DOCSLIB.ORG

Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na obmo čju ob čine Kobarid Za časni direktor Tolmin, marec 2019 Berti Rutar, univ. dipl. inž. VSEBINA 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRA VLJENIH 2 STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 5 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN 6 ZARA ČUNANE CENE 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM 6 PANOGE 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JA VNE 7 SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 6. OBSEG POTREBNIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE 10 STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 7. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 11 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 8. PRIKAZ RAZDELITVE SP LOŠNIH STROŠKOV IN S ODIL ZA 12 RAZPOREJANJE VSEH STROŠKOV IN PRIHODKOV PO DEJAVNOSTIH IN OB ČINAH 9. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE 15 10 . VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TR UKTURE 16 11. STOPNJA IZKORIŠ ČENOSTI JAVNE INFRASTRUKTURE 20 12. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 21 PREDRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 1 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1. Koli čina opravljenih storitev javne službe 1.1.1. Predra čunska koli čina prodane pitne vode v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2018 39.000 12.000 197.000 248.000 1.1.2. Obra čunska koli čina prodane pitne vode v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2014 37.832 11.850 198.421 248.103 2015 40.290 12.553 204.937 257.780 2016 38.769 11.862 198.573 249.204 2017 43.824 13.448 197.502 254.774 2018 53.682 13.197 194.328 261.207 1.1.3. Predra čunsko število priklju čkov na javni vodovod Priklju ček Število/mesec do DN20 1.955,00 DN25 63,00 DN40 8,00 DN50 12,00 DN80 7,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 2.045,00 1.1.4. Obra čunsko število priklju čkov na javni vodovod Priklju ček Število/mesec do DN20 1.989,50 DN25 60,92 DN40 9,08 DN50 12,00 DN80 8,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 2.079,50 2 1.2 Predra čunski in obra čunski stroški izvajanja storitev javne službe za preteklo obra čunsko obdobje v € Predra čunski stroški Obra čunski stroški POSTAVKA Znesek % Znesek % I. STROŠKI VODARINA 113.067,00 100,0 136.085,00 100,0 1. Neposredni proizvajalni stroški 70.357,00 62,2 81.815,00 60,1 1.1. Neposredni stroški materiala 15.600,00 13,8 17.550,00 12,9 1.1.1. Stroški el. energije 6.700,00 7.625,00 1.1.2. Stroški pogonskega goriva 2.400,00 2.353,00 1.1.3. Stroški materiala za pripravo vode 1.1.4. Stroški nakupa vode 1.1.5. Drugi stroški materiala 6.500,00 7.572,00 1.2. Neposredni stroški storitev 3.100,00 2,7 7.214,00 5,3 1.2.1. Stroški intelektualnih in osebnih storitev 1.2.2. Stroški prevoznih storitev 1.2.3. Stroški vzdrževanja 1.800,00 3.716,00 1.2.4. Stroški kontrole in analize vode 1.2.5. Stroški drugih storitev 1.300,00 3.498,00 1.3. Neposredni stroški dela 51.657,00 45,7 57.051,00 41,9 1.4. Drugi neposredni stroški 2. Posredni proizvajalni stroški 0,00 0,0 0,00 0,0 2.1. Posredni stroški materiala 2.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 2.3. Posredni stroški storitev 2.4. Posredni stroški dela 2.5. Drugi posredni proizvajalni stroški 3. Splošni nabavno - prodajni stroški 1.131,00 1,0 1.176,00 0,9 3.1. Stroški materiala 3.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 1.131,00 1.176,00 3.3. Stroški storitev 3.4. Stroški dela 3.5. Drudi splošno nabavno - prodajni stroški 4. Splošni upravni stroški 17.500,00 15,5 29.198,00 21,5 4.1. Stroški materiala 4.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 4.3. Stroški storitev 4.4. Stroški dela 4.5. Drugi splošno upravni stroški 17.500,00 29.198,00 5. Obresti zaradi financiranja opravljanja JS 0,0 0,0 6. Neposredni stroški prodaje 3.000,00 2,7 3.032,00 2,2 7. Neposredni stroški vodnega povra čila 18.522,00 16,4 19.470,00 14,3 8. Drugi poslovni odhodki 2.500,00 2,2 1.394,00 1,0 9. Donos na vložena posl. potrebna sredstva 57,00 0,1 0,0 PRIHODKI VODARINA 113.116,00 100,0 127.771,00 100,0 Prihodki iz cene 110.286,00 97,5 122.319,00 95,7 Drugi prihodki 2.600,00 2,3 4.668,00 3,7 Finan čni prihodki 230,00 0,2 784,00 0,6 PORA ČUN 2017 -8.244,00 -8.244,00 REZULTAT VODARINA -8.195,00 -16.558,00 3 II. STROŠKI OMREŽNINA - VODA 81.620,00 100,0 83.047,00 100,0 1. Najemnina infrastrukture 57.085,00 69,9 57.752,00 69,5 2. Zavarovanje infrastrukture JS 535,00 0,7 610,00 0,7 3. Obnova in vzdrževanje priklju čkov 24.000,00 29,4 24.685,00 29,7 4. Pla čilo za vodno pravico 0,0 0,0 5. Odškodnine za infrastrukturo 0,0 0,0 6. Nadomestilo za kmetijsko dejavnost 0,0 0,0 7. Odhodki financiranja 0,0 0,0 PRIHODKI OMREŽNINA - VODA 78.333,00 100,0 75.964,00 100,0 Cena 78.333,00 100,0 75.964,00 100,0 Drugi prihodki 0,0 0,0 PORA ČUN 2017 10.906,00 10.906,00 REZULTAT OMREŽNINA - VODA 7.619,00 3.823,00 III. REZULTAT DEJAVNOSTI -576,00 -12.735,00 SKUPNI STROŠKI 194.687,00 219.132,00 SKUPNI PRIHODKI 191.449,00 203.735,00 PORA ČUNI 2.662,00 2.662,00 4 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 2.1. Obra čunska cena storitev javne službe V letu 2018 je bilo na vodovodnih sistemih v občini Kobarid prodano 261.207 m3 pitne vode. Prodaja je bila ve čja od na črtovane in tudi ve čja od prodaje v letu 2017. Prodaja je bila ve čja zaradi tega, ker smo v sušnem obdobju podjetju Oplast d.o.o. dovajali tehnološko vodo. Pri vzdrževanju vodovodov je nastalo za 136.085 € stroškov. Pri izra čunu cene po enoti moramo upoštevati tudi za 5.452 € drugih prihodkov. 130.633 € : 261.207 m3 = 0,5001 €/m 3 2.2. Obra čunska cena javne infrastrukture Število priklju čkov na javni vodovod: Priklju ček Število/mesec do DN20 1.989,50 DN25 60,92 DN40 9,08 DN50 12,00 DN80 8,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 2.079,50 Izra čun višine omrežnine: Priklju ček Število/mesec Število/leto Faktor SKUPAJ do DN20 1.989,50 23.874 1 23.874,00 DN25 60,92 731 3 2.193,00 DN40 9,08 109 10 1.090,00 DN50 12,00 144 15 2.160,00 DN80 8,00 96 50 4.800,00 DN100 0,00 100 0,00 DN150 0,00 200 0,00 2.079,50 24.954 34.117,00 Stroški omrežnine 83.047,00 € Omrežnina 2,4342 € 5 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN ZARA ČUNANE CENE Na vzdrževanju javnega vodovoda so obra čunski stroški višji kot predra čunski. Stroški storitev so višji od planiranih zaradi pove čanega stroška vzdrževanja daljinskega vodenja in nadzora. Zaradi druga čnega na čina bremenitve režijskih stroškov po posameznih dejavnostih (po delavnih urah) so ti stroški bistveno višji od planiranih. Prihodki vodarine so zaradi ve čje prodaje od na črtovane višji od planiranih. Narasla je prodaja pitne vode gospodarstvu zaradi tega, ker smo v sušnem obdobju podjetju Oplast d.o.o. dobavljali vodo za gospodarsko dejavnost. Višji od na črtovanih so tudi drugi prihodki zaradi ve čjega obsega storitev na montažah. 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM PANOGE Podro čje oskrbe s pitno vodo spada med dejavnost, in sicer Zbiranje, pre čiš čevanje in distribucija vode E36: Komunala Tolmin Povpre čje d.o.o. panoge E36 Pospešena pokritost kratkoro čnih obveznosti 1,655 1,321 Gospodarnost poslovanja 1,00 1,02 Povpre čna bruto mese čna pla ča v € 1.434,00 1.348,00 Podatki so za leto 2017. 6 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 5.1. Predra čunska koli čina prodane vode v prihodnjem obra čunskem obdobju v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2019 45.000 13.000 195.000 253.000 5.2. Predra čunsko število priklju čkov na javni vodovod v prihodnjem obra čunskem obdobju Priklju ček Število/mesec do DN20 1.964,00 DN25 60,00 DN40 9,00 DN50 12,00 DN80 8,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 2.053,00 7 5.3. Predra čunski stroški izvajanja storitev javne službe v prihodnjem obra čunskem obdobju v € Predra čunski stroški POSTAVKA Znesek % I.
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Oš Simona Gregorčiča Kobarid Šol. Leto 2017/18
    PUBLIKACIJA OŠ SIMONA GREGORČIČA KOBARID ŠOL. LETO 2017/18 1968-2018 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Simon Skočir, pomočnik ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje vsebine in objava na spletu: Simon Skočir Oblikovanje naslovnice: Petra Škrjanc Avtorji slik in izdelkov: 2 3 4 KAZALO 5 NAGOVOR RAVNATELJICE Spoštovane učenke in učenci, sodelavke in sodelavci, spoštovani starši! Pred nami je novo šolsko leto, leto v katerem bo naša šola praznovala častitljivo 50 –letnico. Aktivnosti za počastitev so že v polnem teku in gradiva, ki izkazuje naše manjše dosežke in velike premike, se je v vseh teh letih nabralo veliko. V šolskem letu 2017-18 bo šolo obiskovalo 330 učencev. To je ravno pravšnja populacija in velik izziv za učitelje in druge strokovne delavce šole, pa tudi starše, kako zagotoviti vsem enake vzgojno izobraževalne možnosti za krepitev njihove ustvarjalnosti, kritičnosti, samoiniciativnosti in inovativnosti ter pridobivanje socialnih veščin in družbene strpnosti. Le z medsebojnim sodelovanjem in odkrito komunikacijo bomo znali iskati razumne meje na ravneh znanja in na ravneh vseživljenjskega učenja, iskati področja, na katerih je smiselno vztrajati in spodbujati, ali si včasih enostavno priznati, da se več kot toliko ne da, in poiskati drugo pot. Potenciala v učencih je veliko. Verjamem, da mu bomo s skupnimi močmi tudi v šolskem letu 2017-18 odprli pot na plan. Melita Jakelj, ravnateljica. 6 VIZIJA NAŠE ŠOLE JE: Kvaliteten pouk in dobri odnosi ob ustreznih pogojih. RAZVOJNI CILJI CILJ KAKO GA BOMO DOSEGLI – VSEBINE Zagotavljali bomo široko splošno izobrazbo. Dnevi dejavnosti, tekmovanja v znanju, projektno delo, interesne dejavnosti, drugo; V sodelovanju in s podporo staršev in Delo z nadarjenimi, interesne dejavnosti, dodatni širšega družbenega okolja bomo pouk, individualna strokovna pomoč, projektno delo, zagotavljali visoko postavljene cilje v tabori; (UNESCO, EKO, SIMBIOZA, projekti na ravni znanju, socialnem in osebnem razvoju.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga
    ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s.
    [Show full text]
  • 2. Načrt Razpolaganja Z Nepremičnim Premoženjem
    2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM 2.1. NAČRT RAZPOLAGANJA Z ZEMLJIŠČI OBRAZLOŽITEV OPOMBE KS ZAPOREDNA ŠTEVILKA ŠTEVILKA PARCELNA ZEMLJIŠČA KVADRATURA (v m2) POSPLOŠENA TRŽNA VREDNOST VREDNOST POSPLOŠENA TRŽNA ORIENTACIJSKA OZ. GURS) (po EUR) (v VREDNOST OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKUPNOST BORJANA-PODBELA, K.O. 2218 BORJANA 1 novonastala 95 2.535 Vloga za odkup delov nepremičnine. - mnenje ni podano 2566/2 Sklenitev pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku novonastala 22 postopka odvzema statusa javnega 3854/18 dobra (Sklep OS z dne 22. 6. 2017). novonastala 14 3854/21 novonastala 36 3854/20 novonastala 28 3854/19 2 3854/23 160 menjava z Vloga za odkup nepremičnine, ob čemer - mnenje ni podano doplačilo občina pridobi del javne poti. Sklenitev m pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (sklep OS z dne 6.5.2015). 3 3854/7 33 menjava Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano namenom funkcionalne zaokrožitve svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 4 3854/8 18 menjava z Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano doplačilo namenom funkcionalne zaokrožitve m svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 5 3279/1 28.580 5.631 Vloga za odkup kmetijskega zemljišča - mnenje ni podano (pretežno gozd). Potrebna predhodna ustanovitev služnosti poteka kolesarske poti preko parcele. Načrt razpolaganja z zemljišči 1 OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKPUNOST BREGINJ, K.O.
    [Show full text]
  • Erativni Program Odvajanja in Čiščenja Komunalne In
    PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA OBČINE TOLMIN, KOBARID IN BOVEC ZA OBDOBJE 2013 - 2016 Direktor Tolmin, oktober 2015 Berti Rutar, univ.dipl.inž. 2 Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za občine Tolmin, Kobarid in Bovec za obdobje 2013-2016 KAZALO 1. OSNOVNI PODATKI 3 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 3 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 3 1.2.1 SEZNAM OBČIN 3 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 4 1.4 PODATKI O NASELJIH 5 1.5 PODATKIH O OBMOČJIH POSELITVE 7 2 PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH NAMENJENIH OPRAVLJANJU JAVNE SLUŽBE 8 2.1 PODATKI O JAVNIH KANALIZACIJSKIH SISTEMIH 8 2.2 PODATKI O KOMUNALNIH IN SKUPNIH ČISTILNIH NAPRAVAH, KI SO JAVNA INFRASTRUKTURA 9 2.3 VOZILA IN OPREMA ZA PRAZNJENJE GRAZNIC IN MČN 10 2.4 PODATKI O ZAPOSLENIH NA PODROČJU VZDRŽEVANJA KANALIZACIJE IN ČISTILNIH NAPRAV 11 2.5 CENIK OBVEZNIH STORITEV JAVNE SLUŽBE 12 3. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 16 3.1 NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE V POSAMEZNIH STAVBAH 16 3.2 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE JAVNE KANALIZACIJE 16 3.3 SISTEMI ZA ZAZNAVANJE DOGODKOV IN NAPAK 16 3.4 ODPRAVLJANJE NAPAK V DELOVANJU JAVNIH KANALIZACIJSKIH SISTEMIH 17 3.5 UKREPI ZA ZMANJŠANJE KOLIČIN PODAVINSKE ODPADNE VODE 17 3.6 TERMINSKI PLAN ČIŠČENJA KANALIZACIJE 18 3.7 PODATKI O NEPRETOČNIH GREZNICAH 19 3.8 PODATKI O OBSTOJEČIH GREZNICAH 20 3.9 PODATKI O MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH 23 3.10 NAČIN ZAGOTAVLJANJA OBDELAVE, PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV 23 3.11 NAČIN OBVEŠČANJA UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE 24 PRILOGA 1: NAČRT GOSPODARJENJA Z BLATOM ZA OBDOBJE 2013 – 2016 25 3 Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za občine Tolmin, Kobarid in Bovec za obdobje 2013-2016 1.
    [Show full text]
  • Nadi∞A Breginjski Kot and the Nadiæa River KOBARID TOLMIN
    Nadi∞a Breginjski Kot and the Nadiæa River KOBARID TOLMIN 1 3 IN WESTERNMOST SLOVENIA lies the valley of BREGINJSKI The stone houses of the Beneška Slovenia hill KOT (literaly “the Corner of Breginj”). Bounded by country each have their story to tell and mark a the plains of Friuli, the peaks of the Julian Alps point where true harmony between man the natural and the emerald waters of the Soča river, it is an environment has been developed and nurtured. integral part of BENE©KA SLOVENIJA (VENETIAN SLOVENIA). The mystical beauty of the landscape is the valley’s The mountainous terrain, threaded by a network of greatest treasure and worth preserving for future river valleys and caressed by the gentle sea winds generations. from the south, hides the pristine NADIÆA RIVER, ancient villages, limestone ridges and more. 3 3 Breginj museum collections Above the Nadiža river, between KOBARID and BREGINJ, THIRTEEN VILLAGES are scattered along the sunny terraces at the foot of mount Stol’s southern face. Today only some 250 villagers remain in Breginj, the largest village of Breginjski Kot and the only to still have a school, post office and community health centre. 2 3 Before the great 1976 earthquake BREGINJ was a precious, living memorial to the 1 2 Napoleon’s bridge across unique ARCHITECTURE OF BENE≥KA SLOVENIJA. The circular streets and the stone houses The Nadiæa River the River Nadiæa with their roofed galleries (known as »ganki«), connected to their stables and ITS TURQOISE WATERS, TORRENTIAL DURING THE FREQUENT THE STONE BRIDGE crossing the Nadiža gorge dates barns, stood in oval clusters.
    [Show full text]
  • Etnološke Prireditve Na Kobariškem
    Legenda.fest Livška žbrinčlja Slavček iz Planinskega raja Breginjka v noši Etnološke prireditve na kobariškem Podpora prireditvam na območju LAS za razvoj - PODPRI - NIP 2011 Projekt sofinancira EU PODPRI „Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino je odgovoren LAS za razvoj. PODPRI Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.“ Podprimo prireditve ob Smaragdni poti Livek Livko življenje na visokem Livko je razgibana hribovita deželica med porečjem Soče in Nadiže. Po širokem prevalu med Kolovratom (1243 m) in Matajurjem (1642 m) so vasi in zaselki: Livek (695 m), Golobi, turmi, Plohi, Perati, Avsa, Piki, Jevšček in Livške Ravne (1043 m). Vasica Livek je kot lijak in to je njena zemljepisna posebnost. Če zlijete vodo na vogal livške šole, jo del steče na soško, del pa na beneško stran. Iz prazgodovinskih časov je Livek opasan s čelnimi morenami ledenika. Ta je segal izpod Krna na livški preval in naprej do Avse, kjer je ledenik ugasnil. Livška dežela je bila vedno stražar meja. Od leta 1521 do današnjih dni je pripadala več kot desetim mejnim pasovom. Najdlje časa je bilo Livško pod Beneško republiko in mejni del Italije. V preteklosti je Livško živelo od živinoreje in mlekarstva. Livek je imel dve mlekarni, leta 1970 pa celo drugi najdaljši mlekovod v Evropi. Po njem je iz vasi dvakrat na dan teklo mleko naravnost v sirarske kotle Mlekarne Planika. Ponos livškega poljedelstva je fižol. Najbolj radoživa obdobja Livškega so povezana s smuèanjem, ki se je tu začelo že pred letom 1910.
    [Show full text]
  • Javni Prevozi V Biosfernem Območju
    TRIGLAV NATIONAL PARK 1 TRIGLAVSKI NARODNI PARK TRIGLAV NATIONAL PARK 1.7.—31.8. JAVNI PREVOZ V BIOSFERNEM OBMOCJU JULIJSKE ALPE · POLETJE | PUBLIC TRANSPORT IN BIOSPHERE RESERVE JULIAN ALPS SUMMER letnik 11, št. 12 Year 11, № 12 · 2021 TRIGLAVSKI NARODNI PARK PRAZNUJE • ZA OBISKOVALCE TRIGLAV NATIONAL PARK IS CELEBRATING • FOR NATIONAL PARK NARODNEGA PARKA • NAJ VAS NARAVA ZAPELJE - BOHINJ • VISITORS • MOVED BY NATURE - BOHINJ • THE SOCA VALLEY - WE DOLINA SOCE - PUSTIM SE ZAPELJATI • ZEMLJEVID • AVTOBUSNI TAKE YOU THERE • MAP • BUS TRIPS IN THE SURROUNDINGS OF BLED IZLETI V OKOLICI BLEDA • ODKRIJMO JULIJSKE ALPE • KARTICA • DISCOVERING THE JULIAN ALPS • JULIAN ALPS CARD AND SUSTAINABLE JULIJSKE ALPE IN TRAJNOSTNA MOBILNOST MOBILITY United Nations Man and Educational, Scientific and the Biosphere Cultural Organization Programme ODGOVORNI TURIZEM JE ZDAJ PRILOŽNOST NAŠIH RESPONSIBLE TOURISM IS NOW THE OPPORTUNITY OF OUR GENERACIJ. GENERATION. Postanite del vizije pri ustvarjanju zelene prihodnosti ter uporabite brezplačne in ugodne Become a part of the vision of creating green future and use our free transport means that are možnosti okolju prijaznih oblik prevoza. Zato vam priporočamo, da pustite svoje vozilo na enem friendly to the environment. Park your vehicle in one of the car parks in the Julian Alps Biosphere izmed parkirišč v Biosfernem območju Julijske Alpe in svoj izlet nadaljujete peš, s kolesom ali z Reserve and continue your trip on foot, by bike or with public transport. javnim prevozom. Številne označene planinske in Many designated mountaineering Poleg rednih avtobusnih linij, In addition to regular bus routes pohodniške poti vam ponujajo paths and hiking trails will provide ki Biosferno območje Julijskih connecting the Julian Alps Biosphere nepozabna doživetja, skrita tistim, ki you with a multitude of experience, Alp povezujejo z večjimi mesti Reserve with large towns and cities PEŠ BUS se vozijo po cestah.
    [Show full text]
  • Kat-Kob 25.10.2018
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Kat-Kob 25.10.2018 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Katarija – Moravče KATINARA (Katinàra, Cattinara), 34149 Trst, Strada di Fiume (Reška cesta) 499, Italija (Četnara, Gathinara) Presveta Trojica (SS.
    [Show full text]
  • Ljudskozemljepisno Izrazje V Topoleksemih Ledinskega Imenja Na Liv[Kem1
    Matej [ekli UDK 81'373.21:811.163.6'282.2 Ljubljana (497.4-14 Livek) LJUDSKOZEMLJEPISNO IZRAZJE V TOPOLEKSEMIH LEDINSKEGA IMENJA NA LIV[KEM1 V prispevku je z etimolo{koimenoslovnega stali{~a prikazano ljudskozemljepisno izrazje, ki se pojavlja v topoleksemih ledinskih imen v kraju Livek in njegovi okolici (ob~ina Kobarid, Slovenija). Ljudskozemljepisni leksikalni pomen posameznega topoleksema je ali neposredno izpri~an v enakozvo~nem ob~nem imenu v krajevnem govoru ali rekonstruiran na osnovi pomenske analize v ostalih slovenskih nare~jih in v drugih slovanskih jezikih izpri~anega enakozvo~nega ob~nega imena ob upo{tevanju zna~ilnosti poimenovanega zemljepisnega objekta. etimolo{ko imenoslovje, ljudskozemljepisno izrazje, topoleksem, etimon, ledinsko ime, Livek Folk-geographical terminology occurring in microtoponyms in the town of Livek and its surroundings (Municipality of Kobarid, Slovenia) is presented from an etymological-onomastic point of view. The folk-geographical lexical meaning of the single topolexeme is either documented in the homonymic common name in the local dialect or reconstructed on the basis of semantic analysis of the homonymic common name attested in the other Slovene dialects and Slavic languages, taking into consideration the characteristics of the denominated geographical object. etymological onomastics, folk-geographical terminology, topolexeme, etymon, microtoponym, Livek Uvod Etimolo{ko imenoslovje zemljepisna lastna imena pomenskomotivacijsko deli na osnovi pomena topoleksema, tj. ob~nega imena, iz katerega
    [Show full text]