DOCSLIB.ORG

Kat-Kob 25.10.2018

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Kat-Kob 25.10.2018 Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Kat-Kob 25.10.2018 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Katarija – Moravče KATINARA (Katinàra, Cattinara), 34149 Trst, Strada di Fiume (Reška cesta) 499, Italija (Četnara, Gathinara) Presveta Trojica (SS. Trinita, prej vsaj od 1673 kapela, 1783-84, posv. 1800, slike Toneta Kralja iz l. 1931); opuščeno pokopališče ); kuracija 1785 iz delov župnije Sv. Antona (del Rocola in Vrdele), Sv.Marije Velike (Sv. Marija Magd. Spodnja in del Sv. Marije Magd. zgornje) in vikariata Gročana (Lonjer in Katinara); župnija 1892. Dekanija Opčine; Tržaška škofija. Gl. tudi Dolina, Gročana, Ricmanje in Trst–Lurška Mati božja (Nostra Signora di Lourdes). Naselja: Katinara (), Lónjer (Longera, 1857 lokalija), del Svete Marije Magdalene Spodnje (S. Maria Maddalena Inferiore), del Svete Marije Magdalene Zgornje (S. Maria Maddalena Superiore), del Vrdele (Guardiella, 1858 lokalija), del Rocola (Rozzol). Krčenje župnije zaradi odstopljenih delov ozemlja župnijam: sv. Alojzija (1954), sv. Pija X. (1955) – Rocol, sv. Sergija (1959), Sv.Marije Magdalene – Kolonkovec (1965), sv.Katarine Sienske (1967), sv. Pasqualeja Baylonskega in sv. Evfemije (1966), sv. Avguština (1970), sv. Marka (1977), sv. Luke (1983), in Lurške Matere božje (1983). Za katinarsko bolnišnico (Ospedale di Cattinara) gl. Trst–Sv. Jožef (bolniška župnija). Priimki: Katinara: Blagaia (mandrijar posestnikov Bossermann, 1517 G), Celchar/Zelichar (1779, 1780), Chiaz/Čač (1778), Crovatin (1636), Zok/Čok (1781, 19.stol.), Fonda (1747), Gardino (popis 1575), Gardolich/Gardulich (1563, popis 1575, Melara, 1648), Gropaez/Gropajc (Melara, 1648), Jamnik (1838, gostilničar, priselil 1837), Massari (1948), Mosetig (1700), Nadlišek (1778 v Terezijanski četrti v Trstu), Laurencich/Lavrenčič (1837, iz Trsta), Leghissa (1648 G), Pekiar/Pečar (1780, 1804, 1870, z Lonjerja), Pregaretz/Pergaraz (popis 1575, 1609), Sefferan (1609), Schastez (1838), Skerk (1782), Slamič (1873), Spetig/Spetič (1781); Lonjer: Africh (1705, 1773, 1777, 1779), Barovina (1714, 1773, 1777, 1785, 1840, 1859), Bajz (1854, krojač), Čač/Chiaz (1777), Čermelj/Zhermel (1841), Cerneia (1700), Čok /Zoch/Soch (1600, 1647, 1700, 1720, 1750, 1773, 1777, 1785, 1823, 1837, 1860, 1879), de Manda (popis 1575), Ferluga (1720, 1856, 1858), Fratnik (1840), Gardulich (1604), Gergič (1860), Glavina (1823, 1839, mizar, 1857), Gombaz/Humbatz (1773, 1777, 1784, 1837, 1860), Gorianez (1718), Herščak (1859), Kjuder/Chiuder/ Zuder (1647, 1668, 1728, 1773, 1777, 1837, 1858), Kolerič (1860), Kuscitz (1777), Laurencich/Laurenčič/Lorenzig (1720, 1738, 1773, 1777, 1823, 1837, 1858), Malalan (1858), Marcouig (1641), Mashig (1838), Pachor (1598), Pechiar/ Bechiar Pečar (1707, 1773, 1777, 1784, 1838, 1870), Perhauz (1840), Pertodt (1823), Pirtat (1840, 1850), Safka (1857), Skerl (1846 iz Doline, 1856), Slama (1844), Škržat/Skershat (1838, 1851), Stančič (1852), Sudizh/Sudič (1844, 1845, iz S.M.M. zgornje, 1851), Suetaz (1666), Tomasich (1692 G), Tonzigh (1720), Tust (1838), Vodopivec/Vodapiuz (1841), Vrabitz (1838), Zaffaran (1647), Zovizh (1846), Zulla (1844), Žužek/Sushek (1842, 1854). R 1785– P 1785– M 1788– Prepisi matic krstov, porok in umrlih 1837– v NŠAT. Katun – Baderna (Mompaderno) 1 Katunari (Katunari Valle, Catunari di Valle) – Brtonigla (Črni Vrh, Verteneglio) Kava – Žbandaj (Sbandati) Kava Grižine – Žbandaj (Sbandati) Kavaliči – Sv. Anton Kavci (Tre re / Cauz) – Prapotno Kavče – Škale Kave – Grožnjan (Grisignana) Kavi – Oprtalj (Portole) KAZAZE (Edling), Edling/Kazaze 18, 9125 Kühnsdorf/Sinča vas, Avstrija (na Koroškem je devet krajev z imenom Kazaze/Edling) Sv. Vid (St. Vitus); župnija 1869 (tudi po jožefinskih reformah je spadala pod Šmihel). Dekanija Pliberk, Krška škofija (Diözese Gurk). Podružnice: sv. Ulrik v Humčah (Humtschach), sv. Tomaž v Metlovi (Mitlern), sv. Urban v Brezi (Pirk). Razno: – Kultur und Kirchengeschichte des Jauntales; Dekanat Bleiburg; S. Singer, 1983 (zgodovina župnije Kazaze, str. 102). KAZLJE – (Cazle) gl. tudi Tomaj Sv. Lovrenc. Navedena kot podružnica predjožefinske župnije Tomaj (1782). R 1799–1925 1927–1937 1940–1944 P 1873–1914 M 1799–1925 1927–1944 Kaznilnica (jetnišnica) – gl. Begunje na Gorenjskem, Ljubljana–Moška kaznilnica, Ljubljana – skupno, Ljubljana – Sv. Jakob, Maribor – Kaznilnica Kažeta – Karšete (Carsette) Kažete – Kaštel (Castelvenere) KEBELJ, 2317 Oplotnica, Kebelj 21 (Köbl) Sv. Marjeta Antiohijska, mučenka (1391, okr. sred. 17. stol.); župnija, omenj. 1251, ustanovljena 1785; od 1891 samostojna. Oskrbovana iz župnije Čadram (Oplotnica). Podružnica: sv. Lenart v Koritnem. Naselja: Kebelj (), Kot, Modrič, Nadgrad, Podgrad. Grajski objekti: Grad Kebelj (Gibl) na griču Kebelj, severno od Oplotnice. Dvor Kebelj (Gibl, Gybel, »Zbegov grad«) v naselju Kebelj, nad Čadramskim potokom, pod cerkvijo sv. Marjete. R 1788–1875 1864–1892 In 1877–1930 1892–1928 In 1928–1941 In 1941, 1942 1941–1946 In In 1819–1863 P 1788–1875 1869–1899 In 1877–1930 1899–1929 In 1929–1941 In 1942 1942–1946 In In 1788–1869 M 1788–1875 1841–1900 In 1877–1928 1901–1941 In 1930 1941, 1942 1941–1946 In Status animarum 1861–1870, 1863, 1878–1889 (skupaj 7 knjig) Kronika 1841– Pokopališki zapisnik 1904 Blagajniški dnevnik 1849–1878, 1874–1941 Odredbe ordinariata in državne oblasti 1829–1833, 1830–1839 (skupaj 3 knjige) Spisi: 19. in 20. stol. Kemperšče – Šempeter pri Gorici Kerca (Kercaszomor) – Krčica Kerkaszentmiklos Vodil je matične knjige Ogrske kraljevine (1895–1919) in na Madžarskem okupacijskem ozemlju (1941–1945) za kraj Pince. Dvojniki so v KAZ. 2 Keršič (Keržič) – Kržiše Keršiklja (Kersikla) – ? Keršovec – Bovec Keseri – Oštrc (rk.) in Radatoviči (gk.) Kicar – Ptuj–Sv. Peter in Pavel KIDRIČEVO, 2325 Kidričevo, Njiverce Vas 32 (Wudischdorf) Sv. Družina (1981–87), župnija 1973. Kapela: sv. Družina (), tudi vojaško pokopališče (1916, ). R 1981– P 1983– M 1981– Kienhofen, graščina – Muta Kieselstein (Khiesslstein), grad – Kranj Kij – Št. Peter–Otočec Kijeka – Marčenigla (Marcenigla) Kilovče – Košana (1782), Zagorje pri Pivki Kirci – Beram Kirmenjak – Žbandaj (Sbandati) KISOVEC, 1412 Kisovec, Loke 30 Marijino Brezmadežno srce (Fatimska Marija, 1982/85), župnija od 1968; iz župnije Zagorje ob Savi. Pražupnija Mengeš. Podružnica: sv. Marjeta (zaradi posedanja premogovnika podrta leta 1956). Kitnji vrh – Krka (1782), Zagradec Kjadín (Chiadino) – Trst–Kjadin, Trst–Sv. Just Kjega – Buzet Klabotija–Koršija – Sv. Marija na Krasu Klada – Golo, Ig (1782) Kladje – Kobarid (1782), Poljane nad Škofjo Loko (1782, del), Stara Oselica, Sv. Lenart nad Laškim; Šentjanž, Šentrupert (1782, vikariat Šentjanž) Kladnart – Vojnik Klake – Kozje KLANA, 51217 Klana, Hrvaška Sv. Jeronim (1850, 1957); župnija 1830. Opatijski dekanat; od 1969 Reško-senjska nadškofija. Klanac – Hum Klance(i) – Stari trg pri Ložu KLANČE (Glantschach), Kirchplatz 1, 9556 Liebenfels, Avstrija Dekanija Šentvid ob Glini (St. Veit an der Glan), Krška škofija (Diözese Gurk). Klanec – Dobrna pri Celju, Fara pri Kočevju (1782), Komenda; Kranj, Preddvor (1782); Sv. Križ–Gabrovka, Šmarje–Sap Klanec (Uclanzi) – Števerjan (S. Floriano del Collio) KLANEC, 6240 Kozina, Klanec 20 (Klanz) Sv. Peter (omenj. 1361, 17. stol.); del predjožefinske župnije Dolina pri Trstu; vikariat / kaplanija 1627, župnija 1904. Oskrbovana iz Rodika. Gl. tudi Dolina pri Trstu. Podružnice: sv. Lovrenc (Beka), Povišanje sv. Križa (Kastelec), sv. Marija Magdalena (Ocizla), sv. Boštjan (Petrinje), sv. Jedrt v Prešnici, sv. Servul (Socerb). Naselja:(kaplanija 1694) Beka, Črnotiče, Klanec, Ocizla, Podgorje, Prešnica, Trpine. (1817) Beka, Brgod, Črnotiče, Klanec (), Ocizla, Petrinje, Podgorje, Prešnica. Grajski objekti: Gradič Klanec (Clainz) v Klancu. Stolpasti grad Lorencan (St. Lorenzo) severno od vasi Beka pri Kozini. R 1656-1742 1743–1771 a 1784–1834 b 1834–1900 c 1835 1837–1946 3 P 1784–1947 M 1784–1946 a Status animarum 1798, omemba tržaškega škofa Leopolda Jožefa Hanibalisa, dolinskega župnika Ernesta Raunocha in krajevnega kaplana Jožefa Slokovca; b navodilo duhovnikom za delovanje v župniji 1800; c vpisi rojenih iz drugih župnij 1859–1861. Status animarum 1798, 1806, 1817, sredina 19. stol., druga polovica 19. stol., začetek 20.. stol. Birmanska knjiga 1898, 1915– Oklici 1910– (3 knjige) Oznanila 1888–1896, 1901– (skupaj 21 knjig) Kronika 1910–1928 Urbar cerkve v Klancu 1836, 1837 Urbar cerkve v Ocizli 183b, 1837 Urbar cerkve v Petrinjah 1837 Urbar cerkve v Prešnici 1837 Urbar cerkve na Beki 1838 Blagajniški dnevnik cerkve v Klancu 1901–1954 Blagajniški dnevnik cerkve v Prešnici 1901–1954 Blagajniški dnevnik
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Oš Simona Gregorčiča Kobarid Šol. Leto 2017/18
    PUBLIKACIJA OŠ SIMONA GREGORČIČA KOBARID ŠOL. LETO 2017/18 1968-2018 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Simon Skočir, pomočnik ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje vsebine in objava na spletu: Simon Skočir Oblikovanje naslovnice: Petra Škrjanc Avtorji slik in izdelkov: 2 3 4 KAZALO 5 NAGOVOR RAVNATELJICE Spoštovane učenke in učenci, sodelavke in sodelavci, spoštovani starši! Pred nami je novo šolsko leto, leto v katerem bo naša šola praznovala častitljivo 50 –letnico. Aktivnosti za počastitev so že v polnem teku in gradiva, ki izkazuje naše manjše dosežke in velike premike, se je v vseh teh letih nabralo veliko. V šolskem letu 2017-18 bo šolo obiskovalo 330 učencev. To je ravno pravšnja populacija in velik izziv za učitelje in druge strokovne delavce šole, pa tudi starše, kako zagotoviti vsem enake vzgojno izobraževalne možnosti za krepitev njihove ustvarjalnosti, kritičnosti, samoiniciativnosti in inovativnosti ter pridobivanje socialnih veščin in družbene strpnosti. Le z medsebojnim sodelovanjem in odkrito komunikacijo bomo znali iskati razumne meje na ravneh znanja in na ravneh vseživljenjskega učenja, iskati področja, na katerih je smiselno vztrajati in spodbujati, ali si včasih enostavno priznati, da se več kot toliko ne da, in poiskati drugo pot. Potenciala v učencih je veliko. Verjamem, da mu bomo s skupnimi močmi tudi v šolskem letu 2017-18 odprli pot na plan. Melita Jakelj, ravnateljica. 6 VIZIJA NAŠE ŠOLE JE: Kvaliteten pouk in dobri odnosi ob ustreznih pogojih. RAZVOJNI CILJI CILJ KAKO GA BOMO DOSEGLI – VSEBINE Zagotavljali bomo široko splošno izobrazbo. Dnevi dejavnosti, tekmovanja v znanju, projektno delo, interesne dejavnosti, drugo; V sodelovanju in s podporo staršev in Delo z nadarjenimi, interesne dejavnosti, dodatni širšega družbenega okolja bomo pouk, individualna strokovna pomoč, projektno delo, zagotavljali visoko postavljene cilje v tabori; (UNESCO, EKO, SIMBIOZA, projekti na ravni znanju, socialnem in osebnem razvoju.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331
    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . 1—2 . 49-55 49 Ivo Juvančič KRIŽARSKA VOJSKA PROTI KOBARIDCEM 1331 Križarska vojska? Da, tako stoji zapisano v dokumentu. Proti Kobaridu? Da." Frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj po­ magajo.1 Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Sli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku«.2 Drevo so s pomočjo omenjenih dali popolnoma izruvati, studenec pa s kamni zasuti. Li­ stino, v kateri je vse to popisano in ki jè tudi edini vir za to križarsko vojno, je izdal 16. avgusta 1331 v Vidmu (Udine) sam inkvizitor Franciscus3 v pohvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju. Vladimir Leveč jo je v začetku tega stoletja našel v čedajskem kapiteljskem arhivu, v zbirki plemiške družine Boiano (Boiani).4 Simon Rutar je omenil del tega dogodka v Zgodovinskih črticah o Bovškem, objavljenih v Soči.5 Zveza je razumljiva, ker so Bovčani v veliki večini s Kobaridci, zlasti Kotarji tja do Breginja in po Soči še do Volč imeli istega zemljiškega gospoda v Rožacu. Rutar je napisal, da je krščanstvo, ki so ga širili oglejski patriarhi s po­ močjo čedajske duhovščine, »po naših gorah jako polagoma napredovalo.
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga
    ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s.
    [Show full text]
  • 2. Načrt Razpolaganja Z Nepremičnim Premoženjem
    2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM 2.1. NAČRT RAZPOLAGANJA Z ZEMLJIŠČI OBRAZLOŽITEV OPOMBE KS ZAPOREDNA ŠTEVILKA ŠTEVILKA PARCELNA ZEMLJIŠČA KVADRATURA (v m2) POSPLOŠENA TRŽNA VREDNOST VREDNOST POSPLOŠENA TRŽNA ORIENTACIJSKA OZ. GURS) (po EUR) (v VREDNOST OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKUPNOST BORJANA-PODBELA, K.O. 2218 BORJANA 1 novonastala 95 2.535 Vloga za odkup delov nepremičnine. - mnenje ni podano 2566/2 Sklenitev pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku novonastala 22 postopka odvzema statusa javnega 3854/18 dobra (Sklep OS z dne 22. 6. 2017). novonastala 14 3854/21 novonastala 36 3854/20 novonastala 28 3854/19 2 3854/23 160 menjava z Vloga za odkup nepremičnine, ob čemer - mnenje ni podano doplačilo občina pridobi del javne poti. Sklenitev m pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (sklep OS z dne 6.5.2015). 3 3854/7 33 menjava Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano namenom funkcionalne zaokrožitve svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 4 3854/8 18 menjava z Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano doplačilo namenom funkcionalne zaokrožitve m svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 5 3279/1 28.580 5.631 Vloga za odkup kmetijskega zemljišča - mnenje ni podano (pretežno gozd). Potrebna predhodna ustanovitev služnosti poteka kolesarske poti preko parcele. Načrt razpolaganja z zemljišči 1 OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKPUNOST BREGINJ, K.O.
    [Show full text]
  • The Social History of the Soča/Isonzo Region in the First World War
    89 Petra Svoljšak The social history of the Soča/Isonzo region in the First World War The Slovene soldiers1 Slovenian participation in the Great War (1914–1918) is a classical case study of how an ethni- cally defined community experienced and survived this war. The inhabitants of the provinces of Carniola, Styria, Carinthia, and the Littoral served (mostly) in the Austro-Hungarian army and assumed various roles characteristic of life in uniform – on all four fronts they became prisoners of war, deserters, and rebels. The Slovenes from the Slavia Veneta, citizens of the Kingdom of Italy, were mobilised into the Italian army, which also brought them to the Soča/Isonzo battlefield. Slovenian soldiers for many reasons also joined so-called volun- teer forces: Austro-Hungarian citizens of Slovenian, Croatian and Serbian nationality joined the Serbian army during the Balkan Wars to support the Serbian cause, and later, during World War I, to prevail in the struggle for the creation of a new Yugoslav state. In order to undermine Austria-Hungary’s strength both militarily and as a state, volunteer military units were gathered on the Italian-Austrian front under the command of the Slovenian Reserve Lieutenant Ljudevit Pivko, and for the same reason Slovenian (Yugoslav) volunteer troops were organised in North America. With 7.800.000 to 8.000.000 drafted men during World War I, Austria-Hungary ranked fifth among the belligerent countries, which had conscripted a total of 70 million soldiers. In peacetime, the Austro-Hungarian army kept 36.000 officers and 414.000 soldiers on the active list.
    [Show full text]
  • 2019 09 26 2019 -20 Publikacija
    222 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Simon Skočir, pomočnik ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje vsebine in objava na spletu: Simon Skočir Oblikovanje naslovnice: Petra Škrjanc Slike na naslovnici so nastale v okviru projekta "Kulturna dediščina" v šol. letu 2018/19. Avtorji (z leve proti desni): ZADAJ: Erazem Uršič Fratina, Anja Hrast Lipušček, Aljaž Menič, Tereza Kokole. SPREDAJ: Neža Javorščak, Živa Skočir, Neja Fon Luznik, Melisa Zabreščak. 2 3 4 KAZALO NAGOVOR RAVNATELJICE…………………………………………………………………………………..6 VIZIJA NAŠE ŠOLE…………………………………………………………………………...………………..7 RAZVOJNI CILJI……………………………………………………………………………………….……… 7 KRATKOROČNI CILJI 2019/20………………………………………………………………………….…….9 PODATKI O ŠOLI…………………………………………………………………………………………..….11 ŠOLO UPRAVLJAJO………………………………………………………………………………………….12 STROKOVNI ORGANI ŠOLE……………………………………………………………………………..…12 OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA……………………………………………………………….……14 ŠTEVILO UČENCEV NA ŠOLI………………………………………………………………………………15 ODDELKI IN RAZREDNIŠTVO NA CENTRALNI ŠOLI………………………………………...…………15 ODDELKI IN RAZREDNIŠTVO NA PODRUŽNICAH…………………………………………….……….16 PREDMETNI UČITELJI V ODDELKIH OD 6. DO 9. RAZREDA……………………….………..……….17 OSTALI ZAPOSLENI NA ŠOLI………………………………………………………….…………………...18 ŠOLSKI KOLEDAR……………………………………………………………………….…………..……….19 RAZPORED POUKA NA CENTRALNI ŠOLI……………………………………………………………….20 ŠTEVILO UR TEDENSKO PO PREDMETNIKU………………………………………………………..….20 OBVEZNI IZBIRNI PREDMETI………………………………………………………………………………21 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI…………………………………………………………….…………….21 URNIKI POUKA………………………………………………………………………………………..………22
    [Show full text]
  • Erativni Program Odvajanja in Čiščenja Komunalne In
    PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA OBČINE TOLMIN, KOBARID IN BOVEC ZA OBDOBJE 2013 - 2016 Direktor Tolmin, oktober 2015 Berti Rutar, univ.dipl.inž. 2 Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za občine Tolmin, Kobarid in Bovec za obdobje 2013-2016 KAZALO 1. OSNOVNI PODATKI 3 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 3 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 3 1.2.1 SEZNAM OBČIN 3 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 4 1.4 PODATKI O NASELJIH 5 1.5 PODATKIH O OBMOČJIH POSELITVE 7 2 PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH NAMENJENIH OPRAVLJANJU JAVNE SLUŽBE 8 2.1 PODATKI O JAVNIH KANALIZACIJSKIH SISTEMIH 8 2.2 PODATKI O KOMUNALNIH IN SKUPNIH ČISTILNIH NAPRAVAH, KI SO JAVNA INFRASTRUKTURA 9 2.3 VOZILA IN OPREMA ZA PRAZNJENJE GRAZNIC IN MČN 10 2.4 PODATKI O ZAPOSLENIH NA PODROČJU VZDRŽEVANJA KANALIZACIJE IN ČISTILNIH NAPRAV 11 2.5 CENIK OBVEZNIH STORITEV JAVNE SLUŽBE 12 3. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 16 3.1 NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE V POSAMEZNIH STAVBAH 16 3.2 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE JAVNE KANALIZACIJE 16 3.3 SISTEMI ZA ZAZNAVANJE DOGODKOV IN NAPAK 16 3.4 ODPRAVLJANJE NAPAK V DELOVANJU JAVNIH KANALIZACIJSKIH SISTEMIH 17 3.5 UKREPI ZA ZMANJŠANJE KOLIČIN PODAVINSKE ODPADNE VODE 17 3.6 TERMINSKI PLAN ČIŠČENJA KANALIZACIJE 18 3.7 PODATKI O NEPRETOČNIH GREZNICAH 19 3.8 PODATKI O OBSTOJEČIH GREZNICAH 20 3.9 PODATKI O MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH 23 3.10 NAČIN ZAGOTAVLJANJA OBDELAVE, PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV 23 3.11 NAČIN OBVEŠČANJA UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE 24 PRILOGA 1: NAČRT GOSPODARJENJA Z BLATOM ZA OBDOBJE 2013 – 2016 25 3 Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za občine Tolmin, Kobarid in Bovec za obdobje 2013-2016 1.
    [Show full text]
  • Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Odvajanja Komunalnih Odpadnih Voda Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid
    Komunala Tolmin Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe odvajanja komunalnih odpadnih voda na obmo čju ob čine Kobarid Direktor TOLMIN, marec 2014 Berti Rutar univ.dipl.inž. VSEBINA 1. OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN 2 STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTR JENE IN 4 ZARA ČUNANE CENE 3. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN S POVPRE ČJEM PANOGE 4 4. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN 4 STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 5. OBSEG POTREBNIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE 6 STORITEV ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 6. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 6 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 7. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE JAVNE SL UŽBE 6 8. VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TRUKTURE 7 9. STOPNJA IZKORIŠ ČENOSTI JAVNE IN FRASTRUKTURE 8 10. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE ZA STORITEV JAVNE SLUŽBE 9 11. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKIH STROŠKOV JAVNE 9 INFRASTRUKTURE 1 1. OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1 Koli čina opravljenih storitev Odvedene koli čine vode: Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 1996 75.356 6.882 62.363 144.601 1997 73.725 6.154 62.104 141.983 1998 73.163 5.830 64.028 143.021 1999 68.554 7.686 63.383 139.623 2000 66.994 3.912 62.105 133.011 2001 73.528 4.993 59.529 138.050 2002 69.846 5.349 59.757 134.952 2003 52.468 6.602 75.691 134.761 2004 26.336 6.835 75.271 108.442 2005 63.193 7.439
    [Show full text]
  • Osnovna Šola Simona Gregorčiča KOBARID
    Osnovna šola Simona Gregorčiča KOBARID PUBLIKACIJA 2015-16 1 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Olga Drole, pom.ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje in objava na spletu: Olga Drole Avtorji slik: Slike iz lanskoletnega projekta "1.svetovna vojna" učenci 1.triade v šol.l. 2014/15 2 3 4 KAZALO KAZALO .................................................................................................................................................. 5 NAGOVOR RAVNATELJICE .................................................................................................................. 6 VIZIJA NAŠE ŠOLE JE: ......................................................................................................................... 7 1. RAZVOJNI CILJI ............................................................................................................................. 7 2. KRATKOROČNI CILJI NARAVNANI NA ŠOLSKO LETO 2015/16 .............................................. 8 3. PODATKI O ŠOLI ............................................................................................................................ 9 4. ŠOLO UPRAVLJAJO .................................................................................................................... 10 5. STROKOVNI ORGANI ŠOLE ....................................................................................................... 10 6. OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA ....................................................................................... 12 7. ŠTEVILO UČENCEV NA
    [Show full text]