Etnološke Prireditve Na Kobariškem
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Legenda.fest Livška žbrinčlja Slavček iz Planinskega raja Breginjka v noši Etnološke prireditve na kobariškem Podpora prireditvam na območju LAS za razvoj - PODPRI - NIP 2011 Projekt sofinancira EU PODPRI „Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino je odgovoren LAS za razvoj. PODPRI Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.“ Podprimo prireditve ob Smaragdni poti Livek Livko življenje na visokem Livko je razgibana hribovita deželica med porečjem Soče in Nadiže. Po širokem prevalu med Kolovratom (1243 m) in Matajurjem (1642 m) so vasi in zaselki: Livek (695 m), Golobi, turmi, Plohi, Perati, Avsa, Piki, Jevšček in Livške Ravne (1043 m). Vasica Livek je kot lijak in to je njena zemljepisna posebnost. Če zlijete vodo na vogal livške šole, jo del steče na soško, del pa na beneško stran. Iz prazgodovinskih časov je Livek opasan s čelnimi morenami ledenika. Ta je segal izpod Krna na livški preval in naprej do Avse, kjer je ledenik ugasnil. Livška dežela je bila vedno stražar meja. Od leta 1521 do današnjih dni je pripadala več kot desetim mejnim pasovom. Najdlje časa je bilo Livško pod Beneško republiko in mejni del Italije. V preteklosti je Livško živelo od živinoreje in mlekarstva. Livek je imel dve mlekarni, leta 1970 pa celo drugi najdaljši mlekovod v Evropi. Po njem je iz vasi dvakrat na dan teklo mleko naravnost v sirarske kotle Mlekarne Planika. Ponos livškega poljedelstva je fižol. Najbolj radoživa obdobja Livškega so povezana s smuèanjem, ki se je tu začelo že pred letom 1910. Prvo smučarsko napravo, 30-metrsko skakalnico, so na Livku zgradili že leta 1930, dvajset let kasneje pa je bila na Livku, po načrtih inženirja Stanka Bloudka, postavljena nova smučarska skakalnica. Leta 1962 je Livek na pobočjih Kuka dobil za tisti čas nadvse sodoben smučarski center. Smučišče je leta 1985 ugasnilo zaradi zelenih zim. Na Livškem danes živi okoli 250 prebivalcev. Čeprav zaposleni na vseh koncih in krajih, Izdal in založil: Lokalna akcijska skupina LAS za razvoj, Posoški razvojni center Livčani ostajajo predani delu v zemlji. Krave Besedilo: Kaja Roš, Vida kvor, Tina Sivec, Tanja Gabršček Fotografije: Suzana Gabršček, Jernej Grosar, Katja Roš, Marijan Kuščer, Arhiv KD Stol Breginj je spodrinila drobnica in jelenjad. Prizorišča Oblikovanje in tisk: Romikron d.o.o. soške fronte so postala turistične točke. Jezikovni pregled: Arnica, lektoriranje in oblikovanje, Polona Hadalin Baša s.p. Turizem dobiva nove vsebine. Turističnim Naklada: 1500 kos hišicam Nebesa pod Kukom se je v Avsah Leto izdelave: julij 2012 "Za vsebino je odgovoren LAS za razvoj. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike pridružila turistična kmetija Jelenov breg Slovenije za obdobje 2007-2013 je "Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. pod Matajurjem. Livko jezero visoka pesem Drat za brjmna spuèat visoki dizajn Epska pesnitev Livško jezero, ki jo je Drat je služil za spravilo oziroma spuščanje sena iz senožeti v dolino. Sistem so pred stotimi leti na več kot stotih naredili v letih po prvi svetovni vojni. Starejši vaščani pravijo, da jim je linije pomagal narediti neki Italijan iz Čedada. Pred tem je spravilo potekalo s pomočjo sani oziroma straneh v stari slovenščini spesnil ulak ali pa so ga nosili na hrbtih. V vas sta bila speljana dva glavna drata, do njiju pa Anton Klodič, vitez Sabladoski, je so bili speljani še drugi iz ostalih senožeti. Ko je prišlo breme iz senožeti do glavnega legenda kakršne ne boste našli ne v dratu, so ga ročno prestavili nanj in ga spustili do vasi. Na enem od križišč, V Kušnku, Ljubljani, ne na Dunaju in ne v Parizu. je bil narejen tak sistem, da je breme samo preskočilo na glavni drat. Senožeti so bile Livško kotlino je nekoč prekrivalo tako rekoč prepredene z mrežo dratov. jezero, sredi katerega je bila skalnata Velikokrat se je drat poškodoval in ga je vzpetina, na vzpetini pa je stal grad. bilo treba popraviti. Znanje, ki ga je bilo Graščak je imel brhko hčerko Vido in zveste hlapce – Ravnarja, turma, Goloba, treba imeti za to delo, so imeli le redki, popravilo pa je bilo nevarno. Perata, Jelščka in Pika. Vido je ljubil mladenič Cvetko iz Rečanske doline, polastiti Ivan Gabršček z Vrsna, ki se še spomni pa se jo je hotel kobariški vitez Ropar. Za Vido in grofovsko posest se je vnela bitka, očeta, ki je drate popravljal pravi, da je za katero ne vemo, kako bi se končala, če bi vmes ne posegla narava s strašno vedno potekalo z Bwhcem ali z Božjo nevihto. V nevihti je Livek izgubil jezero, ki je skozi odprtino v jezu odteklo in s seboj pamačjo. odneslo kobariškega sovražnika. Vida in Cvetko sta se poročila. Livški grof je svojo posest razdelil med zveste hlapce, na mesto gradu pa je postavil cerkev svetega Jakoba. Vse to je resnica. Od Livškega jezera so ostale mlake pri Golobih, od jezerskih pregrad boki Matajurja Sestavni deli: in Kolovrata, od gradu Jakobova cerkev, od hlapcev pa livške vasi in njeni današnji prebivalci. Kdor ne verjame, naj se prepriča na lastne oči. In še: po livških hostah se DRAT je jeklena pletenica, po kateri so s pomočjo špuolje (škripca) spuščali bremena sena iz še vedno skrivajo Krivopete. Gozdnih bitij Anton Klodič, vitez Sabladoski v poglavju o senožeti v dolino. strašni nevihti ne omenja. Kaj bi jih, saj je vsem razumljivo, da so na Livškem KABALET je leseni okvir, ki nosi drat. Nahaja se na prelomnih delih, po navadi na najvišjem delu nad grapo, da drat lahko poteka v čim bolj ravni liniji do naslednjega kabaleta ali štanta Krivopete vedno bile, so in vedno bodo. – odvisno od dolžine dratu. ŠTANT je končno vpetje dratu. Je utrjen, betonsko oblikovan kvadrat, na katerega je pritrjen drat. Na štantu je tudi bolcen, ki služi za napenjanje dratu. tant je bil navadno v bližini vasi. Potoklja visoka gastronomija BOLCEN je okrogel hrastov hlod, dolg 1,5 metra in s premerom 30-40 centimetrov. Bil je sestavni del štanta in je služil za napenjanje dratu. Na obeh koncih so bile skozi hlod izvrtane tri jame premera 3 cm, ki so imele stičišče v sredini hloda. Ko so napenjali drat, so v Raje poštoklja v miru, kot zrezek eno od teh jam vstavili železno štajngo in zavrteli hlod. Nato so tega zadržali in premaknili v prepiru. To je recept za dolgo štajngo v naslednjo luknjo in ponovno zavrteli hlod. Tako so korak za korakom napeli drat. življenje. Poštoklja, poštokja, Hlod je bil na obeh koncih okovan, kar je preprečevalo poškodbe in pokanje. štoklja, štakanje so izrazi za KLJUKA je nosilec dratu. Obešena je bila na sredini kabaleta. BEKSL je železno okovanje, ki je stalo približno tri metre pred štantom. Fiksiran je bil na preprosto jed, ki je dobila ime po lesen drog, ki je bil zabit v tla. Beksl je bil naslonjen na drat. Njegova naloga je bila, da je načinu priprave. Kuhano zelenjavo breme preusmeril z drata na tla. in krompir namreč zmečkamo, ŠPULJA je železni škripec, nanj pa je bilo obešeno breme, ki so ga spustili po dratu. dregamo, suvamo, štokamo BRJME je seno, zvezano v mreži. Tehtalo je 30–50 kilogramov oziroma toliko, da ga je moški Pod zelenjavo pojmujemo vse, kar zelenega zleze iz zemlje, od znanilcev pomladi lahko nesel. PLINGLCA je bil lesen drog, ki je bil na tistih kabaletih, kjer bi se drat preveč prevesil v dolino. – regrata in pokalice, do vseh listov z naših vrtov in njiv, tudi tistih, s katerimi ne Drog je ublažil prehiter padec dratu, saj je povečal polmer njegove krivine. Postavljen je bil na vemo kaj bi (odvečen radič, listi zelja, repe, pese ). Kraljevska je poštoklja iz vrhu kabaleta, v smeri dratu, torej pravokotno na njegovo zgornjo stranico. Na obeh straneh stročjega fižola, uin po livško. droga je bila kljuka, ki je nosila drat. Breginj Vrsno Breginjski kot življenje na visokem Vrsno (planinski raj) življenje na visokem Breginjski kot je razgibana pokrajina Vrsno je lepa gručasta vasica, ki leži v naročju Krna (2244 m) in njegovega pogorja, obdana s pogorjem Stola – velikanom, na nadmorski višini 591,2 metra. Na Vrsnem živi okoli 145 ljudi. ki se razteza 30 kilometrov od Kobarida Vasico večina pozna po slovenskem pesniku Simonu Gregorčiču, saj je planinski raj, do Breškega Jalovca na italijanski strani. kot je vas sam poimenoval, njegov rojstni kraj. Več o njem nam pove ogled njegove Studenci, potoki in reki Nadiža ter rojstne hiše. Legrada na skrajnem zahodnem V okolici vasi kraljuje lepa narava, v kateri človek še vedno lahko najde mir in tišino, mejnem robu hitijo na dan proti dolini in kar je v današnjem času skoraj nemogoče. V bližini si lahko ogledamo tudi več dajejo izobilje bistre in zdrave vode. naravnih znamenitosti: tri slapove, in sicer Gregorčičev slap (88 m), slap Brinta in Goro ljubijo in občudujejo domačini, slap Malnščk, pod katerim se vaški otroci poleti tudi kopajo, cesta proti vasi Krn pa planinci in ljubitelji neokrnjene narava, saj skriva nešteto kotičkov naravne in pripelje tudi do odcepa za stezo, ki vodi do naravno nastale, veličastne kamnite gobe kulturne dediščine. Obiščite vrhove Stola, Plazi in planino Božco, saj se boste naužili velikanke. razgleda proti dolini Nadiže in Furlanije. Morda vas bo pot zanesla še v Stolove Ker Vrsno leži na nekakšni Benetke in Menanov Paradiž. polički, je od tod lep razgled Pokrajina Breginjskega kota je mejna in se naslanja na mejne črte z dolgo tradicijo. po soški dolini in nižje ležečih Ljudje so videli vladarje Beneške republike, Habsburške države, Goriške grofije, po krajih v njej ter seveda na porazu Avstrije, kratek čas še Francoze, ki so posekali lipe in ponovno vladarje prelep smaragd le-te, reko Avstrije. Kot je za nekaj let ponovno prišel pod Italijo, po letu 1866 pa se razide z Sočo, najčistejšo reko v Beneško Slovenijo, saj so vasi Robidišče, Logje, Breginj, Sedlo in Stanovišče Sloveniji.