DOCSLIB.ORG

Mlecne Planine Zgibanka 470X330 Slo

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Mlecne Planine Zgibanka 470X330 Slo Informacije o planinah in sirarnah Bovške planine Krnica (kozji sir in skuta) - gsm: 0038 631 815 122 Bošca (mešan kravji in kozji sir) - gsm: 0038 641 542 781 Kobariške planine (kravji sir in albuminska skuta) Zaprikraj - gsm: 00386 41 686 184 Zaslap - gsm: 00386 41 405 400 Kašina - gsm: 00386 41 808 943 Leskovca - gsm: 00386 41 297 871 Kuhinja - gsm: 00386 41 711 750 Matajur - gsm: 00386 31 672 133 Duplje (mešan ovčji in kraviji sir) - gsm: 00386 41 863 837 Tolminske planine (kravji sir in albuminska skuta): Stador - Razor - gsm: 00386 31 898 504 Lom - Podkuk - gsm: 00386 31 225 563 Sleme - Mederje - gsm: 00386 41 581 001 Pretovč - gsm: 00386 31 792 238 Polog - gsm: 00386 41 769 125 Proizvajalci Bovškega sira Ekološka kmetija Škander - gsm: 00386 40 801 488 Ekološka turistična kmetija Černuta - gsm: 00386 41 822 940 Sirarna Ostan - gsm: 00386 41 589 877 Sirarstvo Lepočer - gsm: 00386 41 862 384 Ekološka kmetija Cuder - gsm: 00386 41 395 389 Sirarna Jelinčič - gsm: 00386 31 687 288 Proizvajalci Sira Tolminc Sirarna Čadrg - gsm: 00386 31 548 383 Sirarna Gugala - gsm: 00386 41 955 116 Mlekarna planika K0barid - tel: 00386 5 38 41 011 Turistični programi Odkrite življenje naših prednikov Raziskujem Sirarski muzej Planika Kobarid tel: 00386 5 38 41 000, [email protected] Etnološki muzej Trenta - tel: 00386 5 38 89 330, [email protected] Tolminski muzej - tel: 00386 5 38 11 360, [email protected] Doživim Obisk mlečnih planin z lokalnimi turističnimi vodniki: raziskujem, odkrivam, okušam, TIC Tolmin - tel: 00386 5 38 00 480, [email protected] TIC Kobarid - tel: 00386 5 38 00 490, [email protected] TIC Bovec - tel: 00386 5 38 41 910, [email protected] uživam v dolini Soče Dolina sira Fundacija Poti miru v Posočju - tel: 00386 5 38 90 167, [email protected] Turistična agencija Tmin Tours - tel: 00386 5 38 11 993, [email protected] Sofinancirano s programom Evropske Unije: COSME. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Grant Agreement number: 699418 COS-TOUR-2015-3-04 Izdal in založil: Posoški razvojni center, 2017, Fotografije: Arhiv PRC Oblikovanje: Irenej Luznik s.p., Tisk: Alfagraf d.o.o., Naklada: 32.000 kos Mlečne planine: Bovški sir: Tolminske planine: Lom - Podkuk, Stador - Razor, sirarna Ostan, sirarna Škander, sirarna Černuta, Polog, Pretovč, Sleme -Medrje sirarna Lepočer, sirarna Cuder, sirarna Jelinčič Dolina Soče Kobariške planine: Kuhinja, Kašina, Zaslap, Tolminc: Zaprikraj, Matajur, Duplje, Leskovca sirarna Gugala, sirarna Čadrg, mlekarna Planika Bovške planine: Bošca, Krnica d o l i n a s i ra Pašne planine Mangrt Cma d. Cacciatore 2677 Špik 2071 Rif. Zacchi 2472 1380 Škrlatica 2740 Due Pizzi Jalovec V. Mojstrovka Kukova špica 2046 2645 2366 2427 Vršič 1611 Koča na Mangrtskem sedlu Zavetišče Poštarski dom Planina pod Špičkom V. Pelc 1688 Prisojnik Kriški podi Mangrt Tičarjev dom 2547 2388 1618 Razor Jof di Izvir 2601 Pihavec Montasio Soče 2419 2753 CAVE DEL PREDIL A Koča pri Jof Fuart Planina N J izviru Soče 2666 Koritnica D T A Passo del Z A N Predil Strmec Š K A R E M. Zabus L O I C A T 2244 na Predelu I T N T A Jerebica K O R Triglav A 2126 Planina Mlinarica 2863 V R LOG POD Zapotok Trentarski Pelc Planina 2109 MANGRTOM Bavški Grintavec Bala 2347 Pri cerkvi Planina E N A Zajavor D J I C PIANI DI LA Sirarna P O N Z A A D STRETTI Koritnica Černuta Z Rombon Vrh Krnice Krajcarica Koča na Doliču TAMARÓZ 2208 2234 Kanjavec 2151 2568 Lopa Črnelska Špica A TRENTA 2332 I C Visoki Kanin 2406 V Š Prehodavci 2587 A Vrh Ovčje Planje Zasavska koča B 1965 SPODNJA TRENTA 2071 Špičica Na Skalah Soča Tošč Smučarsko središče 1783 2275 Dom Petra Kanin Na Melu Svinjak Gmajna Skalarja Planina 1653 Lemovje Trbiščna Planina Korita Soča Krnica SOČA Korita Planina Korita v Plazeh Na Skali Sirarna V. Špičje BOVEC Podklanec Lepočer 2398 Mišja vas Sirarna Planina Sirarna Črni vrh Plaski Kuk Postaja Jelinčič 2019 Gozdec L E P E N A a Čela-B Škander Soča 1554 Vrsnik r KAL-KORITNICA e Za Vrzelno Kozji breg Labrje 1240 Lepenjica z Skutnik Korita e Koča pri Izvir Vodenca Planina 1720 Plužna Kal Triglavskih jezerih Gljuna za Črnim vrhom Planina 1685 Sirarna V malni 2001 a j Jablanica V. Baba Slap Sirarna Ostan Javoršček Planina Hudi za Skalo r 1557 vrh 2016 e Planina Boka Cuder Golobar Koča pod 1804 Bogatinom Planina ČEZSOČA Log m Osredek Slatenik 1513 Globoko d ŽAGA V. Polovnik Pirhovec Planina Vršiči Šunik e UČJA 1471 Planina 1660 Planina Log Čezsoški Polovnik Predolina 1897 Zagreben Planina S Krasji Vrh Bogatin Govnjač Učja Soča 1772 Lopatnik 1977 2012 V. Lemež Dom na Komni 2042 Dom pri Mahavšček 1520 Krnskih jezerih 2008 Črno Krn jezero Planina Prevejk 2244 Krnsko jezero Bošca Na Laznih Tolminski Kuk Planina 2085 Bohinjski SRPENICA Batognica Vrh Planina Planina 2164 nad Migovec Kobariški Stol M. vrh TRNOVO OB SOČI Zaprikraj Vrh nad Škrbino 1901 1405 Zapleč Peski Duplje 1673 2176 2054 P E Planina S K I na Zg. Prodih Planina Bohinjsko jezero Jezero v Dobrenjščica Rušnati vrh Ukanc Na vrhu Debeli hrib Lužnici 1915 1231 482 Magozd Tolminski Migovec Starijski vrh Drežniške Ravne Kuk Planina Izvir 1881 1147 Tolmun Lašča Vogel Planina Otona 1224 Tolminke 1922 BREGINJ Hlevišče Šija Slap Planja 1880 Kozjak Razdol Planina Zabiški Kuk DREŽNICA 1844 Stanovišče Potoki Zaslap Rodica Planina Suha Rodica Planina Grušnica 1962 Planina 1944 BORJANA 1570 Planina Planina Slapnik Kašina Planina Na Prodih Sedlo KRED KOBARID R Na Kalu Razor odica Leskovca Planina Planina Podbela Koseč Nadiža Sp. Mija ROBIČ Staro selo Planina Planina Jejle Plazje 1142 Javor SUŽID Kuhinja Sleme Javorca Planina 1361 Tolminske Preval Svino Slap v Visoč vrh Rešljeva 935 Mlekarna 1482 Polog planina Ravne Koča na Logje Ladra koritah Zav. pri Planini Razor Sužiška PlanikMlinskao Špik Pl. Kuhinja Sirarna 1315 planina 858 Matajur Čadrg 1642 IDRSKO KRN Zastenar Vrh Ruta Masovnik Smast 1082 1026 Svinska Soča Gregorčičev Planina planina Planina ČADRG Planina Monte Mia Vrsno slap Mrzli vrh Medrje Robidišče 1237 Matajur 1361 Podkuk Libušnje T Tisovec Mrzli vrh olminka 1233 1358 Planina Zadlaščica Ploha Nadiža Mrzli p. Kneške Ravne 1270 Selce Pretovč Sopotnica Zadlaz - Žabče Temerce KAMNO Krikov vrh 1084 GRANT 1298 Planina M.Voglu Selišče VOLARJE Rut 1124 Zavrh Vodel Zadlaz - Čadrag RUT Lisec 1053 Planina Zalisec Luken Korita Kobilja 1046 1146 Črni vrh Benkovec Tolminski Triglav glava Temna Brda Grantarska 710 Avsa Sirarna Selce Laz 1167 1475 planina Gabrje Planina Kuk K V grapi Gugala Korita Jalovnik Podorehi Čumik Stupizza O Hlevnik Godiča Lom 1452 Lisec LIVEK 1243 L O Foni 885 855 V Zatolmin Žabijski vrh Mlečni rob Jevšcek R Dolje 772 1093 Nagnoj A T Loče Temljinska CEPLETISCHIS Livške Ravne 1193 Kozlov rob Slap planina Planina Žabče Beri Kobala Podleskovica Erbezzo Trinški vrh Kovačič 1080 Loje Calla DRÉNCHIA 1139 Koriška Na gradu POLJUBINJ Planina planina TOPOLO Lase 1115 TOLMIN Stador Sela nad Podmelcem Sedlo Solarji Kuk Lačno brdo Oznebrida TRINCO 996 Osojnica Slap Tlaka 1111 LOCH Cras 651 Soupat 911 Prepotnizza V. Špik Kotel TERCIMONTE 726 1174 SCUBINA VOLČE Grapa COSTA Clabuzzaro Trusgne JEŽA Soča Prapetno Hum Podmelec Temljine Cocianzi Godiča Ljubinj KORITNICA Mengore Lásiz BRISCHIS SAVOGNA Obenetto KNEŽA Seuza Klavže Plataz Čiginj Modrejce GRAHOVO OB BAČI Zavart Vogrinki Kozaršče Sp. Bukovo GRIMACCO CLÓDIG Modrej Senica Grapa Brdo Scale 658 Bizjak Bača Logaršče Canalutto Antro Tiglio Costne Lombai Ostri kras Mrzli vrh MOST NA SOČI Rucchhin 880 Varda Bukovski vrh Cósizza 673 590 Zakaj M.Santa Maria Podlach Volčanski 918 Biácis Maddalena Ruti Bača pri Lepa gorica PONIKVE Zapušnik Črvov vrh 682 Malinsche Sela pri Postaja Modreju 738 Pušnik 974 PONTEACCO Idrijca 838 Dughe Volčah Crkovnica Doline Srednje 507 Rute Penček Tribil di Sopra.
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • SEMANTIC DEMARCATION of the CONCEPTS of ENDONYM and EXONYM PRISPEVEK K POMENSKI RAZMEJITVI TERMINOV ENDONIM in EKSONIM Drago Kladnik
    Acta geographica Slovenica, 49-2, 2009, 393–428 SEMANTIC DEMARCATION OF THE CONCEPTS OF ENDONYM AND EXONYM PRISPEVEK K POMENSKI RAZMEJITVI TERMINOV ENDONIM IN EKSONIM Drago Kladnik BLA@ KOMAC Bovec – Flitsch – Plezzo je mesto na zahodu Slovenije. Bovec – Flitsch – Plezzo is a town in western Slovenia. Drago Kladnik, Semantic Demarcation of the Concepts of Endonym and Exonym Semantic Demarcation of the Concepts of Endonym and Exonym DOI: 10.3986/AGS49206 UDC: 81'373.21 COBISS: 1.01 ABSTRACT: This article discusses the delicate relationships when demarcating the concepts of endonym and exonym. In addition to problems connected with the study of transnational names (i.e., names of geographical features extending across the territory of several countries), there are also problems in eth- nically mixed areas. These are examined in greater detail in the case of place names in Slovenia and neighboring countries. On the one hand, this raises the question of the nature of endonyms on the territory of Slovenia in the languages of officially recognized minorities and their respective linguistic communities, and their relationship to exonyms in the languages of neighboring countries. On the other hand, it also raises the issue of Slovenian exonyms for place names in neighboring countries and their relationship to the nature of Slovenian endonyms on their territories. At a certain point, these dimensions intertwine, and it is there that the demarcation between the concepts of endonym and exonym is most difficult and problematic. KEY WORDS: geography, geographical names, endonym, exonym, exonimization, geography, linguistics, terminology, ethnically mixed areas, Slovenia The article was submitted for publication on May 4, 2009.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Dre∞Nica in Naokrog KOBARID TOLMIN
    Dre∞nica in naokrog KOBARID TOLMIN Drežniške koze Kulturne znamenitosti Poleg markantne CERKVE SRCA JEZUSOVEGA v Cerkev Srca Jezusovega Drežnici, zgrajene tik pred prvo svetovno vojno, si je vredno ogledati najstarejši sakralni objekt na območju, z zanimivimi freskami poslikano Dre∞ni≤ko leži ob vznožju zahodne napajajo zemljo, ki jo roke tukajšnjih prebivalcev še CERKEV SV. JUSTA NA KOSEČU, ki je bila zgrajena v stene Krna, krog in krog obdano z vencem gora vedno pridno obdelujejo. Tu boste našli tako kotičke 13. stoletju. O grozotah prve svetovne vojne priča in hribov. Območje sestavljajo zaselki DREŽNICA, za sprostitev in oddih, kot tudi obilo priložnosti za vedno odprta zasebna ZBIRKA BOTOGNICE, za DREŽNIŠKE RAVNE, MAGOZD, JEZERCA in KOSEČ. športne aktivnosti in rekreacijo. Območje je odlično ljubitelje umetnosti pa je priporočljiv sprehod od Sončni bregovi, ki so bili nekoč pašniki in senožeti, izhodišče za pohodnike, gornike, jadralne padalce in Drežnice do Koseča, kjer so ob poti razstavljena objemajo vasi in dajejo vtis pomirjujoče topline. kolesarje, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji dela umetniških delavnic LEPOTA V LESU IN Z gora se prek številnih slapov spuščajo potoki in zgodovine in etnologije. KAMNU. Forma viva Zaprikraj Krn - Silva Korena Naravne znamenitosti Pohodni≤tvo Sv. Just Območje je bogato z vodami, ki se zbirajo v gorah Drežnica in okoliške vasi so Krnskega pogorja in se spuščajo čez prepadne stene odlično izhodišče za pohodnike. in skozi soteske proti Soči. Narava je tu ustvarila Območje ponuja vse, od številne slapove in korita. Le deset minut hoda iz kratkih sprehodov na razgledne Drežnice se nahajata čudovita SLAPOVA SOPOT in točke GRAD in MALE SKALE, KRAMPEŽ, le malo nad njima pa leži eden večjih preko prijetnih celodnevnih slovenskih ledeniških balvanov, Debela peč.
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Občini Tolmin
    NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI TOLMIN November 2017 Naročnik: OBČINA TOLMIN Ulica padlih borcev 2 5220 Tolmin Dokument izdelal: RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 3 5000 Nova Gorica Avtor: Nejc Kumar, mag. ekon. ved Datum: 08. 11. 2017 KAZALO VSEBINE 1 UVOD .................................................................................................................................................. 1 1.1 Izhodišča ........................................................................................................................................ 1 1.2 Namen izdelave načrta .................................................................................................................. 5 1.3 Cilji načrta ..................................................................................................................................... 5 1.3.1 Strateški cilji ........................................................................................................................... 6 1.3.2 Projektni cilji .......................................................................................................................... 7 1.4 Izvajanje projekta .......................................................................................................................... 8 1.5 Referenčni dokumenti ................................................................................................................. 10 2 TELEKOMUNIKACIJSKE
    [Show full text]
  • Idrijsko Hribovje Kot Primer Demografsko Ogroženega Območja
    strani_1-151 1/11/03 6:24 PM Page 132 zvirni znanstveni članek IDRIJSKO HRIBOVJE KOT PRIMER DEMOGRAFSKO OGROŽENEGA OBMOČJA Monika Benkovič* Izvleček V prispevku je prikazana analiza kazalcev: gibanje števila prebivalcev in indeks staranja, s katerima se v Sloveniji opredeljujejo demografsko ogrožena območja. Omenjeni so tudi nekateri vzroki in posledice neugod- nih demografskih gibanj na območju Idrijskega hribovja. Ključne besede: Idrijsko hribovje, demografsko ogrožena območja, mreža šol, centralna naselja. IDRIJSKO HRIBOVJE REGION AS AN EXAMPLE OF DEMOGRAPHICALLY ENDANGERED AREA Abstract The article analyses two criteria: rate of growth of population and ageing index, which in Slovenia define demographically endangered areas. There are also mentioned some causes and consequences of unfavourable demographic trends in Idrijsko hribovje region. Key words: Idrijsko hribovje, demographically endangered areas, school net work, central settlements. * Dipl. geogr., mlada raziskovalka, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija strani_1-151 1/11/03 6:24 PM Page 133 Dipl. geog. Monika Benkovič, Idrijsko hribovje kot primer dmografsko... Uvod Idrijsko hribovje je del sredogorskega sveta na prehodu iz alpskega v dinarski svet. Severno mejo predstavlja reka Bača, na zahodu poteka meja po Trebušici, na severozahodu po Idrijci, južna meja je reka Belca, vzhodna Idrijca, na severovzhodu pa je meja s Cerkljanskim hribovjem precej nejas- na (Černe, 1998). Območje obsega 239 km2 in 29 naselij. V analizo so bila vključena vsa naselja, razen Idrije, Spodnje Idrije in Spodnje Kanomlje. V Idriji živi dobra polovica ljudi, če prištejemo še Spodnjo Idrijo in Spodnjo Kanomljo, ki je neposredno povezana z njo, sta to že več kot dve tretjini prebivalstva obravnavanega območja.
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga
    ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s.
    [Show full text]
  • 2. Načrt Razpolaganja Z Nepremičnim Premoženjem
    2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM 2.1. NAČRT RAZPOLAGANJA Z ZEMLJIŠČI OBRAZLOŽITEV OPOMBE KS ZAPOREDNA ŠTEVILKA ŠTEVILKA PARCELNA ZEMLJIŠČA KVADRATURA (v m2) POSPLOŠENA TRŽNA VREDNOST VREDNOST POSPLOŠENA TRŽNA ORIENTACIJSKA OZ. GURS) (po EUR) (v VREDNOST OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKUPNOST BORJANA-PODBELA, K.O. 2218 BORJANA 1 novonastala 95 2.535 Vloga za odkup delov nepremičnine. - mnenje ni podano 2566/2 Sklenitev pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku novonastala 22 postopka odvzema statusa javnega 3854/18 dobra (Sklep OS z dne 22. 6. 2017). novonastala 14 3854/21 novonastala 36 3854/20 novonastala 28 3854/19 2 3854/23 160 menjava z Vloga za odkup nepremičnine, ob čemer - mnenje ni podano doplačilo občina pridobi del javne poti. Sklenitev m pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (sklep OS z dne 6.5.2015). 3 3854/7 33 menjava Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano namenom funkcionalne zaokrožitve svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 4 3854/8 18 menjava z Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano doplačilo namenom funkcionalne zaokrožitve m svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 5 3279/1 28.580 5.631 Vloga za odkup kmetijskega zemljišča - mnenje ni podano (pretežno gozd). Potrebna predhodna ustanovitev služnosti poteka kolesarske poti preko parcele. Načrt razpolaganja z zemljišči 1 OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKPUNOST BREGINJ, K.O.
    [Show full text]
  • The Social History of the Soča/Isonzo Region in the First World War
    89 Petra Svoljšak The social history of the Soča/Isonzo region in the First World War The Slovene soldiers1 Slovenian participation in the Great War (1914–1918) is a classical case study of how an ethni- cally defined community experienced and survived this war. The inhabitants of the provinces of Carniola, Styria, Carinthia, and the Littoral served (mostly) in the Austro-Hungarian army and assumed various roles characteristic of life in uniform – on all four fronts they became prisoners of war, deserters, and rebels. The Slovenes from the Slavia Veneta, citizens of the Kingdom of Italy, were mobilised into the Italian army, which also brought them to the Soča/Isonzo battlefield. Slovenian soldiers for many reasons also joined so-called volun- teer forces: Austro-Hungarian citizens of Slovenian, Croatian and Serbian nationality joined the Serbian army during the Balkan Wars to support the Serbian cause, and later, during World War I, to prevail in the struggle for the creation of a new Yugoslav state. In order to undermine Austria-Hungary’s strength both militarily and as a state, volunteer military units were gathered on the Italian-Austrian front under the command of the Slovenian Reserve Lieutenant Ljudevit Pivko, and for the same reason Slovenian (Yugoslav) volunteer troops were organised in North America. With 7.800.000 to 8.000.000 drafted men during World War I, Austria-Hungary ranked fifth among the belligerent countries, which had conscripted a total of 70 million soldiers. In peacetime, the Austro-Hungarian army kept 36.000 officers and 414.000 soldiers on the active list.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Razvojni Program Občine Tolmin Za Obdobje 2013 – 2020
    Trg svobode 2, 5222 Kobarid, Slovenija T: +386 (0)5 384 15 00, F: +386 (0)5 384 15 04, E: [email protected], W: prc.si RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE 2013 – 2020 Tolmin, februar 2013 Naročnik: OBČINA TOLMIN, Padlih borcev 2, 5220 Tolmin Odgovorna oseba: Uroš Brežan, župan Predmet naročila: RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE OD LETA 2013 DO LETA 2020 Pripravljavec dokumenta: Posoški razvojni center Odgovorna oseba: mag. Almira Pirih, direktorica Dokument so pripravili: Miro Kristan Vesna Kozar Greta Černilogar Almira Pirih Janko Humar, Lokalna turistična organizacija Sotočje Sodelavka: Mateja Skok 2 KAZALO RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ................................................................ 1 1. UVOD ................................................................................................................ 4 1.1 Namen in cilji priprave dokumenta ................................................................. 4 1.2 Povezanost razvojnega programa z občinskim proračunom .............................. 4 2. OCENA STANJA V OBČINI TOLMIN Z IDENTIFIKACIJO KLJUČNIH PROBLEMOV ...... 5 2.1 Kratka predstavitev občine Tolmin .................................................................. 5 2.2 Ocena stanja po področjih ............................................................................. 7 2.2.1 Socialno okolje .............................................................................................. 7 2.2.1.1 SOCIO-DEMOGRAFSKI TRENDI ...................................................... 7 2.2.1.2 TRENDI
    [Show full text]