DOCSLIB.ORG

Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na obmo čju ob čine Kobarid Direktor TOLMIN, marec 2017 Berti Rutar, univ. dipl. inž. VSEBINA 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRA VLJENIH 2 STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE, ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV J AVNE SLUŽBE IN 5 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 3. POJASNILA ODMIKOV OB RA ČUNSKE CENE OD POT RJENE IN 6 ZARA ČUNANE CENE 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM 6 PANOGE 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČIN A OPRAVLJENIH STORIT EV JA VNE 7 SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 6. OBSEG POTREBNIH OSNO VNIH SREDSTEV ZA IZV AJANJE 9 STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 7. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 9 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 8. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE STORITEV JAVNE 9 SLUŽBE 9. VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TRUKTURE 11 10. STOPNJA IZKORIŠ ČENOS TI JAVNE INFRASTRUKT URE 17 11. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 18 PREDRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 1 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1. Koli čina opravljenih storitev javne službe 1.1.1. Predra čunska koli čina prodane pitne vode v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2016 38.000 12.000 198.000 248.000 1.1.2. Obra čunska koli čina prodane pitne vode v m 3: Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2010 29.658 14.025 207.498 251.181 2011 36.803 11.291 207.920 256.014 2012 42.038 5.605 206.334 253.977 2013 38.949 6.778 201.470 247.197 2014 37.832 11.850 198.421 248.103 2015 40.290 12.553 204.937 257.780 2016 38.769 11.862 198.573 249.204 1.1.3. Predra čunsko število priklju čkov na javni vodovod Priklju ček Število/mesec do DN20 1.955 DN25 63 DN40 8 DN50 12 DN80 7 DN100 DN150 SKUPAJ: 2.045 1.1.4. Obra čunsko število priklju čkov na javni vodovod Priklju ček Število/mesec do DN20 1.965,67 DN25 62,92 DN40 8,00 DN50 12,08 DN80 8,00 DN100 DN150 SKUPAJ: 2.056,67 2 1.2 Predra čunski in obra čunski stroški izvajanja storitev javne službe za preteklo obra čunsko obdobje: v € Predra čunski stroški Obra čunski stroški POSTAVKA Znesek % Znesek % I. STROŠKI VODARINE 114.410,00 100,0 114.578,00 100,0 1. Neposredni proizvajalni stroški 76.600,00 67,0 77.310,00 67,5 1.1. Neposredni stroški materiala 12.000,00 10,5 14.609,00 12,8 1.1.1. Stroški el. energije 3.900,00 5.054,00 1.1.2. Stroški pogonskega goriva 2.300,00 2.069,00 1.1.3. Stroški materiala za pripravo vode 1.1.4. Stroški nakupa vode 1.1.5. Drugi stroški materiala 5.800,00 7.486,00 1.2. Neposredni stroški storitev 8.500,00 7,4 5.471,00 4,8 1.2.1. Stroški intelektualnih in osebnih storitev 1.2.2. Stroški prevoznih storitev 1.2.3. Stroški vzdrževanja 1.749,00 1.2.4. Stroški kontrole in analize vode 1.2.5. Stroški drugih storitev 8.500,00 3.722,00 1.3. Neposredni stroški dela 56.100,00 49,0 57.230,00 49,9 1.4. Drugi neposredni stroški 2. Posredni proizvajalni stroški 3.400,00 3,0 0,00 0,0 2.1. Posredni stroški materiala 2.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 1.500,00 2.3. Posredni stroški storitev 2.4. Posredni stroški dela 2.5. Drugi posredni proizvajalni stroški 1.900,00 3. Splošni nabavno - prodajni stroški 2.300,00 2,0 1.096,00 1,0 3.1. Stroški materiala 3.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 1.096,00 3.3. Stroški storitev 3.4. Stroški dela 3.5. Drudi splošno nabavno - prodajni stroški 2.300,00 4. Splošni upravni stroški 13.600,00 11,9 14.321,00 12,5 4.1. Stroški materiala 4.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 4.3. Stroški storitev 4.4. Stroški dela 4.5. Drugi splošno upravni stroški 13.600,00 14.321,00 5. Obresti zaradi financiranja opravljanja JS 0,0 0,0 6. Neposredni stroški prodaje 0,0 2.795,00 2,4 7. Neposredni stroški vodnega povra čila 18.510,00 16,2 18.584,00 16,2 8. Drugi poslovni odhodki 0,0 472,00 0,4 9. Donos na vložena posl. potrebna sredstva 0,0 0,0 PRIHODKI VODARINA 109.824,00 100,0 109.949,00 100,0 Prihodki iz cene 105.524,00 96,1 106.782,00 97,1 Drugi prihodki 4.000,00 3,6 2.533,00 2,3 Finan čni prihodki 300,00 0,3 634,00 0,6 PORA ČUN 2015 422,00 REZULTAT VODARINA -4.164,00 -4.629,00 3 II. STROŠKI OMREŽNINE - VODA 78.129,00 100,0 73.348,00 100,0 1. Najemnina infrastrukture 55.159,00 70,6 50.853,00 69,3 2. Zavarovanje infrastrukture JS 970,00 1,2 571,00 0,8 3. Obnova in vzdrževanje priklju čkov 22.000,00 28,2 21.924,00 29,9 4. Pla čilo za vodno pravico 0,0 0,0 5. Odškodnine za infrastrukturo 0,0 0,0 6. Nadomestilo za kmetijsko dejavnost 0,0 0,0 7. Odhodki financiranja 0,0 0,0 PRIHODKI OMREŽNIN - VODA 71.360,00 100,0 79.661,00 98,2 Cena 71.360,00 100,0 78.189,00 98,2 Drugi prihodki 0,0 1.472,00 0,0 PORA ČUN 2015 -4.530,00 REZULTAT OMREŽNINE - VODA -11.299,00 6.313,00 III. REZULTAT DEJAVNOSTI -15.463,00 1.684,00 SKUPNI STROŠKI 192.539,00 187.926,00 SKUPNI PRIHODKI 181.184,00 189.610,00 PORA ČUNI -4.108,00 0,00 4 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 2.1. Obra čunska cena storitev javne službe V letu 2016 je bilo na vodovodnih sistemih v občini Kobarid prodano 249.204m3 pitne vode. Prodaja je bila ve čja od na črtovane, vendar manjša od prodaje v letu 2015. Pri vzdrževanju vodovodov je nastalo za 114.578€ stroškov. Pri izračunu cene po enoti moramo upoštevati tudi za 3.167€ drugih prihodkov. 111.411€ : 249.204m3 = 0,4471€/m 3 2.2. Obra čunska cena javne infrastrukture Število priklju čkov na javni vodovod: Priklju ček Število/mesec do DN20 1.965,67 DN25 62,92 DN40 8,00 DN50 12,08 DN80 8,00 DN100 DN150 SKUPAJ: 2.056,67 Izra čun višine omrežnine: Priklju ček Število/mesec Število/leto Faktor SKUPAJ do DN20 1.965,67 23.588 1 23.588,00 DN25 62,92 755 3 2.265,00 DN40 8,00 96 10 960,00 DN50 12,08 145 15 2.175,00 DN80 8,00 96 50 4.800,00 DN100 0,00 100 0,00 DN150 0,00 200 0,00 2.056,67 24.680 33.788,00 Stroški omrežnine 71.876,00 € Omrežnina 2,1273 € Pri izra čunu višine omrežnine upoštevamo tudi druge prihodke v višini 1.472€. 5 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN ZARA ČUNANE CENE Nastali stroški v letu 2016 so v okviru planiranih. Prav tako je bila v okviru planiranih stroškov tudi prodaja vode. 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM PANOGE Podro čje oskrbe s pitno vodo spada med dejavnost, in sicer Zbiranje, pre čiš čevanje in distribucija vode E36. Komunala Tolmin Povpre čje d.o.o. panoge E36 Pospešena pokritost kratkoro čnih obveznosti 1,92 1,57 Gospodarnost poslovanja 1,02 1,03 Povpre čna bruto mese čna pla ča 1.432,63 1.563,51 Podatki so za leto 2015. 6 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 5.1. Predra čunska koli čina prodane vode v prihodnjem obra čunskem obdobju v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2017 38.000 11.500 197.500 247.000 5.2. Predra čunsko število priklju čkov na javni vodovod v prihodnjem obra čunskem obdobju Priklju ček Število/mesec do DN20 1.960 DN25 63 DN40 8 DN50 12 DN80 8 DN100 DN150 SKUPAJ: 2.051 7 5.3. Predra čunski stroški izvajanja storitev javne službe v prihodnjem obra čunskem obdobju v € Predra čunski stroški POSTAVKA Znesek % I. STROŠKI VODARINE 108.370,00 100,0 1. Neposredni proizvajalni stroški 71.138,00 65,6 1.1. Neposredni stroški materiala 14.900,00 13,7 1.1.1. Stroški el. energije 5.100,00 1.1.2. Stroški pogonskega goriva 2.300,00 1.1.3. Stroški materiala za pripravo vode 1.1.4. Stroški nakupa vode 1.1.5. Drugi stroški materiala 7.500,00 1.2. Neposredni stroški storitev 5.700,00 5,3 1.2.1. Stroški intelektualnih in osebnih storitev 1.2.2. Stroški prevoznih storitev 1.2.3. Stroški vzdrževanja 1.700,00 1.2.4. Stroški kontrole in analize vode 1.2.5. Stroški drugih storitev 4.000,00 1.3. Neposredni stroški dela 50.538,00 46,6 1.4.
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Oš Simona Gregorčiča Kobarid Šol. Leto 2017/18
    PUBLIKACIJA OŠ SIMONA GREGORČIČA KOBARID ŠOL. LETO 2017/18 1968-2018 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Simon Skočir, pomočnik ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje vsebine in objava na spletu: Simon Skočir Oblikovanje naslovnice: Petra Škrjanc Avtorji slik in izdelkov: 2 3 4 KAZALO 5 NAGOVOR RAVNATELJICE Spoštovane učenke in učenci, sodelavke in sodelavci, spoštovani starši! Pred nami je novo šolsko leto, leto v katerem bo naša šola praznovala častitljivo 50 –letnico. Aktivnosti za počastitev so že v polnem teku in gradiva, ki izkazuje naše manjše dosežke in velike premike, se je v vseh teh letih nabralo veliko. V šolskem letu 2017-18 bo šolo obiskovalo 330 učencev. To je ravno pravšnja populacija in velik izziv za učitelje in druge strokovne delavce šole, pa tudi starše, kako zagotoviti vsem enake vzgojno izobraževalne možnosti za krepitev njihove ustvarjalnosti, kritičnosti, samoiniciativnosti in inovativnosti ter pridobivanje socialnih veščin in družbene strpnosti. Le z medsebojnim sodelovanjem in odkrito komunikacijo bomo znali iskati razumne meje na ravneh znanja in na ravneh vseživljenjskega učenja, iskati področja, na katerih je smiselno vztrajati in spodbujati, ali si včasih enostavno priznati, da se več kot toliko ne da, in poiskati drugo pot. Potenciala v učencih je veliko. Verjamem, da mu bomo s skupnimi močmi tudi v šolskem letu 2017-18 odprli pot na plan. Melita Jakelj, ravnateljica. 6 VIZIJA NAŠE ŠOLE JE: Kvaliteten pouk in dobri odnosi ob ustreznih pogojih. RAZVOJNI CILJI CILJ KAKO GA BOMO DOSEGLI – VSEBINE Zagotavljali bomo široko splošno izobrazbo. Dnevi dejavnosti, tekmovanja v znanju, projektno delo, interesne dejavnosti, drugo; V sodelovanju in s podporo staršev in Delo z nadarjenimi, interesne dejavnosti, dodatni širšega družbenega okolja bomo pouk, individualna strokovna pomoč, projektno delo, zagotavljali visoko postavljene cilje v tabori; (UNESCO, EKO, SIMBIOZA, projekti na ravni znanju, socialnem in osebnem razvoju.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331
    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . 1—2 . 49-55 49 Ivo Juvančič KRIŽARSKA VOJSKA PROTI KOBARIDCEM 1331 Križarska vojska? Da, tako stoji zapisano v dokumentu. Proti Kobaridu? Da." Frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj po­ magajo.1 Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Sli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku«.2 Drevo so s pomočjo omenjenih dali popolnoma izruvati, studenec pa s kamni zasuti. Li­ stino, v kateri je vse to popisano in ki jè tudi edini vir za to križarsko vojno, je izdal 16. avgusta 1331 v Vidmu (Udine) sam inkvizitor Franciscus3 v pohvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju. Vladimir Leveč jo je v začetku tega stoletja našel v čedajskem kapiteljskem arhivu, v zbirki plemiške družine Boiano (Boiani).4 Simon Rutar je omenil del tega dogodka v Zgodovinskih črticah o Bovškem, objavljenih v Soči.5 Zveza je razumljiva, ker so Bovčani v veliki večini s Kobaridci, zlasti Kotarji tja do Breginja in po Soči še do Volč imeli istega zemljiškega gospoda v Rožacu. Rutar je napisal, da je krščanstvo, ki so ga širili oglejski patriarhi s po­ močjo čedajske duhovščine, »po naših gorah jako polagoma napredovalo.
    [Show full text]
  • The Soča Valley Where Peace Feels Different
    Rajska dolina peklenskih zgodb. Kjer občutite mir drugače. Dolina Soče European Destination of Excellence in Slovenia The Soča Valley Where peace feels different. Bovec. Kobarid. Tolmin. Slovenia. Awaken your senses! Live your own unforgettable story. Slovenia is home to the Soča Valley. Your towns of interest in the valley are: Bovec, Kobarid and Tolmin. Find adventure along and above the river. Your senses will simply love the splendours of natural and cultural heritage. Welcome to Slovenia’s European Destination of Excellence! Kanin (Samo Vidic, LTO Bovec Archives) Fly-Fishing on the Soča (J. Skok, STB Hikers, Mesnovka (Erik Cuder, LTO Photo Collection) Bovec Archives) heritage and boasts a wide spectrum of protected The Soča Valley. natural resources. The Soča Valley, where nature meets culture, is a place of European importance. Its intangible Experience different heritage belongs to mankind: It belongs to you! stories. Experience it your own way: on the Walks of Peace with a guide who will make you feel like you are being escorted One of the most pristine Alpine rivers, the emerald by a World War I soldier; meeting artists who turn river Soča has been writing its own stories for centuries: the stones and sand into stunning shapes and forms; at Goldhorn fairy tale and legends of a miracle flower atop tourist farms and ecofarms which pamper your senses Slovenia’s highest peak, stories about shepherds on with natural flavours and experiences; on adrenaline- mountain pastures, narratives about remarkable natural filled runs down swirling rapids; on panoramic flights wealth, family sagas of strong-willed and friendly people.
    [Show full text]
  • Dre∞Nica in Naokrog KOBARID TOLMIN
    Dre∞nica in naokrog KOBARID TOLMIN Drežniške koze Kulturne znamenitosti Poleg markantne CERKVE SRCA JEZUSOVEGA v Cerkev Srca Jezusovega Drežnici, zgrajene tik pred prvo svetovno vojno, si je vredno ogledati najstarejši sakralni objekt na območju, z zanimivimi freskami poslikano Dre∞ni≤ko leži ob vznožju zahodne napajajo zemljo, ki jo roke tukajšnjih prebivalcev še CERKEV SV. JUSTA NA KOSEČU, ki je bila zgrajena v stene Krna, krog in krog obdano z vencem gora vedno pridno obdelujejo. Tu boste našli tako kotičke 13. stoletju. O grozotah prve svetovne vojne priča in hribov. Območje sestavljajo zaselki DREŽNICA, za sprostitev in oddih, kot tudi obilo priložnosti za vedno odprta zasebna ZBIRKA BOTOGNICE, za DREŽNIŠKE RAVNE, MAGOZD, JEZERCA in KOSEČ. športne aktivnosti in rekreacijo. Območje je odlično ljubitelje umetnosti pa je priporočljiv sprehod od Sončni bregovi, ki so bili nekoč pašniki in senožeti, izhodišče za pohodnike, gornike, jadralne padalce in Drežnice do Koseča, kjer so ob poti razstavljena objemajo vasi in dajejo vtis pomirjujoče topline. kolesarje, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji dela umetniških delavnic LEPOTA V LESU IN Z gora se prek številnih slapov spuščajo potoki in zgodovine in etnologije. KAMNU. Forma viva Zaprikraj Krn - Silva Korena Naravne znamenitosti Pohodni≤tvo Sv. Just Območje je bogato z vodami, ki se zbirajo v gorah Drežnica in okoliške vasi so Krnskega pogorja in se spuščajo čez prepadne stene odlično izhodišče za pohodnike. in skozi soteske proti Soči. Narava je tu ustvarila Območje ponuja vse, od številne slapove in korita. Le deset minut hoda iz kratkih sprehodov na razgledne Drežnice se nahajata čudovita SLAPOVA SOPOT in točke GRAD in MALE SKALE, KRAMPEŽ, le malo nad njima pa leži eden večjih preko prijetnih celodnevnih slovenskih ledeniških balvanov, Debela peč.
    [Show full text]
  • Bovec - Drežnica (Kobarid)
    Long distance hiking trail ST25 AAT: Bovec - Drežnica (Kobarid) Seal of quality STANDARD Length 24.2 km Difficulty moderate Reviews (0) Altitude 1018 m Stamina Experience 938 m Technique Landscape Duration 7:00-8:00 h Recommended season J F M A M J J A S O N D Base Map: outdooractive Kartografie; OpenStreetMap: ©OpenStreetMap (www.openstreetmap.org) contributors, CC-BY-SA (www.creativecommons.org) 1 Long distance hiking trail ST25 AAT: Bovec - Drežnica (Kobarid) Description After crossing the bridge we turn right up on a trail, that leads to several other view points on the Summary waterfall, but before reaching them we turn left A large part of this picturesque stage runs along the towards Žaga vilage. When we cross the bridge over left bank of the River Soa, before turning away from Uja river, we descend the stears left down and folow the river towards the end of this stage. The route the path pass Žaga vilage to Srpenica, where we then leads up to the delightful village of Drežnica cross the longest hanging bridge in Slovenia (63 m) near Kobarid. called Lipuc. Then we procede along the gravel road Description to the small village of Trnovo ob Soi, which is also the main “getting off” point for the popular raft Our hike takes us past the romantic Virje waterfall tours. Along the way there are several spots where to the magical world of Narnia: The Bovec Valley , a we can simply climb down to the river for a short natural and cultural heritage, once served as the break and refreshment.
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga
    ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s.
    [Show full text]
  • 2. Načrt Razpolaganja Z Nepremičnim Premoženjem
    2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM 2.1. NAČRT RAZPOLAGANJA Z ZEMLJIŠČI OBRAZLOŽITEV OPOMBE KS ZAPOREDNA ŠTEVILKA ŠTEVILKA PARCELNA ZEMLJIŠČA KVADRATURA (v m2) POSPLOŠENA TRŽNA VREDNOST VREDNOST POSPLOŠENA TRŽNA ORIENTACIJSKA OZ. GURS) (po EUR) (v VREDNOST OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKUPNOST BORJANA-PODBELA, K.O. 2218 BORJANA 1 novonastala 95 2.535 Vloga za odkup delov nepremičnine. - mnenje ni podano 2566/2 Sklenitev pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku novonastala 22 postopka odvzema statusa javnega 3854/18 dobra (Sklep OS z dne 22. 6. 2017). novonastala 14 3854/21 novonastala 36 3854/20 novonastala 28 3854/19 2 3854/23 160 menjava z Vloga za odkup nepremičnine, ob čemer - mnenje ni podano doplačilo občina pridobi del javne poti. Sklenitev m pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (sklep OS z dne 6.5.2015). 3 3854/7 33 menjava Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano namenom funkcionalne zaokrožitve svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 4 3854/8 18 menjava z Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano doplačilo namenom funkcionalne zaokrožitve m svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 5 3279/1 28.580 5.631 Vloga za odkup kmetijskega zemljišča - mnenje ni podano (pretežno gozd). Potrebna predhodna ustanovitev služnosti poteka kolesarske poti preko parcele. Načrt razpolaganja z zemljišči 1 OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKPUNOST BREGINJ, K.O.
    [Show full text]
  • The Social History of the Soča/Isonzo Region in the First World War
    89 Petra Svoljšak The social history of the Soča/Isonzo region in the First World War The Slovene soldiers1 Slovenian participation in the Great War (1914–1918) is a classical case study of how an ethni- cally defined community experienced and survived this war. The inhabitants of the provinces of Carniola, Styria, Carinthia, and the Littoral served (mostly) in the Austro-Hungarian army and assumed various roles characteristic of life in uniform – on all four fronts they became prisoners of war, deserters, and rebels. The Slovenes from the Slavia Veneta, citizens of the Kingdom of Italy, were mobilised into the Italian army, which also brought them to the Soča/Isonzo battlefield. Slovenian soldiers for many reasons also joined so-called volun- teer forces: Austro-Hungarian citizens of Slovenian, Croatian and Serbian nationality joined the Serbian army during the Balkan Wars to support the Serbian cause, and later, during World War I, to prevail in the struggle for the creation of a new Yugoslav state. In order to undermine Austria-Hungary’s strength both militarily and as a state, volunteer military units were gathered on the Italian-Austrian front under the command of the Slovenian Reserve Lieutenant Ljudevit Pivko, and for the same reason Slovenian (Yugoslav) volunteer troops were organised in North America. With 7.800.000 to 8.000.000 drafted men during World War I, Austria-Hungary ranked fifth among the belligerent countries, which had conscripted a total of 70 million soldiers. In peacetime, the Austro-Hungarian army kept 36.000 officers and 414.000 soldiers on the active list.
    [Show full text]
  • 2019 09 26 2019 -20 Publikacija
    222 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Simon Skočir, pomočnik ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje vsebine in objava na spletu: Simon Skočir Oblikovanje naslovnice: Petra Škrjanc Slike na naslovnici so nastale v okviru projekta "Kulturna dediščina" v šol. letu 2018/19. Avtorji (z leve proti desni): ZADAJ: Erazem Uršič Fratina, Anja Hrast Lipušček, Aljaž Menič, Tereza Kokole. SPREDAJ: Neža Javorščak, Živa Skočir, Neja Fon Luznik, Melisa Zabreščak. 2 3 4 KAZALO NAGOVOR RAVNATELJICE…………………………………………………………………………………..6 VIZIJA NAŠE ŠOLE…………………………………………………………………………...………………..7 RAZVOJNI CILJI……………………………………………………………………………………….……… 7 KRATKOROČNI CILJI 2019/20………………………………………………………………………….…….9 PODATKI O ŠOLI…………………………………………………………………………………………..….11 ŠOLO UPRAVLJAJO………………………………………………………………………………………….12 STROKOVNI ORGANI ŠOLE……………………………………………………………………………..…12 OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA……………………………………………………………….……14 ŠTEVILO UČENCEV NA ŠOLI………………………………………………………………………………15 ODDELKI IN RAZREDNIŠTVO NA CENTRALNI ŠOLI………………………………………...…………15 ODDELKI IN RAZREDNIŠTVO NA PODRUŽNICAH…………………………………………….……….16 PREDMETNI UČITELJI V ODDELKIH OD 6. DO 9. RAZREDA……………………….………..……….17 OSTALI ZAPOSLENI NA ŠOLI………………………………………………………….…………………...18 ŠOLSKI KOLEDAR……………………………………………………………………….…………..……….19 RAZPORED POUKA NA CENTRALNI ŠOLI……………………………………………………………….20 ŠTEVILO UR TEDENSKO PO PREDMETNIKU………………………………………………………..….20 OBVEZNI IZBIRNI PREDMETI………………………………………………………………………………21 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI…………………………………………………………….…………….21 URNIKI POUKA………………………………………………………………………………………..………22
    [Show full text]