DOCSLIB.ORG

Popis Naravne in Kulturne Dediščine V Zgornjem Toku Povodja Reke Nadiže

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Popis Naravne in Kulturne Dediščine V Zgornjem Toku Povodja Reke Nadiže POPIS NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V ZGORNJEM TOKU POVODJA REKE NADIŽE Popis naravne in kulturne dediščine v zgornjem toku povodja reke Nadiže (od njenega izvira do izliva v Italijo) Nosilec projekta: RAZVOJNO DRUŠTVO BREGINJSKI KOT Naročnik: POSOŠKI RAZVOJNI CENTER Breginj, 2014 Popis naravne in kulturne dediščine Breginjskega kota Razvojno društvo Breginjski kot, 2014 Kazalo 1. UVOD ................................................................................................................................................... 5 2. GEOMORFOLOGIJA .............................................................................................................................. 6 3. HRIBI IN VODOVJE ............................................................................................................................... 8 3.1. NADIŽA S PRITOKI ......................................................................................................................... 9 3.2. BREGINJSKI STOL ........................................................................................................................ 10 3.3. MIJA ............................................................................................................................................ 11 4. VEGETACIJA ....................................................................................................................................... 12 5. VASI IN LJUDJE ................................................................................................................................... 16 6. KULTURNA DEDIŠČINA ...................................................................................................................... 19 6.1. Breginj – Ambient vaškega središča, št. EŠD 44 ......................................................................... 19 6.2. Breginj – Cerkev Marije Snežne, št. EŠD 3578 ............................................................................ 20 6.3. Breginj – Mejni kamen, št. EŠD 45 .............................................................................................. 21 6.4. Logje – Vas, št. EŠD 15347 .......................................................................................................... 22 6.5. Robidišče – Vas, št EŠD 4414 (ne obstaja) .................................................................................. 23 7.6. Robidišče – Domačija Robidišče 14 (črna kuhinja), št EŠD 9179 ................................................ 23 7.7. Borjana – Cerkev Marije snežne, št. EŠD 3565 ........................................................................... 24 7.8. Kred – Kapelica južno pred vasjo, št. EŠD 15336 ........................................................................ 25 7.9. Robič – Arheološko najdišče Sv. Volar, št. EŠD 9266 .................................................................. 25 7.10. Robič – arheološko najdišče Turjeva jama, št. EŠD 5031 ......................................................... 26 7.11. Staro selo – Cerkev sv. Lenarta, št. EŠD 3800 ........................................................................... 27 7.12. Sužid – cerkev sv. treh kraljev, št. EŠD 3760 ............................................................................ 28 7.13. Sužid – Sužiška planina, št. EŠD 27531 ..................................................................................... 29 7.14. Svino – cerkev sv. Andreja, št. EŠD 3757 .................................................................................. 29 7.15. Kobarid – Trško jedro, št. EŠD 225 ........................................................................................... 31 7.16. Kobarid – Arheološko najdišče Tonacov grad, št. EŠD 5022 .................................................... 32 7.17. Podbela – Cerkev sv. Helene, št EŠD 3986 ............................................................................... 33 8. ZDRAVILNI VIRI IN VODOTOKI ........................................................................................................... 34 8.1. KORITO V VASI SVINO ................................................................................................................. 34 8.2. ZANIPC ........................................................................................................................................ 34 8.3. VODNJAK .................................................................................................................................... 34 8.4. IZVIR PRI CERKVI SV. VOLARJA.................................................................................................... 35 8.5. V KORITAH .................................................................................................................................. 35 8.6. BULČU STUDENC......................................................................................................................... 35 2 Popis naravne in kulturne dediščine Breginjskega kota Razvojno društvo Breginjski kot, 2014 8.7. POTOKI ........................................................................................................................................ 35 8.8. RAMOVA VODA .......................................................................................................................... 35 8.9. NADIŽA ....................................................................................................................................... 36 8.10. GLOBOTNIK ............................................................................................................................... 36 8.11. KLATNICA .................................................................................................................................. 36 8.12. ZA KORANINOM ....................................................................................................................... 36 8.13. POD ŽLEBOM ............................................................................................................................ 36 9. ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA BREGINJSKEGA KOTA ................................................................................. 37 9.1. Staro selo .................................................................................................................................... 37 Na morebitne rimskodobne stavbne ostaline so domačini naleteli tudi v vasi. ................................... 38 9.2. Robič (EŠD 5030) ........................................................................................................................ 38 9.3. Sv. Volar (EŠD 9266) ................................................................................................................... 38 9.4. Turjeva / Pelerinčeva / Kovačeva / Obernejcova jama (EŠD 5031) ............................................ 39 9.5. Kred ............................................................................................................................................ 39 9.6. Pecova bula pod Potoki .............................................................................................................. 39 9.7. Podbela – Sv. Helena (EŠD 3986)................................................................................................ 40 9.8. Homec ........................................................................................................................................ 40 9.9. Sedlo – pokopališka cerkev sv. Križa .......................................................................................... 41 9.10. Gradec pri Sedlu (EŠD 5032) ..................................................................................................... 41 9.11. Breginj....................................................................................................................................... 41 9.12. Pobočje Stola ............................................................................................................................ 41 9.13. Gradec pri Logjeh (EŠD 5026) ................................................................................................... 42 9.14. Breginjski kot od prazgodovine do srednjega veka .................................................................. 42 9.14.1. Najstarejše sledi poselitve ................................................................................................. 42 9.14.2. Bronasta doba ................................................................................................................... 42 9.14.3. Starejša železna doba ........................................................................................................ 43 9.14.4. Mlajša železna doba .......................................................................................................... 45 9.14.5. Rimska doba in poznoantični čas ...................................................................................... 47 9.14.6. Zgodnji srednji vek ............................................................................................................. 50 Katalog .................................................................................................................................................. 52 Neolitik / eneolitik ................................................................................................................................. 52 Bronasta doba ....................................................................................................................................... 52 Pozna bronasta
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331
    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . 1—2 . 49-55 49 Ivo Juvančič KRIŽARSKA VOJSKA PROTI KOBARIDCEM 1331 Križarska vojska? Da, tako stoji zapisano v dokumentu. Proti Kobaridu? Da." Frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj po­ magajo.1 Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Sli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku«.2 Drevo so s pomočjo omenjenih dali popolnoma izruvati, studenec pa s kamni zasuti. Li­ stino, v kateri je vse to popisano in ki jè tudi edini vir za to križarsko vojno, je izdal 16. avgusta 1331 v Vidmu (Udine) sam inkvizitor Franciscus3 v pohvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju. Vladimir Leveč jo je v začetku tega stoletja našel v čedajskem kapiteljskem arhivu, v zbirki plemiške družine Boiano (Boiani).4 Simon Rutar je omenil del tega dogodka v Zgodovinskih črticah o Bovškem, objavljenih v Soči.5 Zveza je razumljiva, ker so Bovčani v veliki večini s Kobaridci, zlasti Kotarji tja do Breginja in po Soči še do Volč imeli istega zemljiškega gospoda v Rožacu. Rutar je napisal, da je krščanstvo, ki so ga širili oglejski patriarhi s po­ močjo čedajske duhovščine, »po naših gorah jako polagoma napredovalo.
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Primorski Biografski Leksikon
    Inštitut za zgodovino delavskega g banja KNJIŽNICA PRIMORSKI oJLUV JiiNoxvl BIOGRAFSKI LEKSIKON 18. SNOPI< Zgaga - Žvanut in DODATEK A-B Uredil Martin Jevnikär GORICA 1992 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Umrl je prof. zgodovine v KOpru Gorazd MaruŠi<, ki je za=el sodelovati v tem snopi=u. Spominjali se ga bomo. 30-12- SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) dr. Aleš Brecelj, prof., Devin dr. France Adami=, univ. prof, v p., Lj. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdr. dom, Nova Gor. Samo Bevk, ravn. Mest. muzeja v Idriji dr. Lucana Budal, prof. v Gor. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodelavec ZRC SAZU, Lj. - Solkan Pavel Budin, sodnik in kult. del. v Novi Gor. Boleslav Simoniti, strok, sodel., ZKO, Nova Gor. Marijan Brecelj, knjižni=ar Gor. muzeja v p., Nova Gor. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Božo Zuanella, Župnik v Tr=munu dr, Marija Ceš=ut, prof. v Gor. Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv. Koper Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin dr. Fr. Martin Dolinar, svetoyalec dir. Arh. Sje, Lj. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Gorazd Maruši=» prof. zgod., Koper (t) dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst mag. Eva Holz, razisk. sodelavec ZRC SAZU, Lj. Snježana Hozjan, Zavod za jezik Inštit. za filologiju i folkloristiku, Zgb Albin Humar, samostojni kult. delavec, Lj. Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst dr. Irene Mislej, râziskôv;, Znaftstv. inštit., FF- Lj- Ivana UrŠi=, prof., arhiv., Pokraj, arh., Nova Gor. Damjana Ivan=i=, višji knjiž., Mati=na knjiž., Izola ivanVogri=, publkiet, Student FSPN,Lj.
    [Show full text]
  • Ter Iz Neometanega Rezanega Peščenca Na Prezbiterjiju, Druga
    ter iz neometanega rezanega peščenca ž. c. Zavod je svetoval uporabo apnenega na prezbiterjiju, druga plast pa kaže ometa, čiščenje arhitekturnih členov in način medaljonske baročne poslikave v rdečo barvo na zvoniku. — I. S. rdeči barvi. Ker je arhitektura kljub delnim prizidavam ohranila gotski značaj, Špitalič. Ugotovljeno je bilo, da se juž- smo predlagali polihromaeijo na osnovi na stran romanske ž. c. pogreza in da prvotne poslikave, ki je bila tudi tako bodo zato nujni asanacijski ukrepi, zlasti izvedena. — P. F. ker je stavba brez pravih temeljev. Zavod je zato urgiral pri pristojnih organih, da Šentvid pri Gvobelnem. Vso ž. c. so na grobove premaknejo vsaj za 1 m od te novo prekrili z opeko. Odstranili so kam- stene. Enako je pozneje interveniral tudi nito prižnico ter položili v cerkev nov ZSV SRS. V bližini cerkve je bil najden tlak iz teraca. Notranjščino so preslikali, doslej neznan romanski kapitel, ki je za- oltar iz porušene j. kapele pa so deponi- časno deponiran v župnišču. — I. S. rali na župnijskem podstrešju. — I. S. Štanjel. ZSV Gorica je odklonil lokacijo Šentvid pri Planini pri Sevnici. S so- bencinske črpalke Petrola na trgu, kjer bi glasjem ZSV Celje je bila preurejena no- servisna postaja kvarila vizuelni prostor tranjščina ž. c. Vse stene so bile na novo naselja, ki je zavarovano kot spomenik I. prepleskane, ladja je dobila nov teraco kategorije. tlak, medtem ko so v prezbiteriju ostale ZSV Gorica je prejel od ZSV SRS na- lapornate plošče. Odstranjena je bila tudi črte za graščino v Štanjelu. — E. S. prižnica. Zavod je predlagal, naj bi na spodnjem delu s.
    [Show full text]
  • 2. Načrt Razpolaganja Z Nepremičnim Premoženjem
    2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM 2.1. NAČRT RAZPOLAGANJA Z ZEMLJIŠČI OBRAZLOŽITEV OPOMBE KS ZAPOREDNA ŠTEVILKA ŠTEVILKA PARCELNA ZEMLJIŠČA KVADRATURA (v m2) POSPLOŠENA TRŽNA VREDNOST VREDNOST POSPLOŠENA TRŽNA ORIENTACIJSKA OZ. GURS) (po EUR) (v VREDNOST OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKUPNOST BORJANA-PODBELA, K.O. 2218 BORJANA 1 novonastala 95 2.535 Vloga za odkup delov nepremičnine. - mnenje ni podano 2566/2 Sklenitev pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku novonastala 22 postopka odvzema statusa javnega 3854/18 dobra (Sklep OS z dne 22. 6. 2017). novonastala 14 3854/21 novonastala 36 3854/20 novonastala 28 3854/19 2 3854/23 160 menjava z Vloga za odkup nepremičnine, ob čemer - mnenje ni podano doplačilo občina pridobi del javne poti. Sklenitev m pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (sklep OS z dne 6.5.2015). 3 3854/7 33 menjava Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano namenom funkcionalne zaokrožitve svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 4 3854/8 18 menjava z Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano doplačilo namenom funkcionalne zaokrožitve m svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 5 3279/1 28.580 5.631 Vloga za odkup kmetijskega zemljišča - mnenje ni podano (pretežno gozd). Potrebna predhodna ustanovitev služnosti poteka kolesarske poti preko parcele. Načrt razpolaganja z zemljišči 1 OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKPUNOST BREGINJ, K.O.
    [Show full text]
  • Eno Pa Bomo Lahko Rekli: Doma Smo!« Prebivalstvo Bovškega in Njegova Izkušnja Vélike Vojne 1914 - 1918
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO JERNEJ KOMAC »Eno pa bomo lahko rekli: Doma smo!« Prebivalstvo Bovškega in njegova izkušnja vélike vojne 1914 - 1918 Magistrsko delo Mentor: Univerzitetni študijski program izr. prof. dr. Rok Stergar druge stopnje: Novejša zgodovina Ljubljana, 2018 prazna stran Zahvala Tjaši in družini srčna zahvala za vso podporo in potrpljenje v tistih trenutkih, ko sem se znašel na raziskovalnem brezpotju. Brez vas danes tega dela ne bi bilo. Posebna zahvala gre prav tako mojemu mentorju, izr. prof. dr. Roku Stergarju, za vse nasvete, pripombe, komentarje in druge namige, ki sem jih prejel med raziskovalnim obdobjem. Zahvala gre tudi prof. dr. Walterju Lukanu ter dr. Mihi Šimacu za nesebično pomoč in nasvete v času mojega raziskovalnega dela na Dunaju. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste tako ali drugače pripomogli k zaključku tega magistrskega dela in niste poimensko omenjeni. Vsak pogovor, nasvet, namig, mnenje, pripomba idr. so bili vedno do- brodošli in upoštevani. I prazna stran II Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani avtor izjavlja, da je magistrsko delo v celoti produkt avtorjevega lastnega dela ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu s strokovnimi standardi in veljavno zakonodajo. Delo je avtor izdelal v okviru univerzitetnega študijskega programa druge stopnje, smer Novejša zgodovina, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Del raziskave magistrskega dela je bil leta 2017 v dolžini treh mesecev opravljen tudi s pomočjo študijske izmenjave Erasmus+ na Univerzi na Dunaju. Ljubljana, 16. julij 2018 Jernej Komac m. p. III prazna stran IV Izvleček Magistrsko delo obravnava izkušnjo vélike vojne (1914-1918) prebivalstva na Bovškem, tj.
    [Show full text]
  • Naravne, Gospodarske, Politične in Demografske Danosti Trente V Triglavskem Narodnem Parku
    NARAVNE, GOSPODARSKE, POLITIČNE IN DEMOGRAFSKE DANOSTI TRENTE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU PETER SIMONIČ Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje The Trenta Valley lies in the Julian Alps and has a rich Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, and turbulent history, even though tourists may feel like četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas time has stood still there. This article defines five basic ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali organizational development phases or paradigms to evaluate paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje the valley’s relation to surrounding Triglav National Park. prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova The premise used is not modernist, heritage-oriented, or raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, folklorist (unidirectional development and structure), but is dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta based on culture and ecology (multidirectional development izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata and process). večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju. Key words: ironworking, agropastoralism, tourism, Ključne besede: železarstvo, agropastoralizem, turizem, environmental protection, Alps, demography, migration naravovarstvo, Alpe, demografija, migracije DRUŽBENI SPOMINI IN PRELOMI Trentarji, turisti in drugi obiskovalci se lahko seznanijo s preteklostjo in identiteto doline iz mnogih člankov in knjig, npr. iz objav štefana Kociančiča v Zagrebu (1854), iz opisa Goriške in Gradiščanske barona Karla Czerniga von Czernhausna (1873),1 iz zgodovine goriške grofije Morellija di Schönfelda (1855–56), iz Antona Červa zapisov v Glasu leta 1874, iz Zgodovine Tolminskega Simona Rutarja (1882), iz narodopisnih zapisov leta 1884 v Slovanu in Soči Vatroslava Holza in Simona Gregorčiča ml.
    [Show full text]
  • 2019 09 26 2019 -20 Publikacija
    222 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Simon Skočir, pomočnik ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje vsebine in objava na spletu: Simon Skočir Oblikovanje naslovnice: Petra Škrjanc Slike na naslovnici so nastale v okviru projekta "Kulturna dediščina" v šol. letu 2018/19. Avtorji (z leve proti desni): ZADAJ: Erazem Uršič Fratina, Anja Hrast Lipušček, Aljaž Menič, Tereza Kokole. SPREDAJ: Neža Javorščak, Živa Skočir, Neja Fon Luznik, Melisa Zabreščak. 2 3 4 KAZALO NAGOVOR RAVNATELJICE…………………………………………………………………………………..6 VIZIJA NAŠE ŠOLE…………………………………………………………………………...………………..7 RAZVOJNI CILJI……………………………………………………………………………………….……… 7 KRATKOROČNI CILJI 2019/20………………………………………………………………………….…….9 PODATKI O ŠOLI…………………………………………………………………………………………..….11 ŠOLO UPRAVLJAJO………………………………………………………………………………………….12 STROKOVNI ORGANI ŠOLE……………………………………………………………………………..…12 OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA……………………………………………………………….……14 ŠTEVILO UČENCEV NA ŠOLI………………………………………………………………………………15 ODDELKI IN RAZREDNIŠTVO NA CENTRALNI ŠOLI………………………………………...…………15 ODDELKI IN RAZREDNIŠTVO NA PODRUŽNICAH…………………………………………….……….16 PREDMETNI UČITELJI V ODDELKIH OD 6. DO 9. RAZREDA……………………….………..……….17 OSTALI ZAPOSLENI NA ŠOLI………………………………………………………….…………………...18 ŠOLSKI KOLEDAR……………………………………………………………………….…………..……….19 RAZPORED POUKA NA CENTRALNI ŠOLI……………………………………………………………….20 ŠTEVILO UR TEDENSKO PO PREDMETNIKU………………………………………………………..….20 OBVEZNI IZBIRNI PREDMETI………………………………………………………………………………21 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI…………………………………………………………….…………….21 URNIKI POUKA………………………………………………………………………………………..………22
    [Show full text]
  • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat Na 23
    -ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 t-1987 . 1 • 27^-341 27 ». ' ' ' ' J K nt ' . '. i* - ; u., >v-<'i *~ '.''. ^ ': : Ï ur.'. .'-. * t'_ . /•' .' t.jitL ,'J .-Z ,i'l - n * . ' f. H . "iflB'r anko:'M aruš ič. '' • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo; dovinarjev, v- Tolminu, 2. oktober Д986. MI !*f Pred štiriinpetdesetimi leti, v nedeljo 18. .septembra. 1932_, so se v,Tolmmu. zbrali ha svoje redno letno zborovanje člani videmskega.Kraljevega;društya,za krajevno zgodovino (Regia Deputazione per,la "storia patria del Friuli).^Zborovanje,' ki je tìup bolj podobno občnemu zboru, je nosilo izrazite poudarke pptrjevanjain^dpkàzoyanja italijanstva ozemlja,., y/katerega središču sp. se takrat'zbrali..furlanski(zgodovinarji in njihovi" gostje. ':,-,,,.,-,„• ц, , ч>," •, -I * ' ,,>'.> -.'•[ ,г-'-,,:'Л( >,.. • Predsednik društva, sicer »znani furlanski zgodovinar. Pier Silverio Leicht — le mimogrede', bil je mladostni prijatelj "slovenskega pravnega; zgodovinarja r Vladimirj a Levca2 — je-pozdravljal' Tolminsko, »kjer jé Rim postavil svoje utrdbe, da bi branil latinsko'civilizacijo; ki jd tudi danes* Italija ljubosumno brani.« In prav jtemuiitali- jahstvu naj bi utrjeVaia-fpot sicer tudi za nekatere italijanske zgodovinarje s močno dvomljiva zgodba o'i'bivanju" pesnika Danteja Alighierija v. Tolminu, O ,'tem ijedna zborovariju'v Tolminu govoril Giovanni Lorenzòni.3 >• A -, <-• /••' i> ! . !' Slovenski zgodovinarji prvič zborujejo v Tolminu leta-1986. Pred tem so dvakrat bili v Novi" Gorici (1948, 1968)1 In prav^v zvezi s prvim zborovanjem slovenskih* zgo­ dovinarjev'na tleh'Tolminske je potreba poudariti osnovno vsebino zborovanja,'ki je problematika slovenska zahodne" meje. V1 razdobju dobrega pdl stoletja gosti torej Tolmin dve zborovanji zgodovinarjev. Najprej Italijane. (Furlane), ki žele v.
    [Show full text]
  • Osnovna Šola Simona Gregorčiča KOBARID
    Osnovna šola Simona Gregorčiča KOBARID PUBLIKACIJA 2015-16 1 Priprava vsebine: Melita Jakelj, ravnateljica Olga Drole, pom.ravnateljice Mentorji dejavnosti Oblikovanje in objava na spletu: Olga Drole Avtorji slik: Slike iz lanskoletnega projekta "1.svetovna vojna" učenci 1.triade v šol.l. 2014/15 2 3 4 KAZALO KAZALO .................................................................................................................................................. 5 NAGOVOR RAVNATELJICE .................................................................................................................. 6 VIZIJA NAŠE ŠOLE JE: ......................................................................................................................... 7 1. RAZVOJNI CILJI ............................................................................................................................. 7 2. KRATKOROČNI CILJI NARAVNANI NA ŠOLSKO LETO 2015/16 .............................................. 8 3. PODATKI O ŠOLI ............................................................................................................................ 9 4. ŠOLO UPRAVLJAJO .................................................................................................................... 10 5. STROKOVNI ORGANI ŠOLE ....................................................................................................... 10 6. OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA ....................................................................................... 12 7. ŠTEVILO UČENCEV NA
    [Show full text]