DOCSLIB.ORG

Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Odvajanja Komunalnih Odpadnih Voda Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Odvajanja Komunalnih Odpadnih Voda Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe odvajanja komunalnih odpadnih voda na obmo čju ob čine Kobarid Za časni direktor Tolmin, september 2019 Berti Rutar, univ. dipl. inž. VSEBINA 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRA VLJENIH 2 STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 5 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN 6 ZARA ČUNANE CENE 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM 6 PANOGE 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVL JENIH STORITEV JAVNE 7 SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 6. OBSEG POTREBNIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE 10 STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 7. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRETEKLO IN 10 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 8. PRIKAZ RAZDELITVE SP LOŠNIH STROŠKOV IN S ODIL ZA 11 RAZPOREJANJE VSEH STROŠKOV IN PRIHODKOV PO DEJAVNOSTIH IN OB ČINAH 9. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE 14 10 . VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORA BO JAVNE INFRASTRUKT URE 15 11. STOPNJA IZKORIŠ ČENOSTI JAVNE INFRASTRUKTURE 16 12. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 16 PREDRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 1 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1. Koli čina opravljenih storitev javne službe 1.1.1. Predra čunske koli čine odvedene komunalne odpadne vode v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2018 45.000 6.800 108.000 159.800 1.1.2. Obra čunske koli čine odvedene komunalne odpadne vode v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2014 45.075 6.921 107.913 159.909 2015 46.468 6.694 112.773 165.935 2016 45.448 6.897 108.166 160.511 2017 45.987 7.408 108.040 161.435 2018 49.327 8.977 105.344 163.648 1.1.3. Predra čunsko število in dimenzije priklju čkov na javno kanalizacijo Priklju ček Število/mesec do DN20 1.142,00 DN25 32,00 DN40 3,00 DN50 12,00 DN80 3,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 1.192,00 1.1.4. Obra čunsko število in dimenzije priklju čkov na javno kanalizacijo Priklju ček Število/mesec do DN20 1.156,17 DN25 30,00 DN40 4,00 DN50 12,00 DN80 3,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 1.205,17 2 1.2. Predra čunski in obra čunski stroški izvajanja storitev javne službe za preteklo obra čunsko obdobje v € Predra čunski stroški Obra čunski stroški POSTAVKA Znesek % Znesek % I. STROŠKI ODVAJANJE 60.122,00 100,0 53.550,00 100,0 1. Neposredni proizvajalni stroški 45.666,00 76,0 43.598,00 81,4 1.1. Neposredni stroški materiala 4.900,00 8,2 3.768,00 7,0 1.1.1. Stroški el. energije 217,00 1.1.2. Stroški pogonskega goriva 900,00 668,00 1.1.3. Drugi stroški materiala 4.000,00 2.883,00 1.2. Neposredni stroški storitev 19.000,00 31,6 19.299,00 36,0 1.2.1. Stroški deratizacije 1.2.2. Stroški prevoznih storitev 1.2.3. Stroški vzdrževanja 1.2.4. Stroški čiš čenja s kanalcem 12.000,00 15.300,00 1.2.5. Stroški drugih storitev 7.000,00 3.999,00 1.3. Neposredni stroški dela 21.766,00 36,2 20.531,00 38,3 1.4. Drugi neposredni stroški 2. Posredni proizvajalni stroški 1.530,00 2,5 1.177,00 2,2 2.1. Posredni stroški materiala 2.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 1.530,00 1.177,00 2.3. Posredni stroški storitev 2.4. Posredni stroški dela 2.5. Drugi posredni proizvajalni stroški 3. Splošni nabavno - prodajni stroški 0,00 0,0 0,00 0,0 3.1. Stroški materiala 3.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 3.3. Stroški storitev 3.4. Stroški dela 3.5. Drudi splošno nabavno - prodajni stroški 4. Splošni upravni stroški 8.700,00 14,5 6.138,00 11,5 4.1. Stroški materiala 4.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 4.3. Stroški storitev 4.4. Stroški dela 4.5. Drugi splošno upravni stroški 8.700,00 6.138,00 5. Obresti zaradi financiranja opravljanja JS 0,0 0,0 6. Neposredni stroški prodaje 3.100,00 5,2 2.209,00 4,1 7. Drugi poslovni odhodki 1.050,00 1,7 80,00 0,1 8. Donos na vložena posl. potrebna sredstva 76,00 0,1 348,00 0,6 PRIHODKI ODVAJANJE 62.958,00 100,0 61.906,00 100,0 Prihodki iz cene 55.738,00 88,5 60.394,00 97,6 Drugi prihodki 7.100,00 11,3 1.385,00 2,2 Finan čni prihodki 120,00 0,2 127,00 0,2 PORA ČUN 2017 -2.386,00 -2.386,00 REZULTAT ODVAJANJE 450,00 5.970,00 3 II. STROŠKI OMREŽNINA - ODVAJANJE 46.296,00 100,0 45.218,00 100,0 1. Najemnina infrastrukture 46.223,00 99,8 45.126,00 99,8 2. Zavarovanje infrastrukture JS 73,00 0,2 92,00 0,2 3. Odškodnine za infrastrukturo 0,0 0,0 4. Odhodki financiranja 0,0 0,0 PRIHODKI OMREŽNINA - ODVAJANJE 42.707,00 100,0 44.847,00 100,0 Cena 42.707,00 100,0 44.847,00 100,0 PORA ČUN 2017 970,00 970,00 REZULTAT OMREŽNINA - ODVAJANJE -2.619,00 599,00 III. REZULTAT DEJAVNOSTI -2.169,00 6.569,00 SKUPNI STROŠKI 106.418,00 98.768,00 SKUPNI PRIHODKI 105.665,00 106.753,00 PORA ČUNI -1.416,00 -1.416,00 4 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 2.1. Obra čunska cena storitev javne službe V letu 2018 se je v občini Kobarid v javno kanalizacijo odvedlo 163.648 m3 komunalne odpadne vode, kar je ve č kot v letu 2017. Pri izvajanju službe je nastalo za 53.550 € stroškov. Pri izra čunu cene po enoti moramo upoštevati tudi za 1.512 € drugih prihodkov. 52.038€ : 163.648m3 = 0,3180€/m 3 2.2. Obra čunska cena javne infrastrukture Število priklju čkov na javno kanalizacijo: Priklju ček Število/mesec do DN20 1.156,17 DN25 30,00 DN40 4,00 DN50 12,00 DN80 3,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 1.205,17 Izra čun višine omrežnine: Priklju ček Število/mesec Število/leto Faktor SKUPAJ do DN20 1.156,17 13.874 1 13.874,00 DN25 30,00 360 3 1.080,00 DN40 4,00 48 10 480,00 DN50 12,00 144 15 2.160,00 DN80 3,00 36 50 1.800,00 DN100 0,00 100 0,00 DN150 0,00 200 0,00 1.205,17 14.462 19.394,00 Stroški omrežnine 45.218,00 € Omrežnina 2,3315 € 5 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN ZARA ČUNANE CENE Obra čunski stroški so višji od predra čunskih pri stroških čiš čenja kanalizacije s kanal-jetom zaradi ve čjega števila opravljenih ur, nižji pa pri režijskih stroških zaradi spremembe na čina bremenitve stroškov režije po posameznih dejavnostih. Ve čja od na črtovane je bila količina odvedene vode in s tem na črtovani prihodki. 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM PANOGE Podro čje odvajanja komunalnih odpadnih vod spada med dejavnost, in sicer Ravnanje z odplakami E37: Komunala Tolmin Povpre čje d.o.o. panoge E37 Pospešena pokritost kratkoro čnih obveznosti 1,655 1,538 Gospodarnost poslovanja 1,00 1,01 Povpre čna bruto mese čna pla ča v €: 1.434,00 1.521,00 Podatki so za leto 2017. 6 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 5.1. Predra čunska koli čina odvedene komunalne odpadne vode za prihodnje obra čunsko obdobje v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2019 46.500 7.000 108.000 161.500 5.2. Predra čunsko število priklju čkov na javno kanalizacijo za prihodnje obra čunsko obdobje Priklju ček Število/mesec do DN20 1.180,00 DN25 30,00 DN40 4,00 DN50 12,00 DN80 3,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 1.229,00 7 5.3. Predra čunski stroški izvajanja storitev javne službe za prihodnje obra čunsko obdobje v € Predra čunski stroški POSTAVKA Znesek % I. STROŠKI ODVAJANJE 63.398,00 100,0 1. Neposredni proizvajalni stroški 51.976,00 82,0 1.1. Neposredni stroški materiala 5.100,00 8,0 1.1.1. Stroški el. energije 800,00 1.1.2. Stroški pogonskega goriva 800,00 1.1.3. Drugi stroški materiala 3.500,00 1.2. Neposredni stroški storitev 21.000,00 33,1 1.2.1. Stroški intelektualnih in osebnih storitev 1.2.2. Stroški prevoznih storitev 1.2.3. Stroški vzdrževanja 1.2.4. Stroški čiš čenja s kanalcem 16.500,00 1.2.5. Stroški drugih storitev 4.500,00 1.3. Neposredni stroški dela 25.876,00 40,8 1.4. Drugi neposredni stroški 2. Posredni proizvajalni stroški 810,00 1,3 2.1. Posredni stroški materiala 2.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 810,00 2.3. Posredni stroški storitev 2.4. Posredni stroški dela 2.5. Drugi posredni proizvajalni stroški 3.
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga
    ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s.
    [Show full text]
  • 2. Načrt Razpolaganja Z Nepremičnim Premoženjem
    2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM 2.1. NAČRT RAZPOLAGANJA Z ZEMLJIŠČI OBRAZLOŽITEV OPOMBE KS ZAPOREDNA ŠTEVILKA ŠTEVILKA PARCELNA ZEMLJIŠČA KVADRATURA (v m2) POSPLOŠENA TRŽNA VREDNOST VREDNOST POSPLOŠENA TRŽNA ORIENTACIJSKA OZ. GURS) (po EUR) (v VREDNOST OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKUPNOST BORJANA-PODBELA, K.O. 2218 BORJANA 1 novonastala 95 2.535 Vloga za odkup delov nepremičnine. - mnenje ni podano 2566/2 Sklenitev pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku novonastala 22 postopka odvzema statusa javnega 3854/18 dobra (Sklep OS z dne 22. 6. 2017). novonastala 14 3854/21 novonastala 36 3854/20 novonastala 28 3854/19 2 3854/23 160 menjava z Vloga za odkup nepremičnine, ob čemer - mnenje ni podano doplačilo občina pridobi del javne poti. Sklenitev m pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (sklep OS z dne 6.5.2015). 3 3854/7 33 menjava Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano namenom funkcionalne zaokrožitve svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 4 3854/8 18 menjava z Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano doplačilo namenom funkcionalne zaokrožitve m svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 5 3279/1 28.580 5.631 Vloga za odkup kmetijskega zemljišča - mnenje ni podano (pretežno gozd). Potrebna predhodna ustanovitev služnosti poteka kolesarske poti preko parcele. Načrt razpolaganja z zemljišči 1 OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKPUNOST BREGINJ, K.O.
    [Show full text]
  • Nadi∞A Breginjski Kot and the Nadiæa River KOBARID TOLMIN
    Nadi∞a Breginjski Kot and the Nadiæa River KOBARID TOLMIN 1 3 IN WESTERNMOST SLOVENIA lies the valley of BREGINJSKI The stone houses of the Beneška Slovenia hill KOT (literaly “the Corner of Breginj”). Bounded by country each have their story to tell and mark a the plains of Friuli, the peaks of the Julian Alps point where true harmony between man the natural and the emerald waters of the Soča river, it is an environment has been developed and nurtured. integral part of BENE©KA SLOVENIJA (VENETIAN SLOVENIA). The mystical beauty of the landscape is the valley’s The mountainous terrain, threaded by a network of greatest treasure and worth preserving for future river valleys and caressed by the gentle sea winds generations. from the south, hides the pristine NADIÆA RIVER, ancient villages, limestone ridges and more. 3 3 Breginj museum collections Above the Nadiža river, between KOBARID and BREGINJ, THIRTEEN VILLAGES are scattered along the sunny terraces at the foot of mount Stol’s southern face. Today only some 250 villagers remain in Breginj, the largest village of Breginjski Kot and the only to still have a school, post office and community health centre. 2 3 Before the great 1976 earthquake BREGINJ was a precious, living memorial to the 1 2 Napoleon’s bridge across unique ARCHITECTURE OF BENE≥KA SLOVENIJA. The circular streets and the stone houses The Nadiæa River the River Nadiæa with their roofed galleries (known as »ganki«), connected to their stables and ITS TURQOISE WATERS, TORRENTIAL DURING THE FREQUENT THE STONE BRIDGE crossing the Nadiža gorge dates barns, stood in oval clusters.
    [Show full text]
  • Kat-Kob 25.10.2018
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Kat-Kob 25.10.2018 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Katarija – Moravče KATINARA (Katinàra, Cattinara), 34149 Trst, Strada di Fiume (Reška cesta) 499, Italija (Četnara, Gathinara) Presveta Trojica (SS.
    [Show full text]
  • Opis Stanja in Predlogi Ukrepov Na Področju Vodooskrbe in Odvajanja
    Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Opis stanja in predlogi ukrepov na podro čju vodooskrbe in odvajanja ter čiš čenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v ob čini Kobarid Za časni direktor: TOLMIN, junij 2019 Berti Rutar univ.dipl.inž. VSEBINA 1. VODOOSKRBA 3 1.1. Uvod 3 1.2 Vodovodni sistemi v upravljanju Komunale Tolmin 4 1.3. Zdravstvena ustreznost pitne vode 5 1.4. Oskrba s pitno vodo in požarna varnost 9 1.5. Vodne pravice in varnostni pasovi 12 1.6. Zaklju ček 14 2. ODVAJANJE IN ČIŠ ČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH 15 IN PADAVINSKIH VODA 2.1. Kanalizacijski sistemi in čistilne naprave 15 2.2 Predlog ureditve 17 2 1. VODOOSKRBA 1.1. Uvod Kobariška je bogata z vodami, saj ima veliko koli čino padavin in vodnih izvirov. Poselitev se je prilagajala konfiguraciji terena in naselja so za vodooskrbo uporabljala najbližji vodni vir, s primerno izdatnostjo. Tako je imelo v preteklosti skoraj vsako naselje svoj vodni vir ter vodovodni sistem z razli čno kvaliteto vode in izdatnostjo, zlasti v sušnem obdobju pa velike težave s preskrbo. Potreba po pitni, predvsem pa sanitarni in tehnološki vodi je v 2. polovici 20. stoletja nenehno naraš čala, zato je bilo v reševanje vodooskrbe vloženih precej naporov in sredstev. Po eni strani so se obnavljali obstoje či vodovodni sistemi za posamezna naselja in pri problemati čnih virih iskali novi vodni viri. Velika prelomnica na podro čju vodooskrbe na obmo čju ob čine Kobarid je bilo obdobje po potresu leta 1976, ko se je obnovilo ve čino vaških omrežij, posamezne vasi pa se je povezalo v enotne sisteme.
    [Show full text]
  • GEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS of EARTHQUAKES in the SO^A RIVER REGION GEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI POTRESOV V POSO^JU Milan Oro`En Adami~ Mauro Hrvatin
    Zbor41.qxd 25.3.2002 11:05 Page 45 GEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS OF EARTHQUAKES IN THE SO^A RIVER REGION GEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI POTRESOV V POSO^JU Milan Oro`en Adami~ Mauro Hrvatin Small chapel in Bovec, Mala vas (photography Miha Pav{ek). Kapelica v Bovcu, Mala vas (fotografija Miha Pav{ek). Zbor41.qxd 25.3.2002 11:05 Page 46 Milan Oro`en Adami~, …, Geographical characteristics of earthquakes in the So~a River Region Abstract UDC: 911.2:550.34(497.4-15) COBISS: 1.01 Geographical characteristics of earthquakes in the So~a River Region KEY WORDS: nature disasters, earthquake, So~a River Region, Slovenia In the last few decades, Slovenia has fortunately not been struck by natural disasters that judged accord- ing to the extent of damage or the number of casualties can be ranked among catastrophes of world dimensions. However, this is not true of natural disasters on the immediate margins of Slovene ethnic territory. During the Friuli earthquake in Italy in 1976, more than one thousand people lost their lives. That earthquake also caused major damage in Slovenia, although we had no casualties. However, in Slovenia we must still consider seriously the possibility of many casualties in a large-scale earthquake such as occurred in 1511. The upper So~a River region is among the most picturesque Slovene landscapes. The upper valley of the So~a River has none of the larger plains or basins that characterize other parts of Slovenia. Somewhat larg- er widenings occur only near Bovec, Kobarid, and Tolmin, with a side spur into the Nadi`a Valley.
    [Show full text]
  • Research Article Seismic Microzonation of Breginjski Kot (NW Slovenia) Based on Detailed Engineering Geological Mapping
    Hindawi Publishing Corporation The Scientific World Journal Volume 2013, Article ID 626854, 12 pages http://dx.doi.org/10.1155/2013/626854 Research Article Seismic Microzonation of Breginjski Kot (NW Slovenia) Based on Detailed Engineering Geological Mapping Jure Kokošin1 and Andrej Gosar2,3 1 SwecoNorgeAS,Dronningensgate52/54,8509Narvik,Norway 2 Faculty of Natural Sciences and Engineering, University of Ljubljana, Aˇskerˇceva 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia 3 Slovenian Environment Agency, Seismology and Geology Office, Dunajska 47, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Correspondence should be addressed to Andrej Gosar; [email protected] Received 23 October 2013; Accepted 13 November 2013 Academic Editors: K. Nemeth and L. Tosi Copyright © 2013 J. Kokoˇsin and A. Gosar. This is an open access article distributed under the Creative Commons Attribution License, which permits unrestricted use, distribution, and reproduction in any medium, provided the original work is properly cited. Breginjski kot is among the most endangered seismic zones in Slovenia with the seismic hazard assessed to intensity IX MSK and the design ground acceleration of 0.250 g, both for 500-year return period. The most destructive was the 1976 Friuli Mw = 6.4 earthquake which had maximum intensity VIII-IX. Since the previous microzonation of the area was based solely on the basic geological map and did not include supplementary field research, we have performed a new soil classification of the area. First, a detailed engineering geological mapping in scale 1 : 5.000 was conducted. Mapped units were described in detail and some of them interpreted anew. Stiff sites are composed of hard to medium-hard rocks which were subjected to erosion mainly evoked by glacial and postglacial age.
    [Show full text]
  • Ponudniki Na Kobariškem
    OBCINA KOBARID Ponudniki na Kobariškem 55 53 Ponudniki na Kobariškem OBCINA KOBARID Kobarid, 2012 1 Zbrala, uredila, izdala in založila: Občina Kobarid, Trg svobode 2, 5222 Kobarid Jezikovni pregled in prevajanje: Arnica, lektoriranje in oblikovanje, Polona Hadalin Baša s. p. Oblikovanje in tisk: Romikron d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Kraj in leto izdaje: Kobarid, 2012 Projekt Povezujmo kobariško podeželje – NIP 2011 je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna Občina Kobarid. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. 2 PREDSTAVITEV PONUDNIKOV V OBČINI KOBARID V občini Kobarid imamo številne poslovne subjekte in fizične osebe, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. V brošuri, ki je pred Vami, so zbrani in predstavljeni tisti ponudniki naše občine, ki so objavo želeli. Namen te brošure je predstavitev vseh dejavnosti in popoln pregled celotne ponudbe v našem prostoru, ki je zanimiva tako za občane kot tudi za obiskovalce. Želimo si dobrega sodelovanja med ponudniki samimi, zato srčno upamo, da bomo z izdajo te brošure k temu tudi pripomogli in marsikateremu občanu in obiskovalcu naših krajev olajšali dostop do želenih informacij. Vsem ponudnikom, ki ustvarjate in delujete v naši lepi občini, želim veliko poslovnih ter osebnih uspehov. Darja Hauptman, županja Občine Kobarid 3 4 ARHITEKTURA Arhitektura Rukli, Renzo Rucli s. p. Pri malnih 24, 5222 Kobarid Tel.: +386 (0)5 99-37-936, 00-39-04-32-73-21-91 E-naslov: [email protected] Dejavnost: pooblaščeni arhitekt ZAPS 1301 Nevenka Bandulić − arhitektka Sedlo 28, 5223 Breginj Mob.
    [Show full text]
  • 2 Breginjski Kot 3 Kobarid 6 Vasi Pod Krnom 8 Tolmin 14 Most Na Soči 16 Baška Grapa 17 Šentviška Planota 18 Trebuša 19 Programi
    Stare zgodbe pripovedujejo o izvirih čudežne žive vode, ki ozdravlja bolezni, preganja smrt, vrača mladost. Mogočni slapovi, pravljično lepi tolmuni, izjemna in neponovljiva Soča, skrite grape, skrivnostni izviri, tesni in kanjoni, neštete oblike, ki jih kapljice tisočletja dolgo klešejo v kamen. Nikjer drugje na tako majhnem področju ne najdete tako raznovrstnih oblik večnega krogotoka. Nešteto je kotičkov,ki pozornemu obiskovalcu zadržijo TOLMIN korak in vzbudijo občudovanje. 2 Breginjski kot 3 Kobarid 6 Vasi pod Krnom 8 Tolmin 14 Most na Soči 16 Baška grapa 17 Šentviška planota 18 Trebuša 19 Programi MOST NA SOČI BREGINJSKI MUZEJ Breginj 103 SI - 5223 Breginj tel.: 05 384 98 03 gsm: 031 748 516 Breginjski muzej, kompleks dvonadstropnih, z ganki prepletenih kamnitih hiš, je arhitekturni in etnološki spomenik. Je tudi edina priča o izgledu nekdanje vasi, porušene v potresu leta 1976. lokacija: na zahodnem robu vasi. ČRNA KUHINJA - HIŠA NA ROBIDIŠČU Robidišče 10 SI - 5223 Breginj tel.: 05 384 98 22, 05 384 98 59 gsm: 041 398 085, 031 287 809 Hiša na Robidišču je etnološki spomenik, ki prikazuje življenje pred 150 leti. V črni kuhinji vam lahko gostitelji zakurijo ogenj na starem ognjišču in umešajo »rbiški močnk«. dodatna ponudba: sprehodi v okolico, jahanje, kupite si lahko ovčji sir in skuto; za krajši čas lahko najamete tudi sobo. ZASEBNA ZBIRKA MAZORA Družina Mazora Breginj 81 SI – 5223 Breginj tel.: 05 384 98 80 Muzejska zbirka družine Mazora je sestavljenka etnoloških in vojaških vsebin. Na eni strani predstavlja elemente umirjenega vaškega življenja, na drugi pa eksponate iz tragičnega obdobja obeh svetovnih vojn. KOBARID BREGINJ OPIS IN LEGA Breginjski kot je dolina reke Nadiže med Starim selom in Breginjem na skrajnem AVSA OPIS IN LEGA Kobarid, majhno in prijazno mestece, se nahaja na zgodovinskem križišču poti zahodnem robu Slovenije.
    [Show full text]