DOCSLIB.ORG

FESTIVAL LENT GLASBA MUSIC NATALIJA REMŠAK – Flavta/Flute, IVAN FERČIČ – Klavir/Piano Program/Programme: B

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
FESTIVAL LENT GLASBA MUSIC NATALIJA REMŠAK – Flavta/Flute, IVAN FERČIČ – Klavir/Piano Program/Programme: B Otroška prireditev Performance for children Športna prireditev Sport event Koncert Concert Predavanje Travelogue Gledališka predstava Theatrical performance Literarni večer Literary evening Plesna predstava Dance performance Ulično gledališče Street theatre FESTIVAL LENT Film Movie Folklora Folklore Ognjemet Fireworks Stand-up komedija Stand-up comedy Več na strani ... More on page ... FESTIVAL LENT MESTNA OBČINA MARIBOR Spoštovani, Veseli me, da bomo Mariborčani že tradicionalno v poletje vstopili skupaj s Festivalom Lent, ki mesto ob Dravi vedno spremeni v prijeten vrvež in kulturno sredino tega dela Evrope. Tudi letos se bo naše mesto spremenilo v festivalsko mesto, ki bo na več kot dvajsetih prizoriščih že šestnajsto leto zapored gostilo številne umetnike svetovnega slovesa, kakor tudi pomembne domače ustvarjalce, ki kreirajo kulturno podobo našega mesta in države. Organizatorji so se ponovno potrudili, da se bo ob vsakem trenutku dneva našlo veliko prijetnega in zanimivega za prav vsakega obiskovalca festivala. Vedno sem ponosen, kadar gostom naše mesto predstavljam skozi festivalske luči. Marsikdo Franc Kangler mi v odgovor pove, da Maribor pozna prav zaradi njegovega slovesa. Pomembnost festivala se manifestira tudi v prihajajoči Evropski prestolnici kulture. Prav Festival Lent, kakor tudi ostale pomembne kulturne prireditve in ustanove so razlog, da se je Maribor odločil za kan- didaturo za Evropsko prestolnico kulture in bil uspešno izbran kot predstavnik Slovenije, saj je med drugim tudi Festival Lent prepričal najzahtevnejše ocenjevalce na področju kulturnega dogajanja. Na tem mestu bi organizatorjem festivala, ki letos šteje šestnajst let in ga lahko enačimo z igrivim najstnikom, polnim energije, izrekel iskrene čestitke za odlično opravljeno delo do se- daj, z željo, da bi vaš in naš festival uspeval še naprej. Drage občanke in občani, vam pa želim obilo užitkov ob ogledu in poslušanju raznovrstnega umetniškega dogajanja. Naj priložnost izkoristim še za povabilo na 55. obletnico Akvarij-terarija, ki jo bomo obeležili prav v času Festivala Lent. V Mestni občini Maribor želimo z obletnico Akvarij-terarija, ki bo potekala 30. junija, prispevati kamenček v mozaik živahnega dogajanja v mestu. Naj se poletje tudi letos prične na Lentu! Franc Kangler Župan Mestne občine Maribor Nova KBM D.D., Glavni generalni pokrovitelJ Festivala Lent 2008 Nova KBM je močan finančni steber in kot takšna gonilo razvoja povsod, kjer deluje. Pri tem izhaja iz individualnega pristopa k posamezniku, hkrati pa se zaveda pomena povezovanja in združevanja ljudi, tudi na nivoju bogatega kulturnega in družabnega življenja. Festival Lent, s katerim gre Nova KBM v koraku že šestnajsto leto zapored, je kulturno-družabni presežek, ki z gibi plesa, ritmi glasbe, mimiko gledališča in barvami folklore v izjemnem ambientu ob Dravi ponuja priložnosti za sklepanje novih osebnih in poslovnih prijateljstev. Prepoznavamo ga kot svet v malem, s svojim edinstvenim ritmom življenja, ki mu lahko sledijo malčki ter umirjena in razigrana srca vseh starosti. Na podoben način življenje teče tudi v Novi KBM, kjer se vedno znova lotevamo novih izzivov, ki pospešujejo srčni utrip in širijo naša obzorja. Manja Skernišak, Matjaž Kovačič Skupaj s Festivalom Lent želimo to omogočiti tudi vam. Uprava Nove KBM d.d. Manja Skernišak Matjaž Kovačič članica predsednik NARODNI DOM MARIBOR Kaj pomembnega se je dogajalo pred dvajsetimi leti? Postal sem oče. In »Kudovci« smo orga- nizirali prvi Folkart. Bili smo polni entuziazma, v nas je rasla velika želja pripeljati v Maribor stvari, ki smo jih videli na številnih potovanjih po svetu. Takrat je začelo v meni dozorevati spoznanje, da lahko pomeni kultura bistveno priložnost za prihodnost našega mesta, v kate- rega smo se zmeraj radi vračali. Štiri leta po prvem Folkartu je nastal prvi Festival Lent. Ko bo slavil okroglo obletnico, kakor jo danes Folkart, bo Maribor Evropska prestolnica kulture. Tudi zaradi Folkarta in tudi zaradi Lenta. Sanje se uresničujejo. Odsanjajmo skupaj tudi letošnji Lent! Narodni dom Vladimir Rukavina Vladimir Rukavina 3 FESTIVAL LENT GLAVNI GENERALNI POKROVITELJ GENERALNI POKROVITELJ FOLKARTA GENERALNI POKROVITELJ IN POKROVITELJ VIKENDA JAZZLENTA GENERALNI POKROVITELJ GENERALNI POKROVITELJ ŠPORTNEGA LENTA URADNA POŠTA FESTIVALA ODRA ROTOVŽ GENERALNI POKROVITELJ GENERALNI POKROVITELJ JURČKOVEGA ODRA VEČEROVEGA ODRA GENERALNI POKROVITELJ GENERALNI POKROVITELJ GENERALNA POKROVITELJA BIVANJA GOSTOV SODNEGA STOLPA SALONA GLASBENIH UMETNIKOV 4 FESTIVAL LENT www.perutnina.com GENERALNI POKROVITELJ Generalni pokrovitelj ULIČNEGA GLEDALIŠČA Generalni pokrovitelj SPREMLJEVALNEGA PROGRAMA Generalni pokrovitelj Parka DOŽIVETIJ Pokrovitelj Naskovega dvorCA Generalni pokrovitelj Generalni pokrovitelj PARTNER ZA VAROVANJE URADNI prevoznik Festivalski radio Festivalska televizija AkreditaCijski partner Generalni pokrovitelj Generalni pokrovitelj 4 5 FESTIVAL LENT mediJski POKROVITELJI MEDIJSKI pokrovitelj MEDIJSKI pokrovitelj Glavnega odra NA Dravi Odra Rotovž MEDIJSKI pokrovitelj MEDIJSKI pokrovitelj MEDIJSKI pokrovitelj MEDIJSKI pokrovitelj SODNEGA stolpa Mladininega odra MEDIJSKI pokrovitelj MEDIJSKI pokrovitelj MEDIJSKI pokrovitelj POKROVITELJI prireditev 6 FESTIVAL LENT soPOKROVITELJI prireditev 6 7 FESTIVAL LENT POKROVITELJI 8 FESTIVAL LENT POKROVITELJI ABI PRINT AFS ŠTUDENT APOTEKA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU BENTON BUKVARNA CIPROŠ MARIBOR CANKARJEV DOM CARTRIDGE WORLD DIJAŠKI DOM LIZIKE JANČAR ELSIS ETAM AKVARIJ MARIBOR GABARIT GRAFIČNI ATELJE VISOČNIK GRANIT SLOV. BISTRICA GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR HAMEX HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD RS – RC MARIBOR JSKD,OI MARIBOR KAMNOLOM ELERJI ŠKOFIJE KOMUNALNA DIREKCIJA MO MARIBOR KOPALIŠČE MARIBORSKI OTOK MARIBORSKA KNJIŽNICA MB TEKSTIL MESTNA ČETRT CENTER MARIBOR MKC MARIBOR NOMEA OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU SLUŽBA ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE MARIBOR POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR POLICIJSKA UPRAVA MARIBOR PORTO CONTINENTAL GROUP PROZVOK REHAR & REHAR ROGAČ SLOVENSKA VOJSKA SMUČARSKI KLUB BRANIK SOUND BIRO ŠPORTNI CENTER POHORJE VEZENJE MODRINJAK ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR ZLATOROG OPREMA 8 9 FESTIVAL LENT 27. VI. PETEK FRIDAY PRIREDITEV VAM POKLANJA/ URA/TIME prizorišče/Stage PRIREDITEV/EVENT KAJ/WHAT SPONSORED BY 10.00–13.00 MESTNI PARK/ PARK DOŽIVETIJ – ART KAMP/ Otroški in mladinski AGENDA 16.00–20.00 CITY PARK ADVENTURE PARK – ART CAMP program/Children’s and youth event 82 17.00–18.00 ŠPORTNI LENT/SPORT LENT OLIMPIJSKI TEK/OLYMPIC RACE, Športna prireditev/ MOBITEL (Lent) AK Poljane, Maribor Sport event 91 18.00 ODER PARK DOŽIVETIJ/ MAČEK MURI/MURY THE CAT, Otroška predstava/ RAIFFEISEN ADVENTURE PARK STAGE SLG Celje Performance for children BANK 82 19.30 LENT PROMENADA PIHALNI ORKESTER KUD POŠTA Koncert/ POŠTA SLOVENIJE MARIBOR/KUD POŠTA MARIBOR Concert BRASS BAND 66 20.00 DVORANA UNION/UNION HALL NATALIJA REMŠAK – flavta/flute, Koncert/ GP RADLJE (Salon glasbenih umetnikov/ IVAN FERČIČ – klavir/piano Concert Classical music salon) 42 20.15 JURČKOV ODER/ ALENKA GODEC Koncert/ KBM INVEST JURČEK STAGE Concert 42 21.00 SODNI STOLP/ MARKO HATLAK – harmonika/ Koncert/ COCKTA SMOKI JUDGEMENT TOWER accordion Concert 42 21.30 GLAVNI ODER NA DRAVI/ THE GYPSY QUEENS AND KINGS Koncert/Concert NOVA KBM CENTRAL STAGE (ROM, MKD, SRB, HUN, BUL, FRA) (* vstopnina) 42 AT THE DRAVA RIVER 21.30 VEČEROV ODER/ VLATKO STEFANOVSKI TRIO (MKD); Koncert/ FACTOR VEČER STAGE CROSSROADS Concert BANKA 42 PARK DOŽIVETIJ ALENKA GODEC MAČEK MURI VLATKO STEFANOVSKI MARKO HATLAK 10 GENERALNI POKROVITELJ FOLKARTA IN POKROVITELJ VIKENDA FESTIVAL LENT 27. VI. PETEK FRIDAY PRIREDITEV VAM POKLANJA/ URA/TIME prizorišče/Stage PRIREDITEV/EVENT KAJ/WHAT SPONSORED BY 22.00 NASKOV DVOREC/ Tadej Toš: HAMLET, Stand-up komedija/ ZAVAROVALNICA NASKOV DVOREC MANSION Mestno gledališče Ptuj Stand-up comedy MARIBOR (* vstopnina) 71 22.00 ODER ROTOVŽ/ DUOHTAR POD MUS!/A DOC BY ALL Komedija/Comedy EXPO BIRO ROTOVŽ STAGE MEANS, SNG Nova Gorica, Gledališče (* vstopnina) 69 Koper 22.00 JAZZLENT ENZO FAVATA & TENTET »THE NEW Koncert/ ZAVAROVALNICA VILLAGE« (ITA) Concert MARIBOR 43 22.00 CANTANTE CAFÉ TRIBAL NIGHT S SUSAN FRANKOVICH Plesna predstava/ KBM INFOND (USA, SLO), Plesna delavnica Zahir Dance performance 81 22.30 KLUB KGB VOYAGE Koncert/ ADK Concert 43 23.00 MLADININ ODER/ 80’S PROJECT Koncert/ ELEKTRO MLADINA STAGE Concert MARIBOR 43 24.00 KMŠ ODER/ 6 PACK ČUKUR & PIMP PANTHERS Koncert/ MA TISK KMŠ STAGE Concert 43 80’S PROJECT DUOHTAR POD MUS! ENZO FAVATA & TENTET »THE NEW VILLAGE« PLESNA delavniCA ZAHIR 6 PACK ČUKUR 10 11 FESTIVAL LENT 28. VI. SOBOTA SATURDAY PRIREDITEV VAM POKLANJA/ URA/TIME prizorišče/Stage PRIREDITEV/EVENT KAJ/WHAT SPONSORED BY 8.00–16.00 ŠPORTNI LENT/SPORT LENT SLOVENIJA KOLESARI: 30. MARATON Športna prireditev/ RADENSKA (Trg svobode) OKOLI POHORJA/30th CYCLING Sport event MARATHON AROUND Pohorje, 91 KD Branik Maribor 10.00–13.00 MESTNI PARK/ PARK DOŽIVETIJ – ART KAMP/ Otroški in mladinski KLIMA PETEK 16.00–20.00 CITY PARK ADVENTURE PARK – ART CAMP program/Children’s and youth event 82 10.00 ŠPORTNI LENT/SPORT LENT ŽENSKI MEDNARODNI NOGOMETNI Športna prireditev/ DOBA (ŠP Tabor) TURNIR/INTERNATIONAL WOMEN’S Sport event FOOTBALL TOURNAMENTS, 91 Ženski nogometni klub Maribor 18.00 ODER PARK DOŽIVETIJ/ OTROŠKI ODER SLOVENSKIH GORIC, Otroška prireditev/ PBS ADVENTURE PARK STAGE JSKD Lenart Performance for children 82 18.00 KMŠ ODER/ KANADA/CANADA – Vagant potopisi/ Predavanje/ ARAG KMŠ STAGE travelogue, Gregor Hrovatin Travelogue 93 19.00 MLADININ ODER/ NAJSTFEST, 4. festival najstniških
Load more

Recommended publications
  • VLADIMIR RUKAVINA – MASTER of FESTIVITY Social Change and Cultural Policy from Above
    VLADIMIR RUKAVINA – MASTER OF FESTIVITY SOCIAL CHANGE AND CULTURAL POLIcy FROM ABOVE PETER SIMONIČ Vladimir Rukavina is one of the most important and stead- Vladimir Rukavina sodi med najpomembnejše in najbolj fast figures of the post-socialist transition in Maribor. The etablirane posameznike, ki so zaznamovali posocialistično Festival Lent, which he and his team have been organizing tranzicijo v Mariboru. Festival Lent, ki ga s sodelavci vsako annually for more than twenty years, is the biggest open-air leto prireja že več kot dve desetletji, je največji festival na festival in Slovenia and among fifty most distinguished prostem v Sloveniji in sodi med petdeset najbolj uglednih events in Europe. The festival is an excellent case to analyse tovrstnih prireditev v Evropi. Dogodek predstavlja tudi social dynamics in post-socialist transition of the city of odličen primer za analizo družbene dinamike v času Maribor. Author discusses how far society and history have posocialistične tranzicije. Avtor v prispevku razpravlja, v influenced individual choices and attitude of Vladimir kolikšni meri sta družba in zgodovina vplivali na priredi- Rukavina, and how far has he been able to change the teljeve odločitve in stališča ter v kolikšni meri je sam uspel paradigm of social imagination. preoblikovati paradigmo družbenega imaginarija. Keywords: festival, ritual, person, sponsorship, politics, Ključne besede: festival, ritual, posameznik, sponzorstva, mass media, Slovenia politika, množični mediji, Slovenija INTRODUCTION It is historically and epistemologically logical for the social sciences and humanities to describe individuals through their relations with natural and social environments, cultures, or networks: “methodological collectivism” continues to be a central basis of anthropology (Rapport 2002: 455).
    [Show full text]
  • 78/97, Razglasni
    Št. 77-78 – 12. XII. 1997 URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJELIST Stran 6125 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 77-78 Razglasni del z dne 12. decembra 1997 ISSN 1318-9182 Leto VII skih in živilskih in neživilskih izdelkov, 4525 Druga gradbena dela, tudi dela spe- d.o.o., Dobova, pod vložno št. 1/02529/00 cialnih strok; 4531 Električne inštalacije; vpisalo v sodni register tega sodišča spre- 4532 Izolacijska dela; 4533 Vodovodne, Sodni register membo osnovnega kapitala, ustanovitelja in plinske in sanitarne inštalacije; 4534 Druge zastopnika ter uskladitev z zakonom o gos- inštalacije pri gradnjah; 4541 Fasaderska in podarskih družbah s temile podatki: štukaterska dela; 4542 Vgrajevanje stavb- Matična št.: 5708931 nega in drugega pohištva; 4543 Oblaganje Osnovni kapital: 1,510.000 SIT tal in sten; 4544 Soboslikarska in steklarska LJUBLJANA Ustanovitelj: Lazanski Dragica, izstop dela; 4545 Druga zakljuèna gradbena dela; 26. 4. 1994, Lazanski Miroslav, Dobova, 5010 Trgovina z motornimi vozili; 5020 Mladinska ul. 1, vstop 26. 4. 1994, vložek Vzdrževanje in popravila motornih vozil; Rg-111766 1,510.000 SIT, odgovornost: ne odgovarja. 5030 Trgovina z rezervnimi deli in dodatno Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za Oseba, pooblaščena za zastopanje: di- opremo za motorna vozila; 5040 Trgovina, gospodarsko sodstvo, je s sklepom Srg št. rektorica Lazanski Dragica, razrešena 26. 4. vzdrževanje in popravila motornih koles, 97/04234 z dne 28. 8. 1997 pod št. vložka 1994; direktor Lazanski Miroslav, imeno- trgovina s posameznimi deli in opremo; 1/29595/00 vpisalo v sodni register tega so- van 26.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ' J
    <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography POSVE<ENO 1000-LETNICI RAZVANJA txxterttniniiaôiitù comös.tttmamt : *?*••• "••-1, •••••• Macinim ' J- , • <ASOPIS LETNIK 57 ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 22 STR. 1—167 MARIBOR IN NARODOPISJE 1986 VSEBINA — CONTENTS stran — page Razprave — Papers Jože Curk: OB TISOCLETNICI RAZVANJA 3 The Millenium of Razvanje Stanko Pahi<: PRADAVNI CASI OB HOCKEM POHORJU 10 The Ancient Times at ••••• Pohorje Jože Koropec: IZ ZGODOVINE RAZVANJA DO LETA •00 24 From the History of Razvanje tin the year 1700. Jože Mlinaric: PRETEKLOST OBMO<JA SEVERNO OD HAZVANJA DO DRA- VE IN OD LIMBUSA NA ZAHODU DO POBREZJA NA VZHODU V OB- DOBJU DO LETA 1600 32 The Past of the Territory of Razvanje to the Drava and from Limbus in the west to Pobrežje in the East in the Period till the year 1600. Anton Ožinger: CERKVENA UREDITEV NA DESNEM BREGU DRAVE, MED POHORJEM IN MARIBOROM 41 Ecelesiatie division of the right side of the river Drava, between Pohorje and city oí Maribor Mira Strm=nik-Gulic: NAJNOVEJŠI PODATKI O RIMSKIH OSTALINAH PRI BETNAVI 41 The Latest Data of the Roman Remains at Betnava. Eman Peru: RAZVOJ ZDRAVSTVA V MARIBORU 57 The development of the Health — Service at Manbar Vanek Šiftar: PRISPEVEK ZGODOVINI VINOGRADNIŠTVA NA SEDANJEM PREKMURSKEM OBMO<JU 89 A Contribution to the History of Viniculture of the Present Territory ol Prekmurje Franc Kuzmi=: PREGLED KNJIŽNICE IN KNJIŽNI<ARSTVA V PREKMURJU OD ZA<ETKOV DO OSVOBODITVE 107 The Survey od Libraries and Librarianship in Prekmurje from their Beginings till tho Liberation Polemika — Polemis Franc Sapa=: ALI SO IN KDAJ SO OPOREKALI SLOVENSKI ZNA<AJ PREK- MURJA IN KDO GA JE IMEL ZA HRVATSKO OZEMLJE 133 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstract« in »America: History and Life«.
    [Show full text]
  • Nacrt Razvoja 2015
    STRATEGIJA RAZVOJA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE NAČRT RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2015 DO LETA 2024 STRATEGIJA RAZVOJA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE NAČRT RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2015 DO LETA 2024 ELES, d.o.o. Direktor mag. Aleksander Mervar KAZALO POVZETEK ........................................................................................................................ 6 1 UVOD ........................................................................................................................... 12 1.1 UMEŠČANJE ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV V PROSTOR ................................................. 13 1.2 UPORABLJENI PODATKI ....................................................................................................... 14 1.3 CILJI NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA EEO .......................................................................... 14 2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DESETLETNEGA NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA .....18 2.1 ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJA ........................................................................................ 18 2.2 PREDSTAVITEV PRENOSNEGA OMREŽJA .............................................................................. 28 3 NAPOVED PREVZEMA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN KONIČNIH MOČI .................................... 34 3.1 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OBSEG PREVZETE ELEKTRIČNE ENERGIJE ...................................34 3.2 ZASNOVA SCENARIJEV PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE .......................................................
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    • - •"•;' <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 6. (XLI.) LETNIK 1970 DRUGI ZVEZEK 1970 ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR I¿vle5ke prispevkov v tem =asopisu objavljata Historical Abstracts in America: History and Life Abstracts of ari idos in this journal are included in Historical Abstracts and America: History and Life N.i prednji strani platnic je fotografija reliefne plo££e erotov, najdene pri Bctnavl (Stanl;o Palile: Maribor v rimski Hobi, str. •2) Naslov uredništva CZN: Pedagoška akademija Maribor, Mladinska 9 Redakcija tega zvezka je bila kon=ana junija 1970 Za znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji Stanko Pahi7 MARIBOR V RIMSKI DOBI V anti=ni dobi se položaj mariborskega prostora sicer ni bistveno spremenil v tistem smislu, da bi bilo tu nastalo novo enotno naselitveno središ=e, pa= pa v tem, da so nanj pri=ele delovati popolnoma nove geopoliti=ne silnice, ki so, izrazito usmerjane od zunaj, odlo=ilno vplivale na razvoj njegove poselitve. V vsem prazgodovinskem obdobju je bilo tod najzna=ilnejše gibanje ljudstev predvsem v vzhodno-zahodni smeri, zagatna lega ob Dravi in pomanjkanje pomembnejših poti v smeri sever—jug, ki bi bile s križiš=em mariborskemu kraju tako lego poživile. Vaške naselbine in zaselki prazgodovinskih prebivalcev se tod niso nikjer odlo=ilno osredoto=ili v obsežnejšo naselitveno skupnost z lastnim kulturnim izžarevanjem, temve= so se nevezano nizali po obrobjih reke. Težiš=e naselitve je bilo bolj ali manj izrazito prej na južnem kot na severnem bregu Drave, v železni dobi pa je na južni strani v glavnem tudi edino obsta- jalo. Kar je bilo kulturnih vplivov, prispelih semkaj s priseljenimi ljudstvi ali iz sosednjih središ= ter po trgovski poti, so se razpršili v partikularizmu lokalne naselitve, ali pa se nam danes ob dosedanjih najdbah samo tako zdi.1 Po prihodu Rimljanov je tako postal mariborski prostor prvi= izrazito in =vrsto — z upravo, gospodarstvom in kulturo — povezan z južno rimsko civi- lizacijo, kar je vplivalo tudi na družbeno sestavo njegovih prebivalcev.
    [Show full text]
  • Razvojni Načrt Prenosnega Sistema Republike Slovenije Od Leta 2017 Do Leta 2026
    RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026 201726 RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026 ELES, d.o.o. direktor družbe mag. Aleksander Mervar 5 KAZALO POVZETEK ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������8 1 UVOD�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������16 1.1 UMEŠČANJE ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV V PROSTOR �����������������������������������������������������������������������������������������������������18 1.2 UPORABLJENI PODATKI ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������19 1.3 CILJI NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA EEO �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������19 2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DESETLETNEGA NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA ����������������������������������� 22 2.1 ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJA ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 23 2.2 PREDSTAVITEV PRENOSNEGA OMREŽJA����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
    [Show full text]
  • Družbenogeografski Razvoj Zgornjega Dravskega Polja
    DRUŽBENOGEOGRAFSKI RAZVOJ ZGORNJEGA DRAVSKEGA POLJA (s 13 tabelami, 15 slikami in 6 kartami v tekstu ter 9 kartami v prilogah) SOCIAL-GEOGRAPHICAL DEVELOPMENT OF THE ZGORNJE DRAVSKO POLJE (UPPER DRAVA-PLAIN, NORTHEASTERN SLOVENIA) (with 15 Tabels, 15 Figures and 6 Maps in Text and 9 Maps in Annex) MIRKO PAK SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. JUNIJA 1968 UVOD Pojem in obseg Zgornjega Dravskega polja Zgornje Dravsko polje je ena naših najizrazitejših subpanonskih pokrajin. Začne se tam, kjer se Dravska dolina nad Mariborom razširi; vendar tam ravnina še ne kaže podobe pravega polja. Zato so imeno- vali del ravnine okrog Maribora pa vse do tam, kjer se med Dogošami in Pohorjem polje zares na široko odpre, Mariborska ravan (1, 78). Od tod proti jugu in jugovzhodu se Zgornje Dravsko polje širi v obliki tri- kotnika z okrog 30 km dolgo hipotenuzo ob Slovenskih goricah in ka- tetama ob Pohorju ter Savinskem in Halozah. Samo na skrajnem jugo- vzhodu se nizki svet nadaljuje v Spodnje Dravsko ali Ptujsko polje, ki se razlikuje od Zgornjega Dravskega polja po morfološki in geološki zgradbi, pa tudi po družbenogeografskem razvoju ter seveda tudi po današnji stopnji gospodarske razvitosti in usmerjenosti. Zgornje Drav- sko polje ima torej svojevrstno lego med gospodarsko različno usmerje- nimi in razvitimi pokrajinami, kar dokazuje ves njegov razvoj. Naziranja o obsegu Zgornjega Dravskega polja v geografski lite- raturi niso enotna, pravzaprav niso enotna niti naziranja o samem imenu po Dravi. Nekoč gospodarsko pomembnejši Ptuj, ki leži tudi bolj v središču polja kakor Maribor, je dal že v prejšnjih stoletjih ime obema deloma ravnine ob Dravi.
    [Show full text]
  • DSPO 2012 27 5.Pdf
    2012 letnik 27 5 pedago{ka obzorja znanstvena revija za didaktiko VSEBINA Dr. Irena Lesar, 3 UČITELJI O VEDENJSKIH ZNAČILNOSTIH dr. Ivan Čuk, MARGINALIZIRANIH SKUPIN UČENCEV dr. Mojca Peček Čuk Dr. Mihaela Zavašnik Arčnik 19 VODENJE ZA UČENJE SKOZI OČI KANDIDATOV ZA RAVNATELJSKI IZPIT Dr. Nada Vilotijević, 36 ELEKTRONSKI UČBENIK V FUNKCIJI dr. Danijela Vasilijević INDIVIDUALIZACIJE Dr. Marija Švajncer 51 TEORETIČNE PREDPOSTAVKE ZA FILOZOFSKO IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJIC Dr. Branislav Brojčin, 66 UČINKI KOOPERATIVNEGA POUČEVANJA V Slobodan Banković, INKLUZIVNEM IZOBRAŽEVANJU dr. Nenad Glumbić, Simona Weiss Dr. Ivica Radovanović, 80 DOJEMANJE RAZREDNE DISCIPLINE IN Aleksandar Tadić SVOBODE UČENCEV V INDIVIDUALNI PEDAGOGIKI Dr. Slavica Čepon 94 POTREBA PO STALNOSTI V TUJEJEZIČNEM POUČEVANJU: POMEN SLOVNICE Marija Kristan 110 POUČEVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA S POMOČJO PESMI NA RAZREDNI STOPNJI Nataša Rizman Herga, 123 DIMENZIJSKO–ANTROPOMETRIJSKA dr. Samo Fošnarič ANALIZA ŠOLSKEGA INTERIERJA V OBDOBJU ADOLESCENCE Dr. Dejan Kopold 138 EMPIRIČNA JEZIKOVNA ANALIZA NEMŠKIH MEDMREŽNIH DNEVNIKOV 2012 volume 27 5 pedago{ka obzorja scientific journal for didactics CONTENTS Irena Lesar, Ph.D., 3 TEACHERS ON BEHAVIOURAL Ivan Čuk, Ph.D., CHARACTERISTICS OF MARGINALISED GROUPS Mojca Peček Čuk, Ph.D. OF PUPILS Mihaela Zavašnik Arčnik, Ph.D. 19 LEADERSHIP FOR LEARNING THROUGH THE LENS OF THE CANDIDATES FOR HEADSHIP Nada Vilotijević, Ph.D., 36 ELECTRONIC TEXTBOOKS IN THE FUNCTION OF Danijela Vasilijević, Ph.D. INDIVIDUALISATION Marija Švajncer, Ph.D. 51 THEORETICAL ASSUMPTIONS FOR THE PHILOSOPHICAL EDUCATION OF PRE-SCHOOL TEACHERS Branislav Brojčin, Ph.D., 66 EFFECTS OF COOPERATIVE TEACHING IN Slobodan Banković, INCLUSIVE EDUCATION Nenad Glumbić, Ph.D., Simona Weiss Ivica Radovanović, Ph.D., 80 THE CONCEPTS OF CLASSROOM DISCIPLINE Aleksandar Tadić AND STUDENT FREEDOM IN INDIVIDUAL PEDAGOGY Slavica Čepon, Ph.D.
    [Show full text]
  • Obrazložitev Finančnih Načrtov Uporabnikov
    OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD V Kabinetu župana je združeno delo kabineta župana v ožjem pomenu, tajništva podžupana, tajništva direktorja mestne uprave, Službe za medmestno sodelovanje in protokol, Službe za odnose z javnostmi in Službe za vloge in pritožbe občanov. Služba za medmestno sodelovanje in protokol opravlja strokovne naloge s področja medmestnega sodelovanja z mesti, s katerimi je podpisana listina o partnerstvu in s številnimi drugimi. Sodeluje in nudi strokovno pomoč slovenskim društvom v tujini, katerih pokrovitelj je Mestna občina Maribor. Povezuje se tudi z mestnimi in ostalimi občinami v Republiki Sloveniji in tujini. Opravlja strokovne in organizacijsko tehnične naloge, ki se nanašajo na pripravo, organizacijo in izvedbo protokolarnih dogodkov, sprejemov in obiskov za župana ter druge predstavnike in nivoje Mestne občine Maribor, kakor tudi organizacijo proslav in prireditev ob državnih praznikih, mestnem prazniku, spominskih dnevih mesta Maribor in drugih večjih prireditvah, katerih organizator in soorganizator je Mestna občina Maribor. Nudi tudi vso strokovno pomoč drugim organizatorjem pri izvedbi mestnih prireditev. Sodeluje s protokolom Republike Slovenije in protokoli ministrstev pri organizaciji in izvedbi protokolarnih, uradnih in delovnih obiskov najvišjih državnih predstavnikov iz domovine in tujine. Služba za odnose z javnostmi skrbi za informiranje predstavnikov sredstev javnega obveščanja in zunanjih javnosti o delu kabineta župana in mestne uprave ter o pomembnejših dogodkih v mestu, organizira tiskovne konference in izjave, skrbi za urejanje internet strani, in opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti. Služba za vloge in pritožbe občanov sprejema pritožbe, pobude in vloge občanov ter jih usmerja na upravne organe občine, kjer se rešuje posamezna problematika. Hkrati organizira redne pogovore občanov z županom, ki so dvakrat mesečno.
    [Show full text]
  • Flow Among Higher Education Teachers: a Job Demands-Resources Perspective
    DOI: 10.20419/2016.25.442 Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 25, 29–37 (2016) CC: 3650, 3510 © Društvo psihologov Slovenije, ISSN 2350-5141 UKD: (159.9:331.101)+37.011.3-051 Znanstveni empiričnoraziskovalni prispevek / Scientific empirical article Flow among higher education teachers: A job demands-resources perspective Katarina Habe1 and Sara Tement2 1Department of Basic Pedagogical Studies, Faculty of Education, University of Maribor, Slovenia 2Department of Psychology, Faculty of Arts, University of Maribor, Slovenia Abstract: The aim of the present study was to investigate job resources and demands and their relatedness to work flow. In line with the three-dimensional model of flow, absorption, work enjoyment and intrinsic work motivation were explored as separate outcomes. Our predictions were tested using a sample of 293 higher education teachers in Slovenia. The participants indicated their levels of flow, job demands (e.g., workload) and job resources (e.g., variety and autonomy) using the Slovenian version of the work flow inventory and job demands-resources scales. Our hypotheses were tested using moderated multiple regression where main as well as interactive effects between job resources and demands were examined. Autonomy and variety were found to enhance absorption, work enjoyment and intrinsic work motivation. Furthermore, autonomy was found to be the most important predictor of all the work flow dimensions. In contrast, workload was not significantly related to any of the outcomes. We also found interactive effects of variety and workload as well as variety and autonomy on absorption. Keywords: work flow, job resources, job demands, higher education teachers Zanos pri visokošolskih učiteljih z vidika delovnih zahtev in delovnih virov Katarina Habe1 in Sara Tement2 1Oddelek za temeljne pedagoške predmete, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru 2Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru Povzetek: Namen naše raziskave je bil raziskati delovne vire in zahteve ter njihovo povezanost z zanosom pri delu.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor. Glavni urednik (Chief Redactor): prof. dr. Jože Koropec. 62001 Maribor, Mladinska 9, Jugoslavija. Telefon 22-171. Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Mari- bor, Partizanska 5. Tiskarna (Printing House): <GP Mariborski tisk, 62001 Ma- ribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija. <ASOPIS LETNIK « ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 12 Str. i—m MARIBOR IN NARODOPISJE 1976 Vsebina Contents BraSi= Vladimir; Svetozarju Ileai=u Bra=i< Vladimir: Svetozar Ileši= — ob življenjskem prazniku — se- for his Seventy Anlversary demdesetletnici Jerman Milena: Zavarovalno izkopa- Jerman Milena: Excavations for Pre- vanje v Slovenski Bistrici serving Archaeological Objects in Slovenska Bistrica Mikl-Curk Iva: Nekaj novih zapa- 16 Mikl-Curk Iva: A Note about the žanj o rimskih naseljih v Spod- Roman Settlement in Spodnje njem Grušovju in Slovenski Bi- Grašovje and Slovenska Bistrica strici a Curk Jože: Proštijska cerkev in ml- 31 Curk Jože: The Parochial Church and noritski samostan v Ptuju Minorite Monastery from Ptuj Mlinaric Jože: Gospoš=ina LimbuS pri 88 Mlinaric Jože: The Domain LimbuS Mariboru at Maribor Koropec Jože: Brežice v srednjem 93 Koropec Jože: Brežice during the veku Middle Ages Škafar Ivan : »Veliki abecednike 117 Škafar Ivan: »The Great Primer« of Mikloäa Kiizmi=a iz leta 1790 in Mikloš Kuzmi= of the Year 1790 njegov ponatis and Its Reprint • runner Walter: Ustanovitev in 143 Brunnor
    [Show full text]
  • A.600 Gospodarstvo in Bančništvo
    A.600–A.661 GOSPODARSTVO IN BANČNIŠTVO A.600 GOSPODARSTVO IN BANČNIŠTVO Gospodarstvo je glede na družbeno delitev dela razčlenjeno na dejavnosti (industrija in rudarstvo, kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, gradbeništvo, promet in zveze, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt in dejavnost osebnih storitev, stanovanjsko- komunalna dejavnost ter ureditev naselij in prostora, dejavnost finančnih, tehničnih in poslovnih storitev) in panoge (strojna, kemična, tekstilna in druge). Panoge se delijo na vrste, vrste pa na podvrste, glede na značilnosti in posebnosti njihovih oblik. Gospodarstvo delimo po vrstah, in sicer na naturalno in blagovno, denarno in menjalno, svobodno tržno, anarhično, centralno plansko, regulirano ter mešano, tržno/plansko oz. plansko/tržno gospodarstvo. Delimo ga tudi na svetovno, nacionalno in regionalno gospodarstvo, to pa na razvito oz. nerazvito, proizvodno oz. neproizvodno. Večina vrst gospodarstva in njihova medsebojna prepletenost je značilna tudi za razvoj slovenskega gospodarstva. Arhivsko gradivo s področja gospodarstva, ohranjeno v PAM, je zelo raznoliko, kar je posledica pravnih, organizacijskih, gospodarskih, strukturnih, razvojnih in drugih sprememb, ki so jih gospodarske panoge doživljale v zadnjih sto petdesetih letih. Te spremembe so se odrazile v ukinitvah, reorganizacijah, stečajih in podobnih kriznih situacijah, v katerih so se znašla različna podjetja. Najobsežnejši fondi na področju gospodarstva so fondi podjetij, ki so od konca druge svetovne vojne pa do osamosvojitve Slovenije, torej v obdobju socializma, doživljala največji vzpon in zaposlovala tudi nad 3000 delavcev. Viri in literatura: • Bukošek, M. (Ur.) (1997). Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju. Celje: Zgodovinski arhiv Celje. • Klasinc, P. P. (2003). Multidisciplinarnost arhivskega gradiva v fondih s področja gospodarstva. V: M. Novak … et al.
    [Show full text]