Potrebe in Želje Starih Ljudi V Občini Kobarid

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Potrebe in Želje Starih Ljudi V Občini Kobarid Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Rebeka Balažić Tonkli Potrebe in želje starih ljudi v Občini Kobarid Magistrsko delo Ljubljana, 2017 Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Rebeka Balažić Tonkli Potrebe in želje starih ljudi v Občini Kobarid Magistrsko delo Mentorica: Študijski program: Izr. prof. dr. Jana Mali Socialno delo z družino Ljubljana, 2017 Zahvala gre mojima dvema moškima, zaradi katerih je moje življenje polno ljubezni, veselja, nenehnih izzivov in tudi skrbi. Prav tako zahvala članicam in članom primarne ter razširjene družine, kjer se vsakodnevno srečujem z medsebojno skrbjo, medgeneracijsko povezanostjo in včasih tudi razpetostjo štirih generacij. Vsakodnevni opomnik so, da drug brez drugega ne zmoremo, naj je prilagajanje še tako težko. Prevelika bi bila krivda ob brezbrižnosti in slepoti za želje in potrebe sočloveka. Hvala vsem vam, ki ste svoje zgodbe podelili z mano in me spustili v vaše življenje. Brez vas bi bilo moje znanje okrnjeno. In nenazadnje zahvala mentorici izr. prof dr. Jani Mali ter doc. dr. Liljani Rihter za izjemno dobrodošle nasvete in podporo ob pisanju te magistrske naloge Povzetek: Magistrsko delo predstavlja potrebe in želje starih ljudi v Občini Kobarid in pregled situacije o programih in dejavnostih, ki so namenjeni starim ljudem v občini. Staranje je tematika, ki je vse bolj aktualna predvsem zaradi demografskih sprememb in z vidika zagotavljanja podpore ter pomoči ljudem v starosti. Vse več je namreč starih ljudi, tudi zelo starih ljudi (80+), ki potrebujejo nenehno nego in skrb, hkrati pa si želijo ostati doma navkljub morebitni kasnejši onemoglosti. In vse manj je delovno aktivnih ljudi, ki bi lahko poskrbeli za starejše prebivalce. V teoretičnem delu tako najprej predstavim dosedanja dognanja o staranju prebivalstva in demografskih spremembah, nato opišem vse večje zavedanje in potrebo družbe po dolgotrajni oskrbi v starosti in zagotavljanje le-te ob poznavanju potreb posameznika. Nadalje predstavim socialnovarstvene programe in storitve, do katerih so upravičeni prebivalci in prebivalke Republike Slovenije ter tiste, ki jih najdemo v Občini Kobarid. Nazadnje opišem nevladno organizacijo Medgeneracijsko društvo Modra in način delovanja društva kot morebitnega ponudnika dejavnosti za stare ljudi v Občini Kobarid. V drugem delu se osredotočam na problem ali bolje rečeno izziv, ki ga prinašajo demografske spremembe v manjše lokalno okolje Občine Kobarid. Raziščem potrebe in želje starih ljudi v Kobaridu in okoliških krajih na osnovi indeksa potreb po Flaker et al. (2008), kjer se osredotočim na osem glavnih kategorij: namesto hospitalizacije in institucionalizacije, stanovanje, delo in denar, vsakdanje življenje, nelagodje v interakciji, stiki in družabnost, institucionalna kariera ter neumeščenost in pripadnost. Raziskava je kvalitativne narave pri čemer uporabim metodo odprtega intervjuja. Podatke obdelam z osnovnim, osnim in odnosnim kodiranjem. V splošnem so potrebe starih ljudi v prvi vrsti zdravje, varnost, toplota, bližina. Želje starih ljudi se v večji meri vrtijo okrog zmožnosti poskrbeti za svoje lastne potrebe čim dlje kot je mogoče. Ostati doma je sicer želja, vendar v realnosti ljudem institucionalna oskrba predstavlja vrsto obravnave ob lastni nemoči in obnemoglosti, a le v primeru zadostnega osebnega finančnega stanja. Izziv trenutni situaciji je prilagajanje obstoječih programov in storitev posamezniku. Ob tem je ključnega pomena poznavanje potreb posameznega človeka, informiranje ljudi o njihovih pravicah in možnostih urejanja podpore oziroma pomoči v domačem kraju, ko je to za človeka aktualno ter razvoj novih programov, ko teh primanjkuje. Predvsem pa usmeritev človeka v vrsto pomoči, ki poskrbi za izražene osebne potrebe v največji možni meri z namenom doseganja kvalitetnega življenja tudi v starosti. Ključne besede: stari ljudje, potrebe, socialno delo, dolgotrajna oskrba, lokalna skupnost, Občina Kobarid. Summary: The master's thesis presents the needs and aspirations of older people in the municipality of Kobarid and a review of programmes and activities that are designed for older people in the municipality.Aging is a topic that is becoming increasingly important mainly due to demographic changes and in terms of providing support and assistance to people in old age. There is an increasing number of older people, even very old people (80+) who need constant care and concern and wish to stay at home despite eventual debilitation. On the other side there is decreasing number of working people who could take care of the older people. In the theoretical part I first present previous findings on aging and demographic changes. Following I describe society’s growing awareness of a long-term care in old age and provison of it with full knowledge of the needs of the individual. I continue with a presentation of social care programmes and services for citizens of the Republic of Slovenia and those that are found in the municipality of Kobarid. At the end of the theoretical part I describe the non-governmental organization Medgeneracijsko društvo Modra and the organization’s way of operating as a potential tenderer of activities for old people in the municipality of Kobarid. In the second part of my master’s thesis I focus on the problem or rather the challenge, posed by demographic changes for the small local environment of the Municipality of Kobarid. I look at the needs and aspirations of older people in Kobarid and the surrounding areas on the basis of the index of needs by Flaker et al. (2008), where I focus on eight main categories: institutionalization, work and money, housing, everyday life, contacts, discontent in interaction, institutional career, disembeddedness and affiliation. The research is qualitative in nature formed with the method of an open interview. The data was processes with the basic, the axle and the relational encoding. In general, the needs of older people are primarily health, safety, warmth, sense of belonging. Aspirations of the older people largely revolve around the capacity to provide for their own needs as long as possible. Staying at home is a wish, but for people, in reality residential care represents the type of treatment at their own helplessness and infirmity, sadly only in case of sufficient personal financial situation. The challenge of today’s situation is adapting existing programmes and services to the individual. The crucial importance for it is learning about the needs of an individual, informing people of their rights and in particular of the possibilities of support and assistance in their hometown while this is necessary for individualsand development of new programs, when those exsisting are lacking. People should be directed towards the type of help which fulfils their expressed personal needs to the greatest extent possible with the goal of achieving good quality of life in old age. Key words: Older people, needs,social work, long-term care, local community, Municipality of Kobarid. KAZALO VSEBINE 1 TEORETIČNI UVOD ................................................................................................. 1 1.1 Socialno delo s starimi ljudmi glede na staranje prebivalstva in demografske spremembe ................................................................................................................... 1 1.2 Socialno delo kot oblika pomoči ljudem v starosti in dolgotrajna oskrba ................... 6 1.3 Potrebe starih ljudi ..................................................................................................... 10 1.4 Obstoječi socialnovarstveni programi in storitve za stare ljudi v Sloveniji in Občini Kobarid ....................................................................................................................... 21 1.4.1 Socialnovarstveni programi ................................................................................. 21 1.4.2 Socialnovarstvene storitve ................................................................................... 24 1.4.3 Dodatne dejavnosti sofinancirane s strani Občine Kobarid ................................ 26 1.5 Neformalna oskrba starih ljudi ................................................................................... 27 1.5.1 Medgeneracijsko društvo Modra kot ponudnik dejavnosti za stare ljudi v Občini Kobarid ............................................................................................................... 31 2 PROBLEM ................................................................................................................. 35 3 METODOLOGIJA .................................................................................................... 39 3.1 Vrsta raziskave, model raziskave in spremenljivke ................................................... 39 3.2 Raziskovalni instrumenti in viri podatkov ................................................................. 39 3.3 Populacija in vzorčenje .............................................................................................. 40 3.4 Zbiranje podatkov ...................................................................................................... 46 3.5 Obdelava in analiza podatkov .................................................................................... 48 3.5.1 Definiranje najpogosteje uporabljenih pojmov ................................................... 49 4 REZULTATI IN UGOTOVITVE ............................................................................ 52 4.1 Osnovni podatki o intervjuvancih –
Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Oš Simona Gregorčiča Kobarid Šol. Leto 2017/18
    PUBLIKACIJA OŠ SIMONA GREGORČIČA KOBARID ŠOL. LETO 2017/18 1968-2018 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Simon Skočir, pomočnik ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje vsebine in objava na spletu: Simon Skočir Oblikovanje naslovnice: Petra Škrjanc Avtorji slik in izdelkov: 2 3 4 KAZALO 5 NAGOVOR RAVNATELJICE Spoštovane učenke in učenci, sodelavke in sodelavci, spoštovani starši! Pred nami je novo šolsko leto, leto v katerem bo naša šola praznovala častitljivo 50 –letnico. Aktivnosti za počastitev so že v polnem teku in gradiva, ki izkazuje naše manjše dosežke in velike premike, se je v vseh teh letih nabralo veliko. V šolskem letu 2017-18 bo šolo obiskovalo 330 učencev. To je ravno pravšnja populacija in velik izziv za učitelje in druge strokovne delavce šole, pa tudi starše, kako zagotoviti vsem enake vzgojno izobraževalne možnosti za krepitev njihove ustvarjalnosti, kritičnosti, samoiniciativnosti in inovativnosti ter pridobivanje socialnih veščin in družbene strpnosti. Le z medsebojnim sodelovanjem in odkrito komunikacijo bomo znali iskati razumne meje na ravneh znanja in na ravneh vseživljenjskega učenja, iskati področja, na katerih je smiselno vztrajati in spodbujati, ali si včasih enostavno priznati, da se več kot toliko ne da, in poiskati drugo pot. Potenciala v učencih je veliko. Verjamem, da mu bomo s skupnimi močmi tudi v šolskem letu 2017-18 odprli pot na plan. Melita Jakelj, ravnateljica. 6 VIZIJA NAŠE ŠOLE JE: Kvaliteten pouk in dobri odnosi ob ustreznih pogojih. RAZVOJNI CILJI CILJ KAKO GA BOMO DOSEGLI – VSEBINE Zagotavljali bomo široko splošno izobrazbo. Dnevi dejavnosti, tekmovanja v znanju, projektno delo, interesne dejavnosti, drugo; V sodelovanju in s podporo staršev in Delo z nadarjenimi, interesne dejavnosti, dodatni širšega družbenega okolja bomo pouk, individualna strokovna pomoč, projektno delo, zagotavljali visoko postavljene cilje v tabori; (UNESCO, EKO, SIMBIOZA, projekti na ravni znanju, socialnem in osebnem razvoju.
    [Show full text]
  • Svetlobno Onesnaženje Okolja Je Sevanje Svetlobe Iz Svetila Za
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2009 ERIKA POGAČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO Diplomsko delo SVETLOBNO ONESNAŢEVANJE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU Mentor: red. prof. dr. Andrej Černe Študijski program: GEOGRAFIJA - E LJUBLJANA, 2009 ERIKA POGAČNIK Izjava Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo. Erika Pogačnik "Ni me več strah, ker se Zemlja vrti, saj se vrti v pravo smer. Strah me je, ker se tudi svet vrti in sem prepričan, da se vrti v nepravo smer." Rudi Kerševan Zahvala Za pomoč in podporo pri nastanku diplomskega dela se zahvaljujem mentorju red. prof. dr. Andreju Černetu. Posebna zahvala gre Andreju Moharju in Neji Penca iz Društva Temno nebo Slovenije za vso strokovno pomoč, informacije, nasvete, izposojo opreme in prijetna druţenja. Hvala tudi zaposlenim v Javnem zavodu Triglavski narodni park in vsem ostalim strokovnjakom, znancem in prijateljem, ki so dodali svoj košček. Hvala Igorju za pomoč in vzpodbudo. In nenazadnje iskrena hvala druţini in vsem najbliţjim, ki so mi stali ob strani v času celotnega študija. SVETLOBNO ONESNAŢEVANJE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU Izvleček Zemlja iz dneva v dan postaja svetlejša. Ko se znoči, zasveti na tisoče umetnih svetil, ki brišejo sijaj zvezdnega neba. Diplomsko delo Svetlobno onesnaţevanje v Triglavskem narodnem parku opisuje svetlobno onesnaţevanje kot enega manj poznanih virov onesnaţevanja okolja, ki pa tako kot drugi onesnaţevalci spreminja vrednost narave. Posledice onesnaţevanja s svetlobo so med drugim vidne tudi v Triglavskem narodnem parku, ki je območje najvišjega varovanja v Sloveniji. Za potrditev te teze smo raziskovali stanje javne razsvetljave znotraj omenjenega parka, ki je odvisna od reliefnih, poselitvenih in gospodarskih dejavnikov, ter stanje javne razsvetljave na območju vseh osmih občin, ki imajo del svoje površine v parku.
    [Show full text]
  • Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga
    ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s.
    [Show full text]
  • 2019 09 26 2019 -20 Publikacija
    222 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Simon Skočir, pomočnik ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje vsebine in objava na spletu: Simon Skočir Oblikovanje naslovnice: Petra Škrjanc Slike na naslovnici so nastale v okviru projekta "Kulturna dediščina" v šol. letu 2018/19. Avtorji (z leve proti desni): ZADAJ: Erazem Uršič Fratina, Anja Hrast Lipušček, Aljaž Menič, Tereza Kokole. SPREDAJ: Neža Javorščak, Živa Skočir, Neja Fon Luznik, Melisa Zabreščak. 2 3 4 KAZALO NAGOVOR RAVNATELJICE…………………………………………………………………………………..6 VIZIJA NAŠE ŠOLE…………………………………………………………………………...………………..7 RAZVOJNI CILJI……………………………………………………………………………………….……… 7 KRATKOROČNI CILJI 2019/20………………………………………………………………………….…….9 PODATKI O ŠOLI…………………………………………………………………………………………..….11 ŠOLO UPRAVLJAJO………………………………………………………………………………………….12 STROKOVNI ORGANI ŠOLE……………………………………………………………………………..…12 OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA……………………………………………………………….……14 ŠTEVILO UČENCEV NA ŠOLI………………………………………………………………………………15 ODDELKI IN RAZREDNIŠTVO NA CENTRALNI ŠOLI………………………………………...…………15 ODDELKI IN RAZREDNIŠTVO NA PODRUŽNICAH…………………………………………….……….16 PREDMETNI UČITELJI V ODDELKIH OD 6. DO 9. RAZREDA……………………….………..……….17 OSTALI ZAPOSLENI NA ŠOLI………………………………………………………….…………………...18 ŠOLSKI KOLEDAR……………………………………………………………………….…………..……….19 RAZPORED POUKA NA CENTRALNI ŠOLI……………………………………………………………….20 ŠTEVILO UR TEDENSKO PO PREDMETNIKU………………………………………………………..….20 OBVEZNI IZBIRNI PREDMETI………………………………………………………………………………21 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI…………………………………………………………….…………….21 URNIKI POUKA………………………………………………………………………………………..………22
    [Show full text]
  • Letna Inventarizacija Cest Tekoče Za Leto 2020 Zbirne Mestne Ceste
    LETNI DELOVNI NAČRT V OBČINI KOBARID BCP – letna inventarizacija cest tekoče Za leto 2020 dolžina opombe zap. številka začetek konec odseka v potek odseka št. odseka odseka odseka občini [m] 1 168011 602 BREGINJ - LOGJE - ROBIDIŠČE 601 6.785 1997 - 2004 2 168021 102 ROBIČ – KRED -R3 602 1.251 2007 - 2018 ODCEP KOBARID - SPODNJE 3 168031 420080 668710 6.735 2002- 2006 DREŽNIŠKE RAVNE 4 168041 168030 DREŽNICA - KOSEČ HŠ 6 1.261 2010 LADRA - KRN - PLANINA 5 168051 420080 PARKIRIŠČE 9.814 2000- 1990 – 1998 - 2015 KUHINJA 6 168061 903 LIVEK - AVSA HŠ 20 2.171 2000 - 2006 7 420082 420080 KAMNO - LADRA - KOBARID 203 5.429 1990 - 2007 8 420092 102 DREJC - KAMNO - VRSNO 168050 850 1990 SKUPAJ: 34.296 Zbirne mestne ceste (LZ) so: dolžina opombe zap. številka začetek konec odseka v potek odseka št. odseka odseka odseka občini [m] 1 167001 102 GREGORČIČEVA ULICA 203 503 2008 2 167011 203 ODCEP PROTI DREŽNICI 420080 384 2006 3 167091 102 MUČENIŠKA ULICA 102 613 2004-2007 4 167111 167090 STRESOVA ULICA 102 227 1990- 2018 SKUPAJ: 1.727 Mestne ceste (LK) so: dolžina opombe zap. številka začetek konec odseka v potek odseka št. odseka odseka odseka občini [m] 1 167021 102 ODCEP MEMURJE - ŠARFOVA 167030 239 2016 2 167031 102 ŠARFOVA ULICA 167040 205 2007 3 167041 102 MANFREDOVA ULICA 167000 170 2007 4 167051 102 ODCEP ZA SVINO 167080 218 1998 5 167061 167050 NOTRANJA (1 - 2 ODCEP) 167050 198 2012 NOTRANJA (POVEZAVA 2 - 3 2012 6 167071 167060 167080 89 ODCEP) 7 167081 167050 TRETJI ODCEP MALNI HŠ 67 261 2012 2017-2004- 8 167121 102 MILANOVA ULICA 102 425 1990 9 167131 167000 K SVETEMU ANTONU ZID KONSTR.
    [Show full text]
  • Erativni Program Odvajanja in Čiščenja Komunalne In
    PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA OBČINE TOLMIN, KOBARID IN BOVEC ZA OBDOBJE 2013 - 2016 Direktor Tolmin, oktober 2015 Berti Rutar, univ.dipl.inž. 2 Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za občine Tolmin, Kobarid in Bovec za obdobje 2013-2016 KAZALO 1. OSNOVNI PODATKI 3 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 3 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 3 1.2.1 SEZNAM OBČIN 3 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 4 1.4 PODATKI O NASELJIH 5 1.5 PODATKIH O OBMOČJIH POSELITVE 7 2 PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH NAMENJENIH OPRAVLJANJU JAVNE SLUŽBE 8 2.1 PODATKI O JAVNIH KANALIZACIJSKIH SISTEMIH 8 2.2 PODATKI O KOMUNALNIH IN SKUPNIH ČISTILNIH NAPRAVAH, KI SO JAVNA INFRASTRUKTURA 9 2.3 VOZILA IN OPREMA ZA PRAZNJENJE GRAZNIC IN MČN 10 2.4 PODATKI O ZAPOSLENIH NA PODROČJU VZDRŽEVANJA KANALIZACIJE IN ČISTILNIH NAPRAV 11 2.5 CENIK OBVEZNIH STORITEV JAVNE SLUŽBE 12 3. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 16 3.1 NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE V POSAMEZNIH STAVBAH 16 3.2 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE JAVNE KANALIZACIJE 16 3.3 SISTEMI ZA ZAZNAVANJE DOGODKOV IN NAPAK 16 3.4 ODPRAVLJANJE NAPAK V DELOVANJU JAVNIH KANALIZACIJSKIH SISTEMIH 17 3.5 UKREPI ZA ZMANJŠANJE KOLIČIN PODAVINSKE ODPADNE VODE 17 3.6 TERMINSKI PLAN ČIŠČENJA KANALIZACIJE 18 3.7 PODATKI O NEPRETOČNIH GREZNICAH 19 3.8 PODATKI O OBSTOJEČIH GREZNICAH 20 3.9 PODATKI O MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH 23 3.10 NAČIN ZAGOTAVLJANJA OBDELAVE, PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV 23 3.11 NAČIN OBVEŠČANJA UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE 24 PRILOGA 1: NAČRT GOSPODARJENJA Z BLATOM ZA OBDOBJE 2013 – 2016 25 3 Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za občine Tolmin, Kobarid in Bovec za obdobje 2013-2016 1.
    [Show full text]
  • Osnovna Šola Simona Gregorčiča KOBARID
    Osnovna šola Simona Gregorčiča KOBARID PUBLIKACIJA 2015-16 1 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Olga Drole, pom.ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje in objava na spletu: Olga Drole Avtorji slik: Slike iz lanskoletnega projekta "1.svetovna vojna" učenci 1.triade v šol.l. 2014/15 2 3 4 KAZALO KAZALO .................................................................................................................................................. 5 NAGOVOR RAVNATELJICE .................................................................................................................. 6 VIZIJA NAŠE ŠOLE JE: ......................................................................................................................... 7 1. RAZVOJNI CILJI ............................................................................................................................. 7 2. KRATKOROČNI CILJI NARAVNANI NA ŠOLSKO LETO 2015/16 .............................................. 8 3. PODATKI O ŠOLI ............................................................................................................................ 9 4. ŠOLO UPRAVLJAJO .................................................................................................................... 10 5. STROKOVNI ORGANI ŠOLE ....................................................................................................... 10 6. OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA ....................................................................................... 12 7. ŠTEVILO UČENCEV NA
    [Show full text]
  • Etnološke Prireditve Na Kobariškem
    Legenda.fest Livška žbrinčlja Slavček iz Planinskega raja Breginjka v noši Etnološke prireditve na kobariškem Podpora prireditvam na območju LAS za razvoj - PODPRI - NIP 2011 Projekt sofinancira EU PODPRI „Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino je odgovoren LAS za razvoj. PODPRI Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.“ Podprimo prireditve ob Smaragdni poti Livek Livko življenje na visokem Livko je razgibana hribovita deželica med porečjem Soče in Nadiže. Po širokem prevalu med Kolovratom (1243 m) in Matajurjem (1642 m) so vasi in zaselki: Livek (695 m), Golobi, turmi, Plohi, Perati, Avsa, Piki, Jevšček in Livške Ravne (1043 m). Vasica Livek je kot lijak in to je njena zemljepisna posebnost. Če zlijete vodo na vogal livške šole, jo del steče na soško, del pa na beneško stran. Iz prazgodovinskih časov je Livek opasan s čelnimi morenami ledenika. Ta je segal izpod Krna na livški preval in naprej do Avse, kjer je ledenik ugasnil. Livška dežela je bila vedno stražar meja. Od leta 1521 do današnjih dni je pripadala več kot desetim mejnim pasovom. Najdlje časa je bilo Livško pod Beneško republiko in mejni del Italije. V preteklosti je Livško živelo od živinoreje in mlekarstva. Livek je imel dve mlekarni, leta 1970 pa celo drugi najdaljši mlekovod v Evropi. Po njem je iz vasi dvakrat na dan teklo mleko naravnost v sirarske kotle Mlekarne Planika. Ponos livškega poljedelstva je fižol. Najbolj radoživa obdobja Livškega so povezana s smuèanjem, ki se je tu začelo že pred letom 1910.
    [Show full text]
  • Opis Stanja in Predlogi Ukrepov Na Področju Vodooskrbe in Odvajanja
    Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Opis stanja in predlogi ukrepov na podro čju vodooskrbe in odvajanja ter čiš čenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v ob čini Kobarid Za časni direktor: TOLMIN, junij 2019 Berti Rutar univ.dipl.inž. VSEBINA 1. VODOOSKRBA 3 1.1. Uvod 3 1.2 Vodovodni sistemi v upravljanju Komunale Tolmin 4 1.3. Zdravstvena ustreznost pitne vode 5 1.4. Oskrba s pitno vodo in požarna varnost 9 1.5. Vodne pravice in varnostni pasovi 12 1.6. Zaklju ček 14 2. ODVAJANJE IN ČIŠ ČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH 15 IN PADAVINSKIH VODA 2.1. Kanalizacijski sistemi in čistilne naprave 15 2.2 Predlog ureditve 17 2 1. VODOOSKRBA 1.1. Uvod Kobariška je bogata z vodami, saj ima veliko koli čino padavin in vodnih izvirov. Poselitev se je prilagajala konfiguraciji terena in naselja so za vodooskrbo uporabljala najbližji vodni vir, s primerno izdatnostjo. Tako je imelo v preteklosti skoraj vsako naselje svoj vodni vir ter vodovodni sistem z razli čno kvaliteto vode in izdatnostjo, zlasti v sušnem obdobju pa velike težave s preskrbo. Potreba po pitni, predvsem pa sanitarni in tehnološki vodi je v 2. polovici 20. stoletja nenehno naraš čala, zato je bilo v reševanje vodooskrbe vloženih precej naporov in sredstev. Po eni strani so se obnavljali obstoje či vodovodni sistemi za posamezna naselja in pri problemati čnih virih iskali novi vodni viri. Velika prelomnica na podro čju vodooskrbe na obmo čju ob čine Kobarid je bilo obdobje po potresu leta 1976, ko se je obnovilo ve čino vaških omrežij, posamezne vasi pa se je povezalo v enotne sisteme.
    [Show full text]
  • Dežela Žive Vode
    Dežela žive vode TOLMIN k OBA r I d prOMeTNe pOvezAve Avtoceste: Nova Gorica – iz Tolmina 40 km, iz Kobarida 55 km Videm (I) – iz Tolmina 65 km, iz Kobarida 50 km Letališča: Brnik – iz Tolmina 110 km, iz Kobarida 125 km Benetke (I) – iz Tolmina 175 km, iz Kobarida 160 km Trst / Ronchi (I) – iz Tolmina 70 km, iz Kobarida 70 km žeLezniškA postajA: Most na Soči – iz Tolmina 7 km, iz Kobarida 22 km lokalne Avtobusne pOvezAve: za smeri Ljubljana, Nova Gorica, Bovec posebni lokalni Turistični prevOzI: smučarski vlak (Kobla) v zimski sezoni avtovlak Most na Soči – Bohinjska Bistrica skozi vse leto OBMOČje LTO SOTOČje (Občini Tolmin in kobarid) šTevilo prebivalcev: 15.983 šTevilo naselij: 104 pOvršina: 475 km2 najnižjA točkA: akumulacijsko jezero Most na Soči 150 m najvIšjA točkA: Krn 2244 m Stare zgodbe pripovedujejo o izvirih čudežne žive vode, ki ozdravlja bolezni, preganja smrt, vrača mladost. Mogočni slapovi, pravljično lepi tolmuni, izjemna in neponovljiva Soča, skrite grape, skrivnostni izviri, tesni in kanjoni, neštete oblike, ki jih kapljice tisočletja dolgo klešejo v kamen. Nikjer drugje na tako majhnem področju ne najdete tako raznovrstnih oblik večnega krogotoka. Nešteto je kotičkov,ki pozornemu obiskovalcu zadržijo korak in TOLMIN vzbudijo občudovanje. 2 Breginjski kot 3 Kobarid 6 Vasi pod Krnom 8 Tolmin 14 Most na Soči 16 Baška grapa 17 Šentviška planota 18 Trebuša 19 Programi MOST NA SOČI BregINjSkI Muzej Breginjski kot Breginj 103 SI - 5223 Breginj tel.: 05 384 98 03 gsm: 031 748 516 Breginjski muzej, kompleks dvonadstropnih, z ganki prepletenih kamnitih hiš, je arhitekturni in etnološki spomenik.
    [Show full text]
  • GEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS of EARTHQUAKES in the SO^A RIVER REGION GEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI POTRESOV V POSO^JU Milan Oro`En Adami~ Mauro Hrvatin
    Zbor41.qxd 25.3.2002 11:05 Page 45 GEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS OF EARTHQUAKES IN THE SO^A RIVER REGION GEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI POTRESOV V POSO^JU Milan Oro`en Adami~ Mauro Hrvatin Small chapel in Bovec, Mala vas (photography Miha Pav{ek). Kapelica v Bovcu, Mala vas (fotografija Miha Pav{ek). Zbor41.qxd 25.3.2002 11:05 Page 46 Milan Oro`en Adami~, …, Geographical characteristics of earthquakes in the So~a River Region Abstract UDC: 911.2:550.34(497.4-15) COBISS: 1.01 Geographical characteristics of earthquakes in the So~a River Region KEY WORDS: nature disasters, earthquake, So~a River Region, Slovenia In the last few decades, Slovenia has fortunately not been struck by natural disasters that judged accord- ing to the extent of damage or the number of casualties can be ranked among catastrophes of world dimensions. However, this is not true of natural disasters on the immediate margins of Slovene ethnic territory. During the Friuli earthquake in Italy in 1976, more than one thousand people lost their lives. That earthquake also caused major damage in Slovenia, although we had no casualties. However, in Slovenia we must still consider seriously the possibility of many casualties in a large-scale earthquake such as occurred in 1511. The upper So~a River region is among the most picturesque Slovene landscapes. The upper valley of the So~a River has none of the larger plains or basins that characterize other parts of Slovenia. Somewhat larg- er widenings occur only near Bovec, Kobarid, and Tolmin, with a side spur into the Nadi`a Valley.
    [Show full text]