Projekt: Elaborat Za Pripravo Odloka O Komunalnem Prispevku Za Obstoječo Komunalno Opremo

OBČINA KOBARID Občinska uprava Trg svobode 2,5222 Kobarid tel.: 05 389 92 00, fax.: 05 389 92 11 E-pošta: [email protected] www.Kobarid.si

Projekt: Elaborat za pripravo Odloka o komunalnem prispevku za obstoječo komunalno opremo

Občine Kobarid

Faza: strokovna podlaga - OSNUTEK

Pripravljavec: Občina Kobarid, Trg svobode 2, Kobarid

Izdelal: Rafael Bizjak, univ.dipl.inž.arh.

Idrija, marec 2020 VSEBINA:

1. TEKSTUALNI DEL - Strokovne podlage - komunalna oprema na območju občine Kobarid za katero se odmerja komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo - določitev podlag in pojasnila glede določitve stroškov obstoječe komunalne opreme in stroškov opreme na enoto mere

2. GRAFIČNI DEL - Prikaz obstoječe posamezne komunalne opreme - Prikaz oskrbnih območij

3. PRILOGE - Problematika komunalnega prispevka, - grafične priloge KP - Analiza KP po občinah RS - Analiza NRP Občine Vipava za leto 2019 do 2022! - Analiza proračunov glede investicij v komunalno opremo zadnjih 10 let - Opombe - Izvleček iz Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč in odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter izračunu in odmeri komunalnega prispevka - Uporaba Pravilnika o povprečnih stroških in priprava novih pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka, MOP

1. TEKSTUALNI DEL

Strokovne podlage:

Pri izdelavi elaborata za pripravo Odloka o komunalnem prispevku občine Kobarid so bile upoštevane naslednje strokovne podlage in evidence:

1. Občinski prostorski načrt OPN Kobarid (občina Kobarid) 2. Evidenca komunalne opreme (Komunala Tolmin) 3. Računovodska vrednost komunalne opreme (občina Kobarid) 4. DIIP za ČN Breginj 5. Kataster komunalne opreme, Elaborati o oblikovanju cen komunalnih storitev (Komunala Tolmin) 6. Baza cestnih podatkov BCP (občina Kobarid) 7. REN parcele (Gurs) 8. REN stavbe (Gurs) 9. Gradbeni zakon GZ 10. UREDBA o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč in odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter izračunu in odmeri komunalnega prispevka 11. PRAVILNIK o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme 12. Analiza odmere komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v Sloveniji (MOP) 13. Uporaba Pravilnika o povprečnih stroških in priprava novih pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka, MOP

Navedba obstoječe komunalne opreme:

Občina Kobarid je zaradi svoje raznolikosti in morfologije opremljena z osnovno gospodarsko javno infrastrukturo (dalje komunalno opremo) glede na možnosti, ki jih ima občinski proračun sorazmerno dobro. Ob tem je potrebno upoštevati, da do sedaj Občina Kobarid ni zaračunala komunalnega prispevka kot prispevnega deleža investitorja za komunalno opremo. Investicije v komunalno opremo je financirala iz nenamenskih proračunskih sredstev to je kanalščine oziroma amortizacije, kar pa ni primarno vir za investicije v komunalno opremo ampak za vzdrževanje, posodabljanje in izboljšave, itd…., nadomestila NUSZ, ki je na letni ravni okoli 100.000 EUR, kar zadostuje za izgradnjo manj kot 1 km vodovoda, drugih sredstev in dela integralnega proračuna za investicije (to pa je iz dajatev, davkov in dohodnine občanov). Je pa večino komunalne opreme in rekonstrukcij bilo zgrajene iz sredstev popotresne obnove po letu 1976. Ravno zaradi tega občina nima sredstev za vzdrževanje, obnovo kanalizacijskih sistemov, zamenjavo azbestnih cevi, puščanja cevovodov, modernizacijo in izboljšave, itd….saj je amortizacijska sredstva re-investirala v nove vode in s tem še povečevala amortizacijska stroške.

Vsa naselja so povezana z občinskimi cestami to je z lokalnimi cestami LC, lokalnimi zbirnimi cestami LZ, lokalnimi krajevnimi cestami LK in javnimi potmi JP in seveda državnimi cestami, ki pa ne sodijo v izračun KP. Na območju občine obstaja tudi veliko nekategoriziranih cest, ki jih občina vzdržuje za potrebe občanov in niso zajeta v BCP cest in izračun KP. Teh cest je kar cca.425 km, ki jih uporablja lokalno prebivalstvo do svojih površin, turisti in športniki za aktivno preživljanje prostega časa. Vsa naselja so tudi priključena na javno vodovodno omrežje na 15.vodovodnih sistemov in sicer več manjših za posamezne vasi, več vasi skupaj in en večji sistem Kobarid. Vsak od teh vodovodnih sistemov ima enega ali več zajetij, rezervoarjev in drugih objektov in naprav za pridobivanje, čiščenje, razkuževanje in distribucijo pitne vode. Z vsemi javnimi vodovodi upravlja koncesionar, komunalno podjetje Komunala Tolmin. oskrbna območja vodovodnih sistemov:

1. Breginj-Logje 2. Drežnica 3. Idrsko 4. Jevšček 5. Kobarid 6. Koseč 7. Ladra-Smast 8. Livek 9. Livške ravne 10. Robidišče 11. Sedlo-Staro selo 12. Sužid 13. Svino 14. Trnovo 15. Vrsno-Selce

Prav tako obstaja tudi več manjših oskrbnih območij s kanalizacijskim sistemom in enim večjim Kobarid-Idrsko. Vendar so vsa razen Kobarida – Idrskega in Drežniških raven (Livške ravne in kamp Koren lastna MČN) brez ustreznega čiščenja po podatkih ARSO. Po večini so to mešani sistemi odvajanja brez končnega čiščenja odplak, katere bo potrebno tudi sanirati in prilagoditi v ločen sistem na ČN kar pomeni, da bodo nastali poleg gradnje ČN tudi dodatni stroški na novih vodih. Za nekatere posege ima občina izdelano tudi že dokumentacijo in ocenjene vrednosti (DIIP Breginj). Oceno o tem, ali je smotrneje izvesti več oskrbnih sistemov z manjšimi ČN ali povezati vse vasi na eno centralno čistilno napravo, je mogoče izdelati samo na osnovi podrobnejših izračunov (vrednost primarnih povezovalnih vodov do ČN Kobarid bo namreč zelo visoka, ker so velike razdalje med naselji, fizična izvedljivost sistema glede gravitacije in kapaciteta obstoječe CČN za tolikšno povečanje PE, obremenitev okolja z eno veliko ali več manjšimi ČN, stopnja tveganj, itd…). Z večino kanalizacijskimi sistemi upravlja Komunala Tolmin. oskrbna območja kanalizacijskih sistemov v občini Kobarid so:

1. Borjana 2. Breginj 3. Drežniške Ravne s ČN (200 PE, dejanska obremenitev 69) zagotavlja čiščenje odpadne vode za spodnji del naselja Drežniške Ravne t.j. 100 prebivalcev. 4. Homec 5. Kobarid s CČN zmogljivosti 4054 PE, na CČN se zagotavlja čiščenje odpadne vode za naselje Kobarid t.j. 1103 oseb, naselje Idrsko t.j. 311 oseb in naselje Mlinsko 74 oseb. Na CČN je vezana tudi industrijska cona Kobarid in Planika Kobarid z odpadno vodo. Na CČN Kobarid se dovažajo tudi greznične gošče in blata MKČN iz območja občine Kobarid. Po teh podatkih je kapaciteta CČN Kobarid zasedena. 6. Logje 7. Podbela 8. Potoki 9. Robidišče 10. Sedlo 11. Smast 12. Svino 13. Trnovo 14. Livek (ni še podatka v katastru GJI)

Kanalizacijsko niso povezana na CČN ali manjšo ČN naselja, ki jih določajo območja aglomeracij od 50 do 2.000 PE. To so Borjana, Breginj, Homec, Logje, Podbela, Potoki, Robidišče, Sedlo, Smast, Svino in Trnovo. Brez kanalizacijskega sistema (evidentiranega) so še naselja Staro Selo, Potoki, Kred, Robič, Sužid, Vrsno, Koseč, Drežnica in Magozd. Preostala manjša naselja pod 50 enot, ki nimajo zgrajene kanalizacije pa se predvideva lokalno čiščenje odplak s skupinskimi ali posameznimi MČN do 50 PE. (glej list št.0 - zbirna karta komunalno opremo Kobarid). Občina bi morala sofinancirati tudi te, v kolikor bo participirala tudi pri opremljanju na večjih sistemih in s tem spodbujala občane za gradnjo MČN, sredstva za to pa bodo lahko pridobila samo iz KP in morebitnih evropskih in drugih proračunskih sredstev države.

Podatki komunale Tolmin: V občini Kobarid upravljamo s kanalizacijskimi sistemi v naseljih Breginj, Drežniške Ravne, Idrsko, Mlinsko, Kobarid, Ladra, Podbela, Sedlo, Smast, Svino in Trnovo ob Soči (Livek, ki še ni v uradnih evidencah).

SISTEM JAVNIH CEST:

V izračun KP se upoštevajo samo vrednosti lokalnih cest LC, lokalnih zbirnih cest LZ, lokalnih krajevnih LK , javnih poti JP in tistih cest, ki so v lasti Občine Kobarid, ki jih tudi vzdržuje in prenavlja za potrebe lokalnega prebivalstva. Dolžine cest so povzete iz BCP občine Kobarid oziroma Odloka o kategorizaciji občinskih cest (glej list št.1):

1. lokalne ceste LC 34.296 m 2. lokale zbirne ceste LZ 1.727 m 3. lokalne krajevne ceste LK 2.753 m 4. javne poti JP 43.453 m SKUPAJ 82.229 m

Površino cest lahko za oceno vrednosti lahko izračunamo glede na širino posamezne vrste ceste (ki jo je podal MOP).

Podatki občina Kobarid: vrsta CESTE širina m1 m2 1 lokalne krajevne LK 6 2.753 16.518 2 lokalne ceste LC 7 34.296 240.072 3 lokalne zbirne LZ 8 1.727 13.816 4 javne poti JP 3,5 43.453 152.086 SKUPAJ 82.229 422.492

Iz tabele je razvidno, da je v občini Kobarid okoli 420.000 m2 občinskih cest.

VODOVODNO OMREŽJE:

Ker so vsa naselja opremljena z javnim vodovodnim omrežjem so količine oziroma dolžine vodovodov povzete samo za primarne in sekundarne vode, vrednost pa je ocenjena na skupno dolžino vseh vodov. Dolžine vodovodnega omrežja so povzete iz katastra komunalne opreme občine Kobarid (glej list št.2):

1. primarno omrežje 34.590 m 2. magistralno omrežje 4.700 3. sekundarno omrežje 41.500 4. HP terciarno omrežje 11.960 SKUPAJ 92.750 m

KANALIZACIJSKO OMREŽJE:

Večja naselja so opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem, manjša pa z vaško kanalizacijo, večinoma mešanim sistemom brez ustreznega čiščenja. To pomeni, da imajo direktne izpuste v vodotoke. Količine oziroma dolžine vodov so povzete samo za primarne in sekundarne vode, vrednost pa je ocenjena na skupno dolžino vseh vodov.

Dolžine kanalizacijskega omrežja so povzete iz katastra komunalne opreme občine Kobarid in ocene novih vodov (glej list št.3):

1. primarno omrežje 2.465 m 2. sekundarno omrežje 12.742 3. ni podatka (o vrsti !) 16.264 4. načrtovano omrežje skupaj 14.500 SKUPAJ 45.971* m

Pri dolžinah kanalizacijskega omrežja niso zajeti vsi vodi. Sekundarno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno po vseh naseljih!

Predvidena gradnja kanalizacijska omrežja je ocenjena (brez izdelane tehnične dokumentacije):

1. območje urejanja Potoki, Kred, Robič, Staro selo, Sužid in Svino v dolžini 6 km primarnega voda do CČN s priključkom v Kobaridu in cca.5 km sekundarnih vodov znotraj vasi. 2. Območje urejanja Livek 1.000 m 3. Območje urejanja Vrsno 600 4. Območje urejanja Drežnica 1.000 5. Območje urejanja Magozd 600 6. Trnovo ob Soči 1000

Ostale vasi imajo že zgrajeno kanalizacijo, ki pa je glede na starost, delovanje in izvedbo vprašljiva in jo bo potrebno rekonstruirati in zgraditi dodatno meteorno kanalizacijo!

Predvidena gradnja ČN na območju aglomeracij:

1. ČN Breginj (182 preb.) 250 PE 2. ČN Ladra in Smast (335) 400 3. Livek (106) 200 4. Sedlo (73) 100 5. Trnovo (141) 200* 6. Vrsno (133) 200 7. Drežnica (237) 300 8. Magozd (75) 100

Predvidena gradnja ČN, ki po zakonu ni obvezna, je pa bila v vaseh v preteklosti že zgrajena kanalizacija:

1. Borjana (143 preb.) 200 PE 2. Homec (4)* 10 3. Logje (70) 100 4. Podbela (88) 150* 5. Potoki (57) 100 6. Robidišče (12)* 25 7. Stanovišče (33)* 50

Predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja znaša cca. 14.500 m, obvezna gradnja ČN za skupaj 1.750 PE po naseljih, ki so določena po aglomeracijah za čiščenje odplak s skupno ČN in 635 PE kjer je že zgrajena kanalizacija, skupaj za 2.295 PE.

JAVNE POVRŠINE:

K javnim površinam uvrščamo vse površine, ki so javno dobro, kot so trgi, pločniki, javna parkirišča, parki, zelenice, komunalni otoki za ločevanje odpadkov, prostori za smetnjake, otroška igrišča in vse površine, ki služijo prebivalcem in jih ureja, vzdržuje občina Kobarid. Evidenca teh površin na Občini Kobarid ne obstaja. Za potrebe Programa opremljanja bomo povzeli zelene površine iz OPN, trgi in pločniki pa so delno upoštevani znotraj cestnega telesa.

Javne površine ocena 50.000 m2*

Podlage za izračun KP, pojasnila glede izračuna stroškov posamezne komunalno opremo in preračuna na enoto mere:

Podlaga za izračun stroškov so lahko računovodske evidence vrednosti komunalne opreme občine Kobarid, podatki Komunalnega podjetja Tolmin kot upravljavca komunalne opreme, evidence po računih in izračun nabavne vrednosti – nadomestni stroški po enoti mere za posamezno komunalno opremo. Izračun nabavne vrednosti komunalne opreme po računih je namreč nemogoč, saj ima Občina račune za opremljanje stavbnih zemljišč samo za novejše obdobje in posamezna dela na izboljšavah in rekonstrukcijah, obnovi s popotresnimi sredstvi, medtem ko za ostalo komunalno opremo, ki je bila zgrajena v preteklosti ne obstajajo. To je razvidno predvsem na cestah, ki jih je občina v preteklosti rekonstruirala, vrednost preteklih vlaganj pa ni upoštevala. Iz navedenega lahko ugotovimo, da je komunalna infrastruktura po računovodskih izkazih zelo podvrednotena glede na ceno gradnje, ki bi bila, če bi infrastrukturo na novo gradili danes.

Vrednosti po poslovnih knjigah so tudi relativne zaradi nabavne vrednosti iz preteklosti, knjiženja vse komunalne infrastrukture, ker je te vrednosti težko povezati s katastrskimi podatki o količinah, ni vsa komunalna oprema tudi zavedena in ocenjena. Izračun stroškov opreme lahko tako temelji samo na metodi NADOMESTNIH STROŠKOV, ki ga predvideva tudi Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (dalje Uredba) in Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter izračunu in odmeri komunalnega prispevka (dalje Pravilnik).

Občina ima tudi možnost, da Programa opremljanja za obstoječo komunalno opremo ne sprejme. V skladu s 26.členom Uredbe lahko Občina stroške obstoječe komunalne opreme na enoto mere določi z uporabo Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč. Vsekakor pa je tudi v tem primeru koristno izvesti izračun vrednosti komunalno opremo (zaradi evidentiranja premoženja občine) tako, da je mogoča primerjava vrednosti na enoto mere na poprečne stroške iz Pravilnika, kot s preostalimi podobnimi občinami v RS.

V kolikor Programa občina ne sprejme, ne more sprejeti tudi posameznih programov opremljanja stavbnih zemljišč za novo komunalno opremo, kjer bo opremljala zemljišča z novo kanalizacijo, čistilnimi napravami, itd…

V elaborat ne bomo vključevali vseh evidenc (copy-paste ali kopij), ki jih imata Občina in Komunala Tolmin, ampak je te evidence mogoče dobiti na vpogled, ker bi to pretirano vsebinsko in količinsko obremenjevalo elaborat. Tako so prikazani samo izvlečki evidenc, ki so uporabljene v elaboratu.

Računovodski podatki na dan 31. 12. 2018 (Občina Kobarid)

Stanje osnovnih sredstev v najemu na dan 31.12.2018 (Komunala Tolmin):

Kartica osnovnega sredstva (skupaj vseh 729):

Iz evidence računovodskih podatkov na dan 31.12.2018, ki jih je posredovala računovodska služba, so navedbe vrednosti zelo natančne vendar za ta nivo prepodrobne. Ugotovimo lahko, da so ti podatki za potrebe Programa opremljanja nepovezljivi s prostorskimi evidencami in pogojno uporabni. Ker s finančnimi podatki nimamo neposredne povezave z dejanskim stanjem objektov, to je s količinami, je nemogoče ugotoviti ali so zajeti v popisu stanja osnovnih sredstev vsi kanalizacijski sistemi, vodovodi in objekti in naprave ter njihova nabavna vrednost. Neugotovljiva je tudi vrednost kanalizacije po posameznih vaseh, njihovo stanje in predvsem uporabnost. V teh primerih je vprašanje ali jih šteti kot obstoječo infrastrukturo, saj nimajo izvedene končne faze čiščenja in ali so stavbe na njih sploh priključene, gre za mešane sisteme, ki jih bo potrebno ločiti, zgraditi novo FK s ČN? Ta infrastruktura po vsej verjetnosti tudi ne obratuje.

Pri analizi podatkov iz DIIP za ČN Breginj je razvidno, da je investicija ČN okoli 450.000 EUR projektirano za 250 PE, kar znese kar 1.800 EUR na PE. Pri podatkih o nabavni vrednosti za ČN Kobarid in Drežniške ravne pa okoli 600 EUR na PE, kar je zelo velika razlika. Ob tem je potrebno ugotoviti tudi, da je ČN Kobarid dimenzionirana za 4.054 PE, dejansko priključenih pa je 976 PE, pri ČN Drežniške ravne pa je 200 PE, dejansko pa je 69 PE, kar kaže na pretirano predimenzioniranje oziroma rezerve (ugotoviti ali je vključena tudi industrija, ugotoviti dejansko rezervo PE). Iz teh podatkov je zelo težko izluščiti realno vrednost ČN na enoto, prav tako pa je tudi pri ostali opremi.

Pri vodovodih imamo podatke za cevovode, ni pa segregiranih podatkov o objektih kot so zajetja, rezervoarji, čiščenje in kloriranje, raztežilniki, itd. tako, da bodo za to lahko samo ocene. Te podatke pa je mogoče pridobiti zgolj iz posameznih kartic osnovnega sredstva, ki pa so navedene za posamezne elemente komunalne opreme. Vseh kartic je 729, kar je za ta nivo razumevanja nemogoče uporabiti, lahko služijo samo informativno. Pregled otežuje tudi sam vrstni red kartic, ki niso razvrščene tako, da bi lahko vsako osnovno sredstvo komunalne opreme preprosto seštevali po posameznih območjih urejanja oziroma sistemu oziroma smiselnost tega, če potrebujemo celotno vrednost komunalne opreme.

Vrednost cest je občina podala v registru osnovnih sredstev, ki pa je pogojno združljiv z odseki iz BCP tako, da je cestne odseke nemogoče uskladiti s cestnimi deli iz registra. V vrednosti cest se ne upošteva novih turističnih cest. Vrednost cest iz registra znaša po nabavni vrednosti cca.8 mio EUR, vendar pa ni znano kaj vse je v teh vrednostih zajeto, saj je večino cest bilo zgrajenih pred letom 1945 in so bile v teh letih rekonstruirane, popravljene in asfaltirane, mnoge tudi že večkrat sanirane, kar pa se šteje za investicijsko vzdrževanje (za kar so namenjena amortizacijska sredstva). Novih cest v zadnjem obdobju na območju občine ni bilo zgrajenih.

Pri javnih površinah pa je vrednost določena na podlagi vlaganj v ureditve v zadnjem časovnem obdobju.

Računovodski podatki in podatki Komunale Tolmin lahko torej na podlagi zgoraj navedenih dejstev služijo kot kontrolni podatki za določitev vrednosti komunalne opreme po enoti mere za izračun vrednosti. Torej bo določena vrednost ne zgolj ocena na podlagi nadomestnih stroškov, ampak bo temeljila tudi na računovodskih podatkih in podatkih Komunale Tolmin.

Izračun komunalne opreme po enoti mere na podlagi EVIDENC IZ POSLOVNIH KNJIG Občine izkazuje, da je investicijska vrednost m1 za cesto širine 3m samo 99 EUR oziroma 33 EUR na m2, tekoči meter vodovoda 35 EUR, kanalizacija 192 EUR na m1 in javne površine 9,6 EUR na m2, kar je bistveno podvrednoteno. Če bi danes gradili to infrastrukturo bi bila veliko dražja, kot se jo prikazuje v poslovnih knjigah, kjer so knjižena vzdrževalna dela na cestah, vodovodih in javnih površinah in ne nove investicije v komunalno opremo.

Nemogoče je in se slepiti, da je danes mogoče po teh cenah graditi komunalno opremo in objekte, ker so gradbene cene in izvedene investicije bistveno višje od izračunanih cen po evidencah poslovnih knjig občine (glej podatke Komunala Tolmin). S tem načinom občina vrednost komunalne opreme razvrednoti, ne glede na vrednost v poslovnih knjigah, kar pa ne pomeni, da to vpliva na obračun amortizacije, ki jo pridobi iz najemnin Komunalnega podjetja, ki se jo izračunava izključno po računovodskih standardih.

Vrsta obstoječe komunalne evidence poslovnih KOLIČINE v EUR na m1 opreme knjig OBČINA m1,m2

Cestno omrežje 8.134.106,47 82.229,00 98,92 Vodovodno omrežje 3.235.897,18 92.750,00 34,89 Kanalizacijsko omrežje 6.047.100,00 31.471,00 192,15 Javne površine 479.486,20 50.000,00 9,59 SKUPAJ 17.896.589,9

Iz vsega navedenega izhaja, da vrednotenja komunalno opremo ni mogoče izvesti na podlagi računovodskih podatkov ali po računih investicij občine v komunalno opremo!!!

Ker pa se vrednosti nadomestnih stroškov po občinah zelo razlikujejo, prav tako tudi od vrednosti, ki jih je upošteval MOP iz pravilnika PREDLAGAMO, da za izračun vzamemo vrednosti komunalne opreme po enoti mere, kot jo je podala Komunala Tolmin, ki tudi vzdržuje in izvaja investicijska dela na komunalni opremi v občini Kobarid. Za ceste je vrednost po m2 brez večjih objektov, kot so oporni in podporni zidovi in mostovi 90 EUR (ali 270 EUR m1 ceste širine 3m), za vodovodno 145 EUR, za kanalizacijsko omrežje pa 180 EUR na m1 brez večjih objektov, kot so vodohrani, zajetja, ČN ipd…Javne površine bomo vrednotili po 40 EUR m2.

Podatki o količinah cest in komunalne opreme so znani in povzeti iz uradnih evidenc, to so dolžine posameznih vodov iz katastra komunalne opreme in banke cestnih podatkov BCP, ki so izdelani na podlagi geodetskih izmer in jih vodi upravljavec cest in infrastrukture kot kataster komunalne opreme. Te podatke bomo uporabili za izračun tako, da bomo količine pomnožili z vrednostjo komunalne opreme po enoti mere in sicer glede na poprečne cene za gradnjo opreme, podatkov upravljavca in računovodskih izkazov (glej podatki Komunala Tolmin okt.2019).

Za ceste so uporabljeni podatki baze cestnih podatkov BCP občine Kobarid. Dolžine so povzete po oseh cest, saj občina še nima izdelane baze cestnih teles in skupno površino. Vrednost cest se izračuna na podlagi dolžine cest in poprečne širine 3 m* pomnoženo s ceno m1 ceste (ocenjena vrednost 90 EUR/m2). V ceno m1 je potrebno zajeti še vse objekte kot so oporni in podporni zidovi, prepusti, jaški, mostovi, itd…

Občinske ceste širina znaša: - lokalna cesta: 7 m, - javna pot: 3,5 m, - glavna mestna cesta: 9 m, - zbirna mestna ali krajevna cesta: 8 m, - mestna ali krajevna cesta: 6 m, - javna pot za kolesarje: 2 m.

Vrednost (c)= m1 (c) x EUR/m1 (c) MOP 100 EUR na m2, brez odkupa zemljišč, JR, odvodnjavanje

Vrsta obstoječe nadomestni EUR na m1 KOLIČINE v komunalne opreme stroški po E m1,m2 Cestno omrežje 22.201.830,00 270,00 82.229,00

Vrednost vodovodnega sistema je izračunana iz vsote dolžin primarnih in sekundarnih vodov pomnoženo s poprečno vrednostjo tekočega metra vodovoda z vključenimi vrednostmi po m1 objektov in naprav kot so zajetja, rezervoarji, jaški, črpališča, raztežilniki, vodarne, itd….*

Vrednost (v)= m1 (v) x EUR/m1 (v) MOP 175 EUR m1 brez objektov

Vrsta obstoječe nadomestni EUR na m1 KOLIČINE v m1 komunalne opreme stroški po E

Vodovodno omrežje 13.448.750,00 145,00 92.750,00

Na enak način je izračunana tudi vrednost kanalizacijskega sistema z vsemi objekti in napravami to je z obstoječimi in predvidenimi ČN*.

Vrednost (k)= m1 (k) x EUR/m1 (k) MOP 250 EUR m1 brez objektov

Vrsta obstoječe nadomestni EUR na m1 KOLIČINE v m1 komunalne opreme stroški po E Kanali. omrežje in ČN 15.422.150,00 250,00 45.971,00

Vrednost (jp)= m2 (jp) x EUR/m2 (jp) MOP ?

Vrsta obstoječe nadomestni EUR na m2 KOLIČINE v m2 komunalne opreme stroški po E Javne površine 2.000.000,00 40,00 50.000,00

SKUPAJ nadomestni EUR na KOLIČINE v stroški v EUR m1,m2 m1,m2 ceste, JP in kom. opremo 53.072.730,00

Vrednost vseh cest, javnih površin in komunalne opreme znaša po nabavni vrednosti skupaj ocenjeno cca. 53.072.730,00, kar predstavlja večino premoženja občine poleg stavb in zemljiških parcel. To pa je zelo velika »skoraj nepredstavljiva« vrednost, ki je v lasti vseh občanov in predstavlja skupno javno dobro občine.

OBRAČUNSKI STROŠKI:

Obračunski stroški za KP so skupni stroški izračunani po metodi nadomestnih stroškov zmanjšani za stroške, ki jih je prejela občina za nove investicije (ne vzdrževanje in obnovo) iz državnih ali evropskih sredstev kot nepovratna sredstva in se jih v izračunu upošteva kot olajšavo oziroma kot prispevna stopnja investitorja v komunalno opremo (določi jo OS Občine Kobarid).

Občina Kobarid je iz proračunskih sredstev države in drugih finančnih mehanizmov kot so: 1. Zakon o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju SOČA 2000-2006; 2006-2013 2. Phare CBC (EU) 3. ESRR – NEPOSREDNE REGIONALNE SPODBUDE (EU) 4. 23. ČLEN ZFO 5. NORVEŠKI FINANČNI MEHANIZEM 2009 – 2014 6. LAS (EU) na osnovi podatkov, ki smo jih prejeli iz Občine Kobarid na področju GJI prejela sredstva v višini 80% za nove investicije: - območje cestne infrastrukture 264.667,20 EUR - kanalizacijsko omrežje in ČN 2.369.345,60 - za vodovodno omrežje 689.376,80 - javne površine-parkirišča 227.717,00

Ker pa Pravilnik v 24.členu določa, da se ta sredstva upošteva samo pri izračunu po dejanskih računih pri novi komunalni opremi, ne pa pri izračunu nadomestnih stroškov za obstoječo opremo, se ta sredstva NE UPOŠTEVA pri izračunu nadomestnih stroškov, lahko pa jih OS smatra in sprejme kot del prispevne stopnje na zavezanca. S tem so na območju občine vsi zavezanci obravnavano enako (deležni pomoči enakih državnih sredstev in drugih mehanizmov).

STAVBNA ZEMLJIŠČA:

Podatke o stavbnih zemljiščih smo pridobili iz grafičnega dela OPN oziroma REN parcele s tem, da se upošteva samo zemljišča podrobne namenske rabe na katerih so zgrajene oziroma predvidene stavbe za bivanje (S), javni objekti (CU, BT), gospodarski (IC) in objekti, ki za svojo uporabo potrebujejo infrastrukturne priključke (sem ne sodijo ceste, zelene površine, zunanja igrišča, trgi, pokopališča, ipd…).

MOP s Pravilnikom določa, da je potrebno v izračun vključiti tudi vso predvideno komunalno opremo, ki jo občina načrtuje v prihodnje kot »končno« fazo opremljanja in predvidene gradnje objektov glede na nepozidana stavbna zemljišča s poprečno gostoto in faktorjem zazidanosti FZ, saj nepozidana stavbna zemljišča bistveno vplivajo na izračun vrednosti KP na enoto mere m2 bruto stavbnih površin in m2 parcel (kar je razvidno iz tako velikih razlik pri izračunu KP med občinami).

Površine stavbnih zemljišč in evidence stavbnih zemljišč (podatek OPN Kobarid, REN parcele): sum A(p) BILANCA STAVBNIH ZEMLJIŠČ m2 1 vsota stavbnih zemljišč znotraj UON 2.058.514 m2* 2 pozidanih stavbnih zemljišč 172,13 ha* 3 nepozidanih stavbnih zemljišč 73,74 ha*

BRUTO STAVBNE POVRŠINE:

Bruto stavbne površine smo izračunali iz uradne evidence REN stavbe, v kateri so podatki o neto površinah stavb, ki služijo tudi za evidenco pri izračunu NUSZ in davka na nepremičnine v prihodnosti tako, da neto površine pomnožimo s faktorjem x 1,2. V bruto površino stavb se ne upoštevajo vse stavbe iz katastra stavb (4156 enot), ampak samo tiste (1943), ki so za svoj namen priključene na komunalno opremo to so stanovanja in poslovni prostori (sem ne sodijo enostavni, nezahtevni objekti, kmetijski objekti, skladišča, itd…) sum A(t) podatki kataster stavb, NUSZ površina stavb 397.077 m2 neto 476.492 m2 bruto v obračunu so zajete vse stavbe (ki potrebujejo priključke na komunalno opremo), ki sovpadajo oziroma ležijo znotraj OSKRBNIH OBMOČIJ posamezne javne infrastrukture v oddaljenosti 100 m od osi cevovoda (določilo enako kot pri izračunu NUSZ). Glej priložene karte v grafičnem delu!

Izračun KP bo temeljil na izračunu vrednosti posamezne vrste infrastrukture to so ceste (c), vodovodi (v), kanalizacija (k) in javne površine (jp) za celotno občino. Občina pa je po zakonu dolžna in mora zagotavljati enake pogoje ter enako oskrbo za vse prebivalce na celotnem območju občine tako, da bo KP za vse prebivalce enak, odvisen bo samo od tega, na katero komunalno opremo se lahko posamezen objekt priključuje.

POPREČNI STROŠKI OPREMLJANJA:

Zaradi primerjave ocene vrednosti komunalne opreme in izračuna KP bomo vrednosti občine Kobarid primerjali tako z vrednostmi iz Uredbe o poprečnih stroških opremljanja z komunalno opremo in posameznimi primerljivimi občinami (glej analiza MOP).

Poprečni stroški opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, preračunani na m2 površine gradbene parcele in m2 bruto tlorisne površine objekta znašajo:

2 2 Vrsta obstoječe komunalne opreme Cpo EUR/m Cto EUR/m Cestno omrežje 17,50 48,00 Vodovodno omrežje 6,50 17,00 Kanalizacijsko omrežje 5,40 11,00 Plinovodno omrežje 3,80 7,00 Vročevodno omrežje 10,00 10,00 Javne površine 0,70 2,00

Tabela: 4.člen PRAVILNIKA o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (v našem primeru brez upoštevanja plinovodnega in vročevodnega omrežja!)

Upoštevati moramo, da je sistem infrastrukture v občini Kobarid zelo razvejan, z dolgimi povezavami med naselji – primarni vodi, z majhno gostoto prebivalstva, majhnim številom prebivalcev po naseljih, (saj vsa naselja sodijo v aglomeracije 50 do 2.000 preb., razen vasi Homec, Stanovišča in Robidišče, ki imajo manj prebivalcev) neracionalno gradnjo, z velikimi medsebojnimi razdaljami med novimi objekti, nepozidanimi stavbnimi zemljišči, kar bistveno draži komunalno opremo, posledično tudi KP in kanalščino (amortizacijo).

Iz navedenega izhaja, da bi morali biti stroški KP po enoti mere v občini Kobarid višji od poprečnih, saj se cena za m2 cest, m1 komunalne infrastrukture med občinami bistveno ne more razlikovati, KP pa je odvisen predvsem od gostote pozidave in dolžin komunalne opreme po m2 stavbnih zemljišč. Bolj ko je zgoščena – racionalna gradnja, manjši bi morali biti stroški opremljanja! Iz podatkov po občinah glede višin KP pa je razvidno, da je KP najvišji v mestnih občinah z gosto pozidavo.

Razlogi za to so, da te občine »realno« vrednotijo komunalno opremo, kar je tudi smiselno, v naseljih so manjše površine stavb in stavbnih zemljišč, v ruralnih okoljih pa KP smatrajo kot socialno kategorijo zaradi kupne moči prebivalstva in solidarnosti do podeželja s podcenjeno komunalno opremo (lastnim delom v preteklosti), velikimi površinami stavb in gradbenih parcel. Res pa je, da na podeželju običajno ni priključkov na kanalizacijo, mestni plinovod ali toplovod, pločnikov, javnih površin, nižanje stroškov komunalne opreme s participacijo gradnje komunalne infrastrukture, itd…zato je posledično KP tudi nižji. Razlike v izračunu za KP po posameznih občinah na enako površino stavbe (150 m2) in površine gradbene parcele (500 m2) so nekaj manj kot 30 krat. Najnižji KP je v občini Apače okoli 1.000 EUR in najvišji v občini Piran, ki znaša nekaj manj kot 30.000 EUR za isto nepremičnino, kar je nerazumno oziroma »absurd«, v Ljubljani npr. okoli 19.000 EUR po pravilniku o poprečnih stroških pa bi bil cca.13.500 EUR (glej podatki MOP).

Občina mora torej pri izračunu izhajati iz »realnih« stroškov opremljanja in vrednosti komunalno opremo (dejansko vrednotenje občinskega premoženja!!!) in potem naknadno iskati dodatna sredstva, ki znižujejo prispevek občanov z olajšavami kot je prispevna stopnja (razpisi za sofinanciranje, evropska in državna sredstva) in oprostitvami kot politiko občine do prostora (spodbujanje notranjega razvoja naselij in ne novih širitev in posamične poselitve, ki zahtevajo novo komunalno opremo).

Obračun vrednosti KP po obračunskih območjih je izračunan na osnovi vrednosti posamezne komunalne opreme, razdeljen na površino vseh stavbnih zemljišč ter vseh obstoječih in predvidenih bruto tlorisnih površin stavb. Pri obračunu se upoštevajo vse ceste, kanalizacija, vodovodi in javne površine z vsemi objekti in napravami.

Prikaz vrednosti obračunskih stroškov preračunanih na enoto mere:

obračunski stroški obračunski sum A (p) sum A (t) Cpo Cto komunalne opreme stroški EUR m2 m2 EUR/m2 EUR/m2 Cestno omrežje (c) 22.201.830,00 10,79 46,59 Vodovodno omrežje (v) 13.448.750,00 6,53 28,22 2.058.514,50 476.492,40 Kanalizacijsko omrežje (k) 15.422.150,00 7,49 32,37 Javne površine (jp) 2.000.000,00 0,97 4,20 SKUPAJ 53.072.730,0 25,8 111,4

Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se bo izračunal na podlagi obračunskih stroškov posamezne komunalne opreme tako, da se površina gradbene parcele A(p) pomnoži s ceno stroškov komunalne opreme na m2 parcele Cpo, bruto tlorisna površina stavbe A(t) pa s ceno stroškov komunalne opreme na m2 stavbe Cto.

Komunalni prispevek je vsota izračunov KP za posamezno komunalno opremo.

KP(c)= A(p)x Cpo x 0,5+A(t)x Cto x 0,5 x FD KP(v)= A(p)x Cpo x 0,5+A(t)x Cto x 0,5 x FD KP(k)= A(p)x Cpo x 0,5+A(t)x Cto x 0,5 x FD KP(jp)=A(p)x Cpo x 0,5+A(t)x Cto x 0,5 x FD

KP= KP(c)+KP(v)+KP(k)+KP(jp)

Merila za izračun KP in pogoji opremljanja veljajo na celotnem območju občine enako!

Razmerje med deležem gradbene parcele in bruto površine stavbe Cpo in Cto je 50:50 %

FAKTOR DEJAVNOSTI (Fd):

Pri izračunu KP se pri bruto površini stavb upošteva faktor dejavnosti FD, ki je lahko od 0,5 do 1,3 in ga določi občina glede na vrsto objektov v Odloku. Faktor dejavnosti se določi na osnovi vrste objektov in možnosti pridobivanja dohodkov iz dejavnosti. Faktor 0,5* se upošteva pri objektih za kmetijsko dejavnost, 0,8* pri neprofitnih in socialnih stanovanjih ter objektih javnih zavodov, za stanovanja se upošteva faktor 1*, za poslovne in proizvodne dejavnosti pa faktor 1,3*. Če tega občina ne določi velja FD = 1. (glej tabelo v Odloku)

FAKTOR POVRŠINE (Fp):

Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo pri izboljšavah in modernizaciji komunalne opreme se pri izračunu površin namesto gradbene parcele stavbe upošteva računski faktor površin, ki znaša za vse objekte 2,5 kratnik zemljišča pod stavbo (Fp se lahko določi med 1,5 in 4) glede na Faktor zazidanosti FZ, ki ga določa OPN.

PRISPEVNA STOPNJA ZAVEZANCA (Psz):

Občina lahko določi tudi prispevno stopnjo - olajšave za plačilo komunalnega prispevka v obliki deleža, ki ga sofinancira sama, vendar mora razliko do polne cene kriti iz proračuna oziroma drugih sredstev (nepovratnih sredstev, državnega proračuna, evropskih sredstev, ne pa iz amortizacije, glavarine in NUSZ, ipd). Prispevna stopnja za obstoječo komunalno opremo mora biti za celotno območje občine enaka. Olajšave se lahko razlikujejo na območju občine za novo komunalno opremo do max.25%. Do sedaj je občina (ker KP ni zaračunala) sofinancirala z deležem 100% oziroma v celoti s tem da je bila prispevna stopnja zavezanca 0%. Predlagamo, da je prispevna stopnja na območju občine na začetku 50%, lahko pa jo spremeni občinski svet s Sklepom glede na možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev, oblikovanja proračunskih sredstev, dinamike opremljanja, načrta razvojnih programov, itd… Ob tem je potrebno poudariti, višja ko je prispevna stopnja, manjša je bremenitev proračunskih sredstev (v kolikor ne plača KP investitor, ga plačajo vsi davkoplačevalci občine skozi proračun oziroma nenamenska sredstva proračuna). V kolikor bi prispevno stopnjo še nižali, občina nima namenskih sredstev za gradnjo komunalne opreme kar pomeni, da ne bo mogla graditi nove komunalne opreme v prihodnosti, kar pa ni namen (to se je dogajalo sedaj, ko KP občina ni zaračunavala in iskala, čakala na nepovratna sredstva) Iz navedbe MOPa komunalni prispevek ni sorazmerni delež investitorja k skupni komunalni opremi na osnovi površine stavbe in gradbene parcele, ampak je prispevek, ki ga določi občina (odločitev OS in politike občine) glede na možnost opremljanja stavbnih zemljišč s prispevno stopnjo investitorja. Občina pa je pri izvajanju svojih nalog samostojna v okviru predpisov, ki določajo odmero komunalnega prispevka.

OPROSTITVE:

Občina pri izračunu KP upošteva tudi delne oprostitve ali oprostitve v celoti za pretekla vlaganja v komunalno opremo, v kolikor investitor izkaže z računi, da je v preteklosti plačal del opremljanja stavbnih zemljišč, kot so prispevki za izgradnjo vaških vodovodov, kanalizacije, priključnine, itd… ali s prispevki krajanov za preplastitve cest pri novogradnji itd...

Komunalni prispevek se ne plača za objekte, ki jih gradi občina in so v javnem interesu. Za gradnjo neprofitnih stanovanj je višina oprostitve 25%. Delna oprostitev velja tudi za povečave obstoječih objektov v primeru dozidave, nadzidave ali rekonstrukcije v višini 10%, enaka oprostitev velja tudi pri odstranitvi objekta in gradnji novega objekta na razliko od nove površine. Za nadomestne objekte se upošteva 100% oprostitev plačila komunalnega prispevka.

Komunalni prispevek lahko investitor plača tudi obročno, vendar na način, da so pogoji za vse investitorje enaki. Predlagamo, da se lahko KP plača v treh zaporednih obrokih, največ za dobo dveh let.

Občina mora oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna.

SOFINANCIRANJE IN GRADNJA JAVNE KOMUNALNE OPREME:

V primerih sofinanciranja ali gradnje javne komunalne opreme s strani investitorja v lastni režiji, občina in investitor skleneta posebno pogodbo o opremljanju stavbnih zemljišč na podlagi ZUreP-2 in Pravilnika. Vložena sredstva se investitorju poračunajo s komunalnim prispevkom.

KP se lahko obračuna:

- na zahtevo zavezanca, - na podlagi zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja ali pred priključevanjem na komunalno opremo in - po uradni dolžnosti.

S plačilom komunalnega prispevka so poravnani tudi vsi stroški priključevanja. Komunalni prispevek pomeni, da mora Občina investitorju zagotoviti priključek na komunalno opremo najkasneje v dveh letih od plačila. Za možnost priključevanja na komunalno opremo se šteje razdalja objekta do največ 100 m od javne komunalne opreme.

Komunalni prispevek za obstoječo (že zgrajeno komunalno opremo) se bo zaračunal zavezancem, ki bodo:

- na novo gradili na komunalno opremljenem stavbnem zemljišču - povečevali bivalne ali poslovne površine s prizidavo ali nadzidavo, - spreminjali namembnost objektov ali dela - na novo priključevali objekt na posamezno komunalno opremo.

Lastniki obstoječih objektov, (stavbnega zemljišča z izvedenimi priključki in pravnomočnim gradbenim dovoljenjem), ki so do sprejetja Odloka že priključeni na komunalno opremo niso zavezanci za plačilo komunalnega prispevka !

GRADNJA NOVE KOMUNALNE OPREME:

V primeru gradnje nove komunalne opreme oziroma izboljšave v opremljanje stavbnih zemljišč na področju, kjer ta še ni bila zgrajena (npr.nove kanalizacije v posameznih naseljih, gradnje sekundarne kanalizacije, gradnje ČN, širitev obstoječe ceste, pločniki, itd…), pa so zavezanci za plačilo tudi vsi lastniki, ki se na novo priključujejo na komunalno opremo v oskrbnem območju, vendar samo za tisto komunalno opremo, na katero se na novo priključujejo (npr.samo za novo kanalizacijo, ČN, saj so vsa območja opremljena z možnostjo priključevanja na javne ceste in vodovod). Tem zavezancem se izračuna KP po uradni dolžnosti na podlagi sprejetega PROGRAMA OPREMLJANJA.

Pri izračunu KP za novo komunalno opremo bodo vključene tudi vsa nepozidana stavbna zemljišča znotraj območja urejanja (ki izpolnjujejo kriterij gradbene parcele), saj se opremljajo tudi ta, ne glede ali je na njih že zgrajen objekt ali ne. KP se v teh primerih izračuna kot akontacija samo na velikost nepozidanega stavbnega zemljišča oziroma gradbene parcele brez bruto površine zgradbe (opcijsko se ga ne izračuna), poračun KP za vso obstoječo in novo komunalno opremo pa se izračuna na podlagi DGD pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekt oziroma izdaji soglasja k priključku.

Na območjih novih pozidav z OPPN, kjer se predvideva novogradnja in ne obstaja komunalna oprema so zavezanci za plačilo KP investitorji, ki bodo gradili objekte za celotno infrastrukturo, ki jo bo zgradila občina v ta namen na podlagi posebej sprejetega Programa opremljanja za posamezno območje urejanja, ta Odlok pa se uporablja za izračun sorazmernega deleža za priključevanje na obstoječo komunalno opremo. V kolikor je komunalni prispevek za novo komunalno opremo nižji od KP za obstoječo komunalno opremo se razliko doplača, v nasprotnem se zaračuna samo KP za novo komunalno opremo.

Komunalni prispevek je namenski vir financiranja Občine samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna. Občina z odlokom, s katerim sprejme občinski proračun, določi komunalni prispevek kot namenski prihodek.

Višji NUSZ in KP pomenita tudi boljše zagotavljanje bivalnih pogojev in za razvoj dejavnosti v prostoru (ne le »polnjenje« proračuna), kar je tudi IZVIRNA PRISTOJNOST OBČINE. Z boljšo opremljenostjo in javnimi površinami se meri tudi razvitost občine, ki pa se jo doseže le s kvalitetnim javnim - skupnim premoženjem.