DOCSLIB.ORG

Proračun Občine Kobarid Za Leto 2016

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

PRORA ČUN OB ČINE KOBARID ZA LETO 2016 Kobarid, februar 2016 Prora čun Občine Kobarid za leto 2016 1 OBRAZLOŽITEV PRORA ČUNA OB ČINE KOBARID ZA LETO 2016 UVOD I. Uvod Prora čun ob čine je akt, s katerim se predvidevajo prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki ob čine za eno prora čunsko leto. Spremembe prora čuna pred pri četkom leta za katerega prora čun velja se uskladijo s spremembo prora čuna, spremembe prora čuna med letom pa se uskladijo z rebalansom k prora čunu. Za ob čino je klju čno uskladiti in pravo časno sprejeti prora čun , saj to omogo ča ob čini realizacijo zastavljenih in planiranih nalog, ki so opredeljene v tem dokumentu. Ob čina namre č lahko šele po potrditvi prora čuna za čne izvajati naslednje naloge in aktivnosti: - začne z izvedbo investicij, ki so opredeljene v na črtu razvojnih programov (NRP); - sklepa pogodbe z neposrednimi in posrednimi prora čunskimi porabniki, da lahko teko če prejemajo s prora čunom zagotovljena sredstva, - odpre se možnost dolgoro čnega zadolževanja in najemanja posojil za vse naloge in sklepe, ki jih je za posamezno prora čunsko leto sprejel ob činski svet, - izvaja javne razpise za podporo projektom in rednih dejavnosti, - omogo či se kandidiranje na razpise pristojnih ministrstev oz. drugih institucij za sredstva, ki jih ob čina lahko pridobi iz državnega prora čun iz sredstev EU in drugih programov. II. Pravne podlage Podro čje javnih financ, ra čunovodstva in nadzora podeljevanja državnih pomo či urejajo številni predpisi, ki se uporabljajo tako pri pripravi državnega prora čuna kot pri pripravi ob činskih prora čunov. Pri pripravi predloga ob činskega prora čuna in finan čnih na črtov neposrednih in posrednih prora čunskih uporabnikov ob čine uporabijo predvsem naslednje predpise: − - − Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno pre čiš čeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617; v nadaljevanju: ZJF), − Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15 in 102/15); v nadaljevanju: ZUJF), − Zakon o izvrševanju prora čunov Republike Slovenije za leti 2016 in 20017 (Uradni list RS, št. 96/15; v nadaljevanju: ZIPRS1617), − Uredbo o dokumentih razvojnega na črtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega prora čuna in prora čunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 44/07 in 54/10), − Odredbo o funkcionalni klasifikaciji javnofinan čnih izdatkov (Uradni list RS, št. 43/00), − Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov ob činskih prora čunov (Uradni list RS, št. 57/05, 88/05-popr., 138/06 in 108/08), − Navodilo o pripravi finan čnih na črtov posrednih uporabnikov državnega in ob činskih Prora čun Občine Kobarid za leto 2016 2 prora čunov (Uradni list RS, št. 91/00 in 122/00). Pri pripravi prora čuna je potrebno upoštevati tudi podzakonske predpise Zakona o ra čunovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 , 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE; v nadaljevanju: ZR), in sicer: − Pravilnik o enotnem kontnem na črtu za prora čun, prora čunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14 in 100/15) V delu prora čuna, ki se nanaša na pripravo na črta razvojnih programov, pa morajo ob čine upoštevati: − Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podro čju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10); − Zakon o spremljanju državnih pomo či (Uradni list RS, št. 37/04; v nadaljevanju: ZSDrP). Pri pripravi dokumentov prora čuna, ki se nanašajo na pripravo kadrovskega na črta, ob čine kot krovno podlago upoštevajo Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno pre čiš čeno besedilo, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E in 40/12; v nadaljevanju: ZJU ). Pri pripravi dokumentov, ki se nanašajo na pridobivanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem ob čine pa se kot krovno podlago upošteva Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15; v nadaljevanju: ZSPDSL) in Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14). III. Globalna kvantitativna izhodiš ča za pripravo predloga prora čuna Temeljna ekonomska izhodiš ča za pripravo predlogov tako državnega kot ob činskih prora čunov in s tem posledi čno neposrednih in posrednih uporabnikov ob činskega prora čuna pripravi na podlagi 17. člena ZJF minister za finance. ZIPRS1617 za leto 2016 ob činam dolo ča povpre čnino v višini 522,00 EUR. Na podlagi Zakona o financiranju ob čin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljevanju: ZFO-1) Ministrstvo za finance izra čuna ob činam znesek pripadajo čih prihodkov iz glavarine in znesek finan čne izravnave . Skladno z ZFO-1 ob činam pripada skupaj 54 % dohodnine, vpla čane v predpreteklem letu, pove čane za inflacijo za leto pred letom in za leto, za katero se izra čuna primerna poraba. Za ob čino Kobarid se v letu 2016 predvideva priliv dohodnine v višini 2.561.888,00 EUR. Ob činam se bo odstopljeni delež dohodnine, ki je dolo čen v absolutnem letnem znesku za vsako posamezno ob čino posebej, nakazoval tedensko po enakih deležih iz državnega prora čuna RS. Finan čna izravnava predstavlja sredstva, ki se v posameznem prora čunskem letu dodelijo ob čini, ki s prihodki za financiranje primerne porabe (iz vira dohodnina) ne more financirati svoje primerne porabe. S tem korektivnim ukrepom je ob čini zagotovljen primeren obseg sredstev za financiranje njenih z zakonom dolo čenih nalog. Za Občino Kobarid je v letu 2016 predvideno za 236.236,00 EUR prihodkov iz naslova finan čne izravnave. Prora čun Občine Kobarid za leto 2016 3 IV. Sestava prora čuna Predlog ob činskega prora čuna mora biti Ob činskemu svetu predložen v naslednji vsebini in strukturi (10. člena ZJF): 1. Splošni del prora čuna : po ekonomski klasifikaciji: - A. bilanca prihodkov in odhodkov, - B. ra čun finan čnih terjatev in naložb, - C. ra čun financiranja. 2. Posebni del prora čuna po neposrednih prora čunskih uporabnikih (funkcionalna klasifikacija) in znotraj po: - podro čjih prora čunske porabe, - glavnih programih, - podprogramih, - prora čunskih postavkah in - prora čunskih postavkah – kontih. 3. Na črt razvojnih programov , ki predstavlja pregled projektov usklajenih za prihodnje 4-letno obdobje (teko če prora čunsko leto in naslednja tri leta) ter na črtovani odhodki prora čuna za investicije neposrednih uporabnikov. S tem na črtom se za daljše obdobje potrjuje razvojna usmeritev ob čine, konkretne obremenitve pa se potrjujejo ob vsakoletnih potrditvah prora čuna. 4. Obrazložitev - splošnega dela prora čuna, - posebnega dela prora čuna, - na črta razvojnih programov, - kadrovskega na črta, - na črta nabav in gradenj, - na črt prodaje premoženja. Splošni del prora čuna – v ra čunu finan čnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa porabljena sredstva danih posojil ter porabljena sredstva za nakup kapitalskih naložb. V ra čunu financiranja se izkazujejo odpla čila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v ra čunu finan čnih terjatev in naložb ter s financiranjem odpla čil dolgov v ra čunu financiranja. Na podlagi sedmega odstavka 2. člena ZJF mora biti prora čun uravnotežen med prejemki in izdatki. To pomeni, da morajo biti v vseh treh bilancah prora čuna celotni prejemki prora čuna usklajeni s celotnimi izdatki prora čuna. Dovoljen je primanjkljaj v bilanci prihodkov in odhodkov, ki se mora pokriti s prihodki iz ra čuna finan čnih terjatev in naložb oziroma iz ra čuna financiranja ter z upoštevanjem stanja sredstev na ra čunih ob koncu preteklega leta. Posebni del prora čuna – sestavljen je iz finan čnih na črtov vseh neposrednih uporabnikov prora čuna (poleg ob činskega sveta, župana, nadzornega odbora, ob činske uprave, skupne ob činske uprave tudi posameznih ožjih delov ob čine). V vsakem posameznem finan čnem na črtu je potrebno prikazati vse odhodke in druge izdatke prora čuna. Prora čun Občine Kobarid za leto 2016 4 Na črt razvojnih programov – predstavlja tretji del prora čuna v katerem so odhodki prora čuna prikazani v obliki konkretnih projektov oziroma programov. Predstavljene so investicije in drugi razvojni projekti ter državne pomo či v ob čini v štiriletnem obdobju oziroma do zaklju čka projekta. Izkazujejo se celotne vrednosti projektov z vsemi viri financiranja, in sicer v sklopu: a) Na črt razvojnih programov za investicije in investicijske transfere Investicije so naložbe v pove čanje in ohranjanje premoženja ob čine ali države in drugih vlagateljev v obliki zemljiš č, objektov, opreme in naprav, naložbe v izobraževanje, usposabljanje, razvoj novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnje. Investicijski cikel projekta je sestavljen iz naslednjih faz: priprava investicije, izvedba investicije, obratovanje investicije. Pogoj za njihovo sofinanciranje iz državnega prora čuna je obvezna vklju čenost projektov v na črt razvojnih programov tako ob činskega kot državnega prora čuna. b) Na črt razvojnih programov za državne pomo či 15. to čka prvega odstavka 3. člena ZJF dolo ča, da so državne pomo či izdatki in zmanjšanji prejemki države oziroma ob čine, ki pomenijo korist za prejemnika pomo či.
Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps

    By Bus Around the Julian Alps

    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.

  • Emerald Cycling Trails

    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps

    JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps

    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
  • Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga

    Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga

    ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s.
  • 2. Načrt Razpolaganja Z Nepremičnim Premoženjem

    2. Načrt Razpolaganja Z Nepremičnim Premoženjem

    2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM 2.1. NAČRT RAZPOLAGANJA Z ZEMLJIŠČI OBRAZLOŽITEV OPOMBE KS ZAPOREDNA ŠTEVILKA ŠTEVILKA PARCELNA ZEMLJIŠČA KVADRATURA (v m2) POSPLOŠENA TRŽNA VREDNOST VREDNOST POSPLOŠENA TRŽNA ORIENTACIJSKA OZ. GURS) (po EUR) (v VREDNOST OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKUPNOST BORJANA-PODBELA, K.O. 2218 BORJANA 1 novonastala 95 2.535 Vloga za odkup delov nepremičnine. - mnenje ni podano 2566/2 Sklenitev pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku novonastala 22 postopka odvzema statusa javnega 3854/18 dobra (Sklep OS z dne 22. 6. 2017). novonastala 14 3854/21 novonastala 36 3854/20 novonastala 28 3854/19 2 3854/23 160 menjava z Vloga za odkup nepremičnine, ob čemer - mnenje ni podano doplačilo občina pridobi del javne poti. Sklenitev m pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (sklep OS z dne 6.5.2015). 3 3854/7 33 menjava Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano namenom funkcionalne zaokrožitve svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 4 3854/8 18 menjava z Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano doplačilo namenom funkcionalne zaokrožitve m svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 5 3279/1 28.580 5.631 Vloga za odkup kmetijskega zemljišča - mnenje ni podano (pretežno gozd). Potrebna predhodna ustanovitev služnosti poteka kolesarske poti preko parcele. Načrt razpolaganja z zemljišči 1 OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKPUNOST BREGINJ, K.O.
  • Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid

    Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid

    Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na obmo čju ob čine Kobarid Za časni direktor Tolmin, marec 2019 Berti Rutar, univ. dipl. inž. VSEBINA 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRA VLJENIH 2 STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 5 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN 6 ZARA ČUNANE CENE 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM 6 PANOGE 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JA VNE 7 SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 6. OBSEG POTREBNIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE 10 STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 7. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 11 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 8. PRIKAZ RAZDELITVE SP LOŠNIH STROŠKOV IN S ODIL ZA 12 RAZPOREJANJE VSEH STROŠKOV IN PRIHODKOV PO DEJAVNOSTIH IN OB ČINAH 9. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE 15 10 . VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TR UKTURE 16 11. STOPNJA IZKORIŠ ČENOSTI JAVNE INFRASTRUKTURE 20 12. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 21 PREDRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 1 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1. Koli čina opravljenih storitev javne službe 1.1.1. Predra čunska koli čina prodane pitne vode v m 3 Leto Gospodar.
  • Nadi∞A Breginjski Kot and the Nadiæa River KOBARID TOLMIN

    Nadi∞A Breginjski Kot and the Nadiæa River KOBARID TOLMIN

    Nadi∞a Breginjski Kot and the Nadiæa River KOBARID TOLMIN 1 3 IN WESTERNMOST SLOVENIA lies the valley of BREGINJSKI The stone houses of the Beneška Slovenia hill KOT (literaly “the Corner of Breginj”). Bounded by country each have their story to tell and mark a the plains of Friuli, the peaks of the Julian Alps point where true harmony between man the natural and the emerald waters of the Soča river, it is an environment has been developed and nurtured. integral part of BENE©KA SLOVENIJA (VENETIAN SLOVENIA). The mystical beauty of the landscape is the valley’s The mountainous terrain, threaded by a network of greatest treasure and worth preserving for future river valleys and caressed by the gentle sea winds generations. from the south, hides the pristine NADIÆA RIVER, ancient villages, limestone ridges and more. 3 3 Breginj museum collections Above the Nadiža river, between KOBARID and BREGINJ, THIRTEEN VILLAGES are scattered along the sunny terraces at the foot of mount Stol’s southern face. Today only some 250 villagers remain in Breginj, the largest village of Breginjski Kot and the only to still have a school, post office and community health centre. 2 3 Before the great 1976 earthquake BREGINJ was a precious, living memorial to the 1 2 Napoleon’s bridge across unique ARCHITECTURE OF BENE≥KA SLOVENIJA. The circular streets and the stone houses The Nadiæa River the River Nadiæa with their roofed galleries (known as »ganki«), connected to their stables and ITS TURQOISE WATERS, TORRENTIAL DURING THE FREQUENT THE STONE BRIDGE crossing the Nadiža gorge dates barns, stood in oval clusters.
  • Etnološke Prireditve Na Kobariškem

    Etnološke Prireditve Na Kobariškem

    Legenda.fest Livška žbrinčlja Slavček iz Planinskega raja Breginjka v noši Etnološke prireditve na kobariškem Podpora prireditvam na območju LAS za razvoj - PODPRI - NIP 2011 Projekt sofinancira EU PODPRI „Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino je odgovoren LAS za razvoj. PODPRI Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.“ Podprimo prireditve ob Smaragdni poti Livek Livko življenje na visokem Livko je razgibana hribovita deželica med porečjem Soče in Nadiže. Po širokem prevalu med Kolovratom (1243 m) in Matajurjem (1642 m) so vasi in zaselki: Livek (695 m), Golobi, turmi, Plohi, Perati, Avsa, Piki, Jevšček in Livške Ravne (1043 m). Vasica Livek je kot lijak in to je njena zemljepisna posebnost. Če zlijete vodo na vogal livške šole, jo del steče na soško, del pa na beneško stran. Iz prazgodovinskih časov je Livek opasan s čelnimi morenami ledenika. Ta je segal izpod Krna na livški preval in naprej do Avse, kjer je ledenik ugasnil. Livška dežela je bila vedno stražar meja. Od leta 1521 do današnjih dni je pripadala več kot desetim mejnim pasovom. Najdlje časa je bilo Livško pod Beneško republiko in mejni del Italije. V preteklosti je Livško živelo od živinoreje in mlekarstva. Livek je imel dve mlekarni, leta 1970 pa celo drugi najdaljši mlekovod v Evropi. Po njem je iz vasi dvakrat na dan teklo mleko naravnost v sirarske kotle Mlekarne Planika. Ponos livškega poljedelstva je fižol. Najbolj radoživa obdobja Livškega so povezana s smuèanjem, ki se je tu začelo že pred letom 1910.
  • Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid

    Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid

    Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na obmo čju ob čine Kobarid Direktor TOLMIN, marec 2017 Berti Rutar, univ. dipl. inž. VSEBINA 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRA VLJENIH 2 STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE, ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV J AVNE SLUŽBE IN 5 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 3. POJASNILA ODMIKOV OB RA ČUNSKE CENE OD POT RJENE IN 6 ZARA ČUNANE CENE 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM 6 PANOGE 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČIN A OPRAVLJENIH STORIT EV JA VNE 7 SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 6. OBSEG POTREBNIH OSNO VNIH SREDSTEV ZA IZV AJANJE 9 STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 7. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 9 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 8. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE STORITEV JAVNE 9 SLUŽBE 9. VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TRUKTURE 11 10. STOPNJA IZKORIŠ ČENOS TI JAVNE INFRASTRUKT URE 17 11. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 18 PREDRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 1 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1. Koli čina opravljenih storitev javne službe 1.1.1. Predra čunska koli čina prodane pitne vode v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2016 38.000 12.000 198.000 248.000 1.1.2.
  • Opis Stanja in Predlogi Ukrepov Na Področju Vodooskrbe in Odvajanja

    Opis Stanja in Predlogi Ukrepov Na Področju Vodooskrbe in Odvajanja

    Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Opis stanja in predlogi ukrepov na podro čju vodooskrbe in odvajanja ter čiš čenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v ob čini Kobarid Za časni direktor: TOLMIN, junij 2019 Berti Rutar univ.dipl.inž. VSEBINA 1. VODOOSKRBA 3 1.1. Uvod 3 1.2 Vodovodni sistemi v upravljanju Komunale Tolmin 4 1.3. Zdravstvena ustreznost pitne vode 5 1.4. Oskrba s pitno vodo in požarna varnost 9 1.5. Vodne pravice in varnostni pasovi 12 1.6. Zaklju ček 14 2. ODVAJANJE IN ČIŠ ČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH 15 IN PADAVINSKIH VODA 2.1. Kanalizacijski sistemi in čistilne naprave 15 2.2 Predlog ureditve 17 2 1. VODOOSKRBA 1.1. Uvod Kobariška je bogata z vodami, saj ima veliko koli čino padavin in vodnih izvirov. Poselitev se je prilagajala konfiguraciji terena in naselja so za vodooskrbo uporabljala najbližji vodni vir, s primerno izdatnostjo. Tako je imelo v preteklosti skoraj vsako naselje svoj vodni vir ter vodovodni sistem z razli čno kvaliteto vode in izdatnostjo, zlasti v sušnem obdobju pa velike težave s preskrbo. Potreba po pitni, predvsem pa sanitarni in tehnološki vodi je v 2. polovici 20. stoletja nenehno naraš čala, zato je bilo v reševanje vodooskrbe vloženih precej naporov in sredstev. Po eni strani so se obnavljali obstoje či vodovodni sistemi za posamezna naselja in pri problemati čnih virih iskali novi vodni viri. Velika prelomnica na podro čju vodooskrbe na obmo čju ob čine Kobarid je bilo obdobje po potresu leta 1976, ko se je obnovilo ve čino vaških omrežij, posamezne vasi pa se je povezalo v enotne sisteme.
  • Dežela Žive Vode

    Dežela Žive Vode

    Dežela žive vode TOLMIN k OBA r I d prOMeTNe pOvezAve Avtoceste: Nova Gorica – iz Tolmina 40 km, iz Kobarida 55 km Videm (I) – iz Tolmina 65 km, iz Kobarida 50 km Letališča: Brnik – iz Tolmina 110 km, iz Kobarida 125 km Benetke (I) – iz Tolmina 175 km, iz Kobarida 160 km Trst / Ronchi (I) – iz Tolmina 70 km, iz Kobarida 70 km žeLezniškA postajA: Most na Soči – iz Tolmina 7 km, iz Kobarida 22 km lokalne Avtobusne pOvezAve: za smeri Ljubljana, Nova Gorica, Bovec posebni lokalni Turistični prevOzI: smučarski vlak (Kobla) v zimski sezoni avtovlak Most na Soči – Bohinjska Bistrica skozi vse leto OBMOČje LTO SOTOČje (Občini Tolmin in kobarid) šTevilo prebivalcev: 15.983 šTevilo naselij: 104 pOvršina: 475 km2 najnižjA točkA: akumulacijsko jezero Most na Soči 150 m najvIšjA točkA: Krn 2244 m Stare zgodbe pripovedujejo o izvirih čudežne žive vode, ki ozdravlja bolezni, preganja smrt, vrača mladost. Mogočni slapovi, pravljično lepi tolmuni, izjemna in neponovljiva Soča, skrite grape, skrivnostni izviri, tesni in kanjoni, neštete oblike, ki jih kapljice tisočletja dolgo klešejo v kamen. Nikjer drugje na tako majhnem področju ne najdete tako raznovrstnih oblik večnega krogotoka. Nešteto je kotičkov,ki pozornemu obiskovalcu zadržijo korak in TOLMIN vzbudijo občudovanje. 2 Breginjski kot 3 Kobarid 6 Vasi pod Krnom 8 Tolmin 14 Most na Soči 16 Baška grapa 17 Šentviška planota 18 Trebuša 19 Programi MOST NA SOČI BregINjSkI Muzej Breginjski kot Breginj 103 SI - 5223 Breginj tel.: 05 384 98 03 gsm: 031 748 516 Breginjski muzej, kompleks dvonadstropnih, z ganki prepletenih kamnitih hiš, je arhitekturni in etnološki spomenik.
  • Research Article Seismic Microzonation of Breginjski Kot (NW Slovenia) Based on Detailed Engineering Geological Mapping

    Research Article Seismic Microzonation of Breginjski Kot (NW Slovenia) Based on Detailed Engineering Geological Mapping

    Hindawi Publishing Corporation The Scientific World Journal Volume 2013, Article ID 626854, 12 pages http://dx.doi.org/10.1155/2013/626854 Research Article Seismic Microzonation of Breginjski Kot (NW Slovenia) Based on Detailed Engineering Geological Mapping Jure Kokošin1 and Andrej Gosar2,3 1 SwecoNorgeAS,Dronningensgate52/54,8509Narvik,Norway 2 Faculty of Natural Sciences and Engineering, University of Ljubljana, Aˇskerˇceva 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia 3 Slovenian Environment Agency, Seismology and Geology Office, Dunajska 47, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Correspondence should be addressed to Andrej Gosar; [email protected] Received 23 October 2013; Accepted 13 November 2013 Academic Editors: K. Nemeth and L. Tosi Copyright © 2013 J. Kokoˇsin and A. Gosar. This is an open access article distributed under the Creative Commons Attribution License, which permits unrestricted use, distribution, and reproduction in any medium, provided the original work is properly cited. Breginjski kot is among the most endangered seismic zones in Slovenia with the seismic hazard assessed to intensity IX MSK and the design ground acceleration of 0.250 g, both for 500-year return period. The most destructive was the 1976 Friuli Mw = 6.4 earthquake which had maximum intensity VIII-IX. Since the previous microzonation of the area was based solely on the basic geological map and did not include supplementary field research, we have performed a new soil classification of the area. First, a detailed engineering geological mapping in scale 1 : 5.000 was conducted. Mapped units were described in detail and some of them interpreted anew. Stiff sites are composed of hard to medium-hard rocks which were subjected to erosion mainly evoked by glacial and postglacial age.