Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s. stene cerkve odbili be- Štjak. Potem ko so bile Wolfove freske tonski omet, da bi se zid osušil. — I. S. v ž. c. 1967 restavrirane, je v letu 1968 ponovno treščilo ter poškodovalo freske Šepulje. Zaključena je bila prva faza (ok. 3000 din škode). Poškodovana mesta obnove p. c. sv. Antona. Gradbena dela bodo restavrirana. je izvajalo Splošno obrtno podjetje Seža- Ing. arh. J. Valentinčič je pismeno na. Prekrita je bila škrlasta streha ter predlagal posege, ki naj bi bili izvršeni zaprti dostopi v opuščeno cerkev. Stroški za ureditev notranjščine ž. c. na Štjak u. so presegli razpoložljva sredstva, zato sta ZSV Gorica je predlog proučil. — E. S. ZSV SRS in ZSV Gorica predlagala ž. uradu v Tomaju, da organizira nabiranje Tabor pri Višnji vasi. Iz znanega gradu, prostovoljnih prispevkov, ki naj bi krili katerega del se je pred kratkim sesul, so primanjkljaj in zagotovili tudi sredstva pred kratkim začeli izseljevati stranke. za odkrivanje fresk in prezentacijo no- Grad nameravajo prepustiti usodi, ga tranjščine. — E. S. razkriti, nato pa »podariti« zavodu. ZSV Celje rušenja ni dovolil, pač pa je Šmarje. ZSV Gorica je izdal soglasje k objekt tlorisno dokumentiral. — I. S. lokaciji za hišo v bližini cerkve s pogo- jem, da bo med objektoma dovolj velik Tekačevo pri Rog. Slatini. Zaradi re- zelen tampon. — E. S. konstrukcije ceste bo treba odstraniti zi- dano baročno znamenje, ki je v precej Šmartno v Brdih. ZSV Gorica je pro- slabem stanju. Ker ga ne bi kazalo pre- jektantu dal konservatorsko mnenje v stavljati, je ZSV Celje soglašal z ruše- zvezi z ureditvijo obrambnega stolpa v njem, poprej pa je spomenik natančno Šmartnem. V delu so načrti za preuredi- dokumentiral. — I. S. tev stolpa v gostinski lokal. — E. S. Tolmin. ZSV Gorica je predal Goriške- Šmartno ob Dreti. Na ž, c. je bila ob- mu muzeju ves material (arheološki), iz- novljena streha zvonika. — I. S. kopan na gradu Kozlov rob. Del tega materiala je zavod že prej predal zbir- Šmartno pri Slovenjem Gradcu. Na kam muzeja v Tolminu. prošnjo ž. u. v Šmartnem je zavod dal na- ZSV Gorica je pregledal osnutke, ki jih vodilo za obnovo znamenja v Šmartnem. je napravil akad. slikar S. Kregar za iz- 2al pri obnovi (1969) izvajalci niso upo- delavo poslikanih oken v ž. c., ter z števali navodil. — A. V. njimi soglašal. ZSV Gorica je v letu 1968 opravil na Šmihel nad Mozirjem. Po navodilih območju občine nepopolno topografijo in ZSV Celje je bila obnovljena zunanjščina valorizacijo kulturnih spomenikov. Delo je zajelo spomeniška območja in ambien- — Koritnica na Bači — št. 24, 37, 38; te, posamične umetnostnozgodovinske, — Kuk v Baski grapi — št. 8; etnografske, arheološke, tehniške in NOB — Log pod Mangartom — spomenik spomenike ter objekte, ki se vežejo s po- branilcem Rombona; membnejšimi zgodovinskimi osebami in — Logaršče — p. c. sv. Lucije; dogodki. — Lojze — p. c. sv. Petra; V prvo (I.) kategorijo je zavod uvrstil: — Most na Soči — ž. c. sv. Lucije; — naselja: Breginj, Kobarid, Most na — Most na Soči — avstrijski vojaški Soči (arheološko območje); spomenik XV. korpusa; — Bača pri Modreju št. 32, 58; — Pečine — p. c. sv. Mohorja in For- — Bovec — pokop. c. Device Marije v tunata; Polju; — Podbela — p. c. sv. Helene; stara — Cezsoča — št. 17, 45, 65 do 70, 108; apnenica na Beli; — Gorenja Trebuša — stanovanjska — Podbrdo — št. 56, 57, 18; hiša Krtovše; — Podmelec — ž. c. Marijinega Vne- — Grahovo — št. 8; bovzetja; — Javorica — p. c. sv. Duha; — Predel — vojaški spomenik avstrij- — Kluže —vojaška utrdba; skega kapetana Hermana; — Kobarid — ž. c. sv. Device Marije; — Sedlo — ž. c. Najdenje sv. Križa; p. c. sv. Antona (kostnica); Gregorčičeva — Soča — št. 115; ul. št. 43, 51, 55; Gregorčičev trg št. 11; — Svino — št. 3; — Koritnica na Bači — št. 35; — Sužid — mlin s slovenskim napi- — Koseč — p. c. sv. Justa; som 1787; — Lepena — št. 32, 33; — Šentviška gora — ž. c. sv. Vida; št. — Libušnje — grob Simona Gregorčiča 9 (freske); na vaškem pokopališču; — Tolmin — nemška kostnica iz I. — Podbrdo — št. 11; svet. vojne; razvaline gradu na Kozlovem — Ponikve — ž. c. Darovanje Marije; robu; Gradnikova ulica št. 24; — Predel — vojaška trdnjava; Trenta — št. 51, 63, 64; — Slap ob Idrijci — št. 42; — Trnovo ob Soči — št. 2; — Soča — št. 50, 114; — Volarje — p. c. sv. Brikcija; — Sužid — p. c. sv. Treh Kraljev; — Volče — stenske slikarije v gostilni — Svino — p. c. sv. Andreja; »Zvodar«; — Tolmin — ž. c. Device Marije; p. c. V tretjo (III.) kategorjo je zavod uvr- sv. Urha; stil: — Trenta — Kugyjev spomenik; do- mačija pod Kugyjevim spomenikom; — Kobarid — ambient v Gregorčičevi znamenji ob pokopališču; št. 14 in 53; ulici od št. 1 do 57; — Bača pri Podbrdu — p. c. sv. Le- — Volče — p. c. sv. Danijela; kamnito narta; gotsko znamenje; — Vršno — rojstna hiša Simona Gre- — Bovec — ž. c. sv. Urha; vojaško gorčiča; grobišče iz 1. svet. vojne; kamnit spomin- ski steber iz prve vojne pri pokopališču; V drugo (II.) kategorijo je zavod uvr- — Breginj — ž. c. sv. Miklavža; p. c. stil: sv. Marjete pod Stolom; — naselja: Bovec, Grahovo, Huda Ju- — Cezsoča — p. c. sv. Antona; hiše št. žina, Koritnica na Bači, Obloke, Srpenica, 6, 7, 8, 9. 10, 32 do 43, 54 do 57, 85, 86, 100 Tolmin, Trnovo ob Soči; do 104, 105 do 107, 110, 118, 120, 119, 121, — Podbrdo — ambient pri ž. cerkvi; 128, 129, 130, 141; — Bača pri Modreju št. 31; — Dolenja Trebuša — ž. c. sv. Jakoba; — Borjana — p. c. Marije Snežne; — Dolgi log — utrdbe iz I. svet. vojne; — Bovec — p. c. sv. Lenarta (ruševi- " — Drežniške Ravne — p. c. sv. Matije; na); vojaško pokopališče iz I. svet. vojne na — Breginj — pokop. c. Marije Snežne; planini Zapleč; — Cezsoča — št. 1, 2, 16, 21, 23 do 26, 87, 89, 132 do 140; — Idrija ob Bači — ž. c. sv. Janeza — Grahovo — ž. c. sv. Ane; št. 35, 37; Krstnika; — Kanalski Lom — ž. c. sv. Primoža in — Idrsko — p. c. sv. Tomaža; Felicijana; — Kal—-Koritnica — p. c. sv. Ivana; — Kneža — kamniti enoločni most; utrdbe iz I. svet. vojne na Svinjaku Na — Kobarid — Gregorčičeva ulica št. 12; Celu in Na Hribu; 16* 243 — Klavže — avstrijsko vojaško poko- — Volčansiki Ruti — p. c. sv. Flori ja- pališče iz I. svet. vojne; na; — Kamno — ž. c. sv. Trojice; — Zadlog-Žabče — partizanska ciklo- — Kluže —• avstrijske kaverne; stilna tehnika C32-Krn v strugi Zadla- — Kneža — p. c. sv. Jurija; ščice v Kašnu; — Kozaršče—Mengore — p. c. Imena — Zatolmin — p. c. sv. Petra in Marijinega; Pavla; — Kred — ž. c. sv. Nikolaja; p. c. sv. — vse kapelice ob poteh in naseljih; Hilarija ob Nadiži; V četrto (IV.) kategorijo je zavod uvr- — Krn — italijanski spomenik iz I. stil: svet. vojne na vrhu Krna; — čezsoča — št. 5; — Krn — rojstna hiša zgodovinarja — Kamno — ostanki italijanskega vo- Simona Rutarja; jaškega pokopališča iz I. svet. vojne. — E. S. — Libušnje — p. c. sv. Duha; p. c. sv. Lovrenca; Toma j. ZSV Gorica je izdal soglasje — Livdk — ž. c. sv. Jakoba; kamen z Goriškemu muzeju, da si izposodi neka- beneškim grbom ob stezi iz Golobov tere knjige in časnike iz župnijske knjiž- proti Kamnu; nice v Toma ju. Knjižni fond te knjižnice — Ljubinj — p. c. sv. Mihaela; je bil premeščen v druge prostore ter — Log pod Mangartom — p. c. sv. ostal neurejen, zato se knjige praviloma Štefana; avstrijsko vojaško pokopališče iz ne izposojajo. — E. S. I. svet. vojne; kapelica pred vhodom v rov sv. Barbare; Topolščica. ZSV Celje je odsvetoval pre- — Log je — kamnit »Napoleonov« most; ureditev zakristije pri p. c. sv. Jakoba — Magozd — p. c. sv. Ane; v veroučne prostore. Sprememba funk- — Modrejce — avstrijsko vojaško po- cije bi namreč terjala tako občutno po- kopališče iz I. svet. vojne; večanje aneksa, da bi bila s tem priza- — Most na Soči — p. c. sv. Mavra; av- deta skladnost celote. — I. S. strijsko vojaško pokopališče iz I. svet. Trboje. Notranjost 1748 baročno pre- vojne; rojstna hiša pisatelja Ivana Preg- delane prej gotske stavbe ž. c. Vnebo- lja; vzetja D. M. je bila po požaru 1883 in — Obloke — p. c. sv. Treh kraljev; potresu 1895 obnovljena in preslikana s — Perati — p. c. sv. Petra in Pavla; secesijsko ornamentiko, kar so izvedli — Podbrdo — ž. c. sv. Nikolaja; hiša domači obrtniki, zato je manj kvalitet- št. 87; na.