh, kot požirek vode, ki nas ima rad, ki nam ponuja stisk roke, ki nas moraš dati svoje bele oblake, vabi v svoj objem ‒ verjemite, veliko takih lju- svoje drzne ptice sanj, di je med nami.
    [Show full text]
  • Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM in LITERATURO
    1 Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM IN LITERATURO. Vinjeta za Bratka Krafta. I. Bratka Krefta se spominjam iz svojih otroških let, ko je prihajal k nam na obiske k nam domov, predvsem pa, ko je bival v zidanici na Kreftovem vrhu, ali pa, ko smo pešačili k dedku in babici. To ni bil kraj, Vrh so bile gorice, vinograd z zidanico in pripadajočo stiskalnico in viničarijo. Včasih pa smo rekli kar, gremo v Murščak. Pravzaprav se je kraj imenoval Hrašenski vrh, Murščakov sosed . Iz zgornjega dela Biserjan, kjer smo prebivali, v vasi ob Ščavnici, je do Kreftovega vrha tekla pešpot, méšnica, po njej so hodili ljudje k maši, otroci pa v šolo, med njivami, po jezéh in preko brví, mimo Banjkovec, čez Črnce in Ščavnico skozi Dragotince in preko Róžičkega vrha, mimo vinogradov/goric, zidanic z viničarijami in cimpračami, skozi Stánetince in po dedkovi šumi navkreber med njegovimi goricami do Vrha. Hoja je potekala po dolinah in bregéh, navzdol in navzgor, po ilovnatih kolovozih in cestah, po rumenem asfaltu, kot so te poti šaljivo imenovali domačini. Kakor se pač razprostirajo Slovenske Gorice s svojimi, v tistih časih še bogatimi kmetijami v dolinah in v ponosni revščini se razvijajoče viničarske vasi po vrhéh, vsake s svojimi zgodbami in skupnimi usodami, ki so prav gotovo navdihovale Bratka pri njegovih povestih za Kalvarijo za vasjo. Ljudje so vedeli, kdaj da je Bratko v vrhu, saj so ga vsi poznali, bil jim 2 je ljub sosed, domačin, gosposko oblečen, ali nikoli gospod, kot so rekli. Bil je domač in z vsemi se je pogovarjal.
    [Show full text]
  • Kresnik: an Attempt at a Mythological Reconstruction
    Kresnik: An Attempt at a Mythological Reconstruction Zmago Šmitek The Slovene Kresnik tradition has numerous parallels in Indo-European mythologies. Research has established connections between the myth about a hero’s fight with a snake (dragon) and the vegetational cult of Jarilo/Zeleni Jurij. The Author establishes a hypothesis about Iranian influences (resemblance to figures of Yima/Yama and Mithra) and outlines a later transformation of Kresnik in the period of Christianization. If it is possible to find a mythological figure in Slovene folk tradition which is remi- niscent of a “higher” deity, this would undoubtedly be Kresnik. It is therefore not strange that different researchers were of the opinion that Kresnik represented the key to old Slovene mythology and religion.1 Their explanations, however, are mostly outdated, insufficciently explained or contrasting in the context of contemporary findings of comparative mythol- ogy and religiology. Equally doubtful is also the authenticity of older records about Kresnik since the still living traditions seem not to verify them.2 Kresnik thus remains a controver- sial and mysterious image as far as the origin of his name is concerned, but also concerning the role and the function it was supposed to have in old Slovene, Slavic and Indo-European mythological structures. The first extensive and thorough comparative study about Kr(e)snik was written by Maja Bošković-Stulli.3 She justly ascertained that there were differences between the major- ity of Slovene records on Kresnik and the data on a being with the same name collected in Croatia and east of it. On the other hand, however, certain fragments of Slovene tradition did correspond to the image of Krsnik which she had documented during the course of her 1 Kresnik was linked to Božič or Svarožič (Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Znanstvena knjižnica, Tome 4, Celje 1930, p.
    [Show full text]
  • Of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle
    From Tradition to Contemporary Belief Tales: Th e “Changing Life” of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle Monika Kropej Th e article addresses the oral tradition and tales about certain Slovenian supernatural beings that accompany the annual cycle and its turning points: midsummer and midwinter solstice as well as spring and autumn changing shift s. Discussed are the changing images of these folk belief narratives resulting from continuously changing cultural and social contexts, while supernatural fi gures or spirits acquire a demythicised image in contemporary belief tales and urban legends. Slovenian folk belief legends feature over one hundred and fi ft y diff erent super- natural beings, among them the supernatural beings of nature, restless souls, demons and ghosts, mythical animals and cosmological beings. Th e supernatural beings here presented accompany the yearly turning points: the summer and the winter solstices, the spring equinox, and the conclusion of the autumn. Containing a wide variety of motifs, folk belief legends about these supernatural beings have undergone continuous changes due to the diff erent cultural and social contexts. Kresnik and the Summer Apparitions Th e summer solstice is connected with a number of customs and beliefs that are similar throughout Europe. In Slovenia, a characteristic supernatural being that makes an appearance during this period is Kresnik (Krsnik, Krstnik, Šentjanževec). Kresnik’s at- tributes are the sun and the fi re (in Slovene, kresati denotes to kindle fi re by striking). Judging by these attributes and narrative tradition, Russian philologist Nikolai Mikhailov established Kresnik’s similarity with the principal Slavic God Perun, the Th under God and the conqueror of Veles.
    [Show full text]
  • Knjižeyna Zgodovina Slovenskega Stajerja
    Knjižeyna zgodovina Slovenskega Stajerja. ; m Spisal Ivan Macun. Pisatelj pridržuje si vse postavne pravice. = i j S V Gradcu. "(p> Založil in na svetlo dal pisatelj. 1883. Književna z Slovenskega Štajerja. Spisal Ivan Maciui. Pisatelj pridržuje si vse postavne prav V Gradcu. Založil in 11 a svetlo dal pisatelj. 1883. Natis o<J tiskarnice Stvria v Gradcu Veleumu stoječemu na vrhu slovanskih jezikoslovcev, sinu slovenskega Štajerja, DE F. MIKLOŠIČU, vitezu, dvorskemu svetovalcu, članu mnogih akademij za znanosti, profesorja slovanskega jezikoslovja in književnosti na bečkem vseučilišču, posvečuje o njegovi sedemdesetletnici književno svojo zgodovino slovenskega Štajerja v najglobokejsem štovanju in prisrčni udanosti zemljak Ivan Macun. Predgovor, Habet sua fata libellus! Zibeljko je knjigi tesal dr. Vošnjak pozivom dne 8. marca leta 1867., ali bi jaz za „Slovenski Štajer", ki ga je namenila na svetlo davati Slovenska Matica, napisal književno zgodovino. Drage volje sprejevsi poziv najavil sem leta 1870. Matici, da je sestavek dogotovljen. Odgovorilo se mi je, da je Matica, ki je leta 1868. bila na svetlo dala največi del prvega snopiča, za leto 1870. pak tret- jega, dalnje izdavanje Slovenskega Štajerja odložila za poznej, ter se je še le leta 1880. zopet spomnila pre- vzete si naloge. — Z nova predloženo delo opetovano je sprejela in zopet odložila Matica za poznej. Ko pak je početkom tekočega leta sklenola, da le četiri pole za leto 1882. pridejo na svetlo, ostalo pak drugi krat, tega nesem mogel nikakor dopustiti/in tako delo sedaj prihaja mojim trudom in na moje troške na svetlo. In jasno tukaj naglašujem, da je po tem marsikaj pri- dobilo na dobro stran.
    [Show full text]
  • Redakcija Vodnik-Cel
    B.200 DRUŽINSKI IN RODBINSKI FONDI B.200 DRUŽINSKI IN RODBINSKI FONDI Družinski in rodbinski fondi se tako po svoji zasebni pravni naravi in iz nje izhajajoči pristojnosti arhivskih delavcev kot tudi po svojih osnovnih vsebinskih opredelitvah in značilnostih v ničemer ne razlikujejo od osebnih fondov. Zaradi tega je pogosto težko natančno razmejiti oziroma razločiti, kdaj ima določeno gradivo lastnosti osebnega ali družinskega/rodbinskega fonda. Čeprav je praksa različna, velja osnovno pravilo, da v primeru, ko se ohranjena dokumentacija ne nanaša le na eno osebo, pač pa na njeno ožje oziroma širše sorodstvo, fond definiramo kot družinski ali rodbinski. Pri tem upoštevamo, da družino praviloma predstavlja le ožje sorodstvo (starši z otroki), rodbino pa definirajo širše sorodstvene vezi v daljšem časovnem obdobju. V PAM danes hranimo dvaintrideset družinskih in rodbinskih fondov. Med njimi je kar nekaj uglednih družin/rodbin, tudi nosilk plemiških naslovov, ki so pustile Mariboru in okolici razpoznaven in trajen pečat. Med njimi so tako predstavnice narodnostno slovensko opredeljenih in čutečih družin kot tudi družine nemške pripadnosti. Za odkrivanje in poznavanje slovenskega narodnega prebujanja v drugi polovici 19. st. v slovenskem delu Štajerske je prav gotovo najbolj zanimiv fond družine Sernec, izvirajoče iz Slovenske Bistrice. Med vsebinsko pestrimi in raznovrstnimi izstopata fonda rodbine Gariboldi ter družine Schmiderer - Brunner. Iz slednje je izhajal dolgoletni mariborski župan in politik Ivan Schmiderer. Prav tako velja omeniti
    [Show full text]
  • UNIVERSITY of ZAGREB Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY
    University of Zagreb, Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY OF KINESIOLOGY UNIVERSITY OF ZAGREB Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY KINESIOLOGY Zagreb, September 2014 1 University of Zagreb, Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY OF KINESIOLOGY NAME, LAST NAME AND TITLE OF THE CONTACT PERSON: Full Prof. Lana Ružić, PhD FUNCTION: Vice-dean for Science/Postgraduate Studies Coordinator E-MAIL: [email protected] TELEPHONE: 098/380753 ADDRESS: Horvaćanski zavoj 15, Zagreb Pursuant to the Decision of 29 November 2012 of the Faculty Council, this Study Programme was prepared by the Working group for the implementation of a new proposed doctoral study of kinesiology, composed of: Full Prof. Vladimir Medved, PhD; Full Prof. Marjeta Mišigoj- Duraković, PhD, Full Prof. Dragan Milanović, PhD, Full Prof. Mirna Andrijašević, PhD, Assoc. Prof. Boris Neljak, PhD, Full Prof. Igor Jukić, PhD, Full Prof. Lana Ružić, PhD, Assoc. Prof. Goran Sporiš, PhD, Assoc. Prof. Damir Knjaz, PhD, Assoc. Prof. Goran Marković, PhD, and Asst. Prof. Renata Barić, PhD. 2 University of Zagreb, Faculty of Kinesiology DOCTORAL STUDY OF KINESIOLOGY CONTENTS A.1. GENERAL INFORMATION ON THE PROPOSED DOCTORAL STUDY . 5 A.1.1. NAME OF THE PROPOSED DOCTORAL STUDY. 5 A.1.2. NAME OF THE PROVIDER OF THE STUDY PROGRAMME AND THE COOPERATING INSTITUTION(S) PARTICIPATING IN THE STARTING AND IMPLEMENTATION OF THE DOCTORAL STUDY. 5 A.1.3. NAME OF THE IMPLEMENTER OF THE STUDY PROGRAMME . 5 A.1.4. SCIENTIFIC FIELD AND DISCIPLINE OF THE PROPOSED STUDY PROGRAMME. .5 A.1.5. DURATION OF THE DOCTORAL STUDY IN ACCORDANCE WITH THE REGULATIONS (IN YEARS). 5 A.1.6.
    [Show full text]
  • The Dissolution of the Slavic Identity Of
    THE DISSOLUTION OF THE SLAVIC IDENTITY OF THE SLOVENES IN THE 1980S. THE CASE OF THE VENETIC THEORY By Luka Lisjak GabrijelþLþ Submitted to Central European University Department of History In partial fulfilment of the requirements for the degree of Master of History Supervisor: Professor Balázs Trencsényi Second supervisor: Gábor Klaniczay CEU eTD Collection Budapest, Hungary 2008 Statement of Copyright Copyright in the text of this thesis rests with the Author. Copies by any process, either in full or part, may be made only in accordance with the instructions given by the Author and lodged in the Central European Library. Details may be obtained from the librarian. This page must form a part of any such copes made. Further copes made in accordance with such instructions may not be made without the written permission of the Author. CEU eTD Collection iii Table of Contents Abstract.............................................................................................................................vi 1. Early Autochthonist Theories in the Slovene Lands..................................................8 1.1. The Discursive Shifts in Slovene Autochthonism ....................................................10 1.2 The Medieval Tradition............................................................................................12 1.3 The Humanist Topos................................................................................................13 1.4 The Enlightenment: Re-Emergence and Demise of the Autochthonist Topos............16
    [Show full text]
  • Die Ersten Slowenischen Tabore Zu Luttenberg Und Sachsenfeld Im Jahre 1868 I Ein Beitrag Zum Steirischen Anteil an Der Nationswerdung Der Slowenen
    Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark Jahrgang 60 (1969) Die ersten slowenischen Tabore zu Luttenberg und Sachsenfeld im Jahre 1868 i Ein Beitrag zum steirischen Anteil an der Nationswerdung der Slowenen Von BALDUIN SA RIA Die ersten Ansätze zu einer Nationswerdung der Slowenen in der Zeit der Reformation wurden durch die Gegenreformation zunichte gemacht und das slowenische Volk in seiner kulturellen Entwicklung um zwei Jahrhunderte zurückgeworfen. Nahm das Wirken des sloweni­ schen Reformators Primus Trüber seinen Ausgang vom zentralen slo­ wenischen Gebiet, von Krain, so ändert sich dies mit dem nationalen Erwachen im 19. Jahrhundert und verlagerten sich die Einigungs­ bestrebungen vorwiegend in den Norden des slowenischen Gebietes. Dabei bildet das Jahr 1848 auch in der Geschichte der Slowenen einen Wendepunkt1. Das nationale Erwachen der Völker Österreichs, das bereits vor 1848 einsetzt, wirft jetzt das Problem der Neugestaltung der Habsburger Monarchie auf. So kommt denn jetzt zur Frage einer ein­ heitlichen Schriftsprache, die bisher allein die Slowenen bewegte, auch die Frage einer verwaltungsmäßigen Einigung des Volkes. Einen gewis­ sen Vorläufer hatte diese Frage bereits in den napoleonischen Illyrischen Provinzen, die erstmals die historischen Landesgrenzen, die von den Ständen eifersüchtig gehütet wurden, aufgaben. An sich bedeuteten diese Illyrischen Provinzen allerdings keine nationale Einigung der Slo­ wenen, die jetzt sogar stärker geteilt waren als durch die alten Landes- grenzen. Der Kärntner Pfarrer Urban Jarnik beklagt denn auch die Errichtung der Illyrischen Provinzen in seinen Gedichten und befürch- 1 J. Apih, Slovenci in 1848. leto (Die Slowenen und das Jahr 1848), Laibach 1888 (etwas veraltet, aber noch immer unentbehrlich); J. M a 1, Zgodovina slovenskega naroda.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_20.pdf | DOST. 02/10/21 20.13 UDK 082.1:821.163.6.09 Igor Kramberger Düsseldorf THe SeRIeS THe COMPLeTe WORKS OF SLOVeNe POeTS AND PROSe WRITeRS (An inspirational assessment) In memory of Evald Koren 1913–2013 The point of departure for this study is a booklet by Matija Ogrin, the third editor-in-chief of the series Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers), which he prepared as an aid to editors of individual volumes. In certain instances, I indicate the history of evaluating and selecting writers for the series. I also point out the changed status of editors of such publications. This is the basis for a proposal to compile a handbook containing the analytical suppositions of books published in the series, as well as details on the materials in the commentaries and their arrangement—in short the scholarly apparatus of each book. Key words: author, editor, complete works, book series, the Complete works of Slovene poets and prose writers, evaluation 1 Scholarly literature on the series Composing a scholarly article begins with a review of publications on the topic. Once the picture of existing knowledge is clear, it is possible to mount the shoulders of the giant of accumulated knowledge and make a scholarly contribution on the topic (Merton 1965). This article is devoted to a series that is known as fundamental schol- arly series, The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers.
    [Show full text]